PROGRAMSKO PIRATSTVO IN VLOGA REVIZORJA IS
PROGRAMSKO PIRATSTVO IN VLOGA REVIZORJA IS
PROGRAMSKO PIRATSTVO IN VLOGA REVIZORJA IS
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
2. 2. Vpliv programskega piratstva na gospodarstvo<br />
Glava<br />
Finančni izpad programskih hiš seveda posledično vpliva tudi na davčne<br />
prihodke drţave in na število novih delovnih mest v informacijski tehnologiji.<br />
Neodvisna mednarodna raziskava, ki jo je v lanskem letu izvedla analitska hiša<br />
International Data Corporation (IDC), je namreč pokazala, da bi zmanjšanje<br />
piratstva programske opreme v EU za 10 odstotnih točk ob trenutni 35-odstotni<br />
stopnji do leta 2009 h gospodarski rasti prispevalo dodatnih 70 milijard evrov, k<br />
davčnim prihodkom 20 milijard evrov in prineslo kar 155 tisoč novih delovnih<br />
mest. Glede na lanskoletno raziskavo organizacije BSA bi v Sloveniji<br />
zmanjšanje piratstva programske opreme za 10 odstotnih točk ob trenutni 48-<br />
odstotni stopnji ustvarilo 1.100 novih delovnih mest, gospodarska rast bi se<br />
povečala za 172 milijonov evrov, davčni prihodki pa za 36 milijonov evrov.<br />
Programsko piratstvo seveda najbolj vpliva na poslovanje »lastnikov«<br />
programske opreme, filmskih posnetkov in glasbenih datotek, saj jim le-to letno<br />
odvzame okrog 19 milijard evrov prihodkov. Raziskava svetovno priznane<br />
francoske analitske hiše je pokazala, da računalničarji dnevno iz svetovnega<br />
spleta dolvlečejo kar 85 odstotkov nelicenčnih datotek. Največ nelegalnih<br />
vsebin se seveda pretaka preko P2P-omreţij.<br />
3. <strong>PROGRAMSKO</strong> PIRATSVO <strong>IN</strong> SLOVENIJA<br />
Glede na poročilo organizacije BSA, ki zdruţuje vodilne proizvajalce<br />
programske opreme, znaša stopnja računalniškega piratstva v Sloveniji kar 48-<br />
odstotkov. Slovenija je bila v lanskem letu po stopnji piratstva na 7. mestu med<br />
drţavami Evropske unije. Najniţjo stopnjo piratstva med članicami EU je BSA<br />
zabeleţila v Avstriji (25 odstotkov), najvišjo pa v Grčiji (62 odstotkov). Stopnja<br />
piratstva v EU je glede na svet znašala v letu 2006 slabih 35 odstotkov.<br />
Slovenija ima relativno visoko stopnjo piratstva, kljub temu da na njenem<br />
ozemlju številne inštitucije skrbijo za boj proti tovrstnemu kriminalu. V prvi<br />
vrsti je tu zakonodajna veja oblasti, ki je za omejevanje piratstva sprejela dva<br />
krovna zakona: Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) in Kazenski<br />
zakonik (KZ). Omenjena zakona sledita smernicam Evropske unije, ki so zajeti<br />
v konvenciji o kibernetskem kriminalu (Convention on cybercrime).<br />
[5]
Change language