PROGRAMSKO PIRATSTVO IN VLOGA REVIZORJA IS

Glava
Tveganje uporabe nelegalne programske opreme namreč za podjetje lahko
pomeni visoke denarne kazni in hude pravne posledice, hkrati pa tudi izgubo
ugleda in dobrega imena, ki je na neizprosnem globalnem trgu ključnega
pomena za obstanek podjetja. Poleg tega je informacijski sistem podjetja z
namestitvijo piratskih programov veliko bolj ranljiv, saj je izpostavljen črvom,
virusom, trojanskim konjem in drugim škodljivim programskim kodam. Pri tem
seveda ne smemo pozabiti na nezmoţnost dostopa do tehnične pomoči in
posodobitev, ki so na voljo le uporabnikom legalne programske opreme.
2. PROGRAMSKO PIRATSVO
2. 1. Kaj je programsko piratstvo?
V terminološkem slovarju kriminologije in kazenskopravnih znanosti je
piratstvo opredeljeno kot kršitev avtorskih pravic, tj. kot "nedovoljen ponatis,
reproduciranje, kopiranje, presnemavanje intelektualnih ali umetniških dobrin,
zavarovanih z avtorskimi pravicami" (Sket, 1997: 123). Kljub temu piratstvo do
danes še ni bilo pravno enotno opredeljeno, kar velja tudi za slovensko
zakonodajo. Pojma 'piratstvo' slovenska zakonodaja sicer ne uporablja. V
vsakodnevni uporabi pa s pojmom označujemo hujšo stopnjo kršitve avtorskih
pravic tj. kršitve z večjim obsegom, katerega namen je pridobiti premoţenjsko
korist (torej za kršitve na komercialni podlagi).
Za računalniško piratstvo se torej šteje vsaka oblika zlorabe avtorsko
zaščitenega dela. Čeprav oblike zlorabe v grobem določa zakon, sta organizacija
Business Software Alliance (BSA) in slovenska policija »razdelila«
računalniško piratstvo v pet pojavnih kategorij in sicer: ponarejanje
(Counterfeiting), nalaganje na disk (Hard Disc Loading), mehko piratstvo
(Softlifting), dajanje v najem (Software Rental) in piratstvo elektronskih
oglasnih desk (Bulletin Board Piracy). Pri tem je pomembno seveda omeniti še
izmenjevanje datotek preko omreţij P2P (Peer-to-Peer) (ang. file sharing). Pri
tovrstnem izmenjevanju datotek uporabniki nimajo neposredne materialne
koristi, vendar povzročajo programskim hišam in drţavnemu aparatu zajetno
finančno škodo, saj slednje za kopijo programa niso deleţne denarnega
nadomestila oziroma davka na dodano vrednost.
[4]