Jelovica, zavetje tišine - brošura - Zavod RS za varstvo narave

zrsvn.si

Jelovica, zavetje tišine - brošura - Zavod RS za varstvo narave

Jelovica, zavetje tišine

Projekt LIFE04NAT/SI/000240

“Natura 2000 v Sloveniji -

upravljavski modeli in informacijski sistem”

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

ObmoËna enota Kranj


Jelovica in Ratitovec

Jelovica je zakrasela gozdnata planota na vzhodnem delu Julijskih Alp. ApnenËasta kamninska podlaga je omogoËila nastanek

kraških pojavov. Tako ji poseben peËat dajejo brezna, vrtaËe in jame, zaradi katerih je tudi naravna vrednota državnega pomena.

V preteklosti je Jelovico pokrival jelovo bukov gozd, ki so ga zaradi oglarjenja skozi stoletja izkrËili. Danes obširni

smrekovi gozdovi dajejo zavetje mnogim ogroženim vrstam ptic. Biotsko pestrost planote bogatijo tudi planine, ki pticam

predstavljajo pomemben vir hrane, in barja, kjer živijo posebej prilagojene rastline in živali. Obširnejša travišËa so na južnem

obrobju planote, na poboËjih Ratitovca.

Naravovarstveni status

Jelovice in Ratitovca:

• posebno varstveno obmoËje -

obmoËje Natura 2000 (Uredba

o posebnih varstvenih obmoËjih

(obmoËjih Natura 2000), Uradni list

RS, št. 49/04, 110/04, 59/07);

• ekološko pomembno obmoËje

(Uredba o ekološko pomembnih

obmoËjih, Uradni list RS, št. 48/04);

• obmoËje naravnih vrednot (Pravilnik

o doloËitvi in varstvu naravnih

vrednot, Uradni list RS, št. 111/04,

70/06);

• barji Za blatom in Ledina sta

zavarovani kot naravna rezervata

(Uradni vestnik ObËine Bohinj, št.

5/1999, Uradni vestnik Gorenjske, št.

15/1999).

Karta projektnega obmoËja z oznaËenimi obmoËji Natura 2000 ter vrisanimi lokacijami v okviru

projekta LIFE postavljenih informacijskih tabel

Lega obmoËja Jelovica in Ratitovec v Sloveniji

2


Jelovica, prijazna za ptice

Živalstvo Jelovice je zaradi omejenih vplivov Ëloveka in

neposeljenosti zelo dobro ohranjeno. Predvsem so tu zatoËišËe

našle mnoge vrste ptic, ki so drugod zelo ogrožene, zato je

planota vkljuËena v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.

Prepadne skalnate stene na obrobju so gnezditvena

obmoËja planinskega orla (Aquila chrysaetos) in sokola selca

(Falco peregrinus). Gorski gozdovi s pestro grmovno plastjo

in izdatnimi površinami borovniËevja, vkljuËno z jasami in

gorskimi travišËi, so življenjski prostor koconogih kur. Tukaj

najdemo tudi številne vrste žoln in sov, ki so tesno povezane

z doloËeno vrstno in starostno sestavo gozdov.

Planinski orel

Mali skovik

Za ptice je zelo pomembno mirno okolje. RazliËne motnje,

ki jih s svojimi dejavnostmi v gozdu povzroËamo ljudje,

ovirajo njihove življenjske cikluse (razmnoževanje, vzrejo

zaroda, prehranjevanje in druge), kar lahko poslediËno

zmanjša število ptic.

Sokol selec

»rna žolna

Jelovica, kot jo vidijo iz Radovljice

3


Koconoge kure

Koconoge kure so ptice stalnice, ki jim za življenje najbolj

ustreza gozdna krajina v hribovitem in gorskem svetu.

V Sloveniji jih živi veË vrst, od katerih na obmoËju Jelovice

domujejo divji petelin (Tetrao urogallus), ruševec (Tetrao

tetrix) in gozdni jereb (Bonasa bonasia).

Gozdni jereb

VeËji del življenja prebijejo na tleh, kjer tudi gnezdijo,

ob svatovskem petju pa se najraje vzpnejo na smreko ali

macesen. Prehranjujejo se z jagodiËevjem ter s popki in

vršiËki gozdnega drevja.

Divjemu petelinu ugajajo

predvsem starejši iglasti do

mešani gozdovi. Pomembne

so posamezne gozdne jase,

na katerih se razvije bogata

zelišËna plast, predvsem z

borovniËevjem, brusnico

in malinovjem. Svatovskim

obmoËjem divjega petelina

pravimo rastišËa. Na obmoËju

Jelovice jih je znanih vsaj

34, na katerih v zadnjih

letih poje okrog 50 samcev.

Nekatera rastišËa pa so že

prazna, predvsem zaradi

nemira v gozdu.

Samec divjega petelina na rastišËu

Drevo, ki ga je obtesala Ërna žolna.

Žolne

Žolne so ptice, ki so neposredno vezane na odmirajoË les

v gozdu. Prehranjujejo se z žuželkami, ki bivajo pod lubjem in

v lesu, tako da zaznajo premikanje žuželk v notranjosti debla,

nato pa si z moËnim kljunom v deblo iztešejo pot do njih.

V gozdovih Jelovice prebiva najveËja vrsta žolne v Sloveniji

Ërna žolna (Dryocopus martius). Njena opušËena dupla so

priljubljena mesta za gnezdenje številnih drugih gozdnih ptic.

Triprsti detel

Triprsti detel (Picoides

tridactylus) je manjši

predstavnik žoln. Živi le

v iglastih gorskih gozdovih,

v katerih je veliko stojeËega

odmirajoËega drevja, zato je

tudi redkejši od Ërne žolne.

4


Sove

Sove so povsem miroljubne ptice, ki ponoËi s skovikanjem

oznaËujejo svoje ozemlje ali išËejo primernega partnerja.

Na Jelovici lahko slišimo kozaËo (Strix uralensis), koconogega

Ëuka (Aegolius funereus) in našo najmanjšo sovo malega

skovika (Glaucidium passerinum).

KozaËa je med najveËjimi sovami v Sloveniji. Zaradi svoje

velikosti potrebuje velika dupla za gnezdenje in obsežen

teritorij za lov na male sesalce (miši, voluharice), manjše ptice

in žuželke, s katerimi se prehranjuje.

Barje Za blatom

Barja, redka ohranjena mokrišËa

Barja, ki so v Sloveniji redek življenjski prostor, so zelo

obËutljiva na spremembe v okolju. Zato jih je treba še posebej

varovati pred morebitnimi škodljivimi vplivi.

Nastajajo v tisoËletjih s postopnim zamuljevanjem in

zarašËanjem jezer. Poznamo visoka, nizka in prehodna barja.

Zaradi kopiËenja šote, ki jo veËinoma tvorijo razliËne vrste

šotnih mahov, lahko nekatera nizka barja postopoma (v nekaj

stoletjih ali poËasneje) izgubijo stik s talno vodo in hranilnimi

snovmi raztopljenimi v njej. Takim barjem reËemo visoka barja.

©otni mah

KozaËa

ZnaËilno visoko barje na Jelovici je barje Za blatom.

NajveËje barje Ledina pa je prehodno, kar pomeni, da se tu

prepletajo znaËilnosti visokih in nizkih barij.

Barjanska tla nudijo specifiËne življenjske pogoje, zato tu

uspevajo le rastline in živali, ki so se prilagodile takšnemu okolju.

5


Ratitovec

Južni rob Jelovice se zakljuËuje z Ratitovcem. Njegov najvišji

vrh je Altemaver z nadmorsko višino 1678 metrov. Ogoleli

vrhovi Ratitovca in z rušjem porašËena okoliška gorska travišËa

se v poletnem Ëasu spremenijo v prave planinske pašnike.

Paša prepreËuje zarašËanje in ohranja travišËa, ki so primeren

življenjski prostor za ruševca.

Ruševec, koconoga kura

najvišjih vrhov

Ruševec je sorodnik divjega petelina. Tudi zanj je znaËilno

razkazovanje perja med dvorjenjem, ko se oglaša s pihanjem

in gruljenjem.

Za obstoj te ptice je pomembno ohranjanje ruševja in

pritlikavega drevja na obmoËju drevesne meje, in mir v okolju,

ki ga še posebej potrebuje pozimi.

Ruševec

6


Jelovica - odprta vrata v naravo

Na obmoËju Jelovice in Ratitovca smo v okviru projekta

LIFE “Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in

informacijski sistem” postavili deset informacijskih tabel,

s pomoËjo katerih lahko obiskovalci podrobneje spoznajo

znaËilnosti in posebnosti okoliške narave.

Podrobnejši naËrt upravljanja za projektno obmoËje Jelovica in

naravovarstvena izhodišËa zanj, ki sta nastala v okviru projekta LIFE.

Poleg tega smo predvsem okoliškim prebivalcev in

obiskovalcem z razliËnimi delavnicami, predavanji, nateËaji

in drugimi oblikami informiranja predstavili pomen izjemno

ohranjene narave na obmoËju Jelovice in evropskega

ekološkega omrežja Natura 2000.

Informacijska tabla na Dražgoški gori

V okviru projekta smo izdelali tudi vzorËni dokument

Podrobnejši naËrt upravljanja za projektno obmoËje Jelovica,

kajti le s smotrnim upravljanjem bomo naravno bogastvo

Jelovice lahko ohranili za prihodnje generacije.

Pogled z Ratitovca

7


Jelovica - pilotno obmoËje projekta LIFE III - Narava:

“Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem”, LIFE04NAT/SI/000240

Boletina

LIFE III - Narava je finanËni inštrument Evropske unije, ki podpira naravovarstvena prizadevanja za

ohranjanje evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov, združenih v mrežo Natura 2000.

Projekt, ki traja od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007,

na obmoËju Jelovica in Ratitovec izvaja Zavod RS za varstvo

narave z lokalnima partnerjema: Zavodom za gozdove

Slovenije, obmoËnima enotama Bled in Kranj, ter Kmetijsko

gozdarskim zavodom Kranj.

Projektne aktivnosti na pilotnem obmoËju Jelovica:

• izdelava podrobnejšega naËrta upravljanja,

• postavitev informacijskih tabel,

• izdelava brošure,

• druge obvešËevalno-informativne akcije (predavanja

na O©, nateËaj za najboljši plakat na O©, izdelava

informacijskih gradiv…).

Nosilec projekta: Financer: Sofinancer:

Jelovica

Jovsi

Partnerji projekta:

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

ObmoËna enota Kranj

TomšiËeva 9

4000 Kranj

Tel. 04 201 94 60

Faks 04 201 94 66

LiËenca

(ribniki

Petelinjek)

www.zrsvn.si

www.zrsvn.si/life

Besedilo: Gregor Kalan, Jurij GuliË, Sonja Rozman Bizjak, Gregor Danev, Metod Rogelj, Nina UratariË, Tjaša DjokiÊ.

Fotografije: Tomaž MiheliË, Slavko Polak, Milan Vogrin, Martin Vernik, Boštjan Kepic, Andrej Hudoklin, Metod Rogelj, Gregor Kalan, Jurij GuliË, Lidija

HoËevar Æager, Mirko Peruπek

Karta: Gregor Kalan

Oblikovanje: Pristop, d.o.o.

Tisk: »ukgraf, d.o.o.

Naklada: 5000

Julij 2007

Snežnik

Brošuro smo izdali v okviru projekta LIFE III - Narava: “Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem”, ki ga sofinancira EU.

Besedilo ne izraža nujno pogledov Evropske komisije.

More magazines by this user
Similar magazines