You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
žrtve pa tudi mnogo ljudskega premoženja<br />
uničijo. »Bela smrt« preži tako<br />
rekoč povsod in treba je vedeti, kje in<br />
kako najraje sproži svojo roko. Nevedni<br />
in lahkomišljeni ji težko uidejo. Vsak<br />
planinec, ki se ne more ustavljati klicu<br />
gorske zime, bi moral znati na pamet<br />
in se na vsak korak zavedati naslednjih<br />
osnovnih pravil:<br />
1. Preden stopimo v nevaren teren,<br />
se pogovorimo o nevarnosti, o ravnanju<br />
v primeru nesreče in o reševanju.<br />
2. Domnevno najboljšo smer določimo<br />
vnaprej in pripravimo lavinsko<br />
vrvico.<br />
3. Če je le mogoče, naj preči nevarno<br />
mesto ena sama oseba, ostali pa naj z<br />
varnega mesta opazujejo brez prestanka.<br />
4. V vsakem primeru pa določimo<br />
vsaj enega opazovalca, ki z varnega<br />
mesta opazuje pobočje, dokler ga ne minejo<br />
vsi ostali. Potem oni prevzamejo<br />
opazovanje, dokler ni na varnem še on.<br />
Če je pobočje že prehojeno, še ni rečeno,<br />
da je varno. Nasprotno, zelo mnogo plazov<br />
se je sprožilo prav na »prerezanih«<br />
strminah, ker so gorniki preveč obtežili<br />
sneg, misleč, da ni več računati na plaz.<br />
5. Če mora na pobočje istočasno več<br />
oseb, potem naj gredo brezpogojno po<br />
80—100 m vsaksebi, če je pobočje odprto,<br />
na pobočjih, ki prete s kložastim plazom,<br />
pa toliko, kolikršna je nevarna dolžina.<br />
10, 20, 30 m razdalje med gorniki, to ni<br />
na plazu nič, le znamenje, da vodnik<br />
nima pojma o plazovih.<br />
6. Smuške vezi, jermena se morajo<br />
zrahljati ali celo odpeti, tako da se smuči<br />
lahko takoj same od sebe sezujejo. Smuške<br />
palice in cepin ne držimo v zanki,<br />
da oboje lahko takoj odvržemo.<br />
7. Vetrovke, anorake, kapuce zapnimo,<br />
zadrgnimo! Nataknimo naušnike, rokavice,<br />
zapnimo vse gumbe. Naj nas ne<br />
bo po krivem sram!<br />
8. Brezpogojno pripravimo lavinske<br />
vrvice in naj nas ne bo sram!<br />
9. Reševalno orodje, lopate, sonde<br />
pustimo pri opazovalcu oziroma pri zadnjih<br />
možeh.<br />
10. Napačno kritiko teh priprav je<br />
treba takoj energično zatreti. Previdnost<br />
ni bojazljivost. Plaz lahko vselej pomeni<br />
smrt, zato preziranje previdnosti ni upravičeno,<br />
ker slabi obrambo.<br />
Starodavni hospic na Arlbergu je januarja<br />
letos uničil ogenj. Ustanovljen je<br />
bil 1. 1386, pravzaprav pa njegova zgodovina<br />
seže prav do 1218. 1., ko je grof<br />
Hugo de Monfort ustanovil tu samostan.<br />
Redovniki (johaniti) so se zaobljubili, da<br />
bodo revnim popotnim nudili streho,<br />
ognjišče in vodo, zato so sezidali zavetišče<br />
na prelazu. Vendar to ni trajalo<br />
dolgo. Po več ko sto letih je ustanovil<br />
novo zavetišče Heinrich Findelkind, vojvoda<br />
Leopold III. pa ga je vzel pod<br />
zaščito. V sedmih letih je ustanovitelj s<br />
svojim hlapcem rešil 50 ljudi gotove<br />
smrti. Pri zavetišču so naslednje leto sezidali<br />
še cerkvico s pokopališčem, za patrona<br />
pa izbrali Krištofa, zaščitnika popotnikov.<br />
Nato sta nabirala milodare po<br />
Nemčiji, Poljski in Ogrski ter ustanovila<br />
Krištofovo bratovščino z Arlberga. Zavetišče<br />
je bilo izredno obiskano. Švicarji<br />
imenujejo ustanovitelja »velikega človekoljuba«.<br />
L. 1647 je zavetišče doživelo<br />
generalno obnovo. Za časa Napoleona je<br />
bila steza čez prelaz razširjena v kolovoz,<br />
1. 1824 zgrajena cesta, 1. 1884 pa<br />
železnica. Ta je za nekaj časa jemala<br />
goste, nato pa so se začeli zbirati turisti<br />
iz vsega sveta, kasneje pa še smučarji.<br />
Švicarji bodo hospic obnovili v prostorni<br />
obliki v spomin in čast ustanovitelja<br />
pastirja Heinricha Findelkinda.<br />
Ixtaccihuatl se imenuje vrh v Mexici<br />
blizu vrha Popocatepetl (5452 m). Je vulkan,<br />
visok 5286 m. Mehikanci ga imenujejo<br />
»speča žena«. Ima štiri vrhove:<br />
Cabeza (4146 m) = glava, Pecho (5286 m)<br />
= prsi, Rodillas = kolena in Pies (4741 m)<br />
= noge. Letos so se na ta vrh povzpeli<br />
Švicarji pod vodstvom Reneja Ditterta.<br />
Zraven sta bila tudi dva mehikanska<br />
alpinista Tito Bargagli in Navarro.<br />
Milanska sekcija CAI se je vrnila<br />
januarja 1957 iz centralne Sahare, kjer<br />
je raziskovala Hoggar. Vodil je ekspedicijo<br />
dr. Paola Griinanger, njegovi sodelavci<br />
so bili dr. Giorgio Gualco, Lorenzo<br />
Marimonti, Pietro Maciani in<br />
Lodovico Gaetani (zadnja dva sta mladinca).<br />
Ekspedicija se je mudila predvsem<br />
v Tahabri, jugovzhodno od Tainanrasseta<br />
in se je povzpela na Atakor<br />
in Tigmal. Obenem je kartografirala in<br />
proučevala jezik saharskih plemen.<br />
Nepalske takse za ekspedicije nekatere<br />
evropske alpiniste že skrbe, kajti<br />
Nepal bo dajal dovoljenja le tistim ekspedicijam,<br />
ki imajo uradni značaj. Čemu<br />
je Nepal izdal predpise in ovire zdaj, ko<br />
so razen Dhaulagiri j a obrani že vsi<br />
osemtisočaki? Čemu zapora poročil, fotografij,<br />
risb? Ali je zadaj politika? Kaj<br />
če tudi Pakistan stori kaj podobnega?<br />
Ali se himalajske dežele čutijo že dovolj<br />
močne, da bodo same raziskale svojo domovino?<br />
Taka vprašanja se zastavljajo.<br />
Verjetno pa se tudi ta nepalska juha<br />
ne bo snedla tako vroča, kakor se je<br />
skuhala. Nepalska vlada ne dovoljuje,<br />
da bi poročilo o delu ekspedicije izšlo<br />
prej, preden ni dostavljeno njej. Dovoljuje<br />
pa objave v dnevnikih, filme in<br />
osebna sporočila.
Change language