Predstavljamo Å¡olsko padalski oddelek SV - Ministrstvo za obrambo
Predstavljamo Å¡olsko padalski oddelek SV - Ministrstvo za obrambo
Predstavljamo Å¡olsko padalski oddelek SV - Ministrstvo za obrambo
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
evija<br />
slovenska vojska<br />
Ladja Triglav odplula proti Kopru<br />
Omejitve delovanja vojaških sil v MOM<br />
Leto XVIII<br />
22. 10. 2010<br />
ŠTEVILKA<br />
16<br />
<strong>Predstavljamo</strong> šolsko<br />
<strong>padalski</strong> <strong>oddelek</strong> <strong>SV</strong><br />
9 771318 068006<br />
Cena 0,21 €
<strong>SV</strong> 16<br />
spremljamo<br />
Nato blizu konsen<strong>za</strong> o novem strateškem konceptu<br />
Po skupnem <strong>za</strong>sedanju zunanjih in<br />
obrambnih ministrov držav članic<br />
Severnoatlantskega <strong>za</strong>vezništva, ki<br />
je 14. oktobra potekalo v Bruslju,<br />
je Nato blizu konsen<strong>za</strong> o novem<br />
strateškem konceptu, jasna pa je<br />
tudi reforma njegove poveljniške<br />
strukture. Slovensko delegacijo na<br />
<strong>za</strong>sedanju je vodil zunanji minister<br />
Samuel Žbogar, v njej pa sta bila<br />
tudi obrambna ministrica dr.<br />
Ljubica Jelušič in načelnik GŠ<strong>SV</strong><br />
general mag. Alojz Šteiner.<br />
Fotografija: Nato<br />
Srečanje je bilo osredotočeno na<br />
teme in predlagane rešitve, ki<br />
vodijo h krepitvi ter posodobitvi<br />
<strong>za</strong>vezništva. Tako so članice, kot je<br />
ocenil minister Žbogar, blizu soglasja<br />
o novem Natovem strateškem<br />
konceptu, ki naj bi ga potrdili na<br />
vrhu 19. in 20. novembra v Lizboni.<br />
Ministri so se seznanili z napredkom<br />
na vseh reformnih področjih<br />
in potrdili dosežene rešitve oziroma<br />
podali nadaljnje usmeritve, s čimer<br />
so pripravili podlago <strong>za</strong> sprejem<br />
odločitev na vrhu Nata. Kot je dejal<br />
generalni sekretar Nata Anders<br />
Fogh Rasmussen, ima zdaj <strong>za</strong>vezništvo<br />
jasen mandat <strong>za</strong> reformo in<br />
<strong>za</strong>misel, kakšna naj bo. Ministrica<br />
dr. Ljubica Jelušič je ocenila, da je<br />
obsežna reforma Nata zgodovinska,<br />
saj naj bi <strong>za</strong>vezništvo od enajstih<br />
ohranilo le šest poveljstev, število<br />
dolžnosti v njih pa zmanjšalo <strong>za</strong><br />
4900 na manj kot 9000 ter tako<br />
prihranilo 12,5 odstotka sredstev.<br />
Prav tako naj bi Nato pomembno<br />
zmanjšal število agencij oziroma s<br />
14 najprej na tri, v prihodnjih letih<br />
pa na dve ter tako prihranil 30<br />
odstotkov sredstev. V okviru transformacije<br />
so ministri potrdili paket<br />
enajstih kritičnih zmogljivosti, ki<br />
naj bi ga dokončno potrdili na vrhu<br />
novembra, obsegajo pa trenutne<br />
primanjkljaje v operacijah, zmogljivosti<br />
<strong>za</strong> soočanje z novimi ogrožanji<br />
ter izbrane dolgoročne zmogljivosti<br />
v podporo operacijam. Ministrica dr.<br />
Ljubica Jelušič je pri tem poudarila<br />
pove<strong>za</strong>vo z Natovim procesom<br />
obrambnega načrtovanja in pomen<br />
tesnejšega sodelovanja z EU, predvsem<br />
na področjih, na katerih se<br />
organi<strong>za</strong>ciji srečujeta s primanjkljaji<br />
v zmogljivostih. Usklajevanje z EU<br />
in OZN je ključnega pomena tudi<br />
pri stabili<strong>za</strong>ciji ter obnovi, pri čemer<br />
Nato ni primarni akter, lahko pa<br />
<strong>za</strong>polni vrzeli, ko še niso izpolnjeni<br />
pogoji <strong>za</strong> delovanje drugih akterjev.<br />
Ministri so potrdili politične smernice<br />
<strong>za</strong> izboljšanje Natove vloge pri<br />
stabili<strong>za</strong>ciji in obnovi kriznih žarišč,<br />
ministrica dr. Ljubica Jelušič pa je<br />
poudarila pomen Natove poveljniške<br />
strukture v procesu integracije<br />
nacionalnih obrambnih sistemov v<br />
Natove vojaške strukture.<br />
Glede protiraketnega ščita so ministri<br />
oblikovali širši konsenz, dokončnega<br />
dogovora pa še ne, saj naj bi v<br />
projekt na neki način vključili tudi<br />
Rusijo.<br />
V Tirani srečanje ministrov SEDM<br />
Državni sekretar na MO mag. Uroš Krek se je 12. oktobra v Tirani<br />
udeležil rednega letnega srečanja obrambnih ministrov držav<br />
članic Pobude <strong>za</strong> sodelovanje obrambnih ministrstev Jugovzhodne<br />
Evrope (SEDM).<br />
Pobuda združuje 14 držav članic<br />
in je nastala leta 1998 z namenom<br />
krepitve miru, varnosti in stabilnosti<br />
ter utrjevanja <strong>za</strong>upanja med<br />
državami v Jugovzhodni Evropi<br />
in podpore pri vključevanju držav<br />
Jugovzhodne Evrope v evro-atlantske<br />
integracije. Največ pozornosti so<br />
udeleženci tokrat namenili pregledu<br />
opravljenih aktivnosti v okviru<br />
pobude v preteklem letu in načrtom<br />
<strong>za</strong> prihodnje dveletno obdobje.<br />
Razpravljali so tudi o razmerah v<br />
Jugovzhodni Evropi in o viziji prihodnjega<br />
razvoja SEDM s poudarkom<br />
na razvoju zmogljivosti SEEBRIG<br />
(South-Eastern Brigade), v kateri<br />
Slovenija sodeluje le kot opazovalka.<br />
Predstavniki držav članic so ob tem<br />
predstavili stališča do napotitve<br />
SEEBRIG v MOM ter o predlogu<br />
Bolgarije, da se poveljstvo brigade,<br />
ki rotira na štiri leta in je trenutno<br />
v Istanbulu v Turčiji, po letu 2015<br />
<strong>za</strong> stalno preseli v njihovo državo.<br />
Udeleženci so razpravljali tudi o možnostih<br />
sodelovanja pri drugih projektih,<br />
med drugim tudi o sodelovanju<br />
na področju varnega uničevanja<br />
presežkov streliva in minskoeksplozivnih<br />
sredstev. V okviru projektov<br />
SEDM Slovenija aktivno sodeluje v<br />
delovni skupini o obrambni oziroma<br />
vojaški podpori boju proti terorizmu,<br />
neširjenju orožja <strong>za</strong> množično<br />
uničevanje in pri varovanju meja.<br />
Pomen skupnega <strong>za</strong>vedanja o<br />
sedanjih in prihodnjih grožnjah,<br />
predvsem na področju širjenja orožja<br />
<strong>za</strong> množično uničevanje, okoljskih<br />
sprememb, naravnih katastrof in<br />
težav v oskrbi z energijo je v svojem<br />
nastopu izpostavil tudi mag. Krek,<br />
pri tem pa omenil pomen aktivnosti<br />
Mednarodne fundacije <strong>za</strong> razminiranje<br />
in pomoč žrtvam min (ITF)<br />
v Sloveniji. Srečanje se je končalo s<br />
sprejetjem skupne izjave.<br />
Fotografija: Aleksandra Pelko<br />
2
9 771318 068006<br />
Cena 0,21 €<br />
spremljamo<br />
2 Nato blizu konsen<strong>za</strong> o novem strateškem konceptu<br />
7 Javna razprava o predlogu najpomembnejšega razvojnega<br />
dokumenta <strong>SV</strong><br />
8 Sodelovanje z italijansko vojsko je zelo dobro<br />
9 V Romuniji konferenca poveljnikov evropskih vojsk<br />
32 Upokojenci MO na festivalu <strong>za</strong> tretje življenjsko obdobje<br />
intervju<br />
4 Ladja Triglav ima dobre plovne sposobnosti in učinkovito<br />
oborožitev<br />
10 S civilnimi strokovnjaki želi MO povečati učinkovitost pomoči<br />
mednarodno sodelovanje<br />
12 Usposobili nove civilne funkcionalne strokovnjake<br />
<strong>za</strong>ščita in reševanje<br />
14 V Pomurju zmagala ekipa mestne občine Ptuj<br />
27 Dekontaminacija poškodovanih ljudi<br />
iz vojaškega življenja<br />
17 Na vojaškem padalskem tečaju triindvajset pripadnikov <strong>SV</strong><br />
20 Podčastniki pomemben element razvoja <strong>SV</strong><br />
21 Končan prvi višji tečaj <strong>za</strong> podčastnike<br />
22 Na Ljubljanskem vrhu izvedli pregled radarja<br />
24 Šolanje na francoskem CID končal prvi častnik <strong>SV</strong><br />
obrazi<br />
26 Gasilci na Celjskem so dobro usposobljeni in organizirani<br />
strokovne teme<br />
28 Omejitve delovanja vojaških sil v operacijah<br />
predstavljamo vam<br />
33 Restavrirano letalo douglas dakota DC-3<br />
razvedrilo<br />
34 Nova družabna igra QuestCity bo izšla marca 2011<br />
35 Križanka<br />
VSEBINA<br />
UVODNIK<br />
Do katere ravni je zmanjševanje sredstev<br />
racionalno?<br />
Prejšnji teden je večina delovnih teles DZ obravnavala <strong>za</strong>dnja<br />
predloga proračunov <strong>za</strong> leti 2011 in 2012, s katerima želi vlada<br />
primanjkljaj znižati na 4,5 odstotka BDP leta 2011 oziroma na<br />
3,6 odstotka BDP leta 2012. Da bi dosegli <strong>za</strong>stavljeni cilj, je<br />
vlada ob pripravi finančnih načrtov <strong>za</strong> obe leti izdala navodilo,<br />
po katerem morajo ministrstva znižati skupne stroške dela<br />
<strong>za</strong> pet odstotkov glede na letošnje leto. Med resorji, ki jim<br />
proračunska sredstva s predlogoma proračunov zmanjšujejo,<br />
še naprej ostaja <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>, ki bo prihodnje<br />
leto glede na letošnje izgubilo 24,9 milijona evrov oziroma<br />
bodo izdatki obrambnega resorja predstavljali 1,3 odstotka<br />
BDP, leta 2008 pa so bili 1,52 odstotka. <strong>SV</strong> bo <strong>za</strong>to zmanjšala<br />
obseg stalne in rezervne sestave <strong>SV</strong> ter delovanja v tujini<br />
in načrtovane nakupe <strong>za</strong> posodobitev. Za sistem <strong>za</strong>ščite in<br />
reševanja bo leta 2011 namenjenih 33 milijonov evrov, kar<br />
je dobrih 13 odstotkov manj kot leta 2008. To je po oceni<br />
poveljnika CZ skrajna spodnja meja <strong>za</strong> delovanje sistema, ki pa<br />
razvojno stagnira. MO bo leta 2011 ponovno znižalo sredstva<br />
<strong>za</strong> razvoj in raziskave, <strong>za</strong>radi večje učinkovitosti resorja pa bo<br />
izvedlo tudi reformo upravnega dela MO in GŠ<strong>SV</strong>.<br />
Predloga proračuna <strong>za</strong> naslednji dve leti in dosedanje<br />
zmanjševanje sredstev obrambnemu resorju upošteva<br />
predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu<br />
razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 kot<br />
temeljnega razvojno-usmerjevalnega dokumenta <strong>SV</strong>, o njem<br />
pa je v DZ istega dne pred nadaljnjo obravnavo v matičnem<br />
odboru potekala javna razprava. Poleg predstavnikov MO<br />
so se je udeležili le trije poslanci DZ, nekdanji poslanec,<br />
predstavnik pobudnikov peticije Ukinimo vojsko in trije<br />
predstavniki ZSČ.<br />
Radikalno reformo Natove poveljniške strukture, ki usmerja<br />
delovanje približno 150.000 vojakov v MOM, so obrambni<br />
ministri držav <strong>za</strong>vezništva potrdili 14. oktobra v Bruslju.<br />
Reforma, ki jo bo Nato izpeljal v poldrugem letu, predvideva<br />
zmanjšanje poveljniške strukture s 14.000 na 9000 oziroma<br />
<strong>za</strong>prtje petih od enajstih poveljstev. Od 14 agencij naj bi Nato<br />
najprej ohranil tri, v naslednjih letih pa le še dve. Čeprav je<br />
zmanjševanje obrambnih stroškov v finančni in gospodarski<br />
krizi neizogibno, je bilo tudi tokrat slišati opozorila pred<br />
prevelikim zmanjševanjem obrambnih proračunov držav<br />
članic, da bi lahko učinkovito opravljali načrtovane naloge.<br />
META GRMEK<br />
KOLOFON<br />
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 5. novembra 2010.<br />
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat<br />
na mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji,<br />
niso uradna stališča Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>.<br />
Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškega<br />
tiska (EMPA).<br />
Nenaročenega gradiva ne vračamo.<br />
Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana<br />
Telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70<br />
Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si<br />
Urednica: Meta Grmek<br />
Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar<br />
Fotograf: Bruno Toič<br />
Lektoriranje: SOJ<br />
Tajnica uredništva: Milena Topolovec<br />
Prevodi: Marjeta Bečaj<br />
Oblikovanje: Melita Rak<br />
Priprava in tisk: Schwarz, d. o. o.<br />
Naklada: 10.350 izvodov<br />
Pripadnik <strong>SV</strong> med vojaškim<br />
<strong>padalski</strong>m urjenjem<br />
Fotografija na naslovnici:<br />
Bruno Toič<br />
revija<br />
slovenska vojska<br />
Leto XVIII<br />
22. 10. 2010<br />
ŠTEVILKA<br />
16<br />
Ladja Triglav odplula proti Kopru<br />
Omejitve delovanja vojaških sil v MOM<br />
<strong>Predstavljamo</strong> šolsko<br />
<strong>padalski</strong> <strong>oddelek</strong> <strong>SV</strong><br />
3
<strong>SV</strong> 16<br />
intervju<br />
Ladja Triglav ima dobre plovne<br />
sposobnosti in učinkovito<br />
oborožitev<br />
V ponedeljek, 11. oktobra,<br />
se je iz Ruske federacije<br />
po dvoinpolmesečnem<br />
usposabljanju v Slovenijo<br />
vrnila posadka večnamenske<br />
ladje <strong>SV</strong> Triglav. Člani so<br />
najprej ob Črnem morju<br />
pridobivali teoretično<br />
znanje o ladji in se urili<br />
na simulatorjih, nato pa v<br />
Baltskem morju v praksi<br />
preizkusili plovne in<br />
manevrske sposobnosti ladje<br />
ter izvedli testna streljanja<br />
z ladijsko oborožitvijo.<br />
Po koncu usposabljanja so<br />
ladjo iz Sankt Peterburga<br />
v noči na 9. oktober<br />
pospremili na skoraj<br />
tritedensko pot po notranjih<br />
vodah proti Črnemu morju,<br />
kamor jo bosta privlekla<br />
ladijska vlačilca. Tu jo bodo<br />
nato prevzeli in z njo odpluli<br />
proti Kopru, kamor naj bi<br />
pripluli 21. novembra. Kot<br />
je pojasnil poveljnik ladje<br />
Triglav poročnik fregate<br />
Andrej Pečar, je ladja po<br />
prvih ocenah izredno<br />
stabilna na morju, ima<br />
dobre plovne in manevrske<br />
sposobnosti ter učinkovito<br />
ladijsko oborožitev.<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografiji: poročnik fregate Bogomir<br />
Tomažič/430. MOD<br />
Fotografija: Marko Pišlar<br />
Za vami je intenzivno<br />
usposabljanje v Rusiji. Kako je<br />
potekalo?<br />
Usposabljanje je bilo razdeljeno<br />
na teoretični in praktični del.<br />
V prvem delu usposabljanja, ki<br />
smo ga <strong>za</strong>čeli 2. avgusta in je<br />
4
trajal do 13. septembra, smo na<br />
akademiji obalne straže v mestu<br />
Anapa ob Črnem morju pridobivali<br />
temeljno teoretično znanje o ladji<br />
in njenih sistemih. Usposabljanje<br />
je potekalo v osmih skupinah, in<br />
sicer <strong>za</strong> poveljstvo ladje, navigatorje,<br />
radariste, veziste, poveljstvo<br />
strojnega dela, strojnike, električarje<br />
in strojnike, ki skrbijo <strong>za</strong><br />
ladijske cevovode. Vsak član je<br />
tako spoznaval svojo specialnost.<br />
Usposabljanje, ki je potekalo vsak<br />
dan od 8. do 19. ure, je bilo razdeljeno<br />
na predavanja v učilnici ter na<br />
delo na simulatorjih in trenažerjih,<br />
na katerih smo izvajali različne<br />
vaje, kot so na primer vplutje in izplutje,<br />
plovbe v težjih razmerah in<br />
podobno. Usposabljanja so izvajali<br />
ruski inštruktorji z akademije, ki<br />
so več let delali na takšnih ladjah<br />
kot poveljniki ladje oziroma njenih<br />
oddelkov, imeli pa smo tudi to<br />
čast, da nam je predaval poveljnik<br />
ruske letalonosilke. Usposabljanje<br />
je bilo na visoki strokovni ravni, saj<br />
smo dobili veliko novega znanja in<br />
obnovili tisto, ki smo ga že imeli.<br />
Od 14. septembra do 8. oktobra<br />
smo nadaljevali praktični del<br />
usposabljanja v Baltskem morju<br />
v bližini Sankt Peterburga, kjer<br />
je bila ladja izdelana. Ladja je bila<br />
prve tri dni po našem prihodu še<br />
na ladjedelniških testiranjih, <strong>za</strong>to<br />
smo ta čas izkoristili <strong>za</strong> seznanjanje<br />
z rezervnimi deli in opremo, ki<br />
smo jo prevzeli od proizvajalca. 20.<br />
septembra smo <strong>za</strong>čeli praktično<br />
delo na ladji. Medtem smo opravili<br />
večdnevni plovbi. Med prvo smo<br />
spoznavali plovne in manevrske<br />
sposobnosti ladje ter delovanje<br />
ladijskih sistemov na morju in<br />
naloge opravljali samostojno pod<br />
nadzorom ruskih inštruktorjev ter<br />
osebja ladjedelnice Almaz, med<br />
drugo pa smo izvedli streljanja z<br />
ladijsko oborožitvijo ter testiranja<br />
<strong>za</strong> državno vojaško in slovensko<br />
komisijo.<br />
Ste imeli s čim težave?<br />
Večjih težav na usposabljanju v<br />
Rusiji nismo imeli. Ruski inštruktorji<br />
in osebje ladjedelnice so<br />
se potrudili, da bi pridobili čim<br />
več znanja. Predavanja so bila<br />
sistematična, kar pomeni, da smo<br />
postopno dopolnjevali znanje.<br />
Edina težava je bil jezik, saj so inštruktorji<br />
govorili rusko, <strong>za</strong>to smo<br />
si pri sporazumevanju pomagali s<br />
prevajalci, ki nam jih je <strong>za</strong>gotovil<br />
proizvajalec.<br />
Kako bi po prvih izkušnjah ocenili<br />
ladjo in njene zmogljivosti?<br />
Ladja je na morju zelo stabilna in<br />
ima dobre manevrske sposobnosti.<br />
V primerjavi s predhodnicami<br />
ima boljše ladijske motorje, saj je<br />
to prva ladja tipa svetljak, ki ima<br />
vgrajene nemške motorje MTU<br />
serije 4000 z 2880 kW, ki prek<br />
reduktorjev poganjajo tri propelerje.<br />
Ti motorji pripomorejo k večji<br />
<strong>za</strong>nesljivosti v delovanju pogonske<br />
tehnike. Poleg tega ima na premcu<br />
vgrajen bočni propeler, ki še dodatno<br />
poveča manevrske sposobnosti<br />
ladje, predvsem med vplutjem v<br />
pristanišče in izplutjem iz njega.<br />
Rad bi poudaril, da je ladja opremljena<br />
tudi z učinkovito ladijsko<br />
oborožitvijo. V Rusiji smo izvedli<br />
streljanja s šestcevnim 30-milimetrskim<br />
topom AK-306 ročno in<br />
prek sistema <strong>za</strong> vodenje ognja, s<br />
protiladijskim raketnim sistemom<br />
šturm ter mitraljezom 14,5 mm in<br />
preizkusili protiraketno <strong>za</strong>ščito s<br />
kombiniranimi vabami tipa PK-10.<br />
Vsa streljanja so bila testna, <strong>za</strong>to<br />
so jih morali izvesti predstavniki<br />
proizvajalca. Na njih se je slovenska<br />
posadka izka<strong>za</strong>la kot dobro<br />
izurjena, <strong>za</strong>to so nam omogočili<br />
izvedbo nekaterih streljanj, kar je<br />
pri naših strelcih precej dvignilo<br />
motivacijo. Streljali smo na tarče<br />
na morju. Natančnost streljanja je<br />
bila velika, učinka na cilj pa nismo<br />
mogli opazovati, saj smo streljali<br />
s testnim strelivom, pri katerem<br />
bojne glave niso imele eksplozivne<br />
polnitve. Ladijska oborožitev<br />
je tudi preprosta <strong>za</strong> uporabo in<br />
vzdrževanje, <strong>za</strong>hteva pa kot vsaka<br />
druga visoko usposobljen kader.<br />
Prepričan sem, da bo ladja Triglav<br />
uporabna tako v Sloveniji in tudi<br />
širše ter da jo bomo lahko izkoristili<br />
<strong>za</strong> opravljanje vseh načrtovanih<br />
nalog, na primer <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
akvatorija, <strong>za</strong>ščito in reševanje na<br />
morju ter <strong>za</strong> podporo pri šolanju<br />
dijakov in študentov pomorstva.<br />
Kako se je posadka ujela in kakšna<br />
je njena motivacija?<br />
Z delom posadke sem bil zelo <strong>za</strong>dovoljen,<br />
ker so bili vsi člani visoko<br />
motivirani in željni novega znanja,<br />
<strong>za</strong>to bi vse še enkrat pohvalil. Tisti,<br />
ki so že imeli predhodno znanje, in<br />
drugi, ki so v našo enoto prišli iz<br />
Delo na poveljniškem mostu ladje Triglav<br />
5
<strong>SV</strong> 16<br />
intervju<br />
Testno streljanje s šestcevnim 30-milimetrskim topom AK-306<br />
drugih enot <strong>SV</strong> pred slabim letom,<br />
so se potrudili po najboljših močeh.<br />
Ladja je <strong>za</strong>htevna, <strong>za</strong>to bomo morali<br />
trdo delati še kakšno leto, da<br />
bomo lahko dosegli največjo izurjenost.<br />
Med usposabljanjem v Rusiji<br />
smo ugotovili, da naloge glede na<br />
število članov niso prav razporejene,<br />
<strong>za</strong>to bomo morali v prihodnje<br />
opraviti nekaj notranjih prerazporeditev.<br />
Posadka ladje, ki šteje 25<br />
članov, od tega so štirje častniki ter<br />
21 podčastnikov in mornarjev, je<br />
<strong>za</strong> zdaj dovolj velika <strong>za</strong> nemoteno<br />
delo in upravljanje ladje, praksa pa<br />
bo poka<strong>za</strong>la potrebo po dodatnih<br />
članih posadke.<br />
Kdaj bo slovenska posadka<br />
prevzela ladjo?<br />
Ladja Triglav se je v petek, 8. oktobra,<br />
pripravljala na plovbo v Črno<br />
morje, <strong>za</strong>to je bilo treba izvesti<br />
nekaj dodatnih del, na primer<br />
demontirati jambor in odklopiti<br />
antene <strong>za</strong>radi omejene višine, saj<br />
bo plula pod mostovi. Ladja je v<br />
noči na 9. oktober odplula na pot<br />
po notranjih rekah in kanalih ob<br />
pomoči dveh ladijskih vlačilcev. Pot<br />
skozi celinski del Rusije naj bi trajala<br />
predvidoma tri tedne, v <strong>za</strong>četku<br />
novembra pa bo ladja prispela v<br />
pristaniško mesto Novorosijsk<br />
ob Črnem morju, kjer jo bo treba<br />
najprej ponovno sestaviti. Komisija<br />
MO bo nato opravila <strong>za</strong>ključni<br />
tehnični prevzem, nato pa jo bomo<br />
9. novembra z dvigom slovenske<br />
<strong>za</strong>stave, s katerim bo ladja prišla<br />
pod poveljstvo <strong>SV</strong>, prevzeli člani<br />
posadke in z njo odpluli proti<br />
Sloveniji.<br />
Kako bo potekala nadaljnja plovba<br />
proti Sloveniji?<br />
Za plovbo se že pripravljamo, saj<br />
bo <strong>za</strong>htevna. Prečkali bomo pet<br />
morij, in sicer Črno, Marmarsko,<br />
Egejsko, Jonsko ter Jadransko morje.<br />
Za plovbo smo se že pripravljali<br />
v Rusiji, sklepne priprave pa bomo<br />
izvedli tik pred plovbo. Plovba bo<br />
traja predvidoma devet dni s postankom<br />
na Kreti, če pa bodo slabe<br />
vremenske razmere, lahko tudi<br />
dlje. Izpluli bomo iz Novorosijska<br />
in prečkali Črno morje, <strong>za</strong> kar<br />
bomo potrebovali dan in pol. Nato<br />
nas čakata <strong>za</strong>htevna prehoda skozi<br />
ožini Bospor in Dardanele, med<br />
katerima moramo prepluti še<br />
Marmorsko morje. V teh dveh prehodih,<br />
kjer je gost ladijski promet,<br />
je nevarnost tokov in ožin, <strong>za</strong>to<br />
je tudi omejena hitrost plovbe, vendar<br />
mislim, da ju bomo prepluli v<br />
enem dnevu. Pot bomo nadaljevali<br />
po Egejskem morju mimo grških<br />
otokov do Krete, kjer bomo ladjo<br />
med krajšim postankom v Natovi<br />
pomorski bazi Suda Bay na severo<strong>za</strong>hodu<br />
otoka oskrbeli z gorivom<br />
in hrano. S Krete bomo odpluli po<br />
Jonskem morju skozi Otrantska<br />
vrata v Jadransko morje in nato do<br />
pristanišča v Kopru, <strong>za</strong> kar bomo<br />
potrebovali dva dneva. V koprsko<br />
pristanišče bomo z ladjo vpluli<br />
predvidoma 21. novembra.<br />
Kako se boste usposabljali<br />
v Sloveniji?<br />
S prihodom ladje v Slovenijo se bo<br />
delo <strong>za</strong> nas šele <strong>za</strong>čelo. Ladjo bo<br />
treba najprej uvesti v operativno<br />
uporabo. Da bo posadka izurjena,<br />
bo potrebovala najmanj leto dni<br />
trdega dela. Največji poudarek<br />
bo na doseganju izurjenosti vseh<br />
članov posadke, saj lahko ladja le<br />
tako deluje in opravlja svoje naloge.<br />
V pomoč pri tem nam bodo tudi<br />
štirje ruski specialisti, predstavniki<br />
proizvajalca, ki bodo pripluli z<br />
nami v Slovenijo in nam <strong>za</strong>gotavljali<br />
podporo v garancijski dobi ladje.<br />
Streljanja z ladijsko oborožitvijo<br />
bodo izvedena v mednarodnih<br />
vodah. Sicer jih je mogoče izvesti<br />
tudi na posebnih poligonih, vendar<br />
je <strong>za</strong> to potreben dvostranski dogovor<br />
z državo, ki ima tak poligon.<br />
Druga usposabljanja bomo izvajali<br />
v slovenskem in Jadranskem morju.<br />
Kako bo potekalo redno<br />
vzdrževanje?<br />
Vzdrževanje ladje poteka skladbo<br />
s postopki in normativi o vzdrževanju,<br />
ki jih je predpisal proizvajalec.<br />
Redno vzdrževanje bo razdeljeno<br />
na dnevno, tedensko, mesečno in<br />
letno, pri čemer bomo pripravili<br />
načrt vzdrževanja. Zanje bo skrbela<br />
posadka ladje, <strong>za</strong> kar so se nekateri<br />
člani posadke že usposabljali v<br />
tujini.<br />
Kje bo ladja prive<strong>za</strong>na?<br />
Z Luko Koper smo se dogovorili <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>časen privez, dokler ne bo zgrajen<br />
nov vojaški privez skladno z<br />
načrti <strong>za</strong> gradnjo tretjega pomola.<br />
Boat Triglav has good navigation capabilities<br />
and efficient armament<br />
On Monday, 11 October, a 25-member crew of a multi-purpose SAF boat<br />
Triglav returned to Slovenia following the two-and-a-half month training<br />
in Russian Federation. At the Black Sea, the crew members gained<br />
theoretical knowledge on the boat and trained with simulators. Then,<br />
at the Baltic Sea, they tested navigation and manoeuvre capabilities of<br />
the boat, as well as the armament. On 9 November, SAF members will<br />
take over the boat at the Black Sea and sail pass the island of Crete to<br />
Slovenia where the boat is expected on 21 November. As explained by<br />
Commander of Triglav, Lieutenant Junior Grade Andrej Pečar, the boat<br />
is, according to the first assessments, extremely stable at the sea and<br />
has good navigation and manoeuvre capabilities as well as armament.<br />
6
spremljamo<br />
Javna razprava o predlogu<br />
najpomembnejšega razvojnega dokumenta <strong>SV</strong><br />
<strong>SV</strong> 16<br />
V državnem zboru je v sredo, 13. oktobra, na podlagi sklepa<br />
odbora <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> potekala javna razprava o predlogu<br />
resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in<br />
opremljanja Slovenske vojske do leta 2025. Udeležencem<br />
razprave je predlog resolucije predstavila ministrica <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič, ki je poudarila, da je sprejetje<br />
nove resolucije nujno, saj je treba uskladiti razvoj in<br />
opremljanje <strong>SV</strong> z novimi materialnimi ter kadrovskimi<br />
zmožnostmi, s katerimi smo danes soočeni in ne izražajo<br />
razmer ter zmožnosti, na podlagi katerih je bila napisana do<br />
zdaj veljavna resolucija iz leta 2004. V razpravi so sodelovali<br />
poslanci državnega zbora, nekdanji poslanec, predstavnik<br />
pobudnikov peticije Ukinimo vojsko, predstavniki Zveze<br />
slovenskih častnikov in MO.<br />
Besedilo: SOJ<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
Resolucija o splošnem dolgoročnem<br />
programu razvoja in opremljanja<br />
Slovenske vojske do leta 2025<br />
je najvišji razvojno-usmerjevalni<br />
dokument, namenjen Slovenski<br />
vojski, in hkrati dolgoročni planski<br />
dokument, ki dolgoročno opredeljuje<br />
obrambne vire, obseg in strukturo<br />
<strong>SV</strong> ter prednosti pri razvoju<br />
zmogljivosti skladno z Resolucijo<br />
o strategiji nacionalne varnosti<br />
Republike Slovenije, ki jo je državni<br />
zbor sprejel marca. Resolucija o<br />
splošnem dolgoročnem programu<br />
razvoja in opremljanja Slovenske<br />
vojske do leta 2025 nadomešča<br />
Resolucijo o splošnem dolgoročnem<br />
programu razvoja in opremljanja<br />
Slovenske vojske iz leta 2004.<br />
Nov splošni dolgoročni program<br />
razvoja in opremljanja Slovenske<br />
vojske je nujen <strong>za</strong>radi sprememb<br />
v varnostnem okolju, predvsem<br />
pa <strong>za</strong>radi uskladitve razvoja in<br />
opremljanja <strong>SV</strong> z obrambnimi viri<br />
ter dejanskimi materialnimi in<br />
kadrovskimi razmerami pri razvoju<br />
vojaških zmogljivosti glede na obveznosti<br />
države v okviru kolektivne<br />
obrambe ter nacionalne varnosti<br />
nasploh. V predlogu resolucije<br />
je poudarek na razvoju <strong>SV</strong>, ki bo<br />
omogočil njeno skupno delovanje<br />
v večnacionalnem vojaškem okviru<br />
znotraj kolektivne obrambe ter<br />
skupne varnostne in obrambne<br />
politike.<br />
Predlog resolucije predvideva<br />
znižanje dosedanje sestave s 14.000<br />
pripadnikov na približno 10.000,<br />
od tega bo 8000 stalne sestave<br />
in 2000 pogodbene sestave. Tako<br />
<strong>za</strong>stavljen razvoj omogoča ob<br />
bistvenem poslabšanju varnostnih<br />
razmer vključevanje vojaške<br />
strateške rezerve od 20.000 do<br />
25.000 pripadnikov. V načrtovanem<br />
obsegu bo ciljno razmerje 1 : 2 : 5<br />
med častniki, podčastniki in vojaki,<br />
število vojaških uslužbencev ne bo<br />
preseglo šest odstotkov skupnega<br />
obsega, enaka omejitev pa je <strong>za</strong><br />
civilno osebje. Vojska se bo delila na<br />
premestljive in nepremestljive sile,<br />
glede na svojo vlogo v bojnem delovanju<br />
pa na sile <strong>za</strong> bojno delovanje,<br />
sile <strong>za</strong> bojno podporo, sile <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev<br />
delovanja in sile <strong>za</strong> podporo<br />
poveljevanja. Težišče razvoja bo na<br />
razvoju zmogljivosti in ne sil, kot<br />
je bila pretekla praksa. Upoštevano<br />
bo načelo enotnega nabora sil<br />
Nata in EU, pri čemer cilji sil Nata<br />
predstavljajo dodaten transformacijski<br />
ter razvojni <strong>za</strong>gon. Nekatere<br />
zmogljivosti, ki presegajo nacionalne<br />
možnosti, bodo <strong>za</strong>gotovljene<br />
v okviru <strong>za</strong>vezništva. Iz lahkih in<br />
srednjih pehotnih zmogljivosti<br />
se bo oblikovala lahka in srednja<br />
bojna skupina. Razvoj zmogljivosti<br />
<strong>za</strong> bojno podporo bo temeljil na<br />
ognjeni podpori, zračni obrambi,<br />
inženirstvu, JRKBO, vojaški policiji<br />
in obveščevalno-izvidniški podpori.<br />
Razvite bodo samostojne premestljive<br />
logistične zmogljivosti, zmogljivosti<br />
<strong>za</strong> taktični zračni transport<br />
v obsegu <strong>za</strong> prevoz pehotne čete v<br />
enem naletu. Razvoj zmogljivosti<br />
bo usmerjen v <strong>za</strong>gotavljanje 50<br />
odstotkov premestljivih sil glede<br />
na nov celotni obseg vojske, kar<br />
bo doseženo do leta 2018, deset<br />
odstotkov kopenske komponente<br />
bo namenjenih <strong>za</strong>gotavljanju in<br />
ohranjanju prispevka <strong>za</strong> MOM<br />
prav tako do leta 2018. Prispevek v<br />
Natove odzivne sile bo 0,8 odstotka<br />
od skupnega obsega teh sil. Drugi<br />
cilj bo <strong>za</strong>gotavljanje dvonamembnosti<br />
nekaterih zmogljivosti <strong>za</strong><br />
potrebe sistema varstva pred naravnimi<br />
in drugimi nesrečami, kot<br />
so na primer helikopterji, JRKBO<br />
in inženirska sredstva. Tretji cilj bo<br />
sposobnost delovanja v MOM. Pri<br />
posodobitvi <strong>SV</strong> bodo prednostne<br />
<strong>za</strong>gotovitev <strong>za</strong>dostnega števila<br />
srednjih kolesnih oklepnih vozil <strong>za</strong><br />
vzpostavitev srednje bojne bataljonske<br />
skupine, nadgradnja helikopterjev,<br />
<strong>za</strong>menjava radarjev dolgega<br />
dosega ter <strong>za</strong>gotovitev taktičnih<br />
transportnih letal in sistema zračne<br />
obrambe kratkega dosega.<br />
Da bi <strong>za</strong>gotovili večjo učinkovitost,<br />
je v resoluciji predvidena izvedba<br />
reforme upravnega dela MO in<br />
GŠ<strong>SV</strong> tako, da bi se z racionalnim<br />
združevanjem večine procesov oblikovala<br />
integrirana upravno-administrativna<br />
struktura ministrstva.<br />
To bi odpravilo podvajanje funkcij<br />
ter ločevanje civilne in vojaške<br />
notranje strukture.<br />
7
<strong>SV</strong> 16<br />
spremljamo<br />
VESTI NA<br />
KRATKO<br />
Pripadniki PPRS so 7.<br />
oktobra po petletnem<br />
usposabljanju v 45. OKB<br />
izvedli terensko usposabljanje<br />
in taktično vajo iz tankovskega<br />
voda v napadu z bojnim streljanjem<br />
na osrednjem vadišču<br />
<strong>SV</strong> na Počku. Vajo sta si jo<br />
ogledala tudi poveljnik 72. BR<br />
polkovnik Dušan Toš in poveljnik<br />
45. OKB podpolkovnik<br />
Vlado Bevetek.<br />
Poveljnik sil brigadir<br />
Branimir Furlan je<br />
8. oktobra sprejel italijanskega<br />
obrambnega atašeja brigadnega<br />
generala Barona, ki je<br />
končal svoje službovanje v Sloveniji.<br />
Ob tej priložnosti sta se<br />
dogovorila tudi <strong>za</strong> dvostranske<br />
obiske prihodnje leto.<br />
Na Zavrhu pri Lenartu so<br />
9. oktobra potekale jubilejne<br />
25. Maistrove prireditve,<br />
ki jih vsako leto organizirajo<br />
občina Lenart, tamkajšnji<br />
domačini in številni Maistrovi<br />
privrženci. Častni pokrovitelj<br />
letošnjih prireditev je bil predsednik<br />
Slovenije dr. Danilo<br />
Türk. Ob letošnjem jubileju so<br />
pripravili tudi okroglo mizo o<br />
vrednotah generala Maistra v<br />
<strong>SV</strong> in družbi danes, na njej pa<br />
so načelnik GŠ<strong>SV</strong> generalmajor<br />
mag. Alojz Šteiner, mag.<br />
Franci Pivec, prof. Aleš Arih,<br />
dr. Marijan Toš, Tone Partljič in<br />
dr. Elko Borko predstavili svoje<br />
razumevanje življenjske poti in<br />
delovanja generala Maistra, še<br />
posebno pa njegovo miti<strong>za</strong>cijo<br />
vodje v boju <strong>za</strong> severno mejo.<br />
Izšla je nova tematska številka<br />
Biltena Slovenske vojske z<br />
naslovom Varnost in regionalno<br />
sodelovanje – od Zahodnega<br />
Balkana do črnomorske<br />
regije, ki je nastala kot<br />
plod sodelovanja dveh gostujočih<br />
urednikov z uredniškim<br />
odborom Biltena Slovenske<br />
vojske dr. Damirjem<br />
Črnčcem, direktorjem OVS, in<br />
Sodelovanje z italijansko vojsko je zelo dobro<br />
Na povabilo načelnika GŠ<strong>SV</strong><br />
generala mag. Aloj<strong>za</strong> Šteinerja<br />
je Slovenijo 6. oktobra obiskal<br />
načelnik obrambnega štaba<br />
oboroženih sil Republike Italije<br />
general Vincenzo Camporini.<br />
Pripadniki <strong>SV</strong> so generalu<br />
Camporiniju predstavili strukturo in<br />
delovanje Slovenske vojske ter njeno<br />
sodelovanje v MOM, načelnika pa sta<br />
govorila o dvostranskem sodelovanju<br />
med vojskama, predvsem v okviru<br />
večnacionalnih kopenskih sil in<br />
večnacionalnega centra <strong>za</strong> gorsko<br />
bojevanje ter o izobraževanjih <strong>za</strong><br />
pripadnike. Generala Camporinija je<br />
sprejela ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr.<br />
Ljubica Jelušič, ki je sodelovanje med<br />
vojskama obeh držav ocenila kot zelo<br />
dobro, obenem pa se je <strong>za</strong>hvalila <strong>za</strong><br />
prispevek italijanskega obrambnega<br />
MO leta 2011 <strong>za</strong> 1,3 odstotka BDP sredstev<br />
Odbor <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> državnega<br />
zbora je 13. oktobra je obravnaval<br />
predlog sprememb finančnega<br />
načrta MO <strong>za</strong> leto 2011 in predlog<br />
finančnega načrta MO <strong>za</strong> leto 2012.<br />
Predloga finančnih načrtov <strong>za</strong><br />
naslednji dve leti sta načrtovana leta<br />
2011 v višini 482.904.546 evrov in<br />
leta 2012 v višini 486.048.455 evrov.<br />
Glede na finančno reali<strong>za</strong>cijo leta<br />
2009, ki je bila 549.814.172 evrov, je<br />
<strong>za</strong> leto 2011 tako predviden skoraj<br />
67 milijonov evrov nižji finančni<br />
načrt. Letos ima MO po sprejetem<br />
rebalansu <strong>za</strong> delovanje predvidenih<br />
507.780.067 evrov od prvotno<br />
V Zagrebu o CZ v državah<br />
Jugovzhodne Evrope<br />
V Zagrebu se je 14. oktobra končal<br />
dvodnevni sestanek generalnih direktorjev<br />
organov <strong>za</strong> civilno <strong>za</strong>ščito<br />
držav iz Jugovzhodne Evrope. Na<br />
njem so govorili o dajanju psihološke<br />
pomoči ob nesrečah. Gostitelji<br />
so predstavili delovanje njihove<br />
nacionalne platforme <strong>za</strong> zmanjševanje<br />
tveganj pred nesrečami,<br />
predstavniki raziskovalne ustanove<br />
Balkanski institut iz Beograda pa<br />
atašeja pri uresničevanju dvostranskih<br />
dogodkov med Slovenijo in Italijo na<br />
obrambnem področju. Sogovornika<br />
sta izmenjala mnenja o delovanju<br />
v MOM, v katerih italijanske in<br />
slovenske obrambne sile sodelujejo,<br />
ter poudarila pomen celostnega<br />
pristopa. V nadaljevanju obiska je<br />
načrtovanih 556.087.360 evrov,<br />
kar že vpliva predvsem na naložbe<br />
v upravnem delu ter na oblikovanje<br />
zmogljivosti v <strong>SV</strong> in URSZR. V<br />
primerjavi z rebalansom <strong>za</strong> leto 2010<br />
se v predlogu <strong>za</strong> leto 2011 celotni<br />
finančni načrt MO zmanjšuje še <strong>za</strong><br />
24,9 milijona evrov. Zaradi prenosa<br />
neperspektivnega premoženja na<br />
javni sklad oziroma agencijo <strong>za</strong><br />
nepremičnine je opazno znižanje na<br />
področju namenskih sredstev <strong>za</strong> 7,4<br />
milijona evrov. Tako kot z rebalansom<br />
leta 2010 se ponovno znižujejo načrtovani<br />
odhodki <strong>za</strong> razvoj in raziskave<br />
<strong>za</strong> potrebe nacionalnovarnostnega<br />
svojo dejavnost. Generalni direktor<br />
URSZR mag. Boris Balant je z<br />
makedonskim kolegom Šabanom<br />
Saliujem podpisal dvostranski sporazum<br />
o varstvu pred naravnimi in<br />
drugimi nesrečami med Slovenijo in<br />
Makedonijo. Srečanja so uvedli letos<br />
in naj bi potekala dvakrat na leto,<br />
da bi izboljšali medsebojno obveščanje<br />
o aktualnih <strong>za</strong>devah s področja<br />
varstva pred nesrečami v regiji.<br />
generala Camporinija sprejel predsednik<br />
Slovenije in vrhovni poveljnik<br />
obrambnih sil dr. Danilo Türk, v državnem<br />
zboru pa predsednik odbora DZ<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Jožef Jerovšek. General<br />
Camporini si je v Vojašnici Franca<br />
Rozmana Staneta ogledal statično-dinamično<br />
predstavitev 1. brigade <strong>SV</strong>.<br />
sistema, in sicer <strong>za</strong> 4,7 milijona evrov.<br />
Preostanek znižanja integralnih<br />
sredstev v višini 12,8 milijona evrov<br />
bo kot že leta 2010 vplival predvsem<br />
na naložbe tako v upravnem delu<br />
kot tudi <strong>SV</strong>. Skladno z varčevalnimi<br />
ukrepi, ki jih je sprejela vlada, se<br />
bodo zmanjšali tudi stroški <strong>za</strong> osebne<br />
prejemke, in sicer <strong>za</strong> pet odstotkov<br />
glede na letošnjo reali<strong>za</strong>cijo. Manjše<br />
povečanje sredstev je <strong>za</strong> leto 2011<br />
načrtovano le pri tekočih odhodkih,<br />
največ na vzdrževanju.<br />
<strong>SV</strong> obiskal poveljnik<br />
kopenskih sil ZDA<br />
v Evropi<br />
Na povabilo načelnika GŠ<strong>SV</strong><br />
generala mag. Aloj<strong>za</strong> Šteinerja<br />
je Slovensko vojsko 12. oktobra<br />
obiskal poveljnik kopenskih sil ZDA<br />
v Evropi general Carter F. Ham.<br />
Pripadniki <strong>SV</strong> so generala Hama seznanili<br />
z delovanjem in dejavnostmi<br />
Slovenske vojske ter njenim sodelovanjem<br />
v mednarodnih operacijah<br />
in misijah. Poveljnika kopenskih sil<br />
ZDA v Evropi generala Carterja F.<br />
Hama je sprejela tudi ministrica <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič.<br />
Fotografija: desetnik Emil Jalovec<br />
8
V Romuniji<br />
konferenca<br />
poveljnikov<br />
evropskih vojsk<br />
Poveljnik sil brigadir mag.<br />
Branimir Furlan se je 14. oktobra<br />
v romunskem Sibiu udeležil<br />
dvodnevne konference<br />
poveljnikov evropskih vojsk.<br />
Glavna tema konference je bilo<br />
oblikovanje učinkovitih koalicijskih<br />
sil s pomočjo večnacionalnega usposabljanja.<br />
Udeleženci so izmenjali<br />
izkušnje o večnacionalnih vajah in<br />
izobraževanjih, njihovih vplivih na<br />
doseganje zmogljivosti in transformacijo<br />
ter o pomenu <strong>za</strong> učinkovito<br />
delovanje v operacijah s poudarkom<br />
na Afganistanu. Brigadir mag. Furlan<br />
je poudaril pomen izobraževanja<br />
častnikov v tujih ustanovah ter<br />
večnacionalnih vaj pri oblikovanju in<br />
verifikaciji nacionalnih zmogljivosti.<br />
Posredoval je tudi nekaj kritičnih<br />
opomb glede sodelovanja držav na<br />
vaji NRF-16 v Sloveniji. V okviru dvostranskih<br />
srečanj je brigadir mag.<br />
Furlan poveljnika srbskih kopenskih<br />
sil povabil na ogled novembrske<br />
vaje Decisive Response v Sloveniji,<br />
makedonski poveljnik sil pa ga je<br />
povabil na decembrski delovni obisk<br />
v Makedonijo.<br />
Ocenili poveljstvo<br />
18. BJRKBO<br />
Poveljstvo 18. BJRKBO je od 2. do<br />
14. oktobra sodelovalo na poveljniško-štabni<br />
vaji Noble Light 10 v severni<br />
Italiji. Vaja sodi v okvir priprav<br />
bataljona na vodenje mednarodnega<br />
bataljona <strong>za</strong> JRKBO v Natovih odzivnih<br />
silah 16 v prvi polovici leta 2011.<br />
Tokrat je Natov korpus <strong>za</strong> hitro<br />
posredovanje (NRDC-ITA) opravil<br />
evalvacijo dela poveljstva bataljona<br />
pri <strong>za</strong>gotavljanju JRKB-podpore<br />
kopenski komponenti NRF 16.<br />
Pri ocenjevanju so upoštevali načela<br />
CREVAL. Poveljstvo 18. BJRKBO je<br />
doseglo visoko raven prepoznavnosti<br />
v mednarodnem okolju. Osrednja<br />
aktivnost <strong>SV</strong> <strong>za</strong> sodelovanje v NRF<br />
16 bo vaja Odločen odgovor 2010, ki<br />
bo od 5. do 18. novembra potekala<br />
na vadišču Poček pri Postojni.<br />
Zahvala planinca<br />
15. helikopterskemu bataljonu <strong>SV</strong><br />
Letos je dežurna posadka 15. helikopterskega bataljona <strong>SV</strong> v reševalnih<br />
akcijah posredovala že 132-krat, pri čemer je prepeljala 141 poškodovanih<br />
ali obolelih, 364 reševalcev in več kot 9000 kilogramov medicinske opreme<br />
ter naletela skupno 170 ur. Lani je dežurna posadka posredovala 142-krat<br />
in pri tem prepeljala 149 poškodovanih ali obolelih. Konec septembra so<br />
pripadniki 15. HEB med drugim pomagali planincu Bojanu Štumbergerju in<br />
njegovemu sinu Nejcu, ki sta se poškodovala pri ple<strong>za</strong>nju vzhodne smeri v<br />
Mali Rinki. Pripadnikom dežurne posadke sta se rešena planinca v pismu<br />
iskreno <strong>za</strong>hvalila.<br />
Dodelitev ali <strong>za</strong>menjava<br />
službenih stanovanj in garaž<br />
Stanovanjska komisija Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> je objavila razpis <strong>za</strong><br />
dodelitev ali <strong>za</strong>menjavo službenih<br />
stanovanj in garaž iz stanovanjskega<br />
sklada v upravljanju Ministrstva<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>, št. 352-277/2010-1 z<br />
dne 19. 10. 2010. Seznam stanovanj<br />
in garaž ter obrazci so objavljeni na<br />
notranji spletni strani MO. Razpis<br />
poteka do vključno 9. novembra.<br />
VESTI NA<br />
KRATKO<br />
dr. Sergeiem Konoplyovom,<br />
direktorjem Programa ZDA –<br />
Ruske varnosti in Programa črnomorske<br />
varnosti s harvardske<br />
univerze.<br />
Vojašnici Ivana Cankarja je<br />
V 11. oktobra potekala krajša<br />
slovesnost pred odhodom pripadnikov<br />
25. slovenskega kontingenta<br />
v mednarodno operacijo<br />
Euforja v BiH. Pripadnike<br />
je pred odhodom nagovoril<br />
tudi poveljnik sil brigadir<br />
Branimir Furlan.<br />
Na PŠŠ so 11. oktobra v mariborski<br />
Kadetnici <strong>za</strong>čeli<br />
izobraževati slušatelje 20. generacije<br />
štabnega šolanja. V<br />
generacijo je vključenih 15 slušateljev,<br />
od tega štiri slušateljice,<br />
ki se bodo specializirali<br />
<strong>za</strong> rodove zvez, logistike in<br />
pehote.<br />
Poveljstvo <strong>za</strong> podporo je 14.<br />
oktobra izvedlo taktično<br />
vajo Jesen 2010, cilj pa je bil<br />
preverjanje ravni pripravljenosti<br />
načrtov, sil in sredstev<br />
<strong>za</strong> pomoč, <strong>za</strong>ščito in reševanje<br />
prebivalstva ob naravnih<br />
ter drugih nesrečah. Vaja, ki so<br />
jo vse enote uspešno izvedle,<br />
je po načrtu Vihra večinoma<br />
potekala na mirnodobnih lokacijah<br />
podrejenih enot v Vojašnici<br />
generala Maistra v Mariboru.<br />
Dekan FDV prof. dr. Anton<br />
Grizold in prof. dr. Tomo<br />
Korošec sta bila 15. oktobra na<br />
neformalnem delovnem obisku<br />
v PDRIU, kjer sta se s poveljnikom<br />
PDRIU brigadirjem mag.<br />
Bojanom Pograjcem in sodelavci<br />
pogovarjala o sodelovanju<br />
na znanstvenoraziskovalnem<br />
in pedagoškem področju,<br />
ob tej priložnosti pa je dekan<br />
FDV podpisal pogodbo <strong>za</strong> izvajanje<br />
podiplomskega študija<br />
<strong>obrambo</strong>slovja, ki poteka kot<br />
integralni del višjega štabnega<br />
šolanja častnikov Slovenske<br />
vojske.<br />
9
<strong>SV</strong> 16<br />
intervju<br />
S civilnimi strokovnjaki želi MO<br />
povečati učinkovitost pomoči<br />
V sestavi 14. kontingenta <strong>SV</strong> v operaciji Isafa sta tudi civilna funkcionalna strokovnjaka<br />
(CFS) z MO, ki bosta uresničila nekatere razvojne projekte na področju veterine in<br />
vzpostavljanja socialnih podjetij ter krepila povezovanje afganistanskih in slovenskih<br />
ustanov s področja zdravstva ter visokega šolstva. Srečko Zajc, nekdanji urednik<br />
publikacij, kot sta Mladina in Gea, ki je v Urad <strong>za</strong> civilno <strong>obrambo</strong> MO leta 2007<br />
prišel z mesta generalnega sekretarja RKS in novembra 2008 kot prvi slovenski civilni<br />
funkcionalni strokovnjak sodeloval v operaciji Isafa, bo poleg tega v okviru slovenskega<br />
vodenja skupine <strong>za</strong> mentorstvo in pove<strong>za</strong>ve (OMLT) poskušal razvijati civilno-vojaško<br />
sodelovanje. Strokovnjaka se bosta v domovino predvidoma vrnila februarja 2011.<br />
Besedilo: Meta Grmek<br />
Fotografija: Marko Pišlar<br />
Katera spoznanja slovenskih<br />
civilnih funkcionalnih<br />
strokovnjakov iz MOM bodo<br />
temelj <strong>za</strong> vaše delo?<br />
Slovenija ima glede vključevanja<br />
civilnih funkcionalnih strokovnjakov<br />
v enote <strong>SV</strong>, ki delujejo<br />
na področju civilno-vojaškega<br />
sodelovanja (CIMIC) v tujini,<br />
dobre izkušnje, <strong>za</strong>to je takšno<br />
delovanje smiselno razvijati in<br />
hkrati krepiti razumevanje tako<br />
civilne kot vojaške strani. V<br />
okviru CIMIC bi Slovenija lahko<br />
dala večji razvojni prispevek, saj<br />
je izvajanje razvojnih projektov<br />
ob varnostni podpori vojske<br />
glede na razmere v Afganistanu<br />
mnogo varneje kot samostojno<br />
izvajanje civilnih razvojnih<br />
projektov. V državi imamo<br />
veliko odličnih strokovnjakov z<br />
različnih področij in zgodovinskih<br />
izkušenj s tega področja,<br />
prav tako nismo obremenjeni s<br />
svojo kolonialno dediščino, <strong>za</strong>to<br />
je razvijanje koncepta civilnih<br />
funkcionalnih strokovnjakov, ki<br />
so lahko dodani katerikoli lastni<br />
ali <strong>za</strong>vezniški vojaški formaciji,<br />
da potem svetujejo poveljniku<br />
s svojega specifičnega področja,<br />
<strong>za</strong> Slovenijo dobra priložnost.<br />
Sredstva <strong>za</strong> razvojno pomoč bi,<br />
namesto da jih preusmerjamo<br />
v multilateralne sklade, raje<br />
usmerili bilateralno in tako<br />
povečali prepoznavnost naše države.<br />
Podobno bi lahko v okviru<br />
resorja, ki vključuje področje<br />
<strong>za</strong>ščite in reševanja, oblikovali<br />
seznam ustrezno izobraženih in<br />
usposobljenih ljudi, veliko že iz<br />
skupine usposobljenih civilnih<br />
funkcionalnih strokovnjakov, da<br />
bi <strong>za</strong>gotavljali strokovno pomoč<br />
ter podporo ob naravnih in<br />
drugih nesrečah. Slovenija bi jih,<br />
če bi bilo treba, lahko uporabila<br />
v domovini ali tujini.<br />
10
Kako konkretno bo potekalo vaše<br />
delo v OMLT?<br />
V OMLT bomo prvič razvijali CIMIC<br />
v okviru nacionalnih pristojnosti,<br />
<strong>za</strong>to moramo najprej ugotoviti,<br />
koliko lahko uporabimo doktrino in<br />
znanje s tega področja v posebnih<br />
okoliščinah in učnem programu,<br />
ki je namenjen predvsem bojnemu<br />
usposabljanju pripadnikov afganistanske<br />
vojske. Tako bom <strong>za</strong>časno<br />
premeščen v bazo v Šindandu, kjer<br />
bom ob upoštevanju učnega načrta<br />
OMLT, obveznosti afganistanskega<br />
bataljona in drugih dejavnikov<br />
naredil načrt <strong>za</strong> miniaturni center<br />
CIMIC, sestavljen iz največ petih<br />
pripadnikov afganistanske nacionalne<br />
vojske (ANA). Glavni cilj je, da bi<br />
jih usposobili v osnovnih nalogah,<br />
ki jih <strong>za</strong>gotavlja center CIMIC,<br />
kot sta povezovanje z lokalnim<br />
prebivalstvom in drugimi akterji<br />
ter priprava ocen civilnega okolja.<br />
Pripadnika ANA naj bi skupaj z<br />
lokalnim prebivalstvom poskušala<br />
uresničiti tudi projekte s hitrim<br />
učinkovanjem, ki bi jih izpeljali s<br />
sredstvi Slovenije, <strong>za</strong> kar bosta skrbela<br />
pripadnika centra, eden pa naj<br />
bi bil v vlogi koordinatorja skupine<br />
oziroma centra. Med projekti, ki bi<br />
jih lahko uresničili, je mogoče <strong>za</strong>misel<br />
o vzpostavitvi porodnih sob<br />
po vaseh z osnovnimi higienskimi<br />
potrebščinami, o kateri bo treba<br />
šele temeljito premisliti na terenu.<br />
Pogosto se zgodi, da moraš <strong>za</strong>misel<br />
opustiti, ker resničnost ne dopušča<br />
njene izvedbe in jo nadomestiš<br />
z bolj primerno. V kontingentu<br />
<strong>SV</strong> sta tudi zdravnik kirurg in<br />
duhovnik, ki je odličen poznavalec<br />
mednarodnega humanitarnega<br />
prava, in oba bomo vključili v našo<br />
skupino CIMIC. Predvsem želimo<br />
ugotoviti, ali lokalno prebivalstvo<br />
takšne centre CIMIC oziroma skupine<br />
sprejema kot njim primerne, da<br />
se torej pripadniki ANA s prebivalci<br />
sami dogovorijo glede projektov ter<br />
da hkrati ANA <strong>za</strong>gotovi varnost <strong>za</strong><br />
njihovo izvedbo in delovanje. Tako<br />
bi mogoče centri CIMIC lahko postali<br />
del bataljonov in drugih enot.<br />
Poleg tega boste nadaljevali<br />
nekatere razvojne projekte.<br />
Skupaj s svetovalko <strong>za</strong> mednarodno<br />
sodelovanje na MO Melito<br />
Šinkovec, ki v italijanski skupini <strong>za</strong><br />
obnovo pokrajine (PRT) v Heratu<br />
deluje od avgusta, bova nadaljevala<br />
naloge in projekte, načrtovane v<br />
okviru PRT. Melita se intenzivno<br />
vključuje v iskanje možnosti <strong>za</strong><br />
vzpostavitev ženskih kooperativ<br />
oziroma piščančjih farm, ki bi jih<br />
vodile ženske. Upamo, da nam<br />
bo prihodnje leto <strong>za</strong> ta projekt<br />
uspelo pridobiti del slovenske<br />
razvojne pomoči, saj sta enakost<br />
med spoloma in neodvisnost<br />
žensk pomembna tisočletna cilja.<br />
Dopolnili bomo projekt cepljenja<br />
živine, ki ga opravljajo afganistanski<br />
strokovnjaki. Obenem bova<br />
utirala pot drugim projektom, kot<br />
so strokovna pomoč slovenskih<br />
zdravnikov z različnih področij,<br />
sodelovanje med univer<strong>za</strong>ma v<br />
Ljubljani in Heratu, revitali<strong>za</strong>cija<br />
Pionirskega doma in ambasade<br />
ZDA v Ljubljani. To so projekti, ki<br />
nastajajo s sodelovanjem naših civilnih<br />
strokovnjakov v Afganistanu.<br />
Kako ocenjujete prispevek<br />
slovenskih civilnih funkcionalnih<br />
strokovnjakov v Afganistanu glede<br />
na višino razvojnih sredstev?<br />
Slovenija prek MO in MZZ letos<br />
od skupno približno 40 milijonov<br />
evrov razvojne pomoči Afganistanu<br />
namenja približno 170.000 evrov.<br />
Italijani imajo v vojaškem delu PRT<br />
<strong>za</strong> projekte na voljo 5,5 milijona<br />
evrov. Obseg sredstev nas sili, da<br />
dobro razmislimo, kaj lahko naredimo,<br />
<strong>za</strong>to smo prisiljeni poiskati<br />
rešitve, ki jih sicer sploh ne bi<br />
Srečko Zajc bo na misiji <strong>za</strong>menjal veterinarja <strong>SV</strong> Darka Šemrova.<br />
keramične obrti ter umetnosti v<br />
Heratu in drugi. V okviru prireditve<br />
2. slovenski razvojni dnevi, ki je<br />
prejšnji teden potekala v Ljubljani,<br />
so bila v Etnografskem muzeju<br />
razstavljena likovna dela otrok iz<br />
okolice Herata in beguncev v Iranu.<br />
Kmalu bo prišla v Slovenijo skupina<br />
afganistanskih veterinarjev na<br />
strokovno ekskurzijo, da bi bolje<br />
spoznala naš sistem tako s strokovnega<br />
kot organi<strong>za</strong>cijskega vidika.<br />
Temu bo sledil obisk profesorjev in<br />
študentov s Fakultete <strong>za</strong> umetnost.<br />
To je skupen projekt MZZ, MO,<br />
iskali, kar pa je celo prednost in ne<br />
nujno slabost. Slovenija ima veliko<br />
sposobnih strokovnjakov, ki bi jih<br />
ob primerni podpori lahko uporabili,<br />
saj posamezni civilni funkcionalni<br />
strokovnjak v MOM pomeni<br />
zelo opazen nacionalni prispevek.<br />
Torej lahko z nekaj civilnimi funkcionalnimi<br />
strokovnjaki dosežemo<br />
zelo velik učinek, vendar je v tem<br />
trenutku misel, da bi vojaško<br />
navzočnost nadomestili predvsem<br />
s civilno, zelo nevarna in neprimerna<br />
<strong>za</strong> razmere v Afganistanu. Zato<br />
največje učinke vidim prav v intenzivnem<br />
razvijanju civilno-vojaškega<br />
sodelovanja tako v nacionalnem<br />
kot <strong>za</strong>vezniškem in mednarodnem<br />
okolju.<br />
MoD civilian experts to increase aid efficiency<br />
The 14th ISAF Contingent of the Slovenian Armed Forces includes also<br />
two civilian-functional experts from the Ministry of Defence who will<br />
realize certain development projects in the area of veterinary medicine<br />
and the establishment of social businesses, and enhance relations between<br />
Afghan and Slovenian institutions in the area of health care and<br />
higher education. Srečko Zajc, the former editor of publications, such<br />
as Mladina and Gea, started to work at MoD Civil Defence Office in 2007<br />
when he concluded his mandate as Secretary General of the Slovenian<br />
Red Cross. In November 2008, he participated in ISAF Operation as<br />
the first Slovenian civilian-functional expert. In addition to the above<br />
mentioned tasks, Mr. Zajc will try to develop civil-military cooperation<br />
within the Slovenian OMLT. The two experts are expected to return to<br />
Slovenia in February 2011.<br />
Fotografija: Gordana Djordjević<br />
11
<strong>SV</strong> 16<br />
mednarodno sodelovanje<br />
Usposobili nove civilne<br />
funkcionalne strokovnjake<br />
V Centru <strong>za</strong> obrambno usposabljanje Poljče se je 24. septembra z mednarodnim<br />
tečajem CIMIC uspešno končalo usposabljanje šeste generacije kandidatov <strong>za</strong><br />
civilne funkcionalne strokovnjake. Na tečaju je sodelovalo štirinajst kandidatov<br />
<strong>za</strong> civilne funkcionalne strokovnjake, dvanajst častnikov in podčastnikov <strong>SV</strong>, pet<br />
udeležencev iz Belgije, štirje iz Španije, dva iz Italije ter po eden iz Madžarske,<br />
Slovaške in Nemčije. Pri izvedbi usposabljanja Direktorat <strong>za</strong> obrambne <strong>za</strong>deve<br />
MO že od <strong>za</strong>četka tesno sodeluje z belgijskimi inštruktorji, ki udeležencem tečaja<br />
uspešno prenašajo bogate izkušnje s področja civilno-vojaškega sodelovanja v<br />
MOM. Vsebina tokratnega tečaja je bila primerljiva s programom usposabljanja<br />
v Centru odličnosti <strong>za</strong> civilno-vojaško sodelovanje CIMIC na Nizozemskem,<br />
ki deluje pod vodstvom Nata. Poleg inštruktorjev iz Belgije, Italije, ZDA in<br />
Nizozemske je na tečaju prvič sodeloval inštruktor iz Slovenije. Organiziran<br />
je bil v sodelovanju s <strong>SV</strong> in Policijo, pri izvedbi pa so sodelovale tudi nekatere<br />
nevladne organi<strong>za</strong>cije.<br />
Besedilo: Urša Kodrič, Roman Masten<br />
Fotografije: Direktorat <strong>za</strong> obrambne <strong>za</strong>deve<br />
Tečaj, ki poteka v angleškem jeziku, je sestavljen<br />
iz teoretičnega in praktičnega dela. V okviru<br />
teoretičnega dela se udeleženci seznanijo s<br />
teoretičnimi osnovami, taktikami, tehnikami<br />
in postopki civilno-vojaškega sodelovanja,<br />
predstavljene so jim tudi praktične izkušnje<br />
sodelujočih z misij, od civilnih funkcionalnih<br />
strokovnjakov, vojaških oseb, gostujočih predavateljev<br />
iz Mednarodne ustanove – fundacije<br />
<strong>za</strong> razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF),<br />
predstavnikov Rdečega križa, Zavoda <strong>za</strong> rehabilitacijo<br />
Soča, Policije in drugih. Usposabljanje<br />
udeleženci dopolnjujejo z delom po skupinah,<br />
v katerih morajo vzpostaviti center CIMIC in<br />
pripraviti vse <strong>za</strong> njegovo delovanje na terenu.<br />
Vrhunec tečaja predstavlja tridnevno praktično<br />
usposabljanje, na katerem udeleženci novo<br />
znanje uporabljajo pri delu na terenu. Da bi bile<br />
razmere med usposabljanjem na terenu kar<br />
najbolj podobne možnim razmeram na misijah,<br />
je bilo v praktični del usposabljanja vključeno<br />
več igralcev vlog, in sicer župan, lokalna neformalna<br />
avtoriteta, lokalna policija, policija ZN,<br />
mednarodni Rdeči križ, lokalni Rdeči polmesec<br />
Vaja ugrabitve osebja CIMIC<br />
in predstavništvo UNHCR ter uporniki.<br />
Direktorat <strong>za</strong> obrambne <strong>za</strong>deve, ki ga vodi<br />
Rolando Žel, je organiziral predstavitev tečaja,<br />
na vabilo pa so se odzvali slovenska obrambna<br />
ministrica, veleposlanik Kraljevine Belgije,<br />
italijanski obrambni ataše, konzul iz ameriškega<br />
veleposlaništva, predstavniki Slovenske vojske<br />
in Policije. Ministrica je v nagovoru govorila o<br />
pomenu civilno-vojaškega sodelovanja v mednarodnih<br />
operacijah in misijah, izrazila <strong>za</strong>dovoljstvo<br />
z dobrim večnacionalnim sodelovanjem na<br />
tem področju ter poudarila pomen prijateljskih<br />
odnosov in dobrega mednarodnega sodelovanja<br />
v prihodnje. Gostje so se podrobneje seznanili s<br />
pomenom, potekom in vsebino tečaja, obiskali<br />
so delovne skupine v centrih CIMIC, prika<strong>za</strong>no<br />
jim je bilo urjenje v tehniki pogajanj <strong>za</strong> izpustitev<br />
talcev in spremljali so udeležence pri delu<br />
na terenu, s čimer so dobili vpogled v aktivno<br />
delo udeležencev.<br />
Slovenski koncept civilno-vojaškega sodelovanja<br />
v okviru mednarodnega tečaja omogoča sodelovanje<br />
številnih civilnih in vojaških udeležencev.<br />
Pretekle izkušnje so poka<strong>za</strong>le, da je <strong>za</strong> uspešno<br />
delovanje v mednarodnih operacijah in misijah<br />
prepletenost vojaškega ter civilnega znanja nujna<br />
predvsem med stabili<strong>za</strong>cijo, rekonstrukcijo<br />
in obnovo, saj je treba poleg običajnih vojaških<br />
nalog opravljati tudi naloge, ki <strong>za</strong>htevajo<br />
posebno strokovno znanje z različnih civilnih<br />
področij, <strong>za</strong> izvedbo katerih vojaške osebe niso<br />
usposobljene.<br />
Eden izmed najpomembnejših ciljev mednarodnega<br />
tečaja je ustvariti sinergijo med vojaškim<br />
in civilnim delom ter predstaviti dodano<br />
vrednost civilnega funkcionalnega strokovnjaka<br />
Slovenski vojski kot njeno potencialno orodje<br />
oziroma pripomoček vojaškemu poveljniku na<br />
misiji. Prav to <strong>za</strong>hteva izjemne napore, saj so<br />
civilni strokovnjaki navadno osebe brez vojaškega<br />
predznanja, imajo pa posebno strokovno<br />
znanje. Prav v tem se slovenski koncept civilnega<br />
funkcionalnega strokovnjaka na področju<br />
civilno-vojaškega sodelovanja bistveno razlikuje<br />
od konceptov drugih držav članic zveze Nato, ki<br />
<strong>za</strong> opravljanje civilnih nalog uporabljajo vojaške<br />
osebe ali pripadnike rezervne sestave. Zato je še<br />
posebno pomembno, da se civilne strokovnjake<br />
že med usposabljanjem vključi v vojaško in<br />
mednarodno okolje. Tako si na podlagi preteklih<br />
izkušenj z misij in usposabljanj vseskozi<br />
pri<strong>za</strong>devamo <strong>za</strong> dopolnjevanje in posodabljanje<br />
programa usposabljanja. Skladno z navedenim<br />
v Sektorju <strong>za</strong> civilno <strong>obrambo</strong> ocenjujejo, da je<br />
12
Med pogajanji <strong>za</strong> izpustitev talcev<br />
Predstavitev tečaja vodstvu ministrstva<br />
in povabljenim gostom<br />
Udeleženci tečaja<br />
bil letošnji mednarodni tečaj izveden na zelo<br />
visoki ravni, z uspešno končanim tečajem pa so<br />
usposobili že šesto generacijo civilnih funkcionalnih<br />
strokovnjakov.<br />
Prvi mednarodni tečaj o civilno-vojaškem<br />
sodelovanju je bil pri nas leta 2005, leto pozneje<br />
pa je bila s sprejetjem Uredbe o sodelovanju<br />
civilnih strokovnjakov in zmogljivosti v mednarodnih<br />
operacijah na obrambnem področju<br />
sprejeta tudi prva ter ključna pravna podlaga na<br />
tem področju. Postopek evidentiranja kandidatov<br />
<strong>za</strong> civilne funkcionalne strokovnjake<br />
predpisuje navedena uredba, skladno z njo pa<br />
MO vsako leto objavi razpis, v katerem predpiše<br />
razpisna merila. Razpis posreduje ministrstvom<br />
in državnim organom, ki posredujejo seznam<br />
možnih kandidatov <strong>za</strong> usposabljanje, izbirna<br />
komisija MO pa na podlagi razpisnih pogojev<br />
izbere najustreznejše kandidate, ki jih povabi<br />
na usposabljanje. Skladno s sprejetim ciljem<br />
sil Nata L 3784 sta glavna cilja Sektorja <strong>za</strong><br />
civilno <strong>obrambo</strong> redno letno izvajanje programa<br />
usposabljanja <strong>za</strong> vzdrževanje števila 90<br />
civilnih strokovnjakov z najrazličnejših področij,<br />
pripravljenih <strong>za</strong> napotitev v MOM, ter da glede<br />
na finančne in kadrovske zmožnosti civilni<br />
strokovnjaki v največjem možnem obsegu<br />
sodelujejo v MOM in s strokovnim znanjem<br />
z nevojaškega področja čim bolj prispevajo<br />
k uspešnosti operacije.<br />
Poljče trains new civilian<br />
functional experts<br />
On 24 September, the 6th generation of candidates<br />
for civilian functional experts successfully<br />
concluded the international CIMIC<br />
course at the Defence Training Centre in<br />
Poljče. The course was attended by 14 candidates<br />
for civilian functional experts, 12 officers<br />
and non-commissioned officers of the<br />
Slovenian Armed Forces, five participants<br />
from Belgium, four from Spain, two from Italy<br />
and one from Hungary, Slovakia, Germany<br />
and Austria. Since the very beginning, the<br />
MoD Defence Affairs Directorate has been<br />
engaged in a close cooperation with Belgian<br />
instructors who successfully transpose their<br />
rich CIMIC experience gained in international<br />
operations and missions to participants of the<br />
course. The programme of this course could<br />
be compared to the training programme conducted<br />
at the CIMIC Centre of Excellence in<br />
the Netherlands which operates under the<br />
auspices of NATO. In addition to instructors<br />
from Belgium, Italy, the USA and the<br />
Netherlands, a Slovenian instructor participated<br />
in the course for the first time. The<br />
course was organized in close cooperation<br />
with the Slovenian Armed Forces and Police,<br />
while some non-governmental organi<strong>za</strong>tions<br />
were also involved in the implementation of<br />
the course.<br />
13
<strong>SV</strong> 16<br />
<strong>za</strong>ščita in reševanje<br />
V Pomurju zmagala<br />
ekipa mestne občine Ptuj<br />
Besedilo in fotografije: Nataša Oblak<br />
V sivem meglenem jutru so naključni obiskovalci v Murski<br />
Soboti lahko videli številne poškodovane ljudi. Nesreča<br />
pri kmetijskih delih, poškodbe na prireditvi, neurje v<br />
mestnem parku, prometna in delovna nesreča v Varstvenem<br />
centru Sonček. Na vsakem koraku poškodovani ljudje in<br />
med njimi bolničarji v modrih ter rdečih uniformah, toda<br />
kmalu so naključni mimoidoči spoznali, da le ni tako hudo.<br />
Murska Sobota je namreč 9. oktobra gostila udeležence<br />
16. državnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči<br />
Civilne <strong>za</strong>ščite in Rdečega križa. Pravico sodelovanja<br />
na preverjanju si je priborilo 13 ekip, ki so zmagale na<br />
regijskih preverjanjih po Sloveniji. Kot štirinajsta ekipa je v<br />
Murski Soboti tekmovala ekipa Rdečega križa iz Sárvárja iz<br />
madžarske županije Železno. Tekmovanje si je ogledala tudi<br />
ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič.<br />
Zastoj srca udeleženca v prometni nesreči<br />
Lepi in sončni dnevi nas vabijo<br />
na sprehod v mesto ter naravo,<br />
številnim ljudem pa gozdovi in<br />
travniki predstavljajo delovno okolje.<br />
Nesreča nikoli ne počiva in se<br />
zgodi prav takrat, ko smo najmanj<br />
pripravljeni, <strong>za</strong>to so prav laiki tisti,<br />
ki so najprej ob ponesrečencu ali<br />
bolniku, tako da je prav od njihovega<br />
znanja in ukrepov pogosto<br />
odvisno preživetje ponesrečenih.<br />
Na pobudo Območnega združenja<br />
Rdečega križa Ljubljana, ki skladno<br />
s svojo humanitarno dejavnostjo<br />
posebno pozornost namenja prvi<br />
pomoči, <strong>za</strong>ščiti in reševanju, se je<br />
<strong>za</strong>čela akcija o<strong>za</strong>veščanja javnosti<br />
Prva pomoč – pomagam prvi,<br />
s katero je želelo opozoriti na<br />
pomen znanja glede pravočasnega<br />
in pravilnega dajanja prve pomoči,<br />
kar je največkrat odločilni dejavnik<br />
<strong>za</strong> ohranitev življenja.<br />
Že šestnajsto leto slovenska mesta<br />
gostijo regijska in državna preverjana<br />
usposobljenosti ekip prve<br />
pomoči. Letos je državno preverjanje<br />
usposobljenosti ekip prve<br />
pomoči Civilne <strong>za</strong>ščite in Rdečega<br />
križa 9. oktobra gostila Murska<br />
Sobota. Na njem je sodelovalo<br />
13 zmagovalnih ekip z regijskih<br />
preverjanj, ki so od februarja<br />
do konca septembra potekala v<br />
slovenskih regijah. Kot štirinajsta<br />
ekipa je v Murski Soboti tekmovala<br />
ekipa Rdečega križa iz Sárvárja iz<br />
madžarske županije Železno.<br />
Preverjanje se je <strong>za</strong>čelo v gosti megli<br />
ob 9.15. Po uvodnih nagovorih<br />
14
župana MO Murska Sobota Antona<br />
Štiheca in namestnika generalnega<br />
direktorja URSZR Branka<br />
Dervodela, ki je bil tudi predsednik<br />
organi<strong>za</strong>cijskega odbora, je mag.<br />
Damjan Slabe iz Rdečega križa<br />
dal tekmovalcem nekaj praktičnih<br />
napotkov <strong>za</strong> delo na sedmih delovnih<br />
mestih. Predpostavke, ki jih je<br />
letos izbral organi<strong>za</strong>cijski odbor<br />
<strong>za</strong> državno preverjanje, temeljijo<br />
na oceni ogroženosti regije, kjer<br />
je tekmovanje potekalo, hkrati pa<br />
tudi razmer, v katerih se nemalokrat<br />
znajdejo ekipe ob nesrečah.<br />
Čas dela ekip na posameznem prizorišču<br />
je bil omejen, saj je imela<br />
vsaka ekipa deset minut časa, da je<br />
opravila nalogo. Vsak ocenjevalec je<br />
ocenjeval oskrbo svojega poškodovanca,<br />
pripravljeni pa so bili<br />
ocenjevalni listi, po katerih so ocenjevali<br />
pristop, kako so ekipe poskrbele<br />
<strong>za</strong> varnost, uporabo <strong>za</strong>ščitnih<br />
rokavic, pregled poškodovanca<br />
in oskrbo poškodb. Ocenjevali so<br />
tudi psihološki pristop in skrb <strong>za</strong><br />
transport poškodovancev.<br />
Organi<strong>za</strong>torji, in sicer MO Murska<br />
Sobota, RKS ter URSZR, so delovna<br />
mesta postavili tako, da se je ob<br />
njih lahko zbralo kar največ gledalcev,<br />
med njimi tudi osnovnošolci.<br />
Na treh osnovnih šolah v Murski<br />
Soboti so imeli namreč tako<br />
imenovani tehnični dan, ki so ga<br />
namenili varstvu pred naravnimi<br />
in drugimi nesrečami. Na njem je<br />
sodelovalo 1650 otrok, približno<br />
1300 pa si je ogledalo tudi delo na<br />
posameznih delovnih mestih. Ob<br />
vsakem delovnem mestu je bilo<br />
tudi prikazno mesto, na katerih<br />
so se predstavljali različne službe,<br />
štabi in enote iz sistema <strong>za</strong>ščite<br />
in reševanja, saj so se ob delovnih<br />
mestih ekipe prve pomoči učile<br />
sodelovanja z drugimi silami iz sistema<br />
<strong>za</strong>ščite in reševanja. S tem so,<br />
kot je dejal mag. Slabe, tekmovanje<br />
naredili <strong>za</strong>htevnejše.<br />
Nesreča pri kmetijskih delih<br />
V Trubarjevem drevoredu v mestnem<br />
parku Murske Sobote so potekale<br />
terenske vaje dijakov Srednje<br />
kmetijske šole. Skupina dijakov četrtega<br />
letnika se je ob navzočnosti<br />
mentorja urila v uporabi kmetijske<br />
mehani<strong>za</strong>cije, ko je v trenutku<br />
nepazljivosti in neupoštevanja<br />
varnostnih ukrepov prišlo do hude<br />
poškodbe z rotacijsko kosilnico.<br />
Pri poškodovancu je nad kolenom<br />
prišlo do popolne amputacije noge.<br />
Ekipa prve pomoči je imela v trenutku<br />
nesreče v bližini obnovitveni<br />
tečaj in je kot prva pomagala.<br />
Zabava na Gradu Murska<br />
Sobota se konča z resnimi<br />
poškodbami<br />
V Murski Soboti je potekala prireditev<br />
ob tednu mladih, v okviru katere<br />
so potekale različne aktivnosti,<br />
tudi <strong>za</strong>bava mladih v mladinskem<br />
centru. Ob glasbi in stopnjevanju<br />
vzdušja so pili tudi alkohol. Med<br />
plesom je <strong>za</strong>radi ljubezenskih težav<br />
prišlo do obračuna med fantoma,<br />
pri tem pa je bilo uporabljeno tudi<br />
strelno orožje, <strong>za</strong>to je ekipa prve<br />
pomoči oskrbela hude poškodbe.<br />
Neurje podiralo drevesa v<br />
mestnem parku<br />
Mursko Soboto je <strong>za</strong>jelo hudo<br />
neurje, ki je pri<strong>za</strong>delo center in<br />
povzročilo veliko materialno škodo.<br />
Na delu so bile ekipe Civilne <strong>za</strong>ščite.<br />
Nekateri poškodovanci so sami poiskali<br />
pomoč v zdravstvenem domu,<br />
druge pa so oskrbele ekipe prve<br />
pomoči, ki so bile aktivirane ob<br />
nesreči. Najhuje je bilo v mestnem<br />
parku, kjer je neurje presenetilo<br />
15
<strong>SV</strong> 16<br />
<strong>za</strong>ščita in reševanje<br />
Oskrba ranjenega balonarja<br />
Zmagovalna ekipa občine Ptuj<br />
Fotografija: Bojan Kuntarič<br />
Ministrica sprejela ekipo<br />
Nuklearne elektrarne Krško<br />
Lanska zmagovalka državnega tekmovanja ekip prve pomoči in Civilne<br />
<strong>za</strong>ščite, ki je potekalo v Kranju, je bila ekipa Nuklearne elektrarne Krško.<br />
Ekipa se je udeležila evropskega festivala prve pomoči v Beogradu. Tam je<br />
zmagala ekipa iz Velike Britanije, Krčani pa so osvojili odlično drugo mesto.<br />
skupino turistov. Na prizorišču nesreče<br />
so posredovali regijska enota<br />
<strong>za</strong> tehnično reševanje ter člani<br />
Kinološke zveze Slovenije in Zveze<br />
vodnikov reševalnih psov. Posebnost<br />
tega delovnega mesta ni bila le<br />
oskrba poškodovancev, temveč tudi<br />
potek komunikacije z ljudmi v tujem<br />
jeziku. To je <strong>za</strong> reševalne ekipe<br />
pomenilo dodatno obremenitev<br />
pri komunikaciji s poškodovanimi,<br />
organi<strong>za</strong>tor pa je tako preveril, kako<br />
se ekipe znajdejo v komunikaciji z<br />
ljudmi iz drugih okolij.<br />
Trd pristanek balona na<br />
nogometnem igrišču osnovne<br />
šole<br />
Med nagradnim poletom učencev<br />
Osnovne šole Murska Sobota z<br />
balonom so se pri trdem pristanku<br />
balona poškodovali trije ljudje.<br />
V bližini nesreče so se igrali otroci,<br />
ki jih je dogodek pritegnil, <strong>za</strong>to so<br />
vdrli na prizorišče. Ob oskrbi ponesrečencev<br />
so otroci <strong>za</strong> tekmovalne<br />
ekipe pomenili dodaten izziv glede<br />
obvladovanja razmer.<br />
Prometna nesreča z <strong>za</strong>stojem<br />
srca<br />
V trgovskem centru se je zgodila<br />
prometna nesreča in starejši ponesrečenec<br />
je ka<strong>za</strong>l znake <strong>za</strong>stoja<br />
srca. Ekipe prve pomoči so morale<br />
prika<strong>za</strong>ti znanje postopka temeljnega<br />
oživljanja z defibrilatorjem.<br />
Ob preverjanju znanja iz temeljnih<br />
postopkov oživljanja je prišlo tudi<br />
do <strong>za</strong>pleta. Mamici je v trgovskem<br />
centru ušel otrok in padel v okrasni<br />
bazenček in se utopil. Ekipe so<br />
se tako morale med oživljanjem<br />
ponesrečenca iz prometne nesreče<br />
z uporabo avtomatičnega defribrilatorja<br />
odzvati na spremenjene<br />
razmere in rešiti otroka.<br />
Prometna nesreča pri<br />
trgovskem centru<br />
Pri trgovskem centru se je zgodila<br />
množična nesreča, v kateri sta<br />
bila udeležena osebno vozilo<br />
in večje vozilo <strong>za</strong> prevoz oseb.<br />
Poškodovanih je bilo 16 ljudi, od<br />
tega eden huje. Ekipa prve pomoči<br />
je bila ob dogodku v bližini kraja<br />
nesreče. Sodelovali so tudi gasilci,<br />
ki so tehnično reševali, medtem ko<br />
so ekipe prve pomoči poskrbele <strong>za</strong><br />
laže ranjene iz avtobusa.<br />
Nezgoda pri gospodinjskih<br />
opravilih<br />
V Varstvenem centru Sonček, kjer<br />
so bile tekmovalne ekipe povabljene<br />
na dan odprtih vrat, je med<br />
predstavitvijo centra prišlo do<br />
poškodbe pri gospodinjskih delih<br />
pri uporabi ostrega predmeta in<br />
kuhanju. Dogodek je bil <strong>za</strong>snovan<br />
kot presenečenje <strong>za</strong> ekipe, saj so<br />
morale izvajati prvo pomoč. Kot je<br />
dejal mag. Slabe, so organi<strong>za</strong>torji<br />
želeli tekmovalnim ekipam omogočiti<br />
na eni strani realen stik ljudi<br />
s posebnimi potrebami s člani tekmovalnih<br />
ekip ter na drugi strani<br />
to populacijo vključiti v aktivnosti<br />
<strong>za</strong>ščite in reševanja.<br />
Zmagala ekipa mestne občine<br />
Ptuj<br />
Ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>, ki je spremljala<br />
tekmovanje ekip, je opozorila<br />
na mesto in vlogo prostovoljcev v<br />
našem sistemu <strong>za</strong>ščite in reševanja<br />
ter poudarila, da je ob naravnih<br />
in drugih nesrečah pomembno,<br />
da znaš sam osnovne stvari, ki jih<br />
potrebuješ <strong>za</strong> to, da preživiš in pomagaš<br />
prijatelju. Ekipe, ki so sodelovale<br />
na državnem prvenstvu, so ob<br />
koncu dneva nestrpno pričakovale<br />
razglasitev uradnih rezultatov. Pred<br />
tem je poveljnik Civilne <strong>za</strong>ščite RS<br />
Miran Bogataj dejal, da ekipe prve<br />
pomoči nikoli niso same, saj so »z<br />
vami številne gasilske ekipe, ekipe<br />
enote službe <strong>za</strong>ščite in reševanja in<br />
le skupaj tvorimo silo, ki je nedvomno<br />
tudi pri poplavah poka<strong>za</strong>la, da<br />
zmore še tako težko nalogo opraviti<br />
uspešno, učinkovito in odgovorno«.<br />
Veselje zmagovalne ekipe mestne<br />
občine Ptuj je bilo nepopisno. Drugo<br />
mesto je osvojila ekipa Ljubljana 2,<br />
tretje pa ekipa iz Šentjerneja.<br />
Team from Ptuj Municipality wins in Pomurje<br />
On 9 October, Murska Sobota hosted the 16th national verification of<br />
Civil Protection and Red Cross first aid teams. The right to participate<br />
in the verification was acquired by 13 teams who had won regional verifications<br />
held in 13 regions. As the 14th team, a Red Cross team from<br />
the town Sárvár in the Hungarian county Železno competed in Murska<br />
Sobota. The scenario included a farming accident, injuries sustained<br />
at a cultural event, a storm in a city park, a traffic accident and a work<br />
accident in the institution Sonček. At the end, the Ptuj Municipality<br />
Team was the winner, the Ljubljana 2 Team was the second, while the<br />
Šentjernej Team was the third.<br />
16
iz vojaškega življenja<br />
<strong>SV</strong> 16<br />
Vkrcavanje v letalo pilatus PC-6<br />
Na vojaškem padalskem tečaju<br />
triindvajset pripadnikov <strong>SV</strong><br />
Zadnja navodila pred skokom<br />
Na letališču Lesce se je 22. oktobra končalo tritedensko<br />
padalsko usposabljanje pripadnikov <strong>SV</strong> po programu<br />
vojaškega padalskega tečaja, ki ga organizira in izvaja<br />
šolsko <strong>padalski</strong> <strong>oddelek</strong> (ŠPADO). Padalsko usposabljanje<br />
poteka dvostopenjsko. Po končanem usposabljanju na<br />
prvi stopnji pripadnik <strong>SV</strong> pridobi naziv vojaški padalec<br />
<strong>za</strong>četnik, usposabljanje pa obsega teoretično usposabljanje,<br />
praktično usposabljanje na zemlji in praktično usposabljanje<br />
v zraku, ko kandidat opravi najmanj sedem <strong>padalski</strong>h<br />
skokov s samodejnim odpiranjem padala. Druga stopnja<br />
je nadgradnja prve stopnje z nadaljevanjem praktičnega<br />
usposabljanja v zraku, ki vključuje najmanj 43 skokov s<br />
samodejnim in prostim odpiranjem padala z višin od 1000<br />
do 2000 metrov. Kandidat po koncu usposabljanja na drugi<br />
stopnji pridobi Izkaz vojaške padalske usposobljenosti.<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
ŠPADO je enota, ki deluje v okviru<br />
Letalske šole <strong>SV</strong> in jo pod poveljstvom<br />
stotnice Irene Avbelj sestavlja<br />
še osem inštruktorjev padalcev.<br />
Pripadniki ŠPADO so tudi člani<br />
vojaške padalske reprezentance, ki<br />
je s svojimi vrhunskimi športnimi<br />
rezultati na vojaških in civilnih<br />
<strong>padalski</strong>h tekmovanjih prepoznavna<br />
tako v domovini kot tujini in je s<br />
17
<strong>SV</strong> 16<br />
iz vojaškega življenja<br />
svojimi uspehi odlična promotorka<br />
slovenskega športa, Slovenske<br />
vojske ter Slovenije.<br />
Vojaški padalec <strong>za</strong>četnik skozi<br />
<strong>za</strong>htevno usposabljanje<br />
Prva stopnja tečaja obsega<br />
teoretično usposabljanje, praktično<br />
usposabljanje na zemlji in<br />
praktično usposabljanje v zraku, ko<br />
kandidati opravijo sedem <strong>padalski</strong>h<br />
skokov. Teoretično usposabljanje<br />
obsega šest predmetov, iz katerih<br />
pred prvim skokom opravijo pisni<br />
test. Vojaški padalci <strong>za</strong>četniki<br />
tako pridobijo znanje iz osnove<br />
teorije skoka, tehnike skoka, padal,<br />
padalske opreme in zrakoplovov,<br />
spoznajo predpise s področja<br />
letalstva in osnove meteorologije.<br />
Najpomembnejši predmet je izredni<br />
primeri in zlaganje padal, ki<br />
mu inštruktorji padalstva namenijo<br />
največ pozornosti.<br />
Osnove teorije skoka tečajnikom<br />
ponudijo teoretični pogled na<br />
skok ter katere sile delujejo na<br />
telo in padalo, naučijo se tehnike<br />
krmiljenja in upravljanja padala ter<br />
upravljanja telesa v prostem padu.<br />
Pri predmetu tehnika skoka se<br />
tečajniki seznanijo s pravilnimi<br />
postopki padalskega skoka. Te postopke<br />
urijo s praktičnim usposabljanjem<br />
elementov padalskega<br />
skoka na tleh. Tako poskušajo kar<br />
najbolj približati potek dejanskega<br />
skoka, vendar, kot je poudaril<br />
višji vodnik Uroš Ban, inštruktor<br />
padalstva v ŠPADO, na tleh ne<br />
morejo simulirati vpliva zračnega<br />
upora na telo ob skoku iz letala,<br />
<strong>za</strong>to na tleh zelo veliko trenirajo<br />
pravilno usmeritev telesa ob skoku.<br />
Na <strong>za</strong>četnem tečaju se spoznajo<br />
tudi z osnovami pravil o letalstvu<br />
in podrobneje s pravilnikom o<br />
padalstvu.<br />
Tečajnik mora poznati tudi osnove<br />
meteorologije, saj so ustrezne meteorološke<br />
razmere zelo pomembne<br />
<strong>za</strong> varno izvedbo <strong>padalski</strong>h<br />
skokov.<br />
Znati ga morajo<br />
v vsakem trenutku<br />
Najbolj pomemben predmet<br />
padalskega usposabljanja je izredni<br />
primeri in zlaganje padal. Pri tem<br />
predmetu tečajniki z inštruktorjem<br />
preučijo vse mogoče, toda nepredvidene<br />
primere, ki se lahko zgodijo<br />
pri izvedbi padalskega skoka. »To<br />
je edini predmet, pri katerem od<br />
tečajnika <strong>za</strong>htevamo, da zna odgovore<br />
v vsakem trenutku. Kadarkoli<br />
je vprašan, mora vedeti, kaj narediti<br />
v določenih primerih, saj ko<br />
pride do izrednih razmer, se moraš<br />
znati hitro in pravilno odzvati,«<br />
je poudarila stotnica Irena Avbelj,<br />
poveljnica ŠPADO.<br />
Padala in padalsko opremo tečajniki<br />
spoznajo že med teoretičnim<br />
usposabljanjem, pri usposabljanju<br />
zlaganja padala pa se naučijo tudi<br />
pravilnih postopkov pri zlaganju<br />
in ravnanju s padalom. Padala<br />
kandidati na padalskem usposabljanju<br />
vedno zlagajo pod nadzorom<br />
padalskega inštruktorja.<br />
Tečajniki po uspešno opravljenih<br />
testih in zdravniškem pregledu pri<br />
pooblaščenem zdravniku prvič iz<br />
letala skočijo s samodejnim odpiranjem<br />
padala. Padalski skoki v <strong>SV</strong><br />
potekajo iz letala pilatus porter –<br />
PC6, ki je namenjen tako <strong>za</strong> skoke<br />
padalcev kot prevoz tovora in ljudi<br />
ter gašenje požarov.<br />
Pred skokom se kandidati skupaj<br />
z inštruktorji pripravijo na skok,<br />
pregledajo meteorološke razmere<br />
in morebitne ovire na tleh, razdelijo<br />
načrt dela ter določijo smer leta<br />
letala in točko doskoka. Tečajniki<br />
pripravijo padalsko opremo,<br />
inštruktorji pa jo pred vstopom v<br />
letalo ponovno pregledajo.<br />
Tečajniki so oblečeni v kombinezone<br />
ali bojno uniformo. Pri<br />
skoku uporabljajo tudi višinomerje,<br />
18
<strong>za</strong>ščitna očala in rokavice.<br />
»Tečajnikov ob skoku ne zebe, saj<br />
je raven adrenalina v krvi visoka.<br />
Tečaji se izvajajo spomladi in<br />
jeseni, ko temperatura zraka na<br />
višini 1000 metrov ni manj kot štiri<br />
stopinje. Tudi med letom so vrata<br />
letala <strong>za</strong>prta, ko pa se odprejo,<br />
je tako ali tako vsem vroče,« je v<br />
smehu dejala poveljnica ŠPADO<br />
stotnica Irena Avbelj.<br />
Vkrcavanje v letalo poteka po nasprotnem<br />
vrstnem redu skakanja,<br />
delo v letalu in pri odskoku iz letala<br />
pa pod nadzorom inštruktorja v<br />
letalu. V letalu je tudi snemalec, ki<br />
posname odskoke iz letala, kar je v<br />
pomoč pri analizi skokov.<br />
Prvi skok je najlažji<br />
Kot nam je povedal višji vodnik<br />
Ban, prvi skok ni najtežji. »Takrat<br />
ne veš, kaj te čaka. Vsi nadaljnji<br />
skoki so težji, saj ko skočiš drugič<br />
in tretjič, točno veš, kaj te čaka,<br />
<strong>za</strong>to je navadno drugi skok precej<br />
težji. Spomnim se svojega šestega<br />
skoka, ki je bil res težek, <strong>za</strong>to<br />
sem se vprašal, kaj mi je tega<br />
treba. Takrat sem odprl vrata in<br />
se namestil z nogami ven, ko je<br />
letalo naredilo <strong>za</strong>voj in sem visel<br />
na vratih.« Stotnica Irena Avbelj je<br />
poudarila, da »te je vsekakor strah,<br />
ponoči lahko sanjaš grozljive stvari,<br />
posebej pred prvim skokom. Tisti,<br />
ki pravi, da ga ni strah, to <strong>za</strong>gotovo<br />
prikriva«.<br />
Kandidat je pri skoku izpostavljen<br />
velikemu stresu, saj je postavljen<br />
v popolnoma nov položaj, ki se ga<br />
med usposabljanjem ne da priučiti.<br />
Pomembno je, da kljub stresu<br />
nadzira razmere in se ustrezno<br />
odzove.<br />
Kot je dejal višji vodnik Ban,<br />
»kandidate na tečaju naučimo, da<br />
se znajo odzvati v vsakem položaju.<br />
Sicer imajo pomoč inštruktorja<br />
usmerjevalca na tleh, ki jim lahko<br />
pomaga z navodili prek radijske<br />
zveze, samostojno pa morajo<br />
znati ustrezno ukrepati v različnih<br />
razmerah«. Največkrat se po nekaj<br />
opravljenih skokih intenziteta<br />
strahu zmanjšuje. Tečajniki imajo<br />
celo pogosto pretiran občutek<br />
<strong>za</strong>nesljivosti. Kot je dejala stotnica<br />
Irena Avbelj, je včasih »navdušenje<br />
tako veliko, da moramo prav<br />
izbirati besede, kako tečajnikom<br />
dopovedati, da gre <strong>za</strong>res in da<br />
prek svojih zmožnosti ter pravil ne<br />
Zlaganje kupole padala<br />
smejo iti. To je šport, ki te <strong>za</strong>svoji.<br />
Mene je <strong>za</strong>svojil prosti pad, saj ko<br />
drviš proti zemlji, čutiš zračni upor,<br />
počutiš se svobodnega, ko pridobivaš<br />
vertikalno hitrost«.<br />
»Varnost pri izvedbi tečajev postavljamo<br />
na najvišje mesto. Tudi<br />
tečajniki vedo, da bodo ob neupoštevanju<br />
predpisov ali navodil inštruktorjev<br />
končali usposabljanje,«<br />
je poudaril višji vodnik Ban.<br />
Po drugi stopnji možnost<br />
pridobitve civilne licence<br />
Na drugi stopnji tečaja, ki je<br />
nadaljevanje prve stopnje, tečajniki<br />
opravijo najmanj 43 skokov in<br />
tudi dvanajst predpisanih vaj, ki<br />
se dopolnjujejo. Prve štiri vaje, ki<br />
potekajo na višini 1200 metrov, so<br />
z uporabo samodejnega odpiranja<br />
padala, na vseh nadaljnjih vajah<br />
pa tečajniki odpirajo padala sami.<br />
V okviru tečaja morajo izvesti<br />
različne <strong>za</strong>voje z odprto kupolo<br />
padala, pozneje pa se posvetijo<br />
tudi prostemu padu, pri čemer se<br />
naučijo pravilnega gibanja telesa,<br />
izvesti pa morajo tudi nekaj <strong>za</strong>vojev<br />
s telesom, salto in različne vrste<br />
odskokov iz letal. Po končani drugi<br />
fazi se kandidati lahko prijavijo na<br />
strokovni izpit <strong>za</strong> pridobitev Izka<strong>za</strong><br />
vojaške padalske usposobljenosti.<br />
Na podlagi opravljenega izpita<br />
lahko pridobijo tudi civilno licenco<br />
<strong>za</strong> padalca.<br />
Tretja stopnja, ki je nadgradnja<br />
obeh stopenj, <strong>za</strong>hteva pridobitev<br />
civilnega pooblastila učitelja<br />
padalstva in določeno število ur<br />
stažiranja v ŠPADO. Tako kandidati<br />
pridobijo vsa potrdila kot inštruktorji<br />
padalstva.<br />
ŠPADO na tekmovanjih<br />
v svetovnem vrhu<br />
Šolsko <strong>padalski</strong> <strong>oddelek</strong> deluje v<br />
okviru Letalske šole Slovenske vojske<br />
in je bil ustanovljen junija 1995<br />
v okviru takratne 15. brigade vojaškega<br />
letalstva. Danes ga sestavlja<br />
devet inštruktorjev padalstva.<br />
Glavne naloge ŠPADO so organiziranje<br />
in izvajanje padalskega<br />
tečaja ter vsakoletnega padalskega<br />
usposabljanja pripadnikov drugih<br />
enot <strong>SV</strong>, osnovno vzdrževanje padal<br />
in padalske opreme, <strong>za</strong>stopanje<br />
<strong>SV</strong> na vojaških (CISM) in civilnih<br />
tekmovanjih v domovini ter tujini,<br />
sodelovanje na prireditvah s prikazovanjem<br />
skokov ter na strokovnih<br />
usposabljanjih v domovini in tujini.<br />
Padalci ŠPADO na vojaških in<br />
civilnih <strong>padalski</strong>h tekmovanjih dosegajo<br />
izvrstne rezultate in že več<br />
let sodijo v svetovni vrh padalskega<br />
športa.<br />
Military parachutists train in Lesce<br />
On 15 October, SAF members concluded a three-week military basic<br />
and advanced parachute course led by the Parachute Department. The<br />
basic course includes theoretical training as well as practical training<br />
on the ground and in the air. At the end of the course, successful candidates<br />
become military parachutists – beginners. The advanced course<br />
updates the knowledge gained in the basic course and continues with<br />
practical training in the air. Candidates perform 43 automatic and freefall<br />
parachute jumps from the altitude of 1000 to 2000 metres. At the<br />
end of the course, successful candidates become military parachutists.<br />
The Parachute Department, whose Head is Captain Irena Avbelj,<br />
forms a part of the SAF Flight School and includes also eight instructors<br />
– parachutists. Due to its outstanding achievements, the Parachute<br />
Department Team is recogni<strong>za</strong>ble in Slovenia as well as abroad, and is<br />
an excellent promoter of Slovenian sport, the Slovenian Armed Forces<br />
and Slovenia.<br />
19
<strong>SV</strong> 16<br />
iz vojaškega življenja<br />
Podčastniki pomemben<br />
element razvoja <strong>SV</strong><br />
V avditoriju Gimnazije MO v Ljubljani je 7. oktobra potekala tretja konferenca<br />
podčastniškega zbora Slovenske vojske. Podčastnike je nagovoril namestnik načelnika<br />
GŠ<strong>SV</strong> generalmajor Alan Geder, ki je v svojem nagovoru govoril o strateških ciljih <strong>SV</strong><br />
glede na ekonomsko krizo, transformacijo in organi<strong>za</strong>cijo <strong>SV</strong>, razvoj podčastniškega<br />
zbora ter funkcionalni profesionalni razvoj vojske. Glavni podčastnik <strong>SV</strong> višji praporščak<br />
Igor Tomašič je predstavil dosedanji razvoj podčastniškega zbora, izvedene in<br />
načrtovane aktivnosti podčastniškega zbora v drugi polovici leta 2010 ter osnutek<br />
standardnih operativnih postopkov o delovanju podčastniškega odbora <strong>za</strong> izbor<br />
kandidatov <strong>za</strong> povišanja, napredovanja in napotitve na izobraževanja ter v mednarodne<br />
operacije in misije.<br />
Na tretji konferenci podčastniškega<br />
zbora je namestnik načelnika<br />
GŠ<strong>SV</strong> generalmajor Geder predstavil<br />
prihodnje delovanje <strong>SV</strong> glede<br />
na finančno krizo, ki jo najteže<br />
prenaša <strong>SV</strong>, in poudaril pomen<br />
podčastniškega zbora v <strong>SV</strong>. Kot<br />
je dejal general Geder, »finančna<br />
kri<strong>za</strong> ni opravičilo, da realno<br />
načrtovanih nalog ne bi realizirali<br />
z odliko. V vsakem slabem je<br />
nekaj dobrega in finančna kri<strong>za</strong><br />
nas usmerja na primarne naloge<br />
vojske«. Strateški cilji <strong>SV</strong> so po<br />
besedah generala vzdrževanje<br />
pripravljenosti <strong>SV</strong>, funkcionalna<br />
profesionali<strong>za</strong>cija vojske ter<br />
izobraževanja in usposabljanja<br />
pripadnikov <strong>SV</strong>. Posodobitev<br />
<strong>SV</strong>, katere sredstva so najbolj<br />
pri<strong>za</strong>deta, bo usmerjena v dobavo<br />
osemkolesnikov, oblikovanje<br />
srednje bataljonske bojne skupine<br />
in nadgradnjo helikopterjev ter<br />
radarjev dolgega dosega.<br />
Novembra lani je <strong>SV</strong> sprejela kratkoročne<br />
ukrepe organi<strong>za</strong>cijske in<br />
kadrovske konsolidacije, ki odpravljajo<br />
pomanjkljivosti v delovanju<br />
ter strukturi vojske, hkrati pa<br />
ustvarjajo razmere <strong>za</strong> spremembe,<br />
ki jih bodo določali strateški dokumenti.<br />
V <strong>SV</strong> so se ob izvedbi organi<strong>za</strong>cijske<br />
konsolidacije odločili <strong>za</strong><br />
transformacijo oziroma počasnejši<br />
in mehkejši pristop preoblikovanja<br />
<strong>SV</strong>, do zdaj pa so izvedli tri<br />
faze konsolidacije. Funkcionalna<br />
profesionali<strong>za</strong>cija <strong>SV</strong> po besedah<br />
generala Gederja pelje do vojaške<br />
kulture, ki je del vsake vojske.<br />
Kot je dejal, je podčastniški zbor<br />
pomemben del <strong>SV</strong>, ki vsak dan zre<br />
vojaku v oči, ga oblikuje, vzgaja in<br />
usposablja, »<strong>za</strong>to je zelo pomembno,<br />
da živite v skladu z etičnim kodeksom,<br />
v katerem so poudarjeni<br />
čast, pogum, lojalnost, tovarištvo,<br />
odgovornost <strong>za</strong> dejanja, požrtvovalnost<br />
in strokovnost. To od nas,<br />
ki jih vodimo, vojaki pričakujejo«.<br />
Besedilo in fotografija: Nataša Oblak<br />
Višji praporščak Tomašič je v<br />
nadaljevanju predstavil aktualne<br />
dogodke in usmeritve glavnega<br />
podčastnika <strong>SV</strong>, razvoj ustrezne<br />
strukture podčastniškega zbora<br />
in funkcijsko profesionali<strong>za</strong>cijo<br />
v <strong>SV</strong>. Poudaril je, da skladno z<br />
usmeritvijo kadrovskega kolegija<br />
načelnika GŠ<strong>SV</strong> nihče brez <strong>za</strong>htevanih<br />
vojaških izobraževanj<br />
in usposabljanj ne bo postavljen<br />
na ustrezen čin, <strong>za</strong>to bo velik<br />
poudarek poleg kariernih tečajev<br />
namenjen tudi osvežitvenim<br />
ter pripravljalnim seminarjem.<br />
Poudaril je pomen sodelovanja<br />
enotovnih podčastnikov pri sodelovanju<br />
v kadrovskih procesih, pri<br />
spremljanju dela vojakov, službenem<br />
ocenjevanju, <strong>za</strong>gotavljanju<br />
spoštovanja ukazov, usposabljanju<br />
posameznikov in spoštovanju<br />
standardov <strong>SV</strong>, pri čemer je vloga<br />
podčastnikov v <strong>SV</strong> najbolj vidna<br />
ter prepoznavna. Glavni podčastnik<br />
Tomašič je v nadaljevanju<br />
predstavil tudi osnutek standardnih<br />
operativnih postopkov delovanja<br />
podčastniškega odbora <strong>za</strong><br />
izbor kandidatov <strong>za</strong> povišanja, napredovanja,<br />
napotitev na vojaška<br />
izobraževanja in usposabljanja ter<br />
mednarodne dolžnosti in misije.<br />
Praporščak Igor Skopec in štabni<br />
vodnik Ivan Rupa sta v nadaljevanju<br />
konference predstavila<br />
predlog sprememb Priročnika <strong>za</strong><br />
usposabljanje poveljstev in enot<br />
<strong>SV</strong>, v njem pa so v posebnem<br />
poglavju opredeljeni usposabljanje<br />
posameznika, kar je naloga<br />
podčastniške funkcijsko podporne<br />
linije, ter sklepne aktivnosti<br />
priprave kataloga vojaških individualnih<br />
veščin z metodami in<br />
merili <strong>za</strong> ocenjevanje usposobljenosti<br />
posameznika v <strong>SV</strong>. Višji praporščak<br />
Gorazd Škorjanc in višji<br />
štabni vodnik Matjaž Koštrun<br />
sta predstavila priprave navodila<br />
o določitvi VED ter kriterijev <strong>za</strong><br />
določitev specialističnih dolžnosti,<br />
ki ga bosta po usklajevanjih<br />
predstavila na štabni obravnavi<br />
konec oktobra.<br />
20
Končan prvi višji tečaj<br />
<strong>za</strong> podčastnike<br />
Na Šoli <strong>za</strong> podčastnike v Postojni je 8. oktobra potekala slovesnost ob koncu<br />
prvega višjega tečaja <strong>za</strong> podčastnike. Tečaj je uspešno končalo 29 podčastnikov,<br />
med njimi tudi tri podčastnice, iz poveljstev in enot <strong>SV</strong>. Izobraževanje je potekalo<br />
po programu vojaškega izobraževanja in usposabljanja višjih podčastnikov.<br />
Tečaj je pogoj <strong>za</strong> povišanje v čin višji štabni vodnik, vsebina tečaja pa je enaka<br />
vsebinam izobraževanja na vojaškem modulu logistika in organi<strong>za</strong>tor poslovanja<br />
na Višji prometni šoli Maribor.<br />
Najboljši tečajnik<br />
je bil štabni vodnik<br />
Davor Režek<br />
Besedilo in fotografiji: Nataša Oblak<br />
Fotografija: štabni vodnik Matej Praznik<br />
Program višjega tečaja <strong>za</strong> podčastnike je<br />
namenjen podčastnikom, ki so pridobili VI.<br />
ali VII. stopnjo izobrazbe po programih višjih<br />
ali visokih šol brez vojaškega modula in so<br />
predvideni <strong>za</strong> opravljanje dolžnosti višjih podčastnikov.<br />
Program, ki obsega predmete taktika,<br />
vojaško voditeljstvo, oborožitveni sistemi in<br />
vojaška oprema, načrtovanje bojnih delovanj ter<br />
nacionalna in mednarodna varnost, je trajal pet<br />
tednov.<br />
Slušatelji so bili v okviru tečaja razdeljeni v šest<br />
delovnih skupin po pet slušateljev na podlagi<br />
predhodnega znanja in izkušenj. Prvi dan tečaja<br />
so tako oddali svoj življenjepis, na podlagi<br />
katerega so skupine sestavili tako, da je bila kakovost<br />
znanja in izkušenj vseh skupin na enaki<br />
ravni. Splošni cilj tečaja je, da se podčastniki<br />
in podčastnice usposobijo <strong>za</strong> opravljanje višjih<br />
podčastniških dolžnosti v <strong>SV</strong>. Na tečaju so se<br />
naučili tudi izbrati prave in kratke informacije<br />
v omejenem času ter jih ustrezno predstaviti v<br />
različnih oblikah, ki so bile primerne razmeram.<br />
Kot je dejal vodja tečaja štabni vodnik<br />
Matej Praznik, so program tečaja pripravili<br />
na podlagi izkušenj in pridobljenega znanja v<br />
tujini. »Spoznali smo, da klasična predavanja ne<br />
prinašajo <strong>za</strong>dostnih učnih uspehov, <strong>za</strong>to smo<br />
se odločili, da v okviru tečaja znanje in izkušnje<br />
Na podelitvi v prostorih Vojašnice Postojna<br />
podamo v obliki vodenih diskusij, predstavitev<br />
ter strokovnih študijskih ekskurzij. Slušatelji<br />
so tako obiskali Kobarid, kjer so morali na<br />
delovnih točkah predstaviti potek Rommlovega<br />
preboja pri Tolminu. Skoraj vse vojaške šole<br />
višje ravni v tujini poučujejo in preučujejo potek<br />
boja nemškega generala Rommla, <strong>za</strong>to na to<br />
temo obstaja veliko uporabnega gradiva. Naši<br />
slušatelji so tako na delovnih točkah predstavili<br />
slikovno gradivo, taktične prosojnice, takratno<br />
oborožitev in svoje sklepe glede poteka borbe,<br />
torej tudi, kaj bi spremenili ter kje so podobnosti<br />
med zgodovinskimi in sodobnimi vojaškimi<br />
operacijami. Med ocenjevalci je bil še kustos<br />
kobariškega muzeja, ki je bil nad predstavljenim<br />
navdušen.« Slušatelji so v okviru pettedenskega<br />
tečaja obiskali še Center <strong>za</strong> usposabljanje na Igu<br />
in vadbeno stezo v Vojašnici Franca Rozmana<br />
Staneta.<br />
Med tečajem so nosilci predmetov in predavatelji<br />
ocenjevali slušatelje na več novih načinov.<br />
Ocenjevali so njihovo sodelovanje v diskusijah,<br />
aktivnosti med predavanji in njihove javne<br />
predstavitve iz različnih tematik, ve<strong>za</strong>nih na<br />
učne predmete. Na koncu vsakega predmeta,<br />
ki so potekali v enotedenskih blokih, so morali<br />
pripraviti še <strong>za</strong>ključno seminarsko nalogo<br />
in jo pred občinstvom tudi <strong>za</strong>govarjati. Vsi<br />
tečajniki so se odre<strong>za</strong>li odlično, saj so presegli<br />
90 odstotkov, skoraj vedno pa na takih tečajih<br />
izstopajo tudi najboljši posamezniki, ki so<br />
drugim udeležencem vzor. Najboljši učni uspeh<br />
je dosegel štabni vodnik Davor Režek, enotovni<br />
podčastnik Šole <strong>za</strong> podčastnike, in sicer kar<br />
97,85 odstotka od možnih 100. Tečaj, ki se je<br />
izka<strong>za</strong>l kot dober in nujen, bodo v prihodnjih<br />
dneh analizirali ter skladno z ugotovitvami<br />
dopolnili učni načrt.<br />
21
<strong>SV</strong> 16<br />
iz vojaškega življenja<br />
Na Ljubljanskem vrhu izvedli<br />
pregled radarja<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
Od 5. do 7. oktobra so na radarski postaji na Ljubljanskem<br />
vrhu izvedli polletni redni tehnični pregled na radarju<br />
dolgega dosega AN/TPS-70. Tridnevni pregled ob izklopu<br />
sistema je obsegal pregled, čiščenje, <strong>za</strong>menjavo in popravilo<br />
delov antenskega sistema, oddajnika, sprejemnika ter vse<br />
pomožne opreme, kot so agregati, klimatske naprave,<br />
transformatorji, frekvenčni pretvorniki in podobno.<br />
Življenjska doba obstoječima radarskima sistemoma<br />
se izteka, <strong>za</strong>to načrtujejo konec leta oziroma v <strong>za</strong>četku<br />
prihodnjega leta na obeh radarskih položajih prevzem in<br />
<strong>za</strong>menjavo sistemov s sodobnejšima ter zmogljivejšima<br />
radarjema francoskega proizvajalca Thales. Poveljnik<br />
radarske postaje Ljubljanski vrh nadporočnik Andrej<br />
Gerjevič je pojasnil, da bodo z <strong>za</strong>menjavo radarjev povečali<br />
<strong>za</strong>nesljivost, znižali stroške vzdrževanja in odpravili težave<br />
pri dobavi rezervnih delov.<br />
Največ napak na primarnem<br />
delu radarja<br />
Radar dolgega dosega<br />
AN/TPS-70 ameriškega proizvajalca<br />
Westinghouse na Ljubljanskem<br />
vrhu je v sistem vključen neprekinjeno,<br />
razen ko potekajo redna<br />
vzdrževalna dela ali ob okvarah. Da<br />
bi radar nemoteno deloval, je po<br />
predpisih proizvajalca treba izvajati<br />
nujna vzdrževalna dela na vseh<br />
elementih radarskega sistema. Na<br />
radarju izvajajo vzdrževalna dela<br />
na več stopnjah. Osnovno vzdrževanje<br />
poteka vsak dan dvakrat<br />
ter obsega vizualne preglede in<br />
meritve določenih parametrov<br />
njegovega delovanja. V okviru prve<br />
stopnje vzdrževanja, ki vključuje<br />
menjavo izrabljenih ali pokvarjenih<br />
delov z novimi ali obnovljenimi,<br />
člani radarske postaje pa<br />
izvajajo tedenske, štirinajstdnevne,<br />
mesečne, trimesečne, polletne in<br />
letne preglede, na podlagi katerih<br />
ugotavljajo pravilno delovanje<br />
radarja. »Dnevne in tedenske preglede<br />
izvajamo med operativnim<br />
delovanjem radarja, kar pomeni,<br />
da ga ne izklopimo,« je razložil<br />
nadporočnik Gerjevič ter dodal,<br />
da morajo pri drugih pregledih<br />
radar izklopiti. Za štirinajstdnevne<br />
in mesečne preglede je predviden<br />
izklop radarja <strong>za</strong> sedem ur, <strong>za</strong> trimesečne<br />
pa <strong>za</strong> 14 ur ponoči, saj je<br />
takrat manj prometa v zraku, pri<br />
polletnem ali letnem pa se radar<br />
22
izkopi <strong>za</strong> tri oziroma štiri dni.<br />
Redna vzdrževanja so načrtovana<br />
z letnim načrtom. »Pred izvedbo<br />
pregleda je nujna še dodatna<br />
uskladitev z Natovim centrom <strong>za</strong><br />
vodenje zračnih operacij (CAOC-5)<br />
v Italiji in s civilno kontrolo zračnega<br />
prometa, s čimer preprečimo<br />
sočasen izpad zbiranja podatkov o<br />
dogajanju v zračnem prostoru in<br />
pošiljanja radarske slike z vseh radarjev,«<br />
je še dopolnil nadporočnik<br />
Gerjevič. Za popravilo pokvarjenih<br />
delov na drugi stopnji vzdrževanja<br />
poskrbijo v tehnični delavnici<br />
16. BNZP. Če pride do težje okvare<br />
na sistemu in ga ne morejo popraviti<br />
v tehnični delavnici na Brniku,<br />
ga na tretji stopnji vzdrževanja<br />
pošljejo v popravilo k proizvajalcu<br />
v Ameriko. Ob nepričakovani okvari<br />
na sistemu poskuša dežurni na<br />
radarski postaji napako najprej odpraviti<br />
sam. Če ni uspešen, pokliče<br />
ekipo, ki poskuša odkriti napako<br />
in jo odpraviti v čim krajšem času.<br />
»Včasih okvaro hitro odpravimo,<br />
včasih pa <strong>za</strong> to potrebujemo tudi<br />
več dni,« je pojasnil nadporočnik<br />
Gerjevič in dodal, da se največ<br />
napak pojavi na primarnem delu<br />
radarskega sistema, torej na oddajniku.<br />
Popravila na radarjih izvajajo<br />
pripadniki radarske postaje in<br />
tehnične delavnice iz 16. BNZP,<br />
popravila pomožne opreme, kot so<br />
klimatske naprave, dizelski agregati,<br />
transformatorji, frekvenčni<br />
pretvorniki in podobno, pa zunanji<br />
pooblaščeni izvajalci, s katerimi<br />
imajo sklenjene pogodbe.<br />
Z <strong>za</strong>menjavo radarjev povečali<br />
<strong>za</strong>nesljivost in zmanjšali<br />
stroške vzdrževanja<br />
Radar dolgega dosega<br />
AN/TPS-70 ameriškega proizvajalca<br />
Westinghouse na Ljubljanskem<br />
vrhu deluje neprekinjeno že<br />
od leta 1992, isti tip radarja na<br />
Ledinekovem koglu na Pohorju,<br />
kamor so ga leta 2005 premestili<br />
z Oljske gore, pa od leta 1995.<br />
Zagotavljata pokritje celotnega<br />
slovenskega zračnega prostora,<br />
saj imata doseg 240 navtičnih<br />
milj, kar je približno 450 kilometrov,<br />
in omogočata spremljanje<br />
letečih objektov že približno 150<br />
kilometrov pred slovensko mejo.<br />
Življenjska doba radarskima sistemoma,<br />
ki je po predpisih proizvajalca<br />
od 15 do 20 let, se izteka,<br />
<strong>za</strong>to načrtujejo na obeh radarskih<br />
položajih prevzem in <strong>za</strong>menjavo<br />
sistemov s sodobnejšima ter zmogljivejšima<br />
radarskima sistemoma<br />
groundmaster francoskega proizvajalca<br />
Thales. Nova radarja bosta<br />
imela podobne tehnične zmogljivosti<br />
kot obstoječa. Zaščitena<br />
bosta pred vremenskimi vplivi s<br />
kupolo, ki bo nekoliko večja, saj<br />
bo v njej poleg antene tudi kabina<br />
<strong>za</strong> operaterja, pri čemer pa novi<br />
sistem omogoča tudi upravljanje<br />
radarja na daljavo. Pomožna oprema<br />
bo v betonskem podzemnem<br />
objektu, ki bo pod kupolo. Kot<br />
je povedal nadporočnik Gerjevič,<br />
bodo z <strong>za</strong>menjavo radarjev povečali<br />
<strong>za</strong>nesljivost, znižali stroške<br />
vzdrževanja in odpravili težave<br />
pri dobavi rezervnih delov. Enake<br />
radarske sisteme že uporabljajo ali<br />
uvajajo v operativno uporabo v nekaterih<br />
drugih državah, na primer<br />
v Estoniji, na Finskem itn.<br />
Od oktobra na usposabljanja<br />
v Francijo<br />
Novi radar na Ledinekovem<br />
koglu bo postavljen predvidoma<br />
decembra, na Ljubljanskem vrhu<br />
pa februarja prihodnje leto, pri<br />
čemer pa bosta radarja operativno<br />
delovala šele tri mesece po<br />
postavitvi. »Načrtovano je, da<br />
bo stari radar na Ljubljanskem<br />
vrhu deloval, dokler ne bo <strong>za</strong>čel<br />
operativno delovati novi radar na<br />
Ledinekovem koglu, kar je predvideno<br />
v <strong>za</strong>četku februarja 2011,«<br />
je dejal nadporočnik Gerjevič.<br />
Novi radar bo večji in tehta<br />
skoraj deset ton, <strong>za</strong>to bo treba<br />
na postajah prilagoditi obstoječo<br />
infrastrukturo. Na Ledinekovem<br />
koglu že potekajo pripravljalna<br />
gradbena dela <strong>za</strong> postavitev<br />
novega sistema, obsegajo pa<br />
ojačanje stolpa in platforme ter<br />
prilagoditev sistema napajanja z<br />
električnim tokom, saj novi radar<br />
<strong>za</strong> napajanje ne bo potreboval<br />
frekvenčnega pretvornika, na<br />
Ljubljanskem vrhu pa bodo morali<br />
na novem kraju postavitve ob<br />
obstoječem radarju zgraditi tudi<br />
novo platformo. Usposabljanja na<br />
novih radarskih sistemih bodo potekala<br />
v več delih od konca oktobra<br />
do januarja 2011 pri proizvajalcu<br />
v Franciji, poleg pripadnikov<br />
obeh radarskih postaj pa se jih bo<br />
udeležilo tudi osebje iz tehnične<br />
delavnice 16. BNZP na Brniku.<br />
»Usposabljanja bodo vključevala<br />
osnovno spoznavanje radarskega<br />
sistema, njegovo upravljanje,<br />
osnovno in nadaljevalno vzdrževanje<br />
ter vzdrževanje posebnih<br />
elektromehanskih sklopov,« je<br />
poudaril nadporočnik Gerjevič.<br />
Na podlagi znanja in pridobljenih<br />
izkušenj bodo pripravili programe<br />
usposabljanja, na podlagi katerih<br />
se bodo <strong>za</strong> delo na novih radarskih<br />
sistemih usposabljali tudi<br />
drugi pripadniki 16. BNZP. V enoti<br />
načrtujejo, da bodo nadaljevalna<br />
usposabljanja radarskih tehnikov<br />
potekala tudi v Franciji, pri čemer<br />
bo poudarek na delovanju in<br />
vzdrževanju radarskega sistema,<br />
s čimer bo mogoče pridobiti tudi<br />
<strong>za</strong>htevane licence <strong>za</strong> delo radarskega<br />
tehnika.<br />
Old and obsolete radars replaced with modern<br />
ones<br />
From 5 to 7 October, a regular technical inspection, carried out every<br />
six months, took place at the Ljubljanski vrh radio station. The subject<br />
of the inspection was an AN/TPS-70 long-range radar system. The<br />
three-day inspection, performed during the system disablement, included<br />
examination, cleansing, replacement and repairs of the antenna<br />
system, transmitter, receiver as well as the ancillary equipment, such<br />
as aggregates, air-conditioning appliances, transformers, frequency<br />
converters, etc. Since the service life of SAF long-range radar systems<br />
at Ljubljanski vrh and Ledinekov kogel is expiring, the replacement of<br />
both systems with modern and more efficient radars produced by a<br />
French manufacturer Thales is being planned for the end of 2010 or<br />
beginning of 2011.<br />
23
<strong>SV</strong> 16<br />
iz vojaškega življenja<br />
Šolanje na francoskem CID<br />
končal prvi častnik <strong>SV</strong><br />
Na pariški Ecole Militaire je konec junija šolanje končala<br />
17. generacija diplomantov Šole združene obrambe Collège<br />
Interarmées de Défense. V generaciji, ki si je nadela ime<br />
francoskega maršala Lyautey, se je šolal tudi prvi slovenski<br />
častnik podpolkovnik Aleš Marič, ki v nadaljevanju<br />
predstavlja šolanje.<br />
Besedilo: podpolkovnik Aleš Marič<br />
Fotografiji: foto sekcija CID<br />
Collège Interarmées de Défense<br />
(CID) je v francoskem vojaškem<br />
izobraževalnem sistemu <strong>za</strong>dnja<br />
stopnja izobraževanja višjih<br />
častnikov, njen cilj pa je pripraviti<br />
višje častnike treh zvrsti vojske,<br />
služb in generalne delegacije <strong>za</strong><br />
oborožitev ter državne žandarmerije<br />
<strong>za</strong> opravljanje odgovornih<br />
funkcij v združenem generalštabu,<br />
poveljstvih posameznih zvrsti<br />
francoske vojske ali mednarodnih<br />
poveljstvih. Z drugimi besedami<br />
predstavlja CID <strong>za</strong> pripadnike<br />
francoskega obrambnega sistema<br />
prehod v drugi oziroma <strong>za</strong>dnji del<br />
karierne poti.<br />
Izbor in šolanje<br />
Šolanje v CID traja enajst mesecev<br />
in je razdeljeno na dva dela.<br />
Skupni del programa, na katerem<br />
so navzoči vsi slušatelji,<br />
traja deset mesecev, mesec dni<br />
pa imajo slušatelji ločen program,<br />
prirejen potrebam mednarodnih<br />
častnikov, in nacionalni program<br />
<strong>za</strong> francoske častnike. Za mednarodne<br />
častnike je pred tem obvezna<br />
udeležba na petmesečnem<br />
jezikovnem tečaju iz francoščine<br />
kot pripravi na opravljanje izpita<br />
<strong>za</strong> raven SLP 3333. Pri napotitvi<br />
na generalštabno šolanje morajo<br />
kandidati izpolnjevati določene<br />
<strong>za</strong>hteve, kot so starostna omejitev<br />
do 42 let, čin podpolkovnik<br />
oziroma major na seznamu <strong>za</strong><br />
povišanje v tekočem šolskem letu<br />
in znanje francoskega jezika. Pri<br />
izboru tujih slušateljev sodeluje<br />
tudi francoski vojaški ataše, ki<br />
preverja raven znanja francoskega<br />
jezika. Francoski častniki morajo<br />
poleg izpolnjevanja glavnih meril<br />
opraviti uvrstitveni test. Program<br />
generalštabnega šolanja poteka<br />
v francoskem jeziku, <strong>za</strong>to je <strong>za</strong><br />
uspešno spremljanje in sodelovanje<br />
na predavanjih <strong>za</strong>htevana<br />
raven 3333 po Stanagu 6001.<br />
V 17. generaciji je bilo ob vpisu<br />
350 častnikov, od tega 110<br />
mednarodnih in 240 francoskih.<br />
Slušatelji so bili razdeljeni v štiri<br />
učne divizije z največ 90 slušatelji,<br />
ki so bili potem razdeljeni v pet<br />
delovnih skupin kot osnovno učno<br />
enoto z največ 18 častniki, od tega<br />
z največ petimi mednarodnimi<br />
slušatelji.<br />
Prvi mesec smo se mednarodni častniki<br />
seznanili z državo Francijo,<br />
njeno zgodovino, političnim in<br />
obrambnim sistemom ter trenutnimi<br />
reformami, zvrstmi francoskih<br />
oboroženih sil in posebnostmi<br />
francoskega sistema načrtovanja<br />
operacij, pripravili smo se na sistem<br />
učenja v glavnem delu, poskušali<br />
izboljšati znanje francoščine in<br />
urejali administrativne <strong>za</strong>deve <strong>za</strong><br />
bivanje v Franciji.<br />
Glavni del generalštabnega programa<br />
traja deset mesecev in poteka<br />
v prostorih Ecole Militaire ter<br />
zunaj nje s študijskimi potovanji<br />
in obiski. Čeprav študij poteka v<br />
francoščini, je znanje angleškega<br />
jezika potrebno <strong>za</strong>radi uporabe<br />
literature v angleščini, <strong>za</strong>radi<br />
gostujočih tujih predavateljev<br />
in izvedbe skupne evropske vaje<br />
združene obrambe (CJEX) v<br />
sodelovanju s partnerskimi generalštabnimi<br />
šolami iz Nemčije,<br />
Anglije, Španije ter Italije.<br />
Značilnost CID ni le mednarodna<br />
sestava slušateljev, temveč tudi<br />
mednarodna naravnanost programa,<br />
ki obsega štiri glavna področja<br />
oziroma tematske celote, in sicer<br />
analizo perspektive razvoja Evrope<br />
24
in sveta s težiščnim predmetom<br />
geopolitika, strategijo in umetnost<br />
vojskovanja ter operatiko, medresorsko<br />
delovanje in varnost ter<br />
področje upravljanja in obrambe.<br />
Rdeča nit programa je iskanje in<br />
razumevanje razlogov ter dejavnikov<br />
iz preteklih mednarodnih<br />
spopadov in vojaških operacij ter<br />
kako takšne izkušnje primerno<br />
uporabljati pri načrtovanju in<br />
vodenju vojaških operacij v trenutnih<br />
ter morebitnih prihodnjih<br />
konfliktih. Prav tako je izrazit<br />
pomen proučevanja geopolitičnih<br />
dejavnikov, ki vplivajo na trenutne<br />
razmere v svetu ter nakazujejo<br />
nastanek morebitnih novih spopadov,<br />
spreminjanje odnosa sil in<br />
globalne spremembe v družbenih,<br />
političnih ter vojaško-obrambnih<br />
sistemih v prihodnosti. Med programom<br />
slušatelji razvijejo in<br />
izboljšajo svoje znanje o multidisciplinarni<br />
pove<strong>za</strong>nosti geopolitike<br />
z zgodovino, o mednarodnih<br />
odnosih, ekonomiji, geografiji,<br />
sociologiji, demografiji, verah,<br />
energetskih virih ter njihovih<br />
vplivih na mednarodno varnostno<br />
okolje. Tako so v proučevanje<br />
<strong>za</strong>jete večje države, kot<br />
so ZDA, Rusija, Kitajska, Indija,<br />
Japonska, Iran in Turčija, regije<br />
Srednji in Daljni vzhod, Afrika,<br />
Južna Amerika in mednarodne<br />
organi<strong>za</strong>cije OZN, Afriška unija,<br />
Arabska liga, Mednarodno sodišče<br />
<strong>za</strong> zločine, Svetovna trgovinska<br />
organi<strong>za</strong>cija, Nato in EU. Vrhunec<br />
proučevanja predmeta geopolitike<br />
je desetdnevno študijsko potovanje<br />
v izbrano državo, ki jo odobri<br />
načelnik francoskega generalštaba.<br />
Moja generacija je tako<br />
obiskala ZDA, Mehiko, Singapur in<br />
Indonezijo ter Poljsko.<br />
CID je <strong>za</strong> francoske častnike prelomnica<br />
v njihovi karierni poti in<br />
pri prevzemanju novih dolžnosti<br />
na združeni ravni, <strong>za</strong>to imajo<br />
vsi častniki pravico ter možnost<br />
spoznati značilnosti organiziranja<br />
in delovanja vseh zvrsti francoske<br />
vojske. Enako možnost imajo tudi<br />
mednarodni častniki ob upoštevanju<br />
varnostnih in zdravstvenih<br />
omejitev. Tako smo imeli<br />
možnost večdnevnega bivanja ali<br />
spremljanja aktivnosti različnih<br />
poveljstev in enot, na primer<br />
vkrcanje na plovila francoske<br />
mornarice, letenje z vojaškimi<br />
zrakoplovi, skok s padalom,<br />
spremljanje dela v polku tujske<br />
legije, centrih <strong>za</strong> vodenje operacij<br />
v zračnem prostoru, enotah žandarmerije<br />
in gasilcev ter drugo.<br />
Največ <strong>za</strong>nimanja je bilo <strong>za</strong> vkrcanje<br />
na ladje in podmornice ter <strong>za</strong><br />
letenje z različnimi tipi vojaških<br />
zrakoplovov. Sam sem letel z<br />
nadzvočnim letalom mirage 2000<br />
in patruljnim letalom atlantique-2<br />
ter obiskal ladjo Mistral.<br />
CID tesno sodeluje z več pariškimi<br />
univer<strong>za</strong>mi, program pa je na<br />
posameznih univer<strong>za</strong>h priznan<br />
tudi v njihovem magistrskem<br />
programu, hkrati pa so določeni<br />
vsebine in predavanja odprti <strong>za</strong><br />
zunanje slušatelje, in sicer civilne<br />
raziskovalce ter študente. Širina<br />
generalštabnega programa na<br />
CID se kaže tudi s seznamom<br />
svetovno priznanih predavateljev,<br />
ki so izvedli predavanja <strong>za</strong> našo<br />
generacijo, in sicer francoski predsednik<br />
Nicolas Sarkozy, premier<br />
Francois Fillon, obrambni minister<br />
Herve Morin, nekdanji načelnik<br />
francoskega generalštaba general<br />
Georgelin in zdajšnji načelnik<br />
generalštaba Admiral Guillaud,<br />
admiral Stavridis iz SACEUR,<br />
nekdanji poveljnik sil Isaf ameriški<br />
general McChrystal, nekdanji poveljnik<br />
Isaf RC South nizozemski<br />
general Kruif, poveljnik ameriških<br />
marincev general Conway, državna<br />
sekretarka ZDA Hillary Clinton,<br />
pomočnik generalnega sekretarja<br />
Nata <strong>za</strong> javno diplomacijo Bureau<br />
in drugi.<br />
V CID namenjajo velik poudarek<br />
sodelovanju z vplivnimi podjetji<br />
z obrambnega in vojaškega<br />
področja, spoznavanju podjetij in<br />
organi<strong>za</strong>cij, ki opravljajo storitve<br />
javnega značaja, ter seznanjanju<br />
z delovanjem mednarodnih<br />
organi<strong>za</strong>cij in institucij, na<br />
primer Thales, Dassault Aviation,<br />
EADS, Airbus, Société Générale,<br />
AirFrance, SNCF, TGV, časopis<br />
LeMonde itn. Oblike sodelovanja<br />
so različne, na primer finančni<br />
prispevki podjetij <strong>za</strong> študijske in<br />
zunajštudijske aktivnosti generacije,<br />
popusti <strong>za</strong> uporabo njihovih<br />
storitev, in sicer bančništvo,<br />
<strong>za</strong>varovanje ter potovanja. To<br />
kaže, da se tako vojaški vrh kot<br />
vojaška industrija <strong>za</strong>vedata, da je<br />
medsebojno sodelovanje potrebno<br />
in smiselno, z druge strani pa je<br />
dokaz o cenjenosti generalštabnega<br />
programa CID.<br />
Vsak mednarodni slušatelj ima<br />
tudi mentorja, ki mu pomaga pri<br />
privajanju na življenje in bivanje<br />
v Franciji, pri urejanju administrativnih<br />
<strong>za</strong>dev in premagovanju<br />
težav med izobraževanjem, predvsem<br />
pri pripravi pisnih izdelkov v<br />
francoskem jeziku. Mentorji so izbrani<br />
z razpisom, večinoma pa so<br />
to aktivni visoki častniki francoske<br />
vojske, ki so pred koncem kariere<br />
in imajo končan generalštabni<br />
tečaj, upokojeni visoki častniki ali<br />
upokojenci zunanjega ministrstva.<br />
Moj mentor je bil francoski letalski<br />
polkovnik, osebni in družinski<br />
prijatelj, s katerim sem se spoznal<br />
že v Bruslju na sedežu Nata, saj<br />
sva bila oba predstavnika v istih<br />
Natovih delovnih telesih.<br />
Sklepni del<br />
Napotitev na generalštabno<br />
šolanje na Collège Interarmées<br />
de Défense je bilo <strong>za</strong>me veliko<br />
Polkovnik Marič (skrajno desno)<br />
s kolegi po končanem študiju<br />
priznanje in izziv, še posebno ker<br />
sem bil prvi častnik <strong>SV</strong>. Francoski<br />
generalštabni program oziroma<br />
CID je najvišja stopnja in hkrati<br />
<strong>za</strong>dnja stopnja organiziranega izobraževanja<br />
francoskih častnikov<br />
v njihovi karieri. Diplomanti CID<br />
<strong>za</strong>sedajo visoke štabne dolžnosti<br />
na ravni generalštaba ali v mednarodnih<br />
združenih poveljstvih oziroma<br />
visoke poveljniške funkcije.<br />
Dejstvo, da se krepi vloga Francije<br />
v mednarodnih oziroma vojaških<br />
organi<strong>za</strong>cijah kot tudi njena vloga<br />
pri reševanju kriz in spopadov v<br />
mednarodnem okolju nakazuje pomembnost<br />
sodelovanja v njenem<br />
vojaškem izobraževalnem procesu<br />
in udeležbe na generalštabnem<br />
programu na CID. Raznolikost<br />
in številčnost slušateljev je velik<br />
potencial <strong>za</strong> uspešno sodelovanje<br />
na najvišji ravni v prihodnosti,<br />
<strong>za</strong>to bi bilo <strong>za</strong> Slovensko vojsko<br />
koristno <strong>za</strong>držati možnost napotitve<br />
izbranih častnikov na CID tudi<br />
v prihodnje.<br />
The first SAF officer finishes schooling at<br />
French CID<br />
At the end of June, the 17th generation of graduates finished schooling<br />
at the Paris Ecole Militaire Joint Defence College »Collège Interarmées<br />
de Défense«. The generation, which took the name of a French Marshal<br />
Lyautey, included also the first Slovenian officer, Lieutenant Colonel<br />
Aleš Marič, who describes the course of schooling in detail.<br />
25
<strong>SV</strong> 16<br />
obrazi<br />
Gasilci na Celjskem so dobro<br />
usposobljeni in organizirani<br />
V septembrskih poplavah so se slovenski gasilci izjemno<br />
izka<strong>za</strong>li in zdi se, da so končno dobili <strong>za</strong>služeno priznanje<br />
tudi v tistem delu slovenske javnosti, ki se do zdaj z njihovim<br />
delom ni pobližje srečal. Delo gasilcev na Celjskem, ki je<br />
bilo med najbolj pri<strong>za</strong>detimi območji v Sloveniji, je usmerjal<br />
Janko Turnšek, že tretji mandat regijski poveljnik gasilcev<br />
celjske regije, v kateri deluje osem gasilskih zvez. V Gasilski<br />
zvezi Sloveniji (GZS) opravlja pomembne vodstvene<br />
funkcije, saj je eden izmed njenih podpredsednikov, vodi<br />
pa tudi komisijo <strong>za</strong> status gasilcev, ki je sodelovala pri<br />
spremembi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi<br />
nesrečami. V gasilstvu namerava vztrajati še dolgo, saj<br />
mu do statusa veterana manjka še pet let, se pošali. Janko<br />
Turnšek se je ob svoji pestri karieri v gasilstvu uveljavil tudi<br />
kot uspešen podjetnik, saj je v njegovem podjetju z elektro<br />
dejavnostjo <strong>za</strong>poslenih sto ljudi.<br />
Besedilo: Jerica Pavšič<br />
Fotografija: Vekoslav Rajh<br />
V domače prostovoljno gasilsko društvo<br />
v Lokrovcu pri Celju, v katerem<br />
je bil pozneje tudi predsednik in<br />
poveljnik, je vstopil še ne petnajstleten,<br />
tako da je v gasilstvu že dobrih<br />
štirideset let. Za njim je dolgoletno<br />
izobraževanje, saj je dosegel čin<br />
visoki gasilski častnik 1. stopnje. Kot<br />
poveljnik Gasilske zveze Celje je vodil<br />
celjske gasilce v več velikih poplavah,<br />
ki so nekoč pri<strong>za</strong>dele to območje<br />
vsakih dvajset let, nato deset, zdaj pa<br />
so vse pogostejše. Zanimanje mladih<br />
na Celjskem <strong>za</strong> gasilstvo je precejšnje<br />
in tudi v prihodnje ga nameravajo<br />
spodbujati. Janko Turnšek z<br />
<strong>za</strong>dovoljstvom pove, da med svojim<br />
dolgim delovanjem v gasilskih vrstah<br />
na njihovem območju ne ve <strong>za</strong> nikogar,<br />
ki bi <strong>za</strong>padel pod vpliv mamil.<br />
Dobra je tudi <strong>za</strong>stopanost gasilk, saj<br />
operativne gasilke enkrat na leto<br />
opravijo veliko taktično vajo, na<br />
kateri nastopa najmanj osem ekip,<br />
v eni izmed zvez, in sicer v Šmarju<br />
pri Jelšah, pa gasilcem predseduje<br />
gasilska častnica.<br />
Na poplave so bili na Celjskem<br />
dobro pripravljeni<br />
V ukrepanje ob septembrskih poplavah<br />
je bilo na Celjskem vključenih<br />
1451 gasilcev. Najhuje je bilo v<br />
Laškem, največja intervencija pa je<br />
bila v žele<strong>za</strong>rni v Štorah. Vanjo so<br />
bili vključeni številni gasilci z veliko<br />
opreme, tako da so zmogli izčrpavati<br />
zelo veliko vode, ki se je v žele<strong>za</strong>rno<br />
razlila iz narasle reke Voglajne in njenih<br />
pritokov. Gasilci so rešili valjarno,<br />
saj bi njeno <strong>za</strong>litje pomenilo <strong>za</strong>stoj<br />
proizvodnje <strong>za</strong> poldrugi mesec,<br />
to pa bi povzročilo veliko izgubo<br />
prihodka in popravilo v vrednosti<br />
nekaj milijonov evrov. Poleg gasilskih<br />
črpalk so uporabili največjo črpalko<br />
<strong>za</strong> mulj, ki so jo dobili iz skladišča<br />
Civilne <strong>za</strong>ščite. Uporaba te črpalke<br />
se je poka<strong>za</strong>la <strong>za</strong> izredno koristno,<br />
saj je nadomestila približno petnajst<br />
gasilskih črpalk. Janko Turnšek po<br />
tej intervenciji razmišlja, da bi bili<br />
lahko v prihodnje še bolj učinkoviti,<br />
če bi podobno črpalko <strong>za</strong> mulj imeli<br />
že v svoji opremi. Prav tako meni, da<br />
bi bilo v prihodnje dobro, da bi imeli<br />
že pripravljene napolnjene vreče s<br />
peskom na več lokacijah, tako da bi<br />
jih lahko potem gasilci v intervenciji<br />
v zelo kratkem času postavili na nujne<br />
kraje. Celjski gasilci so dobili tudi<br />
prošnjo poveljnika GZS <strong>za</strong> pomoč v<br />
poplavljenih delih v ljubljanski regiji.<br />
Izka<strong>za</strong>li so se z veliko solidarnostjo,<br />
saj je vsaka izmed osmih gasilskih<br />
zvez prispevala po pet gasilcev in<br />
osem gasilskih vozil.<br />
Novi <strong>za</strong>kon bo nekoliko<br />
izboljšal status prostovoljnih<br />
gasilcev<br />
Janko Turnšek se <strong>za</strong>veda, kako<br />
pomembni so gasilci v sistemu<br />
<strong>za</strong>ščite in reševanja, saj ob večjih<br />
intervencijah opravijo več kot 90<br />
odstotkov dela, na prizorišču nesreče<br />
so pogosto prvi in večinoma <strong>za</strong>dnji<br />
<strong>za</strong>puščajo območje intervencije.<br />
Glede predloga novega <strong>za</strong>kona pravi:<br />
»Nismo dobili tistega, kar smo želeli.<br />
Zadovoljni smo, da se bo položaj prostovoljnih<br />
gasilcev nekoliko izboljšal,<br />
saj se <strong>za</strong>vedamo, da ne moremo kar<br />
naenkrat vsega doseči. Pri<strong>za</strong>devali<br />
si bomo, da bi prek Ministrstva <strong>za</strong><br />
finance dosegli določene ugodnosti<br />
pri obdavčitvi, saj ne smemo<br />
po<strong>za</strong>biti, da smo prostovoljni gasilci<br />
vedno pripravljeni in delamo brez<br />
plačila.« Prepričan je, da si slovenski<br />
prostovoljni gasilec <strong>za</strong>služi določene<br />
bonitete in da bi tako lahko ohranili<br />
sedanje število operativnih gasilcev.<br />
V komisiji <strong>za</strong> status gasilcev v GZS<br />
so predlagali, da bi imel delodajalec<br />
ob <strong>za</strong>poslitvi operativnega gasilca<br />
olajšavo in da bi gasilce <strong>za</strong>poslovali<br />
na takšnih delovnih mestih, ki jih ob<br />
intervencijah lahko v vsakem trenutku<br />
<strong>za</strong>pustijo. Prostovoljni operativni<br />
gasilci bi morali imeti prednost pri<br />
<strong>za</strong>poslitvi v komunalnih službah<br />
občin in podobnih organi<strong>za</strong>cijah, kar<br />
je že uveljavljena praksa v Avstriji ter<br />
Nemčiji. GZS bo v soboto, 23. oktobra,<br />
na svojem plenumu v Novi Gorici<br />
dobila tudi dokument o statusu<br />
humanitarne organi<strong>za</strong>cije, s čimer bo<br />
postala enakopravna organi<strong>za</strong>cijam,<br />
ki že imajo ta status.<br />
26
<strong>za</strong>ščita in reševanje<br />
<strong>SV</strong> 16<br />
Dekontaminacija<br />
poškodovanih ljudi<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografiji: Bruno Toič<br />
V Izobraževalnem centru RS <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>ščito in reševanje na Igu se je<br />
15. oktobra končal tridnevni seminar<br />
o dekontaminaciji poškodovanih ljudi<br />
s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi<br />
in jedrskimi (KBRJ) sredstvi. Seminar<br />
je potekal v okviru dvostranskega<br />
sodelovanja med Slovenijo in Francijo,<br />
s katero URSZR sodeluje že na<br />
področju izobraževanja o varstvu pred<br />
naravnimi in drugimi nesrečami. Izvajali<br />
so ga izkušeni inštruktorji iz Francije in<br />
Slovenije, udeležilo pa se ga je deset<br />
strokovnjakov <strong>za</strong> dekontaminacijo iz<br />
držav Jugovzhodne Evrope in dvanajst<br />
predstavnikov iz Slovenije.<br />
Namen seminarja o KBRJ-dekontaminaciji poškodovanih<br />
ljudi je bil izboljšati teoretično znanje<br />
in operativno usposobljenost <strong>za</strong> ukrepanje ob<br />
nesrečah z nevarnimi snovmi s poudarkom na<br />
dekontaminaciji poškodovanih ljudi. Sodelovanje<br />
s francoskimi silami <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje se je<br />
<strong>za</strong>čelo na področju gozdnih požarov in vodnih<br />
nesreč, zdaj pa so se na podlagi izkušenj francoskih<br />
sil <strong>za</strong>ščite in reševanja, ki uporablja dekontaminacijske<br />
sisteme tako <strong>za</strong> masovne nesreče kot<br />
tudi dekontaminacijo ranjenih ljudi, v URSZR<br />
odločili, da skupaj s francoskimi strokovnjaki pripravijo<br />
seminar o dekontaminaciji ranjenih ljudi.<br />
Tečaj je zelo specializiran in namenjen večjim<br />
enotam sistema varstva pred naravnimi in drugimi<br />
nesrečami v Sloveniji, organiziran pa je bil<br />
na podlagi Pobude <strong>za</strong> sodelovanje v Jugovzhodni<br />
Evropi. Na povabilo Slovenije in Francije se je<br />
odzvalo pet držav, in sicer Albanija, Hrvaška,<br />
Črna gora, Turčija ter Romunija. Tečaj je obsegal<br />
teoretični in praktični del, izvedli pa so tudi vajo<br />
simulacij morebitnih nesreč s kemičnim ali biološkim<br />
orožjem. Vaje so potekale v skupinah in na<br />
njih je potekala predstavitev uporabe dekontaminacijske<br />
opreme ter izvajanja intervencije.<br />
Dekontaminacija se <strong>za</strong>čne s slačenjem poškodovanca,<br />
saj se z odstranitvijo obleke odstrani<br />
tudi do 80 odstotkov kontaminacije, drugo pa<br />
s spiranjem z vodo ali milnico. Prva pomoč pri<br />
izpostavljenosti jedkim stvarem je takojšnje<br />
spiranje z vodo, <strong>za</strong>to je zelo pomembno, da je<br />
pomoč takojšnja.<br />
Enota <strong>za</strong> dekontaminacijo, ki je bila predstavljena<br />
na seminarju, ima štiri vhode, ki se jih<br />
lahko prilagodi. Vhodi so prilagojeni <strong>za</strong> ležeča<br />
poškodovanca in štiri hodeče poškodovance,<br />
lahko pa se jo prilagodi <strong>za</strong> ležečega ranjenca in<br />
hodeča poškodovanca.<br />
Veliki dekontaminacijski sistemi <strong>za</strong> masovno<br />
dekontaminacijo in dekontaminacijo ranjencev<br />
so se <strong>za</strong>čeli razvijati po 11. septembru 2001,<br />
ko je v svetu postala grožnja s terorizmom ter<br />
razpršitvijo radioaktivnih, strupenih, kemičnih<br />
in bioloških agensov zelo navzoča. V svetu in<br />
Sloveniji je sistemov <strong>za</strong> dekontaminacijo več, njihova<br />
uporaba pa je odvisna od razmer in regije,<br />
kjer se nesreča zgodi. Kjer je v bližini dogodka<br />
bolnišnica, lahko reševanje poteka tam, drugače<br />
pa se mora sistem reševanja prilagoditi okolju.<br />
V Sloveniji <strong>za</strong> intervencije pri nevarnih snoveh<br />
skrbi 44 gasilskih enot splošnega pomena, <strong>za</strong><br />
masovno dekontaminacijo pa so pripravljeni<br />
načrti <strong>za</strong>ščite in reševanja.<br />
Na tečaju je bila tudi Lucija Šarc, dr. med., iz<br />
Centra <strong>za</strong> <strong>za</strong>strupitve pri Kliničnem centru<br />
Ljubljana, ki pri Ministrstvu <strong>za</strong> zdravje že tretje<br />
leto vodi projekt Kemijske nesreče. Kot je dejala,<br />
»nam seminar pomeni predvsem smernice <strong>za</strong><br />
nadaljnji razvoj zdravstvene oskrbe na področju<br />
kontaminacij«. Slovenija <strong>za</strong> zdaj v okviru kemičnega<br />
in biološkega terorizma ni izpostavljena<br />
tarča, je pa zelo velika nevarnost <strong>za</strong> kemijsko<br />
nesrečo. Po besedah Lucije Šarc, dr. med., je<br />
Slovenija izrazito tranzitna država, <strong>za</strong>to se lahko<br />
hitro zgodi nesreča. »Kemikalije, ki jih uporabljamo<br />
v Sloveniji, morajo biti registrirane pri Uradu<br />
<strong>za</strong> kemikalije, <strong>za</strong>to je sistem <strong>za</strong>ščite in reševanja<br />
<strong>za</strong> ukrepanje ob nesrečah dobro pripravljen, pri<br />
tranzitih kemikalij pa je treba biti bolj pazljiv, saj<br />
ne poznamo vrste kemikalije, ki jo vozi tovorno<br />
vozilo.«<br />
27
<strong>SV</strong> 16<br />
strokovne teme<br />
Fotografija: <strong>SV</strong>NKON Isaf 11<br />
Omejitve delovanja vojaških sil<br />
v operacijah<br />
Pripadniki Slovenske vojske se že več kot desetletje<br />
udeležujejo mirovnih operacij, v katerih so razmere večkrat<br />
nestanovitne in nevarne. Delovanje mirovnih sil v operacijah<br />
uravnavajo najrazličnejša določila, od tistih v mednarodnem<br />
pravu do določil v dokumentih, s katerimi je vzpostavljena<br />
mirovna operacija. Omejitve delovanja so odvisne predvsem<br />
od tipa mirovne operacije in njenega mandata, vpletenosti<br />
mirovnih sil v sovražnosti in od pravnih ter političnih<br />
dejavnikov. Vsaka država ima tudi pravico, da svoje vojake<br />
<strong>za</strong>ščiti s tako imenovanimi nacionalnimi omejitvami, ki<br />
še dodatno opredeljujejo njihovo delovanje. Pripadniki<br />
mirovnih sil morajo pravila in omejitve svojega delovanja<br />
poznati ter ravnati skladno z njimi.<br />
Besedilo: doc. dr. Maja Garb, Teja Monika Rajh<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
S problematiko omejitev delovanja<br />
v operacijah se Slovenska vojska<br />
sooča že kar nekaj časa. V javnosti<br />
manj opažena je bila ta problematika<br />
aktualna že ob delovanju <strong>SV</strong><br />
in celotnega Kforja na Kosovu, bolj<br />
razvnete razprave pa spremljamo<br />
glede sil Isaf in njihovega delovanja<br />
v Afganistanu. V prispevku<br />
bomo predstavili okvire omejitev<br />
delovanja vojaških sil v mednarodnih<br />
operacijah in problematiko<br />
nacionalnih omejitev v operacijah.<br />
Pravni okvir mirovnih operacij<br />
Pravni okvir mirovnih operacij<br />
opredeljuje določene pravice in<br />
obveznosti pripadnikov mirovnih<br />
sil ter <strong>za</strong>gotavlja legitimnost operacije.<br />
S pravnim okvirom <strong>za</strong>čnemo<br />
širši vpogled v omejitve, s katerimi<br />
so soočeni vojaki na misijah.<br />
Sestavljajo ga (Sancin in drugi:<br />
2009, 268–269) ustanovna listina<br />
OZN, resolucije Varnostnega sveta,<br />
ki ustanavljajo mirovno operacijo<br />
pod vodstvom ali s pooblastilom<br />
OZN, regionalni dogovori in drugi<br />
mednarodni sporazumi, ki ustanavljajo<br />
regionalno ali večnacionalno<br />
mirovno operacijo, mednarodno<br />
pravo oboroženih spopadov, mednarodno<br />
pravo človekovih pravic,<br />
mednarodno vojno-humanitarno<br />
pravo, Konvencija o privilegijih<br />
in imunitetah ZN iz leta 1946,<br />
Konvencija o varnosti osebja ZN<br />
in spremljevalnega osebja iz leta<br />
1994, Bilten generalnega sekretarja<br />
o spoštovanju mednarodnega<br />
28
humanitarnega prava iz leta 1999,<br />
Sporazum o statusu sil oziroma<br />
sporazum o statusu misije, sklenjen<br />
med organi<strong>za</strong>cijo ali koalicijo<br />
držav na čelu operacije in državo<br />
gostiteljico, Sporazum o sodelovanju<br />
sil med organi<strong>za</strong>cijo na čelu<br />
operacije in državo pošiljateljico,<br />
sporazumi o prehodu med organi<strong>za</strong>cijo<br />
na čelu operacije in državami,<br />
ki mejijo na območje operacije,<br />
standardni operativni postopki,<br />
pravila delovanja ter nacionalna<br />
<strong>za</strong>konodaja držav gostiteljic in<br />
držav pošiljateljic.<br />
Kadar mirovni misiji mandat podeli<br />
OZN oziroma Varnostni svet,<br />
so bodoči pripadniki na misijo<br />
napoteni skladno z nacionalno<br />
<strong>za</strong>konodajo, vendar pod <strong>za</strong>ščito<br />
ustreznih sporazumov o statusu<br />
sil in mednarodnega prava.<br />
Pomembno je poudariti, da morajo<br />
vsi pripadniki najprej spoštovati<br />
svojo nacionalno <strong>za</strong>konodajo, saj je<br />
<strong>za</strong>nje ob kršitvi pristojna njihova<br />
država. Prav v tem je velika težava,<br />
saj nekatere države, ki imajo predpisane<br />
tako imenovane nacionalne<br />
omejitve, na misijah delujejo pod<br />
vodstvom katere druge države, ki<br />
teh omejitev nima. Ukaze nadrejenih<br />
je treba izpolnjevati, pri tem pa<br />
vedno upoštevati svojo nacionalno<br />
<strong>za</strong>konodajo, <strong>za</strong>to prihaja do težav<br />
pri opravljanju nalog in omejenega<br />
sodelovanja ali celo manjšanja<br />
ugleda pripadnikov določenih<br />
držav.<br />
Oblikovanje in vsebina pravil<br />
delovanja<br />
Pravila delovanja so po svoji<br />
vsebini navodila, ki na območju<br />
delovanja operacije usmerjajo<br />
odločanje poveljnikov in vojakov<br />
o dovoljenih oblikah ter načinih<br />
delovanja v odnosu do sovražnih<br />
strank in lokalnega prebivalstva.<br />
Pokrivajo zelo različna vprašanja,<br />
od tega, kako ravnati s pridržanimi<br />
osebami, do vprašanja, kdaj sme<br />
vojak uporabiti strelno orožje v samoobrambi<br />
ali napadu. Natančno<br />
določajo, v katerih okoliščinah<br />
in pod kakšnimi pogoji smejo<br />
vojaške sile <strong>za</strong>četi in/ali nadaljevati<br />
uporabo sile ter določajo stopnjo<br />
in način dovoljene uporabe sile<br />
(Findlay: 2002, 14). Pravila delovanja<br />
(Rules of engagement – ROE)<br />
so eden temeljnih operativnih<br />
dokumentov mirovnih operacij<br />
in pomenijo nekakšen »prevod«<br />
pravnih, političnih in vojaških<br />
ciljev ter omejitev glede uporabe<br />
sile, kakor so opredeljeni v mandatu<br />
misije, v »vojaški operativni<br />
jezik« (Ku in Jacobson: 2003, 108).<br />
Izražajo kompromis med mednarodnimi<br />
in nacionalnimi političnimi<br />
in vojaškimi cilji mirovne<br />
operacije ter mednarodnimi in<br />
nacionalnimi pravnimi omejitvami<br />
glede uporabe sile.<br />
Oblikovanje pravil delovanja <strong>za</strong><br />
posamezno operacijo prev<strong>za</strong>me<br />
država oziroma organi<strong>za</strong>cija, ki v<br />
operaciji poveljuje. Mirovnim operacijam,<br />
katerim mandat podeljuje<br />
OZN, pravila delovanja s posebnim<br />
pooblastilom generalnega<br />
podsekretarja <strong>za</strong> mirovne operacije<br />
oblikuje vojaški <strong>oddelek</strong> <strong>za</strong> mirovne<br />
operacije. Ta so praviloma del<br />
Standardnih operativnih postopkov<br />
(SOP). Poveljnik sil jih nato v pisni<br />
obliki posreduje silam na terenu.<br />
Če se med operacijo pojavi potreba<br />
po spremembi pravil, sme poveljnik<br />
sil predlagati njihovo spremembo<br />
ali nova pravila delovanja, ki<br />
jih mora najprej pregledati vojaški<br />
<strong>oddelek</strong>. Na njegovo priporočilo<br />
spremembo ali nova pravila delovanja<br />
odobri generalni podsekretar<br />
<strong>za</strong> mirovne operacije.<br />
V Natu na najbolj splošni ravni<br />
pravila delovanja določa dokument<br />
MC 362/1 NATO Rules of<br />
Engagement, izdan leta 1999 in<br />
dopolnjen leta 2003, <strong>za</strong> konkretno<br />
operacijo pa so pravila delovanja<br />
Postopek preiskave <strong>za</strong>jetih je del<br />
rednega usposabljanja pripadnikov <strong>SV</strong>.<br />
vključena v operativni načrt<br />
(OPLAN) in so obvezujoča <strong>za</strong> vse<br />
pripadnike vojaškega osebja v kontingentu.<br />
Veljavna pravila delovanja<br />
se v obliki vojaških kartic izdajo<br />
posameznim vojakom v njihovem<br />
maternem jeziku. V okviru Natovih<br />
operacij v podporo miru skupna<br />
pravila delovanja <strong>za</strong> posamezno<br />
operacijo s posvetovanjem s poveljniki<br />
na terenu pripravi strateški<br />
poveljnik, nato jih na njegovo<br />
<strong>za</strong>htevo odobri odbor <strong>za</strong> vojaško<br />
načrtovanje Severnoatlantskega<br />
sveta in so vključena v širše<br />
dokumente, kot so operativni<br />
načrt, operativno povelje in stalni<br />
operativni postopki. V okviru Nata<br />
je vsaka država vedno vključena v<br />
postopek razvoja pravil delovanja.<br />
Posamezna sodelujoča država<br />
lahko kadar koli izrazi nestrinjanje<br />
s posameznim pravilom oziroma<br />
uveljavi tako imenovano nacionalno<br />
omejitev. Ko so skupna pravila<br />
delovanja <strong>za</strong> konkretno operacijo<br />
sprejeta, postane vsaka sodelujoča<br />
država individualno odgovorna <strong>za</strong><br />
podreditev svojih sil tem pravilom<br />
in njihovo uveljavitev (Sancin in<br />
drugi: 2009, 340).<br />
Pravila delovanja, sprejeta na<br />
mednarodni ravni, oziroma tako<br />
imenovana skupna pravila delovanja<br />
načeloma niso pravni instrument<br />
in ne določajo pravnih pravic<br />
ter obveznosti oboroženih sil.<br />
Po svoji pravni naravi so izenačena<br />
z ukazi nadrejenega oziroma ukazi<br />
pristojnega organa. Za vojaka so<br />
ukazi obvezujoči, vendar prav tako<br />
kot delovanje skladno z ukazom<br />
nadrejenega vojaka ne more samo<br />
po sebi oziroma avtomatično<br />
oprostiti odgovornosti <strong>za</strong> kršitve<br />
nacionalnega ali mednarodnega<br />
prava, tudi delovanje skladno s<br />
pravili delovanja samo po sebi<br />
nima takšnega učinka. Po drugi<br />
strani lahko delovanje v nasprotju<br />
s pravili delovanja dokazuje<br />
opustitev vojakovih obveznosti in<br />
hitro privede do sankcij oziroma<br />
disciplinskih ukrepov (Sancin in<br />
drugi: 2009, 325).<br />
Dejavnike, ki pomembneje vplivajo<br />
na vsebino pravil delovanja, bi<br />
lahko ločili na nacionalno in<br />
mednarodno pravo, vojaške cilje<br />
in zmogljivosti ter raznovrstne<br />
politične dejavnike. Podrobnejši<br />
komentar in analizo posameznih<br />
nacionalnih ter večnacionalnih<br />
pravil delovanja v posameznih še<br />
delujočih operacijah onemogoča<br />
<strong>za</strong>upna narava pravil delovanja, ki<br />
je nujna iz varnostnih razlogov.<br />
Kljub temu je na podlagi povedanega<br />
mogoče prika<strong>za</strong>ti nekaj<br />
temeljnih izhodišč in tudi glavnih<br />
težav pri oblikovanju ter uporabi<br />
pravil delovanja (Sancin in drugi:<br />
2009, 329–330):<br />
– pravila delovanja morajo biti<br />
oblikovana posebej <strong>za</strong> vsako<br />
operacijo;<br />
– pravila delovanja morajo biti<br />
jasna, nedvoumna in dosledna,<br />
uporaba definicij mora biti<br />
dosledna;<br />
29
<strong>SV</strong> 16<br />
strokovne teme<br />
– pravila delovanja morajo biti<br />
prilagodljiva, omogočati morajo<br />
urejen in nadzorovan proces stopnjevanja<br />
in omejevanja operacij<br />
glede na spremembe v okolju<br />
delovanja operacije;<br />
– pravila delovanja morajo biti<br />
oblikovana tako, da omogočajo<br />
vojaško učinkovitost, hkrati pa<br />
tudi delovanje v okviru pravnih<br />
omejitev in doseganje političnih<br />
ciljev operacije;<br />
– vojaki morajo biti s pravili delovanja<br />
seznanjeni in usposobljeni<br />
<strong>za</strong> njihovo uporabo še pred razmestitvijo<br />
na območje operacije,<br />
vsak vojak mora prejeti žepne<br />
kartice s temeljnimi navodili v<br />
njemu razumljivem jeziku;<br />
– pravila delovanja ne smejo<br />
omejiti neodtujljive pravice<br />
posameznika do samoobrambe,<br />
ki mora biti vedno omogočena<br />
in spoštovana;<br />
– pravila delovanja ne smejo<br />
presegati omejitev, ki jih določa<br />
mednarodno pravo oboroženih<br />
spopadov, lahko pa so bolj<br />
omejujoča;<br />
– morebitni ukrepi <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
civilistov ter ukrepi <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
osebja, prostorov in drugega<br />
imetja misije morajo biti v pravilih<br />
delovanja jasno opredeljeni;<br />
– morebitni ukrepi <strong>za</strong> ofenzivno<br />
nasilno posredovanje v primerih<br />
protipravne uporabe sile proti<br />
civilistom morajo biti jasno določeni<br />
in opredeljeni v posebnih<br />
pravilih delovanja, pri tem pa<br />
morajo kompetentni oblikovalci<br />
odločitev skrbno premisliti in<br />
upoštevati sredstva ter zmogljivosti<br />
mednarodnih sil na terenu;<br />
– med oblikovanjem pravil delovanja<br />
bi morali na različnih<br />
ravneh obvezno vključiti pravne<br />
svetovalce;<br />
– <strong>za</strong> krepitev interoperabilnosti je<br />
treba spodbujati sodelovanje in<br />
izmenjavo informacij med pravnimi<br />
svetovalci na vseh ravneh,<br />
vključno s svetovalci na terenu;<br />
– države pošiljateljice morajo<br />
sodelovati pri skupnem oblikovanju<br />
in uveljavljanju pravil<br />
delovanja;<br />
– nacionalne omejitve pravil<br />
delovanja v skupnih operacijah<br />
naj bodo omejene na resnično<br />
najmanjši nujni obseg;<br />
– oblikovalci politik naj razmislijo<br />
o morebitni objavi bistvenih<br />
elementov pravil delovanja, katerih<br />
razkritje ne ogroža varnosti<br />
misije in ki morajo biti znana<br />
vsem subjektom na območju<br />
operacije;<br />
– posebno pozornost je treba<br />
nameniti vprašanju veljavnega<br />
pravnega režima v pomorskih<br />
operacijah, predvsem glede<br />
prehoda z oboroženega spopada<br />
na mirovno operacijo.<br />
Funkcija pravil delovanja<br />
Pravila delovanja imajo trojno<br />
funkcijo, in sicer politično, vojaško<br />
ter pravno. Politično funkcijo lahko<br />
opredelimo kot funkcijo, ki <strong>za</strong>gotavlja<br />
usklajenost med vojaškimi<br />
Pripadniki <strong>SV</strong> v formaciji želve, ki se<br />
uporablja <strong>za</strong> obvladovanje množic<br />
operacijami in političnimi cilji.<br />
Njena naloga je prav tako diplomatske<br />
narave in tudi minimi<strong>za</strong>cija<br />
tveganja eskalacije uporabe sile.<br />
Vojaška funkcija je usmerjanje konkretnega<br />
delovanja poveljnikov in<br />
njihovih sil na terenu, namena pa<br />
sta <strong>za</strong>ščita sil in uresničitev misije.<br />
Njihova pravna funkcija je <strong>za</strong>gotoviti<br />
pravno pravilnost delovanja mirovnih<br />
sil pri doseganju političnih<br />
in vojaških ciljev operacije.<br />
Pravila delovanja morajo biti jasna,<br />
zgoščena in lahko razumljiva, saj<br />
na terenu ni časa <strong>za</strong> razprave o pomenu<br />
nedoločno in nejasno oblikovanih<br />
navodil, saj mora vojak takoj<br />
najti ravnotežje med primerno ter<br />
čezmerno uporabo sile v posebnem<br />
položaju. Predvsem morajo<br />
biti vojaki s pravili delovanja seznanjeni<br />
in usposobljeni <strong>za</strong> njihovo<br />
uporabo še pred delovanjem na območju<br />
operacije. Primerna uporaba<br />
sile na terenu je namreč odvisna<br />
prav od vojakovega poznavanja in<br />
pravilnega razumevanja teh pravil.<br />
Pravila delovanja omogočajo dve<br />
obliki delovanja, in sicer delovanje,<br />
<strong>za</strong> katerega vojak ne potrebuje<br />
predhodnega dovoljenja nadrejenega<br />
poveljnika, razen če je posebej<br />
prepovedano, tako imenovano<br />
negativno povelje (Negative command),<br />
ter delovanje, <strong>za</strong> katerega<br />
je potrebno predhodno izrecno<br />
povelje nadrejenega poveljnika,<br />
tako imenovano pozitivno povelje<br />
(Positive command). Problem<br />
nejasnih navodil, s katerimi se<br />
soočajo poveljniki kontingentov in<br />
vojaki na terenu, je še izrazitejši v<br />
večnacionalnih enotah ter regionalnih<br />
operacijah, v katerih imajo<br />
lahko različni nacionalni kontingenti<br />
različna nacionalna pravila<br />
delovanja z različnimi nacionalnimi<br />
omejitvami glede uporabe sile. Med<br />
ključnimi izzivi sodobnih mirovnih<br />
operacij so <strong>za</strong>to usklajevanje<br />
oziroma harmoni<strong>za</strong>cija nacionalnih<br />
pravil delovanja in pravil delovanja<br />
različnih organi<strong>za</strong>cij, ki vzporedno<br />
sodelujejo v operaciji, njihova enotna<br />
razlaga na terenu ter standardizirano<br />
usposabljanje vojakov <strong>za</strong><br />
njihovo uporabo (Sancin in drugi:<br />
2009, 324).<br />
Nacionalne omejitve<br />
Nacionalne omejitve (national<br />
caveats, national restrictions) bi<br />
razmeroma težko definirali. Lahko<br />
bi dejali, da gre <strong>za</strong> določene omejitve<br />
oziroma naloge, ki jih enota<br />
določene države na mirovni misiji<br />
po navodilih svoje države ne sme<br />
izvajati. Po Natovi terminologiji je<br />
nacionalna omejitev vsaka omejitev<br />
države, njenih oboroženih sil ali<br />
civilne komponente pod vodstvom<br />
Nata, ki poveljnikom ne dovoljuje<br />
razmestitve ali uporabe sil ali<br />
sredstev skladno z operativnim<br />
načrtom. Omejitev se med drugim<br />
lahko nanaša na svobodo gibanja<br />
na območju operacije ali delovanje<br />
skladno s pravili delovanja (NATO<br />
Standardi<strong>za</strong>tion Agency 2010,<br />
2-C-2).<br />
Nacionalne omejitve navadno utemeljuje<br />
ena izmed naslednjih štirih<br />
utemeljitev (Sancin in drugi: 2009,<br />
340–341):<br />
– nacionalno pravo: država lahko<br />
izrazi omejitev pravil delovanja v<br />
»samoobrambi«, da bi <strong>za</strong>gotovila<br />
delovanje svojih sil skladno z<br />
nacionalnim pravom;<br />
– mednarodno pravo: država lahko<br />
izrazi omejitev pravil delovanja,<br />
ki izhajajo iz mednarodnega prava,<br />
ker razlaga določeno pravilo<br />
mednarodnega prava drugače,<br />
kot ga razlagajo druge države<br />
članice Nata;<br />
– razlaga: država lahko izrazi<br />
30
Popis <strong>za</strong>jete osebe<br />
omejitev pravil delovanja, ker<br />
se njena razlaga mandata OZN,<br />
danega zvezi Nato, razlikuje od<br />
razlag drugih držav članic zveze;<br />
– omejitev: država lahko izrazi tudi<br />
konkretnejše operativne in geografske<br />
omejitve ter tako na primer<br />
<strong>za</strong>vrača namestitve svojih sil<br />
na določenem območju znotraj<br />
območja odgovornosti operacije<br />
ali izrazi operativne omejitve, pri<br />
čemer lahko na primer <strong>za</strong>vrača<br />
uporabo določenih sredstev <strong>za</strong><br />
doseganje ciljev misije, kot je na<br />
primer uporaba določenih metod<br />
in orožja.<br />
Nacionalne omejitve večinoma delimo<br />
na geografske in funkcionalne<br />
oziroma operativne nacionalne<br />
omejitve. Pri geografskih omejitvah<br />
vlada oziroma drugi pristojni organ<br />
posamezne države omeji prostor<br />
delovanja svojim enotam in jim<br />
predpiše, kje se lahko gibljejo in kje<br />
ne. V sklepih vlade navadno lahko<br />
<strong>za</strong>sledimo geografske omejitve.<br />
Operativne nacionalne omejitve<br />
opredeljujejo posamezne naloge,<br />
metode in orožja, ki jih vojska<br />
lahko ali ne sme izvajati oziroma<br />
uporabljati v mirovnih operacijah.<br />
Večinoma so navodila v nacionalnih<br />
omejitvah jasna in določna,<br />
na primer ne deluj na določenem<br />
območju, ne streljaj, če ne streljajo<br />
nate, ne deluj v določenih tipih<br />
operacij itn. V nekaterih primerih<br />
so nacionalne omejitve odvisne<br />
od odločitve najvišjega častnika<br />
nacionalnega kontingenta, ki mora<br />
klicati v domovino <strong>za</strong> dovoljenje.<br />
To je <strong>za</strong>mudno in povzroča težave<br />
tako v domačem okolju kot na misiji.<br />
Nacionalne omejitve so lahko<br />
uradne in <strong>za</strong>pisane ali neuradne in<br />
ne<strong>za</strong>pisane. Ne<strong>za</strong>pisane omejitve<br />
je mogoče spoznati šele med<br />
misijo in v konkretnih okoliščinah.<br />
Omenjajo se tudi »mehke« nacionalne<br />
omejitve, ki si jih določijo<br />
nacionalni kontingenti glede na<br />
politične razmere v domovini.<br />
V nekaterih primerih namreč nacionalni<br />
kontingenti <strong>za</strong>vrnejo delovanje,<br />
ki bi v domovini domnevno<br />
negativno vplivalo na javno mnenje<br />
(Auerswald in Saideman: 2010, 4).<br />
Bitka <strong>za</strong> nacionalne omejitve<br />
v Isafu in proti njim<br />
Operacija v Afganistanu že nekaj<br />
časa razvnema razpravo o nacionalnih<br />
omejitvah v Natovih strukturah<br />
in državah članicah Nata.<br />
Nekaterim državam, ki sodelujejo<br />
v silah Isaf, se očita, da so omejitve<br />
njihovim silam škodljive <strong>za</strong> celotno<br />
operacijo, da <strong>za</strong>držujejo sile v<br />
varnejših predelih Afganistana na<br />
severu, sile nekaterih drugih držav<br />
pa delujejo na precej nevarnejšem<br />
jugu in podobno (Hess: 2006).<br />
V Nemčiji na primer na te očitke<br />
odgovarjajo, da se držijo širšega<br />
koncepta rešitve afganistanskega<br />
vprašanja, to je, da je treba skrbeti<br />
tako <strong>za</strong> varnost kot obnovo in<br />
razvoj 1 . Glede na ta širši pristop je<br />
napačno, da se poudarja le vojaško<br />
delovanje. Nekateri celo opo<strong>za</strong>rjajo,<br />
da čeprav talibani vojaško ne zmagujejo,<br />
uspešno širijo svoja vplivna<br />
področja (Wyatt: 2007; Cordesman:<br />
2009). Vojaške operacije torej niso<br />
primerna strategija ali pa vsaj niso<br />
dovolj, saj se ob tem ne sme po<strong>za</strong>biti<br />
na obnovitveno in razvojno<br />
delovanje.<br />
Sicer niso razlog <strong>za</strong> nejevoljo<br />
Natovih struktur le konkretne<br />
omejitve delovanja sil, pri katerih<br />
vztrajajo nekatere članice, temveč<br />
tudi način sporočanja teh omejitev.<br />
Ostanejo namreč v tajnosti, čeprav<br />
so na politični ravni dogovorjene<br />
že ob <strong>za</strong>četku operacije, do trenutka,<br />
ko so sile razporejene pod<br />
Natovim poveljstvom. Tudi potem<br />
nekatere izmed omejitev ostanejo<br />
skrite, v pristojnosti nacionalnih<br />
poveljnikov in so tako imenovani<br />
rdeči kartoni (Toczek: 2006).<br />
Za razlog sporov glede sodelovanja<br />
v silah Isaf je poleg razlik<br />
v varnostnih in strateško-političnih<br />
pristopih med državami<br />
mogoče najti tudi konceptualne<br />
razloge. Nekdanje koalicijske sile<br />
v Afganistanu pod vodstvom ZDA<br />
danes namreč delujejo skupaj z<br />
Natovimi silami, <strong>za</strong>to se v okviru<br />
Isafa srečujejo različne taktike in<br />
najbrž tudi razumevanje celotne<br />
misije. Različne so celo nekatere<br />
opredelitve, med drugim tudi tega,<br />
kaj pomeni operativna kontrola.<br />
Ameriške sile verjetno težko<br />
razumejo, da so njihovi sodelavci iz<br />
Natove strukture kljub skupnemu<br />
poveljstvu Isafa še vedno tudi pod<br />
nacionalnimi pristojnostmi, ker<br />
Nato deluje po takšnem načelu<br />
(več v Toczek: 2006).<br />
1 <br />
Nemčija vodi dve skupini <strong>za</strong> obnovo<br />
province (PRT) na severu Afganistana v<br />
Kunduzu in Fay<strong>za</strong>badu. Sodeluje tudi v<br />
petih operativnih skupinah <strong>za</strong> mentorstvo<br />
in pove<strong>za</strong>vo (OMLT), po podatkih iz avgusta<br />
2010 pa je imela v Isafu 4590 vojakov<br />
(International Security Assistance Force<br />
Afghanistan).<br />
Viri:<br />
– Auerswald, David P. in Stephen M.<br />
Saideman. 2010. Comparing Caveats:<br />
Understanding the Sources of National<br />
Restrictions upon NATO's Mission<br />
in Afghanistan. Dostopno na http://<br />
www.allacademic.com//meta/p_mla_<br />
apa_research_citation/4/1/4/2/8/<br />
pages414287/p414287-1.php (30. junij<br />
2010).<br />
– Cordesman, Anthony. 2009. More troops,<br />
fewer caveats. Let's get serious. The<br />
Times, 10. avgust 2009.<br />
– Findlay, Trevor. 2002. The Use of Force<br />
in Peace Operations. New York: Oxford<br />
University Press.<br />
– Hess, Pamela. 2006. NATO's Afghan<br />
Caveats Harmful. Washington (UPI), 22.<br />
november 2006. Dostopno na http://<br />
www.spacewar.com (3. avgust 2010).<br />
– International Security Assistance Force<br />
Afghanistan. Dostopno na http://www.<br />
isaf.nato.int/ (13. september 2010).<br />
– Ku, Charlotte in Harold K Jacobson, ur.<br />
2003. Democratic Accountability and<br />
the Use of Force in International Law.<br />
Cambridge: Cambridge University Press.<br />
– NATO Parliamentary Assembly. 2005.<br />
Resolution 336 on Reducing National<br />
Caveats.<br />
– NATO Standardi<strong>za</strong>tion Agency. 2010.<br />
Nato Glossary of Terms and Definitions.<br />
Dostopno na http://www.nato.int/docu/<br />
stanag/aap006/aap-6-2010.pdf (30. junij<br />
2010).<br />
– Sancin, Vasilka, Dominika Švarc in<br />
Matjaž Ambrož. 2009. Mednarodno<br />
pravo oboroženih spopadov. Ljubljana:<br />
PDRIU.<br />
– Toczek, David M. 2006. Knowing the<br />
rules: planning consideration for NATO<br />
operations. Military Review, januar-februar<br />
2006.<br />
– Wyatt, Caroline. 2007. Afghan burden<br />
tasks Nato allies. BBC News, 24. oktober<br />
2007. Dostopno na http://news.bbc.<br />
co.uk (1. september 2010).<br />
Restrictions on military forces' engagement in<br />
peace operations<br />
As a member state of the United Nations, European Union, NATO and<br />
Organi<strong>za</strong>tion for Security and Cooperation in Europe, the Republic of<br />
Slovenia is required to implement international treaties. The Slovenian<br />
Armed Forces participate in peacekeeping operations that are becoming<br />
more disordered and dangerous. Members of the armed forces face<br />
various restrictions, those forming the framework of a peacekeeping<br />
operation and those originating from national law. Each state has a sovereign<br />
right to protect their armed forces members with the so-called<br />
national caveats which even more specifically define their operation.<br />
Restrictions depend on the type of a peacekeeping operation and its<br />
mandate, the level of involvement of peacekeeping forces in hostilities,<br />
as well as on legal and political factors. Members of peacekeeping<br />
operations also face other kinds of restrictions, such as Rules of<br />
Engagement, Restrictions on the Use of Armed Forces and Rules of<br />
International Humanitarian Law. Members of peacekeeping operations<br />
should also be familiar with restrictions of their countries, and<br />
act accordingly.<br />
31
<strong>SV</strong> 16<br />
spremljamo<br />
Upokojenci MO na festivalu <strong>za</strong><br />
tretje življenjsko obdobje<br />
Društvo upokojencev MORS je letos že petič sodelovalo<br />
na vsakoletnem festivalu <strong>za</strong> tretje življenjsko obdobje,<br />
organizirali pa so ga Zve<strong>za</strong> društev upokojencev Slovenije<br />
(ZDUS), Inštitut Hevreka in Zve<strong>za</strong> <strong>za</strong> tehnično kulturo<br />
Slovenije. Tridnevni festival, ki je tudi letos potekal v<br />
Cankarjevem domu v Ljubljani, se je končal 1. oktobra,<br />
torej ob svetovnem dnevu starejših. Letošnji jubilejni 10.<br />
festival je bil letos prvič mednaroden, saj so se ga poleg<br />
funkcionarjev evropskih združenj starejših (Platforme EAGE<br />
in EURAG) udeležili funkcionarji in predstavniki civilne<br />
družbe ter nevladnih organi<strong>za</strong>cij posameznih držav EU,<br />
<strong>za</strong>mejstva in držav Zahodnega Balkana.<br />
Besedilo: Anton Donko<br />
Fotografiji: DU MORS<br />
Na področju mednarodnega<br />
sodelovanja se je predstavilo tudi<br />
Društvo upokojencev MORS,<br />
ki je na festival povabilo predstavnike<br />
upokojenskih organi<strong>za</strong>cij<br />
madžarskega, slovaškega<br />
in romunskega obrambnega<br />
ministrstva, s katerimi že nekaj<br />
let uspešno sodeluje. Upokojenci<br />
MO so kolegom iz tujine skozi<br />
program bivanja v Sloveniji omogočili<br />
sodelovanje na festivalskih<br />
dogodkih, predvsem okroglih<br />
mi<strong>za</strong>h in delavnicah. Vse delegacije<br />
so imele priložnost <strong>za</strong><br />
medsebojna srečanja in pogovore<br />
na dvostranski ravni, pripravili pa<br />
so tudi skupni srečanji, ki so ju<br />
končali s podpisom skupne izjave<br />
o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju<br />
na področju interesnih<br />
in stanovskih dejavnosti, kar bo<br />
tudi po besedah ministrice <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> dr. Ljubice Jelušič pozitivno<br />
prispevalo k sodelovanju<br />
obrambnih struktur med državami,<br />
pove<strong>za</strong>nimi v okviru Nata, pa<br />
tudi tistih, ki imajo status partneric.<br />
Gostje iz tujine so se v okviru<br />
festivalskih sprejemov pogovarjali<br />
z ministrico <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> in tudi<br />
s posameznimi ministri vlade<br />
RS, vodstvom festivala ter Zveze<br />
društev upokojencev Slovenije,<br />
predsednikom parlamenta dr.<br />
Pavlom Gantarjem in predsednikom<br />
države dr. Danilom<br />
Türkom. To je na goste iz tujine<br />
naredilo poseben vtis, tako glede<br />
dobre pove<strong>za</strong>nosti upokojencev<br />
v Sloveniji z državnimi organi<br />
in kot pozornost politikov do<br />
upokojencev.<br />
Društvo upokojencev MORS<br />
se je prek Sekcije Ljubljana na<br />
festivalu predstavilo z vsebinami<br />
iz svojega programskega delovanja.<br />
Predstavitev je bila glede<br />
na prejšnja leta širša, saj smo v<br />
okviru parka domoljubja poleg<br />
že ustaljene slikovne razstave<br />
o delovanju DU in delavnice<br />
na temo kreativnih oziroma<br />
ročnih spretnosti in prostočasnih<br />
aktivnosti poka<strong>za</strong>li poseben<br />
DVD o celoletnih aktivnostih<br />
DU ter organizirali štiri razstave<br />
in delavnice o prostočasnih<br />
aktivnostih in zdravem načinu<br />
življenja. Poseben dogodek na<br />
kulturnem področju delovanja<br />
DU MORS je bila predstavitev<br />
knjige oziroma pesniškega<br />
prvenca avtorjev Brede Bizilj in<br />
Antona Jana z naslovom Duši<br />
potujeta. Predstavitev je povezoval<br />
Franci Kunovar z veznim<br />
besedilom o avtorjih in njihovem<br />
pesniškem izražanju. Veseli smo<br />
bili, ker se je dogodka udeležila<br />
tudi ministrica <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>, ki<br />
je ob tej priložnosti s posebnim<br />
priznanjem <strong>za</strong> desetletno<br />
ustvarjalno delo pri festivalu<br />
<strong>za</strong> tretje življenjsko obdobje na<br />
predlog upravnega odbora DU<br />
MORS nagradila pri<strong>za</strong>devna člana<br />
DU MORS Janka Kušarja in Alda<br />
Ternovca. V imenu nagrajencev<br />
se je ministrici in vodstvu DU<br />
MORS <strong>za</strong>hvalil Janko Kušar, ki<br />
je poudaril pomen delovanja in<br />
skrbi DU MORS od ustanovitve<br />
do danes <strong>za</strong> vse upokojence<br />
MO in tiste, ki še niso člani DU,<br />
povabil k aktivnemu vključevanju<br />
in sodelovanju.<br />
32
predstavljamo vam<br />
<strong>SV</strong> 16<br />
Restavrirano letalo<br />
douglas dakota DC-3<br />
Besedilo: Rok Filipčič, Matjaž Ravbar,<br />
Vojaški muzej <strong>SV</strong><br />
Fotografija: Matjaž Ravbar<br />
Pri vasi Otok pri Metliki je 8. oktobra potekala slovesnost<br />
ob restavriranem letalu douglas DC-3 dakota, simbolu<br />
sodelovanja med parti<strong>za</strong>ni in <strong>za</strong>vezniki med drugo svetovno<br />
vojno. Letalo douglas DC-3 oziroma vojaška različica C-47<br />
je dvomotorno propelersko transportno letalo ameriškega<br />
izvora s štirimi člani posadke. Zavezniki so s takimi letali<br />
v osvobojeno Belo krajino prinašali pomoč in odvažali<br />
poškodovane parti<strong>za</strong>ne na varno. Po letu 1953 je imela JLA 34<br />
letal tega tipa, ki so bila v uporabi do leta 1976, obnovljeno<br />
letalo v Beli krajini pa je edino tega tipa v Sloveniji in je<br />
postavljeno v spomin belokranjskim ter drugim slovenskim<br />
letališčem, ki so delovala med NOB. Za prenovo letala, ki je<br />
v hrambi Vojaškega muzeja <strong>SV</strong>, je poskrbelo MO. Ministrica<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> dr. Ljubica Jelušič je na slovesnosti izrazila<br />
<strong>za</strong>dovoljstvo, da je obnova dakote uspela.<br />
Letalo je opremljeno z zvezdastima<br />
14-cilindričnima motorjema družbe<br />
Pratt Whitney R-1830 – 90D s<br />
trokrakimi kovinskimi propelerji s<br />
premičnim korakom. Dolžina letala<br />
je 19,65 metra, razpon kril 28,96<br />
metra, površina kril 91,7 kvadratnega<br />
metra, višina 5,16 metra, teža<br />
7700 kilogramov, nosilnost 2000<br />
kilogramov oziroma 25 vojakov,<br />
motor 2 x 1200 KS oziroma 882<br />
kW, hitrost 368 kilometrov na uro<br />
in dolet 2400 kilometrov.<br />
Letalo dakota s taktično številko<br />
71 253 je bilo v Jugoslovanskem<br />
vojaškem letalstvu (JVL) na<strong>za</strong>dnje v<br />
uporabi v 679. transportni eskadrilji<br />
na <strong>za</strong>grebškem letališču Pleso. Po<br />
izločitvi iz uporabe leta 1980 je<br />
poveljstvo JVL v Beogradu izdalo<br />
soglasje o postavitvi letala kot<br />
muzejskega razstavnega predmeta.<br />
Leta 1984 so letalo prepeljali na<br />
lokacijo pri vasi Otok pri Metliki.<br />
Najprej je bilo letalo obarvano v<br />
barvno shemo JVL, leta 1986 pa je<br />
bilo prebarvano v britansko barvno<br />
shemo in je takšno ostalo do zdaj.<br />
Po spuščališčih v Sloveniji tudi<br />
letališča<br />
Na teheranski konferenci konec<br />
novembra 1943 so <strong>za</strong>vezniški<br />
voditelji Churchill, Roosevelt in<br />
Stalin sprejeli sklep, da v Jugoslaviji<br />
kot edino legitimno vojaško silo<br />
priznajo parti<strong>za</strong>nsko vojsko.<br />
Skladno s tem sklepom so <strong>za</strong>vezniki<br />
<strong>za</strong>čeli pošiljati vojaško pomoč<br />
jugoslovanskim in slovenskim parti<strong>za</strong>nom.<br />
Najprej so na slovenskem<br />
ozemlju organizirali le spuščališča,<br />
in sicer v Beli krajini v bližini Drage<br />
pod Gorjanci, Gmajne pri Črnomlju,<br />
Goleka pri Dragatušu in Pake pri<br />
Starem trgu. Naraščajoče potrebe<br />
so <strong>za</strong>htevale gradnjo <strong>za</strong>silnih letališč,<br />
na katerih bi lahko pristajala<br />
transportna letala, ki bi pripeljala<br />
tovor in odpeljala ranjence, bolne<br />
ter posadke sestreljenih <strong>za</strong>vezniških<br />
letal. Prvo parti<strong>za</strong>nsko letališče v<br />
Sloveniji je bilo pri vasi Nadlesk<br />
na Notranjskem, označeno kot<br />
tako imenovani Picadilly Club. Prvi<br />
<strong>za</strong>vezniški letali sta tam pristali 21.<br />
julija 1944. Po napadu sovražnih sil<br />
na letališče septembra istega leta se<br />
je letališko osebje preselilo na novo<br />
lokacijo pri vasi Otok v Beli krajini.<br />
Letališče so <strong>za</strong>vezniki poimenovali<br />
Picadilly Hope, Rusi pa EK–B1.<br />
Merilo je le dobrih 800 metrov<br />
po dolžini in približno sto metrov<br />
po širini. 17. septembra 1944 je<br />
na letališču pristalo prvih pet<br />
britanskih letal. Zaradi dežja je bilo<br />
pogosto neuporabno, poleg tega so<br />
bile potrebe vse večje, <strong>za</strong>to so <strong>za</strong>čeli<br />
razmišljati o večjem letališču.<br />
Novo letališče Krasinec oziroma<br />
Picadilly Hope A je bilo dolgo 1200<br />
in široko približno 700 metrov.<br />
Imelo je dve pristajalni stezi, prvo<br />
letalo pa je na njem pristalo 31.<br />
decembra 1944. Belokranjski<br />
letališči sta delovali do aprila 1945.<br />
Prek treh letališč se je v svoje baze<br />
vrnilo več kot osemsto rešenih<br />
<strong>za</strong>vezniških pilotov, 1473 ranjenih<br />
parti<strong>za</strong>nov so prepeljali v <strong>za</strong>vezniške<br />
bolnišnice v Italijo, z dakotami<br />
so na varno odpeljali 2000 otrok,<br />
žena in starejših ljudi ter pripeljali<br />
na tisoče ton hrane, oblek, zdravil,<br />
medicinske opreme, odej, streliva in<br />
druge vojaške opreme.<br />
Belokranjska dakota edini<br />
ohranjen primerek v regiji<br />
Dakota je bila že večkrat restavrirana,<br />
na<strong>za</strong>dnje leta 1998. V sodelovanju<br />
s tedanjo 15. letalsko brigado<br />
<strong>SV</strong> jo je takrat restavriral mojster<br />
Alojz Potočnik. Letos je ob pomoči<br />
Vojaškega muzeja <strong>SV</strong>, občine<br />
Metlika in Zavoda <strong>za</strong> varstvo kulturne<br />
dediščine restavracijo opravil<br />
slikopleskar Mitja Černič. Šest delavcev<br />
je letalo obnavljalo skoraj mesec<br />
dni. Poleg manjših kleparskih del na<br />
krilih in namestitve pleksi stekel na<br />
okenske odprtine je bilo največ dela<br />
opravljeno z odstranjevanjem uma<strong>za</strong>nije<br />
in ponovnim nanosom barve<br />
na letalo. Uporabljenih je bilo 4000<br />
litrov vode, 75 litrov temeljne barve,<br />
40 litrov modre barve, 25 litrov<br />
oker barve, 50 litrov rjave barve, pet<br />
litrov srebrne, štirje litri črne barve<br />
in deset litrov barve, uporabljene<br />
<strong>za</strong> kokarde ter oznake, in približno<br />
90 litrov razredčila. Belokranjska<br />
dakota je edini ohranjen primerek v<br />
Sloveniji in ena redkih v širši regiji.<br />
Letalo je razstavljeno na relaciji med<br />
Metliko in Črnomljem ob cesti v vasico<br />
Otok in je od Metlike oddaljeno<br />
3,5 kilometra.<br />
33
<strong>SV</strong> 16<br />
razvedrilo<br />
Nova družabna igra QuestCity<br />
bo izšla marca 2011<br />
Družabna igra QuestCity, ki jo trenutno razvija mednarodni konzorcij, bo<br />
predvidoma izšla marca 2011. V tej novi spletni igri se igralec znajde v različnih<br />
nujnih razmerah, v katerih mora od sebe in drugih odvrniti nevarnost ter<br />
preprečiti škodo. Za vsako pomoč igralec na svoj račun prejme točke in si<br />
nabira izkušnje, kar mu omogoča, da lahko opravlja nove naloge na višjih<br />
težavnostnih stopnjah.<br />
V šoli, službi, na športnem igrišču ali doma kadar<br />
koli in kjer koli lahko pomoč nenadoma postane<br />
nujna. Nekdo se je ponesrečil v prometni<br />
nezgodi in močno krvavi, družinski član se ne<br />
počuti dobro in nenadoma omedli ali pa sveča<br />
<strong>za</strong> rojstni dan pade na tla in povzroči manjši<br />
požar. Nepričakovano si prisiljen prevzeti pobudo<br />
in nemudoma ukrepati. Naj pomagam ali naj<br />
raje počakam na koga drugega? Kaj če bo kaj<br />
narobe? Pri čem sem lahko uspešen? Katera je<br />
številka <strong>za</strong> klic v sili?<br />
V vsakdanjem življenju nepredvidljivi nujni<br />
primeri preizkušajo našo sposobnost samopomoči<br />
pogosteje, kot bi si želeli. Samopomoč<br />
pomeni, da v okviru svojih zmožnosti sebi in<br />
drugim pomagamo preprečiti nevarnost ter<br />
škodo. Vključuje veliko življenjsko pomembnih<br />
strategij, od tega kako ravnati v kritičnih<br />
vsakdanjih razmerah do hujših katastrof, ki<br />
ogrožajo celotno družbo.<br />
Družabna igra QuestCity se ukvarja prav s<br />
takšnimi temami. Zaradi vse večje uporabe<br />
družabnih mrež, kot sta Facebook in My Space,<br />
so postale družabne igre del vsakdana mnogih<br />
uporabnikov svetovnega spleta, ki pove<strong>za</strong>ni v<br />
omrežje prek brskalnika igrajo spletne igre.<br />
QuestCity je video igra, ki igralca ne le <strong>za</strong>bava,<br />
temveč ga s svojim resnim o<strong>za</strong>djem izobražuje,<br />
<strong>za</strong>radi česar spada v zvrst resne družabne<br />
igre. Da bi igralec lahko <strong>za</strong>gotovil varnost ljudi<br />
doma in v bližnji okolici, se mora izogibati<br />
nevarnostim, zbirati donacije in pomagati v<br />
nujnih razmerah. Za vsako pomoč prejme točke<br />
<strong>za</strong> izkušnje in denar, s katerimi lahko opravlja<br />
naloge na višji težavnostni stopnji in celo v<br />
nesrečah v svetovnem merilu.<br />
Podoba igre je oblikovana v preprosti, vendar<br />
<strong>za</strong>nimivi 2D-grafiki. Ciljna skupina so mladostniki<br />
med 12. in 16. letom, vendar lahko igro<br />
igra prav vsak. Igra in spletna skupnost <strong>za</strong> izmenjavo<br />
informacij bosta na voljo v nemškem,<br />
angleškem, grškem, latvijskem, norveškem,<br />
turškem ter slovenskem jeziku. Brezplačna<br />
beta izdaja igre bo od marca 2011 dostopna na<br />
www.questcity.eu.<br />
Igro so razvili v okviru mednarodnega projekta<br />
e-samopomoč, ki ga v programu vseživljenjskega<br />
učenja <strong>za</strong> leto 2009 (Key Activity 3 – ICT)<br />
sofinancira Evropska komisija. V sodelovanju<br />
z organi<strong>za</strong>cijo Johanniter iz Nemčije, Avstrije<br />
in Latvije, s ciprsko civilno <strong>obrambo</strong> ter<br />
Inštitutom <strong>za</strong> raziskovanje in svetovanje s<br />
Cipra, z Upravo RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje, s<br />
PortClinic iz Turčije ter z Direktoratom <strong>za</strong> civilno<br />
<strong>za</strong>ščito in načrtovanje ob izrednih razmerah<br />
iz Norveške prispevajo visoko usposobljeni<br />
strokovnjaki znanje ter izkušnje z različnih<br />
področij samopomoči na različnih območjih<br />
in kulturnih področjih Evrope. Mlada skupina<br />
oblikovalcev programov v podjetju <strong>za</strong> razvoj<br />
množičnih občil Ubilabs GmbH v Hamburgu bo<br />
poskrbela <strong>za</strong> grafično oblikovanje in tehnično<br />
uresničitev projekta ter prispevala strokovno<br />
znanje <strong>za</strong> razburljivo spletno igro.<br />
Za dodatne informacije obiščite uradno domačo<br />
stran projekta www.e-self-help.eu ali se obrnite<br />
na Harma Bastiana Harmsa z Johanniter-Unfall-<br />
Hilfe e.V. v Hamburgu, h-b.harms@juh-logistics.org,<br />
ali na Natašo Poje Jovičić iz URSZR,<br />
natasa.poje.jovicic@urszr.si.<br />
34
Fotografija: arhiv 15. HEB<br />
Reševalcem nagradne križanke<br />
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: MOJSTRI<br />
SLOVENSKE POPEVKE ZA RKS.<br />
Nagrade prejmejo: Malči Dragoš, Vojna vas 15 a,<br />
8340 Črnomelj, Tone Novak, Einspielerjeva 5 c,<br />
1000 Ljubljana, in Igor Petek, Jesenkova 10,<br />
1000 Ljubljana. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve<br />
tokratne križanke nam pošljite do petka, 29. oktobra,<br />
na naslov: Uredništvo revije Slovenska vojska,<br />
Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.<br />
Ime in priimek:.....................................................................................<br />
Naslov:.................................................................................................<br />
Pošta:...................................................................................................<br />
Rešitev gesla:.......................................................................................<br />
.............................................................................................................<br />
.............................................................................................................<br />
35
Change language