BIVANJE, oktober 2011 - Mladina
BIVANJE, oktober 2011 - Mladina
BIVANJE, oktober 2011 - Mladina
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
PRILOGA <strong>BIVANJE</strong> MLADINA 42 21. 10. <strong>2011</strong><br />
Odstrt pogled na termične otoke in samopostrežni bar prenovljene šolske kuhinje<br />
64<br />
KUHINJA KOT<br />
GLEDALIŠČE<br />
Špela Kuhar, foto Miran Kambič<br />
Projekt prenove kuhinje na Osnovni šoli Trnovo<br />
Osnovna šola Trnovo v Ljubljani je<br />
bila zgrajena leta 1961 po načrtih<br />
arhitekta Emila Navinška. Arhitekt<br />
Navinšek je zasnoval vrsto šol po vsej<br />
Sloveniji po načelih modernizma, ki<br />
jih je prvič predstavil pri Gimnaziji<br />
Bežigrad že leta 1936. Stavbe brez<br />
hodnikov, te nadomeščajo odprte<br />
osrednje avle z visokimi stropi in s<br />
svetlobo prek krajših stranic stavbe,<br />
so bile velika revolucionarna novost.<br />
Arhitektura je preprosta in racionalna,<br />
z jasno tlorisno zasnovo in s čistimi<br />
fasadnimi kompozicijami. Materiali<br />
so bili v začetku kamen in teraco<br />
za talne in stenske obloge skupnih<br />
prostorov, parket, lesena okna in lesene<br />
stene pa v učilnicah in kabinetih.<br />
Vendar je le malo šol ohranilo<br />
prvotno podobo. Spremembe v šolskih<br />
programih so povzročile številne<br />
dozidave, od športnih dvoran,<br />
knjižnic, servisnih prostorov pa do<br />
menjave prvotnih materialov. Dozidavam<br />
in predelavam se ni mogla<br />
izogniti niti osnovna šola v Trnovem.<br />
Najprej je bila prizidana športna<br />
dvorana, nato upravni del, kuhinja z<br />
jedilnico in malo dvorano in nazadnje<br />
knjižnica. Z vsakim prizidkom<br />
je njena prvotna jasna zasnova bledela.<br />
Lani sta arhitektki dr. Dominika Batista<br />
in Maja Ivanič dobili priložnost<br />
zasnovati celostno prostorsko in<br />
funkcionalno prevetritev šole, ki je<br />
predvidevala kar največjo vzpostavitev<br />
prvotnega stanja Navinškove šolske<br />
stavbe in prenovitev prizidkov.<br />
Šola je v načrtih zaradi dinamične<br />
oblike prenovljenih volumnov prizidkov<br />
dobila ime Šola dveh metuljev.<br />
Sledilo je naročilo za idejni projekt<br />
prenove kuhinje, jedilnice in<br />
male telovadnice, ki je predvidevala<br />
celovito prenovo notranjosti in zunanjosti<br />
celotne severne lamele, v načrtih<br />
imenovane Metulj 1, v začetku<br />
letošnjega leta pa še izvedbeni arhitekturni<br />
in instalacijski načrti prenove<br />
šolske kuhinje s pripadajočimi<br />
garderobami, sanitarijami in tehničnimi<br />
prostori. Gradnja se je začela z<br />
zaključkom šolskega leta in bila končana<br />
sredi septembra.<br />
Prvotno je bila načrtovana celotna<br />
prenova severnega trakta oziroma<br />
Metulja 1 - kuhinja, spremljevalni<br />
prostori in jedilnica, ki se je z načrtovano<br />
odprto kuhinjo povezala v en<br />
prostor. Vendar je bila v tej fazi izvedena<br />
le prenova kuhinje brez jedilnice.<br />
Parcialnost, s katero mora investitor<br />
zadovoljiti čim več potreb po<br />
prenovi številnih šol, katerih objekti<br />
so dotrajani, žal vodi do nedokončanih<br />
in nelogičnih odprtih posegov.<br />
Tako v trnovski jedilnici, ki je zaradi<br />
želje po ureditvi celotnega fasadnega<br />
ovoja dobila velike celostenske<br />
okenske odprtine, v prostor pred<br />
okni segajo prosto stoječi radiatorji.<br />
Ob celostni prenovi bi te verjetno nadomestili<br />
nemoteči talni konvektorji.<br />
V naslednjo fazo je bil prestavljen<br />
tudi enoten fasadni ovoj prizidkov,<br />
oblikovan iz vertikalnih lesenih letev,<br />
ki bi vse prizidke povezal in tako<br />
s kontrastom med pročelji prizidkov<br />
v lesu in osnovne Navinškove stavbe<br />
v teranovi izpostavil njeno zasluženo<br />
dominantnost. Lesene lamele imajo<br />
poleg povezovalne funkcije prizidkov<br />
in ustvarjanja intimnosti notranjih<br />
ambientov tudi vlogo senčenja<br />
prostorov v toplejših mesecih in dušenje<br />
hrupa. Iz projektantskega zornega<br />
kota bi bilo zagotovo smiselno<br />
v celoti prenoviti manjše število šol,<br />
zato pa te celostno, saj s parcialnimi<br />
prenovami prihaja do zahtevnejšega<br />
načrtovanja in koordinacije, šole pa