LeGra - Å olski center Novo mesto

sc.nm.com

LeGra - Å olski center Novo mesto

LeGra

ČASOPIS SREDNJE GRADBENE IN LESARSKE ŠOLE

Letnik 10, št. 1, februar


VSEBINA

UVODNA BESEDA 3

EKSKURZIJE 4

ZAŠČITA LESA NA PROSTEM 14

FENG SHUI 16

ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA 17

INTERVJU S PODJETNIKOM BRANKOM KOVAČEM 22

INTERVJU Z VALTERJEM BIRSO 24

POTOVANJA 26

EKO KOTIČEK 35

VSEGA PO MALO 39

Uredništvo časopisa: Tomaţ Ţnidarič, G1a; Eva Ilenič, G1a; Tjaša Ţibert G1a; Polona

Gregorčič, G3a; Melita Nečemer, G4a; Klara Vovk, G4a; David Stopar, L1c; Sandi Planinc,

L1c.

Odgovorna urednica in mentorica: Alisa Kršić, prof.

Lektoriranje: Alisa Kršić, prof.

Oblikovanje: Sašo Pekolj

Grafična realizacija: Forma Celje, Celje. Tiskano februarja 2010 v nakladi 200 izvodov.

2


UVODNA BESEDA

Ustvarjalcem in bralcem Legre!

Mladost in ustvarjalnost. Le kaj je lahko lepšega od

teh dveh bogastev? Vsekakor se tu sama po sebi rodi

ljubezen, nepogrešljiva vez med vsem lepim.

Ljubezen izhaja iz nas samih, toda samo, če ji

dovolimo, da nas prevzame, da ji damo prosto pot,

takrat lahko spoznavamo, čutimo, vidimo in tudi

doţivljamo vse okoli sebe. Vedno in povsod, in sicer z

besedo. Ko ponudimo besedo, napisano ali govorjeno,

izpolnimo tudi sebe. Izgovorjena beseda lahko

pogosto izzveni, če se je ne zapiše, zapisana pa se

ohrani, zaznamuje čas, v katerem je nastala, in je unikatna. Tako so tudi mnogi izmed vas,

spoštovani dijaki, pustili svojo besedo v mozaiku ustvarjalnosti na različnih ravneh, ohranili

duh časa, se pribliţali sošolcem in izpolnili svoja pričakovanja. Pred vami je nova Legra, ki je

tematsko raznovrstna, saj lahko vsak najde kaj zanimivega zase. Ker smo ţe krepko

zakorakali v drugo polovico šolskega leta, ta polovica pa je še napornejša in časovno

neizprosna, vam ţelim, da bi z veliko poguma, volje in zagnanosti uspešno zaključili šolsko

leto.

Alisa Kršić, prof., mentorica dijaškega časopisa Legra

Spoštovani dijaki!

Za vami je prva polovica šolskega leta, v kateri ste

pridobili nova znanja, se odpravili na različne

ekskurzije, športne dneve, obiskali različne kulturne

ustanove ter si ogledali filmske in gledališke

predstave. S tem obdobjem sovpada tudi začetek

koledarskega leta, kar je odlična priloţnost, da se vsak

izmed vas zazre vase in si postavi nove cilje, ki jih ţeli

doseči v novem letu. Ker so šolske obveznosti

navsezadnje del vašega vsakdanjika in tudi tisti

dejavnik, ki vam nemalokrat povzroča skrbi, jih,

verjamem, iz načrtovanja niste izpustili. Toda naj bo v

teh načrtih dovolj prostora za stvari, ki jih imate še posebej radi, so del vas in se v njih najbolj

izraţate. Nekateri izmed vas so se potrudili ter s svojimi prispevki sooblikovali naš časopis.

Občutek odgovornosti do dela je tudi ključ do uspeha na vaši nadaljnji ţivljenjski poti, zato

vam, spoštovani dijaki, ţelim, da bi bili v letošnjem letu še bolj uspešni in zadovoljni, tako v

šoli kot tudi v zasebnem ţivljenju. Srečno!

Damjana Gruden, dipl. inţ., ravnateljica SGLŠ

3


EKSKURZIJE

STROKOVNA EKSKURZIJA V

TREBNJE IN KRŠKO

V torek, 15. septembra 2009, smo se v spremstvu dveh profesorjev odpravili v Trebnje na

DDC Svetovanje in inţeniring, kjer so nas prijazno sprejeli in nam predstavili osnovne stvari

za izgradnjo ceste. Nekaj smo izvedeli tudi o samem projektu avtoceste, ki se gradi v

Trebnjem.

Razdelili so nam zaščitne čelade in nas odpeljali na gradbišče.

Ogledali smo si odsek Pluska–Ponikve ter Ponikve–Hrastje. Sprehodili smo se do viadukta in

si ga ogledali malo bolj od blizu. Po gradbišču nas je vodil vodja gradbišča. Ogledali smo si

tudi predor in bili deleţni razlage o njegovi gradnji.

PLUSKA–PONIKVE

Avtocestni odsek Pluska–Ponikve je dolg 7,6 km.

Začne se v dolini reke Temenice.

Po prečkanju doline se pred predorom Leščevje os

ceste razcepi, po izhodu iz predora pa zopet zdruţi.

Trasa nato poteka po razgibanem gričevnatem in

planotastem pobočju Bukovja, v najvišjem delu okoli

65 m nad dolino Temenice.

OBJEKTI IN ZIDOVI

Na trasi avtoceste in deviacijah bodo zgrajeni:

predor Leščevje – dolţina desne cevi 386 m, dolţina leve cevi 282 m;

viadukt Ponikve – dolţina leve polovice 312 m, dolţina desne polovice 303 m;

viadukt Trebnje – dolţina 177 m;

štirje podvozi, podhod, nadhod, dva nadvoza, trije prepusti;

podporni zid ob deviaciji – dolţina 63,7 m, povprečna višina 5,6 m.

VIADUKT PONIKVE

Dolţina leve polovice je 312 m in dolţina desne polovice je 303 m.

Za gradnjo so uporabili prednapeti beton. V narejeni opaţ so najprej

poloţili armaturo, nato zabetonirali in potem to porivali naprej.

Imeli so teţave zaradi kraškega terena, nenosilni material so

odstranili.

4


PONIKVE–HRASTJE

Dolţina avtocestnega odseka Ponikve–Hrastje je 7,1 km. Začne se s priključkom Trebnje

vzhod, blizu naselja Grm, in v celoti poteka po zelo razgibanem terenu.

Ta odsek poteka po ugodnejših terenih. Narediti je bilo treba viadukt, 5 podvozov …

V Mirni Peči so naredili pokriti vkop na priključni cesti, kjer so v bliţini hiše.

Naredili so pilotne stene in pa podvoz pod ţelezniško

progo.

OBJEKTI

Na trasi avtoceste in deviacijah bodo zgrajeni:

viadukt Dole – dolţina 307 m;

pet podvozov;

nadvoz;

pokriti vkop – dolţina 133 m.

ASFALTNA BAZA DRNOVO

Za konec smo se odpeljali v Krško. Tam smo si

ogledali še asfaltno bazo v Drnovem.

Sprehodili smo se okoli velikih kupov peska

različnih granulacij. Imajo lastno oskrbo s

surovino. Izdelujejo asfaltne zmesi, betonske

mešanice, pridobivajo pa tudi kamniti agregat.

Razkazali so nam tudi laboratorij, kjer preizkušajo

material. Videli smo vzorce in naprave, s katerimi

izvajajo poskuse. Po uspešni ekskurziji smo se

polni znanja vrnili nazaj v Novo mesto.

Klara Cvetan, G4a

5


PREDAVANJE O OSTREŠJIH in OGLED

PROIZVODNJE TESARSTVO GAZVODA

Pri predmetu Visoke zgradbe smo se prav v tem času naučili načrtovanje lesenih tramovnih

ostrešij, zato smo z zanimanjem pričakovali predavanje na to temo. Zbrali smo se v šolski

računalniški učilnici, kjer nam je g. Janko Gorenc iz podjetja Tesarstvo Gazvoda predstavil

načrtovanje ostrešij z uporabo novega računalniškega programa. S tem programom se načrti

ostrešja narišejo enostavno, natančno in hitro. Računalnik je v proizvodnji povezan z

računalniško krmiljenim strojem, ki posamezne elemente ostrešja, kot so špirovci, lege,

škarje, ročice, stebri itd., izdela iz tramov, z vsemi potrebnimi merami in oblikami. Na stavbi

se tako izdelani elementi pritrdijo na objekt in poveţejo z veznimi sredstvi.

Program se mi je zdel zelo enostaven za uporabo. Ponuja nabor različnih stikov in izvedb,

tako da ne izgubljamo časa z risanjem detajlov. Program nam tudi omogoča, da si lahko za

boljšo prostorsko predstavo ostrešje ali pa posamezen kos ogledamo v 3D obliki.

Program nas sam opozori, če smo naredili napako. Nad moţnostmi načrtovanja s tem

programskim orodjem smo bili navdušeni. Seveda se zavedamo, da vsak bodoči obdelovalec

načrtov potrebuje čas in izkušnje, da lahko uporablja tak program čim bolj uspešno.

Po končanem predavanju smo se z avtobusom odpeljali do njihovega podjetja v Zalogu, kjer

nas je prijazno sprejel lastnik g. Rok Gazvoda. Razkazal nam je vhodne surovine, ţago,

delavnico in izdelane elemente. Povedal je, da izdelava takšnega ostrešja zaradi

konkurenčnosti ni draţja od ročne izdelave.

Najprej smo si ogledali ţago za razrez hlodov na

tramove, plohe in deske. Potem smo si na

računalniku ogledali načrt stebra, ki ga je stroj

nato izdelal.

Spoznavanje novih tehnologij se mi zdi zelo

zanimivo in poučno. Sam še nikoli nisem videl

takega načina dela, mi je pa zelo všeč, saj ni

ročnega dela, izvedba je natančna in hitra.

Upam, da si bomo še kdaj ogledali novosti v

gradbeništvu.

Tloris ostrešja

Klemen Račič, G3a

Lili Ţnidaršič, univ. dipl. inţ. grad.

Fotografije: Rok Sintič, Anja Gregorčič,

Gašper Puš, G3a

6


STROKOVNA EKSKURZIJA NA GRADBIŠČE

KRKA, REGIJSKO ODLAGALIŠČE

ODPADKOV CEROD IN OGLED ČISTILNE

NAPRAVE V LOČNI V NOVEM MESTU

V sredo, 25. novembra 2009, smo se dijaki razreda G3a odpravili na ekskurzijo. Najprej smo

se odpeljali na gradbišče tovarne zdravil Krka, kjer podjetje Begrad gradi objekt za

proizvodnjo kapsul.

Na vhodu nas je prijazno sprejel vodja gradbišča g.

Andrej Eršte. Razdelili smo se v tri skupine. Najprej

smo si ogledali pasovne temelje na dobro nosilnem

terenu in armirane betonske pilote kot način globokega

temeljenja na slabo nosilnem terenu. Vodja nam je

razloţil postopek izvedbe pilotov, ki smo se ga ţe

naučili v šoli. S piloti so na začetku del podprli cesto, še

preden so začeli z izkopom gradbene jame. Ogledali

smo si stavbo z jekleno, skeletno konstrukcijo z

zgrajenim prvim nadstropjem. Objekt ima ploščo iz

montaţnih elementov, ki jih poloţijo na horizontalne

nosilce in jih zalijejo s tlačno ploščo.

Po ogledu gradbišča smo odšli v pisarno in si ogledali gradbeno dokumentacijo, ki jo je

potrebno vsakodnevno skrbno voditi. Videli smo vodilno mapo, gradbeni dnevnik, na stenah

so bili načrti gradnje ter predviden seznam del po dnevih.

Spet so se skupine zamenjale, tako da smo si nazadnje

na gradbišču ogledali geodetske inštrumente in razne

pripomočke. Izvedeli smo, kako se uporabljajo ta orodja

in kaj z njimi merimo. Vsak dijak je poskusil delati z

nivelirjem.

Predstavitev na gradbišču mi je bila zelo zanimiva in

poučna. Zahvalili smo se za vodenje in se poslovili.

Vodja gradbišča nam je dejal, da ima lep poklic in nas

spodbudil, da ostanemo v gradbeništvu.

Po ogledu gradbišča Krka smo se odpeljali na odlagališče odpadkov CEROD v Leskovec pri

Brusnicah. Tudi tu smo imeli voden ogled.

7


Vsa jama za skladiščenje odpadkov ima narejeno drenaţo in razpeljane cevi za seţiganje

plinov. Smeti rinejo in stiskajo z 32-tonskim kompaktorjem ter zakrivajo. Odlagališče je

predvideno za 30 let in pokriva vso regijo. Pri načrtovanju vseh postopkov, objektov in

naprav so bili upoštevani sodobni tehnični in okoljski standardi ter veljavna zakonodaja s tega

področja, ki je prilagojena vsem evropskim standardom.

Do leta 2013 morajo narediti sortirnico za ločevanje odpadkov. Odpadne vode se zbirajo v

bazenu, ki ga praznijo s cisternami ter umazano vodo odpeljejo v čistilno napravo Ločna.

Stari del odlagališča je bil narejen tako, da je vsa odpadna voda odtekala v zemljo. Novi del

pa je zgrajen niţje ter je zaščiten z več plastmi tekstilne folije, ki zadrţi odpadno vodo. V

okolici smetišča redno analizirajo zrak ter vodo.

Po končanem ogledu smo se odpeljali v Ločno v Novo mesto na ogled centralne čistilne

naprave. Videli smo naprave, kjer se na mreţi ustavijo smeti večje od 6 mm. Pospravijo jih v

vreče in jih odpeljejo nazaj na smetišče. Umazana voda gre ven v prvi bazen, kjer se na dno

usedejo največji delci. V naslednjem bazenu se prav tako na dnu nabira blato.

To blato postrgajo ven in odpeljejo v čistilno napravo tovarne Krka, kjer ga centrifugirajo. V

naslednjih bazenih vodo penijo. V zadnjem bazenu pa se voda počasi pretaka, še zadnji delci

umazanije se usedejo, voda se izteka v reko Krko. Voda obdrţi barvo – črno, prečisti se za 80

do 90 %, tako da ne ogroţa ţivih bitij.

Veseli smo bili, ko smo zaključili z ogledom, saj je bil zrak nevzdrţen. Ekskurzija je bila

poučna in zanimiva. Vsi bi se morali zavedati problemov v zvezi z odpadki. Potruditi se

moramo prav vsi, da odvrţemo čim manj odpadkov. Tiste, ki pa jih odvrţemo, moramo

ločevati, da jih lahko uporabimo kot sekundarne surovine. Tako bi tudi mi prispevali k bolj

čistemu okolju. Takšnih ekskurzij si ţelim še veliko.

Rok Sintič in Marija Kutnar, G3a

Lili Ţnidaršič, univ. dipl. inţ. grad.

8


OGLED 42. MEDNARODNEGA

OBRTNEGA SEJMA

V petek, 11. septembra 2009, smo se s sošolci in spremljevalnimi učitelji odpravili v Celje na

42. mednarodni obrtni sejem. Predavatelj je bil g. Viljem Pšeničny, ki je eden izmed večjih

podjetnikov v Evropi, saj ima kar 22 delujočih podjetij. S predavanjem je začel tako, da se je

najprej lepo predstavil in povedal, kako in pri katerih letih se je začela njegova podjetniška

pot. Potem je predstavil nekaj zanimivih podjetniških igric, vsi v dvorani pa smo imeli tudi

moţnost sodelovanja in si s tem prisluţiti

lepe nagrade. Potem smo spoznali še

mladega podjetnika, ki se ukvarja z

nevidnimi strelovodi in je tudi zelo

uspešen v Sloveniji in vsej Evropi. V

dvorani je bilo veliko obiskovalcev, zaradi

česar je bilo precej glasno, zato smo

morali z zelo zanimivim predavanjem

končati prej. Po predavanju smo imeli v

hali A še manjšo pogostitev, za kar je

poskrbela obrtna zbornica. Potem smo se

odpravili na razstavni prostor sejma, kjer

smo pričeli z ogledom.

S sošolci smo se razdelili v nekaj skupin in se odpravili naokoli. Hodili smo od hale do hale in

povsod se je našlo kaj zanimivega. V številnih halah se je predstavilo veliko različnih podjetij

in obrtnikov, ki so ponujali različne stvari, predmete, priloţnosti, z nami pa so tudi delili

izkušnje … Ogledali smo si veliko stvari iz različnih proizvodenj in industrij, kot so

kovinarska, lesna, mehanična, gozdarska, podjetniška … Na razstavnem prostoru je bilo

veliko gospodinjskih pripomočkov, orodij za različne obrtnike in podjetnike, videli smo

veliko navadnih in CNC strojev za velike podjetnike in tudi mnogo manjših strojev in

pripomočkov za manjše obrtnike oziroma za lastno uporabo. Predstavilo se je tudi veliko

vinogradnikov iz znanih in uspešnih vinskih kleti in iz raznih kmečkih turizmov in turistično

zanimivih krajev. Ker sem po izobrazbi mizar, sem se največ časa zadrţal pri razstavnih

prostorih lesne industrije.

Tu smo videli veliko

znanih firm: Martin,

SCM, Tehnomax,

Lesstroj … Pri vsakem

razstavnem prostoru smo

se seveda tudi malo

ustavili in tudi kaj

povprašali ali pa samo

malo pogledali razstavne

materiale in stroje in se

odpravili naprej.

9


Ogledali smo si tudi veliko zanimivih kuhinj, spalnic, kopalnic itd., notranje pohištvo, velikih

ter tudi uspešnih podjetij, znanih po vsej Evropi, marsikatero pa je znano tudi po celem svetu.

Zanimali smo se predvsem za cene, koliko časa traja izdelava izdelka, kateri materiali so

potrebni za izdelavo in podobna vprašanja o lesarstvu. Nadaljevali smo ogled mimo starin oz.

pohištva, ki je bilo restavrirano. Na ogled je bilo tudi veliko pohištva z intarzijami in pohištvo

oz. kosi, ki so bili rezbarjeni in podobno.

Ena izmed lepših in zahtevnejših

miz z intarzijo in rezbarjenimi

nogami je bila tale miza, ki mi je

s sejma poleg predavanja najbolj

ostala v spominu.

Na sejmu smo lahko opazili tudi veliko različnih

zunanjih in notranjih vrat ter oken.

Tudi tu so nas zanimali materiali, pri čemer smo

ugotovili, da se pogosteje uporabljajo plastični

materiali kot leseni, tudi cene plastičnih izdelkov so

ugodnejše kot pa cene lesenih izdelkov. Po

končanem ogledu sejma smo se s profesorji

odpravili proti avtobusu in tako naprej v Novo

mesto, kjer se je naša ekskurzija tudi končala. Sejem

mi je bil zelo všeč, upam, da ga bom obiskal tudi

drugo leto.

David Avguštinčič, L1b

10


STROKOVNA EKSKURZIJA:

DVOR – LJUBLJANA

V petek, 6. novembra 2009, smo se dijaki L1a odpravili na Dvor ter v Ljubljano na

Ljubljanski pohištveni sejem, kjer smo marsikaj videli, spoznali in se naučili.

O ŢELEZARNI IN KRAJU DVOR

Največja znamenitost vasi Dvor je ţelezarna, katere edini obstanek in priča obstoja je delno

ohranjen plavţ – kupolna peč. Začela je obratovati 17. aprila 1796. Ţe ob otvoritvi je za

ţelezarno delalo 200 zaposlenih. V letu 1833 se je povečala in postala največja ţelezolivarna

pri nas in v vsem prostoru juţno od Alp. Ponovno so jo modernizirali okoli leta 1840. To je

bil čas največjega razcveta livarne, ki je takrat zaposlovala kar 780 delavcev. V najboljših

letih postane ţelezarna edini, največji in tehnološko najbolje opremljen tovrstni industrijski

obrat pri nas in v sosedstvu. Vodilni delavci so bili tujci, predvsem Čehi, Nemci in Avstrijci.

Zaposlitev so zlahka dobili domačini in okoličani.

Podjetje je obsegalo različne kategorije navadnih in

kvalificiranih delavcev, mojstrov ter vodstveni

kader; voznike, rudarje, gozdne delavce, oglarje,

livarje, strugarje, ključavničarje, mizarje, tesarje,

zidarje, strojnike, plavţarje, kovače itd. Plačo so

dobili na 2 tedna, njena višina je bila odvisna od

kvalifikacije in zahtevnosti dela.

Slika: Ţelezarna

Pravila o urejanju delovnih odnosov

Ţelezolivarna je zgodaj objavila pravila oz. red, ki je urejal medsebojne odnose v podjetju, za

vse kategorije zaposlenih. Pisana so bila v nemščini in so prva predpisana na Slovenskem.

Delovnik je trajal od šeste do devetnajste ure, razen ob ponedeljkih in sobotah, ko je delovni

dan trajal od šeste ure zjutraj do šeste zvečer. Čas zajtrka je bil od pol osme do osme ure

zjutraj, kosilo pa je bilo od dvanajste do trinajste ure. Plačani so bili štirje praznični dnevi,

kljub temu da so bili delavci takrat prosti. Nočnega in nadurnega dela, razen v izjemnih

razmerah, niso dovoljevali. Za samske delavce od drugod so imeli stanovanje s tridesetimi

leţišči in dvanajst druţinskih stanovanj. Prav tako so imeli zdravnika, ki ni zdravil le

delavcev, temveč tudi druţinske člane. Šolo za otroke delavcev so ustanovili leta 1874.

Pozneje so jo obiskovali tudi drugi otroci.

Železova ruda in les

Rudo so kopali okoli Stavče vasi, Gradenca, Budganje vasi,

Ţuţemberka, Zalisca, Dobrniča, Soteske, Črmošnjic itd.

Les so pridobivali v roških gozdovih, kjer so kuhali tudi

oglje. Oboje so s konjsko ali volovsko vprego vozili v

dolino.

Slika: Les za predelavo

11


Izdelki

Njihovi izdelki so osvajali širše trţišče: Ljubljano, Trst, Benetke, Udine, Hrvaško, Češko,

Avstrijo itd. Izdelovali so različne predmete iz litega in kovanega ţeleza; od ţebljev, do

strojev za trgovino, industrijo, strojegradnjo, poljedelstvo, gradbeništvo, cestogradnje,

vodogradnje, stavbarstvo in posebej za opremo cerkva oltarjev in pokopališč. Litoţelezni

izdelki so obsegali likalnike, jedilni pribor, ţelezne ograje, stopnice, mostove,

spomenike, nagrobne kriţe, štedilnike, sobne peči, vodovodne cevi, dele za parne

stroje, različne stiskalnice, naprave za predilnice, osi za

vozove, posodo – lonce, ponve in kotličke, moţnarje idr.

Leta 1806 je posebni odposlanec Jurija KaraĎorĎa na dvoru

naročil 60 topov in moţnarjev, vendar je avstrijska vlada

pogodbo razveljavila. Kljub temu so livarne nekaj topov

izdelale, Srbi so jih skrivoma odpeljali.

Na prvi industrijskoobrtni razstavi v Celovcu 1838 je bilo

predstavljenih 22 izdelkov ţelezarne. Ocenjevalna komisija je

soglasno odločila, da ţelezarni Dvor podeli posebno častno

priznanje. Na drugi industrijskoobrtni razstavi v Gradcu leta 1841

so bili prav tako razstavljeni izdelki ţelezarne, za katere so dobili

najvišje priznanje – zlato medaljo.

Slike: Izdelki iz ţeleza

Lastniki in poslovanje

Lastniki ţelezarne na Dvoru, velikega dela roških gozdov, ţag, steklarn, rudnikov itd. so bili

knezi Auerspergi. Proti koncu 19. stoletja je začela proizvodnja propadati iz različnih

vzrokov; po Avstroogrski je nastalo več različnih ţelezarn, kakovost rude je bila vedno slabša,

slabe prometne poti za dovoz rude od drugod, nahajališča so bila daleč. Vse to je odločilno

vplivalo na zaprtje dvorske ţelezarne. Obratovati je prenehala leta 1891. To je bil hud udarec,

ne le za bliţnjo, temveč tudi za širšo okolico. Zaposleni in njihove druţine so ostali brez

sredstev za preţivljanje. V dolini Krke ni bilo nobene moţnosti zaposlitve, zato so mnogi

odšli za zasluţkom v tujino. Obetaven gospodarski razvoj dvorske doline se je tako kruto

ustavil.

Veliko izdelkov dvorske ţelezarne je končalo na zbirališču starega ţelezja. Po zaslugi mnogih

zavzetih posameznikov se je le ohranilo mnogo izdelkov v zasebni lasti, kot na primer v

Narodnem muzeju v Ljubljani, Dolenjskem muzeju v Novem mestu, v muzeju na Dunaju

itd.

Življenje Krajinčanov

Ljudje so v tem obdobju dosegali visoko starost (nekateri tudi preko 100 let). Valvasor

omenja, da so Krajinčani sami izdelovali zdravila iz zdravilnih zelišč; zlomljeno nogo ali roko

so namazali z mešanico starega kolomaza, smole in presnih korenin. Leta 1625 kugi niso bili

kos. Tako so leta 1626 v spomin sezidali cerkev svetega Roka v Stranski vasi (Ţuţemberk).

Kmetje in obrtniki so prinesli oz. prodajali svoje blago, strojarske, krznarske in čevljarske

izdelke na domovih in sejmih. Sejmi so bili šestkrat na leto, ko so se zbrali okoličani na trgu.

V prvih trgovinah so prodajali tobak in sol.

12


Brezposelnost in izseljevanje – s trebuhom za kruhom

Zaradi izgub obrti in ţelezarskega obrata je v drugi polovici 19. stoletja nastajala v Suhi

krajini velika stiska. Nekoliko več upanja je prebivalcem Dvora prinesla bodoča trasa

ţeleznice ob desnem delu Krke proti Semiču. Posredovalo je tudi ţupanstvo ţuţemberške

občine, da se naj izpelje ta načrt v korist Suhe krajine in trga. Drţavni zbor na Dunaju je leta

1890 sklenil, da se ţeleznica izpelje mimo Trebnjega v Novo mesto.

Tako so mnogi, ki so se preţivljali s prevozništvom, izgubili zasluţek, ko je speljal prvi

dolenjski vlak proti Novemu mestu.

Prebivalcem Dvora ni preostalo drugega, kot da gredo iskat zasluţek v Ljubljano ali tujino

(ZDA, Cleveland).

Naravne nesreče in bolezni

Leta 1855 je v okraju Ţuţemberka za kolero umrlo 97 ljudi. Veliko nevarnost je prestavljala

tudi pasja steklina in španska bolezen. Bili so podvrţeni tudi naravnim ujmam; viharji, toča na

poljih in vinogradih, hudi nalivi, ki so trgali zemljo, trtna uš, poţari itd.

Gospodarske panoge (obrt, industrija, trgovina in gostinstvo)

V Avstriji je bila leta 1859 uzakonjena popolna obrtna svoboda. Ker obrtniki niso mogli

zadrţati svojih cen zaradi industrijskih, ki so bile niţje, so odhajali v tovarne.

Obrat ţelezarne na Dvoru je deloma pogorel. Sprva so obratovanje skrčili, nato pa so leta

1891 opustili obratovanje zaradi prevelikih izgub in konkurence.

V času med obema vojnama je bilo v Suhi krajini več mlinarjev, mizarjev, kovačev, krojačev

in čevljarjev.

Gostinstvo je bilo razvito povsod. Ko je oblast zahtevala posebno dovoljenje in plačilo davka,

se je število gostiln zmanjšalo. Večje gostilne so bile Pehanijeva, Jeršetova in Valantova.

LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM

Ljubljanski pohištveni sejem je ena največjih sejemskih

prireditev na Gospodarskem razstavišču. Ugledna in

kakovostna prireditev zbere večino domačih in precej tujih

proizvajalcev pohištva in stanovanjske opreme, izreden

poudarek pa namenja tudi doseţkom oblikovanja.

Ljubljanski pohištveni sejem velja za edini tovrstni dogodek

v panogi, zato iz leta v leto raste tudi število obiskovalcev.

Razstavljenih izdelkov je bilo ogromno, zato je prav

gotovo vsak obiskovalec našel tisto, kar mu je bilo všeč.

Prav tako je bilo ogromno znanih razstavljalcev, kot so

Kolpa san, Novoles,

Alples itd., ki so

nudili širok spekter

izdelkov.

Slike: razstavljeni

izdelki pohištvenega

sejma

Simon Lamut, L1a

13


ZAŠČITA LESA NA PROSTEM

Ker je les naraven material, je podvrţen napadom škodljivcev (glive, ţuţelke) in vremenskim

vplivom (voda, svetloba), še posebej, če je vgrajen na prostem. Zato ga moramo ustrezno

zaščititi.

Največji sovraţnik lesa so glive, ki za razvoj potrebujejo dovolj vlage in ustrezno

temperaturo. Nekatere les samo obarvajo (npr. glive modrivke) in ne poslabšajo mehanskih

lastnosti, druge pa lahko povzročijo rjavo in belo trohnobo, ki zmanjšata tudi trdnost in maso

lesa. Rjava trohnoba je značilna predvsem za iglavce in povzroči, da se les temnejše obarva in

kockasto razpoka. Bela trohnoba se pogosteje pojavi pri listavcih, ki se svetlejše obarvajo in

na koncu razpadejo na vlakna.

Tudi lesne ţuţelke povzročajo veliko škode, saj s svojimi rovi, ki jih nekatere ličinke vrtajo

tudi več let, les lahko popolnoma uničijo. Med največje uničevalce stavbnega lesa pri nas

spada hišni kozliček. Ličinke se pogosto nahajajo v ostrešjih, kjer vrtajo ovalne rove premera

6–10 mm, so bele barve in dolge 20–30 mm.

Ţal navadno znake napada gliv in insektov opazimo šele takrat, ko je ţe prepozno, zato

moramo veliko skrb posvetiti ustrezni zaščiti lesa.

Za zaščito lahko največ naredimo ţe pri načrtovanju in vgradnji lesenih konstrukcij. Les

moramo dvigniti od tal, da preprečimo vlaţenje, in ga po moţnosti pokriti ali pa omogočiti, da

voda čim hitreje odteče. Pri tem moramo paziti tudi na nemoteno kroţenje zraka okoli lesa.

Najboljše je, da izberemo drevesne vrste, ki so ţe naravno bolj odporne (npr. hrast, kostanj,

robinija, macesen), manj odporne (npr. smreka, jelka, bor) pa ustrezno kemično zaščitimo.

Pred premazovanjem moramo les posušiti na ok. 15 % vlaţnosti, ker s tem povečamo

njegovo odpornost in zmanjšamo delovanje po vgradnji. Les mora biti čist in gladek,

pomembna pa sta tudi temperatura in vlaţnost zraka. Najprimernejši čas za zaščito lesa je

pomlad in zgodnja jesen. Če je prevroče, se premaz prehitro suši, v mrazu pa lahko vodni

premazi zmrznejo ali pa spremenijo sestavo.

Za zaščito lesa, ki bo izpostavljen škodljivcem in vremenskim vplivom, kot so npr. zunanja in

garaţna vrata, okna, napušči, brunarice, balkonske ograje, lahko poskrbimo tudi sami.

Na površino lesa najprej nanesemo biocide, v katerih so insekticidi in fungicidi, ki ščitijo les

pred napadi ţuţelk in gliv. To so različne kemične spojine (bakrove in borove spojine,

permetrin, tanin) raztopljene v vodi ali organskih topilih, ki se vpijejo v les nekaj milimetrov

globoko.

Nato površino premaţemo z lazurami, ki ščitijo pred vremenskimi vplivi in les lahko tudi

obarvajo, pri čemer pa ohranijo njegov naravni videz in povečajo sijaj. Hkrati pa lazure tudi

preprečijo izhajanje biocida na površino. Nanašamo jih v dveh ali treh nanosih. Poznamo

tanko- in debeloslojne lazure. Za manj izpostavljene površine in notranje prostore

uporabljamo tankoslojne, za bolj izpostavljene površine, kot so npr. okna, zunanja in garaţna

vrata, pa uporabljamo debeloslojne ali lak lazure, ker tvorijo debelejši film in vsebujejo

dodatno zaščito pred UV svetlobo.

14


Osnovne sestavine lazur so akrilne ali alkidne smole, ki tvorijo film, pigmenti, ki les obarvajo,

in topila, ki sluţijo za nanos. Topila so lahko organska ali pa voda, ki je manj škodljiva

zdravju in okolju, zato se vedno bolj uveljavljajo vodni lazurni premazi.

Lazure moramo po določenem času obnoviti, odvisno od ustrezne izbire premaza, priprave

površine, načina in kvalitete nanašanja ter izpostavljenosti lesa. Les pred nanosom skrtačimo

in obrišemo ter z enim ali dvema nanosoma osveţimo površino.

Lesene izdelke, ki so najbolj izpostavljeni vremenu in škodljivcem, kot so drogovi, ograje,

oprema otroških igrišč in klopi, moramo globinsko zaščititi.

Globinska zaščita lesa poteka tako, da les v posebnih kotlih najprej izpostavijo vakuumu, s

čimer odprejo lesne celice. Nato v kotel pod visokim pritiskom dovajajo vodno raztopino

zaščitnega sredstva (borove in bakrove spojine), da se vpije v les. Zaščitno sredstvo se kasneje

ne izpira in les trajno zaščiti pred napadi škodljivcev. Površina dobi značilno olivno zeleno

barvo, ki pa jo lahko spremenimo z lazurnimi premazi.

Slika1: Zaščita lesa z vodnimi

lazurami

Slika 2: Globinsko zaščiten les

Aleš Strasberger, univ. dipl. inţ. les.

15


FENG SHUI

Feng shui je starodavna kitajska veščina urejanja zunanjega in notranjega prostora. Feng shui

je umetnost ţiveti v harmoniji z okoljem.

Feng shui je starodavna kitajska umetnost in znanost, ki so jo razvijali pred 6000 leti, njegova

načela pa so brezčasna. Korenine feng shuija temeljijo na opazovanju narave ter prenašanju

spoznanj in izkušenj v bivalne prostore. Gre za znanje, ki ni bilo locirano le na Kitajskem, je

pa res, da se je zaradi pisanih virov pri njih najdlje ohranilo.

Temelji na načelu, da moramo ţiveti v uravnoteţenem ekološkem odnosu z naravo in

naravnimi energijskimi silami v okolju, če ţelimo v svoj dom privabiti dobro srečo. Uči nas,

kako s posebnimi metodami za postavljanje in urejanje domov, vhodov, pohištva in

predmetov privabiti v bivalne prostore ravnovesje jina in janga. Glavni namen mojstra feng

shuija je vzpostaviti harmoničen pretok pozitivne energije, ki bo delovala v dobro vseh

prebivalcev doma. V kolikor jim to uspe, nam to prinaša srečo, zdravje, uspeh in obilje.

JIN IN JANG

"Jin in jang sta komplementarni sili, ki vladata Univerzumu. Vse stvari v naravi so sestavljene

iz teh dveh sil, ki sta v dinamičnem dopolnjevanju."

Jin in in jang sta prvinski sili, ki predstavljata moško in ţensko energijo, svetlobo in temo,

pozitivno in negativno, dan in noč, sonce in luno. Energiji sta v nenehnem gibanju in se v

naravi ubrano izmenjujeta. Mirna reka je jin, ko pride do skal in se začne spuščati, se voda

začne vrtinčiti in pridobiva na hitrosti – postane jang. Ko priteče v jezero, se ponovno umiri in

postane jin. Drug drugemu dajeta pomen, saj brez svetlobe ni teme in ni mraza brez toplote.

Če gledamo to isto načelo, potem vidimo, da ne more biti moškega brez ţenske in obratno. Da

bi bila sreča popolnejša, morata biti jin in jang uravnoteţena.

PET TRANSFORMACIJ JINA V JANG IN JANGA V JIN

Faze chija, ki spreminja forme iz enega stanja v drugo, prehajajo iz ene energije v drugo.

Interakcija teh različnih energij pa vpliva na ravnovesje v vesolju. Kitajci verjamejo, da vse

stvari izhajajo iz petih elementov. Iz tega lahko sklepamo, da energije vplivajo na človeško

usodo in njegov odnos z naravo.

V ustvarjalnem krogu elementov

ogenj ustvarja zemljo,

zemlja ustvarja kovino,

kovina ustvarja vodo,

voda podpira les in

les hrani in podpira ogenj.

16

V uničevalnem krogu elementov pa

voda gasi ogenj,

ogenj uniči kovino,

kovina seka les,

les črpa zemljo in

zemlja zajezi vodo.


Feng shui je moderen termin za

to umetnost, originalno so bile

kitajske pismenke za feng

shui Ham in Yu. Ham pomeni

prejemanje energije od

nebeških teles, medtem ko se

Yu nanaša na povezovanje

Zemlje z galaksijo. Iz starega

izraza lahko izluščimo jasno

zamisel o moţnosti povezave

planeta Zemlje z drugimi deli

vesolja. Po kitajskem

razumevanju je človek tisti,

skozi katerega se povezujeta

energiji Nebes in Zemlje.

Eva Ilenič, G1a

ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA

Bodočim študentom Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) v Ljubljani

(http://www2.fgg.uni-lj.si/, http://www.student-info.net/index.php/fgg/uvodna) ţelim

predstaviti ţivljenje pravega študenta gradbeništva.

KOLEGI IN NE SOŠOLCI

Začne se s spoznavanjem novih kolegov, ki jih je na začetku vpisanih okrog 150, kmalu po

začetku študija pa jih nekaj obupa. Med študenti se hitro spletejo poznanstva, skupaj

preţivljajo popoldneve, hodijo na kosila, pijačo, včasih nekateri po nesreči zjutraj zaidejo tudi

na predavanja . Med študenti lahko najdeš ljudi, ki jim bolj zaupaš, medtem ko nekaterim

ne moreš ničesar. Prej sem se sicer malce pošalil, ko sem omenil, da kdaj po nesreči zaideš na

predavanja, saj jih moraš redno obiskovati, v nasprotnem primeru se zate ne konča najbolje.

Torej, ves čas moraš zdruţevati prijetno s koristnim in nemalokrat dati temu drugemu

prednost. Tako pač je, moramo vedeti, zakaj smo sploh prišli v Ljubljano.

LAKOTA

Ko te zagrabi lakota, se lahko odpraviš v menzo kar na fakulteti ali v bliţnje restavracije:

Mirje, Pub legende, Volta, menza v Roţni dolini … Vsekakor pa si je treba pred tem

zagotoviti študentske bone, ker tako pri plačilu kar dosti prihraniš. Bone lahko kupiš v Bloku

4, v Študentskem naselju Roţna dolina, ali v K4 na Kersnikovi 4.

KAJ SE DOGAJA

Fakulteta večkrat letno organizira razne dogodke, en tak dogodek je FGG Arena, kjer se

predstavijo podjetja s področja gradbeništva. Organizirajo se tečaji za AutoCAD, strokovno

angleščino, retoriko, strokovne ekskurzije na gradbišča, v gradbena podjetja, pikniki,

spoznavne, boţičkove zabave in brucovanja.

17


Tradicionalno FGG brucovanje

FGG Arena

Ekskurzija Xella

Malo sprostitve po napornih zabavah in ekskurzijah

18


Poleg vseh dejavnosti na fakulteti je za tiste, ki jim to še ni dovolj, veliko moţnosti za

obštudijske dejavnosti, kot je npr. Mednarodni kongres študentov gradbeništva INTERCES

(http://interces.eu/), ki je bil do sedaj ţe trikrat. Prvič je bil organiziran v Sloveniji, potem v

Turčiji in lani na Hrvaškem. Na kongres pride do 250 študentov gradbeništva iz vsega sveta,

največ pa jih je iz Evrope. Namen je strokovne narave, kar pomeni, da se v deţeli, kjer se vse

skupaj odvija, obišče razna zanimiva gradbišča. Kongres običajno traja pet dni, seveda pa

brez zabave ne gre. Za vso organizacijo poskrbijo študenti tako, da organizirajo prevoze ter

poiščejo podjetja, ki delno ali v celoti sponzorirajo dogodek, zaradi česar je na koncu cena

zelo ugodna.

Interces 2007 Slovenija

Interces 2008 Turčija

19


Organizira se tudi gradbeniada, ki se odvija na območju Balkana in

se je udeleţujejo študenti iz tega območja. Gre predvsem za

druţabne igre, zabavo in druţenje ter je tako manj strokovno

naravnana.

Gradbeniada

V zadnjem času je zanimiva tudi strokovna

ekskurzija v DUBAJ (http://www.dsg.fgg.unilj.si/dubaj2009/),

ki se prav tako organizira samo

s strani študentov, ki si sami uredijo prevoz in

poiščejo sponzorje, da si tako zmanjšajo stroške.

O tem, kaj se vidi v Dubaju, pa nima smisla

izgubljati besed, ker ţe samo beseda Dubaj pove

vse (preseţki na vseh področjih gradbeništva

…).

Ekskurzija DUBAJ 2009

Dubaj leta 1991 in 2009

20


Da pa ne boš bral samo o tem, kaj se dogaja v zvezi s študijem, se bomo sedaj malo preselili v

študentska naselja, kjer se ţivljenje študenta šele začne in je pomemben dejavnik med

študijem, saj ţivimo v Ljubljani vsaj 5 let. Ko prideš v študentski dom, se kar naenkrat

znajdeš v središču dogajanja, kjer je ţivahno 24 ur na dan. Odvisno od tega, kje ţiviš, se

odvijajo bolj ali manj organizirane, privatne, spoznavne in še vse moţne druge nore zabave do

jutra, kjer te nihče ne kontrolira in si prepuščen samemu sebi, daleč od varnega doma. Počasi

se v študentskem domu naučiš ţiveti samostojno, skrbiš sam zase, za svojo prehrano ter

pospravljanje stanovanja ali sobe. V študentskem

naselju spoznavaš nove kolege, ki ti dajo nove poglede

na svet, mogoče tam najdeš tudi dekle ali fanta.

Znajdeš se na kraju z nešteto dobrimi in slabimi

moţnostmi, vendar na koncu je odločitev in izbira

tvoja, zato moraš biti pazljiv.

Nenazadnje je glavni in edini razlog, zakaj se nahajaš

na tej novi poti – študij. Potrebno bo veliko dela in

truda vloţiti v

študij, zlasti v

prvem letniku,

potem pa z leti

mogoče tudi malo

manj. Nasvet za

laţje študiranje

je, da poskusiš

snov razumeti,

vaje delaj sam ali pa skupaj s kolegi rešuj primere. Na

koncu pa si lahko privoščite tudi kakšno pijačo.

Zapomni pa si, da bodo urniki zelo natrpani in bo

potrebna zelo dobra organizacija vseh popoldanskih

aktivnosti, da se ti bo vse izšlo po načrtih. Najboljši

način je, da si izbereš prioritete in na prvo mesto

postaviš študij, na drugo dekle ali fanta in na tretje

zabavo.

Vrnimo se nazaj na študij, kjer boš obiskoval razna

predavanja, računske in laboratorijske vaje, spoznaval

nove in stare materiale in načine gradnje, kjer boš

spremenil svoj pogled na svet. Na stvari okoli sebe

boš znal gledati bolj realno in praktično. Proti koncu

študija boš bolj zrel, saj se bo tvoj način ţivljenja in

razmišljanja spremenil in boš poleg samostojnosti

pridobil veliko mero odgovornosti. Da bi do tega

prišel, bo potrebno opraviti izpite, ki so januarja,

junija in septembra, ali kolokvije med letom. Usvojil

boš znanje, ki si ga ne boš upal samostojno uporabiti,

vendar ga boš imel dovolj, da skoraj popolnoma samostojno opraviš določeno nalogo, ne

glede na to ali gre za projektiranje objektov in cest ali za vodenje gradbišča.

Ţelim ti uspešno dokončanje srednje šole in veliko sreče in uţitkov pri študiju.

Sašo Pekolj

21


INTERVJU S PODJETNIKOM

BRANKOM KOVAČEM

1. Vaše podjetje ima že kar dolgo tradicijo. Ali nam lahko več

poveste o tem?

Res je, naše podjetje Mizarstvo Kovač iz Novega mesta se lahko

pohvali s 70-letno tradicijo. Ţe moj ded je začel z mizarstvom v

Bršljinu. V začetku se je posvetil predvsem izdelavi oken in

zunanjih vrat, kmalu pa se je preusmeril v pohištveno mizarstvo.

Takrat so vse izdelovali ročno, zato se je izdelovalo mnogo počasneje kot danes. V eni zimi

so naredili od 3 do 4 spalnice. Takrat je bilo namreč v navadi, da so mladoporočenci za

»doto« dobili spalnico. Kasneje je podjetje prevzel moj oče, sedaj pa z bratom Miranom

nadaljujeva druţinsko tradicijo.

2. Kako vaše podjetje (oddelki, materiali, stroji) deluje?

Naše podjetje je še vedno manjše lesno podjetje, saj nas je

zaposlenih do 10, od tega smo trije domači. Sam skrbim

predvsem za risanje delavniških načrtov, pripravo kosovnic

in nabavo materialov. Moj brat Miran skrbi predvsem za

pridobivanje naročil in se ukvarja z našimi kupci, ki so

vedno bolj zahtevni. Za računovodstvo pa je zadolţena

Miranova ţena Marjana.

3. Za kateri poklic ste se vi izobraževali?

Sam sem se začel izobraţevati za poklic mizarja. Takrat je bil še aktualen dualni sistem, ki

nam je nudil več praktičnega znanja, ki smo ga pridobivali pri obrtnikih. V treh letih

izobraţevanja smo imeli pribliţno polovico praktičnega pouka, polovico pa teoretičnega v

srednji šoli. Nato sem se vpisal v program 3 + 2 in pridobil naziv lesarskega tehnika. Po

temeljitem razmisleku sem se odločil za nadaljevanje študija na ljubljanski Biotehniški

fakulteti na Oddelku za lesarstvo. Tam sem v letu 2007 tudi diplomiral in pridobil naziv dipl.

inţ. les. Seveda pa s tem moje izobraţevanje še ni bilo zaključeno. Če človek hoče ostati v

stiku z razvojem in novostmi, se mora nenehno izpopolnjevati in dopolnjevati svoje znanje. V

naši stroki je dobro, da se letno udeleţiš vsaj enega strokovnega sejma izven Slovenije.

4. Ali je bilo v času vašega šolanja veliko zanimanja za ta poklic?

V času mojega šolanja je bilo več zanimanja za lesarski

poklic. V srednji šoli smo bili takrat trije oddelki v

vsakem letniku in v vsakem nas je bilo okoli 30 dijakov.

Tudi kasneje, ko sem se vpisal na fakulteto, se nas je v 1.

letnik vpisalo več kot 150 študentov. Res pa je, da nas je

na koncu diplomiralo samo okoli 20. V letošnjem letu pa

se je na študij lesarstva vpisalo le okoli 50 študentov, kar

pomeni, da bo v prihodnosti veliko pomanjkanje tega

kadra. Dejstvo je, da bodo slovenska podjetja v prihodnje

potrebovala lesarje, saj bodo le z dobrim lesarjem uspešno

konkurirala na domačem in tujem trgu.

22


5. Kakšna je konkurenca v tovrstnem podjetništvu in kaj vas dela drugačne od drugih

podjetij?

Konkurenca v naši panogi je razmeroma močna. Veliko manjših obrtnikov dela pohištvo iz

tako imenovanega »iverala«. Nas pa dela drugačne to, da znamo

izdelovati tudi zahtevnejše pohištvo, kot je furnirano pohištvo in

kombinacije z masivnim lesom. Tako pohištvo zahteva večjo

natančnost in tudi višjo kvaliteto. Vsi zaposleni v našem podjetju

imamo znanje in izkušnje, kar je največja dodatna vrednost in

osnova, da si lahko korak pred konkurenco. V veliko pomoč pa so

nam seveda sodobni stroji, ki so tudi dobro računalniško podprti.

6. Ali se je potrebno v tem poklicu izpopolnjevati?

Kot sem ţe omenil, se je potrebno v tem poklicu nenehno

izobraţevati in izpopolnjevati. Poznati moraš nove materiale in

najnovejše okovje. Poznati moraš trende, da strankam lahko

ponudiš nekaj novega.

7. Kdo so vaše stranke? Ali se za vaše izdelke zanimajo tudi v tujini?

Izdelujemo pohištvo po naročilu za znanega kupca. Pribliţno polovica je

zasebnih strank, ki prenavljajo ali opremljajo novo stanovanje. Opremljamo

tudi celotne hiše; od notranjih vrat, kuhinj, jedilnic, spalnic, do kopalnic.

Izdelujemo tudi pisarniško pohištvo ter opremo za lokale. Za tujino pa

izdelujemo predvsem pohištvo za ladje, jahte in mega jahte. Prisotni smo bili

pri izdelavi potniških ladij Mary Queen 2 v Franciji, Free Wind v ZDA,

AIDA Bella in Aida Luna v Nemčiji idr.

8. Na kakšen način oglašujete svojo dejavnost?

Imamo svojo spletno stran www.mizarstvokovac.com. Pojavljamo se v

lokalnih časopisih, nekaj tudi na lokalnem radiu. Ţe dalj časa pa sodelujemo s

svojimi partnerji in stalnimi strankami.

9. Ali menite, da mora vsako podjetje imeti tradicijo, da je uspešno?

Za uspešnost podjetja ni pogoj, da ima podjetje dolgoletno tradicijo, je pa to vsekakor neka

prednost. Če ima podjetje dolgoletno tradicijo, ni »muha enodnevnica« in s svojimi

izkušnjami lahko konkurira na danes zelo zahtevnem trgu.

10. Katere lastnosti mora imeti uspešen podjetnik?

Dober podjetnik mora imeti predvsem »trdo koţo«. Sposoben mora biti prestajati veliko

vzponov in padcev. Biti mora dober pogajalec, prilagajati se mora kupcu in ga poskušati

razumeti. Na razpolago mora biti 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Skratka, uspešen podjetnik

mora imeti vse lastnosti, kot jih imajo zaposleni v uspešnih večjih podjetjih.

11. Kje se vidite v prihodnosti?

V prihodnosti se vidim v našem podjetju. Nimamo se namena veliko širiti, saj se je tudi v

današnjih teţkih časih pokazalo, da imajo prednost majhna podjetja, ki se lahko bolje

prilagajajo trgu. Ţelimo ostati med vodilnimi proizvajalci pohištva za individualne stranke v

lokalnem obsegu. Prodreti ţelimo na Hrvaško, kamor bo z odprtjem meje to še nekoliko laţje.

Alisa Kršić, prof.

23


INTERVJU Z VALTERJEM BIRSO

Po letu 2002, ko se je Slovenija čudežno uvrstila na zaključno tekmovanje v Koreji in na

Japonskem, bomo nogometni navdušenci ponovno gledali naše nogometaše na

največjem tekmovanju. Po pravljici, ki jo je pred leti napisal takratni selektor Srečko

Katanec, ima le-ta svoje nadaljevanje. Matjaž Kek je s svojimi izbranci navdušil celo

športno javnost in nas popeljal v JAR, kjer se bo od 11. 6. 2010 do 11. 7. 2010 pomerilo

32 najboljših držav na svetu. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Valterjem Birso,

triindvajsetletnim slovenskim reprezentantom.

1. Kdo vas je navdušil, da ste se začeli ukvarjati z

nogometom?

Nikogar ne bi mogel izpostaviti, ker sem bil sam ţe od

majhnega navdušen nad igranjem nogometa.

2. Koliko ste bili stari, ko ste začeli trenirati nogomet?

Mislim, da sem imel 6 let.

3. V katerem klubu ste začeli nogometno pot?

Svojo pot sem začel pri NK Primorju.

4. V katerem klubu ste podpisali prvo profesionalno

pogodbo?

Prvo profesionalno pogodbo sem podpisal z NK Gorico pri sedemnajstih letih.

5. Ali je prehod iz amaterskega igranja v profesionalizem težak?

Na začetku ni bilo ravno enostavno, ampak mislim, da sem se hitro vklopil v ritem.

Predvsem je več treningov in več odrekanja stvarem, ki so bile mojim vrstnikom

samoumevne.

6. Ali ste kljub obveznostim v klubu dokončali šolanje?

Šolanja še nisem zaključil. To vsekakor načrtujem, saj mi igranje v tujini sedaj vzame

preveč časa. Preveč je potovanj in zaenkrat je to samo eden od ciljev,

ki jih moram uresničiti.

7. Kdaj ste prvič zaigrali za Slovenijo in v kateri starostni

selekciji?

V reprezentanci sem ţe od samega začetka, od 15. leta.

8. Kateri trener je pustil največji pečat na vaši poti?

Vsak trener je pustil določen pečat, tako da ne bi mogel izbrati samo

enega. Vsak ima svoj način dela in vsak te nauči česa novega.

9. Kdaj ste prvič prestopili v tuji klub in kateri?

Moj prvi tuji klub je bil francoski Sochaux, prestopil sem pri devetnajstih letih.

10. Ali je velika razlika med načinom igranja in treniranja v Sloveniji in tujini?

Razlika se sigurno pozna, saj so v tujini boljši pogoji. Razlik je veliko, predvsem pa so

to priprave na trening in njihova izvedba, ki je na višjem nivoju.

24


11. Kako se prehranjujete?

Mislim, da se prehranjujem normalno, ne pazim na to, kaj pojem. Ne jem pa v

prevelikih količinah.

12. Kako ste zadovoljni z dosedanjim razvojem vaše kariere?

Vedno bi lahko bilo boljše, vendar sem z dosedanjim razvojem zadovoljen, saj imam

pred sabo še veliko let treniranja in tekem, če bo vse potekalo brez teţav, zlasti, če ne

bo poškodb.

13. Katera je bila vaša prva tekma za slovensko člansko reprezentanco?

Prva tekma je bila proti Cipru za takratno B-reprezentanco Slovenije.

14. Mislite, da ste presenetili svetovno javnost z uvrstitvijo na SP 2010?

Mi smo verjeli vase, toda svetovna javnost je še vedno šokirana nad našo uvrstitvijo,

kar opazim tudi v Franciji.

15. Koga ste si želeli v skupini na prvenstvu?

Mogoče je bila moja skrita ţelja igrati s Francijo, za katero menim, da si ni zasluţila

uvrstitve na svetovno prvenstvo.

16. Kakšne so realne možnosti?

Mislim, da so realne moţnosti na SP uvrstitev v 2. krog, kar bo pa več, bo sigurno

velik uspeh. Veliko bo odvisno od prve tekme. Z zmago na 1. tekmi bi si zares lahko

obetali napredovanje v 2. krog.

17. Ali ta vaš uspeh lahko pomaga klubom v Sloveniji in na kakšen način?

Z dobrimi predstavami bi lahko opozorili sponzorje v tujini in pri nas, da je vredno

vlagati v nogomet in slovenske klube. Sigurno bodo zastopniki za tuje klube bolj

spremljali našo 1. ligo in talentirani nogometaši

bodo imeli moţnost za odhod v tujino.

18. V katerem klubu bi najraje igrali?

Največja ţelja je ţe od malih nog Barcelona.

19. Kateri gol vam je ostal v najlepšem

spominu?

Sigurno je to gol, ki sem ga dosegel proti

Slovaški.

20. Kaj bi radi počeli po koncu kariere?

Je še predaleč, da bi o tem razmišljal.

Tomaţ Ţnidarič, G1a

25


POTOVANJA

BERLIN

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih deţel. S 3,4 milijona

prebivalcev je največje mesto v drţavi in drugo največje mesto v Evropski uniji. Mesto leţi

ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Berlin je eno najpomembnejših kulturnih,

političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope. Odlične ustanove, kot so univerze,

raziskovalne ustanove in muzeji, uţivajo mednarodno priznanje.

Znamenitosti

Ulica Pod lipami (Unter den Linden) je

centralna berlinska cesta.

Brandenburška vrata (Brandenburger Tor) so

najpomembnejši simbol mesta in hkrati nacionalni

simbol.

Akademija umetnosti (Akademie der Künste) je

namenjena spodbujanju vizualne umetnosti,

arhitekture, glasbe, literature,

uprizoritvene umetnosti in filma ter

medijskih umetnosti.

TV stolp (Berliner Fernsehturm) je

s 368 metri najvišja zgradba v

Nemčiji.

Berlinski zid (Berliner Mauer) je bil v času, ko je

bila Nemčija razdeljena na dva dela, 28 let mejna

utrdba med Zahodnim Berlinom (ZRN) in

Vzhodnim Berlinom (NDR).

26


Alexandrov trg (Alexanderplatz), krajše

Alex, je osrednji trg in središče prometa v

Berlinu. Ime je dobil po carju Alexandru I.

Rdeča mestna hiša (das Rote Rathaus) leţi v

starem mestnem jedru in je sedeţ berlinskega

senata in vladajočega predsednika senata. Ime

se nanaša na fasado, ki je iz rdečih klinker

opek.

Humboldtova univerza (Humboldt

Universität) je najstarejša in druga največja

berlinska univerza. Sedeţ ima na ulici Pod

lipami.

Berlinska katedrala (Berliner Dom) je

zelo znana evangeličanska cerkev.

Veleblagovnica zahoda (Kaufhaus des

Westens - KaDeWe) je s 60.000 m²

maloprodajnega prostora največja

veleblagovnica v celinski Evropi.

27


Muzej Checkpoint Charlie je bil eden

najbolj znanih mejnih prehodov v Berlinu

preko berlinskega zidu med leti 1961 in

1990. Povezoval je sektor Sovjetske zveze

s sektorjem ZDA.

Parlament (Reichstag) je od leta 1999 sedeţ

nemškega zveznega parlamenta.

Sony Center je kompleks na Postdamskem

trgu v Berlinu.

Gledališče Theater des Westens je eno najbolj

znanih gledališč v Berlinu.

Spominska cerkev cesarja Viljema (Kaiser-

Wilhelm-Gedächtnis-Kirche) je evangeličanska

cerkev, ki je bila zgrajena leta 1895 v romanskem

slogu. Njena črna zunanjost izraţa spomin na vojno.

Melita Nečemer, G4a

28


POTOVANJA

S sošolci sem se pogovarjala o potovanjih ter tujih mestih in drţavah, ki so jih obiskali.

Vsakemu sem postavila enaka vprašanja:

1. Kam si potoval in s kakšnim namenom?

2. Kaj si si ogledal, kakšne so tvoje izkušnje?

3. Primerjaj Slovenijo z državo, ki so jo obiskal.

UROŠ GRACAR:

1* Potoval sem v Francijo, in sicer v Pariz, z namenom, da si ogledam

mesto.

2* Ogledal sem si Eifflov stolp, na katerega sem se tudi povzpel, ter

muzej v Versaillesu, kjer je ţivel ˝Sončni kralj˝ in drugi pomembni

politiki.

S tega potovanja nimam veliko dobrih izkušenj, všeč pa mi je bilo to, da

so bili usluţbenci zelo vljudni in prijazni.

Doţivel sem nekaj neprijetnosti, kot sta prometna nesreča ter nelagodno

počutje v nekaterih delih mesta. Pogosto se namreč zgodi, da ti kdo sledi

in te skuša okrasti.

3* Francija je veliko bolj razvita od Slovenije, ima tudi boljšo mobilizacijo. Velikost je med

drţavama neprimerljiva, saj samo v Parizu ţivi več kot 2 milijona prebivalcev.

DOMEN GNIDAVEC:

1* Potoval sem v Nemčijo

zaradi obiska poroke.

2* Poročna zabava je

trajala 3 dni, bival sem v

veliki hiši z bazenom. Ta

obisk pa sem izkoristil

tudi tako, da sem šel v

športni park, kjer smo

igrali badminton na mivki,

tenis, kegljanje in še veliko drugih iger. Odpravil sem

se tudi na tromejo Nemčija – Francija – Švica.

Slabih izkušenj nisem imel, je bilo pa zato veliko dobrih, predvsem sem imel dobro druţbo

samih Slovencev, kar mi je bilo zelo všeč, saj je bilo sporazumevanje enostavno.

3* Nemčija, drţava z 81 milijoni prebivalcev, je kot drţava veliko bolj urejena tudi z vidika

ekologije. Ob vsakršni kršitvi čistoče si v Nemčiji lahko kaznovan.

KLEMEN KASTELEC:

1* Potoval sem v Švico na smučanje.

2* Ogledal sem si aktivnosti na

zaledenelem jezeru, konjske

dirke, voţnjo s formulo ...

Jezero uporabljajo za parkirišče

29


avtomobilov, imajo številne restavracije, športne dvorane in še marsikaj zanimivega.

Najslabša izkušnja je bila smučanje pri temperaturi – 30 °C. Dobrih izkušenj pa se niti ne da

opisati, vsakdo mora iti preprosto tja, da se sam prepriča, kako se tam ţivi.

3* V primerjavi s Slovenijo so ekološko bolj ozaveščeni, ljudje so zelo natančni, hočejo imeti

vse urejeno.

MARIJA KUTNAR:

1* Potovala sem v Italijo – Benetke – z namenom, da bi si ogledala mesto.

2* Ogledala sem si beneške ulice, ki so

kot labirint, stolp Campanile, s katerega

je zelo lep razgled na beneške ulice in

kanale, notranjost Doţeve palače, ki jo

krasijo velike slike po vseh sobah, trg

in cerkev sv. Marka, most Rialto …

Edina slabost, ki sem jo doţivela, je bil

smrad po ulicah, zanimiva izkušnja pa

je bilo stranišče, ki ga je bilo treba

plačati, s sošolko sva hoteli iti skupaj čez plačilno pregrado, a naju je zalotil

varnostnik in se je morala ena od naju vrniti na konec vrste.

3* Pri nas tako čudovitih stvari ni moč videti, zato je treba izkoristiti priloţnost in si ogledati

čudesa sveta. Tudi v Sloveniji imamo mnogo lepih stvari, stavb, pokrajin itd. Vsaka deţela je

po svoje lepa.

DENIS SRČIČ

1* Potoval sem na počitnice v Tunizijo.

2* Bil sem na tridnevnem safariju, ogledal sem si znamenitosti Tunizije, rimski

kolosej,vodnjak iz rimskega časa, ogledal sem si tudi ţivljenje druţine pod zemljo in razne

muzeje. Videl sem mesto iz peska in vode in prostor, kjer se

je snemal film Vojna zvezd. Obiskal sem tudi glavno mesto

Tunis, ki je znano po hišah z belo fasado ter modrimi vrati in

okni.

Ni mi bilo všeč, da si moral za

vsako stvar, ki si jo kupil, nujno

pustiti napitnino, domačini

dobesedno kradejo turistom.

Drugače pa mi je bilo potovanje

všeč, saj sem videl veliko novih stvari.

3* Menim, da je Tunizija manj razvita od Slovenije, nimajo črpalk,

ob cestah so postavljeni zabojčki z bencinom, »plačaš in greš«,

imajo zanimiv slog hiš, vse enake, kar pri nas ne moremo videti, imajo veliko izbiro hrane, ki

je zelo raznovrstna in pripravljena na različne načine.

Polona Gregorčič, G3a

30


SREDOZEMSKI DRŢAVI NA ČRKO T

Drţavi imata poleg Sredozemskega morja več skupnih

točk.

Obe drţavi, Tunizija in Turčija, sta v zadnjem času

turistično zelo zanimivi za slovenske goste. Najbolj

pogosto vzamemo Slovenci enotedenske počitnice »all

inclusive« ter tako uţivamo v izobilju drugačne (a nam

prirejene) hrane in seveda tudi pijače. A ţe pri slednji se

zastavi vprašanje, ki se nanaša na pitje alkoholnih pijač.

Namreč obe drţavi sta muslimanski drţavi in islam naj bi prepovedoval alkohol. Vendar, brez

skrbi. V Tuniziji poskrbijo, da si evropski gostje v hotelih lahko

privoščijo različne vrste (tudi evropskih) alkoholnih pijač, tako da

kozarec piva v vročem poletnem dnevu (ali večeru) za Slovenca

ni zgolj poboţna ţelja. V Turčiji pa so pro-evropske reforme

Atatürka v prvi polovici 20. stoletja poskrbele, da »prepoved«

pitja alkohola ostane zgolj priporočilo, saj prekomerno pitje

alkohola škodi organizmu. V vročih puščavskih deţelah, kjer je

islam nastal, pa še posebej negativno vpliva na človekovo

zdravje, in Turki ne samo, da radi uţivajo v kozarcu rujnega, ga

tudi pridelujejo. V obeh drţavah pa zelo radi ponudijo čaj.

Slovenci radi dobro jemo in tudi zato nas precej skrbi, kaj in kako dobro bomo v teh skoraj

eksotičnih drţavah jedli. Sicer je hrana resda nekoliko drugačna, vendar je bolj kot na okus

potrebno paziti na njeno neoporečnost. Čeprav turistične agencije zatrjujejo, da je hrana v

tunizijskih hotelih bolj evropska, pa se hitro zgodi, da

se evropski turist znajde v primeţu črvičenj in

pogostejših obiskov stranišč. Ob teţavah je dovolj le

priti v lekarno in pokazati predel telesa, ki povzroča

teţave, in ţe farmacevti ponudijo močna zdravila, ki so

dostopna brez recepta pa tudi bolj dostopna denarnici in

povrhu vsega zelo hitro delujejo.

Omenila sem, da sta obe drţavi muslimanski drţavi. A

evropski turist kaj hitro opazi razliko, predvsem v

arhitekturi mošej. Zadrţane Slovence, ki jim gre v nos gradnja dţamije v Ljubljani, najbolj

moti raketi podoben minaret, ki pač sodi zraven, a kot oni trdijo, ne v slovensko pokrajino

polno cerkva z zvoniki. Taki tipi dţamij so značilni za turški tip gradnje, kot je primer (sicer z

več minareti postavljene) Modre mošeje v Istanbulu. No, pravo presenečenje je bila v tem

pogledu Tunizija, kjer minareti niso prav nič podobni »raketam«, ampak umetniško

okrašenim stolpom različnih oblik, kot na primer mošeja na obrobju Tunisa na sliki. A največ

minaretov je podobnih primorskemu tipu cerkvenega zvonika.

Ker je obema drţavama skupno Sredozemsko morje, imata tudi

skupno zgodovino. Še posebej čas antike, ko se na ozemlje obeh

razširijo Rimljani. A usoda je različna. Rimljani so po treh vojnah

popolnoma uničili punsko kraljestvo Kartagino.

Zemljo porušenega kraljestva so posuli s soljo, da tam nikoli več

ne bi raslo rastje in omogočilo novo ţivljenje. Pa prav oni so ţe

31


čez dvesto let na istem prostoru zgradili novo mesto Kartagina, ki je bilo glavno mesto

province Afrika. Turčija take zgodovine nima. A prav ta drţava ima daleč največ in najbolje

ohranjenih antičnih ostankov (na sliki ostanki svetovno znane Troje).

Obema drţavama je skupna pomembna politična oseba, ki je radikalno spremenila ţivljenje

navadnih ljudi in ugled drţave v Evropi in svetu. Ţe prej omenjeni Mustafa Kemal [Modri]

paša Atatürk (1881–1938) je s svojimi reformami po 1. svetovni vojni popeljal Turčijo v

moderno evropsko druţbo in Turki kljub svojemu

islamu, ki se ga Evropejci tako bojijo, ţivijo zelo

podobno ţivljenje našemu. Še posebej ta trditev velja

za zahodni del drţave in njen obalni pas. Ta del

drţave je tudi najbolj razvit in bogat (predvsem zaradi

turizma). Zanimive so

Atatürkove reforme, ki so

ločile cerkev od drţave.

Ţenskam je prepovedano

imeti zakrit obraz, na

določenih predelih drţave, kot je na primer Atatürkov mavzolej v

Ankari, pa so tradicionalna oblačila celo prepovedana. Pravni sistem

je mešanica francoskega, švicarskega in italijanskega in je zelo

naklonjen ţenskam. Atatürk je še danes izredno spoštovan in v

vsakem naselju mu je posvečena ulica, park ali pa je vsaj obešen

njegov veliki portret, če ţe prostora za kip ni bilo najti (kot je primer

kipa v primorskem letovišču Kuşadasi).

Najbolj zanimiva se mi je zdela zgodba o nastanku turških priimkov, namreč Turki jih pred l.

1934 niso poznali. Tako je Kemal paša naročil, da si morajo Turki podeliti priimke in jim je

za to pustil tri mesece časa. Ob veliki neizobraţenosti so mnogi prebivalci izkoristili pojave v

okolju in se po njih tako poimenovali. Na primer, če je na dan, ko so se prijavili na uradu,

ravno deţevalo, so se mnogi poimenovali Deţ, ob poti na urad je videl zanimiv kamen in

postal g. Kamen. Seveda je tekom desetletij tako kot pri nas prišlo do manjših sprememb v

izgovorjavi ali zapisu, tako da se potomci g. Deţa imenujejo tudi Diţ ali Dәž. Veliko čast pa

je velikemu predsedniku dodelil takratni parlament, ki mu je podelil priimek Atatürk, kar

pomeni Oče Turkov in je zakonsko prepovedal, da bi se kdor koli kasneje tako poimenoval.

Ker predsednik ni imel svojih otrok, je ostal resnično edini, ki je nosil ta priimek.

Če v Turčiji še danes spoštujejo in slavijo Atatürka kot pomembnega moţa, ki je popeljal

drţavo v moderno evropsko druţbo, pa ima Tunizija trenutno predsednika, ki s svojo

diktaturo močno vpliva na ţivljenje Tunizijcev. Benali je predsednik, čez katerega ne sme

nihče v drţavi reči ţal besede. Pa čeprav bi nekdo ob pogovoru o zakonih komentiral: »Tako

je Benali rekel,« bi ga lahko zaradi tega zaprli. Kljub

strogemu reţimu, pa se g. predsednik zaveda

pomena določnih vej gospodarstva za drţavno

blagajno in temu primerno uvaja posebne zakone.

Po 11. septembru, ko sta Evropa in Amerika izvajali

gonjo proti muslimanom tako v Iraku kot v

Afganistanu, je Benali zakonsko določil, da se

morajo moški briti in je njihova brada lahko dolga

maksimalno za debelino prsta, pa še to le v primeru,

če so verski usluţbenci. Zakaj? Da bi se turisti v

deţeli počutili varno in bi mednarodne medijske

32


korporacije izločile Tunizijo iz predstavljanja kot eno tistih muslimanskih drţav, kjer ţivijo

talibani, saj jih na cesti ne bi mogli prikazati, in na ta način turizem v drţavi ne bi trpel. Ker je

turizem glavna gospodarska panoga, je za varnost izredno poskrbljeno. Po cesti se sprehaja

ogromno policistov (ki jih je prepovedano fotografirati, prav tako tudi ţenske), ki imajo ves

čas nadzor, vojska skrbi za varnost na letališčih, pristaniščih in večjih prometnih kriţiščih.

Ravno zaradi slednjih uniformiranih moţ je kriminaliteta v drţavi zelo nizka in tudi taksisti

skrajno previdno ravnajo s turisti.

V Tuniziji vode primanjkuje, saj ima cela drţava zgolj eno stalno tekočo reko, ki ne presahne.

Vpliv Sahare pa je zelo velik. Temu primerna je cena vode, saj je liter vode moţno kupiti za 2

litra bencina. No, v Turčiji je ravno obratno, saj je vode na pretek. Tako zelo veliko jo je, da

se lahko voznik avtomobila ustavi na kateri koli postojanki in si postreţe vodo za čiščenje

svojega jeklenega konjička, in to brezplačno. Ob zavedanju, da naftni derivati močno

onesnaţujejo okolje, imajo mnogi vozniki svoje konjičke predelane na plinski pogon, pa tudi

na elektriko ali vodik. Pa še ceneje je, pravijo.

Tako Turčija kot Tunizija sta turistično izredno privlačni drţavi. Turist je spoštovan in lepo

postreţen. Poleg lepote narave (predvsem morja) in zgodovinskih znamenitosti imajo tudi

dodatno kulturno-rekreativno ponudbo z izredno prijaznostjo in ustreţljivostjo, ki prepriča

slehernega turista.

Branka Petkovšek

POTEP PO LONDONU

London, ki preseneča za vsakim vogalom, ponuja vse. Pa saj to niti ni nenavadno,

spomnimo se namreč, da je bil London središče velikega imperija.

London je glavno mesto Zdruţenega kraljestva

Velike Britanije in Severne Irske. V njem ţivi preko

7 milijonov prebivalcev, ustanovljen pa je bil kot

Londinium, središče rimske province Britanije, in je

pozneje postal glavno mesto Britanskega imperija.

To je tudi mesto, v katerem se vsak dan govori

okrog 200 jezikov, ponuja ogromno raznih

turističnih, športnih in kulturnih priloţnosti.

London je od Slovenije oddaljen 1.500

kilometrov. Z letališč, kot so na primer Gatwick

(na tem letališču pristajajo Adriina letala),

Stansted (Easyjet in Ryanair) ali Luton in so

pribliţno dobre pol ure oddaljena od mesta, so na

voljo precej ugodne in zelo pogoste povezave z

vlakom ali avtobusom do samega središča

Londona.

Mesto London si v enem letu ogleda pribliţno 20

milijonov turistov, zato za ogled mesta

priporočam avtobus in/ali podzemno ţeleznico ter

33


taksije. Seveda pa si boste bolje ogledali to prečudovito mesto, če greste peš. Legendarna

podzemna ţeleznica se imenuje »tuba«, ima več kot 400 km prog, stara pa je ţe več kot

stoletje.

Ţe v samem strogem centru mesta si lahko ob reki Temzi

ogledate znamenito turistično kolo, imenovano London

Eye. Gre za nekakšen vrtiljak, kolo s kapsulami, v katere

vstopite in se peljete na panoramsko voţnjo. Kolo se

premika zelo počasi, tako da zares lahko uţivate v

razgledu in posnamete kako fotografijo ali dve. Voţnja

traja pribliţno pol ure, v tem času pa si lahko iz zraka

ogledate 30 londonskih znamenitosti. Tu je še znameniti

Big Ben (v stolpu ima 13 ton teţek zvon) in parlament,

streljaj od parlamenta pa je v majhni uličici tudi

slovensko veleposlaništvo. Kulturno in zgodovinsko bogati London ponuja mogočno izbiro

muzejev in galerij, vstop v mnoge je brezplačen, pri drugih zahtevajo sicer vstopnino, vendar

se le pozanimajte za kakršne koli ugodne ponudbe, aktualne ob vašem obisku. Med najbolj

priljubljenimi je British Museum v neposredni bliţini

postaje podzemne ţeleznice Russell Square, povsem v

mestu, v neposredni bliţini Trafalgar Squara, sta

National Gallery in muzej National Portrait, ob reki sta na

ogled še Tate Modern in Tower of London, kjer hranijo

kraljeve dragulje in ostali nakit ter dragocene kamne. Ne

pozabite tudi na ogled Tower Bridgea, to je mostu, ki se

odpre oziroma dvigne, da lahko ladje nadaljujejo pot po

reki. Za otroke in odrasle je zelo privlačen Science

Museum. Tu je še London Aquarium oziroma Londonski

akvarij. Radi se pohvalijo, da gre za največjo evropsko

razstavo ţivljenja v akvarijih.

London mnoge privlači kot nakupovalna meka, naj gre za izdelke priznanih modnih

oblikovalcev, antične mojstrovine, številne razprodaje ali pa redne nakupe. Za ogled

najnovejšega dogajanja med oblikovalci predlagam Dover Street Market v Mayfairu, v

Brownsu (ali Brown's) si bodo sladokusci privoščili

najboljše od najboljšega in pustili v trgovini malo

premoţenje za vrhunske kreacije. Ţepu prijaznejši pa so

Top Shop, H&M, Zara, Gap, Mango, Accessorise in

številne druge trgovine, vse dostopne v samem središču

mesta. Ne spreglejte tudi znamenitega Hamleysa na

Regent Streetu, verjetno svetovno najbolj znane in ene

največjih trgovin z igračami.

Tjaša Ţibert, G1a

34


EKO KOTIČEK

POROČILO: EKO BRALNA ZNAČKA 2009

V okviru EKO šole smo letos pripravili tudi projekt EKO bralna značka. Sodelovalo je sedem

dijakov od desetih prijavljenih, in sicer Nevena Đurković, Eva Ilenič, Anita Kaplan, Tina Lunder,

Teja Šinkovec, Matic Zidanič in Tjaša Ţibert (vsi G1a). Vsak od njih je moral prebrati vsaj eno

knjigo z ekološko tematiko iz ponujenega seznama. Odločili so se za zgodbi Aksinje Kermauner

Juhuhu in ena gnila plastenka ter Mateja Dolenca Ozvezdje Jadran. O prebranem so morali

napisati obnovo in razmišljanje o v delu izpostavljeni ekološki problematiki. Rok oddaje je bil 27.

november 2009. Izdelke sem pregledala, dijaki pa so izpisali svoje najboljše misli. Te smo nalepili

na plakata, ki so ju dijaki oblikovali, porisali in nato razstavili na hodniku Srednje gradbene in

lesarske šole. Izdelavo plakatov in razstavo smo poslikali. Vse dijake sem nagradila z odlično

oceno.

Razmišljanje ob prebrani knjigi z ekološko tematiko

So trenutki, ko smo srečni, zadovoljni, in trenutki, ki jih moramo preţiveti. Pa ni pomembno, v

kakšnem okolju ţivimo. Če bi se vsak od nas potrudil, bi bil svet vsaj malo lepši.

Ko sem prebrala knjigo Aksinje Kermauner Juhuhu pa ena gnila plastenka, sem se šele začela

zavedati, da se vsi skupaj obnašamo kot veliki onesnaţevalci okolja. Če en človek vrţe papirček

na tla, to ni veliko, če pa ga vrţe vsak Evropejec, nastane papirčkov velik kup. Ta primer lahko

prenesemo na izrabo elektrike, vode, kopičenje odpadkov, pretiran promet …

Nastale teţave, za katere so krive naftna, kemična, avtomobilska … industrija so prevelike, da bi

jih rešil posameznik.

Moti me tudi pretirana javna razsvetljava, saj menim, da bi bilo dovolj, če bi gorela vsaka druga

javna svetilka.

Pa kmetijstvo. Človek bi pozidal vsa polja. Ne vem, kaj bomo jedli …

Ni dovolj, da skrbimo samo za ekološkost lastnega gospodinjstva. Treba je dvigniti splošno

ozaveščenost ljudi, da bodo volili stranke, ki bodo svoj program utemeljile na skrbi za okolje.

Javno mnenje mora pritisniti na vlado, ta pa mora sprejeti ukrepe zoper največje onesnaţevalce.

To seveda ni dovolj, je pa začetek. Vsak posameznik je pri tem pomemben, saj lahko z dejanji in

zgledom veliko pripomore k temu, da se bo naš planet ohranil tudi za naslednje generacije.

Tina Lunder, G1a

Dejanja, opisana v knjigi Juhuhu pa ena gnila plastenka, se mi zdijo skrajno nesramna in kdor

tako dela, je neodgovoren in nezrel.

Nikoli ne vemo, kdaj nas lahko preseneti resnična novica o koncu sveta. Zato bi morali takoj

prenehati z velikimi ali malimi onesnaţevalskimi dejanji. Če samo en človek pusti v naravi vsak

dan samo eno smet, se jih v enem letu nabere zelo veliko. Lahko bi bili vsaj malo hvaleţni naravi

in je ne bi tako zaničevali, ampak ji pomagali, da bi bila še dolgo lepa. Nekateri imajo srce kot

kamen in se za lepoto neokrnjene narave ne zmenijo. Samo en človek ne more vplivati na celoten

ekosistem, to moramo narediti vsi skupaj, zdruţeni v eno. Ozonska luknja se iz dneva v dan veča

in tako škoduje ljudem, ţivalim, rastlinam in ostalim organizmom. Če bi se vsaj malo zamislili

nad tem, kako bomo za svoje uničevanje kaznovani, bi začeli ukrepati takoj, še preden bo

prepozno, kajti ţe jutri je lahko usodno.

Uničujemo gozdove z rušenjem dreves, zrak s plini iz prevoznih sredstev, morja z

onesnaţevanjem in razdiramo domove ţivalim. Tudi ţivali se borijo za preţivetje. Ljudem ni

vseeno, če ostanejo brez strehe nad glavo. Kako pa se počutijo ţivali? Nič bolje, a na to nikoli ne

pomislimo. Vedno skrbimo samo zase, za ostalo pa nam je vseeno, kar je zelo narobe. Če bi lahko

popravila vso škodo, ki smo jo naredili naravi, bi to storila ţe zdavnaj. A kaj, ko sama tega ne

35


zmorem. K temu moramo pristopiti skupaj. Narava bi tako laţje okrevala in ljudje bi bili srečni ter

ţivali varne v svojih domovih. To zaradi izsuševanja jezer in uničevanja gozdov ni mogoče.

Ţelim, da bi bila narava takšna, kakršna je bila včasih. A kaj, ko moţem s kravatami tega ne

morem povedati. Tudi če bi jim lahko, mojih ţelja ne bi upoštevali. Ampak če ţelimo še nekaj

časa ţiveti na tem planetu, bi me morali poslušati.

Anita Kaplan, G1a

FOTOGRAFIJE

Fotografija 1: izbiranje najboljših misli

Fotografija 2: izdelava plakata

Fotografija 3: razstavljena plakata

Fotografija 4: sodelujoči pred razstavljenima

plakatoma

Mentorica EKO bralne značke, Maja Mišmaš, prof.

36


INTERVJU Z GORANOM MAKARJEM

Na naši šoli se bo naslednje šolsko leto začel izvajati program okoljevarstveni tehnik. O tem

smo se pogovarjali z Goranom Makarjem.

Od kod ideja za pripravo tega programa?

Pred šestimi leti smo na pobudo komunalnih podjetij in gospodarstva ter Ministrstva za okolje

in prostor na CPI-ju pripravili poklicni standard, iz katerega je pred tremi leti nastal

okoljevarstveni tehnik – poklic bodočnosti.

Ste eden izmed pripravljavcev tega programa. Zakaj so izbrali ravno vas?

Naš Šolski center je bil prepoznan kot najprimernejši nosilec razvijanja novega programa na

področju varovanja okolja, ker smo bili ţe nosilci postavitve študijskega programa Komunala

in tudi prenove le-tega v Varstvo okolja in komunala ter nosilci priprave samih poklicnih

standardov. Vodstvo centra je ocenilo, da sem za to nalogo najprimernejši. Upam, da sem

upravičil njihovo zaupanje in izpolnil pričakovanja.

Kaj prinaša program okoljevarstveni tehnik?

Na področju izobraţevanja je to zagotovo dodatna moţnost izbire za učence v OŠ pri

pomembni ţivljenjski odločitvi. Na področju zaposlovanja pa bodo bodoči strokovnjaki

tehničnega varovanja okolja zapolnili precejšnjo vrzel.

Kakšne so možnosti nadaljnjega študija in zaposlitve?

Študirali bodo lahko na Višji strokovni šoli v študijskem programu VARSTVO OKOLJA IN

KOMUNALA ter na fakulteti FINI pri nas na Šolskem centru. Ob tem je moţnost študija še v

Velenju, Ljubljani in Novi Gorici. Okoljevarstveni tehniki se bodo lahko zaposlili v

komunalnih podjetjih, v lokalnih skupnostih ter v gospodarstvu, kjer bodo reševali probleme

vplivov na okolje predvsem na njihovem izvoru.

V Sloveniji se izvaja tudi program naravovarstveni tehnik. V čem se razlikuje od

programa okoljevarstveni tehnik?

Povezuje jih predvsem skupni cilj – ohranjanje našega planeta Zemlje. Razlikujeta pa se glede

na področje svojega delovanja. Okoljevarstveni tehnik skrbi za zmanjševanje vpliva človeka

in njegovih dejavnosti na okolje z različnimi tehnikami varovanja okolja. Naravovarstveni

tehnik pa skrbi za zaščito rastlinskih in ţivalskih vrst, njihovega naravnega okolja ter za

zaščito naravnih območij.

In čisto za konec še eno bolj osebno vprašanje. Kako vi vidite razvoj tega področja?

Področje varovanja okolja je področje, s katerim se zadnja leta Evropa zelo intenzivno

ukvarja in posledično tudi Slovenija. V novi zasedbi komisije EU je te dni dr. Janez Potočnik

prevzel področje okolja in napovedal: »Evropa bo zelena ali je ne bo. Zemlja bo moder planet

ali pa je ne bo.«

Osebno menim, da nas pri učinkovitem varovanju okolja zavira potrošniška druţba v kateri

ţivimo, zato je potrebno čim več strokovnjakov in ekološko osveščenih ljudi, ki bodo

pritisnili na kapital in politiko k trajnostnemu ravnanju, sicer nas bo trenutno prevladujoča

potrošniška druţba zapeljala v slepo ulico. Tu je področje varovanja okolja s svojimi

strokovnjaki zagotovo prava rešitev za svetlejšo bodočnost.

Maja Weiss, prof.

37


Kaj je novega na naši šoli?

VSE OKOLI NAS

PODJETJE, KI

ODVAŢA ODPADKE

ZASVOJENOST

PTICE SELIVKE

LISTNATO DREVO

ZGODOV. ČASOVNO

OBDOBJE

POMLAD

ZDRAVILO ZA

GLAVOBOL

ŠPORT NA ASFALTU

NARAVNI OSNOVNI

MATERIAL

NAČIN IZDELAVE

IDOL

SLOVENSKI ŠPORTNI

DNEVNIK

2010

POUDARJENA

ZAČETNICA

avtor: Goran Makar

38


VSEGA PO MALO

TEEN DIARY

It is Saturday and I am still awakening. My parents live in the same house, but I have my own

apartment. Only a wall separates us. I lie in for a little bit, so that I can catch on my sleep

during the week. Right beside me is my cat Miki and he wakes me up.

I make a cup of coffee and my boyfriend keeps me company. We go to the parents’

apartment, where breakfast is waiting for us. Then the morning passes as usual. I clean up the

house and I listen to the music. Usually I also help with the lunch.

We all sit at the table: my mother, my father, my two brothers and my boyfriend. After that I

clean the table and I go to sleep. In the afternoon, I go for a walk through Novo mesto. When

I get back, I sit down in front of the computer and check my emails, chat with my friends and

surf the Facebook.

The afternoon is almost over now, it’s getting dark. I prepare my clothes and have a shower. I

go out with my friends and get back in the late morning hours. Sometimes we go to the

movies or visit any bar where we sometimes have an alcoholic drink, which is evidently

prohibited. If I come back late the next morning, my father and mother get really angry.

The rest of the day, of course, I sleep. I wake up when I am hungry. But not for long. I

only check if everything is all right and then I go back to sleep, thinking that the next day is

Monday morning and I will be in school.

Maruša Gregorič, G2a

JOKES

KNOCK KNOCK JOKES

Knock Knock!Who’s there?Rabbit.Rabbit

who?Rabbit up carefully, it’s a present!

Knock Knock

Who's there?

Abbott!

Abbott who?

Abbott time you answered the door!

Knock Knock

Who's there?

Abe!

Abe who?

Abe C D E F G H...!

TEACHER: Maria, go to the map and find

North America

MARIA: Here it is.

TEACHER: Correct. Now class, who

discovered America?

CLASS: Maria.

TEACHER: Donald, what is the chemical

formula for water?

DONALD: H I J K L M N O.

TEACHER: What are you talking about?

DONALD: Yesterday you said it's H to O.

TEACHER: George Washington not only

chopped down his father's cherry tree, but

also admitted it. Now, Louie, do you know

why his father didn't punish him?

LOUIS: Because George still had the

axe in his hand.

TEACHER: Harold, what do you call a

person who keeps on talking when people

are no longer interested?

HAROLD: A teacher

39


A history joke

Who invented fractions?

Henry the 1/8th!

What are prehistoric monsters called when they

sleep?

A dinosnore!

What is the fruitiest lesson?

History, because it's full of dates!

What language do they speak in Cuba?

Cubic!

Why did the stupid racing driver make ten

pitstops during the race?

He was asking for directions!

How many balls of string would it take to reach

the moon?

Just one if it's long enough!

If Ireland sank into the sea, what county

wouldn't sink?

Cork!

How do we know that the Earth won't come to

an end?

Because it's round!

A history joke

How did the Vikings send secret messages?

By norse code!

A history joke

Why did the knight run about shouting for a tin

opener?

He had a bee in his suit of armour!

A history joke

Teacher: Who can tell me where Hadrians Wall

is?

Pupil: I expect it's around Hadrian's garden,

Miss!

A history joke

Why were the early days of history called the

dark ages?

Because there were so many knights!

What's black and white all over and difficult?

An exam paper!

A history joke

Why aren't you doing very well in history?

Because the teacher keeps asking about things

that happened before I was born!

Jan Štravs, L2b

40


REDEWENDUNGEN (pregovori)

der Apfel fällt nicht weit vom Stamm – jabolko ne pade daleč od drevesa

Gewohnheit ist eine zweite Natur – stara navada ţelezna srajca

eine Schwalbe macht noch keinen Sommer – ena lastovka še ne prinese pomladi

Liebe geht durch den Magen – ljubezen gre skozi ţelodec

wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse – kadar mačke ni doma, miši plešejo

alles kostet seine Mühe – brez muje se še čevelj ne obuje

auf Regen folgt Sonnenschein – za deţjem posije sonce

Geld wie Heu haben – imeti denarja kot pečka

die Zeit heilt alle Wunden – čas celi vse rane

Hund, der bellt, beißt nicht – pes, ki laja, ne grize

mehrere Eisen im Feuer haben – imeti več ţelez v ognju

Lügen haben kurze Beine – laţ ima kratke noge

Lachen ist die beste Medizin – smeh je najboljše zdravilo

die Hoffnung stirbt zuletzt – upanje umre zadnje

aller Anfang ist schwer – vsak začetek je teţek

arm wie eine Kirchenmaus – reven kot cerkvena miš

eine Hand wäscht die andere – roka roko umije

ein Mann von Wort sein – biti moţ beseda

ohne Fleiß kein Preis – brez dela ni jela

Hochmut kommt vor dem Fall – kdor visoko leta, nizko pade

das kann einem alle Tage passieren – nesreča nikoli ne počiva

aus den Augen, aus dem Sinn – daleč od oči, daleč od srca

daraus wird nichts – iz te moke ne bo kruha

es ist nicht alles Gold, was glänzt – ni vse zlato, kar se sveti

Melita Nečemer, G4a

41


ŠPORTNI PARK STOŢICE

Lokacija: Stoţice, Ljubljana

Datum gradnje: 2009–2011

Športni park Stoţice bo zgrajen na območju nekdanje gramoznice Stoţice v Ljubljani.

Razprostiral se bo na več kot 20 hektarjih površine. Športno-trgovski kompleks bo zajemal

stadion s 16.038 sedeţi, športno dvorano z 12.480 sedeţi, številna zunanja igrišča, parkirišča

in parkirno hišo za okoli 3.500 vozil ter ogromni trgovski center na pribliţno 80 tisoč

kvadratnih metrih površine. Kompleks bo imel samostojni uvoz na obvoznico preko

obstoječega rondoja Tomačevo ter neposredni dostop na novo mestno vpadnico, Titovo cesto

(Štajerska cesta), ki se bo hkrati gradila. Večji del kompleksa bo pod zemljo, razen stadiona in

športne dvorane, ki bosta gledala nekaj metrov nad zemljo. Trgovski center bo največji v

drţavi in eden največjih podzemnih trgovskih centrov v Evropi.

Pogled od strani

Tloris

Pogled v notranjost

Gregor Kek, G2a

42


DOBRAVA – THE PLACE WHERE I LIVE

Dobrava is a village, located in the south-east of Slovenia. It’s a really old village because

there are still some remains of the old buildings. But these days there are lots of new houses

which were built in the last 5 years. The current population is about 80 people, I wouldn’t

really know because I’ve stopped counting. There are a lot of newcomers, who came from

the cities. We also have a church located in the middle of the village. It is said that two bombs

were dropped on it during the second world war, but none of them exploded. People are

difficult to describe because some are really friendly and some aren’t. Those who are friendly,

will always say hello and invite you to have a glass of wine with them. The village is

surrounded by beautiful nature, there are a lot of forests on one side and vineyards on the

other. Most of the people go to

work in the morning, so there

aren’t really any signs of life till

the afternoon when people come

home from their jobs, kids come

from school and you can see the

children playing games, old

grannies chatting about their

gardens and old men sitting under

the old oak tree chatting about the

things going on around the world.

When the night falls, you get a

magical impression of the village

because it’s a place of warm lights

playing with moonlight. I wouldn’t

give my home village away for

anything in the world.

Matija Tomšič, L2b

Michelle Paver: IZTREBLJEVALEC DUHOV

PREBRALI SMO

Glavni junaki šestega in zadnjega dela pustolovske knjige so Torak, Renn in Volk. Zgodba se

odvija v času, ko je bila Evropa še obdana z gozdom, snegom in ledom. Ljudje so bili

razdeljeni v klane, imenovani po ţivalih, ki so ţivele v njihovem predelu gozda: Krokarjev

klan, Klan rdečega jelena idr.

Torak se odpravi po sledeh Eostre, še zadnje izmed Poţiralcev duš, ki hoče njegovo dušo

sveta in dušo Duhaselca, da bi zavladala ţivim in mrtvim. Renn se odpravi za njim. Med potjo

se najdeta, pridruţi se jima tudi Volk, Torakov »brat«. Na Gori duhov Torak s pomočjo starih

in novega prijatelja Temnega premaga Eostro. Na koncu romana se Torak in Renn odpravita

na raziskovanje gozda na drugi strani Gore duhov.

To knjigo bi priporočila tistim, ki jih zanima, kako so ţiveli, ko je bila Evropa še pod ledom

ter kasneje v gozdu, kako so se prehranjevali, v kaj so verjeli …

Marija Kutnar, G3a

43


Leila: POROČENA POD PRISILO

Sanje vsake majhne punčke so najti svojega princa na belem konju in se poročiti iz ljubezni.

Leila je Maročanka, ki z druţino ţivi v Franciji. Ker je muslimanske vere, se mora prilagajati

strogim tradicionalnim običajem, ki se njej zdijo grozni. Zahteva, da se poroči z neznanim

moškim, ki je bil od nje 15 let starejši, je bila zanjo kaplja čez rob. Po prislini poroki v

Maroku se Leila odloči, da se bo zakona osvobodila in ţivela svobodno, kot si je ţelela.

Močna tradicija pa Leilo le še spodbudi in s pogumom …

Dan Brown: ANGELI IN DEMONI

Tina Uhan, G4a

Absolutno ena največjih uspešnic, ki je poţela veliko medijskega slovesa.

Papeţ umre, zato so ostale kardinale zaprli v Sikstinsko kapelo, da bi izglasovali novega

papeţa. Teţava pa se pojavi, ko štirje kardinali manjkajo, in zdi se, da so se vdrli v zemljo. So

jih ugrabili? Tako so spet oţiveli Iluminati, da bi uresničili starodavno zaobljubo – uničiti

Vatikan. Knjiga je zelo napeta, polna ugank, ki jih je potrebno rešiti, da bi ujeli Iluminate.

Somaly Mam: MOLK NEDOLŢNOSTI

Tina Uhan, G4a

Osebna izpoved ţenske iz Kambodţe. Boj proti trgovanju z ljudmi in zlorabljanju otrok.

Ob branju te knjige se zamisliš, kako lepo ţivimo v Sloveniji. V knjigi opisuje revščino ljudi

v Kambodţi in kaj bi ti naredili za le nekaj denarja ali kruha. Prodaja lastnega otroka in

nasilje, ki ga morajo te uboge deklice in tudi dečki prestajati, so grozljiva dejstva. Pojavi se

tudi prostitucija, toda večino deklic so posiljevali. Somaly pa se ni mogla nikomur pritoţiti …

Ţalostna zgodba, ki pa je hkrati poučna. Somaly je z moţem ustanovila organizacijo Afesip,

ki skrbi za reševanje, rehabilitacijo in vnovično vključevanje ţrtev prostitucije v druţbo.

David Hill: VRAČANJE

Tina Uhan, G4a

Kratka in lahkotna knjiga za preprosto večerno branje. Mladi voznik Ryan se s prijatelji

odpelje z avtom. Vse je bilo v redu, dokler ga nista prijatelja začela ovirati in motiti pri

voţnji. Tako se je zgodila nesreča – na cesti se je pojavila Tara, ki jo je Ryan zbil. Groza!

Zanimivo razpletanje dogodkov, počutje in odgovornost, ki jo je mladi voznik čutil do

dekleta.

Tina Uhan, G4a

44


HOROSKOP ZA LETO 2010

OVEN: Nadaljujejo se dileme, ki vas spremljajo od jeseni 2009. S tem, da se boste od

marca, še pred vašim astrološkim obdobjem, naglo zbudili in vse skupaj rešili z enim

odločnim udarcem! Takrat boste dokazali svoj vročekrvni temperament, posebno, če

gre za večjo spremembo v karieri ali druţini. V ljubezni pa niste tako odločni, nikakor

ne morete priti na zeleno vejo. Iskali boste druţbo, ki je drugačna od dosedanje. To bo

sproţilo nekaj začetnih teţav ob privajanju, a tudi to je bolje, kot da bi obtičali pri

starem.

BIK: Po letu, zaznamovanem z ljubezensko sušo, ko se je šele od jeseni nekaj

premaknilo naprej, sledi nekaj povsem drugačnega. Pod vladavino Jupitra v kozorogu

boste laţje spreminjali navade na vseh področjih, tudi v ljubezni. Privlačijo vas daljave,

mikajo novi ljudje. Ţe v prvih dveh mesecih boste izredno dejavni ravno glede ljubezni

in novih poznanstev, potem se umirjate, toda na kratko. April bo spet v znaku večje

spremembe, nečesa, kar bo pomenilo pravo prelomnico. Leta 2010 se boste prav tako

spominjali po selitvi ali spremembi sluţbe.

DVOJČKA: Vajeni ste iskati bliţnjice in se po moţnosti odločati v zadnjem hipu in na

podlagi trenutnega občutka. To v letu 2010 ne bo več mogoče, kajti začele so se

vibracije vam nasprotujočega zemeljskega elementa. To pomeni, da se boste morali

vsega lotiti resneje, ne glede na to, ali načrtujete več glede poslov ali novost glede

doma in partnerja. Imate občutek, da se morate vedno znova dokazovati in nekoliko

laţje vam bo šele maja ali od druge polovice septembra. Ljubezenske zvezde vas

povezujejo z nekom, ki vam ni preveč podoben.

RAK: Če iščete sorodno dušo, se ţe v prvih treh mesecih novega leta 2010 obrnite

okoli sebe in pozorno opazujte. Morda je bliţje, kot si mislite! Nekaj vas sicer zavira in

zadeva predvsem pravne ali poslovne zadeve, nekaj, kar se bo začelo reševati ţe do

pomladi. Mars vsekakor obeta, da boste dovolj trmasti in bojeviti. Pripravite se na vse,

tudi na to, da se boste morali dogovoriti s tistimi, ki vam do zdaj niso ravno pomagali,

ravno nasprotno. V prvem delu poletja vam bo nekoliko laţje, konec leta pa bo

zaznamovala nova ljubezen!

LEV: Ne morete se znebiti občutka, da nečesa niste končali, in do konca zime se boste

trudili po najboljših močeh, s sicer povprečnimi izidi. V ljubezni najprej prisluhnite in

potem govorite, šele aprila bo ugodno za nove korake. Od polovice maja se bo vse

spremenilo, in sicer s prihodom Marsa v vaš znak. Končno boste dobili dovolj energije

in okoliščine se bodo obrnile v vaš prid, najprej glede sluţbe in študija, potem tudi v

ljubezni počasi prihajate na svoje. Junij, julij in september obetajo zgodbo, ki vam

ogreva srce! Ne morete se umiriti, toda oboţujete prav take strasti!

DEVICA: Znebili se boste mnogih starih strahov. Ţe pred kratkim ste zaslutili, da

zadeve niso tako teţavne, kot se vam je zdelo. Največ novega bo na področju ljubezni

in novih poznanstev. Prav tako boste uspešni pri nadaljevanju študija in

izpopolnjevanju. Vaša ţelja po napredovanju in osvajanju novih trdnjav bo velika.

Sredi pomladi se boste odločili za izredno pogumen korak in s tako izbiro boste mnoge

presenetili! Od jeseni pa razmišljate o spremembi naslova, boljše zdravje in počutje

omogočata resnično pomembne spremembe v vašem ţivljenju!

45


TEHTNICA: Ko se enkrat doseţe ravnovesje, potem je dovolj le malo, da se nekaj vsaj

malo zamaje. In ravno to se bo zgodilo vam, ki ţe nekaj časa čutite, da bi morali bolj

popaziti tako na sluţbene kot na zasebne zadeve. Leto 2010 prinaša več predvsem glede

domačih, trgovskih in nepremičninskih ter pravnih poslov. Poiščite pomoč, posebno do

izteka zime. V ljubezni pa se boste ogreli šele od sredine pomladi, z novico, ki vas

pomirja, in ob potovanju, na katerem boste končno prenovili moči. Tudi september je

eden vaših najpozitivnejših mesecev.

ŠKORPIJON: Otresli se boste ljudi, ki so imeli negativen vpliv na vaše počutje, in se z

vsem srcem posvetili novim poznanstvom. Vsaj z eno, mlajšo osebo ali z nekom, ki se

ukvarja s povsem drugačno dejavnostjo, kot je vaša, bo zaznamovalo ţe prvo polovico

leta in le od vas bo odvisno, kako se bo nadaljevalo. Glede poslov in študija se

osredotočite na izpopolnjevanje in ţe marca lahko vprašate glede napredovanja. Pazite

pri pravnih in domačih zadevah, poiščite pomoč strokovnjaka. Konec pomladi bo v

znaku dvomov, a vse se bo dobro končalo.

STRELEC: Ob začetku leta ne boste najbolj spretni, spet se prepuščate čustvom. Kar

sicer ne bo slabo, saj vas varuje ugodna Venera in lahko začnete zgodbo, ki bo imela še

dve nadaljevanji, in sicer aprila in julija. Vsakič boste sicer čutili, kot da začenjate

znova, čeprav bo morda oseba ista ali pa bo novi partner podoben nekomu iz preteklosti.

Pri poslih pa se drţite le tistega, kar prinaša zasluţek, in za zdaj opustite zidanje gradov

v oblakih. Za uresničevanje sanj so ugodni le september, oktober in začetek decembra.

KOZOROG: Še eno ugodno in uspešno leto: vse to, kar ste začeli v preteklem, lahko

zdaj, v rekordnem roku, pripeljete do cilja. Pa še zabavali se boste in tudi kaj naučili.

Lahko popravite mnoge napake. Vaše srce bo mirneje, Jupiter vam prinaša ljubezen z

veliko začetnico! Zanimivo je, da gre za osebo, ki se bo povsem razlikovala od vaših

dosedanjih partnerjev. Z nekom pa bosta navezala izredno dobre stike, pomembne tudi

za vašo kariero. Le popazite na zdravje, in sicer pozimi, potem se zadeve urejajo in od

avgusta boste spet ţareli.

VODNAR: Niste tako dejavni in dinamični kot po navadi, razen morda februarja, ki bo

v znaku povišane energije. Potem se morate do dobra potruditi, da bi obdrţali sadove

svojega truda. Večkrat boste dobili občutek, da ničesar ne morete dobiti zastonj.

Zavihajte rokave, posebno glede študija in če nameravate spremeniti naslov. Doma se

bojujete za svojo samostojnost, ne morete si prizadevati za tiste, ki sedijo kriţem rok. V

ljubezni bo nekaj več miru, občasno se boste celo vprašali, kam je izginila vaša igrivost!

Le junija in sredi poletja bo tudi v ljubezni vroče!

RIBI: Nekako odleglo vam bo, saj vas nekaj planetov, ki so vam v preteklem letu

zagodli, ne obremenjuje več. Do aprila vas bo varoval in podpiral Mars, krepita se

pogum in odpornost. Dodatna motivacija bo nekaj, kar se bo dogajalo v ljubezenskih

odnosih ali doma. Lahko se boste končno dogovorili z osebo, ki vam bo prisluhnila in se

vsaj poskusila prilagoditi. Sredi pomladi vas mika ţelja, da bi odpotovali ali se preselili,

toda pozor! Dobro premislite, kaj boste dobili. Jesen začenjate nekoliko utrujeni, pozor

glede dokumentov in pri pravnih zadevah.

Polona Gregorčič, G3a

46


KRIŢANKA

Rešitve napiši na spodnje črtice. Rešitev je beseda, sestavljena iz črk

na pikicah.

1. Letni čas, v katerem se prebuja narava.

2. Človek, ki je brez vsakršnih pravic, je nesvoboden in je v lasti

svojega gospodarja.

3. Drug, zaznamovan izraz za verz.

4. Versko in družbeno gibanje, katerega začetnik je bil Martin

Luther.

5. Grška boginja ljubezni.

6. Poškodba človeškega tkiva.

7. Tanka palica za streljanje z lokom.

8. Grški bog vojne.

... __ __ __ __ __

__ __ __ ... __ __

__ ... __ __

__ __ __ __ ... __ __ __ __ __ __

... __ __ __ __ __ __ __

... __ __ __

__ __ __ __ __ ... __

... __ __ __

Eva Ilenič, G1a

Klara Vovk, G4a

47


48

Klara Vovk, G4a

More magazines by this user
Similar magazines