Oktober - Planinski Vestnik
Oktober - Planinski Vestnik
Oktober - Planinski Vestnik
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
spomenik padlih borcev na Medvedjaku, v<br />
vetru so zaplapolale premočene zastave na<br />
mlajih, ki so bili postavljeni celo na Loki,<br />
možnarji pa so oznanili dolini, da planinska<br />
misel v Mozirju še živi in bo živela naprej<br />
v mladem rodu, ki se je spričo takega vremena<br />
zbral na koči v kar razveseljivem številu.<br />
O čem naj bi tekla beseda, če ne o tem, kako<br />
obuditi v planinstvu požrtvovalnega duha, ki<br />
je vsa desetletja tako rekoč iz nič Gornji<br />
Savinjski dolini vendarle nekaj dal, ji kazal<br />
pot k razvoju in napredku iz tistih pogojev,<br />
ki jih je dolini narava v takšni meri dodelila,<br />
se vključil v življenje in snovanje ljudi, ki<br />
so tu naselili enega najlepših predelov majhne<br />
slovenske domovine in imajo tu pravico<br />
ostati, pa tudi dolžnost, saj gre za mejno slovensko<br />
pokrajino, v kateri se najjužnejša<br />
točka Avstrije na Mrzli gori približa vratom<br />
Ljubljane. Prav zato pa je tudi naša dolžnost,<br />
da se dolini omogoči napredek iz vseh njenih<br />
moči, ne nazadnje iz planinstva in planinskega<br />
turizma. Nikar ne recimo, da je zamuda iz<br />
Frischaufovih in Kocbekovih časov usodna za<br />
vse večne čase!<br />
-p q<br />
PLANINSKI DOM KOZJAK<br />
Mariborski obrtniki so si hoteli zgraditi svojo<br />
planinsko postojanko že pred vojno; njihova<br />
želja se je začela uresničevati šele po 1. 1954,<br />
ko se je ustanovilo PD obrtnikov, pozneje<br />
PD Obrtnik, sedaj PD Kozjak. Pobudnik izgradnje<br />
je bila Obrtna nabavno-prodajna zadruga.<br />
Prvi problem, ki ga je bilo treba rešiti,<br />
je bila lokacija: odločili so se za kopasti<br />
Tojzlov vrh (705 m) med Urbanom in Zavcarjevim<br />
vrhom. Tik pred osvoboditvijo je bila<br />
v gozdu na vrhu pomembna konferenca mariborskih<br />
aktivistov: sedaj stoji na tem mestu<br />
spomenik. Ko so zbrali prve prispevke in<br />
uredili zasilno postojanko v kašči pri Šoriju,<br />
so poleti 1956 začeli z gradnjo. Okrajna obrtna<br />
zbornica je vsa leta kazala največ razumevanja<br />
za vse težave, s katerimi so se morali<br />
graditelji nenehno boriti. Otvoritev je bila<br />
1. maja 1961; med drugimi sta se je udeležila<br />
tudi Tone Bučer in Joža Čop. — Postojanko<br />
so zgradili s prostovoljnim delom obrtniki<br />
— priznanje je vklesano v spominsko<br />
ploščo tik vhoda — pomagali pa so jim vsi<br />
odseki društva, posebno mladinski in alpinistični.<br />
Med tistimi, ki imajo največ zaslug<br />
za zgraditev te lepe planinske koče ob naši<br />
severni meji, je treba vsekakor omeniti Alojza<br />
De Cortija, ki je že deseto leto, od ustanovitve.<br />
predsednik društva, načelnik gradbene<br />
komisije Antona Vaupotiča in dva požrtvovalna<br />
tajnika Baltažarja Balaža in Slavka<br />
Soršaka.<br />
Sedanja kapaciteta doma je 31 postelj v<br />
8 sobah, ko bo pa dokončno opremljen, bo<br />
lahko v njem prenočevalo nad 50 planincev.<br />
Oskrbovan je celo leto. V veliki dnevni sobi<br />
je prostora za 80 gostov, v Ptujski sobi za 24.<br />
v podpritličju je klubska soba s knjižnico.<br />
<strong>Planinski</strong> dom Kozjak<br />
Z betonske ploščadi, na katero se pride iz<br />
dnevne sobe in kjer je prostora za 120 gostov,<br />
se odpira lep razgled proti Mariboru in Pohorju<br />
do Klopnega vrha.<br />
Dostop. Do koče je mogoče priti z motornimi<br />
vozili po cesti Maribor—Bresternica—Šober—<br />
Gaj (Križ)—plan. dom Kozjak (15 km), peš pa<br />
z Urbana, Gaja, Zavcarjevega vrha, od Šobra,<br />
kjer je tudi postojanka omenjenega društva,<br />
in iz Kamnice, ki je zvezana z mestom s stalno<br />
avtobusno progo. Vse poti so markirane in<br />
lahko prehodne. Kozjak je vabljiv vse leto,<br />
posebno pa v zgodnji pomladi, ko pokriva<br />
Pohorje še debela snežna odeja.<br />
F. V.<br />
PRIPOMBE K ZAPISKU S TRANS-<br />
VERZALE PO PRIMORSKEM<br />
ki ga je v PV 1963/8 objavil tov. Šuštaršič<br />
Franc, član PD Ljubljana-matica<br />
Problemi v zvezi s primorskim delom slovenske<br />
planinske transverzale so mi precej<br />
dobro poznani in je zato članek z gornjim<br />
naslovom vzbudil mojo pozornost. Čeprav sem<br />
že vnaprej slutil, kakšno vsebino bo imel<br />
članek, si vendar nisem mislil, da bo tako<br />
huda in, ko sem prebral zadnjo vrstico, sem<br />
se čutil tako prizadet, da sem sklenil tov.<br />
Šušteršiču javno odgovoriti, obenem pa podati<br />
nekaj pojasnil tudi ostalim ljubiteljem<br />
gora, ki so bili kakorkoli razočarani nad primorskim<br />
delom transverzale.<br />
Tov. Šuštaršič je v članku objektivno navedel<br />
nekatera, žal, premnoga resnična dejstva o<br />
tem delu transverzale, vendar se mi zdi, da<br />
je nekatere druge stvari prikazal ne samo<br />
v neresnični, pač pa tudi v žaljivi obliki, ki<br />
mora zlasti postojnske planince nujno prizadeti.<br />
Najbolj sta me seveda prizadela<br />
stavka, ki ju bom zaradi boljšega razumevanja<br />
prepisal kar dobesedno: