22. jul. 2005

22. julij 2005 øtevilka 45 

G L A S I L O M E S T N E O B Œ I N E M U R S K A S O B O T A 

IZ VSEBINE: 

SOBOØKI DNEVI 2005 

ÆUPANOVA VIZIJA 

RAZVOJA MESTNE 

OBŒINE 

POROŒILO Z 22. IN 23. 

SEJE MESTNEGA SVETA 

SVETNIØKE POBUDE IN 

ÆUPANOVI ODGOVORI 

SLIKARSTVO V GALERIJI 

MURSKA SOBOTA 

ØPORTNA SCENA 

DEJAVNI GASILCI 

UREDNIØKA POPOTNICA 

JUBILEJNA SEJA IN 

LETOØNJI NAGRAJENCI 

MESTNE OBŒINE 

V SLIKI IN BESEDI

FOTOKRONIKA 

øtevilka 45 

J U B I L E J N I - D E S E T I S O B O Ø K I D N E V I 

Bojazen, da deseti soboøki in prvi dnevi 

domaœe ustvarjalnosti ne bodo imeli svojega 

obœinstva, je odpadla. O tem se lahko 

prepriœate na fotografiji Geze Grabarja. 

Na Soboøkih dnevih 2005 si je dal duøka slavni 

Rejtaø. 

Razliœna so bila tudi prizoriøœa dogajanja in 

tematski sklopi letoønjih Soboøkih dnevov. 

Mladi v petek, ki je bil dan zakljuœka øole, niso 

tako razgrajali in popivali kot prejønja leta. 

Stekli psi so ob dnevu mladih »øopali« uliœni underground 

rap. 

Joæe Œinœ je imel v soboøkem parku pred prireditvenim 

odrom mnoæico. 

Prav tako je mnoæica v soboøkem parku na 

prazniœni sobotni veœer ob dnevu dræavnosti in 

po æupanovem nagovoru, v katerem je izpostavil 

osamosvojitev Slovenije pred øtirinajstimi leti 

uæivala ob pogledu na ognjemet. Na jubilejnih 

Soboøkih dnevih je bil posebej dolg in 

raznobarven. 

Tudi starejøi so uæivali pod platni øotorov in 

kroønjami dreves v soboto dopoldne, ko je v 

soboøkem parku zbranim pomurskim upokojencem, 

izbrane besede namenil soboøki æupan, 

kritiœne pa predsednik zveze upokojencev. 

Navduøili so jih Strici, sicer pa letos ni manjkalo 

izvirnih domaœih glasbenih skupin niti v 

sklepnem nedeljskem veœeru, ko je v soboøkem 

parku uæigala Langa. 

2

julij 2005 

ÆUPANOV KOTIŒEK 

Æupanov kotiœek 

Spoøtovane obœanke, 

cenjeni obœani mestne 

obœine, ob jubileju, ki mu 

je namenjena tokratna 

øtevilka Soboøkih novin, 

10. obœinskemu prazniku 

Mestne obœine Murska 

Sobota, vam iskreno 

œestitam. 

Mestna obœina Murska Sobota tako prihaja v najstniøka leta. Vsi 

vemo, da so to razburljiva leta, leta hitrih sprememb, iskanj samega 

sebe in sebe znotraj mnoæice. Pred nami so res leta sprememb. Tako 

na zakonodajnem podroœju kot tudi razvojnem. Veliko je bilo v teh 

desetih letih narejenega, nekaj priloænosti pa tudi izgubljenih. Nismo 

med najbolj razvitimi obœinami v Sloveniji, kar pa ne pomeni, da 

nimamo moænosti, da to postanemo. Kot optimist zmeraj zagovarjam 

tezo, œe smo kot regija v Sloveniji najmanj razviti, moramo to jemati 

kot naøo priloænost in hkrati prednost, saj lahko naredimo najveœji 

korak naprej. Le iz drugega, optimistiœnega zornega kota moramo 

pogledati. Vsak posameznik ima potenciale - tisti, ki jih ugotovi, je 

uspeøen. Tudi obœina ima potenciale, ki pa jih je potrebno pravilno 

oplemenititi in usmeriti v tisto smer, ki bo zagotavljala gospodarsko 

rast, zadovoljstvo obœank in obœanov ter predvsem zadovoljstvo 

mladih. Brez njih, njihove mladostne energije in novih idej si je 

namreœ teæko predstavljati tako razvoj kot tudi æivljenje nasploh. 

Obœina, ki danes øteje nekaj manj kot 20.000 prebivalcev, mora torej 

prepoznati svoje potenciale. 

Naj mi bo dovoljeno danes sanjati o viziji razvoja regijskega srediøœa 

Murske Sobote. Torej kje in kakøno vidim Mestno obœino Murska 

Sobota œez 10 let? Ker je Murska Sobota regijsko srediøœe, bomo v 

obœini dobili posamezne dræavne sluæbe, v mislih imam organe oz. 

sluæbe posameznih ministrstev in druge regijske institucije. Na 

podroœju turizma bomo mestno obœino træili v povezavi s celotno 

regijo. Podroœje Fazanerije bomo celostno uredili kot moderen 

øportno rekreacijski kompleks. Na kopaliøœu bomo zgradili termalni 

kompleks s pokritimi bazeni in wellness centrom. Pokrili bomo del 

teniøkih igriøœ. V kompleksu mestnega stadiona Fazanerija bomo 

zgradili veœ igriøœ z umetno travo. Soboøko vojaønico bomo odselili 

na novo lokacijo bliæje naselju Markiøavci. Na obmoœju vojaønice in 

delno Vrtnarije bomo zasnovali izobraæevalno tehnoloøko srediøœe - 

bodoœo pomursko univerzo. Organiziran bo visokoøolski øtudij 

menedæmenta v agroæivilstvu in razvoju podeæelja v prostorih srednje 

kmetijske øole in RIS-a v Rakiœanu. Organizirali bomo visokoøolski 

øtudij informatike. Zgradili bomo tehnoloøki center za prouœevanje 

alternativnih virov energije. Na obmoœju stare Pomurke in ob 

Cvetkovi ulici bomo zgradili stanovanjsko sosesko in glasbeno øolo. 

Ob Gregorœiœevi ulici bomo zgradili varovana stanovanja in 

dislocirano enoto doma starejøih. Zgradili bomo podvoz na Lendavski 

in na Panonski ulici, juæno in vzhodno cestno obvoznico ter 

obvozno æelezniøko progo. Zgradili bomo kolesarsko stezo do 

Markiøavcev in do Martjancev. Zgradili bomo poslovno garaæno hiøo 

ob Kocljevi ulici ob Panonki. Ob hotelu Diana bodo mini terme z 

wellness centrom. Zgradili bomo nove objekte na danaønjem 

parkiriøœu ob avtobusni postaji in tako zakljuœili pozidavo mestnega 

jedra. Na obmoœju uprave bivøega Potroønika bomo zgradili nov 

poslovni kompleks in v Rakiœanu garaæno hiøo pred regijsko 

bolniønico. Zgradili bomo telovadnico za srednjo zdravstveno in 

kmetijsko øolo ter novo srednjo ekonomsko øolo z drugimi 

viøjeøolskimi programi. Zgradili bomo kroæna kriæiøœa ob mestnem 

srediøœu, ob gramoznici Kamenønica pa øportno-rekreacijski 

kompleks. Zgradili bomo industrijske obrate v Severni obrtnoindustrijski 

coni. Ob avtocesti bo logistiœni center, na V, J in Z robu 

mesta pa novi poslovni centri. Kinodvorana bo obnovljena v 

gledaliøko dvorano. Urejena bo veœina ploœnikov in kolesarskih poti 

znotraj mesta. Zgradili bomo halo, v kateri bo skladiøœe za premiœno 

kulturno dediøœino Pokrajinskega muzeja in enota Arhiva RS. 

Soboøki grad bo postal domovanje razliœnih druøtev in organizacij. 

Zgradili bomo kegljiøœe in streliøœe. Sobota bo metropola pomurske 

pokrajine. Mestna obœina bo imela 21.000 prebivalcev. Vsi bomo 10 

let starejøi. 

Navedene projekte vidim v viziji razvoja mestne obœine. Lahko bi jih 

naøteval øe naprej, toda æelim izpostaviti øe skrb za œloveka in 

kakovost æivljenja. Mnogokrat nas fasada objekta impresionira, na to, 

kako pomembno pa je tisto, kar je, oziroma se dogaja znotraj objekta, 

pa pozabimo. Mnogokrat pozabimo, kako pomembno je komunicirati 

med seboj, da se posluøamo in smo sliøani. Mnogokrat prezremo 

specifiœnosti generacijske raznolikosti starejøi - mladi in njihove 

potrebe in æelje. V tem tempu æivljenja mogoœe pozabimo, kaj pomeni 

prijazna beseda in pogovor s starejøim obœanom, kaj to pomeni zanj 

in tudi za nas. Kaj pomeni mladim, œe jim daø priloænost. Ob vsem 

tem pa ne smemo pozabiti tudi na kakovost æivljenja, ki jo poleg 

øtevilnih elementov tvorijo tudi urejeno zdravstvo, kultura in øport. 

Tudi tem druæbenim dejavnostim je potrebno nameniti veliko 

pozornosti, œeprav so na æalost velikokrat preveœ odvisne od 

ekonomskega poloæaja oziroma stanja. 

V mestni obœini deluje mnogo druøtev: øportnih, kulturnih, 

humanitarnih, ki zdruæujejo razliœne ciljne skupine ljudi. Za vse, kot 

tudi za vsakega posameznika pa velja, da je œutiti zadovoljstvo, œe so 

vzpostavljeni pogoji za ustvarjanje, delo in razvoj. In to mora biti naø 

imperativ - ustvarjanje ustreznih pogojev. Sam si obœino 

predstavljam kot subjekt za uresniœevanje vizij posameznikov - 

obœank in obœanov. 

Bogat je tisti narod oziroma tista obœina, ki premore bogate ljudi. To 

bogastvo pa se ne meri v denarju, temveœ v znanju, solidarnosti, 

pridnosti in pripadnosti skupnosti. Za vse to pa so potrebni dogovor 

in skupni napori vseh nas. Prepriœan sem, da smo na pravi poti in 

nam bo uspelo. Naslednje, najstniøko, desetletje mestne obœine naj bo 

za vse nas desetletje izkoriøœenih priloænosti. Vsi skupaj moramo biti 

bolj smeli in ambiciozni pri doloœitvi vizije razvoja Mestne obœine 

Murska Sobota. 

Vaø æupan, Anton ØTIHEC 

3

AKTUALNO 

Mestni svet 

øtevilka 45 

JUNIJSKO ZASEDANJE 

22. seja Mestnega sveta v Murski 

Soboti je tista, ki bo ostala v spominu 

po spremembi razmerja moœi, ta pa se 

je odrazila pri glasovanju o razøiritvi 

dnevnega reda junijskega zasedanja. 

Predsedujoœi, æupan Mestne obœine 

Murska Sobota, Anton Øtihec, je namreœ 

predlagal, da se z gradivom posredovani 

dnevni red razøiri z obravnavo 

toœke: predlog za razreøitev podæupanje 

mestne obœine. V imenu svetniøkih 

skupin LDS in SD je svetnik dr. Mitja 

Slavinec predlagal 15-minutni odmor, 

ki ga je potem predsedujoœi æupan tudi 

odredil. Po polurnem premoru se je junijsko 

zasedanje nadaljevalo, vendar 

predlog svetniøkih skupin LDS in SD, da 

se predlog o razreøitvi æupanje obravnava 

na naslednji seji mestnega sveta, 

ni bil izglasovan. Od 24 prisotnih œlanov 

mestnega sveta jih je za razøiritev 

dnevnega reda z obravnavo æupanovega 

predloga glasovalo 12, proti pa je 

bilo 9 mestnih svetnikov. 

Pri razreøitvi podæupanje pa je bilo po 

tajnem glasovanju ob prisotnosti 24 

œlanov mestnega sveta, za 16 svetnikov, 

proti pa jih je bilo 8. Nadji Ivanc 

Miloøeviœ se je Anton Øtihec zahvalil za 

delo in hkrati pozval vse politiœne 

stranke, zastopane v mestnem svetu, da 

podajo predloge za imenovanje dveh 

novih podæupanov. 

Pred tem je bil na mestnem svetu 

predstavljen projekt visokoøolskega 

øtudijskega programa Manedæment v 

agroæivilstvu in razvoj podeæelja. Predstavil 

ga je doc. dr. Dejan Økorjanec, 

prodekan Fakultete za kmetijstvo Maribor. 

V razpravi so sodelovali mestni 

svetniki: dr. Mitja Slavinec, Nadja Ivanc 

Miloøeviœ, Dane Kataliniœ, Ivan Obal, 

Alojzij Rous, Drago Øiftar in æupan 

Anton Øtihec. Sprejeta sta bila dva 

sklepa: Prvi, da je mestni svet seznanjen 

s projektom in podpira aktivnosti za 

pridobitev akreditacije programa in izvajanje 

na dislociranem oddelku v Rakiœanu. 

In drugi, da mestni svet apelira na 

vse ostale pomurske obœine,da program 

podprejo in pristopijo k njegovi realizaciji. 

Obenem pa so svetniki pooblasitili 

æupana, da omenjeno toœko œim 

prej uvrsti na dnevni red koordinacije 

pomurskih æupanov. 

Predlog odloka o lokacijskem naœrtu 

za obmoœje stanovanjske gradnje med 

Kajuhovo in Tomøiœevo ulico v Murski 

Soboti je podala Angela Dokl-Mir iz 

oddleka za infrastrukturo, okolje in 

prostor ter gospodarske sluæbe. Staliøœe 

predsednika odbora za urbanizem in 

urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo 

Joæeta Øadla je bilo, da je 

gradivo dobro pripravljeno, pozidava 

na tem obmoœju pa øiroko zastavljena. 

Iz pripomb lastnikov zemljiøœ na javni 

razpravi pa je bilo razbrati, da ne 

soglaøajo s vsebino predloga lokacijskega 

naœrta, predvsem zaradi odprodaj 

oziroma namenov uporabe zemljiøœa, 

dokler ne bo prostorske ureditve tega 

obmoœja. 

V obravnavi je bil tudi predlog odloka 

o lokacijskem naœrtu za oæje mestno 

srediøœe, pripombe pa na pomankanje 

parkirnih mest v njem. Obenem pa so 

Foto: Tadej Kirinœiœ 

razpravljalci zahtevali prouœitev izrabe 

geotermalne energije. 

Pri pripravi odloka za drugo obravnavo 

zazidalnega obmoœja med Øtefana 

Kovaœa, Kocljevo, Cankarjevo in Kopitarjevo 

ulico v Murski Soboti pa bo 

moral predlagatelj upoøtevati øtevilne 

pripombe. Te se nanaøajo na doloœanje 

funkcionalnih zemljiøœ, vrnitev Valijeve 

vile, v kateri je vrtec in s tem zmanjøanje 

njegovih prostorskih kapacitet, problematiko 

pomanjkanja parkirnih povrøin 

v mestu brez garaæne hiøe in s slabo 

prometno povezavo oziroma pretokom 

v srediøœu mesta, kjer je blokovski kompleks. 

Tudi dejstvo, da ob geotermalnih 

ni reinjekcijske vrtine in je neurejeno 

vpraøanje opredelitve gradbenih parcel. 

Mestni svetniki so brez razprave na 

junijskem zasedanju sprejeli sporazum 

o parnerstvu med Mestno obœino Murska 

Sobota in obœino Turnov na Œeøkem 

ter sklep o podelitvi priznanj ob 

obœinskem prazniku, pa tudi o odprodaji 

stvarnega premoæenja: nepremiœnin 

v lasti mestne obœine oziroma 

njenega Reæijskega obrata za gospodarjenje 

s stavbnimi zemljiøœi. 

4


JULIJSKO ZASEDANJE 

Pred slavnostno je bila v soboøkem 

gradu 23. seja mestnega sveta, na kateri 

je bilo napovedano imenovanje 

podæupanov, vendar je predsedujoœi, 

æupan Anton Øtihec, z dnevnega reda 

umaknil 4. toœko. 

Z obrazloæitvijo, da na poolitiœni koordinaciji 

dan pred zasedanjem mestnega 

sveta ni pristal na zahtevo poslanskih 

skupini LDS in SD v mestnem svetu 

o vnaprejønji doloœitvi resorjev podæupanom. 

Pri glasovanju se je potrdilo æe 

na junijski seji zaznano novo razmerje 

politiœnih sil v mestnem svetu, ki je v 

nesorazmerju s strankarsko pripadnostjo 

posameznih svetnikov LDS. 

Podobno je veljalo tudi pri izglasovanju 

spremembe odloka o ustanovitvi 

javnega zavoda MIKK, katerega v.d. direktorice 

ne ustreza razpisnim pogojem, 

ker nima zahtevane VII. stopnje 

izobrazbe. Vseeno so svetniki Alenki 

Kukel podaljøali mandat za naslednjih 

øest mesecev, na prihodnji seji mestnega 

sveta pa naj bi obravnavali nepravilnosti 

pri poslovanju tega javnega zavoda. 

Burna je bila razprava na temo 

spremembe odloka MIKK-a æe na predprazniœni 

julijski seji. 

Svetniøkih pobud tokrat ni bilo, æupan 

pa je prisotne svetnike seznanil z 

informacijo o druøtvu in novem vodenju 

ND Mura 05. 

Redna julijska seja mestnega sveta je 

bila v soboøkem gradu konœana uro 

pred slavnostno sejo v grajski dvorani. 

AKTUALNO 

VOLITVE IN IMENOVANJA 

Za direktorja javnega podjetja Komunala 

d.o.o. je bil tudi za naslednji mandat soglasno 

imenovan Mirko Øabjan iz Murske Sobote. 

V svet javnega zavoda OØ I so bili kot predstavniki 

ustanovitelja imenovani: Robert Celec 

iz Œernelavec, Joæef Recek iz Kupøinec in Aleksander 

Øeruga iz Murske Sobote. 

V svetu vrtca Murska Sobota so: Draga 

Bratkoviœ, Tomaæ Dundek in Bernarda Ruæiœ. 

Rudof Mikoliœ in Ernest Ebenøpanger sta 

predstavnika ustanovitelja v Komisiji zdravstvenega 

doma Murska Sobota za oddajanje 

poslovnih prostorov v zdravstvu. 

Do izteka mandata so v svet Sploøne bolniønice 

Murska Sobota imenovali Mirana Forjaniœa, 

v nadzorni svet druæbe Industrijska 

cona Murska Sobota druæba za investiranje in 

poslovanje z nepremiœninami pa Rudolfa Horvata. 

Predstavniki ustanovitelja v svetu zavoda OØ 

II Murska Sobota so Andrej Kuhar, Romana 

Paliœ in Vlasta Temlin. 

SPORAZUM O PARTNERSTVU MED MESTNO OBŒINO MURSKA SOBOTA IN ŒEØKO 

OBŒINO TURNOV 

V okvir letoønjih Soboøkih dnevov sodi podpis sporazuma 

o partnerstvu med obœinama Turnov in Murska 

Sobota. 

V soboto 25. junija sta ga podpisala in si listini izmenjala 

æupan œeøke obœine Turnov Milan Hejduk in 

æupan mestne obœine Anton Øtihec. Slednji se je izkazal 

tudi kot prevajalec iz angleøœine, ko je smiselno sproti 

prevajal povedano v œeøkem originalu in angleøkem 

prevodu, v svojem uradu ob prisotnosti predsednika 

obœinskega odbora za informiranje in mednarodno 

sodelovanje ter vodij oddelkov v mestni upravi. 

Po podpisu sporazuma, ki je osnova za tkanje prijateljskih 

vezi med obœinama in krepitvi sodelovanja ter 

miru v Evropski uniji, sta si æupana ogledala razstavljene 

starodobnike v mestnem srediøœu, se druæila na prazniœnem 

sobotnem Soboøkem veœeru ter se v nedeljskem 

jutru pomerila v igranju tenisa v soboøki Fazaneriji. 

Njuno øportno udejstvovanje ste lahko videli na eni od 

lokalnih televizij, na obeh pa predstavitveni film 

razgibanega œeøkega mesta Turnov. Brigita BAVŒAR 

Fotografije: Geza GRABAR 

5

AKTUALNO 

Svetniøke pobude: Æupanovi odgovori 

øtevilka 45 

Joæe ØADL: 

Odbor za urbanizem 

je na zadnji 

seji sprejel pobudo, 

da se naj na 

nivoju obœine ponovno 

kot posvetovalni organ imenuje 

strokovna komisija, sestavljena iz 

strokovnjakov urbanistiœne, gradbene, 

arhitekturne in øe katere stroke, ki naj 

skuøa pri potencialnih investitorjih v 

mestu doseœi, da predstavijo videz 

bodoœega objekta. Do predvidenega objekta 

bi strokovna komisija zavzela staliøœa, 

pripombe, dopolnitve, ki naj bi jih 

investitorji kot dobronamerne sugestije 

upoøtevali. V minulem obdobju je bilo v 

mestu zgrajenih nekaj objektov, do katerih 

smo obœani in obœanke mesta kritiœni. 

Anton ØTIHEC: Pobudo glede imenovanja 

posvetovalnega organa za presojo 

videza bodoœih objektov v mestu sprejemam 

in bo takøen posvetovalni organ 

imenovan. Ne vem, ali ima obœina pravico 

zahtevati od investitorjev, da bi 

videz objektov prikazovali tudi v 

grafiœni obliki. 

Drago ØIFTAR: 

Zanima me, kako 

daleœ je zadeva 

glede iskanja nove 

lokacije za tekstilno 

trænico? 

Ena od pobud, ki se je nanaøala na 

voænjo pa parku okrog zgradbe Doma 

tehnike je v tem trenutku zadovoljivo 

reøena. Predlagam, da se urejanje parka 

nadaljuje - ali bo ograja okrog parka ali 

ne, saj je najslabøe to, da stoji del zidu 

- nedokonœana vrata, ki nikomur niso v 

ponos. 

Prebivalci Soboøke ulice v Bakovcih 

æelijo, da se, zaradi velikega prometa, 

omeji hitrost po tej ulici kot vpadnici v 

Mursko Soboto. Velike arhitektonske 

ovire, kot so po mestu, niso potrebne. 

Potrebno je postaviti takøno hitrostno 

oviro, ki se pri normalni hitrosti voænje 

niti ne obœuti, pri veœji hitrosti pa 

voznika opozarja, da je njegova hitrost 

neprimerna. 

Darko RUDAØ: 

V odloku o razdelitvi 

naselja Œernelavci 

in ustanovitvi 

naselja Puøœa 

so obveznosti enih in drugih do skupnega 

pokopaliøœa doloœene. Pred tednom 

dni pa je KS Puøœa prejela dopis, 

obvestilo KS Œernelavci, da se bo v zaœetku 

meseca avgusta na pokopaliøœu 

zaœel graditi æarni zid, v vrednosti 6,5 

mio SIT. KS Œernelavci je izraœunala, da 

bi deleæ KS Puøœa moral znaøati 41,5 %, 

v odloku pa jasno piøe, da je za 

vsakrøno investicijo na tem pokopaliøœu 

deleæ KS Puøœa 35 %. Torej so deleæ KS 

Puøœa sami poveœali za 7 %. Predlagam, 

da se zadeva skupaj z upravo mestne 

obœine prouœi. V kolikor se ugotovi, da 

mora biti deleæ KS Puøœa veœji, bo KS 

Puøœa na to pristala, ampak dokler je 

odlok veljaven, znaøa udeleæba KS Puøœa 

35 %. 

Anton ØTIHEC: Nisem seznanjen s to 

pobudo KS Œernelavci glede urejevanja 

pokopaliøœa in sofinanciranja. Zadeva 

bo prouœena in ugotovljen procent 

glede sofinanciranja. 

Alojzij ROUS: 

Æe ob obravnavi 

proraœuna za leto 

2004 sem predlagal, 

da bi se ob 

Cankarjevi ulici 

uredila kolesarska steza, saj se sedaj po 

tej ulici del kolesarjev vozi po ploœniku, 

drugi pa po cesti. Problem je tudi 

vkljuœevanje kolesarjev v promet. Predlagam, 

da se naj uredi kolesarska steza 

po Cankarjevi ulici. 

Nadja IVANC 

MILOØEVIŒ: 

Predlagam, da v mestu 

uredite œrne toœke: 

luknje na zelenicah, 

ki so nastale po ureditvi 

ulice Øtefana Kovaœa, odprt vodnjak 

ob Domu tehnike v parku, kriæiøœe 

Preæihove in ulice Øtefana Kovaœa itd. 

Poleg sporazuma o partnerstvu z obœino 

Turnov iz Œeøke ima obœina vsaj øe 3, 4 

partnerstva. Menim, da bi bilo dobro 

opraviti analizo in ugotoviti, ali je obœina 

vse to sposobna peljati na dovolj 

dostojen naœin. 

Menim, da je razreøitev podæupanje 

politiœno dejanje. Sodelovanja z æupanom 

je bilo zadnje œase res malo oz. 

ga je bilo samo toliko, kot sem ga sama 

na nek naœin izsilila. Odkar je nastopil 

mandat nov æupan, me niso vabili na 

nobeno sejo, niso mi izroœali poøte itd., 

pa sem se kljub vsemu za vse sodelovanje 

æupanu zahvalila. Æelim si, da bi v 

bodoœe sodelovali tvorno in delali za 

dobro te mestne obœine, ker mestni svet 

ni mesto za dejanje velike slovenske 

politike. 

Anton ØTIHEC: Pobuda, ki jo je podala 

gospa Miloøeviœ glede œrnih toœk, je 

umestna, prouœene bodo øe druge œrne 

toœke. Strinjam se, da se opravi analiza 

dosedanjih partnerstev. 

Tako imenovanje kot razreøitev podæupanje 

je politiœno dejanje, enako tudi 

izvolitev v mestni svet. Osebno nimam 

niœ proti gospe Miloøeviœevi, cenim jo, 

saj vem, kakøen pedagog je. Kot æupan 

pa imam pravico predlagati podæupane; 

vse politiœne stranke sem pozval, da podajo 

predloge za imenovanje podæupanov. 

Kar se tiœe sodelovanja med 

menoj in gospo Miloøeviœ so pobude res 

priøle s strani gospe Miloøeviœ. Kot 

æupan delam poln delovni œas in œe ne 

rabim pomoœi, potem tudi ne zaprosim 

za pomoœ. Kar se tiœe izroœanja poøte: 

moja navodila so, da œe je poøta naslovljena 

na mestno obœino, in øele nato 

na podæupana ali katerega svetnika, se 

v upravi odpre; œe je najprej naveden 

priimek in ime osebe, se poøta vroœi 

osebi, na katero je naslovljena. 

Ivan KAROLI: 

Posode za odvoz papirja, 

æeleza in stekla, 

postavljene v naseljih, 

konkretno v 

Rakiœanu, so premajhne 

ali pa jih podjetje Saubermacher 

preredko odvaæa. V Rakiœanu so 

podjetju Saubermacher æe ponudili 

prostor, kjer bi lahko postavil 7 m 3 kontejnerje 

in prostor ogradili z mreæo in 

tako zavarovali. Do tega ni priølo, posode 

so øe naprej postavljene po naselju. 

Zanima me, zakaj plaœilo cestnega sklada 

ni moæno s kartico, ampak le z gotovino? 

Joæef RECEK: 

V proraœunu za leto 

2005 so predvidene 

doloœene preplastitve 

obœinskih cest, 

ena od teh je tudi 

cesta Œernelavci skozi Veøœico proti 

Kupøincem. V kratkem bo priølo do 

preplastitve te ceste, v cestnem telesu 

pa je tudi poloæen plinovod - cevi 

6


plinskega omreæja in zgrajenih nekaj 

hiønih prikljuœkov. Ali je moæno od 

koncesionarja Mestni plinovodi zahtevati, 

da pred preplastitvijo naredi hiøne 

prikljuœke, kajti pozneje bo sleherna 

gradnja hiønega prikljuœka zahtevala 

ponovni prekop ceste in ploœnika. 

Na kriæiøœu ulice Øtefana Kovaœa in 

Preæihove je ploœnik v makadamski 

izvedbi; kamenje je na veœ kot pol cestiøœa 

in predstavlja nevarnost za udeleæence 

v cestnem prometu in za mimoidoœe. 

Apeliram, da se to v najkrajøem 

œasu uredi, da ne bo priølo do hujøih 

posledic. 

Anton ØTIHEC: Vpraøanje glede preplastitve 

ceste je smiselno. Do potankosti 

ne poznam vsebine koncesijske pogodbe 

s koncesionarjem plina. 

Dr. Mitja SLAVINEC: 

Dræavni zbor bo 

predvidoma prihodnji 

teden obravnaval 

rebalans proraœuna 

za leto 2005. V 

tem proraœunu je tudi postavka, ki se 

tiœe soboøke obœine: za leto 2005 je bilo 

469,3 mio SIT rezerviranih za izgradnjo 

podvoza na Lendavski ulici, v rebalansu 

je ta postavka za leto 2005 zmanjøana 

na 180 mio SIT; v letu 2006 je predvidenih 

900 mio zniæanih na 0 in leta 

2007 predvidenih 210 mio tudi zniæanih 

na 0. Menim, da to pomeni, da je 

izgradnja podvoza premaknjena na œas 

po letu 2007. Zanima me, ali ima æupan 

glede tega druge podatke. K temu proraœunu 

so vloæili precej amandmajev, 

æal so bili vsi zavrnjeni, vkljuœno s tistim 

za viøjo øolo za informatiko in za 

poveœanje sredstev za opremo viøjeøolskih 

øtudijev. Postavljam konkretno 

vpraøanje, kaj ta rebalans pomeni za 

Mursko Soboto in œe se lahko strinjamo 

s tem, kolikor to pomeni, da podvoz ne 

bo zgrajen oz. bo premaknjen? 

Anton ØTIHEC: V dræavnem proraœunu je 

bilo za letoønje leto predvidenih nekaj 

manj kot 470 mio SIT za izgradnjo podvoza 

na Lendavski ulici, v rebalansu pa 

je predvidenih 180 mio SIT. Od tega je 

okrog 135 mio SIT sredstev æe 

porabljenih (za projektno tehniœno 

dokumentacijo in druge postopke: odkupe 

zemljiøœ ipd.), ostanek sredstev je 

namenjen za odkupe zemljiøœ. Proraœun 

za leti 2006 in 2007 se sprejema posebej. 

Po zagotovilih dræavnega sekretarja 

na Ministrstvu za promet bo znesek 

900 mio SIT vkljuœen v proraœun za leto 

2006. Sredstva, ki so v letoønjem letu 

zmanjøana, dejansko letos ne bi mogla 

biti potroøena, saj øe ni zakljuœena projektno 

tehniœna dokumentacija, in øe ni 

izbran izvajalec del. Tudi glede na 60 

dnevni rok za plaœilo s strani dræave bi v 

letoønjem letu ta denar zelo teæko 

potroøili. V razgovoru na ministrstvu pa 

smo zahtevali, da pristopijo k realizaciji 

tega projekta; ne z enotnim gradbenim 

dovoljenjem, ampak fazno. V mesecu 

juliju bo izøel razpis za izbiro izvajalca 

za gradnjo premostitvenih objektov na 

puconskem potoku. 

Vladimir 

GOLDINSKIJ: 

Pri sprejemanju proraœuna 

za leto 2005 

so bila za urejanje 

soboøkega pokopaliøœa 

odobrena sredstva v viøini 30 mio 

SIT. S tem, da je bilo opozorjeno, da se 

nemudoma pristopi k vsem aktivnostim 

za pridobitev dokumentacije, soglasij 

itd, da to izgradnjo ne bi upoœasnili in 

je ne realizirali v tem letu. Kako potekajo 

te aktivnosti ob izteku polovice leta? 

Anton ØTIHEC: Za ureditev soboøkega 

pokopaliøœa je namenjeno ne le 30 mio 

SIT, ampak kar precej veœ denarja. Od 

Komunale je bil zahtevan toœen terminski 

plan. Projektno tehniœna dokumentacija 

je v zakljuœni fazi, treba je 

izbrati izvajalca, z njim skleniti pogodbo; 

po zaœetku izvajanja del, izvajalec 

izstavi situacijo, ki mora biti plaœana v 

30 oz. 60 dneh. Glede na to, da je mesec 

junij, verjetno sredstva v celoti ne bodo 

potroøena. Na Komunali se trudijo za 

œimprejønjo izbiro izvajalca in zaœetek 

investicije. 

Rudolf MIKOLIŒ: 

V ulici Øtefana Kuzmiœa 

je ob prometnih 

konicah tako gost 

promet, da se je iz 

stranskih ulic in domov teæko vkljuœiti v 

promet. Ali se da poveœati pretoœnost 

prometa v tem predelu Murske Sobote, 

in kako je z gradnjo obvoznic okrog 

mestnega srediøœa? 

AKTUALNO 

Franc MEOLIC: 

V Krogu so velik 

problem salonitne 

cevi za vodovod. 

Ena od slovenskih 

obœin je kandidirala 

na evropske strukturne 

sklade in je iz pridobljenih sredstev 

v celoti zamenjala salonitne 

vodovodne cevi. Dajem pobudo resorju 

za komunalno infrastrukturo, da pridobi 

sredstva, s katerimi bi lahko zamenjali 

te sporne cevi. 

Kdaj se bo priœela izgradnja kolesarskega 

mostu œez kanal proti Krogu? 

Anton ØTIHEC: Javno podjetje Komunala 

ima v svojem letnem programu 

tudi plan investicij. Ko poteœe æivljenjska 

doba nekega objekta, tega nadomestijo 

z novim in to plaœajo iz sredstev 

amortizacije. Novo imenovani nadzorni 

svet Komunale bo zahteval od vodstva, 

da naredi plan zamenjave najbolj kritiœnih 

cevi in verjetno so to salonitne 

cevi. 

Anton ØKRABAN: 

Iz Kroga je zaradi semaforiziranega 

kriæiøœa 

œez kanal oteæen dovoz 

v mesto, saj na semaforjih 

predolgo gori 

rdeœa luœ; œe se to ne da popraviti, naj 

gori rumena luœ. 

Na Trubarjevi ulici v Krogu (pri gostilni 

Mataj) se naj uredi kanalizacijski jaøek. 

Izvoz iz Pleœnikove ulice na Mursko 

ulico v Krogu je oteæen, prav tako tudi 

izvoz iz Dobelske ulice na Mursko ulico, 

zato se naj zagotovi preglednost. 

Æe pred œasom sem opozoril na 

posedanje na povezovalni cesti med 

Ravensko in Mursko ulico v Krogu (pri 

Gomboøiju) zaradi polaganja kanalizacije, 

pa øe nihœe ni niœ ukrenil. 

Na kriæiøœu Mikloø Kuzmiœa in Tiøinske 

ulice v M. Soboti je prekratek interval 

zelene luœi na semaforju s strani ulice 

Mikloø Kuzmiœa, zato se naj ta interval 

podaljøa. 

Ivan OBAL: Talne usmeritve 

na kolesarskih 

stezah na ploœnikih so 

jasne, obœani pa se vozijo 

v popolnoma nasprotni 

smeri. Predlagam, 

da se razmisli, na kakøen naœin 

ljudi opozoriti na to, saj se lahko zgodi 

tudi kakøna prometna nesreœa. Ljudi je 

treba navaditi na to, da se vozijo tako, 

kot kaæejo talne usmeritve. 

Anton ØTIHEC: Tako kot ostalim mestnim 

svetnikom bom pisni odgovor, po 

prouœitvi v ustreznih sluæbah, posredovan 

tudi na pobudo Ivana Obala. O 

tem, na kakøen naœin oz. s kakønimi 

ukrepi kolesarje spomniti oz. prisiliti, da 

na kolesarski stezi vozijo v pravo smer. 

7

AKTUALNO 

Pohvala 

Pred nekaj dnevi me je novomaønik, 

gospod Goran Kuhar iz Kroga, povabil 

na praznovanje svojega praznika, ki 

pa je hkrati tudi praznik za celo faro, 

predvsem pa za Kroæane. 

Glede na to, da imamo po 22 letih v 

soboøki fari ponovno novomaønika, bi 

rad izrazil pohvalo vsem Kroæankam 

in Kroæanom za to, kako so sprejeli 

gospoda Gorana in skupaj z njim gostili 

njegove goste. Veœ kot oœitno je 

bilo, da so gostitelji stopili skupaj in 

sloæno pripravili vse potrebno, da smo 

se lahko vsi, ki smo bili na slovesnosti 

v Krogu, z lepimi obœutki vraœali 

domov. Kroæani so dokazali, da se da s 

slogo doseœi marsikaj, zato vsem 

iskrene œestitke. 

Œestitke tudi Druøtvu kajak-kanu iz 

Kroga za uspeøno organizacijo 11. 

sreœanja Prlekov in Prekmurcev pri 

kroøkem brodu z glavno toœko vleœenjem 

vrvi. Mnogo obiskovalcev je 

dokaz, da je ta prireditev prirasla k 

srcu tako Prlekom kot Prekmurcem, 

pa ne samo njim, saj je bilo mnogo 

obiskovalcev tudi od drugod. Tudi s 

tako prireditvijo se kraj lahko promovira 

kot turistiœna destinacija. 

Æe tradicionalno nedeljsko vleœenje 

vrvi in sreœanje Prlekov in Prekmurcev 

ob Muri ima tako æe stalno mesto na 

koledarju turistiœnih prireditev. 

æupan, Anton Øtihec 

Mestna obœina dobila novega 

direktorja mestne uprave 

Spominska 

ploøœa Joæefu 

Benku 

øtevilka 45 

V predprostoru soboøke evangeliœanske 

cerkve so najviøji predstavniki Evangeliœanske 

cerkve na Slovenskem in 

cerkvene obœine Murska Sobota med 

posebnim spominskim bogosluæjem ob 

60. obletnici smrti odkrili in blagoslovili 

spominsko ploøœo Joæefu Benku. 

Omenjeni medvojni industrialec in 

vpliven politik, ki je bil likvidiran na 

soboøkem pokopaliøœu, po montiranem 

procesu leta 1945, in sodno rehabilitiran 

1993, je bil vse od leta 1924 pa do svoje 

nasilne smrti, inøpektor te cerkve. Benkova 

spominska ploøœa je œetrta v predprostoru 

cerkve: ob duhovnikih Leopoldu 

Hariju in Ludviku Novaku ima spominsko 

ploøœo tudi senior Øtefan Kovaœ. 

Ploøœo je odkril sedanji soboøki inøpektor 

Vladimir Goldinjskij, blagoslovila pa 

sta jo økof Geza Erniøa in duhovnik Evgen 

Balaæic. V spominskem bogosluæju sta 

sodelovala tudi soboøki duhovnik Leon 

Novak in kaplan Igor Vukan, o Benku pa 

je govoril tudi inøpektor Evangeliœanske 

cerkve na Slovenskem, Aleksander Kerœmar. 

Geza GRABAR 

Bojan PETRIJAN, univerzitetni diplomirani ekonomist in inæenir elektrotehnike, je 

bil pred kratkim imenovan za direktorja uprave Mestne obœine Murska Sobota. 

Dosedanji profesor na murskosoboøki Srednji poklicni in tehniøki øoli je delovno 

mesto æe zasedel. Tam ga je ujela tudi naøa fotografinja. Na tretjem razpisu je bil 

izbran izmed øtirih kandidatov. 

8


AKTUALNO 

Popotnica zbirki sodobne likovne umetnosti v galeriji 

Æe od nekdaj velja, da je krona vsakega znanstvenoraziskovalnega 

dela na likovno-galerijskem podroœju 

postavitev muzejske stalne zbirke, ki materialno predstavi 

podroœje njenega zanimanja. V mislih imamo postavitev 

stalne zbirke sodobne likovne umetnosti Galerije Murska 

Sobota, ki nas seznanja z likovnimi deli od 20. stoletja do 

danes. 

S ciklusom treh razstav æelimo predstaviti javnosti in stroki 

umetniøka dela, ki jih hrani v svojem fundusu Galerija Murska 

Sobota, katerega zaœetki pridobivanja del segajo v leto 1972 in 

se na sreœo nadaljujejo do danaønjih dni. 

Priœujoœa razstava in katalog pomenita nadaljevanje dosedanjih 

predstavitev pridobljenih del soboøke galerije, ki smo jih 

doslej obelodanili s katalogom leta 1988 in dvema zvezkoma izdanima 

leta 1992 in leta 1994. Letoønja razstava in katalog 

pomenita zaœetek naœrtnega, strokovno dokumentarnega predstavljanja 

del s podroœja slikarstva. V letu 2006 æelimo predstaviti 

kiparstvo in v letu 2007 zakljuœimo s predstavitvijo risbe, 

grafike in fotografije. 

Misel o nujnosti postavitve stalne zbirke sodobne umetnosti v 

prostorih nadgrajene zgradbe sedanje Galerije Murska Sobota 

je prisotna v naøih naœrtih vse od izgradnje nove galerijske 

zgradbe leta 1980. Z otvoritveno razstavo del pomurskih slikarjev, 

kiparjev in umetniøkih fotografov smo takrat postavili 

temeljno izhodiøœe za znanstveno raziskovalno delo na podroœju 

sodobne likovne umetnosti, ki ga danes izpolnjujemo z 

lastnimi øtudijskimi razstavami ustvarjalcev iz naøega oæjega, 

øirøega slovenskega in evropskega kulturnega prostora. 

Ne samo zaradi nujnosti arhitekturne povezave s œudovito 

zgradbo Pokrajinske in øtudijske knjiænice, katere viøina moœno 

odstopa od dosti niæje galerijske zgradbe, ki bi z nadgradnjo 

dosegla usklajen gabarit v odnosu do nje in do predvidene 

fontane pred galerijo na parkiriøœu v smeri proti Kocljevi ulici, 

temveœ bolj zaradi bogastva 770 umetniøkih del, ki jih Galerija 

Murska Sobota odkupuje in zbira od leta 1972 do danes, in ki so 

zaradi pomanjkanja razstavnih prostorov obsojena na œuvanje v 

zaprtih depojih. 

Po vsebinski plati bomo v stalni zbirki soboøke galerije predstavili 

dela sodobnih likovnih ustvarjalcev v Pomurju od 20. stoletja 

do danes. V mislih imamo dela umetnikov prve øolane generacije 

Ludvika Vreœiœa, Karla Jakoba, Lajœija Padurja in Ferija 

Küharja; druge generacije Zolt·na G·borja, Priske Kulœar, Joæeta 

Koloøa, Joæeta Horvata Jakija, Franca Bencaka, Suzane Király 

Moss, Ferenca Királyja, Kolomana Novaka, œlanov skupine 

DHLM, Ladislava Danœa, Øtefana Hauka, Lojzeta Logarja in Franca 

Mesariœa, nadalje umetnikov tretje generacije Vladimirja Potoœnika, 

Øtefana Galiœa, Nikolaja Beera, Zdenka Huzjana in Endreja 

Göntérja, ter mlajøih umetnikov Marike Danœ-Roth, Ignaca 

Medena, Ditke Petkoviœ, Iva Boønjakovica, Zlatka Gnezde, 

Marjana Gumilarja, Darka Birse, Joæeta Denka, Sandija Œerveka, 

Mirka Rajnarja, Irene Brunec, Roberta Œernelœa, Igorja Banfija, 

Antona Buzetija in Natalije Øeruga. Galerija Murska Sobota se 

bo øe naprej trudila, da bo sproti, tekoœe spremljala razvojne 

tokove posameznih avtorjev iz naøe regije in poskuøala pridobiti, 

tako kot doslej, tista dela, ki so za njihov osebni likovni 

izraz najpomembnejøa. Ponekod, pri doloœenih avtorjih, pa 

moramo z odkupi za nazaj dopolnjevati manjkajoœa dela. 

Poseben integriran del zbirke sodobne likovne umetnosti bo 

predstavljala mala plastika slovenskih in tujih likovnih ustvarjalcev, 

preteæno iz dræav bivøe Jugoslavije. Galerija Murska Sobota 

namreœ od prvega Jugoslovanskega bienala male plastike, ki 

ga je organizirala leta 1973 do zadnjega trienala 2004 teæi k 

naœrtnim odkupom za stalno zbirko male plastike, edine v 

Sloveniji in redke v Evropi. Danes sta ostala pri æivljenju samo 

trienale male plastike v Fellbachu pri Stuttgartu, ki je orientiran 

svetovno in evropski trienale male plastike v Murski Soboti; 

trienale v Budimpeøti je zamrl, trienale v Padovi pa je posveœen 

starejøi mali plastiki. 

Galerija Murska Sobota ima v svoji lasti 39 eksponatov, podjetja 

in ustanove v naøi regiji pa so zbrale veœ kot 30 eksponatov 

male plastike, za katere raœunamo vkljuœitev v stalno zbirko 

z jasno doloœitvijo njihovega lastnika. 

S postavitvijo stalne zbirke sodobne likovne umetnosti bo 

Murska Sobota dobila umetniøko kvalitetno stalno muzejsko 

postavitev, ki bo v okviru prebujajoœe se turistiœne ponudbe in 

ustanovitve krajinskega parka Goriœko v trikotniku dræav Avstrije, 

Madæarske, Hrvaøke in Slovenije predstavljala atraktivno, 

umetnostno zgodovinsko utemeljeno ponudbo bogate in 

plodne likovno galerijske dejavnosti pri nas. 

Mag. Franc OBAL 

v.d. direktorja Galerije Murska Sobota 

IRENA BRUNEC TEBI JE RAZSTAVLJALA 

Irena Brunec Tébi in mag. Franc Obal na tiskovni 

konferenci v soboøki galeriji. 

Junija je v Galeriji Murska Sobota svoja dela razstavljala 

domaœa umetnica Irena Brunec Tébi. Razstavo svojih 

risb, slik in skulptur je naslovila Labirint: Fontana 

misterioznih stiœiøœ in prikazuje zaœetek avtoriœine poti 

izdelave konœnega projekta fontane. Omenjeni razstavi 

bodo namreœ sledile nove, z dodanimi novimi deli, s 

œimer bo Brunœeva dograjevala svoj umetniøki koncept. 

Avtorica je napovedala spomeniøki koncept v obliki 

labirinta, ki bo v premeru meril 50 metrov in bo vseboval 

18 plastik na zavojih veœ kot kilometer dolge poti do 

srediøœa. Labirint naj bi s svojo simboliko ponazarjal æivljenjsko 

pot kateregakoli œloveka. 

9

AKTUALNO 

Rekordno øtevilo odliœnih uœencev 

soboøkih osnovnih øol 

øtevilka 45 

Nadvse prijetno in veselo je bilo øtirinajstega junija v 

dvorani soboøkega gradu, ko se je zbralo 78 odliœnih in 

najuspeønejøih uœencev osnovnih øol, osnovne øole s prilagojenim 

programom in glasbene øole na sprejemu, ki ga 

je zanje, tokrat prviœ, organiziral æupan Mestne obœine 

Murska Sobota Anton Øtihec. Poleg uœencev so se slovesnosti 

udeleæili vsi ravnatelji øol, predstojnica obmoœne 

enote Zavoda Republike Slovenije za øolstvo in øport Irena 

Kumer, veliko svetnikov Mestnega sveta ter predstavnikov 

uprave Mestne obœine, ki so soodgovorni za razvoj øolstva 

v naøi obœini. 

Uspeh, ki ga je dosegla ta generacija uœencev, je izjemen, najboljøi 

doslej, kaj pa ta uspeh dejansko pomeni in koliko je znanje 

uœencev tudi uporabno, pa bodo pokazale nadaljnje analize in 

uspehi uœencev v nadaljnjem izobraæevanju. Generacija, ki v 

letoønjem øolskem letu zakljuœuje obvezno osnovnoøolsko izobraæevanje, 

se v primerjavi z lansko razlikuje v tem, da je letos 

osnovnoøolsko izobraæevanje v obœini zakljuœilo 4 % manj 

uœencev, odliœen uspeh v vseh letih izobraæevanja pa je doseglo 

16 oziroma 30 % veœ uœencev kot leto poprej. Ta generacija 

uœencev je bila izredno uspeøna na razliœnih podroœjih izobraæevalnega 

programa in prav tako tudi na razliœnih interesnih podroœjih. 

Uœenci so na razliœnih podroœjih osvojili veliko priznanj 

in odlikovanj ter tako na najbolj primeren naœin promovirali 

svojo øolo ter naøo obœino v dræavnem, kakor tudi v evropskem 

prostoru. Ker se vseh doseækov ne da prikazati na taki prireditvi, 

spodobi pa se, se je organizator za razliko od prejønjih let odloœil 

in kot popestritev v sam uvod sprejema izbral nastop turistiœnega 

podmladka OØ III Murska Sobota s predstavo, s katero so 

uœenci tekmovali na festivalu turistiœnih podmladkov ter na 

regijskem tekmovanju med dvanajstimi øolami osvojili zlato priznanje, 

na dræavnem pa srebrno. V projektu, ki poteka pod geslom 

“Turizmu pomaga lastna glava” in gre za zelo zahteven projekt, 

ki sestoji iz raziskovalne naloge, priprave razstave ter odrske 

predstavitve, so uœenci prikazali plesno gledaliøko vas, ki bi stala 

na severozahodu mesta Murska Sobota. Poæivila bi zaspano 

mesto in vanj privedla rekreacije in zabave æeljne turiste. Namenjena 

bi bila vsem starostnim skupinam. V projekt so z intervjuji 

vkljuœili predstavnike turistiœnih dejavnosti in æupana Antona 

Øtihca, s pomoœjo katerih bi lahko uresniœili svojo idejo. 

Navduøen nad predstavitvijo in nad inovativnostjo uœencev 

tudi na razliœnih podroœjih, ki izhajajo iz njihovih raziskovalnih 

nalog, je spregovoril æupan. Œestital je vsem uœencem za 

doseæene nadpovpreœne uœne rezultate, ki so nadvse vzpodbudni 

in pomenijo mednarodno primerljive standarde znanja, ki so øe 

kako pomembni za nadaljnje øolanje. V mestni obœini si æelimo, 

da bi se po konœanem izobraæevanju mladi vraœali v svoj domaœi 

kraj in postali generator napredka in razvoja obœine ter te lepe 

panonske pokrajine. Poudaril je tudi, da pa æe sedaj uspehi 

uœencev, katerih ni moæno vseh predstaviti, pomenijo naøo usmeritev 

pri naœrtovanju razvoja naøih øol in naøe obœine. Posebno 

pozornost za doseæke uœencev je namenil tudi starøem 

uœencev, ravnateljem in vsem pedagoøkim delavcem øol ter obmoœni 

enoti Zavoda za øolstvo in øport. V znak zahvale so 

Na sprejemu v grajski dvorani so se zbrali odliœnjaki, 

njih mentorji in vabljeni gostje. 

ravnatelji øol in predstojnica Zavoda za øolstvo in øport od æupana 

prejeli knjigo avtorja Joæeta Ftiœarja z naslovom “Za 

náprønjek vedríne I.”, odliœnjaki pa so prejeli posebna priznanja 

in knjiæne nagrade po naslednjem vrstnem redu: 

Osnovna øola Bakovci 

7 odliœnjakov: Tamara Ciman, Sandra Dervariœ, David Donøa, 

Doroteja Kuhar, Monika Øtaus, Grega Vurcer, David Vrbanœiœ; 

Osnovna øola I Murska Sobota 

25 odliœnjakov: Tilen Apøner, Barbara Ban, Janik Baœiœ, Danila 

Benko, Mitja Diøiœ, Tomi Doøen, Gaøper Habjaniœ, Barbara Hüll, 

Eva Klemenœiœ, Petra Knaus, Sanja Kropec, Laura Kotar, Iva 

Lanøœak, Urøka Pintariœ, Mateja Polak, Tadej Ratnik, Iva Jennie 

Roø, Tara Roæman, Filip Øeruga, Miha Økaliœ, Valerija Øulek, Luka 

Vavtar, Patricija Vidonja, Zoran Vogrinœiœ, Mitja Æiæek; 

Osnovna øola II Murska Sobota 

17 odliœnjakov: Nuøa Antolin, Minka Baler, Petra Baranja, Bine 

Barbariœ, Tadeja Beloviœ, Matija Bregar, Miha Domjan, Janja 

Donøa, Miha Farkaø, Marija Glavaø, Nina Gotar, Valentina Jeriœ, 

Vanja Kapun, Iskra Tanjga, Nastja Temlin, Tina Zver, Anja Æiæek; 

Osnovna øola III Murska Sobota 

21 odliœnjakov: Anja Baœiœ, Nino Bavœar, Miha Bokan, Kim 

Cvetko, Betty Œasar, Mojca Œerpnjak, Rok Godvajs, Urøka Gomboc, 

Mojca Györek, Matej Gruøkovnjak, Leon Jerøe, Nina Kovaœ, 

Filip Küzmiœ, Martina Linhard, Irena Muhr, Staøa Ruæiœ, Miøa 

Øarkanj, Lea Turner, Maja Vinœec, Matej Vuœko, Iva Weingerl 

Posebne pohvale s priznanjem in knjiæno nagrado sta bila 

deleæna tudi uœenca osnovne øole IV Murska Sobota - øole s prilagojenim 

programom Benjamin Car ter Martina Æekø, ki sta 

proti ostalim uœencem te øole, izstopala na razliœnih podroœjih 

øolskega in izvenøolskega dela. 

Glasbena øola Murska Sobota je letos imela 6 odliœnih 

uœencev v vseh øestih letih niæjega glasbenega izobraæevanja in 

to: Œrtomir Antolin (tolkala), Matjaæ Balaæic (harmonika), Lara 

Baler (klavir), Mitja Horvat (trobenta), Goran Lang (klarinet), 

Nuøa Piv (preœna flavta). 

Po konœani podelitvi priznanj in nagrad je æupan ob sproøœenem 

klepetu pogostil vse prisotne v Grajskem hramu. 

Joæe STVARNIK 

10


Dan odprtih vrat Osnovne Øole III 

AKTUALNO 

Soboøka III. osnovna øola je ob koncu øolskega leta tudi 

letos pripravila tradicionalni dan odprtih vrat. Z javno prireditvijo 

v øolski øportni dvorani, na katero so povabili vse starøe 

uœencev in druge goste, so delavci øole z uœenci pripravili prerez 

aktivnosti v iztekajoœem se øolskem letu. Ob tem so 

pripravili priloænostno razstavo o izvenøolskih aktivnostih, 

spomnili pa so se tudi najpomembnejøih doseækov uœencev in 

uœiteljev v minulem enoletnem obdobju. 

21 uœencev je za odliœen uspeh v vseh letih izobraæevanja 

prejelo posebna priznanja. Dobili so jih: Anja Baœiœ, Nino 

Bavœar, Miha Bokan, Kim Cvetko, Betty Œasar, Mojca Œerpnjak, 

Rok Godvajs, Urøka Gomboc, Mojca Györek, Matej 

Gruøkovnjak, Leon Jerøe, Nino Kovaœ, Filip Küzmiœ, Martina 

Linhard, Irena Muhr, Staøa Ruæiœ, Miøa Øarkanj, Lea Turner, 

Maja Vinœec, Matej Vuœko in Iva Weingerl. 

Sicer pa je bilo 62 uœencev iz treh oddelkov osmih razredov 

v minulem øolskem letu zelo uspeønih. Na dræavnih tekmovanjih 

iz znanja posameznih predmetov so uœenci te øole 

osvojili øest zlatih, 24 srebrnih in 120 bronastih priznanj iz 

razliœnih predmetov. Uœenci so se najmnoæiœneje in najuspeøneje 

vkljuœevali tudi v kroæke kulturno-umetniøkega, 

tehniøkega in øportnega podroœja ter raœunalniøtva. Za bralno 

znaœko je vsa leta øolanja bralo 24 uœencev. Uspeøni so 

bili œlani turistiœnega kroæka, mladi tehniki in mladi raziskovalci. 

Uœenci zakljuœnih razredov so bili uspeøni tudi na 

øportnem podroœju. Ne kaæe pa spregledati sodelovanje v 

mednarodnih projektih (EU Socrates Comenius 1) ter organizacije 

in sodelovanja na taborih. 

Odprtost se bogato obrestuje 

Mladi tehniki z OØ III so na regijskem tekmovanju 

osvojili prva mesta v skoraj vseh disciplinah. 

Modeli avtomobilœkov so na tem podroœju med najbolj 

priljubljenimi. 

Na Srednji kmetijski øoli (SKØ) Rakiœan so vse tri strani, ki so 

bile vkljuœene v trideæelni projekt Z reko - prekomejni bioeko-sejem, 

predstavile zakljuœne izsledke. 

Nosilec in pobudnik projekta je bila srednja ekonomska øola 

iz Fürstenfelda v Avstriji, kot partnerji pa so sodelovali øe dijaki 

SKØ Rakiœan in gimnazije iz madæarskega Zalaegerszega. 

Nekajmeseœni projekt, ki ima logiœno povezavo tudi v mednarodnem 

trideæelnem krajinskem parku Goriœko-Raab- 

Örszeg in je vrhunec dosegel konec maja z voænjo s kanuji po 

reki Rabi, je bil podprt s strani programa Euregio in deæele 

Øtajerske iz Avstrije, sodelovalo pa je øe nekaj avstrijskih organizacij. 

Vodja projekta s slovenske strani - profesorica 

nemøkega jezika na SKØ, Slava Just, je povedala, da je nekaj 

sredstev v izvedbo projekta primaknila tudi vsaka od navedenih 

øol. Prepriœana je, da je bil namen - ozavestiti mlade o 

pomenu in ohranjanju naravnega okolja, doseæen. Pomembno 

pa je tudi bilo, da so se mladi - po sedem iz vsake øole, 

sreœevali, spoznavali in navezali prijateljstva. Odprtost meja 

Evrope in narodov paœ sega tudi na to podroœje. 

Na zakljuœku se je vsaka øola predstavila tudi s priloænostnim 

kulturnim programom, povezanim z vodo ali kulturno 

dediøœino. Uœenci naøe øole so interpretirali Preøernovega 

Podelitev mednarodnih certifikatov za sodelovanje v 

projektu. 

Povodnega moæa. Na øolskem dvoriøœu je sledila øe razstava s 

pogostitvijo biohrane. Stojnico je postavila vsaka od omenjenih 

treh øol; rakiœanska je denimo ponujala jabolœni sok, 

zeliøœno in ajdovo juho ter potice in pecivo. 

Geza GRABAR 

11

AKTUALNO 

POLETNO SREŒANJE V DOMU STAREJØIH 

LIKOVNA DELAVNICA ZA INVALIDE 

øtevilka 45 

V novih prostorih Druøtva paraplegikov Prekmurja in 

Prlekije na Norøinski ulici v Murski Soboti je v nizu poletnih 

aktivnosti letos prviœ potekala tridnevna likovna 

delavnica. Ob Zvezi paraplegikov Slovenije (ZPS) jo je 

pripravila in vodila pri zvezi zelo aktivna sekcija likovnih 

umetnikov. 

Dom starejøih Rakiœan je tudi sredi letoønjega junija 

pripravil tradicionalno druæabno sreœanje s piknikom za 

stanovalce doma, njihove svojce, prijatelje, znance, predstavnike 

obœin in centrov za socialno delo ter delavce 

doma. 

Dom kot javna ustanova, v katerem v dveh oddelkih - 

stanovanjskem in bolniøkem, biva œez 230 stanovalcev, je v 

prijetnem vremenu z nastopi stanovalcev in gostov poskrbel 

za veselo razpoloæenje, prav tako pa tudi dobro voljo in glasbo. 

DELILI SO KNJIGE 

Likovne delavnice so se udeleæili slikarji - invalidi iz vse 

Slovenije, med njimi pa je bil tudi Andrej Klemenœiœ iz 

domaœega druøtva. Invalidi so bivali v druøtvenih prostorih, 

kjer so zaradi omejenosti mobilnosti tudi ustvarjali. 

Mladinski informativni in kulturni klub (MIKK) Murska 

Sobota se je v sodelovanju s Pokrajinsko in øtudijsko knjiænico 

tudi letos delil knjige ob svetovnem dnevu knjige. 

Na stojnici pred knjiænico so bile obiskovalcem na voljo 

brezplaœne knjige, ki jih je odpisala knjiænica, MIKK pa je 

pripravil literarno delavnico z branjem poezije ter predstavitvijo 

lastnih literarnih del. 

Kot nam je povedal Benjamin Ænidarøiœ (na fotografiji), 

referent za kulturo v ZPS, naj bi se poslej v Mursko 

Soboto vraœali vsako leto, tako da bo likovna delavnica 

postala tradicionalna. 

VODA - VIR ÆIVLJENJA 

Med prireditve ob dnevu zemlje sta se vkljuœila tudi 

Pokrajinska in øtudijska knjiænica Murska Sobota in Druøtvo 

radiostezistov - bioenergetikov Pomurja, ki sta 

pripravila zanimivo predavanje pod naslovom Æiva voda - 

vir æivljenja. 

S skrivnostmi iz sveta voda je øtevilno obœinstvo seznanjal 

samostojni raziskovalec, radiostezist Peter Perø iz 

Murske Sobote. 

Geza GRABAR 

12


Poœitnice za najmlajøe v dvorcu Rakiœan 

AKTUALNO 

Raziskovalno izobraæevalno srediøœe Dvorec Rakiœan 

(RIS) prireja v letoønjem poletju razliœne aktivnosti za 

otroke. Poletni øoli jezikov in raœunalniøtva, ki sta namenjeni 

otrokom od 6-10 let, bosta potekali v treh terminih. 

Med 25. in 29. julijem, med 8. in 12. avgustom ter 

22. in 26. avgustom bodo lahko vaøi malœki pod vodstvom 

uœiteljev na zabaven naœin pridobivali in izpopolnjevali 

svoja znanja tujih jezikov ali raœunalniøtva. Otroci 

se bodo lahko odloœili za angleøki ali nemøki jezik, v raœunalniøki 

øoli pa bodo pridobivali osnovna znanja s podroœja 

raœunalniøtva, interneta in elektronske poøte. 

Za mlade umetnike pa sodelavci RIS-a med 25. in 29. 

julijem pripravljajo likovno - ustvarjalne delavnice z ljudsko 

glasbo in plesom, ter med 8. in 12. avgustom 

litararno in pravljiœno obarvan teden poln pravljic, lutk in 

iger. 

Cena posamezne aktivnosti v rakiœanskem dvorcu za 

najmlajøe je 18. tisoœ tolarjev, zaposleni v RIS-u pa so na 

voljo vsak delavnik na telefon (02) 535 18 96 ali po 

elektronski poøti sabina@ris-dr.si. Podrobnosti o programih 

pa so na vpogled tudi na spletnih straneh 

Raziskovalno izobraæevalnega srediøœa Dvorec Rakiœan na 

naslovu: http://www.ris-dr.si. 

Specialna razstava nemøkih ovœarjev v Rakiœanu 

V nedeljo 12. 06. smo na prostoru konjeniøkega tekmovaliøœa 

ob kompleksu dvorca Rakiœan organizirali 17. tradicionalno specialno 

razstavo za nemøke ovœarje. Organizacijo te prireditve je 

Kinoloøkemu druøtvu Murska Sobota zaupala Dræavna vzrejna 

komisija za nemøke ovœarje pri KZS. 

Udeleæba na prireditvi je bila skromnejøa kot v preteklih letih. 

Prijavljenih je bilo 57 psov. Ob domaœih razstavljalcih so se je 

udeleæili tudi razstavljalci iz sosednje Hrvaøke. 

Vsako leto smo se potrudili, da smo zagotovili vrhunskega sodnika. 

V kinologiji je paœ tako, da je kvaliteta sodnika tisti dejavnik, 

ki daje najveœjo teæo pomenu razstave in rezultatu na 

njej. Dobiti dobro fiziœno oceno za psa od takønega sodnika, je 

znak za lastnika psa, da pravilno vzreja in da se mu splaœa øe 

vnaprej v takønega psa vlagati. Vsi namreœ dobro vemo, da je 

udeleæba na tekmovanjih nemajhen stroøek za vsakega 

udeleæenca razstave. 

Letos nam je uspelo dobiti res vrhunskega sodnika. Prireditev 

je sodil bivøi predsednik Svetovne zveze nemøkih ovœarjev, sodnik 

gospod Peter Messler iz Nemœije. Tekmovanje se je zaœelo ob 

9. uri in je potekalo po starostnih razredih kot je predpisano za 

tovrstna tekmovanja. Se pravi po razredih: 3-6, 6-9, 9-12, 12- 

18, 18-24 in nad 24 mesecev (razred delovnih psov). Seveda 

loœeno za pse in psice. Kljub neugodni vremenski napovedi je 

vreme zdræalo in tako organizatorjem, kot tudi tekmovalcem 

omogoœilo dobre pogoje za tekmovanje. Nekoliko nam je nagajal 

le moœan veter. 

Prisotne je pozdravil tudi æupan Mestne obœine Murska Sobota 

Anton Øtihec in je skupaj s predsednikom dræavne vzrejne 

komisije gospodom Radom Pliberøkom in s sodnikom Petrom 

Messlerjem, tudi podelil nagrade za najuspeønejøe razstavljalce v 

letu 2004. Øe posebej nas veseli, da je naø œlan druøtva Avgust 

Hojs osvojil s psom Vizum Hojsov naslov dræavnega prvaka za 

leto 2004 in naslov dræavne vice prvakinje za leto 2004 s psico 

Chipsi Hojsova. 

Posebno nagrado druøtva smo pa podelili tudi naøemu œlanu 

Danijelu Lipiœu, ki je letos na svetovnem prvenstvu psov sledarjev 

na Ljubljanskem barju, s psico Zala Æitkova osvojil prvo 

mesto. To je do sedaj daleœ najveœji uspeh kakønega slovenskega 

kinologa v tej disciplini, na kar smo vsi øe posebej ponosni. 

Organizatorji smo bili zadovoljni z obiskom razstave. Za 

mnoge ljubitelje psov, ki so si takøno prireditev prviœ ogledali, je 

bilo to øe posebno doæivetje. Prepriœani smo, da je bila to dobra 

promocija kinoloøke dejavnosti v domaœem kraju in upamo, da 

bo to prispevalo tudi k veœjemu razumevanju in uspehu pri 

iskanju nove lokacije vadbiøœa naøega druøtva. Øe posebej nas 

veseli, da smo bili deleæni pohvale tudi s strani sodnika gospoda 

Petra Messlerja, ki je izrazil svoje zadovoljstvo tako z organizacijo 

kot tudi z kvaliteto razstavljenih psov. 

Na koncu pa øe posebna zahvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji 

in izvedbi te razstave. 

Te prireditve pa seveda ne bi bilo brez sponzorjev, katerim smo 

za njihovo podporo øe posebej hvaleæni. Glavna sponzorja razstave 

sta bila Zavarovalnica Triglav d.d. in Mestna obœina Murska 

Sobota. 

Prepriœani smo, da smo z dobro izvedbo prireditve upraviœili 

zaupanje tako Dræavne komisije za nemøke ovœarje pri KZS kot 

tudi sponzorjev. Zahvala tudi vsem udeleæencem in obiskovalcem 

razstave z vabilom na naøe prihodnje kinoloøke prireditve. 

Øtefan CIGAN 

13

ØPORT 

Nogomet v Murski Soboti na novih temeljih 

øtevilka 45 

Zaradi ogromnih finanœnih dolgov ustanovljen nov nogometni 

klub ND Mura 05. V tretjo ligo z ambicioznimi naœrti in domaœo 

mlado ekipo. 

Potem ko ØD NK Mura zaradi finanœnega in pravnega kriterija 

ni pridobila licence za nastopanje v prvi slovenski nogometni ligi 

za sezono 2005/06, je postalo jasno, da bo z nogometom v Murski 

Soboti potrebno zaœeti na povsem novih temeljih. Predvsem 

ogromni dolgovi, najveœ dolga se je ustvarilo leta 2002 in to kar 

58 milijonov SIT, so bili poglavitni razlog, da so se œlani druøtva 

ØD NK Mura odloœili za prenehanje delovanja druøtva. Na pobudo 

æupana Mestne obœine Murska Sobota Antona Øtihca je bil 

medtem sklican sestanek, na katerem je bilo skupaj z direktorjem 

Intering Holdinga Polaniœem in direktorjem tovarne Mura 

Mehom sklenjeno, da se ustanovi povsem nov klub z imenom ND 

Mura 05. 

Nogometni klub so prevzeli povsem novi ljudje, ki pri “stari” 

Muri niso sodelovali. Tako je mesto predsednika zavzel Dejan 

Koloøa, podpredsednik je postal Zoran Krstin, œlani upravnega 

odbora pa so Franc Perø, Janez Horvat in Forjaniœ Miran. Po ustanovitvi 

je bila na naslov NZS poslana proønja za nastopanje v 

3. slovenski nogometni ligi vzhod, ki je bila obravnavana na 

izmed sej in kljub nekaterim pomislekom tudi sprejeta. 

Odloœitev so v nogometnem klubu Mura 05 sprejeli z velikim 

zadovoljstvom. Pripravljen je tudi naœrt, po katerem bi se naj 

Mura v eltino prvoligaøko druøœino vrnila v roku petih letih. V 

klubu poudarjajo, da bo igralski kader temeljil predvsem na 

doma vzgojenih igralcih. Igralci, ki bodo v prihodnje nosili œrnobeli 

dres pa so: Boøtjan Kamnik, Darko Prøa, Goran Ønajder, 

Tomaæ Horvat, Iztok Kerœmar, Tadej Kreft, Vojko Horvat, Miran 

Pojbiœ, Damjan Gergjek, Primoæ Smolkoviœ, Øtefan Horvat, Luka 

Ivaniœ, Damir Baler, Jernej Janæa, Simon Koren, Rok Buzeti, Mario 

Zlatar, Zlatko Zelko in Julijan Lebar. Po premisleku se je 

treningom prikljuœil øe Marko Balaæic, ki je v drugi polovici 

minulega prvenstva æe odigral nekaj prvoligaøkih tekem. Vsi 

igralci so podpisali veœletne pogodbe. Pri izbiri samega kadra pa 

je imel glavno besedo trener Slobodan Djuriœ, ki dobro pozna 

Stanko Polaniœ, Anton Øtihec in Dejan Koloøa na 

tiskovni konferenci. 

skoraj vse igralce, saj jih je æe treniral pri mlajøih selekcijah. 

Djuriœu bo v pomoœ Øtefan Ivaniœ. 

Znana pa je æe tudi finanœna konstrukcija in sponzorji za prihajajoœo 

sezono. Generalni sponzor je tovarna Mura, ki bo v 

predvidoma 47 milijonov “teæki” letni proraœun kluba prispevala 

18 milijonov, SGP Pomgrad pa bo zagotovil poleg 15 milijonov øe 

3 milijone, namenjene izkljuœno mladinskim selekcijam, saj bo 

vsaka starostna kategorija igralcev imela svojega sponzorja. Preostanek 

bodo prispevali drugi sponzorji in donatorji. 

Izæreban je bil tudi razpored tekem za prihajajoœo sezono. Nova 

Mura se bo tako 14. avgusta na domaœem terenu v Fazaneriji 

predstavila proti ekipi Maleœnika. Æe drugo kolo bo na vrsti pravi 

prekmurski derbi, saj se bo Mura sreœala z Beltinci. Tretjo kolo pa 

v Mursko Soboto prihaja lanski prvak 3. slovenske nogometne 

lige vzhod Zavrœ. Uvodne tekme bodo tako izjemno zanimive. 

ND Mura 05 ima zastavljene ambiciozne cilje, vrniti se prvo nogometno 

ligo, a bo za to potrebno veliko potrpljenja in poærtvovalnosti. 

Œe se bo ekipa, ki ima starostno povpreœje 21 let, s 

srcem borila za Murin grb je takøen scenarij vsekakor moæen. Ob 

tem pa ne sme izostati niti podpora s tribun. 

Matej FICKO 

Sedem novih rekordov stadiona 

Atletski klub Pomurje-PDU je na atletskem stadionu pri Osnovni 

øoli I v Murski Soboti pripravil tradicionalni mednarodni 

atletski miting Priloænost za mlade. Letos je imel posebno 

teæo, saj je sovpadal s 40-letnico delovanja kluba. 

Zanimanje za vedno odmevnejøe tekmovanje, letos æe 9. po 

vrsti, ki je sodilo tudi v ciklus mednarodnih tekmovanj øtirih 

mitingov, je iz leta v leto veœje. Nastopilo je kar 247 tekmovalcev 

iz 32 klubov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaøke in 

Madæarske. 

Med najuspeønejøimi tekmovalci so bili predstavniki domaœega 

AK Pomurje-PDU, saj so osvojili kar pet prvih, dve 

drugi in pet tretjih mest. 

Zmagoviti tek Davorja Gregorinœiœa. 

14


ØPORT 

O kakovosti nastopov mladih atletov v Murski Soboti pa 

priœa tudi sedem rekordov stadiona, ki so bili doseæeni na tekmovanju. 

Med rekorderkami je (bila) tudi domaœa tekmovalka 

Tina Jureø, ki je s œasom 12,03 zmagala v teku na 100 metrov 

za mladinke. Za AK Pomurje-PDU so zmagali øe mladinec 

David Horvat v teku na 300 metrov, med mlajøimi mladinci na 

110 metrov z ovirami Denis Hamler in Davor Gregorinœiœ v 

teku na 1.500 metrov ter med pionirji Matej Fujs na 800 

metrov. 

Geza GRABAR 

Poletna koøarkaøka øola 

Za veœino mladih je zadnji øolski dan tudi uradni zaœetek 

teæko priœakovanih poœitnic. Veliko pa je tudi takih,ki se radi 

vkljuœujejo v razne øportne aktivnosti, za katere med øolskim 

letom niso imeli dovolj œasa ali pa æelijo svoje znanje øe dodatno 

izpopolniti. 

Peter Juterønik, øportni pedagog in komentator 

V ta namen je od 27. junija do 2. julija na OØ I potekala 

koøarkarska øola za deœke in deklice, ki je poleg osnovnega 

namena ponujala tudi nekatere druge øportne vsebine. 

Øportni pedagog in koordinator KZS za øolsko koøarko, Peter 

Juterønik ima na tem podroœju æe dolgoletne izkuønje. 

KAKØEN JE NAMEN POLETNE ØOLE? 

Glavni namen koøarkarske øole je, da mladim ponudimo 

œim bolj kvalitetno in aktivno preæivljanje prostega œasa. Mi 

jim to ponudimo v obliki koøarke z æeljo,da si pridobijo 

nekatere nove izkuønje, da vzljubijo øport kot naœin zdravega 

æivljenja ali pa si pridobijo tudi nove delovne navade. Tako 

smo letos organizirali æe 13. koøarkarsko øolo, v kateri je 

sodelovalo 82. uœencev in uœenk iz Pomurja in nekaterih 

drugih slovenskih krajev. 

KAKO POTEKA KOØARKARSKA ØOLA? 

Dopoldanska vadba se priœne ob 9. uri in traja do 11.15 ure. 

Nato sledi malica in odhod na soboøko kopaliøœe. Tam potem 

veliko plavamo, organiziramo tudi kakøne igre v vodi ter 

opravimo kosilo. Ob 15. uri smo ponovno na igriøœih, kjer se 

z vadbo koøarke nadaljuje vse tja do 18. ure. Prva dva dneva 

Medalje in nagrade najboljøim. 

sta v glavnem namenjena vadbi tehniœnih elementov z in 

brez æoge, postopoma pa potem prehajamo tudi na taktiœne 

elemente vadbe. 

Veliko je igre v situaciji 1:1, kjer se udeleæenci in 

udeleæenke koøarkarske øole pomerijo med seboj in tako 

neposredno ugotovijo kakøno je njihovo koøarkarsko znanje. 

Razdeljeni po starostnih kategorijah odigramo tudi veliko 

tekem, na koncu pa øe tekmujemo v zadevanju prostih 

metov. Posebej moram poudariti, da vsak udeleæenec in 

udeleæenka koøarkarske øole na zakljuœku prejme ustrezno 

priznanje, najboljøi pa tudi medalje. 

KAKØEN JE ODZIV NA TAKØNO OBLIKO 

PREÆIVLJANJA POŒITNIC? 

Æe dejstvo, da so se koøarkarske øole udeleæili v tako velikem 

øtevilu je najboljøi odgovor. Veliko je pohval in vzpodbud, 

da naj vztrajamo øe naprej. Tisti, ki bodo æeleli, se lahko 

vkljuœijo v redno vadbo koøarke na svojih øolah ali pa v KK 

Radenska Creativ. 

Povedati øe moram, da je v sklopu koøarkarske øole potekal 

tudi seminar za sodnike, v katerega so bili vkljuœeni veœinoma 

igralci iz kadetske selekcije KK Radenska Creativ. 

Najveœjega preseneœenje pa je œakalo udeleæence in 

udeleæenke koøarkarske øole prav zadnji dan, ko so si lahko v 

øportni dvorani OØ I ogledali tekmo med KK Radenska Creativ 

in mlado reprezentanco Slovenije. Upajmo, da ne zadnjiœ! 

Mario ŒEP 

15

ØPORT 

Obœani v øportnih disciplinah zunaj meja obœine 

øtevilka 45 

Rakiœani poleteli na 13. mesto 

Na prvem Red Bullovem tekmovanju Flugtag, ki je 12. junija 

potekalo v øtajerski prestolnici, se je v letenju 

preizkusila tudi skupina mladih Rakiœanov imenovana kar 

Leteœi pacient. 

Flugtag je tekmovanje v letenju z doma izdelanimi letali. 

Domaœa posadka v sestavi Dejan Kolbl, Matej Kolbl, Simon 

Horvat in Uroø Raøœan, je bila obleœena v medicinske sestre, 

zdravnika in pacienta - pilota. V vodi so pristali vsi, osvojili 

pa so 13. mesto v konkurenci 33 ekip. 

Janez Lipiœ premagal dolomitski maraton 

Gulliver sports team 

Monociklist Joæe Vöröø se je uspel lansko leto na grajski 

ploøœadi v Murski Soboti vpisati v knjigo najveœjih 

doseækov sveta s 24 urnim neprekinjenim kolesarjenjem 

na grajski ploøœadi v MS. 

Z nekaj teæavami, predvsem sedeæem in vijaki na monociklu 

mu je uspel svetovni podvig, omenjeni monocikel pa 

je zdaj namenjen za vzpone. 

Skupaj s œlani v øportnem druøtvu Gulliver Sports Team 

ima monociklist zastavljene nove naœrte in upa na podvige. 

Joæe Vöröø vsako leto sodeluje s preventivnim projektom, 

namenjen je predøolskim otrokom in tudi ostalim 

udeleæencem v prometu. Akcijo so poimenovali Vozniki 

pozor. V letoønjem letu se bo Joæe Vöröø odpravil na visok 

avstrijski vrh, Glosglockner, ki meri 3897 metrov, njegov 

cilj je doseœi viøino 2.400 metov. 

V letu 2005 se bo povzpel øe na Vrøiœ, vse projekte pa namenil 

predvsem promociji in pripravi na podvig, naœrtovan 

prihodnje leto, z monociklom se bo odpravil na pot 

med Mursko Soboto in Ingolstadtom. 

Janez Lipiœ, uœitelj øportne vzgoje iz Murske Sobote, je 

premagal dolomitski maraton Maratona dles Dolomites, ki 

velja za eno najteæjih gorskih kolesarskih preizkuøenj v 

Evropi. Etapo, dolgo kar 147 kilometrov, je prevozil v 6 

urah in 57 minutah in vozil s povpreœno hitrostjo 21,15 

km/h. Lipiœ se je udeleæil maratona med kolesarji brez prijave, 

saj je osem tisoœ prostih prijav poølo v nekaj trenutkih. 

Joæe Vöröø je ponosen na svoje doseæke ter je oznaœil izjave, 

ki so kroæile po spletnih straneh, œeø, da so rekordi 

neveljavni, kot laæne in neprimerne. 

Dobil je podporo novega sponzorja za dobo dveh let, ob 

strani mu bo stala øe okrepljena ekipa v druøtvu, pravi, da 

ima rad izzive in naœrtuje projekte v sosednji Avstriji ter 

prihodnje leto v Nemœji. 

Mirjana LJUBOJE 

16


5. slovenske igre øolarjev 

ØPORT 

Mestna obœina Slovenj Gradec je bila v zaœetku junija 

organizator 5. slovenskih iger øolarjev. Nastopalo je 270 

tekmovalcev v starosti 12 - 15 let v atletiki, malem nogometu 

za deœke in odbojki za deklice. Tekmovalci so bili 

iz obœin, ki so œlanice slovenskega zdruæenja mednarodnih 

iger øolarjev: Celje, Domæale, Koper, Lendava, Maribor, 

Murska Sobota, Pesnica, Ravne na Koroøkem, Slovenj 

Gradec in Øentilj. 

Vsekakor je to velik uspeh za øportnice in øportnike Mestne 

obœine Murska Sobota, ki so si s svojim prizadevnim delom prvo 

mesto tudi zasluæili, zahvala gre tudi trenerjem, ki so ekipe v 

atletiki, malem nogometu in odbojki na 5. slovenskih igrah øolarjev 

v Slovenj Gradcu uspeøno vodili. Organizator 6. slovenskih 

iger øolarjev v letu 2006 bo Mestna obœina Koper, ki bo v jeseni 

letoønjega leta pristopila k slovenskemu zdruæenju mednarodnih 

iger øolarjev. 

Ekipno so domaœi igralci z doseæenimi 49 toœkami osvojili prvo 

mesto mesto pred drugo uvrøœeno ekipo Maribora (48), ekipo 

Raven na Koroøkem (48), Lendave (47), Kopra (45), Celja (40), 

Domæal (437), Øentilja (27), Slovenj Gradca (19) in Pesnice (18). 

V atletskem tekmovanju so prvo mesto osvojili: Bine Barbariœ 

v skoku v viøino z rezultatom 1.70 m, Aleksandra Kramberger 

z rezultatom 1.51 m, v teku na 1.500 metrov Matej 

Fujs s œasom 4 minute, 27 sekund in 80 stotink. Drugo mesto 

je osvojila Urøka Martinec v teku na 800 metrov s œasom 

2:31,40. Tretjo mesto pa je pripadlo Lari Gruøkovnjak, ki je v 

suvanju krogle dosegla rezultat 9 metrov 474 milimetre. 

Stanko KERŒMAR 

Plakete soboøke øportne zveze za leto 2005 

Skupøœina Øportne zveze Murska Sobota je na svoji junijski seji podelila æe tradicionalne plakete øportnima 

delavcema in najuspeønejøima øportnikoma. 

Plaketi sta prejela øportna delavca: 

SILVO KAVŒIŒ - za 

dolgoletno delo v judu 

Zelo zgodaj se je zaœel 

ukvarjati z judom. Uspeøna 

je njegova tekmovalna 

pot med pionirji, 

kadeti in mladinci, 

saj se je uvrøœal med 

najboljøe in bil tudi 

reprezentant. Ima osvojen 

mojstrski pas I. 

DAN. Danes je v soboøkem 

klubu trener. Pod 

njegovim vodstvom nastaja kvaliteten rod mladih judoistov, ki 

se v slovenskem in mednarodnem prostoru uspeøno uvrøœa med 

najboljøe. Tudi v klubskih organih deluje. Odlikuje ga marljivo 

in dosledno delo. 

ØTEFAN REÆONJA - za dolgoletno delo v øahu 

V øahovsko dejavnost je vkljuœen æe vrsto let. Uspeøen je bil æe 

kot mladinec, leta 1984 je osvojil naslov mojstrskega kandidata. 

Tudi na naøem podroœju je osvojil naslove pomurskega prvaka. 

V druøtvu je znan kot eden izmed najaktivnejøih œlanov, leta 

2004 je bil na dræavnem prvenstvu med seniorji v pospeøenem 

øahu œetrti. Tudi v organih druøtva je aktiven vrsto let kot œlan 

upravnega odbora v œasu od 1980 pa do 1983 je pa bil 

predsednik. 

Plaketi sta prejela tudi øportnika za osvojene kolajne na 

evropskem prvenstvu: 

MITJA SEDMAK - 

za osvojeno tretje 

mesto na evropskem 

prvenstvu za 

mladince, ki je potekalo 

lansko leto v 

naøem mestu. Kolajno 

je osvojil v kategoriji 

do 96 kg. 

JURE KUHAR - za 

osvojeno tretje mesto 

na evropskem 

prvenstvu za mladince, ki je potekalo lansko leto v naøem 

mestu. Kolajno je osvojil v kategoriji do 84 kg. 

Ludvik ZELKO 

17

STARODOBNIKI 

Motoklub Veterani Murska Sobota 

øtevilka 45 

TEHNIŒNA DEDIØŒINA NA OGLED 

Œlani Motokluba Veterani iz Murske Sobote so se na 

parkiriøœu pred poøto in banko na Trgu zmage v srediøœu 

Murske Sobote na razstavi starodobnikov in spremljajoœe 

dokumentacije tudi letos predstavili v vsej svoji veliœini. V 

okviru Soboøkih dnevov so namreœ razstavili vso tehniko, s 

katero razpolagajo, in ki sodi v leta izdelave med 1926 in 

Filmski primerek mercedesa iz leta 1952. 

Z lepo obnovljenimi motorji in motornimi kolesi se za 

ohranjanje tehniœne dediøœine tudi v Murski Soboti in 

okolici ni bati. 

1979. In videti je bilo mogoœe marsikaj. Najveœ motorjev, 

precej pa tudi avtomobilov in nekaj kmetijske mehanizacije. 

Pri slednji je bil v srediøœu pozornosti traktor Lanz buldog 

iz leta 1951, ki se priæiga na æarilno sveœo. Veliko pozornost 

pa je pritegnila tudi maketa stare prekmurske hiøe 

z mlatilnico, ki ja avtentiœna kopija Sevrove domaœije iz 

Murske Sobote. 

Druøtvo, ki øteje kar 170 œlanov, je na panojih v sliki in 

besedi kronoloøko predstavilo tudi delovanje kluba, 

posebno mesto pa je zavzemala dokumentacija o zgodovini 

cestno-hitrostnih dirk v 60. in 70. letih prejønjega stoletja 

po ulicah Murske Sobote. 

RELI VETERANOV 

Motokolub Veterani iz Murska Sobote je pripravil tradicionalni, 

letos æe 14. reli veteranov. S priloænostno razstavo 

in spretnostno voænjo je veœ kot 200 starodobnikov (in njihove 

voznike) iz domovine in tujine, pot vodila skoraj 80 

kilometrov po Prekmurju. 

Tudi zakljuœek zelo priljubljenega sreœanja - konœal se je 

seveda z druæabnim delom, je bil na platoju soboøkega 

BTC-ja oziroma parkiriøœu Mursketransport. 

Ni kaj, lepotec, da te kap! 

Veteranstvo ima starostno mejo (vozila, izdelana do leta 

1979), ne pozna pa dræavnih meja: motorna kolesa so 

pripeljali tudi iz Nemœije in Hrvaøke. 

Geza GRABAR 

18


Uspeøno gasilsko tekmovanje v Kupøincih 

GASILCI 

Obœinsko gasilsko tekmovanje v Kupøincih, ki sta ga v 

tamkajønjem øportnem centru vzorno pripravila in izvedla 

Gasilska zveza Mestne obœine Murska Sobota in domaœe 

prostovoljno gasilsko druøtvo, je tudi letos potrdilo, da je 

strokovna in operativna usposobljenost vseh enajstih krajevnih 

in industrijske gasilske enote iz tovarne Mura, delujoœih 

na obmoœju obœine, na zavidljivi ravni. Zasluge za to 

velja pripisati tako vodstvom posameznih druøtev, kakor 

obœinski gasilski zvezi, ki z roko v roki skrbita za operativno in 

sicerønjo usposobljenost gasilcev; od najmlajøih do veteranov. 

œlanskimi ekipami pa so slavile gasilke Polane pred Œernelavci 

in Markiøavci. 

Zagon motorne brizgalne 

Øtafetni tek œez ovire. 

O vlogi prostovoljnega gasilstva, ki ima v Murski Soboti 

tudi poklicno jedro, so se pred priœetkom tekmovanja, ki se ga 

je udeleæilo kar 29 enot z blizu 300 gasilci in gasilkami, pohvalno 

izrazili tako æupan mestne obœine Anton Øtihec, 

predsednik Gasilska zveza Mestne obœine Murska Sobota Øtefan 

Barbariœ, kakor v imenu gostiteljev tudi predsednica krajevne 

skupnosti Kupøinci Andreja Kuhar in predsednik prostovoljno 

gasilsko druøtvo Kupøinci Tadej Kumin. Anton Øtihec 

je pohvalil dobro sodelovanje med lokalno skupnostjo in 

gasilsko zvezo, ob tem pa spomnil na potrebo po nenehnem 

izobraæevanju in usposabljanju gasilcev. Obœina jim bo pri 

tem nudila vso potrebno podporo, je dejal æupan, pri potrebnem 

opremljanju pa jim bo tudi materialno pomagala. Tudi 

predsednik Gasilska zveza Mestne obœine Murska Sobota Øtefan 

Barbariœ je bil prepriœan, da je potrebno osvojeno znanje 

vselej nadgrajevati, saj novi materiali zahtevajo drugaœne 

pristope pri gaøenju ob izbruhu poæarov. Dobro pripravljeno 

in izvedeno tekmovanje, za kar imajo seveda najveœ zaslug 

prizadevni gasilci in drugi krajani Kupøinec, pa je tudi letos 

pomenilo piko na i vsakoletnega ciklusa izobraæevanj in usposabljanj. 

Ta se zaœenjajo æe z zimskimi izobraæevanji, 

nadaljujejo z usposabljanjem praktiœnega ravnanja z gasilskim 

orodjem in opremo ter pomenijo prvi mejnik v letnih 

pregledih druøtev. 

Po priœakovanju je v œlanski konkurenci, kjer so nastopile 

enote iz desetih druøtev (Prostovoljno gasilsko druøtvo 

Bakovci z dvema), tudi letos naslov obœinskega prvaka in prehodni 

pokal zveze odøel v Rakiœan. Na drugem mestu sledi 

enota Murske Sobote in na tretjem Kupøincev. Med petimi 

Vse enote so izvajale t.i. hitro mokro vajo z motorno brizgalno, 

vajo razvrøœanja in raznoterosti, z ærebom pa je bil iz 

posamezne enote izbran øe posameznik, ki je reøeval øe teoretiœno 

nalogo. Dobra je bila udeleæba tudi med mladimi, saj 

je med pionirji nastopilo kar pet enot, med pionirkami pa 

dve. Pri slednjih je bila Polana boljøa od Kupøincev, najboljøe 

pionirje pa imajo v Krogu, Satahovcih in Rakiœanu. Mladinske 

desetine premore kar øest druøtev, s œimer se øe kako potrjuje 

rek, da se za prihodnost gasilstva v druøtvih Gasilska zveza 

Mestne obœine Murska Sobota Murska Sobota ni bati. Najboljøe 

naraøœajnike, ki bodo æe œez nekaj let nastopili v œlanskih 

enotah, imajo v Markiøavcih, Rakiœanu in Krogu. 

Predstavniki zmagovalnih enot v vseh kategorijah. 

Med œlani B so bili najuspeønejøi prav tako gasilci iz Markiøavcev, 

na drugem mestu sledi IGD Mura in na tretjem Krog. 

Edina veteranska enota med nastopajoœimi je bila iz Œernelavcev. 

Med œlani in œlanicami sta se na regijsko tekmovanje 

uvrstili moøka in æenska enota iz Markiøavec in Œernelavec, 

saj sta poleg œlanov Œernelavec edini nastopili s taktiœno vajo, 

ki je predpisano za letoønji ciklus tekmovanj na nivoju 

Gasilske zveze Slovenije. 

Geza GRABAR 

19

GASILCI 

Pomlajevanje gasilskih vrst 

øtevilka 45 

Tudi v soboøki Gasilski zvezi se zavedajo pomena vzgoje 

mladih gasilcev in pomlajevanja œlanstva, zato so zadnja 

dva dni v juniju pripravili in izvedli dvodnevni gasilski 

tabor za pionirje in mladince “Tabor 2005”. 

Skupinski posnetek udeleæencev gasilskega tabora 2005. 

Æe sam odziv mladih - zbralo se jih je œez 60 iz veœine 

druøtev mestne obœine, dokazuje, da je zanimanje mladih za 

skupno preæivljenje prostega œasa zelo veliko, po drugi strani 

pa so tabori oblika, ko lahko mladi preko igre utrjujejo prijateljske 

vezi in se seznanjajo z osnovami gasilstva. Kot je 

povedal predsednik GZ MO Øtefan Barbariœ, postaja tudi 

taborjenje gasilske mladine v soboøki gasilski zezi oblika usposabljanja, 

ki po eni strani temelji na skupinskem delu taboreœih, 

po drugi strani pa poteka organizirani program, 

katerega rdeœa nit je gasilstvo v naravi. 

Prostore za izvedbo tabora je mladim gasilcem velikoduøno 

odstopila soboøka vojaønica, izbira lokacije pa je bila posreœena 

tudi zaradi vse potrebne logistiœne podpore, ki jo 

premore, pa tudi øportnih igriøœ in bliæine mestnega kopaliøœa. 

Med prostimi aktivnostmi je namreœ bilo na sporedu 

tudi kopanje v mestnem kopaliøœu, za kar je upravljavec 

kopaliøœa - Komunala Murska Sobota, za vse udeleæence 

zagotovil brezplaœno skupinsko kopanje. 

Z zanimanjem mladih so bili zadovoljni tudi predsednik 

komisije za delo z mladimi pri GZ MO Murska Sobota Øtefan 

Jablanovec iz PGD Satahovci in œlana komisije Karel Rituper 

iz PGD Markiøavci in Branko Lonœar iz PGD Œernelavci. Levji 

deleæ pri ogledu in seznanitvi z gasilskimi sredstvi in sodobno 

gasilsko opremo in tehniko za gaøenje, pa tudi praktiœnim 

prikazom le-te, pa je ob gasilcih osrednje gasilske enote 

Murska Sobota odigral tudi poveljnik zveze Franc Olaj. Za koordinacijo 

vsega je skrbel tajnik zveze Joæe Rituper. 

Gasilsko mladino sta na taboru obiskala tudi æupan MO 

Anton Øtihec in regijski poveljnik Anton Ranœigaj, ki sta iz 

prve roke izvedela vtise mladih tabornikov, ob tej priloænosti 

pa sta se sreœala tudi z vodstvom vojaønice. 

Taborjenje v vojaønici, ki je oba dneva trajalo me 8. in 19. 

uro z bivanjem doma, so ob utrjevanju teoretiœnega znanja 

bodoœega kviza Mladi in gasilstvo, izkoristili tudi za predstavitev 

vojaøkega æivljenja, spoznavanje vojaøke opreme in 

tehnike. 

Rokovanje z roœnikom za vodo je za mlade vselej velik 

izziv. 

Soboøki gasilci lani posredovali v kar 54 primerih 

Gasilsko druøtvo Murska Sobota kot osrednje druøtvo v 

regiji z veœ kot 120-letno tradicijo igra æe od nekdaj najpomembnejøo 

vlogo na tem podroœju. Poleg gaøenja in reøevanja 

ob poæarih kot primarnima nalogama, soboøki gasilci 

skrbijo tudi za zaøœito in reøevanje ob drugih nesreœah v 

Murski Soboti, mestni obœini in po potrebi tudi øirøe. S strani 

Uprave Republike Slovenije za zaøœito in reøevanje pa so kot 

osrednja enota zadolæeni za posredovanje ob prometnih nesreœah 

in nesreœah z nevarnimi snovmi na obmoœju Upravne 

enote Murska Sobota, pa tudi øirøe. 

“Da bi lahko vse omenjene naloge uspeøno izvajali, moramo 

zagotoviti stalno pripravljenost, skrbeti moramo za usposabljanje 

in izobraæevanje naøih operativnih œlanov, prav tako pa 

je za nas pomembna opremljenost z osebno in skupno zaøœitno 

opremo, reøevalno opremo ter gasilsko tehniko. Seveda k 

temu sodi tudi sprotno vzdræevanje te opreme in tehnike,” je 

povedal poveljnik Anton Gomboc. Postregel tudi s podatkom, 

da je njihova operativa v letu 2004 posredovala v kar 54 

primerih. V intervencijah je sodelovalo 294 gasilcev, ki so 

skupaj opravili 578 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega pa 

je bilo øe veliko ur usposabljanja na vozilih in opremi, pri 

poæarnih straæah, na raznih prireditvah in podobno, skupaj 

krepko œez 850 prostovoljnih ur. 

Omejil se je na vsebino intervencij. Kar 19 jih je bilo zaradi 

nesreœ v cestnem prometu, osem ob poæarih na objektih, po 

øtiri ob poæarih v naravnem okolju in ob nesreœah z nevarnimi 

snovmi, dve zaradi poæara na prometnih sredstvih. 

Lani so se soboøki gasilci sooœili z nekaj zelo zahtevnimi intervencijami 

ob posredovanju pri izlitjih nevarnih snovi. “Ena 

takønih intervencij je bila na carinskem terminalu v BTC v 

Murski Soboti. Pri tej so zaradi obseænosti skupaj z naøo 

enoto sodelovale øe enote PGD Gornja Radgona, PGD Ljutomer 

in IGD Nafta Lendava, ki so prav tako pooblaøœene za 

posredovanje ob takih nesreœah. “Prav je, da si ob veœjih 

20


GASILCI 

intervencijah med seboj pomagamo,” je poudaril in dodal, da 

je njihova enota kar nekajkrat posredovala na æelezniøki 

postaja na Hodoøu, kjer je iz vagonskih cistern iztekala 

nevarna snov. “Vse smo tudi uspeøno reøili. Takøno delo je za 

nas operativce zelo nevarno. Upoøtevati moramo znanje in 

zaøœito, za kar pa ugotavljamo, da nam manjka øe nekaj 

opreme. Nabavo naœrtujemo v letoønjem letu. V druøtvu pa 

posveœamo veliko pozornost tudi usposabljanju kadrov. Zato 

bomo nemajhna sredstva namenili za izobraæevanje, tako v 

okviru druøtva, kakor tudi za izobraæevanje v republiøkem 

izobraæevalnem centru na Igu.” 

Druøtvo pa je bilo skozi celo leto aktivno tudi na preventivnem 

podroœju. V oktobru - mesecu varstva pred poæari, so 

bili na dveh vajah v organizaciji GZ MO Murska Sobota, 

sodelovali so na vaji Potres 2004 v Ljubljani ter na predstavitvi 

gasilstva in gasilske tehnike po osnovnih øolah, 

opravljeni so bili tudi ogledi proizvodnih, trgovskih in 

poslovnih objektov v smislu poæarnega varstva. Tako si je 

poveljstvo skupaj z vodstvom druøtva ogledalo kompleks 

Sploøne bolniønice Murska Sobota v Rakiœanu, proizvodne 

prostore tovarne Mura v Murski Soboti in turistiœni kompleks 

Naravni park Terme 3000 v Moravskih Toplicah. 

Od lani pa je GD Murska Sobota bogatejøe za novo gasilsko 

vozilo - avtocisterno MAN 16/70 z rezervoarjem za 7.000 

litrov vode in kombinirano œrpalko. “Vozilo nam bo poleg 

gaøenja sluæilo tudi za morebiten prevoz pitne vode. Z nabavo 

omenjenega vozila pa smo zaokroæili tudi opremljanje 

voznega parka vse do leta 2009.”, je za zakljuœek povedal 

Anton Gomboc. 

Gasilci nepogreøljivi tudi ob prometnih nesreœah 

Dvodnevno preventivno akcijo Osveøœen voznik je varen 

voznik, so z namenom izboljøanja nizke ravni prometne 

varnosti v pokrajini ob Muri pripravili Zavarovalnica 

Triglav - Obmoœna enota Murska Sobota, tamkajønja policijska 

uprava, reøevalna sluæba, Prometno varnostni center, 

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike 

Slovenije ter Gasilsko druøtvo Murska Sobota. 

Soboøki gasilci v to druøœino niso bili izbrani nakljuœno, 

saj je operativna enota za reøevanje ob prometnih nesreœah 

izjemno pomembna institucija, ki se ukvarja s to problematiko 

oziroma velikokrat za œloveøka æivljenja zelo odloœilnimi 

nalogami. 

Prvi dan akcije je bil strokovno obarvan, saj je po poskusnem 

trku vozil v Prometno varnostnem centru v Norøinski 

ulici - preventivno so bili tam tudi gasilci, potekala okrogla 

miza pod naslovom Kritiœni cestni odseki v Pomurju. Med 

njimi je vsekakor na prvem mestu najbolj prometna - 

magistralka G1 med Spodnjo Øœavnico in Dolgo vasjo. To 

cesto je lani prevozilo veœ kot 600 tisoœ tovornih vozil, prav 

na tej cesti oziroma toœneje na odseku med Gornjo Radgono 

in Spodnjo Øœavnico, pa je ugasnilo tudi najveœ æivljenj. 

Lani so jih tam naøteli kar øest. Pomurci øe vedno 

pogreøajo in potrpeæljivo œakajo na avtocesto, ki bi promet 

na sedanjih glavnih prometnicah zagotovo veœ kot prepolovila. 

Najveœji odziv øirøe javnosti na akcijo pa je bil drugi dan 

ob simulaciji prometne nesreœe in reøevanja v samem mestnem 

srediøœu, kar je bil tudi namen. Pri simulaciji oziroma v 

prikazu vseh postopkov in vsebine del ob prometni nesreœi 

so zelo vidno vlogo igrali tudi gasilci iz GD Murska Sobota. 

S posebno usposobljeno ekipo in specialnim vozilom za intervencije 

ob nesreœah v cestnem prometu so namreœ 

prikazali, kako reøujejo ukleøœenega voznika-poøkodovanca 

iz vozila. 

Tako so gasilci-reøevalci prikazali delovanje hidravliœnega 

orodja za rezanje avtomobilske ploœevine, kot so denimo 

økarje in kleøœe. 

Reøevanje ukleøœenega voznika iz vozila je velikokrat 

æivljenjskega pomena, zato mora biti ekipa dobro 

opremljena in usposobljena. Soboøka reøevalna enota je. 

Ob predstavitvi pravilnega ukrepanja navzoœih pri 

prometni nesreœi in praktiœnim prikazom delovanja policistov, 

reøevalcev prve medicinske pomoœi in gasilcev, je 

prikaz povezoval moderator programa. Ta je ob pomoœi 

predstavnikov ekipe, ki je v danem trenutku opravljala 

prikaz, komentiral posamezne aktivnosti. Ko so v akciji 

rezanja ploœevine zveriæenega vozila nastopili soboøki 

gasilci, je komentar prevzel njihov poveljnik Anton Gomboc. 

Dejal je, da je njihova ekipa na intervencijah ob 

prometnih nesreœah lani posredovala v kar 19 primerih ter 

da je njihov odzivni œas v primeru reøevanja ukleøœenega 

voznika za slednjega æivljenjskega pomena, zato se 

nenehno usposabljajo in urijo. Sicer pa so soboøki gasilci 

lani intervenirali v 54 primerih, od tega najveœ prav ob nesreœah 

v cestnem prometu. 

Vsi akterji prikaza reøevanja, vkljuœno z gasilci, so bili ves 

œas ob samem prizoriøœu prisotni tudi na stojnicah s svojim 

promocijskim gradivom in nasveti. 

Geza GRABAR 

21

GASILCI 

Bakovski gasilci z novim kombiniranim vozilom 

øtevilka 45 

S slovesnim prevzemom novega kombiniranega orodnega 

gasilskega vozila so gasilci iz Bakovec postavili novi 

mejnik v bogati, veœ kot 80-letni zgodovini druøtva. Vozilo 

znamke mercedes 416 CD in oznako GV V1, z nekaj obstojeœe 

gasilske opreme, vredno 16 milijonov tolarjev, 

pomeni uresniœitev njihovih dolgoletnih æelja in omogoœa 

zagotavljanje øe veœje poæarne varnosti v kraju in bliænji 

ter daljni okolici. 

moœeh prizadeval, da bi bilo vozilo œimprej do potankosti 

opremljeno, ter izrazil upanje, da bi ga œim manjkrat uporabljali 

ob nesreœah in intervencijah. Enakih æelja je bil tudi 

predsednik Gasilske zveze mestne obœine Murska Sobota Barbariœ, 

rekoœ, da je poæarna ogroæenost naøih domov zaradi 

novih materialov in uporabe novih energentov vse veœja, v 

tem duhu pa tudi intervencije strokovno zahtevne. 

Da je gasilstvo med ljudmi v Bakovcih zelo priljubljeno, potrjuje 

tudi velik odziv krajanov na nabiralno akcijo ob nakupu 

vozila. 

Potem, ko je Avgust Mariœ podal kronoloøki pregled o 

tehniœni opremljenosti druøtva (to danes razpolaga z avtocisterno 

s 4.500 litri vode, orodnim vozilom, gumijastim œolnom 

z motorjem, dvema motornima brizgalnama in veœ manjøimi 

œrpalkami) sta predsednik Janez Jablanovec in poveljnik Janez 

Reæonja zasluænim organizacijam in skupnostim podelila 

spominske zahvale. Med drugim so jih dobili tudi gasilci iz 

Bovca, s katerimi so Bakovœarji po zaslugi svojega krajana Øtefana 

Soœiœa pobrateni od letoønjega februarja. 

Gasilce je nagovoril æupan mestne obœine Anton Øtihec. 

Ob novi pridobitvi so gasilcem na priloænostni slovesnosti - 

mimohodu gasilcev in Prekmurske godbe Bakovci z 

maæoretkami, v øportnem centru ob navzoœnosti kar 15 gasilskih 

druøtev in øtevilnih krajanov - œestitali tako æupan 

mestne obœine Murska Sobota Anton Øtihec, predsednik 

Gasilske zveze Mestne obœine Murska Sobota Øtefan Barbariœ, 

predsednik krajevne skupnosti Dane Kataliniœ in drugi. 

Æupan se je med drugim tudi ob tej priloænosti gasilcem 

javno zahvalil za poærtvovalno in prostovoljno delo, ki ga 

opravijo kot aktivni œlani v svojih vrstah: bodisi z izobraæevanjem, 

bodisi pri praktiœnem usposabljanju in na pogoriøœih ali 

prizoriøœih drugih nesreœ. Obljubil je, da si bo tudi po svojih 

PESEM NE POZNA MEJA 

Poveljnik Gasilske zveze Murska Sobota Franc Olaj 

poroœa predsedniku Øtefanu Barbariœu. 

S sporoœilom, da za vinogradnike in pevce œas teœe kot dobro 

vino ter uglajena pesem, sta bila Moøki pevski zbor Druøtva 

vinogradnikov Goriœko in DV Goriœko gostitelja in organizatorja 

37. mednarodne revije Pesem ne pozna meja. 

Œeprav goriœki vinogradniøki pevski zbor na omenjenih festivalih 

doma in v zamejstvu, na Madæarskem, v Avstriji in Italiji, 

sodeluje vse od zaœetka svojega delovanja, je bila Prekmurcem 

revija zaupana øele letos. To pa je tudi najlepøe priznanje in 

darilo ob njihovi 10. obletnici delovanja. Na odru dvorane 

soboøkega kina Park je poleg domaœega zbora nastopilo øe 

osem gostujoœih skupin, in sicer: Moøki pevski zbor “Vesna“ iz 

Kriæa pri Trstu, Vokalna skupina Rihemberg in Moøki pevski 

zbor “Franc Fgonik“, oba iz Branika, Moøki pevski zbor “Jezero“ 

iz Doberdoba, Moøki pevski zbor “Foltej Hartman“ Edinost iz 

Pliberka, Æenski pevski zbor “Vesna“ iz Kriæa pri Trstu, Meøani 

pevski zbor “Avgust Pavel“ iz Gornjega Senika in Moøki pevski 

zbor “Svoboda“ iz Trbovelj. 

Vsak zbor, razen domaœega (ki je zapel tri pesmi) je nastopil z 

dvema ter skupno pesmijo Zemljo prekmursko in Zdravljico, vsi 

skupaj pa øe prekmursko narodno Teœe mi vodice in Rada Simonitija 

Vstajenje Primorske. 

Geza GRABAR 

22


Zbirna mesta za loœeno zbiranje odpadkov 

OKOLJE 

Z loœenim zbiranjem odpadkov smo priœeli pred 15 leti. 

Danes je loœeno zbiranje dokaj uveljavljeno tudi drugod 

po Sloveniji. 

DELOVNI ŒAS ZBIRNEGA CENTRA JE: 

OKTOBER - MAREC, od 8.00 do 17.00 

APRIL - SEPTEMBER, od 7.00 do 19.00 

SOBOTA: od 8.00 do 12.00 

NEDELJA, PRAZNIKI: ZAPRTO 

Sprejem odpadkov je za obœane brezplaœen! 

• Za dodatne informacije o ravnanju z odpadki nas 

pokliœite na tel. øt. 521-37-20 od ponedeljka do petka 

med 7.00 in 15.00 uro. 

Sortiranje odpadkov je kakovostno takrat, ko obœani 

spoøtujejo navodila za pravilno sortiranje in odlaganje v 

zabojnike, ki so namenjeni za posamezne vrste odpadkov: 

(papir, steklo, kovine, plastika). Koliœina loœeno zbranih 

frakcij z leti naraøœa, kar je vsekakor pohvalno in za kar se 

obœanom zahvaljujemo. Opaæamo pa nekaj nejasnosti oz. 

nepozornosti pri loœevanju odpadkov, zato bi radi obœane 

dodatno informirali o naœinu zbiranja loœenih frakcij: 

• V skladu s pogodbo z Mestno obœino Murska Sobota 

praznimo zbirna mesta enkrat meseœno (Naøe podjetje 

jih obœasno prazni veœkrat.). 

• Ugotavljamo, da je sortiranje ponekod nekakovostno 

(nekateri stanovanjski bloki, pa tudi doloœene ulice oz. 

naselja). Prosimo vas, da sortirate odpadke v skladu z 

navodili. Œe jih nimate, jih lahko dobite na sedeæu podjetja 

Saubermacher&Komunala d.o.o., Kopaliøka 2, M. 

Sobota ali naøi spletni strani www.saubermacher-komunala.si. 

• Prav tako prosimo obœane, da ne odlagajo v zabojnike 

frakcij, ki tja ne sodijo, saj na ta naœin ne moremo predati 

sekundarnih surovin v nadaljnjo predelavo (na 

primer: keramiœne ploøœice, svinjske koæe, azbestne 

ploøœe ...). 

• V kolikor ugotovite, da je zabojnikov za posamezno 

vrsto frakcij premalo, nas pokliœite in jih bomo dodatno 

namestili. Seveda lahko s stiskanjem odpadkov (npr. 

plastenke, økatle, itd) zmanjøate njihov volumen in s tem 

prepreœite, da bi bili zabojniki prehitro polni. 

• Œe imate obœasno veœjo koliœino tovrstnih odpadkov, 

npr. pri sezonskem pospravljanju, jih lahko pripeljete v 

zbirni center, ki se nahaja na sedeæu podjetja. 

Direktor Saubermacher&Komunala 

mag. Branko ØKAFAR, univ. dipl. ekon. 

S k u p a j 

p o s k r b i m o , d a b o 

n a ø e o k o l j e 

u r e j e n o i n œ i s t o . 

23

OBJAVE øtevilka 45 

VODOVOD MURSKA SOBOTA 

javno podjetje d.o.o. 

Murska Sobota, Kopaliøka 2 

telefon 02 521-37-00 

telefax 02 521-37-40 

VODNA ZAJETJA 

POROŒILO O KVALITETI PITNE VODE 

V VODOVODU 

MURSKA SOBOTA ZA LETO 2004 

So na lokacijah Krog, Fazanerija in Œrnske meje in se napajajo 

iz podtalnice. Najveœja koliœina vode se œrpa v 

Krogu. Iz Œrnskih mej in Fazanerije se voda v veœjih 

koliœinah œrpa samo v primeru veœje porabe v suønih obdobjih. 

V letu 2004 je bilo naœrpano 2.512.745 m3, od 

tega 74,0% iz Kroga, 19,2% iz Œrnskih mej in 6,8% iz 

Fazanerije. Povpreœna dnevna naœrpana koliœina vode je 

bila 6.865m3. 

Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim 

klorom je v œrpaliøœih Krog in Œrnske meje postavljena 

klorirna naprava, ki se z minimalnim doziranjem klora 

pribliæno 0,1mg/l vzdræuje za primer veœjih del na omreæju 

ali druge nepredvidene dogodke, npr. v primeru 

veœjega bakterioloøkega onesnaæenja vode. 

Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira 

ZZV M.Sobota, ki tedensko odvzame 1-2 vzorca za redne 

bakterioloøke preiskave ter izmenoma po 1 oz. 2 vzorca 

meseœno za redne kemiœne preiskave. Øtirikrat letno se 

naredijo obœasne (razøirjene) bakterioloøke in kemiœne 

analize. 

V letu 2004 je bilo odvzeto 72 vzorcev pitne vode za 

bakterioloøke in 17 vzorcev za kemiœne analize. Bakterioloøko 

je bil oporeœen en vzorec in sicer zaradi 

poveœanega øtevila mikroorganizmov. 

Kemiœno oporeœnih je bilo 5 vzorcev: 

na œrpaliøœu Œrnske meje je bilo oporeœnih 5 vzorcev 

zaradi poveœane vsebnosti desetil atrazina in nitratov - 

vsi ti vzorci so bili odvzeti v okviru spremljanja gibanja 

koncentracije pesticidov v skladu z odloœbo pristojnega 

republiøkega zdravstvenega inøpektorja. 

Pri mejni vrednosti za pesticide (0,1µg/l za posamezen 

pesticid in 0,5µg/l za pesticide skupno) gre za naœelno 

“ekoloøko” mejno vrednost, ki izhaja iz predpostavke, 

da naj snovi iz skupine pesticidov v pitni vodi ne bi bilo. 

Svetovna zdravstvena organizacija doloœa kot 

zdravstveno problematiœno koncentracijo pesticida 

atrazina 2µg/l. To pomeni, da uæivanje vode, ki vsebuje 

manj kot 2µg/l atrazina, po dosedanjih znanstvenih 

dognanjih ne predstavlja nevarnosti za zdravje. 

Vsebnosti pesticidov na posameznih zajetjih se bodo z 

analizami spremljale tudi v prihodnjih letih, v letu 2005 

predvidoma øtirikrat. 

V zajetjih Œrnske meje in Fazanerija se zaradi intenzivnega 

kmetovanja v neposredni bliæini, obœasno pojavljajo 

poveœane koncentracije doloœenih pesticidov, 

zlasti atrazina, desetil - atrazina in nitratov. Ker dajeta 

ti dve zajetji manj kot 30% celotne letne koliœine pitne 

vode, z meøanjem vode iz zajetja Krog (kjer teh pesticidov 

ni), doseæemo, da je voda v vodovodnem sistemu 

neoporeœna. 

V letu 2002 je skrb za vode s sprejetjem Zakona o vodah 

(Ur.l. RS, øt. 67/2002) prevzela dræava. Podrobni podzakonski 

akti o vseh postopkih upravljanja in varovanja 

vodnih virov øe niso sprejeti. Zaradi velikega øtevila 

kmetijskih povrøin v oæjem vodovarstvenem pasu (Œ. 

meje - 30ha in Fazanerija - 12ha), bi bilo iluzorno 

priœakovati, da se bo kvaliteta podtalnice spremenila 

preko noœi, iz tabel pa je razvidno, da se stanje z leti 

poœasi izboljøuje. 

OMREÆJE 

Vodovod Murska Sobota oskrbuje pribliæno 27.000 prebivalcev 

ter gospodarstvo v obœinah M.Sobota, 

Moravske Toplice, Puconci in Cankova. 

Skupno øtevilo prikljuœkov je 7.072, od tega 831 pod- 

24


OBJAVE 

jetij, 106 blokov z 2.709 stanovanji in 6.135 individualnih 

prikljuœkov: 

- dva vzorca 09.12. (OØ Puconci in vrtec Gregorœiœeva, 

M.Sobota) 

Kontrolne analize niso 

pokazale nobenih 

neskladnosti s Pravilnikom 

o pitni vodi. 

V letu 2004 je bilo skupno v vse obœine prodano 

2.155.166 m3 vode, od tega gospodarstvo 1.070.376 m3 

in gospodinjstva 1.084.790 m3. 

Poraba po obœinah: 

Na cevovodih vodovodnega omreæja, je bilo v letu 2004 

veœ kot 40 okvar, katere so bile tekoœe odpravljene v 

skladu s smernicami notranje kontrole HACCP. 

Kvaliteto pitne vode doloœa: 

- Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS, øt. 19/04) 

- notranja kontrola po sistemu HACCP 

HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) sistem, ki 

omogoœa identifikacijo oz. prepoznavanje, oceno, 

ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi agensi v 

æivilih ali stanji, ki lahko ogroæajo œloveka. 

Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira 

ZZV M.Sobota, ki v skladu z notranjo kontrolo (HACCP) 

na omreæju tedensko odvzame 3 vzorce za redne bakterioloøke 

preiskave ter obœasno (enkrat meseœno) po en 

vzorec za redne kemiœne preiskave. Øtirikrat letno se 

naredijo obœasne (razøirjene) bakterioloøke in kemiœne 

analize. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki 

obœasnih preskuøanj izvaja v okviru dræavnega monitoringa. 

V letu 2004 so bili odvzeti øtirje vzorci: 

- dva vzorca 18.05. (OØ Puconci in vrtec Gregorœiœeva, 

M.Sobota) 

V letu 2004 je bilo v okviru notranjega nadzora na omreæju 

odvzetih 152 vzorcev pitne vode za bakterioloøke 

in 17 vzorcev za kemiœne analize. Bakterioloøko so bili 

oporeœni øtirje vzorci in sicer zaradi poveœanega øtevila 

mikroorganizmov. Dva oporeœna vzorca sta bila odvzeta 

v kuhinji bolniønice Rakiœan, eden v Domu starejøih v 

Rakiœanu in eden v 

okrepœevalnici Dom v 

Sebeborcih. Vsi øtirje 

vzorci so bili oporeœni 

zaradi problemov v interni 

instalaciji. Po kontrolnih 

ogledih je bilo 

pristojno vzdræevalno 

osebje v skladu s smernicami HACCP pouœeno in napake 

odpravljene. 

Na omreæju kemiœno oporeœnih vzorcev ni bilo. 

Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov 

- Vodovod M. Sobota omreæje: 

Iz tabel, ki prikazujejo vsebnosti pesticidov in nitratov v 

vzorcih pitne vode vzetih na raznih mestih v vodovodnem 

omreæju, je razvidno, da je voda popolnoma skladna 

z vsemi veljavnimi predpisi in jo lahko brez dodatne 

obdelave ali filtracije normalno uæivamo. 

V letu 2004 smo prodali za 32% manj vode kot v letu 

2000, œeprav se je øtevilo prikljuœkov poveœalo za 25%. 

Logiœna posledica manjøih prihodkov ob poveœanju 

stroøkov, so vedno veœje teæave v poslovanju. 

Odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode: 

Boris PETRIC, univ.dipl.inæ.el. 

25

Pilotski projekt KODE - 

kooperacija in design 

uspeøno zakljuœen 

Sreœanja gospodarstvenikov avstrijske Øtajerske in Pomurja, 

ki sta ga organizirala kreativna agencija Inqua iz 

Murske Sobote in podjetje za poslovno svetovanje Diekooperationsberater.at 

iz Laafelda se je udeleæilo 23 podjetij. 

Udeleæencem sreœanja je pomen oblikovanja pri razvoju 

izdelkov na konkretnih primerih predstavil kreativni direktor 

Inque Dejan Øœernjaviœ, o relevantnosti kooperacije 

med podjetji in nekaterih primerih internacionalnega 

sodelovanja pa je spregovoril svetovalec v podjetju Diekooperationsberater.at, 

Robert Dunkl. Med prisotnimi 

gospodarstveniki, svetovalci in oblikovalci pa so se spletle 

tudi prve poslovne vezi. 

Udeleæenci œezmejnega sreœanja gospodarstvenikov 

avstrijske Øtajerske in Pomurja, ki je potekalo v slovenskem 

in nemøkem jeziku, so bili s programom in vzpostavljanjem 

prvih medsebojnih stikov zadovoljni. S tem se je uresniœil 

tudi namen sreœanja, in sicer narediti prvi korak k dolgoroœnemu 

sodelovanju podjetij na tem obmoœju. Za obe regiji, 

kjer so v veœini prisotna mala in srednje velika podjetja, je 

takøno œezmejno sodelovanje priloænost za koriøœenje sinergij 

in skupni nastop na trgu, saj konkurenca tako v 

lokalnem kot v globalnem okolju postaja vedno veœja. 

S sreœanjem, ki so se ga udeleæili gospodarstveniki iz 23 

podjetij, sta zelo zadovoljna tudi oba organizatorja. Tako v 

agenciji Inqua kot v podjetju Diekooperationsberater.at. so 

namreœ prepriœani, da so to zaœetki dolgoroœnih dvostranskih 

œezmejnih projektov, ki bodo podjetjem v regiji na obeh 

straneh meje prinesli konkurenœno prednost in ugled na 

dolgi rok. 

Na sreœanju KODE - kooperacija in design je Dejan Øœernjaviœ, 

oblikovalec in kreativni direktor agencije Inqua, 

predstavil tudi pomen oblikovanja pri razvoju izdelkov, ki so 

ponavadi plod medsebojnega sodelovanja. Oblikovanje 

izdelkov je izpostavil kot profesionalno storitev, ki se izvaja 

v interdisciplinarnem sodelovanju z razliœnimi strokovnjaki 

v podjetju, oblikovalec pa je v proces vkljuœen æe od samega 

zaœetka, od razvoja novega izdelka do prve serije. Sam oblikovanje 

vidi kot skupek senzibilnosti, inteligence in 

domiøljije, ki se odziva na spreminjajoœe se zahteve trga in 

ga je potrebno smiselno vkljuœiti v kulturno, gospodarsko in 

ekoloøko okolje. Prisotnim je predstavil tudi pomen internacionalnega 

povezovanja in sodelovanja med podjetji pri 

razliœnih projektih. 

Svetovalec Robert Dunkl je predstavil pomen kooperacije 

med podjetji in izpostavil æeljo po internacionalizaciji in 

povezovanju slovenskih in avstrijskih podjetij ter skupnem 

nastopu na globalnem trgu. 

BESEDA UREDNICE 

Spoøtovane bralke in bralci, 

øtevilka 45 

v poletni øtevilki obœinskega 

glasila vam na naslovnici, letnemu 

œasu primerno, podarjamo 

sliko zrelega æita s temnimi, 

za letoønji mesec julij 

znaœilnimi oblaki v ozadju. 

Na zadnji strani si lahko ogledate, 

kdo so prejemniki obœinskih 

zahvalnih listin in 

plakete ob jubileju. 

Œastnega obœana ob deseti obletnici Mestna obœina 

Murska Sobota ni dobila, zato pa ima njen æupan zelo 

jasno vizijo razvoja za naslednjih deset let. 

Izzveneli so tudi jubilejni Soboøki dnevi in kljub glasno 

izraæeni bojazni, da letos ne bo takønega obiska kot je 

bil v minulih desetih letih, ko so bil bolj kot domaœi, za 

nastope poplaœani nastopajoœi od drugod, se to ni 

zgodilo. O tem se lahko prepriœate na nosilni fotografiji 

s Soboøkih dnevov 2005. Tisti, ki smo v æivo prisluhnili 

æupanovemu nagovoru ob prazniœnem dnevu 

dræavnosti v soboøkem parku in doæiveli izjemen 

ognjemet ter se navduøili ob nastopu Lange in drugih 

domaœih glasbenih skupin na prireditvenem odru, 

vemo, da je bila odloœitev o tem, da so bili letoønji 

Soboøki dnevi, dnevi domaœe ustvarjalnosti, pravilna. 

Nekatere napovedi pa zlonamerne zato, ker smo imeli 

tokrat pri organizaciji besedo tudi predolgo odrinjeni 

iz sveta kulture, ki si prizadevamo za kultiviranost v 

odnosih. 

Te poletne dni so bili oœitno zelo dejavni tudi gasilci in 

zapisovalec njihovih akcij je pri pisanju in fotografiranju 

vsaj tako vztrajen kot pri teku na dolge proge. O 

tem, kaj se dogaja na podroœju øporta, pa je tokrat zapisanega 

nekoliko veœ kot v prejønji øtevilki, ki je imela 

tudi uradne objave. Tokrat jih ni veliko, gotovo pa jih 

bo veœ æe v naslednji øtevilki, ki bo predvidoma izøla ob 

dnevu spomina mestne obœine v mesecu oktobru. Do 

takrat pa bo tudi dovolj œasa, da se opogumite in 

priœnete dopisovati v novo rubriko - Pisma obœanov. 

Kajti obœinsko glasilo je namenjeno prav vam, in ker je 

zdaj œas poœitnic, vam æelim, da uæivate kjerkoli æe 

boste “oddihovali” in si nabirali moœi za dneve, ki 

sledijo poletnim. 

Glasilo SOBOØKE NOVINE 

izdaja MESTNI SVET 

Izdajateljski odbor: 

Anton STIHEC, 

Ernest EBENØPANGER, 

Franc MEOLIC, Ivan OBAL, 

Joæef RECEK, Alojzij ROUS, 

Darko RUDAØ, Drago ØIFTAR in 

Franc WEINDORFER 

Brigita BAVŒAR 

Ustanovitelj je MO MURSKA SOBOTA, 

Kardoøeva 2, 9000 Murska Sobota 

Naslovnica: Dominik ØTEINER 

Odgovorna urednica: Brigita BAVŒAR 

Jezikovni pregled: Bea Baboø LOGAR 

Grafiœna priprava in tisk: 

TISKARNA KLAR Murska Sobota 

Naklada: 7000 izvodov 

Soboøke novine prejemajo gospodinjstva v mestni obœini brezplaœno. 

26


FOTOKRONIKA 

PRVI DNEVI DOMAŒE USTVARJALNOSTI 

Tudi letos je bila v okviru soboøkih dnevov 

razstava cvetliœarjev na grajskem dvoriøœu, v 

parku pa na stojnicah ponudba domaœih dobrot. 

Vokalna skupina Bel Canto v soboøki evangeliœanski cerkvi. 

V obeh soboøkih cerkvah je bilo manj mnoæiœno, 

pa zato bolj komorno. 

V noœnih urah so se vsi 

koncerti odvijali na 

grajskem dvoriøœu, tako 

da so stanovalci bliænjih 

ulic imeli malo 

veœ miru kot pretekla 

leta, ko sta bila noœni 

red in mir moœno 

kaljena. Zgodnja jutranja 

œiøœenja pa so odpravljala 

posledice pomanjkanja 

œuta za œistoœo 

v mestnem parku. 

Dr. Melanija Fabœiœ - Meli, 

solistka skupine Psycho- 

Path. 

Bolj æivo, kot na dvoriøœu, je bilo na »Idejini 

streji«, s katere na sreœo ni padel nihœe od 

nastopajoœih, nekateri glasbeniki pa so se s 

svojimi instrumenti teæko povzpeli na prizoriøœe 

nastopa in televizijskega prenosa v æivo. 

Prekmurski plesi in pesmi na osrednjem prireditvenem odru 

Soboøkih dnevov. 

Da se je v letoønjem muhastem poletju le enkrat 

ulilo z neba, in to v nedeljo, je bila sreœa organizatorjev 

in obiskovalcev Soboøkih dnevov 2005. 

Mladi »zdravilœek« v gledaliøki predstavi Kdo se boji zdravil 

na grajskem dvoriøœu. 

Pihalni orkester Murska Sobota je imel po promenadi od 

Zvezde otvoritveni koncert na grajski ploøœadi. 

Nastop T.N.T. (Tistega Nenormalnega Torka) 

Andrej, Alja, Seba in Dodo. 

Nasvidenje na Soboøkih dnevih 2006. 

Brigita BAVŒAR 

Fotografije: Tanja ZRINSKI 

27

O B Œ I N S K I P R A Z N I K V S L I K I I N B E S E D I 

Jubilejna slavnostna seja in nagrajenci mestne obœine 

Na slavnostni seji 

mestnega sveta ob jubileju 

mestne obœine v 

soboøki grajski dvorani 

je æupan Anton ØTI- 

HEC v daljøem uvodnem 

nagovoru nanizal 

doseæeno v desetih letih 

in podal vizijo za 

naslednjih deset let. 

Poudaril je odkrivanje 

potencialov obœanov 

in novih naloæb, 

v sklepni misli pa je izpostavil 

pomembnost 

sodelovanja v tej pokrajini. 

Æupanovemu slavnostnemu nagovoru je sledila premiera 

promocijskega filma o Murski Soboti in moænostih investiranja 

v mestni obœini, ki je uresniœitev njegove ideje o 

tem, kako privabiti v pomursko srediøœe investitorje in z 

novimi naloæbami omogoœiti nove zaposlitve ter zajeziti 

odliv prebivalstva. 

Anton ROUS, dræavni sekretar v kabinetu predsednika 

slovenske vlade in donedavni predsednik stranke DESUS, 

naøe gore list (doma je iz Beltincev) je kot gost iz Ljubljane 

na slovesnosti ob jubileju v Murski Soboti brez dlake na 

jeziku povedal, kako je prejønja oblast praznila pokojninsko 

vreœo. 

V kulturnem programu 

je navduøila 

violinistka Ekaterina 

LEPOØA - Katjuøa, 

ki je zaigrala 

Koncertino v H- 

molu in D-duru. 

Za klavirjem jo je 

spremljala profesorica 

klavirja v 

soboøki glasbeni 

øoli Olga Pali¢. 

Mala virtuozinja 

ruskega porekla je 

poæela iskren 

aplavz prisotnih v 

slavnostno okraøeni 

grajski dvorani. 

Letoønje zahvalne listine Mestne obœine Murska Sobota 

ob obœinskem prazniku so prejeli: 

Matej FICKO, dijak Gimnazije 

Murska Sobota in urednik Sobotainfo.com 

ter soavtor projekta Gibanje 

za mladino in drugih akcij ter akter 

na podroœju øporta. 

Kot mladi prostovoljec je aktiven v 

veœih organizacijah in je dokaz, da je 

moœ mladostniøko energijo usmeriti 

v pozitivno. 

Angela NOVAK, ravnateljica OØ III 

Murska Sobota s posebnim posluhom 

za drugaœnost v øolskem procesu, 

ki je realizirala idejo o pomoœi 

øolarjem s posebnimi potrebami z 

dvigalom v øoli ter Romom, kot 

œlanica dræavne komisije za njihovo 

vkljuœevanje v izobraæevalni proces. 

Franœek ZVER, zborovodja 

pevskega zbora upokojencev, 

ki se imenuje po profesorju 

Vladimirju Moœanu. Zbiralec 

narodopisnega glasbenega 

gradiva in urednik publikacije, 

ki je letos izøla pri Druøtvu 

upokojencev Murska Sobota v 

spomin na glasbenega pedagoga 

Vladimirja Moœana. 

Plaketo Mestne obœine Murska Sobota je v odsotnosti 

mag. Branka ØKAFARJA iz æupanovih rok prejela njegova 

mama. Dobil jo je za øtevilna priznanja in dolgoletno dejavnost 

na podroœju ekologije ter gospodarstva. Sam pa se 

je zahvalil s pismom, kot se je v imenu letoønjih prejemnikov 

obœinskih priznanj ob koncu slovesnosti zahvalila 

Angela Novak. 

Brigita BAVŒAR, fotografije: Tomaæ BERKE

22. jul. 2005

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?