Slovenščina za vsakdan in vsak dan 9

Nana Cajhen
Nevenka Drusany
Dragica Kapko
Martina Križaj Ortar
Marja Bešter Turk
Slovenščina
za vsakdan a k n
9
in
Rešitve − delovni zvezek
DN080536

1 Halo, halo!
1. zdej, ful, bolet, poklicat, morem, zobarja
zdaj, zelo, boleti, poklicati, moram, zobozdravnika
2. Po smislu.
Glasovi slovenskega knjižnega jezika
1. Da se izgovor samoglasnikov o in e v poševno tiskanih besedah razlikuje; z izgovorom se
spremeni tudi pomen besede.
2. Poševno tiskane besede se pišejo enako, izgovarjajo pa različno.
gredi – gredi
soli – soli
govori – govori
klopi – klopi
NE
Ker se spremeni naglasno mesto.
3. mati – čas (dolg – kratek)
miš – listje (kratek – dolg)
luna – kruh (dolg – kratek)
metla – meč (dolg – kratek)
koza – sklon (dolg – kratek)
4. zob, sreda, sobota, oko, uho, mesto, sedem, zelje, sto
Ozek.
Dolg.
5. Polglasnik.
Kratek.
6. Rastline, živali in ljudje ne morejo živeti brez vode.
7. rdeče: m, j, j, n, r, l, n, r, l, r, r, v, n, r, n
zeleno: g, d, z, d
modro: c, K, s, c, s, č, p, p, k, P, t
8. s teto, z mamo, z Andrejo, z bratom, s stricem, s Heleno, s Petrom, s konjem, z Ivanom, z Nado, s
čevlji, s školjkami, z marmelado, s cimetom, s fotografom
samoglasniki, zvočniki, zvenečimi
p, t, k, f, s, š, h, c, č
Medmet
1. Npr. O/Ah, No, Hmm, Joj
2. Ku ku, Bee, Kikiriki, Ga ga, Cin cin, Ia ia
3. mu, meee, bzz, rega, čof
Posnemovalne, saj z njimi posnemamo zvoke iz narave.
4. mijavkati, mlaskati, frcniti/frcati, hrkati, tiktakati
Členek
1. le
č
b
2. komaj
c
Celó./Kar.
Npr. Na južnem tečaju sije sonce celó/kar 182 dni na leto.
3. že, še, Samo, samo/le, Tudi, že, sploh
4. Npr. mama; posluša; narodnih pesmi.
3

2 Alma Maksimilijan Karlin
1. Po smislu, npr. France Prešeren se je rodil 3. 12. 1800 v Vrbi na Gorenjskem v kmečki družini,
materi Mini in očetu Šimnu. Od leta 1808 do 1812 je bival pri stricu Jožefu Prešernu, duhovniku
na Kopanju blizu Grosupljega. V letih 1810–1812 je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, od 1812
do 1813 pa ljudsko šolo v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v letih od 1813 do 1820. Na Dunaju
je študiral pravo od 1820 do 1828. Nato je štiri leta opravljal pripravništvo pri odvetniku
Baumgartnu. Leta 1832 je opravil sodno-odvetniški izpit v Celovcu. Od leta 1834 do 1846 je bil
pripravnik pri odvetniku Crobathu. Od leta 1846 je opravljal samostojno odvetniško službo v
Kranju. Umrl je 8. 2. 1849 v Kranju.
2. Po smislu, npr. Aleš Bizjak se je rodil 13. 7. 1992 v Murski Soboti. Mama Ana je gospodinja, oče
Martin je strojnik. Ima dve sestri. Leta 1996 so se preselili v Kranj, Langusova ul. 4. Osnovno šolo
Matije Čopa v Kranju je obiskoval v letih od 1998 do 2007. Leta 2006 je osvojil srebrno Vegovo
priznanje, leto kasneje pa še zlato Vegovo priznanje. Leta 2007 je osvojil tudi naslov mladinskega
prvaka v judu. V gimnazijo se je vpisal v šolskem letu 2007/08.
3. rokoko, Rok
pismonoša, pisalo
nož, nagnati
4. 7, 8, 3, 4, 1, 2, 5, 6
5. Npr. Miška je smuknila v luknjo. Mama je postregla z ocvrtimi miškami. Na smučanju sem si
poškodoval koleno. Matjaž je moj bratranec v drugem kolenu. Ali veš, katera ptica ima dolg in
ukrivljen kljun? Čoln je s kljunom zadel ob breg. Voz hlodov je vleklo več parov konj. Med
šahovsko igro mu je s konjem vzel damo. Zmanjkalo je elektrike, zato sem se učil pri sveči. Pri
telovadbi smo delali svečo.
6. Samoglasniki se v enakih besedah izgovarjajo različno. Pomen besede se zato spremeni.
7. bog, bok; pot, pod; rog, rok; strok, strog; slog, slok; rop, rob
Sopomenske povedi
1. b
b
b
Glagol je povil je dovršni, glagola obveščajo in tali pa sta nedovršna.
2. Npr. Nekdo zrači sobo. Nekdo je včeraj zvečer zalil rože. Nekdo napoveduje vreme za tri dni
vnaprej. Nekdo zaliva rože zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Kdaj boste prepleskali stanovanje?
3. prebran, napisan, pričakovan, obiskan, opran
nedoločnika
4. počiščen, pozlačen, pomolžen, povožen, zaprošen, narejen, posajen, dvignjen, premaknjen,
dovoljen, obnovljen, zlomljen, prilepljen, izgubljen, zakurjen, zašit, pokrit, zaprt, ostrižen, izrečen,
najden, zmeden, zažel(j)en
Kako pišemo – skupaj ali narazen?
1. zato, Za to, po tem, Potem
2. natanko, na tanko
3 Samo
1. Npr. ravni/skodrani, svetli/temni, kostanjevi, rjavi, bleščeči, počesani/razmršeni …
ovalen/okrogel/podolgovat, bled, ljubek, otroški, mozoljast, lep, svetel …
tople, globoke, povešene, utrujene, izbuljene, krmežljave, solzne, zasanjane …
velika/majhna, suha, polna, nasmejana …
krepka, deška, majhna, suha, visoka/nizka, vitka …
4

2. obutev, pokrivalo, nakit
3. Da bi našli imenovano žensko.
V časopisih.
Podatke o zunanjosti pogrešane osebe ter o tem, kje in kdaj so jo videli nazadnje.
Da jo ljudje lahko prepoznajo, če jo srečajo.
Oznaka
1. Po smislu.
2. nagajiv, zgovoren, pogumen, radodaren, nevljuden, površen, nezanesljiv, dolgočasen
3. Po smislu.
4. O Primožu Trubarju.
c
V obeh besedilih so v pretekliku.
Ker je oseba že umrla.
5. …, ko se je potepala po Afriki.
Preden je zaspala, …
Medtem ko bere novo snov, …
Pred spraševanjem …
Po vrnitvi s sprehoda …
Zaradi bolezni …
Tvorjenke
1. dežnik, nogavica, zidak, zimski, očala, psiček, košarka
Naštete besede so nastale iz nenaštetih oz. netvorjenih, dežnik iz besede dež, nogavica iz besede
noga …
2. brivec, voditelj, voznik, govorec, lovec, pisec
3. tisti, ki voli; tisti, ki toči; tisti, ki orje; tisti, ki nosi pisma; tisti, ki gleda zvezde; tisti, ki jé; tisti, ki
kuri; tisti, ki kroji; tisti, ki vodi delo; tisti, ki seka kamen
4. igralka, prevajalka, tkalka, prodajalka, pevka, govorka
5. brivnik, budilka, črpalka, strašilo, letalo
6. to, s čimer kosimo; to, s čimer režemo; to, s čimer pišemo; to, s čimer zibamo; to, s čimer brišemo;
to, s čimer vozimo; to, s čimer radiramo; to, s čimer likamo
7. to, kjer čakamo; to, kjer spimo; to, kjer se igramo; to, kjer kurimo; to, kjer se umivamo; to, kjer se
učimo; to, kjer lakiramo; to, kjer se igramo
8. lovišče, gostišče/gostilna, parkirišče, krožišče, pokopališče
9. britje, pisanje, košnja, zaposlitev, želja, molitev
10. to, da rediš; to, da jezdiš; to, da prosiš; to, da se jeziš
11.
Tvorjenke iz
2. naloge 4. naloge 5. naloge 8. naloge 9. naloge
a) samostalnik samostalnik samostalnik samostalnik samostalnik
b) glagol glagol glagol glagol glagol
c) vršilec dejanja vršilec dejanja predmet oz. prostor dejanja dejanje
sredstvo dejanja
Vse tvorjenke so samostalniki, nastali iz glagola. Različen pa je njihov pomen.
12. arhitektka, študentka, kuharica
Pisec, pek in kupec nimajo ženske ustreznice.
13. gobček, okence, domek, rokica/ročica, komolček, hlebček, srček/srčece, rogec/rožič, zvešček/
zvežčič, Peterček, Lojzek, zajček, svižček, sinko/sinek, živalca, teliček
14. majhna/ljuba streha; majhen/ljub oreh; majhno/ljubo kolo;
majhen/ljubi otrok, volk, novec
15. grozdje, gorovje, otočje, hribovje
16. hrastovina, francoščina, dolenjščina, malinovec
17. Moščan/Moščanka, Izolčan/Izolčanka, Murskosobočan/Murskosobočanka, Istran/Istranka,
Prlek/Prlekinja, Anglež/Angležinja, Grk/Grkinja, Čeh/Čehinja, Hrvat/Hrvatica, Turek/Turkinja,
Zemljan/Zemljanka
5

18.
Tvorjenke iz
12. naloge 13. naloge 15. naloge 16. naloge 17. naloge
a) samostalnik samostalnik samostalnik samostalnik samostalnik
b) samostalnik samostalnik samostalnik samostalnik samostalnik
Po smislu.
19. grobijan, duhovitež, suhec, debeluh
20. tisti, ki je ubog, tuj, velik, divji, bogat, len
21. starost, redkost, zanimivost, lenost/lenoba, naglica/naglost, velikost
22.
Tvorjenke iz
19. naloge 21. naloge
a) samostalnik samostalnik
b) pridevnik pridevnik
c) nosilec lastnosti lastnost
23. tak, ki ima modre oči; tak, ki traja celo leto; tak, ki je poln masti; tak, ki ima bose noge, bister um,
golo glavo
Posebna raba vezaja in pomišljaja
1. petminutni, enotedenski, dvestolitrski, šestmetrski, dvanajststopenjska, dvajsetkilogramski,
sedemdesetletnik, devetletka
5-minutni, 1-tedenski, 200-litrski, 6-metrski, 12-stopenjska, 20-kilogramski, 70-letnik, 9-letka
2. sedemnajstletnega, 450-letnico, desetodstotnim, 20-kilogramske
Če je prva sestavina besede zapisana s števko, je z drugo sestavino povezana z vezajem, sicer se
piše skupaj z drugo sestavino besede.
3. od 1990 do 1994, od 800 do 3000 mm, od Ljubljane do Zagreba, od 33 do 93, od 100 do 150
planincev
4. od 10.00 od 14.00, Ljubljana–Trebnje, 1987–1990, Ježica–Brod
5. vezaj, vezaj, pomišljaj, pomišljaj, pomišljaj, vezaj
6. b
č
č
c
4 Cvrtnik
1. Da prenašamo cvrtnik.
Da damo vanjo predpisano količino hrane.
Da z njim dvigamo in spuščamo košarico cvrtnika.
Da vemo, koliko maščobe sme biti v posodi najmanj/največ.
Da z njim določimo, na kateri temperaturi bomo cvrli hrano.
Da vemo, ali je cvrtnik vključen oz. ali je maščoba segreta.
2. Za prenašanje cvrtnika.
Za predpisano količino hrane.
Za dviganje in spuščanje košarice cvrtnika.
Za védenje o tem, koliko maščobe sme biti v posodi najmanj/največ.
Za določanje temperature, na kateri bomo cvrli hrano.
Za védenje o tem, ali je cvrtnik vključen oz. ali je maščoba segreta.
3. cvrtnik, poseben, naprava, največji.
4. Po smislu.
5. Na levi strani: zaslon, reža za izhod denarja, številčna tipkovnica. Na desni strani: reža za
vstavljanje bančne kartice, reža za izdajo potrdil, reža za polaganje denarja in plačevanje položnic,
reža za izdajo pisemskih ovojnic.
6. Da lahko na (tem) bankomatu uporabljamo bančne kartice, ki jih prikazujejo nalepke, si
napolnimo svoj račun HALO oz. kupimo MOBIKARTICO.
Da imamo bančni račun in bančno kartico.
6

Vstanem in se oblečem
1. in, pa, ko, če, ker
Veznika in, pa.
Napisati vejico.
2. Človek je narisal zvezdne karte in poimenoval zvezde. Sove se odpravijo na nočni pohod in
lovijo majhne glodavce. Na dno steklenice položi svetilko in jo pokrij s kartonom. Folija ne
prepušča vetra in ohranja toploto.
3. Po smislu.
Ne samo počitek, temveč tudi delo
1. Po smislu.
Ali odhajaš ali prihajaš?
1. Po smislu.
2. Mile Klopčič je bil rojen v Franciji, umrl pa je v Ljubljani. Nisem kupil znamke, temveč
razglednico. Iglice jelke so ločene, borove iglice pa so vedno zraščene po dve ali tri skupaj. Gozd
daje zavetje ne le majhnim, temveč tudi velikim živalim.
5 Kaj meniš o …?
1. Gordana Gašperin – kostumografka
Mirjana Koren – scenografka
Arko – lektor
Matjaž Latin – režiser
Desa Muck – avtorica dramatizacije
Sebastjan Duh – skladatelj
Roald Dahl – avtor povesti
3. Knjiga Naše drevesne vrste.
M. N. K.
Npr. novinar/-ka.
Pri Slovenski matici.
320.
Format 21 x 26 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom.
Opisuje drevesne vrste, prikazuje uporabnost lesa, vlogo drevesnih vrst, govori o kulturi,
zgodovini, etnologiji itd.
71.
Zunanjost, razmere, v katerih uspeva, uporaba v zdravilstvu in kuhinji.
Vzbuditi v bralcih ljubezen do gozda.
Da.
Avtorica napiše, da je v knjigi mnogo več kot zgolj opis drevesnih vrst.
Da je poljudna.
Ker knjiga presega tovrstno literaturo pri nas.
Sklepam in pojasnjujem
1. Po smislu, npr. … stane 0,5 evra, kornet pa 0,8 evra.
… tehta 1,5 kg, štruca pa 1 kg.
… je edini osvojil srebrno Vegovo priznanje.
… je visoka 160 cm, Sonja pa 165 cm.
2. Po smislu, npr. … je deklic več kot dečkov.
… želi več učencev igrati košarko.
… je učbenik dražji.
… je učbenik obsežnejši.
3. saj, torej, torej, torej, saj
7

4. …, saj je v mojo sobo padla njegova žoga. – pojasnilo
V mojo sobo je padla žoga vašega Tončka, torej je on razbil okno.
…, torej je zmagovalka. – sklep
Maja je zmagovalka, saj je premagala vse tekmovalke.
…, saj sneži. – pojasnilo
Sneži, torej zima že trka na vrata.
…, torej si pojedel ves sladoled. – sklep
Pojedel si ves sladoled, saj je skleda prazna.
6 Popeljem te …
1.
Turjak
Raščica
Knej
Velike Lašče
Podsmreka
Spodnje Retje
2. 3, 2, 1
3. c
4. Hrib.
5. Da so tu bili rojeni klasiki slovenske književnosti, to so prvorazredni pisci, ki so v svojih delih
izhajali iz slovenskega naroda oz. slovenskega jezika.
Da je na vrhu stolpa vzidana kamnita plošča./Da na vrhu stolpa vidiš kamnito ploščo.
6. Po poti kulturne dediščine.
Po smislu.
7. ježa – Č
vznožje – C
obod – A
freska – D
štimanost – B
8.
9. Vrba, Č 5 (F. Prešeren, Zdravljica)
Doslovče, C 4 (F. S. Finžgar, Pod svobodnim soncem)
Žirovnica, D 2 (M. Čop, Slovenska abecedna vojna)
8

Rodine, B 1 (J. Jalen, Bobri)
Breznica, A 3 (A. Janša, Podvuzhenje za vsse zhebellarje)
10. 1 – domačija
2 – lopa
3 – kašča
4 – kajža
Lopa.
č
11. a
Morje je zibelka življenja. – kraj, kjer se kaj začne
Sreča ju je spremljala od zibelke do groba. – vse življenje
To mu je bilo položeno že v zibelko. – imeti v genih; podedovati
12.
Lastna imena bitij Zemljepisna lastna imena Stvarna lastna imena
Zajc Selo Ovčar Marko
Anton Vovk Karavanke O Vrba
Janez Jalen Loka Trop brez zvoncev
Ribič Poljče Bobri
Anton Janša Stol Slava vojvodine Kranjske
Tomo Zupan Sv. Peter Po poti kulturne dediščine
Jernej
Vrba
Vem, toda ne povem
1. Po smislu.
2. Npr. Andrej Petek ima gledališki abonma, a si je ogledal samo prvo predstavo.
Planinci so se zjutraj odpravili proti Krnu, toda na vrh niso prišli.
Tone bi rad lovil postrvi, ampak nima ribiškega dovoljenja.
3. vendar, temveč, temveč, vendar, temveč
4. Križanka je težka, vendar sem jo rešila. Kupila je knjigo Gore nad Sočo in Trento, ampak je še ni
prebrala. Nalogo je rešila le do polovice, toda učitelj jo je pohvalil. Posodil mi je zvezek, pa mu
ga še nisem vrnil. Na Kredarici ne dežuje, temveč sneži.
Priredno zložene povedi
1. a) zato (posledica)
b) a/toda/ampak (nasprotje)
c) in/pa/ter (zaporedje oz. sočasnost)
č) ali (izbira, možnost)
d) torej (sklep)
e) saj (pojasnilo)
2. a, č, d, e, f, h, i
Priredno zložena poved Veznik Vrsta priredja
a zato posledično
č in vezalno
d ne le – temveč tudi stopnjevalno
e ali ločno
f torej sklepalno
h saj pojasnjevalno
i vendar protivno
9

7 Pri Mentavajcih,
otrocih vesolja
1. Na Siberutu.
V Indoneziji.
Padang je pristanišče. Siberut je otok. Bukittinggi je izhodišče piščevega potovanja.
Sumatri.
2. Ustrezno zaporedje: 4, 2, 5, 1, 3.
Po reki so se vozili uro in pol z (drugim) drevakom.
Iz Padanga do obale na vzhodu Siberuta so potovali enajst ur s staro barkačo.
Od pristana na reki do vasi so potovali tri ure peš.
Iz notranjosti Sumatre do pristanišča so se vozili dve uri z avtobusom.
Od pristana na Siberutu do reke so se vozili tri ure z drevakom na motorni pogon.
3. 3, 6, 1, 4, 7, 5, 2
4. NE, DA, NE, DA, NE, NE, NE, NE, DA, NE
5. C, Č, G, F, E, B, D, A
6. c
7. … civilistov.
… civilizirala.
… civilu.
… civilizacijski (stopnji).
… civilizacije (Majev).
8.
Glagol Oseba Število Časovna oblika
smo se poslovili 1. mn. pret.
(smo) zabredli 1. mn. pret.
stopali smo 1. mn. pret.
lovili smo 1. mn. pret.
(smo) se prevrnili 1. mn. pret.
bili smo 1. mn. pret.
sta držala 3. dv. pret.
smo se vrnili 1. mn. pret.
b, d
pretekliku
Besedilo govori o preteklem dogodku.
Ne.
Ker je besedilo napisano v množini.
10

9.
Glagol Oseba Število
bi bil 1. ed.
bi rekel 1. ed.
so 3. mn.
živijo 3. mn.
bi bil 1. ed.
bi opisal 1. ed.
živijo 3. mn.
se valjajo 3. mn.
sem preživel 1. ed.
rečem 1. ed.
sem preživel 1. ed.
1., ednine, svoja, 3., množine, drugih
10. tropski pragozd, reki Amazonki
12. 5, 1, 3, 4, 2
13. a, b, c, d, f, g, h, i, j
14. a, c, č
15. selva – 6
ozelot – 5
palmita – 4
mata-mata – 1
kušma – 3
pajši – 2
ampivaska – 8
masata – 7
16. b, d, f, i
17. b, c
18. a, b, c, č, d, e
19. a, c, d
20. Šolo.
Z drevakom.
Bonbone in šolske potrebščine (zvezke in svinčnike), ker jih indijanski otroci nimajo dovolj.
Skromna, v njej so le mize in stoli.
Šest.
Da. Ker se (po Mašinem mnenju) radi izognejo delu na polju.
Nogomet.
21. a, c
22. a
23. Flora.
Favna.
Prevzeti. K nam sta prišli iz drugih jezikov.
24. Mesojede rastline.
25. kod, kaj, kraje, ljudi, potopis, svoja, 1., ednine, množine, pretekliku, subjektivno
Sestava dvostavčnih in večstavčnih povedi
1. Ptice brskajo s kljunom po blatu, … Čemu ptice brskajo po blatu?
Roparicam je veliko težje ujeti ribo, … Katero ribo?
V vesolju je težnost tako šibka, … Kako šibka je težnost v vesolju?
To rimsko naselbino so odkrili, … Kdaj so odkrili to rimsko naselbino?
Žarnica ne zasveti, … Pod katerim pogojem žarnica ne zasveti?
S S Nam
S S
S S Nač
S S Č
S S P
2. …, se deževne kaplje spremenijo v kosmiče. Kdaj se kaplje spremenijo v kosmiče?
S
…, je človek izumil ogenj. Zakaj je človek izumil ogenj?
…, naj obišče okulista. Kdo naj obišče okulista?
S Č
S
S V
S
S
11

3. V kemijskih laboratorijih po vsem svetu so že pred
več desetletji izdelali posebne vrste plastičnih materialov, …
Katre vrste plastičnih materialov?
S S
S
Na plošči, …, so sovjetski znanstveniki preživeli kar 274 dni.
Na kateri plošči?
…, žuželke poletijo proti nebu.
Kdaj žuželke poletijo proti nebu?
…, se moramo toplo obleči.
Pod katerim pogojem se moramo toplo obleči?
Zaradi erozije, …, se obala ves čas spreminja.
Zaradi katere erozije?
S
2 S
S 2
S Č
S
S P
S
2 S
S 2
4. Astronomi se sprašujejo, …
Kaj se astronomi sprašujejo? Kateri planet?
S
S
S
Merkur je prvi planet, …
Kateri planet? Pod katerim pogojem ga srečamo?
S
S
S P
5. Prosim Vas, da razmislite o mojih predlogih, in Vas lepo pozdravljam.
Ustavili se bomo v Žirovnici, da si bomo ogledali rojstno hišo Matija Čopa, in nato se bomo
odpeljali naprej proti Mojstrani.
S S Nam
+ S Nam
S + S S S + S
S S + S
S Nam
8 Rad bi dobil štipendijo
1.
Ime in naslov sporočevalca
Kraj in datum pisanja
Ime in naslov naslovnika
Zadeva
Izrazitev in utemeljitev prošnje
Zahvala in pozdrav
Priloge oz. dokazila
Podpis sporočevalca
2. Po smislu.
Povedi s pastavkom
1. Ne govori tega, no!
Hej, kam se ti tako mudi?
Ah, saj ni nič hudega!
Poglej, Ana, skozi okno!
Šli ste domov, kajne?
Kar jejte, dober tek!
Vesna, vrni se do desetih.
Res, pomlad prihaja!
Ne, tega mi pa nisi povedala.
O, kako lep dan je pred mano!
12

Povedi s polstavkom
1. Sapo, manjšo hišo, si …
Indonezija, največje otočje na svetu, sestoji …
Sagu, mentavajska glavna jed, ima …
Mentavajci, otroci vesolja, živijo …
V zadnji številki Športa mladih, revije za šport otrok in mladine, je …
Na vrhu Triglava, najvišje slovenske gore, sem …
2. V sobi, veliki dva krat dva metra, smo se …
Potniki, namenjeni v Novo Gorico, morajo …
Podpisani Andrej Kovač, stanujoč na Šišenski 9 v Ljubljani, se prijavljam …
Cerkev, zgrajena v 17. stoletju, ni prenesla …
Na učbenike, naročene v naši knjigarni, vam ne bo …
9 Sočustvujem z Vami
1. Da.
Poslano je s telegramom.
2. Če hočemo biti hitri pri izrekanju sožalja.
10 Naročam …, plačujem …
1. Po smislu.
Ne. Starši zagotavljajo plačevanje naročnine.
2. Po smislu.
3. Po smislu.
Levo zgoraj, kjer piše “nalogodajalec”.
Desno zgoraj.
Drugi obrok za knjigo Gore in vode sveta.
Založba Kekec.
V rubriko, označeno z EUR . Ker je spredaj napisana denarna enota.
V rubriko “številka računa”.
4. log, logar, logaški
ametist, tisoč
rododendron
5. Npr. plačilo, plačnik, plača, plačati, plačljiv, plačanec.
6. -pih-, -čas-, -gled-, -pis-
7. Npr. poštar, poštnina
uradniški, uradovalni
uslužbenka, služben
imenik, priimek
govorec, govorilnica
8.
PRIDEVNIK SAMOSTALNIK PRISLOV
bolan
bolno
previdnost
previdno
globok globina
varovan
varovano
strokovni
strokovno
razumljiv razum
13

11 Besedila okrog nas
1. a, b, c, č, f
2. Drugo (na listku) je praktičnosporazumevalno, prošnja za štipendijo je uradovalna, tretje besedilo
(Mavrica) je strokovno, prvo (Velika škoda v požaru) pa publicistično.
3. b
12 Slovenski jezik skozi stoletja
1. reči, Prvič, jezik, v eni, in, načinu, drugače, z dosti
2. vrh, sonc, čreda, svojega, zapuščena, veseljem
3.
Čas Dogodek
naselitev prednikov Slovencev
pojav zgodnje slovenščine
nastanek Brižinskih spomenikov
izid prve slovenske knjige
izid prvega prevoda Biblije v slovenščino in izid prve slovenske slovnice
izid Kopitarjeve slovnice
izid Vodnikove slovnice
izid Prešernovih Poezij
določitev pravil slovenske izreke
izid Pleteršnikovega slovarja
izid prvega Slovenskega pravopisa
Državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji
1.
Država
Državni jezik
nemški
češki
angleški
italijanski
madžarski
hrvaški
nemški
Prevzeta stvarna imena
1. kakovost, (raz)pršilo, skupina, celina, slog, vremenoslovec, pesništvo, pripovedništvo
2. avto, pižama, džip, bife, picerija, pomfri(t), kravl
13 Da ne pozabim …
1. besedilo
14
2. Umivat in kopat se ter se srečevat s prijatelji.
V termah, javnih kopališčih in javnih vodnjakih.
Javnih vodnjakov.
Iz vodnjakov, izvirov in rek.
Iz lesa.
V 16., 17. in 18. stol.
S parfumiranjem.
Ker je bila tekoča voda draga.

Enkrat ali dvakrat na leto.
Ker so si dali vodo prinesti na dom.
Ne. Bile so iz svinca, pločevine, cinka in kositra.
Iz novih materialov.
V začetku 20. stoletja v Angliji.
3. Npr. Zgodovina kopanja.
4. Grki in Rimljani so se kopali v termah. Angleži so začeli graditi kopalnice. Ljudje v srednjem
veku so se bali vode.
5.
Pred 2000 leti V 16.–18. stoletju V 19. stoletju V 20 stoletju
Kopanje v termah,
javnih kopališčih in
javnih vodnjakih.
Iz strahu pred
vodo se ljudje
niso umivali in ne
kopali.
Ponovno “odkritje”
vode. Umivanje iz
vrčev, kopanje enkrat
do dvakrat letno.
Kopanje v keramičnih
kadeh; gradnja
kopalnic. Kopanje
postane pomembno za
človekovo higieno.
6. Po smislu.
7. b
8. Javno. Namenjeno je javnosti.
9. Objektivno. Sporočevalec se ne razodeva.
10. Voda, od izvira do oceana.
Založba Mladinska knjiga.
Leta 1996.
11.
Moški spol Ženski spol Srednji spol
začetku vodo stoletja
vodnjakov voda umivanje
ljudje vodo korit
vrčev kopeli leto
ljudje vodo leta
dom kadi leta
veku
pločevine
lesa
keramike
svinca
cinka
kositra
materialov
kopel, kad
12. terme
13. Grki, Rimljani, Rimu, Angleži
občna imena
14. stoletju, ljudje; stoletij; materialov; kadeh; obdobij; prhanjem; rimskih termah; dvema tisočletjema,
javnih kopališčih
15. rimski, svinčen/svinčev, kopališki, pločevinast, domač/domski, keramičen, rečni, kositrn,
človeški, delen
16.
Glavni števniki Vrstilni števniki
11 16.
850 18.
1350 19.
eno 20.
dve
prvi
1880
1900
17. enajst, osemsto petdeset, tisoč tristo petdeset, tisoč osemsto osemdeset, tisoč devetsto, šestnajsti,
osemnajsti, devetnajsti, dvajseti
18. njo, jih, jih, ga
č
vodo, kopalne kadi, kopalnice, kopanje
19. … Ta je bila zelo draga. Zato so se z njo umivali iz vrčev.
… Teh je bilo v Rimu 11. V njih so se družili s prijatelji.
20. je imelo, so hodili, je bilo, so se oskrbovali, je vladal, so se parfumirali, so odkrili, je bilo, je bila,
15

so se umivali, so se kopali, so si privoščili, so dali, so bile, so začeli, delajo, so začeli, so imeli, je
postalo, izpodriva
sedanjiku, pretekliku
c
21. umivat se, kopat se, srečevat se
a
22. prinesti, delati, graditi
23. umivat, iskat, delati, nositi, prinesti
24. Npr. umivanje, umit; začeti, začet; odkritje/odkritost, odkrit
25.
Veznik Predlog
in V
in v
in v
toda s
in V
b
26. v
b
27. konec, zaseben, pokriti, po/za, do, prej, enak, odnesti, rušiti, umazan
28. kopali, umivali
29. -vod-
Npr. podvoden, voda, voden, vodnar, vodovod, vodnar, vodnjak, vodeneti, vodovodar, Medvode
…
30. civilizacija – skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični
dosežek
terme – toplice
parfumirati – dišaviti
material – snov
higiena – skrb za telesno in duševno zdravje
31. to, da se kopaš, umivaš, prhaš; to, kjer se kopaš
32. Redki ljudje so si na leto privoščili eno ali dve kopeli.
33. Redki ljudje, ki so se kopali, so si na leto privoščili eno ali dve kopeli.
34. Od 16. do 18. stoletja je vladal “strah pred vodo”, zato so se ljudje parfumirali.
Tekoča voda je bila draga, zato so se ljudje umivali z vodo iz vrčev in umivalnih korit.
Ker je od 16. do 18. stoletja vladal “strah pred vodo”, so se ljudje parfumirali.
Ker je bila tekoča voda draga, so se ljudje umivali z vodo iz vrčev in umivalnih korit.
35. v, b, v, d,V, v, j, z, v, d, j, g, r
36. terme: širok, dolg
srednji: ozek, dolg
redek: ozek, dolg
vek: ozek, dolg
ljudje: ozek, dolg
leto: ozek, dolg
voda: širok, dolg
tekoč: ozek, dolg
kopati se: ozek, dolg
obdobje: ozek, dolg
2. besedilo
2. O stružnici in o struženju.
a
Vrtalnik, vpenjalo vrtalnika, trizobo konico, cev, vodilo, podstavek, konjiček z vrtljivo konico.
DA
Ker obdelovanec oblikujemo po določenem postopku.
DA
Najprej pritrdimo stružnico na delovno mizo.
3. V 3. os. množine.
V sedanjiku.
č
16

4. b
Ima praktičen namen, podatki so preverljivi.
5. a
Sporočevalec se ne razodeva.
6. Njeni sestavni deli so: vrtalnik, vpenjalo vrtalnika, trizoba konica, cev, vodilo, podstavek in
konjiček z vrtljivo konico. Nato priključimo vrtalnik na električno omrežje. Zaradi varnosti nato
obdelovanec najprej zavrtimo ročno. Nato vključimo vrtalnik. Stružimo postopoma, z majhnim
odrezovanjem, do končne oblike izdelka. Med struženjem večkrat preverimo mere v načrtu.
7. Vrtalnik priključimo na električno omrežje.
Zaradi varnosti obdelovanec najprej zavrtimo ročno.
S pritiskom na gumb vključimo vrtalnik.
Pred zagonom vpnemo obdelovanec v stružnico.
8. Stružnice ne pritrdimo na delovno mizo.
Naslona ne nastavimo blizu obdelovanca.
Ročaja orodja ne držimo z obema rokama.
Stružna dleta nimajo dolgega kovinskega rezila.
Izdelka ne vzamemo iz vpenjala pred izklopom vrtalnika.
Po končanem struženju ne pustimo na tleh lesenih odpadkov.
9. Po struženju pustimo na tleh lesene odpadke.
Pred zagonom vpnemo kos lesa.
Zaradi varnega dela obdelovanec ročno zavrtimo.
S pritiskom na gumb vključimo vrtalnik.
Stružnico pritrdimo na delovno mizo.
Levi prilastek
lesene
varnega
delovno
Desni prilastek
lesa
na gumb
10. b, č
Vezalno.
V povedi b gre za zaporedno dejanje, v povedi č pa za sočasno.
Pred priključitvijo vrtalnika na električno omrežje pritrdimo stružnico na delovno mizo.
Med potiskanjem na površino obdelovanca držimo brusilni trak z obema rokama na konceh.
11.
Poved Število stavkov
a 3
b 3
c 2
č 2
a) Stružnica je naprava …
Katera naprava?
Katera naprava?
b) Za varno delo je pomembno …
Kaj je pomembno?
Pod katerim kotom?
c) …, stružnico izklopimo s pritiskom na gumb.
Kdaj izklopimo?
č) …, izdelek lakiramo.
Pod katerim pogojem lakiramo?
12. c) ... naprava na kateri ...
e) … preverjamo, ko ...
č) ... tako, da ...
d) ... stružnice, moramo ...
f) … oblikovno, ga ...
g) … mizo, ker ...
S
S +S
S S S
S
S Č
S
S P
17

3. besedilo
2. a
3. c
4. Ker si bodo pohodniki ogledali rojstno hišo in zidanico M. Kranjca, slovenskega književnika.
5. č
6. 4, 3, 2,1
7. Mlin.
8. č
9. 4, 1, 5, 3, 2
10. a
11. Javnosti./Bralcem Dela.
14. zidanice, pohod, prijavnino, pešpot, pohodniki
15. b
16. celota, priti, pripeljati, strm, spustiti se, odrasel/starši
17.
Glagol Oseba Število Časovna oblika
je hodil 3. ed. pret.
se bo začel 3. ed. prih.
bo pripeljal 3. ed. prih.
bo odpeljal 3. ed. prih.
vodi 3. ed. sed.
se boste povzpeli 2. mn. prih.
ogledali si boste 2. mn. prih.
c
č
č
Nedoločnik
hoditi
začeti se
pripeljati
odpeljati
voditi
povzpeti se
ogledati si
Namenilnik
hodit
začet se
pripeljat
odpeljat
vodit
povzpet se
ogledat si
18. pokličite
poklicati
bi poklicali
19. metrski, novembrski, kilometrski, litrski
V pridevniku polglasnik ni zapisan.
20. km (simbol), EUR (kratica), tel. (okrajšava), RK (kratica)
velikimi, pike; malimi, piko; malimi, velikimi, brez pike
21. sam., glag., zaim., prid., štev., predl., vez., pov., oseb., pred., pr. d. k., p. d. n., p. d. č., p. d. v.
Stavčni členi.
22. Litija – A, Lendava – A, Miško Kranjec – B, Črnec – A, Čatež – A, Lendavske gorice – A, Velika
Polana – A, Copek – B, Lipa – C, Pomurska planinska pot – C, Hadik – B, Janez Bošnak – B
23. č
V naselbinskem imenu pišemo neprvo besedo z veliko začetnico.
24. Mala Polana, Ilirska Bistrica, Črni Vrh, Gornji Lakoš, Dolenje selo, Škofja Loka, Dolga vas,
Višnja Gora, Srednja vas, Kranjska Gora, Slovenj Gradec, Stari trg, Novo mesto, Črni Kal, Blejska
Dobrava, Dolenjske Toplice, Ivančna Gorica, Zali Log
veliko, mesto, vas, selo, trg, predlogov
25. Lastna imena na levi so naselbinska. Lastna imena na desni so nenaselbinska.
26. Prekmurju, Madžarsko, Lendavskimi, Sv., Prekmurja, Goričkega, Ravenskega, Lendava, Črnec,
Črnim, Libenco, Kobiljanski, Bukovniškim, Radmožanskim
27. Lendavčan, Lendavčanka; Prekmurec, Prekmurka; Madžar, Madžarka
28. lendavski, madžarske, prekmurska, (mursko)soboška, (škofje)loški, kranjskogorsko, novomeški,
višnjegorski
29. Lendavo, Lendavske Gorice, Madžari, Lendvahegy, Dolinsko, Medžimurje, Sv., Gludovatz, Mihaela
Hadika, Hadik, Turki, Lendave
18

Lendavske gorice so nenaselbinsko ime. Lendavske Gorice so naselbinsko ime.
30. Slovencev, Prekmurje, Sloveniji, Goričkega, Celja, Sotle, Šentjerneja, Dolenjskem, Muljave,
Loškega, Cerkniškem, Ljubljanskem, Sloveniji
Ime kraja Ime pokrajine Ime vode Ime doline, kotline Ime države Ime naroda
Celje Prekmurje Sotla Loško polje Slovenija Slovenci
Šentjernej Goričko Cerkniško Ljubljansko barje Slovenija
jezero
Muljava Dolenjska
31. DA, DA, NE, DA, DA
32. (1908–1983), slovensko-madžarski, Dolgovaške, madžarsko-slovenski, rdeče-belo-zelena, 70-
centimetrska
19