Krik - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

20. OBLETNICA VALETE, 8. b
Petek je. Danes popoldan se bom po dolgem času ponovno srečala s sošolci iz osnovne šole, a
pred tem me čaka še moja dolgočasna služba.
Pretegnila sem se na poti v kopalnico. Pogledala sem se v ogledalo. Zagledala sem pojavo, ki je
bila ista kot pred dvajsetimi leti. Nič na meni se ni spremenilo razen moje pričeske. Moji zdaj zelo
kratki lasje mi štrlijo na vse strani. Le kakšni bodo moji bivši sošolci Kaj so oni naredili iz svojih
življenj
Ščetkala sem si zobe in se oblekla čim bolj spodobno za na delo. Delam pri nekem privatniku. Mu
urejam papirje in te stvari. Kot tajnica. Dolgočasno delo. Zapustila sem svoj, zelo meni podoben,
skromen, majhen domek in se na kolesu odpeljala v službo.
Ni lahko delati nekje, kjer nočeš. Študirala sem komunikologijo, a končala sem kot dolgočasna
tajnica. Res super. Do treh sem morala opravljati zelo zanimive klice o nekih tesnilih, o katerih
nimam pojma, za kaj se uporabljajo. Moj oče je imel podjetje gumi-tehnične proizvodnje, zdaj pa
delam v neki drugi firmi s smrdljivo gumo. Očitno mi je bilo usojeno, da sem povsod obkrožena z
gumo.
Domov sem prišla čisto mokra od dežja, ki se odloči, da bo padal ravno takrat, ko se odpravim iti
v službo s kolesom in ne z avtobusom. Pripravila sem si dve tortilji – palačinki, v katerih je
zelenjava in meso, in se usedla pred televizijo na dvosed in hkrati posteljo. Pogledala sem še en
star, dober film, The Runaways. To je to, kar rada delam. Sem doma, v svojem majhnem
kraljestvu, in gledam dobre filme ali pa se spravim nad kakšno knjigo.
Čas odhoda. Oblekla sem stare kavbojke in bluzo in odšla na obletnico valete. Ko sem prispela v
neko novo gostilnico, je bilo tam že kar nekaj ljudi. Najprej sem zagledala Anjo Klemenčič.
Oblečena je bila po zadnji modi. Pred dvajsetimi leti bi priskakljala do mene in me objemala do
onemoglosti, a zdaj je počasi stopila do mene in mi stisnila roko. »Peta« in me premerila s
pogledom. Pogled se ji je seveda ustavil na laseh. »Hej,« sem odgovorila za potrdilo. Pri vsakem
me je doletela ista stvar. Moje oprave so bili navajeni že od prej, a moji lasje nikomur niso bili
preveč všeč.
Nekaterih sošolcev tudi jaz nisem takoj prepoznala. Na primer Maje. Imela je dolge, neurejene
lase, kar ji res ni podobno, oblečena pa je bila ... tako kot jaz. Stare kavbojke in neki pulover.
Včasih ji niti na pamet ni padlo, da bi taka hodila po svetu. Ampak punca v svojem življenju
resnično uživa. Vsaj rekla je tako. Ima svojo plesno šolo, poročena je z nekim inženirjem in ima
majhnega dečka z imenom Tristan. Pokazala mi je sliko v denarnici. Srčkan poba.
Ko smo se vsi pozdravili in se malo sprostili, je pogovor ob obilni večerji dobro tekel. Kot v starih
časih. Pahor je s seboj prinesel debel album slik svoje družine. Ima svoj pogrebni zavod in je tudi
poročen s svojo punco še iz gimnazije. Ta mu je rodila že dve lepotički. Bravo, Pahor.
Njegovo čisto nasprotje – Nina
Nardoni, včasih strastna sovražnica
matematike, je sedaj privrženka lete.
Je profesorica matematike na
kranjski gimnaziji. Videz je še kar
isti, le z malo več pirsingi. Ona je
naletela na policajčka in se vanj
zaljubila, medtem ko je plačevala
kazen in izgubila vozniško dovoljenje.
Zdaj jo že šest let on vozi naokrog.
Medtem ko smo vsi popivali, razen
Petka, ki ne pije alkohola, odkar so
ga na dan valete odpeljali na
izpiranje želodca, smo se živahno
pogovarjali o tem, kaj kdo dela, če
ima družino itd. Tudi jaz sem
navdušeno spraševala in izvedela
veliko stvari, ki jih res nisem pričakovala. Na primer Alen, ki si je vedno želel postati
avtomehanik, je odprl svoj kozmetični salon, in Anja, poslovna samostojna ženska, si k njemu
redno hodi pulit obrvi in urejat nohte, saj nima dovolj časa, da bi si jih sama. Zdaj zaradi pogostih
obiskov prejema že 4o-odstotni popust in je v klubu bleščic. Seveda je Alena o kozmetiki poučila
njegova pet let starejša punca, ki mu tudi pomaga v biznisu.