Maj - Planinski Vestnik

Reševalno službo v Ženevi so ponovno
reorganizirali. Do burnih debat
je prišlo po nesreči na Mont-Blancu
(Ebener - Grivet). Sestavili so skupino
petih tehnično popolnih alpinistov,
ki ima nalogo v nujnem primeru
takoj organizirati reševalno
ekspedicijo. Vsak ima direktno telefonsko
številko. Tehnični šefi so R.
Dittert, J. Juge, R. Lambert in W.
Marthe.
Achille Compagnoni, ki je z Lacedellijem
prišel na K2, je dobil hude
ozebline na rokah. Večkrat je bil
operiran, vendar najbrž ne bo mogel
vršiti več vodniškega poklica. Pogodba
med udeleženci ekspedicije se
glasi tako, da se ves dobiček od fotografij,
filmov in objav steka v ekspedicijsko
blagajno. Compagnoni je
proti Desiu naperil pravdo zaradi filma,
ki ga je posnel na vrhu in pri
tem težko ozebel. On je pravzaprav
avtor filma in zato mu advokati obljubljajo
v pravdi zmago. Tudi nič
kaj preveč simpatičen odmev velike
»zmage«! In ne prvi s K2.
»Veverice« iz Cortine d'Ampezzo
so Se zavzele za to, da »obrijejo« Veliko
Zinno, v kateri je naježenih nič
manj kot 100 klinov. Ti so seveda
znatno olajševali znamenito smer, ki
sta jo 1. 1935 speljala R. Cassin
in Ratti iz Lecca. Zdaj je slavna
smer spet taka kot pred Cassinom,
v kolikor niso pustila svojih sledov
plezalska kladiva. Podobno čiščenje
so opravili tudi v Torre di Valgrande.
Ali so imeli prav? S stališča »fair
playa« gotovo; s stališča športa in
tekme, ki je nujen sestavni del športa,
nedvomno. Smer, ki ima 100 klinov,
ni več smer, ki jo je ustvarila
izredna plezalska sposobnost Cassinova.
Časi, ki so jih zadnja leta pri
V. Zinni beležili, so bili razumljivi
in v nekem smislu opravičljivi. Pa
vendar! Ali bo Zinna postala vežbališče
ali celo plezalska arena? Ali je
veverice s svojim čiščenjem ne proglašajo
za tako? In če so oči vseh
klas in asov še vedno obrnjene v te
tri čudovite dolomitske gorske individualnosti,
zakaj se z njimi naši alpinisti
ne spoprimejo v taki meri, da
bi jih opazila in zabeležila svetovna
alpinistična javnost? Doslej tega ni
storila niti v tistih redkih primerih,
v katerih bi bila to njena moralna
dolžnost.
Savojski nacionalni park nameravajo
ograditi in ga najstrožje zaščititi.
Zato se zavzemajo CAF, Touring
Club de France in znanstveni svet:
Obsegal bi 20 000 ha in bi mejil na
italijanski nacionalni park Gran Paradiso.
Zajel bi predvsem dolino Isere
in Are.
Subjektivna nevarnost v gorah se
zaradi razširjenja horizontov v psihologiji
danes precej drugače pojmuje
kakor v času, ko sta pisala
svoje »Nevarnosti v gorah« Zsigmondy
in Paulcke. Temeljne možnosti, ki
utegnejo ogrožati planinca iz notranjih
duševnih razlogov so po mnenju
Avstrijca Greitbauerja naslednje: 1.
nerazpoloženost, 2. razne konstelacije,
3. prevladujoče ideje, 4. pomanjkljivosti
(tehnične, telesne in
duševne). Nerazpoložen utegne biti
človek zaradi bolezni in rekonvalescence,
zaradi endogene reakcije, to
je osnovnega počutja, v katerem je
človek preveč občutljiv (nervozen) in
v takem stanju za vodjo naveze neprimeren,
dalje zaradi klimatičnih
motenj, ki jih šele v novejšem času
štejemo kot bistven pogoj za razpoloženje,
ker povzročajo glavobol, nemir
in nespečnost, zmanjšujejo pozornost
in povzročajo utrujenost.
Konstelacije relativno zmanjšujejo
sposobnost, ker planinec z gorskim
ciljem prekoračuje dopustno mejo,
pri kateri si je še v svesti, da jo bo
zmogel. Razmerje med nalogo in
zmožnostjo se poruši. Posebno se to
pojavlja v plezalnih šolah z izzivanjem.
Dalje spadajo sem prestižna