Osebno: Pogovor z ministrico za zdravje, Zofijo ... - Naša lekarna
02.10.2014 • Views
Share Embed Flag

Osebno: Pogovor z ministrico za zdravje, Zofijo ... - Naša lekarna

Osebno: Pogovor z ministrico za zdravje, Zofijo ... - Naša lekarna

Osebno: Pogovor z ministrico za zdravje, Zofijo ... - Naša lekarna

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
nasa.lekarna.si

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

evija <strong>za</strong> zdrav življenjski slog | številka 25, letnik 03, september 2008<br />

<strong>Osebno</strong>: <strong>Pogovor</strong> z <strong>ministrico</strong> <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>, <strong>Zofijo</strong> Mazej KukoviË / Aktualno: Ne bojte se<br />

sveta tam znotraj! / Kako zdraviti: Globoka venska trombo<strong>za</strong> / Zdravilne rastline: Ognjeno<br />

sonce sredi vrta / Æivljenje je lepo: Kdo je ortotik in protetik? / Rosno stari: Razmigajmo<br />

se! / Sanjska kolumna: Sanje pre<strong>za</strong>povedane! / MeseËni moænar: Zdravila & Otroci

UVODNIK<br />

Gore so čudovite, nobena pa<br />

ni vredna človeškega življenja<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Ka<strong>za</strong>lo je, da bo 26. avgust 2008 povsem navaden poznopoletni dan. Zjutraj mi je še<br />

pred službo uspelo preteči nekaj kilometrov. Meglice, ki so prekrivale del Sorškega polja, so<br />

me spomnile, da jesen ni več daleč. Sestanek je minil v precej konstruktivnem vzdušju. Še<br />

preden mi je uspelo v službi vključiti računalnik, me je presenetil telefonski klic kolegice.<br />

“Si že bil kaj na netu?” “Danes še nisem gledal pošte,” sem bil podopustniško ležeren.<br />

“Ne, nisem mislila tega. Ali že veš?” “Ne. Kaj?”<br />

“Se mi je zdelo, da ne. Po tvojem glasu … Kozjeku se je odlomila opast. Žal mi ga je.”<br />

Reagiram nekako nepri<strong>za</strong>deto. Tako kot če varuješ sople<strong>za</strong>lca in ta odleti. Refleksno<br />

<strong>za</strong>tegneš. Ta občutek poznam. Bolečina pride pozneje. Še pred nekaj dnevi sem na radiu<br />

ujel Pavletovo javljanje izpod Mustagh Towerja. Pobrskam po spletu. Prve novice so skope,<br />

vendar neizprosne. V naslednjih dneh so napori usmerjeni v reševanje njegovega sople<strong>za</strong>lca<br />

Dejana Miškoviča. Zanj se je zgodba srečno končala.<br />

Splet (ne)srečnih okoliščin. Kako malo je treba! Ko sem še kot alpinistični <strong>za</strong>četnik v<br />

trdi zimi lezel s prijateljema iz Kota proti Kredarici, je nekje pod Rjavino <strong>za</strong>molklo počilo.<br />

V naši višini se je čez pobočje v skorji <strong>za</strong>risala poka, snežna gmota pa je obstala prilepljena<br />

v strmino. Ko smo bili čez tisto srhljivo mesto, me <strong>za</strong> nobeno ceno ne bi spravil na<strong>za</strong>j.<br />

Drugič naju je s sople<strong>za</strong>lcem v smeri nad dolino Kamniške Bistrice “oplazila” strela …<br />

Ko sva z Miretom ple<strong>za</strong>la v Veliki Mojstrovki, naju je v steni namočilo. Za povrh sva<br />

še <strong>za</strong>šla. Bila sva že blizu roba, pa se je prvemu v navezi sesul skalni blok. Čeprav sem se ves<br />

prižel ob steno, je padalo po meni. Odnesel sem jo z nekaj modricami, počeno čelado in<br />

poškodovano ple<strong>za</strong>lno vrvjo. Morala sva jo skrajšati, da sva lahko izple<strong>za</strong>la. Čeprav je bil<br />

še avgust, je čez noč pošteno <strong>za</strong>snežilo.<br />

Nekoč sem <strong>za</strong>pisal: krivico delam domačim, ko jih pustim čakati, kdaj bodo pozvonili<br />

pri hišnih vratih. Slišim komentarje: alpinisti ne bi smeli imeti družine.<br />

Včasih koga povabim na turo. Pokažem diapozitive. Ali pa svoje navdušenje nad gorami<br />

delim z drugimi v zgodbi, ki jo objavim, tudi v reviji Naša <strong>lekarna</strong>. Sem alpinistični inštruktor.<br />

Zelo uživam, kadar mi uspe v gore zvabiti koga od mojih družinskih članov. Naenkrat<br />

se mi to <strong>za</strong>zdi zelo (ne)odgovorno početje! Hkrati s hvaležnostjo v srcu pomislim<br />

na <strong>za</strong>nesenjake logaškega planinskega društva, ki so na naši osnovi šoli organizirali planinski<br />

krožek. Še vedno je zelo živa slika, kako sem kot četrtošolec ponosno stal na vrhu<br />

notranjskega Triglava (beri na Snežniku). Odkril sem nov svet!<br />

Zakaj ravno alpinizem? Kot šport? Način bivanja? Nesmiselno izzivanje ali junaštvo?<br />

<strong>Osebno</strong> izkustvo ali celo grobi individualizem, ki pa v nekem trenutku (reševanje, objavljena<br />

zgodba) preseže okvire <strong>za</strong>sebnega? Kompleksna dejavnost, razumljiva samo izbrancem?<br />

Vsekakor mnogo več kot le osvajanje naj<strong>za</strong>htevnejših sten in vrhov.<br />

Toliko odgovorov kot alpinistov – zveni preveč poenostavljeno!<br />

Gore mi pomenijo obliko svobode bivanja. Pa čeprav se ta svoboda včasih zoži zgolj na<br />

gib, ki ga moram še narediti, da <strong>za</strong>grabim oprimek. In se potegnem čez težavno mesto. Več<br />

svobode, več odgovornosti! Tudi do sople<strong>za</strong>lca, s katerem se navežeš na vrv.<br />

To je življenje, ki ga je lepo živeti!<br />

Damjan Slabe, član uredniškega odbora<br />

Naπa <strong>lekarna</strong> je<br />

poljudno strokovni<br />

vodiË <strong>za</strong> uËinkovito<br />

in pravilno jemanje<br />

zdravil.<br />

Naπa <strong>lekarna</strong> je<br />

revija <strong>za</strong> izboljπanje<br />

kakovosti zdravja in<br />

æivljenja.<br />

NA©A LEKARNA 3<br />

Foto: Mire Steinbuch

OSEBNO<br />

AKTUALNO<br />

KAKO DELUJE<br />

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

ROSNO STARI<br />

ZA MIZO<br />

14<br />

Intervju z <strong>ministrico</strong><br />

<strong>Zofijo</strong> Mazej KukoviË<br />

20<br />

Ne bojte se sveta<br />

tam znotraj!<br />

30<br />

Kolostrum in<br />

imunski sistem<br />

42<br />

Ognjeno sonce<br />

sredi vrta<br />

56<br />

Razmigajmo se!<br />

70<br />

Olimpijska solata<br />

Z <strong>ministrico</strong> <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong> smo se<br />

pogovarjali o zdravstvu,<br />

povpraπali pa smo jo tudi o tem,<br />

kako ji uspeva usklajevati<br />

kariero in druæino ter ob tem<br />

πe zdravo æiveti.<br />

Odzovite se povabilu <strong>za</strong><br />

sodelovanje v programu Svit, ki<br />

ga boste prejeli po poπti. Cilji<br />

nacionalnega programa Svit so<br />

zmanjπanje πtevila obolelih ter<br />

zmanjπanje πtevila smrti <strong>za</strong>radi<br />

raka debelega Ërevesa in danke.<br />

Tudi sami lahko veliko naredimo<br />

<strong>za</strong> spodbujanje imunskega<br />

sistema. Poleg zdravega naËina<br />

æivljenja lahko na imunski sistem<br />

vplivamo z izbiro ustreznih<br />

prehranskih dopolnil, med katere<br />

spada tudi kolostrum.<br />

OgnjiË vsebuje πtevilne zdravilne<br />

uËinkovine, ki so jih s pridom<br />

izkoriπËali æe stari EgipËani,<br />

v ljudski medicini pa se veliko<br />

uporablja πe danes.<br />

Programi vadbe v vodi so primerni<br />

<strong>za</strong> vsakogar, ne glede na poprejπnje<br />

znanje in izkuπnje, socialni poloæaj,<br />

telesno pripravljenost in stopnjo<br />

zdravja. Voda je prijetno in<br />

prilagodljivo okolje, ki omogoËa<br />

varno in uËinkovito vadbo.<br />

Po Olimpijskih igrah je Ëas<br />

πe <strong>za</strong> Olimpijsko solato.<br />

Je zdrava, okusna in hitro<br />

pripravljena.<br />

VSEBINA<br />

UVODNIK Gore so Ëudovite, nobena pa ni vredna Ëloveπkega æivljenja 3<br />

ZA ZA»ETEK Makroskop 6<br />

PO NASVET V LEKARNO Kaæipot svetovanj v naπih <strong>lekarna</strong>h 12<br />

OSEBNO <strong>Pogovor</strong> z <strong>ministrico</strong> <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>, <strong>Zofijo</strong> Mazej KukoviË 14<br />

AKTUALNO Ne bojte se sveta tam znotraj! 20<br />

Ne <strong>za</strong>tiskajmo si oËi! Rak debelega Ërevesa in danke 24<br />

KAKO DELUJE Kolostrum in imunski sistem 30<br />

KAKO ZDRAVITI Globoka venska trombo<strong>za</strong> 36<br />

ZDRAVILNE RASTLINE Ognjeno sonce sredi vrta 42<br />

PREUDARNO ZA ZDRAVJE Po dopustu spet v sluæbo. Radost ali æalost? 46<br />

ÆIVLJENJE JE LEPO Kdo je ortotik in protetik? 52<br />

ROSNO STARI Razmigajmo se! 56<br />

OPOMIN ZA SPOMIN 62<br />

SANJSKA KOLUMNA Sanje pre<strong>za</strong>povedane! 64<br />

PORTRET FARMACEVTA Nataπa Koltak FerËiË, mag. farm. 68<br />

ZA MIZO Olimpijska solata 70<br />

MESE»NI MOÆNAR Zdravila & Otroci 74<br />

NAGRADNA IGRA Sudoku 80<br />

BRALCI PI©EJO Pisma bralcev 81<br />

NA©A LEKARNA SVETUJE 82<br />

4 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 5

ZA ZA^ETEK<br />

revija <strong>za</strong><br />

zdrav `ivljenjski slog<br />

Makroskop<br />

Pripravlja: Eva Esih, mag. farm.<br />

September 2008, letnik 3, πt. 25<br />

MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />

Naklada: 41.000 izvodov<br />

Vrednost izvoda: 3,67 (880 SIT )<br />

Letna naroËnina: 41,10 (9.850 SIT)<br />

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />

E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

UREDNI©TVO<br />

Glavna urednica:<br />

znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm.<br />

Odgovorna urednica:<br />

mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />

Strokovna sodelavka uredniπtva: Eva Esih, mag. farm.<br />

UREDNI©KI ODBOR<br />

dr. Aleπ MlinariË, mag. farm.<br />

Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />

Janez ©pringer, mag. farm., spec.<br />

prof. dr. Ema MuπiË, dr. med.<br />

Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh.<br />

prim. Peter Kapπ, dr. med.<br />

mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje<br />

prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />

Ervin Strbad, dr. med.<br />

Oblikovanje celostne podobe: IODG<br />

AD: Duπan Grobovπek<br />

Oblikovanje in prelom: Silvija »erne<br />

Lektura: Darka Tepina Podgorπek<br />

Fotogra≥je: Æiga Koritnik, Shutterstock,<br />

Mire Steinbuch<br />

Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega<br />

uredniπtva.<br />

Tisk: Delo T^R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana<br />

Oglasno træenje:<br />

Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />

T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342<br />

E: marketing@entrapharm.com<br />

Naπa <strong>lekarna</strong> je meseËnik, na voljo v <strong>lekarna</strong>h po<br />

Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih <strong>lekarna</strong>h<br />

prejmejo brezplaËno.<br />

Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele<br />

je mogoËe ponatisniti le s pisnim privoljenjem<br />

izdajatelja.<br />

Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil, ki<br />

se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>:<br />

Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong> opo<strong>za</strong>rja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se<br />

sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila <strong>za</strong> uporabo<br />

pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπËeni zdravnik.<br />

Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.<br />

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno<br />

sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega<br />

obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da<br />

potrebujete zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali<br />

farmacevta, ki sta edina poklicana <strong>za</strong> pravilno presojo in zdravstvene<br />

nasvete glede vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter <strong>za</strong> izbiro in naËin<br />

jemanja zdravil.<br />

Omejite izpostavljenost<br />

sevanju mobilnih telefonov<br />

V <strong>za</strong>dnjem Ëasu poteka veliko<br />

razliËnih raziskav o tem, ali<br />

uporaba mobilnih telefonov<br />

poveËuje tveganje <strong>za</strong> razvoj<br />

raka ali ne. R. Herberman,<br />

direktor inπtituta <strong>za</strong> raziskave<br />

raka z univerze v Pittsburghu,<br />

opo<strong>za</strong>rja potroπnike, da kljub<br />

nasprotujoËim si dokazom omejijo<br />

izpostavljanje sevanju mobilnikov.<br />

©e posebej opo<strong>za</strong>rja starπe, da<br />

lahko sevanje telefonov vpliva<br />

na razvijajoËe se moægane otrok.<br />

Herberman je prepriËan, da<br />

elektromagnetno sevanje pomeni<br />

tveganje <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>, <strong>za</strong>to predlaga<br />

nekaj naËinov, kako omejiti<br />

izpostavljenost: omejitev uporabe<br />

telefonov, uporaba pripomoËkov<br />

<strong>za</strong> prostoroËno telefoniranje,<br />

menjava strani, na kateri dræimo<br />

telefon med telefoniranjem …<br />

Otroci pa naj mobilne telefone<br />

uporabljajo le v nujnih primerih,<br />

saj se njihovi moægani πele<br />

razvijajo, <strong>za</strong>to obstaja veËja<br />

verjetnost <strong>za</strong> neæelene uËinke.<br />

Gumijasti medvedki s<br />

ksilitolom proti kariesu<br />

Ameriπki znanstveniki so naredili<br />

raziskavo, v kateri so ugotavljali,<br />

ali lahko gumijasti medvedki<br />

s ksilitolom zmanjπajo karies<br />

pri otrocih. Ksilitol je umetno<br />

sladilo, ki bakterijam v ustih ne<br />

daje ustreznih hranil. Bakterije<br />

razkrajajo ksilitol tako, da se<br />

kislina tvori poËasneje kot pri<br />

razkroju saharoze, kar je zelo<br />

ugodno <strong>za</strong> zobe. Ksilitol ima celo<br />

antibakterijski uËinek,<br />

saj zmanjπuje πtevilo bakterij v<br />

slini in zobnih oblogah. VeËina<br />

æveËilnih gumijev æe vsebuje<br />

ksilitol, vendar ti <strong>za</strong> otoke niso<br />

najprimernejπi. Raziskovalci so<br />

otrokom dajali po πtiri medvedke<br />

trikrat na dan. Po πestih tednih so<br />

opazili pomembno zniæanje πtevila<br />

πkodljivih bakterij S. mutans, ki<br />

povzroËajo zobno gnilobo.<br />

Zakaj feferoni peËejo<br />

Feferoni (rod Capsinum) izvirajo<br />

iz Srednje in Juæne Amerike.<br />

Obstaja veË tisoË vrst feferonov<br />

razliËnih barv, oblik in velikosti,<br />

ki so razliËno pekoËi. Najmanj<br />

pikantnih spojin vsebujejo<br />

zeleni, najveË pa rdeËi feferoni.<br />

Za znaËilen okus feferonov sta<br />

odgovorni dve spojini: kapsicin<br />

in dihidrokapsicin. Merjenje<br />

pikantnosti feferonov je precej<br />

subjektivno, enota <strong>za</strong> merjenje<br />

pikantnosti pa se po Wilburju L.<br />

Scovillu imenuje skovil. Scovill<br />

je meπal zmlete Ëilije s sladkano<br />

vodo in raztopino razredËeval,<br />

dokler v ustih ni veË uËinkovala<br />

pekoËe. Pri navadnih feferonih<br />

pikantnega okusa ne Ëutimo veË<br />

ob 100-kratnem razredËenju (100<br />

skovilov). Najpikantnejπa sorta<br />

paprike na svetu je Bhut Jolo<br />

kia, pri kateri se pikantni okus<br />

izgubi πele po 1.003.304-kratnem<br />

razredËenju.<br />

©tevilo okuæenih s HIV<br />

v Sloveniji naraπËa<br />

»eprav je v Sloveniji s HIV<br />

okuæena manj kot ena oseba<br />

na 1000 prebivalcev, kar je v<br />

primerjavi z veËino dræav EU<br />

razmeroma malo, πtevilo okuæenih<br />

Peticija <strong>za</strong> brezplaËno merjenje kostne gostote<br />

Za osteoporozo zboli vsaka tretja æenska po 50. letu starosti oziroma skoraj vsaka<br />

2. æenska po 65. letu starosti ter vsak 5. moπki po 65. letu starosti. Problem<br />

osteoporoze je, da poteka tiho in brez oËitnih bolezenskih znakov. Kosti postajajo<br />

Ëedalje bolj krhke, <strong>za</strong>to se bolezni <strong>za</strong>vemo πele ob prvem zlomu. Ustrezna<br />

diagnostika bolezni je tako nujno potrebna in mora biti dostopna vsem osebam<br />

z moËno poveËanim tveganjem. »eprav je Evropska komisija æe leta 1998<br />

priporoËila vsem tedanjim Ëlanicam EU, da omogoËijo brezplaËno merjenje kostne<br />

gostote osebam s poveËanim tveganjem <strong>za</strong> osteoporozo, ta zdravstvena storitev<br />

v Sloveniji πe vedno ni krita iz osnovnega zdravstvenega <strong>za</strong>varovanja. ©tevilni,<br />

predvsem starejπi ljudje si je ne morejo plaËati sami. S svojim podpisom lahko<br />

podprete peticijo <strong>za</strong> brezplaËno merjenje kostne gostote pri osebah s poveËanim<br />

tveganjem <strong>za</strong> osteoporozo. Peticijo lahko podpiπete na spletni strani<br />

www.osteoporo<strong>za</strong>.si<br />

Zve<strong>za</strong> druπtev bolnikov z osteoporozo Slovenije se vam <strong>za</strong> vaπo podporo<br />

najlepπe <strong>za</strong>hvaljuje.<br />

Zve<strong>za</strong> druπtev bolnikov z osteoporozo
<br />

Predsednica Duπa Hlade Zore, dr. med. 
<br />

PotrËeva 16,
Ljubljana<br />

tel.: (01) 540 19 15
<br />

gsm: (041) 365 443<br />

Lekadol® znova pridobil naziv Trusted brand<br />

Po lanskem uspehu je Lekadolu® tudi letos uspelo zmagati v obeh “medicinskih”<br />

kategorijah raziskave Trusted brand. Lekadol® je postal <strong>za</strong>upanja vredna<br />

blagovna znamka v kategorijah “protiboleËinske tablete” in “zdravila <strong>za</strong> lajπanje<br />

prehlada”. Nagradi, ki ju je prejel, potrjujeta dejstvo, da je Lekadol® varno in<br />

uËinkovito zdravilo <strong>za</strong> lajπanje boleËin in prehlada.<br />

6 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 7

evija <strong>za</strong> zdrav življenjski slog | številka 23, letnik 03, jnij 2008<br />

ZA ZA»ETEK<br />

Yogermina − novost v <strong>lekarna</strong>h!<br />

naraπËa. Po podatkih Inπtituta<br />

<strong>za</strong> varovanje zdravja je bilo med<br />

letoma 1998 in 2007 prepoznanih<br />

225 novih primerov okuæbe s HIV,<br />

<strong>za</strong> aidsom pa je v tem obdobju<br />

umrlo 33 bolnikov. Lani so na<br />

novo odkrili 36 oseb, okuæenih s<br />

HIV, v prvi polovici letoπnjega leta<br />

pa 17 (16 moπkih in 1 æenska).<br />

Yogermina 100 vsebuje najveËjo<br />

koncentracijo probiotiËnih kultur, in<br />

sicer 100 milijard v enem odmerku. Ima<br />

ugoden vpliv na prebavo in imunski<br />

sistem. Primerna je <strong>za</strong> vse, ki skrbite <strong>za</strong><br />

svoje <strong>zdravje</strong> in dobro poËutje. Dobro<br />

vpliva na urejeno prebavo, krepi<br />

imunski sistem, vpliva pa tudi na<br />

NajveË okuæenih s HIV je med<br />

moπkimi, ki imajo spolne odnose<br />

z moπkimi. Najpogostejπe spolno<br />

prenosljive okuæbi v Sloveniji<br />

pa so sicer πe vedno okuæbe z<br />

bakterijo Chlamydia trachomatis<br />

(klamidijske okuæbe) in<br />

okuæbe s humanimi virusi<br />

papiloma (HPV).<br />

izboljπan videz koæe. »e ste pod<br />

stresom, Ëe se nepravilno prehranjujete,<br />

premalo gibljete ali pa ste se zdravili<br />

z antibiotiki, vam je Yogermina na voljo<br />

v obliki mini napitka ali kapsul. Za<br />

otroke do 12 let pa je na voljo<br />

Yogermina 25 Junior. Vpraπajte <strong>za</strong><br />

Yogermino v svoji lekarni.<br />

Kolpa d. d. praznovala 30 let<br />

Podjetje Kolpa d. d. je konec avgusta ob 30. obletnici delovanja praznovalo kar<br />

v treh korakih: slavnostno so odprli nov razstavno-prodajno-izobraæevalni<br />

salon v Metliki, organizirali so slovesnost ob 30. obletnici delovanja druæbe,<br />

pripravili pa so tudi tradicionalni, 12. <strong>za</strong>poredni spust s Ëolni po reki,<br />

imenovan Kolpa na Kolpi. Vseh treh dogodkov se je udeleæilo po veË sto ljudi,<br />

ki so se z enim od vodilnih proizvajalcev kopalniπke opreme v srednji in<br />

jugovzhodni Evropi veselili omenjenih “dokazov” napredka.<br />

Poleg inovativnih pristopov k oblikovanju izdelkov, strokovne usposobljenosti<br />

in uporabe sodobnih materialov in tehnologij se Kolpa d. d. odlikuje tudi po<br />

Ëlovekoljubnosti, saj je tokrat namenila 3000 evrov belokranjskemu druπtvu<br />

Soæitje in “njegovim” otrokom s posebnimi potrebami.<br />

Hepatocelularni karcinom je najpogostejπa vrsta raka jeter<br />

Visoka branost revije<br />

Naπa <strong>lekarna</strong><br />

Hepatocelularni karcinom (HCK,<br />

karcinom jetrnih celic) je<br />

najpogostejπa vrsta raka jeter.<br />

Odgovoren je <strong>za</strong> pribliæno 90 odstotkov<br />

primarnih malignih tumorjev na jetrih<br />

pri odraslih. Progno<strong>za</strong> bolnikov z<br />

rakom jeter je pogosto slaba. Bolezen<br />

praviloma ne povzroËa simptomov,<br />

dokler ni rak æe v poznem stadiju.<br />

Pojavi se pri trikrat toliko moπkih kot<br />

æenskah, med glavnimi dejavniki<br />

tveganja pa so okuæba z virusom<br />

hepatitisa B ali C in spremljajoËa<br />

ciro<strong>za</strong>. Tudi na tem podroËju potekajo<br />

intenzivne raziskave. Ena<br />

najuglednejπih zdravstvenih svetovnih revij New England Journal of Medicine je<br />

objavila ugotovitve raziskave SHARP kliniËne faze III, ki je preuËevala vpliv<br />

sorafeniba na raka jeter. Izsledki so poka<strong>za</strong>li, da so tablete sorafeniba v<br />

primerjavi z bolniki, ki so prejemali placebo, zmanjπale absolutno tveganje <strong>za</strong><br />

smrt <strong>za</strong> 31 odstotkov pri bolnikih z najpogostejπo vrsto jetrnega raka, ki jim raka<br />

ne morejo veË operativno odstraniti.<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Po <strong>za</strong>dnjih podatkih Nacionalne<br />

raziskave branosti (NRB) ima naπa<br />

revija izredno visoko branost, saj<br />

posamezen izvod preberejo skoraj<br />

πtirje bralci. Takπnih rezultatov smo<br />

izredno veseli, saj dajejo<br />

priznanje naπemu delu. Trudili se<br />

bomo, da bomo πe naprej <strong>za</strong>nimivi,<br />

pouËni, aktualni pa tudi <strong>za</strong>bavni.<br />

Prva ambulanta <strong>za</strong> andropavzo<br />

Na Aæbetovi 4 v Ljubljani je <strong>za</strong>Ëela<br />

delovati prva ambulanta <strong>za</strong> andropavzo<br />

v Sloveniji. Namenjena je moπkim<br />

po 40. letu, ki menijo, da bi lahko<br />

imeli teæave <strong>za</strong>radi pomanjkanja<br />

testosterona. V ambulanti, ki je sicer<br />

samoplaËniπka, poteka brezplaËno<br />

merjenje testosterona <strong>za</strong> prvih sto<br />

moπkih, starejπih od 40 let. Moπki,<br />

ki trpijo <strong>za</strong>radi pomanjkanja<br />

testosterona, najprej opazijo upad<br />

libida in teæave z erekcijo, nato<br />

sledi upad æivljenjske energije,<br />

razdraæljivost, depresija, poveËano<br />

nalaganje maπËevja okoli trebuha,<br />

upad miπiËne mase in miπiËne moËi.<br />

Na pregled se lahko moπki naroËijo<br />

ob ponedeljkih in sredah od 15.45<br />

do 19.30 po telefonu 041/976 000.<br />

VeË informacij je na voljo na spletnih<br />

straneh www.testosteron.si<br />

in www.urologija.si.<br />

8 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 9

ZA ZA»ETEK<br />

Nov naravni antioksidant<br />

Koencim Q10 malo drugaËe<br />

©e uspeπneje nad vensko trombozo<br />


V <strong>lekarna</strong>h je na voljo novo<br />

naravno prehransko dopolnilo<br />

BioAstin®. BioAstin® je vir<br />

karotenskega barvila astaksantina<br />

in vitamina E. Astaksantin, ki ga<br />

pridobivajo iz alge Haematococcus,<br />

pomaga pri varovanju koæe<br />

pred πkodljivimi vplivi UV-æarkov<br />

ter zmanjπuje Ëas regeneracije po<br />

πportni vadbi. Dobrodoπel bo<br />

fiziËno in psihiËno obremenjenim<br />

osebam, πportnikom in vsem, ki s<br />

hrano ne vnesejo v telo dovolj<br />

antioksidantov. VeË o izdelku si<br />

lahko preberete na strani<br />

proizvajalca http://www.<br />

cyanotech.com/bioastin.html.<br />

Urgentno po Urgo!<br />

Na police lekarn prihaja septembra nov izdelek z<br />

imenom Ubiquinol Now. Ubiquinol predstavlja<br />

posebno reducirano obliko klasiËnega koencima<br />

Q10. Plazemska koncentracija koencima Q10 v krvi<br />

je pri uæivanju Ubiquinola Now do osemkrat viπja<br />

kot pri uæivanju navadnega koencima Q10, ki<br />

<strong>za</strong>gotavlja energetsko krepitev telesnih in duπevnih<br />

moËi. Z leti se celokupna koliËina koencima Q10 v<br />

telesu zmanjπuje, <strong>za</strong>to ga je smiselno nadomeπËati s<br />

prehranskimi dodatki. VeË o ubiquinolu si lahko<br />

preberete na www.ubiquinol.si.<br />

Manjπe poπkodbe na koæi so del<br />

naπega vsakdana. Laboratorij Urgo<br />

prinaπa inovativne reπitve <strong>za</strong>nje, saj bo<br />

v drugi polovici septembra tudi v<br />

Sloveniji na voljo obseæna paleta<br />

tehnoloπko dovrπenih izdelkov Urgo.<br />

Vsi izdelki Urgo na drugaËen in<br />

inovativen naËin πËitijo naπo koæo na<br />

mestih poπkodbe, od Aft do Æuljev. Izdelki so posebej prilagojeni posameznim<br />

ranam. Urgo je razvil tehnoloπko napredne hidrokoloidne obliæe <strong>za</strong> æulje.<br />

Kakovostni in mehki obliæi ustvarijo idealne razmere <strong>za</strong> celjenje in ublaæijo<br />

boleËino. »e vas pestijo afte ali imate teæave s suho, razpokano koæo na rokah in<br />

stopalih, inovativno reπitev prinaπajo tekoËi obliæi − filmogeli. To sta le dva<br />

primera iz obseæne druæine Urgo. Vsak dan lahko koga v vaπi druæini doleti ena<br />

izmed naπtetih koænih ran, <strong>za</strong>to je pametno, da si v lekarni ali specializirani<br />

trgovini priskrbite izdelke Urgo. Naj bo to eno vaπih urgentnih opravil v tem tednu.<br />

175x126_InsOmega3slowenien 24.01.2008 11:19 Uhr Seite 1<br />

Reviji New England Journal of<br />

Medicine in The Lancet sta konec<br />

junija objavili rezultate veË raziskav<br />

Record, ki so preuËevale uËinkovitost<br />

in varnost novega zdravila rivaroksabana<br />

pri prepreËevanju venskega<br />

trombembolizma po obseænih<br />

operacijah spodnjih okonËin, kot sta<br />

menjava kolenskega ali kolËnega<br />

sklepa. Rivaroksaban se je v teh<br />

raziskavah poka<strong>za</strong>l <strong>za</strong><br />

uËinkovitejπega v primerjavi s<br />

trenutnim standardom v antikoagulantni<br />

terapiji, to je enoksaparinom,<br />

varnost pa je bila primerljiva.<br />

Rivaroksaban je v obliki tablet <strong>za</strong><br />

jemanje enkrat na dan, kar omogoËa<br />

preprostejπo uporabo <strong>za</strong> bolnike, πe<br />

posebno po odpustu iz bolniπnice.<br />

Bolnikom po odpustu tako ne bo veË<br />

treba hoditi v zdravstvene <strong>za</strong>vode na<br />

preventivne terapije z injekcijami.<br />

Zaradi izjemnih ugotovitev raziskav<br />

bo novo zdravilo predvidoma<br />

dostopno æe do konca leta.<br />

Sensilab <strong>za</strong> zdravo srce<br />

Sensilab Heart je prehransko dopolnilo<br />

v obliki kapsul, ki doka<strong>za</strong>no vpliva na<br />

zniæevanje holesterola. Kapsule<br />

temeljijo na izvleËku iz sladkornega trsa,<br />

ki vsebuje poliko<strong>za</strong>nole. Ti zniæujejo<br />

“slabi” LDL- in celokupni holesterol,<br />

zviπujejo pa “dobri” HDL-holesterol.<br />

Proizvod je namenjen vsem, ki imajo<br />

poviπan holesterol, in vsem, ki æelijo<br />

izboljπati vitalnost srca ter pozitivno<br />

vplivati na <strong>za</strong>πËito srca. Sensilab Heart<br />

vsebuje tudi koencim Q10, zmes<br />

magnezija in ekstrakta melise ter<br />

kompleks vitaminov in mineralov.<br />

10 NA©A LEKARNA

PO NASVET V LEKARNO<br />

Kaæipot svetovanj<br />

v naših <strong>lekarna</strong>h<br />

potrebujem pomoč!<br />

DOKONČNO!<br />

Ste pripravljeni www.brezcigarete.si na æivljenje brez cigarete?<br />

Tudi v mesecu septembru vam bodo svetovalke<br />

pomagale pri izbiri naËina opuπËanja kajenja. Ob tej<br />

priloænosti si boste lahko izmerili koliËino ogljikovega<br />

monoksida v izdihanem zraku. Bodite pozorni na plakat<br />

v vaπi lekarni.<br />

Migrena je drugaËen glavobol<br />

Septembra vas znova vabimo, da obiπËete izbrane<br />

lekarne po Sloveniji, kjer vam bodo izkuπeni svetovalci<br />

na voljo <strong>za</strong> svetovanje na podroËju migrene. Bodite<br />

pozorni na plakat v vaπi lekarni.<br />

Svetovalne promocije dermokozmetike Eucerin v septembru<br />

ObiπËite tudi predstavitev izdelkov Eucerin, saj vas<br />

bodo strokovno usposobljene svetovalke pouËile o<br />

pravilni negi koæe in vam svetovale, kateri je pravi<br />

izdelek <strong>za</strong> vaπ tip koæe.<br />

Izvajalec promocij in svetovanj v <strong>lekarna</strong>h je podjetje Entrapharm d.o.o.,<br />

Pot k sejmiπËu 30, Ljubljana, tel.: 01 561 13 41, info@entrapharm.com.<br />

12 NA©A LEKARNA

OSEBNO<br />

Obiskali smo <strong>ministrico</strong> <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong> <strong>Zofijo</strong> Mazej Kukovič in<br />

čeprav je predvolilna vročica na vrhuncu, se z njo nismo<br />

pogovarjali o politiki. Nekaj vprašanj smo ji postavili na temo<br />

zdravstva, povprašali pa smo jo tudi o tem, kako ji uspeva<br />

usklajevati kariero in družino ter ob tem še zdravo živeti.<br />

“Zdravje je<br />

najpomembnejπa<br />

vrednota”<br />

<strong>Pogovor</strong> z <strong>Zofijo</strong> Mazej Kukovič, <strong>ministrico</strong> <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong><br />

Pogovarjala se je Vanja Badovinac.<br />

Javno zdravstvo je vselej pod<br />

drobnogledom javnosti in je verjetno <strong>za</strong>to<br />

zelo občutljivo področje dela. Kakšni so<br />

bili <strong>za</strong>četki vašega dela na ministrstvu?<br />

Začetki so bili zelo stresni, bolj, kot sem<br />

pričakovala. Skoraj vsaka stvar, ki jo narediš,<br />

naleti na kritike in ne<strong>za</strong>upanje, veliko je bilo<br />

tudi nizkih udarcev. S tem se je treba najprej<br />

spoprijeti. Gre <strong>za</strong> stvari, ki se jih ne moreš naučiti<br />

iz knjig in ki jih ne srečaš drugje kot v<br />

politiki. Trudila sem se kritike jemati kot pozitivne,<br />

iz njih sem se poskušala čim več naučiti<br />

ter tako izboljšati stvari, ki jih delam kot<br />

ministrica. Je pa <strong>za</strong>me to nova življenjska izkušnja<br />

in zdi se mi, da sem zdaj navajena skoraj<br />

na vse.<br />

V uredništvo tedensko prejemamo<br />

obvestila o aktivnostih vašega<br />

ministrstva, ki jih je kar precej, in o<br />

tem tudi poročamo. Zanima me, kako<br />

vam uspe usklajevati <strong>za</strong>sebno življenje s<br />

službenimi obveznostmi?<br />

Zasebnega življenja praktično nimam. Domači<br />

me med tednom vidijo po televiziji na<br />

sejah, sestankih. Največkrat si lahko čas <strong>za</strong>se<br />

14 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 15

OSEBNO<br />

Kot ministrica <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong> pa morate<br />

skrbeti tudi <strong>za</strong> druge. Ministrstvo <strong>za</strong><br />

<strong>zdravje</strong> je med drugim <strong>za</strong>dolženo tudi<br />

<strong>za</strong> področje javnega zdravja. Lani smo<br />

v Sloveniji sprejeli strog protikadilski<br />

<strong>za</strong>kon. Kakšni pa so načrti ministrstva<br />

<strong>za</strong> naprej? Vemo, da so velik zdravstveni<br />

problem tudi alkohol, prepovedane<br />

droge, porast debelosti …<br />

Strategijo javnega zdravja smo <strong>za</strong>stavili v<br />

Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega<br />

varstva, ki je bila v parlamentu potrjena 26.<br />

junija letos. V tem dokumentu so <strong>za</strong>stavljene<br />

strategije <strong>za</strong> vse omenjene kategorije. Na vseh<br />

področjih pa manjka prava promocija in preventivno<br />

delovanje. Bolnikom je treba omogočiti<br />

dostop do informacij, informiranje pa<br />

mora biti korektno. Meja med informacijo in<br />

reklamo mora biti jasno vidna, kajti pod pretvezo<br />

o<strong>za</strong>veščanja lahko velikokrat pride do<br />

<strong>za</strong>vajanja ljudi.<br />

Kako nameravate na ministrstvu širiti<br />

informacije in promovirati zdrav način<br />

življenja?<br />

Na ministrstvu smo izvedli razpis <strong>za</strong> različna<br />

civilna združenja oz. društva, ki bodo izvajala<br />

promocijo. Izbrali smo tista, ki ustre<strong>za</strong>jo<br />

in <strong>za</strong> družino v<strong>za</strong>mem v soboto popoldne ali<br />

nedeljo, <strong>za</strong>to ga poskušamo takrat preživeti<br />

kar se da aktivno. Skorajda ni dneva, ko bi lahko<br />

rekla, da imam popolnoma prost dan.<br />

V Radencih smo vas letos lahko<br />

spremljali, ko ste tekli petkilometrski<br />

krog. Za človeka, ki veliko dela in veliko<br />

hodi po sestankih, to ni prav majhna<br />

razdalja. Kako vam je uspelo?<br />

Pet kilometrov res ni malo, ampak v Radencih<br />

sem pretekla tudi že desetkilometrsko progo.<br />

Kondicijsko sem se gotovo poslabšala. Včasih<br />

sem poleg teka zelo rada igrala tenis in smučala,<br />

zdaj pa mi obveznosti tega ne dopuščajo<br />

več. Trudim se, da vsako jutro <strong>za</strong> boljše počutje<br />

malo potelovadim, grem na krajši tek ali sprehod.<br />

Priznam, da to ni resna skrb <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>, je<br />

pa boljše kot nič. Konec tedna se vedno poskušam<br />

vsaj dve do tri ure sprehajati po naravi. Izogibam<br />

se situacijam, kjer je tveganje <strong>za</strong> poškodbe<br />

večje, ker si daljšega izostanka resnično<br />

ne morem privoščiti.<br />

Vsi vemo, da je zdrav način prehranjevanja<br />

v današnjem času že izredno redek.<br />

Ali vam uspe pojesti pet obrokov na dan?<br />

Ne, čez dan mi ne uspe pojesti petih obrokov,<br />

kar je velik minus. Vsako jutro <strong>za</strong>jtrkujem<br />

in pazim, da pojem čim več sadja. Na kosilo pa<br />

hodim takrat, ko imam čas. Priznam, da sem<br />

tudi sama kriva <strong>za</strong> to, saj si lahko čas vedno<br />

razporediš tako, da se ga nekaj najde <strong>za</strong> hrano.<br />

Pri teh stvareh moraš sam poskrbeti <strong>za</strong>se.<br />

16 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 17

OSEBNO<br />

določenim merilom in pogojem <strong>za</strong> promoviranje<br />

zdravega načina življenja, in na podlagi teh<br />

meril bo podeljenega kar nekaj denarja.<br />

Ker nas bere veliko farmacevtov in<br />

zdravnikov, naj vam <strong>za</strong>stavimo še kakšno<br />

vprašanje na temo zdravil. Kakšno je vaše<br />

mnenje o dostopnosti zdravil pri nas?<br />

Večina zdravil v Sloveniji je dobro dostopnih.<br />

Znotraj eu se trudimo, da bi bilo čim več<br />

zdravil dostopnih tudi manjšim trgom. Med<br />

slovenskim predsedovanjem eu je potekal farmacevtski<br />

forum, ki se bo srečeval enkrat ali<br />

dvakrat leto in razpravljal prav o tem. Na tržišču<br />

se pojavlja mnogo novih zdravil z izjemno<br />

visoko ceno. Bolnikom moramo v okvirih razpoložljivih<br />

sredstev <strong>za</strong>gotoviti dostop tudi do<br />

teh zdravil. Trudimo se <strong>za</strong> racionalnejši pristop<br />

k stvarem, pri katerih gotovo lahko kaj privarčujemo<br />

in ta denar potem prerazporedimo,<br />

mogoče prav <strong>za</strong> zdravila, ki so težje dostopna.<br />

Zdravila pomenijo okoli 17 odstotkov<br />

vseh izdatkov <strong>za</strong> zdravstvo. Verjetno<br />

poskušate stroškovno učinkovitost<br />

<strong>za</strong>gotoviti tudi na drugih področjih,<br />

npr. pri izvajalcih, kjer je največja<br />

poraba denarja <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>. Tam so<br />

verjetno še velike rezerve?<br />

Seveda, stroškovno učinkovitost moramo<br />

iskati na vseh področjih, ne samo pri zdravilih.<br />

Na vseh področjih lahko z optimi<strong>za</strong>cijo in gospodarnejšim<br />

razporejanjem denarja dosežemo<br />

zelo veliko. Tako ne bo nihče imel manj,<br />

temveč lahko samo več.<br />

Zofija Mazej KukoviË se je rodila leta 1955<br />

v »rni na Koroπkem. Leta 1980 je na Univerzi<br />

v Mariboru diplomirala iz organi<strong>za</strong>cije dela, leta<br />

1989 pa πe iz elektrotehnike − elektronike.<br />

V <strong>za</strong>dnjih letih se je poleg dela πe posebej<br />

posveËala civilnim zdruæenjem ter predavala na<br />

slovenskih in mednarodnih konferencah<br />

s podroËja varovanja okolja. Za svoje delo je dobila<br />

πtevilna priznanja in nagrade; med drugim je leta<br />

2002 prejela nagrado Instituta Joæef Stefan <strong>za</strong><br />

doseæke pri prenosu znanja<br />

z inπtitutov v prakso, leta 2006 pa je bila izbrana <strong>za</strong><br />

Delovo osebnost leta <strong>za</strong> podroËje gospodarstva.<br />

Je tudi Ëlanica πtevilnih strokovnih zdruæenj.<br />

Želite našim bralcem <strong>za</strong> konec<br />

kaj sporočiti?<br />

Zdravje je najpomembnejša vrednota in<br />

<strong>za</strong>nj se je vredno potruditi. Včasih pa se moramo,<br />

tako <strong>za</strong> “dušo”, tudi malce pregrešiti. S<br />

tem ni nič narobe, če le ne pretiravamo. Povsod<br />

moramo najti zdravo mero, da je na koncu<br />

kakovost našega življenja optimalna. <br />

18 NA©A LEKARNA

AKTUALNO<br />

Ne bojte se<br />

sveta tam znotraj!<br />

CINDI Slovenija<br />

Vsako leto na novo odkrijejo kar 1291<br />

novih primerov raka debelega črevesa<br />

in danke (rdčd). Od tega pravočasno<br />

odkrijejo le 12,1 % raka debelega črevesa<br />

in 17 % raka danke. Čeprav je rdčd<br />

ozdravljiv, če ga odkrijemo in zdravimo<br />

v zgodnji razvojni stopnji, je umrljivost<br />

pri tej vrsti raka še vedno zelo visoka.<br />

Če ste stari med 50 in 69 let, je pravi<br />

čas, da ukrepate in se odzovete<br />

povabilu <strong>za</strong> sodelovanje v programu<br />

Svit, ki ga boste prejeli po pošti.<br />

20 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 21

AKTUALNO<br />

P<br />

rogram<br />

Svit je državni program presejanja<br />

in zgodnjega odkrivanja predrakavih<br />

sprememb in raka na debelem<br />

črevesu in danki (rdčd).<br />

V program bodo vsaki dve leti povabljeni<br />

moški in ženske v starosti med 50 in 69 let. Povabilu,<br />

ki ga bodo prejeli po pošti, bo priložena<br />

privolitev o sodelovanju, ki jo bo treba podpisati<br />

in poslati centralni enoti programa. Vse, kar<br />

bodo morali sodelujoči pošiljati na<strong>za</strong>j, bo opremljeno<br />

s pisemsko ovojnico in z znamko.<br />

V naslednji stopnji bodo udeleženci iz centralne<br />

enote programa na dom prejeli dva kompleta<br />

<strong>za</strong> odkrivanje prikrite krvavitve v blatu s<br />

priloženimi navodili. S testnimi paličicami bo<br />

Center Svit, P.P. 241, 1001 Ljubljana, telefon 01 62-04-521, info@program-svit.si, www.program-svit.si<br />

NE BOJTE SE SVETA TAM ZNOTRAJ.<br />

Program sta omogoËila Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong><br />

RS in Zavod <strong>za</strong> zdravstveno <strong>za</strong>varovanje<br />

Slovenije. Udeleæba je <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>varovance<br />

z urejenim obveznim zdravstvenim<br />

<strong>za</strong>varovanjem brezplaËna. Program Svit je<br />

kakovostna zdravstvena storitev, ki sledi<br />

priporoËilom Evropske komisije. Cilji programa<br />

Svit so odkrivanje predrakavih sprememb<br />

sluznice debelega Ërevesa s presejalnimi testi in<br />

presejalno kolonoskopijo ter odkrivanje in<br />

zdravljenje zgodnjih oblik raka debelega Ërevesa<br />

in danke.<br />

PriËakovani uËinki programa Svit so 300<br />

obolelih manj na leto ter 200 smrti <strong>za</strong>radi raka<br />

na debelem Ërevesu in danki na leto manj.<br />

Kaj lahko naredimo sami?<br />

Veliko lahko naredimo æe z zdravim naËinom<br />

æivljenja. Izogibajmo se kajenju, Ëezmernemu pitju<br />

alkohola in nezdravi prehrani. Zelo pomembno je<br />

gibanje, saj s tem svoje telo ohranjamo vitalno in<br />

zdravo. Prisluhnimo svojemu telesu in se ob<br />

teæavah s Ërevesom obrnimo na zdravnika.<br />

udeleženec ob dveh <strong>za</strong>porednih odvajanjih blata<br />

sam odvzel dva vzorca. V <strong>za</strong>prtih kompletih<br />

ju bo po pošti poslal na<strong>za</strong>j.<br />

Vzorce blata, ki jih bomo prejeli, bomo analizirali<br />

v centralnem laboratoriju programa<br />

Svit. Če bo test na prikrito krvavitev negativen,<br />

bo oseba v program Svit znova povabljena čez<br />

ODZOVITE SE VABILU IN SE VKLJUČITE<br />

V PROGRAM SVIT!<br />

Za rakom na debelem črevesu in danki v Sloveniji vsako leto zboli več<br />

kot 1200 ljudi. Ker raka na debelem črevesu in danki pogosto odkrijemo<br />

prepozno, 700 bolnikov s tem rakom na leto umre. Program Svit<br />

omogoča zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje predrakavih<br />

sprememb (polipov) in raka na debelem črevesu in danki. Program Svit<br />

vam lahko reši življenje!<br />

Čas je, da pomislite nase.<br />

DRžAVNI PROGRAM<br />

PRESEJANJA IN ZGODNJEGA<br />

ODKRIVANJA PREDRAKAVIH<br />

SPREMEMB IN RAKA NA<br />

DEBELEM ČREVESU IN DANKI<br />

dve leti, saj zelo verjetno nima raka na debelem<br />

črevesu ali danki.<br />

Če pa bo test na prikrito krvavitev pozitiven,<br />

bo udeleženec povabljen na kolonoskopijo. To je<br />

preiskava, pri kateri specialist z majhno kamero<br />

pregleda debelo črevo in danko. Vse spremembe,<br />

ki jih zdravnik odkrije in odstrani med kolonoskopijo,<br />

pod mikroskopom pregledajo specialisti<br />

patohistologi, ki natančno opredelijo, ali so<br />

spremembe nevarne ali ne. Če bodo na črevesu<br />

prisotne spremembe ali pa bo preiskava odstra-<br />

njenih polipov poka<strong>za</strong>la, da so tvorbe že rakave,<br />

bo bolnik nemudoma napoten na nadaljnje preiskave<br />

in ustrezno zdravljenje. <br />

VkljuËite se v program Svit in k temu<br />

spodbujajte tudi druge.<br />

»e imate v zvezi s programom Svit dodatna<br />

vpraπanja, lahko vsak delavnik, od ponedeljka do<br />

petka, med 9. in 14. uro pokliËete na telefonsko<br />

πtevilko 01/620 45 21 ali piπete na naslov Program<br />

Svit, p.p. 241, 1001 Ljubljana ali elektronski naslov<br />

info@program-svit.si. VeË o programu Svit na<br />

naslovu www.program-svit.si<br />

22 NA©A LEKARNA<br />

United Pharmaceuticals<br />

International

AKTUALNO<br />

Ne <strong>za</strong>tiskajmo si oËi!<br />

Rak debelega Ërevesa<br />

in danke<br />

Rok PetriË, absolvent Fakultete <strong>za</strong> farmacijo<br />

Joæica MauËec Zakotnik, dr. med., spec. spl. med.,<br />

vodja programa Svit<br />

S e vam v blatu pojavlja kri, imate hudo <strong>za</strong>prtje, ki mu sledijo driske, vas<br />

neprestano boli trebuh in ste ob vsem tem še utrujeni? Vam pa je še vedno<br />

neprijetno stopiti do zdravnika, saj se vam zdi, da bodo težave minile same<br />

od sebe? Včasih je res tako, včasih pa se lahko zgodi, da podrobnejše<br />

preiskave pokažejo vnetno bolezen črevesja, črevesne polipe ali celo hujšo<br />

obliko, ki se imenuje rak debelega črevesa in danke.<br />

24 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 25

AKTUALNO<br />

Benigen ali maligen tumor?<br />

Tumor nastane, ko se celice <strong>za</strong>čnejo nenadzorovano<br />

deliti. Tumorji so lahko benigni ali<br />

maligni. Benigni tumorji so omejena tvorba,<br />

kar pomeni, da se ne razširijo v okolna tkiva in<br />

organe ter jih je mogoče kirurško odstraniti.<br />

Maligni tumorji, ki jih imenujemo tudi rak, pa<br />

lahko prodirajo v okolna tkiva in organe, kjer<br />

nastanejo <strong>za</strong>sevki ali metastaze. Tako pride do<br />

pojava rakavega obolenja tudi v drugih organih<br />

(metastaze rakavega tkiva).<br />

Vzroki in dejavniki tveganja<br />

Pravih vzrokov <strong>za</strong> pojav raka debelega črevesa<br />

in danke še nimamo. Med škodljive dejavnike<br />

okolja štejemo kajenje, čezmerno uživanje<br />

alkohola, nezdravo prehranjevanje in telesno<br />

nedejavnost. Pri razvoju raka debelega črevesa<br />

in danke pa imajo pomembno vlogo tudi dedni<br />

dejavniki. Če je v družini že kdo zbolel <strong>za</strong> rakom<br />

debelega črevesa in danke, je tveganje <strong>za</strong><br />

razvoj bolezni pri nas tudi enainpol- do dvakrat<br />

večje. Med preostale vzroke štejemo še<br />

starost in kronične vnetne črevesne bolezni.<br />

Pri bolnikih s povečanim tveganjem <strong>za</strong> pojav<br />

raka debelega črevesa in danke <strong>za</strong>radi družinskih<br />

in dednih nagnjenj ter kronične vnetne<br />

črevesne bolezni mora biti zdravnik še posebno<br />

pozoren in te paciente pravočasno napotiti na<br />

kolonoskopijo.<br />

da boste sedeli<br />

in sedeli brez<br />

bolečin<br />

SENSILAB MAGNETOPLAG®<br />

je medicinski pripomoček <strong>za</strong> blago in<br />

podaljšano stimulacijo področja anusa<br />

(<strong>za</strong>dnjične odprtine) pri hemeroidih. Namenjen<br />

je vsem odraslim osebam, ki imajo<br />

simptome hemoroidalne bolezni, kot so:<br />

nekontrolirano močenje anusa<br />

srbečica in pekoč občutek v predelu<br />

<strong>za</strong>dnjega dela črevesja<br />

krvavenje<br />

pogosto ponavljanje bolezni<br />

MAGNETOPLAG ®<br />

FARMICOM farmacevtska druba D.O.O., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana, tel 015881126, fax 015881127, farmicom@farmicom.si<br />

Najpogosteje se rak debelega črevesa in<br />

danke razvije iz izrastkov črevesne sluznice,<br />

tako imenovanih črevesnih polipov. To je tkivna<br />

tvorba, ki večinoma štrli iz stene črevesa ali<br />

danke. Majhen črevesni polip ne povzroča težav,<br />

velik pa lahko krvavi, povzroča krče, bolečine<br />

v trebuhu, hudo <strong>za</strong>prtje in celo popolno<br />

<strong>za</strong>poro črevesja.<br />

SENSILAB MAGNETOPLAG® Za razliko od sredstev, ki se uporabljajo<br />

pri simptomatskem zdravljenju hemeroidov, deluje magnetno<br />

polje tako, da odpravlja vzroke <strong>za</strong> nastanek hemeroidov.<br />

Učinki delovanja magnetnega polja so:<br />

pospešitev cirkulacije krvi<br />

protivnetno delovanje<br />

resorbcija hematomov, zmanjšanje oteklin<br />

pospešitev celjenja ran<br />

analgetsko delovanje<br />

stimulacija in pospešitev granulacijskih procesov<br />

relaksacija mišičnega tonusa<br />

Rak debelega črevesa in danke se razvija<br />

počasi, več let, celo do deset let. 90 % raka debelega<br />

črevesa in danke se razvije iz polipov.<br />

Ker se pogostost polipov in raka debelega črevesa<br />

in danke močno poveča po 50. letu starosti,<br />

je smiselno vse ljudi po tej starosti pregledati<br />

– presejati s testom na prikrito krvavitev<br />

v blatu in pri tistih s pozitivnim testom<br />

opraviti kolonoskopijo. Tako lahko odkrijemo<br />

in odstranimo večino predrakavih spre-<br />

na voljo v <strong>lekarna</strong>h, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju<br />

Za več informacij o proizvodu in naročilu brošure nas lahko pokličete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />

26 NA©A LEKARNA<br />

www.sensilab.com

AKTUALNO<br />

Za <strong>za</strong>dovoljstvo in uspeh v æivljenju<br />

je pomembna tudi urejena prebava<br />

oglasno sporoËilo<br />

memb (polipov) in tudi zgodnjih oblik raka,<br />

ki jih potem lahko učinkovito in uspešno<br />

zdravimo. V Sloveniji bo to omogočil program<br />

Svit. Vendar bo Svit uspešen samo, če se<br />

bo večina povabljenih odzvala vabilu v program<br />

in v njem tudi aktivno sodelovala, kar<br />

je seveda vredno, saj Svit rešuje življenja.<br />

Operacija − radioterapija − kemoterapija<br />

Zdravljenje poteka na več načinov in pod<br />

nadzorom zdravnikov specialistov. Način zdravljenja<br />

je odvisen od lokacije in razširjenosti<br />

raka. Osnovno zdravljenje tako zgodnjega stadija<br />

raka kot tudi lokalno napredovale bolezni<br />

je operacija. Radioterapijo oziroma zdravljenje<br />

z obsevanjem uporabljamo izključno <strong>za</strong> zdravljenje<br />

raka danke in pri lajšanju težav <strong>za</strong>radi<br />

metastaz pri razširjenem raku. Sistemsko zdra-<br />

Pozitivna misel <strong>za</strong> lepo æivljenje<br />

Vsakdo se mora <strong>za</strong>vedati, da rak πe zdaleË ne<br />

pomeni konca æivljenja in s tem pove<strong>za</strong>nega vsega<br />

lepega. Pomembno je, da bolnik verjame v uspeh<br />

zdravljenja. KljuËnega pomena je tudi podpora<br />

druæine in prijateljev. Zdravnik lahko delno napove<br />

potek bolezni, bolnikova naloga pa je, da s svojim<br />

zdravnikom sodeluje.<br />

Bolniki lahko pomoË poiπËejo tudi v raznih druπtvih<br />

in skupinah <strong>za</strong> samopomoË, kjer si ljudje s<br />

podobnimi teæavami pomagajo z nasveti in<br />

izmenjavo izkuπenj. Veliko koristnega lahko naredijo<br />

bolniki z rakom tudi pri spodbujanju πe zdravih ljudi,<br />

da raka debelega Ërevesa in danke prepreËujejo z<br />

zdravim naËinom æivljenja in izkoristijo moænost<br />

zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in<br />

zgodnjih oblik raka. Tako si lahko ohranimo<br />

kakovost æivljenja ali celo æivljenje samo!<br />

vljenje raka debelega črevesa in danke z zdravili<br />

(kemoterapija, biološka zdravila) izvajajo specialisti<br />

internisti onkologi kot dopolnilno zdravljenje<br />

po operaciji in/ali ko je bolezen razširjena.<br />

Pri napredovalih oblikah raka debelega<br />

črevesa in danke se uporablja predvsem zdravljenje<br />

z zdravili in po potrebi tudi v kombinaciji<br />

s kirurgijo in/ali z obsevanjem.<br />

Po koncu zdravljenja je treba opravljati redne<br />

kontrolne preglede. <br />

»<br />

loveπko telo, πe posebno<br />

Ërevesje, naseljujejo<br />

koristne bakterije, in<br />

Ëeprav se sliπi nenavadno,<br />

sta naπe <strong>zdravje</strong> in poËutje<br />

moËno odvisna prav od njih. Te<br />

“dobre” bakterije ali probiotiki<br />

prepreËujejo rast in razvoj <strong>za</strong> naπ<br />

organizem πkodljivih bakterij,<br />

vzpodbujajo naπ imunski sistem,<br />

nam pomagajo pri razgradnji hrane<br />

in pozitivno delujejo na naπe<br />

<strong>zdravje</strong>, Ëe jih uæijemo dovolj. Koristni<br />

uËinki so razliËni in odvisni<br />

rodu, vrste in seva. Zmotno je<br />

miπljenje, da ima samo en bakterijski<br />

sev vse dobre uËinke. Za<br />

bakterije je pomembno, da<br />

preæivijo prehod skozi æelodec.<br />

Veliko klasiËnih sevov bakterij v<br />

jogurtu ni odpornih na prebavne ®<br />

sokove v æelodcu, in ker so koliËine<br />

nepredvidljive, so znanstveniki<br />

<strong>za</strong>Ëeli razvijati seve s toËno doloËenimi<br />

lastnostmi.<br />

Novost − Yogermina 100 − vsebuje<br />

12 humanih probiotiËnih kultur,<br />

ki so normalno prisotne in koristne<br />

v naπih prebavilih. So<br />

dvojno <strong>za</strong>πËitene, da prispejo<br />

ohranjene skozi æelodec v Ërevo.<br />

Pomaga normalizirati prebavo in<br />

okrepiti imunski sistem<br />

že v enem tednu!<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

milijard v 1 odmerku<br />

Uporabljamo jo kot dopolnilo po<br />

zdravljenju z antibiotiki, pri prebavnih<br />

motnjah, preobËutljivosti<br />

<strong>za</strong> gluten ali laktozo, obËutljivem<br />

æelodcu, gastritisu, kolitisu, vetrovih,<br />

napenjanju, obËutku napihnjenosti,<br />

razdraæenem Ërevesju,<br />

diareji ali lenem Ërevesju. Koristna<br />

je v stanju psihiËnega ali fiziËnega<br />

stresa ali pa samo <strong>za</strong> obnovo “dobre”<br />

Ërevesne mikroflore in kot pomoË<br />

<strong>za</strong> poveËanje imunskega odziva.<br />

Prispeva tudi k ohranjanju in<br />

boljπemu delovanju aktivnosti<br />

naπega organizma, ki vplivajo na<br />

stanje in lepoto koæe. <br />

milijard v 1 odmerku<br />

28 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 29<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h, prodajalnah<br />

, drugih specializiranih trgovinah in v spletni lekarni www.<strong>lekarna</strong>r.com

KAKO DELUJE<br />

Kolostrum in<br />

imunski sistem<br />

Doc. dr. Tadej Malovrh, doktor veterinarske medicine in doktor medicinskih znanosti s podroËja imunologije,<br />

predavatelj imunologije na veterinarski fakulteti, predsednik Komisije <strong>za</strong> antidoping pri Atletski zvezi Slovenije<br />

Okolje, ki nas obdaja, si lahko predstavljamo kot velikansko bojišče, na<br />

katerem se <strong>za</strong> svoj položaj bojujemo z različnimi bolezenskimi dejavniki.<br />

Eden takšnih dejavnikov okolja je tudi mikroflora, se pravi mikroorganizmi,<br />

ki nas obdajajo. Z mikroorganizmi se bojujemo tako <strong>za</strong> hrano kot <strong>za</strong> prostor<br />

in kadar nas mikroorganizmi premagajo, zbolimo. Naše telo ima <strong>za</strong> boj<br />

proti mikroorganizmom razvit poseben sistem obrambe, ki ga imenujemo<br />

imunski sistem.<br />

Č<br />

e hočemo torej v tekmovanju z mikrobi<br />

zmagovati, mora biti naš<br />

imunski sistem zdrav, učinkovit in<br />

prehranjen, se pravi v dobri kondiciji.<br />

Imunski sistem moramo tudi negovati ter<br />

preprečevati njegove poškodbe. Poškodovan<br />

imunski sistem se izraža z različnimi boleznimi,<br />

predvsem tistimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi.<br />

Njegova neučinkovitost lahko privede<br />

celo do rakavih ali nekaterih drugih obolenj. Če<br />

vemo, v kateri hrani so snovi, ki pozitivno vplivajo<br />

na imunski sistem, potem moramo takšno<br />

hrano ali prehranski dodatek tudi uživati.<br />

Imunski sistem<br />

Da bomo lahko obvarovali in negovali svoj<br />

imunski sistem, moramo vedeti, kaj imunski<br />

sistem sploh je in kako deluje. To je kompleksno<br />

zgrajen sistem, sestavljen iz velikega števila različnih<br />

molekul, celic ter organov, ki delujejo v<br />

sozvočju. Vsak sestavni element pripomore k<br />

delovanju sistema kot celote, vsak element <strong>za</strong>se<br />

pa je le malo učinkovit.<br />

V pestrem izboru hrane ali dodatkov k prehrani<br />

najprej izbiramo tiste, ki so popolnoma naravnega<br />

izvora in imajo æe svojo primarno prehransko vlogo<br />

po izboljπevanju delovanja, <strong>za</strong>πËite in<br />

funkcionalnosti organizma. Prav lahko izberemo<br />

kolostrum, ki prepriËa s svojimi odliËnimi<br />

prehranskimi lastnostmi, ugodnim delovanjem na<br />

Ërevesje, rast, moË in ne na<strong>za</strong>dnje tudi z ugodnim,<br />

spodbujajoËim delovanjem na naπ obrambni sistem.<br />

Že pred rojstvom je pripravljen in <strong>za</strong>čne delovati<br />

del t. i. prirojenega imunskega sistema, ki<br />

ga sestavljajo anatomske in fiziološke bariere ter<br />

posebne molekule in specializirane celice. Te celice<br />

prištevamo med bele krvne celice ali levkocite.<br />

Prirojeni imunski sistem takoj po rojstvu<br />

obrani novorojenčka in potem deluje vse življenje<br />

ter nas nespecifično brani, npr. pred mikroorganizmi<br />

iz okolja. Po rojstvu se <strong>za</strong>čne v telesu<br />

razvijati veliko bolj pomemben del obrambe,<br />

imenovan pridobljeni imunski sistem. Ta del podobno<br />

kot prirojeni del sestavljajo posebne molekule,<br />

med katere štejemo splošno poznana protitelesa,<br />

imenovana tudi imunoglobulini, in posebne<br />

vrste celic, poimenovane limfociti (limfociti<br />

B in limfociti T). Za limfocite velja, da so<br />

osrednje celice imunskega sistema, saj se po rojstvu<br />

naučijo z receptorji prepoznavati vse telesu<br />

tuje in škodljive snovi. Limfociti imajo sposobnost,<br />

da si <strong>za</strong>pomnijo, kaj jih je aktiviralo, torej<br />

<strong>za</strong>gotavljajo imunski spomin.<br />

Imunski sistem ne deluje vedno z enako<br />

močjo in enako učinkovito, prav tako pa tudi<br />

pritiski povzročiteljev bolezni niso vedno<br />

enaki. V telesu je navadno neko pozitivno<br />

ravnovesje, ki nas ohranja zdrave. Na videz<br />

preprost mehanizem ravnovesja je pod drobnogledom<br />

zelo kompleksen sistem, ki mora<br />

delovati kot celota, da ostaja <strong>za</strong>nesljiv v boju<br />

proti boleznim. Na imunski sistem škodljivo<br />

deluje ogromno dejavnikov, med katerimi<br />

nekatere dobro poznamo, o nekaterih pa ne<br />

vemo skoraj nič. Če takšne dejavnike poznamo,<br />

se jim lahko izognemo ali pa vsaj poskrbimo<br />

<strong>za</strong> preventivo, s katero preprečimo škodljivo<br />

delovanje na imunski sistem.<br />

30 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 31

KAKO DELUJE<br />

www.ekolostrum.com<br />

Kako lahko vplivamo na imunski sistem<br />

Človek si že od nekdaj želi, da bi lahko vplival<br />

na svoje <strong>zdravje</strong> in preprečil nastajanje bolezni.<br />

Danes poznamo kar nekaj pristopov, s katerimi<br />

lahko vplivamo (moduliramo) na imunski<br />

sistem. Zaenkrat velja, da z imunskim sistemom<br />

precej bolj uspešno in preprosto<br />

manipuliramo, kadar želimo zmanjšati ali popolnoma<br />

<strong>za</strong>vreti njegovo obrambno funkcijo,<br />

npr. ko želimo, da imunski sistem ne bi deloval<br />

preveč močno na nov presajeni organ, saj je ta<br />

tujek v prejemnikovem telesu.<br />

Nasprotno <strong>za</strong>viranju delovanja imunskega<br />

sistema je učinkovanje na imunski sistem,<br />

tako da ta deluje močneje in učinkoviteje.<br />

Kako okrepiti delovanje imunskega sistema,<br />

da bomo bolj zdravi, da se bomo lahko v stresnih<br />

situacijah uspešneje zoperstavili povzročiteljem<br />

bolezni, je vprašanje, ki si ga <strong>za</strong>stavljamo<br />

skoraj vsi. Nekatere stvari lahko<br />

naredijo zdravniki, veliko pa lahko <strong>za</strong> okrepitev<br />

imunskega sistema storimo tudi sami.<br />

Takšno krepitev imunskega sistema potrebujemo<br />

<strong>za</strong> zdravljenje nekaterih bolezni in ne<br />

na<strong>za</strong>dnje pri čisto vsakdanjih bakterijskih in<br />

virusnih okužbah ter pri preventivi pred njimi.<br />

Brez zdravnikove pomoči lahko sami<br />

spodbujamo imunski sistem, tako da uživamo<br />

zdravo hrano ter da so obroki uravnoteženi.<br />

Dolgo je že znano, da vitamin C, vitamin<br />

E, selen in aminokislina glutamin ugodno<br />

vplivajo na naše <strong>zdravje</strong>, tako da pozitivno<br />

vplivajo na delovanje imunskega sistema<br />

in tako okrepijo splošno telesno odpornost, s<br />

katero premagamo blažje okužbe brez posebej<br />

opaznih bolezenskih znamenj.<br />

Če opazujemo, kaj se dogaja v naravi,<br />

kdaj je kakšen organizem najdovzetnejši <strong>za</strong><br />

neko bolezen, potem ne moremo prezreti rojstva<br />

mladička. Pri sesalcih da mati novorojenemu<br />

mladiču popoln obrok s kolostrumom,<br />

ki vsebuje vse, kar potrebuje mladiček<br />

<strong>za</strong> preživetje. Razumljivo je, da je ob tem poskrbljeno<br />

tudi <strong>za</strong> spodbudo imunskega sistema<br />

mladiča, ki ga po rojstvu nujno potrebuje<br />

<strong>za</strong> preživetje. In prav nekatere sestavine kolostruma<br />

so lahko preprost izvor imunomodulatornih<br />

snovi, ki delujejo tudi na zrel<br />

imunski sistem človeka.<br />

Poka<strong>za</strong>lo se je, da je kot izvor imunomodulatornih<br />

sestavin med drugim primeren<br />

tudi goveji kolostrum. Pri govedu je namreč<br />

prehajanje snovi med materjo in še nerojenim<br />

mladičkom močno omejeno, <strong>za</strong>to mora biti<br />

kolostrum matere toliko bolj bogat s takšnimi<br />

sestavinami, o čemer pa smo podrobneje že<br />

pisali v enem prejšnjih prispevkov. Bistvenega<br />

pomena je, da mladiček pri materi sesa kolostrum,<br />

nato pa njegovo telo prev<strong>za</strong>me in uporabi<br />

vse poglavitne sestavine skozi črevesno<br />

steno. Ena bistvenih imunomodulatornih sestavin<br />

kolostruma so protitelesa različnih razredov<br />

(IgA, IgD, IgE, IgG in IgM, ), poleg teh<br />

pa so tu še nespecifične obrambne snovi, kot<br />

so laktoperoksida<strong>za</strong>, lizocim in laktoferin,<br />

bele krvne celice (levkociti), vitamin E ter nekateri<br />

bioaktivni faktorji (različni rastni faktorji,),<br />

ki vplivajo na imunski sistem.<br />

Ali lahko s protitelesi iz kolostruma vplivamo<br />

na svoj imunski sistem<br />

Protitelesa v kolostrumu so na poti skozi pre-<br />

ODPORNOST - PREBAVA - RAVNOVESJE - REGENERACIJA - MOČ - VITALNOST<br />

• <br />

• <br />

• <br />

• <br />

• <br />

• <br />

• <br />

Knockout<br />

sovražnikom zdravja!<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

To je le nekaj sovražnikov zdravja,<br />

ki jim lahko uspešno kljubujete na<br />

naraven način!<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Edini pravi<br />

kolostrum ®<br />

32 NA©A LEKARNA<br />

<br />

Inteligenca narave

KAKO DELUJE<br />

Vitamin E<br />

Kolostrum je lahko izvor vitamina E,<br />

antioksidanta, ki med drugim ugodno vpliva na<br />

delovanje imunskega sistema. Deluje<br />

predvsem na novonastale limfocite T, ki<br />

uËinkoviteje izloËajo signalne molekule, tako<br />

da je delovanje imunskega sistema bolj<br />

usklajeno in uËinkovitejπe.<br />

bavila izpostavljena procesom prebave. Velika večina<br />

protiteles vseeno ohranja svojo biološko aktivnost<br />

do srednjega dela ozkega črevesa, njihova<br />

aktivnost se šele v <strong>za</strong>dnjem delu nekoliko zmanjša.<br />

Zanimivo je tudi dejstvo, da kljub prehodu<br />

skozi prebavila vseeno lahko dokažemo njihovo<br />

biološko aktivnost celo v iztrebkih. Tisti del protiteles,<br />

ki se prebavi, pa telo uporabi kot kakovostno<br />

beljakovinsko sestavino hrane.<br />

Različne vrste protiteles imajo različno biološko<br />

aktivnost. Protitelesa razreda IgA in IgG<br />

se vežejo na bakterijske toksine ali nevarne bakterije<br />

ter viruse v črevesju in jim tako onemogočijo<br />

škodljivo delovanje, sočasno pa jih označijo<br />

(opsoni<strong>za</strong>cija bakterij). Tako označene jih prepoznajo<br />

celice (neutrofilni granulociti), ki so<br />

specializirane <strong>za</strong> požiranje in uničevanje bakterij.<br />

Če uživamo kolostrum, ki vsebuje biološko<br />

aktivna protitelesa, se bodo ta v črevesju ve<strong>za</strong>la<br />

na povzročitelje bolezni, proti katerim so namenjena.<br />

Danes se na tej osnovi v različnih znanstvenih<br />

skupinah po svetu izvajajo raziskave,<br />

kjer bi lahko z govejim kolostrumom zdravili ali<br />

pa vsaj blažili nekatere bolezni. V ta namen breje<br />

krave cepijo proti določenim človeškim povzročiteljem<br />

bolezni. Kravji imunski sistem nato<br />

izdela protitelesa proti tem povzročiteljem in ob<br />

rojstvu telička bo takšna protitelesa vseboval<br />

tudi kolostrum. Če človek uživa takšen kolostrum,<br />

lahko govorimo o pasivni imuni<strong>za</strong>ciji.<br />

To pomeni, da bo preprečeval razvoj in potek<br />

bolezni ali blažil bolezenske znake pri npr. virusnih<br />

driskah, pri obolenjih, ki jih povzročajo<br />

bakterijski toksini, pri boleznih črevesja bolnikov<br />

z aids-om, dobre rezultate pa se doseže<br />

tudi pri zdravljenju bolezni ustne votline.<br />

Pri uporabi kolostruma velja, da živimo človek<br />

in domače živali v načeloma zelo podobnem mikrobiološkem<br />

okolju, tako da kolostrum že “avtomatsko”<br />

vsebuje dovolj takšnih protiteles, ki po<br />

<strong>za</strong>užitju pomagajo našemu imunskemu sistemu.<br />

K malenkostnim razlikam v specifičnosti protiteles<br />

proti mikroorganizmom in njihovim toksinom<br />

pa vseeno nekaj pripomore pasma goveda,<br />

letni čas pri odvzemu kolostruma in geografska<br />

lega, kjer živijo živali, ki so izvor kolostruma.<br />

Bioaktivni faktorji iz kolostruma kot<br />

imunomodulatorji<br />

Kolostrum vsebuje polipeptide (beljakovine),<br />

ki so bogati z aminokislino prolin. Mednje<br />

prištevamo tudi kolostrinin. Ta beljakovinska<br />

molekula ima med drugim tudi hormonsko delovanje,<br />

saj vpliva na razvoj novih limfocitov T.<br />

Deluje tudi kot medcelična signalna molekula,<br />

ki belim krvnim celicam posreduje informacijo,<br />

tako da spodbuja izločanje njihovih aktivnih<br />

molekul, imenovanih citokini. Ti nato stimulatorno<br />

vplivajo na druge celice imunskega sistema<br />

ali pa delujejo <strong>za</strong>viralno na rast mikroorganizmov.<br />

Tudi laktoferin je beljakovina iz kolostruma.<br />

Deluje imunostimulatorno, podobno<br />

kot kolostrinin, saj povečuje število in aktivnost<br />

nekaterih celic imunskega sistema ter njihovo<br />

izločanje aktivnih molekul in receptorjev,<br />

ki so pomembni <strong>za</strong> potek imunskega odgovora.<br />

Kolostrum vsebuje tudi lizocim, ki ga štejemo<br />

med naravne antibiotike, saj razgrajuje bakterijsko<br />

steno in s tem uničuje bakterije.<br />

O učinkovitosti sestavin kolostruma lahko<br />

v strokovni literaturi najdemo veliko prispevkov,<br />

ki zelo natančno in temeljito poročajo<br />

o pozitivnem vplivu na imunski sistem<br />

in posledično o <strong>za</strong>viralnem učinku tako na<br />

virusno razmnoževanje (virus gripe, virus<br />

hepatitisa C, hiv-1, rota in papiloma virus)<br />

kot tudi o protibakterijskem delovanju (H.<br />

pylori). Takšni znanstveni prispevki nas tako<br />

vodijo k dejstvu, da so kolostrinin, laktoferin<br />

in lizocim iz kolostruma sestavine, s katerimi<br />

lahko spodbujamo naš imunski sistem in<br />

si s tem pomagamo pri boljši <strong>za</strong>ščiti pred<br />

bakterijskimi in virusnimi obolenji.<br />

Pri skrbi <strong>za</strong> svoje telo ne smemo po<strong>za</strong>biti<br />

na imunski sistem. Sistem ni viden in otipljiv,<br />

marveč ga prepoznamo šele, ko z obrambnimi<br />

mehanizmi ne more več zmagovati v bitki z<br />

mikroorganizmi. Če imamo zdrav imunski<br />

sistem, ne bolehamo <strong>za</strong> boleznimi, ki jih povzročajo<br />

mikrobi, <strong>za</strong>to se boljše počutimo in<br />

imamo bolj sproščen pogled na življenje. Paziti<br />

moramo torej tudi na dobro kondicijo imunskega<br />

sistema, tako da smo dovolj fizično aktivni,<br />

da imamo dovolj počitka ter da skrbimo<br />

<strong>za</strong> uravnoteženo prehrano. Dopolnjujemo jo z<br />

naravnimi dodatki, ki na enem mestu vsebujejo<br />

čim več takšnih elementov, ki pomagajo<br />

vzdrževati imunokompetenten obrambni sistem<br />

organizma. <br />

34 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 35

KAKO ZDRAVITI<br />

Globoka<br />

venska trombo<strong>za</strong><br />

Eva Esih, mag.farm.<br />

Čeprav je globoka venska trombo<strong>za</strong> našim očem nevidna,<br />

je zelo nevarna bolezen. Venska trombo<strong>za</strong> pogosto spremlja<br />

različna obolenja in kirurške posege, lahko pa pri<strong>za</strong>dene tudi<br />

povsem zdrave osebe. Najpogosteje se pojavlja v starosti,<br />

lahko pa doleti tudi mlade ljudi. V Sloveniji <strong>za</strong> vensko<br />

trombozo zboli okoli 3000 bolnikov letno.<br />

36 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 37

KAKO ZDRAVITI<br />

T<br />

rombo<strong>za</strong> pomeni, da znotraj žile nastane<br />

strdek ali tromb, ki ovira kroženje<br />

krvi po krvožilnem sistemu.<br />

Glede na mesto nastanka delimo<br />

tromboze na arterijske in venske. V tem prispevku<br />

se bomo omejili le na vensko trombozo.<br />

Vensko trombozo lahko razdelimo na dve<br />

podskupini, ki se razlikujeta po mestu in posledicah.<br />

Tako ločimo površinsko vensko trombozo<br />

(površinski tromboflebitis) ter globoko vensko<br />

trombozo. Trombo<strong>za</strong>, ki se pojavi v površinskih<br />

venah, lahko povzroči zgolj manjše neprijetnosti,<br />

hujših posledic pa ne povzroča.<br />

Globoka venska trombo<strong>za</strong> je značilna predvsem<br />

<strong>za</strong> vensko žilje v spodnjih udih in predelu<br />

medenice. Ta vrsta tromboze pa se lahko konča<br />

tudi s smrtjo.<br />

Strjevanje krvi je zelo natančno reguliran<br />

proces. V telesu vlada popolno ravnovesje med<br />

mehanizmi, ki strjevanje krvi spodbujajo, in<br />

mehanizmi, ki ga <strong>za</strong>virajo. Krvni strdek lahko<br />

nastane <strong>za</strong>radi aktivacije sistema <strong>za</strong> strjevanje<br />

krvi, <strong>za</strong>radi upočasnjenega toka krvi ali <strong>za</strong>radi<br />

okvare žilne stene.<br />

Kadar strdek nastane v globokih venah (ki so nam<br />

nevidne), ponavadi v venah nog, govorimo<br />

o globoki venski trombozi (GVT). »e se del strdka<br />

odtrga in potuje po venah, nastane venska<br />

trombembolija, odtrganemu delu strdka pa pravimo<br />

embolus. Pogosta posledica venske trombembolije<br />

(VTE) pa je pljuËna embolija (PE), pri kateri se<br />

embolus <strong>za</strong>gozdi v pljuËnih arterijah. PljuËna<br />

embolija je resna in smrtno nevarna bolezen.<br />

Skoraj vse bolniπniËne smrti <strong>za</strong>radi pljuËne<br />

embolije je mogoËe ob ustreznem preventivnem<br />

delovanju prepreËiti.<br />

Strdek lahko veno <strong>za</strong>maši popolnoma<br />

ali pa le delno. Če je vena <strong>za</strong>mašena le<br />

delno, so lahko simptomi gvt<br />

popolnoma odsotni. Prepoznavni<br />

simptomi in znaki gvt pa so:<br />

• čvrsta oteklina pri<strong>za</strong>detega uda<br />

• bolečina<br />

• ud je temno modrikasto obarvan<br />

• koža postane topla<br />

• podkožne vene nabreknejo<br />

Na vensko trombozo lahko sumimo pri<br />

novi bolečini ali oteklini uda. Oteklina pri<br />

venski trombozi sega od stopala do meč, če<br />

pa so <strong>za</strong>mašene vene nad kolenom, tudi do<br />

stegna in vse do dimelj. Bolečina v pri<strong>za</strong>detem<br />

udu je lahko rahla do zelo huda. Včasih<br />

je lahko prvi znak venske tromboze že pljučna<br />

embolija. Bolnika duši, hitro diha in ima<br />

bolečine v prsnem košu.<br />

gvt najbolj ogroža operirane bolnike (operacija<br />

na kolku, kolenu, nogah, sečilih ali rodilih),<br />

bolnike z imobili<strong>za</strong>cijo celega telesa ali posameznega<br />

uda, bolnike z rakom in tiste, ki jemljejo<br />

estrogene. vte se pojavi pri skoraj polovici<br />

bolnikov, ki jih ne zdravimo preventivno.<br />

Med zelo ogroženimi so tudi starejši ljudje. Pogostnost<br />

pojava vte se z leti povečuje, tveganje<br />

<strong>za</strong> vte pa je povečano tudi med nosečnostjo.<br />

PrepreËevanje in zdravljenje venske tromboze<br />

Zdravila <strong>za</strong> zdravljenje venske tromboze se<br />

imenujejo antitrombotiki. V terapiji venske<br />

tromboze se uporabljajo zdravila iz ene od štirih<br />

skupin. V prvo skupino uvrščamo antikoagulante,<br />

ki <strong>za</strong>ustavijo proces strjevanja krvi. To<br />

so standardni heparin in nizkomolekularni heparini<br />

(dalteparin, enoksaparin, nadroparin, reviparin,<br />

tin<strong>za</strong>parin) ter peroralni antikoagulanti<br />

– kumarini, med katerimi je najpogosteje<br />

uporabljan varfarin. Drugo skupino predstavljajo<br />

antiagregacijska zdravila brez heparina,<br />

ki preprečujejo zlepljanje trombocitov (acetilsalicilna<br />

kislina, dipiridamol, klopidogrel, tiklopidin,<br />

intrifiban), tretjo fibrinolitiki, ki povzročijo<br />

razgradnjo že nastalega tromba (encimi - streptokina<strong>za</strong>,<br />

altepla<strong>za</strong>), četrto skupino pa predstavljajo<br />

drugi antitrombotiki, ki delujejo na različne<br />

načine (rivaroksaban). Pri zdravljenju venske<br />

tromboze se uporabljajo tudi filtri <strong>za</strong> vgrajevanje<br />

v spodnjo veno kavo. Filtre vstavijo pri ponavljajočih<br />

se pljučnih embolijah ali kadar pride<br />

do kontraindikacij pri antikoagulacijskem zdravljenju.<br />

Filtri so kovinski pripomočki v obliki<br />

dežnika, ki <strong>za</strong>držijo krvne strdke in preprečujejo<br />

njihovo potovanje proti pljučem.<br />

38 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 39

KAKO ZDRAVITI<br />

SENSILAB HEART<br />

je prehransko dopolnilo v<br />

obliki kapsul, namenjeno vsem<br />

odraslim osebam, ki:<br />

Cilji zdravljenja venske tromboze so <strong>za</strong>ustavitev<br />

rasti tromba, preprečitev pljučne embolije,<br />

preprečitev ponovne venske tromboze,<br />

preprečitev potrombotičnega sindroma. Temeljno<br />

zdravljenje venske tromboze je antikoagulacijsko<br />

– zmanjšanje sposobnosti krvi <strong>za</strong><br />

strjevanje, ki zmanjšuje tako <strong>za</strong>plete kakor<br />

tudi umrljivost. Bolnik prejme zdravljenje s<br />

heparinom takoj po objektivno potrjeni diagnozi<br />

venske tromboze. Sočasno s heparinom<br />

bolnike večinoma zdravijo tudi s kumarini<br />

(varfarin, acenokumarol) v tabletah, s katerimi<br />

preprečujemo ponovitev venske tromboze.<br />

Če je venska trombo<strong>za</strong> zelo obsežna, se zdravniki<br />

odločijo <strong>za</strong> raztopitev strdka. Pri veliki<br />

verjetnosti, da bo strdek razpadel in povzročil<br />

pljučno embolijo, naredijo trombektomijo<br />

(operativno odstranitev strdka).<br />

Vensko trombozo preprečujemo z zdravili<br />

proti strjevanju krvi. Pri vseh bolnikih, ki so<br />

zdravljeni v bolnišnicah, je treba opredeliti stopnjo<br />

tveganja <strong>za</strong> nastanek venske tromboze. Pri<br />

bolnikih z majhnim tveganjem vensko trombozo<br />

preprečujemo z zgodnjim vstajanjem in uporabo<br />

elastičnih nogavic. Bolniki, ki so uvrščeni<br />

v skupino zmernega tveganja <strong>za</strong> nastanek venske<br />

tromboze, potrebujejo dodatno <strong>za</strong>ščito z<br />

majhnimi odmerki standardnega ali nizkomolekularnega<br />

heparina (v obliki podkožnih injekcij).<br />

Pri bolnikih z velikim tveganjem <strong>za</strong> nastanek<br />

venske tromboze je najučinkovitejša <strong>za</strong>ščita<br />

nizkomolekularni heparin.<br />

Od konca letošnjega leta bo pri nas na voljo<br />

novo antikoagulantno zdravilo rivaroksaban (xarelto),<br />

ki se od nizkomolekuralnih heparinov razlikuje<br />

v tem, da ga bolniki v<strong>za</strong>mejo v obliki tablete,<br />

torej ga lahko jemljejo doma in jim ni treba v<br />

bolnišnico po injekcije. Rivaroksaban spada v<br />

skupino drugih antitrombotikov (B01AX06 po<br />

atc klasifikaciji). Njegova posebnost je, da neposredno<br />

<strong>za</strong>vira faktor Xa, in sicer na ključni točki,<br />

kjer nastaja trombin, to je encim, ki povzroča<br />

tvorbo krvnih strdkov. <br />

Dejavnike tveganja <strong>za</strong> nastanek<br />

globoke venske tromboze lahko razdelimo<br />

v tri skupine:<br />

• sploπni (starost, veËja operacija ali poπkodba,<br />

travme, imobili<strong>za</strong>cija/paralize, krËne vene,<br />

mirovanje med dolgim poletom);<br />

• pridobljeni (debelost, sladkorna bolezen, kajenje,<br />

rakavo obolenje, noseËnost, oralna kontracepcija,<br />

bolezni ledvic);<br />

• prirojeni (pomanjkanje doloËenih snovi,<br />

ki sodelujejo pri regulaciji strjevanja krvi).<br />

prehransko dopolnilo<br />

na voljo v <strong>lekarna</strong>h, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju<br />

energija<br />

srca<br />

HEART<br />

imajo povišan holesterol v krvi<br />

želijo izboljšati vitalnost in <strong>zdravje</strong><br />

svojega srca<br />

trpijo <strong>za</strong> oslabelim srcem ali previsokim<br />

krvnim tlakom<br />

so aktivni in se ne morejo izogniti<br />

stresnim okoliščinam<br />

kadijo, pijejo veliko kave in drugih<br />

poživljajočih pijač<br />

V SENSILAB Heart smo uporabili inovativno<br />

kombinacijo sestavin, ki ugodno in blagodejno<br />

vplivajo na srce:<br />

Koencim Q10 – inovativna vodotopna oblika<br />

koencima, <strong>za</strong> katero je značilna velika učinkovitost in<br />

hitrost apsorbcije, varuje srčne celice pred prostimi<br />

radikali ter uravnava nastanek in prenos energije<br />

med njimi<br />

BioCosanol ® – patentirana naravna sestavina,<br />

ki vsebje poliko<strong>za</strong>nole, ki pozitivno vplivajo na<br />

delovanje srčne mišice ter znižujejo LDL holesterol<br />

CardioSource ® – edinstvena mešanica sestavin, ki<br />

pomagajo krepiti delovanje srca<br />

kompleks vitaminov in mineralov, ki so nujno potrebni<br />

<strong>za</strong> pravilno delovanje krvnega obtoka<br />

patentirana formula SensiAccelerator ® – spodbuja<br />

učinkovitost in biodostopnost preparata v organizmu<br />

Učinkovitost proizvoda dokazujejo<br />

klinične študije.<br />

Za več informacij o proizvodu in naročilu brošure<br />

nas lahko pokličete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />

www.sensilab.si<br />

FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana, Slovenia<br />

tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobile +386(0)40 430 228, farmicom@farmicom.si<br />

40 NA©A LEKARNA

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

Ognjeno sonce<br />

sredi vrta<br />

Rok PetriË, absolvent Fakultete <strong>za</strong> farmacijo<br />

Latinsko ime <strong>za</strong> ognjič je Calendula officinalis. Ime calendula<br />

izhaja iz izra<strong>za</strong> kalende, ki pomeni prvi dan v mesecu. Rimljani<br />

so bili namreč prepričani, da ognjič <strong>za</strong>cveti vsak prvi dan v<br />

mesecu. Ognjič se ponaša tudi z drugimi posebnimi imeni, in<br />

sicer babji prstanec, sončica, primožek, ognjec, ringelc, meseček<br />

ali neven. Najznačilnejše slovensko ime, po katerem ga poznajo<br />

naše babice, je vremenar, saj ga štejemo med napovedovalce<br />

vremena. Če so njegovi cvetovi po osmi uri zjutraj še vedno <strong>za</strong>prti,<br />

je to znak, da bo deževalo. V starem Egiptu so ga uporabljali <strong>za</strong><br />

pomlajevanje, v srednjem veku pa so pod posteljo raztresali vence<br />

ognjiča, saj naj bi varoval med spanjem in uresničeval sanje.<br />

O<br />

gnjič je prezimna enoletnica, ki<br />

spada v družino nebinovk (Asteraceae).<br />

Sejemo ga jeseni ali spomladi,<br />

lahko pa se <strong>za</strong>seje tudi sam.<br />

Cvetovi ognjiča so rumene ali oranžne barve.<br />

Listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Rastlina zraste<br />

do 60 centimetrov visoko.<br />

Uporabljamo le ognjičeve cvetove. Cele<br />

rastline se skorajda ne uporablja ali zelo<br />

redko. Ognjič cvete od <strong>za</strong>četka poletja do<br />

sredine jeseni. Oranžne ali rumene jezičaste<br />

cvetove, ki imajo značilen vonj in malce<br />

aromatičen okus, nabiramo od junija do<br />

oktobra po nekajdnevnem obdobju lepega<br />

vremena. Posušene cvetove hranimo v <strong>za</strong>prtih<br />

steklenih ko<strong>za</strong>rcih.<br />

Ognjič vsebuje številne zdravilne učinkovine,<br />

ki so jih s pridom izkoriščali že stari Egipčani,<br />

v ljudski medicini pa se veliko uporablja še<br />

danes. Eterično olje ognjiča deluje proti mikrobom,<br />

ki se naselijo na sveže rane ali ustno<br />

sluznico. S tem pospeši nastanek novih, zdravih<br />

celic. Saponini preprečujejo naselitev glivic<br />

na koži, ki se pogosto pojavljajo predvsem<br />

na področju med prsti in notranji strani stegen.<br />

Zaradi triterpenskih alkoholov, ki preprečujejo<br />

oziroma zmanjšujejo vnetje, je uporaba ognjiča<br />

pogosta pri zdravljenju kožnih poškodb.<br />

Ognjič podobno učinkuje kot arnika. Ker pa pri<br />

tem ne draži kože, ga pri občutljivi koži in koži,<br />

nagnjeni k alergijam, pogosto uporabljamo namesto<br />

arnike. Polisaharidi v ognjiču stimulirajo<br />

imunski sistem.<br />

42 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 43

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

Ognjič je varna zdravilna rastlina in ob<br />

ustrezni uporabi ne povzroča neželenih stranskih<br />

učinkov. Ker ne vsebuje seskviterpenskih<br />

laktonov, tako kot druge rastline iz iste družine,<br />

le redko pride do alergične reakcije.<br />

Zaradi možnosti uporabe in prijetnega vonja<br />

najdemo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih prodajalnah<br />

različne izdelke iz ognjiča. Med priljubljene<br />

izdelke sodijo negovalne kreme <strong>za</strong> roke in obraz,<br />

mazila <strong>za</strong> hitrejšo obnovo poškodovanih delov<br />

kože, čaji in tinkture <strong>za</strong> lajšanje želodčnih težav.<br />

Nasveti iz domaËe lekarne<br />

Če imate ognjič na vrtu, lahko sami pripravite<br />

čaj ali mazilo. Preberite nekaj nasvetov iz<br />

domače lekarne.<br />

e Poparek, čaj, tinkturo iz ognjičevih<br />

cvetov uporabljamo notranje <strong>za</strong> lajšanje želodčnih<br />

težav. Pospešuje izločanje žolča in s<br />

tem posredno zmanjša količino holesterola v<br />

krvi. Čaj se pripravlja tudi <strong>za</strong> izpiranje ustne<br />

votline ali <strong>za</strong> celjenje ran. V kombinaciji z drugimi<br />

čaji se uporablja <strong>za</strong> pomiritev kašlja in lajšanje<br />

menstrualnih težav.<br />

Priprava:<br />

Poparek pripravimo tako, da eno do dve<br />

žlički posušenih ali svežih cvetov prelijemo z<br />

vrelo vodo in pustimo stati 10 minut.<br />

Tinkturo pripravimo iz 10 gramov suhega<br />

ognjiča, ki ga prelijemo z 200 mililitri 70-odstotnega<br />

etanola.<br />

e Ognjičevo mazilo se uporablja zunanje<br />

ob pojavu krčnih žil ali vnetju ven. Mazilo<br />

je uporabno tudi <strong>za</strong> ma<strong>za</strong>nje turov (gnojno<br />

vnetje kože in podkožja), udarnin, razjed, ran<br />

in oteklin. V ljudski medicini se mazilo uporablja<br />

tudi <strong>za</strong> razna glivična obolenja, ki se pojavijo<br />

med prsti na nogi in notranjem delu stegen.<br />

Priprava:<br />

Potrebujemo dve veliki žlici posušenih<br />

ognjičevih cvetov, vmes lahko damo še malo<br />

stebelc in listov ter tri žlice svinjske masti. Mast<br />

naprej raztopimo. Ne preveč vroči masti dodamo<br />

suhe cvetove. Nato pustimo, da se mešanica<br />

ohladi in strdi. Postopek ponovimo še dvakrat.<br />

Mast odcedimo, tako da zmes rahlo pogrejemo<br />

in stresemo na nekaj plasti gaze. Iz<br />

tega oblikujemo culico in stiskamo v manjše<br />

posodice. Shranjujemo v hladilniku ali hladnem,<br />

temnem prostoru.<br />

Kulinarika<br />

Mlade ognjičeve listke lahko dodajamo solatam,<br />

posušene ali sveže venčne liste pa dodajamo<br />

rižotam, juham in omakam. Zaradi flavonoidov<br />

(rastlinsko barvilo) dajo cvetovi jedem<br />

rumeno barvo. Jedi ob manjših količinah ne<br />

dobijo posebnega okusa, ob večjih pa postane<br />

okus rahlo grenek. Gurmani si radi pripravljajo<br />

ognjičevo maslo.<br />

Priprava:<br />

120 gramov mehkega masla penasto vmešamo<br />

in dodamo dve žlici cvetov ognjiča, ščepec<br />

cimeta in limoninega soka po okusu. <br />

Zanimivost<br />

Beseda “officinal” pomeni shramba <strong>za</strong> zdravilne<br />

rastline ali zdravila. Vsaka rastlina,<br />

ki ima v latinskem imenu besedo “officinalis”<br />

(npr. Calendula officinalis) je bila ali je πe vedno<br />

obravnavana kot rastlina z zdravilnim uËinkom.<br />

bleščeč nasmeh<br />

na voljo v <strong>lekarna</strong>h, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju<br />

Q10 GEL MOCNE DLESNI<br />

SENSILAB Q10 Gel Mocne dlesni:<br />

pomaga <strong>za</strong>gotoviti ustrezno <strong>za</strong>ščito ustne votline<br />

osvežuje ustno votlino in omejuje neprijeten <strong>za</strong>dah, ki je<br />

posledica slabe higiene<br />

pomaga preprečevati razvoj patogenih dejavnikov v<br />

ustni votlini in s tem pozitivno vpliva na stanje celotnega<br />

organizma<br />

pomaga omejiti krvavenje dlesni in njihovo otekanje<br />

V SENSILAB Q10 Gel Mocne dlesni smo<br />

uporabili inovativno kombinacijo sestavin, ki pomagajo<br />

<strong>za</strong>gotavljati vsakodnevno nego občutljivih dlesni:<br />

Koencim Q10 – nova, vodotopna oblika koencima Q10, ki<br />

<strong>za</strong>radi uporabe edinstvene transportne molekule prenese<br />

koencim Q10 neposredno do celic sklenine, poveča<br />

proizvodnjo energije v celicah ter spodbuja procese<br />

regeneracije poškodovanih dlesni<br />

Metino olje in limonen – kombinacija sestavin, ki nežno<br />

hladi in osvežuje ustno votlino<br />

Sestavine: Gel vsebuje aktivne substance :<br />

1,34% Koencima Q10 5%, 0,15% olja iz poprove mete<br />

Za več informacij o proizvodu in naročilu brošure<br />

nas lahko pokličete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />

www.sensilab.si<br />

FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana,<br />

Slovenia tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobile +386(0)40 430 228, farmicom@farmicom.si<br />

44 NA©A LEKARNA

PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

Po dopustu spet v službo<br />

Radost ali žalost?<br />

asist. mag. Nena KopËavar GuËek, dr. med., Zdravstveni dom ViË<br />

Mislim, da bi se vsi strinjali s trditvijo, da živimo v dobi<br />

stresa. Stres je postal naš vsakdanji spremljevalec, <strong>za</strong>to se ga<br />

moramo naučiti obvladovati in živeti z njim. Pomemben<br />

dejavnik so razmere na delovnem mestu. Pogosto pa<br />

ugotavljamo, da je stres lahko tudi pozitiven in ne deluje kot<br />

<strong>za</strong>vora, temveč kot gibalo življenja. Stres ni bolezen, lahko pa<br />

močno vpliva na fizično in duševno <strong>zdravje</strong>, še posebno če je<br />

močan in dolgotrajen. Pomembno je, da ga prepoznamo<br />

in se z njim spoprimemo.<br />

46 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 47

PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

V STRESNIH<br />

SITUACIJAH<br />

OSTANITE<br />

MIRNI IN ZBRANI!<br />

S<br />

tres je naš odgovor na zunanje dogajanje.<br />

Je fiziološki, psihološki in vedenjski<br />

odgovor posameznika na zunanje<br />

dražljaje – stresorje. Stresorji<br />

so lahko različni: razve<strong>za</strong>, izguba službe, zdravstvene<br />

težave, hrup, večje spremembe v finančnem<br />

stanju, nesoglasje s predpostavljenim, <strong>za</strong>menjava<br />

šole, pretirane <strong>za</strong>hteve na delovnem<br />

mestu, t. i. mobbing itd. Nekateri stresorji so na<br />

prvi pogled pozitivni: poroka, osamosvojitev<br />

otroka, <strong>za</strong>detek na loteriji, selitev v večje stanovanje<br />

ali hišo … Ne glede na naravo stresorja se<br />

telo se odzove s prarefleksom, ki ga imenujemo<br />

“beg ali boj”. Ta reakcija izvira iz prazgodovine,<br />

ko so se naši predniki neprenehoma bojevali <strong>za</strong><br />

preživetje. Pod vplivom stresorjev, sprožilcev<br />

stresa, se dražljaj skozi možganske centre prenaša<br />

v nadledvične žleze, iz njih pa se izločajo<br />

hormoni adrenalin, kortizol in noradrenalin.<br />

Takojšnje učinke teh hormonov zlahka prepoznamo:<br />

razširjene zenice, mrščavica, pospešeno<br />

dihanje, napenjanje mišic (npr. stiskanje čeljusti),<br />

tr<strong>za</strong>nje obra<strong>za</strong> (t. i. tik) in hitrejše bitje<br />

srca. Dolgotrajne posledice so zdravstvene težave,<br />

ki jih na prvi pogled redko povezujemo s<br />

stresom: motnje delovanja srca, bolečine v vratu,<br />

vrtoglavica, poslabšanje sladkorne bolezni,<br />

kronična utrujenost itd.<br />

Za kakovostno življenje in dobro <strong>zdravje</strong> je<br />

obvladovanje stresa zelo pomembno, saj se z<br />

njim spopadamo vsak dan. Za najbolj stresne<br />

situacije veljajo smrt družinskega člana, razve<strong>za</strong>,<br />

ločeno <strong>za</strong>konsko življenje, prestajanje <strong>za</strong>porne<br />

kazni, izguba službe, upokojitev, poravnava<br />

<strong>za</strong>konskih nesoglasij. Način spoprijemanja<br />

s stresom je deloma podedovan iz osnovne<br />

družine – kot družinski vzorec –, deloma je<br />

posameznikova značilnost, nekatere spretnosti<br />

pa si lahko pridobimo tudi sami.<br />

Delo je eden izmed najpogostejših stresorjev.<br />

V Evropski uniji je stres na delovnem<br />

mestu druga najpogostejša težava, pove<strong>za</strong>na<br />

z delovnim mestom, takoj <strong>za</strong> bolečinami v<br />

Kaj povzroËa stres na delovnem mestu?<br />

• prevelike <strong>za</strong>hteve<br />

• nejasen opis delovnih nalog<br />

• velika odgovornost in malo pooblastil<br />

pri odloËanju<br />

• pomanjkanje priloænosti, da bi poka<strong>za</strong>li<br />

vse svoje znanje<br />

• premajhna podpora sodelavcev<br />

• majhna svoboda odloËanja<br />

• enoliËno, dolgoËasno delo<br />

• hrup, slaba svetloba, premalo prostora itd.<br />

hrbtenici. Ocenjujejo, da je stres vzrok <strong>za</strong> 70<br />

do 80 % obiskov pri zdravniku.<br />

Stres v službi je odvisen od <strong>za</strong>dovoljstva z<br />

delom, ki ga opravljamo, okoljem, v katerem delamo,<br />

in našim odnosom do sodelavcev. Stres<br />

lahko povzroči motnje pri ustvarjalnosti in<br />

učinkovitosti. Storilnost se zmanjša, zveča se<br />

pogostost odsotnosti z dela, pogosteje <strong>za</strong>mujamo,<br />

agresivno komuniciramo in se večkrat prepiramo<br />

s sodelavci. Težave povzroča tudi konflikt<br />

med različnimi vlogami, ki jih opravljamo.<br />

Doma smo mame, očetje, sestre, možje, žene,<br />

na delovnem mestu pa sodelavci, nadrejeni, podrejeni.<br />

Vse vloge skušamo opravljati učinkovito<br />

in dati vse od sebe, težimo k popolnosti, <strong>za</strong>to<br />

se pogosto pojavijo težave.<br />

Stres je treba predelati, izrabiti, ga sprostiti<br />

in nevtralizirati, in to še preden se pojavijo telesni,<br />

čustveni in vedenjski znaki, saj se lahko<br />

PERSEN ® je zdravilo rastlinskega izvora, ki<br />

vam na naraven način pomaga obvladovati<br />

stres v vsakodnevnem življenju.<br />

<br />

<br />

<br />

Učinkovito blaži znake preobremenjenosti,<br />

kot so napetost, nemir in razdražljivost.<br />

Omogoča zbrano razmišljanje ter<br />

uspešno soočanje z obremenitvami na<br />

delovnem mestu in doma.<br />

Pozitivno vpliva na vaše počutje v<br />

stresnih situacijah in tako zvečuje<br />

kakovost življenja.<br />

ZDRAVILO<br />

RASTLINSKEGA IZVORA<br />

Že<br />

25 let<br />

Miren. Zbran. Aktiven.<br />

www.persen.si<br />

Pred uporabo natančno preberite navodilo!<br />

O tveganju in neželenih učinkih se<br />

posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.<br />

Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, www.lek.si - oglasno sporočilo<br />

48 NA©A LEKARNA

PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

Testirajte se, kako obvladujete stres na delovnem mestu. Vsako trditev toËkujte z oceno<br />

od 0 (ne dræi) do 4 (povsem dræi), kolikor trditev velja <strong>za</strong> vas. Oceniti morate vsako trditev.<br />

Trditev<br />

1 Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu.<br />

2 Zmanjšala se mi je odpornost proti boleznim.<br />

3 Pri svojem delu ne čutim več veliko <strong>za</strong>dovoljstva.<br />

4 Včasih bi se najraje skril/-a pred <strong>za</strong>htevami, ki jih moram izpolniti.<br />

5 Težko sprejemam pomembne odločitve.<br />

6 Utrujen/-a sem tudi, ko spim dovolj.<br />

7 Pogosto se čutim uničenega/uničeno <strong>za</strong>radi odgovornosti pri delu.<br />

8 Hitro se razburim <strong>za</strong>radi malenkosti.<br />

9 Zdi se mi, da nisem tako učinkovit/-a, kot bi lahko bil/-a.<br />

10 Delo opravljam manj kakovostno, kot bi ga lahko.<br />

11 Pogosto čutim fizično in čustveno izčrpanost.<br />

12 Moje <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> spolnost se je zmanjšalo.<br />

13 Jem več oz. manj kot navadno/popijem več kave ali pravega čaja/pokadim<br />

več cigaret/popijem več alkohola, da bi lažje delal/a.<br />

14 Težave ali čustva drugih me ne ganejo več.<br />

15 Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji<br />

ali družino je napeta.<br />

16 Po<strong>za</strong>bljiv/-a sem.<br />

17 Težko se zberem.<br />

18 Včasih čutim praznino in depresivnost <strong>za</strong>radi svojega dela.<br />

19 Hitro se <strong>za</strong>čnem dolgočasiti.<br />

20 V službo hodim le še <strong>za</strong>radi plače.<br />

Skupaj πtevilo toËk<br />

Vprašalnik je objavljen tudi na http://www.persen.si/stres_na_delovnem_mestu/.<br />

50 NA©A LEKARNA<br />

Ocena<br />

pojavijo nekatere zdravstvene težave: glavoboli,<br />

bolečine v vratu, vrtoglavica, napetost, slabost,<br />

krči v trebuhu, bolečine v križu, driska, <strong>za</strong>prtje,<br />

motnje spanja, neješčnost ali prenajedanje, pogosti<br />

prehladi in okužbe, povečano znojenje in pomanjkanje<br />

<strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong> spolnost. Med čustvene<br />

posledice stresa štejemo po<strong>za</strong>bljivost, slabšo koncentracijo,<br />

neodločnost, depresivnost, razdražljivost,<br />

sumničavost, izgubo motivacije, brezbrižnost,<br />

pesimizem, strah, <strong>za</strong>skrbljenost, izgubo<br />

smisla <strong>za</strong> humor in nezmožnost sprejemanja odločitev.<br />

Posledice stresa so tudi zloraba alkohola<br />

in drog, pretirano kajenje, grizenje nohtov, nekontrolirani<br />

gibi, kričanje, preklinjanje in jok. <br />

Rezultati:<br />

w<br />

0–25 točk: Stres na delovnem mestu<br />

dobro obvladujete.<br />

26–40 točk: Trpite <strong>za</strong> stresom na<br />

delovnem mestu. Skušajte se naučiti<br />

obvladovanja stresa.<br />

41–55 točk: Naučite se tehnik obvladovanja<br />

stresa, da se boste izognili t. i. izgorelosti<br />

(sindrom “burn out”).<br />

56–80 točk: Ste že v fazi izgorevanja, <strong>za</strong>to<br />

vam priporočamo, da si pripravite načrt<br />

obvladovanja stresa.<br />

V naslednji številki preberite, kakšne so<br />

lahko posledice stresa ter kako se z njim spopadamo.<br />

<br />

Vsaka ženska je rada lepa. In vsaka ima svoje ideale.<br />

Z uporabo TopBreasta popolnost ne bo veã fantazija, saj<br />

smo v izdelku uporabili inovativno kombinacijo<br />

sestavin, ki ugodno in blagodejno vplivajo na izgled<br />

vaših prsi. TopBreast pomaga formirati kolagen, ki<br />

vpliva na elastiãnost in ãvrstost kože, ugodno vpliva na<br />

obliko, velikost in ãvrstost prsi.<br />

Popolnost se skriva v <strong>za</strong>dovoljstvu nad sabo in to je<br />

tisto, ki nam daje <strong>za</strong>res pravljiãni obãutek.<br />

Proizvod je na voljo v <strong>lekarna</strong>h,<br />

specializiranih prodajalnah<br />

ter Sanolaborju<br />

prehransko dopolnilo<br />

TopBreast proizvod je notificiran kot prehransko dopolnilo na Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>zdravje</strong>.<br />

Za več inforacij o proizvodu pokličite 040 430 566, oz. pišite na mail: tb@farmicom.si<br />

www.topbreast.si<br />

FARMICOM, farmacevtska družba d.o.o., Pot k sejmišču 35, 1231 Ljubljana, Slovenia • tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobile +386(0)40 430 228 • farmicom@farmicom.si

ÆIVLJENJE JE LEPO<br />

Kdo je ortotik<br />

in protetik<br />

Tomaæ Lampe, dipl. inæ. ort. in prot., Mojca Divjak, univ. dipl. org., Visoka πola <strong>za</strong> zdravstvo<br />

Ste si že kdaj zlomili nogo in vas je na vsakodnevni poti med televizijo,<br />

kopalnico in posteljo spremljala bergla? Je vaš sosed na invalidskem<br />

vozičku, vaš oče pa je svojo mladostnost doka<strong>za</strong>l z opornico na gležnju<br />

po košarkarskem turnirju? Kljub poškodbam vaše življenje, življenje<br />

vašega soseda in očeta ni bistveno okrnjeno – <strong>za</strong>hvala pa gre<br />

ortopedskim pripomočkom. Brez njih bi ogromno ljudi <strong>za</strong> vedno ostalo<br />

<strong>za</strong> zidovi stanovanj, priklenjenih na posteljo, marsikdo bi celo umrl.<br />

Ste se kdaj vprašali, kdo je izdelal in namestil vse te ortopedske<br />

pripomočke? To je ortotik in protetik.<br />

52 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 53

ÆIVLJENJE JE LEPO<br />

moč pomiritve<br />

O<br />

rtotik in protetik je zdravstveni<br />

delavec. Kljub dvojnemu nazivu<br />

gre <strong>za</strong> eno osebo. Rad dela z ljudmi,<br />

pomaga bolnim, ostarelim<br />

in poškodovanim. Je redoljuben in discipliniran,<br />

svoje delo opravlja zelo odgovorno, kar<br />

je <strong>za</strong> uspešno opravljanje tega dela nujno. Ortotik<br />

in protetik zna zdravstveno razmišljati<br />

in inženirsko pristopiti k reševanju problemov.<br />

Pri svojem delu povezuje medicinskotehnično<br />

znanje in ga zna uporabiti tako v<br />

preventivi kakor v praksi in izdelavi tehničnih<br />

pripomočkov. Ortotik in protetik izdeluje<br />

in namešča ortopedske pripomočke bolni-<br />

ortotiku in protetiku pomembno vlogo v sodobni<br />

rehabilitaciji.<br />

Za opravljanje tako <strong>za</strong>htevnih del potrebuje<br />

ortotik in protetik <strong>za</strong>okroženo teoretično in<br />

praktično znanje s področja oskrbe telesno<br />

pri<strong>za</strong>detih oseb z ortopedskimi in rehabilitacijskimi<br />

pripomočki (stezniki, pasovi, ortopedski<br />

čevlji, ortopedski vložki, opornice, pro-<br />

Ortotik in protetik je tehniËni poklic<br />

v zdravstvu. Zanj je znaËilno delo v aplikacijskih<br />

merilnicah in delavnicah, rehabilitacijskih<br />

sluæbah in centrih, centrih <strong>za</strong> poklicno<br />

usmerjanje invalidov, <strong>lekarna</strong>h in veËjih<br />

bolniπnicah. Poklic diplomiranega ortotika in<br />

protetika vsekakor priporoËamo vsem, ki jih<br />

<strong>za</strong>nima povezovanje sodobnih trendov v medicini<br />

in tehniki, saj bodo tako dobili moænost, da na<br />

enem mestu zdruæijo veË interesov hkrati.<br />

prehransko dopolnilo<br />

Na voljo v <strong>lekarna</strong>h, specializiranih<br />

prodajalnah in Sanolaborju<br />

STRONG NERVES<br />

FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana,<br />

Slovenia tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobile +386(0)40 430 228, farmicom@farmicom.si<br />

Ortotik in protetik sodeluje kot enakopravni<br />

Ëlan zdravstvenega tima pri odloËitvah glede<br />

predpisa, uporabe in namestitve ortopedskega<br />

pripomoËka. Pri bolniku, ki so mu ortopedski<br />

pripomoËki namenjeni, mora biti sposoben<br />

doseËi aktivno sodelovanje v procesu<br />

zdravljenja, saj so <strong>za</strong> uspeπno namestitev in<br />

uporabo pripomoËka psihiËne ovire dostikrat<br />

veËje kot pa sama telesna pri<strong>za</strong>detost.<br />

kom in poškodovancem. Ortotika in protetika<br />

je del zdravljenja, <strong>za</strong>to se lahko z njo ukvarjajo<br />

samo tisti, ki imajo <strong>za</strong> to ustrezno visoko<br />

strokovno izobrazbo.<br />

Delo ortotika in protetika narekujejo sodobne<br />

usmeritve družbe, saj napredek tehnologije<br />

in povečane <strong>za</strong>hteve <strong>za</strong> obnovo funkcionalnih<br />

sposobnosti telesno pri<strong>za</strong>detih oseb dajejo<br />

teze, invalidski vozički …). Delo ortotika in<br />

protetika je natančno, estetsko, kreativno in<br />

dinamično. Zato od njega pričakujemo osebnostne<br />

lastnosti, kot so razgledanost, sposobnost<br />

komuniciranja, samoiniciativnost in samostojnost,<br />

veselje do dela z ljudmi vseh starosti,<br />

visoko etično <strong>za</strong>vest, sposobnost kritično<br />

oceniti probleme in iskati nove postopke<br />

dela <strong>za</strong> razvoj lastne stroke.<br />

Kako do poklica ortotika in protetika<br />

Študijski program Ortotika in protetika<br />

izvajajo na Visoki šoli <strong>za</strong> zdravstvo Univerze<br />

v Ljubljani in traja tri leta. Pri izvajanju študija<br />

sodelujejo predavatelji visoke zdravstvene<br />

šole, predavatelji z različnih fakultet ljubljanske<br />

univerze in strokovnjaki institucij, ki se<br />

ukvarjajo s strokovnim področjem ortotike in<br />

protetike. Velik del študija obsegajo laboratorijske<br />

in klinične vaje, kjer se študentje srečujejo<br />

z zdravstvenimi problemi bolnih in poškodovanih<br />

ljudi. Študij se konča z diplom-<br />

skim delom in diplomant pridobi strokovni<br />

naziv diplomiran ortotik in protetik. Po definiciji<br />

Svetovne zdravstvene organi<strong>za</strong>cije je ortotik<br />

in protetik zdravstveni delavec z medicinsko-tehnično<br />

izobrazbo, tak status pa mu<br />

dovoljuje obravnavo pacienta. <br />

V SENSILAB Strong nerves je prehransko<br />

dopolnilo v obliki kapsul, namenjeno<br />

vsem odraslim osebam, ki:<br />

so izpostavljeni stresnim situacijam<br />

imajo slab imunski sistem <strong>za</strong>radi stresa<br />

so občutljivi, razdražljivi in nemirni<br />

imajo simptome predmenstrualne apetosti<br />

imajo povišan krvni tlak<br />

SENSILAB Strong nerves ne povzroča<br />

<strong>za</strong>spanosti!<br />

Učinkovitost proizvoda strong nerves<br />

dokazujejo klinične študije.<br />

Za več informacij o proizvodu in naročilu brošure<br />

nas lahko pokličete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />

www.sensilab.si<br />

54 NA©A LEKARNA

ROSNO STARI<br />

Vsak izmed nas se je <strong>za</strong>gotovo že kdaj<br />

srečal z gimnastičnimi vajami<br />

v primerno topli vodi, ki se ne<br />

izvajajo ob glasbi, ampak so<br />

namenjene rehabilitaciji po<br />

poškodbah in raznih boleznih ter jih<br />

vodijo <strong>za</strong> to usposobljeni zdravstveni<br />

delavci in fizioterapevti. V <strong>za</strong>dnjih<br />

letih pa so se tudi pri nas razširili<br />

razni rekreativni programi vadbe<br />

v vodi. Primerni so <strong>za</strong> vsakogar, ne<br />

glede na poprejšnje znanje in<br />

izkušnje, socialni položaj, telesno<br />

pripravljenost in stopnjo zdravja.<br />

Voda je namreč prijetno in<br />

prilagodljivo okolje, ki omogoča<br />

varno in učinkovito vadbo. Sem sodi<br />

tudi vadba v vodi <strong>za</strong> seniorje.<br />

Razmigajmo se!<br />

Vadba v vodi <strong>za</strong> seniorje<br />

Nataπa Petavs, prof. πportne vzgoje<br />

56 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 57

ROSNO STARI<br />

V<br />

adba v vodi <strong>za</strong> seniorje je oblika<br />

vadbe v vodi, namenjena starejšim.<br />

Vključuje gibanja v pokončnem položaju,<br />

ki so prilagojena posebnostim<br />

vodnega okolja, in plavanje. Vadba v vodi je<br />

primerna <strong>za</strong> razmeroma zdrave starejše ljudi<br />

in <strong>za</strong> tiste z blagimi zdravstvenimi težavami<br />

in omejitvami, nastalimi <strong>za</strong>radi bolezni ali<br />

poškodb. Še posebno primerna je <strong>za</strong> seniorje s<br />

čezmerno telesno težo, z bolečinami v križu,<br />

artritisom in težavami z ravnotežjem. Njen<br />

primarni cilj je varovati in krepiti <strong>zdravje</strong>.<br />

Redna vadba ima precejšnje učinke na telo<br />

in <strong>zdravje</strong>. Njen najpomembnejši vpliv je zmanjšanje<br />

tveganja <strong>za</strong> nastanek in razvoj številnih<br />

kroničnih degenerativnih bolezni in težav v tretjem<br />

življenjskem obdobju. Med drugim zmanjšuje<br />

vrednosti maščob v krvi, upočasnjuje proces<br />

ateroskleroze, znižuje krvni tlak in pomaga<br />

pri uravnavanju telesne teže. Krepi imunski sistem,<br />

povečuje telesno zmogljivost, izboljša počutje,<br />

in ker poteka v skupini, pripomore tudi k<br />

druženju in sklepanju novih prijateljstev.<br />

Znanje plavanja ni pogoj <strong>za</strong> udeležbo v<br />

programu vadbe. Neplavalci lahko vadijo v<br />

plitvejšem delu bazena in se <strong>za</strong>držujejo bolj ob<br />

robu, da se ga lahko ob morebitnem nelagodju<br />

oprimejo. Izberemo globino vode, ki sega nekje<br />

med popkom in prsmi, tako da se v njej počutimo<br />

varno, brez težav ohranjamo ravnotežje in<br />

imamo nadzor nad gibi. Najbolj priporočljiva<br />

temperatura vode je od 28 do 32 ºC.<br />

Strokovni programi rekreativne vadbe v vodi<br />

potekajo pod okriljem Plavalne zveze Slovenije<br />

od oktobra do maja v veË slovenskih krajih.<br />

Podatki so dosegljivi na njihovi spletni strani<br />

www.plavalna-zve<strong>za</strong>.si.<br />

okolju. Nato ob uporabi raznih pripomočkov,<br />

kot so vodni črvi ali vodne uteži, krepimo mišice<br />

telesa. Seveda moramo vadbo primerno končati<br />

z razte<strong>za</strong>njem mišic ter s sproščanjem. Vključimo<br />

lahko igro v vodi, sproščeno plavanje ali dihalne<br />

vaje, drsenje po vodni gladini, lebdenje na<br />

pripomočkih in podobno.<br />

Prednosti in posebnosti vadbe v vodi <strong>za</strong> seniorje<br />

se kažejo predvsem v udobnem, osvežujočem<br />

in poživljajočem okolju, v katerem vla-<br />

Organizirana rekreativna vadba traja od 45<br />

do 60 minut in poteka dvakrat na teden. Najprej<br />

je na vrsti postopno ogrevanje z manj intenzivnimi<br />

gibanji, kot sta hoja ali tek, najprej na mestu<br />

in pozneje v potovanju, s spreminjanjem njunih<br />

oblik in gibov rok. Z aktivnimi vajami razgibamo<br />

večino sklepov in večjih mišičnih skupin. Za<br />

nadgradnjo lahko izberemo kakšno igro v vodi<br />

ali nekaj minut namenimo plavanju. Sledi dvajsetminutna<br />

aerobna vadba, s katero želimo vplivati<br />

na izboljšanje delovanja srca, ožilja in dihal.<br />

Vključujemo gibanja, ki so prilagojena sposobnostim,<br />

ciljem in trenutnemu počutju vadečih.<br />

Gibanja so nekoliko drugačna v primerjavi s tistimi<br />

na kopnem, saj so prilagojena vodnemu<br />

58 NA©A LEKARNA

ROSNO STARI<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Fundacija <strong>za</strong> šport<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

dajo posebne <strong>za</strong>konitosti. Ena največjih prednosti<br />

je, da nam sila vzgona odv<strong>za</strong>me del telesne<br />

teže, glede na to, koliko je telo potopljeno v<br />

vodo. Če smo, recimo, potopljeni do pasu, nosimo<br />

samo še polovico telesne teže. Če smo<br />

potopljeni v področju od popka do prsi, je nosimo<br />

od 25 do 35 odstotkov. Gibalni aparat je<br />

razbremenjen, <strong>za</strong>radi česar je vadba primerna<br />

<strong>za</strong> vse, ki imajo lažje težave s koleni, kolki, hrbtenico<br />

ali čezmerno telesno težo. V vodi lahko<br />

izvajamo gibanja, ki jih na kopnem ne zmoremo<br />

več, lahko na primer tečemo in skačemo.<br />

Občutek svobode gibanja, ko lahko počnemo<br />

vse, kar smo lahko nekdaj, je neverjeten. Prednosti<br />

je res veliko in ena izmed njih je tudi ta,<br />

da je srčni utrip ob enaki intenzivnosti vadbe<br />

nižji kot na kopnem in je <strong>za</strong>to srce manj obremenjeno.<br />

Voda med vadbo hladi in preprečuje<br />

občutek potenja, zmanjšuje <strong>za</strong>stajanje tekočin<br />

v telesu ter onemogoča izvajanje hitrih in sunkovitih<br />

gibov, <strong>za</strong>radi katerih bi lahko prišlo do<br />

poškodb. Vsakdo si lahko vadbo prikroji tako,<br />

da je primerna njegovim sposobnostim in telesni<br />

pripravljenosti. <br />

<br />

<br />

Knjiga Vodna aerobika,<br />

vadba v vodi <strong>za</strong> noseËnice<br />

in vadba v vodi <strong>za</strong> seniorje<br />

Februarja 2008 je izπel uËbenik <strong>za</strong> vaditelje,<br />

trenerje, πtudente, profesorje, fizioterapevte in<br />

vse ljubitelje plavanja ter dejavnosti<br />

v vodi. Avtorji Nataπa Petavs, Andrea BackoviÊ<br />

JuriËan in Boro ©trumbelj<br />

v knjigi obravnavajo rekreativne programe<br />

vadbe v vodi <strong>za</strong> odrasle − vodno aerobiko,<br />

vadbo v vodi <strong>za</strong> noseËnice in vadbo v vodi <strong>za</strong><br />

seniorje. V njej so zbrane dolgoletne izkuπnje<br />

ustvarjalcev z vodenjem posameznih programov<br />

vadbe. Knjiga je bogato opremljena s slikovnim<br />

gradivom.<br />

Izr. prof. dr. Herman BerËiË s fakultete <strong>za</strong> πport<br />

v recenziji piπe, da delo ne bi smelo manjkati na<br />

nobeni polici strokovnjakov in vseh tistih, ki so<br />

rekreativni πport uvrstili med vrednote.<br />

60 NA©A LEKARNA

OPOMIN ZA SPOMIN<br />

Drage bralke in bralci,<br />

v uredništvu revije Naša <strong>lekarna</strong> se vsak mesec trudimo,<br />

da bi vam postregli z <strong>za</strong>nimivimi in aktualnimi temami.<br />

Po odzivu na uganko sudoku pa vemo, da so vam všeč tudi<br />

majhni miselni izzivi. Zato bomo <strong>za</strong> vas odslej pripravljali še<br />

eno nagradno križanko, v kateri boste lahko preverili,<br />

koliko ste si <strong>za</strong>pomnili med prebiranjem člankov.<br />

Sponzor kriæanke je podjetje<br />

Medis, ki priporoËa, da se <strong>za</strong><br />

veËjo bistrino spomina obrnete<br />

na svojega zdravnika, ki vam bo<br />

svetoval ustrezno zdravljenje.<br />

Odgovorite na spodaj <strong>za</strong>stavljena vprašanja, ki se navezujejo na<br />

različne prispevke iz te številke revije. Odgovore vpišite v križanko in<br />

poiščite rešitev. Ko boste vpisali vse odgovore, boste v enem od navpičnih<br />

stolpcev lahko prebrali geslo. Za kateri stolpec gre, morate ugotoviti<br />

sami, kar pa <strong>za</strong>gotovo ne bo težko, saj se bo le v enem izpisala<br />

smiselna besedna zve<strong>za</strong>.<br />

Geslo pošljite do 26. septembra 2008 na dopisnici na naslov<br />

Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana,<br />

ali po e-pošti urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />

Žrebanje nagrad bo 29. septembra v prostorih podjetja Entrapharm.<br />

Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli lepe nagrade.<br />

Odgovore na spodaj <strong>za</strong>stavljena vpraπanja vpisujte v bela polja vodoravnih vrstic:<br />

1. V katero druæino spada ognjiË?<br />

2. Kako se imenuje dræavni program presejanja in zgodnjega odkrivanja<br />

predrakavih sprememb in raka debelega Ërevesa in danke?<br />

3. Vpiπite eno od posebnih ljudskih imen <strong>za</strong> ognjiË.<br />

4. Kako se imenuje bolezen, pri kateri kosti postajajo Ëedalje bolj krhke<br />

in se lahko æe ob manjπem padcu zlomijo?<br />

5. Kateri je eden od sploπnih dejavnikov tveganja <strong>za</strong> razvoj globoke venske tromboze?<br />

6. Napiπite πport, s katerim se je vËasih rada ukvarjala ministrica Zofija Mazej KukoviË.<br />

7. Katere pripomoËke uporabljajo seniorji pri vodni vadbi <strong>za</strong> krepitev miπic? (dve besedi)<br />

8. Kako se imenuje postopek, ki ga uporabi avtor “olimpijske solate“ <strong>za</strong> izboljπanje okusa piπËanca<br />

in pri katerem moramo paziti, da si ne osmodimo obrvi?<br />

9. Kako se imenuje ena od snovi, odgovornih <strong>za</strong> znaËilen pikanten okus feferonov?<br />

10. Kakπen obrok dobijo mladiËi sesalcev s kolostrumom?<br />

11. Katera beljakovina v kolostrumu je bogata z aminokislino prolin?<br />

12. Kako imenujemo odtrgan del strdka, ki potuje po venah in povzroËi vensko tromboembolijo?<br />

13. Napiπite umetno sladilo, ki bakterijam v ustih ne daje ustreznih hranil.<br />

14. Kako pravimo obdobju v æivljenju moπkega, ki ga <strong>za</strong>znamuje pomanjkanje testosterona?<br />

15. Kako imenujemo prarefleks, s katerim se telo pripravi na nevarno, stresno situacijo? (tri besede)<br />

1<br />

2<br />

3<br />

4<br />

5<br />

6<br />

7<br />

8<br />

9<br />

10<br />

11<br />

12<br />

13<br />

14<br />

15<br />

Pripravila Eva Esih<br />

62 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 63

SANJSKA KOLUMNA<br />

Sanje pre<strong>za</strong>povedane!<br />

Ali Kako, če sploh, zdraviti festivalsko bolezen<br />

Ko tole prebirate, je letošnji Festival Sanje že pri koncu. Ko so me<br />

z revije prosili <strong>za</strong> <strong>za</strong>pis, se pravi konec julija, le dober teden pred <strong>za</strong>četkom<br />

Festivala Sanje, je bil program festivala še v nastajanju; v<br />

obliki neuglednega, pomečkanega koledarčka, v katerega je bilo s<br />

svinčnikom (ker ni še nič “<strong>za</strong> ziher”) vpisanih iz ure v uro več dogodkov,<br />

prireditev, imen.<br />

V <strong>za</strong>dnjih letih poletni festivali v prestolnici in drugod po Sloveniji na<br />

videz rastejo in uspevajo kot gobe po dežju – poleg našega, letos že sedmega<br />

Festivala Sanje že uveljavljeni Festival Ljubljana, pa Trnfest, Mladi<br />

levi, Krakov Trn, Ana Desetnica ... (če naštejem le nekaj ljubljanskih, ki<br />

mi takoj padejo na pamet). Za vsakogar nekaj, bi lahko rekli. In sklenili,<br />

da je festivalov že dovolj, prav<strong>za</strong>prav več kot preveč. Takega mnenja so<br />

očitno mnogi izmed tistih, ki odrejajo in razporejajo finančna sredstva<br />

<strong>za</strong> kulturne dogodke. In – sram me je, ampak včasih, res poredko, pa<br />

vendarle – si to mislim celo jaz. So namreč trenutki, ko gre vse narobe:<br />

na razpisih te <strong>za</strong>vrnejo, sponzorjev ne <strong>za</strong>nimaš, s sodelavci smo pre<strong>za</strong>posleni,<br />

zunanji izvajalci odhajajo na <strong>za</strong>služen dopust in ne razumejo, da<br />

jih nujno potrebujemo ... celo vremenske napovedi so obupne. In takrat<br />

si kratko in malo misliš, pa kaj hudiča mi je tega treba?! Mar bi se, tako<br />

kot večina državljanov, sredi julija že prelevila v letoviščarja; sanjarila bi<br />

o skorajšnjem guganju v viseči mreži med borovci v nekem samotnem<br />

dalmatinskem <strong>za</strong>livčku, pa o ledeni kavi in <strong>za</strong>gorelem natakarju na terasi<br />

slikovitega istrskega mesteca ... in uživala v poletnem delovnem <strong>za</strong>tiš-<br />

64 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 65

SANJSKA KOLUMNA<br />

Marko PetruπiË trio s<br />

projektom Second Jive<br />

Ponedeljkovi veËeri<br />

Znanost na robu pameti.<br />

Desetine radovednih<br />

obiskovalcev in posluπalcev<br />

so dokaz, da lenobni poletni<br />

veËeri vseeno niso preveË<br />

<strong>za</strong>sanjani <strong>za</strong> pogovore<br />

o “resnejπih” temah.<br />

Na fotografiji fizik in<br />

izumitelj Andrej Detela.<br />

ju. Ampak ne, mi se še kar klofutamo z mlini na veter ... In pri tem, vsaj<br />

večino časa, celo uživamo. Delamo namreč festival, svoj festival, ki bo<br />

enkraten, poseben in še boljši kot lani ...<br />

No, stvar je taka: gre <strong>za</strong> prav posebno stanje, ki ga lahko poimenujemo<br />

festivalska bolezen. ‘Bolnike’ na prvi pogled prepoznate po čezmerni<br />

uporabi računalnika in telefona v poletnih mesecih, pomanjkanju časa<br />

<strong>za</strong> prijatelje in dopust v istem obdobju ter po tem, da na različnih (sicer<br />

redkih) prireditvah, ki jih obiščemo v prostem času, po navadi ne občudujemo<br />

zvezdnikov, si pa do podrobnosti ogledamo material in se po<strong>za</strong>nimamo<br />

o stroških izdelave/najema/nakupa rdeče preproge. Ob tem pa<br />

nas v o<strong>za</strong>dju druži še ena, najpomembnejša lastnost: prav vsi okoli sebe<br />

vidimo – tudi tu gre verjetno <strong>za</strong> neko posebno vrsto <strong>za</strong>znavanja ali pa<br />

imamo preprosto gromo<strong>za</strong>nsko srečo – celo vrsto izvirnih projektov, <strong>za</strong>nimivih<br />

avtorjev, prodornih ustvarjalcev, navdušujočih zgodb, iskrivih<br />

idej ..., <strong>za</strong> katere si želimo, da bi jih videli, doživeli, okusili tudi drugi. In<br />

<strong>za</strong>to, da jih pokažemo, pripravimo festival.<br />

Tako so se nam letos pri Sanjah uresničile dolgoletne sanje: ob dvajseti<br />

obletnici smrti velikega pesnika, humorista, pravljičarja, šansonjerja<br />

in klovna Franeta Milčinskega - Ježka smo na Zemljo, natančneje v ljubljanski<br />

park Zvezda, pripeljali njegovo najprisrčnejšo junakinjo, navihano<br />

Zvezdico Zaspanko. Brezčasna zgodba o zvedavi zvezdici, ki premaga<br />

strah in se z dobrim delom na Zemlji odkupi <strong>za</strong> svojo nagajivost na nebu,<br />

nosi v sebi toliko vrednot, tako zelo pomembnih in aktualnih <strong>za</strong> današnji<br />

“ponoreli” svet. Besedilo Ježkove zgodbe, oživljeno z barvitimi ilustracijami<br />

Gorazda Vahna, je več kot mesec dni žarelo v središču prestolnice;<br />

zbujalo lepe spomine na otroštvo pri starejših, radovedno navdušenje pri<br />

malčkih in <strong>za</strong>čudenje pri turistih in popotnikih ... Za to pa je že vredno<br />

žrtvovati kak teden poležavanja na plaži, mar ne? Pa Zvezdica (ki je bila,<br />

mimogrede, po vsem nebu znana po svojem <strong>za</strong>mujanju ... in glede na vse<br />

<strong>za</strong>plete s postavitvijo razstave ji točnost še vedno ne gre najbolje od rok)<br />

ni svetila le v Ljubljani, njen zlati sij je osvetlil tudi dogajanje Festivala<br />

Sanje pod Krvavcem, pa Svet sanj v Novem mestu ... pokukala pa je celo<br />

v daljne daljne kraje, v Afriko, kjer so v francoščino prevedeno pravljico<br />

otrokom prebirali na lokalnem radiu.<br />

Prav migetajoči, radostni sij Zvezdice Zaspanke, skupaj z ustvarjalnim<br />

žarom vseh sodelavcev, prijateljev in avtorjev, ki verjamejo, da lepe,<br />

dobre stvari vedno najdejo pot do človeških oči, ušes in src, pa seveda iskrice<br />

v očeh obiskovalcev festivala, ko v Zvezdi doživijo prav poseben večer,<br />

so razlog, da se sanjam o Festivalu Sanje tudi letos, kljub težkim okoliščinam,<br />

nismo odpovedali. Upamo, da so se tudi obiskovalcem, tako<br />

kot nam, večinoma uresničile.<br />

Kar se festivalske bolezni tiče: očitno ni ozdravljiva, vsaj prav zlahka<br />

ne. Antibiotiki, preverjeno, ne pomagajo. Včasih jo pozdravi čas – po tridesetem<br />

na novo napade malokoga, poznamo pa kar nekaj kroničnih<br />

primerov srednjih let, ki se jim okužba vleče še iz mladosti. Sama mislim,<br />

da sem na dobri poti. Ja, na še mnogo poletnih festivalov! <br />

Nika Logar<br />

r programska direktorica Festivala Sanje<br />

www.festivalsanje.net<br />

“Mami, preberi mi,<br />

preberi mi ...!” Zvezdica<br />

Zaspanka je v park Zvezda<br />

privabila staro in mlado<br />

66 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 67

PORTRET FARMACEVTA<br />

“<br />

Zdrav duh<br />

v zdravem telesu<br />

”Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.<br />

Lekarna Budina, Ptuj<br />

Fotogra≥ja Žiga Koritnik<br />

68 NA©A LEKARNA

ZA MIZO<br />

Ni ga TV-gledalca, ki v času<br />

olimpijskih iger ne bi vsaj enkrat<br />

pomislil, da mogoče ne bi bilo slabo,<br />

če bi na svoje razvajene podplate<br />

navlekel športne copate in svojo ritko<br />

malo sprehodil po asfaltu,<br />

makadamu, rdečem pesku, mivki ali<br />

celo atletskem stadionu. Še posebno<br />

<strong>za</strong>to, ker so olimpijske igre<br />

prav v času poletnih dopustov in<br />

našega najbolj množičnega športa,<br />

basanja na piknikih in “roštiljadah”.<br />

Olimpijska solata
<br />

Mihael VrËkovnik, absolvent dentalne medicine, velik gurman in ljubitelj kuhanja<br />

70 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 71

ZA MIZO<br />

Za 4 osebe potrebujete:<br />

• 500 g piπËanËjega fileja<br />

• meπanico solate<br />

• 1 paradiænik<br />

• 1 jajce<br />

• 2 æliËki rdeËe paprike v prahu<br />

• 1 æliËka Ëesna v prahu<br />

• sol, poper<br />

• 0,5 dcl konjaka<br />

Recept <strong>za</strong><br />

zdrave dlesni<br />

O<br />

limpijska solata ni nič drugega<br />

kot preprost odgovor na vaše<br />

trenutno, proti kotletom in čevapčičem<br />

nastrojeno počutje.<br />

Ob tem prečiščevalnem naletu pa si še vseeno<br />

želite pojesti kaj beljakovinskega, ker telo<br />

beljakovine res zelo potrebuje. Gre <strong>za</strong> preprosto<br />

piščančjo solato, ki vam jo postrežejo<br />

že v vsaki gostilni. Solate so pač nujni del njihovega<br />

menija ter našega vsakdanjika in so<br />

na naš jedilnik prišle skupaj z besedo dieta,<br />

ko se je ta skomercializirala, izgubila prvotni<br />

pomen in postala zlorabljena.<br />

<strong>za</strong>radi velike količine <strong>za</strong>čimb meso drugače <strong>za</strong>čelo<br />

prijemati in žgati v posodi. Posoljeni “piščančki”<br />

bodo po nekaj minutah na hudi vročini<br />

<strong>za</strong>čeli spuščati vodo. Voda naj toliko izpari, da ni<br />

nevarnosti ponovnega smojenja mesa ter da se<br />

še vseeno peče po površini in dobiva tisti “žarovski”<br />

videz, ki ohranja živ spomin na ravno “oddelan”<br />

dopust.<br />

Ko vas olje znova poškropi po rokah in se<br />

vam <strong>za</strong>zdi, da vse skupaj preveč cvrči ter da bi<br />

<strong>za</strong>to morali meso spet <strong>za</strong>liti – to tudi storite.<br />

Ampak namesto vode uporabite konjak. Kakor<br />

koli že se konjak sliši neolimpijsko, ne skrbite,<br />

alkohol bo izhlapel in pustil odličen sladkast<br />

okus. Tisti, ki bi radi naredili vtis na svoje<br />

jedce, boste z vžigalnikom dregnili v posodo<br />

in povzročili val občudovanja pri moških<br />

in strah pred požarom pri ženskah. Pazite, da<br />

se ne ustrašite tudi vi in ne pobegnete ali, bog<br />

ne daj, zbežite s posodo naravnost pod umivalnik<br />

in iz vsega skupaj naredite neuporabno<br />

juho! Ogenj ugasne sam, lahko pa ga tudi upihnete,<br />

vendar ne takoj, ker je premočan in previsok<br />

in bi si lahko flambirali še obrvi.<br />

solate, rukole in motovilca z nekaj rezinami paradižnika<br />

ter s trdo kuhanim, na kolobarje nare<strong>za</strong>nim<br />

jajcem <strong>za</strong> dekoracijo – najlepše v obliki<br />

olimpijskih krogov.<br />

Zdaj je vse pripravljeno. Solato samo še<br />

zmešajte, preverite slanost, jajce in paradižnike<br />

po vrhu zložite po svojem okusu, popoprajte<br />

rumenjake in postavite na mizo. Zaradi starega<br />

slovanskega pregovora “sto ljudi, tisoč čudes”<br />

pustite gostom prosto pot pri maziljenju<br />

solate. Dajte jim skledice ali krožnike ter pribor.<br />

Na mizo postavite različne vrste olja, kisa<br />

in prelivov. <br />

®<br />

Gengigel je v Evropi vodilni medicinski pripomoËek<br />

<strong>za</strong> varovanje in zdravljenje dlesni. Strokovnjaki ga<br />

priporoËajo <strong>za</strong> krvaveËe in vnete dlesni, <strong>za</strong><br />

žepke v dlesnih, razjede in poškodbe po ruvanju<br />

zob, <strong>za</strong> afte, <strong>za</strong> vzdražena ustna tkiva <strong>za</strong>radi<br />

protez in <strong>za</strong> težave pri izrašËanju zob.<br />

Zakaj izbrati prav GENGIGEL ® ?<br />

Pospešuje regeneracijo tkiv in celjenje ran<br />

Zmanjšuje krvavitev in otekline<br />

Vsebuje Ëisto hialuronsko kislino v koncentraciji,<br />

ki ima potrjeno kliniËno uËinkovitost<br />

Je medicinski pripomoËek z evropskim certifikatom<br />

<strong>za</strong> varnost in kakovost<br />

Je naraven in primeren tudi <strong>za</strong> otroke, noseËnice<br />

in diabetike<br />

Piščančji file narežite na poljubno dolge, ne<br />

predebele modne trakove. Bogato jih <strong>za</strong>činite s<br />

sladko rdečo papriko v prahu in česnom v prahu.<br />

Solite po občutku. Začimbam dodajte še<br />

malo navadnega olja, vse skupaj premešajte in<br />

<strong>za</strong>čnite pražiti na velikem ognju, najboljše v<br />

voku ali malo večji kozici.<br />

Če nimate ravno dobre posode, kljub dieti<br />

raje dodajte kakšno kapljico olja več, ker se bo<br />

Če ste se odločili <strong>za</strong> povretje konjaka, mu tu<br />

lahko dodaste pol žličke sladkorja in pol ko<strong>za</strong>rčka<br />

vode, ki bosta v naslednjih petih minutah<br />

na še vedno velikem ognju naredila okusen,<br />

lahko bi rekli tudi naravni solatni preliv.<br />

Popečene piščančje trakce dajte skupaj z<br />

omako v čisto solatno skledo ter postavite v hladilnik<br />

<strong>za</strong> dvajset minut. V tem času pripravite še<br />

zelenjavo, kjer naj vaša domišljija ne pozna meja.<br />

Najboljša je po mojem okusu mešanica zelene<br />

Vi ste goste pripeljali do ciljne črte, zdaj<br />

naj zmaga vsak po svoje in dober tek!<br />

Izdelki Gengigel ® so na voljo v vseh <strong>lekarna</strong>h in specializiranih<br />

prodajalnah, kjer vam bodo podali dodatne informacije.<br />

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in neželenih<br />

uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.<br />

72 NA©A LEKARNA<br />

Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana

MESE»NI MOÆNAR<br />

Zdravila & otroci<br />

Tema letošnjega dneva slovenskih lekarn<br />

mag. Katja GombaË Aver, mag. farm., Edith Joπar, mag. farm., spec.<br />

mag. Nina Pisk, mag. farm., in Andreja Turk, mag. farm.<br />

Sodelovanje in <strong>za</strong>upanje med<br />

starši, otroki in zdravstvenimi<br />

delavci je ključnega pomena pri<br />

zdravljenju otrok z zdravili. Tako<br />

zdravstvenim delavcem kot staršem<br />

je naložena velika odgovornost <strong>za</strong><br />

pravilno in varno uporabo zdravil<br />

pri otrocih. Zelo pomembno je<br />

vedeti, da otroci nikakor niso samo<br />

pomanjšani odrasli!<br />

74 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 75

MESE»NI MOÆNAR<br />

G<br />

lavne informacije <strong>za</strong> pravilno in<br />

varno uporabo zdravila posredujeta<br />

staršem zdravnik in farmacevt.<br />

Priporočljivo je, da pri vseh zdravilih<br />

starši natančno preberejo tudi priloženo navodilo<br />

<strong>za</strong> uporabo zdravila. Vsa vprašanja in<br />

dvome, pove<strong>za</strong>ne z uporabo zdravila, je namreč<br />

treba razjasniti, preden <strong>za</strong>čne otrok uporabljati<br />

zdravilo, oziroma se, če pride do težav, posvetovati<br />

z zdravnikom ali farmacevtom.<br />

Katere so najpomembnejπe razlike<br />

med otrokom in odraslim, ki vplivajo<br />

na uporabo zdravil?<br />

Pri pravilni in varni uporabi zdravil pri<br />

otrocih je treba upoštevati, da otrokova rast in<br />

razvoj od rojstva do 12. leta starosti prinašata<br />

številne spremembe v telesni sestavi ter razvitosti<br />

in delovanju organov. Za delovanje zdravil<br />

so med drugim zelo pomembne razlike v delovanju<br />

prebavil, dozorelosti mehanizmov presnavljanja<br />

in izločanja zdravil skozi ledvica in<br />

jetra in dozorelosti krvno-možganske pregrade.<br />

Pri odmerjanju zdravil <strong>za</strong>to upoštevamo<br />

tako starost otroka kot njegovo telesno maso,<br />

včasih pa tudi telesno površino!<br />

Kaj morajo starπi vedeti o otrokovih zdravilih<br />

1 Kakšno je ime zdravila<br />

Nemalokrat vsebujejo zdravila različnih<br />

proizvajalcev enako učinkovino v enaki ali različni<br />

jakosti in tudi v različnih farmacevtskih<br />

oblikah. Nikoli sočasno ne dajemo otroku dveh<br />

zdravil z enako učinkovino!<br />

2 Za kakšen namen uporabljamo zdravilo<br />

Poznavanje imena in namena uporabe zdravila<br />

zmanjša možnost <strong>za</strong>menjave in napačne<br />

uporabe zdravila. Če je v družini več otrok in<br />

otroci uporabljajo različna zdravila, naj starši<br />

na ovojnino zdravila napišejo ime otroka in <strong>za</strong><br />

kaj otrok zdravilo uporablja. Za uporabo zdravil<br />

brez recepta se pri otrocih odločimo samo<br />

pri lažjih bolezenskih težavah, kot so povišana<br />

telesna temperatura, bolečina, kašelj, <strong>za</strong>mašen<br />

nos, lažje prebavne težave. Otrokom, mlajšim<br />

od dveh let, ne dajemo zdravil, dosegljivih brez<br />

recepta, razen po predhodnem posvetu z zdravnikom<br />

ali s farmacevtom. Tudi pred vsako uporabo<br />

zdravilnih pripravkov in zdravil rastlinskega<br />

izvora ter vitaminsko-mineralnih pripravkov<br />

pri otrocih se je treba posvetovati z<br />

zdravnikom ali s farmacevtom.<br />

3 Kako odmerjati zdravilo<br />

Zdravilo bo učinkovito le, če ga damo otro-<br />

76 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 77

MESE»NI MOÆNAR<br />

den v navodilu <strong>za</strong> uporabo zdravila, naj o tem<br />

obvestijo otrokovega zdravnika ali farmacevta.<br />

Če je otrok preobčutljiv <strong>za</strong> določeno zdravilo, si<br />

morajo starši to dobro <strong>za</strong>pomniti in o tem opozoriti<br />

zdravnika in farmacevta.<br />

4. Dan slovenskih lekarn - 26. september 2008<br />

O PRAVILNI IN VARNI UPORABI ZDRAVIL<br />

ku v pravilnem odmerku, ustreznem časovnem<br />

intervalu in predpisan čas zdravljenja. Otrokom<br />

ne moremo preprosto dati manjšega odmerka<br />

<strong>za</strong> odrasle! Odmerka zdravila starši ne<br />

smejo spreminjati ali sami prekiniti uporabe<br />

zdravila, preden o tem ne obvestijo zdravnika.<br />

Otrok ne sme vzeti dvojnega odmerka zdravila,<br />

če se mu po<strong>za</strong>bi dati prejšnjega. Če zdravnik<br />

predpiše, da mora otrok jemati zdravilo trikrat<br />

dnevno, pomeni to zjutraj, ko se zbudi, opoldne<br />

– okrog kosila – in zvečer, preden gre otrok<br />

spat, približno na tretjino dneva. Če pa zdravnik<br />

predpiše, da je treba dajati zdravilo na osem<br />

ur, to pomeni točno na osem ur in ne sme biti<br />

<strong>za</strong>mikov <strong>za</strong> več kot eno uro.<br />

4 Kako, na kakšen način<br />

uporabljati zdravilo<br />

Pri uporabi zdravila pri otrocih moramo<br />

biti odločni, potrpežljivi in vztrajni. Za odmerjanje<br />

je treba uporabiti odmernike (merilno<br />

žličko, kapalko …), ki so priloženi zdravilu, in<br />

ne jedilnih žlic, ker s tem odmerjanje ni dovolj<br />

natančno. Antibiotične sirupe je treba pred<br />

vsako uporabo dobro pretresti, da se delci enakomerno<br />

razporedijo in je v vsakem odmerku<br />

ustrezna količina učinkovine.<br />

5 Na kaj je treba biti še posebno pozoren<br />

pri uporabi zdravila<br />

Če proizvajalec ne določi drugače, pomeni<br />

jemanje zdravila na tešče – zjutraj eno uro pred<br />

<strong>za</strong>jtrkom; jemanje zdravila na prazen želodec –<br />

eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi; jemanje<br />

zdravila s hrano – tik pred jedjo, med jedjo ali<br />

takoj po jedi. Mleka in mlečnih izdelkov z zdravili<br />

ne dajemo, saj se kalcij v mleku lahko veže<br />

na zdravilne učinkovine in zmanjša njihovo<br />

prehajanje iz črevesja v kri.<br />

6 Kateri so možni neželeni učinki<br />

in kako ukrepati, če nastopijo<br />

Če kateri koli neželeni učinek postane resen,<br />

moramo takoj prenehati dajati zdravilo otroku<br />

in o tem nemudoma obvestiti zdravnika, če pa<br />

se neželeni učinek stopnjuje in zdravnika ne dobimo,<br />

pokličimo v najbližjo bolnišnico. Če starši<br />

opazijo pri otroku neželeni učinek, ki ni nave-<br />

7 Kako shranjevati zdravilo<br />

Zdravila shranjujemo nedosegljiva otrokom,<br />

najbolje <strong>za</strong>klenjena. Niti zdravil, ki jih otrok sicer<br />

jemlje, ne puščamo v dosegu njegovih rok.<br />

Večina zdravil se shranjuje pri sobni temperaturi<br />

do 25° C, v suhem in temnem prostoru.<br />

Nekatera zdravila so temperaturno občutljiva<br />

in jih je treba hraniti v hladilniku, na kar nas ob<br />

izdaji zdravila v lekarni še posebej opozorijo.<br />

Zdravilo je predpisano <strong>za</strong> točno določeno osebo<br />

in točno določene simptome oz. bolezenske<br />

znake, <strong>za</strong>to ne uporabljamo zdravil, ki so ostala<br />

od predhodnih zdravljenj oz. od zdravljenj sorojencev<br />

ali, še slabše, sosedovih otrok.<br />

Pomembno je, da otroka naučimo,<br />

naj nikoli:<br />

• ne v<strong>za</strong>me zdravila, če jim ga ne dajo starši,<br />

druga poznana odrasla oseba ali<br />

zdravstveni delavec (zdravnik, farmacevt,<br />

medicinska sestra),<br />

• ne uporablja zdravil, ki jih jemljejo<br />

druge osebe!<br />

Prav zdravila so najpogostejši vzrok vseh<br />

namernih in nenamernih <strong>za</strong>strupitev pri otrocih,<br />

<strong>za</strong>to je pomembno, da zdravila otroku pravilno<br />

predstavimo in jih nikoli ne poimenujemo<br />

z besedami, kot so bonbonček, sladkorček.<br />

Pri poučevanju otrok o zdravilih lahko staršem<br />

pomagajo zdravstveni delavci. <br />

Zdravila in otroci<br />

Zdravilo je učinkovito in varno le, če ga pravilno uporabite.<br />

Posvetujte se s svojim farmacevtom v lekarni, če želite storiti več <strong>za</strong> svoje <strong>zdravje</strong>.<br />

LEKARNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE<br />

Članek Zdravila in otroci je povzetek vsebine<br />

knjižice z enakim naslovom, ki bo v vseh slovenskih<br />

<strong>lekarna</strong>h dosegljiva 26. septembra ob 4. dnevu<br />

slovenskih lekarn.<br />

78 NA©A LEKARNA<br />

NA©A LEKARNA 79

Pripravila Martina Brank<br />

NAGRADNA IGRA<br />

SUDOKU<br />

Navodila:<br />

Vstavite ~rke<br />

Y O G E R M I N A<br />

v prazna polja tako, da bodo v vsakem<br />

kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem<br />

stolpcu vse na{tete ~rke. ^rke iz<br />

o{tevil~enih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7<br />

prepi{ite, da dobite geslo.<br />

Geslo po{ljite na dopisnici<br />

ali po e-po{ti do 26. septembra 2008<br />

na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmi{~u 30, 1000 Ljubljana<br />

urednistvo≤nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

Žrebanje nagrad bo 29. septembra<br />

v prostorih podjetja Entrapharm.<br />

Nagrajenci bodo prejeli nagrade<br />

podjetja Bio Medico Trendi iz Ljubljane.<br />

Re{itev sudoku uganke iz<br />

{tiriindvajsete {tevilke je<br />

OSTRO VIDIM.<br />

V uredni{tvo je prispelo 573<br />

pravilnih re{itev. Iz`rebanci<br />

nagradne igre so: Mojca Bobinski<br />

Bihar iz Maribora, Maja Koro{ec<br />

iz Hajdine in Tatjana Pirc iz Velenja.<br />

Nagrajenci bodo prejeli<br />

prakti~ne nagrade podjetja Medis<br />

iz Ljubljane.<br />

^estitamo!<br />

Yogermina <strong>za</strong> urejeno prebavo<br />

5<br />

Y O G E R M I N A<br />

M G A<br />

R 7<br />

I O M<br />

Y 1<br />

E 4<br />

G<br />

I Y A<br />

M N E O<br />

O 3<br />

N G R<br />

G R Y<br />

O N M G 6<br />

Y<br />

Geslo:<br />

D 1<br />

B 2 3<br />

P 4 5<br />

B 6<br />

V 7<br />

2<br />

BRALCI PI©EJO<br />

Draga urednica!<br />

Sem redna bralka vaπe revije. Tako kot mnogim<br />

drugim mi Naπa <strong>lekarna</strong> pri Ëakanju v dolgih vrstah<br />

pri zdravniku vedno krajπa Ëas. V <strong>za</strong>dnjem Ëasu sem<br />

opazila pomanjkljivost vaπe revije, ki se nanaπa<br />

predvsem na pove<strong>za</strong>vo bralec in svetovalec oz.<br />

strokovnjak. Pogreπam namreË rubriko, v kateri bi<br />

lahko bralci spraπevali strokovnjaka o razliËnih<br />

zdravstvenih teæavah, s katerimi se sreËujemo skozi<br />

æivljenje. Taka rubrika bi <strong>za</strong>gotovo obogatila vaπo<br />

revijo in jo πe izboljπala.<br />

Veliko uspehov πe naprej,<br />

Magda iz Celja<br />

Spoπtovani!<br />

Rada bi pohvalila rubriko Za mizo, saj avtor zelo<br />

duhovito opisuje <strong>za</strong>nimive recepte. Vsa pohvala,<br />

da ste se dvignili iz sivega povpreËja revij, ki jih<br />

podajajo na tako ali drugaËen dolgoËasen ter<br />

standarden naËin.Komaj Ëakam novo πtevilko<br />

ter z njo nov recept.<br />

vir mladosti<br />

prehransko dopolnilo<br />

na voljo v <strong>lekarna</strong>h ter specializiranih prodajalnah<br />

Q10 KOENCIM MLADOSTI<br />

SENSILAB Q10 KOENCIM MLADOSTI<br />

je prehransko dopolnilo, namenjeno vsem odraslim<br />

osebam, ki:<br />

FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana, Slovenia tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobile +386(0)40 430 228, farmicom@farmicom.si<br />

“Koristne” bakterije ali probiotiki prepreËujejo rast in razvoj <strong>za</strong> naπ<br />

organizem πkodljivih bakterij, vzpodbujajo naπ imunski sistem, nam<br />

pomagajo pri razgradnji hrane in pozitivno delujejo na naπe <strong>zdravje</strong>,<br />

Ëe jih uæijemo dovolj.<br />

Yogermina 100 je novost na naπem trgu. Vsebuje 12 humanih<br />

probiotiËnih kultur, ki so normalno prisotne in koristne v naπih<br />

prebavilih. Koristna je v stanju psihiËnega ali fiziËnega stresa ali<br />

pa samo <strong>za</strong> obnovo “dobre” Ërevesne mikroflore in kot pomoË <strong>za</strong><br />

poveËanje imunskega odziva.<br />

oglasno sporoËilo<br />

Bravo!<br />

Joæica iz Ljutomera<br />

želijo ohraniti mladost, energičnost in vitalnost<br />

živijo v stresu in se pogosto počutijo utrujeno in oslabljeno<br />

se neredno prehranjujejo in izvajajo različne dietne<br />

režime s katerimi ne vnašajo <strong>za</strong>dostnih količin vitaminov<br />

in mineralov<br />

imajo težave s srcem in krvnim obtokom<br />

uživajo zdravila <strong>za</strong> zniževanje holesterola (statine)<br />

Za več informacij o proizvodu in naročilu brošure nas lahko pokličete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si.<br />

80 NA©A LEKARNA<br />

www.sensilab.si

NA©A LEKARNA SVETUJE<br />

Za uravnoteæen prehod<br />

v menopavzo<br />

Ekofitoestrogen kapsule so<br />

prehransko dopolnilo, ki vsebujejo<br />

naravne sojine izoflavonoide na<br />

osnovi genetsko nespremenjene<br />

soje. Pomagajo pri lajπanju<br />

menopav<strong>za</strong>lnih teæav, kot so<br />

paprike. Ta napitek med postom<br />

oskrbuje organizem z vitamini,<br />

minerali, elementi v sledeh in<br />

ogljikovimi hidrati.<br />

V skrbi <strong>za</strong> prsi po dojenju<br />

Dojenje ali veËja izguba telesne teæe<br />

lahko slabo vplivata na Ëvrstost prsi.<br />

Sensilab TopBreast kapsule so kot<br />

prehransko dopolnilo primerne <strong>za</strong><br />

æenske, ki so po obdobju dojenja ali<br />

Za laæje premagovanje lakote<br />

med obroki<br />

V pomoË pri uravnavanju telesne<br />

teæe in <strong>za</strong> laæje premagovanje<br />

vroËinski oblivi, æivËnost, razdraæljivost,<br />

brezvoljnost, motnje spanja<br />

in pretirano znojenje. Ekofitoestrogen<br />

kapsule vsebujejo tudi inulin,<br />

ki deluje kot prebiotik in tako ugodno<br />

vpliva na prebavo.<br />

lakote med obroki nam Laboratoire<br />

Physcience ponuja PECTI<br />

LIGNE, prigrizek iz koncentrata<br />

jabolËnega pektina. Pektin je<br />

netopna prehranska vlaknina,<br />

poznana kot naravno sredstvo <strong>za</strong><br />

umirjanje apetita. Ob stiku z vodo<br />

v æelodcu nabrekne in tako<br />

poveËa svojo prostornino, kar<br />

povzroËi obËutek sitosti.<br />

Madal Bal<br />

Post je lahko del diete ali naËin<br />

æivljenja, vendar je <strong>za</strong> organizem<br />

stres, <strong>za</strong>to si ga lahko “privoπËijo”<br />

le zdravi ljudje. Za pomoË pri<br />

postenju je v <strong>lekarna</strong>h na voljo<br />

sirup Madal Bal. Iz sirupa se<br />

pripravi napitek z limoninim<br />

sokom, vodo in πËepcem pekoËe<br />

po veËji izgubi telesne teæe izgubile<br />

Ëvrstost svojih prsi. Kapsule<br />

vsebujejo sojine izoflavone, sirotkine<br />

proteine ter vitamin C, ki ugodno<br />

vplivajo na videz prsi. Za uËinkovito<br />

odpravljanje strij in drugih<br />

nevπeËnosti, ki so pove<strong>za</strong>ne s<br />

spremembami koæe pri noseËnicah in<br />

dojeËih materah, pa priporoËamo<br />

uporabo kreme Pregnacare. Neæna<br />

masaæna krema je koæi prijazna, se<br />

lepo vpija in se lahko uporablja tudi<br />

po porodu.<br />

Sveæina <strong>za</strong>gotovljena!<br />

Laboratoriji Vichy predstavljajo<br />

dva nova izdelka <strong>za</strong> uravnavanje<br />

potenja roll on deodorant ter<br />

deodorant v stiku <strong>za</strong> zelo<br />

obËutljivo in depilirano koæo, ki<br />

<strong>za</strong>gotavljata 24-urno delovanje.<br />

Oba izdelka vsebujeta uËinkovino<br />

Proline cute, ki na koæo deluje<br />

protivnetno in pomirjujoËe, tudi<br />

po depilaciji.<br />

Izbor pripravljamo v uredniπtvu.<br />

82 NA©A LEKARNA

Kako boste spali to jesen?<br />

Po naročilu novega kataloga Vitapur boste vedeli bolje,<br />

kaj potrebujete <strong>za</strong> kakovosten spanec.<br />

Ponudba kakovostnih izdelkov<br />

Pestra izbira odej, vzglavnikov in<br />

posteljnine iz različnih naravnih<br />

materialov.<br />

Izvrstno svetovanje<br />

Pomagali vam bomo izbrati pravo<br />

odejo in vzglavnik, ki bosta ustre<strong>za</strong>la<br />

vašim željam in potrebam.<br />

Enostavno naročilo<br />

Naročite iz naslonjača, naslednji<br />

dan imate nove izdelke že doma.<br />

Jamčimo nakup brez tveganja.<br />

svilena posteljnina<br />

Spanje brez potenja<br />

Svila. Odlična zračnost, prilagodljivost<br />

in naravna antialergenost v<br />

odejah in vzglavnikih.<br />

BREZPLAČNO<br />

Toplota, ko jo potrebujete<br />

Volna. Nudi toplo in suho spalno<br />

okolje. Volna je priporočljiva tudi <strong>za</strong><br />

revmatike.<br />

Brez alergij<br />

Tencel. Napreden naravni<br />

material, ki varuje pred alergijami,<br />

ob tem pa nudi zračnost in<br />

mehkobo.<br />

Naročite brezplačni katalog VITAPUR<br />

V udobju domačega naslonjača ga prelistajte že jutri!<br />

Preverite dobro svetovanje, skrbno narejene izdelke,<br />

hitro dostavo in posebno ugodnost ob prvem nakupu!<br />

Brezplačen katalog naročite na: 03 757 14 40<br />

ali pošljite SMS (ime_priimek_naslov) na gsm: 041 826 157.<br />

www.vitapur.si<br />

AD Vita d.o.o., Stari trg 33, 3210 Slovenske Konjice

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!