Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
svetujemo<br />
terme DOBRNA<br />
SONCE - vir zdravja ali vir bolezni?<br />
Brezskrbno poletje, morje, plaža,<br />
dolgi dnevi, topli večeri. Vse to ne bi<br />
imelo pomena brez Sonca, svetlobe<br />
in toplote. Sonce ima lahko zelo<br />
pozitivne učinke na naše telo, na naše<br />
razpoloženje, počutje in nasploh na<br />
naše zdravje s tvorbo vitamina D,<br />
lahko pa na naše zdravje deluje prav<br />
nasprotno.<br />
Koža predstavlja naš največji telesni<br />
organ, saj prekriva skoraj vso našo<br />
telesno površino in zavzema skoraj 16%<br />
telesne teže. Njena funkcija je varovanje<br />
pred različnimi mehanskimi, kemičnimi<br />
in fizikalnimi vplivi, podpira pa tudi<br />
delovanje notranjih organov.<br />
Sončni žarki lahko kožo poškodujejo,<br />
kratkoročno ali dolgoročno. Zavedati<br />
se moramo, da se okvare, nastale zaradi<br />
sonca in so sprva nevidne, seštevajo,<br />
in tako v kasnejših letih izrazijo vidne<br />
posledice.<br />
Koža ima naravno sposobnost zaščite<br />
pred poškodbami sonca s pospešeno<br />
tvorbo melanina (rjavega kožnega<br />
pigmenta), ki do neke mere preprečuje<br />
prodiranje UV žarkov v globlje plasti<br />
kože. Ta sposobnost je genetsko<br />
prirojena in različna glede na tip kože:<br />
temnopolti ljudje imajo večjo obrambno<br />
sposobnost kože kot svetlopolti ljudje.<br />
Sončna svetloba, ki koži najbolj škodi, je<br />
ultravijolično sevanje. To so nevidni žarki,<br />
ki jih delimo na UV-A, UV-B in UV-C žarke,<br />
ki so za obstoj življenja sicer pomembni,<br />
ampak ob pretiranem izpostavljanju<br />
soncu, izredno nevarni. Do zemeljske<br />
skorje se v 95% prebijejo UV-A žarki ter v<br />
5% UV-B žarki, ki so človeku tudi najbolj<br />
nevarni, smrtonosni UV-C žarki pa se ob<br />
ozonskemu ščitu spremenijo v toploto.<br />
UV-A in UV-B žarki se ob sončenju zalete<br />
v našo kožo in napadejo predvsem<br />
beljakovine ter nukleinske kisline. Ob<br />
tem nukleinske kisline poškodujejo, kar<br />
močno vpliva na delovanje kožnih celic,<br />
ki se dokaj zlahka spremene v rakavo<br />
tvorbo – maligni melanom. Nikar pa<br />
ne pozabimo tudi na blažje posledice<br />
pretiranega sončenja – na opekline,<br />
alergije, vnetja kože, prezgodnje staranje,<br />
fotodermatoze, pigmentne spremembe.<br />
Nekatera predhodno našteta stanja prav<br />
tako potrebujejo zdravniško pomoč in<br />
dolgotrajnejše zdravljenje.<br />
Foto: Teja Grum<br />
22<br />
Veliko je odvisno tudi od fototipa<br />
naše kože<br />
Poznate fototip svoje kože? Namreč,<br />
ravno od tega je odvisno, kakšno škodo<br />
bo izpostavljanje soncu koži povzročilo.<br />
Kot sem zgoraj že omenila, fototip je<br />
dedna lastnost, katera opredeli zmožnost<br />
naše kože, kako se zaščiti pred učinki UV<br />
žarkov s tvorbo melanina (porjavelost<br />
naše kože).<br />
Ločimo različne fototipe:<br />
• Fototip 1 ima zelo slabo sposobnost<br />
tvorbe zaščitnega melanina. Takšna koža<br />
je že ob minimalnem izpostavljanju<br />
soncu vedno opečena in nikoli ne porjavi.<br />
Ti ljudje so svetlopolti, pegasti in navadno<br />
rdečelasi.<br />
• Fototip 2 vključuje skupino ljudi, pri<br />
katerih se opekline po sončenju hitro<br />
porjavijo, vendar koža počasi vsaj nekoliko<br />
porjavi. Ti ljudje so navadno svetlopolti, s<br />
svetlimi očmi.<br />
• Fototip 3 ima relativno dobre<br />
sposobnosti tvorbe melanina, zato je<br />
ta skupina nekoliko manj občutljiva<br />
na sončne žarke. Koža teh ljudi ob<br />
postopnem izpostavljanju soncu,<br />
počasi porjavi, medtem ko se sončne<br />
opekline pojavijo nekje po 20-30<br />
minutah nezaščitenega izpostavljanja<br />
opoldanskemu soncu. Polt teh ljudi je<br />
srednje svetla, lasje navadno rjavi ali črni,<br />
oči svetlorjave. To je tudi fototip, ki je pri<br />
nas najpogostejši.
Change language