Zbornik XXVIII - perioperativna zdravstvena nega

soms.si

Zbornik XXVIII - perioperativna zdravstvena nega

ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

ZBORNIK XXVIII

ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

Izdala in založila:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –

Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov

Slovenije

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti

Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana

Urednica zbornika:

Uredniški odbor:

e-Priprava:

Tatjana Požarnik

Tatjana Požarnik, Sanja Arnautovič,

DeSIGNIA – Iztok Jančar s.p.

1. izdaja

Ljubljana, marec 2012

2


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

PROGRAM SREČANJA

PETEK, 2. 12. 2011

08.30-09.30 Registracija udeležencev

09.30-10.00 Otvoritev srečanja

I. SKLOP moderatorka: Tatjana Požarnik

10.00-10.20 Etika in vprašanja v razmislek

Metka Maček, dipl. m. s.

10.20-10.40 Sodelovanje in komunikacija med zaposlenimi v

perioperativni zdravstveni negi z vidika etike

Maja Šabeder, dipl. m. s.

10.40-11.00 Dokumentiranje v perioperativni zdravstveni negi z vidika

etike

Milena Prosen, dipl. m. s., koord. za podr. boln. hig.

11.00-11.25 Kako dokumentirati v operacijski dvorani?

Borut Pirnat, Olympus Slovenija

11.25-11.35 Vprašanja in diskusija

11.35-12.10 ODMOR IN OSVEŽITEV

II. SKLOP moderatorka: Tatjana Trotovšek

12.10-12.30 Dobra radiološka praksa – pogled odličnega tima skozi

perspektivo etičnega kodeksa

Boštjan Gajšek, dipl. ing. rad.

Monika Kunšič, inž. rad.

12.30-12.50 Moralno etična praksa lajšanja akutne bolečine pri bolnikih z

vidika diplomiranega zdravstvenika pri anesteziji

Jože Šimenko, dipl. zdrav.

12.50-13.20 Bioetični vidiki pri darovanju organov in tkiv

Gorazd Čebulc, dr. med. vet., Zavod Slovenija Transplant

13.20-13.30 Vprašanja in diskusija

13.30-15.00 ODMOR ZA KOSILO

3


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

III. SKLOP moderatorka: Manica Rebernik Milić

15.00-15.20 Etična in moralna vprašanja medicinskih sester ob koncu

bolnikovega življenja

Jana Korinšek, dipl. m. s.

15.20-15.40 Etični pogled na bolnišnično higieno

Marija Tomažič, dipl. m. s., spec. manag.

15.40-16.05 Specialno razkuževanje prostorov in nedostopnih površin z

aerosolnim pršenjem razkužila

Maja Zupanc, univ. dipl. kem., spec. mgmt., IRIS Ljubljana

16.05-16.15 Vprašanja in diskusija

16. 15-16.30 ODMOR

IV. SKLOP moderatorki: Marjeta Berkopec in Marija Fabjan

16.30-18.00 Okrogla miza na temo Etika v perioperativni zdravstveni negi

18.00 ZAKLJUČNE MISLI IN ZAKLJUČEK SEMINARJA

4


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

SEZNAM AVTORJEV

Gorazd Čebulc, dr. med. vet., Zavod Slovenija Transplant;

Zaloška 7, 1000 Ljubljana, gorazd.cebulc@slovenija-transplant.si

Boštjan Gajšek, dipl. inž. rad., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični

inštitut za radiologijo, RTG urgenca;

Zaloška 7, 1000 Ljubljana

Jana Korinšek, dipl.m.s, DSO Ljubljana Vič-Rudnik;

C. na Bokalce 51, 1000 Ljubljana, jana.korinsek@kclj.si

Monika Kunšič, inž. rad., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični

inštitut za radiologijo, RTG urgenca;

Zaloška 7, 1000 Ljubljana

Marjeta Maček, dipl. m. s. za anestezijo, Bolnišnica za ginekologijo in

porodništvo Kranj, Oddelek za anesteziologijo, lajšanje bolečin in

intenzivno perioperativno medicino;

Kidričeva 38 a, 4000 Kranj, metamacek@gmail.com

Maja Šabeder, dipl. med. ses.,UKC Maribor, Operacijski blok;

Ljubjanska ulica 5, 2000 Maribor, ortoped.opb1@ukc-mb.si

Marija Tomažič, dipl.m.s., spec.manag., UKC Ljubljana, Kirurška klinika;

Zaloška 7, 1000 Ljubljana

Maja Zupanc, univ. dipl. kem., spec. mgmt., IRIS Ljubljana;

Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana, maja.zupanc@iris.si

5


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

KAZALO

ETIKA IN VPRAŠANJA V RAZMISLEK

Marjeta Maček .............................................................................................. 7

SODELOVANJE IN KOMUNIKACIJA MED ZAPOSLENIMI V

PERIOPERATIVNI ZDRAVSRVENI NEGI IZ VIDIKA ETIKE

Maja Šabeder .............................................................................................. 14

DOBRA RADIOLOŠKA PRAKSA (POGLED ODLIČNEGA TIMA SKOZI

PERSPEKTIVO ETIČNEGA KODEKSA)

Boštjan Gajšek, Monika Kunšič .................................................................... 15

BIOETIČNI VIDIKI PRI DAROVANJU ORGANOV IN TKIV

Gorazd Čebulc ............................................................................................. 17

ETIČNA IN MORALNA VPRAŠANJA MEDICINSKIH SESTER OB

KONCU BOLNIKOVEGA ŽIVLJENJA

Jana Korinšek ............................................................................................... 19

ETIČNI POGLED NA BOLNIŠNIČNO HIGIENO

Marija Tomažič ............................................................................................ 27

SPOROCIDNO RAZKUŽEVANJE PROSTOROV IN NEDOSTOPNIH

POVRŠIN Z AEROSOLNIM PRŠENJEM RAZKUŽILA

Maja Zupanc ................................................................................................ 29

6


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

ETIKA IN VPRAŠANJA V RAZMISLEK

Marjeta Maček 1

Izvleček

Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in

ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega. Medicinske

sestre v Sloveniji zavezuje »Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov Slovenije«, ki opredeljuje njihove pravice in dolžnosti v odnosu do

pacienta, dela, delovnega okolja in sodelavcev, delodajalca, zdravstvenega

sistema in širšega okolja.

Ključne besede: medicinska sestra, pacient, kodeks etike

1 ETIKA

Beseda ETIKA izhaja iz grščine in jo je kot oznako za filozofsko disciplino

uvedel Aristotel. Etika pomeni filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu. Je

filozofska disciplina, ki raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja, pa

tudi splošno utemeljitev in izvor morale, je skupek moralnih principov.

Ukvarja se s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in

zlega, moralnega in nemoralnega.

V ožjem smislu je etika filozofsko razpravljanje o pojavu moralnosti ter o

njegovih temeljih in smislih. Središčna vprašanja etike so:

• Kaj je dobro?

• Kaj moram narediti?

• Kakšen človek naj bom in kakšen ne smem biti?

• Kakšne vrline moram imeti, da sem dober?

1 Marjeta Maček, dipl. m. s. za anestezijo, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj,

Oddelek za anesteziologijo, lajšanje bolečin in intenzivno perioperativno medicino;

Kidričeva 38 a, 4000 Kranj

metamacek@gmail.com

7


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

To je prvi del etike. Drugi del je težji, ko moramo obrazložiti, opravičiti svoje

odgovore na ta vsakodnevna pomembna vprašanja. Izraz etika torej označuje

tisto bolj izvirno človekovo moralno zavest, da dolžnosti in obveznosti so

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Etika).

Nabor normativnih pravil so kodeks in standardi, ki narekujejo, kako naj

ukrepamo, kadar gre za koristi, pravice in dolžnosti do pacienta oz. varovanca,

samega sebe, zaposlenih v organizaciji kot tudi do okolja, v katerem

organizacija deluje.

2 ETIKA V ZDRAVSTVENI NEGI

Čeprav razmišljam in govorim o medicinskih sestrah, imam v mislih vse, ki

izvajamo zdravstveno nego, ne glede na spol in naziv, ki ga kot posamezniki

imamo.

Če smo prej že spoznali temeljna vprašanja etike, pa si zdaj zastavimo še

vprašanja za nas, medicinske sestre. Veliko vprašanj se mi poraja v mislih:

• Kdo smo medicinske sestre?

• Kaj je naše poslanstvo?

• Kaj je sodobna zdravstvena nega?

• S čim smo si prislužile svoj mednarodno priznani dan?

• Ali ga opravičujemo s svojim delom?

• Ali poznamo kodeks etike medicinskih sester?

• ……………………..

Z etiko se resnično srečujemo vsak trenutek našega dela v sledečih razmerjih:

• medicinska sestra - pacient, varovanec,

• medicinska sestra – delo,

• medicinska sestra – delovno okolje, sodelavci,

• medicinska sestra – delodajalec,

• medicinska sestra – zdravstveni sistem in naše širše okolje.

Vrstni red je lahko tudi drugačen, vendar bi vsaj prvih par moralo ostati v tem

vrstnem redu po pomembnosti z vidika etike. Relacija etičnih načel mora

veljati tudi v nasprotni smeri.

8


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

2.1 MEDICINSKA SESTRA – PACIENT, VAROVANEC

Človekove pravice predstavljajo enega temeljev sodobne družbe. Udejanjajo

se tudi skozi vsak zdravstveni sistem. Pacient ima svoje pravice, ki zadevajo

tudi medicinske sestre. Dano nam je posebno mesto v službi za človeka. V

žarišču našega dela je pacient. Medicinske sestre smo posebna skupina ljudi, s

svojim delom posegamo zelo globoko v intimo vsakega varovanca, pacienta.

Negujemo ga, hranimo, mu pomagamo ali namesto njega opravimo kup

aktivnosti, ki jih človek opravlja sam, dokler je zdrav. In sicer ne glede na to,

da je pacient nemalokrat s svojim ravnanjem sam veliko pripomogel k svoji

bolezni.

Prizadevati si moramo za strokovno, kakovostno, učinkovito, celostno

individualno obravnavo v zdravstveni negi in osebno varnost zaupanih nam

pacientov. Vsakogar moramo obravnavati spoštljivo, skrbno, varno, ne glede

na spol, raso, versko pripadnost, ekonomski ali družbeni položaj, izobrazbo,

narodnost, spolno usmeritev ali način plačevanja storitev.

Spoštovati moramo zasebnost, zaupnost zdravstvenih in osebnih podatkov.

Pacienti med seboj pa se vse zmenijo, poznajo vso anamnezo bolezni

sopacienta in še sorodnikov, izmenjajo vse izkušnje, slabe in dobre. In na

osnovi tujih izkušenj oblikujejo svoje mnenje o bolezni, zdravljenju, operaciji,

anesteziji, okrevanju, preden doživijo svojo izkušnjo.

Medicinske sestre imamo human poklic, kjer se moramo truditi po svojih

močeh, znanju in volji. Lepa in prijazna beseda nič ne stane. In spet so tu

vprašanja:

• Ali znamo pozdraviti in kako pozdraviti ob vstopu v bolniško sobo?

• Ali znamo prijazno odgovoriti na zastavljeno vprašanje?

• Ali znamo pacienta vprašati po počutju ter njegovih potrebah in

željah?

• In empatija ob pacientovem soočenju z bolečino, diagnozo, tesnobo?

• Kako vstopamo v svet pacientove nemoči in ranljivosti, čustev in

dilem, bojazni in stisk?

• Kako delati, da se pacient ne bo čutil razosebljenega, telesno,

duševno in socialno razgaljenega, včasih le organ ali organski sistem,

samo številka?

Pacient ima potrebo po človeškem stiku, glasu in nasmehu. Kako bi se mi

počutili ob mrkih, zamišljenih, naveličanih obrazih, brez pozdrava ali vprašanja

9


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

po počutju? Aparature in zdravila ne morejo odtehtati pomena kontakta med

pacientom in medicinsko sestro. Bolnišnično okolje smo ljudje, ki tu delamo in

se trudimo – ali pa tudi ne? Gre za medčloveški odnos, ki izžareva toplino,

iskrenost, preprostost in prijaznost. Tisoč stvari je mogoče narediti z žarom, s

kančkom entuziazma in z veliko mero strokovnosti. In pacient nam mora

zaupati. Ali nam lahko zaupa?

Ampak tudi odnos pacientov do nas medicinskih sester mora biti spoštljiv. Ne

smemo biti medicinske sestre filter za njihovo slabo voljo. Ker so tako dolgo

čakali lačni na operativni poseg npr.

In tu je moje razmišljanje. Tudi jaz sem že celo dopoldne lačna in žejna, lulati

mi ni treba, ker tudi do vode nisem prišla. Anestezijska ekipa prva pristopi k

pacientu in zadnja zapusti operacijsko sobo. Pa tudi delovni čas mi je že

potekel, pa sem še vedno tukaj, doma pa me čaka družina. Utrujena, izčrpana,

žejna in lačna sem, pa moram delati kot zjutraj, ko pridem polna elana in

zadovoljna na delo. In ginekološke težave s krvavitvijo ima pacientka že cel

mesec, ampak ravno danes ob povsem neprimernem času je morala priti k

specialistu, saj so zato v bolnišnici dežurni, kajne?

Če pacient meni, da so mu kršene pravice, se obrne na varuha pacientovih

pravic. Kam bi se lahko obrnila medicinska sestra v nasprotni situaciji?

Pacienti se pogosto nad nami verbalno izživljajo, kaj pa fizično in spolno

nadlegovanje? Mislim, da to niso neznane stvari, ne bi pa se smele dogajati.

Zanje ni opravičila. Pacienti žal nimajo svojega kodeksa etike.

Trudimo se za strokovnost, etično delovanje. Apatija v zdravstvu in tudi v

zdravstveni negi ne pripomore h kakovosti našega dela. Na prvem mestu

mora biti odnos do sočloveka. Vedno znova padamo na izpitih iz preprostih

vsebin, ki zajemajo etiko, človeške vrednote, srčnost, medsebojne odnose,

posluh za okolje, kjer naj bi delovali kot strokovnjaki in kot ljudje.

10

• Je kaj sonca v nas, kaj žara in energije za tiste, zaradi katerih smo tu?

• Ali se zaposleni znamo prijazno pogovarjati med seboj?

• Ali smo medicinske sestre res »Človek in pol«?

Verjamem, da je večina medicinskih sester res »človek in pol«.

Medicinske sestre smo vedno bolj izpostavljene kritičnim pogledom in

ocenam pacientov in svojcev in hkrati celotne družbe. Te ocene so v veliki

meri medijsko plasirane in oblikovane, tako se v veliki meri oblikuje javno


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

mnenje, ki nam je včasih bolj, včasih manj naklonjeno. Kot da v drugih poklicih

kodeksi etike ne obstajajo? Po forumih se na nas izliva veliko gnojnice in

takrat se vprašam, ali ljudje ob pisanju kaj razmišljajo, ali bodo slučajno kdaj

sami potrebovali zdravnika?

In še ena dilema. Kaj pa naši svojci, prijatelji in znanci kot pacienti? Ali

nimamo dvojnih meril?

2.2 MEDICINSKA SESTRA - DELO

Ni dovolj, da poudarjamo, da je zdravstvena nega pomembna, rezultati

morajo to pokazati. Pokažimo na slabo prakso v zdravstveni negi, opozarjati

moramo na napake in biti pripravljene sodelovati v procesu izboljševanja

svojega dela. Ne vzemimo kritike za slabo. Ali bi šlo?

Ali imamo sploh dovolj časa za zdravstveno nego? Kaj vse pristane na naših

ramenih…? Ob zdravstveni negi imamo še polno administracije, od pisanja

urnikov, do usklajevanja in dogovarjanja o evidentiranju delovnega časa,

naročanja zdravil, sanitetnega materiala in drugih pripomočkov, naročanje

pisarniškega materiala za potrebe oddelka, evidentiranje okvar na aparatih,

klicanje serviserjev in dogovarjanje za čas popravila, koordiniranje dela ob

izvajanju rednih ali izrednih servisov, tudi zamenjava kakšne žarnice nam ni

tuja, izvijač nam je čisto domač in še kakšen drug »inštrument« tudi, pa

šifriranje posegov, skrb za napotnice za preiskave in transport, vlaganje

izvidov in kartotek, preverjanje izvidov v laboratoriju, iskanje izgubljenih

izvidov, napotnic in kartotek…

2.3 MEDICINSKA SESTRA - DELODAJALEC

Ustrezno zaposlovanje in zadostno število medicinskih sester nam mora

omogočiti obvladljive delovne obremenitve, zagotavljanje varnosti pacientov

in izvajanje celostne, optimalne zdravstvene nege. Pogosto se soočamo s

preobremenjenostjo in izgorevanjem medicinskih sester. Naše stanovske

organizacije morajo zahtevati, odgovorni v naših delovnih okoljih pa

omogočiti takšne delovne pogoje, da bomo medicinske sestre delale varno,

na človeka dostojni ravni in v prid pacientov.

Vodje in menedžerje tudi zavezuje poslovna etika, ki govori o tem, kako naj

ljudje v poslovnem svetu ravnajo, kadar se znajdejo na razpotju med

različnimi vrednotami. Prevladovale naj bi kvalitativne vrednote in cilji. Ampak

interesi ustanove se hitro lahko postavijo pred etiko in če neetično ravnanje ni

11


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

izrecno v nasprotju z zakonom, pomeni da ni prepovedano

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Poslovna_etika).

Ampak zaposlovati na novo se pa ne sme, rezerve že davno ni več, delovne

ekipe so izčrpane, se starajo in potegnejo za sabo vso problematiko

generacije. Kaj pa mobing? Kdo bo nam v takem primeru priskočil na pomoč

in nam stal ob strani?

2.4 MEDICINSKA SESTRA - DELOVNO OKOLJE,

SODELAVCI

Medicinske sestre moramo iskati pot za spoštljive, strpne, razumevajoče in

dobre odnose na delovnem mestu, ki so temelj kakovostnega, uspešnega in

učinkovitega dela ter bistvenega pomena za zadovoljstvo posameznika,

delovne skupine in institucije. Ali imamo moč za to? Ali imamo še koga, ki

tako misli? Bojim se, da je apatija vedno bolj prisotna.

Zrele in zdrave odnose ustvarja le zrela osebnost, ki ima sposobnost

nadzorovati svoje nagone, impulze in izražanje agresivnosti, sposobnost

prenašati neprijetnosti in trpljenje, ki se zna odpovedovati, ima zrelo vest,

razvite vrednote in sposobnost samostojnega ravnanja. Ampak zelo težko se

kdo loti trdega oreha - posameznika, ki po vseh zgornjih merilih lahko zelo

izstopa iz povprečja.

3 ZAKLJUČEK

Medicinske sestre smo strokovnjakinje za celostno obravnavo posameznikov

in skupin, avtonomne za izvajanje določenih nalog, kjer prevzemamo vso

odgovornost. Medicinske sestre smo samostojne strokovnjakinje v

negovalnem timu in članice zdravstvenega tima. Zavezuje nas »Kodeks etike

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije«, ki opredeljuje naše

pravice in naše dolžnosti, pomaga nam oblikovati etične vrednote.

Menite, da so v sodobnem svetu vrednote v krizi?

V krizi niso vrednote, temveč ljudje, ki niso sposobni živeti v skladu z njimi.

12


Literatura

ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Etika (12.11.2011).

2. http://sl.wikipedia.org/wiki/Poslovna_etika (12.11.2011).

3. Maček M. Vprašanja v razmislek, Utrip 2009; XVII(5): 4.

13


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

SODELOVANJE IN KOMUNIKACIJA MED

ZAPOSLENIMI V PERIOPERATIVNI

ZDRAVSRVENI NEGI IZ VIDIKA ETIKE

Maja Šabeder 1

Izvleček

VII. načelo kodeksa etike

Zdravstvena obravnava pacienta naj predstavlja skupno prizadevanje

strokovnjakov različnih zdravstvenih poklicev: medicinska sestra se zaveda

poklicne pripadnosti, ter priznava in spoštuje delo sodelavcev.

Ker sodelovanje vpliva na izide zdravljenja, so prav vsi zdravstveni delavci

postavljeni pred moralno zahtevo, da unčikovito sodelujejo z vsemi svojimi

sodelavci. Namen članka je predstaviti in poglobiti razumevanje

kompleksnega področja sodelovanja in dobre komunikacije med zaposlenimi v

kontekstu etike. Uspešno poklicno sodelovanje je kompleksen pojem in je

rezultat zlitja cele vrste osebnostnih, kulturnih in vedenjskih dejavnikov. Še

zlasti v različnih kriznih obdobjih in stresnih situacijah, ko je vsakovrstnih

resursov še manj, je moralna drža vsakega posameznika v zdravstvenem timu

– tudi v odnosu do svojih sodelavcev, neprecenljiva. Sodelovanje v

zdravstvenem timu naj prežema medsebojno spoštovanje.

Ključne besede: etika, komunikacija, pravice, dolžnosti, komformizem,

medicinska sestra

1 Maja Šabeder, dipl. med. ses.,UKC Maribor, Operacijski blok;

Ljubjanska ulica 5, 2000 Maribor

ortoped.opb1@ukc-mb.si

14


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

DOBRA RADIOLOŠKA PRAKSA

(pogled odličnega tima skozi

perspektivo etičnega kodeksa)

Boštjan Gajšek 1 , Monika Kunšič 2

Izvleček

Uvod: Dobra radiološka praksa je edina prava pot pri radiološki obravnavi

bolnika, ki poleg strokovnih načel, kot so kakovosten rezultat preiskave

(najboljša slika) z najmanjšo prejeto dozo ionizirajočega sevanja, vsebuje tudi

visoka moralna načela radiološkega inženirja in etični kodeks, ki ga pripravlja

društvo radioloških inženirjev.

Namen: Seznanitev, kako se zasnuje kakovosten tim z vizijo, ki daje možnost

razvijanja idej posameznika, daje veljavo pri izvedbi skupne vizije, sestavo

pravilnikov za izvajanje posegov. Vizija je v osnovi zgrajena po načelih dobre

radiološke prakse, ki temelji na kodeksu etike radioloških inženirjev.

Predstavila vam bova tudi osnovne člene kodeksa etike radioloških inženirjev.

Metode in cilji: Vodja in namestnika oddelka smo sestavili osnovna izhodišča

za dvig kakovosti dela in bivanja na oddelku. Vsak član tima, ki pokaže interes

in je pripravljen žrtvovati del prostega časa za to, da se v njegovem poklicnem

okolju izboljša kakovost izvajanja dela in bivanja, napiše svoj pogled (vizijo).

Na skupnem sestanku se vse ideje, ki jih skupno sprejmemo, zapišejo kot

pravilnik, ter se časovno določi izvajanje posameznih točk. Cilj, ki si ga zastavi

skupina je lažje dosegljiv, kajti vsak posameznik čuti pripadnost in pripomore,

da se pravilnik izpolnjuje.

1 Boštjan Gajšek, dipl. inž. rad., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za

radiologijo, RTG urgenca;

Zaloška 7, 1000 Ljubljana

2 Monika Kunšič, inž. rad., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za radiologijo,

RTG urgenca;

Zaloška 7, 1000 Ljubljana

15


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

Rezultati: Viden uspeh radiološkega tima in njegove vizije se pokaže šele po

določenem času, kajti odvisen je tudi od ostalih timov, s katerimi sodeluje.

Vendar pa se določeni rezultati z vidika obravnave bolnika in sodelovanje

radiološkega tima pokaže v zelo kratkem času.

Razprava: Ljudje se v današnjem času vse premalo zavedamo pomena etične

obravnave bolnika, ki naj bi bil eden in edini upravičen, ne glede na izgled,

izobrazbo, nacionalno in versko pripadnost,... za visoko kakovostno

obravnavo.

Zaključek: Z vizijo in postavitvijo pravilnikov, zadolžitvijo in enakovredno

obravnavo vseh članov RTG – tima, ki so bili pripravljeni sodelovati, bomo v

enem letu postavili nove smernice za obravnavo bolnika, ki bodo temeljile na

visoko kakovostni radiološki obravnavi. Le-ta bo poleg strokovnih smernic

temeljila predvsem na visokih moralnih vrednotah in etiki. In tako bo deloval

tudi tim med sabo, ter bo postal zgled vsem zdravstvenim timom.

Ključne besede: etika, dobra radiološka praksa, moralne vrednote, kakovost

16


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

BIOETIČNI VIDIKI PRI DAROVANJU

ORGANOV IN TKIV

Gorazd Čebulc 1

Izvleček

Uvod: Izraz bioetika je leta 1970 sestavil Potter iz besed bios in ethos. Beseda

grškega izvora bios pomeni življenje, ethos pa navado. Etimološko je torej

bioetika etika življenja, kar lahko opredelimo kot znanost, ki ureja človekov

odnos do življenja in zdravja v luči vrednot in moralno razumskih načel (Lucas,

2005). Bioetika je po Potterju »veda preživetja«, Globokar (2006) jo razume

kot človekovo odgovornost do vsega, kar živi.

Bioetični problem v zvezi s smrtjo je povezan z modernimi tehnologijami

oživljanja in presajanja organov. Treba je torej ugotoviti, ali je neka oseba

mrtva, da bi lahko začeli s presaditvijo organov, ki smo jih temu namenili, ne

da bi morali čakati na znake omrtvelosti organizma. Posameznik je mrtev, ko

je v celoti in nepovratno izgubil svojo notranjo celost, torej organsko celost, v

kateri so zajeti organi in njihove funkcije, ki se avtoregulirajo (Lucas, 2005).

Cilji: Družbeni nadzor nad etičnostjo znanstvenih raziskav in načinov uporabe

novega znanja ostaja nepogrešljiv, za to imamo prepričljive argumente iz

zgodovine medicine in sedanjega časa (Trontelj, 2007). Poleg strokovne

literature velja poudariti, da bioetične vidike podpirajo tudi mednarodni

dokumenti: Splošna deklaracija človekovih pravic (1948), Oviedska konvencija

in dodatni protokoli (1997), WHO glavne smernice za presajanje celic, tkiv in

organov (2008), Istanbulska deklaracija (2008) in drugi.

Metode: Pregled strokovnih člankov na področju bioetike v povezavi z

medicino in njenim subspecialnim področjem transplantacijske medicine.

1 Gorazd Čebulc, dr. med. vet., Zavod Slovenija Transplant;

Zaloška 7, 1000 Ljubljana

gorazd.cebulc@slovenija-transplant.si

17


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

Rezultati: Iskanje v PubMed bazi ob vnosu »Bioethics« vrne 19619 rezultatov.

Pri vnosu sintagme »Bioethics and transplantation of organs and tissue« je na

razpolago 89 prispevkov. Iskanje po svetovnem spletu ponuja prispevke

različnih ustanov in strokovnjakov s celega sveta, ki se ukvarjajo z etičnimi

izzivi.

Zaključek: Bioetika je razmeroma mlada veda. Pojavila se je v sedemdesetih

letih prejšnjega stoletja v ZDA. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se

začne bioetiko spet dojemati širše: poleg medicinske etike vključuje širše

razumljena bioetika tudi ekološko etiko – torej držo do življenja nasploh

(Globokar, 2006). Čeprav se dogajajo zlorabe, predstavlja darovanje organov

in tkiv pod ustreznimi pogoji čudovit in sodoben izraz človekovega altruizma,

darovalcem daje dostojanstvo, ker pomagajo na smrt bolnim. Predstavlja

plemenito skrb za življenje drugih in vsebuje humani občutek za skupnost

(Flaman, 1994).

Ključne besede: bioetika, darovanje, organi, tkiva, altruizem, zloraba

18


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

ETIČNA IN MORALNA VPRAŠANJA

MEDICINSKIH SESTER OB KONCU

BOLNIKOVEGA ŽIVLJENJA

Jana Korinšek 1

Izvleček

V članku so predstavljeni trije različni primeri iz prakse, ki predstavljajo

različne doktrine, poglede in dejavnosti zdravstvenega osebja in odpirajo

nekatera vprašanja, ki lahko služijo kot podlaga za etična razmišljanja in

ravnanja medicinskih sester pri zagotavljanju profesionalnega odločanja in

delovanja pri delu z umirajočimi in njihovimi bližnjimi.

Ključne besede: medicinska sestra, umirajoči, etična vprašanja

1 UVOD

Dejstva o medicinsko-tehničnih možnostih podaljševanja človekovega

življenja, prav tako tudi staranje prebivalstva in v zvezi s tem množičen pojav

kroničnih obolenj, njihovo zdravljenje in morda v zvezi s tem slabša kakovost

življenja ob njegovem koncu, postavljajo nova vprašanja na področju

medicinske etike in etike zdravstvene nege.

Odločanje o lastnem zdravju in življenju je temeljna osebnostna pravica

posameznika. Pravice bolnikov in umirajočih so dobro opredeljene, vendar je

njihovo uresničevanje v praksi velikokrat težko izvedljivo. Dejstvo je tudi, da so

bolniki slabo seznanjeni o svojih pravicah.

Smrt vsakemu od nas pomeni nekaj drugega. Nekaterim pomeni olajšanje od

trpljenja, drugim brezmejni strah in negotovost. Proces umiranja ostaja

nespremenjen, navade, verovanja in način žalovanja pa se spreminjajo skozi

1 Jana Korinšek, dipl.m.s, DSO Ljubljana Vič-Rudnik;

C. na Bokalce 51, 1000 Ljubljana

jana.korinsek@kclj.si

19


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

čas in so odvisni tako od družbenega okolja, vere, posameznikovih

osebnostnih lastnostih in mnogih drugih dejavnikov.

2 PRVI PRIMER

V bolnišnico je kot udeleženec v hudi prometni nesreči pripeljan 35. letni

moški. V urgentni ambulanti ob reanimacijski skupini se tim zdravstvenih

delavcev bojuje za njegovo življenje. Zaradi poškodb, ki ogrožajo njegovo

življenje je poškodovanec premeščen v enoto intenzivne terapije v bolnišnici.

Podrobnejše preiskave in diagnostični postopki v naslednjih urah, pokažejo,

da je poškodovanec utrpel hude poškodbe glave in možganov. Ekipa

zdravstvenih delavcev opravi prvo testiranje za ugotavljanje tako imenovane

»možganske smrti«. Ob prvi ugotovitvi, da gre za možgansko mrtvega človeka,

se poškodovanec v trenutku spremeni iz bolnika v potencialno možnega

darovalca organov in stečejo vsi postopki za predviden odvzem organov.

Nobenega etičnega ali moralnega vprašanja naj ne bi bilo, če se je ta moški za

časa svojega življenja opredelil, da želi svoje organe darovati po svoji smrti.

2.1 V RAZMISLEK – Kaj če temu ni bilo tako?

Prvo vprašanje, ki se pojavlja je vezano na svobodno in upoštevano bolnikovo

privolitev,saj se sme zdravstveni poseg opraviti šele , ko je bolnik o njem

poučen in je vanj prostovoljno in pisno privolil. Res je, da darovalci organov

niso več bolniki, pa vendar , če se za časa življenja niso opredelili za darovalca,

se ugotavlja, da temu niso izrecno nasprotovali in se za soglasje povpraša

njihove najožje sorodnike. Ali je ta trenutek ob izgubi bližnjega resnično

human do svojcev?

Kdo bi se moral odločiti o tem, kako in kdaj je bolnikova integriteta dosežena

in kdaj je proces življenja zaključen? Ali s sedanjim medicinsko tehničnimi

znanji lahko zagotovo razglasimo človeka za »možgansko mrtvega«, saj iz

zgodovine človeštva poznamo različne teorije v znanosti, ki so se kasneje

izkazale za popolne zmote, kajti načini o ugotavljanju ne delovanja možganov,

ko še vedno ne poznamo vseh njihovih funkcij in delovanje človekove

podzavesti puščajo za seboj odprta vprašanja.

Ni dvoma, da je transplantacijska dejavnost v skladu s sprejeto medicinsko

doktrino, vendar, ali je zdravstvenemu osebju dovoljeno uporabiti neko

znanje, ki ga tehnično zmore in s tem opraviči neko svoje delovanje?

20


3 DRUGI PRIMER

ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

Do sedaj zdrav 83. letni starejši moški, iz zahodnega dela države, je doma

nenadno zbolel z močnimi bolečinami v trebuhu in slabim počutjem Zdravnik

v domačem okraju je podal sum na patološko razširitev aorte v trebušni

votlini. Po predhodnem posvetu z dežurnim zdravnikom v osrednji slovenski

bolnišnici, so bolnika z urgentno mobilno helikoptersko enoto prepeljali v

bolnišnico. Že med prevozom se je bolnikovo zdravstveno stanje močno

poslabšalo, njegovo življenje je bilo ogroženo. Ob prihodu v bolnišnico je imel

kljub intenzivnemu zdravljenju zelo nizek krvni tlak, ni bil pri zavesti in ni dihal

samostojno. Zdravnik je ob bolnikovem,prihodu v bolnišnico nadaljeval z

intenzivnim zdravljenjem, vendar kljub prizadevanju se bolnikovo stanje ni nič

izboljšalo. Zdravnik je odredil vse diagnostične postopke in preiskave za

potrditev diagnoze. Ob dokazani patološki razširitvi aorte v trebušni votlini je

sklical dežurno operacijsko ekipo in kljub zelo slabemu bolnikovemu stanju

pričel z operativnim posegom. Bolnik je umrl na operacijski mizi.

3.1 V RAZMISLEK – Ali bi lahko ravnali drugače?

Državna Komisija. Za medicinsko etiko je spoznala, da se slovenski zdravniki za

prenehanje zdravljenja pogosto odločajo pozno in obotavljivo. To lahko

pripišemo napačnemu razumevanju dolžnosti ohranjanja življenja ko so

izčrpane vse razpoložljive možnosti je nadaljevanje aktivnega zdravljenja v

nasprotju z bolnikovo koristjo, ter bojaznijo, da se bo moral zagovarjati pred

obtožbo zaradi nevestnega zdravljenja (Trontelj, 2003).

Najtežje odločitve zdravstvenih delavcev, tako etična kot moralna vprašanja

se zastavljajo tedaj,ko gre za opustitev ali ukinitev zdravljenja pri brezupno

bolnem ali umirajočem bolniku. Zdravnik je dolžan z vso svojo odgovornostjo

in znanjem oceniti verjetni daljni potek bolezni in se odločiti za ukrepe ki so v

bolnikovo največjo korist. To je lahko tudi opustitev ali prenehanje aktivnega

zdravljenja brez privolitve bolnika (Trontelj, 2003).

Neaktivnost in neznanje medicinskih sester pri zagotavljanju pravic

umirajočim in njihovim svojcem, ter nemoč, da bi o boljšem zagotavljanju le

teh spregovorili javno, se v praksi medicinske sestre velikokrat odrekamo

etičnemu načelu zagovorništva pomoči potrebnim osebam.

Medicinske sestre so pri svojih etičnih odločitvah močno podrejene avtoriteti

in politiki bolnišnice, nadrejenim in tudi različnim zdravnikom. V tej

podrejenosti lahko pozabijo na lastne profesionalne cilje in je lahko jedro

21


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

zdravstvene nege pokopano pod zdravniškimi navodili in finančnimi in

administrativnimi zahtevami bolnišnice. Posledica tega je, da se medicinske

sestre na etične dileme odzivajo tako, da svoj jaz odtujijo od svojega

delovanja (Chambliss 1996).

4 TRETJI PRIMER

V DSO je iz bolnišnice, v katero je bila sprejeta zaradi poškodbe, ki jo je

utrpela pri padcu na svojem domu prišla 86. letna stanovalka, ki je do

poškodbe živela sama in bila sposobna popolne samooskrbe. Ob prihodu je

imela moč in željo po neodvisnosti. Redno sta jo obiskovala sin in hči, ter ji pri

rehabilitaciji nudila vso podporo. Gospa je že pričela s posedanjem in bila je

zadovoljna s svojim napredkom. Nekega dne je zbolela z visoko temperaturo,

imela je okužbo dihal, predpisano je imela antibiotično terapijo. Ob

prebolevanju bolezni je oskrbovanka opešala in je medicinski sestri zaupala,

da ne ve če bo zmogla premagati bolezen, da pa si ne želi več v bolnišnico. Ker

zdravstveno stanje oskrbovanke ni bilo zaskrbljujoče, njenim besedam niso

pripisovali velikega pomena. Oskrbovanka je pričela odklanjati posedanje,

hrana ni imela pravega okusa in začela je izražati željo po smrti. Medicinska

sestra je postala pozorna na njeno vedenje, o tem se je pogovorila z

zdravnikom v DSO, ter s svojci stanovalke. Takrat sta izmenjaje ob kosilu

prihajala za spodbudo in pomoč pri hranjenju sin in hči. Oskrbovanka je še

naprej pešala in odklanjala hrano in pijačo, tako, da je bila potrebna

intravenozna prehrana. Ob pogovoru ji je bilo večkrat ponujeno bolnišnično

zdravljenje, ki ga je kategorično zavračala. Tudi na prigovarjanje svojcev je

ostala neomajna v svoji odločitvi. Zaposleni v DSO in svojci so spoštovali njeno

odločitev in zmogli ostati z njo do njene smrti.

V RAZMISLEK ali zdravstveni delavci v želji, da bi podaljšali življenje bolnikom,

varovancem, oskrbovancem in vsem ki nam zaupajo, znamo prisluhniti

njihovim potrebam in željam ter jih spoštovati?

22


Literatura

ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

1. Anon. Kam po pomoč. Viva, revija za zdravo življenje.

(http://www.viva.si/clanek.asp?id=678).

2. Bernard L. Improving care near the end of life: why is it so hard? JAMA 1995;

274; 1634 – 6.

3. Bohak J. Evtanazija – odprt problem. Znamenje: revija za teološka, družbena in

kulturna vprašanja. Petrovče 2000: 138 – 158.

4. Bohinc M. Filozofija zdravstvene nege in profesionalna etika. Ljubljana: Univerza

v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, 2003.

5. Bohinc M, Cibic V. Teorija zdravstvene nege: ( izhodišča in načela: učbenik –

dopolnilo k predmetu zdravstvena nega I ) Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo,

Oddelek za zdravstveno nego, 1993.

6. Convention for the Protection of Human Rights and Dignity of the Human Being

with regard to the Aplication of Biology and Medicine. Council of Europe, Oviedo

1997; European Treaty Series 164: 1 -12.

7. Červ B. Kaj nas opredeljuje v težavnem odnosu do bolečine in umiranja ter kako

vpliva ta odnos na sodelovanje in povezovanje. V: Krčevski-Škvarč N (ur.) Zbornik

predavanj 6. seminar o bolečini, 2002, jun.7-8; Maribor. Maribor: Splošna

bolnišnica Maribor, 2002: 230-207.

8. Červ B, Maja K. G. Etična razmišljanja v zdravstveni negi umirajočih. Zdravstven

nega v luči etike. DMSZTS. Ljubljana 2003: 333 – 343.

9. Deklaracija bolnikovih pravic v Evropi - WHO European Consultation on the

rights of patients. Amsterdam, 28-30 Marec 1994.

10. Ersek M. The Continuing Challenge of Assisted Death. Journal of Hospice and

Palliative Nursing 6(1):46-59, 2004. Lippincot Williams & Wilkins. (Objavljeno

13.2.2004).

11. http://www.medscape.com/viewarticle/468566 (15. 11. 2006).

12. Fry S, Johnstone MJ. Ethics in nursing practice. Oxford: Blackwel Science Ltd,

2002.

13. Grbec V. Raziskovalno delo v zdravstveni negi pri nas in v svetu. Obzor Zdr N

1996; 30: 145-147.

14. Harris J. Vrednost življenja : uvod v medicinsko etiko. Ljubljana: Krtina, 2002.

15. Henderson V. Osnovna načela zdravstvene nege (ponatis). Ljubljana: Zbornica

zdravstvene nege Slovenije, 1998.

16. International Association for Hospice and Palliative care.

17. http://www.hospicecare.com (27.1.2006).

18. Jablonski A. A model for Identifying Barriers to Effective Symptom Manegement

at the End of Life. Journal of Hospice and Palliative Nursing 7(21):23-36, 2005.

Lippincott Williams & Wilkins. (Objavljeno 27.1.2005).

19. http://www.medscape.com/viewarticle/497925 (27.1.2006).

20. Kersnik J. Bioetika nekoliko drugače. ISIS. Ljubljana 1997: 58 – 59.

21. Klemenc D. Medicinska sestra – zagovornica pacientovih pravic. Obzor Zdr N

2004; 38: 287 – 96.

23


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

22. Klevišar M. Spremljanje umirajočih (tretja dopolnjena izdaja). Ljubljana: Družina,

2006.

23. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Mednarodni

kodeks etke za babice – 2. izd. - Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege

Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tahnikov

Slovenije, 2006.

24. Kopala B. Requests for assisted suicide: a nursing issue. Nurs Ethics. 1998; 5: 16 –

26.

25. Logonder M. Novosti v sistemskem zdravljenju in pri zdravljenju kronične

bolečine / 18. izobraževalni dan iz onkologije za medicinske sestre, Onkološki

inštitut Ljubljana, marec 1996 – Ljubljana: Onkološki inštitut 1996.

26. Lunder U., Logar V. Paliativna oskrba v Sloveniji in izzivi za prihodnost. Zdravniški

vestnik. 2003; 72: 643 – 47.

27. Messori V. Izziv smrti : predlog krščanstva : slepilo ali upanje 2. izd. Ljubljana:

»Knjižice«, 1986.

28. Ministrstvo za zdravje RS. Pacientove pravice. Kalčina L, Močnik Drnovšek V.

(ur.). Ljubljana: Informacijskodokumentacijski center Sveta Evrope (IDC SE) pri

NUK, 2005. (Zbirka Slovenija in Svet Evrope; št.42).

29. Ministrstvo za zdravje RS. Predlog zakona o pacientovih pravicah – javna

obravnava. Zakon o pacientovih pravicah (EVA 2005 – 2711 – 0080, objavljeno

17. 2. 2006).

30. http://www2.gov.si/mz - splet.nsf (25. 11. 2006).

31. Mohar P. Temelji medicinske etike in deontologije. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo in šport, 1993.

32. Mohorič M. Vprašanje svetosti življenja. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v

Ljublani, Fakulteta za družbene vede, 2003.

33. Morrison V.M. Foundations of mental health care 2nd. ed. St. Louis (etc): Mospy,

2001.

34. Pahor M. Sociologija za zdravstvene delavce. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Visoka šola za zdravstvo, 1999.

35. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope: Varstvo človekovih pravic in

dostojanstva bolnih na smrt in umirajočih. (Protection of the human rights and

dignity of the terminally ill and the dying) Priporočilo 1418(1999) (1), 1-4.

36. Penson J., Fisher R. Palliative care for people with cancer 2nd ed. London,

Sydney, Auckland: Arnold, 1995.

37. Poredoš P. Ali je zdravniška etika drugačna od etike medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov? V: Klemenc D ... et al. (ur.). Zdravstvena nega v luči etike.

Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 2003: 156 – 159.

38. Rachels J. Pravica do smrti : evtanazija in morala. Ljubljana: Cankarjeva založba,

1987.

39. Salobir U. Paliativna oskrba bolnika. Onkologija 2002; 2: 87 – 90.

40. Scanlon C. Assisted suicide: how nurses should responded. Intl Nurs Rev. 1988;

45: 152.

24


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

41. Sevenhuijsen S. Prostor za skrb, pomen etike skrbi za socialno politiko. V:

Sevenhuijsen S (ur.), Švab A (ur.). Labirint skrbi. Pomen perspektive etike skrbi za

socialno politiko. Ljubljana: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in

politične študije, 2003: 13 -39.

42. Simonič A. Prvi koraki k interdisciplinarnemu timskemu delu v paliativni oskrbi:

Intervencijska študija paliativnega tima bolnišnice Golnik – Kliničnega oddelka za

pljučne in alergijske bolezni. V: Kvas A …et al. (ur.). Sodelovanje med

medicinskimi sestrami in zdravniki v zdravstvenem timu : priložnost za izboljšanje

kakovosti : zbornik z recenzijo. Ljubljana: DMSBZTS, 2006: 274 – 285.

43. Skela Savič B. Od besed k dejanjem: Zdravstvena nega kot integralni del

paliativne oskrbe onkoloških bolnikov. Obzor Zdr N 2005; 39; 245-53.

44. Skoberne M. Zdravstvena nega umirajočega. Zdrav Obzor 1986; 20: 187 – 209.

45. Skoberne M. Hospic – zavetje za umirajoče. Zdrav Obzor 1993; 5/6: 237 – 250.

46. Slovar slovenskega knjižnega jezika I – V. SAZU. Državna založba Slovenije.

Ljubljana 1970 - 1991.

47. Slovensko društvo hospic. http://www.drustvo – hospic.si (10. 12. 2006)

48. Šmitek J. Filozofija, morala, etka v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 1998; 32: 127 –

38.

49. Šmitek J. Etika in etična razmišljanja v zdravstveni negi. V: Klemenc D (ur.), Pahor

M (ur.). Medicinske sestre v Sloveniji. Ljubljana: DMSZTS, Ljubljana, 2001: 66 -83.

50. Šmitek J. Zdravstvena nega v luči etike. DMSZTS, Ljubljana 2003: 175 – 87.

51. Trontelj J. Pojasnila k stališču Državne komisije za medicinsko etiko: O ravnanju z

umirajočimi in o evtanaziji. ISIS. Ljubljana 1997: 269 – 270.

52. Trontelj J. Bolnikova privolitev: Etična vprašanja pri izbiri, opustitvi in prenehanju

zdravljenja. V: Balažic J (ur.), Kornhauser P (ur.). Medicinska etika – deontološka

vprašanja pri delu zdravnika / 9. spominsko srečanje akademika Janeza

Milčinskega, Ljubljana, 1. -2. december 1999; Ljubljana: Inštitut za sodno

medicino Medicinske fakultete, 2003: 34 – 38.

53. Tschudin Verena. Etika v zdravstveni negi: Razmerja skrbi. Educy: DMSZTS.

Ljubljana, 2004: 108 – 120.

54. Valente S. End-of-Life Challenges: Honoring Autonomy. Cancer Nurs 27(4):314-

319, 2004. Lippincott Williams & Wilkins. (Objavljeno 13.8.2004)

55. http://www.medscape.com/viewarticle/487463 (27.1.2006)

56. Varuh človekovih pravic RS. Letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2001.

57. http://www.varuh- rs.si/index.php?id=133#c106 (17. 12. 2006).

58. Velepič M. Etika in zdravstvena nega starostnika z rakom. Starost in rak.

DMSZTS, Sekcija medicinskih sester v onkologiji, 30. strokovni seminar, Ljubljana,

9. in 10. oktober 2003: 78-81.

59. Vuga S. Zdravstvena nega in profesionalna etika. V: Toplak L (ur.). Profesionalna

etika pri delu z ljudmi. Ljubljana: Univerza v Mariboru in Inštitut Antona

Trstenjaka, 1996: 317 -24.

60. Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih RS. Uradni list RS 101/1999.

61. Zakon o zdravstveni dejavnosti RS. Uradni list RS 9/1992.

25


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

62. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju RS. Uradni list RS

9/1992 (prečiščeno besedilo).

63. Zbirke Državnega zbora RS – seje DZ. Terminski program Državnega zbora za

oktober 2006; Pregled zadev za obravnavo na seji zbora. (Objavljeno 15.9.2006).

64. http://www2.gov.si/zak/sej_dz.nsf/3236949bd2c4a3248025634800...(

7.12.2006).

65. Žargi N. Poklicno izgorevanje. V: Bostič-Pavlovič, Koblar O (ur.). Zadovoljna,

celovito urejena medicinska sestra – kakovostna zdravstvena nega: zbornik.

Ljubljana: Fondacija Docent dr. J. Cholewa, 1997. Izobraževalni dnevi iz

onkologije za medicinske sestre; 1997; Gozd Martuljk.

26


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

ETIČNI POGLED NA BOLNIŠNIČNO

HIGIENO

Marija Tomažič 1

Izvleček

Uvod: Bolnišnična higiena je pomemben element pri zagotavljanju strokovne,

varne in kakovostne zdravstvene obravnave pacienta. Pomembna je zaradi

varnosti pacienta, zdravstvenih delavcev, obiskovalcev in vseh, ki vstopajo v

bolnišnično okolje.

Zdravstvena nega je etična disciplina, povezana s skrbjo za posameznika ali

skupino, zdravega ali bolnega. Splošna etična načela so spoštovanje

človekovega dostojanstva in avtonomije, dobrodelnost in pravičnost.

Zdravstveni delavci imajo odgovornost do bolnikov, sodelavcev, delodajalcev,

stroke in širše družbe.

Povzetek: Poklic medicinske sestre ne pomeni le opravljanje poklica, gre za

način življenja. Medicinske sestre so pri delu odgovorne pravno in etično.

Pomembni etični načeli je delati dobro in ne škodovati. Upoštevano mora biti

pri vseh postopkih in posegih. Tudi preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih

okužb je del vsakega postopka in posega v procesu zdravljenja in zdravstvene

nege.

Pri neupoštevanju higienskih standardov pacienti redko zaznajo, da je bilo

nekaj storjeno narobe. Nepravilno se dela takrat, ko tega nihče ne vidi. Tudi

posledice niso vedno vidne, še težje so dokazljive. Bolnišnične okužbe namreč

lahko nastanejo zaradi različnih vzrokov. Poenostavljenje dela, strokovna

neusposobljenost, slaba organizacija in nejasne dolžnosti vodijo v

malomarnost. Zato je pomemben posameznikov sistem vrednot,

organizacijska kultura in kultura posameznega oddelka.

1 Marija Tomažič, dipl.m.s., spec.manag., UKC Ljubljana, Kirurška klinika;

Zaloška 7, 1000 Ljubljana

27


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

Zdravstveni delavci so pri delu lahko izpostavljeni etičnim dilemam in stiskam

zaradi premalo kadra in časa za kvalitetno izvedbo postopkov in dosledno

upoštevanja predpisanih higienskih standardov.

Zaključek: Vse moralne in etične odločitve temeljijo na vrednotah. Pričakuje

se, da so moralno etične vrednote medicinske sestre višje, kot jih imajo drugi

ljudje.

Odločitev je prava, kadar je upoštevano načelo, da mora delovanje medicinske

sestre temeljiti izključno na odločitvah in v korist varovanca.

Ključne besede: Etika, bolnišnična higiena, preprečevanje okužb, etična

načela, etične dileme

28


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

SPOROCIDNO RAZKUŽEVANJE

PROSTOROV IN NEDOSTOPNIH

POVRŠIN Z AEROSOLNIM PRŠENJEM

RAZKUŽILA

Maja Zupanc 1

1 UVOD

Jesenski čas je čas povečanega števila okužb. Vlaga v zraku in primerne

temperature nudijo dobre pogoje za razmnoževanje mikroorganizmov.

Pojavlja se tudi veliko število črevesnih okužb, kot npr. klostridijske driske.

Klostridij je bakterija, ki tvori spore. Običajna razkužila za površine so po

evropskih standardih baktericidna, fungicidna in virucidna, niso pa sporocidna

in zato klostridija in drugih bakterij, ki tvorijo spore, ne uničijo. Anios je dal na

trg izdelke, ki so osnovani na osnovi ekološko prijaznih aktivnih snovi, kot npr.

peroksiocetna kislina ali peroksid, imajo pa tudi sporocidno delovanje. Izdelki

so primerni za čiščenje in razkuževanje manjših površin in večjih površin z

ročnim razkuževanjem ali pa celega prostora hkrati z vsemi površinami s

strojnim razkuževanjem. To je metoda, ki se v nekaterih deželah uporablja že

od leta 1997 in bi jo rada predstavila. Eden od razlogov za to je tudi nizek

strošek čiščenja in razkuževanja, ki je približno 25% nižji od ročnega čiščenja in

razkuževanja prostorov.

V enem kubičnem metru zraka je običajno 1500 do 7000 delcev, ki so s

prostim očesom nevidni. To je prah, zemlja, organski delci, vlakna, kovinski

delci in podobno. 70 utežnih % od teh so delci, na katerih se lahko razvijejo

kolonije mikrobov. Več kot 5000 takih delcev pomeni že kontaminirano

območje.

1 Maja Zupanc, univ. dipl. kem., spec. mgmt., IRIS Ljubljana;

Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana

maja.zupanc@iris.si

29


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

2 PREPREČEVANJE PRENOSA OKUŽBE V

OPERACIJSKI SOBI

Kako preprečiti prenos okužbe v sobi, ki je kontaminirana in jo je zapustil

okuženi pacient? Eden od najbolj učinkovitih načinov je dezinfekcija po zračni

poti.

Proces dezinfekcije po zračni poti poteka iz enega emisijskega mesta z difuzijo

razkužila v prostor. Nosilec razpršenih delcev je zrak. Pomembno je, da je

masa delca razkužila dovolj majhna, da delec lebdi v zraku in je hitrost

padanja delca 0 m/sek.

Ultrazvočna diza na aerosolnem generatorju razbije (atomizira) delce

razkužila, ki tako praktično odhlapijo, ob stiku s površino pa spet

kondenzirajo. Hitrost potovanja delcev v prostor mora biti ravno prav velika,

da delci ne padejo na tla in da se ne zaletavajo v površine. Formulacija

razkužila mora imeti dovolj veliko površinsko napetost, da delci omočijo vso

površino, ne ostanejo pa v kapljicah. Aktivne snovi morajo biti čim bolj

človeku in okolju prijazne, čeprav postopek izvajamo v odsotnosti pacientov in

osebja.

S tem načinom razkuževanja razkužimo vse dostopne in nedostopne površine

v prostoru in večino delcev v zraku, ki prenašajo mikrobe. Prostor mora biti

pred razkuževanjem mehansko grobo očiščen, v njem pa lahko ostanejo vse

naprave, predmeti, tudi vsi ekrani.

Površina predmetov ni mokra, na njih je monomolekularna plast razkužila, ki

odhlapi. Razkužilo učinkuje na vse površine, do katerih pride zrak.

Razkuževanje po zračni poti je zelo primerno zlasti v času epidemij in hujših

okužb, tudi sporocidnih. Lahko ga uporabimo za razkuževanje operacijskih

prostorov, reševalnih vozil ali po odpustu pacientov z bolnišničnimi okužbami

(MRSA, ESBL, VRE ipd.). S tem načinom razkužimo tudi nedostopne površine

pod stropom ali pozabljena mesta pod mizicami ali posteljami.

Razkužujemo prostore do 250 m3, postopek traja, odvisno od okužbe in

velikosti prostora, večinoma 30 minut, nakar prostor prezračimo in ga lahko

ponovno uporabimo. Pri zelo hudih sporocidnih okužbah priporočamo

podaljšanje kontaktnega časa na 120 minut, nato prostor prezračimo.

Prezračevanje lahko poteka tudi preko klimatskih naprav.

30


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

Aerosolni generator je prenosni, tehta približno 6 kg in je popolnoma

elektronsko voden. Vstaviti moramo samo volumen prostora, ki ga želimo

razkužiti. Program se tudi samodejno izklopi.

Ta način razkuževanja so uporabili marca leta 2003 v Francoski bolnici v

Hanoiu, Vietnam, ko je bila okužba s SARS-om in februarja 2004 v Vietnamu

proti H5N1 virusu, leta 2009 v Franciji ob kontaminaciji z Mycobycterium

tuberculosis.

Slika 1: Aerosolni generator.

3 ZAKLJUČEK

Zakaj aerosolnega razkuževanja ne bi uporabili tudi mi za preprečevanje

prenosa bolnišničnih okužb (MRSA, VRE, ESBL) ali ob pojavu epidemij? S tem

načinom preprečimo človeške napake pri ročnem razkuževanju in

prebrisavanju, postopek pa omogoča tudi prihranek.

Literatura je na voljo pri avtorici.

31


ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI

SEZNAM AVTORJEV PO STRANEH

Avtor

stran

Avtor

stran

Gorazd Čebulc ..........................17

Boštjan Gajšek .........................15

Jana Korinšek ...........................19

Monika Kunšič .........................15

Marjeta Maček .......................... 7

Maja Šabeder .......................... 14

Marija Tomažič ........................ 27

Maja Zupanc ............................ 29

32

More magazines by this user
Similar magazines