Letnik 10/4, november 2008

VOJA©KOSTROKOVNA PUBLIKACIJA SLOVENSKE VOJSKE 

Z N A N J E Z M A G U J E 

Ob 10. obletnici izhajanja 

REPUBLIKA SLOVENIJA 

ISSN 1580‡1993 

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO 

G E N E R A L © TA B S L O V E N S K E V O J S K E November 2008 − 10/Št. 4

ISSN 1580-1993 

UDK 355.5 (479.4) (055) November 2008 − 10/Št. 4

IZDAJATELJ/PUBLISHER: 

Generalštab Slovenske vojske/General Staff of the Slovenian Armed Forces 

GLAVNI UREDNIK/EDITOR-IN-CHIEF: 

generalmajor mag. Alojz Šteiner 

ODGOVORNI UREDNIK/MANAGING EDITOR: 

podpolkovnik spec. Evgen PrimožiË 

NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA/ASSISTANT MANAGING EDITOR: 

mag. Liliana BrožiË 

UREDNIŠKI ODBOR/EDITORIAL BOARD: 

VVU XIII. razreda dr. Denis »aleta 

dr. Ljubica JelušiË 

podpolkovnik dr. Tomaž Kladnik 

polkovnik Vojteh Mihevc 

kapitan fregate mag. Peter Papler 

TEHNI»NI UREDNIK/TECHNICAL EDITOR: 

Bojan Rotar, dipl. inž. 

GOSTUJO»A UREDNICA ZA ŠTEVILKO 10/ŠT. 4/GUEST EDITOR OF VOL.10, N.4: 

dr. Ljubica JelušiË 

SEKRETAR/SECRETARY: 

štabni vodnik Matjaž Irgl 

PREVAJANJE/TRANSLATION: 

Šola za tuje jezike, PDRIU in dr. Uroš Svete 

LEKTORIRANJE/PROOFREADING: 

Milena Sevšek PotoËnik, Marjetka Brulec, Tina PeËovnik 

TISK/PRINT: 

Tiskarna Oman 

NAKLADA/EDITION: 

500 izvodov/Copies 

REVIJA JE DOSTOPNA NA SPLETNI STRANI: 

http://www.mors.si/index.phpid=213 

E-PO©TA UREDNIKOV: 

evgen.primozic@mors.si, liliana.brozic@mors.si 

Prispevki, objavljeni v Biltenu Slovenske vojske, niso uradno stališËe Slovenske vojske niti 

organov, iz katerih so avtorji prispevkov. 

Contributions, published in the Slovenian Armed Forces' Bulletin do not reflect the official 

viewpoint of the Slovenian Armed Forces nor the bodies in which the authors are employed.

Bilten Slovenske vojske 10/Št. 4 je 

posveËen 10. obletnici rednega izhajanja 

revije ter izkušnjam, pridobljenim 

ob predsedovanju Slovenije Svetu 

Evropske unije. 

›Imamo SANJE: 

o miru, 

o varnosti, 

o profesionalni vojski, 

o kakovostni reviji ... 

Naredimo iz teh sanj RESNI»NOST!« 

Prof. dr. Ljubica JelušiË, 

gostujoËa urednica Biltena Slovenske vojske 10/Št. 4

RECENZENTI PRISPEVKOV, OBJAVLJENIH V BILTENU SLOVENSKE VOJSKE 

10/ŠT. 4 

Prof. dr. Anton Grizold 

Doc. dr. Milan Jazbec 

Mag. Janez Jug 

Mag. Uroš Krek 

Prof. dr. Marjan MalešiË 

Doc. dr. Klement Podnar 

Doc. dr. Vladimir PrebiliË 

Doc. dr. Iztok Prezelj 

Asis. dr. Uroš Svete 

Prof. dr. Mirjana Ule 

Uredniški odbor Biltena Slovenske vojske se recenzentki in recenzentom zahvaljuje za skrbno in 

odliËno opravljeno delo. 

4

VSEBINA 

Uredniški uvod 

Editorial 

Dr. Ljubica JelušiË. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 

Deset let izhajanja Biltena Slovenske vojske in pogled v prihodnost 

Ten years of the Slovenian Armed Forces Bulletin and the way ahead 

Deset let izhajanja Biltena Slovenske vojske ‡ novim izzivom naproti 

Ten years of the Slovenian Armed Forces Bulletin ‡ towards new challenges 

Generalmajor mag. Alojz Šteiner. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 

Izkušnje Slovenije s predsedovanja Svetu Evropske unije na 

podroËju varnosti 

Slovenia's experiences with the EU Council Presidency in the 

field of security 

Vloga EU na podroËju zagotavljanja varnosti, razvoja in zunanjih odnosov ‡ 

dosežki slovenskega predsedovanja Svetu EU 

EU role in the provision of security, development and external relations ‡ 

achievements of the Slovenian EU Council presidency 

Matej Marn, Andrej SlapniËar, Marko Purkart . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 

Izkušnje s podroËja evropske varnostne in obrambne politike med slovenskim 

predsedovanjem Svetu EU 

Experiences in the field of European Security and Defence Policy during the 

Slovenian EU Council presidency 

Generalmajor mag. Alojz Šteiner. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 

Organizacijski pristop k pripravam in uresniËevanju nalog SV pri 

predsedovanju Svetu EU 

Organisational approach towards the preparations and implementation of SAF 

tasks in the Slovenian EU Council presidency 

Podpolkovnik mag. Dean Groff. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 

5

Napredek na podroËju zašËite in reševanja med slovenskim predsedovanjem 

Svetu EU 

Progress in the field of protection and rescue during the Slovenian EU Council 

presidency 

Gregor Volaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 

Slovensko predsedovanje EU in vzpostavljanje zmogljivosti za izvajanje 

operacij EVOP ‡ oborožitev in oprema, obrambni trg in industrija ter raziskave 

in razvoj 

Slovenian EU Council presidency and the establishing of capabilities for the 

implementation of ESDP operations ‡ armament and equipment, defence 

market and industry as well as research and development 

Gorazd Vidrih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 

Varnost na Zahodnem Balkanu ter sodelovanje med Evropsko unijo in Natom 

Security in the Western Balkans and cooperation between the European Union 

and Nato 

Dr. Anton Bebler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 

Izzivi Slovenske vojske v notranjem in mednarodnem okolju 

Challenges for the Slovenian Armed Forces in domestic and 

international environment 

Strateške politiËne usmeritve za delovanje in razvoj Slovenske vojske 

Strategic political guidelines for the operations and development of Slovenian 

Armed Forces 

Brigadir mag. Branimir Furlan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 

Kadrovska struktura Slovenske vojske: scenariji in projekcije 

Personnel structure of the Slovenian Armed Forces: scenarios and projections 

Darko Štamfelj, dr. Vasja Vehovar, dr. Damjan Škulj, May Doušak . . . . 175 

Socialne zaznave, povezane z vodenjem v Slovenski vojski 

Social perceptions connected with military leadership in Slovenian Armed 

Forces 

Dr. Manica JakiË. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 

6

Pomanjkanje poklicnih vojakov: kakšne strategije pridobivanja uporabljajo 

poklicne vojske v Evropi 

Lack of occupational soldiers: recruitment strategies used by all-volunteer 

forces in Europe 

Dr. Tibor Szvircsev Tresch. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 

Normativna ureditev, organiziranost in uspešnost raziskovalne dejavnosti na 

Ministrstvu za obrambo 

Normative regulation, organisation and effectiveness of the research activity at 

the Ministry of defence 

Kapitan fregate mag. Peter Papler. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 241 

Razvoj konceptov celovitega in usklajenega delovanja mednarodnih 

dejavnikov pri reševanju kompleksnih kriz 

The development of concepts of comprehensive and coordinated operation of 

international factors in solving complex crises 

Podpolkovnica mag. Mojca Pešec. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261 

Posodobitev funkcije odnosov z javnostmi v Slovenski vojski 

Modernisation of public relations in the Slovenian Armed Forces 

Mag. Roman Bric . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 275 

Podatki o avtoricah in avtorjih prispevkov v Biltenu Slovenske vojske 10/Št. 4 

Data on Authors in the Slovenian Armed Forces 

Bulletin Vol.10, No.4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295 

7

Ljubica JelušiË 

Uvodnik, prikaz vsebine 

UREDNIŠKI UVOD 

EDITORIAL 

V uredniškem odboru revije Bilten Slovenske vojske smo z zadnjo številko v 

letu 2008 (10/Št. 4) in s tem tudi z zadnjo številko v desetem letniku te revije 

želeli pokazati, da so v zgodovini institucij razliËni dogodki lahko izjemnega 

znaËaja. Izjemnost razumemo tako v smislu sposobnosti za dolgotrajno 

delovanje (deset let rednega izhajanja) kot sposobnosti za hitro prilagajanje 

novim nalogam (analiza slovenskega predsedovanja Svetu EU). Vsebino 

Ëetrte številke revije smo zato oblikovali v tri veËje sklope. Prvi sklop smo 

namenili pogledu na desetletno preteklost Biltena ter izzivom, ki revijo 

Ëakajo v prihodnosti, drugega namenjamo analizi predsedovanja Slovenije 

Svetu Evropske unije, pri Ëemer smo izpostavili predvsem podroËja, ki 

zadevajo zunanjo politiko, varnost, obrambo, vojaške in obrambnoindustrijske 

zmogljivosti, ter zašËito in reševanje. S tem sklopom je Bilten pomembno 

prispeval k analizam predsedovanja ter zapisu izkušenj iz tega za slovensko 

zgodovino izjemnega dogodka. V tretjem sklopu smo predstavili rezultate 

raziskav o izzivih Slovenske vojske in novosti v varnostnem okolju, ki kažejo na 

nujnost preoblikovanja slovenske vojaške organizacije v prihodnje. 

Bilten Slovenske vojske je leta 2008 dopolnil deset let rednega izhajanja. 

Deset let je morda kratko obdobje v zgodovini neke revije, vendar pa moramo 

ob pogledu na število in raznovrstnost Ëlankov, ki smo jih imeli priložnost 

brati v teh letih, priznati, da ima ta revija posebno preživetveno moË. Rednost 

izhajanja je že eno od dokazil te moËi. Druga znaËilnost revije je ta, da je 

objavljala besedila tako visokih vojaških poveljnikov kot pripadnikov srednjega 

vojaškega menedžmenta in strokovnjakov iz širšega civilnega akademskega 

ter raziskovalnega okolja. Povezovala je strokovnjake razliËnih strok in 

uspešno predstavljala stališËa o vprašanjih vojaške organizacije, ki so nastajala 

na konferencah ali šolanju. Tematske številke revije kažejo, da so bile z 

razliËnih vidikov obravnavane teme, ki doloËajo prihodnost razvoja Slovenske 

vojske v spremenjenem varnostnem okolju, na primer vojaško izobraževanje, 

protiterorizem, premagovanje stresa na delovnem mestu. O vsem tem in še o 

9


mnogih drugih spoznanjih iz desetletnega izhajanja revije govori prispevek 

glavnega urednika revije, generalmajorja mag. Alojza Šteinerja. Avtor poudarja 

potrebo, da se strokovna raven prispevkov v reviji v prihodnje dvigne, tako 

da bi bilo poleg strokovnih Ëlankov vse veË tudi znanstvenih, revija pa naj bi 

postala ogledalo strokovnosti Slovenske vojske. 

Države preživijo velike in prelomne dogodke v svoji zgodovini, ki so tako 

ali drugaËe strokovno in znanstveno prouËeni, opisani v številnih knjigah in 

zgodovinskih spominih. VËasih pa takšni dogodki potonejo v pozabo, ne da bi 

pustili sled v zgodovinskih uËbenikih ali na knjižnih policah uglednih založb, 

pa Ëetudi bi se lahko iz poteka dogodkov ali zbranih izkušenj kaj nauËili o 

delovanju državnih organov, njihovi sposobnosti prilagajanja in usklajevanja z 

delovanjem mednarodnih institucij. 

»e z velikimi in prelomnimi dogodki mislimo na taka dejanja v zgodovini 

držav, ko se te na poseben naËin ali ponovno uveljavijo v mednarodni skupnosti 

ali nekaj Ëasa prispevajo k posebnemu urejanju mednarodnih odnosov, bi za 

Republiko Slovenijo morali navesti osamosvojitveno vojno leta 1991, nestalno 

Ëlanstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov 1998‡1999, predsedovanje 

Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi leta 2005 ter predsedovanje 

Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008. Prvi dogodek je prelomen zato, 

ker pomeni nastanek nove države v mednarodni skupnosti. Ob drugem je 

Slovenija dve leti prevzemala odgovornost za kljuËna varnostna vprašanja sveta, 

med drugim za rešitev humanitarne katastrofe na Kosovu, ob tretjem pa je 

vodila organizacijo ‡ utemeljiteljico ukrepov za krepitev zaupanja v evropskoameriški 

perspektivi. »etrti dogodek je Sloveniji omogoËil predsedovanje 

naddržavni skupnosti, ki doloËa standarde ravnanja 27 držav Ëlanic, hkrati pa 

se v svoji zunanji politiki sreËuje z zvezo Nato, Združenimi državami Amerike, 

Azijo, Latinsko Ameriko in Afriko. »e pogledamo v zgodovinske zapise o 

teh prelomnih dogodkih, bomo našli že veliko zgodovinske in spominske 

literature o osamosvojitveni vojni, pa nobenega posebnega znanstvenega ali 

strokovnega dela, ki bi analiziralo Ëlanstvo v Varnostnem svetu ZN, nobene 

knjižne analize predsedovanja OVSE, obstaja pa predhodna akademska 

študija, ki je izšla ob zaËetku predsedovanja in je pomenila znanstveni pogled 

na organizacijo, ki ji bo Slovenija predsedovala (ŠabiË in drugi 2005). Za 

nastajanje analiz po konËanem predsedovanju Svetu EU je še veliko Ëasa, 

vsekakor pa se bo prvemu delu, ki ga je izdalo Ministrstvo za zunanje zadeve 

Republike Slovenije (Brezigar in drugi 2008), pridružil tudi Bilten Slovenske 

10


vojske, ki v zadnji številki leta 2008 v prispevkih avtorjev z Ministrstva za 

zunanje zadeve in Ministrstva za obrambo prinaša podrobno analizo enega od 

segmentov predsedovanja, in sicer delovanje na podroËju varnosti. Prispevke 

neposrednih udeležencev oziroma sodelavcev v predsedovanju dopolnjuje 

razmišljanje o varnostni situaciji na Zahodnem Balkanu, ki je bil izpostavljen 

kot prednostna naloga slovenskega predsedovanja, sedanje analize pa kažejo, 

da je bil deloma tudi zamujena priložnost za preboj slovenske zunanje politike. 

Analizi predsedovanja Svetu EU so bili posveËeni tudi Politološki dnevi 2008, 

ki so od 16. do 18. oktobra 2008 potekali v Portorožu v organizaciji Slovenskega 

politološkega društva (HaËek 2008). Na predstavitvi o varnostnih dosežkih 

predsedovanja Svetu EU so nastopili tudi štirje avtorji prispevkov za Bilten SV 

(mag. Alojz Šteiner, mag. Dean Groff, Gregor Volaj, prof. dr. Anton Bebler). 

Vsi prispevki, ki v Biltenu Slovenske vojske 10/Št. 4 obravnavajo izkušnje 

iz predsedovanja Slovenije Svetu EU, imajo skupno znaËilnost: pisali 

so jih udeleženci procesa predsedovanja in v veËini primerov tudi najbolj 

odgovorne osebe v vodenju aktivnosti predsedovanja na podroËju varnosti. »e 

bi upoštevali metodologijo uvodnega nastopa mag. Šteinerja na Politoloških 

dnevih, bi morali analizo uspešnosti predsedovanja opazovati na treh toËkah, 

in sicer najprej, kakšen izziv je predstavljalo predsedovanje Svetu EU, nato 

kakšne izkušnje so si slovenski udeleženci nabrali v teh aktivnostih, in 

konËno, katere so bile zamujene priložnosti. Uvodoma moramo poudariti, 

da podroËje evropske varnostne in obrambne politike (EVOP), v katerem 

so veËinoma sodelovali avtorji prispevkov, ni bilo prednostno v slovenskem 

predsedovanju, delovanje na podroËju skupne zunanje in varnostne politike 

(SZVP) pa je potekalo prek že ustaljenih skupnih izjav, deklaracij, strategij 

in stališË, ki spremljajo dolgoroËno politiko EU ter njene odzive na aktualne 

zunanjepolitiËne in varnostne dogodke (veË o tem v besedilu avtorjev Marna, 

SlapniËarja in Purkarta z Ministrstva za zunanje zadeve). Ugotovimo lahko, 

da je ne glede na prednost, predsedovanje pomenilo za vse udeležence 

posebno obliko zelo natanËnega seznanjanja z EVOP in SZVP ter socializacijo 

za evropske vrednote. H konËnemu uspehu je prispeval pravoËasen zaËetek 

priprav na predsedovanje, na kar opozarjata v prispevkih tako mag. Šteiner 

kot mag. Groff, kot poseben izziv pa se je pokazala odloËitev, da bosta pri 

predsedovanju delovala dva centra, in sicer bruseljska prestolnica (Slovenija 

je za predsedovanje moËno okrepila svoje stalno predstavništvo v Bruslju, ki 

je bilo središËe oblikovanja politik) ter državna prestolnica Ljubljana (ki je 

11


bila središËe za pripravo odloËitev). Udeleženci so se sooËili s posebnostmi v 

obliki dosjejev za posamezne tematike, akcijskih naËrtov in drugega posebnega 

evropskega administrativnega delovanja, ki vËasih v svojem izrazoslovju zvenijo 

prav vojaško (npr. ››battle plan«, kar slovenimo kot akcijski naËrt). Med izzivi 

predsedovanja je vprašanje, ki si ga verjetno zastavi vsaka država, Ëe prej ne, 

pa gotovo takrat, ko analizira svojo uspešnost, namreË ‡ ali je bila samo bolj 

ali manj aktivna sopotnica sekretariata Sveta EU in njegovega koledarja pri 

izvedbi evropskih politik ali pa je uspela poiskati, ponuditi in uveljaviti svoj 

pogled na reševanje skupnih evropskih vprašanj. Slovenske izkušnje kažejo, 

da je za majhno državo pomembno, kako zna ohranjati svoje stališËe in graditi 

konsenz med vsemi državami Ëlanicami, kar je obiËajno lažje majhnim državam, 

ki nimajo težnje po vsiljevanju svojega stališËa kot evropskega. Med slovenske 

pobude spada prispevek na podroËju sodelovanja EU z Natom, zlasti tam, kjer 

so interesi skupni, kot je na primer Zahodni Balkan. V prid tej zamisli je na 

Brdu potekala odmevna konferenca o celovitem pristopu k reševanju kriz v 

eni in drugi organizaciji ter o sinergiji v njunih aktivnostih. Avtorji prispevkov 

ugotavljajo, da je slovensko osebje kljub pravoËasnim pripravam pogosto 

moralo nabirati izkušnje kar v procesu delovanja (learning by doing), pri 

Ëemer je bilo odpravljanje morebitnih napak bistveno težje. Za majhno državo 

z malo tradicionalnimi diplomatskimi izkušnjami je bila poseben izziv tako 

imenovana protokolarna diplomacija, v kateri je bilo mogoËe ponuditi ideje in 

jih pojasnjevati bistveno bolj sprošËeno in podrobno, kot to dopušËajo formalni 

sestanki. 

Posebne vrste izziv je slovensko predsedovanje predstavljalo v logistiËnem 

smislu. Pomembno vlogo v tem procesu je imela Slovenska vojska, ki je 

sodelovala pri oblikovanju in pojasnjevanju slovenskih stališË v okviru 

EVOP, hkrati pa je z velikim številom svojih pripadnikov vodila, usklajevala 

in logistiËno podpirala vrsto dogodkov iz programa predsedovanja, o Ëemer 

podrobneje govori mag. Groff v svojem prispevku. Nenazadnje je prav 

Slovenska vojska pokazala na verodostojnost slovenske politike v EU s tem, 

ko se je z napotitvijo vojakov odzvala na poziv OZN in EU za sodelovanje v 

operaciji evropskih sil v »adu. Slovenska vojska je operativno delovala tudi 

v primeru zavarovanja vrha EU in ZDA v Sloveniji. Široka paleta dejavnosti 

Slovenske vojske ‡ to je vsebinsko oblikovanje dogodkov in programa 

predsedovanja, vodenje in usklajevanje dogodkov na podroËju EVOP, logistiËna 

podpora predsedovanju (prevozi, skladišËa, akreditacije) in operativno 

12


delovanje ‡ kaže, da je mogoËe vojaško organizacijo zelo uspešno uporabiti za 

podporo delovanju državnih organov, kar sodi med t. i. postmoderne naloge 

sodobnih oboroženih sil (Forster 2006: 226). Slovenska vojska je izvedbo 

podpornih nalog utemeljila na konceptu države gostiteljice (Host nation support 

‡ HNS), pri Ëemer se je uspešno prilagodila tako organizacijsko (nastala je 

nova matriËna ad hoc struktura za izvedbo predsedovanja) kot tudi sociološko 

(uspešno sodelovanje civilnih in vojaških struktur). Uspešno opravljene naloge 

so pripomogle k promociji Slovenske vojske kot pomembne državne podporne 

organizacije, pri Ëemer je treba izpostaviti, da je »eška za svoje predsedovanje 

Svetu EU sprejela slovenski model vojaške podpore predsedovanju. 

Avtorji prispevkov, zlasti mag. Šteiner, mag. Groff in Vidrih, ugotavljajo, da 

med zamujene priložnosti slovenskega predsedovanja spadajo evropska misija 

na Kosovu EULEX, ki se zaradi spleta okolišËin ni zaËela takoj po kosovski 

razglasitvi samostojnosti februarja 2008, prepoËasno odzivanje na zamisli 

o vojaških zmogljivostih v Evropski obrambni agenciji ter nedokonËano 

oblikovanje evropskih bojnih skupin. 

Gregor Volaj predstavlja podroËje zašËite in reševanja kot poseben segment 

sodelovanja držav Ëlanic EU. Med slovenskim predsedovanjem so bile 

dejavnosti civilne zašËite usmerjene v krepitev mehanizmov EU za usklajeno 

odzivanje na nesreËe, v sodelovanje z državami, ki niso Ëlanice EU (države 

Zahodnega Balkana), so pa zainteresirane za usklajevanje svojih dejavnosti na 

naËin, ki je znaËilen za EU, ter v sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. 

Slovenija je na tem podroËju pokazala precej institucionalne inovativnosti, saj 

je organizirala seminar o krepitvi sodelovanja med državami kandidatkami in 

državami Zahodnega Balkana na podroËju civilne zašËite na Bledu. Na sreËanju 

je nastala t. i. blejska pobuda, ki vsebuje konkretne predloge za sodelovanje 

med obema skupinama držav, kar kaže na sposobnost slovenske ekspertske 

diplomacije, da prispeva k razvoju evropske perspektive Zahodnega Balkana. 

Gorazd Vidrih je predstavil delovanje Evropske obrambne agencije ter 

naËrtovanje varnostne in obrambne politike na podroËju oborožitve in opreme, 

obrambnih trgov za domaËo industrijo ter raziskav in razvoja. »eprav te 

zmogljivosti spadajo med kljuËne, jih po mnenju avtorja Slovenija ni štela 

med prednostne, kar je bilo vidno tudi v številu uradnikov, ki so se ukvarjali z 

usklajevanjem dejavnosti za Evropsko obrambno agencijo. 

Sklop z analizo uspešnosti predsedovanja Svetu EU zakljuËujemo z besedilom, 

ki se predsedovanja dotika le obrobno, pa vendar predstavlja temo, ki doloËa 

13


uspešnost slovenskega predsedovanja. Gre za prispevek Antona Beblerja, 

ki osvetljuje ozadje razmer na Zahodnem Balkanu. Zahodni Balkan je izziv 

evropski varnosti, s katerim se evropske države sooËajo že vse od konca hladne 

vojne oziroma zaËetka oboroženega razpada nekdanje Jugoslavije. Kaskadno 

potekajoËi oboroženi spopadi ter bolj ali manj uspešno poseganje mednarodne 

skupnosti v situacijo na Zahodnem Balkanu v obliki mirovnih operacij (najveËje 

med njimi so UNPROFOR, UNPREDEP, Sfor, Kfor, UNMIK, Alba in druge) 

povzroËajo nenehne napetosti med mednarodnimi organizacijami, vpletenimi v 

reševanje krize ali uveljavljanje stabilnosti in napredka v regiji. Avtor se najbolj 

podrobno ukvarja s težavami pri sodelovanju med EU in Natom na Balkanu. 

Na podlagi avtorjevega prispevka v Biltenu ter na Politoloških dnevih 2008 

lahko povzamemo, da je Slovenija med predsedovanjem Svetu EU sicer uspela 

definirati Zahodni Balkan kot prednostno nalogo svojega predsedovanja, kar je 

bilo potrjeno z dogodki v regiji (17. februarja 2008 je bila razglašena kosovska 

samostojnost), vendar pa ni dovolj izkoristila svoje posebne pogajalske 

pozicije (zgodovinsko poznavanje problemov na Kosovu je še vedno sestavina 

slovenskega zgodovinskega prouËevanja). Težava je tudi v nesposobnosti EU, 

da bi zagotovila ustrezne sile za misijo EULEX v zaËetnem obdobju. 

Kljub pozitivnim in negativnim spoznanjem iz obdobja predsedovanja je 

treba vedeti, da je težko objektivno oceniti vlogo posamezne države pri 

predsedovanju Svetu EU, saj je njegova vloga v okviru unije omejena. 

Sklenemo lahko, da je sposobnost za institucionalne in diplomatske inovacije 

ter dajanje vsebinskih predlogov pri sooËenju z izzivi EU med kljuËnimi 

dokazili uspešnosti nekega predsedovanja, in morda je prav obsežnost 

logistiËne in vsebinske podpore Slovenske vojske med tistimi institucionalnimi 

inovacijami, ki jih bomo morali še velikokrat analizirati. Slovenska vojska je 

namreË po organizacijskih naËelih vojaškega delovanja opravljala netipiËno 

vojaško nalogo, ves Ëas je bila v ozadju vseh dogodkov in se ob koncu 

predsedovanja enako neopazno, kot je z veË kot tisoË pripadniki vstopila v 

zaledno oskrbo predsedovanja, tudi neopazno vrnila k svojemu vsakdanjemu 

delu. Z uspešnostjo predsedovanja se danes mnogi hvalijo in si zanjo lastijo 

zasluge, odlikovanja v zahvalo za opravljeno delo so ‡ kako tipiËno ‡ pripeta 

tudi na prsi pripadnikov in pripadnic SV. Koliko pa je ob tem SV v slovenski 

javnosti pridobila na legitimnosti PesimistiËen odgovor bi bil ‡ veliko manj, 

kot si je zaslužila, in veliko manj, kot v oËeh tujih obiskovalcev Slovenije med 

predsedovanjem. 

14


Tretji sklop vsebin v Biltenu prinaša razmišljanja in analize avtorjev o 

spremembah in novostih v domaËem in zavezniškem obrambnem okolju. V 

prispevkih so obravnavane vsebine: potreba po dopolnitvi strateških usmeritev 

za delovanje Slovenske vojske, razliËni vidiki pridobivanja kadra za poklicne 

vojske v Evropi in Sloveniji, raziskovalna in razvojna dejavnost na obrambnem 

podroËju, zavezniški pogledi na reševanje kompleksnih kriz ter spremembe 

v strategiji odnosov z javnostmi, ki jih za države Ëlanice narekujejo smernice 

Nata iz leta 2007. 

S prispevkom o nalogah zakonodajne in izvršne veje oblasti na podroËju 

obnavljanja in posodabljanja strateških dokumentov, na katerih temelji 

obrambna in varnostna politika države, je avtor brigadir mag. Branimir Furlan 

opozoril na bistvo civilno-vojaških odnosov. V Sloveniji so institucije civilnega 

nadzora kot prve generacije civilno-vojaških odnosov že vzpostavljene, vendar 

pa je odprto vprašanje njihove uspešnosti. 

V Biltenu SV 10/Št. 4 objavljamo tudi tri znanstvene Ëlanke, ki analizirajo 

vprašanja upravljanja Ëloveških virov v vojaški organizaciji, in sicer z domaËe 

in mednarodne primerjalne perspektive. V prvem avtorji prikazujejo izzive 

kadrovske strukture Slovenske vojske s pomoËjo modela markovskih verig, 

v drugem avtorica predstavlja odnos zaposlenih v SV do vodij in vodenja, v 

tretjem pa avtor iz Švice analizira težave s popolnjevanjem poklicne vojske v 

treh izbranih evropskih državah, med drugim v Sloveniji. 

Prispevek štirih avtorjev (Darko Štamfelj, prof. dr. Vasja Vehovar, doc. 

dr. Damjan Škulj, May Doušak) iz Centra za metodologijo in informatiko 

Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani 

temelji na ugotovitvah iz raziskave, ki je v okviru Ciljnega raziskovalnega 

programa Znanje za varnost in mir potekala v letih 2006 in 2007 pod 

naslovom Modeliranja obrambnih segmentov z markovskimi verigami. Avtorji so v 

prispevku z naslovom Kadrovska struktura Slovenske vojske: scenariji in projekcije 

predstavili izraËune scenarijev za kadrovske projekcije segmentov, pri tem 

pa uporabili pristop markovskih verig. Avtorji ugotavljajo, da so obrambni 

segmenti vojak II, vojak I, poddesetnik in desetnik kritiËni, saj je v letih 2006 

in 2007 prišlo do velikega zmanjšanja prihodov ter do obËutno poveËanega 

odhoda v okolje. KritiËno pomanjkanje pri nižjih nazivih v SV je znaËilno za 

stalno in pogodbeno sestavo, Ëe upoštevamo ciljno stanje srednjeroËnega in 

dolgoroËnega naËrtovanja. SV se je številkam, ki jih predvidevajo optimizirani 

prehodi v modelu, približala v letih 2004 in 2005. V znanstvenem Ëlanku so 

15


predstavljeni scenariji prehodov med posameznimi segmenti. Scenarij S0 

upošteva nadaljevanje povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 

12. 2005. Po tem scenariju bo leta 2010 v upravnem delu MO bistveno preveË 

podsekretarjev, v stalni sestavi SV pa bistveno preveË vojaških uslužbencev. »e 

se upoštevajo prehodi leta 2006 (Scenarij S2) in prehodi leta 2007 (Scenarij S3), 

pa so projekcije še bolj neugodne. Scenarij S1 optimizira prehode na podlagi 

izhodišËnega stanja 30. 6. 2007, tako da ciljno kadrovsko strukturo za leto 2010 

premakne za eno leto, torej v 2011. Tudi v tem primeru se ciljni kadrovski 

sestavi ni mogoËe v celoti približati. Prispevek dokazuje, da je mogoËe z 

modeliranjem optimalnih prehodov iskati rešitve in bistveno podrobneje 

izdelati srednjeroËne in dolgoroËne scenarije popolnjevanja Slovenske vojske. 

Pristop markovskih verig pa se na ravni države že drugiË kaže kot primerna 

oblika kadrovskega modeliranja. PrviË so bile markovske verige uporabljene v 

raziskovalni praksi na primeru 2000 novih raziskovalcev 1 . 

V drugem prispevku s podroËja upravljanja Ëloveških virov dr. Manica JakiË 

prouËuje vrednote v Slovenski vojski in predstavlja ugotovitve iz svoje 

raziskave, povezane z vojaškim vodenjem in lastnostmi vojaških vodij. Ko 

analizira najbolj sprejemljive lastnosti vojaškega voditelja po percepciji 

zaposlenih v SV, ugotavlja, da razliËne ciljne skupine, za katere je imela v 

raziskavi reprezentativni kvotni vzorec (to so Ëastniki, podËastniki, vojaki, 

vojaški uslužbenci in civilne osebe), bolj ali manj soglasno izbirajo odgovornost, 

skrb za podrejene, strokovnost in profesionalen odnos do dela kot najbolj 

zaželene lastnosti vojaških voditeljev. Razlike med ciljnimi skupinami so vidne 

pri lastnosti ››skrb za podrejene«, ki jo vojaški uslužbenci izberejo redkeje kot 

druge štiri skupine, ››profesionalen odnos do dela« pa se zdi civilnim osebam 

manj pomembna lastnost, kot to velja za druge ciljne skupine. 

Tretji prispevek s seznama kadrovskih tem je mednarodnoprimerjalna 

študija. Dr. Tibor Szvircsev Tresch, ki je za Bilten prispeval svojo študijo, 

je profesorsko stólico za vojaško sociologijo na Vojaški akademiji na Zvezni 

tehniËni visoki šoli (znani kot ETH) v Zürichu zasedel leta 2008, nasledil 

je najveËjega švicarskega vojaškega sociologa in svojega mentorja profesorja 

Karla W. Haltinerja. Tresch nadaljuje mentorjevo tradicijo dobrega sodelovanja 

s slovenskim obramboslovjem in vojaško prakso, saj je novembra 2007 

1 

Projekt 2000 novih raziskovalcev je bil namenjen obnavljanju kadrovske strukture raziskovalcev v Sloveniji, 

zaËel se je leta 1985 in v podobni obliki poteka še danes kot projekt Mladi raziskovalci. http://www.arrs.gov. 

si/sl/mr/, dostop 13. 10. 2008. 

16


obiskal Slovenijo kot eno izmed treh izbranih držav, ki jih je vkljuËil v svojo 

primerjalno študijo o strategijah pridobivanja poklicnih vojakov. V Sloveniji se 

je sreËal z znanstveniki s podroËja obramboslovja, ki prouËujejo interes mladih 

za vojaški poklic, intervjuval je nekdanje obrambne ministre ter govoril s 

strokovnjaki MO in SV, ki skrbijo za kadre. Na podlagi raziskovalnih rezultatov, 

zbranih na primerljiv naËin v Sloveniji, Belgiji in na Nizozemskem, je nastala 

študija, katere krajšo razliËico predstavljamo tudi slovenski strokovni javnosti 

pod naslovom Pomanjkanje poklicnih vojakov: Katere strategije rekrutiranja 

uporabljajo poklicne vojske v Evropi V prispevku prouËuje, kako poklicna vojska 

pridobiva svoje Ëlane na trgu delovne sile, kakšne strategije uporablja in kako 

je uspešna pri zadrževanju kadra. Avtor ugotavlja, da so vse evropske države, 

ki imajo poklicne oborožene sile, zašle v krizo novaËenja, tri izbrane države so 

pravi primeri tega fenomena. Za Belgijo velja, da se že od prehoda na poklicno 

vojsko ubada z vprašanjem staranja kadra. Avtor opaža neposredno povezavo 

med brezposelnostjo, gospodarsko rastjo in uspehom pri novaËenju, saj je med 

kandidati za službo v vojski veliko mladih iz Valonije, visoko razvita Flandrija 

pa je manj uspešna pri zagotavljanju svojega proporcionalnega deleža za 

vojsko, v kateri so predpisane jezikovne kvote. Nizozemska je primer države, 

kjer je moËno gospodarstvo vzrok za težave pri rekrutiranju, glavni motiv za 

vstop v vojsko sta možnosti sodelovanja na misijah v tujini in izobraževanja. 

Rekrutiranje poteka lokalno in podatki kažejo, da je uspešnejše v predelih, kjer 

so vojašnice. Slovensko vojsko je avtor videl in razumel kot vojsko s premalo 

vojakov in preveË Ëastnikov. V sklepu ponuja vrsto koristnih pristopov za 

uspešno novaËenje. 

Kapitan fregate mag. Peter Papler prouËuje raziskovalno delo na podroËju 

obrambe in ugotavlja, da je raziskovalno in tehnološko razvojno delo na 

obrambnem podroËju organizirano tako, da se sredstva iz obrambnega 

proraËuna dodeljujejo civilnim raziskovalnim in tehnološkim organizacijam po 

merilih Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), 

ki delajo za naroËnika raziskav. Ta naËin dela poteka od leta 2004, ko sta bila 

razpisana dva programa: Ciljni raziskovalni program Znanje za varnost in mir 

(CRP MIR) ter Tehnološki program Znanje za varnost in mir (TP MIR). Avtor 

v svojem prispevku ugotavlja, kako poteka civilno-obrambno sodelovanje 

v teh dveh programih ter kakšni sta normativna ureditev in organiziranost 

raziskovalne dejavnosti v tistem delu Ministrstva za obrambo, ki podpira ta 

dva programa. V zakljuËnem delu prispevka obravnava še vprašanje uspešnosti 

17


raziskovanja ter možnosti za izboljšanje uporabnosti rezultatov za naroËnika 

raziskav. Avtor meni, da bi bilo mogoËe nadgraditi tisti del raziskovanja, ki je 

namenjen vojaški organizaciji, z ustanovitvijo samostojne vojaške raziskovalne 

institucije, poveËano vlogo gospodarstva pri sodelovanju v razvojni dejavnosti 

Slovenske vojske pa vidi bolj v partnerstvu in manj v javnih razpisih. 

Uspešnost raziskovanja bi bilo mogoËe izboljšati z usklajevalnimi mehanizmi za 

uveljavljanje rezultatov raziskovanja v vojaški praksi. 

Podpolkovnica mag. Mojca Pešec predstavlja razvoj celovitih konceptov 

o reševanju kompleksnih kriz v sodobni mednarodni skupnosti. V 

prispevku z naslovom Razvoj konceptov celovitega in usklajenega delovanja 

mednarodnih dejavnikov pri reševanju kompleksnih kriz utemeljuje potrebo po 

celovitem sistemu reševanja kompleksnih kriz tako, da se uveljavijo oblike 

medagencijskega sodelovanja razliËnih mednarodnih organizacij. Potreba po 

celovitosti delovanja je vidna v Natovi zamisli ter viziji delovanja OZN in EU. 

Mag. Roman Bric v svojem prispevku z naslovom Posodobitev funkcije 

odnosov z javnostmi v Slovenski vojski obravnava dve vsebini: najprej 

predstavlja spremembe v konceptu vojaških pravil zveze Nato v odnosih z 

javnostmi (dokument Vojaškega odbora MC 0457/1), ki zadevajo premik od 

obvešËanja javnosti k celostni obravnavi odnosov z javnostmi. Razloga za 

spremembe sta v potrebi po komuniciranju z množiËnimi mediji in interno 

javnostjo v vojskah ter v lokalnih okoljih držav Ëlanic zavezništva ter v nujnosti 

razmejitve splošne funkcije komuniciranja z javnostmi od vojaških funkcij 

informacijskega delovanja. V drugem delu prispevka analizira razvoj funkcije 

odnosov z javnostmi na Ministrstvu za obrambo ter v Slovenski vojski, pri 

Ëemer ugotavlja, da je koncentracija moËi, do katere je prišlo s podreditvijo 

Ëastnikov za odnose z javnostmi naËelniku oddelka za odnose z javnostmi ter 

pridružitvijo funkcije tiskovnega predstavnika SV in pooblašËenca za dostop 

do informacij javnega znaËaja, v nasprotju z Natovimi naËeli, ki temeljijo 

na konceptu Ëastnika PR (Public Relations) kot poveljnikovega glavnega 

svetovalca za odnose z javnostmi. V reviji sicer nismo mogli objaviti celotnega 

prevoda Natovega dokumenta MC 0457/1, ki ga je uredil mag. Bric in bi lahko 

bil dostopen slovenski javnosti na domaËi spletni strani MO, navajamo pa 

spletno stran Nata, kjer je dostopen v angleškem izvirniku. 

Zadnjo številko Biltena Slovenske vojske v desetletnem izhajanju 

zakljuËujemo torej dokaj simboliËno ‡ z Natovim navodilom o komuniciranju 

z javnostmi. Bilten je sestavni del te komunikacije, tako z notranjo javnostjo v 

18


obrambnem sistemu kot z zunanjo strokovno in širšo javnostjo. Tu smo, morda 

drugaËe kot pri nekaterih drugih dejavnostih SV, dokazali, kako sodelovanje 

civilnih in vojaških strokovnjakov lahko pripomore k dvigu kakovosti, in kako 

lahko sanje o kakovostni reviji uresniËimo le s skupnimi napori. Številka, 

v kateri smo prepletli spoznanja vojaških strokovnjakov s strokovnjaki in 

znanstveniki iz upravnega dela MO, MZZ ter akademskega sveta, je dana 

v presojo tistemu, v Ëigar rokah je legitimnost Slovenske vojske ‡ slovenski 

javnosti. 

Ljubljana, 29. oktobra 2008 

VIRI 

Bojan BREZIGAR in drugi, 2008: Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, Zunanji 

odnosi. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za naËrtovanje 

politik in raziskave. 

Anthony FORSTER, 2006: Armed Forces and Society in Europe. Basingstoke, New York: 

Palgrave Mac Millan. 

Miro HA»EK (ur.), 2008: Izkušnje iz predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije 

(Experiences of the Slovenian Presidency to the Council of the European Union), program in 

zbornik povzetkov, Slovenski politološki dnevi, Portorož, 16.‡17. oktober 2008. Ljubljana: 

Slovensko politološko društvo. 

Mladi raziskovalci in Znanost mladini, dostopno na http://www.arrs.gov.si/sl/mr/ 13. 10. 2008. 

Zlatko ŠABI» (ur.), 2005: Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Ljubljana: 

Fakulteta za družbene vede. 

19

Deset let izhajanja Biltena Slovenske vojske in 

pogled v prihodnost 

Ten years of the Slovenian Armed Forces Bulletin 

and the way ahead 

21

Alojz Šteiner 

Strokovni Ëlanek 

DESET LET IZHAJANJA BILTENA 

SLOVENSKE VOJSKE ‡ NOVIM 

IZZIVOM NAPROTI 

TEN YEARS OF THE SLOVENIAN 

ARMED FORCES BULLETIN ‡ 

TOWARDS NEW CHALLENGES 

P O V Z E T E K 

Desetletno obdobje izhajanja Biltena Slovenske vojske (Bilten 

SV) je priložnost za analizo prehojene poti, pa tudi za pogled 

v prihodnost. V Ëlanku so predstavljeni kvantitativni kazalci 

uspešnosti izhajanja publikacije: pregled izdanih številk, število 

prispevkov, število natisnjenih strani in obravnavanih vprašanj 

z razliËnih podroËij delovanja Slovenske vojske in širšega 

obrambnega sistema, ter število avtorjev. VeË kot 150 avtorjev je 

skupaj oblikovalo skoraj 200 predvsem strokovnih Ëlankov. Na 

zaËetku leta 2008 je bil oblikovan novi uredniški odbor, že sedmi 

po vrsti, ki si je zastavil nekaj smelih ciljev, ki jih predstavljamo 

v nadaljevanju. Seveda pa so glavni izzivi povezani s ciljem 

uredniške politike, da se v razvrstitvi strokovnih publikacij Bilten 

SV uvrsti v višji razred, da se poveËata strokovnost in število 

znanstvenih prispevkov, da tako postane ogledalo strokovnosti in 

profesionalnosti naše vojske. Temu izzivu sledijo predstavljena 

vizija in strategija uredniškega odbora ter predvsem povabilo k 

širjenju kroga ustvarjalcev in mreže prejemnikov oziroma bralcev. 

K L J U » N E B E S E D E 

Uredniški odbor, uredniška politika, analitiËni pregled dosedanjih 

publikacij, prihodnji izzivi za Bilten SV. 

23

DESET LET IZHAJANJA BILTENA SLOVENSKE VOJSKE ‡ NOVIM IZZIVOM NAPROTI 

A B S T R A C T 

The tenth anniversar y of the Slovenian Armed Forces' Bulletin (in 

the further text: SAF Bulletin) provides an opportunity to make an 

in-depth analysis of the past and a view to the future. The article 

presents analytical indicators of the past period and achievements 

in terms of the number of issues, printed pages and topics covering 

various areas of Slovenian Armed Forces' operations and beyond. 

More than 150 authors have participated in the creation of almost 

200 predominantly subject-matter related articles. The beginning 

of the year 2008 saw the establishment of the new editorial board, 

the seventh in the row that set some ambitious goals also described 

in this article. The main challenges are linked with the desire and 

goal of the SAF Bulletin editorial policy to improve its ranking 

in the classification of professional publications, to upgrade the 

level of professionalism and to increase the number of scientific 

articles, thereby reflecting the level of expertise and professionalism 

of the Slovenian Armed Forces. This challenge is the basis for the 

presented vision and strategy of the editorial board and, most of 

all, an invitation to expand the network of authors, subscribers and 

readers. 

K E Y W O R D S 

Editorial board, editorial policy, analytical over view of past 

publications, future challenges for the Slovenian Armed Forces’ 

Bulletin. 

UVOD 

Deseta obletnica Biltena SV je prava priložnost za analizo prehojene poti 

in prepoznavo izzivov za prihodnost. »lanek predstavlja najpomembnejše 

ugotovitve iz analize njegovega desetletnega izhajanja. Posebej obravnava 

poslanstvo in nove izzive ter organizacijo in delovanje uredniškega odbora. 

Na podlagi spoznanj in pridobljenih izkušenj so opredeljeni cilji in vizija za 

nadaljnje delovanje ter doseganje osrednjega cilja, to je prehoda iz Ëetrte v 

tretjo skupino strokovnih publikacij. Namen Ëlanka je predstaviti desetletno 

izdajanje in nadgradnjo dosedanjih izkušenj pri snovanju Biltena za doseganje 

24


uredniških ciljev v prihodnosti, iskanje možnosti za širjenje kroga piscev in 

pripravo prispevkov za njihovo izpopolnjevanje ter predvsem širjenje kroga 

strokovne in kritiËne javnosti za teme in vprašanja, ki jih objavljamo. 

IZDAJATELJSTVO NA MINISTRSTVU ZA OBRAMBO 

Obrambne znanstvene discipline, vešËine in delovni procesi se zaradi posebnosti 

obrambno-vojaškega podroËja razlikujejo od sorodnih in tistih zunaj obrambne 

sfere. Poleg tega je zaradi razvejanosti podroËja, številËno omejenega kroga 

uporabnikov in strokovne javnosti v posebnem položaju tudi notranja strokovna 

komunikacija. Zato ministrstva za obrambo vkljuËno z vojaškimi strukturami 

opravljajo izdajateljsko in založniško dejavnost. Ta je v sodobnih razmerah 

globalne družbe in mednarodnih vojaških povezav ter zavezništev v posebnem 

položaju. Pri tem so vprašanja enotnega pristopa, racionalizacije, doseganja 

ciljev medijske in strokovne podobe organizacije ter ne nazadnje izrabe novih 

komunikacijskih medijev in metod resen izziv. Zapisano velja tudi za Republiko 

Slovenijo oziroma Ministrstvo za obrambo (MO) in Slovensko vojsko 1 . 

V MO je bil z reorganizacijo leta 2008 narejen korak za vzpostavitev enotne in 

procesno povezane izdajateljske dejavnosti v Službi za založništvo (pred tem 

Služba za publicistiko), pri Ëemer so se ohranili funkcijsko loËeni izdajatelji, 

kot so: Slovenska vojska 2 , Uprava Republike Slovenije za zašËito in reševanje, 

ObvešËevalno-varnostna služba ter organizacijske enote upravnega dela MO. 

Kljub temu je ta dejavnost v nekaterih pogledih še vedno procesno razdeljena 

ali razdrobljena, predvsem pri izdajanju informativnih in periodiËnih publikacij, 

kot so bilteni in zborniki, pa tudi pri pripravi in izdajanju vojaškostrokovne 

literature s podroËja znanstvenoraziskovalne dejavnosti 3 . Razdrobljenost se kaže 

tudi v tem, da enovito vodenje kot pomembna sestavina uËinkovite medijske 

in javne podobe obrambnega sektorja ter njegovih organizacijskih enot ni 

1 

Organiziranje in delovanje založniške dejavnosti v MO je opredeljeno v Pravilniku o založniški in filmski 

dejavnosti v MO RS (št. dok. 811-11-7/2005-34 z dne 24. 7. 2006). Po pravilniku založniška dejavnost obsega 

naËrtovanje, pripravo in izdajanje vojaškostrokovne in druge literature v tiskani in elektronski obliki ter 

namizno založništvo. 

2 

Za izdajatelja in založnika je po Navodilu za pripravo in izdajanje periodiËnih publikacij Slovenske vojske 

doloËen PDRIU (Navodilo 2007: 5. in 10. Ëlen). PDRIU je po Pravilniku o založniški in filmski dejavnosti 

v MO iz leta 2006 znotraj SV pristojen za izdajanje doktrin, navodil, metod in meril, uËno-izobraževalne 

literature ter periodiËnih publikacij. 

3 

V Pravilniku o založniški in filmski dejavnosti v MO RS publiciranje s podroËja znanstvenoraziskovalne 

dejavnosti ni omenjeno, prav tako ne promocijsko gradivo razliËnih služb v MO in predvsem promocijsko 

gradivo poveljstev in enot, operacij ter misij SV. 

25


vzpostavljeno. Tudi procesi, povezani z organizacijo tiskanja, niso povsem 

usklajeni, saj potekajo v dveh organizacijskih enotah. K temu lahko dodamo še 

dve vrsti pristopov k izdajateljski dejavnosti. Prvi poteka prek pristojne Službe 

za založništvo in s sodelovanjem Sektorja za naroËila Direktorata za logistiko, 

drugi pa mimo pristojnih služb, z neposredno oddajo del zunanjim izvajalcem. 

V MO poleg revije Slovenska vojska, ki namenja pomemben del svoje vsebine 

vojaškostrokovnim temam, izhaja še Bilten SV. Vojaškostrokovna publikacija 

Vojstvo, ki je izhajala pred leti, formalno ni ukinjena, vendar ne izhaja. V 

PDRIU že deveto leto izhaja revija Vojaška zgodovina, ki uvaja nove pristope, 

predvsem pa se odpira tudi v mednarodni prostor, ne samo v slovenskega. Tako 

zagotavlja bolj prepoznavno zastopanje vojaškozgodovinske stroke. PDRIU 

izdaja tudi Vojaškošolski zbornik. Razmejitev ali bolje uskladitev vsebinskih 

podroËij, ki jih pokrivajo posamezne publikacije MO, ni dokonËno opravljena, 

saj manjka ustrezen krovni akt o izdajateljski politiki ali strategiji. To na eni 

strani omogoËa proste roke uredniškim odborom pri doloËanju ciljev in snovanju 

posameznih publikacij, na drugi pa posamezne publikacije zaradi tega ne morejo 

doseËi višje strokovne ravni ali se izogniti tematskemu oziroma vsebinskemu 

podvajanju. TehniËno se posamezne izdaje usklajujejo z letnimi in dvoletnimi 

naËrti izdelave literature, ki jih odobri minister za obrambo. Kako obsežna in 

pomembna je izdajateljska dejavnost v MO, dokazuje letni naËrt publikacij 

za leto 2008, ki predvideva veË kot 160 razliËnih publikacij v obsegu skoraj 

2000 avtorskih pol in z nekaj veË kot 1.050.000 tiskanimi listi ter finanËnim 

proraËunom 857.000 evrov. K temu SV prispeva skoraj 100 razliËnih publikacij. 

V te naËrte do zdaj veËinoma niso bile vkljuËene promocijske publikacije, kot 

so glasila poveljstev, enot, operacij in misij, pa tudi drugo promocijsko gradivo 

(zgibanke, mape, predstavitveni CD idr.). 

Z opisanim pa seznam posebnosti ni konËan. Navodilo za pripravo in izdajanje 

periodiËnih publikacij SV iz leta 2007 (Navodilo 2007: 4‡6) v Ëlenih od 8 do 12 

doloËa posebnosti v organiziranju in sestavi organov publikacij, pristojnostih 

notranjih organizacijskih enot pri opravljanju nalog založništva in recenzijah. 

Ena temeljnih posebnosti so položaj in doloËitev (z odredbo) glavnih urednikov 

in uredniških odborov ter struktura Ëlanstva v uredniških odborih 4 , ki sama po 

sebi kliËe na ››samocenzuro« ali ››cenzuro po hierarhiji«. Takšne rešitve kažejo, 

4 

Za uredniške odbore ni formacije, ki je podlaga vojaške organiziranosti. Dejstvo pa je, da se zaradi 

položajev, ki jih imajo Ëlani uredništev iz SV oziroma MO, ››vojaškemu organiziranju« težko izognemo. 

26


da so te publikacije zaprte v notranji krog organizacije in v posebnem odnosu 

do izdajatelja. Po eni strani je to lahko ovira za odprtost in dostop do širše 

strokovne in znanstvene sfere, pa tudi tujine. Po drugi strani pa postavlja pod 

vprašaj mehanizem odgovornosti in njeno uveljavljanje glede na to, da gre za 

prekrivanje funkcijske službene odgovornosti z odgovornostjo v uredniškem 

odboru. V podobnem položaju je vprašanje sprejemanja uredniške politike, za 

katero so po Navodilu pristojni uredniški odbori. Ker ni programskih svetov 

publikacij 5 , se postavljata vprašanji razmerja med založnikom in uredniškim 

odborom ter potrditve uredniške politike oziroma pridobitve usmeritev 

zanjo. Tretjo posebnost smo že delno opisali, povezana pa je z odnosom in 

razmerjem uredniškega odbora do notranjih organizacijskih enot v SV in MO, 

ki so funkcijsko pristojne za letno naËrtovanje publikacij, finanËno zagotovitev 

ter seveda za zagotovitev postopkov tiskanja in distribucije. Gre za odnos 

med formalnimi organizacijskimi enotami in neformalnimi, kar nedvomno so 

uredniški odbori glede na status. Razmislek o navedenih in drugih odprtih 

vprašanjih, pa tudi o racionalizaciji postopkov izdajateljske in založniške 

dejavnosti MO, tako kliËe po uskladitvi in dodatni ali ponovni prenovi. 

DESET LET IZHAJANJA BILTENA SV 

Bilten SV je periodiËna vojaškostrokovna in informativna publikacija, namenjena 

izobraževanju ter obvešËanju javnosti o dosežkih in izkušnjah s podroËja vojaških, 

vojaško-tehniËnih in drugih ved (Navodilo 2007: 4. Ël.). Iz navedene opredelitve 

izhaja, da je Bilten SV strokovna publikacija Generalštaba SV, namenjena 

obvešËanju in izobraževanju pripadnikov SV, obvešËanju drugih obrambnih struktur 

in javnosti o vojaškostrokovnih podroËjih ter predstavljanju znanja in izkušenj tujih 

oboroženih sil in njihovih izobraževalnih ustanov v slovenskem prostoru. Bilten 

SV omogoËa pripadnikom Slovenske vojske in drugim zaposlenim v MO, da svoje 

strokovno znanje, spoznanja in izkušnje ter zamisli predstavljajo in širijo. Namenjen 

je tudi štipendistom ministrstva, da lahko predstavljajo izbrane študijske prispevke 

ter ugotovitve seminarskih in zakljuËnih nalog. Bilten je odprt predstavnikom 

obramboslovne strokovne javnosti za predstavljanje znanstvenih oziroma strokovnih 

prispevkov s podroËij, ki jih izbira uredniški odbor. Navedeno kaže na to, da je bila 

5 

Navodilo za pripravo periodiËnih publikacij SV pri opredeljevanju organov publikacij v 8. Ëlenu pri 

uredniških odborih omenja le razširjeno sestavo uredniških odborov, katerim glavni uredniki najmanj enkrat 

na leto poroËajo o svojem delu in delu uredniških odborov. Razširjeno sestavo uredniškega odbora Biltena SV 

sestavljajo naËelnik Generalštaba SV, poveljnik sil in poveljnik PDRIU. 

27


dosedanja programska orientiranost zelo široka. Ugotavljamo tudi, da med Biltenom 

SV, Vojstvom in Vojaškošolskim zbornikom ni bila opravljena razmejitev programske 

orientiranosti ter ciljnih podroËij in javnosti, v katere je usmerjena posamezna 

publikacija. »e se zapisano bere kot kritika, pa je to na drugi strani vendarle 

omogoËilo preživetje in uveljavitev Biltena SV. DokonËno doloËitev in uskladitev 

programske usmerjenosti razliËnih periodiËnih publikacij MO pa tako ostaja izziv za 

prihodnje. 

V nadaljevanju bomo analitiËni vpogled 6 v dosedanje številke Biltenov SV opravili 

s pregledom uredniških odborov ter izdanih številk in prispevkov. Posebej bomo 

analizirali strukturo objavljenih prispevkov po vsebinskih podroËjih in avtorjih. Iz 

tabele 1 izhaja, da so v obdobju od 1999 do 2008 uredniški odbor vodili štirje glavni 

in štirje odgovorni uredniki. Skupaj je bilo vanj vkljuËenih 97 Ëlanov, od tega 44 

razliËnih oseb. V opazovanem obdobju je bilo izdanih 23 številk. 

Tabela 1: Pregled sestave uredniških odborov Biltena SV v obdobju od 1999 do 2008 7 

(vkljuËno s številko 10/Št. 3) 

Zap. 

št. 

1 

Glavni urednik 

generalpodpolkovnik 

mag. Iztok 

Podbregar 8 

Odgovorni 

urednik 

brigadir 

mag. Alojz Jehart 

Obdobje 

1 leto in 7 

mesecev 

Število 

izdanih 

številk 

Skupno 

število 

Ëlanov UO 

3 14 

2 

brigadir 

5 mesecev 1 13 

3 Ladislav LipiË 

brigadir 

Anton Turk 


4 

brigadir 

3 leta in 10 

generalmajor 

Bogdan Beltram 9 mesecev 

7 18 

5 Ladislav LipiË 

major 

Evgen PrimožiË 


6 generalpodpolkovnik 

Albin Gutman 

7 generalmajor 

mag. Alojz Šteiner 

podpolkovnik 

Evgen PrimožiË 

1 leto in 8 

mesecev 

8 mesecev 

(do 10/'08) 

7 14 

3 10 

Skupaj: 23 97 10 

Prva številka Biltena SV je izšla novembra 1999. Do oktobra 2008 je bilo 

izdanih 23 številk, od tega 7 tematskih. Objavljenih je bilo 194 prispevkov 

28


na skoraj 3500 straneh. Ugotovimo, da je bilo v prvih sedmih letih izdanih 12 

številk in objavljenih 95 prispevkov ali 48 odstotkov vseh. V zadnjih treh letih 

se je intenzivnost poveËala, saj je bilo izdanih 11 številk s skupaj 109 prispevki 

ali 52 odstotki vseh. PoveËanje števila izdaj je posledica uredniške politike, 

da se na leto oblikujejo po štiri številke, med katerimi so tudi tematske. S 

tematskimi izdajami se poskušajo celoviteje in interdisciplinarno obdelati 

posamezna vprašanja ali tematska podroËja, ki so bila pred tem obravnavana na 

konferencah ali simpozijih v MO. Tako je bila tretja številka v osmem letniku 

(skrajšano 8/Št. 3) namenjena vprašanjem upravljanja znanja v MO, številka 

8/Št. 4 pa ugotovitvam iz raziskave »loveški dejavnik v vojaškem sistemu. 

Številki 9/Št. 2 in 10/Št. 3 obravnavata protiterorizem, številka 9/Št. 3 krizno 

upravljanje, številka 10/Št. 1 izobraževanje Ëastnikov SV v prihodnosti ter 

številka 10/Št. 2 obvladovanje stresa v SV. V tabeli 2 je prikazana dinamika 

izdaj v posameznih letih, vkljuËno do številke 10/Št. 3. 

Tabela 2: Pregled številk in prispevkov Biltena SV po letnikih od 1999 do 2008 

Letnik 

Številke v 

letniku 

Število 

tematskih 

izdaj 

Število 

navadnih 

izdaj 

Število 

prispevkov 

Število 

strani 

1 (1999) 1 1 10 125 

2 (2000) 2 2 16 152 

3 (2001) 2 2 11 217 

4 (2002) 2 2 11 272 

5 (2003) 2 2 18 314 

6 (2004) 1 1 6 180 

7 (2005) 2 2 13 276 

8 (2006) 4 2 2 39 718 

9 (2007) 4 2 2 32 672 

10 (2008) 3 3 38 567 

Skupaj 23 7 16 194 3493 

6 

Kvantitativni del analize je opravil mag. Uroš Trinko iz GŠSV, za kar se mu zahvaljujem. 

7 

Upoštevano obdobje delovanja uredniškega odbora od septembra 1999 do oktobra 2008. 

8 

Izdajanje Biltena SV se je zaËelo v obdobju naËelnikovanja generalpodpolkovnika Iztoka Podbregarja, ki je 

odobril zamisel zanj in podpiral izdajanje. Mag. Iztok Podbregar je leta 2000 dosegel doktorski naziv. 

9 

Brigadir Bogdan Beltram je bil edini odgovorni urednik Biltena, ki se je do sedaj kot svetovalec naËelnika GŠ 

ukvarjal predvsem z urednikovanjem, drugi odgovorni uredniki so kot prednostne opravljali druge naloge v SV. 

10 

V sestavi uredniških odborov je bilo do zdaj 18 žensk, od tega 17 iz MO, ena pa ni zaposlena v obrambnem sistemu. 

29


Zanimiv je vpogled v strukturo objavljenih prispevkov, ki potrjuje, da je Bilten SV 

tipiËna vojaškostrokovna publikacija. V desetih letih obravnava vojsko 131 Ëlankov 

od 194, kar je 68 odstotkov, medtem ko obrambne zadeve brez vojske obravnava 54 

Ëlankov ali 28 odstotkov, preostalih 9 prispevkov so uvodniki, ki smo jih uvrstili v 

kategorijo drugo. Zanimivo je, da je leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v 

zvezo Nato in se pridružila EU, izšla le ena številka s 6 Ëlanki. Od leta 2006 so bile 

vse številke pospremljene v javnost z uvodnikom, bodisi naËelnika Generalštaba 

bodisi odgovornega urednika, v zadnjem letu pa tudi tako imenovanega 

gostujoËega urednika. Na grafu 1 je prikazano razmerje med Ëlanki o vojaških 

zadevah ter Ëlanki o širših obrambnih zadevah, in sicer je struktura objavljenih 

prispevkov glede na število strani v razmerju 65 : 34, izraženo v odstotkih. 

Graf 1: Struktura prispevkov, objavljenih v Biltenu SV od 1999 do 2008, glede na 

obravnavane zadeve, ki so lahko vojaške, obrambne ali druge 

Obrambne zadeve 34% 

Drugo 1% 

Vojaške zadeve 65% 

Vsebinska analiza Ëlankov pokaže, da se znotraj vojaških zadev pojavlja dvanajst 

podroËij. Pri tem so bile najveËkrat obravnavane vsebine protiterorizma s 23 Ëlanki 

ali devetimi odstotki ter izobraževanja in usposabljanja z 22 Ëlanki ali 11 odstotki, 

sledijo pa psihološka dejavnost (18 Ëlankov, 7 odstotkov), kadrovsko podroËje (17 

Ëlankov, 9 odstotkov) ter operativno podroËje in štabno delo (13 Ëlankov, 8 odstotkov). 

Pri obrambnih zadevah je bilo objavljenih najveË Ëlankov z vsebinami o teoriji 

organizacije in menedžmenta, in sicer kar 28, kar je 14 odstotkov, ter obrambne 

politike (10 Ëlankov, 4 odstotki). Pregled Ëlankov po strukturi je predstavljen v 

tabeli 3. NatanËen pogled v strukturo Ëlankov po podroËjih potrjuje trditev, da je po 

prenehanju izhajanja Vojstva njegovo vlogo prevzel Bilten SV. Razveseljuje podatek 

o številu objav o dveh najbolj aktualnih temah zadnjega Ëasa, to je terorizmu in 

protiteroizmu, ter o organizaciji vojaškega izobraževanja za SV. Manj razveseljiva je 

30


ugotovitev, da je bil s podroËja nabavne logistike v desetih letih objavljen le en Ëlanek 

in da ni bilo nobenega Ëlanka o Evropski obrambni agenciji (European Defence 

Agency ‡ EDA) ali o kartografiji in podpori GIS (geografski informacijski sistemi). 

Prav tako v Biltenu SV do zdaj ni bilo objavljenih Ëlankov o demokratiËnem nadzoru 

nad oboroženimi silami, o podobi vojske v javnosti ali podpori vojske v nalogah 

zašËite in reševanja. Zapisano kaže na pomanjkljivostno nišo. 

Tabela 3: Struktura Ëlankov, objavljenih v Biltenu SV, glede na podroËje 11 

Vrsta zadev PodroËje Število 

Ëlankov 

Število 

strani 

Odstotki 

kadrovsko podroËje 17 328 9 

obvešËevalno podroËje 4 91 3 

operativno podroËje in štabno delo 13 282 8 

izobraževanje in usposabljanje 22 369 11 

logistiËno podroËje 9 189 5 

Vojaške podroËje C4I 5 136 4 

zadeve civilno-vojaško sodelovanje 3 39 1 

Nato in EU 4 26 1 

operacije 3 31 1 

voditeljstvo in etika 10 184 5 

protiterorizem 23 330 9 

psihološka dejavnost in stres v SV 18 257 7 

obrambna politika 10 157 4 

vkljuËevanje v Nato in EU 4 87 2 

obrambno naËrtovanje 9 410 12 

Obrambne MVS in obrambna diplomacija 2 41 1 

zadeve teorija (organizacije, menedžmenta idr.) 28 483 14 

nabavna logistika 1 26 1 

Evropska obrambna agencija (EDA) 0 0 0 

kartografija in GIS 0 0 0 

Drugo uvodniki 12 9 27 1 

Skupaj 194 3493 

11 

DoloËitev podroËij znotraj vojaških in obrambnih zadev je izvedena po štabnih funkcijah v vojski ter 

kombinacijo s funkcijskimi podroËji ali projektih v SV oziroma MORS. 

12 

Uvodniki praviloma ne izpolnjujejo vseh metodoloških zahtev kot Ëlanki, zato jih oznaËujemo s prispevki. 

V tem pregledu smo jih zajeli zgolj zaradi celovitosti prikaza obsega izdaj. 

31


Kakovost in strokovnost publikacije na zanimiv naËin kažejo tudi njeni 

avtorji in njihovo število. Seveda bi za podrobno prouËitev tega potrebovali 

bistveno veË podatkov, do katerih se s preprosto analizo Ëlankov ni dalo 

priti. Pridobivanje podatkov o izobrazbi, Ëinih in strokovnih ter akademskih 

nazivih avtorjev nenazadnje niti ni bil naš cilj. V tem delu analize nas je 

predvsem zanimalo, iz katerega dela obrambne strukture prihajajo avtorji in 

kakšna je frekvenca pisanja po avtorjih. Ugotovimo, da so avtorji Ëlankov do 

leta 2004 predvsem posamezniki, nato pa se pojavljajo tudi Ëlanki z dvema 

avtorjema ali veË. Povedano drugaËe, pri 194 prispevkih je v desetih letih 

sodelovalo 237 avtorjev 13 . Pri 166 prispevkih ali 86 odstotkih je bil avtor en 

sam, pri preostalih 28 Ëlankih pa je sodelovalo skupaj 71 piscev. Dobri dve 

tretjini ali 69 odstotkov jih prihaja iz MO in SV, preostalih 31 odstotkov pa je 

zunanjih. Iz tabele 4 ugotovimo tudi, da je delež avtorjev iz tujine sorazmerno 

majhen, le triodstoten. Tuji avtorji se pojavljajo v zadnjih dveh letih in pišejo 

o terorizmu in protiterorizmu. Delež slovenskih avtorjev, ki niso iz MO 

in SV, pa se v zadnjih treh letih poveËuje, kar kaže na to, da se Bilten SV 

vendarle prebija v širšo strokovno javnost. Krog piscev se v devetem (2007) 

in desetem letniku (2008) približuje številu 50, kar je zelo spodbudno. »e 

smo prej zapisali, da so pisci Ëlankov za Bilten SV pretežno samostojni avtorji, 

podatki iz naslednje tabele kažejo, da stopnja sodelovanja pri nastajanju 

Ëlankov vendarle ni tako slaba. Snovanje skupnih Ëlankov je tako lahko 

dobra podlaga za spodbujanje skupinskega, zlasti vojaškostrokovnega in 

znanstvenoraziskovalnega dela. »lani uredniških odborov poudarjajo, da 

je bil v preteklosti kljuËni izziv v pridobivanju avtorjev in širjenju kroga 

sodelujoËih ter v preseganju strahu pred strokovnim in še bolj znanstvenim 

pisanjem. Preseganje tega je bilo velikokrat moËnejše od želje po publiciranju 

znanja in praktiËnih izkušenj. Uredništva so si posebej prizadevala za širjenje 

vedenja o metodologiji in slogu pisanja strokovnih ter drugih Ëlankov. V ta 

namen je bilo izdelanih veË napotkov za pisanje in celo Navodilo za izdelavo 

Biltena SV 14 . 

13 

Število vseh sodelujoËih je seštevek samostojnih avtorjev in soavtorjev po Ëlankih. Vseh je 155, od tega 30 

žensk, vkljuËno z 12 Ëastnicami oz. višjimi vojaškimi uslužbenkami. 

14 

Avtor Navodila za izdelavo Biltena Slovenske vojske, ki je bilo izdano leta 1999, je podpolkovnik Evgen 

PrimožiË, sedanji odgovorni urednik. Navodilo je preklicano z izdajo novega Navodila za pripravo in izdajo 

periodiËnih publikacij št. 0070-4, ki ga je 7. 5. 2007 podpisal minister za obrambo. 

32


Tabela 4: Struktura avtorjev prispevkov v Biltenu SV 

Letnik 

Število 

prispevkov v 

letniku 

Skupaj 

avtorjev 

Avtorji iz MO Drugi avtorji 

SV Drugi DomaËi Tuji 

1 (1999) 10 10 10 0 0 0 

2 (2000) 16 17 17 0 0 0 

3 (2001) 11 13 12 0 1 0 

4 (2002) 11 12 11 0 1 0 

5 (2003) 18 20 19 1 0 0 

6 (2004) 6 6 6 0 0 0 

7 (2005) 13 17 17 0 0 0 

8 (2006) 39 47 20 6 21 0 

9 (2007) 32 45 26 1 14 4 

10 (2008) 38 50 16 0 31 3 

Skupaj 194 237 15 154 9 67 7 

Odstotki glede na vse avtorje 65 3,8 28,2 3,0 

Višji vojaški uslužbenec dr. Denis »aleta je avtor z najveË objavljenimi Ëlanki 

(9), prav tako je avtor z najveË Ëlanki, ki prihaja iz SV, iz upravnega dela 

MO je to mag. Robert Masten (3 Ëlanki), zunanja avtorica z najveË Ëlanki 

(4) pa je prof. dr. Ljubica JelušiË. V tabeli 5 je prikazan pregled avtorjev po 

številu prispevkov ne glede na to, ali so bili samostojni ali se pojavljajo kot 

soavtorji. Ugotovimo, da je 114 avtorjev objavilo po en prispevek, preostalih 41 

sodelavcev pa se pojavlja z dvema ali veË prispevki. 

Tabela 5: Pregled avtorjev glede na število objavljenih prispevkov od 1999 do 2008 

Število vseh 

Ëlankov 

Število vseh 

avtorjev 

Število avtorjev glede na število objavljenih prispevkov 

1 2 3 4 5 veË kot 

5 

194 155 114 25 6 4 3 3 

15 

Da bi se izognili nesporazumu, poudarjamo, da je v desetih letih pri 194 prispevkih sodelovalo 155 

avtorjev. 

33


Seveda analiza ne bi bila popolna, Ëe ne bi vsaj delno predstavili še naklade in 

stroškovnega vidika izhajanja 16 . Leta 2006 je bila naklada 400 izvodov, strošek 

tiskanja na številko pa je bil 2,49 evra, tako da so bili skupni letni stroški 3990 

evrov. Leta 2007 je bila naklada 470 izvodov, pri Ëemer je bil strošek na številko 

od 3,61 do 4,33 evra, za tri številke pa so bili stroški 5595 evrov. 17 Naklada za 

izdane tri številke leta 2008 je bila 500 izvodov, pri Ëemer je strošek na številko 

od 3,32 do 5,39 evra, tako da so bili dosedanji letošnji stroški 6170 evrov. 

Predstavljena analiza izhajanja Biltena SV v preteklih desetih letih kaže, da 

se je publikacija uveljavila kot strokovno glasilo Slovenske vojske. Nekatere 

zaËetne težave in uresniËeni ter še nedoseženi izzivi so razvidni tudi iz 

prikazanih statistik. Statistike pa ne morejo prikazati volje in volonterstva 

v pozitivnem pomenu besed, ki so ju v pripravo številk vlagali odgovorni 

uredniki in Ëlani uredniških odborov. Ti so kljub temu, da so vanje bili 

imenovani z ukazi, to opravljali z veliko dobre volje in entuziazma. Zato Ëutim 

dolžnost za zahvalo vsem, ki so sooblikovali Bilten, še posebej tistim, ki so si 

prizadevali, da je preživel, se ohranil in v zadnjih letih dvignil ››naklado« ter se 

usmeril tja, kamor kot podobne publikacije drugih držav v zavezništvu spada. 

››Znanje zmaguje« je slogan Biltena SV, ki je gotovo aktualen tudi za naprej. 

Toliko bolj, ker sta znanje in strokovnost temeljni odliki sodobnega vojaškega 

profesionalca in spreminjanja vojsk. Zapišimo drugaËe: Vojska, ki svojega 

znanja ne zna publicirati, ga težko uveljavi tudi v praksi. Tako je jasnejše 

spoznanje, da je treba po desetih letih izhajanja Biltena SV še pogumneje 

stopati naprej. 

UREDNIŠKA POLITIKA ‡ STRATEGIJA LETA 2008 

7. novembra 2007 se je na pogovor pri meni najavil odgovorni urednik 

uredniškega odbora Biltena SV in me seznanil z doloËilom Navodila za pripravo 

in izdajanje periodiËnih publikacij Slovenske vojske, po katerem sem po 

funkciji doloËen za glavnega urednika Biltena SV, ter z odloËitvijo naËelnika 

GŠSV, da se oblikuje novo ››uredništvo«. Seznanitev s stanjem in naËinom 

delovanja uredniškega odbora, nekaterimi dosežki, pa tudi težavami, je kazala 

na to, da gre za nov izziv, ki se ga je treba lotiti z vso resnostjo. Odgovornemu 

uredniku sem, tako kot on pred tem meni, naložil vrsto nalog, ki so bile 

16 

Podatki o finanËnih izdatkih za Bilten SV pred letom 2006 niso bili dosegljivi. 

17 

Bilten SV 9-4 (2007) je bil natisnjen leta 2008, zato stroški niso zajeti za leto 2007. 

34


povezane z oblikovanjem in zaËetkom delovanja novega uredniškega odbora, 

in sicer od poroËila o delovanju v preteklem obdobju do idej za nov program 

dela, poslovnik in seveda novo sestavo ekipe, ki bo, še vedno predvsem na 

prostovoljni podlagi, reševala številna vprašanja ob izhajanju te publikacije. 

Reševanje dodeljenih nalog in podrobnejše seznanjanje z razmerami je trajalo 

kar nekaj Ëasa. V vmesnem obdobju je bil opravljen tudi obisk v Službi za 

založništvo MO, poleg tega smo ugotovili, kako potekata naËrtovanje in 

organizacijska podpora v pristojni notranji organizacijski enoti za založništvo 

in izdajateljstvo PDRIU. 11. februarja 2008 je bil s sklepom naËelnika 

Generalštaba Slovenske vojske imenovan nov uredniški odbor, 20. februarja 

pa je bila opravljena tudi primopredaja med prejšnjim in novim uredniškim 

odborom. Glede na to, da je bila v izdajateljskih ciljih za leto 2008 predvidena 

izdaja štirih številk, za pripravo in izdajo posamezne številke pa so ob zbranih 

prispevkih potrebni skoraj trije meseci, je razumljivo, da je bilo temu treba 

prilagoditi tudi uredniško vnemo in aktivnosti za doseganje postavljenih 

ciljev. Navedene ugotovitve in pripravljenost Ëlanov uredniškega odbora za 

konstruktivno reševanje ter timsko delo so premagali marsikatero oviro v 

službah in postopkih za pripravo in izdajo publikacij, ki jih vodijo pristojne 

organizacijske enote v MO. Ko smo se v uredniškem odboru zaËeli pogovarjati 

tudi o uresniËevanju strategije, ki smo jo zapisali v Programu dela, je bilo 

sklenjeno, da jo glavni urednik predstavi v zadnji številki letnika 2008 (10/Št. 

4), ko naj bi bil Bilten SV predstavljen javnosti tudi v novi grafiËni podobi. 

Uredniški odbor je glavna doloËila uredniške politike zapisal v Program 

dela uredniškega odbora Biltena SV, ki ga je sprejel na drugi seji 7. marca 

2008. Zaradi nekaterih že navedenih nejasnosti pri nastajanju je v programu 

uredniška politika oznaËena kot strategija. Tako si je uredniški odbor zastavil 

cilj ››ostati uspešen, kakovosten in odprt za vse, ki želijo sodelovati pri pisanju 

prispevkov« (Program 2008: I/3. odst.). Povsem jasno je opredeljen temeljni 

cilj za leto 2008, ki je usmerjen v dvig klasifikacije publikacije skladno s 

habilitacijskimi merili Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, in sicer iz 

sedanje Ëetrte skupine revij v tretjo. Pomembna je tudi usmeritev uredniškega 

odbora k razvoju vojaške stroke in vojaških znanosti z objavljanjem Ëlankov, 

ki bodo na teh podroËjih predstavljali dodano vrednost sedanjim spoznanjem. 

Tem ciljem je bil prilagojen tudi akcijski naËrt za leto 2008 (Program dela 

2008). Ta je na eni strani usmerjen v doseganje letošnjega cilja ‡ izdajo štirih 

številk in tisk manjkajoËe številke iz leta 2007, po drugi pa ima vrsto nalog, 

35


povezanih s prej omenjenimi cilji, ki jih bomo pojasnili v nadaljevanju. 

Lahko zapišemo, da je sedmi uredniški odbor Biltena SV v dosedanjem delu 

uspešno uresniËil obe vrsti nalog. V ospredju so bile tiste, ki so zagotavljale 

izdajo naËrtovanih številk v letošnjem letu. Na zaËetku je poseben izziv 

predstavljalo organiziranje uredniškega odbora. Skupno oblikovanje poslovnika 

in programa dela je vzelo precej Ëasa, saj smo zanju porabili kar dve seji. 

Pozitivni uËinki takšnega skupinskega pristopa pa so bili kmalu opazni, saj 

sedaj uredniški odbor deluje kot dobra in uigrana ekipa, v kateri ne manjka 

razliËnosti in kritiËnosti. V poslovnik smo zapisali tudi nekaj o posebnostih 

vloge glavnega in odgovornega urednika, odloËanju na sejah ter seveda številne 

procesne doloËbe. 

V uredniškem odboru prisegamo na to, da je sodelovanje pri njegovem delu 

dobra priložnost za uËenje. Tega je pri snovanju posameznih številk, zlasti 

tematskih, veliko. »e upoštevamo še reševanje recenzij in postopke selekcije 

prispevkov, lahko zapišemo, da tudi strokovnih izzivov pri delu uredništva ne 

manjka. Posamezni Ëlani se preizkušajo kot ››gostujoËi uredniki«, to pomeni, da 

urejajo posamezne številke. Ko bodo dokonËno uspešno razmejena opravila med 

odgovornim, gostujoËim in tehniËnim urednikom, bo stresnih situacij pri lovljenju 

naËrtovanih rokov bistveno manj. Na tem podroËju je eden kljuËnih izzivov, ne 

le za uredniški odbor, temveË tudi širše, uveljavitev uspešne metodologije in 

postopkov pri ustvarjanju publikacije, pri katerih bo Ëim manj izgube Ëasa in 

nepotrebnega birokratiziranja ali skrivanja za nefleksibilnimi postopki pristojnih 

organizacijskih enot, ki so zadolžene za podporo uredniškim odborom 18 . 

Dosežki in napake so spremljevalci vsakega dela, tudi uredniškega. Zato je 

treba omeniti še problem in pridobljeno izkušnjo, s katero smo se sreËali v 

uredniškem odboru ob odzivu in kritiki na prispevek, objavljen v Ëetrti številki 

lanskega letnika (9/Št. 4 19 ). Avtorji smo seveda odgovorni za zapisano, s tem 

izražamo tudi svojo strokovno in jezikovno sposobnost. Pri omenjenem primeru 

pa smo ugotovili, da lahko avtorji z napaËnim, metodološko neustreznim ali 

površnim navajanjem škodo povzroËimo tudi tistim, ki jih navajamo. Primer 

je utrdil prepriËanje, da je pri prihodnjem snovanju številk Biltena SV treba v 

celoti upoštevati zahteve recenzije in Ëas zanjo. 

18 

Za takšen primer bi lahko oznaËili tudi zaplete pri pripravi nove grafiËne podobe, kjer nismo uspeli 

premagati vseh ovir na poti do želenega cilja. 

19 

VeË o tem v Polemike, odgovori in komentarji http://www.mors.si/index.phpid=223 1.10.08) ter v 

pripombah in popravkih ppk. Mojce Pešec http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/Bilten_SV/Bilten_ 

odgovor_ Jun08.pdf 1.10.08) 

36


Izzivi, ki Ëakajo uredniški odbor Biltena SV do konca leta 2008, so povezani 

z naËrtovanjem izdaje publikacij za leto 2009, pa tudi še z nedokonËanimi 

organizacijskimi nalogami iz letošnjega programa. V mislih imamo naËrtovano 

predlaganje sprememb in dopolnitev Navodila za pripravo in izdajanje 

periodiËnih publikacij, uresniËitev ideje za oblikovanje uredniškega sveta 

namesto razširjenega uredniškega odbora, sodelovanje z ustanovami in 

publikacijami v tujini ter ne nazadnje dokonËno oblikovanje spletne strani v 

slovenskem in angleškem jeziku ter tovrstnega stika z bralstvom. 

Novi uredniški odbor je dobil pomembne izkušnje v pripravah vseh štirih 

letošnjih številk. Vsaka zase je bila svojstven preizkus organizacijske zrelosti 

uredništva. Še najveË neznank se je pojavilo pri snovanju prve tematske 

številke, posveËene izobraževanju Ëastnikov SV v prihodnosti, eni najbolj 

››vroËih« tem, s strokovno ter organizacijsko najbolj razliËnimi pogledi. 

Strokovno še zahtevnejša je bila letošnja druga tematska številka, v kateri 

smo se sooËili z vso nujnostjo recenzij pri tematiki obvladovanja stresa v SV. 

Škoda, ker nekaterih prispevkov nismo prevedli ali jih celo napisali v tujem 

jeziku in tako še bolj odprli revije v mednarodno okolje. To nam je uspelo 

pri tretji tematski številki (10/Št. 3), posveËeni protiteroristiËni tematiki in 

prizadevanjem na tem podroËju v Jugovzhodni Evropi. S to tematsko številko 

Bilten SV dokonËno vstopa v mednarodni prostor 20 . Kar nekaj novosti je 

bilo pri tem doseženih; poudarjam pristop, s katerim so sestavki prevedeni v 

angleški jezik. S tem je ta publikacija uspešno podpirala posebno konferenco 

o protiterorizmu, ki jo je že drugiË organizirala Slovenija. »etrta številka, 

ki je posveËena deseti obletnici izhajanja, ima dodatno kakovost v izbranih 

prispevkih, saj sta temu gostujoËa urednica in uredniški odbor namenila 

posebno pozornost. Pri tretji in Ëetrti številki smo se sreËali tudi s primeri, da 

so nekateri avtorji odstopili od objave, ker so bile zanje pripombe recenzentov 

››prehude«. 

VIZIJA, STRATEGIJA IN PRIHODNJI IZZIVI ZA BILTEN SV 

Vizija uredniškega odbora Biltena SV je doseËi takšno raven kakovosti in 

prepoznavnosti Ëlankov in publikacije, da bo Bilten uvršËen v tretjo skupino 

publikacij po habilitacijskih merilih Univerze v Ljubljani in Univerze v 

20 

Že tematska številka 9/Št. 2 o protiterorizmu iz leta 2007 je doživela zelo ugoden odziv, Ëeprav je bila 

izdana po konferenci, ki je bila na Igu pri Ljubljani septembra 2007, in posredovana na številne tuje naslove. 

37


Mariboru, vsebine pa bodo prispevale k razvoju obrambno-vojaške znanosti 

oziroma stroke skladno z opredeljenimi potrebami izdajatelja. 

Pri doseganju vizije je kot pot do cilja pomembna strategija za njeno 

uresniËitev. Naša strategija je izboljšanje kakovosti publikacije in s tem 

dvig ravni njene klasifikacije v tretjo skupino, kar je mogoËe z racionalnim 

naËrtovanjem, premišljeno izbiro vsebin in avtorjev, uvedbo recenzij in 

doslednim spoštovanjem anonimnega recenzentskega postopka. NaËrtno 

organizacijsko in tehniËno delo pri snovanju posameznih številk ter nadgradnja 

dela glavnega in tehniËnega urednika oziroma uredništva kot celote so 

pomembni za uspeh, kar je potrdila tudi letošnja izkušnja. Pomemben 

izziv je tudi uveljavitev sodelovanja z domaËimi in tujimi strokovnimi 

ter znanstvenimi organizacijami in povezava z njihovimi publikacijami. 

To omogoËa objavljanje prispevkov tujih in gostujoËih avtorjev, hkrati pa 

podpira možnosti za objavljanje prispevkov avtorjev iz SV ter MO v tujih 

publikacijah. V uredniškem odboru se zavedamo, da prehod publikacije v 

višjo klasifikacijsko skupino ni preprost in odvisen samo od dela uredništva, 

saj zahteva predstavitev znanja v prispevkih, strokovni in vedno bolj tudi 

znanstveni pristop k pisanju, uporabo ustreznega strokovnega jezika ter ne 

nazadnje spoštovanje raziskovalne metodologije pri oblikovanju prispevkov. 

Z navedenim lahko Bilten SV pomembno prispeva tudi k razvoju bodoËih 

strokovnjakov in znanstvenikov v vojski ter na MO. 

Vprašanje širjenja kroga sodelavcev je tesno povezano z dvigom kakovosti, 

Ëeprav je v navideznem nasprotju, ker se s širjenjem koliËine obiËajno 

zmanjšuje kakovost. Navedimo, da je trenutno v SV zaposlenih deset doktorjev 

znanosti, število magistrov pa bo kmalu veËje od števila polkovnikov. »e k 

temu dodamo še potencial upravnega dela MO in zunanjih sodelavcev, se 

odpira vprašanje, s Ëim privabiti tiste, ki znajo, k ustvarjanju in sodelovanju 

v publikaciji. Profesionalna publikacija ima tudi nekaj povsem materialnih 

izzivov, povezanih s finanËnim vrednotenjem Ëlankov. Ker je v nekaterih 

publikacijah, ki jih izdaja MO, ta praksa že uveljavljena, lahko upamo, da jo 

bomo lahko uveljavili tudi v Biltenu SV. Ali je to pot za prehod publikacije iz 

volonterstva v profesionalizem, je vprašanje, ki ima svoje zagovornike, pa tudi 

nasprotnike. 

Kljub ››vojaški organiziranosti« uredniškega odbora Biltena v njegovem 

delovanju prisegamo na odprtost in konstruktivnost. To pa pomeni tudi 

odprtost za pobude iz ožjega in širšega okolja. Širjenje okolja Biltena SV pa 

38


zahteva zagotovitev dostopnosti prek spletne strani in zaËetek komuniciranja 

s strokovno javnostjo po internetu. Tu smo gotovo še na zaËetku, Ëeprav smo 

bili letos zelo veseli, da nam je uspelo za Bilten SV dobiti prostor na spletnih 

straneh MO (htpp://www.mors.si/index.phpid=213). Verjamemo, da bomo 

na tej podlagi uspeli v prihodnosti oblikovati in širiti tudi mrežo sodelavcev, 

najprej v Sloveniji in zatem še v mednarodnem okolju. 

Poseben strokovni izziv za uredništvo in avtorje prispevkov je povezan 

z vprašanjem zagotavljanja ravnotežja med teorijo in prakso. Pogled in 

primerjave s podobnimi publikacijami v tujini zgovorno kažejo, da je pri 

takšnih publikacijah usmeritev v empiriËnost primarna, pri Ëemer teoretiËne 

podlage služijo kot izhodišËa ali podpora za preverjanje v praksi. Izdajatelja 

gotovo zanima predvsem praktiËna uporabnost publiciranega znanja in 

spoznanj. Lahko bi seveda sklepali tudi drugaËe, ker je Bilten SV opredeljen 

tudi kot informativna publikacija, namenjena izobraževanju. Pri vešËinskem 

vojaškem uËenju je praktiËni del seveda zelo pomemben, kar pa se spremeni 

pri splošnem vojaškostrokovnem izobraževanju, predvsem Ëastnikov kot 

pripadnikov vojaške profesije. 

SKLEP 

Bilten SV je v desetih letih svojega izhajanja prehodil zanimivo pot 

volonterstva in vztrajnosti urednikov. Število publikacij in avtorjev se je 

postopno širilo ter v zadnjih treh letih doseglo zavidljivo raven. To kaže, 

da se je Bilten utrdil in postal pomemben vojaškostrokovni glasnik, ne le 

Slovenske vojske, temveË tudi širše. K temu je pomembno prispevalo odpiranje 

uredništva navzven in pridobivanje avtorjev iz tujine. Tak primer je bil v letih 

2007 in 2008 povezan z mednarodno konferenco o protiterorizmu v Sloveniji in 

izidom posebnih tematskih številk. Tako je Bilten prestopil nacionalne okvire 

in presegel dilemo, ali pisati in objavljati zgolj v slovenskem jeziku oziroma ali 

so Ëas in okolišËine zreli za objavo Ëlankov v jezikih gostujoËih avtorjev. Sedmi 

uredniški odbor je zaznal in sprejel izzive, ki so pred naslednjim desetletjem 

publikacije. Ti izzivi so povezani z nadaljnjim odpiranjem publikacije v 

mednarodno okolje, prehodom na internetni medij, širjenjem kroga sodelujoËih 

ter dvigom strokovnosti in s tem kakovosti Biltena SV. Upam, da bo Bilten po 

desetih letih dobil novo grafiËno podobo, in Ëe bodo doseženi tudi drugi cilji, 

lahko priËakujemo, da ga bodo pripadniki SV in tudi strokovna javnost v MO 

ter širšem obrambnem okolju brali in uporabljali kot izziv za svoje razmišljanje 

39


ali kritiko. Z navedenim lahko dosežemo tudi glavni cilj, ta pa je uvrstitev 

publikacije v višji klasifikacijski rang. Z odpiranjem v širši prostor, dvigom 

kakovosti prispevkov, njihovim ustreznim vrednotenjem in nagrajevanem pa 

bo odprta pot do strokovne tekmovalnosti ter z njo do ustvarjalne vrednosti 

za Slovensko vojsko in obrambni sistem. Tako smo prepriËani, da ni veË daleË 

Ëas, ko bo uredniški odbor lahko spremenil svojo vlogo iz iskalca in nabiralca 

prispevkov v izbiralca oziroma selektorja vojaškostrokovnih besedil glede na 

njihovo kakovost in pomen. 

VIRI 

Generalštab Slovenske vojske, 2008: Namen in vloga uredniškega odbora, Dostopno na http:// 

www.mors.si/index.phpid=214 (1. 10. 2008). 

Generalštab Slovenske vojske, 2008: Polemike, odgovori in komentarji. Dostopno na http://www. 

mors.si/index.phpid=223 (1. 10. 2008). 

Generalštab Slovenske vojske, 2008: PoroËilo o delu Uredniškega odbora Biltena SV v obdobju 

2006‡2007. 

Generalštab Slovenske vojske, 2008: Sklep o imenovanju Uredniškega odbora Biltena Slovenske 

vojske. 

Ministrstvo za obrambo, 2007: Navodilo za pripravo in izdajanje periodiËnih publikacij 

Slovenske vojske. Dostopno na http://www.mors.si/ fileadmin/mors/pdf/Bilten_SV/Navodilo_ 

pripravo_izdajanje_pubikacij_07_05_07.pdf (1. 10. 2008). 

Ministrstvo za obrambo, 2007: Pravilnik o založniški in filmski dejavnosti v MO RS. 

Dokument MO, šifra 811-11-7/2005-34 z dne 24. 7. 2006. 

Ministrstvo za obrambo, 1999: Navodilo za izdelavo Biltena Slovenske vojske. Dokument MO 

številka 017-04-21/98 z dne 17. 3. 1999. 

Uroš TRINKO, Alojz ŠTEINER, 2008: Analiza Biltenov SV 1999‡2008. 

Uredniški odbor Biltena SV, 2008: Poslovnik uredniškega odbora za pripravo in izdajo Biltena 

Slovenske vojske. Dostopno na http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/Bilten_SV/poslovnik_ 

uredn_odbora.pdf (1. 10. 2008). 

Uredniški odbor Biltena SV, 2008: Program dela uredniškega odbora Biltena SV. Dostopno na 

http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/ Bilten_SV/nacrt_dela_urednistva_08.pdf (1. 10. 

2008). 

40

Izkušnje Slovenije s predsedovanja Svetu Evropske 

unije na podroËju varnosti 

Slovenia's experiences with the EU Council 

Presidency in the field of security 

41

Matej Marn, Andrej SlapniËar, Marko Purkart 


VLOGA EU NA PODRO»JU 

ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI, 

RAZVOJA IN ZUNANJIH 

ODNOSOV ‡ DOSEŽKI 

SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA 

SVETU EU 

EU ROLE IN THE PROVISION 

OF SECURITY, DEVELOPMENT 

AND EXTERNAL RELATIONS 

‡ ACHIEVEMENTS OF THE 

SLOVENIAN EU COUNCIL 

PRESIDENCY 


Prispevek govori o glavnih poudarkih slovenskega predsedovanja 

Svetu EU na podroËju skupne zunanje in varnostne politike EU, 

kamor spadajo nadaljevanje dialoga z državami Zahodnega 

Balkana, prihodnost Evropske unije, širitev in evropska sosedska 

politika ter medkulturni dialog. Omenjene so tudi prednostne naloge 

na podroËju evropske varnostne in obrambne politike ter boja proti 

terorizmu. 


Skupna zunanja in varnostna politika, Zahodni Balkan, evropska 

varnostna in obrambna politika. 

43

VLOGA EU NA PODRO»JU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI, RAZVOJA IN ZUNANJIH ... 


The article addresses the main emphasis of the Slovenian EU 

Council Presidency in the field of the EU Common Foreign and 

Security Policy, which includes the continuation of the dialogue with 

the Western Balkans countries, the enlargement and the European 

Neighbourhood Policy, and intercultural dialogue. The article 

also mentiones the priorities in the field of European Security and 

Defence Policy and the priorities in the fight against terrorism. 


Common Foreign and Security Policy, Western Balkans, European 

Security and Defence Policy. 

UVOD 

Zunanjo politiko Evropske unije imenujemo Skupna zunanja in varnostna 

politika (SZVP). Nastala je z Maastrichtsko pogodbo, ki je zaËela veljati 

1. novembra 1993, njeno delovanje pa je bilo dodatno opredeljeno v 

Amsterdamski pogodbi (1999) ter v pogodbi iz Nice (2003). Z Maastrichtsko 

pogodbo so bili ustanovljeni trije stebri EU: 

1. steber: skupnost temelji na treh izvirnih pogodbah, s katerimi so nastale 

Evropska gospodarska skupnost (EGS), Evropska skupnost za jedrsko 

energijo (Euratom) in Evropska skupnost za premog in jeklo. Pokriva 

vse, razen skupne zunanje in varnostne politike ter pravosodja in 

notranjih zadev, vkljuËujoË trgovino, pomoË, kmetijstvo in okolje; 

2. steber: skupna zunanja in varnostna politika; 

3. steber: pravosodje in notranje zadeve. 

Amsterdamska pogodba je zaËela veljati 1. maja 1999 in je s podroËja SZVP 

uvedla spremembe: 

‡ imenovanje visokega predstavnika za SZVP (prvi visoki predstavnik je 

postal Javier Solana, nekdanji generalni sekretar Nata, ki je zaËel svoj 

mandat 18. oktobra 1999); 

‡ ustanovitev Enote za naËrtovanje politike in zgodnje opozarjanje, za 

izboljšanje priprav in usmeritev za odloËitve skupne zunanje politike 

EU; 

44


‡ sprejetje skupnih strategij. Prvo skupno strategijo EU so sprejeli med 3. 

in 4. junijem 1999 na Evropskem svetu v Kölnu, in sicer v zvezi z Rusijo. 

Pogodba iz Nice je zaËela veljati na zaËetku leta 2003. Uvedla je PolitiËnovarnostni 

odbor (angl. Political and Security Committee ‡ PSC). Prej je bil 

to PolitiËni odbor v sestavi politiËnih direktorjev, sedaj pa je stalni organ, ki 

se sestaja dvakrat na teden, da nadzoruje vprašanja SZVP, odgovoren je tudi 

za upravljanje operacij s podroËja evropske varnostne in obrambne politike 

(EVOP). 

Zunanji ministri držav Ëlanic EU se redno sestajajo (najmanj enkrat na mesec) 

v Svetu za splošne in zunanje zadeve (GAERC), da oblikujejo politiko EU 

na kljuËnih podroËjih zunanje politike. Skladno z Maastrichtsko pogodbo se 

morajo države Ëlanice ››medsebojno obvešËati in posvetovati o vseh zadevah 

zunanje in varnostne politike splošnega pomena, da bi z usklajenim in 

konvergentnim delovanjem zagotovile Ëim bolj uËinkovito uveljavljanje svojega 

skupnega vpliva«. V okviru SZVP države Ëlanice delujejo takrat, ko se strinjajo 

s predlagano politiko in ko so prepriËane, da bo imelo skupno delovanje dodano 

vrednost, odloËitve navadno sprejemajo soglasno. Z Evropskim parlamentom se 

redno posvetujejo o glavnih vidikih SZVP. 

SZVP deluje prek skupnih izjav, deklaracij in demarš ter pravnih instrumentov, 

med katerimi so najpomembnejši strategije, stališËa in ukrepi. V skupnih 

strategijah so doloËeni cilji, sredstva in trajanje dolgoroËne politike EU, 

povezani z doloËeno regijo, državo ali zadevo. 

V skupnih stališËih je doloËen okvir delovanja držav Ëlanic za skupno delovanje 

pri neki zadevi, skupni ukrepi pa so sredstvo za delovanje. 

Slovensko predsedovanje Svetu EU in SZVP 

Slovenija si je med predsedovanjem Svetu EU prizadevala za dosledno izvajanje 

nalog s podroËja SZVP, ki bi poleg ustaljenih oblik dialoga in delovanja EU 

zahtevalo takojšnje odzivanje na nastale situacije z omenjenimi instrumenti. 

Predvidljive vsebine slovenskega predsedovanja so bile kot glavne prednostne 

naloge 6-meseËnega programa slovenskega predsedovanja doloËene na podlagi 

18-meseËnega programa predsedovanja držav tria, to je NemËije, Portugalske 

in Slovenije. 18-meseËni program je posebnost v dosedanjih pripravah držav 

Ëlanic na predsedovanje, saj je bil prviË uveden med predsedovanjem NemËije, 

Portugalske in Slovenije. Glavni namen takega programa je zagotavljanje 

45


kontinuitete in koherentnosti v obdobju predsedovanja vseh treh držav. 

Vlada Slovenije je na svoji seji konec novembra 2007 doloËila kot prednostne 

teme svojega predsedovanja prihodnost Evropske unije, širitev in evropska 

sosedska politika, Lizbonska strategija, energetska politika in klimatske 

spremembe ter medkulturni dialog. Poleg glavnih vsebin so bili pripravljeni 

naËrti delovanja za vsa druga podroËja SZVP, ki je v okviru Sveta EU 

obravnavana v veË kot 30 delovnih skupinah. Predstavniki slovenskega 

predsedstva so si v pripravah na predsedovanje zastavili cilje in pripravili naËrte 

dela za vse zadeve, ki se obravnavajo v teh delovnih skupinah. 

Zahodni Balkan 

Med predsedovanjem je bila vzpostavljena mreža stabilizacijsko-pridružitvenih 

sporazumov z državami Zahodnega Balkana, saj je bil sporazum s Srbijo podpisan 

maja 2008, z BiH pa junija 2008. Potrditev evropske perspektive Zahodnega 

Balkana in sklenitev mreže stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z vsemi 

državami regije utrjujeta in spodbujata evropsko povezovanje držav tega obmoËja in 

tako prispevata h krepitvi stabilnosti in vsestranskega gospodarskega razvoja regije. 

Pomemben uspeh so pobude za posamezna podroËja, torej konkretne pobude za 

regionalno sodelovanje in gospodarski razvoj, na slovensko pobudo se je na primer 

zaËel z vsemi petimi državami dialog o vizumski liberalizaciji (vse države so že 

prejele podroben naËrt za odpravo vizumov, ki doloËa nekatere pogoje: zahteve 

za reforme na kljuËnih podroËjih, kot so varnost dokumentov, boj proti nezakoniti 

migraciji, upravljanje mej itn. Evropska komisija bo natanËno spremljala napredek 

in predlagala odpravo vizumov). 

ZaËela so se pogajanja o prometnem sporazumu (cilj je vzpostavitev skupnega 

trga za kopenski in pomorski promet; oblikovanje stabilne zakonodaje, ki bo 

spodbujala naložbe v cestno in železniško infrastrukturo ter infrastrukturo 

za plovbo po celinskih vodah; poveËanje uËinkovitosti prevoznih sredstev in 

spodbujanje uravnoteženega razvoja prometa), o ustanovitvi Investicijskega sklada 

za Zahodni Balkan (združevanje instrumentov financiranja za Zahodni Balkan, ki 

bo omogoËilo preglednejše in uËinkovitejše financiranje regije) ter za okrepljeno 

sodelovanje med regijo Zahodnega Balkana in EU na podroËju civilne zašËite; 

sprožili smo tudi pobudo za prenos evropske metodologije in enako pripravo 

ocen ogroženosti pred organiziranim kriminalom za države Jugovzhodne Evrope 

(SEE OCTA). Uspešna je bila tudi pobuda za prenos priporoËil s podroËja boja 

46


proti terorizmu na države Zahodnega Balkana, ki bi jih te sprejele kot temelj za 

vzpostavitev lastnih protiteroristiËnih sistemov. Prizadevali smo si za novo pravno 

podlago centra SECI (Regionalnega centra za boj proti Ëezmejnemu kriminalu) v 

Bukarešti, ki naj bi se v prihodnosti Ëim bolj povezal z Europolom. 

Ob razglasitvi kosovske neodvisnosti je bila potrjena zavzetost za stabilnost 

regije in evropsko prisotnost na Kosovu, in sicer z misijo EULEX ter s posebnim 

predstavnikom EU (krepitev vloge EU po rekonfiguraciji mednarodne prisotnosti 

na Kosovu). Ohranjena je bila enotnost EU, v regiji ni bilo (veËjih) nemirov. 

Evropska komisija je 11. julija 2008 organizirala donatorsko konferenco za Kosovo. 

Nadaljevala so se pristopna pogajanja s Hrvaško in TurËijo. V pristopnih 

pogajanjih s Hrvaško je slovensko predsedstvo odprlo štiri poglavja, s TurËijo pa 

dve. Hrvaška ima ob zakljuËku slovenskega predsedovanja odprtih 20, TurËija pa 

osem poglavij. 

Evropska sosedska politika 

Slovensko predsedstvo si je prizadevalo za poglabljanje evropske sosedske 

politike in krepitev v enotnem politiËnem okviru, in sicer skladno s sklepi 

Evropskega sveta junija 2007, predlogi Evropske komisije ter aprilskimi 

poroËili o napredku za dvanajst držav partneric evropske sosedske politike. 

Med državami Ëlanicami je bilo doseženo splošno soglasje, da glavna naËela te 

politike ostajajo naËelo diferenciacije in individualnega pristopa ter krepitev 

zavesti o skupnem lastništvu. 

Pomembnejši dosežek v okviru evropske sosedske politike je uradni zaËetek 

implementacije skupne pobude držav širše regije »rnega morja in EU ‡ 

»rnomorske sinergijske pobude. Z njo je bila zaËrtana politiËna usmeritev 

skupnih aktivnosti v regiji (februar 2008, Kijev). 

Maja 2008 je bila predstavljena poljsko-švedska pobuda za ustanovitev 

vzhodnega partnerstva, katere cilj je okrepitev vzhodnega dela evropske 

sosedske politike. Evropski svet je junija Evropsko komisijo pooblastil, da 

na podlagi pobude na Evropskem svetu marca 2009 pripravi ustrezen naËrt 

uresniËevanja vzhodnega partnerstva. 

Evro-sredozemsko partnerstvo 

Slovenija je v vlogi predsedujoËe uresniËevala programski okvir dejavnosti 

za leto 2008 v vseh treh dimenzijah ‡ varnostno-politiËni, ekonomski in 

47


socialno-kulturni. Poleg tega je bilo izvedeno veË nenaËrtovanih aktivnosti, 

ki so bile povezane predvsem s položajem na Bližnjem vzhodu ter pobudo o 

preoblikovanju Barcelonskega procesa. 

Poleg zasedanj ministrov Evro-sredozemskega partnerstva (EuroMed), na 

katerih so bile dogovorjene nadaljnje aktivnosti, so bile izpolnjene tudi 

obveznosti, sprejete na preteklih zasedanjih ministrov (za podroËja visokega 

šolstva, krepitve vloge žensk v družbi, vloge medijev in industrijskega 

sodelovanja). Poleg tega so se nadaljevale tudi aktivnosti na podroËju boja proti 

terorizmu, potekalo je redno uteËeno zasedanje na ravni visokih uradnikov 

za podroËje evropske varnostne in obrambne politike. Med slovenskim 

predsedovanjem je Fundacija Anna Lindh za dialog med kulturami dobila 

novega predsednika, izvršnega direktorja in svetovalni odbor. 

Evropski svet je marca 2008 pozdravil pobudo o Barcelonskem procesu: 

Uniji za Sredozemlje. Maja 2008 je Evropska komisija pripravila sporoËilo 

s konkretnimi predlogi o podroËjih delovanja nove pobude. Evropski svet 

je junija to sporoËilo pozdravil in pozval vse evromediteranske partnerje 

k sodelovanju pri pripravi skupne izjave, ki jo je slovensko predsedstvo 

tudi uspelo uskladiti. Ta bo predvidoma sprejeta na prvem vrhu Unije za 

Sredozemlje 13. julija 2008 v Parizu. 

Medkulturni dialog 

Predsedovanje smo simboliËno in tudi v resnici zaËeli ob evropskem letu 

medkulturnega dialoga v Ljubljani. V nadaljevanju so se zvrstile številne 

razprave in konference, na katerih so sodelovali verski voditelji, strokovnjaki 

ter predstavniki civilne družbe, ki so z izmenjavo stališË in pogledov 

osvetljevali sobivanje ter povezavo med razliËnimi kulturami in religijami. 

Konferenca Nove paradigme, novi modeli ‡ kultura v zunanjih odnosih EU, 

katere priporoËila so bila predstavljena tudi na junijskem ES, je ustvarila trdne 

temelje za vkljuËevanje kulturne razsežnosti v zunanje odnose EU. Poleg tega 

so bile za krepitev medkulturnega dialoga sprejete številne pobude, povezane 

z mladimi, za šolstvo, veËjeziËnost in kulturo. Poseben prispevek Slovenije 

h krepitvi partnerstva in dialoga je projekt ustanovitve Evro-sredozemske 

univerze v Piranu (junij 2008). Univerza bo zelo pomembna za povezovanje 

evrosredozemskega prostora in zagotavljanje boljšega znanja ter uveljavljanje 

medsebojnega razumevanja. Temeljila bo na mobilnosti znanja in delovala kot 

48


dejavnik sodelovanja družbe in povezovanja evrosredozemskega visokošolskega 

in raziskovalnega prostora. Junijski Evropski svet je v svojih sklepih pozdravil 

dosežke v evropskem letu medkulturnega dialoga. Kulturno sodelovanje in 

medkulturni dialog sta pomembna dela vseh zunanjih politik EU, in sicer 

skladno s priporoËili ljubljanske konference z naslovom Nove paradigme, 

novi modeli in kultura v zunanjih odnosih EU ter delom v okviru Zavezništva 

civilizacij. 

Srednja Azija 

Slovensko predsedstvo je uspešno nadaljevalo in pospešilo uresniËevanje 

Strategije EU za Srednjo Azijo, sprejete na Evropskem svetu junija 2007. Kot 

pomembnejše dogodke velja omeniti obisk ekspertske trojke v Turkmenistanu 

januarja 2008, marca 2008 v Bruslju organizirano prvo sreËanje t. i. koordinatorjev 

za implementacijo Strategije in zaËetek dialoga o Ëlovekovih pravicah z vsemi 

državami regije. Aprila 2008 organizirana ministrska trojka s Srednjo Azijo 

v Aškabadu (Turkmenistan) je najpomembnejši dogodek med slovenskim 

predsedovanjem. V Aškabadu je EU maja 2008 s Turkmenistanom podpisala tudi 

Memorandum o razumevanju na podroËju energije. Na Evropskem svetu junija 

2008 je bilo sprejeto prvo poroËilo o uresniËevanju Strategije EU za Srednjo Azijo. 

Dialog s strateškimi partnerji in regijami 

Med slovenskim predsedovanjem so potekala štiri sreËanja na vrhu EU in tretjih 

držav, in sicer z Japonsko, Združenimi državami Amerike ter latinskoameriškimi 

in karibskimi državami. SreËanja so bila namenjena krepitvi strateških odnosov 

in partnerstva med EU in omenjenimi državami, hkrati pa so bila priložnost za 

razpravo o aktualnih globalnih, regionalnih, gospodarskih, varnostnih in drugih 

vprašanjih, vkljuËno s podnebnimi spremembami in energetiko: 

‡ Najpomembnejša sporoËila vrha EU ‡ Japonska, ki je potekal 23. aprila 

2008 v Tokiu, so bila, da EU in Japonska v celoti prevzemata odgovornost 

pri reševanju odprtih globalnih vprašanj, da sta skupaj zavezani k 

spodbujanju mednarodnega miru in varnosti. Poleg tega sta partnerici 

izrazili tudi odloËenost za nadaljnje tesno sodelovanje za poveËevanje 

blaginje in kakovosti življenja. 

‡ SreËanja EU ‡ latinskoameriške in karibske države (EU-LAK), 

ki je potekalo 16. in 17. junija 2008 v Limi, se je udeležilo doslej 

49


najveËje število predsednikov držav in vlad od zaËetka tega procesa 

leta 1999 v Riu de Janeiru. Na vrhu so bili še posebej izpostavljeni 

zavezanost k multilateralizmu in sodelovanju na kljuËnih podroËjih 

regionalnega partnerstva, zavzemanje za izkoreninjenje revšËine in 

neenakosti, odloËenost za doseganje meril razvojnih ciljev tisoËletja, 

za zašËito okolja in biotske raznovrstnosti ter za boj proti podnebnim 

spremembam in njihovim posledicam. Državniki so prav tako potrdili 

pomen poklicnega izobraževanja kot pomembnega sredstva v boju proti 

revšËini, kar je vseskozi poudarjalo slovensko predsedstvo. Poleg tega so 

razpravljali tudi o migracijah ter sprejeli zavezo o ustanovitvi okoljskega 

programa EUrocLIMA in morebitni ustanovitvi fundacije med EU in 

latinskoameriškimi ter karibskimi državami. Oba dosežka predstavljata 

posebno dodano vrednost vrha. 

‡ Vrh EU ‡ Združene države Amerike, ki je bil 10. junija 2008 na Brdu 

pri Kranju, je potrdil pomen strateškega Ëezatlantskega partnerstva. 

Razprava je potekala v duhu sodelovanja, v ospredje pa so bile 

postavljene možnosti skupnega dela, vrednot in soglasja, tako pri 

regionalnih vprašanjih kot tudi pri globalnih izzivih. Veliko pozornosti 

je bilo namenjene dvostranskim odnosom, še posebej gospodarskemu 

sodelovanju med EU in Združenimi državami Amerike, v okviru katerega 

je bilo predstavljeno poroËilo Transatlantskega ekonomskega sveta. 

Sprejeta je bila skupna deklaracija. 

‡ Enaindvajseti vrh EU ‡ Ruska federacija je potekal 26. in 27. junija 2008 

v Hanti Mansijsku, v Sibiriji. Voditelji so v prijateljskem in odkritem 

vzdušju razpravljali o zaËetku pogajanj za novi sporazum med EU in 

Rusko federacijo, pregledali uresniËevanje štirih skupnih prostorov, 

izmenjali mnenja o globalnih gospodarskih izzivih ter mednarodnih 

vprašanjih (Iran, Bližnji vzhod, zamrznjeni konflikti, Afganistan). Na 

vrhu v Hanti Mansijsku sta bili sprejeti dve skupni izjavi, in sicer o 

zaËetku pogajanj za nov sporazum med Rusijo in EU ter o Ëezmejnem 

sodelovanju. Nazadnje so voditelji skupno izjavo na vrhu sprejeli 

EU ‡ RF v Rimu leta 2003. Slovensko predsedstvo je doseglo potrditev 

pogajalskega mandata za zaËetek pogajanj o novem celovitem sporazumu 

med EU in Rusijo, ki bo nadomestil sedanji Sporazum o partnerstvu in 

sodelovanju, in sicer po skoraj dveletnem zastoju pri njegovi obravnavi. 

50


Regionalni izzivi 

Slovensko predsedstvo je aktivno podpiralo prizadevanja za napredek 

bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Prav tako je podpiralo prizadevanja 

mednarodne skupnosti, predvsem Arabske lige, za ponovno vzpostavitev 

delujoËih demokratiËnih institucij v Libanonu, kjer je maja po skoraj letu in 

pol prišlo do imenovanja novega predsednika države. Zavzemalo se je za veËjo 

vlogo EU v Iraku ter na dvostranskih sreËanjih in sreËanjih s tretjimi državami 

pozvalo sogovornike, naj podpirajo Irak pri doseganju zastavljenih reform. 

Predsedstvo je podpiralo dvotirni pristop EU v odnosih z Iranom. 

Slovensko predsedstvo je tudi redno spremljalo in se odzivalo na dogajanje v Afriki 

(kriza v Keniji, volitve v Zimbabveju). Med slovenskim predsedovanjem je ad hoc 

delovna skupina zaËela uresniËevati prvi del akcijskega naËrta skupne strategije 

Afrika ‡ EU, ki je bil sprejet na vrhu Afrika ‡ EU v Lizboni decembra 2007. 

EU je konstruktivno delovala pri razvoju odnosov Ëez Tajvansko ožino. Prav 

tako je po velikih nasilnih protestih, ki so zajeli Tibet in sosednje kitajske 

pokrajine, aktivno spodbujala nadaljevanje dialoga med kitajsko vlado in 

predstavniki Dalajlame. EU je pozorno sledila tudi politiËnim procesom in 

humanitarnim razmeram po ciklonu Nargis v Mjanmaru ter obnovila skupno 

stališËe EU do Mjanmara. Na polovici uresniËevanja afganistanskega dogovora 

je EU oblikovala nove smernice politike v Afganistanu, s Ëimer se je zavezala 

k nadaljnji podpori stabilizaciji in napredku. EU je imela z moËno volilno 

opazovalno misijo pomembno vlogo pri izvedbi februarskih parlamentarnih 

volitev v Pakistanu, ki so bile z zaËetka leta prestavljene zaradi atentata na 

Benazir Bhutto. EU je nato sprejela smernice o okrepitvi odnosov s to državo. 

Svet ministrov je junija sprejel odloËitev o odpravi negativnih ukrepov proti 

Kubi in se zavezal k vsestranskemu dialogu s Kubo, vendar pod doloËenimi 

pogoji. Ukrepi so bili sprejeti 2003 in odpravljeni od leta 2005 dalje. Junija 

2009 bodo ocenjeni odnosi s Kubo in tudi uËinkovitost politiËnega dialoga. 

Glavna prednostna naloga EU ostaja napredek pri spoštovanju Ëlovekovih 

pravic, vkljuËno z izpustitvijo vseh politiËnih zapornikov. 

Promocija Ëlovekovih pravic v zunanji politiki EU 

Slovenija je med predsedovanjem ob vseh že vzpostavljenih dialogih in 

konzultacijah o Ëlovekovih pravicah izvedla še dva nova, in sicer dialog z 

Afriško unijo, ki je del strategije EU za Afriko, in dialog s Turkmenistanom 

51


kot del srednjeazijske strategije EU. Tematika Ëlovekovih pravic pa je bila 

vkljuËena tudi v pomembnejša sreËanja na politiËni ravni. 

Pomembna pozornost je bila namenjena delovanju EU v mehanizmih 

Organizacije združenih narodov za zašËito in promocijo Ëlovekovih pravic, 

še zlasti v Svetu Organizacije združenih narodov za Ëlovekove pravice, 

katerega prvi pravi vsebinski zasedanji sta bili ravno med predsedovanjem. 

Slovenija si je kot predsedujoËa EU in kot Ëlanica Sveta prizadevala tudi 

za ustrezen zaËetek novega mehanizma Organizacije združenih narodov za 

pregled spoštovanja Ëlovekovih pravic v vseh državah Ëlanicah. StališËa EU je 

oblikovala in zastopala tudi na dveh izrednih sejah Sveta. 

V ospredju slovenskega predsedovanja so bila tudi prizadevanja za krepitev 

uËinkovitosti mehanizmov za promocijo Ëlovekovih pravic v Skupni zunanji 

in varnostni politiki EU (SZVP). Posodobljene so bile tri od dosedanjih petih 

smernic EU o Ëlovekovih pravicah (smernice proti muËenju, proti smrtni kazni 

in o pravicah otrok v oboroženih spopadih), zaËele pa so se uresniËevati tudi 

nove smernice o pravicah otrok. 

NajveËji dosežek slovenskega predsedstva je celostni pristop k vprašanju 

Ëlovekovih pravic, ki povezuje razvojno politiko, varnost in Ëlovekove pravice. 

Rezultat prizadevanj predsedstva je, da so pravice otrok, še posebej otrok v 

oboroženih spopadih, zapisane tudi v sklepih Evropskega sveta. 

ZašËita državljanov EU 

Slovensko predsedstvo je posebno pozornost namenilo zašËiti državljanov 

EU v tretjih državah. Predvsem si je prizadevalo za okrepitev medsebojnega 

sodelovanja držav Ëlanic in izpopolnjevanje pripravljenosti njihovih 

diplomatsko-konzularnih predstavništev ter ministrstev za zunanje zadeve za 

Ëim uËinkovitejše delovanje in sodelovanje za zašËito in pomoË državljanom 

EU ob kriznih dogodkih, vkljuËno s turistiËnimi kraji. 

Predsedstvo je v sodelovanju z Generalnim sekretariatom Sveta EU (Sitcen) 

pripravilo veË telekonferenc ob zaostritvah razmer v nekaterih državah sveta. 

Na teh so prviË sodelovale tudi vse zainteresirane države Ëlanice. PrviË je bil 

uporabljen tudi koncept vodilne države v kriznih razmerah v tretjih državah, in 

sicer ob evakuaciji iz »ada. 

Med vidnejše skupne dosežke držav Ëlanic lahko prištejemo tudi skrb za 

izboljšanje razmer v zaporih v tretjih državah, v katerih so državljani EU, 

52


priprava nove razliËice skupnega evropskega potovalnega dokumenta, 

poenostavitev legalizacije mednarodnih listin in skupno delovanje ob 

množiËnih športnih dogodkih. 

Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoË 

V ospredju slovenskega predsedovanja so bila prizadevanja za dosego razvojnih 

ciljev tisoËletja. Razvojni svet za splošne zadeve in zunanje odnose je sprejel 

sklepe na temo izpolnjevanja razvojnih ciljev tisoËletja. Ti bodo podlaga za 

stališËa EU na vrhu Združenih narodov v New Yorku septembra 2008, na 

tretjem forumu na visoki ravni na temo uËinkovitosti pomoËi, ki bo potekal 

v Akri septembra 2008, in na pregledni konferenci Združenih narodov o 

financiranju za razvoj, ki bo v Dohi konec leta 2008. Evropski svet je omenjene 

sklepe potrdil in prejel program ukrepanj EU glede razvojnih ciljev ter povabil 

svoje razvojne partnerje, naj se mu pridružijo. Program predlaga državam 

partnericam in drugim donatoricam ukrepe, ki bodo prispevali k doseganju 

razvojnih ciljev tisoËletja. 

Slovenija je namenila posebno pozornost uresniËevanju pravic otrok in položaju 

žensk v oboroženih spopadih, pri Ëemer je pomemben predvsem prispevek 

razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoËi EU k uveljavljanju in varstvu 

otrokovih pravic v zunanjem delovanju EU. Prav tako je poudarila pomen 

uËinkovitega odziva EU na vprašanje žensk v oboroženih spopadih, in sicer v 

kontekstu krepitve vloge žensk pri prepreËevanju in reševanju konfliktov ter 

vzpostavljanju miru. 

Posebna pozornost je bila namenjena tudi podroËju zagotavljanja skladnosti 

politik za razvoj, izboljšanju usklajenosti med donatorji in krepitvi 

uËinkovitosti razvojnega sodelovanja, sodelovanju evropskih akterjev za 

zagotovitev usklajene in uËinkovite razvojne pomoËi državam partnericam in 

dialogu z nevladnimi organizacijami na podroËju razvojnih politik. 

Slovenija je v Ëasu predsedovanja Svetu EU usklajevala nastop EU na XII. 

ministrskem zasedanju Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj v 

Akri, ki je bilo namenjeno prenovi organizacije, odloËitvi o novih usmeritvah 

dela na podroËju trgovine, razvoja in povezanih vprašanj s podroËja financ, 

tehnologije, investicij in trajnostnega razvoja. 

V prvi polovici leta 2008 so nastali nenaËrtovani dogodki, ki so zahtevali 

takojšen odziv EU. Mednje spada vprašanje skokovitega narašËanja cen hrane 

53


in s tem povezane ogroženosti preskrbe s hrano v svetu. EU se je zavezala 

za izvedbo kratko-, srednje- in dolgoroËnih ukrepov kot odgovor na krizo in 

pozdravila ustanovitev delovne skupine na visoki ravni za svetovno varnost 

preskrbe s hrano. O tem vprašanju je junija razpravljal tudi Evropski svet. 

EVROPSKA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA IN 

PREDNOSTNE NALOGE 

Evropska varnostna strategija iz leta 2003 doloËa glavne smernice zagotavljanja 

zunanje- in varnostnopolitiËnih interesov EU. Evropska varnostna in 

obrambna politika (EVOP) je tako pomemben element Skupne zunanje in 

varnostne politike. EVOP se razvija v okviru treh stebrov, in sicer operacij, 

institucij in zmogljivosti. 

Vsakokratno predsedstvo skupaj z drugimi državami Ëlanicami oblikuje 

prednostne naloge na podroËju EVOP v okviru t. i. podedovane agende. Hkrati 

naslednja predsedujoËa opredeli nekatera podroËja, ki jim želi nameniti posebno 

pozornost. Evropski svet tako ob koncu predsedovanja sprejme poroËilo o 

napredku na podroËju EVOP, njegov sestavni del je tudi mandat naslednjega 

predsedstva glede EVOP (glej Presidency Report on ESDP 2007: 35). 

Glavne prednostne naloge so bile opredeljene že v 18-meseËnem programu 

(glej 18-meseËni program 2006: 56). V okviru 6-meseËnega progama je 

predsedstvo naËrtovalo, ››da se bo zavzemalo za nadaljnjo krepitev vojaških 

in civilnih zmogljivosti EU ter za uËinkovito in koherentno izvajanje operacij 

kriznega upravljanja« (6-meseËni program 2008: 17). Kot posebne aktivnosti 

predsedstva so bile opredeljene: sodelovanje z nevladnimi organizacijami, 

otroci v oboroženih konfliktih in veËja prepoznavnost EVOP. 

ZUNANJI VIDIKI BOJA PROTI TERORIZMU 

Strategija EU za boj proti terorizmu iz leta 2005 vsebuje štiri podroËja: 

prepreËevanje, zašËita, pregon in odziv na teroristiËna dejanja (glej The 

European Counter-Terrorism Strategy: 2005). V okviru drugega stebra so 

obravnavani zunanji vidiki boja proti terorizmu, predvsem na drugem podroËju, 

to je prepreËevanju, delno pa tudi na preostalih podroËjih. 

V okviru 18-meseËnega progama je bil boj proti terorizmu opredeljen kot 

ena najpomembnejših prednostnih nalog predsedstev, in sicer z nadaljnjim 

uresniËevanjem strategij in akcijskih naËrtov EU za boj proti terorizmu, 

54


posebnih ukrepov ter sodelovanja z mednarodnimi organizacijami in tretjimi 

državami (18-meseËni progam 2006: 57). 

V okviru 6-meseËnega progama je slovensko predsedstvo napovedalo, da bo 

zagotovilo kontinuiteto ukrepanja proti mednarodnemu terorizmu, predvsem 

z uresniËevanjem naslednjih strategij in akcijskih naËrtov: za splošni boj proti 

terorizmu, prepreËevanje njegovega financiranja, prepreËevanje radikalizacije 

in novaËenja ter za nadzor nad eksplozivi (6-meseËni program 2008: 14). 

URESNI»ITEV PREDNOSTNIH NALOG 

Slovensko predsedstvo je nadaljevalo aktivnosti na podroËju implementacije 

zunanjih vidikov strategij in akcijskih naËrtov EU s podroËja boja proti terorizmu, 

tudi s krepitvijo horizontalnega sodelovanja s prvim (komunitarne pristojnosti) in 

tretjim (pravosodje in notranje zadeve) stebrom. Spoštovanje Ëlovekovih pravic in 

vladavina prava sta bila temeljno vodilo pri implementaciji navedenih dokumentov. 

V okviru sodelovanja z OZN si je slovensko predsedstvo, znotraj EU in 

v dialogu s partnerji, prizadevalo za dosego soglasja o osnutku celovite 

konvencije ZN o mednarodnem terorizmu. Vodilo je priprave na formalno 

konferenco o uresniËevanju globalne strategije ZN za boj proti terorizmu, ki je 

potekala v zaËetku novembra 2006. 

Poseben poudarek je bil na politiËnem dialogu s tretjimi državami in 

mednarodnimi organizacijami. Organizirane so bile trojke z ZDA, Rusko 

federacijo, TurËijo in Marokom ter izmenjava mnenj z Organizacijo združenih 

narodov ter Organizacijo ameriških držav. 

Predsedstvo je v okviru ponujene tehniËne pomoËi nadaljevalo aktivnosti za 

opredelitev konkretnih projektov z Alžirijo in Marokom ter zaËelo priprave 

na tehniËno pomoË državam Sahela, ki postaja Ëedalje pomembnejši. Za 

prepreËevanje radikalizacije in novaËenja so bili obravnavani nadaljnja 

uveljavitev strategije medijskega komuniciranja ter projekti, ki bi jo podprli. 

Za prepreËevanje financiranja terorizma so bile izvedene naslednje delavnice: 

‡ EU in Zalivski svet o sodelovanju pri prepreËevanju financiranja 

terorizma, 

‡ EU in ZDA o finanËnih sankcijah, 

‡ EU in ZDA o prepreËevanju financiranja terorizma. 

Obravnavane so bile tudi morebitne povezave grožnje terorizma na Zahodnem 

Balkanu z organiziranim kriminalom in trgovino z mamili ter mogoËi vplivi na 

55


varnost EU in držav Ëlanic. V tem okviru so bile obravnavane tudi povezave 

med trgovino z mamili v Afganistanu in financiranjem terorizma. 

V okviru evromediteranskega partnerstva so bila obravnavana vprašanja 

prepreËevanja zlorabe interneta za teroristiËne namene, varovanja Ëlovekovih 

pravic v boju proti terorizmu in pravosodnega sodelovanja. 

SKLEP 

Slovenija je uspešno opravila nalogo, ki ji je nalagala usklajevanje SZVP in 

EVOP med državami Ëlanicami EU, verodostojno zastopanje stališË EU v 

dialogu s tretjimi državami in organizacijami ter pravoËasno odzivanje na 

nastale položaje v svetu. 

Kljub temu mora EU še bolj okrepiti svojo enotnost in prepoznavnost. Uspešna 

uveljavitev Lizbonske pogodbe bo pomemben korak v to smer, saj pogodba 

uvaja nov položaj visokega predstavnika za zunanje odnose in varnostno 

politiko, ki bo združil vlogi generalnega sekretarja Sveta EU oziroma Visokega 

predstavnika za SZVP in evropskega komisarja za zunanje odnose. K boljši 

prepoznavnosti EU bo prispevala tudi vloga stalnega predsednika Evropskega 

sveta. 

VIRI 

18-meseËni program predsedovanja NemËije, Portugalske in Slovenije. 2006. Dostopno na http:// 

www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/18mesecniprogram-slo.pdf (8. 10. 


Program slovenskega predsedovanja Svetu EU Si.nergija za Evropo januar-junij 2008. 2008. 

Dostopno na http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/foto/0801/6-mesecni_program- 

SVN.pdf (8. 10. 2008). 

Sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose v prvi polovici leta 2008. 2008. Dostopno na 

http://www.consilium.europa.eu/cms3_applications/applications/newsRoom/loadBook.aspBI 

D=71&LANG=1&cmsid=349 (8. 10. 2008). 

Program slovenskega predsedovanja Svetu EU - kaj smo dosegli. 2008. Dostopno na 

http://www.eu2008.si/si/News_and_Documents/download_docs/June/0630dosezki.pdf (8. 10. 


Presidency Report on ESDP. 2007. Dostopno na http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/07/ 

st16/st16426.en07.pdf (2. 10. 2008). 

The European Counter-Terrorism Strategy. 2005. Dostopno na http://register.consilium.europa. 

eu/pdf/en/05/st14/st14469-re04.en05.pdf (2. 10. 2008). 

56

Alojz Šteiner 1 57 


IZKUŠNJE S PODRO»JA 

EVROPSKE VARNOSTNE IN 

OBRAMBNE POLITIKE MED 

SLOVENSKIM PREDSEDOVANJEM 

SVETU EU 

EXPERIENCES IN THE FIELD OF 

EUROPEAN SECURITY AND 

DEFENCE POLICY DURING 

THE SLOVENIAN EU COUNCIL 

PRESIDENCY 


Projekt predsedovanja Svetu EU (v nadaljevanju predsedovanje 

EU) je bil ena najbolj vsestranskih dejavnosti Republike 

Slovenije po vstopu v EU, še posebej v letih 2007 in 2008. 

V zakljuËnih analizah, poroËilih in javnih predstavitvah na 

ravni Vlade, posameznih ministrstev in državnih organov, je 

bilo soglasno ugotovljeno, da je bil projekt uspešen. Vodenje 

oziroma uresniËevanje nalog predsedujoËe države na podroËju 

evropske varnostne in obrambne politike (EVOP) je pri 

tem zavzemalo posebno mesto, Ëeprav v osemnajstmeseËnem 

programu predsedovanja tria Portugalske, NemËije in Slovenije 

ter šestmeseËnem programu slovenskega predsedovanja ni 

1 

Avtor se zahvaljuje g. Tadeju Burgarju, generalnemu direktorju Direktorata za obrambno politiko v 

MO, brigadirju Antonu Turku, vojaškemu predstavniku pri Natu in EU, podpolkovniku Dejanu Groffu, 

izvršilnemu Ëastniku projekta SV za predsedovanje EU, in dr. Ljubici JelušiË za vse nasvete in pripombe 

glede izboljšave besedila. Odgovornost za zapisane morebitne napake in pomanjkljivosti ostaja pri avtorju.

IZKUŠNJE S PODRO»JA EVROPSKE VARNOSTNE IN OBRAMBNE POLITIKE ... 

bilo zastavljeno kot prednostno. Ker je EVOP pomemben del 

skupne zunanje in varnostne politike EU, so bili pomembni 

tudi oblikovanje politike in ustvarjanje politiËnih razmer (v 

nadaljevanju tudi angl. policy making) za vodenje EVOP, 

vzpostavitev in vzdrževanje uËinkovite komunikacije med 

številnimi subjekti in ravnmi reševanja, tako v nacionalnem 

kot tudi evropskem oziroma širšem mednarodnem okolju, ter 

podpora in organizacija dogodkov in dejavnosti, s katerimi se je 

EVOP uresniËevala v praksi. V Ministrstvu za obrambo (MO) 

in Slovenski vojski (SV) so se kot izzivi pojavljali: vsebinsko 

obvladovanje zadev EVOP, uËinkovito uresniËevanje nalog iz 

slovenskega programa predsedovanja, prispevek k skupnemu 

reševanju obrambno-varnostnih zadev in ustvarjanje sinergije v 

ministrstvu, med slovenskimi ministrstvi in tudi znotraj ustanov 

in mehanizmov, ki delujejo v EU. »lanek predstavlja nekatere 

dosežke na podroËju EVOP, opozarja na zamujene priložnosti 

ter navaja izkušnje in primere dobre prakse slovenskega 

predsedovanja. Priprave na slovensko predsedovanje in izvajanje 

nalog na podroËju EVOP so potekale tudi kot zahtevno in 

zanimivo uËenje ter reševanje vprašanj in novih izzivov. Pri tem 

se je pokazalo, da je majhnost predsedujoËe države lahko tudi 

prednost, še zlasti, ko gre za usklajevanje pogledov in mogoËih 

rešitev v evropski skupnosti držav, Ëe pri tem taka država ne 

vsiljuje svojih nacionalnih stališË in interesov, temveË skrbi za 

doseganje konsenza in uËinkovitost dejavnosti EVOP. 


Slovensko predsedovanje Svetu EU, evropska varnostna in obrambna 

politika, operacije EU, gradnja vojaških zmogljivosti, sodelovanje s 

strateškimi partnerji. 


The EU Council Presidency project was one of the most 

comprehensive activities of the Republic of Slovenia after joining 

the EU, particularly in the years 2007 and 2008. In the final 

analyses, reports and public presentations on the level of the 

58


government, individual ministries and state bodies, it has been 

unanimously established that the project was successful. Although 

it has not been defined as a priority in the eighteen-month long 

presidency program of the Portugal, Germany and Slovenia trio, 

the management or the implementation of the tasks, pertaining 

to the presiding countr y, in the field of European Security and 

Defence Policy (ESDP) occupied a special place. Since ESDP 

forms an important part of the EU foreign and security policy, 

great importance was attributed to policy-making and to creating 

political conditions for managing ESDP, to establishing and 

maintaining effective communication between numerous subjects 

and problem-solving levels, in the national as well as European or 

wider international environment, and to supporting and organising 

events and activities through which the ESDP manifested itself in 

practice. The challenges at the Ministr y of Defence (MOD) and in 

the Slovenian Armed Forces (SAF) were the following: the ESDP 

affairs management in content, efficient implementation of tasks 

of the Slovenian presidency program, contribution to collective 

solving of defence-security matters, and creating synergy in the 

ministr y, between Slovenian ministries and within EU institutions 

and mechanisms. The article presents some of the achievements 

in the ESDP field, draws attention to missed opportunities and 

lists experiences and examples of good practice gained during 

the Slovenian presidency. The preparations for the Slovenian 

presidency and the implementation of tasks in the field of ESDP 

at the same time presented a demanding and interesting learning 

opportunity and solving of questions and new challenges. It 

is apparent that the size of a presiding countr y - as in case of 

Slovenia - can also be seen as an advantage, particularly when 

coordinating standpoints and possible solutions in the European 

community, if such a countr y does not enforce its viewpoints and 

interests, but aims to achieve consensus and efficiency of the ESDP. 


Slovenian EU Council Presidency, European Security and Defence 

Policy, EU operations, generation of militar y capabilities, 

cooperation with strategic partners. 

59


UVOD 

Republika Slovenija je v sklopu predsedovalnega tria 2 , NemËije, Portugalske in 

Slovenije, od 1. januarja do 30. junija 2008 predsedovala Svetu EU kot prva izmed 

novih držav Ëlanic po zadnji širitvi unije. Moto slovenskega predsedovanja je bila 

sinergija v najširšem pomenu, tako znotraj države kot tudi v evropskem prostoru ter 

v povezavah s strateškimi partnerji EU, kot so OZN, zveza Nato in Afriška unija. 

EVOP ni bila uvršËena v kljuËne prednostne naloge 3 slovenskega predsedovanja, 

njena pomembnost in aktualnost pa zaradi tega nista bili manjši ali manj prisotni. 

»lanek temelji na ugotovitvah, ki so bile predstavljene znotraj poroËanj 

oziroma poroËil, pa tudi javno objavljenih ocen. Namen Ëlanka ni poveliËevanje 

slovenskega prispevka, paË pa poskus objektivne presoje dosežkov, izkušenj 

in nauËenih lekcij. Avtor Ëlanka se pri opisovanju izkušenj opira tudi na 

osebne ugotovitve, ker je bil namestnik vodje operativne skupine v MO, to je 

skupine, ki je skrbela za uresniËevanje programa in izvedbenih naËrtov ter se 

neposredno sooËala z vprašanji oblikovanja politike na podroËju EVOP v MO. 

Poleg tega je bil avtor odgovoren tudi za vodenje projekta predsedovanja EU 

v SV in se tako sooËil s številnimi dogodki in izkušnjami na kljuËnih vojaških 

vprašanjih znotraj EVOP. Kljub dejstvu, da EU uporablja javno diplomacijo 

za uresniËevanje svojih politik in njihovo promocijo, je treba opozoriti, da pri 

ocenjevanju politik ni mogoËe zapisati vsega, kar je bilo doseženo, izpušËeno 

ali nauËeno. »lanek je tako vojaškoobrambni pogled na tista podroËja in 

vprašanja EVOP, s katerimi sta se sooËila MO in SV. 

ORGANIZACIJSKI IZZIVI SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA 

SVETU EU 

EVOP je podroËje, ki je bilo v EU v zadnjih letih deležno najhitrejšega razvoja in 

postaja vedno pomembnejši dejavnik v mednarodnih odnosih. EVOP je usmerjena 

k stabilizaciji razmer na kriznih obmoËjih, predvsem tistih, ki so v interesu EU in 

so skladne s skupno zunanjo in varnostno politiko. Glede na kratek Ëas, ki ga ima 

predsedujoËa država na voljo za predsedovanje, je treba vse dejavnosti natanËno 

pripraviti. Med pripravami je tako treba identificirati podroËja predsedovanja, 

2 

Pristop ››trio« je bil prviË uveden na podlagi sklepa Evropskega sveta, decembra 2004 (Jazbec 2008: 21), z 

vkljuËitvijo novih Ëlanic v EU zaradi njihovega lažjega uvajanja v proces predsedovanja in zagotavljanja kontinuitete. 

3 

Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja so bile naslednje teme: (1) prihodnost EU oziroma 

ratifikacijski proces Lizbonske pogodbe, (2) energijsko-podnebni paket, (3) lizbonska strategija, (4) širitev in 

evropska sosedska politika ter (5) medkulturni dialog (Program slovenskega predsedovanja Svetu 2008; 18- 

meseËni program 2007). 

60


oblikovati in vzpostaviti koncepte posameznih podroËij, oblikovati cilje in naËrte, 

po katerih bodo ti doseženi, izbrati in usposobiti ustrezen kader ter se pripraviti 

za vodenje, ki bo zagotovilo uresniËitev naËrtovanih nalog in ciljev. Program naj 

bi praviloma sledil tudi tistemu, kar v svoj koledar uvrsti sekretariat EU. Iz vsega 

navedenega izhajajo zapleteni organizacijski izzivi. Nekatere, še posebej tiste, s 

katerimi sta bila sooËena MO in SV, opisujemo v nadaljevanju. 

Priprave na predsedovanje in njegovo uresniËevanje so bile organizirane in vodene 

kot zahteven projekt, bile so izziv, ki mu je težko najti primerjavo v zgodovini 

samostojne Slovenije 4 . »eprav so bili na voljo številne izkušnje 5 in napotki, kako 

se lotiti vprašanj EVOP, in Ëeprav smo bili v procese njenega sooblikovanja in 

uresniËevanja aktivno vkljuËeni po vstopu v EU, je bilo kar nekaj neznank in dvomov. 

Pri tem omenimo krepitev zaupanja med vodstveno strukturo in izvajalci nalog, da 

so nalogam in izzivom lahko kos. Primerjava izkušenj držav, ki so predsedovale pred 

Slovenijo, slovenskih zmožnosti in omejitev glede kadrov in razvite strukture za 

prevzem nalog, so zahtevale nekatere posebnosti v pristopu k projektu. 

Priprave so se zaËele že leta 2005 in dosegle vrhunec v drugi polovici leta 2007 (Pišlar 

2007b: 2). V MO in SV je bil ves Ëas priprav v ospredju izvedbeni cilj predsedovanja 

na obrambno-varnostnem podroËju. Ta se je pojavljal tudi kot organizacijski izziv, 

kako korektno in strokovno uresniËiti program slovenskega predsedovanja na 

podroËju EVOP ter kako Ëim uspešneje opraviti naloge, doloËene s posebno odredbo 

ministra oziroma z direktivami naËelnika Generalštaba. 

Pri pripravah so bili pomembni izbira osebja in potek usposabljanja, s katerim si 

je osebje pridobivalo znanje o EVOP oziroma mehanizmih in postopkih njenega 

praktiËnega uresniËevanja, ter samozavest izvajalcev in odloËevalcev na razliËnih 

ravneh (Pišlar 2008d: 8). Velja zapisati, da je bilo poznavanje tujega jezika zgolj eno 

od pomembnih meril za izbiro osebja, pomembno je bilo tudi poznavanje EVOP, še 

posebej pa organizacijske sposobnosti. Zapišimo, da je bila motivacija izbranih ljudi 

na visoki ravni, poleg tega so bili za dodatno delo pri pripravah in opravljanju nalog 

predsedovanja tudi dodatno finanËno stimulirani. 

Organizacijska struktura med pripravami je bila kombinacija obstojeËe 

organiziranosti na vladni ravni in v ministrstvih s posameznimi projektnimi ali 

funkcijskimi enotami. Ali zapisano drugaËe: delegiranje nalog in usklajevanje 

sta potekali pretežno po obstojeËi linijski strukturi, pri konkretnem 

4 

V nekaterih izjavah so projekt primerjali z izzivom izpred 17 let, ko so potekale priprave in se pozneje 

uresniËevale dejavnosti za osamosvojitev Slovenije (Pišlar 2008c: 3, Jazbec 2008: 21). 

5 

Med izkušnje je treba šteti tudi slovensko predsedovanje OVSE (OSCE 2006). 

61


uresniËevanju priprav pa sta bila prepoznavna matriËna povezanost in projektno 

vodenje. Organizacijska struktura, ki je bila oblikovana v MO in SV za priprave 

leta 2007, je razvidna iz organigrama na sliki 1. 

Slika 1: Organizacijska struktura v pripravah na predsedovanje EU (januar‡december 

2007) 6 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vir: Predstavitev GŠSV: poroËanje o pripravljenosti, 23. november 2007. 

Decembra 2007 je bila v MO in SV dotedanja organizacijska struktura 

preoblikovana za vodenje, usklajevanje in uresniËevanje nalog med 

predsedovanjem EU. V MO je usklajevalno nalogo dobila posebna koordinacijska 

6 

Na shemi je od notranjih organizacijskih enot in organov v sestavi MO prikazan zgolj Generalštab SV. V 

Projektno skupino za koordinacijo priprav v MO so bili vkljuËeni tudi drugi organi in organizacijske enote, 

kar pomeni, da so priprave podobno kot v SV potekale tudi tam. 

62


skupina 7 , ki jo je vodil državni sekretar Franci ŽnidaršiË. Operativno reševanje 

in priprava zadev sta potekala v operativni skupini, ki ji je predsedoval generalni 

direktor Direktorata za obrambno politiko Tadej Burger, nadomešËal pa ga je 

namestnik naËelnika GŠSV, generalmajor mag. Alojz Šteiner. Organizacijska 

struktura sodelujoËih pri predsedovanju v MO in SV je razvidna s slike 2. 

Eden kljuËnih izzivov je bil princip, da se slovensko predsedovanje uresniËuje 

prek stalnega (diplomatskega) predstavništva v Bruslju (v nadaljevanju 

predstavništvo), tako imenovani Brussels Based Presidency. Poenostavljeno to 

pomeni, da sta priprava predlogov rešitev in oblikovanje stališË potekala v 

predstavništvu v Bruslju, s Ëimer je bil Bruselj središËe procesa oblikovanja politik 

(angl. policy making), Ljubljana pa središËe, kjer so se dokonËno oblikovale in 

potrjevale odloËitve oziroma mesto sprejemanja odloËitev (angl. decision making). 

Ugotavljamo, da je bila v delovanju predstavništva na podroËjih EVOP in v 

povezavah z MO in GŠSV v zgodnjem obdobju priprav presežena miselnost, da je 

Bruselj zgolj toËka zbiranja zadev pred posredovanjem v Ljubljano. Pripravljenost 

in iniciativnost obrambno-vojaške ekipe v predstavništvu za ustvarjalno delovanje 

in uresniËevanje nalog sta bili pomembnejši dejavnik konËnega uspeha. 

Umestitev vojaškega predstavništva SV v Bruslju 8 v delovanje stalnega 

predstavništva je bila preizkus integriranega delovanja civilne in vojaške 

strukture, kar je na podroËju EVOP kljuËnega pomena. Pomembno je bilo tudi 

zaradi sinhroniziranja povezav in hkratnega delovanja po veË informacijskih 

kanalih ter na mestih sprejemanja odloËitev. Vojaško predstavništvo je namreË 

poleg tega, da deluje v sestavi stalnega predstavništva, po vojaški liniji 

podrejeno naËelniku GŠSV. »e so med pripravami v vojaškem predstavništvu 

še bile neznanke in dileme o tem, kako reševati posamezna vsebinska in 

organizacijska vprašanja, so po prevzemu predsedovanja izginile. Poleg tega sta 

se, tako v Bruslju kot v Ljubljani, vedno bolj krepila medsebojno zaupanje in 

uËinkovitost skupnega delovanja ter reševanja zadev. V vojaškem predstavništvu 

so tako v pripravljalnem obdobju uspeli uresniËiti priprave za vsebinsko izvedbo 

programa pri stalnem predstavništvu, za predsedovanje posebni delovni skupini 

pri Vojaškem odboru EU, ki skrbi za doseganje glavnega cilja 2010 9 (angl. 

Headline Goal Task Force/European Military Committee Working Group), za 

7 

Oblikovanje odloËitev je še vedno potekalo na kolegijih ministra, kjer je odloËitve o strateških zadevah 

sprejemal minister. 

8 

Vojaško predstavništvo je bilo vkljuËeno v stalno predstavništvo v Bruslju od zaËetka njegovega delovanja, 

le da se je v drugi polovici leta 2007 zaradi nalog predsedovanja poveËalo s treh na 11 vojaških oseb. 

9 

Gre za uresniËevanje dokumenta Headline Goal 2010, sprejetega leta 2003. VeË o tem European Council 

2004; (PavšiË 2008a: 9). 

63


Slika 2: Organizacijska struktura sodelujoËih v MO in SV pri predsedovanju (december 

2007‡junij 2008) 10 

Skupina za usklajevanje 

PEU - SVEZ 

Ožja delovna skupina 

vodi predsednik Vlade RS 

Širša delovna skupina 

DS za evropske zadeve 

Podskupina za PROGRAM 

predsedovanja / MZZ 

Podskupina za PRORA»UN 

predsedovanja / MF 

Podskupina za KADRE 

MJU 

Koordinacijska skupina 

MO 

Sekretariat za predsedovanje EU 

SPEU 

KOMUNIC. Z JAVNOSTMI 

IN PROMOCIJA 

Operativna skupina 

MO 

VARNOST 

KONFEREN»NE 

ZMOGLJIVOSTI 

NAMESTITVE, 

PREHRANA 

GŠSV 

CESTNI PREVOZI 

AKREDITACIJE 

KC PEU 

funkcijska povezava 

PREVAJANJE 

DARILA 

VOPRE EU 

PDRIU 

PS 

SPEU 

EUMC / MCWG 

SC ESDC 

PP 

HTF 

EAB ESDC 

EPDG 

Vir: Predstavitev GŠSV: poroËanje Odboru za obrambo, 18. januar 2008. 


MCWG je kratica za Military Committee Working Group; HTF je kratica za Headline Goal Task Force; 

SC ESDC za Steering Committee European Security and Defence College, EAB pa kratica za Executive 

Academic Board ESDC. PP je Poveljstvo za podporo, EPDG je posebna projektna enota SV pri PP za 

uresnievanje nalog podpore države gostiteljice; SPEU je Sekretariat za predsedovanje Evropski uniji, SVEZ 

je Sekretariat vlade za evropske zadeve. 

64


vojaškostrokovno podporo slovenski predstavnici in predsedujoËi v PSC (angl. 

Political Security Committee), za organizacijo in izvedbo dogodkov v Bruslju ter 

za zagotavljanje potrebnih informacij za GŠSV in MO. 

Ob uresniËevanju naËela predsedovanja prek stalnega predstavništva v Bruslju 

je bilo treba organizirati strokovno podporo in reševanje zadev tudi v Ljubljani, 

predvsem pri sprejemanju odloËitev. V tem pogledu je bil bruseljski del obrambnovojaške 

ekipe zaradi priprav, ki so se zaËele septembra 2007 na sedežu v Bruslju, 

in težišËne orientiranosti na slovensko predsedovanje v prednosti pred delom 

ekipe v Ljubljani. »eprav smo v priprave leta 2007 vkljuËili tudi funkcijske vodje 

in izvajalce nalog v domovini, so se ti z vsebinskimi in strokovnimi izzivi sooËili 

v glavnem neposredno pred reševanjem zadev med predsedovanjem. Dejstvo, da 

v pripravljalnem obdobju nekaterih organizacijskih in strokovnih priprav ni bilo 

mogoËe v celoti opraviti, je bilo še dodaten izziv. V takih primerih so bile predhodne 

priprave usmerjene zgolj v vzpostavljanje organizacijske strukture in izpopolnjevanje 

osebja, da bi bili kos nalogam in razmeram med izvedbo. Iz tega izhaja, da sta 

imela v teh primerih v pripravah prednost formalno poznavanje in organizacija pred 

vsebinskim obvladovanjem posameznega podroËja ali konkretnega problema. 

KljuËnega pomena je bila vzpostavitev ustreznega informacijskega menedžmenta in 

sistema medsebojnega obvešËanja, kar je bilo podrobneje opredeljeno z vrsto aktov v 

MO in SV. Pri tem so bili doloËeni tudi naËin izmenjave informacij, skupine informacij 

glede na pomen ter kanali, po katerih so informacije potekale. Za izmenjavo informacij 

je bilo vzpostavljenih veË povezav, temelj pa je bil intranet MO. Za dostop do podatkov 

je bil oblikovan tudi skupni intranetni spletni direktorij, do katerega so imeli dostop 

pooblašËeni nosilci vsebin (PavšiË 2008Ë: 26). 

Priprave na posamezne dogodke, še posebej na obravnavo strokovnih vprašanj EVOP, 

so izhajale iz posebnih dosjejev (t. i. road map) in akcijskih naËrtov (t. i. battle plan). 

Dosjeji so bili elaborat problema ali vsebinskega vprašanja EVOP z opisom stanja, 

analizo razvoja, vsebinami, ki se nanašajo na oblikovanje politike, ter orientirnim 

nacionalnim stališËem ali dotedanjimi skupnimi stališËi. Akcijski naËrti pa so vkljuËevali 

dejavnosti in postopke za posamezni dogodek ali zadevo. Povedano drugaËe, prvi so bili 

formalni vsebinski okvir, drugi pa organizacijsko-izvedbeni okvir za reševanje zadev. 

Pregled in razporeditev dosjejev po podroËjih EVOP 11 znotraj MO in SV sta razvidna iz 

tabele 1. Pri razporeditvi in organizaciji dosjejev je treba omeniti še njihovo povezanost 

ter potrebo po usklajevanju, ko je šlo za vprašanja obravnave ali vsebine istega 

11 

Znotraj podroËja skupne zunanje in varnostne politike je bilo oblikovanih veË kot sto dosjejev, razporejenih 

v 12 podroËij. EVOP je razdeljen na 8 podroËij (GŠSV 2007: PoroËanje o pripravljenosti za predsedovanje). 

65


podroËja na razliËnih ravneh in v razliËnih strukturah. Pri tem je vertikalna povezanost 

znotraj bruseljskega predstavništva in s tem z MZZ omogoËila pridobitev nacionalnih 

zunanjepolitiËnih stališË do kakšnega vprašanja. Na obrambno-vojaškem podroËju je 

o tem maja 2007 v Bruslju potekalo tudi posebno usklajevanje dosjejev med tistim 

delom, ki ga je pokrival MZZ, in delom, ki je bil v pristojnosti MO in SV. 

Tabela 1: Pregled dosjejev s podroËja EVOP v pristojnosti MO in SV 

PodroËja EVOP Skupaj MO Od tega SV 

P-1 Misije in operacije 11 6 

Usposabljanja in vaje 7 3 

P-2 Civilne zmogljivosti 4 0 

P-3 Civilno-vojaška koordinacija 4 1 

P-4 Razvoj vojaških zmogljivosti 21 21 

Evropska obrambna agencija ‡ EDA 2 2 

P-5 Sodelovanje s partnerji 8 1 

P-6 Posebne (horizontalne) zadeve EVOP 6 0 

Organizacija dogodkov 5 2 

P-7 VeËstranske dejavnosti 5 0 

P-8 Civilna zašËita 2 0 

Skupaj: 75 36 

Vir: MO DOP, Pregled dosjejev, november 2007. 

Intenzivno iskanje in oblikovanje rešitev za vprašanja, ki so bila zajeta v dosjejih, 

je na zaËetku izpostavilo dva izziva. Prvi se je nanašal na to, da je bilo treba 

poznati in obvladovati širši, to je evropski pogled na zadevo oziroma problem. 

Drugi pa, da je bilo v procesnem ali bolje izvedbenem delu treba uskladiti 

nacionalno videnje reševanja zadeve oziroma pristopa k problemu s tistim, ki so 

ga imeli ali v konkretnih primerih zastopali organi Sekretariata Sveta EU. 

Pri vprašanjih EVOP so bili to predvsem predstavniki direktoratov D-8 in 

D-9 12 , kabinet CMC 13 in EUMS 14 . Odprtost in pripravljenost na sodelovanje na 

12 

D-8 je oznaka za Direktorat za obrambne zadeve, ki ga vodi francoska diplomatka ga. Claude-France 

Arnould. D-9 je Direktorat za civilno krizno upravljanje (nekdanji direktorat 9), vodi ga finski diplomat 

Mika Markus Leinonen. Oba direktorata sta podrejena Generalnemu direktoratu D-E: Zunanje in politiËnovojaške 

zadeve, ki deluje pri Generalnem sekretariatu Sveta EU. Francoska oznaka za direktorate je DG. 

13 

CMC je oznaka za vodjo vojaškega odbora (angl. Chairman European Military Committee - CEUMC ali 

krajše CMC), ki mu predseduje francoski general Henri Bentégeat. 

14 

EUMS je oznaka za vojaški štab Evropske unije (angl. European Military Staff ‡ EUMS), njegov direktor 

je general David Leakey, Velika Britanija. 

66


strani evropskih organov ter prilagodljivost in usmerjenost v doseganje ciljev na 

slovenski strani so prispevale k ugodnemu vzdušju in sinergiji, ki je najveËkrat 

pomagala premagati strah pred tem, da izzivu ali problemu v predsedujoËi državi 

ne bi bili kos. Oblikovanje in ažuriranje dosjejev in akcijskih naËrtov je bilo 

kot obsežno in zahtevno oblikovanje pisnih elaboratov ali celo administriranje. 

OmogoËalo pa je tudi uËenje ob njihovem oblikovanju in organizacijo ter 

vzpostavitev delovnih struktur za njihovo uresniËevanje. 

Za uspešno izvedbo predsedovanja mora predsedujoËa država slediti naËeloma 

nevtralnosti in nepristranskosti ter biti posrednica med razliËnimi interesi 

držav Ëlanic. Cilj predsedovanja je doseËi napredek pri delu EU in se posvetiti 

strateškim prednostnim nalogam, za kar je treba iskati in doseËi kompromis med 

razliËnimi ali celo nasprotujoËimi si predlogi 27-Ëlanske skupnosti ter upoštevati 

tudi stališËa Evropske komisije in Evropskega parlamenta (Barroso 2008; 

Missiroli 2008: 9‡10). Uspešnost predsedovanja se kaže predvsem v uspešnosti 

iskanja dobrih kompromisov med državami Ëlanicami. Zato se uporabljajo 

številne oblike in pristopi, pa tudi vešËine, tako diplomatske kot tiste, ki 

izhajajo iz funkcijskih povezav ter delovanja nacionalnih in evropskih organov. 

Potrditev zapisanega je razvidna tudi iz statistike formalnih in neformalnih 

dogodkov, v katerih so med slovenskim predsedovanjem sodelovali predstavniki 

vojaškega predstavništva v Bruslju. 

Tabela 2: Pregled števila formalnih in neformalnih dogodkov, ki jih je organiziralo ali 

na njih sodelovalo vojaško predstavništvo med predsedovanjem 

Organizacija 

67 

Sodelovanje 

Sestanki z direktorjem EUMS 7 Sestanki z delegacijo MO 2 

Sestanki z vodji delegacij 13 Sestanki z generalnim 

direktorjem DOP MO 

EUMC-potovanje 1 Seminarji 2 

Delovna kosila EUMC 3 Zasedanja parlamenta EU 3 

Sprejemi 3 Zasedanja sveta skupšËine ZEU 1 

Delovna kosila vojaškega predstavništva 14 Delavnice 5 

Uradne veËerje 12 Konference 4 

Drugi dogodki 8 EUMC Away Day v SLO 1 

Skupaj 61 Skupaj 20 

Vir: Predstavitev GŠSV: poroËanje vojaškega predstavništva 11. julija 2008. 

2


Spoznanje, da je vprašanja EVOP mogoËe uresniËevati v praksi le z dobro 

povezavo in sodelovanjem nacionalnih izvajalcev predsedujoËe države ter stalnih 

organov EU, je bilo že med pripravami prevzeto od držav, ki so predsedovale 

pred Slovenijo. V pripravah je bila prisotna tudi dilema, ali med slovenskim 

predsedovanjem kazati nacionalni primat kot predsedujoËa država ali biti bolj 

ali manj aktivni sopotnik sekretariatu ter njegovim dejavnostim in koledarju 

dogodkov, pri Ëemer so navadno dogodki v državi gostiteljici bolj v njeni 

pristojnosti, osrednji bruseljski pa v pristojnosti sekretariata in njegovih organov. 

Na podroËju EVOP je bilo kmalu jasno, da šestmeseËno sedenje v skupnem 

Ëolnu ne bo dovolj, da bo treba prevzeti tudi vlogo krmarja in partnerja pri 

veslanju na poti do cilja. Zelo pomembno je bilo tudi spoznanje, da se je pri 

tem treba izogibati vztrajanju pri svojih stališËih, zlasti v primerih, ko je jasno, 

da ta ne morejo dobiti podpore med Ëlanicami. Uspešnost oblikovanja politik in 

ustvarjanja politiËnih razmer (angl. policy making) je bila odvisna predvsem od 

uspešnosti pri graditvi konsenza (angl. consensus building). Povedano drugaËe, 

oblikovanje politike je tudi na podroËju EVOP umetnost mogoËega. K temu 

dodajmo, da brez pravega odnosa, odprtosti in pripravljenosti, tako na strani 

organov EU kot tudi na slovenski strani, ne bi uspeli. Dobri odnosi s kljuËnimi 

akterji na podroËju EVOP so bili zašËitni znak slovenskega predsedovanja. Tako 

je pogosto izginila slovenska majhnost, rasli pa so kredibilnost ter nacionalni 

ugled na eni ter prepriËanje v enakopravnost v evropskem merilu na drugi strani. 

DOSEŽKI IN ZAMUJENE PRILOŽNOSTI 

Presojanje dosežkov predsedovanja na podroËju EVOP je mogoËe z razliËnih 

vidikov, kako so bili na primer uresniËeni cilji in težišËa iz programa 

predsedovanja 15 ter fiziËni obseg nalog in dogodkov, pa tudi z analizo in 

primerjavo razliËnih ocen izvajalcev in opazovalcev, tako na nacionalni kot na 

evropski ravni 16 . Zapisani pristopi bodo v prispevku podlaga tudi za avtorjev 

opis dosežkov in zamujenih priložnosti. 

Slovensko predsedovanje EU je imelo pri EVOP tri težišËa 17 : nadaljevanje 

dela pri operacijah in misijah, graditev vojaških zmogljivosti EU ter nadaljnji 

15 

V MO je bil na podlagi šestmeseËnega programa na državni ravni narejen še poseben šestmeseËni program 

za podroËje EVOP in civilne zašËite. 

16 

V seznamu virov so navedeni prispevki z ocenami in pogledi na slovensko predsedovanje, ki so uporabljeni 

tudi za ta Ëlanek (Barroso, Cukjati, Erjavec, Jazbec, Janša v ŽivkoviË, MakaroviË, Missiroli, PotoËnik idr.). 

17 

VeË o tem v Programu slovenskega predsedovanja Svetu EU, MORS: 4-7. 

68


razvoj strateških partnerskih odnosov v EU. Na podroËju operacij sta bili v 

ospredju usoda operacije Althea v Bosni in Hercegovini ter zagon operacije 

vojaškega kriznega upravljanja v »adu in Centralnoafriški republiki. PodroËje 

gradnje vojaških zmogljivosti je imelo veË ciljev 18 , med njimi pri glavnem cilju 

2010 doloËitev, katere primanjkljaje v vojaških zmogljivostih je treba najprej 

odpraviti, pripravo poti za njihovo odpravo, uporabo izkušenj iz dosedanjega 

procesa ter pripravo mehanizmov za izboljšanje interoperabilnosti. Na podroËju 

dejavnosti, ki se je nanašalo na revizije ali izdelave konceptov 19 , sta bila 

prednostna revizija koncepta za hitro vojaško odzivanje (angl. Military Rapid 

Response Concept ‡ MRRC) ter nabiranje izkušenj iz delovanja koncepta 

evropskih bojnih skupin. K podroËju zmogljivosti so spadale tudi dejavnosti, ki 

potekajo prek Evropske obrambne agencije (angl. European Defence Agency ‡ 

EDA). Prizadevanja za okrepitev in razvoj strateških partnerskih odnosov EU z 

OZN, Natom in Afriško unijo so imela predvsem operativne in izvedbene cilje, 

ki naj bi jih dosegli z metodo napredka z veË majhnimi koraki. Eden izmed 

pokazateljev uresniËevanja nalog, opredeljenih v dosjejih EVOP, ki so bile v 

pristojnosti SV, je razviden iz ocene njihove uresniËitve 20 v tabeli 3. 

Tabela 3: UresniËevanje nalog iz dosjejev EVOP v pristojnosti SV 

PodroËje Skupaj TežišËni Ocena uresniËitve 

nad 

naËrtom 

doseženo 

Operacije in misije 6 2 6 

Civilno-vojaško usklajevanje 1 1 

Usposabljanje in vaje 3 3 

delno 

doseženo 

Vojaške zmogljivosti 23 5 3 2 

Sodelovanje s partnerji 1 1 

Interni ‡ organizacijski 2 2 

Skupaj 36 7 4 12 2 

Dodatni dosjeji 15 15 

Vir: Predstavitev GŠSV, poroËanje vojaškega predstavništva 11. julija 2008. 

18 

VeË o tem v PavšiË 2008a: 9. 

19 

VeË o tem v MORS: 5-6. 

20 

Ocena realizacije je opravljena s primerjavo postavljenih in doseženih ciljev, fiziËnega obsega opravljenih 

nalog, odstotka realizacije nalog iz akcijskega naËrta in splošne ocene uspeha nalog ali aktivnosti dosjeja. 

69


V nadaljevanju navajamo število dogodkov, ki so v Sloveniji potekali na ministrski 

in podministrski ravni in so pomemben pokazatelj uresniËevanja programa 

ter posameznih politik. V naËrtu, ki je nastal v obdobju priprav, je Sekretariat 

predvidel med predsedovanjem nekaj veË kot 150 razliËnih dogodkov 21 , od tega 

14 ministrskih. V resnici je bilo organiziranih 180 dogodkov 22 . Dogodke smo 

ocenjevali tudi glede na to, ali so zajeli vprašanja EVOP. Takih je bilo po naših 

ugotovitvah 45 ali drugaËe, vsak Ëetrti ministrski in podministrski dogodek v 

Sloveniji je bil povezan s podroËjem EVOP, dogodkov, ki so se nanašali neposredno 

le na EVOP, pa ni bilo veË kot 15. V razmerju med številoma 45 in 15 je mogoËe 

najti tudi odgovor na vprašanje o prepletanju varnostno-obrambnih vprašanj z 

vprašanji skupne zunanje in varnostne politike ter o zahtevnosti povezav med 

MZZ in MO na nacionalni ravni, pa tudi med razliËnimi evropskimi akterji. 

Tabela 4: Pregled števila dogodkov v Sloveniji na ministrski in podministrski ravni 

Resor Skupaj Za EVOP 

Kabinet predsednika vlade (KPV) 4 4 

Služba vlade za evropske zadeve (SVEZ) 1 

Služba vlade za lokalno samoupravo in reg. politiko (SVLR) 4 

StatistiËni urad RS (SURS) 1 

Urad za enake možnosti (UEM) 3 

Državni zbor RS (DZ RS) 3 1 

Urad vlade za komuniciranje (UKOM) 1 

Generalni sekretariat vlade, Sektor za prevajanje 1 

Ministrstvo za obrambo (MO) 11 10 

Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) 39 30 

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) 11 

Ministrstvo pravosodje (MP) 6 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) 10 

Ministrstvo za finance (MF) 5 

Ministrstvo za gospodarstvo (MG) 11 

Ministrstvo za javno upravo (MJU) 6 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) 6 

Ministrstvo za kulturo (MK) 6 

21 

Skupno število vseh dogodkov v Sloveniji presega 3200, Sinfo-b: 4. 

22 

Vseh dogodkov v Sloveniji, ministrskih in podministrskih ter drugih je bilo 283 (Pišlar 2008c: 3, Sinfo 2008b: 4). 

70


Resor Skupaj Za EVOP 

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) 12 

Ministrstvo za promet (MzP) 3 

Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) 8 

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) 12 

Ministrstvo za zdravje (MZ) 11 

Slovenska obvešËevalno-varnostna agencija (SOVA) 4 

Drugo 1 

Skupaj 180 45 

Vir: Klinar Robert, Predstavitev podpore za SPEU, poroËanje na GŠSV 2 julija. 

Zanimiva je statistika števila dogodkov na vojaškem podroËju EVOP v Bruslju. 

V statistiki, ki so jo vodili v vojaškem predstavništvu v Bruslju, so tako 

evidentirali približno 550 razliËnih dogodkov v 182 dneh predsedovanja. Glede 

na to, da je bilo delovnih dni le 129, pomeni, da je bilo vsak dan povpreËno 

4,25 dogodka 23 . Struktura dogodkov je razvidna iz statistike v tabeli 5. 

Tabela 5: Statistika dogodkov na vojaškem podroËju EVOP v Bruslju 

Dogodek 

Število dogodkov 

Seje PolitiËno-varnostnega odbora (PSC) 27 

Seje Vojaškega štaba EU (EUMS) 27 

Seje vojaškega štaba EU v drugaËnem formatu 6 

Delovne skupine pri vojaškem štabu (EUMWG) 46 

HTF-formalno sreËanje 54 

HTF-neformalno sreËanje 42 

Koordinacija PSC na evropski ravni za vprašanja EVOP 54 

Priprave vojaškega odbora EU (EUMC) 22 

Avdio-video konference z GŠSV 36 

Koordinacija v PSC za vprašanja EVOP 126 

Drugi dogodki in dejavnosti, povezani z EVOP 109 

Skupaj 549 

Število dni predsedovanja/število delovnih dni 182/129 

Vir: Predstavitev GŠSV, poroËanje vojaškega predstavništva 11. julija 2008. 

23 

Za še celovitejšo sliko navedimo, da je bilo v Bruslju vseh dogodkov 3285 ali povpreËno 18 dnevno (Sinfo 2008b: 4) 

71


Zahodni Balkan se med slovenskim predsedovanjem EU pojavlja kot 

prednostna naloga predsedovanja in tudi EVOP, ki vkljuËuje vrsto ciljev ter 

dejavnosti 24 . Skupni in strateški dosežek so prizadevanja za povezovanje in 

sodelovanje balkanskih držav na eni strani ter na drugi ohranitev obvladljivih 

razmer v enem najbolj viharnih obdobij v štirikotniku Kosovo-Srbija-BiH- 

Makedonija. V vseh navedenih državah so bili dogodki, ki bi lahko povzroËili 

dodatne negotovosti in prispevali k porušenju krhke stabilnosti, ne le v ožjem, 

temveË tudi širšem obmoËju. Spremljanje razmer, vzdrževanje stikov ter 

organizacija nekaterih dogodkov, kot so bili neformalni ministerial obrambnih 

ministrov Jugovzhodne Evrope, konferenca Clearinghouse z obravnavo 

konkretnih projektov sodelovanja, sreËanja na ravni direktorjev za obrambno 

politiko in drugi, so pomembno prispevali k splošnim prizadevanjem za 

povezave in krepitvi stabilnosti v regiji. Kot prelomnico lahko navedemo 

neformalno zasedanje obrambnih ministrov EU februarja 2008 na Brdu 25 , na 

katerem je bila dokonËno potrjena zaveza k nadaljnji krepitvi stabilnosti na tem 

obmoËju in zato zmanjšana hitrost tranzicijskih sprememb pri operaciji Althea 

v Bosni in Hercegovini. Slovenska stališËa do stabilnosti Zahodnega Balkana, 

razumevanje razmer ter njihove medsebojne povezanosti in soodvisnosti so 

bili predstavljeni tudi ob številnih drugih priložnostih. Tako so predstavniki 

MO in SV nacionalne poglede predstavili predstavnikom v COREPER 26 , ki 

so bili na obiskih v Sloveniji, delegaciji politiËno-varnostnega odbora (PSC) 

politiËno-vojaške skupine (PMG) ter odbora za finanËna vprašanja vojaškega 

in obrambnega pomena Athena. Poseben seminar na vojaškem podroËju je 

bil namenjen celostnemu pristopu k operacijam v EU. Na njem smo ravno 

na primeru Zahodnega Balkana poskušali predstaviti glavne znaËilnosti in 

stiËne toËke, ki se pojavljajo pri tem vprašanju v EU in Natu, temeljijo pa na 

slovenskih izkušnjah iz Bosne in Hercegovine, še posebej pa s Kosova. 

Na vojaškem podroËju je posebno prelomnico v delovanju in odnosu do 

predsedujoËe države pomenil obisk vojaškega odbora EU (tako imenovani 

EUMC Away Day) 27 maja v Sloveniji, ki so se ga prviË udeležili tudi vidni 

predstavniki zveze Nato. S programom in še posebej s seminarjem o razvoju 

evropskih vojaških zmogljivosti v majhnih državah smo dosegli pomemben 

24 

VeË o tem v DOP 2008: 4, Sinfo 2008b: 9 in Cukjati 2008: 9. 

25 

VeË o tem v Pišlar 2008Ë: 18. 

26 

COREPER je oznaka za koordinacijo predstavnikov držav Ëlanic EU, v kateri so zastopani veleposlaniki držav. 

27 

Away Day je posebna oblika dela Vojaškega odbora EU zunaj Bruslja in vkljuËuje poleg formalnih oblik (seje 

EUMC) tudi problemske delavnice in seznanitvene obiske ter sreËanja. 

72


napredek. Dokazali smo, da zadeve strokovno dobro obvladamo, tako s stališËa 

EU kot zveze Nato, in da znamo povezovati obe organizaciji ter tako odpirati 

poti k reševanju problemov. Za organizacijo dogodka in še posebej seminarja 

smo bili deležni številnih neposrednih zahval 28 , pa tudi poznejših pozitivnih 

ocen v Bruslju. 

KljuËni izzivi na podroËju operacij so bili povezani z zaËetkom operacije v 

»adu in Centralnoafriški republiki. TežišËna vprašanja, ki jih je bilo treba 

rešiti med slovenskim predsedovanjem, so bila: zakljuËek nabora sil, potrditev 

finanËnega naËrta operacije, zagon pripravljalnih dejavnosti za namestitev sil 

(angl. predeployment) ter vprašanje strateškega premika in razporeditve sil 

za izvajanje operacije. Manj uspešni smo bili pri rešitvi vprašanj zagotovitve 

strateške rezerve za operacijo. Pri operaciji Althea v Bosni in Hercegovini je 

Slovenija uspešno zagovarjala stališËe, po katerem je proces preoblikovanja 

operacije iz vojaško-policijske v pretežno policijsko-svetovalno treba prilagoditi 

razmeram v sosešËini, predvsem na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. To 

stališËe, ki je bilo usklajeno tudi na ravni ministrov za obrambo in direktorjev 

za obrambno politiko, se danes ocenjuje kot dosežek 29 , nekateri pa ga z vidika 

upoËasnitve predvidenega preoblikovanja operacije štejejo za neuspeh. 

Vsa zapletenost operacij EU se kaže v širokem spektru in prepletanju med 

vojaško in civilno komponento. Ko govorimo o prizadevanjih na podroËju 

operacij, moramo omeniti še misije, predvsem s podroËja reform v varnostnem 

sektorju v Gvineji Bissauu, Sudanu in Kongu ter Somaliji in Keniji, kjer so bile med 

slovenskim predsedovanjem opravljene vse naËrtovane aktivnosti 30 . 

Nadaljevalo se je delo pri naËrtovanju skupnih vojaških vaj in vaj kriznega 

upravljanja. Predstavniki MO so sodelovali na osrednji naËrtovalni konferenci za 

vajo kriznega upravljanja CME 08. Junija je Slovenska vojska sodelovala na vojaški 

poveljniški vaji Milex 08 in usposobila doloËeno število pripadnikov za delovanje v 

poveljstvih EU. Opravljen je bil tudi naËrtovalni sestanek za vojaško vajo Milex 09. 

Pomembno mesto je imelo tudi usposabljanje o evropski varnostni in obrambni 

politiki s civilno ter vojaško razsežnostjo, predvsem v okviru Evropske 

akademije za varnost in obrambo; v Sloveniji je v akademskem letu 2008 

potekal zakljuËni, peti modul. 

28 

Tudi v Barle 2008: 4-5. 

29 

O tem tudi Burgar v Pišlar 2008d: 8 in Pišlar 2008Ë: 18 ter Pišlar 2008f: 4. 

30 

V nadaljevanju so povzete ocene Direktorata za obrambno politiko MO, objavljene v Reviji SV, 2008/12, 4-7, 

oznaËene so s poševnim tiskom. 

73


Pri razvoju vojaških zmogljivosti so bile v ospredju obravnave konceptov vojaških 

zmogljivosti. Prednostna je bila revizija Koncepta hitrega vojaškega odzivanja EU 

(EU Military Rapid Response Concept ‡ EU MRRC). V obravnavo konceptov je bilo 

vkljuËenih še 15 drugih konceptov 31 . Na vojaškem odboru EU je bilo potrjeno Enotno 

poroËilo o napredku pri razvoju in zagotavljanju zmogljivosti (angl. Single Progress 

Report ‡ SPR), ki ga je pod slovenskim vodstvom pripravila delovna skupina 

vojaškega odbora EU za doseganje glavnega cilja 2010 (HTF). Poleg vsebinskega 

napredka so v poroËilu predlagane nadaljnje aktivnosti in možnosti za izboljšanje 

poroËanja o razvoju vojaških zmogljivosti. Prav tako je pripravljen tudi zbornik 

izkušenj s podroËja naËrtovanja, priprav in razpoložljivosti zmogljivosti. Med 

slovenskim predsedovanjem je bil konËan predvideni del NaËrta razvoja zmogljivosti 32 

(angl. Capability Development Plan ‡ CDP). Gre za temeljni dokument o nadaljnjem 

razvoju evropskih vojaških zmogljivosti, ki usmerja dejavnosti držav Ëlanic in 

obrambnih naËrtovalcev ter raziskave in razvoj, vojaško industrijo in druge subjekte 

do leta 2025 oziroma še pozneje. Dodajamo, da je za razvoj civilnih zmogljivosti 

slovensko predsedstvo dobilo priznanje za prispevek k skupnemu naËrtovanju in 

izvajanju usposabljanja civilnih strokovnjakov ter pripadnikov policije in vojsk. 

Posebej intenzivne so bile dejavnosti v Evropski obrambni agenciji (EDA), tako pri 

vzpostavljanju in vodenju skupnih projektov na podroËju raziskav in tehnologije ter 

združenih investicijskih programov kot pri njenem najnovejšem usmerjanju v programe 

obrambnega opremljanja. V Sloveniji je junija 2008 potekala okrogla miza o vplivu 

krepitve skupne evropske tehnološke in industrijske baze na položaj malih ter srednjih 

podjetij v državah Ëlanicah EU. 

Ves Ëas slovenskega predsedovanja so bila v ospredju vprašanja evropskih hitrih 

odzivnih sil oziroma tako imenovanih evropskih bojnih skupin. V bojnih skupinah EU 

(EUBG) se je zaËela standardizacija njihovih pripravljalnih dejavnosti, opravljene 

so bile vse naËrtovane standardizacijske konference in druge dejavnosti za pripravo 

enotnega dokumenta, poleg tega pa tudi usklajevalna konferenca o sodelovanju bojnih 

skupin. Pri tem so bolj kot operativna vprašanja zagotavljanja pripravljenosti, 

31 

Ti koncepti so bili: (1) EU Concept of Military Information Operations; (2) EU Concept for Psychological 

Operations; (3) Concept for Military Intelligence structures in EU Crisis Management; (4) EU Concept for 

Military Planning at the Strategic Level; (5) EU Force Generation Concept; (6) EU Military C2 Concept; (7) 

CBRN EOD Concept for EU-led Military Operations; (8) EDA Concept for the Detection, Identification and 

Monitoring of CBRN and TIH; (9) EU CIMIC Concept for EU-led Military Operations; (10) Logistic support 

for EU-led Military Operations; (11) Use of Force Concept; (12) EU Strategic Movement and Transportation 

Concept for EU-led Military Operations; (13) EU RSOM&J Concept for EU-led Operations; (14) EU CIS 

Concept for EU-led Operations; (15) EU Concepts for ESDP Geospatial Information. 

32 

KonËan je bil prispevek po dveh nizih od štirih in predstavljen prvi osnutek CDP. 

74


povezljivosti sil ter strateškega premika izstopala vprašanja, ki se neposredno 

tiËejo EVOP, in sicer vprašanja odloËanja o uporabi, razpoložljivosti v funkciji 

strateške rezerve, uporabi v operacijah po koncu šestmeseËnega obdobja 

pripravljenosti, zaËetnega financiranja ob angažiranju ter ne nazadnje Ëasa 

angažiranja in nadomestitve uporabljenih sil, zlasti v primeru veta države, 

ki bi morala zagotoviti menjavo bojne skupine. Slovenija je poskušala biti 

prepriËljiva tudi z izkušnjami, ki jih imamo pri skupnem oblikovanju, pripravah 

ter vzdrževanju italijansko-slovensko-madžarske bojne skupine na podlagi 

tristranskega sporazuma MLF 33 . Na primeru izkušenj, predvsem praktiËnih, so 

bile pojasnjene prednosti in pomanjkljivosti takšnega pristopa, ki ima po našem 

mnenju možnosti za uspeh tudi v prihodnje 34 . Pri tem smo širili spoznanje, da 

sta povezljivost in zagotavljanje pripravljenosti mogoËa tudi na nižji taktiËni 

ravni, Ëe so usklajeni postopki predhodnih usposabljanj in vaj, strateškega 

premika in oskrbe sil ter povezljivost komunikacijsko-informacijskih sistemov. 

Presojanje zamujenih priložnosti je s stališËa neposrednega udeleženca 

precej zahtevno in nehvaležno. Treba pa ga je opraviti in dokazati, da je 

bilo v nekaterih primerih kljub vsemu mogoËe narediti veË ali celo bolje. 

PriËakovanja, da bo po februarski odloËitvi Sveta EU civilna misija EULEX 

na Kosovu kmalu nadomestila misijo UNMIK, so se izkazala za preveË 

optimistiËna. Izbira in priprava civilnega ter policijskega osebja, predvsem 

pa urejanje razmer in zagotavljanje mandata so potekali prepoËasi, da 

bi se dejavnosti v operativnem smislu lahko zaËele že med slovenskim 

predsedovanjem. Na evropski in tudi na nacionalni ravni se je vedno znova 

pojavljalo vprašanje, kdo je nosilec in usklajevalec operativnih priprav. Po 

oceni avtorja je misija EULEX zamujena priložnost, k Ëemur so prispevale 

tudi razlike v stališËih posameznih Ëlanic EU do Kosova. V tuji javnosti je bilo 

kritizirano že omenjeno slovensko stališËe do ››zavlaËevanja« preoblikovanja 

Euforja v Bosni in Hercegovini. 

Nekateri predstavniki EDA so priporoËali, da je treba bolje izkoristiti 

predsedovanje za vkljuËitev slovenskega znanja in industrije v projekte te 

33 

Multinational Land Force (krajše MLF) ‡ deklaracija o nameri oblikovanja veËnacionalnih sil kopenske 

vojske med Italijo, Madžarsko in Slovenijo je bila podpisana leta 1997, tristranski sporazum pa 18. 4. 1998. 

Operativno te sile delujejo od leta 2002, ko so bile dosežene zaËetne zmogljivosti. 

34 

Pri tem so bila izpostavljena vprašanja naËrtovanja, naroËanja in plaËila strateškega prevoza sil ter s tem 

povezano vprašanje sklepanja pogodb za prevoz in namestitev. Med odprta vprašanja spadajo opredelitev 

obmoËja zbiranja (angl. Area of Assembly) veËnacionalno sestavljenih bojnih skupin, kraji za skladišËenje 

njihovih sredstev idr. 

75


agencije, ki je za skupne evropske zmogljivosti in obrambno industrijo gotovo 

najpomembnejša. OËitno je, da bi morali biti pri tem bolj podjetni. 

Zaradi oblikovanja in sprejemanja množice konceptov za posamezne 

zmogljivosti in postopke vojaških sil se nam Ëasovnica za Koncept MRRC žal 

ni izšla v celoti. Prav tako je francoskemu predsedovanju prepušËeno zakljuËno 

poroËilo o procesu standardizacijskih aktivnosti bojnih skupin EU, kar bi lahko 

bil dosežek slovenskega predsedovanja. Na to nismo mogli v celoti vplivati, 

priložnost pa je vendarle zamujena. V sklopu finanËnega mehanizma nam je 

uspelo potrditi finanËni naËrt za operacijo v »adu oziroma Centralnoafriški 

republiki ter revizijsko poroËilo za leto 2005, kar je bilo pozitivno preseneËenje, 

nismo pa uspeli potrditi revizijskega poroËila za 2006. 

NEKATERE IZKUŠNJE IN PRIMERI DOBRE PRAKSE 

Priprave na predsedovanje in naloge med njim so bile svojstven proces uËenja z 

delom (angl. Learning by Doing) in pridobivanja izkušenj. Izkušnje in primeri 

dobre prakse bodo gotovo uporabni za prihodnje sodelovanje pri reševanju 

skupnih zadev znotraj EU ter pri nacionalnem prispevku k uresniËevanju 

EVOP. Prav izkušnje so najveËja pridobitev, tako na ravni politiËnih 

odloËevalcev kot neposrednih izvajalcev nalog. Povedano drugaËe, to pomeni, 

da so bili številni posamezniki vkljuËeni v ››evropsko akademijo EVOP«, da so 

jo uspešno konËali, diplome pa so dobili v obliki izkušenj. Pomemben del teh 

izkušenj je že opisan v delu prispevka o izzivih predsedovanja, drugi del pa je 

povezan z izkušnjami iz njegovega uresniËevanja. K temu je treba dodati še 

primere dobre prakse, pridobljene z uresniËevanjem programa na posameznih 

vsebinskih podroËjih EVOP. V nadaljevanju so opisane predvsem tiste, ki niso 

omenjene v prvem delu Ëlanka. 

Zapisali smo že oceno in znaËilnosti priprav. PravoËasnost in celovitost 

priprav sta gotovo kljuËna dejavnika uspeha. K temu je treba dodati še 

vpliv priprav na razumevanje EVOP, delovanje institucij EU ter poznavanje 

procesov in mehanizmov odloËanja, sodelovanja ter ne nazadnje povezovanja 

in komuniciranja. Tako ne preseneËa ugotovitev, da je bilo ob zakljuËku 

posameznih pomembnih dogodkov in predsedovanja v celoti vse jasno, 

preprosto in dosegljivo ali uresniËljivo. Zapišimo, da to ni le posebnost, temveË 

tudi osrednja izkušnja šestmeseËnega predsedovanja. 

Predsedovanje je bilo prepleteno s številnimi dogodki, ki so bili spremljani 

z obsežnimi protokolarnimi in medijskimi dejavnostmi. Površni opazovalec 

76


dobi obËutek, da gre predvsem za protokolarne dejavnosti z nekaj javne 

diplomacije. Resnica je v spoznanju, da je razumevanje oblikovanja politik, 

ustvarjanja politiËnih pogojev (policy making) in delovanja EU ter spoštovanja 

nacionalnih stališË na eni strani, nasproti težnji po doseganju konsenza na drugi 

strani, zelo zapleteno. Oblikovanje politik zahteva veliko strokovnega znanja 

ter uËinkovito delovanje mehanizmov in procesov, tako na nacionalni ravni kot 

tudi na ravni EU. »e se predsedujoËa država lahko povzpne nad nacionalno 

raven ali prilagodi svoje nacionalno stališËe, imajo ››njene« rešitve veliko 

možnosti za uspeh. V slovenskem primeru se je ravno zaradi tega ››majhnost« 

pojavila kot prednost, ker nismo bili obremenjeni z zahtevo parcialnega 

(nacionalnega) interesa. 

Naslednja izkušnja pri doseganju konsenza in pripravah procesov za sprejem 

odloËitev je povezana z obvladovanjem pridobivanja podpore ali lobiranjem. 

Metode in pristopi pri tem so bili zelo razliËni, vedno znova pa je bilo treba 

za konËni konsenz najprej dobiti privolitev ali pozitivno stališËe velikih držav 

znotraj EU. Poudariti je treba, da so tudi neformalni dogodki sestavni del 

predsedovanja, Ëeprav imajo za površno opazovanje ali razumevanje povsem 

nenavadno obliko, kot na primer skupni obedi ali sreËanja na sprejemih. 

Pri uresniËevanju EVOP na podroËju operacij je kot posebno izkušnjo treba 

omeniti ustvarjanje sinergije med nacionalnimi prioritetami predsedujoËega 

tria. Predhodni portugalski program je bil usmerjen na Afriko, slovenski na 

Zahodni Balkan, poznejπi francoski pa na Mediteran in Afriko. Ta ugotovitev 

je pomembna zlasti za ohranjanje kontinuitete EVOP, posebej, ko je govora 

o njenem uresniËevanju v operacijah. Vzdrževanje sinergije in ohranjanje 

kontinuitete je dobro razvidno iz sodelovanja predsedujoËega tria, pa tudi 

iz francoske podpore slovenskemu predsedovanju in pripravam za uspešno 

nadaljevanje zaËetega dela. Poudariti moramo, da nas je Francija kljub svojim 

posebnostim in vplivu podpirala, pa tudi spraševala, kako smo se lotevali 

posameznih vprašanj. Vzdrževanje kontinuitete v evropskem modelu delovanja 

EU in uresniËevanju posameznih politik pomeni predvsem zagotovitev 

normalnega delovanja institucij, brez revolucionarnih premikov. 

Iz neformalnih ocen predstavnikov EU, pa tudi iz ocen slovenskega 

predsedovanja v tujih medijih, lahko sklepamo, da je bilo slovensko 

predsedovanje na podroËju EVOP ocenjeno kot pozitivno preseneËenje, 

saj je bilo priËakovati veË težav, Ëe ne organizacijskih, pa takih, ki spadajo 

v podroËje uresniËevanja EVOP. Dejstvo je, da je slovensko predsedovanje 

77


sovpadalo s prelomnimi dogodki na Kosovu, ki so vplivali na stabilnost 

in varnost Zahodnega Balkana ter širše. Skupna prizadevanja so uspela 

vzdrževati balkansko obmoËje pod kriznim vrelišËem, ki bi lahko preraslo v 

težko obvladljive razmere. Še veË, slovenska prizadevanja so bila usmerjena 

v povezovanje in prepriËevanje evropske skupnosti, da je mogoËe države na 

Balkanu povezati, intenzivirati sodelovanje z njimi ter krepiti tiste reforme in 

procese, ki vodijo k veËji politiËni, ekonomski in varnostni stabilnosti. 

Pri doseganju nacionalnih prioritet in ciljev na podroËju EVOP je treba 

upoštevati oziroma raËunati tudi na koledar in potek dogodkov, ki ga oblikuje 

Sekretariat Sveta EU in na katerega ni pravega vpliva. V mislih imamo 

naËrtovano dinamiko delovanja evropskih institucij ter predvsem krizne 

dogodke ali dogodke na obmoËjih, kjer potekajo operacije EU. Ti dogodki 

oziroma dejavnosti so se med slovenskim predsedovanjem kazali na treh 

podroËjih, in sicer pri oblikovanju konceptov, pri naËrtovani operaciji v »adu 

oziroma Centralnoafriški republiki in na Kosovu. Delovni koledar Vojaškega 

štaba EU je bil v prvi polovici leta 2008 poln snovanja razliËnih konceptov. 

»eprav je bilo v obravnavo in sprejem posameznih konceptov vloženo veliko 

naporov, je jasno, da jih ni mogoËe uresniËiti v šestih mesecih. Tako so 

delo, usklajevanja in napori za uresniËitev nekega cilja na videz prepušËeni 

nasledniku pri predsedovanju, Ëeprav jih ta v svojem mandatu zgolj formalno 

zakljuËi ali sprejme. Povsem drugaËno dinamiko imajo operacije, v katerih 

ustvarjanje politiËnega konsenza za skupen nastop in zagotovitev uspešnosti 

nabora sil pogosto potekajo mimo koledarja oziroma akcijskega naËrta 

predsedujoËe države in evropskih politiËnih ali vojaških organov. Ne nazadnje 

je tu še tretja vrsta vplivnih dejavnikov, ki so se pokazali ob uvajanju misije 

EULEX, ki bi lahko po nekaterih priËakovanjih nasledila misijo Združenih 

narodov UNMIK na Kosovu že v obdobju slovenskega predsedovanja, pa za to 

niso bile ustvarjene širše mednarodne politiËne razmere. 

Ko ocenjujemo in opisujemo izkušnje s podroËja uresniËevanja EVOP, velja 

podrobneje pogledati tudi v procese in oblikovanje politike na nacionalni 

ravni. Glede na to, da je MZZ nosilec in usklajevalec skupne zunanje in 

varnostne politike na nacionalni ravni, se tudi pri EVOP sooËimo z vprašanjem 

pristojnosti, sodelovanja in usklajevanja. Gre za vprašanja priprave usklajenih 

rešitev za organe odloËanja in na splošno sodelovanja ter odnosov MZZ-MO. 

Kot opazovalec z operativne ravni lahko zapišem, da tega izziva nismo v celoti 

uspešno obvladovali. Vsaj na operativni ravni je bilo povezav, skupnih priprav 

78


rešitev in usklajevanj premalo. Zapisano pa že sodi v sklop celostnega pristopa 

k operacijam in obravnavi kriznih vprašanj. Ravno nujnost celostnega pristopa 

k operacijam smo namreË na obrambnem podroËju intenzivno predstavljali 

navzven, saj ugotavljamo, da je ta bistven za uspeh v prihodnje. Pri tem smo 

tudi v evropskem merilu opazili razdvojenost med direktoratom D-8, ki pokriva 

vojaške zmogljivosti in operacije, ter D-9, ki pokriva civilne zmogljivosti in 

operacije. Reševanje teh odprtih vprašanj je prihodnji izziv tako na nacionalni 

kot na evropski ravni. 

Pomembno spoznanje na nacionalni ravni je povezano z organizacijo in procesi 

delovanja ter odloËanja ob kriznem ukrepanju oziroma kriznem upravljanju. 

V pripravah je bilo v Sloveniji temu vprašanju namenjeno veliko pozornosti. 

RazËlenitev postopkovnikov in njihova uskladitev s postopki in odloËanjem 

na evropski ravni sta pokazali, da se bo s tem vprašanjem treba intenzivno 

ukvarjati tudi v prihodnje. Do zdaj se je nacionalno krizno upravljanje 

povezovalo z nadnacionalnim, to je evropskim, le v nekaterih toËkah. Priprave 

na predsedovanje oziroma predsedovanje pa je pokazalo, da to ni dovolj. Treba 

bo bolj poglobljeno prouËiti nacionalne in evropske postopke, jih uskladiti ter 

povezati v toËkah, v katerih je to nujno, a še ni doseženo. Zapisano praktiËno 

pomeni, da se bo treba lotiti prenove nacionalnega kriznega upravljanja in ga 

celovito uskladiti z evropskim. 

Med predsedovanjem smo si pri delovanju evropskega vojaškega odbora, 

vojaškega štaba in tudi operativne delovne skupine HTF prizadevali za 

uveljavitev modela širokega sodelovanja in povezave z Natom. Kljub zaËetni 

skepsi in strahu pred bojkotom posameznih Ëlanic je uporabljeni pristop 

pokazal, da je tak model lahko uspešen. Uspeh je mogoËe doseËi zlasti takrat, 

ko je nacionalno za skupnim evropskim in ko je cilj delovanja usmerjen v 

združene in skupne medagencijske napore oziroma to, kar s tujko oznaËujemo 

z ››jointness«. Oba najvišja generala v vojaškem odboru in vojaškem štabu 

EU sta nam ob zakljuËku predsedovanja to priznala in zagotavljala, da bo tudi 

v prihodnje v delovanju EUMC in EUMS uporabljen ››slovenski model«. 

Nesporno dejstvo je tudi, da smo med predsedovanjem dosegli napredek v 

sodelovanju s strateškimi partnerji, to je v odnosih EU‡Nato, EU‡OZN in 

EU‡Afriška unija, predvsem pri vprašanjih sodelovanja v operacijah, pri Natu 

pa tudi pri zagotavljanju skupnih zmogljivosti. 

Ob zakljuËku naj poudarimo še vprašanje, ali lahko splošno pozitivno oceno 

slovenskega predsedovanja, kar nedvomno velja tudi za podroËje EVOP, 

79


izkoristimo tudi vnaprej in znotraj struktur EU. Gre za vprašanje, ali lahko 

pridobimo vplivno civilno oziroma vojaško delovno mesto, na primer v eni 

od operacij, Evropski obrambni agenciji ali celo v evropskem vojaškem 

štabu. Tako bi se nacionalni vpliv gotovo poveËal, poleg tega pa bi bile tudi v 

prihodnje priložnosti za nadaljevanje dobrih praks, ki izhajajo iz slovenskega 

predsedovanja. 

SKLEP 

Republika Slovenija je uspešno uresniËila projekt predsedovanja EU. NaËrtne 

in dobro organizirane priprave v MO in SV ter motivacijska struktura so bile 

kljuË do uspeha na nacionalni ravni. Ob tem pa je na ››evropski« ravni treba 

izpostaviti pripravljenost organov EU za skupno in ustvarjalno reševanje nalog 

in vprašanj, ki so se pojavljala. Voditeljstvo in razumevanje evropskosti ter 

nacionalnega partikularizma sta bila posebej na preizkušnji. Pomembno je 

spoznanje, da je kljub majhnosti, ne le treba, temveË tudi mogoËe sooblikovati 

EVOP in sodelovati pri njenem uresniËevanju v praksi ter tako prispevati k 

varnosti in stabilnosti v evropskem ter širšem mednarodnem prostoru. MO in 

SV sta prispevala pomemben delež k uspešni uresniËitvi tako šestmeseËnega 

slovenskega kot tudi osemnajstmeseËnega skupnega programa predsedovanja. 

Nekatere dosežke, skupaj z zamujenimi priložnostmi, smo opisali tudi v tem 

sestavku. Dosežki in številna priznanja, predvsem mednarodnega okolja in še 

posebej ››bruseljskih organov«, pa bodo hitro pozabljeni in brez pomena, Ëe 

pridobljenih izkušenj in primerov dobre prakse ne bomo uporabili v nadaljnjem 

sodelovanju pri uresniËevanju EVOP, pri Ëemer imperativ predsedujoËe države 

ali cilj uspešnosti predsedovanja nista veË v ospredju. Tako bo ohranjanje 

pridobljenih izkušenj gotovo težje, kot je bilo njihovo pridobivanje. 

VIRI 

Pisni in spletni viri 

Nika AUPI», 2007: Svet EU ter evropska varnostna in obrambna politika. Revija SV 2007- 

17, priloga 3-5. Dostopno tudi na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2007/ 

sv07_17.pdf, 10. 10. 2008. 

Anže BARLE, 2008: Novi vojaški izzivi: Intervju: General Henri Bentègeat, predsedujoËi 

vojaškemu odboru EU. Revija Obramba, junij 2008, 4-5. 

José Manuel BARROSO, 2008: I consider that this Presidency has been for Slovenia a highlight 

in the impresive list of achievements. Sinfo 2008-11, 8. Dostopno tudi na: http://www.ukom. 

gov.si/eng/slovenia/publications/sinfo/2008-11.pdf, 10. 10. 2008. 

80


France CUKJATI, 2008: At the closing of the presidency. Sinfo 2008-11, 8-9. Dostopno tudi na: 

http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/sinfo/2008-11.pdf, 10. 10. 2008. 

Direktorat za obrambno politiko: Dosežki predsedovanja Slovenije Svetu EU na obrambnem 

podroËju. Revija SV 2008-12, 4-7. Dostopno tudi na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/ 

pdf/revija_sv/2008/sv08_12.pdf, 10. 10. 2008. 

Karl ERJAVEC, 2008: Ob konËanem slovenskem predsedovanju Svetu EU na obrambnovarnostnem 

podroËju. Revija SV 2008-12, 2. Dostopno tudi na: http://www.mors.si/ 

fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2008/sv08_12.pdf, 10. 10. 2008. 

ESDP Newsletter, 2008: Enhanced EU engagement in Kosovo. No. 6, July 2008, 

17-19. Dostopno tudi na: http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cmsUpload/ 

CEU8003ESDP6final_vers.pdf, 10. 10. 2008. 

European Council, 2004: Headline Goal 2010. Dostopno na: http://ue.eu.int/uedocs/ 

cmsUpload/2010%20Headline%20Goal.pdf, 10. 10. 2008. 

European Council, 2007: Presidency Report on ESDP 2007. Dostopno na: http://register. 

consilium.europa.eu/pdf/en/07/st16/st16426.en07.pdf 10. 10. 2008. 

European Defence Agency, 2006: An initial Long-Term Vision for European Defence Capability 

and Capacity Needs : Implications for the Military Contribution to ESDP Operations. 13-16. 

Dostopno na: http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/newsword/en/esdp/91136.doc, 10. 10. 2008. 

Evropa, Portal Evropske unije. Dostopno na: http://europa.eu/index_sl.htm, 10.10.2008 

Valerija Š. JARM, 2007: Varnostna in obrambna vloga EU v mednarodni skupnosti. Revija SV, 

2007-10,22-23. Dostopno tudi na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2007/ 

sv07_10.pdf, 10. 10. 2008. 

Valerija Š. JARM: Kontingent SV v bojni skupini EU od julija v pripravljenosti za 

posredovanje. Revija SV 2007-11, 4-6. http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/ 

2007/sv07_11.pdf, 10. 10. 2008. 

Milan JAZBEC, 2008: Slovensko predsedovanje svetu EU: prvorazredni politiËni in 

diplomatski dosežek. Le Monde diplomatique, avgust 2008, 21. 

Anže LOGAR, 2008: Slovenia at the Centre of the game. 2008-11, 3. Dostopno tudi na: http:// 

www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/sinfo/2008-11.pdf, 10. 10. 2008. 

Matej MAKAROVI», 2008: Evropske izkušnje in slovenska politika. VeËer, 11. julija 2008, 8. 

Antonio MISSIROLI, 2008: Slovenia ’s Presidency can be seen as a qualified success. Sinfo 

2008-11, 9-10. Dostopno tudi na: http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/sinfo/ 

2008-11.pdf, 10. 10. 2008. 

MORS: Dogodki MO med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Revija SV 2007-20, 4-7. Dostopno 

tudi na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2007/sv07_20.pdf, 10. 10. 2008. 

OSCE Slovenia, 2005: Prednostne naloge OVSE leta 2005. Dostopno tudi na: http://www.osce. 

si/docs/prioritete-predsedovanja.pdf 10. 10. 2008. 

OSCE, 2006: OSCE Annual Report 2005. Dostopno tudi na: http://www.mzz.gov.si/fileadmin/ 

pageuploads/Zunanja_politika/OSCE_Annual_Report2005.pdf, 10. 10. 2008. 

Jerica PAVŠI», 2008a: Predsedovanje skupini za doseganje glavnega cilja: intervju s 

podpolkovnikom Samom Zanoškarjem, predsedujoËim delovne skupine za doseganje glavnega 

cilja. Revija SV 2008-09, 9. Dostopno tudi na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/ 

revija_sv/2008/sv08_09.pdf, 10. 10. 2008. 

Jerica PAVŠI», 2008b: Slovenija predseduje odboru Athena: intervju z VVU XIII. razreda mag. 

Tatjano Šter, predsedujoËo odbora Athena. Revija SV 2008-07, 15. Dostopno tudi na: http:// 

www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2008/sv08_07.pdf, 10. 10. 2008. 

81


Jerica PAVŠI», 2008c: Uspešno vodenje EAVO: intervju s polkovnikom Stojanom Zabukovcem, 

predsedujoËim usmerjevalnega odbora Evropske akademije za varnost in obrambo. Revija 

SV 2008-11, 14. Dostopno tudi na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2008/ 

sv08_11.pdf, 10. 10. 2008. 

Jerica PAVŠI», 2008Ë: Z vnemo do konca predsedovanja: intervju s podpolkovnikom Deanom 

Groffom, vodjo koordinacijskega centra SV v Ëasu predsedovanja RS Svetu EU. Revija SV 

2008-08, 26. Dostopno na http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2008/sv08_ 

08.pdf, 10. 10. 2008. 

Marko PIŠLAR, 2008a: Ministri JV Evrope za krepitev sodelovanja v regiji. Revija SV 2008- 

11, 2 in 4. Dostopno tudi na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2008/sv08_ 

11.pdf, 10. 10. 2008. 

Marko PIŠLAR, 2007b: KonËujemo tehniËne priprave na predsedovanje EU: intervju s Tadejem 

Burgarjem, vodjo projektne skupine za predsedovanje EU. Revija SV 2007-17, priloga 2. 

Dostopno tudi na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2007/sv07_17.pdf, 10. 

10. 2008 

Marko PIŠLAR, 2008c: KonËan najpomembnejši projekt po osamosvojitvi. Revija SV 2008-12, 

3. Dostopno tudi na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2008/sv08_12.pdf, 

10. 10. 2008. 

Marko PIŠLAR, 2008d: Na Brdu o prihodnosti EVOP. Revija SV 2008-07, 18. Dostopno tudi 

na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2008/sv08_07.pdf, 10.10.2008. 

Marko PIŠLAR, 2008e: Predsedovali brez veËjih preseneËenj: intervju s Tadejem Burgarjem, 

vodjo projektne skupine za predsedovanje EU. Revija SV 2008-12, 8. Dostopno tudi na: 

http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2008/sv08_12.pdf, 10. 10. 2008. 

Marko PIŠLAR, 2008f: S Francozi v operacijo v »ad. Revija SV 2008-02, 4. Dostopno tudi 

na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2008/sv08_02_.pdf, 10. 10. 2008. 

Marko PIŠLAR, 2008g: Na Brdu direktorji za obrambno politiko držav EU. Revija SV 2008- 

02, 4. Dostopno tudi na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2008/sv08_02_ 

.pdf, 10. 10. 2008. 

Janez POTO»NIK, 2008: The Presidency went well, both organizationally and substantively 

speaking. Sinfo 2008-11, 11. Dostopno tudi na: http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/ 

publications/sinfo/2008-11.pdf, 10. 10. 2008. 

Program slovenskega predsedovanja Svetu EU Sinergija za Evropo januar‡junij 2008. 2008. 

Dostopno prek: http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/foto/0801/6-mesecni_program- 

SVN.pdf, 10. 10. 2008. 

Sinfo 2008a: Major achievements of the Presidency. 2008-11, 5-7. Dostopno tudi na: http:// 


Sinfo 2008b: On 30 June Slovenia concluded the six-month Presidency of the Council of the 

European Union. 2008-11, 4. Dostopno tudi na: http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/ 

publications/sinfo/2008-11.pdf, 10. 10. 2008. 

Vesna ŽARKOVI», 2008: From now on we will be able to actively participate in and make 

suggestions regarding all important international debates: intervju z Janezom Janšo, 

predsednikom Vlade Republike Slovenije. Sinfo 2008-11, 16-18. Dostopno tudi na: http:// 


18-meseËni program predsedovanja NemËije, Portugalske in Slovenije. 2006. Dostopno na: 

http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/18mesecniprogram-slo.pdf 

82


Predstavitve: 

GŠSV, 2007: Evropska obrambna politika in vloga RS, PPT-predstavitev na usposabljanju 

osebja za PEU. Ljubljana, 20. februar 2007. 

GŠSV, 2007: Evropska obrambna politika in vloga RS, PPT-predstavitev na usposabljanju 

osebja za PEU, 20. februar 2007. 

GŠSV, 2007: PoroËaje o pripravljenosti za predsedovanje EU, PPT-predstavitev. Ljubljana, 

23. november 2007. 

GŠSV, 2008: Analiza realiziranih nalog in aktivnosti za PEU, PPT-predstavitev. Pokljuka, 8. 

julij 2008. 

GŠSV, 2008: poroËanje odboru za obrambo, PPT-predstavitev. Kranj, 18. januar 2008. 

GŠSV, 2008: Predstavitev VOPRE. Ljubljana, 11. julij 2008. 

Robert KLINAR, 2008: Predstavitev podpore za SPEU, poroËanje na GŠSV, 2. julij 2008. 

MO-DOP, 2007: PoroËilo o poteku priprav na predsedovanje Svetu EU. Ljubljana, 23. 

november 2007. 

MO-DOP, 2007: Pregled dosjejev v MO. Ljubljana, 23. november 2007. 

MO-DOP, 2007: PoroËanje o poteku priprav na predsedovanje Svetu EU. Ljubljana, 23. 

november 2007. 

MO-DOP, 2007: Pregled dosjejev, november 2007. 

Alojz ŠTEINER, 2007: Predsedovanje EU - predstavitev vsebin, PPT-predstavitev na 

poroËanju o pripravah. Ljubljana, 23. februar 2007. 

83

Dean Groff 


ORGANIZACIJSKI PRISTOP K 

PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU 

NALOG SV PRI PREDSEDOVANJU 

SVETU EU 

ORGANISATIONAL APPROACH 

TOWARDS THE PREPARATIONS 

AND IMPLEMENTATION OF SAF 

TASKS IN THE SLOVENIAN EU 

COUNCIL PRESIDENCY 


Slovenska vojska aktivno sodeluje pri nastajanju in oblikovanju 

Evropske varnostne in obrambne politike (EVOP) na vojaškem 

podroËju. Nacionalni predstavniki so vkljuËeni v delo odborov in 

delovnih teles, ta vloga pa se je med predsedovanjem še poveËala 

s predsedovanjem dvema odboroma in eni delovni skupini. 

Dejavnosti so potekale na Svetu Evropske unije, veliko pa tudi v 

Sloveniji, kjer so se udeleženci zasedanj poleg vsebin seznanjali 

tudi z državo ter z njeno obrambo in vojsko. Poleg tega, da je 

bila Slovenska vojska eden kljuËnih nosilcev logistiËne podpore 

na ravni države, pa je izvajala tudi operativne naloge zaradi 

potreb varovanja dogodkov s povišano stopnjo ogroženosti. Velik 

pomen pri dogodkih predsedovanja sta imeli organizacija in 

logistiËna podpora, saj se obiskovalci zasedanj veËkrat spomnijo 

gostoljubja in organizacije kot pa vsebinskih vprašanj z zasedanj. 

Kljub nevojaški naravi nalog je Slovenska vojska te opravila 

profesionalno in v zadovoljstvo tako gostiteljev kot gostov. Skupni 

rezultati, ki so doseženi med predsedovanjem Evropski uniji, so 

85

ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI ... 

dokaz, da lahko z usklajenimi napori opravimo še tako zahtevne 

naloge. 


Predsedovanje EU, Evropska varnostna in obrambna politika, naloge 

SV v sklopu predsedovanja EU, logistiËna podpora predsedovanju 

Svetu EU. 


While the Slovenian Armed Forces are actively involved in the 

development and creation of the European Security and Defence 

Policy (ESDP) in the militar y field, national representatives 

are also included in the work of committees and working groups. 

During the presidency, the leadership of two committees and a 

working group expanded this role. Apart from the activities at 

the seat of the European Union Council, a lot of events took place 

in Slovenia, which helped the participants of the sessions to get 

familiar with the state, its area of defence and its Armed Forces. 

One of the main logistic actors on the state level were the Slovenian 

Armed Forces, which also performed operational tasks for security 

assistance at events involving a heightened threat level. All this is 

important for the image of Slovenia as a host, since participants 

of the meetings often remember the hospitality and the organisation, 

rather than the thematic matter of the sessions. Despite the nonmilitar 

y nature of the tasks, the Slovenian Armed Forces performed 

them professionally, and were greatly praised by the hosts as well 

as the guests. Common results, attained during the EU Presidency 

prove that the most demanding tasks can be implemented through 

concerted effort. 


Slovenian EU Council Presidency, European Security and Defence 

Policy, tasks of the SAF during the Slovenian Presidency, logistic 

support to the Presidency. 

86

Dean Groff 

UVOD 

Slovenija je v prvem polletju 2008 predsedovala Evropski uniji kot prva 

izmed držav, ki so vanjo vstopile po letu 2004. Za dvomilijonsko državo, ki 

je vodila skupnost 27 držav Ëlanic in skoraj 500 milijonov ljudi, je bil to, po 

mnenju nekaterih opazovalcev, najpomembnejši zunanjepolitiËni projekt po 

osamosvojitvi. 

Predsedovanje skupnosti evropskih držav, nekatere od njih v skupnosti živijo 

že veË kot 50 let, je bilo za dvomilijonsko novo Ëlanico veliko priznanje in 

poseben izziv. Predsedovanje Evropski uniji (EU) je bilo med drugim tudi 

nacionalni izziv v organizacijsko-logistiËnem smislu. Slovenska vojska (SV) 

je med predsedovanjem opravljala veliko nalog, kar je zahtevalo natanËne 

in uËinkovite priprave, usklajevanje ter vodenje. Vloga, ki jo je imela SV 

pri predsedovanju EU, je bila veËstranska in je vkljuËevala veË nalog, tako 

vsebinskih kot tudi logistiËnih, organizacijskih, operativnih in protokolarnih, 

kar dokazuje vsestranskost projekta. Dejavnosti so se izvajale na državni ravni 

in v okviru Ministrstva za obrambo (MO). SV je izvajala logistiËno podporo pri 

dogodkih v sodelovanju z vladnimi službami in Sekretariatom za predsedovanje 

EU (SPEU), hkrati pa je izvajala program predsedovanja v okviru MO, kjer je 

bila pristojna za vojaške vsebine EVOP, izvajala dogodke SV in sodelovala pri 

dogodkih MO. 

»lanek opisuje dejavnosti med pripravami na predsedovanje in 

predsedovanjem ter organizacijske dosežke SV, ki so omogoËili uresniËitev 

zastavljenih ciljev v projektu predsedovanja. Vsebina izhaja iz praktiËnih 

izkušenj avtorja Ëlanka, ki je usklajeval dejavnosti v SV, vodil koordinacijski 

center Generalštaba Slovenske vojske (GŠSV) za predsedovanje EU ter bil 

povezovalni Ëlen med SV in drugimi sodelujoËimi na državni ravni. 

ORGANIZACIJA NA»RTOVANJA IN PRIPRAV KOT KLJU» ZA 

USPEH PREDSEDOVANJA 

Naloga, ki jo je dobila SV, je bila pravoËasna priprava sistema, po katerem 

je mogoËe voditi predsedovanje znotraj SV ter pol leta uresniËevati cilje 

po doloËenem Ëasovnem naËrtu. Na zaËetku predsedovanja je bilo za SV 

bistvenega pomena opraviti in pravoËasno zakljuËiti celovite priprave in 

pripraviti seznam ustreznega kadra, kar je bil pogoj, da bo sistem na dan 

prevzema predsedovanja pripravljen za delovanje. V tem smislu so bile priprave 

87


zelo pomembne, skoraj tako kot predsedovanje samo. Pri tem je bilo zelo 

pomembno, da so vsi razumeli zahtevnost nalog, ki niso bile tipiËno vojaške. 

Jasnejše naloge SV so se zaËele kazati med splošnimi državnimi pripravami leta 

2007. Na zaËetku je bilo znotraj MO in SV treba doloËiti podroËja, temeljna 

za izvajanje predsedovanja, in se podrobneje seznaniti z vsakim od njih. To je 

bil temelj za postavitev ciljev, rokov in opredelitev konceptov ter rešitev za 

doseganje ciljev. Vzporedno z opredelitvijo podroËij in ciljev priprav je bilo 

treba pripravljati zamisel o naËinu izvedbe predsedovanja, da bi lahko priprave 

potekale v pravi smeri, predsedovanje pa temeljilo na ustreznih podroËjih. 

SV je opredelila štiri podroËja predsedovanja: za vsebinski del iz programa 

predsedovanja sta bila pristojna GŠSV in VOPRE 1 , dogodke SV so organizirali 

GŠSV in PDRIU 2 ter enote SV, logistiËno podporo je omogoËalo Poveljstvo za 

podporo, operativno delovanje enot pa je vodilo Poveljstvo sil. 

KljuËni izziv med pripravami je bilo opredeljevanje rešitev po posameznih 

podroËjih v SV, hkrati pa vkljuËitev SV v sistem predsedovanja na državni 

ravni. To je zahtevalo tesno sodelovanje in dobre odnose z drugimi udeleženci 

v projektu, ki so v najveË primerih poznali vojsko v drugaËni luËi. Iskanje 

organizacijskih rešitev je potekalo vzporedno na razliËnih ravneh in po 

razliËnih podroËjih. Vse to je zahtevalo podrobno spremljanje poteka priprav 

ter usklajevanje in izboljševanje aktivnosti skladno s spremembami na višjih 

ravneh in pri drugih udeležencih. V zgodnji stopnji priprav je še malokdo 

razumel pomen naloge, kar je oteževalo uËinkovito odzivanje na novonastale 

potrebe in spremembe. 

Naloge SV so bile med seboj vsebinsko loËene in so zahtevale vkljuËevanje 

razliËnih profilov ljudi in enot. Hkrati so zaradi doseganja skupnih ciljev 

zahtevale centralno vodenje in povezavo na najvišjih ravneh, kar je bil pogoj 

za doseganje ciljev po enotnih merilih. Vsebinski del, ki je potekal na MO, 

se je pripravljal v Bruslju in v domovini ter zahteval sodelovanje z nosilci in 

ustvarjalci nacionalne politike na podroËju EVOP. V povezavi z vsebinami iz 

programa predsedovanja so potekale priprave tudi za dogodke v Sloveniji, s 

katerimi je SV predstavljala cilje in prednosti predsedovanja ter izvajala svojo 

promocijo v mednarodnem okolju. VkljuËevanje enot SV je predstavljalo obliko 

operativnega angažiranja v miru in zahtevalo poseben pristop k pripravam, kar 

1 

Vojaško predstavništvo pri stalnem predstavništvu v Bruslju. 

2 

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraæevanje in usposabljanje. 

88

Dean Groff 

ni imelo neposredne zveze z vsebinskimi pripravami. Pri logistiËni podpori 

dogodkov, ki so v Sloveniji potekali na državni ravni 3 , nosilec je bil SPEU, je 

SV izvajala veË nalog. Predvsem prevoz delegatov in udeležencev zasedanj je 

bila naloga, ki ni tipiËno vojaške narave in za katero se je morala SV posebej 

pripraviti v varnostnih, protokolarnih in organizacijskih pogledih. Priprave SV 

so hkrati potekale na vsebinskem, organizacijskem in logistiËnem podroËju. 

Naloge za priprave na predsedovanje so bile razËlenjene v Direktivi za izvedbo 

priprav SV na predsedovanje EU, kjer so jasno opredeljeni cilji in izvedbene 

naloge za vsako posamezno podroËje. 

Glede na pomen aktivnosti je bilo bistvenega pomena izbrati in pripraviti 

ustrezne kadre. S kadrovskim naËrtom Vlade ni bilo za MO odobrenih dodatnih 

zaposlitev, zato je bilo treba nalogo opraviti z obstojeËimi kadri. Najprej smo 

predvidevali, da potrebujemo v SV 500 ljudi, in sicer 50 za vsebinski del, 25 

za dogodke, 425 za logistiËno podporo. Poleg tega je bilo potrebnih od 300 

do 500 oseb za operativno angažiranje (število je bilo odvisno od razmer, med 

pripravami pa težko toËno doloËljivo). 

Na vsebinskem podroËju so priprave potekale znotraj MO, vodila jih je 

koordinacijska skupina za priprave na predsedovanje EU. Po eni strani so 

se pripravljali kadri, po drugi pa vzpostavljali procesi in odnosi ter doloËala 

vsebinska težišËa iz programa predsedovanja. Ljudje, predvideni za vodenje 

razliËnih nalog med predsedovanjem, so se usposabljali v veË institucijah in na 

veË podroËjih: 

‡ usposabljanje na Upravni akademiji Ministrstva za javno upravo, kar je 

omogoËalo spoznavanje splošnih vsebin o EU in lastnostih predsedovanja 

EU, ter priprave za vodenje delovnih skupin, sestankov in nacionalnih 

delegatov; 

‡ usposabljanje na Evropski varnostno-obrambni akademiji (European 

Security and Defence College ‡ ESDC), kar je omogoËalo podrobno 

seznanjanje z EVOP in Skupno zunanjo in varnostno politiko EU 

(SZVP); 

‡ stažiranje na SPBR, da bi postali nosilci kljuËnih vsebin z vojaškega 

podroËja EVOP v domovini ter tako spoznali naËine delovanja SPBR 

in Sveta EU, se seznanili z delom predstavništva SV pri SPBR ter s 

kljuËnimi vsebinami, ki so bile predvidene za predsedovanje. Stažiranje 

3 

SV je izvajala cestne prevoze, zagotavljala skladišËne kapacitete za protokolarna darila in promocijski 

material za SPEU ter kurirsko službo za MZZ. 

89


je hkrati omogoËalo osebni stik in spoznavanje med nosilci vsebin v 

prestolnici in nosilci posameznih nalog v Bruslju; 

‡ udeležba na seminarjih prejšnjih predsedujoËih držav (NemËije 

in Portugalske), že med pripravami pa so se poveËale dejavnosti 

predstavnikov SV na konferencah in sestankih na Svetu EU; 

‡ usposabljanje na nacionalni ravni, ki ga je organiziral GŠSV, ter 

individualne priprave nosilcev vsebin s posameznih podroËij EVOP. 

Usposabljanje z vsebinskega podroËja v okviru upravne akademije so opravili 

vsi predstavniki SV v VOPRE in pet Ëastnikov SV. Na ESDC sta visoki teËaj 

ESDP konËala dva Ëastnika, osnovni teËaj (angl. Orientation Course ‡ OC) 

je leta 2007 konËalo šest Ëastnikov SV. Stažiranje v VOPRE so opravili trije 

Ëastniki, trije pa so se udeležili seminarjev predsedujoËih držav. Posebej je 

potekalo usposabljanje na ravni SV za predsedujoËe in nosilce vsebin. 

Vsebine z obrambnega podroËja v okviru MO so bile razdeljene med 

posamezne organizacijske enote in organe v sestavi ter glede na vlogo, ki jo 

imajo. Vsebine z vojaškega podroËja so bile združene v dosjejih 4 , izmed katerih 

so bili prednostni tisti, ki so predstavljali težišËe dela SV. Za vsak dosje je bil 

pristojen nosilec v VOPRE, odgovoren za vsebinsko oblikovanje dosjejev, ki 

so vkljuËevali potrebne dokumente za spremljanje vsebine na posameznem 

podroËju. V prestolnici je na GŠSV vzporedno imenovanih 37 nosilcev vsebin, 

ki so bili zadolženi za spremljanje poteka in napredka ter za posredovanje 

nacionalnih usmeritev nosilcu dosjeja. Dosjeji so se dopolnjevali in posodabljali 

do zaËetka predsedovanja, potem so se zaËeli uresniËevati akcijski naËrti. 

Pri izmenjavi informacij je bila kljuËnega pomena vzpostavitev dobrega 

informacijskega menedžmenta, kar je omogoËalo natanËen pretok informacij. 

Za izmenjavo informacij je bilo pripravljenih in vzpostavljenih veË povezav, ki 

so temeljile na intranetu MO. Za dostop do podatkov je bil ustvarjen skupen 

direktorij VOPRE, do katerega so imeli dostop pooblašËeni nosilci vsebin, za 

prenos stopnjevanih informacij pa se je uporabljal depešni sistem MZZ. 

Na organizacijskem podroËju so potekale priprave z naËrtovanjem programov 

in vsebin dogodkov. Do zaËetka predsedovanja so bili doloËeni datumi izvedbe, 

4 

V dosjeju je obravnavana vsebina, ki obsega opisano situacijo, pomen vsebine, razvoj situacije in dejavnosti 

na zasedanjih ter dokumente, ki opredeljujejo to doloËeno vsebino. Dosje je v glavnem delu opredeljeval, kaj 

se obravnava in kateri so cilji. Pomemben del dosjeja je t. i. ››battle plan« ali akcijski naËrt, v katerem je bilo 

opredeljeno, kako in kdaj doseËi zastavljene cilje. 

90

Dean Groff 

vsebine, nosilci in naloge ter logistiËna in medijska podpora posameznih 

dogodkov (vse to je bilo podrobno doloËeno v programu dogodka). Za dogodke 

SV je bilo organizirano tudi prevajanje in tolmaËenje v angleški jezik. 

S predsedovanjem prevzema država tudi politiËno odgovornost in se zaveže, 

da bo pomagala pri ustalitvi razmer na kriznih obmoËjih. Slovenija se je kot 

predsedujoËa država zavedala, da se bo morala odzvati prva, Ëe bi prišlo do krizne 

situacije. V ta namen je bil predviden kontingent vojakov, ki bi v primeru potreb 

zaËel opravljati vojaške naloge pod zastavo predsedujoËe države. Poleg priprav 

na predsedovanje je Slovenija skupaj z Italijo in Madžarsko med 1. julijem in 31. 

decembrom 2007 pripravila, usposobila in opremila za posredovanje mednarodno 

bojno skupino (Multinational Land Force ‡ MLF). 

Za pripravo logistiËne podpore dogodkov na državni ravni je bil odgovoren 

SPEU. Za enoten pristop in razumevanje koncepta podpore so bila na SPEU 

izdelana navodila za logistiËno podporo, po katerih so se dogodki delili na 

ministrske, podministrske in spremljajoËe. SPEU je pripravljal naËrte in 

izvajal polno podporo ministrskih sreËanj, za druga sreËanja so bila zadolžena 

ministrstva ob pomoËi SPEU, ki je usklajeval tudi priprave podpore na 

državni ravni. Usklajevanje je obsegalo naËrtovanje sistema akreditiranja, 

konferenËnih in nastanitvenih kapacitet, prehrane, prevajanja, prevozov, 

medijske podpore ter zagotovitev daril in papirnega gradiva. SV je v SPEU 

sodelovala z dvema pripadnikoma, ki sta usklajevala prevoze in akreditacije na 

Brdu. Pri naËrtovanju podpore na SPEU je imela SV dve vlogi: kot koordinator 

prevozov je doloËala naËrtovanje in izvajanje, po drugi strani pa je bila 

uporabnik storitev pri dogodkih SV. Pri drugih uporabnikih podpore je bilo 

treba že zgodaj doseËi razumevanje, da prevoze naËrtuje in odobrava SPEU in 

ne neposredno SV. V okviru MO so se dejavnosti in podpora naËrtovale delno 

prek podskupine za logistiËno organizacijo, delno pa so se dogodki organizirali 

znotraj organizacijskih enot. V priprave logistiËne podpore na državni ravni se 

je SV vkljuËila že leta 2005. VkljuËila se je v delovne podskupine širše skupine 

za predsedovanje v okviru Vlade, in sicer v podskupini za letališËa in cestne 

prevoze ter v skupino za zastave in drogove. Do konca leta 2006 so te skupine 

opredelile posamezne vloge in naloge predsedovanja. Organizacijske priprave 

in logistiËno podporo dogodkov v Sloveniji je v zaËetku vodil LogistiËni center 

za predsedovanje EU, SV pa je zaËela delovati decembra 2006, ko je opredelila 

okvirne naloge in pripravila naËrt, po katerem so se doloËali sprejem in 

parkiranje vozil, priprava infrastrukture ter usposabljanje vojakov za voznike. 

91


Za SV je bilo z organizacijskega vidika zapletenejše in zahtevnejše pripraviti 

in zagotoviti logistiËno podporo za dogodke na državni ravni. Naloge so bile: 

organizirati in zagotoviti prevoze delegatov in drugih udeležencev zasedanj v 

Sloveniji, usklajevati in izvajati akreditacije na Brdu, skladišËiti protokolarna 

darila za udeležence sreËanj, kar se je pripravljalo za SPEU, ter opravljati 

kurirsko službo za MZZ. To je zahtevalo popolne in predvsem pravoËasne 

priprave na kadrovskem podroËju, naËrtovane postopke in tehnike delovanja 

ter sodelovanje in vodenje dejavnosti. 

Naloga Vlade je zvenela precej preprosto: opraviti prevoze udeležencev 

zasedanj ter zagotoviti skladišËa za protokolarna darila in promocijski material. 

»asa za priprave je bilo malo, tudi Ëasa za presojo, ali se lahko dejavnost 

sploh opravi ali ne, ni bilo. Takoj je bilo treba zaËeti razmišljati, kako nalogo 

pravoËasno in popolno opraviti. Tveganj pri pripravi projekta je bilo veliko, 

saj bi v primeru pomanjkljivega naËrtovanja in priprav, kar v tem primeru 

vkljuËuje vso SV, predsedovanje in podpora potekala neskladno s priËakovanji 

in potrebami. V tem smislu je GŠSV centralno vodil in usklajeval dejavnosti 

SV, ki so bile med seboj loËene, vendar smiselno vodene k skupnemu cilju, po 

enakih merilih in z enako visokimi standardi. Stopnja pripravljenosti sistema se 

je še dodatno sproti preverjala z obvešËanjem, obiski in poroËanjem podrejenih 

poveljnikov, kar je bil pokazatelj razumevanja pomena naloge ter uresniËitve 

poteka priprav. Hkrati z vodenjem priprav se je pripravljal tudi sistem vodenja 

med predsedovanjem. Zaradi tega se je na GŠSV oblikoval koordinacijski 

center za predsedovanje EU (KCPEU), ki je bil glavni nosilec usklajevanja 

dejavnosti in menedžmenta informacij SV za predsedovanje EU. 

VLOGA IN NALOGE GENERALŠTABA IN POVELJSTEV 

SLOVENSKE VOJSKE 

Vodenje projekta predsedovanja je bilo razdeljeno na obdobje priprav in na 

predsedovanje. Med pripravami se struktura SV ni spreminjala. Vodenje in 

usklajevanje dejavnosti je izvajal GŠSV, in sicer namestnik naËelnika GŠSV, ki 

je bil doloËen z Direktivo naËelnika GŠSV za vodenje priprav, za usklajevanje 

aktivnosti pa izvršni pomoËnik v GŠSV za predsedovanje EU. Prav tako so bile 

na podrejenih poveljstvih doloËene osebe, ki so se ukvarjale s usklajevanjem 

aktivnosti EU v posameznem poveljstvu. Zaradi velikega števila nalog in 

njihove vpetosti v širši okvir je bilo treba priprave voditi središËno, da bi 

dosegli enake standarde pri izvajanju nalog in zagotovitvi kadrov. Opravljenih 

92

Dean Groff 

je bilo veliko usklajevalnih sestankov in usmerjanj dela posameznih 

organizacijskih enot. Tako je bilo z manjšim številom ljudi, ki so imeli celovit 

pregled nad situacijo po enotnih merilih, lažje doseËi cilje, kar pa je hkrati 

povzroËilo veËjo obremenitev posameznikov. 

Priprave so bile opravljene skladno z Direktivo naËelnika GŠSV, s katero so 

bili opredeljeni dejavnosti, naloge in cilji priprav. Direktiva se med pripravami 

ni vsebinsko dopolnjevala. Vsa podroËja so bila pripravljena na zaËetek 

predsedovanja, kar kaže na uËinkovitost naËrtovanja in priprav. V pripravah 

so sodelovali podrejena poveljstva in VOPRE. Vodenje in usklajevanje je 

izvajal GŠSV, ki je vodil priprave in usposabljanje ljudi, obvešËal javnost o 

poteku priprav ter nadziral njihov potek. GŠSV je sodeloval tudi v delovnih 

skupinah Vlade in MO ter vodil usklajevanje med SPEU, vladnimi skupinami 

in skupinami MO za predsedovanje. Na vsebinskem podroËju je sodeloval pri 

pripravi Programa predsedovanja in spremljal potek predsedovanja NemËije 

in Portugalske. Sodeloval je pri dejavnostih v organizaciji EU, kadar je 

bila potrebna udeležba nacionalnih predstavnikov in delegatov, zagotavljal 

vojaškostrokovne smernice, nacionalna stališËa in pogajalske okvire za 

prednostne naloge z vojaškega podroËja. Poleg tega je pripravil tudi vojaško 

uslužbenko za predsedovanje finanËnemu odboru Athena. GŠSV je pripravljal 

programe obiskov, na podroËju podpore pa se je s podpornimi enotami 

pripravljal za kurirsko službo in informacijsko podpiral predsedovanje. 

VOPRE je bil vkljuËen v priprave vsebinskih nalog. Pripravljal je 

predsedujoËega skupini za doseganje glavnega cilja ter bil nosilec priprave in 

nadgradnje dosjejev in vsebin, ki so se obravnavale na odborih in delovnih 

skupinah Sveta EU. Sodeloval je pri pripravi programa predsedovanja in 

spremljal potek predsedovanja NemËije in Portugalske. Sodeloval je pri 

pripravi programov dogodkov v Bruslju in z GŠSV pri pripravi programov 

kljuËnih obiskov vojaških avtoritet EU v Sloveniji. 

Poveljstvo sil je bilo vkljuËeno v skupino nalog logistiËne podpore in 

operativnega angažiranja enot za potrebe predsedovanja. Bilo je nosilec 

usposabljanja voznikov, s Poveljstvom za podporo je pripravilo infrastrukturo 

za podporo predsedovanja ter doloËilo in pripravilo enoto SV, ki je bila med 

predsedovanjem EU pripravljena za posredovanje. 

PDRIU je pripravljal ter organiziral tri dogodke SV, pripravljal predsedujoËega 

na Usmerjevalnem odboru Evropske obrambno-varnostne akademije ter 

pomagal SV in MO s prevajalsko službo in tolmaËenjem. 

93


Med pripravami je SV sodelovala tako v okviru MO kakor tudi SPEU. TežišËe 

dela v MO je bilo doloËanje vsebinskih težišË in ciljev predsedovanja na 

podroËju EVOP ter vzpostavitev sistema vodenja dejavnosti, izmenjava 

informacij, poroËanje in ustvarjanje nacionalnih politiËnih stališË (policy 

making). Dejavnosti so potekale v okviru Projektne skupine za priprave 

predsedovanja, ki je pripravljala predloge za usmerjevalno skupino državnega 

sekretarja MO. V okviru SPEU je bilo delo osredotoËeno na usklajevanje 

koncepta delovanja podroËja prevozov v SPEU, na sistem naËrtovanja prevozov 

na državni ravni ter na koncept izvajanja podpore, ki ga je pripravljalo 

Poveljstvo za podporo. 

Poudarjamo dejstvo, da logistiËna podpora (predvsem prevozi, ki so bili 

temeljni za uspešno delovanje celovite logistiËne podpore predsedovanja), 

ki jo opisujemo v nadaljevanju, ni bila prevzeta ali prirejena od predhodnih 

predsedujoËih držav, temveË je bila oblikovana samostojno in je temeljila na 

nalogah ter potrebah SV. 

PRIPRAVE SLOVENSKE VOJSKE ZA LOGISTI»NO PODPORO 

PREDSEDOVANJA 

Priprave za logistiËno podporo so na strateški ravni vkljuËevale zamisel in 

koncept podpore. Na podlagi pripravljenega koncepta logistiËne podpore 

pri prevozih in skladišËenju so se priprave zaËele januarja 2007. Koncept 

podpore je temeljil na predpostavki, da SV zagotovi logistiËno podporo za 

SPEU po naËelih države gostiteljice. Po tem konceptu prihajajo zahtevki za 

prevoze v SPEU. Ta jih odobrava in pošilja v operativni center enote, ki izvaja 

podporo. Poleg prevozov z najetimi vozili je bilo predvideno, da potekajo vsi 

vmesni prevozi med izvajanjem dogodkov z avtobusi, najetimi pri Kompasu. 

Predstavnik GŠSV se vkljuËi v SPEU, kjer usklajuje vse prevoze v imenu 

SPEU, hkrati pa je povezan z enoto SV, ki sodeluje v podpori, in s ponudnikom 

avtobusnih prevozov. Posebna ureditev je bila doloËena za prevoze varovanih 

oseb, za kar je bil odgovoren Urad za varnost in zašËito pri Generalni policijski 

upravi MNZ. SV je v teh primerih prevažala delegacije, ki spremljajo 

varovane osebe. Ob tem je bilo za SV pomembno, da je natanËno spremljala 

potek situacije pri nosilcu logistiËne podpore, bila pripravljena na morebitne 

spremembe ter istoËasno nadaljevala pripravljanje sistema v SV. 

NaËrtovanje podpore je bilo podprto z raËunalniškim programom Mojster, ki 

se je pripravljal hkrati z oblikovanjem sistema podpore na SPEU. Prek tega 

94

Dean Groff 

programa naj bi potekale vse prijave, rezervacije namestitev in naËrtovanje 

prevozov. Pri tem so informatiki oblikovali orodja, ki so omogoËala Ëim 

jasnejše in preprostejše delovanje, predvsem glede vpisov, obrazcev za 

prijavo, izpisov ter rekapitulacije prevozov in drugega. Program Mojster je 

bil v zaËetni fazi oblikovanja in še nepreverjen, zaradi Ëesar se je pojavljal 

dvom, ali bo sploh uporaben do zaËetka predsedovanja. Zato je bila hkrati 

naËrtovana tudi povezava med SV in SPEU, in sicer prek intraneta MO, kar bi 

omogoËalo naroËanje prevozov tudi, Ëe Mojster ne bi bil pripravljen do zaËetka 

predsedovanja. Poleg omenjenih povezav je bila razvita tudi možnost naroËanja 

prevozov z obrazci, ki bi se pošiljali po faksu, tako da bi SV v vsakem primeru 

in v vsaki situaciji lahko opravila zahtevane prevoze. 

Za SV je bilo zelo pomembno tudi doloËanje števila voznikov, kar je bilo 

odvisno od števila najetih vozil in priËakovane naloge, ki jo je doloËil SPEU 

na podlagi naËrtovanih dogodkov in predvidenega števila ljudi na dogodkih. 

Pri doloËanju je bilo upoštevano dejstvo, da letališËe Brnik nima zadostnih 

prevoznih zmogljivosti in povezav, pri Ëemer so se kot najbolj težavne pokazale 

povezave z Brdom. Pri doloËitvi števila vozil je veljalo naËelo najveËjega 

števila udeležencev, zaradi Ëesar je SPEU poveËal število s prvotnih 80 na 160 

vozil. Za SV je bil podatek o vozilih in naËrtovanih prevozih temelj za izraËun 

števila voznikov: po dva voznika na eno vozilo, z upoštevanim osipom na 

usposabljanju za voznike. Tako se je usposabljalo 400 pripadnikov SV. Glede 

na kadrovsko situacijo in druge naloge SV je bilo naËrtovanih 400 voznikov. S 

Policijo so najprej potekali dogovori, da bi se vozniki usposobili na Policijski 

akademiji. Po opravljenem izraËunu (400 kandidatov) je bilo ugotovljeno, 

da Policija nima dovolj zmogljivosti za usposabljanje tolikšnega števila ljudi, 

zato je usposobila 12 inštruktorjev, ki so vodili nadaljnja usposabljanja. To je 

pomenilo preobrat v naËrtovanih usposabljanjih in povzroËilo zamik za dva 

meseca, saj je bil cilj usposobiti 400 voznikov do 1. 12. 2007. Usposabljanje 

je potekalo v vojašnici v Cerkljah ob Krki, kjer je bilo deset vozil, ki jih je 

SPEU najel pri podjetju Autocommerce. Glede na Ëas, ki je bil na razpolago, 

so bile v usposabljanje voznikov vložene vse razpoložljive zmogljivosti, 

kar je pomenilo podrobno izvajanje naËrta usposabljanja. Nove situacije ali 

spremembe bi pomenile, da naËrtovano število usposobljenih voznikov ne bo 

doseženo do roka. Namen usposabljanja voznikov je bil seznaniti pripadnike 

SV z vozili in njihovim upravljanjem, tehnikami in taktikami varne vožnje in 

vožnjo v varovanih kolonah. V usposabljanje so bile zaradi svojevrstnosti naloge 

95


vkljuËene tudi osnove protokola. Pozornost je bila namenjena tudi seznanitvi 

s kraji in razdaljami, predvidenimi za predsedovanje. Po zakljuËenem 

usposabljanju je bilo pozitivno ocenjenih 325 voznikov oz. 81 odstotkov 

udeleženih na usposabljanju. Vsak voznik je med usposabljanjem prevozil v 

povpreËju 350 kilometrov. Med pripravami na predsedovanje je MZZ podprlo 

prevoze delegacij za Blejski forum, podprti so bili tudi decembrski prevozi 

ob sreËanju ministrov MNZ in pravosodja. To je bila dobra vaja za pripravo 

na prevoze med predsedovanjem. Poseben izziv je bilo popolnjevanje enote 

za podporo z vozniki med predsedovanjem. Po izraËunih in predpostavkah je 

bilo na Poveljstvu za podporo (PP) vzpostavljeno stalno jedro 54 voznikov, ki 

se je dopolnjevalo skladno z naËrtovanimi dogodki. Za voznike, ki so prihajali 

obËasno na izvajanje nalog, je bilo organizirano osvežitveno usposabljanje o 

vozilu, razdaljah in krajih. 

Dodatno je bilo treba pripraviti infrastrukturo Vojašnice Kranj za vodenje 

logistiËne podpore, zmogljivosti za bivanje voznikov, prostore za prosti Ëas, 

zmogljivosti za vzdrževanje vozil ter postaviti šotora za parkiranje vozil. 

Najprej je bilo naËrtovano, da bi se avtopark SV za potrebe predsedovanja 

postavil v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani, poveljstvo enote pa 

bi delovalo v Kranju, s Ëimer bi podpora potekala z dveh krajev. V ta namen je 

bilo veË obiskov in ogledov mogoËih krajev. Vozila bi morala biti na pokritem 

in varovanem prostoru v vojašnici, pokrite parkirne zmogljivosti pa bi se po 

koncu predsedovanja smiselno uporabile za nadaljnje potrebe SV. Ob pripravi 

dokumentacije za postavitev nadstrešnice v vojašnici je prišlo do nekaterih 

zapletov in predlagana rešitev je postala nemogoËa. Zato se je zaËelo razmišljati 

o šotorih, ki bi jih lahko kupili v razpoložljivem Ëasu in bi bili pripravljeni 

do sprejema vozil, do decembra 2007. Ob spremembi naËina parkiranja se 

je spremenila tudi zamisel o podpori iz dveh krajev. Zaradi tega je zaËelo 

poveljstvo za podporo v Kranju prouËevati možnost za združitev zmogljivosti 

za podporo v Vojašnici Kranj. Po posvetu se je lokacija za oboje združila v 

Vojašnici Kranj. Šotori so bili kupljeni in postavljeni do sredine decembra 2007. 

Posebna pozornost je bila namenjena natanËnemu prevzemu, pravilni uporabi 

in vzdrževanju vozil, vodenju ustrezne dokumentacije in nenazadnje vraËanju 

vozil po koncu predsedovanja. O vseh teh aktivnostih so potekala usklajevanja 

z Autocommercem, ki je bil ves Ëas lastnik vozil. SV je izdelala navodilo za 

uporabo vozil, v katerem so podrobno opredeljeni postopki in aktivnosti, 

povezani z najetimi vozili. Navodilo je bilo usklajeno z Autocommercem, 

96

Dean Groff 

podpisal ga je vodja SPEU in je temeljni dokument, ki odloËa o prevzemu, 

uporabi, vzdrževanju in vraËanju vozil. Pri vzdrževanju vozil so bili prisotni 

vedno tudi predstavniki lastnika vozil, ki je usposobil nekatere pripadnike SV 

za vzdrževalce, da so lahko opravljali manjša popravila in oskrbovali vozila s 

tekoËinami in potrošnim materialom. Glede na naravo naloge so morala biti 

vozila tudi ustrezno Ëista. Med AMZS Kranj in SPEU je bila sklenjena pogodba 

za ËišËenje in pranje vozil. Poleg tega pa je predstavnik SV sodeloval tudi pri 

uvajanju in testiranju nove oblike registrskih tablic iz prosojnega materiala. 

Veliko je bilo tudi sestankov s SPEU, MNZ in Autocommercem, na katerih se 

je med drugim odloËalo tudi o obliki in vrsti registrskih tablic. 

SkladišËe za protokolarna darila in promocijski material je moralo biti zaradi 

posebnosti in vrednosti daril varovano in klimatizirano. V Vojašnici Kranj je bil 

zato skladno z zahtevami Protokola RS in z Uradom vlade za komuniciranje 

(UKOM) urejen poseben prostor. Lastnik daril je bil Protokol RS, 

promocijskega materiala UKOM, SV pa je zagotavljala skladišËne kapacitete, 

pri Ëemer ni bila odgovorna za izdajo daril. Za to delo je SPEU po pogodbi 

zaposlil upokojenega pripadnika SV in ga pooblastil za upravljanje skladišËenih 

sredstev, kar je precej olajšalo skladišËenje, predvsem pa najave prihodov in 

izdajo sredstev. Zaradi vstopanja številnih civilnih predstavnikov ministrstev v 

vojašnico je bilo treba podrobno opredeliti naËin najave prevzemov daril, kar je 

potekalo prek SPEU. 

Poleg prevozov in skladišËenja je SV opravljala tudi kurirsko službo za prenos 

tajnih pošiljk od centralnega registra na MZZ do državnih organov v Sloveniji. 

Usposobilo se je 8 kurirjev, pripravljeni so bili: dve vozili, oprema in sistem za 

sledenje vozil ter prostori v centralnem registru MZZ. 

KritiËni trenutek med pripravami na podroËju logistiËne podpore je bila 

ukinitev logistiËnega centra za predsedovanje EU maja 2007 in oblikovanje 

SPEU. Pri tem se ni preoblikovala le struktura, temveË so bili zamenjani tudi 

vodilni kadri, ki so do tedaj vodili priprave logistiËne podpore na ravni države. 

To je bila poteza (šest mesecev pred zaËetkom predsedovanja), ki bi lahko 

ogrozila izvajanje nalog SV. V SV je bilo treba nadaljevati priprave tudi po 

oblikovanju SPEU ter namenjati posebno pozornost usklajenosti SV in SPEU 

pri razumevanju konceptov logistiËne podpore, še posebej zato, ker sta se 

oba koncepta že uresniËevala. Od maja naprej je bil predstavnik GŠSV vsak 

dan na usklajevanjih na SPEU, ki so se zaËela z vzpostavljanjem SPEU ‡ od 

funkcijskih podroËij in odnosov do izvedbenih nalog po posameznih podroËjih. 

97


SV je nadaljevala pri nadgradnji koncepta prevozov ter vzpostavljanju odnosov 

med SPEU, ministrstvi in SV. Doseženo je bilo, da se prvotno postavljeni 

koncept ni spremenil in so se lahko nadaljevale priprave v nespremenjeni 

obliki. Koncept izvedbe prevozov ni bil sporen za ministrstva in SPEU, 

pomisleki posameznih ministrstev so bili povezani le z opravljanjem nalog 

pripadnikov SV v uniformah. 

KljuËnega pomena za zakljuËek priprav logistiËne podpore je bila vaja 

preverjanja pripravljenosti SV pod vodstvom GŠSV, v katero je bil poleg 

Poveljstva sil (PS), PP in PDRIU vkljuËen tudi SPEU. Vaja je vkljuËevala 

vse elemente, naloge, aktivnosti in kritiËne toËke, ki so bile predvidene za 

predsedovanje, ter preverjanje prevajanja v angleški jezik. Vaja je pokazala 

na nekatere pomanjkljivosti tako na ravni SV kot tudi SPEU. Pri SV je bilo 

pomanjkljivo razumevanje nekaterih delov koncepta delovanja podpore, pri 

SPEU pa raËunalniški program Mojster, ki ni deloval. Do zaËetka predsedovanja 

so bile pomanjkljivosti odpravljene, nosilci nalog pa pripravljeni na izvajanje. 

IZVAJANJE NALOG SLOVENSKE VOJSKE V SKLOPU 

PREDSEDOVANJA 

Aktivnosti SV je vodil in usklajeval GŠSV, ki je za predsedovanje ustanovil 

KC PEU, ki je izpolnjeval naloge in usmeritve operativne skupine GŠSV 5 . Ta 

je poleg usklajevanja aktivnosti SV predstavljal hkrati informacijsko toËko za 

aktivnosti EU in zagotavljal informacijski menedžment za SV. Na podroËju 

dogodkov je KC PEU imel tudi vlogo usklajevalca in izvajalca aktivnosti. V 

KC PEU so trije Ëastniki in podËastnik pokrivali podroËja: vsebine programa 

predsedovanja in poroËanje, dogodki SV, usklajevanje operativnega angažiranja 

in operativno delovanje centra, razpored aktivnosti in administrativna podpora; 

dva Ëastnika KC PEU pa sta bila vkljuËena v delovanje SPEU. Zelo pomembno 

za uËinkovito izvedbo nalog je bilo zbiranje informacij in njihovo posredovanje 

ter usklajevanje aktivnosti SV za predsedovanje. 

KljuËnega pomena na vsebinskem podroËju je bilo dobro delovanje 

informacijskega menedžmenta. To je omogoËalo, da so bile informacije popolne 

in da so prihajale pravoËasno na prave naslove. Veliko informacij je bilo 

izmenjanih prek intraneta MO in skupnega direktorija VOPRE in GŠSV, ki se 

5 

Skupino je vodil namestnik naËelnika GŠSV, sodelovali so direktor štaba, predstavnik kabineta naËelnika 

GŠSV, Združeni sektor za kadre, J2, J3, J4, J5. Po potrebi se je skupina širila glede na predvidene vsebine. 

Med predsedovanjem je bilo izvedenih 80 sestankov in 23 videokonferenc z VOPRE. 

98

Dean Groff 

je pokazal kot koristno orodje. Na direktoriju so bili na voljo vojaški dosjeji 

in kljuËni dokumenti za neko podroËje, kar je nosilcem vojaških vsebin na 

GŠSV omogoËalo sprotno seznanjanje z aktualno situacijo z njihovega podroËja 

na ravni EU. Pri uresniËevanju programa predsedovanja sta GŠSV in VOPRE 

neprestano sodelovala in si izmenjevala informacije, pri Ëemer sta uporabljala 

razpoložljiva informacijska sredstva ter redne videokonference o vprašanjih 

predsedovanja. Pri uresniËevanju ciljev predsedovanja je bilo pomembno 

ugotoviti kritiËne trenutke, ki lahko vplivajo na nadaljnji potek uresniËevanja 

vsebine, ter spremljati dejavnosti, pri katerih je treba vkljuËiti prestolnico. Te 

dejavnosti so bile predvsem priprava Ëasovnih naËrtov za izvedbo dejavnosti 

na pomembnejših podroËjih, ki so bila doloËena kot prednostne naloge 

predsedovanja in ki bi se morala zakljuËiti med predsedovanjem, ter priprava 

vsebinskih dogodkov, na katerih bi sodelovali specialisti iz prestolnice. 

K vsebinam in programu predsedovanja spada tudi predsedovanje odborom 

EU. Na obrambnem podroËju je Slovenija predsedovala štirim odborom, od teh 

je SV predsedovala trem: 

‡ skupini za dosego glavnega cilja ‡ predsedovanje iz Bruslja. Skupina je 

54-krat redno zasedala ter pripravila 42 neformalnih sreËanj; 

‡ posebnemu finanËnemu odboru Athena ‡ predsedovanje iz prestolnice; 

odbor je pripravil šest formalnih zasedanj, dve neformalni delavnici 

Ëlanov posebnega odbora, veË usklajevalnih zasedanj in dogodek v 

Sloveniji ter 

‡ usmerjevalnemu odboru Evropske obrambno-varnostne akademije ‡ 

predsedovanje iz prestolnice. Odbor je zasedal trikrat. 

SV je med predsedovanjem sodelovala pri izvedbi veË dogodkov in 

aktivnosti v Sloveniji in Bruslju. V Sloveniji je organizirala dogodke, na 

katerih so se udeleženci seznanjali tako z vsebinami in nacionalnimi cilji iz 

programa predsedovanja kakor tudi s SV, njenim razvojem, nalogami, vlogo pri 

predsedovanju in zmogljivostmi. Dogodki so bili odliËna in enkratna priložnost 

za promocijo SV ter so pomagali predstaviti in doseËi cilje zunaj meja RS. Zato 

je bila vsem dogodkom SV v Sloveniji in tujini namenjena velika pozornost, 

vsebina dogodka pa se je prilagajala ravni in vrsti obiska. Ob dogodkih so se 

predstavile razliËne enote in poveljstva SV 6 . Ob zaËetku predsedovanja je bilo 

6 

GŠSV, PS, PDRIU, PP, 1. brigada SV, Orkester SV, Brigada zraËne obrambe in letalstva, 18. bataljon 

JRKBO, Gorska šola SV, 132. gorski bataljon in Gardna enota SV. 

99


naËrtovanih šest dogodkov, do konca predsedovanja se je število poveËalo na 

dvanajst. Nosilec dveh dogodkov je bil PDRIU, drugih deset pa Generalštab SV. 

Neformalno sreËanje vojaškega odbora EUMC je bil kljuËni dogodek SV, na 

katerem je potekal seminar o prispevku manjših držav pri razvoju vojaških 

zmogljivosti EU. Poleg tega so bili predstavljeni struktura, organiziranost, 

razvoj zmogljivosti, delovanje in izkušnje SV v operacijah kriznega odzivanja na 

Balkanu, sodelovanje SV pri predsedovanju Slovenije Svetu EU ter organiziran 

ogled vojaškega letališËa in zraËne flote SV. Od drugih dogodkov lahko 

omenimo še zasedanje vojaškega odbora EU (naËelniki generalštabov), ki se v 

Bruslju organizira enkrat med predsedovanjem, na katerem nastopa naËelnik 

generalštaba predsedujoËe države, ter vojaška vaja MILEX 08, ki se izvaja 

enkrat na leto in s ciljem preverjanja priprav obrambnih struktur EU. Na vaji je 

bilo deset pripadnikov SV. 

Poleg dogodkov SV in dogodkov MO je naËelnik GŠSV med predsedovanjem 

gostil visoke vojaške delegacije, ki jim je predstavil nacionalna stališËa, vloge 

in cilje SV za PEU. Iz vojaških struktur EU sta bila na obisku v SV generalni 

direktor vojaškega štaba EU, generalpodpolkovnik David Leakey, in predsedujoËi 

vojaškemu odboru EU, general Henri Bentégeat. Glavne teme obiskov so bile 

povezane s predsedovanjem EU, s prednostnimi nalogami in nacionalnimi stališËi. 

Predstavljeni so bili struktura, organiziranost, razvoj zmogljivosti in doseganje 

ciljev SV ter delovanje in izkušnje SV v operacijah kriznega odzivanja na Balkanu. 

Poleg tega so bili med predsedovanjem na obisku v Sloveniji tudi naËelniki 

generalštabov francoskih, hrvaških in avstrijskih oboroženih sil. 

Pomembni so tudi dogodki s podroËja izobraževanja v EVOP, ki veËinoma 

potekajo prek ESDC. Pri tem izpostavljamo: 

‡ Seminar z vojaškega podroËja, katerega tema je osrednja vsebina 

programa predsedovanja ‡ Celovit pristop k izvajanju mirovnih operacij na 

Balkanu; primer Kosovo. Udeleženci so razpravljali o razvoju konceptov 

in doktrin celovitega pristopa pri naËrtovanju ter izvajanju civilnih in 

vojaških operacij v EU ter Natu. 

‡ Visoki teËaj EVOP, Modul 5, ki je pomagal razumeti EVOP in seznanjal 

z aktualnimi vsebinami v okviru EVOP, pri njem so sodelovali tudi 

slovenski predavatelji. Modul 5 je bil zadnji v akademskem letu 2007/08 

in je obravnaval prihodnost EVOP. V Sloveniji je bilo v sklopu tega 

modula prviË organizirano tudi sreËanja dosedanjih slušateljev Visokega 

teËaja EVOP. 

100

Dean Groff 

‡ Osnovni teËaj EVOP je potekal v Bruslju. Namenjen je bil splošnemu 

spoznavanju EVOP, njegovih struktur in odnosov. Nosilec dogodka je bil 

Sekretariat Evropske obrambno-varnostne akademije, ki je pripravil in 

izvedel program v sodelovanju s slovenskim PDRIU. 

SV je med predsedovanjem dobila dodatna zaprosila za pomoË pri organizaciji 

obiskov ter za sodelovanje na konferencah. Dodatno je bilo organiziranih šest 

dogodkov: obisk odbora RELEX, nastop ob obisku Parlamentarnega odbora 

EU, nastop ob obisku PolitiËne vojaške skupine (PMG), obisk in predstavitev 

SV za PolitiËni varnostni odbor (PSC), za veleposlanike držav Ëlanic EU 

(COREPER II) ter za posebni finanËni odbor (Athena). Ti dogodki in obiski, 

zunaj prvotnega naËrta, so pomenili dodatno obremenitev za predsedovanje. 

Lahko reËemo, da je bilo delovanje SV na podroËju dogodkov prilagodljivo in 

iznajdljivo, kar se je pokazalo ravno ob nenaËrtovanih dogodkih v Sloveniji. 

Predstavniki SV so sodelovali tudi pri drugih dogodkih ministrstva, na 

neformalnih ministrskih sreËanjih ministrov za obrambo, na sreËanju generalnih 

direktorjev Direktoratov za obrambno politiko in na konferenci pobude SEEC 

(angl. Southeast Europe Clearinghouse). 

Na podroËju logistiËne podpore je bilo med naËrtovanimi dogodki 

predvidenih 14 ministrskih sreËanj in 140 drugih dogodkov, pri Ëemer se je 

naËrt sproti dopolnjeval. Število dogodkov na državni ravni se je glede na 

prvotne naËrte poveËalo za 21 odstotkov. SV je sodelovala pri podpori 176 

dogodkov, v šestih mesecih je bilo prepeljanih 29.507 ljudi in prevoženih 

1.021.585 km. Evidentirani so bili trije izredni dogodki ‡ prometne nesreËe. 

Kurirska služba je v tem Ëasu prenesla 3623 dokumentov razliËnih stopenj 

tajnosti. 

Sistem prevozov je deloval skladno s postavljenim konceptom prek programa 

Mojster. Podatke o dogodkih so ministrstva sporoËala na SPEU, ki je doloËal, 

da bo odobrene prevoze opravljala enota za podporo. Zaradi priËakovanih 

nenaËrtovanih prevozov je bila v vojašnici pripravljena dežurna ekipa prometne 

službe, ki se je odzvala na spremembe. Zelo je bila pomembna komunikacija med 

vozniki, operativnim centrom in koordinatorji prevozov, za kar je bila pripravljena 

in vzpostavljena dvojna povezava ‡ z mobilnimi telefoni (160) in radijskimi 

postajami tetra (100) ‡ komunikacija pa je potekala prek komunikacijskega 

omrežja Policije. Za dobro delovanje prevozov je bilo pomembno natanËno 

naËrtovanje prevozov, zagotavljanje voznikov, spremljanje poteka izvajanja ter 

dispeËerska služba na najbolj izpostavljenih toËkah ‡ na Brdu in na letališËu 



Jožeta PuËnika. Ravno tako je bilo treba vozila ustrezno vzdrževati in voditi 

evidence o uporabi, kot je bilo opredeljeno z Navodilom o eksploataciji vozil. 

Pripravljenost predsedujoËe države pri reševanju kriznih situacij je Slovenija 

potrdila tudi v praksi, in sicer s humanitarnim reševanjem situacije v »adu 

oziroma Centralnoafriški republiki (CAR), kamor je bilo na humanitarno 

operacijo EUFOR napotenih 15 pripadnikov SV. Operacija je bila zaradi težkih 

podnebnih in negotovih politiËnih, družbenih ter ekonomskih razmer ena 

izmed najtežjih mirovnih nalog SV. 

Enote SV so se pripravljale za varovanje dogodkov v Sloveniji s povišano 

stopnjo ogroženosti. Na tem podroËju je najpomembnejša izvedba in podpora 

dogodka Vlade, ››vrh« EU-ZDA, in sicer na operativnem, logistiËnem in 

protokolarnem podroËju. Posebnega pomena za SV je izkušnja pri varovanju 

zraËnega prostora. Pri dogodku so enote sodelovale tako, da so nadzirale in 

varovale zraËni prostor ter sodelovale pri varovanju in podpiranju policije. 

Pomembno pri vodenju nalog predsedovanja je bilo poroËanje o izvajanju nalog 

na MO, ki je potekalo na tedenskih, meseËnih, trimeseËnih in šestmeseËnih 

sestankih. Tedenska poroËila so vsebovala poroËanje po odborih, druga poroËila 

pa so vsebovala poroËanje po vsebinah. Koordinacijska in operativna skupina 

MO sta bili sproti obvešËeni o aktivnostih SV v tednu poroËanja. 

V naËrtovanju je bilo ocenjeno, da bo v predsedovanje treba vkljuËiti okoli 500 

ljudi, brez tistih, ki bi lahko bili dodatno zaposleni z operativnimi nalogami SV. 

Zato se je ob koncu skupno število zaposlenih iz SV zaradi potreb ob dogodku 

EU-ZDA poveËalo 7 . Za izvedbo nalog SV je bilo na razliËnih podroËjih 

angažiranih 1008 ljudi. 

Med pripravami je bil izdelan podroben predraËun finanËnih sredstev, 

potrebnih za aktivnosti, tako za priprave kot za izvedbo predsedovanja, ki 

so se pridobila iz rednega proraËuna SV. Leta 2007 je bilo porabljenih 57,4 

odstotka naËrtovanih sredstev, leta 2008 pa jih bo predvidoma 89,6 odstotka. 

Glede na uradno stanje to znaša porabljenih 630.269 od naËrtovanih 1.098.585 

evrov za priprave. Za angažirano osebje 8 je od porabljenih sredstev odpadlo 

84 odstotkov (529.942 evrov), od tega 82 odstotkov (434.364 evrov) za plaËe 

poveËanega števila pripadnikov SV v VOPRE. Za izvedbo predsedovanja je bilo 

porabljenih 1.574.220 evrov od naËrtovanih 1.756.773. Za angažirano osebje je 

7 

Na tem dogodku je sodelovalo 530 pripadnikov SV v razliËnih nalogah. 

8 

Službena potovanja, izobraževanje, dodatek za poveËan delovni obseg, poveËano število pripadnikov SV v 

VOPRE. 


Dean Groff 

od porabljenih sredstev odpadlo 84,5 odstotka (1.329.686 evrov), od tega 30,7 

odstotka (409.128 evrov) za kontingent SV na operaciji v »adu/CAR. 

IZKUŠNJE IN PRIMERI DOBREGA DELOVANJA 

Predsedovanje pomeni za SV vir neprecenljivih izkušenj z razliËnih podroËij, ki 

se lahko uporabijo pri nadaljnjem delovanju in projektih. SV je lahko z izvedbo 

vojaških in nevojaških nalog predsedovanja bogat vir izkušenj tudi za države, ki 

bodo predsedovale v prihodnjih letih. Menimo, da je mogoËe slovenski model 

organizacijsko-logistiËnega delovanja za podporo predsedovanju EU uporabiti 

pri naËrtovanju aktivnosti oboroženih sil manjših držav in novih držav Ëlanic, ki 

so v EU vstopile po letu 2004. Projekt je pokazal, da je z ustreznim pristopom 

mogoËe izvajati skupne naloge najvišje zahtevnosti, zlasti v primerih dobrega 

medagencijskega in civilno-vojaškega sodelovanja. 

Dobra odzivnost in prilagodljivost podpore sta posledici dobrih odnosov z 

drugimi prisotnimi v predsedovanju. Med SV in Policijo sta ves Ëas potekala 

tudi dobro in intenzivno sodelovanje ter obojestranska podpora. Policija si je 

sposodila vojaške rentgene, detektorje kovin in vojaške omarice, zagotovljena 

je bila vojaška podpora ob sreËanju EU-ZDA. Policija je za SV usposobila 

inštruktorje, ki so usposabljali voznike, omogoËila uporabo policijskega 

radijskega omrežja in posodila radijske naprave Tetra. Naprave so omogoËale 

brezhibno povezavo med vozniki in operativnim centrom enote, ki jih je 

podpiral, ter Operativno-komunikacijskim centrom Policije. 

Posebna oblika sodelovanja je bila vzpostavljena s SPEU, kjer je SV sodelovala 

pri pripravah ob izdelavi konceptov delovanja, med predsedovanjem pa sta 

predstavnika SV delala v sestavi SPEU. V sklopu SPEU je potekalo tesno 

sodelovanje s Protokolom RS, Kongresnim centrom Brdo, Uradom vlade za 

komuniciranje, prevajalsko službo in drugimi službami Vlade, ki so sodelovale 

pri pripravi in podpori dogodkov v Sloveniji. Ugotavljamo, da je sodelovanje na 

državni ravni temeljilo na zaupanju in dojemanju nalog, odnosov in pristojnosti 

med vsemi udeleženimi. Posebnega pomena, tako na državni kot na ravni 

EU, je tudi sklepanje poznanstev med ljudmi, ki delajo na podroËju EU (t. i. 

››networking«). 

Uspešno opravljene naloge so rezultat uspešnega vodenja in usklajevanja 

dejavnosti. Uspešno vodenje in ciljno delovanje dokazujejo tudi izdelani akti 

poveljevanja. Ves proces priprav in predsedovanja je SV zajela v treh kljuËnih 

dokumentih, ki se vsebinsko niso veË dopolnili. To so Ukaz za pripravo 



logistiËne podpore za potrebe predsedovanja (4. 1. 2007), Direktiva za izvedbo 

priprav v SV na PEU (5. 6. 2007) in Direktiva naËelnika GŠSV za izvedbo 

aktivnosti v SV za PEU (3. 12. 2007). GŠSV je spremljal potek izvajanja nalog 

podrejenih poveljstev na sestankih, informiranjih, poroËanjih in z nadzorovanji, 

ki jih je opredelil naËelnik GŠSV z ukazi. Tudi posamezni dogodki SV in 

operativno angažiranje enot so bili opredeljeni z ukazi naËelnika. 

Vzpostavljen sistem vodenja aktivnosti SV in namensko organiziranje GŠSV sta 

se pokazala kot uËinkovita. Sistem vodenja je zagotovil odzivnost organizacije 

na spremembe ter s tem ustrezne odzive na razliËne situacije. Kot zelo 

uËinkovita se je pokazala namenska in racionalna organizacijska struktura za 

predsedovanje z ustanovitvijo KC PEU. Prav tako je bil vzpostavljen uËinkovit 

sistem usklajevanja dejavnosti z zunanjimi sodelavci. 

Štabni naËin dela, naËrtovanje, vodenje in kontrola so se pokazali kot uspešni, 

Ëeprav naloge SV, delno izvajane tudi v civilnem okolju, niso bile tipiËno 

vojaške. Konstruktivno in uËinkovito je bilo tudi civilno-vojaško sodelovanje, 

kar je bilo za uresniËevanje svojevrstne naloge izrednega pomena. Na tem 

podroËju je najveËja pridobitev predvsem spoznanje civilne družbe, kako lahko 

vojska uËinkovito deluje in je vpeta v civilno sfero. Glede na obsežne naloge 

SV pa je bilo premalo medijske promocije na državni ravni. 

SKLEP 

Predsedovanje RS Svetu EU je pomenilo za SV velik izziv, zaradi Ëesar je 

bila tej nalogi namenjena posebna pozornost. Naloge predsedovanja so bile 

uspešno opravljene. S strokovnim in ustreznim odnosom so predstavniki SV 

dostojno zastopali nacionalne interese ter predstavljali državo in njeno vojsko v 

mednarodnem okolju. Dogodki so bili skrbno pripravljeni, SV se je predstavila 

po svojih najboljših moËeh, organizatorji so bili zelo pohvaljeni. Delegati 

si bodo slovensko predsedovanje zapomnili ne le po vsebinskih dosežkih, 

temveË tudi po dobri organizaciji in logistiËni podpori. LogistiËna podpora je 

omogoËala izvedbo predsedovanja, vozniki so opravili pomembno delo, pri 

katerem ni bilo zamud, težav in prometnih nesreË. Enote SV so bile pripravljene 

na posredovanje ob dogodkih s povišano stopnjo ogroženosti v Sloveniji, 

kontingent SV je bil napoten na mirovno operacijo v »ad. Za ljudi, ki so bili 

vkljuËeni v predsedovanje, je bil to poklicni izziv, pri katerem so pridobili veliko 

novih izkušenj, ki jih bodo lahko uporabljali pri nadaljnjem delu. Izjemnega 

pomena so tudi osebne povezave na nacionalni in evropski ravni. 


Dean Groff 

VIRI 

Charlotte BRETHERTON and John VOGLER, 2006: The EU as a Global actor, Milton Park, 

Abingdon, Oxon: Routledge. 

Council of the European union, 2007: Presidency Report on ESDP, 10910/07, Brussels, 18 June 

2007. 

European Commission, 2004: A world player, The European Union’s external relations, 

Brussels: Directorate-General for Press and Communication Publications. 

European Commission, 2005: How the European Union works, Brussels: Directorate-General 

for Press and Communication Publications. 

GŠSV, 2007: Ukaz za pripravo logistiËne podpore za potrebe predsedovanja: 540-2/2006-104, 

4. 1. 2007. 

GŠSV, 2007: Direktiva za izvedbo priprav v Slovenski vojski na predsedovanje RS EU, 540- 

2/2006-144, 5. 6. 2007. 

GŠSV, 2007: Direktiva za izvedbo aktivnosti v Slovenski vojski za predsedovanje RS EU, 540- 

41/2007-71, 3. 12. 2007. 

Ministrstvo za obrambo, 2008: Program predsedovanja Republike Slovenije s podroËja 

pristojnosti Ministrstva za obrambo, 540-5/2008-26, 10. 1. 2008. 

Ministrstvo za obrambo, 2007: Sklep o imenovanju in nalogah operativne skupine za izvajanje 

nalog Ministrstva za obrambo v zvezi s predsedovanjem Republike Slovenije Svetu EU, 540- 

1/2007-270, 14. 12. 2007. 

Ministrstvo za obrambo, 2008: Navodilo o vsebini in naËinu poroËanja o izvajanju 

predsedovanja Republike Slovenije svetu Evropske unije v Ministrstvu za obrambo, 540- 

5/2008-14, 9. 1. 2008. 

Svet Evropske unije, 2006: 18-meseËni program predsedovanja NemËije, Portugalske in 

Slovenije, 17079/06, Bruselj, 21. decembra 2006. 

INTERNETNI VIRI 

europa.eu.int/comm/publications, 12. 12. 2007. 

http://europa.eu, 9. 9. 2006. 

http://consilium.europa.eu, 9. 9. 2006. 

http://www.iss-eu.org, 12. 12. 2007. 

http://www.rpfrance-ue.org, 12. 12. 2007. 

http://ec.europa.eu/comm/external_relations, 12. 12. 2007. 

Slovenija, doma v Evropi http://evropa.gov.si, 15. 6. 2008. 



Gregor Volaj 


NAPREDEK NA PODRO»JU 

ZAŠ»ITE IN REŠEVANJA MED 

SLOVENSKIM PREDSEDOVANJEM 

SVETU EU 

PROGRESS IN THE FIELD OF 

PROTECTION AND RESCUE 

DURING THE SLOVENIAN EU 



Uprava Republike Slovenije za zašËito in reševanje (URSZR) 

je med predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije v pr vi 

polovici leta 2008 prevzela dejavnosti na podroËju civilne zašËite. 

Splošni naËrt dela je bil zaËrtan v osemnajstmeseËnem programu 

tria, ki ga je Slovenija pripravila skupaj z NemËijo in Portugalsko. 

Med šestmeseËnim predsedovanjem so bile dejavnosti civilne zašËite 

usmerjene v izboljšanje odziva EU na nesreËe, sodelovanje s 

tretjimi državami, predvsem z Zahodnega Balkana, in sodelovanje 

z mednarodnimi organizacijami. 

Ena kljuËnih nalog Slovenije je bilo tudi politiËno usklajevanje 

inter vencij mehanizma EU na podroËju civilne zašËite v tretjih 

državah, pri Ëemer je imelo osrednjo vlogo Ministrstvo za zunanje 

zadeve, URSZR pa je zagotavljala strokovno podporo. 

V Sloveniji sta bila med predsedovanjem organizirana tudi dva 

veËja mednarodna dogodka, in sicer sestanek generalnih direktorjev 

za civilno zašËito ter seminar o krepitvi sodelovanja na podroËju 

civilne zašËite z državami kandidatkami in državami Zahodnega 

Balkana. 


NAPREDEK NA PODRO»JU ZAŠ»ITE IN REŠEVANJA MED SLOVENSKIM ... 

Pri predsedovanju so v okviru rednih dejavnosti, ob veËjih 

dogodkih pa v okviru poveËane pripravljenosti, sodelovale tudi sile 

za zašËito, reševanje in pomoË, ki so skrbele predvsem za požarno 

varnost. 


Civilna zašËita, mehanizem EU na podroËju civilne zašËite, odziv EU 

na nesreËe, sile za zašËito, reševanje in pomoË. 


The Administration of the Republic of Slovenia for Civil Protection 

and Disaster Relief performed presidency activities in the field of 

civil protection during the Slovenian Presidency of the Council of 

the European Union in the first half of 2008. The general working 

plan was defined in the eighteen-month plan of the Trio, which was 

prepared jointly by Germany, Portugal and Slovenia. During the 

six-month presidency all activities were focused on the following 

dossiers: Reinforcing the Union's Disaster Response, Cooperation 

with Third Countries, especially with the countries of the Western 

Balkans in the field of civil protection, and Cooperation with 

International Organisations. 

One of the main tasks of Slovenia in the field of civil protection 

was the political coordination of the Civil Protection Mechanism 

Inter ventions in third countries, where the central role was given 

to the Ministr y of Foreign Affairs, while the Administration of 

the Republic of Slovenia for Civil Protection and Disaster Relief 

provided expert support. 

Two major international events in this field were carried out in 

Slovenia during the presidency namely; the meeting of General 

Directors for Civil Protection and the seminar on cooperation with 

candidate countries and countries from the Western Balkans in the 

field of civil protection. 

Also, civil protection units were engaged in the presidency project. 

They were responsible for fire safety during the major events within 

their regular activities. 


Gregor Volaj 


Civil Protection, Community Civil Protection Mechanism, EU 

Disaster Response, Protection and Rescue Units. 

UVOD 

Civilna zašËita je ena izmed evropskih politik, v kateri sodelovanje poteka po 

naËelu subsidiarnosti, kar pomeni, da glavno vlogo pri obvladovanju nesreË 

ohranjajo države Ëlanice, skupnost pa s svojimi viri smiselno podpira in 

dopolnjuje nacionalne dejavnosti, predvsem ob veËjih nesreËah, ki presegajo 

zmožnosti posameznih držav. 

Sodelovanje na podroËju civilne zašËite v skupnosti je namenjeno boljši zašËiti 

ljudi, premoženja, okolja in kulturne dedišËine ob veËjih naravnih in drugih 

nesreËah, ki se zgodijo v EU ali zunaj nje. Dejavnosti civilne zašËite naj bi 

prispevale k zmanjšanju števila žrtev in poškodovanih ob nesreËah ter okoljske 

in gospodarske škode, hkrati pa k boljši socialni povezanosti in solidarnosti 

med evropskimi državljani. 

Celotni okvir slovenskega predsedovanja je bil zaËrtan v osemnajstmeseËnem 

programu 1 , ki ga je Slovenija pripravila skupaj z NemËijo, predsedujoËo Svetu EU 

v prvi polovici leta 2007, ter Portugalsko, ki je predsedovala v drugi polovici leta 

2007. Glavni namen uvedbe osemnajstmeseËnega skupinskega predsedovanja 

je okrepiti sodelovanje med tremi zaporedno predsedujoËimi državami in tako 

prispevati k dolgoroËno bolj usklajenemu razvoju politike EU, predsedujoËa država 

pa za svoje polletno predsedovanje Svetu EU pripravi še šestmeseËni program. 

Kot predsedujoËa si je Slovenija prizadevala za prenovo in nadgradnjo 

mehanizma EU na podroËju civilne zašËite (mehanizem CZ), ki bo omogoËal 

usklajen odziv držav Ëlanic in skupnosti ob pojavu situacij, ki bi zahtevale 

njegovo aktiviranje. To velja za nesreËe in krize znotraj EU in v tretjih 

državah, ne glede na njihov vzrok. Pri tem je posebno pozornost namenila tudi 

izboljšanju sodelovanja z drugimi podroËji, ki sodelujejo pri celovitem odzivu 

skupnosti na nesreËe in krize 2 . 

1 

18-meseËni program predsedovanja NemËije, Portugalske in Slovenije. Bruselj, 21. december 2006. 17079/ 

06. Dostopno na: http://www.eu2008.si/si/News_and_Documents/download_docs/January/0116OTH_PV_EP/ 

01118-monthProgramme.pdf (5. 7. 2008). 

2 

Glej Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju 

januar 2007‡junij 2008 (DeUDIEU0708), Uradni list RS št. 31/07 z dne 6. 4. 2007. 



V okviru programa predsedovanja je URSZR opravljala številne vsebinske in 

organizacijske dejavnosti s podroËja civilne zašËite. Za uresniËevanje teh nalog sta 

bili v URSZR oblikovani ožja in širša delovna skupina ter usklajevalna skupina za 

intervencije v tretjih državah. Za usklajevanje dela na ravni MO je bila oblikovana 

operativna skupina. Skupina desetih ljudi v URSZR je opravljala strokovno 

delo, pri pripravi in uresniËitvi programa predsedovanja pa je sodelovala veËina 

delavcev uprave. Posamezniki, ki so bili vkljuËeni v projekt, so se med pripravami 

ustrezno usposobili, predvsem so morali pridobiti znanje o delovanju inštitucij 

in organiziranosti Evropske unije ter uresniËevanju njene politike na evropski 

ravni. Pomembno je bilo tudi jezikovno usposabljanje, usposabljanje za vodenje 

delovnih skupin Sveta EU in seznanjanje s t. i. EU-terminologijo. 

PREDSEDOVANJE DELOVNI SKUPINI SVETA EU ZA CIVILNO 

ZAŠ»ITO 

Glavna naloga URSZR je bila priprava in vodenje sestankov oziroma 

predsedovanje Delovni skupini za civilno zašËito pri Svetu EU (PROCIV) 3 . 

Polletni program dela na podroËju CZ smo doloËili skladno z nacionalnimi 

prednostnimi nalogami in osemnajstmeseËnim programom tria, upoštevali pa 

smo tudi aktualno problematiko, to je poveËano število nesreË, ki so se zgodile 

v zadnjih letih znotraj in zunaj skupnosti. OsredotoËili smo se na tri podroËja: 

‡ izboljšanje odziva EU na nesreËe, 

‡ sodelovanje s tretjimi državami, predvsem Zahodnega Balkana 4 , 

‡ sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. 

Krepitev odziva na nesreËe 

Leta 2007 je bilo glede na podatke Združenih narodov 399 naravnih nesreË 5 , 

v katerih je bilo ogroženih 197 milijonov ljudi, povzroËile pa so tudi 16.715 

3 

Delovna skupina za civilno zašËito se je ukvarjala tudi s podroËjem varovanja evropske kritiËne 

infrastrukture. V tem delu je delovni skupini predsedoval predstavnik Urada za civilno obrambo MO. 

4 

S terminom države Zahodnega Balkana poimenujemo morebitne države kandidatke za Ëlanstvo v EU, in 

sicer Albanijo, Bosno in Hercegovino, »rno goro in Srbijo ter državi kandidatki Hrvaško in Makedonijo, v 

proces pa je bila kot država kandidatka vkljuËena tudi TurËija. 

5 

V omenjeni statistiki Združenih narodov je naravna nesreËa opredeljena z definicijo Raziskovalnega centra 

o epidemiologiji nesreË (The Centre for Research on the Epidemiology of Disasters ‡ CRED), ki pravi, da je 

nesreËa situacija oz. dogodek, ki presega zmožnosti za ukrepanje lokalne skupnosti, pri Ëemer se zaprosi za 

državno ali mednarodno pomoË; to je nenaden in nepredviden dogodek, ki povzroËi veliko škodo, uniËenje in 

trpljenje ljudi. Da se nesreËa vkljuËi v omenjeno statistiko, mora vsebovati naslednja merila: zahtevati mora 

10 ali veË smrtnih žrtev, tako ali drugaËe prizadeti vsaj 100 ljudi, v prizadeti državi se razglasi izredno stanje 

in država zaprosi za mednarodno pomoË (vir Disaster statistics: Introduction. Dostopno na www.unisdr.org/ 

disaster-statistics/introduction.htm (20. 9. 2008). 

110

Gregor Volaj 

smrtnih žrtev. Gospodarska škoda, ki je nastala zaradi posledic nesreË, je 

ocenjena na 62,5 milijarde ameriških dolarjev (Disasters in numbers 2007). 

Število ogroženih in mrtvih je bilo v preteklih letih še veËje, saj se je vsako 

leto zgodila vsaj ena nesreËa velikih razsežnosti (npr. cunami v Aziji leta 2004, 

orkan Katrina v ZDA leta 2005). ZaskrbljujoËe je predvsem, da se število 

nesreË glede na stanje pred desetletji zelo poveËuje. Od sredine prejšnjega 

stoletja, natanËneje od let 1950 do 1959, je bilo 294 nesreË, od 1960 do 1969 jih 

je bilo 588, v naslednjem desetletju (1970‡1979) 964, po letu 1980 že veË kot 

1900, v letih od 2000 do 2005 pa že kar 2788 nesreË. 

PodroËje civilne zašËite se je na ravni EU v zadnjem desetletju zelo razvilo. 

Sprejeti so bili ustrezni zakonodajni akti in skupnost se je zmožna zelo hitro 

odzvati na prošnje za pomoË ob veËjih nesreËah, tako držav Ëlanic EU kot 

tretjih držav. Kljub temu se kaže potreba po še veËji uËinkovitosti in hitrejšemu 

odzivu na nesreËe, zato je slovensko predsedstvo namenilo posebno pozornost 

nadaljnjemu razvoju zmogljivosti evropske civilne zašËite. Na podlagi sporoËila 

Evropske komisije o odzivu na nesreËe so bili sprejeti sklepi Sveta o okrepitvi 

zmogljivosti odzivanja Unije ‡ na poti k celostnemu pristopu do obvladovanja 

nesreË (glej vir Council Conclusions on Reinforcing the Union's Disaster 

Response Capacity ‡ towards an integrated approach to managing disasters 2008). 

Sklepi vsebujejo nekatere bistvene elemente za doseganje uËinkovitega, 

celovitega in usklajenega odziva EU na nesreËe, ki ga je mogoËe doseËi ob 

upoštevanju naËela nacionalne odgovornosti (vsaka država Ëlanica ustrezno 

ureja zašËito in varnost ljudi, okolja in lastnine) ter solidarnosti EU. Poudarjen 

je pomen celotnega cikla nesreË, vkljuËno z njihovim prepreËevanjem, 

pripravljenostjo in odzivanjem nanje ter obnovo. 

Sodobni nacionalni sistemi za obvladovanje nesreË naj bi poleg uËinkovitega 

odziva ustrezno urejali tudi preventivo in pripravljenost na nesreËe. »e 

nacionalni sistemi delujejo preventivno in vkljuËujejo ustrezne ukrepe za 

pripravljenost na nesreËe, je dokazljivo, da s sorazmerno majhnimi sredstvi, 

v primerjavi s tistimi, ki so potrebna za odpravljanje posledic in obnovo, 

lahko zmanjšajo posledice nesreË oziroma jih celo prepreËijo. V omenjenih 

sklepih Sveta EU je poudarjena potreba po postavitvi mreže evropskih 

izobraževalnih centrov za civilno zašËito, predvideni pa so tudi nadaljnji koraki 

za izpopolnitev sistemov za zgodnje opozarjanje in alarmnih znakov za nesreËe. 

K boljšemu in hitrejšemu informacijskemu pretoku bo prispevala zbirka 

znanja s podatki o vseh strukturah, vkljuËenih v dejavnosti civilne zašËite, in 

111


njihovih zmogljivostih ter izkušnjah iz intervencij ob velikih nesreËah, pa tudi 

druge informacije, ki olajšajo operativno delovanje. Poudarjena je krepitev 

Centra Evropske komisije za spremljanje in obvešËanje (MIC) s potrebnimi 

Ëloveškimi in materialnimi viri, kar naj bi pospešilo in izboljšalo odziv na 

nesreËe. Dobro usklajeno in okrepljeno evropsko pomoË, ki jo EU ob nesreËah 

zagotavlja tretjim državam, je mogoËe doseËi samo ob dopolnjevanju pomoËi 

civilne zašËite in humanitarne pomoËi. Izboljšati je treba tudi usklajevanje 

na vseh ravneh obvladovanja nesreË med Svetom EU, Evropsko komisijo 

in državami Ëlanicami. Ti sklepi navajajo pomembne smernice za nadaljnje 

delo na podroËju civilne zašËite, njihov resniËni prispevek pa je odvisen od 

uresniËevanja vseh opredeljenih nalog, za kar bo treba še veliko dela Evropske 

komisije, pa tudi držav Ëlanic. 

Sodelovanje z državami Zahodnega Balkana 

Ena izmed prednostnih nalog slovenskega predsedovanja je bila podpora 

državam Zahodnega Balkana pri njihovem približevanju Evropski uniji. Tej 

usmeritvi smo sledili tudi na podroËju civilne zašËite, saj je to eno kljuËnih 

podroËij skupnega interesa. S poveËanim sodelovanjem med državami 

kandidatkami in potencialnimi kandidatkami Zahodnega Balkana prispevamo 

k izboljšanju nacionalnih sistemov za varstvo pred nesreËami. Pomembna 

pa je tudi podpora državam Zahodnega Balkana pri njihovem postopnem 

vkljuËevanju v aktivnosti civilne zašËite na evropski ravni. To usmeritev je 

podprlo tudi nedavno sporoËilo Komisije o širitveni strategiji in glavnih izzivih 

2007‡2008. Države Zahodnega Balkana so neposredne sosede Evropske unije, 

ogrožajo jih številne naravne in druge nesreËe 6 , temeljna podlaga za okrepljeno 

sodelovanje pa je njihova evropska perspektiva. Nadaljnji razvoj nacionalnih 

sistemov varstva pred nesreËami, dobro regionalno sodelovanje in postopno 

vkljuËevanje v dejavnosti civilne zašËite na ravni Evropske unije so elementi, 

ki naj bi na Zahodnem Balkanu prispevali k boljši zašËiti ljudi, premoženja in 

okolja pred naravnimi in drugimi nesreËami. 

Delo med predsedovanjem je bilo logiËno nadaljevanje veËletnega 

prizadevanja Slovenije za izboljšanje pripravljenosti in odziva na nesreËe v 

6 

Najpogostejše nesreËe so požari v naravnem okolju, poplave, moËna neurja, toËa, žled, pozeba, nesreËe v 

cestnem prometu in druge ekološke ter industrijske nesreËe, ki jih povzroËi Ëlovek s svojo dejavnostjo in 

ravnanjem. 

112

Gregor Volaj 

državah Jugovzhodne Evrope in podpora evropski perspektivi teh držav v 

predpristopnem obdobju. Slovenija s prenosom znanja, izkušenj in drugih 

oblik pomoËi v okviru dvostranskega sodelovanja in regionalnih pobud že 

veË let podpira te države. V okviru regionalnega sodelovanja v Pobudi za 

pripravljenost na nesreËe in njihovo prepreËevanje za Jugovzhodno Evropo 

(Disaster Preparedness and Prevention Initiative for Southeast Europe) 

je potekalo najveË dejavnosti, predvsem usposabljanja in izobraževanja. 

Predsedovanje Svetu EU je ponudilo možnost za povezavo in nadgradnjo 

dosedanjega prizadevanja na evropski ravni, ob upoštevanju, da se 

dejavnosti ne podvajajo z že obstojeËimi v regionalnih in mednarodnih 

organizacijah. 

Za okrepitev stikov med državami EU in državami Zahodnega Balkana je 

URSZR v sodelovanju z Evropsko komisijo od 24. do 26. februarja 2008 na 

Bledu organizirala seminar o krepitvi sodelovanja na podroËju civilne zašËite 

z državami kandidatkami in državami Zahodnega Balkana. Seminarja se je 

udeležilo 90 predstavnikov iz šestnajstih držav Ëlanic EU, treh držav kandidatk 

(Hrvaške, Makedonije, TurËije), treh morebitnih držav kandidatk (Albanije, 

Bosne in Hercegovine, »rne gore), predstavniki institucij EU, mednarodnih 

organizacij, regionalnih pobud in drugih (Moldavije). Na seminarju so podprli 

nadaljnjo krepitev sodelovanja z državami kandidatkami in morebitnimi 

kandidatkami Zahodnega Balkana, oblikovana pa je bila tudi t. i. blejska 

pobuda, ki vsebuje konkretne predloge za dosego tega cilja. Tem državam naj 

bi bilo omogoËeno: 

‡ sodelovanje v instrumentih civilne zašËite na ravni EU, 

‡ sodelovanje pri usposabljanju, vajah in izmenjavi strokovnjakov, 

‡ sodelovanje na podroËju sistemov za zgodnje opozarjanje in pomoË pri 

uvedbi enotne evropske številke za klic v sili 112, 

‡ seznanjenje z instrumenti predpristopne pomoËi (IPA ‡ Instrument for 

Pre-Accession Assistance). 

Poleg tega je blejska pobuda okrepila delo pri: 

‡ dajanju vzajemne pomoËi ob veËjih nesreËah, 

‡ podpori razvoju zmogljivosti držav kandidatk in morebitnih kandidatk ter 

regionalnih zmogljivosti. 

KljuËni del dokumenta je zaveza, da se znotraj sedanjih instrumentov EU 

oblikuje celovit program, ki bo vkljuËeval vse navedene dejavnosti (Outcomes 

of the Seminar 2008). 

113


Na podlagi blejske pobude so bili sprejeti sklepi Sveta o sodelovanju z 

državami kandidatkami in morebitnimi kandidatkami Zahodnega Balkana 

na podroËju civilne zašËite 7 . Sklepi predvidevajo tesnejše sodelovanje teh 

držav v evropskem mehanizmu civilne zašËite in nalagajo Evropski komisiji 

oblikovanje celovitega programa sodelovanja, ki bo usmerjeno v praktiËne 

dejavnosti. Pri tem lahko aktivno sodeluje tudi Slovenija, ki pozna razmere na 

tem obmoËju. Prizadevanje na podroËju civilne zašËite je bilo prepoznano tudi 

širše, saj je bilo vkljuËeno v brdsko izjavo ‡ Izjava predsedstva Zahodni Balkan 

v središËu, ki je bila sprejeta na neformalnem sreËanju zunanjih ministrov 29. 

marca 2008 na Brdu pri Kranju. Udeleženci so podprli evropsko perspektivo 

držav Zahodnega Balkana. V izjavi je opozorjeno na glavna podroËja nadaljnjih 

skupnih dejavnosti, tudi civilne zašËite, ter na sklepe Sveta za splošne in 

zunanje zadeve o Zahodnem Balkanu (glej Council Conclusions on Western 

Balkans, Luxembourg, 29 April 2008). 

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami 

Obstoj veË mednarodnih in regionalnih mehanizmov za usklajevanje pomoËi ob 

veËjih nesreËah in (ne)usklajenost med njimi z vidika države veËkrat povzroËita 

podvajanje dejavnosti. Da bi to odpravili, je bila ena izmed prednostnih nalog 

osemnajstmeseËnega programa tria poveËanje usklajevanja ob veËjih nesreËah 

med mehanizmom EU (v nadaljevanju mehanizem CZ) in drugimi mednarodnimi 

mehanizmi civilne zašËite. Med portugalskim predsedovanjem se je okrepilo 

sodelovanje z Združenimi narodi, med slovenskim pa je bilo doseženo soglasje 

o izboljšanju izmenjave informacij ob veËjih nesreËah med Centrom Evropske 

komisije za spremljanje in obvešËanje (MIC) ter Natovim Evroatlantskim centrom 

za usklajevanje pomoËi ob nesreËah (EADRCC), kadar sta aktivirana oba. 

Drugi dosjeji 

Glavnina dela je bila opravljena na podroËjih, ki jih je Slovenija v svojem 

delovnem programu opredelila kot prednostna, poleg tega smo bili med 

predsedovanjem uspešni še na dveh podroËjih. Usklajen je bil inventorij 

instrumentov EU na podroËju kemiËnih, bioloških, radioloških in jedrskih 

tveganj ter posodobljen PriroËnik EU za usklajevanje ob nesreËah in krizah. 

7 

Glej vir Council Conclusions on cooperation with the candidate countries and potential candidate countries 

of the Western Balkans in the field of Civil Protection, Coreper Council, 5 May 2008. 

114

Gregor Volaj 

SESTANEK GENERALNIH DIREKTORJEV ZA CIVILNO ZAŠ»ITO 

DRŽAV »LANIC EU, DRŽAV EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA 

PROSTORA IN DRŽAV KANDIDATK 

Poleg že omenjenega seminarja je URSZR v sodelovanju z Evropsko komisijo 

pripravila sestanek generalnih direktorjev, pristojnih za civilno zašËito držav 

Ëlanic EU, držav evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk, ki je 

potekal od 19. do 21. maja 2008 v Ljubljani. Sestanek je redno, neformalno 

polletno sreËanje generalnih direktorjev za civilno zašËito, ki ga gosti država, 

predsedujoËa Svetu EU. Pobuda za organizacijo teh sreËanj je bila dana leta 

1994 z Resolucijo o krepitvi sodelovanja na podroËju civilne zašËite 8 . Prvi 

sestanek je bil leta 1998, sreËanje v Ljubljani pa je bilo že dvajseto. 

Sestanek je pomemben zaradi medsebojne izmenjave informacij med 

generalnimi direktorji. Poleg tega direktorji predstavijo svoje poglede 

na nadaljnji razvoj evropske civilne zašËite. V Ljubljani se je zbralo veË 

kot 110 udeležencev iz 36 držav: vseh držav Ëlanic EU, držav evropskega 

gospodarskega prostora in kandidatk za Ëlanstvo. Na posebnem delu skupnega 

sestanka so bili tudi predstavniki vseh morebitnih kandidatk Zahodnega 

Balkana (Albanije, Bosne in Hercegovine, »rne gore in Srbije) ter predstavniki 

UNMIK Kosova, skladno z resolucijo Združenih narodov 1244, ter predstavnik 

Regionalnega sveta za sodelovanje v okviru sodelovanja držav Jugovzhodne 

Evrope. Udeleženci so se seznanili z možnostmi za sodelovanje v dejavnostih 

EU na podroËju civilne zašËite, na drugi strani pa so lahko predstavili svoje 

prednostne naloge in predloge v zvezi s tem. Skupno sreËanje je potrdilo 

obojestransko pripravljenost in zanimanje za nadaljnjo krepitev sodelovanja. 

Ob tem so potekali dvostranski sestanki s posameznimi državami Ëlanicami, 

državami Zahodnega Balkana in Evropsko komisijo. Vse države so izrazile 

veliko zadovoljstvo in se zahvalile Sloveniji za organizacijo tega prvega 

skupnega sreËanja na ravni generalnih direktorjev. 

Dnevni red zasedanja osrednjega sestanka je oblikovala Evropska komisija 

glede na aktualna vprašanja o pripravljenosti in odzivu na nesreËe. Generalni 

direktorji so izmenjali mnenja in predstavili svoje poglede na nadaljnjo 

krepitev zmožnosti EU za odzivanje na nesreËe. Glede na lanske požare je 

bil pomemben del razprave namenjen pripravam na poletno požarno sezono 

8 

Glej vir Resolution of the Council and of the representatives of the governments of the member states, 

meeting within the Council on strengthening Community cooperation on civil protection, 31. 10. 1994. 

115


leta 2008. Tudi na osrednjem delu sestanka so države potrdile zavezanost 

k nadaljnji krepitvi sodelovanja z državami Zahodnega Balkana, predvsem 

pa so izrazile zadovoljstvo, da so se posebnega dela sestanka udeležile vse 

države tega obmoËja. Razpravljali so še o nadaljnjem razvoju Centra Evropske 

komisije za spremljanje in obvešËanje (MIC) ter o stanju in prihodnjem delu v 

zvezi z moduli civilne zašËite ter usposabljanjem in izmenjavo strokovnjakov. V 

zadnjem delu sestanka so države izmenjale praktiËne izkušnje in dobre prakse 

na nacionalni ravni, da bi tudi tako prispevale k izboljšanju pripravljenosti in 

odziva na nesreËe ter zmanjšanju njihovih posledic. 

POLITI»NO USKLAJEVANJE PREDSEDUJO»E DRŽAVE OB 

INTERVENCIJAH MEHANIZMA CIVILNE ZAŠ»ITE OB NESRE»AH 

V TRETJIH DRŽAVAH 

Tretja kljuËna naloga med predsedovanjem je bila povezana z usklajevanjem 

intervencij mehanizma civilne zašËite ob veËjih nesreËah v tretjih državah. 

Mehanizem EU na podroËju civilne zašËite je glavno orodje Skupnosti za 

skupne intervencije držav Ëlanic ob vseh vrstah nesreË znotraj in zunaj EU 9 . 

Lani je bila sprejeta pravna podlaga za prenovo mehanizma CZ 10 . Namen 

te prenove je bil predvsem doslednejše in uËinkovitejše odzivanje EU ob 

nesreËah. V mehanizmu CZ poleg držav Ëlanic EU sodelujejo tudi države 

evropskega gospodarskega prostora, možnost sodelovanja pa imajo tudi države 

kandidatke. Njegov glavni namen je na prošnjo prizadete države zagotoviti 

pomoË, ki jo ponujajo države Ëlanice. Za zagotavljanje hitrega in uËinkovitega 

odziva so v mehanizmu CZ med drugim na voljo: Center za spremljanje in 

obvešËanje (MIC), skupni komunikacijski in informacijski sistem (CECIS), 

sistem usposabljanja za boljše delovanje enot in strokovnjakov iz držav Ëlanic 

ter skupne vaje in program izmenjave strokovnjakov. 

URSZR je že leta 2007 zaËela priprave za politiËno in strateško usklajevanje 

intervencij mehanizma CZ v tretjih državah. Cilj priprav je bil opraviti vse 

potrebne ukrepe za uspešno in uËinkovito izvedbo nalog, ki jih ima predsedujoËa 

država ob naravni ali drugi nesreËi v tretji državi, skladno z mandatom, ki izhaja iz 

odloËbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma skupnosti na podroËju civilne zašËite. 

9 

Glej vir OdloËba Sveta 2001/792/ES, Euratom, 23. oktober 2001, o vzpostavitvi mehanizma skupnosti za 

pospeševanje okrepljenega sodelovanja na podroËju civilne zašËite. 


Glej OdloËba Sveta 2007/779/EC, Euratom, 8. november 2007, o vzpostavitvi mehanizma skupnosti na 

podroËju civilne zašËite (prenova). 

116

Gregor Volaj 

Za izvajanje operativnih nalog ob nesreËi zunaj EU je bila na URSZR 

imenovana koordinacijska skupina, v kateri je bilo enajst strokovnjakov. 

Skupino so sestavljali delavci URSZR, zunanji pripadniki Civilne zašËite 

oziroma predstavniki reševalnih služb ter zunanji strokovnjak za usklajevanje 

mednarodne pomoËi. Pri pripravah in med opravljanjem nalog je skupina tesno 

sodelovala s Centrom za obvešËanje RS in Centrom Evropske komisije za 

spremljanje in obvešËanje (MIC). 

Naloge koordinacijske skupine so bile: 

‡ spremljanje razmer na podroËju naravnih ali drugih nesreË; 

‡ vzdrževanje rednega operativnega stika z MIC; 

‡ priprava predloga za aktiviranje mehanizma CZ ob naravni ali drugi 

nesreËi; 

‡ priprava predloga za aktiviranje mehanizma CZ ob naravni ali drugi 

nesreËi na obmoËju, kjer poteka operacija kriznega upravljanja; 

‡ strokovna podpora predsedujoËe države na podroËju CZ v okviru 

politiËnega in strateškega usklajevanja; 

‡ operativno sodelovanje z MIC med tem, ko je mehanizem CZ aktiviran; 

‡ priprava dnevnih poroËil o nesreËah po svetu. 

Postopek aktiviranja mehanizma CZ se zaËne, ko prizadeta država zaprosi za 

pomoË. Ob verjetnosti, da bo prizadeta država zaprosila za mednarodno pomoË, 

je naloga predsedujoËe države, da nemudoma presodi, ali se bo mehanizem 

CZ aktiviral po postopkih, ki veljajo za krizno upravljanje, kot ga doloËa peto 

poglavje Pogodbe o Evropski uniji ‡ doloËbe o skupni zunanji in varnosti 

politiki, ali pa bo aktiviran po normalnem postopku, ki je predviden ob 

naravni in drugi nesreËi. Pri pripravi odloËitve je najpomembnejša varnostna 

ocena razmer na prizadetem obmoËju. Namen te ocene je, da se izogne 

zapletom, ki bi ogrozili varnost evropskih reševalnih enot in strokovnjakov, 

napotenih na prizadeto obmoËje. Pri njeni pripravi je za koordinacijsko skupino 

bistvenega pomena sodelovanje z ObvešËevalno varnostno službo Ministrstva 

za obrambo, ki v dogovorjenem Ëasu pripravi obširno varnostno in politiËno 

oceno prizadetega obmoËja. Drug uporaben vir je sistem Združenih narodov. 

Na podlagi pridobljene varnostne ocene koordinacijska skupina URSZR za 

usklajevanje pripravi predlog o naËinu aktiviranja in uporabi mehanizma 

CZ. Usklajen predlog nato prek Centra za obvešËanje pošlje dežurni službi 

Ministrstva za zunanje zadeve, ki predlog predloži nacionalnemu koordinatorju, 

ki je za to nalogo doloËen s sklepom Vlade Republike Slovenije. Nacionalni 

117


koordinator sprejme odloËitev o naËinu aktiviranja in uporabi mehanizma CZ, 

ki se nato prek Centra za obvešËanje RS posreduje Centru Evropske komisije 

za spremljanje in obvešËanje. Koordinacijska skupina URSZR med intervencijo 

spremlja razmere na prizadetem obmoËju in je v rednem stiku z MIC. 

Med slovenskim predsedovanjem je bil evropski mehanizem civilne zašËite 

aktiviran petkrat. Slovenija je politiËno usklajevala intervencije, in sicer ob 

potresu v Kirgizistanu, poplavah v Ekvadorju in Boliviji, po divjanju ciklona v 

Mjanmaru/Burmi ter ob potresu na Kitajskem. 

ANGAŽIRANJE SIL ZA ZAŠ»ITO, REŠEVANJE IN POMO» 

Nekatere sile za zašËito, reševanje in pomoË so med predsedovanjem in 

ob veËjih dogodkih v RS v okviru svojih rednih dejavnosti ali poveËane 

pripravljenosti opravljale naslednje dejavnosti: 

‡ požarno varovanje letališËa Jožeta PuËnika Ljubljana; 

‡ požarno varovanje Kongresnega centra Brdo in hotelov, v katerih so bile 

nastanjene delegacije; 

‡ požarno varovanje krajev na Bledu, kjer so bili veËji dogodki; 

‡ pripravljenost na ukrepanje ob prometni nesreËi na poti med Ljubljano, 

letališËem Jožeta PuËnika in Bledom; 

‡ pripravljenost na radiološko, kemiËno in biološko izvidovanje ter 

dekontaminacijo pa je bila obËasna (Ëe je bilo treba). 

Med sile za zašËito, reševanje in pomoË, ki so opravljale te dejavnosti skladno 

z naËrtom izvajanja nalog zašËite in reševanja med predsedovanjem, so bili 

vkljuËeni: za požarno varnost Javni zavod gasilske in reševalne službe Kranj, 

prostovoljna gasilska društva Britof, Kokrica, Kranj-Primskovo, Predoslje in 

Suha; za radiološko, kemiËno in biološko izvidovanje so bili v pripravljenosti 

oddelka za RKB-izvidovanje iz Kranja in Ljubljane ter gasilsko-reševalna 

enota za nevarne snovi državne enote za hitre reševalne intervencije; za 

vzpostavitev zvez in drugih komunikacij pa je bila v pripravljenosti enota 

za hitro posredovanje. V poveËani pripravljenosti za RKB-zašËito so bile še 

mobilna enota ekološkega laboratorija Instituta Jožef Stefan (ELME) in ekipe 

Nacionalnega inštituta za biologijo, Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, 

mobilne enote za meteorologijo in hidrologijo ter vod za dekontaminacijo 

18. bataljona JRKBO Slovenske vojske. Tako je bilo med predsedovanjem 

približno 60 pripadnikov teh enot v okviru svojih rednih dejavnosti v poveËani 

pripravljenosti. Med sreËanjem na vrhu med EU in ZDA je bila na Brdu 

118

Gregor Volaj 

angažirana gasilska enota, ki je bila tam ves Ëas zasedanja. Druge prostovoljne 

gasilske enote so bile medtem v pripravljenosti v gasilskih domovih. 

SKLEP 

Cilji, ki smo si jih zastavili ob zaËetku predsedovanja, so bili doseženi. NajveËji 

napredek je bil dosežen pri povezovanju z državami Zahodnega Balkana, 

saj do slovenskega predsedovanja z njimi pravzaprav ni bilo sodelovanja na 

ravni EU, zdaj pa so sprejeti sklepi Sveta, ki opredeljujejo nadaljnje korake, 

predlagani so tudi konkretni ukrepi. Države Zahodnega Balkana bodo lahko 

sodelovale v dejavnostih civilne zašËite na ravni EU, in sicer pri usposabljanju 

s podroËja civilne zašËite, vajah zašËite in reševanja ter v programu izmenjave 

strokovnjakov. Poleg tega bo mogoËe tudi sodelovanje na podroËju sistemov 

za zgodnje opozarjanje in pomoË pri uvedbi evropske številke za klic v sili 

112. Prizadevanje Slovenije se že kaže v dvostranskih sreËanjih, na katerih 

je posebna pozornost namenjena razvoju sistemov varstva pred naravnimi 

in drugimi nesreËami v teh državah ter sklenitvi dvostranskih sporazumov 

o sodelovanju. Pri organiziranju vzajemne pomoËi ob veËjih nesreËah se že 

kažejo konkretni uspehi. Ob nesreËah, ki so letos poleti prizadele nekatere 

države Zahodnega Balkana, predvsem ob požarih v naravnem okolju, je bila 

mednarodna pomoË zaprošena prek mehanizma CZ v EU. Evropske države so 

pomoË v obliki reševalnih enot in opreme poslale »rni gori in Albaniji. Primeri 

sodelovanja kažejo na razvoj evropske perspektive držav Zahodnega Balkana, 

brez katere tako sodelovanje ne bi bilo mogoËe. 

Pomembno soglasje držav Ëlanic EU je bilo sprejeto tudi glede krepitve 

zmogljivosti odzivanja unije na nesreËe, s poudarkom na celostnem pristopu k 

obvladovanju nesreË. Okrepljeno sodelovanje znotraj Evropske komisije kot 

tudi s Svetom EU in državami Ëlanicami daje praktiËne rezultate. Evropska 

komisja je revidirala interne postopke med direktorati, ki sodelujejo pri odzivu 

na nesreËe. Dobro sodelovanje se kaže tudi med strokovnjaki, ki jih Evropska 

komisija pošlje na prizadeto obmoËje. Njihove dejavnosti v prizadeti državi se 

usklajujejo in smiselno dopolnjujejo. 

Delo na posameznih podroËjih, ki jih je Slovenija med svojim predsedovanjem 

opredelila kot prednostna in so bila sprejeta v sklepih sveta o okrepitvi 

zmogljivosti unije za odzivanje na nesreËe, že intenzivno nadaljuje Francija. 

Pri tem je treba poudariti predvsem prizadevanja za izvedbo usposabljanja 

in vaj civilne zašËite, kar bi najlažje dosegli z vzpostavitvijo mreže evropskih 

119


izobraževalnih centrov za civilno zašËito. V ospredju so še krepitev 

evropskega centra za spremljanje in obvešËanje (MIC), sodelovanje z drugimi 

mednarodnimi organizacijami ter nadaljnja obravnava ustanovljenih modulov 

za civilno zašËito in njihova sposobnost hitrega odzivanja ob aktiviranju 

mehanizma CZ. 

Izkušnje iz posredovanj mehanizma CZ ob zadnjih veËjih nesreËah kažejo na 

uËinkovitejše ukrepanje EU ob nesreËah. To dokazuje veË primerov hitrega 

aktiviranja mehanizma CZ, predvsem ob majskem potresu na Kitajskem, 

ko je ekipa EU za usklajevanje in oceno razmer na prizadetem obmoËju kot 

prva od mednarodnih sil vstopila v državo. Usklajevala je vso mednarodno 

Ëlovekoljubno pomoË, ki je bila poslana na Kitajsko (tudi iz ZN). Dobro 

sodelovanje je potekalo tako z EU kot z drugimi mednarodnimi akterji. Takšno 

sodelovanje je treba v prihodnosti še poglobiti, predvsem pa utrditi vlogo EUmehanizma 

CZ v svetu, saj na globalni ravni še ni dovolj prepoznaven. 

Zanemariti tudi ne smemo širše prepoznavnosti pomena civilne zašËite, saj je 

bila vkljuËena celo v sklepe Evropskega sveta 11 . 

Predsedovanje Svetu EU je Sloveniji omogoËilo, da je bil naš glas pri snovanju, 

sprejemanju in uresniËevanju evropske politike bolj prepoznaven. Dobili smo 

možnost, da smo usmerjali delo in znotraj posameznih politik namenili posebno 

pozornost dejavnostim, ki smo jih opredelili kot prednostne. 

Tudi za Upravo Republike Slovenije za zašËito in reševanje je bilo 

predsedovanje velik izziv. Intenzivne priprave so prispevale k temu, da je delo 

potekalo po naËrtu in skladno s šestmeseËnim programom. 

Med pripravami in uresniËevanjem nalog predsedujoËe države ob veËji nesreËi 

v tretji državi je Slovenija pridobila novo znanje o delovanju mednarodnega 

sistema pomoËi, izkušnje pa si je pridobila tudi pri spremljanju nesreË po 

svetu in politiËnem usklajevanju, ki ju je opravljala kot predsedujoËa država. 

Pridobljene izkušnje bodo omogoËile, da bo Slovenija sposobna še hitreje in 

uËinkoviteje ponuditi pomoË ob nesreËah. Novo znanje lahko koristi tudi pri 

sprejemanju mednarodne pomoËi ob morebitni veËji nesreËi doma. Slovenija 

je vsekakor postala izkušena Ëlanica mehanizma CZ, ki bo lahko v prihodnje 

z veËjo odgovornostjo in smelostjo predlagala izboljšave in nove rešitve pri 

njegovem nadaljnjem razvoju. 

11 

Glej vir Evropski svet v Bruslju, 19. in 20. junij 2008: Sklepi predsedstva. 11018/08. 

120

Gregor Volaj 

VIRI 

18-meseËni program predsedovanja NemËije, Portugalske in Slovenije. Bruselj, 21. december 

2006. 17079/06. Dostopno na http://www.eu2008.si/si/News_and_Documents/download_ 

docs/January/0116OTH_PV_EP/01118-monthProgramme.pdf (5. 7. 2008). 

Community cooperation in the field of civil protection. Dostopno na http://ec.europa.eu/ 

environment/civil/prote/cp01_en.htm (18. 6. 2008). 

Council Conclusions on Western Balkans, Luxembourg, 29 April 2008. Dostopno na http:// 

www.eu2008.si/si/News_and_Documents/Council_Conclusions/April/0428_GAERC8.pdf 

(10. 7. 2008). 

Council Conclusions on cooperation with the candidate countries and potential candidate 

countries of the Western Balkans in the field of Civil Protection, Coreper Council, 5 May 2008. 

Council Conclusions on Reinforcing the Union's Disaster Response Capacity - towards an 

integrated approach to managing disasters, General Affairs Council meeting, Luxembourg, 16. 

junij 2008. 

Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v 

obdobju januar 2007-junij 2008 (DeUDIEU0708), Uradni list RS, št. 31/2007 z dne 6. 4. 

2007. 

NaËrt izvajanja nalog zašËite in reševanja v Ëasu predsedovanja Slovenije Svetu EU, 

Ljubljana, 27. 12. 2007, številka: 842-80/2007-1. 

OdloËba Sveta 2001/792/ES, Euratom, 23. oktober 2001, o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti 

za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na podroËju civilne zašËite. 

OdloËba Sveta 2007/779/EC, Euratom, 8. november 2007, o vzpostavitvi mehanizma 

Skupnosti na podroËju civilne zašËite (prenova). 

OdloËba Sveta 2007/162/ES, Euratom o vzpostavitvi finanËnega instrumenta za civilno 

zašËito. 

Outcomes of the Seminar on Strengthening Cooperation with Candidate Countries and Western 

Balkan Countries in the Field of Civil Protection. 26 February 2008. DS 285/08. 

Program predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU na obrambnem podroËju, podroËju 

civilne zašËite in pri varovanju evropske kritiËne infrastrukture, 11. december 2007. 

Resolution of the Council and of the representatives of the governments of the member states, 

meeting within the Council on strengthening Community cooperation on civil protection, 31. 10. 

1994. 

Skupna Deklaracija Sveta EU in Evropske komisije glede uporabe mehanizma EU o CZ v 

kriznem upravljanju z dne 17. 6. 2003. 

United Nations, International Strategy for Disaster Reduction, 18 January 2008: Disaster 

figures for 2007. Dostopno na www.unisdr.org/eng/media-room/facts-sheets/2007-disasters-innumbers-ISDR-CRED.pdf 

(15. 6. 2008) 

United Nations, International Strategy for Disaster Reduction, Disaster statistisc: Occurence: 

trends-century. Dostopno na www.unisdr.org/disaster-statistics/occurrence-trends-century.htm 

(18. 6. 2008). 

Evropski svet v Bruslju, 19. in 20. junij 2008: Sklepi predsedstva. 11018/08. 

121

122

Gorazd Vidrih 


SLOVENSKO PREDSEDOVANJE 

EU IN VZPOSTAVLJANJE 

ZMOGLJIVOSTI ZA IZVAJANJE 

OPERACIJ EVOP ‡ OBOROŽITEV 

IN OPREMA, OBRAMBNI TRG IN 

INDUSTRIJA TER RAZISKAVE IN 

RAZVOJ 

SLOVENIAN EU COUNCIL 

PRESIDENCY AND THE 

ESTABLISHING OF CAPABILITIES 

FOR THE IMPLEMENTATION 

OF ESDP OPERATIONS ‡ 

ARMAMENT AND EQUIPMENT, 

DEFENCE MARKET AND 

INDUSTRY AS WELL AS 

RESEARCH AND DEVELOPMENT 


Predsedovanje na podroËju Evropske obrambne agencije je 

potekalo v okviru mandata za podroËje Evropske varnostne in 

obrambne politike (EVOP). Prednostne zahteve so v zadostni 

meri odražale tako ambicije Slovenije kakor tudi potrebe EU na 

tem podroËju. Mandat predsedovanja je bil veËinoma uresniËen, 

Slovenija pa je pustila peËat, še posebej na podroËju vkljuËevanja 

123

SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU IN VZPOSTAVLJANJE ZMOGLJIVOSTI ZA ... 

malih in srednjih podjetij v evropske obrambne industrijske in 

tehnološke osnove 


Zmogljivost, oborožitev, obrambna industrija, evropska obrambna 

tehnološka in industrijska osnova, Evropska obrambna agencija, 

mala in srednja podjetja. 


The presidency in the European Defence Agency field was included 

in the mandate of the ESDP (European Security and Defence 

Policy). Priority requirements sufficiently reflected Slovenia’s 

ambitions and EU needs in this field. The presidency plan was by 

and large realised, and Slovenia left its imprint particularly in the 

inclusion of small and medium enterprises in the European Defence 

Technological and Industrial Base. 


Capability, armament, defence industr y, European Defence 

Technological and Industrial Base, European Defence Agency, small 

and medium enterprises. 

UVOD 

V sklepih solunskega vrha, junija 2003, je bilo med drugim zapisano, 

da se oblikuje posebna delovna skupina, ki bo pripravila potrebne podlage za 

vzpostavitev medvladne agencije za podroËje razvoja obrambnih zmogljivosti, 

raziskav, nabav in oborožitve. S tem se je zaËelo formalno razvijati podroËje 

zmogljivosti za uresniËevanje EVOP. PredsedujoËe države Svetu EU so tako 

dobile novo zadolžitev. Tudi Slovenija je bila ena izmed držav, ki so imele 

med predsedovanjem to nalogo. 

Evropska obrambna agencija (EDA ‡ European Defence Agency) je bila 

ustanovljena s Skupnim ukrepom 12. julija 2004, Ëlanice so postale vse države 

EU razen Danske, ki ne sodeluje pri EVOP. Poslanstvo EDA je bilo opredeljeno 

v Skupnem ukrepu 2004/551/CFSP 12. julija 2004, ki je agencijo pooblastil, da 

124

Gorazd Vidrih 

podpira Svet in države Ëlanice pri trudu za izboljšanje obrambnih zmogljivosti EU na 

podroËju kriznega upravljanja in razvija EVOP tudi v prihodnje 1 . 

Agencija deluje skladno z doloËili iz skupnega ukrepa in pod pristojnostjo 

ter politiËnim nadzorom Sveta, ki mu poroËa in od katerega dobiva 

praviloma letne usmeritve za svoje delo. Vodja agencije je generalni 

sekretar/visoki predstavnik za Skupno zunanjo in varnostno politiko 

(SZVP). Vodja agencije 2 je odgovoren za splošno organizacijo in delovanje 

agencije, ki jo operativno vodi izvršni vodja agencije 3 . 

Namen in vlogo agencije je v splošnem mogoËe strniti v te vsebine: 

‡ razvoj zmogljivosti na podroËju obrambe, 

‡ vzpodbujanje in krepitev sodelovanja v okviru oboroževanja, 

‡ krepitev in preoblikovanje evropske obrambnotehnološke in industrijske 

osnove ter obrambnega trga in 

‡ sodelovanje na podroËju raziskav in tehnologije. 

Agencija pri uresniËevanju teh vsebin ni popolnoma samostojna. V procesu 

pridobivanja zmogljivosti sodelujejo: 

‡ EDA, 

‡ EUMC (EU Military Committee) in EUMS (EU Military Staff) ter 

‡ Evropska komisija s pristojnostmi, ki so povezane s prenosom tehnologij 

in delovanjem obrambnega trga. 

Za uresniËevanje svojih pristojnosti ima agencija posebne organizacijske oblike, 

direktorate. To so direktorat za zmogljivosti, za raziskave in tehnologijo, za 

oborožitev ter za trg in industrijo. Evropska komisija sodeluje v procesih prek 

direkcij. Posebno mesto in vloga pa pripadata tudi EUMC in EUMS. 

V tem prispevku bomo predstavili predvsem predsedovanje znotraj dejavnosti EDA. 

POLOŽAJ IN VLOGA EDA ZNOTRAJ OBRAMBNIH ZMOGLJIVOSTI 

Osrednje težišËe delovanja agencije je vzpostavljanje zmogljivosti za 

izvajanje EVOP 4 . EDA je zato oblikovala zmogljivostno naravnano 

organizacijsko strukturo, pri kateri: 

1 

COUNCIL JOINT ACTION 2004/551/CFSP of 12 July 2004 on the establishment of the European 

Defence Agency, Article 2, Official Journal of the European Union L 245/17, 17. 7. 2004. 

2 

Sedanji vodja agencije je Javier Solana. 

3 

Sedanji izvršni vodja agencije je Alexander Weis. 

4 

Zagotavljanje zmogljivosti je celota aktivnosti na razliËnih podroËjih, in sicer od raziskav in tehnologije do 

razvoja, standardizacije, oblikovanja, preizkušanja, akvizicije, rabe, nadgradenj in razgradnje sredstev, ob 

upoštevanju konceptov in doktrin ter potrebnem usposabljanju in zagotavljanju operativne pripravljenosti. 

125


‡ direktorat za zmogljivosti prek posebej oblikovanih orodij (npr. NaËrt za 

razvoj zmogljivosti) usklajuje in usmerja oblikovanje novih zmogljivosti; 

‡ direktorat za raziskave in tehnologijo oblikuje in vodi kooperativne projekte 

R&T (Research and Technology) in oblikuje kljuËna evropska podroËja 

R&T; 

‡ direktorat za industrijo in trg vodi delo na podroËju evropske obrambne 

industrije in obrambnega trga; 

‡ direktorat za oborožitev usklajuje dejavnosti znotraj oborožitvenih 

projektov ter opredeljuje zahteve in tehniËne lastnosti bodoËih 

zmogljivosti. 

Shema 1: Organizacijska struktura Evropske obrambne agencije 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Matrika pridobivanja zmogljivosti znotraj EDA 

Zmogljivostna matrika delovanja agencije 5 nam prikazuje kljuËne subjekte 

in procese, ki potekajo znotraj pridobivanja zmogljivosti. V središËu matrike 

sta CDP in IDT. CDP ‡ Capability Development Process oz. proces razvoja 

zmogljivosti je temeljno gibalo, ki bo še v tem letu dokonËno opredelilo 

t. i. NaËrt razvoja zmogljivosti. IDT ‡ Integrated Development Team 

oz. združene skupine za razvoj deluje znotraj direktorata za zmogljivosti 

(opredeljenih je šest kljuËnih podroËij). V okviru IDT delujejo projektne 

skupine. IDT je opredeljen kot trajna struktura, medtem ko je število 

5 

VeË o tem na www.eda.europa.eu/reference.asx. 

126

Gorazd Vidrih 

projektnih skupin odvisno od konkretnih dejavnosti. Okoli navedenega 

jedra so nanizani posamezni direktorati agencije. Direktorat za zmogljivosti 

je na vodoravni ravni, saj je njegova naloga doseganje sinergije razliËnih 

naporov in dejavnosti v okviru drugih direktoratov. Rezultati na vodoravni 

ravni so projekti in pobude, na navpiËni pa politika, strategija ter projekti in 

pobude. 

»e bi hoteli navedene dejavnosti logiËno urediti in povezati, bi moralo biti 

zaporedje na premici dejavnosti tako: 

1. Poslanstvo 2. Strategije 

3. Metode in 

procesi 

4. Rezultati 5. Dostava 

1. Poslanstvo: izboljšanje obrambnih zmogljivosti EU na podroËju EVOP. 

2. Strategije: agencija trenutno izvaja strategijo za podroËje EDTIB ‡ 

European Defence Technological and Industrial Base, medtem ko je 

strategija za podroËje R&T še v pripravi. Med strateške dokumente 

spada tudi CDP, ki pa je bolj strateško orodje kot pa prava strategija. 

3. Metode in procesi: opredeljuje jih CDP s kljuËnimi metodami in procesi 

za vzpostavljanje novih zmogljivosti (vsebine so opredeljevanje 

primanjkljajev, bodoËi trendi in opredelitev kooperativnih priložnosti). 

4. Rezultati: opredeljen nabor kooperativnih priložnosti ter preoblikovanje 

in nadaljnji razvoj razvojnih in proizvodnih potencialov, delujoËih na 

skupnem evropskem trgu obrambnih proizvodov. 

5. Dostava: predstavitev rezultatov (raziskave, študije izvedljivosti, 

zmogljivosti na kljuË ...) 

Posebej pomembna je tudi vloga agencije pri usklajevanju med razliËnimi 

kljuËnimi subjekti t. i. ››stakeholders«, ki se vkljuËujejo v pripravo zmogljivosti. 

Glavni subjekti so predvsem Evropska komisija, EUMC in EUMS ter 

Združenje evropske obrambne industrije (ASD ‡ AeroSpace and Defence 

Industries Association of Europe 6 ). Sem spadajo tudi t. i. ››tretje strani«, to so 

Nato, OCCAR (Organisme conjoit de cooperation en matiere d'armament) oz. 

Organizacija za sodelovanje na podroËju oborožitve in države s podpisanim 

administrativnim sporazumom (Norveška). 

6 

Glej www.asd-europe.org. 

127


DEJAVNOSTI AGENCIJE MED SLOVENSKIM PREDSEDOVANJEM 

PredsedujoËa država se neposredno in posredno vkljuËuje v dejavnosti, 

povezane z delom agencije. Neposredno povsod, kjer se vsebine nanašajo 

na pristojnosti in delo institucionalnih teles. Ta so predvsem Svet za 

splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC ‡ General Affairs and External 

Relations Council), Odbor stalnih predstavnikov (CoreperII-Committee of 

Permanent Representatives) za podroËje EVOP 7 , PolitiËni vojaški odbor 

(PSC ‡ Political and Security Committee), PolitiËnovojaška skupina (PMG ‡ 

Political-Military Group), Skupina svetovalcev za zunanje odnose (RELEX 

‡ Group of Counsellor for External Relations), Vojaški odbor EU (EU 

Military Committee) in Vojaški štab EU (EU Military Staff), še posebej v 

okviru Skupine za glavne cilje (HTF ‡ Headline Goal Task Force). 

Posredno se predsedujoËa država vkljuËuje v delo teles in organov agencije, 

kot so usmerjevalni odbori in razliËni projekti, programske in v ta namen 

imenovane skupine. 

KljuËne dejavnosti agencije izhajajo iz usmeritev in delovnega naËrta za 

tekoËe leto. Program dela agencije obsega veË podroËij, ki jih je mogoËe 

strniti v štiri dele 8 , to so strategije in temeljni koncepti, projekti in 

programi, odnosi s tretjimi stranmi ter dejavnosti, povezane s pravnimi 

podlagami za delo agencije (skupni ukrep, kadrovska in finanËna pravila 

ipd.). 

Dejavnosti so bile veËinoma opredeljene že julija 2007, ko je bilo opravljeno 

prvo branje delovnega naËrta. Slovenija je takrat predlagala: 

‡ oblikovanje novega skupnega investicijskega programa (JIP ‡ Joint 

Investment Programme), 

‡ izboljšanje sodelovanja z EUMC s pripravo bolj usklajenih poroËil ter 

‡ izboljšanje dejavnosti s t. i. tretjimi stranmi (Nato, TurËija ipd.). 

KljuËne dejavnosti v delovnem naËrtu za 2008 so bile: 

1. Strategije in temeljni koncepti: CDP in priprava t. i. ››akcijskih sklepov«, 

priprava oborožitvene strategije, strategije R&T in izdelava poroËila o 

uresniËevanju strategije EDTIB. 

2. Projekti in programi: novi skupni investicijski projekt (predlog Slovenije), 

delo na evropskem obrambnem trgu (EDEM ‡ European Equipment 

7 

Coreper I se ukvarja s splošnimi in pravnimi zadevami. 

8 

EDA Work Programme 2008, www.eda.europa,eu/refrence.asx. 

128

Gorazd Vidrih 

Defence Market), izdelava osnutka koncepta NEC ‡ Network Enabled 

Capabilities, programsko opredeljene zveze ‡ Software Defined Radio 

(SDR), omrežno opredeljene zveze, strateški transporti, tretje strani 

v logistiki (osrednja letna konferenca v februarju), umestitev brez 

pilotnih letal v civilno urejen zraËni prostor ter poveËanje razpoložljivosti 

helikopterjev za operacije EVOP. 

3. Odnosi s tretjimi stranmi: NATO, OCCAR, Države podpisnice pisma o 

nameri (LoI ‡ Letter of Intent 9 ). 

4. Pravne podlage za delo agencije: nova ustavna pogodba in njen vpliv na 

uresniËevanje Skupnega ukrepa. 

OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE KLJU»NIH VSEBIN MED 

PREDSEDOVANJEM 

PredsedujoËa država skladno z doloËili iz skupnega ukrepa sodeluje pri 

obravnavi predvsem teh vsebin: 

‡ letno in polletno poroËilo o delu agencije, 

‡ finanËni naËrt, 

‡ delovni naËrt, 

‡ vsi projekti tipa A 10 ter 

‡ izvajanje in dopolnjevanje skupnega ukrepa in drugih aktov agencije, 

npr. finanËna in kadrovska pravila. 

V okviru mandata za predsedovanje pa so bile za podroËje EVOP 11 

izpostavljene vsebine: 

‡ zagotavljanje podpore aktivnostim EDA, 

‡ krepitev EDTIB, 

‡ nadaljevanje dela s pripravo podlag za omrežno omogoËene zmogljivosti 

(NEC) ter 

‡ dokonËanje naËrta za razvoj zmogljivosti. 

Prvi dokument, izdelan v osnutku že leta 2006, je bil Program 

predsedovanja. Program je zajemal štiri glavna programska podroËja. V delu, 

ki se je navezovalo na zmogljivosti, so bile opredeljene vsebine: 

9 

Glej ISS Pariz, Chaillot Paper št. 63, avgust 2003. 


Projekti tipa A so programi, v katerih sodelujejo vse države ali veËina od njih (imajo tudi možnost, da ne 

sodelujejo). V projektih tipa B, ki imajo tudi možnost vkljuËitve, sodelujejo dve ali veË držav. 

11 

Portuguese Presidency Report on European Security and Defence Policy, DGE VII - DGE IX, 16426/07, 

on 14. december, European Council, aneks 35‡39. 

129


‡ evropska obrambna strategija za podroËje raziskav in tehnologije, 

‡ pregled kljuËnih obrambnih tehnologij in priprava prvega predloga za 

skupne dejavnosti, 

‡ pregled temeljnih evropskih obrambnih industrijskih potencialov, 

‡ oblikovanje centrov odliËnosti, 

‡ priprava prvega predloga NaËrta za razvoj zmogljivosti, 

‡ vzpostavitev baze podatkov o obrambnih projektih, 

‡ priprava podlag za izvajanje sodelovalnih projektov, 

‡ priprava osnutka koncepta za omrežno omogoËene zmogljivosti za 

operacije EVOP, 

‡ delo na projektu programsko nastavljivih radijskih naprav, 

‡ izvajanje prvega skupnega investicijskega projekta ZašËita sil, 

‡ priprava novega JIP glede inovativnih konceptov in pojavljajoËih se 

tehnologij. 

Na podlagi programa predsedovanja so bili pripravljeni tudi vsi drugi 

dokumenti. Najprej so bili izdelani t. i. naËrti za izvedbo (dosjeji) 12 oz. 

››Road Map«. Oblikovanje in vodenje dosjejev se je konËalo decembra 2007. 

NajveËja vrednost dosjejev je bila sistematiËna urejenost obravnavanih 

vsebin in pomoË prestolnici, da poenostavljeno in hitro pregleda vsebino. 

Dosjejem so nato sledili akcijski naËrti oz. ››Battle plan«, ki pa jih za 

podroËje agencije ni bilo mogoËe izdelati. Izdelani so bili za podroËje 

››obrambnega paketa«, njihov nosilec pa ni bilo Ministrstvo za obrambo 13 . 

KonËna oblika dosjejev EDA je nastala iz predloga dosjejev, ki so bili 

pripravljeni do junija 2007. Ta predlog je vseboval osem dosjejev in je bil 

bolj kot pravi pregled dosjejev predvsem nekakšna inventura tega, kar 

je treba in pomembno uresniËiti med predsedovanjem 14 . Zadnja verzija 

dosjejev za ››podroËje EDA« je vsebovala samo dva. Prvi je bil za podroËje 

Skupnega ukrepa (revizija, izvajanje in poroËanje) in drugi za podroËje 

strategij, konceptov in projektov. 

12 

Dosjeji so bili v zaËetku oblikovani in vodeni precej razliËno. Temeljni razlog za to je bil, da se zadeve med 

posameznimi stebri precej razlikujejo oz. da se delo na podroËju npr. priprave zakonodajnih podlag bistveno 

razlikuje od vsebin, povezanih npr. z izvajanjem vojaških operacij. Zgodaj jeseni 2007 so bile zadrege rešene 

z opredelitvijo enotnega obrazca za izdelavo dosjeja. 

13 

Pristopa ››Road Map« in ››Battle plan« sta bila prenesena iz izkušenj Danske, ki pa glede na zakonske 

omejitve ne sodeluje v aktivnostih EVOP, niti ni Ëlanica EDA. 

14 

V zvezi s tem smo tako že julija 2007 v okviru priprave novega delovnega naËrta predlagali oblikovanje 

novega skupnega investicijskega programa (JIP), izboljšanje sodelovanja z EUMC s pripravo bolj usklajenih 

poroËil ter izboljšanje aktivnosti s t. i. tretjimi stranmi (NATO, TurËija ipd.). 

130

Gorazd Vidrih 

Prvi dosje: Skupni ukrep ‡ pregled, izvajanje in poroËanje 

1. Pregled 

Skupni ukrep zahteva v 27. Ëlenu pregled njegovega izvajanja v treh letih 

od sprejetja. »eprav si nihËe ni upal vnaprej napovedati, kako se bo pregled 

konËal, je obstajala utemeljena domneva, da bi se lahko odprlo obdobje 

triletnega finanËnega okvira, ki bi ga bilo treba pripraviti skladno s skupnim 

ukrepom 15 . »e predlog za finanËni okvir tudi leta 2007 ne bi dobil podpore, kar 

se je tudi zgodilo, bi lahko med slovenskim predsedovanjem prišlo do potrebe 

po spreminjanju/dopolnitvi skupnega ukrepa. 

2. Izvajanje 

Izvajanje skupnega ukrepa pomeni uresniËevanje funkcionalnih nalog agencije. 

V letu se je agencija usmerjala v Ëim veËjo dodano vrednost in pripravo zadnjega 

dela strateških podlag. 

3. PoroËanje 

Agencija skladno s skupnim ukrepom o svojem delu poroËa na ravni 

usmerjevalnih odborov ter enkrat na leto, maja, v okviru Sveta. Predhodno 

poroËilo za letno poroËanje obravnava PSC. PoroËila so precej tehniËna, vendar 

pomenijo politiËno verifikacijo preteklih, pa tudi prihodnjih dejavnosti. 

NajveËja težava prvega dosjeja je bila možnost revizije skupnega ukrepa. 

»eprav so bili izpolnjeni vsi pogoji, da se to zgodi (predvsem vprašanje 

triletnega finanËnega okvira), je prevladal skupni interes in so bili zapisani 

sklepi glede izvajanj dosjeja dovolj pragmatiËni in sprejemljivi. 

Drugi dosje: Strategije, koncepti in projekti 

Dosje je bil namenjen spremljanju dejavnosti agencije in izvedbeni ravni. Pri 

tem velja za raven strategij, konceptov in projektov splošno pravilo, da bi naj 

bila predsedujoËa država Ëim bolj prva med enakimi oz. da naj bi izvajala t. i. 

››peer pressure«. 

1. Strategije 

V okviru strategij sta v tem Ëasu nastajali dve novi strategiji, strategija za 

oborožitev in strategija za R&T 16 . Edina vzpostavljena strategija EDTIB pa 

15 

Skupni ukrep zahteva s Ëlenom 4.4, da Svet vsaka tri leta in s soglasjem sprejme finanËni okvir agencije za 

naslednja tri leta. Leta 2005 je bil sprejet sklep, da se finanËni okvir ne pripravi, ker ni bilo vseh pogojev za 

to, v letu 2006 pa ni bilo doseženega soglasja o višini sredstev. 

16 

Za obe strategiji sta bili oblikovani posebni skupini. Pri pripravi oborožitvene strategije sodelujejo vse 

države, pri strategiji R&T pa zgolj manjše število. Med njimi je tudi Slovenija. 

131


je bila v svojem delu opredeljena kot glavni dogodek predsedovanja na tem 

podroËju. 

2. Koncepti 

V pripravi je bil koncept NEC 17 . Oblikovana je bila posebna referenËna skupina. 

V skupini je bila prek EUMC zastopana tudi predsedujoËa država. Posredovano 

je bilo vmesno poroËilo, osnutek koncepta bo gotov jeseni 2008. 

3. Projekti: 

‡ nov skupen investicijski projekt: oblikovan je bil JIP ‡ Joint Investment 

Program oz. ICET ‡ Inovativni koncepti in pojavljajoËe se tehnologije, 

sprejet je bil maja na usmerjevalnem sestanku. Slovenija se je odloËila za 

sodelovanje; 

‡ delo na evropskem obrambnem trgu oz. EDEM ‡ European Equipment Defence 

Market: poroËilo je bilo izdelano po prvem letu izvajanja strategije, 

sprejeti so bili tudi sklepi za vzpostavitev kriterijev za ocenjevanje 

uspešnosti v prihodnje; 

‡ programsko opredeljene zveze oz. SDR ‡ Software Defined Radio: nadaljevalo 

se je delo projektne skupine. Slovenija ni sodelovala; 

‡ strateški transporti: Slovenija je sodelovala pri delu posebne delovne 

skupine. Na nacionalni ravni so pokrite srednjeroËne potrebe; 

‡ tretje strani v logistiki: februarja je potekala osrednja letna konferenca. 

Slovenija je sodelovala na konferenci, vendar na nacionalni ravni 

trenutno še nima izdelanih stališË glede možnosti in potreb v prihodnosti; 

‡ umestitev brez pilotnih letal v civilno urejen zraËni prostor (UAV): agencija 

je sklicala nekaj usklajevalnih sestankov, da bi predstavila priprave 

posebnega poslovnega primera; 

‡ poveËanje razpoložljivosti helikopterjev za operacije EVOP: izdelan je bil 

vprašalnik. Agencija je zaËela z usklajevanjem dejavnosti z ustreznimi 

skupinami znotraj NATO/CNAD. Pripravljajo se podlage za podroËje 

usposabljanja, standardizacije in vzdrževanja ter nadgradenj. 

Med našim predsedovanjem je prišlo tudi do prve obravnave dveh direktiv iz 

okvira t. i. obrambnega paketa, ki ga je pripravila Evropska komisija. Za direktivo 

o transferjih znotraj EU ali DICT ‡ Directive on Inter Community Transfers je 

bilo najprej odgovorno ministrstvo za gospodarstvo ob sodelovanju zunanjega 

17 

NEC ‡ Network Enabled Capability oz. omrežno omogoËene zmogljivosti. 

132

Gorazd Vidrih 

in obrambnega ministrstva. Obravnavo direktive o obrambnem naroËanju pa 

je vodilo finanËno ministrstvo ob sodelovanju obrambnega. Obe direktivi sta 

za obrambno podroËje pomembni in se navezujeta na delo agencije. Agencija 

si je zelo prizadevala biti vsaj posredno vkljuËena v obravnavo, vendar to 

ni bilo mogoËe. Zato je bilo dogovorjeno, da bo Slovenija prek kontaktnih 

oseb, odgovornih za obravnavo obeh direktiv, agenciji posredovala kljuËne 

informacije glede poteka in vsebine obravnave obeh aktov. Agenciji je 

prestolnica posredovala zgolj dve informaciji, od tega eno z veliko zamudo in 

nejasnim poroËilom o stanju. 

Posebna oblika dela je bilo sopredsedovanje zmogljivostni skupini EU-NATO. 

V tej skupini so predstavniki EU v PMG. Vsebino pripravljajo veËinoma 

predstavniki EDA iz EU, iz Nata pa skupine CNAD 18 (Konferenca nacionalnih 

oborožitvenih direktorjev). 

Skupna ocena dejavnosti v okviru obeh dosjejev: 

Dosežki: 

‡ veËina ciljev je bila dosežena, 

‡ ni bilo veËjih spodrsljajev, 

‡ oblikovan je bil drugi skupni investicijski program ICET, ki ga je 

predlagala Slovenija, 

‡ izvedba okrogle mize na temo EDTIB in SME je bila organizacijsko in 

vsebinsko uspešna, 

‡ veË držav nas je že med predsedovanjem prosilo za posredovanje 

izkušenj (predvsem »eška, Madžarska in Belgija). 

Pomanjkljivosti: 

‡ slabo poznavanje podroËja zmogljivosti v okviru slovenskega Stalnega 

predstavništva, 

‡ edini resniËni kooperativni odnos je bil vzpostavljen s predsedujoËim v 

HTF, 

‡ sestanki in priprave so bili za podroËje zmogljivosti zelo površni ali pa jih 

sploh ni bilo, 

‡ ni bilo usmeritev, 

18 

Skupina se izmeniËno sestaja na sedežu Nata in EU, obiËajno štiri- do petkrat med predsedovanjem, 

obravnava pa vsebine s podroËja zmogljivosti. 

133


‡ sopredsedovanje MO pri obravnavi obrambnega paketa je bilo neopazno, 

obvešËanje EDA o poteku razprave pa prepozno in strokovno šibko, 

‡ velika heterogenost podroËja je zahtevala preveË sogovornikov, 

npr. iz MO direktorat za logistiko, direktorat za obrambno politiko, 

obvešËevalno-varnostno službo, Generalštab, od drugod pa predvsem 

MZZ in Stalno predstavništvo pri Natu, 

‡ neelastiËnost za pobude in predloge. Slovenija se ni odzvala na pobudo 

agencije, da bi pod okriljem slovenskega predsedovanja zaËela razvijati 

koncept pravil obnašanja na podroËju obrambe in okolja 19 , 

‡ težave pri pridobitvi gradiv (in njihovo podajanje med Sekretariatom 

in agencijo) se niso konËale. Prizadevanja, da bi gradiva za obravnavo 

državam dostavili v razumnih rokih, so se v veËini primerov izgubila med 

elektronsko in drugo pošto 20 , 

‡ neustrezna kadrovska sestava doma in v Bruslju. Za vso podroËje je bil v 

Bruslju pristojen en Ëlovek, v drugih državah so za to zadolženi najmanj 

štirje predstavniki, 

‡ pisanje tedenskih, meseËnih in drugih poroËil je predstavljalo veliko 

breme brez dodane vrednosti. 

OKROGLA MIZA EDTIB TER SME 

Dogodek, ki je potekal od 11. do 13. junija, je bil razdeljen v dva dela: okroglo 

mizo in industrijski dan. 

Okrogla miza se je dolgo in skrbno pripravljala. NajveËji izziv je bila 

opredelitev vprašanj za razpravo in pridobitev ustreznih moderatorjev ter 

naËrtno izbrane skupine. 

Glede vprašanj za razpravo smo zaradi njihove obËutljivosti in zaradi izognitve 

ponavljanju razprav, ki so bile že opravljene, opravili kar tri kroge usklajevanj, 

najprej doma in nato v Bruslju. KljuËni sogovorniki so bili predstavniki 

Evropske komisije, EDA in ASD, dodatno pa smo se posvetovali še s Francijo, 

19 

Šlo je za idejo ureditve problematike obrambnih proizvodov v vsem življenjskem ciklu in pri tem uporabo 

civilnih standardov, ki so na voljo (npr. ISO 14001). Problematika je izjemno pereËa in povsem nerešena. 

Ne glede na to, da bi agencija pri tem pomagala in da bi veËina dejavnosti potekala med francoskim 

predsedovanjem, je naša prestolnica, ki je predsedovanje razglasila kot zeleno predsedovanje, tej pobudi 

odrekla vsako mogoËo podporo. 

20 

Eden od razlogov zavlaËevanja je tudi nikoli objavljena, vendar znana, vojna med agencijo in EUMC/MS. 

Ker imata obe strani skupno, vendar v posameznih primerih ne povsem razmejeno/opredeljeno odgovornost, 

gradiv za obravnavo ne posredujeta do zadnjega trenutka. Drugi razlog za pozno dostavo je tudi ta, da se 

odzivi držav zaradi pomanjkanja Ëasa za pripravo odgovorov nato omejijo na minimum. 

134

Gorazd Vidrih 

ki je organizirala nadaljevanje razprave julija in septembra 2008. 

Za uvodni del okrogle mize so bila oblikovana ta izhodišËa: 

‡ sedanje stanje na podroËju EDTIB, 

‡ moËen in konkurenËen EDTIB, kaj je mogoËe storiti na nacionalni in 

evropski ravni, 

‡ kako imajo lahko SME korist v dobaviteljskih verigah. 

V I. panelu Vladni pogled na EDTIB in SME je bila temeljna toËka razprave 

vladna odgovornost za vkljuËitev SME v EDTIB. 

Vprašanja so bila: 

‡ kakšne so vloge, Ëe je vlada investitor, kupec, uporabnik in regulator, 

‡ ali lahko vlade dosežejo, da bo obrambno podroËje privlaËno za SME, 

‡ ali imajo države brez primarne industrije posebno odgovornost za SME, 

‡ ali obstajajo možnosti, da bi lahko vlade SME olajšale dostop do 

razpisnih in pogodbenih procesov. 

V II. panelu Industrijski pogled na EDTIB in SME je bila temeljna toËka 

razprave vloga sistemskih povezovalcev 21 v verigi dobaviteljev. 

Vprašanja so bila: 

‡ kako olajšati dostop SME do razpisnih in pogodbenih procesov ter 

opredeliti vlogo EBB1 in EBB2 22 pri tem, 

‡ kako prilagoditi SME poslovni model za dosego zdravega in 

konkurenËnega EDTIB, 

‡ vloga SME pri doseganju razpoložljivosti in vzdržljivosti vzdrževanja, 

drugih podpornih storitev ter varnost dobav. 

Okrogla miza je bila namenjena tako vladnim kot nevladnim predstavnikom, uspeli 

pa smo privabiti tudi predstavnike iz akademskih krogov. Skupno število udeležencev 

je preseglo število 100, kar je ob dejstvu, da so bili v veËini tujci, visoka številka. 

Dogodek se je nadaljeval še naslednji dan s t. i. industrijskim dnevom 

na Inštitutu Jožefa Štefana. Od domaËih so se poleg gostitelja predstavili 

predstavniki slovenske tehnološke in raziskovalne agencije, nato pa še 

predstavnik EDA za podroËje industrije in trga ter ASD. Ob koncu dogodka 

smo obiskali še podjetje Fotona in Iskra Sistemi. Zadnji del dogodka je odliËno 

dopolnil delavnice in je bil zelo koristen za vse udeležence. 

21 

Izraz sistemski povezovalci je prevod angl. izraza system integrators, ki opredeljuje korporacije, kot so 

EADS, BAE, THALES ipd. 

22 

EBB1 in EBB2 sta elektronska portala za obrambne nabave znotraj EDA, oba sta javno dostopna na 

spletnih straneh www.eda.europa.eu/ebbweb. 

135


SKLEPI OKROGLE MIZE 23 

V splošnem je bilo ugotovljeno, da se jasno kaže narašËanje zavedanja o 

pomembnosti SME na obrambnem podroËju. Vseeno pa število odprtih 

vprašanj presega število dobrih odgovorov. Prav tako je jasno, da ni ene same 

rešitve za integracijo SME v EDTIB. Odgovornost za krepitev EDTIB je 

skupna odgovornost vlad, industrije in SME. 

Sklepi: 

1. Za zagotovitev zdravega in konkurenËnega EDTIB, vkljuËujoË SME, je 

bistveno poveËati obseg vlaganja v raziskave in razvoj ter promoviranje 

nove tehnologije na sistematiËen naËin. PodroËje raziskav in tehnologije 

zagotavlja razcvet vsega, kar sledi. 

2. Nujni predpogoj za izrabo vseh potencialov in možnosti SME je Ëim 

zgodnejše odkritje zahtev glede bodoËih obrambnih zmogljivosti. 

Zmogljivosti morajo biti skupno opredeljene in dolgoroËne. V tem smislu 

so dejavnosti agencije v okviru CDP kljuËnega pomena. CDP bo poveËal 

predvidljivost vojaških zahtev in s tem tudi stabilnost poslovnega okolja 

za SME. 

3. Evropska unija si prizadeva za Ëimbolj uËinkovit, enoten in dinamiËen 

evropski obrambni trg ter odstranitev ovir za notranje transferje. Predlog 

zahtev Evropske komisije bo odpravil birokratske ovire. Obrambne 

nabave pa bodo ustvarile veËjo konkurenËnost in poenotene okvire 

delovanja. 

4. Ena od veËjih težav, ki onemogoËajo širšo in podjetnejšo vkljuËevanje 

SME v EDTIB, je poznati in biti prepoznaven. Treba je izboljšati 

poznavanje trga in izboljšati dostop do njega (npr. poenostavitev in 

uskladitev postopkov, zniževanje vrednosti praga za razpise, jezik ipd.) 

ter se povezovati na evropski ravni. PoveËanje jasnosti je odloËilnega 

pomena. 

5. Države EU morajo Ëimbolj redno in medsebojno delovati, da bi lahko 

SME postala prvorazreden dobavitelj. Pri tem je odloËilnega pomena 

vloga standardizacije in upravljanja uËinkovitega informacijskega 

omrežja. Model vkljuËevanja SME v okvir aeronavtiËnega sektorja je 

23 

Sklepi okrogle mize so še vedno na MO in niso bili javno objavljeni. ZgošËenka z zbirom vseh vsebin, 

povezanih z dogodkom, prav tako še ni bila izdelana. 

136

Gorazd Vidrih 

lahko dober primer za to. Vse te izkušnje se lahko prouËujejo in nato 

izmenjujejo. 

6. Novi kooperativni programi in projekti, ki vkljuËujejo centre odliËnosti 

in sposobnost na nacionalni in mednarodni ravni, lahko prav tako 

zagotovijo nove priložnosti za vkljuËevanje SME. 

7. Poseben primer predstavlja odnos med sistemskimi povezovalci in SME. 

Obe strani imata lahko od tega koristi. Povezovalci imajo lahko korist 

prek procesiranja visokih produkcijskih in tehnoloških standardov ter 

prevzetja deleža poslovnega tveganja. 

Po drugi strani pa lahko SME pridobijo z dostopom do obrambnega trga in 

pridobivanjem potrebnih informacij. Zavedanje o ponudbi in možnostih 

partnerstva je bistvenega pomena in zagotovo najpomembnejši korak k 

oblikovanju poslovnega okolja na podroËju obrambe. V tem smislu je treba 

vzpostaviti ustrezne podatkovne baze in temelje za izmenjavo podatkov. 

Dodatno je treba zapisati še, da lahko ugotovimo, da bodo morali na naslednjih 

podobnih dogodkih veË Ëasa in pozornosti nameniti še vprašanju doloËanja 

posebnih sredstev R&T za podroËje SME (to v Sloveniji v bistvu že poteka), 

podobno kakor to poteka v okviru projektov JIP znotraj agencije. Prav tako 

pa bo treba na dnevni red postaviti tudi protidobave, pri Ëemer mora agencija 

presoditi, koliko in kakšna bo vloga protidobav pri bodoËem razvoju EDTIB. 

NAMESTO SKLEPA 

Skupne ugotovitve bi bilo treba opredeliti glede na vsebino in kakovost 

programa in mandata, organizacijo in priprave, strokovnost in kompetentnost, 

motivacijo in nagrajevanje ter delovne razmere in drugo. Glede na to, da 

je bilo Ëasa za oblikovanje prispevka zelo malo, je primerno predlagati, da 

se za potrebe natanËnejše analize predsedovanja zagotovita dodaten Ëas in 

prostor. Analiza vseh razpoložljivih virov in anketa, ki bi zajela vse v ta projekt 

vkljuËene posameznike, doma in v Bruslju, bi lahko bili temeljni za pridobitev 

uporabnih izkušenj ter objektivni zapis za prihodnje rodove. 

VIRI 

Thessaloniki European Council, 19-20 June 2003: Presidency Conclusions, Agency in the field of 

defence capabilities, http://www.greekembassy.org. 

COUNCIL JOINT ACTION 2004/551/CFSP of 12. July 2004 on the establishment of the European 

Defence Agency, Article 2, Official Journal of the European Union L 245/17, 17. 7. 2004. 

137


Portuguese Presidency Report on European Security and Defence Policy, DGE VII - DGE IX, 

16426/07, on 14. december European Council. 

Guide to the ESDP, www.rpfrance-eu.org. 

Burkard SCHMITT, The European Union and armaments, getting a big bang for the Euro, 

Chaillot Paper, n. 63 August 2003, Institute for Security Studies Paris. 

EDA Work Programme 2008, www.eda.europa,eu/refrence.asx. 

PriporoËilo Komisije 2003/361/ES, Uradni list EU L124, 20. maj 2003. 

Electronic Bulletin Board, www.eda.europa.eu/ebbweb, www.asd-europe.org, www.occar-ea.org. 

138

Anton Bebler 


VARNOST NA ZAHODNEM 

BALKANU TER SODELOVANJE 

MED EVROPSKO UNIJO IN 

NATOM 

SECURITY IN THE WESTERN 

BALKANS AND COOPERATION 

BETWEEN THE EUROPEAN 

UNION AND NATO 


Zahodni Balkan je po koncu hladne vojne doživel tektonske 

premike in zaznamoval Evropo s produkcijo vedno novih virov 

ogrožanja. Na Balkanu so se sreËevale mnoge mednarodne 

organizacije, posebej OZN, Nato, EU ter OVSE, in danes se zdi, 

da je EU tista organizacija, ki bi morala zagotoviti varnost, 

stabilnost in napredek v svoji neposredni sosešËini, ob tem pa 

navezati nase novonastale države s perspektivo vstopanja v EU. 

Nato je skupaj z EU posegel v varnostne razmere na Balkanu, 

vendar je njuno sodelovanje povezano z vrsto težav pri uporabi 

skupnih zmogljivosti, strukture in naËina dela posameznih 

organov za vodenje varnostne politike. Prispevek opisuje razmere 

na Zahodnem Balkanu ter ovire v sodelovanju dveh glavnih 

mednarodnih organizacij v tej regiji, predstavljen je tudi odnos 

Slovenije do tega obmoËja. Ker je slovensko predsedovanje Svetu 

EU izpostavljalo varnost na Zahodnem Balkanu kot eno svojih 

prednostnih nalog, je prispevek namenjen tudi pojasnitvi razlogov 

za takšno angažiranje Slovenije. 

139

VARNOST NA ZAHODNEM BALKANU TER SODELOVANJE MED EVROPSKO ... 


Varnost na Zahodnem Balkanu, sodelovanje Nata in EU. 


After the Cold War, the Western Balkans witnessed dramatic 

changes, marking Europe with the production of ever-new 

sources of threat. The Balkans was a meeting point of numerous 

international organisations, especially the UN, NATO, the EU 

and OSCE. Today it seems that the EU is the organisation, 

which should provide security, stability and progress in its direct 

neighbourhood at which it should attract newly formed countries 

with the perspective of entering the EU. Together with the EU, 

NATO inter vened in the security situation in the Balkans, but 

their cooperation is accompanied by a number of difficulties at 

the application of collective capabilities, structure and working 

procedures of the mechanisms for conducting the security policy. 

The article describes the situation in the Western Balkans and 

the obstacles in the cooperation of two main international 

organisations in the region. It also presents Slovenia’s relation 

to this region. Since the Slovenian EU Council Presidency 

emphasised security in the Western Balkans as one of its 

priorities, this article’s role is also to explain the reasons for such 

engagement of Slovenia. 


Security in the Western Balkans, Nato and EU cooperation. 

UVOD 

Med pripravami Slovenije na zahtevni in naporni predsedovanji Ministrskemu 

svetu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) leta 2005 ter 

Svetu Evropske Unije v prvi polovici leta 2008 smo v okviru Evroatlantskega 

sveta Slovenije in v povezavi z dejavnostmi Fakultete za družbene vede 

Univerze v Ljubljani organizirali štiri mednarodne konference. Na prvih dveh 

smo pregledali delovanje OVSE na podroËju mednarodne varnosti ter njena 

140

Anton Bebler 

razmerja in probleme, povezane z drugimi mednarodnimi organizacijami v 

evroatlantskem prostoru. Zadnji dve konferenci, na Brdu pri Kranju septembra 

2007 in Bernardinu maja 2008, pa sta bili namenjeni delovanju mednarodne 

skupnosti na Zahodnem Balkanu. Posebna pozornost zahodnobalkanski 

regiji je bila pogojena z njeno zemljepisno bližino in nenehno politiËno 

nestanovitnostjo. Omenjeni poudarek na naših konferencah je ustrezal tudi eni 

izmed prednostnih nalog med predsedovanjem Slovenije Svetu EU, ki so bile 

dogovorjene z ZR NemËijo in Portugalsko. 

ZAHODNI BALKAN IN SLOVENIJA 

Tektonski geopolitiËni premiki na evropski celini ob koncu 'hladne vojne', 

predvsem pa razkroj komunistiËnih sistemov v Vzhodni Evropi in razpad 

Varšavskega pakta so v vsega nekaj letih temeljito spremenili vire in 

intenzivnost ogrožanja na Zahodnem Balkanu. Nevarnost apokaliptiËnega 

medcelinskega spopada dveh vojaškopolitiËnih koalicij, s središËi daleË, a z 

divizijami takoj ob zahodnih in vzhodnih mejah SFRJ, so zamenjali šibkejši, 

toda zemljepisno bližji viri ogrožanja v samem jugoslovanskem okolju. 

Dotedanjim približno štirim sorazmerno mirnim desetletjem na Balkanu sta v 

letih 1990‡1991 sledila izbruh ostrih politiËnih konfliktov in val oboroženega 

nasilja ter vojn. Konec hladne vojne, otoplitev v mednarodnih odnosih, 

sklenitev dogovorov o zmanjšanju težke oborožitve na evropski celini (CFE) 

ter liberalizacija in nato demokratizacija politiËnih sistemov so v prostoru SFRJ 

sprostili razdružitvene težnje, ki jih politiËne elite v tedanjih jugoslovanskih 

republikah niso znale ali želele preseËi s politiËnimi kompromisi in dogovori 

o preureditvi skupne države. Prehod na tekmovalno politiËno demokracijo v 

jugoslovanskih republikah je sprožil proces krvavega razpada veËnacionalne 

SFRJ, pretežno vzdolž narodnostnih in verskih razpok. Sedemnajstletno 

obdobje politiËne fragmentacije se je morda konËalo šele z razglasitvijo 

neodvisnosti Kosova 17. februarja 2008. 

Izrazito zgrešeno zastavljen in slabo izveden napad JLA na samostojno 

Slovenijo smo junija 1991 s precej sreËe zavrnili. S tem uspehom našega 

mladega varnostnega sistema, Teritorialne obrambe in Policije, smo se 

delno izvlekli iz tako imenovanega balkanskega kotla. Vojne, druge oblike 

oboroženega nasilja, množiËni poboji in pregoni prebivalstva ter spremljajoËi 

patološki pojavi pa so tudi po umiku zadnje enote JLA iz Luke Koper (26. 

oktobra 1991) moËno bremenili naš varnostni položaj. V tem obdobju je 

141


mednarodna skupnost le zmedeno opazovala balkansko morijo, v praznem 

upanju, da se bo pod režimom sankcij sama zadušila in ustavila. NajveËja 

in najdražja mirovna operacija OZN, imenovana Unprofor, se je konËala s 

polomijo, Evropska unija pa je pokazala svojo nesposobnost, da bi celo nedaleË 

od svojih meja ustavila majhnega agresorja in vojno na Balkanu. 

Do prvega premika na bolje je prišlo poleti 1995 z vojaškim porazom in 

propadom srbske paradržave na Hrvaškem. Pravi preobrat na Balkanu pa se 

je zgodil šele z odloËnim oboroženim posegom Nata zoper vojsko Republike 

Srbske v Bosni in Hercegovini. Temu so sledili izsiljeni podpis daytonskega 

sporazuma novembra 1995, konec državljanske vojne, ponovna formalna 

vzpostavitev Bosne in Hercegovine, zlepljene iz treh kosov, ter njena delna 

demilitarizacija. 

Po ponesreËenih poizkusih OZN, OVSE in EGS/EU, da bi vzpostavili mir na 

Zahodnem Balkanu, je to naposled uspelo Natu. Njegovi zadnji vojaški akciji 

veËjih razsežnosti od marca do junija 1999 je naposled sledilo dokonËanje 

krvavega nasilja v regiji. Pod površjem pomiritve so v regiji še vedno prisotni 

hudi politiËni in varnostni problemi (Bebler 2008), ki povzroËajo velike težave 

in resno ogrožajo regionalno varnost: 

‡ patološki nacionalizem in privzgojeno globoko sovraštvo do nekaterih 

sosednjih narodov; 

‡ nerazvita demokratiËna politiËna kultura, nepripravljenost elit na 

kompromise, nespoštovanje dogovorov, pogosto kršenje meddržavnih 

pogodb; 

‡ slabo upravljanje držav, korupcija in organizirani kriminal; 

‡ še vedno nerešeno vprašanje veË kot milijona beguncev in razseljenih 

oseb. 

Ustavitev oboroženega nasilja še ni privedla do samodejnega napredka in 

dolgoroËne regionalne stanovitnosti na Zahodnem Balkanu, kar se je februarja 

in marca 2008 pokazalo v Srbiji, na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini. 

Z uvedbo Natovega vojaškega nadzora nad Bosno in Hercegovino je bila 

odpravljena vojaška grožnja z raketnim napadom vojske Republike Srbske na 

jedrsko elektrarno Krško. Opustitev sankcij OZN poleti 1996 in skoraj hkratna 

sklenitev asociacijskega sporazuma Republike Slovenije z Evropsko unijo sta 

odprli pot približevanju naše države tako Natu (v okviru Partnerstva za mir) kot 

Evropski uniji. Slabih osem let pozneje je ta napredek kronan s polnopravnim 

Ëlanstvom Slovenije v obeh kljuËnih mednarodnopolitiËnih organizacijah. 

142

Anton Bebler 

VrašËanje Slovenije v obrambnopolitiËni sistem Nata in v nastajajoËo, toda 

še vedno šibko varnostno strukturo Evropske unije je temeljito spremenilo 

razmerje med Republiko Slovenijo in balkansko sosešËino. S svojo udeležbo 

v mirovnih in stabilizacijskih operacijah v Bosni in Hercegovini, Albaniji, 

Makedoniji in na Kosovu je naša država postala aktivni dejavnik v kolektivnih 

naporih mednarodne skupnosti za umirjanje in dolgoroËno urejanje razmer 

na Zahodnem Balkanu. Udeležba pripadnikov Slovenske vojske, Policije 

in civilnih strokovnjakov v teh misijah je okrepila regionalno in celinsko 

varnost, poleg tega je služila našim neposrednim varnostnim interesom. 

Sodelovanje v mirovnih misijah je dvignilo mednarodni ugled Slovenije, 

okrepilo našo politiËno prisotnost na Balkanu in spodbudilo oživitev z vojnami 

pretrganih gospodarskih in kulturnih vezi z regijo. To je koristilo tudi našemu 

gospodarskemu razvoju. Razumljivo je, da je na naš geopolitiËni položaj med 

Zahodno in Srednjo Evropo ter Balkanom v zadnjih petnajstih letih moËno 

vplivalo delovanje mednarodnih organizacij, v katere je Slovenija vstopila po 

letu 1992. To so OZN, OVSE, Svet Evrope in predvsem Evropska unija ter 

Nato. 

DELOVANJE EVROPSKE UNIJE NA ZAHODNEM BALKANU 

Razmere na Zahodnem Balkanu že zaradi zemljepisne bližine in povezanosti 

z družbami držav Ëlanic zelo zaznavno vplivajo tudi na varnostne razmere 

v Evropski uniji. To povezanost je prepriËljivo izpostavilo dogajanje med 

vojno na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, ki je med drugim povzroËilo 

val beguncev z Balkana, narašËanje tihotapljenja orožja in mamil, krepitev 

organiziranega kriminala itn. Poskusi uresniËevanja režima karantene okrog 

kriznega obmoËja in mednarodnih sankcij v obliki prepovedi prometa z 

orožjem, izvoza energentov, letalskih povezav itn. so se pokazali kot neuspešni. 

Ena izmed znaËilnosti Balkana je nesposobnost elit, da sproti rešujejo 

regionalne probleme z dogovarjanjem med seboj, s kompromisi in dolgoroËnim 

sodelovanjem na regionalni ravni. Zagotavljanje miru in stabilnosti v regiji po 

letu 1995 je zahtevalo vzpostavitev dveh mednarodnih protektoratov, oprtih na 

mednarodne vojaške sile Nata in EU (BiH in Kosovo) ter vzdrževanje drugih 

oblik mednarodne prisotnosti in nadzora. 

V svojem delovanju na Zahodnem Balkanu ima EU jasne cilje ‡ zagotavljanje 

miru in stabilnosti, ki utrjujeta pot k postopni vkljuËitvi teh držav v integracijo. 

Perspektiva prihodnjega Ëlanstva je že veË let stalnica v politiki EU na 

143


Zahodnem Balkanu in njeno najmoËnejše diplomatsko orodje. Njegovo 

uËinkovitost lahko še okrepi s praktiËnimi dejanji, ki jih bodo razumeli tudi 

preprosti državljani ‡ z liberalizacijo politike viz, s poveËanim številom 

štipendij za mlade in akademsko osebje, poveËano podporo civilni družbi ter z 

uËinkovitejšimi mednarodnimi finanËnimi institucijami pri zagotavljanju nujno 

potrebne pomoËi najbolj prizadetim delom regije. To politiko je EU potrdila 

leta 2003 v solunski deklaraciji Evropskega Sveta in ponovila leta 2008 v 

sporoËilu Komisije EU o Zahodnem Balkanu. Listina je izrazila soglasje Ëlanic 

glede prihodnjega Ëlanstva vseh držav regije v EU in ponudila pod nekaterimi 

pogoji dodatne možnosti za pospešitev tega procesa. Ti pogoji vkljuËujejo 

vzpostavitev pravne države, upravno in pravosodno reformo, razvoj civilne 

družbe, dobrososedske odnose, regionalno sodelovanje in polno sodelovanje 

z mednarodnim kazenskim sodišËem v Haagu. Vsi omenjeni cilji so skladni z 

vizijo EU in Nata, izraženi pa so v njuni skupni izjavi o usklajenem delovanju 

na Zahodnem Balkanu. 

V zadnjem Ëasu je opazno zmanjšano pozitivno zanimanje najveËjih Ëlanic 

EU za Zahodni Balkan. Nobena med njimi ne nastopa kot izrazit zagovornik 

aktivne politike EU v regiji. VeË pobud in dejavnosti dveh organizacij ni bilo 

ustrezno usklajenih, nekatere pa so celo ustvarile nove težave in delitve (na 

primer delovanje shengenskega režima). Vrsta težav v delovanju EU, politiËna 

kriza, ki jo je povzroËil propad Pogodbe o ustavi za Evropo, meddržavni 

konflikti in zapleti drugje (v Afganistanu, Iranu, na Bližnjem vzhodu, v 

Zakavkazju, Darfurju itn.) so prispevali k sindromu 'utrujenosti' mednarodne 

skupnosti, ko gre za premagovanje težav in normalizacijo razmer na zahodu 

Balkana. EU je v zadnjem desetletju za regijo porabila veË milijard evrov, 

veË sredstev kot za katero koli drugo regijo zunaj EU. NajveËji del sredstev 

mednarodne skupnosti je bil porabljen za vzdrževanje vojaške in civilne 

prisotnosti mednarodnih organizacij v regiji. Le nekaj odstotkov te velike vsote 

se je prelilo v gospodarstva teh držav in tako olajšalo njihove hude socialne 

težave. NajveËji del mednarodnih sredstev je prek nabav blaga in storitev, 

plaË uradnikov, honorarjev svetovalcev itn. odtekel nazaj v države Ëlanice 

EU. Tudi zaradi tega je bilo zelo malo napredka pri izvajanju gospodarskih 

reform v regiji, premalo je bilo tudi regionalnega sodelovanja med državami na 

Zahodnem Balkanu. 

Zaradi delitve dejavnosti EU na tri ››stebre« poteka njena pomoË državam 

Zahodnega Balkana po loËenih uradniških kanalih. Predpristopno pomoË v 

144

Anton Bebler 

okviru asociacijskih in stabilizacijskih sporazumov (programi PHARE idr.) 

uravnava in usmerja generalni direktorat Komisije EU za dejavnosti razširitve, 

nekatere druge oblike pomoËi pa prihajajo v okviru politike dobrega sosedstva, 

ki jo prav tako uresniËuje Komisija EU. Eden teh programov je CARDS 

(Community Assistance for Reconstruction, Developement and Stabilization), 

ki je izrazito namenjen poveËanju odpornosti družb proti negativnim pojavom, 

kot so organizirani kriminal, brezpravje in korupcija. Z uresniËevanjem 

nadzorne, varnostne in stabilizacijske vloge pa se ukvarja uradništvo 

generalnega direktorata Sveta EU za izvajanje skupne zunanje in varnostne 

politike. Njegov specializirani del ‡ Evropska varnostna in obrambna politika 

(EVOP) ‡ najbolj vidno deluje v Bosni in Hercegovini (Eufor) ter Makedoniji. 

Od jeseni 2008 naj bi pri urejanju zadev na Kosovu imela vodilno vlogo do 

zdaj najveËja misija EVOP. Omenjena operativna drobitev dejavnosti EU v 

balkanskih državah nujno povzroËa dodatne stroške in zmanjšano uËinkovitost. 

Poleg usklajevanja svojih dejavnosti z drugimi mednarodnimi organizacijami 

potrebuje uradništvo EU še notranje usklajevanje. 

Zato mora EU poenotiti in izboljšati svojo sposobnost v boju s pojavi, kot 

so trgovina z ljudmi ter tihotapljenje mamil, orožja, radioaktivnih in drugih 

prepovedanih snovi in proizvodov. UËinkovit boj EU s temi pojavi na 

Zahodnem Balkanu je oslabljen zaradi premajhne pozornosti (ob prednostnem 

obravnavanju boja z globalnim terorizmom), razdrobljenosti naporov, 

nezadostne usklajenosti in finanËne podhranjenosti. Poleg že omenjenega 

programa CARDS spadajo v ta sklop še program pomoËi policijam (PAMECA), 

carinskim in finanËnim službam (CAFAO) ter program izmenjave informacij 

za tehniËno pomoË na podroËjih, kot so finanËni kriminal, korupcija, pranje 

denarja, mejni nadzor, reforma pravosodja itn. (TAIEX). EU je izvedla dve 

policijski misiji (v Makedoniji ter BiH) in imenovala tri visoke ali posebne 

predstavnike (v BiH, Makedoniji in na Kosovu). Kljub obstoju in delovanju 

vseh teh mehanizmov pa EU manjka zadostna operativna sposobnost za 

uresniËevanje vseh teh programov na terenu. Europol in Eurojust nimata 

pravne podlage za polno sodelovanje s policijami balkanskih držav. EU 

vzdržuje na Zahodnem Balkanu veË policijskih in carinskih misij, ki so 

podrejene bodisi Komisiji bodisi Svetu EU, veËje Ëlanice pa imajo v okviru 

svojih veleposlaništev policijske, carinske in imigracijske uradnike za zvezo 

z oblastmi države sprejema. Vsi ti organi delujejo loËeno drug od drugega, 

izvajajo razliËne politike, imajo razliËne prioritete in so vkljuËeni v razliËne 

145


strukture vodenja. Zato v njihovem delovanju ni uËinkovitega usklajevanja na 

vseh ravneh: znotraj balkanskih držav, v regiji, med prestolnicami držav Ëlanic 

EU, med institucijami EU in državami Ëlanicami ter znotraj institucij v Bruslju. 

Unija nima jasne in dosledne strategije za normalizacijo razmer na Zahodnem 

Balkanu in vgrajenega sistema nadzora nad uresniËevanjem sprejetih politik. 

Dogovorjeni cilji, razglašeni leta 1999 v Helsinkih, zaradi nespoštovanja 

prevzetih obveznosti veË držav Ëlanic niso bili izpolnjeni. V sistemu EU za 

take kršitve obveznosti ni sankcij. Na uresniËevanje sprejetih sklepov Sveta 

EU negativno vplivajo rotacija predsedujoËih, preveliko število organov 

in akterjev, izrazito nezadostno financiranje prek proraËuna EU, izredno 

zapleten sistem sprejemanja odloËitev, nepregledna in neuËinkovita delitev 

pristojnosti, manjkajoËa skupna infrastruktura (C4, obvešËevalna in logistiËna 

oskrba, zmogljivost strateškega prevoza vojaštva itn.), pomanjkljiva izmenjava 

obvešËevalnih informacij, nacionalne omejitve uporabe vojaških enot, nezadosten 

nadzor nad izvrševanjem, nizka javna podpora akcijam EVOP. Da bi uresniËila 

svoje visoke politiËne ambicije, bo morala EU moËno okrepiti svoje premiËne 

civilne zmogljivosti in sposobnost za izvajanje stabilizacijskih operacij na razdalji. 

To zahteva izpolnjevanje sprejetih civilnih in vojaških ciljev (Headline Goals 

2010). UresniËevanje naËrta za leto 2008 je bilo zakljuËeno s skupnim številom 

12.000 evidentiranih kandidatov, ki jih je 27 držav Ëlanic ponudilo za izvajanje 

operacij v okviru EVOP. Toda na razpisanih 1380 mest v operaciji EULEX na 

Kosovu je prispelo le 1200 prijav, torej desetkrat manj, kot naj bi jih bilo na voljo. 

Operacija EULEX pa je zelo pomembna preizkušnja za EVOP. Po veËmeseËnih 

pripravah Mednarodnega civilnega urada (ICO) je po 15. juniju 2008 (ko 

je zaËela veljati ustava neodvisnega Kosova) zaËelo narašËati število njenih 

pripadnikov. Po krËenju zaËasne uprave OZN na Kosovu (UNMIK) in prenosu 

na Evropsko unijo naj bi EULEX do jeseni 2008 dosegel svojo naËrtovano 

zmogljivost, to je približno 2200 pripadnikov. Razumna uskladitev delovanja med 

najpomembnejšimi mednarodnimi organizacijami, prisotnimi na Kosovu (OZN, 

EU, Nato, OVSE), je nujna in v interesu sleherne izmed njih. Z njo se lahko te 

organizacije izogibajo nepotrebnemu podvajanju zmogljivosti in dejavnosti ter 

ustvarjanju vrzeli v delovanju mednarodne skupnosti na Kosovu. »e EU v bližnji 

prihodnosti ne bo uspela zagotoviti varnosti, stabilnosti in napredka v svoji 

neposredni sosešËini na Balkanu, lahko pozabi na take misije v Afganistanu in 

drugih od Evrope veliko bolj oddaljenih deželah. Zahodni Balkan je potemtakem 

kritiËna preizkušnja za sposobnost EU, da združeno in uËinkovito deluje na 

146

Anton Bebler 

kriznih obmoËjih. Kadar gre za izvajanje mirovnih in stabilizacijskih operacij, pa 

je veliko odvisno od uspešnosti njenega operativnega sodelovanja z Natom. 

TEŽAVE V SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NATOM NA 

ZAHODNEM BALKANU 

V zadnjih osmih letih sta na razvoj odnosov med EU in Natom izrazito 

vplivala hiter razvoj EVOP ter nadaljevanje preobrazbe Nata iz ozkega 

vojaškopolitiËnega bloka v varnostno organizacijo s širokim seznamom vojaških 

in nevojaških dejavnosti ter medcelinskim dosegom. Operacija Althea v Bosni in 

Hercegovini je še vedno najboljši primer sodelovanja med EU in Natom, ki se 

je izrazilo v dobro usklajenem prenosu odgovornosti z operacije Sfor na Eufor. 

»eprav se je veËkrat zatikalo v zaËetni fazi priprav na ta prenos, je predhodno 

dogovorjeni mehanizem, imenovan Berlin plus, dokazal svojo operativno 

vrednost. EU s svojo stabilizacijsko operacijo Eufor uspešno zagotavlja varno 

okolje v Bosni in Hercegovini. To pa je kljuËni pogoj za miren razvoj te države 

in njeno približevanje Ëlanstvu v EU. Najnovejša koraka v tej smeri sta bila 

reforma policije in podpis sporazuma z EU o stabilizaciji in pridruževanju. 

In vendarle sodelovanje med EU in Natom ne poteka tako dobro, kot bi lahko 

priËakovali glede na veliko prekrivanje Ëlanstva ter na že sklenjene sporazume 

in dogovore. To sodelovanje je do zdaj potekalo pragmatiËno in kar se tiËe 

vojaških zadev tudi uspešno, tako na poveljniški kot na operativni ravni. 

Napredek v vojaškem sodelovanju med dvema organizacijama je najbolj viden 

na terenu. Podobno izboljšanje pa bi bilo zelo zaželeno tudi na politiËni ravni, 

v Bruslju. V tem pogledu organizaciji zanesljivo nista izrabili vseh možnosti. 

Poglavitne ovire za dobro sodelovanje izvirajo iz prakse obeh organizacij, ki se 

razvija skladno z njunim razliËnim izvorom, drugaËnimi nalogami in uradniško 

rutino. Teh zgodovinsko pogojenih razlik se ne da odpraviti v kratkem Ëasu. 

Le postopne spremembe in izboljšave lahko s Ëasom približajo obe organizaciji 

dogovorjenemu in razglašenemu cilju 'strateškega partnerstva'. 

Težave v odnosih med EU in Natom se vrstijo že veË let. V zadnjem Ëasu pa je 

prišlo do dodatne zaostritve in politiËnih blokad, krËenja podroËij sodelovanja 

in manj pogostih skupnih sej Severnoatlantskega sveta Nata in PolitiËnovarnostnega 

odbora Sveta EU. Pospešena dinamika dogajanj, povezanih s 

Kosovom, je razgalila neustreznost dosedanjega sistema izmenjave informacij 

in stališË v kriznih obdobjih med sekretariatoma obeh organizacij. Ko so 

to neustreznost ugotovili, je bilo predlaganih veË konstruktivnih rešitev za 

147


nujne izboljšave. Ena izmed njih je zagovarjala uvedbo dodatnih neformalnih 

sestankov o vsebinsko strogo omejenih praktiËnih vprašanjih. Taki sestanki bi 

morda bili sprejemljivejši od rednih uradnih sej za tiste države, ki iz politiËnih 

razlogov nasprotujejo bolj strukturiranemu in tesnejšemu sodelovanju med 

organizacijama. Tudi Ëe bi bila omenjena rešitev sprejeta, ne bi sama po sebi 

rešila težav nezadostnega strateškega dialoga med organizacijama. Tak dialog 

pa je nujen za usklajene priprave in izvajanje nalog v zapletenih kriznih 

okolišËinah, takih, kot je bila nedavna kriza v Gruziji. Sedanje le delno 

zadovoljivo stanje v odnosih med EU in Natom na politiËni ravni se bo morda 

izboljšalo po vstopu Francije v integrirano vojaško strukturo Nata. 

Po dolgih pripravah se naposled približuje sprejetje deklaracije o sodelovanju 

med OZN in Natom. Glede na dejstvo, da EU že ima taka sporazuma z OZN in 

Natom, bi lahko vzpostavili stanovitno in uËinkovito sodelovanje v trikotniku 

OZN-EU-Nato. Res pa je, da se številne Ëlanice OZN bojijo prevelikega 

politiËnega vpliva zahodnih organizacij. Za uspešno izvajanje mirovnih misij 

OZN sta zelo pomembna tako Nato kot njegovo usklajeno nastopanje z EU. 

Okrepljeno sodelovanje Nata z drugimi organizacijami in državami je skladno 

tudi s sklepi z zadnjega zasedanja vrha Severnoatlantskega sveta, ki je bilo 

aprila 2008 v Bukarešti. 

Tako Nato kot EU sta sooËena s problemom zagotavljanja zadostnih vojaških in 

civilnih zmogljivosti za uresniËevanje vseh naËrtovanih stabilizacijskih operacij. 

To je splošna težava, ki se ne nanaša le na nujno delovanje na Zahodnem 

Balkanu, njeno odpravljanje pa zahteva od EU poveËanje in kakovostno 

izboljšanje zmogljivosti za obvladovanje mednarodnih kriz. VeËji del ustreznega 

odgovora na ta izziv velja iskati v izboljšanem medsebojnem dopolnjevanju EU 

in Nata. Toda najveËja težava ni v organizacijah, temveË na ravni držav Ëlanic. 

Tako vojaške zmogljivosti EU kot evropske zmogljivosti Nata so seštevek 

nacionalnih zmogljivosti evropskih držav. Ravno na nacionalni ravni pa se 

sprejemajo in pred javnostjo branijo odloËitve vlade o uporabi oboroženih sil. 

Danes, ko potencialne grožnje varnosti Ëlanic EU in Nata izvirajo iz širšega 

mednarodnega okolja in z drugih celin, je postalo politiËno veliko težje, kot je 

bilo med hladno vojno, opraviËevati velike obrambne stroške, nakupe orožja 

in vzdrževanje dragih vojaških zmogljivosti. Sodobne vojaške operacije na 

Balkanu, v Afganistanu, Afriki in na Bližnjem vzhodu imajo zato obËutno manjšo 

javnomnenjsko podporo, kot jo je nekoË imela obramba državnega ozemlja. 

Ob odsotnosti vidnih in neposrednih groženj državam Ëlanicam je zelo težko 

148

Anton Bebler 

predvidevati, katere vlade bodo lahko ponudile in omogoËile uporabo svojih 

nacionalnih zmogljivosti za to ali ono vojaško operacijo, saj je postalo pošiljanje 

vojakov na oddaljena vojskovališËa zelo kontroverzno in nepopularno politiËno 

vprašanje. 

Druga pomembna težava je v tem, da gredo skoraj vse oborožene sile v Evropi 

skozi boleË proces temeljitega prestrukturiranja. Naloga graditve oboroženih 

sil, uporabnih za vodenje zelo oddaljenih operacij, je zelo resen izziv glede na 

obremenitve s sedanjimi in predvidenimi ekspedicijskimi operacijami ter glede 

na splošne težnje po zmanjševanju obrambnih proraËunov. Vlade zahtevajo od 

oboroženih sil, da z manj denarja naredijo bistveno veË. Od vlad in parlamentov 

držav Ëlanic je predvsem odvisno, ali bosta EU in Nato lahko uËinkovito izrabila 

sinergije in druge prednosti kolektivnega delovanja v okviru obeh organizacij. 

Vsaka od njiju ima svoje komparativne prednosti. Obe dajeta državam Ëlanicam 

možnost, da z delitvijo nalog v okviru veËnacionalnih bojnih sestav kljub 

zmanjšanju obrambnih proraËunov uspešno izpolnijo dogovorjene naloge. V 

konkretnih primerih pa se lahko države Ëlanice kolektivno odloËijo o tem, katera 

izmed dveh organizacij daje politiËno primernejši okvir za kolektivno akcijo. 

Ob izboljšanem politiËnem dialogu na strateški ravni mora biti uËinkovito 

sodelovanje med EU in Natom zasnovano na jasni delitvi pristojnosti. Pri tem 

se zaradi drugotnih razlogov pri uporabi mehanizma Berlin plus že vrsto let 

pojavljajo težave na politiËni ravni, predvsem zaradi vloge neËlanic EU (ZDA 

in TurËije). Namesto vnaprejšnje shematske delitve vlog med EU in Natom je 

primernejše sprotno odloËanje o tem, kateri organizacijski okvir in sodelovanje 

s katero dodatno mednarodno organizacijo (OZN, OVSE, Afriška unija itn.) 

sta politiËno najprimernejša. Ravno pri odloËanju o teh vprašanjih je nujno 

intenzivno usklajevanje med EU in Natom, da ne bi prihajalo do podvajanja 

in nepotrebnega tekmovanja. Za zmanjševanje teh težav je zelo pomembna 

sklenitev varnostnega sporazuma med organizacijama, ki bi sistemsko uredil 

nekatera še vedno odprta konkretna vprašanja. Med njimi je v primerih 

operacij EU tudi vprašanje dostopnosti listin in delovnih teles za neËlanice 

EU, ki za te operacije ponudijo svoje zmogljivosti. Treba je tudi okrepiti 

civilno-vojaško sodelovanje med državami Ëlanicami obeh organizacij v okviru 

mirovnih operacij OZN. 

Za temeljito izboljšanje sodelovanja med EU in Natom bi bilo nujno skrajšati 

Ëas za sprejemanje odloËitev na politiËni ravni. Na primer, od prve napovedi 

o ustanovitvi Euforja do prenosa nalog Sforja na misijo EU sta pretekli skoraj 

149


dve leti. Eden od vzrokov za to zamudo je izhajal iz dejstva, da je bil potreben 

dogovor med tremi mednarodnimi organizacijami (OZN, EU in Nato) ter 

državo sprejema (BiH). Tudi Ëe odštejemo Ëas obotavljanja ZDA, povezanega 

s prenosom pooblastil, so trajali dogovarjanje in priprave na misijo v okviru 

organov EU celih 12 mesecev. V interesu tako EU kot Nata bi bila zelo koristna 

poenostavitev ustreznih postopkov ter krËenje Ëasa za ukrepanje v primeru 

kriz ter za odloËanje tudi v manj nujnih primerih. Razlogi za dolgotrajnost 

postopkov odloËanja tako v EU (v zadevah EVOP) kot v Natu so tesno 

povezani s pravilom konsenza. Pri tem velja pripomniti, da sta dve zadnji 

razširitvi EU, leta 2004 in 2007, proces usklajevanja stališË in iskanja konsenza 

med Ëlanicami še otežili, zato je bil izid bolj negotov kot pred tem. Nekatere 

Ëlanice izrabljajo to pravilo za izvajanje pritiska, izsiljevanje ali doseganje 

drugih uËinkov v zadevah, ki z misijami EU niso neposredno povezane. Take 

blokade so najpogosteje izvirale iz vzhodnomediteranskega trikotnika (GrËija, 

Ciper, TurËija) oziroma so bile povezane s turškimi prizadevanji, da Ëim prej 

postane Ëlanica EU. Da bi zmanjšali nevarnost turških blokad v Natu, bi kazalo 

olajšati predstavnikom TurËije dostop do vseh informacij in mehanizmov 

odloËanja v Svetu EU, povezanih s tistimi akcijami EVOP, v katerih bi bila ta 

vojaško moËna Ëlanica Nata pripravljena sodelovati. 

Med drugimi vzroki za težave v dogovarjanju med EU in Natom velja omeniti 

skepso ZDA glede vojaških zmogljivosti in resniËne operativne sposobnosti 

EU. Vidna je bila tudi njihova nejevolja, kadar so si nekatere Ëlanice EU 

(predvsem Francija) vztrajno prizadevale zmanjšati odvisnost Evropske unije 

od Nata in ZDA na vojaškem in politiËnem podroËju. Med razpravami o 

varovanju daytonske ureditve v Bosni in Hercegovini sta Francija in Švedska 

vztrajali, naj bi EU v celoti prevzela to vlogo. Ker pa prenos odgovornosti 

ni bil mogoË brez soglasja in logistiËne podpore Nata, so naposled po dolgih 

pogajanjih vendarle našli kompromisno rešitev. Ta poleg vodilne vloge Euforja 

vkljuËuje še nadzorno, v primeru resne krize pa rezervno varovalno vlogo Nata 

ter manjšo operativno prisotnost v Sarajevu. 

Glede na razliËna zgodovinska izvora, drugaËno pravno podlago, strukturo 

organov, dinamiko razvoja, drugaËne naËine sprejemanja in izvajanja odloËitev, 

na zelo razliËno uradniško kulturo, navade itn. so razumljive sistemske zavore 

v telesih, zadolženih za sodelovanje med EU in Natom. Na primer: na skupnih 

sejah teh organov ne sprejemajo skupnih odloËitev, temveË jih vsaka stran 

sprejema loËeno. Zaradi vztrajanja na pravni avtonomiji dveh organizacij 

150

Anton Bebler 

na skupnih sejah Severnoatlantskega sveta, PolitiËno-varnostnega odbora 

Sveta EU ali vojaških odborov EU in Nata ne pišejo in ne potrjujejo skupnih 

zapisnikov. Odpor uvedbi razumnejše prakse izvira iz strahu nekaterih Ëlanic 

EU, da bi si Nato prek skupnih sej in zapisnikov pridobil prevelik vpliv na 

Evropsko unijo. 

Namesto dosedanje prakse, ki je povzroËala pogoste in nepotrebne zastoje, 

bi kazalo ustanoviti pripravljalne odbore ali kontaktne skupine, v katerih bi 

vsaka stran imela po pet Ëlanov. Ta neformalna telesa bi lahko že dovolj zgodaj, 

še pred rednimi sejami uradnih organov EU in Nata, zaznavala morebitne 

ovire in tako blažila ali celo odpravljala njihove negativne uËinke na delo 

uradnih teles. Vsem Ëlanicam EU in Nata pa bi morali ponuditi možnost, da 

sledijo pripravljalni dejavnosti takih skupin. Dosego istega cilja bi omogoËila 

izdelava poslovnikov skupnih odborov. Kazalo bi tudi izboljšati komuniciranje 

med uradoma generalnega sekretarja Nata in visokega predstavnika EU za 

skupno zunanjo in varnostno politiko pri pripravi operacij v okviru mehanizma 

Berlin plus. Tako bi lahko zelo skrajšali Ëas za priprave, vnaprej doloËili 

natanËnejša in jasnejša pravila o trajanju in naËinu uporabe zmogljivosti Nata, 

njihovem zagotavljanju, zalednem pokrivanju stroškov, povezanih z uporabo, 

itn. Vsa ta pravila morajo biti v uporabi še preden pride do kriznega stanja, v 

katerem ne bo veË Ëasa za veËstransko dogovarjanje o vseh podrobnostih. Za 

uËinkovitejše sodelovanje med EU in Natom pri uporabi mehanizma Berlin 

plus bi bilo treba na obeh straneh še bolj približati strukture in naËin dela 

ustreznih organov. Poleg tega bi bilo koristno izboljšati izmenjavo relevantnih 

obvešËevalnih podatkov, poenotiti sisteme varovanja in zašËite informacij ter 

postopke zalednih in finanËnih služb. Z vsemi temi izboljšavami bi lahko EU 

in Nato uËinkoviteje in ob manjših stroških opravljala svojo nadzorstveno in 

stabilizacijsko vlogo na Zahodnem Balkanu ter tako odloËilno prispevala k 

normalizaciji in vsestranskemu napredku v regiji. 

SKLEP 

Na Zahodnem Balkanu se sreËujejo uspešne in neuspešne politike 

mednarodnih organizacij, zlasti Nata in EU. »e bi bilo sodelovanje med njima 

v okviru že predvidenega mehanizma Berlin plus veËstransko dogovorjeno, 

bi svojo stabilizacijsko vlogo opravila bolje in ob manjših stroških. Operacija 

Althea v Bosni in Hercegovini je dokaz uspešnega sodelovanja obeh 

organizacij. Vzpostavljanje misije EULEX na Kosovu ne poteka tako uspešno, 

151


kot je bilo priËakovati glede na naËrt EU, da bi imela doloËene civilne in 

vojaške zmogljivosti pripravljene do leta 2010. Posebno vlogo pri misiji EU na 

Kosovu naj bi imela tudi Slovenija, ki je predsedovala Svetu EU prav v Ëasu, 

ko je kosovska oblast razglasila samostojnost. 

VIR 

Anton BEBLER, 2008: The Western Balkans and the International Community. V Genel 

Yayin, ur., Balkanlar Özel (Balkans Special), International Relations and Strategic Studies 

Journal, Ankara, 7‡20. 

152

Izzivi Slovenske vojske v notranjem in 

mednarodnem okolju 

Challenges for the Slovenian Armed Forces in 

domestic and international environment 

153

154

Branimir Furlan 


STRATEŠKE POLITI»NE 

USMERITVE ZA DELOVANJE IN 

RAZVOJ SLOVENSKE VOJSKE 

STRATEGIC POLITICAL 

GUIDELINES FOR THE 

OPERATIONS AND 

DEVELOPMENT OF SLOVENIAN 

ARMED FORCES 


UresniËevanje civilno-vojaških odnosov v demokratiËnih 

družbah zahteva od nosilcev institucionalnega nadzora nad 

vojsko definiranje obrambne politike, nadzor nad obrambnimi 

viri, doloËanje poslanstva in nalog vojske ter usmerjanje 

njenega delovanja in razvoja. Strateške politiËne usmeritve so 

mehanizem za uveljavljanje civilnega nadzora. Imajo vloge 

nadzora, vodenja (usmerjanja) in zagotavljanja virov. Po 

vsebini so lahko splošne ali posebne. Glede na namen razlikujemo 

usmeritve za delovanje in usmeritve za razvoj vojske. Analizi 

dokumentov nacionalne varnosti in dokumentov za naËrtovanje 

razvoja vojske kažeta, da civilne avtoritete v Republiki Sloveniji 

izpolnjujejo teoretiËne obveznosti civilno-vojaških odnosov. 

Strateške politiËne usmeritve so hierarhiËno povezane, celovite in 

dajejo vojski potrebne odgovore, vendar so vsebinsko neusklajene 

in nekatere nesodobne oziroma ne odražajo sedanjega varnostnopolitiËnega 

okolja. 

155

STRATEŠKE POLITI»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE ... 


Civilni nadzor, civilno-vojaški odnosi, strateške politiËne usmeritve, 

strateški dokumenti, razvoj vojske, delovanje vojske. 


Implementation of civil-militar y relations in democratic 

societies requires from civilian authorities, responsible for the 

institutionalized civilian control of armed forces, to define a 

defense policy, to control defense resources, to assign militar y 

missions and tasks, and to direct militar y operations and a 

development of an armed force. Strategic political guidelines 

are a mechanism for the implementation of civilian control, 

controlling and directing functions, and a function of providing 

resources. According to subject matter they can be divided to two 

groups: general guidelines and specific guidelines. According 

to purpose they can be put into two groups; those that direct 

operations of the armed forces and those that direct their 

development. The analysis of national security documents and 

development programs shows that civilian authorities in the 

Republic of Slovenia execute their obligations as expected in the 

theor y of civil-militar y relations. Strategic political guidelines 

are comprehensive and give required answers and directions to 

the militar y. They are hierarchically linked but inconsistent. 

Some of them are obsolete and does not reflex an actual politicalsecurity 

environment. 


Civilian control, civil-militar y relations, strategic political 

guidelines, strategic documents, development of armed forces, militar y 

operations. 

UVOD 

Temeljni namen vojske je zagotavljanje varnosti. Pri tem gre za zašËito ljudi 

(državljanov), demokratiËnih vrednot in norm ter države in civilnih ustanov 

156


(Grizold 2005: 186). Civilna družba priËakuje od vojske, da bo sposobna 

uresniËiti svoje poslanstvo, da bo politiËno nevtralna, jasno svetovala na 

podlagi Ëimbolj profesionalne presoje in da bo družbeno odgovorna ‡ da bo 

prispevala k razvoju družbe (Foster 2000) 1 . Civilni nadzor nad vojsko je zgrajen 

na dveh stebrih. V prvem doloËajo cilje Vlade civilisti, še posebej na podroËju 

nacionalne varnosti, vojaki pa lahko sodelujejo le v razpravi o sredstvih, s 

katerimi bodo ti cilji doseženi. V drugem pa civilno vodstvo doloËa, kje so meje 

odgovornosti med cilji in sredstvi, med civilnimi in vojaškimi odgovornostmi 

(Kemp in Hudlin 1992: 7‡26). Uveljavljanje civilnega nadzora zato ne pomeni 

samo prepreËevanja njenega vmešavanja v politiËno sfero družbe oziroma 

prevzemanja vloge v družbi, za katero ni namenjena, temveË tudi obveznost in 

odgovornost ››nadzornikov« do vojske. 

Vojska potrebuje jasno opredeljeno nalogo in usmeritve za njeno izvedbo. 

Od institucij civilnega nadzora nad vojsko se priËakuje, da bodo opredelile 

obrambno politiko, imele nadzor nad viri, doloËile poslanstvo vojske ter 

odloËale o njeni uporabi. Parlament navadno sprejema varnostne koncepte 

države, zakone s podroËja obrambe in obrambni proraËun ter pregleduje, ali 

odobrava veËjo nabavo orožja, vlada pa predlaga in izvaja varnostno politiko ter 

predlaga zakone in proraËun 2 (Born 2003: 21‡22). 

Strateške politiËne usmeritve so mehanizem uveljavljanja civilnega nadzora 

nad vojsko. Izhajajo iz strateških dokumentov (strateških podlag), s katerimi 

doloËajo nosilci institucionalnega civilnega nadzora nad vojsko sistem nacionalne 

varnosti in znotraj tega obrambni sistem, odrejajo vojaške naloge in ustvarjajo 

podlago za delovanje in razvoj vojske. Strateške politiËne usmeritve imajo trojno 

funkcijo: so nadzorni mehanizem, strateško vodilo (smerokaz) ter delivec virov. 

V vlogi nadzora doloËajo omejitve obsega in strukture vojske ter njene uporabe. 

Kot vodilo dajejo vojski smernice oziroma napotila, za katere naloge se mora 

pripravljati, doloËajo razloge in okolišËine uporabe vojske, kako naj se organizira 

in v kakšni smeri razvija. V vlogi dodeljevanja virov pa strateške politiËne 

1 

Feaver meni, da je izziv civilno-vojaških odnosov, kako ››pomiriti« vojsko, ki je dovolj moËna, da naredi vse, 

kar civilisti od nje zahtevajo, z vojsko, ki je tako ubogljiva, da naredi samo tisto, za kar jo civilisti pooblastijo 

(Feaver 1996: 149). 

2 

Civilne oblasti so odgovorne za doloËanje nacionalne strategije, nacionalnih virov, politiËnih ciljev in 

odloËajo o vojni. Pri doloËanju vloge in poslanstva vojske ter pravil delovanja pa si odgovornost delijo z 

vojsko (Gibson in Snider 1993: 195). Po Huntingtonu so civilne avtoritete odgovorne za administrativnofiskalno 

funkcijo, ki obsega naËrtovanje proraËuna, nabave, gradnje in materialno oskrbo, ter politiËnostrateško 

funkcijo, v kateri pa nosi delež odgovornosti tudi vojaško vodstvo (Huntington 1957: 428). 

157


usmeritve politiËno zagotavljajo 3 , da bo imela vojska za uresniËevanje svojega 

poslanstva in nadaljnji razvoj dovolj virov, oziroma doloËajo vire, s katerimi bo 

vojska v prihodnje razpolagala. 

VRSTE IN LASTNOSTI STRATEŠKIH USMERITEV V SLOVENIJI 

Strateške politiËne usmeritve so lahko splošne ali posebne. Splošne izhajajo iz 

dokumentov, ki opredeljujejo slovenski nacionalnovarnostni sistem, obrambno 

strategijo in doktrino ter planske dokumente za razvoj Sovenske vojske. Splošne 

usmeritve se nanašajo na poslanstvo in naloge Slovenske vojske ter njeno strukturo 

v celoti. Posebne usmeritve so tiste, ki opredeljujejo del nalog ali del strukture 

Slovenske vojske ali pa se nanašajo na posamezne naËine njenega delovanja 

in razvoja. Zgled posebnih usmeritev za razvoj Slovenske vojske so ministrove 

usmeritve za preoblikovanje in razvoj sistema vojaškega izobraževanja in usmeritve 

za sistem kariernih poti. V prvem primeru minister usmerja nadaljnji razvoj vojaškega 

izobraževanja in usposabljanja ter doloËa kratkoroËne reorganizacijske spremembe 

do konca leta 2004 (MO 2003: 1‡2) 4 , v drugem pa daje napotke za upravljanje kariere 

poklicnih pripadnikov Slovenske vojske in s tem vpliva na spremembe v kadrovskem 

sistemu v srednjeroËnem obdobju do leta 2010 (MO 2004: 1‡4). 

Lastnosti strateških politiËnih usmeritev so, da jih doloËajo nosilci institucionalnega 

civilnega nadzora, ki niso vedno hierarhiËno povezani, in da izhajajo iz zakonodajne 

in izvršne veje oblasti, kar pomeni precejšnjo samostojnost pri oblikovanju 

usmeritev. Strateške podlage, ki jih sprejemajo, pa so hierarhiËno povezane oziroma 

so v hierarhiËnem sosledju. Zato je, poleg usklajenosti z ustavnimi in zakonskimi 

podlagami ter nacionalnim in mednarodnim varnostno-politiËnim okoljem, ena 

glavnih zahtev, da so vsebinsko usklajene (konsistentne), ker le takšne dajejo jasne in 

nedvoumne smernice za delovanje in razvoj vojske. 

ODGOVORNOST CIVILNIH AVTORITET ZA DAJANJE STRATEŠKIH 

USMERITEV 

Skladno s slovensko ureditvijo civilno-vojaških odnosov so Državni zbor, Vlada, 

predsednik republike in minister za obrambo nosilci institucionalnega civilnega 

3 

Opredelitev razpoložljivih virov v strateških usmeritvah še ne pomeni, da jih bo vojska resniËno imela. 

Vire zagotavljata Državni zbor in Vlada po posebnih postopkih in se doloËajo z razliËnimi dokumenti, npr. s 

Kadrovskim naËrtom in NaËrtom pridobivanja stvarnega premoženja, ki ju sprejemajo Vlada, FinanËni naËrt 

Ministrstva za obrambo ipd. 

4 

Eden izmed rezultatov je bilo oblikovanje Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. 

158


nadzora nad vojsko. To so civilne avtoritete, od katerih Slovenska vojska 

(SV) priËakuje usmeritve za delovanje in razvoj. Odgovornosti Državnega 

zbora izhajajo iz 92. Ëlena Ustave RS, ki odloËa o uporabi obrambnih sil, ter 

124. Ëlena, po katerem je sprejet zakon, s katerim se urejajo ››vrsta, obseg in 

organizacija obrambe« državnega ozemlja in nadzira ››izvajanje obrambe« (DZ 

RS 1991: 38, 50). Državni zbor je z 82. Ëlenom Zakona o obrambi doloËil, da 

bo sprejemal splošne dolgoroËne programe razvoja in opremljanja Slovenske 

vojske (DZ RS 1994). 

Obveznosti Vlade za oblikovanje strateških usmeritev na podroËju obrambe 

izhajajo iz 84. Ëlena Zakona o obrambi, po katerem je pristojna za vodenje 

in nadzor obrambe države (prav tam), ter Zakona o Vladi RS, ki s 5. Ëlenom 

zahteva od Vlade usmerjanje državne uprave prek ministrov ter usmerjanje 

ministrov pri izvajanju politike in izvrševanju zakonov, drugih predpisov in splošnih 

aktov (DZ RS 2005). 

Minister za obrambo je skladno z 42. Ëlenom Zakona o obrambi odgovoren 

za odrejanje ››razvojnih, organizacijskih, tehniËnih in drugih ukrepov ter 

usmeritev«. DoloËa planiranje ter letne usmeritve za naËrtovanje operativnih, 

materialnih in organizacijskih priprav za uporabo vojske (DZ RS 1994). Obveznost 

ministra, da usmerja Generalštab SV kot organ v sestavi 5 , izhaja tudi iz 23. 

Ëlena Zakona o državni upravi (DZ RS 2002). Podrobnosti je minister predpisal 

s pravilnikom o naËrtovanju, s katerim odreja nalogo organizacijski enoti, pristojni 

za obrambo politiko, da mu pripravi predloge dolgoroËnega obrambnega plana, 

smernic za izdelavo srednjeroËnega programa, srednjeroËnega programa in smernic za 

izdelavo poslovnega plana Ministrstva za obrambo (MO 2005: 4‡7). 

Predsednik republike je na podlagi 102. Ëlena Ustave RS vrhovni poveljnik 

obrambnih sil, vendar Ustava v 107. Ëlenu med njegove pristojnosti ne 

vkljuËuje usmerjevanja sil, ki jim poveljuje. Izvršno moË nad silami, ki jim 

po ustavi poveljuje, pridobi predsednik le takrat, ko se Državni zbor ne 

more sestati (takrat lahko odloËa o uporabi vojske (92. Ëlen Ustave)) ali ko 

na predlog Vlade odloËa o mobilizaciji Slovenske vojske (25. Ëlen Zakona 

o obrambi). Predsednik RS tako nima nobenih neposrednih zakonskih 

odgovornosti za izdajo aktov vodenja in poveljevanja. Njegova vloga je 

presojevanje ministrovih letnih usmeritev za naËrtovanje operativnih, materialnih 

5 

Skladno z 39. Ëlenom Zakona o obrambi je Generalštab SV organ v sestavi Ministrstva in najvišji vojaški 

strokovni organ za poveljevanje. 

159


in organizacijskih priprav za uporabo vojske (DZ RS 1994), kar pomeni, da nima 

formalnih možnosti uveljavljanja svoje doktrinarne voditeljske vloge v vojski 6 . 

K obveznostim pridobitve predsednikovega mnenja je minister prikljuËil še 

podroËje oblikovanja politike dolgoroËnega razvoja in opremljanja SV (MO 1995: 

2), kar pomeni, da minister priËakuje za izdelavo srednjeroËnega programa 

predsednikovo mnenje tudi o prej omenjenih smernicah. 

STRATEŠKE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ VOJSKE 

Strateške usmeritve izhajajo iz dveh skupin strateških dokumentov: (1) 

dokumenti, ki se nanašajo na nacionalnovarnostno politiko in obrambni 

sistem ter opredeljujejo naloge vojske (dokumenti nacionalne varnosti), 

in (2) dokumenti, ki usmerjajo razvoj vojske, njen obseg, organiziranost in 

opremljenost ter opredeljujejo vire (programski dokumenti). Prva skupina se 

nanaša na delovanje vojske, druga pa na njen razvoj. Glede na izvor jih lahko 

pogojno delimo na nacionalne, ker jih sprejemajo nacionalne civilne avtoritete, 

in na nadnacionalne, ker jih sprejemajo politiËne avtoritete zavezništev ali 

mednarodnih organizacij, h katerim spada Republika Slovenija. Delitev 

je pogojna zato, ker so nadnacionalne samo navidezno zunaj nacionalnega 

institucionalnega okvira in dajejo v javnosti pogosto zmoten obËutek, da so 

odloËitve v pristojnosti višjih organov (do tega pride tudi zaradi nespretnih 

izjav politikov) 7 . Vse t. i. nadnacionalne usmeritve so predhodno potrdili 

nacionalni predstavniki zakonodajne ali izvršne oblasti in v resnici predstavljajo 

nacionalne odloËitve. 

Na vsebino nacionalnih strateških dokumentov neposredno vplivajo strateški 

dokumenti Nata in Evropske unije. Znotraj Nata je temeljni dokument, ki 

vpliva na strateške usmeritve za delovanja vojske, Natov strateški koncept, 

ki ga sprejemajo predsedniki vlad na zasedanju Severnoatlantskega sveta. 

DoloËa strateško okolje, varnostne izzive in tveganja, naloge in namen 

zavezništva ter daje smernice za razvoj vojaških sil (NATO NAC 1999). Na 

6 

Od vrhovnega poveljnika lahko naËelnik Generalštaba in poveljniki enot SV upraviËeno priËakujejo, da 

bo skladno z vojaško doktrino znal in zmogel uresniËevati svojo voditeljsko vlogo ter dal vojski usmeritve 

za uresniËevanje poslanstva, ji doloËal prednosti ter jo znal motivirati. Zato bi zakonodajalec moral najti 

boljši naËin opredelitve vloge predsednika v odnosu do vojske, saj ta za zdaj obsega samo neobvezno presojo 

ministrovih aktov o delovanju in razvoju vojske, torej je predsednik v nekakšni svetovalni vlogi. 

7 

Izjave na naËin to zahteva od nas Nato zmotno sporoËajo, da zahteve presegajo nacionalne pristojnosti in da 

bi znotraj države želeli drugaËe, vendar moramo izpolniti zahtevo organizacije, v katero spadamo. To seveda 

ne drži, saj takšne zahteve brez soglasja nacionalnih predstavnikov nikoli ne bi bilo. 

160


vojaško doktrino vplivajo zavezniške doktrine uporabe in delovanja sil. Med 

njimi je temeljna doktrina združenega delovanja, ki doloËa naËine uresniËevanja 

strateškega koncepta zavezništva, naËela operacij, naËrtovanje in uporabo sil, 

poveljevanje in kontrolo in naËine delovanja zavezniških sil (NATO MAS 1999). 

Na strateške usmeritve za razvoj vojske neposredno vplivajo sprejeti cilji sil v 

zavezništvu, ki jih na zasedanju Severnoatlantskega sveta potrjujejo ministri za 

obrambo. Cilji sil doloËajo ciljne zmogljivosti sil, stopnje pripravljenosti enot in 

zahteve (sposobnosti), ki jih morajo enote doseËi (NATO DPC 2006). 

Med dokumenti Evropske unije vpliva na usmeritve za delovanje vojske 

Evropska varnostna strategija, ki jo sprejemajo predsedniki vlad na zasedanju 

Evropskega sveta (Penone 2005: 54). Strategija doloËa varnostno okolje, 

grožnje varnosti, strateške cilje in varnostno politiko ter daje usmeritve za 

njeno uresniËevanje in za vojaške zmogljivosti (EU Council 2003). Temeljni 

dokument za usmerjanje razvoja Slovenske vojske je Glavni cilj 2010 (angl. 

Headline goal), ki med drugim doloËa ciljne sposobnosti delovanja sil EU v 

vseh operacijah kriznega upravljanja ter operativne zahteve za sile EU in roke 

uresniËitve posameznih korakov pri doseganju zmogljivosti (EU GEARC 2004). 

V nadaljevanju bo analiza namenjena samo nacionalnim strateškim 

dokumentom, ki poleg nacionalne uresniËujejo tudi skupno varnostno 

politiko zavezništev ali mednarodnih organizacij. 

Strateške usmeritve, ki izhajajo iz prve skupine strateških dokumentov (t. 

i. dokumenti nacionalne varnosti), so prikazane v preglednici 1. Na podlagi 

analize vsebine lahko ugotovimo, da pridobiva Slovenska vojska usmeritve za 

svoje delovanje iz njih. Tako lahko ugotovi, Ëemu je namenjena, za kakšne 

naloge se mora pripravljati, kako naj se organizira, v kakšnih okolišËinah se 

priËakuje njena uporaba in na kakšen naËin bo delovala. S tem izpolnjujejo 

nosilci institucionalnega nadzora nad vojsko del odgovornosti iz teorije civilnovojaških 

odnosov ter zagotavljajo vojski potrebne politiËne usmeritve za njeno 

delovanje 8 . Glede na namen teh usmeritev lahko ugotovimo, da izpolnjujejo 

8 

S stališËa opredeljevanja nacionalnovarnostnega sistema ter urejanja civilno-vojaških odnosov je pomembno, 

da vkljuËujejo dokumenti za vojsko potrebne usmeritve oziroma odgovore, ki jih potrebuje. Ni pomembno, 

koliko dokumentov obstaja, Ëeprav je bilo v preteklosti precej razprav tudi o tem. Namen raziskave, ki jo 

je po naroËilu MO opravil Obrambni raziskovalni center Fakultete za družbene vede, je bil med drugim 

ugotoviti, kateri dokumenti na podroËju nacionalne varnosti so potrebni in kako naj bodo hierarhiËno 

povezani. Skupina raziskovalcev je razvrstila dokumente glede na njihov namen na konstituitivne, 

predstavitvene, operativno-usmerjevalne in razvojne ter predlagala, naj ima Republika Slovenija: Resolucijo 

o izhodišËih zasnove nacionalne varnosti, Strategijo nacionalne varnosti, Obrambno strategijo, Strategijo 

vojaške obrambe, Obrambno doktrino in Doktrino vojaške obrambe (Bebler 1999: 17‡40). 

161


vlogo vodila (smerokaza) za delovanje vojske, Ëeprav imajo tudi nekatere 

elemente nadzora 9 . 

Preglednica 1: Strateške usmeritve za delovanje vojske 

Izdajatelj Dokument Leto Usmeritve 

Državni zbor 

Vlada 

Predsednik 

republike 

Resolucija 

o strategiji 

nacionalne 

varnosti 

Obrambna 

strategija 

Vojaška 

doktrina 

2001 ‡ nacionalni interesi, varnostno okolje, viri 

ogrožanja varnosti; 

‡ nacionalnovarnostna politika, obrambna 

politika; 

‡ sistem nacionalne varnosti, vojaška 

obramba, naloge SV; 

2001 ‡ varnostno okolje, viri ogrožanja varnosti, 

interesi na obrambnem podroËju; 

‡ strateški koncept obrambe RS, obrambni 

sistem; 

‡ vojaška obramba, naloge in 

organiziranost SV, poveljevanje v SV; 

‡ kadrovski in finanËni viri, materialni viri in 

infrastruktura; 

2006 ‡ varnostno okolje, viri ogrožanja varnosti; 

‡ uresniËevanje strateškega koncepta Nata in EU; 

‡ vojskovalna moË, poslanstvo in naloge SV, 

vrste in organiziranost sil, poveljevanje; 

‡ zagotovitev možnosti za delovanje (viri, 

usposabljanje, opremljanje, pripravljenost ...); 

‡ naËini in vrste delovanj (bojno, 

informacijsko, stabilizacijsko in podporno 

delovanje SV); 

/nima predpisanih obveznosti izdajanja 

usmeritev za delovanje vojske/ 

Strateške podlage, iz katerih Ërpa vojska usmeritve za svoj razvoj, so v skupini 

programskih dokumentov (preglednica 2). S pomoËjo teh dokumentov 

uresniËujejo civilne avtoritete drugi del svoje odgovornosti do nadzorovanega 

‡ vojske: doloËajo njen obseg, strukturo, opremljenost, razvojne prednosti 

ter razpoložljive vire. V prejšnji skupini usmeritev je vojska dobila odgovor, 

zakaj obstaja in Ëemu je namenjena, v tej pa, kakšna naj bo (kakovostno 

in številËno) in s Ëim bo razpolagala. Zato so te usmeritve usmerjene v 

9 

Npr. opredelitev nalog in naËina delovanja v Obrambni strategiji in Vojaški doktrini pomeni tudi omejitev 

(nadzor) ‡ vojska se lahko pripravlja le za te naloge in ne za druge. Poleg tega Vojaška doktrina v poglavju 8.1 

Pravila in omejitve delovanja vzpostavlja mehanizme nadzora nad delovanjem vojske. 

162


izpolnjevanje kontrolne funkcije in opredeljevanje virov, Ëeprav dajejo tudi 

vodilo vojski za njen kakovostni razvoj in opredeljujejo naloge v prihodnosti. 

Preglednica 2: Strateške usmeritve za razvoj vojske 


Splošne usmeritve 

Državni 

zbor 

Vlada 

Minister za 

obrambo 

Predsednik 

republike 

Resolucija 

o splošnem 

dolgoroËnem 

programu razvoja 

in opremljanja 

Slovenske vojske 

SrednjeroËni 

obrambni program 

2007‡2012 

Smernice za izdelavo 

srednjeroËnega 

programa 

2007‡2012 

Usmeritve za 

izdelavo poslovnega 

naËrta MO RS 

2008‡2009 

2004 ‡ strateško okolje; namen, poslanstvo in naloge SV; 

‡ izhodišËa za razvoj in opremljanje SV, razvojni cilji, 

doseganje kljuËnih zmogljivosti; 

‡ doktrina delovanja SV, struktura SV; 

‡ sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja, 

kadrovski sistem, logistika; 

‡ program nabav in infrastruktura, prednostni 

sistemi in oprema; 

‡ obrambni izdatki in kadrovski viri; 

2006 ‡ razvojni cilji obrambnega sistema, obseg in 

struktura SV; 

‡ razvoj zmogljivosti (poslanstvo enot, ciljne 

zmogljivosti); 

‡ obrambna politika in naËrtovanje, integracija v 

Nato in EU; 

‡ kadrovski viri in struktura SV; 

‡ delovanje SV doma in v operacijah 

‡ vzpostavitev zmogljivosti (glavna oprema, strelivo, 

infrastruktura), izvajanje ciljev sil; 

‡ tehnološki razvoj in znanstvenoraziskovalna 

dejavnost; 

‡ kadrovska struktura, usposabljanje, obrambni 

izdatki; 

2006 ‡ izhodišËa za razvoj obrambnega sistema, 

‡ razvojni cilji Slovenske vojske, 

‡ naËrtovani viri; 

2006 ‡ poslanstvo in vizija razvoja MO RS, razvojni cilji; 

‡ usmeritve za naËrtovanje, kadri v SV, 

preoblikovanje SV; 

‡ razvojne prednosti, kljuËne zmogljivosti in 

modernizacija SV; 

‡ razdelitev finanËnih virov; 

/presoja letne usmeritve za naËrtovanje operativnih, 

materialnih in organizacijskih priprav za uporabo 

vojske/ 

163



Minister za 

obrambo 

Obvezne usmeritve 

za preoblikovanje in 

razvoj sistema VIU 

Obvezne usmeritve 

za sistem kariernih 

poti pripadnikov 

stalne sestave 

Posebne usmeritve 

2003 ‡ izhodišËa in cilji za preoblikovanje in 

delovanje sistema vojaškega izobraževanja in 

usposabljanja (VIU); 

‡ definiranje sistema VIU in struktura organov 

VIU; 

‡ pomembnejše naloge in roki pri dopolnjevanju 

sistema VIU do konca leta 2004; 

2004 ‡ namen in naËela kariernih poti, karierni stebri; 

‡ podlage za naËrtovanje kariernih poti; 

‡ usmeritve za podaljšanje pogodbenega 

razmerja; 

‡ roki in naloge do leta 2010; 

LASTNOSTI STRATEŠKIH USMERITEV 

Strateški dokumenti, iz katerih dobiva Slovenska vojska usmeritve za svoje 

delovanje in razvoj, morajo izpolnjevati zahteve po: 

‡ hierarhiËnem sosledju (sledijo od višje k nižji institucionalni ravni), 

‡ sodobnosti (odražanje sedanjih varnostno-politiËnih razmer) in 

‡ vsebinski usklajenosti (dopolnjevanje in dajanje jasnih usmeritev). 

HierarhiËno sosledje 

Na podlagi analize nosilcev, ki sprejemajo usmeritve in njihove vsebine, 

lahko ugotovimo, da so te hierarhiËno povezane ter si sledijo po naËelu od 

splošnega k posebnemu. V skupini nacionalnovarnostnih dokumentov je 

temeljni dokument resolucija Državnega zbora, ki doloËa nacionalnovarnostno 

in obrambno politiko, varnostno okolje in grožnje ter vojaško obrambo (DZ RS 

2001: 2‡11). Na obrambnem podroËju uresniËuje Vlada resolucijo z Obrambno 

strategijo, kjer med drugim opredeljuje strateški koncept obrambe in obrambni 

sistem, vojaško obrambo, naloge in organiziranost SV ter vire (Vlada RS 

2001: 5‡19). Vlada je tudi sprejela Vojaško doktrino in s tem doloËila naËelna 

stališËa o organiziranju, uporabi in delovanju Slovenske vojske pri vojaški obrambi 

države in izvajanju drugih nalog, s katerimi se uresniËuje obrambna strategija 

Republike Slovenije (Furlan 2006: 7). Glede na vsebino so ti dokumenti in 

iz njih izhajajoËe usmeritve v hierarhiËnem sosledju, s stališËa izvora pa ne 

povsem. Vlada namreË sprejema dva dokumenta, strategijo in doktrino, Ëeprav 

164


je skladno z 42. Ëlenom zakona o obrambi minister tisti, ki je pristojen za 

predpisovanje vsebin, ki jih doloËa vojaška doktrina 10 . S tem prevzema Vlada 

del ministrovih obveznosti oziroma ta ne izpolnjuje vseh zakonskih pristojnosti 

za vodenje vojske. 

Podobne ugotovitve veljajo tudi za skupino programskih dokumentov. 

Dokumenti si vsebinsko hierarhiËno sledijo. Najvišje v hierarhiji je resolucija 

Državnega zbora RS o splošnem dolgoroËnem programu razvoja in opremljanja 

SV, ki daje izhodišËa za razvoj vojske in doloËa potrebne vire (DZ RS 2004). Na 

nižji ravni uresniËuje Vlada resolucijo s SrednjeroËnim obrambnim programom, 

s katerim doloËa podrobne usmeritve za razvoj zmogljivosti, uresniËevanje ciljev 

sil, opremljanje in usposabljanje ter opredeljuje kadrovske in finanËne vire 

(Vlada RS 2006). LogiËno sosledje zakljuËuje minister, ki z letnimi usmeritvami 

za poslovno planiranje uresniËuje SrednjeroËni obrambni program (MO RS 

2007). Vendar je tudi v tej skupini hierarhiËni nered. Tako kot v prejšnji 

skupini dokumentov prelaga minister del odgovornosti na Vlado, ki sprejema 

SrednjeroËni obrambni program. To je sicer po Zakonu o obrambi in 14. Ëlenu 

Pravilnika o planiranju na MO (MO 2007: 5) v pristojnosti ministra. Skladno s 

5. Ëlenom Zakona o Vladi se od Vlade priËakujejo smernice za izvajanje politike in 

izvrševanje zakonov in ne sprejemanje srednjeroËnih programov (DZ RS 2005). 

Zato bi bilo priËakovati, da Vlada sprejema smernice za izdelavo srednjeroËnega 

programa, ki jih sicer skladno s 13. Ëlenom pravilnika izdaja minister. To 

pomeni, da daje minister smernice za dokument, ki ga sprejema Vlada. Druga 

hierarhiËna neusklajenost je predpisovanje dolgoroËnega obrambnega programa, 

ki vkljuËuje splošni dolgoroËni program razvoja in opremljanja SV 11 . To pomeni, 

da bi morala obstajati dva dolgoroËna programska dokumenta ‡ prvi na ravni 

Državnega zbora in drugi na ravni Ministrstva za obrambo. 

Sodobnost 

Že hitra analiza Ëasovnega poteka sprejemanja dokumentov, ki dajejo 

strateške usmeritve za delovanje SV, pokaže njihovo nesodobnost (slika 1). 

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti in Obrambna strategija sta npr. 

iz leta 2001. To ne bi smelo biti težavno, vendar se je v tem Ëasu veliko 


››Vojaška doktrina je najvišji vojaškostrokovni dokument« (Furlan 2006: 7). ››Skladno z drugim odstavkom 

42. Ëlena Zakona o obrambi doloËa minister vojaško strokovno literaturo, izdaja strokovna navodila in ureja 

druga upravna in strokovna vprašanja organizacije ter dela vojske.« (DZ RS 1994) 

11 

11. Ëlen pravilnika o planiranju v MO RS. 

165


spremenilo v varnostno-politiËnem okolju Republike Slovenije. S tega stališËa 

sta dokumenta nesodobna 12 , saj ne dajeta kakovostnih podlag za usmerjanje 

vojske. To je najoËitneje tam, kjer dokumenta doloËata kot enega od strateških 

ciljev vkljuËitev v Nato in EU 13 . Polnopravno Ëlanstvo v Natu in EU je že dlje 

Ëasa dejstvo. S tem so opredeljene vloga SV v sistemu kolektivne varnosti ter 

obveznosti, ki izhajajo iz Ëlanstva v teh organizacijah. Težavo nesodobnosti 

strateških podlag blaži Vojaška doktrina, ki opredeljuje sedanjo varnostno in 

politiËno okolje ter omenja vlogo SV pri uresniËevanju strateškega koncepta 

Nata ter Evropske varnostne in obrambne politike (Furlan 2006: 12‡14). 

Resolucija in strategija sta potrebni celovite prenove in morata umestiti sistem 

nacionalne varnosti v sedanjo varnostnopolitiËno situacijo ter jo povezati 

s sistemom kolektivne varnosti. Vsebinska zastarelost posredno kaže na 

neizpolnjevanje obveznosti nosilcev institucionalnega nadzora nad vojsko in 

njihovo morebitno nerazumevanje pomena urejenosti nacionalnovarnostnega 

sistema, Ëeprav sta se tako Državni zbor kot Vlada pri sprejemanju dokumentov 

obvezala, da ju bosta po potrebi dopolnjevala 14 . To je povezano z uËinkovitostjo 

delovanja Ministrstva za obrambo, ki je predlagatelj gradiv za Vlado, in 

pristojnega delovnega telesa Državnega zbora ‡ Odbora za obrambo, ki 

obravnava obrambna vprašanja 15 . 

Dokumenti, ki dajejo strateške usmeritve za razvoj vojske, so na splošno 

sodobni in odražajo varnostnopolitiËno situacijo ter položaj Republike Slovenije 

v mednarodnem okolju. Resolucijo o splošnem dolgoroËnem programu razvoja 

in opremljanja SV (ReSDPRO) je Državni zbor sprejel po vstopu v Nato in EU. 

Poleg tega je bila Republika Slovenija v tem Ëasu že vkljuËena v naËrtovanje sil 

zavezništva 16 (slika 1). Zato so na primer obveznosti do zavezništva vkljuËene 

12 

Temeljno merilo ocenjevanja sodobnosti usmeritev je umešËenost ali povezljivost njihove vsebine s 

sodobnim politiËno-varnostnim okoljem Republike Slovenije. Poleg tega so merila tudi povezljivost s 

sedanjimi nacionalnimi interesi na varnostnem in obrambnem podroËju, sprejete obveznosti v zavezništvih in 

mednarodnih organizacijah, spremembe razvojnih ciljev ipd. 

13 

››Strateški interes Republike Slovenije je: /.../ vkljuËevanje v Evropsko unijo in NATO (DZ RS 2001: 1).« 

››Cilji RS na obrambnem podroËju so: /.../ vkljuËitev v Nato in EU (Vlada RS 2001: 5).« 

14 

››UresniËevanje te resolucije bo na podlagi pristojnosti: ››/.../ spremljal Državni zbor RS neposredno in 

prek pristojnih delovnih teles ter jo dopolnjeval.« (DZ RS 2001:13) ››Vlada bo spremljala uresniËevanje 

te obrambne strategije in jo po potrebi dopolnjevala in spreminjala skladno s spremembami v varnostnem 

okolju. Pri tem se bosta upoštevala tudi dinamika preoblikovanja obrambnega sistema in še posebej 

Slovenske vojske ter potek vkljuËevanja države v Nato in EU« (Vlada RS 2001: 25). 

15 

Ministrstvo za obrambo je sicer v preteklosti pripravilo besedili za posodobitev strategije nacionalne 

varnosti in resolucije o splošnem dolgoroËnem rogramu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, vendar je 

postopek obravnave na Vladi zaradi neznanih razlogov zastal in ju parlament nikoli ni obravnaval. 

16 

15. marca 2004 je bil v obravnavo v Natu posredovan osnutek ciljev sil za Republiko Slovenijo (NATO 

DRC 2004). 

166


med razvojne cilje SV do leta 2015 (DZ RS 2004: 4). Prav tako sta sodobna 

dokumenta SrednjeroËni obrambni program (SOPR) in Usmeritve ministra za 

planiranje, ki uresniËujeta resolucijo Državnega zbora in se redno posodabljata 

skladno s sprejemanjem ciljev sil v Natu, potekom preoblikovanja vojske in 

razpoložljivostjo virov. Potreba po posodobitvi resolucije Državnega zbora je 

nastala šele leta 2008 s sprejetjem ciljev sil 2008, ki obsegajo obdobje do leta 

2018. Resolucija namreË pokriva obdobje do leta 2015, kar pomeni, da Vlada in 

minister nimata stališËa Državnega zbora za razvoj vojske med leti 2015‡2018 

oziroma da so v zavezništvu sprejete obveznosti, ki se nanašajo na razvoj 

vojske, πe preden so bile zajete v najvišji programski dokument države na 

obrambnem podroËju. 

Na sliki 1 je prikazan Ëasovni potek sprejemanja strateških usmeritev v okviru 

institucij nacionalnega politiËnega sistema ter v zavezništvu in EU. Med 

drugim je razvidno periodiËno posodabljanje usmeritev za razvoj vojske (SOPR, 

Cilji sil) in zaostajanje temeljnih dokumentov nacionalnega varnostnega 

sistema ‡ strategije nacionalne varnosti in obrambne strategije. 

Vsebinska usklajenost 

Vsebina strateških usmeritev daje uporabniku ‡ Slovenski vojski jasne 

in nedvoumne informacije o svojem namenu, nalogah, strukturi, naËinu 

delovanja in smereh ter prednostih razvoja. Analiza dokumentov na podroËju 

nacionalne varnosti kaže, da so ti vsebinsko razvršËeni od splošnega k 

posebnemu oziroma vsebina usmeritev odraža namen dokumenta. Vsebinsko 

neusklajeni sta Obrambna strategija in Vojaška doktrina, kar je posledica 

že prej omenjene nesodobnosti strategije, ki ne upošteva vkljuËenosti 

RS v zavezništvo in EU. Razlike so najbolj oËitne pri organiziranosti SV 

(preglednica 3) in poveljevanju, kjer na primer strategija ne omenja nobene 

povezave s sistemom poveljevanja zavezniškim silam, doktrina pa podrobno 

obravnava umešËenost SV v strukturo zavezniških sil na strateški, operativni 

in taktiËni ravni. 

167


Slika 1: Pregled izdajanja strateških usmeritev 

168


Preglednica 3: Vsebinska neusklajenost strateških usmeritev 

Obrambna strategija 2001 Vojaška doktrina 2008 

Organiziranost 

Slovenske vojske 

glede na namen: 

‡ sile za posredovanje 

‡ glavne sile 

‡ dopolnilne sile 

glede na popolnjevanje: 

‡ poklicne (A) 

‡ poklicno jedro, vojaki na 

služenju in rezerva (B) 

‡ rezerva (R) 

glede na pripravljenost: 

‡ do 30 dni 

‡ do 90 dni 

‡ do 180 dni 

glede na namen: 

‡ bojne skupine 

‡ odzivne sile 

‡ prostorske sile 

‡ skupne združene namenske sile 

glede na sposobnost: 

‡ premestljive 

‡ nepremestljive 

glede na pripravljenost: 

‡ do 90 dni 

‡ do 181 dni 

‡ nad 365 dni 

Tako kot pri analizi sodobnosti dokumentov, ki se nanašajo na naËrtovanje razvoja 

SV, lahko tudi v tem primeru ugotovimo bistveno boljšo vsebinsko usklajenost 

usmeritev za razvoj vojske od tistih, ki se nanašajo na njeno delovanje. To je 

zaradi že prej omenjene kakovosti resolucije Državnega zbora, ki upošteva 

naše obveznosti do zavezništva, ter pripravljavcev SOPR in usmeritev ministra, 

ki povzemajo usmeritve Državnega zbora in jih usklajujejo z dokumenti o 

ciljih sil, ter projekcij razpoložljivosti kadrovskih in finanËnih virov. Vsebinske 

neusklajenosti spadajo k podrobnostim in izhajajo iz dejstva, da je resolucija 

Državnega zbora preveË podroben dokument oziroma ni tisto, kar bi moral biti po 

definiciji ‡ splošni program 17 . Državni zbor je namreË preveË natanËno opredelil 

ciljne zmogljivosti, kadrovsko strukturo in vojaško opremo ter s tem omejil 

manevrski prostor Vladi in ministru oziroma ju prisilil v odstopanje od usmeritev. 

Dejstvo je, da se Vlada in minister morata prilagajati razpoložljivim virom in 

obveznostim v EU in Natu ter doseženemu stanju razvoja Slovenske vojske in 

temu primerno prilagajati vsebino SOPR ter usmeritev za naËrtovanje. Nekatere 

17 

Nekatere navedbe niso splošne, saj podrobno opredeljujejo opremo, organiziranost ali številËnost vojske 

in s tem presegajo namen resolucije oziroma vlogo zakonodajne veje oblasti. Na primer: ››Slovenska vojska 

bo imela tri motorizirane bataljone ...« (DZ RS 2001: 8). ››Srednja bojna kolesna vozila (135) z integriranim 

topom za prevoz vojakov in izvidovanje ter vozila za ognjeno podporo. Vozila bodo predstavljala osnovno 

bojno sredstvo motoriziranih bataljonov ...« (prav tam: 19). Leta 2015 bo v pogodbeni rezervi SV: ››/.../ 344 

Ëastnikov, 1032 podËastnikov in 4124 vojakov.« (prav tam: 25). 

169


neusklajenosti so prikazane v preglednici 4, v preglednici 5 pa so razvidne 

podrobnosti v resoluciji Državnega zbora na podroËju opremljanja. 

Preglednica 4: Nekatere neusklajenosti med usmeritvami Državnega zbora in Vlade 

ReSDPRO SOPR 2007‡2012 

obrambni izdatki 2 % BDP do leta 2008 obrambni izdatki 2 % BDP v letu 2009 

3 motorizirani bataljoni, ki bodo dosegli 

konËne operativne zmogljivosti 2006, 2007 in 

2009 

dva oklepna bataljona (oklepni in oklepnomehanizirani 

bataljon) 

prednostna nabava raketnega sistema zraËne 

obrambe srednjega dosega 

do leta 2015 nabava 12 helikopterjev 

vojašnica Murska Sobota ni na seznamu 

perspektivnih vojašnic 

v projekciji stalne sestave SV so Ëastniki, 

podËastniki, vojaki in civilne osebe 

leta 2008 bo v SV 1160 Ëastnikov in 2000 

podËastnikov stalne sestave 

3 motorizirani bataljoni, ki bodo dosegli 

konËne operativne zmogljivosti 2006, 2009 

in 2011 

en oklepni bataljon 

težišËe modernizacije je raketni sistem zraËne 

obrambe kratkega dosega 

posodabljanje in opremljanje helikopterjev ter 

nabava šolskega helikopterja 

do leta 2012 bo v Murski Soboti nova 

vojašnica 

v projekciji stalne sestave SV so Ëastniki, višji 

vojaški uslužbenci, podËastniki, nižji vojaški 

uslužbenci in vojaki 

leta 2008 bo v SV 1250 Ëastnikov in 1840 

podËastnikov stalne sestave 

S podrobno opredelitvijo glavne opreme (preglednica 5) prevzema Državni zbor 

od ministra del pristojnosti, ki jih ima na podlagi 42. Ëlena Zakona o obrambi, 

in mu postavlja omejitve pri uveljavljanju odgovornosti ob vodenju vojske 18 . 

18 

Drugi odstavek 42. Ëlena Zakona o obrambi: ››Minister doloËa /.../ opremljanje, vrsto oborožitve in druge 

vojaške opreme, ki jo uporablja vojska ...«. 

170


Preglednica 5: Podrobna opredelitev opreme v resoluciji Državnega zbora 

Vrsta oborožitve ali opreme 

Število kosov 

hitra patruljna ladja 2 

srednja bojna kolesna vozila 135 

lahka kolesna oklepna vozila 85 

baterija raketnih sistemov zraËne obrambe 

kratkega dosega 

3 

radar dolgega dosega 2 

veËnamenska terenska vozila okoli 400 

lahka terenska tovorna vozila 300 

srednja terenska tovorna vozila 300 

težka terenska tovorna vozila 100 

vozila za poveËanje premiËnosti 140 

taktiËni poveljniško-nadzorni sistem 1 

baterija raketnega sistema zraËne obrambe 

srednjega dosega 

1 

transportno letalo 2 

helikopterji za podporo iz zraka 12 

veËnamenski helikopterji 15 

srednji transportni helikopterji 4 

SKLEP 

V Republiki Sloveniji izpolnjujejo nosilci institucionalnega civilnega nadzora 

nad vojsko svoj del odgovornosti skladno s teorijo civilno-vojaških odnosov, ki 

je znaËilna za demokratiËne družbene ureditve. Strateške politiËne usmeritve 

zagotavljajo kakovostne podlage za delovanje in razvoj vojske. Slovenska vojska 

ima jasno opredeljeno vlogo v sistemu nacionalne varnosti, doloËene poslanstvo 

in naloge, organiziranost in naËine delovanja ter cilje in razpoložljive vire za 

svoj razvoj. 

Strateške politiËne usmeritve so vsebinsko celovite, hierarhiËno povezane, 

vendar vsebinsko neusklajene in nesodobne, s Ëimer odpirajo možnosti 

171


napaËnega ali dvoumnega razumevanja prejemnika ‡ Slovenske vojske. V 

nekaterih primerih vsebina strateških usmeritev ne ustreza ravni, na kateri se 

sprejema, ali pa z vsebino dajalec usmeritev posega v pristojnosti drugega. Za 

odpravo neusklajenosti oziroma izboljšanje ureditve strateških usmeritev, ki se 

nanašajo na nacionalnovarnosti sistem in programiranje razvoja vojske, bi bilo 

treba uresniËiti nekatere predloge: 

Državni zbor RS 

1. Sprejeti novo Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti (umestiti jo 

v sedanjo varnostnopolitiËno okolje, povezati s sistemom kolektivne 

varnosti). 

2. Sprejeti novo Resolucijo o splošnem dolgoroËnem programu razvoja in 

opremljanja Slovenske vojske (opredeliti razvoj do leta 2020 in vsebino 

prilagoditi namenu dokumenta in pristojnostim Državnega zbora). 

3. Sprejeti spremembe Zakona o obrambi (opredeliti naËin uresniËevanja 

poveljniških funkcij vrhovnega poveljnika ‡ strateškega voditelja). 

Vlada RS 

4. Sprejeti novo obrambno strategijo (umestiti v sedanjo varnostnopolitiËno 

situacijo, upoštevati strateške koncepte Nata in EU). 

5. Sprejeti smernice za srednjeroËno obrambno naËrtovanje. 

Minister za obrambo 

6. Spremeniti pravilnik o planiranju na MO (omejiti vsebino na procese, ki 

se dogajajo na ministrstvu oziroma so v pristojnosti ministra). 

7. Prenehati pošiljati v vladne postopke dokumente, za katere je pristojen 

minister. 

8. Dopolniti navodilo za izvrševanje predsednikovih obveznosti na 

obrambnem podroËju (opredeliti usmeritve, ki jih daje vojski vrhovni 

poveljnik). 

Prenova strateških usmeritev s ciljem njihovega posodabljanja in zagotovitve 

vsebinske usklajenosti ter povezljivosti bi morala biti ena od prednostnih nalog 

na Ministrstvu za obrambo v prihodnjem kratkoroËnem obdobju. Zahteva 

akcijski naËrt, ki bi, poleg rokov priprave predlogov strateških dokumentov 

172


za obravnavo in sprejem v Državnem zboru in Vladi, doloËil naloge za 

pripravo strokovnih podlag, ki bi jih izvedli organi v sestavi, Generalštab SV 

in ObvešËevalno-varnostna služba, ter nosilce priprave teh dokumentov na 

Ministrstvu za obrambo oziroma v Direktoratu za obrambno politiko. 

VIRI 

Anton BEBLER, 1999: Hierarhija dokumentov na podroËju nacionalne varnosti v Republiki 

Sloveniji ‡ poroËilo. Ljubljana: Obramboslovni raziskovalni center, FDV. 

Hans BORN, 2003: Parlamentarni nadzor nad varnostnim sektorjem: naËela, mehanizmi in 

praksa. Ženeva: Centre for the Democratic Control of Armed forces. 

DZ RS, 1991: Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/91. 

DZ RS, 1994: Zakon o obrambi. Uradni list RS, št. 82/94. 

DZ RS, 2001: Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Uradni list RS št. 56/01. 

DZ RS, 2002: Zakon o državni upravi. Uradni list RS, št. 52/2002. 

DZ RS, 2004: Resolucija o splošnem dolgoroËnem programu razvoja in opremljanja Slovenske 

vojske. Uradni list RS, št. 89/04. 

DZ RS, 2005: Zakon o Vladi Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 24/05. 

EU COUNCIL, 2003: A Secure Europe in a Better World. European Security Strategy. Bruselj. 

EU GEARC, 2004: Headline Goal (2010). Bruselj. 

Peter D. FEAVER, 1996: The civil-military problematique: Huntington, Janowitz and the 

question of the civilian control. Armed forces & Society, vol. 23, no. 2, 149‡178. 

Gregory D. FOSTER, 2000: Civil-military gap: what are the ethitcs Proceedings. U.S. Naval 

institute. 

Branimir FURLAN, 2006: Vojaška doktrina. Ljubljana: PDRIU, MO RS. 

Christopher P. GIBSON, Don M. SNIDER, 1993: Civil-military relations and the potential 

influence: a look at the national security decision-making process. Armed forces & Society, vol. 

25, no. 2, 193‡218. 

Anton GRIZOLD, 2005: Slovenija v spremenjenem varnostnem okolju. Ljubljana: FDV. 

Samuel HUNTINGTON, 1957: The soldier and the state. The teory and politics of civil-military 

relations. 13. izdaja, 1998. Massachusetts: Harward university press. 

Kenneth W. KEMP, Charles HUDLIN, 1992: Civil supremacy over the military: its nature and 

limits. Armed forces & Society, vol. 19, no. 1, 7‡26. 

MO RS, 1995: Navodilo za izvrševanje obveznosti do predsednika republike na obrambnem 

podroËju. Št. 806-01-268/95, 24. 10. 1995. 

MO RS, 2003: Obvezne usmeritve za preoblikovanje in razvoj sistema vojaškega izobraževanja 

in usposabljanja v Slovenski vojski. Št. 811-01-1/2003-31, 14. 7. 2003. 

MO RS, 2004: Obvezne usmeritve za sistem kariernih poti pripadnikov stalne sestave Slovenske 

vojske. Št. 180-02-4/2004-7, 1. 10. 2004. 

MO RS, 2005: Pravilnik o planiranju v Ministrstvu za obrambo. Št. 017-02-15/2003-31, 23. 

12. 2005. 

MO RS, 2006: Smernice za izdelavo srednjeroËnega programa za obdobje od 2007 do 2012. Št. 

803-1/2006-20, 23. 3. 2006. 

MO RS, 2007: Usmeritve za izdelavo poslovnega plana Ministrstva za obrambo za leti 2008 in 

2009. Št. 803-6/2007-7, 26. 6. 2007. 

NATO DRC, 2004: 2004 Draft Force Goals. Slovenia. Bruselj. 

173


NATO DPC, 2006: 2006 Force Goal Update. Slovenia. Bruselj. 

NATO MAS, 1999: Allied Joint Doctrine AJP-01. Bruselj. 

NATO NAC, 1999: The Alliance's Strategic Concept. Washington D.C. 

Fabien PENONE, 2005: Brief Guide to the European Security and Defense Policy (ESDP). 

Bruselj: French Delegation to EU PSC. 

VLADA RS, 2001: Obrambna strategija. Št. 820-00/2001-1, 20. 12. 2001. 

VLADA RS, 2006: SrednjeroËni obrambni program 2007‡2012. Št. 803-2/2006-58, 

27. 11. 2006. 

174

Darko Štamfelj, Vasja Vehovar, Damjan Škulj, May Doušak 

Izvirni znanstveni Ëlanek 

KADROVSKA STRUKTURA 

SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJI 

IN PROJEKCIJE 

PERSONNEL STRUCTURE OF THE 

SLOVENIAN ARMED FORCES: 

SCENARIOS AND PROJECTIONS 


V Ëlanku so predstavljene projekcije gibanja in strukture 

obrambnih segmentov SV, za katere smo uporabili markovske 

verige, to je matematiËno-statistiËni pristop, ki je tudi na 

obrambnem podroËju najpogostejše orodje pri analizi takih 

problemov. 

Obravnavali smo dve temeljni vprašanji: 

‡ Kakšna bo struktura SV v naslednjih (dveh, petih, desetih ...) 

letih pri doloËenih (npr. sedanjih) prehodih med obrambnimi 

segmenti (npr. iz poroËnika v nadporoËnika, iz vojaka v 

desetnika ipd.) 

‡ Kakšne scenarije potrebujemo za dosego želene kadrovske 

strukture 

Na podlagi kadrovskih podatkov za obdobje od 1. 1. 1997 do 

31. 8. 2006 smo v obsežni in zapleteni rekonstrukciji najprej 

vzpostavili vsakoletne in primerljive nazive za 12.246 oseb, ki 

so bile v tem obdobju zaposlene v upravnem delu Ministrstva za 

obrambo (MO), Slovenske vojske (SV) ali pa so imele sklenjeno 

pogodbo za služenje v rezer vni pogodbeni sestavi. Pri tem smo 

opazovali 120 obrambnih segmentov, od tega 23 v upravnem 

delu, 45 v stalni sestavi SV, 45 v pogodbeni sestavi SV in sedem 

med strokovno-tehniËnimi delavci ter civilnimi osebami v SV. 

175

KADROVSKA STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE: SCENARIJI IN PROJEKCIJE 

Nato smo izraËunali razliËne ocene za povpreËne prehode in 

jih uporabili kot izhodišËe za izraËun projekcij ter pripravili 

veË scenarijev glede velikosti in strukture SV. Izkaže se, da v 

vseh primerih ‡ razen v primeru nadvse radikalnih sprememb 

trenutnih procesov ‡ prihodnja struktura SV moËno odstopa 

od želene (ciljne). IzraËunali smo tudi ustrezne prehode, ki 

bi omogoËili uresniËenje želene strukture ter njeno dolgoroËno 

ohranjanje. 


Kadrovske projekcije, markovske verige, kadrovska struktura, 

naËrtovanje Ëloveških virov, Slovenska vojska. 


The article describes projections of manpower structure based 

on Markov chain Theor y. The latter represents the most common 

mathematical-statistical approach used for manpower planning in 

defence systems. 

Two questions are discussed in the article: 

‡ What will the future manpower structure look like (in 1, 2, ... 

5, 10, 20 years) if certain transitions between militar y segments 

(such as transitions from lieutenant to first lieutenant or from 

soldier to corporal) continue 

‡ What kind of scenarios are needed to achieve the desired 

manpower structure 

On the basis of available manpower data for the period from 

1 st of Januar y 1997 to 31 st of August 2006 a list of all titles of 

12.246 individuals employed in the administration of Ministr y 

of Defence, in the regular Slovenian Armed Forces or under 

ser vice contract in the army reser ve has been established through 

a lengthy and complicated reconstruction of data. All in all 

120 militar y segments have been identified, from that 23 in the 

administration of Ministr y of defence, 45 in the regular army, 45 

in the reser ve, and 7 among members of other professions in the 

administration and the army. On this basis average transitions 

between the segments have been calculated, which were then used 

176


in manpower projections based on different scenarios. As it turns 

out the manpower projections differ considerably from the desired 

one in all the scenarios examined. In addition to that sufficient 

transitions for achieving the desired manpower structure have 

been calculated too. 


Manpower projections, Markov chains, manpower structure, 

manpower planning, Slovenian Armed Forces. 

UVOD 

Pri upravljanju velikih sistemov je ena kljuËnih nalog uËinkovito naËrtovanje 

Ëloveških virov, s Ëimer se sreËujemo tako v okviru državnih institucij ali 

podjetij kot pri analizi splošnih demografskih gibanj. V prispevku opisujemo 

rezultate kadrovskih projekcij upravnega dela Ministrstva za obrambo (MO) 

ter Slovenske vojske (SV) in jih primerjamo z naËrtovano oziroma želeno ciljno 

strukturo za leto 2010. 

Prispevek temelji na znanstvenoraziskovalnih rezultatih projekta Modeliranja 

obrambnih segmentov z markovskimi verigami 1 , ki je potekal v okviru 

ciljnega raziskovalnega programa Znanje za varnost in mir 2006‡2010. V 

tem okviru je projektna skupina Fakultete za družbene vede Univerze v 

Ljubljani razvila model za dolgoroËno napovedovanje kadrovske strukture 

na podlagi markovskih verig, analizirala razliËne naËrte prihodnjega razvoja 

kadrovske strukture upravnega dela MO in SV ter poiskala takšne prehode 

med posameznimi obrambnimi segmenti 2 , ki bi omogoËili uresniËenje želene 

ciljne strukture in njeno dolgoroËno ohranjanje 3 . Hkrati je za interne potrebe 

Ministrstva razvila tudi spletno aplikacijo, ki avtomatizira izraËun kadrovskih 

projekcij in omogoËa oblikovanje scenarijev. 

1 

Projekt sta financirala Ministrstvo za obrambo in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS; gre za projekt 

CRP, Modeliranja obrambnih segmentov z markovskimi verigami (2006‡2007), M5-0175. 

2 

Obrambni segment je skupina ljudi z istim nazivom po Zakonu o javnih uslužbencih ‡ ZJU, ki imajo z MO 

sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali za služenje v rezervni pogodbeni sestavi. 

3 

Popolnjevanje oboroženih sil je problem tudi v drugih nam primerljivih oboroženih silah. Države Ëlanice 

v okviru Natove raziskovalne organizacije leta 2009 pripravljajo konferenco, na kateri bodo raziskovalci iz 

držav Ëlanic predstavili raziskovalne dosežke na podroËju modeliranja kadrovske strukture in raËunaliških 

programov za modeliranje. Udeležbo na konferenci naËrtuje tudi projektna skupina FDV. 

177


Znanih je veË pristopov k reševanju problema naËrtovanja kadrov na 

obrambnem podroËju. SistematiËen pregled, primerjavo in evalvacijo 

najpogostejših pristopov najdemo v poroËilu Wanga (2005), ki pristope 

strukturira v štiri skupine: (1) modeli markovskih verig, (2) simulacijski 

modeli, (3) optimizacijski modeli na podlagi (linearnega) programiranja 4 in (4) 

modeli sistemske dinamike 5 . Za velike sisteme z velikim številom segmentov 

zaposlenih, kot je na primer vojska, so najprimernejši in najpogostejši modeli 

na podlagi markovskih verig, kar potrjuje tudi osrednja monografija s tega 

podroËja Bartholomew et al. (1991). V Ëlanku Richmond et al. (2002) je tako 

opisan na podlagi markovskih verig zgrajen model CFSM (Combat Force 

Sustainment Model) avstralske vojske, v Jaquette et al. (1977) pa najdemo 

opis podobnega modela TOPLINE (Total Officer Personnel Objective 

Structure for the Line Officer Force) vojske ZDA. Na podlagi markovskih 

verig so oblikovani tudi nekateri modeli v izobraževanju (Hammond (1970)). 

Tudi v primeru napovedovanja kadrovske strukture v SV smo ocenili, da je 

najprimernejši model, ki temelji na markovskih verigah. 

Glavna ideja modela naËrtovanja kadrov na podlagi markovskih verig je, da na 

podlagi prehodov med kadrovskimi segmenti 6 napovemo njihove velikosti v 

prihodnjih obdobjih. Spremembam v velikostih kadrovskih segmentov, ki jih 

ti prehodi povzroËijo, je namreË že po nekaj korakih zelo težko slediti brez 

ustreznega matematiËnega modela. Ta vkljuËuje najprej oceno prehodov, nato 

pa lahko na podlagi ocen s pomoËjo matriËnih operacij predlagamo napoved 

prihodnje kadrovske strukture. Pri tem predvidevamo, da bodo prehodi tudi 

v prihodnje enako ocenjeni. To pomeni, da bo delež oseb, ki prehaja iz enega 

segmenta v drugega, ves Ëas približno enak. Fiksna vrednost prehodov je 

namreË glavna predpostavka markovskih modelov. 

Pri uporabi modelov na podlagi markovskih verig je treba upoštevati nekatere 

omejitve. Prva obravnava velikost kadrovskih segmentov, ki morajo biti 

dovolj veliki, da jih lahko obravnavamo agregatno, poleg tega mora biti vsaj 

4 

Podrobnosti so predstavljene v poroËilu J. Wang (2005) A review of operations research applications in 

workforce planning and potential modelling of military training. 

5 

Pristop na podlagi sistemske dinamike je v zgoraj navedenem CRP-projektu pri obravnavi istega problema 

uporabila partnerska institucija tega projekta pod vodstvom prof. dr. Miroljuba KljajiÊa, Fakulteta za 

organizacijske vede, Univerza v Mariboru. Podrobnosti takšnih modelov so predstavljene v poroËilu J. Wang 

(2005) A review of operations research applications in workforce planning and potential modelling of military 

training. 

6 

Kadrovski segment je skupina zaposlenih z enakim statusom v hierarhiji organizacije ali skupina ljudi z 

istimi demografskimi znaËilnostmi na eksternem trgu delovne sile. 

178


približno izpolnjena predpostavka, da so prehodi med segmenti konstantni v 

Ëasu. Markovski modeli zato v osnovi omogoËajo predvsem analizo stanja in 

napovedovanje razvoja v prihodnosti, ne omogoËajo pa analitiËne rešitve za 

iskanje ustreznih scenarijev, ki bi pripeljali do želene kadrovske strukture (ki 

je v nadaljevanju poimenovana tudi ciljno stanje). 

Za naËrtovanje manjših sistemov, ki pogojev ne izpolnjujejo, so primernejši 

sistemske analize, simulacije in optimizacijski modeli, še posebej, Ëe 

omogoËajo individualno obravnavo enot. »e je cilj naËrtovanja optimizacija 

(to je iskanje ustreznih prehodov med kadrovskimi segmenti za uresniËenje 

želene kadrovske strukture) z dobro definirano namensko funkcijo, so za 

naËrtovanje primernejše optimizacijske metode na podlagi modelov linearnega 

programiranja. Med kompleksnimi modeli, ki omogoËajo modeliranje procesov 

usposabljanja na podlagi dinamiËnih vrednosti prehodov med stanji, so zlasti 

ustrezni modeli sistemske dinamike. 

SV sestavlja veliko število podsistemov, kar pomeni, da potrebujemo model, 

ki zahteva veliko koliËino vhodnih podatkov. V okviru upravnega dela MO in 

SV smo identificirali 120 obrambnih segmentov, pri modeliranju pa moramo 

upoštevati prehode med številnimi pari (naËeloma 120 krat 120) segmentov, 

kar zahteva oceno veË tisoË prehodov. Problem torej že v svoji najbolj preprosti 

obliki zahteva zelo veliko število podatkov. Po drugi strani so obrambni 

segmenti dovolj veliki, da omogoËajo agregatno obravnavo prehodov, prehode 

med segmenti pa lahko ‡ vsaj na dolgi rok ‡ obravnavamo kot fiksne, zato je za 

analizo kadrovske strukture v SV najprimernejši model na podlagi markovskih 

verig. 

Z modelom smo želeli odgovoriti na dve vprašanji. Prvo je, kakšna bo struktura 

obrambnih segmentov, Ëe se bodo nadaljevali trenutni prehodi med segmenti. 

Drugo vprašanje pa je, kakšni bi morali biti v naslednjih letih prehodi, da bi 

dosegli želeno ciljno stanje. Ker markovski model v osnovi odgovarja le na prvo 

vprašanje, smo morali najti naËin za optimizacijo. Do rešitve smo prišli tako, 

da smo s simulacijami preizkusili veliko število scenarijev in med njimi izbrali 

tistega, ki bi nas po doloËenem številu let pripeljal do najboljšega rezultata. 

PROJEKCIJE IN OPTIMIZACIJE V MARKOVSKIH PROCESIH 

Model na podlagi markovskih verig temelji na predpostavki, da je kadrovska 

struktura v doloËeni Ëasovni toËki v prihodnosti odvisna le od zaËetne 

kadrovske strukture (ki je v nadaljevanju poimenovana tudi zaËetno stanje) 

179


in fiksne velikosti prehodov. Velikost prehodov merimo z deležem oseb, ki so 

prešle iz enega v drugi segment. Pri tem kadrovsko strukturo analiziramo v 

enakomernih Ëasovnih presledkih. Navadno predpostavljamo, da se prehodi s 

Ëasom ne spreminjajo, kar natanËneje pomeni, da bo delež oseb iz posameznega 

segmenta, ki bo v enem letu naredil prehod v neki drug segment, približno enak 

(hipotetiËen primer je, da npr. vsako leto 10 odstotkov podporoËnikov napreduje 

v poroËnika). Dejanske stopnje prehodov med segmenti ugotovimo na podlagi 

empiriËnih podatkov preteklih prehodov, pa tudi na podlagi ekspertnih ocen 

strokovnjakov MO. Ob teh predpostavkah je mogoËe izraËunati, kakšna bo 

struktura Ëez nekaj let z enostavnimi matriËnimi operacijami. 

»e je v 0 = (v i ) zaËetno stanje po segmentih (v i pomeni število oseb v segmentu 

i) in P = (P ij ) matrika prehodov med segmenti (P ij je delež oseb iz segmenta i, 

ki gredo v enem letu v segment j), dobimo strukturo v n po n letih po obrazcu 

v n = v 0 P n 

pri Ëemer pomeni P n matriËno potenco matrike. V izraËune lahko vkljuËimo 

tudi vektorje prihodov oziroma odhodov 7 . 

V modelu obravnavamo obrambne segmente kot del splošne populacije, saj 

je število prihodov v te segmente odvisno od velikosti splošnih segmentov 8 . 

Zmanjševanje generacij šolajoËih bo tako na primer gotovo vplivalo tudi na 

število potencialnih kandidatov za vstop v SV. 

Spremembe v velikosti obrambnih segmentov so tako posledica: 

‡ prehodov med obrambnimi segmenti, 

‡ prihodov v obrambne segmente, 

‡ odhodov iz obrambnih segmentov, 

‡ prihodov v splošne segmente (rojstev in priseljevanja), 

‡ odhodov iz splošnih segmentov (smrti in odseljevanja). 

Prihodi v obrambne segmente oznaËujejo prehode iz splošnih v obrambne 

segmente in pomenijo zaposlovanje (ne glede na to, ali gre za sklepanje 

pogodb o zaposlitvi za delo v upravnem delu MO ali v stalni sestavi SV oziroma 

za sklepanje pogodb za služenje v rezervni pogodbeni sestavi) 9 . Odhodi iz 

obrambnih segmentov pa oznaËujejo prehode iz obrambnih v splošne segmente 

7 

Gre za prehode med kadrovskimi segmenti v organizaciji in njenem okolju. 

8 

Splošni segment je skupina prebivalstva z istimi demografskimi znaËilnostmi. Splošni segmenti so tako 

dijaki srednjih šol, študenti, zaposleni, brezposelni ipd. 

9 

Zaposlovanje zato v nadaljevanju prispevka oznaËuje tako sklepanje novih pogodb o zaposlitvi kot tudi 

pogodb za služenje v rezervni pogodbeni sestavi. 

180


in pomenijo prenehanje veljavnosti pogodb o zaposlitvi ali pogodb za služenje 

v rezervni pogodbeni sestavi, njihovo odpoved in upokojitve. Ker so obrambni 

segmenti v primerjavi s splošnimi majhni, lahko prehode iz obrambnih v 

splošne segmente obravnavamo zgolj kot odhode iz sistema, torej izgube. 

Pri tem ni pomembno, v kateri splošni segment prehajajo tisti, ki odhajajo iz 

obrambnih segmentov, saj ti prehodi ne vplivajo bistveno na velikost splošnih 

segmentov. 

Prihodi v splošne segmente so predvsem rojstva in priseljevanje, odhodi iz 

njih pa smrti in odseljevanje. Velikost skupne populacije naj bi tako sledila 

splošnim demografskim gibanjem. 

Omeniti je treba, da je bil pristop markovskih verig nakazan že v študiji 

izvedljivosti (Vehovar et al., 2005). Pred tem je markovske verige v Sloveniji 

uporabil tudi AntonËiË (1990), in sicer pri modeliranju splošnih kadrovskih 

potencialov (brezposelni, aktivni, neaktivni, zaposleni ...) na podlagi Ankete o 

delovni sili (Labour Force Sruvey). Markovske verige je v posebnem primeru 

pred tem uporabil že Vrenko (1988), ki je analiziral scenarije zaposlitvenih 

segmentov v slovenski družbi. Tako je utemeljeval prizadevanja po poveËanju 

segmenta raziskovalcev in razvojnikov (Akcija 200 raziskovalcev), ki lahko 

ustvarjajo nova delovna mesta. 

Ker model na podlagi markovskih verig v osnovi ne omogoËa analitiËnih rešitev 

za iskanje prehodov, ki bi vodili do ciljnega stanja, smo do rešitve prišli tako, 

da smo simulirali razliËne scenarije, opazovali njihove posledice in nato izbrali 

tiste, ki v najveËji meri izpolnjujejo pogoje. 

Poti do ciljnega stanja je lahko veË, niso pa vse praktiËno izvedljive. V 

nekaterih segmentih je nerešeno vprašanje presežek kadrov, ki ga raËunalniški 

program reši s poveËanjem odhodov v druge segmente ali z upokojevanjem. 

Seveda pa v praksi tako radikalni ukrepi najveËkrat niso mogoËi. Tudi 

napredovanja med obrambnimi segmenti so veËinoma zakonsko urejena, zato 

je treba pri iskanju scenarijev upoštevati tudi te dodatne omejitve. Zato smo 

od Ministrstva za obrambo najprej pridobili podatke o omejitvah, ki jih je bilo 

treba upoštevati pri spreminjanju prehodov, v okviru teh omejitev pa smo nato 

poiskali optimizirane scenarije (to je scenarije razvoja kadrovske strukture, ki 

bi nas pripeljali do ciljnega stanja). 

Prepoznanih je bilo približno 500 prehodov, ki jih je mogoËe spreminjati s 

pravilniki. Edina omejitev pri spreminjanju prehodov je bila najveËja mogoËa 

velikost posameznih prehodov, posredovana s strani MO. Znotraj teh intervalov 

181


smo nato poiskali optimizirane prehode (to je ustrezne prehode, ki bi nas 

pripeljali do ciljnega stanja). Zato smo po nakljuËju ustvarili nekaj sto tisoË 

prehodnih matrik, pri Ëemer smo za vsako posebej ugotavljali, ali dobljeni 

prehodi pomenijo približanje ciljnemu stanju v naslednjih letih ali ne. 

Naslednji korak optimizacije je bila doloËitev prehodov, ki so potrebni, da se 

vzdržuje stabilno ciljno stanje. Ko bo ciljno stanje doseženo, bo namreË treba 

za vzdrževanje takega stanja prehode spremeniti, saj je v prehodnem obdobju 

treba poveËati število kadrov v tiste obrambne segmente, ki imajo primanjkljaj. 

To lahko dosežemo deloma s prehajanjem iz obrambnih segmentov, ki imajo 

presežek, deloma pa s pridobivanjem novih kadrov iz splošne populacije. Ko bo 

doseženo ciljno stanje, se bo moral tak pretok zmanjšati. 

ZnaËilno za markovske verige je, da na dolgi rok vedno konvergirajo k stabilni 

strukturi (ne glede na uporabljeno matriko prehodov). Za izraËun prehodov, ki 

bi vzdrževali ciljno stanje, smo se odloËili, ker ga želimo stabilizirali takoj, ko 

bi ga dosegli. 

PRIPRAVA PODATKOV 

Prva faza analize je zahtevala identifikacijo obrambnih segmentov iz 

razpoložljivih kadrovskih podatkov. Obrambne segmente smo identificirali 

na podlagi uradniških nazivov zaposlenih 10 , pri Ëemer smo šteli, da pripadajo 

zaposleni z enakim nazivom istemu obrambnemu segmentu. Tako smo 

identificirali skupno 120 obrambnih segmentov, od tega 23 v upravnem delu 

MO, 45 v stalni sestavi, 45 v pogodbeni sestavi SV in sedem med strokovnotehniËnimi 

delavci in civilnimi osebami. Dodatno smo definirali tudi šest 

splošnih segmentov: neaktivno prebivalstvo, srednja šola, študenti, zaposleni, 

nezaposleni in upokojenci. 

Podatki, ki nam jih je posredovalo Ministrstvo za obrambo, so vsebovali 

anonimne podatke vseh zaposlenih v upravnem delu MO in SV. Za vsakega 

zaposlenega so bili posredovani identifikacijska številka, Ëas trajanja pogodbe 

o zaposlitvi ali pogodbe za služenje v rezervni pogodbeni sestavi, obrambni 

segment, v katerem je zaposlen, izobrazba in še nekateri drugi podatki. »e 

je zaposleni spremenil status zaposlitve, torej prešel v drug segment, ali pa 

le podaljšal pogodbo v istem segmentu, je to prikazano kot nov zapis z isto 


Kot zaposleni so v nadaljevanju prispevka mišljeni tisti, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in tisti, ki 

imajo le pogodbo za služenje v rezervni pogodbeni sestavi. 

182


identifikacijsko številko ter novim zaËetnim in konËnim datumom pogodbe o 

zaposlitvi oziroma za služenje v rezervni pogodbeni sestavi. 

Dobili smo podatke za obdobje od 1. 1. 1997 do 31. 8. 2006 za vse zaposlene 

v upravnem delu MO in SV. Nato smo izraËunali prehode med obrambnimi 

segmenti po posameznih letih. 

Temeljna zamisel implementacije modela je, da se za vsakega zaposlenega 

v vsakem letu, za katero imamo podatke, ugotovi njegov naziv. Nazivi se 

med letom praviloma spreminjajo, zato smo doloËili, da za vsako osebo 

ugotovimo njen naziv na dan 31. 12. za posamezno leto. Na podlagi 

podatkov smo ugotovili nazive od leta 1997 do leta 2005. Poleg obrambnih 

segmentov smo tako doloËili še poseben segment ››izven«, ki pomeni, da 

oseba v doloËenem trenutku ni bila zaposlena v upravnem delu MO ali 

SV in je bila v enem od splošnih segmentov. Pri odhodih iz obrambnih 

segmentov na podlagi podatkov namreË ni bilo mogoËe ugotoviti, v kateri 

segment splošne populacije so osebe, ki so zapustile upravni del MO ali 

SV, odšle. Prav tako ni bilo mogoËe za novo zaposlene ugotoviti, iz katerega 

splošnega segmenta natanËno prihajajo. Zato smo za vse ljudi, ki so se 

bodisi na novo zaposlili ali odšli, predvidevali, da so prišli oziroma odšli 

iz segmenta ››izven«. Šele naknadno smo na podlagi prihodov v segment 

››izven« in odhodov iz njega ocenili, kolikšen delež ljudi, ki so zapustili 

doloËen obrambni segment, je odšel v doloËen splošni segment in kolikšen 

delež novih je prišel iz njega. 

Vsem obrambnim segmentom smo na podlagi zgoraj opisanega postopka 

ugotavljanja naziva dodelili zaporedne številke od 1 do 120, segmentu ››izven« 

pa smo dodelili številko 0. Splošnim segmentom smo dodelili številke od 121 

do 126. 

Identifikacija nazivov in prehodov med obrambnimi segmenti se je zaradi 

sprememb zakonodaje ter poslediËne uvedbe novih nazivov zelo zapletla: 

28. 6. 2003 sta se zaËela uporabljati Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) in 

Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v 

organih javne uprave in pravosodnih organih, ki sta temeljito spremenila 

sistemizacijo delovnih mest v slovenski javni upravi. Spremenili pa so se 

tudi nazivi posameznih delovnih mest tako v upravnem delu MO kot v SV. 

Neskladja v podatkih je poleg spreminjanja zakonodaje povzroËil prehod na 

novo aplikacijo, s katero se vodijo kadrovski podatki o zaposlenih: namesto 

aplikacije KEMO se je v obdobju od 2002 do 2003 zaËela uporabljati aplikacija 

183


MFERAC. Zaradi omenjenega smo imeli v podatkih za upravni del MO in 

SV pomešane nazive pred ZJU in po njem, zato smo morali pred zaËetkom 

analize prehodov med posameznimi obrambnimi segmenti najprej vzpostaviti 

enotno klasifikacijo nazivov. V okviru tega pa je bilo treba vse nazive, ki so 

veljali pred ZJU, prevesti v nazive, kot jih doloËata ZJU in prej omenjena 

uredba. Ker so se z zaËetkom uporabe Zakona o javnih uslužbencih stari 

nazivi javnih uslužbencev v skladu s 194. Ëlenom preimenovali v nove glede 

na izhodišËne koliËnike za doloËitev osnovne plaËe, smo morali pridobiti za 

uspešno prevedbo starih nazivov seznam teh koliËnikov. Pridobili smo jih 

samo za stare uradniške nazive, za prevedbo starih vojaških nazivov pa so nam 

namesto koliËnikov posredovali formacijske Ëine za posamezne zaposlene. 

Slednji so (razen vojaka I in vojaka II) enaki novim vojaškim nazivom, kot 

jih doloËa Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in 

nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih in so tako neposredno 

nadomestili stare vojaške nazive. RazliËne nazive strokovno-tehniËnih 

delavcev in civilnih oseb v SV (oboje v nadaljevanju imenujemo s skupnim 

nazivom strokovno-tehniËni delavci) smo preimenovali po tarifnih skupinah, 

v katere se razvršËajo po stopnji izobrazbe: tako loËimo strokovno-tehniËne 

delavce od I. pa do VII. tarifnega razreda. 

Za vsakega posameznika smo šele po prevedbi starih nazivov v nove na 

podlagi primerjave naziva v dveh zaporednih letih lahko ugotovili, ali je 

naredil prehod. Poleg prehodov med obrambnimi segmenti je mogoË še 

prehod med obrambnimi segmenti in posebnim segmentom ››izven«. Prehod 

iz segmenta ››izven« v obrambni segment pomeni novo zaposlitev, prehod iz 

obrambnega segmenta v segment ››izven« pa odhod. 

Ugotovili smo tudi, da se je v nekaterih primerih lahko v istem letu zgodil 

veË kot le en prehod. Posamezne osebe so na primer v istem letu dvakrat 

napredovale ipd. V takem primeru smo ugotovili en prehod, torej zgolj kot 

prehod iz obrambnega segmenta na dan 31. 12. v tekoËem letu v segment na 

dan 31. 12. v naslednjem letu. 

Na podlagi dobljenih podatkov smo ocenili prehodno matriko. Velikost 

prehodne matrike je 126 x 126. Element na mestu ij pomeni verjetnost, da bo 

oseba iz segmenta i naredila prehod v segment j. Matriko smo ocenili tako, da 

smo za pretekla štiri leta ugotovili povpreËen delež prehodov med segmenti. 

Razlog, da smo upoštevali samo pretekla štiri leta, je, da so se razmere v SV 

zaradi spremembe naËina popolnjevanja temeljito spremenile, prav tako pa se 

184


je spremenila tudi zakonodaja, ki uravnava napredovanje. Upoštevanje starejših 

prehodov bi zato dalo zavajajoËe rezultate. 

Strokovnjaki MO so dodatno iz tako izraËunane matrike prehodov izloËili še 

nemogoËe prehode (to je prehode, ki sistemsko niso veË mogoËi): prehodno 

verjetnost nemogoËega prehoda so popravili na 0 ter ustrezno poveËali 

prehodno verjetnost na diagonali matrike (ta oznaËuje delež ljudi, ki vsako leto 

ostanejo v svojem obrambnem segmentu). Slednjo se je poveËalo za nekdanjo 

prehodno verjetnost nemogoËega prehoda. Šele takšno matriko se je uporabilo 

za izraËun projekcij in optimiziranih prehodov za uresniËenje ciljnega stanja 

leta 2010. 

KADROVSKE PROJEKCIJE SV 

V tem poglavju so podrobneje analizirani razliËni scenariji prihodnjega razvoja 

kadrovske strukture v upravnem delu MO in SV: 

‡ v prvem delu so predstavljena najveËja odstopanja kadrovske strukture 

od ciljnega stanja leta 2010 pri: 

‡ nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 

12. 2005 (scenarij S0), 

‡ optimiziranih prehodih (scenarij S1); 

‡ v drugem delu so posebej predstavljene projekcije za kritiËne obrambne 

segmente vojak I, vojak II, poddesetnik in desetnik pri upoštevanju 

prehodov med temi in splošnimi segmenti v letih 2006 (scenarij S2) in 

2007 (scenarij S3). 

ZaËetno izhodišËe za izraËun projekcij je število zaposlenih v posameznih 

obrambnih segmentih na dan 30. 6. 2007. 

ODSTOPANJE KADROVSKE STRUKTURE OD CILJNEGA STANJA 

PRI NADALJEVANJU POVPRE»NIH PREHODOV V OBDOBJU OD 

2002 DO 2005 (S0) 

Projekcije kažejo, da bo ob nadaljevanju dogajanja iz preteklih let, torej 

ohranjanja povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005, leta 

2010 prišlo do veËjih 11 absolutnih odstopanj od ciljnega stanja pri 38 od 120 

obrambnih segmentov. 

11 

Vsaj 20 oseb veË ali 20 manj glede na ciljno stanje. 

185


Tabela 1: ZaËetno stanje po obrambnih segmentih na dan 30. 6. 2007, projicirano 

stanje in ciljno stanje kadrovske strukture leta 2010 ter absolutne in relativne 

razlike med projiciranim in ciljnim stanjem leta 2010 pri tistih segmentih upravnega 

dela MO in SV, pri katerih bo pri nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju od 

31. 12. 2001 do 31. 12. 2005 prišlo do najveËjih absolutnih odstopanj od ciljnega 

stanja. 

Skupina 

Uradniki in 

inšpektorji 

Stalna sestava 

SV 

Obrambni 

segment 

ZaËetno Projekcija 

stanje 2010 

2007 12 

Ciljno Abs. razlika 

stanje med proj. 

2010 13 2010 in 

ciljnim 

stanjem 

2010 

Rel. razlika 

med proj. 

2010 in 

ciljnim 

stanjem 


Podsekretar (3) 103 125 83 42 51 % 

Inšpektor III (6) 24 0 28 -28 -100 % 

Vojak I (16) 476 619 1227 -608 -50 % 

Vojak II (17) 1126 1693 2087 -394 -19 % 

Višji vodnik (14) 700 430 760 -330 -43 % 

VU V. razreda (13) 167 270 142 128 90 % 

Štabni vodnik (13) 944 968 853 115 13 % 

Poddesetnik (15) 635 735 642 93 14 % 

VU I. razreda (17) 90 105 16 89 556 % 

VU IV. razreda (14) 126 166 95 71 75 % 

Vodnik (14) 125 89 145 -56 -39 % 

VU IX. razreda (9) 58 95 48 47 98 % 

VU XII. razreda (5) 49 66 33 33 100 % 

VU XI. razreda (7) 61 78 45 33 73 % 

PraporšËak (11) 11 7 39 -32 -82 % 

VU XIII. razreda (4) 32 44 14 30 214 % 

VU III. razreda (15) 48 46 17 29 171 % 

Polkovnik (3) 75 73 45 28 62 % 

Naddesetnik (13) 33 54 81 -27 -33 % 

12 

Vir: Urad za upravljanje Ëloveških virov, Ministrstvo za obrambo (2007): Podatki o številu zaposlenih v 

posameznih obrambnih segmentih na dan 30. 6. 2007. 

13 

Ciljno stanje leta 2010 za stalno in pogodbeno sestavo SV smo povzeli iz kadrovskih projekcij Združenega 

sektorja za kadre in izobraževanje, Generalštaba Slovenske vojske (2005), ciljno stanje upravnega dela MO 

in strokovno-tehniËnih delavcev pa smo dobili od vsebinskega spremljevalca projekta. Projekcija ciljnega 

stanja upravnega dela MO in strokovno-tehniËnih delavcev temelji na predpostavki, da se bo celotno število 

uradnikov in strokovno-tehniËnih delavcev leta 2007 glede na prejšnje leto zmanjšalo za 11 odstotkov, v 

obdobju od 2008 do 2010 pa vsako leto za 3 odstotke glede na prejšnje leto; ciljno število inšpektorjev po 

posameznih segmentih naj bi bilo leta 2010 enako kot 31. 8. 2006. 

186


Skupina 

Pogodbena 

sestava SV 

StrokovnotehniËni 

delavci 

Obrambni 

segment 

ZaËetno 

stanje 

2007 

Projekcija 


Ciljno 

stanje 


Abs. razlika 

med proj. 


ciljnim 

stanjem 


Rel. razlika 

med proj. 


ciljnim 

stanjem 


Vojak II* (17) 1103 1499 2658 -1159 -44 % 

Poddesetnik* (15) 195 171 578 -407 -70 % 

Vojak I* (16) 76 191 536 -345 -64 % 

Vodnik* (14) 40 39 357 -318 -89 % 

Desetnik* (14) 102 102 416 -314 -75 % 

Višji vodnik* (14) 31 31 305 -274 -90 % 

Štabni vodnik* (13) 7 7 145 -138 -95 % 

NadporoËnik* (8) 11 11 93 -82 -88 % 

Višji štabni vodnik* 

(10) 

1 0 59 -59 -100 % 

PoroËnik* (9) 18 24 82 -58 -71 % 

VU XIII. razreda* (4) 0 0 55 -55 -100 % 

Stotnik* (7) 0 0 45 -45 -100 % 

VU V. razreda* (13) 0 0 43 -43 -100 % 

Naddesetnik* (13) 5 5 40 -35 -88 % 

VU IV. razreda* (14) 0 0 27 -27 -100 % 

V. tarifna skupina 448 423 250 173 69 % 

VII. tarifna skupina 192 206 99 107 108 % 

IV. tarifna skupina 269 237 182 55 30 % 

VI. tarifna skupina 98 93 50 43 86 % 

Kot je razvidno iz zgornje tabele, se bodo najveËja absolutna odstopanja od 

ciljnega stanja pojavljala pri vojakih, in sicer tako v pogodbeni kot v stalni 

sestavi. V pogodbeni sestavi bo tako primanjkovalo 1159 vojakov II (absolutna 

razlika med projekcijo za leto 2010 in ciljnim stanjem za leto 2010), 345 

vojakov I, 407 poddesetnikov in 314 desetnikov, v stalni pa 394 vojakov II in 

608 vojakov I. V stalni sestavi se bo na drugi strani pojavljal tudi presežek 93 

poddesetnikov. 

Med podËastniki bo v pogodbeni sestavi primanjkovalo 318 vodnikov, 274 

višjih vodnikov, 138 štabnih vodnikov in 59 višjih štabnih vodnikov. V stalni 

sestavi pa bo manjkalo 330 višjih vodnikov in 56 vodnikov, pojavljal pa se bo 

presežek 115 štabnih vodnikov. 

187


Primanjkljaj Ëastnikov se pojavlja predvsem v pogodbeni sestavi, v kateri bo 

manjkalo 82 nadporoËnikov, 58 poroËnikov in 45 stotnikov. V stalni sestavi so 

odstopanja med Ëastniki od ciljnega stanja majhna. 

Pri vojaških uslužbencih se bo pojavljal veËji primanjkljaj le v pogodbeni 

sestavi, v kateri bo manjkalo 55 vojaških uslužbencev XIII. razreda in 43 

vojaških uslužbencev V. razreda, v stalni sestavi pa bo prihajalo do presežkov; 

preveË bo 128 vojaških uslužbencev V. razreda, 89 vojaških uslužbencev I. 

razreda, 71 vojaških uslužbencev IV. razreda in 47 vojaških uslužbencev IX. 

razreda. 

Mnogo preveË bo tudi strokovno-tehniËnih delavcev: 173 v V. tarifni skupini, 

107 v VII. tarifni skupini, 55 v IV. tarifni skupini in 43 v VI. tarifni skupini. 

ODSTOPANJE KADROVSKE STRUKTURE OD CILJNEGA STANJA 

PRI OPTIMIZIRANIH PREHODIH (S1) 

Ker smo pri izraËunih izhajali iz izhodišËnega stanja na dan 30. 6. 2007, smo 

poskusili optimizirati matriko tako, da bi dosegli ciljno stanje za leto 2010 

leta 2011 (t. i. scenarij S1). Tako smo za optimizacijo pridobili dodatno leto, 

saj bi bilo drugaËe obdobje, v katerem bi morali ujeti ciljno stanje, prekratko. 

Analiza kaže, da se ciljnemu stanju v tako kratkem Ëasu ne bomo mogli v celoti 

približati in da bo leta 2011 še vedno prihajalo do doloËenih 14 odstopanj pri 18 

od 120 preuËevanih obrambnih segmentov. 

Tabela 2: ZaËetno stanje po obrambnih segmentih na dan 30. 6. 2007, projicirano 

stanje kadrovske strukture leta 2010 pri nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju 

od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005 ter leta 2011 pri optimiziranih prehodih, ciljno stanje 

leta 2010 ter absolutne in relativne razlike med projiciranimi in ciljnimi stanji leta 2010 

pri nadaljevanju prej omenjenih povpreËnih prehodov ter leta 2011 pri optimiziranih 

prehodih (pri tistih segmentih upravnega dela MO in SV, pri katerih bo pri nadaljevanju 

povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005 prišlo do najveËjih 

absolutnih odstopanj od ciljnega stanja). 

14 

Vsaj 20 oseb veË ali 20 manj glede na ciljno stanje. 

188


Skupina 

Uradniki in 

inšpektorji 

Stalna 

sestava SV 

Obrambni 

segment 

Podsekretar 

(3) 

Inšpektor 

III (6) 

ZaËetno 

stanje 

2007 

Projicirano 


(preh. 

2001‡2005) 

Projicirano 

stanje 

2011 

(opt. 

preh.) 

Ciljno 

stanje 


Razlika med proj. 

stanjem 2010 in 

ciljnim stanjem 

2010 pri preh. 

01‡05 


stanjem 2011 in 


2010 pri opt. 

Abs. Rel. Abs. Rel. 

103 125 90 83 42 51 % 7 8 % 

24 0 32 28 -28 -100 % 4 14 % 

Vojak I (16) 476 619 1196 1227 -608 -50 % -31 -3 % 

Vojak II (17) 1126 1693 1971 2087 -394 -19 % -116 -6 % 

Višji vodnik 

(14) 

VU V. razreda 

(13) 

Štabni vodnik 

(13) 

Poddesetnik 

(15) 

VU I. razreda 

(17) 

VU IV. razreda 

(14) 

700 430 728 760 -330 -43 % -32 -4 % 

167 270 138 142 128 90 % -4 -3 % 

944 968 816 853 115 13 % -37 -4 % 

635 735 624 642 93 14 % -18 -3 % 

90 105 30 16 89 556 % 14 88 % 

126 166 92 95 71 75 % -3 -3 % 

Vodnik (14) 125 89 140 145 -56 -39 % -5 -3 % 

VU IX. 

razreda (9) 

VU XII. 

razreda (5) 

VU XI. 

razreda (7) 

PraporšËak 

(11) 

VU XIII. 

razreda (4) 

VU III. razreda 

(15) 

58 95 52 48 47 98 % 4 8 % 

49 66 37 33 33 100 % 4 12 % 

61 78 50 45 33 73 % 5 11 % 

11 7 35 39 -32 -82 % -4 -10 % 

32 44 17 14 30 214 % 3 21 % 

48 46 15 17 29 171 % -2 -12 % 

Polkovnik (3) 75 73 50 45 28 62 % 5 11 % 

Naddesetnik 

(13) 

33 54 77 81 -27 -33 % -4 -5 % 

189


Skupina 

Pogodbena 

sestava SV 

StrokovnotehniËni 

delavci 

Obrambni 

segment 

ZaËetno 

stanje 

2007 

Projicirano 


(preh. 

2001‡2005) 

Projicirano 

stanje 

2011 

(opt. 

preh.) 

Ciljno 

stanje 



stanjem 2010 in 


2010 pri preh. 

01‡05 


stanjem 2011 in 


2010 pri opt. 

Abs. Rel. Abs. Rel. 

Vojak II* (17) 1103 1499 1259 2658 -1159 -44 % -1399 -53 % 

Poddesetnik* 

(15) 

195 171 283 578 -407 -70 % -295 -51 % 

Vojak I* (16) 76 191 264 536 -345 -64 % -272 -51 % 

Vodnik* (14) 40 39 200 357 -318 -89 % -157 -44 % 

Desetnik* 

(14) 

Višji vodnik* 

(14) 

Štabni 

vodnik* (13) 

NadporoËnik* 

(8) 

Višji štabni 

vodnik* (10) 

102 102 203 416 -314 -75 % -213 -51 % 

31 31 182 305 -274 -90 % -123 -40 % 

7 7 77 145 -138 -95 % -68 -47 % 

11 11 37 93 -82 -88 % -56 -60 % 

1 0 21 59 -59 -100 % -38 -64 % 

PoroËnik* (9) 18 24 31 82 -58 -71 % -51 -62 % 

VU XIII. 

razreda* (4) 

0 0 50 55 -55 -100 % -5 -9 % 

Stotnik* (7) 0 0 8 45 -45 -100 % -37 -82 % 

VU V. 

razreda* (13) 

Naddesetnik* 

(13) 

VU IV. 

razreda* (14) 

V. tarifna 

skupina 

VII. tarifna 

skupina 

IV. tarifna 

skupina 

VI. tarifna 

skupina 

0 0 42 43 -43 -100 % -1 -2 % 

5 5 5 40 -35 -88 % -35 -88 % 

0 0 27 27 -27 -100 % 0 0 % 

448 423 248 250 173 69 % -2 -1 % 

192 206 107 99 107 108 % 8 8 % 

269 237 202 182 55 30 % 20 11 % 

98 93 49 50 43 86 % -1 -2 % 

Iz zgornje tabele je jasno razvidno, da ciljnega stanja za leto 2010 tudi do 

leta 2011 pri obstojeËih zakonskih in kadrovskih omejitvah ne bi mogli v 

celoti uresniËiti. Do najveËjih odstopanj bi prišlo pri vojakih in podËastnikih 

v pogodbeni sestavi, v stalni sestavi pa bodo odstopanja manjša. »e bi želeli 

v tako kratkem Ëasu ujeti ciljno stanje tudi v pogodbeni sestavi, bi morali 

190


zelo intenzivno poveËevati izobraževalne zmogljivosti SV za vojaka I in II, 

tako da bi lahko na leto zaposlili veË kot 450 vojakov I in II, ali pa bi morali 

dodatne vojake najti med tistimi, ki so tak naziv pridobili med služenjem 

vojaške obveznosti. Slednje je manj verjetno, saj je verjetno veËina nekdanjih 

nabornikov, ki so se želeli zaposliti v SV, to že storila. Optimizirane prehode 

se je zato izraËunalo pri predpostavki, da lahko SV vsako leto na novo zaposli 

najveË 450 vojakov I in II (bodisi v stalni ali pogodbeni sestavi), kar je skrajna 

zgornja meja ekspertnih ocen. Prav zaradi te omejitve tudi kadrovska projekcija 

po tem scenariju še vedno kaže na veliko vrzel v številu vojakov II in I v 

pogodbeni sestavi. Leta 2011 bo tako v pogodbeni sestavi celo 240 vojakov II 

manj kot leta 2010 pri nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 

2001 do 31. 12. 2005. Z veËjim zaposlovanjem vojakov v okviru prej omenjenih 

omejitev smo z optimizacijo lahko zagotovili manjša odstopanja le pri vojakih 

I in II v stalni sestavi in vojakih I v pogodbeni sestavi, za zapolnitev vrzeli pri 

vojaku II pa manjka izobraževalnih zmogljivosti. Tako bo leta 2011 po tem 

scenariju v pogodbeni sestavi glede na ciljno stanje leta 2010 primanjkovalo 

1399 vojakov II, 272 vojakov I, v stalni sestavi pa116 vojakov II in 31 vojakov I. 

Ker nas je zanimalo, koliko vojakov I in II bi morali v povpreËju letno zaposliti, 

da bi do leta 2011 ujeli ciljno stanje za leto 2010, smo izraËunali tudi matriko 

z optimiziranimi prehodi, pri Ëemer nismo upoštevali nobenih omejitev pri 

zaposlovanju v omenjena segmenta. IzraËuni kažejo, da bi morali v obdbobju 

od 2007 do 2010 vsako leto v stalni sestavi na novo zaposliti 589 vojakov (od 

tega 295 vojakov I in 294 vojakov II), v pogodbeni pa bi morali skleniti nove 

pogodbe s 740 vojaki (od tega z 244 vojaki I in 496 vojaki II). Le pri takšni 

velikosti prihodov iz splošnih segmentov bi lahko pokrili vse odhode iz 

segmentov vojak I in II v stalni in pogodbeni sestavi (bodisi v splošne ali druge 

obrambne segmente) ter zagotovili njihovo ustrezno poveËanje. Doseganje 

ciljnega stanja bi torej zahtevalo nerealno velik vstop novih kadrov. 

PROJEKCIJE KRITI»NIH OBRAMBNIH SEGMENTOV OB 

UPOŠTEVANJU PREHODOV MED NJIMI IN SPLOŠNIMI SEGMENTI 

IZ LETA 2006 (S2) IN 2007 (S3) 

Zaradi aktualnosti problematike in ker smo od MO med pripravo projekta dobili 

nove podatke za prehode med splošnimi segmenti in segmenti vojak I, vojak 

II, poddesetnik in desetnik v letih 2006 in 2007, smo izraËunali še dodatne 

projekcije. Z modeliranjem teh štirih segmentov na podlagi novih podatkov o 

191


prehodih med splošnimi in izbranimi segmenti, ob upoštevanju nespremenjenih 

povpreËnih prehodov med obrambnimi segmenti v obdobju od 31. 12. 2001 do 

31. 12. 2005 smo se izognili veËjim zapletom pri delu, ki bi jih imeli, Ëe bi želeli 

izraËunati nove projekcije za vse segmente na povsem novi matriki prehodov. 

Zato predstavljajo ti scenariji tudi šolski primer uËinkovitega modeliranja 

prihodnje kadrovske strukture z majhnimi popravki izhodišËnih podatkov. 

Iz tabele 3 je razvidno, da je v letih 2006 in 2007 v primerjavi z obdobjem 

2002‡2005 prišlo do velikega zmanjšanja prihodov v obrambne segmente vojak 

II, vojak I, poddesetnik in desetnik. Hkrati so se precej poveËali odhodi v 

splošne segmente, zaradi Ëesar so ti štirje segmenti v nadaljevanju poimenovani 

tudi kot kritiËni obrambni segmenti. 

Tabela 3: Stanje po kritiËnih obrambnih segmentih 30. 6. 2007 ter prehodi med njimi 

in splošnimi segmenti od leta 2002 do 2007 15 

Naziv Desetnik Poddesetnik Vojak I Vojak II 

Stanje 

488 635 476 1126 

30. 6. 2007 

2002 16 149 176 38 102 

2003 17 93 265 84 395 

Prihodi 

2004 18 18 121 247 287 

2005 19 1 24 332 214 

2006 1 3 243 156 

2007 0 2 126 66 

2002 13 8 2 0 0 

2003 14 10 5 1 0 

Odhodi 

2004 15 5 6 3 6 

2005 16 17 30 21 64 

2006 28 45 72 109 

2007 37 56 55 120 

15 

Podatke o prehodih med kritiËnimi obrambnimi in splošnimi segmenti po letih od 2002 do 2007 smo 

izraËunali iz seznama nazivov vseh zaposlenih v upravnem delu MO in SV, ki smo ga sestavili na podlagi 

kadrovskih podatkov MO; velikost takih prehodov v letih 2006 in 2007 pa smo dobili od Urada za upravljanje 

Ëloveških virov na MO. 

16 

Prehodi so izraËunani za obdobje od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2002. 

17 


18 


19 


192


Vsebinski razlogi za zgoraj navedene spremembe nas pri takem modeliranju 

ne zanimajo; gre le za to, da jih ustrezno formaliziramo in vnesemo v model. 

Kljub temu lahko navedemo, da so razlogi za spremembe lahko suboptimalno 

delovanje organizacijskih sistemov nagrajevanja in napredovanja, pomanjkanje 

organizacijske opore in zaupanja, kar kažejo nekatere druge študije (IgliË 2006: 

158). Verjetno je na veËje prihode v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005 

vplivala sprememba naËina popolnjevanja; slednja je namreË v zaËetnih letih 

spodbudila k zaposlovanju v SV tudi kadre, ki so že dlje Ëasa Ëakali na možnost 

zaposlitve v SV, pa pred tem niso imeli možnosti. Ko so se zaposlili, so se 

lahko zaposlovale le še sprotne oziroma nove generacije. Seveda pa lahko na 

spremembe vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot sta gospodarska konjunktura in 

odpiranje trga delovne sile v državah EU. 

V nadaljevanju so zato dodatno predstavljeni rezultati kadrovskih projekcij 

pri nadaljevanju prehodov med splošnimi in kritiËnimi segmenti, kot smo jih 

ugotovili za leti 2006 (scenarij S2) in 2007 (scenarij S3). Pri tem smo za druge 

segmente in njihove prehode predpostavili, da se bistveno ne spreminjajo 

in zato privzeli siceršnje ocene za povpreËne prehode iz obdobja od 31. 12. 

2001 do 31. 12. 2005, za katero smo vzpostavili celotno matriko prehodov. 

Za primerjavo sta v tabeli 4 predstavljeni še kadrovski projekciji za kritiËne 

obrambne segmente pri: 

‡ nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 

2005 ‡ tako med obrambnimi segmenti kot med obrambnimi in splošnimi 

segmenti (gre za scenarij S0, ki je bil že opisan v prejšnjem razdelku), 

‡ optimiziranih prehodih (gre za scenarij S1, ki je tudi že bil podrobneje 

predstavljen v prejšnjem razdelku). 

Naj ponovimo, da je pri vseh scenarijih zaËetno stanje za izraËune kadrovskih 

projekcij število zaposlenih na dan 30. 6. 2007. 

193


Tabela 4: Stanje kritiËnih obrambnih segmentov v obdobju od 2008 do 2027 in odstopanje 

izraËunanih projekcij od ciljnega stanja leta 2010 pri scenarijih S0 20 , S1 21 , S2 in S3 

S0 

S1 

S2 

S3 

Scenarij Segment 2007 22 2008 2009 2010 2011 2015 2020 2027 

Razlika 

med 

Ciljno proj. 

stanje 2010 in 

2010 23 ciljnim 

stanjem 


PovpreËni 

prihodi in 

odhodi od 

31. 12. 2001 

do 31. 12. 

2005 

Desetnik 488 520 551 584 619 780 998 1267 573 11 

Poddesetnik 635 657 692 735 781 953 1103 1214 642 93 

Vojak I 476 542 588 619 641 674 674 659 1227 -608 

Vojak II 1126 1330 1519 1693 1854 2390 2872 3298 2087 -394 

Desetnik 488 511 528 543 558 631 746 890 573 -30 

Optimizirani 

prehodi 

Poddesetnik 635 595 588 601 624 742 851 900 642 -41 

Vojak I 476 786 975 1105 1196 1353 1363 1292 1227 -122 

Vojak II 1126 1399 1608 1797 1971 2550 3084 3589 2087 -290 

Desetnik 488 501 511 521 533 586 648 696 573 -52 

Prihodi in 

odhodi 2006 

Poddesetnik 635 626 638 657 679 747 779 779 642 15 

Vojak I 476 559 606 633 646 649 631 609 1227 -594 

Vojak II 1126 1175 1218 1254 1285 1373 1427 1446 2087 -833 

Desetnik 488 492 493 492 488 463 427 391 573 -81 

Prihodi in 

odhodi 2007 

Poddesetnik 635 615 596 577 560 506 470 451 642 -65 

Vojak I 476 459 445 433 424 403 393 385 1227 -794 

Vojak II 1126 1074 1030 991 958 868 814 784 2087 -1096 

20 

Pri podatkih za scenarij S0 gre le za drugaËen prikaz podatkov v tabeli 1. 

21 

Pri podatkih za scenarij S1 gre le za drugaËen prikaz podatkov v tabeli 2. 

22 

Vir: Urad za upravljanje Ëloveških virov, Ministrstvo za obrambo (2007): Podatki o številu zaposlenih v 

posameznih obrambnih segmentih na dan 30. 6. 2007. 

23 

Ciljno stanje leta 2010 za stalno in pogodbeno sestavo SV smo povzeli iz kadrovskih projekcij Združenega sektorja 

za kadre in izobraževanje, Generalštaba Slovenske vojske (2005), ciljno stanje upravnega dela MO in strokovnotehniËnih 

delavcev pa smo dobili od vsebinskega spremljevalca projekta. Projekcija ciljnega stanja upravnega dela MO 

in strokovno-tehniËnih delavcev temelji na predpostavki, da se bo celotno število uradnikov in strokovno-tehniËnih 

delavcev leta 2007 glede na leto prej zmanjšalo za 11 odstotkov, v obdobju od 2008 do 2010 pa vsako leto za 3 odstotke 

glede na prejšnje leto; ciljno število inšpektorjev po posameznih segmentih naj bi bilo leta 2010 enako kot 31. 8. 2006. 

194


Rezultati scenarija S2 (nadaljevanje prehodov med kritiËnimi in splošnimi 

segmenti na podlagi podatkov iz leta 2006) 

»e bi se na dan 30. 6. 2007 upoštevalo prihode iz splošnih v kritiËne obrambne 

segmente in odhode iz kritiËnih obrambnih segmentov, kakršni so bili leta 

2006, bi imeli v treh letih (torej leta 2010) 521 desetnikov, 657 poddesetnikov, 

633 vojakov I in 1254 vojakov II. To pomeni, da bi imeli 63 desetnikov 

(absolutna razlika med projekcijo za leto 2010 po scenariju S2 in S0), 78 

poddesetnikov in 439 vojakov II manj ter 14 vojakov I veË kot po scenariju S0, 

ki je le nadaljevanje stanja 2002‡2005. Odmik od ciljnega stanja je pri scenariju 

S2 pri desetnikih in vojakih II torej še bistveno veËji kot pri S0 in S1 (glej 

zadnji stolpec v tabeli 4). Dodati velja, da je odmik pri teh dveh segmentih 

manjši kot pri spodnjem scenariju S3; pri poddesetnikih je manjši kot pri S0, 

S1 in S3; pri vojakih I pa veËji kot pri S1 in manjši kot pri S0 in S3. 

Rezultat scenarija S3 (nadaljevanje prehodov med kritiËnimi in splošnimi 

segmenti na podlagi podatkov iz leta 2007) 

»e bi se glede na stanje 30. 6. 2007 za štiri kritiËne segmente upoštevalo 

prihode ter odhode iz leta 2007, bi imeli v treh letih, torej leta 2010 492 

desetnikov, 577 poddesetnikov, 433 vojakov I in 991 vojakov II. To pomeni, 

da bi imeli 92 desetnikov (absolutna razlika med projekcijo za leto 2010 po 

scenariju S3 in S0), 158 poddesetnikov, 186 vojakov I in 702 vojakov II manj kot 

po scenariju S0. Odmik projiciranega stanja leta 2010 pri kritiËnih nazivih od 

ciljnega stanja 2010 je pri tem scenariju pri vseh kritiËnih obrambnih segmentih 

bistveno veËji kot pri scenariju S2 (glej zadnji stolpec v tabeli 4). Vzrok so 

manjši prihodi v obrambna segmenta vojak I in II ter veËji odhodi iz segmentov 

desetnik, poddesetnik in vojak II v primerjavi s scenarijem S2 (glej tabelo 3). 

Le odhodi iz segmenta vojak I so pri scenariju S3 manjši kot pri S2. Odstopanja 

od ciljnega stanja so pri desetnikih, vojakih I in II po tem scenariju tudi veËja 

kot pri vseh drugih scenarijih. Odstopanja pri številu desetnikov pa bodo 

nekoliko manjša kot pri scenariju S0, vendar še vedno veËja kot pri S1 in S2. 

SKLEP 

V prispevku smo najprej predstavili vsebinski problem izraËunavanja scenarijev 

za kadrovske projekcije obrambnih segmentov. Nato smo pregledali mogoËe 

pristope, ki se na tem podroËju najpogosteje uporabljajo drugod po svetu. 

Predstavili smo tudi markovske modele, ki so pri modeliranju kadrovskih 

195


potencialov obrambnih segmentov najpogostejši pristop, in implementacijo 

modela na primeru upravnega dela MO in SV. 

V osrednjem delu smo predstavili rezultate modeliranja in izdelali projekcije 

za nekaj kljuËnih scenarijev. Prav tako smo s posebnimi postopki pripravili 

tudi ocene za optimizirane prehode, ki bi jih potrebovali, da bi se približali 

želenemu ciljnemu stanju. 

Glavno sporoËilo opravljenih analiz je, da kadrovske projekcije obrambnih 

segmentov v upravnem delu MO in SV kažejo na kritiËno pomanjkanje kadrov 

predvsem pri nižjih nazivih v SV, posebej vojak I in II, tako v stalni kot 

pogodbeni sestavi. Povzemimo še nekaj pomembnih ugotovitev: 

‡ Pri nadaljevanju povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 

12. 2005 (tako imenovani scenarij S0) bo tako v stalni sestavi leta 2010 

namesto predvidenih 1227 vojakov I zaposlenih le 619, namesto 2087 

vojakov II pa 1693. 

‡ Podobno bo po tem scenariju (S0) v pogodbeni sestavi, v kateri bo namesto 

536 vojakov I zaposlenih le 191, namesto 2658 vojakov II pa 1499. 

‡ Da bi uresniËili ciljno stanje za leto 2010, bi morali vsako leto v stalni 

sestavi na novo zaposliti skupaj 589 vojakov (to je 295 vojakov I in 

294 vojakov II), v pogodbeni pa skleniti nove pogodbe za služenje v 

rezervni sestavi s 740 vojaki (to je z 244 vojaki I in 496 vojaki II). To 

je uresniËljivo le, Ëe bi SV pridobila dodatne vojake med nekdanjimi 

naborniki, ki so tak Ëin pridobili že med služenjem vojaške obveznosti; 

sicer lahko SV trenutno po približnih ocenah in pri sedanji izobraževalni 

infrastrukturi na novo zaposli najveË 450 vojakov na leto. 

‡ Zgoraj omenjenim številkam, ki jih predvidevajo optimizirani prehodi, se 

je SV približala le v letih 2004 in 2005. Takrat je v stalni sestavi zaposlila 

skupaj 534 vojakov (to je 247 vojakov I in 287 vojakov II) oziroma 546 

vojakov (to je 332 vojakov I in 214 vojakov II) 24 , v pogodbeni pa je v 

dveh letih sklenila nove pogodbe z 291 vojaki (to je s 66 vojaki I in 225 

vojaki II) oziroma 762 vojaki (to je s 74 vojaki I in 688 vojaki II) 25 . 

24 

Podatke o velikosti prihodov iz splošnih segmentov v obrambne segmente vojak I in II v stalni sestavi leta 

2004 in 2005 (t. j. o številu novih zaposlitev v ta dva obrambna segmenta) smo izraËunali iz standardiziranega 

seznama nazivov vseh zaposlenih v upravnem delu MO in v SV v obdobju od 1. 1. 1997 do 31. 8. 2006. Podatke 

za ta seznam smo pridobili od Urada za upravljanje Ëloveških virov na Ministrstvu za obrambo (2007). 

25 

Podatke o velikosti prihodov iz splošnih segmentov v obrambne segmente vojak I in II v pogodbeni sestavi 

leta 2004 in 2005 (t. j. o številu novih zaposlitev v ta dva obrambna segmenta) smo izraËunali iz standardiziranega 

seznama nazivov vseh zaposlenih v upravnem delu MO in SV v obdobju od 1. 1. 1997 do 31. 8. 2006. Podatke za 

ta seznam smo pridobili od Urada za upravljanje Ëloveških virov na Ministrstvu za obrambo (2007). 

196


‡ Prav tako pri scenariju S0 primanjkuje vodnikov, višjih vodnikov, štabnih 

vodnikov in višjih štabnih vodnikov v pogodbeni sestavi, saj zaradi 

pomanjkanja podËastnikov enote ne bi mogle normalno delovati. S tega 

vidika je v pogodbeni sestavi vprašljivo tudi pomanjkanje Ëastnikov, to je 

stotnikov, poroËnikov in nadporoËnikov, ki ga napoveduje ista projekcija. 

‡ Bistveno preveË pa bo po tem scenariju (S0) v upravnem delu MO 

podsekretarjev, v stalni sestavi pa vojaških uslužbencev (I., IV., V. in IX. 

razreda), poddesetnikov in štabnih vodnikov. Prišlo bo tudi do presežka 

strokovno-tehniËnih delavcev (IV., V., VI. in VII. tarifne skupine). 

‡ »e pri vojaku I in II ter poddesetniku in desetniku upoštevamo prehode 

med temi in splošnimi segmenti, kot so bili leta 2006 (scenarij S2) in 

2007 (scenarij S3), pridemo do še bistveno bolj neugodnih projekcij. 

Zaradi razliËnih razlogov so se v dveh letih odhodi iz obrambnih 

segmentov namreË opazno poveËali, prihodi pa zmanjšali. »e bi se 

prihodi in odhodi iz leta 2007 nadaljevali tudi v prihodnje, bi imeli leta 

2010 le še 433 vojakov I (namesto 1227 v ciljnem stanju) in 991 vojakov 

II (namesto 2087 v ciljnem stanju), Ëez 20 let, torej leta 2027, pa 385 

vojakov I in 784 vojakov II. 

Z vidika mogoËega dolgoroËnega upada števila prebivalstva v Sloveniji 

se zgoraj navedeni problemi lahko še poslabšajo, saj bo manjše število 

potencialnih kadrov privedlo do vedno veËje konkurence za kakovostne 

kadre med SV, zasebnim sektorjem, drugim javnim sektorjem in tujino (EU). 

Rezultati raziskave, ki je bila izvedena med predstavniki stalne sestave med 

2. decembrom 2005 in 23. marcem 2006 tudi jasno kažejo, da je veËji del 

zaposlenih v SV ob primerni ponudbi civilne zaposlitve pripravljen SV zapustiti 

(KopaË 2006: 114). 

Dejstvo, da doloËenih segmentov SV primanjkuje, je v strokovnih krogih seveda 

znano, saj ga je mogoËe oceniti na podlagi povsem enostavnih izraËunov. Enako 

velja za ugotovitev, da so trenutna gibanja zelo neugodna. MoË modeliranja teh 

pojavov pa se kaže predvsem v bistveno bolj podrobni pripravi srednjeroËnih in 

dolgoroËnih scenarijev, v iskanju rešitev (optimiziranih prehodov) in integraciji 

številnih prehodov, ki jih ni mogoËe integrirati z enostavnimi izraËuni. 

Opozoriti je treba, da so predstavljeni izraËuni le agregatni, torej na ravni 

cele države. Njihov namen je zato predvsem modeliranje na državni ravni, 

na kateri ocenjujemo vse velikosti posameznih segmentov. Za operativne in 

administrativne potrebe kadrovskega modeliranja SV to seveda ne zadošËa, saj 

197


je potrebna loËena obravnava na ravni rodov, na primer pehote, predvsem pa na 

ravni petih notranjih organizacijskih enot MO. 

Da bi model še bolj približali realnemu stanju, je v prihodnje smiselno vanj 

vgraditi tudi Ëasovno komponento trajanja statusa (oseba mora biti v nekem 

kadrovskem segmentu doloËeno število let, kar obravnavajo semi-markovski 

modeli). K temu bi pripomogla tudi stohastiËna komponenta prehodov med 

stanji, ki so bili doslej v modelu obravnavani zgolj kot znana fiksna koliËina, 

ki ni nagnjena k letnim nihanjem. Koristno bi bilo tudi uvajanje dinamiËnih 

vrednosti za verjetnosti prehodov, kar bi omogoËilo modeliranje postopnega 

poveËevanja prehoda, ki ga želimo v naslednjih letih zelo poveËati. 

VIRI 

Vojko ANTON»I», 1990: Enodobni planski raËun za velikost in sestavo, Metodološki zvezki 7, 

118‡124. 

David J. BARTHOLOMEW, Andrew F. FORBES, Sally I. MCCLEAN, 1991: Statistical 

techniques for manpower planning, John Wiley & Sons. 

A. HAMMOND, 1970: Mathematical Models in Education and Training, Santa Monica, 

California: RAND. 

IgliË HAJDEJA, 2006: Kohezija v vojaških enotah. Bilten Slovenske vojske 8/4. 139‡158, 

http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/publikacije/bilten_sv_8_4_06.pdf (5. 9. 2008). 

D. L. JAQUETTE, G. R. NELSON in R. J. SMITH, 1977: An Analytic Review of Personnel 

Models in the Department of Defense, Santa Monica, California: RAND. 

Erik KOPA», 2006: Zadrževanje stalne sestave Slovenske vojske. Bilten Slovenske vojske 8/4. 99- 

116, http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/publikacije/bilten_sv_8_4_06.pdf (5. 9. 2008) 

M. K. RICHMOND, R. NICHOLSON, A. FILINKOV, P. WILLIAMS IN B. FRANCIS. 

Modelling Personnel Sustainability of a Rotatable Land Force. In Land Warfare Conference. 

2002. Brisbane, Australia: DSTO. 

URAD ZA UPRAVLJANJE »LOVEŠKIH VIROV, Ministrstvo za obrambo, 2007: Podatki o 

številu zaposlenih v posameznih obrambnih segmentih na dan 30. 6. 2007. 

Vasja VEHOVAR, Damjan ŠKULJ, Mihael PERMAN, 2005: Študija izvedljivosti 

modeliranja obrambnih segmentov, http://mors.ris.org/uploadi/editor/1168609063MO_ 

markovske_verige.doc (5. 9. 2008). 

Erik VRENKO, 1988: Informatizacija v družbeni razvojni strategiji, Zbornik referatov / 2. 

jugoslovansko posvetovanje Razvoj univerzitetnih informacijskih sistemov, Maribor, 11.‡13. 

novembra 1987. Maribor: Univerza v Mariboru. 5-8. 

Jun WANG, 2005: A review of operations research applications in workforce planning and 

potential modelling of military training, Edinburgh, Australija: DSTO systems sciences 

laboratory. http://www.dsto.defence.gov.au/publications/4354/DSTO-TR-1688.pdf (5. 9. 2008). 

ZDRUŽENI SEKTOR ZA KADRE IN IZOBRAŽEVANJE, Generalštab Slovenske vojske, 

2005: Projekcija kadrovskih virov obrambnega sistema (13. 9. 2006). 

198

Manica JakiË 


SOCIALNE ZAZNAVE, POVEZANE 

Z VODENJEM V SLOVENSKI 

VOJSKI 

SOCIAL PERCEPTIONS 

CONNECTED WITH MILITARY 

LEADERSHIP IN SLOVENIAN 

ARMED FORCES 


V prispevku je predstavljen del širše raziskave, ki se je ukvarjala 

s socialnimi reprezentacijami in organizacijsko kulturo v 

Slovenski vojski (JakiË 2008) 1 . Prispevek zadeva socialne 

zaznave udeležencev v raziskavi o vojaškem vodenju in vojaških 

vodjih, ukvarja pa se tudi z vprašanjem, ali se zaznave 

osebnostnih znaËilnosti vodij in izbrana stališËa, povezana z 

vodenjem, pomembno razlikujejo glede na pet skupin zaposlenih v 

Slovenski vojski (Ëastniki, podËastniki, vojaki, vojaški uslužbenci 

in civilne osebe). Od 7126 zaposlenih je v raziskavi sodeloval 

veË kot 10-odstotni reprezentativni vzorec pripadnikov stalne 

sestave Slovenske vojske. Rezultati so potrdili, da od dvajsetih 

osebnostnih znaËilnosti vojaškega voditelja med skupinami 

pripadnikov Slovenske vojske obstajajo razlike v zaznavah 

sedmih osebnostnih znaËilnosti. Prav tako sem ugotovila, da pri 

razliËnih ciljnih skupinah pripadnikov Slovenske vojske obstajajo 

razlike v petih od osmih stališË, povezanih z zadovoljstvom z 

vodenjem v Slovenski vojski. 

1 

Avtorica prispevka je leta 2008 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani zagovarjala doktorsko 

disertacijo s podroËja obramboslovja z naslovom Socialne reprezentacije in organizacijska kultura v Slovenski 

vojski. EmpiriËno raziskavo problematike je opravila v Slovenski vojski. 

199

SOCIALNE ZAZNAVE, POVEZANE Z VODENJEM V SLOVENSKI VOJSKI 


Socialne zaznave, osebnostne znaËilnosti vojaških vodij, vojaško 

vodenje. 


The article presents part of a complex study on social 

representations and organizational culture in the Slovenian 

Armed Forces (JakiË 2008). It addresses the social perceptions 

of study participants of militar y leadership and leaders, and the 

issue of different perceptions of personality traits of leaders and 

selected concepts of leadership among five groups of personnel 

(officers, non-commissioned officers, soldiers, militar y ser vants, 

and civilian personnel) employed in the Slovenian Armed Forces. 

Out of the total 7126-strength of the Slovenian Armed Forces, 

a representative sample of 10% of the active duty personnel 

participated in the study. Results confirm that there are different 

perceptions among various groups of the Slovenian Armed Forces' 

employees in seven out of twenty personality traits of a militar y 

leader. The study also confirmed different perceptions among these 

groups in five out of eight levels of satisfaction with the Slovenian 

Armed Forces leadership. 


Social perceptions, personality traits of militar y leaders, militar y 

leadership. 

UVOD 

V prispevku govorim o socialnih zaznavah Ëastnikov, podËastnikov, vojakov, 

vojaških uslužbencev in civilnih oseb (ciljne skupine pripadnikov Slovenske 

vojske) do vodenja in vojaškega voditelja. Socialno zaznavanje vkljuËuje 

predelavo informacij iz socialnega okolja, torej zaznavanje drugih oseb, 

zaznave socialnih situacij ali zaznavanje nas samih (samozaznavanje) (Ule 

2004). Vsaka socialna zaznava je s kognitivnega vidika tudi kategorizacija, ki 

je tudi podlaga za presojanje, sklepanje in atribucijo (Rus 1997). V raziskavi 

200

Manica JakiË 

smo pri razliËnih ciljnih skupinah Slovenske vojske ugotavljali zaznave, 

povezane z vojaškim vodenjem. Prav tako smo opredelili lastnosti uspešnega 

vodje, ki jih avtorji povezujejo z vodenjem. V prispevku so teoretiËna 

izhodišËa podprta z empiriËnimi podatki, ki kažejo, katere osebnostne 

znaËilnosti dobrega vojaškega voditelja (izmed dvajsetih podanih) so pri 

pripadnikih razliËnih ciljnih skupin najbolj zaželene in kakšne so zaznave 

vodenja v Slovenski vojski. 

VOJAŠKO VODENJE IN VOJAŠKI VODITELJ 

Skozi zgodovino so vojaške organizacije moËno poudarjale pomembnost 

dobrega vodenja, hkrati pa iskale razliËne naËine, kako usposobiti in razviti 

uËinkovite voditelje (Larsson in drugi 2006). 

Vsak posameznik razvije svoj pogled na vodenje (leadership) 2 , zato obstaja 

toliko definicij in opisov tega termina, kot je ljudi, ki ga obravnavajo (Taylor 

in Rosenbach v Vrbec 2006, Stogdilll v Northouse 2004: 2). Izpostaviti pa 

je mogoËe skupni imenovalec razliËnih definicij, in sicer: vodenje je proces 

vplivanja vodje na skupino posameznikov z namenom doseganja skupnih 

ciljev. Definicije vojaškega vodenja v glavnem opisujejo, kaj dober vodja 

dela, bistvo vojaškega vodenja pa ostaja zunaj preproste in natanËne definicije 

(Brereton v Vrbec 2006). Tako Cupara (1989: 53), JovanoviÊ (1984: 8) in Lubi 

(2003: 90) definirajo vojaško vodenje kot proces usmerjanja vojaških enot 

in posameznikov k uresniËevanju ciljev vojaške organizacije, ki ga izvajajo 

posamezniki in vodstvena telesa. Vojaško vodenje doloËa dejavnosti vojaške 

organizacije, ki so nenehni proces zbiranja podatkov, njihovega analiziranja, 

sprejemanja odloËitev, dodeljevanja nalog in pridobivanja vpogleda v 

dosežene rezultate (JovanoviÊ 1984: 9, Cupara v Baš 2004: 47, Bratušek 2001: 

11). Vojaško vodenje se uresniËuje z ukazovanjem oziroma poveljevanjem, ki 

je procesna funkcija vodenja, s katero se izdajajo naloge podrejenim enotam 

in organom (Bratušek 2001: 11). 

Strodgill (v Možina in drugi 1994) je z namenom odkriti kljuËne lastnosti 

uspešnega vodje opravil obsežno analizo Ëlankov in razprav o vodenju. 

Lastnosti, ki so se pokazale kot najstabilnejše, je združil v kategorije, 

prikazane v tabeli 1. 

2 

Angleški pojem leadership se ujema s pojmom vodenja v ožjem smislu, pojmovanje vodenja v širšem smislu pa 

se ujema s pojmom management (menedžment) (Lubi 2003: 54). 

201


Tabela 1: KljuËne lastnosti uspešnega vodje, prirejeno po Strodgillu (v Možina in drugi 

1994: 18) 

KATEGORIJA 

sposobnost 

dosežki 

znaËilnosti 

participacija 

status 

situacija 

LASTNOSTI 

inteligentnost, pozornost, verbalna sposobnost, dobro presojanje 

znanje, študijski uspeh, športni rezultati 

zanesljivost, iniciativnost, vztrajnost, agresivnost, samozaupanje, želja 

po uspehu 

aktivnost, sociabilnost, sodelovanje, humor 

socialno-ekonomski položaj, popularnost 

duševna raven, status, usposobljenost, potrebe in interesi vodenih, cilji, 

ki jih morajo doseËi 

Vojaški voditelj mora prevzeti vso odgovornost za dejanja svojih podrejenih, zato 

je vojaško vodenje med drugim opredeljeno tudi kot prevzemanje odgovornosti 

za napake podrejenih in dajanje priznanj vojaškim voditeljem oziroma 

poveljnikom za vse dogodke, naravnane v pravi smeri. 

Voditeljski priroËnik ameriške kopenske vojske z oznako Field Manual 22-100 3 , 

sprejet leta 1999 in od oktobra 2006 prenovljen pod oznako Field Manual 6-22, 

je doktrina vodenja ameriške kopenske vojske, ki ni namenjena le Ëastnikom 

in podËastnikom, temveË tudi vojakom in drugim kategorijam osebja, med 

njimi civilnim osebam. Temeljne zahteve vojaškega vodje so prikazane v tabeli 

2, ki prikazuje model voditeljskih zahtev oziroma, kaj se od vojaškega vodje 

priËakuje. V modelu so predstavljene lastnosti vodje, kaj torej je in kaj dela. 

3 

Na podlagi tega koncepta je nastal tudi Koncept vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski (Oddelek za razvoj 

voditeljstva 2007). 

202

Manica JakiË 

Tabela 2: Model voditeljskih zahtev, prirejeno po FM 6-22 (2006) 

ZNA»ILNOSTI 

Kaj je vojaški voditelj 

VODITELJ PO ZNA»AJU 

‡ vojaške vrednote 

‡ empatija 

‡ vojaška etika 

Z VIDEZOM VODJE 

‡ vojaški videz 

‡ telesne zmogljivosti 

‡ umirjenost, samozavest 

‡ prožnost (obvladovanje stresa, boleËine in 

konfliktov) 

VODITELJ Z INTELEKTUALNIMI 

ZMOŽNOSTMI 

‡ prilagodljivost v razmišljanju 

‡ zmožnost dobrega presojanja 

‡ inovativnost 

‡ vljudnost v medosebnih odnosih 

‡ znanje o taktiki, tehniki ter na podroËju 

kulture in geopolitike 

KOMPETENCE 

Kaj dela vojaški voditelj 

VODI 

‡ vodi druge 

‡ širi vpliv po verigi poveljevanja 

‡ vodi z zgledom 

‡ komunicira 

RAZVIJA 

‡ razvija pozitivno okolje 

‡ pripravlja sebe 

‡ razvija druge 

DOSEGA 

‡ dosega rezultate 

Poudarjeno je, da se vodja v karieri z dodatnim izobraževanjem, usposabljanjem 

in izkušnjami razvija tudi kot osebnost. Celovit pogled na model pokaže, da je 

poudarjeno znanje le del tistega, ki ga morajo imeti vodje. Kot pravi Garbova 

(2008), je ob tem modelu skorajda nepotreben pomislek, da je vodja, ki bi imel 

vse zahtevane lastnosti, znanje in kompetence, bolj ideal, ki je v vojski in tudi 

drugje le redek. Nekateri so premalo strokovni, drugi togi v razmišljanju, tretji 

nimajo ustreznega smisla za delo z ljudmi itn. Dobro pa je, da ideal obstaja in 

se posameznik lahko trudi, da bi se mu približal. 

Od ravnanja vodje je odvisna pripadnost zaposlenih. De Vries (2000: 16) 

pravi: ››Pravo delo vodij je proces, ki obsega navdihovanje, motiviranje in 

posredovanje povratnih informacij zaposlenim.« To se pravi, da je njegova 

naloga, da doloËi smer in pridobi pripadnost sodelavcev. Poskrbeti mora, da se vsi 

zaposleni najdejo v viziji in da se jim zdi dosegljiva. Lahko reËemo, da je njegova 

dolžnost doseËi, da so zaposleni pripravljeni s svojim znanjem in sposobnostmi 

Ëim veË prispevati k uspešnosti poslovanja organizacije. 

203


Vodja pa ni le predstavnik skupine, temveË tudi vzornik in zgled vsem 

zaposlenim. S svojim zgledom vpliva na podrejene in jim postavi model 

vedenja. Velik del uËenja v organizaciji vkljuËuje posameznikovo iskanje 

pomembnih ljudi, ki bi lahko bili vzorniki. Ker je vodji zaupano vzorništvo, 

mora premisliti, kakšne oblike vedenja, vrednot in odnosov predstavlja. Ni 

pomembno, ali ga zaposleni zavraËajo ali sprejemajo, v vsakem primeru vpliva 

na njihovo vedenje (Handy 1985). 

Ni dovolj, da vodja le pozna potrebe in interese ljudi, temveË jih mora tudi 

upoštevati, saj zaposleni drugaËe zapustijo organizacijo (Brajša 1996: 67). 

Njegova vloga je vsestranska in zapletena, polna nejasnosti in konfliktov, ki 

jih mora obvladati v razliËnih situacijah. In ker so zaposleni, v našem primeru 

ciljne skupine Slovenske vojske, tisti, ki priËakujejo dobre lastnosti vojaškega 

voditelja, ki jih bo znal voditi k ciljem organizacije, me je v raziskavi zanimalo, 

kakšne so socialne zaznave pripadnikov o vodjih in vodenju ter ali se zaznave 

osebnostnih znaËilnosti vodij ter zaznave vodenja v Slovenski vojski razlikujejo 

glede na ciljne skupine zaposlenih. Na podlagi tega sem postavila dve hipotezi: 

prva zadeva odnos do vojaških vodij, druga pa odnos do vojaškega vodenja v 

Slovenski vojski. 

Hipotezi 

1. Obstaja verjetnost razlik v zaznavi pomembnosti osebnostnih znaËilnosti 

vodij glede na prouËevanje ciljnih skupin Slovenske vojske. 

2. Zaznave, povezane z vodenjem v Slovenski vojski, se pomembno 

razlikujejo glede na ciljne skupine zaposlenih. 

METODA RAZISKOVANJA 

Udeleženci 

V raziskavo, ki sem jo opravila za svojo doktorsko disertacijo na Fakulteti za 

družbene vede, sem zajela veË kot 10-odstotni reprezentativni/kvotni vzorec 

od 7126 pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske. Anketirala sem 730 

zaposlenih v vojaški organizaciji, od tega 615 pripadnikov in 115 pripadnic. 

Anketiranih je bilo 54 civilnih oseb, 72 vojaških uslužbencev, 272 vojakov, 

196 podËastnikov in 133 Ëastnikov. Tri osebe se ob vprašanju pripadnosti 

doloËenemu statusu oziroma skupini niso opredelile. Starih do 30 let je bilo 261 

anketirancev, v intervalu od 31. do 45. leta je bilo 359 anketirancev, v intervalu 

204

Manica JakiË 

od 46. do 60. leta pa je anketo izpolnilo 108 anketirancev. Dve osebi se ob tem 

vprašanju nista opredelili. Glede na izobrazbeno strukturo ima osnovnošolsko 

in poklicno izobrazbo 188 anketiranih, srednješolsko 388, medtem ko ima višjo 

oziroma visoko izobrazbo ali veË 154 anketiranih pripadnikov Slovenske vojske. 

Glede na zakonski stan je samskih 211 anketiranih, 69 je razvezanih, 29 je 

vdovcev, poroËenih 254, živeËih v zunajzakonski skupnosti pa 164 anketiranih 

pripadnikov, trije se ob tem vprašanju niso opredelili. Poleg tega smo jih 

povprašali tudi po njihovi regijski pripadnosti. Razdelili smo jih na 12 regij, in 

sicer iz pomurske regije je 82 anketiranih, iz mariborske 122, iz koroške 34, iz 

celjske 76, iz zasavsko-revirske 31, iz posavske 58, iz dolenjske 61 anketiranih, 

iz ljubljanske 94, iz kraško-notranjske 36, iz gorenjske 79, iz severnoprimorske 

33 anketiranih in iz obalno-kraške regije 20 anketiranih pripadnikov stalne 

sestave Slovenske vojske. Ob tem odgovoru se niso opredelile štiri osebe. 

Doba njihovega službovanja se giblje od enega meseca do petintridesetih let. 

Do treh let je zaposlenih 183 anketirancev, od treh do šestih let 184, od 6 do 

10 let 85 anketirancev, od 10 do 15 let 141 anketirancev ter 16 let in veË 126 

anketiranih pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske. Enajst se jih pri 

tem vprašanju ni opredelilo. V raziskavi sem razdelila pripadnike tudi glede 

na zaposlitev za doloËen oziroma nedoloËen Ëas. Zaposlenih za doloËen Ëas je 

410 anketirancev, za nedoloËen Ëas pa 309, enajst se jih pri tem vprašanju ni 

opredelilo. 

Uporabljeni instrumenti 

ANKETA 

Uporabila sem izviren vprašalnik (JakiË 2008), sestavljen v sodelovanju z 

mentorico prof. dr. Ljubico JelušiË, (so)mentorjem dr. Veljkom S. Rusom, 

soavtorico izbranih lestvic dr. Majo Rus XE ››Rus« Makovec, dr. med. ter 

z delno pomoËjo prof. dr. Avgusta Lešnika. Vprašalnik je sestavljen iz 391 

vprašanj oziroma spremenljivk ter dveh vprašanj odprtega tipa. 

V nadaljevanju bom izpostavila le tiste spremenljivke oziroma vprašanja, ki se 

nanašajo na vodenje in vojaške vodje. Vprašalnik je razdeljen na uvod in dva 

dela. V uvodu sem anketirance povprašala po starosti, spolu, zakonskem stanu, 

regijski pripadnosti, izobrazbi, v katerem organu, enoti oziroma poveljstvu so 

zaposleni, kakšen je njihov sedanji osebni Ëin, o statusu oziroma vlogi v vojaški 

organizaciji, dobi službovanja in statusu zaposlitve. V prvem delu je sledilo 145 

205


spremenljivk, ki se navezujejo na vrednotne orientacije, zaznave zadovoljenosti 

svojih psihosocialnih potreb in kakovosti svojega življenja, zaupanja 

institucijam v Republiki Sloveniji in drugim ljudem ter versko orientacijo. 

V drugem delu vprašalnika sem se usmerila na vojaško okolje. Sledilo je 

233 spremenljivk, povezanih z zaznavami uglednosti nekaterih dolžnosti v 

Slovenski vojski in stališËi do vojaškega poklica, zaznavo razlogov za odloËitev 

poklicnega opravljanja vojaške službe, z zadovoljstvom v Slovenski vojski, 

z motivacijo, vedenjskimi pravili in normativno ureditvijo, z medosebnimi 

odnosi in vzdušjem v vojski ter zaznave, povezane s simboliko in prostoËasnimi 

dejavnostmi pripadnikov Slovenske vojske. V tem delu vprašalnika je sklop 

vprašanj, ki je za ta prispevek pomembnejši, in sicer zaznave, povezane z vodenjem 

v Slovenski vojski. Navedla sem dvajset lastnosti dobrega vojaškega voditelja, 

izmed katerih so anketiranci na petstopenjski lestvici (1 = prav niË se ne strinjam 

... 5 = popolnoma se strinjam) izbrali pet mogoËih izborov ter osem postavk o 

zadovoljstvu z vodenjem v Slovenski vojski. 

STRUKTURIRANI INTERVJU 

Uporabila sem strukturirani intervju (JakiË 2008), ki je potekal z devetimi 

vnaprej postavljenimi vprašanji. Eno od vprašanj, ki se navezuje na tematiko 

tega prispevka, je bilo: ››Kakšnega voditelja si želite in kateri slog vodenja 

je izrazito prisoten v Slovenski vojski«. Poudariti moram, da je šlo pri 

strukturiranem intervjuju le za spremljevalni uËinek rezultatov anketnega 

vprašalnika. 

OPAZOVANJE Z NEPOSREDNO UDELEŽBO 

Opazovanje kot kvalitativna metoda analize organizacijske kulture v Slovenski 

vojski pomeni neposredno opazovanje vseh vidikov organizacijske kulture, ki 

so dostopni temu metodološkemu pristopu. Metodo opazovanja z neposredno 

udeležbo sem izvedla z namenom pridobiti informacije o vodenju in stališËa o 

organizacijski kulturi ter voditeljih, ki jih vodijo. To metodo sem uporabila pri 

dodatni verifikaciji obeh hipotez. 

NaËin zbiranja podatkov 

Anketiranje je potekalo v skupinah. Skupine razliËnih poveljstev oziroma 

enot so bile izpostavljene merjenju maja 2007. Izpolnjevanje vprašalnikov je 

206

Manica JakiË 

potekalo v uËilnicah poveljstev oziroma enot Slovenske vojske, na terenu, v 

jedilnicah ter v vojaških hangerjih. Udeleženci so bili veËinoma motivirani za 

sodelovanje in niso imeli težav z razumevanjem navodil. Obdelava podatkov je 

potekala s statistiËnim orodjem (SPSS), raziskovalni naËrt pa je (bil) oblikovan 

kot korelacijski oziroma kvazi eksperimentalni naËrt. 

Izvedba strukturiranega intervjuja je potekala novembra in decembra 2007. 

Vprašanja in odgovori so bili najveËkrat posredovani neposredno, kar pomeni, 

da sem bila v neposrednem stiku s ciljnimi osebami. Po vzpostavljenem stiku z 

njimi in obrazložitvi raziskovalnega problema so izbrani pripadniki Slovenske 

vojske privolili v sodelovanje. Ciljne osebe so bile motivirane za sodelovanje 

in niso imele težav z razumevanjem navodil. Posnela sem približno za dve uri 

gradiva. Intervjuji so potekali v uËilnicah in na terenu, osebe so bile anonimne. 

ZvoËne posnetke pogovorov sem pri vsakem subjektu prepisala po vrstnem 

redu vprašanj in jih ustrezno interpretirala. 

Delo z metodo opazovanja z neposredno udeležbo sem zaËela že leta 2005, 

ob prvi zaposlitvi v organizaciji, kar pomeni, da sem imela že pred raziskavo 

vpogled v nekatere dele vodenja in osebnostne lastnosti voditeljev Slovenske 

vojske. 

REZULTATI 

Po uvodni razlagi in predstavitvi metode raziskovanja sledijo rezultati, 

s katerimi sem ugotovila razlike in podobnosti med ciljnimi skupinami 

zaposlenih glede na izbor osebnostnih znaËilnosti dobrega vojaškega voditelja 

in zadovoljstvo pripadnikov z vodenjem v organizaciji. 

Anketirancem sem postavila vprašanje, katere lastnosti in znaËilnosti naj 

bi po njihovem mnenju imel dober vojaški voditelj. OdloËali so se za pet 

lastnosti od danih dvajsetih. V grafu 1 so prikazani rezultati, in sicer tako, da 

vsako opazovano lastnost prikažemo s srednjo vrednostjo odgovorov celotne 

raziskovane skupine, nato pa še s srednjo vrednostjo odgovorov vsake ciljne 

skupine. 

207


Graf 1: Razlike v izboru osebnostnih znaËilnosti vojaškega voditelja glede na ciljne 

skupine pripadnikov Slovenske vojske 

Odgovornost 

68,8 

Skrb za podrejene 

59,6 

Profesionalen odnos do dela 

46,5 

Strokovnost 

46,2 

OdloËnost 

39,9 

Visoka vojaškostrokovna usposobljenost 

33,6 

Dajanje zgleda 

27,0 

PsihiËna stabilnost 

20,4 

Pripravljenost za sodelovanje 

19,7 

Splošna razgledanost 

19,7 

Inteligentnost 

16,8 

Avtoritarnost 

15,4 

Komunikativnost 

15,3 

Sposobnost predvidevanja 

12,5 

FiziËna vzdržljivost 

10,5 

Discipliniranost 

9,9 

SamokritiËnost 

9,6 

Ljubezen do domovine 

9,5 

Samoiniciativnost 

9,2 

Požrtvovalnost 

6,3 

0 10 20 30 40 50 60 70 80 

vsi skupaj Ëastnik podËastnik vojak vojaški uslužbenec civilna oseba 

Opomba: Na grafu so prikazane srednje vrednosti odgovorov. 

208

Manica JakiË 

Kot je razvidno iz grafa 1, je 68,8 odstotka pripadnikov najveËkrat navedlo 

odgovornost kot najpomembnejšo lastnost dobrega vojaškega voditelja, sledi 

skrb za podrejene z 59,6 odstotka, profesionalni odnos do dela s 46,5 odstotka ter 

strokovnost s 46,2 odstotka. Najmanjkrat so bile izbrane lastnosti in znaËilnosti: 

discipliniranost z 9,9 odstotka, samokritiËnost z 9,6 odstotka, ljubezen do 

domovine z 9,5 odstotka, samoiniciativnost z 9,2 odstotka in požrtvovalnost s 6,3 

odstotka. Prav tako je iz tabele razvidna razlika v izbiri odgovorov razliËnih ciljnih 

skupin, zaposlenih v Slovenski vojski. 

Pomembne statistiËne razlike med ciljnimi skupinami pripadnikov glede na izbiro 

osebnostnih znaËilnosti vojaških voditeljev so statistiËno prikazane v tabeli 3. 

Tabela 3: Rezultati preverjanja priËakovanj o razlikah v izbiri osebnostnih znaËilnosti vojaškega 

voditelja glede na ciljne skupine pripadnikov Slovenske vojske 

OSEBNOSTNE ZNA»ILNOSTI VOJAŠKEGA VODITELJA Hi kvadrat p 

odgovornost 2,14 0,71 

skrb za podrejene 7,13 0,13 

profesionalni odnos do dela 16,12 0,003 

strokovnost 7,33 0,12 

odloËnost 1,47 0,83 

visoka vojaškostrokovna usposobljenost 5,93 0,20 

dajanje zgleda 8,34 0,08 

psihiËna stabilnost 17,43 0,002 

pripravljenost za sodelovanje 6,76 0,15 

splošna razgledanost 20,60 0,00 

inteligentnost 9,88 0,04 

avtoritarnost 2,76 0,59 

komunikativnost 2,92 0,57 

sposobnost predvidevanja 3,10 0,54 

fiziËna vzdržljivost 21,11 0,00 

discipliniranost 17,48 0,002 

samokritiËnost 1,92 0,75 

ljubezen do domovine 9,31 0,05 

samoiniciativnost 1,90 0,75 

požrtvovalnost 7,41 0,12 

Opomba: Hi kvadrat = preverjanje hipotez o razlikah med empiriËnimi in priËakovanimi 

ferkvencami; p = raven tveganja; pri vseh spremenljivkah je stopnja svobode (df) = 4; odstotek 

celic, s priËakovano vrednostjo < 5 = 0. 

209


Glede na razliËne ciljne skupine v vojaški organizaciji sem odkrila statistiËno 

pomembne razlike (p < 0,05) v številu oziroma deležih spremenljivk, in 

sicer splošne razgledanosti, psihiËne stabilnosti, profesionalnega odnosa do 

dela, inteligentnosti, discipliniranosti ter fiziËne vzdržljivosti kot osebnostne 

znaËilnosti dobrega vojaškega voditelja, medtem ko je raven tveganja za atribut 

ljubezen do domovine p = 0,05. 

Poleg tega so se anketiranci morali opredeliti do zaznav, povezanih z vodenjem 

v Slovenski vojski. Strinjanje so izražali z osmimi trditvami. Graf 2 prikazuje 

srednje vrednosti odgovorov celotne raziskovane populacije. V tabelah 4, 5, 6, 

7, 8, 9, 10 in 11 pa prikazujem statistiËno pomembne razlike v odgovorih na te 

trditve glede na posamezne ciljne skupine pripadnikov v raziskavi. 

Graf 2: Zadovoljstvo z vodenjem v Slovenski vojski 

Vodja uporablja izkljuËno statusni položaj za 

vplivanje na podrejene 

3,1 

Vodja vkljuËuje v proces odloËanja 

tudi podrejene 

3,0 

Vodje cenijo delo podrejenih 

2,9 

Naši vodilni vzgajajo svoje naslednike 

2,8 

Dober delovni rezultat je pohvaljen 

2,7 

Vodja najprej seznani podrejene s problemom, 

nato vsi skupaj išËejo rešitve 

2,7 

Vodstvo medsebojno sodeluje in ne tekmuje 

2,7 

Ljudje smo nagrajeni v skladu z rezultati 

svojega dela 

2,3 

1 2 3 4 5 

Opomba: Na grafu so prikazane srednje vrednosti odgovorov. Ocenjevalna lestvica: 1 ‡ prav niË 

se ne strinjam, 2 ‡ v glavnem se ne strinjam, 3 ‡ ne eno ne drugo, 4 ‡ v glavnem se strinjam, 5 ‡ 

popolnoma se strinjam. 

210

Manica JakiË 

Tabela 4: Zadovoljstvo s trditvijo, da vodja uporablja izkljuËno statusni položaj 

Vodja uporablja izkljuËno statusni položaj 

n M SO F (4,709) p 

CO 54 3,0 1,04 

VU 69 3,2 1,06 

V 267 3,1 1,02 

P» 193 3,1 1,03 

0,6 0,67 

» 131 3,2 0,97 

Vsi 714 3,1 1,02 

Opomba: n = število anketiranih; M = aritmetiËna sredina; SO = standardni odklon; F = preizkus 

pomembnih razlik varianc med skupinami in znotraj skupin; p = raven tveganja; lestvica od 1 do 

5 (1 ‡ prav niË se ne strinjam, 2 ‡ v glavnem se ne strinjam, 3 ‡ ne eno ne drugo, 4 ‡ v glavnem 

se strinjam, 5 ‡ popolnoma se strinjam); ciljne skupine v vojaški organizaciji (CO = civilne osebe, 

VU = vojaški uslužbenci, V = vojaki, P» = podËastniki, » = Ëastniki) 

Tabela 5: Zadovoljstvo s trditvijo, da vodja vkljuËuje v proces odloËanja tudi podrejene 

Vodja vkljuËuje v proces odloËanja tudi podrejene 

n M SO F (4,708) p 

CO 54 3,3 1,00 

VU 69 2,9 1,06 

V 266 2,9 1,05 

P» 193 3,1 0,94 

5,2 0,00 

131 3,2 0,88 

Vsi 713 3,0 1,00 






211


Tabela 6: Zadovoljstvo s trditvijo, da vodje cenijo delo podrejenih 

Vodje cenijo delo podrejenih 

n M SO F (4,706) p 

CO 53 3,3 1,04 

VU 68 2,7 1,02 

V 265 2,8 1,05 

P» 195 2,9 1,01 

3,1 0,01 

» 130 3,0 1,07 

Vsi 711 2,9 1,05 






Tabela 7: Zadovoljstvo s trditvijo, da naši vodilni vzgajajo naslednike 

Naši vodilni vzgajajo naslednike 

n M SO F (4,710) p 

CO 54 2,8 1,08 

VU 69 2,7 1,19 

V 267 2,9 1,14 

P» 194 2,7 1,04 

1,5 0,19 

» 131 2,6 1,03 

Vsi 715 2,8 1,10 






212

Manica JakiË 

Tabela 8: Zadovoljstvo s trditvijo, da je dober delovni rezultat pohvaljen 

Dober delovni rezultat je pohvaljen 

n M SO F (4,713) p 

CO 54 2,9 1,15 

VU 70 2,6 1,08 

V 267 2,6 1,10 

P» 196 2,8 1,01 

1,8 0,12 

» 131 2,8 1,02 

Vsi 718 2,7 1,07 






Tabela 9: Zadovoljstvo s trditvijo, da vodja najprej seznani podrejene s problemom, 

nato vsi skupaj išËejo rešitve 

Vodja najprej seznani podrejene s problemom, nato vsi skupaj išËejo rešitvea 


CO 54 2,9 1,16 

VU 69 2,5 1,04 

V 267 2,6 1,09 

P» 194 2,8 1,03 

4,2 0,002 

» 131 2,9 1,09 

Vsi 715 2,7 1,08 






213


Tabela 10: Zadovoljstvo s trditvijo, da vodstvo medsebojno sodeluje in ne tekmuje 

Vodstvo medsebojno sodeluje in ne tekmuje 


CO 54 3,1 1,05 

VU 69 2,5 1,04 

V 267 2,5 1,07 

P» 195 2,9 0,97 

6,8 0,000 

» 130 2,8 1,06 

Vsi 711 2,7 1,06 






Tabela 11: Zadovoljstvo s trditvijo, da so ljudje nagrajeni skladno z rezultati dela 

Ljudje smo nagrajeni skladno z rezultati dela 


CO 54 2,6 1,13 

VU 69 1,9 0,72 

V 267 2,2 1,10 

P» 194 2,3 1,00 

4,1 0,003 

» 131 2,3 1,05 

Vsi 715 2,3 1,05 






214

Manica JakiË 

Z enosmerno analizo variance sem pri socialni zaznavi zadovoljstva z vodenjem 

glede na razliËne ciljne skupine v Slovenski vojski ugotovila, da obstajajo 

pomembne razlike v zaznavi zadovoljstva s trditvijo: 

‡ da vodja vkljuËuje v proces odloËanja tudi podrejene (p = 0,000), 

‡ da vodje cenijo delo podrejenih (p = 0,01), 

‡ da vodja najprej seznani podrejene s problemom, nato vsi skupaj išËejo 

rešitve (p = 0,002), 

‡ da vodstvo medsebojno sodeluje in ne tekmuje (p = 0,000) in 

‡ v zaznavi zadovoljstva z nagrajenostjo skladno z rezultati dela (p = 0,03). 

Pomembnih razlik pa nisem odkrila med razliËnimi ciljnimi skupinami znotraj 

vojaške organizacije v zaznavi zadovoljstva: 

‡ s pohvalami (p = 0,12), 

‡ s trditvijo, da vodilni vzgajajo naslednike (p = 0,19) in 

‡ s trditvijo, da vodja uporablja izkljuËno statusni položaj za vplivanje (p = 

0,67). 

Hipoteza 1 je preverjena s kontingenËnimi analizami, medtem ko je hipoteza 2 

preverjena z enosmerno analizo variance. 

DISKUSIJA 

Zaposleni v Slovenski vojski priËakujejo, da bodo voditelji tisti, ki jih bodo 

vzgajali, upoštevali in spodbujali s svojo odgovornostjo in strokovnostjo, 

skrbjo za podrejene ter profesionalnim odnosom do dela. »e primerjam model 

voditeljskih zahtev po ameriškem vzoru (FM 6-22 2006), v katerem je prikazan 

celovit pogled na lastnosti vojaškega voditelja, ugotovim, da so zaznave 

oziroma priËakovanja pripadnikov Slovenske vojske glede izbora osebnostnih 

znaËilnosti dobrega vojaškega voditelja podobne. 

Rezultati raziskave so prvo hipotezo deloma potrdili. Pokazali so, da od 

dvajsetih osebnostnih znaËilnosti vojaškega voditelja med ciljnimi skupinami 

pripadnikov Slovenske vojske obstajajo pomembne razlike le v zaznavi sedmih, 

in sicer so to splošna razgledanost, psihiËna stabilnost, profesionalen odnos 

do dela, inteligentnost, discipliniranost in fiziËna vzdržljivost (vse p < 0,05), 

medtem ko je raven tveganja za atribut ljubezen do domovine p = 0,05. Pri izbiri 

profesionalnega odnosa do dela in inteligentnosti so Ëastniki ovrednotili oboje 

višje kot preostale ciljne skupine, medtem ko vojaki višje vrednotijo psihiËno 

stabilnost, fiziËno vzdržljivost ter discipliniranost glede na druge ciljne 

skupine. Tudi za splošno razgledanost sem odkrila, da to lastnost civilne osebe 

215


vrednotijo višje kot Ëastniki. Pri preostalih trinajstih osebnostnih znaËilnostih, 

kot so odgovornost, skrb za podrejene, strokovnost, odloËnost, visoka 

vojaškostrokovna usposobljenost, dajanje zgleda, pripravljenost za sodelovanje, 

avtoritarnost, komunikativnost, sposobnost predvidevanja, samokritiËnost, 

samoiniciativnost in požrtvovalnost, nisem odkrila pomembnih statistiËnih 

razlik (vse p > 0,05) glede na razliËne ciljne skupine. 

Zavedati se moramo, da so vodje tisti dejavniki socializacije, ki zaradi svoje 

socialne moËi in vpliva bistveno doloËajo organizacijsko klimo in kulturo. 

Neustrezna klima, nezaupanje, nefunkcionalna komunikacija, medosebni 

spori in podobno lahko vplivajo na Ëlansko fluktuacijo, odsotnosti in druge 

pojave, ki so posledica neustrezne klime oziroma kulture. Schein (v Mesner- 

Andolšek 1995: 84) trdi, da vodenja ne moremo loËevati od oblikovanja kulture, 

ker so prav vprašanja, okoli katerih se oblikuje kultura, funkcija vodenja. 

StališËa, prepriËanje in vizije vodstva imajo velik vpliv na vsakdanjo prakso 

in sisteme pomenov v organizaciji. Vodstvo ima zaradi svoje pozicije moËi 

pri nastanku kulture veËjo vlogo kot drugi zaposleni. Zavedati se mora, da je 

odgovorno za nastanek, razvoj in opustitev neke kulture. Vodja mora vedeti, 

da s svojim vedenjem, besednimi in nebesednimi sporoËili ter delovanjem 

vpliva na zaposlene. Njegovo vedenje ima vedno simbolni pomen, Ëeprav 

imajo tudi drugi zaposleni vpliv na nastajanje organizacijske kulture. ››Kultura 

namreË nenehno nastaja kot proizvod medsebojnega delovanja velikega 

števila posameznikov, najrazliËnejših dogodkov, situacij in nakljuËij« (Mesner- 

Andolšek 1995: 85). Zaposleni se morajo strinjati in sprejeti stališËa, prepriËanja 

in vizije vodstva, vodstvo jim teh ne more vsiliti. 

Drugo hipotezo lahko v veliki meri potrdim, kajti ugotovila sem pomembne 

statistiËne razlike glede zaznav pripadnikov razliËnih ciljnih skupin do vodenja 

v Slovenski vojski. NajveËje razlike med civilnimi osebami in vojaškimi 

uslužbenci so se pokazale v zaznavi zadovoljstva z nagrajevanjem skladno 

z rezultati dela ter v zaznavi zadovoljstva s trditvijo, da vodje cenijo delo 

podrejenih. StatistiËno pomembne razlike sem odkrila tudi med civilnimi 

osebami, vojaškimi uslužbenci in vojaki v zaznavi zadovoljstva s trditvama, da 

vodstvo medsebojno sodeluje in ne tekmuje ter da vodje vkljuËujejo v proces 

odloËanja tudi podrejene. Prav tako so se pokazale razlike med civilnimi 

osebami, Ëastniki in vojaškimi uslužbenci v zaznavi zadovoljstva s trditvijo, 

da vodja najprej seznani podrejene s problemom, nato vsi skupaj išËejo 

rešitve. Za razliko od tega pa med Ëastniki, podËastniki, vojaki, vojaškimi 

216

Manica JakiË 

uslužbenci in civilnimi osebami nisem odkrila razlik v zaznavi zadovoljstva 

s pohvalami, razlik, povezanih s trditvijo, da vodilni vzgajajo naslednike in v 

zaznavi zadovoljstva s trditvijo, da vodja uporablja izkljuËno statusni položaj za 

vplivanje na podrejene (p > 0,05). 

Na splošno lahko trdim, da bo treba na podroËju vodenja v Slovenski vojski 

storiti nekatere premike za izboljšanje, kajti le zadovoljstvo z organizacijo 

in nadrejenim prispeva k veËji produktivnosti organizacije. Temeljne naloge 

vodij so predvsem oblikovanje skupine in njeno ohranjanje, kamor spada 

tudi sooblikovanje standardov in norm za njeno delovanje, spodbujanje njene 

notranje integracije ter vsakodnevno delo v skupini, predvsem dajanje in 

pridobivanje informacij, doseganje konsenza v skupini, nadzor nad njenim 

delom, odloËanje in reševanje aktualnih problemov. 

Glede na pozitivno vrednotno naravnanost ciljnih skupin v raziskavi (JakiË 

2008), ki je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj Slovenske vojske, ter 

željo po spremembah v okviru vodenja lahko sklenem, da imamo vendarle 

opraviti z motiviranimi posamezniki, ki težijo k ››idealni« organizaciji in dobri 

organizacijski kulturi. Prav zato bo treba doseËi višjo stopnjo usposobljenosti in 

izobraženosti pripadnikov, hitrejši pretok informacij, boljši sistem nagrajevanja 

in pohval, sprostitev ustvarjalnosti pri posameznikih, veË pobud pri vodenju 

in poveljevanju, vendar kljub temu ohraniti temelje vojaške organizacije, 

predvsem naËeli enostarešinstva in subordinacije. 

VIRI 

Boštjan BAŠ, 2004: Vodenje kot temeljni proces menedžmenta v sodobni vojaški organizaciji. 

Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 

Pavao BRAJŠA, 1996: Sedem skrivnosti uspešnega managementa. Ljubljana: Gospodarski 

vestnik. 

Boris BRATUŠEK, 2001: Vojaški management. Bilten Slovenske vojske 3(1), 7‡23. 

Milko CUPARA, 1989: Ekonomski Ëinilac u vojnom rukovoenju. Beograd: VojnoizdavaËki i 

novinski centar. 

Field Manual št. 6-22: Army Leadership (FM 6-22) (2006). Washington, DC: Headquarters of 

the Army. 

Field Manual št. 22-100: Army Leadership (FM 22-100) (1999). Washington, DC: 

Headquarters of the Army. 

Maja GARB, 2008: Voditeljski priroËnik ameriške vojske. Revija Slovenska vojska, 16/št. 5. 

24‡25. 

Charles HANDY, 1985: Understanding Organizations. London: Pengiun Books. 

Manica JAKI», 2008: Socialne reprezentacije in organizacijska kultura v Slovenski vojski. 

Doktorsko delo. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za družbene vede. 

217


Branislav JOVANOVI∆, 1984: Uvod u teoriju vojnog rukovoenja. Beograd: VojnoizdavaËki 

zavod. 

Manfred KETS DE VRIES, 2000: Veliki vodje: Richard Branson, Percy Barnevik in David 

Simon. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 

Gerry LARSSON, Ljubica JelušiË, Paul Bartone, Miepke Bos-Baks, Erna Danielsson, Eva 

Johanson, Rene Moelker, Miša Sjoberg, Aida Vrbanjac, Jocelyn Bartone, George Forsythe, 

Andreas Pruefert, Mariusz Wachowicsz, 2006: Leader development in natural context : a 

grounded theory approach to discovering how military leaders grow. Military psychology, št.18, 

S69-S81. 

Darko LUBI, 2003: Temelji vodenja in poveljevanja. Študijsko gradivo. Ljubljana: Fakulteta 

za družbene vede. 

Dana MESNER - ANDOLŠEK, 1995: Organizacijska kultura. Ljubljana: Gospodarski 

vestnik. 

Stane MOŽINA, Bogdan KavËiË, Mitja I. TavËar, Danijel PuËko, Štefan Ivanko, Bogdan 

LipiËnik, Jože GriËar, Leon Repovž, Andrej Vizjak, Aleš VahËiË, Veljko Rus, Rado Bohinc, 

1994: Management. Radovljica: Didakta. 

Peter G. NORTHOUSE, 2004: Leadership: Theory and Practice. Thousand Oaks: Sage 

Publications. 

Oddelek za razvoj voditeljstva 2007: Koncept vojaškega voditeljstva. Skripta. Ministrstvo za 

obrambo: Ljubljana. 

Veljko S. RUS, 1997: Socialna in societalna psihologija (z obrisi sociopsihologije). Ljubljana: 

Filozofska fakulteta. 

Edgar H. SCHEIN, 1997: Organizational Culture and Leadership. San Francisco: Joosey- 

Bass Publishers. 

Mirjana ULE, 2004: Socialna psihologija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 

Danijel VRBEC, 2006: Osebnostne lastnosti uspešnega vojaškega vodje. Diplomsko delo. 

Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 

218

Tibor Szvircsev Tresch 


POMANJKANJE POKLICNIH 

VOJAKOV: KAKŠNE STRATEGIJE 

PRIDOBIVANJA UPORABLJAJO 

POKLICNE VOJSKE V EVROPI 

LACK OF OCCUPATIONAL 

SOLDIERS: RECRUITMENT 

STRATEGIES USED BY ALL- 

VOLUNTEER FORCES IN EUROPE 


V prispevku so objavljeni rezultati raziskave, opravljene 

v Belgiji, na Nizozemskem in v Sloveniji, o uspešnosti 

pridobivanja kadra za poklicno vojsko. Za izbrane države je 

znaËilno, da sta Belgija in Nizozemska pr vi evropski državi po 

koncu hladne vojne, ki sta ukinili obvezno služenje vojaškega 

roka, Slovenija pa je pr va tranzicijska posocialistiËna država, ki 

je prav tako ukinila obvezno služenje vojaškega roka (leta 2003). 

Vse tri države so imele ob prehodu na poklicno popolnjevanje 

dovolj kandidatov za poklicne vojake, vendar so se že po nekaj 

letih sooËile s krizo pomanjkanja kadrov. Prispevek prikazuje 

razliËne strategije, ki so jih izbrane države sprejele za uspešnejše 

popolnjevanje vojsk. 


Poklicni vojak, strategija pridobivanja kadrov, Belgija, Nizozemska, 

Slovenija. 

219

POMANJKANJE POKLICNIH VOJAKOV: KAKŠNE STRATEGIJE PRIDOBIVANJA ... 


The article presents the results of research on the efficiency 

of personnel recruitment for all-volunteer forces which was 

conducted in Belgium, the Netherlands and in Slovenia. 

Characteristic of the selected states is that Belgium and the 

Netherlands were among the first European countries to abolish 

obligator y militar y ser vice after the end of the cold war, and 

Slovenia was the first transitional post-socialist countr y, which 

likewise abolished obligator y militar y ser vice (in 2003). During 

the transition to a professional structure, all three countries 

had enough candidates, but after only a few years they already 

encountered a crisis in a lack of personnel. The article describes 

various strategies, adopted by different states to man armies with 

a greater success. 


Occupational soldier, recruitment strategy, Belgium, The Netherlands, 

Slovenia. 

UVOD 

Vojaške organizacije evropskih držav so pred velikimi spremembami. Po 

skoraj dvestoletni vojaški obveznosti se zdaj težnje usmerjajo k poklicnim 

oboroženim silam na podlagi prostovoljne službe v vojaški organizaciji. 

Opravljene spremembe vojaškega sistema z ukinitvijo vojaške obveznosti in 

uvedbo poklicnih vojaških enot v zadnjih letih v Belgiji, Bosni in Hercegovini, 

Bolgariji, Franciji, Italiji, Latviji, Makedoniji, »rni gori, Romuniji, Slovaški 

in Sloveniji ter na Nizozemskem, Portugalskem, Slovaškem, Madžarskem in 

»eškem se odražajo v vsej Evropi. Naborništvo pri mladih moških je zaradi 

odsotnosti klasiËne vojaške ogroženosti v Evropi po konËani hladni vojni 

družbeno in državnopolitiËno vse manj upraviËeno. Za novi varnostni položaj je 

teritorialna obramba, ki zahteva veliko oboroženih enot, drugotnega pomena v 

primerjavi z drugimi nalogami vojske. »asi vojaške obveznosti in vojsk z velikim 

številom vojakov so mimo. Vse veË je zahtev po profesionalnih, prilagodljivih in 

tehnološko moderno opremljenih enotah za pomoË na kriznih obmoËjih v tujini, 

kjer ohranjajo mir (mirovne operacije, operacije v podporo miru). 

220


Pri obveznem služenju vojaškega roka se rekrutirajo moški doloËene starosti. Z 

naborom se lahko država veËinoma odpove novaËenju novih pripadnikov s trga 

delovne sile, saj so naborniki najpomembnejši kadrovski vir za zapolnjevanje 

vojaških poklicev, na primer v NemËiji, Avstriji ali Švici. Šele po ukinitvi 

obveznega služenja vojaškega roka v Belgiji leta 1993 in na Nizozemskem leta 

1996 je Evropa veË pozornosti namenila možnosti poklicne vojske. Zdi se, da je 

s pridobivanjem poklicnih vojakov za evropske oborožene sile vedno veË težav, 

saj zahtevanega števila vojakov in drugega kadra pogosto ni mogoËe pridobiti 

(Lescreve in Schreurs 2007, MalešiË 2002, Ministry of Defence 2006). 

Prispevek se ukvarja z vprašanjem, kako poklicna vojska, ki svoje Ëlane 

pridobiva izkljuËno na trgu delovne sile, ravna ob tem izzivu. Katere strategije 

uporabljajo poklicne vojske, da uresniËijo uspešno pridobivanje kadra Teme 

bodo obravnavane na podlagi treh analiz o poklicnih vojskah v Belgiji, Sloveniji 

in na Nizozemskem. Razlogi za izbiro teh treh držav so, da sta bili Belgija 

in Nizozemska prvi državi celinske Evrope, ki sta po konËani hladni vojni 

ukinili vojaško obveznost in se najdlje ukvarjali s pridobivanjem prostovoljcev, 

s Ëimer sta si v zadnjem desetletju nabrali dragocene izkušnje (Bos-Bakx 

in Soeters 2003, Moelker in drugi 2005, Van de Ven in van Gelooven 2006, 

NATO Research and Technology Organisation 2007, Belgium ‡ National 

Report 2005, Cohn 2007, Manigart 2003, Schreurs 2004), Slovenija pa je kot 

prva vzhodnoevropska država ukinila vojaško obveznost in za oborožene sile 

pridobiva samo prostovoljce. 

Za obravnavano študijo se je avtor pozimi 2007/08 o tej temi pogovarjal s 

strokovnjaki v treh izbranih državah. V intervjujih so sodelovali sociologi 

vojaških akademij ali univerz, ki raziskujejo tematiko pridobivanja kadrov, 

ter zaposleni na ministrstvih za obrambo, ki so odgovorni za pridobivanje 

in zadrževanje kadra ali so zaposleni kot poklicni Ëastniki. Sogovornikom v 

intervjujih je bila zagotovljena anonimnost, zato v Ëlanku niso poimensko 

navedeni. Bistvo analize primerov je predstavitev povzetkov mnenj 

strokovnjakov posameznih držav in njihova dopolnitev z ugotovitvami iz 

znanstvene literature. 

V prvem poglavju Ëlanka je obravnavano novaËenje kadra oboroženih sil na 

splošno in prikazano, da je pridobivanje prostovoljcev nasploh težavno. Ob tem 

se je težava v zadnjih letih, še posebej v evropskih državah, ki so ukinile vojaško 

obveznost, kakovostno spremenila. V drugem poglavju je opisano novaËenje 

vojaškega kadra v Belgiji in Sloveniji ter na Nizozemskem, tako da je mogoËe v 

221


tretjem poglavju poiskati in analizirati razlike in skupne toËke. V Ëetrtem delu 

so iz analiz primerov izpeljani mogoËi ukrepi za uspešno pridobivanje kadrov. 

IZZIVI PRI PRIDOBIVANJU KADRA ZA OBOROŽENE SILE IN 

ZADRŽEVANJU V NJIH 

Ukinitev vojaške obveznosti v Belgiji leta 1993 in na Nizozemskem leta 1996 

je pripomogla, da je bil vidik poklicne vojske v Evropi vedno bolj upoštevan in 

raziskovan. To je za evropske oborožene sile pri novaËenju kadra predstavljalo 

nove izzive, 1 ki jih je mogoËe opisati z družbenega in gospodarskega vidika. 

Na družbeni ravni je imela pomembno vlogo demografska sprememba 

evropskih družb. Zmanjšanje starostne skupine, ki je imela prednost pri 

služenju vojaškega roka, je povzroËilo pritisk pri zagotavljanju kadra v 

oboroženih silah. Dodaten vpliv na sprejemanje in ugled oboroženih sil je 

imelo spreminjanje vrednot v družbi, saj je bilo neskladje med prevladujoËimi 

družbenimi vrednotami in vojaško kulturo vedno veËje. To je vplivalo na 

pridobivanje kadra, kajti ugled vojske ima na mlade ljudi, ki razmišljajo o 

vojaškem poklicu, bistven vpliv. Pozitivna naravnanost do oboroženih sil 

je odloËilna predpostavka za zanimanje mladih za vojsko (Bulmahn 2004). 

Splošne ugotovitve kažejo, da je zanimanje za vojaški poklic pri moških veËje 

kot pri ženskah in da se s staranjem in višjo izobrazbo zmanjšuje (Wilson in 

drugi 1999, Bulmahn 2007). S prehodom v postmoderno družbo se spreminja 

tudi zaznavanje nevarnosti. Osebna prizadetost zaradi bolezni, brezposelnosti 

in lokalnih nesreË v okolju bistveno presega zmanjšano vojaško ogroženost v 

Evropi (Haltiner in drugi 2007, Micewski in Schörner 2007). 

Z gospodarskega vidika se oborožene sile spopadajo s trenutnim položajem na 

trgu delovne sile, na katerem morajo z zasebnim gospodarstvom tekmovati za 

ustrezen kader. Ob tem pri finanËnih in drugih spodbudah pogosto zaostajajo za 

drugimi. Nizka stopnja brezposelnosti in moËno gospodarstvo še posebej poudarjata 

konkurenËni boj in otežujeta uspešno novaËenje za oborožene sile (Cohn 2007). 

Težave pri pridobivanju kadra za poklicno vojsko kot posledica gospodarskega 

razvoja niso nov pojav. Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, natanËneje 

leta 1973, so se pri prehodu na poklicno vojsko pokazale velike težave ameriških 

oboroženih sil (Doorn 1976, Cailleteau 1991, Gilroy, Phillips in Blair 1990). Tudi 

1 

Cilj novaËenja ali pridobivanja kadra je ››podjetju skladno s potrebami in stroškovno ugodno priskrbeti 

mogoËo delovno silo, ne samo za trenutne potrebe, temveË tudi s pogledom na prihodnji strateški razvoj 

podjetja« (Oechsler 2000: 238). 

222


druge države Ëlanice Nata so se na zaËetku osemdesetih let poglobljeno ukvarjale z 

enakimi težavami na trgu delovne sile (North Atlantic Assembly Papers 1983). 

Vse težji je položaj za poklicno vojsko pri pridobivanju posebnega kadra 

(Jackwerth 1998, Ministry of Defence 2006, Harding 2007, NATO Research and 

Technology Organisation 2007). To je tudi eden izmed razlogov, zakaj nekatere 

države v svoje oborožene sile sprejmejo tudi usposobljene kandidate iz tujine. 

Tako oborožene sile Belgije in Luksemburga zaposlujejo tudi prebivalce iz 

drugih držav Ëlanic Evropske unije, Španija pa v svojo vojsko vkljuËuje špansko 

govoreËe prebivalce Južne Amerike. Tudi Irska, Velika Britanija in Francija že 

dalj Ëasa zaposlujejo državljane drugih držav (Bender 2006). 

Po koncu hladne vojne je veliko oboroženih sil zmanjšalo število vojakov, 

zato težava pridobivanja kadra v evropskih državah dolgo ni bila oËitna (Jehn 

in Selden 2002, MalešiË 2002, Szvircsev Tresch 2005). Hkrati so bili zadnji 

naborniki vir za nastajajoËo poklicno vojsko. Po konËanem prilagajanju 

strukture je pridobivanje vojaškega kadra v Evropi postajalo vedno težje. Kako 

se vojska v Belgiji in Sloveniji ter na Nizozemskem spopada s temi izzivi, je 

prikazano v analizi primerov v nadaljevanju. 

ANALIZA PRIMEROV: BELGIJA, NIZOZEMSKA IN SLOVENIJA 

Analize primerov obravnavajo prizadevanja za pridobivanje kadra oboroženih sil 

Belgije, Nizozemske in Slovenije. Obravnavane so splošna kadrovska situacija 

in posebne teme, kot so ugled oboroženih sil, konkurenËnost s civilnim trgom 

delovne sile, razlogi za vstop v oborožene sile, razliËne spodbude in posamezni 

postopki pridobivanja kadra. 

BELGIJA: ZADRŽEVANJE VOJAKOV V VOJSKI IN STARANJE 

KADRA KOT IZZIV 

Belgija se že od prehoda na poklicno vojsko 2 spopada s staranjem kadra 

(Deheyder 1999). Oborožene sile so po menjavi sistema nenehno zmanjševale 

število pripadnikov. »astnikom je omogoËena zaposlitev za nedoloËen Ëas in le 

obotavljivo zapušËajo oborožene sile. Zaradi tega v organizacijo ne pride dovolj 

mladih ljudi, ker odobrene delovne kontingente zasedajo starejši sodelavci 

(Lescreve in Schreurs 2007). Dodatna težava belgijskih oboroženih sil je, da veliko 

2 

Belgijske oborožene sile sestavljajo kopenska vojska, vojaško letalstvo in vojaška mornarica. Prav tako imajo 

svojo zdravstveno enoto. Leta 2006 so belgijske oborožene sile imele 38.626 pripadnikov. 

223


pripadnikov vojske predËasno prekine vojaško službo, približno 40 odstotkov že v 

prvih dveh letih. V veËini primerov zapustijo vojsko med štirimeseËnim osnovnim 

izobraževanjem, in sicer zaradi fiziËnih ali psihiËnih vzrokov. 

Družbeno sprejemljivost belgijskih oboroženih sil strokovnjaki ocenjujejo 

od povpreËne do dokaj dobre. »e so se oborožene sile v osemdesetih letih 

prejšnjega stoletja na lestvici zaupanja uvrstile na konec seznama desetih 

institucij, so se konec leta 2005 pomaknile na drugo mesto. Bistven vpliv je 

imel prehod z vojaške obveznosti na poklicno vojsko. VeËina državljanov je 

s tem povezano profesionalizacijo pozitivno sprejela. Prav tako so oborožene 

sile s sodelovanjem v mirovnih operacijah v tujini pridobile dodatno podporo 

pri državljanih. Medtem ko ima vojska kot institucija danes pozitivno podporo 

družbe, prebivalci ugled vojaškega poklica ocenjujejo slabše, pri Ëemer pa se 

Ëastniki in strokovnjaki uvršËajo nadpovpreËno dobro. 

V povpreËju so belgijske oborožene sile v zadnjih letih vsako leto iskale približno 

300 Ëastnikov, 400 podËastnikov in od 700 do 900 vojakov. Pri tem se na prosto 

mesto Ëastnika prijavijo približno štirje kandidati, za vsako prosto mesto podËastnika 

in vojaka pa približno šest kandidatov. V celoti so cilji komaj doseženi, ob Ëemer 

prihaja do obËutnih razlik med rodovi vojske, Ëini in funkcijami. Kopenska vojska 

in vojaško letalstvo potrebe po nabornikih lahko pokrivata, vojaška mornarica pa 

je manj uspešna. DolgoroËno gledano bo v belgijski vojski najveËje pomanjkanje 

pri podËastnikih. Prav tako kritiËno je novaËenje vojakov v pehoti. Težave so tudi 

s pridobivanjem strokovnjakov (zdravstveno osebje, raËunalniški strokovnjaki, 

specialne enote in podobno). 

Vsi sogovorniki v Belgiji so opozorili na neposredno povezavo med brezposelnostjo, 

gospodarsko rastjo in uspehom pridobivanja nabornikov. Zaradi tega se uspeh po 

regijah razlikuje (Lescreve in Schreurs 2007). V Valoniji se v nasprotju s Flamsko 

zaradi visoke brezposelnosti med mladimi najde veliko mladih žensk in moških. 

Ker pa imajo belgijske oborožene sile pri zaposlovanju vojakov jezikovno kvoto (60 

odstotkov z nizozemsko govoreËega dela in 40 odstotkov s francosko govoreËega 

dela države), pomanjkanja na Flamskem ne morejo nadomestiti s presežki v Valoniji, 

zato so leta 2003 sprejeli zakon, ki tudi državljanom Evropske unije omogoËa vstop 

v belgijske oborožene sile (Brussels Moniteur Belge 2003). Leta 2007 so zaposlili 17 

državljanov Evropske unije, predvsem Nizozemcev, Francozov in Nemcev. 3 

3 

Državljani Evropske unije se lahko prijavijo na vse položaje. Kot vojaki morajo obvladati francošËino ali 

nizozemšËino. NemšËina kot tretji uradni jezik ne zadošËa, ker ponujajo oborožene sile osnovno vojaško 

izobraževanje samo v dveh glavnih jezikih. Kandidati za Ëastnike morajo obvladati francošËino in nizozemšËino. 

224


Zagotovljeno delovno mesto in dohodek sta za vojake in Ëastnike glavna razloga 

za vstop v oborožene sile (Manigart 2005). Dodaten motiv, predvsem za vojake, 

je možnost opravljanja misij v tujini in pridobivanje izkušenj. Na to vpliva tudi 

dejstvo, da je dodatek za delo v tujini za mlade ženske in moške nadpovpreËen 

dohodek. Osnovna motivacijska razloga, na primer domoljubje in tradicija, 

sta bila pri sogovornikih drugotnega pomena, pri Ëemer so osebe s francosko 

govoreËega dela Belgije pokazale veËjo stopnjo domoljubja, pri kandidatih za 

mesto Ëastnika pa se je pokazal tudi moËnejši obËutek za tradicijo. Za Ëastnike 

in podËastnike pa so še naprej pomembne dobre možnosti izobraževanja. 

KAKO POTEKA PRIDOBIVANJE KADRA V BELGIJI 

Vsi rodovi vojske že pet let skupaj novaËijo vojake, imajo enajst informacijskih 

središË Maisons de la Défense, razdeljenih po pokrajinah, v katerih opravijo prve 

stike s kandidati. V njih potekajo trije koraki pridobivanja (splošno in posebno 

obvešËanje, vpis in psihološki preizkus), Ëetrti korak (športni in zdravstveni 

preizkus) pa opravijo v Bruslju. VeËina kandidatov izpolnjuje pogoje vpisa, za 

vojaški poklic je sposobnih od 55 do 80 odstotkov kandidatov. Vsi so glede na 

izide preizkusov uvršËeni na lestvico in nato dodeljeni posameznim mestom, kar 

pomeni, da tukaj ne velja vrstni red prispelih prijav. Izbor se opravi v kratkem Ëasu, 

tako da so kandidati hitro obvešËeni, ali se bodo lahko zaposlili v oboroženih silah. 

ŠtirimeseËno osnovno urjenje za nabornike se zaËne z dopolnjenim 

osemnajstim letom, mladostniki pa lahko že s šestnajstimi leti vstopijo v 

oborožene sile 4 . Najprej obiskujejo nadaljevalno šolo s splošnim izobraževalnim 

programom in izobraževalne enote, ki se posebej ukvarjajo z varnostno politiko 

in oboroženimi silami. Za službo v vojski je samoumevna tudi pripravljenost za 

opravljanje misij v tujini. 

Belgijske oborožene sile pridobivajo vojake v glavnem z internetom, oglasi v 

Ëasopisju in televizijskimi oddajami. Televizijska postaja Televox national enkrat 

na mesec s tridesetminutnim videoposnetkom predvaja splošne informacije o 

obrambi in oboroženih silah. 5 Prireditve, kot so letalski mitingi (Air Shows), 

pa dodatno pripomorejo k dvigu ugleda oboroženih sil in zanimanju zanje v 

družbi. Tesno sodelujejo tudi z uradi za delo. 

4 

NatanËni pogoji sprejema so navedeni na spletni strani belgijskih oboroženih sil http://www.mil.be/jobs/ 

subject/index.asp LAN=fr&ID=1090. 

5 

Glej: http://www.mil.be/ipr/subject/index.aspLAN=fr&ID=1077. 

225


Belgijske oborožene sile so konec leta 2008 prešle z modela zaposlitve za 

nedoloËen Ëas k mešanemu sistemu kariere (Concept de Carière Mixte). Ta sistem 

zaposlenim po desetih letih vojaške službe omogoËa izbiro, ali ostanejo v 

vojski ali pa se kot civilisti zaposlijo na ministrstvu za obrambo. Tretja in nova 

možnost je, da lahko zaposleni po desetih letih zapustijo državno službo in kot 

civilisti poišËejo novo službo na trgu delovne sile. Pri tem si lahko pomagajo s 

programi prezaposlitve (outplacement), ki jih pripravijo na zaposlitev v civilnem 

okolju. Belgijske oborožene sile z uvedbo novega koncepta uresniËujejo tri 

cilje: izboljšati starostno strukturo zaposlenih, omogoËiti vojaške in civilne 

zaposlitvene možnosti ter okrepiti privlaËnost vojske kot delodajalca. 

NIZOZEMSKA: MO»NO GOSPODARSTVO KOT VZROK ZA TEŽAVE 

PRI PRIDOBIVANJU VOJAKOV 

Na Nizozemskem je dober gospodarski položaj negativno vplival na uspeh 

pri pridobivanju vojakov. 6 Že odbor Meijer, ki naj bi leta 1992 ocenil mogoËe 

uËinke prehoda k poklicni vojski, je predvidel, da bo ob visoki konjunkturi 

težko oziroma skoraj nemogoËe pridobiti dovolj kadra (Moelker in drugi 2005). 

Tako kot v Belgiji tudi na Nizozemskem pri plaËah oborožene sile ne morejo 

tekmovati z zasebnim gospodarstvom. Izjema so vojaki, ki sodelujejo na misijah 

v tujini. 

Oborožene sile so v zadnjih dveh desetletjih pridobile družbeni ugled, vendar 

prave vojaške tradicije nimajo. Državljani obravnavajo vojaške poklice enako 

kot vsako drugo delo, zato je stopnja zgodnjega izstopa iz oboroženih sil (25 

odstotkov) sorazmerno visoka. Zavest, da pri vojski obstajajo zaposlitvene in 

karierne možnosti, pri državljanih ni posebej izrazita, oborožene sile sicer zelo 

podpirajo, vendar o njih malo vedo. 

Nizozemske oborožene sile od leta 1996 niso izpolnile naËrtovanega obsega 

pridobivanja. Uspeh se giblje med 78 in 93 odstotki (Bos-Bakx in Soeters 

2003, Van den Ven in Bergman 2007). Leta 2007 sta kopenska vojska in 

vojaška mornarica pridobili vsaka po 70 odstotkov, vojaško letalstvo pa 90 

odstotkov potrebnega kadra. 7 Sogovorniki so zaradi tega izrazili bojazen, 

6 

Nizozemske oborožene sile sestavljajo štirje rodovi: kopenska vojska, vojno letalstvo, vojna mornarica in 

državna policija (Marechaussee). Marechaussee je samostojni del oboroženih sil in opravlja naloge vojaške 

policije. Leta 2007 so oborožene sile zaposlovale 49.088 oseb. 

7 

Vir: R&D Section, Recruitment Division Netherlands Defense Forces, Amsterdam. Odgovor na pisno 

povpraševanje. 

226


da bo ogroženo izpolnjevanje operativnih nalog oboroženih sil, Ëe bo 

pomanjkanje kadra trajalo (Bos-Bakx in Soeters 2003). Velike težave ima 

predvsem pehota, vendar je tudi novaËenje tehniËnega osebja pri mornarici 

in letalstvu nezadovoljivo. Vojaška mornarica se spopada z dvojno težavo: po 

eni strani ne pridobi dovolj kadra, po drugi pa jo mnogo zaposlenih zgodaj 

zapušËa. Kot razlago so sogovorniki navedli okolišËino, da vojaška mornarica 

šest let ni sodelovala na misijah, zato njeni pripadniki niso motivirani, da bi 

ostali. Tudi popolnjevanje in ohranjanje visoko kakovostnega kontingenta 

specialnih enot ter zaposlovanje strokovnjakov so se pokazali kot zelo zahtevni. 

Tako v Belgiji kot na Nizozemskem je težko najti primerne podËastnike, 

še težje pa jih je srednje- in dolgoroËno obdržati. Pri vojaški policiji 

(Marechaussee) in Ëastnikih teh težav ni. Poleg tega je pridobivanje kadra 

na jugu in vzhodu države uspešnejše, saj je tukaj veË vojašnic in tako veË 

zaposlitvenih možnosti. Posebno pozornost pri prizadevanju za nove kadre 

namenjajo priseljencem, ki jih je v celotni sestavi oboroženih sil približno 

sedem odstotkov. NajveË jih prihaja iz Indonezije, sledijo Surinam, TurËija in 

Maroko. 

Glavni razlog za vstop v nizozemske oborožene sile je za vojake možnost 

sodelovanja na misijah v tujini ter s tem povezanimi priložnostmi za potovanja 

in spoznavanje novih stvari. Prav tako pomembna je možnost izobraževanja, 

kar velja še posebej za Ëastnike in podËastnike. Denarna nadomestila za 

sodelovanje na misijah oznaËujejo sogovorniki kot tretji najpomembnejši 

razlog. Nasprotno pa ugled, tradicija ali domoljubje, razen pri Ëastnikih, ne 

vplivajo bistveno na pripravljenost za vstop v oborožene sile. 

Oborožene sile ponujajo denarne in druge spodbude, kot je na primer možnost 

opravljanja vozniškega izpita, ali izobraževalne programe, ki olajšajo vraËanje 

v civilno družbo po konËanem delu pri vojski. To ima tudi finanËno-politiËno 

ozadje. Vojska mora finanËno podpirati brezposelne vojake, saj je tudi nizka 

stopnja brezposelnosti nekdanjih pripadnikov vojske moËan argument za 

zaposlitev v vojski (Cohn 2007, 194). 

V oboroženih silah se lahko zaposlijo kandidati po dopolnjenem 

osemnajstem letu. Imeti morajo nizozemsko državljanstvo in biti pripravljeni 

za sodelovanje na misijah v tujini. 8 Zaradi gospodarskega položaja dajejo 

8 

Za izËrpen prikaz postopka izbire in pridobivanja na Nizozemskem glej Cohn 2007. 

227


vojaki in Ëastniki prednost pogodbam za doloËen Ëas, do štirih let, tako 

imajo možnost, da po izstopu iz vojske na trgu delovne sile najdejo dobro 

zaposlitev, Ëastniki pa se zanimajo tudi za dolgoroËnejšo zaposlitev. Na 

zaËetku leta 2008 je bil uveden prilagodljiv kadrovski sistem. Zdaj sta v 

veljavi dve možnosti: zaposlitev za nedoloËen Ëas ali kariera, ki se ravna 

po sistemu nenehnega nadgrajevanja ali pa odhoda iz organizacije (up-orout). 

Razlog za menjavo sistema je jasen. Zaposlitev, ki je Ëastnikom in 

podËastnikom zagotovljena do upokojitve, je povzroËila staranje kadra, kar 

želijo oborožene sile prepreËiti. 

Na Nizozemskem poteka pridobivanje vojakov lokalno. Oborožene sile imajo 

sedem regionalnih pisarn za pridobivanje in obvešËanje ‡ tako imenovane 

Banenwinkel. V teh pisarnah preverjajo, ali kandidati ustrezajo zahtevam 

organizacije. Od 15. februarja 2008 oddelek za pridobivanje (Recruitment 

Division) v Amsterdamu usklajuje oddelke za pridobivanje razliËnih rodov 

vojske. Sodeluje s pisarnami za pridobivanje in obvešËanje (Banenwinkel) ter 

centri za delo in dohodek (Centres for Work and Income). To so paradržavne 

prijavne službe za brezposelne. Postopek pridobivanja je dolgotrajen in 

zahteven, v veËstopenjskem izboru je povpreËno izloËenih 70 odstotkov 

kandidatov. 

Da bi pri mladih zbudili zanimanje za vojaško kariero, je bila za absolvente, 

ki so stari šestnajst let, ustanovljena šola Peace and Security School. Eno- ali 

dvoletni teËaj ponuja mladostnikom dodatno izobraževanje s poudarkom na 

varnostnih temah. S temi teËaji lahko prebrodijo Ëas med izstopom iz šole in 

vstopom v oborožene sile. V povpreËju konËa program 2000 mladostnikov, za 

službo v vojski pa jih pridobijo od 1100 do 1200. 

Oborožene sile novaËijo predvsem prek interneta, ob razliËnih prireditvah 

(npr. Air Shows), s televizijskimi oddajami in oglasi v Ëasopisih. Na spletni 

strani ministrstva za obrambo so zbrane informacije o posameznih poklicnih 

panogah, dohodkih ali kraju služenja. 9 Poleg tega predstavniki vojske z 

informativnimi predstavitvami obiskujejo šole. Pomembna opora pri iskanju 

prostovoljcev so državne agencije za delo in zavodi za zaposlovanje. Kljub 

vsem prizadevanjem je novaËenje novega kadra tudi na Nizozemskem zelo 

zahtevno. 

9 

Spletna stran ministrstva za obrambo: http://www.mindef.nl/ personeel/werken_bij_defensie/index.aspx. 

228


SLOVENIJA: PREMALO VOJAKOV IN PREVE» »ASTNIKOV 

Strokovnjaki, ki so sodelovali v intervjuju, menijo, da pridobivanje kadra v 

Sloveniji ni uspešno in da je Slovenska vojska v težavnem položaju. 10 Predvsem 

je Ëutiti pomanjkanje pehotnih vojakov. Tudi vse funkcije specialistiËnih enot 

po rodovih je težko ali sploh nemogoËe zapolniti. Po Ëinih in funkcijah je bilo 

ugotovljeno, da je zaradi presežkov Ëastnikov iz obdobja vojaške obveznosti 

in zaradi dejstva, da je še do pred kratkim veljala zaposlitev za nedoloËen 

Ëas, novaËenje teh najpreprostejše. Zaradi akutnega pomanjkanja vojakov 

sogovornike skrbi, da Slovenska vojska svojih obveznosti do Nata in Evropske 

unije ob enakem razvoju kot doslej in v doloËenem Ëasu (od približno 2012 

naprej) ne bo mogla veË izpolniti. 

Težav pri zaposlovanju v vojski trenutno ni mogoËe odpraviti. Vojski 

primanjkuje denarnih sredstev za sodobno in uspešno pridobivanje, poleg 

tega je treba opraviti strukturne prilagoditve. Ugled vojske pri državljanih 

je velik, tudi zaradi njenega sodelovanja v vojni za samostojnost leta 1991. 

Vojaške misije v tujini, predvsem mirovne misije v Bosni in Hercegovini ter na 

Kosovu, pozitivno vplivajo na mnenje ljudi. Kljub velikemu ugledu vojske kot 

institucije pa je ugled vojaškega poklica majhen. 

Vojska potrebuje za uspešno pridobivanje vsako leto približno 800 kandidatov, 

da zaposli najmanj 30 Ëastnikov, 70 podËastnikov in 300 vojakov. Ob uvedbi 

poklicne vojske leta 2003 se je prijavilo 3000 kandidatov. Številka se je v 

zadnjih letih zelo zmanjšala, leta 2006 jih je bilo le še 600 in leta 2007 samo še 

400. 11 Na severovzhodu Slovenije je zanimanje za vojaški poklic nadpovpreËno 

veliko, saj je vzhodna Slovenija gospodarsko slabše razvita, zato je stopnja 

brezposelnosti med mladimi višja kot v drugih delih Slovenije. Hitro pa se 

pokaže tudi druga stran medalje: ko vojaki najdejo zaposlitev na civilnem trgu 

delovne sile, zapustijo vojsko. 

FinanËni vidik je v Sloveniji glavna motivacija za zaposlitev v vojski. Pri 

prehodu na poklicno vojsko leta 2003 so vojaki zaslužili v povpreËju 30 


Slovenska vojska, ki ni razdeljena v zvrsti, je nastala leta 1991, po desetdnevni vojni proti Jugoslovanski 

ljudski armadi. Oblikovala se je iz nekdanjih jugoslovanskih teritorialnih enot Slovenije in policije. Leta 2003 

je prenehala veljati splošna vojaška obveznost. Konec oktobra 2007 je vojska štela 7126 pripadnikov, kar je 626 

manj, kot je bilo naËrtovano. Cilj do leta 2010 je zagotoviti 8500 poklicnih pripadnikov in 5500 rezervistov, 

kar ni realno. Zaradi težav z zaposlovanjem ne trpi samo vojska, tudi policija je leta 2007 zapolnila samo 

215 delovnih mest od naËrtovanih 500. Z uresniËevanjem schengenskega sporazuma bo konkurenca za dobro 

usposobljen kader med obema državnima varnostnima organoma še veËja. 

11 

Leto 2003 je bilo uspešno, ker je veliko kandidatov veË let Ëakalo, da bodo lahko postali poklicni vojaki v 

oboroženih silah, zato je bilo vkljuËenih veË letnikov kandidatov. 

229


odstotkov veË kot zaposleni s podobnim civilnim poklicem in primerljivo 

šolsko izobrazbo, zdaj pa se je razmerje plaË obrnilo. Izjema je dobro plaËano 

sodelovanje na misijah v tujini, ki so tako dodatna spodbuda za vstop v vojsko. 

Nižji dohodki še poslabšujejo možnosti za pridobivanje novih kadrov, zaradi 

visoke gospodarske rasti pa je tudi vedno manj kvalificiranih oseb pripravljenih 

vstopiti v vojsko ali zaposlitev v vojski podaljšati. 

Tudi tradicija, ugled in domoljubje so seveda razlogi, zaradi katerih se 

kandidati še posebej odloËajo za Ëastniško kariero. Izobraževanje ni odloËilno, 

saj je v Sloveniji šolanje brezplaËno, veËina mladih žensk in moških ima 

opravljeno maturo, ki jim omogoËa študij na univerzi. Dodatna spodbuda 

za odloËitev je, da imajo zaposleni v oboroženih silah enak status kot javni 

uslužbenci. »e vojak ne more veË opravljati dela v oboroženih silah, mu 

pripada delovno mesto v upravi. 

KAKO POTEKA PRIDOBIVANJE KADROV V SLOVENIJI 

Vojska za osemnajstletnike pripravi informativni dan, ki ga obišËe 60 odstotkov 

povabljenih. Z dopolnjenim osemnajstim letom se lahko kandidati prijavijo 

za službo v vojski. Zgornja starostna meja za vstop v Slovensko vojsko je 

petindvajset let, 12 za Ëastnike pa trideset. »astniki morajo imeti univerzitetno 

izobrazbo (najmanj diplomo BA), opraviti pa morajo še enoletno šolanje na 

Ëastniški šoli. Kandidati morajo biti državljani Republike Slovenije in ne smejo 

imeti dvojnega državljanstva. »lanstvo v politiËni stranki ni dovoljeno (Kladnik 

2007). V povpreËju je 60 odstotkov kandidatov primernih za vojaško službo. Od 

prvega stika do vstopa v oborožene sile mine od tri do devet mesecev, kar je po 

mnenju strokovnjakov predolgo. S konceptom vojaka prostovoljca, ki vkljuËuje 

trimeseËno osnovno vojaško izobraževanje, poskuša vojska zbuditi zanimanje 

mladih za vkljuËevanje vanjo. Po izjavah Oddelka za pridobivanje kadra (v 

Ljubljani) te teËaje vsako leto obišËe od 300 do 350 kandidatov, velik del se jih 

nato odloËi ostati v oboroženih silah. 

Oglaševanje poteka v Ëasopisih, po radiu in na razliËnih prireditvah, zanimanje 

mladih pa poskušajo zbuditi tudi s prisotnostjo na internetu 13 . Prav tako 

poskuša vojska neposredno navezati stik z mladimi z organizacijo mladinskih 

taborov in obiski na srednjih šolah. Manj ustaljeno je sodelovanje s centri za 

12 

Starostno mejo naj bi dvignili na petintrideset let, s Ëimer bi zmanjšali težave pri pridobivanju. 

13 

Glej spletno stran za pridobivanje slovenskih oboroženih sil: http://www.slovenskavojska.si. 

230


delo. Zaradi neugodnih kadrovskih gibanj je nujno, da vojska izboljša svoje 

oglaševanje. 

SKUPNE ZNA»ILNOSTI IN RAZLIKE V PRIDOBIVANJU 

VOJAŠKEGA KADRA V BELGIJI IN SLOVENIJI TER NA 

NIZOZEMSKEM 

V poglavju so povzete analize držav ter prikazane razlike in skupne znaËilnosti. 

Tako kot v analizi primerov so tudi tukaj obravnavani posebni tematski sklopi. 

V razpredelnici 1 je povzetek pregleda. 

231


Tabela 1: Kadrovska situacija v oboroženih silah Belgije, Nizozemske in Slovenije 

Belgija Nizozemska Slovenija 

Splošni pregled ‡ preveË višjih Ëastnikov zaradi 

zaposlitve za nedoloËen Ëas 

‡ staranje kadra 

‡ manj težav pri zaposlovanju 

vojakov, veË pri zadrževanju 

zaposlenih v vojski 

‡ preveË višjih Ëastnikov zaradi 



‡ veliko težav pri zaposlovanju 

vojakov, nekoliko manj pri 

zadrževanju zaposlenih v vojski 

‡ preveË višjih Ëastnikov zaradi 



‡ velike težave pri zaposlovanju 

vojakov in vedno veËje pri 

zadrževanju zaposlenih v vojski 

Ugled oboroženih sil in 

vojaškega poklica 

‡ od povpreËen do dober 

‡ pozitivno obravnavanje 

profesionalizacije in misij v tujini 

‡ velik ugled vojaškega poklica 

za Ëastnike in nekoliko manjši 

za vojake 

‡ velik ugled, predvsem zaradi 

misij v tujini 

‡ povpreËen ugled vojaškega 

poklica za Ëastnike in majhen 

za vojake 

‡ velik ugled, predvsem zaradi 

misij v tujini 

‡ majhen ugled vojaškega 

poklica 

Sprejemni pogoji ‡ belgijsko državljanstvo ali 

državljan EU 

‡ vstop z osemnajstim letom 

‡ starostna meja 34 let, za 

Ëastnike 33 let 

‡ od 1. 1. 2009 sprememba od 

zaposlitve za nedoloËen Ëas k 

mešanemu sistemu kariere 

‡ obvezne misije v tujini 

‡ nizozemsko državljanstvo 

‡ vstop z osemnajstimi leti 

‡ starostna meja 33 let 

‡ na novo uvedeno: prilagodljiv 

kadrovski sistem (brez 

zaposlitve za nedoloËen Ëas) 


‡ slovensko državljanstvo 

‡ vstop z osemnajstim letom 

‡ starostna meja za vojake 25 

let, za Ëastnike z visokošolskim 

študijem 30 let 

‡ vojaški kader ‡ javni uslužbenec 


Težave in uspehi pri 

pridobivanju 

‡ po prehodu na poklicno vojsko 

kadrovski presežki, majhne 

težave pri pridobivanju, vendar 

od regije do regije razliËno 

‡ kritiËno pri podËastnikih 

‡ težave v pehoti 

‡ na zaËetku prehoda na 

poklicno vojsko brez težav 

‡ težave od leta 1996 

‡ po regijah razliËno 

‡ premalo plaËani pehota, 

strokovnjaki in podËastniki 

‡ na zaËetku prehoda na poklicno 

vojsko leta 2003 brez težav 

‡ velik delež zaposlenih vojakov s 

severovzhoda Slovenije 

‡ od leta 2005/06 je težavno 

zaposlovanje vojakov, predvsem 

pri pehoti in strokovnjakih 

Motivacija za Ëastnike ‡ zagotovljeno delovno mesto 

‡ možnost kariere 

‡ delno tradicija 

‡ zagotovljeno delovno mesto 

‡ izobraževanje 

‡ možnost kariere 


232


Motivacija za vojake ‡ zagotovljeno delovno mesto 

‡ misije v tujini 

‡ šport 

‡ lokacija 

‡ misije v tujini 

‡ možnosti zaslužka 

‡ možnosti zaslužka na misijah 

v tujini 


Spodbude za Ëastnike ‡ možnosti izobraževanja ‡ možnosti izobraževanja ‡ zagotovljeno delovno mesto 

Spodbude za vojake ‡ dodatki za misije v tujini ‡ pogodbe za doloËen Ëas 

‡ vozniški izpit 

‡ izobraževanje za civilni trg 

delovne sile 

‡ bonus pri podpisu pogodbe 

KonkurenËnost ‡ gospodarska rast ima 

negativen vpliv na pridobivanje 

‡ za kvalificirane osebe so 

dohodki nižji kot v zasebnem 

gospodarstvu 

‡ gospodarska rast ima 

neposreden negativni vpliv na 

zaposlovanje 



gospodarstvu 

‡ gospodarska rast ima 

neposreden negativni vpliv na 

zaposlovanje 



gospodarstvu 

Postopek pridobivanja ‡ rodovi vojske že pet let 

rekrutirajo skupaj 

‡ enajst centrov Maisons de la 

Défense 

‡ za vojaški poklic je sposobnih 

med 55 in 80 odstotki 

kandidatov 

‡ sistem klasifikacije 

‡ celovit postopek izbiranja 

‡ usklajevanje z oddelkom 

za pridobivanje Recruitment 

Division, regionalni centri 

za pridobivanje (sedem 

Banenwinkel) 

‡ dolgotrajen postopek (7‡12 

mesecev) 

‡ stroga merila izbiranja 

‡ Oddelek za pridobivanje kadra 

v Ljubljani 

‡ približno 60 odstotkov je 

sposobnih za vojaški poklic 

‡ s sedemnajstim letom 

imajo mladi možnost obiska 

informativnega dne 

‡ dolg postopek izbiranja 

Napori pri pridobivanju, 

oglaševanje, kader za 

pridobivanje 

‡ internet, oglasi v Ëasopisih, 

televizija 

‡ sodelovanje z uradi za delo 

‡ mladinski tabori 

‡ premostitvena leta za 

šestnajstletne mladostnike, ko 

zapustijo šolo 

‡ internet, prireditve, televizijske 

oddaje, oglasi v Ëasopisih, 

obiski šol 

‡ sodelovanje z državnimi 

agencijami za delo in zavodi za 

zaposlovanje 

‡ orientacijsko leto in šola 

„Peace and Security School“ 

za absolvente 

‡ Ëasopisi, radio, internet, 

prireditve, obiski šol 

‡ mladinski tabori 

‡ koncept vojaka prostovoljca 

‡ malo sodelovanja z uradi za 

delo 

233


Vse tri države se v obravnavanem obdobju sooËajo s kadrovskimi težavami 

v vojski. Na Nizozemskem in v Sloveniji je težava s pridobivanjem vojakov, 

medtem ko je v Belgiji najtežje njihovo zadrževanje v vojski. Skupno vsem 

oboroženim silam je neravnotežje med posameznimi Ëini: oborožene sile 

imajo preveË Ëastnikov in premalo vojakov. Ob prehodu z vojaške obveznosti 

na poklicno delo vojske niso mogle preprosto odpustiti Ëastnikov, ki so bili 

zaposleni za nedoloËen Ëas, kar je povzroËilo, da zaradi omejenega števila mest 

v kontingentu niso mogle zaposliti dovolj vojakov. 

Posledica je staranje oboroženih sil, kar resno ogroža njihovo operativno delo 

na mirovnih misijah in postavlja pod vprašaj izpolnjevanje obveznosti do Nata. 

Zato se vse tri obravnavane države oddaljujejo od zaposlitve za nedoloËen Ëas 

in namesto nje uvajajo za vse stopnje in Ëine pogodbe za doloËen Ëas. Vojaško 

osebje nima veË zagotovljenega delovnega mesta. Ravno nasprotno, oborožene 

sile so uvedle konkurenËnost s sistemom nenehnega nadgrajevanja ali pa odhoda 

iz organizacije (up-or-out). Med petintridesetim in štiridesetim letom se odloËi, 

ali je mogoËa nadaljnja vojaška kariera ali pa mora posameznik zapustiti vojsko, 

zato so ponudbe in ukrepi za izobraževanje za vnoviËen vstop na civilni trg 

delovne sile vse pomembnejši. S tem se možnosti zaposlitve ob prestopu v 

zasebno gospodarstvo zelo poveËajo, kar sicer ne reši težav s pridobivanjem, 

lahko pa popravi ››obrnjeno« starostno strukturo in strukturo Ëinov. 

Po koncu hladne vojne in ob poveËanju števila nalog se je ugled evropskih 

oboroženih sil poveËal (Manigart 2005, Grizold in Kotnik 1996). S takim 

razvojem so tesno povezane tudi mirovne misije na kriznih obmoËjih, ki jih 

državljani ocenjujejo pozitivno. Pri tem je treba upoštevati, da v Belgiji in 

Sloveniji ter na Nizozemskem državljani jasno razlikujejo med misijami, ki 

zagotavljajo mir, in misijami, ki želijo mir vsiliti. Zadnje so med državljani 

bistveno slabše sprejete. Ugled oboroženih sil se je po mnenju strokovnjakov 

poveËal tudi zaradi profesionalizacije, ki je omogoËila zmanjšanje števila vojakov 

in stroškov. Ugled vojaškega poklica je po mnenju državljanov povpreËen, pri 

Ëemer je ugled vojakov še manjši. Podcenjenost vojaškega poklica v družbi 

odvraËa ljudi, še posebej tiste z višjo izobrazbo, od vstopa v vojsko. 

Glavna težava v treh obravnavanih državah je, da imajo premalo vojakov 

pehote, strokovnjakov in podËastnikov. V vseh treh državah je pri uspešnem 

pridobivanju kadra mogoËe ugotoviti tudi regionalne razlike. Te so v Belgiji in 

Sloveniji neposredno povezane z gospodarskim položajem, na Nizozemskem pa 

ima poleg tega pomembno vlogo tudi geografska porazdelitev vojaških oporišË. 

234


Kot vzorec velja dejstvo, da višja kot je stopnja brezposelnosti v regiji in bližja 

kot so vojaška oporišËa, lažje je pridobivanje vojakov. Težava pri teh za vojsko 

na videz pozitivnih okolišËinah je, da so kadri pri dodatni ponudbi s civilnega 

trga delovne sile prej pripravljeni predËasno prekiniti vojaško službo. 

Težave so tudi z zadrževanjem vojakov v vojski, predvsem v letalstvu. V 

vseh treh državah se je pokazalo, da vojaško letalstvo približno izpolnjuje 

cilje pridobivanja, saj ponuja odliËno izobraževanje. VeËje težave pa povzroËa 

srednje- in dolgoroËno zadrževanje kadra v organizaciji, saj je na trgu delovne 

sile veliko možnosti za zaposlitev, s katerimi oborožene sile s starostnimi 

omejitvami in višino dohodkov ne morejo tekmovati. 

V vseh treh državah je gospodarska varnost najpomembnejši razlog za vstop 

v vojsko. Dejstva, ki so povezana z dodatnim izobraževanjem za možnost 

opravljanja civilnih poklicev, s civilnim trgom delovne sile, zagotovljenim 

delovnim mestom in zaslužkom, so v prednosti tudi pri spodbudah. Ena izmed 

prednosti, ki jo ima vojska, predvsem zaradi denarnih dodatkov, so tudi misije v 

tujini. 

Za pridobivanje in zaposlovanje kadra morajo biti zagotovljene vse spodbude. 

V tem pogledu so najboljše spremembe uvedli na Nizozemskem. Poleg 

možnosti izobraževanja in kariere za Ëastnike ponujajo oborožene sile vojakom 

tudi zanimive pogodbe za doloËen Ëas ter programe za dodatno izobraževanje 

za veËje možnosti zaposlovanja na civilnem trgu dela. Tako kot v Belgiji in 

Sloveniji tudi mlade na Nizozemskem za vstop v oborožene sile spodbujajo 

denarni dodatki za misije v tujini. V Belgiji in Sloveniji se za poklic vojaka 

odloËajo predvsem zaradi denarnih spodbud, vendar oborožene sile za vojaški 

kader ne morejo izplaËevati konkurenËnih plaËil. 

Regionalni koncept je v vseh treh državah podlaga za pridobivanje. V Belgiji 

in na Nizozemskem imajo centre, v katerih kandidati dobijo prve informacije, 

opravljen pa je tudi prvi izbor kandidatov. Sprejemne izpite kandidati nato 

opravijo v središËih v Amsterdamu, Bruslju in Ljubljani. Dvostopenjski model 

zahteva velike napore pri usklajevanju med regionalnimi centri in glavnim 

centrom ter veliko Ëasa, kar ima tudi finanËne posledice. Od prvega stika do 

dokonËne odloËitve lahko mine veË mesecev. Med tem si lahko kandidati 

na trgu delovne sile poišËejo druge možnosti za zaposlitev, oborožene sile pa 

tako izgubijo morebitne dobre kandidate. V vseh treh državah se odgovorni 

za kadrovske zadeve zavedajo teh težav, vendar je, kot je videti, do zdaj samo 

belgijska vojska naËrtno skrajšala in poenostavila postopek pridobivanja. 

235


Izbiranje je v vseh treh državah razliËno zahtevno. Nizozemska in Slovenija 

poskušata ohraniti standarde kakovosti enako visoke, tudi Ëe s tem ne izpolnita 

ciljev pridobivanja. Tako državi skrbita za Ëim manj predËasnih izstopov 

iz vojske. V Belgiji je bistveno veË kandidatov ocenjenih, da so sposobni 

opravljati vojaški poklic, in tudi sprejetih v vojsko, vendar pa se belgijske 

oborožene sile nato spopadajo z višjim odstotkom odhodov iz vojske v prvih 

dveh letih službovanja. Obveza za sodelovanje na misijah v tujini je v vseh treh 

državah pogoj za sprejem v vojsko. 

Za zapolnitev vrzeli pri šestnajstletnih mladostnikih, ki so zakljuËili srednje 

šolanje, do vstopa v oborožene sile z osemnajstim letom, sta Belgija in 

Nizozemska v sodelovanju s civilnimi uradi uvedli izobraževalne teËaje 

s poudarkom na varnostnih temah. Številni absolventi teh šol se pozneje 

odloËijo za opravljanje vojaškega poklica. V Sloveniji zaradi majhnega števila 

prebivalcev in posebnega izobraževalnega programa (veË kot 50 odstotkov 

mladostnikov obiskuje univerzo) ni takšnih premostitvenih ponudb. S 

konceptom vojaka prostovoljca poskušajo oborožene sile pripraviti enak modul, 

kot se uporablja v Belgiji in na Nizozemskem. Uveljavilo se je spoznanje, da 

lahko mladostnike za vojaški poklic novaËijo že pred dopolnjenim osemnajstim 

letom in da se prizadevanje za njihovo pridobitev lahko zaËne že bolj zgodaj. 

Odgovorni za kadrovske zadeve so za najpomembnejše sredstvo pri 

pridobivanju navedli prepriËljiv nastop na internetu, ki mora izpolnjevati tri 

pomembna merila: 

‡ vsebovati mora obsežne informacije o vojaških poklicih, vrstah nalog, 

vojaških oporišËih, izboru, sprejemnih pogojih, izobraževalnih programih 

in možnostih kariere; 

‡ s pomoËjo teh informacij naj bi se opravilo predhodno izbiranje in 

predstavile možnosti morebitnim kandidatom, ki bi se prijavili za to 

delovno mesto; 

‡ tretji pomembni element je profesionalni medijski nastop, v katerem 

vojska nastopa kot zanesljiv delodajalec z zanimivo ponudbo zaposlitve. 

Poleg tega si oborožene sile pri pridobivanju kadrov pomagajo tudi s 

tradicionalnimi mediji, kot so oglasi v Ëasopisih, plakati, reklamni oglasi, kratke 

informativne oddaje na televiziji in prireditve (na primer letalski mitingi). 

Obiskujejo tudi šole in si prizadevajo za sodelovanje s posameznimi uradi za 

delo. 

236


U»ENJE ZA USPEŠNO NOVA»ENJE 

Primeri Belgije, Nizozemske in Slovenije kažejo, da je vzdrževanje dobro 

kvalificirane poklicne vojske povezano z velikimi težavami. Na podlagi 

izkušenj v kadrovskem menedžmentu v treh obravnavanih državah je mogoËe 

imenovati glavne dejavnike za uspešno pridobivanje. Poudarek pri poklicni 

vojski je predvsem na težavah pri pridobivanju vojakov in strokovnjakov, saj je 

ravno na tej stopnji premalo kadra. 

Na splošno je zaposlovanje vojaškega kadra vedno tesno povezano z družbenim 

in gospodarskim razvojem. S spreminjanjem družbenih vrednot se je po eni strani 

spremenilo dojemanje dela in poklica, po drugi strani pa se je uveljavil kritiËen 

pogled na vojsko. Tradicionalne in središËne vrednote v vojski, kot so disciplina, 

podrejanje in poslušnost, so v moderni družbi izgubile pomen, zamenjala jih je 

želja po sooblikovanju. Za uspešno novaËenje vojaškega kadra je ob družbenih 

okolišËinah osrednjega pomena tudi gospodarski vidik. Ob visoki konjunkturi in 

dovolj drugih zaposlitvenih možnostih za iskalce prve zaposlitve je za vojsko zelo 

težko zagotoviti dovolj usposobljenega kadra, zato se morajo oborožene sile na 

trgu delovne sile predstaviti kot sodoben in zanesljiv delodajalec. 

Študije treh držav ponazarjajo, da pridobivanje Ëastnikov na splošno ne 

predstavlja težav. »astniki imajo v družbi še vedno velik ugled, možnosti 

dolgoroËne zaposlitve, dobrih zaslužkov in izobraževanja pa dodatno 

spodbudijo odloËitev za Ëastniški poklic. V nasprotju s Ëastniki pa je v vseh treh 

obravnavanih državah veliko težav s pridobivanjem vojakov in strokovnjakov. 

Težave so gospodarsko pogojene in jih je mogoËe odpraviti le, Ëe bodo plaËila 

primerljiva z drugimi poklici na trgu, nobena izmed obravnavanih držav pa 

nima potrebnih denarnih sredstev. 

Ob glavnih družbenih in gospodarskih dejavnikih, ki so bistvenega pomena za 

uspeh novaËenja, se lahko tudi na operativni ravni uvedejo dodatni ukrepi, ki 

bi zmanjšali težave s pridobivanjem. Ti ukrepi so izvedljivi le, Ëe so na voljo 

potrebni denarni viri: 

‡ »im bolj je naloga preprosta, tem lažje je pridobiti ljudi. Primer so 

nizozemske oborožene sile, ki sodelujejo predvsem na misijah v 

Afganistanu: jasno izhodišËe in misija. Vojaškemu kadru je omogoËeno, 

da prevzame naloge, ki oblikujejo vojaško identiteto. 

‡ Ponujena morajo biti konkurenËna plaËila, da postane vojaški poklic 

zanimiv in privabi dovolj usposobljenih prostovoljcev. Uvedba plaËila po 

uËinku je dodatna spodbuda za angažirane pripadnike vojske. 

237


‡ Razumevanje plaËanega dela se je spremenilo. Za upoštevanje potreb 

zaposlenih so na voljo razliËne možnosti, med drugim tudi ta, da kandidat 

sam izbere kraj in zaËetek opravljanja vojaškega poklica. 

‡ V najboljšem primeru pomeni vojaški poklic za veËino kadra poklicno 

obdobje, ki mu sledi (vnoviËna) vrnitev na civilni trg delovne sile. To 

prepreËuje staranje vojaškega kadra in spodbuja pripadnike oboroženih 

sil, da se nenehno dodatno izobražujejo. Vojska mora zaradi tega ponuditi 

številne možnosti za dodatno izobraževanje, ki je priznano tudi na trgu 

delovne sile. 

‡ Ponudba dodatnih spodbud je lahko usklajena s postopkom 

prezaposlovanja (outplacement) na civilnem trgu delovne sile. Pri 

tem je bistvenega pomena sodelovanje s civilnimi uradi, predvsem z 

regionalnimi uradi za delo, izobraževalnimi centri in lokalnimi politiËnimi 

organi. 

‡ Ciljno skupino je treba razširiti na osebe med petnajstim in 

petintridesetim letom starosti. VeË pozornosti je treba nameniti tudi 

poveËanemu pridobivanju žensk in mladih priseljencev. 

‡ Postopek pridobivanja za vojaške poklice mora biti jasno strukturiran, 

potekati mora uËinkovito, kandidati pa morajo biti Ëim hitreje obvešËeni 

o ustreznosti za opravljanje tega poklica. Tako se zmanjša nevarnost, da 

bi se kandidati medtem odloËili za drug poklic. 

‡ Namenska komunikacija oboroženih sil je pomemben del strategije 

pridobivanja: vojska mora biti prepoznavna kot delodajalec, poznani 

morajo biti posamezni rodovi vojske in ponujena podroËja zaposlitve. 

Kandidatom iskanje potrebnih informacij olajša profesionalna internetna 

predstavitev. 

‡ Za poklicne Ëastnike in podËastnike je velikega pomena možnost vojaške 

kariere, zanimanje za vojaški poklic bi se zanesljivo poveËalo, Ëe bi bile 

te možnosti jasneje doloËene. 

Uspešnega pridobivanja kadra pri evropskih oboroženih silah ni mogoËe doseËi 

s posameznimi in nepovezanimi dejavnostmi. Po izkušnjah Belgije, Slovenije 

in Nizozemske je za uspešno pridobivanje in zaposlovanje poklicnih vojakov na 

vseh stopnjah potreben sveženj usklajenih ukrepov. 

238


VIRI 

Belgium - National Report, 2005: Situation of the Year 2004. http://www.nato.int/ims/2005/ 

win/national_reports/belgium.pdf. 

Bryan BENDER, 2006: A U.S. Military‚ at is breaking point’ Considers Foreign Recruits. V: 

International Herald Tribune Americas, 26. decembra 2006. 

Miepke BOS-BAKX in Joseph SOETERS, 2003: The Professionalization of the Netherlands’ 

Armed Forces. V: MalešiË, Marjan (ur.) (2003): Conscription vs. All-Volunteer Forces in 

Europe. Militär und Sozialwissenschaften 33. Baden-Baden: Nomos Verlagsgesellschaft. 

83‡99. 

Brussels Moniteur Belge, 30. aprila 2003. Loi du 27 mars 2003 relative au recrutement 

des militaires et au statut des musiciens militaires et modifiant diverses lois applicables 

au personnel de la Défense. 8. Ëlen. http://www.staatsbladclip.be/lois/2003/04/30/loi- 

2003007119.html. 

Thomas BULMAHN, 2004: Berufswunsch Soldat: Interessen und Motive. V: Gareis, Sven 

Bernhard, in Paul Klein (ur.) (2004): Handbuch Militär und Sozialwissenschaften. 

Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwissenschaften. 451‡461. 

Thomas BULMAHN, 2007: Berufswahl Jugendlicher und Interesse an einer Berufstätigkeit 

bei der Bundeswehr. Ergebnisse der Jugendstudie des Sozialwissenschaftlichen Instituts der 

Bundeswehr. Strausberg: SOWI. 

François CAILLETEAU, 1991: Le recrutement d’une armée de métier. V: Boëne, Bernard, in 

Michel Louis Martin (1991) Conscription et armée de métier. Pariz: FEDN. 252‡266. 

Lindsay P. COHN, 2007: Who Will Serve Education, Labor Markets, and Military Personnel 

Policy. Phd, Department of Political Science in the Graduate School of Duke University. 

Leo DEHEYDER, 1999: Die neue Wehrstruktur in Belgien. V: Steinkamm, Armin A./Schössler, 

Dietmar (ur.) (1999) Wehrhafte Demokratie 2000. Zu Wehrpflicht und Wehrstruktur. Baden- 

Baden: Nomos Verlagsgesellschaft. 152‡161. 

Jacques van DOORN, 1976: Der Niedergang der Massenarmee - Allgemeine Überlegungen. V: 

Beiträge zur Konfliktforschung 1 (1976). 51‡62. 

Martin ELBE, 2004: Der Offizier - Ethos, Habitus, Berufsverständnis. V: Gareis, Sven 

Bernhard, in Paul Klein (ur.) (2004) Handbuch Militär und Sozialwissenschaften. 

Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwissenschaften. 418‡431. 

Curtis L. GILROY, Phillips, Robert L. in John D. Blair, 1990: The All-Volunteer Army: Fifteen 

Years Later. V: Armed Forces & Society 16 (1990): 3. 329‡350. 

Anton GRIZOLD in Igor Kotnik, 1996: The Present and Future of the Military Profession in 

Slovenia. V: Forum International, 18. zvezek. Strausberg: SOWI, 181‡228. 

Karl W. HALTINER, Andreas Wenger, Silvia Würmli in Urs Wenger, 2007: Sicherheit 2007: 

Aussen-, Sicherheits- und Verteidigungspolitische Meinungsbildung im Trend. Zürich: ETH. 

Thomas HARDING, 2007: Britain Almost out of Troops. V: Telegraph.co.uk, 24. julija 2007. 

Christoph JACKWERTH, 1998: Ökonomische Aspekte eines Vergleiches unterschiedlicher 

Wehrsysteme. V: Österreichische Militärische Zeitschrift 4 (1998). 375‡382. 

Christopher JEHN in Zachary Selden, 2002: The End of Conscription in Europe. V: 

Contemporary Economic Policy 20 (2002): 2. 93‡100. 

Tomaž KLADNIK, 2007: Slovenian Armed Forces in the Service of Slovenia. Ljubljana: 

Defensor. 

Francois LESCREVE in Bert Schreurs, 2007: Recruiting and Retention of Military Personnel: 

Belgija. V: NATO Research and Technology Organisation, Task Group HFM-107 (2007). 

239


Recruiting and Retention of Military Personal. Final Report of Research Task Group HFM- 

107. Francija: Neuilly-Sur-Seine Cedex, oktobra 2007. 2A-1-2A-9. 

Marjan MALEŠI», 2002: Comparative Analysis of Manning the Armed Forces in Europe. 

Univerza v Ljubljani: Obramboslovni raziskovalni center. 

Philippe MANIGART, 2003: The Professionalization of the Belgian Armed Forces. V: 

MalešiË, Marjan (ur.) (2003): Conscription vs. All-Volunteer Forces in Europe. Militär und 

Sozialwissenschaften 33. Baden-Baden: Nomos Verlagsgesellschaft. 133‡149. 

Philippe MANIGART, 2005: Risks and Recruitment in Postmodern Armed Forces: The Case of 

Belgium. V: Armed Forces & Society 31 (2005): 4. 559‡582. 

Edwin R. MICEWSKI in Barbara Schörner, 2007: Streitkräfte in der Postmoderne. V: 

Österreichische Militärische Zeitschrift 3 (2007). 271‡280. 

Ministry of Defence, 2006: Recruitment and Retention in the Armed Forces. Report by the 

Comptroller and Auditor General. London: National Audit Office NAO, 3. novembra 2006. 

http://www.nao.org.uk/publications/nao_reports/05-06/05061633-I.pdf. 

René MOELKER, Peter Olsthoorn, Miepke Bos-Bakx in Joseph Soeters, 2005: From 

Conscription to Expeditionary Armed Forces: Trends in the Professionalisation of the Royal 

Netherlands Armed Forces. Research Paper FMB 05-70. Breda: Royal Netherlands Military 

Academy, Faculty of Military Sciences. 

NATO Research and Technology Organisation, Task Group HFM-107, 2007: Recruiting and 

Retention of Military Personal. Final Report of Research Task Group HFM-107. Francija: 

Neuilly-Sur-Seine Cedex, oktobra 2007. 

North Atlantic Assembly Papers, 1983: Manpower Issues for NATO. Recruitment, Retention, 

Reserves. Bruselj: The North Atlantic Assembly. 

Walter A. OECHSLER, 2000: Personal und Arbeit. Grundlagen des Human Ressource 

Management und der Arbeitgeber-Arbeitnehmer-Beziehungen, 7., predelana in razširjena 

izdaja. München: R. Oldenbourg Verlag. 

Bert SCHREURS, 2004: “I think they misled me”: About the Information Value of Recruitment 

and Selection. Belgija: Belgian Ministry of Defense. http://www.internationalmta.org/ 

Documents/2004/2004021P.pdf. 

Tibor SZVIRCSEV TRESCH, 2005: Europas Streitkräfte im Wandel: Von der 

Wehrpflichtarmee zur Freiwilligenstreitkraft. Eine empirische Untersuchung europäischer 

Streitkräfte 1975 bis 2003. Doktorska disertacija. Zürich: Universität Zürich. 

Cyril VAN DE VEN in Renier Van Gelooven, 2006: Early Attrition in the Netherlands’ Armed 

Forces, a New Monitor. Haag: Netherlands Defence Services Centre Behavioural Sciences. 

Cyril VAN DEN VEN in Rik Bergman, 2007: Recruiting and Retention of Military Personnel: 

Nizozemska. V: NATO Research and Technology Organisation, Task Group HFM-107 (2007). 

Recruiting and Retention of Military Personal. Final Report of Research Task Group HFM- 

107. Francija: Neuilly-Sur-Seine Cedex, oktobra 2007. 2D-1-2D-14. 

Michael J. WILSON, James B. Greenlees, Tracey Hagerty, Cynthia V. Helba in Wayne Hintze, 

1999: Youth Attitude Tracking Study 1999. Propensity and Advertising Report. Arlington: 

Defense Manpower Data Center. 

240

Peter Papler 


NORMATIVNA UREDITEV, 

ORGANIZIRANOST IN 

USPEŠNOST RAZISKOVALNE 

DEJAVNOSTI NA MINISTRSTVU 

ZA OBRAMBO 

NORMATIVE REGULATION, 

ORGANISATION AND 

EFFECTIVENESS OF THE 

RESEARCH ACTIVITY AT THE 

MINISTRY OF DEFENCE 


V prispevku sta predstavljeni analiza normativne ureditve in 

organiziranja ter ocena uspešnosti raziskovalne dejavnosti na 

Ministrstvu za obrambo (MO). V pr vem delu so predstavljeni 

rezultati analize normativne ureditve raziskovalne 

dejavnosti ter analize njene vsebine v nekaterih planskih in 

usmerjevalnih dokumentih. V nadaljevanju predstavljam 

analizo organiziranosti raziskovalne dejavnosti MO, vkljuËno 

s podroËjem temeljnih vojaških ved. AnalitiËni del nadaljujem s 

prikazom uspešnosti Ciljnega raziskovalnega programa Znanje 

za varnost in mir 2004‡2010 in Tehnološkega programa Znanje 

za varnost in mir 2006‡2012 v letih 2006 in 2007. Dopolnitev 

normativnih dokumentov, ki urejajo raziskovalno podroËje na 

MO, bi bilo smiselno uveljaviti predvsem pri celovitem urejanju 

podroËja raziskovalne dejavnosti, kamor spadata tudi urejanje 

varstva pravic intelektualne lastnine in lastna raziskovalna 

241

NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE ... 

dejavnost. Dopolnitev srednjeroËnih in dolgoroËnih planskih 

dokumentov na podroËju raziskovalne dejavnosti bo mogoËa 

z natanËnejšim doloËanjem programskih in podprogramskih 

ciljev ter raziskovalnih podroËij v srednjeroËnih in dolgoroËnih 

planskih dokumentih. Organiziranost raziskovalne dejavnosti 

je mogoËe nadgraditi zlasti z ustanovitvijo svoje raziskovalne 

organizacije na podroËju temeljnih vojaških ved, in sicer v 

okviru organizacijske enote, pristojne za preoblikovanje, ter 

z veËjo vlogo gospodarstva in raziskovalnih organizacij, 

predvsem v obliki partnerstva in manj v obliki javnih razpisov. 

Raziskovalna organizacija bi morala biti bolj loËena od 

vojaškega izobraževalnega sistema, organizirana pa skladno 

z zakonodajo, ki ureja raziskovalno dejavnost v Sloveniji. 

Uspešnost raziskovalne dejavnosti bi bilo mogoËe izboljšati 

z usklajevalnimi mehanizmi za uveljavljanje rezultatov 

raziskovalnih projektov v redno delo MO, enot in štabov 

Slovenske vojske. VeËja vkljuËenost gospodarskih organizacij z 

inovativno poslovno strategijo ter visokotehnoloških podjetij v 

raziskovalno dejavnost ministrstva pa bi izboljšala uspešnost 

raziskovalne dejavnosti tako v ministrstvu kot v državi. 


Raziskovalna dejavnost, vojaška znanost, Ciljni raziskovalni 

program Znanje za varnost in mir 2004‡2010, Tehnološki program 

Znanje za varnost in mir 2006‡2012. 


The article presents an analysis of normative regulation as well as 

the organisation and assessment of the effectiveness of the research 

activity at the Ministr y of Defence (MOD). The first part presents 

the normative regulation of research activity analysis results 

and the analyses of its content on certain planning and guiding 

documents. It is followed by an analysis of the MOD research 

activity organisation together with fundamental militar y science 

field. The analytical part continues with a demonstration of the 

efficiency of the goals of the research program Knowledge for Peace 

242

Peter Papler 

and Security 2004‡2010 and the technological program Knowledge 

for Peace and Security 2006‡2010 in the years 2006 and 2007. 

It would be practical to supplement the normative documents, 

which regulate the research field at the MOD, particularly in the 

comprehensive management of the research activity field within 

which also falls the management of intellectual property rights 

protection and proper research activity. The adaptation of medium 

and long-term planning documents in the field of research activity 

will be ensured with a more specific purpose of program and 

subprogram goals and research fields. The organisation of research 

activity can be upgraded particularly through the establishment of 

the research organisation in the field of militar y science ‡ that is 

as part of organisational units, competent for transformation and 

through the increased role of financial and research organisations, 

especially in the form of partnerships and less in the form of public 

procurement. There should be greater division between the research 

organisation and militar y education system, yet the organisation 

should be structured in compliance with the legislation, regulating 

research activity in Slovenia. The effectiveness of research activity 

could be improved with coordinating mechanisms for the inclusion 

of research results in the regular work of the MOD, units and 

staffs of the Slovenian Armed Forces. A greater involvement of 

financial organisations with innovative business strategies and 

high-technology companies into the ministr y’s research activity 

would improve the effectiveness of the research activity in the 

ministr y as well as in the state. 


Research activity, militar y science, Knowledge for Peace and Security 

2006‡2010 Research Program, Knowledge for Peace and Security 

2006‡2012 Technological Program. 

UVOD 

Namen prispevka je analizirati stanje na nekaterih podroËjih raziskovalne 

dejavnosti MO in oblikovati priporoËila, ki bi raziskovalno dejavnost 

ministrstva po uspešnosti Ëim bolj približala obrambnim ministrstvom in 

243


vojskam razvitih zahodnih držav. Na sedanji stopnji razvoja vojaških ved 

(Žabkar 2004: 60) se v sodobnih oboroženih silah namenja vse veË pozornosti 

razvoju znanstveno Ëim bolj utemeljenih metod, ki se uporabljajo pri 

praktiËnem delu v enotah in štabih. Vodstva sodobnih oboroženih sil se namreË 

veliko bolj kot prej zavedajo, da morajo biti temelji vojaške profesije in z njo 

povezane profesionalizacije oboroženih sil na znanstveno utemeljeni podlagi. 

Zato so v sodobnih oboroženih silah oblikovali posebne vojaške raziskovalne 

centre in za znanstveno delo izobrazili Ëastnike, ki so s civilnimi povezani 

v vojaške izobraževalne sisteme, obenem pa tudi v nacionalne znanstvene 

institucije 1 . 

Za hitrejše prilagajanje Nata in Ëlanic zavezništva tehnološkim in družbenim 

spremembam je bilo leta 2003 tudi v zavezništvu ustanovljeno poveljstvo za 

transformacijo (Allied Command Transformation ‡ ACT), ki ima v svoji sestavi 

Natov center za podvodne raziskave (Nato Underwater Research Centre ‡ 

NURC) iz La Spezie v Italiji, ter veË centrov odliËnosti v nekaterih drugih 

državah Ëlanicah, in sicer za temeljne in aplikativne raziskave s posameznih 

podroËij vojaških ved. Poveljstvo tesno sodeluje s specializiranimi zavezniškimi 

agencijami, kot je Natova agencija za poveljevanje, komunikacije in svetovanje 

(Nato Consultation, Command and Control Agency ‡ NC3A). Poslanstvo ACT 

je hitrejše, usklajeno in uspešnejše prilagajanje zavezništva spremembam v 

strateškem okolju, spremenjenim oblikam oboroženega boja in vojne, in sicer z 

uporabo znanstvenih metod in rezultatov raziskovalne dejavnosti. 

Podobno so se hitrejšega prilagajanja spremembam v okolju lotile države 

Ëlanice, ko so ugotovile, da brez organizacijskih in kadrovskih sprememb, ki 

bi omogoËile uveljavljanje rezultatov eksperimentalnega, raziskovalnega in 

razvojnega dela, ne bo mogoËe spremljati hitrega razvoja znanosti, tehnologije 

ter družbenih sprememb. 

Leta 2002 je bil tudi v SV, in sicer pri Poveljstvu za doktrino, razvoj, 

izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), ustanovljen Center za doktrino in 

razvoj (CDR), namenjen raziskovalni dejavnosti na podroËju temeljnih vojaških 

ved. Pri CDR je bil kot posvetovalni organ naËelnika Generalštaba Slovenske 

1 

Realizatorji ali izvajalci raziskovalnih projektov (Žabkar 2004: 229) so lahko posamezniki (Ëastniki, ki 

pripravljajo magistrsko ali doktorsko delo), vojaške izobraževalne institucije, vojaški raziskovalni inštituti ali 

(in) civilne ustanove, ki imajo za to usposobljene kadre. Dejstvo je, da se raziskovalne organizacije in šolske 

organizacije ne izkljuËujejo. »e imamo izobraževalno ustanovo, se ta lahko ukvarja tudi z raziskovanjem, Ëe 

izpolnjuje pogoje za opravljanje raziskovalne dejavnosti. To pomeni, da je vojaški raziskovalni inštitut lahko 

organiziran kot raziskovalna organizacija ali kot raziskovalno-izobraževalna ustanova. 

244

Peter Papler 

vojske ustanovljen tudi Svet za znanost in tehnologijo, administrativne in 

svetovalne naloge zanj pa opravlja projektna pisarna v CDR. 

Leta 2004 je MO skupaj z ministrstvom, pristojnim za znanost, pripravilo prvi 

razpis Ciljnega raziskovalnega programa Znanje za varnost in mir 2004‡2010 

(CRP MIR), ki ga je izvedla Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost 

(ARRS). Leta 2006 in 2007 sta bila pripravljena še naslednja dva razpisa. Nekaj 

projektov, in sicer manjši del, je že konËanih. Ministrstvo je v veËjem delu 

financiralo tako temeljne kot aplikativne raziskovalne projekte. Leta 2006 je v 

sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo pripravilo prvi javni razpis v okviru 

Tehnološkega programa Znanje za varnost in mir 2006‡2012 (TP MIR), ki ga je 

izvedla Tehnološka agencija Slovenije (TIA). Prvi projekti bodo konËani leta 

2009. V okviru tehnoloških projektov je ministrstvo v obliki državnih pomoËi 

sofinanciralo nekatere raziskovalne projekte v gospodarskih družbah. 

Obdobje od 2004 do 2008 je torej tisto, ki omogoËa prvo analizo normativne 

ureditve raziskovalne dejavnosti, njeno organiziranost ter analizo in oceno 

uspešnosti 2 projektov v okviru raziskovalnih programov MO. 

METODE 

Za analizo raziskovalne dejavnosti je bila uporabljena deskriptivna metoda, za 

analizo uspešnosti vanjo investiranih sredstev pa statistiËna metoda. Analiza 

veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov s podroËja raziskovalne dejavnosti 

je odgovorila na vprašanje o normativni urejenosti raziskovalnega podroËja 

na MO, skladnosti dejavnosti z veljavno zakonodajo ter o njenem vplivu na 

uspešnost raziskovalne dejavnosti. V analizi organiziranosti sem poskušal 

potrditi hipotezo, da je institucionalizacija raziskovalne dejavnosti s podroËja 

vojaške znanosti temelj njene boljše organiziranosti, kar zagotavlja njeno veËjo 

uspešnost. Za teoretiËno podlago sem si izbral Shumpetrov 3 razvojni model, 

tako imenovani trio: invencija, inovacija in difuzija, pri Ëemer je invencija novo 

znanje, inovacija uporaba tega znanja v (pro)izvajalnih 4 procesih, difuzija pa 

2 

Uspešnost je razmerje med naËrtovanimi cilji in doseženimi rezultati programa oz. raziskovalnih projektov. 

3 

Joseph Shumpeter je bil avstrijski ekonomist, ki je živel in delal tudi v ZDA. V letih pred drugo svetovno 

vojno je postavil prvi teoretiËni dinamiËni ekonomski model tržne konkurence. Ker so ekonomisti v preteklem 

stoletju predvsem prouËevali statiËne modele ekonomske konkurence (npr. model popolne konkurence), se 

niso dovolj ukvarjali s prouËevanjem dinamiËnih modelov. Tako je Shumpetrov model danes ponovno predmet 

poglobljenega prouËevanja in temelj prouËevanja vpliva znanstveno-tehnološkega razvoja na ekonomijo, 

temeljeËo na znanju. 

4 

Proizvajalni ali izvajalni proces pomeni rezultat dejavnosti storitvene ali proizvodne organizacije. Za 

oborožene sile so to priprave na vojno, in sicer kot gradnja zmogljivosti in izvajanje operacij. 

245


prenos že uporabljenega znanja na drug prostor ali drugo gospodarsko panogo. 

Vojaška raziskovalna organizacija je tako organizacija za prenos novega znanja 

(inovacije) v enotovno in štabno delo 5 ter prenos (difuzija) novega znanja na 

druga (vojaška) podroËja ali drugo vojsko. 

REZULTATI 

Raziskovalna dejavnost MO v normativnih dokumentih 

Organi izvršne oblasti, torej tudi ministrstva in organi v sestavi, opravljajo naloge 

skladno z zakonskimi in podzakonskimi akti. To pomeni, da delajo tisto, kar 

je doloËeno s predpisi, drugih nalog ali drugaËe, kot je predpisano, ne smejo 

opravljati. »e se to zgodi, organ državne uprave posluje nezakonito. In kateri 

predpisi urejajo raziskovalno dejavnost na MO Zakon, ki ureja obrambno 

podroËje, ne ureja raziskovalne dejavnosti 6 , zato se uporablja Zakon o raziskovalni 

in razvojni dejavnosti (ZRRD ‡ UPB1, Uradni list RS, št. 2006/22 ter ZRRD ‡ B, 

Uradni list RS, št. 2007/112) neposredno. ZRRD predstavlja zakonsko podlago, ki 

jo moramo kot državna uprava upoštevati pri opravljanju raziskovalne in razvojne 

dejavnosti. ZRRD doloËa naËela in cilje ter naËin izvajanja politike raziskovalne 

in razvojne dejavnosti, ki se financirata iz državnega proraËuna ter drugih virov (iz 

evropskih programov in skladov, lokalnih skupnosti in gospodarstva), usmerjeni 

pa sta k doseganju ciljev družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije. Ta zakon 

doloËa tudi organizacijo raziskovalne in razvojne dejavnosti ter pogoje za njuno 

opravljanje, kar podpira prehod v družbo, ki temelji na znanju in ki postavlja ti 

dejavnosti kot razvojno prednostno nalogo. Produkcija in prenos novega znanja 

in novosti z razliËnih strokovnih podroËij v delovanje poveljstev, enot in zavodov 

SV 7 je skladno z ZRRD podroËje raziskovalnega in razvojnega dela, na podroËju 

raziskovalne dejavnosti torej naloga CDR, na podroËju razvoja pa Generalštaba SV 

(GŠSV). 

5 

Enote SV kot so Ëete, bataljoni ter poveljstva in štabi, kot sta Poveljstvo sil in Generalštab, potrebujejo za 

reševanje zapletenih problemov pomoË v obliki novega znanja. Prenos rezultatov raziskovalnih projektov v 

prakso pomeni inovacijo na vojaškem podroËju. 

6 

Razen drugega odstavka 31. Ëlena zakona, ki ureja obrambno podroËje in doloËa pogoje za pridobivanje 

soglasij za opravljanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na obrambnem podroËju, ki jo opravljajo tuje 

pravne in fiziËne osebe. 

7 

Petnajstletno razvojno obdobje je po merilih preteklosti gotovo kratko, po sedanjih globalizacijskih 

merilih pa obdobje, ko mora organizacija dozoreti. Razvojno hitrost je treba primerjati z razvojno hitrostjo 

primerljivih organizacij. Le to je lahko merilo uspešnosti razvoja. Stare norme, ki so veljale za preteklost, 

danes niso veË uporabne. Ker se je Shumpetrov trio (invencija, inovacija, difuzija oz. uveljavljena 

sprememba) s šestih do osmih let še dvajset let nazaj v povpreËju zmanjšal na današnjega 1,5 leta, to pomeni, 

da 60 do 80 let razvoja v preteklem stoletju danes pomeni 15-letno razvojno obdobje. 

246

Peter Papler 

Poslanstvo raziskovalnega programa, opisano v SrednjeroËnem obrambnem 

programu razvoja in opremljanja (MO 2005: 6) od 2007 do 2012, je z 

uporabo najnovejših raziskovalnih dosežkov zagotoviti najboljše mogoËe 

raziskovalne projekte za podporo razvoju vojaških in drugih zmogljivosti na 

MO. Raziskovalna dejavnost bo težišËno zagotavljala aplikativne projekte za 

razvoj zmogljivosti SV. SOPR 2007‡2012 predvideva za raziskovalni program 

podprograme: 

‡ Slovenska vojska 21. stoletja, 

‡ razvoj komunikacijsko-informacijskega sistema (KIS) za nacionalno 

varnost, 

‡ obramba proti terorizmu, zašËita ljudi in okolja, 

‡ razvoj in upravljanje nacionalnovarnostnega sistema. 

Poslanstvo programa tehnološkega razvoja na MO je zagotoviti najboljše 

mogoËe tehnološko-razvojne projekte za podporo razvoju vojaških in drugih 

zmogljivosti na MO z uporabo najnovejše tehnologije. Tehnološki program 

MIR vkljuËuje podprograme: 

‡ zmogljivosti za bojevanje, 

‡ zmogljivosti za bojno podporo ter zašËito in reševanje, 

‡ zmogljivosti za zagotovitev bojnega delovanja ter delovanja zašËite in 

reševanja, 

‡ vodenje, poveljevanje in kontrola. 

Konec leta 2007 je bil na MO sprejet tudi Pravilnik o raziskovalnorazvojni 

dejavnosti, ki ureja ožje podroËje te dejavnosti. Pravilnik ureja 

administrativne postopke in le ožje podroËje raziskovalne dejavnosti, in 

sicer raziskovalne programe, ki jih MO izvaja v sodelovanju z ARRS in TIA. 

Pravilnik o raziskovalno-razvojni dejavnosti doloËa obveznosti in pristojnosti 

posameznih organov v sestavi in notranjih organizacijskih enot MO na 

podroËju administriranja raziskovalne dejavnosti. Ne ureja pa postopkov za 

vzpostavitev lastnih raziskovalnih zmogljivosti, vkljuËno z raziskovalnimi 

kadri, naËina prenosa rezultatov raziskovalnih projektov, ki jih za MO izvajajo 

zunanje raziskovalne organizacije v enotovno ali štabno prakso, postopkov z 

neopredmetenimi osnovnimi sredstvi (npr. patenti), ki so morebiti rezultat 

raziskovalnega projekta, vsebin in naËinov sodelovanja z Natovo Raziskovalno 

tehnološko organizacijo (Research and technology Organization ‡ RTO) ter 

raziskovanja v okviru EU oziroma Evropske obrambne agencije (European 

Defense Agency ‡ EDA). 

247


Organizacijo in naËin delovanja raziskovalne dejavnosti v SV opredeljuje 

ukaz naËelnika GŠSV, ki doloËa, da se pri CDR oblikuje Svet za znanost in 

tehnologijo. Administrativni postopki delovanja Sveta za znanost in tehnologijo 

so urejeni s poslovnikom. Ukaz ne ureja organizacije in naËina delovanja 

raziskovalne dejavnosti na podroËju temeljnih vojaških ved, vloge Sveta pri 

uveljavljanju rezultatov raziskovalnih projektov v enotovno in štabno prakso in 

tudi ne upoštevanja zakonodaje, ki opredeljuje pravice in obveznosti delavcev, 

ki izhajajo iz izumov, nastalih v delovnem razmerju. 

ARRS je na podlagi zakona, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost, 

sprejela Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti 

(Uradni list RS, št. 39/2006). Pravilnik doloËa kot pomembna merila znanstvene 

uspešnosti citiranost objavljenih del, ki jo ocenjujemo s skupnim številom 

citatov, povpreËnim številom citatov na delo, deležem visoko citiranih del in 

deležem del, ki niso bila citirana. Za ocenjevanje družbene in/ali ekonomske 

pomembnosti pa bi MO lahko opredelilo tudi druga kvantitativna merila 

uspešnosti raziskovalcev. Treba je povedati, da je tudi za razvojno dejavnost, 

enako kot za raziskovalno, pogoj ustrezna registracija raziskovalca in organizacije 

pri ARRS. Registracija je nekakšno dokazilo o izpolnjevanju minimalnih 

standardov za opravljanje znanstvene in strokovne dejavnosti. Podobno je tudi 

pri vrednotenju objav v periodiËnih publikacijah. 

Podobno je ARRS sprejela tudi Pravilnik o vsebini in naËinu vodenja evidence 

o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (Uradni list RS, št. 12/2005), 

ki doloËa naËin vodenja evidence o raziskovalni dejavnosti v Slovenji, in 

sicer v podatkovni zbirki SICRIS. V tej zbirki se vodijo rezultati raziskovalne 

dejavnosti v RS, ki se opravlja skladno z veljavnimi predpisi, kar seveda ne velja 

za raziskovalno in razvojno dejavnost MO. 

Temeljne vojaške vede, skladno s formacijo CDR, predstavljajo podroËje 

raziskovalnega in razvojnega dela CDR. V Sloveniji je to edini (vojaški) 

zavod 8 , ki ima s formacijo doloËeno poslanstvo, to je opravljanje raziskovalne 

dejavnosti na podroËju temeljnih vojaških ved. CDR ne izpolnjuje minimalnih 

8 

Velikokrat se na prouËevanje vojske kot organizacije v okviru obramboslovnih, organizacijskih, socioloških, 

psiholoških in drugih ved gleda kot na raziskovalno dejavnost na podroËju temeljnih vojaških ved. Navedene 

vede prouËujejo vojsko kot organizacijo ali vojno kot družben pojav. Predmet prouËevanja vojaških ved pa 

so vojaški vidiki vojn, oboroženi boj, operacije, bitke in boji. Treba je povedati, da na Fakulteti za družbene 

vede v okviru študija obramboslovja predmetnik vkljuËuje predmete temeljnih vojaških ved, kot so taktika, 

operatika in strategija. Fakulteta se torej zaveda pomembnosti pouËevanja znanja temeljnih vojaških ved. Za 

raziskovalno dejavnost na tem podroËju pa se sreËuje z enakimi težavami kot CDR, s pomanjkanjem ustrezne 

raziskovalne infrastrukture ter usposobljenih raziskovalcev s podroËja temeljnih vojaških ved. 

248

Peter Papler 

standardov za opravljanje raziskovalne dejavnosti po veljavnih merilih ARRS, 

sprejetih na podlagi ZRRD, in torej raziskovalne dejavnosti ne more opravljati 

na naËin, kot to predvideva sedanja zakonodaja. 

ORGANIZIRANOST RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI NA MO 

Za administracijo raziskovalne dejavnosti je na MO pristojen Direktorat za 

logistiko oziroma njegovi enoti Urad za opremljanje ter Sektor za vojaško 

tehnologijo, raziskave in razvoj. Ministrstvo tesno sodeluje z ARRS, v 

sodelovanju z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa je bil s 

sklepom ustanovljen strokovni svet CRP MIR. V svetu sta tudi dva pripadnika 

iz SV (GŠSV in CDR). Tehnološki razvoj poteka v tesnem sodelovanju s TIA. 

V letnih razpisih v okviru programa TP MIR je poudarek na državni pomoËi 

gospodarskim organizacijam, ki raziskujejo tehnologijo s potencialno možnostjo 

uporabe v vojaške namene. V programskem svetu sta navadno dva predstavnika 

SV (GŠSV in CDR). Vse investicije MO v raziskovalno dejavnost znotraj CRP 

MIR in TP MIR od leta 2006 do 2007 so prikazane v tabeli 1. Skupna vrednost 

investicij v novo znanje je nekaj manj kot 40 milijonov evrov. 

Tabela 1: Investicije MO v raziskave in tehnologijo 

Leto CRP MIR TP MIR Skupaj 

2006 15.300.000 € 7.958.069 € 23.258.069 € 

2007 7.057.000 € 9.641.851 € 16.698.851 € 

Skupaj 22.357.000 € 17.599.920 € 39.956.920 € 

Vir: Franc PojbiË: Research and Development Acitvities at the Ministry of Defence of the 

Republic of Slovenia, Quark, Summer 2008: 63‡66. 

Tabela 2: Število raziskovalnih projektov po programih. 

Leto CRP MIR TP MIR NaroËilo Skupaj 

2006 92 21 13 126 

2007 42 19 10 71 

Skupaj 134 40 23 197 



249


V tabeli 2 je prikazano skupno število vseh raziskovalnih projektov, ki 

jih za MO izvajajo slovenske raziskovalne organizacije. Skupno torej 

na MO poteka oziroma se je konËalo nekaj manj kot 200 raziskovalnih 

projektov. Presenetljiva ugotovitev analize je, da na MO ni organizacijske enote 

ali usklajevalnega telesa, ki bi povezovalo raziskovalce in konËne uporabnike ter 

bdelo nad uveljavitvijo rezultatov raziskovalnih projektov, ki jih izvajajo civilne 

raziskovalne organizacije. Te naloge seveda za MO ne opravljata niti ARRS 

niti TIA, ki sta nekakšen administrativni organ. 

Ministrstvo je za nadzor nad skladnostjo med naËrtovanimi projekti in 

raziskanimi vsebinami oblikovalo institucijo vsebinskega spremljevalca 

projekta. Njegovo ime je vpisano tudi v tristransko pogodbo o projektu, 

sklenjeno med raziskovalno organizacijo, ARRS in MO. Posebej predstavljam 

rezultate analize porazdeljenosti vsebinskih spremljevalcev po vrednosti 

projektov, ki jih spremljajo. Cilj analize je bil ugotoviti število vsebinskih 

spremljevalcev, ki spremljajo najveËje projekte po višini vloženih finanËnih 

sredstev. VeË denarja praviloma pomeni tehnološko in organizacijsko 

zahtevnejši projekt, ki zahteva veË strokovnega in usklajevalnega dela 

vsebinskega spremljevalca za uspeh projekta. Iz analize je razvidno, da štirje 

vsebinski spremljevalci spremljajo projekte v skupni vrednosti veË kot 5 

odstotkov sredstev CRP MIR. Vsebinski spremljevalci v projektu predstavljajo 

naroËnika, torej ministrstvo, njihova naloga pa je tudi uveljavljanje rezultatov 

projektov v enotovni ali štabni praksi. Porazdelitev vsebinskih spremljevalcev 

je prikazana tudi v histogramu na grafu 1. Iz grafa je razvidno, da skupno 

80 vsebinskih spremljevalcev 9 spremlja projekte v vrednosti do 2 odstotka 

skupne vrednosti projektov, manj kot 10 vsebinskih spremljevalcev pa 

spremlja projekte v vrednosti veË kot 2 do 7 odstotkov. 

9 

Naloge vsebinskih spremljevalcev doloËajo Pravilnik o raziskovalno-razvojni dejavnosti na MO in pogodbe 

za posamezne projekte. Vsebinski spremljevalci v normativnih dokumentih ARRS niso opredeljeni kot 

raziskovalni delavci niti kot tehniËno osebje na projektu. Kot predstavniki ministrstva imajo pomembno 

vlogo pri usmerjanju projektne skupine oz. vodje projekta, vplivajo na rezultate projekta ter nenazadnje, kar 

je tudi ena izmed njihovih nalog, skrbijo za uveljavitev rezultatov v praksi. 

250

Peter Papler 

Graf 1: Histogram porazdelitve števila vsebinskih spremljevalcev glede na vrednost projektov. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vir: Projektna pisarna CDR, 2008. 

Kako pa je z najveËjim konËnim uporabnikom Kot je bilo omenjeno že v 

prejšnjem poglavju, organizacijo in naËin delovanja raziskovalne dejavnosti 

v SV opredeljuje ukaz naËelnika GŠSV, Svet za znanost in tehnologijo pa 

pripravlja analize in usmeritve za letno in srednjeroËno naËrtovanje, spremlja 

uresniËevanje naËrtov ter obravnava normativne dokumente s podroËja 

organizacije raziskovalne dejavnosti v SV in MO. Predsednik sveta je naËelnik 

CDR, od 15 Ëlanov pa jih je devet iz CDR, preostali pa iz drugih poveljstev, 

enot in zavodov SV. Kot je iz opisa razvidno, je to posvetovalni organ, ki 

nima bistvenega vpliva na odloËanje 10 , je pa to gotovo prostor za razpravo o 

posameznih (strokovnih) predlogih za odloËanje. Svet deluje pri CDR, ki nima 

lastnih raziskovalnih zmogljivosti in ekspertov, pa tudi ne sredstev za naroËanje 

analiz pri zunanjih organizacijah 11 . 


Bistveno pri tem je, da doktorat znanosti na raziskovalnem podroËju ne pomeni le višje stopnje izobrazbe, 

temveË tudi osnovo oziroma kvalifikacijo (minimalni standard) za izvajanje znanstvenoraziskovalnega 

dela. Doktorat znanosti naj bi torej zagotavljal, da raziskovalec pozna temeljne metode raziskovanja in jih 

zna samostojno uporabiti pri delu. Minimalni standard je nato merilo za javno priznavanje raziskovalnih 

rezultatov. Vsekakor je anahronizem, da mnenje o predlogih raziskovalnih projektov dajejo Ëlani sveta, 

med katerimi so trenutno le en doktor znanosti ter štirje magistri, drugi pa imajo konËano dodiplomsko 

izobraževanje. Z veËjo znanstveno uveljavljenostjo Ëlanov sveta bi tudi predlogi v obliki odloËitev naËelnika 

GŠSV imeli veËjo strokovno težo, odloËevalci bi jim lahko v veËji meri zaupali. Raziskovalci pa bi hkrati 

lahko priËakovali, da bodo njihovi predlogi obravnavani na primerni znanstveni ravni. 

11 

NaroËanje bi bilo mogoËe samo v tujini, ker v Sloveniji nimamo kompetentne raziskovalne organizacije, 

ki bi lahko pripravljala eskpertize na podroËju taktike, operatike in vojaške strategije ter vplive tehnoloških 

inovacij na širokem podroËju oborožitvenih sistemov na organizacijo, doktrine in priprave za oborožen boj. 

251


Raziskovalne organizacije s podroËja vojaških ved, registrirane skladno 

z veljavnimi predpisi, nimamo. Poleg izbranega raziskovalnega podroËja 

predpisuje veljavna zakonodaja za opravljanje dejavnosti najmanj eno 

raziskovalno skupino, registrirano pri ARRS. Za raziskovalno skupino pa so 

seveda nujni ustrezno izobraženi in usposobljeni raziskovalci ter raziskovalna 

infrastruktura. DoloËeno mora biti tudi podroËje raziskovalnega dela. Za CDR 

je to seveda široko podroËje temeljnih vojaških ved. Kratek opis interesnega 

podroËja vojaških ved povzemam po Žabkarju (2003: 8), ki ugotavlja, da je bila 

nekoË vojaška znanost 12 zainteresirana pretežno za to, da z odkritimi zakoni 

oboroženega boja omogoËi doseganje zmage v praksi. V postmodernem obdobju 

pa se je to v marsiËem spremenilo. Vojaška znanost se namreË danes ne ukvarja 

le in samo z oboroženim bojem in vojaškimi vidiki vojne, temveË tudi z 

ohranjanjem vojaškega strateškega ravnotežja in s prepreËevanjem oboroženih 

spopadov. Oborožene sile se danes uporabljajo za: 

‡ mirovne operacije, 

‡ humanitarne operacije, 

‡ zaustavljanje, prepreËevanje ali omejevanje širjenja vojn, 

‡ zmanjševanje intenzitete vojn. 

Za razumevanje vojaške znanosti v SV bom poskušal poiskati odgovor v 

Vojaški doktrini (Furlan in drugi 2006: 35), ki naj bi vkljuËevala ››uradno 

sprejete resnice« o oboroženem boju. Zaradi vsestranskosti vojaške znanosti 

in velikokrat nasprotujoËih si zakonitosti omenja doktrina raziskovanje samo 

v povezavi s podroËjem vojaškega izobraževanja in usposabljanja v SV, ki naj 

bi zagotavljali razvoj vojaške stroke in vojaških ved, programov vojaškega 

izobraževanja in usposabljanja, uspešnih metod, razvoj vojaške strokovne 

literature, raziskovanje in razvoj na podroËju izbora oborožitve in opreme, 

tehniËnih in drugih sredstev, ki podpirajo izvedbo programov in omogoËajo 

ter podpirajo uËinkovit razvoj posameznikovih vešËin in izurjenost enot. 

Veljavna doktrina vojaško znanost sicer opredeljuje ozko kot del izobraževalne 

dejavnosti, vendar je v njej gotovo tudi prostor za širšo opredelitev raziskovalne 

dejavnosti. Bistveno pomembnejša pa je uresniËitev doktrine v praksi, tudi 

12 

Velika širina vojaškega podroËja in nujnost znanstvenega prouËevanja posameznih ožjih podroËij (Žabkar 

2003: 29) vojaške problematike sta prispevali, da se je sistem vojaške znanosti ‡ na Ëigar vrhu je splošna 

teorija vojaških ved (ki se ukvarja s splošnim uravnoteženim razvojem vojaške znanosti kot celote) ‡ v drugi 

polovici 20. stoletja razvejal na pet temeljnih podsistemov: ortodoksne vojaške vede, neortodoksne vojaške 

vede, vojaškodružboslovne vede, vojaškotehniËne vede, vojaškomedicinske in naravoslovne vede. 

252

Peter Papler 

na raziskovalnem podroËju. Za ciljno usmerjenost raziskovalne dejavnosti je 

najprej treba odgovoriti na pet vprašanj, odgovori pa so obiËajno napisani v 

vojaški doktrini, in sicer: 

‡ Kakšna bo prihodnja vojna 

‡ Kako jo bomo vodili 

‡ Kako bomo organizirali oborožene sile 

‡ Kako bomo oborožili oborožene sile 

‡ Kako bomo izobrazili ter izurili zaposlene in enote 

Raziskovalna dejavnost poskuša razviti tehnologije, organizacijske rešitve in 

inovativne poslovne procese za uresniËitev doktrine. Del rešitev predstavlja 

oblikovanje raziskovalnega naËrta (znanstvenega, razvoja konceptov, 

eksperimentiranja) 13 . Ne GŠSV ne PDRIU se ne Ëutita pristojna za 

eksperimentalni 14 , raziskovalni in razvojni program SV. Iz GŠSV prihajajo 

usmeritve, da je to podroËje dela PDRIU, iz PDRIU pa, da je to podroËje dela 

GŠSV. Že splošna primerjava organiziranosti in uspešnosti eksperimentalnih 

ter raziskovalnih programov med državami Ëlanicami potrjuje mnenji obeh 

organizacijskih enot. SV nima organizacijske enote, ki bi opravljala to 

dejavnost, uveljavljanje rezultatov raziskav v enotovno prakso pa je preveË 

pomembno (in drago), da bi to bila dopolnilna naloga štaba ali zavoda. 

Prednostna naloga GŠSV je naËrtovanje zmogljivosti, naloga PDRIU pa razvoj 

doktrin, izobraževanja in usposabljanja 15 . 

13 

Kaj se lahko zgodi z organizacijo, ki ne uvaja novosti ‡ tako procesnih, poslovnih kot novih izdelkov ali 

storitev Organizacija, ki v svoji panogi iz kakršnega koli razloga ne more ali ne želi uvajati novosti, lahko 

konkurira le z zastarelo tehnologijo. Brez dvoma je to zelo slaba možnost, ki je uporabna za sorazmerno 

kratko obdobje. Prej ali slej se bo vsaka organizacija, ki ni inovacijska, sooËila z izgubami in sËasoma ››umrla«. 

»e se npr. Slovenska vojska ne bi prilagodila novemu strateškemu okolju in spremembam pri vojskovanju 

ter pri tem ne bi uvedla v svojo doktrino delovanja na kriznih obmoËjih v operacijah kriznega odzivanja, 

ne bi mogla opravljati svojega poslanstva. »e torej SV v prihodnosti ne bo sposobna prilagajati doktrine 

spremembam v oboroženem boju in vojni, lahko priËakujemo poËasno smrt organizacije. Tudi samo za 

prenos ‡ difuzijo oziroma preslikavo tujega znanja na podroËju vojaške znanosti je potrebna intelektualna 

infrastruktura, ki bo sposobna uveljaviti novo znanje v organizaciji. 

14 

Eksperimenti so ena izmed najstarejših raziskovalnih metod, vendar zato danes niË manj aktualna. 

Najpomembnejše razvojno orodje ACT je program razvoja konceptov in eksperimentiranja (preizkusi, 

preden kupiš). Izvedljivost in uspešnost vsake konceptualne rešitve torej v poveljstvu preverijo na seriji 

eksperimentov. Rezultate eksperimentov analizirajo, na podlagi rezultatov dopolnjujejo konceptualno 

rešitev, tako da stroške uvajanja novosti Ëim bolj zmanjšajo. ACT ima tudi svoj raziskovalni program. Tako 

raziskovalni kot eksperimentalni program pa sta del celovitega razvojnega naËrta (angl. Comprehensive 

Campaign Plan). 

15 

TRADOC je kratica za Poveljstvo za urjenje in doktrine vojske ZDA. Lahko bi poiskali samo nekatere 

vzporednice s Poveljstvom za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, vendar pa je obseg nalog 

bistveno širši. Vojaško izobraževanje je v ZDA organizirano v okviru Nacionalne obrambne univerze in drugih 

izobraževalnih organizacij. Razvoj in raziskave pa so podobno organizirani v vojaških oziroma obrambnih 

raziskovalnih organizacijah (inštitutih) ter deloma v izobraževalnih organizacijah. 

253


Druge države Ëlanice Nata so problem rešile na razliËne naËine. Praviloma 

so vse za raziskovalno dejavnost ustanovile raziskovalne organizacije. Poleg 

tega pa so na primer ZDA za doseganje hitrejšega prilagajanja oboroženih 

sil družbenim in tehnološkim spremembam v združenem generalštabu 

organizirale sektor J-9, ki civilno-vojaško sodelovanje razume širše, kot 

sodelovanje s civilnimi raziskovalnimi organizacijami in korporacijami. »eška 

in Španija sta organizirali v ministrstvu za obrambo organizacijsko enoto, 

zadolženo za preoblikovanje oboroženih sil, njena dejavnost je usmerjena 

predvsem v sodelovanje in spremljanje aktivnosti v ACT. NemËija pa je 

organizirala posebno organizacijsko enoto v okviru zveznega obrambnega 

ministrstva, in sicer Center za transformacijo. Nemškemu zgledu je sledila 

tudi Poljska. 

»e se vrnem na Shumpetrov trio ‡ invencija, inovacija in difuzija, lahko 

ugotovim, da podpira organiziranost raziskovalne dejavnosti na MO zlasti 

invencije; inovacije oziroma uporaba novega znanja v enotah in štabih ali pa 

celo difuzija oziroma širitev znanja na druga podroËja (npr. gospodarsko) ali 

v druge države in njihove oborožene sile pa institucionalno niso urejene, ni 

organizacij ali usklajevalnih mehanizmov, ki bi bili sposobni prevzeti aktivno 

vlogo za inovacije in difuzijo znanja. 

REZULTATI ANALIZE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI, KI JIH ZA 

MO IZVAJAJO CIVILNE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE 

Povzemam nekaj konkretnih podatkov o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, 

kamor seveda spada tudi raziskovalna dejavnost na MO. V povpreËju 

(Šalamon 2008: 10) daje Finec za raziskave in razvoj skoraj petkrat toliko 

kot Slovenec. Leta 2006 je namenila Slovenija na prebivalca 171 evrov za 

raziskave in razvoj, Finska pa 1100 evrov. Sredstva, ki jih v raziskave investira 

MO na državni ravni, torej predstavljajo sedem odstotkov vseh sredstev 

oziroma 12 evrov na prebivalca od skupnih 171. Kako so bila porabljena 

sredstva CRP MIR z razpisov za leti 2006 in 2007, je prikazano v tabeli 3. 

254

Peter Papler 

Tabela 3: Raziskovalne organizacije s pet in veË odstotki vseh razpisanih sredstev CRP 

MIR, razpisi 2006‡2007 

Raziskovalna organizacija 

Razpisana sredstva v 

odstotkih 

Institut Jožef Stefan 17 

Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, 

raËunalništvo in informatiko 

Nacionalni inštitut za biologijo 6 

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 6 

Politehnika Nova Gorica 5 

Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko 5 

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko 5 

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti 

in umetnosti 

Vir: Projektna pisarna Centra za doktrino in razvoj, 2008. 

Leta 2006 je pri raziskovalnih projektih v okviru CRP sodelovalo 37 

raziskovalnih organizacij, leta 2007 pa 24. Vodje projektov 16 so izkušeni 

raziskovalci iz raziskovalnih organizacij. Iz prikaza v tabeli 3 je razvidno, da 

MO z veË kot Ëetrtino sredstev iz CRP MIR financira v letih 2006 in 2007 dve 

raziskovalni organizaciji, osem organizacij pa je takih, ki prejemajo oziroma so 

prejele veË kot pet odstotkov razpisanih sredstev. Graf 2 prikazuje porabnike 

proraËunskih sredstev po sektorjih. Iz grafa je razvidno, da je bilo samo 14 

odstotkov sredstev investiranih v gospodarske organizacije, 86 odstotkov 

pa v javni sektor. Verjetno bi veljalo strukturo porabe spremeniti, Ëe želimo 

veËjo uspešnost raziskovalne dejavnosti, merjeno zlasti s komercializacijo 

raziskovalnih rezultatov. Financiranje projektov poteka v razvitih državah 

EU po nacionalnih prednostnih nalogah, in sicer le tistih, katerih nosilec je 

industrijsko podjetje z inovacijsko strategijo ali visokotehnološko podjetje. 

Tako se povežejo raziskave s trgom in šele takrat lahko govorimo o inovacijah 

in inovativni industriji ter družbi znanja. 


5 

16 

O prijavah na projekte v okviru CRP MIR sicer odloËata praviloma dve skupini ocenjevalcev, prvo 

sestavljajo uveljavljeni slovenski znanstveniki iz razliËnih ved, drugo pa uporabniki. Vodje raziskovalnih 

projektov v okviru raziskovalnih programov so zaposleni v civilnih raziskovalnih organizacijah, imajo doktorat 

znanosti in morajo skladno z veljavno zakonodajo s podroËja raziskovalne dejavnosti izkazovati predpisane 

raziskovalne rezultate za vodjo projekta. 

255


Graf 2: Porabniki proraËunskih sredstev MO za raziskovalne namene po sektorjih 



Uspešnost raziskovalne dejavnosti lahko posredno ocenimo tudi z 

vkljuËevanjem slovenskih podjetij in raziskovalnih organizacij v raziskovalne 

programe pod okriljem EU in Nata. Spodbujanje slovenskega gospodarstva 

za vkljuËitev v projekte EDA in RTO je ena izmed pomembnih nalog MO. V 

okviru EDA poteka dogovarjanje o skupnih programih in znotraj njih o skupnih 

projektih. Slovenija je Ëlanica prvega skupnega evropskega programa ZašËita 

sil (Force Protection), kar je eden izmed primerov uspešnega vkljuËevanja 

slovenskih raziskovalnih organizacij in tudi industrije v mednarodno okolje. 

Sodelovanje v okviru RTO pa poteka predvsem v obliki skupnih raziskovalnih 

projektov in izmenjave rezultatov. 

Za oceno, kako so v enotah in štabih SV uporabni rezultati že konËanih 

raziskovalnih projektov, bi morali opraviti posebno raziskavo, ker podatkov in 

tudi meril za uspešnost preprosto ni na voljo. Tudi ARRS na državni ravni ne 

ocenjuje uspešnosti raziskovalnih projektov, na primer z dodano vrednostjo. 

Evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti v Slovenji in njihovo 

uspešnost je mogoËe najti v podatkovni zbirki SICRIS. Zanimivo je, da na 

spletni strani www.sicris.cobiss.si, kjer se vodi evidenca slovenske raziskovalne 

dejavnosti, ni mogoËe ugotoviti skupnih rezultatov za CRP MIR, je pa mogoËe 

preveriti vrednotenje za posamezne že konËane projekte. 

V tabeli 4 so prikazana merila uspešnosti raziskovalne dejavnosti MO leta 2008. 

V obrambnem sistemu je zaposlenih 10 doktorjev znanosti, vendar pa ne delajo 

kot raziskovalci, temveË le kot administratorji ali programski in vsebinski 

spremljevalci. 

256

Peter Papler 

Tabela 4: Merila za vrednotenje uspešnosti raziskovalne dejavnosti MO 

Merila Stanje 2008 

število raziskovalcev na tisoË zaposlenih 0 

število doktorjev znanosti na tisoË zaposlenih 

(v starosti do 40 let) 

delež proraËuna MO za raziskave 

1,2 

5 % proraËuna; iz teh sredstev se financirajo 

tudi projekti za zašËito in reševanje ter 

civilno obrambo 



Uspešnosti raziskovalne dejavnosti na MO s številom invencij, inovacij in 

difuzije rezultatov projektov ni mogoËe oceniti, deloma zaradi nepopolnih 

evidenc, deloma pa zaradi veËjega števila še nedokonËanih projektov, prav 

tako ocena ni mogoËa na podlagi višine investiranih denarnih sredstev. Zaradi 

nepopolnih evidenc v SICRIS torej uspešnosti programov CRP MIR in TP 

MIR ni mogoËe oceniti. 

Razprava in priporoËila 

Na podroËju normativne urejenosti raziskovalnega podroËja je priËakovati 

nadgradnjo zlasti srednjeroËnih in dolgoroËnih planskih dokumentov, kot sta 

Splošni dolgoroËni naËrt razvoja in opremljanja SV ter SrednjeroËni obrambni 

program 2009‡2014, predvsem z doloËanjem ožjih vsebinskih raziskovalnih 

podroËij, pomembnih za razvoj SV in MO, kar je ena izmed nalog Sveta za 

znanost in tehnologijo v SV. Cilji in raziskovalna podroËja bi seveda morali 

biti deloma usklajeni s programskimi podroËji v Natu, deloma pa bi izražali 

nacionalne prednostne naloge, ki bi morale biti usmerjene v uveljavljanje 

slovenske vojaške doktrine. Doktrino pa bi bilo treba dopolniti in urediti, 

tako da bodo v njej odgovori na vprašanja, na kakšno vojno se pripravljamo, 

kako jo bomo vodili, kako oborožili oborožene sile ter kako izobrazili in 

usposobili Ëastnike, podËastnike in vojake ter izurili enote. Raziskovalna 

podroËja, opredeljena v teh dokumentih, bi morala biti tudi bolj povezana s 

podroËji preoblikovanja zavezništva, katerega del je tudi SV. Pomanjkljivost 

sedanjih programov CRP MIR in TP MIR je predvsem v tem, da ni 

257


povezljivosti posameznih podprogramov s podroËji transformacije 17 Nata, 

zato lahko dvomimo o uporabnosti rezultatov za preoblikovanje SV. Nato se 

zelo verjetno preoblikuje brez preoblikovanja SV, vsaj v vsebinskem smislu, 

kot ga razume ACT. Pomanjkljivosti TP so podobne kot pomanjkljivosti 

CRP. Nadgradnjo Pravilnika o raziskovalno-razvojni dejavnosti na MO bi bilo 

treba usmeriti v celovitejšo obravnavo raziskovalne dejavnosti (invencija, 

inovacija, difuzija znanja) tudi z vkljuËevanjem javno-zasebnega partnerstva 

in varstva industrijske lastnine oziroma avtorskih pravic, ki so rezultat 

raziskovalne dejavnosti, ki jo financira MO. Pravilnik bi lahko urejal tudi 

eksperimentalni program MO in SV ter program sodelovanja SV v Natovem 

programu, ki ga naËrtuje in izvaja ACT 18 . 

Administrativno organiziranost raziskovalne dejavnosti MO bi bilo mogoËe 

izboljšati z zaposlitvijo vsebinskih programskih vodij na širših vsebinskih 

podroËjih (npr. omrežno omogoËene zmogljivosti, informacijska varnost itn.), 

ki bi bili hkrati tudi vsebinski spremljevalci projektov. Rezultat analize števila 

vsebinskih spremljevalcev, števila projektov in višine investiranih sredstev 

nas lahko vodi v predlagano izboljšanje organiziranosti raziskovalne dejavnosti 

MO. Tako bi omogoËili lažji nadzor nad izvajanjem projektov, specializacijo 

vsebinskih programskih vodij in uËinkovitejše usklajevanje programov. 

Organiziranost raziskovalne dejavnosti MO 19 bi bilo mogoËe izboljšati tudi s 

17 

Transformacija zavezništva in s tem tudi vojsk držav Ëlanic poteka na sedmih podroËjih. To so: operacije, 

temeljeËe na uËinkih, celovit pristop k izvajanju operacij, informacijska varnost, omrežno omogoËene 

zmogljivosti, ekspedicijske operacije, operacije integrirane logistike ter civilno-vojaške operacije. Kot je 

razvidno iz navedbe podroËij, se transformacija dogaja zlasti na novih konceptih operacij, tehnologija in 

ugotovitve raziskovalcev iz družboslovnih ved pa so podpora tej transformaciji. 

18 

Eksperimentalna metoda je ena izmed najstarejših raziskovalnih metod in ima pomembno mesto tudi 

v sistemu vojaških ved. Eksperiment ››in vivo« pomeni preizkušanje novih naËinov organiziranja ali 

novega streliva neposredno v vojaških operacijah. Eksperiment ››in vitro« pomeni preizkušanje novih 

naËinov organiziranja, novega streliva in orožja na poligonih ali vajah enot. Eksperiment ››in silico« pomeni 

preizkušanje novosti na raËunalniških simulacijah in modelih. 

19 

Raziskovalna dejavnost na ministrstvu za obrambo je samo podsistem raziskovalne dejavnosti na podroËju 

nacionalne varnosti, ki vkljuËuje še podsisteme raziskovalne dejavnosti na ministrstvih za notranje in zunanje 

zadeve, Sovi ter ministrstvu za gospodarstvo. Telo, ki bi moralo usklajevati podsisteme v celovit sistem, 

pa je Svet za nacionalno varnost. Veliko vlogo pa bi moralo imeti tudi ministrstvo za razvoj. Tamara Lah 

Turnšek in Borka Jerman BlažiË (Delo, 4. september: 25) ugotavljata, da ima znanost v RS velike možnosti 

za izboljšanje stanja v raziskovalni dejavnosti, zlasti z njeno veËjo vlogo pri razvoju slovenske družbe, in 

sicer z izboljšanjem prenosa znanja v tehnologijo ter doloËitvijo jasne strategije raziskovalne dejavnosti v 

Sloveniji. Tako organiziran sistem bi se tudi lažje ciljno (prenos inovacij in difuzija znanja v Sloveniji, veËja 

stroškovna uËinkovitost) vkljuËil v Natovo raziskovalno skupnost v okviru Natove organizacije za raziskave 

in tehnologijo ‡ RTO). Lažje bi bilo tudi usklajevanje projektov, ki bi zagotavljalo stroškovno uËinkovitost 

raziskovalne dejavnosti. Kot primer veËkratnega izvajanja podobnega raziskovalnega projekta lahko navedem, 

da je v okviru CRP MIR Ministrstvo za obrambo prototip sistema za uËenje na daljavo najprej naroËilo za 

SV, v drugem projektu pa še za civilno obrambo, hkrati pa Center za uËenje na daljavo pomaga Policijski 

akademiji pri postavitvi sistema. 

258

Peter Papler 

soËasnim postopnim vlaganjem v razvoj raziskovalnih kadrov, pri Ëemer bi bile v 

veliko pomoË naše univerze, predvsem pa Institut Jožef Stefan ter organizacije 

zavezništva, zlasti ACT in RTO. SV brez organiziranega opravljanja raziskovalne 

dejavnosti na podroËju temeljnih vojaških ved, kar je po mojem mnenju primerna 

opredelitev podroËja vojaškega raziskovalnega inštituta, ne more raËunati na 

uspešno spremljanje in prilagajanje tehnološkim, organizacijskim in družbenim 

spremembam. Raziskovalno dejavnost, vsaj v manjšem obsegu, lahko opravljajo 

tudi vojaške izobraževalne ustanove, to bi v slovenskem primeru pomenilo 

PDRIU, CDR, Fakulteta za družbene vede in druge fakultete, ki izvajajo pouk na 

vojaškem podroËju. Vendar brez ustvarjanja in izboljšanja organizacijskih razmer 

za opravljanje raziskovalne dejavnosti v teh organizacijah ne moremo raËunati 

na izboljšanje rezultatov. Raziskovalno podroËje zahteva infrastrukturo v obliki 

poligonov, strelišË in laboratorijev kot temelja raziskovalnih zmogljivosti, ki bi bile 

lahko na nekaterih podroËjih lastne, nekatere pa bi bile dosegljive tudi z javnozasebnim 

partnerstvom z zunanjimi raziskovalnimi organizacijami. Uporabniki 

rezultatov raziskovalne dejavnosti in usklajevalci uveljavljanja rezultatov, tako 

iz CRP in TP MIR kot rezultatov prihodnje vojaške raziskovalne organizacije, 

bi lahko bili posrednik sprememb oziroma preoblikovanja SV. To bi lahko bila 

notranja organizacijska enota GŠSV ali Center za transformacijo z dejavnostmi, ki 

bi bile primerljive transformaciji Nata. 

Ciljno vkljuËevanje slovenskih raziskovalnih organizacij in inovativnih podjetij v delo 

raziskovalnih skupin Natove RTO in Evropske obrambne agencije je eden izmed 

korakov poveËevanja difuzije tujega znanja v Slovenijo in slovenskega v tujino, iz 

Ëesar izhaja poveËanje uspešnosti raziskovalne dejavnosti MO. Morebiti je mogoËe 

razpisati kakšen raziskovalni projekt manj, sredstva pa usmeriti v mednarodno 

sodelovanje, ki bi omogoËilo prenos tujega znanja v MO in SV. MO je pri višini 

zagotavljanja sredstev med uspešnejšimi. Pomembno, Ëe ne najpomembnejšo vlogo 

pri izboljšanju uspešnosti raziskovalne dejavnosti, ne samo na MO, temveË tudi v 

Sloveniji, predstavlja sposoben menedžment novih tehnologij. Še tako nadarjeni 

raziskovalci brez kompetentnih tehnoloških menedžerjev invencijo težko spremenijo 

v uspešno inovacijo oziroma uporabo pri vsakodnevnem delu v enotah in štabih SV. 

Investicije v raziskovalno dejavnost bi bilo treba vsaj deloma usmeriti tudi v 

investicije v raziskovalno infrastrukturo, opremo in kadre za podroËje temeljnih 

vojaških ved. Pri tem je pomembno, da je proizvodnja novega znanja oziroma 

raziskovalno delo na vojaškem podroËju eden izmed pogojev za ustrezna naroËila 

raziskovalnih projektov CRP in TP MIR raziskovalnim ali gospodarskim 

259


organizacijam z inovativno strategijo 20 oziroma tehnološkim podjetjem. Sicer 

se dogaja, da naroËamo tisto, kar se nam zdi potrebno, ne pa raziskav, ki bi na 

podlagi predhodnih raziskav s podroËja temeljnih vojaških ved z veËjo verjetnostjo 

poveËale uspešnost razvoja oboroženih sil. Spremljanje rezultatov raziskovalne 

dejavnosti, ne samo invencij, temveË tudi inovacij, s SICRIS, nenazadnje pa tudi 

prilagoditev podatkovne zbirke za spremljanje rezultatov CRP MIR ter TP MIR, bi 

gotovo pripomogla k izboljšanju preglednosti uporabe sredstev MO, investiranih v 

raziskovalno dejavnost. 

VIRI 

Borka Jerman BLAŽI», 2008: Quo vadis RiR in Slovenia Ljubljana: Delo, 4. september. 

Ministrstvo za obrambo RS: SrednjeroËni obrambni program, šifra: 802-00-1/2004-89 

Ljubljana, 22. 6. 2005. 

Franc POJBI», Summer 2008: Research and Development Acitvities at the Ministry of Defence 

of the Republic of Slovenia, Ljubljana: Quark. 

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), 2006: Vojaška 

doktrina, Ljubljana: Defensor, d. o. o. 

Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti, Uradni list RS, št. 39/2006, 

z dne 13. 4. 2006. 

Pravilnik o vsebini in naËinu vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, 

Uradni list RS, št. 12/05 z dne 10. 2. 2005. 

Bojan PRETNAR, 2005: Intelektualna lastnina; Ljubljana, Gospodarski vestnik. 

Projektna pisarna Centra za doktrino in razvoj, 2008: PoroËilo o raziskovalnih projektih MO RS. 

Research and Technology Organization, 2007: A Holistic Approach to Nato Research & 

Technology, Paris. 

Research and Technology Organization, 2007: New Member Welcome Booklet, Paris. 

Jasna Kontler SALAMON, 2008: V raziskave in razvoj pri nas žal ne vlagamo bistveno manj 

od Fincev ‡ a uËinkoviteje, Ljubljana: Delo, Sobotna priloga, 2. avgust. 

Tamara Lah TURNŠEK, 2008: Znanost in visoko šolstvo v predvolilnem vetru. Delo, 4. 

september. Ljubljana. Delo, d. d. 12. 

www.janes.com (19. 8. 2008). 

www.sicris.cobiss.si (19. 8. 2008). 

Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD ‡ UPB 1), Uradni list RS, št. 22/2006 in 

ZRDD ‡ B 2007/122). 

Anton ŽABKAR, 2003: Marsova dedišËina I. del, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 

Anton ŽABKAR, 2004: Marsova dedišËina II. del, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 

20 

Gospodarske organizacije imajo lahko tri vrste strategij, in sicer krËenja, torej zmanjševanja obsega 

poslovanja, zadrževanja obsega poslovanja in poslediËno tržnega deleža na enaki ravni ter strategijo širjenja 

poslovanja ter poveËevanja tržnega deleža doma ali/in v tujini. Tretje strategije ni mogoËe uresniËiti brez 

inovativnega potenciala gospodarske organizacije in spodbudnega poslovnega okolja. To so tudi podjetja, ki 

so nosilci raziskovalne dejavnosti, podjetja s potencialom za izboljšanje uspešnosti raziskovalne dejavnosti 

na MO in v Sloveniji. Strategije podjetij druge kategorije pa so praviloma predmet podrobnejše analize, saj 

tržnega deleža brez minimalnega raziskovalnega potenciala dolgoroËno ni mogoËe zadržati. 

260

Mojca Pešec 


RAZVOJ KONCEPTOV 

CELOVITEGA IN USKLAJENEGA 

DELOVANJA MEDNARODNIH 

DEJAVNIKOV PRI REŠEVANJU 

KOMPLEKSNIH KRIZ 

THE DEVELOPMENT OF 

CONCEPTS OF COMPREHENSIVE 

AND COORDINATED OPERATION 

OF INTERNATIONAL FACTORS IN 

SOLVING COMPLEX CRISES 


Mednarodna varnost se vedno bolj institucionalizira v okviru 

OZN, Nata ter drugih obrambnih in vojaško-politiËnih zvez. Kljub 

temu svetovna skupnost nima splošno sprejetega, veËstranskega 

in interdisciplinarnega koncepta za reševanje kompleksnih kriz. 

Številne formalne spodbude in konkretne operativne izkušnje 

kažejo, da morajo dejavniki, ki posegajo v reševanje krize, svoje 

dejavnosti povezati in uskladiti. 


Kompleksnost ogrožanja varnosti, mednarodna skupnost, celovit in 

usklajen pristop k reševanju kompleksnih kriz. 

261

RAZVOJ KONCEPTOV CELOVITEGA IN USKLAJENEGA DELOVANJA ... 


Within the framework of the UN, NATO and other defence 

and militar y-political associations, security is becoming 

increasingly more institutionalised. Nonetheless, the international 

community does not have a commonly accepted, multilateral and 

interdisciplinar y concept for solving complex crises. Numerous 

formal initiatives and real operational experience show that the 

factors, interfering in crisis rescue, must link and coordinate their 

activities. 


Complexity of security threats, international community, 

comprehensive and coordinated approach towards solving complex 

crises. 

UVOD 

Nova, temeljna znaËilnost sodobnega varnostnega okolja po koncu hladne 

vojne je kompleksnost ogrožanja varnosti. 

Varnostno okolje je postalo zapleteno zaradi kombinacije razliËnih elementov. 

Glavne znaËilnosti se kažejo predvsem v medsebojnem uËinkovanju vojaških in 

nevojaških groženj ter globalni razsežnosti varnostne problematike. Zmanjšuje 

se število meddržavnih konfliktov, vse veË pa je kriz znotraj držav, ki pogosto 

povzroËijo popolni kolaps (Moskos in drugi 2000). 

Take krize v kontekstu varnostnih razmer oznaËujemo kot kompleksne. 

Njihova znaËilnost so obsežni premiki prebivalstva, krhki ali razpadajoËi 

ekonomski, politiËni in socialni sistemi, žrtve med civilisti, epidemije, pogosto 

ter naËrtno nasilje nad civilnim prebivalstvom, razpad infrastrukture, odsotnost 

prava, prekinitve v proizvodnji in dobavi hrane, lakota itn. (Weiss in Collins 

2000). 

Kompleksni varnostni problemi se lahko rešujejo le z mednarodnim, 

medagencijskim in medresorskim sodelovanjem, in sicer znotraj meja 

nacionalne države ali na svetovni ravni (Grizold 2005). To spoznanje je 

spodbudilo mnoge mednarodne, vladne in nevladne organizacije, da razvijajo 

posebne zmogljivosti, s katerimi naj bi uspešno obvladale razliËne vidike 

kompleksnih kriz. V mednarodnih organizacijah in organizacijah nacionalnih 

262

Mojca Pešec 

držav se razvijajo koncepti celovitega in usklajenega pristopa za odpravljanje 

kriznih razmer. Vsi ti koncepti so zasnovani na predpostavki, da bodo razliËni 

dejavniki, ki lahko prispevajo k rešitvi konfliktov, voljni sodelovati pri 

uresniËevanju skupnih ciljev. 

Namen tega Ëlanka je predstaviti nekatere koncepte celovitega in usklajenega 

pristopa k reševanju kriznih razmer ter izkušnje iz njihovega uveljavljanja v 

kompleksnih krizah. 

ZAKAJ POTREBUJEMO USKLAJEN IN CELOVIT PRISTOP K 

REŠEVANJU KOMPLEKSNIH KRIZ 

Dejavniki, ki delujejo v kompleksnih krizah, so številni: vojaške enote, 

mednarodne in nevladne organizacije, država gostiteljica, donatorji, mediji 

itn. Vsak izmed njih ima svoje naloge, razliËne mandate, organizacijsko 

strukturo in sredstva za uveljavljanje odgovornosti, razlikuje se tudi motivacija, 

odvisna od globoko zasidranih konceptov, povezanih s promocijo in naËinom 

uveljavljanja sprememb. Našteto otežuje interakcijo, vËasih onemogoËa celo 

najbolj preprosto komunikacijo oziroma sodelovanje (npr. samosinhronizacijo 

in posamiËno obliko usklajevanja), praktiËno pa onemogoËa zahtevnejše 

oblike skupnega delovanja, na primer skupno presojanje stanja in naËrtovanje 

dejavnosti. 

Posamezni dejavniki, ki se vkljuËujejo v reševanje kriz, želijo izboljšati 

sodelovanje z razliËnimi modeli in mehanizmi ter doseËi usklajen pristop 

h konfliktu. Usklajen in celovit pristop za reševanje vprašanj na vojaškovarnostnem, 

humanitarnem, pravnem, politiËnem in drugih podroËjih lahko 

vsem sodelujoËim v reševanju krize zagotovi veËjo uËinkovitost. Združevanje 

navadno omejenih virov, dogovor o prednostnih nalogah in usklajevanje 

dejavnosti zagotavljajo veËjo uspešnost od posamiËnih (solistiËnih) posegov in 

izoliranih projektov. 

Izkušnje z najveËjimi kompleksnimi krizami po koncu hladne vojne so 

pokazale, da je reševanje kriznih razmer zgolj z vojaško silo neuËinkovito in ne 

zagotavlja bistvene spremembe položaja (Smith 2002, FBA 2003, Finnemore 

2004, Mockaitis 2004, Bhatia in drugi 2004, Call 2005, Celic 2005, ICG Report 

2007, CMSS Report 2007). Treba je uskladiti vse vrste dejavnosti, ki so nujne 

za zagotavljanje humanitarne pomoËi, ekonomske stabilizacije, vladavine 

prava in varnosti. To pa zahteva celovit in usklajen pristop vseh sodelujoËih 

v reševanju konflikta. Celovit pristop in usklajeno delovanje mednarodnih 

263


dejavnikov pri reševanju kompleksnih kriz poveËujeta tudi legitimnost njihove 

prisotnosti na obmoËju kriz. 

Države, ki so vpletene v reševanje kompleksnih kriz, zanima vzpostavitev 

uËinkovitega sodelovanja med organizacijami in agencijami. To še posebej velja 

za krize, v katerih situacijo rešuje veË dejavnikov: vojska, razvojno usmerjene 

agencije in donatorji ter diplomacija. DavkoplaËevalci teh držav želijo 

vedeti, kje in kako se porabljajo sredstva in kakšni so rezultati. Volilno telo v 

zahodnih državah je vedno bolj nestrpno do dolgotrajnih operacij ter vse manj 

pripravljeno sprejemati žrtve med vojaki svojih vojsk. Ta nestrpnost zahteva 

iskanje novih rešitev, alternativnih poti za zagotavljanje varnosti in možnosti za 

umik mednarodnih vojaških sil iz kriznih operacij. 

Sedanji koncepti in modeli celovitega pristopa ter usklajenega 

sodelovanja 

Nekateri dejavniki na mednarodni ravni poskušajo doseËi celovitejše in bolj 

usklajeno delovanje z drugimi, tako na mednarodni kot na lokalni ravni, 

ter s svojimi pobudami izboljšati tudi sodelovanje med posameznimi deli 

svojih organizacij (interagency). Za boljše sodelovanje med svojimi vladnimi 

institucijami (interagency oziroma medresorsko sodelovanje) si prizadevajo tudi 

nekatere države. 

Velik napredek v celostnem pristopu k reševanju kompleksnih kriz so 

dosegli Združeni narodi z usklajenim delovanjem znotraj svoje organizacije. 

Razvili so nekaj projektov, ki so usmerjeni v usklajeno delovanje med tistimi 

agencijami ZN, ki delujejo na razliËnih podroËjih krize. Testno preizkušajo 

modele, ki delujejo po naËelu ››Delivering as One« (delamo kot eden) 

oziroma ››One UN« (eni Združeni narodi) (UN SG 2006). ZN v operacijah 

za vzdrževanje miru 1 uporabljajo integriran pristop: predstavniki agencij, ki 

pokrivajo politiËno, varnostno, razvojno in humanitarno podroËje ter podroËje 

Ëlovekovih pravic, se združijo v eni misiji (integrated mission structure). 

Tako integrirana oblika delovanja ima svoj operativni proces naËrtovanja in 

usklajevanja, razliËni elementi ZN pa so združeni na ravni države (single 

country level). Integrirane misije sledijo skupnemu strateškemu cilju in 

1 

Operacije vzdrževanja (peacekeeping), vsiljevanja (enforcement) in vzpostavljanja (building) miru so 

operacije kriznega menedžmenta. V krog teh operacij sodijo tudi humanitarne operacije (UN IMPP 2006). V 

Natu razširjajo terminologijo teh operacij z operacijami za stabilizacijo razmer (stabilization) in rekonstrukcijo 

oziroma obnovo (reconstruction), ki pa so lahko tudi stopnje znotraj posamezne operacije. 

264

Mojca Pešec 

usklajenemu operativnemu pristopu, po katerem delujejo politiËni, varnostni 

in razvojni dejavniki ter tisti, ki pokrivajo podroËje Ëlovekovih pravic. »e je 

mogoËe, sodelujejo tudi humanitarni dejavniki ZN na ravni države (country 

level). 

Evropska unija je razvila zelo zapleten sistem kriznega upravljanja 2 , ki temelji 

na uporabi vojaških, policijskih in civilnih zmogljivosti. V praksi še ni uporabila 

integrirane misije, v kateri bi bili hkrati prisotni vsi trije elementi kriznega 

upravljanja. Vojaške, policijske in civilne zmogljivosti na kriznih obmoËjih 

ne delujejo povezano, temveË vzporedno in sodelujejo še z nekaterimi 

drugimi dejavniki, ki jih EU pošilja na ta obmoËja. To so na primer skupine 

za opazovanje volitev, razvojne in humanitarne misije, politiËno-diplomatska 

predstavništva in predstavništva evropske komisije. EU je razvila koncept 

za civilno-vojaško usklajevanje, znotraj katerega naj bi usklajevali delovanje 

razliËnih dejavnikov v procesu kriznega upravljanja (Gebhard 2008). Orodja 

oziroma naËina, s katerim bi integrirala krizno upravljanje, razvojne in 

humanitarne dejavnosti, pa EU še nima. 

Tudi Nato se zaveda, da le celovit in usklajen pristop mednarodne skupnosti 

lahko ustavi sovražnosti, vzpostavi red, omogoËi razmere za obnovo in odpravi 

vzroke, ki so privedli do krize. Zaveda se tudi, da morajo biti vojaški napori 

v vsaki fazi operacije podprti z nevojaškimi sredstvi ter ekspertizami civilnih 

strokovnjakov iz nacionalnih in mednarodnih organizacij. 

Na vrhunskem zasedanju zavezništva v Washingtonu, aprila 1999, je bil 

sprejet nov strateški koncept Nata, ki je dopolnil temeljne varnostne naloge 

zavezništva in prviË opredelil njegovo vlogo v reševanju kriz (operacije 

kriznega odzivanja), ki se izvajajo zunaj doloËil 5. Ëlena Severnoatlanske 

pogodbe (VegiË v Bebler 2005). 

Na zasedanjih v Pragi (2002) in Istambulu (2004) so sprejeli dopolnjene 

usmeritve za obrambno naËrtovanje zveze Nato ter izhodišËa, ki doloËajo sile, 

sredstva in zmogljivosti, ki jih zahtevajo operacije kriznega odzivanja. V teh 

dokumentih je zapisano, da potrebuje Nato skupen okvir za naËrtovanje, ki bo 

zagotovil konsistentnost, medsebojno usklajenost instrumentov nacionalnih 

moËi, povezanost (združenost) vojaških sil držav Ëlanic ter njihovo operativno 

2 

Tehnika, izvajanje ali znanost o upravljanju oziroma nadzorovanju nenavadno težkih, nevarnih ali 

nestabilnih situacij. Vsi sprejeti ukrepi, ki so uvedeni za iskanje rešitev za politiËne, gospodarske, okoljske in 

druge podobne nevarnosti in konflikte (EIONET 2008). 

265


uspešnost. Nato se je pred dvema letoma v Rigi 3 , še odloËneje pa na 

vrhunskem sreËanju aprila 2008 v Bukarešti 4 , opredelil, da je treba k reševanju 

konfliktov ali kriz pristopati usklajeno, tako da bo omogoËeno povezano 

delovanje (collaborative engagement) vseh zmogljivosti civilnih in vojaških 

instrumentov moËi. 5 

Nato razvija koncept operacij, ki temeljijo na uËinkih (Pešec 2007) in ga lahko 

razumemo kot vojaški prispevek k celovitemu pristopu za reševanje kriz 6 . Ta 

koncept upošteva uËinke vojaških dejavnosti in predvideva sprotno odzivanje tako 

vojaških kot civilnih dejavnikov nanje. Na uËinkih temeljeË pristop k naËrtovanju in 

izvajanju operacij ponuja možnosti za uËinkovito civilno-vojaško sodelovanje. »e bi 

na primer po naËelu uËinkov ocenjevali kazalce razvojnih projektov (development), 

bi predvideli, katere konkretne in merljive uËinke lahko priËakujemo in na 

tej podlagi usklajevali posamezne dejavnosti. Razvojni projekt gradnje cestne 

infrastrukture mora na primer upoštevati možnost zaposlovanja lokalnega 

prebivalstva; možnost zaposlitve in socialne varnosti lahko prispeva k zaupanju v 

delo mednarodne skupnosti, to pa k boljšim varnostnim razmeram. 

Koncept operacij, ki temeljijo na uËinkih (Effects Based Aproach to 

Operations), in koncept celovitega pristopa (Comprehensive Approach) k 

reševanju kriznih razmer sta v Natu še vedno v razvoju. Trenutno tudi še 

nimata dovolj politiËne podpore za praktiËno uveljavljanje. 

Koncept operacij, ki temeljijo na uËinkih, je bil sprejet na Vojaškem komiteju 

poleti 2006, vendar le v tistem delu, ki doloËa terminologijo in definicije 

3 

Na vrhunskem sreËanju v Rigi, ki je potekalo novembra 2006, je Nato na dnevni red zasedanja postavil 

pobudo o usklajenem pristopu. Vrhunsko sreËanje je svojim vojaškim in politiËnim organom doloËilo zelo 

konkretno nalogo, da morajo pripraviti akcijski naËrt, na podlagi katerega bo zveza lahko vkljuËila usklajen 

pristop v svoje delo (NATO Summit Declaration 2006). Ta naloga pomeni pomemben dosežek na poti do 

usklajenega delovanja akterjev na kriznih obmoËjih, Ëeprav vprašanja, povezana predvsem s sodelovanjem 

med natom in EU, še vedno niso rešena. 

4 

Natov akcijski naËrt za uveljavitev usklajenega pristopa (dokument je tajne narave) je bil po zasedanju v 

Rigi predmet številnih razprav. Delo pri razvoju koncepta še vedno ni konËano, razprave o implementaciji 

celovitega pristopa pa se nadaljujejo. Vrhunsko sreËanje v Bukarešti je bilo priložnost, da Nato pokaže, ali 

lahko odgovori na izzive in nadaljuje proces sprejemanja odloËitev, ki bodo zagotovile uveljavitev pristopa. 

5 

Inštrumenti nacionalne moËi so diplomatski, informacijski, vojaški, in ekonomski (diplomatic, 

informational, military, economical ‡ v ameriški litertauri se uporablja kratica DIME), nekateri teoretiki pa 

dodajo še druge, npr. socialnega in civilnega, pri Ëemer so mišljeni predvsem pravni in upravni instrumenti 

ter civilne nevladne pobude (Pešec 2007). 

6 

Znotraj Nata se dodatno razvijajo koncepti, kot je na primer koncept prihodnjega civilno-vojaškega 

sodelovanja ter koncept operacij za stabilizacijo in obnovo. Tudi te zamisli poskušajo uveljaviti rešitve, ki 

bi omogoËile boljše civilno-vojaško sodelovanje, predvsem v odsotnosti celovitega pristopa k reševanju 

kompleksnih kriz. Obstajajo tudi predlogi za novo strukturo poveljstev (PE review), ki naj bi se zaËela 

uveljavljati v naslednjem letu in ki predvideva vkljuËevanje nekaterih dolžnosti, tudi civilnih, kar naj bi 

zagotovilo veËjo strokovnost na podroËju rekonstrukcijskih in razvojnih dejavnosti, ki jih izvaja Nato, in 

izboljšalo civilno-vojaško sodelovanje. 

266

Mojca Pešec 

operacij. Vojaški komite pa ni sprejel odloËitve, ki bi omogoËila, da koncept 

postane del kriznega upravljanja 7 in vojaškega procesa odloËanja v Natu. Edini 

napredek na tem podroËju je izid PriroËnika o operacijah, ki temeljijo na 

uËinkih (NATO EBAO Handbook 2007), ki pa ostaja le na ravni informativnega 

dokumenta in ne predstavlja formalne podlage za spremembe v strukturi 

ali procesih naËrtovanja v vojaškem delu Nata. V uvodu je pojasnjeno, da je 

dokument preddoktrinarne narave, namenjen informaciji in zavedanju o tem, 

kako se razmišljanje, ki temelji na uËinkih, lahko poveže z izkušnjami na 

podroËju operativnega naËrtovanja in delovanja v krizah. 

Sprejem koncepta operacij, ki temeljijo na uËinkih, in poslediËno spremembe 

v Natu, ki jih bo treba opraviti v strukturah, procedurah in doktrini delovanja, 

so odvisni od odloËitev na politiËni ravni zveze. Koncept celovitega pristopa k 

reševanju kompleksnih kriz pa je še v bistveno zgodnejši fazi razvoja. Ta razvoj 

trenutno ovira predvsem politiËni interes nekaterih Ëlanic, ki nasprotujejo 

sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, predvsem z EU. 

Tudi mnoge posamezne države razvijajo pobude za usklajen pristop. V 

veËini gre za medresorske usklajevalne sestanke in nekatere druge oblike 

sodelovanja, v katerih so udeležene specializirane agencije. Vsa prizadevanja za 

usklajevanje so namenjena kakovostnejπemu delovanju v zelo posebnih pogojih 

ali za izvedbo posebnih nalog. 

ZDA, Kanada, Velika Britanija, Norveška, Švedska, Nizozemska in Danska 

(Ritjens 2006) spodbujajo sodelovanje med razliËnimi vladnimi agencijami, 

da bi izboljšale sisteme kriznega upravljanja. ZDA so ustanovile oddelek za 

usklajevanje rekonstrukcije in stabilizacije (Office for the Coordination for 

Reconstruction and Stabilization) (Bogdanos 2005), Kanada je razvila koncept 

3D (diplomacy, development, defence), ki opredeljuje tri glavna podroËja 

sodelovanja vladnih in nacionalnih agencij v kompleksni krizi (Fraser 2006). 

Velika Britanija je za delovanje britanskih agencij v kompleksnih krizah 

ustanovila Enoto za stabilizacijo, ki je sestavljena iz predstavnikov ministrstva 

za obrambo, oddelka za mednarodni razvoj in zunanjega ministrstva. Enota za 

7 

Natov Strateški koncept iz leta 1999 definira krizno upravljanje kot eno izmed temeljnih varnostnih nalog, 

ki zvezi omogoËa, da lahko uËinkovito prispeva k prepreËevanju konfliktov ter aktivno deluje v operacijah 

kriznega upravljanja (operacije kolektivne obrambe in operacije kriznega odzivanja). Krizno upravljanje se 

lahko izvaja z vojaškimi in nevojaškimi ukrepi, s katerimi lahko zveza odgovori na razliËne krizne situacije (ki 

so lahko po svoji naravi politiËne, vojaške, humanitarne, vzrok zanje pa so lahko politiËna nesoglasja, vojaški 

konflikt, tehnološke ali naravne nesreËe), ki ogrožajo nacionalno ali mednarodno varnost (NATO Handbook 

2006). 

267


stabilizacijo je pooblašËena tudi za upravljanje sredstev, ki so združena na ravni 

enote (UK SU 2008). 

IZKUŠNJE UVELJAVLJANJA CELOVITEGA PRISTOPA IN 

USKLAJENEGA DELOVANJA, PRIDOBLJENE V SODOBNIH 

KOMPLEKSNIH KRIZAH 

Izkušnje z Balkana in iz Afganistana kažejo, da je civilno-vojaško sodelovanje 

vzpostavljeno predvsem, kadar tako nanesejo razmere v posameznih okoljih 

oziroma sloni na neformalnih in ad hoc sporazumih (Currey 2003; FBA 2003; 

Mockaitis 2004; Petersen, 2007). Pokazalo se je tudi, da s sodelovanjem, ki 

je odvisno le od posameznih pobud, ni mogoËe zagotoviti, da bi bili resursi 

kontinuirano uËinkovito izkorišËani, upoËasnjena je dobava humanitarne 

pomoËi, rotiranje osebja povzroËa nekonsistentnost v delovanju, cilji med 

razliËnimi organizacijami so med seboj v konfliktu (Peabody 2005). 

Zelo malo je verodostojnih, neodvisnih ocen preteklih izkušenj, ki bi lahko 

potrdile uspešnost nekega pristopa oziroma uporabljenega modela za reševanje 

kriz. Dejavniki, ki posegajo v reševanje kriznih razmer, se oklepajo svojih 

modelov, ki so oblikovani na podlagi razumevanja kompleksnih kriz, in 

prisegajo na orodja, ki so doslej prinesla vsaj nekaj pozitivnega. 

Uveljavljanje usklajenega, celovitega pristopa v razliËnih organizacijah na obmoËju 

krize je zahtevna naloga. »eprav med tem pristopom in naËini sodelovanja znotraj 

posameznih organizacij oziroma med vladnimi resorji obstajajo podobnosti, prinaša 

zahteva po usklajenem in celostnem delovanju vseh dejavnikov, vpletenih v krizo, 

veliko izzivov. Težava je v dejstvih, da se sodelovanje vzpostavlja med neodvisnimi 

dejavniki, ki imajo razliËne mandate in naËela delovanja, da vsak lahko neodvisno 

odloËa ter da imajo ti dejavniki razliËne sisteme kriznega upravljanja in razliËno 

notranjo strukturo oziroma hierarhijo sprejemanja odloËitev. 

Nekateri konkretni ukrepi oziroma dejavnosti, ki bi lahko omogoËili bolj 

usklajeno delovanje mednarodnih akterjev (Chopra et al. 2002; Currey 2003; 

FBA 2004; Baranick v Binnendijk, Johnson 2004; FBA 2005; McNerney 2006; 

Fukuyama 2006: Petersen, Binnendijk 2007, Borgomano-Loup 2007, UN SG 

2007; Connections 2007; HQ ISAF 2008, UN OCHA 2008): 

‡ doseËi poenoteno razumevanje groženj, s katerimi se mednarodna skupnost 

sooËa v neki krizi, in razumeti naËine delovanja posameznih dejavnikov, 

ki so vpleteni v tako krizo; 

268

Mojca Pešec 

‡ jasno opredeliti mandat za delovanje v operaciji in zagotoviti poznavanje 

naËel delovanja, kar je odloËilno za razumevanje stopnje sodelovanja, ki 

ga je mogoËe doseËi med razliËnimi dejavniki; 

‡ zmanjšati vpliv razliËnih zunanjih dejavnikov (donatorjev), ki skladno s 

svojimi interesi usmerjajo delo posameznih organizacij in agencij, ker 

zanje prispevajo finanËna srestva; 

‡ jasno doloËiti pravila delovanja, tako za varnostne sile kot tudi za civilne 

dejavnike; 

‡ zagotoviti razmejitev med civilnimi in vojaškimi nalogami ter njihovo 

uËinkovito uresniËevanje; 

‡ zagotoviti, da delovanje mednarodne skupnosti poteka na podlagi 

sklenjenih sporazumov, obenem pa upoštevati aktualne potrebe na terenu, 

kar pomeni, da se je treba vËasih obnašati pragmatiËno, skladno z 

dinamiko dogajanja; 

‡ razviti kulturno interoperabilnost, uporabljati uspešne mehanizme 

interakcije, ki predstavljajo sintezo dosežkov civilno-vojaškega 

sodelovanja v preteklih operacijah; 

‡ vzpostaviti institucionalizirano usposabljanje vseh, ki so vpleteni v reševanje 

krize, da bi rešili problem, ki ga pri sodelovanju civilno-vojaških 

dejavnikov povzroËa razliËna kultura razmišljanja in delovanja. Skupno 

usposabljenje bi pri sodelujoËih poleg poznavanja postopkov in procedur 

zagotovilo tudi medsebojno razumevanje in spoštovanje razlik; 8 

‡ poenotiti izobraževanje in usposabljanje vseh vojakov na podroËju civilnovojaškega 

sodelovanja, ne samo osebja CIMIC, in ga naËtovati v veËjem 

obsegu kot doslej, vkljuËevati bi moralo tudi znanje za vzpostavljanje 

povezav (liaison), projektno naËtovanje in delovanje v razvojnih in 

drugih projektih ter poznavanje civilnih direktiv za delovanje v kriznih 

razmerah; 

‡ vzpostaviti oziroma izboljšati preproste oblike civilno-vojaških interakcij, 

ki bodo omogoËile višjo stopnjo zaupanja in verodostojnosti med 

sodelujoËimi dejavniki. Najprej je treba vzpostaviti izmenjavo 

relevantnih informacij in enotno situacijsko zavedanje, kar bo 

prepreËilo podvajanje nekaterih dejavnosti, omogoËena pa bo tudi 

8 

Trenutno so za civilne dejavnike, ki niso iz upravnih civilnih struktur Nata oziroma Ëlanic zveze, odprti 

teËaji CIMIC: v Natovi šoli v Oberammergauu, v Centru odliËnosti za civilno-vojaško sodelovanje (CIMIC 

Centre of Excellency ‡ CCOE) na Nizozemskem in nekateri teËaji v CIMIC Group South v Italiji. 

269


samosinhronizacija njihovega delovanja (de-confliction in selfsinhronization); 

‡ izboljšati medagencijske procese sodelovanja in sodelovanje na lokalni ravni. 

Lokalni dejavniki imajo pomembno vlogo pri uveljavljanju celovitega 

koncepta za reševanje kompleksnih kriz. K sodelovanju jih je treba 

pritegniti v najzgodnejši fazi krize, da prepoznajo in zaËutijo pomen 

mednarodnih naporov. Mir in varnost, ki ju bo mogoËe vzdrževati, lahko 

zgradijo le lokalni dejavniki, mednarodni pa jim morajo pri tem pomagati 

z ustreznim usklajevanjem dejavnosti znotraj civilnega oziroma vojaškega 

sektorja in kar je bistvenega pomena ‡ tudi med njim. 

SKLEP 

Izkušnje iz svetovnih kriz že vse od konca hladne vojne naprej kažejo, da mora 

v reševanje konfliktov, vzdrževanje miru, zagotavljanje varnosti in razvoja na 

kriznih obmoËjih poseËi mednarodna skupnost. Posegi pa so pokazali tudi, da 

so rezultati reševanja krize lahko dobri le, Ëe napore zanje združijo razliËni 

instrumenti moËi: politiËni, ekonomski, civilni, vojaški in drugi. 

Mednarodna varnost se vedno bolj institucionalizira v okviru OZN, Nata in 

drugih obrambnih ter vojaško-politiËnih zvez, kljub temu pa svetovna skupnost 

nima univerzalnega veËstranskega in interdisciplinarnega koncepta za reševanje 

kompleksnih kriz. Postopki in pristopi se menjajo vsakokrat, ko se mednarodna 

skupnost sooËi z novo situacijo v doloËeni krizi ali kadar je treba preoblikovati 

mandate, sklepati nove koalicije in podobno. 

Izkušnje pri reševanju kompleksnih kriz so pokazale na poglavitne ovire 

za uveljavljanje usklajenega pristopa. Sodelovanje ovirajo razliËni interesi, 

mandati, naËela delovanja in prednosti, ki jih uveljavljajo posamezni dejavniki, 

vpleteni v reševanje krize. Kot ovire prepoznavamo tudi razliËne strukture in 

sisteme kriznega upravljanja. Iz tega izhaja tudi vprašanje, ali naj bo usklajen 

pristop integriran ali koordiniran, kar vodi do vprašanja opredelitve elementov 

vodenja in nadzora. Neodgovorjeno ostaja tudi vprašanje, kako naj bodo v tak 

pristop vkljuËeni dejavniki lokalne skupnosti. 

Številne formalne spodbude in konkretne operativne izkušnje iz kompleksnih 

kriz kažejo, da je Ëas, da se na hitro vzpostavljene oblike sodelovanja preoblikujejo 

v naËrtne pristope in institucionalizirane postopke, ki morajo biti prilagodljivi in 

pragmatiËni, saj ni mogoËe zagotoviti, da bi za sodelovanje vedno našli skupni 

imenovalec (razliËne vrednote, naËela, cilji oziroma upoštevanje trenutnih razmer). 

270

Mojca Pešec 

Usklajevanje vseh dejavnosti v reševanju kompleksnih kriz je nujno vsaj na 

ravni skupne strateške vizije, in sicer z ustvarjanjem bolj uravnoteženega 

delovanja razliËnih agencij in zmanjševanjem razlik pri doloËanju 

najpomembnejših problemov in rešitev. 

Krizne situacije po svetu zahtevajo, da naredi mednarodna skupnost odloËilen 

premik od velikih izjav in deklaracij k dejanjem (UN Summit Declaration 

2005; NATO Summit Declaration 2006; NATO Summit Declaration 2008) ter 

uresniËi ideje o celovitem in usklajenem pristopu k reševanju kriz. 

VIRI 

Michael BARANICK, 2004: Learning from History. V Hans Binnendijk in Stuart Johnson 

(eds), 2004: Transforming for Stabilization and Reconstruction Operations, Washington: 

National Defence University Press. 

Michael BHATIA, Kevin Lanigan in Phillip Wilkinson, 2004: Minimal Investments, minimal 

results: The Failure of Security Policy in Afghanistan. Briefing paper : Afghanistan Research 

and Evaluation Unit. Dosegljivo na www.cmi.no/pdf/file=/afghanistan/doc/AREU-Brief- 

2004-June-security.pdf (3. 4. 2008). 

Matthew F. BOGDANOS, 2005: Joint Interagency Cooperation: The first Step, Joint Force 

Quarterly Issue 37. 

Laure BORGOMANO-LOUP, 2007: Improving NATO-NGO relations in Crisis response 

operations, Rome: NATO Defence Colleague. 

Charles T. CALL, 2005: Institutionalizing Peace: A Review of Post-Conflict Peacebuilding 

Concepts and Issues for DPA, New York: United Nations Department of Political Affairs. 

Mike CAPSTICK, 2007: The Civil-Military effort in Afghanistan: A Strategic Perspective, 

Journal of Military and Strategic Studies Vol.10. Issue1. 

Murat CELIK, 2005: Comparison of the British and Canadian and the US CMO doctrines to 

the NATO CIMIC Doctrine, Monterey, California: Naval Post Graduate School. 

Centre for Military and Strategic Sudies (CMSS) Report, 2007: Coordinated Approaches to 

Security, Development and Peacemeking: Leassons Learned from Afghanistan and Liberia, 

Calgary, Washington DC: University of Calgary and Insitut of World Affairs. 

Jarat CHOPRA, Jim McCallum in Alexander Their, 2002: Planning Considerations for 

International Involvement in Post Taliban Afghanistan: Brown Journal of World Affairs 8 

No.2. 

Connections, 2007: A Comprehensive Approach to Crisis Management and Post-conflict 

Stabilization: Garmish-Partenkirchen Quartelry Jurnal Summer 2007 Volume VI No 2., 75‡79. 

Charles J. CURREY, 2003: A new model for Military/Nongovermental Relations in Post- 

Conflict Operations, Carlisle: US Army War College. 

EIONET, European Environment Information and Observation Network, 2008: dosegljivo na 

www.eionet.europa.eu/gemet/conceptlangcode=sl&cp+10107 (25. 9. 2008). 

David FRASER, 2006: The Evolution of the 3D concept: The Military Paradigm, Vanguard, 

dosegljivo na http://www.vanguardcanada.com/Evolutionof3DFraser (17. 6. 2008). 

Martha FINNEMORE, 2004: The Purpose Of Intervention: Changing Beliefs About The Use of 

Force, Cornell Studies in Security Affairs: Cornell University Press. 

271


Folke Bernadotte Academy (FBA), 2003: Lessons Learned and Best Practices from the Western 

Balkan, Stockholm: FBA Publications. 

Folke Bernadotte Academy (FBA), 2004: Cooperation in crisis and conflict, Stockholm: FBA 

Publications. 

Folke Bernadotte Academy (FBA), 2005: Meeting the Challenges of Peace Operations: 

Cooperation and Coordination, Stockholm: FBA Publications. 

Francis FUKUYAMA, 2006: Guidelines for Future Nation-Builders in Francis Fukuyama (ed) 

Nation-Building, Beyond Afghanistan and Iraq, Baltimore: John Hopkins University Press. 

Carmen GEBHARD, 2008: Civil-Military Coordination and Cooperation in the Context of 

the EU’s Crisis Management CMCO versus CIMIC, Vienna: National Defence Academy, Info 

Actuel/1/2008. 

Antron GRIZOLD, 2005: Slovenija v spremenjenem varnostnem okolju; k razvoju obrambnozašËitnega 

sistema; izzvi in spodbude, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Knjižna zbirka 

Varnostne študije. 

HQ ISAF, 2008: Guidelines for the Interaction and Coordination of Humanitarian Actors and 

Military Actors in Afghanistan, Version 1.0., dosegljivo na www.cimiweb.org (25. 9. 2008) 

International Crisis Group (ICG) Report, 2007: Report No 134, Darfurs New Security Reality, 

New York. 

Michael J. McNERNEY, 2006: Stabilization and reconstruction in Afghanistan: Are PRTs a 

Model or a Muddle, Parametrs Winter 2005‡2006. 

Thomas R. MOCKAITIS, 2004: Civil-military cooperation in Peace Operations: The Case of 

Kosovo, Washington D.C.: US Institute of Peace and De Paul University. 

Charles MOSKOS, John A. Williams, David R. Segal, 2000: The Postmodern Military - Armed 

Forces after the Cold War, New York: Oxford University Press. 

NATO Handbook, 2006, dosegljivo na www.nato.int (12. 8. 2008). 

NATO EBAO Handbook, 2007: dosegljivo na www.cimicweb.org (25. 9. 2008). 

NATO Summit Declarations, Praga 2002, Istanbul 2004, Riga 2006, Bukarešta 2008, 

dostopne na www.nato.int (25. 9. 2008). 

Lara OLSON, 2006: Fighting for Humatiaran Space: NGOs in Afghanistan: Journal of 

Military and Strategic Studies (JMSS) Fall Volume 9, dosegljivo na www.jmss.org/2006/ 

2006fall/articles/Olson_ngo-afghanistan.pdf (13. 8. 2008). 

David PEABODY, 2005: The Challenges of Doing Good Work: The Development of Canadian 

Forces CIMIC Capability and NGO's, Ottawa: CDAI Conference. 

Mojca PEŠEC, 2007: Na uËinkih temeljec koncept operacij, magistrska naloga, Ljubljana: 

Fakulteta za družbene vede. 

Fris A. PETERSEN, Hans Binnendijk, 2007: The Comprehensive Approach Initiative: Future 

Operations for NATO: Defense Horizons, NDU Press. 

Sebastiaan J.H. RITJENS, 2006: CIMIC in response to a Complex Emergency: Just Another 

Drill: University of Twente, Netherland. 

Edward A. SMITH, 2002: Effects Based Operations: Applying Network Centric Warfare in 

Peace, Crisis and War, Washington: US DOD Command and Control Research Program. 

UK Stabilization Unit,2008 dosegljivo na www.stabilisationunit.gov.uk (12. 8. 2008). 

UN Summit Declaration,2005: United Nations Millennium Declaration, New York, dosegljivo 

na www.un.org/ga/59/hl60_plenarymeeting.html (10. 7. 2007). 

UN SG Report, 2006: Delivering as One,New York: UN Secretary General High-level Panel on 

System Wide Coherence: UN. 

272

Mojca Pešec 

UN SG Report, 2007: The Situation in Afghanistan and its Implications for International Peace 

and Security, New York: UN. 

United Nations IMPP, 2006: Integrated Missions Planning Processs (IMPP) Guidelines 

endorsed by SG, New York: UN. 

UN OCHA, 2008: Civil-Military Guidelance & Reference for Complex Emergencies: Civil- 

Military Relationship in Complex Emergencies, IASC Reference Paper, dosegljivo na http:// 

ochaonline.un.org/cmcs/guidelines (17. 6. 2008). 

Vinko VEGI», 2005: Vloga in funkcije Nata po koncu hladne vojne; v Anton Bebler (ur.), 

2005: Sodobno vojaštvo in družba, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Knjižna zbirka 

Varnostne študije. 

Thomas G. WEISS, Cindy Collins, 2000: Humanitarian Challenges and Intervention, Boulder: 

Westview Press. 

273

274

Roman Bric 


POSODOBITEV FUNKCIJE 

ODNOSOV Z JAVNOSTMI V 

SLOVENSKI VOJSKI 

MODERNISATION OF PUBLIC 

RELATIONS IN THE SLOVENIAN 

ARMED FORCES 


Vojaški odbor zveze Nato je septembra 2007 potrdil nova pravila 

o odnosih z javnostmi, ki so jih pripravili v uradu tiskovnega 

predstavnika in svetovalca predsednika vojaškega odbora (Nato 

Militar y Committee) polkovnika Bretta Boudreaua. Nova Natova 

izhodišËa glede komuniciranja z javnostmi, ki obsegajo vsa 

pomembnejša podroËja delovanja in nekatere posebnosti vojaške 

funkcije odnosov z javnostmi, so zanimiva tudi za slovensko 

vojaško teorijo in prakso. Nekatere najpomembnejše poudarke novih 

Natovih pravil predstavljamo v pr vem delu prispevka, v drugem 

delu pa se ukvarjamo z dosedanjim razvojem in dejavnostjo 

vojaške funkcije odnosov z javnostmi v okviru Ministrstva za 

obrambo in Slovenske vojske. Podrobnejša analiza in primerjava 

z Natovim dokumentom pokažeta, da bo koncept odnosov z 

javnostmi v Slovenski vojski treba posodobiti in dopolniti. 

Spremeniti bo treba dosedanjo linijo odgovornosti Ëastnikov za 

odnose z javnostmi in dati prednost komuniciranju z notranjo 

javnostjo. Po zgledu zavezništva bo v Slovenski vojski treba veË 

pozornosti nameniti tudi bolj sistematiËnemu izobraževanju in 

usposabljanju vojaških oseb ter Ëastnikov za odnose z javnostmi. 

Ob narašËajoËem pomenu te dejavnosti in vrsti novih postopkov, ki 

jih za zdaj urejajo že precej zastarela navodila iz leta 1999, pa se 

275

POSODOBITEV FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI 

vse bolj kaže tudi potreba po pripravi temeljnega dokumenta, ki bo 

podrobneje opredeljeval vojaško funkcijo odnosov z javnostmi in 

posamezne vidike v okviru obrambnega ter nacionalnovarnostnega 

sistema. Treba bo doloËiti razmerja do informacijskega delovanja 

in vprašanja, ki zadevajo vkljuËevanje množiËnih medijev v 

vojaške operacije. V nadaljnji praksi bi morali na vseh ravneh 

in podroËjih dosledno uveljaviti pravilo komunikacijskega 

naËrtovanja, ki je bilo v preteklosti zanemarjeno. Ob tem bi bilo 

dobro preveriti, ali so komunikacijska orodja, ki jih je razvil 

obrambni sistem pri komuniciranju z razliËnimi ciljnimi javnostmi, 

dovolj izkorišËena in naËrtno razporejena. 


MC 0457/1, odnosi z javnostmi, notranja javnost, informacijsko 

delovanje, tiskovni predstavnik, Ëastnik za odnose z javnostmi. 


In September 2007, the NATO Military Committee adopted new 

rules on public relations, which were prepared in the bureau of the 

press officer and the advisor to the military committee president 

(NATO Military Committee), Colonel Brett Boudreau. New NATO 

starting points regarding communication with the public that include 

all most important areas of operation and the particularities of 

the function of military public relations are interesting also for 

Slovenian military theory and practice. Some of the most important 

points of the new NATO rules will be presented in the first part of 

this article, while the second part will deal with the past development 

and activities of the function of military public relations within the 

Ministry of Defence and the Slovenian Armed Forces. A detailed 

analysis and a comparison with the NATO document show that the 

public relations concept in the Slovenian Armed Forces is yet to be 

updated and supplemented. The current line of responsibility of the 

public relations officers will have to be changed and priority must 

be given to communication with the internal audience. Following the 

example of the Alliance, additional attention will have to be given to 

a more systematic education and training of military personnel and 

276

Roman Bric 

public relations officers in the Slovenian Armed Forces. Given the 

growing importance of this activity and a variety of new procedures, 

now governed by relatively outdated instructions from the year 

1999, rises a need to prepare a fundamental document, defining the 

function of military public relations and individual aspects within 

the defence and national security system. The relationships towards 

information operations and questions surrounding the inclusion of 

mass media in military operations will have to be defined. In further 

practice, the rule of communication planning, which was neglected in 

the past, should be consistently introduced. In regards to the latter, it 

would be wise to verify if the communication tools, developed by the 

defence system in communicating with different target audiences, are 

well utilised and methodically arranged. 


MC 0457/1, public relations, internal audience, information 

operations, press officer, public relations officer. 

ZVEZA NATO SPREMINJA KONCEPT KOMUNICIRANJA Z 

JAVNOSTMI 

Zveza Nato po letu 2004 doživlja intenzivne spremembe, ki so posledica 

prilagajanja novim varnostnim in politiËnim razmeram v Evropi ter svetu. Poleg 

širitve Ëlanstva, preoblikovanja vojaške strukture in konceptualnih izhodišË pri 

vojaškoobrambnem naËrtovanju ter izvajanju operacij se spreminja tudi delovanje 

podpornih funkcij in drugih notranjih podroËij delovanja. Eno teh je podroËje 

odnosov z javnostmi, ki skrbi za ugled organizacije in javno komuniciranje. Tako 

je tudi lani sprejeti dokument Military Policy on Public Affairs ‡ MC 0457/1 1 (v 

nadaljevanju MC 0457/1) v primerjavi s predhodno razliËico MC 0457 doživel veË 

vsebinskih sprememb. Po mnenju predlagateljev je bil tako opravljen temeljni 

vsebinski premik od koncepta informiranja javnosti (PI ‡ Public Information) 

do celostne obravnave javnih zadev (PA ‡ Public Affairs) 2 oziroma odnosov z 

1 

Dokument Military Policy on Public Affairs z oznako MC 0457/1, ki ga je 14. septembra 2007 odobril 

Vojaški odbor zveze Nato (North Atlantic Military Committee), je dosegljiv na Natovi spletni strani http:// 

www.nato.int/ims/docu/mc0457en.pdf. 

2 

Tako se je spremenil tudi naziv Ëastnika za odnose z javnostmi ‡ PAO (Public Affairs Officer), ki je 

nadomestil izraz PIO (Public Information Officer), Ëeprav se v praksi še uporabljata oba. 

277


javnostmi (PR ‡ Public Relations), kot to dejavnost pogosteje oznaËujejo na 

civilnem podroËju. Boudreau (2007: 26) navaja dva temeljna vsebinska razloga 

za spremembo. PrviË, dosedanja praksa informiranja javnosti je bila usmerjena 

predvsem k množiËnim medijem in ni vkljuËevala komuniciranja z (vojaško) 

interno javnostjo ter lokalnimi skupnostmi, obvešËanje pa je bilo pretežno 

enosmerno. Nujnost sprememb v naËinu komuniciranja se je pokazala v obdobju 

po koncu hladne vojne 3 in zlasti po 11. septembru 2001 ter z narašËajoËim 

vplivom interneta in razvojem drugih oblik globalnega komuniciranja. Premike v 

konceptu komuniciranja z javnostmi najveËje vojaške sile si tako lahko razlagamo 

v kontekstu sprememb v mednarodnem varnostnem okolju 4 in znanstvenih 

razprav o legitimnosti sodobnega vojaštva. 5 

Drugi razlog za spremembe pa je loËitev splošne funkcije komuniciranja 

z javnostmi od vojaških funkcij informacijskega delovanja (Information 

Operations ‡ Info Ops), ki lahko poteka v razliËnih oblikah in kombinacijah 

z uporabo psihološkega delovanja (Psy Ops), elektronskega ali omrežnega 

bojevanja (electronic warfare, network operations), varnostnega delovanja 

in zavajanja (security operations, deception) ter kot klasiËno obvešËevalno 

delovanje. Dokument je razdeljen na veË vsebinskih sklopov. Poleg 

uvodne razlage o razvojnih spremembah in novih pogledih, ki na novo 

opredeljujejo cilje in poslanstvo odnosov z javnostmi v zvezi Nato, 

podrobneje opredeljuje funkcijo in naËela delovanja ter ravni odgovornosti. 

Veliko pozornosti namenja naËrtovanju in izvajanju, organizaciji ter 

metodologiji odnosov z javnostmi, pri Ëemer so opredeljeni tudi procesi 

in mehanizmi vojaškega delovanja. V posebnem poglavju obravnava tudi 

odnose z javnostmi Natovih poveljstev in enot v operacijah kriznega 

odzivanja. 

3 

Moskos (2000: 1) obdobje po koncu hladne vojne opredeljuje kot postmoderni tip razvoja sodobnih vojsk, ki 

temeljito spreminja koncept razvoja oboroženih sil. Za to obdobje sta znaËilna opušËanje obveznega služenja 

vojaškega roka in intenzivnejše prilagajanje oboroženih sil zahtevam civilne družbe. 

4 

Po mnenju Grizolda (2005: 93) sta obdobje po koncu hladne vojne, predvsem pa 11. september povzroËila 

››spremenjeno percepcijo groženj varnosti« in ››prepad« v pojmovanju vloge zavezništva v novih varnostnih 

razmerah, ki ga bo zavezništvo moralo preseËi. 

5 

Z vprašanjem legitimnosti vojaštva sta se temeljito ukvarjala Huntington (1957) in Edmonds (1988), v 

jedro znanstvene obravnave pa ga postavlja tudi JelušiË (1997: 68), ki ugotavlja, da se na nacionalni ravni na 

strani civilne družbe in politiËne države, ki v odnosu do vojaštva sestavljata civilno okolje, do oboroženih 

sil ››oblikujejo posebne vrste priËakovanja in zahteve«. Gre za proces spreminjanja vrednot v razvitih 

industrijskih družbah, ki ne sproža le dvoma v legitimnost vojaštva, temveË sproža krizo legitimnosti celotne 

nacionalnovarnostne politike (JelušiË 1997: 225). Na to soodvisnost opozarja tudi Kotnik (2002: 105). 

278

Roman Bric 

TRI TEMELJNA PODRO»JA DELOVANJA V ODNOSIH Z 

JAVNOSTMI 

Dokument opredeljuje tri temeljna podroËja vojaške funkcije odnosov z 

javnostmi, in sicer (1) odnose z množiËnimi mediji, (2) odnose z notranjo 

javnostjo in (3) odnose z lokalnimi skupnostmi. Usmeritve veljajo za vse 

strukture, enote in poveljstva ter osebje, ki delujejo pod okriljem zveze Nato 

ali so podpora Natovim vojaškim organom. Temeljno poslanstvo vojaških 

odnosov z javnostmi je ››podpora poveljnikom s pravoËasnim sporoËanjem 

natanËnih informacij ciljnim javnostim« (MC 0457/1, tË. 5), ozavešËanje 

javnosti o vojaških vidikih vloge, ciljev, operacij, misij, dejavnosti in problemov 

zavezništva, njihovo boljše razumevanje ter tako poveËevanje ugleda in 

verodostojnosti organizacije. KljuËne ciljne javnosti so opredeljene kot 

zavezniške, mednarodne, regionalne, lokalne ali notranje in druge posebne 

javnosti, odvisno od izvajane dejavnosti in posameznega primera. 

Precejšnja pozornost je še vedno namenjena odnosom z množiËnimi mediji, 

s katerimi poveljstva in štabi sodelujejo prek svojih Ëastnikov za odnose z 

javnostmi. Poleg obvešËanja o rednih dejavnostih odgovarjajo na vprašanja 

novinarjev, posredujejo dodatna pojasnila in informacije, gradiva ter slikovni 

material, pripravljajo izjave in intervjuje vojaških predstavnikov Nata ter 

zagotavljajo dostop do operativnih enot in njihovih vojaških predstavnikov. 

Programi odnosov s skupnostmi so usmerjeni v komuniciranje med Natovimi 

delujoËimi sestavami in vojaškimi predstavniki v državah zavezništva ter drugih 

obmoËjih delovanja, kjer se vzpostavljajo odnosi s predstavniki oblasti, lokalnega 

prebivalstva, gospodarstva, civilnih organizacij in skupnosti, akademskih 

krogov in razliËnih interesnih skupin, združenj, povezanih z vojsko ter drugimi 

pomembnimi dejavniki, ki delujejo na interesnem obmoËju lokalne skupnosti. 

INTERNO KOMUNICIRANJE NI SESTAVINA RUTINSKIH UKAZOV 

IN SLUŽBENIH NAVODIL 

Velik poudarek je namenjen komuniciranju z notranjo javnostjo, ki je 

opredeljeno kot organizacijsko komuniciranje z uniformiranimi pripadniki in 

civilnimi osebami ter njihovimi družinskimi Ëlani. Notranje komuniciranje 

je namenjeno obvešËanju o delovanju enot, poveljstev in posameznikov ter 

njihovi dejavnosti in se razlikuje od službenih informacij (administrative 

information) ali usmeritev, ki jih obiËajno vsebujejo dnevna povelja, rutinski 

279


ukazi in službena navodila, ki potekajo po liniji vodenja in poveljevanja 

oziroma v okviru t. i. poveljniškega komuniciranja (Command Information). 

Kljub loËevanju vsebin pa je poveljniška linija v sodelovanju s podpornimi 

službami odgovorna tudi za uËinkovito in sprotno obvešËanje notranjih javnosti 

o pomembnih dogodkih in procesih, ki zadevajo zaposlene, seznanjanje o 

delu njihovih poveljstev ter ciljih in dejavnosti organizacije, kar vpliva na 

poveËevanje motiviranosti, uËinkovitosti in kakovosti dela pripadnikov, 

poveljniškega osebja ter vseh zaposlenih. 

LINIJA ODGOVORNOSTI PRI KOMUNICIRANJU Z JAVNOSTMI 

Kot je zapisano v 21. toËki dokumenta, je funkcija odnosov z javnostmi 

vzpostavljena kot neposredna podpora poveljniku in je ni mogoËe ››prenesti 

na druge ravni poveljevanja ali si jo kakor koli podrediti«. »astniki za odnose 

z javnostmi oziroma tiskovni predstavniki poveljstev so poveljnikovi glavni 

svetovalci na podroËju odnosov z javnostmi, ki so poveljniku neposredno 

odgovorni, pri svojem delu pa upoštevajo tudi napotke višjih poveljstev (MC 

0457/1, tË. 9). To pomeni, da mora biti delovanje na podroËju odnosov z javnostmi 

znotraj vojaškega krila zavezništva dobro usklajeno, in sicer tako po vertikalni 

liniji na vseh ravneh poveljevanja kot tudi na horizontalni ravni z nacionalnimi 

oboroženimi silami in drugimi organizacijami, ki delujejo pod okriljem Nata. 

UËinkovita podpora poveljnikom zahteva, da je funkcija vojaških odnosov z 

javnostmi vkljuËena v operativno naËrtovanje v vseh Natovih poveljstvih. Podporo 

Ëastnikom, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi, in svetovanje poveljnikom pa 

zagotavljajo tudi urad (služba) za odnose z javnostmi in druge administrativne 

službe. Funkcija odnosov z javnostmi z zmogljivostmi, ki so odvisne od ravni 

in obsega nalog, poteka v vseh Natovih poveljstvih. Najmanjša raven vkljuËuje 

uresniËevanje komunikacijskih naËrtov in dejavnosti v okviru sprejetih naËel, 

sodelovanje z množiËnimi mediji, spremljanje in analizo medijev ter lastno 

produkcijo (pisna gradiva, slikovna gradiva in spletne storitve). 

VOJAŠKA FUNKCIJA ODNOSOV Z JAVNOSTMI JE LO»ENA OD 

INFORMACIJSKEGA DELOVANJA 

Funkcija vojaških odnosov z javnostmi ne more in ne sme biti vkljuËena 

v naËrtovanje ali izvajanje informacijskega in psihološkega delovanja ter 

zavajanja. Informacijsko delovanje je sestavni del ofenzivnih ali defenzivnih 

280

Roman Bric 

vojaških operacij, ki potekajo na vseh ravneh poveljevanja in so usmerjene 

v onesposobitev nasprotnika ter poveËanje uËinka lastnih sil, informiranje 

javnosti pa spada med nevojaške dejavnosti 6 . V 23. toËki novih Natovih pravil 

je zapisano: ››funkciji odnosov z javnostmi in informacijskega delovanja sta 

loËeni, toda sorodni«, v nadaljevanju pa je pojasnjeno, da ››funkcija odnosov 

z javnostmi ni sestavina informacijskega delovanja 7 «. V prejšnji doktrini 

informiranja javnosti to ni bilo razmejeno, kar je po mnenju polkovnika 

Boudreaua povzroËalo zmedo v poveljniških vrstah in dvom novinarjev v 

verodostojnost informacij brez manipulativnih namenov (Bourdeau 2007: 27). 

PRISTOPI PRI KOMUNICIRANJU Z JAVNOSTMI 

Glede na intenzivnost komuniciranja z javnostmi dokument predvideva tri 

stopnje: zelo aktiven, aktiven in reaktiven (pasiven) pristop. Stopnja aktivnosti 

v odnosih pri komuniciranju z javnostmi je odvisna od interesa organizacije 

(zveze Nato) in priËakovanih uËinkov javne objave ter odziva javnosti. 

Pristop je odvisen tudi od upoštevanja odziva zunanjih ali notranje javnosti 

in ››ni nujno vedno enak v enakih primerih« (MC 0457/1, tË. 25). Dokument 

predvideva tri stopnje v komuniciranju z javnostmi, in sicer: 

a) zelo aktiven pristop, ko organizacija dogodku ali aktivnosti namenja 

visoko stopnjo pozornosti in v medijsko obravnavo vlaga velike napore s 

t. i. ››potiskanjem informacij«; 

b) aktiven pristop, ko organizacija dogodku ali aktivnosti namenja obiËajno 

pozornost; 

c) reaktiven (pasiven) pristop, ki se uporablja takrat, ko organizacija ni 

zainteresirana za javno obravnavo dogodka ali aktivnosti (prav tam). 

Vir informacij je v obiËajnih okolišËinah znan, zaradi operativnih razlogov ali 

osebne varnosti pa ga je vËasih treba prikriti. Za medije in javnost so lahko 

koristne tudi informacije za objavo brez navedbe vira (not for attribution) ali 

anonimne izjave (on background), vendar je pri posredovanju takih informacij 

treba definirati naËin uporabe. 

6 

Informacijsko delovanje (Info Ops) je definirano kot vojaška funkcija, ki je usmerjena v opravljanje 

vojaške informacijske dejavnosti ››z namenom ustvariti želene uËinke na voljo, razumevanje in zmogljivost 

nasprotnikov, potencialnih nasprotnikov ter drugih udeležencev, ki jih odobri Severnoatlantski svet, v 

podporo ciljem poslanstva zavezništva.« (MC 0457/1, Slovar pojmov in izrazov). Tudi po definiciji, ki 

je zapisana v slovenski vojaški doktrini (2006: 67‡70), informacijsko delovanje poteka na vseh ravneh 

poveljevanja in je sestavni del naËrtovanja. 

7 

››PA is not an Info Ops discipline«. (MC 0457/1, tË. 23) 

281


Možnost javnega delovanja in objavljanja imajo tudi druge nepooblašËene 

osebe in pripadniki zveze Nato, ki morajo po liniji vodenja in poveljevanja 

pridobiti predhodno soglasje nadrejenih, o predmetu javne razprave in naËinu 

javnega delovanja pa se posvetujejo s predstavniki služb za odnose z javnostmi. 

Izvzeta so znanstveno-strokovna publicistiËna dela, ki morajo vsebovati izjavo, 

da ››izražena avtorjeva mnenja ne izražajo nujno tudi uradnih stališË zveze 

Nato« (MC 0457/1, tË. 33, str. 10). 

JAVNO NASTOPANJE VOJAŠKIH OSEB IN VLOGA »ASTNIKA ZA 

ODNOSE Z JAVNOSTMI 

Za nastopanje v javnosti in posredovanje izjav so odgovorni poveljniki 

Natovih vojaških poveljstev, ki imenujejo tudi svoje tiskovne predstavnike 

oziroma Ëastnike za odnose z javnostmi. Vojaški predstavniki lahko izjave in 

komentarje dajejo le v okviru svojih pristojnosti in delovanja na svojem obmoËju 

odgovornosti. Pravila doloËajo dve kategoriji vojaških predstavnikov, pooblašËenih 

za javno nastopanje (MC 0457/1, tË. 27). Uradni govorci (Official Spokepersons) so 

najvišji predstavniki in pooblašËeni tiskovni predstavniki, od katerih se priËakuje, 

da množiËnim medijem in drugim javnostim posredujejo najpomembnejša 

sporoËila o vojaških zadevah Nata. Imenovani govorci (Designated Spokepersons) 

pa so predstavniki Natovega medijskega informacijskega centra in strokovnjaki 

za posamezna podroËja, doloËeni za obvešËanje zunanjih ali notranjih javnosti 

o posebnih in konkretnih zadevah ali temah. »astnik za odnose z javnostmi 

pri sodelovanju vojaških oseb z mediji pojasni osnovna pravila, ki jih je treba 

upoštevati, in vnaprej doloËi naËin opredeljevanja posameznih dogodkov, 

intervjujev, obiskov enot in drugih medijskih aktivnosti. Intervjuvanci smejo 

govoriti le o zadevah, ki spadajo na podroËje njihovega strokovnega znanja in 

odgovornosti. Izogibati se morajo ugibanju o dogodkih, incidentih, zadevah ali 

politiËnih odloËitvah, ki jih ne komentirajo. Njihov nastop je strogo omejen z 

okvirom njihovih pristojnosti, izogibati se morajo komentarjem o zadevah in 

dejavnostih, pri katerih sami ali njihova enota ne sodelujejo. 

UPORABA INTERNETA IN SPLETNIH ORODIJ 

Internet je eno najbolj uËinkovitih orodij komuniciranja in obvešËanja ciljnih 

javnosti. Internetne strani morajo ponujati informacije za razliËne ciljne 

skupine, ››zato morajo biti aktualne, preproste za pregledovanje, vizualno 

282

Roman Bric 

privlaËne, interaktivne in izdelane skladno z Natovimi vizualnimi smernicami« 

(MC 0457/1, tË. 40). Zato je bil leta 2008 uveden tudi Natov internetni 

televizijski kanal (www.natochannel.tv), ki je namenjen predstavitvi vloge Nata 

ter posameznih držav pri zagotavljanju globalne varnosti (PetroviË 2008: 21). 

Intenzivnost delovanja in uporaba novih orodij se v zadnjem obdobju 

poveËujeta, na kar opozarja tudi usmeritev na aprilskem vrhunskem zasedanju 

zveze Nato v Bukarešti, kjer so poudarili potrebo po ››posodobitvi Natovih 

strateških komunikacijskih zmogljivosti in pristopa, še posebej v podpori 

Natovih operacij in misij« (prav tam). 

Za upravljanje vsebin in zunanjo podobo Natovih spletnih strani so odgovorni 

Ëastniki za odnose z javnostmi. Pri komuniciranju prek internetnih strani 

poveljstev lahko izdajo tudi podrobnejše lokalne smernice. Splošne omejitve in 

pravila javnega komuniciranja pa veljajo tudi pri elektronskem komuniciranju. 

Vsaka informacija ali elektronski zapis, namenjen javni objavi na spletu, 

mora skozi postopek predhodne odobritve, da se prepreËijo morebitne 

zlorabe in dostop nepooblašËenih zunanjih oseb do informacij. Pripadniki 

lahko komunicirajo s prijatelji, družino in stanovskimi kolegi ter svoje 

izkušnje sporoËajo širši javnosti, ››Ëe pri tem upoštevajo doloËbe o varnosti in 

primernosti«. Natovo osebje se mora posvetovati s svojo linijo poveljevanja, 

preden na internetu objavi informacije in slikovno gradivo, povezano z Natom, 

je zapisano v 44. toËki Natovega dokumenta. 

MEDIJSKI INFORMACIJSKI CENTRI IN VKLJU»EVANJE V 

VOJAŠKE OPERACIJE 

Eno glavnih Natovih naËel je, da imajo mediji pravico do poroËanja o Natovih 

vojaških in drugih dejavnostih ter dostop na vojskovališËe (MC 0457/1, tË. 

53). Pri vseh vojaških operacijah pod vodstvom Nata ali drugih dejavnosti, ki 

vkljuËujejo veËjo razmestitev sil, se na vojskovališËu vzpostavijo zmogljivosti, 

ki so namenjene za delovanje medijev. To so Natovi medijski informacijski 

centri (Nato Media Information Centre ‡ NMIC), ki praviloma delujejo na 

varnostno dostopnih lokacijah. Centri NMIC se vzpostavljajo tudi ob veËjih 

vajah in drugih dogodkih. Pod okriljem osrednjega centra lahko na razliËnih 

lokacijah deluje tudi veË podrejenih medijskih informacijskih centrov (Media 

Information Centres ‡ MIC). 

Za akreditiranje novinarjev in drugih predstavnikov medijev so odgovorne 

posamezne države Ëlanice. Sektor zveze Nato za javno diplomacijo je 

283


odgovoren za preverjanje novinarjev, akreditiranih na sedežu Nata. Pri 

dostopu do Natovih medijskih informacijskih centrov, zmogljivosti, objektov 

in pripadnikov Natova vojaška služba za odnose z javnostmi vodi evidenco 

medijev ter novinarjev in jim praviloma izda Natovo registracijsko kartico 

s fotografijo. Posamezne medije lahko zastopajo akreditirani novinarji (79. 

Ëlen Protokola I z leta 1977), vojni dopisniki (4. Ëlen Ženevskega protokola 

III iz leta 1949) ali svobodni novinarji. Vse pravice po ženevski konvenciji 

lahko uveljavljajo samo novinarji s statusom vojnega dopisnika. Predstavniki 

medijev, ki jih gosti Nato, podpišejo izjavo o prevzemu odgovornosti, s Ëimer 

se odrekajo vsem zahtevam in morebitnim tožbam zaradi kakršnih koli poškodb 

ali škode. 

Vojaška poveljstva in pripadniki Nata pri delu v nevarnih okoljih ne morejo 

zagotoviti popolne zašËite novinarjev. Skladno s tem se morajo novinarji, ki 

želijo delovati v takih okoljih, predhodno usposobiti za delovanje na vojnih 

obmoËjih v sestavi vojaških enot. Za zagotovitev ustrezne pripravljenosti in 

usposobljenosti novinarjev so odgovorni novinarji in njihovi delodajalci. Od 

novinarjev se priËakuje, da bodo opremljeni z lastno osebno zašËitno opremo 

(neprebojni jopiË, Ëelada). Akreditiranim dopisnikom se lahko zagotovijo tudi 

dodatna zašËitna sredstva, logistiËna oskrba, podpora za preživetje (hrana, 

nastanitev) in dostop do komunikacij ter prevoz. 

RAVNANJE OB VE»JIH INCIDENTIH IN ŽRTVAH MED 

PRIPADNIKI NATA 

Informacije o veËjih incidentih, v katere so vpletene sile zveze Nato, ki 

vkljuËujejo izgube, nesreËe in škodo na objektih ter opremi, se javno potrdijo 

››na najustreznejši nižji ravni v Natovi liniji poveljevanja« (MC 0457/1, tË. 

58). Uradna sporoËila, s katerimi se javno potrdi incident, se pripravijo na 

podlagi tesnega usklajevanja z vpletenimi državami in organizacijami. Države 

in organizacije, ki sodelujejo s silami zavezništva, si pridržijo posebno pravico 

do objave konkretnih podatkov o incidentih, v katere so vpleteni njihovo 

osebje, objekti ali oprema, vkljuËno z imeni ubitih ali ranjenih oseb, podatki o 

poškodovanih objektih ali opremi ter s stanjem preiskav ali zdravljenja. 

V najboljšem primeru vojaška služba za odnose z javnostmi prva obvesti 

medije in tako prehiti nasprotnike v njihovih prizadevanjih, da medijsko 

poroËanje o situaciji oblikujejo in priredijo za svoje namene (MC 0457/1, tË. 

59). Za objavo imen, državljanstva in osebnih podatkov o morebitnih žrtvah 

284

Roman Bric 

in drugih udeležencih je odgovorna posamezna država. Kadar pride do izgub 

med operacijo, ki še poteka, Natova služba za odnose z javnostmi medijem 

pravoËasno sporoËi pomembne in preverjene informacije, pri Ëemer upošteva 

posebno pravico držav, ki prispevajo sile, da same poskrbijo za seznanitev z 

okolišËinami dogodka. To zahteva hitro in proaktivno usklajevanje, s katerim se 

zagotovi doslednost sporoËil med Natovimi in nacionalnimi funkcijami odnosov 

z javnostmi. 

RAZVOJ ODNOSOV Z JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI 

Razvoj podporne vloge odnosov z javnostmi v okviru Slovenske vojske je tesno 

povezan z razvojem in organiziranostjo centralne Službe za odnose z javnostmi 

Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju SOJ). SOJ deluje kot samostojna 

organizacijska enota šele od leta 2004, pred tem pa je v manjši zasedbi deloval 

v okviru kabineta ministra za obrambo. Krovna služba na ravni ministrstva se 

je vnoviË reorganizirala leta 2007, hkrati pa je bil ustanovljen tudi Oddelek 

za odnose z javnostmi Slovenske vojske. Predlagane spremembe leta 2007 so 

bile utemeljene s sklepom Vlade o novem Modelu organiziranosti odnosov 

z javnostmi na ravni Vlade ter sprejetimi predlogi reorganizacije Službe za 

odnose z javnostmi (v nadaljevanju: Reorganizacija SOJ) in reorganizacije 

oddelka za odnose z javnostmi Slovenske vojske (v nadaljevanju Reorganizacija 

oddelka SV). 

ORGANIZIRANOST NA PODRO»JU (VOJAŠKIH) ODNOSOV Z 

JAVNOSTMI 

ZaËetki formalnega delovanja na podroËju odnosov z javnostmi segajo v 

leto 1991, ko je bila v kabinetu ministra za sodelovanje z mediji pristojna 

strokovna oseba, ki je usklajevala tudi delo TV-studia PoljËe in pozneje 

ustanovljene revije Slovenska vojska (Reorganizacija SOJ, str. 4). Takšna 

oblika komuniciranja z javnostmi je veljala do leta 1994, ko je ministrstvo 

vzpostavilo bolj sistematiËen pristop v komuniciranju z javnostmi. Tako je 

bil v okviru kabineta ministra ustanovljen oddelek za odnose z javnostmi, v 

katerem so bili poleg vodje še sodelavec za odnose z javnostmi, sodelavec 

za protokol in zgodovinsko dejavnost, tajnica, uredništvo revije Slovenska 

vojska (štirje zaposleni) in TV-studio PoljËe (dva zaposlena). V tem obdobju 

je bilo komuniciranje ministrstva z javnostmi popolnoma centralizirano, zaradi 

285


potreb po uËinkovitejšem pridobivanju informacij znotraj Slovenske vojske 

pa je bilo vzpostavljeno delovno mesto predstavnika za odnose z javnostmi 

tudi v Slovenski vojski. V tej vlogi so se do takrat izmenjavali t. i. motivatorji, 

ki so odnose z javnostmi opravljali v enotah in na ravni Generalštaba kot eno 

svojih dopolnilnih dejavnosti. Leta 1995 je na ravni ministrstva nastal prvi 

formalnopravni akt (Navodilo o naËinu obvešËanja javnosti o delu Ministrstva 

za obrambo), ki je vzpostavil temeljna pravila in naËin obvešËanja javnosti 

o delu Ministrstva za obrambo ter doloËil pristojnosti za komuniciranje 

predstavnikov ministrstva z javnostmi. Akt, v katerega so leta 1999 vnesli 

manjše popravke ter dopolnitve, še velja. 

Nov premik na podroËju odnosov z javnostmi v MO in SV je bil dosežen v 

letih 1998 in 1999, ko je bila opravljena obsežnejša reorganizacija. Iz sestave 

SOJ sta bila v novoustanovljeno samostojno Službo za publicistiko vkljuËena 

uredništvo revije Slovenska vojska in TV-studio PoljËe, v okviru ministrstva pa 

je bila na novo ustanovljena tudi Služba za protokol. Reorganizacijo podpornih 

služb so doloËale vse veËje zahteve medijev in javnosti, povezane s strateškimi 

cilji vkljuËevanja Slovenije v evroatlantske povezave in razvojem stroke, 

ter vse veËji vpliv novih komunikacijskih orodij (internet). Potreba po veËji 

preglednosti je pospešila naËrtnejše delovanje v okviru SOJ-a, ki je med svoje 

ciljne javnosti uvrstil tudi notranjo javnost. ObvešËanje javnosti je potekalo 

prek spletnih strani ministrstva (www.mors.si), prenovljene revije Slovenska 

vojska, posebne štirinajstdnevne oddaje Pripravljeni na TV-Slovenija 8 in 

intraneta (http://intra.mors.si), ki je dostopen le zaposlenim. 

VZPOSTAVLJANJE FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V 


Na podlagi svojih izkušenj in mednarodnega sodelovanja je služba leta 

1998 pripravila Smernice za odnose z javnostmi MO RS, ki so bile v pomoË 

predstavnikom ministrstva pri javnem nastopanju, hkrati pa so nakazovale 

strategijo nadaljnjega razvoja te službe. V tem obdobju (1998‡2000) je SOJ v 

sodelovanju s SV zaËel bolj sistematiËno vzpostavljati strukturo predstavnikov 

8 

14-dnevna oddaja Pripravljeni s prispevki in tematiko o delovanju Slovenske vojske, sistema zašËite in 

reševanja ter drugimi obrambnovojaškimi temami je bila na 1. programu nacionalne TV redno predvajana 

od marca 1998 do februarja 2002. V tem obdobju je bilo pripravljenih sto 30-minutnih oddaj, ki so bile 

predvajane v nedeljskem dopoldanskem terminu. Po njeni ukinitvi je leta 2003 med Ministrstvom za 

obrambo in TV Slovenija prišlo do vnoviËnega dogovora o sorodni oddaji Š»IT, ki pa je bila že po prvem 

predvajanju 25. 3. 2003 zaradi ostrih medijskih polemik in nasprotovanja ukinjena. 

286

Roman Bric 

za odnose z javnostmi v Slovenski vojski, in sicer tako na ravni Generalštaba, 

ki je dobil stalnega predstavnika za odnose z javnostmi, kot tudi na ravni 

takratnih operativnih poveljstev SV in veËjih enot. Leta 1999 je bil uveden tudi 

institut tiskovnih predstavnikov ministrstva in Slovenske vojske, za katerega so 

pristojni po dveh letih ugotovili, da je za slovenske razmere neustrezen in je bil 

konec leta 2001 odpravljen (Reorganizacija SOJ, str. 4). 

Od leta 2001 do 2004 se je SOJ kadrovsko okrepil predvsem na podroËju 

obvešËanja notranje javnosti (uvedba intraneta), priprave spletnih strani in 

naËrtovanja (prav tam). Z reorganizacijo Slovenske vojske se je v tem obdobju 

spremenila tudi struktura predstavnikov za odnose z javnostmi v Slovenski 

vojski. Tiskovnega predstavnika pa je v tem Ëasu imenovala tudi Uprava RS 

za zašËito in reševanje, s Ëimer so bili pokriti vsi najpomembnejši podsistemi 

obrambnega sistema. Koordinacijo vseh predstavnikov za odnose z javnostmi 

opravlja SOJ. 

CENTRALIZACIJA FUNKCIJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI V 


Z reorganizacijo SOJ in Oddelka za odnose z javnostmi SV so bili na ravni 

centralne Službe za odnose z javnostmi MO ustanovljeni trije oddelki: 

Oddelek za odnose z mediji in komuniciranje z javnostmi, Oddelek za 

multimedije (TV-studio PoljËe, internet, intranet) in Uredništvo revije 

Slovenska vojska. V vseh oddelkih je zaposlenih 16 oseb. LoËeni oddelek 

za odnose z javnostmi Slovenske vojske, ki deluje precej samostojno, naj 

bi po novem zaposloval 13 ljudi, saj so z reorganizacijo pod skupno vodstvo 

prešli tudi pomoËniki za odnose z javnostmi na višjih ravneh poveljevanja. 9 

V utemeljitvi predloga o ustanovitvi samostojnega oddelka je zapisano, da je 

najpomembnejši cilj reorganizacije ››uËinkovitejše in centralizirano notranje in 

zunanje komuniciranje« (Reorganizacija oddelka SV, tË. 4.1, str. 9), 

kar naj bi dosegli s podreditvijo Ëastnikov za odnose z javnostmi na nižjih 

ravneh poveljevanja in njihovo vkljuËitvijo v enovit oddelek, ki deluje v 

okviru Generalštaba Slovenske vojske. Centralizacija vseh ravni funkcije 

odnosov z javnostmi na krovni ravni je z vidika linije vodenja in poveljevanja 

ter naËela enostarešinstva vprašljiva ter funkcionalno neustrezna. Takšna 

9 

NaËelniku oddelka na ravni GŠSV so podrejeni pomoËniki za odnose z javnostmi v Poveljstvu sil, 1. in 72. 

brigadi, PDRIU, Poveljstvu za podporo in brigade zraËnih sil ‡ BRZOL. 

287


organiziranost je tudi v nasprotju z Natovimi naËeli, ki temeljijo na konceptu, 

da je Ëastnik za odnose z javnostmi poveljnikov glavni svetovalec na podroËju 

odnosov z javnostmi in da njegove funkcije ni mogoËe ››prenesti na druge 

ravni poveljevanja ali si jo kakor koli podrediti« (MC 0457/1, tË. 58). Pri 

izpolnjevanju ukaza po liniji vodenja in poveljevanja je poveljniku na nižji 

ravni tako odvzeta funkcija odnosov z javnostmi, ki je vodena po drugi liniji 

(prek oddelka za odnose z javnostmi). Položaj, ki poveljniku odvzema eno od 

strateških funkcij, objektivno lahko privede do konflikta interesov, blokad 

v komuniciranju in razliËnega pristopa med linijo poveljevanja in vzporedno 

linijo odnosov z javnostmi. 

SISTEM NOTRANJEGA KOMUNICIRANJA PRILAGODITI 

ZAHTEVAM POKLICNE VOJSKE 

Nekatere študije 10 kažejo, da uËinek notranjega komuniciranja in pretok 

kljuËnih informacij po liniji vodenja in poveljevanja ter drugih službenih 

kanalih ne sledita spremembam, ki so nastale po ukinitvi obveznega služenja 

vojaškega roka in uvedbi popolne poklicne vojske. Rezultati najnovejše 

ankete med bralci revije Slovenska vojska (april 2008) povedo, da se kakovost 

informiranja poklicnih pripadnikov v primerjavi s prejšnjim naborniškim 

sistemom Slovenske vojske ni izboljšala, Ëeprav so se zahteve poklicnih 

pripadnikov zelo spremenile. Anketi z enakimi vprašanji, ki sta bili med bralci 

revije Slovenska vojska opravljeni v presledku devetih let (1999‡2008), pri 

kljuËnih vsebinskih vprašanjih kažeta enake rezultate. Sklepna ugotovitev 

bralcev je, da revija (in drugi informacijski viri v sistemu) premalo piše 

o resniËnih problemih pripadnikov Slovenske vojske ter zaposlenih na 

Ministrstvu za obrambo in da o tem najveË izvedo iz množiËnih medijev. To 

je za hierarhiËno urejeno vojaško organizacijo slab kazalnik, še zlasti zato, 

ker nadrejeni, ki bi morali imeti na voljo veËino pomembnih informacij, 

kot informacijski vir zasedajo šele peto mesto. Kljub razvoju novih orodij 

komuniciranja (internet in intranet) in kadrovski krepitvi služb za odnose z 

javnostmi se informiranost notranje javnosti v primerjavi s stanjem leta 1999 ni 


Revija Slovenska vojska je leta 1999, ko je še veljal naborniški sistem, in aprila 2008 med bralci 

izvedla anketo o splošni obvešËenosti o dogajanju v Slovenski vojski in na Ministrstvu za obrambo ter 

najpomembnejših informacijskih virih. Hkrati so bralci odgovarjali tudi na vprašanja, kako pogosto obiskujejo 

spletne strani, katerih informacij je po njihovem mnenju premalo in Ëesa bi v izboru informacij za zaposlene 

na MO moralo biti veË. (Bric, 2008b) 

288

Roman Bric 

izboljšala (Bric 2008b). Interne informacije (intranet, oglasne deske) so bralci 

kot vir seznanjenosti o dogajanju na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski 

vojski med razliËnimi možnostmi (množiËni mediji, revija Slovenska vojska, 

sodelavci, govorice, informacije nadrejenih, spletne strani) uvrstili šele na 

predzadnje mesto, le pred revijo Obramba. To kaže na nezadovoljivo uporabo 

veljavnih orodij komuniciranja, saj internet redno obiskuje le devet odstotkov 

vprašanih, intranet pa 12 odstotkov, pri Ëemer je slednji za veËino vojakov 

nedostopen. Študija kaže, da tudi revija Obramba, kljub odkupu tretjine 

izvodov, nima pomembnejšega vpliva na seznanjenost zaposlenih v okviru 

ministrstva in Slovenske vojske. Potrjuje se domneva, da vzpostavitvi popolne 

poklicne vojske s precejšnjim zaostankom sledi tudi podroËje specializiranih 

vojaškostrokovnih in informativnih obËil, ki s svojimi vsebinami ne dosegajo 

vseh kljuËnih ciljnih javnosti v obrambnem sistemu 11 . Anketa kaže, da 

zaposleni najbolj pogrešajo informacije o pravicah in dolžnostih zaposlenih v 

Slovenski vojski, o možnostih napredovanja, usposabljanja in izobraževanja, 

o politiki plaË, novih ukrepih in zakonodaji, ki zadevajo zaposlene, ter 

druge delovnopravne vsebine. Tudi drugih splošnih informacij, pojasnil in 

vojaškostrokovnih vsebin je premalo, so nepopolne in premalo dostopne prek 

rednih oblik obvešËanja, ki jih je razvil obrambni sistem 12 . Vojaška organizacija 

ima slabo razvite tudi možnosti za pretok povratnih informacij (feedback) in se 

nanje s popravki svojih odloËitev ne odziva 13 . O tem bodo morali v naslednjem 

obdobju razmisliti odloËevalci na najvišjih politiËnih, uradniških in vojaških 

dolžnostih v sistemu, tiskovni predstavniki in svetovalci za odnose z javnostmi 

ter uredniki glasil, ki se ukvarjajo z obrambno-vojaškim podroËjem. 

NADALJNJE DOGRAJEVANJE VOJAŠKE FUNKCIJE ODNOSOV Z 

JAVNOSTMI V SLOVENSKI VOJSKI 

Oblikovanje vojaške funkcije odnosov z javnostmi je tesno povezano z 

usklajenim delovanjem in razvojem te dejavnosti v okviru obrambnega 

11 

Na razstavi evropskega vojaškega tiska septembra 2007 je bilo v okviru slovenske predstavitve 

razstavljenih 11 tiskanih obËil in periodiËnih publikacij, katerih skupna naklada znaša 62.368 izvodov. (Pelko, 

A. in drugi 2007). 

12 

Septembra 2008 je bilo na intranetu MO objavljenih 70 aktualnih vesti, samo štiri objave so bile povezane 

s temami, ki jih anketiranci navajajo kot najbolj zaželene. Med najpogostejšimi objavami na intranetu so vesti 

o obiskih, sprejemih, ogledih, usposabljanjih, postrojih, športnih in drugih javnih dogodkih ter prireditvah v 

okviru Slovenske vojske. 

13 

Zaposleni, ki v matiËni ustanovi ne dobijo zadovoljivih razlag, postavljajo svoja vprašanja tudi na 

ljubiteljskem spletnem portalu www.vojak.si, ki jih skrbnik spletne strani potem posreduje MO. 

289


sistema. Funkcija odnosov z javnostmi postaja Ëedalje bolj pomemben element 

upravljanja z ugledom in vzpostavljanja notranje ter zunanje percepcije 

zaupanja v uËinkovitost obrambnega sistema, katerega pomembnejši sestavni 

del je Slovenska vojska. Z uvedbo popolne poklicne vojske se pomen 

vojaških odnosov z javnostmi poveËuje, hkrati pa se v primerjavi s prakso in 

tehnikami civilnih odnosov z javnostmi razvijajo tudi nekatere posebne oblike 

delovanja 14 . Zato bo treba na ravni ministrstva in Slovenske vojske po zgledu 

razvitih sistemov izpopolniti še nekatere sestavine odnosov z javnostmi, ki v 

sedanji praksi še niso zadovoljive, in sicer: 

a) posodobitev in oblikovanje pravil o komuniciranju z javnostmi ter drugih 

sistemskih aktov na krovni ravni ter uskladitev s pravili zveze Nato; 15 

b) doloËitev pravil obveznega komunikacijskega naËrtovanja; 

c) oblikovanje pravil o vkljuËevanju predstavnikov množiËnih medijev v 

vojaške operacije in usposabljanju novinarjev skladno s pravili zveze Nato; 

Ë) uskladitev pravil s postopki zveze Nato ob izrednih dogodkih; 16 

d) izboljšanje dostopa do informacij javnega znaËaja, delovnopravnih vsebin 

ter pomembnih sistemskih odloËitev in sprememb; 

e) vzpostavitev interaktivnih oblik komuniciranja in kanalov povratne 

informacije, izboljšanje medosebnega in mednivojskega komuniciranja, 

vzpostavitev dialoga s sindikati, interesnimi skupinami, stanovskimi 

združenji in strokovno javnostjo; 

f) izboljšanje komunikacijske podpore liniji vodenja in poveljevanja; 

g) izboljšanje dostopa do intraneta, uvedba interaktivnih spletnih orodij; 

h) sinergija organizacijskih, funkcionalnih in kadrovskih zmogljivosti na 

podroËju komuniciranja z javnostmi, profiliranje ciljnih javnosti in 

racionalen izbor uËinkovitih komunikacijskih orodij; 

i) posodobitev in diverzifikacija vsebin lastne produkcije, poveËanje obsega 

vojaškostrokovne publicistike; 

14 

Vojaškim enotam prikljuËeni (embbeded) novinarji, izbrana skupina novinarjev (media pool), usposabljanje 

novinarjev za delovanje v nevarnih okolišËinah, zelena knjiga pravil o medsebojnem obnašanju, varnostne 

omejitve in lastna odgovornost novinarjev oziroma medijskih hiš, korelacija med vlogo odnosov z javnostmi 

in informacijskim delovanjem (Info Ops), dejaven ‡ reaktiven pristop pri uresniËevanju nalog v zvezi z 

odnosi z javnostmi itn. 

15 

V okviru tega bo treba formalno opredeliti in doloËiti postopke informacijskega delovanja (Info Ops) 

ter vloge odnosov z javnostmi v smislu sprememb, ki jih v praksi prinaša dokument MC 0457/1 in so bile 

sprejete po oblikovanju slovenske vojaške doktrine leta 2006. 

16 

Navodilo o ravnanju ob izrednem dogodku v mednarodnih operacijah je bilo sprejeto februarja 2004 in 

dopolnjeno septembra istega leta. 

290

Roman Bric 

j) vzpostavitev sistema usposabljanja s podroËja (vojaških) odnosov z 

javnostmi na vseh ravneh; 

k) posodobitev in okrepitev informativnih vsebin in promocijskih orodij 

v funkciji pridobivanja poklicnih vojakov ter prostovoljne rezerve za 

Slovensko vojsko; 

l) okrepitev sodelovanja z drugimi državami, izmenjava izkušenj s podroËja 

odnosov z javnostmi ter vkljuËevanje v procese komuniciranja na 

mednarodni ravni. 

V nadaljnjem postavljanju sodobne vojaške organizacije bo treba dopolniti 

manjkajoËe normativne podlage in posodobiti pravila, ki so bila oblikovana še 

v Ëasu naborniškega sistema. Analiza sedanjega stanja in primerjave z drugimi 

obrambnimi sistemi kažejo, da bo treba najti boljše rešitve tudi za sedanjo 

razdrobljenost in nekoordinirano produkcijo informativnih ter promocijskih 

vsebin in premajhno podporo vojaškostrokovne publicistike, ki ne sledi 

potrebam 17 . Skladno z razvojem vojaške organizacije bi bilo v prihodnje treba 

razmisliti o ustreznosti sedanjih organizacijskih oblik in statusni ureditvi lastne 

produkcije z ustanovitvijo samostojne vojaške založbe ali institucije v okviru 

sistema, ki ne bo neposredno vpeta v vlogo odnosov z javnostmi, hkrati pa bo 

z njo povezana pri realizaciji nekaterih ciljev. DrugaËen pristop in nove rešitve 

bodo potrebne tudi za izboljšanje stanja na podroËju specializiranih medijev 

‡ od ustrezne opredelitve ciljnih javnosti in uËinkovite uporabe obstojeËih 

komunikacijskih orodij do nove opredelitve vsebinskih konceptov ter uvedbe 

sodobnejših pristopov 18 ‡ s katerimi bi hitreje sledili potrebam sistema v 

spremenjenih okolišËinah po uvedbi popolne poklicne vojske in globalnim 

spremembam v razvoju novih komunikacijskih tehnologij. Tudi boljšo povezanost 

akterjev na podroËju odnosov z javnostmi v Slovenski vojski, ››ki razmeroma 

samostojno in neusklajeno obvešËajo javnost o delu enot in poveljstev« 

(Reorganizacija oddelka SV, str. 7) je v tako majhni vojaški organizaciji, kot je 

17 

Po nekaterih podatkih bi Slovenska vojska potrebovala od 250 do 300 knjižnih pripomoËkov, uËbenikov, 

priroËnikov in drugih strokovno-znanstvenih publikacij, ki jih zdaj primanjkuje (veË v Bric 2008a). 

18 

Uvedba elektronskih Ëasopisnih razliËic in drugih oblik internetnega obvešËanja notranjih ter 

zainteresiranih zunanjih javnosti, dinamiËne multimedijske predstavitve, interaktivne objave, forumi, spletni 

dnevniki (blogi) vojaških oseb in mnenjskih avtoritet, ankete, nagradne igre in druga produkcija na lastnih 

spletnih straneh, brezplaËni telefoni ter proaktivno oglaševanje, namenjeno populaciji potencialnih poklicnih 

vojakov. Glavna težava so usposobljeni in motivirani kadri, ki jih v sistemu primanjkuje, kar je posledica 

togih pravil in zastarele miselnosti visokih uradniških struktur. 

291


Slovenska vojska, mogoËe doseËi z jasnejšimi pravili obnašanja, enotno strategijo 

in medsebojnim usklajevanjem, ne pa s koncentracijo moËi 19 . 

Tako na krovni ravni kot v posameznih podsistemih bo treba izpopolniti tudi 

sistem internega komuniciranja in ravnanja z informacijami, ki so premalo 

usmerjene v podporo liniji vodenja in poveljevanja. Predvsem bo treba dvigniti 

tudi strokovno raven Ëastnikov za odnose z javnostmi, se bolj intenzivno 

vkljuËiti v mednarodno izmenjavo ter obogatiti zakladnico strokovnih znanj, 

izkušenj in literature z uporabo uËinkovitih orodij, sodobnih tehnik in vešËin 

komuniciranja vojaških oseb. 

SKLEP 

Dokument MC 0457/1 je obvezen predpis za vojaške osebe in druge pripadnike, 

ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi v strukturah zveze Nato, ki pa ne predpisuje 

notranje regulacije posameznih Ëlanic. Vsekakor je sprememba krovnih 

doktrinarnih izhodišË pomemben znak in podlaga za Ëimprejšnjo uskladitev 

delovanja v okviru zavezništva ter ravnanje vojaških predstavnikov na vseh ravneh 

in vojaških sestavah v okviru zveze Nato. Spremembe na podroËju vojaškega 

javnega delovanja in sodelovanja z mediji doloËajo razvitejši vojaški sistemi (ZDA, 

Velika Britanija, Kanada itn.) z dolgo vojaško tradicijo, ki se spremembam sproti 

prilagajajo tudi na normativni ravni. Kako temu sledijo druge, zlasti novejše 

Ëlanice zveze Nato, brez resne primerjalne analize ni mogoËe oceniti, izkušnje 

združenja EMPA pa kažejo, da vojaška praksa ni enotna. 

Obrazložitve in uporaba pravil Natovega dokumenta MC 0457/1 so usmerjene 

predvsem na praktiËno raven delovanja in ne vsebujejo poglobljenih strokovnih 

analiz ter znanstvenoraziskovalnih podatkov. Vendar so nova navodila koristen 

pripomoËek, ki zelo natanËno opredeljuje cilje, posamezne postopke in 

ravnanje, zlasti vkljuËevanje medijev v vojaške operacije, razliËne pristope in 

naËin delovanja ter razmerja odgovornosti med posamezniki, pooblašËenimi 

za vojaške odloËitve, ter na koncu pojasnjuje tudi kljuËne pojme. Pogrešamo 

pa konkretnejše napotke pri ravnanju z zaupnimi podatki, pri Ëemer so 

praktiki vojaških odnosov z javnostmi mnogokrat v dvomu. Pri obravnavi tega 

19 

Ob podreditvi Ëastnikov za odnose z javnostmi na vseh ravneh delovanja so s sedanjo vlogo naËelnika 

oddelka za odnose z javnostmi združene še vloga tiskovnega predstavnika Slovenske vojske in pooblašËenca 

za dostop do informacij javnega znaËaja, kar daje nosilcu vseh treh funkcij veliko moË. Gre tudi za konflikt 

interesov, kajti ista oseba, ki je po službeni dolžnosti odgovorna za celovito obvešËanje javnosti, v vlogi 

pooblašËenca razsoja o javnem pomenu neke informacije ali dokumenta. 

292

Roman Bric 

obËutljivega vprašanja so se snovalci dokumenta zavedali, da je ››pridobivanje 

uradnega dovoljenja za objavo zaupnih informacij (...) lahko okoren in 

dolgotrajen postopek« (MC 0457/1, tË. 50), hkrati pa ugotavljajo, da so mnoge 

od informacij, ki uradno še nosijo oznako zaupnosti, v javnosti že znane. Dobra 

seznanjenost Ëastnika za odnose z javnostmi s postopki ravnanja z zaupnimi 

podatki je sicer nujna, vendar ne rešuje kljuËnega vprašanja, kako ravnati v 

primerih, ko so pritiski medijev upraviËeni. 

Slovenska vojska je še vedno v obdobju oblikovanja posameznih prvin vojaške 

prakse. Eno teh podroËij je tudi vojaška funkcija odnosov z javnostmi. »eprav 

se Slovenska vojska v raziskavah javnega mnenja na lestvici zaupanja že ves 

Ëas uvršËa med najbolj ugledne institucije, pa negativna medijska obravnava 

nekaterih pojavov in odzivi nanje kažejo, da v praksi ni dosledno uveljavljeno 

naËelo komunikacijskega naËrtovanja na vseh ravneh in podroËjih delovanja v 

institucijah obrambnega sistema, od sprejemanja odloËitev do konËne izvedbe. 

To se kaže tako pri rednih procesih dela vojaških in obrambnih dejavnosti, 

usposabljanj, strokovnih sreËanj in sodelovanja v vojaških operacijah kot pri 

spremembah zakonodaje in sprejemanju pomembnih odloËitev ter sistemskih 

sprememb, uvajanju novih vojaških tehnologij in sistemov opremljanja 

ter izvajanju drugih dejavnosti in delovnih procesov v okviru obrambnega 

sistema, ki so se v preteklosti s komunikacijskega vidika obravnavali premalo 

premišljeno in brez jasne strategije. NapoËil je Ëas, da se to podroËje uredi, 

vendar pa kljuËni dejavniki niso zgolj v vojski, temveË v širšem podpornem 

okolju obrambnega sistema in državne politike, ki lahko odloËilno vplivajo na 

vsakokraten pristop do javne obravnave posameznih tem. 

VIRI 

Aleksandra PELKO in drugi, 2007: European Military Press Media Exhibition Catalogue - 1st 

Edition, 39-42, Ljubljana: Public Information Office, Ministry of Defence of the Republic of 

Slovenia. 

Anton GRIZOLD, 2005: Slovenija v spremenjenem varnostnem okolju, Ljubljana: Založba FDV. 

Brane PETROVI», 2008: Natova internetna televizija je zaËela delovati, revija Slovenska 

vojska 12,, 21, Ljubljana: MO RS. 

Branimir FURLAN in drugi, 2006: Vojaška doktrina, Ljubljana: Poveljstvo za doktrino, 

razvoj, izobraževanje in usposabljanje. 

Brett BOURDEAU, 2007: Highlights of the New NATO Military Public Affairs Policy, The 

Three Swords Magazine 1125-30, Stavanger: JWC Public Affairs Office. 

Charles C. MOSKOS, et al. 2002: The Postmodern Military: Armed Forces after the Cold War, 

New York: Oxford University Press. 

293


Igor KOTNIK-DVOJMO», 2002: Preoblikovanje oboroženih sil sodobnih evropskih držav, 

Ljubljana: Založba FDV. 

Ljubica JELUŠI», 1997: Legitimnost sodobnega vojaštva, Knjižna zbirka Teorija in praksa, 

Ljubljana: FDV. 

Ljubica JELUŠI», 2003: Slovenian public opinion on security, defence and military issues. V: 

VLACHOVÁ, Marie (ur.). The public image of defence and the military in Central and Eastern 

Europe. Geneva: Centre for the Democratic Control of Armed Forces (DCAF); Belgrade: 

Centre for Civil-Military Relations (CCMR), 2003, str. [182]-200. 

Model organiziranosti odnosov z javnostmi na ravni Vlade Republike Slovenije, sklep št. 

09100-1/2007/5 z dne 22. 2. 2007, Ljubljana: Urad Vlade za komuniciranje. 

Nato Military Policy on Public Affairs - MC 0457/1, 2007 , Bruselj:North Atlantic Military 

Committee, http://www.nato.int/ims/docu/mc0457_en.pdf (sept. 2008). 

Navodilo o naËinu obvešËanja javnosti o delu Ministrstva za obrambo, št. 021-385/95 z dne 26. 

10. 1995 in št. 017-04-36/99 (1999), Ljubljana: MO. 

Navodilo o ravnanju v primeru izrednega dogodka v mednarodnih operacijah, šifra 017-04- 

11/2004-12 (2004) Ljubljana: MO RS. 

Reorganizacija Službe za odnose z javnostmi 2005, Ljubljana: Služba za odnose z javnostmi 

MO RS. 

Reorganizacija oddelka za odnose z javnostmi, 2007, Ljubljana: Oddelek za odnose z javnostmi 

in promocijo, Generalštab Slovenske vojske. 

Roman BRIC, 1999: PoroËilo o rezultatih ankete med bralci revije Slovenska vojska, II. 

dopolnjena izdaja, Ljubljana: SOJ MO. 

Roman BRIC, 2002: Interno komuniciranje v oboroženih silah, magistrsko delo, Ljubljana: 

FDV. 

Roman BRIC, 2008a: Sodobni trendi v razvoju vojaške publicistike, revija Slovenska vojska 2, 

24‡27. 

Roman BRIC, 2008b: PoroËilo o rezultatih ankete med bralci revije Slovenska vojska in 

primerjava z rezultati ankete iz leta 1999, I. izdaja, Ljubljana: Služba za odnose z 

javnostmi MO. 

Smernice Ministrstva za obrambo Republike Slovenije za odnose z javnostmi, 1999, Ljubljana: 

Kabinet ministra, Služba za odnose z javnostmi, MO. 

294

PODATKI O AVTORICAH IN 

AVTORJIH PRISPEVKOV V 

BILTENU SLOVENSKE 

VOJSKE 10/Št. 4 

DATA ON AUTHORS IN THE 

SLOVENIAN ARMED FORCES 

BULLETIN VOL.10, N.4 

Anton Bebler, doktor znanosti, je redni profesor za podroËja primerjalnih 

politiËnih sistemov ter obramboslovja na Fakulteti za družbene vede, je 

utemeljitelj študija in prvi predstojnik katedre za obramboslovje. Kot 

avtor številnih uglednih Ëlankov in knjig s podroËja mednarodne varnosti, 

civilno-vojaških odnosov ter primerjalnih politiËnih sistemov je eden najbolj 

prepoznavnih slovenskih družboslovcev v svetu. Kot dolgoletni predsednik 

združenja Evroatlantski svet Slovenije skrbi za popularizacijo vrednot EU in 

Nata v slovenski javnosti ter z dejavnostjo združenja podpira zunanjepolitiËne 

cilje Slovenije v obeh organizacijah. 

Roman Bric, magister znanosti, je leta 2002 zakljuËil magistrski študij 

menedžmenta neprofitnih organizacij na Fakulteti za družbene vede, in sicer 

s temo Interno komuniciranje v oboroženih silah. Na doktorskem študiju 

na Fakulteti za družbene vede raziskuje odnos med oboroženimi silami, 

množiËnimi mediji in javnostjo. Na Ministrstvu za obrambo je zaposlen od leta 

1996, trenutno opravlja dela in naloge višjega svetovalca v Službi za odnose z 

javnostmi. Pred tem je bil novinar in urednik revije Slovenska vojska. Od leta 

2003 predava tematiko odnosov z javnostmi na Poveljniško-štabni šoli PDRIU. 

Od leta 1999 je Ëlan mednarodnega združenja vojaških novinarjev EMPA ‡ 

European Military Press Association. 

May Doušak je raziskovalec in raËunalniški operater na Centru za metodologijo 

in informatiko na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo 

295

dosedanje raziskovalno delo obsega razvoj razliËnih aplikacij, med drugim 

odprtokodnega orodja za preprosto izdelavo zmogljivih spletnih mest ‡ Sisplet 

CMS. V okviru raziskovalnih projektov z vojaško tematiko je sodeloval pri 

nadgradnji Sisplet CMS za ocenjevanje nacionalne varnosti in pri razvoju 

aplikacije, ki na podlagi markovskih verig avtomatizira izraËun kadrovskih 

projekcij. 

Branimir Furlan je magister obramboslovja, opravil je tudi magistrski študij na 

Army War College v ZDA. Je brigadir Slovenske vojske, trenutno zaposlen kot 

direktor štaba v Generalštabu SV; med pomembnejšimi nalogami, ki jih je pred 

tem opravljal, sta nalogi namestnika poveljnika PDRIU in poveljnika 1. brigade 

Slovenske vojske. Je urednik in eden soavtorjev Vojaške doktrine (2006), 

najvišjega vojaškostrokovnega dokumenta za organiziranje in delovanje SV. 

Dean Groff je magister znanosti s podroËja prometnih ved in magister 

obramboslovja, podpolkovnik Slovenske vojske. Trenutno je zaposlen kot 

namestnik vodje predstavništva Slovenske vojske pri Natovem poveljstvu za 

operacije v Monsu v Belgiji. Med pomembnejšimi nalogami, ki jih je opravljal 

pred tem, je bilo delo poveljnika bataljona vojaške policije; je tudi veËkratni 

udeleženec mednarodnih mirovnih operacij. Med predsedovanjem Slovenije 

Svetu EU je delal kot izvršni pomoËnik za predsedovanje v GŠSV in kot vodja 

koordinacijskega centra SV. 

Manica JakiË je doktorica znanosti s podroËja obramboslovja, trenutno 

je zaposlena kot svetovalka naËelnika Generalštaba Slovenske vojske za 

mednarodno sodelovanje. S pomoËjo interdisciplinarnega pristopa, zlasti z 

vidika socialne psihologije in obramboslovja, raziskuje problematiko vrednot, 

socialnih reprezentacij, organizacijske kulture in voditeljstva. 

Ljubica JelušiË, doktorica znanosti, je redna profesorica obramboslovja na 

Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer predava podroËja 

polemologije, vojaške sociologije, antropologije vojne ter odnosov med 

oboroženimi silami in družbo. ObËasno predava na Fakulteti za politiËne 

znanosti Univerze v Zagrebu ter na generalštabnem programu Poveljniškoštabne 

šole Slovenske vojske. Je vodja veË aplikativnih raziskovalnih projektov 

doma in v tujini ter vodja temeljnega raziskovalnega programa Obramboslovje. 

296

Je izvršna sekretarka raziskovalnega komiteja Armed Forces and Conflict 

Resolution pri mednarodnem sociološkem združenju ISA, vodja delovne skupine 

Warriors in Peacekeeping v združenju ERGOMAS ter Ëlanica mednarodnega 

svetovalnega odbora ženevskega centra DCAF. V zadnjem Ëasu raziskuje 

predvsem na podroËjih upravljanja Ëloveških virov v vojski, sodelovanja 

vojske in policije v mirovnih operacijah ter odnosa javnosti do nacionalne in 

mednarodne varnosti. 

Matej Marn je namestnik politiËnega direktorja in vodja Sektorja za Evropsko 

unijo na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. 

Peter Papler je magister ekonomskih znanosti, kapitan fregate v 

Slovenski vojski. Od leta 2006 je zaposlen na Centru za doktrino in 

razvoj (CDR) v PDRIU, in sicer na dolžnosti pomoËnika naËelnika CDR 

za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Njegova podroËja raziskovanja so 

informacijski sistemi, zlasti modeliranje naËrtov z raËunalniškim programom 

ob uporabi metode planiranja, programiranja in predraËunavanja; oblikovanje 

in analiziranje organizacije ter oblikovanje plaËnih sistemov, kariernih in 

plaËnih modelov; raziskovanje posameznikovih in organizacijskih kompetenc; 

odkrivanje in razvoj potencialov ter upravljanje Ëloveških virov. 

Mojca Pešec je magistrica obramboslovja, podpolkovnica Slovenske vojske. 

Od januarja 2005 je zaposlena na Natovem poveljstvu za transformacijo 

(NATO HQ Supreme Allied Command Transformation ‡ SACT) v Norfolku 

v ZDA, in sicer v sektorju za združene eksperimente, vaje in ocenjevanje 

(Joint Experimentation, Exersises and Assessment). Je vodja eksperimentov 

na vojaško-politiËnem in civilno-vojaškem podroËju ter direktorica centra za 

zbiranje, urejanje in izmenjavo informacij med civilnimi in vojaškimi dejavniki 

na kriznih obmoËjih ‡ Civil-Military Fusion Centre (CFC). ProuËuje razliËne 

pristope k reševanju kompleksnih kriz, Natov sistem kriznega upravljanja in 

vodenja ter na uËinkih temeljeË pristop k naËrtovanju operacij. 

Marko Purkart je minister svetovalec v Sektorju za varnostno politiko 

Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Med slovenskim 

predsedovanjem Svetu EU je bil nacionalni koordinator odbora za civilno 

krizno upravljanje (CivCom). 

297

Andrej SlapniËar je pooblašËeni minister, zaposlen v Sektorju za varnostno 

politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Med 

slovenskim predsedovanjem Svetu EU je bil predsedujoËi delovni skupini 

Sveta EU za zunanje vidike boja proti terorizmu. 

Damjan Škulj, doktor znanosti s podroËja matematike, je docent na Katedri 

za informatiko in metodologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v 

Ljubljani. Ukvarja se z verjetnostjo in statistiko ter uporabo markovskih verig 

na podroËju družboslovja. Med drugim predava matematiko na vojaškem 

modulu študija obramboslovja na Fakulteti za družbene vede. 

Darko Štamfelj je diplomirani upravni organizator in univerzitetni 

diplomirani sociolog kadrovsko-menedžerske smeri; je raziskovalec na Centru 

za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede Univerze v 

Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo obsega projekte s podroËja razvoja 

interneta in informacijske družbe v Sloveniji, državne podpore podjetništvu, 

inovacijam, raziskavam in razvoju ter dolgoroËnega kadrovskega naËrtovanja na 

podlagi markovskih verig v Slovenski vojski. 

Alojz Šteiner je magister obramboslovja, magistriral je tudi na programu Industrial 

College of Armed Forces na National Defence University v ZDA. Je generalmajor 

Slovenske vojske, trenutno zaposlen kot namestnik naËelnika Generalštaba. Med 

pomembnejšimi deli v preteklosti je opravljal delo namestnika poveljnika sil 

Slovenske vojske, bil je poveljnik 7. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe 

ter namestnik poveljnika 3. operativnega poveljstva SV. Med slovenskim 

predsedovanjem Svetu EU je bil vodja projekta SV za predsedovanje. 

Tibor Szvircsev Tresch, doktor znanosti, je vodja profesorske stólice za 

vojaško sociologijo na Vojaški akademiji Zvezne tehniËne visoke šole (ETH) 

v Zürichu v Švici. Leta 2005 je pridobil doktorski naslov iz sociologije na 

Univerzi v Zürichu. Tematika njegove doktorske disertacije je bilo podroËje 

preoblikovanja evropskih oboroženih sil pri prehodu z vojaške obveznosti 

na poklicno vojsko. Je prvi švicarski raziskovalec, ki je leto dni deloval na 

NATO Defence College v Rimu in v tem Ëasu vodil enega najbolj prodornih 

raziskovalnih projektov te ustanove, Cultural challenges in military operations 

(2007). http://www.ndc.nato.int/download/publications/op_23.pdf. 

298

Vasja Vehovar, doktor znanosti, je redni profesor statistike na Katedri za 

informatiko in metodologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v 

Ljubljani. Predava predmete s podroËja statistike, družboslovne metodologije 

in informacijske družbe. Od leta 1996 vodi projekt RIS (raba interneta v 

Sloveniji), usklajeval pa je tudi evropski projekt okvirnega programa WebSM 

(Web Survey Methodology) in razvil odprtokodno aplikacijo Sisplet CMS. 

Gorazd Vidrih je univerzitetni diplomirani obramboslovec, zaposlen 

v Direktoratu za logistiko Ministrstva za obrambo. Med slovenskim 

predsedovanjem Svetu EU je bil svetovalec za dejavnosti Evropske obrambne 

agencije na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU. 

Gregor Volaj je univerzitetni diplomirani politolog, smer obramboslovje. 

Zaposlen je kot višji svetovalec v Upravi Republike Slovenije za zašËito in 

reševanje (URSZR), in sicer v Službi za mednarodno sodelovanje in evropske 

zadeve. Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU je bil Ëlan operativne 

skupine MO za uresniËevanje nalog ministrstva, povezanih s predsedovanjem, 

Ëlan ožje skupine v URSZR, ki je pomagala predsedujoËemu v delovni skupini 

za Civilno zašËito v Svetu EU, ter Ëlan operativne skupine URSZR, ki je bila 

namenjena strokovni podpori politiËnemu usklajevanju predsedujoËe države, 

Ëe bi bilo nujno aktiviranje mehanizma CZ ob veËji nesreËi zunaj EU. 

299

300

NAVODILO AVTORJEM 

Cenjene avtorice in avtorje prispevkov obvešËamo, da bo uredniški odbor Biltena 

SV prihodnje leto spremenil in posodobil navodila za avtorje prispevkov, in 

sicer zlasti v delu, ki se nanaša na navajanje literature. Prosimo, da spremembe 

spremljate v prihodnjih številkah Biltena SV in na njegovi spletni strani 

http://www.mors.si/index.phpid=213.

VOJA©KOSTROKOVNA PUBLIKACIJA SLOVENSKE VOJSKE 

IZ VSEBINE BILTENA 

SLOVENSKE VOJSKE − 10/©t. 4 

Dr. Ljubica JeluπiË 

UREDNI©KI UVOD 

EDITORIAL 

Generalmajor mag. Alojz Šteiner 


TEN YEARS OF THE SLOVENIAN ARMED FORCES BULLETIN ‡ TOWARDS NEW CHALLENGES 


VLOGA EU NA PODRO»JU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI, RAZVOJA IN ZUNANJIH ODNOSOV ‡ 

DOSEŽKI SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA SVETU EU 

EU ROLE IN THE PROVISION OF SECURITY, DEVELOPMENT AND EXTERNAL RELATIONS ‡ 

ACHIEVEMENTS OF THE SLOVENIAN EU COUNCIL PRESIDENCY 

Generalmajor mag. Alojz Šteiner 

IZKUŠNJE S PODRO»JA EVROPSKE VARNOSTNE IN OBRAMBNE POLITIKE MED SLOVENSKIM PREDSEDOVANJEM SVETU EU 

EXPERIENCES IN THE FIELD OF EUROPEAN SECURITY AND DEFENCE POLICY DURING THE SLOVENIAN EU 


Podpolkovnik mag. Dean Groff 

ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI PREDSEDOVANJU SVETU EU 

ORGANISATIONAL APPROACH TOWARDS THE PREPARATIONS AND IMPLEMENTATION OF SAF TASKS IN THE 

SLOVENIAN EU COUNCIL PRESIDENCY 

Gregor Volaj 

NAPREDEK NA PODRO»JU ZAŠ»ITE IN REŠEVANJA MED SLOVENSKIM PREDSEDOVANJEM SVETU EU 

PROGRESS IN THE FIELD OF PROTECTION AND RESCUE DURING THE SLOVENIAN EU COUNCIL PRESIDENCY 

Gorazd Vidrih 

SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU IN VZPOSTAVLJANJE ZMOGLJIVOSTI ZA IZVAJANJE OPERACIJ EVOP ‡ OBOROŽITEV IN 

OPREMA, OBRAMBNI TRG IN INDUSTRIJA TER RAZISKAVE IN RAZVOJ 

SLOVENIAN EU COUNCIL PRESIDENCY AND THE ESTABLISHING OF CAPABILITIES FOR THE IMPLEMENTATION OF 

ESDP OPERATIONS ‡ ARMAMENT AND EQUIPMENT, DEFENCE MARKET AND INDUSTRY AS WELL AS RESEARCH AND 

DEVELOPMENT 

Dr. Anton Bebler 

VARNOST NA ZAHODNEM BALKANU TER SODELOVANJE MED EVROPSKO UNIJO IN NATOM 

SECURITY IN THE WESTERN BALKANS AND COOPERATION BETWEEN THE EUROPEAN UNION AND NATO 

Brigadir mag. Branimir Furlan 

STRATEŠKE POLITI»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE VOJSKE 

STRATEGIC POLITICAL GUIDELINES FOR THE OPERATIONS AND DEVELOPMENT OF SLOVENIAN ARMED FORCES 

Darko Štamfelj, dr. Vasja Vehovar, dr. Damjan Škulj, May Doušak 


PERSONNEL STRUCTURE OF THE SLOVENIAN ARMED FORCES: SCENARIOS AND PROJECTIONS 

Dr. Manica JakiË 


SOCIAL PERCEPTIONS CONNECTED WITH MILITARY LEADERSHIP IN SLOVENIAN ARMED FORCES 

Dr. Tibor Szvircsev Tresch 

POMANJKANJE POKLICNIH VOJAKOV: KAKŠNE STRATEGIJE PRIDOBIVANJA UPORABLJAJO POKLICNE VOJSKE V EVROPI 

LACK OF OCCUPATIONAL SOLDIERS: RECRUITMENT STRATEGIES USED BY ALL‡VOLUNTEER FORCES IN EUROPE 

Kapitan fregate mag. Peter Papler 

NORMATIVNA UREDITEV, ORGANIZIRANOST IN USPEŠNOST RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI NA MINISTRSTVU ZA OBRAMBO 

NORMATIVE REGULATION, ORGANISATION AND EFFECTIVENESS OF THE RESEARCH ACTIVITY AT THE 

MINISTRY OF DEFENCE 

Podpolkovnica mag. Mojca Pešec 

RAZVOJ KONCEPTOV CELOVITEGA IN USKLAJENEGA DELOVANJA MEDNARODNIH DEJAVNIKOV 

PRI REŠEVANJU KOMPLEKSNIH KRIZ 

THE DEVELOPMENT OF CONCEPTS OF COMPREHENSIVE AND COORDINATED OPERATION OF 

INTERNATIONAL FACTORS IN SOLVING COMPLEX CRISES 

Mag. Roman Bric 


MODERNIZATION OF PUBLIC RELATIONS IN THE SLOVENIAN ARMED FORCES 

PODATKI O AVTORICAH IN AVTORJIH PRISPEVKOV V BILTENU SLOVENSKE VOJSKE 10/ŠT. 4 

DATA ON AUTHORS IN THE SLOVENIAN ARMED FORCES BULLETIN VOL.10, NO.4

Letnik 10/4, november 2008 - Slovenska vojska

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Letnik 10/4, november 2008 - Slovenska vojska

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?