(Скопје, Република Македонија) КЛЕТВА КАКО ОДМАЗДА

Jelena Cvetanovska (Skopje, Republika Makedonija)
KLETVA KAKO ODMAZDA
-obredno-magiski i socijalni aspekti-
Abstrakt: Predmet na ova istra`uvawe se obredno-magiskite i socijalni
aspekti na kletvata vo ramkite na makedonskata narodna kultura. Vo
obredno-magiskiot kontekst, koj podrazbira sinkreti~ko edinstvo na
verbalnata i neverbalnata magija, akcentot e staven vrz obrednata strana na
~inot na prokolnuvaweto. Razgleduvaweto na socijalnite dimenzii e
koncentrirano na pri~inite za odobruvawe na kletvata kako mehanizam za
vozvra}awe na zloto.
Klu~ni zborovi: kletva, makedonska narodna kultura, natprirodno, magija,
obredna postapka, nanesuvawe na zlo, odmazda, kazna, vrednosti na
zaednicata, `ena
Sekoe soo~uvawe so zloto, go postavuva pra{aweto na vistinskiot odgovor.
Odgovorot na odmazdata e nedvosmislen. Za zlo se vra}a so zlo! Ova
nepi{ano pravilo go poznavaat site tradiciski zaednici, vklu~uvaj}i ja i
makedonskata. Etnografskite podatoci svedo~at za brojni i raznoobrazni
formi na odmazduvawe {to ja ote`nuva nivnata klasifikacija. Pa sepak,
eden vid na podelba se poka`uva ne samo kako mo`en, tuku i kako mo{ne
zna~aen koga e vo pra{awe tradiciskata kultura. Stanuva zbor za podelba vo
dve grupi, ~ij osnoven kriterium za razgrani~uvawe e otsustvo/prisustvo na
intervencija na natprirodnoto vo vozvra}aweto na zloto. Vo prvata grupa se
vklu~uvaat onie formi na odmazda koi se potpiraat samo vrz mo`nostite i
silata na ~ovekot dodeka vtorata grupa smeta na pomo{ na natprirodnoto.
Poznato e deka mitsko-magiskoto mislewe na svetot, karakteristi~no za
narodnata kultura, podrazbira postoewe na edna druga stvarnost od povisok
red koja se zdobiva so izrazita simbolika na svetost. Site slu~uvawa vo
na{iot profan `ivot koi za ~ove~kiot razum se nedofatlivi se tolkuvaat
so blagonaklono ili zlokobno vlijanie na ovaa sakralna stvarnost, koja se
prostira nadvor od granicite na ovozemnoto i vidlivoto. Taa raspolaga so
cel spektar na onostrani mo}i koi mo`at da gi razre{at kriznite situacii
za ~ovekot i zaednicata, dokolku so nea se vospostavi komunikacija. Po
pravilo, komunikacijata se vospostavuva po magiski pat. Ako se ima predvid
vakviot sistem na mislewe, sosema e razbirlivo {to vo slu~aj na nanesuvawe
na zlo, `rtvata, koja do`ivuva krizna situacija par exellence, bara i o~ekuva
pomo{ od svetot na natprirodnoto. Iako ovaa pomo{ e klu~na za
postignuvaweto na celta, sekoga{ e potrebna i konkretna aktivnost na
o{tetenata ili navredenata `rtva koja se ostvaruva niz obredno-magiskite
1

formuli i postapki. Nivnata primena e klu~ot za realiziraweto na
odmazdata i kaznuvaweto na vinovnikot.
Edna od najfrekventnite formi na ovoj vid odmazda vo tradiciskata
zaednica na Makedoncite e prokolnuvaweto, koe vo narodot e poznato kako
frlawe na kletva. Magiskiot karakter na kletvata e nesporen. Taa se
izrekuva so verba vo magiskata mo} na zborot da gi pokrene silite na
onostranoto da mu nanesat ovozemno zlo na vinovnikot. Ovaa konstatacija,
koja akcentot go stava vrz verbalnoto, naj~esto se sretnuva vo nau~nata
misla. Kletvite obi~no se razgleduvaat vo ramkite na sistemot na
folklornite kusi `anrovi, kako stereotipni iskazi i kodirani formuli, a
nivnata obredna strana se zanemaruva. ∗ No, terenot poka`uva deka
verbalniot iskaz, vo golem broj na slu~aevi, e prosleden so opredeleno
obredno-magisko dejstvie koe, moite ispitanici velat, se prezema "za da
fatit kletvata". So drugi zborovi, dejstvieto se pojavuva vo uloga na
garant, koj go potvrduva i zasiluva iska`anoto, ne ostavaj}i ni tro{ka
somne` vo ostvaruvaweto na kletvata.
Vo Makedonija, verbalnoto privikuvawe na zloto, se pojavuva vo pridru`ba
na pove}e obredni postapki. Edna od naj~esto upotrebuvanite e simnuvawe
na {amija ili kapa, {to mo`e da se tolkuva kako edna varijanta na
obrednata golotija koja e sekoga{ dobrodojdena za ostvaruvawe na
komunikacija so onoj svet. Razgolenoto telo ili nekoj negov segment, koj
voobi~aeno e pokrien, ja neutralizira opozicijata priroda-kultura.
(Radenkovi¢ Q: 1996a, 90) So simnuvaweto na taka zna~ajni oblekovni znaci
na kulturata kako {to se {amijata ili kapata, onie koi prokolnuvaat se
postavuvaat "poblisku do prirodata", koja e nepresu{en izvor na onostrani
mo}i. Sprotivno, noseweto na obele`ja na kulturata vo migot na
prokolnuvaweto, go popre~uva kontaktot so onoj svet. Za toa najdobro
zboruva informacijata, spored koja kletvata od `ena ne e tolku opasna,
za{to taa nosi prsten i obetki, za razlika od ma`ot koj ni{to `elezno ne
nosi i zatoa kletvata od nego mnogu fa}a. 1 Na ova tolkuvawe mo`e da se
dodade i poznatata apotropejska funkcija na `elezoto, koe gi odbiva
demonite (Radenkovi¢ Q: 1996b, 264-269; Re~nik na narodnata mitologija na
Makedoncite: 2000, 167-168), ubla`uvaj}i go na toj na~in posakuvaniot efekt
na kletvata.
Bliskata sredba so onostranoto se postignuva i so obredno dopirawe na
zemjata, vo ~ija utroba prestojuvaat demonskite su{testva koi ja izvr{uvaat
kletvata (^ajkanovi¢: 1985, 84). Pretpostavuvam deka ovaa e edna od
pri~inite za postapkite kako {to e kle~ewe na kolenici ili triewe na
goli laktovi po zemjata {to go pridru`uvaat ~inot na prokolnuvaweto. Se
∗ Do vakov zaklu~ok dojde sovremenata bugarska etnologija (Hristov P: 1992, 19-21). Toj se
poka`uva kako relevanten i za dosega{nite istra`uvawa na kletvata vo ramkite na
makedonskata narodna kultura.
1 Informator: Verka Nikolovska (rod. 1942 god.) od s. Negrevo, Male{evija
2

zabele`uva deka i vo dvata slu~aevi, vo dopirot so zemjata se nao|aat
delovite na ~ovekovoto telo koi vo opredelena polo`ba (svitkana noga ili
raka) zazemaat isturena, grani~na pozicija. Vo ovaa pozicija, kolenoto i
laktot stanuvaat granica koja go razdeluva prostorot na svoeto - ~ove~ko
telo i prostorot na tu|oto - zemja i nejzinite demonski `iteli. Imaj}i
simboli~ko zna~ewe na granica, tie ostvaruvaat uloga na medijator niz koj
e vozmo`no da se vospostavi kontakt me|u svetovite. Koga stanuva zbor za
kolenoto, relevantno e i negovoto povrzuvawe so rod ili soj vo ramkite na
makedonskata narodna kultura. Taka, postapkata koja go akcentira kolenoto
bi mo`ela da se tolkuva kako povikuvawe na mrtvite predci na odmazda
zaradi nanesenoto zlo na pripadnikot na nivniot rod. Ova tolkuvawe e vo
soglasnost so veruvaweto deka mrtvite predci se za{titnici na `ivite
potomci, osobeno toga{ koga tie, po bilo koja osnova, se zagrozeni.
Vospostavuvaweto na kontakt so predcite e mo`na pri~ina za u{te edna
obredna postapka vo koja doa|a do izraz upotrebata na kolenoto. Za nea
ostavi traga Jozef Obremski, koj vo triesettite godini na XX vek,
istra`uval vo Pore~e. Negoviot materijal poka`uva deka onoj koj frlal
kletva se nao|al vo sede~ka polo`ba i gi triel sopstvenite kolenici so
race za vreme na prokolnuvaweto. Vo primerot {to go poso~uvam, trieweto
na kolenici se pojavuva zaedno so simnata {amija.(Obremski J: 2001a, 184)
Istata postapka ja zabele`av i vo Male{evijata, vo tekot na moite
minatogodi{ni terenski istra`uvawa. Za ilustracija, }e navedam edna
`ivotna situacija koja dovela do nejzinata primena vo male{evskoto selo
Negrevo. Babata na informatorkata, po proteruvaweto na nejzinoto
semejstvo od imotot {to go kupile, no nemale dokaz za toa (imotot bil
platen so `oltici vo ~etiri o~i, bez svedok), sednala pred ku}ata i gi
triela kolenicite, kolnej}i go izmamnikot i negovite najbliski: "V koli da
ve donosat! Arno da ne vidite". 2 Vtoriot primer go registrirav vo seloto
Vladimirovo, kade obrednoto triewe na kolenici bilo primeneto kako
na~in za zasiluvawe na kletvite ("Da se skapi! Ogan da go izgori!Site deca
vo eden grob da gi turi!") frleni zaradi palewe na plevna. 3 Spored
sogovornicite, i vo edniot i vo drugiot slu~aj kletvata gi fatila
vinovnicite ili ~lenovite na nivnite semejstva koi do`iveale te{ki
tragedii.
Vo podale~noto minato, sostaven del na ~inot na kolektivno prokolnuvawe
bila postapkata na frlawe na kamewa na edno mesto, so {to se formiral
cel kup poznat pod ime gramada. Ovaa multiplicirana obredna postapka,
koja vo ist mig ja izvr{uvale site ma`i od seloto, se primenuvala toga{
koga ne bil poznat prestapnikot, no i koga negovata golema mo} ili
op{testven status bile pri~ina za izostanuvawe na druga kazna. Za razlika
od sosednite narodi kaj koi postoi bogata etnografska gra|a (–orÚevi¢ T:
2 Informator: Jelica Go{evska (rod. 1938 god.) od s. Negrevo
3 Informator: Fimka Bra{narska rod. 1943 god. vo s. Rusinovo, `ivee vo s. Vladimirovo
3

1948, 280-286; Marinov D: 1914, 566-568; Bob~ev† S: 1917, XCIX-C), za
prostorite na Makedonija nedostasuvaat relevantni podatoci. Postoeweto
na gramadite e registrirano i vo Makedonija (Kitevski M: 1991, 22; Re~nik
na narodnata mitologija na Makedoncite, 224), no ne sretnav konkretni
situacii na praktikuvawe na ovoj vid kolektivno prokolnuvawe, kako {to e
toa slu~aj so predelite vo Isto~na Srbija, Hercegovina ili Bugarija.
Pri~ina za toa, po sé izgleda, treba da se bara vo faktot {to toj mnogu
odamna is~eznal od upotreba, a nikoj ne uspeal blagovremeno da go
dokumentira. Za vreme na moite terenski istra`uvawa, prezemeni vo
periodot 2000-2002 godina, sosema incidentno dobivav krajno skudni
informacii ili podobro re~eno se}avawa prenesuvani od koleno na koleno,
koi pove}e ja pretpostavuvaat otkolku {to ja potvrduvaat upotrebata na
kolektivno frlawe na kamenot. Ednovremeno, mi bea predo~eni primeri
koi, dovedeni vo vrska so analognite situacii od drugite zemji, upatuvaat na
takva pomisla. Za ilustracija, }e go navedam slu~ajot od demirhisarskoto
selo Brezovo, kade seloto se sobralo da go prokolne onoj koj ja zapalil
plevnata i taa izgorela sose ovcite vo nea. "Kamen da se stori toj {to ja
zapalil plevnata!", bila kletvata {to ja izvikuvale site nasobrani selani. 4
Vo Srbija, vo reginot na Omoq, sli~na formula - "Da bog da se skamenio i
on i dom wegov i porod wegov!" - bila prosledena so kolektivno frlawe na
kamenot ili triewe na kamen od kamen. (–orÚevi¢ T: 1948, 282) Ne e
nelogi~no da se pomisli deka vo podamne{noto minato, i vo Makedonija,
verbalniot iskaz bil zasilen so nekoja postapka vo koja upotrebata na
kamenot, imala za cel, po magiski pat, da go predizvika posakuvaniot efekt.
Registriranite gramadi ja poso~uvaat tokmu postapkata na frlaweto na
kamenot. Inaku, ovaa postapka, na na{ite prostori, bila primenuvana pri
individualno kolnewe. So frlaweto na kamenot, na omrazen ~ovek mu se
posakuvalo nikoga{ pove}e da ne se vrati vo seloto koe privremeno go
napu{ta, zaradi odewe vo vojska ili na pe~alba. Pritoa se izgovarala
slednata formula: "Koga se kameno' vrne, togaj i ti da se vrne{!" 5 Od druga
strana, kamenot se upotrebuval i kako sredstvo za za{tita od posledicite na
kletvata. Vo Krivopalane~ko, `enite i den denes, koga gi kolnat, zemat vo
raka kamen i velat: "K'k kamen~e go fane kletva, t'k i mene da me fane!" 6 Vo
Bitola, soop{tuva Tihomir \or|evi}, `enite stavale vo pojas kamen, koga
bile prinudeni na sud da se zakolnat. Te{ko e da se ka`e dali vo
konkretniot slu~aj toa bilo napraveno za da se izbegne kazna {to sleduva za
la`no zakolnuvawe, kako {to pretpostavuva \or|evi} (–orÚevi¢ T: 1984,
418), ili zaradi silnata verba vo mo}ta na kletvata da fati na mesto ako e
izgovorena vo lo{ saat, za {to podocna pove}e }e stane zbor.
Makedonskata narodna kultura poznava i niza postapki za zasiluvawe na
4 Informator: Cvetanka Nikolovska rod. 1927 god. vo s. Brezovo
5 Informator: Denica Cvetkovska (rod. 1934 god.) od s. Smojmirovo, Male{evija; Istata
postapka ja ima zabele`ano i Obremski vo Pore~e ( Obremski J: 2001b, 82-83)
6 AIF, ak br. 3754, informator: Jordanka Dim~ova rod 1934 god. vo s. Varavi{te, `ivee vo
s. Stanci
4

kletvata, koi se "pozajmeni" od hristijanskiot ritual. Krstewe, dr`ewe na
kandilo, palewe na sve}a. Naj~esto, ovie dejstvija se primenuvaat vo
kombinacija so postapkite ~ija magiska priroda e o~igledna. Vo Mariovo i
Vele{ko sretnav kombinacija na simnuvawe na {amija i krstewe, a vo
Demirhisarsko simnuvawe na {amija i dr`ewe na kandilo. Vo nekoi predeli
se pretpo~ituva palewe na sve}a, zaradi {to za mestoto na nastanot se
odbira crkva so {to kletvata se zdobiva so atribut "bo`ja", iako taa, vo
svojata osnova, ima magiski karakter. Potvrda za ovaa teza e
krivopalane~kata praktika na kolneweto. Tamu, se palat tri sve}i koi se
dr`at svrteni naopaku dodeka ne izgorat, a za toa vreme se prokolnuva
gre{nikot. So zbor ili samo vo mislite {to, se veruva, proizveduva ist
efekt. Sli~no e i vo Male{evijata, so taa razlika {to naopaku se dr`i
edna zapalena sve}a i se veli ili misli tipi~no magiska formula: "Kako se
topi sve}ata, on taka da se topi!" 7 Vo Mariovo, sve}ata se pali na mestoto
opredeleno za umrenite: "Eve vaa sve}a, ne e za zdravje, za umreni mu ja pala'
nemu, na toj du{manot, toj {o napravi -lo{o(m.z.)!" 8 Postojat i varijanti
kaj koi sve}ata se pali na sosema voobi~aen na~in, pred ikonata na nekoj od
svetcite. Vo Male{evijata, naprimer, svetecot od kogo se o~ekuva pomo{ vo
vozvra}aweto na zloto e Sv. Mino, pred ~ija ikona naj~esto se pali sve}a.
Na prv pogled bi se reklo deka tuka voop{to ne se ni raboti za frlawe na
kletva. No, dokolku se poseduva informacija za zna~eweto na ovaa postapka,
pove}e od jasno e deka stanuva zbor za neverbalna kletva, koja, vo ovoj slu~aj,
celosno e zatskriena so hristijanska forma. Voop{to, prisustvoto na
hristijanskite elementi go zasiluvaat legitimitetot na kletvata i ja
prodlabo~uvaat uverenosta na onie koi prokolnuvaat vo pravi~nosta na
nivnata postapka. Vo narodniot svetogled, kaznata so koja }e se soo~at
vinovnicite, kako rezultat na prokolnuvaweto vo crkva, nesomneno ima
tretman na bo`ja kazna, iako toa ne e vo soglasnost so oficijalnoto
hristijansko u~ewe. Ova u~ewe ima naglaseno negativen stav kon narodnata
kletva i ne priznava ~ove~ka intervencija vo bo`jata pravosudna dejnost.
Kaznuvaweto ili prostuvaweto na grevot e vo isklu~iva nadle`nost na
Boga. Posledniot sud se slu~uva na onoj svet, a kletvata bara ovozemno zlo
za vinovnikot i/ili negovite najbliski.
***
Se veruva deka kletvata poseduva opasna mo}. Naj~esto se veli deka ako
krivo kolne{, kletvata }e ti se vrati. Ne e zaboraveno ni edno eti~ki
neoboeno veruvawe, spored koe, kletvata avtomatski se ostvaruva ako e
izgovorena vo "lo{ saat", {to e vo direktna korelacija so veruvaweto deka
vo tekot na godinata postoi eden neznaen mig na magiska realizacija. Ovoj
mig obi~no se vrzuva za "lo{ite denovi", me|u koi “predimstvo” mu se dava
na vtornik, no saatot i natamu ostanuva nepoznanica. Veruvaweto vo lo{
7 Informator: Fimka Bra{narska (vidi fusnota br.3)
8 Informator: Janinka Bogoevska rod. 1924 god. vo s. @iovo, kade `ivee do 2000 god.
5

saat bilo tolku silno vkoreneto {to lu|eto se pla{ele da se zakolnat
(~itaj samoprokolnat, bidej}i kletvata bila vklu~ena vo zakletvata), i
pokraj toa {to nivniot iskaz bil vistinit. Pretpo~itale konfliktot da go
re{at poinaku, bidej}i “{to znae{ {to saat se ugoduva lo{“ vo migot na
zakolnuvaweto. Vo mija~koto selo Smilevo, zabele`av edna mo{ne
interesna, hristijanizirana varijanta na veruvaweto vo mo}ta na kletvata
“da fati na mesto”: “]e pominelo nekoe pile Gospodovo, }e ~uelo i gotovo,
kletvata }e fatit, pile letalo, na moment ko' }e prokolni{, }e re~elo
amin i }e se storela kletvata.” 9 Stravot od kletvata go zgolemuvalo
"soznanieto" deka za nejze ne postoi lek. Taa ne mo`e da se rasturi, za
razlika od storenata magija, za koja sekoga{ postoi nade` deka }e bide
poni{tena so protivmagija. Ova osobeno va`elo za roditelska i kumova
kletva. Zatoa se veli: "Kumot da ne te prokolne" i "Maj~ina i tatkova
kletva nazemi ne pa|a". Opasniot karakter na kletvata se sogleduva i vo
veruvaweto deka taa mo`e da go kazni ne samo vinovnikot, tuku i sosema
nedol`ni lica, zaradi {to se odbegnuvalo kolnewe vo decata od edna strana,
a nivnoto stavawe vo zalog ja doka`uvalo nevinosta na obvinetiot, od druga
strana. Kletvata mo`ela da gi stigne i seu{te nerodeni potomci. Ova
veruvawe bilo osnova za tolkuvawe na sekoja nesre}a, bolest ili neuspe{no
realiziran potfat vo semejstvoto. Tie se do`ivuvale kako posledica na
nekoga{ odamna frlena kletva vrz nekoj dale~en predok, na kogo ve}e mu se
zaboravilo i imeto, a povodot za negovoto prokolnuvawe samo se
pretpostavuva.
Vo vremeto koga verbata vo opasnata mo} na kletvata bila silna,
prokolnuvaweto imalo sosema realni posledici. Vo etnografskata
literatura na sosedite se zabele`ani niza primeri na lu|e koi, ~ekaj}i go
migot na ostvaruvawe na kletvata, navistina se razboluvale i umirale. (–
orÚevi¢ T: 1948, 280; Bob~ev† S: 1917, S). Od mojata zbirka na prikazni od
terenot, go odbrav primerot na devojka-begalka od demirhisarskoto selo
Bayernik. Taa bila prokolnata od sopstvenata majka da ne `ivee ni edna
godina pove}e od denot koga izbegala da se oma`i sprotivno na voljata na
svoite roditeli. Po denot na frlaweto na kletvata ("Da daj Gospod da ne
obgodini{!"), koe bilo javno i zasileno so toa {to majkata simnala {amija
i dr`ela kandilo dodeka kolnela, devojkata po~nala da venee, nabrgu
legnala vo postela i za nepolna godina po~inala. 10
Cel ovoj kompleks na veruvawa, {to gi potvrduvale i `ivotnite prikazni
na prokolnatite, e pri~ina za rezerviranost koja kaj ispitanicite se
pojavuva koga na dneven red }e se postavi kletvata. No, vedna{ po prvata
nelagodnost, bez problem se redi cela serija primeri na gre{nici koi
do`iveale te{ki nesre}i kako posledica na prokolnuvaweto. ^esto, vo
raska`uvaweto otvoreno se manifestira ili mo`e da se po~uvstvuva izvesna
9 Informator: Fana Todorovska ( rod. 1912 god.) i Duca Tro{evska (rod. 1939 god.) od s.
Smilevo
10 Informator: Jovanka Ko~ovska rod. 1928 god. vo s. Bayernik
6

doza na zadovolstvo, {to e posledica na uveruvaweto deka pravdata e
zadovolena so toa {to kletvata go stignala prestapnikot. So drugi zborovi,
kletva kako odmazda ne samo {to ne se vrednuva negativno, tuku i se
odobruva koga kon se posega za da mu se odgovori na zloto. "Ne e grev da
kolni{ ako nekoj ti napravil ne{to lo{o" e dominanten stav.
Voobi~aenata konstatacija"go stigna grevot" nedvosmileno uka`uva deka
frlaweto kletva se do`ivuva kako zaslu`ena kazna za prethodno storeno
zlo. Za volja na vistinata, edna pomala grupa na sogovornici predlaga
poinakvo re{enie: "Treba da mu se ostavi na Gospod, toj da mu platit."
Gospod mo`e da zabavi, no ne zaborava: "Gospod edin put se preobr}e u
godinu, ovaj godina preobrne se on, on si se preobr}e ama mi ga ne vidimo dek
sme krivi, ne me stigne, pa drugu godinu se obrne, ne me stigne, e ako sam
kriva, znam dek sum gre{ila, tre}i put }e se preobrne pa' Gospod, mora da
me stigne dek sum napravila gre{ku...ili na tre}a ili na peta, do sedmu
godinu mora da stigne, on se ne zabravqa.." 11 Terenot poka`uva deka
razmisluvawata od vakov vid obi~no ostanuvaat na nivo na teorija, dodeka
konkretni `ivotni situacii na soo~uvawe so zloto rezultiraat tokmu so
upotreba na kletva.
[irok e dijapazon na aktivnosti koi se validna pri~ina za frlawe na
kletva. Tie se dvi`at vo onie ramki koi gi postavila narodnata predstava za
prestapot ili grevot, {to e vo narodot poprisuten termin. Spored nea,
tretman na grev ima sekoja aktivnost so koja na drug ~ovek mu se nanesuva
zlo, no i takvo odnesuvawe koe, iako nema za cel nikogo da povredi, ne e vo
soglasnost so moralnite normi i va`e~kite obrasci na odnesuvawe vo
zaednicata.
Se kolne za ubistvo, predavstvo, palewe na ku}a, izmama, {teta, kra`ba.
Zna~i, za onie zlodela koi mo`at da se podvedat pod dene{niot poim na
zlostorstvo ili prestap. No, isto tolku e nesporna i kumova kletva vo
slu~aj na negova promena bez soglasnost. Koga se znae deka kumot imal uloga
na posrednik me|u svetot na `ivite i svetot na mrtvite, od koi se o~ekuvala
pomo{ vo site krizni situacii, mo`e da se pretpostavi kolku silno se
osuduvalo negovoto nepo~ituvawe. Pravo na legitimitet ima i
prokolnuvaweto na devojka-kopiqarka koja go posramotila svoeto semejstvo.
Toa stanuva u{te pogolemo ako devojkata go usmrti i zakopa kopileto,
bidej}i nejziniot grev e izvor na opasnost za celoto selo. ]e go bie grad ili
}e bide izlo`eno na su{a, so {to seriozno bi mo`ela da bide dovedena vo
pra{awe egzistencijata na celata zaednica. Sosema se odobruva i
prokolnuvaweto na onie koi ja pokudile devojkata i so toa i onevozmo`ile
da se oma`i. Izvor na nejzinoto pravo na kletva e zna~eweto i ulogata na
brakot vo tradiciskoto op{testvo. Se nao|a razbirawe duri i za
prokolnuvaweto na devojkata-begalka, koja bila dol`na da go po~ituva
11 AIF, ak br. 3755, informator: Olimpijada Stefanovska rod. 1936 god. vo s. Stan~a, 1953
god. oma`ena vo s. German, Krivopalane~ko
7

izborot na svoite roditeli.
Zaedni~ki imenitel za odobruvawe na kletvata vo site nabroeni slu~aevi
(koi ne se iscrpeni) e nivnata opasnost po vospostavenite vrednosti i
pravila na odnesuvawe. Intenzitetot na odobruvaweto e razli~en. Nego go
opredeluva zna~eweto koe zaednicata i go pridava na vrednosta {to se
kr{i. Kako {to imavme prilika da vidime, vrednosta koja se procenuva
visoko, ima poddr{ka i vo narodnite veruvawa. Se vodi smetka i za opsegot
na nanesenoto zlo. Kolku pove}e lu|e bile povredeni ili mo`ele da bidat
zagrozeni, tolku e pogolemo odobruvaweto na kletvata. Najvisok stepen na
odobruvawe go sretnuvame kaj prokolnuvaweto na narodnite predavnici i
razni vidovi beljaxii od koi strada celo selo. Vrz niv se frla kolektivna
kletva, bidej}i tie zaslu`uvaat najstroga kazna. Vakva sudbina do`iveal
eden Male{evec kogo celo selo go prokolnalo ("Natemago koj ja potrupa
~e{mata") zaradi zatvorawe na vodata, {to se smeta za isklu~itelno te`ok
grev. Sé {to bilo `ivo mu pomrlo i od negovata ku}a ni temeli ne
ostanale. 12
Vtoriot biten moment, koj go objasnuva odobruvaweto i za~uduva~ki {iroka
lepeza na povodi koi davaat pravo na kletva, e nezavidna pozicija na onie
koi prokolnuvaat. Tie posegaat po kletva, iako znaat deka taa privikuva
lo{i sili koi mo`at da bidat opasni i za onoj koj kolne. Na toa gi tera
golema maka i te`ok jad, no i nivnata nemo} na drug na~in da bide ostvareno
kaznuvaweto na vinovnikot. Naj~esto sretnuvana pri~ina za ovaa nemo} e
nepostoeweto na dokazi ili nedopirlivosta na predizvikuva~ot na zloto
zaradi negoviot visok op{testven status ili povrzanost so onie koi se
zadol`eni za izvr{uvaweto na pravdata.
Vo slu~aj na nepoznat storitel, kletvata ne bila samo mehanizam za
kaznuvawe, tuku i sredstvo za otkrivawe na vinovnikot. Toa bilo vozmo`no,
bidej}i prokolnuvaweto bilo javno, pred {to e mo`no pogolem auditorium.
Reakcijata na prisutnite bila presuden indikator za identifikacija na
storitelot na zloto. Odobruvaweto na kletvata bilo dokaz za nevinost,
dodeka onoj koj se sprotivstavuval na kolneweto, se smetal za vinoven. Se
slu~uvalo i prokolnatiot, pla{ej}i se od posledicite na kletvata, samiot
da go priznae grevot. Imalo i situacii koga za vinovnikot se palela sve}a
vo crkva (neverbalna kletva), pred sé so namera toj da go vrati ukradenoto
na mestoto od kaj {to go zel: "Ako go dostra{e da go vrati, ako ne pa' mo`
ne{to da go snajde, ja na dete, ja na `ena, ja na nego si." 13 Kradecot odbira
me|u ovie dve alternativi, dokolku mu e poznato deka za nego e palena sve}a.
Za toa }e se pogri`i samata `rtva, koja za svojata aktivnost }e go izvesti
barem eden soselanec, {to e sosema dovolno vestta da stigne do onoj na kogo
i mu bila nameneta.
12 Informator: Denica Cvetkovska (vidi fusnota br.5)
13 Informator: Borjana Tu{evska (rod. 1927 god.) od s. Rusinovo
8

Vo kategorijata na nemo}nite, na koi kletvata im pretstavuva edinstven
na~in za zadovoluvawe na pravdata, posebno mesto im pripa|a na `enite.
Ispitanicite se nepodeleni vo misleweto deka: "@enite kolnat, a ma`ite
pcujat." Se razbira, ima i ma`i koi kolnat, no poretko, velat tie.
Verojatno toa e i objasnuvawe na veruvaweto za pogolema i poopasna mo} na
ma{kata kletva. Za `enite, kletvata e mehanizam po koj voobi~aeno
posegaat koga se navredeni ili onepravdani. Koja e pri~inata za
proglasuvaweto na kletvata za tipi~no `enska reakcija na zloto? Edna od
moite sogovorni~ki odgovorot go nao|a vo `enskata priroda: "@enite se
polo{i mnogu, oti `ena ne mo`e da se strpi skolaj, taa ko' }e ja dignat
nervozite, sé }e naka`e." 14 Se soglasuvam deka emocionalnata reakcija na
`enite na sé {to okolu niv se slu~uva, vklu~itelno i na nepravda, po
pravilo e pointenzivna otkolku kaj ma`ite. No, stavaweto akcent na ovoj
argument, ja sveduva kletvata na sredstvo za namaluvawe na emocionalna
napnatost predizvikana so nanesuvawe na zlo. Ovaa psiholo{ka funkcija se
ostvaruva i so upotreba na sekoja druga forma za odmazda, a nejze podednakvo
ja polzuvaat i ma`ite. O~igledno, potraga po pri~inite treba da se dvi`i
vo druga nasoka.
Vo socijalnata struktura na tradiciskata zaednica, polo`bata na `enite,
vo niza segmenti, bila marginalizirana. Eden od takvite segmenti e i
pravosudnata dejnost. Na selskite sobranija, na koi se razgovaralo za
prestapite i opredeluvala kaznata, `enite nemale pravo da u~estvuvaat. Toa
zna~i deka niv im bila uskratena duri i mo`nost da podignat obvinenie koe
bi rezultiralo so istraga i eventualno kaznuvawe na vinovnikot. I da
imale takvo pravo, storitelot na deloto mo`el da ostane nekaznet. Na
`enata sekoga{ pomalku ñ se veruvalo, osobeno koga stanuva zbor za prestap
povrzan so tnr. `enski moral, ~ie poimawe e ograni~eno na `enskata
fiziologija. Ekspliciten primer e siluvaweto, koe ne retko se smetalo za
posledica na odnesuvaweto na `enata koja mora "da go viknala" ili na drug
na~in dala povod za postapkata na nasilnikot. A ako e taka, `enata go
dobila toa {to go barala, i nasilnikot nema zo{to da bide kaznet. Da se
proglasi nekoja `ena za nemoralna bilo lesna zada~a, bidej}i ne trebalo da
se poseduvaat nikakvi konkretni dokazi. Faktot {to taa prima poseta od
drug pol vo otsustvo na ma`ot bilo dovolen znak seloto da po~ne da plete
prikazni za nevernost. Koga toa }e se slu~i, naklevetenata `ena imala
te{ki maki da go otfrli obvinenieto. Ako ima sre}a, ma`ot }e i dozvoli da
se zakolne vo svojata nevinost i na toa }e zavr{i. Vo sprotivno, dolgo
vreme, ponekoga{ i cel `ivot, "}e jade }otek". Nejzinata edinstvena
satisfakcija e da gi prokolne klevetnicite. Vakviot razvoj na nastanite, vo
pove}e navrati, mi be{e predo~en. Poseben vpe~atok mi ostavi prikaznata
za edna `ena od krivopalane~koto selo Trnovo, koja zaradi svojata ubavina
predizvikuvala `elba kaj pripadnicite na ma{kiot pol vo seloto. Na nivna
nesre}a, isto tolku kolku {to bila ubava, taa bila i neosvoiva. A bidej}i
14 Informator: Janinka Bogoevska (vidi fusnota br. 8)
9

nezadovolenata `elba ra|a omraza, nejzinite "obo`avateli" re{ile da ja
kaznat so kleveta za prequba. Za sre}a, `enata uspeala da se opravda pred
svojot ma` so bacuvawe na leb i sol, no vedna{ potoa istiot toj leb go
odnela v crka i baknuvaj}i go, gi prokolnala klevetnicite. Sekoj od niv
do`iveal po nekoj "maler". 15
Ova e samo edna od situacii vo koi mo`ela da se najde `ena vo tradiciskata
zaednica. @enata od prikaznata u{te dobro i pominala, bidej}i ma`ot ñ
dozvolil da se zakolne. Mnogu po~esto, toj pove}e im veruva na prikaznite
na seloto, otkolku na sopstvenata `ena. Nao|aj}i se vo takva bezizlezna
polo`ba, na `enata ne ñ preostanuva ni{to drugo osven da prezeme privatna
odmazda. Nejzinata fizi~ka konstitucija ne ñ ovozmo`uva da se potpre na
sopstvenata sila. Bidej}i od drugite lu|e nema {to da o~ekuva, taa bara
pomo{ od svetot na natprirodnoto, so koj se komunicira po magiski pat.
Koga na toa }e se dodade faktot deka vo tradiciskata zaednica
praktikuvaweto na magijata vleguva vo `enska obredna aktivnost, nema
ni{to pologi~no od toa taa da go najde svoeto mesto i vo domenot na
"samoizvr{uvaweto na pravdata".
***
Vo tradiciskata zaednica, kletvata e mehanizam za realizirawe na
odmazdata. Taa ne samo {to ne se vrednuva negativno, tuku i se odobruva koga
kon nea se posega za da mu se odgovori na zloto. Ovoj odgovor smeta na pomo{
na natprirodnite sili koi imaat mo} da gi razre{at kriznite situacii za
~ovekot i za zaednicata. So niv komunikacijata se vospostavuva niz obrednomagiskite
formuli i postapki, ~ie sodejstvo doveduva do ostvaruvaweto na
kletvata. Nivnata primena e klu~ot za kaznuvaweto na vinovnikot. Vo
minatoto, kaznata so koja se soo~uval prokolnatiot bila sosema realna
(bolest, ludilo, smrt) zaradi silnata verba vo opasnata mo} na kletvata.
Osnovnata socijalna funkcija na kletvata e vospostavuvaweto na
naru{eniot red i reafirmacija na dominantnite vrednosti na zaednicata.
Od zna~ewe e i nejzinata preventivna uloga. Kobnite sudbini na
prokolnatite se raska`uvaat kako predupreduvawe za posledicite od
nepo~ituvaweto na moralnite normi i va`e~kite obrasci na odnesuvawe vo
zaednicata. Ne treba da se prenebregne ni psiholo{kiot aspekt. Upotrebata
na kletvata go zadovoluva li~noto ~uvstvo za pravda. Ako ova ~uvstvo se
sovpa|a so kolektivnata ideja za pravi~nost, zaednicata go odobruva ili
barem ne go osuduva prokolnuvaweto.
Literatura:
Bob~ev† S. St., (1917), B†lgarsko obi~aŸno s†debno pravo, SbNU, kn.
15 AIF, m.l.br. 3753, informator: Nada Krstevska rod. 1966 god. vo s. Trnovo
10

XXXIII, Sofi®.
–orÚevi¢ R. T., (1948), Selo kao sud u na{em narodnom obi~ajnom pravu, vo
Zbornik Filozofskog fakulteta I, Beograd, str. 267-291.
–orÚevi¢ T., (1984), Krivi~ne praznoverice, vo Na{ narodni `ivot kn. 3,
Prosveta, Beograd.
Kitevski M., (1991), Na kletva lek nema, Makedonska kniga, Skopje.
Marinov D., (1914), Narodna v®ra i religiozni narodni obi~ai, SbNU, BAN,
kn. XXVIII, Sofi®.
Mos M., (1982), Fizi~ko dejstvo na pojedinca ideje smrti koju sugeri{e zajednica,
vo Sociologija i antropologija (1), Prosveta, Beograd, str. 289-314.
Obremski J., (2001a), Folklorni i etnografski materijali od Pore~e,
Institut za staroslovenska kultura, Matica makedonska, Prilep-Skopje.
Obremski J., (2001b), Makedonski etnosociolo{ki studii, Institut za
staroslovenska kultura, Matica makedonska, Prilep-Skopje.
Radenkovi¢ Q., (1996a), Narodna bajawa kod Ju`nih Slovena, Prosveta,
Balkanolo{ki institut SANU, Beograd.
Radenkovi¢ Q., (1996b), Simbolika sveta u narodnoj magiji Ju`nih Slovena,
Prosveta- Ni{, Balkanolo{ki institut SANU, Ni{.
Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite (2000), redaktor T.
Vra`inovski, podgotvile: T. Vra`inovski, S. Zogovi}, V.Karaxoski,
S.Jovanovska, B.Ristovska-Josifovska, Institut za staroslovenska kultura,
Matica makedonska, Prilep-Skopje.
Hristov P. (1992), Roditelska kletva-regulator na socialna spravedlivost,
vo B†lgarska etnografi®, god. III kn.5-6, Sofi®, str. 19-33.
^ajkanovi¢ V., Kumstvo u kapi, vo O magiji i religiji, Prosveta, Beograd.
Arhiv na Institutot za folklor "Marko Cepenkov"-Skopje
Sopstveni terenski istra`uvawa
11