Poslovno poročilo za leto 2011

LETNO POROČILO 2011 

Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana 

Odgovorna oseba: 

mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana 

Poročilo je pripravil uredniški odbor v sestavi: 

• Ksenija Ševerkar, pomočnica generalnega direktorja za ekonomsko-finančne zadeve 

• Vlado List, vodja Službe za planiranje, kontroling in poslovno informiranje 

• Elvira Kaljanac, Služba za planiranje, kontroling in poslovno informiranje 

• Maja Mazej, vodja Tehnično-vzdrževalnih služb 

• Bojan Uran, pomočnik generalnega direktorja za komercialne zadeve 

• Boris Selan, v. d. vodje Službe za izobraževanje in razvoj kadrov 

• Danica Girandon, Kadrovska služba 

Tehnični urednici: 

Sabina Vrhnjak 

Polona Mateja Lečnik Wallas 

Lektura: 

Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p. 

Oblikovanje in prelom: 

Ana Vedlin 

Fotografije: 

Jolanda Kofol, Matjaž Žnidaršič in drugi 

Naklada: 

150 izvodov 

Tisk: 

Grafex d.o.o. 

Copyright © 2012, Univerzitetni Klinični center Ljubljana, v Ljubljani, april 2012 

ISSN 2232-5638

KAZALO 

1. UVOD 7 

1.1 POROČILO PREDSEDNICE SVETA UKC LJUBLJANA, MAG. ELDE GREGORIČ ROGELJ 9 

2. PREDSTAVITEV ZAVODA 11 

3. PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA 12 

3.1 TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 12 

3.2 DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA 12 

3.3 STRATEŠKO UPRAVLJANJE IN POSLOVNO ADMINISTRATIVNE STORITVE 12 

4. ORGANI UPRAVLJANJA IN VODSTVO ZAVODA 16 

4.1 SVET UKC LJUBLJANA 16 

4.2 STROKOVNI SVET 16 

4.3 OŽJE VODSTVO ZAVODA 16 

4.4 VODENJE KLINIK IN KLINIČNIH INŠTITUTOV 17 

POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2011 18 

1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO 

DELOVNO PODROČJE ZAVODA 19 

2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA 20 

3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV, 

IN OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 20 

3.1 REALIZACIJA LETNIH CILJEV 20 

3.1.1 Izboljšanje upravljanja 20 

3.1.1.1 Ureditev medsebojnih poslovnih odnosov 21 

3.1.1.2 Usklajeno delovanje različnih informacijskih sistemov zavoda 21 

3.1.1.3 Pravilno obračunavanje opravljenih storitev do zunanjih plačnikov zavoda 21 

3.1.1.4 Usposabljanje vodstvenih struktur s ciljem vzpostavitve profesionalnega vodstva 21 

3.1.1.5 Izboljšati dostop do podatkov o izdaji zdravil 22 

3.1.2 Izboljšanje učinkovitosti dela 23 

3.1.2.1 Izboljšanje učinkovitosti dela 23 

3.1.2.2 Načrt uvedbe časovnih normativov za vse vrste del zdravstvenega osebja 25 

3.1.2.3 Področje kliničnih poti in smernic 25 

3.1.2.4 Vzpostavitev tehnične infrastrukture za elektronsko evidentiranje delovnega časa in razporede dela 25 

3.1.2.5 Izboljšanje poslovnih procesov zavoda in standardizacija dokumentacije: 

področje komercialne dejavnosti in Tehnično-vzdrževalne službe 26 

3

3.1.3 Uvajanje javno dostopnega sistema kazalnikov kakovosti 26 

3.1.3.1 Kazalniki kakovosti 26 

3.1.3.2 Sistematično uvajanje notranje presoje delovnih procesov 26 

3.1.3.3 Zadovoljni pacienti 26 

3.1.3.4 Skrajšanje čakalnih dob 29 

3.1.4 Informacijsko podprt sistem javnega naročanja in obvladovanja materialnih stroškov 33 

3.1.4.1 Zagotovitev racionalnosti in preglednosti javnih naročil 33 

3.1.4.2 Uvajanje standardizacije in konsolidacije materialov na ravni UKC Ljubljana 37 

3.1.4.3 Reorganizacija oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki v UKC Ljubljana, uvedba centralizirane 

preskrbe in enotnega pristopa na ravni vseh klinik in kliničnih inštitutov na ravni zavoda 38 

3.1.4.4 Beleženje porabe zdravil na pacienta in zdravnika 38 

3.1.5 Delo pri drugem delodajalcu in krepitev trženja 39 

3.1.5.1 Urejanje razmerij z javnimi in zasebnimi zavodi glede dela zaposlenih UKC Ljubljana pri drugih delodajalcih 39 

3.1.5.2 Povečanje prihodkov iz trženja 39 

3.2 REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA 39 

3.2.1 Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS 39 

3.2.2 Uresničevanje načrtovanega fizičnega obsega dela leta 2011 do ZZZS in ostalih plačnikov z obrazložitvijo 40 

3.2.2.1 Bolnišnična dejavnost 40 

3.2.2.2 Specialistično ambulantna dejavnost 37 

3.2.2.3 Ostale dejavnosti 48 

3.3 TERCIARNA DEJAVNOST 50 

3.4 RAZISKOVALNA DEJAVNOST 50 

3.5 POSLOVNI IZID 52 

3.5.1 Prihodki 53 

3.5.2 Odhodki 58 

3.5.2.1 Materialni stroški 58 

3.5.2.2 Stroški storitev 61 

3.5.2.3 Stroški dela 63 

3.5.3 Rezultat poslovanja 66 

3.5.3.1 Rezultat poslovanja po nižjih organizacijskih enotah 70 

4. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH 

POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA 72 

5. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 73 

5.1 NAČRT ZA URAVNOTEŽENO POSLOVANJE PEDIATRIČNE KLINIKE DO LETA 2013 73 

5.1.1 Ukrepi na prihodkovni strani 73 

5.1.2 Ukrepi na stroškovni strani 73 

5.1.3 Ostali ukrepi 74 

5.2 UVAJANJE MODELA POSLOVNE ODLIČNOSTI IN OCENA 

V OKVIRU PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST (PRSPO) 75 

5.3 PRIPRAVE NA PRIDOBITEV CERTIFIKATA MEDNARODNE AKREDITACIJE 75 

5.4 PROJEKT SIOK (SLOVENSKA ORGANIZACIJSKA KLIMA) 75 

5.5 UČINKI UKREPOV NA PODLAGI ENOTNIH USMERITEV UKC LJUBLJANA 77 

4

6. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA 84 

6.1 KAZALNIKI POSLOVNE UČINKOVITOSTI 84 

6.2 FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA 84 

6.3 KAZALNIKI KAKOVOSTI 84 

6.4 KAZALNIKI KLINIČNIH POTI 88 

7. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC (NNJF) 88 

7.1 POREVIZIJSKI POSTOPKI 86 

7.2 IZREDNE NOTRANJE REVIZIJE 87 

7.3 SVETOVALNA FUNKCIJA 88 

8. POJASNILA ZA PODROČJA, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJI NISO DOSEŽENI 88 

9. OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA 89 

10. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE 

POLITIKE TER POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH 90 

10.1 PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA 90 

10.1.1 Analiza kadrovanja in kadrovske politike 90 

10.1.2 Ostale oblike dela 97 

10.1.3 Izobraževanje, specializacije in pripravništvo 97 

10.1.4 Ustvarjanje varnega in zdravega delovnega okolja 99 

10.2 POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH 100 

10.2.1 Nabava medicinske in nemedicinske opreme 100 

10.2.2 Investicije v nepremičnine 103 

10.3 POROČILO O IZVEDENIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU OPERACIJE ENERGETSKE SANACIJE 109 

10.4 POROČILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH 109 

11. PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU 110 

5

1. 

Uvod 

mag. Simon Vrhunec, generalni direktor 

Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica,Strokovna direktorica UKC Ljubljana 

Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju: UKC 

Ljubljana ali UKCL) je največja in najpomembnejša zdravstvena 

ustanova v Sloveniji in v širši regiji. Hkrati je ena najpomembnejših 

in največjih organizacij v Sloveniji, leta 2011 smo namreč 

zaposlovali več kot 7.800 delavcev. Od teh je več kot 5.800 

zdravstvenih delavcev, več kot 1.700 pa jih ima univerzitetno 

izobrazbo. Štirje naši delavci so člani Slovenske akademije 

znanosti in umetnosti. Več kot 350 delavcev ima naziv doktor 

znanosti, okoli 190 je magistrov znanosti, 91 profesorjev in 

izrednih profesorjev, imamo 101 docenta in kar 155 asistentov. 

Zagotovo smo na to upravičeno ponosni. 

Tudi leta 2011 smo uspešno izpolnjevali svoje poslanstvo. V 

bolnišnični dejavnosti smo zdravili več kot 100.000 pacientov 

in ponovno presegli tako plan kot tudi obseg iz preteklega leta. 

Z intenzivnim povečevanjem predvsem prospektivnega programa 

smo pomembno prispevali k skrajševanju čakalnih dob v Sloveniji. 

V ambulantah UKC Ljubljana smo opravili več kot 750.000 

pregledov in v okviru diagnostične dejavnosti več kot 300.000 

storitev. Če vse skupaj seštejemo, je to več kot 1.100.000 

raznovrstnih stikov s slovenskimi državljani, ki so lani potrebovali 

zdravstveno storitev. Ali drugače povedano – v povprečju je vsak 

drugi Slovenec lani potreboval storitev naše ustanove. 

Kljub izredno zaostrenim gospodarskim razmeram in okolju, ki je 

izrazito nenaklonjeno razvojni dejavnosti v slovenskem zdravstvu, 

smo kot ena največjih razvojno-raziskovalnih ustanov v Sloveniji 

uspeli ohranjati obseg te dejavnosti. UKC Ljubljana je namreč 

ustanova, ki dosega trikrat več kliničnih točk kot vse ostale 

bolnišnice skupaj. V zadnjih petnajstih letih smo imeli šestkrat več 

raziskovalnih projektov kot druga največja bolnišnica v Sloveniji. 

Imamo več kot tisoč registriranih raziskovalcev in tehničnih 

sodelavcev na ARRS in kar 35 registriranih raziskovalnih skupin. 

Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., glavna medicinska sestra 

7

Leto, ki se je izteklo, je bilo uspešno tudi z investicijskega vidika. 

Dokončno smo vzpostavili negovalni oddelek v prostorih nekdanje 

pediatrične klinike. Prenovili smo oddelek s 30 posteljami 

nekdanje Nevrološke klinike in ga predali v uporabo Kliničnemu 

oddelku za kardiologijo in na ta način povečali njegove kapacitete. 

Vzpostavili smo enega najmodernejših simulacijskih centrov, v 

okviru katerega se bodo lahko usposabljali mnogi anesteziologi, 

kirurgi in drugo zdravstveno osebje. 

Lani smo nadaljevali s projektom decentralizacije. Vpeljali smo 

spodbude za stroškovno učinkovito poslovanje in določen del 

investicijskih sredstev namenili enotam, ki so leto 2010 zaključile 

s presežkom. Prvič smo podelili nagrade za kakovost po posebnih 

merilih, ki vključujejo tudi uspešno poslovanje, petim najboljšim 

enotam. Dve naši enoti sta pridobili certifikat kakovosti ISO 

9000. Začeli smo postopek mednarodne akreditacije naše 

bolnišnice. Razvili smo množico kliničnih poti. Pripravili nov 

model financiranja terciarne dejavnosti in ga predlagali v sprejem 

Ministrstvu za zdravje in ZZZS. Skrajševali smo čakalne dobe. 

Ponovno smo izvedli merjenje organizacijske klime. Dodatno smo 

racionalizirali dežurno službo. 

UKC Ljubljana se lahko pohvali, da je tudi v leta 2011 sledil 

vrednotam, ki jim je zavezan. Krepili smo sistem solidarnosti v 

slovenskem zdravstvu, skrbeli za razvoj slovenskega zdravstva 

in povečevali učinkovitost svojega dela. Ob vsem tem pa smo 

ustvarjali spodbudno delovno okolje za delavce. 

mag. Simon Vrhunec, generalni direktor 

prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., 

višja svetnica, strokovna direktorica 

Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., 

glavna medicinska sestra 

8

1.1 Poročilo predsednice 

Sveta UKC Ljubljana, 

mag. Elde Gregorič Rogelj 

Svet zavoda UKC Ljubljana je leta 2011 usmerjal in nadzoroval 

delovanje vodstva UKC Ljubljana upoštevaje ključne strateške 

cilje. Na štirih rednih sejah sveta, dveh dopisnih in na izredni 

seji smo obravnavali najpomembnejša vprašanja v pristojnosti 

sveta zavoda. Ob obravnavi in potrditvi letnega poročila za 2010 

smo ocenili, da je vodstvo zavoda zagotovilo vsebinske premike 

pri doseganju ciljev, sprejetih na svetu zavoda. Pri tem smo se 

osredotočili na izvajanje dejavnosti za stroškovno učinkovito 

izvajanje programov zaradi ohranitve dostopnosti pacientov do 

zdravstvenih storitev in do kakovostne ravni zdravljenja, na kar 

smo bili posebej pozorni pri sprejemanju finančnega načrta in 

programa dela za leto 2011. 

Leta 2011 je Svet UKC Ljubljana na svojih sejah namenil 

posebno pozornost dostopnosti do zdravstvenih storitev in s 

tem povezanimi čakalnimi dobami. Že v prvi polovici leta 2011 

smo vodstvo zavoda zadolžili za ureditev čakalnih seznamov ob 

upoštevanju Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah 

za posamezne storitve in načina vodenja čakalnih seznamov. 

Med letom smo stalno spremljali spremembe pri čakalnih dobah 

na ravni zavoda, klinik in kliničnih oddelkov kot tudi ukrepe za 

odpravo predolgih čakalnih dob. Z operacionalizacijo ukrepov za 

večji obseg programov, kjer so čakalne dobe najdaljše, in odpravo 

ovir pri predolgih čakalnih dobah, priporočenih vodstvu zavoda, 

je bilo doseženo, v prvi vrsti s povečevanjem prospektivnega 

programa, pomembno skrajšanje čakalnih dob. Svet zavoda je 

spremljal tudi potek projekta za mednarodno akreditacijo UKC 

Ljubljana. 

V zaostrenih gospodarskih razmerah, ki so označevale leto 2011 

in se odražale tudi pri pogojih financiranja programa zdravstvenih 

storitev UKC Ljubljana, je svet zavoda obravnaval medletno 

realizacijo programa in poslovanje UKC Ljubljana ter pozival 

vodstvo, naj nadaljuje z izvajanjem ukrepov za obvladovanje 

tistih stroškov, ki so nadpovprečno naraščali, posebej stroškov 

nezdravstvenih storitev in nekaterih vrst materialnih stroškov, 

ki niso neposredno povezani s stroški zdravljenja pacientov. 

Glede na decentralizacijo vodenja in spremljanja programov 

in poslovanja na ravni samostojnih organizacijskih enot UKC 

Ljubljana smo posebno pozornost posvetili poslovanju Pediatrične 

klinike Ljubljana in ukrepom za zmanjšanje negativnega rezultata 

z operacionalizacijo izvedbe ukrepov na sistemski ravni in na ravni 

klinike v prihodnjih letih. 

mag. Elde Gregorič Rogelj, predsednice Sveta UKC Ljubljana 

V spremenjenih pogojih izvajanja investicijskih projektov UKC 

Ljubljana je svet zavoda pregledal stanje stvarnega premoženja, 

ki je v upravljanju UKC Ljubljana, in načine razpolaganja z 

obstoječimi poslovnimi prostori. Upoštevaje sprejeti plan investicij 

UKC Ljubljana za 2011 in finančne možnosti smo predlagali 

pospešitev investicijskih projektov upoštevaje stopnjo prioritete. 

V tem okviru smo potrdili investicijo ureditve prostorov Kliničnega 

oddelka (v nadaljevanju: KO) za hematologijo v UKC Ljubljana in 

zaradi nujnosti izvedbe sprejeli odločitev o najemu dolgoročnega 

bančnega kredita. 

Svet zavoda je bil v leta 2011 osredotočen na uresničevanje 

poslanstva UKC Ljubljana, in sicer v okviru razpoložljivih virov 

zagotavljati raven kakovosti zdravljenja pacientov. Za ohranjanje 

dostopnosti in kakovosti zdravljenja smo od vodstva zahtevali 

uresničevanje ključnih usmeritev, za katere smo ocenili, da 

lahko k temu uspešno prispevajo. To so izboljšanje upravljanja, 

optimizacija delovnih procesov, sledenje in izboljšanje kazalnikov 

kakovosti, učinkovit sistem javnega naročanja in optimalna 

uporaba razpoložljivih zmogljivosti UKC Ljubljana, kar lahko 

zagotavlja dodatne vire ter spodbude za zaposlene. 

9

Osebna izkaznica Zavoda 

Splošni podatki 

Logotip 

Ime 

Okrajšava 

Naziv za poslovanje s tujino 

Sedež 

Univerzitetni klinični center Ljubljana 

UKC Ljubljana 

Univerzitetni klinični center Ljubljana – University Medical Centre Ljubljana 

Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana 

Matična številka 5057272 

Identifikacijska številka za DDV 

SI52111776 

Šifra proračunskega uporabnika 27782 

Št. transakcijskega računa 

SI56-01100-603-0277-894 

Telefon (uprava) 01/522 22 90 

Telefaks (uprava) 01/522 24 82 

Spletna stran 

Ustanovitelj 

Datum ustanovitve 

Temeljna dejavnost 

Organi upravljanja in vodenje 

Vodstvo zavoda 

http://www.kclj.si 

Republika Slovenija 

Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana) 

• zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni 

• izobraževalna dejavnost 

• raziskovalna dejavnost 

• Svet UKC Ljubljana, 

• strokovni svet UKC Ljubljana, 

• generalni direktor UKC Ljubljana 

• strokovni direktor UKC Ljubljana 

• Generalni direktor: mag. Simon Vrhunec 

• strokovna direktorica: prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, 

dr. med., višja svetnica 

• glavna medicinska sestra: Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses. 

10

Poslanstvo 

Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in 

ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova 

slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno 

primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh 

bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje 

in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje 

znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom. 

Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da 

prebivalcem svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične 

storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih 

regij. Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi kažeta v izvajanju 

visoko strokovne, dostopne, kakovostne, varne, prijazne in 

učinkovite zdravstvene oskrbe. 

Vizija 

Vizija UKC Ljubljana je ostati najkakovostnejša in najvarnejša 

bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za paciente, motivirajoče 

delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja 

zdravstvenih strokovnjakov in središče sodobnih raziskav, ki bo 

pritegnilo in zadržalo najboljše raziskovalce. 

2. 

Predstavitev 

zavoda 

Na dan 31. decembra 2011 je zavod zaposloval 7.759 ljudi, od 

tega 1.224 (16 %) zdravnikov in 3.653 (47 %) medicinskih sester. 

Bolnišnica je imela decembra 2011 skupaj 2.178 bolniških 

postelj; v bolnišnični obravnavi se je leta 2011 zdravilo 103.564 

pacientov, ležalna doba je bila 5,53 dneva. Opravljenih je bilo 

750.749 specialistično ambulantnih obiskov. Te številke uvrščajo 

UKC Ljubljana med največje bolnišnice v Srednji Evropi. 

Zavod poleg zdravljenja najtežjih pacientov v Sloveniji skrbi 

za razvoj medicine, zdravstvene in babiške nege, medicinske 

rehabilitacije, visoko specializirane laboratorijske dejavnosti 

in ostalih ved v slovenskem prostoru, saj v sodelovanju z 

izobraževalnimi ustanovami izobražuje kadre vseh zdravstvenih 

poklicev. Po svoji visoki strokovnosti in usmerjenosti v terciar se 

UKC Ljubljana bistveno razlikuje od ostalih bolnišnic v Sloveniji, 

kar ga postavlja ob bok podobnim univerzitetnim bolnišnicam v 

razviti Evropi in ZDA. 

11

3. 

Podrobnejša 

organizacija 


V UKC Ljubljana so organizirane: 

1. temeljna zdravstvena dejavnost, 

2. dejavnosti skupnega pomena, 

3. strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve. 

3.1 Temeljna zdravstvena 

dejavnost 

Skladno z Odlokom o preoblikovanju javnega zdravstvenega 

zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni 

klinični center, Statutom Univerzitetnega kliničnega centra 

Ljubljana ter Pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih 

in odgovornostih v UKC Ljubljana, je delo na področju temeljne 

zdravstvene dejavnosti organizirano na klinikah, kliničnih 

inštitutih, kliničnih oddelkih, centrih in službah ter centrih 

odličnosti. Centri in službe se oblikujejo za posamezna strokovna 

področja znotraj klinik, kliničnih inštitutov in oddelkov. Centri 

odličnosti se ustanovijo za vrhunska, mednarodno uveljavljena 

področja dela. 

UKC Ljubljana je ustanova, sestavljena iz 126 organizacijskih enot: 

klinike, klinični inštituti in klinični oddelki, centri, službe in sektorji. 

Na vseh teh ravneh potekajo tudi vse ključne odločitve, povezane 

tako z oskrbo pacientov kot tudi z razvojnim in raziskovalnim 

delom. Te odločitve so usklajene s cilji in usmeritvami na ravni 

UKC Ljubljana. Vsaka enota ima svojega vodjo, ki jo zastopa in je 

odgovoren za organizacijo dela, izpolnjevanje načrtovanega dela, 

strokovni razvoj, uravnoteženost delovanja enote s finančnimi viri, 

vzdušje in odnose med zaposlenimi v enoti. 

Klinike, ki imajo v sestavi več notranjih organizacijskih enot 

(kliničnih oddelkov) so: Interna klinika, Kirurška klinika, 

Nevrološka klinika, Ginekološka klinika, Pediatrična klinika in 

Stomatološka klinika, ki jih vodijo strokovni direktor, glavna 

medicinska sestra in poslovni direktor; klinične oddelke vodijo 

predstojniki in glavne medicinske sestre. 

Samostojne klinike in klinični inštituti so: Dermatovenerološka 

klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Očesna 

klinika, Ortopedska klinika, Klinika za otorinolaringologijo in 

cervikofacialno kirurgijo, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 

in Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa. Te enote 

imajo skupno poslovno upravljanje, posamezne enote pa vodijo 

predstojniki in glavne medicinske sestre. 

Samostojne diagnostične enote so: Klinika za nuklearno 

medicino, Klinični inštitut za radiologijo, Klinični inštitut za klinično 

kemijo in biokemijo, ki imajo skupno poslovno upravljanje. 

Tudi diagnostične enote imajo skupno poslovno upravljanje, 

posamezne enote pa vodijo predstojniki. 

Za posamezna strokovna področja so znotraj klinik, kliničnih 

inštitutov in kliničnih oddelkov oblikovani centri in službe, ki jih 

vodijo vodje. 

3.2 Dejavnosti skupnega pomena 

Dejavnosti skupnega pomena so potrebne za izvajanje temeljne 

zdravstvene dejavnosti. V okviru dejavnosti so za posamezna 

področja oblikovane službe, oddelki in enote. V te dejavnosti 

sodijo: Lekarna, Služba bolniške prehrane in dietoterapije, 

Reševalna postaja, Negovalni oddelek, Oskrbovalne službe, in 

Tehnično-vzdrževalna služba. 

3.3 Strateško upravljanje 

in poslovno administrativne 

storitve 

Strateške službe nudijo strokovno podporo vodstvu UKC Ljubljana 

pri izvajanju nalog njegovega strateškega vodenja. Vse službe v 

okviru strateškega upravljanja se organizacijsko vežejo v upravo 

zavoda in ji tudi neposredno odgovarjajo. 

Za opravljanje dejavnosti strateškega upravljanja in poslovnoadministrativnih 

storitev so organizirani sektorji, službe, oddelki 

in enote v treh sklopih: 

• področje za splošno pravno in kadrovsko izobraževalno dejavnost, 

področje za ekonomsko in finančno dejavnost, področje 

za komercialno dejavnost, informacijsko področje; 

12

• strateške službe (Služba notranje revizije, Služba za odnose z 

javnostmi, Center odličnosti, Služba za organizacijo in razvoj 

logistike, Služba za raziskave in razvoj, Služba za zagotavljanje 

celovitega sistema kakovosti in varnosti); 

• službe skupnega pomena (Služba za preprečevanje bolnišničnih 

okužb, Center za transplantacijsko dejavnost, Svetovalno 

socialna služba, Svetovalna služba zdravstvene nege). 

13

STROKOVNI SVET 

SVET UKC 

TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 

INTERNA KLINIKA 

KIRURŠKA KLINIKA 

NEVROLOŠKA KLINIKA 

KO za hipertenzijo 

KO za žilne bolezni 

KO za intenzivno interno medicino 

KO za kardiologijo 

KO za pljučne bolezni in alergijo 

KO za gastroenterologijo 

KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni 

KO za nefrologijo 

KO za revmatologijo 

KO za hematologijo 

Center za vojne veterane 

Center za zastrupitve 

Internistična prva pomoč 

KO za kirurške okužbe 

KO za kirurgijo srca in ožilja 

KO za torakalno kirurgijo 

KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline 

KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 

KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo 

KO za travmatologijo 

KO za nevrokirurgijo 

KO za urologijo 

KO za abdominalno kirurgijo 

KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok 

Urgentni kirurški blok 

Operacijski blok 

Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo 

KO za bolezni živčevja 

KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo 

Služba za nevrorehabilitacijo 

Služba za urgentno nevriologijo 

SAMOSTOJNE KLINIKE 

IN KLINIČNI INŠTITUTI 

Dermatovenerološka klinika 

Kl. za infekcijske bolezni in vročinska stanja 

Očesna klinika 

Ortopedska klinika 

Klinika za otorinolaringologijo 

in cervikofacialno kirurgijo 

Klinični inštitut. za medicino dela, 

prometa in športa 

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 

DIAGNOSTIČNE ENOTE 

Klinika za nuklearno medicino 

Klinični inštitut za radiologijo 

Klinični institut za klinično kemijo in biokemijo 

GINEKOLOŠKA KLINIKA 

PEDIATRIČNA KLINIKA 

STOMATOLOŠKA KLINIKA 

KO za ginekologijo 

KO za perinatologijo 

KO za reprodukcijo 

Klinični inštitut za medicinsko genetiko 

Služba za medicinske dejavnosti skupnega pomena 

Služba za kardiologijo 

Služba za pljučne bolezni 

KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko 

KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni 


Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo 

KO za otroško hematologijo in onkologijo 

KO za neonatologijo 

KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo 

Služba za otroško psihiatrijo 

Center za ustne bolezni in parodontologijo 

Center za zobne bolezni 

Center za stomatološko protetiko 

Center za otroško in preventivno zobozdravstvo 

Center za zobno in čeljustno ortopedijo 

14

GENERALNI DIREKTOR 

STROKOVNI DIREKTOR 

DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA 

STRATEŠKO UPRAVLJANJE IN POSLOVNO 

ADMINISTRATIVNE STORITVE 

NEGOVALNI ODDELEK 

PODROČJE ZA SPLOŠNO, PRAVNO IN 

KADROVSKO - IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOST 

LEKARNA 

PODROČJE ZA INFORMACIJSKO 

TEHNOLOGIJO 

REŠEVALNA POSTAJA 

PODROČJE ZA EKONOMSKO IN 

FINANČNO DEJAVNOST 

OSKRBOVALNE SLUŽBE 

PODROČJE ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST 

SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE 

IN DIETOTERAPIJE 

STRATEŠKE SLUŽBE 

STOMATOLOŠKA KLINIKA 

SLUŽBE SKUPNEGA POMENA 

15

4. 

Organi 

upravljanja in 

vodstvo zavoda 

Upravljanje in vodenje zavoda poteka v skladu s statutom 

in pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in 

odgovornostih. 

4.1 Svet UKC Ljubljana 

Svet UKC Ljubljana je organ upravljanja, ki ima enajst članov, od 

katerih je šest predstavnikov ustanovitelja, trije so predstavniki 

zaposlenih, en je predstavnik Mestne občine Ljubljana in en je 

predstavnik uporabnikov oziroma zavarovancev. Svet odloča o 

imenovanju generalnega in strokovnega direktorja zavoda ter 

sprejema statut, programe dela, razvoja in nabav, investicij in 

naložb ter spremlja njihovo izvrševanje, sprejema finančni načrt 

in odloča o razporejanju presežkov prihodkov nad odhodki ter o 

drugih stvareh skladno s statutom zavoda. Člani Sveta zavoda: 

1. Predstavniki ustanovitelja: 

• mag. Elda Gregorič Rogelj (predsednica Sveta zavoda), 

• dr. Maks Tajnikar, 

• mag. Črtomir Časar, 

• dr. Branko Mayr, 

• Ksenija Mihovar Globokar, univ. dipl. prav., 

• mag. Andrej Baričič. 

2. Predstavniki zaposlenih: 

• Marko Alauf, inž. tel. (podpredsednik Sveta zavoda), 

• Nika Škrabl, univ. dipl. soc. ped., 

• prim. Anton Kenig, dr. med. 

3. Predstavnik Mestne občine Ljubljana: 

• Jani Möderndorfer. 

4. Predstavnik uporabnikov: 

• mag. Jakob Ceglar. 

4.2 Strokovni svet 

Strokovni svet je kolegijski strokovni organ, ki načrtuje, obravnava 

in usmerja strokovno dejavnost UKC Ljubljana, upoštevaje 

strokovno samostojnost klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih 

oddelkov v okviru njihovih strokovnih pooblastil. Strokovni svet 

sestavljajo: strokovni direktor UKC Ljubljana, strokovni direktorji 

klinik, dva predstavnika samostojnih klinik in kliničnih inštitutov 

ter glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Vodi ga strokovni 

direktor UKC Ljubljana. Člani Strokovnega sveta leta 2011 so: 

• prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica (strokovna 

direktorica UKC Ljubljana), 

• Erna Grabnar Kos, viš. med. ses. (glavna medicinska sestra 

UKC Ljubljana), 

• doc. dr. Zlatko Fras, dr. med. (strokovni direktor Interne klinike), 

• prof. dr. Alojz Pleskovič, dr. med. (strokovni direktor Kirurške 

klinike), 

• prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik (strokovni direktor 

Pediatrične klinike), 

• doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik (strokovni direktor 

Ginekološke klinike), 

• prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik (strokovni 

direktor Nevrološke klinike), 

• akademik prof. dr. Uroš Skalerič, dr. stom., višji svetnik, ambasador 

Republike Slovenije za znanost (predstojnik Stomatološke 

klinike), 

• prof. dr. Miha Žargi, dr. med., višji svetnik (predstojnik Klinike 

za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo – predstavnik 

samostojnih klinik), 

• prof. dr. Sergej Hojker, dr. med. (predstojnik Klinike za nuklearno 

medicino – predstavnik za čas izgradnje DTS), 

• dr. Marija Prezelj, spec. med. biok. (predstojnica Kliničnega 

inštituta za klinično kemijo in biokemijo – predstavnica diagnostičnih 

enot). 

4.3 Ožje vodstvo zavoda 

Ožje vodstvo zavoda sestavljajo generalni direktor, strokovni direktor 

in glavna medicinska sestra. Kolegij generalnega direktorja 

se sestaja vsak ponedeljek v tednu; sestavljajo ga generalni in 

strokovni direktor s pomočniki, glavna medicinska sestra zavoda 

in predstavnik Službe za odnose z javnostmi. 

Generalni direktor predstavlja in zastopa UKC Ljubljana ter organizira 

in vodi poslovanje zavoda. Za poslovni uspeh, uravnoteženje 

poslovnih in strokovnih interesov ter za zakonitost poslovanja 

odgovarja ustanovitelju ter predlaga temelje poslovne politike 

in načrte razvoja zavoda. Imenuje in razrešuje ga Svet zavoda s 

soglasjem Vlade Republike Slovenije za dobo štirih let. V mandatnem 

obdobju od 11. avgusta 2009 do 10. avgusta 2013 je gene- 

16

alni direktor zavoda mag. Simon Vrhunec. Generalni direktor ima 

pomočnike za ta področja: za splošno, pravno in kadrovsko-izobraževalno 

dejavnost, ekonomsko in finančno dejavnost, komercialno 

dejavnost ter informacijsko področje. Med pomočnike generalnega 

direktorja sodi tudi glavna medicinska sestra zavoda. 

Strokovni direktor vodi, usklajuje in odgovarja za strokovno dejavnost 

UKC Ljubljana ter je odgovoren za uresničevanje strokovnega 

razvoja in povezovanja z ostalimi zdravstvenimi zavodi. Imenuje in 

razrešuje ga Svet zavoda za dobo štirih let. V mandatnem obdobju 

od 18. aprila 2009 do 17. aprila 2013 je strokovna direktorica 

prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica. Strokovni 

direktor ima pomočnike za ta področja: za kakovost, izobraževanje 

in znanstveno-raziskovalno dejavnost. 

4.4 Vodenje klinik in kliničnih 

inštitutov 

Za vodenje klinik in kliničnih inštitutov odgovarjajo predstojniki 

klinik, kliničnih inštitutov oziroma kliničnih oddelkov. Za več klinik, 

kliničnih inštitutov oziroma kliničnih oddelkov, ki jih vodijo 

predstojniki, se imenuje poslovni direktor. Klinike, ki imajo v svoji 

sestavi več notranjih organizacijskih enot, vodita poslovni in strokovni 

direktor klinike. 

Glavna medicinska sestra načrtuje, organizira, vodi in nadzira 

dejavnost zdravstvene in babiške nege ter oskrbe pacientov in odgovarja 

za učinkovito in kakovostno delovanje zdravstvene nege 

v skladu s sprejetimi cilji zavoda. Po določbah statuta glavna 

medicinska sestra ni umeščena med organe upravljanja zavoda. 

V mandatnem obdobju od 17. julija 2009 do 16. julija 2013 

je glavna medicinska sestra zavoda Ernestina Kos Grabnar, viš. 

med. ses. Glavna sestra ima pomočnike za ta področja: za izobraževanje, 

higiensko-epidemiološko področje, področje vodenja 

kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi. 

17

POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2011 

18

Poslovno poročilo vsebuje 

naslednje priloge: 

1. Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana leta 2011, 

2. Raziskovalni programi v UKC Ljubljana leta 2011, 

3. Raziskovalni projekti v okviru Evropske unije leta 2011, 

4. Zadovoljstvo pacientov s specialistično ambulantno obravnavo, 

5. Zadovoljstvo pacientov z urgentno ambulantno obravnavo, 

6. Zadovoljstvo pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo, 

7. Klinične poti in smernice, 

8. Kazalniki, ki jih spremljamo v sodelovanju z Zdravniško zbornico 

Slovenije, 

9. pregled realiziranih in pričetih investicijsko-vzdrževalnih del 

leta 2011, 

10. Poročilo projekta Diagnostično terapevtske službe (DTS) in 

prometni terminal v UKC Ljubljana. 

1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI 

POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA 

a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov 

• Zakon o zavodih (Uradni list RS št. 12I/1991, 45I/1994 Odl. 

US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl. US: U-I-34/98, 

36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP), 

• Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št. 36/04, 

80/04, 23/08), 

• Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 

67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1, 63/2003 Odl. US: 

U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl. US: 

U-I-321/02-12, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 

58/2008, 49/10, odl. US: U-I-270/08-10, 107/2010), 

• Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS št. 15/2008), 

• Določila Splošnega dogovora za leto 2011 z aneksi, 

• Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno 

leto 2011 z ZZZS. 

b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila 

• Zakon o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99, 124/00, 

79/01, 30/02, 109/08, 49/2009, 107/2010, 110/2011- 

ZDIU12), 

• Zakon o računovodstvu (Uradni list RS št. 23/99, 30/02-ZJF-C), 

• Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov 

državnega in občinskih proračunov (Uradni list št. 91/00, 

122/00), 

• Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske 

uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS št. 

115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 

60/10 – popr., 104/2010, 104/2011), 

• Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske 

uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS št. 

54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 

141/04, 117/05, 138/06, 120/07 in 124/08, 112/09, 

58/2010, 104/2010, 104/2011), 

• Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov 

pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS št. 134/03, 34/04, 

13/05, 138/06 in 120/07, 112/09, 58/10), 

• Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev 

in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS št. 45/05, 

138/06 in 120/07, 112/09, 58/10), 

• Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov 

državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS št. 46/03), 

• Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 

37. členu Zakona o računovodstvu (Uradni list RS št. 117/02, 

134/03), 

• Uredba o delovni uspešnosti z naslova prodaje blaga in storitev 

na trgu (Uradni list RS št. 97/09), 

• Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost 

z naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz 

pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS št. 7/2010), 

• Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne 

zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov 

(Uradni list RS št. 63/2010). 

c) Interni akti zavoda 

• tatut Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, 

• Spremembe statuta javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni 

klinični center Ljubljana, 

• Akt o določitvi delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo, 

• Dodatek za delo z osebami z demenco, 

• Določila o poklicni odgovornosti zdravnika, 

• Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov, 

• Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medicinskih 

pripomočkov, 

• Navodilo o evidentiranju, hranjenju in registriranju pogodb, 

• Navodila za poročanje o opozorilnih nevarnih dogodkih, 

• Navodilo o oddaji javnih naročil male vrednosti, 

• Ocena tveganja z izjavo varnosti, 

• Organizacijska navodila za postopek kadrovanja, 

• Poslovnik komisije za medicinsko etiko, 

• Poslovnik o delu z opredmetenimi in neopredmetenimi osnovnimi 

sredstvi, 

• Poslovnik o načinu volitev članov raziskovalnega sveta, 

• Poslovnik o delu Sveta UKC Ljubljana s spremembami, 

• Poslovnik komisije za zagotavljanje kakovosti in interni nadzor, 

• Poslovnik o delu strokovnega sveta, 

• Poslovnik o delu strokovnega sveta za zdravstveno nego, 

• Poslovnik za delo komisije za izbor najugodnejše ponudbe za 

javna naročila, 

19

• Poslovnik o načinu volitev članov raziskovalnega sveta UKC 

Ljubljana, 

• Poslovnik stanovanjske komisije UKC Ljubljana, 

• Poslovnik komisije za javna naročanja, 

• Požarni red, 

• Pravilnik o oddaji službenih stanovanj v najem, 

• Pravila o službenih odsotnostih izven sedeža UKC Ljubljana, 

• Pravila za izvajanje strokovnih srečanj, katerih organizator je 

UKC Ljubljana, 

• Pravila za zagotavljanje dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti 

(DEPO), 

• Pravilnik o civilni obrambi, zaščiti in varnosti, 

• Pravilnik o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega 

časa, 

• Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi, 

• Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave, 

• Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave, 

• Pravilnik o dostopu, kriterijih za dodelitev ter odgovornosti, 

evidenci in nadzoru nad parkirnimi mesti, 

• Pravilnik o letnih dopustih, 

• Pravilnik o inovacijski dejavnosti, 

• Pravilnik o internih strokovnih nadzorih, 

• Pravilnik o izdaji soglasij za delo izven UKC Ljubljana, 

• Pravilnik o izobraževanju delavcev, 

• Pravilnik o izvajanju nagrajevanja redne delovne uspešnosti, 

• Pravilnik o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih 

pripomočkov, 

• Pravilnik o merilih in postopkih za določitev dela plače za 

delovno uspešnost z naslova povečanega obsega dela, 

• Pravilnik o načinu dajanja informacij javnosti, 

• Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne 

zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih 

seznamov, 

• Pravilnik o javnem naročanju, 

• Pravilnik o notranjem revidiranju, 

• Pravilnik o organizaciji in delovanju zdravstvene nege, 

• Pravilnik o organizaciji oskrbovalnih služb, 

• Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, 

• Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih, 

• Pravilnik o podeljevanju nagrad za izboljševanje kakovosti, 

• Pravilnik o poslovanju s prepovedanimi drogami, 

• Pravilnik o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo 

obravnavo kršitev pacientovih pravic, 

• Pravilnik o preventivnem zdravstvenem varstvu zaposlenih, 

• Pravilnik o priznanjih in zahvalah ter spominskih darilih, 

• Pravilnik o prostovoljskem delu, 

• Pravilnik o računovodstvu, 

• Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, 

• Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni, 

• Pravilnik o sklepanju podjemnih pogodb, 

• Pravilnik o spremembi pravilnika o kliničnem preskušanju 

zdravil in medicinskih pripomočkov, 

• Pravilnik o uporabi konkurenčne prepovedi, 

• Pravilnik o uporabi mobilnih službenih telefonov, 

• Pravilnik o urejanju razmerij v samskih domovih, 

• Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter 

dokumentarnega gradiva, 

• Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v Svet UKC 

Ljubljana, 

• Pravilnik o znanstvenoraziskovalnem delu, 

• Priročnik o uvajanju izboljševanja kakovosti v bolnišnice, 

• Uredba o odpadkih. 

2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA 

V UKC Ljubljana smo na podlagi priporočil oziroma smernic predstavnikov 

ustanoviteljev Sveta zavoda že leta 2009 oblikovali pet 

sklopov dolgoročnih ciljev, ki se nanašajo na: 

1. izboljšanje upravljanja, 

2. izboljšanje učinkovitosti dela: uvajanje normativov in izboljšav 

delovnih procesov, 

3. uvajanje javno dostopnega sistema kazalnikov kakovosti, 

4. informacijsko podprt sistem javnega naročanja in obvladovanja 

materialnih stroškov, 

5. usklajevanje dela zaposlenih UKC Ljubljana v drugih javnih 

zavodih in zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev ter krepitev 

trženja. 

Priporočene dolgoročne smernice poslovanja je vodstvo UKC 

Ljubljana upoštevalo tudi pri pripravi finančnega načrta za leto 2011. 

V naslednjem poglavju je predstavljena realizacija vseh dejavnosti, 

ki smo jih v okviru dolgoročnih ciljev načrtovali za leto 2011. 

3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ 

STRATEŠKIH CILJEV, IN OCENA USPEHA PRI 

DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 

3.1. Realizacija letnih ciljev 

3.1.1 Izboljšanje upravljanja 

Za izboljšanje upravljanja smo si postavili te cilje: 

• ureditev medsebojnih poslovnih odnosov, 

• usklajeno delovanje različnih informacijskih sistemov zavoda, 

• pravilno obračunavanje opravljenih storitev do zunanjih 

plačnikov zavoda, 

• usposabljanje vodstvenih struktur s ciljem vzpostavitve profesionalnega 

vodstva, 

• izboljšati dostop do podatkov o izdaji zdravil. 

20

3.1.1.1 Ureditev medsebojnih poslovnih odnosov 

UKC Ljubljana zagotavlja vrhunske zdravstvene storitve, ki jih v 

povezavi izvajajo različne klinike in klinični inštituti. Hospitalno ali 

ambulantno obravnavan pacient je prikazan kot celota, iz poslovnega 

vidika pa je treba razmejiti, v kolikšnem deležu so sodelovale 

posamezne strokovne enote. 

Izkazi uspeha posameznih klinik in kliničnih inštitutov so odvisni 

tudi od medsebojnega obračunavanja storitev, ki jih posamezne 

enote opravljajo za druge (t. i. interna realizacija). Ker je UKC Ljubljana 

velika in kompleksna organizacija, smo si zadali cilj prevetritve 

in ureditve interne realizacije. V ta namen smo oblikovali 

komisijo za interna razmerja, katere člani so tudi poslovni direktorji 

klinik oziroma kliničnih inštitutov. Lotili smo se posodobitve 

in poenotenja šifranta vseh storitev, ki se v zavodu evidentirajo in 

medsebojno obračunavajo. Komisija bo svoje delo nadaljevala 

tudi leta 2012. 

3.1.1.2 Usklajeno delovanje različnih 

informacijskih sistemov zavoda 

Informacijska arhitektura v UKC Ljubljana ni poenotena in se 

gradi parcialno, skladno s potrebami posameznih projektov. To 

velja tako za podatkovno kakor tudi za aplikacijsko, procesno in 

predstavitveno raven. Zaradi tega je v arhitekturi informacijskega 

sistema možno prepoznati neskladnosti, ki se izkazujejo kot nepopolna 

ali neobstoječa interoperabilnost, slaba stopnja integracije 

in redundantnost. 

Strateški načrt informatike UKC Ljubljana opredeljuje štiri strateške 

usmeritve, ki so vodilo razvoja informatike do leta 2013: 

• uskladitev informacijskih storitev z zdravstvenimi procesi zahteva 

konsolidacijo (zaokroževanje, prečiščevanje) informatike 

na ravni UKC Ljubljana kot celote (konsolidacija ljudi in 

organizacije v informatiki, različnih informacijskih tehnologij, 

programske in strojne opreme), 

• izboljšanje informacijske podpore z na pacienta osredotočenim 

procesom, 

• vpeljava neprekinjenega poslovanja v skladu s poslovnimi 

potrebami, 

• aktivno vključevanje v nacionalne in evropske projekte s 

področja e-zdravja. 

Omenjene usmeritve sledijo ciljem poslovne strategije in hkrati 

uokvirjajo informatiko v sodoben arhitekturni model. Za vsako 

usmeritev smo določili niz merljivih kazalnikov ter vrednosti na 

začetku in koncu obdobja. 

Leta 2011 smo v skladu z navedenimi usmeritvami uvedli spletni 

organizacijski portal Liferay, ki bo postopoma postal vstopna 

točka v vse informacijske sisteme UKC Ljubljana. Na Pediatrični 

kliniki in na Negovalnem oddelku smo prevzeli klinični informacijski 

sistem ISPEK, ki je pomembno vplival na standardizacijo 

medsebojnih povezav med bolnišničnimi informacijskimi sistemi 

po standardu IHE. Tudi radiološki informacijski sistem RIS/PACS 

je z vključitvijo v večino okolij uvedel standard IHE za medsebojno 

izmenjavo medicinskih podatkov. Pri analitiki in poslovnem 

obveščanju smo leta 2011 uvedli direktorski sistem kot modul 

poslovno-informacijskega sistema WinPIS in BIView za analitično 

odkrivanje neskladij v podatkih med različnimi sistemi. 

Leta 2012 bomo nadaljevali s tehnološkimi in organizacijskimi 

ukrepi za višjo stopnjo integracije med sistemi. Pomembno vlogo 

pri tem bo imela varnostna politika, ki bo spodbujala uporabnike 

in dobavitelje k izrabi skupnih sistemskih storitev. 

3.1.1.3 Pravilno obračunavanje opravljenih storitev do zunanjih 

plačnikov zavoda 

Za leto 2011 smo si zadali izvedbo učnih delavnic za informiranje 

zaposlenih, da pridobijo znanja o pravilnem načinu dela in izogibanju 

napakam, ter obrazložitev vseh morebitnih nejasnosti vsem 

odgovornim za beleženje. Tako smo leta 2011 izvedli ta izobraževanja 

za skupine primerljivih primerov (SPP): 

• delavnica za kodiranje storitev SPP za zdravnike in sodelavce 

(aprila 2011), 

• delavnica v sodelovanju z ZZZS za administrativne delavce in 

sodelavce – napotnica, evidenca storitev (junija 2011), 

• delavnica za evidenco dragih bolnišničnih zdravil (aprila in 

decembra 2011), 

• interni nadzor kodiranj storitev SPP na Kliniki za ORL in cervikofacialno 

kirurgijo (novembra 2011), 

• interni nadzor kodiranj storitev SPP na Kirurški kliniki (KO 

za maksilofacialno kirurgijo, KO za abdominalno kirurgijo) 

(decembra 2011), 

• mesečni popravki (neposredno pred fakturiranjem) nepravilno 

kodiranih ali nepravilno razvrščenih storitev SPP. 

3.1.1.4 Usposabljanje vodstvenih struktur s ciljem vzpostavitve 

profesionalnega vodstva 

Tudi leta 2011 so se nadaljevale dejavnosti v skladu s strateškimi 

smernicami razvoja kadrovskih potencialov s poudarkom na pridobivanju 

znanj, kako omogočiti vsem zaposlenim doseganje večje 

avtonomije pri lastnem strokovnem delu. Namen tovrstnega usposabljanja 

je, da si vodstvo v UKC Ljubljana pridobi v praksi uporabna 

znanja za izboljšanje tako lastnega dela kot dela v kolektivih. 

V času od 16. februarja do 10. marca 2011 je v organizaciji poslovno-izobraževalnega 

centra Gea College potekalo usposablja- 

21

nje za srednji management v javnih zdravstvenih zavodih na temo 

»Management v zdravstvu«, katerega se je udeležilo deset vodilnih 

delavcev iz UKC Ljubljana. Nadaljevanje usposabljanja na to temo 

za srednji management v UKC Ljubljana za večjo skupino udeležencev 

bo v prvi polovici leta 2012. 

Vodja Službe za zagotavljanje celovitega sistema kakovosti in varnosti 

v UKC Ljubljana se je v času od 23. maja do 21. junija 2011 

udeležil programa v sklopu mednarodnih izmenjav evropskega 

združenja bolnišnične in zdravstvene oskrbe (HOPE), ki je potekalo 

v ustanovi Barts and The London NHS Trust v Veliki Britaniji 

in se je končalo z dvodnevno konferenco v Turkuju na Finskem. 

Moto programa v letu 2011 je bil »Boljše zdravje – skupni izziv za 

bolnišnice in primarno zdravstvo«. Več informacij o poteku programa, 

opažanjih in primerjavah je v članku z naslovom Sodelovanje 

UKC Ljubljana v mednarodni izmenjavi evropskega združenja 

bolnišnične in zdravstvene oskrbe v letu 2011, ki je bil objavljen v 

oktobrski številki internega glasila UKC Ljubljana. 

V okviru držav Evropske unije poteka program, katerega namen 

je pridobivanje vodstvenih veščin in spodbujanje izmenjave znanj, 

izkušenj ter dobrih praks zdravstvenega osebja na vodilnih in vodstvenih 

delovnih mestih. Cilj programa je prizadevanje za izboljšanje 

zdravja vseh državljanov Evropske unije in Švice ter doseganje 

visokih standardov bolnišnične obravnave s pospeševanjem učinkovitosti 

in humanosti pri organizaciji in izvajanju bolnišničnih in 

drugih zdravstvenih storitev. 

3.1.1.5 Izboljšati dostop do podatkov o izdaji zdravil 

Cilj izboljšanja dostopa do podatkov o izdanih zdravilih z namenom 

izboljšanja sledljivosti zdravil ter zmanjšanja števila preskladiščnic 

ni bil dosežen. Na osnovi izvedenih internih sestankov in 

poizvedb se je izkazalo, da bi bila za dosego tega cilja potrebna 

večja sprememba informacijskega sistema, do določene mere pa 

tudi reorganizacija dela na oddelkih. Za celovito izvedbo te naloge 

smo leta 2011 izvedli analizo zahtev za dograditev informacijskega 

sistema. V okviru analize trga smo opravili pripravljalne 

razgovore z morebitnimi ponudniki za dograditev informacijskega 

sistema. 

22

3.1.2 Izboljšanje učinkovitosti dela 

Za izboljšanje učinkovitosti dela smo si postavili te cilje: 

• izboljšanje učinkovitosti dela, 

• načrt uvedbe časovnih normativov za vse vrste del zdravstvenega 

osebja, 

• področje kliničnih poti in smernic, 

• vzpostavitev tehnične infrastrukture za elektronsko evidentiranje 

delovnega časa in razporede dela, 

• izboljšanje poslovnih procesov zavoda in standardizacija 

dokumentacije: področje komercialne dejavnosti in Tehnično- 

-vzdrževalne službe. 

3.1.2.1 Izboljšanje učinkovitosti dela 

V skladu s Pravilnikom o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega 

varstva smo v UKC Ljubljana definirali mesta, na katerih se 

opravlja neprekinjeno zdravstveno varstvo (NZV), in analizirali 

podatke za posameznega zdravstvenega delavca v rednem delovnem 

času (RDČ) ter v času izvajanja neprekinjene nujne 

medicinske pomoči (NNMP). Na štirih strokovnih enotah smo izvedli 

interni nadzor nad obremenjenostjo zdravstvenih delavcev in 

številom opravljenih storitev v času NZV. Za vzpostavitev sistema 

neprekinjenega beleženja storitev na vseh ravneh smo definirali 

parametre za beleženje podatkov o obremenitvah zaposlenih v 

času NZV in RDČ. 

V skladu s Pravilnikom o nujnem neprekinjenem zdravstvenem 

varstvu smo tako pripravili metodologijo merjenja obremenitev 

tudi v zdravstveni negi: direktno in indirektno zdravstveno 

nego smo razvrstili v posamezne kategorije in določili izkustvene 

časovne normative. Beleženje storitev z merjenjem časa smo izvedli 

v skladu z določili pravilnika. S tem smo potrdili upravičenost 

dežurnih mest in kategorijo plačila na posameznih mestih. V primerjavi 

z letom 2010 smo v zdravstveni negi prepolovili izplačevanje 

nadurnega dela. Ker ne dosegamo minimalnih kadrovskih standardov, 

zlasti v enotah intenzivne terapije (kljub novim zaposlitvam), 

in ker v zdravstveni negi še vedno beležimo visok absentizem 

(v povprečju na mesec 128,5 zaposlenega iz ur pri kategoriji 

manj od 30 dni v letu 2011), bo nadaljnje zniževanje nadurnega 

dela zelo otežkočeno. Ob tem je treba poudariti, da se nenehno 

uvajajo novi načini diagnosticiranja, zdravljenja, nove tehnologije, 

da je osebje ob svojem delu vpeto v pripravo številnih standardov, 

protokolov, javnih razpisov itd. Nadaljevali bomo z merjenjem in 

primerjanjem obremenitev na posameznih bolniških oddelkih. 

Učinkovitost dela smo povečali tudi z uvedbo informacijske podpore 

beleženja pedagoškega dela naših mentorjev. Sistem smo 

razvili sami in s tem razbremenili 650 mentorjev, ki so poleg izvajanja 

rednega izobraževalnega dela pred tem ročno beležili opravljene 

ure ter študente visokih šol in fakultet. 

Tudi leta 2011 smo si za cilj zadali znižanje čistega nadurnega 

dela; v definicijo čistega nadurnega dela ne štejemo nadur, ki so 

potrebne za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva ali 

dežurstev). Iz spodnje tabele je razvidno, da je omenjeni cilj dosegla 

večina organizacijskih enot; na ravni UKC Ljubljana smo tako 

uspeli znižati stroške nadurnega dela za 550 tisoč evrov (bruto 

1) ali 91 evrov na zaposlenega. Ob upoštevanju prispevkov delodajalca 

predstavlja znesek znižanja stroškov nadurnega dela 639 

tisoč evrov (bruto 2) ali 105 evrov na zaposlenega. Iz spodnje tabele 

je razvidno, katere enote so cilj uspešno realizirale. 

Leta 2011 smo vodili terciarni projekt Izboljšanje pretočnosti 

pacientov na Internistični prvi pomoči (v nadaljevanju: IPP). V ta 

namen smo izvedli te dejavnosti (ocenjujemo, da smo leta 2011 

realizirali 30-odstotni delež vseh dejavnosti ter porabili približno 

2.000 evrov): 

• delna analiza poteka procesov na IPP (opazovanje, razgovori, 

dokumentacija, informacijski sistem) in izdelava diagrama 

poteka; 

• izdelava prve različice simulacijskega modela IPP s programom 

AnyLogic; 

• izdelava koncepta elektronske table (v nadaljevanju: EBT) – 

zaslon v notranjem hodniku za prikaz statusov obravnave in 

lokacije pacientov, ki ga vidijo le zaposleni – definiranje statusov 

obravnave, postavitev logičnih pravil, zasnova grafičnega 

prikaza itd.; 

• izdelava koncepta prikaza vsebin na zunanjem zaslonu, ki ga 

vidijo pacienti in njihovi spremljevalci (izdelava algoritma za 

razvrščanje čakajočih pacientov, izdelava koncepta prikaza 

čakalne vrste na zaslonu v čakalnici); funkcionalnost notranjega 

in zunanjega zaslona bomo postopoma nadgrajevali v 

skladu z izdelanim konceptom; 

• izdelava zasnove sledenja pacientov in osebja v dejanskem 

času na osnovi radiofrekvenčne identifikacije (v nadaljevanju: 

RFID ), vključno s tehničnimi specifikacijami, in opredelitev 

vloge zajema podatkov s pomočjo RFID v okviru zasnove EBT 

in izgradnje simulacijskega modela IPP; 

• izdelava osnutka plakata in zgibanke za informiranje pacientov 

in njihovih svojcev glede uporabe RFID; 

• sestanek s predstavniki Urada informacijske pooblaščenke 

Republike Slovenije – predstavili smo jim naše namene v zvezi 

z RFID-sledenjem pacientov in zaposlenih na IPP in tudi glede 

načrtovane uporabe RFID v UKC Ljubljana v prihodnosti – seznanili 

so nas z najnovejšimi priporočili EU z vidika varovanja 

osebnih podatkov v zvezi z uporabo RFID za namen sledenja 

oseb; 

• anketna raziskava na 150 anketirancih, ki delajo na IPP – 

dobili smo zelo veliko predlogov za izboljšave; anketiranci 

so ocenili, da bi tudi uvedba EBT pripomogla k povečanju 

pretočnosti na IPP; 

23

Tabela 1: Realizacija nadurnega dela 

OBRAČUNANE URE IN IZPLAČILA PO OE 

ŠTEVILO OBRAČUNANIH UR: OBRAČUNANI BRUTO ZNESKI: 

Nadurno delo Nadurno delo z dodatki 

POVPR. ŠT. ZAP. 

ZNESEK 

NA ZAPOSLENEGA 

2010 2011 INDEKS RAZLIKA 2010 2011 INDEKS RAZLIKA 2010 2011 2010 2011 

RAZLIKA 

na zap. 

(v EUR) 

01 02 03='02/01 04='02-01 05 06 07='06/05 08='06-05 09 10 11=05/09 12=06/10 13=12-11 

Interna klinika 152.444 143.633 94,2 -8.811 2.507.642 2.384.611 95,1 -123.031 1.219 1.205 2.057 1.978 -79 

Kirurška klinika 228.008 216.891 95,1 -11.117 3.411.414 3.322.394 97,4 -89.020 1.767 1.803 1.931 1.843 -88 

Nevrološka klinika 37.649 37.694 100,1 45 528.941 538.229 101,8 9.288 304 319 1.738 1.690 -48 

Ginekološka klinika 43.392 31.834 73,4 -11.558 626.554 453.143 72,3 -173.411 704 697 890 650 -240 

Pediatrična klinika 3.616 1.746 48,3 -1.870 64.645 19.676 30,4 -44.969 561 554 115 36 -80 

Negovalna bolnišnica 0 4.042 0,0 4.042 0 46.428 0,0 46.428 0 26 0 1.809 1.809 

Stomatološka klinika 1.456 243 16,7 -1.213 32.210 2.636 8,2 -29.574 78 82 416 32 -384 

Dermatovenerološka klinika 1.233 1.807 146,5 573 15.822 24.373 154,0 8.551 80 80 198 303 105 

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 40.227 39.660 98,6 -568 512.623 512.314 99,9 -309 276 300 1.860 1.708 -152 

Očesna klinika 8.789 7.384 84,0 -1.404 113.829 91.456 80,3 -22.373 181 184 629 498 -130 

Ortopedska klinika 8.515 10.916 128,2 2.401 137.328 170.032 123,8 32.704 187 188 734 905 171 

Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 3.419 3.871 113,2 452 48.517 43.155 88,9 -5.363 139 146 349 296 -53 

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa 909 523 57,5 -386 21.587 8.931 41,4 -12.656 27 29 812 304 -508 

Klinika za nuklearno medicino 7.425 6.750 90,9 -675 101.576 90.626 89,2 -10.951 80 82 1.266 1.111 -155 

Klinični inštitut za radiologijo 1.752 2.264 129,2 512 18.772 24.087 128,3 5.315 246 250 76 96 20 

Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo 4.225 3.887 92,0 -338 62.051 54.513 87,9 -7.537 132 130 470 419 -51 

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 1.984 1.405 70,8 -579 32.775 25.546 77,9 -7.229 79 80 416 319 -97 

Lekarna 7.109 2.804 39,4 -4.305 93.551 36.379 38,9 -57.172 99 117 945 312 -633 

Reševalna postaja 18.085 16.708 92,4 -1.377 202.618 189.320 93,4 -13.298 92 97 2.200 1.950 -250 

Strat. upravljanje in posl. admin. storitve 3.629 2.993 82,5 -636 41.009 47.534 115,9 6.526 331 339 124 140 17 

Oskrbovalne službe 39.008 34.691 88,9 -4.317 350.418 315.852 90,1 -34.566 616 616 569 513 -56 

Služba bolniške prehrane in dietoterapije 9.114 7.313 80,2 -1.800 108.393 87.695 80,9 -20.698 176 173 618 507 -111 

Tehnično-vzdrževalna služba 4.391 3.217 73,3 -1.174 38.523 31.614 82,1 -6.909 165 161 233 196 -37 

Sindikati 0 2 0,0 2 0 15 0,0 15 5 5 0 3 3 

UKC Ljubljana 626.376 582.278 93,0 -44.098 9.070.797 8.520.559 93,9 -550.239 7.544 7.664 1.202 1.112 -91 

24

• delna nadgradnja informacijskega sistema Hipokrat; 

• nakup računalniškega programa Teamworks, namestitev 

programa v računalnike v računalniški učilnici UKC Ljubljana, 

izvedba poskusne seje – program se bo uporabljal za 

»elektronske brainstorminge« v okviru tega projekta in drugih 

projektov v UKC Ljubljana pa tudi v okviru izvajanja vzročno- 

-posledičnih analiz varnostnih incidentov. 

3.1.2.2 Načrt uvedbe časovnih normativov za vse vrste del 

zdravstvenega osebja 

Pri zdravstveni negi na vseh bolniških oddelkih dnevno izvajamo 

kategoriziranje pacientov, nacionalno metodo za spremljanje potreb 

pacienta po zdravstveni negi in posledično spremljanje obremenjenosti 

izvajalcev zdravstvene nege. Za posamezno kategorijo 

zdravstvene nege smo definirali minimalne kadrovske in časovne 

normative: 

• I. kategorija pacientov: 55,6 minute dela med. sestre/pacienta/izmeno, 

• II. kategorija pacientov: 120 minut dela med. sestre/pacienta/izmeno, 

• III. kategorija pacientov: 160 minut dela med. sestre/pacienta/izmeno, 

• IV. kategorija pacientov: 460 minut dela med. sestre/pacienta/izmeno. 

Zbornica zdravstvene in babiške nege je pripravila strategijo razvoja 

in izobraževanja na področju zdravstvene nege, ki jo je potrdil 

Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego Republike 

Slovenije ter obravnaval in sprejel Zdravstveni svet pri Ministrstvu 

za zdravje (2011). V strategiji je zajeta tudi kategorizacija zahtevnosti 

zdravstvene nege kot institut za merjenje obremenitev in za 

izračunavanje potrebnega kadra. V povezavi s sprejetim aneksom 

h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (aneks ureja 

področje srednjih medicinskih sester z razširjenimi kompetencami), 

smo revidirali dejavnosti in kompetence na posameznih delovnih 

mestih za srednje in diplomirane medicinske sestre. Največ 

pozornosti smo posvetili enotam intenzivne terapije III. stopnje, 

kjer se zdravijo najzahtevnejši pacienti, dializi ter urgentni in operativni 

dejavnosti. V operativni dejavnosti smo pripravili primerjalno 

analizo zasedenosti kadra po deloviščih. V enotah intenzivne 

terapije III. stopnje smo z novimi zaposlitvami za nekaj desetink 

izboljšali minimalni kadrovski standard (pet medicinskih sester 

na posteljo za tri izmene; strokovna literatura navaja standard 

od šest do sedem medicinskih sester na posteljo; v bolnišnici St. 

Thomas Hospital v Londonu imajo osem medicinskih sester na 

posteljo). Dosegli smo povprečje štiri medicinske sestre na eno 

posteljo), zato primanjkljaj kompenziramo z nadurnim delom. 

Leta 2011 smo sprejeli metodologijo za spremljanje dejavnosti v času 

neprekinjenega zdravstvenega varstva. Ob tem smo izdelali tudi izkustvene 

časovne normative, ki jih želimo poenotiti za vso Slovenijo. 

Glede strokovnih standardov postopkov zdravstvene nege in 

varnostnih protokolov smo pripravili načrt ponovnega pregleda 

temeljnih standardov in postopkov zdravstvene nege ter medicinsko-tehničnih 

posegov. Za vsak standard smo imenovali skrbnika, 

ki bo skrbel za stalno posodabljanje vsebine. V standarde bomo 

vnesli dodatni element: časovni normativ za izvedbo. Predvidevamo, 

da bodo vsi obstoječi standardi posodobljeni do konca leta 

2012. Leta 2011 smo izdelali in potrdili interni standard Izločalne 

stome, v postopku zaključevanja pa so tudi interni standardi: Britje, 

Priprava operativnega polja, Zdravstvena nega pokojnika ter 

varnostni protokol, Preprečevanje padcev pri otrocih. 

3.1.2.3 Področje kliničnih poti in smernic 

Skladno s sklepom odbora za kakovost UKC Ljubljana smo v začetku 

leta natančno preučili strokovne vsebine kliničnih poti in 

smernic in jih po enotni metodologiji uvrstili v klinične poti, smernice, 

strokovna priporočila in algoritme. Tako smo glede kliničnih 

poti in smernic, ki smo jih vsebinsko razširili še s strokovnimi priporočili, 

nadaljevali načrtovani projekt s poudarkom na formalni 

enotnosti vsebin in nomenklature za ves UKC Ljubljana. 

Leta 2011 smo v klinični praksi uporabljali 52 kliničnih poti, v pripravi 

pa jih je še 23. Smernic, ki so pripravljene skladno s strokovnimi 

navodili, je v uporabi 40, v pripravi pa jih še 13. V uporabi so 

tudi 3 integralne klinične poti. Seznam kliničnih poti in smernic po 

posameznih organizacijskih enotah je prikazan v prilogi 7 Poslovnega 

poročila. 

V klinično prakso smo skladno z Zakonom o pacientovih pravicah 

uvedli privolitvene obrazce. Opravili smo 29 vzročno-posledičnih 

analiz in 9 izrednih strokovnih nadzorov ter 2 MM-konferenci. 

3.1.2.4 Vzpostavitev tehnične infrastrukture za elektronsko 

evidentiranje delovnega časa in razporede dela 

Že leta 2010 smo v okviru pilotnega projekta na Očesni kliniki 

opravili posnetek stanja in postavili osnovne šifrante za elektronsko 

evidentiranje delovnega časa in razporede dela. Zatem so 

aktivnosti pilotnega projekta zaradi nerazpoložljivosti testnega 

okolja deloma zastale (potreba po novem produkcijskem baznem 

strežniku in baznem strežniku za potrebe testiranja rešitve). Leta 

2011 smo bazni strežnik postavili in zaključili pilotni projekt na 

Očesni kliniki. 

Izvedli smo javni razpis za elektronsko evidentiranje prisotnosti in 

ga uspešno zaključili ter izbrali izvajalca. 

1 

RFID je tehnologija za prenos podatkov med bralnikom in elektronsko oznako 

za identifikacijo in temelji na elektromagnetnem delovanju in identifikaciji. Z 

uporabo RFID lahko operiramo z veliko večjo količino podatkov kakor pri drugih 

načinih označevanja 

25

3.1.2.5 Izboljšanje poslovnih procesov zavoda in 

standardizacija dokumentacije: področje komercialne 

dejavnosti in Tehnično-vzdrževalne službe 

Za leto 2011 smo načrtovali analizo obstoječih procesov in pripadajoče 

dokumentacije ter izboljšanje poteka procesov (proces 

nabave in predlogi za izboljšave ter analiza službenih odsotnosti 

in predlogi za izboljšave). Cilj leta 2011 ni bil dosežen; analiza in 

dokumentiranje procesov bo izvedeno leta 2012 po enotni metodologiji 

in predlogah v okviru priprav za pridobitev mednarodne 

akreditacije. 

Glede beleženja procesov vzdrževanja v odvisnosti od predmeta 

vzdrževanja stavb, inštalacij in opreme smo izdelali informacijsko 

rešitev za razširitev računalniškega programa za: 

• zajem drugih predmetov vzdrževanja, ki niso zajeti v skupnih 

bazah podatkov in se na njih opravlja vzdrževanje, 

• zajem celotnega vzdrževanja v zavodu: evidentiranje vseh 

storitev po predmetih vzdrževanja v službi TVS in storitev 

zunanjih izvajalcev. 

3.1.3 Uvajanje javno dostopnega sistema kazalnikov 

kakovosti 

Pri uvajanju javno dostopnega sistema kazalnikov kakovosti so 

bile aktivnosti na teh področjih: 

• kazalniki kakovosti, 

• sistematično uvajanje notranje presoje delovnih procesov, 

• zadovoljni pacienti, 

• skrajšanje čakalnih dob. 

3.1.3.1 Kazalniki kakovosti 

Kazalniki kakovosti obravnave pacientov v UKC Ljubljana se 

ocenjujejo na več ravneh, in sicer na nacionalni ravni, v okviru 

dejavnosti Zdravniške zbornice Slovenije, v okviru projekta PATH 

Svetovne zdravstvene organizacije, na ravni UKC Ljubljana in na 

ravni posameznih klinik v okviru UKC Ljubljana. Namenjeni so 

oceni klinične uspešnosti, varnosti pacientov, učinkovitosti dela 

in upravljanja virov, predvsem pa so osredotočeni na pacienta. 

Posamezne organizacijske enote na podlagi kazalnikov izvedejo 

analizo podatkov in oceno stanja ter sprejmejo določene dodatne 

ukrepe za izboljšanje stanja. 

Uskladili in preverili smo podatke o spremljanju kazalnikov na 

vseh naštetih ravneh. Dodatno smo klinike in klinične oddelke 

spodbudili k širitvi nabora kazalnikov predvsem v okviru dejavnosti 

Zdravniške zbornice Slovenije. 

Glede na to, da je bila pri Ministrstvu za zdravje oblikovana posebna 

delovna skupina, ki je leta 2011 poenotila kazalnike kakovosti 

za vso državo, ostaja naš namen v prihodnje uskladiti nabor kazalnikov 

s smernicami delovne skupine. 

Zaključen je celostni redni interni strokovni nadzor na Nevrološki 

kliniki (na vseh deloviščih). Izvedli smo dva izredna strokovna 

nadzora glede zdravstvene nege na lokacijah Nevrološke klinike 

in Reševalne postaje. Uvedli smo nov pristop reševanja odklonov, 

ki smo ga poimenovali vzročno-posledična analiza odklona. Leta 

2011 smo opravili 29 vzročno-posledičnih analiz in 9 izrednih 

strokovnih nadzorov ter 2 konferenci o zapletih in izidih zdravljenja 

(MM-konferenca). Izvedli smo tudi nadzor nad izvajanjem kategorizacije 

na vseh oddelkih zavoda. 

3.1.3.2 Sistematično uvajanje notranje 

presoje delovnih procesov 

Na ravni UKC Ljubljana smo leta 2011 organizirali več informativnih 

sestankov o pripravah na mednarodno akreditacijo. Na Nevrološki 

kliniki je bil izveden pilotni projekt urejanja sistema kakovosti 

dela. 13. junija 2011 je bila oblikovana delovna skupina za 

akreditacijo, ki se je leta 2011 sestala 30-krat. Pripravila je načrt 

sistema uvajanja kakovosti na Nevrološki kliniki kot vzorec. Ta bo 

služil ostalim klinikam UKC Ljubljana kot pomoč pri popisu lastnih 

temeljnih procesov in standardov. Leta 2012 načrtujemo izvedbo 

mednarodne predpresoje v procesu akreditacije UKC Ljubljana po 

standardih NIAHO. 

3.1.3.3 Zadovoljni pacienti 

Na podlagi vprašalnikov za spremljanje zadovoljstva pacientov z 

bolnišnično zdravstveno obravnavo, s specialistično-ambulantno 

obravnavo ter z urgentno ambulantno obravnavo smo izmerili zadovoljstvo 

pacientov na način, da smo razvrstili odgovore s pomočjo 

Likertove lestvice od 1 (najslabša ocena) do 5 (najboljša 

ocena). V analizo so bila vključena vsa vprašanja, ki se jih je dalo 

razvrstiti in med sabo primerjati. Skupna ocena organizacijske 

enote predstavlja povprečje vseh odgovorov. V analizo so bile 

vključene vse organizacijske enote, ki so imele vsaj četrtino izračunanega 

vzorca s strani Inštituta za biomedicinsko informatiko v 

obdobju od 1. januarja 2011 do 30. novembra 2011. 

A. Zadovoljstvo pacientov s specialistično ambulantno obravnavo 

Pri oceni zadovoljstva pacientov v specialističnih ambulantah so 

bila v analizo vključena ta vprašanja: 

• Vpr. 2: Ste bili zadovoljni s postopkom naročanja 

• Vpr. 4: So vas v primeru, da ste na pregled čakali več 

kot 30 dni, ponovno obvestili o pregledu 

• Vpr. 5: Koliko časa ste čakali na pregled 

26

• Vpr. 6: Če ste čakali več kot eno uro, so vas seznanili z 

vzrokom za daljše čakanje 

• Vpr. 7: Ste bili zadovoljni z zdravstveno obravnavo 

• Vpr. 8: Kako bi ocenili odnos zaposlenih 

• Vpr. 9: Ste bili zadovoljni s prejetimi informacijami 

• Vpr. 10: Ocenjujete, da je bila spoštovana vaša pravica do 

zasebnosti 

Skupna ocena zadovoljstva pacientov s specialistično ambulantno 

obravnavo v UKC Ljubljana je bila 3,85. Pacienti so v specialistični 

ambulantni obravnavi najbolje ocenili spoštovanje pravice 

do zasebnosti z oceno 4,83, sledijo ocene glede: odnosa zaposlenih 

(4,63), zdravstvene obravnave (4,53), prejetih informacij 

(4,43), postopka naročanja (4,37) in časa čakanja na pregled 

(4,20). Najslabše so ocenili ponovno obveščanje o pregledu (datum 

pregleda oddaljen več kot 30 dni) z oceno 1,69 ter seznanjenost 

z vzroki za daljše čakanje v čakalnici (več kot 60 minut) 

z oceno 2,05. 

Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov s specialistično 

ambulantno obravnavo so dosegli: 

1. Služba za pljučne bolezni, Pediatrična klinika (4,34), 

2. Stomatološka klinika (4,30), 

3. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, Kirurška klinika 

(4,23), 

4. Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno terapijo operativnih 

strok, Kirurška klinika (4,06), 

5. Center za vojne veterane, Interna klinika (4,05). 

Tabela z rezultati po vseh organizacijskih enotah je priložena v prilogi 

4 Poslovnega poročila. 

27

B. Zadovoljstvo pacientov z urgentno ambulantno obravnavo: 

Pri oceni zadovoljstva so bila v analizo vključena ta vprašanja: 

• Vpr. 3: Ste bili zadovoljni z informacijami in usmeritvami 

ob prihodu na urgenco 

• Vpr. 4: Koliko časa ste čakali od prihoda do začetka obravnave 

• Vpr. 5: Če ste čakali več kot eno uro, so vas seznanili z 

vzrokom za daljše čakanje 

• Vpr. 6: Ste bili zadovoljni z zdravstveno obravnavo 

• Vpr. 7: Kako bi ocenili odnos zaposlenih 

• Vpr. 8: Ste pred odhodom dobili dovolj informacij 

glede vašega zdravstvenega stanja 

• Vpr. 9: Ocenjujete, da je bila spoštovana vaša pravica 

do zasebnosti 

Zadostno število izpolnjenih anketnih vprašalnikov so dosegli 

samo v sprejemno-urgentni ambulanti Pediatrične klinike. Pacienti 

so v urgentni ambulantni obravnavi najbolje ocenili spoštovanje 

pravice do zasebnosti z oceno 4,97, sledijo ocene glede: 

prejetih informacij (4,90), odnosa zaposlenih (4,72), zdravstvene 

obravnave (4,46), informacij in usmeritev ob prihodu (4,35) ter 

čas čakanja na pregled (4,09). Najslabše pa so ocenili seznanjenost 

z vzroki za daljše čakanje v čakalnici (več kot 60 minut) 

z oceno 1,60. 

Tabela z rezultati po vseh organizacijskih enotah je priložena v prilogi 

5 Poslovnega poročila. 

C. Zadovoljstvo pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo 

Pri oceni zadovoljstva so bila v analizo vključena ta vprašanja: 

• Vpr. 4: Kako bi ocenili odnos zaposlenih do pacientov 

• Vpr. 8: Ste v informativni knjižici za paciente dobili vse 

potrebne informacije o pravicah in dolžnostih 

pacientov (upoštevana sta bila odgovora: 

»Da.« in »Informativne knjižice sploh nisem prejel.«) 

• Vpr 9: Vam je zdravnik dal dovolj informacij o vaši bolezni in 

poteku zdravljenja 

• Vpr. 10: So vam zdravstveni delavci pred posegi 

na razumljiv način razložili potek in možne zaplete 

• Vpr. 11: Ste lahko sodelovali pri odločitvah o svoji 

zdravstveni obravnavi 

• Vpr. 12: So zdravstveni delavci zagotovili zasebnost pri 

zdravstveni obravnavi 

• Vpr. 13: So zdravstveni delavci ustrezno poskrbeli za lajšanje 

bolečin 

Skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno 

obravnavo v UKC Ljubljana leta 2011 je bila 4,65. Pacienti so 

pri bolnišnični obravnavi najbolje ocenili skrb za lajšanje bolečin 

(4,89), sledijo ocene glede: količine informacij (4,79), odnosa 

zaposlenih (4,78), razumljivosti informacij (4,74) ter spoštovanja 

pravice do zasebnosti (4,74). Slabše so hospitalizirani pacienti 

ocenili seznanjenost s pravicami in dolžnostmi (4,33) in možnost 

sodelovanja pri odločitvah o zdravstveni obravnavi (4,28). Tabela 

z rezultati po vseh organizacijskih enotah je priložena v prilogi 6 

Poslovnega poročila. 

28 

Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov z bolnišnično 

zdravstveno obravnavo so dosegli: 

1. Klinika za nuklearno medicino (4,90), 

2. Klinični oddelek za torakalno kirurgijo, Kirurška klinika (4,84), 

3. Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Kirurška klinika (4,83), 

4. Klinični oddelek za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko 

kirurgijo in opekline, Kirurška klinika (4,83), 

5. Klinični oddelek za reprodukcijo, Ginekološka klinika (4,80). 

Poleg anketnih vprašalnikov evidentiramo vse neželene dogodke, 

z njimi seznanjamo pooblaščenki za varnost, jih analiziramo 

in uvajamo ukrepe za preprečevanje morebitne ponovitve neželenega 

dogodka. Najpomembnejše dejavnosti pooblaščenk za 

varnost leta 2011 so bile: 

• koordiniranje sistema upravljanja odklonov z dejavnostmi 

celotnega zagotavljanja kakovosti v UKC Ljubljana; 

• izobraževanje in motiviranje zaposlenih za izboljševanje 

varnostne kulture; 

• obravnava posameznih varnostnih zapletov s stalno strokovno 

skupino za presojo, v katero so vključeni strokovnjaki različnih 

strok, ki sodelujejo ali zagotavljajo kakovostno in varno zdravstveno 

obravnavo pacientov v naši bolnišnici;

• uvajanje priporočil za preprečevanje varnostnih zapletov, 

navodil za ustrezno ravnanje, če pride do neželenega dogodka, 

in navodil za ukrepanje za zmanjševanje posledic ter 

vzpostavljanje sistemskih rešitev za preprečevanje ponovitev 

neželenih dogodkov; 

• koordiniranje dela v skupinah za vzročno-posledične analize, 

sodelovanje s strokovnjaki za izvedbo izrednih strokovnih nadzorov 

pri aktivnem raziskovanju vzrokov in posledic varnostnih 

zapletov in na podlagi ugotovljenega pri uvajanju korektivnih 

ukrepov in preventivnih aktivnosti; 

• letu 2011 je bilo 49 varnostnih zapletov opredeljenih kot 

nevarni opozorilni dogodek (NOD) oziroma skorajšnji nevarni 

opozorilni dogodek. V 29 primerih je bil sprožen postopek 

vzročno-posledične analize (VPA), izvedenih je bilo 9 izrednih 

strokovnih nadzorov, 2 konferenci o zapletih in izidih zdravljenja 

(MM-konferenca) in 9 varnostnih pogovorov (število prejetih 

poročil, ki jih morata prejeti pooblaščenki po opravljenem 

postopku v skladu s pravilniki, ki predpisujejo postopke 

obravnave varnostnega zapleta); 

• sodelovanje s Svetom pacientov, Uradom za pritožbe in 

pohvale, Pravno službo, Službo za obrambo, varnost in zaščito 

in drugimi službami znotraj UKC Ljubljana; 

• sodelovanje pri pripravi navodil, priporočil in standardov. 

Od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 je bilo v delovodnik 

Urada za pritožbe in pohvale (v nadaljevanju: urad) vknjiženih 

329 zadev. Od tega je bilo 6 zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih 

pravic, kot to opredeljuje Zakon o pacientovih pravicah (v 

nadaljevanju: ZPacP), 177 pritožb, 96 pohval, in 50 drugih zadev. 

Zadeve se v urad največkrat sporočajo z elektronsko pošto, pisno 

in po telefonu, osebno pa redkeje. 

Ocenjujemo, da večje število pritožb v primerjavi s preteklimi leti 

(spodnja tabela) ni posledica dejanskega poslabšanja razmer, 

temveč večje ozaveščenosti pacientov in aktivne politike UKC Ljubljana 

na tem področju. Boljše izpolnjevanje pojasnilne dolžnosti 

iz 20. člena ZPacP bi lahko občutno znižalo število prispelih pritožb, 

zato bo treba še intenzivneje delati na tem. 

3.1.3.4 Skrajšanje čakalnih dob 

V UKC Ljubljana smo na dan 31. december 2011 vodili 301 čakalni 

seznam. Vsi čakalni seznami so v elektronski obliki. Nekateri 

so še nepopolni, ker ne omogočajo ustreznega izpisa čakalnih 

seznamov. S posodobitvijo in prilagoditvijo računalniških sistemov 

bomo lahko zagotovili podatke, ki jih za nadzor nad čakalnimi 

dobami in čakajočimi zahteva Inštitut za varovanje zdravja 

(v nadaljevanju: IVZ), ter dosledno upoštevali določila Zakona o 

pacientovih pravicah in Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih 

dobah (v nadaljevanju: Pravilnik). Podatki bodo preglednejši tako 

za zdravstveno osebje, pacienta kot za druge zdravstvene ustanove 

(MZ, ZZZS in IVZ). 

Na dan 31. december 2011 smo zabeležili 49.615 čakajočih pacientov 

za vse vrste storitev v UKC Ljubljana. Na prve ambulantne 

preglede je čakalo 32.731 pacientov (66 odstotkov vseh čakajočih), 

na hospitalne posege 9.512 pacientov (19,2 odstotka vseh 

čakajočih) in za diagnostične posege 7.372 pacientov (14,8 odstotka 

vseh čakajočih). Skupno število čakajočih nad dopustno 

čakalno dobo je bilo 4.217 pacientov, kar je 8,5 odstotka od vseh 

čakajočih. Čakalna doba, ki je daljša od dopustne, določene s 

Pravilnikom, je bila razvidna v 47 čakalnih seznamih: 19 ambulantnih, 

23 hospitalnih in 5 diagnostičnih. Med vsemi čakajočimi 

je bilo 1.296 pacientov, ki so kljub predolgi čakalni dobi še vedno 

želeli opraviti storitev v UKC Ljubljana ali pa so želeli, da jim storitev 

opravi točno določeni zdravnik. 

V primerjavi s preteklim letom se je stanje glede tega bistveno 

izboljšalo. Med čakalnimi seznami s čakalno dobo daljšo od dopustne 

v primerjavi z letom 2010 ni več nedopustnih čakalnih dob 

za operacije na ožilju, ambulante za bolezni živčevja, ambulante 

za vaskularno nevrologijo, ambulante za alergologijo Pediatrične 

klinike, splošne dermatološke ambulante in storitev MR (nevra 

– glava, vrat; skelet; obrazni deli; artro). Razlogi so predvsem v 

prečiščevanju čakalnih seznamov in povečanem obsegu dela 

(dodatne ambulante). Pričakujemo, da se bo trend skrajševanja 

čakalnih dob nadaljeval. V zadnjem času je opazno povečanje 

Tabela 2: Prispele obravnave na urad za pritožbe zavoda 

Število 

Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 

% 

v strukturi 

Število 

% 

v strukturi 

Število 

% 

v strukturi 

Število 

% 

v strukturi 

VSE OBRAVNAVE 136 100 236 100 278 100 329 100 

zahteve za prvo obravnavo 0 0 8 3 3 1 6 2 

pritožbe 93 68 132 56 148 54 177 54 

pohvale 32 24 56 24 82 29 96 29 

ostalo 11 8 40 17 45 16 50 15 

29

števila čakajočih, ki imajo napotnico z oznako hitro – za nekatere 

storitve je tako čakalna doba za opravljeno storitev (hitro) že presegla 

dopustno (npr. storitve urologije). 

V zadnjem letu smo zabeležili opazno skrajšanje čakalnih dob za 

te zdravstvene storitve: 

• angiografije (s 150 dni na 100 dni), 

• koronarografije (z 270 dni na 190 dni), 

• elektrofiziološke preiskave in radiofrekvenčne ablacije (odrasli 

s 540 dni na 370 dni, otroci s 720 dni na 400 dni), 

• operacije ščitnice (z 215 dni na 107 dni), 

• operacije hrbtenice v nevrokirurgiji (s 300 dni na 105 dni), 

• KAS (karotidna angioplastika – stent) (s 540 dni na 200 dni), 

• COIL (intrakranialna embolizacija anevrizme) (s 510 dni na 

200 dni), 

• prvi pregled pri dermatologu (z 292 dni na 131 dni), 

• operacije strabizma pri odraslih (s 400 dni na 210 dni), 

• endoproteza kolena (z 900 dni na 400 dni), 

• CT-preiskave (CT abdomen s 150 dni na 75 dni, CTA glave s 

105 dni na 58 dni, CT srca s 75 dni na 20 dni), 

• MR-preiskave (MR nevra s 420 dni na 180 dni, MR obrazni 

deli z 240 dni na 119 dni, MR skelet s 645 dni na 109 dni, MR 

artro z 270 dni na 96 dni). 

V nekaterih dejavnostih se čakalne dobe še vedno povečujejo 

oziroma se ne skrajšujejo in ostajajo nad dopustnimi čakalnimi 

dobami: 

• prvi pregled pri endokrinologu (235 dni), 

• prvi pregled pri revmatologu (362 dni), 

• odstranitev osteosintetskega materiala (osm-ex) (344 dni), 

• BHP (benigna hiperplazija prostate) (365 dni brez katetra, 

210 dni s katetrom), 

• razni urološki posegi (na sečevodu, sečnici, penisu od 210 do 

365 dni), 

• urološke operacije tumorjev (120–180 dni), 

• operacije stresne inkontinence (prolift 360 dni, TVT 600 dni), 

• prvi pregled pri dermatoonkologu (247 dni), 

• endoproteza kolkov (330 dni), 

• operacije mandljev in žrelnice pri otrocih (240 dni), 

• prvi pregled pri audiovestibulogu (210 dni). 

Poseben problem predstavljajo čakalne dobe za zdravljenje v zobozdravstveni 

dejavnosti, ki v večini primerov presegajo dopustno 

čakalno dobo. 

Podatke o vseh čakalnih dobah in številu čakajočih posodabljamo 

mesečno. Vse čakalne dobe enkrat mesečno objavimo na spletni 

strani (www.kclj.si) s stanjem na zadnji dan v mesecu. Na IVZ poročamo 

podatke mesečno za 28 zdravstvenih storitev in eno specialistično 

ambulanto. 

V nadaljevanju prikazujemo čakalne dobe za preiskave CT in MR, 

ki so se v primerjavi s preteklim letom bistveno skrajšale kljub večjemu 

številu napotenih pacientov. Povečano realizacijo smo dosegli 

z reorganizacijo dela in dodatno opremo. 

Čakalna doba se je skrajšala tudi pri prospektivnih programih in to 

predvsem zaradi povečane realizacije tovrstnih storitev, za katere 

je ZZZS zagotavljala plačilo v celoti oziroma je bilo plačano do 20 

odstotkov preseganja letnega plana. 

30

Tabela 3: Čakalne dobe za preiskave CT in MR od leta 2008 dalje na Kliničnem inštitutu za radiologijo (KIR). 

Vrsta storitev 

OE 

leto 2008 leto 2009 leto 2010 leto 2011 2011/2010 

čakalna doba 

(v dnevih) 

na dan 

31.12.2008 

čakalna doba 

(v dnevih) 

na dan 

31.12.2009 

čakalna doba 

(v dnevih) 

na dan 

31.12.2010 

čakalna doba 

(v dnevih) 

na dan 

31.12.2011 

skrajšanje oz. 

podaljšanje 

čakalne dobe 

(v dnevih) 

CT abdomen (trebuh) KIR 45 120 150 75 -75 

CT torax (prsni koš) KIR 30 30 45 31 -14 

CT nevra (glava, vrat) KIR 90 90 90 60 -30 

CT obrazni deli KIR 90 60 90 55 -35 

CT skelet KIR 75 90 30 20 -10 

CTA glave KIR 90 105 105 58 -47 

CT srca KIR 60 60 75 20 -55 

CTA ožilja KIR 60 60 75 115 40 

CT artrografija KIR 14 90 75 81 6 

MR abdomen (trebuh) KIR 45 45 105 95 -10 

MR nevra (glava, vrat) KIR 150 480 420 180 -240 

MR obrazni deli KIR 75 270 240 119 -121 

MR skelet KIR 150 630 645 109 -536 

MR srca KIR 45 45 45 49 4 

MRA ožilje KIR 45 45 45 96 51 

MR artro KIR 210 180 270 96 -174 

MR torax (prsni koš) KIR 14 0 45 37 -8 

MR za otroke (z anestezijo) KIR 167 

31

Tabela 4: Čakalne dobe za prospektivne primere od leta 2008 dalje. 


Organizacijska enota (OE) 


čakalna doba 

(v dnevih) 

na dan 

31.12.2008 

čakalna doba 

(v dnevih) 

na dan 

31.12.2009 

čakalna doba 

(v dnevih) 

na dan 

31.12.2010 

čakalna doba 

(v dnevih) 

na dan 


skrajšanje / 

podaljšanje 

čakalne dobe 

Angiografije Interna klinika, KO za žilne bolezni 60 120 150 100 -50 

Koronarografije (z in brez PTCA) Interna klinika, KO za kardiologijo 60 do 90 60 do 120 270 190 -80 

Operacije kil Kirurška klinika, KO za kirurške okužbe 74 18 18 11 -7 

Operacija kile Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo 84 57 50 67 17 

Operacija kile - otroci Kirurška klinika, KO za otroško kirurgijo in IT 10 do 14 10 do 14 14 22 8 

Operacija žolčnih kamnov Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo 77 48 44 37 -7 

Debelost Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo 131 70 -61 

Operacije na ožilju Kirurška klinika, KO za kirurgijo srca in ožilja 36 47 57 95 38 

Operacije na odprtem srcu Kirurška klinika, KO za kirurgijo srca in ožilja 28 77 74 125 51 

Operacija ščitnice Kirurška klinika, KO za torakalno kirurgijo 105 81 215 107 -108 

Operacija karpalnega kanala 

Kirurška klinika, KO za plast., rekonstr. in 

estetsko kirurgijo in opekl. 

(v dnevih) 

83 101 73 -28 

Endoproteza kolka Ortopedska klinika 720 480 365 330 -35 

Endoproteza kolena Ortopedska klinika 1080 1050 900 400 -500 

Artroskopije v lokalni anesteziji Kirurška klinika, KO za travmatologijo 90 90 60 125 65 

Artroskopija kolena Ortopedska klinika 60 60 90 180 90 

Artroskopija kolka Ortopedska klinika 90 170 80 

Artroskopija gležnja Ortopedska klinika 120 170 50 

Artroskopija komolca Ortopedska klinika 120 160 40 

Ramenski sklepi Kirurška klinika, KO za travmatologijo 150 90 do 360 60 69 9 

Operacija rame Ortopedska klinika 180 180 0 

Odstranitev osm-ex Kirurška klinika, KO za travmatologijo 180 365 do 720 365 344 -21 

Operacije hrbtenice Kirurška klinika, KO za nevrokirurgijo 300 105 -195 

Operacija hrbtenice Ortopedska klinika 180 200 20 

Benigna hiperplazija prostate (BHP) 

s katetrom 

Benigna hiperplazija prostate 

(BHP) brez katetra 

Kirurška klinika, KO za urologijo 90 do 240 240 210 -30 

Kirurška klinika, KO za urologijo 360 365 5 

Operacija stresne inkontinence - prolift Ginekološka klinika, KO za ginekologijo 360 360 360 0 

32


Organizacijska enota (OE) 


čakalna doba 

(v dnevih) 

na dan 

31.12.2008 

čakalna doba 

(v dnevih) 

na dan 

31.12.2009 

čakalna doba 

(v dnevih) 

na dan 

31.12.2010 

čakalna doba 

(v dnevih) 

na dan 


skrajšanje / 

podaljšanje 

čakalne dobe 

(v dnevih) 

Operacija stresne inkontinence -TVT Ginekološka klinika, KO za ginekologijo 365 do 540 720 600 -120 

Laparoskopija, histeroskopija 

(diagnostika, operacije) 

Operacije sive mrene 

(lokalna anestezija) 

Operacije mandljev in žrelnice pri 

otrocih 

Ginekološka klinika, KO za reprodukcijo 75 180 105 

Očesna klinika 25 25 17 25 8 

Klinika za ORL IN CFK 150 135 210 240 30 

Ušesne operacije v splošni anesteziji Klinika za ORL IN CFK 180 180 180 180 0 

Ušesne operacije v lokalni anesteziji Klinika za ORL IN CFK 480 210 210 180 -30 

Operacija benigne patologije 

grla in žrela 

Operacija na področju nosu - 

lokalna anestezija 

Operacija na področju nosu - 

splošna anestezija 

Klinika za ORL IN CFK 120 90 120 180 60 

Klinika za ORL IN CFK 45 120 150 110 -40 

Klinika za ORL IN CFK 30 120 120 60 -60 

3.1.4 Informacijsko podprt sistem javnega naročanja 

in obvladovanja materialnih stroškov 

Aktivnosti na področju zagotavljanja informacijske podpore sistema 

javnega naročanja in obvladovanja materialnih stroškov so 

bile te: 

• zagotovitev racionalnosti in preglednosti javnih naročil, 

• uvajanje standardizacije in konsolidacije materialov na ravni 


• eorganizacija oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki v 

UKC Ljubljana, uvedba centralizirane preskrbe in enotnega 

pristopa na ravni vseh klinik in kliničnih inštitutov na ravni 

zavoda, 

• beleženje porabe zdravil na pacienta in zdravnika. 

3.1.4.1 Zagotovitev racionalnosti 

in preglednosti javnih naročil 

Projekt elektronske priprave in spremljanja javnih naročil je zaživel 

leta 2011: izvaja se modul javnih naročil, katerega namen 

je izboljšanje sistema zavodovega javnega naročanja. Leta 2011 

smo več kot polovico (55 odstotkov) nabav izvedli s pogodbami, 

ki izvirajo iz javnih naročil, kar je razvidno iz spodnje tabele. Največjo 

vrednost vseh nabav, kot tudi nabav po pogodbi, predstavlja 

nabava zdravil. Leta 2011 smo 83 odstotkov celotne vrednosti 

nabave zdravil realizirali s pogodbami iz javnih naročil. Trenutno 

potekajo razpisi v vrednosti 33 mio. evrov za materiale; razpisi so 

v različnih fazah obdelave. Če teh 33 mio. evrov prištejemo k 71 

mio. evrov skupni vrednosti nabave po pogodbi (glejte spodnji tabeli), 

bi bil delež nabav po pogodbi višji (64 odstotkov). 

Leta 2011 smo začeli 98 postopkov javnih naročil. Predsedniki 

razpisnih komisij so pripravili 93 sklepov o začetku postopka. 

Med njimi je bilo 18 takšnih, pri katerih so se postopki začeli še 

leta 2010, vsi drugi so bili iz tekočega leta. Za večjo zanimivost 

postopkov so poskrbeli ponudniki, saj so vložili 14 revizij. O naši 

uspešnosti (strokovnosti) vodenja postopkov priča dejstvo, da 

smo od prejetih sklepov državne revizijske komisije iz lanskega 

leta dobili skoraj vse v potrditev pravilnosti naših odločitev. Samo 

pri dveh postopkih smo morali pri vsakem spremeniti odločitev pri 

eni od treh točk. 

Konkretni rezultati prizadevanj glede zniževanja vhodnih cen se 

poznajo predvsem tam, kjer smo v sodelovanju z medicinsko 

stroko uspeli izdelati takšna merila, ki ne favorizirajo posameznih 

33

ponudnikov. Zavedamo se, da je v marsikaterem segmentu zaradi 

specifičnosti uporabljenih materialov to izredno težko doseči, 

saj je treba poleg poznavanja zakonske regulative upoštevati še 

posebnosti posameznega uporabnika, število uporabnikov na 

oddelku ter število oddelkov. Dodatni zapleti se pojavljajo pri tehnološko 

inovativnih postopkih, kjer je ponudnikov določenih materialov 

le za vzorec ali pa so pionirji na svojem področju. Usklajevanje 

meril je dolgotrajno in pogosto zapleteno, saj poglavitni 

uporabniki striktno zagovarjajo svoje dosedanje pripomočke (srčni 

spodbujevalniki, spirale za zapiranje anevrizem, koronarne žilne 

opornice itd.). Kljub naštetemu smo v zadnjem obdobju z izvedenimi 

javnimi naročili uspeli znižati cene srčnim spodbujevalnikom 

(namesto predvidenih 705 tisoč evrov le 483 tisoč evrov letno), 

koronarnim žilnim opornicam, obloženim z zdravilom (DES), s 

1.148 evrov na 900 evrov za kos, anestezijskim aparatom (namesto 

predvidenih 890 tisoč evrov le 820 tisoč evrov). Seveda pa ne 

pričakujemo, da bodo naslednja javna naročila na teh segmentih 

enako uspešna, saj je nekje tudi meja za kakovostno blago. 

Znaten učinek smo dosegli tudi pri nekaterih zdravilih (NMH, kjer 

smo v primerjalnem drugem polletju z letom poprej kljub 16-odstotni 

povečani porabi porabili namesto 635 tisoč evrov le 461 

tisoč evrov). Med uspešno zaključene lahko uvrstimo tudi nabavo 

dializnega materiala. Pričakujemo, da bodo razvidni dobri rezultati 

intenzivnih priprav tudi pri rentgenološkem materialu in žilnih 

katetrih (pregled ponudb je v teku). 

34

Tabela 5: Pokritost nabav s pogodbami, ki izvirajo iz javnih naročil leta 2011 (v EUR). 

Zap. 

št. 

Nivo 

KLASIFIKACIJA 

Število 

predmetov 

obravnave 

Vrednost 

nabave 

Vrednost 

nabave 

po pogodbi 

Vrednost 

nabave 

brez pogodb 

Delež nabav 

po 

pogodbi 

1 A Zdravila 2.344 49.346.305,22 40.957.681,83 8.388.706,94 83,00 

2 B Paranteralna prehrana in nadomestki za kri 31 1.088.091,92 637.709,62 450.382,18 58,61 

3 B Enteralna prehrana 110 343.449,64 170.157,24 173.292,05 49,54 

4 B Imunoglobulini 20 2.697.596,23 1.680.599,81 1.016.996,30 62,30 

5 B Neregistrirana zdravila 361 3.586.927,44 2.476.037,23 1.110.888,05 69,03 

6 A Farmacevtske kemikalije in droge 285 420.048,58 340.185,97 79.862,43 80,99 

7 A Prep. v razl. far. obl. za zun. in peroral. uporabo 23 49.883,65 0,00 49.883,73 0,00 

8 A Zdravila skupine C 5 684,00 0,00 683,99 0,00 

9 A Obvezilni material in material za oskrbo stome 474 1.904.573,61 221.407,31 1.683.163,97 11,63 

10 A Stomatološki material 999 475.671,07 2.629,72 473.040,52 0,55 

11 A Izdelki, ki se kir. vgrajujejo v organizem 4.464 18.933.188,90 10.194.938,58 8.738.235,88 53,85 

12 B Endoproteza kolka - razno 421 1.358.396,31 665.207,96 693.187,10 

13 B Endoproteza kolena - razno 157 610.714,89 235.551,97 375.162,38 38,57 

14 B Endoproteza ramenska 75 220.833,11 81.014,14 139.818,82 36,69 

15 B Endoproteza žilna 37 204.217,36 157.192,05 47.025,12 76,97 

16 B Cement kostni 18 142.392,01 21.924,05 120.467,92 15,40 

17 B Osteosintetski material 255 202.506,80 0,00 202.506,64 

18 B Osteosintetski material - hrbten 110 449.424,25 0,00 449.423,80 0,00 

19 B Implantant - razno 196 1.247.013,97 335.477,05 911.536,36 26,90 

20 B Pace maker- defibrilator 117 4.175.284,88 2.776.963,40 1.398.321,14 66,51 

21 B Implantant - mrežica in membrana 51 226.210,53 14.276,60 211.933,83 6,31 

22 B Šivalni material 402 2.284.738,09 1.660.871,30 623.866,78 72,69 

23 B OSM set - PLOŠČA 713 539.280,17 0,00 539.278,48 

24 B OSM set - VIJAK 109 44.136,47 0,00 44.136,36 0,00 

25 B OSM set - ŽEBELJ 277 304.833,13 0,00 304.832,61 0,00 

26 B OSM set - HRBTENICA 205 518.248,49 0,00 518.248,34 0,00 

27 B OSM set - FIKSATER 45 72.775,18 0,00 72.775,14 0,00 

28 B SIDRO 25 115.308,87 0,00 115.308,83 0,00 

29 A Diag. sred. ki se ne vnašajo v organizem 1.757 6.778.123,68 793.783,11 5.984.151,54 11,71 

30 B Diagnostika 1.658 6.002.414,53 26.563,04 5.975.662,84 0,44 

31 A Medicinski material za enkratno uporabo 2.540 19.953.073,03 2.233.981,24 17.719.089,23 11,20 

32 B Nerazvrščen material za enkr. uporabo 49 169.024,60 64.062,16 104.962,39 37,90 

33 B Operacijski material 404 3.955.228,89 38.265,64 3.916.963,46 0,97 

35

Tabela 5: Pokritost nabav s pogodbami, ki izvirajo iz javnih naročil leta 2011 (nadaljevanje). 

34 B Material za endoskopsko kirurgijo 101 854.157,45 0,00 854.157,73 0,00 

35 B Oksigenator 9 371.667,66 0,00 371.667,66 

36 B Kateter CV in pripomočki za EKC 119 1.314.554,10 0,00 1.314.554,02 0,00 

37 B Kateter urinski 92 191.221,62 2.255,45 188.966,11 1,18 

38 B Kateter aspiracijski 40 213.561,66 55.753,25 157.808,33 26,11 

39 B Manšeta 15 194.517,78 0,00 194.517,79 0,00 

40 B Material za endoskopijo 102 322.619,54 5.142,90 317.476,63 1,59 

41 B Tubus in vodilo 246 669.610,31 0,00 669.609,99 0,00 

42 B Varovalno sredstvo 97 453.341,23 143.624,97 309.716,19 31,68 

43 B Igla 195 771.358,52 0,00 771.357,66 0,00 

44 B Sistemi za infuzijo, transfuzijo in podaljški 185 3.762.498,75 109.773,18 3.652.725,39 2,92 

45 B Urinska in drenažna vrečka 17 134.317,57 62.900,28 71.417,13 46,83 

46 B Rokavica 123 1.102.511,27 615.953,20 486.558,02 55,87 

47 B Pripomočki za respiratorno terapijo 199 992.337,71 0,00 992.337,63 0,00 

48 B Pripomočki in senzorji za anestezijo 49 856.985,49 0,00 856.985,46 0,00 

49 A Kontaktna embalaža iz lekarne 117 723.666,89 141.641,22 585.303,50 19,57 

50 A Laboratorijski material 548 992.245,00 58.898,10 933.346,35 5,94 

51 A Medicinski pribor za večkratno uporabo 508 887.929,77 255.860,81 632.067,76 28,82 

52 B Ordopedski pripomoček 122 242.735,30 200.352,77 42.381,65 82,54 

53 A Dializni material 229 4.926.191,31 2.082.125,01 2.844.066,56 42,27 

54 A Rentgenološki material 1.252 11.675.108,40 6.772.935,40 4.902.170,81 58,01 

55 B RTG slikanje 40 881.873,75 375.067,16 506.806,35 42,53 

56 B Elektrofiziologija 73 921.997,91 30.361,96 891.635,90 3,29 

57 B Set za pripravo bolnika 9 808.885,95 216.180,00 592.705,95 26,73 

58 B Zapiralo žilno 11 568.358,02 529.108,12 39.249,80 93,09 

59 B Intervencijska nevroradiologija. 298 2.031.124,50 1.446.133,59 584.990,56 71,20 

60 A Izotopi 175 2.359.231,76 1.124.253,82 1.234.977,89 47,65 

61 A Lekarniško trgovsko blago 22 30.944,46 0,00 30.944,32 0,00 

62 A Živila 764 2.554.981,04 2.309.690,75 245.283,09 90,40 

63 A Splošni potrošni material 586 980.427,75 697.464,80 282.962,58 71,14 

64 B Material skupnega pomena 169 162.815,90 87.319,60 75.496,19 53,63 

65 B Specialni namen 157 261.524,70 179.649,12 81.875,40 68,69 

66 A Material za pranje in čiščenje 253 760.933,16 495.616,81 265.686,41 65,13 

67 B Čistila 212 313.797,04 134.497,73 179.669,25 42,86 

68 A Tekstilni material 27 12.787,90 0,00 12.787,88 0,00 

36

69 A Pisarniški material 1.690 1.435.739,33 568.225,34 867.511,41 39,58 

70 A Bolniško perilni material 257 646.429,16 550.759,45 95.669,70 85,20 

71 A Tehnični material 1.231 579.961,19 339.762,11 240.198,53 58,58 

72 B Elektro material 287 123.722,41 43.539,45 80.182,99 35,19 

73 B Kovinski material 166 68.215,12 41.775,21 26.439,89 61,24 

74 B Vodni material 453 256.365,31 183.799,33 72.565,50 71,69 

75 B Mizarsko pleskarski material 223 86.278,74 52.888,43 33.390,26 61,30 

76 B Klima material 52 27.267,16 11.697,00 15.570,15 42,90 

77 A Rezervni in nadomestni deli 318 522.476,24 26.368,17 496.107,97 5,05 

78 B Material za medicinske aparate 316 522.230 26.368 495.862 5 

79 A Medicinski plini 48 576.501,07 3.480,83 573.020,15 0,60 

80 A Kuriva za lastno ogrevanje /maziva in olja 18 95.261,77 75.035,64 20.226,14 78,77 

81 A Pogonsko gorivo /bencin, nafta, kur.olje 1 2.853,51 0,00 2.853,50 0,00 

82 A Vračljiva embalaža v uporabi 15 7,58 0,00 7,58 0,00 

Skupna vsota 21.024 128.393.055,96 70.957.417,33 57.439.145,86 55,27 

V okviru Lekarne UKC Ljubljana pripravljamo bazo podatkov o 

zdravilih. Pripravljena je tudi sparitev internega šifranta zdravil s 

šifrantom javne baze podatkov o zdravilih (v nadaljevanju: BPZ), 

ki je objavljen na strani ZZZS. Na ta način se bo zagotovilo ustrezno 

posodabljanje nazivov in drugih podatkov o zdravilih v skladu 

z veljavnim dovoljenjem za promet, kar je osnova za pripravo dokumentacije 

za razpis. Podan je predlog za dopolnitev internega 

informacijskega sistema (še ni realiziran) in predlog za prenos 

upravljavskih pravic v informacijskem sistemu za urejanje vseh 

podatkov o zdravilih (do prenosa teh pravic še ni prišlo). 

V teku je izgradnja kliničnega informacijskega sistema, katerega 

del je tudi elektronski terapevtski list, ki bo podlaga za elektronsko 

naročanje zdravil za pacienta. Celotno naročanje in izdajanje medicinskih 

pripomočkov, razen na klinikah oziroma oddelkih, na katerih 

deluje oddelčna lekarna, še vedno poteka neposredno prek 

komercialnega skladišča. Pripravljen pa je že elektronski predlog 

obrazca za uvajanje novih identov, ki ga bo treba vgraditi v informacijski 

sistem. Glede tega smo leta 2011 vzpostavili postopek 

pridobivanja strokovne dokumentacije s strani proizvajalcev v elektronski 

obliki; pisno obrazložitev zdravnika oziroma oddelka v Lekarni 

UKC Ljubljana optično preberemo in shranimo v elektronski 

obliki. V fazi izdelave je obrazec vloge za razvrstitev na bolnišnično 

listo s polji za vnos podatkov. Odprto ostaja vprašanje dolžine polj 

za vnos podatkov v informacijski sistem UKC Ljubljana, saj je velikost 

polja za vnos vseh podatkov neustrezna. 

3.1.4.2 Uvajanje standardizacije in konsolidacije 

materialov na ravni UKC Ljubljana 

Za leto 2011 smo si zadali cilj pregledati ustreznost sestave setov 

in spremeniti sestavo za tiste, ki so neracionalno sestavljeni (prilagajanje 

tudi za javna naročila). Tako smo se leta 2011 usmerili 

na osteosintetski material na Kirurški kliniki (KO za travmatologijo) 

in Ortopedski kliniki; javno naročilo bo objavljeno leta 2012. 

Osteosintetski material spada pod skupino vgradnega materiala, 

ki zavzema 13-odstotni delež vseh materialnih stroškov v UKC 

Ljubljana. Največji porabniki vgradnega materiala so: Kirurška klinika 

(KO za kirurgijo srca in ožilja, KO za travmatologijo), Interna 

klinika (KO za kardiologijo) ter Ortopedska klinika. Poraba omenjenih 

treh klinik skupaj zavzema 92 odstotkov stroškov vgradnega 

materiala zavoda. 

Ocenjujemo, da lahko zdravstvena nega deloma ali v celoti vpliva 

na skupaj 19 odstotkov vseh stroškov materiala oziroma identov, 

ki se uporabljajo v UKC Ljubljana. V tovrstni material spadajo: 

• obvezilni material in material za oskrbo stome (7-odstotni 

delež v stroških materiala, na katerega lahko vpliva nega), 

• medicinski material za enkratno uporabo (77-odstotni delež v 

stroških materiala, na katerega lahko vpliva nega), 

• kontaktna embalaža iz lekarne (3-odstotni delež v stroških 

materiala, na katerega lahko vpliva nega), 

• medicinski pribor za večkratno uporabo (3-odstotni delež v 

stroških materiala, na katerega lahko vpliva nega), 

37

• razkužila in sredstva za nego rok (3-odstotni delež v stroških 


• lekarniško trgovsko blago (0,1-odstotni delež v stroških materiala, 

na katerega lahko vpliva nega), 

• material za pranje in čiščenje (4-odstotni delež v stroških 


• bolniško-perilni material (3-odstotni delež v stroških materiala, 

na katerega lahko vpliva nega). 

Analiza porabe medicinsko-potrošnega materiala in drugih 

materialov, na katere lahko delno ali v celoti vpliva zdravstvena 

nega, je pokazala največji porast stroškov v skupini medicinski 

materiali za enkratno uporabo. V skupini materialnih stroškov 

zavzema medicinski material za enkratno uporabo 14-odstotni 

delež, kar ga uvršča na drugo mesto po porabi (na prvem mestu 

so stroški za zdravila, katerih delež predstavlja 33-odstotni 

delež materialnih stroškov v letu 2011). Pri podrobnejši analizi 

smo ugotovili, da so v skupini materiala za enkratno uporabo 

vrednostno prevladovali pripomočki in senzorji za anestezijo; na 

slednje medicinska sestra ne more vplivati, saj o tem materialu 

odloča zdravnik. Na podlagi te ugotovitve sta strokovna direktorica 

in glavna medicinska sestra UKC Ljubljana pozvali Strokovni 

kolegij intenzivnih terapij, da uskladi strokovna merila in določi 

standarde uporabe. 

3.1.4.3 Reorganizacija oskrbe z zdravili in medicinskimi 

pripomočki v UKC Ljubljana, uvedba centralizirane 

preskrbe in enotnega pristopa na ravni vseh klinik in 

kliničnih inštitutov na ravni zavoda 

Izvedena je bila reorganizacija preskrbe z zdravili v Pediatrični in 

Ginekološki kliniki, kjer se je zaradi centralizacije preskrbe zmanjšalo 

število naročil zunanjim kupcem, vsa zdravila so v skladišču 

centralne lekarne, razen zdravil, ki jih uporablja samo ena od teh 

klinik, zato se naročajo in skladiščijo v oddelčni lekarni te klinike. 

Neizvedeno je še centralno naročanje zdravil in medicinskih pripomočkov 

v centralni lekarni, pri čemer bi se vsa naročila zbrala 

v lekarni in bi jih ta z enim dokumentom dala v komercialni sektor. 

V tem primeru bi centralna lekarna prevzela celotno dobavo 

ter naročene količine dala v priročne zaloge na klinike in klinične 

oddelke. Naročanje medicinskih pripomočkov v Lekarni UKC Ljubljana 

je namreč smiselno za zahtevnejše izdelke, ki jih je treba 

nadzorovati in se porabljajo v manjših količinah. Zaradi tega jih 

je na oddelke smiselno dobavljati sproti in ne v celih kartonih ali 

originalnih transportnih pakiranjih proizvajalca. Pripravili smo seznam 

tovrstnih pripomočkov za Interno kliniko (KO za gastroenterologijo) 

ter za Kliniko za infekcijska stanja in vročinske bolezni. V 

prihodnje bomo takšne sezname in spremenjeni način naročanja 

vzpostavili tudi na drugih oddelkih. Pogoj za to je, da se naročila 

na klinikah vnašajo neposredno v informacijski sistem. 

Za celovito reorganizacijo preskrbe z zdravili z naročanjem in izdajanjem 

zdravil za posameznega pacienta in ukinjanjem oddelčnih 

lekarn in priročnih skladišč je potrebna investicija v nabavo 

robotskega sistema za pripravo posameznega pakiranja za pacienta 

ter ustrezna informacijska podpora. Izvedeni so bili pripravljalni 

razgovori z morebitnim dobaviteljem robota in izdelana je 

bila ocena potrebne investicije, ki je okoli 1 mio. evrov. Trenutno 

poteka zbiranje sredstev za investicijo. V teku je iskanje možnosti 

za modularno nabavo in postopno vključevanje klinik oziroma kliničnih 

oddelkov. 

Pripravljene so bile strokovne zahteve in popisi ter razpisna dokumentacija 

za izvedbo projekta hladna veriga. Razpisi so v teku in 

projekt bo predvidoma zaključen v prvi polovici leta 2012. 

Elektronskega naročanja zdravil in medicinskih pripomočkov z 

oddelkov v lekarno in digitalnega podpisa odgovornih oseb leta 

2011 nismo vzpostavili, saj ta zahteva dograditev trenutnega informacijskega 

sistema zavoda; možnost bo vzpostavljena z elektronskim 

terapevtskim listom. Za dograditev slednjega smo v 

okviru analize trga opravili pripravljalne razgovore z morebitnimi 

ponudniki. 

Cilj je torej deloma dosežen; dosežena je racionalizacija naročanja 

zdravil v Pediatrični in Ginekološki kliniki, ostale oddelčne 

lekarne se bodo ukinjale postopno z reorganizacijo in dodatnim 

opremljanjem oficine; trenutno zaradi prostorske stiske celotna 

reorganizacija ni mogoča. 

3.1.4.4 Beleženje porabe zdravil na pacienta in zdravnika 

Načrtovani cilj je deloma dosežen. Klinični farmacevti lekarne zavoda 

so leta 2011 prevzeli obveznosti v zvezi z zagotavljanjem podatkov 

za ZZZS o porabi dragih bolnišničnih zdravil. V informacijski 

sistem, ki je bil vzpostavljen v okviru lekarniškega informacijskega 

sistema, vnašajo vse podatke za zdravila, ki se pripravijo v lekarni, 

na nekaterih oddelkih pa tudi podatke za druga zdravila. Lekarna 

sodeluje tudi pri izvajanju internih strokovnih nadzorov; izvaja 

strokovne nadzore na oddelkih za področje zdravil ter skrbi za odpravo 

ugotovljenih pomanjkljivosti z neposrednim svetovanjem in 

pripravo posebnih navodil, obrazcev in priporočil za oddelke. Prav 

tako so se okrepile dejavnosti pri pripravi in objavi informacij o 

zdravilih na intranetu, kjer se mesečno posodablja seznam medsebojno 

zamenljivih zdravil, objavljajo se navodila za vnos dragih 

bolnišničnih zdravil in tudi vsi ostali seznami posebnih skupin 

zdravil (npr. rezervni antibiotiki, narkotiki) ter pripadajoči obrazci, 

kadar so ti potrebni za naročanje. 

38

3.1.5 Delo pri drugem delodajalcu in krepitev trženja 

3.1.5.1 Urejanje razmerij z javnimi in zasebnimi zavodi 

glede dela zaposlenih UKC Ljubljana pri drugih 

delodajalcih 

Zasebni zdravstveni zavodi pridobivajo financiranje novih zdravstvenih 

programov, za izvedbo katerih nimajo ustreznega kadra, 

zato si prizadevajo za svoj delovni proces pritegniti zaposlene, 

predvsem zdravnike iz javnih zavodov. To lahko v javnem zavodu 

povzroči tudi motnjo, zato smo opredelili merila in določili ključne 

kadre, katerim je dovoljeno delo pri drugem delodajalcu. Na 

podlagi tega smo leta 2011 izdali 169 soglasij za delo pri drugem 

delodajalcu za delo po podjemni pogodbi (to ne pomeni, da je 

izdano soglasje 169 zaposlenim, ker imajo nekateri zaposleni tudi 

več soglasij). Z drugimi javnimi zavodi smo sklenili 20 sporazumov 

o sodelovanju, ki zajemajo skupaj 220 soglasij za delo. 

3.1.5.2 Povečanje prihodkov iz trženja 

Zaradi omejevanja financiranja programov iz javnih sredstev, povečanih 

potreb prebivalcev in možnosti nudenja nadstandardnih 

storitev si že več let prizadevamo v čim večji meri povečati tiste 

programe, ki so financirani iz nejavnih sredstev. Prihodki s tega 

naslova naj bi delno služili pokrivanju izgube, ki nastaja zaradi nezadostnih 

javnih sredstev, in zagotavljanju boljših pogojev dela. 

Za izvajanje zdravstvenih programov so izvajalci dodatno finančno 

stimulirani. 

Leta 2011 smo ustanovili simulacijski center, v katerem se bo 

izvajala pedagoška dejavnost o zdravstvu. Izobraževanja bodo 

organizirana tudi za zunanje udeležence. S tem smo vzpostavili 

nove pogoje za pridobivanje dodatnih sredstev in pričakujemo, da 

se bo ta dejavnost v prihodnosti hitro razvijala. 

Poleg zdravstvenih storitev se izvajajo in tržijo tudi nezdravstvene 

storitve. Te izvajajo zaposleni v okviru rednega delovnega časa. 

Skupno smo prihodke s tržne dejavnosti leta 2011 povečali za 12 

odstotkov glede na dosežene prihodke v predhodnem letu. 

3.2 Realizacija delovnega programa 

3.2.1 Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS 

Za leto 2011 z ZZZS nismo sklenili letne pogodbe, vse spremembe 

so bile oblikovane v aneksih k pogodbi iz leta 2010. Pravna 

osnova za izvajanje programa ZZZS je bil Aneks št. 2 k Pogodbi o 

izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2010. 

Delovni program je bil enak kot v predhodnem letu, s tem da je bil 

v redni program vključen tudi program nacionalnega razpisa, ki se 

je izvajal leta 2010. Zaradi omejenih finančnih sredstev leta 2011 

širitev programa ni bilo. 

Ukrepi ZZZS za zagotavljanje finančne vzdržnosti zdravstvenega 

sistema, ki so bili sprejeti leta 2009 in 2010, so veljali tudi 

leta 2011. Ti ukrepi so: znižanje cen zdravstvenih storitev za 2,5 

odstotka, ukinitev plačevanja dragih laboratorijskih storitev in redne 

delovne uspešnosti, znižanje sredstev za plače, 20-odstotno 

znižanje sredstev amortizacije in 5-odstotno znižanje sredstev za 

izvajanje terciarne dejavnosti. Leta 2010 je sledilo še prestrukturiranje 

2 odstotkov neprospektivnega programa akutne bolnišnične 

obravnave v specialistično ambulantno dejavnost. 

Tem ukrepom so sledili še novi ukrepi iz Aneksa št. 3 k Splošnemu 

dogovoru iz leta 2011: zmanjšanje financiranja administrativnega 

kadra, zmanjšanje cene dializ I, II in III in zmanjšanje sredstev za 

programe terciarne dejavnosti I za 5 odstotkov od novembra dalje 

in zmanjšanje vračunanih sredstev za dežurstvo pri akutni bolnišnični 

obravnavi od aprila dalje. 

Tudi leta 2011 smo si prizadevali pridobiti dodatna sredstva za izenačitev 

podcenjenosti sekundarnega hospitalnega programa, za 

pravičnejše financiranje ambulantnega programa in za nove programe 

ter programe, ki jih izvajamo v večjem obsegu, kot so zagotovljena 

sredstva. Uspelo nam je pridobiti le dodatna sredstva za 

eno delovno skupino revmatološke ambulante od oktobra dalje. 

Na podlagi sprememb, ki izhajajo iz Splošnega dogovora 2011 

ter sprejetih Aneksov št. 1, 2 in 3, se je odvijala vrsta dejavnosti. 

ZZZS je pripravila predloge Aneksov št. 3 in 4 k pogodbi. V Aneksu 

št. 3 k pogodbi je predlagana odprava podcenjenosti v sekundarni 

akutni bolnišnični obravnavi z naslova terciarnih sredstev v 

višini 2,7 mio. evrov ter prenos programov iz akutne bolnišnične 

obravnave v specialistično ambulantno obravnavo na podlagi novih 

standardov (priprava in aplikacije dragih bolnišničnih zdravil, 

biopsija horionskih resic, amniocinteza, medikamentozni splav, 

diagnostična in operativna histeroskopija, operacije karpalnega 

kanala, zdravljenje starostne degeneracijske makule). Aneks št. 4 

k pogodbi vsebuje prestrukturiranje določenih dejavnosti (stomatologija, 

ortopedski prospektivni program) in povečanje programa 

PET CT od novembra dalje zaradi nižje cene storitve. 

39

Za oba aneksa smo v UKC Ljubljana vložili arbitražni zahtevek, saj 

se nismo strinjali z odpravo podcenjenosti sekundarne akutne 

bolnišnične obravnave z naslova terciarnih sredstev, s predlaganim 

prenosom akutne bolnišnične obravnave na nove standarde 

v specialistično-ambulantni dejavnosti ter z nekaterimi predlaganimi 

spremembami prestrukturiranja posameznih dejavnosti (PET 

CT, ortopedski program, hospitalni in specialistično-ambulanti 

program). 

Arbitraža za Aneks št. 3 in št. 4 k pogodbi je bila šele konec februarja 

2012 po že opravljenem zaključku letnega obračuna. Priznano 

nam je bilo prestrukturiranje ortopedskega prospektivnega 

programa in prestrukturiranje povečanja programa PET CT iz programa 

MR. Nismo pa uspeli obdržati sredstev v okviru terciarne 

dejavnosti, ki so se zmanjšala zaradi odprave podcenjenosti v 

sekundarni akutni bolnišnični obravnavi. Ta pomeni za 2,7 mio. 

evrov manj terciarnih sredstev, namenjenih razvoju zdravstvene 

dejavnosti v Sloveniji. 

V Aneksu št. 2 k splošnemu dogovoru so predlagani novi programi 

in povečanje že obstoječih programov, ki jih je za UKC Ljubljana 

že potrdil Zdravstveni svet v skupni višini 2,8 mio. evrov za leto 

2011 in 11,1 mio. evrov za leto 2012. Dodatna sredstva za izvajanje 

teh programov niso bila zagotovljena, a je predlagano, da 

bi se programi financirali iz razpoložljivih sredstev, iz prihrankov 

in prestrukturiranja sredstev iz stabilizacijskih ukrepov. Leta 2011 

naj bi se začeli izvajati oktobra in se nadaljevali leta 2012. Večina 

teh programov se je v UKC Ljubljana že izvajala med letom 

in je povzročila nepokrite stroške. S potrditvijo teh programov na 

Zdravstvenem svetu smo pričakovali, da bodo dodatna sredstva 

zagotovljena. Njihova izvedba je povečala negativen rezultat poslovanja. 

3.2.2 Uresničevanje načrtovanega fizičnega obsega 

dela leta 2011 do ZZZS in ostalih plačnikov z 

obrazložitvijo 

Podroben pregled realiziranega bolnišničnega delovnega programa 

je prikazan v prilogi Računovodskega poročila: obrazec 1 – Realizacija 

delovnega programa. 

3.2.2 1 Bolnišnična dejavnost 

Leta 2011 je bilo na bolnišničnih oddelkih zdravljenih 103.564 

pacientov, kar pomeni 1,4 odstotka več kot leta 2010 oziroma 2,9 

odstotka več, kot je bilo predvideno v delovnem načrtu. 102.861 

pacientov je bilo zdravljenih v okviru programa, katerega plačnik 

je ZZZS, kar prikazuje spodnja tabela. 

Tabela 6: Število zdravljenih pacientov v UKC Ljubljana (realizacija in plan). 

Plan Realizacija Indeks 

HOSPITALNI BOLNIKI 

2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02 

01 02 03 04 05 

SKUPAJ BOLNIKI UKC 100.684 102.088 103.564 102,9 101,4 

ZZZS BOLNIKI 99.684 101.483 102.861 103,2 101,4 

SPP bolniki 99.316 99.061 102.542 103,2 103,5 

število uteži 165.345 166.267 169.557 102,5 102,0 

povprečna utež na SPP bolnika 1,66 1,68 1,65 99,3 98,5 

Pedopsihiatrija 85 95 80 94,1 84,2 

Nacionalni razpis 2.039 

Transplantacije 283 288 239 84,5 83,0 

Bolniki - ostali plačniki 1.000 605 703 70,3 116,2 

40

A. Pacienti ZZZS v akutni bolnišnični obravnavi po klinikah 

Podatki o realiziranem delovnem programu ZZZS po posameznih 

klinikah za leto 2011 v primerjavi z načrtom in preteklim letom so 

prikazani v spodnji tabeli. Iz tabele razberemo, da sedem klinik 

presega lasten načrt pacientov akutne bolnišnične obravnave po 

programu ZZZS, osem klinik pa je preseglo tudi realizacijo preteklega 

leta. Lasten plan v največji meri presegajo Dermatovenerološka 

klinika (13,4 odstotka), Interna klinika (10,1 odstotka) ter 

Nevrološka klinika (9,5 odstotka). Glede na število vseh preseženih 

pacientov zavoda (3.226 pacientov) je po številu največje 

preseganje načrtovanega števila na Interni kliniki (1.974 pacientov), 

kar predstavlja 61 odstotkov celotnega preseganja zavoda. 

Na Dermatovenerološki kliniki se je povečalo število pacientov, ki 

smo jih zdravili z biološkimi zdravili. Zdravljenje poteka v večjem 

številu dnevnih obravnav, ki se določijo glede na zdravstveno stanje 

pacienta. Sredstva za biološka zdravila so bila zagotovljena. 

Razlog preseganja načrtovanega števila na Interni kliniki je rast 

internističnih pacientov (od 3 do 5 odstotkov na letni ravni). Trend 

rasti hospitalnih internističnih obravnav pričakujemo tudi v prihodnje. 

Povečuje se tudi trend urgentnih pacientov kljub prilagajanju 

sprejema elektivnih pacientov, ki so v manjšini in za katere so 

že nekoliko podaljšane čakalne dobe. Financiranje ne sledi tem 

potrebam. Prekoračevanje programa je bilo v večji meri v prospektivnih 

programih, ki jih izvajajo interne klinike (koronarografije, 

PTCA-posegi, posegi na ožilju), in pri apliciranju bioloških zdravil. 

Preseganje načrtovanega programa na Nevrološki kliniki je posledica 

povečanja enodnevne hospitalizacije, ki je cenejša oblika 

zdravljenja. Povečuje se število kroničnih pacientov, ki potrebujejo 

aplikacijo zdravila nekajkrat letno. Na Nevrološki kliniki obravnavamo 

največ pacientov s kroničnimi nevrološkimi boleznimi 

(demence, parkinsonizmi, multipla skleroza, epilepsije). To so 

pacienti, pri katerih bolezen traja več desetletij in morajo prihajati 

na kontrolne preglede večkrat letno. Zaradi boljše diagnostike 

in terapije teh bolezni ter zaradi večje stopnje ozaveščenosti se 

pacienti tudi prej javljajo k zdravniku. V zadnjem času se torej soočamo 

s povečanim prilivom teh pacientov in se temu ustrezno 

daljša tudi čakalna doba. To ponekod že ogroža stanje pacientov, 

ki nato prihajajo v urgentno ambulanto ali pa jih je treba zaradi 

poslabšanja bolezni hospitalizirati. 

41

Tabela 7: Struktura pacientov v akutni bolnišnični obravnavi (SPP-bolniki) po dejavnostih – 

število primerov in število uteži za ZZZS, vključno s prospektivnimi primeri (realizacija in plan). 

DEJAVNOSTI 

Število 

primerov 

Plan 2011 Realizacija 2010 Realizacija 2011 

Število 

uteži 

Število 

primerov 

Število 

uteži 

Število 

primerov 

Število 

uteži 

Indeks 

Real. 11/Plan 11 

Število 

primerov 

Število 

uteži 

Struktura 2011 

Primerov 

kirurgija 25.985 62.925 25.671 63.304 27.433 65.143 105,6 103,5 26,8 38,4 

internistika 19.610 34.760 21.192 36.718 21.584 37.013 110,1 106,5 21,0 21,8 

ginekologija 19.150 20.390 18.270 19.870 18.364 20.421 95,9 100,2 17,9 12,0 

pediatrija 10.105 11.260 10.129 11.297 10.397 11.177 102,9 99,3 10,1 6,6 

ORL 3.850 4.137 3.721 4.066 3.924 3.425 101,9 82,8 3,8 2,0 

okulistika 3.400 3.030 3.532 3.130 3.500 3.134 102,9 103,4 3,4 1,8 

nevrologija 3.279 7.683 3.318 7.959 3.590 7.993 109,5 104,0 3,5 4,7 

dermatologija 1.720 1.440 1.858 1.554 1.951 1.545 113,4 107,3 1,9 0,9 

infekcija 7.790 10.040 7.781 10.636 7.633 10.145 98,0 101,0 7,4 6,0 

ortopedija 3.997 9.200 3.153 7.249 3.744 9.142 93,7 99,4 3,7 5,4 

nuklearna medicina 430 480 436 485 422 419 98,1 87,3 0,4 0,2 

SKUPAJ 99.316 165.345 99.061 166.267 102.542 169.557 103,2 102,5 100,0 100,0 

Uteži 

Naslednja tabela prikazuje doseženo povprečno vrednost uteži v akutni bolnišnični obravnavi. 

Tabela 8: Povprečna vrednost uteži (realizacija in plan). 

POVPREČNA VREDNOST UTEŽI 



01 02 03 04 05 

Interna klinika 1,77 1,73 1,71 96,7 99,0 

Kirurška klinika 2,42 2,47 2,37 98,1 96,3 

Nevrološka klinika 2,34 2,40 2,23 95,0 92,8 

Ginekološka klinika 1,06 1,09 1,11 104,4 102,2 

Pediatrična klinika 1,11 1,12 1,08 96,5 96,4 

Dermatovenerološka klinika 0,84 0,84 0,79 94,6 94,7 

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska 

stanja 

1,29 1,37 1,33 103,1 97,2 

Očesna klinika 0,89 0,89 0,90 100,5 101,1 

Ortopedska klinika 2,30 2,30 2,44 106,1 106,2 

Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 1,07 1,09 0,87 81,2 79,9 

Klinika za nuklearno medicino 1,12 1,11 0,99 89,0 89,2 

UKC Ljubljana 1,66 1,68 1,65 99,3 98,5 

42

Tabela prikazuje višino povprečne planirane in realizirane uteži na 

pacienta v akutni bolnišnični obravnavi. V svoj povečani plan smo 

vključili tudi predvideno večjo realizacijo programov, ki so plačani 

bodisi v celoti bodisi delno. Glede na plan v pogodbi z ZZZS smo 

skupno število realiziranih uteži prekoračili za 6,4 odstotka. 

B. Prospektivni primeri 

Leta 2011 smo realizirali 37.746 prospektivnih primerov, kar je 

skupno 14,2 odstotka več, kot je bilo predvideno v delovnem načrtu. 

Realizacija prospektivnih primerov po posameznih postavkah 

programa je prikazana v spodnji tabeli. 

Tabela 9: Prospektivni primeri (realizacija in plan). 


NAZIV PROGRAMA 


01 02 03 04 05 

Operacija ušes, nosu, ust in grla 4.085 4.284 4.549 111,4 106,2 

Operacija na odprtem srcu 954 1.054 1.003 105,1 95,2 

PTCA - balonska diletacija koronarnih arterij 1.594 1.826 1.883 118,1 103,1 

Operacija na ožilju- arterije in vene 1.997 2.694 2.534 126,9 94,1 

Koronarografija 2.046 2.143 3.858 188,6 180,0 

Angiografija 1.162 1.129 1.018 87,6 90,2 

Operacija kile 887 1.070 1.281 144,4 119,7 

Operacija žolčnih kamnov 830 776 991 119,4 127,7 

Endoproteza kolka 783 667 856 109,3 128,3 

Endoproteza kolena 211 241 357 169,2 148,1 

Ortopedska operacija rame 251 302 315 125,5 104,3 

Operacija golše 151 216 241 159,6 111,6 

Artroskopija 1.573 1.200 1.652 105,0 137,7 

Operacija hrbtenice 1.293 1.572 1.642 127,0 104,5 

Operacija karpalnega kanala 325 191 59 18,2 30,9 

Benigna hiperplazija prostate - BHP 162 367 332 204,9 90,5 

Operacija morbidne (bolezenske) debelosti 26 17 12 46,2 70,6 

Odstranitev osteosintetskega materiala 692 544 741 107,1 136,2 

Oploditev z biomedicinsko pomočjo- stimulirani 

ciklus 

1.223 1.443 1.402 114,6 97,2 

Lažji posegi ženskega reproduktivnega sistema 3.417 3.003 3.387 99,1 112,8 

Operacija ženske stresne inkontinence 327 294 398 121,7 135,4 

Porod 6.603 6.617 6.404 97,0 96,8 

Splav 1.342 1.416 1.534 114,3 108,3 

Operacije rakavih bolnikov 1.125 1.125 1.297 115,3 115,3 

SKUPAJ 33.059 34.191 37.746 114,2 110,4 

43

Na podlagi opredelitev Splošnega dogovora 2011 smo povečali 

delovne programe za tiste prospektivne primere, pri katerih je plačana 

realizacija v celoti ali do 20 odstotkov preseganje programa. 

V celoti so plačani porodi, operacije srca, PTCA, OBMP in operacije 

rakavih pacientov, kjer je čakalna doba daljša od dopustne, 

ter kjer je presežena plačana realizacija do 20 odstotkov za endoproteze 

kolka, endoproteze kolena, ortopedske operacije rame, 

operacije hrbtenice, koronarografije, operacije ušes, nosu, ust in 

grla, operacije žolčnih kamnov, operacije na ožilju in operacije kil. 

Zaradi dolgih čakalnih dob realizacije prospektivnih programov nismo 

omejevali, kar je povzročilo, da so bili nekateri programi močno 

prekoračeni in tudi delno neplačani. Da bi uravnotežili plan z 

realizacijo programov, smo predlagali prestrukturiranje ortopedskega 

programa (zmanjšanje programa operacij kolkov in povečanje 

programa operacij kolen), kar je bil predmet arbitraže Aneksa 

št. 4 k pogodbi. Z arbitražo, ki je bila konec februarja 2011, že 

po zaključku letnega obračuna, nam je bilo ugodno rešeno naše 

predlagano prestrukturiranje in tako bo realizirani program kolen 

plačan skoraj v celoti. Neplačan pa ostaja program za 14 ortopedskih 

operacij rame, 90 operacij hrbtenice, 1.403 koronografije, 

217 operacij kile ter 138 operacij na ožilju. Ta in ostala preseganja 

uteži prospektivnega programa ter programa druge akutne bolnišnične 

obravnave so vplivala na pridobitev dodatnih sredstev iz 

prelivanja med slovenskimi bolnišnicami. 

Pri operacijah sive mrene, kjer je bila hkrati izvedena tudi viktrektomija 

ali odstranitev silikona, so bile v končnem obračunu priznane 

vse realizirane hospitalne operacije sive mrene. 

Tabela 10: Primeri, preneseni iz hospitalne dejavnosti 

v ambulantno dejavnost. 

Naziv programa Realizacija 2011 

Medikamentozni splav 120 

Operacija karpalnega kanala 310 

Proktoskopija, Rektoskopije 167 

Operacije sive mrene 2.020 

Zdravljenje starostne makule 2.381 

Biopsija horionskih resic 79 

Amniocenteza 295 

SKUPAJ 5.372 

C. Transplantacije 

Leta 2011 smo opravili 239 transplantacij, kar je 15,5 odstotka 

transplantacij manj, kot smo načrtovali. V spodnji tabeli so razvidni 

podatki o opravljenih posameznih vrstah transplantacij. Leta 

2011 smo opravili 49 transplantacij manj kot v predhodnem letu, 

kar je posledica manjšega števila pridobljenih organov in povečanega 

števila vsaditev umetnega srca, česar pa ZZZS ne priznava 

kot transplantacijo. Stroški tega posega so večji od cene transplantacije, 

ZZZS pa plača ta poseg kot navadno srčno operacijo. 

Leta 2011 so se z Aneksom št. 1 in 3 k Splošnemu dogovoru za 

leto 2011 uvedli novi standardi v specialistično-ambulanti dejavnosti 

za prenos nekaterih storitev, ki se pretežno izvajajo v dnevni 

obravnavi. Nekatere storitve smo od septembra dalje evidentirali 

na novi način. Obseg realizacije je razviden iz spodnje tabele. Plan 

še ni dokončno usklajen z ZZZS in je predmet arbitražnega postopka 

Aneksa 3 ter 4 k pogodbi. Višina plana prenosa teh programov 

je bila tudi predmet arbitraže k Aneksu št. 3 in št. 4 k pogodbi, ki 

je bila zaključena konec februarja 2011. 

44

Tabela 11: Transplantacije (realizacija in plan). 



01 02 03 04 05 

Transplantacije 283 288 239 84,5 83,0 

srce 18 19 14 77,8 73,7 

jetra 18 19 18 100,0 94,7 

ledvice 47 60 46 97,9 76,7 

roženice 68 68 42 61,8 61,8 

kostni mozeg 78 85 71 91,0 83,5 

kostni mozeg - alogenični 40 27 30 75,0 111,1 

pljuča - priprava 3 3 4 133,3 133,3 

hondrociti 10 6 13 130,0 216,7 

ledvice s trebušno slinavko 1 1 1 100,0 100,0 

D. Ostali pacienti 

Leta 2011 smo v bolnišnični obravnavi zdravili 703 paciente, ki si 

zdravljenje plačajo sami oziroma plačilo zagotavljajo druge institucije, 

kar prikazuje tabela 7. V primerjavi s preteklim letom smo 

zdravili 98 pacientov več. 

E. Ležalna doba 

Realizirana povprečna ležalna doba vseh hospitalnih pacientov v 

UKC Ljubljana je bila leta 2011 5,53 dneva. V primerjavi s predhodnim 

letom se je podaljšala za 0,3 dneva in je ravno za toliko 

daljša od načrtovane. Daljše ležalne dobe od načrtovanih beležimo 

na Interni, Ginekološki, Dermatovenerološki, Očesni in Ortopedski 

kliniki ter na Kliniki za infekcijske bolezni. Ležalna doba 

se je v največji meri (za ves dan) povečala na Kliniki za infekcijske 

bolezni in vročinska stanja. 

Razlog povečanja ležalne dobe na Interni kliniki je vsakoletna višja 

starost internističnih pacientov in polimorbidnost omenjenih 

pacientov, zaradi česar so pacienti za obravnavo vse težavnejši. 

Na Očesni kliniki je pričakovana daljša ležalna doba zaradi sprejemanja 

težjih pacientov iz vse države (poškodbe, tumorji, endoftalmitisi, 

perforirani ulkusi roženic itd.), predvsem pa zaradi prehoda 

starostnih degeneracij makul v ambulantno obravnavo. 

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana 

je podaljšanje ležalne dobe zaradi podaljšanja hospitalizacije odraslih 

pacientov. Glavni vzrok za podaljšanje je povečano število 

pacientov z odpornimi bakterijami, ki po eni strani zahtevajo dolgotrajno 

hospitalno zdravljenje, po drugi pa jih zaradi rezistence 

praviloma ne moremo premestiti na druge oddelke (premestimo 

manjši delež kot pri pacientih z nerezistentnimi bakterijami). Leta 

2011 je bilo na Infekcijski kliniki več pacientov z vnetjem sklepov 

in hrbtenice kot leta 2010; ti pacienti predstavljajo skupino z izrazito 

dolgo hospitalizacijo (praviloma več kot 6 tednov). 

Na Dermatovenerološki kliniki je razlog pričakovane daljše ležalne 

dobe v sprejemanju težjih pacientov iz vse države (maligni limfedemi, 

pacienti s pfemfigusom in terminalna bolnica s prirojeno 

bulozno epidermolizo). 

Na Ginekološki kliniki je razlog daljše ležalne dobe večje število 

daljše obravnave najbolj prizadetih novorojencev – nedonošenčkov 

– z zelo nizko porodno težo ter multiplimi okvarami ali pomanjkljivostmi. 

45

Tabela 12: Ležalna doba (realizacija in plan). 

LEŽALNA DOBA 

vse bolnišnične obravnave 



01 02 03 04 05 

UKC Ljubljana 5,19 5,19 5,53 106,5 106,5 

Interna klinika 6,57 6,57 6,80 103,5 103,5 

Kirurška klinika 6,52 6,52 6,46 99,1 99,1 

Nevrološka klinika 10,37 10,37 9,62 92,8 92,8 

Ginekološka klinika 3,28 3,28 3,42 104,1 104,1 

Pediatrična klinika 2,64 2,64 2,49 94,1 94,1 

Dermatovenerološka klinika 5,27 5,27 6,18 117,2 117,2 

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 3,77 3,77 4,75 126,2 126,2 

Očesna klinika 3,41 3,41 4,12 120,9 120,9 

Ortopedska klinika 5,76 5,76 5,82 101,1 101,1 

Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 3,83 3,83 3,65 95,2 95,2 

Klinika za nuklearno medicino 5,03 5,03 4,36 86,8 86,8 

F. Druge hospitalizacije 

V UKC Ljubljana izvajamo v okviru bolnišnične dejavnosti tudi druge 

vrste bolnišničnih sprejemov, ki so navedeni v spodnji tabeli. 

Tabela 13: Ostale hospitalizacije v primerjavi z letom 2010 in 

planom za leto 2011 (realizacija in plan). 


OSTALA HOSPITALNA DEJAVNOST 


01 02 03 04 05 

Doječe matere (oskrbni dnevi) 7.000 7.860 7.825 111,8 99,6 

Spremljevalci do otrokovega 6.leta (oskrbni dnevi) 17.000 19.104 16.760 98,6 87,7 

Spremljevalci (število) 130 137 121 93,1 88,3 

Neakutna obravnava - ZZZS 35.221 36.942 32.230 91,5 87,2 

3.2.2.2 Specialistično ambulantna dejavnost 

Zaradi daljše obravnave bolnih novorojencev se je povečalo tudi 

število oskrbnih dni doječih mater. Načrtovani obseg neakutne 

obravnave ni bil dosežen v celoti, ker samostojni oddelek za neakutno 

obravnavo v prvih mesecih leta zaradi pomanjkljive kadrovske 

zasedbe ni bil polno zaseden. 

Program specialistično-ambulantne dejavnosti je predstavljen v 

spodnji tabeli. Podrobnejša tabela z izračunanimi indeksi je predstavljena 

v prilogi Računovodskega poročila: obrazec 1 – Realizacija 

delovnega programa, II. del. 

46

Tabela 14: Specialistično-ambulantne obravnave – obiski (realizacija in plan). 

SPECIALISTIČNA AMBULANTNA 

DEJAVNOST OBISKI 



01 02 03 04 05 

Interna klinika 157.196 157.991 161.285 102,6 102,1 

Kirurška klinika 261.307 263.491 259.919 99,5 98,6 

Nevrološka klinika 26.406 22.457 22.619 85,7 100,7 

Ginekološka klinika 40.506 41.681 44.955 111,0 107,9 

Pediatrična klinika 51.945 47.252 49.099 94,5 103,9 

Dermatovenerološka klinika 54.015 39.997 42.857 79,3 107,2 

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 32.248 32.470 33.424 103,6 102,9 

Očesna klinika 54.476 45.748 46.029 84,5 100,6 

Ortopedska klinika 28.454 24.703 24.671 86,7 99,9 

Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 41.600 39.285 41.788 100,5 106,4 

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in 

športa 

2.109 3.134 3.315 157,2 105,8 

Klinika za nuklearno medicino 12.780 12.990 13.033 102,0 100,3 

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 5.500 5.925 5.933 107,9 100,1 

SKUPAJ ZZZS 768.542 737.124 748.927 97,4 101,6 

Ostali plačniki 6.000 3.008 1.822 30,4 60,6 

SKUPAJ 774.542 740.132 750.749 96,9 101,4 

V specialističnih ambulantah UKC Ljubljana je bilo leta 2011 realiziranih 

750.749 pregledov, kar pomeni 1,4 odstotka obiskov več 

v primerjavi z realizacijo preteklega leta ter 3,1 odstotka manj od 

načrtovanega števila. Od tega je bilo za program ZZZS realiziranih 

748.927 obiskov, kar pomeni za 1,6 odstotka obiskov več v primerjavi 

z realizacijo preteklega leta ter za 2,6 odstotka manj, kot 

je bilo planirano z ZZZS. Znižalo se je predvsem število kontrolnih 

pregledov. 

Za ZZZS smo opravili 501.949 prvih pregledov, kar je 4,6 odstotka 

več od predvidenih. Razmerje med prvimi in ponovnimi pregledi 

se je izboljšalo pri teh dejavnostih: internistika, pediatrija, ginekologija, 

kirurgija, ortopedija, dermatologija, maksilofacialna kirurgija, 

diabetologija, pedopsihiatrija in kardiologija. 

47

3.2.2.3 Ostale dejavnosti 

Leta 2011 je bilo z magnetno resonanco opravljenih 7.166 preiskav 

za paciente ZZZS, kar je za 1.499 preiskav več kot leta 2010. 

Prav tako smo prekoračili načrtovano število CT-preiskav za 17 

odstotkov, to je 2.304 preiskave. Za 118,9 odstotka, to je 792 

preiskav, smo prekoračili načrtovano število preiskav PET CT. Zato 

smo podali predlog za povečanje programa z naslova prestrukturiranja 

dejavnosti z Aneksom št. 4 k pogodbi. 

Skupno število dializ se je leta 2011 glede na predhodno leto znižalo 

za 1,8 odstotka, to je 981 dializ, kar pomeni, da je bila realizacija 

za 4,3 odstotka, to je 2.388 dializ, nižja, kot smo načrtovali. 

Le pri dializah tipa IV smo za 3 odstotke, to je 129 dializ, presegli 

načrtovani program. 

Realizacija dejavnosti, ki sodijo na primarno reven (splošna ambulanta, 

vojni veterani, nenujni reševalni prevozi), ni bila dosežena 

v celoti. Prav tako nismo v celoti realizirali načrtovanega števila 

točk v programu stomatologija. 

48

Tabela 15: Ostale ambulantne dejavnosti za ZZZS (realizacija in plan). 

SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST - 

OSTALO 



01 02 03 04 05 

Stomatologija - točke 939.460 908.379 909.036 96,8 100,1 

NMR - število 6.000 5.667 7.166 119,4 126,5 

CT - število 13.416 13.398 15.720 117,2 117,3 

PET CT - število 666 1.342 1.458 218,9 108,6 

UZ - točke 1.368.660 1.238.929 1.488.176 108,7 120,1 

UZ - število 86.818 80.164 98.920 113,9 123,4 

RTG - točke 670.226 653.954 674.992 100,7 103,2 

RTG - število 174.400 170.278 177.068 101,5 104,0 

DIALIZE - število 55.600 54.193 53.212 95,7 98,2 

Dializa I 1.500 1.280 1.262 84,1 98,6 

Dializa II 6.500 5.819 5.676 87,3 97,5 

Dializa III 40.800 40.299 40.245 98,6 99,9 

Dializa IV / dan 4.800 4.916 4.929 102,7 100,3 

Dializa V / dan 2.000 1.879 1.100 55,0 58,5 

Posebej obračunljivi programi 

Operacije sive mrene 2.266 1.619 2.020 89,1 124,8 

Prokto, rektoskopije 167 

Biopsija horionskih resic 79 

Amniocenteza 295 

Medikamentozni splav 120 

Op karpalnega kanala 310 

Osnovna dejavnost 

Fizioterapija - točke 306.950 225.501 362.011 117,9 160,5 

Ginekologija - količniki 191.220 119.584 123.063 64,4 102,9 

Vojni veterani - količniki 65.970 41.314 25.339 38,4 61,3 

Lekarna točke 121.089 142.481 122.075 100,8 85,7 

Reševalna postaja - nenujni Km 287.439 218.943 284.477 99,0 129,9 

49

3.3 Terciarna dejavnost 

Terciar je sestavljen iz dveh glavnih delov: iz terciarja I in II. Realizacija 

sredstev za terciarno dejavnost je bila leta 2011 105.445 

tisoč evrov, kar pomeni, da je za 3,1 odstotka višja od realizacije 

predhodnega leta oziroma za 17 odstotkov višja od načrtovane 

realizacije. 

Terciar I se deli na učenje, usposabljanje za posebna znanja, razvoj 

in raziskave, nacionalni register bolezni in nacionalno evidenco 

ter nacionalno čakalno listo. 

V okviru sredstev, ki jih je ZZZS leta 2011 zagotavljal za izvajanje 

terciarne dejavnosti, so bila izvedena dodiplomska izobraževanja 

in izobraževanja specializantov ter drugih zdravstvenih delavcev. 

S tega naslova so se pokrivali tudi stroški izobraževanj usposabljanj 

za posebna znanja, kamor sodijo izobraževanja v tujini, daljša 

od 30 dni. Leta 2011 je bilo takšnih izobraževanj 22. Naloga 

teh zdravnikov je, da pridobljeno znanje prenašajo na sodelavce 

v UKC Ljubljana in na zdravnike drugih zavodov v okviru Republike 

Slovenije. Za izvajanje raziskovalno-razvojnih (RR) nalog, ki se 

financirajo iz terciarja I, je bil v začetku leta izveden interni razpis. 

Komisija je na podlagi razpoložljivih sredstev odobrila izvajanje 

223 projektov. Leta 2011 je bilo tako financiranih 326 RR-projektov. 

Zaključenih je bilo 37 projektov, leta 2012 pa se nadaljuje 

289 projektov. S tega naslova so financirani tudi nacionalni registri 

bolezni in nacionalne evidence. V UKC Ljubljana se vodi 8 

nacionalnih registrov bolezni in nacionalnih evidenc. 

V sredstvih za terciar I je vključeno tudi financiranje izvajanja toksikološke 

dejavnosti in farmakovigilance, ki jo izvaja Center za 

zastrupitve. 

S sredstvi terciarja II se financirajo storitve subspecialnih laboratorijev, 

delo subspecialnih timov in interdisciplinarnih konzilijev. S 

temi sredstvi se financirata tudi težavnost in izvedenost, kar predstavlja 

največji delež celotnih terciarnih sredstev. To pomeni pokrivanje 

razlike med doseženo vrednostjo uteži SPP po sekundarni 

ceni in dejanskimi stroški pacienta. 

Posebej sta financirani terciarna zdravstvena dejavnost Kliničnega 

inštituta za medicino dela, prometa in športa ter terciarna 

stomatološka dejavnost. 

Podroben pregled terciarne dejavnosti je prikazan v prilogi Računovodskega 

poročila: obrazec 6 – Poročilo o terciarni dejavnosti. 

3.4 Raziskovalna dejavnost 

V UKC Ljubljana so leta 2011 potekali raziskovalni programi in 

projekti, ki jih financira ARRS ter sofinancira Ministrstvo za zdravje 

Republike Slovenije: 

• 19 raziskovalnih programov, 

• 65 raziskovalnih projektov. 

Raziskovalni programi in projekti, ki so potekali leta 2011, so 

razvidni v prilogah 1, 2 in 3 Poslovnega poročila. V omenjenih 

prilogah so po skupinah navedeni nazivi posameznih programov, 

projektov in ciljnih raziskovalnih programov ter njihovi nosilci. 

A. Raziskovalni projekti v okviru Evropske unije leta 2011 

V UKC Ljubljana smo leta 2011 dejavno sodelovali v 31 mednarodnih 

raziskovalnih projektih, pri katerih se kot razpisovalec in sofinancer 

pojavlja Evropska komisija ali njene pooblaščene agencije. 

Posamezni raziskovalni projekti so financirani v višini od 50 do 

75 odstotkov celotnih predvidenih stroškov projekta. 

V mednarodnih raziskovalnih projektih sodelujemo kot aktivni 

konzorcijski partner, pri raziskovalnem projektu INTERREG-SIGN 

pa imamo vlogo koordinatorja oziroma vodilnega partnerja raziskovalnega 

projekta. Leta 2011 so se začele dejavnosti pri štirih 

novih raziskovalnih projektih, prav toliko jih je delo tudi zaključilo. 

Z naslova sofinanciranja mednarodnih raziskovalnih projektov 

leta 2011 s strani Evropske komisije ali njenih pooblaščenih 

agencij smo prejeli sredstva v višini 275.000 evrov. Pridobljena 

sredstva sofinanciranja so nekoliko nižja od načrtovanih; raziskovalni 

projekti ARCH, Phime, TARCC in Mosar bi se namreč morali 

po prvotnem načrtu zaključiti že v prvi polovici leta 2011, vendar 

je bilo njihovo trajanje zaradi kompleksnosti raziskovalne tematike 

podaljšano za šest mesecev (ARCH, Phime, TARCC) oziroma 

za osem mesecev (Mosar). Posledično bomo za raziskovalne projekte 

ARCH, Phime, TARCC in Mosar zadnje nakazilo prejeli šele 

leta 2012. 

B. Projekt Kompetenčni center – biomedicinska tehnika (KC BME): 

Leta 2011 so se začele dejavnosti pri operaciji Kompetenčni center 

– biomedicinska tehnika (KC BME), kjer sodelujemo v štirih 

raziskovalnih projektih: 

• PhysiCoDerm – neinvazivni način vnosa zdravilnih učinkovin 

v telo, 

• SmartMed – pametne elektromagnetne medicinske naprave, 

• TOF PET – izboljšava instrumentalnega dela skenerja TOF PET, 

• MINMED – minimalna invazivna medicina. 

50

V navedene raziskovalne projekte so vključeni Očesna klinika, 

Dermatovenerološka klinika, Kirurška klinika (KO za plastično, 

rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline), Klinika za nuklearno 

medicino, Nevrološka klinika (KO za bolezni živčevja) ter 

Stomatološka klinika. 

Operacijo Kompetenčni center – biomedicinska tehnika delno financira 

Evropska komisija prek Evropskega sklada za regionalni 

razvoj (v nadaljevanju: ESRR), kot razpisovalec operacije in njen 

sofinancer pa nastopa Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in 

tehnologijo (v nadaljevanju: MVZT). 

Strošek izvedbe vseh štirih raziskovalnih projektov v obdobju izvajanja 

2011–2013 bo 419.744 evrov; od tega bo MVZT sofinanciralo 

raziskovalne projekte v višini 293.820 evrov (70 odstotkov 

celotnih stroškov), preostalih 30 odstotkov ali 125.924 evrov pa 

bo prispevek UKC Ljubljana. Za izvedbo navedenih raziskovalnih 

projektov smo januarja 2011 že prejeli predplačilo s strani MVZT v 

višini 88.146 evrov (30 odstotkov celotnega sofinanciranja). Prav 

tako smo leta 2011 na podlagi opravljenih dejavnosti na raziskovalnih 

projektih na MVZT že dali dva vmesna zahtevka za povračilo 

upravičenih stroškov projektov v skupni višini 32.650 evrov. 

51

3.5 Poslovni izid 

Poslovni izid UKC Ljubljana leta 2011 v primerjavi z letom 2010 

je razviden iz spodnje tabele. Prav tako je izkaz prihodkov in odhodkov 

obravnavan v prilogi Računovodskega poročila: obrazec 

2 – Izkaz prihodkov in odhodkov. 

Tabela 16: Pregled realiziranih prihodkov zdravstvenih programov leta 2011 v primerjavi s FN 2011 in realizacijo 2010 (v evrih). 

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV 


2011 

2010 2011 03 : 01 03 : 02 

01 02 03 04 05 

I . SKUPAJ PRIHODKI 444.529.900 443.537.026 452.975.727 101,9 102,1 

PRIHODKI ZZZS 418.147.800 412.629.274 419.863.978 100,4 101,8 

- od tega OZZ 367.347.800 361.960.256 366.810.547 99,9 101,3 

- od tega PZZ (Vzajemna, Adriatic, doplačila) 30.300.000 28.955.558 31.845.942 105,1 110,0 

- od tega zdravila in lekarniške storitve (OZZ) 6.500.000 6.574.131 7.687.175 118,3 116,9 

Financiranje specializacij, sekundarijev, 

pripravnikov 

14.000.000 15.139.329 13.520.314 96,6 89,3 

Povečanje/zmanjšanje prihodka zaradi razlike med 

obračunano in vkalkulirano amortizacijo 

5.847.000 7.822.636 7.136.613 122,1 91,2 

Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene 

storitve 

20.153.400 20.523.023 22.743.943 112,9 110,8 

FINANČNI PRIHODKI 243.800 64.871 92.317 37,9 142,3 

IZREDNI PRIHODKI 43.500 57.029 205.761 473,0 360,8 

PREVREDNOTOVALNI PRIHODKI 94.400 2.440.194 2.933.116 3.107,1 120,2 

II. SKUPAJ ODHODKI 444.529.900 443.926.461 457.365.249 102,9 103,0 

POSLOVNI ODHODKI 444.464.600 443.807.387 457.202.710 102,9 103,0 

Porabljeni material 136.577.700 133.756.415 141.760.295 103,8 106,0 

Stroški storitev 48.129.100 50.105.729 53.237.484 110,6 106,3 

Amortizacija 18.547.000 20.772.447 20.725.963 111,7 99,8 

Stroški dela 232.794.300 230.756.125 232.096.723 99,7 100,6 

Drugi stroški 457.700 593.500 601.587 131,4 101,4 

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 7.958.800 7.823.170 8.780.658 110,3 112,2 

FINANČNI ODHODKI 13.000 10.310 27.906 214,7 270,7 

IZREDNI ODHODKI 52.300 101.338 87.867 168,0 86,7 

PREVREDNOTOVALNI ODHODKI 7.426 46.766 629,7 

III. RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI -389.435 -4.389.522 1.127,2 

52

3.5.1 Prihodki 

Leta 2011 so bili prihodki UKC Ljubljana realizirani v višini 452.976 

tisoč evrov in so presegli načrtovane za 1,9 odstotka, to je za 

8.446 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2010 so prihodki porasli 

za 2,1 odstotka, to je za 9.439 tisoč evrov. Pregled realiziranih 

prihodkov prikazuje zgornja tabela. 

Največji delež vseh prihodkov (93 odstotkov) v višini 419.864 

tisoč evrov smo ustvarili na podlagi sklenjenih pogodbenih 

dokumentov z ZZZS. V primerjavi z letom 2010 so prihodki, ki jih 

zagotavlja ZZZS, porasli za 1,8 odstotka, to je za 7.235 tisoč evrov. 

Izkazani prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, 

ki zavzemajo 81 odstotkov vseh prihodkov, so bili leta 2011 

366.811 tisoč evrov. V primerjavi s predhodnim letom so porasli 

za 1,3 odstotka, to je za 4.850 tisoč evrov, od načrtovanih pa 

so nižji za 0,1 odstotka, to je za 537 tisoč evrov. Tudi prihodki 

od prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so leta 2011 v 

primerjavi s preteklim letom porasli za 10 odstotkov, to je za 

2.890 tisoč evrov. S tem so presegli načrtovane za 5,1 odstotka, 

to je za 1.546 tisoč evrov. 

ZZZS že od leta 2009 izvaja vrsto stabilizacijskih ukrepov, katerih 

posledica je zniževanje cen zdravstvenih storitev. Sprejeti so bili 

ukrepi za vzdržnost zdravstvenega sistema, ki so bistveno vplivali 

na poslovanje bolnišnic. Vsi sprejeti ukrepi leta 2009 in leta 2010 

so se nadaljevali tudi leta 2011, kot smo podrobneje obrazložili v 

poglavju 3.2.1. 

Temu so sledili še novi ukrepi v letu 2011, ki so bili uveljavljeni 

z Aneksom št. 3 k Splošnemu dogovoru 2011. Tako so od 

aprila dalje znižana sredstva za plačilo dežurne službe v akutni 

bolnišnični obravnavi in od novembra dalje so znižana sredstva 

za delež administrativnega kadra, cene dializ I, II, III in dodatno 

so znižana sredstva za terciar I za 5 odstotkov. Za UKC Ljubljana je 

to samo leta 2011 dodatno znižanje sredstev za 930 tisoč evrov. 

Tako kot pretekla leta smo tudi leta 2011 na ZZZS predlagali 

spremembo financiranja za podcenjene storitve. Od vseh naših 

predlogov smo pridobili le povečanje programa za eno delovno 

skupino revmatološke specialistično-ambulantne dejavnosti 

od oktobra dalje, kar pomeni 38 tisoč evrov dodatnih sredstev 

leta 2011. Kljub številnim dejavnostim, ki so potekale na ZZZS 

in Ministrstvu za zdravje za pravičnejše financiranje celotne 

pediatrične dejavnosti, nam ni uspelo pridobiti dodatnih sredstev. 

Na podlagi določila iz splošnega dogovora in sklepa arbitraže iz leta 

2010 ZZZS še naprej vztraja, da se podcenjenost sekundarnega 

dela akutne bolnišnične obravnave odpravi s prenosom sredstev 

za terciarno dejavnost. Takšen sklep je bil sprejet ob zaključeni 

arbitraži na Aneks št..3 in št. 4 k pogodbi, ki je bila konec februarja 

2011. Tako so se sredstva za terciarno dejavnost znižala za 2,7 

mio. evrov, kar pomeni zmanjševanje sredstev za nadaljnji razvoj 

zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. 

Kljub zaostrenim finančnim razmeram UKC Ljubljana leta 2011 

ni omejeval izvajanja programa. Glavni razlog je bil skrajševanje 

čakalnih dob in povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. 

Zaradi tega je bila opravljena večja količina storitev, kar je bilo tudi 

delno dodatno financirano s strani ZZZS. 

Prihodki z naslova opravljenih storitev, katerih plačnik je ZZZS, so 

se v primerjavi s predhodnim letom povečali za 2,2 odstotka. 

V primerjavi s pogodbo in sprejetimi aneksi k pogodbi smo ob 

končnem letnem obračunu glede na določila splošnega dogovora, 

aneksov k splošnemu dogovoru ter realizacije programa pridobili 

še dodatna sredstva, in sicer: 

• 1.540 tisoč evrov za programe, katerih realizacija se plača v 

celoti (porodi, OP srca, OBMP, PTCA), 

• 3.670 tisoč evrov za programe, kjer se plača 20-odstotno 

preseganje planiranega programa (operacije kolkov, kolena, 

ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice, koronografije, 

operacije ušes, nosu, ust in grla, operacije žolčnih kamnov, 

operacije kile in operacije na ožilju), 

• 401 tisoč evrov za operacije rakavih pacientov, kjer je čakalna 

doba daljša od 30 dni, 

• 489 tisoč evrov za ostali prekoračeni prospektivni program in 

program akutne bolnišnične obravnave z naslova prelivanja 

med bolnišnicami, 

• 468 tisoč evrov za plačilo povečanja realizacije prvih obiskov 

v specialistično-ambulantni dejavnosti. 

Del teh sredstev smo glede na predvideno realizacijo že upoštevali 

v rebalansu finančnega načrta. 

V primerjavi z načrtovanim delovnim in finančnim načrtom je 

bilo realizirano manjše število transplantacij in bila je manjša 

poraba dragih bolnišničnih zdravil, ki so financirana posebej. S 

tega naslova nismo realizirali 4,0 mio. evrov prihodka, vendar tudi 

stroškov ni bilo. 

Pričakujemo, da bomo na podlagi sklepov arbitraž za Aneks št. 

3 in 4 dobili še plačilo za 150 preiskav PET CT in še dodatna 

sredstva v skupni višini 504 tisoč evrov za ortopedski program 

operacij kolena. Zaradi zakasnitve bodo ti prihodki vključeni v 

poročilo za leto 2012. 

S pogodbo o financiranju pilotskega projekta Ukrepi za izboljšanje 

zdravljenja – biološka zdravila za leto 2011, ki smo jo sklenili 

z Ministrstvom za zdravje, smo pridobili dodatna sredstva za 

uvajanje novih bioloških zdravil v višini 1.223 tisoč evrov. 

53

Tabela 17: Primerjava finančnih načrtov iz pogodbe 2010 in pogodbe 2011 (vključno z Aneksom 1, 2 in 3 k SD 2011) v evrih ter 

deležih posameznih dejavnosti v primerjavi s celotno dejavnostjo. 

Zap. 

št. 

DEJAVNOST POGODBA 2010 POGODBA 2011 

PLAČANA 

REALIZACIJA 2011 

EUR % EUR % EUR 

INDEKS POGODBA 

11/10 

1. AKUTNA BOLN. OBRAVNAVA 276.784.950 74,4 287.170.939 73,0 291.746.948 103,8 

2. OSTALE BOLN. DEJAVNOSTI 23.186.380 6,2 26.360.847 6,7 23.867.055 113,7 

3. NEAKUTNA BOLN. OBRAVNAVA 3.805.700 1,0 3.819.476 1,0 3.493.377 100,4 

4. DOJEČE MATERE 306.500 0,1 256.733 0,1 275.552 83,8 

5. SPREMLJEVALCI 11.350 0,0 13.313 0,0 10.797 117,3 

6. 

7. 

SOBIVANJE STARŠA OB 

HOSPITALIZIRANEM OTROKU 

OSNOVNA ZDRAVSTVENA 

DEJAVNOST 

452.700 0,1 623.569 0,2 589.952 137,7 

2.783.570 0,7 2.059.454 0,5 2.420.542 74,0 

8. ZOBOZDRAVSTVENA DEJAVNOST 2.619.790 0,7 3.007.972 0,8 2.570.777 114,8 

9. REŠEVALNI PREVOZI 3.652.550 1,0 4.090.223 1,0 4.073.300 112,0 

10. LEKARNIŠKE STORITVE 476.404 0,1 486.805 0,1 1.448.015 102,2 

11. SPEC.AMB.DEJAVNOST 38.043.380 10,2 41.898.216 10,7 42.353.396 110,1 

12. FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA 8.542.260 2,3 10.710.664 2,7 10.812.850 125,4 

13. DIALIZE 11.537.000 3,1 12.630.921 3,2 12.198.597 109,5 

14. DRUGO* 

SKUPAJ 372.202.534 100 393.129.133 100 395.861.158 105,6 

Opomba: Pod Zap.št. 1 je pri akutni bolnišnični obravnavi upoštevan tudi terciar in nacionalni razpis. 

ZZZS je leta 2011 zagotovil 13.520 tisoč evrov za plače zdravnikov 

specializantov, sekundarijev in pripravnikov. Glede na manjše 

število specializantov so se ta sredstva v primerjavi s preteklim 

letom znižala za 10,7 odstotka, to je za 1.619 tisoč evrov. 

Glede na knjigovodska pravila o prikazovanju prihodkov javnih 

zavodov smo skupne prihodke za leto 2011 povečali za 7.137 

tisoč evrov kot razliko med vračunano amortizacijo v cenah 

zdravstvenih storitev in obračunanim stroškom amortizacije. Ta 

znesek smo prenesli iz časovnih razmejitev. 

Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene programe, ki so 

predstavljeni v spodnji tabeli, so v primerjavi s predhodnim letom 

porasli skupaj za 10,8 odstotka, to je za 2.221 tisoč evrov. S tem 

so presegli načrtovane za 12,9 odstotka, to je za 2.591 tisoč evrov. 

Prihodki za izvajanje zdravstvenih storitev, katerih plačnik ni 

ZZZS, so se povečali za 6,9 odstotka, najbolj so porasli prihodki 

samoplačniške dejavnosti in plačila programov, ki se izvajajo 

za druge plačnike (podjetja, bolnišnice, zdravstveni domovi, 

medicinska fakulteta OI) ter doplačila za zdravstvene storitve. 

Prihodki MZ so se v primerjavi s predhodnim letom znižali, ker je 

bilo zagotovljenih manj sredstev za draga zdravila. 

Prihodki nezdravstvenih programov so se v primerjavi s preteklim 

letom povečali za 15,8 odstotka. Med nezdravstvenimi programi 

smo v primerjavi s predhodnim letom zabeležili največji porast 

prihodkov z naslova izvajanja raziskovalne dejavnosti, donacij 

in prihodkov za izvajanje storitev, ki jih opravljamo po sklenjenih 

pogodbah. 

54

Tabela 18: Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve s prikazom prihodkov tržne dejavnosti (označeno z zeleno). 


DRUGI PRIHODKI 


2010 2011 03 : 01 03 : 02 

ZA ZDRAVSTVENE IN NEZDRAVSTVENE STORITVE 

01 02 03 04 05 

ZDRAVSTVENI PROGRAMI 11.751.200 11.430.705 12.215.131 103,9 106,9 

- nadstandardna dejavnost 738.900 842.119 748.645 101,3 88,9 

- ministrstva 1.820.300 1.667.056 1.387.423 76,2 83,2 

- konvencije 1.279.400 1.585.716 1.645.697 128,6 103,8 

- doplačila 388.600 286.454 348.681 89,7 121,7 

- samoplačniki (hospital, ambulante) 2.338.300 2.037.511 2.712.100 116,0 133,1 

- samoplačniške ambulante 548.000 733.672 705.461 128,7 96,2 

- ostali plačnikI (podjetja,bolnišnice,ZD,MF,IO) 4.637.700 4.278.177 4.667.125 100,6 109,1 

NEZDRAVSTVENI PROGRAMI 8.402.200 9.092.318 10.528.811 125,3 115,8 

Nadomestila za stroške dela 766.900 1.048.474 709.209 92,5 67,6 

- mladih raziskovalcev 741.900 1.022.190 677.723 91,3 66,3 

- refundacije-ministrstva 25.000 26.284 31.486 125,9 119,8 

Donacije 1.648.700 1.698.387 2.157.977 130,9 127,1 

- za izobraževanje 1.555.500 1.605.513 2.033.688 130,7 126,7 

- za tekoče poslovanje 93.200 92.874 124.290 133,4 133,8 

Raziskovalna dejavnost 2.038.300 2.305.958 3.134.163 153,8 135,9 

Drugo - javna služba 1.247.800 1.263.941 1.570.287 125,8 124,2 

- storitve po pogodbah 744.300 664.706 951.481 127,8 143,1 

- dotacije, subvencije, predh.obd 365.900 453.869 460.556 125,9 101,5 

- prisotnost pri porodu 71.600 71.817 80.804 112,9 112,5 

- kontrola kakovosti 66.000 73.549 77.446 117,3 105,3 

Prodaja na trgu 2.700.500 2.775.558 2.957.176 109,5 106,5 

- stanovanjska in druge najemnine 677.800 667.030 722.173 106,5 108,3 

- kotizacije, seminarji, simpoziji, tečaji, strok. 

srečanja 

177.400 194.717 268.530 151,4 137,9 

- prodaja hrane 863.200 851.698 863.575 100,0 101,4 

- prodaja materiala in odpadkov 1.000 2.381 3.129 312,9 131,4 

- testiranje preparatov in študije 311.100 436.127 484.568 155,8 111,1 

- drugo (specializacije, laktovid, idr. prodaja) 670.000 623.605 615.200 91,8 98,7 

Skupaj TRG (javni in nejavni-zasebni viri) - predlog 11.845.300 11.477.109 12.900.238 108,9 112,4 

55

Tabela 19: Struktura odhodkov od prodaje blaga in storitev na trgu leta 2011. 

Podskupine dejavnosti na trgu iz 

javnih in nejavnih-zasebnih virov 

PRIHODEK 

Stroški 

materiala 

Stroški storitev Amortizacija Stroški dela 

Presežek 

prihodkov 

Samoplačniške ambulante 4.763.447,05 1.625.407,71 391.546,07 248.528,81 2.298.272,43 199.692,04 

Samoplačniški hospital 2.095.033,95 740.689,26 338.173,89 53.719,77 869.187,35 93.263,68 

Nadstandard osn.zdrav.dej. 

(Ginekološka kl.) 

469.291,68 0,00 393.063,56 0,00 47.543,24 28.684,88 

Nadstandard bolnišnična dejavnost 4.397,28 0,00 0,00 2.198,64 2.198,64 0,00 

Nadstandard ambulantna dejavnost 2.230,34 2.230,34 0,00 0,00 0,00 0,00 

Nadstandard zobozdravstvena 

dejavnost 

Samoplačniki zdravila in lekarniške 

storitve 

Samoplačniki zobozdravstvena 

dejavnost 

272.725,30 272.725,30 0,00 0,00 0,00 0,00 

1.214.813,53 874.665,74 0,00 0,00 218.666,44 121.481,35 

2.744,83 0,00 796,00 109,79 1.729,24 109,79 

Samoplačniki reševalni prevozi 8.646,66 2.075,20 0,00 1.988,73 4.236,86 345,87 

Druge najemnine 255.564,03 73.746,73 31.804,14 10.495,71 1.988,81 137.528,64 

Stanovanjske najemnine 466.608,59 132.252,70 213.480,61 63.791,61 38.419,33 18.664,34 

Opravljene storitve po pogodbah 656.037,93 11.674,92 18.164,66 12.760,18 587.196,66 26.241,52 

Opravljene raziskovalne naloge na 

trgu 

295.442,99 1.597,68 3.029,77 4.085,56 286.729,98 0,00 

Prodaja hrane 863.575,08 598.657,63 23.212,70 54.154,23 101.193,01 86.357,51 

Kotizacije, seminarji, simpoziji, 

tečaji, strok. srečanja 

268.530,44 7.263,82 13.022,24 6.109,07 231.394,09 10.741,22 

Specializacije 40.294,03 769,46 118,20 340,48 37.742,23 1.323,66 

Prisotnost pri porodu 80.803,86 76.493,22 290,64 682,79 105,05 3.232,15 

Testiranje preparatov in klinično 

preizkušanje zdravil 

484.568,38 90.797,43 218.979,81 6.114,00 55.025,73 113.651,41 

Kontrola kakovosti 77.446,19 1.956,02 3.180,53 1.332,80 67.879,00 3.097,85 

Drugi prihodki od prodaje proizvodov 

in storitev 

578.035,49 8.574,21 3.550,54 237,82 543.036,29 22.636,63 

Skupaj UKCL 12.900.237,63 4.521.577,37 1.652.413,36 466.650,00 5.392.544,36 867.052,54 

UKC Ljubljana je za razmejevanje odhodkov poslovanja med javno 

službo in tržno dejavnostjo sprejelo sodilo, da se v primeru, kjer se 

ti dve dejavnosti prepletata, upošteva delitev odhodkov glede na 

pravila izračunavanja cen storitev po posameznih vrstah prihodkov. 

Pri primerjavi prihodkov in odhodkov vseh področij tržne dejavnosti 

je bilo izkazanih 867 tisoč evrov presežka, največ pri samoplačniških 

ambulantah (200 tisoč evrov) in nestanovanjskih 

najemninah (138 tisoč evrov). Pri tem je treba poudariti, da so te 

dejavnosti pokrivale tudi režijske stroške ter tako delno zmanjšale 

tovrstne stroške javne službe. 

Finančni, izredni in prevrednotevalni prihodki so bili leta 2011 realizirani 

v skupni višini 3.231 tisoč evrov. 

Prevrednotevalni poslovni prihodki, ki predstavljajo 0,6-odstotni 

delež v celotnih prihodkih, so bili leta 2011 doseženi v višini 

2.933 tisoč evrov. Največji znesek v višini 2.614 tisoč evrov predstavlja 

odprava obračunanih stroškov dela z naslova dodatkov za 

delo v manj ugodnem delovnem času v dežurstvu zaradi umika 

tožb zaposlenih ter odpisa zamudnih obresti iz preteklih let. 

56

Graf 1: Struktura realiziranih prihodkov UKC Ljubljana leta 2011. 

Pogodba ZZZS - zdravila in lekarniške storitve (ozz) 1,7 % 

Pogodba z ZZZS - PZZ (vzajemna, Adriatic, doplačila) 7,0 % 

7,0 % 

Financiranje specializacij, 

sekundarijev in pripravnikov 3,0 % 

Drugi prihodki za zdravstvene in 

nezdravstvene storitve 5,1 % 

5,1 % 

Povečanje/zmanjšanje prihodka 

zaradi razlike vkalkulirano 

amortizacijo, finančni, izredni in 

prevrednotevalni prihodki 2,3 % 

Pogodba z ZZZS - OZZ 80,9 % 

80,9 % 

Graf 2: Struktura realiziranih odhodkov UKC Ljubljana leta 2011. 

Amotrizacija 4,5 % 

50,7 % 

4,5 % 

Stroški storitev 11,6 % 

Stroški dela 50,7% 

11,6 % 

31,0 % 

Finančni, izredni, prevrednotevalni 

odhodki 0,0 % 

Porabljeni material 31,0 % 

Nabavna vrednost prodanega 

blaga in materiala 1,9 % 

Drugi stroški 0,1 % 

57

3.5.2 Odhodki 

Leta 2011 so bili odhodki UKC Ljubljana 457.365 tisoč evrov in so 

v primerjavi z letom 2010 porasli za 3 odstotke, to je za 13.439 tisoč 

evrov. S tem smo presegli načrtovane odhodke za 2,9 odstotka. 

V primerjavi s preteklim letom so se znižali stroški amortizacije 

za 0,2 odstotka. Stroški dela so se kljub večjemu številu zaposlenih 

v primerjavi s preteklim letom (v povprečju za 120 zaposlenih) 

povečali le za 0,6 odstotka. Kljub temu so stroški dela nižji od 

načrtovanih za 0,3 odstotka, to je za 698 tisoč evrov. Struktura 

realiziranih odhodkov je razvidna iz spodnje slike. 

3.5.2.1 Materialni stroški 

Materialni stroški so bili leta 2011 141.760 tisoč evrov; v primerjavi 

z letom 2010 se je poraba povečala za 6 odstotkov, to je za 

8.004 tisoč evrov. Stroški materiala so podrobneje prikazani v 

spodnji tabeli. Poraba zdravstvenega materiala je porasla za 7,3 

odstotka, to je za 8.578 tisoč evrov. Stroški zdravstvenega materiala 

so tako za 5,5 odstotka, to je za 6.549 tisoč evrov, višji od 

načrtovanih. Pri tem je treba upoštevati, da je UKC Ljubljana leta 

2011 zdravil za 1,4 odstotka več pacientov kot v preteklem letu. 

Največji delež (37 odstotkov) stroškov zdravstvenega materiala 

predstavljajo stroški zdravil, ki so v primerjavi s preteklim letom 

porasli za 6,1 odstotka, to je za 2.707 tisoč evrov. S tem so presegli 

načrtovane za 4,3 odstotka, to je za 1.950 tisoč evrov. Večina 

preseganja gre na račun dragih zdravil. Vzrok visokih stroškov 

zdravil je tudi posledica obravnave več in zelo težkih pacientov 

ter na novo odkritih obolenj in zaradi naraščanja potreb po zdravljenju 

z dragimi biološkimi zdravili. Stroške povečujejo tudi nova 

zdravljenja bolezni, pri katerih napredek diagnostike omogoča 

zgodnje odkrivanje in preživetje. Nujnost predpisovanja dragih 

zdravil je izkazana tudi z dodatnimi sredstvi, ki jih zagotavlja MZ in 

ZZZS s financiranjem v obsegu realizacije. 

Tudi stroški nezdravstvenega materiala so se v primerjavi s preteklim 

letom povišali za 2,9 odstotka, to je za 243 tisoč evrov. Načrtovane 

stroške nezdravstvenega materiala smo tako presegli za 

0,4 odstotka, to je za 35 tisoč evrov. V tej skupini smo v primerjavi 

s preteklim letom uspeli znižati stroške: prehrane oziroma živil (za 

0,7 odstotka, to je za 19 tisoč evrov), materiala za pranje in čiščenje 

(za 6,7 odstotka, to je za 55 tisoč evrov) ter stroške v skupini 

ostalih nezdravstvenih materialov (za 40,3 odstotka, to je za 138 

tisoč evrov). Te stroške smo prav tako uspeli zadržati pod planiranimi. 

Tudi stroški vzdrževanja in popravil so pod načrtovanimi, 

čeprav presegajo lanskoletno realizacijo za 2,6 odstotka, to je za 

16 tisoč evrov. Porabo nezdravstvenega materiala smo omejevali 

v največji možni meri. Ta naloga je bila zapisana v vseh programih 

racionalizacije. 

Tudi pri stroških energentskih virov nismo presegli načrtovanih, 

saj smo za 1,1 odstotka, to je za 91 tisoč evrov, pod planom. Prav 

tako so ti stroški od lanskoletnih nižji za 2,2 odstotka, to je za 178 

tisoč evrov. 

Za nabavljene količine materiala smo leta 2011 uspeli pridobiti za 

1.310 tisoč evrov popustov, kar je za 95,1 odstotka, to je za 639 

tisoč evrov, popustov več kot v preteklem letu. 

Poleg zdravil so k povečanju stroškov zdravstvenega materiala v 

primerjavi s preteklim letom v absolutnem znesku prispevali izdelki, 

ki se vgrajujejo v telo. Ti so v primerjavi s preteklim letom 

porasli za 13,2 odstotka, to je za 2.104 tisoč evrov. 

Stroški krvi in krvnih sestavin so se povečali zaradi povečanih porabljenih 

količin. Večjo realizirano porabo v primerjavi s preteklim 

letom v znesku 147 tisoč evrov, to je 6,6 odstotka, beležimo tudi 

pri izotopih, ki jih uporablja Klinika za nuklearno medicino. Povečanje 

teh stroškov je povezano s povečanimi storitvami na novi 

aparaturi PET-CT. 

V primerjavi s preteklim letom smo uspeli znižati stroške stomatološkega 

materiala (za 6,3 odstotka, to je za 32 tisoč evrov) ter 

razkužil in dezinficiensov (za 7,9 odstotka, to je za 63 tisoč evrov). 

Ti stroški tudi ne presegajo načrtovanih. 

2 

Odpis surovin in materiala, stroški za strokovno literaturo in knjižnico, časopisi, 

uradni listi in priročniki, presežki/primanjkljaji surovin, materiala in drobnega 

inventarja, stroški materiala iz prejšnjih obračunskih obdobij. 

58

Tabela 20: Stroški materiala v UKC Ljubljana leta 2011 v primerjavi s FN 2011 in s preteklim letom (v evrih). 

STROŠKI MATERIALA 



01 02 03 04 05 

SKUPAJ STROŠKI MATERIALA 136.577.700 133.756.415 141.760.295 103,8 106,0 

STROŠKI ZDRAVSTVENEGA MATERIALA 120.052.500 118.024.077 126.601.708 105,5 107,3 

gotova zdravila 45.465.600 44.708.392 47.415.149 104,3 106,1 

farmacevtske kemikalije in droge 317.000 340.442 408.283 128,8 119,9 

kri in krvne sestavine 8.117.200 7.845.086 8.354.552 102,9 106,5 

zavojni in šivalni material 1.783.400 1.789.450 1.915.158 107,4 107,0 

stomatološki material 544.600 503.710 472.030 86,7 93,7 

izdelki, ki se vgrajujejo v telo 17.142.800 16.003.231 18.107.704 105,6 113,2 

diagnostična sredstva, ki se ne vnašajo v telo 6.083.100 6.446.664 6.984.258 114,8 108,3 

medicinski material za enkratno uporabo 18.957.900 18.682.862 20.276.754 107,0 108,5 

laboratorijski material 1.039.100 1.002.251 1.112.119 107,0 111,0 

pribor za večkratno uporabo 846.900 813.395 885.030 104,5 108,8 

dializni material 4.952.100 4.853.721 5.000.724 101,0 103,0 

rentgenološki material 10.924.300 10.862.199 11.232.179 102,8 103,4 

izotopi 2.006.700 2.220.666 2.367.302 118,0 106,6 

razkužila in dezinficiensi 805.700 800.331 736.943 91,5 92,1 

medicinski plini 351.800 431.786 594.060 168,9 137,6 

drugi zdravstveni material 714.300 719.891 739.463 103,5 102,7 

STROŠKI NEZDRAVSTVENEGA MATERIALA 8.548.400 8.340.184 8.583.446 100,4 102,9 

živila, jedila gotova prehrana 2.612.800 2.586.679 2.567.300 98,3 99,3 

splošno potrošni material 1.177.600 1.150.693 1.256.717 106,7 109,2 

material za pranje in čiščenje 843.000 814.807 759.903 90,1 93,3 

pisarniški material 1.352.700 1.447.642 1.511.663 111,8 104,4 

bolniško perilni material in tekstilni material 700.000 512.322 710.689 101,5 138,7 

tehnični material 931.400 867.936 939.233 100,8 108,2 

rezervni, nadomestni deli, mat. za popravila in 

vzdrževanje 

681.700 616.495 632.675 92,8 102,6 

drugi nezdravstveni material 249.200 343.612 205.266 82,4 59,7 

STROŠKI ENERGETSKIH VIROV 7.976.800 8.063.688 7.885.588 98,9 97,8 

stroški porabljene vode 1.105.400 1.193.476 987.365 89,3 82,7 

stroški mestne pare in kuriv 3.887.700 3.885.029 3.854.047 99,1 99,2 

stroški porabljene električne energije 2.862.500 2.854.437 2.955.992 103,3 103,6 

stroški porabljene ostale energije 121.200 130.746 88.183 72,8 67,4 

PREJETI POPUSTI 0 -671.534 -1.310.447 195,1 

59

Graf 3: Struktura realiziranih stroškov porabljenega materiala v UKC Ljubljana leta 2011. 

medicinski material za enkratno 

uporabo 14,2 % 

RTG in dializni material 11,3 % 

drugi zdravstveni material 6,5 % 

nezdravstveni material 6,0 % 

energetski viri 5,5 % 

diagnostična sredstva 4,9 % 

izdelki, ki se vgrajujejo v telo 12,7 % 

gotova zdravila 33,1 % 

kri in krvne sestavine 5,8 % 

60

3.5.2.2 Stroški storitev 

Stroški storitev so bili leta 2011 53.237 tisoč evrov in so glede 

na leto 2010 porasli za 6,3 odstotka. Iz strukture stroškov je 

razvidno, da zavzemajo medicinske storitve v vseh stroških storitev 

44,1-odstotni delež; poraba medicinskih storitev se je v primerjavi 

s preteklim letom povišala za 5,6 odstotka, to je za 1.242 

tisoč evrov. Te storitve izvajajo zunanji izvajalci, kot so inštituti 

Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, laboratorij Onkološkega 

instituta Ljubljana in Inštitut za transfuzijsko medicino. Vključujejo 

pa tudi delo prek podjemnih pogodb in s. p.-jev ali d. o. o.-jev. V 

primerjavi s preteklim letom so se povišali stroški teh storitev pri 

vseh izvajalcih, razen pri Onkološkem inštitutu. Pri tem izvajalcu 

beležimo upad stroškov za 15,7 odstotka, to je za 182 tisoč evrov, 

v primerjavi s preteklim letom. To pomeni, da so stroški za 22,7 

odstotka, to je za 286 tisoč evrov, pod načrtovanimi. 

Tudi stroški nezdravstvenih storitev so v primerjavi z letom 2010 

porasli za 6,8 odstotka, to je za 1.890 tisoč evrov. S tem so za 

10,2 odstotka, to je za 2.761 tisoč evrov, višji od načrtovanih. 

V tej skupini so se leta 2011 v primerjavi s preteklim letom v 

skladu z zastavljenimi cilji znižali naslednji stroški: študentsko 

delo (za 24,5 odstotka, to je za 296 tisoč evrov), stroški avtorskih 

honorarjev (za 14,1 odstotka, to je za 80 tisoč evrov), stroški 

zavarovanj (za 0,3 odstotka, to je za 2 tisoč evrov), telefonski 

stroški (za 0,2 odstotka, to je za 2 tisoč evrov) ter stroški ostalih 

storitev (za 5 odstotkov, to je za 183 tisoč evrov). 

V največji meri so se v primerjavi s preteklim letom povišali stroški 

tekočega vzdrževanja (za 16,1 odstotka, to je za 936 tisoč evrov). 

S tem so za 23,5 odstotka, to je za 1.285 tisoč evrov, višji od 

načrtovanih. Deloma je povečanje stroškov tekočega vzdrževanja 

posledica tako servisiranja medicinskih aparatov in opreme, ki 

jim je leta 2011 potekla garancija, kot tudi zahtev dobaviteljev 

o preventivnem servisiranju (ti imajo tudi pooblaščene servise). 

V nasprotnem primeru proizvajalec ne odgovarja za pravilno 

delovanje, doziranje medikamentiva in pravilno izmerjene 

podatke, ko so aparati priklopljeni na pacienta. Večje potrebe po 

tekočem vzdrževanju so tudi posledica: 

• iztrošenosti strojne in električne opreme (zaradi starosti 

naprav je zelo težko pridobiti rezervne dele), 

• nepredvidenih stanj ali vremenskih vplivov (veter ali izlivi 

vode), 

• priprav na inšpekcijske preglede, ki se izvajajo v skladu z 

zakonom in so bili v prejšnjih letih manj pogosti (potrebno 

servisiranje strojne in električne opreme, ki jih v največji meri 

izvede zunanji pooblaščeni izvajalec). 

Stroški izobraževanja so presegli načrtovane za 15,1 odstotka 

(487 tisoč evrov) oziroma so se v primerjavi z letom 2010 povišali 

za 14,8 odstotka (479 tisoč evrov). V primerjavi s preteklim letom 

so v največji meri porasli stroški šolnin, disertacij in strokovnih 

izpitov (za 70,8 odstotka, to je za 262 tisoč evrov). Leta 2011 smo 

imeli 386 veljavnih pogodb o izobraževanju, kar je za 55 pogodb 

več kot preteklo leto. Leta 2011 smo na novo sklenili 99 pogodb 

in 150 aneksov k že veljavnim pogodbam o izobraževanju. V 

primerjavi s preteklim letom smo imeli leta 2011 111 več 

tristranskih pogodb za specializante iz drugih zavodov, ki krožijo pri 

nas. V okviru programa Uvajanje v delo diplomiranih medicinskih 

sester/zdravstvenikov in diplomiranih babic/babičarjev, ki so 

končali program, reguliran z EU, je bilo leta 2011 vključenih 5 

zaposlenih več kot preteklo leto; s preizkusom znanja in veščin 

se je leta 2011 zaključilo 10 programov uvajanja v delo več kot 

preteklo leto. Več o programih izobraževanja je predstavljeno v 

poglavju Poslovnega poročila z naslovom Področje izobraževanja, 

specializacij in pripravništva. 

V precejšnji meri so v primerjavi s preteklim letom porasli tudi 

stroški računalniških storitev (za 22,9 odstotka, to je za 341 tisoč 

evrov). S tem smo presegli plan za 8,7 odstotka, to je za 147 tisoč 

evrov. Razlogi za porast stroškov v primerjavi s preteklim letom so: 

• uvedba novega bolnišničnega sistema s 1. julijem 2010, 

• uvedba spletnega organizacijskega portala Liferay, ki bo 

postopoma postal vstopna točka v vse informacijske sisteme 


• prevzem kliničnega informacijskega sistema ISPEK na Pediatrični 

kliniki in na Negovalnem oddelku, 

• vključitev radiološkega informacijskega sistema za medsebojno 

izmenjavo medicinskih podatkov RIS/PACS v večino okolij 

zavoda, 

• uvedba direktorskega sistema pri analitiki in poslovnem 

obveščanju, 

• postavitev vse potrebne informacijske opreme (strežnikov) za 

dokončanje pilotnega projekta elektronskega evidentiranja 

delovnega časa in razporedov dela, 

• v teku je izgradnja kliničnega informacijskega sistema kot 

podlage za naročanje zdravil za pacienta, 

• zaživel je projekt elektronske priprave in spremljanja javnih 

naročil. 

Stroški podjemnih pogodb skupaj (tako v okviru zdravstvenih kot 

nezdravstvenih storitev) so porasli za skupaj 24,7 odstotka, to je 

za 639 tisoč evrov, v primerjavi s preteklim letom. Ti stroški tudi 

presegajo načrtovane za skupaj 26,6 odstotka, to je za 677 tisoč 

evrov. To je posledica realizacije večjega obsega samoplačniške 

dejavnosti, za izvajanje katere se izvajalci plačujejo po podjemnih 

pogodbah. Nadaljujejo pa se tudi podjemne pogodbe, ki so 

sklenjene z upokojenimi in drugimi zdravniki za zagotavljanje 

dežurne službe. 

3 

Stroški promocije, bančnih storitev, posvetov, revizij, arbitraže, storitve zunanje 

trgovinskih in špediterskih organizacij, storitve drugih za varstvo pri delu, 

stroški iz prejšnjih obračunskih obdobij itd. 

61

Podroben pregled po vrstah storitev prikazuje naslednja tabela. 

Tabela 21: Stroški storitev v UKC Ljubljana leta 2011 v primerjavi s FN 2011 in s preteklim letom (v evrih). 


STROŠKI STORITEV 


01 02 03 04 05 

SKUPAJ STROŠKI STORITEV 48.129.100 50.105.729 53.237.484 110,6 106,3 

SKUPAJ STROŠKI STORITEV 

brez podj. pog. in dela štud. preko ŠS 

44.583.000 46.312.602 49.101.471 110,1 106,0 

ZDRAVSTVENE STORITVE 21.114.900 22.220.359 23.462.338 111,1 105,6 

storitve inštitutov MF 12.572.600 13.780.013 13.910.564 110,6 100,9 

storitve ZTM 3.885.200 3.916.839 4.268.116 109,9 109,0 

storitve O.I. 1.261.800 1.158.125 975.741 77,3 84,3 

storitve po podjemnih pogodbah 2.368.700 2.355.868 2.959.602 124,9 125,6 

storitve preko s.p. in d.o.o. 164.000 290.926 274.151 167,2 94,2 

druge storitve izven UKC 862.600 718.587 1.074.163 124,5 149,5 

NEZDRAVSTVENE STORITVE 27.014.200 27.885.370 29.775.146 110,2 106,8 

telefonski stroški 1.136.100 1.292.525 1.290.489 113,6 99,8 

računalniške storitve 1.682.600 1.488.296 1.829.533 108,7 122,9 

zunanje čiščenje 2.059.100 2.067.227 2.245.154 109,0 108,6 

zunanje pranje 3.227.600 3.212.578 3.291.128 102,0 102,4 

transportni stroški 872.200 1.053.373 1.129.493 129,5 107,2 

stroški tekočega vzdrževanja 5.460.600 5.809.653 6.745.716 123,5 116,1 

stroški investicijskega vzdrževanja 1.100.000 932.666 1.043.896 94,9 111,9 

stroški reprezentance 68.700 52.955 68.207 99,3 128,8 

podjemne pogodbe 177.400 228.092 263.200 148,4 115,4 

avtorski honoraji 666.100 567.189 487.473 73,2 85,9 

delo študentov preko štud. servisa 1.000.000 1.209.167 913.211 91,3 75,5 

stroški izobraževanja 3.225.000 3.232.651 3.712.004 115,1 114,8 

službena potovanja (niso strok.izobr.) 16.600 21.035 20.947 126,2 99,6 

komunalne storitve in derat., dezinsekc. 434.500 453.802 555.213 127,8 122,3 

varovanje premoženja 1.696.200 1.659.853 1.678.933 99,0 101,1 

zavarovanja 749.800 758.897 756.784 100,9 99,7 

administrativni stroški 177.400 184.556 265.444 149,6 143,8 

stroški drugih storitev 3.264.300 3.660.856 3.478.319 106,6 95,0 

62

Graf 4: Struktura realiziranih stroškov storitev v UKC Ljubljana leta 2011. 

telefonske, računalniške in 

administrativne storitve 6,4 % 

pogodbe, avtorski honorarji in delo študentov 3,1 % 

izobraževanje in službena potovanja 7,0 % 

pranje, čiščenje, transport, 

komunalne storitve 13,6 % 

13,6 % 

6,4 % 

7,0 % 

4,6 % 

6,7 % 

zavarovanja in varovanje premoženja 4,6 % 

stroški drugih storitev 6,7 % 

tekoče in investicijsko 

vzdrževanje 14,6 % 

14,6 % 

storitve MF, OI, ZTM, drugi 44,1 % 

44,1 % 

3.5.2.3 Stroški dela 

Stroški dela, ki predstavljajo največji delež v odhodkih UKC 

Ljubljana (50,7 odstotka), so bili leta 2011 232.097 tisoč evrov. 

V primerjavi s preteklim letom so se povišali za 0,6 odstotka, to je 

za 1.341 tisoč evrov, kljub temu pa so nižji od načrtovanih (za 0,3 

odstotka, to je za 698 tisoč evrov). 

Leta 2011 se je v primerjavi z letom 2010 povprečno število 

zaposlenih iz ur povečalo za 0,8 odstotka, to je za 67,6 zaposlenega 

iz ur. Skupaj beležimo za 2 odstotka, to je za 11,6 zaposlenega iz 

ur, manj daljših odsotnosti, z izjemo boleznin in nege družinskega 

člana v breme ZZZS. Slednje se je v primerjavi s preteklim letom 

povečalo za 2,6 odstotka, to je za 4,9 zaposlenega iz ur. 

nadurnega dela. Posamezne postavke stroškov dela so razvidne 

iz spodnje tabele. 

Druga izplačila zaposlenim, ki izhajajo iz pravic po kolektivni 

pogodbi in na njihovo višino ni mogoče vplivati, predstavljajo 

4,1 odstotka vseh stroškov dela. V primerjavi z letom 2010 

so se ti stroški znižali za 3,6 odstotka in so tudi nižji od 

načrtovanih; nominalno so se največ povišali izplačila za regres 

(za 1,6 odstotka, to je za 84 tisoč evrov) in stroški kolektivnega 

zavarovanja (za 2,9 odstotka, to je za 84 tisoč evrov). Ta povišanja 

so povezana z večjim številom zaposlenih. 

Leta 2010 je bila povprečna izplačana bruto mesečna plača 

1.968 evrov (glede na povprečno število zaposlenih iz stanj konec 

meseca) za: redno delo z dodatki in nadomestili (za praznike, 

dopuste, službene odsotnosti, boleznine ter skrajšani čas zaradi 

invalidnosti v breme ZPIS), delo preko rednega delovnega časa 

(dežurstvo oziroma nadure za zagotavljanje neprekinjenega 

zdravstvenega varstva, pripravljenosti in nadure) ter nagrajevanje 

uspešnosti iz povečanega obsega dela. V primerjavi s preteklim 

letom se je povprečna izplačana bruto mesečna plača znižala za 

0,99 odstotka, v največji meri zaradi manjšega obsega plačanega 

63

Graf 5: Struktura realiziranih stroškov dela UKC Ljubljana leta 2011. 

regres, jub. nagr., odpravnine, dod. pok.zavar. 4,1 % 

prevoz na in z dela 4,4 % 

Prehrana med delom 2,7 % 

4,4 % 

Davek in prispevki zavoda 12,4 % 

bruto plače zaposlenih 76,5 % 

12,4 % 

76,5 % 

64

Tabela 22: Število zaposlenih iz ur posameznih oblik dela ter povprečno število zaposlenih leta 2011 v primerjavi z letom 2010. 

VSI ZAPOSLENI SKUPAJ 

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA 

januar -december indeks struktura 

2010 2011 % v obd. 10 % v obd. 11 

01 02 03 04 05 

ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO STANJU 31.december 2011 7.441 7.759 104,3 

POVPREČNO ŠT. ZAPOSLENIH v obdobju 7.544,4 7.664,3 101,6 

ŠTEVILO ZAPOSLENIH IZ UR: 

REDNO DELO - PRISOTNOST 5.312,82 5.415,04 101,9 66,5 67,2 

STALNA PRIPRAVLJENOST - stanje 200,65 220,12 109,7 

STALNA PRIPRAVLJENOST - delo 37,29 39,72 106,5 0,5 0,5 

DEŽURNA SLUŽBA 313,94 46,75 14,9 3,9 0,6 

NADURNO DELO (izvajanje neprekinjenega zdrav. varstva) 250,55 3,1 

NADURNO DELO 300,48 279,34 93,0 3,8 3,5 

ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO 6,61 0,1 

A. SKUPAJ DELO (brez stalne pripravljenosti - stanje) 5.971,13 6.031,39 101,0 74,7 74,8 

DELA PROSTI DNEVI PO ZAKONU 131,69 170,20 129,2 1,6 2,1 

REDNI LETNI DOPUST 967,92 939,25 97,0 12,1 11,7 

ŠTUDIJSKI DOPUSTI 26,51 21,99 82,9 0,3 0,3 

SLUŽBENE ODSOTNOSTI (011) 71,72 73,43 102,4 0,9 0,9 

NEPLAČANA ODSOTNOST, ČAKANJE NA DELO, … 1,73 3,50 202,7 0,0 0,0 

BOLEZNINE V BREME UKC 242,54 252,55 104,1 3,0 3,1 

B. ODSOTNOSTI V BREME UKC 1.442,10 1.460,91 101,3 18,0 18,1 

BOLEZNINE IN NEGA DRUŽINSKEGA ČLANA V BREME ZZZS 189,36 194,24 102,6 2,4 2,4 

PORODNIŠKI DOPUSTI V BREME CSD 342,88 333,68 97,3 4,3 4,1 

SKRAJŠAN DEL. ČAS ZARADI INVALIDNOSTI V BREME ZPIZ 46,58 39,44 84,7 0,6 0,5 

VOJAŠKE VAJE, CIVILNA ZAŠČITA, GASILSKE VAJE 0,32 0,16 47,9 0,0 0,0 

C. ODSOTNOSTI V BREME DRUGIH 579,15 567,51 98,0 7,2 7,0 

SKUPAJ (A+B+C) 7.992,38 8.059,82 100,8 100 100 

65

Tabela 23: Stroški dela v UKC Ljubljana leta 2011 v primerjavi s FN 2011 in s preteklim letom (v evrih). 

STROŠKI DELA 



01 02 03 04 05 

SKUPAJ STROŠKI DELA 232.794.300 230.756.125 232.096.723 99,7 100,6 

SKUPAJ STROŠKI DELA 

z podj. pog. in delom štud. preko ŠŠ 

236.340.400 234.549.252 236.232.736 100,0 100,7 

Bruto plače zaposlenih 176.970.300 176.215.271 177.416.464 100,3 100,7 

plače z dodatki in nadomestili 150.056.800 148.158.224 150.822.051 100,5 101,8 

delo preko rednega del.časa 25.462.100 26.780.507 24.570.517 96,5 91,7 

delovna uspešnost (povečan obseg dela) 1.451.400 1.276.540 2.023.896 139,4 158,5 

Druga izplačila 9.906.100 9.791.285 9.440.699 95,3 96,4 

regres 5.122.400 5.227.947 5.312.210 103,7 101,6 

jubilejne nagrade 237.500 236.137 221.606 93,3 93,8 

odpravnine 1.151.200 1.151.089 656.435 57,0 57,0 

solidarnostne pomoči 223.900 221.764 211.369 94,4 95,3 

kolektivno zavarovanje 3.171.100 2.954.169 3.038.637 95,8 102,9 

druga izplačila 0 179 443 247,5 

Prispevki delodajalcev 29.109.100 28.598.945 28.766.262 98,8 100,6 

Davek na izplačane plače 0 0 0 

Drugi stroški dela 16.808.800 16.150.623 16.473.298 98,0 102,0 

stroški prevoza na delo 10.516.600 9.889.019 10.205.347 97,0 103,2 

stroški prehrane med delom 6.244.200 5.890.626 6.156.994 98,6 104,5 

drugi stroški (sejnine, ločeno živ., prejšnja obr. obd.) 48.000 370.978 110.957 231,2 29,9 

3.5.3 Rezultat poslovanja 

UKC Ljubljana je poslovno leto 2011 zaključil z negativnim 

finančnim izidom v višini –4.389.522 evrov. Ustvarjeni prihodki so 

pokrili realizirane odhodke v višini 99,04 odstotka, kar pomeni, 

da je bil primanjkljaj sredstev manjši od 1 odstotka. Glede na 

dane razmere ocenjujemo poslovanje UKC Ljubljana leta 2011 

kot delno uspešno. 

Intenzivno smo spremljali stroške po posameznih dejavnostih z 

namenom racionalizacije poslovanja in zagotavljanja normalnih 

pogojev dela zaposlenih in oskrbe pacientov. Za dosego končnega 

letnega rezultata se je izvajala vrsta dejavnosti na vseh področjih. 

To je bila prednostna naloga zaposlenih, ki je bila opredeljena v 

letnih ciljih. 

Z zniževanjem cen materialov, s pridobljenimi popusti in z 

odpisi zamudnih obresti smo prihranili več kot 2 mio. evrov, 

kar je posledica učinkovitih pogajanj z dobavitelji in izvedenih 

uspešnih javnih razpisov. V razpisnih komisijah so sodelovali 

tudi neposredni porabniki materialov, ki so oblikovali tako široka 

merila, da se je lahko prijavilo večje število ponudnikov. Posledice 

tega so bile pridobljene nižje cene. 

Racionalnost se kaže tudi pri stroških dela, ki so v glavnem ostali 

na ravni leta 2010, in to kljub večjemu številu zaposlenih. Z 

učinkovito izrabo človeških virov nam je uspelo obvladati stroške 

dela kljub povečanemu obsegu izvedenih programov. 

V primerjavi s preteklim letom smo povečali vrednost tržne 

dejavnosti za 1,4 mio. evrov. Intenzivno smo izvajali ukrepe za 

izvedbo večjega obsega tržne dejavnosti. Tako smo ustvarili 

66

presežek prihodkov nad odhodki v višini 867 tisoč evrov, kar je 

prispevalo k boljšemu skupnemu rezultatu poslovanja. 

Na boljši rezultat poslovanja je vplivala tudi odprava rezervacij 

za neizplačane stroške dela v višini 2,6 mio. evrov. Rezervacije 

so bile oblikovane leta 2008 in z umikom tožb zaposlenih smo 

ta sredstva prenesli v prihodek. Ob tem pa je treba poudariti, da 

ti prihodki niso povezani z izvajanjem dejavnosti v tekočem letu, 

ampak le izboljšujejo poslovni rezultat. 

Podcenjenost financiranja je izkazana tudi z izredno majhnim 

deležem sredstev, ki so v cenah storitev namenjene za 

amortizacijo. Glede na obstoječa osnovna sredstva UKC Ljubljana 

so ta sredstva prenizka za 7,1 mio. evrov. Stopnja odpisanosti 

opreme UKC Ljubljana je 70 odstotkov, in to kljub dejstvu, da 

imamo dve novo opremljeni kliniki (Pediatrična in Nevrološka 

klinika). 

Ocenjujemo, da so bili prihodki za izvedeni program prenizki za 

7,5 mio. evrov, kar smo predvidevali že med letom. Če ne bi imeli 

rezervacij iz preteklih let za pokrivanje razlike med obračunano 

in vračunano amortizacijo, bi se negativni finančni rezultat 

povečal še za to razliko in bi se približal 15 mio. evrov. Ta razlika 

med prihodki in odhodki se kaže v podcenjenosti programov. Pri 

sprotnem zasledovanju stroškov smo ugotavljali, da se največja 

razhajanja med cenami storitev in stroški kažejo v programih, ki 

so navedeni v spodnji tabeli. Ocenjujemo, da je bilo to razhajanje 

ob letni realizaciji v višini 14 mio. evrov. 

67

Tabela 24: Neplačani ali prenizko ovrednoteni programi leta 2011. 

OE STORITEV Cena ZZZS 

Lastna 

cena UKCL 

Izguba na 

primer 

Št. 

primerov 

Skupna 

izguba UKCL 

KK - KO za kirurgijo 

srca 

KK - KO za plastično 

kirurgijo in opekline 

KK - KO za 

travmatologijo 

KK - KO za 

maksilofacialno 

kirurgijo 

KK - KO za urologijo 

Interna/Kirurška 

klinika 

IK - KO za 

kardiologijo 

IK - KO za diabetes in 

endokrinologijo 

Otroške oeracije srca 

(strošek tujega kirurga) 

155.062,44 

Vstavitev umetnega srca 26.431,47 251.848,00 225.416,53 6 1.352.499,18 

Obtelesna kratkotrajna podpora 

srcu z oksigenatorjem 

24.374,50 40.497,95 16.123,45 14 225.728,30 

Zdravljenje kritičnih opeklin 40.554,00 92.325,00 51.771,00 8 414.168,00 

Patološki zlomi hrbtenice (kifoplastika) 7.064,00 15.754,00 8.690,00 50 434.500,00 

Zdravljenje s hiperbarično komoro 

(preseganje programa) 

Najzahtevnejše rekonstrukcije obraza 

z uporabo 3D modela 

(dodatni stroški modelov) 

Penilna proteza za zdravljenje erektilne 

disfunkcije 

0,00 135,94 135,94 359 48.802,46 

0,00 2.707,21 2.707,21 39 105.581,19 

1.185,00 6.636,00 5.451,00 8 43.608,00 

Transplantacije srca 82.764,40 146.510,00 63.745,60 14 892.438,40 

Transplantacija pljuč 57.983,56 95.020,23 37.036,67 4 148.146,68 

Perkutana implantacija aortne zaklopke 2.235,32 32.590,73 30.355,41 8 242.843,28 

Vstavitev ICD defibrilatorja 

(samo stroški defibrilatorjev) 

0,00 12.599,00 12.599,00 53 667.747,00 

Diabetična noga 9,48 68,00 58,52 954 55.828,08 

Hipofizni tumor 5.015,00 9.451,00 4.436,00 37 164.132,00 

Tumor nadledvične žleze 898,00 1.667,00 769,00 548 421.412,00 

Zdravljenje z botulinom 0,00 229,00 229,00 551 126.179,00 

Nevrološka klinika 

Pediatrična klinika 

Zdravljenje z Octagamom 282,00 2.395,00 2.113,00 224 473.312,00 

Zdravljenje arteriovenske malformacije 

v možganih 

Zdravljenje akutne možganske kapi s 

topljenjem strdka 

Neplačan ambulantni program 

(2,63 tima) 

Prenizko ovrednotene uteži v hospitalu 

(20% primerjalno z drugimi državami s 

podobnimi sistemi) 

6.953,00 19.300,00 12.347,00 7 86.429,00 

3.444,00 4.230,00 786,00 74 58.164,00 

0,00 130.818,00 130.818,00 2,63 344.051,34 

1.197,00 1.426,80 229,80 11.177 2.568.474,60 

68

Tabela 24: Neplačani ali prenizko ovrednoteni programi leta 2011 (nadaljevanje).. 

OE STORITEV Cena ZZZS 

Lastna 

cena UKCL 

Izguba na 

primer 

Št. 

primerov 

Skupna 

izguba UKCL 

Vitrektomija 1.837,52 3.086,00 1.248,48 443 553.076,64 

Vitrektomija s katarakto 2.406,26 3.796,00 1.389,74 223 309.912,02 

Katarakta v splošni anesteziji (odrasli) 568,74 3.086,07 2.517,33 25 62.933,25 

Katarakta v splošni anesteziji (otroci) 1.400,02 2.358,66 958,64 14 13.420,96 


Ortopedska klinika 

Klinika za infekcijske 

bolezni 

Klinika za nuklearno 

medicino 

KI za radiologijo 

PDT - fotodinamična terapija 1.155,62 1.708,65 553,03 11 6.083,33 

Zdravljenje z anti VEGF zdravili - 

aplikacija zdravila Avastin 

230,05 371,30 141,25 1.564 220.915,00 

Zdravljenje z anti VEGF zdravili - 

aplikacija zdravila Lucentis 

230,05 1.760,27 1.530,22 62 94.873,64 

Operativni poseg - aplikacija 

oftalmološkega rutenijevega aplikatorja - 1.120,01 6.637,24 5.517,23 4 22.068,92 

brahiterapija 

Odvzem rožebnic v okviru transplancijske 

dejavnosti - transplantacija ni bila 

izvedena, plačila ni bilo 

0,00 1.370,65 1.370,65 49 67.161,85 

Rekonstrukcija križne vezi 1.486,16 2.394,80 908,64 118 107.219,52 

Tumorska endoproteza 8.538,76 26.674,86 18.136,10 12 217.633,20 

Program zdravljenja okužbe s HIV/aids 

(letno) 

6.999,00 8.765,00 1.766,00 469 828.254,00 

Program ambulante obravnave bolnikov s 

kroničnimi virusnimi hepatitisi (B in C) 

41,70 539,40 497,70 1.947 969.021,90 

PET/CT (preseganje programa) 0,00 1.071,00 1.071,00 764 818.244,00 

CT 181,00 215,00 34,00 15.720 534.480,00 

MR 261,00 367,00 106,00 7.166 759.596,00 

UKCL skupaj 14.614.001,18 

Skupna izguba v obdobju 12 let je 21,3 mio. evrov. Izguba ali 

razkorak med sredstvi se prenaša na dobavitelje in se kaže v 

zamikanju poravnavanja računov. Povprečni rok plačila je 60 

dni, za dogovorjenimi roki zaostajamo za 27 dni. Zaostanek se 

povečuje tudi zaradi le 30-dnevnega predpisanega plačilnega 

roka. Pred uveljavitvijo tega predpisa so bili dogovorjeni roki 

plačila z največjimi dobavitelji 90 dni in več. Skupne obveznosti 

do dobaviteljev so bile na zadnji dan leta 2011 41 mio. evrov. V 

primerjavi s predhodnim letom so se povečale za 50 odstotkov. 

Z nadaljnjim zaostrovanjem finančnih pogojev v prihodnje ne 

bo več mogoče izvajati sedanjega obsega delovnega programa 

z enako kakovostjo in obsegom. Prav tako v prihodnjih letih ne 

bo mogoče sanirati izgube preteklih let. Zato bomo nadaljevali z 

vsemi dosedanjimi dejavnostmi glede racionalizacije poslovanja, 

varčevanja in iskanja novih rezerv. 

69

Tabela 25: Poslovni izid UKC Ljubljana po letih (v evrih). 

Leto Prihodki Odhodki Poslovni izid 

Skupaj pred letom 

2000 

-10.189.020 

Delež poslovnega izida 

v celotnih prihodkih 

2000 196.887.255 203.435.019 -6.547.764 -3,33% 

2001 232.081.614 234.978.270 -2.896.657 -1,25% 

2002 257.367.532 257.432.819 -65.288 -0,03% 

2003 278.377.365 279.845.606 -1.468.241 -0,53% 

2004 298.877.320 301.340.969 -2.463.649 -0,82% 

2005 313.412.034 316.282.241 -2.870.207 -0,92% 

2006 326.487.537 329.176.962 -2.689.425 -0,82% 

2007 337.331.292 344.684.052 -7.352.760 -2,18% 

2008 408.896.096 396.990.234 11.905.862 2,91% 

2009 431.557.866 433.630.609 -2.072.743 -0,48% 

2010 443.537.026 443.926.461 -389.435 -0,09% 

2011 452.975.727 457.365.249 -4.389.522 -0,97% 

UKCL kumulativni presežek odhodkov nad prihodki -31.488.848 

v EUR, brez centov; “2007 SIT evro 

Izkaz prihodkov in odhodkov je podrobno predstavljen v prilogi 

Računovodskega poročila: obrazec 4 – Izkaz prihodkov in 

odhodkov. 

3.5.3.1 Rezultat poslovanja po nižjih organizacijskih enotah 

V UKC Ljubljana spremljamo poslovanje tudi po nižjih 

organizacijskih enotah in iz strokovnih služb mesečno dajemo 

podatke o doseženih stroških poslovanja in o realiziranem 

delovnem programu. Na koncu leta se za vsako enoto izdela tudi 

letni obračun, v katerega so poleg vseh stroškov vključeni prihodki 

za izvedeni plačani program in izkazan je rezultat poslovanja. 

70

Tabela 25a: Poslovanje klinik, kliničnih inštitutov in služb dejavnosti skupnega pomena UKCL za leti 2010 in 2011 

Prihodki Odhodki Prihodki - odhodki 

Plan Realizacija Plan Realizacija 

2011 2010 2011 2011 2010 2011 2010 2011 

UKC 444.529.900 443.537.026 452.975.727 444.529.900 443.926.461 457.365.249 -389.435 -4.389.522 

INTERNA KLINIKA 121.453.200 122.264.036 127.956.424 121.453.200 119.989.321 126.460.282 2.274.715 1.496.143 

KIRURŠKA KLINIKA 143.704.300 147.335.099 147.661.268 143.704.300 146.358.252 149.503.102 976.847 -1.841.834 

NEVROLOŠKA KLINIKA 24.685.900 25.366.409 24.673.950 24.685.900 25.252.768 25.152.549 113.641 -478.599 

GINEKOLOŠKA KLINIKA 35.829.000 35.959.029 36.557.556 35.829.000 35.752.658 36.011.448 206.371 546.108 

PEDIATRIČNA KLINIKA 30.805.600 29.278.560 31.454.228 34.405.600 35.707.859 36.085.764 -6.429.299 -4.631.536 

NEGOVALNA BOLNIŠNICA 963.500 564.976 963.500 1.065.859 -500.883 

STOMATOLOŠKA KLINIKA 3.682.600 3.676.531 3.783.193 3.682.600 3.543.914 3.588.697 132.618 194.496 

DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA 4.870.100 4.698.585 5.193.724 4.870.100 4.926.621 5.061.349 -228.035 132.374 

KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA 21.053.400 20.815.890 20.770.958 21.053.400 22.159.372 23.440.991 -1.343.482 -2.670.034 

OČESNA KLINIKA 9.481.400 9.115.243 9.951.210 9.481.400 9.604.066 9.656.491 -488.823 294.719 

ORTOPEDSKA KLINIKA 14.293.700 14.083.431 16.011.735 14.293.700 13.651.478 15.527.324 431.954 484.411 

KLINIKA ZA ORL IN CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO 8.408.900 8.774.737 7.426.601 8.408.900 8.664.919 8.738.081 109.818 -1.311.480 

KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA 1.635.400 1.537.840 1.770.372 1.635.400 1.597.527 1.796.119 -59.687 -25.747 

KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO 6.381.000 6.669.445 6.168.963 6.381.000 6.584.216 6.817.804 85.229 -648.841 

KLINIČNI INŠTITUT ZA RADIOLOGIJO 23.236.400 23.128.542 23.360.488 23.236.400 23.118.292 23.321.847 10.250 38.641 

KLINIČNI INŠTITUT ZA KLINIČNO KEMIJO IN BIOKEMIJO 7.592.100 7.815.470 8.141.487 7.592.100 7.628.970 8.017.911 186.500 123.576 

INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO 2.571.800 2.730.089 2.628.666 2.571.800 2.647.170 2.621.216 82.918 7.450 

LEKARNA 16.453.100 16.138.075 18.973.480 16.453.100 15.978.383 18.901.660 159.692 71.820 

REŠEVALNA POSTAJA 3.960.900 3.811.375 4.187.936 3.960.900 3.529.594 3.914.118 281.781 273.818 

SUPAS 15.877.500 14.052.777 15.057.137 15.877.500 14.052.777 15.057.137 

OSKRBOVALNE SLUŽBE 12.955.900 12.935.083 13.047.807 12.955.900 12.935.083 13.047.807 

SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE IN DIETOTERAPIJE 6.557.900 6.737.814 6.859.698 6.557.900 6.619.899 6.795.615 117.915 64.082 

TEHNIČNO - VZDRŽEVALNA SLUŽBA 7.283.300 6.505.739 6.413.455 7.283.300 6.505.739 6.413.455 

71

4. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI 

NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU 

PROGRAMA DELA 

Leta 2011 smo se srečali z nepredvidenimi situacijami, ki jih v 

začetku leta nismo predvidevali, bilo pa je treba vložiti kar nekaj 

naporov in aktivnosti za njihovo obvladovanje. 

A. AKTIVNOSTI GLEDE INFORMATIKE 

Leta 2011 smo hkrati zaključevali več informacijskih projektov, 

ki so interaktivno povezani. Klinični sistem na Pediatrični kliniki 

ISPEK in radiološki informacijski sistem RIS/PACS izmenjujeta 

informacije o storitvah z novim bolnišničnim informacijskim 

sistemom BIS. Hkrati so zakonodajne zahteve po poročanju 

o čakalnih vrstah in uvedbi novega šifranta vrst zdravstvenih 

dejavnosti ter predpisi ZZZS o poročanju dragih bolnišničnih 

zdravil in preiskav CT/MR povzročili velike spremembe v pripravi 

podatkov in izmenjavi med informacijskimi sistemi. Z uvajanjem 

sprememb je prihajalo do neusklajenosti v podatkovnih strukturah 

in do težav pri komunikaciji med sistemi. To je povzročilo veliko 

dodatnega dela pri vnosu podatkov, obdelavi, preverjanju in 

obračunu zdravstvenih storitev. 

B. OBVLADOVANJE DELOVNEGA PROCESA ZA RACIONALNEJŠO 

IZRABO DELOVNEGA ČASA 

Strokovni svet UKC Ljubljana je zadolžil strokovne direktorje 

in predstojnike klinik, da nadaljujejo aktivnosti razporejanja 

kadrov v smislu zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega 

varstva ob upoštevanju zakonskih omejitev. Spremljalo se je 

razporejanje kadrov v 24-urno službo zdravstvenega varstva, 

tako da razporeditev kadrov ni presegla zakonskih omejitev glede 

prisotnosti. V simulacijah smo preverjali vse oblike dela, kot so 

npr. triizmensko delo, dvoizmensko delo, dežurstvo in obstoječi 

načini razporejanja kadra. Predstojniki kliničnih oddelkov in klinik 

so izbrali takšne oblike dela, s katerimi so v največji meri dosegli 

pokritost vseh delovišč in hkrati zagotovili maksimalno izvedbo 

delovnega programa. Iskali smo predvsem takšne rešitve, da se 

stroški dela v primerjavi s preteklim letom niso povečali. 

C. AKTIVNOSTI GLEDE URAVNAVANJA DELOVNEGA PROCESA IN 

UREJANJE POGODBENIH ODNOSOV Z ZZZS 

Glede na potrebe prebivalcev in dolge čakalne dobe si je UKC 

Ljubljana prizadeval uravnavati delovni program in predvidene 

spremembe tudi urejati s plačnikom zdravstvenih storitev, z 

ZZZS. Zato je predlagal prestrukturiranje programov, s katerimi 

naj bi soglašalo tudi Ministrstvo za zdravje, ZZZS pa naj bi to 

uredil v pogodbi. Do konca leta nam ni uspelo pridobiti ustreznih 

soglasij. Prav tako do konca leta v arbitražnih postopkih za 

Aneks 3 in 4 k pogodbi še ni bilo rešeno naše nestrinjanje glede 

rešitve podcenjenosti sekundarne dejavnosti v akutni bolnišnični 

obravnavi, niso bili rešeni niti prenosi nekaterih storitev na nove 

standarde v specialistično-ambulanti dejavnosti. Nerazčiščene 

dileme glede obsega delovnega programa in finančnih sredstev 

povzročajo težave v poslovanju in uravnavanju delovnega procesa. 

72

5. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU 

ZASTAVLJENIH CILJEV 

5.1 Načrt za uravnoteženo poslovanje 

Pediatrične klinike do leta 2013 

Oktobra 2011 smo na seji Sveta zavoda predstavili Načrt za 

uravnoteženo poslovanje Pediatrične klinike (v nadaljevanju: NUP) 

do leta 2013. Kljub temu, da je v zadnjih dveh letih Pediatrična 

klinika uspešno izvedla številne ukrepe za obvladovanje stroškov, 

smo ocenili, da so potrebni nadaljnje aktivnosti in ukrepi, ki bodo 

na dolgi rok omogočili poslovanje v skladu z omejenimi viri klinike. 

V NUP smo tako opredelili priložnosti za izboljšanje poslovanja 

klinike in predložili ukrepe za dosego njenega uravnoteženega 

poslovanja. Ukrepe smo definirali tako na stroškovni kot na 

prihodkovni strani. 

5.1.1 Ukrepi na prihodkovni strani 

Na prihodkovni strani smo izpostavili problematiko podcenjenosti 

pediatrične dejavnosti v Sloveniji. Ocenili smo, da bi se kliniki 

lahko prihodek na letni ravni povečal za 2,7 mio. evrov, če bi se 

z ZZZS uspeli dogovoriti o 20-odstotni višji priznani SPP uteži 

pediatričnih pacientov. Menimo, da trenutni sistem financiranja 

bolnišnične dejavnosti klinike ni primeren za njeno dejavnost, 

ki z 11 različnimi specialnostmi in 6 kliničnimi oddelki dokazuje 

visoko kakovost in terciarnost ustanove. Želimo, da bi zdravstvena 

politika v Sloveniji sprejela prakso razvitih držav (npr. ZDA, Velike 

Britanije, Avstralije), kjer v okviru SPP-jev upoštevajo 20-odstotni 

dodatek zaradi zahtevnejše in s tem tudi dražje obravnave otrok. 

Ker na kliniki ocenjujemo, da nimamo ustreznega normativa 

za delo v specialistično-ambulantni dejavnosti, je leta 2011 

potekala arbitraža k pogodbi z ZZZS za uveljavitev višjega 

vrednotenja nekaterih storitev v specialistično-ambulantni 

dejavnosti. Ta je bila neuspešna, vendar je sledila odločitev, da 

bomo lažje uveljavili spremembo časovnega normativa za prve 

in kontrolne preglede (300.000 evrov) ter na ta način začasno 

delno rešili podcenjeno financiranje do priprave celovite rešitve 

paketne obravnave v specialistično-ambulantni delavnosti (v 

nadaljevanju: SA) oziroma SPP-jev v SA. Na sestanku na MZ smo 

se dogovorili, da UKC Ljubljana da na MZ predlog za arbitražo v 

zvezi s pogodbo ZZZS. Če bi se standard uveljavil, bi se vrednost 

točke povečala z 2,72 evra na 4,6 evra, kar pomeni za 1 mio. 

evrov več prihodkov za kliniko. 

Realizacija načrtovanih ukrepov 

Uspelo nam je, da je decembra 2011 Vlada Republike Slovenije 

v arbitraži sprejela boljši normativ za delo v Pediatrični kliniki. 

Upamo, da bo ta dogovor ZZZS leta 2012 tudi financiral. 

5.1.2 Ukrepi na stroškovni strani 

Na stroškovni strani smo oblikovali usmerjene ukrepe glede 

stroškov materiala, storitev in dela. 

A. STROŠKI MATERIALA 

Glede stroškov materiala smo zaznali porast v primerjavi s 

proučevanim obdobjem preteklega leta. V največji meri so narasli 

stroški zdravstvenega in nezdravstvenega materiala ter energetski 

viri. Ugotovili smo, da se največji delež porabe gotovih zdravil 

nanaša na draga zdravila, ki so v glavnem financirana s strani 

ZZZS ali MZ. Opazili smo trend rasti stroškov zdravil in stroškov 

diagnostičnih sredstev na pacienta. Na podlagi teh ugotovitev 

smo oblikovali ukrepe na ravni klinike (s kazalniki, načrtovanimi 

aktivnostmi, roki, odgovornimi osebami ter ocenjenimi letnimi 

učinki ukrepov) na teh področjih: 

• znižanje stroškov zdravstvenega materiala, 

• znižanje zalog ter dobava ob pravem času (justintime), 

• znižanje stroškov nezdravstvenega materiala. 


Leta 2011 smo lekarno pediatrične klinike pridružili glavni 

lekarni zavoda in se s tem pridružili izvajanju vseh optimizacij in 

racionalizacij, ki se glede oskrbe z zdravili izvajajo na ravni UKC 

Ljubljana. Zdravila po oddelkih naročamo izključno elektronsko, 

a sistem še ne omogoča naročanja na pacienta. Na posameznih 

kliničnih oddelkih in službah naročajo zdravila samo pooblaščene 

medicinske sestre, s čimer smo zagotovili večji nadzor nad 

naročanjem. Hkrati po posameznih oddelkih izvajamo večkratne 

nadzore nad zalogami zdravil in potrošnega materiala. Posebej 

beležimo in vodimo nadzor nad dragimi zdravili. Opozarjamo 

zdravnike, da predpisujejo recepte za uporabo različnih 

zdravstvenih materialov, ki se uporabljajo pri nadaljevanju 

zdravljenja doma. 

Sodelujemo pri pripravi informacijskega sistema klinike (ISPEK) 

in usklajevanju le-tega z drugimi informacijskimi sistemi zavoda. 

ISPEK v vseh funkcijah pri vseh uporabnikih še ni zaživel, ko pa 

bo, bo omogočal boljše spremljanje storitev in tudi stroškov po 

pacientih. Nadaljujemo z mesečnim načrtovanjem zdravil na 

posameznih oddelkih in službah, čeprav stroškov zdravil leta 

2011 nismo mogli uskladiti s plani, ker so bili postavljeni prenizko. 

Stroški morajo biti namreč uravnoteženi s prihodki, ki pa odražajo 

podcenjenost financiranja pediatrične dejavnosti. Poleg tega 

pacienti klinike prejemajo nova zdravila, ki pa niso bila vključena 

v Splošni dogovor in so posebej financirana s pilotsko pogodbo 

Ministrstva za zdravje. Na oddelkih redno nadzorujemo minimalne 

zaloge zdravil. 

73

B. STROŠKI STORITEV 

Glede tega v času priprave NUP nismo opazili bistvenih 

sprememb, smo pa v primerjavi s proučevanim obdobjem 

preteklega leta opazili porast stroškov nezdravstvenih storitev. 

Slednji zavzemajo več kot polovični delež stroškov storitev, pri 

čemer prevladujejo stroški čiščenja (večja kvadratura nove 

klinike). Na podlagi ugotovitev smo oblikovali ukrepe na ravni 

klinike (s kazalniki, načrtovanimi aktivnostmi, roki, odgovornimi 

osebami in ocenjenimi letnimi učinki ukrepov) na teh področjih: 

• obvladovanje stroškov zdravstvenih storitev, 

• znižanje stroškov nezdravstvenih storitev, 

• znižanje stroškov internih storitev zavoda, 

• strokovni nadzor. 


Predlagali smo spremembo pogodbe z Medicinsko fakulteto (v 

nadaljevanju: MF), saj želimo, da nam ustrezno plačajo uporabo 

prostorov za izvajanje pedagoške dejavnosti. Kljub temu, da nova 

pogodba z MF še ni bila podpisana, smo izstavili račun za stroške 

uporabe prostorov, ki jih uporablja MF. 

C.STROŠKI DELA 

Skoraj polovični delež vseh stroškov klinike so stroški dela, pri 

katerih smo opazili znižanje v primerjavi s proučevanim obdobjem 

preteklega leta. Ugotovili smo, da zavzemajo nezdravstveni delavci 

17 odstotkov vseh zaposlenih; delež strežnic v nezdravstvenem 

kadru je 24 odstotkov. Konec leta 2011 je klinika v oskrbovalne 

službe prerazporedila 26 zaposlenih, kar letno predstavlja okoli 

400 tisoč evrov za 17 nezdravstvenih sodelavcev, 8 bolničarjev 

in 1 sanitarnega inženirja. Poleg navedenega ukrepa smo 

oblikovali ostale ukrepe na ravni klinike (s kazalniki, načrtovanimi 

aktivnostmi, roki, odgovornimi osebami ter ocenjenimi letnimi 

učinki ukrepov): 

• znižanje stroškov nadurnega dela z naslova zagotavljanja 

neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV), 

• obvladovanje absentizma. 


Leta 2011 je Pediatrična klinika v primerjavi s preteklim letom 

znižala stroške čistega nadurnega dela (brez nadur, potrebnih 

za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva) za 

70 odstotkov, to je za 45 tisoč evrov (bruto 1). Največji delež 

(64 odstotkov) stroškov čistega nadurnega dela zavzemajo 

nezdravstveni sodelavci. Omenjene stroške smo v primerjavi s 

preteklim letom v največji meri uspeli znižati pri zdravnikih (za 91 

odstotkov) in pri zdravstveni negi (za 78 odstotkov), pri slednji je 

zaživelo uvajanje drsnega delovnega časa. 

Tudi stroški nadurnega dela za zagotavljanje neprekinjenega 

zdravstvenega varstva so se v primerjavi z dežurno službo 

preteklega leta znižali za 2,2 odstotka, to je za 17 tisoč evrov 

(bruto 1). Od 1. novembra 2011 naprej zdravniki in dežurne 

medicinske sestre dan po dežurstvu odhajajo domov po štirih 

urah rednega dela. 

Pri obvladovanju absentizma smo si zastavili cilj, da ne smemo 

imeti več kot 14 zaposlenih iz ur za boleznine, ki so krajše od 

30 dni (krajše odsotnosti z naslova boleznin). Leta 2011 smo 

ta cilj dosegli, saj je bilo v povprečju na mesec na kliniki 13,9 

zaposlenega iz ur odsotnih zaradi krajših boleznin. V primerjavi z 

letom 2010 se je število zaposlenih iz omenjenih ur tako znižalo za 

8 odstotkov, to je za enega zaposlenega iz ur. 

5.1.3 Ostali ukrepi 

Poleg zgoraj navedenih ukrepov na stroškovni in prihodkovni 

strani smo v NUP definirali tudi splošne ukrepe klinike in ukrepe na 

ravni zavoda, ki bodo imeli učinke tudi na poslovanje Pediatrične 

klinike. Posebej smo predstavili tudi ukrepe, ki so jih oblikovali 

klinični oddelki in službe znotraj klinike. 


Leta 2011 smo redno spremljali izvajanje delovnega programa, ki 

je opredeljen v pogodbi z ZZZS, in načrtovali uravnoteženje glede 

na sezonska nihanja ter med posameznimi oddelki in službami 

klinike. Na rednih strokovnih kolegijih s predstojniki in vodji 

spremljamo novosti v zvezi s financiranjem s strani ZZZS (neke 

vrste izobraževanje) in uresničevanje sanacijskih ukrepov v smislu 

izboljšanja upravljanja in vodenja njihovih organizacijskih enot. 

Zadolženi zdravnik o vseh sporočenih novostih pisno obvešča 

vse zdravnike; novosti se sporočajo iz t. i. Rdeče knjige, ki jo 

pripravljamo v okviru služb Strateškega upravljanja in poslovnoadministrativnih 

storitev. Posebno pozornost smo posvetili 

pravilnemu beleženju SPP-storitev, pri čemer smo redno na 

mesečni ravni spremljali gibanje indeksov uteži SPP-bolnikov. 

Redno analiziramo ugotovitve nadzorov ZZZS in na ta način 

izboljšujemo prakso pravilnega kodiranja. 

Z namenom jasnejših odnosov, odgovornosti in poslovnega 

rezultata enot znotraj klinike smo leta 2011 pripravili delovni 

program za novoustanovljeni oddelek urgentne pediatrije ter 

predloge sprememb statuta vključno z medicinskimi dejavnostmi 

skupnega pomena. Konec tedna in predvsem poleti smo se trudili 

združevati oddelke. 

74

5.2 Uvajanje modela poslovne odličnosti in ocena 

v okviru priznanja Republike Slovenije za 

poslovno odličnost (PRSPO) 

Evropski model poslovne odličnosti je uveljavljen in v praksi 

dokazan model, ki ga odlične evropske ustanove (tudi bolnišnice) 

uporabljajo že več kot dve desetletji. Model poslovne odličnosti v 

času gospodarske krize še pridobiva pomen, saj na sistematičen 

način pomaga organizacijam dosegati trajnostne, izjemne in 

nadpovprečne rezultate na uravnotežen način (zadovoljstvo 

odjemalcev storitev (pacientov), zaposlenih, partnerjev, družbe, 

pa tudi finančne rezultate). 

Vodstvo UKC Ljubljana se zaveda, da je z odličnim modelom 

upravljanja sposobno dolgoročno zagotavljati: 

• kakovostno in varno obravnavo pacientov, odličnost rezultatov 

zdravljenja, razvoj in uvajanje novih zdravstvenih storitev, 

• zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev storitev ter ugled 

v domačem in mednarodnem okolju, 

• zadovoljne, kompetentne in motivirane zaposlene, varno 

delovno okolje in prihodnost za vse zaposlene, 

• urejenost in učinkovitost procesov, informacijske podpore, 

organizacije dela, 

• stabilno finančno poslovanje itd. 

UKC Ljubljana je leta 2011 začel sistematično uvajanje modela 

evropske poslovne odličnosti (EFQM) v poslovanje in se prijavil na 

razpis Vlade Republike Slovenije za priznanje Republike Slovenije 

za poslovno odličnost (ocenjevanja v okviru evropske nagrade 

za odličnost EFQM). Priznanje Republike Slovenije za poslovno 

odličnost je pomembno orodje Vlade Republike Slovenije, s 

katerim spodbuja izboljševanje in kakovostnejše poslovanje 

organizacij. Priznanje se podeljuje od leta 1998 po vzoru in 

merilih evropske nagrade za odličnost (European Excellence 

Award) iz Bruslja. Glavni namen nagrade je stalno izboljševanje 

z razvojem znanja, inovativnosti in prenosa evropskih dobrih 

praks ter dviga konkurenčnosti slovenskih organizacij v javnem in 

zasebnem sektorju. Leta 2011 je bilo na podlagi samoocenitvenih 

poročil v proces ocenjevanja izbranih 10 organizacij, med njim 

tudi UKC Ljubljana. Prijavitelji so sledili novemu evropskemu 

modelu poslovne odličnosti EFQM in matriki RADAR. To pomeni, 

da so morali dokazati sistematično spodbujanje stalnih izboljšav, 

inovativnosti, ustvarjalnosti in prenosa dobrih praks v svojem 

poslovanju. PRSPO ima močan postavljen in uzakonjen sistem, 

merila ter usposobljene ocenjevalce, zato so ocene mednarodno 

priznane. UKC Ljubljana je dosegel oceno v intervalu 300–350 

točk, kar je spodbudna ocena. Pogoj za bronasto priznanje je 

namreč doseganje intervala 350–400 točk. V merilih voditeljstvo, 

strategija in načrtovanje, partnerstva in viri, procesi in storitve, 

rezultati z družbo in ključni rezultati smo dosegli oceno v intervalu 

med 30 in 40 odstotkov. Pri ostalih treh merilih (ravnanje z 

zaposlenimi, rezultati z zaposlenimi in rezultati s pacienti) smo 

dosegli ocene v intervalu od 20 do 30 odstotkov, tu imamo 

nekoliko več priložnosti za izboljšanje. Vodstvo UKC Ljubljana 

je že analiziralo poročilo, se dogovorilo o konkretnih ukrepih za 

izboljšanje stanja in sprejelo odločitev, da se bo UKC Ljubljana 

tudi leta 2012 prijavil na razpis za priznanje Republike Slovenije 

za poslovno odličnost 2012. 

5.3 Priprave na pridobitev certifikata 

mednarodne akreditacije 

UKC Ljubljana je v leta 2011 začel priprave na akreditacijo 

DNV – NIAHO (National integrated accreditation for healthcare 

organizations), ki je uradno priznana akreditacija za bolnišnice 

in kot osnovo vključuje zahteve standarda ISO 9001. Pridobitev 

akreditacije DNV – NIAHO zagotavlja večjo kakovostno in varno 

obravnavo pacientov ter pomeni večjo prepoznavnost med 

evropskimi bolnišnicami. UKC Ljubljana je v leta 2011 izvedel 

pilotni projekt na Nevrološki kliniki. V pilotnem projektu so bili 

popisani in dograjeni temeljni zdravstveni procesi Nevrološke 

klinike, izdelani ali dopolnjeni organizacijski predpisi, bila je 

urejena obstoječa dokumentacija. Posledično bomo sistem 

celovitega vodenja kakovosti, oskrbe in varnosti pacientov širili 

tudi na druge klinike. Pri tem izpostavljamo, da so nekatere 

klinike že same vzpostavile sistem celovitega vodenja kakovosti v 

skladu z zahtevami standarda ISO 9001 (npr. Ginekološka klinika, 

Ortopedska klinika, Klinika za nuklearno medicino). 

5.4 Projekt SiOK (slovenska organizacijska klima) 

UKC Ljubljana je decembra 2011 ponovno (drugič) izvedel 

merjenje organizacijske klime (odnos do kakovosti, inovativnost, 

pripadnost organizaciji, vodenje, notranji odnosi, strokovna 

usposobljenost in učenje, organiziranost, poznavanje poslanstva 

ter vizije, notranje komuniciranje in informiranje, razvoj kariere, 

nagrajevanje, zadovoljstvo pri delu). Merjenje je bilo anonimno in 

ga je izvedel zunanji izvajalec. Udeležba pri anketiranju je bila 20,2 

odstotna. Posamezne elemente organizacijske klime, zadovoljstva 

pri delu, zavzetosti in voditeljstva smo ocenjevali s petstopenjsko 

lestvico. Povprečna ocena organizacijske klime v UKC Ljubljana 

leta 2011 je bila 2,92, povprečna ocena zadovoljstva pri delu 

pa 3,19. Podatki o udeležbi, povprečni klimi in zadovoljstvu so 

analizirani tudi po klinikah in po profilih. Zaposleni smo najbolje 

ocenili odnos do kakovosti in zadovoljstvo pri delu, najslabše 

pa nagrajevanje. Vodstvo UKC Ljubljana je podrobno analiziralo 

ocene in podalo usmeritve za izboljšanje stanja glede notranjih 

odnosov in sodelovanja med organizacijskimi enotami, vodenja, 

organiziranosti, notranjega komuniciranja itd. Na organizacijsko 

klimo vpliva več dejavnikov, pri tem še posebej močno vpliva 

neposredni vodja. Novo merjenje klime bo jeseni 2012, do takrat 

75

pa bo bodo vodstva organizacijskih enot izvajala aktivnosti za 

izboljševanje organizacijske klime. Bolj kot številke so pomembna 

dejanja, koliko in kako prispevamo k ustvarjanju pozitivne 

organizacijske klime in uspešnosti UKC Ljubljana. 

Tabela 26: Rezultati merjenja organizacijske klime po posameznih organizacijskih enotah leta 2011. 

Organizacijska enota Št. vabljenih Št. udeleženih Org. klima Zadovoljstvo 

INTERNA KLINIKA 1.230 220 2,78 3,02 

KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA 314 86 2,72 2,96 

KIRURŠKA KLINIKA 1.819 318 2,89 3,11 

KLINIKA ZA ORL IN CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO 150 8 2,85 3,18 

NEVROLOŠKA KLINIKA 332 87 2,78 3,16 

KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA 30 6 3,43 3,86 

GINEKOLOŠKA KLINIKA 703 128 2,91 3,16 

KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO 82 21 3,39 3,70 

PEDIATRIČNA KLINIKA 540 115 3,00 3,35 

KLINIČNI INŠTITUT ZA RADIOLOGIJO 255 36 3,10 3,49 

STOMATOLOŠKA KLINIKA 83 8 3,17 3,51 

KLINIČNI INŠTITUT ZA KLINIČNO KEMIJO IN BIOKEMIJO 132 39 3,05 3,28 

OČESNA KLINIKA 188 44 3,16 3,52 

INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO 81 40 

ORTOPEDSKA KLINIKA 187 51 2,94 3,27 

STRATEŠKO UPR. IN POS. ADMINISTRATIVNE STORITVE- 

SUPAS 

348 111 2,78 3,28 

LEKARNA 121 31 3,14 3,17 

SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE IN DIETOTERAPIJE 173 15 3,21 3,38 

REŠEVALNA POSTAJA 102 15 3,59 3,69 

TEHNIČNO - VZDRŽEVALNA SLUŽBA 164 24 2,67 2,87 

OSKRBOVALNE SLUŽBE 639 93 3,01 3,06 

DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA 83 18 2,86 3,07 

NEGOVALNI ODDELEK 33 12 3,83 3,80 

Skupaj 7.796 1.574 2,92 3,19 

76

5.5 Učinki ukrepov na podlagi enotnih 

usmeritev UKC Ljubljana 

V nadaljevanju predstavljamo učinke ukrepov, ki smo jih v okviru 

sanacijskega programa zavoda oblikovali leta 2009 in 2010. 

Ukrepi so se nanašali predvsem na racionalizacijo dežurne službe, 

nadurnega dela, dela prek podjemnih pogodb in študentskega 

dela. 

Tako stroški dela dežurne službe (z nadurami za zagotavljanje 

neprekinjenega zdravstvenega varstva) kot nadurnega dela se od 

leta 2009 znižujejo, kar je razvidno iz spodnje tabele. Leta 2011 

so se omenjeni stroški znižali skupaj za 5 mio. evrov glede na 

leto 2009: 2,9 mio. evrov za dežurno službo in nadure v okviru 

zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva ter 2,1 mio. 

evrov za nadurno delo (bruto 1). V primerjavi z letom 2010 so se 

stroški dežurne službe in nadurnega dela znižali za skupaj 1,9 

mio. evrov: 1,4 mio. evrov za dežurno službo in nadure v okviru 

zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva ter 550 tisoč 

evrov za nadurno delo (bruto 1). 

V skladu z reorganizacijo dežurne službe beležimo porast dela v 

pripravljenosti, saj so v nekaterih enotah namesto dežurnega 

mesta uvedli delo v pripravljenosti. Stroški dela v celotni 

pripravljenosti so leta 2011 v primerjavi z letom 2009 višji za 276 

tisoč evrov, v primerjavi z letom 2010 pa so višji za 178 tisoč evrov 

(bruto 1). 

Od leta 2009 dalje zaznavamo trend zniževanja stroškov dela 

preko polnega delovnega časa skupaj, kar je razvidno tudi iz 

spodnje slike, ki prikazuje razmerje med stroški dela preko 

polnega delovnega časa skupaj ter stanjem zaposlenih na zadnji 

dan v mesecu. Leta 2011 je bilo to razmerje v povprečju 282 evrov 

na zaposlenega, kar je manj kot leta 2010 (v povprečju 306 evrov 

na zaposlenega) in 2009 (v povprečju 339 evrov na zaposlenega). 

Tabela 27: Obračunane ure in zneski (bruto 1) dela preko polnega delovnega časa od leta 2009 dalje. 

Realizacija: jan. - dec. 

Indeksi obdobja 

Vrsta ur Leto Število ur Znesek Število ur Znesek 

2009 363.097 1.038.385 

Stalna pripravljenost - stanje 

Stalna pripravljenost - delo 

Dežurna služba in nadurno delo 

za zagotavljanje NZV 

Nadurno delo 

2010 414.997 1.216.840 114,3 117,2 

2011 455.575 1.327.194 109,8 109,1 

2009 74.491 1.804.379 

2010 74.404 1.724.008 99,9 95,5 

2011 78.332 1.791.242 105,3 103,9 

2009 706.550 17.137.201 

2010 647.781 15.672.396 91,7 91,5 

2011 613.463 14.258.974 94,7 91,0 

2009 748.364 10.622.466 

2010 626.376 9.070.797 83,7 85,4 

2011 582.278 8.520.559 93,0 93,9 

Dop. delo 2009 skupaj 1.892.501 30.602.430 

Dop. delo 2010 skupaj 1.763.557 27.684.041 93,2 90,5 

Dop. delo 2011 skupaj 1.729.647 25.897.968 98,1 93,5 

77

Graf 6: Znesek dela preko polnega delovnega časa skupaj na zaposlenega po mesecih od leta 2009 dalje. 

Znesek na zaposlenega 

400,00 

350,00 

300,00 

250,00 

200,00 

150,00 

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 

Dop. delo 2009 skupaj Dop. delo 2010 skupaj Dop. delo 2011 skupaj 

Tabela 28: Obračunane ure dežurstva in nadur za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV). 

URE 

BRUTO 

Realizacija Indeks P l a n Realizacija Indeks 

Naziv OE 

01_12_10 01_12_11 02 : 01 01_12_11 01_12_10 01_12_11 03 : 02 03 : 01 

01 02 03 01 02 03 04 05 

Interna klinika 49.207 47.759 97,1 1.182.000 1.223.945 1.181.043 96,5 99,9 

Kirurška klinika 286.492 267.863 93,5 6.619.800 7.338.944 6.584.494 89,7 99,5 

Nevrološka klinika 29.256 26.386 90,2 743.400 792.386 721.309 91,0 97,0 

Ginekološka klinika 67.756 69.557 102,7 1.738.000 1.829.070 1.799.069 98,4 103,5 

Pediatrična klinika 31.339 30.637 97,8 767.900 746.943 730.217 97,8 95,1 

Dermatovenerološka klinika 11.561 9.532 82,5 181.500 237.538 164.358 69,2 90,6 

Kl. za infekc. bol. in vroč. stanja 29.850 26.597 89,1 660.300 752.800 661.938 87,9 100,2 

Očesna klinika 10.794 10.680 98,9 230.200 227.268 220.585 97,1 95,8 

Ortopedska klinika 11.942 11.257 94,3 215.500 311.033 211.832 68,1 98,3 

Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo 25.509 22.252 87,2 514.100 626.181 513.311 82,0 99,8 

Kl. za nuklearno medicino 1 12 1.200,0 17 413 2.434,6 

Kl. inšt. za radiologijo 69.314 65.450 94,4 1.234.900 1.324.154 1.256.475 94,9 101,7 

Kl. inšt. za kl. kemijo in biokemijo 4.873 4.913 100,8 56.800 71.325 68.640 96,2 120,8 

SUPAS 8 16 200,0 118 248 211,4 

Tehnično-vzdrževalna služba 19.882 20.555 103,4 144.600 190.675 145.042 76,1 100,3 

UKC Ljubljana 647.781 613.463 94,7 14.289.000 15.672.396 14.258.974 91,0 99,8 

78

Tabela 29: Obračunane ure nadurnega dela. 

URE 

BRUTO 

Realizacija Indeks P l a n Realizacija Indeks 

Naziv OE 

01_12_10 01_12_11 02 : 01 01_12_11 01_12_10 01_12_11 03 : 02 03 : 01 

01 02 03 01 02 03 04 05 

Interna klinika 152.444 143.633 94,2 2.570.500 2.507.642 2.384.611 95,1 92,8 

Kirurška klinika 228.008 216.891 95,1 3.799.900 3.411.414 3.322.394 97,4 87,4 

Nevrološka klinika 37.649 37.694 100,1 595.000 528.941 538.229 101,8 90,5 

Ginekološka klinika 43.392 31.834 73,4 475.800 626.554 453.143 72,3 95,2 

Pediatrična klinika 3.616 1.746 48,3 16.900 64.645 19.676 30,4 116,4 

Negovalna bolnišnica 4.042 16.800 46.428 276,4 

Stomatološka klinika 1.456 243 16,7 6.500 32.210 2.636 8,2 40,6 

Dermatovenerološka klinika 1.233 1.807 146,5 31.800 15.822 24.373 154,0 76,6 

Kl. za infekc. bol. in vroč. stanja 40.227 39.660 98,6 573.300 512.623 512.314 99,9 89,4 

Očesna klinika 8.789 7.384 84,0 104.400 113.829 91.456 80,3 87,6 

Ortopedska klinika 8.515 10.916 128,2 183.600 137.328 170.032 123,8 92,6 

Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo 3.419 3.871 113,2 54.900 48.517 43.155 88,9 78,6 

KIMDPŠ 909 523 57,5 10.900 21.587 8.931 41,4 81,9 

Kl. za nuklearno medicino 7.425 6.750 90,9 102.800 101.576 90.626 89,2 88,2 

Kl. inšt. za radiologijo 1.752 2.264 129,2 29.300 18.772 24.087 128,3 82,2 

Kl. inšt. za kl. kemijo in 

biokemijo 

4.225 3.887 92,0 66.100 62.051 54.513 87,9 82,5 

Inštitut za medicinsko 

rehabilitacijo 

1.984 1.405 70,8 28.400 32.775 25.546 77,9 90,0 

Lekarna 7.109 2.804 39,4 68.200 93.551 36.379 38,9 53,3 

Reševalna postaja 18.085 16.708 92,4 213.300 202.618 189.320 93,4 88,8 

SUPAS 3.629 2.993 82,5 89.900 41.009 47.534 115,9 52,9 

Oskrbovalne službe 39.008 34.691 88,9 313.700 350.418 315.852 90,1 100,7 

Sl. bol. prehrane in dietoterapije 9.114 7.313 80,2 70.100 108.393 87.695 80,9 125,1 

Tehnično-vzdrževalna služba 4.391 3.217 73,3 38.100 38.523 31.614 82,1 83,0 

Sindikati 2 15 

UKC Ljubljana 626.376 582.278 93,0 9.460.200 9.070.797 8.520.559 93,9 90,1 

Poleg dežurstev in nadurnega dela smo leta 2011 v primerjavi 

s preteklim letom uspeli znižati stroške dela študentov prek 

študentskega servisa (za 24,5 odstotka). Stroški pogodbenega 

dela so v primerjavi s preteklim letom porastli za 24,7 odstotka, 

kar pomeni, da so za 26,6 odstotka nad planom. 

79

Tabela 30: Stroški dela po podjemnih pogodbah leta 2011 v primerjavi z realizacijo 2010 ter s planom 2011. 


Naziv OE 


01 02 03 04 05 


Kirurška klinika 909.700 910.392 1.189.302 130,7 130,6 




Negovalna bolnišnica 43.240 

Stomatološka klinika 23.000 22.947 26.402 114,8 115,1 

Dermatovenerološka klinika 22.782 


Očesna klinika 6.100 6.108 300 4,9 4,9 


Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 4.100 4.096 46.583 1.136,2 1.137,4 

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa 28.300 29.745 42.794 151,2 143,9 


Klinični inštitut za radiologijo 6.200 6.304 1.637 26,4 26,0 

Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo 

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 

Vodenje samostojnih klinik in kliničnih inštitutov 

Lekarna 

Reševalna postaja 2.035 

Strateško upravljanje in posl.-admin. storitve 50.600 60.112 75.016 148,3 124,8 

UKC Ljubljana 2.546.100 2.583.960 3.222.802 126,6 124,7 

80

Tabela 31: Stroški dela študentov prek študentskih servisov leta 2011 v primerjavi z realizacijo 2010 ter s planom 2011. 


Naziv OE 


01 02 03 04 05 


Kirurška klinika 291.700 267.071 228.939 78,5 85,7 




Negovalna bolnišnica 5.367 

Stomatološka klinika 2.600 2.592 2.250 86,5 86,8 

Dermatovenerološka klinika 7.200 2.174 15.698 218,0 722,1 


Očesna klinika 7.000 6.213 237 3,4 3,8 


Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 700 

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa 2.000 4.647 11.558 577,9 248,7 


Klinični inštitut za radiologijo 31.000 14.118 5.004 16,1 35,4 

Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo 4.900 2.395 2.207 45,0 92,1 

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 13.200 14.979 14.906 112,9 99,5 

Vodenje samostojnih klinik in kliničnih inštitutov 

Lekarna 23.000 22.049 15.609 67,9 70,8 

Reševalna postaja 18.100 17.106 7.357 40,6 43,0 

Strateško upravljanje in posl.-admin. storitve 45.100 58.174 46.427 102,9 79,8 

Oskrbovalne službe 101.900 119.829 105.859 103,9 88,3 

Služba bolniške prehrane in dietoterapije 46.400 79.992 64.104 138,2 80,1 

Tehnično-vzdrževalna služba 9.500 5.331 601 6,3 11,3 

UKC Ljubljana 1.000.000 1.209.167 913.211 91,3 75,5 

Področja, na katera zavod ne more vplivati 

Na poslovanje UKC Ljubljana vplivajo tudi specifičnosti 

financiranja zdravstvene obravnave ter demografska gibanja. Tako 

načrtovano število pacientov po programu ZZZS po letih ni sledilo 

trendom rasti pacientov ali demografskim dejstvom, ki kažejo 

na povečevanja števila pacientov (npr. rast incidence kroničnih 

obolenj, diagnosticiranje novih bolezni). Trend rasti pacientov UKC 

Ljubljana zadnjih devet let je razviden iz spodnje slike. 

Podatki, zbrani iz kategorizacije pacientov, ki je nacionalna 

metoda za spremljanje obremenjenosti izvajalcev zdravstvene 

nege, nam pokažejo, da število pacientov v prvi kategoriji oziroma 

v kategoriji najmanj zahtevnih pacientov v povprečju upada, 

narašča pa število pacientov v kategorijah večje zahtevnosti 

obravnave zdravstvene nege (razvidno iz spodnje slike). Slednje 

bi lahko povezali z večanjem intenzivnosti zdravljenja oziroma 

s skrajševanjem ležalne dobe. Na rast zahtevnosti obravnave 

pacientov pri zdravstveni negi pa vpliva tudi naraščanje starosti 

prebivalstva ter s tem s starostjo povezanih bolezni. 

81

Graf 7: Gibanje in trend rasti pacientov v UKC Ljubljana od leta 2003. 

108.000 

106.000 

104.000 

102.000 

100.000 

98.000 

96.000 

94.000 

92.000 

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 

Graf 8: Deleži povprečnega števila hospitaliziranih pacientov, razporejenih v kategorije zahtevnosti 

zdravstvene nege (od I do IV), od leta 2003. 


15,7 

38,2 

39,7 

6,4 

2010** 

17,4 

37,9 

37,8 

6,9 

2009 

17,2 

36,7 

39,4 

6,7 

2008 

15,8 

38,5 

39,2 

6,6 

2007 

16,8 

35,6 

41,0 

6,6 

2006 

16,9 

36,0 

40,5 

6,7 

2005 

18,9 

34,6 

40,0 

6,6 

2004 

23,4 

32,2 

38,5 

6,0 

2003 

24,2 

31,7 

38,0 

6,1 

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 

I. kat. II. kat. III. kat IV. kat 

** Podatek se nanaša na obdobje januar–junij 2010 (zaradi težav zaradi prehoda na novi informacijski sistem; iz podatkov je izključena Pediatrična klinika). 

82

Poleg navedenega na poslovanje zavoda vplivajo še: 

• na naraščanje pacientov v UKC Ljubljana vplivajo tudi napotitve 

pacientov iz drugih regij in premestitve pacientov iz drugih 

bolnišnic. Premestitve so povezane z zdravljenjem najtežjih 

pacientov in posledično povezane tudi z visokimi stroški, pri 

čemer denar ne sledi pacientu; 

• v sistem financiranja niso sprejeti naši predlogi za izvajanje 

programov oziroma širitev programov, ki jih opravljamo, 

nekatere tudi edini v Sloveniji (npr. standard za obravnavo pacientov, 

okuženih z virusom HIV, kardiološki posegi CRT in ICD, 

pravičnejše vrednotenje specialistično-ambulantnega dela); 

• premalo priznane cene storitev s strani ZZZS (npr. pri 

transplantacijski dejavnosti, nepriznani stroški uporabe 

dragih zdravil pri življenjsko ogrožajočih primerih, podcenjeni 

normativi); 

• nepredvidljivost nujnih sprejemov oziroma urgentnih stanj 

pacientov, ki so v porastu (po Zakonu o zdravstveni dejavnosti 

se nujne medicinske pomoči ne sme odkloniti); večji delež 

urgentnih sprejemov vodi tudi v podaljševanje čakalnih dob; 

• trendi povečevanja zahtevnejših obravnav, ki so povezani z 

demografskimi trendi (npr. večje število rakavih pacientov v 

strukturi pacientov, povečevanje števila nosečnic s spremljajočo 

kronično boleznijo, daljša življenjska doba pacientov in s 

tem večja poraba zdravil); 

• trendi razvoja medicinske stroke, kjer so zahteve po ustrezno 

tehnološko zahtevnih in dragih instrumentih ali materialih 

in zdravilih (npr. napredek diagnostike omogoča zgodnje 

odkrivanje in preživetje pacientov ob podpori dragih zdravil, ki 

povečujejo stroške zdravljenja); 

• obremenjenost zaposlenih – vpliv na tempo dela in na odsotnosti 

zaposlenih. 

83

6. OCENA GOSPODARNOSTI IN 

UČINKOVITOSTI POSLOVANJA 

6.1 Kazalniki poslovne učinkovitosti 

Sestavni del priloge Računovodskega poročila so tudi kazalniki 

poslovne učinkovitosti, ki so določeni v skladu s Splošnim 

dogovorom za leto 2011 (obrazec 7 – Kazalniki učinkovitosti 2011). 

6.2 Finančni kazalniki poslovanja 

Tabela 32: Finančni kazalniki poslovanja. 

KAZALNIK LETO 2010 LETO 2011 INDEKS 11 / 10 

1. Kazalnik gospodarnosti 1,00 0,99 99,1 

2. Delež amortizacijskih sred. v pogodbah ZZZS 3,14 3,23 102,9 

3. Delež porabljenih amortizacijskih sred. 92,39 85,35 92,4 

4. Stopnja odpisanosti opreme 0,65 0,70 107,7 

5. Dnevi vezave zalog materiala 31,68 31,54 99,6 

6. Koeficient plačilne sposobnosti 1,11 1,82 164,0 

7. Koeficient zapadlih obveznosti 0,27 0,0 

8. Kazalnik zadolženosti 0,31 0,33 106,6 

9. Pokrivanje kratkoročnih obveznosti z gibljivimi sredstvi 0,72 0,73 102,0 

10. Prihodkovnost sredstev 1,08 1,09 100,2 

6.3 Kazalniki kakovosti 

Leta 2011 se je spremenila metodologija kazalnikov kakovosti 

iz Splošnega dogovora (sistem kazalnikov kakovosti se v 

metodološkem smislu še vedno razvija). Spodnje tabele 

prikazujejo kazalnike v okviru nove metodologije, ki smo jih 

četrtletno zbirali in dajali na Ministrstvo za zdravje (kazalniki 

so razvrščeni po njihovih zaporednih številkah iz Priročnika 

kazalnikov kakovosti). Januarja 2012 smo z Ministrstva za zdravje 

prejeli navodila še za nekaj kazalnikov kakovosti (čakanje na 

operacijo v bolnišnici po zlomu kolka pri pacientih, starih nad 65 

let; profilaktična raba antibiotikov; poraba krvnih komponent pri 

nekaterih operacijah), ki jih bomo spremljali v prihodnje. 

84

Tabela 33: Kazalniki kakovosti leta 2011. 

Ime kazalnika Opomba Vrednost Števec Imenovalec 

razjede zaradi pritiska vsi pacienti 1 6,80 699 103.565 

pacienti, ki pridobili RZP v bolnišnico 2 4,80 497 103.565 

čakalna doba na CT 

Učinkovitost dela v operacijskem bloku 

Bolniki z AMI, ki je je bila predpisana 

acet. kisl. ob odpustu 

pooperativna trombembolija 4 

poškodbe z ostrimi predmeti (osebje) 

padci pacientov 1. vsi padci hospitaliziranih pacientov 3 1,25 674,00 539.602,00 

2. vsi padci hospit. pacientov s postelje 0,57 307,00 539.602,00 

3. vsi padci hospitaliziranih pacientov z 

manjšimi poškodbami 

22,40 151,00 674,00 

4. vsi padci hospitaliziranih pacientov z 

večjimi poškodbami 

5,49 37,00 674,00 

nenamerna punkcija ali laceracija 4 

kolonizacija z MRSA 

Opombe: 

1 - števec so vsi pacienti z RZP, imenovalec pa skupno število sprejetih bolnikov (1. kazalnik v Priročnik kazalnikov kakovosti (KK), str. 63) 

2 - števec je število pacientov, ki so pridobili RZP v bolnišnici, imenovalec je število sprejetih pacientov (3. kazalnik v Priročnik, str. 65) 

3 - števec so vsi padci hospitaliziranih pacientov, pomnoženo s 1000 (1. kazalnik v Priročnik, str. 197) 

4 - zaenkrat ni podatka, ker še nadgrajujemo inf. sistem za namen tega kazalnika 

6.4 Kazalniki kliničnih poti 

Leta 2011 smo v klinični praksi uporabljali 52 kliničnih poti in 

40 smernic, ki so pripravljene skladno s strokovnimi navodili. 

V uporabi so tudi 3 integralne klinične poti. V pripravi je 23 

kliničnih poti ter 13 smernic; seznam kliničnih poti in smernic 

po posameznih organizacijskih enotah je prikazan v prilogi 7 

Poslovnega poročila. 

85

7. OCENA NOTRANJEGA NADZORA 

JAVNIH FINANC (NNJF) 

Načrtovane naloge Službe za notranjo revizijo so bile v letu 2011 

usmerjene v: 

• redne notranje revizije (na podlagi načrta dela) – stroški IT-a in 

nabava zdravil in medicinskega materiala, 

• izredne notranje revizije (na podlagi naloga generalnega 

direktorja) – odmerjanje letnih dopustov, financiranje kardiokirurškega 

programa, naročanje pacientov na Ortopedski kliniki 

in projekt Mosar, 

• naknadne notranje revizije – potni nalogi in podjemne pogodbe, 

• izvajanje svetovanja posameznim revidiranim področjem, 

• priprava izjave o oceni NNJF. 

Letni načrt dela za leto 2011 je bil pripravljen za štiri zaposlene 

v Službi za notranjo revizijo. Ob tem smo upoštevali dejstvo, da 

bo ena zaposlena odsotna celo leto zaradi porodniškega dopusta 

oziroma dopusta za nego in varstvo otroka. Služba za notranjo 

revizijo se je z dvema zaposlenima kadrovsko okrepila šele 

v drugi polovici leta 2011, ki pa smo ju morali še uvesti v delo 

notranje revizije. Zaradi navedenih razlogov ter velikega števila in 

obsežnosti izrednih revizij, načrta dela za leto 2011 nismo uspeli 

realizirati. 

7.1 Porevizijski postopki 

V letu 2011 smo v treh porevizijskih postopkih pregledali odzivna 

poročila ter preizkusili zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov: 

1. Revizija dela v času dežurne službe in pripravljenosti 

V revizijah iz področja dela v dežurstvu in pripravljenosti so bila 

oblikovana naslednja priporočila; 

• Strokovni delavci naj pripravi analizo glede potrebnih mest 

pripravljenosti, imenovanje posebne strokovne komisije in 

vzpostavijo se notranje kontrole 

• Naredi se prečiščeno besedilo Pravilnika o delovnem času 

oziroma se pristopi k dopolnitvam 

• Vzpostavitev elektronske oblike evidentiranja delovnega časa 

Na podlagi predlaganih popravljalnih ukrepov je bil sprejet akt o 

določitvi delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo, uvedene 

so bile dodatne notranje kontrole in objavljeno je bilo prečiščeno 

besedilo Pravilnika o delovnem času. 

Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov smo ocenili na 

podlagi sprejetih ukrepov. Ukrepi s strani pristojnih strokovnih 

služb in odgovornih oseb po posameznih področjih v predpisanem 

90 dnevnem roku so bili posredovani delno. Popravljalne ukrepe 

smo ocenili kot delno zadovoljive. 

2. Revizija dela vodstvenih delavcev 

V revizijah iz področja dela in zadolžitve vodilnih delavcev so bila 

oblikovana priporočila, da vodilni delavci zagotovijo; 

• Dosledno upoštevanje 2. odst. točke 09.03. Pravil za zagotavljanje 

dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti (DEPO): Ko 

zaposleni preseže neizkoriščen višek ur, ki nastaja več mesecev 

oziroma iz prejšnjega obračunskega meseca – obdobja, 

skupaj 40 ur, pripravi odgovorni delavec– s soglasjem delavca 

v 8 dneh pismen plan izkoriščanja tega viška in ukrepe za 

preprečitev nadaljnjega nastajanja viška ur 

• Načrtovano v naprej pisno odrejeno nadurno delo 

• Sklepanje ustreznih dogovorov med vodji enot v primerih, ko 

zaposleni opravlja delo preko polnega delovnega časa na 

drugih enotah 

• Enotno urejanje evidentiranje delovnega časa zaposlenih v 

dvojnem delovnem razmerju po dejanski delovni obveznosti 

posameznika 

• Ustrezen dogovor glede refundacije nadomestil za plačano 

odsotnost v primerih, ko zaposleni opravljajo strokovne 

nadzore ali izvedeništva po nalogu Zdravniške zbornice ali 

drugega naročnika, 

• Kontrolo glede usklajenosti evidence plačane odsotnosti na 

podlagi potnih nalogov in evidence prisotnosti in odsotnosti 

zaposlenih 

• Dodatno oznako na potnih nalogih, da bo razvidno iz katerega 

vira se črpajo sredstva za pokrivanje stroškov, ki izhajajo iz 

potnega naloga 

• Pravočasno sklepaje donatorskih pogodb na podlagi katerih 

se pridobivajo dodatna sredstva za izobraževanje 

• Evidenco o izpolnjevanju finančnih obveznosti donatorjev, ki 

izhajajo iz sklenjenih pogodb 

Na podlagi predlaganih popravljalnih ukrepov je bilo v porevizijskih 

postopkih ugotovljeno, da so uvedene dodatne kontrole glede 

prisotnosti in odsotnosti zaposlenih, mesečno se spremlja 

prekoračevanje opravljenih ur posameznika nad opravljenimi 40. 

urami, vnaprej pisno odreja nadurno delo, izstavljajo se zahtevki 

za refundacijo potnih stroškov za službene odsotnosti, ki jih 

zahtevajo zunanji naročniki, potni nalogi se ne izdajajo, če niso 

zagotovljena sredstva. 

Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov smo ocenili na 

podlagi sprejetih ukrepov. Popravljalne ukrepe smo ocenili kot 

delno zadovoljive.Ukrepi s strani pristojnih strokovnih služb in 

odgovornih oseb po posameznih področjih so bili v predpisanem 

90 dnevnem roku posredovani delno. 

86

7.2 Izredne notranje revizije 

V letu 2011 so bile izvedene naslednje izredne notranje revizije: 

1. Financiranje pediatričnega kardiokirurškega 

programa v UKC Ljubljana 

Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili, da 

se na podlagi sklenjene pogodbe s kirurgom tujim državljanom 

izvaja usposabljanje naših kirurgov, opravljajo pa se tudi redni 

programi operacij. 

1. Revizija pravilnosti postopka v zvezi z zdravljenjem 

pacienta Ivana Zidarja v UKC Ljubljana 

Na osnovi opravljenega revizijskega pregleda smo ugotovili le, 

da je šlo pri postopku sprejema pacienta za odstop od običajne 

prakse, ne pa tudi za kršitev oziroma nepravilen postopek 

sprejema. 

Za doslednejše izvajanje dela na tem področju so bili predlagani 

naslednji ukrepi: 

• Pripravi se ustrezno pogodbo za tujega zdravnika ter dogovor s 

tujo institucijo Sheba Medical Center v Izraelu za usposabljanje 

naših kirurgov 

• Vodstvo naj določi neodvisno strokovno komisijo za pripravo 

in nadzor programa usposabljanja naših kirurgov specialistov 

za kardiološke operacije otrok 

• Sprejme se odločitev o številu naših specialistov, ki naj se 

vključijo v program izobraževanja za izvajanje srčnih operacij 

otrok 

• Pripravi se terminski plan usposabljanja 

Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov bomo ocenili na 

podlagi sprejetih ukrepov. Ukrepi s strani odgovornih oseb po 

posameznih področjih v predpisanem 30 dnevnem roku so 

bili posredovani delno. Popravljalne ukrepe smo ocenili kot 

nezadovoljive. 

2. Revizija pravilnosti izvajanja postopkov na področju 

raziskovalne dejavnosti za evropski projekt Mosar 

Na osnovi opravljenega pregleda revizija še ni zaključena, zato 

je bilo pripravljeno le vmesno poročilo. V nadaljevanju bomo 

revidirali celotno delovanje in postopke področja raziskovanja in 

razvoja. 

3. Revizija pravilnosti naročanja pacientov na preglede 

in operacije na Ortopedski kliniki 

Revizija je v fazi osnutka in bo končana v začetku leta 2012. 

V letu 2011 smo prejeli dodatne delovne naloge generalnega 

direktorja za izvedbo izrednih notranjih revizij: 

87

2. Obravnava pacientov pri katerih je indicirana operacija žolčnih 

kamnov ali kile za obdobje september do november 2010 na 

KO za abdominalno kirurgijo Šiška 

Na podlagi osnutka revizijskega poročila, v katerem so bile 

ugotovljene določene nepravilnosti, je bil opravljen razčiščevalni 

sestanek. Na osnutek poročila smo prejeli pripombe in očitke 

o premajhnosti zajetega vzorca pregledanih popisov s strani 

odvetnika enega od revidirancev. Vzorec popisov smo razširili 10 

kratno in pripravljamo predlog revizijskega poročila. Na podlagi 

predloga poročila bomo ponovno opravili razčiščevalni sestanek. 

3. Revizija JN obnove oziroma zamenjave dvigal 


4. Revizija izvajanja programa elektrofizioloških preiskav 

pri otrocih 


5. Revizija pravilnosti izvedbe JR najema in izvedbe nadgradnje 

centralnega sistema za vodenje evidenc delovnega časa 


6. Revizija meril in sodil razporejanja stroškov na tržno in 

netržno dejavnost 

7. Revizija prejetih donacij 

7.3 Svetovalna funkcija 

8. POJASNILA ZA PODROČJA, NA KATERIH 

ZASTAVLJENI CILJI NISO DOSEŽENI 

Kljub uspešnemu poslovnemu rezultatu ugotavljamo, da vsi 

načrtovani in zastavljeni cilji niso bili doseženi. 

A. Odprava podcenjenosti pediatrične dejavnosti 

Za odpravo podcenjenosti pediatrične dejavnosti smo leta 

2011 na Ministrstvo za zdravje in ZZZS naslovili vrsto predlogov 

za izboljšanje vrednotenja storitev pediatrične dejavnosti 

(sprememba standarda za ambulantno in hospitalno 

pedopsihiatrično dejavnost, povečanje točkovne vrednosti 

posameznih storitev, uvedba plačila novih storitev itd.). Med 

letom so potekale številne aktivnosti in usklajevanja, vendar 

do konca leta sprememb na tem področju ni bilo. Ob tem smo 

iskali tudi notranje rezerve in izdelali sanacijski načrt, s katerim 

smo predvideli določene racionalizacije. Aktivnosti za pridobitev 

dodatnih sredstev se bodo nadaljevale tudi leta 2012, dokler ne 

dosežemo zastavljenih ciljev. 

B. Odprava nedopustnih čakalnih dob 

Čakalne dobe na posamezne preglede in posege na nekaterih 

področjih še vedno presegajo dopustno dolžino v skladu s 

Pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Aktivnosti, 

ki smo jih izvajali za skrajšanje čakalnih dob: prestrukturiranje 

programov v smislu povečevanja programov z dolgimi čakalnimi 

dobami, zahtevki za dodatne programe, kontrola vpisanih 

pacientov v čakalne knjige in vodenje le-teh v skladu s Pravilnikom. 

Kljub vsem naporom so na nekaterih področjih čakalne dobe 

daljše od dopustnih, ker se dotok pacientov povečuje. Na teh 

področjih se program izvaja v največji možni meri glede na 

razpoložljive kadrovske in prostorske vire. Vse aktivnosti se bodo 

nadaljevale tudi naslednje leto, pri čemer pa ostaja največja 

težava razpoložljiv strokovni kader. 

V letu 2011 se je izvajala svetovalna funkcija, in sicer: 

• formalna svetovalna funkcija na področju plač, pravnem in 

finančnem področju, 

• neformalna svetovalna funkcija s stalno udeležbo na kolegijih 

pomočnice generalnega direktorja za pravne zadeve, priprava 

Izjave o oceni NNJF. 

Služba za notranjo revizijo je v tem letu aktivno sodelovala s 

Komisijo za preprečevanje korupcije in s Kriminalistično policijo. 

Ena zaposlena je tudi članica Komisije za nadzor javnih financ pri 

Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. 

88

9. OCENA UČINKOV POSLOVANJA 

NA DRUGA PODROČJA 

Poslovanje UKC Ljubljana ima pozitiven vpliv na širše družbeno 

okolje. UKC Ljubljana je: 

• pomembna mednarodno uveljavljena in priznana zdravstvena 

ustanova z mednarodno priznanimi strokovnjaki, ki uspešno 

sodeluje z drugimi tujimi uglednimi bolnišnicami in univerzami. 

Leta 2011 je UKC Ljubljana uspešno razvil oziroma predstavil 

številne odmevne metode zdravljenja, uvedli oziroma 

izvedli smo vstavitev popolnoma umetnega srca pri pacientov 

s kronično srčno odpovedjo (»total artificial heart«), rojstvo 

dveh otrok po radikalni trahelektomiji in laparoskopski cerklaži, 

novo tehniko rekonstrukcije dojke s kalupom, videotorakoskopsko 

lobektomijo pljuč, zdravljenje vaskulopatij presadka 

z everolimusom. Razvili smo navigacijski sistem za perkutano 

plasiranje sakroiliakalnega vijaka za fiksacijo SI-sklepa pri 

izpahih in zlomih z izpahom SI-sklepa, novo diagnostično 

metodo merjenje hitrosti impulza itd.; 

• vodilna strokovna, pedagoška in znanstveno-raziskovalna 

ustanova slovenskega zdravstva, ki zagotavlja razvoj vseh 

bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvaja in 

izvaja najzahtevnejše oblike zdravljenja ter daje znanje drugim 

zdravstvenim ustanovam in posameznikom ter dejavno sodeluje 

z Medicinsko fakulteto Univerze Ljubljani; 

• strokovna in uspešna sekundarna bolnišnica, ki zagotavlja 

kakovostno, varno in učinkovito zdravstveno oskrbo; 

• s prihodkom 453 evrov ena od večjih ustanov v Sloveniji; 

• velik kupec vseh materialov in storitev, ki jih potrebuje za 

izvajanje zdravstvenih storitev. Pri tem je pomembno, da 

UKC Ljubljana ostane solventen, to pomeni, da je zmožen 

svoje obveznosti do dobaviteljev in države poravnavati v rokih 

zapadlosti; 

• velik in korekten delodajalec, ki redno poravnava vse obveznosti 

do zaposlenih. Povprečno število zaposlenih leta 2011 

je bilo 7.544. Zaposleni UKC Ljubljana imajo velik intelektualni 

potencial. 

89

10. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO 

KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE TER 

POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH 

10.1 Predstavitev zaposlenih po poklicih 

in področjih dela 

10.1.1 Analiza kadrovanja in kadrovske politike 

UKC Ljubljana je na dan 31. decembra 2011 zaposloval skupaj 

7.759 ljudi, kar pomeni, da presegamo načrtovano število 

zaposlenih za 0,8 odstotka (59 zaposlenih). 

primerjavi s preteklim letom zaznavamo na Infekcijski kliniki (v 

povprečju za 14 odstotkov, kar je 20 zaposlenih, glede na leto 

2011). Razlog porasta je tudi dodatno financiranje urgentne 

ambulantne dejavnosti. Zaradi kadrovske podhranjenosti je bil 

odobren dodatni kader za intenzivno terapijo. 

Poleg negovalnega kadra leta 2011 beležimo velik porast števila 

zdravstvenih delavcev (v povprečju za 4,3 odstotka, kar je 31 

zaposlenih, v primerjavi s preteklim letom), in sicer na Kliničnem 

inštitutu za radiologijo (KIR) ter na Interni in Nevrološki kliniki 

(skupaj v povprečju za 7,2 odstotka, kar je 17 zaposlenih, v 

primerjavi s preteklim letom). Zdravstveni sodelavci na KIR so v 

glavnem radiološki inženirji, njihovo večje število pa je posledica 

Graf 9: Gibanje števila zaposlenih po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2009 do 2011. 

7.900 

Vsi profili 

7.800 

7.700 

7.600 

7.500 

7.400 

7.300 

7.200 


2009 2010 2011 Plan (31.12.2011) 

Naraščanje zaposlovanja je bilo leta 2011 po številu največje 

glede zdravstvenega kadra, konkretneje na področju zdravstvene 

nege (v povprečju za 2,5 odstotka, to je 87 zaposlenih, v 

primerjavi s preteklim letom), od tega v največji meri pri 

diplomiranih medicinskih sestrah (v povprečju za 6,4 odstotka, 

to je 79 zaposlenih). Pri tem velja omeniti, da od leta 2011 

dalje deluje Negovalna bolnišnica, ki je na zadnji dan leta 2011 

zaposlovala 22 izvajalcev zdravstvene nege (medicinskih sester 

in bolničarjev). Največji porast števila negovalnega kadra v 

deficitarnosti njihovega poklica in posledično morebitnega 

tveganja ob umiku soglasij za delo preko polnega delovnega časa, 

kot se je zgodilo septembra 2010. S ciljem zagotoviti popolno 

zasedenost dejavnosti CT/MR smo sprejeli pripravnike in jih po 

uspešno opravljenem izpitu zaposlili kot radiološke inženirje. 

Tudi na Nevrološki kliniki beležijo v primerjavi s preteklim letom 

večje število pripravnikov; poleg pripravništva je razlog porasta 

števila zdravstvenih sodelavcev tudi nadomeščanje porodniških 

odsotnosti. 

90

Graf 10: Gibanje števila negovalnega kadra po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2009 do 2011. 

3.700 

Zdravstvena nega 

3.600 

3.500 

3.400 

3.300 

3.200 

3.100 



Graf 11: Gibanje števila zdravstvenih delavcev po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2009 do 2011. 

780 

Zdravstveni delavci in sodelavci 

760 

740 

720 

700 

680 

660 



Opomba: v to skupino niso vključeni farmacevtski delavci. 

91

V skupini zdravnikov beležimo tudi leta 2011 upad zaposlovanja 

(v povprečju leta za 3 odstotke, kar je 37 zaposlenih, v primerjavi 

s preteklim letom), pri čemer gre zmanjšanje predvsem na račun 

znižanja števila specializantov in sekundarijev (v povprečju leta 

za 17,3 odstotka, kar je 73 zaposlenih). Posledično se povečuje 

število zdravnikov specialistov (v povprečju leta za 3,5 odstotka, 

kar je 26 zaposlenih, v primerjavi s preteklim letom). 

Graf 12: Gibanje števila vseh zdravnikov po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2009 do 2011. 

1.320 

1.300 

1.280 

1.260 

1.240 

1.220 

1.200 

1.180 

1.160 

1.140 

Zdravniki 



UKC Ljubljana je na dan 31. december 2011 zaposloval 425 (5 

odstotkov) zaposlenih, ki zavoda ne bremenijo, ker so financirani 

iz drugih virov (ZZZS – usposabljanje in delo pripravnikov, 

sekundarijev in specializantov; ARRS – usposabljanje mladih 

raziskovalcev), od tega je 356 zdravnikov (84 odstotkov), med 

katerimi prevladujejo specializanti. 

Povečano zaposlovanje v primerjavi s preteklim letom beležimo 

tudi v skupini nezdravstvenega kadra (v povprečju za 1,6 

odstotka, kar je 31 zaposlenih), pri čemer gre povečanje v največji 

meri na račun povečanega števila administracije, ki sodi v plačno 

skupino J2 (v povprečju za 4,2 odstotka, kar je 23 zaposlenih, v 

primerjavi s preteklim letom). Število administracije je v največji 

meri naraslo na Kirurški kliniki (v povprečju za 7,7 odstotka, kar je 

11 zaposlenih, v primerjavi s preteklim letom). Vzrok za povečanje 

na kliniki leži predvsem v porastu števila daljših odsotnosti 

(boleznine nad 30 dni ter porodniški dopusti in odsotnosti zaradi 

nege družinskega člana). 

Strežnice, čistilke in administratorji zavzemajo največji delež 

(56 odstotkov) nezdravstvenega kadra v zavodu. Na dan 31. 

december 2011 je UKC Ljubljana zaposloval skupaj 1.969 

nezdravstvenih delavcev v okviru teh področij: 562 delavcev v 

administraciji (plačna skupina J2), 31 delavcev na področju 

informatike UKC Ljubljana, 82 delavcev z ekonomskega področja 

UKC Ljubljana, 57 delavcev s kadrovsko-pravnega in splošnega 

področja UKC Ljubljana, 58 delavcev s področja nabave UKC 

Ljubljana, 158 delavcev s področja tehničnega vzdrževanja UKC 

Ljubljana, 149 delavcev s področja prehrane UKC Ljubljana, 465 

delavcev oskrbovalnih služb UKC Ljubljana ter 407 nezdravstvenih 

delavcev, ki so zaposleni v ostalih organizacijskih enotah zavoda. 

92

Graf 13: Gibanje števila nezdravstvenega kadra po mesecih (na zadnji dan v mesecu) v letih od 2009 do 2011. 

2.100 

Nezdravstveni delavci 

2.050 

2.000 

1.950 

1.900 

1.850 

1.800 



93

Število zdravstvenega in nezdravstvenega kadra po področjih dela 

in po organizacijskih enotah prikazuje spodnja tabela. 

Tabela 34: Število zaposlenih po dejavnostih v UKC Ljubljana (razdelitev na zdravstveni in nezdravstveni del) 

1 - Zdravstveni kader 2 - Nezdravstveni kader 

ŠTEVILO ZAPOSLENIH 

po stanju na zadnji dan v mesecu 

Plan na 

dan 

31.12. 


Število zaposlenih 

na dan 

31.12.2010 

na dan 


Indeks: 

Re11/ 

Plan11 

Plan 

na dan 

31.12. 


Število zaposlenih 

na dan 

31.12.2010 

na dan 


Indeks: 

Re11/ 

Plan11 

Interna Kl. 1.063 1.024 1.073 100,9 146 134 141 96,6 

Kirurška Kl. 1.642 1.595 1.653 100,7 171 168 174 101,8 

Nevrološka Kl. 288 270 294 102,1 34 34 36 105,9 

Ginekološka Kl. 531 529 527 99,2 165 169 168 101,8 

Pediatrična Kl.** 455 464 459 100,9 75 90 80 106,7 

Negovalna bolnišnica 27 0 27 100,0 6 0 6 100,0 

Stomatološka Kl. 74 74 75 101,4 8 6 8 100,0 

Dermatovenerološka Kl. 69 66 71 102,9 12 10 12 100,0 

Kl. za inf.bol. in vroč. stanja 238 211 246 103,4 65 63 66 101,5 

Očesna Kl. 156 153 160 102,6 27 27 28 103,7 

Ortopedska Kl. 172 167 168 97,7 18 18 18 100,0 

Kl. za otorino. in cervik. krg 125 116 128 102,4 21 22 22 104,8 

Klinični inštitut za medicino dela, 

prometa in športa 

24 21 22 91,7 7 6 7 100,0 

Klinika za nuklearno medicino 64 62 63 98,4 17 17 17 100,0 

Klinični inštitut za radiologijo 218 211 219 100,5 33 37 35 106,1 

Klinični inštitut za klinično kemijo in 

biokemijo 

120 115 119 99,2 12 13 13 108,3 

Inštitut za med. rehabilitacijo 77 72 76 98,7 5 5 5 100,0 

Vodenje samostojnih in diagnostičnih enot 0 0 0 0,0 2 2 2 100,0 

Lekarna 100 84 104 104,0 17 17 18 105,9 

Reševalna postaja 87 83 90 103,4 11 11 12 109,1 

Strateško upravljanje in poslovno 

administrativne storitve* 

26 26 27 103,8 309 293 313 101,3 

Oskrbovalne službe** 163 151 165 101,2 476 458 472 99,2 

Služba bolniške prehrane in dietoterapije 14 13 17 121,4 158 160 151 95,6 

Tehnično vzdrževalna služba 0 0 0 0,0 160 162 160 100,0 

Sindikati 0 0 0 0,0 5 5 5 100,0 

UKC Ljubljana 5.733 5.507 5.783 100,9 1.960 1.927 1.969 100,5 

UKC - temeljna zdr. dej. (brez diagn.) 4.941 4.762 4.979 100,8 762 754 773 101,4 

UKC - diagnostične OE 402 388 401 99,8 62 67 65 104,8 

UKC - dejavnosti skupnega pomena (z SUPAS) 390 357 403 103,3 1.136 1.106 1.131 99,6 

OP.: * Število in plan sodelavcev iz plačne skupine B (vodstvo zavoda) je iz tabele izločen. 

** V planu zaposlenih je upoštevana realizirana prerazporeditev 26 zaposlenih iz Pediatrične klinike v oskrbovalne službe. 

94

Slika 14: Struktura zaposlenih po področjih dela na dan 31. december 2011. 

Refundirani 29% 

ZDRAVNIKI 

Administracija 29% 

Nezdravstveni delavci 25 % 

Zaposleni v 

breme zavoda 71 % 

NEZDRAVSTVENI 

DELAVCI 

Zdravniki in zobozdravniki 16 % 

Strokovni sodelavci 

in ostali 74 % 

Ostali sodelavci 

iz drugih pl. sk. 10 % 

STRUKTURA 

ZAPOSLENIH 

Diplomirani in višji 

negovalni kader 37 % 

Farmacevtski delavci 1 % 

Zdravstvena nega 48 % 

Zdravstveni tehniki 

in bolničaji 63 % 

IZVAJALCI 

ZDRAVSTVENE 

IN BABIŠKE 

NEGE 

Tabela 35: Število zaposlenih po dejavnostih v UKC Ljubljana (razdelitev na zdravstveni in nezdravstveni del). 

Struktura zaposlenih 

Plan na dan 

31.12. 2011 

Število zaposlenih na 

dan 31.12. 2010 

Število zaposlenih na dan 31.12.2011 

Kader 

financiran iz 

drugih virov 

Kader v 

breme 


Skupaj 

Indeks 

Število 11/ 

Plan 11 

Indeks 

Število 11/ 

Število 10 

I. ZDRAVNIKI IN ZDRAVSTVENA NEGA (A+B) 4.835 4.668 380 4.497 4.877 100,9 104,5 

A E1 - Zdravniki in zobozdravniki (1+2+3) 1.200 1.204 356 868 1.224 102,0 101,7 

1 Zdravniki 1.143 1.147 350 818 1.168 102,2 101,8 

2 Zobozdravniki 43 44 6 36 42 97,7 95,5 

3 Zdravniki svetovalci 14 13 0 14 14 100,0 107,7 

B E3 - Zdravstvena nega (ZN) 3.635 3.464 24 3.629 3.653 100,5 105,5 

II. E2 - Farmacevtski delavci 112 106 1 115 116 103,6 109,4 

III. E4 - Zdravstveni delavci in sodelavci 761 704 22 742 764 100,4 108,5 

IV. Ostali delavci iz drugih plačnih skupin 32 36 22 11 33 103,1 91,7 

V. J - Nezdravstveni delavci 1.960 1.927 0 1.969 1.969 100,5 102,2 

Skupaj (I. + II. + III. + IV. + V.) 7.700 7.441 425 7.334 7.759 100,8 104,3 

95

UKC Ljubljana je konec leta 2011 zaposloval 45 odstotkov 

zaposlenih od vključno višje stopnje strokovne izobrazbe delovnih 

mest naprej. Razmejitev zaposlenih po stopnji strokovne izobrazbe 

glede na zasedena delovna mesta in delež posamezne stopnje 

izobrazbe v številu vseh zaposlenih prikazuje spodnja tabela. 

Ker je kakovost organizacij premo sorazmerna z ustrezno 

izobraženim in strokovno usposobljenim kadrom, se je kader 

primoran nenehno prilagajati spreminjajočim se potrebam. V 

UKC Ljubljana potekajo različni procesi izobraževanja: stalno 

izobraževanje zaposlenih in vseh tistih, ki jih izobražujemo kot 

terciarna učna ustanova. Izobraževanje ne poteka samo na 

področju medicine in zdravstvene nege ter drugih specialnih 

področjih, ampak tudi na področjih, ki so pomembna za 

učinkovito vodenje in timsko delo. Naslednja tabela prikazuje 

število zaposlenih po doseženi dejanski izobrazbeni ravni. 

Tabela 36: Število zaposlenih po dejansko doseženi izobrazbeni ravni. 

Skupine tar. 

razredov 

Naziv dosežene izobrazbene ravni 

31.12.2010 

Število zaposlenih na zadnji dan v letu 

% v strukturi 

2010 


% v strukturi 


nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 131 1,8 115 1,5 

nižja poklicna izobrazba 127 1,7 125 1,6 

popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 1 0,0 1 0,0 

od I do 

popolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 651 8,7 634 8,2 

vključno V 

srednja poklicna izobrazba 374 5,0 392 5,1 

srednja splošna izobrazba 15 0,2 23 0,3 

srednja strokovna izobrazba 2.843 38,2 2.973 38,3 

VSOTA 4.142 55,7 4.263 54,9 

višješolska izobrazba (prejšnja) 401 5,4 381 4,9 

višja strokovna izobrazba 9 0,1 12 0,2 

visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 1.235 16,6 1.273 16,4 

od VI do 

vključno VII 

visokošolska strokovna izobrazba 

(prva bolonjska stopnja) 

56 0,8 181 2,3 

visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) 751 10,1 781 10,1 

visokošolska univerzitetna izobrazba 1 0,0 1 0,0 

specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) 16 0,2 16 0,2 

specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) 13 0,2 13 0,2 

magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) 34 0,5 32 0,4 

VSOTA 2.516 33,8 2.690 34,7 

specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) 33 0,4 34 0,4 

magisterij znanosti (prejšnji); državni pravniški izpit; 

VIII in IX specializacija v zdravstvu 

452 6,1 469 6,0 

doktorat znanosti (prejšnji) 294 4,0 298 3,8 

doktorat znanosti (tretja bolonjska stopnja) 4 0,1 5 0,1 

VSOTA 783 10,5 806 10,4 

Skupna vsota 7.441 100,0 7.759 100,0 

96

Število zaposlenih na dan 31. december 2011 po posameznih 

področjih dela podrobneje prikazuje tabela v prilogi 

Računovodskega poročila, obrazec 3 – Spremljanje kadrov. 

10.1.2 Ostale oblike dela 

A. Pogodbeno zaposlovanje zunanjih delavcev 

Leta 2011 je bilo v Kadrovski službi UKC Ljubljana pripravljenih 

1.207 podjemnih ter 384 avtorskih pogodb. 

B. Začasna dela dijakov in študentov prek študentskega servisa 

Leta 2011 so različna začasna in občasna dela opravljali tudi dijaki 

in študentje prek študentskega servisa. Stroški študentskega 

dela v UKC Ljubljana so bili leta 2010 1.209 tisoč evrov. Leta 

2011 smo v primerjavi s preteklim letom uspeli še znižati stroške 

študentskega dela za 24,5 odstotka. Leta 2011 smo za ta namen 

porabili 913 tisoč evrov. Stroške študentskega dela smo omejili z 

varčevalnimi ukrepi, ki so vključevali odobritve le najnujnejših del 

prek študentskega servisa. 

10.1.3 Izobraževanje, specializacije in pripravništvo 

Pri koordinaciji izobraževanja, specializacij, pripravništva, uvajanja 

v delo, strokovnih izpitov, prostovoljnega dela, obvezne delovne 

prakse dijakov, usposabljanj in izpopolnjevanj sodelujemo tako 

znotraj UKC Ljubljana kot tudi z drugimi zavodi. 

V UKC Ljubljana je bilo leta 2011 veljavnih 386 pogodb o 

izobraževanju. Od tega je bilo na novo sklenjenih 99 pogodb in 

150 aneksov k že veljavnim pogodbam o izobraževanju, kar je 

razvidno iz spodnje tabele; za primerjavo so navedeni podatki za 

leto 2010. 

Tabela 37: Pogodbe o izobraževanju. 

V letu 2010 V letu 2011 

vse veljavne pogodbe: 331 386 

zdravniki 138 

nega 154 

ostali poklici 94 

nove pogodbe: 127 99 

zdravniki 49 

nega 25 


aneks k pogodbi: 101 150 

zdravniki 55 

nega 64 


Programi specializacij so bili izvedeni v sodelovanju s pristojnimi 

ustanovami za spremljanje in usklajevanje izvedbe specialističnih 

programov glede na določila Zakona o zdravniški službi in 

Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializaciji zdravnikov. 

Leta 2011 je bilo v UKC Ljubljana na kroženju 636 specializantov, 

kar je razvidno iz spodnje tabele. 

Tabela 38: Specializanti in izpopolnjevanje zaposlenih v tujini. 

V letu 2010 V letu 2011 

pogodbe za specializante – 

plačnik ZZZS 

334 327 

pogodbe za specializante – 

plačnik UKCL 

9 14 

tripartitne pogodbe za 

specializante iz drugih zavodov, 

184 295 

krožečih pri nas 

pogodbe za izpopolnjevanje v 

tujini - zaposleni v UKC Ljubljana 

25 16 

nove pogodbe: 127 99 

97

Leta 2011 je bilo v UKC Ljubljana 15 specialistov iz tujine 

na usposabljanju za priznanje poklicne kvalifikacije s 

strokovnega področja pediatrije (6 kandidatov); anesteziologije, 

reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine (6 

kandidatov) in po 1 kandidat s področja otorinolaringologije, 

dermatovenerologije in oftalmologije. Kandidati prihajajo iz Srbije 

(10), Hrvaške (2), Bosne in Hercegovine (2) in Makedonije (1). 

Leta 2011 se je izvajalo 248 programov pripravništva različnih 

poklicev za zaposlene v UKC Ljubljana (od tega 179 novih 

programov) in 221 programov za zaposlene v drugih zdravstvenih 

in socialnih zavodih. V zavodu smo imeli 22 prostovoljcev. 

V program Uvajanje v delo diplomiranih medicinskih sester/ 

zdravstvenikov in diplomiranih babic/babičarjev, ki so končali 

program, reguliran z EU, je bilo leta 2011 vključenih 93 delavcev 

s področja zdravstvene nege. S preizkusom znanja in veščin se je 

leta 2011 zaključilo 57 programov uvajanja v delo. 

Za zdravstvene tehnike/zdravstvene tehnice in tehnike 

zdravstvene nege/medicinske sestre sta bila organizirana 2 

uvajalna seminarja, ki se ju je udeležilo 47 pripravnikov – od tega 

6 iz zunanjih zdravstvenih in socialnih zavodov. 

Za diplomirane medicinske sestre, diplomirane zdravstvenike 

in diplomirane babice/diplomirane babičarje smo organizirali 3 

uvajalne seminarje, ki se jih je udeležilo 60 delavcev s področja 

zdravstvene nege. Udeležencev iz drugih zavodov nismo imeli 

Leta 2011 je bilo izvedenih 70 tečajev oživljanja, ki se ga je 

udeležilo 1.245 udeležencev, in 6 tečajev varstva pri delu, ki se ga 

je udeležilo 664 udeležencev. 

V UKC Ljubljana se izvajajo trije programi za pridobitev nacionalne 

poklicne kvalifikacije. Leta 2011 je bilo izdanih 229 certifikatov. 

Za izobraževanja je bilo leta 2011 v UKC Ljubljana evidentiranih 

oziroma porabljenih skupaj 189.322 ur (podatki so pridobljeni iz 

dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti – DEPO). 

Po podatkih iz DEPO-ja je bilo največ ur porabljenih za interno 

izobraževanje na področju zdravstvene nege, in sicer 86 odstotkov 

vseh ur. Za potrebe študijskih dopustov so bile za poklicni skupini 

»zdravniki in zobozdravniki« in »zdravstvena nega« porabljene štiri 

petine vseh ur, ki so namenjene študijskim dopustom; v enakem 

deležu je razmerje za obe poklicni skupini na izobraževanjih, ki 

so potekala zunaj zavoda (seminarji, kongresi, tečaji, strokovna 

srečanja, vabljena predavanja, strokovni razgovori, priprave na 

strokovni izpit). 

Tabela 39: Evidentirane ure za izobraževanje po profilih. 

IZOBRAŽEVANJE IZVEN 

INTERNO IZOBRAŽEVANJE ŠTUDIJSKI DOPUST 

Profil 

ZAVODA (SKUPAJ) 

2010 2011 2010 2011 2010 2011 

zdravniki in zobozdravniki 978 9% 975 5% 29.903 53% 24.566 55% 70.068 56% 73.650 59% 

zdravstvena nega 8.276 77% 16.683 86% 18.309 33% 13.673 31% 36.272 29% 34.256 27% 

farmacevtski delavci 0% 0% 192 0% 750 2% 2.713 2% 1.471 1% 

zdravstveni delavci in sodelavci 670 6% 1.065 6% 3.689 7% 3.668 8% 9.877 8% 10.302 8% 

ostali sodelavci iz drugih 

plačnih sk. (vodstvo zavoda 

16 0% 0% 1.562 3% 144 0% 1.784 1% 1.363 1% 

in raziskovalci) 

nezdravstveni sodelavci 847 8% 627 3% 2.448 4% 1.955 4% 4.602 4% 4.173 3% 

V povprečju je za izobraževanje porabljenih 24,6 ure na 

zaposlenega delavca; uporabljen je podatek o številu zaposlenih 

na dan 31. december 2011. Evidentirane ure po profilih iz 

podatkov DEPO-ja ter razmerje med številom ur in zaposlenih so 

predstavljene v spodnji tabeli. 

98

UKC Ljubljana – učni zavod 

Leta 2011 smo pripravili in oddali vlogo na Ministrstvo za zdravje 

za podaljšanje naziva učni zavod za izvajanje praktičnega pouka 

dijakov srednjega strokovnega izobraževalnega programa 

tehnik zdravstvene nege, laboratorijski tehnik, kemijski tehnik 

in farmacevtski tehnik; srednjega poklicnega izobraževalnega 

programa bolničar-negovalec; študentov izobraževalnega 

programa za pridobitev višje izobrazbe ustni higienik; študentov 

visokošolskega strokovnega študijskega programa zdravstvena 

nega, delovna terapija, fizioterapija, radiologija, sanitarno 

inženirstvo in laboratorijska biomedicina ter študentov 

univerzitetnega študijskega programa medicina, dentalna 

medicina, farmacija, biologija, živilska tehnologija, socialno 

delo in psihologija. Naziv je UKC Ljubljana pridobil z odločbo št. 

1611-1072010-6, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje Republike 

Slovenije za obdobje petih let, torej do leta 2016. 

10.1.4. Ustvarjanje varnega in zdravega delovnega okolja 

V zimski sezoni 2011/12 smo v UKC Ljubljana organizirali 

cepljenje zaposlenih in kroničnih pacientov. Zaposlene smo cepili 

na šestih cepilnih mestih, kronične paciente pa v Pediatrični kliniki 

na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter v Bolnišnici 

dr. Petra Držaja, in sicer na Centru za vojne veterane. Skupaj smo 

cepili 1.566 oseb, od tega 991 (63 odstotkov) redno zaposlenih, 

268 (17 odstotkov) kroničnih pacientov, 307 (19 odstotkov) 

samoplačnikov. Letos odziv zaposlenih na cepljenje proti gripi 

v UKC Ljubljana ni bil tak, kot smo pričakovali, kar pripisujemo 

nezainteresiranosti zaposlenih in antipropagandi, ki je potekala 

v medijih v času cepljenja. Ob upoštevanju števila zaposlenih 

konec leta 2011 (7.759 zaposlenih na dan 31. december 2011) 

sklepamo, da se je v zimski sezoni 2011/12 cepilo le 13 odstotkov 


99

10.2 Poročilo o investicijskih vlaganjih 

Podrobnejša realizacija je prikazana v prilogi Računovodskega 

poročila: obrazec 4 – Poročilo o investicijskih vlaganjih. 

10.2.1 Nabava medicinske in nemedicinske opreme 

UKC Ljubljana je leta 2011 za nabavo medicinske in nemedicinske 

opreme razpolagal s 16.730 tisoč evri z naslova sredstev 

amortizacije in z 2.993 tisoč evri z naslova drugih lastnih virov, 

proračunskih sredstev ter donacij; skupaj torej z 19.724 tisoč evri, 

kar je predstavljeno v spodnji tabeli. 

Tabela 40: Viri sredstev in njihova poraba leta 2011. 

Št. 

vrsta 

sredstev 

planirana 

sredstva 

prenos sredstev 

skupaj 

razpoložljiva 

porabljena 

sredstva 

prenos 

za l. 2011 

iz l. 2010 - vključno 

z razpisi v teku 

sredstva v l. 2011 v l. 2011 sredstev v l. 2012 

1 2 3 = (1+2) 4 5 = 3 - 4 

1 30% AM 1.285.100 1.249.474 2.534.574 1.913.031 621.544 

2 

60% AM - združena 

sredstva UKC 

2.571.238 6.950.658 9.521.896 9.518.303 3.593 

3 

10% AM- rezervni sklad 

UKC 

336.835 346.864 683.699 616.458 67.241 

4 sredstva informatike 1.000.000 0 1.000.000 979.832 20.168 

5 

presežek poslovanja iz 

leta 2010 

2.490.536 0 2.490.536 2.241.169 249.367 

6 nagrada za kakovost 500.000 0 500.000 204.652 295.348 

SKUPAJ 1+2+3 8.183.709 8.546.996 16.730.705 15.473.445 1.257.260 

7 drugi lastni viri 2.003.742 0 2.003.742 2.003.742 0 

8 proračunska sredstva 701.974 0 701.974 701.974 0 

9 donacije 288.092 0 288.092 288.092 0 

SKUPAJ 4+5+6 2.993.808 0 2.993.808 2.993.808 0 

SKUPAJ 1+2+3+4+5+6 11.177.517 8.546.996 19.724.513 18.467.253 1.257.260 

Lastni viri 

Lastne vire predstavljajo sredstva amortizacije in drugi lastni viri. 

Lastni viri zagotavljajo pretežni del financiranja nabave opreme. 

Leta 2011 smo za nabavo opreme iz tega vira porabili 15.473 

tisoč evrov, kar prestavlja 92,5 odstotka razpoložljivih sredstev. V 

primerjavi s preteklim letom je delež porabe presegel 90 odstotkov. 

100

Tabela 41: Poraba sredstev amortizacije leta 2011 po klinikah in kliničnih inštitutih – lastni viri. 

organizacijska enota 

30 % AM 

lastna 

sredstva 

60 % AM 

združena 

sredstva 

10% AM 

rezervni 

sklad 

sredstva 

informatike 

presežek 

poslovanja 

2010 

nagrada 

za kakovost 

SKUPAJ 

INTERNA KLINIKA 409.409 1.194.948 99.910 14.431,20 1.053.812 150.000 2.922.510 

KIRURŠKA KLINIKA 531.430 2.475.418 0 93.985 472.782 0 3.573.616 

NEVROLOŠKA KLINIKA 27.326 0 9.300 0 11.986 0 48.613 

GINEKOLOŠKA KLINIKA 237.467 210.232 131.388 1.184 103.186 0 683.457 

PEDIATRIČNA KLINIKA 35.717 49.400 30.782 1.890 0 0 117.789 

STOMATOLOŠKA KLINIKA 26.662 90.000 0 1.184 8.016 0 125.862 

SAMOSTOJNE KLINIKE 241.243 521.138 3.206 1.184 282.468 54.652 1.103.891 

KLINIČNI INŠTITUTI 206.649 1.225.000 239.000 3.685 42.615 0 1.716.949 

LEKARNA 22.895 370.000 0 0 79.846 0 472.741 

REŠEVALNA POSTAJA 591 13.358 0 0 136.706 0 150.655 

STRATEŠKO UPRAVLJANJE 

IN POSLOVNO 

78.642 3.266.150 102.872 862.287 0 0 4.309.951 

ADMINISTRACIJSKE STORITVE 

OSKRBOVALNE SLUŽBE 31.689 83.688 0 0 0 0 115.377 

SLUŽBA BOLNIŠKE 

PREHRANE IN DIETOTERAPIJE 

26.529 0 0 0 49.752 0 76.281 

TEHNIČNO VZDRŽEVALNA 

SLUŽBA 

36.783 18.971 0 0 0 0 55.755 

SKUPAJ 1.913.031 9.518.303 616.458 979.832 2.241.169 204.652 15.473.445 

Proračunska sredstva 

UKC Ljubljana je leta 2011 nabavil za 701,9 tisoč evrov opreme z 

naslova proračunskih sredstev (tabela 40). 

Donacijska sredstva 

UKC Ljubljana je leta 2011 nabavil za 288 tisoč evrov opreme z 

naslova donacijskih sredstev (tabela 40). 

Prihranki pri nabavi opreme 

Leta 2011 smo pri nabavi opreme ustvarili prihranek v skupni 

višini 198 tisoč evrov, ki smo ga v celoti namenili za nadgradnjo 

sistema ZIS (draga bolnišnična zdravila). 

101

Tabela 42: Poraba sredstev leta 2011 (z razpisi v teku) po vrsti opreme – vsi viri. 

Zap. št. 

predmet nabave 

vrednost / 

EUR 

Zap. št. 

predmet nabave 

vrednost / 

EUR 

1 RTG oprema 2.585.066 28 zobozdravniški stoli 90.000 

2 računalniška oprema 1.792.633 29 oprema za fizioterapijo 89.668 

3 pacs sistem ( sofinanciranje MZZ) 1.500.000 30 avdio-video oprema 88.211 

4 UZ aparati 1.342.182 31 oprema za operacijske dvorane 80.692 

5 bolniške postelje 1.131.615 32 termometri 68.090 

6 kirurški inštrumentarij 1.122.995 34 kovinska oprema 65.323 

7 laboratorijska oprema 987.291 35 RFID-sistem za označevanje oblačil 60.000 

8 anestezijski aparati 818.826 36 biro oprema 59.027 

9 oprema za lekarno 588.140 37 EMG labor monitor 58.987 

10 endoskopska oprema 579.119 38 aparat za dovajanje kisika 58.053 

11 medicinski vozički 561.731 39 oprema za nevrološko kliniko 50.574 

12 razna medicinska oprema 469.188 40 prenosni ECMo aparat 50.040 

13 oprema za medicinsko simulacijo 444.786 41 CTG aparat 47.312 

14 oprema za dezinfekcijo in sterilizacijo 364.854 42 oprema za očesno kliniko 46.814 

15 monitorji 319.989 43 blazine antidekubitus 45.764 

16 reševalna vozila 307.400 44 

grelniki za krvno plazmo, kri in krvne 

derivate 

42.870 

17 mikroskopi 305.985 45 merilniki krvnega in stetoskopi 41.342 

18 konvektor za odpadke 250.000 46 

inkubator za novorojenčke z zelo 

nizko porodno težo 

26.688 

19 oprema za histopatološki laboratorij 232.516 47 defibrilatorji 25.497 

20 3D navigacijski sistem 228.000 48 bela tehnika 24.796 

21 infuzijske črpalke in perfuzorji 211.205 49 vozila 24.507 

22 respiratorji 207.555 50 orodje 23.821 

23 oprema za funkcionalno diagnostiko 204.465 51 

neinvazicni merilec centralnega 

krvnega tlaka 

23.513 

24 razna nemedicinska oprema 196.470 52 

aparat za ogrevanje in hlajenje 

bolnika 

18.900 

25 oprema za informacijsko podporo 189.000 53 oprema za hlajenje prostorov 12.163 

26 zunananje srce-heart-mate 144.120 54 prelagalne deske 12.006 

27 pohištvo 141.191 55 

aparat za merjenje medvretenčnega 

tlaka 

6.275 

SKUPAJ 18.467.253 

Opomba: nabava istovrstne opreme se mnogokrat izvede iz več virov sredstev (amortizacija, donacija, raziskovalna sredstva, terciar – raziskovalni projekt itd.). 

102

10.2.2 Investicije v nepremičnine 

Služba za investicije je sodelovala pri investicijah, ki jih sicer vodi 

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije: 

• izgradnja Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. 

29. marca 2011 je bila izvedena primopredaja objektov 

(N2 in R) s strani izvajalca SCT, d. d., Ministrstvu za zdravje in 

UKC Ljubljana; 

• izgradnja diagnostično-terapevtske službe (DTS), ki zajema 

prenovo urgence, operacijskega bloka (OP), KO za vaskularno 

nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo (KVIT), KO za 

intenzivno interno medicino (CIM), 1., 2. in 3. kleti, vključno s 

prenovo kuhinje, lekarne, sterilizacije in heliporta, ter pripravo 

projektne in investicijske dokumentacije za izgradnjo DTS – jug, 

ki je namenjen potrebam Klinike za nuklearno medicino in 

Kliničnega inštituta za radiologijo; 

• priprava investicijske in projektne dokumentacije za potrebe 

prenove objekta »bivši ZVD«. Investicija je trenutno v fazi pridobivanja 

gradbenega dovoljenja. Nadaljuje se tudi projektiranje 

projekta za izvedbo del (PZI); 

• priprava investicijske in projektne dokumentacije za potrebe 

prenove KO za intenzivno terapijo (CIT); 

• izvedba adaptacijskih del za Negovalno bolnišnico v objektu 

Vrazov trg; 

• priprava projektov za izvedbo (PZI) za adaptacijo celotnega 

objekta na Vrazovem trgu. 

Večje investicije, ki jih je financiral UKC Ljubljana in so se izvajale 

leta 2011, so: 

• nadaljevanje z izvedbo del na NN (nizkonapetostni) plošči. 

Investicija je v zaključni fazi; 

• nadaljevanje z adaptacijo prostorov KO za endokrinologijo, 

diabetes in presnovne bolezni v objektu Vrazov trg. Investicija je 

v zaključni fazi; 

• izvedba razpisa za ureditev pohlajevanja bolniških sob v hospitalnem 

objektu. Izvedba del je predvidena v treh fazah; 

• izvedba del – požarno javljanje v pritličju, I., II. in III. nad. hospitalnega 

objekta; 

• sanacija klimatizacije in prezračevanja diagnostike na Nevrološki 

kliniki za potrebe MR, CT, RTG pulmo in angiografije; 

• sanacije strelovodne napeljave na Ortopedski kliniki in objektu 

Stomatološke klinike ter KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo. 

Konec leta je bil tudi začetek sanacije strelovodne napeljave 

na polikliniki; 

• adaptacija stikalnega prostora in temnice na Urgenci za potrebe 

sistema PACS; 

• sanacija operacijske dvorane 4 na Ortopedski kliniki; 

• adaptacija Oddelka intenzivne terapije za nedonošenčke v I. 

nadstropju nove porodnišnice; 

• sanacija nizkonapetostnega razvoda objekta Stomatološke 

klinike in KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo; 

• sanacija elektroinštalacij na Reševalni postaji in ureditev dodatne 

moči zaradi napajanja novih reševalnih vozil; 

• sanacija elektroinštalacij v prostorih Centra za zobne bolezni na 

Stomatološki kliniki in zaključek adaptacije prostorov; 

• sodelovanje (izvedba projektov PZI in opravljanje strokovnega 

nadzora izvedbe del) pri ureditvi prostorov za doječe matere v 

III. nadstropju nove porodnišnice; 

• adaptacija urgentne ambulante za odrasle na Infekcijski kliniki; 

• izvedba ponovnega razpisa za adaptacijo dveh sob intenzivne 

nege na KO za urologijo. 

V tem letu smo pripravili projektno dokumentacijo za različne investicije 

za izvedbo v prihodnosti: 

• nadaljevanje s pripravo projektov za izvedbo del (PZI) za adaptacijo 

prostorov za hematologijo, 

• priprava funkcijsko-projektne dokumentacije za ureditev delovnih 

pogojev v citopatološkem laboratoriju Ginekološke klinike; 

• priprava projektne dokumentacije za obnovo dvižnih vodov v 

hospitalnem objektu; 

• priprava projekta za izvedbo del (PZI) za ureditev smetišča na 

Vrazovem trgu v skladu z novimi predpisi; 

• priprava projekta za izvedbo del (PZI) za prenovo prostorov za 

specializante na Stomatološki kliniki; 

• priprava projekta za izvedbo del (PZI) elektrike in opreme za 

UPS za varnostno napajanje RIS/PACS v BPD, Šiška; 

• priprava projektov za izvedbo (PZI) za ureditev prostorov za doječe 

matere v III. nadstropju nove porodnišnice – OTROČNICE; 

• sodelovanje pri pripravi recenzijskega poročila (elektrika, strojne) 

za rekonstrukcijo hladilne postaje UKCL – faza 2; 

• priprava projekta za izvedbo del (PZI) elektrike za Reševalno 

postajo in garažo; 

• priprava projekta za izvedbo del (PZI) elektrike za DTS-temnico 

(zaradi PACS-a); 

• priprava programsko-projektne naloge arhitekture in opreme za 

KIKKB, Poliklinika, A-trakt, I. nad.; 

• priprava projektno-tehnične dokumentacije za izdelavo opreme 

v poslovnem delu/lekarni v BPD v LJ; 

• priprava projekta za izvedbo del (PZI) elektrike za priklop etažnih 

razdelilnikov v traktih A, B in C v hospitalu; 

• priprava projekta za izvedbo del (PZI) za kompenzacijsko napravo 

v napajalnem omrežju UKC – hospital; 

• priprava projektov za izvedbo del (PZI) za adaptacijo administracije 

v dnevni hospital na Nevrološki kliniki; 

• priprava projektov za izvedbo del (PZI) za adaptacijo bolniških 

sob v sobe za intenzivno nego na Nevrološki kliniki; 

• priprava projektov za izvedbo del (PZI) za zamenjavo agregata 

na Nevrološki kliniki; 

• izdelava statike za kontrolo nosilne konstrukcije AB-plošče in 

AB-nosilcev v pritličju objekta F in preveritev možnosti namestitve 

dveh novih medicinskih naprav na Nuklearni kliniki; 

• priprava izdelave prostorskega preizkusa namestitve dializnega 

centra v I. nad. objekta nekdanje mestna otroške bolnišnice; 

• priprava programske naloge za adaptacijo prostorov na Poli- 

103

kliniki, I. nad., B-trakt, za potrebe abdominalne in torakalne 

kirurgije ter endoskopije; 

• priprava razširjenega energetskega pregleda Bolnišnice dr. 

Petra Držaja; 

• razširjeni energetski pregled za objekt Hospital, ki predstavlja 

osnovo za izvedbo projektne dokumentacije za njegovo energetsko 

sanacijo; 

• priprava idejne zasnove energetske sanacije hospitalnega 

dela; 

• priprava recenzije spremenjenega PZI-ja elektrike za hematologijo; 

• priprava revizije projektne dokumentacije PGD za rekonstrukcijo 

objekta ZVD v Ljubljani; 

• priprava idejne rešitve za ureditev napajanja agregatskih 

zbiralk ob povečanem obsegu potrošnikov, priključenih na 

rezervni vir napajanja na Nevrološki kliniki. 

Pričeli smo tudi s pripravo projektne dokumentacije za izvedbo del 

teh investicij: 

• energetska sanacija objekta Negovalna bolnišnica – Vrazov trg, 

• ureditev lekarne v hospitalnem objektu, pritličje, B-trakt; 

• ureditev lekarne v Bolnišnici dr. Petra Držaja; 

• adaptacija bolniške sobe v sobo za intenzivno nego v Hospitalu, 

A-trakt, II. nadstropje za UIM in CZ; 

• ureditev vročega laboratorija na Kliniki za nuklearno medicino; 

• ureditev elektrike na centralnem smetišču UKC Ljubljana. 

Poleg projektne je bilo treba pri določenih investicijah pripraviti 

tudi investicijsko dokumentacijo ali pa je ta še v postopku izdelave: 

• investicijski program za adaptacijo prostorov na KO za hematologijo; 

• novelacija dokumenta identifikacije investicijskega projekta 

(DIIP) z analizo stroškov in koristi za energetsko sanacijo 

Hospitala UKC Ljubljana, strojnica; 

• novelacija investicijskega programa (IP) in vlog za pridobitev 

mnenja MZ ter soglasja MF za zadolževanje projekta hematologija; 

• dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za 

energetsko sanacijo BPD. 

Tabela 43: Pregled realiziranih in pričetih investicijskih vlaganj v nepremičnine leta 2011. 

Zap. 

št. 

Nepredvidena dela 

Skupna 

vrednost 

z DDV " 

STANJE INVESTICIJE 2011 

1 

Nadaljevanje projekta 

"Hematologija" 

2.000.000 

Dne 19.12.2011 je bila usklajena pogodba z izbrano banko glede kredita 

- 20.12.2011 je bila parafirana pogodba s strani banke. Generalni direktor 

UKCL je 20.12.2011 podpisal vlogo na MF za pridobitev soglasja glede izbire 

banke in vsebine pogodbe. Predvideva se pozitiven odgovor MF v enem 

tednu. Podpisano soglasje je osnova za objavo razpisa za izvedbo gradbeno 

obrtnikih del. Objava razpisa se predvideva v času od 21 do 31.12.2011 

VRAZOV TRG: Izbrani izvajalec del SAVAPROJEKT d.o.o.. pripravlja projekte za 

izvedbo del (PZI) za energetsko sanacijo objekta. Komerciala pripravlja razpisno 

dokumentacijo za razpis za izvajalca inženiringa in strokovnega nadzora. 

2 

Izvedba energetske 

sanacije objektov 

"Hospital" in "Vrazov trg" 

1.000.000 

OPOMBA: EMONAPROJEKT d.o.o. za MZ pripravlja projekte za izvedbo (PZI) 

adaptacije celotnega objekta. 

HOSPITAL: V zaključni fazi je izvedba dok. ident. invest. projekta (DIIP) 

in idejna zasnova (IDZ), ki sta potrebna za prijavo na razpis. Razpis bo 

predvidoma objavljen naslednje leto. 

104

Zap. 

št. 

3 

4 

5 

6 

Nepredvidena dela 

Izvedba I. faze 

pohlajevanja bolniških 

sob v "Hospitalu" 

Izvedba požarnega 

javljanja v pritličju in I. 

nadstropju "Hospitala" 

Varstvo pri delu 

Izvedba varnostne 

razsvetljave v DTS 

Varstvo pri delu 

Priprava projektne 

in investicijske 

dokumentacije pri 

različnih investicijah 

Skupna 

vrednost 

z DDV " 

350.000 

STANJE INVESTICIJE 2011 

Prvi javni razpis je bil zaradi nesprejemlivih ponudb razveljavljen. Na portalu 

javnih naročil je objavljen novi razpis. Oddaja ponudb je konec januarja 

2012. V letu 2012 je predvidena izvedba del od 8. nad. do vključno 6. nad.. 

Dela v preostalih nadstropjih (od. 5. do vključno 3. nad.) se bodo izvedla v 

letu 2013. 

OPOMBA: Za potrebe hlajenja celotnega objekta (od. 8.nad. do vključno 3. 

nad.) je potrebno urediti hladilno strojnico, ki je zajeta v razpisu MZ-ja za 

izvedbo inštalacij v novem DTS-ju. 

130.000 Javni razpis je zaključen. Izbrani izvajalec uveden v delo. Poteka izvedba del. 

120.000 

150.000 

V teku je priprava projektov za izvedbo del PZI. Po zaključku projektiranja se 

bodo pripravili kriteriji za razpis za izvedbo del. 

NEVROLOŠKA KLINIKA - AGREGAT: Projekt PZI za elektroinštalacije je 

projektant predal TVS - OCENA cca 240.000,00 EUR z DDV. Poteka priprava 

razpisne dokumentacije v komerciali. 

ADAPTACIJA SOBE INTENZIVNE NEGE ZA UIM IN CZ: Kliniki morata pred 

pričetkom izdelave PZI projektov uskladiti svoje potrebe glede prostora z 

zahtevami SPOBA in prostorskimi standardi. 

ADAPTACIJA TRAKTA B, I. NAD. POLIKLINIKA ZA KO ZA ABDOMINALNO 

KIRURGIJO IN KO ZA TORAKALNO KIRURGIJO (nekdanji prostori ORL klinike): 

Poteka izdelava projektne naloge s strani projektantov arhitekture, strojnih 

in elektroinštalacij. V pregled in potrditev predana v tednu pred božičnimi 

prazniki. 

UREDITEV SMETIŠČA - VRAZOV TRG: Izvedel se bo razpis v komercialnem 

sektorju po projektih PZI. Potrebno je zagotoviti vir sredstev za izvedbo del. 

PRESELITEV DIALIZNEGA CENTRA IZ LEONIŠČA V BIVŠO MESTNO OTROŠKO 

BOLNICO: idejni tloris prostorov (bolnišnični del) je potrjen s strani klinike. 

Potekajo pogovori glede možnosti oddaje naročila, ki bi zajemal projektiranje 

in nato izvedbo del po predhodno potrjenih projektih za izvedbo (PZI). Rok za 

preselitev je konec decembra 2011, ki pa zaradi obsežnosti investicije ni realen. 

UREDITEV VROČEGA LABORATORIJA NA KLINIKI ZA NUKLEARNO KLINIKO: 

Klinika mora pred nadaljevanje interno doreči obseg ureditve prostora. 

PRIPRAVA PROJEKTA PZI ZA UREDITEV ELEKTRIKE NA CENTRALNEM 

SMETIŠČU UKCL: v teku je priprava naročila. 

RAZŠIRITEV IN ADAPTACIJA SPREJEMA IN ODVZEMA KRVI IN URINA - KIKKB 

(Poliklinika, A trakt, I. nad.): Izveden je idejni tloris nove ureditve. 

7 Nepredvidena dela 250.000 Po potrebi in s soglasjem generalnega direktorja 

105

Tabela 44: Pregled realiziranih in pričetih investicijskih vlaganj v nepremičnine leta 2011 

NEVROLOŠKA KLINIKA - PREZRAČEVANJE DIAGNOSTIKE: Dela še niso končana. 

STRELOVODI UKCL: sanacija strelovodne inštalacije je bila izvedena na Ortopedski kliniki in na objektu 

Stomatološke klinike in KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo po predhodno izvedenih PZI projektih. 

PZI dokumentacija za obnovo strelovodov na Polikliniki je izvedena. Strelovod na Polikliniki se bo izvajal 

hkrati z zamenjavami strešnih kritin. 

ADAPTACIJA STIKALNEGA PROSTORA IN TEMNICE NA URGENCI: Zaključeno 

ORTOPEDSKA KLINIKA - OP 4: Zaključeno 

ADAPTACIJA INTENZIVNE TERAPIJE ZA NEDONOŠENČKE V I. NAD. NOVE PORODNIŠNICE NA GINEKOLOŠKI 

KLINIKE: Dela zaključena mesec dni pred rokom. 

OBNOVA NIZKONAPETOSTNEGA RAZVODA NA STOMATOLOŠKI IN MAKSILOFACIALNI KLINIKI: Zaključeno 

REŠEVALNA POSTAJA: Obnova elektrike po objektu reševalne postaje ter ločeno izvedba dovoda potrebne 

dodatne moči do objekta - zaključeno. V februarju se bo pričela druga faza izvedbe del. 

PRENOVA ELEKTRIKE V PROSTORIH CENTRA ZA ZOBNE BOLEZNI NA STOMATOLOŠKI KLINIKI: Zaključeno 

RAZNE 

INVESTICIJE 

UREDITEV POGOJEV DELA V CITOPATOLOŠKEM LABORATORIJU NA GINEKOLOŠKI KLINIKI: Projektna 

dokumentacija za razpis je pripravljena in predana naročniku. DIIP je izdelan. Vsa dokumentacija je bila 

predana komercialnem sektorju v pripravo na razpis za izvedbo del. 

STARA NEVROLOŠKA KLINIKA: Poteka priprava dokumentacije potrebne za izvedbo usposobitev prostorov 

za opravljanje administrativne dejavnosti. 

NIZKONAPETOSTNA RAZVODNA PLOŠČA (Hospital, II. klet): Potekajo interni kvalitetni pregledi. Investicija 

je v zaključni fazi. 

UREDITEV PROSTORA ZA DOJEČE MAME NA ODDELKU ZA PERINATOLOGIJO (Nova porodnišnica, 3. nad.): 

Zaključeno 

ADAPTACIJA PROSTOROV ZA SPECIALIZANTE NA STOMATOLOŠKI KLINIKI (I. faza): Projekti in razpisna 

dokumentacija so pripravljeni. 

ADAPTACIJA URGENTNE AMBULANTE ZA ODRASLE NA INFEKCIJSKI KLINIKI: Zaključeno 

PREUREDITEV PRIROČNEGA LABORATORIJA ZA MIKROMETODE NA PEDIATRIČNI KLINIKI: PZI načrti 

so pregledani s strani TVS. Klinika mora za potrebe preureditve prostorov pridobiti še soglasje glede 

garancije na objekt. 

PRILAGODITEV PROSTOROV ZA NAMESTITEV APARATA ZA MR NA PEDIATRIČNI KLINIKI: Dne 23.12.2011 

bo predvidoma podpisano pismo o nameri za nakup aparata za MR. Potrebno je treba izdelati PGD 

projekt in pridobiti gradbeno dovoljenje. Nato je treba izdelati še PZI projekt za preureditev prostorov. 

Klinika mora za potrebe preureditve prostorov pridobiti še soglasje glede garancije na objekt. 

106

Adaptacija prostorov na KO za hematologijo 

Decembra 2011 in januarja 2012 je bilo pospešeno delo za 

dokončanje projektne dokumentacije. Usklajevalo se je delo 

med projektantom KO za hematologijo, IBE, d. d., in projektantko 

lekarne PI sp. Poseben poudarek je bil dan dokončnemu 

usklajevanju projektov inštalacij. Usklajevalo se je tudi delo na 

projektu opreme, ki ga je bilo treba uskladiti z mnenji recenzentke. 

Glede na zagotovila projektantov bi morali biti projekti zaključeni 

v začetku februarja 2012. Projektantu IBE, d. d., je bilo naloženo, 

da preveri utemeljenost oziroma pridobi gradbeno dovoljenje 

za izgradnjo obeh strojnic. Zaradi naknadne umestitve novih 

prostorov lekarne v pritličju Hospitala v traktu B v že sprojektirane 

nove prostore KO za hematologijo se sedaj projektira PZI za 

lekarno in PZI za spremembo prostorov KO za hematologijo zaradi 

lekarne in cevne zračne pošte. 

V tem obdobju je bilo tudi veliko aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem 

finančnih sredstev za investicijo. Ministrstvo za finance ni dalo 

dokončnega soglasja za najetje posojila in izbor banke. Najnovejši 

predlog financiranja naj bi obravnavala Vlada Republike Slovenije. 

Januarja je bil odstranjen spuščen strop v prostorih bodočega KO 

za hematologijo. S tem je bilo omogočeno tako projektantom kot 

tudi vzdrževalcem in bodočim ponudnikom del, da si ogledajo 

stanje obstoječih inštalacij. 

Komercialni sektor pripravlja razpisno dokumentacijo po sistemu 

FIDIC za javno naročilo Ureditev prostorov KO za hematologijo. 

Delo naj bi se oddalo po sistemu na ključ, s tem da bi izvajalec 

prevzel izdelani PZI projekt za svojega. 

Pripravljeni so tudi nekateri podatki za ureditev gradbišča 

bodočega izvajalca. Ti podatki bodo vključeni v razpisno 

dokumentacijo. 

Poročilo o opravljenih aktivnostih na projektu 

DTS sever in prometni terminal v letu 2011 

Služba za investicije in pooblaščeni predstavniki Univerzitetnega 

kliničnega centra Ljubljana (v nadaljevanju uporabnik) so v letu 

2011 sodelovali pri izvajanju projekta izgradnje in adaptacije 

objekta DTS sever in prometni terminal tako, da je uporabnik: 

• sodeloval v postopkih javnih naročil, katere je vodilo Ministrstvo 

za zdravje RS (v nadaljevanju investitor), 

• zagotavljal sodelovanje odgovornih oseb pri izvedbi tehničnih 

pregledov za posamezne zaključene dele investicije, 

• sodeloval pri koordinaciji in izvedbi gradbenih del na gradbiščih: 

dokončanje 1. faze gradnje prometnega terminala 

in selitev začasnih uvozov, adaptacija centralne kuhinje in 

izgradnja vertikalnega komunikacijskega jedra s povezavo na 

heliport, 

• zagotovil in izvedel začasne selitve programov uporabnika 

na začasne lokacije tekom izvajanja gradbeno obrtniških in 

inštalacijskih del na odprtih gradbiščih predmetne investicije 

in s tem omogočil nemoten potek gradnje, 

• sodeloval pri izdelavi projektne dokumentacije s tem, da je 

zagotovil sodelovanje neposrednih uporabnikov pri izdelavi, 

pregledu in potrjevanju PZR/PZI dokumentacije za objekt 

DTS sever in prometni terminal ter PZR/PZI dokumentacije za 

heliport ploščad s povezovalnim mostovžem. 

Uporabnik je v mesecu decembru s strani investitorja prejel 

pooblastilo za vodenje postopkov javnega naročanja za vse 

investicije ki se v UKC Ljubljana financirajo iz proračuna Republike 

Slovenije, ki pa se v praksi niso pričela izvajati. Pri predmetni 

investiciji so se v letu 2011 pojavili naslednji problemi na strani 

uporabnika: 

• uporabnik je investitorja seznanil, da seznanil, da ima zaradi 

zastarele obstoječe tehnološke opreme težave pri zagotavljanju 

farmacevtskih vod za potrebe Lekarne. Uporabnik 

v letu 2011 ni razpolagal s finančnimi sredstvi za izvedbo 

tehnološkega dela priprave farmacevtskih vod niti jih nima 

predvidenih v finančnem načrtu za leto 2012. Uporabnik je 

podal pobudo investitorju za zagotovitev finančnih sredstev iz 

proračuna, do česar se investitor še ni opredelil, 

• zaradi bližine aktivnih gradbišč so se občasno pojavljale 

resnejše motnje pri izvajanju dejavnosti v obstoječih prostorih 

oz. pri izvajanju programov, ki v UKC Ljubljana, kljub gradbišču 

delujejo naprej brez večjih prekinitev. Prvenstvena razloga 

za motnje sta bila povečan hrup in prašenje, 

• zaradi nadaljevanja gradnje na omenjeni investiciji so se občasno 

zmanjšale uporabne površine posameznih programov 

(npr. centralna kuhinja), ki so primorani delovati v okrnjeni 

obliki na začasnih lokacijah, 

• v letu 2011 se je nadaljevala agonija na urgenci UKC 

Ljubljana, kjer se že peto leto izvaja dejavnost neprekinjene 

nujne medicinske pomoči tik ob samem gradbišču. Zaradi 

takšne bližine gradbišča so se v mesecu decembru 2011 v 

urgenci zelo poslabšali bivalni pogoji, saj so se temperature v 

čakalnici na triaži in hodnikih urgence znižale pod sprejemljivi 

in vzdržni nivo. 

Obsežnejše poročilo o izgradnji diagnostično-terapevtske službe 

(DTS) je v prilogi 10 Poslovnega poročila. 

107

Prenova in dozidava Klinike za otorinolaringologijo in 

cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana (ORL klinika) 

V letu 2011 so bila izvedena zaključna dela na kliniki. Opravljena 

je bila primopredaja še zadnjega dela klinike (objekt R) in sicer 29. 

marca 2011. Primopredaja je bila izvedena med pooblaščenimi 

predstavniki investitorja (Ministrstvo za zdravje), izvajalca (SCT 

d.d.), uporabnika (Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 

strokovnega nadzora (Rudis d.d.). Predhodno je bilo pridobljeno 

uporabno dovoljenje s strani Upravne enote Ljubljana. Dobavljena 

in nameščena je bila tudi ustrezna oprema, skladno s projekti in 

razpisnimi pogoji. Skladno s pogodbenimi obveznostmi izvajalca 

se odpravljajo posamezne napake in pomanjkljivosti pri izvedbi 

objekta, infrastrukturnih naprav in opreme. 

Negovalna bolnišnica 

Lansko leto smo sodelovali pri obnovi trakta D in C v pritličju 

Negovalne bolnice. Izvedena so bila obnovitvena dela in prejeli 

smo nujno opremo za delovanje negovalne bolnišnice. Lansko leto 

smo v traktu D in C začeli izvajati dejavnost negovalne bolnišnice. 

Sodelovali smo pri razpisu za projektiranje celovite obnove 

negovalne bolnišnice, ki je vodeno s strani MZ. Po zaključenem 

razpisu pa sodelujemo z izbranimi izvajalci projektiranja celovite 

obnove in usklajujemo s projektom energetske sanacije. 

V izvedbi je še protihrupna zaščita objekta, ki je bila, zaradi 

uskladitve s terminskim rokom izgradnje nove Lipičeve ceste, 

časovno prestavljena v leto 2012. 

108

10.3 Poročilo o izvedenih dejavnostih 

v okviru operacije energetske sanacije 

Na javni razpis Ministrstva za zdravje za energetsko sanacijo 

stavb slovenskih bolnišnic, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na 

sekundarni in terciarni ravni, objavljen 5. februarja 2010, se je UKC 

Ljubljana prijavil z dvema projektoma. Oba projekta sta bila na 

razpisu uspešna, za kar sta bili konec junija 2010 z Ministrstvom 

za zdravje sklenjeni tudi pogodbi o dodelitvi nepovratnih sredstev. 

Projektu Energetska sanacija posteljnega objekta (hospitala) 

UKC Ljubljana je bilo dodeljenih 3.178.573 evrov nepovratnih 

sredstev, projektu Energetska sanacija energetske učinkovitosti 

v stari pediatrični kliniki pa 2.605.556,46 evra nepovratnih 

sredstev. 

Takoj po podpisu pogodbe so se pričele aktivnosti za izvedbo 

zastavljenih ciljev energetske sanacije hospitala, pri čemer so 

bili celotni stroški ocenjeni na 4,2 milijona evrov. Žal smo že pri 

pripravi prvega dokumenta projektne dokumentacije, Projektni 

nalogi za projektiranje, ugotovili, da navedeni energetski ukrepi 

ne bodo omogočili tako velikih energetskih prihrankov, kot jih je 

predvidel razširjeni energetski pregled hospitala. Poleg tega so 

bili energetski ukrepi tudi napačno definirani, zato smo ob koncu 

novembra 2010 od pogodbe za izvedbo operacije odstopili. 

Odločili smo se, da bomo z izborom novega izvajalca dopolnili 

študijo Razširjeni energetski pregled hospitala in se ponovno 

prijavili na naslednji razpisni rok, ki je bil predviden že za leto 2011, 

vendar ni bil izveden. Zato smo naročili tudi projektni dokument 

Idejna zasnova energetske sanacije hospitala, ki naj bi s svojimi 

ugotovitvami podprl študijo razširjenega energetskega pregleda 

in olajšal delo projektantom energetske sanacije ter njenim 

izvajalcem; zaradi velikosti hospitala in zaradi zelo zahtevnih 

strojnih in elektroinštalacij v objektu (ki so predmet energetske 

sanacije) je rok izvedbe dve leti zelo kratek. 

Višina celotnih stroškov operacije Izvedba energetske učinkovitosti 

v stari pediatrični kliniki v Ljubljani je bila ocenjena na 3,5 milijona 

evrov. Ukrepi energetske sanacije obsegajo celovito energetsko 

sanacijo stavbnega ovoja, ukrepe prezračevanja prostorov z 

rekuperacijo toplote odpadnega zraka, ukrepe pridobivanja 

toplote s termičnim solarnim sistemom in ukrepe hlajenja 

prostorov z absorpcijskim sistemom, ki predstavlja alternativo 

energetsko potratnemu klasičnemu kompresorskemu sistemu 

hlajenja. 

in zniževanja proračunskih sredstev za investicije v zdravstvo bo 

istočasna izvedba obeh projektov močno ovirana. 

Leta 2010 so aktivnosti na projektu potekale v zvezi z določitvijo 

programskih vsebin negovalne bolnišnice, leta 2011 pa je bil 

izveden razpis za projektiranje energetske sanacije objekta. Na 

javnem razpisu izbrani projektant je pričel pripravljati projektno 

dokumentacijo za energetsko sanacijo, predvsem pa projekt za 

njeno izvedbo; postavljeni rok je konec februarja 2012. 

10.4 Poročilo o opravljenih vzdrževalnih delih 

Investicijsko vzdrževanje je bilo usmerjeno v zagotavljanje 

osnovnih pogojev za delo oziroma bivanje pacientov: pripravila 

se je dokumentacija za razpis za izvedbo zamenjave oken na 

Ginekološki kliniki (stara porodnišnica, hodnik, pritličje, upravni 

trakt), Infekcijski kliniki (otroški oddelek I., II. nad. – jug, oddelek 

III., II. nad.) in objektu SUPAS-a (Bohoričeva 28, klet, zahod); 

izpeljalo se je razpis za obnovo sanitarnih prostorov v hospitalnem 

objektu (izvedba predvidena leta 2012). Izvedle so se obnove 

sanitarnih in ambulantnih prostorov (zaradi zamakanja, 

dotrajanosti inštalacij itd.), obnove tehnološko zastarelih in 

dotrajanih infrastrukturnih sistemov in naprav (toplotne naprave, 

avtomatska vrata, bolniška signalizacija itd.), pleskarska in 

tlakovalna dela večjih površin (hodniki, bolniške sobe, ambulante 

itd.), zamenjave tehničnih stropov v kompletu z razsvetljavo in 

zamenjave strešne kritine trakta C in D na Polikliniki. Pripravila se je 

tudi projektna dokumentacija za zamenjavo strešne kritine trakta 

B na Polikliniki. Skupna realizirana poraba sredstev, odobrenih s 

planom za investicijsko vzdrževanje za leto 2011, je 273.231,91 

evra z DDV (že prejeti računi leta 2011). Skupna vrednost sredstev 

za leto 2011, ki so predvidena za prenos, je 826.768,09 evra z 

DDV. Račune bomo prejeli šele v letu 2012. 

Na področju tekočega vzdrževanja je bila prioritetna naloga 

preventivno vzdrževanje in servisiranje medicinske opreme 

in sistemov. Poleg tega je bilo opravljenih zelo veliko manjših 

obnov objektov in opreme (popravila talnih oblog, beljenje, 

popravilo pohištvene opreme, ključavničarska dela, manjša 

gradbena dela, popravila vodovodov, električnih inštalacij, 

preventivna vzdrževanja dvigal, servisiranje zapornic ipd.), s 

katerimi vzdržujemo objekte za primerno bivanje pacientov in delo 


Pregled realiziranih in pričetih investicijsko-vzdrževalnih del leta 

2011 je v prilogi 9 Poslovnega poročila. 

Ker je operacija izvedbe energetske učinkovitosti v stari 

pediatrični kliniki tesno povezana s projektom Negovalne 

bolnišnice v Ljubljani, ki ga pripravlja Ministrstvo za zdravje, je bilo 

predvideno, da bosta oba projekta potekala skupaj po določitvi 

vsebin negovalne bolnišnice Ljubljana. Zaradi gospodarske krize 

109

11. PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU 

Priloga 1: Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana leta 2011 

Št. Klinika Nosilec Nosilec (koordinator) v UKCL Naslov Trajanje projekta 

1 Stomatološka klinika 

2 KO za bolezni živčevja 

3 

4 

5 

6 

KO za maksilofac.krg 

(nosilec UL MF) 

UL Fak. za farmacijo, 

dr.Julijana Kristl 

UL fak. za rač. in informatiko, 

dr. Ivan Bratko 

UL MF dr.Maja Ovsenik 

(prof. dr. Milan Petelin, dr. dent med.) 

(prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.) 

(dr. Nataša Hren Ihan) 

Stomatološka klinika UL MF dr. Maja Ovsenik (dr. Jure Volk) 

KO za intenz.interno med. 

(nosilec UL,MF) 

KO za hematologijo( 

nosilec IJS) 

KO za 

travmatologijo(nosilec 

ITIS d.o.o.) 

UL MF dr. Miran Brvar 

IJS, dr. Zdenka Šljekovec 

ITIS d.o.o. dr. Janez Rozman 

(dr. Martin Možina, dr. med.) 

doc. dr. Helena Podgornik 

(prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med.) 

7 Pediatrična klinika prof. dr. Rajko Kenda,dr. med. 

8 

KO za intenz.interno med. 

(nosilec Bol. Golnik) 

Bolnica Golnik, 

dr. Matija Lainščak 

(doc. dr.Matej Podbregar, dr. med.) 

9 Ginekološka kl. doc. dr.Irma Virant Klun 

10 

KO za žilne bolezni 

(nosilec IJS) 

11 KO za žilne bolezni 

IJS, dr. Igor Serša 

doc. dr. Aleš Blinc, dr. med. 

prof. dr. Mojca Stegnar, 

univ. dipl. biol. 

12 KO za otroško krg in IT prof. dr. Metka Derganc, dr. med. 

Načrtovanje, izdelava in vrednotenje 

biomimetičnih nanokompoznih sistemov za 

učinkovito obnovo tkiv 

Strojno učenje v gradnji inteligentnih sistemov 

za poučevanje 

TRIDIMENZIONALNA ANALIZA OBRAZA PRI 

SLOVENSKIH OTROCIH V OBDOBJU RASTI IN 

RAZVOJA 

TRIDIMENZIONALNA ANALIZA OBRAZA PRI 

SLOVENSKIH OTROCIH V OBDOBJU RASTI IN 

RAZVOJA 

UČINEK NORMOBARIČNEGA IN HIPERBARIČNEGA 

KISIKA NA APOPTOZO MOŽGANSKIH NEVRONOV 

IN ASTROCITOV TER SERUMSKI NIVO PROTEINA 

S100B PRI ZASTR 

VPLIV METABOLITOV ARZENOVEGA TRIOKSIDA 

NA ZDRAVLJENJE AKUTNE PROMIELOCITNE 

LEVKEMIJE IN MULTIPLEGA MIELOMA 

VPLIVI ULTRAZVOKA NA RAZVOJ PODGANJIH 

ZARODKOV 

Povečanje zanesljivosti indirektne mikcijske 

urosonografije z analizo dopplerskega vzorca 

ureternega curka za odkrivanje vezikouretrnega 

refluksa pri otrocih 

KARVEDIOL ALI BISOPROLOL PRI 

BOLNIKIH S SRČNIM POPUŠČANJEM IN 

KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO 

BOLEZNIJO:INVESTIGATOR INITIATED 

Nov pogled v delovanje humanega jajčnika: 

embrionalne matične celice in oogeneza in 

vitro 

RAZISKAVE STRUKTURE IN DINAMIKE 

RAZTAPLJANJA KRVNIH STRDKOV;MATEMATIČNO 

MODELIRANJE PODPRTO Z MAGNETNO 

REZONANČNIMI MERITVAMI 

Napovedana vrednost generacije trombina 

za izid po revaskularizacijskem posegu in za 

uspešnost antikoagulacijskega zdravljenja 

Indeks CD64 in CD163 na levkocitih, sprožilni 

(triggering) receptor izražen na monocitih 

(TREM-1), beljakovina, ki veže lipopoliasaharid 

(LBP) ter protitelesa proti endotoksin (EndoCab) 

pri sepsi in pljučnici kritično bolnih otrok 

1.7.2011-30.6.2014 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.5.2009 - 30.4.2012 

1.5.2009 - 30.4.2012 

13 Stomatološka klinika prof. dr. Milan Petelin, dr. dent med. Spektroskopsko proučevanje razvoja dentina 1.5.2009 - 30.4.2012 

14 Infekcijska klinika prof. dr.Bojana Beovič, dr. med. 

15 Ginekološka kl. prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. 

Varnost in klinična učinkovitost izločkov ličink 

muhe Lucilia sericata pri zdravljenju okužb ran 

Intergrativna genomika pri nevrodegenerativnih 

boleznih 

1.5.2009 - 30.4.2012 

1.5.2009 - 30.4.2012 

110

Priloga 1: Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana leta 2011 (nadaljevanje) 


16 Pediatrična klinika prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. 


UL, Fak.za farmacijo, dr.Irena 

Mlinarič Raščan 

(doc. dr.Janez Jazbec) 

Genetski polimorfizmi presnovnih poti pri 

avtizmu 

Farmakogenetksi pristop k raziskavam, 

diagnostiki in terapiji levkemij 

1.5.2009 - 30.4.2012 

1.5.2010 - 30.4.2013 

17 

KNM 

UL, Fak. za farmacijo, dr. Irena 


(dr. Tanja Gmeiner Stopar) 



1.5.2010 - 30.4.2013 

18 

Ginekološka kl. 

UL, Fak. za farmacijo, dr. Irena 


(prof. dr. Ksenija Geršak) 

Ginekološka kl. UL, MF, dr. Borut Peterlin (mag. Gorazd Rudlof) 

Nevrološka kl. UL, MF, dr. Borut Peterlin (prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.) 

19 Infekcijska klinika prof. dr. Franc Strle, dr. med. 

20 Pediatrična klinika IJS, dr. Igor Križaj (dr. Alenka Trampuš Bakija, dr. med.) 


22 KNM OI, dr. Marko Hočevar (prof. dr. Sergej Hojker, dr. med.) 

23 Ginekološka kl. UL MF, dr. Tea Laničnik Rižner 

(prof. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. 

med.) 

24 Ginekološka kl. prof. dr. Branko Zorn, dr. med. 

25 Ginekološka kl. 

doc. dr. Irma Virant Klun, 

univ. dipl.biol. 

26 Pediatrična klinika prof. dr. Janez Jazbec, dr. med. 

27 Infekcijska klinika UL MF , dr. Steyer Andrej (prof. dr. Franc Strle, dr. med.) 

28 

Klinika za nuklearno 

medicino 

29 Infekcijska klinika ZZV MB, dr. Maja Rupnik 

30 

KO za hematologijo( 

nosilec IJS) 

UL Fak. za farmacijo, dr. Albin 

Kristl 

prof. dr. Jure Fettich, dr. med. 

(prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. 

med.) 

(asist. dr. Tadej Pajič, 

spec.med.biokem.) 



Družinska anamneza-genetsko orodje za 

preventivno medicino 

Družinska anamneza-genetsko orodje za 

preventivno medicino 

Trajanje antibiotičnega zdravljenja erythema 

migransž 

Odkrivanje inovativnih učinkovin za regulacijo 

hemostaze z venomiko kače Vipera 

a.ammodytes 

Genetske in klinične značilnosti 

hiperholesterolemij pri otrocih in mladostnikih 

Spremljanje somatskih mutacij genov 

odgovornih za nastanek melanoma in klinična 

prognoza bolezni 

Molekularne osnove ednometrioze in raka 

endomestrija - študije metaboloma 

HPV okužbe pri slovenskih plodnih in neplodih 

moških, njihova škodljivost za semenčece in 

prenašanje na ženske partnerice: argumenti za 

zgodnje odkrivanje in preprečevanje 

Ustvarjanje linije multipotentnih/pluripotentnih 

matičnih celic iz odraslega humanega tkiva 

jajčnika in mod: perspektiva za reproduktivno in 

regenerativno medicino 

Vloga genetskih polimorfizmov na izid 

zdravljenja in pojav zapletov pri otrocih z rakom 

Uporaba klasičnih in modrenih molekularnih 

metod za etiološko opredelitev gastroenteritisov 

Razvoj in ovrednotenje radiooznačenih bioloških 

mulekul za ciljano radionuklidno terapijo 

nevroendokrinih tumorjev in spremljajočo 

diagnostiko 

Vloga okolja in gostitelja pri pojavu in razvoju 

okužbe s Clostridium difficile 

Vpliv aktivnega transporta imatiniba in različnih 

genotipov pacientov na uspešnost terapije 

kronične mieloične levkemije 

1.5.2010 - 30.4.2013 

1.5.2010 - 30.4.2013 

1.5.2010 - 30.4.2013 

1.5.2010 - 30.4.2013 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.7.2011 - 30.6.2014 

1.7.2011 - 30.6.2014 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.7.2011 - 30.6.2014 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.7.2011-30.6.2014 

31 KO za nevrofiziologijo prof. dr.Simon Podnar, dr. med. Živčni nadzor in nevrološke motnje dihanja 1.7.2011- 30.6.2014 

32 

KO za abdominalno krg. 

(nosilec UL,Veterinska 

fakulteta) 

33 Pediatrična kl. 

UL Veterinarska fak., 

dr. Matjaž Ocepek 

UL,Biotehnična fakulteta, dr. 

Irena Rogelj 

(dr.Tadeja Pintar, dr. med.) 

(doc. dr. Nataša Filder Mis) 

Ugotavljanje povezave med bakterijo 

Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis 

pri živalih in Crohnovo boleznijo pri ljudeh 

Vloga Humanega mleka v razvoju črevesne 

mikrobiote dojenčka 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.5.2010 - 30.4.2013 

111



34 KO za žilne bolezni 

35 

Inšt.za kriminologijo pri Pravni 

fak., dr. Renata Salecl 

(dr. Petra Malovrh, univ. dipl. biol.) 

Pravo in možgani-kriminološka, filozofska in 

psihoanalitična dogajanja o subjektu v dobi 

nevro-znanosti 

1.7.2011- 30.6.2014 

Infekcijska klinika UL,Filo. fak., dr. Vojko Gorjanc (doc. dr.Marko Pokorn, dr. med.) Tolmačenje za potrebe zdravstva v Sloveniji 1.5.2010 - 30.4.2013 

KO za plastično krg in 

opekline 

36 Ortopedska kl. 

37 

38 

39 

40 

KO za endokrinologijo, 

diabetes in bolezni 

presnove 



presnove 

KO za kardiologijo (nosilec 

Un.na Primorskem, VŠ za 

zdrav.Izola) 

Očesna klinika(nosilec 

UL MF) 

UL,Filo. fak., dr. Vojko Gorjanc (prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.) Tolmačenje za potrebe zdravstva v Sloveniji 1.5.2010 - 30.4.2013 

UL, Fak.za ekektrotehniko, dr. 

Franjo Pernuš 

UL MF, dr. Damjana Rozman 

UL Fak za elektrotehniko, dr. 

Slavko Amon 

U na Primorskem, Visoka šola 

za zdravstvo Izola, dr. Darko 

Černe 

UL MF, dr. Danijel Petrovič 

(doc. dr. Rok Vengust, dr. med.) Avtomatska analiza CT in MR slik hrbtenice 1.5.2009 - 30.4.2012 

(prof. dr. Janez Preželj, dr. med.) 

Funkcijska genomika ravnovesja holesterola: 

vloga lanosterol 14 alfa-demetilaze (CYP51) pri 

razvoju metabolističnih obolenj 

1.7.2011- 30.6.2014 

(prof. dr. Andrej Janež, dr. med.) Mikrosistem za uvajanje zdravila 1.7.2011-30.6.2014 

(prof. dr. Kranjec Igor, dr. med.) 

(doc. dr. Mojca Globočnik Petrovič, 

dr. med.) 

41 KO za nevrokirurgija prof. dr. Roman Bošnjak,dr. med. 

42 Ginekološka kl. doc. dr. Nataša Tul Mandić,dr. med. 

43 Ginekološka kl. doc. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med. 

44 Ginekološka kl. prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med. 

45 Pediatrična klinika doc. dr. Tadej Avčin,dr. med. 

46 IKKB prof. dr. Milan Skitek 

47 Ginekološka kl. dr. Ivan Verdenik, univ. dipl. inž. elekr. 

Izvencelične nukleinske kisline v diagnostiki 

koronarne arteroskleroze 

Biokemični in genetski označevalci 

mikrovaskularnih (diabetična retinopatija in 

diabetična nefropatija) in makrovaskularnih 

zapletov 

Piezorezistorski retraktor za kontrolirano trakcijo 

živčnega korena med opreacijo ledvene diskus 

hernije razvojk novega kirurškega posega 

Biokemični in ultrazvočni označevalci za zaplete 

v nosečnosti II 

Razporeditev genotipov in podtipskih različic 

humanih virusov papiloma pri bolnicah z rakom 

materničnega vratu 

Genetika raka dojk in hormonsko nadomestno 

zdravljenje 

Sistemske imunaske bolezni pri otrocih in 

mladostnikih 

Priprava in evalvacija stabilizirane kontrolne krvi 

za hemogram in diferencialno belo krvno sliko 

za hematološke analizatorje za otrebe zunanje 

ocene kakovosti dela v medicinskih laboratorijih 

v programu zunanje ocene kakovosti (slovenska 

republiška kontrola) 

Ocenjevanje kakovosti v ginekologiji in 

porodništvu 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.2.2008 - 31.1.2011 

1.5.2009 - 30.4.2012 

48 Pediatrična klinika prof. dr. David Neubauer, dr. med. Vpliv živega srebra na zgodnji razvoj 1.5.2009 - 30.4.2012 

49 KO za žilne bolezni prof. dr. Mirza Šabovič, dr. med. 

50 Ginekološka kl. prof. dr. Tomaž Tomaževič, dr. med. 

51 Infekcijska klinika IVZ, Irena Klavs 

(prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. 

med.) 

52 Ortopedska kl. doc. dr. Rok Vengust, dr. med. 

Zaščitni pleiotropni učinki nizkih odmerkov 

zaviralcev sistema reninangiotenzin in statinov 

pri zdravi populaciji srednjih let 

Endoskopski postopki v naravi in asistirani 

reprodukciji človeka 

Slovenska nacionalna presečna raziskava 

bolnišničnih okužb 

Degeneracija medvretenčne ploščice:raziskava 

vzrokov in potencial celične terapije pri 

zdravljenju 

1.5.2009 - 30.4.2012 

1.5.2009 - 30.4.2012 

1.5.2009 - 30.4.2012 

1.5.2009 - 30.4.2012 

112



53 Ginekološka kl. doc. dr. Borut Kobal, dr. med. 

54 IMDPŠ UL, MF, dr. Vita Dolžan (dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.) 

55 

KO za vaskularno in int. 

nevro terapijo 

prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med. 

56 Pediatrična klinika prof. dr. Tadej Avčin, dr. med. 

57 Ginekološka kl. prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med. 

58 KO za maksilofac krg doc. dr. Nataša Hren Ihan,dr. med 

59 Ko za bolezni živčevja prof. dr.Zvezdan Pirtošek, dr. med. 

60 KO za nevrokirurgijo prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med. 

61 Ortopedska kl. 

62 KO za nevrofiziologijo 

63 

KO za bolezni živčevja, 

Ortopedska kl.,Očesna 

kl. KO za plastično krg, 

Dermatološka kl, KO za 

endorinologijo 

UL, Fak. Za šport, 

dr. Matej Tušak 

U na Primorskem, Z-R središče 

Koper, dr. Nejc Šarabon 

UL Fakuteta za strojništvo, 

dr. Janez Možina 

(mag. Klemen Stražar, dr. med.) 

(prof. dr.Janez Zidar, dr. med.) 

(prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., 

prof. dr. Vane Antolič, dr. med.,mag. 

Matej Beltram, dr. med., prof. dr. Uroš 

Ahčan, dr. med., dr. Tanja Planinšek 

Ručigaj, dr. med., doc. dr. Vilma 

Urbančič Rovan dr. med. 

64 Infekcijska klinika dr. K ristina Nadrah, dr. med. 

65 Infekcijska klinika dr. Ogrinc Katarina, dr. med. 

Ocena preživetja bolnic z napredovalnim 

karcinomom jajčnikov glede na primarno 

oz. laparoskopsko ocenjeno optimalno 

citoredukcijo 

Molekularna epidemiologija bolezni povezanih 

z izpostavljenostjo azbestu in novi pristopi za 

zgodnje odkrivanje in zdravljenje mezotelioma 

Delovanje endotelija pri psihiatričnih in 

nevroloških boleznih 

Sistemske imunske bolezni pri otrocih in 

mladostnikih 

Izražanje genov v kumulusnih celicah jajčnikov 

foliklov v postopkih zunajtelesne oploditve 

Kronične vnetne in rakaste spremembe ustne 

sluznice 

Zgodnje odkrivanje in racionalna terapija 

demenc: vloga biomarkerjev 

Medoperacijski nadzor delovanja vidnega 

živca med nevrokirurško operacijo s 

fotopletizmografijo-razvoj nove aplikacije za 

varovanje vida med operacijo 

Biopsihosocialni dejavniki uspešne 

rehabilitacije športinika po poškodbi 

Vrednotenje živčno-mišičnih stabilizacijskih 

funkcij trupa in razvoj programov preventivne 

vadbe proti bolečini v spodnjemu delu hrbta 

1.5.2009 - 30.4.2012 

1.5.2010 - 30.4.2013 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.7.2011 - 30.6.2014 

1.7.2011- 30.6.2014 

1.5.2009 - 30.4.2012 

1.7.2011- 30.6.2014 

Laserska triagulacija v medicini (LASTRIM) 1.7.2011 - 30.6.2014 

Vloga GPCR receptorjev in inegrinov v razvoju B 

limfocitov v kostnemu mozgu 

Ocena intratekalne tvorbe borelijskih protiteles 

pri bolnikih s sumom na lymsko nevroboreliozo 

1.9.2011- 31.8.2013 

1.1.2011-28.2.2011 

113

Priloga 2: Raziskovalni programi v UKC Ljubljana leta 2011. 


1 Ortopedska klinika 

UL, MF , dr. Matej 

Podbregar 

(Janez Brecelj, dr. med.) 

2 Ginekološka klinika prof. dr. Živa Novak Antolič,dr. med. 

3 

Interna klinika, KO za 

hematologijo 

OI, dr. Nikola Bešić 

(doc. dr. Helena Podgornik) 

Molekularni mehanizmi razvoja in 

delovanja skeletne mišice 

Metabolni in prirojeni dejavniki 

reproduktivnega zdravja, porod II 

Značilnosti malignih neoplazem, 

pomembne za diagnozo ter napoved 

poteka bolezni in izida zdravljenja 

1.1.2009 - 31.12.2014 

1.1.2009 - 31.12.2013 

1.1.2009 - 31.12.2013 

4 Stomatološka klinika porf. dr. Uroš Skalerič, dr. dent med. Parodontalna medicina 1.1.2009 - 31.12.2014 

5 Infekcijska klinika prof. dr. Franc Strle, dr. med. 

6 


endokrinologijo, diabetes 

in bolezni presnove 

prof. dr. Janez Preželj, dr. med. 

7 ORL OI, dr. Primož Strojan (prof. dr. Miha Žargi, dr. med.) 

8 

9 

10 

11 


žilne bolezni 


revmatologijo 

Kirurška klinika, KO za 

urologijo 


nefrologijo 

OI, dr. Barbara 

Jezeršek Novaković 

Bolezni in povzročitelji , ki jih v Sloveniji 

prenašajo členonožci 

Geni, hormonske in osebnostne 

spremembe pri metabolnih motnjah 

Rak glave in vratu-analiza bioloških 

značilnosti in poskus izboljšanja 

zdravljenja 

1.1.2009 - 31.12.2014 

1.1.2009 - 31.12.2014 

1.1.2009 - 31.12.2013 

porf. dr. Pavel Poredoš dr. med. Ateroskleroza in tromboza 1.1.2009 - 31.12.2014 

doc. dr. Snežna Sodin Šemrl, univ. 

dipl.biol. 

(dr. Boris Sedmak,dr. med.) 

12 Ginekološka klinika prof. dr. Borut Peterlin,dr. med. 

13 

Interna klinika, KO 

za intenzivno interno 

medicino 

Sistemske avtoimunske bolezni 1.1.2009 - 31.12.2014 

Napovedni dejavniki poteka bolezni in 

odgovora na zdravljenje pri raku dojk in 

drugih rakih 

1.1.2009 - 31.12.2014 

prof. dr. Andrej Bren,dr. med. Ledvične bolezni in nadometila zdravljenja 1.1.2009 - 31.12.2012 

Ginekologija in reprodukcija: Genomika in 

matične celice 

1.1.2009 - 31.12.2014 

prof. dr. Marko Noč, dr. med. Nujna stanja v interni medicini 1.1.2009 - 31.12.2014 

14 Očesna klinika prof. dr. Marko Hawlina, dr. med. Očesne bolezni odraslih in otrok 1.1.2009 - 31.12.2013 

15 

Nevrološka klinika, KO za 

nevrofiziologijo 

prof. dr. Simon Podnar, de.med. 


17 Pediatrična klinika OI, dr. Janez Žgajnar (dr. Veronika Velenšek, dr. med.) 

18 

19 

Kirurška klinika, KO za krg 

infekcije 

Nevrološka klinika, KO za 

vaskularno in intenzivno 

nevrološko terapijo 

Zavod RS za transf. 

medicino, dr. Primož 

Rožman 

UL,Fak.za šport, dr. 

Milan Čoh 

(prof. dr. Dragica Smrke, dr. med.) 

(doc. dr. Bojana Žvan, dr. med.) 

Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj 

in bolezni 

Etiologija, zgodnje odkrivanje in zdravljene 

bolezni pri otrocih in mladostnikih 

Družine s povišano ali visoko ogroženostjo 

za raka: svetovanje, odkrivanje mutacij in 

preprečevanje raka 

Človeške matične celice-napredno 

zdravljenje s celicami 

Kineziologija monostrukturnih , 

polistrukturnih in konvencionalnih športov 

1.1.2009 - 31.12.2013 

1.1.2009 - 31.12.2012 

1.1.2009 - 31.12.2013 

1.1.2009 - 31.12.2012 

1.1.2009 - 31.12.2013 

114

Priloga 3: Raziskovalni projekti v okviru Evropske unije leta 2011. 

Zap. 

št. 

Akronim Nosilec, oz. koordinator Nosilec v UKC Ljubljana Organizacijska enota 

1 EuroCAT University of Ulster, Ulster prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. Ginekološka klinika 

2 INTERREG - SIGN 

UKC Ljubljana, Ginekološka klinika, 

Inštitut za medicinsko genetiko 

prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. 

Ginekološka klinika 

3 Ob.Surve ULSS 20, U.O.C. Servizio Verona, Verona doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med. Ginekološka klinika 

4 OrphaNet Europe Inserm TRANSFERT, Montpellier, Cedex prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. Ginekološka klinika 

5 OrphaNet RD Portal Inserm SC11, Orphanet, Paris prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. Ginekološka klinika 

6 SATURN University Medical Centre Utrecht, Utrecht doc. dr. Matjaž Jereb, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 

7 PROHIBIT 

National Institute of Public Health and 

Environment, Bilthoven 

doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med. 

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 

8 ARPEC St George’s Hospital, London prof. dr. Milan Čižman, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 

9 Esac III Universiteit Antwerpen, Antwerpen prof. dr. Milan Čižman, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 

10 EuroNHID 

Istituto Nazionale per le Malattie Infettive, 

Roma 

akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med. 

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 

11 Mosar University Medical Centre Utrecht, Utrecht prim. as. dr. Igor Muzlovič, dr. med. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 

12 ARCH Istituto Mario Negri, Milan prof. dr. Marko Malovrh, dr. med. Interna klinika 

13 NefroQuest ERA-EDTA, Padova prof. dr. Jadranka Buturovič Ponikvar, dr. med. Interna klinika 

14 e-Cardionet Azienda ULSS 14 di Chioggia, Chioggia prof. dr. Igor Zupan, dr. med. Interna klinika 

15 Phime Lund University Hospital, Lund prof. dr. Joško Osredkar, univ. dipl. biol. KIKKB 

16 Hires dissem UKC Ljubljana, KIMDPŠ doc. dr. Metoda Dodič-Fikfak, dr.med. KIMDPŠ 

17 IRENE + FT ASREES, Paris doc. dr. Metoda Dodič - Fikfak, dr.med. KIMDPŠ 

18 LEECH 

Nofer Institite of Occupational Medicine, 

Lodz 

Tanja Urdih Lazar, univ.dipl.nov. 

KIMDPŠ 

19 MentHealthWork BKK Bundesverband, Essen dr. Eva Strgar, dr. med. KIMDPŠ 

20 Move Europe Universita Degli Studi di Perugia, Perugia dr. Eva Strgar, dr. med. KIMDPŠ 

21 WHP CMEPIUS, Ljubljana Tanja Urdih Lazar, univ.dipl.nov. KIMDPŠ 

22 IntegrAid SB Izola, Izola doc. dr. Matej Cimerman, dr. med. Kirurška klinika 

23 e-Health EGIZ Net Europe, Trieste prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Kirurška klinika 

24 TARCC Inserm Transfert, Paris doc. dr. Tanja Gmeiner Stopar, mag. farm. KNM 

25 EUBIROD Universita Degli Studi di Perugia, Perugia prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. Pediatrična klinika 

26 InForm EWIV-GEIE, Villach as. dr. Magdalena Avbelj, dr. med. Pediatrična klinika 

27 nEUroped Hospices Civils de Lyon, Lyon prof. dr. David Neubauer, dr. med. Pediatrična klinika 

28 NOTE University NHS Trust, Southampton prof. dr. David Neubauer, dr. med. Pediatrična klinika 

29 Respect Goteborgs Universitet - UGOT, Goteborg prof. dr. David Neubauer, dr. med. Pediatrična klinika 

30 SCPE Net University Hospital SERMAS, Madrid prof. dr. David Neubauer, dr. med. Pediatrična klinika 

31 

operacija KC BME (projekti 

PhysiCoDerm, TOF-PE, 

SmartMed, MINMED) 

Laha, d.o.o., Ljubljana 

prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med.; asist. Tanja 

Planinšek Ručigaj, dr. med., prof. dr. Sergej Hojker, 

dr. med. 

Očesna klinika, KNM, Dermatovenerološka 

klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, 

Stomatološka klinika 

115

Priloga 3a: Raziskovalni projekti z naslova terciarja 

Št. 

NAZIV PROJEKTA ALI RAZISKAVE 

Stanje 

projekta 

Bruto plače 

Materialni 

stroški 

SKUPAJ 

Začetek 

projekta 

Zaključek 

projekta 

1. Elektronski ambulanti karton Zaključen 2.982 2.300 5.282 1.1.2010 31.12.2011 

2. Primerjava različnih tehnik merjenja hitrosti pulznega vala Zaključen 9.023 2.900 11.923 1.1.2010 31.12.2011 

3. Določanje mase levega prekata s 3D ehokardiografijo V realizaciji 12.276 7.000 19.276 1.1.2011 31.12.2012 

4. Zgodnje odkrivanje hipertenzije v nosečnosti V realizaciji 10.130 6.000 16.130 1.1.2011 31.12.2012 

5. Funkcionalno izobraževanje za pridobitev specialnih znanj pri bolniku z visokim krvnim tlakom V realizaciji 4.543 5.600 10.143 1.1.2011 31.12.2012 

6. Ugotavljanje funkcije levega prekata s 3D UZ metodo pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo V realizaciji 4.954 6.000 10.954 1.1.2011 31.12.2012 

7. 

8. 

Vzorci genske ekspresije kot napovedni dejavnih uspešnosti perkutane transluminalne 

angioplastke 

Trombolitično zdravljenje perifernih arterijskih zapor z ultrazvočno ali farmakomehanično 

podporo 

V realizaciji 20.240 19.000 39.240 1.1.2010 31.12.2012 

V realizaciji 14.072 25.000 39.072 1.1.2011 31.12.2013 

9. Celostna obravnava bolnikov z družinsko dislipidemijo V realizaciji 17.431 20.200 37.631 1.1.2011 31.12.2013 

10. Trombolitično zdravljenje zapor globokih ven V realizaciji 8.534 13.000 21.534 1.1.2011 31.12.2013 

11. 

12. 

Vzpostavitev delovanja bolnišničnih registrov bolnikov z nekaterimi pomembnimi internističnimi 

obolenji: koronarno boleznijo, amputacijami okončin zaradi gangrene ob sladkorni bolezni, 

hudo osteoporozo 

Dopolnilno zdravljenje hipertenzije in nizke variabilnosti srčne frekvence z biofeedback metodo 

pri bolnikih s srčnim popuščanjem 



13. Uvedba perkutane podpore krvnega obtoka V realizaciji 459 4.000 4.459 1.1.2010 31.12.2012 

14. 

Mehanska cirkulatorna podpora z ekstrakorporealno membransko oksigenacijo (ECMO) pri 

bolnikih s primarnim srčnim zastojem in neuspešnim oživljanjem v bolnišnici 

V realizaciji 46.186 6.600 52.786 1.1.2011 31.12.2011 

15. Zdravljenje ishemične bolezni srca s transendokardialno presaditvijo avtolognih matičnih celic V realizaciji 34.314 162.380 196.694 1.1.2010 31.12.2012 

16. Intrakavitarna sonografija srca za vodenje invazivnih kardioloških posegov V realizaciji 4.321 22.000 26.321 1.1.2010 31.12.2012 

17. 

Perkutano zapiranje avrikule levega atrija za preprečevanje trombemboličnih zapletov atrijske 

fibrilacije 


18. Moč srčne kontrakcije kot hemodinamski senzor pri biventrikularni elektrostimulaciji srca V realizaciji 11.109 49.250 60.359 1.1.2011 31.12.2012 

19. Uporaba intramiokardnega EKG za diagnostiko zavrnitvenih reakcij po transplantaciji srca V realizaciji 10.636 47.500 58.136 1.1.2011 31.12.2013 

20. 

Zdravljenje pomembne mitralne regurgitacije pri visokorizičnih bolnikih s perkutano vstavitvijo 

MClipa 


21. Zdravljenje kroničnih totalnih zapor koronarnih arterij po retrogradni poti V realizaciji 9.700 9.800 19.500 1.1.2011 31.12.2013 

22. Balonska krioablacija za zdravljenje atrijske fibrilacije V realizaciji 6.057 17.000 23.057 1.1.2011 31.12.2013 

23. Pomen gliv za bolezni dihal in zdravljenje V realizaciji 7.073 8.960 16.033 1.1.2011 31.12.2013 

24. 

25. 

Obravnava bolnikov s pljučno hipertenzijo-nove diagnostične metode, novi - neklasični 

dejavniki tveganja in racionalizacija diagnostičnih in terapevtskih postopkov 

Uvajanje enobalonske potisne enteroskopije v diagnostiko in zdravljenje bolezni tankega 

črevesa 



26. Primerjava izolatov koprokultur in povzročiteljev bakterijskih okužb pri bolnikih z jetrno cirozo V realizaciji 12.178 17.500 29.678 1.1.2011 31.12.2012 

27. 

28. 

Transplantacija avtolognih perifernih krvotvornih matičnih celic CD34 pri bolnikih z 

napredovalo jetrno cirozo 

Zaviranje mikrovesikulacije kot antimetastatski in antikoagulantni mehanizem pri raku 

prebavnih organov 



29. Register nosnič s sladkorno boleznijo Zaključen 8.876 5.200 14.076 1.1.2010 31.12.2011 

30. Register bolnikov s primarnim aldosteronizmom Zaključen 5.630 3.900 9.530 1.1.2010 31.12.2011 

31. 

Hipofizni tumorji - molekularni mehanizmi tumorigeneze, racionalizacija diagnostičnih 

postopkov in ocena uspešnosti operativnega in medikamentoznega zdravljenj 


32. 

Vpliv genetskih polimorfizmov v presnovi peroralnih antidiabetikov na pojavnsot hipoglikemije 

in urejenost sladkorne bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 


33. Zgodnji napovedni kazalci aktivnosti ledvične bolezni V realizaciji 27.651 9.000 36.651 1.1.2010 31.12.2012 

116

Priloga 3a: Raziskovalni projekti z naslova terciarja (nadaljevanje) 

Št. 


Stanje 

projekta 

Bruto plače 

Materialni 

stroški 

SKUPAJ 

Začetek 

projekta 

Zaključek 

projekta 

34. 

Urgentne trombektomije tromboziranih AV fistul in AV graftov pri hemodializnih bolnikih v 

Rsloveniji 


35. 

Pomen določanja podokaliksin pozitivnih celic (podocitov) v urinu za napoved napredovanja 

obstoječe glomerulne bolezni 


36. IgA nefropatija - zdravljenje in prognostični dejavniki V realizaciji 12.105 8.700 20.805 1.1.2011 31.12.2013 

37. 

Vloga selektivnega aktivatorja receptorja za vitamin D, parikalcitola, na zmanjšanje 

proteinurije pri bolnikih s presajeno ledvico 


38. Celonočna hemodializa V realizaciji 52.371 7.600 59.971 1.1.2011 31.12.2013 

39. 

Zdravljenje akutne mioglobinurične ledvične odpovedi z dializo z zelo visokoprepustno 

membrano 


40. 

Zdravljenje čepne nefropatije pri bolnikih s plazmocitomom z zelo visoko prepustno 

hemodializo 


41. 

Standardizirana ultrazvočno-dopplersa preiskava presajene ledvice kot napovednik 

dolgoročnega delovanja presadka 


42. Edukacija ledvičnih bolnikov V realizaciji 21.911 21.280 43.191 1.1.2011 31.12.2013 

43. 

Razvoj in uvajanje ekološko ter cenovno primernejših metod za rutinsko določanje protiteles 

proti dvojnovijačni DNK 

Zaključen 18.828 9.800 28.628 1.1.2010 31.12.2011 

44. 

Spremembe očesnega ozadja kot možen pokazatelj prizadetosti žil pri bolnikih z 

antifosfolipidnimi protitelesi 


45. 

Opredelitev vpliva zdravljenja z metotreksatom na hiperlipidemijo in hiperglikemijo pri 

bolnikih z vnetno revmatsko boleznijo 


46. Elektronska klinična pot za zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom V realizaciji 12.939 30.300 43.239 1.1.2011 31.12.2012 

47. 

Vrednotenje serumskega amiloid A (SAA) kot vnetnega markerja, v boleznih, kjer C-reaktivni 

protein ne deluje in vrednotenje SAA pri aktivosti bolezni pri revmatoidnem artritisu 


48. Diagnostično vrednotenje avtoprotiteles proti beta2-glikoproteinu I V realizaciji 5.235 14.755 19.990 1.1.2011 31.12.2012 

49. 

Standardizacija izolacije mikroveziklov iz plazme krvodajalcev in bolnikov, kot markerjev 

revmatičnih bolezni 


50. Spremljanje minimalne preostale bolezni pri bolnikih z ALL Zaključen 22.638 22.500 45.138 1.1.2010 31.12.2011 

51. Določanje levkemičnih izvornih celic Zaključen 6.886 9.500 16.386 1.1.2010 31.12.2011 

52. 

Novi genetski dejavniki za napoved poteka in spremljanje zdravljenja bolnikov z akutno 

mieloično levkemijo 


53. Določitev hepcidina v serumu bolnikov z anemijo in mielodisplatičnim sindromom V realizaciji 11.298 34.000 45.298 1.1.2011 31.12.2013 

54. Spremljanje minimalne preostale bolezni pri bolnikih z akutno mieloično levkemijo V realizaciji 7.398 14.000 21.398 1.1.2011 31.12.2013 

55. 

Vpliv ciklofosfamida, filgrastima in pegilirane oblike filgrastima na subpopulacijo limfocitov pri 

mobilizaciji perifernih krvnih matičnih celic 


56. 

Primerjava filgrastima in pegilirane oblike filgrastima pri mobilizaciji krvotvornih matičnih 

celic pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom 


57. 

Pomen CD4+CD25 + uravnalnih T celic pri bolnikih z idiopatično trombocitopenično purpuro 

za oceno uspešnosti zdravljenja z glukokortikoidi 


58. Določitev slovenskih referenčnih vrednosti za ročni dinamometer (moč stiska roke) V realizaciji 4.273 600 4.873 1.1.2011 31.12.2013 

59. Celovita geriatrična ocena-prenos v rutinsko delo V realizaciji 7.921 14.000 21.921 1.1.2011 31.12.2012 

60. 

Analiza medsebojnega delovanja zdravil pri bolnikih v UKCL in razvoj računalniške zbirke 

medsebojnega delovanja zdravil 


61. Uvedba nove dekontaminacijske metode po politjih z jedkimi in dražilnimi kemikalijami V realizaciji 3.341 10.650 13.991 1.1.2011 31.12.2012 

62. 

Analiza epidemioloških podatkov zastrupitev z namenom pregleda stanja in izdelave priporočil 

za izboljšanje zajemanja podatkov 


117


Št. 


Stanje 

projekta 

Bruto plače 

Materialni 

stroški 

SKUPAJ 

Začetek 

projekta 

Zaključek 

projekta 

63. Uporaba neinvazivne ventilacije pri bolnikih s pljučnim edemom na urgentnem oddelku V realizaciji 3.166 14.000 17.166 1.1.2010 31.12.2012 

64. 

Uporaba neinvazivnega merjenja saturacije hemoglobina v možganih za primerjavo uspešnosti 

ročne in mehanične zunanje masaže srca pri oživljanju 


65. Terciarna preventiva kroničnih ran V realizaciji 18.637 13.550 32.187 1.1.2011 31.12.2012 

66. Prehransko presejanje bolnikov V realizaciji 15.406 17.000 32.406 1.1.2011 31.12.2011 

67. Klinični učinek alogenskega trombocitnega gela pri zdravljenju ran V realizaciji 3.883 8.000 11.883 1.1.2010 31.12.2012 

68. Funkcionalizacija večplastnih sodobnih oblog za zdravljenje ran V realizaciji 16.285 39.000 55.285 1.1.2011 31.12.2013 

69. Perkutano vstavljanje pulmonalnih zaklopk V realizaciji 20.464 85.000 105.464 1.1.2010 31.12.2012 

70. 

Prepoznava in napoved pojavnosti akutne ledvične odpovedi po operacijah srca z 

zunajtelesnim obtokom z uporaba označevalca NGAL (neutrophil gelatinase-associated V realizaciji 8.475 12.500 20.975 1.1.2010 31.12.2012 

lipocalin) 

71. Vgrajevanje brezšivnih bioloških zaklopk pri manj invazivni srčni kirurgiji V realizaciji 36.125 138.900 175.025 1.1.2011 31.12.2013 

72. Hibridno zdravljenje kronične atrijske fibrilacije z endoskopkim pristopom V realizaciji 26.306 105.900 132.206 1.1.2011 31.12.2013 

73. Dnevna klinika za operativno zdravljenje bolnikov s srčnim spodbujevalnikom V realizaciji 15.940 17.120 33.060 1.1.2011 31.12.2012 

74. Klinična pot za srčno operacijo V realizaciji 8.145 3.550 11.695 1.1.2011 31.12.2012 

75. Nacionalni register in obravnava bolnikov z Barrettovim požiralnikom V realizaciji 603 4.000 4.603 1.1.2010 31.12.2012 

76. Manometrija in impedanca požiralnika V realizaciji 9.983 23.220 33.203 1.1.2011 31.12.2013 

77. Uporaba proti adhezijske mrežice Divide pri tendolizah in nevrolizah na roki V realizaciji 4.034 7.500 11.534 1.1.2010 31.12.2012 

78. 

Zanesljivo načrtovanje in objektivna ocena rezultatov rekonstrukcije dojke s pomočjo laserskih 

tridimenzionalnih posnetkov 


79. 

Terapevtska hipotermija pri novorojenčkih in otrocih: biokemične in elektrofiziološke 

spremembe 


80. Okužbe zaradi osrednjih znotrajžilnih katetrov: nadzor in metode preprečevanja V realizaciji 19.586 11.760 31.346 1.1.2011 31.12.2013 

81. 

Pomen izraženosti levkocitne površinske molekule CD64 v različnih telesnih tekočinah (likvor, 

plevralna tekočina, trahealni aspirat) v diagnostiki bakterijske okužbe pri otrocih 


82. 

Spremembe variabilnosti srčne frekvence pri transportiranih kritično bolnih novorojenčkih in 

kirurških otrocih 


83. Vpliv različnih maščobnih kislin na morfologijo rdečih krvnih celic V realizaciji 1.704 4.115 5.819 1.1.2011 31.12.2011 

84. 

Vpliv uvedbe rotacijske tromboelastometrije za spremljanje motenj v nastanku krvnega strdka 

na porabo krvnih pripravkov pri otrocih, operiranih na srcu 


85. Rekonstrukcija obraznega skeleta V realizaciji 11.435 8.000 19.435 1.1.2010 31.12.2012 

86. Vrednotenje nove metode predoperativne priprave pri prirojenih oronazalnih anomalijah V realizaciji 4.742 5.200 9.942 1.1.2010 31.12.2012 

87. 

Vpliv operativnega in obsevalnega zdravljenja na imunski status pacientov s karcinomom 

ustne votline 


88. Tridimenzionalna analiza pooperativnih sprememb pri ortognatskih pacientih razreda III V realizaciji 59.345 33.900 93.245 1.1.2011 31.12.2013 

89. 

Posodobljena obravnava bolnikov z lahko poškodbo glave - določitev koncentracije S100B 

proteina kot pomoč pri nadaljni diagnostiki 


90. Artroskopska stabilizacija sindezmolize akromioklavikularnega sklepa Zaključen 23.583 38.500 62.083 1.1.2010 31.12.2011 

91. 

Uporaba revizijske reverzne ramenske proteze za zdravljenje zapletov po operativnem 

zdravljenju večdelnih zlomov zgornjega dela nadlahtnice 


92. Operativno zdravljenje zasevkov v hrbtenici V realizaciji 7.390 4.350 11.740 1.1.2011 31.12.2012 

93. Trodimenzionalno načrtovanje osteosintez sklepnih zlomov V realizaciji 9.451 7.850 17.301 1.1.2011 31.12.2012 

94. 

Kombinirano zdravljenje osteoporotičnih zlomov torakolumbalne hrbtenice s posteriorno 

spondilodezo in vertebro- ali kifoplastiko 


95. Intraoperativna navigacija pri zlomih dolgih kosti spodnjih okončin in medenice V realizaciji 10.461 11.350 21.811 1.1.2011 31.12.2012 

118


Št. 


Stanje 

projekta 

Bruto plače 

Materialni 

stroški 

SKUPAJ 

Začetek 

projekta 

Zaključek 

projekta 

96. Uporaba Y plošče pri zlomih nadlaktnice V realizaciji 10.349 11.350 21.699 1.1.2011 31.12.2012 

97. Uporaba fiksatorja po Ilizarovu pri podaljševanju udov in zdravljenju nezaraščenih zlomov. V realizaciji 7.961 11.850 19.811 1.1.2011 31.12.2012 

98. 

Primerjava dveh modelov delne ramenske proteze za zdravljenje večdelnih sklepnih zlomov 

zgornjega dela nadlahtnice 


99. 

Uporaba InSpace resorbilnega subakromialnega vložka za zdravljenje masivne rupture 

rotatorne manšete – prospekivna randomizirana raziskava 


100. Vpliv bakteriurije pri starejših bolnikih z zlomom kolka na kasnejše okužbe V realizaciji 5.814 4.946 10.759 1.1.2011 31.12.2013 

101. Zdravljenje kompleksnih sklepnih zlomov kolčne ponvice s po meri izdelanimi ploščicami V realizaciji 12.610 11.700 24.310 1.1.2011 31.12.2011 

102. Primerjava anterolateralnega in AMIS pristopa na kolku V realizaciji 7.695 8.000 15.695 1.1.2011 31.12.2012 

103. Primerjava enosnopne in dvosnopne rekonstrkcije sprednje križne vezi V realizaciji 12.427 12.600 25.027 1.1.2011 31.12.2013 

104. 

Osteoporotični nestabilni obsklepni zlomi distalnega radiusa: kotno stabilne ploščice ali 

konzervativno zdravljenje 


105. 

Uporaba minimalno invazivne tehnike ter modernih zunanjih fiksaterjev (Hinge, Ortho fix) pri 

večdelnih intraartikularnih zlomih distalnega dela golenice 


106. 

Sprednja cervikalna fuzija po mikrodiscektomiji z novo samostoječo kletko: Klinične izkušnje 

pri cervikalnih radikulopatijah in mielopatijah 


107. Izvabljeni vidni potenciali po draženju vidnega živca in retine med enukleacijo zrkla Zaključen 7.321 13.725 21.046 1.1.2010 31.12.2011 

108. Dejavniki ponovnega vznika po nevrokirurški odstranitvi meningiomov V realizaciji 15.308 11.000 26.308 1.1.2011 31.12.2013 

109. Pomen merjenja arterijskega pretoka poškodovanih možganov V realizaciji 43.783 36.720 80.503 1.1.2011 31.12.2013 

110. RECAF tumorski označevalec pri bolnikih z rakom prostate V realizaciji 4.628 5.035 9.663 1.1.2010 31.12.2012 

111. Zdravljenje napredovalega raka prostate s cepivom V realizaciji 60.637 33.000 93.637 1.1.2011 31.12.2013 

112. Terapija bolnikov s ponavljajočimi se in kroničnimi vnetji sečil s HITOSANOM V realizaciji 7.414 11.700 19.114 1.1.2011 31.12.2013 

113. Uporaba trombocitnega gela pri laparoskopski radikalni prostatektomiji V realizaciji 6.492 8.623 15.115 1.1.2011 31.12.2013 

114. Uporaba laparoskopske metode pri delni odstranitvi ledvice zaradi tumorja V realizaciji 5.977 7.866 13.843 1.1.2011 31.12.2013 

115. Paliativna oskrba V realizaciji 15.167 14.000 29.167 1.1.2010 31.12.2012 

116. Minimalna rezidualna bolezen po resekciji kolorektalnega raka V realizaciji 15.181 32.000 47.181 1.1.2010 31.12.2012 

117. Multidisciplinarno zdravljenje lokalno napredovalega raka danke V realizaciji 28.367 42.400 70.767 1.1.2010 31.12.2012 

118. 

Vpliv laparoskopske in klasične operacije raka debelega črevesa in danke na bolnikov imunski 

sistem in pooperativni sistemski vnetni odgovor 


119. Metabolna kirurgija, pristopi in ukrepi za izboljšanje rezultatov zdravljenja debelosti V realizaciji 44.781 34.250 79.031 1.1.2011 31.12.2013 

120. Nekrozantni enterololitis novorojenčkov-etiologija in zdravljenje V realizaciji 13.311 1.860 15.171 1.1.2011 31.12.2013 

121. 

Primerjava zaščitnega delovanja splošne anestezije s sevofluranom in s propofolom na srčno 

mišico, ledvice in možgane pri operacijah premostitve zožitev venčnih arterij brez uporabe V realizaciji 13.474 10.020 23.494 1.1.2010 31.12.2012 

zunajtelesnega krvnega obtoka 

122. 

Vpliv kratkotrajne hiperoksije na možgansko oksigenacijo in nevrološki izhod po hudi 

možganski poškodbi 


123. 

Ultrazvočno usmerjanje/nadzorovanje zdravljenja z blokadami simpatičnega živčevja pri 

bolnikih s kompleksnim bolečinskim sindromom (KPBS) 


124. 

Vpliv remifentanilske anestezije s propofolom ali sevofluranom na sproščanje biokemičnih 

kazalcev možganske okvare in vnetnega odgovora pri nevrokirurških posegih 


125. 

Racionalizacija mehanskega predihavanja s pomočjo objektivizacije globine sedacije z 

uporabo bispektralnega monitoringa 


126. Point-of care POC diagnostika in terapija perioperativnih motenj hemostaze Zaključen 964 10.500 11.464 1.1.2010 31.12.2011 

127. 

Vpliv merjenja nasičenosti tkiva osrednjega živčevja s kisikom med srčno operacijo na 

pogostost motenj v delovanju osrednjega živčevja v zgodnjem pooperativnem obdobju 


119


Št. 


Stanje 

projekta 

Bruto plače 

Materialni 

stroški 

SKUPAJ 

Začetek 

projekta 

Zaključek 

projekta 

128. 

Primerjava ultrazvočne in slepe tehnike blokad simpatičnega živčevja za zdravljenje bolnikov s 

kompleksnim področnim bolečinskim sindromom 


129. Primerjava airtraq dl in macitosh laringoskopa pri intubacijah z dvosvetlinskim tubusom V realizaciji 26.478 24.850 51.328 1.1.2011 31.12.2012 

130. 

Uvedba Bonfils retromolarnega intubacijskega fiberskopa za težko intubacijo pri operativnem 

zdravljenju poškodb vratne hrbtenice 


131. Uporaba elektronske mikroskopije za anatomski prikaz paravertebralnega prostora V realizaciji 5.755 5.000 10.755 1.1.2011 31.12.2011 

132. 

Vpliv kratkotrajne hiperoksije na možgansko oksigenacijo in nevrološki izhod po hudi 

možganski poškodbi 


133. Vpliv nizkomolekularnega heparina na vesikulacijo membran V realizaciji 28.174 26.360 54.534 1.1.2011 31.12.2011 

134. 

Diagnostika in zdravljenje motenj dihanja pri bolnikih z amiotofično lateralno sklerozo in 

dednimi živčno-mišičnimi boleznimi 


135. Zgodnje odkrivanje bolnikov z vedenjsko motnjo rem faze spanja V realizaciji 6.323 12.000 18.323 1.1.2011 31.12.2013 

136. 

Mzltidisciplinarno odkrivanje kardiovaskularnih posledic bolnikov s sindromom obstruktivne 

apneje med spanjem (soaps) in njihovo zgodnje zdravljenje 


137. 

Elektrofiziološke meritve in neinvazivna umetna ventilacija pri bolnikih z amiotrofično lateralno 

sklerozo 


138. 

Odkrivanje nočnih apnej in elektromiografija mišic jezika in diafragme pri bolnikih z 

miotonično distrofijo 


139. 

Določanje beljakovin tau, fosfo-tau in amiloida v likvorju pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo 

in drugimi demencami 


140. Razlikovanje parkinsonizmov s PET CT možganov V realizaciji 3.302 3.250 6.552 1.1.2010 31.12.2012 

141. Uvedba zdravljenja primarnih glavobolov s Cefaly Zaključen 1.787 4.650 6.437 1.1.2010 31.12.2011 

142. SPECT v epileptičnim napadu za določanje lokalizacije V realizaciji 3.537 4.750 8.287 1.1.2010 31.12.2012 

143. 

Primerjava učinkov parenteralnega zdravljenja z levodopo in apomorfinom ter najboljšega 

peroralnega zdravljenja na motorične in nemotorične znake Parkinsonove bolezni 


144. 

Določanje beljakovin tau, fosfo-tau in amiloida v likvorju pri bolnikih z blagim kogntivnim 

upadom, zgodnjo in atipično demenco 


145. Zdravljenje multiple skleroze s fingolimodom in baza podatkov V realizaciji 3.937 9.180 13.117 1.1.2011 31.12.2013 

146. 

Program obvladovanja utrudljivosti v vsakdanjem življenju pri osebah z multiplo sklerozo in 

prenos programa v druge zdravstvene zavode 


147. Nevrokirurško zdravljenje epilepsije in baza podatkov V realizaciji 7.835 7.540 15.375 1.1.2011 31.12.2012 

148. 

Evaluacijska raziskava za prenos testa: montrealska lestvica spoznavnih sposobnosti (v 

originalu Montreal Cognitive Assesment Scale - MOCA) v slovenščino 


149. Zasnova registra nevrodegenerativnih bolezni V realizaciji 3.522 10.900 14.422 1.1.2011 31.12.2013 

150. 

Vpliv različnih seroloških tipov botulina v terapevtskih odmerkih na delovanje avtonomnega 

živčevja 


151. Predklinični znaki parkinsonizma: spremljanje in ugotavljanje napovedne vrednosti V realizaciji 5.367 11.950 17.317 1.1.2011 31.12.2013 

152. Blaga kognitivna motnja: napovedna vrednost FDG/PET slikanja možganov za razvoj demence V realizaciji 3.335 3.900 7.235 1.1.2011 31.12.2013 

153. Delovanje endotelija pri bolnikih z migreno V realizaciji 4.689 3.820 8.509 1.1.2010 31.12.2012 

154. Paliativna oskrba bolnika z možgansko kapjo V realizaciji 918 11.000 11.918 1.1.2010 31.12.2012 

155. 

Obravnava bolnikov z manjšo ishemično možgansko kapjo in prehodnim ishemičnim napadom 

v TIA dnevni bolnišnici-zadnja varianta 


156. Delovanje endotelija pri bolnikih z levkoariozo V realizaciji 18.455 23.850 42.305 1.1.2011 31.12.2012 

157. Register zapletov pri nevroloških endovaskularnih zapletih V realizaciji 10.787 12.900 23.687 1.1.2011 31.12.2012 

158. Razvoj diagnostike kronične cerebrospinalne venske insuficience V realizaciji 16.211 16.300 32.511 1.1.2011 31.12.2012 

120


Št. 


Stanje 

projekta 

Bruto plače 

Materialni 

stroški 

SKUPAJ 

Začetek 

projekta 

Zaključek 

projekta 

159. Delovanje žilnega endotelija in srčne mišice pri bolnikih s huntingtonovo boleznijo V realizaciji 5.346 7.270 12.616 1.1.2011 31.12.2013 

160. 

Monitoriranje spazma možganskih žil pri bolniku s subarahnoidno krvavitvijo z metodo Nearinfrared 

spektroskopija (NIRS) 


161. 

Vpliv električnega draženja možganov v zgodnjem obdobju po ishemični možganski kapi na 

končni izhod zdravljenja 


162. 

Primerjava učinkovitosti vadbe ravnotežja na dinamični stojki in Wii fit konzoli pri bolnikih s 

Parkinsovo boleznijo 


163. Cerebelarni kognitivno afektivni sindrom - nevropsihološka analiza in rehabilitacija V realizaciji 1.766 1.963 3.729 1.1.2011 31.12.2012 

164. Anatomske in funkcionalne spremembe analnega sfinktra pri prvorodkah Zaključen 2.320 6.600 8.920 1.1.2010 31.12.2011 

165. Antimuellerjev hormon in dolžina telomer - napovednika ovarijske rezerve V realizaciji 11.679 7.400 19.079 1.1.2010 31.12.2012 

166. Možnosti terapevtske uporabe magnetne stimulacije v zdravljenju disfunkcij medeničnega dna Zaključen 13.745 9.500 23.245 1.1.2010 31.12.2011 

167. 

Napredno kirurško zdravljenje napredovalih oblik ginekološkega raka: laparoskopska in 

klasična para-aortna limfadenektomija pri raku maternice 


168. HE 4 pri raku ovarija in endometrija V realizaciji 18.611 3.080 21.691 1.1.2011 31.12.2012 

169. 

Vpliv različnih modalitet zdravljenja prekomerno aktivnega sečnega mehurja na vzorec 

senzorne aktivnosti možgan 


170. Novi biomarkerji pri raku jajčnika V realizaciji 7.597 10.840 18.437 1.1.2011 31.12.2013 

171. Novejši napovedni dejavniki pri endometrijskem raku V realizaciji 17.327 9.900 27.227 1.1.2011 31.12.2013 

172. 

Transuretralna ultrazvočno vodena aplikacija avtolognih mioblastov v kombinaciji s 

funkcionalno električno stimulacijo pri bolnicah s slabostjo uretralnega sfinktra 


173. Nadzor kakovosti zdravljenja novorojenčkov z nizko porodno težo V realizaciji 5.585 3.300 8.885 1.1.2010 31.12.2012 

174. 

Vpeljava novega načina prekinitve nosečnosti pri ugotovljenih nepravilnostih v razvoju ploda 

po 22. tednu nosečnosti 


175. Oksidativni stres po oživljanju nedonošenčkov - vpliv na umrljivost in obolevnost V realizaciji 2.053 2.100 4.153 1.1.2010 31.12.2012 

176. Simulacijsko učenje in preverjanje obvladovanja veščin V realizaciji 20.736 57.130 77.866 1.1.2011 31.12.2013 

177. Uvedba novih metod za indukcijo poroda pri poterminski nosečnosti V realizaciji 23.796 39.000 62.796 1.1.2011 31.12.2013 

178. Analiza humanega mleka V realizaciji 4.611 4.150 8.761 1.1.2011 31.12.2012 

179. 

Vpliv uporabe plastične vrečke in kape na izgubo telesne toplote pri nedonošenčkih s porodno 

težo pod 1500 g 


180. Informacijska podpora sistemu kakovosti BIART V realizaciji 17.066 6.800 23.866 1.1.2011 31.12.2013 

181. 

Vpliv antenatalnih steroidov na prehodno dihalno stisko pri večjih nedonošenčkih in 

donošenih novorojenčkih rojenih z elektivnim carskim rezom. 


182. 

Vpliv intrauterinega vnetja in možganskega pretoka krvi na nastanek možganske krvavitve pri 

nedonošenčkih rojenih pred 30 tednom nosečnosti 


183. Sistem za shranjevanje podatkov in izpisovanje izvidov ultrazvočnih preiskav v nosečnosti V realizaciji 23.407 53.750 77.157 1.1.2011 31.12.2012 

184. 

Prevalenca spolno prenosljivih vnetij pri neplodnih parih in njihova škodljivost na semensko 

tekočino in spermije v luči sodobnih mikrobioloških metod in funkcionalnosti spermijev 


185. 

Molekularno genetski mehanizmi v celicah granuloze pri ženskah vključenih v postopke 

oploditve z biomedicinsko pomočjo 


186. Vpliv kirurškega zdravljenja endometrioze jajčnika na rezervo jajčnika in plodno sposobnost V realizaciji 17.374 12.500 29.874 1.1.2011 31.12.2013 

187. Prezgodnji porod v povezavi z nepravilnostmi maternice V realizaciji 8.362 9.680 18.042 1.1.2011 31.12.2013 

188. Vpliv starosti pacientk in pacientov na izid postopka IMSI v postopku zunajtelesne oploditve V realizaciji 6.233 17.300 23.533 1.1.2011 31.12.2013 

189. 

Fragmentacija DNK semenčic za hitrejše ovrednotenje funkcije semenčic in bolj uspešno 

zdravljenje moških z zmerno obliko neplodnosti 


190. 

Zdravljenje moških z diskordantnimi rezultati preiskav semenčic: antioksidanti proti metodi 

IMSI. Longitudinalna kontrolirana študija. 


121


Št. 


Stanje 

projekta 

Bruto plače 

Materialni 

stroški 

SKUPAJ 

Začetek 

projekta 

Zaključek 

projekta 

191. Vnetje zunanjega spolovila pri deklicah. Vzroki, povzročitelji in zdravljenje. V realizaciji 4.163 6.000 10.163 1.1.2011 31.12.2012 

192. 

Pomen nove metode-vitrifikacije humanih zarodkov in jajčnih celic v postopku zunajtelesne 

oploditve 


193. Neplodnost in ščitnica V realizaciji 5.407 3.250 8.657 1.1.2010 31.12.2012 

194. Uporaba sušilne komore za optimizacijo in standardizacijo kromosomskih preparatov Zaključen 269 0 269 1.1.2010 31.12.2011 

195. Konzervativno zdravljenje urinske inkontinence V realizaciji 19.246 15.590 34.836 1.1.2011 31.12.2013 

196. Primerjalna genomska hibridizacija z uporabo mikromrež – aCGH V realizaciji 3.512 8.790 12.302 1.1.2011 31.12.2012 

197. 

Uvedba metode MLPA za ugotavljane delecij v področju 22q11 in diagnostiko sindroma Prader 

Willi/Angelman 


198. Izboljšanje prenatalne diagnostike prirojenih srčnih napak in motenj srčnega ritma v Sloveniji V realizaciji 765 4.000 4.765 1.1.2010 31.12.2012 

199. Dolgoročni rezultati perkutanega zapiranja odprtega ovalnega okna v otroštvu V realizaciji 3.736 4.650 8.386 1.1.2011 31.12.2013 

200. Celostna obravnava otrok in mladostnikov s Cistično fibrozo na terciarni ravni V realizaciji 3.421 3.500 6.921 1.1.2010 31.12.2012 

201. Ustanovitev Centra za primarno ciliarno diskinezijo V realizaciji 3.018 10.500 13.518 1.1.2011 31.12.2013 

202. 

Neželeni učinki dolgotrajnega zdravljenja z zaviralci protonske črpalke pri otrocih in 

mladostnikih 


203. 

Sestava bakterijske črevesne mikrobiote pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo 

(KVČB) in vpliv različnih načinov zdravljenja nanjo 


204. 

Uporaba senzorja za neprekinjeno merjenje sladkorja v medceličnini pri otrocih in 

mladostnikih s sladkorno boleznijo 


205. 

Nočni nadzor sladkorne bolezni tip 1 s pomočjo MD-Logic sistema zaprte zanke - hospitalna 

uporaba 


206. 

Vloga neškodljivih in neinvazivnih preiskav pri odkrivanju vezikoureteralnega refluksa pri 

otrocih 

Zaključen 4.876 0 4.876 1.1.2010 31.12.2011 

207. 

Vloga NGAL (neutrophil gelatinase – associated lipocalin) v urinu kot označevalca subklinične 

okvare ledvic pri otrocih z visoko normalnim krvnim tlakom ter otrocih z esencialno arterijsko V realizaciji 13.118 6.600 19.718 1.1.2011 31.12.2012 

hipertenzijo 

208. 

Vloga NGAL (neutrophil gelatinase – associated lipocalin) v urinu kot označevalec subklinične 

okvare ledvic pri novorojenčkih s prirojeno enostransko dilatacijo votlega sistema ledvic 


209. 

Celovita imunološka in genetska diagnostika bolnikov s primarnimi imunskimi 

pomanjkljivostmi I. 


210. Celovita obravnava otrok s preobčutljivostnimi in drugimi neželenimi reakcijami na zdravila I. V realizaciji 3.117 3.400 6.517 1.1.2011 31.12.2013 

211. 

Celovita imunološka in genetska diagnostika ter zdravljenje bolnikov s primarnimi imunskimi 

pomanjkljivostmi II. 


212. Randomizirana študija I-BFM-SG zdravljenja otroške non-B akutne limfoblastne levkemije Zaključen 18.269 3.500 21.769 1.1.2010 31.12.2011 

213. Uporaba preiskave trombelastometrija pri otrocih in mladostnikih V realizaciji 2.161 5.000 7.161 1.1.2010 31.12.2012 

214. 

Program nevropsihološke diagnostike in rehabilitacije otrok, zdravljenih zaradi tumorja 

centralnega živčnega sistema 


215. Mednarodna Inter-Group študija klasičnega Hodgkinovega limfoma pri otrocih in mladostnikih V realizaciji 8.967 2.500 11.467 1.1.2011 31.12.2013 

216. 

Mednarodna študija zdravljenja nemetastatskih mehkotkivnih sarkomov pri otrocih in 

mladostnikih 


217. 

Vpliv polimorfizmov tarčnih genov na nastanek osteoporoze po končanem zdravljenju akutne 

limfoblastne levkemije in ne-Hodhkinovega limfoma pri otrocih in mladostnikih 


218. Vloga genskih polimorfizmov pri nastanku periferne nevropatije po zdravljenju z vinkristinom V realizaciji 10.700 5.000 15.700 1.1.2011 31.12.2011 

219. Zgodnje določanje in spremljanje mineralne kostne gostote z ultrazvokom pri novorojenčkih V realizaciji 7.564 2.920 10.484 1.1.2010 31.12.2012 

220. 

Nadzorovanje lokalne tkivne oksigenacije s spektroskopijo pri bolnih novorojenčkih v enoti 

intenzivne nege 


122


Št. 


Stanje 

projekta 

Bruto plače 

Materialni 

stroški 

SKUPAJ 

Začetek 

projekta 

Zaključek 

projekta 

221. Vpeljava metode določanja acilkarnitinov iz krvnega madeža Zaključen 14.582 4.700 19.282 1.1.2010 31.12.2011 

222. Določitev referenčnih vrednosti osnovnih testov hemostaze pri dojenčkih in otrocih V realizaciji 5.741 12.880 18.621 1.1.2010 31.12.2012 

223. 

Ovrednotenje imunokromatografske metode za določanje koncentracije kalprotektina v blatu 

pri bolnikih s KVČB 


224. 

Prenos metode določanja prostih aminokislin pri diagnostiki vrojenih motenj presnove na nov, 

sodobnejši sistem 


225. Opredelitev genetskih vzrokov hiperholesterolemije pri otrocih V realizaciji 10.857 14.190 25.047 1.1.2011 31.12.2013 

226. Molekularno genetska diagnostika sistemskih imunskih bolezni pri otrocih V realizaciji 3.562 2.950 6.512 1.1.2011 31.12.2012 

227. Izvabljeni odziv P300 pri nedonošenih otrocih z ali brez motenj pozornosti Zaključen 17.963 8.400 26.363 1.1.2010 31.12.2011 

228. Pomen prisotnosti staršev ob preiskavah njihovih otrok V realizaciji 12.129 8.580 20.709 1.1.2011 31.12.2012 

229. Videotelemetrija pri diagnostiki epilepsij in neepileptičnih paroksizmalnih motenj V realizaciji 25.294 20.000 45.294 1.1.2011 31.12.2013 

230. 

Primerjava melatonina in kloralhidrata za indukcijo spanja ob elektroencefalografskem 

snemanju pri dojenčkih in malčkih 


231. Obravnava motenj spanja pri otrocih z motnjami v razvoju V realizaciji 5.472 10.000 15.472 1.1.2011 31.12.2013 

232. 

Uvedba in klinična ter epidmiološka aplikacija elektronsko podprtega instrumenta za 

diagnostiko duševnih motenj v otroštvu in adolescenci 


233. 

Sodobna klinična obravnava in sledenje bolnikov s temporomandibularnimi motnjami-uvedba 

nove klinične dejavnosti v UKC in Sloveniji 


234. Periferni biomarkerji in stanje obzobnih tkiv pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi Zaključen 2.049 2.540 4.589 1.1.2010 31.12.2011 

235. 

Ocena tveganja za karies in zobne erozije pri pacientih, okuženih s Helicobacter pylori in/ ali 

gastroezofagealnim refluksom 


236. 

Sodobna klinična obravnava in sledenje bolnikov s temporomandibularnimi motnjami – 

uvedba nove klinične dejavnosti v UKC in Sloveniji 


237. Ortodontski premik zob pri pacientih s sladkorno boleznijo V realizaciji 33.084 49.960 83.044 1.1.2011 31.12.2012 

238. Zdravljenje vulgarnih aken z 1064 nm Nd:YAG laserjem Zaključen 2.231 2.880 5.111 1.1.2010 31.12.2011 

239. Fotodinamična terapija z obliži, ki vsebujejo 5-aminolevulensko kislino Zaključen 517 2.200 2.717 1.1.2010 31.12.2011 

240. Uvajanje zdravljenja kroničnega ekcema rok z alitretinoinom V realizaciji 0 0 0 1.1.2010 31.12.2010 

241. Vzpostavitev nacionalnega registra dednih in kroničnih bolezni kože Zaključen 3.296 500 3.796 1.1.2010 31.12.2011 

242. Racionalizacija obravnave bolnikov z alergijskimi boleznimi kože Zaključen 4.871 1.700 6.571 1.1.2010 31.12.2011 

243. Vpliv mikro-okolja na celjenje kronične rane V realizaciji 1.474 4.200 5.674 1.1.2010 31.12.2012 

244. Aplikacija podložnih materialov v obliki pen pri bolnikih z limfedemi Zaključen 186 450 636 1.1.2010 31.12.2011 

245. 

Dolgotrajna prisotnost humanih virusov papiloma v dlačnih mešičkih in povezava s ponovitvijo 

bolezni pri moških z genitalnimi bradavicami 

V realizaciji 2.158 800 2.958 1.1.2011 31.12.2012 

246. Lasersko zdravljenje v flebologiji V realizaciji 8.302 900 9.202 1.1.2011 31.12.2012 

247. Pospeševanje celjenja kroničnih ran z enosmernim električnim tokom V realizaciji 9.915 4.500 14.415 1.1.2011 31.12.2011 

248. D lasersko merjenje venske golenje razjede V realizaciji 10.742 6.600 17.342 1.1.2011 31.12.2012 

249. Atopy patch test V realizaciji 583 200 783 1.1.2011 31.12.2012 

250. Uvajanje in vitro diagnostike alergijskih kožnih bolezni s tehnologijo biočipa V realizaciji 12.784 24.250 37.034 1.1.2011 31.12.2012 

251. Vpliv prehrane (mikroelementov) na celjenje venskih golenjih razjed V realizaciji 524 0 524 1.1.2011 31.12.2012 

252. Kineziterapija V realizaciji 334 20 354 1.1.2011 31.12.2012 

253. Vpliv lokaliziranega hiperbaričnega kisika na celjenje venskih golenjih razjed V realizaciji 3.796 17.030 20.826 1.1.2011 31.12.2012 

254. 

Zdravljenje venskih golenjih razjed s koncentriranimi trombociti in nato kritje s kožnimi 

transplantati 

V realizaciji 933 750 1.683 1.1.2011 31.12.2012 

255. Sklerozacije retikularnih varic s peno V realizaciji 2.428 10.572 13.000 1.1.2011 31.12.2012 

123


Št. 


Stanje 

projekta 

Bruto plače 

Materialni 

stroški 

SKUPAJ 

Začetek 

projekta 

Zaključek 

projekta 

256. Spremljanje pojavnosti okužb centralnih venskih katetrov V realizaciji 86.415 8.500 94.915 1.1.2010 31.12.2012 

257. Etiologija in klinčna slika akutnega enterokolitisa pri odraslih V realizaciji 13.529 25.000 38.529 1.1.2010 31.12.2012 

258. Priprava in uvajanje smernic za antibiotično kirurško profilakso V realizaciji 15.289 7.200 22.489 1.1.2011 31.12.2012 

259. Pridružene bolezni in zapleti, povezani s HIV/AIDS V realizaciji 24.897 9.000 33.897 1.1.2011 31.12.2013 

260. 

Uvedba elektronskega temperaturnega lista za nepretrgano beleženje bolnišničnih okužb, 

antibiotične porabe, odpornosti mikroorganizmov in umrljivosti na Oddelku intenzivne terapije V realizaciji 93.547 144.600 238.147 1.1.2011 31.12.2013 

Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja 

261. Uporaba DNA mikroplošč pri identifikaciji bakterijskih povzročiteljev okužb očesa V realizaciji 2.763 8.000 10.763 1.1.2010 31.12.2012 

262. Barvni vid pri otrocih V realizaciji 1.577 500 2.077 1.1.2010 31.12.2012 

263. Prirojena siva mrena - primerjava dveh kirurških metod zdravljenja V realizaciji 974 5.600 6.574 1.1.2010 31.12.2012 

264. Raziskava križne vezave roženičnega kolagena V realizaciji 841 1.500 2.341 1.1.2010 31.12.2012 

265. 

Uporaba biorazgradljivega intravitrealnega implanta z deksametazonom Osurdex v zdravljenju 

kroničnega edema makule 


266. Genetski profil citokinov pri bolnikih z odstopom mrežnice V realizaciji 6.361 5.250 11.611 1.1.2011 31.12.2013 

267. 

Učinkovitost in varnost zdravljenja diabetičnega makularnega edema (DME) z bevacizumabom 

(Avastin) 


268. Kakovost - akreditacija V realizaciji 18.365 2.007 20.372 1.1.2011 31.12.2013 

269. 

Morfološka ocena posameznih plasti mrežnice z OCT (optično koherenčno tomografijo) pri 

bolnikih z Leberjevo hereditarno optično nevropatijo in makularnimi distrofijami 


270. 

Razvoj in izdelava normativnih podatkovnih baz metod optične koherentne tomografije z 

aparatoma Spectralis HRA+OCT Heidelberg Engineering in Topcon 3DOCT 1000 


271. 

Raziskava učinka diodnega laserja valovne dolžine 810 nm na znižanje očesnega tlaka in 

vidno funkcijo pri bolnikih z neurejenim glavkomom 


272. Zdravljenje makularnega edema z mikropulznim laserjem V realizaciji 6.760 1.500 8.260 1.1.2011 31.12.2013 

273. Terapija diplopije pri odraslih pacientih V realizaciji 4.601 3.500 8.101 1.1.2011 31.12.2013 

274. 

Merjenje gostote endotelnih celic po presaditvi roženice pri prejemniku in primerjava z gostoto 

endotelnih celic dajalčeve roženice pred presaditvijo. 


275. Axialif, nova minimalno- invazivna metoda transaksialne fiksacije lumbosakralne hrbtenice Zaključen 18.704 83.400 102.104 1.1.2010 31.12.2011 

276. Interspinozni vsadek Zaključen 8.497 38.525 47.022 1.1.2010 31.12.2011 

277. 

Nadomeščanje reseciranega dela meniskusa v kolenu s sintetičnim resorbilnim vsadkom 

(Actifit) 


278. Tveganje za tromboembolične zaplete pri bolnikih z indikacijo za kirurški poseg v ortopediji V realizaciji 21.880 30.460 52.340 1.1.2011 31.12.2012 

279. 

Izboljšanje rekonstrukcije dolžin spodnjih ekstremitet in trohanterne abdukcijske ročice pri 

totalni endoprotezi kolka 


280. Dolgoročni rezultati zdravljenja Perthesove bolezni V realizaciji 13.976 8.250 22.226 1.1.2011 31.12.2012 

281. Dejavniki tveganja za obrabo kolka po prebolelem zdrsu glavice stegnenice v otroštvu V realizaciji 20.974 6.000 26.974 1.1.2011 31.12.2011 

282. 

Vpliv različnih volumnov vbrizganega kostnega cementa na porazdelitev sil na sosednje 

vretence pri vertebroplastiki 


283. 

Analiza položaja totalne kolenske endoproteze in vloga pateloplastike na funkcionalni izid 

artroplastike kolena 


284. Zdravljenje solitarne kostne ciste s kanuliranimi vijaki V realizaciji 5.579 25.000 30.579 1.1.2011 31.12.2012 

285. 

Uvajanje infratemporalnega (IT) kirurškega pristopa na patologijo infralabirintnega in 

apikalnega dela temporalne kosti, ter na bolezni madibularne in pterigopalatinalne kotanje 


286. Ugotavljanje laringofaringealnega refluksa kot vzroka za bolezenske spremembe v grlu in žrelu V realizaciji 6.602 9.400 16.002 1.1.2010 31.12.2012 

124


Št. 


Stanje 

projekta 

Bruto plače 

Materialni 

stroški 

SKUPAJ 

Začetek 

projekta 

Zaključek 

projekta 

287. Preiskava sluha z izvabljenimi akustičnimi potenciali s pomočjo moduliranih tonov - ASSR V realizaciji 11.955 3.500 15.455 1.1.2011 31.12.2012 

288. Vgradnja slušnega pripomočka v srednje uho (Vibrant sound bridge) V realizaciji 6.848 16.960 23.808 1.1.2011 31.12.2013 

289. Genetski vzroki progresivne izgube sluha V realizaciji 23.408 15.800 39.208 1.1.2011 31.12.2013 

290. Kirurško zdravljenje obstruktivnih zastojev dihanja (OSA) s pomikom jezika naprej V realizaciji 8.916 13.000 21.916 1.1.2011 31.12.2012 

291. Analiza EGFR statusa pri malignih tumorjih obušesne slinavke V realizaciji 18.836 10.000 28.836 1.1.2011 31.12.2012 

292. Diagnostični postopki pri motnjah požiranja V realizaciji 18.831 7.500 26.331 1.1.2011 31.12.2012 

293. Zdravljenje nevrološko pogojenih glasovnih in govornih motenj ter motenj požiranja V realizaciji 9.045 2.360 11.405 1.1.2011 31.12.2012 

294. Prezentizem v UKC V realizaciji 45.762 2.460 48.222 1.1.2011 31.12.2013 

295. Graded motor imagery programme, stopenjska terapija gibanja z vizualizacijo V realizaciji 3.759 4.900 8.659 1.1.2010 31.12.2012 

296. Uporaba električne stimulacije za preprečitev mišične atrofije pri rehabilitaciji kritično bolnih V realizaciji 2.223 2.040 4.263 1.1.2011 31.12.2013 

297. Uvedba aktivacijske terapevtske mize v delovni terapiji v okviru rehabilitacije V realizaciji 6.485 8.040 14.525 1.1.2011 31.12.2013 

298. 

Vloga razmerja med prostim tiroksinom in prostim trijodtironinom pri opredelitvi funkcijskega 

stanja ščitnice 


299. Zagotavljanje kakovosti pri PET preiskavah s FDG V realizaciji 11.264 2.404 13.668 1.1.2010 31.12.2012 

300. Individualna dozimetrija pri terapiji nevroendokrinih tumorjev z 90Y-DOTATOC V realizaciji 6.665 5.000 11.665 1.1.2010 31.12.2012 

301. 

Vpliv terapije s sandostatinom na kopičenje radiofarmaka za diagnostiko in terapijo 

nevroendokrinih tumorjev 


302. 

Razvoj analoga minigastrina kot potencialnega kandidata za scintigrafijo in radioterapijo 

tumorjev z izraženimi gastrinskimi receptorji za klinično uporabo 


303. 

Klinična vrednost PET/CT z 18-F holinom pri obravnavi bolnokov s karcinomom prostate: 

študija razmera med stroški in koristjo »cost/benefit study« 


304. 

Radiooznačevanje CD34+ hematopoietskih zarodnih matičnih celic z 99mTc-HMPAO , 

ugotavljanje njihove viabilnosti in sledljivosti po presaditvi 


305. Tirolog - konzultant pri vodenju kroničnih tiroloških bolnikih V realizaciji 17.166 8.500 25.666 1.1.2011 31.12.2013 

306. Ultrazvočna preiskava z uporabo kontrastnega sredstva druge generacije Zaključen 12.599 48.418 61.017 1.1.2010 31.12.2011 

307. Protokoli magnetno resonančnih preiskav v nevropediatrični diagnostiki V realizaciji 4.569 26.000 30.569 1.1.2010 31.12.2012 

308. Nevroradiološka diagnostika kronične cerebrovaskularne venske insuficience V realizaciji 9.619 15.750 25.369 1.1.2011 31.12.2013 

309. 

Ocena zgornje dihalne poti z dinamičnim MR slikanjem med spanjem pri bolnikih z 

obstruktivno spalno apneo (OSA) 


310. MR perfuzijsko slikanje možganskih tumorjev V realizaciji 12.501 23.972 36.473 1.1.2011 31.12.2013 

311. Endovaskularno zdravljenje arterij stopalnega loka V realizaciji 18.350 11.875 30.225 1.1.2011 31.12.2012 

312. CT perfuzijskih parametrov pri neoperabilnem ploščatoceličnem karcinomu glave in vratu V realizaciji 16.773 27.100 43.873 1.1.2011 31.12.2013 

313. 

Sledenje odgovora hepatoceličnega karcinoma na zdravljenje z uporabo MR specifičnega 

kontrastnega sredstva (Primovist) 


314. Zdravljenje perifernih arterio-venskih malformacij z Onyx®-om V realizaciji 13.309 4.300 17.609 1.1.2011 31.12.2013 

315. 

Spremljanje učinkovitosti eritropoetina pri zaščiti centralnega živčnega sistema med 

operacijami na odprtem srcu 


316. Avtomatizacija preiskave urinskega sedimenta V realizaciji 16.941 18.300 35.241 1.1.2011 31.12.2013 

317. Diagnostika eksokrine funkcije pankreasa z uporabo dihalnega testa V realizaciji 16.042 12.810 28.852 1.1.2011 31.12.2013 

318. 

Optimizacija sledljivosti diagnostičnih vzorcev za laboratorijske preiskave s pomočjo črtne 

kode 


319. Markerji miokardne nekroze in spremljanje bolnikov po perkutani koronarni revaskularizaciji V realizaciji 17.633 12.080 29.713 1.1.2011 31.12.2013 

320. 

Projekt vzpostavitve sistema za spremljanje z zdravili povezanih problemov/odklonov v 

bolnišnici z informacijsko podporo 


125


Št. 


Stanje 

projekta 

Bruto plače 

Materialni 

stroški 

SKUPAJ 

Začetek 

projekta 

Zaključek 

projekta 

321. 

Elektronsko vodeno predpisovanje in izdelava parenteralnega pripravka za kritično bolnega 

otroka 


322. 

Elektronsko vodeno predpisovanje in izdelava parenteralnega pripravka z zdravilno učinkovino 

za onkološkega bolnika 


323. Usposabljanje instruktorjev za Simulacijski Medicinski Center (SIMC) Zaključen 12.323 18.600 30.923 1.1.2010 31.12.2011 

324. Izboljšanje pretočnosti pacientov na Internistični prvi pomoči V realizaciji 23.144 23.400 46.544 1.1.2011 31.12.2012 

325. 

Analiza precepljenosti zaposlenih v UKC proti gripi in uvedba novih intervencij za dvig 

precepljenosti 


326. Uvedba sodobne metode izobraževanja v UKC Ljubljana - E-učenje V realizaciji 21.990 15.000 36.990 1.1.2011 31.12.2013 

SKUPAJ 3.881.750 4.745.553 8.627.304 

126

Priloga 4: Zadovoljstvo pacientov s specialistično ambulantno obravnavo. 

SPECIALISTIČNE AMBULANTE št. vpr. 2 vpr. 4 vpr. 5 vpr. 6 vpr. 7 vpr. 8 vpr. 9 vpr. 10 SKUPAJ 

Interna klinika 

Kl. odd. za kardiologijo 206 4,22 1,46 4,39 2 4,4 4,46 4,36 4,77 3,76 

Kl. odd. za žilne bolezni 1 

Center za pljučne bol. in alergijo 1 

Kl. odd. za nefrologijo 53 4,39 1,36 4,04 1,92 4,49 4,55 4,37 4,92 3,76 

Kl. odd. za endo.,diab.,in pres.bol. 260 4,52 1,68 4,29 1,67 4,56 4,63 4,42 4,79 3,82 

Kl. odd. za gastroenterologijo 8 

Kl. odd. za hematologijo 32 

Kl. odd. za revmatologijo 84 4,21 2,33 4,56 1 4,52 4,64 4,52 4,85 3,83 

Kl. odd. za hipertenzijo 13 


Center za vojne veterane 100 4,6 1,83 3,8 3 4,73 4,79 4,66 5,00 4,05 

Kirurška klinika 

Kl. odd. za kirurgijo srca in ožilja 112 4,65 1,8 4,27 4,2 4,66 4,78 4,59 4,86 4,23 

Kl. odd. za abdominalno kirurgijo BPD 192 4,48 1,67 4,35 1,21 4,42 4,52 4,32 4,70 3,71 

Kl. odd. za abdominalno kirurgijo 103 4,83 2,06 3,99 2 4,82 4,87 4,71 4,98 4,03 

Kl. odd. za nevrokirurgijo 42 

Kl. odd. za plastično krg. in opekl. 110 4,24 1,8 4,21 1,33 4,38 4,57 4,34 4,86 3,71 

Kl. odd. za travmatologijo 190 4,58 2,33 4,22 1,28 4,65 4,77 4,57 4,91 3,91 

kl. odd. za torakalno kirurgijo 164 4,59 1,86 3,72 1,83 4,49 4,71 4,52 4,95 3,83 

Kl. odd. za urologijo 3 

Kl. odd. za maksilofacialno in oralno krg. 320 4,23 1,33 4,26 2,41 4,39 4,54 4,35 4,75 3,78 

Kl. odd. za anesteziologijo 182 4,4 2,77 4,78 2 4,65 4,78 4,46 4,66 4,06 

Kl. odd. za otroško krg. in inten. terapijo 43 

Kl. odd. za kirurške infekcije 17 


Kl. odd. za bolezni živčevja 0 

Kl. odd. za VNINT 0 

Kl. inštitut za kl. nevrofiziologijo 15 


Kl. odd. za perinatologijo 125 4,36 1,7 3,59 3,06 4,56 4,69 4,52 4,88 3,92 

Kl. odd. za reprodukcijo 25 

Služba za med. dej. skupnega pomena 183 4,14 1,67 3,96 2,26 4,42 4,38 4,22 4,58 3,70 

Kl. inštitut za med. genetiko 3 

127

Priloga 4: Zadovoljstvo pacientov s specialistično ambulantno obravnavo (nadaljevanje). 

SPECIALISTIČNE AMBULANTE št. vpr. 2 vpr. 4 vpr. 5 vpr. 6 vpr. 7 vpr. 8 vpr. 9 vpr. 10 SKUPAJ 


Kl. odd. za endok. diabetes in pres. bol. 35 

Kl. od. za nevrologijo 2 

Kl. odd. za nefrologijo 13 

Služba za kardiologijo 1 

Služba za alergolog. in revmatske b. 3 

Služba za gastroenterologijo 18 

Služba za neonatologijo 4 

Služba za pljučne bolezni 70 4,48 1,7 4,97 4,72 4,9 4,67 4,94 4,34 

Služba za onkologijo in hematologijo 8 

Služba za otroško psihiatrijo 0 

Med. dejavnosti skupnega pomena 58 4,57 1,2 4,9 1 4,63 4,7 4,16 4,96 3,76 

Stomatološka klinika 248 4,58 2,13 4,71 4 4,7 4,76 4,56 4,94 4,30 

Klinika za ORL in cerv. krg. 175 4,02 1,57 3,64 1,51 4,41 4,5 4,23 4,66 3,57 

Očesna klinika 106 3,9 1,52 3,47 1,59 4,15 4,2 4,12 4,72 3,46 

Ortopedska klinika 175 4,02 1,52 3,48 1,88 4,12 4,39 4,04 4,65 3,51 

Kl. za infekcijske bol. in vroč. stanja 181 4,45 1,62 4,45 1,84 4,49 4,58 4,3 4,84 3,82 

Dermatovenerološka klinika 166 4,02 1,57 4,17 1,44 4,32 4,4 4,25 4,71 3,61 

Klinika za nuklearno medicino 235 4,2 1,14 3,95 2,73 4,56 4,62 4,46 4,87 3,82 

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 280 4,51 1,36 4,43 1,92 4,58 4,69 4,49 4,88 3,86 

Skupaj UKCL 4390 4,37 1,69 4,2 2,05 4,53 4,63 4,43 4,83 3,85 

Priloga 5: Zadovoljstvo pacientov z urgentno ambulantno obravnavo. 

URGENTNE AMBULANTE Št. vpr. 3 vpr. 4 Vpr. 5 Vpr. 6 Vpr. 7 Vpr. 8 Vpr. 9 SKUPAJ 

IPP 34 

UKB 1 

Urgentna amb. Ginek. Kl. 0 

Sprejemno urg. amb. Nevrol. Kl. 29 

Sprejemno urg. amb. Pediatrič. Kl. 134 4,35 4,09 1,60 4,46 4,72 4,90 4,97 4,15 

Urgentna amb. Dermatol. Kl. 0 

Urgentna amb. Infekc. Kl. 2 

Urgentna amb. ORL kl. 15 

Urgentna amb. Očesne kl. 1 

Triažna amb. Stomatološke kl. 0 

Skupaj UKCL 216 4,35 4,09 1,6 4,46 4,72 4,9 4,97 4,15 

Legenda: št. – število odgovorov oz. izpolnjenih vprašalnikov zbranih je bilo prenizko št. odgovorov najboljše skupne ocene zadovoljstva 

128

Priloga 6: Zadovoljstvo pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo. 

Interna klinika 

2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 

št. odgov. vpr. 4 vpr. 8 vpr. 9 vpr. 10 vpr. 11 vpr. 12 vpr. 13 rezultat 

Kl. odd. za kardiologijo 170 221 4,73 4,75 4,62 4,65 4,77 4,83 4,77 4,79 4,27 4,21 4,71 4,64 4,86 4,86 4,67 4,68 

Kl. odd. za žilne bolezni 93 7 4,89 3,91 4,97 4,91 4,10 4,90 4,98 4,67 

Center za pljučne bol. in alergijo 24 33 

Kl. odd. za nefrologijo 53 32 4,59 4,00 4,76 4,74 3,91 4,70 4,88 4,50 

Kl. odd. za endo.,diab.,in pres.bol. 42 35 

Kl. odd. za gastroenterologijo 84 25 4,46 4,19 4,79 4,68 4,02 4,43 4,84 4,43 

Kl. odd. za hematologijo 15 22 

Kl. odd. za revmatologijo 44 25 

Kl. odd. za hipertenzijo 18 0 

Kl. odd. za intenzivno interno med. 12 0 

Center za zastrupitve 31 3 

Internistična prva pomoč 16 20 

Center za vojne veterane 14 23 


Kl. odd. za kirurgijo srca in ožilja 9 508 4,74 4,02 4,74 4,67 4,03 4,63 4,86 4,53 

Kl. odd. za abdominalno kirurgijo BPD 357 339 4,69 4,69 4,78 4,82 4,56 4,41 4,52 4,45 3,96 4,16 4,53 4,62 4,84 4,82 4,56 4,56 

Kl. odd. za abdominalno kirurgijo 245 252 4,80 4,74 4,62 4,72 4,81 4,75 4,78 4,80 3,98 4,22 4,53 4,80 4,91 4,92 4,63 4,71 

Kl. odd. za nevrokirurgijo 231 240 4,48 4,86 4,92 4,68 4,95 4,99 4,80 4,89 4,66 4,60 4,80 4,87 4,90 4,94 4,79 4,83 

Kl. odd. za plastično krg. in opekl. 224 122 4,70 4,82 4,88 4,93 4,82 4,85 4,74 4,88 4,46 4,48 4,83 4,87 4,96 4,94 4,77 4,83 

Kl. odd. za travmatologijo 2182 2069 4,75 4,74 3,73 3,75 4,76 4,77 4,70 4,70 4,16 4,17 4,65 4,59 4,88 4,88 4,52 4,51 

kl. odd. za torakalno kirurgijo 282 255 4,87 4,89 4,65 4,75 4,95 4,95 4,90 4,87 4,64 4,53 4,90 4,94 4,97 4,97 4,84 4,84 

Kl. odd. za urologijo 154 84 4,61 4,66 3,71 3,08 4,53 4,49 4,53 4,45 3,86 3,55 4,45 4,77 4,83 4,81 4,36 4,26 

Kl. odd. za maksilofacialno in oralno krg. 170 171 4,78 4,83 4,73 4,71 4,85 4,86 4,71 4,76 4,38 4,41 4,74 4,79 4,95 4,91 4,73 4,75 

Kl. odd. za anestez. - CIT 1 

Kl. odd. za otroško krg. in inten. terapijo 69 204 4,70 4,76 4,31 3,76 4,63 4,81 4,53 4,67 4,24 4,07 4,58 4,50 4,75 4,92 4,53 4,50 

Kl. odd. za kirurške infekcije 35 34 

129

Priloga 6: Zadovoljstvo pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo (nadaljevanje). 


Kl. odd. za bolezni živčevja 19 27 

2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 

št. odgov. vpr. 4 vpr. 8 vpr. 9 vpr. 10 vpr. 11 vpr. 12 vpr. 13 rezultat 

Kl. odd. za VNINT 6 135 4,80 4,29 4,87 4,90 4,38 4,79 4,94 4,71 


Kl. odd. za ginekologijo 670 273 4,73 4,80 4,69 4,71 4,81 4,81 4,69 4,73 4,31 4,35 4,65 4,75 4,92 4,94 4,68 4,73 

Kl. odd. za perinatologijo 3782 1835 4,65 4,70 3,67 3,61 4,83 4,83 4,64 4,67 4,23 4,27 4,52 4,55 4,83 4,86 4,48 4,50 

Kl. odd. za reprodukcijo 204 204 4,82 4,83 4,72 4,75 4,90 4,88 4,75 4,86 4,26 4,46 4,80 4,90 4,89 4,94 4,73 4,80 


Kl. odd. za endok. diabetes in pres. bol. 1 17 

Kl. od. za nevrologijo 13 31 

Kl. odd. za nefrologijo 7 10 

Služba za kardiologijo 7 14 

Služba za alergolog. in revmatske bol. 17 34 

Služba za gastroenterologijo 11 46 

Služba za neonatologijo 7 0 

Služba za pljučne bolezni 14 17 

Služba za onkologijo in hematologijo 0 0 

Služba za otroško psihiatrijo 0 0 

Sprejemno urgentni oddelek 4 25 

Klinika za otorinolaringologijo 60 41 4,85 2,09 4,83 4,84 4,64 4,81 5,00 4,44 

Očesna klinika 107 89 4,75 4,87 4,56 4,47 4,77 4,74 4,76 4,78 4,26 4,32 4,89 4,88 4,94 4,91 4,70 4,71 

Ortopedska klinika 92 155 4,70 4,72 4,37 4,11 4,85 4,72 4,80 4,68 4,45 4,26 4,84 4,79 4,88 4,91 4,70 4,60 

Kl. za infekcijske bol. in vroč. stanja 108 64 4,62 4,73 3,63 3,00 4,59 4,74 4,51 4,50 3,94 4,14 4,67 4,55 4,65 4,71 4,37 4,34 

Dermatovenerološka klinika 188 72 4,78 4,79 4,71 4,75 4,78 4,69 4,77 4,84 4,38 4,36 4,92 4,84 4,93 4,81 4,75 4,73 

Klinika za nuklearno medicino 142 206 4,88 4,93 4,97 4,98 4,99 4,98 4,90 4,99 4,60 4,69 4,85 4,82 4,97 4,92 4,88 4,90 

Negovalni oddelek NI 24 

UKCL skupaj 10033 8044 4,72 4,78 4,29 4,33 4,79 4,79 4,72 4,74 4,26 4,28 4,71 4,74 4,89 4,89 4,62 4,65 

Legenda: št. – število odgovorov oz. izpolnjenih vprašalnikov zbranih je bilo prenizko št. odgovorov najboljše skupne ocene zadovoljstva 

130

Priloga 7: Klinične poti in smernice. 

Klinika Oddelek (KO) Naziv Čas nastanka, uporabe 

Interna 

klinika 

KO za hipertenzijo Hipertenzivna kriza Smernica.-.v uporabi leta 2011 



diabetes in presnovne 

bolezni 

KO za revmatologijo 

KO za kardiologijo 

KO za žilne bol. 


Vzpostavitev peritonealnega dializnega katetra Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Obravnava anemije z epoetinom pri bolnikih s presajeno ledvico Smernica - v uporabi leta 2011 

Obravnava anemije z epoetinom pri dializnih bolnikih Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Skozikožni znotrajžilni posegi na perifernih arterijah pri sladkornih 

bolnikih z ishemijo noge 

Klinična pot.-.v uporabi 2011 

Klinična obravnava sladkorne bolezni tipa II pri odraslih Smernica v uporabi leta 2011 

Osteoporoza Smernica v uporabi leta 2009 

Klinična pot za psoriatični artritis 

Klinična pot.-.v pripravi 

Klinična pot za anksilozirajoči spondilitis 


Klinična pot za bolnike pred transplantacijo srca, 

med njo in po njej 

Klinična pot.-.v uporabi leta 2009 

Klinična pot bolnika za presaditev matičnih celic Klinična pot.-.v uporabi leta 2009 

Zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja z vstavitvijo 

mehanskega podpornega sistema (VAD) 


Klinična pot za bolnike s srčnim popuščanjem 


Balonska dilatacija Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Invazivni diagnostični in terapevtski posegi Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Perkutana zamenjava aortne zaklopke Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Perkutano zapiranje ASD Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Perkutano zapiranje PFO Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Klinična pot za skozikožne znotrajžilne diagnostične in 

revaskularizacijske posege na perifernih arterijah 


Venska tromboza Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Obravnava arterijske bolezni Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Obravnava venskih trombembolizmov Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Obravnava trebušne aorte Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Obravnava vazospastičnih motenj Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Uporaba mehanskih pripomočkov 

pri kardiopulmunalnem oživljanju 

Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Transfuzija na IPP Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Diabetični bolnik – urgentna stanja Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Atrijska fibrilacija Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Akutni koronarni sindrom Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Krvavitev iz prebavil Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Pljučna embolija Smernica.-.v uporabi leta 2011 

131

Kirurška 

klinika 

Nevrološka 

klinika 

Ginekološka 

klinika 

KO za abdominalno 

kirurgijo 

KO za maksilofacialno in 

oralno kirurgijo 

KO za kirurgijo srca in 

ožilja 

KO za anestezijo in 

intenzivno terapijo OP 

strok 

Klinična pot za operacijo raka debelega črevesa in danke Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Klinična pot za holecistektomijo Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Zlom ličnice Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Odstranitev modrostnega zoba v lokalni anesteziji Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Klinična pot za srčno operacijo Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za operacije srčnih spodbujevalnikov in implantabilnih 

defibrilatorjev 


Rak debelega črevesja 

Integralna klinična pot.-.v uporabi 

leta 2011 

KO za travmatologijo Zlom vratu stegnenice Klinična pot.-.v pripravi 

KO za kirurške okužbe Kronična rana Smernica.-.v uporabi leta 2011 


Klinična pot do operacije pljuč in po operaciji pljučnega raka Klinična pot.-.v uporabi leta 2009 

Endoskopski pregledi Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Subarahnoidalna krvavitev Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

KO za nevrokirurgijo Obravnava bolnika s hernirano ledveno medvretenčno ploščico Klinična pot.-.v pripravi 

Zdravljenje poškodovancev s hudo poškodbo glave Smernica.-.v uporabi leta 2011 

KO za vaskularno 

KO za možgansko kap Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

nevrologijo in intenzivno Obravnava bolnikov z možgansko anevrizmo in indikacije za 

nevrološko terapijo ultrazvočno preiskavo vratnih arterij 

Smernica.-.v pripravi 

KO za bolezni živčevja Klinična pot za obravnavo bolnika z demenco Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Klinični inštitut za 

klinično nevrofiziologijo 

KO za bolnike s sindromom zapestnega prehoda Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Klinični oddelek za 

ginekologijo 


perinatologijo 


reprodukcijo 

Klinična pot za obravnavo abnormne krvavitve iz maternice Klinična pot.-.v pripravi 

Klinična pot za lažje uroginekološke posege Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Klinična pot za normalni porod 


Klinična pot za amniocentezo Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za biopsijo horionskih resic Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Zdravljenje okužb po porodu in antibiotična profilaksa Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Obporodna krvavitev Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Preeklampsija – eklampsija Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Spremljanje plodovega stanja med porodom Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Oživljanje novorojenčka Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Odvzem tkiv in celic Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Sladkorna bolezen v nosečnosti Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za operativno zdravljenje benigne patologije rodil Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Slovenske smernice za rabo kombinirane hormonske 

kontracepcije 

Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Slovenske smernice za rabo progestogenske oralne kontracepcije Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Slovenske smernice za rabo materničnega vložka Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Slovenske smernice – zbirna tabela stanj in kategorij primernosti 

rabe kombinirane hormonske kontracepcije, progestogenske Smernica.-.v uporabi leta 2011 

oralne kontracepcije in materničnega vložka 

Slovenske smernice za rabo nujne kontracepcije Smernica.-.v uporabi leta 2011 

132


Pediatrična 

klinika 

Dermatološka 

klinika 

Inštitut za 

medicinsko 

rehabilitacijo 

Klinika za 

infekcijske 

bolezni 


Klinična pot za obravnavo otrok z dokazano okužbo sečil 

Hipertenzija pri otrocih in mladostnikih 



KO za otroško 

hematologijo in 

Febrilna nevropenija 


onkologijo 

Služba za pljučne bolezni Klinična pot za akutni bronhiolitis Klinična pot.-.v pripravi 

Služba za alergologijo, 

revmatologijo in klinično 

imunologijo 

Služba za otroško 

psihiatrijo 

KO za pulmologijo 



presnove 

KO za pediatrično 

gastroenterologijo, 

hepatologijo in 

nutricistiko 


otroško, mladostniško in 

razvojno nevrologijo 

Klinična pot za obravnavo otroka z JIA 

Klinična pot za obravnavo otroka s sumom na alergijo na 

batalaktamske antibiotike 

Klinična pot za obravnavo otroka z alergijo na kravje mleko 




Bolnik z novo odkrito sladkorno boleznijo Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Bolnik z nizko rastjo Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Otrok, mladostnik s čezmerno prehranjenostjo Klinična pot v uporabi leta 2011 

Klinična pot zdravljenja otrok s kronično vnetno črevesno boleznijo 

z infliksimabom pri otrocih 


Klinična pot za obravnavo gastroezofagealne refluksne bolezni pri 

dojenčkih in starejših otrocih 

Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Klinična pot za obravnavo otroka s celiakijo Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Zdravljenje epileptičnega statusa Smernica.-.v uporabi leta 2011 

Zdravljenje infantilnih spazmov 


Nove smernice zdravljenja epileptičnega statusa in dojenčkovih 

konvulzij 


Obravnava neonatalne encefalopatije 


Avtizem 


Klinična pot za luskavico 


Klinična pot za maligni melanom Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Klinična pot za bazalno celični karcinom Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Klinična pot za obravnavo bolnikov s kronično urtikarijo Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za spolno prenosljive okužbe – moški vprašalnik Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična za spolno prenosljive okužbe – ženski vprašalnik Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za obravnavo bolnika s krčnimi žilami na nogah Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za obravnavo bolnika z golensko razjedo Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za tromboflebitis Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za limfedem Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za hernia disci 


Klinična pot za obravnavo bolnika s poškodbo Ahilove tetive 


leta 2011 

Rehabilitacijski del v CIT 


Klinična pot za obravnavo bolnika po poškodbi in šivu kit 

upogibalk prstov roke 


Ambulantna obravnava in spremljanje bolnikov s kroničnim 

hepatitisom C 


133

Priloga 7: Klinične poti in smernice (nadljevanje). 



nuklearno 

medicino 

Ortopedska 

klinika 


ORL 

Očesna 

klinika 

Perfuzijska scintigrafija miokarda s cikloergometrično 

obremenitvijo 


Perfuzijska scintigrafija miokarda s farmakološko obremenitvijo Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Nadzorni list pacienta na CT, angiografija Smernica.-.v uporabi leta 2010 

FDG-PET/CT – vprašalnik za preiskovance Smernica.-.v uporabi leta 2010 

FDG-PET/CT – s holinom Smernica.-.v pripravi leta 2010 

Perfizijska scintigrafija miokarda pri akutni prsni bolečini Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Perfizijska scintigrafija miokarda: izbira in potek preiskave Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Obravnava bolnika s sumom na koronarno bolezen 


Zdravljenje z radioaktivnim jodom Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Onkološka PET/CT-anamneza Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Motnje delovanja ščitnice zaradi presežka joda Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Povečana ščitnica – golša Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za totalno endoprotezo kolka Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Stopnje nujnosti in smernice zdravljenja težav s hrbtenico 


leta 2010 

Preprečevanje venske trombembolije pri artroplastiki kolka in 

kolena 

Smernica.-.v uporabi leta 2010 

Nosna polipoza Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za operacijo katarakte Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za operacijo pterigija Klinična pot.-.v uporabi leta 2011 

Klinična pot za odstop mrežnice Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za diabetični klinično pomemben makularni edem Klinična pot.-.v uporabi leta 2010 

Klinična pot za endoftalmitis 


Klinična pot za starostno degeneracijo mrežnice 


Klinična pot za operacijo endukleacije 


Klinična pot za dakriocistorinostomijo 


Keratoplastika 


Odvzem amnijske membrane 


Suho oko 


Presejanje za diabetilno retinopatijo 


Zdravljenje diabetične retionopatije 


Smernice za glavkom 


Endogeni endoftalmitis 


Akutni endoftalmitis 


Zdravljenje z zdravili antiVEGF 


134

Priloga 8: Kazalniki, ki jih spremljamo v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije (za leto 2011). 

Klinika Oddelek (KO) Kazalnik ZZS 





KO za perinatologijo 

KO za reprodukcijo 


KO za abdominalno kirurgijo 

KO za sladkorno bolezen in endokrinologijo 

Q028: perinatologija – standardne prvesnice 

Q034: oploditev z biomedicinsko pomočjo 

Q042: torakalna kirurgija – Ca pljuč 

Q044: operacija žolčnika 

Q019: okulistika – operacija katarakte 

Q024b: sladkorna bolezen pri otrocih in mladostnikih 

135

Priloga 9: Pregled realiziranih in pričetih investicijsko-vzdrževalnih del leta 2011. 

Zap. št. 

1 

2 

3 

4 

5 

6 

Predmet investicijskega vzdrževanja 2011 

Adaptacije kopalnic in sanitarij (izvedba del bo odvisna 

od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev): 

- Ginekološka klinika 40.000 

- Interna klinika 40.000 

- Kirurška klinika 25.000 

- Stomatološka klinika 15.000 

- Samostojne klinike in inštituti 40.000 

- Diagnostične enote 20.000 

- Dejavnosti skupnega pomena 20.000 

Investicijsko vzdrževanje v prostorih (izvedba del bo odvisna 

od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev): 








Skupna 

vrednost 

v EUR z 

DDV 

200.000 

98.000 

Zamenjava dotrajane strešne kritine: 

Poliklinika, 1 x trakt - 700 m 2 100.000 

Obnova bolniške signalizacije: 

- Stara travmatološka klinika 

- KO za urologijo - Hospital, 8. nadstropje, C trakt 

Menjava oken (izvedba del po spodaj navedenem seznamu 

prioritet bo odvisna od skupnega obsega odobrenih 

finančnih sredstev): 

1. SUPAS - 15 kom (NEIZVEDENO 2010) 

2. Infekcijska klinika, oddelek 3, I. nadstropje - 19 kom 

(NEIZVEDENO 2010) 

Zamenjava talnih oblog (izvedba del po seznamu prioritet bo 

odvisna od skupnega obsega odobrenih finančnih sredstev) 

100.000 

STANJE INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA 2011 

GINEKOLOŠKA KLINIKA, INTERNA KLINIKA, KIRURŠKA KLINIKA, KIR: 

Javni razpis je v teku. Strokovni in ekonomski pregled ponudb je 

zaključen. Sklep o izboru izvajalca je v podpisu pri vodstvu UKCL. 

Poraba predvidena po klinikah v okviru razdeljenih sredstev. 

IZVEDENO: 

DERMATOLOŠKA KLINIKA: 

- Gradbena dela pri ureditvi Flebološke ambulante 

INTERNA KLINIKA: 

- KO za EDBP: Dobava in montaža tehničnega stropa pri 

»Adaptaciji ambulant KO za diabetes na vrazovem trgu« 

POLIKLINIKA: 

- trakt C: IZVEDENO 

- trakt D: IZVEDENO 

- trakt B: komerciala pripravlja razpisno dokumentacijo za razpis 

Razpis za izvedbo del je objavljen na portalu javnih naročil. 

Razpis je bil prekinjen. 

100.000 Popis del in materiala je predan komerciali v razpis. 

100.000 

IZVEDENO: 

1.INFEKCIJSKA KLINIKA, Odrasli II. 

2.SKUPNI PROSTORI, I. klet, hodnik pred prostori CKP-ja 

3.SKUPNI PROSTORI, I. nad., vezni hodnik KIR, OP blok 

4. GINEKOLOŠKA KLINIKA, Leonišče, I. nadst. 

5. KIRURŠKA KLINIKA, KO za travmatologijo in skupni prostori: 

Nujna izvedba zaradi nevarnosti za paciente 

6. INTERNA KLINIKA, KO za EDBP: Izvedba tlaka oddelka Diabetes 

na Vrazovem trgu - ZAČETEK IZVEDBE V JANUARJU 2012 

136

Priloga 9: Pregled realiziranih in pričetih investicijsko-vzdrževalnih del leta 2011 (nadaljevanje). 

Zap. št. 

7 

8 

Predmet investicijskega vzdrževanja 2011 

Pleskarska dela: 








Zamenjava tehničnih stropov in luči (izvedba del po 

seznamu prioritet bo odvisna od skupnega obsega 

odobrenih finančnih sredstev) 

Skupna 

vrednost 

v EUR z 

DDV 

91.000 

91.000 

STANJE INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA 2011 

IZVEDENO: 

SAMOSTOJNE ENOTE IN INŠTITUTI: 

Dermatološka klinika: 

- Pleskarska dela pri ureditvi Flebološke ambulante 

- Pleskanje vhoda zaradi menjave vrata 

Infekcijska klinika: 

- Pleskanje hodnika pri fizioterapiji 

- Pleskanje garderobe 

- Pleskanje stopnišča 

DIAGNOSTIČNE ENOTE: 

Urgenca UKCL: Pleskanje RTG prostorov na CUB 

DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA: 

Reševalna postaja: Pleskanje službenih prostorov 

INTERNA KLINIKA 

KO za gastroenterologijo: Pleskanje prostorov 

GINEKOLOŠKA KLINIKA 

- Pleskarska dela na II. nad. - enote intenzivne nege 

- Pleskarska dela na II. nad. - A + B oddelek 

- Pleskarska dela II. nad. desno 

INTERNA KLINIKA, KO za EDBP: Pleskanje oddelka Diabetes na 

Vrazovem trgu - ZAČETEK IZVEDBE V JANUARJU 2012 

IZVEDENO: 

1.KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO - Ambulanta za bolezni ščitnice 

2. GINEKOLOŠKA KLINIKA - KO za ginekologijo, dokončanje 

zamenjave stropa v OP 

3. OSKRBOVALNE SLUŽBE UKCL - I. nad., trakt D 

9 

Izbor ponudnika za gradnjo in vzdrževanje enotnega 

krovnega SCADA nadzornega sistema. 

26.000 Poteka priprava projektne dokumentacije. 

10 Obnovitev A-V inštalacij v UKCL 8.000 IZVEDENO 

11 

Zamenjava dotrajanih vakuum črpalk. 

- UKC HOSPITAL - 2 kom 

38.000 IZVEDENO 

- Stara travmatološka klinika - 2 kom 

12 

Izdelava projekta (PZI) in izvedba sanacije priprave STV na 

Infekcijski kliniki. 

25.000 Poteka priprava projektne dokumentacije. 

13 

Dobava in montaža avtomatskih drsnih steklenih vrat s 

stekleno steno na Polikliniki - KO za travmatologijo, pritličje. 

12.000 IZVEDENO 

14 

15 

Investicijsko vzdrževanje v nepremičninskih objektih UKC 

(izvedba del bo odvisna od skupnega obsega odobrenih 

finančnih sredstev) 

Oznake intervencijskih površin (Bolnica dr. Petra Držaja, 

Gastro klinika, Očesna klinika) Varstvo pri delu 

20.000 

20.000 

IZVEDENO 

Tlakarska dela v samskih domovih - odločba inšpekcije. 

Opravljeni so bili ogledi z Gasilsko brigado Lj. Investicija je v fazi 

pridobivanja ponudb. 

16 Nepredvidena dela 71.000 Po potrebi in s soglasjem generalnega direktorja. 

137

Priloga 10: Poročilo projekta diagnostično-terapevtske službe (DTS) in prometni terminal v UKC Ljubljana 

(stanje projekta na dan 12. december 2011). 

1. POROČILO O OPRAVLJENIH AKTIVNOSTIH – IZVEDBA 

a) I. FAZA INVESTICIJE – DOZIDAVA DTS IN 1/3 PROMETNEGA 

TERMINALA 

Dne 18.03.2011 so bile zaradi neizvajanja pogodbenih gradbeno 

obrtniških del kot posledica prisilnih poravnav in stečajnih 

postopkov prekinjene pogodbe s konzorcijem izvajalcev SCT d.d., 

GPG d.d. in Vegrad d.d.. Naročnik Ministrstvo za zdravje je skladno 

po pogodbenih določilih izvedel prevzem in varovanje gradbišča 

in izvedel končne obračune po vseh prekinjenih izvajalskih 

pogodbah ter unovčil bančne garancije v skupni vrednosti 

2.557.201,09 EUR. Na objektu je ostal samo pogodbeni izvajalec 

vseh vrst strojnih in elektro instalacij 1. faze izgradnje IMP d.d. 

po pogodbi C2711-09Y000638 (23.10.2009), kateri zaradi 

neizvedenih gradbeno obrtniških del ni mogel dokončati svoja 

pogodbena dela. 

b) HELIPORT PLOŠČAD 

Z dobaviteljem heliport ploščadi in dobavo instalacijskih sklopov 

je podpisana pogodba z Bayards Aluminium Constructies BV iz 

Nizozemske C2711-11-356436 DNE 28.10.2011 v vrednosti 

1.098.600,00 EUR. Po terminskem planu so predvidene prve 

dobave opreme konec meseca decembra 2011. 

Za montažo heliport ploščadi instalacijskih elementov in ostale 

opreme je podpisana pogodba z IMP d.d. C 2711-11-356445 

dne 5.8.2011 v vrednosti 539.883,90 EUR z DDV. 

Za izdelavo izvedbene projektne dokumentacije usklajene z 

dobavljeno tehnologijo dobavitelja ploščadi, koordinacijo med 

dobaviteljem in izvajalcem montažnih del, vodenjem postopkov za 

pridobitev uporabnega in obratovalnega dovoljenja je podpisana 

pogodba z IZTR d.o.o. C2711-11-356444 dne 27.7.2011 v 

vrednosti 290.767,20 EUR z DDV. 

c) VERTIKALNO KOMUNIKACIJSKO JEDRO 

S POVEZOVALNIM MOSTOVŽEM 

Po dokončanem postopku pritožbe neizbranega ponudnika 

na Državni revizijski komisiji je naročnik Ministrstvo za zdravje 

z izbranim izvajalcem ARBA PLUS d.o.o. podpisal pogodbo C 

2711-11-356454 dne 28.9.2011. Vrednost pogodbenih del je 

2.621.012,78 EUR z DDV. 

d) ADAPTACIJA CENTRALNE KUHINJE V UKC LJUBLJANA 

Po odločbi Državne revizijske komisije je naročnik Ministrstvo za 

zdravje podpisal izvajalsko pogodbo s partnerjema Lesnina MG 

oprema d.d. in Makro 5 d.o.o. C2711-10-356448 dne 11.8.2011 

v vrednosti 8.266.688,95 EUR z DDV. Izvajalca sta bila uvedena 

v delo dne 22.8.2011. Izvajalca sta nadzoru predložila delilnik 

po katerem sta pogodbeno predvidena dela razdelila na sledeče 

sklope. 

e) II. FAZA INVESTICIJE – GOI dela finalizacije DTS sever in 

Prometni terminal 2. faza z vgrajeno opremo in centralnim 

laboratorijem 

Naročnik Ministrstvo za zdravje je na osnovi JN 11191/2011 

z dne 30.9.2011 pridobilo štiri ponudbe za izvedbo gradbeno 

obrtniških del finalizacije DTS sever in Prometni terminal 2. faza. 

Javno odpiranje ponudb je bilo izvedeno 17.11.2011. Strokovna 

komisija naročnika na osnovi prejete ponudbene dokumentacije 

pripravlja seznam ugotovljenih pomanjkljivosti posameznih 

ponudnikov, kateri bodo skladno po ZJN pozvani k dopustni 

dopolnitvi. 

Naročnik Ministrstvo za zdravje je dne 1.12.2011 na portalu 

javnih naročil posredovalo JN 13845/2011 za oddajo strojnih in 

elektro instalacij z strojno in elektro opremo, zračno cevno pošto 

in spuščene stropove za finalizacijo DTS sever, prometni terminal 

1.faza in prometni terminal 2.faza. 

2. POROČILO O OPRAVLJENIH AKTIVNOSTIH – PROJEKTIRANJE 

Na projektu sodelujeta projektanta API ARHITEKTI d.o.o. in IZTR 

d.o.o. iz Ljubljane. API ARHITEKTI d.o.o. projektira po pogodbah 

C2711-09Y000315 z dodatkom 1 in C2711-10-356439 

finalizacijo DTS sever, prometni terminal 1. faza in novogradnja 

prizidka prometni terminal 2.faza kompletno s komunalno 

infrastrukturo in zunanjo ureditvijo. 

IZTR d.o.o. projektira nadzidavo 3. nadstropja s konstrukcijsko 

ploščadjo za heliport in objekt N heliport ploščad s povezovalnim 

mostovžem do vertikalnega komunikacijskega jedra. 

3. PREGLED STANJA PROJEKTA GLEDE NA TERMINSKI PLAN 

Naročnik Ministrstvo za zdravje in uporabnik UKC Ljubljana 

sta dne 12.1.2011 potrdila terminski in finančni plan izvedbe 

investicije DTS sever in Prometni terminal v UKC Ljubljana. 

Navedeni terminski plan predvideva dokončanje investicije v letu 

2014 v obsegu vrednosti Novelacije investicijskega programa 

uporabnika št.: 912 dne 11.8.2009. 

Dela po potrjenem terminskem planu se v letu 2011 niso izvajala 

zaradi nepredvidenih aktivnosti prekinitev pogodb s konzorcijem 

izvajalcev v mesecu marcu 2011. Naročnik je bil primoran po 

prekinitvi izvajalskih pogodb izvesti postopke za sanacijo novo 

nastalega stanja. Izvedli so se postopki za unovčitev bančnih 

garancij, obračun izvedenih del, prevzem in varovanje gradbišča. 

Postopki za poplačilo podizvajalcev iz naslova izvedenih in 

nepoplačanih del. Postopki oddaje del s pogajanji brez predhodne 

objave zaradi nujnosti in nepredvidljivosti. Stanje na projektu se je 

138

pričelo normalizirati z uvedbo v delo izvajalca SGP Graditelj d.d. v 

mesecu avgustu 2011. 

Po dokončanju postopkov in izbora izvajalcev gradbeno obrtniških 

in vseh vrst instalacijskih del za finalizacijo DTS sever in prometni 

terminal bo potrebno terminski plan v letu 2012 novelirati. 

4. PREGLED PROBLEMATIKE NA PROJEKTU 

Zaradi povečanega obsega del predvidenem po Noveliranem 

investicijskem programu uporabnika št.: 912 dne 11.8.2009 

je bil med naročnikom in uporabnikom dogovorjeno, da se v 

okviru investicijskih sredstev, katera se zagotavljajo iz proračuna 

Republike Slovenije ne upošteva vrednost izvedbe poslovne 

mreže informacijske tehnologije. Iz proračunske vrednosti je 

izvzeta izvedba proizvodnega dela lekarne in tudi premična 

oprema objekta. Za navedena dela naj bi finančna sredstva 

pridobil uporabnik UKC Ljubljana. Noveliran investicijski program 

v predvidenem obsegu investicije predvideva finančna sredstva 

v višini 108.569.583,00 EUR. Ocenjena vrednost po potrjenih 

funkcionalnih in projektiranih površinah s strani projektanta pa 

predvidevajo finančna sredstva za dokončanje investicije v višini 

158.984.842,00 EUR. 

Potrebno bo izdelati novelacijo investicijskega programa v kateri 

se bo opredelilo vire oz. deleže MZ in UKC Ljubljana, glede na 

nastalo razliko nad dosedanjo vrednostjo po investicijskem 

programu, po potrjenih programskih vsebinah UKC Ljubljana. 

5. OCENA TVEGANJA INVESTICIJE 

Ocena tveganja se nanaša: 

• postopki javnih naročil in pritožb na Državno revizijsko 

komisijo s strani neizbranih izvajalcev katere rokovno ni moč 

opredeliti, 

• posegi novo projektiranih instalacij v obstoječih delih objekta 

DTS in uskladitev z obstoječimi instalacijami, 

• usklajevanje faznosti izvedbe v območju projektirane adaptacije 

obstoječega objekta DTS, 

• zagotovitev finančnih sredstev tako iz proračuna Republike 

Slovenije kakor tudi sredstev s strani uporabnika UKC Ljubljana 

za dokončanje investicije, 

• zagotavljanje faznosti izvedbe za dokončanje funkcionalnih 

sklopov projekta (heliport z vertikalnim komunikacijskim 

jedrom, prometni terminal z funkcionalno opremo skladišč in 

laboratorijev, centralna sterilizacija in posteljna postaja, itd). 

139

Poslovno poročilo za leto 2011 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Poslovno poročilo za leto 2011 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?