Leto 2006 - Narodna in univerzitetna knjižnica - Univerza v Ljubljani

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
LETNO POROČILO
2006
0
Ljubljana, julij 2007

K A Z A L O
I PREDSTAVITEV KNJIŽNICE IN CILJEV DELOVANJA 3
1 Predstavitev NUK 3
2 Temeljni strateški cilji s strategijami za obdobje 2004-2008 7
3 Prioritetni letni cilji za 2006 po programskih področjih (MK) 9
II POROČILO O STROKOVNEM DELU KNJIŽNICE 13
1 Nabava knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov 13
2 Dejavnost na področju ohranjanja knjižničnega gradiva 20
3 Inventarizacija in bibliografska obdelava knjižničnega gradiva 25
4 Zagotavljanje bibliografske kontrole, CIP in vključevanje v mednarodne
informacijske sisteme 30
5 Izposoja gradiva, posredovanje informacij in drugo delo z uporabniki 34
6 Digitalizacija knjižničnega gradiva in izgradnja digitalne knjižnice 50
7 Izobraževalna, raziskovalna in razvojna dejavnost 61
8 Dejavnost na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema 80
9 Dejavnost na področju knjižničnega sistema UL 81
10 Založniška dejavnost 83
11 Predstavitvena in promocijska dejavnost 86
12 Mednarodna dejavnost 91
13 Druge dejavnosti 95
13.1 Delovanje Zbirke EU 95
13.2 Podpora dejavnosti konzorcija COSEC 96
13.3 Podpora dejavnosti ZBDS 96
13.4 Delovanje IDC 97
14 Pomembnejši dogodki v letu 2006 97
1

III POGOJI DELOVANJA KNJIŽNICE IN OCENA
POSLOVNE USPEŠNOSTI
99
1 Vodenje, organizacija in drugo splošno delo knjižnice 99
2 Pogoji delovanja knjižnice 102
2.1 Kadri knjižnice in njihov razvoj 102
2.2 Zagotavljanje sredstev za uresničevanje programa dela 103
2.3 Investicijska vlaganja 103
2.4 Uresničevanje projekta NUK2/UKL 105
3 Ocena uresničitve ciljev knjižnice 106
3.1 Ocena uresničitve ciljev na področju strokovne dejavnosti knjižnice 106
3.1.1 Nabava, obdelava in ohranjanje knjižničnega gradiva 106
3.1.2 Storitve za uporabnike 107
3.1.3 Digitalna knjižnica Slovenije 107
3.1.4 Izobraževalna, raziskovalna in razvojna dejavnost 108
3.1.5 Izvajanje funkcij univerzitetne knjižnice 108
3.1.6 Druga dejavnost knjižnice 109
3.2 Nastanek nedopustnih posledic pri izvajanju programa dela 109
3.3 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi s preteklimi
leti 110
3.4 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja 110
3.5 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora 111
3.6 Vzroki nedoseženih planskih ciljev 111
3.7 Ocena učinkov poslovanja NUK na druga področja 111
IV PRILOGE
Priloga 1: Kazalci in kazalniki uspešnosti delovanja knjižnice
Priloga 2: Statistični podatki o gradivu in uporabi knjižnice
Priloga 3: Zamena gradiva in nabava elektronskih informacijskih virov
Priloga 4: Mednarodna dejavnost knjižnice in zaposlenih
Priloga 5: Bibliografija znanstvenih in strokovnih prispevkov zaposlenih
Priloga 6: Članstvo zaposlenih v domačih in mednarodnih organizacijah
III
VI
XL
XLVI
LI
LXI
2

I PREDSTAVITEV KNJIŽNICE IN CILJEV DELOVANJA
1 Predstavitev NUK
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je javni zavod, ustanovitelj je Republika Slovenija,
ustanoviteljske pravice in obveznosti pa opravlja Vlada Republike Slovenije. NUK je slovenska
nacionalna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih
knjižnic in po definiciji mednarodnega bibliotekarskega združenja IFLA (International Federation of
Library Associations and Institutions) osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji.
1.1 Zgodovina knjižnice
Nastanek knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig,
ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija v Ljubljani, namenila za splošno
uporabo ustanovljeni knjižnici pri ljubljanskem liceju. Licejska knjižnica je že leta 1807 dobila
pravico prejemanja obveznega izvoda vseh tiskov z območja dežele Kranjske, med francosko zasedbo
pa s celotnega upravnega območja Ilirskih provinc. Po ukinitvi ljubljanskega liceja 1850 je knjižnica
postala deželna Študijska knjižnica.
Po koncu prve svetovne vojne je 1919. leta s preimenovanjem v Državno študijsko knjižnico postala
osrednja knjižnica za vso Slovenijo s pravico do prejemanja obveznega izvoda tiskov s tega območja,
ko pa je 1921. postala Državna biblioteka, so v njen fond začeli pritekati še obvezni izvodi iz vseh
predelov nekdanje Jugoslavije. Ob ustanovitvi prve slovenske univerze v Ljubljani 1919 je knjižnica
prevzela še funkcije in naloge centralne univerzitetne knjižnice, ostala pa prostorsko utesnjena v
zasilno adaptiranih prostorih gimnazije ob Poljanski cesti. V novo stavbo, zgrajeno po načrtih
arhitekta Jožeta Plečnika, se je knjižnica vselila spomladi leta 1941.
Naziv Univerzitetna biblioteka v Ljubljani je pridobila leta 1938. Leta 1945 je bil univerzitetni
knjižnici priznan tudi pravni status slovenske nacionalne knjižnice in znova spremenjen njen naziv,
postala je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je NUK dobil še dodatne naloge in pristojnosti, ki so jih prej
opravljale zvezne institucije bivše Jugoslavije. Ustanovil je državne agencije za mednarodno
bibliografsko kontrolo publikacij in začel izvajati še druge naloge t. i. državne knjižnice. Leta 2003 je
postal pridružena članica Univerze v Ljubljani s pogodbeno določenimi dejavnostmi in storitvami, ki
jih opravlja za potrebe izobraževalne, znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti Univerze ter
njenega knjižničnega sistema.
1.2 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje javnega zavoda
Status NUK kot javnega zavoda na področju kulture opredeljujejo Zakon o zavodih (Ur.l. RS, št.
12/91, št. 8/96), Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur.l. RS, št. 96/02) in Zakon
o knjižničarstvu (Ur.l. RS, št. 87/01). Na osnovi določb omenjenih zakonov je v letu 2003 Vlada RS
sprejela Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (Ur.l. RS, št.
46/2003), ki je organizacijo in delovanje knjižnice uskladil z zakonom o knjižničarstvu ter "krovnim"
zakonom za kulturo.
Status NUK kot nacionalne knjižnice določa Zakon o knjižničarstvu v 66. členu, status NUK kot
univerzitetne knjižnice pa v 68. členu. Statut Univerze v Ljubljani (Ur.l. RS, št. 64/01) je omogočil
samostojnim zavodom pridruženo članstvo (21. člen), kar je omogočilo NUK, da uredi v okviru
univerze svoj status kot pridružena članica. Sklep o pridruženem članstvu je sprejel senat univerze
na svoji 16. seji, 14.10.2003, Pogodba o pridruženem članstvu je bila podpisana 29.10.2003, v
veljavi pa ostaja tudi Pogodba o zagotavljanju knjižničnih storitev in načinu obračunavanja
članarine-vpisnine (5.10.2001).
Dejavnost in naloge NUK opredeljuje Zakon o knjižničarstvu, ki v 2. členu določa dejavnost
knjižnice, ki je javna služba in v 33. členu opredeljuje "nacionalno knjižnico", ki je ena od temeljnih
3

nacionalnih kulturnih institucij v Sloveniji. Deluje kot osrednja državna knjižnica, ki je organizirana
kot javni zavod. Poleg dejavnosti iz 2. člena zakona izvaja še naslednje:
- zbira, obdeluje, hrani in posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v
slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb
(slovenika), pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in
drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji ter temeljne tuje literature,
- skrbi za dostopnost gradiva iz prejšnje alinee v tujini in še posebej Slovencem, ki živijo zunaj
Republike Slovenije,
- kot nacionalni bibliografski center zagotavlja uporabnikom doma in v tujini dostopnost do
informacij o knjižničnem gradivu, tako da vključuje podatke o založniški produkciji slovenike
v bibliografske zbirke ter izdeluje in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko nacionalno
bibliografijo,
- opravlja naloge državnega referalnega centra,
- opremlja publikacije z osnovnim kataložnim opisom (CIP),
- v sodelovanju z mednarodnimi institucijami dodeljuje oznake mednarodne bibliografske
kontrole (ISSN, ISBN, ISMN) in druge identifikacijske oznake tiskanih in elektronskih
publikacij,
- vodi in izvaja program varovanja knjižničnega gradiva, ki je kulturna dediščina, ter organizira
in izvaja zaščito in restavriranje knjižničnega gradiva,
- izvaja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju,
- zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic,
- organizira in izvaja strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje knjižničnih delavcev,
- organizira in usklajuje delovanje sistema medknjižnične izposoje,
- vodi razvid knjižnic,
- opravlja naloge centra za razvoj knjižnic,
- organizira in usmerja izločanje gradiva in deponiranje nacionalno pomembnega knjižničnega
gradiva,
- izdaja predhodno mnenje za izvoz nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva,
- izdaja predhodno mnenje o izpolnjevanju pogojev iz pravilnika iz 36. člena tega zakona,
- pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja
knjižničarstva,
- koordinira pripravo triletnih načrtov za razvoj splošnih knjižnic iz 37. člena tega zakona,
- sprejema navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega
domoznanskega gradiva,
- sprejema navodila za izločanje knjižničnega gradiva,
- sistematično zbira informacije o ponudbi publikacij slovenske produkcije in o tem obvešča
knjižnice,
- opravlja naloge za nacionalni vzajemni bibliografski sistem,
- opravlja druge naloge, opredeljene v ustanovitvenem aktu,
- določa merila iz 14. člena tega zakona.
Zakon o knjižničarstvu v 47. členu opredeljuje tudi posebne naloge nacionalne knjižnice v
nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, in sicer:
- koordinacija priprave strokovnih osnov za nacionalni vzajemni bibliografski sistem s svojega
delovnega področja,
- razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga v sodelovanju s knjižničnim informacijskim
servisom,
- organizacija strokovnega izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja
za nacionalni vzajemni bibliografski sistem,
- ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni
katalogizaciji v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom,
- skrb za kontrolo kakovosti in za redakcijo bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu,
- priprava strokovnih podlag s svojega delovnega področja za delo nacionalnega sveta za
knjižnično dejavnost.
4

Naloge NUK kot univerzitetne knjižnice opredeljuje Zakon o knjižničarstvu v 29. členu, podrobneje
pa Pogodba o pridruženem članstvu NUK v Univerzi v Ljubljani, in sicer:
- koordinacija knjižnične dejavnosti na univerzi,
- koordinacija nabave in ponudbe knjižničnega gradiva v okviru univerze,
- organizacija in usklajevanje delovanja sistema medknjižnične izposoje v okviru univerze,
- koordinacija deponiranja in izločanja gradiva na univerzi,
- koordinacija izdelave bibliografije visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev univerze,
- pridobivanje in obdelava obveznega izvoda gradiv, ki nastajajo in se objavljajo v okviru
univerze,
- usklajevanje priprave in izvedbe programov izobraževanja uporabnikov na univerzi,
- zagotavljanje strokovne pomoči delavcem v knjižnični dejavnosti v okviru univerze.
Naloge na področju zbiranja, hranjenja in ohranjanja obveznega izvoda slovenike ter njegove
distribucije določa Zakon o obveznem izvodu publikacij (Ur.l. RS 69/06).
Dejavnost in naloge NUK podrobneje (členi 39. - 44.) opredeljuje Pravilnik o pogojih za izvajanje
knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur.l. RS 29/03), naloge na področju delovanja osrednjih
območnih knjižnic Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Ur.l. RS 88/03), celotna dejavnost
pa je usklajena z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (Ur.l. RS 73/03).
Prioritetne usmeritve knjižnice določa Nacionalni program za kulturo 2004-2007, ki v prvi vrsti
poudarja pomen izvajanja zakonsko določenih nalog, povečanje izbora knjižničnega gradiva,
partnerstvo pri pridobivanju in posredovanju elektronskih publikacij, zbiranje in hranjenje slovenskih
spletnih elektronskih publikacij in digitalizacijo knjižne kulturne dediščine, aktivno vlogo pri razvoju
informacijske pismenosti prebivalstva in spodbujanju vseživljenjskega izobraževanja ter zagotovitev
primernih prostorov za knjižnično dejavnost in storitve z izgradnjo nove knjižnične zgradbe.
1.3 Temeljne funkcije in dejavnost NUK
Iz navedenih normativnih in drugih aktov izhajajo temeljne funkcije NUK kot slovenske nacionalne
in državne knjižnice ter univerzitetne knjižnice ljubljanske univerze.
Kot nacionalna knjižnica skrbi za:
- zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje ter varovanje in zaščito temeljne nacionalne
zbirke, tj. slovenike ter njeno dostopnost domači in tuji javnosti,
- varovanje in zaščito slovenske pisne kulturne dediščine,
- dostopnost informacij o knjižničnem gradivu z izdelavo tekoče in retrospektivne slovenske
nacionalne bibliografije in drugih zbirk podatkov,
- bibliografsko kontrolo tiskanih in elektronskih publikacij, ki imajo značaj slovenike,
- dostopnost in uporabo knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov za uporabnike,
- aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema in knjižničarstva,
- dvig informacijske pismenosti prebivalstva z organizacijo izobraževanja in drugih oblik dela z
uporabniki knjižnice.
Kot osrednja državna knjižnica skrbi za:
- izvajanje nalog centra za razvoj knjižnic,
- statistična merjenja delovanja knjižničnega sistema in vodenje razvida knjižnic,
- pripravo strokovnih podlag za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja
knjižničarstva,
- permanentno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev,
- izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju bibliotekarstva,
- organizacijo specializirane knjižnične zbirke in informacijskega centra za področje
bibliotekarstva,
- dodeljevanje strokovnih nazivov s področja bibliotekarstva.
5

Kot univerzitetna knjižnica skrbi za:
- temeljno zbirko domače in tujejezične strokovne literature, potrebne za izvajanje pedagoškega
in znanstveno-raziskovalnega procesa na ljubljanski univerzi,
- izgradnjo in upravljanje zbirke visokošolskih del, ki so publicirana na matični univerzi oz. so
njihovi avtorji zaposleni na tej univerzi,
- koordinirano delovanje knjižničnega sistema ljubljanske univerze,
- dvig informacijske pismenosti študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi z organizacijo
izobraževanja o iskanju, vrednotenju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik informacijskih
virov.
Zaradi bogastva svojih fondov in storitev za potrebe znanstveno-raziskovalne dejavnosti v državi
predstavlja NUK tudi osrednjo slovensko znanstveno knjižnico.
1.4 Organizacija in organi knjižnice
1.4.1 Organizacija knjižnice
Knjižnica je organizirana v širše delovne enote, v okviru katerih delujejo posamezne službe:
• Enota za splošne, pravne in finančne zadeve (Služba za splošne in pravne zadeve, Služba za
kadrovske zadeve, Administrativna služba, Svetovalna služba vodstva, Gospodarsko-tehnična
služba, Finančna služba in računovodstvo, Računalniški center);
• Enota za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice (Služba za oblikovanje, vodenje in
vzdrževanje e-knjižnice, Oddelek za knjižnično informatiko, Center za koordinacijo digitalizacije
knjižničnega gradiva);
• Enota za dopolnjevanje in obdelavo knjižničnega gradiva (Oddelek za dopolnjevanje
knjižničnega gradiva, Oddelek za formalno obdelavo z Agencijo za ISBN in Agencijo za ISMN,
Oddelek za vsebinsko obdelavo, Oddelek Slovenska bibliografija);
• Enota za delo z uporabniki (Oddelek za izposojo in hranjenje knjižničnega gradiva,
Informacijski in referalni center, Oddelek za reproduciranje knjižničnega gradiva);
• Enota posebnih zbirk (Rokopisna zbirka z Zbirko starih tiskov, Glasbena zbirka, Kartografska
zbirka s Slikovno zbirko, Zbirka EU, vladnih, nevladnih in uradnih publikacij ter posebnega
knjižničnega gradiva, Zbirka AV gradiva, Zbirka serijskih publikacij z Agencija za ISSN);
• Enota za razvoj knjižničarstva (Bibliotekarski izobraževalni center, Bibliotekarski raziskovalni
center, Center za razvoj knjižnic, Center za ohranjanje knjižničnega gradiva, Informacijski center
za bibliotekarstvo).
1.4.2 Vodstvo knjižnice
Vodstvo knjižnice sestavljajo:
- ravnatelj, mag. Lenart Šetinc,
- pomočnik ravnatelja za vodenje strokovnega dela, mag. Zoran Krstulović,
- pomočnica ravnatelja za knjižnični sistem Univerze v Ljubljani, dr. Melita Ambrožič,
- pomočnica ravnatelja za finančne in splošne zadeve, Simona Arzenšek.
Ravnatelj organizira ter vodi delo in poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico ter
odgovarja za zakonitost in strokovnost dela knjižnice. Pomočnik ravnatelja za vodenje strokovnega
dela vodi strokovno delo knjižnice ter skrbi za razvoj strokovnega dela. Pomočnica ravnatelja za
knjižnični sistem Univerze v Ljubljani vodi strokovno delo knjižnice na področju univerzitetne
funkcije knjižnice in opravlja strokovno koordinacijo visokošolskih knjižnic Univerze v Ljubljani.
Pomočnica ravnatelja za finančne in splošne zadeve vodi finančne in splošne zadeve knjižnice.
6

1.4.3 Svet knjižnice in Strokovni svet
Poleg ravnatelja knjižnice sta organa knjižnice svet in strokovni svet knjižnice. Svet knjižnice je
organ upravljanja, ki nadzira zakonitost dela in poslovanja ter spremlja, analizira in ocenjuje delovanje
knjižnice. Člani Sveta NUK so:
predsednik: mag. Franci Pivec, predstavnik Ministrstva za kulturo
člani: mag. Jelka Gazvoda, predstavnica Ministrstva za kulturo
mag. Metka Mahne, predstavnica Ministrstva za finance
prof. dr. Matjaž Omladič, predstavnik Univerze v Ljubljani
Marica Žvar, predstavnica Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
(ARRS)
Strokovni svet spremlja in ocenjuje strokovno delo knjižnice in uresničevanje politike njenega
ustanovitelja. Člani Strokovnega sveta NUK so:
predsednik: dr. Mihael Glavan, predstavnik NUK
člani: Mojca Dolgan-Petrič, predstavnica ZBDS
dr. Anja Dular, predstavnica Kulturniške zbornice
mag. Brane Goropevšek, predstavnik ZBDS
mag. Simona Moličnik-Šivic, predstavnica NUK
Zdenka Oven, predstavnica Univerze v Ljubljani
mag. Darija Rozman, predstavnica NUK
dr. Jedert Vodopivec, predstavnica Kulturniške zbornice
izr. prof. dr. Vlasta Zabukovec, predstavnica Univerze v Ljubljani
2 Temeljni strateški cilji s strategijami za obdobje 2004-2008
• Dosledno, celovito in stoodstotno zbiranje slovenike na vseh nosilcih zapisa skladno z
zakonodajo
strategije:
- sprejetje novega zakona o obveznem izvodu, ki bo zagotavljal učinkovit sistem
zajemanja obveznega izvoda publikacij
- zbiranje, obdelava, arhiviranje in zagotavljanje dostopa do obveznega izvoda
elektronskih publikacij
- pridobitev višjih sredstev za nakup slovenike v tujini in stare slovenike
- zagotavljanje tehnologije za zagotavljanje dostopnosti/uporabe gradiv v starejših
formatih oz. glede na spremembe v tehnologiji in opremi
• Takojšnja obdelava pridobljenega gradiva brez zamud
strategije:
- glede na povečevanje količine gradiva povečati število obdelovalcev, modernizirati
tehnologijo obdelave in racionalizirati delovni proces
- zagotoviti naraščanje obsega obdelave elektronskih virov
• Popolna zaščita pisne kulturne dediščine, ki jo hrani in varuje NUK
strategije:
- izboljšanje pogojev hranjenja gradiva v sedanjih prostorih in zagotovitev izgradnje
novih (NUKII/UKL)
- prenos ogroženega gradiva na druge nosilce zapisa – mikrofilm in elektronski nosilec
- izvajanje nujnih restavratorskih posegov za upočasnitev propadanja gradiva
- izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju pisne kulturne dediščine
• Tvorba in vzdrževanje podatkovnih zbirk iz knjižničnega gradiva, ki ga hrani NUK
strategije:
- oblikovanje podatkovnih zbirk z besedili, ki so nacionalnega pomena
7

- zagotavljanje dostopa do podatkovnih zbirk z besedili preko enotnega informacijskega
portala za upravljanje znanja
• Maksimalno možno povečanje uporabe knjižnične zbirke NUK in drugih informacijskih
virov, do katerih zagotavlja knjižnica dostop in uporabo
strategije:
- izgradnja in razvoj digitalne knjižnice
- uvajanje novih e-storitev in povečanje števila uporabnikov na daljavo
- povečanje števila uporabnikov z Univerze v Ljubljani
- stalno javno predstavljanje bogate nacionalne pisne kulturne dediščine (muzej knjige
in drugih nacionalno pomembnih informacijskih virov)
- zagotavljanje dostopnosti knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov ter storitev
fizično oviranim osebam (npr. slepim in slabovidnim)
- izboljšanje možnosti za preživljanje prostega časa in za študij v knjižnici
• Aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema v skladu z zahtevami sodobne
informacijske družbe in podpiranje njegovega razvoja v smeri razvoja knjižničnih sistemov
najbolj razvitih držav EU
strategije:
- nenehno spremljanje in analiziranje stanja in razvoja na področju informacijske
družbe ter razvoja knjižničarstva v državah EU
- aktivno povezovanje pri razvoju knjižničnega sistema z državami EU in sodelovanje v
skupnih projektih
- spremljanje in usmerjanje razvoja slovenskega knjižničnega sistema v skladu z
nacionalnimi potrebami in zmožnostmi ter z evropskimi in svetovnimi trendi razvoja
- oblikovanje koncepcije slovenske digitalne knjižnice
- zagotavljanje strokovnih podlag razvoja nacionalnega vzajemnega bibliografskega
sistema ter organizacija in izvajanje strokovnega izobraževanja, raziskovalno-razvojne
ter svetovalne dejavnosti na področju knjižničarstva
• Aktivno sooblikovanje koncepta evropske in svetovne virtualne e-knjižnice kot njen
enakopravni del
strategija:
- vključitev v evropsko digitalno knjižnico
• Podpora pridobivanju dodatnih znanj, stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju in
usposabljanju strokovnih delavcev NUK skladno in v koraku z razvojem bibliotekarske in
informacijske znanosti
strategije:
- zagotavljanje udeležbe na izobraževanjih doma in v tujini, stalno usposabljanje na
delovnem mestu in stalno strokovno izpopolnjevanje na različnih izobraževalnih
oblikah, strokovnih srečanjih ipd.
- izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za nove tehnologije in načine dela v
digitalni knjižnici
• Zagotavljanje vseh potrebnih kadrovskih, finančnih, prostorskih in drugih pogojev za
uresničevanje poslanstva knjižnice
strategije:
- povečanje števila sodelavcev ter optimalno kombiniranje števila in strukture redno
zaposlenih z naslanjanjem na zunanje sodelavce in storitve na tržišču
- zagotovitev zadostnih finančnih sredstev tako za delo klasične kot hibridne knjižnice
ter povečanje lastnih prihodkov
- izgradnja nove knjižnice (NUKII/UKL)
8

Strateški programski cilji ter strategije in aktivnosti za njihovo uresničitev so natančneje opredeljeni v
Strateškem načrtu NUK za obdobje 2004-2008 (dostopno na: http://www.nuk.unilj.si/dokumenti/pdf/str_nacrt_2004-2008.pdf).
3 Prioritetni letni cilji za 2006 po programskih področjih (MK)
• Nabava knjižničnega gradiva in zagotavljanje dostopa do informacij
Prioritete:
- Nakup slovenike objavljene v tujini in stare slovenike.
- Dopolnjevanje knjižnične zbirke zbranih in izbranih del, zbirke visokošolske študijske
literature ter referenčne literature na klasičnih nosilcih.
- Nakup tuje strokovne in znanstvene periodike ter elektronskih podatkovnih zbirk oziroma
zagotavljanje dostopa do njih in njihove uporabe.
• Nakup slovenike za zamenjavo s tujimi knjižnicami
Prioritete:
- Zagotavljanje prisotnosti slovenske knjige v tujini (v tujih knjižnicah) in s tem zagotavljanje
pogojev za spoznavanje in raziskovanje slovenske kulture v drugih državah.
• Distribucija gradiva iz obveznega izvoda območnim knjižnicam in knjižnicam v zamejstvu
Prioritete:
- Skrb za povečanje zajema obveznega izvoda.
- Izboljšanje učinkovitosti službe za reklamacije.
- Ažurna distribucija obveznega izvoda drugim knjižnicam.
• Vodenje, organizacija in druge splošne naloge knjižnice
Prioritete:
- Zagotavljanje ustrezne računalniške podpore programov in storitev knjižnice.
- Prenova spletnih strani ter dostopa do storitev digitalne knjižnice.
- Reorganizacija finančnega poslovanja knjižnice.
- Skrb za izobraževanje zaposlenih: vzpostavitev elementov »učeče se organizacije«.
• Bibliografska obdelava knjižničnega gradiva in oblikovanje informacijskih virov za vzajemni
bibliografski sistem
Prioritete:
- Do 31. januarja 2007 obdelati celotno količino gradiva, ki je prispelo v knjižnico v letu 2006.
- Vzpostavitev celovitega sistema obdelave elektronskih publikacij vključno s testiranjem
bibliografske obdelave kontinuiranih in integrirnih virov v sistemu COBISS.
- Aplikacija modela vnosa glasbenih rokopisov v sistem COBISS.
• Zagotavljanje storitev CIP, ISBN, ISSN, ISMN in vključevanje v mednarodne informacijske
sisteme
Prioritete:
- Zagotavljanja sredstev za mednarodne članarine in aktivno sodelovanje v mednarodnih
organizacijah s področja bibliografske kontrole in sistemov.
- Sodelovanje v mednarodni bibliografski kontroli.
- Sodelovanje z založniki.
9

• Sodelovanje pri zagotavljanju delovanja vzajemnega kataloga in servisov COBISS
Prioritete:
- Priprava strokovnih osnov za novi pravilnik za katalogizacijo v nacionalnem vzajemnem
bibliografskem sistemu.
- Implementacija UDC MRF 2001 v vzajemnem katalogu v sodelovanju z Institutom
informacijskih znanosti Maribor.
- Skrb za nadaljnji razvoj Splošnega slovenskega geslovnika.
- Priprava prevodov standardov in priročnikov s področja knjižničarstva.
• Izposoja gradiva, posredovanje informacij in drugo delo z uporabniki
Prioritete:
- Zagotovitev širše in boljše ponudbe informacijskih virov.
- Sodelovanje s knjižničnim informacijskim servisom IZUM pri izvajanju servisa on-line
referenčne službe.
- Izvajanje izobraževanja za informacijsko opismenjevanje uporabnikov, še zlasti študentov in
zaposlenih na ljubljanski univerzi.
- Izgradnja servisov za naročanje gradiva na daljavo.
- Prizadevanje za čim boljši in čim hitrejši dostop do gradiva ter enakopravno uporabo
tradicionalnega knjižničnega gradiva.
- Zagotavljanje optimalnih časovnih rokov pri posredovanju dokumentov iz drugih knjižnic in
izbor kvalitetnih in cenovno ustreznih ponudnikov storitev v medknjižnični izposoji in dobavi
dokumentov.
• Organizacija in delovanje medknjižnične izposoje
Prioritete:
- Zagotovitev polnega delovanja nove programske opreme COBISS3/ Medknjižnična izposoja
(neposredno naročanje v tujim dobaviteljem ob implementaciji ustreznih standardov).
- Izboljšanje dostopa do servisov medknjižnične izposoje v pričakovanju dopolnitve programske
opreme COBISS/OPAC, ki bo omogočala posredovanje naročila neposredno iz OPAC-a.
- Hiter, zanesljiv, sodoben in cenovno ugoden servis za uporabnike.
- Sodelovanje z novimi dobavitelji, v primeru ko je to potrebno in smiselno.
• Hranjenje, varovanje, zaščita, restavriranje in prenos gradiva na mikrofilm
Prioritete:
- Izboljšanje in kontrola pogojev hranjenja knjižničnega gradiva.
- Izvajanje mikrofilmanja slovenskih časnikov in časopisov in izseljenskega časopisja.
- Izvajanje digitalizacije najbolj ogroženega in najbolj uporabljanega gradiva.
- Restavriranje najbolj poškodovanega gradiva.
- Sodelovanje pri izvajanju mednarodnih raziskovalnih projektov s področja ohranjanja
knjižničnega gradiva.
• Arhiviranje slovenskih elektronskih publikacij
Prioritete:
- Dopolnjevanje zbirke člankov slovenskih avtorjev v polnem besedilu z digitalno rojenimi
(digital born) publikacijami.
- Testiranje pajka (harvesterja) za zajem slovenskih elektronskih publikacij na spletu, selekcija
izbranih elektronskih publikacij, njihovo trajno arhiviranje in selektivna bibliografska
obdelava.
10

• Digitalizacija knjižničnega gradiva in izgradnja digitalne knjižnice
Prioritete:
- Digitalizacija posameznih zaključenih letnikov in zbirk časopisnega, glasbenega, zvočnega,
slikovnega in kartografskega gradiva.
- Vzpostavitev zbirke digitalizirane slovenske znanstvene periodike.
- Priprava strateških smernic izgradnje digitalne knjižnice Slovenije.
- Usposabljanje zaposlenih za digitalno knjižnico.
- Priprava smernic za zbiranje, obdelavo in trajno hranjenje elektronskih publikacij.
- Aktivno sodelovanje v izgradnji evropske digitalne knjižnice (The European Library).
- Sodelovanje pri izgradnji digitalne knjižnice ljubljanske univerze in gradnji spletnega portala
za uporabnike.
• Dejavnost na področju razvoja slovenskih knjižnic
Prioritete:
- Analitično-statistično delo (vodenje nacionalne knjižnične statistike) in statistično merjenje
delovanja knjižnic.
- Vodenje razvida knjižnic in izdajanje mnenj o izpolnjevanju pogojev za izvajanje javne službe
na področju knjižničarstva (prioritetno za področje splošnih knjižnic).
- Spremljanje delovanja knjižnic in skrb za strokovno pomoč knjižnicam.
- Sodelovanje pri pripravi strokovnih osnov za sprejem predpisov in priporočil na področju
knjižničarstva.
- Koordinacija posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic.
• Koordinacijske naloge za osrednje območne knjižnice
Prioritete:
- Strokovna pomoč oz. svetovanje osrednjim območnim knjižnicam.
- Koordinacija dejavnosti svetovalnih služb.
- Organizacija in vodenje strokovnega usposabljanja za svetovalno delo območnih knjižnic in
vodenje skupnih projektov.
• Raziskovalna in razvojna dejavnost
Prioritete:
- Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja gradiv in izgradnje
digitalne knjižnice.
- Uporaba rezultatov raziskovalno-razvojnih projektov pri razvoju dejavnosti knjižnice in
knjižničnega sistema.
- Priprava strokovnih osnov za normativno kontrolo, predvsem na področju korporativnih značnic
in vsebinske obdelave gradiva.
- Izdelava smernic za zbiranje, obdelavo in hranjenje elektronskih publikacij za druge knjižnice.
- Izdelava strokovnih smernic za digitalizacijo knjižničnih gradiv za druge knjižnice.
• Založniška dejavnost
Prioritete:
- Redna izdelava in publiciranje Slovenske bibliografije, prioritetno v elektronski obliki.
- Publiciranje prevodov standardov in temeljnih priročnikov s področja bibliotekarstva in
informacijskih znanosti.
- Publiciranje izvirnih monografij s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti.
• Organizacija in izvedba strokovnega izobraževanja knjižničnih delavcev in končnih uporabnikov
Prioritete:
- Izobraževanje knjižničarjev za digitalno knjižnico.
11

- Izobraževanje knjižničarjev za delo v sistemu vzajemne katalogizacije.
- Permanentno izobraževanje knjižničarjev oz. seznanjanje z novostmi v stroki.
- Izobraževanje uporabnikov za uporabo klasičnih in elektronskih informacijskih virov, v prvi
vrsti uporabnikov z Univerze v Ljubljani.
• Predstavitvena in promocijska dejavnost
Prioritete:
- Organizacija razstav knjižničnega gradiva NUK in promoviranje slovenske pisne kulturne
dediščine doma in v tujini.
- Promocija informacijskih virov in storitev v strokovni in širši javnosti.
• Mednarodno sodelovanje
Prioritete:
- Zagotavljanje sodelovanja članov mednarodnih delovnih skupin, komisij in odborov na
mednarodnih sestankih in konferencah.
- Podpiranje aktivne udeležbe zaposlenih na mednarodnih strokovnih srečanjih.
- Zagotavljanje strokovnih obiskov na knjižnih sejmih in v knjižnicah, s katerimi ima NUK
sklenjene sporazume o sodelovanju in izmenjavi kadrov.
- Plačevanje članarin mednarodnim organizacijam s področja dejavnosti knjižnice.
12

II POROČILO O STROKOVNEM DELU KNJIŽNICE
1 Nabava knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov
1.1 Politika izgradnje knjižnične zbirke
NUK pridobiva gradivo z obveznim izvodom, nakupom, zameno in darovi. Cilj je konsistentna
knjižnična zbirka in izpolnjevanje poslanstva knjižnice. Pri izgradnji knjižnične zbirke sledi štirim
temeljnim načelom: ustreznost (vsebina, obseg, skupine uporabnikov), izčrpnost (kompletacije,
temeljno gradivo), strokovnost (objektivnost, uravnoteženost, nepristranski izbor) in preudarnost
(najboljša vrednost za ceno). Vsebinske smernice nabavne politike NUK so določene z vrsto knjižnice
(nacionalna in univerzitetna), potrebami uporabnikov in namenom knjižnice. Zakonske osnove so
zapisane v Zakonu o knjižničarstvu (29. in 33. člen), izgradnja knjižnične zbirke pa je usklajena tudi s
podzakonskimi akti.
1.2 Prioritetni cilji pri nabavi gradiva in drugih informacijskih virov v letu 2006
- Pridobivanje slovenike objavljene v tujini, stare slovenike in nacionalno pomembnega
gradiva.
- Dopolnjevanje knjižnične zbirke zbranih in izbranih del, zbirke visokošolske študijske
literature ter referenčne literature na klasičnih nosilcih.
- Pridobivanje elektronskih podatkovnih zbirk oziroma zagotavljanje dostopa do njih in njihove
uporabe.
1.3 Uresničitev letnih ciljev
- Celoten dotok gradiva za knjižnično zbirko NUK je bil glede na načrtovanega bistveno višji. V
primerjavi z letom 2005 pa se je povečal za 6%.
- Manj od načrtovanega je bilo pridobljene slovenike objavljene v tujini, stare slovenike in
nacionalno pomembnega gradiva za zameno (omejena finančna sredstva za nakup ob vedno večji
ponudbi tega gradiva na trgu).
- Nakup knjižničnega gradiva je bil v kosih nižji od načrtovanega, glede na enote pa v skladu z
načrti. Zaradi omejenih finančnih sredstev je bila prioriteta nakupov dopolnjevanje zbranih in
izbranih del, zbirke visokošolske študijske literature in referenčne literature na klasičnih nosilcih
pa nismo dopolnjevali v želenem obsegu. Odpovedanih je bilo 169 naslovov tiskanih serijskih
publikacij, katerih uporaba je v zadnjih letih kazala nizko frekvenco.
- Nabava e-virov je potekala uspešno, zlasti prek konzorcija COSEC. Zaradi boljše izrabe omejenih
finančnih sredstev za nabavo je bilo odpovedanih 9 naslovov virov, ki so kazali slabo uporabo. Pri
pridobivanju strokovnih in znanstvenih časopisov s področja humanistike in družboslovja je bila
namesto 79 najbolj branih tiskanih časopisov pridobljena elektronska različica, z možnostjo
oddaljenega dostopa pa izboljšana dostopnost virov za člane knjižnic Univerze v Ljubljani.
- Dotok gradiva iz zamene je presegel načrtovanega, čeprav sicer ta institut pridobivanja nabave v
evropskem prostoru izgublja vlogo.
- Bistveno več od načrtovanega je bilo pridobljenega gradiva tudi iz instituta darov.
1.4 Obseg pridobljenega knjižničnega gradiva
Za knjižnično zbirko NUK smo pridobili z obveznim izvodom 17% več gradiva, z nakupom smo
pridobili 18% manj gradiva, z zamenjavo smo pridobili 10% več gradiva, z darovi pa smo pridobili
kar za 244% več gradiva, kot smo načrtovali. V letu 2006 smo največ gradiva v NUK prejeli z
obveznim izvodom (46%) in z darovi (46%), ostalo pa smo kupili (5%) ali pridobili z mednarodno
zamenjavo gradiva (3%). Delež darov je bil v letu 2006 precej povečan zaradi pridobljenega velikega
števila kosov rokopisnega gradiva.
13

Tabela 1: Dotok gradiva za knjižnično zbirko NUK glede na način nabave (kosi)
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
načrtovano 78.000 15.000 3.800 7.600 104.400
doseženo 91.296 12.336 4.166 26.108 133.906
Knjižnica je v letu 2006 skupaj pridobila 133.906 fizičnih enot (kosov) knjižničnega gradiva (indeks:
106). Od tega je bilo 30.690 enot monografskih publikacij, 69.152 serijskih publikacij, 396 glasbenih
tiskov, 3.176 glasbenega AV gradiva, 242 kartografskega gradiva, 564 slikovnega gradiva, 2.770 AV
gradiva, 23.678 rokopisnega gradiva, 3.117 drobnih tiskov in 121 enot drugega gradiva (Tabela 2).
Tabela 2: Struktura dotoka gradiva v fond NUK v letu 2006 (kosi)
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
vrsta g. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind.
mon. p. 26.126 22.758 115 606 1.478 41 1509 1188 127 2.449 4.320 57 30.690 29.744 103
ser. p. 55.204 56.464 98 9.966 12.646 79 2.460 3.267 75 1.522 1.931 79 69.152 74.308 93
gl. tisk 324 352 92 53 829 6 13 1 1.300 6 168 4 396 1.350 29
gl. AV g. 3.130 1.747 179 10 104 10 11 8 138 25 46 54 3.176 1.905 167
kart.g. 170 288 59 14 29 48 20 5 400 38 2 1.900 242 324 75
slik. g. 458 1.465 31 105 344 31 1 39 3 0 24 0 564 1.872 30
aV g. 2.747 3.212 86 23 62 37 0 2 0 0 1 0 2.770 3.277 85
rok. g. 0 0 / 1.548 522 297 92 15 613 22.038 8.944 246 23.678 9.481 250
drob. tisk 3.040 3.288 92 8 983 1 47 30 157 22 25 88 3.117 4.326 72
drugo 97 0 / 3 2 150 13 32 41 8 4 200 121 38 318
SKUPAJ 91.296 89.574 102 12.336 16.999 73 4.166 4.587 91 26.108 15.465 169 133.906 126.625 106
1.5 Nakup knjižničnega gradiva
Tabela 3: Nakup knjižničnega gradiva (enote)
število enot načrtovano doseženo
monografije 620 606
serijske publikacije 540 562
neknjižno gradivo 170 180
podatkovne zbirke 46 42
drugo 0 0
skupaj 1.376 1.394
Na sam nakup gradiva so vplivala omejena finančna sredstva in znaten dvig cen serijskih in
elektronskih publikacij zaradi plačevanja davka na dodano vrednost za publikacije, ki jih prejmemo od
dobaviteljev iz članic Evropske unije. Nakup gradiva v tujini je bil pred vstopom v Evropsko unijo
oproščen plačila carin in davkov, zato smo lahko za ista sredstva pridobili za zbirko NUK več
naslovov. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo smo pristopili tudi k evropski davčni politiki, kar
pomeni, da za knjižnično gradivo plačamo davek na dodano vrednost (t. i. samoobdavčitev). Še
posebej so se s tem podražile elektronske publikacije, saj davčna stopnja za to vrsto publikacij ni
znižana, ampak znaša 20%.
Zaradi zmanjšanih finančnih sredstev smo odpovedali 169 naslovov tiskanih serijskih publikacij, 10
naslovov knjižnih zbirk in 9 naslovov podatkovnih zbirk, in sicer tistih, ki so bile zadnja leta najmanj
uporabljane. Pri odpovedih je sicer prvi kriterij dostopnost publikacij v drugih slovenskih knjižnicah
oziroma v elektronski obliki, vendar tega v vseh primerih nismo mogli zagotoviti. Še vedno se širi
14

obseg slovenike, ki izide v tujini in bi jo po kriterijih izgradnje zbirke NUK morali kupiti, vendar smo
morali zaradi omejenosti finančnih sredstev ustaviti nakup slovenike, ki je izšla v tujini.
1.6 Zamenjava knjižničnega gradiva
Dotok gradiva, ki smo ga prejeli z zamenjavo, je bil v celoti nekoliko manjši kot v preteklem letu, v
primerjavi z načrti pa bistveno višji. Na izbor vseh vrst gradiva, ki ga prejmemo, ne moremo vplivati.
Določen izbor lahko naredimo pri monografijah, ki jih knjižnice ponudijo na listah duplikatov, vendar
pa ne dobimo vedno vsega izbranega in naročenega gradiva. V letu 2006 smo z reorganizacijo referata
za zameno (nova delavka) pripravili večji izbor naročil za zamenjavo in tako prejeli za 27% več
monografij kot v letu 2005 ter na ta način delno nadomestili tudi izpad pri nakupu monografij.
1.7 Darovi
Prirast gradiva iz instituta darov je bil bistveno višji od načrtovanega, pričakovali smo 7.600
pridobljenih enot, pridobili pa 26.108. V primerjavi z letom 2005 smo z darovi prejeli manj
monografij, serijskih publikacij, glasbenih tiskov, glasbenega AV gradiva in drobnih tiskov, več pa
slikovnega in AV gradiva, kartografskega gradiva (indeks: 1.900), rokopisnega gradiva (indeks: 246)
in drugega gradiva (indeks: 200). Precej darov dobimo po pošti po izboru darovalca. Pri določenih
vrstah gradiva (še posebej kartografskem, slikovnem, glasbenem in rokopisnem gradivu) pa so možni
tudi dogovori. V glavnem so to zapuščine, ki jih NUK prevzame v celoti, ali pa naredi izbor in vključi
v zbirko NUK samo del zapuščine. Prevzem zapuščin je odvisen od ponudbe na trgu. Pri prevzemu
večjih zapuščin pa se po prevzemu pokažejo težave pri obdelavi gradiva, saj je izredne količine
gradiva nemogoče ažurno obdelati.
Vedno več darov dobimo iz odpisnih seznamov drugih knjižnic v skladu z Zakonom o knjižničarstvu
in Navodili za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. V letu 2006 smo iz knjižnic prejeli 120
seznamov odpisanega gradiva, ki so vsebovali 41.238 enot. Pregledali smo 37.345 enot in izbrali
2.991 enot. Knjižnice so nam poslale 2.461 enot. Čeprav je delež dejansko pridobljenega gradiva v
primerjavi s številom pregledanih naslovov in vloženim delom majhen (7%), pa je dejanska vrednost
gradiva neprecenljiva, saj večine tega gradiva ni mogoče dobiti nikjer drugje in je to edini vir za
dopolnjevanje zbirke NUK in ohranjanje pisne nacionalne kulturne dediščine.
1.8 Nabava gradiva v posebnih zbirkah
• Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije: realiziran je bil prevoz arhivskega gradiva
in dela knjižnice dr. Rada L. Lenčka.
• Zbirka AV gradiva: za zbirko klasičnih filmov smo nabavili 23 kosov filmskega gradiva.
• Rokopisna zbirka: v letu 2006 smo v skladu s strategijo zbiranja pisne kulturne dediščine, ki
zajema predvsem izvirno rokopisno gradivo (slovenika in širše humanistično in
kulturnozgodovinsko gradivo), pridobili 43 novih enot. Med najpomembnejše in hkrati
najobsežnejše spadajo zapuščine literarnih ustvarjalcev Janeza Menarta, Lojzeta Kovačiča in
Jožeta Udoviča.
• Glasbena zbirka: uresničen je bil odkup zapuščine Saše Šantla (700 kosov) in zapuščine Jurančič
(55 kosov).
• Kartografska in slikovna zbirka: v letu 2006 smo odkupili 100 razglednic slovenskih krajev
(večinoma litografij), 5 zemljevidov slovenskega ozemlja (17., 18. in 19. st.), 77 portretnih
fotografij znanih slovenskih umetnikov in ostalo slikovno gradivo (grafika in lesorezi).
• Zbirka virov s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti: Informacijski center za
bibliotekarstvo je v skladu s ciljem dopolnjevanja knjižnične zbirke s kvalitetno in najnovejšo
strokovno literaturo s področja bibliotekarstva in mejnih znanosti prejel 192 strokovnih
monografij, v okviru sodelovanja s knjižnico Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in
knjigarstvo pa 36 diplomskih nalog.
15

1.9 Nabava elektronskih informacijskih virov
Temeljna usmeritev pri nabavi elektronskih informacijskih virov je njihovo konzorcijsko
pridobivanje v sodelovanju z drugimi knjižnicami v okviru konzorcija COSEC. Skupaj je NUK
zagotavljal dostop do 41 licenčnih elektronskih podatkovnih zbirk, med katerimi jih je bilo prek
konzorcija pridobljenih 24 (16 z nacionalno in 8 z univerzitetno licenco). NUK je sofinanciral nakup
32 podatkovnih zbirk, v pretežni meri s sredstvi Ministrstva za kulturo, manjši del sredstev je
prispeval ARRS. Zaradi finančnega primanjkljaja in slabše statistike uporabe smo v letu 2006
odpovedali 9 podatkovnih zbirk. Število licenčno naročenih elektronskih časopisov s celotnimi
besedili člankov je v letu 2006 znašalo 14.469.
Za uporabnike smo posebej oblikovali in pridobili v elektronski različici 79 najbolj branih znanstvenih
časopisov s področja humanistike in družboslovja, ki smo jih prej ponujali le v tiskani obliki. Servis je
dostopen za člane knjižnic Univerze v Ljubljani in omogoča tudi oddaljen dostop in arhivske izvode.
1.10 Nakup slovenike za zamenjavo s tujimi knjižnicami
1.10.1 Politika mednarodne zamenjave knjižničnega gradiva
Cilj mednarodne zamenjave knjižničnega gradiva je uravnotežena zamenjava in sodelovanje med
knjižnicami. Zamenjava gradiva s knjižnicami v tujini poteka v skladu z mednarodnimi dogovori pod
okriljem UNESCA. Z zamenjavo gradiva skrbi NUK za prisotnost slovenske knjige v tujini tako, da
pošilja nacionalnim knjižnicam in knjižnicam pomembnejših univerz po svetu, pa tudi
posameznikom, najpomembnejšo slovensko literaturo. Zamenjava gradiva omogoča tudi zbiranje
slovenike, ki izhaja v drugih državah. NUK pošilja v tujino dvojnice, ki jih prejme kot dar, določeno
gradivo pa kupi, seveda v okviru zagotovljenih finančnih sredstev. Do začetka veljave novega zakona
o obveznem izvodu publikacij je za zameno uporabljal tudi publikacije, ki jih je prejel kot četrti
obvezni izvod.
1.10.2 Prioritetni cilji pri nakupu slovenike za zamenjavo s tujino v letu 2006
- Zagotavljanje prisotnosti slovenske knjige v tujini (v tujih knjižnicah) in s tem zagotavljanje
pogojev za spoznavanje in raziskovanje slovenske kulture v drugih državah.
1.10.3 Uresničitev letnih ciljev
- Načrtovani obseg nakupov za zameno je bil uresničen, seveda pa ni sledil potrebam. Težave
pričakujemo v letu 2007, ko zaradi zmanjšanja izvodov obveznega izvoda NUK priliva gradiva za
potrebe zamene ne bo in bo potrebne izvode treba zagotavljati pretežno z nakupom ali
pridobivanjem darov.
Tabela 4: Zamenjava knjižničnega gradiva
število enot nakup za tujino dotok iz tujine
načrtovano doseženo načrtovano doseženo
monografije 150 naslovov 210 naslovov 600 naslovov 1.325 naslovov
serijske publikacije 340 letnikov 624 letnikov 575 letnikov 312 letnikov
neknjižno gradivo 0 0 50 naslovov 101 naslov
drugo 0 0 0 0
skupaj 490 834 1.225 1.738
V letu 2006 smo začeli z reorganizacijo in racionalizacijo dela pri zamenah. Pripravili smo nove
evidence za vodenje nakupov serijskih publikacij in evidenco partnerjev zamenjevalcev in ponovno
pripravili vprašalnike za partnerje. Na osnovi odgovorov bomo preverili podatke o naslovu partnerja,
sezname serijskih publikacij, ki jih posamezen partner pošilja NUK in naslovov, ki jih prejema od
16

NUK ter finančni okvir zamenjave. Vprašalniki so dostopni na: http://www.nuk.unilj.si/questionnaire/.
Konec leta 2006 so se že pokazale spremembe pri dotoku gradiva za zameno, saj v
skladu z novim Zakonom o obveznem izvodu publikacij NUK nima več na voljo enega izvoda za
zamenjavo. Obvezni izvod je do sedaj zagotavljal tudi pregled nad založniško produkcijo, v
prihodnosti pa bo potrebno vzpostaviti nov sistem za spremljanje izdanih naslovov, ki ustrezajo
kriterijem knjižnic v tujini.
Zamena je potekala s 145 knjižnicami oz. drugimi organizacijami v tujini, katerim je bilo poslano 827
knjig in 784 letnikov periodičnih publikacij. Za potrebe zamene je bilo nabavljenih 210
monografskih publikacij, kar pomeni v primerjavi s prejšnjimi leti upad števila naslovov. V tujino je
bilo poslanih 543 letnikov serijskih publikacij (2.027 kosov) iz NUK in 81 letnikov serijskih
publikacij direktno od založnika (6.568 kosov – dnevniki, tedniki ipd.). Iz NUK je bilo poslanih 212
paketov s 2.854 kosi gradiva.
Od knjižnic v tujini smo prejeli precej več naročil, kot smo jih lahko realizirali, kar pomeni, da je
mogoče pričakovati v naslednjih letih tudi prekinitve dvostranskih dogovorov z nekaterimi
knjižnicami. To bi pomenilo slabšo prisotnost slovenske knjige v tujini in manj stikov s tujimi
knjižnicami.
1.11 Pridobivanje gradiva iz obveznega izvoda in njegova distribucija
1.11.1 Politika distribucije gradiva iz obveznega izvoda
V skladu s 33. členom Zakona o knjižničarstvu NUK posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega
knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih
založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih
manjšinskih skupnosti v Sloveniji (slovenika) drugim do gradiva upravičenim knjižnicam in s tem
prebivalstvu zagotavlja večjo dostopnost gradiva.
1.11.2 Prioritetni cilji pri distribuciji gradiva iz obveznega izvoda v letu 2006
- Skrb za povečanje zajema obveznega izvoda.
- Izboljšanje učinkovitosti službe za reklamacije.
- Ažurna distribucija obveznega izvoda drugim knjižnicam.
1.11.3 Uresničitev letnih ciljev
- NUK je aktivno sodeloval pri pripravi predloga novega Zakona o obveznem izvodu publikacij, ki je
bil sprejet v letu 2006. Omogočil naj bi povečanje zajema obveznega izvoda.
- Učinkovitost službe za reklamacije smo izboljšali z boljšim sodelovanjem z založniki (seminar za
založnike, predavanja v sodelovanju s Strokovnim združenjem založnikov in knjigotršcev pri
Gospodarski zbornici, sodelovanje na Kongresu založnikov ipd.). Uspešnost reklamacij obveznega
izvoda se je v primerjavi s preteklim letom ponovno zvišala.
- Distribucija obveznega izvoda drugim knjižnicam je bila ažurna. Obseg pridobljenega gradiva za
druge knjižnice se v letu 2006 še ni povečala, pozitivne učinke novega zakona pričakujemo v letu
2007.
1.11.4 Novi zakon o obveznem izvodu in pridobivanje gradiva
Konec junija 2006 je bil sprejet nov Zakon o obveznem izvodu publikacij, uporabljati pa se je začel
18.10.2006. Glavne novosti zakona pomembne za NUK so: zajemanje elektronskih publikacij
objavljenih na spletu, sprememba zavezanca, manjše število obveznih izvodov, spremenjena
distribucija gradiva (sedaj 13 knjižnic, prej 11), obvezen kolofon in dobavnica ter posebna skupina
javno financiranih publikacij (še vedno 16 izvodov).
17

Takoj po sprejemu zakona smo začeli s pripravo informacijskega gradiva za nove zavezance. Tako
smo izdali brošuro Informacije za založnike in zgibanki Obvezni izvod publikacij ter Obvezni izvod
zvočnih in slikovnih zapisov. Brošuro smo poslali okrog 2.800 novim zavezancem, ki so že vneseni v
bazo dobaviteljev. Promocija zakona je potekala tudi preko medijev (intervjuji), pripravili smo nove
vsebine za spletno stran NUK, sodelovali na posvetu Strokovnega združenja založnikov in
knjigotržcev pri Gospodarski zbornici, novi zavezanci pa so tudi direktno zastavljali vprašanja preko
telefona (10-15 telefonskih klicev dnevno).
Zaradi spremenjene distribucije smo morali spremeniti razdelitev obveznih izvodov in pripravo
seznamov za pošiljke v COBISS3. IZUM je pripravil nove nastavitve, ki so se začele uporabljati
18.10.2006. Do konca leta so obvezni izvod dostavljali tudi še tiskarji za gradivo tiskano pred
začetkom uporabe novega zakona, vendar je bilo po 18.10.2006 že vse gradivo distribuirano po
novem. Pripravili smo tudi skupni sestanek vseh depozitarnih organizacij, saj je za knjižnice, ki
prejmejo le javno financirane publikacije, zelo pomembno, da imajo za izvajanje nabavne politike
čim prej na voljo podatke o gradivu, ki ga bodo (ali ne bodo) prejele z obveznim izvodom. Zato se pri
obdelavi obveznega izvoda v NUK javno financirane publikacije beležijo posebej.
1.11.4 Problematika dotoka obveznega izvoda
Težave, ki smo jih opazili po začetku izvajanja zakona:
- do konca leta so gradivo pošiljali tako tiskarji kot založniki, zato je bil dotok gradiva precej
povečan (tudi dvojnice); dvojnice, ki so bile prejete od istega dobavitelja, so bile vrnjene;
- bolj razdrobljen dotok gradiva v ekspeditu (več strank, več telefonskih klicev);
- nekateri tiskarji so prenehali pošiljati gradivo že po začetku veljave zakona (18.7.2006), kar je
povzročilo izpad nekaterih gradiv;
- poseben problem so serijske publikacije, ki jih izdajajo tudi v kombinaciji s prilogami (kot
poseben prodajni izdelek): v nekaterih primerih dobimo prilogo tudi od primarnega založnika in
prihaja do dvojnic, ki jih je treba vračati;
- zavezanec je dolžan skupaj z gradivom dostaviti dobavnico v 2 izvodih: en izvod NUK potrdi in
vrne, drugega pa hranimo v naši evidenci; za gradivo, ki pride po pošti, vrača NUK tudi dobavnice
po pošti, zato se je precej povečalo administrativno delo v ekspeditu; četrtina do tretjina dobavnic
pride v enem izvodu, zato jih v ekspeditu fotokopirajo, nekatere pa pridejo tudi ločeno od gradiva
in je potrebno posebej preverjati podatke;
- povečal se je vnos novih dobaviteljev (število tiskarjev je bilo omejeno, založnik pa je v Sloveniji
lahko teoretično vsaka pravna in fizična oseba);
- novi zavezanci še ne poznajo vseh vrst drobnega tiska, ki ga NUK zbira z obveznim izvodom, zato
prejemamo tudi izdelke, ki niso publikacije;
- izgubili smo tretji izvod, ki smo ga imeli v NUK za izposojo na dom in za medbibliotečno
izposojo; posledice bodo bolj vidne v letu 2007;
- NUK nima več na voljo izvoda za zamenjavo gradiva;
- številke serijskih publikacij, ki so izšle v novembru in decembru, smo morali posebej naročiti, da
smo lahko tujim knjižnicam zagotovili kompletne letnike.
Tabela 5: Dotok gradiva za zbirko NUK in za redistribucijo (1996-2006)
dotok gradiv 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
za NUK 103.759 99.286 106.743 100.264 96.146 104.275 120.618 93.765 100.922 126.625 133.906
za redistribuc. 305.066 294.170 290.920 295.823 305.654 311.261 312.900 307.069 283.853 230.221 209.416
SKUPAJ 408.825 393.456 397.663 396.087 401.800 415.536 438.071 405.275 386.824 361.389 343.332
Načrtovani priliv obveznega izvoda za distribucijo v druge knjižnice ni bil uresničen. Do sprejema
novega zakona smo več let opažali trend pošiljanja manjšega števila izvodov, kot je določal stari
zakon (16 izvodov). Po začetku uporabe novega zakona pa se je zmanjšal dotok gradiva za
redistribucijo, zato ker so depozitarne knjižnice upravičene samo do obveznega izvoda javno
18

sofinanciranih publikacij. Število paketov z obveznimi izvodi in število reklamacij je bilo večje kot smo
načrtovali.
Tabela 6: Obseg distribucije obveznega izvoda
načrtovano doseženo
obvezni izvod za redistribucijo (število kosov) 250.000 209.416
število paketov z obveznimi izvodi 2.600 3.191
število reklamacij 6.500 6.780
število seznamov za pošiljke obveznih izvodov 264 263
Tabela 7: Struktura dotoka obveznega izvoda za redistribucijo drugim knjižnicam in struktura nakupa slovenike za zameno
v letu 2006
vrsta gradiva
obvezni izvod (brez gradiva za
NUK)
nakup za zameno
skupaj
2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind.
monografske p. 41.172 36.550 113 210 1.460 14 41.382 38.010 109
serijske p. 142.812 164.489 87 2.027 3.083 66 144.839 167.572 86
glasbeni tisk 1.156 1.264 91 - - - 1.156 1.264 91
glasbeno AV g. 794 572 139 - - - 794 572 139
kartografsko g. 365 547 67 - - - 365 547 67
slikovno g. 1.056 3.232 33 - - - 1.056 3.232 33
AV g. 781 551 142 - - - 781 551 142
drobni tisk 21.280 23.016 92 - - - 21.280 23.016 92
drugo 0 0 0 - - - 0 0 0
SKUPAJ 209.416 230.221 91 2.237 4.543 49 211.653 234.764 90
1.11.5 Ukrepi za povečanje obsega pridobljenega gradiva
Število reklamacij monografskih publikacij je bilo višje od načrtovanega in nekaj manjše kot v letu
2005, prav tako število reklamacij serijskih publikacij. Reklamiranje neknjižnega gradiva je bilo zelo
zamudno, saj je bilo potrebno skoraj vsak naslov neknjižnega gradiva reklamirati. Vendar pa lahko v
celoti opazimo večjo uspešnost reklamacij v primerjavi z letom 2005, ki je posledica večletnega dela in
sodelovanja z založniki in distributerji, ki so sprejeli pošiljanje obveznega izvoda kot sodelovanje pri
izgradnji zbirke slovenske pisne kulturne dediščine in ne več le kot nepotrebni strošek.
1.12 Stanje knjižnične zbirke NUK
Ob koncu leta 2006 je knjižnična zbirka NUK obsegala 2.495.140 enot gradiva. V primerjavi z letom
2005 je bil indeks povečanja 1,49. Največji delež zbirke predstavljajo monografske publikacije
(48,6%).
Tabela 8: Knjižnični fond NUK (31.12.2006)
vrsta gradiva stanje 2005 prirast 2006 stanje 2006 ind.
monografske publikacije 1.190.200 21.686 1.211.886 101,82
serijske publikacije 323.599 6.130 329.729 101,89
kartografsko gradivo 74.068 230 74.298 100,31
slikovno gradivo 170.679 385 171.064 100,23
glasbeni tiski 80.158 300 80.458 100,37
19

avdio gradivo (glasbeno) 23.743 1.073 24.816 104,52
avdio-video gradivo (neglasbeno) 13.825 3.514 17.339 125,42
mikrooblike, projicirno gradivo 3.807 1 3.808 100,03
večvrstno gradivo 226 49 275 121,68
računalniško gradivo 2.232 345 2.577 115,46
drobni tisk 556.616 2.805 559.421 100,50
rokopisno gradivo 7.447 40 7.487 100,54
standardi 11.924 0 11.924 100,00
tridimenzionalno gradivo 32 26 58 181,25
skupaj 2.458.556 36.584 2.495.140 101,49
2 Dejavnost na področju ohranjanja knjižničnega gradiva
2.1 Politika ohranjanja gradiva
V skladu s strateškim načrtom skrbi NUK za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, zato je temeljni
cilj čim boljše hranjenje, varovanje, zaščita in oprema gradiva. Skrb za ohranjanje gradiva se prične že
ob njegovi pridobitvi (tehnična oprema in zaščita določenih vrst gradiva), z njegovim primernim
skladiščenjem, nadzorom pogojev hranjenja, izvajanjem nujnih popravil in konserviranjem /
restavriranjem vrednejšega gradiva. Dragoceno, ogroženo ali pogosto uporabljano gradivo se prenaša
tudi na druge nosilce zapisa (mikrofilmanje in digitalizacija).
Večji del gradiva, ki ga hrani NUK, je na papirnem nosilcu. Sprememba v njegovi proizvodnji v 19.
stoletju, ko so pri izdelavi pričeli uporabljati kisline, je povzročila, da se je življenjska doba tega sicer
materiala močno znižala. Analiza stanja monografskih publikacij, ki jih hrani NUK, je razkrila izredno
slabo stanje, saj je že približno tretjina gradiva preveč razgrajena za uporabo. V prihodnjih letih je zato
do izgradnje nove knjižnice potrebno še izboljšati pogoje hranjenja različnih vrst gradiva, zaščititi
dragoceno ali nezaščiteno arhivsko gradivo z izdelavo ali nakupom kakovostnih brezkislinskih škatel
za hranjenje gradiva, pričeti s sistematičnim masovnim razkislinjevanjem sodobnega gradiva in
pospešeno prenašati ogroženo gradivo na druge nosilce zapisa.
2.2 Prioritetni cilji na področju ohranjanja gradiva v letu 2006
- Izboljšanje in kontrola pogojev hranjenja knjižničnega gradiva.
- Izvajanje mikrofilmanja slovenskih časnikov in časopisov in izseljenskega časopisja.
- Izvajanje digitalizacije najbolj ogroženega in najbolj uporabljanega gradiva.
- Restavriranje najbolj poškodovanega gradiva.
- Sodelovanje pri izvajanju mednarodnih raziskovalnih projektov s področja ohranjanja
knjižničnega gradiva.
2.3 Uresničitev letnih ciljev
- Pogoji hranjenja knjižničnega gradiva so bili izboljšani, saj je bilo veliko gradiva preseljenega s
Turjaške na lokacijo Leskoškova, kjer so zagotovljeni boljši klimatski pogoji.
- V skladu z razpoložljivimi sredstvi je bilo izvedeno mikrofilmanje časopisja (gradivo, ki propada
ali se uničuje zaradi pogoste uporabe).
- Nadaljevalo se je načrtno delo na področju ohranjanja knjižničnega gradiva (analize stanja
gradiva, kontrola hranjenja, zaščita, obnova, priprava načrtov ohranjanja posameznih vrst
gradiva).
- Povečala se je količina restavriranega in zaščitenega gradiva, prav tako izdelava proizvodov za
fizično zaščito gradiva.
20

- Laboratorij za kulturno dediščino NUK je uspešno sodeloval pri mednarodnih raziskovalnih
projektih s področja ohranjanja knjižničnega gradiva.
2.4 Aktivnosti za ohranjanje knjižničnega gradiva
Dejavnost izvaja oz. koordinira Center za ohranjanje knjižničnega gradiva. V okviru centra
potekajo tudi knjigoveška dela in izdelava zaščite za gradiva (vezava gradiva, izdelava map, fantomov,
žokov, jahačev in zaščitnih škatel, ovijanje arhivskih izvodov gradiva, vlepljanje ščitnih ovitkov,
kaširanje plakatov itd.). Poleg uresničevanja prioritetnih letnih ciljev je center poskušal izboljšati
pogoje hranjenja najvrednejšega gradiva NUK, in sicer z izdelavo zaščitne opreme, intenzivno je
sodeloval pri predstavitveni dejavnosti NUK (kontrola primernosti pogojev, izdelava podstavkov za
razstavljeno gradivo, postavitev in podiranje razstav, restavriranje/konserviranje gradiva za razstave),
sodeloval pri pregledu stanja kislega gradiva v NUK in izdelavi strategije zaščite tovrstnega gradiva
ter aktivno pripomogel k izobraževalnemu procesu knjižničarjev. Nadaljeval je tudi s pregledom stanja
neknjižnega dela zbirke NUK ter zbirke serijskih publikacij.
Zaposleni Laboratorija za kulturno dediščino so v sklopu 6. okvirnega programa EU, projektov
PaperTreat in SurveNIR pregledali stanje reprezentativnega vzorčnega dela monografske zbirke NUK,
ki je nastala od leta 1850 naprej. Iz pregleda preko 1.000 enot (okoli 70 knjig/desetletje) gradiva lahko
z 90% stopnjo zanesljivosti (s toleranco napake vzorčenja 10%) sklepamo na stanje celotne zbirke
monografskih publikacij NUK od leta 1850 naprej. Rezultati raziskav so pokazali, da je 36%
monografskega gradiva NUK že krhkega in zato neprimernega za običajno uporabo. Zbirka slovenskih
monografskih publikacij med leti 1850 in 1990 obsega okoli 24.100 enot in predvidevamo lahko, da
bo zaradi kislosti letno postalo krhkih okoli 120 enot gradiva. V naslednjih 25 letih bo torej postala
krhka vsaka četrta knjiga. Ogroženemu gradivu lahko podaljšamo življenjsko dobo s hranjenjem pri
nižji temperature in z razkislinjenjem. Razkislinjenje je smiselno predvsem za gradivo, ki še ni krhko.
Opravljene raziskave kažejo, da postopek podaljša uporabno dobo papirja za vsaj 4-krat. Znižanje
temperature hranjenja za 5 o C, kot je predvideno v novih skladiščih UKL, pa podaljša dobo uporabnost
za 2-krat. Za ohranitev je smiselno uporabiti oba pristopa. Na podlagi rezultatov raziskovalnega dela
na omenjenih projektih in pregleda stanja gradiva bo v letu 2007 izdelana natančna strategija zaščite in
reševanja monografskih publikacij NUK, izdelanih po kislem postopku.
2.5 Oprema gradiva in njegovo skladiščenje
Oprema gradiva obsega naslednja opravila: žigosanje gradiva z lastniškim žigom; žigosanje datuma
inventarizacije; vpisovanje signatur in inventarnih številk v/na publikacije; lepljenje nalepk za
izposojo; tiskanje in lepljenje signaturnih nalepk; ovijanje občutljivega gradiva v zaščitne mape;
ovijanje arhivov v pasice; sodelovanje z restavratorji in knjigovezi pri dodatni opremi gradiva (kjer je
to potrebno). Oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva je v letu 2006 tehnično opremil 23.328
kosov monografskih publikacij, od tega 8.237 za arhiv slovenskih publikacij in 15.091 za postavitev v
skladišče. Zaposlena na oddelku za nabavo gradiva je v letu 2005 pripravila specialistično nalogo
Navodila za opremljanje knjižničnega gradiva v Narodni in univerzitetni knjižnici, v letu 2006 pa je s
sodelavci iz Centra za ohranjanje knjižničnega gradiva pričela z izdelavo Navodil za opremljanje
knjižničnega gradiva za vse slovenske knjižnice.
Knjižnično gradivo hranimo v skladiščih na dveh lokacijah, in sicer na Turjaški zbirko starih tiskov,
večino gradiva posebnih zbirk ter t. i. postavitvene izvode gradiva, ki se pogosto uporablja, na
Leskoškovi pa arhivske izvode gradiva, postopoma pa tja selimo zapuščine in starejše gradivo, ki se
redkeje uporablja. Skrb za strežbo in urejenost skladišč sodi med naloge Oddelka za izposojo in
hranjenje knjižničnega gradiva, ki tesno sodeluje s Centrom za ohranjanje knjižničnega gradiva.
Skladišča iz leta v leto tudi izpopolnjujemo z namenom, da bi vzpostavili kar najboljše razmere za
trajno hranjenje gradiva. Tudi v letu 2006 smo na daljavo sledili klimatskim razmeram v skladiščih na
lokaciji Leskoškova, kar omogoča posebna merilna oprema. V letu 2006 je bilo v skladiščih izvedenih
nekaj pomembnih investicij oz. prenov:
21

- v skladišču na Leskoškovi so bili dodatno postavljeni arhivski regali, kamor smo preselili gradivo
iz časopisne in Velike čitalnice ter del gradiva kartografske in AV zbirke s Turjaške;
- zaradi statičnih obremenitev so bili na Turjaški odstranjeni prevozni regali in nadomeščeni z
arhivskimi regali. Odstranjene prevozne regale smo ponovno namestili na Leskoškovi,
- poleti 2006 je bilo montirano novo tovorno dvigalo na Turjaški, s čimer se je bistveno izboljšala
strežba gradiva iz skladišča v oddelek za izposojo;
V Zbirki serijskih publikacij so zaposleni v letu 2006 pričeli z opremljanjem gradiva s signaturnimi
nalepkami, ki omogočajo avtomatsko beleženje izposoje. Dokončno je bil urejen del skladišča za
serijske publikacije na Leskoškovi, načrtovana je bila tudi ureditev skladišča na Turjaški, vendar pa
zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prestavljena v leto 2007. V Zbirki tiskov Slovencev zunaj R
Slovenije so ob selitvi v nove prostore zaposleni istočasno opravili tudi revizijo fonda. Ker je bila na
razpolago večja količina periodičnih publikacij, pridobljena v Trstu, so bili zamenjani nekateri
poškodovani izvodi, del gradiva je bil uporabljen za izpolnitev vrzeli med arhivskimi izvodi, del pa bo
postavljen med gradiva za izposojo. V Glasbeni zbirki je bilo ustrezno zaščiteno novo prejeto
gradivo, nadaljevalo se je premeščanje arhivskih izvodov v primernejše skladišče na Leskovškovi.
Uspešno je bilo arhiviranih 27.000 enot iz zapuščin. Zaposleni Kartografske in slikovne zbirke so
arhivske izvode, fotografsko gradivo in zapuščine v celoti preselili v skladišče na Leskovškovi ter
primerno shranili. AV gradivo pa je bilo preseljeno delno na Leskoškovo, delno v glavno skladišče
NUK na Turjaški.
2.6 Zaščita in restavriranje gradiva
Večina dejavnosti na področju zaščite in restavriranja gradiva NUK je potekala v okviru Centra za
ohranjanje knjižničnega gradiva. Poškodbe na gradivu, ki so posledica zunanjih (klimatske razmere,
ravnanje z gradivom…) ali notranjih dejavnikov (npr. kislost gradiva), se je poskušalo zmanjšati z
različnimi postopki zaščite gradiva, kot je izdelava škatel in map za najvrednejše gradivo NUK, s
skrbjo za klimatske razmere v depojih NUK, skrbjo za gradivo med razstavami (postavljanje gradiva s
skladu z načeli stroke, restavriranje gradiva pred razstavami, izdelava podstavkov), transportom ipd. V
okviru aktivnosti s področja zaščite so zaposleni pregledovali tudi stanje fonda NUK, saj je
poznavanje stanja gradiva osnova za pripravo načrtov fizične zaščite različnih vrst knjižničnega
gradiva. V okviru NUK je delovala Komisija za varovanje in zaščito gradiva NUK, za zaposlene v
NUK in drugih knjižnicah so bile organizirane izobraževalne delavnice. Popravila, restavriranjekonserviranje
in zaščito starejšega, vrednejšega ali redkega gradiva so izvajali zaposleni v
restavratorski delavnici, v knjigoveški delavnici oddelka pa so potekala popravila novejšega gradiva
NUK, vezave časopisov, izdelava map, škatel ipd.
V letu 2006 je bil opravljen pregled stanja gradiva v AV zbirki ter pripravljen načrt zaščite gradiva.
Začel se je tudi pregled stanja časopisne zbirke in izdelave načrta zaščite gradiva. Pomembno se je
povečala dejavnost na področju zaščite gradiva v rokopisni zbirki, ki ima velike težave zaradi
pomanjkanja in neustreznosti skladiščnih prostorov za gradivo, klimatski pogoji so ustrezni samo v
trezorskem skladišču NUK. Zato so zaposleni zbirke nadaljevali s selitvijo starejšega rokopisnega
gradiva v trezorsko skladišče v kleti NUK, kjer se gradivo hrani v skladu s priporočili o ravnanju s
kulturno dediščino. Žal je v trezorskem skladišču premalo prostora in v njem lahko hranimo le
najvrednejše rokopisno gradivo. Za inkunabule, rokopise in redke tiske, torej gradivo, pri katerem
lahko upravičimo izdelavo zaščitnih škatel po meri knjige, je bilo v preteklem letu izdelanih 270
zaščitnih škatel in nekaj map.
V letu 2006 se je v primerjavi s preteklimi leti obseg restavratorske dejavnosti občutno povečal.
Restavratorsko-konservatorske posegi so bili opravljeni na zapuščini Stanka Vraza, ki je bila tudi
primerno zaščitena. Na sedmih knjigah s bili opravljeni minimalni restavratorski posegi, restavrirani
so bili rokopisni zvezek ter nekaj listov iz zapuščine Antona Aškerca za potrebe razstavne dejavnosti
NUK. Restavrirana je bila tudi redka knjiga, prestavljena iz D fonda (F. Balantič), začeli so se
restavratorski posegi zaščita arhiva Novih akordov, hranjenih v glasbeni zbirki. V načrtu za leto 2006
smo predvidevali zaščito in pripravo na digitalizacijo 7.000 plakatov NUK, ki pa zaradi pomanjkanja
22

sredstev za nakup materiala ni bila uresničena. Za kartografsko in slikovno zbirko je bilo
restavriranih in zaščitenih 18 zemljevidov ter izdelanih nekaj kosov zaščitne opreme. Restavriranih je
bilo 80 knjig iz redne zbirke NUK in 14 knjig za Knjižnico Nova Gorica (med njimi tudi tri knjige
Slave vojvodine Kranjske, več pergamentnih vezav ipd.). Ker ima med slovenskimi knjižnicami le
NUK restavratorsko delavnico, poskuša pomagati tudi pri ohranjanju knjižničnega gradiva ostalih
slovenskih knjižnic.
Tabela 9: Hranjenje, zaščita in restavriranje gradiv
vrsta zaščite
doseženo
vlaganje novih gradiv v skladišča
- monografske publ.
11.943
- serijske publikacije
2.031
- arhivski izvodi
9.908
- AV gradivo
125
skupaj
24.007
prenos na mikrofilm
- serijske publikacije 164.858 posnetkov
restavriranje gradiva v restavratorski delavnici
- št. vezav
- št. listov
- št. popravil in prevezav knjig
21
7.036
124
izdelava škatel po meri knjige, vsota (CC) 286
izdelava map po meri 52
izdelava srajčk 598
izdelava podstavkov za knjige (razstave) 6
Dejavnosti po posebnih zbirkah:
Rokopisna zbirka
Kartografska in slikovna zbirka
Glasbena zbirka
• Zaščita gradiva:
- 270 zaščitnih škatel po meri knjige ter 18 map (stari tiski,
inkunabule, srednjeveški rokopisi),
- 320 map z zavihki
- 2.500 srajčk
• Restavriranje:
- Vraz, zapuščina, restavriranje in zaščita: 210 restavriranih
listov, zvezanih 15 zvezkov, izdelanih 7 škatel, 1 mapa, 350
srajčk.
- minimalne intervencije, 7 knjig
- Zarotitve 140/52, restavriranje
- Aškerc, restavriranje 4 listov ter zaščita pred razstavo
- Balantič, restavriranje knjige
- Atlas, 18 zemljevidov: restavriranje in zaščita
- izdelava 2 zaščitnih škatel za dagerotipiji
- izdelava 18 velikih sestavljenih map
- izdelava paspartujev za razstavo Vesela; priprava plakatov za
razstavo
- popravila za razstavo APZ-1 album, 1list, 2 zvezka
- restavriranje in zaščita arhiva Novih akordov; 144 listov
(nadaljevanje 2007)
- izdelava škatel za starejše muzealije, 50 kom
- izdelava 1.000 srajčk iz papirja
- izdelava 260 pasic
- popravilo vezave starejših muzikalij (priprava, oprema in
postavitev 220 enot)
23

2.7 Prenos gradiva na mikrofilm
Serijske publikacije poskušamo ohraniti tako, da jih presnamemo na mikrofilm, saj so predvsem
časniki večinoma tiskani na papirju slabše kakovosti. Na mikrofilm bi bilo potrebno presneti vse
gradivo, ki je pomembno za slovensko kulturno dediščino. V letu 2006 smo načrtovali povečanje
sredstev za mikrofilmanje za ¼, torej za 263.100 posnetkov, saj bi le na tak način lahko posneli tekoče
številke časnikov ter začeli z retrospektovnim mikrofilmanjem (predvidoma 135.000 strani). Sem
sodijo častniki, ki jih doslej še nismo uspeli posneti, predstavljajo pa pomembne mejnike začetkov
slovenskega časnikarstva oziroma posameznih obdobij in/ali so v tako slabem stanju in je ogrožen
njihov obstoj, npr. Laibacher Zeitung s prilogama Illyrisches Blatt, Intelligenzblatt in Laibacher
Wochenblatt. V letu 2006 je bilo za zaščito gradiva in omogočanje uporabe narejenih 246
mikrofilmskih posnetkov na 123 master filmih in v 123 diazo kopijah. Nadaljevali smo z
mikrofilmanjem tekočih številk slovenskih časnikov (Delo, Dnevnik z Nedeljskim dnevnikom, Večer,
Primorski dnevnik, Mladina, Nedelo, Uradni list RS, Uradni list RS – mednarodne pogodbe, od
novembra dalje tudi Primorske novice) in z mikrofilmanjem starejših številk in naslovov (Večer – pred
l. 1986) dopolnjevali zbirko gradiva, posnetega na mikrofilm. Zaradi pomanjkanje sredstev v proces
mikrofilmanja znova nismo mogli vključiti nekaterih starejših naslovov.
Tabela 10: Seznam posnetih časnikov na mikrofilm
naslov
število MF
zvitkov (master
kopije)
število MF
zvitkov (diazo)
število posnetkov
Delo 14 14 12.761
Dnevnik 13 13 15.952
UL – Medn. pogodbe 1 1 1.484
Mladina 3 3 4.580
Nedelo 1 1 1.704
Primorske novice 6 6 10.110
Primorski dnevnik 6 6 7.906
Uradni list 13 13 19.071
Večer 62 62 91.290
skupaj 119 119 164.858
Tabela 11: Zbirka časnikov NUK na mikrofilmu (posnetih iz lastnega gradiva in kupljenih za fond NUK)
do 2003 2004 2005 2006
arhivski (master) MF 125 107 123
diazo (kopije) MF 125 107 123
skupaj 5.770 250 214 246
Tabela 12: Knjigoveška dela in izdelava zaščite za gradiva
vrsta dela
kosov
2003 2004 2005 2006
vezava v celo platno 908 905 423 385
vezava v polplatno 321 576 357 359
vezava časopisov 152 146 171 135
mehka vezava 635 835 2.190 890
popravilo knjig 186 207 369 625
mape s trakom 3.845 4.680 4.890 4.560
mape z zavihki 3.845 1.020 754 580
papirnate mape (mehke) 5.200 9.600 19.800 5.400
fantomi 820 900 1.100 750
izdelava škatel 69 79 164 75
bloki 750 950 504 800
24

ovijanje arhivskih izvodov 215 - - -
vlepljanje ščitnih ovitkov 835 - 990 1.120
kaširanje plakatov 19 17 9 25
zgibanke 4.700 8.100 8.100 2.400
mape z zavihki 1.230 1.125 - -
CC škatle - - 30 -
žoki (za glasbeno gradivo) - - 200 -
jahači - - 1.080 4.420
3 Inventarizacija in bibliografska obdelava knjižničnega gradiva
3.1 Politika evidentiranja in bibliografske obdelave gradiva
V skladu s 33. členom Zakona o knjižničarstvu NUK bibliografsko obdeluje gradivo za temeljno
nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih,
slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti,
romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji (slovenika) ter temeljne tuje literature.
Kot nacionalni bibliografski center zagotavlja uporabnikom doma in v tujini dostopnost do informacij
o knjižničnem gradivu, tako da vključuje podatke o založniški produkciji slovenike v bibliografske
zbirke ter izdeluje in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko nacionalno bibliografijo.
3.2 Prioritetni letni cilji pri bibliografski obdelavi knjižničnega gradiva v letu 2006
- Do 31. januarja 2007 obdelati celotno količino gradiva, ki je prispelo v knjižnico v letu 2006.
- Vzpostavitev celovitega sistema obdelave elektronskih publikacij vključno s testiranjem
bibliografske obdelave kontinuiranih in integrirnih virov v sistemu COBISS.
- Aplikacija modela vnosa glasbenih rokopisov v sistem COBISS.
3.3 Uresničitev letnih ciljev
- Na področju bibliografske obdelave gradiva je bila večina ciljev presežena, obseg dejavnosti pa v
primerjavi z letom 2005 povečan.
- Do konca leta 2006 še nismo uspeli obdelati celotne količine gradiva, ki je prispelo v knjižnico, in
sicer zaradi povečanega dotoka obveznega izvoda konec leta. Po začetku uporabe Zakona o
obveznem izvodu publikacij (18.10.2006) so namreč obvezni izvod dostavljali tako tiskarji kot
založniki. V Oddelku za formalno obdelavo pa so 730 delovnih ur porabili za sodelovanje v
izobraževalnem programu NUK.
- Vzpostavljene so bile osnove za sistem celovite obdelave elektronskih publikacij - opravili smo
testiranje bibliografske obdelave kontinuiranih in integrirnih virov v sistemu COBISS in se z
IZUM dogovorili za termine tečajev za integrirne vire v letu 2007. Za inventarizacijo teh virov
smo pripravili ustrezne predloge, ki bodo izpeljani v letu 2007.
- Celovit sistem zbiranja slovenskih elektronskih publikacij objavljenih na spletu do konca leta 2006
še ni bil vzpostavljen zaradi težav s programsko podporo (IJS) in pomanjkanjem sredstev za
vzpostavitev tehničnih pogojev za digitalni arhiv.
- Aplikacija modela vnosa glasbenih rokopisov v sistem COBISS je bila realizirana. Izdelanih je
bilo 300 zapisov za glasbene rokopise.
3.4 Inventarizacija gradiva
Z inventarizacijo prejetega gradiva zagotavljamo uporabnikom doma in v tujini dostopnost do prvih
informacij o gradivu, ki smo ga prejeli. Skupaj je bilo v letu 2006 inventariziranih 93.684 fizičnih
enot gradiva. Prejeli smo 6% več gradiva, inventarizirali pa 26% več fizičnih enot kot v preteklem
letu. V primerjavi z letom 2005 je bilo inventariziranih več monografij (indeks: 104), AV gradiva
(indeks: 108), računalniškega gradiva (indeks: 135) in rokopisnega gradiva (indeks: 1.599). Manjša pa
je bila količina inventariziranega kartografskega gradiva (za 28%), slikovnega gradiva (za 80%),
25

glasbenih tiskov (za37%), glasbenega AV gradiva (za 3%) in serijskih publikacij (za 6%) zaradi
manjšega dotoka tega gradiva.
Prehod na novo platformo COBISS3 V3.0 Zaloga še ni bil realiziran, zato je inventarizacija gradiva
potekala še vedno v COBISS2. V zbirkah so v letu 2006 še vedno potekale priprave na testiranje.
Zaradi potrebe po večjih kapacitetah smo z lastnega strežnika prešli na IZUM-ov strežnik, vse
inventarizatorje smo morali opremiti s tiskalniki za signature in primernimi nalepkami. Zaradi
drugačnih možnosti obdelave, ki jih prinaša COBISS3, smo pregledali vse števce za inventarne številke
in signature ter ponekod uvedli spremembe pri beleženju. Uvedli smo tudi tiskane signaturne nalepke za
posebne zbirke. Načrtujemo, da bomo testiranje opravili v letu 2007 in do konca leta tudi prešli na novo
platformo.
Tabela 13: Dotok gradiva in dopolnjevanje fondov NUK
doseženo
inventarizirano 93.684
prirast monografskih publikacij
- število naslovov
- število kosov
od tega prirast monografskih publikacij za arhiv
- število naslovov
- število kosov
prirast serijskih publikacij
- število naslovov
- število kosov
od tega prirast serijskih publikacij za arhiv
- število naslovov
- število kosov
11.388
30.690
8.450
26.126
922
69.152
1.983
55.204
skupaj dotok gradiva
- število naslovov
- število kosov
-
343.322
Čeprav ima slovenski obvezni izvod prioriteto pri inventarizaciji, v letu 2006 še nismo uspeli zagotoviti
popolnoma ažurne inventarizacije gradiva. Zaradi vnosa monografskih publikacij v COBISS3 za
potrebe izpisovanja seznamov za pošiljke za redistribucijo obveznega izvoda, je gradivo evidentirano v
COBISS3, ni pa sproti vse gradivo tudi inventarizirano v COBISS2. Do zaostankov je prihajalo v zbirki
AV gradiva in v Zbirki EU, vladnih, nevladnih in uradnih publikacij ter posebnega knjižničnega
gradiva, v ostalih zbirkah pa je inventarizacija gradiva potekala tekoče (razen v primeru prevzema
večjih zapuščin ali digitaliziranega gradiva, ki ga je potrebno še bibliografsko obdelati). Konec leta je
bil za določen čas zaposlen bibliotekar, ki je prevzel obdelavo gradiva, pri katerem je bilo zaostankov
največ. Za posebno knjižnično gradivo pa bodo pripravljeni zbirni zapisi z najnujnejšimi podatki, tako
da bo gradivo ažurno evidentirano in najdljivo.
Tabela 14: Dotok gradiva v posebne zbirke NUK
pridobitve pomembnih gradiv
(št. enot / št. kosov)
Rokopisna zbirka
Glasbena zbirka
doseženo
- rokopisno gradivo: 43 enot. (zapuščine Janeza Menarta, Lojzeta Kovačiča
in Jožeta Udoviča)
- zbirka redkih tiskov: 8 enot
- priročna zbirka: 47 enot,
- elektronski viri: 13 enot.
- zapuščina Saše Šantla (700 kosov)
- zapuščina Jurančič (55 kosov)
- elektronski viri: glasbena enciklopedija THE NEW GROVE
DICTIONARY OF MUSIC AND MUSICIANS; podatkovna baza zvočnih
posnetkov NAXOS MUSIC LIBRARY in podatkovna baza RILM
26

Kartografska in slikovna zbirka
Zbirka posebnih gradiv
AV zbirka
ABSTRACTS
- 230 enot kartografskega gradiva
- 293 enot slikovnega gradiva
- 3.117 enot drobnih tiskov
- 1.415 kosov DVD
- 252 kosov videokaset
3.5 Bibliografska obdelava gradiva
3.5.1 Formalna obdelava
V Oddelku za formalno obdelavo smo katalogizirali s križno kontrolo 10.990 enot (za 8% več kot
2005), križno pregledanih je bilo 9.623 enot (2005: 9.088), od tega 5.362 (2005: 5.013) enot slovenike.
V klasičnih katalogih smo opravili 4.909 (2005: 3.049) popravkov, v lokalnem katalogu 757 (2005:
1.055) popravkov, v vzajemnem katalogu 1.089 (2005: 1.181) popravkov, z uporabo ukaza LINK pa
je bilo narejenih 1.724 (2005: 2.543) povezav. Skupaj je bilo opravljenih 8.479 (2005: 7.828)
popravkov. Pri vodenju katalogov je bilo v matični katalog vloženih 23.742 (2005: 18.503) listkov in
izločenih 5.122 (2005: 2.056) listkov. Skupaj smo vložili in izločili 28.864 (2005: 20.559) listkov. V
katalogu arhivov smo opravili 402 (2005: 2.126) preverjanj, v signaturno knjigo pa smo vpisali 39
(2005: 28) vpisov.
V Zbirki serijskih publikacij smo v letu 2006 začeli z bibliografsko obdelavo kontinuiranih virov, ki
je specifična. Zaradi načina izhajanja in številnih sprememb, ki so možne v daljšem ali krajšem času
(manjše spremembe stvarnega naslova, ki ne zahtevajo novega bibliografskega opisa ter večje
spremembe stvarnega naslova, ki zahtevajo nov opis, spremembe podatkov o založnik in/ali tiskarju,
beleženje bibliografske preteklosti kontinuiranega vira, kontinuirani viri na različnih nosilcih zapisa in
povezave med njimi ipd.), so potrebni številni posegi v zapis ter ustvarjanje različnih povezav med
zapisi. Urejati pa smo začeli tudi zapise za 75 naslovov integrirnih virov v tiskani obliki.
V Službi za izgradnjo, vodenje in vzdrževanje e-knjižnice je bilo kreiranih več kot 80
bibliografskih zapisov za elektronske vire v bazi COBISS kot posledica nakupa najbolj branih tujih
znanstvenih časopisov v elektronski obliki. Iz baze Retrospektivne konverzije matičnega kataloga je
bilo izbrisanih 5.510 zapisov dvojnic.
3.5.2 Vsebinska obdelava
Oddelek za vsebinsko obdelavo je v letu 2006 vsebinsko katalogiziral 9.513 naslovov tekočega
priliva gradiva in vseh zalog. Za retrospektivno bazo izposoje je bilo redigiranih 1.645 zapisov, za
poenotenje vsebinske obdelave dokumentov na ravni NUK in vzajemnega kataloga pa 1.018 zapisov.
V primerjavi z letom 2005 se je število vsebinsko obdelanih naslovov gradiva povečalo za 3%. Število
redakcijskih posegov pa je bilo v letu 2006 večje za 52%, saj v letu 2005 zaradi priprave priročnika o
vsebinski obdelavi redakcijski posegi niso bili prioriteta.
3.6 Bibliografska obdelava v vzajemnem katalogu za bazo NUK
Tabela 15: Bibliografska obdelava v vzajemnem katalogu za bazo NUK
bibliografska obdelava načrtovano doseženo
monografske publikacije 13.372 15.717
serijske publikacije 900 998
članki 17.000 18.815
neknjižno gradivo 5.690 5.381
drugo - 729
skupaj 36.962 41.640
27

Bibliografska obdelava monografskih publikacij (indeks: 103) in člankov (indeks: 102) je bila večja,
pri serijskih publikacijah pa je ostala na enaki ravni (indeks: 100) kot v letu 2005. Zelo pa je bila
povečana bibliografska obdelava neknjižnega gradiva (indeks: 132), saj je bila v slikovni zbirki
prioriteta bibliografska obdelava digitaliziranih plakatov. Precej višja je bila tudi bibliografska
obdelava drugega gradiva (indeks: 129).
3.7 Bibliografska obdelava za Slovensko narodno bibliografijo
Tabela 16: Bibliografska obdelava za Slovensko narodno bibliografijo
bibl. obdelava oz. dopolnjevanje
načrtovano
doseženo
podatkov
redakcija monografij 5.000 6.352
korekcija monografij - 1.516
bibliogr. obdelava člankov 17.000 16.459
redakcija člankov - 8.152
korekcija člankov - 232
bibl. obdelava serij. publikacij 1.900 2.027
Oddelek Slovenska bibliografija dobi sicer že bibliografsko obdelane knjige, ki jih bibliografi
pregledajo in dopolnijo s podatki, ki so potrebni za izdelavo Slovenske bibliografije. V letu 2006 je
bilo pregledanih 6.352 zapisov za knjige (27% več od načrtovanega), od katerih je prišlo v poštev za
tekočo Slovensko bibliografijo 5.615 zapisov. V primerjavi z letom 2005 je bilo opravljenih več
redakcij monografij (indeks: 105) in manj korektur monografij (indeks: 96). Serijske publikacije
bibliografsko obdelujemo v posebni arhivski bazi, ki omogoča računalniški izpis za Slovensko
bibliografijo serijskih publikacij za vsako leto posebej. Obdelanih je bilo 2.027 naslovov posameznih
letnikov serijskih publikacij. V primerjavi z letom 2005 je bilo bibliografsko obdelanih nekaj manj
serijskih publikacij (indeks: 96). Bibliografsko (formalno in vsebinsko) smo obdelali 16.459 člankov.
Od tega je bilo na novo kreiranih 8.307 zapisov za članke, prevzetih in nato redaktiranih pa 8.152
zapisov. Korekture smo naredili na 232 člankih. V primerjavi z letom 2005 je bilo bibliografsko
obdelanih manj člankov (indeks: 94), opravljenih je bilo več redakcij člankov (indeks: 102) in manj
korektur člankov (indeks: 38).
Oddelek je sodeloval tudi pri pripravi metapodatkov in datotek za Digitalno knjižnico Slovenije
dLib.si. V letu 2006 so bibliografi pripravili, prevzeli in obdelali članke ter pripravili metapodatke za
revije Psihološka obzorja, Documenta preaehistorica in Jezik in slovstvo. V normativno bazo CONOR
so na novo vnesli 1.054 avtorjev. Redakcijo z verifikacijo zapisov v bazi CONOR so opravili na 1.152
zapisih. V bibliografski bazi COBIB so povezali z ukazom »link-authors« 5.784 zapisov.
V oddelku je potekalo tudi dopolnjevanje zapisov za retrospektivno Slovensko bibliografijo
(predvsem brisanje duplikatov ter dopolnjevanje manjkajočih podatkov, ki so potrebni za zgleden
zapis za sloveniko). Redakcija je potekala po avtopsiji, torej s primarnim dokumentom v roki. V letu
2006 je bil na takšen način dopolnjen 301 zapis.
3.8 Bibliografska obdelava v posebnih zbirkah
Tabela 17: Bibliografska obdelava gradiva posebnih zbirk
bibl. obdelava oz.
dopolnjevanje podatkov
Rokopisna zbirka
Glasbena zbirka
doseženo
- 42 enot rokopisno gradivo (4.858 kosov)
- 275 redkih in starih tiskov
- 260 monografije
- 302 glasbeni tiski
- 317 kasete
- 717 CD
- 33 DVD
28

Kartografska in slikovna zbirka
Zbirka posebnih gradiv
AV zbirka
- 5 multimedijsko gradivo
- 186 glasbeno rokopisno gradivo
- sestavni deli: 470 glasbeni tiski, 220 CD
- 12 preliminarnih seznamov zapuščin za postavitev na spletno stran
(14.500 kosov)
- 275 kartografsko gradivo
- 2.081 slikovno gradivo (vključeni digitalizirani plakati)
- 67 monografije
- 9 serijske publikacije
- 745 AV gradivo
V Rokopisni zbirki smo v letu 2006 katalogizirali 42 enot rokopisnega gradiva (skupaj 4.858 kosov
gradiva). Katalogizirano gradivo se je sproti vnašalo v elektronsko rokopisno bibliografsko in
normativno podatkovno zbirko. Katalogizacija izredno obsežne zapuščine Bratka Krefta bo dokončana
v letu 2007. Manjše število enot obdelanega rokopisnega gradiva v letu 2006 glede na leto 2005 je
posledica zaključka obdelave zapuščine Frana Vesela, ki je obsegala preko 74.000 kosov gradiva, sicer
pa je bila obdelava količinsko na ravni načrtovanega. Katalogiziranih (v Cobiss) je bilo tudi 275
redkih in starih tiskov. Na tem področju je potrebno poudariti plodno sodelovanje s Semeniško
knjižnico. V Glasbeni zbirki je bilo bibliografsko obdelanih skoraj 80% več gradiva kot je bilo
načrtovano, v primerjavi z letom 2005 pa je bilo zaradi manjšega priliva katalogiziranih za 53% manj
glasbenih tiskov. V Kartografski zbirki je bilo katalogiziranih 275 naslovov kartografskega gradiva
kar je za 38% manj od načrtovanega. Vzrok je v manjšem dotoku gradiva in v preusmerjanju
zaposlenih z rekatalogizacije listkovnega kataloga kartografskega gradiva na katalogizacijo digitalne
zbirke plakatov. V zbirki še vedno poteka klasična obdelava razglednic inventariziranih je bilo 94 enot
razglednic, kar je manj kot v letu 2005. Vzrok je v zelo majhnem dotoku obveznega izvoda tega
gradiva in manjšem številu nakupljenih razglednic. V AV zbirki je bilo obdelanih 745 naslovov
gradiva. CONOR baza je bila dopolnjena s 138 novimi avtorskimi imeni. Opravljena je bila redakcija
in narejenih 113 popravkov. Zaradi zmanjšanja obsega študentskega dela načrtovan obseg obdelave ni
bil realiziran v celoti.
3.9 Tekoči retrospektivni vnos monografij za potrebe izposoje
Tekoči retrospektivni vnos monografij kljub končani retrospektivni konverziji kataloga 1948-1988 še
vedno poteka, saj pri konverziji katalogov niso bili zajeti lokacijski podatki, ki so za avtomatizirane
izposojevalne postopke nujno potrebni. V lokalnem katalogu NUK je tako okrog 300.000
bibliografskih zapisov, ki še niso povezani z vzajemno bazo COBIB. Sprotno katalogizacijo in
redakcijo lokalnih bibliografskih zapisov opravimo, preden si uporabnik gradivo izposodi. Skupno je
bil v letu 2006 popravljen 1.701 zapis, v povprečju 150 mesečno. Hkrati opravimo tudi obdelavo
gradiva, ki ga izločamo iz fonda Velike čitalnice zaradi zastarelosti ali premajhnega povpraševanja.
Tabela 18: Obdelava gradiva za potrebe izposoje v letu 2006
redakcija bibliogr. zapisov v redakcija bibliogr. zapisov v vnos v bazo skupaj
lokalni bazi za izposojo
vzajemni bazi
CONOR
1.701 287 427 2.415
Od septembra dalje je potekala tudi izdelava črtnih kod za najpogosteje izposojene slovenske serijske
publikacije v Veliki čitalnici, kjer smo pričeli izvajati avtomatizirano izposojo. Skupno je bilo
bibliografsko obdelanih in s črtno kodo opremljenih 45 naslovov revij oz. 704 vezanih letnikov (od
leta 1986 do 2006).
29

3.10 Sodelovanje v nacionalnem bibliografskem sistemu
Tabela 19: Število prispevanih zapisov NUK v COBIB v obdobju 1998-2006
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
prispevek v COBIB 19.888 20.448 23.231 23.118 24.781 23.235 25.858
Prispevek bibliografskih zapisov NUK v nacionalni bibliografski sistem (25.858) se je v primerjavi z
letom 2005 povečal za 11% (Tabela 19) in bil večji od načrtovanega. Pri prispevku NUK v vzajemni
bibliografski sistem je treba upoštevati tudi nove zapise za normativno bazo osebnih imen CONOR
(5.946 zapisov) ter redakcijo baze (redakcija monografij: 6.353 zapisov, redakcija člankov: 8.152
zapisov, uporaba ukaza link: 2.543 povezav). Delež zapisov NUK v bazi COBIB je v letu 2006 znašal
13% (Tabela 20).
Tabela 20: Število knjižnic, vključenih v COBIB in število zapisov, ki so jih prispevale v COBIB
vrsta knjižnice število knjižnic prispevek v COBIB
NUK 1 25.858
visokošolske knjižnice 70 75.343
specialne knjižnice 119 50.019
splošne knjižnice 64 40.409
šolske knjižnice 58 1.098
skupaj 312 192.727
Tabela 21: Bibliografska obdelava v vzajemnem katalogu za potrebe drugih knjižnic
načrtovano doseženo
+ prispevek v COBIB 22.000 25.858
+ prevzeto iz COBIB 16.000 13.512
+ konverzije v lokalno bazo - -
+ konverzije v COBIB - -
*prispevek v CONOR – kreirani zapisi 7.000 5.946
*prispevek v CONOR – zapisi prevzeti iz LC - 1.292
*prispevek v CONOR – kratki normativni zapisi - 5.237
*prispevek v CONOR – redakcija. normativ. zapisov 3.000 5.116
+ vir: letna statistika COBISS.SI, Institut informacijskih znanosti Maribor
*vir: tedenska statistika CONOR, Institut informacijskih znanosti Maribor
Ob koncu leta 2006 je znašal skupni prispevek NUK v bazi COBIB 528.154 zapisov, v lokalni bazi
podatkov NUK pa je bilo 1.019.226 zapisov.
4 Zagotavljanje bibliografske kontrole, CIP in vključevanje v mednarodne
informacijske sisteme
4.1 Politika zagotavljanja bibliografske kontrole, CIP in vključevanja v mednarodne
informacijske sisteme
V skladu z Zakonom o knjižničarstvu NUK opremlja publikacije z osnovnim kataložnim opisom (CIP)
ter v sodelovanju z mednarodnimi institucijami dodeljuje oznake mednarodne bibliografske kontrole
(ISSN, ISBN, ISMN) in druge identifikacijske oznake tiskanih in elektronskih publikacij. Z
zagotavljanjem mednarodne bibliografske kontrole omogoča prepoznavnost slovenskih publikacij v
mednarodnem prostoru, s CIP pa enotno bibliografsko obdelavo publikacij v Sloveniji.
30

4.2 Prioritetni letni cilji za 2006
- Zagotavljanje sredstev za mednarodne članarine.
- Aktivno sodelovanje v mednarodnih organizacijah s področja bibliografske kontrole in
informacijskih sistemov.
- Sodelovanje v mednarodni bibliografski kontroli.
- Sodelovanje z založniki.
4.3 Uresničitev ciljev
- Na področju zagotavljanja enotne bibliografske obdelave slovenskih publikacij, bibliografske
kontrole in vključevanja v mednarodne informacijske sisteme so bili načrtovani cilji
preseženi, z izjemo števila oznak ISMN in ISSN, kjer smo načrtovali previsoko število
publikacij.
- Zagotovljena so bila sredstva za plačilo vseh načrtovanih mednarodnih članarin: ISBN,
ISMN, ISSN.
- NUK je uspešno sodeloval v mednarodnih organizacijah s področja bibliografske kontrole in
sistemov. Predstavnica NUK je bila ponovno izvoljena v Svet direktorjev mednarodne
agencije za ISBN za naslednje mandatno obdobje (funkcija podpredsednice sveta).
- Sodelovanje v mednarodni bibliografski kontroli je bilo uspešno.
- Z mednarodnimi identifikatorji je bilo opremljenih 88% publikacij, kar je za 3% več kot v letu
2005.
- Sodelovanje z založniki se je še izboljšalo, potekale so različne oblike obveščanja in
svetovanja založnikom, publiciran je bil prevod priročnika za uporabnike sistema ISBN, v
pripravi so priporočila za opremo kontinuiranih virov.
- V letu 2006 zaradi tehničnih težav (sprememba formata zapisa) v katalog OCLC niso bili
vključeni načrtovani zapisi, vključevanje zapisov v druge informacijske sisteme pa je bilo
višje za 16% glede na načrtovano količino.
Tabela 22: Dejavnost mednarodnih agencij in CIP v obdobju 1996-2006
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
CIP 2.895 3.075 3.511 3.696 4.030 3.717 4.100 4.457 5.349 5.629 6.413
ISBN 2.971 2.861 2.861 3.316 3.783 3.544 3.900 4.362 5.392 5.773 6.045
ISSN 235 525 525 360 420 295 731 295 158 266 292
ISMN - - - 40 135 61 100 110 159 82 142
4.4 Katalogizacija v publikaciji (CIP)
Tabela 23: Izdelava CIP zapisov
načrtovano doseženo
število zapisov 5.000 6.413
število redakcij - -
Kataložne zapise o publikacijah pred njihovim izidom (CIP) pripravljamo na zahtevo založnikov.
Število zapisov na stopnji CIP je bilo večje za 14% glede na leto 2005. Planirano število kreiranih CIP
zapisov smo presegli za 28%. V Oddelku za vsebinsko obdelavo je bilo v letu 2006 na stopnji CIP
vsebinsko katalogiziranih 6.221 zapisov.
31

4.5 Dejavnost slovenskih agencij za ISBN, ISMN in ISSN
4.5.1 Slovenski agenciji za ISBN in ISMN
Tabela 24: Dejavnost slovenskih agencij za ISBN in ISMN
načrtovano ISBN / ISMN doseženo ISBN / ISMN
število zapisov - -
število redakcij - -
število oznak 5.000 / 260 6.045 / 142
Slovenska agencija za ISBN
• vzdrževanje baze 2.372 založnikov
aktivni 2.051
• prirast 207 založnikov
• aktivnih iz skupine 86- 11
• dodeljene oznake ISBN iz 961- 5.170 oznak
iz 86-
875 oznak
Skupaj 6.045 oznak
V letu 2006 smo se intenzivno pripravljali na ISBN-13. V sodelovanju z IZUM smo sistem
dodeljevanja novih 13-mestnih oznak uspešno prilagodili zahtevam ISBN-13 ter uvedli nekaj izboljšav
za bolj učinkovito delo v bazi slovenskih založnikov. Baza ISBN je bila konvertirana v zadnjih dneh
decembra 2006. V letu 2007 bo določen nabor podatkov tudi javno dostopen. Nadaljevali smo s
seznanjanjem založnikov o novostih v sistemu ISBN. Založnike smo ob različnih priložnostih,
predvsem v osebnih pogovorih, opozarjali na novo strukturo oznake in potrebne prilagoditve v
njihovih internih sistemih poslovanja in v sistemih poslovanja knjigotrške mreže. Pripravili smo
prevod mednarodne izdaje priročnika za uporabnike sistema ISBN in ga brezplačno razdelili
založnikom. Od septembra do decembra smo publikacije označevali dvojno, z ISBN-10 in ISBN-13.
Beleženje ISBN-10 in ISBN-13 je bilo v bibliografski bazi omogočeno že v začetku leta 2006.
V tem obdobju se je trikrat sestal svet direktorjev ISBN, sicer pa člani komunicirajo prek e-pošte.
Generalna skupščina ISBN je potekala v Parizu, novembra 2006. Alenka Kanič je bila ponovno
izvoljena v svet direktorjev, in sicer kot podpredsednica sveta.
Slovenska agencija za ISMN
• vzdrževanje baze 66 založnikov
aktivni 51
• prirastek 6 založnikov
• dodeljene oznake ISMN 142 oznak
Z mednarodnimi identifikatorji ISBN/ISMN je opremljenih 88 % publikacij.
Število novih založnikov je odvisno od razvoja založništva pri nas, število dodeljenih oznak
ISBN/ISMN/ISSN in izdelanih CIP zapisov pa od njihovih založniških načrtov.
4.5.2 Delovanje ISSN centra Slovenije
Tabela 25: Dejavnost slovenskega ISSN centra
načrtovano doseženo
število zapisov 420 292
število redakcij - 35
število ISSN oznak 420 292
število zapisov za mednarodno bazo
420 292
ISSN
drugo - -
32

V okviru NUK kot del mednarodne baze ISSN deluje ISSN center Slovenije, ki je v letu 2006 dodelil
292 številk ISSN slovenskim kontinuiranim virom, ki so tik pred izidom, že izhajajo ali so prenehali
izhajati. Bodisi ob rekatalogizaciji ali na zahtevo založnika vnese zapise zanje v COBIB in posebej v
lokalno ISSN bazo, od koder jih IZUM prenese v mednarodno ISSN bazo. Vnos v mednarodno bazo
kontinuiranih virov poteka še ročno, ker zaradi majhnosti našega centra konverzija zaenkrat ne pride v
poštev. Poseben link s portala ISSN omogoča dostop do zapisov z dodeljeno številko ISSN
neposredno v vzajemni bazi COBIB:
http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=COBIB&LANI=en&SELECT=sp=iss
n.
Vodja ISSN centra se vsako leto udeleži sestanka direktorjev ISSN centrov, ki je leta 2006 potekal v
Stockholmu na Švedskem. Glavne teme tega srečanja so bile: revidirani standard ISO 3297, ki je bil
sprejet leta 2006, vloga ISSN v shemah trajnih označevalcev spletnih publikacij (OpenURL, DOI) ter
način medsebojne povezave publikacij na različnih medijih, za kar je obveljal dogovor o tako
imenovanem »linking ISSN«. Glede na pojav nove oblike virov na internetu in standarda ISBD(CR),
ki jih obravnava, predvsem pa zaradi eksponencialnega naraščanja števila naslovov predvsem
integrirnih virov, je bilo ponovno priporočeno, da se številke ISSN serijskim publikacijam na katerem
koli mediju dodeljujejo čim izčrpneje, integrirnim virom pa selektivno. Veliko nacionalnih knjižnic pri
tem vprašanju upošteva merila nacionalne bibliografije.
Dodatna dejavnost, ki jo opravlja slovenski ISSN center, je dodeljevanje začasnih številk za tuje
serijske publikacije, ki številke ISSN bodisi nimajo ali le-ta še ni verificirana ali pa je napačna,
potrebna pa je za analitično obdelavo sestavnih delov (Y številke). Ob tem opravlja center tudi
redakcijo zapisov v vzajemnem katalogu in knjižnice, ki za to številko zaprosijo, obvesti o morebitnih
napakah in dodelitvi številke. Slovenskim serijskim publikacijam, ki so izrazito
marginalnega/lokalnega pomena, dodeljuje začasne COBIB številke (C številke).
Sodelovanje z založniki v okviru dodeljevanja številk ISSN obsega tudi svetovanje glede bibliografske
opremljenosti kontinuiranih virov, v zadnjem času predvsem online dostopnih publikacij; način
publiciranja tu dopušča popolno svobodo, zato bodo v okviru začetka zbiranja teh publikacij z
obveznim izvodom pripravljena tudi priporočila, kako naj bodo ti viri opremljeni.
4.6 Posredovanje zapisov v mednarodne baze
Tabela 26: Vključevanje podatkov v mednarodne informacijske sisteme (2004-2006)
bibliografska obdelava oz.
2004 2005 2006
dopolnjevanje podatkov
OCLC 3.462 4.831 0
Index Translationum 761 1.133 1.149
drugo (SURS) 4.205 4.535 4.688
Tabela 27: Vključevanje v mednarodne informacijske sisteme v letu 2006
bibl. obdelava oz. dopolnjevanje načrtovano doseženo
podatkov
OCLC 4.000 0
Index Translationum 1.000 1.149
spletna Slovenska bibliografija - 4.273
drugo (SURS) 4.000 4.688
V letu 2006 nismo uspeli poslati zapisov za vključitev v katalog OCLC, ker se je spremenil format
zapisa in nismo uspeli rešiti tehničnih težav. Vključevanje zapisov v Index Translationum
(mednarodna bibliografija prevodov) je bilo v skladu z načrtovanim. Pripravljeni so bili tudi podatki o
knjižni produkciji za Statistični urad Republike Slovenije za leto 2006 (4.688 zapisov).
33

Poleg tiskane nacionalne bibliografije NUK objavlja tudi spletno različico Slovenske bibliografije, ki
je dostopna prek domače strani NUK. Ob koncu leta 2006 je baza vsebovala 77.932 bibliografskih
enot. V letu 2006 smo dodali v spletno Slovensko bibliografijo 4.273 novih zapisov. Bibliografija
zajema knjige od leta 1989 dalje, kartografsko, slikovno, zvočno gradivo ter muzikalije in elektronske
publikacije, ki imajo status monografij, pa od leta 1990 dalje. Baza Slovenska bibliografija se
dopolnjuje večkrat letno.
Retrospektivna baza člankov od leta 1797 do leta 1945 vsebuje nekaj manj kot 300.000
bibliografskih enot. Baza je konvertirana baza CD-ROM različice, ki je bila pripravljena na podlagi
prepisa listkovnega kataloga, pri katerem je nastalo večje število napak, ki so se odpravljale tudi v letu
2006.
5 Izposoja gradiva, posredovanje informacij in drugo delo z uporabniki
5.1 Politika knjižnice na področju storitev za uporabnike
Kakovostno izpolnjevanje potreb uporabnikov je ena od temeljnih strateških usmeritev NUK.
Knjižnica si vseskozi prizadeva, da bi svoje storitve na področju dela z uporabniki izvajala v skladu z
osnovnim poslanstvom in pri tem uvaja nove storitve, ki najpogosteje izhajajo iz možnosti, ki jih
omogoča razvoj sodobne tehnologije. Zato je še posebej osredotočena na razvoj storitev, ki so
namenjene oddaljenim uporabnikom, s čimer postajajo potencialni uporabniki knjižnice dejansko vsi
prebivalci Slovenije, kot tudi tisti iz tujine. Ponudba storitev omogoča kvalitetno podporo za delo v
akademski sferi (višješolskim, visokošolskim in univerzitetnim študijskim programom, raziskovalcem
ipd.), kot tudi vsem tistim, ki želijo dostopati do slovenske tiskane in digitalne kulturne dediščine.
Največ aktivnosti pri delu z uporabniki oz. obiskovalci knjižnice izvajata Oddelek za izposojo in
hranjenje knjižničnega gradiva (posredovanje vseh vrst gradiva, ki ga hrani NUK, posredovanje
primarnih dokumentov ali njihovih kopij, če v NUK ali v Sloveniji niso dostopne, tudi iz tujine prek
medknjižnične izposoje ali prek drugih ustreznih servisov) in Informacijski in referalni center IRC
(posredovanje informacij vseh oblik in vsebin, tj. o fondih in iz fondov NUK, o virih in iz virov izven
NUK, predvsem z on-line iskanjem po specializiranih bibliografskih zbirkah oziroma orodjih na
internetu). Poleg omenjenih oddelkov posredujejo uporabnikom gradiva in informacije neposredno ali
posredno tudi drugi oddelki in zbirke knjižnice.
5.2 Prioritetni cilji na področju storitev za uporabnike v letu 2006
- Zagotovitev širše in boljše ponudbe informacijskih virov.
- Sodelovanje s knjižničnim informacijskim servisom IZUM pri izvajanju servisa on-line referenčne
službe.
- Izvajanje izobraževanja za informacijsko opismenjevanje uporabnikov, še zlasti študentov in
zaposlenih na ljubljanski univerzi.
- Izgradnja servisov za naročanje gradiva na daljavo.
- Prizadevanje za čim boljši in čim hitrejši dostop do gradiva ter enakopravno uporabo
tradicionalnega knjižničnega gradiva (obveščanje o prispelem rezerviranem gradivu, izterjave dalj
časa izposojenega gradiva, pospeševanje obdelave novega in starejšega gradiva, skladiščenje
gradiva na način, ki omogoča hitrejši dostop).
- Zagotavljanje optimalnih časovnih rokov pri posredovanju dokumentov iz drugih knjižnic in izbor
kvalitetnih in cenovno ustreznih ponudnikov storitev v medknjižnični izposoji in dobavi
dokumentov.
5.3 Uresničitev letnih ciljev
- Na področju zagotavljanja storitev za uporabnike so bili uresničeni vsi cilji, obseg dejavnosti je bil
večji od načrtovanega in skoraj na vseh postavkah tudi večji kot v letu 2005. Ponovno je porasla
34

uporaba tako klasičnih kot elektronskih storitev knjižnice in se povečalo število obiskovalcev
(tako fizičnih kot virtualnih).
- Zagotovljena je bila širša in boljša ponudba informacijskih virov.
- Knjižnica je uresničila cilje za izboljšanje dostopnosti storitev in proizvodov, zlasti preko storitve
oddaljenega dostopa, elektronskega naročanja gradiva in elektronskega obveščanja uporabnikov.
- Uresničen je bil program informiranja in izobraževanja uporabnikov.
- Knjižnica je povečala izterjavo dolžnikov, pospešila obdelavo novega gradiva, več je bilo
narejenih tudi popravkov starih bibliografskih zapisov iz retrokatalogizacije.
- Uvedena je bila avtomatizirana izposoja v Veliki čitalnici in izboljšan čas dostave čitalniškega
gradiva.
- Uresničena je bila preureditev skladišč, montaža novega dvigala in izvedene vse načrtovane
selitve gradiv s Turjaške na Leskoškovo.
- Realizirani so bili skoraj vsi zahtevki v medknjižnični izposoji.
Rezultati teh prizadevanj se kažejo v nenehni rasti aktivnih članov knjižnice, povečanem obisku
spletnih strani knjižnice (z elektronskimi informacijskimi viri, referenčnim servisom »Vprašaj
knjižničarja«, elektronskim naročanjem gradiva za izposojo na dom, oddaljenim dostopom do
polnobesedilnih zbirk v Mrežniku, vstopno točko »Vprašajte NUK« itd.) in visoki stopnji realizacije
(uspešnosti) vseh tradicionalnih knjižničnih storitev.
Na podlagi statističnih podatkov za leto 2006 ugotavljamo, da NUK še ne beleži upada članstva,
obiska in izposoje kot ga nekatere druge slovenske in tuje knjižnice. Seveda pa obstoječe prostorske
razmere ne omogočajo želene kvalitete storitev zlasti za uporabnike z univerze, ki imajo v zvezi s
knjižničnimi storitvami večja pričakovanja (prosti dostop do gradiva, daljši odpiralni čas, nočna
čitalnica, večje število čitalniških mest, boljši čitalniški pogoji glede svetlobe, večje študijske
površine, boksi za individualni študij, prostor za skupinsko delo.). Med pritožbami, ki smo jih v letu
2006 prejeli pisno v Knjigi pripomb in pohval izstopajo tiste, ki se nanašajo na prostorske pogoje:
sistem rezervacij študijskih mest v Veliki čitalnici, uporaba oz. nakup posebne elektronske izkaznice
za dostop do prostorov, zapletene uporabniške poti po stavbi, oddaljenost repro centra od čitalnic in
premajhno število toaletnih prostorov za uporabnike, motijo jih tudi obiski turistov v Veliki čitalnici,
čeprav so le-ti dnevno omejeni na zelo kratek čas.
5.4 Dostopnost knjižničnih storitev in proizvodov
Uporabniki in člani NUK so lahko knjižnico obiskovali vse dni v tednu, razen v nedeljo. Knjižnica
je bila zaprta le en delovni dan v letu, v ponedeljek, 30. 10. 2006, kar smo nadomestili z dnevom
odprtih vrat v soboto 2. 12. 2006. Skupno je bilo v letu 2006 načrtovanih in uresničenih 219 delovnih
dni. Velika čitalnica in garderoba sta bili odprti 65 ur tedensko, izposoja na dom, vpis, časopisna
čitalnica in informacijsko središče 50 ur tedensko. Krajši delovni čas so imele posebne zbirke in
informacijsko-referalni center, ki so bili za uporabnike odprti 29 ur tedensko in vsako prvo soboto v
mesecu. Poletni delovni čas smo v letu 2006 skrajšali za dva tedna, trajal je šest tednov, od 10. 7. do
19. 8. 2006.
Vedno več storitev ponuja knjižnica prek spleta in tako omogoča 24-urno dostopnost. Storitve, ki
niso vezane na odprtost knjižnične stavbe so: naročanje in podaljševanje gradiva iz COBISS preko
rubrike Moja knjižnica, referenčna služba »Vprašaj knjižničarja« in »Vprašajte nas«, pošiljanje naročil
za medknjižnično izposojo, dostop do zbirk s celotnimi besedili in CD-ROM-ov s ponudbo t. i.
oddaljenega dostopa oz. prek digitalne knjižnice (www.dlib.si).
Uporabnikom prenosnih računalnikov smo omogočali brezžični dostop do interneta (NeoWLAN) v
Veliki čitalnici, informacijskem središču in v kavarni. Zaradi sorazmerno drage storitve, se je storitve
posluževalo manjše število uporabnikov, zato proučujemo možnosti povezave na univerzitetno
brezžično omrežje Eduroam.
35

Z uporabniki smo komunicirali v glavnem prek spletnega naslova info@nuk.uni-lj.si, kjer smo prejeli
in odgovorili na 240 vprašanj uporabnikov. Ob prenovi spletnih strani knjižnice v novembru smo
vprašanja v zvezi z izposojo preusmerili na naslov izposoja@nuk.uni-lj.si (dnevno smo povprečno
prejeli 5 sporočil), za ostale uporabnike pa smo pripravili novo vstopno točko »Vprašajte NUK«.
Odgovore pripravlja informacijsko-referalni center v sodelovanju z vsemi drugimi oddelki NUK.
Tabela 28: Dostopnost storitev knjižnice uporabnikom
odprtost v urah tedensko:
- velika čitalnica
- časopisna čitalnica
- izposoja
- posebne zbirke
poletni delovni čas:
(10. 7. - 19. 8. 2006)
Odprtost v urah tedensko
- velika čitalnica
- časopisna čitalnica
- izposoja
- posebne zbirke
odprtost v urah letno:
- velika čitalnica,garderoba
- časopisna čitalnica
- izposoja
- informacijsko središče
- posebne zbirke
načrtovano
219 delovnih dni
6 dni/teden = 65 ur
6 dni /teden = 50 ur
6 dni/teden = 50 ur
5,4 dni/teden = 29 ur +
1. sobota v mesecu 5 ur
6 dni/teden = 32 ur
6 dni /teden = 32 ur
6 dni /teden = 32 ur
5,25 dni/teden = 27 ur +
1. sobota v mesecu 5 ur
3.049 ur
2.392 ur
2.392 ur
2.392 ur
1.520 ur
število sedežev 275 255
število delovnih postaj za
uporabnike:
- PC z internetom
- PC brez interneta
- terminali
druga oprema
50
5
-
8 mikročitalcev
2 televizorja
2 CD predvajalnika
1 DVD predvajalnik
2 videorekorderja
doseženo
219 delovnih dni
6 dni/teden = 65 ur
6 dni /teden = 50 ur
6 dni/teden = 50 ur
5,4 dni/teden = 29 ur +
1. sobota v mesecu 5 ur
6 dni/teden = 32 ur
6 dni /teden = 32 ur
6 dni /teden = 32 ur
5,25 dni/teden = 27 ur +
1. sobota v mesecu 5 ur
3.049 ur
2.392 ur
2.392 ur
2.392 ur
1.520 ur
47 (od tega 19 v račun. učilnici)
4
1
8 mikročitalcev
1 delovna postaja za slepe
2 televizorja
2 CD predvajalnika
2 DVD predvajalnika
2 videorekorderja
knjigomat v testiranju
V letu 2006 je bilo tudi veliko želja televizijskih in drugih ekip po snemanju gradiva v NUK. Za
RTV Slovenija smo pripravili gradivo za dokumentarni film o Antonu Tomažu Linhartu, Janku
Lavrinu, za oddajo Koroška pesem, za več prispevkov kulturne redakcije (oddaje Magnet, Osmi dan,
Podoba podobe) itd. Za Slovenski etnografski muzej smo pripravili gradivo za razstavo »Srečevanja s
Kitajsko«.
5.5 Članstvo, obisk in izposoja
Število članov je v letu 2006 znašalo 13.865, kar je za 2% več kot v letu 2005 (Tabela 29). Število
članov-študentov je ostalo enako, povečalo se je število zaposlenih (za 10%), nezaposlenih (za 20%),
tujih državljanov (za 18%), upokojencev (za 9%). Zmanjšalo pa se je število vpisanih srednješolcev
(za 8%) in pravnih oseb. Nekoliko več je bilo dodeljenih tudi izkaznic častnih članov. Največji delež
aktivnih uporabnikov so predstavljali študenti (10.381 oz. 75%), sledijo zaposleni (13%) in
nezaposleni (4,5%). Ostale kategorije uporabnikov so bile slabše zastopane; njihov delež se je gibal
med 1 in 1,5%.
36

Na novo se je v knjižnico vpisalo 4.222 članov, kar je za 8% manj kot v letu 2005 (Tabela 30).
Največ se je povečalo število na novo vpisanih zaposlenih oseb (za 21%) in tujih državljanov (za 9%),
medtem ko smo pri vseh ostalih kategorijah zabeležili rahel upad. Delež študentov med novo
vpisanimi člani znaša 81%, nekoliko se je povečal delež zaposlenih (9,5%, leta 2005 7%) in tujih
državljanov (2 %, leta 2005 1,6 %).
Tabela 29: Člani NUK v letu 2006
kategorija uporabnikov 2006 2005 indeks delež v %
srednješolci 198 214 92 1,5
študenti 10.381 10.418 100 75
zaposleni 1.754 1.600 110 13
tuji državljani 129 109 118 1
zaposleni v NUK 174 168 105 1
zaposleni na univerzi 161 166 97 1
upokojenci 203 187 109 1,5
nezaposleni 625 523 120 4,5
pravne osebe 226 257 88 1,5
drugo 14 4 350 0
SKUPAJ 13.865 13.646 102 100
Vpis študentov je ostal na ravni iz leta 2005. Vseh študentov je bilo 10.381, od tega je bilo 92%
študentov Univerze v Ljubljani, preostalih 826 študentov oz. 8% pa je študiralo na 52-ih različnih
visokošolskih zavodih (Tabela 31). Poudariti velja, da se je vpis študentov drugih visokošolskih
zavodov povečal za 34%. Glede na število vpisanih študentov na posamezen visokošolski zavod
Univerze v Ljubljani je delež vpisanih v NUK najvišji pri Filozofski fakulteti (41%).
Tabela 30: Novo vpisani člani v letu 2006
kategorija uporabnikov 2006 2005 indeks delež v %
srednješolci 144 155 93 3,5
študenti 3.413 3.837 89 81
zaposleni 391 322 121 9,5
tuji državljani 81 74 109 2
zaposleni v NUK 9 2 - 0
zaposleni na Univerzi 7 10 70 0
upokojenci 43 44 98 1
nezaposleni 102 109 93 2,5
pravne osebe 22 44 50 0,5
drugo 10 2 - 0
SKUPAJ 4.222 4.599 92 100
Med fakultetami UL je bilo največ študentov Filozofske fakultete (3.014 ali 32%), sledijo študenti
Fakultete za družbene vede (1.175 ali 12%), Ekonomske fakultete (742 ali 8%), Pravne fakultete (587
ali 6%), Biotehniške fakultete (431 ali 5%), Pedagoške fakultete (392 ali 4%). V primerjavi z letom
2005 se je najbolj povečal vpis študentov Akademije za likovno umetnost (za 22%), Veterinarske
fakultete (za 17%), Fakultete za strojništvo in Fakultete za matematiko in fiziko (za 11%). Najbolj pa
se je zmanjšal vpis študentov Pedagoške fakultete (za 12%), Fakultete za računalništvo in informatiko
ter Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (za 10%).
Kljub manjšemu vpisu novih članov se je obisk knjižnice povečal za 3% v primerjavi z letom 2005
in je znašal skupno 226.098. Povprečno je knjižnico obiskalo 1.032 obiskovalcev dnevno. Obisk se je
skoraj podvojil v Zbirki posebnega knjižničnega gradiva, večji porast so zabeležili tudi v Zbirki EU
37

(za 12%), v Glasbeni zbirki in Slovenski bibliografiji (za 8%) ter na oddelku za izposojo (za 7%).
Močneje je obisk upadel v IC za bibliotekarstvo (za 16%), medtem ko je ostale oddelke obiskalo
približno enako število obiskovalcev kot v letu 2005. Največji delež obiska je odpadel na oddelek za
izposojo (44%), sledijo Velika čitalnica (33%), Zbirka serijskih publikacij (9%), Informacijskoreferalni
center (7%) in Glasbena zbirka (4%).
Tabela 31: Struktura članov – študentov v letu 2006
fakulteta 2006 2005 indeks
*št. vpisanih v štud.
letu 2006/2007
delež
včlanjenih
Akademija za glasbo 100 110 91 436 23 %
AGRFT 30 32 94 108 28 %
ALU 90 74 122 415 22 %
BTF 431 427 101 3.768 11 %
Ekonomska fakulteta 742 759 98 8.178 9 %
Fakulteta za strojništvo 196 177 111 2.178 9 %
FDV 1.175 1.191 99 4.614 25 %
Fakulteta za elektrotehniko 211 207 102 2.455 9 %
Fakulteta za farmacijo 187 190 98 1.035 18 %
Fakulteta za arhitekturo 189 186 102 994 19 %
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 221 245 90 1.918 12 %
Fakulteta za kemijo in kem. tehnol. 235 216 109 1.762 13 %
Fakulteta za matematiko in fiziko 151 136 111 1.070 14 %
Fakulteta za pomorstvo in promet 34 36 94 1.576 2 %
Fakulteta za računalništvo in informatiko 172 191 90 1.529 11 %
FMF + FRI 29 - 123 24 %
Fakulteta za šport 142 135 105 1.260 11 %
Filozofska fakulteta 3.014 3.237 93 7.336 41 %
Medicinska fakulteta 374 348 107 1.812 21 %
Naravoslovno-tehniška fakulteta 221 243 91 1.868 12 %
Pedagoška fakulteta 392 444 88 2.656 15 %
Pravna fakulteta 587 581 101 2.405 24 %
Teološka fakulteta 115 110 105 742 15 %
Veterinarska fakulteta 61 52 117 435 14 %
Fakulteta za socialno delo 107 104 103 1.223 9 %
Visoka šola za zdravstvo 189 211 90 2.133 9 %
Fakulteta za upravo 160 160 100 3.609 4 %
SKUPAJ UL 9.555 9.802 97
57.657 dodipl.
+ 4.860 podipl.
62.517 15 %
ostali visokošolski zavodi 826 616 134
SKUPAJ 10.381 10.418 100
* Vir: http://www.uni-lj.si
V Veliki čitalnici smo preko sistema za rezervacijo sedežev zabeležili skoraj 75.000 obiskovalcev,
povprečno na mesec 6.200. Največji obisk je bil v poletnem semestru oz. v obdobju izpitnih rokov
(maj, junij), ko je mesečni obisk presegel 10.000 (slika 1). 75% obiskovalcev velike čitalnice so
predstavljali študenti.
38

12.000
10.000
8.000
6.000
2005
2006
4.000
2.000
0
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Slika 1: Obisk Velike čitalnice NUK v letih 2005 in 2006 po mesecih
Skupno smo v vseh oddelkih, ki so vključeni v sistem COBISS/Izposoja, zabeležili 100.008 obiskov,
kar je 7% več kot v letu 2005. 70% registriranih obiskov v COBISS so opravili študenti. Zanimivo je,
da že več kot polovico (56%) obiskov predstavljajo t. i. virtualni obiski prek OPAC (naročila,
rezervacije, podaljšave).
Tabela 32: Članstvo, obisk, informacije in izposoja
načrtovano doseženo % uresničitve
člani 14.000 13.865 99 %
na novo vpisani v letu 2006 4.000 4.222 105 %
obisk – fizični obisk 220.000 226.098 103 %
obisk spletne strani 1.500.000 1.493.548 99 %
vodeni ogledi knjižnice 2.250 4.515 201 %
število pozitivno rešenih inf.
zahtevkov 50.000 56.438 113 %
število vseh inf. zahtevkov 55.000 58.545 106 %
število opravljenih
inf. poizvedb 50.000 65.733 131 %
izposoja gradiva
- skupaj
- v čitalnicah
- na dom
450.000
150.000
300.000
5.6 Izposoja gradiva, opomini in nadomeščanje izgubljenih izvodov
568.634
157.854
410.782
126 %
105 %
137 %
Skupno smo v letu 2006 v vseh oddelkih NUK izposodili 568.634 enot gradiva (2005: 530.080).
Izposoja gradiva je v primerjavi s preteklim letom ponovno narasla, in sicer za 7% (glej tudi Prilogo 2:
Tabele 18, 19, 20). 72% gradiva smo izposodili na dom, 28% v čitalnice. Sestava izposojenega gradiva
je bila naslednja: 78% je bilo knjig, 15% serijskih publikacij in 7% neknjižnega gradiva.
78% izposoje je bilo opravljene v oddelku za izposojo, sledijo pa posebne zbirke in sicer: zbirka
serijskih publikacij (54.201 enota), glasbena zbirka (43.140 enot), kartografska in slikovna zbirka
(9.945 enot), IC za bibliotekarstvo (6.322 enot). Skupna izposoja gradiva v oddelku za izposojo je v
preteklem letu znašala 445.551 izvodov (2005: 411.095, 2004: 313.200), kar predstavlja 8%
povečanje. Od tega je bilo izposojenih 422.949 oz. 95% monografskih publikacij (2005: 390.413) in
22.514 oz. 5% serijskih publikacij (2005: 20.682).
39

Glasbena
zbirka
Kartograf.
in slik.
zbirka
ostale
zbirke
Velika
čitalnica
Zbirka serij.
publikacij
Izposoja na
dom
Slika 2: Delež izposoje gradiva po zbirkah/oddelkih NUK v letu 2006
Od junija 2004, ko smo uvedli elektronsko naročanje gradiva za izposojo na dom, izposoja gradiva
nenehno raste. Tako je bilo v letu 2006 v vseh oddelkih na dom izposojenih 410.782 enot gradiva
(2005: 375.886) ali 9% več kot v letu 2005. Skoraj vse na dom izposojeno gradivo so predstavljale
monografije, le 1% je bilo neknjižnega gradiva iz glasbene zbirke in AV zbirke. Okrog 60% gradiva
smo izposodili dodiplomskim in podiplomskim študentom, ostalo pa drugim uporabnikom.
V vseh oddelkih NUK je bilo prezenčno izposojenih 157.854 enot gradiva, kar pomeni 3% povečanje
v primerjavi s preteklim letom. Največji obseg prezenčne izposoje je bil v zbirki serijskih publikacij
(54.201 enota), sledi Velika čitalnica (42.344 enot) in glasbena zbirka (39.001 enota). V vse čitalnice
smo izposodili 53% serijskih publikacij, 24% neknjižnega gradiva in 23% monografij.
V Veliki čitalnici se je izposoja povečala za 5% in je znašala 42.344 enot (2005: 40.376). 53%
izposoje so predstavljale serijske publikacije, 47% pa monografske. V septembru 2006 smo pričeli z
evidentiranjem izposoje preko sistema COBISS, s čimer bomo izboljšali nadzor nad izposojo in
vračanjem gradiva. Zaenkrat beležimo le gradivo, ki je ustrezno opremljeno s črtno kodo. Preko
sistema COBISS smo tako lani v Veliki čitalnici izposodili 4.392 enot oz. 10% celotne izposoje.
Število opominov se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za 12% (Tabela 33). Skupno smo
poslali opomine 4.927 članom za 8.855 enot gradiva. Prvih opominov je bilo več za 9%, drugih in
tretjih opominov pa za četrtino. K večjemu številu opominov so pripomogli večja izposoja, uvedba
avtomatizirane izposoje v Veliki čitalnici ter pogostejše pošiljanje opominov zaposlenim v NUK.
Tabela 33: Opomini
vrsta opomina število izvodov število članov
2006 2005 indeks 2006 2005 indeks
1. opomin 6.992 6.420 109 3.919 3.615 108
2. opomin 1.132 905 125 631 550 115
3. in 4. opomin 731 571 128 377 332 114
SKUPAJ 8.855 7.896 112 4.927 4.497 110
Knjižnica že vrsto let omogoča naročanje, rezervacije in podaljšanje izposojevalnega roka na
daljavo, bodisi prek kataloga COBISS ali s pomočjo SMS obveščanja (t. i. bibliofon). Poleti 2006 sta
oba sistema postala uporabnikom še bolj dostopna v rubriki »Moja knjižnica« v COBISS, ki omogoča
uporabnikom, da sami spreminjajo nastavitve za elektronsko obveščanje po e-pošti in s pomočjo SMS
sporočil. Uporabniki so prek OPAC naročili ali rezervirali 84.512 enot gradiva (9% več kot leta 2005),
podaljšali pa 36.990 enot gradiva (21% več kot v letu 2005). Na SMS obveščanje je bilo prijavljenih
1.183 uporabnikov (15% več kot leta 2005), ki so prejeli 3.192 SMS obvestil o skorajšnjem poteku ali
prekoračitvi izposojevalnega roka (16% več kot v letu 2005). Število gradiv, podaljšanih prek
bibliofona, se je zmanjšalo za 8%. Menimo, da je temu vzrok plačljivost storitve (0,15 EUR na
40

obvestilo), zato se je več uporabnikov posluževalo brezplačnega podaljševanja gradiv v rubriki »Moja
knjižnica« (Tabela 34). Pri elektronskem naročanju gradiva ugotavljamo, da približno 8% naročenega
gradiva uporabniki ne dvignejo, kar pomeni, da gradivo dostavljajo skladišča zaman. Uporabnike, ki
naročenega gradiva niso prevzeli, smo na nezaželeno vedenje opozarjali s posebnimi dopisi.
Tabela 34: Storitve knjižnice na daljavo
vrsta transakcije 2006 2005 indeks
št. naročenih gradiv prek OPAC-a 76.347 70.605 108
št. podaljšanih gradiv prek OPAC-a 36.990 30.502 121
št. rezerviranih gradiv prek OPAC-a 8.165 6.877 119
št. podaljšanih gradiv prek bibliofona 2.691 2.936 92
št. uporabnikov, ki prejemajo SMS obvestila 1.183 1.026 115
št. poslanih SMS sporočil 3.192 2.760 116
V letu 2006 smo zabeležili 31 izgubljenih ali trajno poškodovanih knjig (2005: 34). 17 knjig so
uporabniki nadomestili, za ostale so plačali odškodnino. Manjkajoče knjige bomo poskušali
nadomestiti s pomočjo odpisnih seznamov drugih knjižnic. Posebno težavo predstavljajo knjige, ki jih
ni več mogoče dobiti na tržišču.
5.7 Skladiščenje gradiva
V letu 2006 je za pravilno vlaganje in strežbo gradiva na obeh lokacijah skrbelo šest zaposlenih
Oddelka za izposojo in hranjenje knjižničnega gradiva, ki so izvajali tudi občasne revizije gradiva,
urejali skladišče, premeščali gradivo, da bi zagotovili prostor za dotok novega gradiva, selili gradivo s
Turjaške na Leskoškovo itd. Strežba z Leskoškove je potekala dvakrat dnevno, 5 dni v tednu. Skupno
je bilo z Leskoškove in nazaj pripeljanih 9.790 enot gradiva, kar je le 2% manj od načrtovanega
(10.000 enot).
Skupaj je glavno skladišče prejelo in vložilo 24.007 izvodov novega gradiva (2005: 24.700) oz. vse
izvode, ki so prispeli iz obdelave. Načrtovan je bil dotok 29.000 enot gradiva, vendar je bil za 17%
manjši (načrtovali smo previsok prirast iz obveznega izvoda in nakupa gradiva). Za potrebe izposoje
na dom oz. v čitalnico, za organizacijo tečajev, razstav in različnih drugih projektov je skladišče
prejelo 95.009 zadolžnic (za 1% več kot v letu 2005) in izdalo 100.383 enot gradiva (za 3% več kot v
letu 2005). Pospravljenih je bilo 99.733 enot vrnjenega gradiva (za 9% več kot v letu 2005). Skupno je
bilo zavrnjenih 1.756 enot ali 1,8% naročil, kar predstavlja bistveno večjo uspešnost pri dostopnosti
gradiva v primerjavi s preteklimi leti. Delež nepostreženega gradiva se je že drugo leto zapored
zmanjšal, saj je v letu 2005 znašal 2,4%, v letu 2004 pa 4,4% naročil. To je v prvi vrsti posledica
elektronskega naročanja gradiva oz. tiskanja zadolžnic iz računalniškega kataloga in s tem manjšega
deleža napak kot pri ročno izpolnjenih zadolžnicah. Za skladišče na Leskoškovi smo prejeli 9.790
naročil (za 7% več kot v letu 2005). Ob tem smo preverili še 1.118 zadolžnic (40% več kot v letu
2005) ter poslali v vezavo ali restavriranje 591 enot gradiva (10% več kot v letu 2005). Izvedena je
bila tudi revizija gradiva (8.000 enot) s signaturnimi številkami od 42.000 do 50.000 (gradivo iz
dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja, ki bo preseljeno na Leskoškovo).
V letu 2006 se je nadaljevalo opremljanje gradiva z radiofrekvenčnimi nalepkami v zbirki
informacijskega centra za bibliotekarstvo. Oprema gradiva z RFID omogoča avtomatsko iskanje
gradiva na policah, izposojo, vračanje, inventure itd., kar izboljša učinkovitost vseh postopkov
izposoje in stalni nadzor nad gradivom. Od 13. 4. 2006 do konca leta je bilo opremljenih 4.896 enot
gradiva. S podjetjem 3M je bila sklenjena pogodba o polletnem testiranju čitalnikov RFID nalepk,
knjigomata za samopostrežno izposojo in varovalnih vrat. 25. 5. 2006 smo pripravili predstavitev
testiranja RFID nalepk v ICB, ki so se je udeležili predstavniki in poslovni partnerji podjetja 3M,
IZUM-a ter predstavniki večjih slovenskih knjižnic. Podobne predstavitve za knjižničarje oziroma
potencialne kupce RFID tehnologije smo potem izvedli še večkrat. V jeseni je bila narejena ocena
delovanja sistema. Sprejet je bil zaključek, da je celotni sistem primeren za večje knjižnice z veliko
41

izposojo, vendar za NUK v trenutnih prostorskih pogojih delovanja ne pride v poštev. Vsekakor pa bo
potrebno z enim od sistemov RFID opremiti bodočo univerzitetno knjižnico (NUK2/UKL).
5.8 Informacijska dejavnost
Skupno smo v letu 2006 (Priloga 2, Tabela 26) od prejetih 58.545 zahtevkov pozitivno rešili 56.438
informacijskih zahtevkov (številčno 3% manj kot v letu 2005) in opravili 65.733 informacijskih
poizvedb (12% več kot v letu 2005). Glavnina oz. 26% informacijske dejavnosti je bilo opravljene v
okviru Informacijskega in referalnega centra (IRC), specializirane informacije pa so posredovali tudi
drugi oddelki knjižnice: 19% v zbirki serijskih publikacij, 20% v oddelku izposoje, 9% v Veliki
čitalnici itd. Posredovanje informacij je sicer prisotno v okviru celotnega delovnega procesa NUK (ob
vpisu, ob naročanju gradiva, v čitalnici, ob medknjižnični izposoji), zato je največ informacij
usmerjevalnih in napotilnih in iz računalniškega kataloga. Nekaj informacij poiščemo tudi v tiskanih
virih in listkovnih katalogih, pri slednjih gre predvsem za preverjanje stanja med računalniškim in
listkovnim katalogom. IRC je skupaj uspešno rešil 14.993 informacijskih zahtevkov, kar je skoraj
enako kot leto prej ter opravil 15.777 poizvedb oz. 20% več kot v preteklem letu. Pri usmerjanju
uporabnikov ima pomembno vlogo informator v informacijskem središču, kamor se obrnejo predvsem
tisti, ki prvič obiščejo knjižnico.
Tabela 35: Dejavnost Informacijskega in referalnega centra
načrtovano doseženo % uresničitve
obisk 14.000 14.993 107 %
število poz. Rešenih inf. zahtevkov 14.000 14.993 107 %
število vseh inf. zahtevkov 14.000 14.993 107 %
število inf. poizvedb iz e-podatkovnih
15.500 15.777 102 %
zbirk in drugih virov
usposabljanje uporabnikov
drugo:
- nadgradnja programske opreme IRIS
- vstopna točka »Vprašajte NUK«
- podpora storitvi oddaljenega dostopa
- večja uporaba elektr. inf. virov
35 tečajev
350 udeležencev
5.8.1 Izobraževanje uporabnikov, predavanja, demonstracije
37 tečajev
382 udeležencev
uresničeno
uresničeno
3x več prijav
uresničeno
106 %
109 %
Uvajanje uporabnikov v uporabo knjižnice in njenih informacijskih virov ter svetovanje pri
neposrednem delu z informacijskimi viri, predvsem elektronskimi, je stalna naloga informatorjev v
IRC in v informacijskem središču. Poleg tega so bile izvedene različne oblike izobraževanja
uporabnikov in njihovega seznanjanja z dejavnostjo IRC na samostojnih enodnevnih in dvodnevnih
seminarjih in tečajih ali v sklopu drugih oblik izobraževanja v programu NUK. Izvajali smo storitev
uvajanja članov, ki je namenjena na novo vpisanim članom NUK, zlasti študentom v mesecu oktobru.
Predstavili smo jim oddelke in zbirke NUK, iskanje in naročanje gradiva, uporabo čitalnic,
reproduciranje gradiva itn. Izvedli smo 14 vodstev v trajanju približno po 30 minut vsako.
Vsebina tečajev je bila tudi v preteklem letu prilagojena potrebam udeležencev glede na njihove
odzive in rezultate anket iz preteklega obdobja. Vsebino smo prilagajali tudi željam udeležencev npr.
študentom slovenistike. Skupno je bilo izvedenih 37 brezplačnih tečajev, ki se jih je udeležilo 382
udeležencev: Uvod v iskanje, Osnove iskanja po internetu, Iskanje po znanstvenih bibliografijah in
citatnih indeksih, Uporaba elektronskih časopisov, Iskanje knjig, Iskanje po računalniškem katalogu
COBISS/OPAC.
42

5.8.2 Sodelovanje v kooperativni referenčni službi "Vprašaj knjižničarja"
Informacijski in referalni center NUK je že drugo leto sodeloval skupaj z ostalimi večjimi knjižnicami
in IZUM pri izvajanju referenčne službe "Vprašaj knjižničarja". Služba je zaživela v začetku leta
2005. NUK je prevzel ponedeljkova dežurstva, to pomeni izvajanje klepeta z uporabniki od 9. do 15.
ure ter odgovarjanje na vprašanja uporabnikov, posredovana preko posebnega obrazca od petka po 15.
uri do ponedeljka do 15. ure. Posebno pozornost je terjala zamenjava programske opreme klepeta, saj
je OCLC uvedel za podporo aplikacijo Adobe Flash Player. Delavci oddelka so odgovorili na 135
vprašanj (2005: 120), zastavljenih preko spletnega obrazca in sodelovali v 81 klepetih z uporabniki
(2005: 53). Sodelavci IRC so skupno opravili 288 ur dežurstev na klepetu.
5.8.3 Storitev "Vprašajte NUK"
Po pripravi ustreznega elaborata smo hkrati s prenovo spletnih strani NUK 14. 11. 2006 začeli izvajati
storitev "Vprašajte NUK" (Slika 3). Storitev je nadomestila elektronski poštni predal info@nuk.unilj.si
kot glavni kontaktni naslov NUK in še bolj približala informacijske storitve uporabnikom. Prek
spletnih obrazcev v slovenščini in angleščini sprejemamo vprašanja uporabnikov o gradivu in iz
gradiva ter pomagamo in svetujemo pri uporabi elektronskih virov ter servisov. Objavili smo tudi
politiko izvajanja storitve. Sodeč po prvih vprašanjih so uporabniki dobro sprejeli novo storitev.
Pričakujemo, da se bo postopoma število vprašanj povečevalo. Splošne informacije dobijo uporabniki
prek servisa info@nuk.uni-lj.si.
Slika 3: Vstopna stran »Vprašajte NUK«
5.8.4 Mrežnik - kažipot po informacijskih virih v NUK
Mrežnik je spletna stran s strukturirano ponudbo elektronskih virov, ki jo zgradi in vzdržuje IRC.
Poleg računalniškega kataloga je bila med najbolj obiskanimi stranmi na spletnem mestu NUK.
Mrežnik združuje vse uporabniku dostopne informacijske vire: cederome, elektronske znanstvene
časopise, elektronske knjige, znanstvene bibliografije in druge vire na enem mestu. Delo na Mrežniku
je obsegalo izbor, vrednotenje, vnos ter redakcijo informacijskih virov ter oblikovanje spletnih strani
Mrežnika. V letu 2006 smo Mrežnik dopolnili z opisi virov, ki jih naroča CTK in tako okrepili
pokrivanje naravoslovnih in tehniških vsebin. Vključili smo tudi nova področja z opisi virov za iskanje
digitaliziranega gradiva, za iskanje po internetu in za iskanje po arhivih prostega dostopa. Ob prenovi
spletnih strani NUK so bile spletne strani Mrežnika prilagojene novi strukturi.
43

5.8.5 Upravljanje informacijskih servisov
Že utečena raba strežnika za cederome NUK-CD (IRIS) omogoča kvaliteten dostop do elektronskih
publikacij in podatkovnih zbirk na prenosnih nosilcih. Informacijski in referalni center spremlja
delovanje strežnika in sodeluje pri upravljanju, evidentira dotok nosilcev, opravlja reklamacije in
predaja nosilce Računalniškemu centru za posodobitev. V letu 2006 je bila v sodelovanju z
Računalniškim centrom izvedena namestitev nove verzije programske opreme IRIS X7.
Računalniški center je nabavil in vzpostavil nova strežnika, z izvajalcem ITS sodeloval pri namestitvi
in uspešno zaključil migracijo programske opreme za uporabo cederomov na novo verzijo.
Nadgradnja je potekala od 12. do 14. septembra. Zaradi omejenih finančnih sredstev nismo mogli
nabaviti ustreznih licenc za uporabo programske opreme, ki bi omogočala uporabo po Univerzi v
Ljubljani. Tako je zaenkrat možna uporaba virov le iz stavbe NUK. Pričakujemo, da bomo dostop z
Univerze vzpostavili v letu 2007. Posodobili smo tudi uporabniško dokumentacijo in povezave na
Mrežniku, pripravljamo pa še dopolnitev povezav na vire pri zapisih v računalniškem katalogu NUK.
Nekaj cederomov smo morali zaradi nekompatibilnosti programske opreme umakniti s strežnika.
V sodelovanju s Službo za e-knjižnico ter CTK je potekalo upravljanje Portala e-revij Univerze v
Ljubljani, EBSCO EJS in drugih bibliografskih zbirk (Illumina CSA, Proquest, WebSpirs,
EBSCOhost, Emerald, ScienceDirect, KLG Online, OED Online, ISI Web of Knowledge, Ulrichsweb
itd.), vzdrževanje seznama IP naslovov Univerze v Ljubljani ter intervencije ob prekinitvah dostopa.
Izdelovali smo tudi različna poročila o uporabi elektronskih informacijskih virov in komunicirali s
ponudniki.
5.8.6 Storitev oddaljenega dostopa do informacijskih virov
IRC je v letu 2006 uspešno upravljal storitev oddaljenega dostopa za člane knjižnic Univerze v
Ljubljani. Podatki o uporabi kažejo na skokovito rast uporabe e-virov in zelo dober sprejem pri
uporabnikih. V letu 2006 smo v avtentikacijo in avtorizacijo za oddaljen dostop vključili še evidence
članov knjižnic naslednjih fakultet: Akademije za likovno umetnost (9.1.), Filozofske fakultete (9.1.),
Fakultete za šport (9.1.), Naravoslovnotehniške fakultete (9.1.), Fakultete za elektrotehniko (12.1.),
Fakultete za računalništvo in informatiko (12.1.), Fakultete za socialno delo (17.2.), Fakultete za
strojništvo (17.2.), Fakultete za upravo (17.2.), Fakultete za farmacijo (16.3.), Fakultete za matematiko
in fiziko (4.4.), Fakultete za pomorstvo in promet (4.4.), Veterinarske fakultete (20.4.) in Medicinske
fakultete (21.4.). Vključitev je zahtevala koordinacijo s knjižnico in IZUM. Tako imajo tudi člani teh
knjižnic možnost dostopa do elektronskih informacijskih virov z oddaljenih lokacij. Upravljanje s
storitvijo je nadalje pomenilo konfiguracijo novo nabavljenih informacijskih virov za oddaljen dostop.
Ob izpadih posameznih avtentikacijskih strežnikov smo intervenirali pri IZUM, da so čim prej
vzpostavili delovanje avtentikacije. Spremljali smo razvoj programske opreme, dopolnjevali
konfiguracije programske opreme Ezproxy ter izdelali poročilo o uporabi. Ažurno smo dopolnjevali
uporabniško dokumentacijo na spletnih straneh Mrežnika, ter pripravili poseben seznam virov po
licenčnih omejitvah dostopa. Storitev smo promovirali preko distribucijske liste Mrežnik in v Vestniku
Univerze v Ljubljani.
Vključitev navedenih fakultetnih knjižnic je povzročila izjemno velik porast uporabe servisa v letu
2006. Zabeležili smo 43.174 prijav, kar je trikrat več kot v letu 2005 (12.894). Število uporabnikov
storitve se je s 1.480 v letu 2005 povečalo na 5.087, kar pomeni zvišanje za indeks 344. Poleg 1.450
članov NUK je storitev uporabljalo 3.637 članov drugih knjižnic, ki jih lahko tako štejemo za t. i.
virtualne člane NUK in prištejemo k ostalim vpisanim članom. Podrobno poročilo o uporabi storitve
kažejo Tabela 36 in Slike 4, 5 in 6.
44

Tabela 36: Uporaba storitve oddaljenega dostopa v letu 2006
članica Univerze v Ljubljani
št. prijav
osebja in
študentov
UL
št. prijav
ostalih
članov
št. vseh
prijav
št. članov
uporabnikov
storitve
Narodna in univerzitetna knjižnica 13.034 2.550 15.584 1.450
Centralna tehniška knjižnica 1.773 102 1.875 284
AGRFT 3 2 5 4
Akademija za likovno umetnost 13 4 17 8
Biotehniška fakulteta 5.400 66 5.466 424
Centralna ekonomska knjižnica EF 3.236 86 3.322 397
Centralna medicinska knjižnica MF 715 43 758 110
Fakulteta za arhitekturo 21 3 24 8
Fakulteta za elektrotehniko 604 6 610 70
Fakulteta za farmacijo 12 0 12 2
Fakulteta za matematiko in fiziko 3 5 8 5
Fakulteta za pomorstvo in promet 12 0 12 5
Fakulteta za računalništvo in informatiko 193 1 194 38
Fakulteta za socialno delo 44 9 53 16
Fakulteta za strojništvo 420 0 420 53
Fakulteta za šport 273 12 285 62
Fakulteta za upravo 163 13 176 36
Filozofska fakulteta 2551 55 2606 376
Naravoslovnotehniška fakulteta 418 42 460 45
Osrednja družboslovna knjižnica FDV 9.533 64 9597 1.308
Pedagoška fakulteta 564 56 620 151
Pravna fakulteta 58 11 69 13
Teološka fakulteta 17 1 18 6
Veterinarska fakulteta 109 5 114 14
Visoka šola za zdravstvo 816 53 869 202
skupaj 39.985 3.189 43.174 5.087
Ostale
11%
Centralna tehniška
knjižnica
4%
Filozofska fakulteta
6%
Centralna ekonomska
knjižnica EF
8%
Biotehniška fakulteta
13%
Osrednja
družboslovna
knjižnica FDV
22%
Narodna in
univerzitetna
knjižnica
36%
Slika 4: Število prijav na oddaljen dostop po članicah Univerze v Ljubljani
45

Centralna tehniška
knjižnica
6%
Filozofska fakulteta
7%
Centralna
ekonomska knjižnica
EF
8%
Ostale
17%
Biotehniška fakulteta
8%
Narodna in
univerzitetna
knjižnica
28%
Osrednja
družboslovna
knjižnica FDV
26%
Slika 5: Število članov knjižnic UL, ki so uporabljali oddaljen dostop
8000
6000
4000
2000
0
jan feb ma apr ma jun jul avg sep okt nov dec
prijave 236 302 404 371 390 249 189 236 262 542 660 471
Slika 6: Število prijav na oddaljen dostop po mesecih v letu 2006
5.9 Organizacija in delovanje medknjižnične izposoje
Število zahtevkov na področju medknjižnične izposoje je v letu 2006 ostalo na ravni iz preteklega leta.
Skupno število prejetih naročil je znašalo 13.206 (2005:13.249), od tega je bilo uspešno realiziranih
13.035 ali 99% naročil. Odstotek realizacije je že več let zelo visok, kar umešča servis med zelo
uspešne, tudi na mednarodni ravni. Med naročili iz fondov NUK je bilo 80% naročil za izposojo
monografskih publikacij. Med naročili iz fondov drugih slovenskih knjižnic ali iz tujine pa je bilo 68%
naročil monografskih publikacij in 32% naročil kopij, predvsem člankov. Naročila so večinoma s
področja družboslovja in humanistike, počasi pa narašča tudi število naročil s področja naravoslovja.
Na aktivo (posojanje gradiva drugim knjižnicam) je odpadlo 83%, na pasivo (posojanje iz drugih
knjižnic) pa 17 % vseh realiziranih naročil.
Število zahtevkov za izposojo ali posredovanje kopij iz fondov NUK je znašalo 10.956 (2005:
11.005), od tega smo prejeli iz slovenskih knjižnic 10.754 naročil (2005: 10.794), iz tujine pa 202
naročili (2005: 211). Realizirali smo 10.624 naročil iz Slovenije in 193 iz tujine, kar pomeni skoraj
99% uspešnost pri dobavi gradiva.
46

Tabela 37: Obseg medknjižnične izposoje (zahtevki)
oblika načrtovano doseženo % uresničitve
iz lastnih fondov 14.000 10.956 78 %
iz drugih knjižnic
3.000 2.250
75 %
- tujih
1.874
- domačih
376
skupaj 17.000 13.206 78 %
Naročila za naše gradivo so prispela iz naslednjih držav: Italija (59 prejetih naročil), Hrvaška (21),
ZDA (17), Avstrija (16), Bosna in Hercegovina (15), Makedonija (13), Nemčija (11), Švica (7), Češka
(4), Španija (4), Kanada (3), Danska (3), Velika Britanija (3), Finska (2), Nova Zelandija (2), Črna
Gora (2), Belgija (2), Madžarska (2), Srbija (2) in po eno naročilo iz Japonske, Švedske, Avstralije,
Slovaške in Francije.
Dobaviteljem v tujino ali v druge slovenske knjižnice smo posredovali 2.250 naročil (2005: 2.244), od
tega 376 (2005: 368) v slovenske knjižnice in 1.874 (2005: 1.876) v tuje knjižnice. Tudi na področju
pasive je bila realizacija zelo visoka in je znašala 98%.
Tabela 38: Medknjižnična izposoja skupaj
2006 2005 indeks
število zahtevkov 13.206 13.249 100
št. realizir. zaht. 13.035 13.020 100
% realizacije 98,7 98,3
Večino naročil v tujino smo zaradi kakovosti storitve (ugodna cena in hitrost) posredovali nemškemu
servisu za medknjižnično izposojo SUBITO, med ostalimi dobavitelji so bili še: British Library
Document Supply Centre, OCLC Pica, Proquest Digital Dissertation. Naša naročila smo posredovali
naslednjim državam: Nemčija (987 posredovanih naročil), Velika Britanija (358), ZDA (94), Švica
(74), Hrvaška (54), Avstrija (54), Srbija (38), Italija (36), Kanada (30), Češka (31), Bosna in
Hercegovina (28), Francija (25), Nizozemska (10), Finska (5), Grčija (5), Rusija (5), Španija (4),
Danska (2), Slovaška (2), Švedska (2) in po eno naročilo v Avstralijo, Belgijo, Črno goro, Madžarsko,
Makedonijo, Poljsko, Portugalsko in Romunijo.
V želji, da posodobimo poslovanje in zagotavljamo hitrejšo storitev, smo v letu 2006 precej povečali
obseg pošiljanja člankov naročnikom po elektronski poti. Iz tujine smo prejeli 612 člankov v e-obliki,
kar predstavlja 87% vseh prejetih člankov. Iz zbirke NUK smo poslali skupno 391 (18%) elektronskih
člankov, od tega v slovenske knjižnice 348 člankov in v tujino 43 člankov. Delež posredovanja
elektronskih dokumentov bi bil lahko večji, če ne bi bilo zapletov pri delovanju ustrezne tehnologije
(skener, Ariel). Pri odločanju o obliki posredovanih dokumentov se prilagajamo tudi željam
naročnikov, pri katerih še vedno prevladujejo zahteve po tiskani kopiji.
V letu 2005 smo se odločili za izvedbo testnega projekta, pri katerem smo prek medknjižnične
izposoje naročeno gradivo raje kupili, kot da si ga izposodimo. Pri tem smo z Oddelkom za
dopolnjevanje knjižničnega gradiva določili naslednje kriterije: naročeno gradivo je skladno z nabavno
politiko NUK, ni starejše od treh let in je zanimivo za širši krog uporabnikov. Izbrali smo tiste
dobavitelje (večinoma nemške), ki so sposobni naročeno gradivo poslati v kratkem času (dobavni rok
največ 10-14 dni). V letu 2006 smo žal zaradi ustavljene nabave na tak način pridobili le dve knjigi (v
letu 2005 pa 17).
Realizacija medknjižnične izposoje je bila nekaj nižja od načrtovane, ker smo pri načrtovanju že
upoštevali prehod NUK na novo verzijo programske opreme COBISS3, ki med drugim omogoča
uporabnikom naročanje medknjižnične izposoje neposredno iz rubrike »Moja knjižnica«.
47

5.10 Storitve reproduciranja gradiva
Z načrtovano nabavo sodobne tehnologije smo želeli zagotavljati ustrezno raven storitev za
uporabnike knjižnice kot tudi za potrebe knjižnice. Načrtovali smo izdelavo fotokopij in skenogramov
različne zahtevnosti ter ustrezen prenos na daljavo ali druge nosilce (pošiljanje prek e-pošte, na CD,
DVD, USB ključ ipd). Za leto 2006 smo načrtovali izdelavo 350.000 fotokopij in 3.000 skenogramov
(optičnih slik), vendar ob pripravi plana še nismo vedeli, kdaj bo možno pridobiti dodatno opremo in v
kolikšnem času se bodo na storitve navadili uporabniki.
Dejavnost Oddelka za reproduciranje gradiva je bila tudi v letu 2006 usmerjena v zagotavljanje
kvalitetnih in cenovno ustreznih storitev na področju reproduciranja gradiva. Ob tem je bila v ospredju
ustrezna zaščita starejšega gradiva ter delovanje v skladu z zahtevami Zakona o avtorski in sorodnih
pravicah. Zato smo v letu 2006 zaostrili nadzor nad samopostrežnim kopiranjem in pripravili nova
navodila uporabnikom starega gradiva v veliki čitalnici. Na samopostrežnem fotokopiranem aparatu je
dovoljeno fotokopiranje gradiva, ki je izšlo po leto 1945. Za vse ostalo gradivo izpolni uporabnik
naročilnico v veliki čitalnici, gradivo pa prevzame delavec reprocentra, ki se glede na ohranjenost in
število razpoložljivih izvodov odloči za najbolj ustrezen način reproduciranja. Najpogosteje izdela
skenogram ali fotokopijo s hladno svetlobo.
Skupno je bilo v letu 2006 izvedenih 357.881 različnih storitev reproduciranja gradiva, s čimer je bil
plan presežen (Tabela 39).
Tabela 39: Storitve reproduciranja gradiva v NUK
storitev načrtovano doseženo % uresničitve
navadna fotokopija 350.000* 123.731 99 %
fotokopija na samopostrežni aparat - 92.810
digitalna fotokopija - 130.716
digitalni posnetek (skenogram) 3.000 8.117 270 %
barvni in ČB tisk - 2.238 -
shranjevanje na CD, DVD - 269 -
skupaj 353.000 357.881 101 %
Opomba: * načrtovane so vse oblike fotokopiranja skupaj
Skoraj trikrat več od načrtovanega je bilo izdelanih skenogramov iz starega gradiva in za potrebe
razstav (1.092 digitalnih posnetkov), priprave katalogov ipd. Veliko posnetkov visoke kvalitete je bilo
izdelanih za objavo v knjigah, časnikih in drugih publikacijah, kakor tudi za TV oddaje. Za potrebe
raziskovalnih nalog in projekte so bili izdelani tudi skenogrami oglasov iz slovenskih časnikov za
študente FF in FDV. Zaradi pomanjkljive opreme smo določena večja naročila digitalnega
reproduciranja oddali drugim izvajalcem, zlasti za potrebe Digitalne knjižnice Slovenije. V jeseni
2006 se je pričel mednarodni projekt »Digitization on Demand«, v okviru katerega je reprocenter
pridobil nov, sodobnejši skener za reproduciranje večjih formatov gradiva (do A3), ki bo omogočil
bistveno izboljšanje storitev reproduciranja.
5.11 Dejavnost Informacijskega centra za bibliotekarstvo (ICB)
Informacijski center za bibliotekarstvo je nastal leta 1981 kot specializirani bibliotekarski
informacijski center in predstavlja pomemben vir strokovne in znanstvene literature s področja
bibliotekarstva, dokumentalistike, informacijskih znanosti in knjigarstva. Center nudi tudi
informacijsko podporo strokovni in znanstveni dejavnosti NUK ter raziskovalcem z omenjenih
področij, pa tudi študentom bibliotekarstva.
V prostem pristopu nudi uporabnikom 5.080 temeljnih in novejših knjig, urejenih po osnovnih
vsebinskih skupinah; diplomske naloge, magisterije in doktorate s področja bibliotekarstva,
informatike in dokumentalistike ter 150 naslovov tujih in 6 slovenskih revij z omenjenih področij.
48

Uporabnikom so na voljo tudi referenčne publikacije (Encyclopedia of Library and Information
Science ELIS, strokovni slovarji itd.), zbirka standardov (ISO, IFLA) s področja bibliotekarstva in
siva literatura (npr. referati s strokovnih posvetovanj, prospekti tujih knjižnic , poročila o delu in plani
knjižnic ipd.). V letu 2006 je ICB prejel 192 strokovnih monografij. V okviru sodelovanja s knjižnico
Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo pa 36 diplomskih nalog. Skupaj torej
228 monografij, načrtovani priliv je bil 150 monografij.
Storitve ICB je v letu 2006 koristilo 2.439 uporabnikov (načrtovano 2.400 uporabnikov) oz. 2% več
od načrtovanega. V strukturi uporabnikov v letu 2006 je bilo največ študentov – 1.261 (52%),
delavcev NUK je bilo 870 (36%) in ostalih 308 (12%). V letu 2006 je center izposodil na dom, prek
sistema COBISS/Izposoja oziroma knjigomata, 881 izvodov gradiva (2005: 926), kar znaša 5 % upad
glede na leto 2005. Prezenčno je bilo izposojenih 3.573 knjig oz. 15% več kot preteklo leto (2005:
3.121) in 1.868 številk serijskih publikacij (2005: 2.856), skupaj 5.441 enot (2005: 5.977). Upad
prezenčne izposoje glede na leto 2005 znaša 35%. Sklepamo, da je upad prezenčne izposoje serijskih
publikacij posledica on-line dostopa do vse večjega števila člankov v celotnem besedilu, do katerih
lahko uporabniki dostopajo prek računalnikov v NUK ali pa prek oddaljenega dostopa. Na dom in
prezenčno je bilo izposojenih 4.438 monografij in 1.884 številk serijskih publikacij. Glede na plan
2006 je bila izposoja monografij presežena za 35%, izposoja serijskih publikacij pa realizirana 90%. V
celoti je bila načrtovana izposoja (5.400 enot) presežena za 17%. V letu 2006 so uporabniki zastavili
kar 2.045 informacijskih zahtevkov oz. za 36% več od načrtovanega (1.500), ki so bili rešeni
pozitivno. Posredovanih je bilo 397 napotitvenih, 1.509 enostavnih in 30 zahtevnih informacij,
zaposleni sta uporabnikom pomagali najti ustrezne informacije za 109 zahtevkov. Opravljenih je bilo
4.866 poizvedb po različnih informacijskih virih (načrtovano 3.000, tj. 162% realizacija plana).
Za delavce NUK je ICB v letu 2006 nadaljeval z izvajanjem "kroženja" revij. Uvedena je bila tudi
nova storitev: ob pregledovanju vsebine novo prispelih številk revij, ki jih hrani ICB, nudi delavcem
NUK (16) izbrane članke, ki bi bili potencialno zanimivi za njihovo strokovno delo. V okviru
posredovanja informacij je na željo izvedena digitalizacija gradiva (v letu je bilo digitaliziranih 237
strani gradiva). Dnevno se spremljajo časopisi Delo,Večer in Dnevnik in izdeluje press clipping.
ICB vzdržuje lasten informacijski spletni vir INFOLIB. Ker smo v letu 2006 prenehali izdajati
Signalne informacije (zaradi previsokih stroškov in zastarelega koncepta izdelave) so bile v okviru
INFOLIBA za 156 naslovov revij izdelane povezave do njihovih elektronskih različic na spletu in do
COBISS-a. Seznam dopolnjujejo pripombe o dostopnosti (kazalo, celotna besedila itd.). Kot novi
vsebini INFOLIBA sta bila izdelana seznam podiplomskih del s področij, ki jih pokriva ICB in
seznam revij s faktorjem vpliva. Za omenjene nove spletne strani je bila pripravljena ustrezna
organizacija z vsemi on-line povezavami.
ICB ureja in izdaja publikacijo Knjižničarske novice (12 številk letno), sprejema tudi naročila za
online dostop do priročnikov PREKAT in ZNAČKA. Knjižničarske novice izhajajo v (povprečni
mesečni) nakladi 394 izvodov. Leta 2004 je bila vpeljana tudi elektronska oblika publikacije, do katere
dostopa 112 zunanjih naročnikov s 149 uporabniškimi imeni.
V letu 2006 je v ICB potekalo testiranje in analiza primernosti RFID nalepk ter možnosti postopne
uvedbe sistema v knjižnici. Po testiranju sistema je bila izdelana analiza SWOT in zaključne
ugotovitve testiranja RFID sistema pri izposoji in sledenju monografij.
49

6 Digitalizacija knjižničnega gradiva in izgradnja digitalne knjižnice
6.1 Politika na področju digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice
V Strateškem načrtu NUK (2004-2008) je kot strateška usmeritev izpostavljena izgradnja učinkovite
digitalne knjižnice. Izvajanje digitalizacije knjižničnega gradiva pa je naloga, ki sodi v uresničevanje
drugega strateškega cilja iz dokumenta Digitalna knjižnica Slovenije – dLib (prek interneta zagotoviti
dostopnost do gradiva, objavljenega na klasičnih nosilcih). Aktivnosti se izvajajo v okviru treh
sklopov: digitalizacija, zagotavljanje metapodatkov ter načrtovanje, izvedba in testiranje uporabniških
vmesnikov. Dejavnost koordinira Služba za oblikovanje, vodenje in vzdrževanje e-knjižnice.
6.2 Prioritetni cilji na področju digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice v letu 2006
- Digitalizacija posameznih zaključenih letnikov in zbirk časopisnega, glasbenega, zvočnega,
slikovnega in kartografskega gradiva.
- Vzpostavitev zbirke digitalizirane slovenske znanstvene periodike.
- Priprava strateških smernic izgradnje digitalne knjižnice Slovenije.
- Razvoj programa za arhiviranje slovenskih elektronskih publikacij na spletu.
- Usposabljanje zaposlenih za digitalno knjižnico.
- Priprava smernic za zbiranje, obdelavo in trajno hranjenje elektronskih publikacij.
- Aktivno sodelovanje v izgradnji evropske digitalne knjižnice (The European Library).
- Sodelovanje pri izgradnji digitalne knjižnice ljubljanske univerze in gradnji spletnega portala
za uporabnike.
- Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja gradiv in izgradnje
digitalne knjižnice.
6.3 Uresničitev letnih ciljev
- Izvedena je bila digitalizacija posameznih zaključenih zbirk slikovnega, glasbenega, zvočnega,
kartografskega in časopisnega gradiva in izgrajen profesionalen dostop do tega gradiva, ki je
vključil avtorsko-pravni, tehnološki in marketinški nivo.
- V sodelovanju z zunanjimi partnerji smo začeli oblikovati zbirko slovenske znanstvene periodike,
ki je že dosegljiva prek portala dLib.si.
- Izdelali smo Strategijo razvoja Digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si 2007-2010.
- Namestili smo prosto dostopni strežnik za arhiviranje slovenskih elektronskih publikacij na spletu
in ga prilagodili našim potrebam.
- V skladu s programom izobraževanja smo izvajali usposabljanje zaposlenih NUK in ostalih
knjižničarjev za digitalno knjižnico.
- Pripravili smo Pravilnik o zajemu elektronskih publikacij na spletu.
- Pripravili smo dokumentacijo za portal za oddajo elektronskih publikacij in register digitalnih
zbirk, ki bosta nameščena na svetovni splet v letu 2007.
- Opravili smo številne aktivnosti povezane z izgradnjo evropske digitalne knjižnice in sodelovali v
vseh evropskih konzultacijah o digitalnih knjižnicah. Med polnovrednimi članicami The European
Library smo tudi v letu 2006 izvedli daleč največ objav o digitalni knjižnici v nacionalnih medijih.
- Sodelovali smo pri načrtovanju digitalne knjižnice ljubljanske univerze in spletnega portala za
uporabnike.
- Sodelovali smo v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja gradiv in izgradnje
digitalne knjižnice: TEL-ME-MOR, EDLProject, DIZZIS in EoD ter projekta Deutsch-
Slowenisch/Kroatische Ubersetzungen 1848-1918 Balkankommission.
V letu 2006 smo uspeli uresničite vse prioritetne cilje na področju digitalizacije knjižničnega gradiva
in izgradnje digitalne knjižnice. Vse faze izgradnje digitalne knjižnice zahtevajo 24/7 vzdrževanje in
posodabljanje na vseh ravneh - vsebinski, uporabniški in tehnološki. To terja nova sredstva in nove
50

kadre. Kljub uspešni realizaciji dosedanjih ciljev postaja obseg dela prevelik za tako majhno skupino,
ki je v letu 2006 aktivno sodelovala pri oblikovanju digitalnih storitev NUK.
6.4 Razvoj portala dLib.si - Digitalna knjižnica Slovenije
Uresničitev prioritetnih letnih ciljev je bila povezana z razvojem portala dLib.si, ki smo ga osnovali v
letu 2005 na domeni www.dlib.si. Informacijski knjižnični portal omogoča z ene točke poenoten
dostop do različnih digitalnih vsebin, prek njega je omogočena tudi povezava na Mrežnik, kjer je
dostopna tuja licenčna znanstvena in strokovna literatura. V letu 2006 smo razvoj portala gradili na
štirih ravneh: vsebinski, avtorsko-pravni, tehnološki in marketinško-promocijski ravni. Ključni namen
vseh ravni je bil enostaven in takojšen dostop do digitalnih vsebin. V minulem letu smo ciljno
komunicirali s tremi skupinami uporabnikov: končnimi uporabniki portala, knjižnicami in založniki
slovenske znanstvene produkcije.
Kot rezultat pospešenega razvoja, ki smo ga izvajali interno v NUK, je imel portal ob koncu leta vrsto
značilnosti, ki prinašajo koristi končnim uporabnikom in širši skupnosti na eni strani ter založnikom in
avtorjem na drugi.
Tabela 40: Koristi, ki jih dLib.si prinaša končnim uporabnikom, širši skupnosti in avtorjem
značilnosti
Različna vsebina: znanstveni
članki, članki iz starejšega
časopisja, fotografije Slovencev
in Slovenk, zemljevidi
slovenskega ozemlja, muzikalije,
zvočni posnetki, plakati in drugo
gradivo.
Prost dostop do vsebin.
Preprosta, konsistentna in
uporabniku prijazna
navigacija.
Hkratno iskanje po več
različnih podatkovnih zbirkah.
Urejen sistem avtorskih pravic.
Tehnološke rešitve:
protokol za spletno žetev
metapodatkov - Metadata
Harvesting (OAI-PMH),
metapodatkovni model Dublin
Core, protokol za dostop do
kataloga prek Z39.50 protokola,
okolje .net in asp.
Optična prepoznava besedila
(OCR).
za raziskovalce/uporabnike/skupnost
koristi
Enostaven dostop do slovenskih
e-vsebin s področja kulturne dediščine,
izobraževanja in znanstvenoraziskovalnega
dela prek enotnega
spletnega portala;
hitrejše razširjanje znanstvenih, strokovnih
in kulturnih informacij.
Dostop od koderkoli in kadarkoli brez
omejitev;
pregled nad znanstveno-raziskovalno ter
kulturno produkcijo in možnost njenega
javnega vrednotenja.
Uporabnik enostavno in hitro najde vir, ki
ga potrebuje.
Skrajša čas iskanja in rezultate iskanja
prikaže na enem mestu.
Vsebina portala je namenjena samo za
lastno uporabo in študijske ter raziskovalne
namene;
Reproduciranje je prepovedano,
prepovedana je neposredna ali posredna
uporaba v komercialne namene.
Istočasno in z enega mesta lahko uporabnik
preiskuje poljubno število digitalnih zbirk z
minimalnim časom iskanja.
Iskanje po celotnem besedilu.
za avtorje
Večanje priložnosti za široko
promocijo in opaznost avtorjevega
dela.
Možnosti za citiranost in vplivnost
avtorjevega dela se povečujejo.
Hitrejša najdljivost in
enostavnejša uporabnost
avtorjevega dela.
Do avtorjevega dela uporabnik
pride ne da bi poznal naslov revije
ali zbirke, kjer se nahaja avtorjev
članek.
Založnik je imetnik materialne
avtorske pravice reproduciranja v
elektronski obliki za vsa avtorska
dela iz publikacije in to pravico
neizključno prenese na NUK za
objavo na portalu dLib.si.
Avtorjevo delo pridobi lastnost
interoperabilnosti.
Vsaka beseda v avtorjevem delu
postane iskalna.
51

6.4.1 Vsebinski razvoj
Dopolnjena je bila zbirka fotografij, v zbirko Starejših člankov smo vključili revije Nova muzika,
Novi akordi in Ljubljanski zvon, oblikovani sta bili tudi dve novi zbirki: Plakati Znanstveni članki.
Ob koncu leta 2006 je portal omogočal obiskovalcem dostop do šestih digitalnih zbirk:
• Znanstveni članki: zbirka je ob koncu leta vsebovala celotna besedila prispevkov znanstvenostrokovne
revije Psihološka obzorja (2000-2005), Documenta praehistorica (2001-2004), Jezik in
slovstvo (2003-2004) in Dela (1999-2004). Zbirka omogoča iskanje po celotnem besedilu in po
bibliografskih podatkih.
• Starejši članki: zbirka vsebuje celotna besedila prispevkov revije za leposlovje, književnost in
kritiko Ljubljanski zvon (1881-1941) ter glasbenih revij Novi akordi (1901-1914) in Nova muzika
(1928-1929). Izboljšali smo dostopnost literarne revije Ljubljanski zvon in sicer s prikazom več
kot 11.000 člankov v celotnih besedilih. Uporabnik lahko izbere med dvema načinoma prikaza
digitaliziranih vsebin - med prikazom v pdf formatu in prikazom v html formatu. Omogočeno je
iskanje po bibliografskih metapodatkih in celotnem besedilu.
• Fotografije: obstoječim 900 digitaliziranim portretom znanih Slovenk in Slovencev smo dodali
več kot 10.000 digitaliziranih različnih upodobitev pesnikov, pisateljev, znanstvenikov,
glasbenikov, likovnih umetnikov in politikov.
• Zemljevidi: zbirka vsebuje zemljevide slovenskega ozemlja iz obdobja 1548-1924 in načrte
Ljubljane od začetka 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Zbirka omogoča iskanje po
bibliografskih podatkih.
• Plakati: digitalizirani plakati so dostopni v formatu jpg. Iskanje je možno s pomočjo
bibliografskih metapodatkov. Ob koncu leta so bili dostopni digitalizirani plakati od leta 1946 do
vključno 1952. leta. Najstarejši digitalizirani plakati segajo v obdobje druge polovice 19. stoletja,
najmlajši pa v leto 1990. Zbirka obsega propagandni plakat, pri katerem je politični plakat njegova
najpogostejša oblika, prireditveni plakat, kot je filmski plakat, plakat likovnih razstav, družabnih,
glasbenih in športnih prireditev, turistični plakat in komercialni plakat. Avtorji plakatov so znani
slovenski oblikovalci in likovni umetniki.
• Zvočni posnetki: zbirka vsebuje posnetke pevskih solistov in ansamblov, večinoma popularnih
priredb slovenske ljudske glasbe, od začetka do 2. svetovne vojne. Po zbirki je možno iskanje po
bibliografskih podatkih.
6.4.2 Tehnološki razvoj
Opravila na spletni domeni dLib.si so potekala predvsem na področjih:
• polnjenje podatkovnih zbirk: dodajanje opisov digitalnih vsebin - metapodatkov ter
implementacija digitalnih vsebin;
• razvoj portala za enostavnejšo uporabo in iskanje po zbirkah: razvili smo navidezno
tipkovnico - orodje oz. pomoč za iskanje na portalu. Gre za možnost "vpisovanja" diakritičnih
znakov, nekaterih tujih znakov, ki se pojavljajo v metapodatkih digitalnih objektov (npr. ä, à, á, ã,
â, ā, å, æ,...);
• konvertiranje podatkovne zbirke: specialni/diakritični znaki, ki se pojavljajo v metapodatkih in
polnem besedilu, se v različnih kodnih tabelah lahko pojavijo na različnih mestih, kar pomeni, da
kar mi vidimo kot č, nekje vidijo kot é. Zaradi tega smo morali podatkovno zbirko prekonvertirati
v mednarodno kodno tabelo UTF-8, ki je standardizirana. Zaradi spremembe kodne tabele smo
morali spremeniti tudi celotno spletno aplikacijo, ki v samem jedru sedaj deluje po standardu
UTF-8 (iskanje, izpis, prenos podatkov);
• algoritmi za iskanje: iskanje poteka po podatkovni zbirki strežnika Microsoft SQL Server 2005.
Algoritem iskanja je narejen v C#.NET tehnologiji in teče kot spletna aplikacija. Iskanje po
dLib.si se odvija paralelno po vseh izbranih zbirkah, kar pomeni, da je iskalni čas dolg toliko,
kolikor je dolgo najdaljše iskanje po posamezni zbirki. Iskanje je mogoče po bibliografskih
metapodatkih ali pa po celotnem besedilu (le pri tistih zbirkah, pri katerih je bil opravljen OCR).
52

Slednje omogoča frazno iskanje, kar pomeni, da išče celo frazo in ne besede iz iskalnega polja.
Iskanje po metapodatkih pa deluje po principu iskanja po okolici - okolica je definirana kot zaloga
besed, ki se pojavljajo levo in/ali desno od iskane besede. Iskanje po lokalni zbirki COBISS je
omogočeno prek protokola Z39.50 in prav tako teče paralelno z iskanjem po podatkovnih zbirkah
dLib.si.
V letu 2006 smo izvedli migracijo portala dLib.si na nov strežnik (NUKWEB1), ki predstavlja
korak naprej tako na funkcionalnem kot na varnostnem nivoju. Novi strežnik zlasti podpira dinamične
strani .asp, aspx, php itd., ki pogosto zahtevajo uporabo podatkovne zbirke v ozadju, kjer so shranjeni
podatki, namenjeni uporabnikom in zahtevajo prožnejši IIS, ter zmogljivejši operacijski sistem in
nenazadnje strežnik. Novi strežnik ustreza vsem posledicam, ki jih prinaša povečano število
uporabnikov interneta.
6.4.3 Avtorsko pravni razvoj
Za potrebe formaliziranja odnosov z zunanjimi partnerji dLib.si, ki so v letu 2006 začeli oddajati svoje
digitalne vsebine v novo zbirko znanstvenih člankov, smo v sodelovanju s pravno službo NUK
pripravili formalni okvir za pridobivanje dovoljenj za prevzem in objavo digitalnih vsebin na dLib.si.
6.4.4 Marketing in promocija portala dLib.si
• Oblikovanje učinkovitih partnerstev
Oblikovanje zbirke digitalizirane slovenske znanstvene periodike, ki predstavlja enega izmed
prioritetnih letnih ciljev, je najprej terjalo vzpostavljanje učinkovitih partnerstev z izbranimi sodelavci:
- Partnerstvo z izdajatelji humanističnih revij: z namenom ponuditi prek portala dLib.si dostop
do sodobne slovenske znanstveno-raziskovalne in strokovne produkcije smo v začetku leta izvedli
pilotni projekt pridobivanja znanstvenih in strokovnih revij uredništev s področja humanistike. V
ta namen smo izvedli analizo spletnih strani, kjer se nahajajo digitalni objekti sodelujočih
uredništev, model zajema in priprave digitalnih objektov, model zajema in obdelave
metapodatkov, model urejanja dovoljenj za objavo v digitalni obliki in model urejanja avtorsko
pravnih vprašanj. Kot rezultat dobrega sodelovanja so nastali naslednji dokumenti:
• lista koristi, ki jih dLib.si prinaša založnikom digitalnih vsebin;
• navodila za založnike pri vključevanju digitalnih vsebin v dLib.si;
• dovoljenje za zajem spletno dostopnih vsebin;
• dogovor o sodelovanju, ki ureja materialne avtorske pravice.
Ti dokumenti so bili temelj za uspešno in hitro vključitev znanstvih revij Psihološka obzorja, Jezik
in slovstvo, Dela in Documenta praehistorica od leta 2000 naprej v portal ter odlično izhodišče za
vsa naslednja partnerstva.
- Partnerstvo z Agencijo za raziskovalno dejavnost RS (ARRS): v letu 2006 smo na podlagi
dobrega sodelovanja z ARRS dosegli, da pogodbene obveznosti o sofinanciranju domače
znanstvene in poljudnoznanstvene periodične publikacije nalagajo pogodbenim strankam obvezo,
da v najkrajšem roku po izidu tekoče številke znanstvene periodične publikacije le-to dostavijo
NUK v PDF formatu. V ta namen smo izvedli ustrezno obveščanje založb. Na tak način naj bi
pridobili digitalne različice 134-ih domačih znanstvenih revij za leto 2006. Do konca leta 2006
smo iz tega naslova prejeli 30 revij.
• Tehnike povečanja števila spletnih obiskovalcev
Digitalno knjižnico Slovenije smo vpisali v brezplačne iskalnike Najdi.si, Google in Yahoo. V skladu
z razvojem programa spletnega povezovanja (t .i. linking programe) smo izvedli akcijo Objava
spletnih povezav dLib.si in TEL na spletnih straneh slovenskih splošnih knjižnic.
53

• Statistika obiska portala
Opravili smo analizo scenarija uporabe spletnih strani dLib.si in na podlagi tega določili nove
parametre za merjenje uporabe portala ter jih namestili v program AWSTATS.
Slika 7: Obisk portala dLib v letu 2006
število
mesec 2006
jan 1.303
feb 1.229
mar 933
apr 1.187
maj 1.096
jun 152
jul 17
aug 74
sep 644
okt 1.276
nov 1.182
dec 2.266
skupaj 11.359
• Promocija portala
Promocija portala je bila v letu 2006 prvenstveno usmerjena na slovenske knjižnice, zlasti splošne. V
ta namen smo ponatisnili brošuro dLib.si - Digitalna knjižnica Slovenije in jo distribuirali skupaj s
plakati dLib.si. V okviru posvetovanja splošnih knjižnic 2006 smo imeli predstavitev portala.
Drugo ciljno skupino promocije so predstavljala uredništva domačih znanstvenih in
poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. Za njih smo izvedli več predstavitev.
V okviru rednega obveščanja osrednjih slovenskih medijev o problematiki digitalne knjižnice smo
poročali o razvoju dLib.si. Na podlagi štirih obvestil za medije smo v osrednjih slovenskim medijih
dosegli 25 objav in pri zamejskih medijih 2 objavi. V letu 2006 smo izvedli tudi predstavitev za
evropske kolege v okviru regionalne konference TEL-ME-MOR, projekta 6. okvirnega programa.
Tabela 41: Obvestila za medije na temo digitalne knjižnice in digitalnih zbirk
1 9.1.2006 Evropska digitalna knjižnica v akciji Več knjižnic, več zbirk, več hitrosti
2 28.3.2006 Evropska komisija za »Evropsko digitalno knjižnico«
3 15.5.2006 Delavnica TEL-ME-MOR
4 11.5.2006 Evropska knjižnica se širi
5 20.11.2006 Sodelovanje – ključ do uspeha Evropske digitalne knjižnice
54

Tabela 42: Objave v medijih na temo digitalne knjižnice in digitalnih zbirk
avtor naslov medij datum opombe
1 Tanja Jaklič Več knjižnic, več zbirk, več
hitrosti
E-DELO 27. 1. 2006 Intervju z Z.
Krstulovićem
2 Tanja Jaklič Več knjižnic, več zbirk, več
hitrosti
DELO 27. 1. 2006 Intervju z Z.
Krstulovićem
3 Narodna in univerzitetna DNEVNIK .SI 30.1. 2006
knjižnica uspešna pri
digitalizaciji vsebin
4 NUK uspešna pri digitalizaciji Finance 30. 1. 2006
vsebin
5 NUK uspešna pri digitalizaciji Mladina on-line 30. 1. 2006
vsebin
6 NUK že vstopil v 21. stoletje RTV SLO 30. 1. 2006
7 NUK uspešna pri digitalizaciji STA - Slovene Press 30. 1. 2006
vsebin
Agency
8 La NUK di Lubiana "promossa" Novi Matajur 2. 2 .2006
dall EU
9 Več knjižnic, več zbirk, več Knjižničarske novice 2. 2. 2006
hitrosti
10 Digitalizacija knjižnega gradiva Delo.si 2. 3. 2006
11 Digitalna knjižnica do leta 2010? RTVSLO.si 2. 3. 2006
12 Evropska digitalna knjižnica a.NET 6. 3. 2006
13 Marjetka
Nared
Dvajsetletne sanje in travme o
prizidku NUK
Dobro jutro Ljubljana 25. 3. 2006 Intervju z L.
Šetnicem
14 V NUK gradijo digitalno Mladina on-line 3.4. 2006
knjižnico Slovenije
15 Branje tiska naših prednikov RTVSLO.si 3. 4. 2006
16 Evropska komisija za
pospeševanje digitalizacije
STA 5. 4. 2006 Izjava K. Š.
Sotošek
kulturne dediščine
17 Digitalizacija v NUK Radio Trst 7. 4. 2006 Intervju z Z.
18 Damjan
Zorc
Evropska digitalna knjižnica Radio Slovenija 1,
Sredi Evrope Evropa
(Radio Broadcast)
Slovenika ne samo na papirju,
19 Mimi
Podkrižnik ampak tudi na spletu
20 Uroš Škerl Milijarda knjig dostopna vsem -
Digitalna, narodna in
univerzitetna knjižnica: intervju
z L. Šetincem
21 Marjetka
Nared
Nacionalna knjižnica je simbol
državnosti: intervju z L.
Šetincem
Delo 3. 5. 2006
Delo - Sobotna
priloga
Krstulovićem
12. 4. 2006 Intervju z Z.
Krstulovićem
in Jill Cousins
6. 5. 2006
Dobro jutro 6. 5. 2006
22 Tanja Jaklič Čez tisoč let, ko naju več ne bo Delo 4. 8. 2006 Intervju z Z.
Krstulovićem
23 Barbara Evropska digitalna knjižnica e-demokracija.si 27. 9. 2006
Kvas
24 Jure Manj za NUK 2 in digitalizacijo Delo 21. 10. 2006
Brankovič gradiv
25 Urša Vse, kar ne bi bilo popisano, bi Nedelo 22. 10. 2006
Izgoršek bilo za vedno izgubljeno
26 Sonja Ivan Cankar v spletni knjižnici Dnevnik 8. 11. 2006
Primožič
27 K. Š.
Sotošek, Z.
Krstulović
Objava spletnih povezav Knjižničarske novice nov.-dec.
2006
55

6.5 Digitalizacija posameznih zaključenih letnikov in zbirk časopisnega, rokopisnega,
glasbenega, zvočnega, slikovnega in kartografskega gradiva
Z digitalizacijo revij Dom in svet (29.375 skenogramov), Novi akordi (850 skenogramov), Nova
muzika (850 skenogramov), Kmetijske in rokodelske novice (30.000 skenogramov) in Sodobnost
(63.600 skenogramov) smo v letu 2006 dopolnjevali zbirko Starejši članki (prej imenovana
Retrospektivna bibliografija člankov iz slovenskega časopisja od leta 1797-1945). Digitalizacija
Ilyrisches Blatt (s prilogo Laibacher Zeitung) zaradi zahtevnosti gradiva v letu 2006 še ni bila
končana. V okviru mednarodnega projekta Biblia Slavica smo digitalizirali protestantiko (3.118
skenogramov), ki sodi med dragoceno rokopisno gradivo. Vse leto je potekala digitalizacija člankov
tekočega dnevnega časopisja (340.000 člankov), s katerimi oblikujemo zbirko MediaInfo arhiv.
Obsežna digitalizacija je potekala na področju kartografskega in slikovnega gradiva. Z digitalizacijo
slovenskih ilustriranih plakatov (727 skenogramov) smo dopolnili novo zbirko Plakati. Z
digitalizacijo fotografij razstave "Ateljejski fotografi na Slovenskem" (481 skenogramov) in
dokumentarne fotografije iz zapuščine fotografa Vilerja (635 skenogramov) smo dopolnjevali že
obstoječo digitalno zbirko Fotografij. S pomočjo sponzorskih sredstev smo realizirali digitalizacijo
dragocenega albuma J. V. Valvasorja - Topographia Ducatus Carnioliae Modernaein
Topographia Arcium Lambergianarum (300 skenogramov), ki bo dostopen prek portala dLib.si v
letu 2007.
V letu 2006 smo oblikovali zbirko znanstvene periodike s področja humanistike. S tem smo
zagotovili infrastrukturo za zbiranje in hranjenje vseh naslovov znanstvene periodike, ki izhaja ob
podpori javnih sredstev.
Na področju glasbenega gradiva smo digitalizirali najpomembnejše dokumente arhiva Akademskega
pevskega zbora (70 skenogramov). Digitalizacija ostalega načrtovanega glasbenega in zvočnega
gradiva ni bila mogoča zaradi zapletenosti avtorsko - pravnih vprašanj (dopolnjevanje zbirke Starih
zvočnih posnetkov), napak v izvornem dokumentu (Katalog o dokumentarnem gradivu Glasbene
zbirke) ali izjemne uničenosti gradiva (Trboveljski slavček), ki ga bomo morali digitalizirati ob
neposredni pomoči restavratorjev v letu 2007.
Metapodatki digitaliziranega knjižničnega gradiva so bili kreirani iz bibilogafskih zapisov iz lokalne
baze COBISS (KatNUK) ter s tagiranjem kazal in strukturiranjem bibliografskih zapisov.
Dosežen letni prirast digitaliziranega gradiva obsega skupaj 223.462 skenogramov in 364.170
naslovov (od tega 358.784 člankov).
Tabela 43: Arhiviranje in izgradnja digitalnih zbirk digitaliziranega gradiva
vrsta publikacij načrtovano doseženo
naslovi skenogrami naslovi skenogrami
- monografske publikacije 163 19.100 32 3.742
- serijske publikacije 7 270.296 5 124.675
- članki 120.000 30.000 358.784 89.696
- rokopisno gradivo - - 3.118 3.118
- kartografsko gradivo - - 300 300
- slikovno gradivo - - 1.861 1.861
- glasbeno gradivo - - 70 70
- drugo - - - -
SKUPAJ 120.170 319.396 364.170 223.462
56

6.6 Priprava strateških smernic izgradnje digitalne knjižnice Slovenije
Skupaj z Institutom za projektni management in informacijsko tehnologijo smo izdelali dokument
Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si 2007-2010. Namen dokumenta je začrtati
pot, ki bo vodila k izgradnji celovite digitalne knjižnice Slovenije. NUK se je s tem odzival tako na
pobude Evropske unije, kot tudi na nove in spremenjene zahteve, ki jih narekujejo uporabniki in
tehnologija, ki vedno bolj napreduje in omogoča ponudbo knjižničnih storitev na drugačen, sodoben
način.
6.7 Razvoj na področju vzpostavitve strežnika za arhiviranje spleta
Napaka na orodju za zbiranje in arhiviranje elektronskih publikacij na spletu, ki so ga razvili na
Institutu Jožef Stefan, tudi v letu 2006 ni bila odpravljena in aplikacija ni bila prenesena v NUK, zato
ni bilo mogoče začeti s sistematičnim zajemom spleta. Zato smo napore usmerili v iskanje že razvite,
prosto dostopne rešitve, ki bi jo bilo mogoče uporabiti v okolju Windows. Obstoječi odprto kodni
produkti v prostem dostopu so namreč večinoma razviti za okolja Linux, Unix oz. Sun. Aplikacije so
pisane v Javi in teoretično postavljivetudi v drugih okoljih. Ob koncu leta 2006 nam je uspelo
namestiti robota za zajem spleta - Heritrix verzija 1.6 in kasneje 1.10. To rešitev že uporabljajo
nacionalne knjižnice Francije, Velike Britanije, Češke in nacionalne knjižnice nekaterih skandinavskih
držav. V svetu se razvoj na tem področju še vedno intenzivno razvija - zato smo že obstoječo rešitev
želeli nadgraditi z za nas najbolj primernim programom. Uporabili smo storitev Web Curator Tool, ki
sta ga razvili britanska in novozelandska nacionalna knjižnica, in ga kot prvi na svetu uspešno
namestili v okolje Windows. Pripravljena je bila tudi ustrezna dokumentacija, ki je objavljena na
naslovu http://webcurator.sourceforge.net/. Orodje bo na svetovnem spletu popolno zaživelo, ko bo
sprejet Pravilnik o zajemu spletnih publikacij.
Tabela 44: Arhiviranje (digitalni arhiv) gradiva s spleta
vrsta publikacij načrtovano *doseženo
monografske publikacije 250 0
serijske publikacije 250 0
spletne strani 20.000 0
članki - 0
drugo - 0
*Robot za snemanje spleta je bil nameščen šele ob koncu leta 2006.
6.8 Usposabljanje za digitalno knjižnico
V letu 2006 smo izvedli tri različne delavnice na temo digitalizacije knjižničnega gradiva in izgradnje
digitalnih zbirk: Digitalizacija - načrtovanje, priprava in vrednotenje digitalizacije v knjižnicah, Pregled
metapodatkovnih modelov s primeri in Trajno ohranjanje elektronskih virov informacij: koncepti in
metode (več o tem v poglavju 7. – izobraževalna in raziskovalno-razvojna dejavnost).
6.9 Priprava smernic za zbiranje, obdelavo in trajno hranjenje elektronskih publikacij
Na podlagi novega Zakona o obveznem izvodu publikacij smo pripravili predlog Pravilnika o zajemu
elektronskih publikacij na spletu. V njem smo med drugim opredelili splošna in posebna merila
zajema, omejitve zajema, pogostost zajema, zajem različic, dostop do arhiva spletnih publikacij ter
kolofon spletne publikacije.
Uresničevanje pravilnika v praksi terja skrbno logistiko prevzemanja elektronskih publikacij oz.
enostavno oddajo digitalnih vsebin s strani zavezancev, ki se morajo tudi izraziti glede dostopnosti
njihovega gradiva (javno, prosto dostopno ali omejena dostopnost le v prostorih NUK). V ta namen je
bil pripravljen načrt Portala za oddajo elektronskih publikacij, ki bo začel delovati v letu 2007.
Spletne publikacije bomo zajemali avtomatsko z robotom, ostale elektronske publikacije bodo
57

zavezanci oddali prek portala. Del tega portala bo tudi register/inventar končanih, tekočih in
načrtovanih projektov priprave in izdelave digitalnih zbirk knjižničnega gradiva v drugih
slovenskih knjižnicah. Koncept registra smo izdelali na podlagi sklepne dokumentacije projekta
Minerva.
6.10 Aktivno sodelovanje v izgradnji evropske digitalne knjižnice
• Evropska knjižnica - The European Library
Servis Evropska knjižnica (http://www.theeuropeanlibrary.org/portal/index.htm) je portal za
dostopanje do digitalnih zbirk evropskih nacionalnih knjižnic članic CENL. Leto 2006 je bilo delovno
zelo intenzivno in je prineslo tri nove verzije spletnega portala (1.2, 1.3 in decembra 1.4). Ob vsakem
lansiranju prenovljenega uporabniškega vmesnika smo bili kot člani The European Library in ene
izmed delovnih skupin, Language Working Group, zaprošeni za sodelovanje. S tem v zvezi smo
opravili vrsto prevodov uporabniškega vmesnika v slovenščino, prevod obvestil za objavo v
slovenskih medijih in posredovanje pripomb na delovanje vmesnika in našega kataloga. V sodelovanju
s TEL Office in komercialno firmo IRN Research smo dvakrat pripravili in izvedli anketiranje
slovenskih uporabnikov portala.
• Evropska digitalna knjižnica
Skozi vse leto smo spremljali pobude in njihov razvoj na področju t. i. »Evropske digitalne
knjižnice«, tako v okviru CENL, kakor tudi na nivoju Evropske unije oziroma na sedežu Evropske
komisije. V okviru iniciative i2010 Digital Libraries 1 je NUK sodeloval v spletnih konzultacijah o
digitalnih knjižnicah. Na podlagi zbranih odgovorov sodelujočih je Komisija 24. avgusta 2006
sprejela Uradno priporočilo o digitalizaciji in digitalnem ohranjanju 2 . Priporočilo vztraja, da države
članice EU omogočijo razmere za digitalizacijo (oblikovanje centrov odličnosti) in začrtajo
nacionalne strategije za trajno ohranjanje in dostop do digitalnega gradiva. Nadalje priporoča, da
države članice promovirajo Evropsko digitalno knjižnico kot skupno večjezično točko za dostop do
evropske digitalne kulturne dediščine, ki naj bi poleg knjižnic vključevala tudi evropske muzeje in
arhive. Kot že v prejšnjih sporočilih Evropske komisije, priporočilo poudarja, da naj ta enotna
vstopna točka temelji na obstoječi organizacijski strukturi Evropske knjižnice.
Spremljali smo tudi druge evropske pobude na področju digitalizacije, tako npr. DELOS
(http://www.delos.info/), Michael (http://www.michael-culture.org/), BRICKS
(http://www.brickscommunity.org/), frankofona digitalna knjižnica in druge.
• TEL-ME-MOR
Raziskovalni projekt TEL-ME-MOR (http://www.nuk.uni-lj.si/telmemor/), ki ga je financirala
Evropska komisija v okviru programa IST (Tehnologije informacijske družbe,
http://www.cordis.lu/ist), bo zaključil svoje aktivnosti v januarju 2007. Ob koncu projekta je na voljo
na spletnih straneh portala Evropska knjižnica obsežna vseevropska zbirka najkakovostnejših
informacijskih virov, skupaj z učinkovitimi iskalnimi orodji, ki zajema vsa področja, zanimiva za
raziskovalno sfero. V projektu je bil razvit uporabniški vmesnik v več jezikih in na ta način
omogočeno uporabnikom iz novih držav članic, da uporabljajo spletno storitev v svojem jeziku. Drugi
glavni cilj projekta TEL-ME-MOR je vključeval ozaveščanje in razširjanje informacij o možnostih za
sodelovanje v prihodnjih evropskih projektih, ter spodbujanje večjega sodelovanja institucij in
organizacij iz novih držav članic pri bodočih razpisih, ki jih objavlja Evropska komisija na področju
kulturne dediščine in učenja v okviru programa Tehnologij informacijske družbe (IST). NUK je poleg
aktivne vloge v projektu samem, aktivno deloval še v dveh delovnih paketih (WP).
1 http://europa.eu.int/information_society/activities/digital_libraries/what_is_dli/index_en.htm
2 http://europa.eu.int/information_society/activities/digital_libraries/doc/recommendation/recommendation/en.pdf
58

V okviru paketa WP3 (Razvijanje večjezičnih kapacitet omrežja) je bila zvedena obširna raziskava na
področju večjezičnosti, v povezavi z razvojem portala Evropska knjižnica. Raziskava je bila usmerjena
na dve glavni področji:
- lokalizacija servisa, vključno z razvojem 9 dodatnih uporabniških vmesnikov v lokalnih jezikih,
identifikacijo možnosti za korekten prikaz podatkov v vseh jezikih in uporabo različnih naborov
znakov;
- medjezično iskanje z orodji za vsebinski dostop in normativno kontrolo imen avtorjev.
Ciljna skupina je zajemala deset nacionalnih knjižnic novih držav članic. Ugotovitve in priporočila, ki
izhajajo iz opravljenega dela, predstavljajo pomembno osnovo nadaljnje raziskave večjezičnosti, ki je
po mnenju Evropske komisije ključnega pomena za razvoj Evropske digitalne knjižnice. Vsa
relevantna poročila s tega segmenta projekta so dosegljiva na naslovu: http://www.nuk.unilj.si/telmemor/results.asp
(D3.1-D3.6).
Cilj paketa WP4 (Ozaveščanje javnosti in elektronski informacijski prostor za raziskovalna
partnerstva) lahko povzamemo kot ozaveščanje ključnih akterjev v na znanju temelječi družbi novih
držav članic z obveščanjem o možnostih za vključevanje v raziskovalna partnerstva in njihov
potencialni prispevek k oblikovanju raziskovalne agende. Uporabljene metode so vključevale spletne
strani v jezikih vseh novih držav članic, regionalne konference, elektronske novice in organizacijo
evropske konference. V letu 2006 smo v okviru WP4 opravili številne aktivnosti, med katerimi velja
omeniti:
• diseminacija informacij na teme - 6. razpis IST, eContent+, i2010 Digital Libraries Strategy,
regionalna delavnica, sklepna konferenca, priporočilo EC;
• sodelovanje v spletni konzultaciji Evropske komisije o digitalnih knjižnicah (i2010 Online
Consultation on Digital Libraries);
• regionalna konferenca projekta 2006: vsebinska in logistična organizacija ter izdelava
zaključnega poročila v angleščini;
• udeležba na sklepni konferenci projekta z naslovom »The Digital Future of Cultural and
Scientific Heritage« oktobra v Tallinnu;
• koordinacija procesa prevajanja vmesnika Evropske knjižnice v lokalne jezike partnerjev
projekta TEL-ME-MOR;
V organizaciji TEL-ME-MOR so spomladi 2006 potekale tri regionalne delavnice in sicer v glavnih
mestih Poljske, Madžarske in Slovenije. Regionalna delavnica v Ljubljani je potekala 18. in 19.
maja 2006 v prostorih Centra Evropa (http://www.center-evropa.si/), ki se je je udeležilo 60
predstavnikov iz kulturnih, akademskih in raziskovalnih institucij iz Slovenije, Hrvaške, Bosne,
Makedonije, Malte, Cipra in Turčije. Sodelovali so še govorci in managerji projekta iz Češke,
Estonije, Italije, Litve, Nizozemske in Velike Britanije. Delavnice so prinesle podobne ugotovitve.
Poudarjena je bila potreba po bolj konkretnem sodelovanju med institucijami kulturne in znanstvene
dediščine, obstoječimi iniciativami na področju digitalnih knjižnic v Evropi, kakor tudi med
knjižnicami in zasebnim sektorjem. Udeleženci so izpostavili še potrebo po nadaljevanju
raziskovalnega dela na področju večjezičnosti, kar največjo pozornost pa je potrebno nameniti
avtorsko-pravnim vprašanjem, ki so ključnega pomena za razvoj digitalnih knjižnic.
Sklepna konferenca projekta TEL-ME-MOR z naslovom Digitalna prihodnost kulturne in
znanstvene dediščine se je odvijala v prostorih Estonske nacionalne knjižnice v Tallinnu 19. in 20.
oktobra 2006. Nekateri sklepi in priporočila s konference zahtevajo najširše sodelovanje med
evropskimi institucijami kulturne in znanstvene dediščine, mrežami in projekti ter večjo podporo s
strani Evropske unije in vlad držav članic pri projektih masovne digitalizacije. Glede na dejstvo, da
problemi na področju avtorsko-pravnih vprašanj še naprej ovirajo digitalizacijo sodobnih gradiv,
konferenca priporoča nadaljevanje dialoga med založniki in knjižnicami, kakor tudi sodelovanje obeh
v pripravi manifesta o intelektualni lastnini.
59

6.10 Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja gradiv in izgradnje
digitalne knjižnice
Poleg že omenjenega projekta TEL-ME-MOR smo v letu 2006 začeli sodelovati v projektu
EDLproject (The European Digital Library Project, http://edlproject.eu/), ki nadaljuje opravljeno
delo v projektu TEL in TEL-ME-MOR. Projekt je usmerjen na vključevanje gradiva preostalih
nacionalnih knjižnic iz EU: Belgije, Grčije, Islandije, Irske, Liechtensteina, Luksemburga, Norveške,
Španije in Švedske.
V okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« je Narodna
in univerzitetna knjižnica pridobila tudi sredstva ARRS za raziskovalni projekt »Razvoj digitalne
zbirke znanstveno-raziskovalnih in strokovnih publikacij«, ki bo potekal v obdobju oktober 2006 –
september 2008. V okviru projekta bomo izgradili metodologijo zbiranja znanstveno-raziskovalnih del
v elektronski obliki in izgradnje digitalnih zbirk, zagotavljanja dostopa do digitalnih vsebin in trajnega
ohranjanja digitalnih vsebin. Prav tako bo izgrajen model digitalizacije znanstveno-raziskovalnih del,
ki so nastala izvorno v tiskani obliki, oblikovanja elektronskih različic teh del, oblikovanja digitalnih
zbirk in dostopa do digitalnih vsebin ter trajnega ohranjanja teh vsebin. Vzporedno s tem bo
vzpostavljen tudi model reševanja avtorsko-pravnih vprašanj (prenos vsebine na digitalni medij,
oblikovanje digitalne zbirke, dostop do digitalne različice, postopki za trajno ohranjanje digitalne
vsebine publikacije). Partnerica v projektu je Univerza v Ljubljani, ki nastopa kot ponudnica digitalnih
vsebin, seveda pa se dogovarjamo glede sodelovanja v projektu tudi s posameznimi visokošolskimi
zavodi, ki želijo sodelovati v t. i. testni fazi vzpostavitve digitalnih zbirk.
S sodelovanjem v projektu EoD (E-books on Demand) pa smo začeli z uvajanjem storitve
digitalizacije na zahtevo. Z digitaliziranimi knjigami bo nastajala zbirka dragocenih elektronskih
knjig.
6.11 Sodelovanje pri izgradnji digitalne knjižnice ljubljanske univerze in gradnji spletnega
portala za uporabnike
Čeprav je nekdanji Knjižnični svet UL že v letu 2004 začel s pripravo izhodišč enotnega knjižničnega
sistema UL (potrjena januarja 2005), ki so prioritetno izpostavljala potrebo po izgradnji digitalne
knjižnice univerze, koordinirani nabavi elektronskih informacijskih virov ter izboljšanju pogojev za
uporabo elektronskih virov in storitev knjižnic, se v letu 2006 na področju izgradnje digitalne
knjižnice niso zgodili bistveni premiki. Do imenovanja Komisije za razvoj knjižničnega sistema, ki je
postala komisija Senata UL, je delo na projektu Izgradnja in razvoj enotnega knjižničnega sistema UL
stalo, potekale so le aktivnosti delovne skupine za pripravo razpisa za nabavo enotnega uporabniškega
vmesnika z združevalnim iskalnikom in URL povezovalnikom. Do nabave programske podpore v letu
2006 še ni prišlo. Delovna skupina, ki naj bi pripravila smernice za izgradnjo digitalnih zbirk za
podporo študijskemu in raziskovalnemu procesu visokošolskih zavodov, ni opravila svojih nalog, tako
da v letu 2006 ni prišlo do koordiniranega začetka izgradnje in ponudbe digitalnih zbirk in dostopa do
njih prek skupnega portala. Na zadnji seji Komisije so bila predstavljena izhodišča za začetek
izgradnje Digitalne knjižnice UL (portalni dostop do že obstoječih licenčnih elektronskih virov in
možnost iskanja virov prek združevalnega iskalnika), pripravljena je bila tudi metodologija upravljanja
sistema.
NUK je sodeloval v dejavnostih, ki so potekale v okviru Knjižničnega sveta oz. kasneje Komisije, ker
pa aktivnosti na izgradnji DK UL še ni bilo, tudi ni mogel opredeliti odnosa Digitalne knjižnice
Slovenije do DK UL.
60

7 Izobraževalna, raziskovalna in razvojna dejavnost
7.1 Izobraževalna dejavnost
7.1.1 Politika na področju izobraževalne dejavnosti NUK
NUK izvaja oblike neformalnega izobraževanja knjižničarjev na področjih in za ciljne skupine, ki jih
ne pokrivajo drugi ponudniki izobraževanja, ter nudi administrativno podporo in strokovno pomoč
delovanju Komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in Izpitne komisije. Z
izobraževanjem uporabnikov knjižnice skrbi za dvig njihove informacijske pismenosti, založnike pa
informira o novostih na področju obveznega izvoda publikacij, bibliografske kontrole in o zahtevah
glede opreme publikacij v skladu z mednarodnimi standardi.
7.1.2 Prioritetni cilji na področju izobraževanja v letu 2006
- Organizacija in izvedba strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev – začetnikov v stroki,
bibliotekarskih izpitov ter pridobivanja strokovnih nazivov.
- Permanentno izobraževanje knjižničarjev.
- Izobraževanje knjižničarjev za delo v sistemu vzajemne katalogizacije.
- Izobraževanje uporabnikov za uporabo elektronskih informacijskih virov.
- Izobraževanje založnikov.
7.1.3 Uresničitev letnih ciljev
- BIC je v letu 2006 letne cilje uresničil, izvajal je izobraževanje za knjižnične delavce, uporabnike
knjižnic in založnike v okviru začrtanih vsebinskih sklopov, prav tako je bil uresničen načrtovani
obseg izobraževanja in uvedene predvidene vsebinske spremembe.
- Opazni so novi trendi znotraj vsebinskih sklopov, rahel padec števila kandidatov na bibliotekarskih
izpitih in zmanjšanje števila kandidatov za napredovanje v nazive. Oboje je bilo v preteklih letih,
zaradi pričakovanih sprememb zakonodaje na tem področju, bistveno večje.
7.1.4 Dejavnost na področju izobraževanja knjižničarjev in uporabnikov
Izobraževalno dejavnost NUK vodi in koordinira Bibliotekarski izobraževalni center (BIC), ki skrbi za
organizacijo in izvajanje neformalnih oblik izobraževanja za knjižnične delavce, za permanentno
izobraževanje uporabnikov knjižnic, organizacijo in izvajanje bibliotekarskih izpitov ter postopkov za
pridobivanje strokovnih nazivov na področju knjižničarstva in za izobraževanje založnikov. Prav tako
skrbi za organizacijo in izvajanje prakse študentov 3. letnika Oddelka za bibliotekarstvo,
informacijsko znanost in knjigarstvo v NUK.
Za dosego cilja je BIC izvajal naslednje ključne podporne aktivnosti:
- poleg temeljnega izobraževanja, namenjenega predvsem kadrom brez formalne bibliotekarske
izobrazbe, se je usmeril v permanentno izobraževanje knjižničarjev (na primer vodij knjižnic,
oddelkov/služb, knjižničarjev, ki delajo z uporabniki) in v izobraževanje uporabnikov knjižnic ter
založnikov;
- uvajal je nove izobraževalne vsebine (izobraževanje knjižničarjev za delo z uporabniki s
posebnimi potrebami);
- razvijal je izobraževalne vsebine, na katerih knjižničarji in uporabniki knjižnic pridobivajo znanja
in sposobnosti, ki so potrebni za digitalno knjižnico in za informacijsko pismenost;
- stalno je spremljal kakovost izobraževalnih programov in zadovoljstvo udeležencev, na osnovi
česar je za leto 2007 izobraževalni program prilagodil spremembam v okolju;
- večjo pozornost je posvečal promocijski dejavnosti;
- širil je sodelovanje in povezovanje z drugimi izvajalci izobraževanja doma in v tujini.
61

Prioritetne naloge centra so bile pri organizaciji in izvedbi strokovnega izobraževanja naslednje:
• izobraževalne vsebine za knjižnične delavce (strokovno izpopolnjevanje začetnikov v stroki,
permanentno izobraževanje knjižničnih delavcev, izobraževanje za delo v sistemu vzajemne
katalogizacije in pridobitev licence COBISS, organizacija in izvedba bibliotekarskih izpitov,
organizacija in izvedba postopkov pridobivanja nazivov bibliotekarske stroke);
• izobraževalne vsebine za uporabnike knjižnic (izobraževanje za uporabo elektronskih
informacijskih virov);
• izobraževalne vsebine za študente (delovna praksa študentov bibliotekarstva);
• izobraževalne vsebine za založnike (izobraževanje založnikov in izdajateljev na področju nove
zakonodaje o obveznem izvodu publikacij in mednarodnih standardov bibliografske kontrole).
7.1.5 Izvedba izobraževalnega programa NUK za leto 2006
Število udeležencev izobraževanj (1.425 udeležencev) je bilo v letu 2006 nekoliko nižje od
načrtovanega (1.495) in sicer za 5%, hkrati pa za 5% višje kot v letu 2005, ko se je izobraževalnih
oblik BIC udeležilo 1.360 knjižničnih delavcev in uporabnikov knjižnic. V letu 2006 smo izvedli 38
od načrtovanih 45 tečajev. Knjižničarji so predstavljali 72%, uporabniki 26%, založniki pa 2% vseh
udeležencev izobraževanja.
Glede na vrsto knjižnic, iz katerih so bili udeleženci izobraževanja, je bila razporeditev naslednja:
splošne knjižnice so predstavljale največji delež - 496 udeležencev (53%), sledijo visokošolske
knjižnice (199 udeležencev ali 21%), iz specialnih knjižnic je bilo 106 udeležencev ali 11%, iz NUK
92 ali 10%, iz šolskih knjižnic pa 7 ali 1%. Največ tečajev (8) je obiskala udeleženka iz splošne
knjižnice, ki se je pripravljala na bibliotekarski izpit, največ udeležencev (58) pa je na izobraževanje v
NUK poslala osrednja območna splošna knjižnica iz Novega mesta.
Narejene so bile tudi nekatere vsebinske spremembe tečajev. V sklopu izobraževanja za začetnike v
stroki je BIC pripravil poseben tečaj za knjižnične delavce brez formalne bibliotekarske izobrazbe; za
knjižnične delavce, ki se pripravljajo na bibliotekarski izpit pa izobraževanje, usmerjeno k izpitnim
vsebinam. V skladu s trendi razvoja stroke v svetu in potrebami okolja je bilo uvedenih tudi nekaj
novih vsebin v sklopu permanentnega izobraževanja (digitalizacija knjižničnih zbirk, delo z
uporabniki s posebnimi potrebami, tečaji na področju komuniciranja, inšpekcijskega nadzora,
varovanja in zaščite gradiva, informacijske dejavnosti, pridobivanja statističnih podatkov itd.).
V sklopu izobraževanja založnikov je BIC organiziral enodnevno izobraževanje, odziv nanj (29
udeležencev) je bil večji od načrtovanega (15 udeležencev), na tečaju se je pokazala potreba po
rednem seznanjanju založnikov in izdajateljev z novostmi na področju obveznega izvoda in
bibliografske kontrole tudi v naslednjih letih.
2.000
1.600
1.200
800
400
0
2001 2002 2003 2004 2005 2006
Slika 8: Število udeležencev izobraževanja (2001-2006)
62

Pri izobraževanju za vzajemno katalogizacijo so se tečaja o obdelavi elektronskih virov udeležili tudi
trije udeleženci iz Narodne biblioteke Srbije ter se z BIC in izvajalkami tečaja dogovorili za nadaljnje
sodelovanje.
BIC spremlja kakovost izobraževalnih oblik (mnenje udeležencev pridobiva z anketami) in jih
prilagaja potrebam in zahtevam udeležencev izobraževanja.
V okviru sklopa Izobraževanje za začetnike v stroki je bilo število udeležencev nekoliko manj kot v
preteklem letu (6 % manj vendar 19% več od načrtovanega). Vseh udeležencev je bilo 211 (leta 2005
223), predstavljajo pa 15% vseh udeležencev izobraževanj v letu 2006 (podobno kot v letu 2005, ko so
predstavljali 16% vseh udeležencev.)
V sklopu Permanentno izobraževanje knjižničnih delavcev smo načrtovali 634 udeležencev, bilo pa
jih je 545 (14% manj od načrtovanega). Zaradi premajhnega števila prijavljenih udeležencev namreč
nismo izvedli 4 tečajev (Kako se uspešno pogajamo, Tečaj za mentorje prostovoljnih delavcev v
knjižnicah, Spoznajmo se z EU ter Tečaj za obdelavo rokopisnega gradiva). Zaradi težav s predavatelji
ni bil izveden tečaj o avtorskem pravu v elektronskem okolju, za katerega je sicer vladalo precejšnje
zanimanje. Uspešni pa so bili tečaji o digitalizaciji gradiva in izgradnji digitalnih zbirk. Udeleženci
tega sklopa v letu 2006 predstavljajo 39% vseh udeležencev izobraževanja.
Število udeležencev (155) sklopa Izobraževanje za vzajemno katalogizacijo in pridobitev licence
je bilo za 18% manjše od načrtovanega, predstavljalo pa je 11% vseh udeležencev izobraževanja.
Zaradi premajhnega števila prijavljenih dveh tečajev nismo izvedli (Poglobitev in obnovitev znanja iz
katalogizacije kontinuiranih virov, Vaje iz vsebinske obdelave monografskih publikacij), pa tudi
nekaterih drugih tečajev nismo izvedli v vseh razpisanih terminih (Tečaj za bodoče aktivne udeležence
sistema COBISS, Tečaj za redaktorje baze podatkov CONOR). Po drugi strani pa je vladalo veliko
zanimanje za tečaj o obdelavi elektronskih virov ter za tečaj o obdelavi članka. Na pobudo knjižničnih
delavcev smo v jeseni pripravili še dodatni tečaj za obdelavo članka in sicer za obdelavo zahtevnejših
primerov.
NUK sodeluje tudi pri izvajanju izpitov za pridobitev licence za vzajemno katalogizacijo, ki so
trikrat letno v NUK in trikrat letno v IZUM. V NUK je izpit opravilo 18 kandidatov.
Tabela 45: Dejavnost Bibliotekarskega izobraževalnega centra v letu 2006
načrtovano
doseženo
število tečajev 45 38
število predavanj 250 215
skupni obseg izobraževanja:
- v dnevih
- v urah
180
1.107
število predavateljev 68 71
skupni stroški (SIT / €) 24.374.342 / 101.712 22.143.178 / 92.402
prihodki od kotizacij (SIT / €) 15.809.140 / 65.970 13.577.994 / 56.660
strokovni izpiti:
- število dni
- število kandidatov
število uspešno opravljenih izpitov:
- splošne knjižnice
- šolske knjižnice
- visokošolske knjižnice
- specialne knjižnice
- NUK
število priznanj strokovnih nazivov:
- število kandidatov
- število nazivov 40
-
152
828
20
14
80
83
80 77
45
4
17
9
2
44
14
skupaj število udeležencev 1.495 1.425
63

Število udeležencev Izobraževanja za uporabnike je bilo nekoliko višje od načrtovanega (in sicer za
23%) - načrtovano število udeležencev 300, doseženo število udeležencev 368. Izobraževanje je
potekalo v enakem obsegu (število tečajev in terminov, obseg ur in vsebin) kot v prejšnjih letih in je v
letu 2006 predstavljalo 26% vseh udeležencev izobraževanja. Zaradi velikega zanimanja uporabnikov
je BIC organiziral dva dodatna tečaja za iskanje informacij s pomočjo COBISS OPAC.
Na Pedagoški fakulteti Maribor je bil za tamkajšnje uporabnike posebej organiziran tečaj za iskanje po
elektronskih virih informacij, pripravljen v skladu s potrebami fakultete.
Cilj, da bi skupaj z Informacijskim in referalnim centrom NUK, ULJ in osrednjimi knjižnicami ULJ in
KISUM pripravili nov modul »Informacijsko opismenjevanje na univerzi« v letu 2006 še ni bil
uresničen, ker so v okviru UL te aktivnosti načrtovane so za leti 2007 in 2008..
IZOBRAŽEVANJE
ZA ZAČETNIKE
15%
PRIZNAVANJE
NAZIVOV
1%
BIBLIOTEKARSKI
IZPITI
6%
ZALOŽNIKI
2%
VZAJEMNA
KATALOGIZACIJA
11%
UPORABNIKI
26%
PERMANENTNO
IZOBRAŽEVANJE
39%
Slika 9: Udeleženci izobraževanja v letu 2006 po vsebinskih sklopih
Število kandidatov za opravljanje bibliotekarskega izpita je bilo v okviru načrtovanega obsega
(načrtovanih je bilo 80 kandidatov, k izpitu jih je pristopilo 83, uspešno ga je opravilo 77 kandidatov)
Tabela 46: Opravljeni bibliotekarski izpiti (2001-2006)
leto knjižničar višji knjižničar bibliotekar skupaj
2001 13 (15%) 9 (11%) 62 (74%) 84
2002 28 (27.7%) 13 (12.9%) 60 (59.4%) 101
2003 17 (19%) 8 (9%) 66 (73%) 91
2004 24 (24%) 5 (5%) 73 (72%) 102
2005 6 (9%) 1 (2%) 58 (89%) 65
2006
7 (9%) 4 (5%) 66 (86%) 77
64

70
60
50
40
30
20
10
0
2001 2002 2003 2004 2005 2006
splošne šolske visokošolske specialne NUK
Slika 10: Bibliotekarski izpiti glede na vrsto knjižnice kandidata (2001-2006)
Glede na vrsto knjižnice je bilo največ kandidatov iz splošnih knjižnic (45 ali 58%), sledijo
visokošolske knjižnice (17 ali 22%), specialne knjižnice (9 ali 12%), šolske knjižnice (4 ali 5%) ter
nacionalna knjižnica (2 ali 3%). Glede na strokovno kvalifikacijo je bilo največ kandidatov za naziv
bibliotekar (66 ali 86%), za strokovni naziv knjižničar je bilo 7 kandidatov ali 9%, za naziv višji
knjižničar pa 4 kandidati ali 5%. Število kandidatov za strokovni naziv višji knjižničar je iz leta v leto
manjše zaradi sprememb v izobraževalnem sistemu.
Pri kandidatih za bibliotekarski izpit je bilo posebej v jesenskem roku opazno veliko število
kandidatov s formalno bibliotekarsko izobrazbo, od 44 prijavljenih kandidatov je bila skoraj polovica
univerzitetnih diplomiranih bibliotekarjev.
80
70
60
50
40
30
20
10
0
2001 2002 2003 2004 2005 2006
knjižničar višji knjižničar bibliotekar
Slika 11: Bibliotekarski izpiti glede na kvalifikacijo kandidatov (2001-2006)
Cilj BIC na tem področju, tj. posodobitev sistema bibliotekarskih izpitov, programa in učnih gradiv ter
prehod na nov sistem v skladu z novim pravilnikom, ni bil uresničen, ker ustrezni pravilnik MK še ni
pripravljen.
Temeljna učna gradiva v elektronski obliki in ustrezne povezave na spletni strani NUK/ izobraževanje
pa BIC sproti dopolnjuje in posodablja. Prav tako vsako leto pripravi tiskano publikacijo Opravljanje
bibliotekarskih izpitov, v kateri kandidate seznani s potekom izpita, predmetnikom, izpitnimi vprašanji
in gradivom.
Strokovnih nazivov je bilo priznanih 14, kar je bistveno manj kot v predhodnem letu, ko so knjižnice
pričakovale spremembo predpisov na področju priznavanja strokovnih nazivov in je komisija
obravnavala kar 44 vlog. Podeljeni nazivi so bili v letu 2006 naslednji: knjižničarski referent – 5
65

nazivov, višji knjižničarski referent - 3 nazivi, višji bibliotekar 5 nazivov ter bibliotekar specialist – 1
naziv.
Tudi cilj - posodobitev sistema in pogojev za pridobivanje strokovnih nazivov ni bil uresničen, ker je
novi pravilnik o pridobivanju nazivov še v obravnavi, čeprav je bilo njegovo sprejetje načrtovano za
prvo polovico leta 2005. BIC je oblikoval pripombe na predlog Pravilnika o imenovanju v strokovne
nazive knjižnične dejavnosti, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo, obravnavala pa ga je Komisija
za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke.
V okviru načrtovanih novosti za leto 2006, je bil organiziran program usposabljanja za novo
zaposlene v NUK (izvedla ga je kadrovska služba NUK). Za študente 3. letnika Oddelka za
bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo je bila organizirana dvotedenska delovna praksa.
Prvi teden so se seznanili z oddelki NUK, drugi teden prakse pa so praktično delali v različnih oddelkih.
Vodja BIC, ki je bila tudi mentorica študentom na praksi, je skupaj z odgovornim profesorjem oddelka
za bibliotekarstvo in študenti bibliotekarstva analizirala (ocenila) potek prakse. Praksa in sodelovanje
med NUK in oddelkom sta bila ocenjena kot uspešna. Načrtovana analiza izobraževalnih potreb
zaposlenih v slovenskih knjižnicah ni bila izvedena v načrtovanem obsegu, saj izobraževalni center ni
dosegel načrtovane kadrovske zasedbe (študentsko delo na področju administrativnih del). Izvedena je
bila le krajša raziskava - anketa med knjižnicami, s katero je pridobil mnenje knjižnic o uvajanju novih
vsebin za začetnike v stroki.
Pri pripravi izobraževalnih vsebin je BIC uspešno sodeloval s posameznimi enotami NUK in
zunanjimi partnerji (izvajalci iz drugih knjižnic, komercialnimi ponudniki - Retorika, zavodi -
Svetovalni center za mladostnike in otroke, Zavod za šolstvo RS), sodeloval je tudi z ZBDS –
Komisijo za izobraževanje ter Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. BIC
se je usklajeval tudi z IZUM, in sicer zlasti pri pripravi letnega programa izobraževanja za pridobitev
licence za vzajemno katalogizacijo. Uspešno je potekalo tudi sodelovanje z zavodom za zaposlovanje -
delo je obsegalo posredovanje informacij svetovalcem zavoda in sodelovanje v programih
prekvalifikacij. Način in obseg sodelovanja med BIC in zavodom je določeno s pogodbo. V letu 2006
je zavod poslali na izobraževanje v NUK 1 udeleženca.
VISOKOŠOLSKE
21%
ZALOŽNIKI
3% OSTALO
1%
NUK
10% SPECIALNE
11%
ŠOLSKE
1%
SPLOŠNE
53%
Slika 12: Udeleženci izobraževanja 2006 glede na vrsto knjižnice
Na področju predstavitve dejavnosti izobraževalnega centra je bila poleg letne tiskane publikacije,
v kateri BIC predstavi svoj izobraževalni program, dejavnost centra predstavljena tudi na spletu. Delo
je v letu 2006 obsegalo pripravo in oblikovanje besedil v html obliki, objavo novega izobraževalnega
programa (januar) v celotnem besedilu v pdf obliki in redno dopolnjevanje spletnih strani med letom
(dopolnjevanje z novimi učnimi gradivi; objavljanje novosti).
Izobraževalni center je v letu 2006 začel uporabljati novo različico poslovnega informacijskega
sistema Navision za podporo pri organizaciji in izvajanju izobraževalnih oblik; delo pri tem je
obsegalo izobraževanje za uporabo novega programskega paketa in testiranje novih aplikacij.
66

Tabela 47: Udeleženci izobraževanja glede na vrsto knjižnice (2001-2006)
tip knjižnice /
leto
2001
%
2002
%
2003
%
2004
%
2005
%
2006
%
splošne 34.5 30.8 36 40 37 53
visokošolske 15.4 17.4 23 16 12 21
NUK 17.2 17.2 9 9 13 10
specialne 15.6 13.1 12 11 11 11
šolske 4.4 3.7 3 1 1 1
založniki - - - - - 3
ostali 0,5 2 1
7.2 Raziskovalna in razvojna dejavnost
7.2.1 Politika na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti
Razvojno-raziskovalno dejavnost izvaja NUK v skladu s strateškimi smernicami (2004-2008)
prednostno na področjih ohranjanja knjižničnega gradiva, digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice
ter zagotavljanja dostopa, uporabe in trajnega ohranjanja elektronskih informacijskih virov. Strokovno
podporo nudi tudi razvoju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema. Raziskovalno-razvojna
dejavnost poteka v okviru notranjih raziskovalno-razvojnih projektno zastavljenih nalog, ki
omogočajo razvoj dejavnosti NUK, z vključevanjem v domače in mednarodne projekte pa pridobiva
dodatna znanja in izkušnje ter krepi partnerstva.
7.2.2 Prioritetni cilji na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti v letu 2006
- Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja gradiv in izgradnje
digitalne knjižnice.
- Uporaba rezultatov raziskovalno-razvojnih projektov pri razvoju dejavnosti knjižnice in
knjižničnega sistema.
- Priprava strokovnih osnov za normativno kontrolo, predvsem na področju korporativnih značnic
in vsebinske obdelave gradiva.
- Izdelava smernic za zbiranje, obdelavo in hranjenje elektronskih publikacij za druge knjižnice.
- Izdelava strokovnih smernic za digitalizacijo knjižničnih gradiv za druge knjižnice.
7.2.3 Uresničitev letnih ciljev
- Sodelovanje v raziskovalnih projektih je bilo uspešno. Na področju ohranjanja knjižničnega
gradiva je vodja raziskovalnih projektov prejela najvišje priznanje v znanosti, na področju
digitalne knjižnice je bila knjižnica vključena v mednarodne projekte, pridobila je tudi projekt v
okviru CRP.
- Vključevanje v razvojno-raziskovalne projekte omogoča knjižnici pridobivanje novih znanj in
izkušenj, ki jih ne bi mogla v okviru rednih programskih sredstev. Rezultati raziskav in
pridobljena znanja in izkušnje omogočajo hitrejši razvoj knjižnice in se odražajo tudi v
knjižničnem sistemu.
- Do implementacije normativne kontrole na področju korporativnih značnic v letu 2006 še ni
prišlo, sodelovanje z IZUM bo potekalo v letu 2007.
- Sodelovanje z IZUM pri izdelavi splošnega geslovnika COBISS.SI v letu 2006 ni potekalo, kajti
NUK ni bil partner v projektu, dogovorjeno je za leto 2007.
- Izdelan je bil osnutek pravilnika za zbiranje, obdelavo in hranjenje elektronskih publikacij za druge
knjižnice.
- Izdelana je bila osnovna tehnična dokumentacija za digitalizacijo knjižničnih gradiv in objavljena na
spletu.
67

7.2.4 Razvojno-raziskovalna dejavnost NUK
Dejavnost koordinira Bibliotekarski raziskovalni center (BRC), formalno oblikovan julija 1998 z
nalogo, da koordinira in izvaja raziskave in skrbi za razvoj na temeljnih področjih knjižničarstva.
Sestavni del Centra je do leta 2005 bil tudi Informacijski center za bibliotekarstvo, ki s svojimi
storitvami podpira raziskovalno in razvojno dejavnost NUK, storitve pa nudi tudi širši javnosti.
V letu 2006 je bilo v NUK skupaj 23 zaposlenih z raziskovalnimi nazivi, med katerimi sta se konec
leta dva upokojila, dva pa sta pridobila doktorat znanosti. Trije raziskovalci so delovali v okviru BRC,
in sicer vodja oddelka in dve raziskovalki. Raziskovalka za vsebinsko obdelavo je decembra zapustila
BRC in prevzela druge dolžnosti v NUK. Na projektih je bilo dodatno (za določen čas) zaposlenih
sedem delavcev, kar je preračunano v FTE znašalo skupaj 4,5 raziskovalca. Ostali raziskovalci, ki so
delovali v okviru drugih oddelkov, so na področju raziskovalne dejavnosti sodelovali največ do 10%
delovne obveznosti, izjemoma do 30% (Tabela 48).
Tabela 48: Sodelovanje zaposlenih v razvojno-raziskovalni dejavnosti (RRD)
kadri, ki so v letu 2006 sodelovali na področju RRD NUK
št. kadrov
vključenih v
RRD
delež RRD v
FTE
raziskovalci NUK 23 5,9
od tega stalno zaposleni v BRC 3 3
od tega polno zaposleni na projektih 1 1
od tega kadri izven BRC, ki sodelujejo v RRD do 10% 19 1,9
zunanja raziskovalka, ki je dodatno zaposlena s petino delovnega časa
1 0,2
na projektu
kadri, ki so zaposleni za določen čas na projektu 6 3,3
skupaj vsi kadri, ki so sodelovali v RRD NUK 30 9,4
Na področju teoretičnega dela je raziskovalni center sodeloval pri razvoju Splošnega slovenskega
geslovnika in redakciji prevoda UDC MRF. Slednji je bil v celoti preveden in oba sta že dostopna na
spletni strani NUK. Pozornost je bila posvečena razvoju normativne kontrole predmetnih oznak v
drugih nacionalnih knjižnicah. Izvajale so se tudi raziskave na področju oblikovanja koncepta novega
pravilnika za katalogizacijo in na uvajanju semantičnih mrež.
V okviru mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in razvoja je raziskovalni center spremljal
mednarodni razvoj na področju bibliotekarstva, predvsem na področjih gradnje elektronskih arhivov in
digitalnih knjižnic. Veliko znanj in izkušenj so prispevali različni mednarodni projekti s področja
razvoja digitalnih arhivov in arhiviranja publikacij na spletu. Projektni sestanki in mednarodna
posvetovanja so bila v veliko pomoč pri prenosu znanj in izkušenj sodelavcem NUK ter knjižničarjem,
ki so se udeležili tečajev digitalizacije in trajnega ohranjanja elektronskih virov. Hkrati so bila nova
znanja uporabljena pri izvajanju strategije NUK na področju razvoja digitalne knjižnice. Pridobljene
so bile tudi bogate izkušnje in znanja s področja formalne in vsebinske obdelave, normativne kontrole,
katalogizacije in formatov MARC. V sodelovanju z drugimi strokovnjaki iz neposredne prakse v NUK
je bila oblikovana nova struktura formata za bibliografski opis kontinuiranih virov, kamor sodijo
tudi domače strani na medmrežju, elektronske serijske publikacije in podobno. Raziskovalki centra sta
bili vključeni v mednarodne delovne skupine, ki načrtujejo razvoj katalogizacije in vsebinske
obdelave. Ker je razvoj področja arhiviranja digitalnih gradiv v veliki meri vezan na razvoj
informacijske tehnologije, ki se zelo hitro spreminja, bi bilo treba več časa nameniti tudi proučevanju
najnovejših sprememb na tem področju.
Orodje, ki ga je Institut "Jožef Stefan" (IJS) razvil za zajemanje publikacij na medmrežju, je kazalo
napake, ki bi jih morali raziskovalci IJS odpraviti. BRC je sodeloval pri njegovemu testiranju, vendar
IJS projekta ni končal in aplikacije do konca leta 2006 ni prenesel v NUK.
Na področju sodelovanja v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja gradiv in
izgradnje digitalne knjižnice je BRC vodil evidenco vseh raziskovalnih in razvojnih projektov, ki so
68

potekali v NUK in spremljal nove raziskovalno-razvojne razpise, ki bi lahko pripomogli k
uresničevanju strateških ciljev razvoja digitalne knjižnice.
Na področju uporabe rezultatov raziskovalno-razvojnih projektov pri razvoju dejavnosti knjižnice in
knjižničnega sistema se je pri izbiri področij in razvoju konceptov raziskovalnih projektov sledilo
razvojnim potrebam dejavnosti NUK. Projekti so omogočili zaposlitev dodatnih delavcev in večji obseg
raziskovalno-razvojnega dela, kot bi ga omogočala le proračunska programska sredstva. Rezultati vseh
raziskovalnih projektov se uporabljajo pri razvoju dejavnosti knjižnice in knjižničnega sistema.
Na področju priprave strokovnih osnov za normativno kontrolo, predvsem na področju korporativnih
značnic in vsebinske obdelave gradiva letni cilj ni bil uresničen, saj do implementacije normativne
kontrole na področju korporativnih značnic še ni prišlo, ker IZUM še ni izvedel končne
implementacije novega programskega orodja. Zato bo sodelovanje z IZUM potekalo intenzivneje v
letu 2007. Sodelovanje z IZUM pri izdelavi splošnega geslovnika COBISS.SI v letu 2006 ni potekalo,
kajti NUK ni bil partner v projektu, je pa načrtovano za leto 2007.
Na področju izdelave smernic za zbiranje, obdelavo in hranjenje elektronskih publikacij za druge
knjižnice je bil v okviru razvoja »Digitalnega Arhiva RS« v BRC pripravljen osnutek Kriterijev
selekcije pri izbiri publikacij na spletu in Predlog oblikovanja trajnih identifikatorjev na osnovi URN
in sodelovanje pri razvoju vmesnika za dostop do bibliografske baze spletnega arhiva. Izdelana so bila
tudi izhodišča za gradnjo digitalnega repozitorija in digitalne knjižnice, ki so bila upoštevana pri
pripravi Strategije digitalne knjižnice NUK in osnutka pravilnika za zbiranje in obdelavo e-publikacij.
Na področju izdelave strokovnih smernic za digitalizacijo knjižničnih gradiv za druge knjižnice so
zaposleni v raziskovalnem centru sodelovali pri načrtovanju in izvedbi izobraževalnih oblik npr.
tečajev za bodoče aktivne udeležence sistema COBISS (katalogizacija monografij), za strokovno
obdelavo knjižničnega gradiva, CONOR, decembra 2006 je bil prvič izveden tečaj za obdelavo
elektronskih virov. Na osnovi delavnice o digitalizaciji, ki je prvič bila izvedena v letu 2005, smo
posamična področja razdelili in jih predstavili slovenskim knjižničarjem v razširjeni in poglobljeni
obliki. BRC je knjižničarjem predstavil koncepte in metode trajnega ohranjanja elektronskih virov.
Osnovna tehnična dokumentacija za digitalizacijo je bila pripravljena v okviru oddelka za digitalno
knjižnico.
Kot zelo uspešno lahko v letu 2006 ocenimo izvajanje projektov, predvsem mednarodnih, pri katerih
je bila kakovost našega dela ter dela partnerjev opažena tudi s strani Evropske komisije in drugih
evropskih institucij, ki so NUK večkrat povabile k sodelovanju v različnih ekspertnih skupinah. Dr.
Jana Kolar, raziskovalka NUK, je bila deležna priznanja Prometej znanosti za leto 2006, ki ga je
podelila Slovenska znanstvena fundacija. Kakovost njenega raziskovalnega dela je razvidna tudi iz
njene obsežne bibliografije. Veliko dela in časa smo posvetili tudi izdelavi razpisnih dokumentacij za
nove projekte, ki bi nam omogočili izvajanje raziskav in razvoja na prioritetnih področjih v
sodelovanju z domačimi in tujimi partnerji. Mednarodni projekti so omogočili zaposlitve dodatnih
kadrov, ki so se vključili v procese dela NUK in prispevali k povezovanju različnih oddelkov v
razvoju novih rešitev in storitev. Obenem smo z mednarodnimi in domačimi javnimi sredstvi uspeli
zagotoviti osnovno raziskovalno in razvojno infrastrukturo, ki bo po končanem projektu uporabljena v
okviru redne dejavnosti NUK.
Kot uspešno ocenjujemo tudi sodelovanje NUK v postopkih preverjanja kandidatov za aktivno
udeležbo v sistemu COBISS, ki jo predpisuje Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo
(2005). Uvajanje nove oblike preverjanja usposobljenosti kandidatov je zahtevalo večje sodelovanje
med NUK in IZUM pri oblikovanju in izvajanju tečajev in pripravi gradiv za licenčne izpite,
pregledovanju testnih zapisov ter svetovanju kandidatom. Sodelovanje z IZUM je bilo uspešno tudi pri
uvajanju dopolnitev in sprememb formata COMARC. V letu 2006 nam je uspelo pripraviti in končno
tudi predstaviti novo masko K za obdelavo kontinuiranih virov v sistemu COBIB.SI.
69

7.2.5 Tekoči raziskovalni projekti in prijavljeni na razpise Evropske komisije
BRC je na področju vodenja in izvajanja raziskovalno-razvojnih projektov v letu 2006 koordiniral
10 projektov (Slika 13), ki so se izvajali v različnih oddelkih NUK, od teh 6 v okviru centra, in sicer s
področja gradnje digitalnega arhiva in arhiviranja elektronskih publikacij ter področja ohranjanja
knjižničnega gradiva. V letu 2006 sta bila zaključena dva projekta, ki sta se financirala s sredstvi
Evropske komisije, in sicer Web Cultural Heritage iz programa Kultura 2000 in reUSE iz programa
eContent. Oktobra pa smo začeli z izvajanjem treh novih projektov: DIZZIS, s sredstvi ARRS in
Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Digitization on Demand (DoD) z evropskimi
sredstvi v okviru programa eTEN ter European Digital Library (EDL) z evropskimi sredstvi v okviru
programa eContentPlus. Poleg pridobivanja tujih izkušenj s področja digitalizacije sta projekta
omogočila zaposlitev treh novih sodelavcev.
Drugi viri, 2
6.OP, 3
CRP, 1
eTEN, 1
Kultura 2000, 1
eVsebine/
eVsebinePlus, 2
Slika 13: Struktura financiranja projektov s področja RRD v NUK
Junija 2006 smo prijavili tudi dva predloga na razpis Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) za
sofinanciranje nakupa raziskovalne opreme. Oba predloga sta bila sprejeta, in sicer 50% sofinanciranje
nakupa skenerja za digitalizacijo knjig (drugih 50% se krije iz evropskih sredstev v okviru projekta
EoD) ter 50% za sofinanciranje računalniške infrastrukture za digitalni arhiv. V letu 2006 smo v
sodelovanju s partnerji sodelovali pri oblikovanju petih predlogov raziskovalno-razvojnih projektov. O
njihovi izbiri bomo izvedeli predvidoma v prvi polovici leta 2007.
• Projekt, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo v okviru programskih sredstev
podatki o projektu
Virtualni regijski pomnilnik KAMRA
Vir(i) financiranja: različni (Ministrstvo
za kulturo, partnerji, Slo in EU razpisi)
Glavni nosilec: Zveza splošnih knjižnic
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: Breda Karun
Čas izvajanja: 2005-2008
vsebina projekta
Namen regijskega portala KAMRA je vzpostaviti okolje, prek
katerega bodo uporabnikom dostopne digitalne vsebine, ki jih
kreirajo ali jih bodo kreirali knjižnice, arhivi in muzeji na lokalnem
nivoju, pa tudi informacije o lokalnih ustanovah, društvih in njihovih
dejavnostih. V začetni fazi je načrtovano vključevanje kulturnih
ustanov, kasneje pa tudi izobraževalnih, socialnih, gospodarskega
sektorja itd. Partnerji v projektu so vse osrednje območne knjižnice,
Zveza splošnih knjižnic in NUK. Delo na projektu je konec leta 2006
zastalo zaradi nesoglasij partnerjev glede poteka in vodenja projekta.
70

• Projekti, financirani iz javnih sredstev izven rednega programa NUK
podatki o projektu
DIZZIS (Izgradnja digitalne zbirke
znanstveno-raziskovalnih in
strokovnih publikacij)
Vir(i) financiranja: ARRS in MVŠZT v
okviru Ciljnih raziskovalnih programov
(CRP)
Nosilec projekta: dr. Melita Ambrožič
Čas izvajanja: oktober 2006-september
2008
vsebina projekta
Namen projekta je vzpostavitev osnovnih pogojev za oblikovanje
digitalnih zbirk različnih slovenskih znanstveno-raziskovalnih in
strokovnih publikacij; omogočiti znanstveni, strokovni in akademski
javnosti dostop do celotnih besedil prek portala Digitalne knjižnice
Slovenije – dLib.si; zagotoviti trajno ohranjanje vsebin digitalnih
zbirk. V digitalne zbirke se bodo vključevalo: znanstvenoraziskovalna
poročila, serijske publikacije s članki slovenskih
raziskovalcev, magistrske naloge in doktorske disertacije
podiplomskih študentov slovenskih univerz ter druge znanstvene in
strokovne monografske publikacije, ki jih sofinancira država. Izdelan
bo tudi model digitalizacije omenjenih publikacij, ki izvorno niso
nastale v elektronski obliki, metodologija povezovanja digitalnih
vsebin z bazo SICRIS in pravni okvir za reševanje avtorskih vprašanj
tako pri gradnji digitalnih zbirk kot digitalizaciji gradiv. Cilj je tudi
izdelava modela digitalizacije multimedijskih vsebin, s ciljem
priprave izobraževalnih vsebin dostopnih prek spleta.
V letu 2006 je bila izdelana projektna dokumentacija, potekali so
dogovori s projektnim partnerjem (Univerza v Ljubljani) in se začela
izvajati prva faza projekta, t j. analiza stanja (obseg gradiva,
potencialni ponudniki digitalnih vsebin, možni ponudniki v fazi
izgradnje testnih digitalnih zbirk).
• Projekti, financirani iz evropskih in drugih sredstev
podatki o projektu
Deutsch-Slowenisch / Kroatische
Übersetzungen 1848-1918
Balkankommission. ÖAW (Proj. nr. P
17465 – G03 des FWF (Projekt
"Slovenski prevodi nemških besedil
1848-1919").
Vir(i) financiranja: naročnik je prof. dr.
Erich Prunč, Karl-Franzens-
Universitaät Graz
Glavni nosilec: Karl-Franzens-
Universitaät Graz
Vodja projekta: Mojca Šavnik
Čas izvajanja: 2006-2007
Digitization on Demand (DoD)
Vir(i) financiranja: EK, program eTEN
Glavni nosilec: Univerza v Innsbrucku
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: mag. Alenka Kavčič-Čolić
Čas izvajanja: 1.10.2006-31.3.2008
vsebina projekta
Za potrebe projekta bo NUK digitaliziral gradivo po naročilu
naročnika v vrednosti 8.000 €.
Projekt bo v trinajstih partnerskih institucijah, med njimi tudi NUK,
omogočil uvajanje storitve digitalizacije knjig na zahtevo (eBooks on
Demand - EoD). Z digitalizacijo knjig se bo gradila zbirka
elektronskih knjig, ki bo omogočala iskanje po celotnem besedilu in
bo dosegljiva na spletu.
V okviru projekta smo oktobra 2006 zaposlili dva nova bibliotekarja.
V zvezi s projektom pa smo se v letu 2006 udeležili naslednjih
sestankov:
- 11.1.2006 - sestanek v Bruslju in pogovor s predstavniki
Evropske komisije (Alenka Kavčič-Čolić),
- 16.-17.10.2006 - sestanek v Innsbrucku (Alenka Kavčič-Čolić,
Sonja Svoljšak, Janko Klasinc),
- 7.-8.11.2006 - udeležba na delavnici ABBYY, Muenchen (Janko
Klasinc),
- 9.-10.11.2006 - udeležba na tehničnem sestanku EoD, Muenchen
(Janko Klasinc),
- 20.11.2006 - udeležba na sestanku delovne skupine, Dunaj (Janko
Klasinc).
71

EDL - European Digital Library
Vir(i) financiranja: EK
Glavni nosilec: Nacionalna knjižnice
Nemčije in Eremo Srl;
Koordinatorica s strani NUK: dr. Maja
Žumer
Čas izvajanja: 1.9.2006-28.2.2008
PaperTreat - Evaluation of mass
deacidification processes
Vir(i) financiranja: 6. okvirni program
EU, SSPI-006584, NUK
Glavni nosilec: NUK
Vodja projekta: dr. Jana Kolar
Čas izvajanja: 1.8.2005-31.7.2008
SurveNIR. Near Infrared
Spectroscopy Tool for Collection
Surveying
Vir(i) financiranja: 6. okvirni program,
SSP3-006594, NUK
Glavni nosilec: dr. Matija Strlič,
Univerza v Ljubljani
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: dr. Jana Kolar
Čas izvajanja: 1.8.2005-31.7.2008
reUSE : reuse digital master files of
printed material!
Vir(i) financiranja: EK (54%), NUK
(46%)
Glavni nosilec: Univerza v Innsbrucku
Partnerji na projektu: 10 partnerjev iz
Avstrije, Estonije, Nemčije, Poljske in
Slovenije.
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK : mag. Alenka Kavčič-Čolić
(25%)
Čas izvajanja: 25.6.2004-24.6.2006.
TEL-ME-MOR: The European
Library: Modular Extensions for
Mediating Online Resources
Namen projekta je nadaljevati delo v projektih TEL in TEL-ME-
MOR ter priključiti dodatnih devetih evropskih nacionalnih knjižnic v
skupno Evropsko knjižnico. Glavni cilj je poleg razširjanja skupne
platforme tudi omogočiti dodatne funkcionalnosti iskanja po
digitaliziranem gradivu ter dograditi večjezični dostop do digitalnih
vsebin. NUK bo sodeloval pri reševanju večjezičnega dostopa do
digitalnih vsebin in s študijo o možnostih GIS-a, kot programskega
orodja za prikaz in dostop do različnega neknjižnega gradiva na
prostorski osnovi.
V okviru projekta smo v letu 2006 zaposlili novega sodelavca.
Informacije o projektu: http://edlproject.eu/
Cilj raziskovalnega projekta PaperTreat je izbrati najboljše metode
varovanja pisne kulturne dediščine na kislem papirju (med leti 1850-
1990). V sklopu projekta bo definiran obseg problema “kislih knjig”
v NUK, kar bo omogočilo izdelavo načrta njihovega varovanja. V
nadaljevanju bo definirano razmerje cene/učinkovitosti posameznih
masovnih metod, ki podaljšajo življenjsko dobo ogroženemu gradivu,
kot so hladna hramba, masovno razkislinjenje in dr. Opredeljene bodo
tudi metode za kontrolo kakovosti masovnega razkislinjenja.
Informacije o projektu: http://www.infosrvr.nuk.unilj.si/jana/papertreat/index.htm
V okviru projekta SurveNIR bo izdelan instrument za ovrednotenje
lastnosti papirja kot so kislost, mehanske lastnosti idr. Z napravo, ki
temelji na infra-rdeči spektometriji, bo možno v nekaj sekundah
pridobiti podatke, ki so ključnega pomena za ukrepe na področju
varovanja gradiva. To bo omogočilo ponovljiv pregled stanja
knjižnega fonda NUK.
Informacije o projektu: http://www.science4heritage.org/survenir/
V okviru projektov PaperTreat in SurveNIR smo v preteklem letu
razvili nove analitske metode, ki so omogočile pregled stanja
monografske zbirke NUK. V letu 2006 so bili zaposleni trije
sodelavci.
Cilj projekta je bil v nacionalnih knjižnicah oz. knjižnicah univerz
izdelati depozitne arhive preprintov, ki so osnova za tisk publikacij v
javnem sektorju (javna uprava, univerze, nevladne organizacije…), z
namenom, da se te publikacije ohranijo in koristijo tudi v prihodnosti.
Depozitni arhivi naj bi se vzpostavili v Avstriji, Estoniji in Nemčiji.
Zagotovljena bo možnost poizvedovanja po bibliografskem katalogu
publikacij, iskanje po njihovih besedilih, dostop na daljavo ipd. Z
uresničitvijo cilja se bo izboljšal dostop do informacij v javnem
sektorju, publikacije javnih institucij, ki so bile do sedaj dostopne le v
tiskani obliki, bodo ohranjene tudi v digitalni obliki.
Projekt se je sredi leta 2006 zaključil. Sodelovali smo pri pripravi
zaključnega poročila ter v obsežnem evalvacijskem poročilu objavili
rezultate naših raziskav. Pripravljena je bila študija izvedljivosti
projekta v Sloveniji, ki je s strani javnih institucij pokazala veliko
zanimanja za to storitev. Obe poročili sta dostopni na spletni strani
reUSE: http://www.uibk.ac.at/reuse/documents/.
Poleg rednega dela na projektu smo se udeležili dveh koordinacijskih
sestankov, in sicer:
- sestanka partnerjev - Berlin 17.-20.1. 2006 (Darko Majcenović in
mag. Alenka Kavčič-Čolić) in
- sestanka v Gradcu 19.-20.6.2006 (mag. Alenka Kavčič-Čolić in
Špela Razpotnik).
Rezultate projekta smo vsi partnerji predstavili predstavnikom in
ocenjevalcem Evropske komisije v Luxembourgu 20.9.2006, kjer
smo bili deležni precejšnjih pohval.
TEL-ME-MOR podpira 10 nacionalnih knjižnic iz novih držav članic,
partneric v projektu, pri pridobivanju statusa polnopravnih članic
Evropske knjižnice - TEL. Ob zaključku projekta bo na spletnih
72

Vir(i) financiranja: EK, 6. okvirni
program
Glavni nosilec: Die Deutsche
Bibliothek (Nemška nacionalna
knjižnica) - koordinator
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: mag. Zoran Krstulović
Čas izvajanja: 1.2.2005-31.1.2007
Web Cultural Heritage
Vir(i) financiranja: EC (50%), NUK
(50%)
Glavni nosilec: Nacionalna knjižnica
Češke, Praga
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: mag. Alenka Kavčič-Čolić
Čas izvajanja: 25.9.2005-24.9.2006
straneh portala Evropska knjižnica na voljo celovita vseevropska
zbirka najkakovostnejših informacijskih virov, skupaj z učinkovitimi
iskalnimi orodji. Zbirka bo zajemala vsa področja, zanimiva za
raziskovalno sfero. Razviti bodo večjezični vmesniki in na ta način
omogočeno uporabnikom iz novih držav članic, da bodo uporabljali
spletno storitev v svojem jeziku. TEL-ME-MOR bo osveščal javnost
in razširjal informacije glede možnosti za sodelovanje v prihodnjih
projektih ter spodbujal večje sodelovanje organizacij iz novih držav
članic pri bodočih razpisih Evropske komisije na področju kulturne
dediščine in učenja v okviru programa Tehnologij informacijske
družbe (IST). Dejavnost projekta TEL-ME-MOR poteka v petih
delovnih paketih (WP). NUK koordinira WP4 in v sodelovanju s
švicarsko nacionalno knjižnico vodi WP3. Projekt bo zaključen
januarja 2007. Informacije o projektu: http://www.nuk.unilj.si/telmemor/
Za NUK je bil projekt pomemben zaradi končnega oblikovanja
kriterijev selekcije elektronskih dokumentov na medmrežju, za katere
so bila postavljena izhodišča v okviru slovenskega projekta
"Metodologija zbiranja in arhiviranja slovenskih elektronskih
publikacij na medmrežju". Velik problem in zaostanek na projektu je
povzročila precejšnja zamuda pri razvoju aplikacije na Institutu Jožef
Stefan. Kljub temu smo le za potrebe projekta uspeli pridobiti
potrebne podatke in ti so bili predstavljeni na mednarodni delavnici
IWAW 21.-22. septembra 2006. Koordinatorji iz Češke nacionalne
knjižnice so po zaključku projekta objavili publikacijo z našimi
prispevki: Web Cultural Heritage : Culture 2000 project 25.9.2005-
24.9.2006. - Prague : National Library of the Czech Republic, 2006.
V okviru projekta smo se, poleg zadnjega sestanka, ki je potekal med
konferenco ECDL in IWAW v Alicante, Španiji od 18.-22.9.2006,
udeležili še dveh usklajevalnih sestankov, in sicer v Talinu (2.2.2006)
in v Bratislavi (7.4.2006). Zadnji usklajevalni sestanek je NUK
organiziral 21.-22.7.2006 v Ljubljani.
• Projekti, ki so bili prijavljeni na razpise Evropske komisije
ARROW - Accessible Registry of Rights and Orphan Works in Europe
(Predlog projekta poslan oktobra 2006 na razpis e-Content Plus)
Namen projekta je izdelava mednarodne baze podatkov, ki bo vsebovala zanesljive informacije o
statusu avtorskih pravic individualnih del in bo ponudila register del, za katera avtor ni znan (orphan
works). Cilj projekta je olajšati mednarodno iskanje imetnikov avtorskih pravic ter identifikacija del,
ki so v javni domeni oz. katerih avtor ni znan, ter pomagati pri odpravljanju težav, ki bi lahko nastale
zaradi avtorskih pravic ob digitalizaciji tovrstnih del.
Search Engines for audio-visual content
(Predlog projekta poslan aprila 2006 na 6. razpis FP6-2005-IST-6)
Namen projekta je razvoj tehnologij, metodologij in sistemov za učinkovito izkoriščanje digitalnih
virov zgodovinskega in kulturnega pomena. Sistem naj bi omogočil poosebljen vmesnik, ki bo nudil
večplastni dostop do multimedijskih digitalnih virov (besedila, video, avdio in spletne strani) s
pomočjo uporabe ontologij in specializiranih iskalnikov.
LIDNet - Libraries in Digital Literacy Network
(Predlog projekta poslan septembra 2005, dopolnjena vloga decembra 2006, na razpis norveških
finančnih mehanizmov, EEA grants)
Namen projekta je podpora splošnih knjižnic pri razvoju in razširjanju informacijske pismenosti med
vsemi starostnimi skupinami in utrjevanje delovanja obstoječih mrež, projektov in iniciativ na tem
področju. Poseben poudarek bo dan neformalnim oblikam, ki so namenjene vseživljenjskemu učenju
ter odpravljanju digitalne nepismenosti in družbene izključenosti. Cilji projekta so identifikacija, opis
73

in razširjanje dobre prakse, specifičnih orodij in pristopov k uporabi omenjenih oblik za vseživljenjsko
učenje in s tem zagotovitev trajne knjižnične mreže za e-učenje.
MUSE - Music in Scene
(Predlog projekta poslan oktobra 2006 na razpis eContentPlus)
Namen projekta je združiti digitalne elemente s področja scenske glasbe vseh 16-tih evropskih
partnerjev in narediti skupno aplikacijo za oddaljen dostop. Cilj projekta je omogočiti poznavanje
bogatega glasbeno scenskega življenja Evrope. Projekt je interdisciplinarno usmerjen, gre za za
muzikološki, literarni, sociološki, estetski in informacijski pristop.
Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si)
(Predlog projekta, prijavljen septembra 2005, dopolnjena vloga decembra 2006, na razpis norveških
finančnih mehanizmov, EEA grants)
Namen projekta je izgradnja celovitega sistema, ki bo uresničil naslednje strateške cilje:
- zasnovati in vzpostaviti nacionalni repozitorij (digitalni arhiv) za trajno ohranjanje digitalne
kulturne dediščine;
- prek interneta zagotoviti dostopnost do gradiva, objavljenega v digitalni obliki ali na klasičnih
nosilcih s pomočjo njegove pretvorbe v digitalno obliko (digitalizacija);
- vzpostavitev portala digitalne knjižnice;
- zagotavljanje infrastrukture in tehnične podpore za digitalizacijo in trajno ohranjanje digitalne
dediščine;
- izobraževanje za digitalno knjižnico.
7.3 Dejavnost na področju razvoja slovenskih knjižnic in knjižničnega sistema
7.3.1 Politika na področju razvoja slovenskih knjižnic
Aktivnosti na področju razvoja slovenskih knjižnic izvaja ali koordinira Center za razvoj knjižnic. V
letu 2006 je izvajal zakonsko določene naloge kot so zbiranje, obdelava in posredovanje statističnih
podatkov o slovenskih knjižnicah, vodenje razvida knjižnic, priprava strokovnih podlag za sprejem
splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva ter koordinacija posebnih
dejavnosti osrednjih območnih knjižnic. Pripravljal je mnenja, sodeloval v razvojno-raziskovalni in
izobraževalni dejavnosti in sodeloval s knjižnicami, pristojnimi ministrstvi itd. Strokovno pomoč
knjižnicam so nudili tudi zaposleni v drugih oddelkih NUK, zlasti s svetovalno in izobraževalno
dejavnostjo.
7.3.2 Prioritetni cilji Centra za razvoj knjižnic v letu 2006
- Analitično-statistično delo (vodenje nacionalne statistike na področju knjižničarstva) in
statistično merjenje delovanja knjižnic.
- Vodenje razvida knjižnic in izdajanje mnenj o izpolnjevanju pogojev za izvajanje javne službe
na področju knjižničarstva.
- Izdelava osnutka normativov triletnega razvoja splošnih knjižnic.
- Sodelovanje pri pripravi strokovnih osnov za sprejem predpisov in priporočil na področju
knjižničarstva.
- Koordinacija posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic.
7.3.3 Uresničitev letnih ciljev
- Na področju knjižnične statistike je potekalo zbiranje podatkov za leto 2005, oblikovanje novih
vprašalnikov za leto 2006 in testiranje in razvoj internetnega vmesnika BibSist. Načrtovane
statistične meritve in obdelavo podatkov smo izvedli, vendar s težavami zaradi nezadostnega
števila delavcev
- Pri zbiranju statistike so se pokazali številni problemi, od nespoštovanja zakonskih določil s strani
nekaterih knjižnic, ki niso sankcionirana, do nasprotovanja zbiranju podatkov za določene števne
74

kategorije. Pri tem je bil še posebej problematičen odnos splošnih knjižnic, ki so bile sicer zelo
kritične do statističnih vprašalnikov, niso pa se bile pripravljene odzvati s predlogi za spremembe,
tako da je prišlo do zastoja pri izdelavi internetnega vprašalnika.
- V letu 2006 nismo vzpostavili podatkovne baze razvida knjižnic, ker nobena izmed knjižnic, ki so
dobile odločbo ministrstva, ni zaprosila za vpis v razvid knjižnic (kakor je zakonsko določeno). V
okviru statističnih meritev pa smo zbrali vse podatke, potrebne za izdajo mnenj o razvitosti
knjižnic v letu 2005. Za izdajo mnenj je konec junija zaprosilo le Ministrstvo za kulturo, tako da
smo do konca oktobra izdelali mnenja o razvitosti specialnih knjižnic na področju kulture, do
konca leta pa še za splošne knjižnice. Izdelavo mnenj je ovirala počasna odzivnost Ministrstva za
kulturo, ki je zamujalo z naročilom meritev in metodološkimi navodili. Pravilnik na osnovi
katerega se izvajajo meritve je namreč na več mestih nejasen in bi ga bilo potrebno spremeniti.
- Izdelava podzakonskih aktov in strokovnih predpisov je odvisna predvsem od zahtev in dinamike
dela ministrstev. Za leto 2006 smo načrtovali sodelovanje pri pripravi manjkajočih podzakonskih
aktov Zakona o knjižničarstvu, vendar se je Center med letom moral prilagoditi drugačnim
potrebam ministrstev. Uspešna realizacija načrta dela na tem področju bi bila mogoča le, če bi
ministrstva že v fazi priprave načrta NUK posredovala svoje zahteve za prihodnje leto.
- Koordinacija posebnih nalog OOK je pretežni del leta potekala uspešno, ni pa bila uresničena v
celoti, in sicer zaradi nekooperativnosti knjižnic (Glej poglavje 7.4).
7.3.4 Spremljanje delovanja slovenskih knjižnic in projekt vodenja razvida knjižnic
Center za razvoj knjižnic je spremljal delovanje knjižnic predvsem na osnovi statističnih meritev,
vendar so svetovalci centra tudi obiskovali knjižnice. V skladu z načrtom je bilo izdelanih 5 pisnih
mnenj za knjižnice, vsak od svetovalcev pa je obiskal 5 knjižnic.
Vodenje razvida knjižnic je naloga, ki jo NUK določa Zakon o knjižničarstvu. V javno dostopno
bazo knjižnic naj bi NUK vpisoval vse knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost kot javno službo in
pri tem izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.
Vrste podatkov, ki jih vsebuje baza, in način vodenja podatkovne baze sta predpisana s Pravilnikom o
razvidu knjižnic.
V letu 2006 Center ni vzpostavil podatkovne baze »Razvid knjižnic«. Predvidena nadgradnja baze
(vzpostavljena leta 2001), konverzija podatkov in vpis novih knjižnic v razvid ni bila izvedena, ker
nobena od knjižnic ni zaprosila za vpis v razvid. Vpis v razvid je namreč v skladu s pravilniki mogoče
izvesti le na podlagi zahteve knjižnice, ki Centru posreduje odločbo za vpis v razvid, ki jo je izdalo
pristojno ministrstvo, skupaj s svojim ustanovnim aktom. Na osnovi mnenj o razvitosti knjižnic, ki jih
je Center oblikoval za leto 2002, je odločbe za vpis knjižnic v register izdalo le Ministrstvo za kulturo,
in sicer le za splošne knjižnice. Nobena od njih pa ni zaprosila za vpis. Odzvalo se ni niti Ministrstvo
za šolstvo in šport. Center za razvoj knjižnic je na osnovi razposlanega vprašalnika pripravil mnenja o
razvitosti knjižnic v letu 2002 ter jih posredoval ministrstvu, pristojnemu za šolske knjižnice že v letu
2005, vendar do konca leta 2006 ministrstvo knjižnicam ni izdalo odločb, niti ni pozvalo NUK k izdaji
mnenj o doseženem stanju knjižnic v letu 2005. Enako se je dogajalo na področju visokošolskih
knjižnic, kjer v letu 2006 ni bilo nobenega odziva s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo.
Kljub temu je Center v skladu z Zakonom o knjižničarstvu v letu 2006 izvedel meritve razvitosti
knjižnic v letu 2005. Ker za knjižnice pristojna ministrstva kljub pozivom, v začetku leta 2006 niso
posredovala zahtevka o izvedbi meritev, so bile količine, potrebne za izdajo mnenj, vključene v
statistični vprašalnik o delu knjižnic za leto 2005. Konec junija 2006 je zahtevek za oblikovanje mnenj
posredovalo le Ministrstvo za kulturo, in sicer za mnenj o razvitosti splošnih knjižnic in specialnih
knjižnic s področja kulture. V skladu z zahtevo MK so bila najprej (24.20.2006) oblikovana mnenja o
razvitosti specialnih knjižnic s področja kulture. Izdanih je bilo 34 mnenj, I. kategorija (razvite): 0, II.
kategorija (srednje razvite): 23, III. kategorija (nerazvite): 11. Vprašalnika nista poslali Gorenjski
muzej Kranj in Pokrajinski muzej Ptuj.
75

Merjenje razvitosti splošnih knjižnic za potrebe razvida je zahtevnejše, saj je potrebno meriti različne
vrste splošnih knjižnic, vsako po svojih kriterijih. Zato so bila poleg vprašalnika za zbiranje podatkov
o izposojevališčih splošnih knjižnic (združen vprašalnik za krajevno knjižnice in območje osrednje
knjižnice ter dodatek za postajališče premične zbirke in bibliobus) za potrebe razvida razposlana še
dodatna vprašanja. Več kot polovico knjižnic je bilo treba pozvati k dopolnitvi podatkov. Pripravljenih
je bilo 378 ocenjevalnih listov, od tega 317 za izposojevališča: 10 osrednjih območnih knjižnic (v
vlogi krajevne), 51 osrednjih knjižnic (v vlogi krajevne), 168 krajevnih knjižnic, 12 bibliobusov in 76
postajališč premičnih zbirk.
61 osrednjim knjižnicam je bil poslan vprašalnik za zbiranje podatkov o izposojevališčih na njihovem
območju. Knjižnice so vrnile podatke za 318 izposojevališč in za 61 območij osrednjih knjižnic. 3
osrednje knjižnice (Škofja Loka, Velenje, Murska Sobota) niso poslale vprašalnikov za krajevne
knjižnice, od poslanih pa enega vprašalnika zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo možno oceniti. Na
osnovi zbranih podatkov je bilo pripravljenih 378 mnenj o izpolnjevanju pogojev za izvajanje
knjižnične dejavnosti kot javne službe. 61 osrednjih knjižnic opravlja knjižnično dejavnost na svojem
območju s srednje razvitimi pogoji. Med 229 krajevnimi knjižnicami je 173 srednje razvitih, 56
nerazvitih, med 12 bibliobusi je 6 razvitih in 6 srednje razvitih, med 76 postajališči premičnih zbirk
pa je 26 razvitih, 38 srednje razvitih in 12 nerazvitih. Na osnovi podatkov iz meritev za razvid v letu
2002 je bil oblikovan zemljevid Slovenije »Knjižnična dejavnost splošnih knjižnic po občinah za leto
2002«, na katerem je označeno, na kakšen način je v posamezni občini zagotovljena knjižnična
dejavnost.
7.3.5 Statistična merjenja delovanja knjižnic
V letu 2006 so potekale številne aktivnosti na področju urejanja formalnih osnov za izvajanje
statističnih meritev, izvedbe meritev o stanju šolskih knjižnic in na področju izdelave BibSista –
interaktivnega internetnega vmesnika za vnos statističnih podatkov o delu knjižnic.
NUK je bil ponovno uvrščen v Letni program statističnih raziskovanj za 2007 Statističnega urada
RS (pred dvema letoma je bil namreč brez pojasnila izločen). Vključitev v ta dokument je za NUK
izredno pomembna, saj je le tako tudi formalno pristojen za zbiranje podatkov o vseh slovenskih
knjižnicah (ne le tistih, ki izvajajo knjižnično dejavnost kot javno službo). Potrebno je bilo več pisnih
zahtev preko različnih organov (neposredno smo se obrnili na SURS, problematiko izpostavili na seji
Statističnega sosveta za področje kulture in o problematiki obvestili tudi Nacionalni svet za knjižnično
dejavnost, ki je pisno podporo posredoval SURS).
V letu 2006 bi se morale izvesti meritve o delu šolskih knjižnic za poročevalsko leto 2005, vendar
zaradi revizije dela Statističnega urada RS na področju kulture, kamor sodijo tudi meritve o delu
šolskih knjižnic, le-te niso bile izvedene. Na vztrajanje Centra za razvoj knjižnic in po pridobitvi
podpore s strani Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost ter Ministrstva za šolstvo in šport je
vseeno prišlo do dogovora s Statističnim uradom RS, da Center pripravi predlog posodobljenega
vprašalnika, ki bo po uskladitvi z Ministrstvom za šolstvo in šport posredovan Statističnemu uradu RS.
Statistične meritve šolskih knjižnic se bodo v letu 2007 izvedle, in sicer o delovanju teh knjižnic v letu
2006.
Statistične meritve ostalih vrst knjižnic za leto 2005 so bile izvedene po načrtu. Vprašalniki so bili
dopolnjeni s podatki, potrebnimi za razvid, vsebinsko pa usklajeni z veljavnim standardom ISO 2789.
Pregledana in dopolnjena so bila navodila z definicijami iskalnih količin.
Zaradi težav z merjenjem posameznih količin je bilo sklicanih več sestankov. Tako sta bili izmed
predstavnikov visokošolskih knjižnic oblikovani delovni skupini, ki sta določili količine za merjenje
elektronskih virov in dali predloge za meritev zaposlenih v knjižnicah. Splošne knjižnice, ki so
problematizirale obseg vprašalnika, so bile pozvane, da predstavijo svoj predlog. Prav tako je bilo
pozvano Ministrstvo za kulturo, da sporoči, katere podatke potrebuje. Žal seznama želenih podatkov ni
posredovalo. Vsebino statističnega vprašalnika za leto 2006 smo nato usklajevali na dveh sestankih (z
Ministrstvom za kulturo in s predstavnicami Zveze splošnih knjižnic).
76

Število poročevalskih enot od katerih smo za leto 2005 zahtevali podatke je bilo naslednje: 61
splošnih knjižnic (vrnjenih 61 vprašalnikov), 63 visokošolskih knjižnic (vrnjenih 62 vprašalnikov),
135 specialnih knjižnic (vrnjenih 108 vprašalnikov), 1 nacionalna knjižnica (vprašalnik vrnjen).
Ažurirani so bili naslovi vseh poročevalskih enot, prav tako mailing liste za posamezne vrste knjižnic.
Vprašalniki z navodili so bili objavljeni na spletni strani NUK, delavci Centra pa so izvedli tudi
seminarje za izpolnjevanje vprašalnikov za vse vrste knjižnic, ki se jih je udeležila večina knjižnic.
Kljub temu so bili potrebni še dodatni nasveti po telefonu in elektronski pošti. Vrnjeni statistični
vprašalniki so bili pregledani, izvedene so bile reklamacije domnevnih nepravilnosti in dopolnjeni s
popravki. Po vnosu in preverjanju zbranih podatkov so bila pripravljena poročila za splošne knjižnice.
Informiranje o zbranih statističnih podatkih je bilo izvedeno v tiskani in elektronski obliki. Izdane
so bile naslednje publikacije v tiskani obliki: Slovenske knjižnice v letu 2003, vzajemni katalog 2003
(zgibanka – slovenska in angleška verzija); Slovenske knjižnice v letu 2004, vzajemni katalog 2004
(zgibanka - slovenska in angleška verzija); Splošne knjižnice. Poročilo za leto 2005 in Splošne
knjižnice v letu 2005 (zgibanka). V elektronski obliki pa publikacija na spletni strani NUK: Slovenske
knjižnice v številkah (tudi v formatu pdf.). Publikacije o splošnih knjižnicah so bile poslane vsem
osrednjim splošnim knjižnicam in uradnim službam, ki so odgovorne za razvoj knjižničarstva in
Statističnemu uradu RS. V elektronski obliki sta bila na spletni strani NUK objavljena vprašalnik in
poročilo, podatki pa arhivirani na cederomu. Podatki o knjižnicah so bili posredovani tudi Mestni
občini Ljubljana.
V okviru projektne naloge Razvoj internetnega vmesnika za zbiranje statističnih vprašalnikov
BibSist online je v letu 2006 potekalo testiranje sistema, priprava pripomb, usposabljanje knjižnic za
vnos podatkov, vnos podatkov in preverjanje vnesenih podatkov s strani vnašalcev iz posameznih
knjižnic. Testno merjenje je bilo izvedeno na področju visokošolskih knjižnic. Na seminarju za
izpolnjevanje statističnih vprašalnikov so bile z novim načinu merjenja seznanjene vse visokošolske
knjižnice. 10 jih je bilo povabljenih k pilotskemu vnosu podatkov, ki je trajal en mesec, kasneje so
bile k testiranju sistema povabljene vse visokošolske knjižnice. Rezultat je bil slab, saj se razen redkih
izjem, knjižnice niso odzivale. Med letom je bilo izvedenih 17 sestankov z avtorjem programske
podpore, v decembru se je začel vnos podatkov iz vprašalnikov. Do konca leta so bili vneseni podatki
za 57 knjižnic.
7.3.6 Obravnavanje in oblikovanje pripomb k strokovnim gradivom za zakonske in
podzakonske akte, strokovne standarde, pravilnike in podobno
Glede na stanje in potrebe v letu 2005 je bilo za leto 2006 načrtovano delo na naslednjih štirih
dokumentih, ki pa ni potekalo v skladu z načrti:
1. Pravilnik o merilih za delovanje splošnih knjižnic. Cilj ni bil realiziran. Ministrstvo za kulturo ni
začelo s pripravo tega dokumenta, ki je nujen, če želimo racionalizirati zbiranje statističnih podatkov o
delu splošnih knjižnic. Pravilnik bi v skladu z Zakonom o knjižničarstvu moral biti sprejet že pol leta
po uveljavitvi zakona.
2. Navodilo NUK o ugotavljanju lastnosti kulturnega spomenik. Cilj ni bil realiziran. V letu 2006
nismo začeli s pripravo tega dokumenta. Ker je problematika vezana na zakonodajo s področja
varovanja kulturne dediščine, ki je v pripravi na Ministrstvu za kulturo, smo ministrstvu poslali (pisno)
pobudo o skupni obravnavi te problematike. Odziva na pobudo še ni bilo.
3. Standardi za šolske knjižnice. Cilj je bil realiziran delno. Pripravo standardov za šolske knjižnice
je sprožil Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, ki je to dolžnost naložil svojemu članu Stanislavu
Bahorju (svetovalec za šolske knjižnice). Ta je bil v letu 2006 imenovan za predsednika delovne
skupine za pripravo standardov za šolske knjižnice, ki je kljub velikim težavam pri imenovanju
predstavnika s strani Ministrstva za šolstvo in šport že pričela z delom. V letu 2006 je standarde za
šolske knjižnice, ki so bili sprejeti v okviru ZBDS, dopolnil in uskladil z aktualnimi mednarodnimi
77

akti s tega področja, opravil tudi oblikovno redakcijo gradiva ter delovni skupini posredoval dodatna
gradiva za določitev merskih količin v okviru standarda.
4. Standardi za visokošolske knjižnice. Cilj ni bil realiziran. Delo na pripravi standardov se ni
začelo, saj niti NSKD, niti pristojno ministrstvo nista sprožila začetka postopka.
Center za razvoj knjižnic pa se je nenačrtovano ukvarjal z naslednjimi predlogi dokumentov: pravilnik
o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, Zakon o varovanju naravne in kulturne
dediščine, Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij in Pravilnik o
zajemanju spletnih strani.
7.4 Izvajanje koordinacijskih naloge za osrednje območne splošne knjižnice
7.4.1 Politika na področju koordinacije za osrednje območne knjižnice
V skladu z zakonsko opredeljeno nalogo skrbi NUK za koordinacijo posebnih dejavnosti osrednjih
območnih splošnih knjižnic in jim nudi potrebno strokovno pomoč pri razvoju njihovih svetovalnih
služb. Skupaj z območnimi knjižnicami izvaja različne projekte ter organizira strokovno usposabljanje
za svetovalno delo knjižnic.
7.4.2 Prioritetni letni cilji na področju koordinacijskih nalog v letu 2006
- Strokovna pomoč oziroma svetovanje osrednjim območnim knjižnicam.
- Koordinacija dejavnosti svetovalnih služb.
- Organizacija in vodenje strokovnega usposabljanja za svetovalno delo območnih knjižnic in
vodenje skupnih projektov.
7.4.3 Uresničitev letnih ciljev
- Programi dela koordinacije NUK in območnih knjižnic so bili usklajeni in zato je tudi delo
potekalo po načrtu z manjšimi odstopanji zaradi zunanjih okoliščin. Izpostavili bi smernice, ki so
jih pripravile domoznanske delovne skupine, in ki rešujejo nekaj perečih problemov
domoznanstva, ter delavnico z vsemi splošnimi knjižnicami, na kateri so bila izražena medsebojna
pričakovanja ter definirane prednosti in slabosti sedanjega načina sodelovanja v regijah.
- Regijski portal KAMRA je bil z znatno zamudo 4.9.2006 dokončan in objavljen, organizirana so
bila usposabljanja za vnos vsebin, ki se jih je udeležilo skoraj 130 udeležencev. Žal je bil portal
24.10.2006 umaknjen s spleta, na kar NUK ni imel vpliva, saj je dogovore z izvajalcem prevzel na
novo ustanovljeni Aktiv direktorjev OOK.
7.4.4 Izvajanje koordinacijske dejavnosti
V letu 2003 je MK imenovalo 10 osrednjih območnih knjižnic. Te knjižnice, večinoma nekdanje
študijske knjižnice, morajo po Zakonu o knjižničarstvu, poleg nalog, ki jih sicer izvajajo kot osrednje
splošne knjižnice, v okviru regije izvajati še posebne naloge:
1. zagotavljati povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij,
2. nuditi strokovno pomoč vsem knjižnicam s svojega območja,
3. koordinirati zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva za svoje območje,
4. usmerjati izločeno knjižnično gradivo s svojega območja.
Koordinacijo posebnih dejavnosti osrednjih območnih knjižnic nalaga NUK Zakon o knjižničarstvu,
naloge so opredeljene v Pravilniku o financiranju osrednjih območnih knjižnic, natančneje pa začrtane
v dokumentu Poslanstvo in vizija OOK, ki so ga oblikovali direktorji in regijski koordinatorji na
skupni delavnici. Koordinacijo izvajanja posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic je tudi v letu
2006 izvajala Breda Karun, delavka Centra za razvoj knjižnic.
78

Tim OOK (nacionalni koordinator, direktorji in regijski koordinatorji v območnih knjižnicah) je za
leto 2006 prvič skupaj in usklajeno pripravil program dela, in sicer na 3 nivojih:
- koordinacija OOK v okviru NUK,
- skupne naloge OOK v vseh regijah,
- specifične naloge, ki jih definira vsaka OOK posebej.
Tak način dela se je pokazal za uspešnega, saj je tako planiranje kot izvajanje večjega dela nalog v
regijah usklajeno, pri tem pa dopušča knjižnicam dovolj samostojnosti za dejavnosti, ki so prilagojene
specifiki področij, ki jih pokrivajo. Koordinatorka iz NUK je sodelovala pri pripravi programov
posameznih knjižnic, kar je pripomoglo k večji uravnoteženosti programov v območjih.
Velik premik pri razumevanju območnosti tako v osrednjih območnih kot v osrednjih knjižnicah je
povzročila skupna delavnica Rastemo skupaj, na kateri so bile definirane prednosti in slabosti
organiziranosti mreže splošnih knjižnic ter medsebojna pričakovanja, doseženo je bilo skupno
razumevanje dokumenta Vizija in poslanstvo OOK in dogovor glede njegove dopolnitve, začelo se je
povezovanje med knjižnicami znotraj regij in med regijami ter vzpostavljanje partnerskih odnosov,
sprejet je bil dogovor, da je treba cilje začeti uresničevati v praksi, način in metode pa bo potrebno
določiti v vsaki regiji posebej (v letu 2007 naj bi vsaka regija organizirala delavnico/srečanje, na kateri
naj se določi strategija razvoja območnosti v regiji).
Postopno se območne knjižnice počutijo vedno bolj strokovno suverene, zato se kaže težnja po
zmanjševanju vloge koordinacije NUK. Ta se kaže na različne načine, od tega, da knjižnice ne želijo
usklajevati svojih letnih programov in ne pošiljajo NUK svojih poročil o delu, do tega, da želijo
prevzemati nekatere naloge, ki so nacionalnega značaja.
7.4.5 Izvedba načrtovanih aktivnosti pri koordinaciji osrednjih območnih knjižnic
• Realiziranih je bilo 6 sestankov tima OOK, 3 sestanki delovne skupine OOK za domoznanstvo in
2 sestanka z redaktorji KAMRA .
• Izvedeno je bilo izobraževanje regijskih koordinatorjev. Skupna delavnica tima OOK in
osrednjih knjižnic ”Rastemo skupaj« je potekala v Zrečah, 21.-22.6.2006. Po delavnici so vsi
udeleženci prejeli celotno dokumentacijo na cedeju; pripravljeno je bilo poročilo in poslano vsem
splošnim knjižnicam; objavljeno je bilo skrajšano poročilo v Knjižničarskih novicah; 20.
septembra se je sestala delovna skupina za dopolnitev dokumenta Poslanstvo in vizija OOK,
obravnavala pripombe in pripravila dokončno verzijo dokumenta; izvedena je bila evalvacija
delavnice na sestanku tima OOK, 28.9.06. Organizirana je bila tudi delavnica »Od ideje do
projekta« z zunanjim izvajalcem. Vsebinski koncept je bil prilagojen potrebam knjižnic, tako da se
je delalo na primerih konkretnih projektov.
• Predstavitev portala dLib.si je bila izvedena na posvetovanju splošnih knjižnic, usklajevanje
aktivnosti z delovnimi skupinami za domoznanstvo in projektno skupino KAMRA je potekalo.
• Predstavitev primerov dobre prakse je potekala v okviru organiziranega srečanja v NUK, na
katerem so OOK predstavili posamezne segmente izvajanja območnosti, ki so se pokazali kot
uspešni. Na srečanje so bile povabljene vse splošne knjižnice. Predstavitev je bila 21.4.2006,
udeležilo se jo je 35 udeležencev.
• Koordinacija domoznanske dejavnosti. Tri delovne skupine so svoje delo dokončale: objava
Smernic za izbor gradiva za domoznansko zbirko in Priporočil za bibliografsko obdelavo
drobnega tiska in organizacija posveta Vsebinska obdelava domoznanskega gradiva.
• Koordinacija dela skupine sistemskih administratorjev pri pripravi analize računalniške in
komunikacijske opremljenosti je bila realizirana delno. Osrednje območne knjižnice še niso
pripravile analiz po vseh regijah.
79

• Nadaljevanje projekta Razvoj knjižnične dejavnosti za etnične skupine (vodi ga dr. Silva
Novljan) je bilo delno realizirano, saj ni bil uvrščen med prioritete NUK za leto 2006. Kljub temu
so bile osrednje območne knjižnice pozvane, da pripravijo zbirne tabele o številu pripadnikov
narodnostnih skupnosti na njihovem območju. Odgovorile so 4. Podatke o knjižnični dejavnosti za
narodnostne skupine smo skušali zbrati z vprašalnikom za zbiranje statističnih podatkov preko
osrednjih knjižnic. Večina vrnjenih praznih tabel pa priča, da osrednje knjižnice tem skupinam še
ne posvečajo posebne pozornosti, in da leta 2004 spodbujeno dejavnost za razvijanje knjižnične
dejavnosti za narodnostne skupine osrednje območne knjižnice niso nadaljevale.
• Koordinacija projekta izgradnje portala KAMRA je potekala v okviru rednega dela
koordinatorja pri razvoju platforme KAMRE, koordinacije regijskih skupin in organizacije
usposabljanj (10 regijskih usposabljanj). Portal je bil objavljen 4.9.2006. Izvedenih je bilo 25
sestankov projektne skupine, 4 sestanki s partnerji, 2 z regijskimi redaktorji. Definiranje upravne
strukture KAMRE in določitev razmerja med partnerji ni bilo realizirano zaradi
nepripravljenosti partnerjev v projektu. Popis in analiza baz, ki jih želimo vključevati v Kamro
ter priprava modela za vsako posebej ni bilo realizirano zaradi zamude pri vzpostavitvi portala in
ustavitve vseh del na portalu od oktobra 2006 naprej.
• Soorganizacija okrogle mize Avtorske pravice v digitalnem okolju z Osrednjo knjižnico Celje
ni bila realizirana. Rezultat okrogle mize naj bi bile smernice, ki bi služile kot pripomoček za delo
v knjižnicah. Okrogla miza naj bi bila ob Dnevu splošnih knjižnic, vendar je odpadla zaradi
odpovedi udeležbe ključnih udeležencev. Predstavitev dela ene od uspešnejših regijskih
razvojnih agencij ni bila realizirana zaradi drugih obveznosti in je prenesena v 2007. Ekskurzija
za regijske koordinatorje v državo, kjer obstaja močna regijska organizacija splošnih knjižnic, ni
bila realizirana zaradi premajhnega interesa območnih knjižnic.
Poleg načrtovanih nalog je koordinatorka iz NUK nudila pomoč območnim knjižnicam pri pripravi
programov za leti 2006 in 2007; sodelovala pri priprava programa in dogovori s predavatelji za
posvetovanje splošnih knjižnic; organizirala skupen sestanek splošnih knjižnic in multimedijskih
centrov, 4.4.2006; sodelovala pri pripravi gradiva za Nacionalni svet za knjižničarstvo: Organiziranost
splošnih knjižnic v Evropi in pri nas (Zveza splošnih knjižnic) in Problematika območnih knjižnic;
sodelovala je tudi pri pripravi dokumenta Ministrstva za kulturo: Vloga kulture v trajnostnem razvoju.
8 Dejavnost na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema
8.1 Politika knjižnice na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema
V skladu z Zakonom o knjižničarstvu NUK v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu
koordinira priprave strokovnih osnov s svojega delovnega področja, razvija strokovne osnove
vzajemnega kataloga v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom, organizira strokovna
izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za nacionalni vzajemni
bibliografski sistem, ugotavlja usposobljenost strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni
katalogizaciji v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom ter skrbi za kontrolo kvalitete in
redakcijo bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu.
8.2 Prioritetni cilji pri sodelovanju na področju nacionalnega vzajemnega bibliografskega
sistema v letu 2006
Prioritete:
- Priprava strokovnih osnov za novi pravilnik za katalogizacijo v nacionalnem vzajemnem
bibliografskem sistemu.
- Implementacija UDC MRF 2001 v vzajemnem katalogu v sodelovanju z Institutom
informacijskih znanosti Maribor.
- Skrb za nadaljnji razvoj Splošnega slovenskega geslovnika.
- Priprava prevodov standardov in priročnikov s področja knjižničarstva.
80

- Za
8.3 Uresničitev ciljev
- V NUK spremljamo dogajanje pri nastajanju novega mednarodnega pravilnika Resource
Description and Acces, katerega, ko bo dokončno oblikovan in objavljen, imamo namen uveljaviti
v slovenski knjižničarski stroki. Zaposlena v NUK se je v letu 2006 aktivno udeležila konference,
ki je obravnavala format UNIMARC (Lisbona) ter pregledala in pripravila pripombe na osnutek
pravilnika Resource description and access (RDA).
- Implementacija UDC MRF 2001 v vzajemnem katalogu je bila opravljena v sodelovanju z
Institutom informacijskih znanosti Maribor. Obvezni šifrant v polju 627$c je bil decembra 2006
redigiran in usklajen s prevodom UDC MRF 2001 ter implementiran v vzajemni sistem. Prevod je
od 3.1.2007 dostopen na spletni strani NUK oz na naslovu http://www.nuk.uni-lj.si/udk.
- V letu 2006 smo nadaljevali z rednim pregledovanjem in dopolnjevanjem Spletnega splošnega
slovenskega geslovnika (SSSG). V SSSG smo vključili 392 novih osebnih imen in 68 kazalk za
osebna imena in ga dopolnili z desetimi novimi rodbinskimi imeni. Tematskim predmetnim
oznakam smo v letu 2006 dodali 450 novih predmetnih oznak in 40 novih pripadajočih kazalk.
Novim predmetnim oznakam smo dodali tudi 700 novih UDK vrstilcev. Konec leta 2006 je tako
SSSG vseboval 9.700 tematskih predmetnih oznak in 420 pripadajočih kazalk za tematske
predmetne oznake, okoli 7.210 osebnih imen, 1.180 kazalk za osebna imena in 134 rodbinskih
imen. Skupno je spletni geslovnik konec leta 2006 vseboval okoli 17.000 predmetnih oznak, 1.600
pripadajočih kazalk in 15.700 UDK vrstilcev.
pomoč knjižničarjem pri vsebinski obdelavi gradiva je NUK aprila 2006 izdal priročnik
Univerzalna decimalna klasifikacija. Priročnik bo v veliko pomoč tudi pri uporabi elektronske
verzije prevoda UDC MRF 2001. Oddelek za vsebinsko obdelavo aktivno sodeluje pri svetovalni
dejavnosti na področju knjižničarstva (svetovanje Knjižnici Otona Župančiča pri geslovniku za
leposlovje, svetovanje Knjižnici Bežigrad pri geslovniku za filme).
9 Dejavnost na področju knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani
Naloge NUK kot univerzitetne knjižnice opredeljuje Zakon o knjižničarstvu, podrobneje pa Pogodba o
pridruženem članstvu NUK v Univerzi v Ljubljani. Kot univerzitetna knjižnica skrbi NUK za:
temeljno zbirko domače in tujejezične strokovne literature, potrebne za izvajanje pedagoškega in
znanstveno-raziskovalnega procesa na ljubljanski univerzi (pri tem namenja posebno pozornost
zagotavljanju elektronskih virov in njihovi dostopnosti za uporabnike z univerze); izgradnjo in
upravljanje zbirke visokošolskih del, ki so publicirana na matični univerzi oz. so njihovi avtorji
zaposleni na tej univerzi; koordinirano delovanje knjižničnega sistema ljubljanske univerze (pri čemer
aktivno sodeluje v delu Komisije za razvoj knjižničnega sistema UL ter pripravi strokovnega gradiva
za seje in z ostalimi knjižnicami, članicami knjižničnega informacijskega sistema Univerze); dvig
informacijske pismenosti študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi z organizacijo izobraževanja
o iskanju, vrednotenju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik informacijskih virov.
Iz strateškega načrta 2004-2008 izhaja, da se NUK v okviru svoje univerzitetne funkcije prioritetno
usmerja na skrb za usklajeno nabavo elektronskih virov in koordinirano nabavo klasičnih virov med
knjižnicami ljubljanske univerze; na ureditev članskega razmerja za zaposlene na univerzi (t.j.
vzpostavitev enotne izkaznice za zaposlene); na sodelovanje pri izgradnji digitalne knjižnice univerze
in skupnega portala knjižnic; na pedagoško funkcijo knjižnice, tj. izvajanje različnih oblik
izobraževanja za informacijsko pismenost udeležencev visokošolskega izobraževanja
Na področju upravljanja KIS UL je do oktobra formalno še obstajal Knjižnični svet UL, ki pa razen
ene seje na začetku leta ni izvajal načrtovanih aktivnosti, z izjemo delovne skupine za pripravo
specifikacij razpisa za nabavo združevalnega iskalnika. Z novim vodstvom UL so knjižničarji UL
dobili samostojno komisijo senata, tj. Komisijo za razvoj knjižničnega sistema (KRKS), ki je začela
delovati v oktobru 2006. NUK je bil v letu 2006 s svojimi predstavniki aktivno vključen v delovne
skupine Knjižničnega sveta oz. KRKS, še zlasti na področju pridobivanja in zagotavljanja dostopa do
81

elektronskih informacijskih virov in pripravi predloga razpisa za enotno portalno programsko opremo
in iskalnik.
Na področju storitev za uporabnike je NUK posebno pozornost posvečal ravno uporabnikom z UL
(zagotovitev oddaljenega dostopa do elektronskih informacijskih virov brez članstva v NUK, priprava
informativnega gradiva za uporabnike, izobraževanje uporabnikov). Informacijski in referalni center je
v letu 2006 uspešno upravljal storitev oddaljenega dostopa do elektronskih informacijskih virov za
člane knjižnic Univerze v Ljubljani. Podatki o uporabi virov kažejo na skokovito rast njihove uporabe
in zelo dober sprejem storitve pri uporabnikih. V letu 2006 smo v avtentikacijo in avtorizacijo za
oddaljen dostop vključili še evidence članov knjižnic fakultet, ki niso bile vključene konec leta 2005.
Oddaljen dostop do virov je uporabljalo 5.087 uporabnikov z UL, med njimi 1.450 članov NUK in
3.637 članov drugih knjižnic UL. Največ uporabnikov je bilo s FDV, Biotehniške fakultete in
Ekonomske fakultete. Kljub vedno večji ponudbi elektronskih storitev in zagotavljanju oddaljenega
dostopa do e-virov (uporabnikom se ni treba včlaniti v NUK, da bi lahko uporabljali njegove vire), pa
število članov in obiskovalcev z UL ne upada. Med uporabniki NUK je 75% študentov, med katerimi
jih je 92% z UL (največ s Filozofske fakultete). Tudi v letu 2006 je bil zabeležen velik obisk
čitalniških prostorov, zlasti v času izpitnih rokov (npr. obisk Velike čitalnice 10.000 mesečno).
Brezplačnih tečajev o dostopu in uporabi e-virov (37 tečajev in usposabljanje za naročene skupine z
382 udeleženci) so se udeleževali pretežno uporabniki z UL, zanje so bila pripravljena tudi razna
informativna gradiva in obvestila o novih informacijskih virih in storitvah na spletni strani NUK,
knjižnic UL in v Vestniku univerze.
V okviru delovanja Komisije za razvoj knjižničnega sistema (KRKS) smo sodelovali pri:
- aktivnostih delovne skupine za openURL povezovalnik in združevalni iskalnik;
- aktivnostih delovne skupine za pripravo strateških smernic razvoja KIS UL;
- pripravi plana UL 2007-2008 (oblikovanje ciljev knjižnic UL in uprave UL ter opredelitev
kazalcev za ugotavljanje uspešnosti knjižnic);
- dopolnjevanju spletne strani knjižnic Univerze;
- pripravi predloga za poenotenje medknjižnične izposoje;
- dogovorih glede nabave elektronskih informacijski informacijskih virov;
- pripravi poslovnika KRKS;
- članica KRKS (M. Ambrožič) se je redno udeleževala sej komisije in raznih dogodkov v okviru
UL.
Oktobra 2006 je NUK v okviru CRP pridobil sredstva za projekt izgradnje digitalnih zbirk strokovnoznanstvenih
publikacij, v katerega se je kot partnerica vključila UL, kar pomeni da bo v obdobju 2007-
2008 intenzivno sodeloval s posameznimi visokošolskimi zavodi kot ponudniki digitalnih vsebin.
Izvajanje univerzitetne funkcije NUK lahko ocenimo kot uspešno na področju zagotavljanja in
ponudbe elektronskih virov ter storitev za uporabnike univerze in pri sodelovanju v delu Komisije za
razvoj knjižničnega sistema, manj uspešen pa je bil NUK pri zagotavljanju tiskanih virov za potrebe
pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela na UL, saj je zaradi pomanjkanja sredstev odpovedal
precejšnje število tiskanih serijskih publikacij in nabavil manj monografskih publikacij, kot je bilo
načrtovano. Z uveljavitvijo novega zakona o obveznem izvodu publikacij pa je zaradi zmanjšanja
števila obveznih izvodov za NUK izgubil t. i. postavitveni izvod publikacij (zlasti učbenikov in
študijskega gradiva), kar bo pokazalo neugodne posledice že v letu 2007.
82

10 Založniška dejavnost
10.1 Politika izdajanja publikacij
NUK v okviru svoje založniške dejavnosti izdaja Slovensko bibliografijo neprekinjeno od leta 1945,
le-ta izhaja v periodičnih razmakih v več serijah. Skrbi tudi za ustrezne strokovne prevode
mednarodnih standardov in njihovih dodatkov in posodobitev (npr. ISBD, UNIMARC) ter strokovnih
priročnikov. Publicira različne monografije, s katerimi predstavlja svoj bogati fond, izdaja več
periodičnih publikacij, v katerih obvešča strokovno javnost o tekočih dogajanjih in novostih, ter
poročila o stanju in razvoju slovenskih knjižnic (splošnih, visokošolskih in specialnih). Mednarodni
javnosti so namenjene občasne novice - Novice=Newsletter NUK. Knjižnica izvaja raznovrstno
razstavno dejavnost, ob kateri izidejo vsebinsko bogati katalogi. Pripravlja tudi krajše publikacije
(informacije za uporabnike knjižnice, navodila za uporabo knjižnice in njenih virov, strokovna pomoč
uporabnikom itd.) v obliki zloženk, posameznih listov oz. brošur.
10.2 Prioritetni cilji na področju izdajanja publikacij v letu 2006
- Izdelava in publiciranje Slovenske bibliografije.
- Prevajanje standardov in priročnikov s področja bibliotekarstva in informacijskih znanosti.
- Izdelava izvirnih monografij s področja bibliotekarstva in informacijskih znanosti.
10.3 Uresničitev letnih ciljev
- V letu 2006 je bil uresničen celoten založniški program NUK, do konca leta niso bile natisnjene le
Novice NUK.
- Slovenska bibliografija je bila izdelana in publicirana v celoti.
- Izdan je bil temeljni priročnik za področje vsebinske obdelave publikacij in priročnik za
uporabnike ISBN.
- Izdana je bila publikacija o dejavnosti nacionalne knjižnice.
10.4 Izdane publikacije
Slovenska bibliografija je bila natisnjena v okviru 6 publikacij. Na področju izdajanja samostojnih
publikacij so sodelavci iz Oddelka za vsebinsko obdelavo in Bibliotekarskega raziskovalnega centra
izdali temeljni priročnik na področju vsebinske obdelave publikacij z naslovom »Univerzalna
decimalna klasifikacija, priročnik«, v juniju je bila 2006 izdana jubilejna monografija ob 60. obletnici
nacionalne funkcije NUK z naslovom »Slovenska nacionalna knjižnica«. V letu 2006 smo nehali
izdajati mesečnik Signalne informacije in ga nadomestili z elektronskim informiranjem, redno so
izhajale Knjižničarske novice. Ob razstavah so bili publicirani katalogi in zgibanke, izdane so bile vse
načrtovane periodične publikacije, prav tako elektronske publikacije dostopne na spletu.
Tabela 49: Izdane publikacije NUK
publikacija
število
avtorskih
pol/strani
naklada stroški v EUR /
SIT
mat.
stroški na
izvod v
EUR / SIT
prodajna
cena v
EUR / SIT
Slovenska bibliografija (kpl.) 100/18.000
SB knjige 2005, št. 4 208 str. 300 1.201,80/ 4,01/960,00 20/4000
288.000,00
SB register
1.432,15/ 4,77/1.144, 20/4000
248 str. 300
343.200,00 00
SB knjige 2006, št. 1 264 str. 300 1.507,26/ 5,02/1.204, 20/4000
361.200,00 00
SB knjige 2006, št. 2 208 str. 300 1.201,80/ 4,01/960,00 20/4000
288.000,00
SB knjige 2006, št. 3 212 str. 300 1.221,83/ 4,07/976,00 20/4000
83

292.800,00
SB A serij. publ. 2003 184 str. 300 1.126,69/
270.000,00
Samostojne publikacije
Univerzalna decimalna klasifikacija 130 str. 1035 3.592,58/
860.926,99
Jubilejni zbornik ob 60-letnici
205 str. 500 14.957,86/
nacionalne funkcije NUK
ISBN priročnik za uporabnike medn.
stand. knjižne številke
3.584.500,40
70 str. 1500 3.058,22/
732.871,61
3,75/900,00 20/4000
3,47/
831,81
29,91/
7169,00
2,04/
488,58
20,03/
4799,99
22,95/
5499,77
3,34/
800
Poročilo o delu splošnih knjižnic v
letu 2005
117 str. 100 razmnoženo in
zvezano v NUK
Periodični tisk
Program izobraževanja 2006 90 str. 500 952,35/
228.222,00
Knjižničarske novice
(10 enojnih, 1 dvojna številka)
324 str. 3941 8.199,85/
1.965.011,
34
Katalogi /zgibanke ob razstavah
Podoba s silhuete (zloženka) 8 str. 200 1.325,02/
317.526,90
- brezplačno
1,90/456.44 brezplačno
2,08/498,60 10.800
letna
naročnina
6,62/ brezplačno
1587,63
Ateljejski fotografi na Slovenskem 10 str. 550 1.449,23/ 2,63/ brezplačno
(zloženka)
347.292,60 631,44
Hrepenenje in ljubezen do domovine 8 str. 300 547,86/ 1,83/ brezplačno
(zloženka)
131.288,00 437,62
Mladi že 80 let – APZ Tone Tomšič 105 str. 1721 2469,21/ 1,43/ odkup APZ
(zbornik in vabilo)
591.720,72 343,82
Pridigar svobodnega duha (zloženka) 8 str. 300 1.160,93/ 3,87/ brezplačno
278.204,25 927,34
Zemlja in ogenj v črki
8 str. 400 532,30/ 1,33/ brezplačno
(zloženka)
127.560,00 318,90
Kdor oglašuje, ta napreduje
3 str. 300 940,51/ 3,13/ brezplačno
(razst. škatlica z letakom in vabilo)
225.383,00 751,28
Biti pesnik pomeni videti
(katalog in vabilo)
*stroške krila norveška ambasada
15 str. 300 * - brezplačno
Ustvarjalci dveh kultur
(katalog in vabilo)
*v sodelovanju s Hrvaško nacionalno
knjižnico- prikazani so stroški in
naklada NUK
72 str. 250 1.809,46/
433.620,00
7,24/
1734,48
7,51/
1799,69
Večno življenje Gregorčičeve poezije
(zloženka)
8 str. 300 786,51/
188.480,00
3,28/
786,51
2,09/
500,00
Odhojene stopinje (katalog in vabilo) 48 str. (B5) 300 1.104,00/
264.562,80
3,68/
881,88
3,34/
800,00
*Rastoča knjiga (katalog) 108 str. 500 8.312,72/
1.992.060,00
- 20,86/
4811,97
Elektronske publikacije
Knjige v tisku 12 številk - stroški dela - javno
dostopno na
internetu
Knjižničarske novice – elektronske 12 številk 150
uporabn.
imen
1.540,77/
369.230,00
- 7.200
letna
naročnina
Nove knjige v NUK (prej Bilten
novosti)
11 številk - stroški dela - javno
dostopno na
internetu
Ave 6 številk kseroks: javno
84

(do polletja
2006)
PREKAT in Značka 224 strani 4
uporabn.
imena
Poročilo o delu splošnih knjižnic v
letu 2005
41,72/
10.000,00
dostopno na
internetu
- - 4.500,00
PREKAT;
3.000,00
ZNAČKA
117 str. - stroški dela - javno
dostopno na
internetu
Slovenske knjižnice danes 63 str. - stroški dela - javno
dostopno na
internetu
Drugo
Oddelek za izposojo (zloženka) 4 str. 15.000 413,12/
99.000,00
Poslanstvo in vizija (zloženka) 4 str. 3000 2.056,58/
492.840
Plečnikova palača NUK
10 str. 7000 1.437,16/
(brošura, ponatis)
344.400,00
- Zakon o obveznem izvodu:
36 str. 4500 1.406,74/
Informacije za založnike (brošura)
337.111,32
- Obvezni izvod publikacij (zloženka)
- Obvezni izvod zvočnih in slikovnih
zapisov (zloženka)
0,03/ brezplačno
6,60
0,68/ brezplačno
162,95
6,00/ 1,46/
1437,16 349,87
0,31/74.91 brezplačno
Splošne knjižnice v letu 2005
(zgibanka)
Napovednik razstav: januar-avgust
2006 (zloženka)
6 str. 80 razmnoženo v
NUK
2 x 8 str. 2 x 300 1.158,22/
277.554,70
1,93/
462,60
- brezplačno
brezplačno
* Pri katalogu Rastoča knjiga so prikazani samo stroški tiska, ker je ostale stroške pokrilo podjetje Rastoča
knjiga.
10.5 Monografija ob 60. obletnici nacionalne funkcije NUK
Oktobra 1945 je takratna slovenska vlada izdala Uredbo o Narodni in univerzitetni knjižnici v
Ljubljani. To ni bilo zgolj formalno dejanje preimenovanja Univerzitetne biblioteke, ampak je s tem
Slovenija dobila mednarodno primerljivo nacionalno knjižnico. Za obeležitev 60. obletnice delovanja
naše knjižnice kot nacionalne knjižnice smo v NUK pripravili in izdali monografijo z naslovom
»Slovenska nacionalna knjižnica«, ki je skupinsko delo 23 avtorjev. V njihovih prispevkih so
predstavljena vsa vsebinska področja in dejavnosti, s katerimi se danes ukvarja NUK. Knjiga vsebuje
izčrpen zgodovinski oris, ki zajema vse najpomembnejše dogodke od začetkov leta 1774 do danes,
opisane so vse stavbe, v katerih je delovala knjižnica, na koncu pa je dodana izbrana bibliografija
člankov in monografij o NUK. Zbornik na zelo nazoren način povezuje preteklost s sedanjostjo, hkrati
pa že nakazuje razvojno strategijo za prihodnost. Monografija je bogato ilustrirana in vsebuje nekaj
zelo redkih fotografij. Uredil jo je Dare Balažic, oblikovanje in produkcija monografije je delo
podjetja Arsenal d.o.o.
85

11 Predstavitvena in promocijska dejavnost
11.1 Politika na področju predstavitvene in promocijske dejavnosti
S predstavitveno dejavnostjo knjižnica promovira slovensko pisno kulturno dediščino, z različnimi
promocijskimi prireditvami, objavami in medijskimi obvestili o informacijskih virih in storitvah pa
promovira svojo dejavnost v širšem prostoru.
11.2 Prioritetni letni cilji za 2006
- Organizacija razstav knjižničnega gradiva NUK in promoviranje slovenske pisne kulturne
dediščine doma in v tujini.
- Promocija informacijskih virov in storitev v strokovni in širši javnosti.
11.3 Uresničitev letnih ciljev
- Program razstavne dejavnosti je bil uresničen v daleč največjem obsegu v zgodovini knjižnice.
Skupaj (vsi trije razstavni prostori: Razstavna dvorana NUK, preddverje pred Veliko čitalnico in
Plečnikov hodnik ter gostujoče razstave v tujini) smo pripravili kar 21 razstav, 3 razstave so ostale
nerealizirane. Razstavno dejavnost je spremljala tudi založniška dejavnost v obliki priprave
razstavnih zloženk in katalogov ter medijska odmevnost ob omenjenih dogodkih.
- Izvedene so bile različne promocijske aktivnosti, od novinarskih konferenc, medijskih objav,
predstavitev dejavnosti knjižnice ob obiskih pomembnih gostov, do vodenih ogledov knjižnice itd.
11.4 Razstavna dejavnost
Cilj razstavne dejavnosti je bil tudi v letu 2006 promoviranje slovenske pisne kulturne dediščine.
Razstavna dejavnost je bila v dobršni meri posvečena na eni strani mejnikom slovenske literarne
zgodovine, na drugi strani pa »pogledu čez mejo«. Pripravili smo razstave ob pomembnih obletnicah -
dramatika Antona Tomaža Linharta, pesnika Antona Aškerca, Simona Gregorčiča in Zorka Simčiča.
Dobršen del razstavne dejavnosti je segel čez meje naše države. V sklopu »Ibsenovega leta« smo kot
prva nacionalna knjižnica v Evropi v sodelovanju z norveško ambasado »gostili« vse prve izdaje dram
norveškega literata, v sodelovanju s podjetjem Rastoča knjiga pa smo v Muenchnu v poletnih mesecih
pripravili zelo odmevno razstavo slovenskih knjižnih zakladov, ki si jo je ogledalo 10.000
obiskovalcev.
Tabela 50: Obseg razstavne dejavnosti
načrtovano
doseženo
število razstav razstave NUK 11 12
razstave, izvedene v sodelovanju z NUK 2 1
gostujoče razstave izven NUK 2 3
gostujoče razstave v NUK 0 4
obseg razstav (v
dnevih)
razstave NUK (Razstavna dvorana)
razstave NUK (predverje Velike čitalnice)
gostujoče razstave (skupaj)
223 dni
46 dni
166 dni
Kot izvrsten razstavni prostor se je izkazalo preddverje Velike čitalnice NUK, v katerem smo v
poletnih mesecih pripravili razstavo »Kdor oglašuje, ta napreduje« in z njo predstavili zgodovino
oglaševanja v slovenskih časnikih do druge svetovne vojne. Omenjena razstava je bila tudi medijsko
najodmevnejša v letu 2006.
Novost v letu 2006 je začetek sklopa predstavitve mladih, še neuveljavljenih umetnikov v
Plečnikovem hodniku. Kot prvi se je predstavil devetošolec Miha Kotnik iz Ljubljane.
86

• Razstave, ki jih je pripravil NUK:
RAZSTAVNA DVORANA NUK
1. Podoba s silhuete: ob 250-letnici rojstva Antona Tomaža Linharta. Avtor: Samo Kristan
(NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: 14. 2. – 4. 3. 2006.
2. Ateljejski fotografi na Slovenskem (1859 – 1919). Avtorice: Irena Majcen (NUK), mag.
Renata Šolar (NUK), Meta Grgantov (NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: 9. 3. –
1. 4. 2006.
3. Hrepenenje in ljubezen do domovine: predstavitev darovanega arhivskega gradiva dr.
Rada L. Lenčka in dr. Jožeta Velikonje. Avtorica: mag. Rozina Švent (NUK). Kraj:
Razstavna dvorana NUK. Termin: 6. 4. – 29. 4. 2006.
4. Akademski pevski zbor Tone Tomšič (1926 – 2006). Avtorica: mag. Simona Moličnik Šivic
(NUK) v sodelovanju z APZ Tone Tomšič). Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: 4. 5. –
27. 5. 2006.
5. Pridigar svobodnega duha: ob 150-letnici rojstva Antona Aškerca. Avtor: mag. Marijan
Rupert (NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: 8. 6. – 1. 7. 2006.
6. Zemlja in ogenj v črki: unikatna keramika Avtorica: Marja Prelovšek (NUK). Kraj:
Razstavna dvorana NUK. Termin: 6. 7. – 19. 8. 2006.
7. Biti pesnik pomeni videti: Ibsen v našem času. Avtor: mag. Marijan Rupert (NUK). Kraj:
Razstavna dvorana NUK. Termin: 5. 10. – 4. 11. 2006.
8. Ustvarjalci dveh kultur – Stvaratelji dviju kultura. Avtorja: dr. Mihael Glavan (NUK), dr.
Zvonko Kovač (Filozofska fakulteta v Zagrebu). Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: 9.
11. – 25. 11. 2006.
9. Večno življenje Gregorčičeva poezije. Avtor: dr. Mihael Glavan (NUK). Kraj: Razstavna
dvorana NUK. Termin: 2. 12. – 16. 12. 2007.
10. Odhojene stopinje: Zorko Simčič – ob pisateljevi 85-letnici. Avtorici: mag. Rozina Švent
(NUK), Tatjana Kovač (NUK) Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: 21. 12. 2006 – 11. 1.
2007.
PREDVERJE VELIKE ČITALNICE NUK
1. Kdor oglašuje, ta napreduje: oglaševanje v slovenskih časnikih do druge svetovne vojne.
Avtorica: Helena Janežič (NUK). Kraj: preddverje Velike čitalnice NUK. Termin: 29. 6. – 9.
8. 2006.
2. Predstavitev natečajnih rešitev nove celostne grafične podobe vizualnih
komunikacij NUK. Kraj: preddverje Velike čitalnice NUK. Termin: 29. 6. – 9. 8. 2006.
• Gostujoče razstave v NUK:
RAZSTAVNA DVORANA NUK
1 Mandala. Avtorici: Vanda Omejc, Gabrijela Železnik. Kraj: Razstavna dvorana NUK.
Termin: 21. 1. – 1. 2. 2006.
PLEČNIKOV HODNIK
1. Kaj se skriva v moji glavi?. Razstava nagrajenih otroških slik (otrok, v starosti do 6. razreda
OŠ) Sinapsinega likovnega natečaja. Kraj: Plečnikov hodnik NUK. Termin: 12. 4. – 26. 5.
2006.
2. Miha Kotnik (devetošolec): niz razstav »Mladi talenti se predstavljajo«. Avtor: Miha
Kotnik. Kraj: Plečnikov hodnik NUK. Termin: 31. 5. – 12. 6. 2006.
3. Doktorice računalništva in informatike v Sloveniji. Avtorice: dr. Dunja Mladenič, Darja
Brodnik, Dalija Sega. Gostujoča razstava Instituta Jožef Stefan in Srednjeevropskega centra za
ženske in mlade v znanosti. Kraj: Plečnikov hodnik NUK. Termin: 12. 6. – 2. 9. 2006.
4. ZBDS – razstava posterjev, predstavljenih na posvetovanju visokošolskih in
specialnih knjižnic 2006. Kraj: Plečnikov hodnik. Termin: 23. 10. – 29. 11. 2006.
87

PREDVERJE VELIKE ČITALNICE NUK
1. Mesto žensk: Schüttehausprojekt. Avtorice: Eva Egermann in Christina Linortner.
Kraj: predverje Velike čitalnice NUK. Termin: 5. 10. – 18. 10. 2006.
• Gostujoče razstave izven NUK:
1. Rastoča knjiga – slovenski knjižni zakladi. Avtorja: dr. Mihael Glavan, Dušan Podgornik.
Kraj: Staatsbibliothek Muenchen. Termin: 27. 6. - 11. 8. 2006.
2. Stvaratelji dviju kultura: ustvarjalci dveh kultur. Avtorja: dr. Mihael Glavan (NUK), dr.
Zvonko Kovač (Filozofska fakulteta v Zagrebu). Kraj: Nacionalna i sveučilišna knjižnica
Zagreb. Termin: 29. 11. – 3. 12. 2006.
3. Biti pesnik pomeni videti: Ibsen v našem času. Avtor: mag. Marijan Rupert (NUK). Kraj:
Cankarjev dom v času Knjižnega sejma 2006. Termin: 5. 10. – 4. 11. 2006.
• Nerealizirane razstave:
1. Restavriranje/konserviranje dokumentov z železo-taninskim črnilom.
Avtorji: Jasna Malešič (NUK) s sodelavci.
2. Srednjeveški kodeksi iz Jurkloštra. Avtorji: dr. Nataša Golob s sodelavci.
3. Predstavitev razstave Alme Karlin na Japonskem. Avtor: Gregor Erjavec.
Tabela 51: Stroški predstavitvene dejavnosti v NUK v letu 2006*
dogodek časovni okvir stroški* SIT /
EUR
Razstave, ki jih je pripravil NUK
Podoba s silhuete: ob 250-letnici 14.2. – 4.3.2006 485,31/
rojstva Antona Tomaža Linharta
116.300,00
Ateljejski fotografi na Slovenskem 9.3. – 1.4.2006 1.663,17/
(1859 – 1919)
398.562,60
Hrepenenje in ljubezen do domovine 6.4. – 29.4.2006 353,50/
84.712,00
Akademski pevski zbor Tone Tomšič 4.5. – 27.5.2006 965,95/
(1926 – 2006)
231.480,00
Pridigar svobodnega duha: ob 150- 8.6. – 1.7.2006 798,15/
letnici rojstva A. Aškerca
191.267,75
Zemlja in ogenj v črki:
6.7. – 19.8.2006 532,92/
unikatna keramika
127.709,68
Biti pesnik pomeni videti:
5.10. – 4.11.2006 264,47/
Ibsen v našem času
63.376,80
**Ustvarjalci dveh kultur – Stvaratelji 9.11. – 25.11.2006 **2.786,23/
dviju kultura (Ljubljana)
667.691,62
Večno življenje
2.12. – 16.12.2007 1.880,08/
Gregorčičeve poezije
450.543,20
Odhojene stopinje: Zorko Simčič – ob 21.12. – 11.1.2007 1.208,11/
pisateljevi 85-letnici
289.511,20
Kdor oglašuje, ta napreduje:
29.6. – 9.8.2006 2.763,74/
oglaševanje v slovenskih časnikih do
662.303,09
druge svetovne vojne
Predstavitev natečajnih rešitev nove
celostne grafične podobe vizualnih
komunikacij NUK
29.6. – 9.8.2006 365,84/
87.760,70
prihodek
prodaja katalogov
-
-
-
-
-
-
-
prodaja zloženk
prodaja katalogov
Gostujoče razstave v NUK
Mandala 21.1. – 1.2.2006 - -
Mesto žensk: Schüttehausprojekt 5.10. – 18.10.2006 - -
Kaj se skriva v moji glavi? 12.4. – 26.5.2006 - -
Miha Kotnik: niz razstav »Mladi talenti
se predstavljajo«
31.5. – 12 6.2006 - -
-
-
88

Doktorice računalništva in informatike 12. 6. – 2. 9. 2006 - -
v Sloveniji
ZBDS – razstava posterjev 23.10. – 9.11.2006 - -
Gostujoče razstave izven NUK
Rastoča knjiga – slovenski knjižni
zakladi
27. 6. - 11. 8. 2006 1.382,91/
331.401,00
**Stvaratelji dviju kultura: ustvarjalci
dveh kultur (Zagreb)
Biti pesnik pomeni videti:
Ibsen v našem času
5. 10. – 4. 11. 2006 **stroški
upoštevani pri
razstavi v
Ljubljani
29. 11. – 3. 12. 2006 - -
* V tabeli niso upoštevani stroški, ki so nastali pri izdaji katalogov ali zloženk. Le-ti so upoštevani pri založniški
dejavnosti.
11.5 Aktivnosti za promocijo NUK in njegove dejavnosti
Promocijska dejavnost knjižnice je potekala v različnih oblikah in ob različnih priložnostih: po
klasični poti z objavami, sodelovanjem s televizijo, radiem in tiskanimi mediji ter z udeležbo
zaposlenih na različnih strokovnih srečanjih. Turistične ogledi Plečnikove stavbe za turiste so postali v
poletnih mesecih že dobro ustaljena praksa. Za ustrezno promocijo omenjenega dogodka smo
poskrbeli s pripravo turističnih letakov v angleškem in slovenskem jeziku. Uporabnikom smo ponudili
popolnoma prenovljeno spletno stran (www.nuk.uni-lj.si) v novi vizualni in delno tudi prenovljeni
vsebinski podobi.
Med promocijskimi dejavnostmi bi izpostavili samo nekatere:
- v Razstavni dvorani smo organizirali tiskovno konferenco, na kateri smo predstavili novo
monografijo ob 60-letnici nacionalne funkcije knjižnice;
- organizirali smo tiskovno konferenco, na kateri smo predstavili novo celostno podobo
knjižnice;
- izveden je bil cikel osmih 50-minutnih radijskih oddaj, povzetih po razstavi ob 80-obletnici
Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, ki smo jo maja pripravili v naši knjižnici;
- izvedeno je bilo snemanje TV oddaje o Črnih maskah (v prostorih Glasbene zbirke);
- izvedeno je bilo snemanje TV oddaje o koroški pesmi, avtorica oddaje Jasna Novak, pripravo
gradiva in strokovno pomoč so nudili sodelavci Glasbene zbirke;
- aktivno sodelovanje na okrogli mizi Slovenskega muzikološkega društva na temo Glasbeni muzej
strokovni dolg in izziv za prihodnost?;
- dejavnost in storitve NUK smo predstavljali v okviru Dneva odprtih vrat.
11.6 Vodeni ogledi knjižnice
V NUK izvajamo vodene oglede knjižnice v promocijske in izobraževalne namene za šole in
izobraževalne ustanove vseh vrst in stopenj, strokovne/bibliotekarske skupine in na prošnjo Protokola
RS, ki pogosto pripelje na ogled pomembne obiske iz politične sfere. Vodene oglede izvajajo: mag.
Dare Balažic – koordinator skupine, Urška Drofenik, Gregor Erjavec, Helena Janežič, Samo Kristan,
Matjaž Lulik, Boris Rifl, Marjeta Šušterčič, Virna Vidic-Ratković in Damjana Vovk. Spomladi 2006
smo namreč na novo usposobili štiri nove sodelavce, tako da se je skupina razširila na 10 sodelujočih.
Oblikovan je bil nov protokol vodenih ogledov, http://www.nuk.uni-lj.si/nuk2.asp?id=263723390 in
interni pravilnik ter IT službi posredovani elementi za programsko rešitev evidentiranja vodenih
ogledov v Outlooku.
Programi ogledov se večkrat razlikujejo, pač glede na želje vsakokratnih obiskovalcev, krajši/daljši
čas, in poleg splošnega ogleda ter razlage funkcij knjižnice pogosto obiščejo še kakšno izmed
-
-
89

posebnih zbirk, ali pa je ogled kombiniran s predstavitvijo informacijskih virov in iskanja podatkov v
računalniški učilnici. Tako smo leta 2006 sprejeli 118 skupin z 2.863 udeleženci.
Ogledi knjižnice so bili organizirani tudi za obiskovalce iz tujine. Med pomembnejšimi obiski iz
tujine bi omenili:
• 24. marca nas je obiskala skupina 40 študentov Sveučilišta J. J. Strossmeyer iz Osijeka, Filozofska
fakulteta/Odsjek za informacijske znanosti, skupaj s profesorji. Ogledali so si tudi kartografsko in
slikovno zbirko ter Informacijski center za bibliotekarstvo;
• 28. marca se je mudil v NUK Abdelaziz Abid, eden izmed direktorjev UNESCO in vodja
programa Memory of the World. Z njim smo se pogovarjali zlasti o štiripartitni vlogi za Codex
Suprasliensis in možnostih za uvrstitev na ta seznam;
• 5. aprila je bilo v NUK na delovnih razgovorih vodstvo hrvaške nacionalne knjižnice (Stipanov,
Mihalić, Pšenica);
• 21. aprila smo predstavili NUK študentom slovenščine z Masarykove univerze v Brnu
(Češkoslovaška). Ogledali so si tudi rokopisno zbirko;
• 4. maja se je v okviru izmenjave med študentskimi organizacijami v NUK oglasila večja skupina
študentov z Nizozemske;
• 19. maja smo predstavili delovanje knjižnice tujim udeležencem regionalne konference projekta
TEL-ME-MOR;
• 8. junija je obiskal NUK g. Marshall Breeding, profesor in strokovnjak za digitalizacijo,
Vanderbilt University, Nashville, Tennessee (ZDA);
• 12. julija smo gostili dva obiska. NUK si je ogledal dr. Lu Mu-lin, namestnik ministra za visoko
šolstvo Tajvana. V popoldanskih urah pa smo predstavili delovanje NUK udeležencem poletnega
Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture;
• 21. julija so bili na delovnem obisku v NUK udeleženci sestanka v projektu WCH (Web Cultural
Heritage);
• 1. septembra je bila na krajšem ogledu dr. Katie K. C. Su, National Central Library, Taipei
(Tajvan);
• 19. oktobra smo pripravili vodstvo za udeležence sestanka delovne skupine CENL/FEP
(predstavnikov Konference evropskih nacionalnih knjižnic in Združenja evropskih založnikov);
• 25. oktobra je obiskal NUK g. Robert Pestell, IFLA Section on Library Services to Multicultural
Populations, ki se je dogovarjal za organizacijo dvodnevnega sestanka sekcije v NUK februarja
2007;
• 26. oktobra je bil na delovnem obisku NUK direktor kosovske nacionalne knjižnice dr. Sali
Bashota;
• 2. novembra smo razkazali knjižnico dr. Papiku z Instituta za bibliotekarske in informacijske
študije, Karlova univerza iz Prage;
• 17. novembra sta se mudila v NUK predstavnika Asociacije slovenskih kulturnih skupnosti Srbije
gospoda M. Piljušič in D. Ličan;
• 20. novembra si je ogledal NUK dr. Huang Ling Yu, Institut za svetovne religije, Kitajska
akademija družbenih ved, Peking;
• 22. novembra je bil na delovnem obisku direktor madžarske nacionalne knjižnice dr. Istvan
Monok, ki si je poleg splošnega delovanja ogledal še rokopisno zbirko, predstavljena pa so mu
bila tudi naša prizadevanja na področju digitalne knjižnice;
• 27. novembra smo gostili veliko skupino albanskih knjižničarjev, večinoma iz nacionalne
knjižnice;
• 1. decembra so bili na delovnem obisku trije strokovnjaki kosovske nacionalne knjižnice (Besim
Kokollari, Ramush Zeka, Izet Abdyli), ki jih je zanimalo predvsem vodenje knjižnice, notranja
organizacija, računalniški sistemi/IT, uporabniški servisi in obdelava gradiv.
11.7 SYCP: Slovenia, Your Co-operation Partner
SYCP, http://www.sycp.si/ je integriran informacijski sistem, ki predstavlja Slovenijo kot moderno,
na znanju temelječo družbo v EU in s svojo izjemno bogato podatkovno vrednostjo omogoča in
90

pospešuje bodoče sodelovanje na raznovrstnih tematskih področjih vse od izobraževanja, raziskav,
razvoja in inovacij, gospodarstva, informacijske družbe, kulture, javne uprave itd. Projekt je zasnovan
v sodelovanju 14 ministrstev in več vladnih služb ter nevladnih partnerjev; usmerjata in koordinirata
ga Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Slovensko gospodarsko-raziskovalno
združenje iz Bruslja. Predstavitve glavnih akterjev na posameznih področjih so v angleščini, saj je
namen projekta promovirati Slovenijo v državah EU, kjer si bodo lahko s pomočjo tega orodja z
lahkoto poiskali potencialne partnerje ali kontakte v Sloveniji.
NUK je bil kot ustanova posebnega nacionalnega pomena že od začetka (2005) povabljen k
sodelovanju. Po točno določeni shemi (enaka za vsa področja) smo nato pripravili vpis za NUK, ki
smo ga v letu 2006 dvakrat ažurirali in dodali nov organigram NUK v angleščini. Vpis zajema
naslednja poglavja: Institution, Areas of Activity, Organisation Chart, Overview, Milestones,
International Co-operation, Strengths and Potentials, Main Documents, Basic Indicators, Contact
Persons, Useful links, skupaj s slikovnim gradivom in grafičnimi prikazi. Podatki so konec leta 2006
izšli tudi na DVD.
11.8 Druge predstavitvene in promocijske dejavnosti
• Aktivno smo se udeležili tiskovne konference s predstavitvijo jubilejne monografije (19.
september);
• 27.02. smo predstavili NUK v oddaji lokalnega radia Kum Trbovlje;
• Marca se je predstavnik NUK udeležil otvoritve razstave o človekovih pravicah v TR3 in prevzel
publikacijo The Face of Human Rights, ki jo je švicarski ambasador g. P. Koller podaril NUK;
• Udeležba predstavnika NUK na sprejemih ob državnem prazniku kraljevine Norveške (17.05.) in
ZDA (03.07.);
• Razstavni projekt Ibsen: dva sestanka z diplomatskim osebjem Veleposlaništva kraljevine
Norveške;
• Renaissance Library Calendar: besedilo za predstavitev NUK in fotografsko gradivo;
• Vzpostavitev nove spletne strani NUK;
• Posredovanje ažuriranih podatkov za vpis NUK v mednarodnih direktorijih World of Learning in
International Literary Market Place;
• Leto kulture 2006/07, oblikovanje in posredovanje ponudbe storitev NUK za skupni projekt MK
in MŠŠ;
• Turistični ogledi NUK, poletje 2006;
• Dan univerze, 01.10.: predstavitev NUK na začetku akademskega leta;
• Dan odprtih vrat, 02.12.: predstavitev oddelkov in izvedba vodenega ogleda knjižnice.
12 Mednarodna dejavnost
12.1 Politika na področju mednarodne dejavnosti
Mednarodno sodelovanje je stalnica v delovanju NUK in poteka na različne načine. Knjižnica
vzdržuje stike z velikim številom nacionalnih, univerzitetnih in drugih znanstvenih knjižnic, s katerimi
se zaradi skupnih interesov združuje in srečuje v okviru evropskih ali mednarodnih strokovnih
organizacij in njihovih organov kot enakopraven partner v znanstveno-raziskovalnih projektih ter v
drugih iniciativah in vrstah partnerstva. Njeni predstavniki delujejo aktivno v različnih mednarodnih
organizacijah, z udeležbo na mednarodnih strokovnih srečanjih pridobiva nova znanja in informacije, s
sodelovanjem v mednarodnih projektih razširja svoja partnerstva in zagotavlja dodatna sredstva za
razvoj njenih dejavnosti.
12.2 Prioritetni cilji v letu 2006
- Zagotavljanje sodelovanja članov mednarodnih delovnih skupin, komisij in odborov na
mednarodnih sestankih in konferencah.
91

- Podpiranje aktivne udeležbe zaposlenih na mednarodnih strokovnih srečanjih.
- Zagotavljanje strokovnih obiskov na knjižnih sejmih in v knjižnicah, s katerimi ima NUK
sklenjene sporazume o sodelovanju in izmenjavi kadrov.
- Plačevanje članarin mednarodnim organizacijam s področja dejavnosti knjižnice.
12.3 Uresničitev letnih ciljev
- Zaposleni so aktivno sodelovali v delu mednarodnih organov in se udeleževali njihovih sestankov
in konferenc.
- Zagotovljeno je bilo sodelovanje zaposlenih na pomembnejših mednarodnih strokovnih srečanjih;
prioritetno je bilo podprto aktivno sodelovanje (referati in drugi prispevki).
- Zaposleni so se udeležili pomembnejših knjižnih sejmov in obiskali oz. se izpopolnjevali v tujih
knjižnicah.
- Načrtovane članarine mednarodnim organizacijam s področja delovanja knjižnice so bile plačane.
- Sodelovanje s tujimi nacionalnimi knjižnicami je potekalo uspešno. Podpisan je bil sporazum o
sodelovanju z madžarsko nacionalno knjižnico.
- Zelo uspešni smo bili pri izvajanju mednarodnih projektov, predvsem na področjih ohranjanja
knjižničnega gradiva, oblikovanja elektronskih arhivov in digitalnih knjižnic.
12.4 Udeležba na konferencah in sestankih mednarodnih združenj
Zaposleni v NUK so se v letu 2006 v skladu z načrti udeležili letnih konferenc in sestankov
mednarodnih združenj oziroma organizacij, katerih člani so in pri katerih sodelujejo v vodstvenih
telesih ali delovnih skupinah. Prednost pri udeležbi na mednarodnih konferencah, simpozijih ipd. so
imeli delavci, ki so na njih sodelovali aktivno. Zaposleni so v skladu z načrti obiskali tudi mednarodne
sejme knjižne produkcije, sejme računalniške opreme ter tuje knjižnice. Aktivno so delovali v okviru
mednarodnih združenj in organizacij, izmenjava strokovnjakov s češko nacionalno knjižnico pa se je
uspešno nadaljevala. V okviru mednarodnega sodelovanja so NUK obiskali strokovnjaki iz drugih
knjižnic in drugi tuji gostje (Glej Priloga 4).
12.5 Plačilo članarin in mednarodna dejavnost
Plačane so bile članarine za naslednja mednarodna združenja oz. organizacije:
- AIBM/IAML (International Association of Music Libraries, Archives and Documentation
Centres), http://www.iaml.info/
- CENL (Conference of European National Librarians), http://www.cenl.org/
- eIFL.net (Electronic Information for Libraries), http://www.eifl.net/
- IASA (International Association of Sound and Audiovisual Archives), http://www.iasa-web.org/
- IBBY (International Board on Books for Young People), http://www.ibby.org/
- ICOM-CC (International Council of Museums – Committee for Conservation), http://www.icomcc.org/
- IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions), http://www.ifla.org/
- ISBN (The International ISBN Agency), http://www.isbn-international.org/
- ISMN (The International ISMN Agency), http://www.ismn-international.org/
- ISSN (ISSN International Centre), http://www.issn.org/
- LIBER (Ligue des Bibliothèques Européennes de Recherche), http://www.kb.dk/liber/
- TEL (The European Library), http://www.theeuropeanlibrary.org/portal/index.html .
NUK je tudi član Aslib (The Association for Information Management), http://www.aslib.co.uk/
in NAPLE (National Authorities on Public Libraries in Europe), http://www.naple.info/ , kjer se
plačuje članarina bienalno; v nekaterih organizacijah je članstvo brezplačno, npr. ELAG
(European Library Automation Group), http://www.elag.org/, CDNL (Conference of Directors of
National Libraries), http://www.nla.gov.au/initiatives/meetings/cdnl/ .
92

Delovanje NUK v okviru mednarodnih združenj oz. organizacij:
IFLA:
- National Libraries Section Newsletter: posredovali smo novice o delovanju NUK (2004-06) za
objavo v biltenu sekcije in prevedli zloženko s predstavitvijo dela sekcije,
http://www.ifla.org/VII/s1/index.htm;
- Udeležili smo se 72. generalne konference z naslovom »Libraries: Dynamic Engines for the
Knowledge and Information Society« v Seoulu, Koreja, 20. – 24.08.2006;
- V Stalni odbor Sekcije za informacijsko tehnologijo je bila izvoljena mag. Alenka Kavčič-Čolić,
http://www.ifla.org/VII/s21/s21-MembersList.htm. S predsednikom odbora, dr. Reinhardom
Altenhoenerjem je bil oblikovan predlog za izvajanje mednarodne delavnice s področja evalvacije
digitalnih arhivov v sofinanciranju IFLA;
- 25. oktobra je obiskal NUK g. Robert Pestell, IFLA Section on Library Services to Multicultural
Populations, http://www.ifla.org/VII/s32/index.htm, ki se je dogovoril za organizacijo
dvodnevnega sestanka sekcije v NUK 26. in 27. februarja 2007.
CENL:
- Sodelovali smo v anketi o vprašanju delovnega jezika in posredovali mnenje o Berlin Declaration
on Open Access, http://oa.mpg.de/openaccess-berlin/berlindeclaration.html;
- Skozi vse leto smo spremljali pobude in njihov razvoj na področju t. i. »Evropske digitalne
knjižnice«, tako v okviru CENL, kakor tudi na nivoju Evropske unije oziroma na sedežu
Evropske komisije. V okviru iniciative i2010 Digital Libraries,
http://europa.eu.int/information_society/activities/digital_libraries/what_is_dli/index_en.htm, je
NUK sodeloval v spletni konsultaciji o digitalnih knjižnicah. Na podlagi zbranih odgovorov
sodelujočih je Komisija 24. avgusta 2006 sprejela Uradno priporočilo o digitalizaciji in digitalnem
ohranjanju,
http://europa.eu.int/information_society/activities/digital_libraries/doc/recommendation/recomme
ndation/en.pdf;
- Na sedežu CENL so v letu 2006 pripravili nove strateške dokumente (vizija, poslanstvo, plan,
resolucija), http://www.nlib.ee/cenl/statement.php in http://www.nlib.ee/cenl/vision.php; prevedli
smo jih v slovenščino in posredovali uredništvu Knjižničarskih novic za objavo;
- V slovenščino smo prevedli več sporočil za medije, ki so nastala v sodelovanju CENL in Evropske
komisije ter jih posredovali v objavo medijem;
- Maja 2006 smo sodelovali v anketi o poimenovanju in funkcijah nacionalk ter o delovanju centrov
za zaščito in restavriranje knjižničnih gradiv;
- Kot vsako leto, smo tudi lani pripravili letno poročilo v angleščini po shemi CENL,
http://www.nlib.ee/cenl/docs/annual_reports/Slovenia_annual_report_2005.pdf ;
- V NUK je 19. oktobra 2006 potekal sestanek delovne skupine CENL/FEP (Konferenca
direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic/Združenje evropskih založnikov),
http://www.nlib.ee/cenl/working_groups.php, s slovenskimi založniki ob aktivni udeležbi
predstavnikov knjižnice in Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo s FF v
Ljubljani;
- Tudi za CDNL (Konferenco direktorjev nacionalnih knjižnic) smo pripravili letno poročilo o delu
NUK v angleščini po zahtevani shemi,
http://www.nla.gov.au/initiatives/meetings/cdnl/2006/slovenia2006.rtf .
UNESCO:
- Nacionalni komisiji smo posredovali poročila o Index Translationum in razstavnem projektu za
Codex Suprasliensis;
- 28. marca se je mudil v NUK Abdelaziz Abid, eden izmed direktorjev UNESCO in vodja
programa Memory of the World. Pogovori so tekli zlasti o štiripartitni vlogi ustanov iz Slovenije,
Poljske, Rusije in Bolgarije za Codex Suprasliensis in možnostih za uvrstitev na ta seznam,
http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=1678&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html;
- V skladu s sklepom vlade (39. seja, 08.09.2005) je bila na novo formirana Slovenska nacionalna
komisija za Unesco; imenovali smo novega predstavnika NUK (mag. D. Balažic), ki se je udeležil
93

konstitutivne seje nacionalne komisije (NUK, 24. maj 2006) in konstitutivne seje Odbora za
komunikacije (5. julij 2006).
Dvostransko sodelovanje:
- Za potrebe Ministrstva za kulturo RS smo pripravili poročila o dvostranskem sodelovanju
oziroma o načrtovanju sodelovanja za naslednje države in regije: Bavarska, Češka, Črna gora,
Flamska, Francija, Hrvaška, Nemčija, Portugalska, Rusija, Španija. Ministrstvu smo posredovali
predloge in mnenja k dvostranskemu sporazumu o sodelovanju z Izraelom.
12.6 Mednarodna izmenjava strokovnjakov
- Maja 2006 smo podpisali Sporazum o izmenjavi strokovnjakov med NUK in Madžarsko
nacionalno knjižnico v Budimpešti, http://www.oszk.hu/, podpisnika ravnatelja mag. Lenart
Šetinc in dr. István Monok, in sicer za obdobje 2006-08. Besedilo je nastalo v sodelovanju med
odgovornima za mednarodno sodelovanje na obeh straneh, mag. D. Balažicem in gospo Barbaro
Kiss na osnovi meddržavnega sporazuma za omenjeno obdobje. Veljavnost sporazuma se bo
avtomatično podaljšala vsaki dve leti, če nobena stran ne bo izrazila drugačne volje v za to
določenem roku; v zvezi s tem je NUK obiskal direktor madžarske nacionalke (22.11.), ki si je
poleg splošnega delovanja ogledal še rokopisno zbirko, predstavljena pa so mu bila tudi naša
prizadevanja na področju digitalne knjižnice.
12.7 Mednarodna razstavna dejavnost
- NSK Zagreb (Hrvaška). V zadnjem času so se spet poglobili stiki z nacionalno knjižnico
Hrvaške, http://www.nsk.hr/home.aspx?id=24. Tako je bilo v začetku aprila na delovnem obisku v
NUK vodstvo NSK. V soboto, 7. oktobra 2006 je bila v NSK v Zagrebu odprta razstava z
naslovom »Stvaratelji dviju kultura/Ustvarjalci dveh kultur«, rezultat tesnega sodelovanja
obeh ustanov, takorekoč prva skupna akcija obeh nacionalk in sad oživljenega sodelovanja med
vodstvoma obeh knjižnic (avtorja: dr. Mihael Glavan, NUK, in dr. Zvonko Kovač, NSK).
Razstava je bila postavljena kasneje v NUK in sicer med 9. in 25. novembrom 2006,
http://www.nuk.uni-lj.si/nuk4.asp?id=45627077 in http://www.nsk.hr/Info.aspx?id=175&hid=93 .
- Bavarska državna knjižnica München (Nemčija). Razstava Slovenski knjižni zakladi
(Slowenische Bücherschätze) v Staatsbibliothek v Münchnu, 27. 06. – 11. 08. 2006, je bila že
sedma predstavitev v okviru projekta Rastoča knjiga, ki je namenjen promociji prepoznavanja
Slovenije kot naroda dela, kulture in znanja. Predstavitev je bila zamišljena kot meddržavna
(slovensko-bavarska) kulturna izmenjava in se je navezovala na slovensko razstavo Brižinskih
spomenikov v letu 2004. Šlo je za doslej največjo in najbolj celovito predstavitev slovenske
kulture na Bavarskem in primer dobrega sodelovanja z Bavarsko državno knjižnico, ki hrani
izvirne Brižinske spomenike, najstarejši pisni dokument slovenskega jezika in kulture. Pri tej
razstavi je imel največji vsebinski delež NUK, ki je prispeval večino eksponatov. Razstavo so
sestavljali dragoceni srednjeveški kodeksi in stari tiski v trezorskem delu razstavišča in izvirni
tiski, faksimili, reprinti knjig in zemljevidov ter posnetki iz različnih materialov na panojih v
odprtem delu razstavišča. Razstavo sta avtorsko pripravila: dr. Mihael Glavan (izbor in vsebina),
in Dušan Podgornik (postavitev in oblikovanje).
- Biti pesnik pomeni videti – Ibsen v našem času, NUK, 05. 10. – 04. 11. 2006. Narodna in
univerzitetna knjižnica se je pridružila svetovnemu projektu počastitve 100. obletnice smrti
velikega norveškega književnika Henrika Ibsena, ki velja za enega od utemeljiteljev moderne
evropske drame. Razstava je bila izjemen dogodek tudi v evropskem merilu, saj so bila le v naših
razstavnih prostorih na ogled dragocena Ibsenova dela v prvih natisih. 25 originalnih knjižnih
izdaj je posebej za to priložnost prijazno posodila gospa Anne Brit Reigstad iz svoje zasebne
zbirke. Drugi del razstave predstavlja prevode Ibsenovih del v slovenščino, odmeve naših
pisateljev in kritikov na njegovo ustvarjalnost ter gledališke uprizoritve Ibsena na slovenskih tleh.
Razstava je nastala v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Norveške, ki je bilo tudi
pokrovitelj celotnega programa ob dramatikovi obletnici.
94

- V
12.8 Organizacija mednarodnih konferenc in sestankov
- Regionalna delavnica projekta TEL-ME-MOR. Delavnica v Ljubljani je potekala 18. in 19.
maja 2006 v prostorih Centra Evropa, http://www.center-evropa.si/, na Dalmatinovi ulici, ki se je
je udeležilo 60 predstavnikov iz kulturnih, akademskih in raziskovalnih institucij iz Slovenije,
Hrvaške, Bosne, Makedonije, Malte, Cipra in Turčije. Sodelovali so še govorci in managerji
projekta iz Češke, Estonije, Italije, Litve, Nizozemske in Velike Britanije;
NUK je 19. oktobra 2006 potekal sestanek delovne skupine CENL/FEP (Konferenca
direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic/Združenje evropskih založnikov) s slovenskimi
založniki.
13 Druga dejavnost knjižnice: Zbirka EU, ZBDS, COSEC in IDC
13.1 Delovanje zbirke EU
Novembra 2000 je Evropska komisija podelila NUK status depozitne knjižnice EU, ki je bila uradno
odprta aprila 2004. Depozitna knjižnica EU 3 (Zbirka EU) je samostojna organizacijska enota z bogato
zbirko različnih vrst gradiva, ki ga izdajajo institucije EU ter uradna založba EU (Publication Office).
Njeni osnovni nalogi sta obveščanje in osveščanje javnosti ter zainteresiranih o ideji EU, njenih
politikah in delovanju in zagotavljanje dostopa do informacij, publikacij in drugega knjižničnega
gradiva EU najširši javnosti.
Zbirka redno in brezplačno prejema po en izvod publikacij EU, in sicer monografije, serijske
publikacije (kot so poročila posameznih institucij, teles in agencij EU o njihovem delu, fazna poročila
projektov in raziskav, statistične publikacije Eurostata ipd.), Uradni list EU v klasični obliki in na
cederomih (tekoči uradni list EU v angleščini in v slovenščini - v podserijah C + L in S), mesečni
bilten EU, revije z vitalnih področij delovanja EU, zemljevide, cederome, videokasete, plakate,
kartice, letake, obvestila o novostih ter brezplačno informativno in promocijsko gradivo. Gradivo je
bibliografsko obdelano v vzajemnem katalogu. Postavljeno je v prostem pristopu in razdeljeno na 17
tematskih področij EU; dodano je 18. področje »Slovenija – EU«. Prostor Zbirke EU je opremljen
tako, da omogoča postavitev gradiva v prostem pristopu, hranjenje letnikov revij za najmanj 3 leta,
dve delovni mesti za zaposleni, 5 čitalniških mest za uporabnike in 1 uporabniško mesto z osebnim
računalnikom.
V letu 2006 se je dotok serijskih publikacij (revije) ustalil, povečal pa se je dotok monografskih
publikacij v številu kosov. Pridobljene so bile npr. 3 enote po 150 kosov gradiva, ki smo jih nato
posredovali drugim knjižnicam. Pridobljenih je bilo 260 enot oz. 860 kosov monografskih in 67 enot
oz. 320 kosov serijskih publikacij, 7 enot oz. 140 kosov cederomov in 8 enot oz. 100 kosov
neknjižnega gradiva.
V letu 2006 je v primerjavi z letom 2005 izposoja gradiva porasla za dobrih 12%, kar dokazuje, da
uporabniki sicer spoznavajo zbirko EU in potrebujejo tovrstno gradivo, vendar ne v obsegu, kot smo
načrtovali (vse bolj se poslužujejo virov na internetu, kjer je občutno narasla ponudba elektronskih
publikacij). Skupaj je bilo izposojenih 333 enot gradiva. Podoben trend zasledimo pri informacijskih
zahtevkih. V letu 2006 smo jih prejeli 231, vsi so bili uspešno realizirani. Čeprav je bilo zahtevkov
6% manj kot v letu 2005, pa so bili vsebinsko zahtevnejši. Število opravljenih poizvedb je poraslo za
5%, kar kaže na to, da prihajajo v Zbirko uporabniki z zahtevnimi in obširnimi informacijskimi
potrebami. Število obiskov (285) je v primerjavi z letom 2005 poraslo za 12%. Ugotavljamo, da kljub
temu, da je večina informacij in publikacij oz. dokumentov EU brezplačno dosegljivih (tudi v
celotnem besedilu) na internetu (strežnik »Europa«), uporabniki še vedno iščejo tiskane različice.
3 Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Narodni in univerzitetni knjižnici (z dne 7.10.
2004) imenuje enoto Zbirka publikacij EU, vladnih in uradnih publikacij ter posebnega knjižničnega
gradiva, saj gre za združitev prej dveh samostojnih zbirk.
95

V letu 2006 je bila posebna pozornost namenjena izobraževanju in usposabljanju uporabnikov za
samostojno iskanje informacij po različnih informacijskih virih EU in o EU (67 udeležencev).
Predstavitev Zbirke je bila organizirana za študente bibliotekarstva, novo zaposlene v NUK in
obiskovalko iz Nacionalne knjižnice v Pragi.
V letu 2006 je bil zabeležen bistveno večji (za 93%) obisk zbirke posebnega knjižničnega gradiva
(363), število informacijskih zahtevkov je bilo 156, skupaj opravljenih poizvedb po različnih
informacijskih virih pa 178. Sicer pa je potekala reorganizacija strokovne obdelave in priprave na delo
v sistemu COBISS3. Izdelana je bila tudi zasnova reorganizacije skladišča drobnega tiska in
posebnega knjižničnega gradiva, ki bo izvedena po sprostitvi skladiščnih prostorov na Leskoškovi, ki
jih sedaj uporablja Arhiv RS.
13.2 Podpora dejavnosti konzorcija COSEC
NUK podpira delovanje konzorcija COSEC od njegove ustanovitve dalje, in sicer tako kadrovsko kot
prostorsko in materialno. To predstavlja tudi temelj uspešne realizacije letnega prioritetnega cilja, t j.
nabave tujih e-virov v okviru COSEC/eIFL.net. COSEC je eden izmed 49 konzorcijev, ki delujejo v
okviru mednarodnega konzorcija eIFL.net, s katerim je NUK podpisal dogovor o vzajemnem
sodelovanju. Glavna usmeritev konzorcija je nabava tistih virov, ki jih pridobivamo skupaj z ostalimi
članicami eIFL.net. Skupna vrednost realiziranih nakupov pod okriljem konzorcija COSEC je v letu
2006 znašala 65.000.000 SIT / 271.240 €. S skupnim sodelovanjem na ravni eIFL.net - založniki -
COSEC smo prihranili približno 46.000.000 SIT / 191.955 €.
Dvanajst zaposlenih v NUK je v letu 2006 vodilo ali sodelovalo pri večini aktivnosti COSEC.
Realizirane so bile naslednje aktivnosti:
- nabava podatkovnih zbirk za različne tipe slovenskih knjižnic;
- dogovarjanje in pogajanje s ponudniki e-vsebin;
- testiranje novih produktov in storitev;
- organizacija predstavitve novih podatkovnih zbirk za knjižničarje;
- organizacija usposabljanja knjižničarjev za delo z podatkovnimi zbirkami;
- izvajanje programa Intelectual Property;
- zagotovitev oddaljenega dostopa do dodatnih zbirk;
- priprava več pod-pogodb za člane konzorcija;
- sodelovanje pri pridobivanju sredstev za nakup elektronskih virov pri partnerjih: Ministrstvo za
kulturo, Agencija za raziskovalno dejavnost RS, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru,
Univerza na Primorskem, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Univerzitetna knjižnica
Maribor in posamezne sodelujoče knjižnice;
- izdelava več stroškovnih modelov delitve stroškov nakupa med sodelujočimi knjižnicami in
izstavitev računov;
- izvedba promocije informacijskih virov (predstavitve, obveščanje, izdelava in posredovanje
promocijskega gradiva);
- zagotovitev dostopa do kakovostnih prosto dostopnih časopisov in promocija prostega dostopa;
- izvedba evalvacije zadovoljstva z e-viri (spremljanje uporabe e-virov po principih COUNTER);
- sodelovanje z ostalimi nacionalnimi konzorciji in mednarodnimi konzorcijskimi združenji;
- dopolnjevanje spletne strani COSEC;
- komuniciranje s knjižnicami preko distribucijskih list, individualnih stikov in rednih srečanj oz.
sestankov konzorcijskih skupin;
- svetovanje članom pri konzorcijskem pridobivanju virov;
- zbiranje podatkov o članih (npr. IP naslovi) itd.
13.3 Podpora dejavnosti ZBDS
NUK podpira delovanje ZBDS že od njegove ustanovitve dalje, in sicer tako kadrovsko kot prostorsko
in materialno. Tudi v letu 2006 sta sedež in ožje vodstvo ZBDS ostala v NUK (predsednica, tajnica in
blagajničarka). V NUK je bil tudi sedež uredništva revije Knjižnica, ki je temeljna strokovna revija s
96

področja bibliotekarstva in informacijske znanosti (delavka NUK je glavna in odgovorna urednica
revije, v uredniškem odboru so sodelovali trije zaposleni, v recenzijskih postopkih pa 10 zaposlenih).
Zaposleni v NUK so v letu 2006 vodili ali sodelovali pri večini aktivnosti ZBDS. Med aktivnostmi
ZBDS bi izpostavili strokovno posvetovanje visokošolskih in specialnih knjižnic, srečanje potujočih
knjižnic, strokovno posvetovanje splošnih knjižnic in promocijsko akcijo Dan splošnih knjižnic.
Redno je bila dopolnjevana spletna stran združenja, prevedene so bile IFLA smernice za storitve za
uporabnike z disleksijo, izšel je zbornik posvetovanja visokošolskih in specialnih knjižnic, objavljeni
sta bili dve številki časopisa potujočih knjižnic in dve številki časopisa študentske sekcije, revija
Knjižnica je izhajala v elektronski in tiskani različici, portal e-publikacij ZBDS je bil dopolnjen z
dvema zbornikoma v celotnem tekstu. Pripravljen je bil tudi osnutek novega statuta, objavljen razpis
za nagrade Kalanovega sklada in v okviru projekta Andragoškega centra izdelana izhodišča za
smernice za informacijsko opismenjevanje v visokem šolstvu. ZBDS je sodeloval z mednarodnimi
združenji (IFLA, EBLIDA) ter združenji iz sosednjih držav, v domačem prostoru pa z Zvezo splošnih
knjižnic in sekcijo IBBY, aktivno se je vključil tudi v delo Kulturniške zbornice (priprava projekta
celostne podobe in spletne strani zbornice).
Glede na to, da v aktivnostih združenja sodeluje le ozek krog knjižničarjev in knjižnic, vedno večji del
dejavnosti odpade na zaposlene v NUK. Obseg in zahtevnost vodenja dejavnosti ZBDS sta postala že
tako velika, da postaja prihodnost združenja ogrožena (interesa za prevzemanje vodilnih funkcij ni, saj
se izvajajo neprofesionalno, torej poleg rednih delovnih obveznosti, ki jih imajo posamezniki v svojih
knjižnicah). Več o dejavnosti ZBDS je dostopno na spletni strani: http://www.zbds-zveza.si/.
13.4 Dejavnost IDC
Dejavnost Informacijsko-dokumentacijskega centra Sveta Evrope je potekala v zmanjšanem obsegu,
ker Svet Evrope zaključuje sodelovanje z NUK in v letu 2007 IDC ne bo več deloval kot sestavni del
NUK.
14 Pomembnejši dogodki v letu 2006
- Druga izdaja Kopernikovih Revolucij iz leta 1566: knjiga De Revolutionibus je bila vseskozi
napačno datirana (z letnico 1766). Knjigo je odkril dr. Stanislav Južnič (februar 2006);
- 28. marca se je mudil v NUK Abdelaziz Abid, eden izmed direktorjev UNESCO in vodja
programa Memory of the World;
- Regionalna delavnica projekta TEL-ME-MOR, v Ljubljani 18. in 19. maja 2006, ki se je je
udeležilo 60 predstavnikov iz kulturnih, akademskih in raziskovalnih institucij iz Slovenije,
Hrvaške, Bosne, Makedonije, Malte, Cipra in Turčije;
- Maja 2006 smo podpisali Sporazum o izmenjavi strokovnjakov med NUK in Madžarsko
nacionalno knjižnico v Budimpešti za obdobje 2006-08 na osnovi meddržavnega sporazuma za
omenjeno obdobje;
- Izšla je monografija ob 60. obletnici nacionalne funkcije NUK z naslovom »Slovenska nacionalna
knjižnica« je izšla junija 2006;
- Razstava Slovenski knjižni zakladi (Slowenische Bücherschätze) v Staatsbibliothek v Münchnu,
27. 06. – 11. 08. 2006, ki je bila doslej največja in najbolj celovita predstavitev slovenske kulture
na Bavarskem. Razstavo so sestavljali dragoceni srednjeveški kodeksi in stari tiski v trezorskem
delu razstavišča in izvirni tiski, faksimili, reprinti knjig in zemljevidov ter posnetki iz različnih
materialov na panojih v odprtem delu razstavišča.
- Nov Zakon o obveznem izvodu publikacij je stopil v veljavo 19. oktobra. Zavezanci po novem
zakonu so: založniki, izdajatelji oz. distributerji;
- 7. oktobra 2006 je bila v NSK v Zagrebu odprta razstava z naslovom »Stvaratelji dviju
kultura/Ustvarjalci dveh kultur«, rezultat tesnega sodelovanja obeh ustanov, skupna akcija obeh
97

nacionalk in sad oživljenega sodelovanja med vodstvoma obeh knjižnic. Razstava je bila
postavljena kasneje tudi v NUK in sicer med 9. in 25. novembrom 2006;
- V NUK je 19. oktobra 2006 potekal sestanek delovne skupine CENL/FEP (Konferenca direktorjev
evropskih nacionalnih knjižnic/Združenje evropskih založnikov) s slovenskimi založniki;
- 7. december 2006: tiskovna konferenca »Ogrožena narodova pisna zapuščina«. Raziskava, ki so jo
opravili raziskovalci NUK in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, je razkrila dramatično
stanje gradiva v vsaki tretji knjigi, nastali med leti 1850 in 1990.
98

III POGOJI DELOVANJA KNJIŽNICE IN OCENA POSLOVNE
USPEŠNOSTI
1 Vodenje, organizacija in drugo splošno delo knjižnice
1.1 Politika na področju vodenja in organizacije knjižnice
Temeljne usmeritve knjižnice so bile naslednje: zagotoviti pogoje za opravljanje temeljnih z zakonom
predpisanih nalog; z vključevanjem v projekte zagotoviti razvoj dejavnosti; partnerstvo z javnim in
zasebnim sektorjem, sodelovanje in koordinacija na nacionalni in evropski ravni; doseči večjo
učinkovitost in usposobljenost knjižnice ter usmeritev na strateške prioritete.
1.2 Prioritetni letni cilji pri vodenju in organizaciji knjižnice v letu 2006
- Zagotavljanje ustrezne računalniške podpore programov in storitev knjižnice.
- Prenova spletnih strani ter storitev digitalne knjižnice.
- Reorganizacija finančnega poslovanja knjižnice.
- Skrb za izobraževanje zaposlenih: vzpostavitev elementov »učeče se organizacije«
1.3 Uresničitev letnih ciljev
- Zagotavljanje računalniške podpore je vedno pomembnejše, saj je knjižnica dejansko postala
informacijski center, še dodatno pa pomen povečujejo trendi digitalizacije gradiv, zajemanja
digitalnih vsebin in on-line dostopnosti. V okviru razpoložljivih finančnih možnosti smo
zagotovili poglavitni cilj, in sicer zagotavljanje nemotenega delovanja infrastrukture potrebne za
delovanje vseh servisov, ki jih NUK nudi uporabnikom, še posebej razvoj in vzdrževanje omrežja,
servisov in strežnikov, tudi za poslovno-informacijski sistem in digitalno knjižnico.
- V letu 2006 smo prenovili spletne strani NUK in tako sredi jeseni uresničili enega izmed
prioritetnih letnih ciljev. Odziv uporabnikov na njihove potrebe prirejene spletne strani je bil
izjemno pozitiven. Uporabniki so zlasti pozdravili preglednost in jasnost strani ter novo vizualno
podobo. Prenova je temeljila na snovanju nove uporabniške izkušnje in je vključevala: določitev
ciljev spletnega mesta, analizo uporabniških potreb, določitev vsebinskih zahtev in funkcionalne
specifikacije, oblikovanje interakcij z uporabniki, vizualno oblikovanje ter oblikovanje vmesnika,
navigacije in informacij.
- Novembra 2005 smo na Slovenskem knjižnem sejmu objavili prvo različico portala Digitalne
knjižnice Slovenije – dLib.si. Prvotno je vseboval le nekaj zbirk (ca. 900 portretov, nekaj deset
zemljevidov, digitalizirani Ljubljanski zvon ter nekaj zvočnih posnetkov). Tekom leta 2006 smo
uporabnikom zagotovili dostop do zbirk Znanstvenih člankov, Starejših člankov, Fotografske
zbirke (ca. 10.000 fotografij), Plakatov, Zemljevidov in Zvočnih posnetkov), skupaj do ca. 30.000
digitalnih objektov. Digitalno knjižnico Slovenije smo tudi organizacijsko podprli z ustanovitvijo
Enote za razvoj in upravljanja digitalne knjižnice s tremi oddelki. Z dejavnostmi na tem področju
smo presegli zastavljene cilje.
- Zaposlili smo novega pomočnika za področje financ, kar je zagotovilo uresničitev prioritetnega
cilja, to je reorganizacijo finančnega poslovanja. Učinkovitejši sistem upravljanja s
pridobljenimi sredstvi, zagotavljanje namenske porabe, nadzor in kontrola stroškov med letom so
vedno pomembnejši elementi finančnega poslovanja. V tem okviru je bila pomembna dejavnost
tudi pridobivanje in upravljanje lastnih sredstev. Pretežno smo jih pridobivali v okviru
vključevanja v projekte, za katere smo tudi uveljavili finančna in računovodska pravila EU.
- Na področju formalnega izobraževanja se je prioritetno podpiral visokošolski oziroma
podiplomski študij. Sicer pa smo zaposlene uspešno spodbujali k sodelovanju v različnih oblikah
99

izobraževanja na naslednjih področjih: permanentno strokovno izobraževanje odraslih, strokovno
izobraževanje za pridobitev klasifikacij, izobraževanje za e-knjižnico in informacijsko tehnologijo,
komuniciranje idr.
1.4 Vodenje in organizacija ter druge splošne naloge
Predvidenih kadrovskih dopolnitev zaradi restrikcij pri zaposlovanju nismo uspeli realizirati, kar
gotovo ostaja naloga za naslednja leta, saj se bo vloga knjižnice močno preoblikovala na področju
digitalne knjižnice in informatike. V skladu s planom smo zaposlili pomočnika ravnatelja za splošne in
finančne zadeve. Redno delo (napredovanja, zamenjave, porodniške, upokojitve, spremljanje in
uresničevanje letnih načrtov, karierni razgovori) na področju kadrov smo sicer izvajali uspešno.
Uresničevanje planirane dejavnosti smo spremljali do ravni individualnih letnih načrtov in mesečnih
poročil.
Vključevanje oz. sodelovanje v vrsti projektov vedno bolj pomeni za NUK zagotavljanje razvoja
dejavnosti, partnerstva z javnim in zasebnim sektorjem ter sodelovanje in koordinacijo na nacionalni
in evropski ravni V letu 2006 smo sodelovali pri šestih mednarodnih projektih (v dveh kot
koordinatorji in v štirih kot partnerji), nekaj projektov pa je bilo uspešno zaključenih že med letom. Pri
izvajanju projektov se še bolj kot doslej naslanjamo na pomoč tujih partnerjev.
Na finančnem področju smo v letu 2006 redno izvajali računovodske in finančne naloge skladno s
predpisi, ki veljajo za to področje. Zaposlili smo novega pomočnika za področje financ, kar je
zagotovilo uresničitev prioritetnega cilja, to je reorganizacijo finančnega poslovanja. Med letom se je
načrtovana prioriteta pokazala v pravi luči, saj delujemo v razmerah stalnega naraščanja fiksnih,
materialnih in programskih stroškov ter povečanja števil programskih nalog. Učinkovitejši sistem
upravljanja s pridobljenimi sredstvi, zagotavljanje namenske porabe, nadzor in kontrola stroškov med
letom so vedno pomembnejši elementi finančnega poslovanja. V tem okviru je bila pomembna
dejavnost tudi pridobivanje in upravljanje lastnih sredstev. Pretežno smo jih pridobivali v okviru
vključevanja v projekte, za katere smo tudi uveljavili finančna in računovodska pravila EU. Z
namenom povečanja lastnih prihodkov in restavriranja starih pomembnih dokumentov smo ponovno
oživili akcijo Posvojite knjigo. Uspešno smo izvedli predpisane ukrepe za prehod na Evro ter
nadgradili Poslovno informacijski sistem.
V okviru delovanja pravne službe smo zagotavljali vse predvidene pravne akte, javna naročila,
pravilnike, pravni nadzor ter zagotavljali ukrepe in pogoje delovno pravne zakonodaje vključno s
spremljanjem inšpekcijskih pregledov vse z namenom zakonitega delovanja na vseh področjih dela
knjižnice. Nadaljevalo se je sodelovanje z različnimi inšpekcijskimi službami, zlasti z inšpektorjem za
kulturno dediščino, s katerim smo skupaj iskali rešitve in ukrepe za zagotavljanje čim optimalnejših
pogojev za hranjenje knjižničnega gradiva, ki je kulturna dediščina.
V letu 2006 smo v NUK izvedli 303 postopke javnih naročil po zakonu o javnih naročilih. Od tega
smo izvedli dva nova razpisa (1. stopnjo) za tisk in računalniško opremo ter 32 postopkov druge faze
po predhodnih razpisih (tisk, pisarniški material, digitalizacija).
Glede na novi zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih smo realizirali
pregled obstoječega stanja arhiva in metodologij za pripravo klasičnega in elektronskega arhiviranja v
naslednjem letu. Na teh podlagah smo oblikovali predlog nove metodologije in kriterijev za
razvrščanje ter hranjenje in samo urejanje arhiva. Realizirali smo prvi sklop elektronskega
dokumentnega sistema EODIS, in sicer izvajanje in dokumentiranje sistema javnih naročil, ki bo s
pričetkom leta 2007 začel polno delovati.
Strokovno delo knjižnice je v letu 2006 potekalo na kvalitetni ravni ter uspešno, saj smo večinoma
dosegli ali presegli zastavljene cilje ter maksimalno izkoristili razpoložljiva finančna sredstva in
kadrovske možnosti.
100

1.5 Oblikovanje nove celostne grafične podobe NUK
V letu 2006 smo uspešno izpeljali natečaj s povabljenimi za oblikovanje idejne rešitve nove celostne
grafične podobe vizualnih komunikacij. Vse prispele rešitve so bile po mnenju strokovne komisije
odlične, kar brez dvoma kaže na strateški pomen NUK in potrebo po prepoznavnosti in spremembi
grafične podobe, s katero želimo tudi na simbolni ravni prikazati prihodnjo identiteto naše knjižnice.
Proti koncu leta smo z izbranim avtorjem že pričeli z aplikacijo idejne rešitve na osnovnih tiskovinah
NUK.
1.6 Izobraževanje delavcev
Na področju formalnega izobraževanja se je prioritetno podpiral visokošolski oziroma podiplomski
študij. Doktorski študij so opravljali 4 zaposleni; dve zaposleni sta doktorski študij uspešno zaključili.
V podiplomski magistrski študij je bilo vključenih 12 zaposlenih, v dodiplomski študij 10 zaposlenih;
dva sta v letu 2006 visokošolski študij zaključila. V srednješolski študij sta bila vključena 2 zaposlena.
Skupaj je bilo v programe formalnega izobraževanja vključenih 28 zaposlenih.
V skladu z letnim planom in Strateškim načrtom NUK 2004-2006 smo podpirali pridobivanje
dodatnih znanj, stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje strokovnih delavcev skladno in v
koraku z razvojem bibliotekarske in informacijske znanosti. Zaposleni so se udeležili izobraževalnih
oblik, ki so potekale v Sloveniji, v obsegu 2.337 ur in z 233 udeležbami.
• Strokovnega spopolnjevanja za začetnike v bibliotekarski stroki (176 ur, 8 udeležb) sta se
udeležila 2 zaposlena.
• Priprave na strokovni izpit za delo z dokumentarnim gradivom se je udeležila 1 zaposlena (32
ur, 1 udeležba).
• Strokovne izpite so opravili 4 zaposleni: za kvalifikacijo bibliotekar 2 zaposlena; za kvalifikacijo
konservator-restavrator 1 zaposlena, za delo z dokumentarnim gradivom 1 zaposlena.
• Za izobraževanje za delo v sisitemu COBISS smo porabili 300 ur (15 udeležb) .
• Trije zaposleni so pridobili licenco za vzajemno katalogizacijo (preizkus: 24 ur).
• Za izobraževanje za delo v sistemu COBISS3, V3.0 smo porabili 80 ur (6 udeležb).
• Izobraževanju na področju E-knjižnice smo namenili 94 ur (11 udeležb).
• Za 53 udeležb na domačih konferencah, posvetovanjih in predstavitvah smo porabili 460 ur.
• Za udeležbo na sejmih smo porabili 47 ur (16 udeležb).
• 150 ur smo porabili za ostale oblike strokovnega izobraževanja (20 udeležb).
• Ena zaposlena se je udeležila 80 ur tečaja angleškega jezika.
• Izobraževanju na področju komuniciranja smo namenili 336 ur (29 udeležb).
• Permanentnemu izobraževanju zaposlenih v okviru programa Bibliotekarskega izobraževalnega
centra NUK smo namenili 298 ur (47 udeležb.
• Za druga izobraževanja smo porabili 120 ur (11 udeležb).
• Za izobraževanje na področju Informacijske tehnologije smo porabili 72 ur (5 udeležb).
1.7 Delovanje računalniškega centra
V okviru razpoložljivih finančnih možnosti smo zagotovili poglavitni cilj, in sicer zagotavljanje
nemotenega delovanja infrastrukture potrebne za delovanje vseh servisov, ki jih NUK nudi
uporabnikom, še posebej razvoj in vzdrževanje omrežja, servisov in strežnikov, tudi za poslovnoinformacijski
sistem in digitalno knjižnico
Največ sredstev pa smo namenili posodobitvi infrastrukture. Instalirali smo novo, dodatno diskovno
polje. Delno smo stare strežnike nadomestili z novimi rezinami, ki veliko bolje izkoriščajo prostor, saj
so precej manjše od prejšnje generacije strežnikov. Instalirali smo novo knjižnico za varnostno
shranjevanje podatkov, ki je bila nujna ob izrednem povečanju količine hranjenih podatkov. V
101

strežniškem prostoru smo prenovili mrežna stikala, ki skrbijo za hiter in nemoten pretok informacij
med strežniki.
Kompleksno omrežje zahteva tudi precej sodelovanje zunanjih izvajalcev, saj lahko le tako
zagotovimo stalno razpoložljivost naših servisov uporabnikov. Tako imamo podpisane vzdrževalne
pogodbe za preventivne mesečne preglede delovnih postaj. Še posebej pomembno za uporabnike je
brezhibno delovanje strežnikov in ostale infrastrukture. Računalniški center je tudi v letu 2006
normalno deloval le ob podpori preverjenega študentskega dela, v prihodnje bo glede na vedno večjo
zahtevnost opreme in opravil potrebno dejavnost RC reorganizirati in kadrovsko okrepiti.
1.8 Razvoj spletnih strani NUK, njihova uporaba in število obiskovalcev
V letu 2006 smo prenovili spletne strani NUK in tako sredi jeseni uresničili enega izmed prioritetnih
letnih ciljev. Odziv uporabnikov na njihove potrebe prirejene spletne strani je bil izjemno pozitiven.
Uporabniki so zlasti pozdravili preglednost in jasnost strani ter novo vizualno podobo.
Prenova je temeljila na snovanju nove uporabniške izkušnje in je vključevala: določitev ciljev
spletnega mesta, analizo uporabniških potreb, določitev vsebinskih zahtev in funkcionalne
specifikacije, oblikovanje interakcij z uporabniki, vizualno oblikovanje ter oblikovanje vmesnika,
navigacije in informacij.
Uresničili smo naslednje zastavljene cilje:
- vizualno, s slogom pisanja in navigacijsko smo ločili vsebine glede na različne skupine
uporabnikov;
- vizualno podobo smo približali podobi fizičnega NUK;
- oblikovali smo več rešitev za najdljivost vsebin;
- oblikovali enostavno navigacijo in vmesnik;
- način shranjevanja podatkov in dostopa smo organizirali v podatkovno zbirko v DC formatu;
- upoštevali uporabnike s posebnimi potrebami, različne brskalnike;
- oblikovali jasna in pregledna besedila;
- zagotovili enostavno/obvladljivo vzdrževanje spletnega mesta;
- ustvarili smiselno zrcalno sliko vsebin v angleškem jeziku;
- ponudili osnovna orodja za odzivnost uporabnikov.
Ves čas prenove smo redno vzdrževali in posodabljali obstoječe strani, v povprečju smo spremenili 2 -
3 strani na delovni dan. Statistika uporabe spletnih strani je naslednja: januar - november: stare strani
1.245.720 ogledov; november - december: nove strani 212.764 ogledov; skupaj: 1.493.548 ogledov.
Uporaba spletnih strani se je glede na prejšnje leto, ko smo zabeležili 1.253.335 ogledov, povečala za
16,4 %.
1.9 Potrebna finančna sredstva
Poraba finančnih sredstev na področju vodenja, organizacije in drugega splošnega dela ter
izobraževanja zaposlenih se pojavlja v poslovanju celotnega NUK in je prikazana v tabelah C1 in C2.
2 Pogoji delovanja knjižnice
2.1 Kadri knjižnice in njihov razvoj
Na dan 31.12.2006 je bilo v NUK zaposlenih 150 oseb (delavcev). Ministrstvo za kulturo je
financiralo 136 delavnih mest (135,5 FTE) oz. 139 zaposlenih (tri osebe so bile zaposlene kot
nadomestilo v času bolniških odsotnosti).
Enajst zaposlenih je bilo financiranih iz drugih virov (9,2 FTE), in sicer:
• 2 delavca v IDC Svet Evrope financira Svet Evrope iz Strassbourga (1,5 FTE);
• 4 delavci zaposleni na evropskih projektih na področju restavriranja gradiva (3,5 FTE);
102

• 2 delavca na projeku DOD-Digitization on Demand (2 FTE);
• 1 delavec na projektu European Library (1 FTE);
• 1 delavec je petinski delovni čas (0,20 FTE) delala na projektu TEL, ki ga financira EU,
• 1 delavec DIZZIS - Razvoj digitalne zbirke znanstveno-raziskovalnih in strokovnih publikacij
(1 FTE).
V letu 2006 je kolektiv zapustilo 7 zaposlenih:
• sporazumna prekinitev delovnega razmerja -1 delavec;
• upokojitev - 6 delavcev.
Zaposlili smo 14 novih delavcev, in sicer:
• nadomestne zaposlitve za nedoločen čas - 2 delavca;
• nadomestne zaposlitve za določen čas - 7 delavcev;
• zaposlitev za delo na projektu za določen čas - 5 delavcev.
Izobrazbena struktura zaposlenih, ki jih financira Ministrstvo za kulturo:
• 6 zaposlenih z doktoratom znanosti;
• 13 zaposlenih z magisterijem znanosti;
• 64 zaposlenih z visoko strokovno izobrazbo;
• 22 zaposlenih z višjo strokovno izobrazbo;
• 16 zaposlenih s 4-letno srednjo izobrazbo;
• 18 zaposlenih z manj kot 4-letno srednjo izobrazbo in osnovnošolsko izobrazbo.
V skladu s planom in glede na financirana delovna mesta Ministrstva za kulturo v letu 2006 ni prišlo
do povečanja zaposlenih v ekvivalentu polnih zaposlitev (EPZ). Posvečali smo posebno skrb, da
delovna mesta niso ostala nezasedena ob daljših bolniških odsotnostih. Pri številu novih zaposlenih
(14) gre za delovna mesta na delih na projektih ter delavna mesta, ki so bila sproščena zaradi
fluktuacije, pri čem ne gre za povečanje števila zaposlenih ampak za drugačne prioritete pri
zaposlovanju, ki izhajajo iz Strateškega načrta NUK 2004-2008 in letnega plana dela.
Decembra meseca smo skupaj s Sindikatom izvedli akcijo preventivnega cepljenja proti gripi za
zaposlene, ki imajo veliko stika z uporabniki. Cepljenja se je udeležilo 26 zaposlenih.
2.2 Zagotavljanje sredstev za uresničevanje programa dela
Ocenjujemo, da so bili s sredstvi, ki smo jih prejeli za program, v letu 2006 doseženi maksimalni
izkoristki, seveda pa sredstva niso zadostovala za realizacijo vseh nalog, ki bi jih bilo treba izvajati
glede na dolgoročne cilje in zakonske naloge knjižnice.
2.3 Investicijska vlaganja
Plan investicijskih vlaganj je bil izdelan skladno s najbolj nujnimi potrebami in prilagojen realno
pridobljenim sredstvom s strani MK (63.500.000 SIT / 264.981 €). Vsebinska struktura porabe
sredstev je bila sledeča:
Plan ter poraba po predvidenih postavkah: Plan/Viri 2006 Poraba 2006
1. Investicijsko vzdrževanje 50.000.000,00 31.557.000,00
- obveznosti po veljavnih pogodbah 9.586.100,00 14.993.000,00
- klimatizacija 9.450.000,00 1.277.000,00
- knjižnično dvigalo 5.300.000,00 8.006.000,00
- kontrola pristopa in preureditev odprtih con 10.000.000,00 0,00
- ureditev rokopisne zbirke 8.163.900,00 2.261.000,00
103

- preureditev sobe v prizidku 1.900.000,00 1.750.000,00
- uvajanje RFID sistema proti iznosu gradiva 2.400.000,00 0,00
- obnova drugih oddelkov in prostorov 3.200.000,00 3.270.000,00
2. Oprema – računal. ter oprema za knjižnico 40.876.000,00 62.627.000,00
- academic agreement 4.600.000,00 4.692.000,00
- požarni zid 1.000.000,00 878.000,00
- antivirusna oprema 2.000.000,00 1.003.000,00
- vzdrževanje COBISS3 950.000,00 422 000,00
- INFO+IRIS 2.400.000,00 942.000,00
- leasing diskovnega polja 3.088.444,00 4.989.000,00
- najem podatkovnih vodov 1.900.000,00 0,00
- leasing računalniške opreme in vozil 4.778.023,00 2.300.000,00
- ostale fiksne finančne obveznosti 12.923.987,00 6.218.000,00
- zamenjava zastarelih strežnikov 1.800.000,00 0,00
- strojna oprema za COBIS3 2 300.000,00 0,00
- zamenjava zastarelih delovnih postaj 0,00 8.798.000,00
- mreža 1.800.000,00 1.800.000,00
- oprema za digitalizacijo dragocenega gradiva 1.335.546,00 0,00
- povečanje kapacitet diskovnega polja 0,00 30.585.000,00
3. Drobni inventar 400.000,00 695.000,00
SKUPAJ odobreno in porabljeno: 91.276.000,00 94.879.000,00
Viri: Ministrstvo za kulturo 63.500.000,00 63.500.000,00
Lastna sredstva 27.776.000,00 31.379.000,00
Opomba: Pri stroških opreme so upoštevani realni letošnji odhodki, to pomeni le tisti obroki leasinga,
ki so dejansko plačani, ne pa knjigovodska vrednost v celoti.
4. Skupaj plačila po leasing pogodbi za lokacijo Leskoškova 12, z
opremo, vse brez obresti:
115.994.000,00
Viri: Ministrstvo za kulturo 39.939.000,00
Druga sredstva 69.784.000,00
Lastna sredstva 6.271.000,00
Ad1. Zaključili smo nadzor in spremljanje mikroklime v vseh skladiščih, delavnicah in računalniških
sistemskih prostorih, povečali smo obseg video nadzora in varovanja objekta ter gradiv. Dokončali
smo tudi prenovo časopisnega skladišča s pisarnama. V letu 2006 smo morali zaradi pomanjkanja
sredstev za izvedbo klimatizacije, prioritetno, v skladu z zahtevami inšpektorata RS za kulturo,
izprazniti podstrešno skladišče na Turjaški ulici in s tem smo zapolnili vse rezerve za prihodnja leta.
Zaradi dotrajanosti smo na isti lokaciji morali zamenjati knjižno (tovorno) dvigalo in pri tem opravili
dodatno še gradbena dela za postajo v kleti. Preuredili smo del opreme rokopisne zbirke in iz njenih
prostorov izselili zbirko slovenskih tiskov zunaj RS. V ta namen smo obnovili prostor v izzidku, ga
opremili in uredili priročno skladišče.
Ostala večja predvidena investicijska vlaganja smo morali preložiti v leto 2007.
Ad2. Računalniška in programska oprema s potrebnim vzdrževanjem postaja vedno bolj zahtevna
postavka. V letu 2006 smo kupili 25 delovnih postaj, prenosni računalnik, 10 čitalcev črtne kode in 10
termičnih tiskalnikov za tiskanje nalepk. Omenjena količina delovnih postaj nam zagotavlja prenovo
104

opreme v 10 letih. To pomeni, da bomo morali v naslednjih letih precej povečati nakup delovnih
postaj, saj lahko delovna postaja vzdrži največ do 6 let. Po tem času pa postane omejujoča in zavira
normalen deloven proces. Prav tako smo uspeli zamenjati 15 CRT zaslonov s tankimi. Kupili smo tudi
4 zmogljive tiskalnike.
Največ skrbi in hkrati tudi sredstev pa smo namenili posodobitvi infrastrukture. Instalirali smo novo,
dodatno diskovno polje. Delno smo stare strežnike nadomestili z novimi rezinami, ki veliko bolje
izkoriščajo prostor, saj so precej manjše od prejšnje generacije strežnikov. Instalirali smo novo
knjižnico za varnostno shranjevanje podatkov, ki je bila nujna ob izrednem povečanju količine
hranjenih podatkov. Odplačali smo tudi še zadnje anuitete leasinga diskovnega polja.
V strežniškem prostoru smo prenovili mrežna stikala, ki skrbijo za hiter in nemoten pretok informacij
med strežniki.
Kompleksno omrežje zahteva tudi precej sodelovanje zunanjih izvajalcev, saj lahko le tako
zagotovimo stalno razpoložljivost naših servisov uporabnikov. Tako imamo podpisane vzdrževalne
pogodbe za preventivne mesečne preglede delovnih postaj.
2.4 Uresničevanje projekta NUK2/UKL
Projekt vodi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo sodeluje
predvsem pri projektni reviziji, NUK pa je zgolj nosilec programa in odgovoren za ustrezne
programske podlage za novelacijo obstoječih projektov.
vrsta dejavnosti načrtovano obseg realizacije
Pridobivanje in urejanje
zemljišča
Pridobitev Rimske 3,
delno 7a, 7 in parcelacija
Rimske 5.
Na Rimski 3 so še vedno v teku pogajanja za odkup,
Rimska 7 zaenkrat ni predmet odkupa, na Rimski 5
parcelacija še ni opravljena(vse naloga MOL). Na
Rimski 7a ni odkupljeno nobeno novo stanovanje, so
pa vsa odkupljena (dosedaj 4 od 15) vpisana v
zemljiško knjigo. Nekdanji najemniki so postali
lastniki, kar bi lahko postopke za odkup poenostavilo.
Vodenje projekta
Ponovna pridobitev
zemljišča Angore
Prenos zemljišč na
ministrstvo
Zagotovitev finančne
konstrukcije
Revizija investicijskega
programa
Zemljišče Angore je bilo ponovno odkupljeno(MOL).
Prenos pridobljenih zemljišč na MVZT je bil
opravljen, v obsegu, ki omogoča izgradnjo 1. faze
objekta
Finančna konstrukcija ostaja problem, saj so za leti
2007 in 2008 zagotovljena sredstva, ki ne zadoščajo
niti za zaključek priprav.
Revizijo na podlagi sklepa Vlade RS je izvedlo
Ministrstvo za kulturo. Atelje Marko Mušič-avtor
projekta opravlja novelacijo projektnih podlog v
obsegu 1. faze ter uskladitev z nosilci programov.
Šele po zaključku novelacije podlog bo možno
novelirati PGD dokumentacijo.
105

3 Ocena uresničitve ciljev knjižnice
3.1 Ocena uresničitve ciljev na področju strokovne dejavnosti knjižnice
3.1.1 Nabava, obdelava in ohranjanje knjižničnega gradiva
V letu 2006 je bil dotok gradiv v celoti (tako za NUK kot ostale knjižnice) za 5% manjši kot v letu
2005. S tem se nadaljuje upad dotoka, ki smo ga zaznali že v letu 2003. V strukturi dotoka je še vedno
opaziti povečan dotok gradiv pridobljenih kot obvezni izvod, in sicer za 2% pri gradivih za NUK.
Nekoliko manj kot v letu 2005 pa je upadel dotok obveznega izvoda namenjenega distribuciji
knjižnicam, in sicer za 9%.
Število reklamacij obveznega izvoda se je v primerjavi z letom 2005 v celoti zmanjšalo za 20%, prav
tako število uspešnih reklamacij vseh oblik, med tem ko je bila uspešnost pri reklamiranju obveznega
izvoda višja. Povečan dotok obveznega izvoda je lahko v veliki meri posledica uspešno izvedenih
reklamacij, vendar pa je reklamiranje do zdaj redko lahko zagotovilo celotno število obveznih izvodov
potrebnih za distribucijo drugim knjižnicam, in ta del dotoka že četrto leto upada (za 2% v letu 2003,
8% v letu 2004, 19% v letu 2005 in za 9% v letu 2006). Po naših ocenah se je do konca leta 2006 že
čutil tudi vpliv novega Zakona o obveznem izvodu publikacij, ki je bil objavljen v mesecu juliju. V
drugi polovici leta smo se bolj osredotočili na pojasnjevanje izvajanja Zakona, kot na reklamiranje
obveznega izvoda, kar se je tudi odražalo na količino pridobljenega gradiva za redistribucijo, ki je bilo
v primerjavi z letom 2005 manjše.
Plan nabave literature je bil realiziran, v primerjavi z letom 2005 je bilo manjše število kupljenih
naslovov gradiva, kar je posledica samoobdavčitve in vedno dražjih serijskih publikacij.
Dotok gradiva iz zamen je bil v letu 2006 manjši za 9%, kar je v skladu s planom in splošnim trendom
v Evropi, ki zameno kot obliko dobave gradiva postopoma opušča. Nakup gradiva za izmenjavo z
drugimi knjižnicami je bil manjši za polovico (indeks 49). Pridobljene zapuščine v letu 2006 pa so
povečale dotok rokopisnega gradiva (indeks 246).
Prispevek bibliografskih zapisov NUK v nacionalni vzajemni bibliografski sistem se je povečal za
11%. Povečanje je rezultat racionalizacije postopkov obdelave ter intenzivne bibliografske obdelave
digitaliziranega gradiva (plakati, glasbeni rokopisi). Pri prispevku NUK v vzajemni sistem je treba
upoštevati tudi nove zapise za normativno bazo osebnih imen CONOR (5.946) ter redakcijo baze
(6.352 zapisov).
Količina inventariziranega obveznega izvoda – monografij – je bila v primerjavi z letom 2005 večja za
4%, prav tako inventarizacija obveznega izvoda serijskih publikacij. Količina inventariziranega
neknjižnega gradiva sovpada z dotokom, ki je v letu 2006 bil v celoti nekoliko manjši. V vseh zbirkah
beležimo trend rasti bibliografske obdelave, zlasti pri slikovnem gradivu (več kot petkrat), glasbenih
rokopisih in glasbenem AV gradivu (za 6%).
Bibliografska obdelava za Slovensko bibliografijo je bila približno na ravni leta 2005 (93%), kar je
dober rezultat glede na dejstvo, da so se v letu 2006 upokojile 3 zaposlene (2,5 FTE), nadomeščene pa
sta bili le dve (1,5 FTE). Poudariti je treba, da je oddelek opravil tudi tretjino dežurstev v
Informacijskem središču, da zaposleni sodelujejo pri vodenjih po knjižnici, da je vodja oddelka
sodelovala pri testiranju spletne Retrospektivne bibliografije člankov, ter da je en zaposleni sodeloval
pri bibliografski obdelavi za potrebe digitalne knjižnice.
Pri vseh agencijah v letu 2006 beležimo trend rasti zapisov: ISBN za 5%, ISSN za 10%, pri agenciji za
ISMN pa zmanjšanje za 73% (manjši obseg tiskanih muzikalij). Nadaljeval se je tudi trend rasti letne
količine CIP zapisov: po rasti v letu 2003 za 9%, beležimo v letu 2004 nadaljnjo rast za 20%, v letu
2005 za 5%, ter v letu 2006 za 14%! V bazo OCLC v letu 2006 zaradi spremenjene metodologije
106

pošiljanja zapisov nismo poslali podatkov. Poslali jih bomo v letu 2007. Količina poslanih podatkov
za druge mednarodne zbirke je bila na običajni letni ravni.
Na področju ohranjanja knjižničnega gradiva so bili izvedeni različni ukrepi, od fizične selitve gradiva
z lokacije Turjaška na Leskoškovo, do prenašanja najbolj ogroženega ali najbolj uporabljanega
gradiva na mikrofilm in njegova digitalizacija, poostrene kontrole pogojev hranjenja, do povečanja
obsega zaščite in restavriranja gradiva. Analize ogroženosti gradiva so pokazale nezadržno propadanje
gradiva na kislem papirju, katerega zaščita bi zahtevala neprimerno višja sredstva, kot so letno na
voljo. Uspešno je bilo sodelovanje v mednarodnih projektih s področja ohranjanja gradiva, vodja
Laboratorija za knjižno dediščino dr. Jana Kolar pa je prejela najvišje državno priznanje na področju
znanosti.
3.1.2 Storitve za uporabnike
Dejavnost knjižnice na področju storitev za uporabnike ocenjujemo kot uspešno, saj so bili uresničeni
vsi zastavljeni cilji, od boljše ponudbe informacijskih virov do nadaljnjega izboljšanja dostopnosti
virov in storitev, izboljšanja storitve medknjižnične izposoje, izboljšanja nekaterih delovnih
postopkov, ki omogočajo kakovostnejše storitve (npr. avtomatizacija izposoje v Veliki čitalnici).
Knjižnica je ponudila več storitev v elektronski obliki, z vključitvijo dodatnih knjižnic v sistem
oddaljenega dostopa pa je zagotovila praktično vsem uporabnikom z Univerze v Ljubljani, da lahko
uporabljajo njene vire, ne da bi se morali včlaniti v NUK. Kljub razširjanju elektronskih storitev t. i.
klasična uporaba knjižnice v letu 2006 še ni začela padati, saj je bil še vedno zabeležen porast tako
obiskovalcev, kot izposoj gradiva. Za 8% je upadel vpis in se zmanjšalo število t. i. fizičnih članov,
vendar pa je naraslo število t. i. virtualnih članov, ki so knjižnico uporabljali z oddaljenim dostopom,
včlanili pa so se v eno od visokošolskih knjižnic UL (takšnih članov je bilo že 3.637). Intenzivno delo
na področju obveščanja in izobraževanja uporabnikov za uporabo informacijskih virov se je odrazilo v
zelo povečani uporabi e-virov prek oddaljenega dostopa (43.174 prijav). Kljub temu se obseg
informacijskih poizvedb, ki jih opravijo specialisti v NUK, še ni zmanjšal, ampak povečal v primerjavi
z letom 2005 za 12%.
3.1.3 Digitalna knjižnica Slovenije
Razvoj digitalne knjižnice je v letu 2006 presegel vsa pričakovanja. Po objavi portala Digitalna
knjižnica Slovenije – dLib.si novembra 2005 so nadaljnja prizadevanja potekala na več ravneh. Na
organizacijski ravni je bila ustanovljena Enota za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice s tremi
oddelki (Služba za oblikovanje, vodenje in vzdrževanje e-knjižnice, Oddelek za knjižnično
informatiko, Center za koordinacijo digitalizacije knjižničnega gradiva). V Enoti so ob koncu leta
delali 4 bibliotekarji ter 1 informatik.
Ob koncu leta smo, v sodelovanju s podjetjem IPMIT, dokončali in objavili Strategijo razvoja
digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si 2007-2010. V dokumentu je podana analiza stanja na področju
izgradnje digitalne knjižnice v drugih državah, analiza stanja pri nas, opredeljeni so strateški cilji in
strategije za njihovo uresničitev ter tudi potrebni resursi za uresničitev posamezne strategije (kadri,
oprema, finančni viri, zakonske osnove itd.).
V letu 2006 smo obogatili digitalne zbirke, ki so dostopne prek portala. Trenutno je prek dLib portala
možen dostop do prek 42.000 člankov (tudi do celotnih besedil!), fotografij, plakatov, zemljevidov in
glasbenih posnetkov. Nadaljnja širitev zbirk je bila zagotovljena s sredstvi Ministrstva za kulturo in
Direktorata za informacijsko društvo. Do novih zbirk bo zagotovljen dostop v letu 2007.
Od maja 2006 je dLib bogatejši tudi za zbirko Znanstvenih člankov, ki jo gradimo skupaj z Agencijo
za raziskovalno dejavnost RS in z izdajatelji znanstvene periodike. Nadaljnji razvoj zbirke znanstvenih
člankov bodo zagotovili tudi rezultati projekta DIZZIS - Razvoj digitalne zbirke znanstvenoraziskovalnih
in strokovnih publikacij.
107

3.1.4 Izobraževalna, raziskovalna in razvojna dejavnost
V organizirane izobraževalne oblike, katerih izvajanje je koordiniral Bibliotekarski izobraževalni
center, je bilo vključenih 1.425 udeležencev, kar je 5% več kot v letu 2005. Čeprav nekatere
načrtovane ponovitve niso bile izvedene zaradi premajhnega zanimanja, pa je močno naraslo
zanimanje za nekatere nove tečaje in oblike permanentnega izobraževanja. Izpostaviti je treba tudi
zanimanje uporabnikov, saj so v letu 2006 predstavljali že 26% udeležencev izobraževanj. Med
udeleženci izobraževanj jih je bilo kar 53% iz splošnih knjižnic. Število kandidatov za bibliotekarske
izpite je bilo v mejah načrtovanega, ker pa je med njimi spet narasel delež diplomantov
bibliotekarstva, izpiti pa potekajo po zelo zastarelih predpisih, je prihajalo do težav pri njihovem
izvajanju. Do težav je prihajalo tudi pri priznavanju strokovnih nazivov, saj so pogoji prav tako
zastareli.
Na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti so bili zastavljeni cilji realizirani. NUK je bil vključen v
domače in tuje raziskovalne projekte, prioritetno s področij ohranjanja knjižničnega gradiva in
digitalne knjižnice, prijavil pa je nove projekte, in sicer na 5 razpisov v okviru evropskih sredstev. Na
področju priprave strokovnih osnov za normativno kontrolo cilji niso bili uresničeni v celoti
(sodelovanje z IZUM naj bi bilo intenzivnejše v začetku 2007), v projektu geslovnika COBISS pa
NUK ni bil partner v projektu in bo z IZUM sodeloval v letu 2007. Navodila za zbiranje, obdelavo in
hranjenje elektronskih publikacij in za digitalizacijo gradiv so bila pripravljena v oddelku digitalne
knjižnice.
Na področju dejavnosti razvoja slovenskih knjižnic in knjižničnega sistema z uresničitvijo ciljev ne
moremo biti zadovoljni, saj se je med letom pokazalo precej objektivnih ovir, ki so onemogočale
izpolnjevanje zakonsko določenih nalog. Tako na področju zbiranja knjižnične statistike veliko
knjižnic ne izpolnjuje zakonske obveznosti pravočasnega sporočanja podatkov, za kar niso
sankcionirane, ali pa sploh nasprotujejo zbiranju določenih števnih kategorij, čeprav so med njimi tudi
kategorije, ki so predpisane z mednarodnim standardom. Na področju razvida knjižnic se pravilnik v
praksi dejansko ne spoštuje, pri pripravi mnenj o razvitosti pa so bila metodološka navodila za izvedbo
meritev s strani pristojnega ministrstva pridobljena pozno. Pravilnik, na osnovi katerega se izvajajo
meritve, se je pokazal kot nedorečen in v praksi povzroča težave, pravilnika o merilih za delovanje
splošnih knjižnic pa še ni (predpisuje ga Zakon o knjižničarstvu).
V okviru izvajanja koordinacijskih nalog za osrednje območne splošne knjižnice je bilo izpeljanih
večina načrtovanih dejavnosti, vendar pa se je pokazalo, da zakonsko opredeljeno nalogo NUK
nekatere splošne knjižnice razumejo po svoje. V najbolj negativni obliki se je to pokazalo v okviru
projekta KAMRA, kjer so bile dobro začete aktivnosti oktobra zaustavljene. NUK nima zakonskih
osnov, da bi lahko posredoval; če v prihodnje ne bo posredovalo pristojno ministrstvo, lahko
pričakujemo, da se tudi pravilnik o območnih knjižnicah ne bo uresničeval.
3.1.5 Izvajanje funkcij univerzitetne knjižnice
V skladu s strateškim načrtom si je NUK tudi v letu 2006 prizadeval uporabnikom z univerze ponuditi
čim več elektronskih virov in jim zagotavljati njihovo dostopnost prek oddaljenega dostopa. Cilj je bil
uspešno realiziran, pridobljenih je bilo 3.637 (virtualnih) uporabnikov z visokošolskih zavodov.
Razširjena je bila tudi ponudba drugih e-storitev, ki so jih lahko uporabljali. Žal pa seveda ni bilo
možno izboljšati prostorskih pogojev zanje, tako NUK ne more zagotavljati prostega dostopa, nima
primernih prostorov za skupinsko delo ipd., kar vse zahtevajo spremenjene potrebe izvajanja
bolonjskega študija.
Predstavniki NUK so aktivno sodelovali v Knjižničnem svetu oz. kasneje Komisiji za razvoj
knjižničnega sistema in njenih delovnih skupinah. Izpostavili bi tudi uspešno sodelovanje s CTK na
področju izvajanja storitve oddaljenega dostopa, priprave kriterijev za nakup združevalnega iskalnika,
priprave analize nabave e-virov ipd. Članica Komisije iz NUK je aktivno sodelovala pri pripravi
različnih gradiv za potrebe univerzitetnega knjižničnega sistema. UL pa se je tudi vključila kot
partnerica v projekt Izgradnja digitalnih zbirk znanstveno-raziskovalnih publikacij, ki ga vodi NUK.
108

Ocenjujemo, da so se z novim vodstvom UL ustvarili pogoji za boljše delovanje knjižničnega sistema
UL in je prisotno razumevanje knjižnic kot pomembnih infrastrukturnih enot, ki vplivajo na kakovost
pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela univerze.
3.1.6 Druga dejavnost knjižnice
V letu 2006 je bilo zagotovljeno nemoteno delovanje Zbirke EU. Čeprav je vedno več virov EU in o
EU na voljo v elektronski obliki prek interneta, izposoja tiskanih virov še ni upadla, prav tako ne
fizični obisk zbirke. Žal pa je bilo tudi v letu 2006 ugotovljeno, da knjižnice ne kažejo zanimanja za
izobraževanje s področja virov o EU oz. virov, ki jih izdajajo številni evropski organi, kar je mogoče
eden od pokazateljev, da prepočasi dojemajo potrebo po dopolnjevanju svoje informacijske ponudbe.
Tudi v letu 2006 je NUK sam zagotavljal pogoje za delovanje konzorcija za nabavo elektronskih virov
(COSEC). Konzorcij je sicer uresničil vse načrtovane cilje, vendar pa se v Sloveniji žal večina
nakupov elektronskih virov izvede izven konzorcija COSEC.
Prav tako je NUK zagotavljal pogoje za delovanje ZBDS. Za vodenje in koordinacijo dejavnosti je
predsednica porabila 0,55 FTE ur (službeni in prosti čas), za administrativno-tehnična opravila je bilo
skupaj opravljenih za 0.50 FTE zaposlenega. ZBDS je uporabljal prostore in komunikacije NUK, prav
tako njegov strežnik za gostovanje spletne strani ZBDS. Strežniški prostor za gostovanje portala
publikacij pa je zagotavljal CTK. Izveden je bil celoten načrtovani program združenja, ki je postal že
tako zahteven, da je nujna vsaj delna profesionalizacija združenja.
3.2 Nastanek nedopustnih posledic pri izvajanju programa dela
Financiranje dejavnosti NUK iz proračuna Republike Slovenije se je v letu 2006 v primerjavi z letom
2005 povečalo za 5%. Povečanje gre na račun dodatnih sredstev za digitalizacijo, ki jih je knjižnica
prejela od Direktorata za informacijsko družbo (90 milj. SIT / 375.563 €). A kljub temu od leta 2001
financiranje zaostaja za rastjo stroškov ter potrebami knjižnice, opredeljenimi z njenim strateškim
planom in ne dosega ravni povečevanja proračuna oziroma javne porabe v celoti. Primerjava
finančnega okvira dela knjižnice v letu 2006 s strateškim načrtom NUK 2004-2008 pokaže, da je bil v
preteklem letu proračun knjižnice manjši za 6,3% od v strateškem planu predvidenega obsega nujno
potrebnih sredstev. V času od leta 2003 do 2006 se je državni proračun povečal za 27% (proračun MK
za 22%) sredstva knjižnice iz državnega proračuna pa le za 15%. Delež NUK v proračunu MK je tako
padel iz 0,038 (2003) na 0,035 v letu 2006. Tako pri načrtovanju in izvajanju programa dela NUK
(kljub velikim naporom in posameznim očitnim uspehom knjižnice) prihaja v primerjavi z razvitimi
evropskimi nacionalnimi knjižnicami tudi v letu 2006 do zaostajanja oziroma zamud predvsem pri
vzpostavljanju digitalne knjižnice; pri zaščiti knjižničnega gradiva, ki je zaradi kislosti papirja in
obrabe obsojeno na propad, ter pri zagotavljanju pogojev za knjižnično delo v e-okolju (investicijsko
vzdrževanje, nakup informacijske in komunikacijske opreme, kadrovske okrepitve predvsem s kadri s
področja računalništva in informatike). Republika Slovenija nujno potrebuje nacionalni digitalni arhiv,
katerega vzpostavitev tudi v letu 2006 ni bilo mogoče uresničiti! Tega manjka se ne bo dalo
nadomestiti s kasnejšim zajemanjem »starih« elektronskih publikacij, ker za razliko od tiskanih
publikacij, elektronske publikacije praviloma živijo le omejeni čas.
Gradivo, tiskano na kislem papirju (v glavnem v času od 1870 do 1980), začne v večini primerov po
sto letih nepovratno propadati. Rešitev tega knjižničnega gradiva je možna s prenosom na druge
nosilce (mikrofilmanje in digitalizacija) ali z razkislevanjem in restavriranjem. Po oceni strokovne
službe NUK bi morali vložiti bistveno več sredstev v zaščito (zlasti migracijo na druge nosilce zapisa)
tega gradiva, kot nam to omogoča dosedanje financiranje s strani proračuna za programske stroške.
V letu 2006 je NUK enako kot leta 2005 zmanjševal izpad obveznega izvoda, ki ostaja v arhivu NUK,
še naprej pa opažamo padec priliva obveznega izvoda, ki ga NUK distribuira v druge knjižnice, ki
109

prejemajo obvezni izvod. Ta izpad je posledica prehodnega obdobja ob spremembi zakona o
obveznem izvodu.
Nujne kadrovske prerazporeditve zaradi vzpostavljanja digitalne knjižnice so na drugi strani
povzročile manjši obseg dela na nekaterih drugih nalogah knjižnice (skrb za razvoj knjižnic,
univerzitetna funkcija, varovanje knjižničnega gradiva)! Kar samo potrjuje znano dejstvo, da
predstavlja digitalna knjižnica novo dejavnost, ki je ni mogoče vpeljevati na račun krčenja
tradicionalne vloge knjižnice. Značilnost sodobnih t. i. hibridnih knjižnic namreč je, da hkrati z
izvajanjem tradicionalnih funkcij vzporedno zagotavljajo tudi elektronske.
3.3 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi s preteklimi leti
Dotok gradiva v knjižnico je odvisen v prvi vrsti od založniške produkcije ter uspešnosti pri izterjavi
obveznih izvodov ter od nakupa gradiva. Nov zakon o obveznem izvodu bo omogočil še večji dotok
gradiva za nacionalno depozitarno knjižnico, saj ocenjujemo, da do 10% gradiva zavezanci ne
dostavijo v NUK. Padec števila kosov prejetega gradiva (343.332 v letu 2006 v primerjavi z 361.389 v
letu 2005) je posledica večjega naslanjanja na elektronske vire, ki nadomeščajo tiskane publikacije ter
predvsem zmanjšanje zajetega obveznega izvoda za redistribucijo. Nakup gradiva je zaradi zmanjšanja
razpoložljivih sredstev (zaradi samoobdavčitve z DDV za gradivo iz EU, ter dviga nabavnih cen)
planiran in izveden na zaskrbljujoče nizki ravni.
Glavni omejitveni dejavnik pri številu uporabnikov so prostorske možnosti NUK. Pričakujemo, da se
število uporabnikov, ki fizično pridejo v knjižnično stavbo, zaradi prostorskih pogojev tudi v
prihodnje ne bo bistveno povečevalo (do preselitve v nove večje prostore za uporabnike), zato se bo
knjižnica še posebej trudila čim več storitev za uporabnike ponujati elektronsko tj. prek interneta.
Tako je knjižnica imela v letu 2006 že 1.493.548 obiskovalcev na daljavo prek spletne strani. Kljub
boljši ponudbi informacijskih virov in storitev na daljavo, pa obisk knjižnice v letu 2006 še ni upadel
ampak se je še povečal za tri odstotke. Iz leta v leto se tudi vztrajno povečuje izposoja knjižničnega
gradiva (leta 2006 568.634 v primerjavi z 2005 letom 530.080).
V letu 2006 je NUK, kljub skromnim materialnim možnostim, v primerjavi s prejšnjimi leti naredil
pomembne nove korake v smeri osmišljanja in uresničevanja digitalne knjižnice. Tako so uporabniki
pričeli uporabljati portal d-Lib, sodelovali smo v nekaj domačih in tujih razvojnih projektih, ki
postavljajo temelje vzpostavitve digitalne knjižnice, soustvarjali smo virtualno »evropsko knjižnico«
(TEL), oblikovali nekaj novih zbirk na elektronskem mediju, digitalizirali večji obseg gradiva in
sodelovali v konzorciju za nabavo elektronskih virov (COSEC).
3.4 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja
Primerjave z drugimi podobnimi knjižnicami v Evropi kažejo, da približno enake naloge v
primerljivem obsegu in kakovosti opravlja NUK z mnogo skromnejšimi (finančnimi in kadrovskimi)
resursi kot večina primerjanih nacionalnih (in univerzitetnih) knjižnic. Npr. nacionalna knjižnica
Avstrije ima 285 zaposlenih ter proračun 22,7 milj. EUR; nacionalna knjižnica Finske ima 252
zaposlenih ter proračun 19 milj. EUR; nacionalna in univerzitetna knjižnica Hrvaške ima 306
zaposlenih ter proračun 7,4 milj. EUR.
V strateškem načrtu NUK 2005-2008 smo opredelili lastne kazalnike uspešnosti delovanja NUK, ki
izhajajo iz normativno opredeljenih nalog (zakoni, podzakonski akti, Nacionalni program za kulturo),
lastnih in tujih izkušenj ter nekaterih izhodišč t. i. metode uravnoteženega sistema kazalnikov.
Uspešnost dela knjižnica spremljamo skozi prizmo kazalcev z vidika uporabnikov, finančnega vidika,
vidika notranjih poslovnih procesov in vidika razvijanja potencialov knjižnice. Kvantifikacija
nekaterih izbranih kazalcev za leto 2005 in 2006 kaže na uspešno in učinkovito delo knjižnice, seveda
pa je za celovito oceno uspešnosti potrebna analiza daljše časovne vrste kazalcev ter primerjava s
podobnimi knjižnicami v svetu.
110

V strateškem načrtu je opredeljena tudi odločenost izboljšanja kakovosti storitev in proizvodov
knjižnice. V letu 2006 so bili narejeni številni koraki k boljši kakovosti posameznih servisov za
uporabnike ter pri obdelavi gradiva.
Primerjava podatkov za zadnje desetletje pokaže, da je delo knjižnice zelo gospodarno in učinkovito.
To dokazujejo že podatki, da se je obseg dela v zadnjih letih bistveno povečal (na vseh točkah: pri
številu uporabnikov, obdelavi gradiva, uvajanje novih storitev, izgradnja digitalne knjižnice,
sodelovanje v projektih itd.) ob številčno skoraj enaki kadrovski zasedbi in iz leta v leto (relativno)
slabšem finančnem položaju NUK.
3.5 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora
Pri letnem poročilu in zaključnem računu za leto 2006 je za vse neposredne in posredne uporabnike
proračuna (kamor sodi tudi NUK) obvezna izdelava dokumenta »Ocena notranjega nadzora javnih
financ«. Ta ocena je priloga poročilu.
3.6 Vzroki nedoseženih planskih ciljev
Primerjava med zastavljenimi in doseženimi vsebinskimi cilji v programu dela 2006 kaže, da je NUK
veliko večino načrtovanih letnih ciljev količinsko dosegel ali presegel.
Primerjava doseženih ciljev v letu 2006 z opredeljenimi cilji v Strateškem načrtu NUK 2004-2008, pa
kaže, da knjižnica v strokovnem delu dosega (na nekaterih točkah tudi presega: število članov,
obiskovalcev; obseg izposoje; projekti itd.) opredeljene strateške cilje. Glavne omejitve pa so
zaostajanje (glede na predvidevanja strateškega plana) pri finančnem okviru za 6,3% (za okoli pol
milj. EUR v letu 2006) ter posledično pri nabavi opreme in investicijskem vzdrževanju ter nabavi
gradiva. V letu 2006 bi knjižnica glede na strateški plan morala povečati število strokovnih kadrov
(zaradi uveljavljanja novega zakona o knjižničarstvu, zakona o obveznem izvodu, delovanja na dveh
lokacijah, vzpostavljanja digitalne knjižnice itd.), kar pa zaradi restrikcij pri zaposlovanju v javnih
zavodih ni bilo mogoče uresničiti.
Ciljev knjižnica v letu 2006 ni dosegla pri zajemanju in distribuciji obveznega izvoda (za
redistribucijo drugim depozitarnim enotam), zaradi slabega izpolnjevanja obveznosti zavezancev, kar
je bila posledica prehodnega obdobja ob prenehanju veljavnosti starega ter sprejetju novega zakona o
obveznem izvodu.
3.7 Ocena učinkov poslovanja NUK na druga področja
Delo nacionalne knjižnice se odraža na celotnem knjižničnem sistemu Republike Slovenije:
nacionalna knjižnica edina sistematično varuje nacionalno knjižno kulturno dediščino; prispevek
bibliografskih zapisov NUK v COBISS bistveno odloča o količini in kvaliteti zapisov v sistemu;
nacionalna bibliografija, ki jo izdaja NUK, je pomembna za nacionalno kulturno identiteto ter
promocijo ustvarjalnosti slovenskih avtorjev; strokovne podlage (mednarodno usklajene) za obdelavo
informacijskih virov so temelj na katerem delajo vsi obdelovalci gradiva; zagotavljanje informacijskih
virov in drugih storitev NUK predstavlja pomemben temelj visokošolskega izobraževanja in
znanstveno raziskovalnega dela v RS (še posebej na Univerzi v Ljubljani); vključevanje NUK v
mednarodne povezave zagotavlja RS korak z razvojem te pomembne dejavnosti. Nujno uvajanje
Digitalne knjižnice Slovenije je v največji meri odvisno od usposobljenosti nacionalne knjižnice za
opravljanje njenih nalog. Nujno je v NUK vzpostaviti osrednji nacionalni repozitorij (digitalni arhiv)
za trajno ohranjanje knjižničnega gradiva v digitalni obliki (digitalno rojenega in digitaliziranega
gradiva) ter center za koordinacijo in strokovno delo v zvezi z digitalizacijo.
NUK zagotavlja pogoje za funkcioniranje konzorcija za nabavo elektronskih virov (COSEC). Prav
tako zagotavlja osnovne pogoje za delo ZBDS. NUK zagotavlja pogoje za strokovno svetovanje
knjižnicam, koordinacijo strokovnega dela osrednjih območnih knjižnic, vodenje razvida knjižnic in
111

nacionalne knjižnične statistike. NUK redistribuira letno prek 200.000 kosov knjižničnega gradiva. To
je le nekaj točk, ki ilustrirajo delo NUK za celotni knjižnični sistem. Nacionalne knjižnice v evropskih
državah praviloma ne opravljajo vseh teh nalog, ali jih sploh ne.
Nadaljnje finančno in kadrovsko zaostajanje NUK za opredeljenimi razvojnimi cilji bi imelo negativne
posledice za razvoj celotnega knjižničnega sistema, povzročilo bi zaostajanje na področju obsega in
kakovosti znanstveno raziskovalnega dela in visokošolske dejavnosti, omejevalo možnosti
prebivalstva za dvig ravni njegove informacijske pismenosti, dolgoročno pa ima lahko tudi zelo
negativen vpliv na razvojne sposobnosti in tržno konkurenčnost RS v EU.
112

IV PRILOGE
Priloga 1: Kazalci in kazalniki uspešnosti delovanja knjižnice
Priloga 2: Statistični podatki o gradivu in uporabi knjižnice ter informacijskih
virov
Priloga 3: Zamena gradiva in nabava elektronskih informacijskih virov
Priloga 4: Mednarodna aktivnost knjižnice in zaposlenih
Priloga 5: Bibliografija znanstvenih in strokovnih prispevkov zaposlenih
Priloga 6: Članstva v domačih in mednarodnih telesih
III
VI
XL
XLVI
LI
LXI
I

Priloga 1: KAZALCI IN KAZALNIKI USPEŠNOSTI DELOVANJA KNJIŽNICE
Knjižnično gradivo vrednost 2005 vrednost 2006
Obseg knjižnične zbirke NUK (enote) 2.458.556 2.495.140
Število monografskih publikacij (enote) 1.190.200 1.211.886
Dotok vseh gradiv v NUK (kosi) 361.389 343.332
Gradivo iz OI za druge knjižnice (kosi) 230.221 209.416
Prirast fonda NUK skupaj (enote) 38.766 36.584
Porast fonda NUK (enote) 1,6% 1,5%
Prirast fonda NUK skupaj (kosi) 126.625 133.906
Delež izdatkov za nakup gradiva 7,6%
Prenos gradiva na mikrofilm (posnetkov) 151.370 164.858
Storitve in uporaba knjižnice
Odprtost Velike čitalnice (ur tedensko) 65 65
Odprtost oddelka za izposojo (ur tedensko) 50 50
Odprtost Velike čitalnice (ur letno) 3.010 3.049
Odprtost časopisne čitalnice (ur letno) 2.380 2.392
Obisk knjižnice (fizični) 219.486 226.098
Pogostnost obiska knjižnice (št. obiskov na aktivnega uporabnika -
16,1 16,3
fizičnega)
Obisk Velike čitalnice 76.029 74.678
Obisk spletnih strani (virtualni) 1.206.850 1.493.548
Število članov (fizični) 13.646 13.865
Delež članov študentov 76% 75%
Uporaba storitve oddaljenega dostopa (število prijav) 12.894 43.174
Skupaj število članov (virtualni) 1.480 5.087
Virtualni člani – člani drugih knjižnic - 3.637
Skupaj izposoja gradiva (enot) 530.080 568.634
Pogostnost uporabe knjižnice (št. izposojenih enot na aktivnega
uporabnika - fizičnega) 38,8 41,0
Izposoja na dom (enot) 377.462 410.782
Izposoja v čitalnice (enot) 152.618 157.854
Razpoložljivost iskanega gradiva 97,6% 98,2%
Medknjižnična izposoja (enot) 13.020 13.035
Vrednost kazalnika uspešnosti medknjižnične izposoje 98,3% 98,7%
Skupaj število informacijskih zahtevkov 61.413 58.545
Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov 58.102 56.438
Vrednost kazalca uspešnosti informacijske dejavnosti 95% 96%
Število poizvedb po informacijskih virih 58.861 65.733
Storitev Info (število prejetih sporočil) 17.000
Število ustanov, s katerimi poteka zamena gradiva 157 145
Bibliografska dejavnost
Prispevani zapisi v COBIB 23.235 25.858
Delež zapisov NUK v COBIB 11,6% 13,0%
Skupaj bibliografska obdelava gradiva 29.057 41.640
Število pregledanih testnih baz kandidatov za licence COBISS 70
Število CIP zapisov 5.629 6.413
Število ISBN zapisov 5.773 6.045
Število ISSN zapisov 266 292
Število ISMN zapisov 82 142
Število zapisov za OCLC 4.831 0
III

Število zapisov za Index Translationum 1.133 1.149
Število zapisov za SURS 4.535 4.688
Izobraževalna dejavnost in bibliotekarski nazivi
Število izvedenih različnih izobraževalnih oblik 33 38
Obseg izobraževalnega programa (ure) 927 828
Število udeležencev izobraževalnega programa 1.360 1.425
Število udeležencev izobraževanja - uporabnikov knjižnic 324 368
Skupaj udeležencev uporabnikov - vseh oblik izobraževanja 476
Število udeležencev izobraževanja za vzajemno katalogizacijo 174 155
Skupaj kandidatov na bibliotekarskih izpitih 65 83
Skupaj izvedenih postopkov za pridobitev strokovnega naziva 89 44
Število priznanih strokovnih nazivov 44 14
Spremljanje delovanja slovenskih knjižnic
Skupaj posredovanih statističnih vprašalnikov 255 259
Izdanih mnenj o razvitosti knjižnic 919 412
Število tematskih svetovanj po telefonu 183
Število tematskih pisnih svetovanj 35
Število tematskih svetovanj ob obiskih Centra za razvoj knjižnic 13
Število tematskih sestankov - koordinacija območnih knjižnic 80 33
Razvojno-raziskovalna in publicistična dejavnost
Vodenje ali sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih 14 10
Število objav zaposlenih (strok. in znanst. prispevki, bibl. enote) 102 116
Založniška dejavnost
Skupaj izdanih publikacij (naslovi) 47 39
Slovenska bibliografija 6 6
Samostojne publikacije 5 4
Periodične publikacije (naslovi) 4 2
Katalogi / zgibanke ob razstavah 9 12
Elektronske publikacije 8 7
Druge publikacije 15 8
Predstavitvena in promocijska dejavnost
Skupaj število razstav 14 21
Število razstav NUK v knjižnici 10 12
Število gostujočih razstav v NUK 3 6
Število razstav NUK drugje 1 3
Skupaj obseg razstav NUK (dnevi) 240 445
Skupaj obseg gostujočih razstav (dnevi) 104 166
Skupaj število udeležencev (varovanih) razstav v NUK 4.860
Vodeni ogledi NUK za skupine (število skupin) 102 118
Število udeležencev vodenih ogledov za skupine 2.264 2.863
Predstavitev zbirk in oddelkov NUK (število skupin) 71 131
Število udeležencev predstavitev zbirk in oddelkov NUK 963 1.652
Pogoji dela knjižnice
Neto uporabna površina knjižnice – obe lokaciji (m2) 14.059
Dolžina knjižnih polic (m) 28.850
Skupaj prihodki (sit) 1.628.474.140 1.674.969.693
Skupaj prihodki iz proračuna RS (sit) 1.405.882.490 1.483.100.772
IV

Skupaj prihodki iz dejavnosti NUK (lastna sredstva) (sit) 222.591.650 191.868.921
Skupaj odhodki (sit) 1.627.410.178 1.672.619.670
Skupaj izdatki za nakup informacijskih virov (sit) 124.651.000 116.631.724
Skupaj izdatki za nakup elektronskih informacijskih virov (sit) 34.701.881 46.324.000
Skupaj zaposlenih za polni delovni čas ali krajši od polnega
145 150
(osebe)
Število zaposlenih, ki jih je financiralo MK (EPZ) 136 135,5
Število zaposlenih, financiranih iz drugih virov (EPZ) 6,2 9,2
Stroški dela (sit) 852.828.147 848.479.899
Stroškovna uspešnost oz. učinkovitost poslovanja
Delež stroškov dela v celotnem proračunu 52,4% 50,66%
Skupni izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika – fizičnega (sit) 119.259 122.572
Skupni izdatki knjižnice na aktivnega uporabnika - fizični in na
107.590 88.256
daljavo (sit)
Skupni izdatki knjižnice na obisk – fizični (sit) 7.415 7.398
Skupni izdatki knjižnice na obisk - na daljavo (sit) 1.348 1.120
Skupni izdatki knjižnice na obisk (fizični in na daljavo) (sit) 1.141 973
Skupni izdatki knjižnice na izposojeno enoto gradiva (sit) 3.070 2.941
Delež lastnih prihodkov v celotnem proračunu knjižnice 13,7% 11,46%
Strošek posamezne storitve oz. produkta knjižnice glede na
celotne stroške dela knjižnice:
strošek izposoje enote gradiva (sit)
strošek pozitivno rešenega informacijskega zahtevka
strošek bibliografske obdelave enote gradiva (sit)
1.609
14.678
29.350
1.492
15.034
20.377
Delež stroškov za nakup informacijskih virov v celotnih stroških
7,7% 7,0%
knjižnice
Delež stroškov za nakup informacijskih virov glede na celotne
14,6% 13,7%
stroške dela
Delež stroškov za nakup elektronskih informacijskih virov v
27,8% 39,7%
primerjavi s stroški za vse informacijske vire
Število opravljenih delovnih ur (redno delo, nadure) 292.821 281.838
Število opravljenih delovnih ur na obiskovalca - fizičnega 1,33 1,25
Število opravljenih delovnih ur na obiskovalca - na daljavo 0,24 0,19
Prirast enot gradiva (brez elektronskih virov, ki jih knjižnica ne
obdeluje) na zaposlenega (EPZ) 272,6
Razvoj potencialov knjižnice
Skupaj število ur izobraževanja oz. usposabljanja zaposlenih - v Slov. *2.337
Število ur izobraževanja oz. usposabljanja na zaposlenega (oseb) -
Število zaposlenih, udeležencev formalnega izobraževanja (oseb) 26 28
Število zaposlenih, ki so opravili bibliotekarski ipd. izpit (oseb) 5 4
Število zaposlenih, ki so pridobili strokovni bibliotekarski naziv
9
(oseb)
Število udeležb v okviru neformalnega izobraževanja 562 v Slov.* 233
Število ur bolezenskih odsotnosti (bolniška, porodniška,
9.124 16.612
invalidnina)
Število ur bolezenskih odsotnosti na zaposlenega (oseb) 63 111
Delež izdatkov knjižnice za nakup informacijske in
komunikacijske tehnologije (strošek opreme) 1,4% 1,3%
V

Priloga 2: STATISTIČNI PODATKI O DELOVANJU KNJIŽNICE
Tabela 1: Bibliografska obdelava gradiv (v številu naslovov)
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
monografije 11.525 10.538 7.398 8.221 9.408 9.995 11.141 11.042 12.185 11.388
serijske publikacije 3.244 1.044 452 741 1.366 1.271 1.666 843 815 992
članki 15.826 18.793 12.540 13.669 17.429 19.043 20.233 21.944 17.768 16.459
SKUPAJ 30.595 30.375 20.390 22.631 28.203 30.309 33.040 33.829 30.768 28.839
Tabela 2: Število obiskovalcev in članov NUK
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
obiskovalci 235.307 230.584 184.970 189.760 177.496 190.180 193.091 188.034 205.466 219.486 226.098
člani 11.356 12.035 11.174 11.279 10.797 10.970 12.884 12.911 13.103 13.646 13.865
izposoja gradiva 197.290 243.098 270.186 259.839 241.177 324.137 337.255 361.407 419.151 530.080 568.634
informacijski zahtevki 114.268 53.771 58.084 58.649 55.797 53.266 54.955 61.413 58.545
Tabela 3: Število udeležencev izobraževanja (1996-2006)
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
588 569 1.007 1.261 1.453 1.408 1.253 1.732 1.376 1.360 1.425
VI

Tabela 3: Delo na področju mednarodnih agencij in CIP v obdobju 1996-2006
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
CIP 2.895 3.075 3.511 3.696 4.030 3.717 4.100 4.457 5.349 5.629 6.413
ISBN 2.971 2.861 2.861 3.316 3.783 3.544 3.900 4.362 5.392 5.773 6.045
ISSN 235 525 525 360 420 295 731 295 158 266 292
ISMN - - - 40 135 61 100 110 159 82 142
Tabela 4: Struktura dotoka gradiva v fond NUK v letu 2006
vrsta g. obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind.
mon. p. 26.126 22.758 115 606 1.478 41 1509 1188 127 2.449 4.320 57 30.690 29.744 103
ser. p. 55.204 56.464 98 9.966 12.646 79 2.460 3.267 75 1.522 1.931 79 69.152 74.308 93
gl. tisk 324 352 92 53 829 6 13 1 1.300 6 168 4 396 1.350 29
gl. av g. 3.130 1.747 179 10 104 10 11 8 138 25 46 54 3.176 1.905 167
kart.g. 170 288 59 14 29 48 20 5 400 38 2 1.900 242 324 75
slik. g. 458 1.465 31 105 344 31 1 39 3 0 24 0 564 1.872 30
av g. 2.747 3.212 86 23 62 37 0 2 0 0 1 0 2.770 3.277 85
rok. g. 0 0 - 1.548 522 297 92 15 613 22.038 8.944 246 23.678 9.481 250
drob. tisk 3.040 3.288 92 8 983 1 47 30 157 22 25 88 3.117 4.326 72
drugo 97 0 - 3 2 150 13 32 41 8 4 200 121 38 318
SKUPAJ 91.296 89.574 102 12.336 16.999 73 4.166 4.587 91 26.108 15.465 169 133.906 126.625 106
VII

Tabela 5: Struktura dotoka obveznega izvoda za redistribucijo drugim knjižnicam in struktura nakupa slovenike za zameno v
letu 2006
vrsta gradiva
obvezni izvod
(brez gradiva za NUK)
nakup za zameno
skupaj
2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind.
mon. p. 41.172 36.550 113 210 1.460 14 41.382 38.010 109
ser. p. 142.812 164.489 87 2.027 3.083 66 144.839 167.572 86
gl. tisk 1.156 1.264 91 - - - 1.156 1.264 91
gl. av g. 794 572 139 - - - 794 572 139
kart. g. 365 547 67 - - - 365 547 67
slik. g. 1.056 3.232 33 - - - 1.056 3.232 33
av. gr. 781 551 142 - - - 781 551 142
drob. tisk 21.280 23.016 92 - - - 21.280 23.016 92
drugo 0 0 0 - - - 0 0 0
SKUPAJ 209.416 230.221 91 2.237 4.543 49 211.653 234.764 90
Tabela 6: Struktura dotoka gradiva v letu 2006 glede na vrsto nabave
leto OI za NUK nakup za NUK zamena za NUK dar za NUK OI za SK nakup za zameno skupaj
2006 91.296 12.336 4.166 26.108 209.416 2.237 334.332
2005 89.574 16.999 4.587 15.465 230.221 4.543 361.389
ind. 102 73 91 169 91 49 96
VIII

Tabela 7: Uspešnost reklamacij gradiva glede na vrsto dotoka v letu 2006
obvezni izvod – knjižno gradivo število reklamacij število uspešnih rekl. ind. uspešnosti rekl.
2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks
monografske 3.684 4.014 92 1.945 1.727 113 53 43 123
serijske 323 442 73 275 421 65 85 95 89
SKUPAJ 4.007 4.456 90 2.220 2.148 103 55 48 115
obvezni izvod - neknjižno gradivo 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks
slikov. gr. 360 185 195 45 45 100 13 24 51
kartogr. gr. 140 191 73 30 30 100 21 16 136
av gradivo 1.406 1.430 98 1.214 1.223 99 86 86 101
pkg 53 350 15 43 250 17 81 71 114
glasbeno gr. 503 915 55 487 633 77 97 69 140
redna zbirka 311 954 33 289 711 41 93 75 125
SKUPAJ 2.773 4.025 69 2.108 2.892 73 76 72 106
nakupi 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks
monografske 50 55 91 11 50 22 22 91 24
mon. s.o. 10 25 40 10 25 40 100 100 100
serijske 423 500 85 84 400 21 20 80 25
SKUPAJ 483 580 83 105 475 22 22 82 27
reklamacije 2005
SKUPAJ 7.263 9.061 80 4.433 5.515 80 61 61 100
IX

Tabela 8: Prirast serijskih publikacij v letu 2006 (št. naslovov)
naslovi 2006 2005
obvezni izv. + nzd 1.273 1.271
arhivski izv. 1.983 1.581
skupaj 3.256 2.852
Tabela 9: Dotok gradiva v posebne zbirke NUK po vrsti gradiva in izvoru (v številu kosov)
zbirka
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
2006 2005 ind. 2006 2005 ind 2006 2005 ind 2006 2005 ind 2006 2005 ind
Rokopisna 0 0 - 1.548 522 297 92 15 613 22.038 944 2.335 23.678 1.481 1.599
Glasbena 3.673 2.099 175 66 933 7 41 9 456 42 214 20 3.822 3.255 117
Kartograf. in slik. 622 1.753 35 212 373 57 47 44 107 48 26 185 929 2.196 42
Posebno knj. gr. 3.040 3.288 92 8 0 - 47 28 168 22 169 13 3.117 3.485 89
ICB 142 0 - 104 0 - 54 0 - 150 0 - 450 0 -
AV gradivo 2.747 3.212 86 23 62 37 0 2 - 0 1 - 2.770 3.277 85
Skupaj 10.224 10.352 99 1.961 1.890 104 281 98 287 22.300 1.354 1.647 34.766 13.694 254
X

Tabela 10: Obseg inventariziranega gradiva (inventarne enote)
monografske publikacije
vrsta gr.
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind.
monogr. p. 18.412 17.651 104 606 1.478 41 1.509 1.188 127 2.449 1.870 131 22.976 22.187 104
: knjige 17.972 17.316 104 602 1.467 41 1.500 1.184 127 2.414 1.843 131 22.488 21.810 103
: nal.-diser. 440 335 131 4 11 36 9 4 225 35 27 130 488 377 129
kartog. gr. 152 292 52 19 20 95 45 3 1.500 14 5 280 230 320 72
: atlasi 66 65 102 3 2 150 1 0 - 4 3 133 74 70 106
: zemljevidi 77 227 34 16 18 89 20 0 - 10 2 500 123 247 50
: na rač. mediju 9 0 - 0 0 - 24 3 800 0 0 - 33 3 1.100
slikov.gr. 248 1.118 22 93 658 14 15 18 83 29 173 17 385 1.967 20
: plakati 52 161 32 4 5 80 0 0 - 18 66 27 74 232 32
: razgledn. 94 608 15 0 426 0 0 0 - 0 101 0 94 1.135 8
: drugo 102 349 29 89 227 39 15 18 83 11 6 183 217 600 36
glasb. tisk 324 352 92 71 93 76 11 1 1.100 185 485 38 591 931 63
glasb. av 1.999 2.241 89 379 119 318 18 37 49 32 98 33 2.428 2.495 97
: kasete 629 397 158 18 22 0 4 13 0 4 4 100 655 436 150
: cd 1.243 1.840 68 361 97 372 14 24 58 28 94 30 1.646 2.055 80
: video kas. 0 4 0 0 0 - 0 0 - 0 0 - 0 4 0
dvd 95 0 - 0 0 - 0 0 - 0 0 - 95 0 -
mult. grad. 32 0 - 0 0 - 0 0 - 0 0 - 32 0 -
av grad. 3.521 3.147 112 43 131 33 1 0 - 7 19 37 3.572 3.297 108
: gov.kas., cd 321 175 183 0 0 - 0 0 - 0 3 0 321 178 180
: dvd 1.455 1.229 118 20 60 33 0 0 - 3 0 - 1.478 1.289 115
: video kas. 1.745 1.743 100 23 71 32 1 0 - 4 16 25 1.773 1.830 97
XI

mikroobl. 0 0 - 0 0 - 1 0 - 0 0 - 1 0 -
: mikrofiši 0 0 - 0 0 - 1 0 - 0 0 - 1 0 -
dr. projic. gr. 0 0 - 1 1 100 0 0 - 0 0 - 1 1 100
večvrstno. gr. 114 174 66 0 2 0 6 0 - 0 0 - 120 176 68
račun. gr. 352 282 125 3 7 43 27 1 2.700 16 4 400 398 294 135
: diskete 0 0 - 0 0 - 0 0 - 0 0 - 0 0 -
: cd-rom 343 282 122 3 7 43 27 1 2.700 4 4 100 377 294 128
: drugo 9 0 - 0 0 - 0 0 - 12 0 - 21 0 -
drobni tisk
se ne inventarizira
rokop. gr. 0 0 - 1.548 522 297 92 15 613 22.038 944 2.335 23.678 1.481 1.599
: tekstualno 0 0 - 1.548 522 297 92 15 613 22.038 944 2.335 23.678 1.481 1.599
: glasbeno 0 0 - 0 0 - 0 0 - 0 0 - 0 0 -
tridimen. gr. 34 0 - 0 0 - 0 0 - 0 0 - 34 0 -
SKUPAJ 25.156 25.257 100 2.763 3.031 91 1.725 1.263 137 24.770 3.598 688 54.414 33.149 164
vrsta gr.
serijske publikacije
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind.
serijske p. 25.359 24.339 104 10.015 12.601 79 2.388 3.209 74 1.455 1.559 93 39.217 41.708 94
račun. gr. 35 38 92 5 30 17 9 11 82 4 3 133 53 82 65
: diskete 0 0 - 0 0 - 0 0 - 0 0 - 0 0 -
: cd-rom 35 38 92 5 30 17 9 11 82 4 3 133 53 82 65
: drugo 0 0 - 0 0 - 0 0 - 0 0 - 0 0 -
SKUPAJ 25.394 24.377 104 10.020 12.631 79 2.397 3.220 74 1.459 1.562 93 39.270 41.790 94
SKUPAJ 50.550 49.634 102 12.783 15.662 82 4.122 4.483 92 26.229 5.160 508 93.684 74.939 125
XII

Tabela 11: Obseg inventariziranega gradiva (bibliografske enote)
monografske publikacije
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
vrsta gr.
2006 2006 2006 2006 2006 2005 indeks
monogr. p. 17.427 531 1.405 2.323 21.686 21.109 103
: knjige 17.002 528 1.398 2.288 21.216 20.741 102
: nal.-diser. 425 3 7 35 470 368 128
kartog. gr. 152 19 45 14 230 325 71
: atlasi 66 3 1 4 74 72 103
: zemljevidi 77 16 20 10 123 253 49
: cd 9 0 24 0 33 66 50
slikov. gr. 248 93 15 29 385 1.671 23
: plakati 52 4 0 18 74 220 34
: razgledn. 94 0 0 0 94 1.026 9
: drugo 102 89 15 11 217 425 51
glasb. tisk 106 48 5 141 300 905 33
glasb. av. 793 244 25 11 1.073 994 108
: kasete 304 8 3 3 318 200 159
: cd 451 236 22 8 717 792 91
: videokas. 0 0 0 0 0 2 0
: dvd 33 0 0 0 33 0 -
: mult. grad. 5 0 0 0 5 0 -
av. grad. 3.406 88 0 20 3.514 3.249 108
: gov. kas., cd 205 0 0 0 205 130 158
: dvd 1.456 17 0 3 1.476 1.289 115
: video kas. 1.745 71 0 17 1.833 1.830 100
XIII

mikroobl. 0 0 1 0 1 0 -
: mikrofiši 0 0 1 0 1 0 -
dr. projic.gr. 0 0 0 0 0 0 -
večvrst. gr. 47 0 2 0 49 20 245
račun. gr. 321 3 19 2 345 289 119
: diskete 0 0 1 0 1 0 0
: cd-rom 317 3 18 2 340 289 118
: drugo 4 0 0 0 4 0 0
drobni tisk
se ne inventarizira
rokop. gr. 0 6 3 33 42 40 105
: tekstualno 0 6 3 33 42 40 105
: glasbeno 0 0 0 0 0 0 0
tridimen.gr. 26 0 0 0 26 0 0
SKUPAJ 22.526 1.032 1.520 2.573 27.651 28.602 97
XIV

serijske publikacije
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
2006 2006 2006 2006 2006 2005 indeks
serijske p. 4.586 732 477 275 6.070 5.851 104
: časopisi 2.149 634 347 175 3.305 3.021 109
: časniki 538 46 34 10 628 696 90
: knj.zbirke 10 2 10 0 22 43 51
: drugo 1.889 50 86 90 2.115 2.091 101
račun. gr. 42 5 9 4 60 251 24
:diskete 1 0 0 0 1 0 0
:cd-rom 35 5 9 4 53 251 21
:drugo 6 0 0 0 6 0 0
SKUPAJ 4.628 737 486 279 6.130 6.102 100
SKUPAJ 27.154 1.769 2.006 2.852 33.781 34.704 97
XV

Tabela 12: Struktura slovenskega obveznega izvoda v letu 2006
1. Serijske publikacije, ki jih je NUK prejel
a. po jezikih
slv hrv - srb eng ger fre ita spa drugi skupaj
1.441 9 50 5 1 2 0 17 1.525
b. po strokovnih skupinah
0 1 2 3 5 6 61 7 80 82 9 drugo skupaj
365 21 46 563 33 183 77 162 6 19 44 6 1.525
2. Monografske publikacije, ki jih je NUK prejel
a. po jezikih
slv hrv-srb eng ger fre ita spa drugi skupaj
6.541 84 519 450 119 54 23 660 8.450
b. po strokovnih skupinah
0 1 2 3 5 6 61 7 80 82 9 drugo skupaj
372 266 212 1.570 556 1.230 593 930 4 1.651 579 487 8.450
3. Gibanje dotoka obveznega izvoda monografskih publikacij 1993-2006
število naslovov
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
4.153 4.613 5.057 5.389 6.273 6.308 6.432 6.722 6.605 6.006 6.537 7.586 7.781 8.450
XVI

4. Tiskarska produkcija v Sloveniji
v slov. jeziku v tujih jezikih skupaj
2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind.
7.841 6.794 115 1.373 1.551 89 9.214 8.345 110
Tabela 13: Število katalogiziranih naslovov gradiva v letu 2006
monografske p. serijske p. sestavni deli
vrsta gr. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind. 2006 2005 ind.
monogr. p. 11.388 12.185 93 - - - - - -
- knjige 10.597 11.575 92 - - - - - -
- nal.-disert. 791 610 130 - - - - - -
serijske p. - - - 992 815 122 16.459 17.768 93
- časopisi - - - 399 277 144 - - -
- časniki - - - 98 95 103 - - -
- knj. zb. - - - 27 53 51 - - -
- drugo - - - 468 390 120 - - -
kartog. gr. 275 547 50 - - - - - -
- atlasi 37 36 103 - - - - - -
- zemljevidi 220 511 43 - - - - - -
- cd 18 0 - - - - - - -
slikovno gr. 2.078 384 541 - - - - - -
- plakati 1.933 118 1.638 - - - - - -
XVII

- razglednice 0 1 0 - - - - - -
- koledarji 52 113 46 - - - - - -
- cd 1 0 - - - - - - -
- drugo 92 152 61 - - - - - -
glasb. tisk 302 641 47 - - - 470 158 297
glasb. av gr. 1.034 980 106 - - - 220 387 57
- kasete 317 198 160 - - - 0 0 -
- cd 717 782 92 - - - 220 387 57
av gradivo 788 868 91 - - - - - -
- govorne cd plošče 8 25 32 - - - - - -
- govorne kas. 2 9 22 - - - - - -
- dvd 659 591 112 - - - - - -
- video kas. 119 243 49 - - - - - -
mikrooblike 0 4 0 - - - - - -
tridimenz. gr. 7 0 - - - - - - -
večvrstno gr. 16 14 114 - - - - - -
računaln. gr. 0 6 0 119 81 147 - - -
- diskete 0 0 - 0 0 - - - -
- cd-rom 0 6 0 41 8 513 - - -
- online 0 0 - 78 73 107 - - -
- drugo 0 0 - 0 0 - - - -
rokopisno gr. 228 285 80 - - - 4.858 77.780 -
- tekstualno 42 285 15 - - - 4.858 77.780 6
- glasbeno 186 0 - - - - 0 - -
SKUPAJ 16.109 15.914 101 1.111 896 124 22.007 96.093 23
XVIII

leto število
2002 467.800
2003 666.571
2004 1.003.944
2005 1.206.850
2006 1.493.548
Slika 1: Obisk spletne strani NUK
XIX

mesec
število
2004 2005 indeks 2006 indeks
jan 70.958 112.350 158 132.452 118
feb 73.297 98.714 135 120.216 122
mar 83.058 114.235 138 139.678 122
apr 69.590 103.221 148 120.332 117
m maj 92.742 105.480 114 136.131 129
jun 87.689 96.457 110 122.412 127
jul 62.817 68.640 109 93.644 136
aug 65.203 77.116 118 98.802 128
sep 91.089 98.158 108 115.351 118
okt 105.211 110.552 105 135.168 122
nov 106.514 119.154 112 147.856 124
dec 95.776 102.773 107 131.506 128
skupaj 1.003.944 1.206.850 120 1.493.548 124
Slika 2: Obisk spletne strani NUK v obdobju 2002-2006
XX

Tabela 14: Odprtost knjižnice
enote - oddelki število dni na teden število ur na teden
Velika čitalnica 6 65
Izposoja 6 50
Informacijsko središče 6 50
Časopisna čitalnica 6 50
Reprocenter 5 45
Zbirka serij. publikacij 5 29
IRC 5 29
Rokopisna zbirka 5 29
Glasbena zbirka 5 29
Kartograf. in slikov. zb. 5 29
Zbirka PKG 5 29
IC za bibliotekarstvo 5 29
IDC Sveta Evrope 5 29
Zbirka EU 5 29
Zbirka AV gradiva 5 29
Zb. tiskov Slov. izven RS 5 29
Opomba: Posebne zbirke in reprocenter so odprte tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.-14.
ure.
XXI

Tabela 15: Čitalniška mesta in delovne postaje za uporabnike
enote - oddelki št. sedežev št. terminalov št. pc drugo
Velika čitalnica 170 1 0 brezžično omrežje
Izposoja 0 0 2
IRC+IS 0 0 22
Zbirka serij. publikacij 47 0 0 delovna postaja za slepe, 8 mikročitalcev
Slovenska bibliografija 2 0 1
Rokopisna zbirka 8 0 0
Glasbena zbirka 8 0 1 2 CD predvajalnika, 3 slušalke
Kartograf. in slikovna
zbirka 4 0 1
Zbirka PKG in zb. EU 6 0 1
IC za bibliotekarstvo 9 0 4 knjigomat v testiranju
Zbirka AV 3 0 1
Zb. tiskov Slov. izven
RS 0 0 0
SKUPAJ 257 1 33
2 TV, 2 videorekorderja, 2 DVD
predvajalnika
XXII

Tabela 16: Število uporabnikov – študentov glede na visokošolski zavod
fakulteta 2006
Filozofska fakulteta 3.014
FDV 1.175
Ekonomska fakulteta 742
Pravna fakulteta 587
BTF 431
Pedagoška fakulteta 392
Medicinska fakulteta 374
Fakulteta za kemijo in kem. t. 235
Fakulteta za gradbeništvo in geod. 221
Naravoslovno-tehn. fakulteta 221
Fakulteta za elektrotehniko 211
Fakulteta za strojništvo 196
Fakulteta za arhitekturo 189
VŠ za zdravstvo 189
Fakulteta za farmacijo 187
Fakulteta za računalništvo in .. 172
Fakulteta za upravo 160
Fakulteta za matematiko in .. 151
Fakulteta za šport 142
Teološka fakulteta 115
Fakulteta za socialno delo 107
Akademija za glasbo 100
ALU 90
Veterinarska fakulteta 61
Fakulteta za pomorstvo in promet 34
AGRFT 30
ULJ, interdisciplinarni študij, podipl. program 29
SKUPAJ UL 9.555
XXIII

Tabela 17: Obisk
enote - oddelki študenti drugi uporabniki skupaj
2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks
Velika čitalnica 56.008 55.408 101 18.670 20.621 91 74.678 76.029 98
Izposoja 69.524 65.101 107 30.484 28.047 109 100.008 93.148 107
IRC 9.149 9.033 101 5.844 6.022 97 14.993 15.055 100
Zbirka serij. publikacij 12.000 11.500 104 7.800 7.600 103 19.800 19.100 104
Slovenska bibliografija 260 240 108 150 140 107 410 380 108
Rokopisna zbirka 1.297 1.100 118 1.216 1.322 92 2.513 2.422 104
Glasbena zbirka 4.200 3.620 116 4.013 3.970 101 8.213 7.590 108
Kartograf. in slikov. zbirka 312 285 109 468 492 95 780 777 101
Zbirka PKG 300 141 213 63 47 134 363 188 193
IC za bibliotekarstvo 1.261 1.536 82 1.178 1.372 86 2.439 2.908 84
Zbirka EU 151 168 90 134 87 154 285 255 112
Zbirka AV gradiva 381 392 97 987 1.000 99 1.368 1.392 98
Zb. tiskov Slov. izven RS 150 140 107 98 102 96 248 242 102
SKUPAJ 154.993 148.664 104 71.105 70.822 100 226.098 219.486 103
Tabela 18: Izposoja na dom
enote - oddelki knjige serijske publikacije neknjižno gradivo skupaj
2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks
Izposoja 403.207 370.719 109 0 0 - 0 0 - 403.207 370.719 109
Glasbena zbirka 1.350 1.061 127 0 0 - 2.789 2.321 120 4.139 3.382 122
Kartograf. in slikovna zbirka 0 0 - 0 0 - 745 735 101 745 735 101
Zbirka PKG 164 55 225 18 18 100 0 0 - 182 73 249
IC za bibliotekarstvo 865 926 93 0 0 - 0 0 - 865 926 95
Zbirka EU 33 34 100 0 17 - 0 0 - 33 51 65
Zbirka AV 7 10 70 23 21 110 1.561 1.520 103 1.591 1.551 103
Zb. tiskov Slov. izven RS 20 25 80 0 0 - 0 0 - 20 25 80
SKUPAJ 405.646 372.830 109 41 56 73 5.095 4.576 111 410.782 375.886 109
XXIV

Tabela 19: Izposoja v čitalnico (prezenčna izposoja)
enote - oddelki knjige serijske publikacije neknjižno gradivo skupaj
2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks
Velika čitalnica 19.742 19.694 100 22.514 20.682 109 0 0 - 42.344 40.376 105
Zbirka serij. publikacij 0 0 - 54.201 52.337 104 0 0 - 54.201 52.337 104
Rokopisna zbirka 3.100 2.806 111 0 0 - 2.530 2.425 104 5.630 5.231 108
Glasbena zbirka 8.912 8.721 102 4.462 4.367 102 25.627 24.381 105 39.001 37.469 104
Kartograf. in slikov. zbirka 135 123 110 0 0 - 9.065 9.115 99 9.200 9.238 100
Zbirka PKG 87 85 102 18 73 25 0 0 - 105 158 66
IC za bibliotekarstvo 3.573 3.121 114 1.868 2.856 65 0 0 - 5.441 5.977 91
Zbirka EU 249 161 155 51 78 65 0 0 - 300 239 125
Zbirka AV gradiva 42 47 89 59 68 87 501 449 112 602 564 107
Zb. Tiskov Slov. izven RS 110 103 107 920 916 100 0 10 - 1.030 1.029 100
Tabela 20: Izposoja skupaj (dom in čitalnica)
enote - oddelki knjige serijske publikacije neknjižno gradivo skupaj
2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks
Velika čitalnica 19.742 19.694 100 22.514 20.682 109 0 0 - 42.344 40.376 105
Izposoja 403.207 370.719 109 0 0 - 0 0 - 403.207 370.719 109
Zbirka serij. publikacij 0 0 - 54.201 52.337 104 0 0 - 54.201 52.337 104
Rokopisna zbirka 3.100 2.806 111 0 0 - 2.530 2.425 104 5.630 5.231 108
Glasbena zbirka 10.262 9.782 105 4.462 4.367 102 28.416 26.702 106 43.140 40.851 106
Kartograf. in slik. zbirka 135 123 110 0 0 9.810 9.850 100 9.945 9.973 100
Zbirka PKG 251 140 179 18 91 20 0 0 - 269 231 116
IC za bibliotekarstvo 4.438 4.047 110 1.884 2.856 66 0 0 - 6.322 6.903 92
Zbirka EU 282 195 145 51 95 54 0 0 - 333 290 115
Zbirka AV gradiva 49 57 86 82 89 92 2.062 1.969 105 2.193 2.115 104
Zb. tiskov Slov. izven RS 130 128 102 920 916 100 0 10 - 1.050 1.054 100
SKUPAJ 441.596 407.691 108 84.132 81.433 103 42.818 40.956 105 568.634 530.080 107
XXV

Tabela 21: Knjižno skladišče
2006 2005 indeks
število listkov-velika čitalnica 9.950 13.565 73
število listkov-izposoja 85.059 80.830 105
SKUPAJ 95.009 94.395 101
število postreženih listkov 93.253 92.101 101
% postreženih listkov 98 98 -
število izdanih knjig 100.383 97.454 103
število vrnjenih knjig 99.733 91.418 109
Tabela 22: Opomini
število izvodov
število članov
vrsta opomina 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks
1. opomin 6.992 6.420 109 3.919 3.615 108
2. opomin 1132 905 125 631 550 115
3. in 4. opomin 731 571 128 377 332 114
SKUPAJ 8.855 7.896 112 4.927 4.497 110
Tabela 23: Medknjižnična izposoja - izposojeno gradivo iz drugih knjižnic
Slovenija tujina skupaj originalov kopij - reprodukcij
2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks
poslani zahtevki 376 368 102 1.874 1.876 100 2.250 2.244 100 1.540 1.625 95 710 619 115
prejeto gradivo 366 353 104 1.852 1.840 101 2.218 2.193 101 1.516 1.581 96 702 612 115
% realizacije 97 96 99 98 99 98 98 97 99 99
XXVI

Tabela 24: Medknjižnična izposoja - izposojeno gradivo v druge knjižnice
Slovenija tujina skupaj originalov kopij - reprodukcij
2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005 indeks
prejeti zahtevki 10.754 10.794 100 202 211 96 10.956 11.005 100 8.713 8.693 100 2.243 2.312 97
posojeno gradivo 10.624 10.631 100 193 196 98 10.817 10.827 100 8.621 8.599 100 2.196 2.228 99
% realizacije 99 98 96 93 99 98 99 99 98 96
Tabela 25: Medknjižnična izposoja (a + b)
a + b 2006 2005 indeks
število zahtevkov 13.206 13.249 100
št. realizir. zaht. 13.035 13.020 100
% realizacije 98,7 98,3
Tabela 26: Informacije - število informacijskih zahtevkov
enote - oddelki
št. informac. zahtevkov pozitivno rešeni inf. zahtevki % realizacije
2006 2005 indeks 2006 2005 indeks 2006 2005
Velika čitalnica 5.388 5.573 97 5.119 5.110 100 95 92
Izposoja* 13.000 12.600 103 11.700 10.700 109 90 85
IRC 14.993 15.055 100 14.993 15.055 100 100 100
Zbirka serij. publikacij 11.100 10.015 111 11.000 9.912 111 99 99
Slovenska bibliografija 620 1.290 48 600 1.290 46 100 97
Rokopisna zbirka 782 3.633 22 782 3.633 22 100 100
Glasbena zbirka 6.758 6.321 107 6.089 5.738 107 90 91
Kartograf. in slikov. zbirka 497 491 101 398 405 98 80 82
Zbirka PKG 156 196 80 156 196 80 100 100
IC za bibliotekarstvo 2.045 2.339 87 2.045 2.274 87 100 97
Zbirka EU 231 245 94 231 245 94 100 100
Zbirka AV 2.975 3.235 92 2.900 3.105 93 97 95
Zb. tiskov Slov. izven RS 425 420 101 425 420 101 100 100
SKUPAJ 58.545 61.413 95 56.438 58.083 97 96 95
XXVII

Tabela 27: Število opravljenih poizvedb
SKUPAJ
enote - oddelki OPAC internet CD-ROM komerc. baze tiskani viri listkovni kat. drugo 2006 2005 indeks
Velika čitalnica* 4.200 0 0 0 200 0 1.600 6.000 5.931 101
Izposoja* 8.800 0 0 0 50 150 4.500 13.500 12.655 107
IRC 7.166 1.744 998 0 1.204 2.021 2.644 15.777 13.158 120
Zbirka serij. publikacij 7.100 0 0 0 3.100 510 1.123 11.833 7.974 148
Slovenska bibliografija 320 900 0 0 190 250 0 1.660 1.800 92
Rokopisna zbirka 345 87 24 112 137 705 - -
Glasbena zbirka 458 213 31 209 1.814 652 903 4.280 6.736 63
Kartograf. in slikov. zbirka 756 420 25 8 57 539 532 2.337 2.319 101
Zbirka PKG 125 2 0 0 1 20 30 178 397 45
IC za bibliotekarstvo. 768 505 515 0 1.907 0 1.171 4.866 3.075 158
Zbirka EU 186 220 0 2 0 0 67 475 738 64
Zbirka AV gradiva 1.121 1.024 0 0 307 0 290 2.742 2.798 98
Zb. tiskov Slov. izven RS 130 15 0 0 105 1.110 20 1.380 1.280 108
SKUPAJ 31.475 5.130 1.593 219 9.047 5.389 12.880 65.733 58.861 112
delež v % 48 8 2 0 14 8 20 100
XXVIII

Tabela 28: Vodstva in ogledi, uvajanje uporabnikov
enote - oddelki
število skupin število udeležencev
2006 2005 indeks 2006 2005 indeks
Velika čitalnica 0 0 0 0 0 0
Izposoja 0 0 0 0 0 0
IRC 17 19 89 42 59 71
Zbirka serij. publikacij 6 9 67 72 99 73
Slovenska bibliografija 0 2 0 0 40 0
Rokopisna zbirka 26 25 104 410 329 125
Glasbena zbirka 32 25 128 223 185 120
Kartograf. in slikov. zbirka 14 13 108 265 309 86
ZbirkI PKG in EU 1 1 100 67 94 71
IC za bibliotekarstvo 14 5 280 178 90 198
Zbirka AV gradiva 1 1 100 75 86 87
Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS 20 30 67 320 300 107
SKUPAJ - oddelki 131 130 100 1.652 1.591 104
Splošni vodeni ogledi 118 102 116 2.863 2.264 126
SKUPAJ 249 232 107 4.515 3.855 117
XXIX

500.000
450.000
400.000
350.000
Količina
300.000
250.000
200.000
150.000
Dotok vseh gradiv
Redistribucija
Dotok gradiva za NUK
100.000
50.000
0
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Leto
Slika 3: Dotok gradiva v obdobju 1996-2006
XXX

40.000
35.000
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
monografije
serijske publikacije
članki
SKUPAJ
5.000
0
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Slika 4: Bibliografska obdelava gradiva v obdobju 1997-2006
XXXI

600.000
500.000
400.000
300.000
200.000
100.000
0
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Slika 5: Uporaba knjižnice v obdobju 1996-2006
obiskovalci
Izposoja gradiva
člani
Informacijski zahtevki
XXXII

7.000
6.000
5.000
Količina
4.000
3.000
2.000
1.000
0
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Slika 6: Delo na področju mednarodnih agencij in CIP v obdobju 1996-2006
CIP ISBN ISSN ISMN
XXXIII

40.000
35.000
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Slika 7: Število prispevanih zapisov NUK v COBIB v obdobju 1998-2006
XXXIV

SK
21%
šolske knjižnice
1%
NUK
13%
NUK
Visokošolske knjižnice
Specialne knjižnice
SIK
Šolske knjižnice
specialne knjižnice
26%
visokošolske knjižnice
39%
Slika 8: Delež zapisov posameznih knjižnic v COBIB v letu 2006
XXXV

Tabela 29: Uporaba elektronskih informacijskih virov
Št. pogledanih
člankov poglavij
posnetkov
število
pogledanih bibl
podatkov
Naslov_vira tip_vira lokacija
število
dostopov čas ure
število
iskanj
ABI/Inform Global elektronski časopisi NUK 20.173 12.277
ABI/Inform Global elektronski časopisi Uni. v Lj. 65.343 37.690
Academic Search Premier elektronski časopisi NUK 13.281 55.698 29.216
American Journey Westward Expansion besedilne zbirke Uni. v Lj. 39 0,50
Anglesko slovenski slovar Password slovarji NUK 97 61,00
Anglo American Cataloging Rules besedilne zbirke Uni. v Lj. 14 1,50
APS Journals elektronski časopisi NUK 1 4 8
Arts and Humanities Citation Index 1975-2000 znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 18 4,00
Bayerische Staatsbibliothek Katalog knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 19 5,00
Bibliografia Nacional Espanola nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 66 26,00
Bibliografia Nazionale Italiana nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 72 12,50
Bibliographie nationale francoise nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 40 21,00
Bookfind Online knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 177 484
British National Bibliography nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 376 90,00
Business Source Premier elektronski časopisi NUK 4.094 19.765 11.498
Catalogers Desktop besedilne zbirke NUK 6 0,50
Classification Plus besedilne zbirke NUK 10 0,50
Clinical Pharmacology besedilne zbirke NUK 910 4.311 26
Communication & Mass Media Complete elektronski časopisi NUK 2.682 12.564 3.925
CSA vsi viri znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 3.363 8.430 31.648
Češka narodni bibliografie nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 59 7,00
Deutsche Biographische Enzyklopädie und Index besedilne zbirke Uni. v Lj. 17 4,50
Deutsche Nationalbibliographie nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 32 18,00
DUDEN slovarji Uni. v Lj. 55 28,00
Emerald Fulltext elektronski časopisi Uni. v Lj. 13.696 33.996 28.871
Encyclopedia of Library and Information Science besedilne zbirke NUK
English Poetry besedilne zbirke Uni. v Lj. 22 3,50
English Prose Drama besedilne zbirke Uni. v Lj. 8 2,00
English Verse Drama besedilne zbirke Uni. v Lj. 7 1,00
ERIC na CSA znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 2.079
ERIC na EBSCOhost znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 2.098 11.112
ERIC skupaj znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 13.191
European Sources Online besedilne zbirke Uni. v Lj. 1.404 2.442 1.556
Film Index International knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 21 2,00
FRANCIS znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 1.474 575,00 5.076
Francosko slovenski slovar slovarji NUK 34 9,50
število
točk
XXXVI

Št. pogledanih
člankov poglavij
posnetkov
število
pogledanih bibl
podatkov
Naslov_vira tip_vira lokacija
število
dostopov čas ure
število
iskanj
število
točk
Groveart besedilne zbirke Uni. v Lj. 1.230 251,50 2.888 6.858
Grovemusic besedilne zbirke Uni. v Lj. 1.702 184,50 3.610 10.685
GV IN (število točk) brez januarja, februarja in decembra elektronski časopisi NUK 3.009
Health Source - Consumer Edition elektronski časopisi NUK 1.151 5.422 382
Health Source: Nursing/Academic Edition elektronski časopisi NUK 1.530 7.664 1.363
Hrvaško ali srbsko slovenski slovar slovarji NUK 27 1,50
Illustrated Incunabula Short Title Catalogue knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 61 5,00
iMARK Digitalization and Digital Libraries Module besedilne zbirke Uni. v Lj. 3 0,50
iMARK Management of Electronic Documents Module besedilne zbirke Uni. v Lj. 0 0,00
Index Translationum knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 79 7,00
International Bibliography of Printed Music, Music Manuscripts
and Recordings knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 30 8,00
IUS-INFO besedilne zbirke NUK maksimum
Journal Citation Reports Science Edition knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 65 25,00
Journal Citation Reports Social Sciences Edition knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 48 18,50
Katalog NUK 1948 do 1988 knjižni katalogi, seznamiSvet 303 12,50
KLG online besedilne zbirke Uni. v Lj. 21 96
Library Literature and Information Science Full text znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 1.118 410,00 2.719
Linguistics and Language Behavior Abstracts znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 1.959
LISA znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 4.247
LISTA znanstvene bibliografije ??? 1.421 7.355
Literature Resource Center besedilne zbirke Uni. v Lj. 1.508 5.710 1.047
Madzarska nacionalna bibliografija nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 30 2,50
MasterFILE Premier elektronski časopisi NUK 1.982 10.112 1.457
MEDLINE na EBSCOhost znanstvene bibliografije NUK 2.658 12.227
MLA International Bibliography (izven LRC) znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 184 320
Naxos Music Library besedilne zbirke Uni. v Lj. 2.985 3.188,50 31.129
NetLibrary (naslovi NUK) besedilne zbirke Uni. v Lj. 334
NetLibrary (vsi naslovi UL) besedilne zbirke Uni. v Lj. 3.196
Newspaper Source elektronski časopisi NUK 2.143 10.226 1.336
Ob stoletnici ljubljanskega potresa besedilne zbirke Svet 7 0,50
OCLC Electronic Collections Online elektronski časopisi Uni. v Lj. 8.290 5.013
OCLC Electronic Collections Online elektronski časopisi NUK 1.890 1.306
OCLC First Search knjižni katalogi, seznamiNUK 495
Oxford English Dictionary Online slovarji Uni. v Lj. 2.059 331,00 14.331
Oxford Reference Online Premium Collection slovarji Uni. v Lj. 1.431 112,50 4.450 1.959
Oxford Scholarship Online besedilne zbirke Uni. v Lj. 1.878 477,00 4.380 9.035
Portal e-revij UL samo NUKOVI naslovi elektronski časopisi Uni. v Lj. 1.141
XXXVII

Št. pogledanih
člankov poglavij
posnetkov
Naslov_vira tip_vira lokacija
število
dostopov čas ure
število
iskanj
Portal e-revij Univerze v Ljubljani elektronski časopisi NUK 3.415 7.791 5.112
Portal e-revij Univerze v Ljubljani ( interni podatki!) elektronski časopisi Uni. v Lj. - - -
ProQuest Computing elektronski časopisi NUK 13.951 585
število
pogledanih bibl
podatkov
ProQuest Computing elektronski časopisi Uni. v Lj. 57.376 2.194
Proquest Dissertations and Theses A&I knjižni katalogi, seznamiNUK 16.701 1.582
Proquest Dissertations and Theses A&I knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 62.291 4.236
ProQuest Social Science Journals elektronski časopisi NUK 32.410 9.701
ProQuest Social Science Journals elektronski časopisi Uni. v Lj. 81.395 16.316
ProQuest Telecommunications elektronski časopisi NUK 13.360 194
ProQuest Telecommunications elektronski časopisi Uni. v Lj. 56.473 323
Przewodnik Bibliograficzny nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 24 1,50
PsycArticles elektronski časopisi NUK 19.420
PsycArticles
elektronski časopisi
FF, FDV, NUK, CMK,
PEF
PsycBooks besedilne zbirke NUK 4.576
PsycBooks
besedilne zbirke
FF, FDV, NUK, CMK,
PEF
FF, FDV, NUK, CMK,
PsycINFO (SP+OVID)
znanstvene bibliografije PEF 4.263
Psyndex znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 526 166,00 1.280
Publishers International ISBN Directory knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 107 16,00
Regional Business News besedilne zbirke NUK 1.092 5.587 97
RILM znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 1.616
RISM knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 6 1,50
Rossijskaja nacionalnaja bibliografija nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 66 14,00
Routledge Encyclopedia of Philosophy besedilne zbirke Uni. v Lj. 27 15,00
SAGE Journals Online (SAGE Premier) elektronski časopisi Uni. v Lj. 25.180
Science Citation Index 1996-2000 znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 5 0,50
Sciencedirect ( interni podatki) elektronski časopisi Uni. v Lj. - - -
Sciencedirect (interni podatki) elektronski časopisi NUK - - -
Scientific American Archive Online elektronski časopisi NUK 554 1.624 422
Slovar slovenskega knjižnega jezika slovarji NUK 71 3,50
Slovenska bibliografija nacionalne bibliografije Svet 18 0,50
Slovenski pravopis slovarji NUK 24 2,50
Slovensko angleški slovar slovarji NUK 91 32,00
Slovensko francoski slovar slovarji NUK 7 0,50
Slovensko hrvaški ali srbski slovar slovarji NUK 20 7,50
Social Sciences Citation Index 1981-2000 znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 7 0,50
število
točk
XXXVIII

Št. pogledanih
člankov poglavij
posnetkov
število
pogledanih bibl
podatkov
Naslov_vira tip_vira lokacija
število
dostopov čas ure
število
iskanj
Social Services Abstracts znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 1.935
Sociological Abstracts znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 3.219
Swetscan knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj.
Ulrich's Periodicals Directory knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 766 2.663 1.388
UN Statistical Yearbook besedilne zbirke Uni. v Lj. 9 1,00
UNESCO Databases knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 10 0,50
Veliki angleško slovenski slovar slovarji NUK 194 57,00
Veliki italijansko slovenski slovar slovarji NUK 20 27,00
Veliki nemško slovenski slovar slovarji NUK 163 89,50
Veliki slovensko nemški slovar slovarji NUK 29 10,00
Veliki splošni leksikon besedilne zbirke NUK 57 18,00
Uni. v Lj., Uni-MB,
JRZ 57.359 272.710
Web of Science
znanstvene bibliografije
Web of Science znanstvene bibliografije NUK odd d 12.571
Wilson Art Abstracts znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 210 66,00 521
World Biographical Dictionary of Artists knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 24 1,50
World Biographical Index knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 10 0,50
World Guide to Libraries knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 75 12,00
World Marketing Data and Statistics besedilne zbirke Uni. v Lj. 3.343
Yearbook plus of International Organizations and Biographies
APR-DEC knjižni katalogi, seznamiUni. v Lj. 15 6,00
število
točk
XXXIX

Priloga 3: ZAMENA GRADIVA IN NABAVA ELEKTRONSKIH INFORMACIJSKIH
VIROV
Tabela 1: Distribucija in vrednost zamen
knjižnica država knjige
(kosi)
vrednost
knjig SIT
periodika
(kosi)
1. BIBLIOTHEQUE NATIONALE, Tirana Albanija 2
2. UNIVERSITETI SHKODRES, Shkoder Albanija 5
3. ROT Viktor, Banfield Argentina 9
4. ŽOHAR Jože, Werrington Avstralija 39
5. INSTITUT FÜR GESCHICHTE, Graz Avstrija 7 43.300
6. INSTITUT FÜR SLAVISTIK,Graz Avstrija 3
7. INSTITUT FÜR SLAWISTIK, Salzburg Avstrija 2
8. ÖSTERREICHISCHE AKADEMIE DER
Avstrija 3
WISSENSCHAFTEN, Wien
9. ÖSTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK, Avstrija 13 38.970 18
Wien
10. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK GRAZ Avstrija 6
11. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK WIEN Avstrija 9
12. BIBLIOTHEQUE DES BOLLANDISTES, Bruxelles Belgija 3
13. BIBLIOTHEQUE GENERALE, Liege Belgija 9
14. BIBLIOTHEQUE ROYAL ALBERT Ier, Bruxelles Belgija 4
15. NATIONAL LIBRARY OF BELARUS, Minsk Belorusija 4
16. B'LGARSKA AKADEMIJA NA NAUKITE, Sofia Bolgarija 11 82.700 5
17. NARODNA BIBLIOTEKA »KIRIL I METODIJ«, Bolgarija 13
Sofia
18. SOFIA UNIVERSITY LIBRARY Bolgarija 3
19. BOŠNJAČKI INSTITUT, Sarajevo BiH 10 20.000 1
20. FAKULTET KRIMINALISTIČNIH NAUKA, BiH 3
Sarajevo
21. FILOZOFSKI FAKULTET, Odsjek za komparativnu BiH 8 37.000 8
književnost i bibliotekarstvo, Sarajevo
22. NACIONALNA I UNIVERZITETSKA BIBLIOTEKA BiH 26 82.900 47
BOSNE I HERCEGOVINE, Sarajevo
23. PRAVNI FAKULTET, Sarajevo BiH 6 27.200
24. HISTORICKY USTAV, Brno Češka 1
25. NARODNI KNIHOVNA, Praha Češka 7 22.900 17
26. SLAVONIAN INSTITUTION, Praha Češka 9
27. SLOVANSKA KNIHOVNA, Praha Češka 19 75.590 15
28. UNIVERZITA KARLOVA V PRAZE Češka 3
29. CENTRALNA NARODNA BIBLIOTEKA »DJURDJE Črna gora 5 21.700 7
CRNOJEVIC«, Cetinje
30. EESTI RAHVUSRAAMATUKOGU, Tallinn Estonija 2
31. HELSINKI UNIVERSITY LIBRARY Finska 1 5.000 6
32. BIBLIOTHEQUE de l'UNESCO, Paris Francija 3
33. BIBLIOTHEQUE NATIONALE DE FRANCE, Paris Francija 3 3.000 12
34. DOCUMENTATION CENTRE FOR EDUCATION IN Francija 3
EUROPE
35. NATIONAL LIBRARY OF GREECE, Athene Grčija 3
36. HRVATSKA AKADEMIJA ZNANOSTI I
Hrvaška 15
UMJETNOSTI, Zagreb
37. NACIONALNA I SVEUČILIŠNA KNJIŽNICA, Hrvaška 26 105.500 6
Zagreb
38. NATIONAL LIBRARY, Calcutta Indija 6
39. NATIONAL LIBRARY OF IRAN, Teheran Iran 5
40. BIBLIOTECA CIVICA TRIESTE, Trst Italija 3 10.600 10
41. BIBLIOTECA DEL SENATO DELLA REPUBLICA, Italija 3
XL

Roma
42. BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE, Firenze Italija 3
43. BIBLIOTECA STATALE ISONTINA, Gorica Italija 3 13.800 13
44. SLOVENICUM COLLEGIO PONTIFICE SLOVENO, Italija 3
Roma
45. SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR Italija 9 25.200 3
FEIGEL, Gorica
46. SLOVENSKA PROSVETA, Knjižnica Dušana Černeta, Italija 6
Trst
47. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TABOR, Italija 3
Opčine
48. UNIVERSITA DEGLI STUDI, Trst Italija 15 71.600 7
49. THE JEWISH NATIONAL AND UNIVERSITY Izrael 7
LIBRARY, Jerusalem
50. DIMNIK Martin, Toronto Kanada 8
51. PRIESTLY Tom M.S., Edmonton Kanada 9
52. UNIVERSITY OF TORONTO LIBRARY Kanada 7
53. CENTRALNAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA Kazahstan 3
AKADEMII NAUK, Alma Ata
54. THE NATIONAL LIBRARY OF CHINA, Beijing Kitajska 11
55. BIBLIOTECA NACIONAL »JOSE MARTI«, Havana Kuba 6
56. LIECHTENSTEINISCHE LANDESBIBLIOTHEK, Liechtenstein 3
Vaduz
57. LIETUVOS NACIONALINE M.Mažvydo
Litva 2
BIBLIOTEKA, Vilnius
58. MOKSLINE BIBLIOTEKA, Vilnius Litva 3
59. SLAVU FILOLOGIJOS KATEDRA, Vilnius Litva 3
60. CENTRAL EUROPEAN UNIVERSITY, Budapest Madžarska 1
61. KOSSUTH LAJOS UL, Debrecen Madžarska 5 39.100 14
62. MAGYAR TUDOMANYOS AKADEMIA
Madžarska 12 58.700 8
KOENYVTARA, Budapest
63. ORSZAGOS SZECHENYI KŐENYVTAR, Budapest Madžarska 16 46.700 16
64. MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I Makedonija 3
UMETNOSTI, Skopje
65. NARODNA I UNIVERZITETSKA BIBLIOTEKA Makedonija 5 21.000 124
KLIMENT OHRIDSKI, Skopje
66. NATIONAL LIBRARY OF MALTA, La Valletta Malta 3
67. BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK, Muenchen Nemčija 3
68. DEUTSCHE FORSCHUNGSGEMEINSCHAFT Bonn- Nemčija 83 320.940 13
Bad Godesberg
69. DEUTSCHE NATIONALBIBLIOTHEK, Leipzig Nemčija 52 194.198 7
70. HUMBOLDT- UNIVERSITÄT, Berlin Nemčija 7
71. INSTITUT FÜR SLAVISCHE PHILOLOGIE DER Nemčija 3
UNIVERSITÄT MÜNCHEN
72. SEMINAR FÜR SLAVISCHE PHILOLOGIE DER Nemčija 8
GEORG-AUGUST-UNIVERSITÄT, Göttingen
73. SENCKENBERGISCHE NATURFORSCHENDE Nemčija 1 5.500 4
GESELLSCHAFT, Frankfurt
74. SLAVISCHES SEMINAR, Kiel Nemčija 8
75. STAATSBIBLIOTHEK ZU BERLIN Nemčija 77
76. SUEDOST – INSTITUT, München Nemčija 10
77. UNIVERSITÄTS ROSTOCK Nemčija 3
78. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK GIESSEN Nemčija 3
79. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK HANNOVER UND Nemčija 3
TECHNISCHE INFORMATIONSBIBLIOTHEK
80. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK REGENSBURG Nemčija 8 29.900 5
81. UNIVERSITÄTS-UND LANDESBIBLIOTHEK Nemčija 1 5.500 9
SACHSEN-ANHALT, Halle /Saale
82. WISSENSCHAFTLICHE Nemčija 3
XLI

VERSANDBUCHHANDLUNG Harry Münchberg,
Langelsheim
83. BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT, Leiden Nizozemska 10
84. NATIONAL LIBRARY OF NORWAY, Oslo Norveška 5 13.600 12
85. BIBLIOTEKA GLOWNA, Poznan Poljska 3
86. BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA, Krakow Poljska 11 48.280 28
87. BIBLIOTEKA NARODOWA, Warszawa Poljska 16 28.100 16
88. BIBLIOTEKA UNIVERSYTECKA KATOLICKIEGO Poljska 3
UNIWERSYTETU LUBELSKIEGO, Lublin
89. BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA , Lodz Poljska 3
90. BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA WE
Poljska 11
WROCLAWIU
91. BIBLIOTEKA PAN, Warszawa Poljska 1
92. WARSAW UNIVERSITY LIBRARY Poljska 5
93. BIBLIOTECA NACIONAL, Lisboa Portugalska 5 23.300
94. ACADEMIA ROMANIA, Bucuresti Romunija 8
95. INSTITUTUL DE MEDICINA SI FARMACIE, Romunija 3
Bucuresti
96. ROMANIA BIBLIOTECA NATIONALA, Bucuresti Romunija 8
97. BIBLIOTEKA AKADEMII NAUKA, StPeterburg Rusija 7 35.900 19
98. GOSUDARSTVENNAJA PUBLIČNAJA NAUČNO – Rusija 4
TEHNIČESKAJA BIBLIOTEKA, Moskva
99. INSTITUT NAUČNOJ INFORMACII PO
Rusija 24
OBŠČESTVENNYM NAUKAM, Moskva
100. MOSCOW Lomonosov State University Rusija 5
101. NATIONAL LIBRARY OF RUSSIA, St Peterburg 15
102. THE RUSSIAN STATE LIBRARY, Moskva Rusija 35 108.170 58
103. STOETERBURGSKII GOSUDARSTVENNY Rusija 31
UNIVERZITET, St Peterburg
104. VSERUSKAJA GOSUDARSTVENNAJA
Rusija 48 242.000 32
BIBLIOTEKA INOSTRANNOJ LITERATURY,
Moskva
105. FILOZOFICKA FAKULTA, Bratislava Slovaška 3
106. SLOVENSKÁ NARODNÁ KNIŽNICA – SLOVAK Slovaška 10
NATIONAL LIBRARY, Martin
107. UNIVERZITNA KNIŽNICA V BRATISLAVE Slovaška 3
108. ASOCIJACIJA SLOVENSKIH KULTURNIH Srbija 36 10.500
SKUPNOSTI SRBIJE, Zaječar
109. NARODNA BIBLIOTEKA SRBIJE, Beograd Srbija 25 175.300 24
110. ELISAVA BIBLIOTECA; Barcelona Španija 3 9.700
111. BUDJA AVGUŠTINA, Landskrona Švedska 11 20.000
112. GOETEBORGS UNIVERSITETSBIBLIOTEKET Švedska 3
113. KUNGLIGA BIBLIOTEKET, Stockholm Švedska 7 526.300 5
114. BIBLIOTHEQUE DES NATIONS UNIES, Geneve Švica 1 5.500 6
115. BIBLIOTHEQUE PUBLIQUE ET UNIVERSITAIRE, Švica 5
Geneve
116. ETH – BIBLIOTHEK, Zuerich Švica 3
117. ÖFFENTLICHE BIBLIOTHEK DER UNIVERSITET, Švica 3
Basel
118. PRO HELVETIA, Zuerich Švica 3
119. SCHWEIZERISCHE LANDESBIBLIOTHEK, Bern Švica 3
120. MILLI KUTUPHANE, Ankara Turčija 3
121. BIBLIOTEKA L'VIVSKOGO GEOLOGIČNOGO Ukrajina 2
TOVARIŠTVA
122. KATEDRA ISTORIJA SLOVJANSKIH KRAIN, L'viv Ukrajina 3
123. V. VERNADSKY NATIONAL LIBRARY OF Ukrajina 5
UKRAINE, Kiiv
124. BIBLIOTECA APOSTOLICA VATICANA Roma Vatikan 3
XLII

125. PONTIFICIA UNIVERSITA URBANIANA, Roma Vatikan 1 5.500 18
126. BODLEIAN LIBRARY, Oxford V. Britanija 50
127. BRITISH LIBRARY, London V. Britanija 23 136.800 55
128. SCIENCE MUSEUM LIBRARY, London V. Britanija 3
129. UCL SSEES, London V. Britanija 1 5.500 22
130. UNIVERSITY OF NOTTINGHAM LIBRARY V. Britanija 1 5.500 17
131. UNIVERSITY OF BRADFORD LIBRARY V. Britanija 1 5.500 6
132. ARIZONA STATE UNIVERSITY, Tempe ZDA 3
133. COLUMBIA UNIVERSITY, New York ZDA 25
134. EARL.K.LONG LIBRARY, New Orleans ZDA 3
135. GENERAL LIBRARY, Berkeley ZDA 9 48.400 22
136. LIBRARY OF CONGRESS, Washington ZDA 1 5.500 479
137. MEMORIAL LIBRARY, Madison ZDA 6
138. NATIONAL LIBRARY OF MEDICINE, Bethesda ZDA 3
139. STANFORD UNIVERSITY ZDA 5 20.500 32
140. UNIVERSITY OF CHICAGO ZDA 3
141. UNIVERSITY LIBRARY OF MICHIGAN, Ann Arbor ZDA 11
142. UNIVERSITY OF KANSAS LIBRARIES ZDA 18 95.100 82
143. UNIVERSITY OF PITTSBURGH ZDA 12 61.900 2
144. UNIVERSITY OF WASHINGTON, Seattle ZDA 140 675.950 34
145. YALE UNIVERSITY ZDA 50 305.631 8
SKUPAJ 827 4.026.929 2.027
Tabela 2: Pridobljeni naslovi e-virov
št. naslov vira
1. GV-IN
2. European Sources Online
3. FRANCIS
4. Library literature & info science full text
5. Linguistics and Language Behaviour Abstracts
6. Naxos Music Library
7. Rossijskaja nacional'naja bibliografija
8. Servis tujih znanstvenih časopisov NUK s področja
humanistike in družboslovja (79 naslovov)
Tabela 3: Odpovedani naslovi e-virov
št. naslov vira
1 Art abstracts
2 Bibliografia nazionale italiana
3 Bibliografia nacional espanola
4 Bibliographie nationale francaise
5 British National Bibliography
6 Bookfind
7 Deutsche Nationalbibliographie
8 Journal citation reports (social sciences and science)
9 World Guide To Libraries
XLIII

Tabela 4: Nabava podatkovnih zbirk prek konzorcija COSEC (s finančno soudeležbo NUK)
št. naslov vir financ. Za
NUK
1. American Physical Society
(konzorcialna pogodba)
MK
2. Communication and mass
media (konzorcialna
MK
pogodba)
3. EBSCOhost (konzorcialna
pogodba; 60 % naročnina) ARRS
4. IUS INFO
(konzorcialna pogodba)
5. Emerald Fulltext
(konzorcialna pogodba)
6. LISA (konzorcialna pogodba)
7. MLA & LRC (konzorcialna
pogodba za dostop v letu
2006)
8. RILM Abstract of Music
Literature (konzorcialna
pogodba za dostop v letu
2006)
9. PsycBooks
(konzorcialna pogodba za
dostop v letu 2006)
10. PsycArticles
(konzorcialna pogodba za
dostop v letu 2006)
11. PsycInfo
(konzorcialna pogodba za
dostop v letu 2006)
12. SAGE Premier
(konzorcijska pogodba za
dostop v letu 2006/2007)
MK
ARRS in MK
MK
MK
MK
ARRS
MK
MK
MK
uporabniki
enajst knjižnic UL,UM
in UP
vsi uporabniki UL
vsi uporabniki UL,
UM in UP, splošne
knjižnice
dvanajst knjižnic UL,
UM in UP, splošne
knjižnice
vsi uporabniki UL in
UP
vsi uporabniki UL
pet hkratnih
uporabnikov UL in
trije hkratni uporabniki
UM
vsi uporabniki UL
pet knjižnic UL in 3
knjižnice UM
pet knjižnic UL in 3
knjižnice UM
pet knjižnic UL in 3
knjižnice UM
Knjižnice UL,UM in
UP
13. Science Direct (konzorcialna
pogodba)
14. CSA Social Sciences +
ERIC (konzorcialna pogodba
za dostop v letu 2006)
15. Ulrich`s periodicals
directory
(konzorcialna pogodba za
dostop v letu 2006)
16. World marketing data and
statistics on the Internet
(konzorcialna pogodba za
dostop v letu 2006, 50%
naročnine)
MK
MK
MK
MK
Knjižnice UL,UM in
UP
vsi uporabniki UL
vsi uporabniki UL
Vsi uporabniki UL
XLIV

Tabela 5: Nabava podatkovnih zbirk prek konzorcija COSEC (brez finančne udeležbe, vendar z
dostopom za NUK)
št. naslov vir financiranja Uporabniki
1. Oxford English Dictionary Online
(konzorcialna pogodba za dostop v
2006/2007)
knjižnice
2. Oxford Reference Online
(konzorcialna pogodba za dostop v
2006/2007)
3. Oxford Scholarship
(konzorcialna pogodba za dostop v
2005/2006)
4. Grove Art
(konzorcialna pogodba za dostop v
2006/2007)
5. Grove Music
(konzorcialna pogodba za dostop v
2006/2007)
UL, UM, UP vsi uporabniki UL,
UM, UP in specialne
UL, UM vsi uporabniki UL,
UM, UP
UL, UM
6. PapersInvited Centralna
ekonomska
knjižnica
vsi uporabniki UL, UM
UL, UM vsi uporabniki UL,
UM, UP
UL, UM vsi uporabniki UL,
UM, UP
vsi uporabniki UL
7. Psycindexplus Filozofska fakulteta vsi uporabniki UL
Tabela 6: Nabava podatkovnih zbirk prek konzorcija UL (s finančno soudeležbo NUK)
1. Net Library MK vsi uporabniki UL
Tabela 7: Nabava podatkovnih zbirk prek konzorcija COSEC za druge knjižnice (brez dostopa za
NUK)
št. naslov vir financiranja uporabniki
1. BioOne Sodelujoče knjižnice UL in
UM
Tri knjižnice UL in
UM
2. CINAHL Sodelujoče knjižnice UL,
UM in UP
Štiri knjižnice UL,
UM in UP
Legenda:
ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
UL - Univerza v Ljubljani
UM - Univerza v Maribor
UP - Univerza na Primorskem
MK - Ministrstvo za kulturo
XLV

Priloga 4: MEDNARODNA DEJAVNOST KNJIŽNICE IN ZAPOSLENIH
Udeležba na letnih konferencah in sestankih mednarodnih združenj in agencij (člani delovnih
teles):
• CENL (Konferenca direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic), redna letna konferenca, St.
Petersburg (Rusija), september 2006 (mag. Lenart Šetinc);
• The European Library (TEL), delovni sestanek Upravnega odbora Evropske knjižnice, Haag
(Nizozemska), marec 2006 (mag. Zoran Krstulović);
• The European Library (TEL), sestanek TEL Contacts, Frankfurt (Nemčija), marec 2006; Rim
(Italija), december 2006 (dr. Maja Žumer);
• The European Library (TEL), sestanek Technical Working Group/TWG, Haag (Nizozemska),
maj 2006 (dr. Maja Žumer);
• The European Library (TEL), sestanek Editorial Working Group/EDW, Zagreb (Hrvaška), maj
2006 (Mojca Šavnik);
• IAML (International Association of Music Libraries, Archives and Documentation Centres),
Göteborg (Švedska), junij 2006 (mag. Simona Moličnik-Šivic z aktivno udeležbo);
• IFLA, 72. generalna konferenca z naslovom »Libraries: Dynamic Engines for the Knowledge and
Information Society«, Seul (Koreja), avgust 2006 (dr. Melita Ambrožič – članica Stalnega odbora
za univerzitetne knjižnice – udeležbo financiral ARRS, dr. Eva Kodrič-Dačić – udeležbo
sofinanciral ZBDS);
• ISBN, sestanka Sveta direktorjev: London (Velika Britanija), marec 2006; Pariz (Francija),
november 2006 (Alenka Kanič);
• ISBN, letno srečanje vodij nacionalnih agencij ISBN, Pariz (Francija), november 2006 (Alenka
Kanič);
• ISMN, letno srečanje vodij nacionalnih agencij ISMN (Panel Meeting), Helsinki (Finska), junij
2006 (Alenka Kanič);
• ISSN, letno srečanje direktorjev nacionalnih ISSN centrov, Stockholm (Švedska), september 2006
(Dunja Kalčič);
• ISSN, Generalna skupščina, Pariz (Francija), april 2006 (Dunja Kalčič);
• LIBER (Ligue des bibliothèques européennes de recherche), redna letna konferenca z naslovom
»Turning the library inside out«, Uppsala (Švedska), julij 2006 (mag. Lenart Šetinc);
• Konferenca NAPLE (National Authorties on Public Libraries in Europe), Helsinki (Finska),
oktober 2006 (Breda Karun);
Poti, financirane iz projektnih in drugih virov:
• Mednarodna konferenca ECDL (European Conference on Research and Advanced Technology
for Digital Libraries) ter delavnica International Web Archiving Workshop (IWAW), Alicante
(Španija), september 2006, sredstva iz projekta WCH (mag. Alenka Kavčič-Čolić);
• EDL (European Digital Library), začetni sestanek projekta, Frankfurt (Nemčija), september 2006,
sredstva iz projekta (dr. Maja Žumer, dr. Renata Šolar);
• eIFL.net, generalna skupščina, Aman (Jordanija), oktober 2006, sredstva eIFL.net in ZBDS
(mag. Karmen Štular Sotošek);
• Sejem "Online Information", London (Velika Britanija), obisk sejma, udeležba na predstavitvah
in pogovori s ponudniki, november 2006, financirala Univerza v Ljubljani, (mag. Gorazd
Vodeb);
• »Knjižnice: zakladnice pisne in digitalne dediščine«, 35. skupščina Hrvaškega knjižničarskega
društva, Plitvice (Hrvaška), september 2006, sredstva ZBDS (dr. Melita Ambrožič, Mojca
Šavnik);
• Posvetovanje avstrijskega bibliotekarskega društva VOB, vlade in knjigotršcev na temo
promocije branja, Dunaj (Avstrija), maj 2006, sredstva ZBDS (mag. Stanislav Bahor);
XLVI

• Konferenca Varovanje v knjižnicah in arhivih, Leipzig (Nemčija), marec 2006, sofinanciranje
s strani organizatorja (dr. Jasna Malešič);
• Mednarodna konferenca projekta MIP (Metals in Paper), Newcastle (Velika Britanija), januar
2006, sredstva iz projekta (dr. Jana Kolar);
• PaperTreat (Evaluation of mass deacidification processes), Bruselj (Belgija), februar 2006;
Leipzig (Nemčija), marec 2006; Krakow (Poljska), maj in avgust 2006, Praga (Češka republika),
maj 2006; Dubrovnik (Hrvaška), september 2006; Norwich (Velika Britanija), september 2006;
Cavtat (Hrvaška), oktober 2006; London (Velika Britanija), oktober 2006; Los Angeles (ZDA),
oktober 2006; Firenze (Italija), november 2006, sredstva iz projekta (dr. Jana Kolar);
• SurveNIR (Near Infrared Spectroscopy Tool for Collection Surveying), Dubrovnik (Hrvaška),
marec 2006; Braunschweig (Nemčija), november 2006; London (Velika Britanija), november
2006; Ghent (Belgija), december 2006, sredstva iz projekta (dr. Jana Kolar);
• TEL-ME-MOR, delovni sestanek Upravnega odbora projekta, Nikozija (Ciper), marec 2006,
sredstva iz projekta (mag. Zoran Krstulović in dr. Maja Žumer);
• TEL-ME-MOR, delovni sestanek Upravnega odbora projekta, St. Petersburg (Rusija), september
2006, sredstva iz projekta (dr. Maja Žumer);
• TEL-ME-MOR, skupni sestanek TWG in mreže DELOS, Pariz (Francija), februar 2006,
sredstva iz projekta (dr. Maja Žumer);
• TEL-ME-MOR, sestanek za revizijo projekta in pogajanja za projekt EDL, Luksemburg
(Luksemburg), april 2006, sredstva iz projekta (dr. Maja Žumer);
• TEL-ME-MOR, delavnica WP3 o iskanju po vsebini, Praga (Češka republika), november 2006,
sredstva iz projekta (dr. Maja Žumer);
• TEL-ME-MOR, sklepna konferenca projekta z naslovom »The Digital Future of Cultural &
Scientific Heritage«, Tallinn (Estonija), oktober 2006, sredstva iz projekta (mag. Dare Balažic,
mag. Karmen Štular Sotošek, dr. Maja Žumer z referatom);
Udeležba na mednarodnih strokovnih srečanjih:
• 8. mednarodna konferenca Academic Library and Information Services: New Paradigms for
the Digital Age, Bielefeld (Nemčija), februar 2006 (dr. Melita Ambrožič);
• Konferenca "Computers in Libraries", Washington (ZDA), marec 2006 (mag. Gorazd Vodeb);
• Konferenca ENSA@work (Enterprise Network Storage Architecture), Berlin (Nemčija), april
2006 (Janez Groznik);
• 9. mednarodna konferenca ISKO (International Society for Knowledge Organization) z
naslovom »Knowledge Organization for a Global Learning Society«, Dunaj (Avstrija), julij 2006
(mag. Darija Rozman, Špela Razpotnik);
• Konferenca Unimarc and Friends: Charting the New Landscape of Library Standards,
Lizbona (Portugalska), marec 2006 (Irena Kavčič);
• 7. Okvirni program Evropske komisije, Ekspertni sestanek o oblikovanju novega evropskega
razpisa v zvezi s tematiko digitalnih knjižnic »Digital Libraries and Living Heritage«,
Luksemburg (Luksemburg), februar 2006 (mag. Alenka Kavčič-Čolić);
• Kongres ob 100. obletnici francoskega bibliotekarskega društva ABF z naslovom »Demain,
la bibliothèque…«, Pariz (Francija), junij 2006 (mag. Dare Balažic);
• Posvet »Knjižnice kot turistična ponudba«, Karlovac (Hrvaška), september 2006 (Breda
Karun);
• Knjige na trgu, sestanek s potencialnimi evropskimi partnerji, Praga (Češka republika), maj 2006
(dr. Eva Kodrič-Dačić);
• Mednarodna konferenca projekta MIP (Metals in Paper), Newcastle (Velika Britanija), januar
2006 (dr. Jasna Malešič, aktivna udeležba z referatom);
• Razstavno-publicistični projekt Supraseljski kodeks, Poljska nacionalna knjižnica, Varšava
(Poljska), februar 2006 (dr. Mihael Glavan, aktivna udeležba z referatom);
• Predstavitev elektronske izdaje Brižinskih spomenikov in predavanje »Irski menihi in
Brižinski spomeniki«, Trinity College, Dublin (Irska), marec 2006 (dr. Mihael Glavan);
XLVII

• Simpozij »Poezija in mistika«, Narodna biblioteka Srbije, Beograd (Srbija), oktober 2006
(Gorazd Kocijančič, aktivna udeležba na okrogli mizi in predavanje s predstavitvijo knjige);
• Knjižni sejem, obisk NUB BiH ter udeležbe na 2. kongresu ICSL (Kongres knjižničarjev
slavističnih knjižnic), Sarajevo (Bosna in Hercegovina), april 2006 (Irena Sešek in Tereza
Poličnik-Čermelj aktivna udeležba z referatom; Valerija Žagar);
• Mednarodna konferenca LIBER/Groupe des Cartothécaires: »Printed and digital cartographic
materials: access and preservation«, Pariz (Francija), avgust 2006 (mag. Renata Šolar);
• ELAG (European Library Automation Group), 30th Library System Seminar, Bukarešta
(Romunija), april 2006 (Mojca Šavnik);
• Mednarodna konferenca Inforum 2006, Praga (Češka republika), maj 2006 (mag. Karmen
Štular Sotošek);
• Konferenca e-ICOLC 2006 (International Coalition of Library Consortia in Europe), Rim
(Italija), oktober 2006 (mag. Karmen Štular Sotošek);
• Draga 2006, srečanje slovenskih izobražencev na Opčinah pri Trstu (Italija), september 2006 (dr.
Rozina Švent);
• 8. dnevi specialnih in visokošolskih knjižnic Hrvaške z naslovom »Nove strategije u
specijalnim i visokoškolskim knjižnicama: zagovaranje i prikupljanje finansijskih sredstava«,
Opatija (Hrvaška), april 2006 (dr. Melita Ambrožič – sredstva ZBDS, Mojca Dolgan-Petrič).
Izobraževanje, študijska bivanja in staži v tujini:
• Tečaj s področja zaščite fotografskega gradiva in identifikacije starejših fotografskih
procesov, The Centre for Photographic Conservation, London (Velika Britanija), april 2006 (Irena
Majcen);
• Strokovno potovanje v ZDA (New York), 3-tedenski delovni obisk za pripravo gradiva dr. Rada
L. Lenčka za prevoz v domovino), maj-junij 2006, sofinanciral Urad za Slovence v zamejstvu in
po svetu (dr. Rozina Švent).
Obiski tujih sejmov:
• CEBIT, evropski računalniški sejem, Hannover (Nemčija), marec 2006 (Janez Groznik, Matjaž
Kragelj);
• Londonski knjižni sejem, London (Velika Britanija), marec 2006 (Alenka Kanič ob sestanku
Sveta direktorjev Mednarodne agencije ISBN);
• Pariški knjižni sejem (Salon du Livre), Pariz (Francija), marec 2006 (mag. Dare Balažic);
• Glasbeni sejem, Frankfurt (Nemčija), april 2006 (Domen Prezelj);
• Knjižni sejem v Sarajevu (BiH) ob obisku NUB ter udeležbi na kongresu slavističnih
knjižničarjev (ICSL), april 2006 (Irena Sešek, Tereza Poličnik-Čermelj, Valerija Žagar);
• Interliber, Zagreb (Hrvaška), november 2006 (Tereza Poličnik-Čermelj, Cvetka Destovnik).
Obiski sorodnih institucij:
• Delovni in prijateljski obisk Narodne biblioteke Srbije v Beogradu (Srbija), junij 2006 (mag.
Lenart Šetinc, dr. Melita Ambrožič, mag. Zoran Krstulović);
• Otvoritev razstave »Ustvarjalci dveh kultur/Stvaratelji dviju kultura«, Nacionalna i
sveučilišna knjižnica v Zagrebu (Hrvaška), 7. oktober 2006 (mag. Lenart Šetinc, dr. Melita
Ambrožič, mag. Zoran Krstulović, dr. Mihael Glavan);
• Obisk Bibliothèque nationale de France (Oddelek za mednarodne odnose), marec 2006, ob
obisku pariškega knjižnega sejma (mag. Dare Balažic);
• Poljska nacionalna knjižnica, Varšava (Poljska), ob predstavitvi razstavno-publicističnega
projekta Supraseljski kodeks, febraur 2006 (dr. Mihael Glavan);
• Narodna biblioteka Srbije, Beograd (Srbija), ob simpoziju »Poezija in mistika«, oktober 2006
(Gorazd Kocijančič);
XLVIII

• Narodna in univerzitetna knjižnica, Sarajevo (Bosna in Hercegovina), ob knjižnem sejmu in
kongresu slavističnih knjižnic, april 2006 (Irena Sešek, Tereza Poličnik-Čermelj, Valerija Žagar).
Mednarodna izmenjava strokovnjakov:
• Izmenjava strokovnjakov z nacionalno knjižnico Češke republike, http://www.nkp.cz/ se je
uspešno nadaljevala. V NUK je bila na enotedenskem delovnem obisku bibliotekarka iz razvojne
službe češke nacionalke ga. Eva Marvanova (26.06. – 01.07.), praško knjižnico pa sta obiskali dve
sodelavki NUK, Tatjana Šporar, vodja zbirke EU, in mag. Simona Moličnik-Šivic, vodja Glasbene
zbirke (18. – 24.09.)
Obiski tujih strokovnjakov in protokolarni obiski v NUK:
• 24. marca je NUK obiskala skupina 40 študentov Sveučilišta J. J. Strossmeyer iz Osijeka,
Filozofska fakulteta/Odsjek za informacijske znanosti, skupaj s profesorji. Ogledali so si tudi
kartografsko in slikovno zbirko ter Informacijski center za bibliotekarstvo;
• 28. marca se je mudil v NUK Abdelaziz Abid, eden izmed direktorjev UNESCO in vodja
programa Memory of the World. Z njim smo se pogovarjali zlasti o štiripartitni vlogi za Codex
Suprasliensis in možnostih za uvrstitev na ta seznam;
• 5. aprila je bilo v NUK na delovnih razgovorih vodstvo hrvaške nacionalne knjižnice (Josip
Stipanov, Marina Mihalić, Davorka Pšenica);
• 21. aprila smo predstavili NUK študentom slovenščine z Masarykove univerze v Brnu
(Češkoslovaška). Ogledali so si tudi rokopisno zbirko;
• 4. maja so je v okviru izmenjave med študentskimi organizacijami v NUK oglasila večja skupina
študentov z Nizozemske;
• 19. maja smo predstavili delovanje knjižnice tujim udeležencem regionalne konference projekta
TEL-ME-MOR;
• 8. junija je obiskal NUK g. Marshall Breeding, profesor in strokovnjak za digitalizacijo,
Vanderbilt University, Nashville, Tennessee (ZDA);
• 12. julija smo gostili dva obiska. NUK si je ogledal dr. Lu Mu-lin, namestnik ministra za visoko
šolstvo Tajvana. V popoldanskih urah pa smo delovanje NUK predstavili udeležencem poletnega
Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture;
• 21. julija so bili na delovnem obisku v NUK udeleženci sestanka v projektu WCH (Web Cultural
Heritage);
• 1. septembra je bila na krajšem ogledu Dr. Katie K. C. Su, National Central Library, Taipei
(Tajvan);
• 19. oktobra smo pripravili vodstvo za udeležence sestanka delovne skupine CENL/FEP
(predstavnikov Konference evropskih nacionalnih knjižnic in Združenja evropskih založnikov);
• 25. oktobra je obiskal NUK g. Robert Pestell, IFLA Section on Library Services to Multicultural
Populations, ki se je dogovarjal za organizacijo dvodnevnega sestanka sekcije v NUK februarja
2007;
• 26. oktobra je bil na delovnem obisku NUK direktor kosovske nacionalne knjižnice dr. Sali
Bashota;
• 2. novembra smo razkazali knjižnico dr. Papiku z Instituta za bibliotekarske in informacijske
študije, Karlova univerza iz Prage;
• 17. novembra sta se mudila v NUK predstavnika Asociacije slovenskih kulturnih skupnosti Srbije
gospoda M. Piljušič in D. Ličan;
• 20. novembra si je ogledal NUK dr. Huang Ling Yu, Institut za svetovne religije, Kitajska
akademija družbenih ved, Peking;
• 22. novembra je bil na delovnem obisku direktor madžarske nacionalne knjižnice dr. Istvan
Monok, ki si je poleg splošnega delovanja ogledal še rokopisno zbirko, predstavljena pa so mu
bila tudi naša prizadevanja na področju digitalne knjižnice;
• 27. novembra smo gostili veliko skupino albanskih knjižničarjev, večinoma iz nacionalne
knjižnice;
XLIX

• 1. decembra so bili na delovnem obisku trije strokovnjaki kosovske nacionalne knjižnice (Besim
Kokollari, Ramush Zeka, Izet Abdyli), ki jih je zanimalo predvsem vodenje knjižnice, notranja
organizacija, računalniški sistemi/IT, uporabniški servisi in obdelava gradiv.
L

Priloga 5: BIBLIOGRAFIJA OBJAVLJENIH ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH
PRISPEVKOV ZAPOSLENIH V LETU 2006
AMBROŽIČ Melita
NUK kot univerzitetna knjižnica. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v
Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 161-167.
Strategija razvoja digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si : 2007-2010. Ljubljana: Narodna in
univerzitetna knjižnica, 2006. (Skupaj z M. Šavnik, Z. Krstulović, U. Katić, Š. Svoljšak)
Vloga, funkcije, naloge ter strategija razvoja NUK. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici
preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006, str. 49-65.
Znanstveno-raziskovalna, razvojna in izobraževalna dejavnost NUK. V: Slovenska nacionalna
knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in
univerzitetna knjižnica, 2006, str. 147-159.
BAHOR Stanislav
Uvajanje avtomatizacije v NUK in v slovenske javne knjižnice : 1977-1979. Knjižnica, 2006, letn. 50,
št. 1/2, str. 35-55. Dostopno tudi na: http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K0601/bahor.pdf.
Opis z dne 19.1.2007.
BALAŽIC Aneta
1st Periodic activity report : SSPI-006584 : PAPERTREAT : Evaluation of mass deacidification
processes. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006. (Skupaj z J. Kolar, M. Strlič, Š.
Habicht, M. Smodiš, M. Šala, I. Kralj Cigić, D. Pucko, V.S. Šelih, D. Kočar, T. Trafela.)
1st Periodic activity report : SSPI-006594 : SurveNIR : Near infrared spectroscopy tool for collection
surveying. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2006.
(Skupaj z M. Strlič, J. Kolar, D. Pucko, T. Trafela, Š. Habicht, D. Kočar, I. Kralj Cigić, V.S. Šelih, M.
Šala, M. Smodiš.)
Poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru Eureke za leto 2006 : poročilo o delu na
projektu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2006. (Skupaj
z M. Strlič, J. Kolar, D. Kočar, V.S. Šelih, D. Pucko, D. Koleša.)
Prototype InkCor treatments : evaluation of effectivness. V: Iron gall inks : on manufacture,
characterisation, degradation and stabilisation. Ljubljana: National and University Library, 2006, str.
247-253. (Skupaj z J. Kolar, M. Strlič, A. Balažic, M. Smodiš, J. Malešič, M. Šala.)
BALAŽIC Dare
Mednarodno sodelovanje. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno
in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 169-176. (Tudi
glavni urednik publikacije.)
DOLGAN-PETRIČ Mojca
Kako lahko knjižničar pomaga osebam z disleksijo. Bilten Bravo, 2006, letn. 2, št. 3, str. 15-17.
Dostopnost knjižničnih storitev osebam z disleksijo. V: Druga mednarodna konferenca o specifičnih
učnih težavah v Sloveniji, Ljubljana, 29. in 30. september 2006. Otroci in mladostniki s specifičnimi
učnimi težavami - spodbujanje, podpiranje in učinkovita pomoč : zbornik prispevkov. Ljubljana:
LI

Društvo Bravo - društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, 2006,
str. 68-73.
DREWRY Helena
Posebne zbirke v NUK. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno
in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 97-123. (Skupaj z
M. Glavan, S. Moličnik Šivic, R. Šolar, I. Žnidarčič, T. Šporar, D. Kalčič, R. Švent.)
GLAVAN Mihael
Das wachsende Buch = Rastoča knjiga : slowenische Bücherschätze = slovenski knjižni zaklad :
[Begleitpublikation zur gleichnamigen Ausstellung in der Bayerischen StaatsBibliothek München, 28.
Juni 2006 - 11. August 2006]. Ljubljana: Društvo Rastoča knjiga: = Gesellschaft Das Wachsende
Buch, 2006.
Posebne zbirke v NUK. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno
in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 97-123. (Skupaj s
S. Moličnik Šivic, R. Šolar, I. Žnidarčič, T. Šporar, D. Kalčič, R. Švent, H. Drewry.)
Razstavna dejavnost NUK v Ljubljani V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici
preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006, str. 179-183.
Ustvarjalci dveh kultur = Stvaratelji dviju kultura : razstavni katalog : Nacionalna i sveučilišna
knjižica, Zagreb, 7. oktober 2006 - 4. november 2006, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani,
9. november 2006 - 25. november 2006. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica; Zagreb:
Nacionalna i sveučilišna knjižica, 2006. (Skupaj z Z. Kovač, V. Osolnik.)
Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. 2. izd. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjižnica, 2006. (Skupaj z M. Rupert, R. Šolar, B. Loparnik.)
Zlata knjiga Simona Gregorčiča : ob 100. obletnici pesnikove smrti. Ljubljana: Mladinska knjiga,
2006. (Sourednik publikacije in avtor dodatnega besedila.)
HABICHT Špela
1st Periodic activity report : SSPI-006584 : PAPERTREAT : Evaluation of mass deacidification
processes. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006. (Skupaj z J. Kolar, M. Strlič, A.
Balažic, M. Smodiš, M. Šala, I. Kralj Cigić, D. Pucko, V.S. Šelih D. Kočar, T. Trafela.)
1st Periodic activity report : SSPI-006594 : SurveNIR : Near infrared spectroscopy tool for collection
surveying. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2006.
(Skupaj z M. Strlič, J. Kolar, D. Pucko, T. Trafela, A. Balažic, D. Kočar, I. Kralj Cigić, V.S. Šelih, M.
Šala, M. Smodiš.)
KALČIČ Dunja
Bibliografska obdelava in nacionalna bibliografija. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici
preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006, str. 83-95. (Skupaj z I. Kavčič, A. Kanič, D. Rozman, L. Wagner; ur. Z. Krstulović.)
Informacije za založnike. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006. (Skupaj z D. Kisovec
Trček, A. Kanič.)
Posebne zbirke v NUK. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno
in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 97-123. (Skupaj z
M. Glavan, S. Moličnik Šivic, R. Šolar, I. Žnidarčič, T. Šporar, R. Švent, H. Drewry.)
LII

KALČINA Liana
Informacijsko-dokumentacijski center Sveta Evrope. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici
preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006, str. 125-127.
KANIČ Alenka
Bibliografska obdelava in nacionalna bibliografija. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici
preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006, str. 83-95. (Skupaj z I. Kavčič, D. Kalčič, D. Rozman, L. Wagner; ur. Z. Krstulović.)
Informacije za založnike. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006. (Skupaj z D. Kisovec
Trček, D Kalčič.)
Priročnik za uporabnike Mednarodne standardne knjižne številke : mednarodna izdaja. 3. slovenska
izd. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006. (Prevod dela ISBN users' manual; prevajalka
in urednica publikacije.)
KARUN Breda
Slovenske splošne knjižnice danes: stanje, problemi, razvojne usmeritve. [Elektronski vir].
[Ljubljana]: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic, 2006. Dostopno na:
http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/kis/stanje_2006.pdf. Opis z dne 19.1.2007. (Skupaj s S. Novljan,
E. Kodrič-Dačić.)
KAVČIČ-ČOLIĆ Alenka
eContent Programme reUSE - digital master files of printed publications : eContent Project No.
11173 : Deliverable D No. 3.2 : Evaluation report. Ljubljana: NUK, 2006. (Skupaj z M. Šmid, D.
Majcenović, M. Depolli.)
WEB cultural heritage : culture 2000 project 25. 9. 2005 - 24. 9. 2006. Prague: National Library of the
Czech Republic, 2006. (Soavtorica publikacije.)
KAVČIČ Irena
Bibliografska obdelava in nacionalna bibliografija. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici
preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006, str. 83-95. (Skupaj z A. Kanič, D. Kalčič, D. Rozman, L. Wagner; ur. Z. Krstulović.)
KISOVEC TRČEK Damijana
Informacije za založnike. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006. (Skupaj z A. Kanič, D
Kalčič.)
KODRIČ-DAČIĆ Eva
Slovenske splošne knjižnice danes: stanje, problemi, razvojne usmeritve. [Elektronski vir].
[Ljubljana]: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic, 2006. Dostopno na:
http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/kis/stanje_2006.pdf. Opis z dne 19.1.2007. (Skupaj s S. Novljan,
B. Karun.)
Temeljna zbirka slovenske nacionalne knjižnice. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici
preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006, str. 67-75.
LIII

Zgodovina NUK : časovni trak. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v
Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 15-39.
Zunaj Gutenbergovega vesolja. Knjižnica, 2006, letn. 50, št. 1/2, str. 173-186. Dostopno tudi na:
http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K0601/kodric.pdf. Opis z dne 19.1.2007.
KOLAR Jana
1st Periodic activity report : SSPI-006584 : PAPERTREAT : Evaluation of mass deacidification
processes. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006. (Skupaj z M. Strlič, A. Balažic, Š.
Habicht, M. Smodiš, M. Šala, I. Kralj Cigić, D. Pucko, V.S. Šelih, D. Kočar, T. Trafela.)
1st Periodic activity report : SSPI-006594 : SurveNIR : Near infrared spectroscopy tool for collection
surveying. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2006.
(Skupaj z M. Strlič, D. Pucko, T. Trafela, A. Balažic, Š. Habicht, D. Kočar, I. Kralj Cigić, V.S. Šelih,
M. Šala, M. Smodiš.)
Ageing and stabilisation of paper containing iron gall ink. V: Iron gall inks : on manufacture,
characterisation, degradation and stabilisation. Ljubljana: National and University Library, 2006, str.
181-198. (Skupaj z M. Strlič.)
Analysis of iron gall inks by PIXE. Nuclear instruments & methods in physics research. Section B,
Beam interactions with materials and atoms, 2006, vol. 243, str. 407-416. (Skupaj z M. Budnar, M.
Uršič, J. Simčič, P. Pelicon, V.S. Šelih, M. Strlič.)
Analysis of volatiles in paper for evaluation of its pH. V: 9th European Workshop on Lignocellulosics
and Pulp, August 27-30, 2006 Vienna / Austria. Advances in chemistry and processing of
lignocellulosics : proceedings. Vienna: University of Natural Resources and Applied Life Science,
2006, str. 534-536. (Skupaj z M. Strlič, I. Kralj Cigić.)
Chemical analysis of metals in paper and ink. V: Iron gall inks : on manufacture, characterisation,
degradation and stabilisation. Ljubljana: National and University Library, 2006, str. 119-140. (Skupaj
z M. Strlič, V.S. Šelih, M. Budnar, J. Simčič, P. Kump, M. Nečemer, M. Marinšek, B. Pihlar.)
Historical iron gall ink containing documents - properties affecting their condition. Analytica chimica
acta, 2006, vol. 555, str. 167-174. (Skupaj z A. Štolfa, M. Strlič, M. Pompe, B. Pihlar, M. Budnar, J.
Simčič, B. Reissland.)
Insight into the short-range structure of amorphous iron inositol hexaphosphate as provided by
[sup](31)P NMR and Fe X-ray absorption spectroscopy. The journal of physical chemistry. B,
Condensed matter, materials, surfaces, interfaces & biophysical, 2006, vol. 110, no. 46, str. 23060-
23067. (Skupaj z G. Mali, M. Šala, I. Arčon, V. Kaučič.)
Iron gall inks : on manufacture, characterisation, degradation and stabilisation. Ljubljana: National
and University Library, 2006. (Urednica publikacije skupaj z M. Strlič.)
Methodology and analytical techniques in studies of iron gall ink and its corrosion. V: Iron gall inks :
on manufacture, characterisation, degradation and stabilisation. Ljubljana: National and University
Library, 2006, str. 95-118. (Skupaj z M. Strlič, B. Pihlar.)
Model studies of the catalytic role of transition metals. V: Iron gall inks : on manufacture,
characterisation, degradation and stabilisation. Ljubljana: National and University Library, 2006, str.
173-180. (Skupaj z M. Strlič, V.S. Šelih.)
Poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru Eureke za leto 2006 : poročilo o delu na
projektu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2006. (Skupaj
z M. Strlič, D. Kočar, V.S. Šelih, A. Balažic, D. Pucko, D. Koleša.)
LIV

Prototype InkCor treatments : evaluation of effectivness. V: Iron gall inks : on manufacture,
characterisation, degradation and stabilisation. Ljubljana: National and University Library, 2006, str.
247-253. (Skupaj z M. Strlič, A. Balažic, M. Smodiš, J. Malešič, M. Šala.)
SurveNIR for souvenirs on paper. V & A conservation journal, 2006, no. 54, str. 4-5. (Skupaj z M.
Strlič, M. Graham.)
SurveNIR project : a dedicated NIR instrument for paper characterization. V: 9th European Workshop
on Lignocellulosics and Pulp, August 27-30, 2006 Vienna / Austria. Advances in chemistry and
processing of lignocellulosics : proceedings. Vienna: University of Natural Resources and Applied
Life Science, 2006, str. 531-533. (Skupaj z M. Strlič, T. Trafela, D.A. Lichtblau, M. Anders, G. Bruin,
T. Steemers, B. Knight, G. Martin, J. Palm, N. Selmani, MC. Christensen.)
Synthesis of myo-inositol 1,2,3-tris- and 1,2,3,5-tetrakis(dihydrogen phosphate)s as a tool for the
inhibition of iron-gall-ink corrosion. Carbohydrate research, 2006, vol. 341, no. 7, str. 897-902.
(Skupaj z M. Šala, M. Strlič, M. Kočevar.)
The influence of halide and pseudo-halide antioxidants in Fenton-like reaction systems. Acta chimica
slovenica, 2006, vol. 53, no. 4, str. 450-456. Dostopno tudi na: http://acta.chem-soc.si/53/53-4-
450.pdf. Opis z dne 19.1.2007. (Skupaj z J. Malešič, M. Strlič, S. Polanc.)
Zaščita gradiva in Center za ohranjanje knjižničnega gradiva. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob
60-letnici preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjižnica, 2006, str. 143-145. (Skupaj z J. Malešič.)
KOVAČ Tatjana
Odhojene stopinje : razstava ob 85-letnici Zorka Simčiča. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjižnica, 2006.
Univerzalna decimalna klasifikacija : priročnik. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006. (Skupaj z A. Pelhan, Š. Razpotnik, D. Rozman, M. Rupar Korošec, M. Sternad, D. Vrhovšek.)
Vsebinski opis leposlovja v NUK. Knjižnica, 2006, letn. 50, št. 1/2, str. 163-170. Dostopno tudi na:
http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K0601/kovac.pdf. Opis z dne 19.1.2007.
KRAGELJ Matjaž
Digitalna knjižnica Slovenije - portal: zasnova in izvedba. V: Dnevi slovenske informatike 2006,
Portorož, 19.-21. april. V partnerstvu z informatiko do poslovne odličnosti : zbornik posvetovanja.
[Elektronski vir]. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, 2006. (Skupaj z Z. Krstulović, T. Musek.)
KRSTULOVIĆ Zoran
Bibliografska obdelava in nacionalna bibliografija. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici
preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006, str. 83-95. (Skupaj z I. Kavčič, A. Kanič, D. Kalčič, D. Rozman, L. Wagner; urednik
publikacije.)
Digitalna knjižnica Slovenije - portal: zasnova in izvedba. V: Dnevi slovenske informatike 2006,
Portorož, 19.-21. april. V partnerstvu z informatiko do poslovne odličnosti : zbornik posvetovanja.
[Elektronski vir]. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, 2006. (Skupaj z M. Kragelj, T. Musek.)
Koncept razvoja digitalne knjižnice. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja
v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 137-
141.
LV

Missa pastorale op. 93, (Monumenta artis musicae Sloveniae, 49). Ljubljana: Muzikološki inštitut,
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Slovenska akademija
znanosti in umetnosti, 2006. (Urednik publikacije.)
Seznam objavljenih del skladatelja Vilka Ukmarja. V: Vilko Ukmar : 1905-1991 : [tematska
publikacija Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani]. Ljubljana: Akademija
za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko, 2006, str. 131-175.
Strategija razvoja digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si : 2007-2010. Ljubljana: Narodna in
univerzitetna knjižnica, 2006. (Skupaj z M. Ambrožič, M. Šavnik, U. Katić, Š. Svoljšak.)
MAJCENOVIĆ Darko
eContent Programme reUSE - digital master files of printed publications : eContent Project No.
11173 : Deliverable D No. 3.2 : Evaluation report. Ljubljana: NUK, 2006. (Skupaj z A. Kavčič-Čolić,
M. Šmid, M. Depolli.)
Who says that old dogs cannot learn new tricks? : a survey of internet/web usage among seniors. New
library world, 2006, vol. 107, no. 1226/1227, str. 332-345. (Skupaj s P. Južnič, T. Merčun, M. Blažič,
B. Plestenjak.)
MALEŠIČ Jasna
Priporočila za varno osvetlitev premične kulturne dediščine. V: Pol stoletja : zbornik prispevkov ob
50. obletnici delovanja Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije in
Interdisciplinarnem posvetu Svetloba in kulturna dediščina in katalog ob razstavi. Ljubljana: Arhiv
Republike Slovenije, 2006, str. 149-161. (Skupaj z J. Vodopivec, Z. Milić, I. Porekar Kacafura, A.
Motnikar.)
Prototype InkCor treatments : evaluation of effectivness. V: Iron gall inks : on manufacture,
characterisation, degradation and stabilisation. Ljubljana: National and University Library, 2006, str.
247-253. (Skupaj z J. Kolar, M. Strlič, A. Balažic, M. Smodiš, M. Šala.)
The influence of halide and pseudo-halide antioxidants in Fenton-like reaction systems. Acta chimica
slovenica, 2006, vol. 53, no. 4, str. 450-456. Dostopno tudi na: http://acta.chem-soc.si/53/53-4-
450.pdf. Opis z dne 19.1.2007. (Skupaj z J. Kolar, M. Strlič, S. Polanc.)
Zaščita gradiva in Center za ohranjanje knjižničnega gradiva. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob
60-letnici preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjižnica, 2006, str. 143-145. (Skupaj z J. Kolar.)
MOLIČNIK-ŠIVIC Simona
From presentation to reality, from preserved to heard : experience in the digitization of analogue sound
recordings in the Music Collection of the National and University Library in Ljubljana. Review of the
National Center for Digitization [Elektronski vir], 2006, Issue 8, str. 75-79. Dostopno na:
http://www.ncd.matf.bg.ac.yu/casopis/08/NCD08075.pdf. Opis z dne 19.1.2007.
Mladi že 80 let : Akademski pevski zbor "Tone Tomšič" : 1926-2006. Ljubljana: Narodna in
univerzitetna knjižnica: Akademski pevski zbor "Tone Tomšič" ŠOU, 2006. (Urednica publikacije.)
Novi akordi : zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo, 1901-1914. Ljubljana: Slovenska matica:
Slovensko muzikološko društvo, 2006. (Urednica publikacije.)
Posebne zbirke v NUK. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno
in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 97-123. (Skupaj z
M. Glavan, R. Šolar, I. Žnidarčič, T. Šporar, D. Kalčič, R. Švent, H. Drewry.)
LVI

MUSEK Tine
Digitalna knjižnica Slovenije - portal: zasnova in izvedba. V: Dnevi slovenske informatike 2006,
Portorož, 19.-21. april. V partnerstvu z informatiko do poslovne odličnosti : zbornik posvetovanja.
[Elektronski vir]. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, 2006. (Skupaj z Z. Krstulović, M.
Kragelj.)
NOVLJAN Silva
Knjižnica priložnost in kažipot za prihodnost. V: Po desetletjih rasti razcvet : šest desetletij Knjižnice
Brežice. Brežice: Knjižnica, 2006, str. 11- 16.
Knjižnica, blagovna znamka za dostopnost knjige : strategije, problemi in razvojni trendi splošnih
knjižnic. Delo, Književni listi, 2006, 29. november, str. 7-8.
Nacionalna strategija za razvoj pismenosti posega tudi v delovanje visokošolskih in specialnih knjižnic
= National strategy for the development of information literacy and the role of academic and special
libraries. V: Informacijska pismenost med teorijo in prakso - vloga visokošolskih in specialnih knjižnic
: zbornik prispevkov : proceedings. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2006, str. 29-
40.
Slovenske splošne knjižnice danes: stanje, problemi, razvojne usmeritve. [Elektronski vir]. [Ljubljana]:
Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic, 2006. Dostopno na: http://www.nuk.unilj.si/dokumenti/kis/stanje_2006.pdf.
Opis z dne 19.1.2007. (Skupaj z E. Kodrič-Dačić. B. Karun.)
Splošne knjižnice. Poročilo za leto 2005. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006.
OSOJNIK Borut
Stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-
letnici preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjižnica, 2006, str. 41-47.
PELHAN Aljoša
Univerzalna decimalna klasifikacija : priročnik. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006. (Skupaj s T. Kovač, Š. Razpotnik, D. Rozman, M. Rupar Korošec, M. Sternad, D. Vrhovšek.)
RAPUŠ Katja
Časopisje. V: Pol stoletja : zbornik prispevkov ob 50. obletnici delovanja Centra za konserviranje in
restavriranje Arhiva Republike Slovenije in Interdisciplinarnem posvetu Svetloba in kulturna
dediščina in katalog ob razstavi. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2006, str. 46-48. (Skupaj z N.
Petelin.)
RAZPOTNIK Špela
Univerzalna decimalna klasifikacija : priročnik. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006. (Skupaj s T. Kovač, A. Pelhan, D. Rozman, M. Rupar Korošec, M. Sternad, D. Vrhovšek.)
Univerzalna decimalna klasifikacija v šolski knjižnici. Šolska knjižnica, 2006, letn. 16, št. 3/4, str. 178-
182. (Skupaj z D. Rozman.)
ROZMAN Darija
Bibliografska obdelava in nacionalna bibliografija. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici
preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006, str. 83-95. (Skupaj z I. Kavčič, A. Kanič, D. Kalčič, L. Wagner; ur. Z. Krstulović.)
LVII

Univerzalna decimalna klasifikacija : priročnik. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006. (Skupaj s T. Kovač, A. Pelhan, Š. Razpotnik, M. Rupar Korošec, M. Sternad, D. Vrhovšek.)
Univerzalna decimalna klasifikacija v šolski knjižnici. Šolska knjižnica, 2006, letn. 16, št. 3/4, str. 178-
182. (Skupaj s Š. Razpotnik.)
RUPAR-KOROŠEC Mojca
Univerzalna decimalna klasifikacija : priročnik. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006. (Skupaj s T. Kovač, A. Pelhan, Š. Razpotnik, D. Rozman, M. Sternad, D. Vrhovšek.)
RUPERT Marijan
Biti pesnik pomeni videti : Ibsen v našem času : katalog ob razstavi v Ibsenovem letu 2006 : Razstavna
dvorana NUK, od 5. oktobra do 4. novembra 2006. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006. (Skupaj z J.M. Hanssen, K. Kocijančič.)
Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. 2. izd. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjižnica, 2006. (Skupaj z M. Glavan, R. Šolar, B. Loparnik.)
SEŠEK Irena
dLib.si : the digital library of Slovenia : knowledge management portal. Ljubljana: National and
University Library, 2006. (Prevajalka publikacije.)
Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice : 1995-2004. V: Slovenska nacionalna knjižnica
: ob 60-letnici preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in
univerzitetna knjižnica, 2006, str. 77-81.
SMODIŠ Mateja
1st Periodic activity report : SSPI-006584 : PAPERTREAT : Evaluation of mass deacidification
processes. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006. (Skupaj z J. Kolar, M. Strlič, A.
Balažic, Š. Habicht, M. Šala, I. Kralj Cigić, D. Pucko, V.S. Šelih D. Kočar, T. Trafela.)
1st Periodic activity report : SSPI-006594 : SurveNIR : Near infrared spectroscopy tool for collection
surveying. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2006.
(Skupaj z M. Strlič, J. Kolar, D. Pucko, T. Trafela, A. Balažic, Š. Habicht, D. Kočar, I. Kralj Cigić,
V.S. Šelih, M. Šala.)
STERNAD Metka
Univerzalna decimalna klasifikacija : priročnik. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006. (Skupaj s T. Kovač, A. Pelhan, Š. Razpotnik, D. Rozman, M. Rupar Korošec, D. Vrhovšek.)
ŠAVNIK Mojca
Strategija razvoja digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si : 2007-2010. Ljubljana: Narodna in
univerzitetna knjižnica, 2006. (Skupaj z M. Ambrožič, Z. Krstulović, U. Katić, Š. Svoljšak.)
ŠETINC Lenart
Slovenska nacionalna knjižnica. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v
Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 5-12.
LVIII

ŠOLAR Renata
Digitalni katalog izabranih zemljovida kartografske zbirke Narodne i sveučilišne knjižnice, Ljubljana :
doktorska disertacija. Zagreb [i. e. Ljubljana]: [R. Šolar], 2006.
Posebne zbirke v NUK. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno
in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 97-123. (Skupaj z
M. Glavan, S. Moličnik Šivic, I. Žnidarčič, T. Šporar, D. Kalčič, R. Švent, H. Drewry.)
Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. 2. izd. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjižnica, 2006. (Skupaj z M. Glavan, M. Rupert, B. Loparnik.)
ŠPORAR Tatjana
Posebne zbirke v NUK. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno
in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 97-123. (Skupaj z
M. Glavan, S. Moličnik Šivic, R. Šolar, I. Žnidarčič, D. Kalčič, R. Švent, H. Drewry.)
ŠTOLFA Andrej
Historical iron gall ink containing documents - properties affecting their condition. Analytica chimica
acta, 2006, vol. 555, str. 167-174. (Skupaj z J. Kolar, M. Strlič, M. Pompe, B. Pihlar, M. Budnar, J.
Simčič, B. Reissland.)
ŠTULAR SOTOŠEK Karmen
dLib.si : digitalna knjižnica Slovenije : informacijski portal za upravljanje z znanjem. V Ljubljani:
Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006. (Urednica publikacije.)
dLib.si : the digital library of Slovenia : knowledge management portal. Ljubljana: National and
University Library, 2006. (Urednica publikacije.)
ŠVENT Rozina
Posebne zbirke v NUK. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno
in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 97-123. (Skupaj z
M. Glavan, S. Moličnik Šivic, R. Šolar, I. Žnidarčič, T. Šporar, D. Kalčič, H. Drewry.)
Življenje Slovencev v begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem po drugi svetovni vojni : 1945-
1950 : doktorska disertacija. Ljubljana: [R. Švent], 2006.
VODEB Gorazd
Delo z uporabniki. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno in
univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 129-135. (Skupaj z V.
Žagar.)
Razvoj storitve oddaljenega dostopa do informacijskih virov v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Knjižnica, 2006, letn. 50, št. 3, str. 53-68.
VRHOVŠEK Darko
Univerzalna decimalna klasifikacija : priročnik. V Ljubljani: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006. (Skupaj s T. Kovač, A. Pelhan, Š. Razpotnik, D. Rozman, M. Rupar Korošec, M. Sternad.)
LIX

WAGNER Lidija
Bibliografska obdelava in nacionalna bibliografija. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici
preimenovanja v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica,
2006, str. 83-95. (Skupaj z I. Kavčič, A. Kanič, D. Kalčič, D. Rozman; ur. Z. Krstulović.)
Slovenske bibliografije v letu 2005. Knjižnica, 2006, letn. 50, št. 1/2, str. 203-221. Dostopno tudi na:
http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K0601/wagner.pdf. Opis z dne 19.1.2007.
ŽAGAR Valerija
Delo z uporabniki. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno in
univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 129-135. (Skupaj z G.
Vodeb.)
ŽNIDARČIČ Irena
Posebne zbirke v NUK. V: Slovenska nacionalna knjižnica : ob 60-letnici preimenovanja v Narodno
in univerzitetno knjižnico. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2006, str. 97-123. (Skupaj z
M. Glavan, S. Moličnik Šivic, R. Šolar, T. Šporar, D. Kalčič, R. Švent, H. Drewry.)
LX

Priloga 6: ČLANSTVO ZAPOSLENIH V DOMAČIH IN MEDNARODNIH TELESIH
Delovanje v vodstvenih in delovnih telesih mednarodnih organizacij oz. strokovnih združenj:
• CENL (Conference of European National Librarians) (mag. Lenart Šetinc, član Konference);
• ELAG (Eurpean Library Automation Group) (dr. Maja Žumer, članica ELAG Board);
• E-preservation science. Dostopno na: http://www.morana-rtd.com/epreservationscience/index.html.
(dr. Jana Kolar, urednica)
• ICOM-CC (International Council of Museums – Committee for Conservation) (dr. Jana
Kolar, vodja skupine Working Group for Graphic Documents);
• IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions) Section on
Bibliography (Standing Committee, dr. Maja Žumer, članica odbora), Section on University
Libraries (Standing Committee, dr. Melita Ambrožič, članica odbora), Section on National
Libraries (Standing Committee, mag. Zoran Krstulović, član odbora), Section on Information
Technology (Standing Committee, mag. Alenka Kavčič-Čolić, članica odbora);
• ISBN International (Alenka Kanič, podpredsednica Sveta direktorjev);
• ISMN International, Advisory Panel Meeting (posvetovalno telo, Alenka Kanič, članica);
• Journal of Map & Geography Libraries (dr. Renata Šolar, članica Uredniškega odbora);
• LIBER (Ligue des bibliothèques européennes de recherche - Groupe des Cartothécaires), (dr.
Renata Šolar, članica odbora);
• NAPLE (National Authorities on Public Libraries in Europe) (Breda Karun, nacionalna
koordinatorka);
• RESTAURATOR (International Journal for the Preservation of Library and Archival Materials)
(dr. Jana Kolar, članica uredniškega sveta);
• The European Library (mag. Zoran Krstulović, član Upravnega odbora); (dr. Maja Žumer,
Contact Person, Technical Working Group,); Language Working Group (mag. Dare Balažic);
Editorial Group (mag. Karmen Štular Sotošek), Metadata Working Group (Mojca Šavnik);
• TEL-ME-MOR (mag. Zoran Krstulović, član Upravnega odbora).
Delovanje v vodstvenih in delovnih telesih domačih organizacij in strokovnih združenj:
• Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Znanstveni svet - družboslovne vede (dr. Maja Žumer, članica)
Strokovno telo za tujo literaturo in baze podatkov (mag. Zoran Krstulović, član)
Strokovno telo za evalvacijo prijav, prispelih na razpis o koncesiji za izvajanje javne službe na
področju raziskovalne dejavnosti (dr. Jana Kolar, članica)
• Institut informacijskih znanosti (IZUM)
Upravni odbor IZUM (mag. Zoran Krstulović, član)
Svet članic COBISS (Irena Sešek, predsednica)
Programski odbor konference COBISS (mag. Zoran Krstulović, član)
Referenčni servis Vprašaj knjižničarja, Upravni odbor (Srečko Bončina, član)
Referenčni servis Vprašaj knjižničarja, Skupščina izvajalcev (Srečko Bončina, član)
• Knjige v tisku. Dostopno na: http://www.nuk.uni-lj.si/knjige_v_tisku.asp
Uredništvo (Alenka Kanič, urednica publikacije)
• Revija Knjižnica. Dostopno na: http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/
Uredništvo (dr. Eva Kodrič Dačić, glavna in odgovorna urednica)
Uredniški odbor, člani (dr. Melita Ambrožič, mag. Stanislav Bahor, dr. Silva Novljan)
Uredniški svet (Mojca Dolgan Petrič, predsednica, dr. Renata Šolar, članica)
• Knjižnica Otona Župančiča
Svet zavoda (dr. Eva Kodrič Dačić, članica)
LXI

Strokovni svet (mag. Alenka Kavčič-Čolić, članica od 18.12.2006)
• Knjižničarske novice. Dostopno na: http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/
Uredništvo (Barbara Bračič Fabjančič, odgovorna urednica)
Uredniški odbor, člani (dr. Melita Ambrožič, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer)
• Komisija za oceno strokovne ustreznosti kandidatov za imenovanje v raziskovalno razvojne
nazive na področju knjižničarstva (dr. Eva Kodrič Dačić, predsednica)
• Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke (dr. Silva Novljan, predsednica)
• Kvarkadabra. Dostopno na: http://www.kvarkadabra.net/.
Uredniški odbor (dr. Jana Kolar, članica)
• Ministrstvo za kulturo
Delovna skupina za izdelavo predlogov izvršilnih predpisov po Zakonu o knjižničarstvu, člani (dr.
Eva Kodrič Dačić, dr. Silva Novljan, mag. Stanislav Bahor)
Delovna skupina za pripravo standardov za šolske knjižnice (mag. Stanislav Bahor, predsednik)
Strokovna skupina za knjižnično dejavnost (dr. Silva Novljan, članica)
• Ministrstvo za šolstvo in šport
Izpitna komisija za strokovne izpite na področju vzgoje in izobraževanje (mag. Stanislav Bahor,
član)
Komisija za pripravo smernic za razvoj pismenosti (dr. Silva Novljan, članica)
• Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (dr. Maja Žumer, predsednica, mag. Stanislav Bahor,
član)
• Narodna in univerzitetna knjižnica (spletna stran). Dostopno na: www.nuk.uni-lj.si.
Uredništvo (mag. Karmen Štular Sotošek, urednica)
• Slovenski glasbeni informacijski center (SIGIC)
Upravni odbor (mag. Zoran Krstulović, član)
Strokovni svet (mag. Zoran Krstulović, predsednik)
• Slovenski inštitut za standardizacijo
Delovna skupina SIST/TC IDO (mag. Stanislav Bahor, član)
• Statistični zavod Republike Slovenije
Statistični sosvet za kulturo (dr. Eva Kodrič Dačić, članica)
• Univerza v Ljubljani
Komisija za razvoj knjižničnega sistema (dr. Melita Ambrožič, članica)
Delovna skupina za upravljanje DK UL (mag. Gorazd Vodeb, član)
• Zavod RS za šolstvo
Ekspertna skupina za knjižničarstvo (dr. Silva Novljan, članica)
• Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
Predsedstvo (dr. Melita Ambrožič, predsednica)
Komisija za izobraževanje (Mojca Dolgan Petrič, predsednica)
Upravni odbor Kalanovega sklada (dr. Maja Žumer, predsednica)
Uredniški odbor spletne strani (dr. Melita Ambrožič, glavna urednica, Matjaž Kragelj, tehnični
urednik)
Sekcija za visokošolske knjižnice, Izvršni odbor (dr. Melita Ambrožič, članica, Mojca Dolgan
Petrič, članica )
Sekcija za splošne knjižnice, Izvršni odbor (Breda Karun, članica)
LXII