Obvestila junij 2009 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Tržič

Uvodna stran
URADNE URE ZBORNICE:
Ponedeljek 8 – 12
Sreda 8 – 16
Petek 8 – 12
Iz vsebine
PREDSTAVITEV
DEJAVNOSTI
ČLANOV
V Obvestilih in
Tržičanu je možna
predstavitev
dejavnosti firme.
Predstavitev članov,
ki imajo poravnano
članarino zbornici
je brezplačna.
Izdaja:
OBMOČNA
OBRTNO-PODJETNIŠKA
ZBORNICA TRŽIČ
Predilniška cesta 8
4290 Tržič
tel.: 04/592 33 40
04/5961 183
gsm: 031/365 842
fax: 04/596 30 20
davčna št.: 78405408
transakcijski račun pri
ABANKI D.D. Ljubljana
št. 05100-8010006221
e-pošta:
anka.veternik@ozs.si
Izhaja enkrat mesečno v
nakladi 380 izvodov.
Glasilo je brezplačno za
člane zbornice.
Oblikovanje in prelom:
Tadej Femc
Tisk:
Tiskarna Uzar Tržič
Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov.. . . . . . . . . . . . . . 4
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
" Znanje uresničuje sanje ". . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
S pravimi finančnimi viri lahko vaše poslovne ideje zaživijo .. . . . . . . . . 9
V Sloveniji se razvijajo novi poklici.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Durs bo razkril davčne dolžnike .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Znani najbolj energetsko varčni objekti v Sloveniji.. . . . . . . . . . . . . . . 14
Kaj prinašajo nove vinjete?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
5 pravil zdrave in učinkovite rekreacije.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Radovednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
Poslovni prostori so vse cenejši. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Regres za leto 2009 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Kako pravilno odstranimo klopa?.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Kdaj prenehamo poslovati? .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Vici .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Križanka.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
3

Podatki za obračun plač
Mesečni podatki za
obračun plač in drugih
prejemkov
obračunski mesec: marec maj 2009 2009
Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj
Delovni dnevi 20 1 21
Število ur za obračun (40 urni delavnik) 160 8 168
Osnovni podatki za obračun plač
Povprečna bruto plača v RS za februar 2009
1,425,05 EUR
Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 15.05.2009
Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS)
Splošna davčna olajšava (mesečni znesek)
Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom
Minimalni znesek za prehrano med delom
Najnižja pokojninska osnova
np
254,28 EUR
6,12 EUR
3,56 EUR
828,06 EUR
Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin 1,0000
Minimalna plača
Zajamčena plača
Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe
Minimalni znesek regresa za letni dopust
Maksimalni znesek regresa za letni dopust
Lestvica za obračun akontacije dohodnine
589,19 EUR
237,73 EUR
360,61 EUR
686,00 EUR
997,64 EUR
razred osnova nad osnova do odstotek znesek
1 0,00 EUR 617,54 EUR 16,00% 0,00 EUR
2 617,55 EUR 1.235,07 EUR 27,00% 98,81 EUR
3 1.235,08 EUR - 41,00% 265,54 EUR
Prispevki za socialno
varnost samozaposlenih
maj 2009
1,425.05
Nad 58.440,06
Nad
50.091,48
do vključno
58.440,06
Nad
41.742,90
do vključno
50.091,48
Nad
33.394,32
do vključno
41.742,90
Nad
25.045,74
do vključno
33.394,32
Nad 16.697,16
do vključno
25.045,74
Nad
6.855,66
do
vključno
16.697,16
***
Do vključno
6.855,66**
Dosežena osnova v EUR za leto
2008
Nad 53.961,18
Nad
46.252,44
do vključno
53.961,18
Nad
38.543,70
do vključno
46.252,44
Nad
30.834,96
do vključno
38.543,70
Nad
23.126,22
do vključno
30.834,96
Nad 15.417,48
do vključno
23.126,22
Nad
6.345,46
do
vključno
15.417,48
Do vključno
6.345,46
Dosežena osnova v EUR za leto
2007
60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP
Bruto zavarovalna osnova v EUR znesek
veljavne
min. plače
589.19 855.03 1,282.55 1,710.06 2,137.58 2,565.09 2,992.61 3,420.12
Prisp. zavarovanca za PIZ 15.50% 91.32 132.53 198.80 265.06 331.32 397.59 463.85 530.12
Prisp. delodajalca za PIZ 8.85% 52.14 75.67 113.51 151.34 189.18 227.01 264.85 302.68
Skupaj prispevki za PIZ 143.46 208.20 312.31 416.40 520.50 624.60 728.70 832.80
Prisp. zavarovanca za ZZ 6.36% 37.47 54.38 81.57 108.76 135.95 163.14 190.33 217.52
Prisp. delodajalca za ZZ 6.56% 38.65 56.09 84.14 112.18 140.23 168.27 196.32 224.36
Prisp. za poškodbe pri delu 0.53% 3.12 4.53 6.80 9.06 11.33 13.59 15.86 18.13
Skupaj prispevki za ZZ 79.24 115.00 172.51 230.00 287.51 345.00 402.51 460.01
Prisp. zavarovanca za starš. var. 0.10% 0.59 0.86 1.28 1.71 2.14 2.57 2.99 3.42
Prisp. delodajalca za starš. var. 0.10% 0.59 0.86 1.28 1.71 2.14 2.57 2.99 3.42
Prisp. zavarovanca za zaposl. 0.14% 0.82 1.20 1.80 2.39 2.99 3.59 4.19 4.79
Prisp. delodajalca za zaposl. 0.06% 0.35 0.51 0.77 1.03 1.28 1.54 1.80 2.05
Skupaj drugi prisp. 2.35 3.43 5.13 6.84 8.55 10.27 11.97 13.68
PRISPEVKI SKUPAJ 225.05 326.63 489.95 653.24 816.56 979.87 1,143.18 1,306.49
*Povprečna bruto plača za februar 2009 (PP), v EUR (končni podatki)
**Minimalna plača za leto 2008
***Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2008, v EUR (končni podatki)
Prispevki
Zavezanec plača prispevke do 15. 6 2009; v enakem roku mora pristojnemu davčnemu uradu predložiti obračun prispevkov na predpisanem
obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.
4 5

Obvestila
Znanje uresničuje sanje
IZ DELA OOZ TRŽIČ
■■
■■
■■
Na 31. seji UO OOZ Tržič se je največ
govorilo o dokončnih pripravah na
obrtniški piknik, o poteku adaptacije
apartmaja in poteku projekta oglaševanja.
Kar se tiče oglaševanja, vas ponovno
vabimo k sodelovanju pri pripravi brošure
tržiških obrtnikov, kjer imate možnost na
najbolj neposreden način prikazati vaše
izdelke in storitve.
Vljudno vabimo k sodelovanju tudi vse
tiste obrtnike, ki bi želeli sodelovati pri
organizaciji čevljarske razstave v okviru
tradicionalne »Šuštarske nedelje«.
BREZPLAČNI SEMINARJI O
ZAČETKIH POSLOVANJA!
(z davčnega, računovodskega in poslovnomarketinškega
področja)
Ustanovitev podjetja je pogumen začetek, a
za razvoj in poslovanje je potrebno mnogo
več. Znanje, ki vam ga nudimo na tem
seminarju je neprecenljivo. Na enem mestu
imate priložnost izvedeti vse, kar ste si želeli
vedeti o brezhibnem delovanju podjetja
brez nepotrebnega iskanja po uradih,
organizacijah ali internetu.
Kdaj?
10. september 2009
6. oktober 2009
3. november 2009
1. december 2009
Kje?
Vsi seminarji se bodo izvajali na sedežu
Obrtno-podjetniške zbornice Slovenija,
Celovška 71, 1000 Ljubljana
VABILO NA SEJME
Kdorkoli je zainteresiran za obisk sejmov
v Frankfurtu in Nuernbergu, s področja
tekstila, obutve, novih materialov za razvoj
izdelkov, design in arhitekturo izdelkov
široke potrošnje, obdelovalnih strojev,
pakiranje , logistiko, papirne galanterije,
ekološke pridelave hrane, naravne kozmetike
, wellnessa, glasbil, opreme za prireditvene
prostore, avtomobilske industrije, gradnjo in
vzdrževanje urbane krajine, zelenih površin,
prezračevalne in hladilne tehnike,, naj se
oglasi na zbornici, da mu bomo posredovali
KOLEDAR SEJEMSKIH PRIREDITEV
2009-2010 FRANKFURTSKI IN
NÜRNBERŠKI SEJEM.
UGODNI KREDITI S
SUBVENCIONIRANO
OBRESTNO MERO
Vse člane OOZ Tržič obveščamo,
da že lahko najamete kredite
preko vaših bank z ugodno
subvencionirano obrestno mero
kot obliko finančne pomoči OOZ
Tržič. Razpisni pogoji in kriteriji
kreditiranja so bili objavljeni v
aprilski številki Obvestil Obrtnikom.
Vse morebitne ostale informacije, ki
bi jih morda želeli izvedeti, so vam
na voljo na zbornici in na bankah.
"Znanje
uresničuje
sanje"
Možnost subvencioniranja računalniških,
jezikovnih tečajev ter nacionalnih oz.
temeljnih kvalifikacij
Zavod RS za zaposlovanje je objavil
Javni razpis »Znanje uresničuje sanje« za
obdobje 2009 do 2011. Namen javnega
razpisa je povečanje zaposljivosti z dvigom
izobrazbenega nivoja, usposobljenosti in
temeljnih veščin (ključnih kompetenc) za
zaposlene, prednostno za ciljne skupine
zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve.
Za vas lahko pripravimo vlogo s katero v
okviru javnega razpisa lahko kot vlagatelj
kandidirate za sofinanciranje upravičenih
stroškov, ki so nastali z vključitvijo v:
■■
jezikovne tečaje,
■■
tečaje računalništva,
■■
priprave na postopke ugotavljanja in
potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij
in preverjanje in potrjevanje nacionalnih
poklicnih kvalifikacij,
■■
priprave na postopke ugotavljanja in
potrjevanja temeljnih poklicnih kvalifikacij
in/ali preverjanje in potrjevanje temeljnih
poklicnih kvalifikacij.
Zavod RS za zaposlovanje je objavil Javni razpis
»Znanje uresničuje sanje« za obdobje 2009
do 2011. Namen javnega razpisa je povečanje
zaposljivosti z dvigom izobrazbenega nivoja,
usposobljenosti in temeljnih veščin (ključnih
kompetenc) za zaposlene, prednostno za ciljne
skupine zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve.
POGOJI:
Razpis je namenjen zaposlenim, ki
so v rednem delovnem razmerju pri
gospodarskih družbah, zadrugah,
samostojnih podjetjih ali zavodih in imajo
največ V. (peto) stopnjo izobrazbe ter se
sami vključujejo ali so se sami že vključili v
eno ali več izobraževanj. Posamezni vlagatelj
lahko v tem javnem razpisu vloži samo eno
vlogo s katero pa lahko zajame več programov
izobraževanja in usposabljanja, vendar lahko
uveljavlja strošek največ do višine 600 EUR
z DDV, ki mu bo povrnjen po uspešno
zaključenem programu.
Roki za predložitev vlog za posamezno
leto so:
■■
■■
■■
Za leto 2009 namenjena sredstva
(sklop A): za izobraževalne programe, ki se
zaključijo do 30.8.2009
1. rok: 12.06.2009 do 12.00 ure
2. rok: 10.07.2009 do 12.00 ure
Za leto 2010 namenjena sredstva
(sklop B): za izobraževalne programe, ki se
zaključijo od 30.8.2009 dalje
3. rok: 11.09.2009 do 12.00 ure
4. rok: 11.12.2009 do 12.00 ure
5. rok: 12.03.2010 do 12.00 ure
6. rok: 11.06.2010 do 12.00 ure
Za leto 2011 namenjena sredstva
(sklop C): za izobraževalne programe, ki se
zaključijo od 30.8.2010 dalje
7. rok: 27.08.2010 do 12.00 ure
Za sklop A (2009) je predvideno 4.560.000 EUR, za
sklop B (2010) 4.560.000 EUR in za sklop C (2011)
2.280.000 EUR.
Vsem, ki so se vključili v programe
izobraževanj Obrtno-podjetniškega
izobraževalnega središča – OPIS pred
datumom 22.5.2009 in v izobraževanja,
ki so še v teku ter tistim, ki se nameravajo
vključiti v izobraževalne programe do
27.8.2010 in so predmet javnega razpisa,
bomo nudili pomoč pri pripravi vloge za
povrnitev sredstev!
6 7

Obvestila
Razpis za sofinanciranje usposabljanja zaposlenih
je bil objavljen v Uradnem listu 21. maja 2009.
Razpisno dokumentacijo in prijavnico in več
informacij lahko najdete tudi na spletnih straneh
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Za vsa dodatna pojasnila oziroma
informacije lahko pokličete svetovalko
Mojco Poje, tel.: 01/ 583 05 20 ali
Amro Škrgić, tel.: 01/583 05 81.
OBVESTILO
SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI
SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH GORENJSKE,
KRANJ obvešča:
Nova Kolektivna pogodba za obrt in
podjetništvo (Uradni list RS, št. 73/08 z dne
18.07.2008) je bila podpisana dne 08.07.2008
in se uporablja od 01. avgusta 2008;pogodba
ne določa več obveznega prispevka za
izobraževanje in skladov za izobraževanje.
Na podlagi sklepa upravnega odbora Sklada
za izobraževanje delavcev pri s.p. Gorenjske,
dne 28.05.2009 je bilo sprejeto:
■■
Sklad deluje do porabe sredstev.
■■
Pravico do koriščenja sredstev za
izobraževanje delavcev imajo vsi delavci
zaposleni pri s.p., za katere je s.p. plačeval
prispevek za izobraževanje po KP do
31.07.2008 (mejni datum je plačilo julij
2008)
■■
Pravico do vračila sredstev iz sklada
imajo tisti delodajalci, katera sredstva so
bila vplačana na prostovoljni osnovi po
01.08.2008 dalje.
VABILO
Na posvet delodajalcev na temo blažitve
intenzitete gospodarsko - finančne
krize, ki ga organizira Zavod za zaposlovanje
in OZS.
Predstavljeni bodo aktualni ukrepi aktivne
politike zaposlovanja in nov Zakon o delnem
povračilu nadomestila plače.
Posvet je brezplačen, prijave zbira
tajništvo OOZ Kranj (04/2818-311 ali po
mailu: kaja.erjavec@ozs.si).
Termin:
torek, 23. junij 2009 od 11. do 13. ure
v sejni dvorani OOZ Kranj,
C. Staneta Žagarja 37, Kranj.
VABILO ZA POSLOVNO
SODELOVANJE
Vse obrtnike in podjetnike vabimo k
poslovnemu sodelovanju s ŠENT-om .
Smo ŠENT, Slovensko združenje za duševno
zdravje, nevladna in neprofitna organizacija, ki
se ukvarja s psihosocialno rehabilitacijo oseb s
težavami v duševnem zdravju in ustvarjanjem
novih delovnih mest za težje zaposljive
osebe. Vse te invalidne osebe so upravičene
do mesečne nagrade za opravljeno delo.
Delo pa jim moramo najprej zagotoviti. In tu
nastopite vi, obrtniki in podjetniki!
Vabimo vas in vas prosimo, da postanete
naš partner in nam odstopite delo, ki bi ga
v okviru programa Socialne vključenosti
opravljali naši uporabniki ŠENT-a. S tem bi tudi
vi pripomogli k doseganju ciljev programa
vključevanja invalidov v vsakdanje življenje.
Kontaktni osebi:
Marija Zupanc (tel.: 04 / 530 30 10),
Vladimir Ahačič (tel.: 04 / 592 35 60).
S pravimi finančnimi
viri lahko vaše poslovne
ideje zaživijo
V Abanki smo v sodelovanju s SID banko d.d.
priskrbeli ugodne dolgoročne vire financiranja
za samostojne podjetnike, mala in srednje
velika podjetja, ki se odločate za financiranje
dolgoročnih:
■■
■■
■■
naložb v osnovna sredstva (vključno z
obratnim kapitalom) zaradi internacionalizacije
poslovanja (npr. naložbe v nakup opreme,
zemljišč, patentov, licenc, v znanje know-how
in nepatentirano tehnično znanje, naložbe v
nakup, obnovo in izgradnjo zgradb ter druge
gospodarske posle);
okoljevarstvenih naložb (npr. naložbe
v učinkovito ravnanje z energijo, odpadki,
vodo, naložbe, ki preprečujejo ali zmanjšujejo
onesnaževanje zraka, naložbe v nakup novih
gospodarskih vozil, izdelavo inovativnih, okolju
prijaznih izdelkov ter naložbe, ki preprečujejo
ali zmanjšujejo onesnaževanje prsti);
naložb v raziskave, razvoj in inovacije
(vključno z obratnim kapitalom).
Vabimo vas, da preverite našo ponudbo in si
pravočasno zagotovite ugodna finančna sredstva.
Pri financiranju investicije lahko kredit dopolnite z
drugimi viri financiranja.
Značilnosti ponudbe dolgoročnih kreditov:
■■
Znesek kredita: do 80 % stroškov investicije
vključno z obratnim kapitalom
■■
■■
■■
■■
Doba vračila: največ 10 let (vključno z največ
3-letnim moratorijem)
Izhodiščna obrestna mera: 6-mesečni
EURIBOR + 1,5 odstotne točke
Krediti Abanke
Stroški odobritve: 0,20 % zneska kredita ob
odobritvi
Zavarovanje: skladno s tarifo Abanke
□□
Dodatni pogoji:
kreditojemalec mora imeti manj kot 250
zaposlenih, letni promet, ki ne presega 50
milijonov evrov in/ali letno bilančno vsoto,
ki ne presega 43 milijonov evrov sredstev;
□□
sredstva niso namenjena financiranju
projektov s področij primarne kmetijske
dejavnosti, rudarstva, projektov povezanih
z igralništvom, orožjem, posredovanjem pri
poslih z nepremičninami, zavarovalnim in
finančnim posredovanjem.
Ponudba velja do porabe sredstev oziroma
najpozneje do 30. 6. 2009.
Dodatne informacije o ponudbi vam bomo z
veseljem posredovali vsak delavnik
od 9. do 12. in od 14. do 17. ure.
Kontaktna oseba v poslovalnici Tržič je
Natalija Švab,
telefon (04) 598 17 12,
e-naslov: natalija.svab@abanka.si.
8 9

Novi poklici
V Sloveniji
se razvijajo
novi poklici
Na pobudo Nacionalnega turističnega
združenja, Zavoda za tehnično
izobraževanje in Term Krka se je na
Centru za poklicno izobraževanje sprožil
postopek razvoja novih wellneških
poklicev v Sloveniji. Med predlaganimi
poklici so wellness kozmetik, wellness
svetovalec in wellness menedžer.
Najhitreje poteka razvoj novega poklicnega
programa wellness kozmetik oz. kozmetik za
zdravo življenje. Gre za dvoletni višješolski
program, ki bo znanja s področja kozmetičnih
storitev, nege in lepote nadgradil z moduli s
področja zdravja in upravljanja s stresom, gibanja
in sprostitve, zdrave prehrane in turizma. Kot
osnova pri pripravi programa služijo moduli,
razviti v sklopu mednarodnega projekta APHRO,
ki jih v Slovenijo prenašamo v sklopu projekta
TIMEWELL, delno sofinanciranega iz EU programa
Leonardo da Vinci.
Junija bo z novim izobraževalnim programom
seznanjen še Strokovni svet RS za poklicno in
strokovno izobraževanje pri Ministrstvu za šolstvo
in šport. Prvi študenti naj bi se v program vpisali
jeseni 2010.
Vir: Nacionalno turistično združenje, www.ntz-nta.si
Durs bo
razkril
davčne
dolžnike
Davčna uprava Republike Slovenije
obvešča davčne zavezance, da bodo
v skladu s petim odstavkom 23. člena
Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)
državnemu zboru razkriti vsi tisti
poslovni subjekti (gospodarske družbe
in samostojni podjetniki), katerih
davčni dolg presega 4.000 EUR.
Davčna uprava je pripravila poimenski seznam
vseh tistih poslovnih subjektov, ki so na dan 31. 5.
2009 izkazovali davčni dolg nad 4.000 EUR, in ga
posredovala ministrstvu za finance. Vlada ga bo
poslala državnemu zboru za razpravo ob poročilu
o polletnem izvrševanju državnega proračuna.
Prihodnje leto bo državni zbor hkrati s poročilom
o izvrševanju državnega proračuna obravnaval
spisek davčnih dolžnikov, ki bo pripravljen na
presečni datum 31. 12. 2009. Vsi podatki bodo
označeni kot davčna tajnost.
Vir: Durs
PREVAJANJE, TOLMAČENJE, ...
Jezikovna šola JEZIKAJČEK PO UGODNIH
CENAH nudi PREVAJANJE, TOLMAČENJE in
LEKTORIRANJE vseh vrst besedil iz slovenščine
v angleščino in obratno (tehnična, pravna,
zdravstvena besedila, navodila za uporabo,
prevajanje priročnikov…). Nudim tudi
individualne in skupinske tečaje angleščine.
Pridem tudi na dom oz. v podjetje. Več
informacij na 040 644 470.
10

V tokratni številki se nam predstavlja Robert
Leban iz Retenj pri Tržiču, ki kot izkušen monter
vodovodnih inštalacij že od leta 1995 uspešno
vodi svoje podjetje. Na terenu se dnevno
srečuje z montažo, adaptacijo in popravili
vodovodnih napeljav, katerih kakovost in
pravilna vgraditev so ključ do neoporečno
čiste vode, ki je tako pomembna za življenje
slehernega izmed nas.
Zgodovina podjetja se je začela že davnega leta
1979, ko je Anton Leban, po poklicu ravno tako
monter, registriral svojo dejavnost. Svoje delo
je očitno opravljal tako predano in s srcem, da
je navdušil tudi sina, ki je po 16 letih prevzel in
še danes vestno nadaljuje očetovo delo. Danes
ima zaposlenega še enega delavca, tako da
skupaj lahko še bolj učinkovito zagotavljata
kakovostne storitve.
Ker danes ni velikega zanimanja za ta poklic,
je ponosen tudi na vajenca, dijaka 2. letnika
ustrezne smeri v Škofji Loki, ki se dvakrat na
teden uči in opravlja prakso v firmi. Večje število
zaposlenih in širitev dejavnosti mu ni v interesu,
saj je, kot pravi sam, najraje prisoten pri vseh
projektih. Če se pojavijo težave, je te namreč
potrebno učinkovito in v prid stranke takoj
rešiti.
»Delamo vse, kar se tiče vode«, razlaga
Robert. Njihova domena so inštalacije vode,
kanalizacije in ogrevanja, dela je po Lebanovih
besedah največ poleti. Pogodbeno opravljajo
sanacije javnih objektov, kot so tovarne, šole,
zdravstveni domovi, veliko je adaptacij in
montaž na privatnih objektih. Nudijo storitve
tako grobe inštalacije in osnovno napeljavo
ob gradnjah hiš, kot tudi vse bolj moderno
adaptacijo starejših vodovodnih sistemov.
Pridejo hitro, opravijo estetsko in kvalitetno ter
stranko zapustijo zadovoljno. Na adaptacije se
navadno čaka od 14 dni do enega meseca, to je
namreč obdobje, ki je odvisno od dobave vseh
potrebnih materialov.
Pri delu največ uporabljajo pocinkane in
večplastne cevi, za odtoke in kanalizacijo pa je
najboljša in najpogosteje uporabljena rešitev
plastika, uporabljajo tudi litoželezne cevi. Pri
nakupih materialov in posebno opreme se
mojster vedno posvetuje s stranko, posluša
njene želje in s pomočjo katalogov poskuša
doseči najboljše razmerje med kvaliteto in
interesom naročnika. Po potrebi skupaj obiščeta
tudi trgovino in med obširno ponudbo izbereta
najprimernejše, kar stranka potrebuje.
Ena izmed pomembnih relacij Lebanovega
podjetja so tudi intervencije. Ob večjih
poškodbah in popuščanjih cevi se voda
enostavno zapre in v nadaljevanju odpravlja
vzroke. Nanje se zaposleni skušajo odzivati
kolikor hitro se le da, čeprav poudarjajo, da do
»poplav« pride zelo redko. Odzivni čas je seveda
odvisen od bližine intervencije, kar je glede
na območje opravljanja dejavnosti lahko kar
daleč. Dela resda izvajajo pretežno na področju
Gorenjske in Ljubljane, včasih pa jih zanese tudi
v druge dele Slovenije, na primer na Štajersko,
severno Primorsko in drugam.
V želji, da bi strankam ponudili čimbolj celostne
in dolgoročne rešitve, se pri delu povezujejo
tudi z mojstri drugih strok. S kooperanti
iz področja zidarstva, elektroinštalacij in
polaganja keramike se skupaj trudijo za popoln
izgled bivalnih prostorov. In ker več glav več ve
in več rok več naredi, je kopalnica, kot primer
projekta, v povprečju gotova že v pičlih desetih
dneh. »Rekord pa je bila kopalnica, gotova v 5
dneh«, ponosno pove Robert Leban.
Za potrebe svoje dejavnosti je kar doma
nastalo skladišče materialov, ki jih vsak dan
potrebujejo pri delu. Dvorišče je prav tako
prostor za delovne avtomobile in domača hiša
njegova pisarna. Delo, ki mu je Robert tako
predan, ga torej spremlja na vsakem koraku,
njegovo življenjsko poslanstvo mu ne da dihati
niti doma. A to ga veseli, nalogam se posveča
z veliko pozornostjo, vsaka kopalnica je zanj
nov izziv. In ravno zaradi te predanosti se ni
za čuditi, da triletna hči Loti z navdušenjem
zatrjuje, da bo tudi ona vodovodarka, ko bo
velika.
Neža Kralj

Znani najbolj
energetsko
varčni objekti
v Sloveniji
Na celjskem sejmišču se je s podelitvijo
priznanj zaključil Nagradni natečaj za
energetsko varčne objekte v Sloveniji
2009, ki so ga skupaj pripravili Celjski
sejem, priloga Dnevnika Moj dom in
Eko sklad.
Na natečaj je prispelo veliko kakovostnih vlog, še
posebej za novogradnje stanovanjskih hiš v nizko
energijski in pasivni izvedbi, kar kaže na povečano
ozaveščenost in osebno zagnanost vse večjega
dela investitorjev, pa tudi nekaterih proizvajalcev
montažnih hiš. Manj prijav, kot bi si želeli, je bilo po
besedah predsednika komisije na področju obnov
starejših objektov, večstanovanjskih, poslovnih in
javnih objektov. »Ocenjujemo, da je majhen odziv na
akcijo dejansko posledica relativno majhnega števila
obnov in gradenj v nizko energijskih standardih in ne
morda majhnega interesa posameznikov, da bi v akciji
sodelovali. To je slabo,« je poudaril Franko Nemac.
Pojasnil je, da prav nagrajeni objekt energetske
obnove starejše stanovanjske hiše dokazuje, da je
možno s pravilnim in celovitim pristopom bistveno
zmanjšati energetsko rabo in bi zato moral služiti
za spodbudo državi, da naredi bistveno več pri
pripravi finančnih instrumentov, ki bodo investitorje
kontinuirano in dolgoročno spodbujali k energetski
obnovi obstoječih stanovanjskih in drugih objektov.
»Če bodo sprejeti ustrezni finančni instrumenti potem
bo zagotovo zaživelo tudi osveščanje, informiranje,
izobraževanje in posnemanje primerov dobre prakse,«
je še menil predsednik ocenjevalne komisije. Komisija
v sestavi Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje
energetike, predsednik komisije, dr. Sašo Medved,
Fakulteta za strojništvo v Ljubljani, mag. Bojko Jerman,
E-Netsi, mag. Vesna Črnilogar, Eko sklad, Franci Dovč,
vodja projekta, prof. dr. Peter Novak, VITES Novo
mesto je ocenila 27 prijavljenih objektov. Od tega se
je 22 prijaviteljev potegovalo za nagrade in priznanja
v kategoriji zasebnih hiš, v kategoriji javnih objektov
sta se prijavili dve šoli, dve prijavi pa so organizatorji
natečaja prejeli v kategoriji poslovnih stavb in eno v
kategoriji večstanovanjskih objektov.
Nagrade in priznanja so prejeli: OŠ Nove Jarše,
Ljubljana (v kategoriji javni objekti), Franc Kalan,
Ljubljana (celovita obnova hiše), Denisa in Franci
Ceklin, Ljubljana (novogradnja), Tadej in Urška
Zimic, Ljubljana (novogradnja), ki sta prejela tudi
posebno priznanje, Lilijana in Viljem Kotnik, Polzela
(novogradnja), Proces P&F, Mozirje (predelan kozolec).
Vir: SLONEP, 19.05.2009
DOM + AVTO = DO
13 % PAKETNI POPUST
DOM JE LE EDEN. DOBRO GA ZAVARUJTE.
Kaj
prinašajo
nove
vinjete?
Vlada Republike Slovenije je maja letos
določila besedilo predloga Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona
o javnih cestah, ki ga mora potrditi
še Državni zbor RS. V skladu z novim
predlogom bodo vozniki motornih koles
ter osebnih in kombiniranih vozil, katerih
največja dovoljena masa ne presega 3,5
tone, za vožnjo po avtocestah in hitrih
cestah v Republiki Sloveniji, s 1.7.2009
lahko plačali cestnino z letno vinjeto
ali z dvema novima vinjetama, in sicer
enomesečno ali tedensko vinjeto.
Polletna vinjeta za enosledna vozila / motorna
kolesa ostane v uporabi, za dvosledna vozila /
osebna in kombinirana vozila pa ne. Imetniki
dvoslednih vozil, ki so polletno vinjeto kupili pred
1.7.2009, bodo lahko polletno vinjeto uporabljali
do konca obdobja njene veljavnosti.
Enomesečna vinjeta bo veljala od trenutka nakupa
vinjete do preteka dneva, ki ima isto številko en
mesec po dnevu njenega nakupa. Tedenska
vinjeta bo veljala sedem zaporednih koledarskih
dni od vključno dneva, ki ga bo določil uporabnik
ob nakupu vinjete.
Cene vinjet in dodatne podrobnosti bodo
določene z novo uredbo. Vse novosti bodo sproti
objavljene na spletni strani www.dars.si.
Vir: DARS
Vinjete - novosti
Seznam
pomembnejših
sejmov v tujini
JUNIJ 2009
A.PRINT, Salzburg, tiskarske tehnologije,
16.-18.06.2009
PROFESSIONAL AUDIO TECHNOLOLOGY,
Singapur, prof.audiotehnologija, 16.-19.06.2009
NEWCAST, Düsseldorf, lito železo, 23.-25.06.2009
AVANTEX/ TECHTEXTIL, Frankfurt, inovativne
tkanine, tehnološko obdelane tkanine in umetna
vlakna, 16.-18.06.2009
JULIJ 2009
COLLECTIONE/TENDENCE LIFSTYLE Frankfurt,
hišna oprema in dekoracija, darila in galanterija,
nakit, luči, oprema kuhinj… 03.-07.07.2009
BODY LOOK, Düsseldorf, kozmetika,
26.- 28.07.2009
CPD Düsseldorf, moda, spodnje perilo, nogavice,
pižame, kopalke, 26.-28.07.2009
AVGUST 2009
CGTA GIFT SHOW, Toronto, 09.-13.08.2009
NEW YORK INT. GIFT FAIR, New York, darila,
15.- 20.08.2009
CREATIV SALZBURG, Salzburg , jesenski sejem
široke potrošnje, 28.-30.08.2009
CARAVAN SALON Düsseldorf, počitniške
prikolice, vozila in oprema, 28.08.-06.09.2009
SPOGA in GAFA, Köln, vrtno pohištvo, oprema
za šport in kampiranje, rastline 30.08.-01.09.2009
POPOLNO
ZAVAROVANJE DOMA
15

Rekreacija
5 pravil
zdrave in
učinkovite
rekreacije
Še preden se po mesecih počitka zopet
lotite teka, kolesarjenja, rolanja …
preverite nekatere izmed najpogostejše
začetniških napak in se jim izognete.
Radovednost
Kar zadeva čustva pri prepričevanju je
radovednost kraljica med njimi. Večina
knjig o prodaji in prepričevanju Vam
pove, da sta bolečina in zadovoljstvo
ključni čustvi, vendar to le deloma drži.
Ne morete se namreč premakniti v nobeno
smer, dokler najprej niste radovedni, ali obstaja
še nižje od nizkega oziroma še višje od visokega.
Radovednost je prvo čustvo, ki se ga naučimo;
je osnova na katerem je zgrajeno vse naše
sedanje znanje in izkušnje. Radovednost je zalet
spremembe.
z novimi idejami, saj se je pri njih že zbudila
radovednost.
Ne moremo dovolj poudariti, kako pomembno
je vsakogar, ki ga nekaj prepričujete, pripraviti do
tega, da opredeli, kako bo vedel, kdaj.
vir: knjiga Prepričevanje, www.dashofer.si
Radovednost
■■
■■
■■
■■
■■
Pomembno je, da ohranjate motivacijo za
vadbo, saj mora ta biti redna, da bo imela želeni
učinek. Izogibati se morate tudi nihanju v vadbi
in vseskozi ohranjati rutino.
Ne primerjajte svojih rezultatov z drugimi:
vsak posameznik pri vadbi napreduje različno,
osredotočite se na lastno vadbo.
Ne zastavite si nerealističnih ciljev: če boste
pretiravali boste razočarani, ko ciljev ne boste
dosegli. Hitro se vam lahko tudi zgodi, da boste z
vadbo pretiravali, da bi cilje dosegli.
Ne obupajte prehitro: vzdrževanje redne
in enakomerne vadbene rutine je lahko na
začetku zahtevna naloga. Poskrbite za dodatno
motivacijo, da se prebijete skozi najhujše.
Ne odstopajte od svoje rutine: učinki vadbe
bodo manjši, če ne boste ohranjali redne in
enakomerne rutine. Z več dela boste dosegli
manj.
Čemu se pri vadbi izogniti in na kaj ne
smete pozabiti?
■■
Pri vadbi se morate držati določenih pravil,
predvsem se morate izogniti nekaterim
razvadam in poskrbeti za redno prehrano in
počitek.
■■
Ne podlezite pretiravanju: če boste pretiravali,
bo vaše telo utrujeno, po nekaj dneh pa boste
zaradi bolečin morali prekiniti s svojo vadbeno
■■
rutino.
Ne pozabite na razgibavanje pred vadbo: Z
■■
■■
dobro ogretimi mišicami boste povečali
učinek vadbe in preprečili morebitne
poškodbe pri vadbi.
Izpuščanje zajtrkov: Zajtrkov ko začnete z
vadbo ne smete več izpuščati. Zajtrk bo
prebudil vaš metabolizem in tako poskrbel
za bolj učinkovito vadbo, imeli boste tudi več
energije.
Premalo spanca: nikar ne skoparite s počitkom.
Med spanjem se vaše telo regenerira, počitek
pa še posebej potrebuje pri redni vadbi.
Vir: www.dormeo.net
Razlog, da ljudi ne prepričamo, je pogosto v
tem, da prej ne zbudimo ustrezne radovednosti.
Ljudje namreč nimajo nobenega razloga, da bi
spremenili svoje sedanje mnenje o čemerkoli,
dokler ne postanejo radovedni glede tega,
katere druge možnosti še obstajajo. Vprašanja
so eno izmed najboljših orodij za ustvarjanje
visoke stopnje radovednosti. Vprašanja Vam tudi
omogočajo, da ljudi vodite k zaključkom, ki jih Vi
želite.
Če želite globoko prepričati ljudi, morate najprej
ugotoviti, glede česa so radovedni. Kaj je tisto,
zaradi česar bi sploh pomislili, da je njihovo
mnenje morda napačno ali neučinkovito? Še
pomembneje, kako bodo sploh vedeli, kdaj
so se dobro odločili? Že, če poznate samo ta
dva odgovora, boste v prednosti pred svojo
konkurenco.
Kako boste opredelili uspeh oziroma kako boste
vedeli, da Vam je uspelo? Vsakdo si pač predstavlja
nek izid za vsako svojo sprejeto odločitev. Ljudje,
ki se ne odločijo, se večinoma ne odločijo zato,
ker se jim niti ne sanja, kako bodo vedeli, kdaj so
neuspeh dosegli. Res zanimivo pri tem vprašanjuje
to, da ljudi naredi zelo radovedne, saj so le
redkokdaj premišljevali o odgovoru. Ta praznina,
v kateri morajo razmisliti, povzroči radovednost..
Postaviti si morajo vprašanja in poiskati odgovore.
Za Vas je to odličen trenutek, da pridete na dan
16 17

Cenejši poslovni prostori
Poslovni
prostori so
vse cenejši
Povprečna letna rast oglaševanih cen
pisarniških prostorov v Ljubljani se je
v primerjavi z lanskim letom močno
zmanjšala, enako velja za gostinske
lokale. Trgovski prostori so se še bolj
pocenili kot leta 2007.
Povprečna letna rast cen pisarniških poslovnih
prostorov je bila 3,8 % kar je 10,8 odstotne točke
manj kot leta 2007. Povprečna oglaševana cena
trgovskih prostorov je padla za 3,3 %, kar je za
1,2 odstotne točke več kot leta 2007. Rast cen
gostinskih lokalov je bila skromnih 1,4 %, kar je
občutno manj kot leta 2007.
LETO PISARNE TRGOVINE GOSTIINSKI LOKALI
2006 9,0 6,4 2,6
2007 14,6 -2,8 14,8
2008 3,8 -3,3 1,4
Preglednica 1: Povprečna letna rast cen poslovnih prostorov v
Ljubljani v %
Leta 2008 se je končalo dvoletno obdobje
intenzivnejše rasti oglaševanih cen pisarniških
prostorov v Ljubljani, ki smo ji bili priča leti 2006
in 2007. Upočasnjevanje lahko do neke mere
pripišemo dejstvu, da so podjetja prenehala s
kupovanjem poslovnih prostorov z namenom
nalaganja denarja. Lansko leto so se tudi pri nas
začele kazati posledice svetovne gospodarske
krize in podjetja so težje prihajala do posojil,
denar pa so porabila za druge namene. V letu
2006 in predvsem v letu 2007 pa so bila posojila
zelo ugodna in marsikatero podjetje je s kreditom
kupilo poslovne prostore. Upoštevati je treba
tudi, da ponudba novih poslovnih prostorov ni
bila dovolj velika, saj je velik del novogradenj
namenjen oddajanju.
Trgovski prostori so se v letu 2008 v povprečju
pocenili. Gre za trend, ki se nadaljuje že od leta
2006. Starim trgovskim prostorom na slabših
lokacijah cena pada, saj ne zagotavljajo več dovolj
dobrih pogojev za trgovsko dejavnost. Ta se seli v
večje in manjše trgovske centre, kjer je prihodek
zagotovljen. Ker lastniki lokalov ne morejo oddati
jih skušajo odprodati.
Povprečna letna rast gostinskih lokalov je bila
skromna. Verjetno gre to pripisat dejstvu, da je bila
rast v letu 2007 precejšnja. Trg gostinskih lokalov
je dokaj uravnotežen, a prihaja do posameznih
nihanj po posameznih letih.
V zadnjem četrtletju 2008 so se cene pisarniških
prostorov in gostinskih lokalov dvignile, cene
trgovskih lokalov pa so se znižale.
VRSTA NAJMANJ NAJVEČ POVPREČNO
PISARNE 540 3.080 1.733
TRGOVINE 780 3.056 1.772
GOSTINSKI
LOKALI
1.333 3.095 2.216
Preglednica 2: Oglaševane cene poslovnih prostorov v Ljubljani v
€/m2, december 2008
Glede na trenutne razmere lahko za letošnje leto
pričakujemo, da se cene pisarniških prostorov
ne bodo bistveno dvignile. Najbolj verjetna je
neka skromna rast. Če bodo podjetja množično
zašla v težave in bodo začela prodajati pisarniške
prostore, pa je mogoče pričakovati znižanje cen.
Glede na to, da vedno več manjših trgovin
na slabših lokacijah težko preživi, je tudi letos
pričakovati, da ne bo prišlo do večjega preobrata
v gibanju cen trgovskih prostorov. Pričakujemo
lahko nadaljnje padanje cen ali pa ustavitev
padanja. Tudi pri gostinskih lokalih letos ni
pričakovati večjih sprememb v dolgoročnem
trendu gibanja cen.
Vir: www.slonep.si, avtor: Marko Puschner
Regres za
leto 2009
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR),
(Uradni list RS, št. 42/2002 do 45/2008),
v 131. členu določa, da je delodajalec
dolžan delavcu, ki ima pravico do
dopusta, izplačati regres za letni dopust
najmanj v višini minimalne plače. Regres
mora biti izplačan do 1. julija tekočega
koledarskega leta. Regres je možno,
skladno s kolektivno pogodbo na ravni
dejavnosti, izplačati tudi kasneje,
če je delodajalec nelikviden, vendar
najkasneje do 1. novembra tekočega
koledarskega leta.
Kot že rečeno, je pravica do regresa za letni
dopust vezana na pravico do letnega dopusta,
kar pomeni, da dejanska izraba letnega dopusta
ne vpliva na pravico do regresa. Pravico do
celotnega dopusta pridobi delavec, ko mu preteče
čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne
sme biti krajši od šestih mesecev. Pri tem pa ni
pomembno, ali delavec dela polni delovni čas ali
krajši delovni čas od polnega.
Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s
krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa
sorazmerno delovnemu času, razen v posebnih
primerih, ki jih določa 66. člen ZDR. V primeru, da
ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega
dela letnega dopusta, ima pravico le do
sorazmernega dela regresa.
Višina regresa za letni dopust za leti 2008 in 2009
v zasebnem sektorju je opredeljena s Kolektivno
pogodbo o izredni uskladitvi plač za leto 2007
in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v
zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti
2008 in 2009 (KPPI), (Uradni list RS, št. 62/2008).
Za leto 2009 znaša regres za letni dopust, skladno
z 21. členom KPPI najmanj 686 EUR, v podjetjih
z izgubo pa najmanj v višini zakonsko določene
minimalne plače na dan izplačila regresa. Trenutno
znaša minimalna plača 589,19 EUR.
Regres 2009
Višino regresa za letni dopust določajo tudi
panožne kolektivne pogodbe, ki jih na tem mestu
ne naštevamo.
Za javne uslužbence je znesek regresa za letni
dopust določen v Aneksu št. 1 h Kolektivni
pogodbi za javni sektor, (Uradni list RS, št 23/2009).
Dogovorjeni znesek znaša 672 EUR.
Obdavčitev izplačila regresa
Obdavčitev regresa je opredeljena v 2. točki 1.
odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2)
(Uradni list RS, št. 117/2006 do 20/2009), ki določa,
da se v dohodek iz delovnega razmerja vključuje
tudi regres za letni dopust. Akontacijo dohodnine
je potrebno, skladno s 127. členom ZDoh-2 in 285.
členom Zakona o davčnem postopku (ZDavp-2),
(Uradni list RS, št. 117/2006 do 125/2008) izračunati
in odtegniti ob izplačilu.
Akontacija dohodnine se skladno s 5. odstavkom
127. člena ZDoh-2 obračuna od celotnega izplačila
dohodka, po povprečni stopnji dohodnine
od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev
povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega
dohodka se prejeti dohodek, ki se nanaša na več
mesecev, deli na toliko enakih delov, na kolikor
mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12
mesecev. Dvanajstina dohodka, v tem primeru
regresa za letni dopust, se upošteva pri izračunu
osnove za izračun povprečne stopnje dohodnine.
Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega,
se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25%
(6. odstavek 127. člena Zdoh-2).
Za potrebe davka od dohodkov pravnih oseb se
regres za letni dopust na podlagi 5. odstavka 35.
člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(ZDDPO-2), (Uradni list RS, št. 117/2006 do 5/2009)
prizna kot odhodek v obračunanem znesku.
Prispevki
Na podlagi 3. alineje 5. odstavka 3. člena Zakona
o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) (Uradni
list RS, št. 5/1996 do 97/2001) se prispevki za
socialno zavarovanje (v nadaljevanju: prispevki)
obračunavajo in plačujejo od regresa za letni
dopust v delu, ki presega 70 % povprečne plače
18 19

Strah pred klopi pretiran?
Prenehanje poslovanja
predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki
Sloveniji. V kolikor se izplačilo regresa opravi v
dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega
oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna
višina regresa in izvrši obračun prispevkov ter
poračun plačanih prispevkov od posameznih
delov regresa za letni dopust.
Statistični urad Republike Slovenije je na svojih
spletnih straneh objavil, da je povprečna plača
februarja 2009 znašala 1.381,87 EUR. Prispevke
od regresa za letni dopust je potrebno (do nove
objave povprečne plače predpreteklega meseca)
obračunati od zneska, ki presega 70% povprečne
mesečne bruto plače za februar 2009, to je 967,31
EUR bruto (prispevki se obračunajo od presežka
navedenega zneska).
vir: www.tax-fin-lex.si/StaticContent/TFLGlasnik/
TFLGlasnik-2009-18.htm
Kako
pravilno
odstranimo
klopa?
Ministrstvo za zdravje je glede na
informacije, da je v zadnjem času
predvsem na Gorenjskem ugotovljeno
večje število ugrizov klopov, posredovalo
informacije o klopih in predvsem o tem,
da za odstranitev klopa iz telesa ne
potrebujemo pomoči zdravstvenega
osebja.
Navodila za odstranjevanje klopov in o tem,
na kaj moramo biti pozorni ob sprehodih in
delu v naravi, je zapisal dr. Franc Strle iz Klinike
za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC
Ljubljana.
Klopi - preventiva
Ljudje večkrat pravijo, da je klop najnevarnejša
"zver" pri nas, nekateri pa si zaradi klopov ne
upajo več v gozd. Pretiran strah pred boleznimi,
ki jih klopi prenašajo - pri nas sta najbolj znani
in pomembni lymska borelioza in klopni
meningoencefalitis, je odveč, potrebni pa sta
previdnost in ustrezno ukrepanje.
Delo v gozdu oziroma zahajanje v območja, kjer
je veliko klopov, sicer pomeni določeno tveganje
zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi, vendar ima
bivanje v naravi številne pozitivne učinke, ki to
nevarnost zagotovo odtehtajo. Poleg tega je
možnost, da po vbodu klopa zbolimo, na srečo
razmeroma majhna, in to iz več razlogov:
■■
ker niso okuženi vsi klopi, ampak le manjši del,
■■
ker pride do okužbe redko, tudi če nas vbode
okužen klop,
■■
ker le del oseb, pri katerih nastane okužba, tudi
zboli.
■■
Sorazmerno majhno tveganje za nastanek
bolezni, ki jih prenašajo klopi, se da z
■■
■■
■■
enostavnimi ukrepi še zmanjšati:
Ko gremo v naravo, bodimo primerno
oblečeni. Telo naj bo čim bolj pokrito: hlače
naj bodo dolge, s hlačnicami v obuvalu, srajca
z dolgimi, zapetimi rokavi, oblačila pa svetle
barve, saj na njih lažje opazimo klope.
Možna je tudi zaščita z odvračali ali repelenti,
vendar zaščita s sredstvi za odganjanje mrčesa
ni povsem zanesljiva in deluje sorazmerno
kratek čas. Ta sredstva so tudi potencialno
škodljiva, še posebno ob pogosti in nepravilni
uporabi.
Če klopa dobimo, ga čim prej odstranimo.
Odstranjevanje klopov
1. Kdo: vsak naj si odstrani klopa sam.
Odstranjevanje klopov namreč:
■■
ni naloga zdravstvene službe oziroma je to
le v izjemnih primerih,
■■
ne more biti razlog za obisk ambulante ob
3h ponoči in
■■
ni razlog za kirurški poseg.
2. Kdaj: čim prej. Najpomembnejše je, da se
takoj, ko pridemo iz gozda, pregledamo in
odstranimo prisesane klope. Če to naredimo
dovolj zgodaj, je možnost okužbe
manjša.
3. Kako: klopa primemo s pinceto tesno ob
koži in previdno izvlečemo. Če to naredimo
sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal.
Če ostane rilček v koži, to za prenos
okužbe s klopa na človeka sicer ni
nevarno, lahko pa rilec in del telesa, ki ostane
v koži, povzroči ognojitev.
V redkih primerih delčka klopa, ki ostane v koži,
z enostavnimi postopki ne uspemo odstraniti.
To ni in ne sme biti razlog za kirurški poseg. V
takih primerih je najbolje počakati in odstranitev
preložiti za nekaj ur oziroma na naslednji dan.
Nekateri skušajo odstraniti klopa tako, da ga vrtijo
v smeri urnega kazalca ali nasprotni smeri, drugi
kanejo na klopa kapljico olja ali sline. Ti načini
odstranjevanja so uspešni predvsem v primerih,
ko so klopi prisesani razmeroma kratek čas, manj
uspešni od odstranjevanja s pinceto pa, kadar jih
odkrijemo kasno in so zariti globoko v kožo.
Vir: Farmakoinformativna služba, Gorenjske lekarne
Kdaj
prenehamo
poslovati?
Direktorji in vodstvo podjetja morajo
dovolj hitro prepoznati znamenja iz
podjetja ali iz okolja, ki opozarjajo na
težave.
Konec poslovanja lahko razdelimo na:
■■
prijeten konec – prenehanje zaradi
doseganja cilja, ki smo si ga zastavili ob
ustanovitvi podjetja ali določenega projekta in
■■
manj prijeten konec – to velja predvsem
za upnike, saj bodo morali razglasiti konec
poslovanja in bodo slednji poplačani delno ali
pa sploh nikoli.
Direktorji in vodstvo podjetja morajo dovolj hitro
prepoznati znamenja iz podjetja ali iz okolja, ki
opozarjajo na težave. Vodilni v podjetjih morajo
vedeti kdaj prijaviti prisilno poravnavo ali stečaj.
Za prisilno poravnavo se odločimo, če podjetje
ni kapitalsko ustrezno in ko ocenimo, da je naše
podjetje prezadolženo. V primeru, da se odločimo
za prisilno poravnano, moramo meniti, da bi s
finančno reorganizacijo v prihodnje podjetje lahko
nadaljevalo poslovanje.
Razlogi za stečaj nastopijo, ko prisilna poravnava
ni uspešna ali skupaj z vodstvom podjetja
ne vidimo možnosti za nadaljnje poslovanje.
Naloga lastnikov in vodstva je, da dovolj zgodaj
ugotovimo, kdaj postane podjetje kapitalsko
neustrezno. Če stanje ugotovimo pravočasno,
imajo upniki možnost, da so v celoti poplačani.
V večini primerov je kapital družbe negativen, kar
pomeni, da sredstva ne zadoščajo niti za pokritje
upnikov, ponavadi je ravno dovolj za pokrivanje
stroškov postopka. Kar ostane po poplačilo
dolgov, je na voljo lastnikom. Ključ do okrepitve
stečajnega procesa je, da so upniki seznanjeni s
poslovanjem podjetja in da poudarjamo pomen
njihove pomoči med procesom.
Če se direktorji potrudijo, da bi si pridobili večje
zaupanje upnikov, bodo podjetju s tem pomagali,
da ga izvlečemo iz finančnih težav, ne da bi bili
obsojeni na neuspeh. Vendar se veliko poskusov,
da bi s skupinami upnikov dosegli soglasje, konča
v sovraštvu in prepiru.
Upniki bi se morali ukvarjati s kapitalsko
ustreznostjo svojih poslovnih partnerjev in bi
lahko dovolj zgodaj prenehali poslovati z njimi.
Stečaj mora biti zadnji možni izhod. Vložimo ves
trud in znanje, da bi se ga rešili in da podjetje ne
bi nehalo poslovati. Zapišemo lahko, če se nam
zgodi primer ali prisilne poravnave ali stečaj, smo
odpovedali pri obvladovanju obratnega kapitala.
Vir: Priročnik Direktor –ZEN vodenja, www.dashofer.si
20 21

Vici
Vici
V nebesih se srečajo trije frišni angelčki.
Pogovarjajo se, kako je kateri umrl.
Prvi: “Jaz sem iz Italije. Kupil sem si
Ferarija in se zapeljal z njim vprepad!
Zlomu avto, zlomu sebe, zdaj sem pa tu.
Drugi: “Sem iz Nemčije, iz Bavarske. Kupil
sem si BMW- ja, športne feltne, športni
armotizerji, 300 km/h, karambol, in zdaj
sem tu.
Tretji: “Jaz sem pa iz Slovenije. Kupil sem
boljšega Audija, kot ga ima sosed, in
umrl od lakote!
Gorenjec se v čistilnici
razburja:
"Ne bom plačal tega računa!
Prati sem dal samo dve srajci,
tu pa je še kup drugih stvari!"
"Gospod, v žepih vaših srajc
smo našli še dve majici,
tri pare nogavic in dvojne
spodnje hlače."
V pisarni se pogovarjata
sodelavca, moški in bjonda:
Moški: “Uf, meni se ne da več!
En teden dopusta bom vzel!”
Bjonda: “Kak ti bo pa to
ratalo? Saj veš kak je naš šef
glede dopusta.”
Moški: “Poglej!” reče moški,
spleza na omaro in se zahakla
z nogami,tak, da visi z glavo
navzdol.
Ko pride šef v pisarno, ga
začudeno pogleda in vpraša:
“Čuj, kaj te ti
tam delaš??”
Moški: “Jaz sem luč!”
Šef: “Ma kaka luč!?!? Tebi se
je ftrgalo, vzemi si en teden
dopusta, da prideš malo k
sebi!”
Možakar spleza z omare
in veselo odide domov,
blondinka pa za njim.
“Kam pa ti greš?” vpraša šef.
Pride Štajerc k spovedi, pa vpraša župnika:
"A je greh biti Štajerc?"
Pa reče župnik:
"Ja greh lih ni, ampak lepo pa tud ne!"
Vpraša en policaj drugega:
"Čuj, katerega smo danes?"
Drugi se zdrzne in odgovori:
Geslo nagradne križanke pošljite skupaj s svojimi
podatki po navadni ali elektronski pošti (anka.
"Joj, ne vem, koga bi pa
morali?"
veternik@ozs.si). Izžrebali bomo nagrado, ki jo
prispeva Pizzerija Pod Gradom.
Pravilna rešitev prejšnje križanke:
Vodoravno: SOK, ERAZEM, RENOME, CD, KLORID, KARAVANA, SALI, AMARENA, MANIT, DESETINKA, JE, URA,
LC, TRUBAR, LŠ, VIAN, KLINA, JERIČ, OBLIČAN, AKA, ABEL, CK, ZDRS, ANAA, MEDAN, ZA, RŠ, ANANAS, IDE, OR,
22
OKLI, PENELOPA, NAJEMODAJALEC, ARALIJA, ANIKA.
Geslo iz številčnice: LJUBEZEN TVOJA KOT VRTNICA CVETI V MOJIH OČEH
23

REŠITVE PRILAGAJAMO VAŠIM
POSLOVNIM IZZIVOM
Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija
Poslovni paket z izbiro ugodnosti po vaših željah
Za podjetja in samostojne podjetnike smo pripravili sodoben poslovni paket, ki ga lahko prilagodite
svojim željam in potrebam. Transakcijski račun dopolnite še z najmanj štirimi dodatnimi storitvami in
si po meri sestavite paket¹ številnih ugodnosti, kot so:
• vodenje transakcijskega računa 12 mesecev brezplačno,
• programski paket + 12 mesečnih nadomestil za uporabo elektronske banke Abacom brezplačno²,
• elektronski nalogi prek elektronske banke Abacom med imetniki transakcijskih računov v Abanki
6 mesecev brezplačno,
• najemnina za terminal POS 6 mesecev brezplačno + papirni trakovi brezplačno,
• 50 % nižji stroški prve odobritve limita na transakcijskem računu ali kratkoročnega kredita³,
• obrestna mera za nenamenski depozit nad 91 dni v višini najmanj 2.000 EUR ugodnejša od redne
ponudbe,
• pristopnina k pregledu poslovnega sodelovanja in njegova uporaba brezplačno,
• vrečke za polog gotovine v dnevno-nočni trezor brezplačno.
Ponudba poslovnega paketa velja od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2009.
Dodatne informacije o ponudbi vam bomo z veseljem posredovali vsak delavnik od 9. do 12. in od 14. do 17. ure.
Kontaktna oseba v poslovalnici Tržič je Natalija Švab, telefon (04) 59 81 712, e-naslov natalija.svab@abanka.si.
1
Ponudba je paketna. Prihranki ne veljajo za posamične storitve. Podjetje ali samostojni podjetnik lahko ugodnosti poslovnega
paketa izkoristi le enkrat. 2 Kvalificirano digitalno potrdilo na zaščitni kartici in čitalnik zaščitnih kartic nista vključena v
paket. 3 Banka si pridržuje pravico, da stranki, ki ne izpolnjuje pogojev, zavrne odobritev limita na transakcijskem računu ali
kratkoročnega kredita.