Čudoviti svet zvokov 2 - priročnik za učitelja

praktik.org

Čudoviti svet zvokov 2 - priročnik za učitelja

Zaloæba Rokus, december 2001


ALEKSANDRA NAUMOVSKI

»UDOVITI SVET ZVOKOV 2

PRIRO»NIK ZA U»ITELJE

ZA GLASBO V DRUGEM RAZREDU

DEVETLETNE OSNOVNE ©OLE

Recenzenti: Marina Horak, mag. Larisa Vrhunc, Snjeæana Pleπe,

Tatjana Krpan, Jurka Zoroja, Ljudmila GoriËar, Ivanka Ropas

Oblikovanje: Beti Jazbec / Studio Rokus

Prelom: Danilo Frleæ / Studio Rokus

Ilustratorja: Rajko Blaπko, Milanka FabjanËiË

Fotografije: Drago Mohor, Robert Brus, fotodokumentacija Dela

(Igor Modic, Joæe Æerdin, Igor Zaplatil, Mavricij Pivk), arhiv SNG Opera in balet Ljubljana

Urednica: Barbara Lemeæ

Lektoriranje: Barbara Lemeæ

Glasba in besedilo pesmi in izbor na CD: Aleksandra Naumovski

Koreografije: Jana KovaË Valdes

Tisk: Matis grafika

1. natis: Ljubljana, december 2001

Naklada: 600 izvodov

© Zaloæba Rokus, d. o. o. Vse pravice pridræane.

Za zaloæbo: Rok Kvaternik

Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev,

predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku,

tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih

od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

Zaloæba Rokus, d. o. o.

Pot na Fuæine 2

1000 Ljubljana

Telefon: (01) 520 17 70

Telefaks: (01) 520 17 85

BrezplaËni telefon: 080 1990

E-poπta: rokus@rokus.com

http://www.rokus.com

http://www.knjigarna.com

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana

372.8:78(035)

371.3:78:373.3

NAUMOVSKI, Aleksandra

»udoviti svet zvokov [2]. PriroËnik za uËitelje za glasbo v drugem razredu devetletne osnovne πole / Aleksandra Naumovski ;

[ilustratorja Rajko Blaπko, Milanka FabjanËiË ; fotografije Drago Mohor ... et. al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2001

ISBN 961-209-262-1

115128832


VSEBINA

JESEN 7

GREMO V ©OLO 8

PAL»EK 10

TARA TAKA 12

DEKLICA AN»KA 14

KI KI RI 16

GLASBA GOVORI 18

PO KORO©KEM, PO KRANJSKEM 19

ZVO»ILA 21

SPOZNAJMO IN©TRUMENTE 23

IN©TRUMENTI IGRAJO GLASNO, TIHO, NARA©»AJO»E, POJEMAJO»E 24

OBARVAJMO TONE 25

MLADI MUZIKANTI 26

NA KONCERTU 28

GLASBA OPISUJE Z ZVOKI 30

GLASBA GOVORI 31

ZIMA 33

ZIMSKA PRAVLJICA 34

SNEÆENI MOÆ 36

ZIMSKE IZMI©LJARIJE 38

ZIMSKA 40

GLASBA GOVORI 41

GLASBA ZA RAZLI»NA RAZPOLOÆENJA 42

GIBANJE OB GLASBI 43

NARI©IMO GIBANJE TONOV 44

PUSTNA 45

POMLAD 49

LEPA ANKA 50

GLASBA GOVORI 52

GLASBENE UGANKE 53

ZALJUBLJENA MA»KA 55

ZELENI JURIJ 57

LJUDSKA GLASBILA 60

IZIDOR OV»ICE PASEL 62

NA TRAVNIKU 64

PESMICA O ZLATI ROÆI 65

POLETJE 67

NAOKROG, NAOKROG – V SEVERNO AMERIKO 68

SKRITI ZAKLAD 69

POLETNA KO©NJA 70

OB BISTREM POTOKU JE MLIN 72

NAOKROG, NAOKROG – V INDIJO 74

JUHUHU PO»ITNICE 75

NA MORJU 77

GLASBA GOVORI 78

NAOKROG, NAOKROG – V SLOVENIJO 79


Uvod

Glasba se spontano porodi iz Ëlovekovega duha, kajti spremlja nas od samega zaËetka naπega

æivljenja in je v najπirπem smislu besede æe pred rojstvom integralni del naπega doæivljanja.

Æe v prenatalni dobi, ko je zarodek neposredno vezan na mater, spoznava vrsto “glasbenih

prvin”, na primer devet mesecev posluπa bitje materinega srca, ob tem se seznanja z ritmom. Od

πestega meseca dalje sliπi tudi druge zvoke v materinem telesu, tako se odziva na vse zvoke in

materina duπevna stanja, tudi tista, ki se v njej zbudijo ob posluπanju glasbe. Zatorej je otrok ob

rojstvu seznanjen z osnovnimi elementi glasbe, ki bodo z razvojem æivljenjskega procesa del njegovega

ozaveπËanja.

Glasba je Ëarobna, magiËna uganka, ki je prisotna æe od samega nastanka oziroma zaËetka in je

spremljevalka æe tisoËletja. ZaËetki samega razvoja glasbe pa pravzaprav izhajajo iz narave. Ko

Ëlovek πe ni poznal inπtrumentov, ki jih poznamo danes, na primer flavto, klavir, violino … je

Ëlovek zadovoljeval svojo potrebo po sluπnih draæljajih z zvoki, ki mu jih je ponujala narava (ptiËje

petje, grmenje, deæ, πumenje morja …). Vsi ti zvoki, ki nas tudi danes obdajajo in brez katerih ne

bi mogli æiveti (predstavljajmo si æivljenje v tiπini), so del glasbe, oziroma so glasba.

Ker ima Ëlovek naravno potrebo in æeljo po zvoku (odkrivanju novih zvoËnih spektrov) in gibanju,

nas skozi tisoËletja procesov popelje prek melodij primitivnega Ëloveka, plesov ob magiËnih

obredih in nastanku prvih “inπtrumentov”, na primer piπËali iz votlih kosti, pa vse do razvoja

opere, baleta in danaπnjih inπtrumentov ter odkrivanja πe neznanih zvoËnih razseænosti.

OTROCIIN GLASBA

Otroci so vedoæeljna bitja, igra pa je æe od nekdaj sestavni del otrokovega æivljanja. Otroci so za

glasbo dovzetni in jo najraje sprejemajo prek igre, oziroma je glasba del otrokove igre. Otroci igro

jemljejo resno in jo intenzivno doæivljajo, zatorej je njihovo doæivljanje glasbe moËno emocionalno

obarvano. Glasba otroke zdruæuje in povezuje, Ëustveno bogati in plemeniti, jim ponuja nova

doæivetje, spoznanja, jim daje moænosti lastnega izraæanja in ustvarjanja, skratka muziciranja.

Spoznavanje in “okuπanje” glasbe ima zato za otroka izjemen pomen, pa ne zato, da bi iz njega

nekoË postal viruoz, temveË zato da bo sposoben doæivljati glasbo, muzicirati ali pa mu bo glasba

nudila sprostitev in mir, ki jo potrebuje vsaka duπa. »e postane glasba sestavni del otrokove

aktivnosti, se prek nje lahko razcvetajo tudi otrokove intelektualne in Ëustvene sposobnosti, se v

njej odraæajo njegovi motivi, vrednotenja in osebne lastnosti. Otrokovo dozorevanje, uËenje in s

tem povezane aktivnosti niso loËeni dejavniki razvoja, temveË se medsebojno prepletajo in vplivajo

drug na drugega.

4


Glasbena vzgoja

Glasbena vzgoja je organizirano, naËrtno in sistematiËno izobraæevanje.

Otrok naj s pomoËjo uËitelja odkriva glasbene vrednote, obËutek za glasbo pa naj razvija z

razliËnimi dejavnostni, ki naj bodo vse zastopane enakovredno: PETJE, IGRANJE NA GLASBILA,

POSLU©ANJE GLASBE, GIBANJE OB GLASBI. Te so pomembne za razvoj naravnih glasbenih dispozicij

in obenem zadovoljujejo otrokov apetit po glasbi.

IZVAJANJE

Petje – vzgoja melodiËnega posluha (pojejo krajπe ljudske in umetne pesmi, katerih vsebina

spodbuja otroπko doæivljanje, domiπljijo, rajanje, igro).

RitmiËna izreka besedil – vzgoja ritmiËnega posluha (ritmiËno izrekajo kratka otroπka besedila,

izπtevanke, uganke, preproste ritmiËne vzorce).

Igranje na glasbila – prenaπanje notranjih melodiËnih in ritmiËnih inventivnih vzgibov na zunanje

“orodje” (spremljajo petje in izreko z otroπkimi glasbili in zvoËili).

USTVARJANJE

Izraæanje – poustvarjanje glasbenih doæivetij in predstav (v snov za oblikovanje, gibalno-rajalno,

likovno, verbalno).

Izmiπljanje – ustvarjanje lastnih domiπljijskih in doæivetih vsebin (predstave iz notranjosti ali iz

okolja, dogodki in izkuπnje izraæene s petjem, ritmiËna izreka, gibanje, ter zvoËno barvane z

otroπkimi glasbili in zvoËili).

POSLU©ANJE

Posluπanje glasbe – doæivljajsko posluπanje ljudskih in umetnih pesmi, skladb za posamezne

inπtrumente in orkesterskih skladb, ki spodbujajo k aktivni zaznavi; prepoznavanje in spoznavanje

nekaterih inπtrumentov ter osnovnih glasbenih elementov ob tem pa soËasno πirjenje glasbenega

besednjaka; posluπanje zvokov iz narave; posluπanje in raziskovanje zvokov glasbil in

zvoËil.

DidaktiËno gradivo za drugi razred devetletne osnovne πole sestavljajo:

- delovni zvezek s kaseto,

- priroËnik za uËitelje z zgoπËenko.

Delovni zvezek zajema predpisane uËne smotre, dejavnosti, oblike in elemente glasbene vzgoje,

ki so predpisani v drugem razredu devetletne osnovne πole. Delovni zvezek je razdeljen na πtiri

poglavja (JESEN, ZIMA, POMLAD, POLETJE) in je vezan na kaseto oziroma zgoπËenko, na kateri so

glasbenoumetniπke vsebine.

5


PriroËnik za uËitelja je pripomoËek pri naËrtovanju in realizaciji posameznih enot in vsebuje uËne

smotre, napotke, opombe, predloge, informacije, zaporedne oznake, ki so v skladu z zgoπËenko.

Zaporedne enote v delovnem zvezku so predlagani vrstni red, vendar pa lahko uËitelj zdruæuje

elemente iz veË uËnih enot v eno uËno lekcijo. Posamezne enote, ki zahtevajo veË pozornosti in

aktivnega sodelovanja, naj uËitelj obravnava veË ur …

Realizacija pa je odvisna tudi od Ëasovne organiziranosti in sposobnosti otrok.

ZgoπËenka vsebuje posnetke pesmic (vokalno-inπtrumentalno izvedbo in samo inπtrumentalno

spremljavo), inπtrumentalne skladbe, kratke odlomke posameznih skladb, zvoke narave, æivalske

glasove …

Izbrane vsebine so v skladu s priroËnikom.

Iskrena hvala vsem, ki so pripomogli k realizaciji didaktiËnega gradiva.

Iskrena zahvala recenzentom: Marini Horak, Ivici Ropas, Tatjani Krpan, Snjeæani Pleπe, Jurki

Zoroja, Larisi Vrhunc, Ljudmili GoriËar.

Zahvaljujem se Jani KovaË Valdes (Srednja glasbena in baletna πola v Ljubljani) za prispevek

Naokrog, naokrog v Severno Ameriko, Indijo in Slovenijo, da nam je s koreografijami pribliæala

plese.

UËbenik namenjam vsem otrokom, z dobro mislijo, da bi s pomoËjo glasbe odkrili ËimveË neraziskanih

poti, ki naj jih popeljejo do novih glasbenih odkritij in Ëarobnih trenutkov, ki jih ponuja

Ëudoviti svet zvokov, v æelji, da bo nekoË iz malega postalo veliko.

A. N.

6


GREMO V ©OLO

NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – TIK TAK

CILJI:

Spoznavanje in izvajanje nove pesmice;

dinamiËne razlike (forte – glasno, piano – tiho).

NAPOTKI:

Novo πolsko leto je potrkalo na vrata. V uvodnem pogovoru lahko uËitelj vpraπa

uËence, Ëe so se veselili prvega πolskega dne in ponovnega snidenja s soπolci.

UËitelj zapoje pesmico ali pa jo posluπajo z zgoπËenke. UËitelj nauËi uËence

pesmico zapeti s kombinirano metodo posnemanja besednih in pevskih fraz.

Ko pesmico znajo, jim uËitelj pove, katere dele bodo peli tiho in katere glasno.

Ko uËitelj ponovno zapoje pesmico, usmeri pozornost uËencev na posluπanje

dinamiËnih razlik, nato jih povabi, naj tudi oni zapojejo tako.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

1. A. Naumovski – Tik tak (vokalno-inπtrumentalna izvedba)

2. A. Naumovski – Tik tak (inπtrumentalna spremljava)

U»ITELJU:

»e se glede na sposobnosti

uËencev uËitelju zdi primerno,

lahko enoglasno petje

popestri z dodajanjem drugega

glasu, saj bo tako pesmica

zazvenela “malo drugaËe”.

Poudarjam, da je odloËitev

odvisna od presoje uËitelja,

kajti le uËitelj ve, kako sposobno

in zahtevno skupino

uËencev ima pred seboj.

Seveda pa je potrebno

uËenece v to “malo

drugaËno”, novo izvajanje,

vpeljati postopoma.

8


1. VAJA: UËenci pojejo pesem, uËitelj pa poje drugi, spremljevalni glas sam. Za zaËetek

zapoje najprej prvo frazo in se nato pogovori z uËenci o novem naËinu petja.

Nato zapojejo celo kitico. Po veËkratnem petju uËencem ne bo veË tuje, da

uËitelj poje drugaËe.

2. VAJA: Za spodbudo izbere tri ali πtiri uËence in skupaj z njimi poje drugi glas,

medtem ko drugi pojejo glavno melodijo, za zaËetek samo po nekaj taktov …

3. VAJA: UËence razdelimo v dve skupini. Ena poje prvi (vodilni) glas, ena pa drugi

(spremljevalni) glas: tik tak, tika tak … Nato skupini zamenjamo. Tisti, ki so peli

prvi, pojejo drugi glas, in obratno.

A. Naumovski: TIK TAK

1. Tik tak, tika tak, 2. Tik tak, tika tak,

tik tak, tika tak.

tik tak, tika tak.

Moja ura pozvoni,

Ura glasno mu tiktaka,

danes v πolo se mudi.

fantiË vstane, niË ne Ëaka.

Prvi πolski dan je tu,

Hitro umije, obleËe se,

gremo v πolo brez strahu.

da v πolo Ëeden gre.

3. Tik tak, tika tak,

tik tak, tika tak.

V kotu πolska torba Ëaka,

novi zvezki za junaka.

Hitro, hitro mali moæ,

pojdi v πolo, pozen boπ.

9


PAL»EK izπtevanka

CILJI:

NAPOTKI:

Enakomerno ritmiËno izrekanje besedila;

pulzacija;

ponovitev pesmic, ki so jih uËenci prepevali lansko leto.

UËenci se razvrstijo v krog, uËitelj pa doloËi enega, ki bo enakomerno izrekal

izπtevanko. UËenec, ki izπteva, se na vsako poudarjeno dobo dotakne soπolca in

se pomika v krogu po vrsti, dokler ne zakljuËi izπtevanke z EN, DVA, TRI. Tisti

uËenec, pri katerem se izπtevanka konËa na besedo TRI, se postavi v sredino

kroga in zapoje skupini svojo najljubπo pesem ali pa eno od pesmi, ki so jih

prepevali v prejπnjem πolskem letu. Ko uËenec pesmico odpoje, zaËne z

izπtevanjem in tako doloËi novega pevca, ki zapoje drugo pesmico. Ta uËna

enota je primerna za zaËetek ali konec uËne ure in jo lahko uporabljamo

veËkrat, tako da pri vsaki uËni uri pride na vrsto po nekaj uËencev.

A. Naumovski: PAL»EK

PalËek SkakalËek

na gobi sedi,

pesmice poje,

lep dan nam æeli.

Ko palËek SkakalËek

preπteje do tri,

zapojeπ nam pesmico ti.

En, dva, tri!

10


OPOMBA:

Poudarjene dobe so oznaËene s Ërtico.

11


TARA TAKA

CILJI:

Spontano gibanje ob glasbi;

urjenje razloËevanja med tiπino in zvokom;

gibanje ob glasbi z vnaprej doloËenimi gibi;

razvijanje obËutka za ritem.

NAPOTKI:

1. VAJA: UËitelj predvaja uËencem posnetek z zvoËnega zapisa, uËenci pa se zaËnejo

svobodno gibati po prostoru in ustvarjati gibe, kot jih spontano navdihuje

glasba. Ko uËitelj glasbo prekine, vsak uËenec obstane v takem poloæaju, v

kakrπnem se je znaπel ob prekinitvi (uËitelj naj presledke skrajπuje ali

podaljπuje po obËutku, in sicer naj bodo prekinitve dolge od 5 do 15 sekund). Ko

se glasba spet zasliπi, se uËenci znova zaËnejo gibati. Pri tej vaji spoznamo, da

se lahko prepustimo toku glasbe in se gibamo spontano, kakor obËutimo.

2. VAJA: Pri drugi vaji spoznamo, da se ob glasbi lahko gibamo z vnaprej doloËenimi

gibi. UËitelj uËence postopoma nauËi plesnih gibov. Najprej s ponavljanjem

utrjujejo gibe, ponazorjene na slikah od 1–4, nato 5–8, itd. Ko uËenci vse gibe

obvladajo, zapleπejo ob glasbi na zvoËnem zapisu. Zelo pomembno je, da je

skladba posneta v treh razliËnih tempih (poËasi, zmerno, hitro). Posnetek v

poËasnem tempu je namenjen nadaljnjemu utrjevanju gibov, srednji in hitri

tempo pa uporabimo, ko je predpisano gibanje æe uteËeno.

12


1. slika: Z desno roko πtirikrat potolËemo po desni nogi.

2. slika: Z levo roko πtirikrat potolËemo po levi nogi.

3. slika: Naredimo πtiri korake naprej.

4. slika: Naredimo πtiri korake nazaj.

5. slika: Na prvo dobo rahlo pokrËimo kolena in v naslednjih treh dobah z

nadaljnjimi pokrËitvami postopoma naredimo popoln poËep.

6. slika: Postopno se dvignemo iz poËepa (5. slika v obratni smeri).

7. slika: Naredimo πtiri korake naprej.

8. slika: Naredimo πtiri korake nazaj.

9. slika: ©tirikrat zaploskamo pred seboj.

10. slika: ©tirikrat zaploskamo za seboj.

11. slika: Naredimo πtiri korake naprej.

12. slika: Naredimo πtiri korake nazaj.

13. slika: ©tirikrat zakorakamo na mestu.

14. slika: Zadnje πtiri udarce (dobe) obstojimo na mestu.

U»ITELJU:

Edini dostop do resniËnega ritmiËnega doæivljanja je skozi telo. Ritem je fiziËna

energija. Razvijanje obËutka za ritem prek intelekta ni mogoËe, zato je gibanje,

ki vkljuËuje Ëim veË delov telesa, najbolj naraven pripomoËek za razvijanje

obËutka za ritem.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

3. A. Naumovski – Tarataka (poËasi)

4. A. Naumovski – Tarataka (srednje)

5. A. Naumovski – Tarataka (hitro)

13


DEKLICA AN»KA

CILJI:

Sluπno prepoznavanje posameznih in raznolikih zvokov ob

posluπanju kratke zgodbice;

dinamiËne razlike (piano – tiho, forte – glasno).

NAPOTKI:

Ob posluπanju zgodbice Deklica AnËka se uËenci seznanijo z razliËnimi zvoki, ki

so integralni neverbalni del zgodbice na posnetku.

OPOMBE:

NajveËj pozornosti posvetimo zvonjenju ur. UËence povabimo, naj bodo

pozorni na jakost zvonjenja ur. Prva ura zvoni tiho (piano),tudi druga ura zvoni

tiho (piano), tretja ura pa zvoni glasno (forte). UËenci napiπejo na dopolnilne

Ërte v tekstu, s kakπno jakostjo so ure zvonile (tiho – tiho – glasno).

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

6. A. Naumovski: Deklica AnËka(zvoki: kopanje, suπenje las s suπilcem,

Ëesanje, krtaËenje zob, zvonjenje prve ure, zvonenje druge ure, smrËanje,

zvonjenje tretje ure, mamin glas).

14


NAPOTKI:

Za isto uËno enoto je na

zgoπËenki na razpolago πe

nekaj novih zvokov. Na

strani 14 v delovnem zvezku

pa so pripadajoËe slike.

UËenci naj obkroæijo tiste

sliËice, ki ponazarjajo zvoke

primerne za bujenje.

Tistega, ki jim je najbolj

vπeË, naj obkroæijo dvakrat.

Za bujenje neprimerne

zvoke pa naj prekriæajo.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

7. elektronska ura, 8. glasbena skrinjica, 9. ura na uteæi, 10. budilka,

11. glas mame, 12. ura s kukavico, 13. kravji zvonec, 14. mukanje, 15. zvonik,

16. petelin.

Ali veπ, kdo na vasi zjutraj prvi vstane in prebudi zaspane (UËenci naj na

dopolnilno Ërto napiπejo besedo PETELIN.)

15


KI KI RI

NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – KI KI RI

CILJI:

NAPOTKI:

Posluπanje in spoznavanje nove pesmice;

igranje na male inπtrumente po ritmiËnem zapisu;

razliËni naËini interpretacij.

UËitelj se pogovori z uËenci o tem, da vsako pesmico lahko izvedemo na veË

naËinov. S tem, da spremenimo zasedbo ali pa pojemo v razliËnih razpoloæenjih,

se spremeni tudi vzduπje v skladbici ali pesmici … (temu pravimo razliËne

interpretacije). S skupnimi moËmi ugotovijo, da lahko:

- pojemo,

- pojemo in igramo na inπtrumente,

- igramo na inπtrumente,

- pojemo in pleπemo,

- ritmiËno enakomerno izrekamo besedilo.

Po pogovoru uËitelj nauËi uËence pesem zapeti, nato uËenci pesem izvajajo na

tri naËine:

1. pojejo,

2. pojejo in igrajo na male inπtrumente,

3. ritmiËno enakomerno izrekajo besedilo, in sicer v razliËnih razpoloæenjskih

izrazih, na primer: skrivnostno, pogumno, veselo …

16


ZVO»NI ZAPIS (CD): 17. A. Naumovski – Ki ki ri (vokalno-inπtrumentalna izvedba)

18. A. Naumovski – Ki ki ri (inπtrumentalna spremljava)

A. Naumovski: KI KI RI

Ko ko ko ko ko ko dak,

naπ petelin je junak.

Putke Ëuva noË in dan,

za lisico ni nam mar.

Vsak dan zjutraj vse zbudi,

ki ki ri ki ki ki ki.

17


GLASBA GOVORI

Posluπajmo: E. GRIEG – JUTRO

CILJI:

NAPOTKI:

Doæivljajsko posluπanje glasbe;

razumevanje povezave med barvami in zvoki

UËenci zaprejo oËi, nekaj Ëasa posluπajo skladbo, ko pa si glede na glasbo

izberejo primerno barvo (lahko tudi veË barv), s katero bodo “barvali skladbo”,

zaËnejo barvati na prazno stran 18 v delovnem zvezku. Ta uËna enota bi bila,

seveda po presoji uËitelja, primerna tudi za ustvarjanje s tempera barvicami na

risalnem listu, kar bi omogoËilo razstavo slik pod naslovom “Barvni zvoki jutra”

ali pa “Jutro v barvah”. V vsakem primeru naj uËenci ne riπejo vsebine, temveË

naj z barvo izrazijo svoj osebni stik z glasbo ali celo s posameznimi toni. Vse

prepustimo njihovi domiπljiji in obËutenju.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

19. E. Grieg – Jutro

OPOMBA: Povezava med zvoki in barvami ni

samo domiπljijska igra, ampak ima svojo

osnovo v vibracijah in energiji, kot to dojemajo

modreci vzhodnjaπkih πol (tako na primer

tibetanski budisti povezujejo doloËen zvok in

doloËeno barvo pri vajah s Ëakrami – energetskimi

centri), pa tudi nekateri sodobni skladatelji,

na primer Aleksander Skrjabin in

Olivier Messiaen, ki sta z doloËenimi tonovskimi

naËini povezovala doloËene barve. Spet

drugi spajajo zvene inπtrumentov z barvnimi

odtenki. Tako je na primer Franz Liszt zahteval

od glasbenikov pri orkestrski vaji, naj igrajo

bolj viπnjevo. Thomas Mann pa je govoril o

rjavem tonu violonËela … Takπno posluπanje je

glasbeni teoretik in skladatelj J. L. Hoffman æe

leta 1786 poimenoval “barvni posluh”. Te

povezave so del intuitivne preciznosti, ki jo

imenujemo muzikalnost.

18


PO KORO©KEM PO

KRANJSKEM

NauËimo se novo pesmico: LJUDSKA – PO KORO©KEM PO KRANJSKEM

CILJI:

OPOMBE:

NAPOTKI:

Spoznavanje in izvajanje nove pesmi;

ustvarjanje pozitivnega odnosa do slovenskega ljudskega izroËila.

Prve uËne enote so se vsebinsko naslanjale na πolo, sedaj pa se bomo preselili

na deæelo, da spoznamo pesmi naπih babic in dedkov. To so pesmi, ki so

povezane z naravo in æivljenjem na kmetih, ki so nastale ob kmeËkih opravilih,

pri druæenju in ob razliËnih priloænostih.

Takrat ko uËenci ravno zakorakajo v novo πolsko leto, je narava najbolj bogata

in ponuja dozorele sadeæe.

September je Ëas kmeËkih opravil, kot so obiranje sadja, æetev ajde in mlatev

pπenice …

Æitarica, ki jo poznamo pod imenom ajda, je poletni posevek, ki πele jeseni

pobeli πirna polja s svojim roænato – belim cvetjem. Ajdo so v starih Ëasih æele s

srpom æene in dekleta, ki se jim je reklo æanjice.

Ob teh delovnih prilikah je nastalo mnogo pesmi in nekaj se jih bomo nauËili.

Po uvodnem pogovoru (glej opombe) uËenci posluπajo pesem z zgoπËenke.

Pesem lahko izvaja tudi uËitelj. Temu sledi skupno petje. UËenci naj pesem

zapojejo tudi ob inπtrumentalni spremljavi, ki je na zgoπËenki.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

20. Ljudska – Po

Koroπkem po Kranjskem

(vokalno-inπtrumentalna

izvedba)

21. Ljudska – Po

Koroπkem po Kranjskem

(inπtrumentalna spremljava)

19


Ljudska: PO KORO©KEM PO KRANJSKEM

1. Po Koroπkem po Kranjskem æe ajda zori,

æe ajda zori, æe ajda zori.

Eno dekle jo æanje, jo glav'ca boli,

jo glav'ca boli prav zares.

2. Tri dni jo æe æanje, tri snopke ima,

tri snopke ima, tri snopke ima.

Pa poglejte na rok'ce kol'k æuljev ima,

kol'k æuljev ima prav zares.

3. Tri dni jo æe mlati, tri litre ima,

tri litre ima, tri litre ima.

Pa poglejte na oËke, vse solzne ima,

vse solzne ima prav zares.

20


ZVO»ILA

Ponuja nam jih narava.

Naredimo jih iz uporabnih ali odpadnih materialov.

NAPOTKI:

UËitelj uËencem z uvodnimi besedami pove, da nam narava nudi mnoge, za

Ëloveka nujno potrebne, koristne in zanimive dobrine. Æe v prejπnjem πolskem

letu so uËenci iz naravnih materialov izdelali nekaj zvoËil. Letos bodo æe znani

paleti zvoËil dodali πe nekaj novih. UËitelj se pogovori z uËenci, kakπne materiale

naj prinesejo k naslednji uËni uri. Ko imajo potrebne materiale, uËenci pod

vodstvom uËitelja izdelajo zvoËila. Zaæeljeno je, da s skupnimi moËmi, z bistrimi

glavami, z domiπljijo in kreativnostjo ustvarijo nove razliËice æe ustaljenih

oblik zvoËil. Pa poglejmo, kaj nam ponuja narava.

A. Orehovo drevo nam daje plod oreh. Iz dveh orehovih

lupin naredimo zvoËilo tako, da z njima udarjamo ali pa ju

drgnemo drugo ob drugo. Tako dobimo dva razliËna zvoka.

B. Divji kostanj ima plod, ki se uporablja za krmo æivali.

Kostanj lahko oblikujemo tudi v krasno — iz dveh kostanjev

naredimo zvoËilo tako, da z enim udarjamo ob drugega.

V kostanj zabodemo tanjπo, na enem koncu priostreno palico

(npr. od nabodala), ki sluæi za dræalo. Tako dobimo

zvoËilo, s katerim tolËemo po razliËnih povrπinah.

Kostanje stresemo v srednje veliko plastiËno posodo, ki jo

zapremo s plastiËnim pokrovom. Posodo stresamo v vse

smeri in dobimo zvok, ki spominja na grmenje.

C. Iz koruznih storæev naredimo pokalice.

». Dva razliËna kamna, od katerih naj bo eden malo veËji in

ploπËat. Z manjπim kamnom tolËemo po veËjem. Za lepπi

videz lahko kamna pobarvamo s tempera barvami.

D. Tudi buËe, ki rastejo na polju, so lahko izvrstno zvoËilo.

Najprimernejπe so æe posuπene buËe, ob stresanju njihova

semena v notranjosti ropotajo. Prazno buËo pa lahko

napolnimo s koruznim zrni ali z brinovimi jagodami.

E. Na sprehodu po parku lahko naberemo 15 do 25 cm

dolge rjave stroke glediËevke (podobni so roæiËem), ki ob

stresanju ropotajo.

21


Pa si oglejmo in naredimo πe nekaj zvoËil iz uporabnih ali odpadnih materialov.

F. Dve leseni ælici tolËemo eno ob drugo.

G. Dva lesena ploha, oziroma dve malo debelejπi ploπËici,

da ju lahko dræimo po robu, tolËemo drugo ob drugo.

H. ZveneËa hobotnica — zamaπke od sadnih sokov ali

mineralne vode preluknjamo in jih priveæemo na tanke

vrvice razliËnih dolæin. Nato konce vrvic poveæemo v vozel

in tako narejeno zvoËilo stresamo ali po njem udarjamo z

roko. Za lepπi videz lahko iz lepenke naredimo glavo hobotnice,

ki jo prilepimo na vozel zvoËila.

I. Vkozarec nalijemo vodo, v njej namoËimo prst in kroæno

drgnemo po robu, dokler vibracija ne preide v zven.

J. V rob plastiËnega lonËka toËno na premeru naredimo dve

zarezi, Ëez njiju in prek dna napeljemo gumico tako, da je

Ëimbolj napeta. Po njej brenkamo.

K. VeË kozarcev ali steklenic uglasimo v razliËne tonske

viπine tako, da vanje nalijemo razliËne koliËine vode, nato

pa po njih udarjamo s primernim udaralom.

L. V plastiËen lonËek stresemo riæ ali kakπno drugo zrnje.

LonËek pokrijemo s plastiËno vreËko (Ëe je prevelika jo malo

poreæemo) in jo pritrdimo z elastiko. S stresanjem izvabljamo

razliËne zvoke.

22


SPOZNAJMO IN©TRUMENTE

CILJI:

Spoznavanje inπtrumentov;

sluπno prepoznavanje zvokov inπtrumentov;

vizualno prepoznavanje oblike inπtrumentov.

NAPOTKI U»ENCEM: Drevesa nam ne dajejo samo plodov, ampak tudi les. Oglejmo si inπtrumente,

nato pa s skupnimi moËmi ugotovimo, kateri inπtrumenti so narejeni iz lesa

in kateri ne. UËenci naj obkroæijo inπtrumente, ki niso narejeni iz lesa. Nekatere

inπtrumente so spoznali æe prejπnje leto, nekaj novih inπtrumentov pa bodo

spoznali letos.

NAPOTKI:

UËenci si skupaj z uËiteljem ogledajo inπtrumente v uËbeniku. V prejπnjem

πolskem letu so spoznali: blok flavto, violino, kitaro, kontrabas, harfo, trobento,

flavto, klavir, harmoniko, palËke, boben, ropotulji, Ëinele in triangel. Letos pa

bodo spoznali, kako izgledajo in kako zvenijo ksilofon, zvonËki, fagot in pavke.

Za vsak inπtrument jim uËitelj predvaja zvok, ki je na zgoπËenki, slike pa so v

delovnem zvezku. Pri prepoznavanju æe znanih in pri spoznavanju novih inπtrumentov

se uËitelj z uËenci pogovori o posameznem inπtrumentu: kako inπtrument

izgleda (slike so v delovnem zvezku), kako se na inπtrumente igra, kako

inπtrument zveni (posluπanje z zgoπËenke). Nato naj uËitelj predvaja posnetke

πe enkrat, vendar v drugaËnem zaporedju, uËenci pa naj ugibajo, kateri zvok

pripada kateremu inπtrumentu.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

22. blok flavta, 23. violina, 24. kontrabas, 25. klavir, 26. ksilofon, 27. harfa,

28. kitara, 29. fagot, 30. pavke, 31. palËke, 32. flavta, 33. trobenta,

34. zvonËki, 35. ropotulji, 36. triangel, 37. boben, 38. Ëinele.

OPOMBE: PriËujoËa

vsebina je glede na

zahtevnost

(pozornost, aktivno

sodelovanje …)

dokaj kompleksna,

zato predlagam, da

se obravnava veË

ur.

23


IN©TRUMENTI IGRAJO GLASNO,

TIHO, NARA©»AJO»E, POJEMAJO»E

CILJI:

NAPOTKI:

Prepoznavanje posameznih inπtrumentov;

dinamiËne razlike (glasno, tiho, naraπËajoËe, pojemajoËe).

UËenci si z uËiteljem ogledajo slike inπtrumentov v delovnem zvezku in vsak

inπtrument poimenujejo. Nato posluπajo posnetke posameznih inπtrumentov z

zgoπËenke. UËitelj jim pove, da se lahko na inπtrumente igra razliËno: glasno,

tiho, naraπËajoËe, pojemajoËe, zato naj pozorno posluπajo, s kakπno jakostjo

(tiho, glasno, naraπËajoËe, pojemajoËe) igrajo posamezni inπtrumenti na

zgoπËenki. Po posluπanju svoje ugotovitve o dinamiki posameznih inπtrumentov

napiπejo v delovni zvezek.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

39. trobenta; 40. violina; 41. pavke; 42. klavir; 43. boben; 44. kontrabas;

45. flavta; 46. Ëinele; 47. triangel;

24


OBARVAJMO TONE

CILJI:

NAPOTKI:

Sluπno prepoznavanje zvokov inπtrumentov;

razumevanje povezave med barvami in zvoki – barvni toni

Ob veËkratnem posluπanju znaËilnih tonov vsakega inπtrumenta naj uËenci

(vsak zase) po lastnem obËutku in presoji izberejo barvo za vsak inπtrument in

pobarvajo v delovnem zvezku kvadrat, ki je poleg slike.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

48. violina; 49. flavta; 50. trobenta; 51. fagot; 52. ksilofon; 53. kontrabas

25


MLADI MUZIKANTI

NauËimo se novo pesmico: LJUDSKA – MLADI MUZIKANTI

CILJI:

NAPOTKI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice;

gibanje ob izvajanju pesmice (posnemanje igranja na inπtrumente).

UËitelj najprej predvaja pesem z zvoËnega zapisa. Po posluπanju uËitelj nauËi

uËence pesem zapeti z metodo posnemanja besednih in pevskih fraz. Ko jo

znajo, naj ob petju posnemajo gibe, ki ponazarjajo igranje na inπtrument, ki ga

doloËena kitica opeva:

— v drugi kitici posnemajo igranje na gosli (violino),

— v tretji kitici posnemajo igranje na piπËal,

— v Ëetrti kitici posnemajo igranje na boben,

— v peti kitici posnemajo igranje na trobento ,

— v πesti kitici posnemajo igranje na kontrabas.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

54. Ljudska – Mladi muzikanti (vokalno-inπtrumentalna izvedba)

55. Ljudska – Mladi muzikanti (inπtrumentalna spremljava)

Ljudska: MLADI MUZIKANTI

26


1. Mi muzikanti smo, 2. Mi muzikanti smo,

veselo pojemo:

na gosli godemo:

tralalala, tralalala,

cigu, migu, cigu, migu,

tralalala, tralala,

cigu, migu, cigu, mig,

tralalala, tralalala,

cigu, migu, cigu, migu,

tralalalala.

cigu, migu, cig.

3. Mi muzikanti smo, 4. Mi muzikanti smo,

na piπËalko piskamo:

na boben tolËemo:

fiju, fiju, fiju, fiju,

rom pom pom pom, rom pom pom pom,

fiju, fiju, fiju, fi,

rom pom pom pom, rom pom pom,

fiju, fiju, fiju, fiju,

rom pom pom pom, rom pom pom pom,

fiju, fiju, fi.

rom pom pom pom pom.

5. Mi muzikanti smo, 6. Mi muzikanti smo,

s trobento trobimo:

na bas zdaj æagamo:

trararara, trararara,

æiga, æaga, æiga, æaga,

trararara, trarara,

æiga, æaga, æiga, æag,

trararara, trararara,

æiga, æaga, æiga, æaga,

trarararara.

æiga, æaga, æig.

27


NA KONCERTU

1. del

CILJI:

NAPOTKI:

©irjenje glasbenega besednjaka (spoznavanje in pomen);

sluπno prepoznavanje inπtrumentov.

UËitelj povpraπa uËence, Ëe je kdo æe bil na kakπni glasbeni prireditvi.

Po uvodnem pogovoru si ogledajo sliko v delovnem zvezku (slika koncerta).

V sproπËenem razgovoru uËitelj razloæi uËencem nove glasbene besede:

POSLU©ALCI so ljudje, ki gredo na koncert in posluπajo glasbo.

KONCERT je prireditev, kjer se obËinstvo zbere v dvorani, enako kot v kinu ali

gledaliπËu, na odru pa glasbeniki pojejo in igrajo na glasbila.

ORKESTER je velika skupina glasbenikov, ki vsi naenkrat igrajo na inπtrumente.

DIRIGENT je vodja orekstra, ki glasbenikom s kretnjami rok v zraku kaæe, kako

hitro, glasno in na kakπen naËin naj igrajo. Ponavadi dræi v desni roki dirigentsko

palico.

SKLADATELJ je glasbenik, ki glasbo zapiπe v poseben, notni zvezek. Namesto

Ërk uporablja znake, ki jih imenujemo note.

2. del

NAPOTKI:

UËenci si skupaj z uËiteljem ogledajo v delovnem zvezku slike izvajalcev, nato

jim uËitelj predvaja pripadajoËe posnetke z zvoËnega zapisa. Pod sliko vsakega

glasbenika je besedilo, ki ga dopolnijo. Na primer: Glasbenik, ki igra klavir, je

P I A N I S T.

Ko uËenci posluπajo posnetek zbora, naj jih uËitelj vpraπa, kako se imenuje tisti,

ki zbor vodi.

ZBOROVODJA, kot æe beseda pove, je glasbenik, ki vodi zbor.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

56. flavtist; 57. zbor; 58. pevka; 59. violinist; 60. pianist

28


3. del

NAPOTKI:

Na straneh 31 in 33 je spodnji del lista moæno upogniti (najprej uËenci slike

izvajalcev obreæejo), tako da se pred orkestrom pojavijo posamezni glasbeniki,

ki so jih uËenci sluπno prepoznali na odlomkih (2. del). Isti izvajalci se predstavijo

πe enkrat, tokrat pred zvoËno kuliso orkestra. Ob posluπanju posameznega

zvoËnega primera, naj uËitelj povabi uËence, da povedo, kdo je igral na posnetku

»e posluπajo na primer koncert za klavir in orkester, bodo verjetno

razloËili klavir in orkester. Lahko pa bomo dobili tudi pestrejπe odgovore, kot

so: nekdo je igral klavir, pa violine smo sliπali, tudi flavta je bila vmes … (vse to

so seveda pravilni odgovori).

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

61. E. Grieg – Koncert za klavir in orkester

62. W. A. Mozart – Koncert za flavto in orkester v G — duru, K. 313

63. F. Mendelssohn – Koncert za violino in orkester op.64 v e – molu,

allegro molto appassionato

64. W. A. Mozart – Kantata: Radost prostozidarjev, K. 471

OPOMBA:

PriËujoËa vsebina je glede na zahtevnost (pozornost, aktivno sodelovanje …)

dokaj kompleksna, zato predlagam, da se obravnava veË ur.

29


GLASBA OPISUJE Z

ZVOKI

CILJI:

NAPOTKI:

Sposobnost væivljanja v glasbene vsebine.

Ob posluπanju glasbenih primerov naj uËenci ugotovijo, katero sliko narave

ponazarja posamezna skladba. Na razpolago so tri nalepke, ki upodabljajo

grmenje, deæ in morje. Po posluπanju posamezne skladbe uËitelj doloËi nekaj

Ëasa za sproπËen skupen pogovor, v katerem uËenci primerjajo svoje ugotovitve.

Ko primere posluπajo znova, se posvetujejo, s katerimi zvoËili in na

kakπen naËin bi se najbolj avtentiËno pribliæali predvajanemu zvoku. Poleg

prostora za nalepke je na razpolago tudi prostor, v katerega uËenci nariπejo ali

napiπejo imena zvoËil, ki bi jih uporabili.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

65. M. Horak / A. Naumovski — Grmenje (improvizacija za klavir)

66. A. Naumovski — Deæ

67. A. Naumovski — Morje

30


GLASBA GOVORI

Posluπajmo: C. DEBUSSY — SIRINKS

CILJI:

NAPOTKI:

Doæivljajsko posluπanje glasbe;

prenos glasbenih vtisov v snov za oblikovanje.

UËenci najprej zgnetejo glino, da postane proæna. Nato nekaj Ëasa posluπajo

glasbo in zaËnejo gnesti glino s prsti in z dlanmi … UËitelj naj najprej usmeri

pozornost uËencev na posluπanje in jih spodbuja, naj gnetejo, dokler ne najdejo

v glasbi tistega momenta, ki ga bodo zaËutili kot primernega za odtis v

glino. Tedaj je “izdelek” dokonËan. Tistim, ki se pri tej novi nalogi ne znajdejo,

naj uËitelj (vsakemu posebej) pomaga tako, da ga prime za roke, potem z

zaËetnimi vzgibi skupaj oblikujeta glino ob glasbi, dokler uËitelj ne zaËuti, da je

uËenec zaËel oblikovati samostojno. Nekateri uËenci se bodo posvetili zgolj

ritmu, drugi pa melodiji. V kolikor je za uËenca tak pristop preveË “abstrakten”,

naj ga uËitelj opogumi, da si ob posluπanju glasbe zamisli lik, na primer æivalico

ali rastlino, in jo upodobi.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

68. C. Debussy — Sirinks

31


ZIMSKA PRAVLJICA

Posluπajmo skladbo za orkester: A. NAUMOVSKI – ZIMSKA PRAVLJICA

CILJI:

NAPOTKI:

Sposobnost væivljanja v glasbene vsebine;

likovno ustvarjanje;

skupinsko delo.

UËitelj pove uËencem, da bodo posluπali glasbeno pravljico, vendar bo ta pravljica

opisana le z zvoki. Za vsak lik, ki nastopa v pravljici, uËitelj predvaja kratek glasbeni

odlomek – moment (pribliæno 0.25 s), ki predstavlja posamezen lik. Ko uËitelj predstavlja

nastopajoËe like v pravljici, pred vsakim posluπanjem prebere uvodne besede:

1. predstavitev — Uvod fanfar, ki povedo, da se pravljica dogaja na gradu.

2. predstavitev — Princesa (je izjemno lepa in tenkoËutna. Njene prijateljice so

ptice, z njimi se pogovarja na grajskem vrtu.).

3. predstavitev — Kralj (je njen oËe, praviËen moæ, ki modro vlada kraljevini).

4. predstavitev — »arovnica (je zlobna in ne prenese, da bi bil kdo sreËen in

zaljubljen. Da bi laæje nagajala dobrim ljudem, se spremeni v dvorno damo in

se prikupi kralju.).

5. predstavitev — Hrabri vitez (je postaven in pogumen mladeniË, ki ga vedno

in povsod spremlja zvesti sokol) .

6. predstavitev — PtiËice.

7. predstavitev — Konj.

34


Ko uËitelj uËencem predstavi nastopajoËe – besedno in zvoËno, sledi

posluπanje pravljice, ki je sestavljena iz sedmih glasbenih momentov. Prva slika

je æe narisana v delovnem zvezku, naloga cele skupine pa je, da si ob

posluπanju ustvari skupno zamisel o poteku pravljice in jo nato v πe πestih

slikah v delovnem zvezku tudi nariπe. Pri risanju lahko posamezniki dodajo tudi

svoje individualne elemente.

U»ITELJU:

UËencem naj bo uËitelj v pomoË. Na primer po posluπanju posameznega

momenta naj sledi skupni pogovor, v katerem uËitelj vpraπa uËence katera od

predstavljenih oseb je bila opisana z glasbo; kaj menijo, da je ta oseba naredila;

je bila vesela ali æalostna; se je s kom pogovarjala. »e smo pozorni, lahko v

skladbi prepoznamo vse like.

Potek zgodbe je zapisan le informativno, za oporo. Ker gre za doæivljajsko

posluπanje glasbe, naj bo potek pravljice v prvi vrsti odvisen od posameznika in

od skupine.

1. glasbeni moment – Princesa se sprehaja po grajskem vrtu, priletijo ptiËice, ki

princesi zapojejo pesmico.

2. glasbeni moment — Na sprehod se odpravi πe kralj in se pridruæi svoji hËeri

– princesi, s katero se pogovarja.

3. glasbeni moment — Mimo pride Ëarovnica, prepodi ptice in prestraπi princeso.

4. glasbeni moment — Kralj pokliËe viteza in ga prosi, naj prepodi Ëarovnico.

5. glasbeni moment — Princesa in vitez se sreËata in si postaneta vπeË, vendar

Ëarovnica ne poËiva s svojimi Ëarovnijami …

6. glasbeni moment — Vitez in Ëarovnica se sreËata.

7. glasbeni moment — Princesa in hrabri vitez se poroËita, odjezdita na konju,

spremlja ju njegov zvesti sokol in seveda æivita sreËno do konca svojih dni.

OPOMBA:

PriËujoËa vsebina je glede na zahtevnost (pozornost, aktivno sodelovanje …)

dokaj kompleksna, zato predlagam, da se obravnava veË ur.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

69. uvod; 70. princeska; 71. kralj; 72. Ëarovnica;

73. hrabri vitez; 74. ptiËice; 75. konj;

76. 1. glasbeni moment;

77. 2. glasbeni moment;

78. 3. glasbeni moment;

79. 4. glasbeni moment;

80. 5. glasbeni moment;

81. 6. glasbeni moment;

82. 7. glasbeni moment;

35


SNEÆENI MOÆ

NauËimo se novo pesmico: M. VOGLAR – SNEÆENI MOÆ

CILJI:

NAPOTKI:

OPOMBE:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice;

izmiπljevanje gibov;

oblikovanje spremljave za inπtrumente;

skupinsko delo;

likovno ustvarjanje.

UËitelj se z uËenci pogovarja o zimskem Ëasu in o zimskih zabavah, kot so

smuËanje, kepanje, izdelovanje sneæaka. Po uvodnem pogovoru uËitelj nauËi

uËence pesem zapeti z metodo posnemanja besednih in pevskih fraz. Nato

pesmico utrjujejo. Sledi izbiranje inπtrumentov in kreativna naloga: uËenci naj

sami ali s pomoËjo uËitelja ustvarijo spremljavo za inπtrumente. Tisti, ki ne

igrajo na inπtrumente, pa si k pesmici izmislijo plesne gibe. Pojeta naj obe

skupini uËencev, tista, ki pleπe, in tista, ki igra. Nato skupini vlogi zamenjata.

Po konËani glasbeno plesni dejavnosti uËenci v delovni zvezek doriπejo

sneæenega moæa.

S to vajo razvijamo in urimo sposobnost dvojne dejavnosti.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

83. M. Voglar – Sneæeni moæ (vokalno—inπtrumentalna izvedba)

84. M. Voglar – Sneæeni moæ (inπtrumentalna spremljava)

36


M. Voglar: SNEÆENI MOÆ

1. Tam na bregu moæ stoji,

v roki metlo on dræi.

RdeË korenËek mu je nos,

v noge pa je Ëisto bos.

2. Tam na bregu moæ stoji,

ker ni sonca se smeji.

Lonec star ima na glavi,

to sneæeni moæ je pravi.

37


ZIMSKE IZMI©LJARIJE

Uglasbimo pesmico: A. NAUMOVSKI – ZIMSKI »AS

CILJI:

NAPOTKI:

Ustvarjanje melodije in spremljave;

vokalno-inπtrumentalno izvajanje pesmi.

UËitelj nauËi uËence besedilo, nato skupaj ustvarijo melodijo. Ko je melodija

narejena, si uËenci sami ali s pomoËjo uËitelja izberejo inπtrumente in ustvarijo

spremljavo. UËence razporedimo v dve skupini. Sledijo inπtrumentalne in

vokalne vaje, nato pa vokalno-inπtrumentalna izvedba. Skupini naj se menjavata.

Tisti uËenci, ki pojejo, bodo ob drugi izvedbi igrali in obratno.

38


A .Naumovski: ZIMSKI »AS

Hej veseli zimski Ëas,

radost, sreËa je pri nas.

Mraz ne seæe do kosti,

zdaj veseli smo prav vsi.

Kmalu pride zdaj med nas,

stari, dobri Dedek mraz.

In pripeljal bo s sanmi

kup daril za zimske dni.

39


GLASBA GOVORI

Posluπajmo: C. DEBUSSY – SNEÆINKE PLE©EJO

CILJI:

Doæivljajsko posluπanje glasbe;

likovno ustvarjanje.

NAPOTKI:

UËenci se najprej sprostijo, umirijo, lahko tudi zaprejo oËi in za trenutek

“posluπajo tiπino” … UËitelj naj jim pove, da bodo posluπali glasbo in da lahko

ob posluπanju skladbe vstopijo v glasbo kot v pravljico. Po posluπanju bodo

narisali v delovni zvezek (ali po æelji uËencev in presoji uËitelja na veËji list

papirja), kaj so ob glasbi videli oziroma doæiveli. Medtem ko likovno ustvarjajo,

naj posnetek posluπajo πe enkrat. UËitelj naj na zaËetku ne izda naslova skladbice,

vendar naj ponudi nekaj znamenj in napotkov, o Ëem glasba govori. Ko so

risbe narisane, uËitelj pove naslov skladbe, uËenci pa o svojih doæivetjih

pripovedujejo – se pravi, da svojo sliko razloæijo.

ZVO»NI ZAPIS (CD):

85. C. Debussy – Sneæinke pleπejo

40


GLASBA ZA RAZLI»NA

RAZPOLOÆENJA

U»NI SMOTER:

NAPOTKI:

OPOMBE:

Doæivljajsko posluπanje glasbe;

væivljanje v glasbene vsebine.

UËitelj predlaga uËencem, naj mu povedo, kakπna je po njihovem mnenju

lahko glasba in kakπno razpoloæenje nam lahko priËara (veselo, æalostno, tiho,

neæno, hitro, zaspano, jezno, glasno …). Nato si uËenci ob posluπanju odlomkov

skupaj z uËiteljem ogledajo narisane obraze (nalepke) in se odloËijo, kateri

najbolj odgovarja razpoloæenju glasbenih primerov. Ob ponovnem posluπanju

odlomkov, v drugaËnem vrstnem redu, pa si uËenci po svojem obËutku izberejo

obraze in jih nalepijo v razpredelnico.

Vsa glasba je veËplastna. Razpoloæenje, ki je predlagano, se nanaπa izkljuËno

na odlomek in ne na celo skladbo. »e uËenec zaËuti eno od plasti, je smisel

tega smotra izpolnjen. »e pa se uËenec izrazi z opisom podobe (“to je pa tako

kot da se dva viteza borita”), … je to lahko sinonim za jezo. Kadar je uËenËeva

izbira drugaËna, kot je uËitelj priËakoval, naj ga ne popravlja. Gre predvsem za

to, da se uËenec væivi v glasbo in izbere po svojem obËutku in presoji. PriËujoËa

vsebina je glede na zahtevnost (pozornost, aktivno sodelovanje …) dokaj kompleksna,

zato predlagam, da se obravnava veË ur.

41


ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

veselo (praznovanje) 86. G. Bizet – Carmen suita πt. 1 (Les Toreadors)

veselo (zmaga) 87. G. F. Händel – Water music suite πt. 2 v D – duru, HWV 349,

æalostno (predano) 88. W. A. Mozart – REQUIEM v d – molu, KV 626

Lacrimosa dies illa)

æalostno (obupano) 89. F. Chopin – Mazurka v f – molu

neæno (tolaæeËe) 90. F. Chopin – Koncert za klavir in orkester

neæno (æalostno) 91. P. Tchaikowsky – Labodji ples

hitro (napeto) 92. Zith — Eternnity

hitro (razburjeno) 93. Keith Jarrett – Koncert v æivo (Köhln)

prestraπeno (strah) 94. Musogrsky – NoË na golem hribu

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): tiho (mirnost) 1. Gavin Bryans

razmiπljajoËe (mirno) 2. Shih / Hui Chen – 66 times

razmiπljujoËe (razburjeno) 3. J. MatiËiË – Sonata za klavir

uspavano (tiho) 4. F. Liszt – Pastirji ob jaslicah

glasno (navduπeno) 5. L. von Beethoven – Simfonija πt. 9 op. 125 v d — molu

glasno 6. C. Orff – Carmina burana

42


GIBANJE OB GLASBI

CILJI:

NAPOTKI:

Spontano gibanje ob glasbi;

razvijanje obËutka za ritem;

ritmiËno sproπËanje energije.

UËitelj predvaja posnetek z zvoËnega zapisa, uËenci pa se zaËnejo svobodno

gibati po prostoru. UËitelj naj jih spodbudi, da se Ëimbolj predajo ritmu in

zapleπejo s polno energijo.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 7. Satori

8. Armand Frydman — D. Hekimian — N’Toun

9. Dead Can Dance — Mother Tongue

43


NARI©IMO

GIBANJE TONOV

CILJI:

NAPOTKI:

Urjenje obËutka za prenos sluπnih impulzov v grafiËne oblike;

prepoznavanje ritma in tonske viπine.

Na zgoπËenki je 6 primerov signalnih tonov. UËenci naj vsak signal posluπajo

po veËkrat, nato pa po svoji zamisli nariπejo gibanje tega zvoka v delovni

zvezek. Ker ta uËna enota predstavlja novost, naj uËitelj nariπe na tablo elemente,

ki so za oblikovanje signalih tonov najbolj prikladni: veËje in manjπe

pike, krajπe in daljπe ter tanjπe in debelejπe Ërte, neenakomerne packe, vijuge,

πpirale, cik-cak Ërte, trikotnike, krogce, kvadratke … Le Ëe se uËenec ne znajde,

naj mu uËitelj pomaga pri izbiri, sestavi in prostorski ureditvi elementov za

posamezen signalni ton.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 10. prvi signal; 11. drugi signal; 12. tretji signal; 13. Ëetrti signal;

14. peti signal; 15. πesti signal

44


PUSTNA

NauËimo se novo pesmico: A. KRALJ / A. NAUMOVSKI – PUSTNA

U»NI SMOTER:

NAPOTKI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice v povezav z naravo in ljudskimi

obiËaji;

igranje na inπtrumente (Orffove, lastne, improvizirane).

UËitelj se z uËenci pogovarja o zimskem Ëasu, o tem, kaj se dogaja pozimi v naravi.

V zimski Ëas sodi tudi praznovanje pusta. »eprav se danes naπemimo le za zabavo,

je v starih Ëasih pustovanje imelo zelo pomembno vlogo. Maπkare po imenu

kurenti naj bi prepodile zle zimske duhove in priklicale pomlad. Kurenti se

naπemijo v koæuhe, imajo æivalsko masko z dolgim rilËastim nosom in jezikom,

okrog pasu pa imajo obeπene kravje zvonce. Po pogovoru uËenci posluπajo pesem z

zvoËnega zapisa. Nato jih uËitelj nauËi pesem zapeti z metodo posnemanja besednih

in pevskih fraz. Ko jo znajo zapeti, sledi oblikovanje spremljave za inπtrumente.

Izbira inπtrumentov naj bo Ëimbolj pestra, iz vseh do sedaj predstavljenih skupin

zvoËil in inπtrumentov. Od doma pa naj prinesejo πe lonce, pokrovke in podobne

predmete. »e bi po presoji uËitelja skupinsko delo z oblikovanjem spremljave vzelo

preveË Ëasa, se lahko posluæi v priroËniku æe pripravljenega zapisa. Zapis za en

inπtrument lahko igrata dva uËenca na dva razliËna inπtrumenta hkrati, na primer

ropotulji in lonec, pokrovki in boben … UËitelj naj razdeli uËence v skupine:

1. skupina poje,

2. skupina pleπe,

3. skupina igra na inπtrumente.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2):

16. A. Kralj / A. Naumovski –

Pustna (vokalno-inπtrumentalna izvedba)

17. A. Kralj / A. Naumovski – Pustna

(inπtrumentalna spremljava).

45


46

DANES JE NOR-»AVI DAN, NAJ NIH»E NE BO ZASPAN, VSAK NAJ PUSTNO


MASKO VZAME, DA VESELJE NAS PREVZAME, VSAKA ©EMA PA DOBI VELIK SLASTEN KROF ZA TRI.

47


A. Kralj – A. Naumovski: PUSTNA

1. Danes je norËavi dan,

naj nihËe ne bo zaspan,

vsak naj pustno masko vzame,

da veselje nas prevzame,

vsaka πema pa dobi

velik slasten krof za tri.

2. Tam je pravi korenjak,

hrabri miπek in gosak,

je princeska zaplesala,

princu roko je podala,

pa zarajajmo zdaj vsi,

saj domov se ne mudi!

48


LEPA ANKA

CILJI:

NAPOTKI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice;

gibanje ob glasbi;

spoznavanje besede solist v praktiËnem delu.

V uvodnem pogovoru se uËitelj z uËenci pogovori o pomenu pomladi (vse

raste, se prebuja v novo æivljenje …). Spomladanski prazniki pri mnogih narodih

slavijo rodovitnost in izvir æivljenja. Predvsem pa v tem Ëasu na deæeli v pozdrav

pomladi pleπejo plese in kola. Najlepπe obredne pesmi in plese poznamo

iz Bele krajine. Med njimi je tudi kolo Lepa Anka.

UËenci posluπajo pesem z zgoπËenke, nato pa jih uËitelj nauËi pesem zapeti. Ko

jo znajo, jim uËitelj pove, da je ta pesem namenjena plesu, ki se pleπe v krogu.

Takπen ples imenujemo kolo. Preden zaËno s plesom, uËitelj izbere deklico ki bo

predstavljala lepo Anko, nato pa se uËenci v krogu primejo za roke. Pri petju

prve kitice se gibajo v smeri urnega kazalca — pri petju druge kitice se gibajo v

nasprotno smer — tretjo kitico poje Lepa Anka, ki stoji na sredini kroga, roke

ima naslonjene na bok in se ziblje v ritmu. Ostali uËenci se gibljejo v smeri

urnega kazalca — prve πtiri takte Ëetrte kitice zapoje Lepa Anka, nato kitico

odpojejo do konca ostali uËenci, gibajo pa se v nasprotni smeri urnega kazalca

— v peti kitici uËenci stojijo v krogu, roke poloæijo na bok in se zibajo v ritmu.

Lepa Anka zapoje: “Tri bi grade preskoËila, tri bi grade preskoËila”, in se vrti v

krogu, nato se petju pridruæijo πe ostali uËenci

OPOMBE:

Originalna koreografija tega

kola je preteæka, zato predlagam

poenostavljeno

razliËico, ki naj sluæi uËitelju

le za oporo, po æelji pa lahko

predlagano gibanje spremeni

ali pa si izmisli kaj

novega. Za plesno predlogo

lahko sluæijo tudi vijuge in

cik-caki, v katerih je zapisan

tekst v delovnem zvezku.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2):

18. Ljudska – Lepa Anka

(vokalno-inπtrumentalna

izvedba)

19. Ljudska – Lepa Anka

(inπtrumentalna spremljava)

50


Ljudska: LEPA ANKA

1. Lepa Anka kolo vodi, 2. Kolo vodi i govori,

lepa Anka kolo vodi,

kolo vodi i govori,

lepa Anka kolo vodi,

kolo vodi i govori,

lepa Anka kolo vodi.

Kolo vodi i govori:

3. Mili boæe 'al sam lepa, 4. Daj mi brate konja svojga,

mili boæe 'al sam lepa,

daj mi brate konja sbojga,

mili boæe 'al sam lepa,

daj mi brate konja svojga,

mili boæe 'al sam lepa.

daj mi brate konja svojga.

5. Tri bi grade preskoËila,

tri bi grade preskoËila,

tri bi grade preskoËila,

tri bi grade preskoËila.

51


GLASBA GOVORI

Posluπajmo: I. STRAVINSKI – PREBUDITEV POMLADI

CILJI:

NAPOTKI:

Doæivljajsko posluπanje glasbe;

likovno ustvarjanje.

UËenci zaprejo oËi, se sprostijo, umirijo in “posluπajo tiπino”. UËitelj jim pove,

da bodo posluπali skladbo in da lahko ob posluπanju vstopijo v glasbo kot v

pravljico. Po posluπanju naj v delovni zvezek ali na veËji list papirja nariπejo, kaj

so ob posluπanju glasbe doæiveli, obËutili … Vse prepustimo njihovi domiπljiji in

obËutenju. UËitelj naj ne daje znamenj in napotkov o naslovu skladbe. Ko

konËajo z risanjem, naj uËitelj nameni nekaj Ëasa za pogovor, izmenjavo mnenj

o tem, kaj je posameznik obËutil in doæivel ob posluπanju skladbe.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 20. I. Stravinski – Posvetitev pomladi (Ples zemlje)

52


GLASBENE UGANKE

CILJI:

NAPOTKI:

Ponavljanje ritmiËnih vzorcev;

urjenje ritmiËnih sposobnosti.

UËenci naj s seboj prinesejo razliËne predmete, ki jim bodo sluæili za tolkala:

dve leseni ælici, dve krajπi palici, dva svinËnika. UËitelj pove uËencem, naj

pozorno posluπajo ritmiËni vzorec, ker ga bodo ponovili. Ker izraz “ritmiËni

vzorec” uËencem πe ni znan, uËence vpraπamo po domaËe: “Posluπajte, kako

bom zaploskala (udarjala s palicama …), in ponovite, kar ste sliπali”. RitmiËni

vzorci so sicer posneti na zgoπËenki, a je zaæeljeno, da jih izvaja uËitelj “v æivo”

tudi po veËkrat, preden jih za njim ponovijo uËenci v skupini ali posamezno. Za

zahtevnejπo skupino uËencev lahko izvedemo πe glasbene uganke. UËitelj

zaploska ali potolËe ritem pesmice, ki so se jo uËenci dobro nauËili prejπnje ali

letoπnje πolsko leto (morda pa poznajo pesem πe iz vrtca). Nato uËenci

poskuπajo uganiti, katera pesem je to.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 21. 1. primer; 22. 2. primer; 23. 3. primer; 24. 4. primer; 25. 5. primer;

26. 6. primer; 27. 7. primer; 28. 8. primer; 29. 9. primer; 30. 10. primer;

31. 11. primer

53


ZALJUBLJENA MA»KA

NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – ZALJUBLJENA MA»KA

CILJI:

NAPOTKI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice;

igranje na male inπtrumente in zvoËila;

ustvarjanje spremljave.

UËenci posluπajo pesem z zgoπËenke, nato jih uËitelj pesem nauËi. Ko jo znajo,

sledi vokalna izvedba, pri kateri se spremljajo z inπtrumenti po zapisu, ki je v

priroËniku in naj ga uËitelj fotokopira. Lahko pa se spremljajo z lastnimi zvoËili

in s skupnimi moËmi ustvarijo spremljavo. UËenci naj æe pri prvi izvedbi

poskusijo sami razbrati zapis.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 32. A. Naumovski – Zaljubljena maËka (vokalno–inπtrumentalna izvedba)

33. A .Naumovski – Zaljubljena maËka (inπtrumentalna spremljava).

54


1. MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU,

MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU,

MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU,

MIJAU, MIJAU, MIJAU.

2. NA©A MA»KA, MA»KA TA»KA,

SE JE ZALJUBILA V SOSEDOVEGA MA»KA.

MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU,

MIJAU, MIJAU, MIJAU.

3. ZDAJ JE POLNO MI©I V HI©I,

KER ZALJUBLJEN PAR NE LOVI VE» V NA©I HI©I.

MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU,

MIJAU, MIJAU, MIJAU.

4. CELE DNEVE SLI©IM MIJAU, MIJAU,

KMALU MLADE MUCE ZDAJ K NAM DOMOV PRINESE.

MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU,

MIJAU, MIJAU, MIJAU.

55


Naumovski: ZALJUBLJENA MA»KA

1. Mijau, mijau, mijau, mijau,

mijau, mijau, mijau, mijau,

mijau, mijau, mijau, mijau,

mijau, mijau, mijau.

2. Naπa maËka, maËka TaËka,

se je zaljubila v sosedovega maËka.

Mijau, mijau, mijau, mijau,

mijau, mijau, mijau.

3. Zdaj je polno miπi v hiπi,

ker zaljubljen par ne lovi veË v naπi hiπi.

Mijau, mijau, mijau, mijau,

mijau, mijau, mijau.

4. Cele dneve sliπim mijau, mijau,

kmalu mlade muce zdaj k nam domov prinese.

Mijau, mijau, mijau, mijau,

mijau, mijau, mijau.

56


ZELENI JURIJ

CILJI:

NAPOTKI:

Posluπanje in izvajanje nove pesmice;

primerjava razliËnih interpretacij;

urjenje sluπno-prepoznavnega spomina.

UËitelj predstavi uËencem pesmico, tako da posluπajo posnetek z zvoËnega

zapisa. Morda ob prvem posluπanju uËenci ne bodo razumeli vseh besed. Zato

naj uËitelj zapoje pesem po delËkih in sproti razlaga vsebino ter prevede

nareËne besede v knjiæno slovenπËino. Pomembno je uËencem razloæiti, da so

nekatere besede drugaËne, ker so v nareËnem jeziku. Tako kot v Ljubljani govorimo

ljubljansko, tako na Gorenjskem govorijo gorenjsko, na ©tajerskem πtajersko

… pa se vendarle vsi med seboj razumemo. UËitelj razloæi uËencem, ob

kakπni priloænosti je ta pesem nastala, kakπen praznik spremlja in kako se ta

praznik praznuje (glej opombe). Ker so uËenci sedaj æe seznanjeni z besedo

interpretacija (izvedba), bo tokrat njihova naloga, da izrazijo svoje mnenje o

tem, katera od πtirih izvedb jim je najbolj vπeË in zakaj. Povedo naj tudi, kaj je

pritegnilo njihovo pozornost (naËin petja, spremljava, zasedba inπtrumentov …).

Pomembno je, da uËitelj spodbudi uËence k izraæanju pozitivnega mnenja,

hoËem reËi, da v vsaki pesmi najprej poiπËejo, kaj jim je bilo vπeË. Seveda naj

povedo tudi, kaj jim ni bilo vπeË, vendar pa negativna kritiËna naravnanost ne

sme biti prvotno izhodiπËe pogovora.

57


UËitelj naj uËence vpraπa:

Ali so peli moπki ali æenske v prvem posnetku (æenske in moπki ob spremljavi)

Kaj smo sliπali pri drugem posnetku (samo æenske)

Kaj pa tretji posnetek (samo æenske, pele so “prepleteno”).

OPOMBE:

Jurjevo se praznuje 24. aprila. V Beli krajini je bil to praznik pastirjev. Æivino, ki

so ji okrasili rogove z zelenimi vejicami in pisanim cvetjem, so pastirji odgnali

na paπo. Kmetje pa so jim za zaËetek pastirjevanja napolnili malhe z vsakovrstnimi

dobrotami. Enega od pastirjev so ovili v zelenje in brπljan in πli z njim od

hiπe do hiπe ter ob tem piskali na piπËali iz mladega lubja.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 34. Ljudska – Zeleni Jurij (belokranjska)

35. Ljudska – Zeleni Jurij (vokalna izvedba)

36. Ljudska – Zeleni Jurij (vokalna izvedba v kanonu)

Ljudska: ZELENI JURIJ

58


1. Proπel je, proπel pisani vuzem,

doπel je, doπel zeleni Jure.

Na zelenem konji po zelenem polji.

Dajte mu, dajte, jurja darovajte,

dajte mu groπ, da vam dojde joπ!

Haj! Hoj! Haj!

Da vam dojde joπ!

I-uh, I-juh,I-ju-hi!

59


LJUDSKA GLASBILA

CILJI:

NAPOTKI:

Spoznavanje inπtrumentov;

sluπno prepoznavanje zvokov inπtrumentov;

spoznavanje izdelave nekaterih inπtrumentov.

UËenci si skupaj z uËiteljem ogledajo inπtrumente, ki so v delovnem zvezku, πe

bolje pa bi bilo, Ëe bi si uËenci z uËiteljem omenjene inπtrumente ogledali v

muzeju. Za vsak inπtrument uËitelj uËencem pove, iz Ëesa in kako je izdelan,

nato pa jim ga predstavi πe s predvajanjem posnetka.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 37. lonËeni bas; 38. trstenke; 39. lubnata piπËalka; 40. rog iz lubja;

41. harmonika

60


LON»ENI BAS – naredijo iz glinastega lonca, Ëez odprtino pa napnejo koæo, ki jo

pred tem namoËijo. Na sredini koæe vstavijo tenko, gladko palico, po kateri se s

stisnjeno dlanjo ali s prsti drsa gor in dol.

TRSTENKE — to prastaro ljudsko glasbilo je narejeno iz veË razliËno dolgih cevk

iz trstike, ki se jih poveæe s trakom. Na trstenke igramo tako, da jih prislonimo

na spodnjo ustnico in pihamo na robove piπËali. Na trstenke so igrali tudi

pastirji na paπi (v starodavni GrËiji so trstenke imenovali sirinks ali Panova

piπËal).

LUBNATA PI©»ALKA — piπËalka iz lubja je izrazito spomladansko glasbilo.

Naredil si ga je prav vsak pastirËek, naj je Ëuval ovce, krave ali pa koze, Ëeprav

izdelava ni ravno preprosta. PiπËalka je narejena iz vrbove vejice, ki jo je treba

narezljati na poseben naËin in mojstrsko potolËi po skorji, da lubje odstopi in

se ga da sneti z vejice.

ROG IZ LUBJA — je glasbilo pastirjev, ki so si ga izdelovali med paπo. Z noæem

πpiralasto zareæemo vejo po vsej dolæini, tako da dobimo πirok trak iz lubja.

Nato trak iz lubja zvijemo v koniËasto cevko.

HARMONIKA — je najbolj popularen ljudski inπtrument, ki ga gotovo vsakdo

pozna. Nekateri igrajo na klavirsko harmoniko, ki ima na desni strani majhno

klaviaturo (tipke), drugi pa na diatoniËno, ki ima na levi in na desni gumbe na

pritisk.

61


IZIDOR OV»ICE PASEL

NauËimo se novo pesmico: LJUDSKA – IZIDOR OV»ICE PASEL

CILJI:

NAPOTKI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice;

vokalno-inπtrumentalno izvajanje pesmi;

uporaba lastnih zvoËil;

likovno ustvarjanje.

Æe lani so uËenci spoznali, da je telo lahko izvrsten inπtrument. Pa si oglejmo

zvoËila, ki jih imamo sami.

Lahko ploskamo, trkamo, topotamo z nogami, tleskamo s prsti, udarjamo s

prsti po povrπini, z dlanjo po kolenih, tolËemo z nogo ob tla, pokamo z ustnicami,

tleskamo z jezikom in pri tem oblikujemo samoglasnike (a, e, i, o, u),

praskamo z nohti.

Na temo pastirjevanja uËitelj nauËi uËence πe eno pesmico, ki govori o pastirju

Izidorju. UËitelj nauËi uËence pesem zapeti. Ko jo znajo, se uËenci ob petju

spremljajo z lastnimi zvoËili po zapisu v delovnem zvezku, uËitelj pa usmeri njihovo

pozornost na uvod in medigre. Pesmico lahko zapojejo tudi ob spremljavi

na male inπtrumente. UËitelj dodeli πtirim uËencem vsakemu po en inπtrument

(ksilofon, ropotulji, palËki, triangel). UËitelj πe enkart usmeri pozornost uËencev

na inπtrumentalni uvod in medigre, ki jih æe poznajo s posnetkov.

62


VAJE:

1. VAJA – Najprej se nauËi igrati svojo linijo po zapisu v delovnem zvezku

uËenec, ki igra ksilofon.

2. VAJA – UËenec, ki igra ksilofon, zaigra uvodne πtiri takte, nato zaËnejo ostali

uËenci peti pesem, uËenec s ksilofonom pa igra svojo linijo. Po prvi kitici sledi

πtiritaktna medigra, ki jo spet zaigra uËenec s ksilofonom sam, potem vsi

nadaljujejo s petjem druge kitice.

UËenci z drugimi tremi inπtrumenti vadijo vsak posebej na zgoraj opisani

naËin. Ko znajo svojo linijo, zaigrajo vsi skupaj in spremljajo skupinsko petje.

Nato inπtrumentalno spremljavo prevzamejo πtirje novi uËenci. Po dokaj

napornih vajah za vokalno-inπtrumentalno izvedbo sledi za sprostitev likovno

ustvarjanje, v delovni zvezek nariπejo pastirja Izidorja in prilepijo slike ovac.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 42. Ljudska – Izidor ovËice pasel (vokalno –inπtrumentalna izvedba)

43. Ljudska – Izidor ovËice pasel (inπtrumentalna spremljava)

Ljudska: IZIDOR OV»ICE PASEL

1. Izidor ovËice pasel, 2. Ko ovËice je zapustil,

lepo æviægal, lepo pel.

stopil je v vojaπki stan.

Tingel tink, tingel, tingel tonk,

Tingel tink, tingel, tingel tonk,

tingel tink, tingel, tingel tonk,

tingel tink, tingel, tingel tonk,

tingel tink, tingel, tingel tonk,

tingel tink, tingel, tingel tonk,

tingel tink, tonk.

tingel tink, tonk.

63


NA TRAVNIKU

CILJI:

NAPOTKI:

Sluπno prepoznavanje æivalskih glasov in drugih zvokov.

Ob posluπanju zgoπËenke uËenci skupaj z uËiteljem ugotavljajo posamezne

zvoke in oglaπanje æivali. Za oporo si pred posluπanjem in ob njem ogledajo

nalepke v delovnem zvezku in jih po posluπanju prilepijo. UËitelj naj vsakiË, ko

predvaja posnetke æivalskih glasov in drugih zvokov, izbere drugaËno zaporedje.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 44. zelena æolna; 45. kosec; 46. stræek; 47. vodomec; 48. Ëebela; 49. komar;

50. muren; 51. æaba; 52. raca; 53. potok; 54. nekdo, ki hodi po travi;

55. pes laja

64


PESMICA

O ZLATI ROÆI

NauËimo se novo pesmico: G.B. PERGOLESI — PESMICA O ZLATI ROÆI

CILJI:

Spoznavanje in izvajanje nove pesmice;

urjenje obËutka za poudarjene in nepoudarjene dobe v tridobnem taktu;

ustvarjanje gibov, ki jih spontano navdihne glasba.

NAPOTKI: 1. VAJA — Po posluπanju pesmice na zgoπËenki uËitelj nauËi uËence pesmico

zapeti z metodo posnemanja besednih in pevskih fraz. Ko jo znajo, jim uËitelj

pove, katere dele bodo peli tiho, glasno, naraπËajoËe … Nato uËitelj pesmico

zapoje tako, da pri izvedbi zelo jasno upoπteva predpisano dinamiko in jih

povabi, naj ga v tem posnemajo.

2.VAJA — UËenci naj najprej pri posluπanju, nato pa ob petju, zaploskajo na

vsako poudarjeno (teæko), torej prvo dobo. V podporo jim bo, Ëe bo uËitelj ta

ritem tolkel na boben. Ko ta del vaje usvojijo, naj dodajo πe dva lahna ploska na

nepoudarjeno (lahko) drugo in tretjo dobo.

Primer:

3.VAJA – Besedilo pesmice naj uËenci oblikujejo z gibi in telesnimi liki. Trije

uËenci naj prevzamejo vlogo zlate roæe, vetra in ptice in pantomimiËno

improvizirajo prizore, ki jih opisuje besedilo. Preostali uËenci so gledalci, ki

pesem obenem pojejo. Besedilo bo torej zavedni navdih, nezavedno pa bosta

na gibanje vplivala ritem in melodiËni potek pesmice.

PRIMER:

– Tam nekje je zlata roæa, pa ne vem πe, kje

cvete … (UËenec v vlogi zlate roæe sedi po

turπko in si z rokami prekrije obraz, kot bi se

igral “skrivalnice” …)

– Sred poljan jo veter boæa, jaz pa πe ne znam

do nje. (UËenec v vlogi zlate roæe zaËne poËasi

in mirno gibati z rokami, valovati kot roæa, ki

jo rahlo zaziba veter … uËenec v vlogi vetra

zapleπe okoli roæe in jo poboæa.)

– Pa bom ptiËico poprosil, naj me vodi po

stezi. (UËenec v vlogi ptice pride “na oder”, s

komolci naredi krila in ponazarja letenje …)

– Pa bo ptiËko veter nosil, tja, kjer roæa se zlati.

(UËenca v vlogi ptice in vetra zapleπeta skupaj,

se primeta za roke in rajata … ptica leti,

veter pa kroæi okoli nje …)

… in tako dalje.

Oblikovanje gibov je prepuπËeno uËenËevi

domiπljiji, seveda pa naj uËitelj nudi pomoË, Ëe

je potrebno. Zaæeljeno je, da uËitelj pri prvi izvedbi

prevzame eno od vlog.

65


ZVO»NI ZAPIS (CD 1):

56. G. B. Pergolessi — Pesmica o zlati roæi (vokalno –inπtrumentalna izvedba)

57. G. B. Pergolessi — Pesmica o zlati roæi (inπtrumentalna spremljava)

G. B. Pergolessi: PESMICA O ZLATI ROÆI

1. Tam nekje je zlata roæa,

pa ne vem πe kje cvete.

Sred' poljan jo veter boæa,

jaz pa πe ne znam do nje.

Pa bom ptiËico poprosil,

naj me vodi po stezi.

Pa bo ptiËko veter nosil,

tja, kjer roæa se zlati.

2. Veter je Ëez daljo sinjo

v beli halji privrπel

in je ptiËko rahlokrilo

na nevidne roke vzel.

In je veter vodil ptico,

a za njo je tekel fant.

Poiskali so cvetlico,

lepi cvetek Ëisto zlat.

66


NAOKROG, NAOKROG

– V SEVERNO AMERIKO

J. K. VALDES

CILJI:

NAPOTKI:

OPOMBA:

Sluπno prepoznavanje zvokov prevoznega sredstva (letalo);

prepoznavanje glasbe Indijancev;

gibalna ustvarjalnost;

spoznavanje preprostih elementov indijanskih plesov (kulture);

seznanjanje z drugimi kulturami in ustvarjanje pozitivnega odnosa do

pripadnikov drugih ras.

Ob posluπanju zvoËnega primera uËenci ugotovijo zvok prevoznega sredstva, s katerim

bodo “potovali”. Izberejo ustrezno nalepko in jo prilepijo na ustrezno mesto. UËitelj

naj uËence spodbudi, naj posamezno ali v parih posnemajo obliko letala, lahko

po slikovnih predlogah iz uËbenika. Ob zvoËnem primeru naj ponazorijo gibanje letala.

Ob posluπanju glasbenega primera (ustrezna izvirna indijanska glasba) v pogovoru

ugotovijo, v katero deæelo so pripotovali, in ustrezno nalepko nalepijo v uËbenik (totem).

UËitelj se z uËenci pogovori o naËinu æivljenja Indijancev in njihovih navadah.

Pri Indijancih je ples sestavni del njihovega æivljenja – prazniki, proπnja za deæ,

bojni plesi … Oponaπajo gibanje æivali, lov in preganjanje divjaËine, bitke in

zmage nad sovraænikom, poljedelska dela, snubljenje …

PLES:

1. s pomoËjo slikovnih napotkov (fotografije)

v delovnem zvezku uËenci skupaj z uËiteljem

sestavijo ples okoli tabornega ognja.

2. Pipa miru – pantomima: UËenec vdihne

“dim” iz namiπljene pipe in ga pihne na πtiri

strani neba, nato pipo poda naprej.

OPOMBA: »e uËenci niso vajeni plesnega

ustvarjanja, jih lahko pri tem vodi uËitelj.

UËitelj naj uËence spodbuja k improvizaciji ob

indijanski glasbi. Zaradi obseænosti se lahko

tematika razπiri na veË ur, z utrjevanjem pa

lahko pripravite nastop.

ZVO»NI ZAPIS (CD2):

58. letalo; 59. indijanska glasba;

60. indijanska glasba

68


SKRITI ZAKLAD

NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – SKRITI ZAKLAD

CILJI:

NAPOTKI:

OPOMBA:

Posluπanje in izvajanje nove pesmice;

spoznavanje ritmiËne izreke v “rap” slogu.

UËenci pesem najprej posluπajo z zgoπËenke, nato jih uËitelj nauËi besedilo

brez ritmiËne izreke. Ko ga dobro usvojijo, se z veËkratinim posluπanjem

krajπih odlomkov in s ponavljanjem navajajo na novi slog ritmiËne izreke.

“Rap” je v popularni glasbi sodoben slog izvajanja, ki se je razvil iz Ërnske glasbe.

Ves izrazni naboj je v ritmu, melodije ni, vendar ima ritmiËna izreka besedila

inπtrumentalno podlago.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 61. A. Naumovski — Skriti zaklad (vokalno –inπtrumentalna izvedba)

62. A. Naumovski — Skriti zaklad (inπtrumentalna spremljava)

A. Naumovski: SKRITI ZAKLAD (POTOVANJE V SANJAH)

1. Plujemo po πirnem morju,

otok vidim na obzorju,

z zlatim soncem obsijan,

se spraπujem, je kdo tam.

2. Ko priplujemo do obale,

z vej visijo le banane,

prav nikogar ni nikjer,

tu je Ëisto pravi mir.

3. Pala, pala, pala, bane,

vsepovsod so le banane,

jaz pa bom odkril zaklad,

pravi morski sem pirat.

4. Vstopim v skrito temno jamo,

tam zagledam svojo mamo,

le odmaknem se od vrat,

mama odkrila je zaklad.

5. Prav poËasi in previdno

zdaj odpiram zlato skrinjo.

To prav niË mi ne diπi,

kup banan za dolge dni.

69


POLETNA KO©NJA

Posluπajmo: LJUDSKA – TRAVNI»KI SO ÆE ZELENI

CILJI:

NAPOTKI:

OPOMBE:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmi;

razumevanje povezave med delom in ljudskim glasbenim ustvarjanjem;

izraæanje odzivov na razliËne interpretacije.

Najprej naj uËitelj uËencem pove nekaj besed o koπnji in se z njimi pogovori o

dani tematiki (glej opombe). Po prvem posluπanju vseh treh razliËic pesmi na

zgoπËenki naj uËenci spontano izrazijo svoje odzive na razliËne izvedbe. UËitelj

naj jih spodbudi, da toËno povedo, katera izvedba jim je bila najbolj vπeË in zakaj,

kaj je v njih vzbudilo najveËjo pozornost (naËin petja, spremljava, zasedba)

in kaj so si najbolj zapomnili.

Po pogovoru uËitelj nauËi uËence pesem zapeti po ustaljenih metodah.

Koπnja je prvo poletno delo na deæeli. Na koπnjo so fantje in dekleta prihajali

praænje obleËeni. Fantje so zaËeli kositi zelo zgodaj zjutraj, vsak od njih je imel

za pasom vodir, to je kravji rog napolnjen z vodo, v njem pa brusilni kamen –

oslo. Pozneje so priπla na travnik dekleta grabit in raztrosit pokoπeno travo, da

se je posuπila. Seno so zloæili na kozolce, po opravljenem delu pa je kmet —

gospodar priredil “likof”, kjer so ob pijaËi in jedaËi peli in plesali.

70


ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 63. Ljudska – TravniËki so æe zeleni

(vokalno–inπtrumentalna izvedba)

64. Ljudska – TravniËki so æe zeleni

(vokalno–inπtrumentalna izvedba z lastnimi zvoËili)

65. Ljudska – TravniËki so æe zeleni (inπtrumentalna izvedba)

Ljudska: TRAVNI»KI SO ÆE ZELENI

TravniËki so æe zeleni,

roæice so razcvetene,

pojd'mo le kosit,

pojd'mo le kosit,

vse prijat'le gor budit.

71


OB BISTREM

POTOKU JE MLIN

NauËimo se novo pesmico: LJUDSKA – OB BISTREM POTOKU JE MLIN

CILJI:

NAPOTKI:

OPOMBA:

NA PRIMER:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice;

spremljanje pesmice z lastnimi zvoËili;

ustvarjanje spremljave za zvoËila.

Najprej uËitelj predvaja pesem z zvoËnega zapisa, nato uËence nauËi pesem

zapeti. V pogovoru obnovijo, katera lastna zvoËila poznajo in jih nato uporabijo

za spremljavo pri vokalni izvedbi. (UËenci sami ali s pomoËjo uËitelja ustvarijo

spremljavo z lastnimi zvoËili, ploskajo, trkajo, topotajo z nogami, tleskajo s

prsti, udarjajo s prsti po povrπini, z dlanjo po kolenih, pokajo z ustnicami,

tleskajo z jezikom, ... ).

ÆETEV IN MLATEV

Ko πe ni bilo poljedelskih strojev, je bilo spravljanje poljskih pridelkov sicer

teæko kmeËko delo, a obenem tudi priloænost za druæenje in praznovanje.

Æenske (æanjice) so æito æele, moπki pa so za njimi vezali snope in jim brusili

srpe. Najprej je bilo treba æito posuπiti v kozolcu in πele nato je priπla na vrsto

mlatev. Iz hiπ je odmeval topot cepcev. Cepci so vrtljive dvodelne palice, s

katerimi so moπki (mlatiËi) udarjali po æitu in tako loËevali zrnje od slame.

Æito so odnesli v mlin, kjer so ga zmleli v moko.

UËenci lahko oblikujejo

pet skupin:

Prva skupina ploska.

Druga skupina udarja z

dvema prstoma po robu

mize.

Tretja skupina proizvaja z

usti zvoke na zloge klip ali

klop.

»etrta skupina z rokami

tolËe po nogah.

Peta skupina poje pesem.

72


Vsaka skupina naj pride na vrsto za vsako od petih nalog: petje in spremljanje

na πtiri naËine.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2 ): 66. Ljudska – Ob bistrem potoku je mlin (vokalno–inπtrumentalna izvedba)

67. Ljudska – Ob bistrem potoku je mlin (inπtrumentalna spremljava)

Ljudska: OB BISTREM POTOKU JE MLIN

1. Ob bistrem potoku je mlin, 2. »e mlinËek pri miru bi stal,

a jaz sem pa mlinarjev sin.

bi mlinar in kmet æaloval.

Ko mlinËek ropoËe in voda πumlja, In otrok bi jokal in toæil glasno,

srce mi veselo igra, igra.

kako je brez kruha hudo, hudo.

Ko mlinËek ropoËe in voda πumlja, In otrok bi jokal in toæil glasno,

srce mi veselo igra.

kako je brez kruha hudo.

73


NAOKROG,

NAOKROG – V INDIJO

CILJI:

NAPOTKI:

OPOMBE:

J. K. VALDES

Sluπno prepoznavanje zvokov prevoznega sredstva;

prepoznavanje tradicionalne indijske glasbe;

gibalna ustvarjalnost;

spoznavanje preprostih elementov indijske plesne kulture;

seznanjanje z drugimi kulturami in ustvarjanjem pozitivnega odnosa do

pripadnikov drugih ras.

Ko uËenci ugotovijo, kateremu prevoznemu sredstvu pripada zvoËni primer,

nalepijo ustrezno nalepko (ladja) v uËbenik. Na osnovi slikovne predloge v

uËbeniku se uËenci posedejo in se postavijo v obliki velike ladje. “Ladja” se ne

premika po prostoru, paË pa uËence spodbujamo, da se enotno nagibajo desno

in levo. Ob posluπanju glasbenega primera (indijska glasba) skupaj ugotovijo,

od kod je ta glasba. Nalepko, ki predstavlja Indijo (slika ©ive), nalepijo v

uËbenik. UËitelj uËencem razloæi naËin plesa Indijk in jih s pomoËjo slikovnih

predlog (fotografij) nauËi gibalnih simbolov.

Za indijsko plesno izraznost je gornji del telesa pomembnejπi od spodnjega.

ZnaËilna je izredno bogata govorica zapestij, dlani in prstov ter obraza.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2 ): 68. ladja; 69. G. Kumar — Shree Radhe Govinda

70. Pandit Shivhumar Sharma

PLES:

1. Ples boga ©ive

UËitelj razdeli uËence v trojke, nato pa se

uËenci postavijo v “kipce” (fotografija v

delovnem zvezku). Ob glasbi zapleπejo s

poudarkom na gibanju rok ob strani telesa.

Trojke se ne premikajo po prostoru. Lahko pa

jih uËitelj razporedi v prostoru.

2. Plesno pripovedovanje zgodbic z rokami

UËenci naj se premikajo prosto po prostoru in

ob tem z rokami pleπejo svojo zgodbico o

ribah, roæicah, labodu, ptiËkih … Ko uËitelj

nauËi uËence gibov rok in njihov pomen, jih

spodbudi, naj si sami izmislijo nove gibe in jih

vpletejo v zgodbice.

Za konec naj uËenci zapleπejo – plesno

pripovedujejo dramaturπko zakljuËeno zgodbico

z zaËetkom, sredino in koncem, ki jo

ponudi uËitelj (po lastni izbiri).

74


JUHUHU PO»ITNICE

NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – JUHUHU PO»ITNICE

CILJI:

NAPOTKI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice.

UËenci posluπajo pesem z zgoπËenke, temu naj sledi skupinsko uËenje pesmi.

Pesem je namenjena za veselo, sproπËeno petje, za zabavo … takπna naj bo tudi

izvedba. Po æelji lahko uËenci dodajo spremljavo za male inπtrumente, za

zvoËila, ki so jih sami izdelali, ali pa se spremljajo z lastnimi zvoËili. »e bi se

æeleli tudi gibati ob pesmici, naj to storijo. Pri tej pesmici naj se uËenci sami

odloËijo, katere dejavnosti bodo dodali k petju, s tem jim ponudimo prosto

pot, da lahko realizirajo svoje zamisli, predloge …

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 71. A. Naumovski – Juhuhu, poËitnice (vokalno-inπtrumentalna izvedba)

72. A .Naumovski – Juhuhu, poËitnice (inπtrumentalna spremljava)

75


A. Naumovski: JUHUHU, PO»ITNICE

1. Juhuhu, poËitnice, 2. Marko na planincah bo,

heja, heja, juhuhu,

tam se krave pasejo,

danes konec πole je,

na piπËal pastir igra,

heja, heja, juhuhu.

sliπi se odmev z gora.

3. Cvetka gre v Indijo, 4. Mirko pojde v Egipt,

s slonom potovala bo.

se v piramide skrit.

Najbolj ga razveseli,

Jahal na kameli bo,

ko se v vodi ohladi.

v puπËavi je lepo.

5. Ana na Aljasko gre, 6. Jaz pa pojdem k babici,

tja, kjer sneg pokriva vse,

v gozdni hiπici æivi,

beli medved tam æivi,

na drevesu hiπko imam,

vsak dan rib si nalovi.

tam igral se bom vsak dan.

76


NA MORJU

CILJI:

NAPOTKI:

Sluπno prepoznavanje zvokov, ki so povezani z morjem.

Pred posluπanjem naj si uËenci ogledajo v delovnem zvezku nalepke, na katerih

so slikovno predstavljeni vsi zvoki te uËne enote. Ko zvoke sluπno prepoznajo,

odlepijo nalepko in jo smiselno vstavijo v pripravljeno ilustracijo morja in

plaæe.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 73. delfin; 74. kit; 75. galeb; 76. valovanje morja; 77. ladja; 78. skok v morje;

79. igrajo odbojko; 80. glliser

77


GLASBA GOVORI

Posluπajmo: C. DEBUSSY – MORJE

NAPOTKI:

UËenci se najprej sprostijo, umirijo, zaprejo oËi in za trenutek “posluπajo tiπino”.

UËitelj naj jim tokrat pove naslov skladbe æe pred posluπanjem. Med

posluπanjem naj s tempera barvicami slikajo na risalni list sliko morja, kot jim

jo posreduje glasba. Ko so risbe gotove, lahko uËenci svojo sliko razloæijo – se

pravi, da povedo, kakπno se jim je v Debussyjevi skladbi morje zdelo: mirno,

razburkano, temno modro, globoko … Za konec πolskega leta lahko vse slike

zlepimo skupaj in s sestavljanko morske pokrajine okrasimo razred.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 81. C. Debussy – Morje

78


NAOKROG, NAOKROG

– V SLOVENIJO

CILJI:

NAPOTKI:

PLES:

J. K. VALDES

Sluπno prepoznavanje zvokov prevoznega sredstva (vlak);

prepoznavanje slovenske ljudske glasbe in preprostih plesnih elementov;

seznanjanje z domaËimi ljudskimi plesi in ustvarjanje pozitivnega odnosa do

slovenskega ljudskega izroËila;

upoπtevanje pravil gibanja v parih oziroma prilagajanje v skupini.

Po reπitvi zvoËnega primera uËenci nalepijo nalepko s sliko prevoznega sredstva,

ki so ga prepoznali (vlak). Nato izπtejejo tistega, ki bo lokomotiva, ostali

bodo vagonËki. Koraki v “vlaku” morajo biti kratki, uËenci naj se poskuπajo

gibati enotno. »e je uËencev v razredu preveË, naj oblikujejo veË vlakov. Ko

obvladajo enotno hojo v koloni, popestrimo gibanje vlaka s pospeπevanjem in

upoËasnjevanjem tempa. UËenci ob posluπanju glasbenega primera ugotovijo,

po kateri deæeli so potovali z vlakom (Slovenija). Ustrezno nalepko prilepijo v

delovni zvezek (slika slovenskih ljudskih glasbil). UËitelj uËencem na kratko

razloæi znaËilnosti slovenskega ljudskega plesa (krog, pari, kolone …).

UËitelj uËence razdeli v pare in jih nauËi pravil gibanja v parih s pomoËjo

slikovnih predlog (fotografij) v delovnem zvezku – polka, πuπtarpolka, kovtre

πivat).

KOVTRE ©IVAT

UËenci so πe vedni v parih, le da se pari zdruæijo v most. Pari stojijo v koloni,

dvignejo sklenjeni notranji roki, zadnji par se skloni in teËe pod mostom rok

prednjih parov do Ëela kolone, kjer se zravna in spet dvigne notranji roki.

METLI©KO KOLO

UËenci hodijo ali teËejo v krogu v kaËastih oziroma polæastih zavojih. Vrsta gre

skozi most, ki ga dræita dva uËenca (lahko zadnja v vrsti).

79


OPOMBA:

Gibanje je pri vseh plesih poenostavljeno, prilagojeno starostni stopnji otrok.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 82. vlak

83. Lepa Anka

84. polka (igra: Ivan ErËulj)

85. ©uπter polka

80

More magazines by this user
Similar magazines