Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
UVODNIK 1
2<br />
UVODNIK<br />
O NAMENU INTERNIH NOVIC IN O RAZMERAH V ŠOLI<br />
IZ VSEBINE<br />
UVODNIK<br />
BILI SO NAŠI DIJAKI<br />
PRIMER DOBRE PRAKSE<br />
DIJAK DIJAKU<br />
ALI STE VEDELI<br />
PSIHOLOGIJA<br />
V USPEŠNEJŠI JUTRI<br />
AKTUALNO<br />
NAŠE LEGENDE<br />
ŠOLSKI CENTER CELJE<br />
Pot na Lavo 22<br />
3230 <strong>Celje</strong><br />
www. sc-celje.si<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE<br />
Odgovorni urednik: Igor Dosedla<br />
Glavna urednica: Andreja Jelen Mernik<br />
Uredniški odbor: Ludvik Aškerc, Marija<br />
Gubenšek Vezočnik, Mojmir Klovar, Veronika<br />
Kokot, Irena Posavec, Alojz Razpet, Mateja<br />
Zorko<br />
Tekste zbrala in uredila: Mateja Zorko<br />
Oblikovanje: Peter Arlič<br />
Lektoriranje: Jana Kvas<br />
Tehnična izvedba: Natalija Talan Fošnarič<br />
Tisk: Srednja šola za strojništvo, mehatroniko<br />
in medije<br />
Ob uresničitvi zamisli o internih novicah se pojavlja<br />
vprašanje, kakšen je njihov namen. Recimo, da so<br />
namenjene temu, da se bolje spoznamo, da izvemo<br />
za najpomembnejše dogodke, pridobitve in uspehe<br />
dijakov, učiteljev ter šol. Če se bomo bolje poznali,<br />
bomo tudi bolje sodelovali. Pa tudi lažje bomo<br />
komu povedali kaj dobrega o vseh šolah centra.<br />
Pisati uvodnik za 1. številko internih novic je v<br />
času, v katerem živimo, zahtevno opravilo, ki ga<br />
spremlja želja, da bi se izognil podleganju aktualnim<br />
problemom. Naš čas zaznamujejo gospodarska<br />
kriza, izguba delovnih mest, povečana brezposelnost<br />
v ožjem in širšem okolju, pa tudi izguba nekaterih<br />
vrednot, ki smo jih sprejeli v preteklosti in so nam<br />
služile kot standard sprejemanja sveta okoli nas.<br />
Pa vendar, ali moramo res vse dojemati v sivo-črnih odtenkih? Se moramo res<br />
najprej vprašati, kaj bo skupnost naredila za nas? Ne bi morda najprej poskusili<br />
samoiniciativno za to skupnost nekaj narediti in šele nato pričakovati plačilo,<br />
ki je lahko včasih tudi nematerialno? Kot takšno plačilo je mogoče razumeti tudi<br />
ohranitev socialnega statusa. Tako bomo morda k podobnemu ravnanju spodbudili<br />
tudi okolico. V šolstvu razmere niso idealne, predvsem to velja za demografske<br />
trende, ki prinašajo v naslednjih letih še nadaljnje zmanjševanje števila dijakov.<br />
Premajhno je zanimanje osnovnošolcev za večino programov srednjega poklicnega<br />
izobraževanja, medtem ko je stanje v srednjem strokovnem izobraževanju za<br />
odtenek boljše. V preteklih letih sta omenjeni dejstvi povzročili mnogo nemira, pa<br />
tudi presežnih delavcev v slovenskem in celjskem šolskem prostoru. Na Šolskem<br />
centru <strong>Celje</strong> smo uspeli ta čas preživeti brez omenjenega problema. Ob tem smo<br />
pomagali blažiti pomanjkanje števila dijakov ter posledično števila ur poučevanja<br />
tudi drugim celjskim srednjim šolam.<br />
Verjamem, da bomo kljub upadanju števila srednješolcev enako uspešno preživeli tudi<br />
prihodnja leta, seveda s pomočjo nadaljnjega dviga kakovosti dela, z izboljšanjem<br />
prostorskih pogojev, s posodabljanjem opreme ter z angažiranjem v domačih in<br />
evropskih projektih. Potrebno bo tudi intenzivno ozaveščanje, predvsem staršev<br />
osnovnošolcev, o nujnosti izobraževanja za poklice; tovrstno izobraževanje bo dalo<br />
mladim možnost zaposlitve in zagotavljanja eksistence na področjih, ki so že dlje<br />
časa deficitarna, pa zanje še vedno ni zanimanja. Predlog razpisa za vpis, v katerem<br />
smo uspeli za šolsko leto 2011/2012 pridobiti vse predlagane programe, je zagotovilo<br />
za to. V te programe pa bo zdaj potrebno privabiti dijake in študente …<br />
Direktor Šolskega centra <strong>Celje</strong><br />
Igor Dosedla<br />
Število izvodov: 600<br />
Novice si lahko preberete tudi na<br />
www.sc-celje.si<br />
Za vse predloge, komentarje, pohvale in<br />
kritike nam lahko pišete na<br />
scc-novice@sc-celje.si<br />
Januar 2011<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
NE KOPIRAJTE –<br />
RAZVIJAJTE SVOJE<br />
IDEJE<br />
Intervju s Kristijanom Petkom, lastnikom<br />
salona KSFH<br />
Piše Mateja Zorko.<br />
Kakšni so Vaši spomini na srednješolske<br />
dni?<br />
Spomini na šolske dni so vsekakor lepi, saj<br />
je to obdobje odraščanja.<br />
Se Vam zdi, da ste bili dovolj strokovno<br />
podkovani, ko ste izstopili iz izobraževalnega<br />
sistema, ali pa se je s tem Vaše<br />
učenje šele pričelo?<br />
Osnovno strokovnost sem pridobil, vendar<br />
se v našem poklicu vsak dan učimo ...<br />
Tega ni nikoli konec in prav je tako ... Zato<br />
je naše delo še posebej zanimivo.<br />
Zelo hitro ste stopili na svojo pot. Kako<br />
ste se odločili za ta izziv in se soočili z<br />
njim?<br />
Na svojo pot sem šel res hitro, po slabih<br />
petih letih delovnih izkušenj. Pojavila se<br />
je priložnost in bil je neverjeten izziv ...<br />
Zato sem ga sprejel ....<br />
BILI SO NAŠI DIJAKI 3<br />
Kako ste zadovoljni z mladimi, ki prihajajo<br />
iz šole k Vam na prakso ali v službo?<br />
So iz pravega testa?<br />
Zelo različno, menim, da mlada generacija<br />
trenutno razmišlja precej drugače kot<br />
njeni predhodniki, se pa v vsaki generaciji<br />
najdejo talenti. Vendar to ni dovolj. Če se<br />
talent združi z odgovornostjo, s strastjo in<br />
z veseljem do frizerstva, potem je to prava<br />
stvar! In seveda so takšni mladi …<br />
Kaj bi sporočili mladim, ki začenjajo<br />
svojo kariero bodisi v frizerski stroki bodisi<br />
na kakšnem drugem področju?<br />
Ne kopirajte, vložite energijo v znanje in<br />
izobraževanje ter razvijajte svoje ideje.<br />
Kristijan Petek<br />
Podjetje Kristijan Styling Fashion<br />
hairteam je bilo ustanovljeno leta<br />
1993. V tem času je stkalo tesno<br />
vez z oblikovalci, s televizijami in<br />
z revijami. Opaženo je na vseh<br />
večjih prireditvah in festivalih,<br />
močno pa vpliva tudi na modne<br />
trende. Lastnik podjetja, Kristijan<br />
Petek, je bil dijak Srednje šole za<br />
storitvene dejavnosti in logistiko<br />
in je že v dijaških letih kazal težnjo<br />
po drugačnosti, drznosti in<br />
po povsem svojem stilu.<br />
Ko ste začeli, ste prinesli v frizerstvo<br />
povsem nove trende in takrat ste močno<br />
izstopali. Kakšni so Vaši spomini na<br />
te začetke? Ste bili zaradi svoje drugačnosti<br />
oziroma drznosti tudi kdaj tarča<br />
ljubosumja drugih?<br />
Brez drznosti nisi kreativen frizer. Imel<br />
sem najboljšo dodatno izobraževalno<br />
pot, saj sem bil praktično v osrčju tedaj<br />
vodilnega svetovnega frizerskega imperija<br />
Toni & Guy. To je bilo izobraževanje, ki<br />
mi je dalo nove ideje.<br />
Kaj Vas je tako očaralo pri frizerstvu, da<br />
ste mu pravzaprav posvetili vse svoje<br />
življenje? Saj ne, da ga je že konec, ampak<br />
doslej …<br />
Menim, da sem najbogatejši človek na<br />
svetu, saj živim od tega, kar najraje počnem!<br />
Kombiniram izobraževanja in predstavitve,<br />
ki jih izvajam skoraj po vsem<br />
svetu. Na leto gostujem v najmanj 26-ih<br />
državah. Vsak dan je nov izziv!<br />
Katera je Vaša najbolj pozitivna in katera<br />
najbolj negativna izkušnja v karieri?<br />
Moja najbolj pozitivna izkušnja v frizerstvu<br />
je vsekakor nominacija European<br />
hairdresser of the year, saj sem bil med 6<br />
finalisti, najbolj negativna pa, da nisem<br />
zmagal. (Smeh.)<br />
Oblikovanje pričeske je vedno izziv.<br />
Radikalno ali ...<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
4<br />
PRIMER DOBRE PRAKSE<br />
JAZ IN SVET<br />
Piše Davorka Polič Jošt.<br />
V lanskem šolskem letu smo na<br />
Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje<br />
okolja začeli z izvajanjem<br />
predmeta JAZ IN SVET. Predmet<br />
se poučuje v 2. letniku prenovljenih<br />
programov srednjega strokovnega<br />
in poklicnega izobraževanja<br />
v okviru odprtega kurikula.<br />
Obsega 3 sklope: Jaz in drugi, Jaz<br />
in okolje ter Jaz in zdravje. V okviru<br />
danih tem dijaki z razredniki in<br />
s pomočjo svetovalne službe ter<br />
zunanjih izvajalcev govorijo o samopodobi,<br />
vrednotah, predsodkih,<br />
generacijskih razlikah, izbiri<br />
partnerja, odnosu do denarja in<br />
šolskega okolja, podnebnih spremembah,<br />
zdravem načinu življenja,<br />
spolnosti, zasvojenosti ter<br />
prometni varnosti.<br />
Ko je bil predmet v okviru učiteljskega zbora idejno zasnovan, sem zanj pripravila<br />
katalog znanj.<br />
Do sedaj smo povabili k sodelovanju sodelavce iz Javnega zavoda Socio, Zdravstvenega<br />
doma <strong>Celje</strong>, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (pri projektu Virus), Projektne<br />
pisarne <strong>Celje</strong> – zdravo mesto, ŠENT-a – slovenskega združenja za duševno zdravje ter<br />
javne agencije RS za varnost prometa.<br />
Pri obravnavanju posameznih tem ima razrednik vlogo mentorja – svetovalca, ki<br />
dijake usmerja in ne vsiljuje svojega mnenja. Poudarek je na osebnem doživljanju in<br />
upoštevanju izkušenj ter mnenj dijakov, razvoju kritičnega mišljenja in odkrivanju novih<br />
spoznanj ob konkretnih dejavnostih in v kontekstu, ki je dijakom blizu.<br />
Nena Kotnik, 2. letnik programa okoljevarstveni<br />
tehnik<br />
Predmet Jaz in svet prisili k razmišljanju<br />
celoten razred, krepi medsebojne<br />
odnose med dijaki in z razrednikom.<br />
Pri urah odkrito in sproščeno izražamo<br />
svoja mnenja o predsodkih in vrednotah,<br />
krepimo prijateljstvo, se učimo<br />
sprejemati kritiko in odgovornost za<br />
svoja dejanja, presojati moralna načela<br />
ter razmišljati o samem sebi.<br />
Vesna Pertinač, 3. letnik programa<br />
gradbeni tehnik<br />
To ni običajen predmet, na začetku<br />
smo bili kar začudeni, ker se je znašel<br />
na našem predmetniku. Že pri prvih<br />
urah pa smo spremenili mnenje. Menim,<br />
da je prav, da se takšni predmeti,<br />
ki zadevajo človekovo obnašanje v<br />
današnjem svetu, znajdejo na urnikih<br />
srednješolskih programov. S tem se bo<br />
dijake tudi spodbudilo k sodelovanju in<br />
razmišljanju, kar je odlično!<br />
Nina Predovnik, 3. letnik programa<br />
gradbeni tehnik<br />
Predmet ni bil podoben predmetom,<br />
ki smo jih bili vajeni. Zelo radi smo ga<br />
obiskovali in pri njegovih urah razpravljali<br />
o različnih temah. Govorili smo<br />
o financah in skupinskem delu, kar je<br />
zelo pomembno tudi za poklic gradbenega<br />
tehnika. Večinoma je delo potekalo<br />
po skupinah, ki so bile zelo ustvarjalne,<br />
predmet pa je bil tako za nas še<br />
bolj zanimiv.<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
DIJAK DIJAKU 5<br />
ZA SEDAJ JE<br />
PRIMERNEJE ŽIVETI IN<br />
SI ŽELETI<br />
Pogovarjata se Boštjan Dečman in Luka<br />
Šrot.<br />
Vsaki šoli dajejo največji pečat<br />
učenci, dijaki, študenti … Zato<br />
bomo med našimi dijaki v vsaki<br />
številki novic predstavili dva, ki<br />
sta nekaj posebnega. Tokrat sta<br />
to Boštjan Dečman s Srednje<br />
šole za kemijo, elektrotehniko<br />
in računalništvo ter Luka Šrot z<br />
Gimnazije Lava. Oba sta aktivna<br />
na številnih področjih, kljub obveznostim<br />
pa sta si vzela čas in ob<br />
čaju poklepetala o svojih konjičkih,<br />
željah, sanjah …<br />
Luka Šrot<br />
Boštjan Dečman<br />
B: Luka, menda si aktiven pri številnih obšolskih<br />
dejavnostih. Kaj vse počneš?<br />
L: Poleg pouka … Udeležujem se sej šolskega<br />
sveta, potem so tu še razna naravoslovna<br />
tekmovanja, predvsem pa tekmovanja<br />
v logiki, na katerih sem imel nekaj<br />
vidnejših dosežkov. Uspešen sem bil tudi<br />
na tekmovanju iz angleščine. Kaj pa ti, kakšne<br />
so tvoje dodatne zaposlitve?<br />
B: Sodelujem v raznih aktivnostih, morda<br />
bi izpostavil pevski zbor, obiskujem tudi<br />
angleški krožek; kolikor čas dopušča, pa<br />
se z veseljem preizkusim v kateri izmed<br />
vlog naše gledališke delavnice. Luka, katero<br />
izmed tvojih interesnih področij te<br />
najbolj veseli?<br />
L: Težko bi rekel. Izbirne naravoslovne<br />
vsebine imajo zagotovo svoj poseben čar,<br />
sploh zato, ker sem že v osnovi tak »otrok<br />
narave«. Je pa res, da tudi pot do članstva<br />
v svetu ni bila enostavna in da me zato<br />
ta moja vloga navdaja z zadovoljstvom.<br />
Vrniva se k tebi. Se morda vidiš v kateri<br />
izmed svojih interesnih dejavnosti tudi v<br />
malce bolj oddaljeni prihodnosti?<br />
B: Seveda! Vse aktivnosti mi ponujajo razvijanje<br />
določenih spretnosti. V prihodnje<br />
bi rad vsaj večino teh še konkretneje razvijal<br />
naprej, kolikor bo seveda dopuščal<br />
čas. Pa ti? Kaj počneš v prostem času?<br />
L: Imamo vse: od zabijanja časa na računalniku<br />
(Ta Facebook!) do poslušanja<br />
glasbe in norenja na koncertih (Up the<br />
irons!). Včasih tudi kaj preberem, zadnje<br />
čase bolj poredko. Pozimi mi je glavna<br />
stvar še zmeraj bordanje, poleti pa čofotanje<br />
v rokavčkih. Tudi potujem izjemno<br />
rad, ampak na splošno sem precej manj<br />
produktiven, kot bi si želel. Pa bo že. In s<br />
čim ti zapolnjuješ čas, ki ga imaš zase?<br />
B: Računalnik, zabava, druženje s prijatelji<br />
… Vse to je del mojega prostega časa.<br />
A poskušam tudi ta čas preživljati produktivno.<br />
Ukvarjam se s fotografijo in z grafičnim<br />
oblikovanjem, na različne načine<br />
se posvečam glasbi. Luka, zanima me, ali<br />
je mogoče povezati tvoj prosti čas s cilji, ki<br />
jih imaš sicer v življenju.<br />
L: Kaj pa vem, niti ne, vsaj ne na tej točki,<br />
ko mi je še vse bolj »na izi«. Edino »svetarjenje«<br />
bi lahko morda bilo indikator bodočega<br />
udejstvovanja, ampak težko je reči.<br />
Imaš ti morda že kaj bolj dodelane načrte<br />
za prihodnost?<br />
B: Želja je ogromno, cilji obstajajo, vendar<br />
je za sedaj primerneje živeti in si želeti.<br />
Vrata pa se bodo ob primernem času<br />
lažje odprla. Kaj pa si ti poleg vseh teh<br />
aktivnosti še želiš opravljati v prihodnje?<br />
L: Ne vem, nekako pustim vesolju, da me<br />
preseneti.<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
6<br />
ALI STE VEDELI<br />
DA ZAKONI<br />
NE BODO VEČ<br />
UGANKA<br />
Zakon o interventnih ukrepih – ZIU<br />
(Ur. l. RS, št. 94/2010)<br />
Navedeni zakon je začel veljati 27. 11.<br />
2010 in začasno omejuje rast določenih<br />
izdatkov državnega in občinskega<br />
proračuna ter ZPIZS in ZZZS. Navajamo<br />
nekaj bistvenih ukrepov:<br />
− Vrednost plačnih razredov s<br />
plačne lestvice se uskladi s 1. 1.<br />
2011 v višini 25 % stopnje rasti<br />
cen življenjskih potrebščin v RS v<br />
letu 2011, predvidene v jesenski<br />
napovedi gospodarskih gibanj<br />
UMAR-ja.<br />
− Znesek regresa za letni dopust<br />
za leti 2011 in 2012 znaša za javne<br />
uslužbence 692,00 EUR.<br />
− V letih 2011 in 2012 javnim uslužbencem<br />
in funkcionarjem ne pripada<br />
del plače za redno delovno<br />
uspešnost.<br />
− Javni uslužbenci, ki izpolnjujejo<br />
pogoje za napredovanje v letu<br />
2011, v letu 2011 ne napredujejo<br />
v višji plačni razred – leto 2011 se<br />
NE šteje v napredovalno obdobje<br />
za napredovanje v višji PR.<br />
−<br />
V letu 2010 se napredovanja v<br />
višji plačni razred, v naziv in v<br />
višji naziv uredijo ob ureditvi višine<br />
uskladitve vrednosti plačnih<br />
razredov za leto 2012.<br />
− Javni uslužbenci, ki v letu 2011<br />
napredujejo v naziv ali višji naziv,<br />
pridobijo pravico do plače v skladu<br />
s pridobljenim nazivom ali<br />
višjim nazivom s 1. 1. 2012 – če<br />
pa je pridobitev naziva ali višjega<br />
naziva pogoj za opravljanje dela<br />
na delovnem mestu, na katero se<br />
javni uslužbenec premešča oziroma<br />
za katero sklepa PZ, pridobi v<br />
letu 2011 pravico do plače v skladu<br />
s pridobljenim nazivom ali višjim<br />
nazivom.<br />
KNJIŽNE NOVOSTI<br />
Pripravlja Tadeja Praprotnik.<br />
Janez Vajkard Valvasor:<br />
SLAVA VOJVODINE KRANJSKE<br />
Po 320 letih je izšel prvenec v domačem<br />
jeziku. Ta simbol slovenstva je eno<br />
izmed najobsežnejših knjižnih del, saj<br />
zajema 15 knjig, vezanih v 4 dele.<br />
Andrej Rozman:<br />
IZBRANE ROZINE V AKCIJI<br />
Jezikovno mojstrstvo, sproščena igrivost<br />
in premišljene modrosti se prepletajo<br />
v novi zbirki Rozinih pesmi za »odrasle<br />
od 13. leta naprej« s hudomušnim<br />
naslovom Izbrane rozine v akciji. V njej<br />
je med drugim prepesnil Hlapca Jerneja<br />
in Lepo Vido.<br />
DROBNI NASVETI<br />
ZA VELIKE<br />
RAČUNALNIŠKE<br />
REŠITVE<br />
Pripravlja Matic Holobar.<br />
Priročne bližnjice<br />
Kdor dela z računalnikom, z Wordom,<br />
Excelom ali z datotekami, se je že<br />
srečal s kopiranjem datotek, besedila<br />
ali slik. Včasih je to delo zamudno, zato<br />
vam izdajamo nekaj skrivnosti, ki ga<br />
bodo skrajšale:<br />
Ctrl + a = izberi vse.<br />
Ctrl + c = kopiraj.<br />
Ctrl + v = prilepi.<br />
Ctrl + x = izreži.<br />
Kaj storiti, ko računalnik »zmrzne«?<br />
1. Najprej poskusite pritisniti x.<br />
2. Če se program še vedno ne odziva,<br />
pritisnite ctrl+alt+delete.<br />
3. Izberite program, ki se ne odziva, in<br />
pritisnite končaj opravilo.<br />
4. Če se še vedno ne odziva, s<br />
pritiskom na gumb reset resetirajte<br />
računalnik.<br />
5. Če se računalnik sedaj ne prižge<br />
pokličite 861 ali prijavite napako na<br />
mail matic.holobar@sc-celje.si ali na<br />
darko@sc-celje.si ali na spletni strani<br />
pod prijavo napak na opremi.<br />
Če se ne odziva niti miška, poskusite<br />
koraka 4 in 5.<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
PSIHOLOGIJA 7<br />
ALI STE SREČNI KAR<br />
TAKO?<br />
KAJ VAM POMENI<br />
SREČA?<br />
Vsako izjavo ocenite s številkami od ena do<br />
pet.<br />
1 = sploh ne drži, 2 = nekoliko drži, 3 =<br />
deloma drži, 4 = večinoma drži, 5 = povsem<br />
drži.<br />
Sprašuje Pera Kunst.<br />
Pogosto sem srečen in zadovoljen, ne da bi<br />
za to imel kakšen poseben razlog.<br />
1 2 3 4 5<br />
Doživljam globok občutek notranjega miru<br />
in ugodja.<br />
1 2 3 4 5<br />
Življenje se mi zdi čudovita dogodivščina.<br />
1 2 3 4 5<br />
Ne dovolim, da bi me neprijetne okoliščine<br />
potrle.<br />
1 2 3 4 5<br />
Navdušen sem nad stvarmi, ki jih počnem.<br />
1 2 3 4 5<br />
Verjamem, da je naše vesolje prijazno.<br />
1 2 3 4 5<br />
V vsem, kar se zgodi, poiščem nauk ali darilo.<br />
1 2 3 4 5<br />
Znam odpustiti in ne misliti na tisto, kar me<br />
je prizadelo.<br />
1 2 3 4 5<br />
Spremenim tisto, kar lahko spremnim, in<br />
sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti.<br />
1 2 3 4 5<br />
Obdan/-a sem z ljudmi, ki me podpirajo.<br />
1 2 3 4 5<br />
Ne pritožujem se in ne obtožujem drugih.<br />
1 2 3 4 5<br />
Moje negativne misli nikoli ne prevladajo.<br />
1 2 3 4 5<br />
Navdaja me občutek hvaležnosti.<br />
1 2 3 4 5<br />
Počutim se povezanega z nečim, kar je večje<br />
od mene.<br />
1 2 3 4 5<br />
Navdihuje me občutek, da ima moje življenje<br />
smisel.<br />
1 2 3 4 5<br />
REZULTATI TOČKOVANJA<br />
Od 70 do 80 točk: večinoma ste srečni kar<br />
tako.<br />
Od 50 do 69 točk: razmeroma veliko časa<br />
ste srečni kar tako.<br />
Od 30 do 49 točk: včasih imate občutek, da<br />
ste srečni kar tako.<br />
Manj kot 30 točk: redko ste srečni kar tako.<br />
Milena Vrabec, poslovna sekretarka<br />
Zame je sreča, da lahko čim več časa<br />
preživim s svojimi najbližjimi, ker so moj<br />
smisel življenja.<br />
Marjan Jamnišek, učitelj praktičnega<br />
pouka<br />
Zame je velika sreča moj notranji mir.<br />
Znam pa biti srečen tudi kar tako in<br />
velikokrat se to zgodi že takrat, ko me<br />
zjutraj zbudi sonce in ko vem, da se bom<br />
lahko z motorjem odpeljal neznano kam.<br />
Nežika Sluga, kurirka in čistilka<br />
Zdravje mi pomeni veliko srečo. Srečna<br />
sem, da sem zdrava in da se lahko<br />
zabavam.<br />
Gorazd Breznik, učitelj strokovnih predmetov<br />
Da sem gospodar svojega časa! Srečen<br />
sem, ko me spremljajo pozitivne misli in<br />
lahko grem, kamor želim, in delam, kar<br />
hočem.<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
8<br />
V USPEŠNEJŠI JUTRI<br />
IMETI VOJSKO<br />
POSLUŠNIH<br />
ROBOTOV JE<br />
MAMLJIVO, AMPAK…<br />
Intervju z Alešem Lesniko, predavateljem<br />
na Višji strokovni šoli Šolskega centra<br />
<strong>Celje</strong><br />
Piše Mateja Zorko.<br />
Aleš Lesnika je svojo poklicno<br />
pot oplemenitil že z marsikatero<br />
izkušnjo, akademsko pa pripeljal<br />
celo do doktorata. Na začetku<br />
poklicne kariere je bil tri leta vodja<br />
tehnološke priprave proizvodnje v<br />
podjetju Alpos, nato je bil sedem<br />
let asistent za področje mehanike<br />
na Fakulteti za strojništvo v<br />
Mariboru, od leta 2003 pa je<br />
predavatelj na Višji strokovni šoli<br />
Šolskega centra <strong>Celje</strong>. Njegovo<br />
veliko veselje so roboti, zato<br />
smo se med pogovorom z njim<br />
spogledovali predvsem s to temo.<br />
Aleš Lesnika pred svojo “vojsko”<br />
Kdaj ste prvič začutili simpatijo oziroma<br />
strast do robotov?<br />
Strast je prehuda beseda. Zanima me<br />
preveč stvari, da bi lahko gojil prav<br />
posebno strast do robotov. Je pa res, da<br />
so v robotiki združena številna področja,<br />
kot so mehanika, programiranje in<br />
avtomatizacija, torej področja, s katerimi<br />
sem tako ali drugače povezan že vse<br />
življenje. Zanimanje za robote je tako<br />
samo ena postaja na moji poti. Zagotovo<br />
se bodo našle še bolj zanimive stvari.<br />
Kaj Vam roboti sploh predstavljajo?<br />
S strokovnega stališča so zame izziv.<br />
Kot študent strojništva nisem imel<br />
možnosti delati z roboti, zato poskušam<br />
sedaj to nadoknaditi. Robot je sicer z<br />
uporabniškega stališča zelo enostavna<br />
naprava, ki pa jo je mogoče z zunanjimi<br />
senzorji usposobiti za najbolj zapletena<br />
opravila. Tako predstavlja vsak nov<br />
tehnološki problem zame nov izziv. Ko<br />
razmišljam, kako ga rešiti, me ta problem<br />
popolnoma prevzame. Takrat sem v<br />
svojem svetu. Delo na ta način ne postaja<br />
vsakodnevna rutina.<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
V USPEŠNEJŠI JUTRI 9<br />
Kaj pomenijo roboti v načinu izobraževanja?<br />
Po mojih izkušnjah je delo z njimi nekaj,<br />
kar študente pritegne. Ko prvič napišejo<br />
in preizkusijo program, vidim, kako jim<br />
žarijo oči. Tega kot predavatelj mehanike<br />
nisem pogosto doživel. Tehnologija je<br />
v slovenskem prostoru nova, zato je<br />
zanimanje toliko večje. Morda čez 5 ali<br />
10 let ne bo več tako in se bo potrebno<br />
bistveno bolj potruditi, da bomo<br />
pritegnili pozornost študentov. S stalnim<br />
opremljanjem laboratorija za avtomatiko<br />
smo in jim bomo tudi v bodoče zagotavljali<br />
najboljše pogoje za študij.<br />
Kaj so za Vas vrline dobrega učitelja?<br />
Poleg odličnega strokovnega znanja<br />
prav gotovo še cela vrsta lastnosti,<br />
ki jih človeku ne da nobena šola. Pri<br />
svojih učiteljih sem cenil občutek za<br />
pravičnost, spoštljiv odnos do dijakov<br />
oziroma študentov in občutek za to, kaj<br />
je v življenju res pomembno. Na ŠC <strong>Celje</strong>,<br />
kjer sem obiskoval srednjo šolo, sta name<br />
največji vtis naredila gospod Kozinc in<br />
gospod Vrečko.<br />
Kakšni se Vam zdijo študenti, s katerimi<br />
se srečujete danes, v primerjavi s tistimi,<br />
ki so bili tukaj pred leti?<br />
Težko primerjam današnje študente s<br />
tistimi pred 10 leti, saj sem takrat delal s<br />
povsem drugo populacijo na FS v Mariboru.<br />
Primerjava ne bi bila objektivna. Tisto,<br />
kar najbolj pogrešam pri naših študentih<br />
danes, je samoiniciativnost, vedoželjnost,<br />
raziskovalna žilica. Redki študenti so<br />
pripravljeni narediti več, kot je nujno<br />
potrebno. Vse prehitro se zadovoljijo z<br />
doseženim. Morda tudi zato, ker opažajo,<br />
da pot do uspeha v današnjem svetu<br />
običajno ni tlakovana z znanjem. Če želiš<br />
uspeti, so pomembnejše povsem druge<br />
vrednote.<br />
Se strinjate s tistimi, ki pravijo, da bomo<br />
čez desetletja živeli le še v virtualnem<br />
svetu?<br />
Nesluten razvoj socialnih omrežij kaže,<br />
da gremo v to smer. Facebook danes<br />
uporablja preko pol milijarde ljudi, vsak<br />
ima povprečno 130 »prijateljev«. Zdi se,<br />
da večji del komunikacije mladih poteka<br />
preko tega ali onega socialnega omrežja.<br />
Popolnoma robotizirane tovarne brez<br />
delavcev že desetletja niso znanstvena<br />
fantastika … Čeprav omenjene tehnologije<br />
prinašajo prednosti, pa upam, da se bomo<br />
znali v pravem trenutku ustaviti.<br />
Kašna se Vam zdi ideja o robotih, ki<br />
delajo in živijo namesto nas? Kako bi jo<br />
bilo mogoče uresničiti?<br />
Idejo, da roboti delajo namesto nas, je<br />
bilo mogoče uresničiti že pred desetletji.<br />
V svetu je kar nekaj tovarn, ki delujejo<br />
povsem brez človekove prisotnosti. Da<br />
pa bi roboti živeli namesto nas, zame ni<br />
realno. Tehnično to v bližnji prihodnosti<br />
ne bo izvedljivo, saj je stopnja avtonomije<br />
trenutnih robotov zelo omejena.<br />
Sposobnost njihovega odločanja je<br />
možna le v nekaj preprostih situacijah.<br />
Če pa bo to kdaj izvedljivo, potem je prav,<br />
da se na to pripravimo in znova vzamemo<br />
v roke dramo Karla Čapka Rosumovi<br />
univerzalni roboti ter si naslikamo takšno<br />
prihodnost. Mislim, da si tega ne želimo.<br />
Mnogi se takšne prihodnosti bojijo. Kaj<br />
bi jim rekli v tolažbo?<br />
Tudi sam se je bojim. Živimo v svetu, kjer<br />
se zdi, da je denar edino merilo uspešnosti.<br />
Imeti vojsko poslušnih in pridnih robotov<br />
je mamljivo za kapital in politiko. Ampak<br />
zato smo tu ljudje, da razmišljamo s<br />
svojo glavo, da kritično presojamo to,<br />
kar nam kapital in politika vsiljujeta, in se<br />
odločimo. Verjamem v zdrav razum.<br />
TERMINOLOŠKI<br />
SLOVAR<br />
Pripravlja Metka Hojnik Verdev.<br />
Kurikulum je beseda iz latinščine<br />
in pomeni potek. Tako dobimo<br />
curriculum vitae ali potek življenja ali<br />
po domače – življenjepis.<br />
Curriculum je beseda iz angleščine in<br />
pomeni učni načrt, včasih urnik.<br />
Kurikul vsebuje natančno planirane<br />
in organizirane dogodke v vzgoji in<br />
izobraževanju s cilji, nalogami, vsebino,<br />
metodami in strategijami dela.<br />
Izvedbeni kurikul je strateški razvojni<br />
dokument šole, ki se oblikuje glede<br />
na LDN. Je koncept, ki podpira cilje<br />
prenove poklicnega in strokovnega<br />
izobraževanja. Predstavlja šolsko programsko<br />
raven, ki zajema načrtovanje<br />
znotraj posameznega programa<br />
izobraževanja na šoli in ga pripravljajo<br />
PUZ-i.<br />
Odprti kurikul je izobraževalni program,<br />
ki ga določi šola v sodelovanju s<br />
socialnimi partnerji. Načrtovanje izvajanja<br />
je stvar izvedbenega kurikula.<br />
Načrt dela vseh subjektov (sodelavcev)<br />
izobraževalnega procesa<br />
je dokument, ki opredeli vloge vseh<br />
sodelujočih v konkretnem programu<br />
izobraževanja.<br />
Izvedbeni predmetnik je osnovni dokument<br />
izobraževanja, brez katerega<br />
se izobraževanje ne more začeti. Šola<br />
se na osnovi nacionalnega predmetnika,<br />
ki je delno odprt, odloči, v katerem<br />
letniku naj se izvajajo posamezni<br />
moduli in predmeti.<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
10<br />
AKTUALNO<br />
V LETO 2011<br />
S ŠTEVILNIMI<br />
PRIREDITVAMI<br />
GIMNAZIJA LAVA<br />
V duhu humanosti in povezovanja šole<br />
z okoljem je novembra na Gimnaziji<br />
Lava že tretje leto potekala dobrodelna<br />
akcija zbiranja igrač. Zbrali so<br />
okrog 300 igrač in jih 7. decembra 2010<br />
podarili otrokom v celjski bolnišnici.<br />
SREDNJA ŠOLA ZA GRADBENIŠTVO<br />
IN VAROVANJE OKOLJA<br />
Dijaki so se z mentorji odzvali povabilu<br />
Citycentra in izdelali unikatne novoletne<br />
jelke. Na belo pobarvane lesene<br />
osnove v obliki jelke so pritrdili okrasne<br />
krogle, ki so jih izdelovali pri praktičnem<br />
pouku. Krogle so iz stiropora in<br />
obložene z živobarvnim mozaikom iz<br />
drobnih koščkov keramičnih ploščic,<br />
stekla, zrcal …<br />
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je<br />
v okviru 10. Festivala za tretje življenjsko<br />
obdobje razpisala nagradni natečaj<br />
za projekte medgeneracijskega<br />
sodelovanja na tehniškem in naravoslovnem<br />
področju. Drugo nagrado in<br />
priznanje je prejel Boštjan Kopinšek, ki<br />
je pripravil projekt z naslovom Izdelava<br />
krušne peči.<br />
V času pred božičem so okoljevarstveniki<br />
organizirali božično stojnico.<br />
Izdelki, ki so jih naredili doma, od peciva,<br />
voščilnic, novoletnih okraskov do<br />
adventnih venčkov, so bili na voljo ob<br />
petkih. V ponedeljek, 6. 12. 2010, so dijaki<br />
pripravili stojnico tudi v Citycentru<br />
<strong>Celje</strong>.<br />
Dijaki ob predaji igrač otrokom v celjski<br />
bolnišnici<br />
Člani gledališke skupine so v torek, 21.<br />
decembra 2010, za otroke zaposlenih<br />
na Šolskem centru <strong>Celje</strong> uprizorili<br />
gledališko predstavo z naslovom Hop<br />
v pravljico. Dijaki so poleg odigranih<br />
vlog poskrbeli tudi za sceno, kostume,<br />
glasbo, luči in gledališki list. V sredo, 5.<br />
januarja 2011, so s predstavo gostovali<br />
v celjski Knjižnici pri Mišku Knjižku,<br />
nastopiti pa nameravajo še v okoliških<br />
vrtcih, osnovnih šolah in na otroškem<br />
oddelku celjske bolnišnice.<br />
Zasneženi gozd v Citycentru<br />
Oktobra je v Velenju potekal Zaposlitveni<br />
sejem, na katerem so bili predstavljeni<br />
poklici in možnosti izobraževanja<br />
za poklice, ki jih potrebuje gospodarstvo<br />
regije.<br />
Dijakinje ob božični stojnici, na kateri so prodajale<br />
pecivo, voščilnice, okraske ...<br />
Prizor iz predstave HOP V PRAVLJICO<br />
Zadnji šolski dan letošnjega leta so<br />
si dijaki polepšali s prireditvijo, ki jo<br />
je izvedlo 27 nastopajočih. Vokalno<br />
skupino sta z igranjem na flavto spremljali<br />
Ana in Valentina, nastopil je tudi<br />
trio GO. Dijake sta obiskali »upokojeni<br />
učiteljici« Mica in Fana, oddelek G-2. c<br />
pa je gledalce povabil na Zadnjo novoletno<br />
večerjo. Miša in Urša sta prepevali<br />
o življenju, Klemen in Klemen pa o<br />
beli obleki. Prireditev si bodo januarja<br />
v Domu ob Savinji ogledali tamkajšnji<br />
starostniki.<br />
Zaposlitveni sejem v Velenju<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
AKTUALNO 11<br />
SREDNJA ŠOLA ZA KEMIJO, ELEKTRO-<br />
TEHNIKO IN RAčUNALNIŠTVO<br />
Novembra se je dijaška skupnost<br />
SŠKER intenzivno pripravljala na december.<br />
Dijaki so polepšali šolske hodnike<br />
in pripravili dobrodelni božični<br />
bazar. Ta je mimoidočim ponudil unikatne<br />
izdelke, ki so jih dijakinje izdelale<br />
same. Dijakinje že tradicionalno poskrbijo<br />
tudi za dobrodelno akcijo prodaje<br />
voščilnic za Rdeče noske – klovne<br />
zdravnike, ki v bolnišnicah obiskujejo<br />
bolne otroke.<br />
V mesecu novembru se je pričelo zbiranje<br />
prostovoljnih denarnih prispevkov<br />
za celjske brezdomce, ki jim<br />
življenje iz takšnih ali drugačnih razlogov<br />
teče nekoliko drugače kot drugim.<br />
Prispevke so jim dijaki predali 23.<br />
decembra 2010 v njihovem zavetišču,<br />
jim s tem polepšali praznične dni in jim<br />
vsaj za nekaj časa pričarali nasmehe na<br />
obraze.<br />
V sklopu prazničnega decembra so se<br />
v ponedeljek, 20. 12. 2010, odigrale<br />
športne igre med dijaki in učitelji. Na<br />
prvi tekmi so se sodelujoči pomerili v<br />
malem nogometu, pri čemer so učitelji<br />
izgubili z rezultatom 9:1, na drugi pa<br />
učiteljice in dijakinje v odbojkarskem<br />
turnirju; zmagale so učiteljice.<br />
Dijaki v zavetišču za brezdomce<br />
Del ponudbe božičnega bazarja dijakov šole KER<br />
December je tudi čas, ko nas veselje<br />
in razigranost lahko prevzameta do te<br />
mere, da popusti naša odgovornost do<br />
udeležencev v prometu. Zato so bile<br />
prometne delavnice za dijake drugih<br />
letnikov prava priložnost, da so mladi<br />
razmišljali o prometni varnosti ter<br />
oblikovali ustrezen odnos do nje. Predavanje<br />
strokovnjaka iz prakse, urgentnega<br />
zdravnika Klemna Marovta iz<br />
Zdravstvenega doma <strong>Celje</strong>, je pomen<br />
prometnih delavnic še zaokrožilo in<br />
dodatno osmislilo.<br />
SREDNJA ŠOLA ZA STORITVENE<br />
DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO<br />
Kot že nekaj prejšnjih let je tudi letos<br />
potekala akcija zbiranja plastičnih<br />
zamaškov. Tokrat je bila namenjena<br />
petletni slepi deklici Miji iz Zidanega<br />
Mosta, ki čaka na operacijo oči v tujini.<br />
Akcija ni samo humanitarna, temveč<br />
tudi ekološka, saj zamaške predelajo v<br />
folijo. Novost letošnjega šolskega leta<br />
so zbiralniki zamaškov, ki so na šoli nameščeni<br />
ob koših za smeti.<br />
SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO,<br />
MEHATRONIKO IN MEDIJE<br />
Na prireditvi POZDRAV PTIC MIRU je zapela<br />
Špela Gorogranc.<br />
Pozdrav ptic miru je projekt, v katerem<br />
je sodelovala šola z OŠ Lava. Vse<br />
aktivnosti so se odvijale v soboto, 25.<br />
septembra 2010, v mestnem središču<br />
v Celju. Projekt ima že večletno tradicijo<br />
z namenom ozaveščanja otrok in<br />
odraslih o pomenu miru v medsebojnih<br />
odnosih doma in po svetu, njegova<br />
osrednja tema pa je Strpnost do drugačnosti.<br />
Zmagovalca prireditve NAŠA ŠOLA IMA TALENT,<br />
Suzana in Leon<br />
Decembra je potekalo tekmovanje<br />
Naša šola ima talent. Skozi avdicijo<br />
se je prebilo deset najbolj kakovostnih<br />
glasbenikov, plesalcev, monociklistov<br />
… Na finalni prireditvi 23. decembra<br />
2010 so dijaki izbrali zmagovalca. Najbolj<br />
jih je prepričala pevka Suzana Mirt,<br />
ob kateri je zaplesal Leon Kopitar. Na<br />
drugo mesto se je uvrstila Špela Gorogranc<br />
in na tretje Šubler band.<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
12<br />
AKTUALNO<br />
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA<br />
V mesecu novembru so trinajstič podelili<br />
diplome diplomantom. V letu 2010<br />
jih je bilo 172, in sicer 92 v programu<br />
strojništvo, od tega 21 na dislocirani<br />
enoti v Ravnah na Koroškem, 64 v programu<br />
gradbeništvo, 11 v programu<br />
mehatronika in 5 v programu promet.<br />
Med njimi pa so že tudi prvi trije, ki so<br />
zaključili študij po prenovljenih bolonjskih<br />
programih, ki so se začeli izvajati<br />
pred dvema letoma. Ob podelitvi diplom<br />
se podeli tudi naziv Naj mentor<br />
leta. Zopet ga je osvojil predavatelj<br />
Ivan Gubenšek, ki je bil v letu 2010<br />
mentor 23 študentom pri pripravi diplomskih<br />
del.<br />
OSTALI DOGODKI ŠCC V SLIKI<br />
DAN ODPRTIH VRAT<br />
Izvedenih je bilo 34 delavnic, obiskalo jih je 800 učencev iz 20-ih OŠ.<br />
172 diplomantov, ki so študij končali v letu 2010<br />
Skokci v akciji<br />
Ravnatelj Višje šole (na sredini) in direktor ŠCC<br />
(desno) čestitata Ivanu Gubenšku.<br />
BOŽIčNI KONCERT MeMPZ<br />
V mesecu decembru je bil na Strokovnem<br />
svetu RS za poklicno in strokovno<br />
izobraževanje sprejet nov višješolski<br />
strokovni program avtoservisni menedžment,<br />
v katerem se bodo izobraževali<br />
študenti za poklic avtoservisni<br />
inženir. Študijski program dopolnjuje<br />
poklicno vertikalo na področju izobraževanja<br />
v avtomobilski dejavnosti.<br />
Pod vodstvom Andreje Ocvirk so dijaki zapeli ljudske in božične pesmi.<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
KJE SE UčIMO 13<br />
POMEMBNA JE<br />
PRIPRAVLJENOST ZA<br />
DELO<br />
Intervju z Gorazdom Tratnikom,<br />
pomočnikom direktorja podjetja Štore<br />
Steel<br />
Piše Mateja Zorko.<br />
Nova valjarska proga<br />
Dijaka na praksi<br />
Velik del pouka, ki ga izvaja Šolski<br />
<strong>center</strong> <strong>Celje</strong>, poteka ne le v<br />
učilnicah, temveč tudi v podjetjih,<br />
kjer lahko dijaki dobijo konkretno<br />
predstavo o tem, kako bo, ko<br />
bodo zapustili izobraževalni sistem.<br />
Eno takšnih podjetij je Štore<br />
Steel. Gre za jeklarsko podjetje,<br />
ki izdeluje jekla po naročilu za<br />
končne uporabnike. To so jeklene<br />
palice okroglih, kvadratnih in ploščatih<br />
profilov, ki se uporabljajo<br />
za izdelavo sestavnih delov v avtomobilski<br />
industriji. Kot dobavitelj<br />
ploščatega vzmetnega jekla<br />
za gospodarska vozila ima Štore<br />
Steel največji tržni delež v Evropski<br />
skupnosti. Pogovarjali smo se<br />
z Gorazdom Tratnikom, pomočnikom<br />
direktorja.<br />
Gorazd Tratnik<br />
Koliko časa že sodelujete z izobraževalnimi<br />
ustanovami in kakšne so vaše izkušnje?<br />
S šolami sodelujemo, odkar sem v podjetju,<br />
tako da organiziramo oglede podjetja<br />
na šolskih ekskurzijah, sprejemamo<br />
dijake na obvezno prakso in sodelujemo v<br />
projektih poklicnega usmerjanja. V stiku z<br />
izobraževalnimi ustanovami sem tudi pri<br />
svojem delu v Odboru za izobraževanje<br />
pri Regionalni gospodarski zbornici <strong>Celje</strong><br />
in kot član sveta vaše šole.<br />
Se Vam zdi, da je izobraževalni sistem<br />
naravnan dovolj strokovno, da usposobi<br />
kadre za vstop na trg delovne sile?<br />
O tem ne morem govoriti na splošno,<br />
sistem naj bi seveda to omogočal. Od<br />
posamezne šole in njenega osebja pa<br />
je odvisno, kaj uspejo narediti. Tega, da<br />
mora biti posameznik že ob vstopu na<br />
trg delovne sile celovito usposobljen, ne<br />
moremo pričakovati. Za nas je pomembno,<br />
da ima dobra splošna in strokovna<br />
znanja, sposobnost razumevanja in pripravljenost<br />
za učenje. Za naloge, ki jih bo<br />
opravljal pri nas, se usposablja v obdobju<br />
uvajanja v delo po zaposlitvi. To obdobje<br />
traja najmanj 6 mesecev. Posameznik pa<br />
se mora zavedati, da se bo moral učiti vse<br />
življenje.<br />
Katerih znanj po Vašem mnenju primanjkuje<br />
dijakom, ki prihajajo v podjetje?<br />
Ne ocenjujemo znanj, pač pa veščine in<br />
sposobnosti, te pa so odvisne od posameznika.<br />
Seveda pa je znanje podlaga zanje.<br />
V konkretni delovni situaciji so v našem<br />
podjetju pomembne pripravljenost na<br />
timsko delo oz. delo v skupini, iniciativnost<br />
in ustvarjalnost. To so »mehka« znanja,<br />
ki jih šola formalno ne daje.<br />
Se spomnite kakšne res pozitivne izkušnje<br />
z dijakom, ki je prišel v podjetje na<br />
prakso? Da je bil recimo tako sposoben<br />
in nadarjen, da ste mu že vnaprej ponudili<br />
službo?<br />
Sam nimam neposrednega stika z dijaki<br />
na praksi, na leto jih opravlja prakso med<br />
30 in 40, večina je naših štipendistov. Mi<br />
pa o njihovem delu poročajo mentorji, ki<br />
so že večkrat priporočili kakšnega dijaka<br />
za zaposlitev pri nas. Takšna priporočila<br />
vedno upoštevamo.<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
14<br />
NAŠE LEGENDE<br />
TUDI V DRUGEM<br />
ŽIVLJENJU BI BIL<br />
UČITELJ<br />
Intervju z Rudijem Jeričem, profesorjem<br />
športne vzgoje<br />
Piše Mateja Zorko.<br />
Rudi Jerič je učiteljsko pot pričel<br />
leta 1970 v osnovni šoli v Trnovem<br />
v Ljubljani, na Tehniško šolo <strong>Celje</strong><br />
je prišel leta 1973 na povabilo<br />
takratnega ravnatelja Jožeta<br />
Geršaka, kar je bilo povezano<br />
z igranjem košarke v 2. zvezni<br />
ligi. Košarka je njegov najljubši<br />
šport. V letih 1969 in 1970 je bil<br />
najboljši strelec slovenske lige<br />
s povprečjem okrog 22 košev<br />
na tekmo. Potem je prestopil v<br />
celjski KK in ga skupaj z drugimi<br />
igralci pripeljal v 2. zvezno ligo<br />
Jugoslavije. V tej ligi je bil eno leto<br />
najboljši izvajalec prostih metov s<br />
96-odstotno realizacijo.<br />
Rudi Jerič<br />
Učitelj ste že dobrih 40 let. Še vedno<br />
vidite v tem delu čar in izziv?<br />
Tudi v drugem življenju bi bil učitelj, torej<br />
sem zelo zadovoljen v svojem poklicu.<br />
Popoldne sem se vračal v isto telovadnico<br />
in treniral svoje učence. Bil sem trener<br />
pionirjev, kadetov, mladincev KK <strong>Celje</strong>.<br />
Dosegli smo veliko republiških naslovov v<br />
vseh kategorijah, vrhunca pa sta bila, ko<br />
smo s kadeti tega kluba postali državni<br />
prvaki Jugoslavije leta 1983 in ko smo z<br />
mladinci dosegli peto mesto v letu 1985.<br />
Potem sem treniral člane. 1987/1988 smo<br />
postali prvaki Slovenije in se zopet uvrstili<br />
v zvezno ligo. Nato sem treniral klube iz<br />
celjske regije, klub Elektro iz Šoštanja, ki<br />
je moj matični klub, KK Šentjur in KK Pivovarna<br />
Laško ter jih pripravil za igranje v<br />
slovenski ligi. Veliko uspehov smo dosegli<br />
tudi na šolskih športnih tekmovanjih, saj<br />
smo bili vodilna šola v Sloveniji v košarki,<br />
rokometu in atletiki.<br />
Kako so se v teh letih spreminjali dijaki?<br />
Je kakšna razlika med generacijami?<br />
kaj se dela, in se je delalo. Sedaj dijaki hočejo,<br />
da se ukvarjamo z vsakim posebej,<br />
skupine pa so še vedno prevelike.<br />
Aktivno sodelujete tudi pri projektu<br />
ŠKL. Se Vam zdi ta projekt dober za<br />
motivacijo mladih?<br />
V projektu ŠKL smo od vsega začetka, to<br />
je od šolskega leta 1996/1997. Projekt je<br />
zelo pozitiven, saj ne v vključuje samo košarke,<br />
nogometa in odbojke, ampak tudi<br />
plesne skupine, akrobatske dejavnosti in<br />
skupine pom-pom.<br />
Zdi se, kot da se mladim večinoma ne<br />
ljubi športno angažirati. Kako jih motivirate<br />
Vi?<br />
Dijaki, ki jih nekaj naučiš, to zelo radi pokažejo,<br />
tako da z njimi glede motivacije<br />
ni nobenih težav. Dijaki v 1. letniku na<br />
primer ne poznajo odbojke. Ko jih naučiš<br />
zgornji in spodnji odboj, sprejem servisa,<br />
zgornji servis in udarec na mreži, to igro<br />
naenkrat zelo radi igrajo.<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011<br />
Kot učitelj športne vzgoje delaš z razširjeno<br />
populacijo dijakov, v kateri so športniki,<br />
pa tudi tisti dijaki, ki se s športom neradi<br />
ukvarjajo. Prava strokovna izziva sta<br />
treniranje selekcionirane mladine, ki jo<br />
je treba naučiti vseh elementov, in treniranje<br />
članskih ekip, pri čemer pa so odločilnega<br />
pomena malenkosti ali finese ter<br />
timsko delo. V socializmu smo poučevali<br />
bolj frontalno. Dijakom si razložil, kako in<br />
Velik del svojega časa ste posvetili košarki.<br />
Kje se je izgubila celjska košarka<br />
in kako bi jo lahko ponovno obudili?<br />
Problema celjske košarke sta dva: ob<br />
prehodu iz socializma v kapitalizem so<br />
propadli veliki industrijski sistemi, ki so<br />
financirali šport v Celju, pereče pa je tudi<br />
pomanjkanje požrtvovalnih funkcionarjev,<br />
saj novodobni managerji skrbijo le za
NAŠE LEGENDE 15<br />
DOSEŽKI NAŠIH<br />
UČITELJEV<br />
− Boštjan KOLBIČ je 22. 9. 2010<br />
diplomiral in ima sedaj naziv<br />
inženir mehatronike.<br />
− Dušan VEŠLIGAJ je 23. 9. 2010<br />
diplomiral in ima sedaj naziv<br />
diplomant medijske produkcije<br />
(VII/1).<br />
Avtodom, ki Rudija Jeriča ter prijatelje popelje svetu v naročje<br />
svoje koristi, ne pa za družbeno dobro. V<br />
Celju imamo zagotovo najboljši trenerski<br />
kader v Sloveniji, ob primernem finančnem<br />
vložku bi vrnili košarko v slovensko<br />
ligo in v ligo NLB v nekaj letih.<br />
S športom se ukvarjate v službi, gotovo<br />
pa tudi v prostem času. Pa Vas poleg<br />
športa navdihuje še kaj drugega?<br />
Odkar nisem več trener košarke, sem se<br />
začel ukvarjati s tenisom. Opravil sem<br />
izpit za učitelja in za ta šport navdušil že<br />
najmanj polovico učiteljev na ŠCC. Zelo<br />
rad tudi surfam na deski z jadrom, smučam<br />
in tečem na smučeh. Najraje pa potujem.<br />
Z avtodomom smo s prijatelji obredli<br />
vso Evropo. Ogledal sem si že skoraj pol<br />
sveta: Severno in Južno Ameriko, Mehiko,<br />
Kitajsko, Tajsko, Rusijo, Indonezijo, severno<br />
Afriko in Bližnji vzhod. Naslednja destinacija<br />
je Avstralija.<br />
− Tatjana ŠTORMAN je 30. 9.<br />
2010 opravila magisterij in ima<br />
sedaj naziv magistrica znanosti<br />
- matematika, izobraževalna<br />
smer.<br />
− Peter ARLIČ je 7. 10. 2010<br />
magistriral in ima sedaj naziv<br />
magister umetnosti.<br />
− Alen PAVŠAR je 4. 10. 2010<br />
diplomiral in ima sedaj naziv<br />
inženir multimedije.<br />
−<br />
−<br />
Jana KVAS je 12. 11. 2010 izvedla<br />
odmeven koncert francoskih<br />
šansonov, ki jih je prevedla v<br />
slovenščino.<br />
Tanja JELENKO in Irena SOJČ<br />
sta izdali priročnik Razvijanje<br />
sporazumevalnih zmožnosti.<br />
−<br />
−<br />
−<br />
−<br />
Irena DROFENIK je postala<br />
članica mednarodnega komiteja<br />
tekmovanja Grand Prix<br />
Chimique.<br />
Tanja BARLE je z dijaki izdala<br />
priročnik Mere doma.<br />
Roman KRAJNC je kot soavtor<br />
sodeloval pri nastanku učbenika<br />
Tehnologija javnega potniškega<br />
prometa.<br />
Gvido PAR je izdal gradivo<br />
Varnost in zdravje pri delu.<br />
Rudi v Jordaniji<br />
NOVICE ŠOLSKEGA CENTRA CELJE januar 2011
Change language