2006 Letno poročilo - Eles

2006 Letno poročilo

2006 Letno poročilo

Kazalo
Revizorjevo poročilo 11
1. Splošni podatki o podjetju 13
2. Poudarki iz poslovanja 17
2.1. Osrednji poslovni dogodki leta 2006 17
2.2. Pomembnejši dogodki po koncu poslovnega leta 19
2.3. Cilji poslovanja leta 2007 19
3. Poslovno poročilo 23
3.1. Poslanstvo, vizija 23
3.2. Kapitalske povezave 23
3.3. Zaposleni 24
3.4. Sistem kakovosti 27
3.5. Sistem ravnanja z okoljem 28
3.6. Sistem varovanja informacij 28
3.7. Sistem kriznega upravljanja 29
3.8. Notranja revizija 29
3.9. Tveganja 30
3.10. Izvajanje storitev Elesa 33
3.11. Finančna analiza poslovanja 50
4. Računovodsko poročilo 59
4.1. Računovodska pravila in metode vrednotenja 59
4.2. Bilanca stanja 60
4.2.1. Neopredmetena sredstva 61
4.2.2. Opredmetena osnovna sredstva 62
4.2.3. Naložbene nepremičnine 64
4.2.4. Dolgoročne finančne naložbe 65
4.2.5. Dolgoročne poslovne terjatve 67
4.2.6. Odložene terjatve za davek 67
4.2.7. Zaloge 68
4.2.8. Kratkoročne finančne naložbe 68
4.2.9. Kratkoročne poslovne terjatve 69
4.2.10. Denarna sredstva 71
4.2.11. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 72

4.2.12. Kapital 73
4.2.13. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 75
4.2.14. Dolgoročne obveznosti 76
4.2.15. Kratkoročne obveznosti 77
4.2.16. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 79
4.3. Zunajbilančna evidenca 79
4.4. Izkaz poslovnega izida 80
4.4.1. Prihodki 81
4.4.1.1. Poslovni prihodki 81
4.4.1.2. Finančni prihodki 82
4.4.1.3. Drugi prihodki 82
4.4.2. Odhodki 83
4.4.2.1. Poslovni odhodki 83
4.4.2.2. Finančni odhodki 86
4.4.2.3. Drugi odhodki 87
4.4.2.4. Davek iz dobička in odloženi davki 87
4.4.3. Oblikovanje čistega dobička 88
4.4.4. Oblikovanje bilančnega dobička 88
4.5. Izkaz denarnih tokov 88
4.6. Dogodki po datumu bilance stanja 91
4.7. Pojasnila iz zakona o finančnem poslovanju 91
4.8. Druga pojasnila iz 69. člena ZGD 91
4.9. Izjava o upravljanju 92
4.10. Kazalniki 93
2/3
Letno poročilo 2006

Kazalo tabel
Ključni rezultati in kazalci za preteklo obdobje in načrt za leto 2007 14
Stanje in gibanje zaposlenih v letih 2005 in 2006 v primerjavi z načrtom 2006 24
Povprečno število zaposlenih po kvalifikacijski strukturi 24
Stroški izobraževanja v letu 2006 25
Poškodbe pri delu in na poti na/z dela 26
Rezervacije za garancije in obvladovanje tveganj 30
Delitev in obvladovanje dolgoročnih strateških tveganj 31
Prevzem in oddaja električne energije na prenosnem omrežju 37
Proizvodnja električne energije na prenosnem omrežju v RS v letih od 1997 do 2006 38
Poraba električne energije na prenosnem omrežju v RS v letih od 1997 do 2006 39
Slovensko prenosno omrežje na 400 in 200 kV napetostnem nivoju 42
Realizacija investicij v letu 2006 47
Investicije 47
Prihodki 51
Odhodki 52
Izkaz poslovnega izida v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 in načrtom 2006 53
Struktura sredstev 2006 56
Struktura obveznosti do virov sredstev 2006 56
Sredstva 60
Obveznosti do virov sredstev 61
Neopredmetena dolgoročna sredstva 62
Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev 62
Opredmetena osnovna sredstva 63
Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev 63
Povečanje neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev 64
Gibanje vrednosti naložbenih nepremičnin 65
Dolgoročne finančne naložbe in dolgoročna posojila 66
Konsolidirani računovodski izkazi skupine 66
Dolgoročne poslovne terjatve 67
Odloženi davki 67
Zaloge 68
Kratkoročne finančne naložbe 69
Kratkoročne poslovne terjatve 70
Kratkoročne terjatve do kupcev 70
Popravek vrednosti terjatev do kupcev 70
Druge kratkoročne terjatve 71

Kratkoročne terjatve do kupcev 71
Zapadlost terjatev 71
Denarna sredstva 72
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 73
Poslovni izid izračunan na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin in na podlagi EUR 74
Izkaz gibanja kapitala za obdobje januar - december 2006 74
Izkaz gibanja kapitala za obdobje januar - december 2005 75
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 76
Dolgoročne obveznosti 77
Dolgoročne finančne obveznosti 77
Dolgoročne poslovne obveznosti 77
Kratkoročne obveznosti 78
Kratkoročne finančne obveznosti 78
Kratkoročne poslovne obveznosti 78
Krediti - odplačila in stanja kreditov 79
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 79
Zunajbilančna evidenca 80
Prihodki 81
Poslovni prihodki 82
Finančni prihodki 82
Drugi prihodki 83
Odhodki 83
Poslovni odhodki 83
Struktura stroškov po funkcionalnih skupinah 84
Stroški blaga, materiala in storitev 84
Stroški dela 84
Amortizacija 85
Prevrednotovalni poslovni odhodki 86
Drugi poslovni odhodki 86
Finančni odhodki 87
Sestavine odhodka za davek 87
Dobiček 88
Bilančni dobiček 88
Izkaz denarnih tokov za obdobje januar do december 2006 90
Prejemki članov nadzornega sveta in članov uprave 91
Prejemki revizorjev in svetovalcev 92
4/5
Letno poročilo 2006

Poslovno Ieto 2006 Iahko v podjetju Elektro-Slovenija, d.o.o., označimo za enega uspešnejših,
saj nismo dosegli Ie dobrih poslovnih rezultatov, temveč tudi bistvene premike pri okrepitvi
položaja v krogu evropskih operaterjev prenosnega omrežja in obvladovanju pretokov po
slovenskem prenosnem omrežju ter izpeljavi nujnih naložb, ki bodo v prihodnje zagotavljale še
zanesljivejšo oskrbo slovenskih odjemalcev električne energije.
Da so tovrstna prizadevanja sistemskega nacionalnega operaterja nujna in pravilna, so v
Ietu 2006 potrdili tudi kritični obratovalni dogodki. Najprej v začetku Ieta, ko sta se zgodili
nepričakovani okvari v štajerskem delu prenosnega omrežja in potem novembra, ko je zaradi
okvare na nemškem omrežju grozil razpad celotnega evropskega elektroenergetskega sistema.
V vseh naštetih primerih je Eles ustrezno ukrepal in s tem preprečil izpad dobave električne
energije in posredno tudi velike nacionalne gospodarske škode.
Omenjeni dogodki pa so hkrati znova opozorili na ključne pomanjkljivosti slovenskega
elektroenergetskega omrežja in nujne naložbe, med katerimi gre še posebej omeniti
namestitev prečnega transformatorja v RTP Divača in dograditev 400 kV povezave na
relaciji Beričevo-Krško.
Zato je Eles v Ietu 2006 še pospešil priprave na izpeljavo ključnih investicij, ter jih nekaj tudi
že uspešno končal. Tako je bila temeljito posodobljena 110/35/20 kV RTP Koper, kjer so se
Elesovi strokovnjaki prvič srečali tudi z novo tehnologijo, saj gre v omenjenem primeru za
prvo prenosno stikališče v sodobni oklopljeni izvedbi GIS. Začela se je in na dveh odsekih med
Divačo in Sežano ter Gorico in Vrtojbo tudi že uspešno končala prenova dotrajanega 110 kV
prenosnega omrežja na Primorskem. V 400/110 kV RTP Okroglo je bil dograjen transformator,
kar bo zagotovilo nemoteno napajanje Gorenjske in širše ljubljanske okolice.

Z dograditvijo 110 kV kablovoda-daljnovoda med TE-TOL-RTP Polje-RTP Beričevo je bila
sklenjena tudi Ijubljanska zanka, s čimer se je močno zmanjšala možnost izpada dobave
električne energije odjemalcem na širšem območju slovenske prestolnice. V slednjem primeru
ni šlo Ie za uporabo novih tehnologij, ampak je to sploh prvi prenosni daljnovod v samostojni
Sloveniji zgrajen na povsem novi trasi.
Skratka, Ieto 2006 je minilo v znamenju številnih poslovnih aktivnosti, katerih skupni
imenovalec je z uvajanjem sodobnih tehnologij, izobraževanjem zaposlenih, sodobno
organiziranostjo poslovnih procesov, upoštevanjem in odgovornim ravnanjem z okoljem ter
nenehnim posodabljanjem prenosnega omrežja, podjetju zagotoviti enakopraven položaj v
krogu evropskih sistemskih operaterjev ter s tem tudi kakovostno in zanesljivo oskrbo Slovenije
z električno energijo.
Mag. Vitoslav Türk
Direktor
6/7
Letno poročilo 2006

Nadzorni svet družbe Elektro-Slovenija, d.o.o., se je v Ietu 2006 sestal na devetih rednih in eni
izredni seji. Nadzorni svet je bil na vseh svojih sejah sklepčen in je sprejel 97 sklepov. Člani
nadzomega sveta so bili mag. Andrej Aplenc, Janez Hrovat, Rado Ferlič, Matjaž Dolinar, kot novi
člani pa so bili s sklepom vlade RS 12. januarja 2006 imenovani še dr. Leon Cizelj, Jure Čater in
Franc Lavrič. Nadzorni svet je na 65. seji 1. februarja 2006 izvolil za predsednika mag. Andreja
Aplenca, za njegovega namestnika pa dr. Leona Cizlja. Nadzorni svet je ustanovil tudi revizijsko
komisijo, za njenega predsednika pa izvolil Janeza Hrovata.
Nadzorni svet je redno obravnaval tekoče poslovne odločitve uprave ter nanje dajal pripombe
in soglasja. Nadzorni svet je tako potrdil revidirano Ietno poročilo Elesa za Ieto 2005, predlog
delitve bilančnega dobička in se seznanil z revizorjevim poročilom. Obravnaval je tudi
konsolidirano Ietno poročilo podjetja za Ieto 2005 in predlagal Vladi RS, da ga sprejme. Dal je
tudi soglasje k predlagani revizorski hiši KPMG Slovenija.
Nadzorni svet je ugotovil, da ima Eles ustrezno organizacijsko obliko, ki ne terja dodatnega
prilagajanja obstoječi nacionalni in evropski zakonodaji ter soglašal s predlogom uprave o
postopni funkcionalni reorganizaciji podjetja. Nadzorni svet je ob tem dodeljeval tudi naloge
revizijski komisiji, ki je redno poročala o svojem delu.
Nadzorni svet je redno spremljal tudi drugo poslovanje uprave. Tako se je seznanil s sklepom
vlade RS o prenosu poslovnega deleža Eles Gen na RS, ki po vsebini pomeni oddelitev, kot to
določa 623. člen Zakona o gospodarskih družbah, in tudi s sklepom, da se 110 kV kablovod
in daljnovod za priključitev HE Boštanj odplačno preneseta v Iast Elesa. Seznanil se je tudi
z uredbo vlade RS o spremembah uredbe o izvajanju gospodarske javne službe dejavnosti
sistemskega operaterja prenosnega omrežja in organiziranja trga z električno energijo.

Nadzorni svet je soglašal s predlogom uprave o postopku spreminjanja pogodbe z madžarskim
sistemskim operaterjem MVM v zvezi z načrtovano gradnjo 400 kV daljnovoda Heviz-Cirkovce
ter se seznanil s sporazumom med Elesom in HEP-om o medsebojnem sodelovanju.
Nadzorni svet je redno spremljal tudi investicijsko dejavnost uprave, ki je v Ietu 2006 za naložbe
in rekonstrukcije omrežja namenila več kot 9 milijard tolarjev.
Še posebno pozornost pa je nadzorni svet namenjal visoki zanesljivosti obratovanja prenosnega
omrežja, upravljanju z njim in njegovemu vzdrževanju. Tako se je podrobno seznanil z okvaro
marca v RTP Maribor in s podobno okvaro maja v RTP Pekre in soglašal s predlogi uprave za
preprečitev podobnih okvar v prihodnosti.
Seznanil se je tudi s tem, da je novembra grozil razpad v povezovalnem evropskem sistemu
UCTE in s stališčem uprave, da je tudi zaradi takšnih obratovalnih dogodkov treba čim prej
zgraditi dodatne prenosne zmogljivosti. Nadzorni svet je ob tem izrekel priznanje operativnemu
osebju centra vodenja za uspešno obvladovanje kriznih dogodkov in preprečitev kolapsa
slovenskega elektroenergetskega sistema v naštetih primerih.
Mag. Andrej Aplenc
Predsednik nadzornega sveta
8/9
Letno poročilo 2006

Revizorjevo poročilo
10/11
Letno poročilo 2006

1.
Splošni podatki o podjetju
Ime podjetja:
Elektro–Slovenija, d.o.o.
Skrajšano ime:
ELES, d.o.o.
Sedež podjetja:
Hajdrihova 2, Ljubljana
Matična številka:
5427223
Registracija:
Okrožno sodišče v Ljubljani, srg. 2003060527
Identifikacijska številka za DDV:
SI20874731
Poslovni račun pri Novi Ljubljanski banki:
02924-0017900956
Poslovni račun pri banki Celje:
06000-0076621666
Poslovni račun pri Bank Austria Creditanstalt:
29000-0052003012
Poslovni račun pri Abanki Vipa:
05100-8012150406
Poslovno leto:
koledarsko leto od 1. 1. do 31. 12. 2006
Osnovni kapital:
42.528.794.741,27 tolarjev (177.469.516 €)
Ustanovitev in lastništvo:
Podjetje je bilo ustanovljeno novembra 1990,
ustanovitelj in edini lastnik javnega podjetja
Elektro-Slovenija, d. o. o., je Republika Slovenija.
Dejavnosti:
- 40104 prenos elektrike
- 4521 splošna gradbena dela
- 4531 električne inštalacije
- 4534 izdelava TK inštalacij pri gradnji
- 6420 telekomunikacije
- 6523 drugo finančno posredništvo
- 7020 dajanje lastnih nepremičnin v najem
- 74204 drugo projektiranje in tehnično svetovanje
- 7430 tehnično preizkušanje in analiziranje
- 2213 izdajanje revij in periodike
Upravljanje družbe:
Nadzorni svet: Vlada Republike Slovenije (RS) je v
nadzorni svet 12. januarja 2006 imenovala tri nove
člane; predstavniki ustanovitelja so:
- mag. Andrej Aplenc (predsednik),
- prof. dr. Leon Cizelj (namestnik predsednika),
- Jure Čater,
- Janez Hrovat in
- Franc Lavrič.
Kot predstavnika zaposlenih sta v nadzornem
svetu še:
- mag. Rado Ferlič in
- Matjaž Dolinar.
Direktorja podjetja imenuje in razrešuje vlada RS
na podlagi javnega razpisa za obdobje štirih let.
Na seji 23. februarja 2006 je sprejela odločbo o
imenovanju mag. Vitoslava Türka za direktorja
javnega podjetja Elektro-Slovenija, d. o. o., za
obdobje 4 let.
12/13
Letno poročilo 2006

Splošni podatki o podjetju
Ključni rezultati in kazalci za preteklo obdobje in načrt za leto 2007
Čisti prihodki
od prodaje v milijonih SIT
Zaposleni
po stanju na dan 31. 12.
50.000
40.940 40.876 36.827 40.242 32.347
600
493 481 471 490 537
40.000
500
30.000
400
20.000
300
10.000
200
0
100
2003 2004 2005 2006 načrt 2007
0
2003 2004 2005 2006 načrt 2007
Čisti dobiček
v milijonih SIT
Bilančna vsota
na dan 31. 12. v milijonih SIT
7.000
3.739 1.685 2.153 7.184 371
160.000
145.700 148.846 157.088 101.999 107.087
6.000
140.000
5.000
120.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
2003 2004 2005 2006 načrt 2007
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
2003 2004 2005 2006 načrt 2007

Kapital
na dan 31. 12. v milijonih SIT
Dodana vradnost
na zaposlenega v tisoč SIT
140.000
135.683 138.142 142.771 90.343 84.948
40.000
24.411 21.482 23.516 38.727 20.822
120.000
100.000
80.000
60.000
30.000
20.000
10.000
40.000
20.000
0
0
2003 2004 2005 2006 načrt 2007
2003 2004 2005 2006 načrt 2007
14/15
Letno poročilo 2006

2.
Poudarki iz poslovanja
2. 1.
Osrednji poslovni dogodki
leta 2006
Vlada RS je 16. februarja sprejela sklep o brezplačnem prenosu celotnega poslovnega deleža,
ki ga je imel Eles v družbi Eles Gen, na Republiko Slovenijo.
V 110/35 kV RTP Pekre se je 9. maja med preklapljanjem odvodov med sistemoma zbiralk 1 in
2 zlomil podporni izolator sistemskega ločilnika odvodnega polja Maribor 4 v RTP Pekre, zaradi
česar je nastal enofazni zemeljski stik na 110 kV sistemu zbiralk S I.
Gre za podobno okvaro, kot se je konec marca zgodila v RTP Maribor. V obeh primerih je okvara
nastala zaradi napake v materialu, ki ga je proizvedel beograjski Minel. Da se v prihodnje
take okvare na elektroenergetskih napravah ne bi dogajale, je treba zamenjati vse podporne
izolatorje tega proizvajalca.
Vlada RS je 11. maja sprejela uredbi o spremembah uredbe o načinu izvajanja gospodarske
javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije in
uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo.
Uredbi na novo urejata področje sklepanja bilančnih pogodb. Pogodb ne sklepa več sistemski
operater prenosnega omrežja, po novi uredbi jih sklepa organizator trga. Poenostavljen
in skrajšan je postopek zamenjave dobavitelja, ki je določen v pravilih za delovanje trga z
električno energijo.
Predstavniki Elesa in HEP so 6. junija v Ljubljani podpisali krovni sporazum o medsebojnem
sodelovanju. Ta pomeni spodbudno podlago za nadaljnje delo in sodelovanje na obratovalnih,
razvojnih, investicijskih in drugih področjih.
Vlada RS je 29. junija sklenila, da se priključni 110 kV kablovod in daljnovod za priključitev
HE Boštanj na obstoječe omrežje odplačno, po knjigovodski vrednosti (283,5 milijona tolarjev),
prenese v last in upravljanje Elesa. Povezovalni vod je zgradilo javno podjetje Infra, d. o. o.,
v okviru izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega
izkoriščanja spodnje Save.
Vlada RS je na seji 5. oktobra sprejela letno in konsolidirano letno poročilo Elesa za leto 2005,
odločala je o razporeditvi bilančnega dobička ter imenovala revizorja za revidiranje izkazov
za leto 2006. Sklenila je, da se bilančni dobiček, ki znaša 2.045.606.247,39 tolarja, razporedi
za delitev družbeniku v višini 1.022.803.123,69 tolarja in v druge rezerve iz dobička v višini
1.022.803.123,70 tolarja. Za revidiranje računovodskih izkazov Elesa za leto 2006 je imenovala
KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o.
16/17
Letno poročilo 2006

Poudarki iz poslovanja
V začetku novembra je nastala večja motnja v obratovanju povezanega evropskega
elektroenergetskega sistema UCTE in grozil je popoln razpad sistema. Na srečo se najhujše ni
zgodilo, k obvladovanju kritičnih razmer pa je z ustreznimi ukrepi prispeval tudi Eles. V Sloveniji
večjih motenj dobave električne energije ni bilo, a se je pokazalo, da je treba čim prej zgraditi
manjkajoče prenosne poti.
Javna agencija Republike Slovenije za energijo je novembra sprejela sklep o določitvi omrežnine
za uporabo elektroenergetskih omrežij in korekcijskih faktorjev za izravnavo prihodka iz
omrežnin, s katerim je za 37,61 odstotka znižala omrežnino za sistemske storitve leta 2007.
Dogodki, ki se nanašajo na investicijske projekte:
- daljnovod 2 x 400 kV Beričevo–Krško: na podlagi januarja sprejete uredbe vlade RS o
državnem lokacijskem načrtu je pridobljena, preverjena in obdelana večina podatkov o
zemljiščih in njihovih lastnikih, prenovljen je bil tudi proces priprave služnostnih pogodb
za ta objekt ter pridobljeno gradbeno dovoljenje za izvedbo preureditve druge obstoječe
infrastrukture v predvidenem koridorju,
- stikališče 110 kV RTP Koper: končana je ena večjih naložb v prenosno omrežje - posodobitev
stikališča z novo tehnologijo. RTP Koper je prvo prenosno stikališče v sodobni oklopljeni
izvedbi in so z njim izboljšane napetostne razmere na širšem obalnem območju,
- daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince in RTP 400/110 kV Cirkovce: Vlada RS je 13. julija
sprejela sklep o izbiri najustreznejše različice daljnovodne povezave z Madžarsko, ki bo
Sloveniji zagotovila dostop do zanimivih energetskih trgov osrednje in vzhodne Evrope ter
prispevala k zanesljivejši in kakovostnejši oskrbi odjemalcev v celotni državi. Izdelan je bil
predlog državnega lokacijskega načrta, pri čemer so bili kolikor je bilo mogoče upoštevani
predlogi lokalnih skupnosti,
- daljnovod 2 x 110 kV Gorica–Divača: rekonstrukcija je na odsekih Divača-Sežana in
Gorica–Vrtojba sklenjena, leta 2007 pa se bo nadaljevala z gradnjo odseka Vrtojba-Sežana.
Z rekonstrukcijo bo zagotovljena večja zanesljivost preskrbe z električno energijo severne
Primorske, omogočena bo rast porabe na tem območju in vključitev črpalne hidroelektrarne
Avče,
- daljnovod 2 x 110 kV Toplarna-Polje-Beričevo: z zgraditvijo daljnovoda je sklenjena 110 kV
ljubljanska zanka, kar zagotavlja dvostransko napajanje slovenske prestolnice,
- daljnovod 2 x 110 kV Beričevo–Trbovlje: na podlagi sklepa vlade RS o potrditvi predlagane
različice je izdelan predlog državnega lokacijskega načrta, ki je bil skupaj s strokovnimi
podlagami javno razgrnjen decembra 2006.

2.2. Pomembnejši dogodki
po koncu poslovnega leta
Januarja je Eles končal eno večjih naložb v prenosno omrežje v zadnjih letih, to je postavitev
novega 400/110 kV transformatorja v RTP Okroglo, kar povečuje zanesljivost napajanja širše
Gorenjske in Ljubljane ter zmanjšuje negativne vplive železarske industrije na obratovalne
razmere v slovenskem energetskem sistemu.
2.3. Cilji poslovanja
leta 2007
Eles leta 2007 načrtuje 32.726,9 milijona tolarjev (135.566,9 tisoč evrov) poslovnih prihodkov,
32.400,9 milijona tolarjev (132.206,5 tisoč evrov) poslovnih odhodkov, 210 milijonov tolarjev
(876,3 tisoč evrov) finančnih prihodkov, 15 milijonov tolarjev (62,6 tisoč evrov) finančnih
odhodkov in rezultat poslovanja 371 milijonov tolarjev (1.548,2 tisoč evrov).
Temeljne usmeritve in cilji:
- zagotavljanje visoke razpoložljivosti in zanesljivosti prenosnega omrežja,
- zanesljivo in kakovostno upravljanje prenosnega omrežja, skladno s pravili UCTE in ETSO,
- zagotavljanje trajnostnega razvoja gradnje in vzdrževanja prenosnega omrežja,
- zagotavljanje enakopravnih pogojev za razvoj trga z električno energijo,
- obvladovanje stroškov poslovanja,
- skrb za varstvo okolja pri izvajanju dejavnosti,
- zagotavljanje visoke strokovne ravni zaposlenih.
18/19
Letno poročilo 2006

Poudarki iz poslovanja
Cilji poslovanja leta 2007:
- zagotavljanje pogojev za zanesljivo in varno oskrbo uporabnikov z električno energijo z
maksimalnim obvladovanjem tveganj,
- izvajanje programov posodobitve in novogradnje 400 kV in 110 kV daljnovodnega omrežja in
pripadajočih postaj, skladno z 10-letnim programom razvoja prenosnega omrežja,
- posodobitev sistemov vodenja za potrebe sistemskega operaterja,
- investiranje v primarno in sekundarno energetsko opremo za povečanje kakovosti delovanja
sistemskega operaterja in informacijsko ter telekomunikacijsko opremo za doseganje večje
učinkovitosti izvajanja nalog ter zmanjševanja stroškov podjetja,
- najpomembnejše investicije in rekonstrukcije leta 2007 so:
• vgradnja prečnih transformatorjev na daljnovodih proti Italiji
Slovensko prenosno omrežje sestavlja južni krak srednjeevropske zanke, Italija pa kot
tradicionalno uvozna država iz leta v leto povečuje svoje uvozne zmogljivosti na severni
meji. Zato se prek slovenskega prenosnega omrežja pretakajo v Italijo moči, ki dosegajo
večkratnike NTC-ja na slovensko–italijanski meji (tudi prek 4). Glede na napovedi o
proizvodnji in porabi električne energije je pričakovati, da se bo v prihodnje pretakalo še
več energije v smeri Vzhodna Evropa–Italija, kar bo še bistveno povečalo pretoke moči prek
slovenskega prenosnega omrežja. V sklopu določitve celovite rešitve, ki bo Elesu omogočala
vodenje slovenskega elektroenergetskega sistema v mejah zanesljivega obratovanja,
načrtujemo vgradnjo prečnih transformatorjev v stikališču Divača na daljnovodih proti Italiji.
• daljnovod 2 x 400 kV Beričevo–Krško
Objekt bo omogočil oblikovanje notranje 400 kV prenosne zanke v Republiki Sloveniji,
kar bo povečalo zanesljivost prenosa električne energije iz delov, kjer se ta proizvaja, v
porabniška območja. Objekt je vključen v Načrt razvoja prenosnega omrežja in strategijo
prostorskega razvoja Slovenije. Objekt bo zgrajen leta 2009, kar je tudi pogoj za vključitev
daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince in pripadajočega stikališča v Cirkovcah v prenosno
omrežje.
• daljnovod 2 x 110 kV Gorica–Divača
Rekonstrukcija se bo leta 2007 nadaljevala z gradnjo odseka Vrtojba-Sežana. Objekt je
potreben za oskrbo severne Primorske z električno energijo; z rekonstrukcijo bo povečana
zanesljivost prenosa električne energije, znižane bodo izgube in stroški vzdrževanja. Objekt
bo grajen po odsekih do leta 2008.
• daljnovod 2 x 110 kV Doblar-Gorica ter daljnovoda 110 kV Doblar-Plave in 110 kV Plave–
Gorica
Rekonstrukcije so potrebne predvsem zaradi potrebnega povečanja prenosnih zmogljivosti
po vklopu ČHE Avče v obratovanje.

- Sistem kakovosti, sistem ravnanja z okoljem in varnost
• nadaljevali bomo z vzpostavljanjem merljivih ciljev,
• pripravljamo prenovo sistema kakovosti, saj bomo funkcionalni pogled nadomeščali s
standardom procesnega pristopa,
• v sistemu ravnanja z okoljem bomo izdelali enoten grafičen pregled okoljskih vidikov po
objektih,
• začeli bomo projekt uvajanja sistema varovanja zdravja in varnosti pri delu po standardu 1800,
• na podlagi rezultatov analize vplivov na poslovanje ter analize tveganj za potrebe
načrtovanja neprekinjenega poslovanja načrtujemo izvedbo projekta celovite in enovite
protipožarne zaščite, dokončanje projekta kontrole dostopa in registracije delovnega časa,
uvedbo projekta enovitega sistema video nadzora in uvedbo enovitega protivlomnega
sistema na vseh objektih Elesa.
20/21
Letno poročilo 2006

3.
Poslovno poročilo
3.1.
Poslanstvo, vizija
Temeljno poslanstvo podjetja je, da s skrbnim razvojem, gradnjo in vzdrževanjem prenosnega
omrežja, zagotavljanjem sistemskih storitev ter varnim in zanesljivim obratovanjem zagotovi
vsem dobaviteljem in odjemalcem kakovosten in nepristranski prenos električne energije.
Eles s svojimi odvisnimi družbami dopolnjuje temeljni poslovni program, s tem da dobaviteljem
in odjemalcem električne energije omogoča trgovanje na borzi ter ponuja kakovostne storitve
s področja trgovanja z električno energijo, zagotavlja prodajo telekomunikacijskih storitev in
funkcionalno izobraževanje zaposlenih v vseh slovenskih elektrogospodarskih podjetjih.
Vizija podjetja je organizirati in usposobiti Eles v sistem, ki bo energetska hrbtenica Slovenije
in popolnoma kos izzivom, ki jih prinašajo tržne zakonitosti in konkurenčno okolje združene
Evrope.
3.2.
Kapitalske povezave
Elektro–Slovenija, d. .o. o., je obvladujoča družba odvisnih podjetij:
- BORZEN, d. o. o., Ljubljana (100-odstotno lastništvo), Dunajska 128 a
- TRGEL, d. o. o., Ljubljana (100-odstotno lastništvo), Hajdrihova 2
- ICES - zavod, Ljubljana (100-odstotno lastništvo), Hajdrihova 2
- TALUM, d. d., Kidričevo (80-odstotni lastniški delež oziroma 3.037.400 delnic),
Tovarniška c. 10
Elektro–Slovenija ima lastniške deleže v pridruženih podjetjih:
- STELKOM, d. o. o., Trzin, (31,5-odstotni lastniški delež), Špruha 19
- ELDOM, d. o. o., Maribor (25-odstotni lastniški delež), Vetrinjska 2
Skupina Eles, ki jo sestavljajo obvladujoča družba Elektro–Slovenija ter odvisne družbe Borzen,
Izobraževalni center energetskega sistema – ICES, Trgel in Talum, ni homogena skupina.
Vzvodi za vključevanje v skupino so bili različni, v nekaterih primerih niso bili povezani s
poslovnimi interesi Elesa. Ker je dejavnost podjetij v skupini zelo raznolika, so povezave med
njimi predvsem kapitalske in le v manjšem obsegu poslovne.
Letna poročila podjetij v skupini in konsolidirani računovodski izkazi so na vpogled na sedežu
matičnega podjetja Elektro-Slovenija, d. o. o., Ljubljana, Hajdrihova 2.
22/23
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
3.3.
Zaposleni
3.3.1.
Izobraževanje
Konec leta 2006 je bilo v podjetju zaposlenih 490 delavcev, kar je 4 odstotke več v primerjavi s
stanjem 31. decembra 2005 in 2 odstotka manj, kakor smo načrtovali. Leta 2006 smo zaposlili 31
novih delavcev, 12 delavcev pa je odpovedalo pogodbo o zaposlitvi, 6 od teh se jih je upokojilo.
Načrtovanega števila zaposlenih nismo dosegli, ker se je projekt reorganizacije začel v drugi
polovici leta. Od 31 novo zaposlenih sodelavcev jih ima 18 visokošolsko izobrazbo. Izobrazbena
struktura se v družbi zaradi vlaganj v izobraževanje zaposlenih iz leta v leto izboljšuje tako, da
ima že 56,8 odstotka zaposlenih višjo ali visoko izobrazbo (3,6 odstotka več kakor leta 2005).
Stanje in gibanje zaposlenih v letih 2005 in 2006 v primerjavi z načrtom 2006
Stanje
zaposlenih
31. 12. 2005
Struktura
zaposlenih
v %
Letni
načrt
2006
Stanje
zaposlenih
31. 12. 2006
Struktura
zaposlenih
v%
Doktorat 3 0,6 4 5 1,0
Visoka strokovna izobrazba 174 36,9 196 187 38,2
Višja strokovna izobrazba 74 15,7 83 86 17,5
Srednja strokovna izobrazba 125 26,5 112 114 23,3
Drugi 95 20,2 104 98 20,0
Skupaj podjetje 471 100,0 499 490 100,0
Fluktuacija
Prihodi 1. 1. do 31. 12. 2006 31
Odhodi 1. 1. do 31. 12. 2006 12
Povprečno število zaposlenih
po kvalifikacijski strukturi
Doktorat 1 %
Visoka strokovna izobrazba 38 %
Višja strokovna izobrazba 18 %
Srednja strokovna izobrazba 23 %
Drugi 20 %

3.3.2.
Usposabljanje
Leta 2006 je bilo za različne oblike izobraževanja načrtovanih 88.158 tisoč tolarjev, porabljenih
pa 48.087 tisoč tolarjev, kar je 55 odstotkov letnega načrta. Izobraževanje je bilo namenjeno za:
- različna strokovna izpopolnjevanja (463 udeležencev),
- študij ob delu (61 zaposlenih).
Največ zaposlenih je obiskovalo seminarje s področja zakonodaje, računovodstva in financ,
energetike, Evropske unije, komerciale, informatike in telekomunikacij ter jezikovne in
računalniške tečaje, se udeležilo konferenc in simpozijev; v povprečju se je vsak zaposleni
usposabljal 1,74 dneva in porabil 98 tisoč tolarjev.
Konec leta je 14 zaposlenih, ki so imeli sklenjene pogodbe za študij ob delu, uspešno
končalo študij na različnih zahtevnostnih stopnjah (1 na srednji stopnji, 9 na višji, 2 na visoki,
1 magisterij in 1 doktorat), 47 pa jih s študijem ob delu nadaljuje.
Stroški izobraževanja v letu 2006
Izobraževanje Načrt 2006 Realizacija
v tisoč SIT
% doseganje
načrta
1. Usposabljanja 82.668 38.075 46
2. Študij ob delu 5.490 10.012 182
Izobraževanje zaposlenih (1+2) 88.158 48.087 55
3. Štipendiranje 6.460 3.771 58
Skupaj (1 do 3) 94.618 51.858 55
Ker v zadnjih dveh letih nismo razpisali novih štipendij, smo se za šolsko leto 2006/2007
odločili, da razpišemo štipendije na Fakulteti za elektrotehniko; podelili smo 13 štipendij
študentom energetike in imeli konec leta 16 štipendistov.
24/25
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
3.3.3.
Varnost in zdravje pri delu
Leta 2005 se je v Elesu pripetilo 15 poškodb pri delu.
Poškodbe pri delu in na poti na/z dela
Leto
Število
Poškodbe pri delu Poškodbe na poti Skupaj
Število
izgubljenih
delovnih ur
Število
Število
izgubljenih
delovnih ur
Število
Število
izgubljenih
delovnih ur
2005 9 1176 6 1024 15 2200
2006 6 296 7 2696 13 2992
Leta 2006 se je zgodilo 13 poškodb pri delu oziroma na poti na delo, zaradi katerih je bilo
izgubljenih 374 delovnih dni ali 28,8 dneva na poškodbo. Šest poškodb, zaradi katerih je bilo
izgubljenih 37 delovnih dni ali 6,2 dneva na poškodbo, je v neposredni povezavi z delom, ki pa
niso bile povezane z električnim tokom in so po zakonodaji opredeljene kot lažje. Na poškodbe
na poti na delo in z dela, zaradi katerih je bilo izgubljenih kar 337 delovnih dni ali 48,1 dneva
na poškodbo, podjetje s svojo dejavnostjo in varovanjem delovnega okolja nima vpliva. Tudi
večina poškodb na delovnem mestu je posledica zdrsa ali nerodnega sestopa, kar podjetje kljub
skrbi za varno delovno okolje, težko prepreči.
Število poškodb leta 2006 se je v primerjavi z letom 2005 zmanjšalo za 13,3 odstotka, če pa
upoštevamo samo poškodbe, ki so povezane z delom, pa je to zmanjšanje za 33,3 odstotka. Če
primerjamo izgubljene delovne ure oziroma dneve na posamezno poškodbo, je pri poškodbah
na delu to zmanjšanje za 75 odstotkov, kar kaže, da so bile poškodbe v primerjavi s preteklimi
leti bistveno lažje. Zaradi bolniških odsotnosti je bilo izgubljenih 0,3 odstotka delovnih ur, kar
je na ravni leta 2005.
Načrtovani cilj, da se število poškodb leta 2006 zmanjša, je dosežen; glede na trud, ki ga
vlagamo v varno in zdravo delovno okolje, pa upamo, da se bo zmanjševanje nadaljevalo tudi v
prihodnjih letih.
Zaradi bolniške odsotnosti je bilo leta 2006 izgubljenih 2,7 odstotka delovnih ur, kar je enako
kot v preteklem letu. Od vseh bolniških odsotnosti je 7620 ur oziroma 28 odstotkov v breme
Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kar pomeni, da so vzroki velikega dela odsotnosti težja
obolenja, ki zahtevajo zdravljenje več kot 30 delovnih dni.
Zaradi različnih bolezni je v podjetju registriranih 22 kategoriziranih invalidov. Večina jih je
zaposlena v elektroprenosih, kjer opravljajo dela, primerna zaposlenim z omejeno delovno

zmožnostjo. To pa postaja problem, saj zaradi načina dela v naši dejavnosti čedalje težje
najdemo primerna dela zanje.
V družbi izpolnjujemo vse z zakoni določene obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja in
življenja zaposlenih z rednimi preventivnimi zdravniškimi pregledi, urejanjem in prilagajanjem
delovnega okolja ter nenehnim izobraževanjem in seznanjanjem zaposlenih s pomembnostjo
skrbi za lastno zdravje.
3.4.
Sistem kakovosti
Eles že vrsto let gradi in izboljšuje sistem kakovosti. Prvič smo prejeli certifikat za skladnost
sistema vodenja kakovosti s standardom ISO 9001:1994 že novembra 1999.
Leta 2006 smo uvedli elektronsko spremljanje predpisov in standardov. Različna strokovna
področja spremljajo pristojne osebe, ki predpise in standarde dobro poznajo ter spremljajo
njihove spremembe.
Maja in junija so bile izvedene notranje presoje. Bistvena sprememba v primerjavi z notranjimi
presojami v preteklih letih je bila v tem, da komisije niso bile pristojne samo za določene procese,
temveč za celotno presojano področje. Tako so presojali osnovni proces področja, poleg tega pa
tudi izvajanje vodstvenih in podpornih procesov, ki se nanje nanašajo. Presojevalci so ugotavljali
skladnost dokumentov sistema kakovosti s standardom SIST ISO 9001:2000 in skladnost izvajanja
presojanih procesov s temi dokumenti. Pri izvajanju notranje presoje so preverili tudi upoštevanje
priporočil, ugotovljenih pri zadnji zunanji presoji leta 2005.
Novembra je presojevalna hiša BVQI izvedla kontrolno presojo vseh poglavij standarda
ISO 9001:2000. Potekala je po naslednjih vsebinah: pregled vodenja in vodstveni pregled,
procesi v EP Ljubljana in EP Podlog, procesi upravljanja prenosnega omrežja, procesi prenosa
električne energije, procesi dejavnosti telekomunikacij, procesi ICES, postopki kakovosti in
pregled dela predstavnika vodstva za kakovost.
Na presoji so bili podani predlogi za izboljšave in priporočila za nadaljnje delo, ki so
bila usmerjena predvsem v določanje in spremljanje kvantificiranih ciljev ter preverjanje
uresničevanja načrtov. Skrbniki procesov naj bi merili in nadzirali procese in za vse ugotovljene
težave poiskali vzroke ter jih nato s korektivnimi in preventivnimi ukrepi odpravili. V procese bi
bilo treba vnesti kazalnike, s katerimi bi bilo nato mogoče ugotoviti, ali se ti izboljšujejo.
26/27
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
3.5.
Sistem ravnanja z okoljem
Eles sodi med tista energetska podjetja, ki skrbi za okolje namenjajo veliko pozornost, čeprav
s svojo dejavnostjo ni velik onesnaževalec okolja in gre pri negativnih vplivih na okolje bolj za
vizualne učinke ter delno za hrup in elektromagnetna sevanja.
Eles je konec leta 2004 dobil okoljski ceritifikat ISO 14001:2004. Leta 2006 je certifikacijska
hiša BVQi na lokaciji RTP Beričevo in Hajdrihova izvedla kontrolno presojo po vseh poglavjih
standarda ISO 14001:2004. Na presoji so bili podani predlogi za izboljšave in priporočila za
nadaljnje delo, ki so bila usmerjena predvsem v krajevno prepoznavanje vidikov, obveščanje
javnosti, nadzorovanje in merjenje ter oceno ustreznosti, upoštevanje predpisov ter indeksiranje
učinkov na okolje.
Eles skuša negativne vizualne učinke svoje dejavnosti zmanjšati z izbiro najustreznejših
tras in prilagajanjem oblik daljnovodov značilnostim pokrajine, pri že obstoječih pa z okolju
prilagojenimi in do okolja prijaznimi zaščitnimi premazi. Povzročanje hrupa, ki je značilno zlasti
v bližini stikališč, skušamo zmanjšati z dodatno zvočno izolacijo stikališč v naseljenih krajih ter
z uvedbo sodobnejših materialov in naprav. Redno opravljamo tudi meritve elektromagnetnega
sevanja. Vse dosedanje meritve so potrdile, da to sevanje tudi neposredno pod najmočnejšimi
daljnovodi oziroma v bližini razdelilno transformatorskih postaj ne presega zakonsko določenih
vrednosti.
Za sistem ravnanja z okoljem je bil izboljšan prikaz na intranetni strani, izdelan je bil register
okoljskih vidikov in za vsako lokacijo določeni okvirni in izvedbeni cilji. Za teoretične primere
izrednih razmer smo izdelali in ocenili potencialne nevarnosti. Izboljšali smo tudi način
spremljanja okoljske zakonodaje. Opravili smo vsa z zakonom predpisana merjenja izpušnih
plinov iz dizelskih agregatov, elektromagnetnega sevanja in hrupa ter v skladu s politiko
ravnanja z okoljem redno spremljali porabo vode ter količine odpadkov.
3.6.
Sistem varovanja informacij
Leta 2006 smo v podjetju uvedli varnostne kontrole in tako zmanjšali varnostna tveganja.
Skladno s standardom BS ISO/IEC 27001:2005 smo prenovili poslovnik.
Pripravili smo razpis za projekt celovite in enovite protipožarne zaščite na vseh objektih Elesa
ter razpis za enotni sistem kontrole dostopa in registracije delovnega časa na vseh lokacijah
Elesa. Slednjega smo konec leta že začeli uresničevati.
Sprejet je bil pravilnik o varstvu osebnih podatkov; katalogi osebnih podatkov so javno
objavljeni na spletišču informacijskega pooblaščenca RS.

Nadaljevala se je izdelava načrta neprekinjenega poslovanja, kjer je bil na podlagi analize
tveganj in vplivov tveganj na poslovanje podjetja (Business Impact Analysis) pripravljen
dokument strategije načrtovanja neprekinjenega poslovanja, izveden je bil poglobljen
penetracijski test na področju poslovne informatike, kjer so bile ugotovljene in tudi odpravljene
določene ranljivosti. Stalno poteka projekt spremljanja poskusov vdorov v informacijski sistem,
na podlagi katerega vsakokrat ob koncu leta realno ocenimo grožnje.
3.7.
Sistem kriznega upravljanja
Vloga civilne obrambe v gospodarskih družbah posebnega pomena za obrambo se je
spremenila po vstopu Slovenije v zvezo NATO.
Civilna obramba temelji na organiziranem in usklajenem prehodu na delovanje podjetja v
izrednih razmerah oziroma vzpostavitvi in obvladovanju sistema kriznega upravljanja pri vseh
pojavnih oblikah krize, ki lahko prizadene posamezno podjetje.
Eno ključnih tveganj za zanesljivo in varno obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije
(EES) je razpad sistema zaradi različnih kombinacij groženj in ranljivosti sistema.
Leta 2006 smo uvedli varnostno kontrolo za obvladovanje tveganj pri razpadu
elektroenergetskega sistema Slovenije. Izdali smo deset obratovalnih navodil za otočno
obratovanje, s katerimi smo kolikor je bilo mogoče omejili posledice razpada.
S pristojnimi ministrstvi smo sodelovali pri uskladitvi predpisov in podzakonskih aktov ter
sooblikovali pravilnik o določitvi Elesa za koordinatorja EES v sistemu kriznega upravljanja.
Za zagotovitev večje varnosti tajnih podatkov z opredeljenih varnostnih območij smo izvedli
tudi nekaj posegov v njihovo infrastrukturo.
Leta 2006 smo začeli delo na projektu EPCIP (Europian Program for Critical Infrastructure
Protection), pri katerem kot članica dejavno sodeluje tudi Slovenija ter kot upravljalec kritične
infrastrukture neposredno Eles.
3.8.
Notranja revizija
Služba notranje revizije je svoje delo začela v zadnjem četrtletju 2006.
Poudarek je bil na spoznavanju značilnosti podjetja in pripravi dokumentarnega okvira, na
katerem temelji njeno delovanje. Iz sodelovanja s poslovodstvom, kolegijem direktorjev in
revizijsko komisijo nadzornega sveta so bila prepoznana nekatera izstopajoča tveganja, na katera
bo usmerjeno delo notranje revizije v prihodnje, od tega najprej na področje javnega naročanja.
28/29
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
Opravljeni so že bili prvi revizijski posli in predlagane izboljšave za ugotovljene pomanjkljivosti.
Iz odzivnosti na delo notranje revizije se lahko prepozna odnos zaposlenih do organizacijskih
predpisov kot osnovnega instrumenta za obvladovanje poslovanja tako pri izvajalcih procesov
kot pri lastnikih procesov, katerih poudarjena skrb je stalna aktualnost in medsebojna
usklajenost organizacijskih predpisov. Slednje je, ko se v podjetju popisujejo delovni procesi in
novelirajo organizacijski predpisi, zelo pomembno.
3.9.
Tveganja
Eles je pri svojem poslovanju izpostavljen različnim tveganjem, ki jih redno spremlja ter
sprejema ustrezne ukrepe, s katerimi jih obvladuje.
Obratovalna tveganja
ELES se pri upravljanju prenosnega omrežja srečuje s kratkoročnimi – obratovalnimi in
dolgoročnimi – strateškimi tveganji.
Kratkoročna – obratovalna tveganja zajemajo tveganja zaradi odškodninskih zahtevkov za
škode, ki nastanejo zaradi prekinitve dobave električne energije uporabnikom (nedobavljena
energija), in tveganja za škodo, ki jo Eles lahko povzroči članicam UCTE (to škodo opredeljuje
sporazum MLA – Multilateral Agreeement). Eles je za obvladovanje teh tveganj na podlagi analiz
in izračunov v ta namen oblikoval rezervacije.
Rezervacije za garancije in obvladovanje tveganj

Dolgoročna – strateška tveganja se nanašajo predvsem na:
- financiranje omrežnih storitev, ki zajemajo tveganja pri nakupu električne energije za
izvajanje sistemskih storitev, pokrivanje izgub električne energije ter izravnavo odstopanj.
Za obvladovanje teh tveganj se Eles v danih tržnih razmerah odloča za najugodnejše
dobavitelje oziroma kupce električne energije,
- razvoj prenosnega omrežja. Eles ta tveganja obvladuje z načrtovanjem in gradnjo novih
elementov v EES-u ter s tem posredno vpliva na manjša kratkoročna tveganja in tako tudi na
zanesljivejše obratovanje sistema.
Delitev in obvladovanje dolgoročnih strateških tveganj
30/31
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
Eles obvladuje tako kratkoročna kot dolgoročna tveganja z:
- dejavnim sodelovanjem v delovnih skupinah (UCTE, ETSO, SETSO, SUDEL) na vseh področjih,
- upoštevanjem zahtev, predpisanih v UCTE (operativna navodila),
- spremljanjem tržnih razmer tako doma kot v tujini,
- spremljanjem gibanja cen električne energije na evropskih trgih,
- izvajanjem tržnih mehanizmov pri dodeljevanju čezmejnih prenosnih zmogljivosti,
- izdelavo analiz in študij na področju obratovanja in prenosa električne energije,
- pripravo novih podzakonskih aktov (SONPO, Splošni pogoji za dobavo in odjem električne
energije),
- okrepitvami prenosnega omrežja (gradnja/vgradnja elementov EES).
Finančna tveganja
Kreditno tveganje pomeni možnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev
poplačane z zamudo oziroma sploh ne bodo poplačane.
V Elesu so terjatve do kupcev v večini zavarovane z ustreznimi instrumenti zavarovanja,
predvsem bianco menicami in bančnimi garancijami. Izoblikovana je tudi aktivna politika
upravljanja s kreditnim tveganjem, to je redno spremljanje gibanja zapadlih terjatev in v skladu
s predpisanimi postopki dosledna izterjava.
Likvidnostno tveganje oziroma tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti izhaja iz možnosti,
da podjetje v določenem trenutku ne bo imelo zadosti likvidnih sredstev za poravnavo svojih
tekočih obveznosti in je v večji meri povezano s kreditnim tveganjem. Likvidnostno tveganje je
v Elesu obvladovano s skrbnim načrtovanjem in spremljanjem denarnih tokov (letni, mesečni,
tedenski, dnevni plani denarnih tokov). Presežki denarnih sredstev so dosledno naloženi po
načelu varnosti in donosnosti naložb in v skladu s sprejetimi planskimi usmeritvami v bančne
depozite in državne vrednostne papirje. Dnevno spremljanje denarnih tokov in pravočasno
ukrepanje ob morebitnih odstopanjih zagotavlja minimalno izpostavljenost tej vrsti tveganja.
Valutno tveganje je opredeljeno kot možnost spremembe vrednosti premoženja, ki izhaja iz
gibanja deviznega tečaja.
Glavnina obveznosti in terjatev do tujine v Elesu izhaja iz poslovanja s partnerji z območja evra,
pri čemer so bile do spremembe valute obveznosti zadovoljivo pokrite s prihodki iz terjatev do
kupcev iz tujine, s prehodom na evro pa je to tveganje postalo zanemarljivo. Valutnega tveganja
pri najetih kreditih ni.

Obrestno tveganje pomeni nevarnost v primeru neugodnega gibanja obrestnih mer.
V Elesu je bilo to tveganje zaradi nizke stopnje zadolženosti in v posojilnih pogodbah
dogovorjene fiksne obrestne mere majhno. Ob predvidenem novem zadolževanju bo izbran
ustrezen instrument zavarovanja pred obrestnim tveganjem.
3.10.
Izvajanje storitev Elesa
Eles je v skladu z energetsko zakonodajo pristojen za upravljanje, razvoj, gradnjo in
vzdrževanje prenosnega omrežja. Prenosno omrežje skupaj z distribucijskim omrežjem,
proizvodnjo in neposrednim odjemom tvori elektroenergetski sistem (EES).
3.10.1.
Naloge gospodarske javne službe
dejavnosti sistemskega operaterja
prenosnega omrežja
Eles je v skladu z uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe sistemski operater
prenosnega omrežja električne energije pristojen predvsem za:
- izvajanje prenosa električne energije,
- vzdrževanje in razvoj prenosnega omrežja električne energije,
- upravljanje prenosnega omrežja,
- zagotavljanje sistemskih storitev,
- zagotavljanje dostopa do prenosnega omrežja vsem in pod enakimi pogoji,
- odkup električne energije skladno z 22. a členom Energetskega zakona,
- napoved porabe električne energije na prenosnem omrežju,
- izdelavo in izvajanje sistemskih obratovalnih navodil za prenosno omrežje in splošnih pogojev
za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega omrežja,
- izvajanje sistemske zaščite in meritev,
- zagotavljanje kakovosti oskrbe v sodelovanju s sistemskimi operaterji distribucijskega omrežja
ter v okviru mednarodnih pravil prenosa električne energije,
- oblikovanje obratovalne statistike,
- izvajanje optimalnega obratovanja v normalnem stanju in v nenormalnih obratovalnih stanjih.
Z izvajanjem naštetih nalog Eles zagotavlja vsem dobaviteljem in odjemalcem nemoten in
kakovosten prenos električne energije.
32/33
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
EES sestavljajo poleg prenosnega omrežja še omrežja neposrednih odjemalcev, distribucijska
omrežja ter porabniki in proizvajalci. Tako je prenosno omrežje vezni člen med proizvodnjo in
odjemom ter povezava z drugimi energetskimi sistemi v evropski interkonekciji. Za doseganje
varnega obratovanja povezanega evropskega EES morajo posamezna prenosna omrežja
dosegati minimalne standarde kakovosti. Zato mora Eles naloge izvajati tako, da dosega
standarde, ki se nanašajo predvsem na varnost in zanesljivost obratovanja, pa tudi na tolerančni
pas nekaterih obratovalnih spremenljivk.
Eles je tudi član v evropskih združenjih (UCTE, ETSO), kjer dejavno sodeluje pri pripravi pravil
in mehanizmov za čezmejno trgovanje z električno energijo ter varno in zanesljivo obratovanje
prenosnega omrežja. Dogovorjena pravila in mehanizme Eles vnaša v domače podzakonske akte
in skrbi za njihovo izvajanje.
3.10.2.
Mednarodno sodelovanje
Povezanost prenosnega omrežja prinaša možnosti tržnih dejavnosti med EES sosednjih držav
in medsebojno pomoč med sistemskimi operaterji. Možnost izvajanja čezmejnega trgovanja
pa po drugi strani za Eles pomeni dodatne naloge v zvezi z nenehnim spremljanjem vplivov
čezmejnega trgovanja na zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja.
Eles na ravni evropskih združenj (UCTE, ETSO) zato dejavno sodeluje pri pripravi mehanizmov,
ki ob upoštevanju kriterijev varnega obratovanja omogočajo čim večji možni obseg trgovanja.
Dogovorjena pravila ustrezno vključuje tudi v domače podzakonske akte in skrbi za njihovo
izvajanje.
Eles je leta 2006 na mednarodnem področju med drugim sodeloval v naslednjih strokovnih
organizacijah in delovnih skupinah:
- UCTE (tehnično združenje operaterjev interkonekcije UCTE), ki vključuje različne delovne
skupine, med katerimi je še posebej pomembna WC Operation & Security (obratovanje in
zanesljivost), ki skrbi za zanesljivost obratovanja interkonekcije in pripravo obratovalnih
navodil, ki so sestavni del Multilateralnega sporazuma (Multilateral Agreement-MLA), s
katerim so urejene medsebojne obveznosti članic. Leta 2006 je bila pogodba MLA dopolnjena
s štirimi novimi navodili,
- ETSO (združenje operaterjev članic EU in drugih držav) s številnimi delovnimi skupinami, med
katerimi sta še posebej pomembni:
• ITC - Inter TSO compensation, ki je pripravljala novo metodo kompenzacije tranzitnih
stroškov, ki naj bi skladno z zahtevami evropske regulative temeljila na dejanskih tranzitih
električne energije po elementih prenosnih omrežij,

• Network Access and Congestion Management (dostop do omrežja in odprava zamašitev), ki
skrbi za izvajanje koordiniranih avkcij za porazdelitve čezmejnih prenosnih zmogljivosti na
mejah z Avstrijo, Hrvaško in Italijo; lani je bil dokončan mednarodni projekt preglednosti in
objava podatkov na internetu.
- TF Tariffs, v okviru katerega so bila izdelana letna poročila prenosnih tarif po državah članicah
ter skupni pregled, stroškovna primerjava TSO-jev z upoštevanjem njihovih specifičnosti,
analiza regulatorjev v državah članicah ter analiza donosnosti investiranega kapitala,
- Regionalne delovne skupine,
- Združenje osmih sistemskih operaterjev, katerega glavna naloga je izpolnitev zahtev iz
regulative EC/2003/1228 na področju Congestion Managementa. Eles je prestopil iz vloge
opazovalca na področju razdeljevanja zmogljivosti v vlogo sodelavca pri ustanovitvi skupne
avkcijske hiše,
- Za določanje indikativnih vrednosti neto prenosnih zmogljivosti za Italijo. Konec leta 2006
je bil podpisan pentalateralni sporazum med Italijo, Švico, Francijo, Avstrijo in Slovenijo, ki
omogoča prorata zniževanje italijanskega uvoza v primeru pretokov moči na interkonekcijskih
daljnovodih, ki presegajo meje zanesljivosti EES,
- Blok SI/HR/BiH, katerega naloga je koordinacija in vodenje obratovanja tega regionalnega
bloka v UCTE sistemu. Sodelovanje obsega tudi pripravo skupnih obratovalnih navodil za
mejne daljnovode in pripravo sporazuma, ki bo opredeljeval koordinacijo ukrepov ob nastopu
izrednih obratovalnih stanj v katerem izmed obeh EES.
3.10.3.
Kakovost oskrbe z električno energijo
Leta 2006 ni bilo pritožb uporabnikov omrežja iz naslova slabe kakovosti napetosti. Za analizo
kakovosti napetosti se uporablja slovenski standard SIST EN 50160 (Značilnosti napetosti v
javnih razdelilnih omrežjih, druga izdaja, marec 2001).
Trenutno stanje merilne tehnike omogoča zapis osmih parametrov kakovosti električne
energije - napetosti, v vseh treh fazah:
- velikost napajalne napetosti,
- prekinitve napajalne napetosti,
- upade in povečanja napetosti,
- harmonske in medharmonske napetosti,
- fliker (kolebanje, utripanje oziroma migetanje napetosti),
- neravnotežje napajalne napetosti,
- signalne napetosti in
- omrežne frekvence.
34/35
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
Leta 2006 smo:
- izvajali stalni monitoring kakovosti napetosti,
- v stičnih točkah med Elesom in uporabniki prenosnega omrežja vzpostavili stalni monitoring
kakovosti napetosti med uporabniki prenosnega omrežja (distribucijo, proizvodnjo,
veleodjemalci),
- vzpostavili sistem za zajemanje merilnih podatkov, obdelavo in analizo; z vzpostavitvijo tega
sistema kakovosti napetosti v navedenih stičnih točkah med Elesom in uporabniki prenosnega
omrežja smo pridobili možnost vpogleda v parametre kakovosti električne napetosti,
- decembra načrtovali ponovne občasne meritve na območju Gorenjske takoj po vklopu novega
transformatorja, a bodo zaradi vklopa januarja 2007 meritve opravljene leta 2007.
Rešitve za zmanjšanje vpliva flikerjev pod dovoljeno mejo so na vseh treh kritičnih območjih
prenosnega omrežja nakazane:
- na območju Gorenjske je bil v RTP Okroglo leta 2006 vgrajen nov transformator T 412 z močjo
300 MVA,
- na območju RTP Ravne in RTP Štore naj bi v prihodnosti znižali vpliv flikerjev pod dovoljeno
mejo z vgradnjo aktivne kompenzacije.
3.10.4.
Prevzem in oddaja električne energije
na prenosnih omrežjih
leta 2005 in 2006
Iz podatkov o količinski realizaciji na prenosnem omrežju izhaja, da so proizvajalci električne
energije, priključeni na prenosno omrežje, proizvedli za 0,9 odstotka manj električne energije
v primerjavi z letom 2005. Slovenski odjemalci, priključeni na prenosno omrežje, so prevzeli
za 0,4 odstotka več električne energije v primerjavi z realizacijo 2005, podjetja za distribucijo
pa so prevzela za 3,4 odstotka več električne energije v primerjavi z letom 2005. V količinski
realizaciji na prenosnem omrežju je proizvodnja NE Krško upoštevana v višini 100 odstotkov, saj
vsi podatki izhajajo iz merjenih vrednosti.

Prevzem in oddaja električne energije na prenosnem omrežju
Prevzem električne energije v prenosno omrežje 2005 2006
Indeks
2006/2005
1 Dravske elektrarne Maribor 2.450.760 2.400.128 97,9
2 Savske elektrarne Ljubljana 279.926 350.010 125,0
3 Soške elektrarne Nova Gorica 305.785 370.327 121,1
4 Skupaj HE (1 + 2 + 3) 3.036.470 3.120.465 102,8
5 Termoelektrarna Šoštanj 3.572.265 3.683.909 103,1
6 Termoelektrarna Brestanica 33.219 19.524 58,8
7 Skupaj HSE (4 + 5 + 6) 6.641.954 6.823.898 102,7
8 NEK (100 %) 5.613.088 5.281.102 94,1
9 Termoelektrarna Trbovlje 588.499 632.139 107,4
10 Termoelektrarna Toplarna Ljubljana 406.835 393.393 96,7
11 Proizvodnja kvalificiranih proizvajalcev na prenosnem omrežju 38.906 45.344 116,5
12 Skupaj prednostno dispečiranje na prenosnem omrežju 1.034.240 1.070.876 103,5
13 Skupaj proizvodnja (7 + 8 + 12) 13.289.282 13.175.876 99,1
14 Prejem iz tujine-števci 9.325.518 7.706.366 82,6
15 Skupaj prevzem električne energije (13 + 14) 22.614.801 20.882.242 92,3
Oddaja električne energije iz prenosnega omrežja 2005 2006
Indeks
2006/2005
19 Lokacija Kidričevo 1.785.449 1.773.796 99,3
20 Lokacija Ruše 366.271 333.517 91,1
21 Lokacija Jesenice 336.235 368.808 109,7
22 Lokacija Ravne 152.118 157.628 103,6
23 Lokacija Štore 134.774 151.851 112,7
24 Skupaj neposredni odjemalci (19 do 23) 2.774.848 2.785.600 100,4
25 Elektro Celje 1.866.012 1.922.843 103,0
26 Elektro Gorenjska 918.013 952.011 103,7
27 Elektro Ljubljana 3.709.417 3.825.281 103,1
28 Elektro Maribor 1.965.946 2.030.154 103,3
29 Elektro Primorska 1.555.888 1.624.185 104,4
30 Skupaj distribucija (25 do 29) 10.015.277 10.354.474 103,4
31 Skupaj oddaja v Sloveniji (24 + 30) 12.790.124 13.140.074 102,7
32 Oddaja v tujino- števci 9.547.768 7.477.192 78,3
33 Skupaj neto oddaja električne energije (31 + 32) 22.337.893 20.617.266 92,3
34 Izgube: Prevzem - neto oddaja (15-33) 276.908 264.976 95,7
36/37
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
Proizvodnja električne energije na prenosnem omrežju v RS
v letih od 1997 do 2006
14.000
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
v GWh 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
HE TE NEK (100%) KP
v GWh
Podjetje 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Dravske elektrarne Maribor 2.205 2.404 2.726 2.822 2.697 2.315 2.154 2.761 2.451 2.400
Savske elektrarne Ljubljana 257 317 324 330 354 287 220 363 280 350
Soške elektrarne Nova Gorica 377 424 362 361 398 389 277 479 306 370
HE skupaj 2.839 3.145 3.411 3.513 3.449 2.991 2.651 3.603 3.037 3.120
Termoelektrarna Šoštanj 3.174 3.283 2.938 3.064 3.336 3.659 3.419 3.480 3.572 3.684
Teroelektrarna Trbovlje 627 660 576 599 576 648 647 612 589 632
Termoelektrarna Toplarna Ljubljana 397 405 389 401 400 383 384 415 407 393
Termoelekrarna Brestanica 10 15 10 28 101 30 101 38 33 20
TE skupaj 4.207 4.362 3.914 4.092 4.413 4.719 4.551 4.545 4.601 4.729
Nuklearna elektrarna Krško (100 %) 4.788 4.789 4.484 4.540 5.030 5.302 4.957 5.211 5.613 5.281
KP na prenosnem omrežju 0 0 0 0 10 34 33 34 39 45
Skupaj 11.835 12.296 11.809 12.145 12.901 13.047 12.192 13.392 13.289 13.176

Poraba električne energije na prenosnem omrežju v RS
v letih od 1997 do 2006
14.000
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
v GWh 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Neposredni odjemalci
Distribucija
v GWh
Odjemalci na prenosnem omrežju 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Lokacija Kidričevo 1.142 1.146 1.146 1.169 1.163 1.606 1.742 1.771 1.785 1.774
Lokacija Ruše 366 364 360 413 451 437 433 418 366 334
Lokacija Jesenice 256 253 269 272 271 294 328 324 336 369
Lokacija Ravne 142 142 120 126 131 131 141 147 152 158
Lokacija Štore 74 83 76 99 103 107 119 124 135 152
Neposredni odjemalci skupaj 1.981 1.988 1.971 2.079 2.119 2.575 2.763 2.783 2.775 2.786
Elektro Celje 1.539 1.579 1.564 1.615 1.683 1.715 1.754 1.816 1.866 1.923
Elektro Gorenjska 753 763 753 785 799 830 881 866 918 952
Elektro Ljubljana 2.891 3.017 3.014 3.058 3.140 3.260 3.420 3.539 3.709 3.825
Elektro Maribor 1.590 1.638 1.678 1.725 1.772 1.829 1.906 1.910 1.966 2.030
Elektro Primorska 1.140 1.227 1.236 1.259 1.289 1.314 1.355 1.426 1.556 1.624
Distribucija skupaj 7.912 8.224 8.245 8.442 8.683 8.947 9.315 9.557 10.015 10.355
Skupaj 9.893 10.212 10.215 10.521 10.802 11.522 12.078 12.340 12.790 13.140
38/39
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
3.10.5.
Obremenitve
prenosnega omrežja
S priključitvijo 2. UCTE sinhrone cone so na območju JV Evrope nastali presežki cenovno ugodne
električne energije, ki jih trgovci plasirajo na področja z višjo ceno. Zaradi ustrezne geografske
lege Slovenije, ki pomeni nekakšen vezni člen med JV Evropo in Italijo, se pretoki končujejo prek
našega elektroenergetskega omrežja, zato so spremembe za EES Slovenije še toliko bolj izrazite.
Fizični pretoki skozi slovensko prenosno omrežje proti Italiji so bili leta 2006 manjši kakor leta
2005, kljub temu pa je moral Eles sedemnajstkrat sprožiti pentalateralno proceduro, ker so
povečani pretoki ogrožali zanesljivost delovanja slovenskega prenosnega omrežja.
Pretok električne energije v smeri proti Italiji se je leta 2006 v primerjavi z letom prej zmanjšal
za 32,5 odstotka, pretok električne energije iz smeri Hrvaške pa se je zmanjšal za 14,1
odstotka. Ob tem se je pritok električne energije iz smeri Avstrije znižal za 38,2 odstotka,
kar jasno kaže na odvisnost razmer v EES Slovenije od sprememb v drugih elektroenergetskih
sistemih. Te globalne spremembe so povzročile bistvene spremembe pretokov električne
energije na mejah EES Slovenije s tujimi elektroenergetskimi sistemi.
3.10.6.
Financiranje dejavnosti sistemskega
operaterja prenosnega omrežja
Gospodarska javna služba sistemskega operaterja prenosnega omrežja je regulirana dejavnost.
Vse naloge in dejavnosti, ki sestavljajo javno službo, se financirajo iz cene za uporabo
elektroenergetskih omrežij, ki jo plačujejo končni odjemalci v Sloveniji, in iz cene, ki jo plačujejo
uporabniki čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ter iz drugih virov.
Cena za uporabo elektroenergetskih omrežij je sestavljena iz dveh delov:
- za prvi del (ki ga sestavlja del omrežnine za prenosno omrežje, del za sistemske storitve,
del za posebne sistemske storitve in del za uporabo prenosnih zmogljivosti čezmejnih
povezovalnih vodov) je pristojna Javna agencija RS za energijo (AGEN-RS),
- za drugi del (ki ga sestavljajo dodatek za prednostno dispečiranje, za delovanje agencije in
dodatek za evidentiranje pogodb na organiziranem trgu z električno energijo) pa je pristojna
vlada RS oziroma Ministrstvo za gospodarstvo.
Struktura cene za uporabo prenosnega omrežja, za katero je pristojna AGEN-RS, je določena
v Aktu o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev
omrežnine za elektroenergetska omrežja, iz katerega izhaja, da je:

- del omrežnine za prenosno omrežje namenjen pokrivanju stroškov izvajanja naslednjih
dejavnosti:
• vodenje, obratovanje in vzdrževanje prenosnega omrežja,
• razvoj prenosnega omrežja, ki omogoča dolgoročno kakovostno oskrbo z električno
energijo brez omejitev,
• pokrivanje tehničnih izgub električne energije v prenosnem omrežju.
- del omrežnine za sistemske storitve, namenjen pokrivanju stroškov zagotavljanja zadostnih
pogojev, ki omogočajo zanesljivo oskrbo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema,
- del omrežnine za posebne sistemske storitve, namenjen zagotavljanju izvajanja sistemskih
storitev, in sicer zadostne proizvodnje jalove električne energije,
- del omrežnine za uporabo prenosnih zmogljivosti čezmejnih povezovalnih vodov, namenjen
pokrivanju stroškov poravnalnega sklada sistemskih operaterjev prenosnih sistemov v Evropi
(mehanizma CBT) ter vodenja in obratovanja prenosnega omrežja pri čezmejnih izmenjavah.
Poleg navedenih elementov za obračun uporabe prenosnega omrežja Eles pridobiva prihodek tudi
iz poravnalnega mehanizma CBT in s prodajo čezmejnih prenosnih zmogljivosti na dražbah.
Elemente cene za uporabo prenosnega omrežja Eles zaračunava upravičenim odjemalcem, ki
so priključeni na prenosno omrežje, ter sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja. Pri
obračunu uporabe prenosnega omrežja podjetij za distribucijo pri delu omrežnine za prenosno
omrežje upošteva korekcijske dejavnike, ki uravnavajo objektivno pogojene različne stroške
posameznih sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja in enake cene za uporabo omrežij,
zaračunane končnim porabnikom električne energije na celotnem ozemlju Slovenije.
Metoda regulacije, ki jo je Agencija za energijo opredelila v sprejetih aktih, je metoda cenovne
kape oziroma zamejene cene. Zamejena cena je določena na podlagi kalkulacije potrebnega
prihodka, upoštevaje upravičene stroške Elesa, zahtevano povečanje produktivnosti in stopnjo
inflacije.
Konec leta 2005 je AGEN-RS določila regulativni okvir za obdobje 2006-2008, v katerem se
omrežnina za prenosno omrežje ne bo spreminjala. Decembra je znižala del omrežnine za
sistemske storitve leta 2007 za 37,61 odstotka. Prihodki za sistemske storitve bodo zaradi tega
nižji od odhodkov za izvajanje slednjih.
3.10.7.
Vzdrževanje prenosnega omrežja
Eles je odgovoren za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja elektroenergetskega
omrežja na 400, 220 in 110 kV napetostnem nivoju. Ob tem skrbi za usklajeno delovanje s
sosednjimi omrežji, povezanimi v interkonekcijo UCTE.
Elektroenergetsko omrežje vsebuje 1.692,5 kilometra daljnovodov in 8 energetskih
40/41
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
transformatorjev na 110 kV napetostnem nivoju, 328,1 kilometra daljnovodov in 10 energetskih
transformatorjev na 220 kV napetostnem nivoju in 508,2 kilometra daljnovodov in 9 energetskih
transformatorjev na 400 kV napetostnem nivoju.
Elektroenergetski sistem Slovenije je dobro povezan tudi s sosednjimi elektroenergetskimi
sistemi. Z Avstrijo nas povezujeta dva 400 kV daljnovodna sistema in 220 kV daljnovod, z Italijo
400 kV daljnovod in 220 kV daljnovod, s Hrvaško trije 400 kV daljnovodni sistemi, dva 220 kV
daljnovoda in trije 110 kV daljnovodi, medtem ko med Madžarsko in Slovenijo ni daljnovodnih
povezav.
Zanesljivost prenosnega elektroenergetskega omrežja je v veliki meri odvisna od kakovosti
vzdrževanja. Da bi dosegli visoko kakovost vzdrževanja, je potrebno natančno načrtovanje,
dobro vzdrževanje baze podatkov in uporaba sodobnih analitičnih računalniških orodij in
programov, s katerimi je mogoče v vsakem hipu preveriti in analizirati obstoječe stanje in
dogajanje v prenosnem omrežju.
Uvedba novih tehnologij omogoča večjo preglednost, učinkovito spremljanje naprav in njihovo
Slovensko prenosno omrežje
na 400 in 200 kV napetostnem nivoju

vzdrževanje, kar se odraža v povečani zanesljivosti in boljši obratovalni pripravljenosti naprav
ter zmanjševanju stroškov, saj se zaradi učinkovitega nadzora zmanjšuje število izpadov
daljnovodov, kot posledica okvar visokonapetostnih naprav.
Prav zato je bilo leta 2006 manj intervencijskih posegov in več rednega vzdrževanja za
zagotavljanje zanesljivosti prenosa električne energije.
3.10.8.
Razvoj in investicije
Naloga Elesa po energetskem zakonu (EZ) je, da vsaki dve leti obnovi načrt razvoja prenosnega
omrežja za desetletno obdobje in ga preda ministrstvu, ki je pristojno za energetiko oziroma v
pregled in v potrditev vladi RS.
Načrt razvoja prenosnega omrežja v Republiki Sloveniji od leta 2005 do 2014 je bil sprejet aprila
2005 in pomeni osnovni usmerjevalni dokument investiranja v Elesu.
Razvojni načrt upošteva zakonitosti porabe električne energije v preteklosti, obstoječe stanje
omrežij, zakonitosti trga z električno energijo, kriterije Evropske unije in evropskih združenj o
interkonekciji električnih omrežij ter predvidevanja o proizvodnji in odjemu v prihodnje.
Namen tega dokumenta je tudi seznaniti vse odjemalce prenosnega omrežja s trenutnim
stanjem ter predvidenim razvojem v naslednjem desetletnem obdobju in jim tako omogočiti
enake možnosti na trgu z električno energijo. Vpetost slovenskega prenosnega omrežja v
skupno evropsko interkonekcijo UCTE ima močan vpliv na razvojne odločitve. Vse obveznosti,
ki izhajajo iz interkonekcije, ter obveznosti in priporočila združenja evropskih operaterjev
prenosnih omrežij (ETSO) je namreč prav tako treba vključiti v razvojni načrt. Ena od teh
pomembnih obveznosti so napovedi prenosnih zmogljivosti interkonekcijskih vodov, ki jih
predlaga slovenski operater za naslednjih pet let.
Obvezujoče izhodišče je tudi napoved porabe električne energije (53. člen EZ), ki mora biti
upoštevana pri pripravi razvojnega načrta. Med priporočljiva izhodišča štejemo tudi delne
študije in raziskave v obdobju od predhodne različice Načrta razvoja, ki vsebujejo pomembne
ugotovitve in izhodišča za obnovitev celostnega načrta razvoja prenosnega omrežja.
Z odpiranjem notranjega evropskega elektroenergetskega trga, skladno z evropsko zakonodajo,
so nastala nova razmerja v elektroenergetskem sektorju. Organizacijske strukture in modeli
novo nastalih trgov se razlikujejo v podrobnostih, v temeljih pa so enaki. Slovenija kot članica
EU sledi vsem spremembam in skuša organizirati učinkovit trg z električno energijo.
Prenosno omrežje ima pomembno vlogo pri stabilnem trgu z električno energijo in s tem
postaja Eles skupaj z organizatorjem elektroenergetskega trga dejavnik, ki zagotavlja razvoj
trga z električno energijo. Zato je pri snovanju razvojnega načrta treba gledati na razvoj
prenosnega omrežja drugače kot v preteklosti. Ker je energetski trg nepredvidljiv in dinamičen,
42/43
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
mora biti prenosno omrežje sposobno odzivati se z nezmanjšano zanesljivostjo delovanja na
morebitne hitre spremembe na strani proizvodnje ali strani porabe ter tranzite, v skladu z
zahtevami interkonekcije UCTE.
Leta 2006 je bil izdelan predlog novelacije Načrta razvoja prenosnega omrežja v Republiki
Sloveniji za obdobje od leta 2007 do 2016 in januarja 2007 predložen v presojo Ministrstvu za
gospodarstvo.
Med že dokončane ključne razvojne projekte gre šteti RTP Koper 110/35/20 kV - dokončanje
rekonstrukcije 110 kV stikališča, dogradnjo transformacije v RTP 400/110kV Okroglo, zgraditev
2 x 110 kV daljnovoda Toplarna-Polje-Beričevo in rekonstrukcijo 2 x 110 kV daljnovoda
Gorica-Divača (odseka Sežana-Divača in Gorica-Vrtojba). Sprejeta je bila uredba o državnem
lokacijskem načrtu za 2 x 400 kV daljnovod Beričevo-Krško. Izvedene so bile priprave gradnje
za številne elektroenergetske prenosne objekte, ki so predvideni v Načrtu razvoja prenosnega
omrežja. Zgraditev 2 x 110 kV daljnovoda Toplarna-Polje-Beričevo je omogočila sklenitev
110 kV ljubljanske zanke, s čimer je zagotovljeno dvostransko napajanje slovenske prestolnice.
Z zgraditvijo dvosistemskega 400 kV daljnovoda Beričevo-Krško bo sklenjena 400 kV zanka
na slovenskem ozemlju in s tem zagotovljena večja zanesljivost obratovanja celotnega
slovenskega elektroenergetskega sistema. Postavitev novega transformatorja v 400/110 kV
RTP Okroglo povečuje zanesljivost napajanja širše Gorenjske in Ljubljane. Z dokončanjem
prvega oklopljenega stikališča v slovenskem prenosnem omrežju 110 kV RTP Koper so
izboljšane napetostne razmere na širšem obalnem območju. Izvedena rekonstrukcija 2 x 110 kV
daljnovoda Gorica-Divača na odsekih Sežana-Divača in Gorica-Vrtojba, ki se bo leta 2007
nadaljevala z gradnjo odseka Vrtojba-Sežana, bo povečala zanesljivost oskrbe z električno
energijo severne Primorske, omogočila bo rast porabe na tem območju in tudi vključitev črpalne
hidroelektrarne Avče. Prav tako je načrtovana 400 kV povezava s sosednjo Madžarsko na
relaciji Cirkovce–Pince, s čimer bo Slovenija pridobila daljnovodne povezave z vsemi sosednjimi
državami, proučuje pa se tudi možnost dodatne 400 kV povezave z Italijo na relaciji Okroglo–
Udine.
Kot del investicijskega procesa so bile leta 2006 opravljene tudi številne dejavnosti priprave
gradenj. Za vse objekte, ki so v postopku priprave gradnje, je bila izdelana obsežna projektna,
prostorska in okoljevarstvena dokumentacija, izvedeno je bilo veliko različnih raziskav in
usklajevanj. Sklenjeno je bilo veliko služnostnih pogodb, izvedenih je bilo več pogajanj z lastniki
zemljišč za sklenitev služnostnih pogodb; izvedeni so bili tudi postopki ustanovitve služnosti v
javno korist. Pridobljena so bila potrebna gradbena dovoljenja, ki so omogočila gradnjo naštetih
objektov.
Za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo–Krško je bila na podlagi sprejete uredbe vlade RS o državnem
lokacijskem načrtu pridobljena, preverjena in obdelana večina podatkov o zemljiščih in njihovih
lastnikih, prenovljen je bil tudi proces priprave služnostnih pogodb za ta objekt.
Za daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince in RTP 400/110 kV Cirkovce je bilo opravljeno

usklajevanje in posredovanje na upravnih organih tako, da je julija vlada RS sprejela sklep o
izbiri najustreznejše različice in izdelavi predloga državnega lokacijskega načrta, pri tem so
bili kolikor je bilo mogoče upoštevani predlogi lokalnih skupnosti. Občina Videm se z izbrano
različico ni strinjala, zato je bilo izvedenih več ogledov, zbiranj podatkov in preverjanj ter
usklajevanj o opredelitvi ustreznejše trase.
Za daljnovod 2 x 110 kV Beričevo–Trbovlje je bil na podlagi sklepa vlade RS o potrditvi
predlagane različice izdelan predlog državnega lokacijskega načrta, ki je bil skupaj s
strokovnimi podlagami javno razgrnjen decembra; v času razgrnitve je bilo podanih več
predlogov in pripomb za spremembo trase.
Eles je s pomočjo študij proučil možnosti za vključitev prečnih transformatorjev v RTP Divača
v 400 kV daljnovod Divača–Redipuglia in 220 kV daljnovod Divača–Padriče. Ugotovljeni so
bili bistveni pozitivni učinki vgradnje regulacijskih transformatorjev na meji Slovenija-Italija.
Ekonomski učinki vgradnje transformatorja za regulacijo pretokov moči v RTP Divača so
neposredno znižanje obratovalnih stroškov Elesa ter potencialnih stroškov po možnih razpadih
omrežja, prav tako pa tudi možnosti povečanja trženja prenosnih zmogljivosti omrežja. Slabosti
vgradnje regulacijskega transformatorja so zanemarljive; transformator ima svoje lastne izgube,
ki pa so precej manjše od zmanjšanja izgub v celotnem prenosnem omrežju. Vgradnja prečnega
transformatorja tako velike moči in regulacijskega obsega je draga investicija, ki pa ima visoko
stopnjo donosnosti. Investicija bo predvidoma končana leta 2008.
3.10.9.
Investicijska vlaganja
Eles je leta 2006 vložil v investicije in rekonstrukcije prenosnega omrežja več kakor 9 milijard
tolarjev (38 milijonov evrov). Večje naložbe so zgraditev daljnovoda in kablovoda 2 x 110 kV
Toplarna-Polje-Beričevo s pripadajočimi 110 kV polji v RTP Beričevo, dograditev transformacije
300 MVA v RTP 400/110 kV Okroglo, posodobitev sistema za vodenje in nadzor EES, prenove,
ki uvajajo sodobnejše tehnologije in s tem večjo zanesljivost obratovanja in posledično nižje
stroške vzdrževanja, zamenjava najbolj kritičnih elementov v sistemu. Prav tako pomembne
so rekonstrukcija 2 x 110 kV daljnovoda Gorica-Divača na odsekih Divača-Sežana in Gorica-
Vrtojba, zamenjava visokonapetostnih naprav v 110 kV RTP Maribor, RTP Pivka, RTP Selce in
RTP Beričevo, dokončanje rekonstrukcij v RTP Koper in RTP Kidričevo, ter delne obnove 220 kV
daljnovoda Oberseilach-Podlog z vgradnjo OPGW, 220 kV daljnovoda Divača-Pehlin, 110 kV
daljnovoda Kleče-Beričevo, Beričevo-Domžale in Kleče-Domžale ter sanacije posameznih
stebrov zaradi plazenja na 220 kV daljnovodu Beričevo-Podlog in 110 kV daljnovodu
Šoštanj-Podlog I in II.
44/45
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
Izveden je bil končni del investicije republiški center vodenja in poslovno informacijski sistem
(RCV in PIS), ki pomeni povezovanje tehničnega sistema vodenja s poslovnim segmentom
dejavnosti, ki podpirajo izdelavo obračunov v zvezi s pogodbami za električno energijo.
V okviru obnove komandne stavbe Beričevo je bil dokončan projekt prometne ureditve dostopa
do OCV Beričevo in pridobljena vsa potrebna soglasja. Na sistemu daljinskega vodenja in
upravljanja EES Slovenije so se nadaljevale dejavnosti na projektu uvajanja novih tehnologij in
rešitev, ki omogočajo lažjo izmenjavo podatkov med zunanjimi aplikacijami in sistemom EMS.
Pomembnejša vlaganja na področju obnove sistema vodenja, zaščite in meritev ter obnove
sekundarnih sistemov :
- v RTP Beričevo so bile izvedene razširitve optične infrastrukture za 110 kV,
- v RTP Okroglo je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, postavitev postajnega in
daljinskega sistema vodenja ter izvedeno funkcionalno in zagonsko preizkušanje zveznega
polja 400 kV,
- v RTP Koper so bili izvedeni vsi zagonski in funkcionalni preizkusi na celotni sekundarni
opremi novega stikališča GIS,
- v RTP Kidričevo je bil končan projekt vgradnje naprav za prenos kriterija distančne zaščite ter
izvedeni zagonski in funkcionalni preizkusi,
- v RTP Jeklarna je bilo izvedeno parametriranje računalnika polja ter funkcionalni in zagonski
preizkusi za novi transformator,
- za HE Vrhovo je bila izvedena nabava opreme vodenja in zaščite ter opravljeno funkcionalno
preizkušanje sekundarne opreme,
- za RTP Lipa, RTP Ravne, RTP Pivka in RTP Vrtojba je bila izdelana izvedbena projektna
dokumentacija in omare sekundarnih sistemov,
- v RTP Selce so bili izvedeni funkcionalni in zagonski preizkusi sekundarne opreme,
- v RTP Maribor je bila vgrajena enota PMU v zvezno polje 400 kV.

Realizacija investicij v letu 2006
Investicije v osnovna sredstva
Realizacija
2005
Načrt
2006
Realizacija
2006
Indeks
r06/ln06
v tisoč SIT
Indeks
r06/r05
1 2 3 4 5(4/3) 6(4/2)
1. Daljnovodi 1.214.265 3.745.000 4.536.692 121 374
a - 400 kV 92.647 716.000 263.015 37 284
b - 220 kV 242.824 315.000 491.787 156 203
c - 110 kV 878.794 2.714.000 3.781.890 139 430
2. RTP, RP 2.407.601 2.504.000 2.542.996 102 106
a - 400/x kV 760.404 1.230.000 1.349.839 110 178
b - 220/x kV 15.246 12.000 14.628 122 96
c - 110/x kV 1.631.951 1.262.000 1.178.529 93 72
3. Centri vodenja 120.301 758.000 95.906 13 80
4. Sekundarna oprema (meritve, zaščita) 1.064.500 1.135.000 704.398 62 66
5. Telekomunikacije 925.449 950.000 320.300 34 35
6. Računalniška oprema 452.242 645.655 334.981 52 74
7. Poslovne stavbe 72.854 110.000 5.377 5 7
8. Uvedba novih tehnologij 77.744 100.000 210.720 211 271
9. Male investicije 404.771 521.111 370.838 71 92
10. Skupaj 6.739.726 10.468.766 9.122.210 87 135
Investicije
180.000
5.780 5.407 6.740 9.122 16.999
160.000
140.000
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
v mio SIT 2003 2004 2005 2006 načrt 2007
46/47
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
3.10.10.
Telekomunikacije
Elektroenergetski sistem sodi med tehnološko najzahtevnejše sisteme in potrebuje za učinkovito
delovanje zmogljivo in zanesljivo telekomunikacijsko informacijsko podporo. Za zadovoljitev teh
zahtev je Eles tudi leta 2006 nadaljeval z gradnjo specializirane namenske telekomunikacijske
infrastrukture, saj le lastna telekomunikacijsko–informacijska podpora poslovnim procesom
zagotavlja varno in zanesljivo delovanje EES ter omogoča učinkovito poslovanje podjetja.
Eles je že leta 1996 začel graditi novo zmogljivo in zanesljivo telekomunikacijsko omrežje,
katerega osnovno infrastrukturo sestavlja več kakor tisoč kilometrov optičnih vodnikov v obliki
optičnih zank v različnih tehnologijah gradnje, kot so OPGW, OPRW, OPCC in ADSS.
To omrežje - skupaj z več kakor 70 vozlišči po vsej Sloveniji in sodobnimi telekomunikacijskimi
napravami (SDH/DWDM, IP/VPN MPLS, FMX, napajalnimi sistemi) - omogoča neposredni nadzor
in upravljanje elementov energetskega sistema ter posameznih elektroenergetskih objektov
iz območnih centrov vodenja (OCV) oziroma iz republiškega centra vodenja (RCV) za celotno
Slovenijo.
Sodobne telekomunikacijske naprave in omrežje zagotavljajo prenos podatkov za neposredni
nadzor elementov energetskega sistema in elektroenergetskih objektov iz republiškega centra
in področnih centrov vodenja.
Pri izvajanju storitev Eles upošteva priporočila ITU (International Telecommunication Union),
CIGRE in TMN (Telemanagement) Foruma; to pomeni zgraditev sodobne, enotne in učinkovite
konvergenčne IP/xWDM podstati za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev (EKS) za
potrebe vodenja in upravljanja energetskega sistema in tudi za zunanje odjemalce.
Leta 2006 so bili končani naslednji pomembni projekti:
- končanje štajersko–dolenjske DWDM hrbtenice: RCV–RTP Podlog–HE Dravograd–RTP Maribor–
RTP Krško–TE Trbovlje–RTP Beričevo–RCV,
- inštalacija XDM vozlišč v okviru projektov PEE v objektih RTP Vrtojba (XDM 100) in RTP Koper
(XDM 1000),
- rekonfiguracija štajerske SDM - 4 zanke,
- vključitev SDM-4 v RTP Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica,
- nadgradnja hrbteničnega IP/MPLS omrežja v obstoječih objektih in postavitev novih vozlišč,
- RedCell Management Center – nadzor TK opreme,
- naročilo in dobava opreme DCN (enovit nadzor upravljalskih sistemov vseh elementov v TK
omrežju),
- zemeljski optični vodnik OCV Gorica–RTP Kromberk,
- montaža OPGW Podlog–Obersielach,
- vnos podatkov modulov »Kabli«; »SDH« in »FMX« v inventurni sistem TMN.

Poleg omenjenih nalog je bila izvedena še prenova poslovnih procesov v telekomunikacijah,
razvoj nadzornih sistemov (DCN), razvoj informacijske podpore EKS po storitvenemu
modelu eTOM, standardizacija opreme in omrežij ter priprave za izdelavo novega petletnega
načrta razvoja telekomunikacij za obdobje 2007 do 2012. Izdelane so bile tudi usmeritve za
konsolidacijo EKS s IP/xWDM omrežjem.
3.10.11.
Informacijski sistem
Informacijski sistem (IS) v Elesu temelji na naprednih informacijskih orodjih in tehnologijah ter
vsebuje sodobne rešitve, ki jih potrebujejo uporabniki pri svojem delu.
Leta 2006 so bili uspešno končani projekti, ki jih prinaša vzpostavitev storitveno usmerjene
arhitekture (SOA – Service Oriented Architecture).
V celoti je bil uspešno koordiniran in izveden projekt prehoda na evro, kar je zagotovilo
stabilno delovanje uporabniškega okolja, ki je nujno in nepogrešljivo orodje pri obvladovanju
kompleksnega poslovnega okolja v podjetju.
Sočasno s splošnimi dejavnostmi so bili v IS zastavljeni projekti, ki oblikujejo prihodnje
smernice njegovega razvoja, kot je začetek projekta vzpostavitve enotne tehnične evidence
(ETE), ki je ključni projekt pri uvajanju servisno usmerjenega informacijskega sistema. Omenjeni
projekt je vključen v bistvenih področjih poslovanja Elesa in omogoča bolj odprto in pregledno
razvojno podstat, ki je izrazito uporabniško usmerjena.
Poleg omenjenih projektov, ki so vključevali dejavnosti na večjem delu IS, je nemoteno potekalo
tekoče vzdrževanje in prilagajanje IS spremembam poslovnega procesa Elesa.
V računalniški infrastrukturi je bil vzpostavljen sistem, ki je namenjen zagotavljanju velike
razpoložljivosti dostopnosti do podatkov in podpira delovanje IS.
Začela se je tudi posodobitev aplikacijskih strežnikov za potrebe poslovnih procesov; testna
faza uvedbe je končana, sedaj poteka uvajanje v produkcijsko delovanje.
Izvedena je bila nadgradnja strojne in programske opreme IS za elektronsko podporo poštnih
storitev.
Začela se je uvedba navidezne infrastrukture za strežniška okolja, ki je prilagojena tudi za
koncept neprekinjenega delovanja. Navidezna infrastruktura bo prispevala k zagotavljanju
visoke razpoložljivosti informacijskih sistemov in racionalni uporabi strojne opreme.
Uveden je bil nov IS za protivirusno zaščito in zaščito proti zlonamerni kodi na uporabniških
delovnih postajah; z uvedbo te storitve smo zagotovili večjo varnost uporabnikov pred
zlonamerno programsko kodo.
Izboljšana in posodobljena je bila storitev beleženje in odprava napak (podpora uporabnikom).
Posodobljen je bil sistem za varnostno kopiranje, sistem za varen dostop za delo od doma,
48/49
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
sistem za nadzor omrežja poslovnega sistema in nadgrajen sistem za neprekinjeno delovanje
IS. Posodobljen je bil tudi centralni diskovni sistem, kar pomeni hitrejšo odzivnost in večjo
zmogljivost centralnega diskovnega polja.
Za potrebe napajanja poslovne informacijske opreme na lokaciji RTP Podlog sta bila nameščena
dva dodatna sistema za neprekinjeno napajanje informacijske infrastrukture.
3.11.
Finančna analiza poslovanja
3.11.1.
Osnove poslovanja leta 2006
Poleg določil energetskega zakona so bile leta 2006 normativne osnove poslovanja naslednje:
- akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev
omrežnine za elektroenergetska omrežja, skupaj s prilogami ter Sklepa o določitvi omrežnine
za uporabo elektroenergetskih omrežij. Oboje je izdala in objavila Javna agencija RS za
energijo (Uradni list RS, št. 121/05),
- uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih
proizvajalcev električne energije (Ur. l. RS, št. 25/02),
- sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev
električne energije (Uradni list RS, št. 8/04 in 75/06),
- sklep Vlade RS št. 312-02/2001-10, z dne 21. 9. 2004 (premija za Termoelektrarno Toplarno
Ljubljana za obdobje 2005-2007), sklep Vlade RS št 36001-2/2006/9 z dne 6. 7. 2006 ter
sklep Vlade RS št 36001-5/2006/5 z dne 13. 12. 2006,
- sklep pristojnega ministrstva, št. 312-36/2001-19-05, z dne 25. 11. 2004 (premija za
termoelektrarno Trbovlje za leto 2005), ki je s podpisom aneksa veljal tudi za leto 2006,
- sklep pristojnega ministrstva za višino subvencije za prednostno dispečiranje, ki jo Eles
plačuje podjetjem za distribucijo električne energije,
- pogodba za HE Golica ter
- poravnalni mehanizem CBT za leto 2006.
Iz naslova poslovanja z električno energijo so bili ustvarjeni prihodki iz:
- uporabe prenosnega omrežja s strani neposrednih odjemalcev, priključenih na prenosno
omrežje ter podjetij za distribucijo električne energije,
- uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti na slovensko-hrvaški meji,
- čezmejnih pretokov električne energije po obračunu poravnalnega mehanizma CBT,
- prodaje električne energije iz naslova uravnovešanja EES Slovenije,

- obračunov odstopanj realizacije od voznih redov bilančnih skupin ter
- izvedenih avkcij čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ),
in stroški za:
- zagotavljanje sistemskih storitev doma in v tujini,
- plačevanje premij proizvajalcem s statusom kvalificiranega proizvajalca ter proizvajalcem
s pravico do prednostnega dispečiranja, ki so se odločili za samostojno prodajo; odkupa
električne energije od kvalificiranih proizvajalcev leta 2006 ni bilo,
- plačevanje premij in subvencij podjetjem za distribucijo na temelju njihove obveznosti do
odkupa ali plačila premij kvalificiranim proizvajalcem, priključenim na distribucijsko omrežje,
- Javno agencijo RS za energijo in Borzen na temelju realiziranega odjema neposrednih
odjemalcev, priključenih na prenosno omrežje,
- nakup električne energije za pokrivanje izgub v prenosnem omrežju,
- nakupe električne energije iz naslova uravnovešanja EES Slovenije,
- HE Golica ter
- plačilo provizij Borzenu iz naslova izvajanja avkcij ter provizij za Elesove čezmejne prodaje
električne energije.
3.11.2.
Prihodki in odhodki
iz naslova uporabe prenosnega omrežja
Iz naslova poslovanja z električno energijo je Eles ustvaril 39.019 milijonov tolarjev prihodkov.
Prihodki
v milijonih SIT
2006
Prihodki iz naslova uporabe prenosnega omrežja 29.826
Prihodki iz naslova tranzita in prenosa električne energije 2.717
Prihodki izravnave in prodaje čezmejnih zmogljivosti 6.477
Skupaj 39.019
Eles največ prihodkov dobi s prodajo svojih storitev domačim uporabnikom, za katere določata
tarife oziroma cene Agencija za energijo in vlada RS. V prihodkih za uporabo omrežja so zajeti
prihodki omrežnine, prihodki za pokrivanje stroškov sistemskih storitev, stroškov prednostnega
dispečiranja, stroškov Agencije za energijo in organizatorja trga.
50/51
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
Iz prihodkov je Eles poravnal 22.924 milijonov tolarjev stroškov za nemoteno delovanja
elektroenergetskega sistema.
Odhodki
v milijonih SIT
2006
Materialni stroški uporabe prenosnega omrežja 16.459
Stroški storitev 6.276
Agencija in Borzen 189
Skupaj 22.924
V nabavni vrednosti prodanega blaga so zajeti stroški nakupa električne energije za pokrivanje
izgub v prenosnem omrežju, stroški iz naslova prednostnega dispečiranja in stroški izravnave.
Glavnino stroškov storitev tvorijo stroški sistemskih storitev.
Razlika med prihodki in odhodki je namenjena pokrivanju stroškov delovanja in vzdrževanja,
amortizacije ter kapitalskih stroškov Elesa. Leta 2006 je bilo za te namene na voljo 16.095
milijonov tolarjev.
3.11.3.
Izkaz poslovnega izida
in premoženjsko stanje
Eles je leto 2006 končal s čistim poslovnim izidom v višini 7.183,9 milijona tolarjev (29,9
milijona evrov), ki ga sestavljajo:
- 8.475,9 milijona tolarjev rezultat iz rednega poslovanja,
- 719,6 milijona tolarjev rezultat finančnega izida in
- 6,6 milijona tolarjev rezultat poslovnega izida zunaj rednega delovanja.

Izkaz poslovnega izida v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 in načrtom 2006
v milijonih SIT
2005 2006 Načrt 2006 R06/R05 R06/N06
1 2 3 4(2/1) 5(2/3)
1. Poslovni prihodki 37.134,9 44.015,7 32.377,6 119 136
2. Poslovni odhodki 35.187,9 35.539,8 32.373,2 101 110
3. Poslovni izid (1-2) 1.947,0 8.475,9 4,4 435
4. Finančni prihodki 334,3 752,6 150,0 225 502
5. Finančni odhodki 57,1 33,0 30,0 58 110
6. Finančni izid (4-5) 277,2 719,6 120,0 260 600
7. Drugi prihodki 4,0 11,3 283
8. Drugi odhodki 4,7
9. Posl. izid zunaj rednega delovanja (7-8) 4,0 6,6 165
10. Davek iz dobička 911,6 1.169,4
11. Odloženi davki 836,7 -848,7
12. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (3+6+9-10+11) 2.153,3 7.183,9 124,4 334 5.775
Prihodki
Leta 2006 je Eles ustvaril 44.779,6 milijona tolarjev celotnih prihodkov, ki za 38 odstotkov
presegajo načrtovane in so za 19 odstotkov višji od ustvarjenih v letu 2005. Povečanje
prihodkov v primerjavi s preteklim letom je predvsem rezultat povečanih prihodkov od prodaje
čezmejnih prenosnih zmogljivost in odprave rezervacij, oblikovanih v preteklih letih, iz naslova
potencialnih obveznosti do partnerjev iz tujine in dela rezervacij za poravnavo morebitnih
odškodnin ob izpadih prenosnega omrežja na podlagi sporazuma članic UCTE.
Poslovni prihodki
so večinoma prihodki iz naslova poslovanja z električno energijo (njihov delež v celotnih
prihodkih je 87,1 odstotka) in so bili leta 2006 uresničeni v višini 44.015,7 milijona tolarjev.
Načrtovane presegajo za 36 odstotkov, od doseženih v minulem letu pa so višji za 19
odstotkov. Od načrtovanih se razlikujejo za prihodke, ustvarjene s prodajo čezmejnih prenosnih
zmogljivosti na dražbah, ter prihodke iz naslova obračuna odstopanj od voznih redov, ki niso
bili načrtovani. Tudi v primerjavi z letom 2005 so opazna povečanja istih kategorij prihodkov.
Poslovni prihodki iz drugih storitev Elesa so bili doseženi v višini 1.219,1 milijona tolarjev in
pomenijo 2,7 odstotka vseh prihodkov. Načrtovane presegajo za 42 odstotkov, ustvarjene v letu
2005 pa za 13 odstotkov. Sestavljajo jih prihodki od prodaje presežkov telekomunikacijskih
52/53
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
zmogljivosti, prihodki od najemnin, prihodki od prodaje odpadnega materiala ter prihodki od
drugih storitev Elesa.
Prihodki iz usredstvenih lastnih storitev predstavljajo storitve za izvajanje investicij, doseženi
pa so bili v višini 271,5 milijona tolarjev, kar je 41 odstotkov več kot v preteklem letu in tudi za
9 odstotkov več od načrtovanih, saj je bilo opravljeno več lastnih storitev, kot je bilo načrtovano.
Drugi poslovni prihodki so dosegli 3.502,4 milijona tolarjev in niso bili načrtovani. Večino
sestavljajo prihodki od odprave rezervacij (3.429,4 milijona tolarjev), prihodki od vračil preveč
plačanih nadomestil za stavbna zemljišča in prihodki od prodaje osnovnih sredstev.
Finančni prihodki
so bili načrtovani v višini 150 milijonov tolarjev (prihodki od obresti), doseženi pa so v višini
752,6 milijona tolarjev, kar je 125 odstotkov več kot leta 2005 in 402 odstotka več, kot je bilo
načrtovano. Finančne prihodke sestavljajo v večini prihodki od obresti (411,2 milijona tolarjev)
in izplačilo dividend (318,7 milijona tolarjev).
Drugi prihodki
so ustvarjeni v znesku 11,3 milijona tolarjev – to so predvsem prihodki iz naslova odškodnin,
prejetih od zavarovalnic.
Odhodki
Celotni odhodki leta 2006 so 35.577,5 milijona tolarjev. V primerjavi z letnim načrtom so višji za
10 odstotkov, v primerjavi z letom 2005 pa so višji za 1 odstotek.
Poslovni odhodki
ustvarjeni v višini 35.539,8 milijona tolarjev pomenijo 99,9 odstotka vseh odhodkov.
V primerjavi s preteklim letom so se povečali za 1 odstotek, v primerjavi z načrtom pa so bili
večji za 10 odstotkov.
Materialni stroški iz uporabe omrežja so znašali 16.499,5 milijona tolarjev in jih sestavljajo
stroški prednostnega dispečiranja, stroški za nakup izgub in stroški izravnave. V primerjavi z
letom 2005 so bili višji za 12 odstotkov zaradi višjih stroškov za nakup izgub (58 odstotkov), v
primerjavi z načrtom pa so bili višji za 28 odstotkov (nenačrtovani stroški nakupa elektrike za
izravnavo odstopanj).

Stroški porabljenega materiala so leta 2006 znašali 305,4 milijona tolarjev in pomenijo
0,8 odstotka vseh stroškov. V primerjavi s preteklim letom so višji za 14 odstotkov, načrt za leto
2006 pa presegajo za 13 odstotkov.
Stroški storitev so dosegli 8.573,1 milijona tolarjev in pomenijo 24,1 odstotka vseh odhodkov.
V primerjavi z letom 2005 so bili nižji za 3 odstotke, v primerjavi z načrtom pa za 11 odstotkov.
Glavnina teh stroškov so storitve upravljanja omrežja, ki so se zmanjšale zaradi ugodnejšega
nakupa električne energije za izvajanje sistemskih storitev prenosnega omrežja. Stroški
storitev za delovanje in vzdrževanje Elesa so 5 odstotkov nižji od načrtovanih in za 4 odstotke
zaostajajo za realizacijo leta 2005.
Stroški dela so znašali 4.133,5 milijona tolarjev in imajo v strukturi vseh odhodkov
11,6-odstotni delež; gibali so se v okviru načrtovanih za leto 2006. V primerjavi z letom 2005
so bili višji za 9 odstotkov predvsem zaradi večjega števila zaposlenih.
Odpisi vrednosti so bili ustvarjeni v višini 5.747,3 milijona tolarjev in pomenijo 16,1 odstotka
vseh odhodkov. V primerjavi z letom 2005 so bili večji za 10 odstotkov, v primerjavi z
načrtovanimi pa za 8 odstotkov. Poleg obračunane amortizacije (5.668,7 milijona tolarjev) so bili
oblikovani prevrednotovalni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih
sredstvih in prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih.
Drugi poslovni odhodki v višini 280,9 milijona tolarjev pomenijo 0,8 odstotka vseh odhodkov.
Leta 2006 dosegajo 12 odstotkov realizacije preteklega leta (oblikovane rezervacije za
potencialne obveznosti) in za 180 odstotkov presegajo načrtovane. Sestavljajo jih rezervacije
za poravnavo zamudnih obresti od potencialnih obveznosti, ki izvirajo iz nerešenih sodnih
in upravnih sporov, v katerih je Eles tožena stranka (178,7 milijona tolarjev), ter drugi stroški
(102,2 milijona tolarjev).
Finančni odhodki
so znašali 33 milijonov tolarjev. Njihov delež v vseh odhodkih je le 0,1 odstotka in so bili višji
od načrtovanih za 10 odstotkov, od ustvarjenih v letu 2005 pa so bili nižji za 42 odstotkov. V
primerjavi s preteklimi leti so ti stroški manjši, ker Eles ni najemal novih kreditov in se stopnja
zadolženosti znižuje. Davek od dohodka - po davčnem obračunu je znesek davka od dohodka
1.169,4 milijona tolarjev. Leta 2005 smo oblikovali terjatve za odložene davke od oblikovanih
rezervacij; zaradi odprave rezervacij so se znižale tudi terjatve za odložene davke.
54/55
Letno poročilo 2006

Poslovno poročilo
Bilanca stanja
V primerjavi s stanjem konec leta 2005 se je premoženje Elesa zmanjšalo za 35 odstotkov
oziroma za 55.089,5 milijona tolarjev predvsem zaradi prenovljenih SRS, ki spreminjajo metodo
vrednotenja finančnih naložb s kapitalske v nakupno metodo, in zaradi oddelitve naložbe v
Eles-Gen.
Zmanjšanje dolgoročnih finančnih naložb je vplivalo na spremembo strukture sredstev v
primerjavi z letom 2005. Povečal se je delež opredmetenih osnovnih sredstev (za 24,7 odstotne
točke), kratkoročnih finančnih naložb (za 3,3 odstotne točke) ter kratkoročnih poslovnih terjatev
(za 2,1 odstotne točke), znižal pa se je delež dolgoročnih finančnih naložb (za 32,1 odstotka).
V obveznostih se je zmanjšal delež kapitala (za 2,3 odstotne točke), delež rezervacij ter
dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev (za 0,6 odstotne točke) in delež dolgoročnih
obveznosti (za 0,3 odstotne točke), povečal pa se je delež kratkoročnih obveznosti (za 3,2
odstotne točke).
Struktura sredstev 2006
Neopredmetena dolgoročna sredstva,
opredmetena osnovna sredstva 69,9 %
Poslovne terjatve, aktivne
časovne razmejitve in zaloge 6,0 %
Dolgoročne finančne naložbe 14,4 %
Kratkoročne finančne naložbe
in denarna sredstva 9,7 %
Struktura obveznosti do virov sredstev 2006
Kapital 88,6 %
Obveznosti 8,0 %
Rezervacije 3,4 %

Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja kažejo, da kapital v celoti pokriva dolgoročna
sredstva, kratkoročna sredstva pa so dovolj visoka za pokrivanje kratkoročnih obveznosti.
V primerjavi z letom 2005 so se v stalnih sredstvih poleg dolgoročnih finančnih naložb
zmanjšale tudi dolgoročne poslovne terjatve (za odplačila dolgoročno danih stanovanjskih
posojil) in odložene terjatve za davek zaradi odprave rezervacij.
Na povečanje opredmetenih osnovnih sredstev so vplivala visoka investicijska vlaganja v
osnovna sredstva, ki so bila večja od popravkov vrednosti osnovnih sredstev.
Po slovenskih računovodskih standardih (SRS 2006) so se 1. januarja 2006 iz osnovnih sredstev
izločile naložbene nepremičnine. To so naložbe v stanovanja in počitniške zmogljivosti, ki jih
podjetje poseduje za oddajanje v najem.
Med kratkoročnimi sredstvi so se zmanjšale zaloge za porabo materiala na zalogah. Aktivne
časovne razmejitve so se zmanjšale zaradi zmanjšanja vnaprej plačanih stroškov. Vsa druga
kratkoročna sredstva so se povečala.
Kapital se je v skladu s SRS 2006 zmanjšal zaradi odprave posebnega prevrednotovalnega
popravka kapitala zaradi spremembe vrednotenja naložb ter za uskladitev vrednosti naložb s
kapitalom odvisnih in pridruženih podjetij.
Finančne obveznosti so se leta 2006 zmanjšale, ker Eles ni najemal novih kreditov.
Kratkoročne poslovne obveznosti pa so se povečale predvsem zaradi povečanih obveznosti
do dobaviteljev investicijske opreme (za 1.021,6 milijona tolarjev) in povečanih obveznosti do
dobaviteljev električne energije (za 462,1 milijona tolarjev).
56/57
Letno poročilo 2006

4.
Računovodsko poročilo
4.1.
Računovodska pravila
in metode vrednotenja
Računovodski izkazi Elesa za leto 2006 ter pojasnila k izkazom v poročilu so izdelani na podlagi
novih Slovenskih računovodskih standardov (SRS2006), v skladu s katerimi prikazujemo realno
in pošteno finančno stanje in rezultat poslovanja na razumljiv način. Poslovno leto traja od 1.
januarja 2006 do 31. decembra 2006.
Prav tako so pri izdelavi računovodskih izkazov upoštevana določila Zakona o gospodarskih
družbah (ZGD).
Računovodski izkazi so prikazani na podlagi temeljnih računovodskih predpostavk:
− upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov,
− upoštevanje časovne neomejenosti delovanja.
Pri oblikovanju računovodskih usmeritev in sestavljanju računovodskih izkazov in celotnega
računovodenja so upoštevana načela razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti.
S tem so podana zadostna zagotovila za točnost računovodskih izkazov ter za spoštovanje
oziroma izpolnjevanje zakonskih obveznosti.
Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se neposredno uporabljajo določila standardov.
Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih in zaokroženi na tisoč enot.
58/59
Računovodsko poročilo 2006

4.2.
Bilanca stanja
Sredstva
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005 06/05
A. Dolgoročna sredstva 86.077.684 89.881.259 141.764.519 61
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR 5.524.010 5.566.738 5.566.738 99
1. Dolgoročne premoženjske pravice 3.902.570 3.775.061 3.775.061 103
6. Neopredmetena dolgoročna sredstva v pripravi 1.621.440 1.791.677 1.791.677 90
II. Opredmetena osnovna sredstva 65.720.379 62.307.573 62.388.193 105
1. Zemljišča in zgradbe 39.591.051 40.402.745 40.476.676 98
a) Zemljišča 3.363.836 3.364.834 3.364.834 100
b) Zgradbe 36.227.215 37.037.911 37.111.842 98
2. Oprema in sestavni deli 17.677.488 15.634.643 15.641.332 113
3. Druge naprave in oprema 26.464 37.072 37.072 71
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 8.425.376 6.233.113 6.233.113 135
a) Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 8.378.067 6.231.509 6.231.509 134
b) Predujmi za pridobitev opredmetenih OS 47.309 1.604 1.604 2.949
III. Naložbene nepremičnine 75.545 80.620 0
IV. Dolgoročne finančne naložbe 14.645.822 20.963.692 72.962.285 20
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 14.581.181 20.826.161 72.824.754 20
a) Delnice in deleži v družbah v skupini 12.613.237 18.858.217 70.822.940 18
b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 39.366 39.366 73.236 54
c) Druge delnice in deleži 1.928.578 1.928.578 1.928.578 100
2. Dolgoročna posojila 64.641 137.531 137.531 47
b) Dolgoročna posojila drugim 64.641 137.531 137.531 47
V. Dolgoročne poslovne terjatve 8.596 10.575 10.575 81
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 8.596 10.575 10.575 81
VI. Odložene terjatve za davek 103.332 952.061 836.728 12
B. Kratkoročna sredstva 15.886.455 15.257.355 15.257.355 104
II. Zaloge 262.723 274.156 274.156 96
1. Material 262.723 274.156 274.156 96
III. Kratkoročne finančne naložbe 9.009.803 8.655.220 8.655.220 104
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 8.927.361 8.577.568 8.577.568 104
c) Druge kratkoročne finančne naložbe 8.927.361 8.577.568 8.577.568 104
2. Kratkoročna posojila 82.442 77.652 77.652 106
b) Kratkoročne posojila drugim 82.442 77.652 77.652 106
IV. Kratkoročne poslovne terjatve 5.750.069 5.592.283 5.592.283 103
1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 156.059 179.981 179.981 87
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 4.420.968 4.819.173 4.819.173 92
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 1.173.042 593.129 593.129 198
V. Denarna sredstva 863.860 735.696 735.696 117
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 34.428 66.196 66.196 52
Skupaj 101.998.567 105.204.810 157.088.070 65
Zunajbilančna sredstva 956.044 7.500 7.500 12.747

Obveznosti do virov sredstev
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005 06/05
A. Kapital 90.342.723 90.426.692 142.771.287 63
I. Vpoklicani kapital 42.528.795 42.528.795 42.528.795 100
1. Osnovni kapital 42.528.795 42.528.795 42.528.795 100
II. Kapitalske rezerve 37.608.182 37.608.182 37.608.182 100
III. Rezerve iz dobička 3.351.569 8.214.548 8.560.550 39
1. Zakonske rezerve 1.094.525 735.328 735.328 149
5. Druge rezerve iz dobička 2.257.044 7.479.220 7.825.222 29
IV. Presežek iz prevrednotenja 29.432 29.560 52.028.153 0
V. Preneseni čisti poslovni izid
VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 6.824.745 2.045.607 2.045.607 334
B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 3.471.479 6.734.784 6.273.449 55
2. Druge rezervacije 3.471.479 6.734.784 6.273.449 55
C. Dolgoročne obveznosti 65.730 504.753 504.753 13
I. Dolgoročne finančne obveznosti 0 367.222 367.222 0
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 367.222 367.222 0
II. Dolgoročne poslovne obveznosti 65.730 137.531 137.531 48
4. Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 1.089
5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti 64.641 137.531 137.531 47
Č. Kratkoročne obveznosti 8.094.289 7.513.264 7.513.264 108
II. Kratkoročne finančne obveznosti 193.553 474.133 474.133 41
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 111.111 396.481 396.481 28
4. Druge kratkoročne finančne obveznosti 82.442 77.652 77.652 106
III. Kratkoročne poslovne obveznosti 7.900.736 7.039.131 7.039.131 112
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 8.066 21.895 21.895 37
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 6.562.077 5.337.376 5.337.376 123
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 24 24 24 100
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 1.330.569 1.679.836 1.679.836 79
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 24.346 25.317 25.317 96
Skupaj 101.998.567 105.204.810 157.088.070 65
Zunajbilančne obveznosti 956.044 7.500 7.500 12.747
4.2.1.
Neopredmetena sredstva
5.524.010 tisoč tolarjev
Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice. V Elesu večino
teh sredstev sestavlja 20-odstotni delež v hidroelektrarni Golica, manjši del pa je programska
oprema. Neopredmetena dolgoročna sredstva v pripravi so investicije v teku (IVT), ki se ob
aktiviranju pripoznajo kot opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena dolgoročna sredstva
so izkazana po nabavni vrednosti, vse prodaje in izločitve so bile ustrezno upoštevane; popravki
so oblikovani v višini obračunane amortizacije. Ocenjujemo, da so izkazane knjigovodske
vrednosti na ravni nadomestljive vrednosti, zato nismo opravili prevrednotenja.
60/61
Računovodsko poročilo 2006

Neopredmetena dolgoročna sredstva
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Dolgoročne premoženjske pravice 3.902.570 3.775.061 3.775.061
Neopremetena dolgoročna sredstva v pripravi 1.621.440 1.791.677 1.791.677
Skupaj 5.524.010 5.566.738 5.566.738
Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev
Nabavna vrednost
Dolgoročne premoženjske
pravice
Dolgoročna neopredmetena
sredstva v pridobivanju
v tisoč SIT
Skupaj
31. 12. 2005 5.754.763 1.791.677 7.546.440
povečanja/zmanjšanja
1. 1. 2006 5.754.763 1.791.677 7.546.440
Povečanja 674.556 526.489 1.201.045
Zmanjšanja 4.024 696.726 700.750
31. 12. 2006 6.425.295 1.621.440 8.046.735
Popravek vrednosti
31. 12. 2005 1.979.702 1.979.702
povečanja/zmanjšanja
1. 1. 2006 1.979.702 1.979.702
Povečanja 93.257 93.257
Zmanjšanja 4.023 4.023
Amortizacija 453.789 453.789
31. 12. 2006 2.522.725 2.522.725
Neodpisana vrednost
31. 12. 2005 3.775.061 1.791.677 5.566.737
1. 1. 2006 3.775.061 1.791.677 5.566.738
31. 12. 2006 3.902.570 1.621.440 5.524.010
Dolgoročne premoženjske pravice so se povečale za nabavo računalniške programske opreme in
za aktiviranje dograjenih programskih paketov in rešitev.
Poglavitno povečanje dolgoročnih neopredmetenih sredstev v pridobivanju izvira iz nabave
programske opreme (173.225 tisoč tolarjev) in razvoja novih tehnologij (210.720 tisoč tolarjev).
Druga povečanja so naložbe v investicijsko dokumentacijo.
4.2.2.
Opredmetena osnovna sredstva
65.720.379 tisoč SIT
Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, oprema, drobni inventar in nadomestni
deli. Doba uporabnosti opredmetenega osnovnega sredstva je daljša od enega leta.
Opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, vse prodaje in izločitve so
bile ustrezno upoštevane; popravki vrednosti so oblikovani v višini obračunane amortizacije.

Ocenjujemo, da so izkazane knjigovodske vrednosti na ravni nadomestljive vrednosti, zato
nismo opravili prevrednotenja.
Skladno s SRS 2006 smo 1. januarja 2006 iz opredmetenih osnovnih sredstev izločili naložbene
nepremičnine.
Opredmetena osnovna sredstva
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Zemljišča 3.363.836 3.364.834 3.364.834
Zgradbe 36.227.214 37.037.911 37.111.842
Oprema in sestavni deli 17.677.486 15.634.643 15.641.332
Druge naprave in oprema 26.466 37.072 37.072
Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 8.378.067 6.231.509 6.231.509
Predujmi za opredmetena osnovna sredstva 47.309 1.604 1.604
Skupaj 65.720.379 62.307.573 62.388.193
Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev
Nabavna vrednost
Zemljišča Zgradbe Oprema
Druge
naprave
Opredm. os.
v izdelavi
Predujmi za
prid. opr. os
v tisoč SIT
Skupaj
31. 12. 2005 3.364.834 111.804.523 50.537.352 277.794 6.231.510 1.604 172.217.617
Zmanjšanja -148.863 -21.563 -170.426
1. 1. 2006 3.364.834 111.655.660 50.515.789 277.794 6.231.510 1.604 172.047.191
Povečanja 791.596 4.735.562 42.219 8.518.832 45.705 14.133.914
Zmanjšanja 997 847.007 4.150.434 19.961 6.372.275 11.390.674
31. 12. 2006 3.363.837 111.600.249 51.100.917 300.052 8.378.067 47.309 174.790.431
Popravki vrednosti
31. 12. 2005 74.692.682 34.896.020 240.722 109.829.424
Zmanjšanja -74.933 -14.874 -89.807
1. 1. 2006 74.617.749 34.881.146 240.722 109.739.617
Povečanja 380 380
Zmanjšanja 1.489.200 4.376.440 19.368 5.885.008
amortizacija 2.244.485 2.918.345 52.232 5.215.062
31. 12. 2006 75.373.034 33.423.431 273.586 109.070.051
Neodpisana vrednost
31. 12. 2005 3.364.834 37.111.841 15.641.332 37.072 6.231.510 1.604 62.388.193
1. 1. 2006 3.364.834 37.037.911 15.634.643 37.072 6.231.510 1.604 62.307.573
31. 12. 2006 3.363.837 36.227.215 17.677.486 26.466 8.378.067 47.309 65.720.379
Nabavna vrednost zgradb se je povečala za gradbeni del aktiviranih investicij daljnovoda
Vrhovo–Boštanj–Sevnica (229.889 tisoč tolarjev), RTP Koper (339.823 tisoč tolarjev) ter RTP
Beričevo, daljnovoda Podlog-Obersielach in daljnovoda Podlog–Šoštanj (190.457 tisoč tolarjev).
Nabavna vrednost opreme se je povečala za aktivirane investicije v sekundarno opremo ter
opremo vodenja EES (1.614.529 tisoč tolarjev). Aktivirane investicije v telekomunikacijsko
opremo in naprave so bile 533.625 tisoč tolarjev.
62/63
Računovodsko poročilo 2006

Dograjena in aktivirana je bila oprema RTP Koper (1.089.179 tisoč tolarjev), v RTP Beričevo je
bila opravljena zamenjava visokonapetostne opreme (288.761 tisoč tolarjev), zamenjan je bil
odklopnik v RTP Podlog in RTP Divača (146.791 tisoč tolarjev), oprema na 220 kV daljnovodu
Podlog–Obersielach (595.923 tisoč tolarjev) in izpeljana obnova lastne rabe (120.367 tisoč
tolarjev).
Zmanjšanje nabavne vrednosti in popravka vrednosti osnovnih sredstev je v največji meri
povzročil odpis osnovnih sredstev, ki niso bila v uporabi. Nekatera osnovna sredstva so bila
nadomeščena z novimi (RTP Koper).
Popravek vrednosti osnovnih sredstev se je zmanjšal za aktivirane investicije v obnovo:
− gradbenega dela daljnovoda Divača–Pehlin (35.688 tisoč tolarjev),
− gradbenega dela daljnovodov Kleče–Beričevo, Kleče–Domžale, Beričevo–Domžale in Beričevo-
Podlog (258.080 tisoč tolarjev),
− gradbenega dela daljnovoda Podlog–Obersielach (330.279 tisoč tolarjev),
− opreme v RTP Divača (49.702 tisoč tolarjev),
− opreme v RTP Beričevo (261.265 tisoč tolarjev) in
− opreme v RTP Podlog (53.818 tisoč tolarjev).
Sedanja vrednost neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se je v primerjavi
s 1. januarjem 2006 povečala za 3.370.078 tisoč tolarjev.
Povečanje neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev
v tisoč SIT
Nove naložbe v poslovnem letu 9.094.246
Zmanjšanje odpisi -101.022
Predujmi za opredmetena osnovna sredstva 45.705
Amortizacija v poslovnem letu -5.668.851
Skupaj 3.370.078
4.2.3.
Naložbene nepremičnine
75.545 tisoč tolarjev
Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in povečevala
vrednost dolgoročne naložbe. Družba ima naslednje naložbene nepremičnine:
- stanovanja,
- počitniške zmogljivosti: stanovanja, počitniške prikolice in opremo ter pohištvo v teh objektih.
S spremembo SRS so bila osnovna sredstva (stanovanja in počitniške zmogljivosti), prenesena
na naložbene nepremičnine. Vrednost se ni spreminjala; ocenjujemo, da knjigovodska vrednost
nepremičnin ni precenjena in cenitve nepremičnin nismo opravili.
Metoda amortiziranja je ostala enaka kot pri osnovnih sredstvih.
Družba meri naložbene nepremičnine po modelu nabavne vrednosti.

Gibanje vrednosti naložbenih nepremičnin
v tisoč SIT
Zgradbe Stanovanja Oprema Skupaj
Nabavna vrednost
31. 12. 2005
Povečanja 43.048 105.815 21.563 170.426
1. 1. 2006 43.048 105.815 21.563 170.426
Povečanja 2.521 2.521
Zmanjšanja 10.388 2.220 12.608
31. 12. 2006 43.048 95.427 21.864 160.339
Popravek vrednosti
31. 12. 2005
Povečanja 18.684 56.249 14.874 89.807
1. 1. 2006 18.684 56.249 14.874 89.807
Zmanjšanja 7.526 2.185 9.711
Amortizacija 727 1.302 2.669 4.698
31. 12. 2006 19.411 50.025 15.358 84.794
Neodpisana vrednost
31. 12. 2005 0
1. 1. 2006 24.364 49.566 6.689 80.619
31. 12. 2006 23.637 45.402 6.506 75.545
4.2.4.
Dolgoročne finančne naložbe
14.645.822 tisoč tolarjev
Dolgoročne finančne naložbe so sestavni del dolgoročnih finančnih inštrumentov podjetja. So
sredstva, ki jih podjetje naloži, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, dolgoročno povečalo svoje
finančne prihodke.
Eles izkazuje naslednje dolgoročne finančne naložbe:
- dolgoročne finančne naložbe v deleže in delnice v odvisnih družbah,
- deleže in delnice v pridruženih družbah,
- druge naložbe v deleže in delnice,
- finančne naložbe v posojila.
Vrednost dolgoročnih finančnih naložb se ugotavlja v skladu z določili SRS 3.
Dolgoročne finančne naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb ter naložbe v druge deleže
in delnice, ki ne kotirajo na borzi, se merijo po nabavni vrednosti.
Prehod s kapitalske na naložbeno metodo vrednotenja finančnih naložb po SRS 2006 je
povzročil zmanjšanje vrednosti finančnih naložb za pripisane dobičke odvisnih in pridruženih
podjetij ter za uskladitve vrednosti naložb s kapitalom odvisnih in pridruženih podjetij.
Finančne naložbe so se zmanjšale še za brezplačni prenos celotnega poslovnega deleža z
oddelitvijo, ki ga je Eles imel v družbi Eles-Gen, na Republiko Slovenijo. Prenos je bil udejanjen
na podlagi sklepa vlade Republike Slovenije.
64/65
Računovodsko poročilo 2006

Dolgoročne finančne naložbe in dolgoročna posojila
Dolgoročne finančne
naložbe
1.
2.
3.
4.
Delnice in deleži podjetij
v skupini
Št.delnic
Last.
delež
(v %)
31. 12. 2005
Zmanjšanje
(SRS2006)
1. 1. 2006
Oddelitev
naložbe
v tisoč SIT
31. 12. 2006
70.822.939 -51.964.723 18.858.216 -6.244.980 12.613.236
Talum, d.d. 3.037.400 80 22.061.886 -9.929.209 12.132.677 12.132.677
Borzen, d.o.o. 100 527.575 -64.381 463.194 463.194
Trgel, d.o.o. 100 2.832 -467 2.365 2.365
Eles Gen, d.o.o. 100 48.182.258 -41.937.278 6.244.980 -6.244.980 0
Zavod ICES 100 48.388 -33.388 15.000 15.000
Delnice in deleži v
pridruženih podjetjih
73.236 -33.870 39.366 39.366
Stelkom, d.o.o. 32 73.236 -33.870 39.366 39.366
ELDOM, d.o.o. 25
Delnice in deleži drugih
domačih podjetij
1.928.579 1.928.579 1.928.579
Slov. industrija jekla, d.d. 6 1.777.243 1.777.243 1.777.243
Informatika d.d. 4 21.570 21.570 21.570
Počitniški domovi 15.904 15.904 15.904
Delnice bank in
zavarovalnice
Dolgoročno dana
posojila
113.862 113.862 113.862
137.531 137.531 -72.890 64.641
Skupaj 72.962.285 -51.998.593 20.963.692 -6.317.870 14.645.822
Ob predpostavki, da so finančne naložbe v podjetjih, kjer je Eles večinski lastnik, in v
pridruženih podjetjih vrednotene na podlagi enakih računovodskih predpisov in tudi revidirane,
je mogoče sklepati, da so naložbe izkazane po pošteni vrednosti.
Glede na to, da je Eles odločujoči lastnik in ima v podjetjih dejavno vlogo, ne pričakujemo večjih
tveganj.
Eles izdeluje konsolidirane računovodske izkaze skupine, v katere so uskupinjena odvisna
podjetja, navedena v preglednici.
Konsolidirani računovodski izkazi skupine
1. Odvisna podjetja
Kapital na dan
31. 12. 2006
Izid poslovnega
leta 2006
Naložba
v Elesu
v tisoč SIT
Lastniški delež
Elesa (v %)
Talum, d.d. 28.547.458 2.906.992 12.132.677 80
Borzen, d.o.o. 547.443 24.484 463.194 100
Trgel, d.o.o. 2.856 24 2.365 100
Zavod ICES 80.511 32.123 15.000 100
2. Pridruženo podjetje
Stelkom, d.o.o. 334.995 102.499 39.366 31,50
ELDOM, d.o.o. 5.057 7.706 25,00
Krvavec 5.495 19,57
Rab 4.500 4,73
Portorož 5.908 3,14

4.2.5.
Dolgoročne poslovne terjatve
8.596 tisoč tolarjev
Dolgoročne poslovne terjatve so terjatve iz naslova dolgoročnih stanovanjskih posojil, ki so se
leta 2006 zmanjšala za odplačila kreditov. Za terjatve je oblikovan popravek vrednosti terjatve
v višini 30 odstotkov bruto vrednosti (stanovanjski zakon – obveznosti do stanovanjskega in
odškodninskega sklada).
Dolgoročne poslovne terjatve
v tisoč SIT
31. 12. 2005 1. 1. 2006 Zmanjšanja Povečanja 31. 12. 2006
Terjatve za prodana stanovanja 15.108 15.108 2.833 6 12.281
Popravek terjatev 4.532 4.532 843 -5 3.685
Skupaj 10.575 10.575 1.989 11 8.596
4.2.6.
Odložene terjatve za davek
103.322 tisoč tolarjev
V skladu z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb ter SRS so bile pri sestavi računovodskih
izkazov za leto 2005 oblikovane terjatve za odloženi davek iz dohodkov iz naslova rezervacij.
Davek je nastal kot posledica razlik med pripoznanji gospodarskih kategorij v računovodskih in
davčnih izkazih. Prvega januarja 2006 so bile oblikovane terjatve za odloženi davek iz naslova
aktuarskega izračuna rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi po SRS 2006 v
višini 115.334 tisoč tolarjev.
Leta 2006 so odložene terjatve za davek znižane zaradi odprave oblikovanih rezervacij in za
preračun stopnje davka iz naslova aktuarskega izračuna (stopnja davka je od 1. januarja 2007
naprej 23 odstotkov). Stanje na dan 31. decembra 2006 je 103.322 tisoč tolarjev iz naslova
rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi.
Odloženi davki
v tisoč SIT
2006 2005
Stanje 31. 12. 2005 836.728
Povečanje 115.334
Stanje 1. 1. 2006 952.062 0
Povečanje 0
iz naslova rezervacij 0
Zmanjšanje 848.730 0
za odpravo rezervacij (tujina, dogovor) 836.728
za porabo iz naslova aktuarskega izračuna 3.016
za preračun davčne stopnje 8.986
Stanje 31. 12. 2006 103.332 0
66/67
Računovodsko poročilo 2006

4.2.7.
Zaloge
262.723 tisoč tolarjev
Družba vodi zaloge materiala, pomožnega materiala, goriv, maziv, rezervnih delov in drobnega
inventarja z življenjsko dobo, krajšo od enega leta.
Nabava materiala se evidentira med zaloge in obračuna po nabavni vrednosti z vključenimi
drugimi stroški. Vrednost zalog materiala se vodi po metodi drsečih povprečnih nabavnih cen.
Mesečna poraba materiala se vrednostno izkazuje po drsečih povprečnih cenah.
Ob koncu poslovnega leta se preveri vrednost zalog, ki ne sme presegati vrednosti, izračunane
po zadnjih nabavnih cenah. Zadnja nabavna cena je cena za posamezne materiale, nabavljene v
zadnjem trimesečju poslovnega leta.
Pri popisu zalog na dan 31. oktobra 2006 ni bilo evidentiranih presežkov in primanjkljajev;
nekaj odpisov je bilo med letom.
Zaloge
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Material 262.150 274.156 274.156
Drobni inventar 573 0
Skupaj 262.723 274.156 274.156
v tisoč SIT
1. 1. 2006 Povečanja Zmanjšanja 31. 12. 2006
1 2 3 4=1+2-3
Material 274.156 86.902 98.908 262.150
Drobni inventar 0 23.149 22.576 573
Skupaj 274.156 110.051 121.484 262.723
4.2.8.
Kratkoročne finančne naložbe
9.009.803 tisoč tolarjev
Kratkoročne finančne naložbe so sredstva, ki jih podjetje naloži, da z donosi, ki izhajajo iz njih,
kratkoročno povečuje svoje finančne prihodke.
Kratkoročne finančne naložbe v finančne dolgove drugih podjetij, države ali drugih izdajateljev
so naložbe v dana dolgoročna posojila in naložbe v kupljene menice. Dana kratkoročna posojila
se v začetku izkazujejo po plačanem znesku, ki se šteje kot glavnica posojila. Obrestujejo se v
skladu s pogoji, dogovorjenimi v pogodbah z dolžniki.
Poleg depozitov pri bankah so bila kratkoročno naložena sredstva v vrednostne papirje –
zakladne menice v znesku 192.882 tisoč tolarjev.
Naložba v višini 82.442 tisoč tolarjev pomeni stanje prenesenega posojila z dolgoročnih na
kratkoročne finančne naložbe.
Podlaga za vse kratkoročne finančne naložbe so sklenjene pogodbe s poslovnimi bankami, za

zakladne menice pa je z banko sklenjena pogodba o vodenju računov nematerialnih vrednostnih
papirjev. Posebne izpostavljenosti tveganjem ni, saj gre za prvovrstne poslovne banke.
Obrestne mere za depozite pri bankah se gibljejo od 2,6 do 3,53 odstotka, obrestna mera
zakladnih menic je 3,65 odstotka in obrestna mera kratkoročnega posojila 0 %+TOM.
Kratkoročne finančne naložbe
v tisoč SIT
Dolžnik 31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil: 8.927.361 8.577.568 8.577.568
Vrednostni papirji-zakladne menice 192.882
1. banka 528.354 376.134 376.134
2. banka 260.125 93.434 93.434
2. banka 2.450.000
3. banka 900.000 1.070.000 1.070.000
5. banka 650.000 1.930.000 1.930.000
7. banka 0 1.950.000 1.950.000
8. banka 2.846.000 2.278.000 2.278.000
9. banka 600.000 380.000 380.000
10. banka 500.000 500.000 500.000
Kratkoročna posojila
Litostroj - tovarna ulitkov 82.442 77.652 77.652
Skupaj kratkoročne finančne naložbe 9.009.803 8.655.220 8.655.220
4.2.9.
Kratkoročne poslovne terjatve
5.750.069 tisoč tolarjev
Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od
določene osebe plačilo dolga, dobavo stvari ali izvedbo storitve. Kot poslovne terjatve se ne
štejejo dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe, temveč le tiste, povezane s finančnimi
prihodki, ki izhajajo iz njih.
Kratkoročne poslovne terjatve so terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od
poslovanja, terjatve iz naslova danih avansov, terjatve do države (predvsem iz naslova DDV) ter
druge terjatve iz poslovanja (do delavcev, obresti).
Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve, nominirane v tuji valuti, se konec obdobja
preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenije, razlika pomeni prihodke ali odhodke
financiranja.
Terjatve, o katerih se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem
znesku, se štejejo kot dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne.
Popravki vrednosti terjatev se oblikujejo na podlagi ocene izterljivosti vsake posamezne terjatve.
Ko je odpis terjatve utemeljen z ustrezno listino, se pokrije v breme tako vzpostavljenega
popravka vrednosti terjatev.
Poznejša povečanja ali zmanjšanja terjatev povečujejo ustrezne poslovne prihodke ali finančne
prihodke.
68/69
Računovodsko poročilo 2006

Družba enkrat na leto pred sestavitvijo zaključnega računa preveri in pregleda odprte terjatve.
Za terjatve do kupcev, ki niso bile plačane v roku zapadlosti v plačilo, se oblikujejo popravki
vrednosti v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, in sicer veljajo naslednja pravila:
- za terjatve manjših vrednosti, ki niso bile plačane v roku 60 dni od dneva zapadlosti v plačilo,
se na koncu poslovnega leta oblikuje popravek vrednosti. Te terjatve se izločijo iz knjig po
treh letih, če niso bile poravnane. Terjatve manjših vrednosti so tiste, katerih vrednost je nižja
od zneska sodne takse za predlog in sklep o izvršbi (11.400 tolarjev) po Zakonu o sodnih
taksah. Podatek na koncu leta pridobi računovodska služba,
- za druge terjatve večjih vrednosti se oblikujejo popravki vrednosti posamično glede na
konkretne razmere,
- za terjatve, za katere je uveden postopek prisilne poravnave ali stečaj, se oblikuje popravek
vrednosti v celotni vrednosti terjatve takoj ob uvedbi postopka.
Večino terjatev sestavljajo terjatve do kupcev iz naslova električne energije.
Kratkoročne poslovne terjatve
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 06 31. 12. 2005
2. Kratkoročne terjatve do kupcev 4.577.027 4.999.154 4.999.154
3. Druge kratkoročne terjatve 1.173.042 593.129 593.129
Skupaj 5.750.069 5.592.283 5.592.283
Kratkoročne terjatve do kupcev
Kosmata
vrednost
Popravek
vrednosti
v tisoč SIT
Čista vredost
31. 12. 2006
1. Podjetja v skupini 156.059 0 156.059
2. Terjatve iz naslova uporabe omrežja - doma 4.206.523 -8.477 4.198.046
3. Terjatve iz naslova uporabe omrežja - tujina 252.597 -29.966 222.631
4. Dvomljive in sporne terjatve 57.589 -57.589 0
5. Predujmi dani za obratna sredstva 1.959 -1.668 291
Skupaj 4.674.727 -97.700 4.577.027
Popravek vrednosti terjatev do kupcev
v tisoč SIT
2006 2005
1. januar 107.092 121.212
Poravnava terjatev, dokončen odpis terjatev -9.755 -16.308
Oblikovanje popravka vrednosti v letu 363 2.188
31. december 97.700 107.092

Druge kratkoročne terjatve
Kosmata
vrednost
Popravek
vrednosti
v tisoč SIT
Čista vrednost
2006
Terjatve do JUGEL 132.509 -132.509 0
Terjatve za obresti 35.852 35.852
Terjatve za vstopni DDV 1.085.817 1.085.817
Refundacije prispevkov na plače 4.719 4.719
Akontacije davkov 44.997 44.997
Druge kratkoročne terjatve 1.657 1.657
1.305.551 -132.509 1.173.042
Da bi se izognili kreditnemu tveganju, družba stalno preverja boniteto kupcev, prav tako ima
večji del, to je 88,5 odstotka, terjatev zavarovanih.
Kratkoročne terjatve do kupcev
v tisoč SIT
31. 12. 2006 Zavarovano Nezavarovano
1. Podjetja v skupini 156.059 154.310 1.749
2. Terjatve iz naslova uporabe omrežja - doma 4.198.046 3.897.258 300.788
3. Terjatve iz naslova uporabe omrežja - tujina 222.631 222.631
4. Dvomljive in sporne terjatve 0 0
5. Predujmi dani za obratna sredstva 291 291
Skupaj 4.577.027 4.051.568 525.459
Zapadlost terjatev
v tisoč SIT
31. 12. 2006 Zapadlo Nezapadlo
1. Podjetja v skupini 156.059 156.059
2. Terjatve iz naslova uporabe omrežja - doma 4.198.046 24.666 4.173.380
3. Terjatve iz naslova uporabe omrežja - tujina 222.631 222.631
4. Dvomljive in sporne terjatve 0 0
5. Predujmi dani za obratna sredstva 291 291
Skupaj 4.577.027 24.666 4.552.361
Rok zapadlosti zapadlih terjatev je 15 do 18 dni.
4.2.10.
Denarna sredstva
863.860 tisoč tolarjev
Denar so gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, knjižni denar
je denar na računih pri banki ali drugi finančni inštituciji. Med denarna sredstva uvrščamo tudi
denarne ustreznike.
70/71
Računovodsko poročilo 2006

Denarno sredstvo se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna na podlagi listin, ki ga
dokazujejo in na podlagi katerih se začnejo obvladovati nanj vezane pravice. Denarno sredstvo
se ob začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine, po preveritvi, da
ima takšno naravo. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po
srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan prejema.
Denarna sredstva vodi družba na transkacijskih računih pri Novi LB, d. d., Banki Celje, d. d. , pri
Bank Austra Creditanstalt in pri Abanki Vipa.
Obrestna mera tolarskega depozita na odpoklic je do 2,8 odstotka, devizni depozit pa je
obrestovan od 1,5 do 3,5 odstotka.
Leta 2006 Eles ni imel dogovorjenih samodejnih zadolžitev na tekočih računih pri bankah, s
katerimi bi zagotavljal tekočo plačilno sposobnost.
Denarna sredstva
V tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Gotovina v blagajni 175 175
Dobroimetja na računih pri bankah 1.321 790 790
Tolarski depoziti na odpoklic
1. banka 1.700
2. banka 72.187 2.380 2.380
7. banka 652
9. banka 410
Devizni račun 184.206 134.762 134.762
Devizni depozit na odpoklic 588.384 582.590 582.590
Denarna sredstva za posebne namene 15.000 15.000 15.000
Skupaj 863.860 735.696 735.696
4.2.11.
Kratkoročne
aktivne časovne razmejitve
34.428 tisoč tolarjev
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma
kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke, ki se izkazujejo
posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste; nanašajo se na obdobje po datumu bilance in
bodo bremenili stroške prihodnjega obračunskega obdobja.
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve izkazujejo stanje vnaprej plačanih stroškov, predvsem
za članarine elektroenergetskim združenjem in za najem licenc.

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Kratkoročno odloženi stroški 34.428 66.196 66.196
Skupaj 34.428 66.196 66.196
4.2.12.
Kapital
90.342.723 tisoč tolarjev
Celotni kapital sestavljajo vpisani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti
dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravek
kapitala in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega
leta. Osnovni kapital se vodi v domači valuti.
Osnovni kapital, registriran pri pristojnem sodišču v Ljubljani v višini 42.528.795 tisoč tolarjev,
je ostal leta 2006 nespremenjen.
Spremembe med stanji 31. decembra 2005 in 1. januarja 2006 zaradi uvedbe SRS2006:
− druge rezerve iz dobička – zmanjšanje (346.002 tisoč tolarjev) za razliko med oblikovanimi
rezervacijami 1. 1. 2006 iz naslova aktuarskega izračuna za odpravnine ob upokojitvi in
jubilejne nagrade in oblikovanimi terjatvami za odloženi davek 1. 1. 2006,
− presežek iz prevrednotenja – zmanjšanje (51.998.593 tisoč tolarjev): s prehodom na
vrednotenje naložb po naložbeni metodi se je posebni prevrednotovalni popravek kapitala
odpravil.
Spremembe v izkazu gibanja kapitala leta 2006:
− zakonske rezerve so višje za oblikovane rezerve v višini 5 odstotkov dobička leta 2006,
− druge rezerve iz dobička – povečanje: bilančni dobiček iz leta 2005 v višini 2.045.607 tisoč
tolarjev se je po sklepu skupščine Elesa z dne 5. oktobra 2006 v višini 1.022.803 tisoč tolarjev
uporabil za izplačilo udeležbe na bilančnem dobičku ustanovitelju, v višini 1.022.803 tisoč
tolarjev pa namenil v druge rezerve iz dobička. Rezerve so oblikovane z namenom oblikovanja
lastnih sredstev za investicijsko dejavnost,
− druge rezerve iz dobička – zmanjšanje: za brezplačni prenos celotnega poslovnega deleža,
ki ga je Eles imel v družbi Eles-Gen, na Republiko Slovenijo. Prenos je bil izpeljan na osnovi
sklepa vlade R Slovenije iz februarja 2006,
− povečanje za dobiček, ustvarjen v letu 2006.
72/73
Računovodsko poročilo 2006

Poslovni izid izračunan na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin in na podlagi EUR
v tisoč SIT
Kapital na dan 1. 1. 2006 90.426.692
Na dan 1. 1. 2006 izločeno 1.022.803
I. Osnova za prevrednotenje do 31. 3. 2006 89.403.889
Izločitev ELES GEN -a na dan 31. 3. 2006 6.244.979
II. Osnova za prevrednotenje od 1. 4. 2006 83.158.910
% rasti
Prevrednotenje na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin 2.372.164 2,8
Prevrednotenje do 31. 3. 2006 625.827 0,7
Prevrednotenje od 1. 4. 2006 do 31. 12. 2006 1.746.337 2,1
Čisti poslovni izid po preračunu 4.811.777
Prevrednotenje na podlagi rasti tečaja EUR 24.415 0,27
Čisti poslovni izid po preračunu 7.159.526
Izkaz gibanja kapitala za obdobje januar - december 2006
Vrste kapitala
Spremembe
posameznih vrst
kapitala
Osnovni Kapitalske
kapital rezerve
Zakonske
rezerve
Druge rez. Presežek iz
iz dobička prevrednotenja
Preneseni
čisti
dobiček
Čisti dobiček
poslovnega
leta
A.1. Stanje 31. 12. 2005 42.528.795 37.608.182 735.328 7.825.222 52.028.153 0 2.045.607
a) Preračuni prehoda na
SRS 2006
Skupaj
-346.002 -51.998.593 -52.344.595
A.2. Stanje 1. 1. 2006 42.528.795 37.608.182 735.328 7.479.220 29.560 0 2.045.607 90.426.692
B. Premiki v kapital 0 0 0 0 7.183.941 7.183.941
d. Vnos čistega
poslovnega izida
poslovnega leta 2006
e. Vnos zneska
prevrednotenj kapitala
f. Druga povečanje
sestavin kapitala
7.183.941 7.183.941
C. Premiki v kapitalu 0 0 359.197 1.022.803 0 0 -1.382.000 0
a. Razporeditev čistega
dobička kot sestavine
kapitala po sklepu
uprave in nadzornega
sveta
b. Obilkovanje rezerv po
sklepu skupščine
c. Izplačila (obračun)
dividend oz. deležev
d. Druge razporeditve
sestavin kapitala
359.197 -359.197 0
1.022.803 0 -1.022.803 0
Č. Premiki iz kapitala 0 0 0 -6.244.979 -128 0 -1.022.803 -7.267.910
a. Izplačilo dividend
oziroma deležev
b. Izločitev družbe ELES
GEN
c. Obračun amortizacije
presežka iz
prevrednotenja
0
0
0
0
-1.022.803 -1.022.803
-6.244.979 -6.244.979
-128 -128
D. Stanje 31.12.2006 42.528.795 37.608.182 1.094.525 2.257.044 29.432 0 6.824.745 90.342.723

Izkaz gibanja kapitala za obdobje januar - december 2005
A.
Vrste kapitala
Spremembe
posameznih vrst
kapitala
Začetno stanje v
obdobju
Osnovni Zakonske
kapital rezerve
Preneseni
Druge rez.
čisti
iz dobička
dobiček
Rezultat
posl. leta
dobiček
Prevred. pop. kapitala
1. Splošni
PPK
2. Posebni
PPK
Skupaj
42.528.795 627.665 7.825.222 0 1.600.408 37.608.182 47.951.541 138.141.813
B. Premiki v kapital 0 0 0 0 2.153.270 0 4.076.612 6.229.882
a.
b.
c.
d.
Vnos poslovnega izida
poslovnega leta
Vnos zneska splošnega
prevrednotenja
kapitala
Vnos zneska
posebnega
prevrednotenja
kapitala
Drugo povečanje
sestavin kapitala
2.153.270 2.153.270
0
4.076.612 4.076.612
C. Premiki v kapitalu 0 107.663 0 0 -107.663 0 0 0
a.
b.
c.
d.
Razporeditev čistega
dobička kot sestavine
kapitala po sklepu
uprave in nadzornega
sveta
Oblikovanje rezerv po
sklepu skupščine
Izplačila (obračun)
dividend oziroma
deležev
Druge razporeditve
sestavin kapitala
107.663 -107.663 0
0 0
Č. Premiki iz kapitala 0 0 0 0 -1.600.408 0 0 -1.600.408
a.
D.
Izplačilo dividend
oziroma deležev
Končno stanje v
obdobju
-1.600.408 -1.600.408
42.528.795 735.328 7.825.222 0 2.045.607 37.608.182 52.028.153 142.771.287
0
0
0
4.2.13.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
3.471.479 tisoč tolarjev
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se
bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je
mogoče zanesljivo oceniti. Družba pripozna rezervacije, ko so zanje izpolnjeni pogoji v skladu s
SRS 10.6, in sicer v breme ustreznih stroškov oziroma odhodkov.
Dolgoročne rezervacije so se povečale:
− 1. januarja 2006 za oblikovane rezervacije (SRS 2006) za bodoče obveznosti do zaposlencev
iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad; na podlagi aktuarskega izračuna so se oblikovale
rezervacije za odpravnine v višini 352.475 tisoč tolarjev in za jubilejne nagrade v višini
108.860 tisoč tolarjev,
74/75
Računovodsko poročilo 2006

− v znesku 178.441 tisoč tolarjev za oblikovane rezervacije za poravnavo potencialnih
obveznosti, ki izhajajo iz nerešenih sodnih in upravnih sporov, v katerih je Eles tožena stranka,
− iz naslova tečajnih razlik za dolgoročne rezervacije za garancije, ki so bile oblikovane v letu
2004 (322 tisoč tolarjev),
− po aktuarskem izračunu konec leta 2006 rezervacije za odpravnine (44.034 tisoč tolarjev).
Dolgoročne rezervacije so se zmanjšale za 3.486.102 tisoč tolarjev, in sicer za:
− obračunano amortizacijo (12.262 tisoč tolarjev) osnovnih sredstev, ki so bila financirana z
prejetimi dotacijami,
− poravnavo obveznosti iz tožb v višini 1.829 tisoč tolarjev in za odpravo rezervacij iz tožb, ki
so se končale v Elesovo korist v višini 69.000 tisoč tolarjev,
− odpravo rezervacije (1.197.878 tisoč tolarjev), ki je bila oblikovana leta 2005 iz naslova
garancij zaradi stabilnejših razmer v elektroenergetskem sistemu leta 2006, ki so zmanjšale
tveganja za poravnavo odškodninskih zahtevkov ob razpadih prenosnega omrežja,
− odpravo rezervacije za obveznosti do partnerja iz tujine (2.149.033 tisoč tolarjev), ker je Eles z
njim sklenil dogovor leta 2007, po katerem obveznosti ugasnejo,
− izplačilo jubilejnih nagrad (12.066 tisoč tolarjev) in za odpravo rezervacij za jubilejne nagrade
po aktuarskem izračunu konec leta 2006 (44.034 tisoč tolarjev).
Tveganje za nastanek dogodkov je enako višini oblikovanih rezervacij.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
v tisoč SIT
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Druge rezervacije 3.471.479 6.734.784 6.273.449
Skupaj 3.471.479 6.734.784 6.273.449
Rezervacije in dolgoročne pasivne
časovne razmejitve
Rezervacije iz prejetih dotacij za osnovna
sredstva
Rezervacije za potencialne obveznosti iz
tožb
v tisoč SIT
31. 12. 2005 1. 1. 2006 Povečanja Zmanjšanja 31. 12. 2006
173.464 173.464 12.262 161.202
1.555.196 1.555.196 178.441 70.829 1.662.808
Rezervacije iz naslova garancij 2.395.756 2.395.756 322 1.197.878 1.198.200
Rezervacije za obveznosti do partnerjev
iz tujine
2.149.033 2.149.033 2.149.033 0
Rezervacije za odpravnine 352.475 44.034 396.509
Rezervacije za jubilejne nagrade 108.860 56.100 52.760
Skupaj 6.273.449 6.734.784 222.797 3.486.102 3.471.479
4.2.14.
Dolgoročne obveznosti
65.730 tisoč tolarjev
Dolgoročne obveznosti so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih
je treba v obdobju, daljšem od leta dni, vrniti v denarju.

Dolgoročne obveznosti
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Dolgoročne finančne obveznosti 0 367.222 367.222
Dolgoročne poslovne obveznosti 65.730 137.531 137.531
Skupaj 65.730 504.753 504.753
Dolgoročne finančne obveznosti so dobljena dolgoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb
in izdani dolgoročni dolžniški vrednostni papirji. Nastale so kot rezultat najetih kreditov za
financiranje opredmetenih osnovnih sredstev; izkazane so po pošteni vrednosti, ki je enaka
knjigovodski vrednosti; izkazujejo se v skladu s SRS 9. 2. do 9. 6.
Posebnih tveganj z odplačili dolgoročnih kreditov ni, ker so partnerji banke in imamo zelo
dobro boniteto.
Konec leta je Eles del dolgoročnih obveznosti predčasno odplačal, preostale pa prenesel na
kratkoročne finančne obveznosti.
Dolgoročne finančne obveznosti
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Banke v državi:
2.banka 0 106.481 106.481
3.banka 0 260.741 260.741
Skupaj 0 367.222 367.222
Dolgoročne poslovne obveznosti so obveznosti do kupcev iz prejetih dolgoročnih varščin ter
dolgoročna obveznost do Ministrstva za gospodarstvo (kredit Litostroj).
Dolgoročne poslovne obveznosti
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 1.089 0 0
Druge dolgoročne poslovne obveznosti 64.641 137.531 137.531
Skupaj 65.730 137.531 137.531
4.2.15.
Kratkoročne obveznosti
8.094.289 tisoč tolarjev
Kratkoročne obveznosti tvorijo kratkoročne finančne obveznosti in kratkoročne poslovne
obveznosti.
76/77
Računovodsko poročilo 2006

Kratkoročne obveznosti
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Kratkoročne finančne obveznosti 193.553 474.133 474.133
Kratkoročne poslovne obveznosti 7.900.736 7.039.136 7.039.136
Skupaj 8.094.289 7.513.264 7.513.264
Kratkoročne finančne obveznosti sestavljajo tekoči del odplačil dolgoročnih posojil, ki
bodo zapadle v plačilo leta 2007. Vsa prejeta dolgoročna posojila, s tem pa tudi tekoči del
dolgoročnih posojil, so zavarovana z bianco menicami in temeljijo na sklenjenih pogodbah z
bankami. Obrestna mera je 4,5 odstotka.
Kratkoročne finančne obveznosti
Banke v državi:
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
2.banka 50.926 50.926
3.banka 111.111 345.555 345.555
Kratkoročna posojila pri drugih - MG 82.442 77.652 77.652
Skupaj 193.553 474.133 474.133
Kratkoročne poslovne obveznosti so obveznosti do dobaviteljev, izkazujejo se po poštenih
vrednostih, poravnavajo se v rokih zapadlosti, obrestnega tveganja ni.
Za obveznosti so bile izdane bianco menice dobaviteljem za obvezni odkup električne energije
(distribucijska podjetja in HSE); vsi drugi dobavitelji, tako za energijo, kot tudi za osnovna in
obratna sredstva, pa doslej niso zahtevali zavarovanj glede na dejstvo, da je pri dosedanjih
poslih Eles redno poravnaval svoje zapadle obveznosti.
Kratkoročne poslovne obveznosti
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006
Kratkoročne poslovne obveznosti 31.12.2006 01.01.2006
Kratkoročne obveznosti do podjetij v skupini 8.066 21.895
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 6.562.077 5.337.376
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev za električno energijo 2.707.586 2.470.274
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva 3.428.004 2.406.442
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev za obratna sredstva 416.961 455.879
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev za obratna sredstva-pridružena podjetja 9.527 4.781
Kratkoročne obveznosti za predujme 24 24
Druge kratkoročne poslovne obveznosti 1.330.569 1.679.836
Kratkoročne obveznosti do delavcev 408.599 275.069
Kratkoročne obvez.do države (DDV, prispevki na plače) 920.045 1.399.499
Druge kratkoročne obveznosti 1.926 5.268
Skupaj 7.900.736 7.039.131

Krediti - odplačila in stanja kreditov
v tisoč SIT
Kreditodajalec 2. banka 3. banka 3. banka MG Skupaj
Številka pogodbe 15415 087F076621/3 087F076621/4
Dano zavarovanje 3 bianco menice 8 bianco menic
8 bianco akc. nalogov
8 bianco menic
8 bianco akc. nalogov
ni zavarovanja
Datum pogodbe 23.11.1998 18.12.1998 23.8.1999 10.9.1996
Obrestna mera 4,50 % 4,50 % 4,50 % 0 % + TOM
Rok odplačila 2008 2009 2007 2008
Stanje 31. 12. 2005 157.407 171.296 435.000 215.183 978.886
Odplačila v 2006 157.407 60.185 435.000 68.100 720.692
Stanje 31. 12. 2006 0 111.111 0 147.083 258.194
Odplačila v 2007 0 111.111 0 82.442 193.553
Stanje 31. 12. 2007 0 0 0 64.641 64.641
Odplačila v 2008 0 0 0 64.641 64.641
Stanje 31. 12. 2008 0 0 0 0 0
4.2.16.
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
24.346 tisoč tolarjev
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane odhodke ter
kratkoročno odložene prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve vključujejo vnaprej vračunane stroške (odškodnina za
služnost, revizija) in kratkoročno odložene prihodke (projekt Reliance, ki ga financira EU).
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 24.346 25.317 25.317
Skupaj 24.346 25.317 25.317
v tisoč SIT
1. 1. 2006 Povečanja Zmanjšanja 31. 12. 2006
1 2 3 4=1+2-3
Vnaprej vračunani odhodki 12.988 21.034 13.380 20.642
Kratkoročno odloženi prihodki 12.329 2.094 10.719 3.704
Skupaj 25.317 23.129 24.099 24.346
4.3.
Zunajbilančna evidenca
956.043 tisoč tolarjev
Zunajbilančno evidenco v večini sestavljajo garancije za odpravo napak in se odpravljajo
postopno glede na čas trajanja garancije.
78/79
Računovodsko poročilo 2006

Zunajbilančna evidenca
v tisoč SIT
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Obveznost za carinsko bančno garancijo 7.500 7.500
Garancija za odpravo napak 955.047
Odpis stavbnega zemljišča 997
Skupaj 956.044 7.500 7.500
4.4.
Izkaz poslovnega izida
2006 2005 06/05
1. Čisti prihodki od prodaje (a + b) 40.241.805 36.826.753 109
a. Na domačem trgu 38.466.782 35.035.911 110
b. Na tujem trgu 1.775.023 1.790.842 99
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 271.505 193.040 141
4. Drugi poslovni prihodki 3.502.433 115.081 3.043
Poslovni prihodki (1 do 4) 44.015.743 37.134.874 119
5. Stroški blaga, materiala in storitev (a + b) 25.378.047 23.749.938 107
a. Nabavna vrednost prodanega blaga in stroški porabljenega materiala 16.804.904 14.952.452 112
b. Stroški storitev 8.573.143 8.797.486 97
6. Stroški dela (a + b + c + d) 4.133.544 3.780.773 109
a. Stroški plač 2.967.049 2.679.021 111
b. Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 114.871 107.054 107
c. Stroški delodajalčevih prispevkov in drugih dajatev iz plač 693.794 656.240 106
d. Drugi stroški dela 357.830 338.458 106
7. Odpisi vrednosti (a + b + c) 5.747.302 5.230.610 110
a. Amortizacija 5.668.721 5.126.365 111
b. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredm. in opred.osnov.sred. 78.218 100.259 78
c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 363 3.986 9
8. Drugi poslovni odhodki 280.938 2.426.557 12
Poslovni izid iz poslovanja (1+3+4-5-6-7-8) 8.475.912 1.946.996 435
9. Finančni prihodki iz deležev (a + b + c) 339.576 20.615 1.647
a. Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini 318.684
c. Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 11.821 7.661 154
č. Finančni prihodki iz drugih naložb 9.071 12.954 70
10. Finančni prihodki iz danih posojil 370.358 275.312 135
b. Finančni prihodki iz posojil, danim drugim 370.358 275.312 135
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 42.637 38.389 111
b. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 42.637 38.389 111
12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 0 2.619 0
13 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 26.618 51.022 52
b. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 26.618 51.022 52
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 6.396 3.483 184
c. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 6.396 3.483 184
15. Drugi prihodki 11.318 3.985 284
16. Drugi odhodki 4.698
17. Davek iz dobička 1.169.417 911.631 128
18. Odloženi davki -848.730 836.728
19.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
(1+3+4-5-6-7-8+9+10+11-12-13-14+15-16-17+18)
7.183.942 2.153.270 334

4.4.1.
Prihodki
44.779.632 tisoč tolarjev
Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev
ali zmanjšanj dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala.
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Poslovni
in finančni prihodki se štejejo kot redni prihodki.
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano
s povečanjem sredstva ali zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Prihodki in povečanja sredstev oziroma zmanjšanja dolgov se torej pripoznavajo hkrati.
V celoti so prihodki glede na preteklo leto višji za 19 odstotkov. Finančni prihodki so višji zaradi
prejetega izplačila dividende skladno s sklepom skupščine delničarjev Talum Kidričevo.
Prihodki
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
1. Poslovni prihodki 44.015.743 37.134.875 119
2. Finančni prihodki iz deležev 339.576 20.615 1.647
3. Finančni prihodki iz danih posojil 370.358 275.312 135
4. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 42.637 38.389 111
5. Drugi prihodki 11.318 3.985 284
Skupaj 44.779.632 37.473.176 119
4.4.1.1.
Poslovni prihodki
44.015.743 tisoč tolarjev
Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki.
Prihodki od prodaje proizvodov se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih na računih ali
drugih listinah. Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do
finančnih prihodkov, se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah
nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončnosti.
Večino poslovnih prihodkov sestavljajo prihodki iz naslova uporabe prenosnega omrežja. Druge
prihodke na domačem trgu pomenijo prihodki od TK storitev, prihodki od prodaje odpadnega
materiala, prihodki od najemnin, prihodki od preizkušanja naprav in prihodki od drugih storitev.
Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko
vrednostjo.
Prihodke iz usredstvenih lastnih storitev sestavljajo storitve za izvajanje lastnih investicij.
Druge poslovne prihodke sestavljajo:
− prihodki od odprave rezervacij (3.346.911 tisoč tolarjev: odprava rezervacij oblikovanih leta
2005 iz naslova potencialnih obveznosti do partnerjev iz tujine in dela rezervacij za poravnavo
morebitnih odškodnin ob izpadih prenosnega omrežja na podlagi dogovora članic UCTE),
80/81
Računovodsko poročilo 2006

− prihodki od vračil preveč plačanih nadomestil za stavbna zemljišča in prevrednotovalni
poslovni prihodki iz naslova naturalnih izmenjav ter
− prihodki od prodaje osnovnih sredstev.
Poslovni prihodki
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
1. Čisti prihodki od prodaje 40.241.805 36.826.753 109
a. Na domačem trgu 38.466.782 35.035.911 110
Iz naslova uporabe prenosnega omrežja 37.254.771 33.961.082 110
Drugi prihodki 1.212.011 1.074.829 113
b. Na tujem trgu 1.775.023 1.790.842 99
Iz naslova uporabe prenosnega omrežja 1.767.908 1.789.272 99
Drugi prihodki 7.115 1.570 453
2. Sprememba vrednosti zalog in nedokončanih prozivodov
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 271.505 193.040 141
4. Drugi poslovni prihodki 3.502.433 115.082 3.043
Skupaj 44.015.743 37.134.875 119
4.4.1.2.
Finančni prihodki
752.571 tisoč tolarjev
Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in
kratkoročnimi finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane
obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se
na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida (na primer prejete obresti) in finančne
prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida (na primer prejete dividende). Finančne prihodke
iz deležev sestavljajo prihodki iz izplačila dividende Taluma in iz deležev pri drugih (banke,
zavarovalnice) ter prihodki od prodaje finančnih naložb (zakladne menice). Finančni prihodki iz
danih posojil so prihodki od obresti depozitov.
Finančni prihodki
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Finančni prihodki iz deležev 339.576 20.615 1.647
Finančni prihodki iz danih posojil 370.358 275.312 135
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 42.637 38.389 111
Skupaj 752.571 334.316 225
4.4.1.3.
Drugi prihodki
11.318 tisoč tolarjev
Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke in drugi prihodki, ki povečujejo poslovni izid;
največji obseg drugih prihodkov je ustvarjen iz naslova prejetih odškodnin zavarovalnic.

Drugi prihodki
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Skupaj 11.318 3.985 284
4.4.2.
Odhodki
35.577.543 tisoč tolarjev
Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj
sredstev ali povečanj dolgov; prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Odhodke
sestavljajo poslovni odhodki, finančni odhodki in drugi odhodki. Poslovni in finančni odhodki
so redni odhodki.Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem
obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče
zanesljivo izmeriti. Drugi odhodki so odhodki iz amortizacije naložbenih nepremičnin.
Odhodki
v tisoč SIT
Odhodki 2006 2005 06/05
Poslovni odhodki 35.539.831 35.187.878 101
Finančni odhodki 33.014 57.124 58
Drugi odhodki 4.698 0
Skupaj 35.577.543 35.245.002 101
4.4.2.1.
Poslovni odhodki
35.539.831 tisoč tolarjev
Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju. Poslovni
odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v vrednosti zalog. Prevrednotovalni
poslovni odhodki se pripoznajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje. Večji del poslovnih
odhodkov je ustvarjen iz naslova stroškov za uporabo prenosnega omrežja.
Poslovni odhodki
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Stroški blaga, materiala in storitev 25.378.047 23.749.938 107
Stroški dela 4.133.544 3.780.773 109
Odpisi vrednosti 5.747.302 5.230.610 110
Drugi poslovni odhodki 280.938 2.426.557 12
Skupaj 35.539.831 35.187.878 101
82/83
Računovodsko poročilo 2006

Struktura stroškov po funkcionalnih skupinah
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Proizvajalni stroški prodanih poslovnih učinkov 26.947.503 24.465.629 110
Stroški prodaje 6.702.574 8.943.979 75
Stroški uprave 1.889.754 1.778.268 106
Skupaj 35.539.831 35.187.876 101
Stroški blaga, materiala in storitev
25.378.047 tisoč tolarjev
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Nabavna vrednost prodanega blaga 16.499.534 14.685.446 112
Stroški materiala 305.370 267.006 114
Stroški storitev 8.573.143 8.797.486 97
Skupaj 25.378.047 23.749.938 107
Stroški dela
4.133.544 tisoč tolarjev
Plače in nadomestila se v družbi izplačujejo v skladu s Kolektivno pogodbo in z zakoni iz
delovno pravnega področja.
Stroški dela
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Plače zaposlencev 2.602.475 2.352.427 111
Nadomestila plač zaposlencev 364.574 326.595 112
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 114.871 107.054 107
Regres za letni dopust, povračila in drugi prejemki 357.830 338.458 106
Delodajalčevi prispevki od plač.nadomestil, bonitet zaposlenim 498.138 449.379 111
Davek na izplačane plače 195.656 206.861 95
Skupaj 4.133.544 3.780.773 109
Odpisi vrednosti
5.747.302 tisoč tolarjev
Odpise vrednosti sestavljajo amortizacija (5.668.721 tisoč tolarjev), prevrednotovalni poslovni
odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih (78.218 tisoč tolarjev) ter
prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (363 tisoč tolarjev).

Amortizacija
5.668.721 tisoč tolarjev
Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh
sredstev v nastajajoče poslovne učinke.
Stroški amortizacije se pripoznajo na podlagi doslednega razporejanja amortizljivih zneskov
opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev po posameznih obračunskih
obdobjih, v katerih izhajajo iz njih gospodarske koristi.
Doba koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega
sredstva je odvisna od:
- pričakovanega fizičnega izrabljanja,
- pričakovanega tehničnega staranja,
- pričakovanega gospodarskega staranja in
- pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.
Amortizacija se obračunava posamično po posameznih opredmetenih osnovnih sredstvih in
neopredmetenih sredstvih (SRS 13).
Uporablja se metoda časovno enakomernega amortiziranja.
Amortizacija pri drobnem inventarju v uporabi z dobo trajanja nad enim letom in do vrednosti
500 evrov se obračunava skupinsko.
Amortizacija oziroma popravek vrednosti se evidentira mesečno po mesečnem obračunu, konec
leta se opravi končni obračun amortizacije.
Družba obračunava amortizacijo osnovnih sredstev z uporabo sprejetih časovnih
amortizacijskih stopenj.
Družba lahko tudi samostojno določi letne amortizacijske stopnje glede na dobo uporabnosti
posameznih osnovnih sredstev.
Uporabljene amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in so enake kot v
preteklem letu:
1,5-10 odstotka gradbeni objekti,
4-33,33 odstotka oprema,
20-33,33 odstotka računalniška oprema,
20-33,33 odstotka nematerialne naložbe.
Amortizacija
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 453.789 358.472 127
Amortizacija zgradb in daljnovodov 2.244.355 2.207.493 102
Amortizacija opreme in nadomestnih delov 2.918.345 2.518.080 116
Amortizacija drobnega inventarja 52.233 42.320 123
Skupaj 5.668.721 5.126.365 111
84/85
Računovodsko poročilo 2006

Prevrednotovalni poslovni odhodki
78.581 tisoč tolarjev
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih
sredstvih so izguba zaradi oslabitve, kadar je nadomestljiva vrednost (to je vrednost v uporabi)
teh sredstev manjša od njihove knjigovodske vrednosti in se njihova knjigovodska vrednost
zmanjša na nadomestljivo vrednost.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih se nanašajo na izločitve sredstev iz
uporabe.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se nanašajo na odhodke v povezavi z
oblikovanjem popravka terjatev.
Prevrednotovalni poslovni odhodki
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Prevrednotovalni poslovni odhodki osnovnih sredstev 78.218 100.259 78
Prevrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev 363 3.986 9
Skupaj 78.581 104.245 75
Drugi poslovni odhodki
280.938 tisoč tolarjev
Druge poslovne odhodke tvorijo rezervacije (za poravnavo zamudnih obresti do potencialnih
obveznosti, ki izvirajo iz nerešenih sodnih in upravnih sporov, v katerih je Eles tožena stranka)
in drugi stroški poslovanja (večji del sestavljajo odškodnine ob posekih tras in prispevek za
uporabo stavbnega zemljišča).
Drugi poslovni odhodki
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Dolgoročne rezervacije 178.763 2.287.712 8
Drugi stroški poslovanja 102.175 138.845 74
Skupaj 280.938 2.426.557 12
4.4.2.2.
Finančni odhodki
33.014 tisoč tolarjev
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki naložbenja; prve sestavljajo predvsem
stroški danih obresti, drugi pa imajo predvsem naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov.
Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi. V Elesu
večji del sestavljajo obresti od posojil.

Finančni odhodki
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 0 2.619 0
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 26.618 51.022 52
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 6.396 3.483 184
Skupaj 33.014 57.124 58
4.4.2.3.
Drugi odhodki
4.698 tisoč tolarjev
Drugi odhodki so v znesku 4.698 tisoč tolarjev odhodki iz naslova amortizacije naložbenih
nepremičnin.
4.4.2.4.
Davek iz dobička
in odloženi davki
V skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb ter SRS 2006 je znesek davka iz
dobička 1.169.417 tisoč tolarjev.
Leta 2005 smo oblikovali terjatve za odložene davke iz naslova oblikovanih rezervacij, ki niso
bile davčno priznan odhodek. Leta 2006 smo del rezervacij odpravili, zato so se v sorazmernem
delu zmanjšale terjatve za odložene davke.
Sestavine odhodka za davek
v tisoč SIT
2006 2005
Prihodki 44.779.632 37.473.175
Povečanje prihodkov 1.197.878
Zmanjšanje prihodkov 3.773.962
Davčno priznani prihodki 41.005.670 38.671.053
Odhodki 35.577.544 35.245.002
- Davčno nepriznani odhodki 646.289 2.609.927
+ Povečanje odhodkov 12.066
Davčno priznani odhodki 34.943.321 32.635.075
Davčna osnova 6.062.349 6.035.978
- Davčne olajšave 1.384.680 2.389.455
Osnova za davek 4.677.669 3.646.523
Davek (25%) 1.169.417 911.631
86/87
Računovodsko poročilo 2006

4.4.3.
Oblikovanje čistega dobička
7.183.942 tisoč tolarjev
Dobiček
v tisoč SIT
Prihodki Odhodki Razlika
Dobiček iz poslovanja 44.015.743 35.539.831 8.475.912
Finančni dobiček 752.571 33.014 719.557
Drugi dobiček 11.318 4.698 6.620
Celotni bruto dobiček 9.202.089
Davek iz dobička 1.169.417
Odloženi davki 848.730
Skupaj 44.779.632 35.577.543 7.183.942
4.4.4.
Oblikovanje bilančnega dobička
6.824.746 tisoč tolarjev
Uprava Elesa je v skladu z 228. členom Zakona o gospodarskih družbah oblikovala zakonske
rezerve v višini 359.197 tisoč tolarjev.
Bilančni dobiček
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Čisti dobiček poslovnega leta 7.183.942 2.153.270 334
Preneseni čisti dobiček 2.045.607 3.200.816 64
Zmanjšanje kapitalskih rezerv 0 0
Sprememba zakonskih rezerv iz dobička 359.197 107.663 334
Sprememba drugih rezerv iz dobička 1.022.803 1.600.408 64
Izplačilo dobička po sklepu skupščine 1.022.803 1.600.408 64
Skupaj 6.824.746 2.045.607 334
4.5.
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno
prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za poslovno leto 2006.
Izkaz denarnih tokov daje informacijo, kako je podjetje leta 2006 denarna sredstva in njihove
ustreznike pridobivalo in kako jih je uporabilo ter kakšno je bilo stanje denarnih sredstev na
začetku in na koncu obračunskega obdobja. Iz teh informacij se ugotavljajo tudi razlogi za
povečanja oziroma zmanjšanja denarnih sredstev.
Izkaz denarnih tokov je izdelan po posredni metodi na podlagi SRS 26. 9., II. različica. Sestavljen

je iz dveh zaporednih bilanc stanja, in sicer na dan 31. decembra 2005 in 31. decembra 2006
ter iz poslovnega izida za leto 2006. Upoštevani so še podatki o nedenarnih transakcijah, ki so
iz prikaza izkaza denarnih tokov izločeni.
Izkaz denarnega toka je sestavljen iz pritokov in odtokov iz poslovanja, pritokov in odtokov iz
naložbenja ter iz pritokov in odtokov iz financiranja.
Denarni tokovi pri poslovanju so sestavljeni iz postavk izkaza poslovnega izida in iz sprememb
čistih obratnih sredstev postavk bilance stanja. Zneski so dopolnjeni in prilagojeni s tistimi
prihodki in odhodki, katerih učinki niso denarni tokovi pri poslovanju.
Te prilagoditve so naslednje:
− iz prihodkov so izločene postavke: prihodki iz naslova naturalnih izmenjav električne energije,
prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij ter prihodki iz naslova usredstvenih lastnih
proizvodov,
− iz odhodkov je izločena amortizacija, odhodki iz naslova naturalnih izmenjav električne
energije in dolgoročne rezervacije, nastale leta 2006,
− iz postavke sprememb čistih obratnih sredstev so izločene naturalne izmenjave električne
energije in odprava ter povečanje dolgoročnih rezervacij.
Prebitek prejemkov pri poslovanju je
10.302.061 tisoč tolarjev.
Denarni tokovi pri naložbenju so sestavljeni iz:
− prejemkov iz naslova prejetih obresti od bančnih depozitov, prejetih dividend Taluma, od
prejemkov od prodaje osnovnih sredstev ter prejemkov iz naslova terjatve za kratkoročni
kredit Litostroju,
− izdatkov iz naslova pridobitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev, opredmetenih osnovnih
sredstev ter izdatkov za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb – depozitov na bankah.
Iz naslova naložbenja ima Eles leta 2006 primanjkljaj v višini 8.404.873 tisoč tolarjev.
Denarni tokovi
pri financiranju
Prejemkov iz naslova financiranja družba nima. Izdatki iz naslova financiranja so izdatki za
obresti, ki se nanašajo na odplačila kreditov, iz odplačil glavnic kratkoročnih in dolgoročnih
kreditov in dividende, ki jo je Eles iz dobička nakazal lastniku v višini 1.022.803 tisoč tolarjev.
Primanjkljaj iz financiranja znaša skupaj 1.769.024 tisoč tolarjev.
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov je bilo 735.696 tisoč tolarjev, končno
stanje pa je 863.860 tisoč tolarjev, finančni izid obdobja je povečanje denarnih sredstev za
128.164 tisoč tolarjev. V denarna sredstva so vključena denarna sredstva na transakcijskih
računih bank ter kratkoročni depoziti na vpoklic.
Izkaz denarnih tokov izkazuje, da je imel Eles prebitek finančnih sredstev iz naslova rednega
poslovanja, sredstva pa je porabil za investiranje v osnovna sredstva, povečanje kratkoročnih
finančnih naložb, izplačilo deleža iz dobička lastniku podjetja ter za odplačila dolgov.
88/89
Računovodsko poročilo 2006

Izkaz denarnih tokov za obdobje januar do december 2006
v tisoč SIT
2006 2005
A. Denarni tokovi pri poslovanju
a. Postavke izkaza poslovnega izida 8.720.501 9.676.714
Poslovni prihodki in finančni prihodki iz poslovnih terjatev 40.098.035 37.902.526
Poslovni odhodki brez amortizacije in finančnih odhodkov -29.359.387 -27.314.181
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih -2.018.147 -911.631
b. Spremembe čistih obratnih sredstev postavk BS 1.581.560 918.378
Začetne manj končne poslovne terjatve -111.012 610.554
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve 31.768 -40.332
Začetne manj končne odložene terjatve za davek 848.729
Začetna manj končna sredstva za prodajo 0
Začetne manj končne zaloge 11.433 -57.410
Končni manj začetni poslovni dolgovi 814.308 401.386
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije -13.666 4.180
Končne manj začetne odložene obveznosti za davek 0
c. Prebitek prejemkov ali izdatkov pri poslovanju (a+b) 10.302.061 10.595.092
B. Denarni tokovi pri naložbenju
a. Prejemki pri naložbenju 820.346 334.316
Prejemki od dobljenih obresti iz naložbenja 709.934 334.316
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 42.312
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin
Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb
Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 68.100
b. Izdatki pri naložbenju -9.225.219 -8.850.379
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -411.061 -682.546
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -8.461.845 -5.755.255
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin -2.520
Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb -24.275
Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb -349.793 -2.388.303
c. Prebitek prejemkov ali izdatkov pri naložbenju (a+b) -8.404.873 -8.516.063
C. Denarni tokovi pri financiranju
a. Prejemki pri financiranju 0 0
Prejemki od vplačanega kapitala
Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti
Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti
b. Izdatki pri financiranju -1.769.024 -2.058.643
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -26.618 -57.124
Izdatki za vračila kapitala
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti -182.133
Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti -537.470 -401.111
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku -1.022.803 -1.600.408
c. Prebitek prejemkov ali izdatkov pri financiranju (a+b) -1.769.024 -2.058.643
Č. Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 863.860 735.696
Denarni izid v obdobju (seštevek Ac, Bc in Cc) 128.164 20.386
Začetno stanje denarnih sredstev 735.696 715.310

4.6.
Dogodki po datumu
bilance stanja
Eles je že leta 2006 sprožil reklamacijo dobave napetostnih merilnih transformatorjev, ki jih je
dobavila družba EUREL inženiring, d. o. o. Nabava transformatorjev je knjigovodsko evidentirana
med investicijami v teku, in sicer v vrednosti 127.554 tisoč tolarjev. Iz tega naslova so neplačane
obveznosti v višini 140.278 tisoč tolarjev.
Reklamacija je bila sprožena zato, ker napetostni merilni transformatorji ne dosegajo kakovosti,
ki jo Eles predpisuje za tovrstne naprave in v času izdelave računovodskih izkazov še ni bila
zaključena. Z Eurelom poteka usklajevanje Sporazuma o razdrtju pogodbe, po katerem mora
vsaka od pogodbenih strank vrniti drugi tisto, kar je iz naslova pogodbe prejela.
4.7.
Pojasnila iz zakona
o finančnem poslovanju
Eles izpolnjuje kriterije finančne ustreznosti.
Eles leta 2006 ni imel blokiranega žiro računa.
V okviru finančne funkcije in v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju ter poslovnimi
usmeritvami Eles spremlja in obvladuje finančna tveganja, ki jim je izpostavljen pri svojem
poslovanju.
4.8.
Druga pojasnila
iz 69. člena ZGD
Do članov uprave, zaposlenih na podlagi individualnih pogodb in članov nadzornega sveta
podjetje nima terjatev iz naslova danih predujmov, poroštev in posojil.
V podjetju ni zahtev zaposlenih po izplačilih, ki jim podjetje nasprotuje.
Prejemki članov nadzornega sveta in članov uprave
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Član uprave 18.144 17.958 101
Zaposleni na podlagi individualnih pogodb 286.734 230.634 124
Člani nadzornega sveta - zunanji člani (5) 3.144 2.240 140
Člani nadzornega sveta - zaposleni v Elesu (2) 1.211 935 130
Skupaj 309.233 251.767 123
90/91
Računovodsko poročilo 2006

Prejemki revizorjev in svetovalcev
v tisoč SIT
2006 2005 06/05
Revidiranje letnega poročila 4.703 4.163 113
Davčno svetovanje 855 1.943 44
Druge storitve revidiranja 1.098
Skupaj 6.656 6.106 109
4.9.
Izjava o upravljanju
Na podlagi 70. člena ZGD izjavljamo, da organi upravljanja družbe Eles, d. o. o., delujejo v
skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo poslovanje, ter internimi akti družbe.
Z upravljanjem družba zagotavlja uresničevanje ciljev in interesov svojih lastnikov. Uprava
je vzpostavila in vzdržuje ustrezno etično ozračje in vodi poslovanje po visokih standardih
osebnega in medsebojnega vedenja.
Direktor družbe skrbi za dobro sestavo sistemov notranjega kontroliranja in zagotavlja
njihovo uspešno delovanje. Varnost sredstev ter točnost in popolnost podatkov in informacij o
poslovanju družbe je zagotovljena na ustrezni ravni.

4.10.
Kazalniki
31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Podatkovna
osnova
Kazalnik
Podatkovna
osnova
Kazalnik
Podatkovna
osnova
Kazalnik
Kazalniki stanja financiranja v %
1. Stopnja lastniškosti financiranja 90.342.723 88,6 90.426.692 86,0 142.771.287 90,9
kapital/obveznosti do virov sredstev 101.998.567 105.204.810 157.088.070
2. Stopnja dolžniškosti financiranja 8.160.019 8,0 8.018.017 7,6 8.018.017 5,1
dolgovi/obveznosti do virov sredstev 101.998.567 105.204.810 157.088.070
3. Stopnja razmejenosti financiranja 3.495.825 3,4 6.760.101 6,4 6.273.449 4,0
vsota dolgoročnih rezervacij in pasivnih
časovnih razmejitev/obveznosti do virov
sredstev
101.998.567 105.204.810 157.088.070
4. Stopnja dolgoročnosti financiranja 93.879.932 92,0 97.666.229 92,8 149.549.489 95,2
vsota kapitala in dolgoročnih dolgov z
dolgoročnimi rezervacijami/obveznosti do virov
sredstev
101.998.567 105.204.810 157.088.070
5. Stopnja kratkoročnosti financiranja 8.118.635 8,0 7.538.581 7,2 7.538.581 4,8
vsota kratkoročnih dolgov (skupaj s
kratkoročnmi PČR)/obveznosti do virov sredstev
101.998.567 105.204.810 157.088.070
Kazalniki investiranja v %
1. Stopnja osnovnosti investiranja 71.244.389 69,8 67.874.311 64,5 67.954.931 43,3
osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)
/sredstva
101.998.567 105.204.810 157.088.070
2. Stopnja obratnosti investiranja 15.770.088 15,5 16.012.031 15,2 15.896.698 10,1
obratna sredstva/sredstva 101.998.567 105.204.810 157.088.070
3. Stopnja finančnosti investiranja 23.655.625 23,2 29.618.912 28,2 81.617.505 52,0
vsota kratkoročnih in dolgoročnih finančnih
naložb/sredstva
101.998.567 105.204.810 157.088.070
4. Stopnja dolgoročnosti investiranja 85.898.807 84,2 88.711.047 84,3 141.764.519 90,2
vsota osnovnih sredstev (po neodpisani
vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb in
dolgoročnih poslovnih terjatev/sredstva
101.998.567 105.204.810 157.088.070
5. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev 109.070.051 62,4 109.739.617 63,8 109.829.421 63,8
popravek vrednosti osnovnih sredstev/nabavna
vrednost osnovnih sredstev
174.743.122 172.045.587 172.216.012
92/93
Računovodsko poročilo 2006

31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005
Podatkovna
osnova
Kazalnik
Podatkovna
osnova
Kazalnik
Podatkovna
osnova
Kazalnik
Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
1. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih
sredstev
kapital/osnovna sredstva (po neodpisani
vrednosti)
2. Koeficient kapitalske pokritosti
dolgoročnih sredstev
90.342.723 1,268 90.426.692 1,332 142.771.287 2,101
71.244.389 67.874.311 67.954.931
90.342.723 1,050 90.426.692 1,006 142.771.287 1,007
kapital/dolgoročna sredstva 86.077.684 89.881.259 141.764.519
3. Koeficient dolgoročne pokritosti
dolgoročnih sredstev
vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj
z dolgoročnimi rezervacijami)/dolgoročna
sredstva
4. Koeficient neposredne pokritosti
kratkoročnih bveznosti
93.879.932 1,091 97.666.229 1,087 149.549.489 1,055
86.077.684 89.881.259 141.764.519
863.860 0,106 735.696 0,098 735.696 0,098
likvidna sredstva/kratkoročne obveznosti 8.118.635 7.538.581 7.538.581
5. Koeficient pospešene pokritosti
kratkoročnih obveznosti
vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih
terjatev/kratkoročne obveznosti
6. Koeficient kratkoročne pokritosti
kratkoročnih obveznosti
15.623.732 1,924 14.983.199 1,988 14.983.199 1,988
8.118.635 7.538.581 7.538.581
15.920.883 1,961 15.323.551 2,033 15.323.551 2,033
kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti 8.118.635 7.538.581 7.538.581
Kazalnik gospodarnosti
1. Koeficient gospodarnosti poslovanja 44.015.743 1,238 37.134.874 1,055
poslovni prihodki/poslovni odhodki 35.539.831 35.187.878
Kazalnik dobičkonosnosti
1. Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 7.183.942 0,083 2.153.270 0,015
čisti dobiček v poslovnem letu/povprečni
kapital (brez čistega poslovnega izida
proučevanega leta)
86.792.737 139.379.915

94/95
Računovodsko poročilo 2006

Izdajatelj: Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
Lektoriranje: Darinka Lempl
Redakcija: Brane Janjić
Oblikovanje: Bojan Repovž
Fotografije: Dušan Jež
Računalniška priprava in tisk: Schwarz, d.o.o.
Ljubljana 2006: ISSN 1580-6936

www.eles.si