07.01.2015 Views

Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...

Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...

Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000<br />

F: +386 1 478 1607<br />

E: gp.gs@gov.si<br />

http://www.vlada.si/<br />

STRATEGIJA RAZVOJA<br />

SLOVENSKEGA TURIZMA<br />

<strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

V letu <strong>2016</strong> bo turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju in<br />

bo kot zelo uspešen gospodarski sektor narodnega gospodarstva<br />

ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu.<br />

Junij <strong>2012</strong>


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Ka<strong>za</strong>lo vsebine<br />

PARTNERSTVO ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA ............................................................................ 4<br />

STRATEGIJI NA POT .......................................................................................................................... 5<br />

UVODNE BESEDE ............................................................................................................................. 9<br />

I. Razvoj <strong>turizma</strong> v Sloveniji 1991-2011.......................................................................................... 11<br />

II. Strategije <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> ................................................................................................... 13<br />

III. <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> (vsebinski povzetek) ................................. 16<br />

1. UVOD ........................................................................................................................................ 19<br />

1.1. Turizem kot razvojna priložnost Slovenije .................................................................................. 19<br />

1.2. Znamka Slovenije ........................................................................................................................ 24<br />

1.3. Proračunska sredstva <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> ...................................................................................... 26<br />

1.4. Kažipot EU .................................................................................................................................... 29<br />

1.4.1. Pomen <strong>turizma</strong> v EU ................................................................................................................... 29<br />

1.4.2. Pomembnejše pravne podlage v EU ........................................................................................... 29<br />

1.4.3. Usmeritve EU ............................................................................................................................... 30<br />

1.5. Indeks turistične konkurenčnosti ................................................................................................ 31<br />

1.6. Izzivi .............................................................................................................................................. 33<br />

1.7. Prepoznane ovire pri doseganju večje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> ........................... 34<br />

1.8. Spremljanje uspešnosti poslovanja turističnega gospodarstva na državni in podjetniški ravni35<br />

2. POSLANSTVO, VIZIJA IN CILJI RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA ................................................ 37<br />

2.1. Poslanstvo, vizija in cilji ............................................................................................................... 37<br />

2.2. Načela trajnosti ............................................................................................................................ 39<br />

3. STRATEGIJE................................................................................................................................ 42<br />

3.1. Temeljna strategija ......................................................................................................................... 42<br />

3.2. Poslovna strategija ......................................................................................................................... 42<br />

3.3. Ravni organiziranosti, turistične destinacije in temeljne usmeritve turistične ponudbe ............ 43<br />

4. OPIS UKREPOV IN AKTIVNOSTI ................................................................................................... 55<br />

4.1. Razvojno področje oz. dejavnost 1: ............................................................................................... 56<br />

Spodbujanje povečanjea konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> .......................................................... 56<br />

4.2. Razvojno področje oz. dejavnost 2: ............................................................................................... 68<br />

Zagotovitev ugodnega poslovnega okolja ............................................................................................ 68<br />

4.3. Razvojno področje oz. dejavnost 3: ............................................................................................ 72<br />

Učinkovito in inovativno trženje ter promocija Slovenije kot turistične destinacije .......................... 72<br />

5. PREDVIDENA FINANČNA SREDSTVA ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA<br />

…………………………………………………………………………………………………..89<br />

Literatura in viri ........................................................................................................................... 105<br />

Priloge<br />

A. <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> Slovenije 2006-2013 in 2013-2020 ............................................................... 107<br />

B. Nastajanje oz. priprava Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> ........................... 108<br />

C. Utemeljitev predloga <strong>za</strong> povečanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> ........................ 111<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 2


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Ka<strong>za</strong>lo slik<br />

Slika 1: Turistični prilivi in odlivi, Slovenija, 1994-2011, (v 1000 evrih) ................................................................. 20<br />

Slika 2: Gibanje števila prihodov domačih in tujih turistov, Slovenija, letno, 1991 – 2011 ................................... 21<br />

Slika 3: Gibanje števila prenočitev domačih in tujih turistov, Slovenija, letno, 1991 – 2011 ................................ 21<br />

Slika 4: Domače in tuje prenočitve po mesecih, Slovenija, 1991–2011 ................................................................ 22<br />

Slika 5: Gibanje povprečne dobe bivanja domačih in tujih turistov, Slovenija, letno, 1991 – 2011 .................. 22<br />

Slika 6: Število sob in ležišč, Slovenija, 1991–2010 (stara in nova metodologija) ................................................. 23<br />

Slika 7: Znamka Slovenije ...................................................................................................................................... 24<br />

Slika 8: Proračunska in sredstva EU <strong>za</strong> turizem, Slovenija, 2001–2011 ................................................................. 26<br />

Slika 9: Podatki o dejansko realiziranih prihodkih občin iz naslova turistične takse 2007-2011 ........................... 27<br />

Slika 10: Podatki o dejansko realiziranih prihodkih občin iz naslova koncesijskih dajatev od posebnih iger na<br />

srečo 2007-2011 .................................................................................................................................................... 28<br />

Slika 11: Krovna zgodba Slovenije kot turistične destinacije – zelena, aktivna, zdrava Slovenija ......................... 44<br />

Slika 12: Cilji in razvojna področja (prednostna področja so označena z zeleno) ................................................. 55<br />

Slika 13: Pove<strong>za</strong>nost ukrepov/aktivnosti in dolgoročni vplivi vlaganja v znanje ................................................... 60<br />

Slika 14: Organiziranost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> z vidika financiranja ....................................................................... 71<br />

Ka<strong>za</strong>lo preglednic<br />

Preglednica 1: Podatki o turizmu .......................................................................................................................... 19<br />

Preglednica 2: Cilji nove turistične politike v EU ................................................................................................... 30<br />

Preglednica 3: Uvrstitve Slovenije po različnih merilih ......................................................................................... 31<br />

Preglednica 4: Indeksi konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> ................................................................................ 32<br />

Preglednica 5: Konkurenčne prednosti ................................................................................................................. 33<br />

Preglednica 6: Področja nekonkurenčnosti ........................................................................................................... 33<br />

Preglednica 7: Prikaz fizičnih in vrednostnih ka<strong>za</strong>lnikov <strong>za</strong> merjenje uspešnosti poslovanja ............................... 35<br />

Preglednica 8: Razvojna področja, ukrepi in cilji ................................................................................................... 38<br />

Preglednica 9: Splošni kvantitativni in kvalitativni cilji ter ka<strong>za</strong>lniki ...................................................................... 78<br />

Preglednica 10: Razvojna področja (dejavnosti) in ukrepi s cilji ter ka<strong>za</strong>lniki ....................................................... 79<br />

Preglednica 11: Okvirni finančni načrt po razvojnih področjih (dejavnostih) v letih <strong>2012</strong> – <strong>2016</strong> ........................ 94<br />

Preglednica 12: Pregled ciljev Strategije <strong>razvoja</strong> Slovenije ................................................................................. 107<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 3


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

PARTNERSTVO ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

mag. Marjan Hribar, v.d. generalnega direktorja Direktorata <strong>za</strong> turizem in internacionali<strong>za</strong>cijo<br />

Kdor hoče nekaj narediti, najde pot. Z močno voljo in jasnim ciljem je ta pot krajša in lažja, posebno, če<br />

strnemo moči. Nova strategija <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong> ima dobro izhodiščno<br />

popotnico: smer, ki smo jo partnerji <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> izbrali skupaj. Zave<strong>za</strong>li smo se, da želimo v<br />

prihodnje razvijati trajnostni razvoj <strong>turizma</strong> – pri tem pa nihče ne bo zgolj opazovalec. Vsi sodelujemo<br />

in smo odgovornejši, vsak v skladu s svojimi močmi in pristojnostmi.<br />

Naši cilji so visoki, visoki pa so <strong>za</strong>to, ker menimo, da jih skupaj lahko dosežemo. Načrtovane dejavnosti<br />

so številne, saj se <strong>za</strong>vedamo, da je pred nami še veliko izzivov. Vemo, da je tudi kamenje del poti,<br />

vendar nas ne bo ustavilo. V dobrih in slabih časih smo doka<strong>za</strong>li, kako močan je turizem. Zdaj pa gremo<br />

pogumno naprej!<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

mag. Maja Pak, direktorica<br />

Na Slovenski turistični organi<strong>za</strong>ciji smo v sodelovanju s turističnim gospodarstvom opredelili krovno<br />

zgodbo in konkurenčne prednosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, ključne turistične proizvode in ciljne skupine ter<br />

na podlagi tega v Strategiji <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> oblikovali pet ključnih usmeritev pri<br />

trženju <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>za</strong> prihodnjih pet let. Te so: povečanje prepoznavnosti Slovenije na ključnih<br />

trgih, razvoj novih trgov, jasno pozicioniranje turističnih proizvodov, učinkovito digitalno trženje in<br />

povečevanje obsega usklajenih promocijskih aktivnosti s pomočjo partnerstva.<br />

Temeljno vodilo pri vseh aktivnosti pa je seveda trajnostni pristop. Prepričani smo, da so partnerstva in<br />

jasni cilji ključnega pomena <strong>za</strong> uspešno slovensko turistično ponudbo na svetovnem turističnem trgu v<br />

prihodnje.<br />

Zave<strong>za</strong>nost uresničevanju strateških ukrepov na razvojnem in trženjskem področju smo potrdili tudi s<br />

podpisom Deklaracije o partnerstvu <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 4


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Turistično gostinska zbornica<br />

Zdravko Počivalšek, predsednik<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>za</strong>stavlja dobre cilje in ustrezne ukrepe, ki bodo omogočili<br />

smotrn in usklajen razvoj <strong>turizma</strong> v naslednjem srednjeročnem obdobju. Verjamemo, da lahko panogi<br />

<strong>turizma</strong>, ki ima poseben narodnogospodarski pomen, <strong>za</strong>gotovimo razvoj, ki bo prispeval k blaginji<br />

Slovenije, predvsem z večjo prodajo na tujih trgih. <strong>Strategija</strong> je celovita in upošteva vse resorje, katerih<br />

politike in aktivnosti omogočajo uspešen razvoj <strong>turizma</strong>. Odgovornost je na nas vseh: politiki,<br />

gospodarstvu in društvenem sektorju. Le skupaj bomo dosegli hitrejšo rast turističnega prometa in<br />

izvo<strong>za</strong>, odpiranje na tisoče novih delovnih mest, pa tudi multiplikativne razvojne učinke na številne<br />

druge dejavnosti: od prometa in kmetijstva, športa in kulture, gradbeništva in proizvodnje dobrin <strong>za</strong><br />

turistične obrate in turiste, do trgovine in drugih storitev. Zato moramo to panogo in izvajanje njene<br />

strategije usklajeno voditi. Nova strategija <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> je pomembna tudi <strong>za</strong>to, ker moramo <strong>za</strong>radi<br />

svetovne gospodarske krize premišljeno ravnati, da bomo turizmu omogočili rast in razvoj tudi v<br />

prihodnje. Strategijo bomo uresničili s pozitivnim pristopom in sodelovanjem vseh, ki se s turizmom<br />

ukvarjamo ali nanj vplivamo s svojim delom. Turistično gospodarstvo združeno v Turistično gostinski<br />

zbornici Slovenije čestita Direktoratu <strong>za</strong> turizem in internacionali<strong>za</strong>cijo <strong>za</strong> nov pristop pri pripravi<br />

strategije »od spodaj navzgor« in je pri teh aktivnostih <strong>za</strong>vzeto in konstruktivno sodelovalo.<br />

Obrtno-podjetniška zbornica, Sekcija <strong>za</strong> gostinstvo in turizem<br />

Mate Matjaž-Tomi, predsednik<br />

Prakso enotnosti in usklajenosti vseh organi<strong>za</strong>cij v gostinstvu in turizmu moramo prenesti tudi na raven<br />

sodelovanja vseh gostinskih in turističnih ponudnikov. Prepričan sem, da se bo to potem izrazilo tudi v<br />

pozitivnih finančnih ka<strong>za</strong>lnikih. Gostinstvo in turizem spodbujata druge gospodarske dejavnosti, male<br />

kot velike, in z dobrim delom lahko bistveno pomagata slovenskemu gospodarstvu pri izhodu iz krize.<br />

Turistična zve<strong>za</strong> Slovenije<br />

Peter Misja, predsednik<br />

Turistična društvena organi<strong>za</strong>cija pri Turistični zvezi Slovenije, združenju s stosedemletno tradicijo, kot<br />

društveni sektor že vrsto let skupaj z javnim in <strong>za</strong>sebnim sektorjem sodeluje kot enakopraven in<br />

ustvarjalen sooblikovalec vse bogatejšega dogajanja v turizmu po načelih partnerstva na lokalni,<br />

regionalni in državni ravni ter bo tako delovala tudi v prihodnje. Naše trajne in prednostne naloge so in<br />

bodo o<strong>za</strong>veščanje prebivalstva o turizmu in sožitje s turisti s poudarkom na zelenem trajnostnem<br />

turizmu, skrb <strong>za</strong> urejenost krajev, delo z mladimi in njihovo izobraževanje <strong>za</strong> življenje s turizmom in <strong>za</strong><br />

turizem, sodelovanje na lokalni, regijski, državni in mednarodni ravni z vsemi pomembnimi <strong>za</strong>sebnimi in<br />

institucionalnimi partnerji <strong>za</strong> sooblikovanje strateških usmeritev <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> ter seveda<br />

predvsem njihovo uresničevanje.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 5


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

STRATEGIJI NA POT<br />

Taleb Rifai, Secretary-General, United Nations World Tourism Organi<strong>za</strong>tion (UNWTO)<br />

The impressive growth of tourism in Slovenia over the past decade is testimony not only to the<br />

country’s breathtaking scenery, bustling towns and welcoming people, but also to the active and<br />

engaged approach of consecutive governments towards the sector.<br />

In Slovenia there exists a tangible recognition at all levels of the importance of tourism to the<br />

national economy, particularly in terms of job creation and regional development. The New Slovenia<br />

Tourism Strategy, <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>, is further proof of this support and a key step towards consolidating<br />

Slovenia’s image as a leading tourism destination in the heart of Europe.<br />

This new strategy represents more than simply a blueprint for growth. It is a commitment to a vision<br />

that by <strong>2016</strong>, “tourism in Slovenia will be entirely based on sustainable development.”<br />

This is indeed a laudable goal. It is also the right one. Tourism strategies cannot afford to distance<br />

themselves from the principles of sustainability, both for the sake of the environment and if they are<br />

to achieve competiveness in the global tourism marketplace.<br />

It is ever more apparent that sustainability (in its three pillars; social, economic and environmental)<br />

and competitiveness are inseparable. Competitiveness can only be achieved by fully embracing<br />

sustainability. This new strategy touches on an impressive number of objectives and measures, yet<br />

sustainability underlines them all and represents the common thread running throughout this future<br />

vision of tourism in Slovenia. It is this focus that makes this the strongest possible tourism strategy.<br />

International tourism is an extremely competitive market, with new destinations continuously<br />

emerging and gaining market share. By placing sustainability at the heart of its strategy I have no<br />

doubt Slovenia will continue to protect and enhance its natural beauty, providing the country with its<br />

unique competitive edge for years to come.<br />

***<br />

Taleb Rifai, Generalni sekretar Svetovne turistične organi<strong>za</strong>cije (UNWTO)<br />

Prepričljiva rast <strong>turizma</strong> v Sloveniji v <strong>za</strong>dnjem desetletju priča ne le o osupljivi pokrajini te države,<br />

njenih živahnih mestih in gostoljubnih prebivalcih, ampak tudi o dejavnem in <strong>za</strong>vzetem pristopu vlad<br />

do te panoge.<br />

V Sloveniji na vseh ravneh dejansko priznavajo pomembnost <strong>turizma</strong> <strong>za</strong> narodno gospodarstvo, zlasti<br />

glede ustvarjanja novih delovnih mest in regionalnega <strong>razvoja</strong>. Nova strategija <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

<strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> je nadaljnji dokaz o tej podpori in ključni korak k okrepitvi podobe Slovenije kot vodilne<br />

turistične destinacije v osrčju Evrope.<br />

Ta nova strategija je več kot le načrt na papirju <strong>za</strong> rast. Je <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nost viziji, da bo do konca leta <strong>2016</strong><br />

»turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju«.<br />

To je <strong>za</strong>res hvalevreden pa tudi pravi cilj. Strategije <strong>turizma</strong> si ne morejo privoščiti oddaljevanja od<br />

trajnostnih načel <strong>za</strong>radi okolja samega pa če želijo doseči konkurenčnost na svetovnem turističnem<br />

trgu.<br />

Vse bolj postaja jasno, da sta trajnost (katere stebri so: družbeni, gospodarski in okoljski) in<br />

konkurenčnost neločljivi. Konkurenčnost je mogoče doseči le tako, da popolnoma sprejmemo<br />

trajnost. Ta nova strategija se dotika številnih ciljev in ukrepov, trajnost pa jih poudarja vse in pomeni<br />

rdečo nit celotne prihodnje vizije <strong>turizma</strong> v Sloveniji. To je usmeritev, <strong>za</strong>radi katere je to najmočnejša<br />

mogoča strategija <strong>turizma</strong>.<br />

Mednarodni turizem je izredno konkurenčen trg, na katerem nenehno nastajajo nove destinacije in<br />

pridobivajo tržni delež. S tem ko je Slovenija postavila trajnost v središče svoje strategije, niti najmanj<br />

ne dvomim, da bo še naprej varovala in krepila svoje naravne lepote, kar bo državi še dolgo<br />

<strong>za</strong>gotavljalo njeno edinstveno prednost pred konkurenco.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 6


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Leslie de Chernatony<br />

Professor of Brand Management<br />

Developing a strategic plan for a place brand represents one of the more daunting challenges for<br />

management. It is therefore commendable to see the 2010-<strong>2016</strong> Slovenian Tourism Development<br />

Strategy. The strategy is able to take advantage of the previous work to develop Slovenia as a well<br />

conceived brand. The respected branding gives Slovenia a competitive advantage, since with a clear<br />

vision for this brand, a focused cluster of benefits are being presented to the tourist market. It is<br />

easier to attract particular tourist segments when there is a well recognisable cluster of benefits.<br />

Furthermore those Slovenian groups that need to work together to deliver the Slovenia brand<br />

promise are better able to co-ordinate their coherent activities as they know which forms of<br />

behaviour reflect the desired Slovenia brand. Successful branding in the tourist market is not just<br />

about developing a brand but it’s also about having a unified approach amongst different groups to<br />

deliver the brand promise.<br />

Pride and commitment enable locals to act in a natural manner when seeking to leave a lasting<br />

memory of the joys of being a tourist in Slovenia. The opportunities from Slovenia’s growing number<br />

of tourist make this strategy document compelling reading.<br />

Leslie de Chernatony<br />

profesor upravljanja blagovnih znamk<br />

***<br />

Razvijanje strateškega načrta <strong>za</strong> znamko nekega kraja je eden bolj <strong>za</strong>strašujočih izzivov <strong>za</strong> vodstvo.<br />

Zato je hvalevredno videti razvojno strategijo <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>za</strong> obdobje 2010-<strong>2016</strong>. <strong>Strategija</strong><br />

lahko izkoristi prejšnje delo in Slovenijo vzpostavi kot dobro premišljeno znamko. Trženje znamke<br />

daje Sloveniji konkurenčno prednost, saj se z jasno vizijo te znamke na turističnem trgu predstavlja<br />

osredotočen sklop prednosti. Določene turistične segmente je lažje prepoznati, kadar obstaja<br />

prepoznaven sklop prednosti. Poleg tega pa so tiste slovenske skupine, ki morajo delati skupaj, da bi<br />

izpolnile obljube znamke Slovenije, bolj sposobne usklajevati svoje pove<strong>za</strong>ne dejavnosti, saj vedo,<br />

katere oblike vedenja odražajo želeno znamko Slovenije. Uspešno trženje znamke na turističnem trgu<br />

ne <strong>za</strong>jema le <strong>razvoja</strong> znamke, ampak tudi enoten pristop različnih skupin k izpolnjevanju obljube<br />

znamke.<br />

Ponos in <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nost omogočata domačinom, da se vedejo naravno, ko si pri<strong>za</strong>devajo, da se turisti<br />

spominjajo radosti, ki so jih doživeli v Sloveniji. Glede na priložnosti, ki se ponujajo <strong>za</strong>radi vse<br />

številnejših turistov v Sloveniji, je ta strateški dokument <strong>za</strong>nimivo branje.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 7


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Dr. Maja Uran Maravić, Fakulteta <strong>za</strong> turistične študije Turistica, Univer<strong>za</strong> na Primorskem<br />

izredna profesorica na področju strateškega menedžmenta in menedžmenta kakovosti v turizmu,<br />

soavtorica predhodne strategije <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> (Razvojni načrt in usmeritve <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

2007-2011)<br />

Bistvo vsake dobre strategije <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> je v strukturi, konceptih konkurenčnosti, vključenosti<br />

deležnikov in predvsem volji vseh deležnikov <strong>za</strong> uresničevanje <strong>za</strong>stavljenih ciljev in aktivnosti.<br />

Izraz strategija <strong>turizma</strong> se v javnosti vsesplošno uporablja kot poimenovanje <strong>za</strong> turistični razvoj in/ali<br />

marketinške načrte destinacij, regij in držav. Drugače povedano, strategija <strong>turizma</strong> je temeljni<br />

razvojni in dolgoročni načrt neke destinacije, ki govori o tem, kako se bo destinacija konkurenčno<br />

razvijala in/ali tržila. Zato mora imeti primerno strukturo, kar po teoriji strateškega menedžmenta<br />

pomeni, da ima vse temeljne faze, in to so: anali<strong>za</strong> stanja, oblikovanje, implementacija in evalvacija<br />

strategije.<br />

Pri načrtovanju <strong>turizma</strong> mora uprava na lokalni in državni ravni postaviti na prvo mesto trajno in<br />

dolgoročno konkurenčnost destinacije. Konkurenčnost turistične destinacije je sposobnost<br />

destinacije, da ji kljub naraščanju turistične ponudbe (privlačnih destinacij) uspe <strong>za</strong>gotoviti ustrezno<br />

stopnjo turističnega obiska in s tem <strong>za</strong>dovoljstvo vseh deležnikov turističnega sistema. Cilj vsakega<br />

turističnega podjetja naj bi bil vzpostaviti sistem delovanja turistične ponudbe, ki pritegne in<br />

kakovostno <strong>za</strong>dovolji turiste. S prihodom in <strong>za</strong>dovoljstvom turistov s ponudbo destinacije<br />

gospodarstvo ustvarja prihodke, ki so njegov glavni cilj. Vsaka dobra strategija mora torej predvsem<br />

določati, kako konkurirati na trgu in kako odstraniti ovire <strong>za</strong> povečanje konkurenčnosti.<br />

Za razvoj <strong>turizma</strong> so odgovorni različni deležniki, od vladnih (<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in<br />

tehnologijo ter Direktorat <strong>za</strong> turizem in internacionali<strong>za</strong>cijo), <strong>za</strong>sebnih (interese uveljavljajo s<br />

pomočjo Gospodarske zbornice in interesnih združenj), javnih, civilnih ali mednarodnih organi<strong>za</strong>cij.<br />

Turizem je storitvena gospodarska dejavnost, katere specifika je, da trži javno dobro (tj. gore, plaže,<br />

morje, kulturo, zgodovino itd.), <strong>za</strong>radi česar mora potekati v sodelovanju z državno upravo, ki je<br />

skrbnica skupne »družbene lastnine«. Torej, <strong>za</strong> uspešen razvoj <strong>turizma</strong> je potrebno sodelovanje oz.<br />

ustrezen dialog vseh treh deležnikov – javnega, <strong>za</strong>sebnega in civilnega sektorja.<br />

V samostojni Sloveniji smo pripravili že peto nacionalno strategijo <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>. Vsaka od njih je<br />

(bila) odvisna od volje deležnikov <strong>za</strong> njeno implementacijo. Nova strategija ima vse potrebno <strong>za</strong><br />

uspeh, <strong>za</strong>to si samo želim, da nam bi jo uspelo tudi uresničiti.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 8


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

UVODNE BESEDE<br />

V letu 2011 smo se velikokrat ozrli v preteklost naše mlade države. Proslavili smo dvajsetletnico<br />

njenega obstoja, se malce ponosno potrkali po prsih, a tudi opozorili, da je Slovenija še daleč od<br />

idealne umeščenosti na evropskem in svetovnem političnem, gospodarskem in turističnem<br />

zemljevidu. Je beseda »idealno« sploh na mestu Ne sproža mogoče preveč pričakovanj, celo<br />

utopičnih Ne, kar prav je, da jo uporabimo. Idealnega stanja verjetno nikoli ne bomo dosegli, a<br />

vedno je boljše, da si pri<strong>za</strong>devamo <strong>za</strong> visoke cilje, kot pa da smo <strong>za</strong>dovoljni s sivo povprečnostjo.<br />

Slovenija in slovenski turizem s svojimi bogatimi <strong>za</strong>kladi naravne in kulturne dediščine, si namreč<br />

<strong>za</strong>služita mnogo več kot to.<br />

Ob <strong>za</strong>ključku oblikovanja nove turistične strategije je letnica že <strong>2012</strong>. Državo vodi nova vlada, kar pa<br />

naša pri<strong>za</strong>devanja po trajnostnem razvoju in kakovostnem nacionalnem turizmu ni niti malo vplivalo.<br />

Cilji in vrednote so še vedno isti. Toda tudi težave nacionalne in mednarodne ekonomije, le da se je<br />

njihovo reševanje, kot kaže, močno pospešilo, četudi na pogosto boleč način. Smo s tem nemara<br />

bližje koncu krize Zavest o tem, da je turizem – v vsem spektru od <strong>razvoja</strong> do trženja - del rešitve in<br />

ne problem, bo k temu vsekakor pripomogla. S tem, da je Direktorat <strong>za</strong> turizem na Ministrstvu <strong>za</strong><br />

gospodarstvo postal pristojen tudi <strong>za</strong> internacionali<strong>za</strong>cijo oziroma mednarodno gospodarsko<br />

sodelovanje, se je še potrdilo prepričanje o pomembnosti našega sektorja v celotni nacionalni<br />

ekonomiji.<br />

V času sprejemanja nove slovenske turistične strategije so mednarodne ekonomske razmere že vsaj<br />

štiri leta prežeta z vsakodnevnimi novicami o propadanju podjetij, naraščanju brezposelnosti, protesti<br />

pred finančnimi ustanovami, skrbjo o prihodnosti evropske valute in podobno. V teh negotovih časih<br />

sta prav uspešna turistični razvoj in trženje ena od rešitev in ne del problema.<br />

Po podatkih Svetovne turistične organi<strong>za</strong>cije (UNWTO) so se v letu 2011 turistična gibanja izvrstno<br />

razvijala v vseh svetovnih regijah, razen <strong>za</strong>radi tako imenovane arabske pomladi, v severni Afriki in na<br />

Bližnjem vzhodu. Dokončni podatki o slovenskem turizmu celo izdatno presegajo evropsko povprečje<br />

in nas na nekaterih tujih trgih uvrščajo med »zvezde« letošnje poletne sezone, saj so mednarodni<br />

turistični prihodi dosegli skoraj dvoštevilčno rast (devet odstotkov).<br />

Še več. Soudeleženci in sooblikovalci <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> so v <strong>za</strong>dnjih nekaj letih dosegli izjemno<br />

široko soglasje o tem, da mora postati ves turistični razvoj trajnosten. To pomeni okolju prijazen<br />

turizem, <strong>za</strong>ščitniški do narodne in lokalne kulture ter usmerjen v ohranjanje družbenega ravnotežja v<br />

smislu blaginje <strong>za</strong> vsakega posameznika, družino, družbo in s tem našo državo. Ne na<strong>za</strong>dnje je tudi<br />

slovenska turistična srenja sprejela svoj delež odgovornosti do podnebnih sprememb in okrepila svoj<br />

čut <strong>za</strong> družbeno odgovornost.<br />

Ta sprememba, ki sta jo napovedala in utemeljila Direktorat <strong>za</strong> turizem in internacionali<strong>za</strong>cijo in<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija s svojimi partnerji na Slovenskem turističnem forumu leta 2009 v<br />

Radencih, je veliko pomembnejša kot se zdi.<br />

Gre <strong>za</strong> zgodovinsko soglasje ene od pomembnejših in ključnih dejavnosti <strong>slovenskega</strong> gospodarstva. S<br />

trajnostnim razvojem se lahko brez <strong>za</strong>držkov strinjajo tako menedžerji velikih turističnih sistemov,<br />

njihovi tržniki, promotorji v regionalnih in lokalnih turističnih organi<strong>za</strong>cijah, turistični navdušenci v<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 9


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

turističnih društvih in Turistični zvezi Slovenije, izobraževalci, gostilničarji, taksisti in kabinsko osebje<br />

letalskega prevoznika, ne na<strong>za</strong>dnje pa tudi partnerji <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> zunaj sektorja HoReCa<br />

(hoteli, restavracije in gostinstvo) ter politiki od lokalne ravni do Državnega zbora in Vlade Republike<br />

Slovenije, pa vse do predsednika države.<br />

Čeprav je bila odločitev <strong>za</strong> trajnostni razvoj kot temelja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> na dlani – saj bo le taka<br />

politika omogočila <strong>za</strong>varovanje in povečanje kakovosti največjih konkurenčnih prednosti <strong>slovenskega</strong><br />

<strong>turizma</strong>, naravnega in kulturnega okolja ter gostoljubnosti naših ljudi – pa nobeno široko nacionalno<br />

soglasje konsenz ne pride sam po sebi in brez težav, zlasti v majhnih skupnostih, kot je naša. Zaradi<br />

tega je prav odločitev <strong>za</strong> trajnostni razvoj zgodovinskega pomena in temelj <strong>za</strong> pripravo ter izvedbo<br />

vseh dokumentov in projektov v prihodnosti.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 10


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

I. Razvoj <strong>turizma</strong> v Sloveniji 1991–2011<br />

Pot do tega velikega dosežka je bila bolj kot ne trnova. Le redki so namreč pričakovali, da bo<br />

razglasitev neodvisnosti samodejno <strong>za</strong>majala še ne vzpostavljeno mednarodno percepcijo<br />

samostojne Slovenije kot varne turistične destinacije. K temu je močno prispevala desetdnevna vojna<br />

v juniju in juliju leta 1991 in čeprav ji je sledilo obdobje utrditve Slovenije kot države, je bil upad<br />

mednarodnega <strong>turizma</strong> tako velik, da smo do povrnitve na nekdanja števila tujih turističnih prihodov<br />

in prenočitev potrebovali skoraj dve desetletji.<br />

Toda ni šlo zgolj <strong>za</strong> vprašanje varnosti. Dobro, čeprav dokaj neizkušeno komuniciranje mlade države s<br />

tujo javnostjo je to javnost kaj kmalu utrdilo v prepričanju, da je Slovenija dosti varnejša turistična<br />

destinacija kot mnoge, zlasti pa bolj kot zreli in dodobra uveljavljeni turistični cilji. Ključne naloge so<br />

bile usmerjene predvsem v prestrukturiranje turističnega gospodarstva, lastninjenje hotelskega<br />

sektorja, obnovo nastanitvenih zmogljivosti, vzpostavitev novih organi<strong>za</strong>torjev potovanj in turističnih<br />

agencij, prevoznikov, popolno odprtost do tujih trgov in tudi do destinacij v tujini <strong>za</strong> <strong>slovenskega</strong><br />

turista …<br />

Spoprijeli smo se s tremi strateškimi vprašanji, in sicer kako na široko odpreti vrata tujemu kapitalu,<br />

ki naj bi z neposrednimi vlaganji postal tudi solastnik našega <strong>turizma</strong>, usmeritev v množičnost ali<br />

ekskluzivnost ter naposled boleče vprašanje prepoznavnosti in promocije <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> v<br />

mednarodni javnosti. Glede prvega smo hitro ugotovili, da majhna Slovenija ni ravno visoko na<br />

prednostni lestvici tujih vlagateljev. Zanesti smo se morali na lastne vire in kaj kmalu smo ugotovili,<br />

da je slovenski turizem <strong>za</strong>radi tega trdnejši in bolj neodvisen od vpliva mogočnih tujih lastnikov. Od<br />

tega spoznanja je bil le majhen korak do prepričanja, da majhnost naše države in turistične dejavnosti<br />

v primerjavi z mogočnima sosedama Avstrijo in Italijo, pa tudi Hrvaško ne dopušča usmerjenosti v<br />

množični turizem.<br />

Tudi ne v ekskluzivni turizem, temveč v oblikovanje <strong>za</strong>okrožene turistične ponudbe po<br />

»meri človeka«.<br />

Namesto brezimnih turističnih množic, ki bi k nam prihajale s čarterji, smo turiste <strong>za</strong>čeli sprejemati<br />

kot ljudi z imenom in priimkom ter jim ponudili proizvode aktivnega, kulturnega, kongresnega,<br />

zdraviliškega in wellness <strong>turizma</strong> 1 ter zlasti v <strong>za</strong>dnjem času prave vinsko gastronomske dogodivščine.<br />

Prav na tem področju smo odločno opustili prakso <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> do razpada Jugoslavije v letu 1991.<br />

Odločitev <strong>za</strong> odrekanje množičnemu turizmu je bila tako eden od naših prvih strateških korakov in<br />

tisti, ki je prav<strong>za</strong>prav omogočil nedavno soglasje o trajnostnem turističnem razvoju.<br />

Vse od <strong>za</strong>četka samostojne rasti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> pa nas spremlja senca slabe, nizke<br />

prepoznavnosti v svetu. Nekaj časa je celo veljalo, da je <strong>za</strong> to kriva njegova slaba promocija, vendar<br />

so še <strong>za</strong>dnji, ki so prisegali na to, ugotovili, da promocija <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> še nikoli ni bila tako<br />

dobra, kot je bila od ustanovitve Centra <strong>za</strong> promocijo <strong>turizma</strong> Slovenije (leta 1995) oziroma poznejše<br />

Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije, in da so razlogi pač drugod. Glavni razlog <strong>za</strong> slabo prepoznavnost<br />

Slovenije v svetu kot države in kot turistične destinacije je njena mladost, saj si vsaka destinacija gradi<br />

ugled desetletja, države pa stoletja. Šele v <strong>za</strong>dnjih letih je dozorela tudi ugotovitev, da bistveni cilj ni<br />

svetovna prepoznavnost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, temveč njegov dober, celo odličen ugled med<br />

1 Turizem dobrega počutja.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 11


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

odločevalci in mnenjskimi voditelji, ki bodo glas razširili po svojih državah in trgih, med poslovneži,<br />

turisti, popotniki, ciljnimi skupinami in tržnimi nišami. Po nekaj uspešnih letih sodelovanja v<br />

ustanovah Evropske unije je dozorela drzna odločitev <strong>za</strong> agresivnejši nastop tudi v bolj oddaljenih<br />

državah, zlasti skupine BRIKS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južno afriška republika). Šlo je hitreje,<br />

kot so pričakovali mnogi analitiki in tako smo že poleti 2011 na ljubljanskih ulicah, blejskem gradu, v<br />

Postojnski jami in na piranskem Tartinijevem trgu srečevali turiste iz držav, v katerih <strong>za</strong> Slovenijo pred<br />

nekaj leti še niso niti vedeli.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 12


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

II. Strategije <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

Zakaj je sploh pomembno oblikovati strategijo turističnega <strong>razvoja</strong> Zato, ker v tej strateški<br />

gospodarski dejavnosti, ki močno in pozitivno vpliva tudi na naravni, kulturni in družbeni razvoj<br />

naravnega in družbenega okolja, sodeluje mnogo med seboj različnih udeležencev javnega in<br />

<strong>za</strong>sebnega prava ter civilno družbenih organi<strong>za</strong>cij, vsak pa predstavlja celo vrsto posameznih<br />

interesov. Z njimi se je treba seznaniti, jih evidentirati in se pogovoriti o vseh možnostih, da bi se ti<br />

interesi na podlagi posnetka dejanskega stanja v sektorju in vse do mednarodne ravni čim bolj<br />

uskladili in uresničili.<br />

Že ime »strategija« pa pomeni, da gre <strong>za</strong> dejavnost, ki je usmerjena v prihodnost, v razvoj, <strong>za</strong>to si je<br />

treba postaviti tudi cilje, ki naj bodo visoki, vendar uresničljivi in v čim bolj dosegljivi.<br />

Takoj po spremembi ekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja v tržno gospodarstvo so<br />

imeli na <strong>za</strong>četku devetdesetih let v rokah pobudo gospodarski subjekti. Ti so se ukvarjali predvsem z<br />

lastninjenjem nekdanje družbene lastnine, obnovo dotrajanih objektov in oblikovanjem novih<br />

gospodarskih dejavnikov, med katerimi še danes prevladujejo mala in srednje velika podjetja. Leta<br />

1995 je postala država v turizmu nekoliko dejavnejša.<br />

Januarja 1995 je Državni zbor RS sprejel Resolucijo o strateških ciljih na področju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> v RS<br />

s programom aktivnosti in ukrepov, ki je vladi nalagala ustanovitev javne institucije <strong>za</strong> turistično<br />

promocijo in pripravo <strong>za</strong>kona <strong>za</strong> pospeševanje <strong>turizma</strong>. Ta institucija – Center <strong>za</strong> promocijo <strong>turizma</strong> -<br />

pa je kmalu po <strong>za</strong>četku svojega polnega delovanja pomladi 1996 orala ledino in pripravila dokument z<br />

naslovom Indeks 365, ki velja <strong>za</strong> prvo pravo strategijo trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

Pripravljena je bila vrsta dokumentov, ki so <strong>za</strong>črtali smer <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>. Sprejeta je bila prva<br />

strategija <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>, <strong>za</strong>čelo se je organizirano trženje Slovenije kot turistične destinacije pod<br />

pokroviteljstvom Centra <strong>za</strong> promocijo <strong>turizma</strong> Slovenije (CPTS, od 1999 preimenovan v Slovensko<br />

turistično organi<strong>za</strong>cijo) in ustanovljena je bila prva visoka šola <strong>za</strong> turizem.<br />

Temeljni cilj resolucije je bil razvoj prepoznavne in tržno naravnane turistične ponudbe, ki bo<br />

temeljila na domačem znanju in kulturni dediščini. Z njimi naj bi se Slovenija uveljavila na turističnem<br />

trgu kot prepoznavna destinacija s kakovostno ponudbo, prilagojeno potrebam turistov z višjo kupno<br />

močjo. Razvoj ponudbe naj bi potekal na geografsko <strong>za</strong>okroženih območjih (gore, morje s Krasom,<br />

zdravilišča, mesta in podeželje). V tem strateškem dokumentu so bili postavljeni tudi kvantitativni<br />

cilji, ki naj bi bili doseženi v obdobju 1995-2000. Obseg <strong>turizma</strong> naj bi dosegel 6 milijonov turistov in<br />

12 milijonov prenočitev, devizni priliv iz naslova <strong>turizma</strong> pa 3,5 milijarde ameriških dolarjev. Z<br />

naložbami v infrastrukturo naj bi se povečala kakovost nastanitvenih obratov in druge infrastrukture,<br />

nastanitvene zmogljivosti pa bi se povečale <strong>za</strong> 20.000 ležišč. Eden najpomembnejših ukrepov, ki jih<br />

navaja resolucija je oblikovanje <strong>za</strong>kona <strong>za</strong> področje <strong>turizma</strong>.<br />

V letu 1995 sta <strong>za</strong>čela veljati Zakon o igralništvu ter Zakon o gostinstvu, sprejete pa so bile tudi<br />

splošne u<strong>za</strong>nce v gostinstvu. Kategori<strong>za</strong>cija nastanitvenih obratov je bila uvedena 1997, ko je vlada<br />

ustanovila <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> turizem in malo gospodarstvo s sedežem v Mariboru, leto pozneje pa je bil<br />

sprejet še Zakon o pospeševanju <strong>turizma</strong>. Zakon je bil pripravljen <strong>za</strong>to, da se vzpostavi okolje, v<br />

katerem bi laže razvijali turizem. Vsebinsko je <strong>za</strong>kon sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so<br />

opredeljene aktivnosti, oblike, financiranje in organiziranje <strong>turizma</strong> na lokalni in državni ravni, v<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 13


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

drugem delu pa so pogoji poslovanja nekaterih turističnih dejavnosti. Na področju organiziranosti v<br />

turizmu je bilo v <strong>za</strong>konu predvideno ustanavljanje lokalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij (LTO), ki bi<br />

spodbujale turizem na lokalni ravni. Urejeno je bilo tudi delovanje agencij in turističnih vodnikov,<br />

Gospodarska zbornica Slovenije pa je leta 1999 <strong>za</strong>čela izvajati postopke licenciranja <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>torje<br />

turističnih potovanj in turistične vodnike.<br />

V prvem desetletju 21. stoletja je bilo več pozornosti namenjene krepitvi turističnega povpraševanja<br />

in ponudbe ter prestrukturiranju in povečanju kakovosti turistične ponudbe glede na vse jasnejše<br />

usmeritve v trajnostni razvoj. Prišlo je tudi do združevanja večjih podjetij, vlaganja v novo turistično<br />

infrastrukturo in obnovo že obstoječe. Tudi <strong>za</strong>konodaja s področja <strong>turizma</strong> je bila deležna prevetritve.<br />

Nov krovni <strong>za</strong>kon je bil sprejet leta 2004, leta 2008 pa je bil sprejet nov pravilnik o kategori<strong>za</strong>ciji<br />

nastanitvenih obratov.<br />

Strateški dokument 2002-2006 je administrativni model upravljanja <strong>za</strong>menjal s podjetniškim<br />

pristopom ob upoštevanju načel trajnostnega <strong>razvoja</strong>, celovitega prostorskega <strong>razvoja</strong> države,<br />

kakovosti življenja, tržnih niš in kakovostne ponudbe, storitvenih grozdov in razvojnih jeder ter<br />

socialnega kapitala in poslovnega partnerstva. Pri razvoju <strong>turizma</strong> naj bi poslovni subjekti posamezne<br />

kraje tržili s pomočjo proizvodov, programov in <strong>za</strong>okroženih turističnih območij. <strong>Strategija</strong> je<br />

predvidela tudi uvedbo letnih politik, s katerimi bi država opredelila ciljne programe, finančna<br />

sredstva in izvedbene instrumente <strong>za</strong> dosego programskih ciljev. <strong>Strategija</strong> je poudarila pomen<br />

povezovanja državnih, regionalnih, lokalnih in podjetniških interesov ter storitev na področjih, na<br />

katerih ima Slovenija konkurenčne prednosti.<br />

Temeljne usmeritve <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> naj bi izhajale iz konkurenčnih prednosti, predvsem geografske<br />

lege in raznovrstnosti ponudbe. V strategiji je bila predvidena delitev ponudbe na deset temeljnih<br />

turističnih območij (Obala, Goriško, Kras, Ljubljana, Julijske Alpe, Pohorje-Maribor, Pomurje-<br />

Obsotelje, Dolenjska, slovensko podeželje in mesta z <strong>za</strong>ledjem). Na podlagi teh <strong>za</strong>okroženih območij<br />

je bil razvoj integralne turistične ponudbe obravnavan v sklopu proizvodov (igralniški, zdraviliški in<br />

poslovni turizem), geografskih območij (Julijske Alpe, Pohorje-Maribor, Kras in Obala) ter<br />

programskih področij, usmerjenih v podeželski (3 E – ekološki, etnološki in enološki), rekreativni (3 A<br />

– aktivni, akcijski in adrenalinski) in doživljajski turizem (3 D – doživljajski, dediščinski in domišljijski).<br />

Med kvantitativnimi in kvalitativnimi cilji strategije so bili povečanje letnega turističnega prometa na<br />

1,6 milijarde evrov, rast števila prenočitev po 7-odstotni letni stopnji, povečanje dnevne potrošnje<br />

turistov na 80 evrov na dan, povečanje <strong>za</strong>sedenosti zmogljivosti na najmanj 50 odstotkov, dograditev<br />

najmanj 4000 hotelskih ležišč, razvoj vsaj 38 novih turističnih kmetij in izboljšanje ponudbe ležišč v<br />

planinskih kočah, mladinskih domovih in kampih. Poleg tega naj bi se povečala prepoznavnost<br />

Slovenije, izboljšala izobrazbena struktura v turizmu, ohranjala narava in povečalo vključevanje<br />

kulturne dediščine v turizem.<br />

Zakon o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> (ZSRT) je nadomestil Zakon o pospeševanju <strong>turizma</strong> iz leta 1998.<br />

Nov <strong>za</strong>kon ni opredeljeval načina organiziranja <strong>turizma</strong> na lokalni ravni in obveznega članstva, kar je<br />

bilo sporno pri starem <strong>za</strong>konu. Vsebinsko je prav tako kot prejšnji <strong>za</strong>kon razdeljen na dva dela, pri<br />

čemer v prvem delu opredeljuje načrtovanje, financiranje in spodbujanje <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> na državni<br />

in lokalni ravni, v drugem delu pa pogoje <strong>za</strong> izvajanje nekaterih dejavnosti, pove<strong>za</strong>nih s turizmom.<br />

Predvsem postavlja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati turistični posredniki, turistični vodniki in<br />

spremljevalci, organi<strong>za</strong>torji potovanj oz. organi<strong>za</strong>torji športnih prireditev.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 14


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Z Razvojnim načrtom in usmeritvami <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> 2007–2011 (RNUST, 2006) je želelo<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarstvo v obdobju 2007-2011 oblikovati razvojni model <strong>turizma</strong>, ki bi najbolje<br />

ovrednotil ključne razvojne potenciale v turizmu. Dokument opredeljuje vlogo in naloge posameznih<br />

deležnikov pri razvoju <strong>turizma</strong>. Predlagan je model destinacijske organiziranosti katerega rezultat bi<br />

bil preprosta organi<strong>za</strong>cija in večja učinkovitost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, ki naj bi bil preprostejši in<br />

učinkovitejši. V dokumentu so tudi smernice <strong>za</strong> trženje in promocijo <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

Tak uvod je bil pomemben <strong>za</strong>to, da pod pregled dvajsetletne zgodovine <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> v letu<br />

2011 potegnemo črto in se ozremo v prihodnost. Ne moremo se v nedogled trepljati po ramenih in si<br />

mimogrede še kaj poočitati. Gremo naprej!<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 15


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

III. <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> (vsebinski povzetek)<br />

Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong>, kar je delovni naslov nove turistične<br />

strategije, temelji na izkušnjah <strong>za</strong>dnjih dvajsetih let in spoznanjih iz še vsaj stoletja pred tem,<br />

teoretičnem znanju in dognanjih iz petnajstih let delovanja Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije,<br />

sodelovanju med <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovensko turistično organi<strong>za</strong>cijo<br />

in deležniki iz <strong>za</strong>sebnega ter civilno-družbenega sektorja ter zlasti na zelo jasni sliki tega, kaj si želimo<br />

doseči v prihodnosti. 2<br />

Poudarjamo trajnostni koncept <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> na vseh področjih in ravneh.<br />

V grobem govorimo o treh razvojnih področjih, naloga nacionalne turistične strategije pa je ravno<br />

doseganje sinergije med vsemi:<br />

Povečanje konkurenčnosti,<br />

ugodno poslovno okolje,<br />

učinkovito in inovativno trženje.<br />

Med ta razvojna področja vsekakor prištevamo tudi vlaganje v kakovost in inovativnost, »ple<strong>za</strong>nje«<br />

po mednarodnih lestvicah konkurenčnosti <strong>turizma</strong> na splošno in njegovih sestavin ter področij,<br />

razvoj strateških partnerstev v sektorju in z zunanjimi deležniki, odpravljanje ovir <strong>za</strong> učinkovitejši<br />

turistični razvoj, razvoj merjenja najrazličnejših statistik in ka<strong>za</strong>lnikov, vključno s turističnimi<br />

satelitskimi računi, dvigovanje kulture ovrednotenja in kompetentnosti, …<br />

Če strnemo in <strong>za</strong>pišemo malo drugače - med glavne vsebinske cilje nove strategije štejemo:<br />

konkurenčnost (inovativnost, kakovost, uspešnost, znanje, varnost, dodana vrednost,<br />

promet, prilivi, <strong>za</strong>dovoljstvo turistov, destinacijski menedžment, potrošnja na obiskovalca,<br />

desezonali<strong>za</strong>cija, itd.),<br />

kakovost življenja in blaginja (blaginja lokalnega prebivalstva, uravnotežen regionalni<br />

razvoj, sodelovanje pri turističnem razvoju, <strong>za</strong>dovoljstvo <strong>za</strong>poslenih, kakovost življenja,<br />

itd.),<br />

ugled in razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> (dajanje prednosti turizmu, partnerstvo <strong>za</strong> razvoj,<br />

javno-<strong>za</strong>sebno partnerstvo, podoba <strong>turizma</strong> v očeh drugih dejavnosti, itd.),<br />

prepoznavnost in ugled Slovenije v svetu (prepoznavnost na tujih trgih, tržna znamka,<br />

podoba Slovenije, internacionali<strong>za</strong>cija, itd.).<br />

Vse te cilje pa spremlja temeljna usmeritev v trajnostni razvoj, skrb <strong>za</strong> ekonomsko, družbenokulturno<br />

in naravno okolje, menedžment okoljskih vplivov in kakovosti okolja,<br />

prehod v nizkoogljično družbo itd.<br />

2 Izhodišče <strong>za</strong> pisanje strategije sta dve raziskavi in sicer Anali<strong>za</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> od 1991 do 2010 (Turistica, 2011) in<br />

Podlage <strong>za</strong> strategijo <strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> (ITEF, STO, 2011).<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 16


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Kot je bilo že poudarjeno, je prav trajnostni razvoj tisti strateški temelj, ki narekuje nadaljnje korake<br />

in projekte ter po katerem nas bo mednarodna strokovna in širša skupnost prepoznala kot odlično,<br />

zeleno, aktivno in zdravo destinacijo, s katero je veselje poslovati in jo obiskati.<br />

Glavni kvantitativni cilji so:<br />

povečati obseg turistične dejavnosti (turistični promet: prihodki in dobiček iz naslova<br />

opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, število turistov, število prenočitev):<br />

število prenočitev: 2 % (letna stopnja rasti),<br />

število turistov: 4 % (letna stopnja rasti),<br />

priliv iz naslova izvo<strong>za</strong> potovanj: 6 %-8 % (letna stopnja rasti).<br />

Za dosego tega cilja je potrebno:<br />

uspešno uveljaviti načela trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>,<br />

<strong>za</strong>gotoviti ugodno poslovno okolje,<br />

doseči višjo kakovost in ustvariti razmere, ki bodo omogočale večjo konkurenčnost<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>,<br />

načrtovati in izvajati učinkovito in inovativno trženje ter promocijo Slovenije kot atraktivne<br />

turistične destinacije.<br />

Strateški ukrepi <strong>za</strong> konkurenčni in trajnostni slovenski turizem 3 :<br />

1. Spodbuditi povečanje konkurenčnosti<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

V strategiji je predlagano, da bi vsi deležniki v slovenskem turizmu spodbujali nadaljnji razvoj<br />

turističnih destinacij (regionalne turistične organi<strong>za</strong>cije, lokalne turistične organi<strong>za</strong>cije,<br />

turistična društva).<br />

S strategijo se v javnem in <strong>za</strong>sebnem sektorju spodbujata razvoj in raziskovalno delo, da bi<br />

se tako <strong>za</strong>gotovile ustrezne podlage <strong>za</strong> sprejemanje poslovnih odločitev.<br />

V sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami bomo povečalo usposobljenost <strong>za</strong>poslenih v<br />

gostinstvu in turizmu ter spodbuditi inovativnost pri nadgradnji in razvoju turističnih<br />

proizvodov z visoko dodano vrednostjo.<br />

Odgovorni <strong>za</strong> povezovanje na mednarodni ravni bomo spremljali in <strong>za</strong>stopali interese<br />

Slovenije pri nastajanju razvojnih usmeritev na ravni EU, UNWTO, OECD in v drugih<br />

mednarodnih organi<strong>za</strong>cijah.<br />

Država spodbuja naložbe v zeleno turistično infrastrukturo v širšem smislu ter podpira<br />

razvoj in vzpostavitev ustreznih letalskih, železniških in cestnih pove<strong>za</strong>v <strong>za</strong> boljšo<br />

dostopnost Slovenije.<br />

Slovenija razvija turistično ponudbo, ki bo <strong>za</strong> turiste <strong>za</strong>nimiva tudi zunaj glavne turistične<br />

sezone in tako vpliva na desezonali<strong>za</strong>cijo in stalen obisk turističnih destinacij.<br />

2. Zagotovitev ugodnega poslovnega okolja<br />

<br />

Slovenski turizem potrebuje učinkovito usklajevanje in sodelovanje na medministrski<br />

ravni <strong>za</strong>radi čim boljšega izkoristka vseh politik in finančnih instrumentov RS ter EU pri<br />

razvoju trajnostnega <strong>turizma</strong>.<br />

3 Našteti ukrepi so na kratko povzeti iz poglavja 4.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 17


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

<br />

<br />

<br />

Vlada mora <strong>za</strong>gotoviti ugodno poslovno in normativno okolje <strong>za</strong> hitrejši razvoj in<br />

povečanje konkurenčnosti <strong>turizma</strong> v Sloveniji.<br />

Organiziranost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> mora omogočati učinkovito izvajanje nalog na<br />

državni, regionalni in lokalni ravni, spodbujati podjetniški razvoj in povečevati<br />

konkurenčnost ter <strong>za</strong>gotoviti ustrezne finančne okvire <strong>za</strong> razvoj trajnostnega <strong>turizma</strong> na<br />

državni ravni.<br />

Ponovno je treba vzpostaviti sistem večterminskih zimskih šolskih počitnic.<br />

3. Učinkovito trženje in promocija Slovenije<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Slovenija mora postati prepoznavna in visoko pozicionirana destinacija pri ciljnih<br />

segmentih. Za povečanje prepoznavnosti in doseganje želenega pozicioniranja Slovenije<br />

kot turistične destinacije na izbranih emitivnih trgih <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> in med izbranimi<br />

ciljnimi skupinami je treba <strong>za</strong>gotoviti konsistentno uporabo znamke Slovenije v celotnem<br />

turističnem gospodarstvu in hkrati okrepiti sodelovanje z drugimi področji, na katerih<br />

želim uveljaviti znamko Slovenije.<br />

Zagotoviti je treba ustrezna sredstva <strong>za</strong> večjo promocijo in internacionali<strong>za</strong>cijo <strong>turizma</strong>.<br />

Turistične proizvode je treba jasno pozicionirati in jih bolj intenzivno in učinkoviteje tržiti<br />

na posameznih trgih.<br />

Slovenijo je treba inovativno in učinkovito tržiti tudi preko aktivnosti digitalnega<br />

marketinga in izvajati integracijo e-trženja in klasičnega trženja.<br />

Slovenijo je potrebno inovativno in učinkovito tržiti tudi v virtualnem svetu s sodobnimi<br />

trženjskimi orodji ter povezovanjem e-trženja in klasičnega trženja.<br />

Zagotoviti je treba ključno vlogo turističnega sektorja pri upravljanju edinstvenih<br />

prodajnih prednosti (t.i. USP) <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

Treba je vzpostavljati partnerstva vseh subjektov javnega, <strong>za</strong>sebnega in civilnega<br />

področja <strong>turizma</strong> ter dejavnosti usklajeno izvajati, da se dosežejo sinergijski učinki na<br />

vseh ravneh delovanja.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 18


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

1. UVOD<br />

Turizem bo v naslednjih letih glede na sedanjo stopnjo razvitosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> in obstoječe<br />

razvojne možnosti postal ena od vodilnih dejavnosti <strong>slovenskega</strong> gospodarstva in tako pomembno<br />

prispeval k doseganju razvojnih ciljev Slovenije v tem predvsem k doseganju njenih gospodarskih<br />

ciljev, kot so konkurenčnost, rast BDP, rast <strong>za</strong>poslenosti, trajnostni razvoj, skladen regionalni razvoj,<br />

večja kakovost življenja in blaginja prebivalstva, krepitev kulturne identitete ter povečevanje<br />

prepoznavnosti Slovenije v svetu.<br />

1.1. Turizem kot razvojna priložnost Slovenije<br />

Na podlagi 2. člena Zakona o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> (Uradni list RS, št. 2/04) je Vlada<br />

Republike Slovenije na 81. redni seji 11. 5. 2010 pod točko 1 sprejela sklep:<br />

Vlada Republike Slovenije opredeljuje turizem kot<br />

enega najpomembnejših gospodarskih oziroma strateških sektorjev,<br />

ki ustvarja nova delovna mesta in izrazito pozitivno vpliva na uravnoteženi regionalni razvoj.<br />

Slovenski turizem v <strong>za</strong>dnjih desetih letih izkazuje izrazito pozitivna gibanja rasti po rasti števila<br />

turistov in prenočitev ter po rasti prilivov iz <strong>turizma</strong>. Gospodarska recesija je v letu 2010 sicer vplivala<br />

tudi na rast turističnega prometa, vendar se stanje danes že približuje rekordnemu letu 2008. Število<br />

prihodov turistov je bilo v letu 2011 večje <strong>za</strong> 7 % glede na leto 2010 (3.217.966 prihodov v letu 2011),<br />

število prenočitev pa <strong>za</strong> 5,4 % večje kot leta 2010 (9.388.059 prenočitev v letu 2011). 4 V primerjavi z<br />

letom 2010 je bilo v letu 2011 <strong>za</strong> 0,5 % višji priliv iz naslova izvo<strong>za</strong> potovanj (1,945 milijarde evrov). 5<br />

Preglednica 1: Podatki o turizmu<br />

2011 Ocena <strong>za</strong> leto 2022<br />

Slovenija Svet Slovenija Svet<br />

BDP (neposredni doprinos) 3,5 % 2,8 % 3,3 % 3,0 %<br />

BDP (skupni doprinos) 12,9 % 9,1 % 12,4 % 9,8 %<br />

Število <strong>za</strong>poslitev<br />

(neposredno)<br />

98.031.500<br />

(3,3 % vseh<br />

120.427.000<br />

(3,6 % vseh<br />

33.000<br />

(3,9 % vseh<br />

<strong>za</strong>poslitev)<br />

Število <strong>za</strong>poslitev (skupaj) 111.000<br />

(13,2 % vseh<br />

<strong>za</strong>poslitev)<br />

<strong>za</strong>poslitev)<br />

34.000<br />

(3,9 % vseh<br />

<strong>za</strong>poslitev) <strong>za</strong>poslitev)<br />

260.093.000 115.000 327.922.000<br />

(8,7 % vseh (13,0 % vseh (9,8 % vseh<br />

<strong>za</strong>poslitev) <strong>za</strong>poslitev) <strong>za</strong>poslitev)<br />

8,8 % 5,3 % 7,0 % 4,3 %<br />

Priliv iz <strong>turizma</strong> (delež v<br />

celotnem izvozu)<br />

Investiranje (delež vseh<br />

9,9 % 4,9 % 10,7 % 5,1 %<br />

naložb)<br />

Vir: World Travel & Tourism Council, <strong>2012</strong><br />

Turizem je torej spodbujevalec kakovosti življenja in blaginje v Sloveniji.<br />

4 Vir: SURS,Prihodi in prenočitve turistov po državah, od koder turisti prihajajo, december 2011.<br />

5 Vir: Banka Slovenije, Finančna statistika, Potovanja v obdobju 1994-2011.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 19


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Slika 1: Turistični prilivi in odlivi, Slovenija, 1994-2011, (v 1000 evrih)<br />

Vir: Banka Slovenije (Potovanja v obdobju 1994 -2011)<br />

Izvoz turističnih storitev se je v celotnem obdobju povečeval, razen v letih 1998 in 1999, ko se je<br />

zmanjšal <strong>za</strong>radi političnih nemirov v regiji. Od leta 1994 se je izvoz turističnih storitev povečal <strong>za</strong> 2,3-<br />

krat in je leta 2010 znašal največ do zdaj, in sicer 1,945 milijarde evrov.<br />

Saldo turističnega prometa je po posameznih letih znašal med 45 % in 55 % celotnega priliva iz<br />

naslova <strong>turizma</strong>.<br />

Po podatkih Statističnega urada RS je v letu 2011 6 skupno število prihodov turistov v primerjavi z<br />

letom poprej poraslo <strong>za</strong> 7 %, pri čemer smo <strong>za</strong>beležili 9 odstotno rast števila prihodov tujih turistov in<br />

3,9 odstotni porast prihodov domačih turistov. V letu 2011 se je skupno število ustvarjenih<br />

prenočitev turistov v primerjavi z letom poprej povečalo <strong>za</strong> 5,4 %, pri čemer smo <strong>za</strong>beležili 9,3<br />

odstotno rast števila prenočitev tujih turistov in 0,4 odstotno rast števila prenočitev domačih<br />

turistov.<br />

6 Vir: SURS,Prihodi in prenočitve turistov po državah, od koder turisti prihajajo, december 2011, končni podatki<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 20


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Slika 2: Gibanje števila prihodov domačih in tujih turistov, Slovenija, letno, 1991-2011<br />

Opomba: V letu 2008 se je spremenila metodologija <strong>za</strong>jemanja podatkov (prelom časovne vrste).<br />

Vir: Statistični urad RS (Prihodi in prenočitve turistov, po letih)<br />

Število prenočitev turistov se je leta 2011 v primerjavi z letom prej povečalo <strong>za</strong> 5,4 %, pri čemer smo<br />

dosegli 9,3 odstotno rast števila tujih prenočitev, <strong>za</strong> 0, 5 % več prenočitev domačih turistov.<br />

Slika 3: Gibanje števila prenočitev domačih in tujih turistov, Slovenija, letno, 1991-2011<br />

Opomba: V letu 2008 se je spremenila metodologija <strong>za</strong>jemanja podatkov (prelom časovne vrste).<br />

Vir: Statistični urad RS (Prihodi in prenočitve turistov, po letih)<br />

Med prenočitvami je bilo v letu 2011 58 % tujih prenočitev.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 21


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Slika 4: Domače in tuje prenočitve po mesecih, Slovenija, 1991-2011<br />

Vir: Statistični urad RS<br />

Povprečna doba bivanja domačih in tujih turistov se skrajšuje.<br />

Slika 5: Gibanje povprečne dobe bivanja domačih in tujih turistov, Slovenija, letno, 1991-2011<br />

Opomba: V letu 2008 se spremenila metodologija <strong>za</strong>jemanja podatkov (prelom časovne vrste).<br />

Vir: Statistični urad RS (Prihodi in prenočitve turistov, po letih)<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 22


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

S sliko 6 prikazujemo gibanje števila sob in ležišč od leta 1991.<br />

Slika 6: Število sob in ležišč, Slovenija, 1991–2010 (stara in nova metodologija)<br />

Opomba: Po stari metodologiji je navedeno število zmogljivosti na dan 31. avgust, po novi metodologiji pa je<br />

navedeno največje razpoložljivo število zmogljivosti, ki je bilo na razpolago v posameznem letu.<br />

Vir: Statistični urad RS<br />

Turizem je in bo pomembna gospodarska dejavnost s<br />

številnimi multiplikativnimi učinki.<br />

Po oceni Svetovnega turističnega in potovalnega sveta (WTTC) turizem v Sloveniji ustvarja kar 12,<br />

% BDP. Hkrati je turizem zelo pomembna izvozna dejavnost, ki v plačilni bilanci Slovenije <strong>za</strong>jema<br />

dobrih 8 % celotnega izvo<strong>za</strong> in več kot 40 % izvo<strong>za</strong> storitev (vir: Banka Slovenije).<br />

Po podatkih Banke Slovenije se je priliv iz naslova izvo<strong>za</strong> potovanj v letu 2011 povečal <strong>za</strong> 0,5 % v<br />

primerjavi z letom 2010. Rast je malenkostno zmernejša kot rast števila prihodov tujih turistov. To<br />

kaže, da kri<strong>za</strong> še vedno vpliva na rezultate v turizmu in se kaže tudi v<br />

novih smernicah turističnega povpraševanja.<br />

Turisti natančneje načrtujejo počitnice,<br />

iščejo ustreznejše razmerje med ceno in kakovostjo,<br />

manjša pa je tudi zunaj penzionska poraba.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 23


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

1.2. Znamka Slovenije<br />

Slovenija od leta 2007 uporablja znamko I feel Slovenia oz. Slovenijo čutim. V primerjavi z drugimi<br />

znamkami, ki smo jih v Sloveniji uporabljali v preteklosti, gre <strong>za</strong> sistematičen in sodoben poskus<br />

vzpostavitve znamke, ki sega na vsa področja in ne samo na področje <strong>turizma</strong>.<br />

Nekatere od navedenih sestavin identitete znamke Slovenije (slika 7) so podobne značilnostim drugih<br />

narodov in držav. Spet druge so lastne samo Sloveniji.<br />

Kar Slovenijo dela posebno, je kombinacija vseh naštetih sestavin. Ta kombinacija sestavin, ki s<br />

številnimi križanji ustvarja veliko usklajenih zgodb, gradi slovensko doživetje, ki ga v delih že<br />

živimo, deloma pa pomeni naše skupne želje glede <strong>razvoja</strong> Slovenije. V nadaljevanju <strong>za</strong>pisujemo le<br />

eno zgodbo. Vsak uporabnik bo izpeljal svojo variacijo, ki pa bo imela v osnovi isto jedro.<br />

Slika 7: Znamka Slovenije<br />

Vir: Priročnik znamke Slovenije<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 24


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Jedro znamke Slovenije:<br />

V Sloveniji je zelena več kot le barva; je »slovenska zelena«, ki izraža ravnotežje med umirjenostjo<br />

narave in pri<strong>za</strong>devnostjo Slovencev. Govori o neokrnjeni naravi in naši osredotočenosti, da jo tako tudi<br />

ohranimo. Simbolizira ravnotežje življenjskega sloga, ki združuje prijetno vznemirjenost, s katero<br />

izpolnjujemo osebne želje, s skupno vizijo, da gremo naprej, z naravo. Slovenska zelena opisuje tudi<br />

našo usmerjenost v elementarno, v to, kar čutimo pod svojimi rokami.<br />

In ne na<strong>za</strong>dnje, slovenska zelena govori o skladnosti vseh čutov, s katerimi Slovenijo doživljamo.<br />

Spomin na Slovenijo združuje vonj gozda, žuborenje potoka,<br />

presenetljiv okus vode in mehkobo lesa.<br />

Slovenijo čutimo.<br />

Znamka je vsebinsko jedro strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>. Razvidno je, da strategija <strong>razvoja</strong><br />

<strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> bolj poudarja sestavine kot so organski razvoj, okoljsko odgovornost in pove<strong>za</strong>nost z<br />

naravo.<br />

Glede na to, da je slovenska zelena trajna in najpomembnejša značilnost Slovenije in <strong>slovenskega</strong><br />

<strong>turizma</strong>, je jedrna vsebinska usmeritev <strong>za</strong> to obdobje še toliko bolj logična.<br />

V zvezi z razvojem pa je treba poudariti, da so enako pomembne tudi druge sestavine formule, tiste,<br />

ki morebiti v tem obdobju ne bodo tako poudarjene.<br />

Treba se je <strong>za</strong>vedati, da bodo spremenjene okoliščine na svetovnih trgih in spremenjene navade<br />

turistov <strong>za</strong>htevale manjše prilagoditve pri poudarkih, predvsem pa pri prilagajanju funkcionalnih<br />

obljub posameznih turističnih proizvodov, integriranih proizvodov ali znamk ponudnikov.<br />

Sestavine znamke so kot take stalni usmerjevalec <strong>razvoja</strong> posameznih turističnih ponudnikov.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 25


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

1.3. Proračunska sredstva <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong><br />

Poleg naložb <strong>za</strong>sebnega sektorja je tudi država namenjala sredstva v razvoj <strong>turizma</strong> in turistične<br />

infrastrukture. V <strong>za</strong>dnjih desetih letih je bilo <strong>za</strong> turizem namenjenih 269 milijonov evrov. Glede na<br />

pomen, ki ga ima turizem <strong>za</strong> slovensko gospodarstvo, to ni veliko sredstev. Pomembno pa je, da se je<br />

trend dodeljevanja sredstev <strong>za</strong> turizem s strani države precej povečal.<br />

Slika 8: Proračunska in sredstva EU <strong>za</strong> turizem, Slovenija, 2001-2011 (v evrih)<br />

Vir: Podatki Ministrstva <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo (prikaz proračunskih in sredstev EU)<br />

Slika 8 prikazuje razpoložljiva sredstva proračuna RS v <strong>za</strong>dnjih desetih letih, ki so bila namenjena <strong>za</strong><br />

neposredne ukrepe spodbujanja <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> (trženje, naložbe, delovanje Slovenske turistične<br />

organi<strong>za</strong>cije, raziskave in razvoj, kadri, ...), in ki jih je izvajalo <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in<br />

tehnologijo ter izvajalske institucije (Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija, Slovenski podjetniški sklad).<br />

Iz slike 8 je razvidno, da se je <strong>za</strong>gotavljala stalna rast razpoložljivih sredstev. Velik skok je <strong>za</strong>znati<br />

predvsem po letu 2004, kar je predvsem posledica dejstva, da je Republika Slovenija v letu 2004<br />

vstopila v EU, s čimer ji je bilo omogočeno črpanje sredstev iz virov EU (tudi <strong>za</strong> razvoj turistične<br />

infrastrukture). Razpoložljiva sredstva so se prilagajala potrebam, ki so izhajale iz dinamike izvajanja<br />

potrjenih projektov. V letih 2001-2011 je bilo <strong>za</strong> področje naložbene politike v proračunu 182,93<br />

milijonov evrov. Z navedenimi sredstvi je bil v obravnavanem obdobju spodbujen naložbeni cikel v<br />

skupni vrednosti 649,68 milijonov evrov. V sklopu do sedaj <strong>za</strong>ključenih projektov je bilo skupno<br />

ustvarjenih 1.252 novih <strong>za</strong>poslitev ter 6.679 novih ležišč. Večina preostalih sredstev (86,09 milijonov<br />

evrov) je bila namenjena predvsem trženjskim ukrepom oziroma ukrepom, ki jih izvaja Slovenska<br />

turistična organi<strong>za</strong>cija.<br />

V 8. členu Zakona o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> so omenjena sredstva (Uradni list RS, št., 2/04), ki so<br />

namenjena <strong>za</strong> izvajanje strategije in letnih turističnih politik. Sredstva se <strong>za</strong>gotavljajo iz proračuna<br />

Republike Slovenije (kot že omenjeno) in iz namenskih sredstev Republike Slovenije, to je iz<br />

koncesijskih dajatev <strong>za</strong> prirejanje posebnih iger na srečo, ki so namenjena <strong>za</strong> razvoj in promocijo<br />

<strong>turizma</strong> na nacionalni ravni (kot do določa 74. člen <strong>za</strong>kona o igrah na srečo).<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 26


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Menimo, da bi že z doslednim izvajanjem tega <strong>za</strong>kona pomembno prispevali k povečanju finančnih<br />

sredstev <strong>za</strong> ta namen.<br />

Delitev koncesijske dajatve iz prirejanja posebnih iger na srečo je namreč določena v 74. členu<br />

Zakona o igrah na srečo, in sicer 2,2 % koncesijske dajatve pripada FIHO 7 , 2,2 % pa FŠO 8 . Od<br />

preostalega dela je 50 % prihodek proračuna Republike Slovenije in se nameni <strong>za</strong> razvoj in promocijo<br />

<strong>turizma</strong>, 50 % pa lokalnim skupnostim na <strong>za</strong>okroženem turističnem območju in se uporablja <strong>za</strong><br />

ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in <strong>za</strong> turistično infrastrukturo. 9<br />

Skladno z 20. členom Zakona o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> se sredstva <strong>za</strong> spodbujanje <strong>razvoja</strong><br />

<strong>turizma</strong> <strong>za</strong>gotavljajo tudi na ravni turističnega območja in sicer v proračunih občin iz namenskih virov:<br />

- del koncesijske dajatve, ki se po 4. členu <strong>za</strong>kona o igrah na srečo nameni lokalnim<br />

skupnostim v <strong>za</strong>okroženem turističnem območju in se uporablja <strong>za</strong> ureditev prebivalcem<br />

prijaznejšega okolja in <strong>za</strong> turistično infrastrukturo,<br />

- turistična taksa, ki je namenjena <strong>za</strong> izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu (skladno<br />

z 21. členom Zakona o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>).<br />

Slika 9: Podatki o dejansko realiziranih prihodkih občin iz naslova turistične takse 2007-2011 (v evrih)<br />

Vir: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> finance (podatki so zbrani pri Upravi <strong>za</strong> javna plačila, Urad IJP (B-2 obrazcev).<br />

7 Fundacija <strong>za</strong> financiranje invalidskih in humanitarnih organi<strong>za</strong>cij v Republiki Sloveniji.<br />

8 Fundacija <strong>za</strong> financiranje športnih organi<strong>za</strong>cij v Republiki Sloveniji.<br />

9 Znesek skupnih koncesijskih dajatev je med letoma 2005 in 2009 presegal 50 milijonov evrov letno. Največji znesek je bil<br />

dosežen leta 2007 (57,5 milijona evrov), nato so se <strong>za</strong>čela ta sredstva zmanjševati in leta 2010 je bilo vplačanih 48,2<br />

milijona evrov koncesijskih dajatev.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 27


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Slika 10: Podatki o dejansko realiziranih prihodkih občin iz naslova koncesijskih dajatev od posebnih<br />

iger na srečo 2007-2011 (v evrih)<br />

Vir: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> finance (podatki so zbrani pri Upravi <strong>za</strong> javna plačila, Urad IJP (B-2 obrazcev).<br />

Prika<strong>za</strong>ne obsege finančnih sredstev podatke iz slik 9 in 10 morajo imeti občine <strong>za</strong>jete v svojih<br />

proračunih oziroma <strong>za</strong>ključnih računih <strong>za</strong> posamezno proračunsko leto, dejansko namenskost porabe<br />

teh sredstev pa opredelijo na podlagi veljavnega <strong>za</strong>kona ob sprejemu vsakoletnega odloka o<br />

proračunu.<br />

Predlog <strong>za</strong> povečanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> je podrobneje utemeljen v prilogi.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 28


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

1.4. Kažipot EU<br />

1.4.1. Pomen <strong>turizma</strong> v EU<br />

Turizem je ključni sektor evropskega gospodarstva.<br />

Turizem predstavlja več kot 5 % BDP EU, v sektorju deluje približno 1,8 milijona podjetij, ki<br />

<strong>za</strong>poslujejo okoli 5,2 % celotne delovne sile (približno 9,7 milijona delovnih mest). Če upoštevamo<br />

posredne učinke, turizem v EU predstavlja več kot 10 % BDP EU in <strong>za</strong>posluje okoli 12 % delovne sile.<br />

1.4.2. Pomembnejše pravne podlage v EU<br />

Turizem je z Lizbonsko pogodbo prvič dobil samostojno pravno podlago (XXI. poglavje Turizem in<br />

176. B člen), na podlagi katere lahko Unija sprejema samostojne razvojne in organi<strong>za</strong>cijske ukrepe <strong>za</strong><br />

spodbujanje konkurenčnosti evropskega <strong>turizma</strong>, ki se izvajajo kot dopolnitev razvojnih ukrepov<br />

držav članic <strong>za</strong> to področje. Področje <strong>turizma</strong> namreč še naprej ostaja v pristojnosti držav članic.<br />

Nova turistična politika EU Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske<br />

turistične politike, ki jo je sprejela Evropska komisija (EK, COM(2010) 352 konč., 30.6.2010) in jo je<br />

potrdil Svet EU novembra 2010 , je nastala s pomočjo okrepljenega sodelovanja in posvetovanja z<br />

državami članicami na ministrski ravni. V Madridu je bila sprejeta t.i. podlaga <strong>za</strong> novo turistično<br />

politiko EU Madridska deklaracija o trajnostnem in družbeno odgovornem turizmu v Evropi, ki izraža<br />

visoko soglasje držav članic, kakšna naj bo nova turistična politika EU na evropski, državni in<br />

regionalno-lokalni ravni, da bo spodbudila gospodarsko rast, nova delovna mesta, konkurenčnost in<br />

prepoznavnost evropskega <strong>turizma</strong> predvsem na tretjih trgih ter <strong>za</strong>dovoljivo produktivnost<br />

turističnega gospodarstva.<br />

Kot pomemben strateški dokument EU <strong>za</strong> spodbujanje okoljske, družbene in ekonomske trajnosti<br />

<strong>turizma</strong> EU je Evropska komisija leta 2007 pripravila Agendo <strong>za</strong> trajnostni in konkurenčen evropski<br />

turizem, ki jo je potrdil tudi Svet EU, prav tako sta bili z resolucijo Evropskega parlamenta (2007)<br />

potrjeni tako obnovljena turistična politika EU in Agenda <strong>za</strong> trajnostni in konkurenčen evropski<br />

turizem.<br />

Nadaljnji strateški razvojni dokument na ravni EU je <strong>Strategija</strong> Evropa 2020, ki bo <strong>za</strong>stavljene cilje<br />

dosegala s pomočjo pametnega, trajnostnega in vključujočega gospodarstva EU. <strong>Strategija</strong> je bila<br />

pripravljena <strong>za</strong>radi oblikovanja enotnih usmeritev, ki bodo pripomogle k hitrejšemu izhodu iz krize v<br />

celotni EU.<br />

Pomemben dokument je COSME (Okvirni program EU <strong>za</strong> konkurenčnost malih in srednje velikih<br />

podjetij 2014-2020, z okvirnim proračunom 2,4 milijarde evrov), ki bo od leta 2014 kot uredba in<br />

okvirni program med drugim tudi vsebinsko in finančno dopolnjeval ukrepe držav članic na področju<br />

<strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 29


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

1.4.3. Usmeritve EU<br />

Evropska komisija je 30.6.2010 predstavila novo sporočilo COM(2010) 352 konč. oziroma novo<br />

turistično politiko EU – Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične<br />

politike.<br />

Ključni cilj nove turistične politike v EU so:<br />

1. ohraniti Evropo na prvem mestu svetovnega <strong>turizma</strong><br />

(<strong>za</strong>dnja leta namreč Evropa kot prva svetovna turistična zgublja na račun Azije, Afrike in<br />

Amerike),<br />

2. povečati prepoznavnost Evrope kot svetovne turistične tržne znamke,<br />

3. povečati »zeleno« rast, produktivnost, inovativnost in<br />

4. povečati konkurenčnost evropske turistične industrije.<br />

V okviru sporočila COM(352) je Evropska komisija pripravila 21 prednostnih izvedbenih ukrepov <strong>za</strong><br />

dosego ciljev nove politike (ukrepi so pripravljeni <strong>za</strong> nivo <strong>za</strong> raven struktur EU, raven političnih<br />

struktur držav članic in <strong>za</strong> raven turističnega gospodarstva), ki so potrebni <strong>za</strong> uresničitev temeljnih<br />

ciljev nove turistične politike EU.<br />

PreglednicaPreglednica2: Cilji nove turistične politike EU<br />

Ključni cilji<br />

21 ukrepov v štirih sklopih<br />

Evropa, prva svetovna<br />

turistična destinacija – nov<br />

okvir evropske turistične<br />

politike<br />

EK, COM(2010) 352 konč.<br />

30.6.2010<br />

1. ohraniti Evropo na prvem<br />

mestu svetovnega <strong>turizma</strong><br />

2. povečati prepoznavnost<br />

Evrope kot svetovne<br />

turistične tržne znamke<br />

3. Povečati »zeleno« rast,<br />

produktivnost, inovativnost<br />

4. povečati konkurenčnost<br />

evropske turistične<br />

industrije, predvsem<br />

turističnih malih in srednjih<br />

podjetij v okviru ciljev<br />

Strategije <strong>razvoja</strong> EU 2020.<br />

1. ukrepi <strong>za</strong> okrepitev<br />

konkurenčnosti evropskega<br />

turističnega sektorja<br />

2. ukrepi <strong>za</strong> spodbujanje<br />

trajnostnega, odgovornega<br />

in kakovostnega <strong>turizma</strong><br />

3. ukrepi <strong>za</strong> utrditev podobe<br />

in okrepitev<br />

prepoznavnosti Evrope kot<br />

skupnosti trajnostnih in<br />

kakovostnih turističnih<br />

destinacij<br />

4. ukrepi <strong>za</strong> čim boljši<br />

izkoristek zmožnosti politik<br />

in finančnih instrumentov<br />

EU pri razvoju <strong>turizma</strong><br />

Ključne usmeritve navedenih dokumentov EU so podlaga tudi <strong>za</strong> usmeritve oz. razvojna področja v strategiji<br />

<strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 30


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

1.5. Indeks turistične konkurenčnosti<br />

Slovenija se je po Indeksu turistične konkurenčnosti (WEF 10 ) 2011 uvrstila na 33. mesto med 139.<br />

državami in od leta 2009 (35. mesto) napredovala <strong>za</strong> dve mesti, od leta 2007 pa kar <strong>za</strong> 11 mest (leta<br />

2007 je <strong>za</strong>sedala 44. mesto).<br />

Na področju normativnega okolja se je Slovenija uvrstila na 29. mesto (v letu 2009 na 38.), na<br />

področju poslovnega okolja in infrastrukture na 33. mesto (enako kot leta 2009), na področju<br />

človeških, kulturnih in naravnih virov pa na 53. mesto (v letu 2009 na 61.).<br />

Preglednica 3: Uvrstitve Slovenije po različnih merilih<br />

Vir Raziskava Slovenija 2011 Slovenija 2009<br />

11 33. mesto<br />

WEF Travel & Tourism Competitivness Index 2011<br />

(leto 2011)<br />

35. mesto<br />

(leto 2010)<br />

Future Brand Country Brand Index 2010<br />

54. mesto<br />

(v osrednji in vzhodni<br />

Evropi: 8. mesto)<br />

65. mesto<br />

Inštitut <strong>za</strong> ekonomijo in<br />

mir v sodelovanju z<br />

Economist Intelligence<br />

Unit<br />

Index globalne varnosti<br />

11. mesto<br />

(v osrednji in vzhodni<br />

Evropi:<br />

1. mesto)<br />

9. mesto<br />

Švicarski inštitut <strong>za</strong><br />

razvoj menedžmenta<br />

(IMD)<br />

Indeks svetovne konkurenčnosti<br />

51. mesto<br />

(<strong>za</strong> prilive iz naslova<br />

<strong>turizma</strong> v BDP: 10. mesto)<br />

52. mesto<br />

National Geografic<br />

Traveler<br />

Merilo okoljske in ekološke kakovosti,<br />

družbene in kulturne celovitosti, ohranjenosti<br />

zgodovinskih zgradb in arheoloških najdišč,<br />

naravne lepote, kakovosti turistične ponudbe<br />

ter možnosti <strong>razvoja</strong> destinacije v prihodnje<br />

5. mesto<br />

NEF (The new economics<br />

foundation)<br />

Happy Planet Index (HPI) 12 8. mesto (med 30<br />

evropskimi<br />

državami – indeks<br />

48,5)<br />

10 World Economic Forum.<br />

11 Podrobneje obrazloženo v naslednjem poglavju.<br />

12 HPI prikaže ekološko učinkovitost, s katero se dosega blaginja (lestvica od 0 do 100). Kombinira okoljske vplive z blaginjo<br />

ljudi <strong>za</strong> merjenje okoljske učinkovitosti. Meri <strong>za</strong>dovoljstvo ljudi in pričakovano življenjsko dobo ob upoštevanju rabe virov, ki<br />

se izraža z ekološkim (svetovni HPI) oz. ogljičnim (evropski HPI) odtisom. Države z dobro uvrstitvijo dokazujejo, da je<br />

mogoče doseči dolgo in srečno življenje brez prevelike rabe naravnih virov (pri izračunu evropskega HPI je na prvem mestu<br />

Islandija z indeksom 72,3; izračuni so iz leta 2007).<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 31


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

V preglednici 4 prikazujemo indekse konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>za</strong> leta 2007, 2008, 2009 in<br />

2011.<br />

Preglednica 4: Indeksi konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

Mesto uvrstitve 2007 2008 2009 2011<br />

Indeks konkurenčnosti <strong>turizma</strong> 44. 36. 35. 33. ↑<br />

I. Normativno okolje 44. 42. 38. 29. ↑<br />

politika in <strong>za</strong>konske omejitve 81. 87. 66. 65. ↑<br />

okoljska trajnost 27. 17. 20. 23. ↓<br />

varnost 33. 20. 24. 29. ↓<br />

zdravje in higiena 34. 36. 36. 39. ↓<br />

prednostna obravnava <strong>turizma</strong> 77. 84. 80. 44. ↑<br />

II. Poslovno okolje in infrastruktura 38. 33. 33. 33. →<br />

infrastruktura letalskega prometa 79. 70. 70. 74. ↓<br />

infrastruktura kopenskega prometa 37. 23. 23. 25. ↓<br />

turistična infrastruktura 20. 20. 16. 17. ↓<br />

infrastruktura informacijske<br />

28. 26. 27. 26. ↑<br />

tehnologije<br />

cenovna konkurenčnost v turizmu 106. 102. 94. 99. ↓<br />

III. Človeški, naravni in kulturni viri 53. 61. 61. 53. ↑<br />

človeški viri 52. 35. 36. 42. ↓<br />

<strong>za</strong>znava in sprejemanje <strong>turizma</strong> v 60. 53. 70. 49. ↑<br />

državi<br />

naravni viri 57.* 76. 79. 64. ↑<br />

kulturni viri 57.* 54. 54. 58. ↓<br />

Vir: WEF, 2011. V letu 2011: 139 držav,2009: 133 držav, 2008: 130 držav, 2007:124 držav.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 32


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

1.6. Izzivi<br />

Raziskava Indeks turistične konkurenčnosti, ki jo je izvedel Svetovni ekonomski forum (poglavje 1.4.)<br />

kaže, da so naše konkurenčne prednosti še vedno največje na področju poslovnega okolja in<br />

infrastrukture (33. mesto), kjer lahko poudarimo turistično infrastrukturo (17. mesto), zemeljsko<br />

transportno infrastrukturo (25. mesto) in informacijsko tehnologijo (26. mesto) ter na področju<br />

varnosti (29. mesto) in trajnostnega <strong>razvoja</strong> okolja (23. mesto).<br />

Izboljšanje konkurenčnosti na teh področjih je vsekakor ključna oz.<br />

prednostna naloga v novem strateškem obdobju <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>.<br />

Preglednica 5: Konkurenčne prednosti<br />

Področje<br />

Mesto<br />

okoljska trajnost 23.<br />

okoljska <strong>za</strong>konodaja 31.<br />

varnost 29.<br />

turistična infrastruktura 17.<br />

število sob na prebivalca 29.<br />

gostota cestnega omrežja 12.<br />

informacijsko komunikacijska struktura 26.<br />

indeks cen hotelskih nastanitev 29.<br />

turistični prihodki kot del BDP 29.<br />

kakovost naravnega okolja 16.<br />

Preglednica 6: Področja nekonkurenčnosti<br />

Področje<br />

Mesto<br />

odprtost <strong>za</strong> tuje naložbe 116.<br />

odprtost <strong>za</strong> dvostranske dogovore v 126.<br />

zračnem prometu<br />

trajnostni razvoj v turistični industriji 71.<br />

prednost, ki jo vlada daje turizmu 94.<br />

učinkovitost trženja 68.<br />

letališka infrastruktura – število rednih 116.<br />

prog<br />

kakovost železniške infrastrukture 49.<br />

letališke takse 103.<br />

cene goriva 80.<br />

prožnost <strong>za</strong>poslovanja delovne sile 132.<br />

predpisi na področju delovne <strong>za</strong>konodaje 82.<br />

odnos prebivalcev do turistov 79.<br />

število znamenitosti svetovne kulturne 122.<br />

dediščine<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 33


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

1.7. Prepoznane ovire pri doseganju večje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong><br />

<strong>turizma</strong> 13<br />

Na podlagi ugotovitev smo prepoznali te ovire pri doseganju večje konkurenčnosti:<br />

1. SREDSTVA ZA RAZVOJ IN TRŽENJE SLOVENSKEGA TURIZMA<br />

omejena finančna sredstva, namenjena turizmu, glede na pomen, ki ga ima <strong>za</strong> slovensko<br />

gospodarstvo (na naložbenem, razvojnem in promocijskem področju),<br />

2. DOSTOPNOST SLOVENIJE<br />

malo direktnih letalskih pove<strong>za</strong>v s ključnimi trgi <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>,<br />

slaba in <strong>za</strong>starela železniška infrastruktura,<br />

slabe cestne pove<strong>za</strong>ve od avtocest do nekaterih najpomembnejših turističnih središč,<br />

neprijazen vinjetni sistem <strong>za</strong> obiskovalce in turiste,<br />

neurejena vizumska politika na perspektivnih trgih <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>,<br />

3. PROMOCIJA<br />

nedosledna uporaba državne znamke I FEEL SLOVENIA pri promocijskih aktivnostih na<br />

tujih trgih (predvsem bi jo morali bolj uporabljati tudi drugi sektorji in preostalo<br />

gospodarstvo, da bi dosegali sinergijske učinke prepoznavnosti Slovenije),<br />

nizka stopnja prepoznavnosti Slovenije na ciljnih trgih,<br />

4. TURISTIČNA PONUDBA<br />

premalo konkurenčni turistični proizvodi,<br />

prenizka dodana vrednost oz. dosežena cena turističnih proizvodov,<br />

nesodelovanje turističnih ponudnikov in nepove<strong>za</strong>na turistična ponudba,<br />

ne<strong>za</strong>dovoljivo stanje in ne<strong>za</strong>dostno ukrepanje na področju zelenega oziroma<br />

trajnostnega <strong>razvoja</strong> v turističnem in drugih sektorjih,<br />

premajhna vpetost igralništva v turistično ponudbo,<br />

5. KADRI V TURIZMU<br />

pomanjkanje kakovostnih, izobraženih in motiviranih kadrov v gostinstvu in turizmu,<br />

toga delovna <strong>za</strong>konodaja,<br />

6. POSLOVNO OKOLJE<br />

nespodbudno naložbeno okolje <strong>za</strong> kapital,<br />

neustrezno poslovno okolje, ki premalo spodbuja inovativnost in konkurenčnost,<br />

neučinkovito medresorsko usklajevanje <strong>za</strong> hitrejši razvoj <strong>turizma</strong>,<br />

7. ZAKONODAJA<br />

- nedosledno izvajanje Zakona o igrah na srečo v smislu <strong>za</strong>gotavljanja namenske rabe finančnih<br />

sredstev iz koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo,<br />

- področni predpisi, pomembni <strong>za</strong> turizem, v katerih niso dovolj upoštevani interesi in potrebe<br />

tega področja.<br />

13 Vir: Deklaracija o partnerstvu <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> , 2011.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 34


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

1.8. Spremljanje uspešnosti poslovanja turističnega gospodarstva na<br />

državni in podjetniški ravni<br />

Preglednica 7: Prikaz fizičnih in vrednostnih ka<strong>za</strong>lnikov <strong>za</strong> merjenje uspešnosti poslovanja<br />

Ka<strong>za</strong>lniki 14<br />

Nivo<br />

število prihodov turistov<br />

število prenočitev turistov<br />

priliv iz naslova izvo<strong>za</strong><br />

potovanj<br />

državna raven<br />

(vir: Statistični urad RS)<br />

državna raven<br />

(vir: Statistični urad RS)<br />

državna raven<br />

(vir: Banka Slovenije)<br />

ka<strong>za</strong>lniki finančne<br />

uspešnosti poslovanja<br />

podjetij<br />

državna raven<br />

(vir: Satelitski računi <strong>za</strong> turizem;<br />

ocena ekonomskega pomena <strong>turizma</strong> v<br />

Sloveniji)<br />

podjetniška raven nivo<br />

(benchmarking) 15<br />

(vir: podatki podjetij, zbrani in<br />

obdelani na ravni dejavnosti,<br />

interesnih združenj, proizvoda,… 16 )<br />

V naslednjem obdobju bo prikaz uspešnosti oz. doseganje ciljev <strong>za</strong>jemal ne le fizične ka<strong>za</strong>lnike, kot so<br />

število prihodov in prenočitev turistov ter priliv iz naslova <strong>turizma</strong> (izvoz), ampak tudi dodatne<br />

ka<strong>za</strong>lnike poslovanja gospodarskih družb v gostinstvu in turizmu.<br />

Razvoja v sektorju gospodarstva ne merimo samo z ekonomskimi ka<strong>za</strong>lniki, temveč s celo vrsto<br />

ka<strong>za</strong>lnikov, ki merijo izpolnjevanje več razvojnih ciljev.<br />

Ker je slovenski turizem usmerjen v trajnostni razvoj, takšna usmeritev <strong>za</strong>hteva, da pri uspešnosti<br />

poslovanja upoštevamo ekonomske, družbeno-kulturne in okoljske ka<strong>za</strong>lnike ter ka<strong>za</strong>lnike<br />

<strong>za</strong>dovoljstva turistov in ka<strong>za</strong>lnike političnega okolja.<br />

Ker so načela trajnosti celovita in posegajo na različna strokovna področja, predlagamo, da se<br />

ka<strong>za</strong>lniki razdelijo na ta tri področja: 17<br />

ekonomsko področje,<br />

14 Na ravni nastanitvenega obrata so ka<strong>za</strong>lniki predstavljeni v ciljno raziskovalnem projektu Oblikovanje modela merjenja<br />

uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij iz leta 2009.<br />

15 Po priporočilih turističnega gospodarstva (delavnica s predstavniki turističnega gospodarstva na Ministrstvu <strong>za</strong><br />

gospodarstvo, 14.6.2011).<br />

16 Na primer ka<strong>za</strong>lniki po USALI: prihodek na razpoložljivo sobo (Revenue per Available Room - RevPar), povprečna dnevna<br />

cena sobe (Average Daily Room Rate – ADR), stopnja <strong>za</strong>sedenosti, EBITDA, EBIT, dodana vrednost na <strong>za</strong>poslenega, prihodki<br />

na turista oz. prenočitev, …<br />

17 Predlog izhaja iz ugotovitev v dokumentu Oblikovanje modela merjenja uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 35


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

<br />

<br />

družbeno-kulturno področje<br />

okoljsko področje, ki se deli na področje naravnega in kulturnega okolja.<br />

Ekonomsko področje <strong>za</strong>jema tradicionalne finančno računovodske ka<strong>za</strong>lnike uspešnosti poslovanja<br />

hotelskega podjetja. Ti ka<strong>za</strong>lniki pomagajo lastnikom in drugim deležnikom spremljati finančno<br />

uspešnost poslovanja podjetja 18 . Če upoštevamo npr. USALI (angl. Uniform System of Accounts for<br />

the Lodging Industry), lahko navedene ka<strong>za</strong>lnike razdelimo na:<br />

splošne ka<strong>za</strong>lnike uspešnosti poslovanja podjetja, ki so enaki <strong>za</strong> hotelska kot tudi<br />

katera koli druga podjetja,<br />

ka<strong>za</strong>lnike, ki se nanašajo na uspešnost poslovanja nastanitvenega dela, ter<br />

ka<strong>za</strong>lnike, ki se nanašajo na poslovanje posameznega oddelka hotelskega podjetja<br />

(gostinstvo, kongresni del, wellness oz. program dobrega počutja ipd.).<br />

Med ka<strong>za</strong>lniki merjenja trženjske uspešnosti podjetij posebej izstopajo ka<strong>za</strong>lniki <strong>za</strong>dovoljstva<br />

turistov. Trženjsko področje <strong>za</strong>jema ka<strong>za</strong>lnike uspešnosti, kot jo <strong>za</strong>znavajo turisti, ka<strong>za</strong>lnike prispevka<br />

trženjskih dejavnosti k doseganju poslovnih rezultatov in ka<strong>za</strong>lnike doseženega položaja podjetja na<br />

trgu.<br />

Družbeno-kulturno okolje. Tovrstni ka<strong>za</strong>lniki pomagajo spremljati zmanjševanje negativnih vplivov<br />

na družbeno okolje. Hkrati pomagajo tudi spremljati pozitivne učinke ali koristi <strong>za</strong> družbeno okolje,<br />

npr. pozitivne učinke na življenje domačinov.<br />

Področje naravnega okolja, pogosto imenovano tudi ekološko področje, <strong>za</strong>jema ka<strong>za</strong>lnike<br />

trajnostnega <strong>razvoja</strong>, ki se nanašajo na naravno in kulturno okolje. Ti omogočajo spremljanje<br />

zmanjševanja negativnih vplivov in merjenje pozitivnih učinkov <strong>turizma</strong> na naravno okolje destinacije<br />

ter na njeno kulturno dediščino.<br />

Na ravni države bi bilo treba satelitske račune <strong>za</strong> turizem (ang. Tourism Satellite Accounts-TSA)<br />

izdelovati najmanj na vsaki dve leti. Zadnji satelitski računi so bili izdelani <strong>za</strong> leto 2003 z ekstrapolacijo<br />

<strong>za</strong> leto 2006. V naslednjih letih bo to ena od tekočih nalog Statističnega urada RS na področju<br />

<strong>turizma</strong>. Prvi satelitski računi <strong>za</strong> turizem bodo objavljeni v letu <strong>2012</strong>, ko naj bi bila izdelana ocena<br />

ekonomskega pomena <strong>turizma</strong> v letu 2009. 19<br />

Prav tako bi potrebovali izračune oz. podatke ne le po posameznih nastanitvenih obratih oz. po<br />

sklopu gostinstvo in turizem, ampak tudi po posameznih segmentih kot je npr. kongresni turizem,<br />

zdraviliški turizem, mladinski turizem, turizem na podeželju, … (prispevek posameznega segmenta,<br />

multiplikacijski učinki,… 20<br />

Za uresničevanje oz. spremljanje ka<strong>za</strong>lnikov na državni ravni sta pristojna<br />

Statistični urad Republike Slovenije in Banka Slovenije,<br />

<strong>za</strong> spremljanje ka<strong>za</strong>lnikov na podjetniški ravni pa bo treba vzpostaviti spremljanje na ravni podjetij,<br />

interesnih združenj in zbornic.<br />

18 Na podlagi analize uspešnosti v obdobju 2008-2010 (vir: Ka<strong>za</strong>lniki poslovanja gospodarskih družb izbranih sektorjev<br />

dejavnosti gostinstva in <strong>turizma</strong> 2008-2010) je spremljanje dinamike ka<strong>za</strong>lnikov uspešnosti poslovanja ključnega pomena.<br />

19 Vir: Letni program statističnih raziskovanj <strong>za</strong> leto 2011, SURS.<br />

20 To naj bi bilo razvidno iz izračunov Satelitskih računov <strong>za</strong> turizem.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 36


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

2. POSLANSTVO, VIZIJA IN CILJI RAZVOJA SLOVENSKEGA<br />

TURIZMA<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> gradi na temeljih in uresničenosti ciljev, 21<br />

<strong>za</strong>pisanih v Razvojnem načrtu in usmeritvah <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> 2007-2011 ter jih nadgrajuje<br />

skladno s temelji želenega <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> v tem strateškem obdobju.<br />

2.1. Poslanstvo, vizija in cilji<br />

POSLANSTVO<br />

Slovenski turizem na trajnostni način ustvarja pomemben del okoljske, ekonomske in družbenokulturne<br />

blaginje, prihodkov in <strong>za</strong>poslitev ter<br />

pomembno prispeva k mednarodnemu ugledu Slovenije;<br />

temelji na intenzivnem trženju turističnih proizvodov,<br />

ki imajo mednarodno prepoznavno znamko in visoko dodano vrednost.<br />

VIZIJA <strong>2016</strong> IN ZAVEZA PARTNERSTVA<br />

V letu <strong>2016</strong> bo turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju ter<br />

bo kot zelo uspešen gospodarski sektor narodnega gospodarstva ključno prispeval k družbeni<br />

blaginji in ugledu naše države v svetu.<br />

Slovenija bo razvita turistična destinacija s sodobno, raznovrstno in visoko-kakovostno turistično<br />

ponudbo, temelječo na inovativnih in kakovostnih integralnih turističnih proizvodih ter storitvah z<br />

visoko dodano vrednostjo in ciljem <strong>za</strong>dovoljstva turistov. S privlačnimi in raznovrstnimi turističnimi<br />

proizvodi bo postala <strong>za</strong>želena destinacija tudi <strong>za</strong> turiste z oddaljenih trgov.<br />

CILJI<br />

Cilj <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> v obdobju od leta <strong>2012</strong> do konca leta <strong>2016</strong> je:<br />

povečati obseg turistične dejavnosti (turistični promet: prihodki in dobiček iz<br />

naslova opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, 22 število turistov, število<br />

prenočitev):<br />

število prenočitev: 2 % (letna stopnja rasti),<br />

število turistov: 4 % (letna stopnja rasti),<br />

priliv iz naslova izvo<strong>za</strong> potovanj: 6 %-8 % (letna stopnja rasti).<br />

Za dosego splošnega cilja je potrebno:<br />

uspešno uveljaviti načela trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>,<br />

<strong>za</strong>gotoviti ugodno poslovno okolje,<br />

doseči višjo kakovost in ustvariti razmere, ki bodo omogočale večjo konkurenčnost<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>,<br />

načrtovati in izvajati učinkovito in inovativno trženje ter promocijo Slovenije kot<br />

privlačne turistične destinacije.<br />

21 Kratka anali<strong>za</strong> oz. pregled uresničenosti Razvojnega načrta in usmeritev <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> 2007-2011 ter anali<strong>za</strong> SWOT<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> sta predstavljeni v Podlagah <strong>za</strong> pripravo Strategije <strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>.<br />

22 Pomen spremljanja teh ka<strong>za</strong>lnikov nam pokaže primerjava podatkov o številu prihodov in ustvarjenih prenočitev turistov<br />

(vir: SURS), podatkov o prilivu iz naslova izvo<strong>za</strong> potovanj (vir: BS) v obdobju 2008-2010, ki kažejo pozitivno rast, ter<br />

podatkov o prihodkih in izgubi v izbranih sektorjih dejavnosti gostinstva in <strong>turizma</strong> v obdobju 2008-2010 (vir: Ka<strong>za</strong>lniki<br />

poslovanja gospodarskih družb izbranih dejavnosti gostinstva in <strong>turizma</strong> v obdobju 2008-2010), ki večinoma kažejo izgubo.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 37


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Razvojna področja (oz. dejavnosti)<br />

Cilje bomo dosegali z ukrepi na teh razvojnih področjih:<br />

Preglednica 8: Razvojna področja, ukrepi in cilji<br />

Razvojno področje (dejavnost)<br />

Ukrepi<br />

1. spodbujanje povečanja konkurenčnosti<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

1.1. spodbujanje nadaljnjega <strong>razvoja</strong> turističnih<br />

destinacij (regionalne turistične<br />

organi<strong>za</strong>cije, lokalne turistične organi<strong>za</strong>cije,<br />

turistična društva),<br />

1.2. <strong>za</strong>gotavljanje ustrezne kadrovske strukture<br />

glede na potrebe turističnega gospodarstva,<br />

1.3. spodbujanje povečanja kakovosti,<br />

1.4. spodbujanje <strong>razvoja</strong> in raziskovalnega dela<br />

ter <strong>za</strong>gotavljanje ustreznih podlag <strong>za</strong><br />

sprejemanje poslovnih odločitev,<br />

1.5. spodbujanje inovativnosti,<br />

1.6. <strong>za</strong>gotavljanje lažje dostopnosti do Slovenije<br />

in v Sloveniji,<br />

1.7. sodelovanje z ustanovami EU in v<br />

mednarodnem prostoru (EU, UNWTO,<br />

OECD, …)<br />

1.8. spodbujanje domačih in tujih naložb v<br />

turistično infrastrukturo,<br />

1.9. desezonali<strong>za</strong>cija,<br />

2. razvoj ugodnega poslovnega okolja 2.1. učinkovito usklajevanje in sodelovanje na<br />

medministrski ravni <strong>za</strong>radi čim boljšega<br />

izkoristka vseh politik in finančnih<br />

instrumentov RS ter EU pri razvoju <strong>turizma</strong>,<br />

2.2. razvoj ugodnega normativnega okolja,<br />

2.3. organiziranost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>,<br />

3. učinkovito in inovativno trženje ter<br />

promocija Slovenije kot turistične destinacije<br />

3.1. povečanje prepoznavnosti in ugleda ter<br />

doseganje želenega pozicioniranja<br />

Slovenije,<br />

3.2. tržna segmentacija in strateško-razvojni<br />

načrt po posameznih trgih,<br />

3.3. konkurenčni, jasno pozicionirani turistični<br />

proizvodi, temelječi na načelih trajnosti,<br />

3.4. inovativno in učinkovito digitalno trženje<br />

3.5. partnersko trženje <strong>za</strong> doseganje sinergijskih<br />

učinkov.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 38


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

2.2. Načela trajnosti 23<br />

Vse dejavnosti, pove<strong>za</strong>ne z razvojem in trženjem <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>,<br />

so prežete s trajnostno naravnanostjo.<br />

Turizem je eno od najhitreje rastočih področij v svetu in razvojna priložnost Slovenije.<br />

Turizem je spodbujevalec na področjih vseh treh stebrov trajnostnega koncepta <strong>razvoja</strong>:<br />

- ekonomskem (multiplikativni učinek <strong>turizma</strong> glede prihodkov in novih delovnih mest je 1,8; v izvozni bilanci<br />

<strong>za</strong>vzema 40 % izvo<strong>za</strong> storitev, ustvarja 12 % BDP Slovenije),<br />

- okoljskem (spodbuja ohranjanje narave in kulturne dediščine, je promotor trajnostnega koncepta <strong>razvoja</strong><br />

države),<br />

- družbenem (izrazito pozitiven vpliv na uravnotežen regionalni razvoj in blaginjo lokalnega prebivalstva,<br />

povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije v mednarodnem prostoru).<br />

Trajnostni razvoj <strong>turizma</strong> ne opredeljuje kot samostojno politiko, temveč je koncept, ki se udejanja na vseh<br />

področjih in v politikah turističnega <strong>razvoja</strong>. Trajnostni turizem tako ni posebna zvrst <strong>turizma</strong>, temveč si<br />

pri<strong>za</strong>devamo, da vse zvrsti in oblike <strong>turizma</strong> v Sloveniji postanejo (bolj) trajnostne.<br />

V mednarodnem okolju v <strong>za</strong>dnjih letih udejanjajo prehod v zeleno gospodarstvo, govori se o zelenem<br />

turizmu in vlogi <strong>turizma</strong> v zelenem gospodarstvu, pri čemer se izraz zeleno gospodarstvo nanaša na<br />

vključevanje trajnostnih načel v vse segmente gospodarskega <strong>razvoja</strong>. Hkrati s tem tudi zeleni turizem ne<br />

pomeni zgolj turističnih storitev v zelenem okolju, temveč pri<strong>za</strong>devanje in skrb <strong>za</strong> razvoj vseh treh (oz. štirih)<br />

stebrov trajnostnega <strong>razvoja</strong> (čeprav se pojem »zeleni« pogosto enači z okoljevarstvenimi in prostorskimi<br />

rešitvami). Enako velja <strong>za</strong> izraz ekoturizem, pri katerem je prav tako treba postaviti mejo med eko-turizmom<br />

in načeli trajnostnega <strong>turizma</strong>, 24 saj se «izraz ekoturizem nanaša na segment turističnega sektorja, medtem<br />

ko bi se morala načela trajnostnega <strong>turizma</strong> vključiti v vse zvrsti turističnih aktivnosti, operacij, ustanov in<br />

projektov, vključno s tradicionalnimi in alternativnimi oblikami«.<br />

Turizem lahko <strong>za</strong>radi pove<strong>za</strong>nosti s številnimi sektorji pomembno prispeva k trajnostni gospodarski rasti in<br />

tudi prehodu v nizkoogljično družbo. Pri dejavnostih trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> je nujno potrebno<br />

sodelovanje različnih vladnih resorjev, <strong>za</strong>to je <strong>za</strong> dosledno izvedbo dejavnosti in dosego <strong>za</strong>stavljenih ciljev v<br />

strategiji ključnega pomena usklajeno (so)delovanje vseh resorjev. Nujna je vzpostavitev medsektorskega<br />

povezovanja, 25 ki naj bo dosledno in z merljivimi učinki. V tem dokumentu so <strong>za</strong>radi njegove pove<strong>za</strong>ve z<br />

vladnimi resorji in soodvisnosti od njih predlagane dejavnosti, v izvedbo katerih bodo vključena tudi druga<br />

ustrezna ministrstva in vladne službe. Pri tem sta pomembna vlogi Sveta <strong>za</strong> trajnostni razvoj pri Vladi RS ter<br />

vzpostavitev sistematičnega in sprotnega sodelovanja z drugimi deležniki.<br />

Usmeritve <strong>za</strong> izhod iz krize v razvitih državah vključujejo razvoj zelenega gospodarstva (OECD navaja t.i.<br />

zeleno rast) z izboljševanjem energetske, družbene, okoljske učinkovitosti, <strong>za</strong> kar razvijajo nove tehnologije, s<br />

pomočjo katerih se hkrati ustvarjajo nova delovna mesta (zelena delovna mesta) in se tako še dodatno<br />

23 Trajnostni razvoj je razvojni koncept, <strong>za</strong>to cilj trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> <strong>za</strong> dosego katerega si morajo pri<strong>za</strong>devati vse dejavnosti<br />

na vseh področjih <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, vgrajujemo na raven splošnih ciljev.<br />

24 http://www.unep.fr/scp/tourism/events/iye/pdf/iye_leaflet_text.pdf.<br />

25 Ena od ključnih ovir uspešnejšega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> v Sloveniji je slabo medresorsko povezovanje in sodelovanje.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 39


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

spodbuja gospodarska rast. V mednarodnem okolju <strong>za</strong>znavamo povečano usmeritev podjetnikov in<br />

odločevalcev v inovacije kot ključni ukrep <strong>za</strong> dosego ciljev zelene rasti in <strong>za</strong> izboljšanje obstoječih proizvodov.<br />

V prihodnosti bo izjemno pomembna tudi vloga slovenskih regij in občin pri prehodu v zeleno gospodarstvo,<br />

na številnih področjih, ki pomembno vplivajo na razvoj <strong>turizma</strong>, kot so prometna infrastruktura in javni<br />

promet, energetska učinkovitost javnih stavb, vzpostavljanje lokalnih verig oskrbe s hrano (samooskrba) in<br />

drugimi viri ter storitvami, razvoj javnih služb in drugo.<br />

Ključnega pomena <strong>za</strong> uresničevanje načel trajnostnega <strong>razvoja</strong> v turizmu je,<br />

da si bodo <strong>za</strong> uresničevanje načel trajnostnega <strong>razvoja</strong> pri<strong>za</strong>devali tudi odločevalci in ključni nosilci <strong>razvoja</strong><br />

Slovenije na drugih področjih<br />

(kmetijstvo in gozdarstvo, promet, zdravje, okolje in prostor, idr.).<br />

Uvedba t.i. zelenih davkov (okoljske dajatve, obdavčitev energentov in električne energije, dajatve na rabo<br />

naravnih virov idr.) bo pomemben vplivala na nadaljnji razvoj gospodarstva. Gospodarski subjekti lahko<br />

ustrezno prilagodijo svoje poslovne odločitve in usmerijo dejavnosti v naložbe, s katerimi bodo manj<br />

obremenjevali okolje, naravne vire, torej usmerijo svoje dejavnosti v zeleni razvoj v <strong>za</strong>meno <strong>za</strong> plačevanje<br />

davkov. Ta dokument vsebuje tudi ustrezne ukrepe, spodbude v podporo turističnemu gospodarstvu pri<br />

prehodu v zeleno rast.<br />

Načela trajnostnega <strong>razvoja</strong> so <strong>za</strong>jeta pri vseh razvojnih področjih prihodnjega razvojnega obdobja. V<br />

nadaljevanju jih na kratko povzemamo:<br />

spoštovanje načel trajnostnega <strong>razvoja</strong> na vseh področjih <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>;<br />

o<strong>za</strong>veščanje javnosti na strani ponudbe in povpraševanja o načelih trajnostnega <strong>razvoja</strong>, pomenu<br />

varstva biotske raznovrstnosti in ohranjanja narave, dejavnostih <strong>za</strong> ukrepanje in prilagajanje<br />

podnebnim spremembam;<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

usmeritev v ekološko gradnjo in zelene naložbe ter prilagajanje nastanitvenih obratov in<br />

menedžmenta načelom trajnosti (ekološki menedžment; pridobivanje mednarodnih ekoloških<br />

certifikatov), <strong>za</strong> ta namen tudi oblikovanje ustreznih izobraževalnih programov;<br />

spodbujanje <strong>razvoja</strong> trajnostnega <strong>turizma</strong> na <strong>za</strong>varovanih območjih ob soudeležbi vseh ustreznih<br />

resorjev (<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo,<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor,…), lokalnega prebivalstva, turističnega sektorja in<br />

regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij (RDO);<br />

spodbujanje udeležbe lokalnega prebivalstva pri načrtovanju turističnega <strong>razvoja</strong> in lokalnih verig<br />

dobaviteljev v turističnih destinacijah, potrebnih <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> v lokalnem okolju;<br />

<strong>za</strong>gotovitev okoljsko odgovornih deležnikov na strani ponudbe in povpraševanja (trajnostni<br />

potrošniki);<br />

<strong>za</strong>gotovitev sistemskih raziskav <strong>za</strong> redno spremljanje doseganja ciljev trajnostnega <strong>razvoja</strong> na podlagi<br />

sistema ka<strong>za</strong>lnikov;<br />

spodbujanje inovacij, vključno z ekološkimi inovacijami, in izobraževanja <strong>za</strong> trajnostni razvoj, <strong>za</strong><br />

dosego zelene rasti ter izboljšanje okoljske in družbene učinkovitosti;<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 40


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

določitev ciljev in ukrepov prilagajanja <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> podnebnim spremembam, 26<br />

spodbujanje uvajanja okoljevarstvenih certifikacijskih shem v turističnem gospodarstvu (znak <strong>za</strong><br />

okolje EU – EU marjetica, EMAS, Modra <strong>za</strong>stava, in druge).<br />

V prihodnjem petletnem obdobju si bodo vsi ključni deležniki pri<strong>za</strong>devali usmerjati razvoj <strong>turizma</strong> v<br />

naravnem okolju na načine, ki ne bodo vplivali na izgubo habitatov <strong>za</strong>radi turističnih posegov v prostor ali<br />

povzročali motnje in poškodbe <strong>za</strong>varovanih vrst živali in rastlin. Pri<strong>za</strong>devali si bodo <strong>za</strong> večjo porabo<br />

obnovljivih virov energije in vode ter trajnostno pridelane hrane, zmanjševanje emisij CO 2 , trajnostno<br />

ravnanje z odpadki ter spodbujali prodajo spominkov, ki ne bodo narejeni iz delov ogroženih rastlinskih in<br />

živalskih vrst.<br />

Na kratko bi trajnostni turizem lahko opredelili kot »turizem, ki upošteva sedanje in bodoče ekonomske,<br />

družbene in okoljske vplive ter tudi <strong>za</strong>dovoljuje potrebe obiskovalcev, gospodarstva, okolja in lokalnih<br />

prebivalcev« (UNEP, 2005).<br />

26 Za pospešitev prednostnih nalog izboljšave ocene ranljivosti in vključevanja ukrepov v sektorske politike bo del sredstev <strong>za</strong><br />

prilagajanje namenil tudi podnebni sklad. Vir: Služba Vlade RS <strong>za</strong> podnebne spremembe: <strong>Strategija</strong> prehoda Slovenije v nizkoogljično<br />

družbo do leta 2050 – osnutek.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 41


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

3. STRATEGIJE<br />

3.1. Temeljna strategija<br />

Cilje, ki smo si jih postavili v tem obdobju, bomo dosegli z nadaljnjim uresničevanjem usmeritev iz prejšnjega<br />

strateškega obdobja, kar pomeni krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju,<br />

oblikovanju in trženju <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> na vseh ravneh, od lokalnega, regionalnega do državnega ter<br />

krepitev odličnosti na vseh področjih in na vseh ravneh <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

V tem strateškem obdobju bo večja pozornost namenjena učinkovitemu trženju in<br />

promociji Slovenije kot turistične destinacije ter<br />

ustvarjanju boljšega poslovnega okolja <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong>,<br />

vključno s poudarkom na povečanju kakovosti turističnih proizvodov ter storitev.<br />

V prejšnjem strateškem obdobju je bilo veliko finančnih sredstev, sredstev EU in državnih, namenjenih <strong>za</strong><br />

obnovo, gradnjo ali posodobitev turistične infrastrukture. Glavnina sredstev je bila namenjena spodbujanju<br />

vlaganj <strong>za</strong>sebnega sektorja, kar je bistveno pripomoglo k dvigu ravni turističnih zmogljivosti s kvantitativnega<br />

in kvalitativnega vidika. Spodbude so bile namenjene predvsem <strong>za</strong> turistično infrastrukturo v ožjem smislu.<br />

Tako nam je uspelo zmanjšati ozka grla pri nastanitvenih zmogljivostih, smučarskih zmogljivostih in wellness<br />

ter kongresni ponudbi. S spodbudami podprte naložbe bodo na letni ravni ustvarile neposredno 1,6 milijona<br />

novih prenočitev in skupaj 1.200 novih delovnih mest. Seveda so ob upoštevanju multiplikativnega učinka<br />

<strong>turizma</strong> na druge dejavnosti pozitivni učinki še bistveno večji.<br />

Na področju naložbene politike bomo v tem strateškem obdobju spodbujali <strong>za</strong>sebne in javne naložbe, s<br />

tem da bo večji poudarek na<br />

javni turistični infrastrukturi, ki bo ustvarjala dodatno turistično ponudbo in<br />

omogočala hitrejši razvoj posameznih turističnih destinacij.<br />

3.2. Poslovna strategija<br />

Glede na stanje v slovenskem turizmu je najprimernejše, da nadgrajujemo poslovno strategijo iz prejšnjega<br />

strateškega obdobja. 27 Temeljni razlog <strong>za</strong> nadpovprečno dolgoročno uspešnost turistične dejavnosti je njena<br />

konkurenčna prednost, ki jo bo v Sloveniji mogoče doseči s strategijo razvijanja tržne niše ali tržne praznine.<br />

Bistvo te strategije je, da turistično ponudbo osredotočimo na manjši segment. Smiselno je nadaljevati<br />

podrobnejšo segmentacijo trgov, predvsem po merilu vrednosti, ki jo ima (naj bi jo imela) naša turistična<br />

ponudba pri ciljnem turistu, speciali<strong>za</strong>ciji ponudbe in razpršitvi trgov.<br />

Za uspešno uresničevanje te strategije so potrebne nekatere dejavnosti z razvojnih področij. Med temi<br />

dejavnostmi so:<br />

o nadaljnji razvoj destinacij (tudi z dejavno in učinkovito vloge regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij),<br />

o stalno zbiranje informacij o turistih in uporaba teh informacij pri nadaljnjem poslovanju,<br />

o skrb <strong>za</strong> kakovost,<br />

o skrb <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene.<br />

27 Razvojni načrt in usmeritve <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> 2007-2011.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 42


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

3.3. Ravni organiziranosti, turistične destinacije in temeljne usmeritve turistične<br />

ponudbe<br />

Državna raven<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija skrbi <strong>za</strong> trženje in promocijo Slovenije kot turistične destinacije ter ima v<br />

skladu s tem promocijsko, distribucijsko in razvojno vlogo. Kot vodilna strateška partnerica <strong>slovenskega</strong><br />

<strong>turizma</strong> povezuje obstoječe proizvode in destinacije ter projekte državnega pomena, pospešuje razvoj novih<br />

ter vzpostavlja celovito turistično informacijsko strukturo, ob tem pa opravlja tudi razvojno-raziskovalno<br />

delo.<br />

Če naj Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija izvaja vse načrtovane dejavnosti (vključno s spodbujanjem <strong>razvoja</strong><br />

destinacij), ji je potrebno <strong>za</strong>gotoviti možnosti <strong>za</strong> to (vključno s finančnimi in kadrovskimi viri). 28<br />

Regionalna raven<br />

Pri oblikovanju oz. nastajanju turističnih destinacij izhajamo iz cilja, ki smo si ga postavili že v prejšnjem<br />

strateškem obdobju, in sicer da želimo razviti prepoznavne destinacije, ki imajo svojo zgodbo. Izhajamo iz<br />

tega, da je trenutno 29 vzpostavljenih 13 regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij, 30 štirinajsta pa nastaja, <strong>za</strong>to se<br />

ne želimo vključiti v polemiko, ali jih je trenutno preveč ali ne. Vsekakor pa si želimo, da bi se turistične<br />

destinacije <strong>za</strong>radi oblikovanja kakovostnejših in <strong>za</strong>nimivejših turističnih proizvodov ter skupnega nastopanja<br />

na tujih trgih povezovale (pri promociji in trženju ter oblikovanju integralnih turističnih proizvodov).<br />

Vse regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije so bile (oz. bodo) vzpostavljene na podlagi upravičenosti dodelitve<br />

finančne spodbude Ministrstva <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo.<br />

Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije imajo promocijsko, distribucijsko, razvojno in operativno vlogo, pri<br />

čemer ne smemo <strong>za</strong>nemariti pomembne povezovalne vloge med vsemi deležniki na regionalni ravni.<br />

Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije povezujejo turistično ponudbo na ravni regije v <strong>za</strong>nimive in privlačne<br />

integralne turistične proizvode.<br />

Pomembno je, da so dejavnosti vseh regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij usklajene s programskimi cilji<br />

Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije, saj bo glede na njen program po letu 2013 z njo mogoče sodelovati na<br />

programski ravni. 31<br />

Lokalna raven<br />

Vloga lokalne turistične organi<strong>za</strong>cije oz. organi<strong>za</strong>cije na lokalni ravni je enaka kot vloga regionalne<br />

destinacijske organi<strong>za</strong>cije, vendar na lokalni ravni. Glede na to, da so regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />

ustanovljene, predlagamo njihovo večje sodelovanje in povezovanje z nosilci <strong>razvoja</strong> na regionalni ravni, saj<br />

se le tako lahko oblikujejo kakovostni in <strong>za</strong>nimivi integralni turistični proizvodi.<br />

28 Problematika je opredeljena v prilogi.<br />

29 Stanje na dan 15. 11. 2011.<br />

30 Pregled regionalnih strategij je podrobneje predstavljen v Podlagah <strong>za</strong> strategijo <strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>.<br />

31 Eden od dodatnih virov financiranja regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij bi lahko izviral iz doslednega izvajanja 74. člena Zakona o<br />

igrah na srečo.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 43


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Temeljne usmeritve turistične ponudbe<br />

Dobro ohranjena narava in naravne danosti so ključna konkurenčna prednost Slovenije,<br />

iz katere izhaja krovna zgodba Slovenije in temeljna področja turistične ponudbe Slovenije, ki utrjujejo<br />

znamko Slovenije in <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> I FEEL SLOVENIA.<br />

Zelena<br />

Slovenija je zelena dežela. Z gozdnimi prostranstvi, razkošjem čistih in zdravilnih voda, ohranjanjem<br />

izjemne biotske raznovrstnosti, dobro ohranjeno krajinsko pestrostjo, številnimi naravnimi vrednotami,<br />

<strong>za</strong>vezo trajnostnemu razvoju se uvršča med zelene posebnosti Evrope. Glavna ciljna skupina <strong>za</strong> obisk<br />

Slovenije kot turistične destinacije so ljubitelji narave.<br />

Aktivna<br />

Zelene danosti že same po sebi <strong>za</strong>gotavljajo izjemne možnosti <strong>za</strong> šport in rekreacijo. Slovenija je že<br />

desetletja želeni cilj ljubiteljev pohodništva, kolesarjenja, raznovrstnih vodnih športov in drugih oblik<br />

aktivnega preživljanja prostega časa v tesnem stiku z naravo.<br />

Zdrava<br />

Ljubitelji narave in aktivnega življenja imajo jasen cilj - ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Naravne<br />

danosti, nadgrajene z aktivnostmi in doživetji v privlačne turistične proizvode visoke dodane vrednosti, so<br />

odlično izhodišče <strong>za</strong> <strong>za</strong>dovoljitev ključnih potreb in želja ciljne skupine turistov.<br />

Slika 11: Krovna zgodba Slovenije kot turistične destinacije – zelena, aktivna, zdrava Slovenija<br />

Na podlagi konkurenčnih prednosti Slovenije in posameznih turističnih proizvodov, svetovnih trendov,<br />

razvitosti, konkurenčnosti, obsega in organiziranosti turističnih proizvodov so določena temeljna področja<br />

turistične ponudbe. S to strategijo tako v večji meri nadaljujemo razvoj in trženje temeljnih področij<br />

turistične ponudbe, ki so bila opredeljena že v preteklem strateškem obdobju.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 44


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Temeljna področja ponudbe so usmerjena v te sklope ponudbe <strong>za</strong> prosti čas, znotraj katerih se razvija in<br />

trži vrsta specializiranih, nišnih turističnih proizvodov, prilagojenih:<br />

• posameznim ciljnim skupinam glede na demografske značilnosti (npr. mladinski turizem,<br />

seniorski turizem, družine),<br />

• ožjim tržnim segmentom glede na tipe “ljubiteljev narave” (npr. ljubitelji adrenalinskih<br />

doživetij),<br />

• tržnim segmentom glede na to, katerim oblikam se daje prednost (npr. ljubitelji kampov,<br />

zidanic, kmetij,…) in drugim tržnim segmentom.<br />

o ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE (zdravilišča, wellness, medicinski turizem),<br />

o AKTIVNE POČITNICE (aktivnosti v vseh letnih časih, npr. smučanje, pohodništvo, …),<br />

o DOŽIVETJA V NARAVI (turizem na podeželju, turistične kmetije, naravni parki, EDEN, ekoturizem,<br />

kampi, …),<br />

O POSLOVNI TURIZEM,<br />

O GASTRONOMIJA,<br />

o KULTURA (festivali, mesta, …),<br />

O ZABAVIŠČNI TURIZEM IN IGRALNIŠTVO,<br />

O KRIŽARJENJE.<br />

Na krovni ravni je komuniciranje usmerjeno v oblikovanje in utrjevanje krovne zgodbe oz. znamke<br />

Slovenije ter v navedena temeljna področja ponudbe. Tako se oblikuje trženjsko izhodišče <strong>za</strong> učinkovitejši<br />

razvoj in trženje turističnih proizvodov tudi v posameznih sklopih ponudbe in na posameznih destinacijah.<br />

Glede na sodobne trende in vedenje potrošnikov ter sodobne načine digitalnega trženja je namreč še<br />

veliko možnosti <strong>za</strong> razvoj nišnih proizvodov in poglobljeno speciali<strong>za</strong>cijo ponudbe ter trženje, namenjeno<br />

ozkim tržnim segmentom.<br />

V nadaljevanju je vsak od zgoraj navedenih proizvodov podrobneje opisan. 32<br />

ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE<br />

Zdravilišča, wellness, medicinski turizem<br />

Podlaga <strong>za</strong> delovanje 15 slovenskih naravnih zdravilišč so naravni zdravilni učinki termalno-mineralnih<br />

voda, zdravilnih peloidov, šote, morskega podnebja s slanico in solinskim blatom ter gorskega podnebja z<br />

aerosoli. Svoje znanje, izkušnje in razvoj so zdravilišča in terme združile v Skupnost slovenskih naravnih<br />

zdravilišč, ki deluje kot gospodarsko interesno združenje že več kot 50 let. Z ustvarjenimi prenočitvami so<br />

najpomembnejši steber <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, ki prispeva 1/3 vseh slovenskih prenočitev. Z<br />

najraznovrstnejšo ponudbo se obrača na vse ciljne skupine in ponuja programe 365 dni na leto. Vsebina<br />

programov SSNZ je usmerjena na tri glavna področja: zdraviliško-zdravstveno dejavnost, ki vključuje<br />

preventivno varstvo ter specialistično ambulantno in bolnišnično rehabilitacijo s souporabo naravnih<br />

zdravilnih sredstev, programe <strong>za</strong> sprostitev in razvajanje – wellness ponudbo in t.i. doživljajske termalne<br />

programe <strong>za</strong> mlade (aqua fun).<br />

Na letni ravni prispevajo zdravilišča v slovensko turistično statistiko več kot 680.000 gostov in 2,8 milijona<br />

prenočitev, s čimer kot edinstveni slovenski turistični proizvod ustvarjajo največji delež. Usmerjenost v<br />

32 Pri opisu v nadaljevanju navedenih proizvodov so sodelovali Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija in združenja oz. inštitucije,<br />

pristojne <strong>za</strong> razvoj konkretnega turističnega proizvoda oz. storitve.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 45


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

trajnostni razvoj, pridobljeni znak <strong>za</strong> okolje EU Marjetica in postopki <strong>za</strong> njegovo pridobitev so velik izziv po<br />

izrazito močnem naložbenem ciklu v <strong>za</strong>dnjih sedmih letih.<br />

Glavni cilji v prihodnjem 5-letnem obdobju so razvoj programov <strong>za</strong> ohranjanje zdravja s preventivnimi<br />

programi, sodobni zdravstveni programi, temelječi na holističnem pristopu, speciali<strong>za</strong>cija posameznih<br />

zdravilišč ter razvoj novih programov <strong>za</strong> sprostitev in <strong>za</strong>bavo. Slovenska naravna zdraviliščih bodo tako v<br />

ubranem razmerju prepletala modrost, izkušnje, naravno okolje ter značilnosti dežele s strokovnostjo in<br />

prijaznostjo gostiteljev.<br />

AKTIVNE POČITNICE<br />

Pohodništvo in kolesarjenje<br />

Oba turistična proizvoda vodi in razvija gospodarsko interesno združenje Pohodništvo&kolesarjenje giz, ki<br />

deluje od aprila 2008. Strategiji <strong>razvoja</strong> pohodništva in kolesarjenja v Sloveniji sta bili izdelani leta 2006.<br />

Združenje deluje na podlagi podpisanih pogodb oz. dogovorov s člani, strateško partnerico Slovensko<br />

turistično organi<strong>za</strong>cijo in drugimi partnerji. Članstvo sestavljajo specializirane namestitve <strong>za</strong> pohodništvo<br />

in/ali kolesarjenje. Trenutno število članov je 26 z 28 nastanitvenimi obrati. Na tem področju deluje tudi<br />

Planinska zve<strong>za</strong> Slovenije, ki že od leta 1893 skrbi <strong>za</strong> razvoj planinstva. Ureja več kot 9.000 km označenih<br />

planinskih poti in s pomočjo svojih društev upravlja 175 planinskih koč in bivakov.<br />

Pohodništvo in kolesarjenje sta med najpomembnejšimi in najbolj trajnostnimi proizvodi aktivnih počitnic<br />

v Sloveniji z več kot 10.000 km dobro označenih pohodniških poti ter več kot 8.000 km označenih<br />

kolesarskih poti. Planinska zve<strong>za</strong> oz. planinska društva imajo 175 planinskih koč; <strong>za</strong> pohodnike in kolesarje<br />

je specializiranih 72 hotelskih in apartmajskih nastanitev.<br />

Vizija združenja je postati močno produktno združenje <strong>za</strong> ponudbo aktivnih, zelenih, trajnostnih počitnic v<br />

Sloveniji ter umestitev Slovenije na zemljevid Evrope kot razvite pohodniške, kolesarske ter nasploh<br />

destinacije, s ponudbo različnih dejavnosti na prostem (outdoor). Skupaj z Združenjem slovenskih<br />

žičničarjev, ki ponuja zimske smučarske aktivnosti, in Slovensko turistično organi<strong>za</strong>cijo želi združenje tržiti<br />

celoletne aktivne počitnice v Sloveniji pod enotno blagovno znamko Active Slovenia. Cilj je povečanje<br />

števila prenočitev s področja različnih dejavnosti na prostem (outdoor) <strong>za</strong> 5 % na leto. Ovira na ravni<br />

države je še vedno premalo poudarka na razvoju pohodništva, kolesarjenja in druge ponudbe različnih<br />

dejavnosti na prostem (oudoor) ter posledično premalo sredstev <strong>za</strong> to. Potrebna je večja prožnost na<br />

formalni ravni: npr. <strong>za</strong>kon o vožnji v naravnem okolju (v pripravi), preglednejše pridobivanje vodniških<br />

licenc <strong>za</strong> posamezne proizvode, označevalni sistem <strong>za</strong> tematske pohodniške in kolesarske poti, …<br />

Planinska zve<strong>za</strong> Slovenije želi v prihodnje z ureditvijo pod<strong>za</strong>konskih aktov (npr. <strong>za</strong>kona o planinskih poteh<br />

in <strong>za</strong>kona o vožnji v naravnem okolju, ki je v pripravi) <strong>za</strong>gotoviti vire financiranja <strong>za</strong> vzdrževanje poti in<br />

posodobitev planinskih koč (<strong>za</strong>to da bodo lahko izpolnjevale visoke standarde na področju varovanja<br />

okolja). Za planinske koče so v pripravi programi, ki jim bodo dali nove vsebine (npr. izdaja certifikatov<br />

Okolju prijazne koče, izdaja certifikata Družinam prijazne koče, izvedba projekta Planinske koča kot<br />

interpretacijsko središče).<br />

Aktivne počitnice s poudarkom na smučanju<br />

Zbornica gorskih centrov Slovenije, ki jo sestavljajo smučarska središča in turistični ponudniki z<br />

nastanitvenimi zmogljivostmi, je bila ustanovljena, da bi okrepila dejavnost gorskih centrov in ponudbo<br />

aktivnih počitnic v naravnem okolju, izhajajoč iz trajnostnih vidikov ponudbe v vseh letnih časih.<br />

Ustanovljena je bila leta 2007 pri Gospodarski zbornici Slovenije in danes združuje 20 članov.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 46


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Projekt Active Slovenia je turistični projekt <strong>za</strong> pospeševanje prodaje turističnih proizvodov na ravni države,<br />

na ravni destinacije in tudi na mednarodnem trgu. Enotna smučarska vozovnica, ki je <strong>za</strong>snovana po načelu<br />

letnega članstva in po koncu smučarske sezone velja tudi kot bonitetna kartica še leto dni, je prvi praktični<br />

korak, ki članom ponuja storitve po vsej Sloveniji in spodbuja k vračanju gostov. V sezoni 2010/11 je bilo<br />

na smučiščih 1,19 milijona obiskovalcev.<br />

Cilji do leta konca <strong>2016</strong> so: pridobiti mrežo bonitetnih partnerjev v sistem Active Slovenia s področja<br />

<strong>turizma</strong>, športa, kulture, gastronomije, uveljaviti kartico Active Slovenia kot kartico ugodnosti <strong>za</strong> domače<br />

in tuje goste, povečati prodajo aktivnih počitnic v Sloveniji <strong>za</strong> 15 % glede na leto 2011, ustvariti skupnosti<br />

uporabnikov na spletu, oživiti sodelovanja ponudnikov turističnih in športnih programov, vključevati<br />

najkakovostnejše turistične ponudnike, ponuditi celovit program ugodnosti, ki imetnikom kartice<br />

omogočajo kakovostnejše preživljanje prostega časa, spodbujati zdravo življenje in skrb <strong>za</strong> lastno zdravje,<br />

spodbujati preživljanje prostega časa z obiskovanjem turističnih, športnih in kulturnih dogodkov ter v<br />

mednarodnem prostoru Slovenijo pozicionirati med tiste ponudnike, ki <strong>za</strong>gotavljajo najkakovostnejše<br />

aktivne počitnice v Evropi.<br />

Golfski turizem<br />

Golfski turizem je pomemben element turistične ponudbe držav in s 13 registriranimi golfskimi igrišči<br />

predstavlja velik potencial <strong>za</strong> slovenski turizem. V letu 2011 je bilo v Sloveniji registriranih 8.495 igralcev<br />

golfa; njihovo število se povečuje iz leta v leto, kar med drugim izhaja iz aktivnosti Golf Zveze Slovenije, ki<br />

z akcijo ''Slovenija igra golf'' povečuje interes domačih gostov <strong>za</strong> igranje golfa.<br />

Golfska igrišča z raznovrstnimi storitvami in ponudbo pomembno vplivajo na gospodarsko dejavnost na<br />

lokalnem in na regionalnem nivoju, pripomorejo k povečevanju <strong>za</strong>poslenosti, krepijo prepoznavnost<br />

posamezne regije itd. Slovenska golfska igrišča igralcem nudijo užitek gibanja v naravi, nekatera pa<br />

vključujejo tudi etnološke posebnosti (prekmurska klubska hiša, gradovi itd.). Golf v kombinaciji z drugimi<br />

elementi turistične ponudbe, npr. wellness, kongresnim turizmom, lahko pomembno prispeva k<br />

izboljšanju strukture turistov, ki obiščejo Slovenijo, saj običajno golfisti veljajo <strong>za</strong> petične goste. Če k temu<br />

dodamo še kulinariko in kakovostno ponudbo vin, lahko oblikujemo visoko kakovostne integralne<br />

turistične proizvode <strong>za</strong> najbolj <strong>za</strong>htevne goste. S tem dosežemo tudi dvig dodane vrednosti oz. cene<br />

turističnih proizvodov.<br />

Za oblikovanje integralnih turističnih proizvodov in dvig kakovosti turistične ponudbe, ki vključuje tudi<br />

golfske aktivnosti, je v prihodnje potrebno sodelovanje Golf Zveze Slovenije in Gospodarskega interesnega<br />

združenja golfskih igrišč Slovenije s podjetji in organi<strong>za</strong>cijami, ki skrbijo <strong>za</strong> turistično promocijo in s<br />

ponudniki turističnih aranžmajev, na lokalnem nivoju pa je potrebno povezovanje lastnikov igrišč, golf<br />

klubov s turističnimi organi<strong>za</strong>cijami in ponudniki turističnih storitev (npr. hoteli).<br />

Ribolovni turizem s poudarkom na muharjenju<br />

Slovenija je <strong>za</strong>radi izjemnega bogastva rek in jezer, ki so primerjalno s preostalo Evropo ohranjeni in<br />

neonesnaženi, danes v svetu med najbolj <strong>za</strong>želenimi destinacijami <strong>za</strong> sladkovodni športni ribolov, še<br />

posebej muharjenje. Nosilca promocije sta Ribiška zve<strong>za</strong> Slovenije, ki je v letu 2011 praznovala 130.<br />

obletnico organiziranega sladkovodnega ribištva na Slovenskem, in Zavod <strong>za</strong> ribištvo Slovenije. Ribiška<br />

zve<strong>za</strong> Slovenije skupaj s 64 ribiškimi družinami deluje tudi na področju ohranjanja narave in varstva okolja.<br />

V celotni turistični ponudbi Slovenije ima sladkovodno ribištvo kot celota zelo pomembno vlogo. Ribiči,<br />

predvsem tuji, še posebej muharji, so izredno dobri potrošniki in uporabniki različnih turističnih storitev.<br />

So ena najkakovostnejših skupin tujih gostov, ki prihajajo v Slovenijo. Izredno cenijo naravo, imajo<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 47


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

spoštljiv odnos do naravnih in kulturnih vrednot Slovenije ter so pri nas pripravljeni porabiti tudi veliko<br />

denarja. Letno število ribolovnih dni iz naslova turističnega ribolova je ocenjeno na 15.000.<br />

Za uspešno trženje ribolovnega <strong>turizma</strong> sta nujni še tesnejša pove<strong>za</strong>va vseh akterjev, predvsem ribiških<br />

družin, Ribiške zveze Slovenije, Zavoda <strong>za</strong> ribištvo, Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije in drugih ponudnikov<br />

turističnih storitev, predvsem prenočišč, gostinstva in drugih, ter sistematično usmerjena promocija<br />

ribolovnega <strong>turizma</strong>, predvsem na tujih trgih. Vizija <strong>2016</strong> je: Slovenija, najboljša ribolovna destinacija v<br />

Evropi z vidika čistih voda, bogastva avtohtonih ribjih vrst, kulinarike, vin in prijaznih ljudi.<br />

DOŽIVETJA V NARAVI<br />

Turistične kmetije<br />

Združenje turističnih kmetij Slovenije (ZTKS), ustanovljeno leta 1997 in organizirano v skladu z Zakonom o<br />

društvih, povezuje 395 turističnih kmetije iz vse Slovenije. Skrbi <strong>za</strong> skupen nastop turističnih kmetij<br />

Slovenije na trgu, razvoj ponudbe in promocijo podeželja na državni in mednarodni ravni, <strong>za</strong> obveščanje in<br />

usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah ter <strong>za</strong>stopa interese članov.<br />

Turizem na kmetiji je tržno <strong>za</strong>nimiv in kakovosten turistični proizvod, <strong>za</strong>snovan na privlačnosti narave in<br />

kulturne dediščine podeželja, gostoljubnosti in domačnosti kmečke družine, pestri gastronomski dediščini,<br />

znanju podeželskih ljudi in individualnosti ponudbe. Razvoj temelji na odgovornem in spoštljivem odnosu<br />

do naravnega, kulturnega in družbenega okolja. Kmetje že stoletja s svojim kmetovanjem ohranjajo<br />

naravne zmožnosti <strong>za</strong> pridelavo hrane in trajnostno gospodarijo z gozdovi ter skrbijo <strong>za</strong> ohranjanje okolja,<br />

o čemer priča pridobljen Znak <strong>za</strong> okolje EU.<br />

Turistične kmetije z nastanitvijo ustvarijo okoli 84.000 prenočitev, kar pomeni 1 % prenočitev na ravni<br />

države, in so v povprečju letno <strong>za</strong>sedene 75 dni. Cilj je povečati povprečno <strong>za</strong>sedenost na 100 dni ter<br />

izboljšati kakovost turističnih storitev in ponudbe. Združenje turističnih kmetij Slovenije v sodelovanju s<br />

Slovensko turistično organi<strong>za</strong>cijo načrtuje pripravo katalogov turističnih kmetij, predstavitve na spletu in<br />

sejmih, odnose z javnostmi ter oglaševanje. Veliko pozornost bo Združenje turističnih kmetij skupaj s<br />

strokovnjaki območnih kmetijsko-gozdarskih <strong>za</strong>vodov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije namenilo<br />

usposabljanju nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah ter specializirani ponudbi turističnih kmetij.<br />

Kampi<br />

V Sloveniji je evidentiranih 65 kampov, od tega je 45 registriranih kot avtokampi. V Združenju kampov<br />

Slovenije, ki je že 20 let organizirano kot sekcija <strong>za</strong> kampe pri Turistično gostinski zbornici Slovenije, je<br />

včlanjenih 35 kampov.<br />

Kampi so drugi najmočnejši steber <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, saj skupaj ustvarijo 1.170.610 prenočitev (2010),<br />

s 7 odstotnim povečanjem v letu 2011. Vse prenočitve se ustvarijo na 7276 mestih <strong>za</strong> kampiranje,<br />

predvsem v poletni sezoni od maja do konca oktobra. V <strong>za</strong>dnjih 20 letih so kampi bistveno pripomogli k<br />

trajnostnemu razvoju okolja in <strong>turizma</strong> Slovenije, predvsem njenega podeželja. Kampi omogočajo<br />

najpristnejše preživljanje prostega časa v stiku z okoljem. Dejavnost avtokampov ne posega v trajno<br />

uničevanje <strong>slovenskega</strong> okolja, ter tako ohranja Slovenijo zeleno in čisto. Nekateri kampi so že v postopku<br />

ali nameravajo pridobiti okoljski znak/certifikat.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 48


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Vizija <strong>razvoja</strong> je, da Slovenija postane najodličnejša in najpristnejša (čista, zelena, kakovostna) destinacija<br />

<strong>za</strong> kampiranje. Cilji do konca leta <strong>2016</strong> so: 80-100 avtokampov, 1.500.000 prenočitev in podaljšanje dobe<br />

bivanja s 3 na 4 prenočitve. Največje težave, ki kampe spremljajo že vrsto let, so okoljske, trženjske in<br />

<strong>za</strong>konodajne. Okoljska <strong>za</strong>konodaja kampe obravnava kot trajno <strong>za</strong>zidljivo območje, kar pa le-ti niso.<br />

Trženjska problematika pomeni celotno kompleksnost trženja doma in v tujini.<br />

EDEN – Evropske destinacije odličnosti<br />

Projekt European Destinations of ExcelleNce (Evropska destinacija odličnosti) je leta 2006 <strong>za</strong>snovala<br />

Evropska komisija v skladu z usmeritvami evropske turistične politike. Cilj projekta je usmeritev pozornost<br />

na vrednost, raznovrstnost in skupne značilnosti evropskih turističnih destinacij ter promocija destinacij,<br />

pri čemer je cilj gospodarske rasti <strong>za</strong>stavljen tako, da <strong>za</strong>gotavlja družbeno, kulturno in okoljsko trajnost.<br />

Oktobra 2008 je bila oblikovana mreža EDEN, v katero je vključenih že 62 destinacij iz 27 držav. Projekt je<br />

delno financiran s sredstvi Okvirnega programa Evropske unije <strong>za</strong> konkurenčnost in inovacije (CIP 2007-<br />

2013).<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija se je <strong>za</strong> projekt EDEN odločila <strong>za</strong>to, da prepozna in nagradi najbolj<br />

trajnostne oz. zelene destinacije, ki se ravnajo po načelih okoljske, družbeno odgovorne in kulturne<br />

trajnosti ter tako spodbudi njihov nadaljnji razvoj in povezovanje. Zmagovalne destinacije odličnosti so<br />

dolina Soče (2008), Solčavsko (2009), reka Kolpa (2010) in Idrija (2011). Slovensko mrežo EDEN sestavlja<br />

12 destinacij (zmagovalne destinacije in finalistke).<br />

Vsako leto Evropska komisija v sodelovanju z državnimi organi pristojnimi <strong>za</strong> turizem določi letno temo<br />

projekta, ki je vodilo <strong>za</strong> vse nadaljnje dejavnosti. Teme dosedanjih projektov so bile: podeželski turizem,<br />

nesnovna dediščina, varovana območja, turizem in vode ter turizem in oživljanje nepremične kulturne<br />

dediščine. Leta <strong>2012</strong> namesto izbora nove destinacije odličnosti poteka promocija že izbranih destinacij<br />

odličnosti in samega projekta. V prihodnjih letih bosta tako izmenično potekala izbor novih destinacij<br />

odločnosti in promocija obstoječih.<br />

Zavarovana območja narave Slovenije<br />

V Sloveniji je <strong>za</strong>varovane 13 % površine. Skupnost <strong>za</strong>varovanih območij narave Slovenije, ki vključuje vse<br />

slovenske upravljavce <strong>za</strong>varovanih območji narave, izhaja iz pomena ohranjene narave kot temeljne<br />

vrednote trajnostnega <strong>razvoja</strong>. Oblike turistične ponudbe v slovenskih parkih temeljijo na doživljanju<br />

narave, oblikah naravi prijazne rekreacije, naravoslovni razlagi živega sveta, ki omogoča iskanje pristnosti<br />

sonaravnih doživetij.<br />

Ob tesnem sodelovanju z lokalnim prebivalstvom je mogoče poleg narave uživati v spoznavanju krajevnih<br />

navad, kulinarike ter posebnostih snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki oplemenitijo manjše lokalne<br />

nastanitvene zmogljivosti. Turistično ponudbo slovenskih parkov je mogoče pove<strong>za</strong>ti v skupni proizvod, ki<br />

omogoča turistične aktivnosti <strong>za</strong> krajši (enodnevni) ali daljši (večdnevni) oddih. Slovenski parki so lahko<br />

blagovna znamka, temelječa na pestrosti ter ohranjenosti narave in krajine.<br />

Parke kot jedra <strong>za</strong>varovane narave in temeljne turistične ponudbe je treba umestiti v širšo turistično<br />

regijo, iz katere turiste usmerjajo kot obiskovalce na ta območja. Praviloma je večina prenočitvenih in<br />

storitvenih dejavnosti v parku. Turistična ponudba mora temeljiti na dejavni udeležbi upravljavcev<br />

<strong>za</strong>varovanih območij, ki bodo z o<strong>za</strong>veščanjem in izobraževanjem ter naravovarstvenim vodenjem in<br />

nadzorom spreminjali navade turistov in obiskovalcev. Turisti, katerih cilj je učenje, spoznavanje novega in<br />

samouresničevanje, so <strong>za</strong>htevni, vendar boljši potrošniki. Spodbujali bomo ponudnike turističnih storitev,<br />

ki bodo s konkretnimi dejavnostmi vplivali na o<strong>za</strong>veščenost turistov o pomenu in vlogi ohranjene narave.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 49


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

POSLOVNI TURIZEM<br />

Poslovni in kongresni turizem<br />

Poslovni in kongresni turizem na državni ravni <strong>za</strong>stopa Kongresni urad Slovenije, ki je bil ustanovljen na<br />

pobudo gospodarstva leta 2004 in danes šteje 65 članov, ključnih ponudnikov kongresnih storitev iz cele<br />

Slovenije. Glavni cilj urada, ki mu je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo podelilo status<br />

delovanja v javnem interesu na področju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>, je promocija in trženje Slovenije kot kongresne<br />

in »incentive« destinacije, pridobivanje državnih in mednarodnih dogodkov ter profesionali<strong>za</strong>cija<br />

kongresne dejavnosti.<br />

Konkurenčna prednost Slovenije kot kongresne in »incentive« destinacije je bližina primarnih trgov, nova<br />

in še neodkrita destinacija, raznovrstna in primerna ponudba, ugodno razmerje med ceno in kakovostjo<br />

storitve, ugled stroke in znanosti v mednarodnih združenjih ter trajnostni razvoj. Kongresni turizem zelo<br />

pripomore k desezonali<strong>za</strong>ciji glavne turistične sezone, obenem večina udeležencev srečanj prvič obišče<br />

Slovenijo in ob pozitivni izkušnji postanejo mednarodni promotorji Slovenije. Kongresna dejavnost<br />

ustvarja največje multiplikativne učinke; ocenjuje se, da poslovni in kongresni turizem ustvarita tretjino<br />

prenočitev.<br />

Slovenija ima na področju kongresne dejavnosti še velike razvojne priložnosti. Nacionalna raziskava<br />

kongresne dejavnosti bi potrdila pomen in prispevek proizvoda <strong>za</strong> celotno gospodarstvo in državo. Za<br />

nadaljnji razvoj je Kongresnemu uradu Slovenije treba <strong>za</strong>gotoviti ustrezno mesto in podporo <strong>za</strong><br />

opravljanje njegovega poslanstva in nalog. Za večjo uspešnost so pomembni vzpostavitev delovanja<br />

<strong>za</strong>okroženih kongresnih destinacij, povezovanje ponudnikov na ravni destinacij ter njihova dejavna<br />

promocija in trženje na mednarodnih trgih. Visoko konkurenčni trg <strong>za</strong>hteva primerno izobražene kadre na<br />

vseh ravneh. Slovenija bo kot prva v jugovzhodni Evropi trajnostno usmerjena kongresna in »incentive«<br />

destinacija s privlačno ponudbo in strokovnim kadrom ter podporo na lokalni in državni ravni.<br />

GASTRONOMIJA<br />

Regionalna in lokalna kulinarika Slovenije<br />

Regionalni in lokalni kulinariko Slovenije <strong>za</strong> potrebe <strong>turizma</strong> je bil dan poudarek v Strategiji gastronomije<br />

Slovenije. Projekt je bil uresničen predvsem s kolektivno blagovno znamko Gostilna Slovenija. Nikakor pa<br />

ne moremo biti <strong>za</strong>dovoljni s tovrstno ponudbo v hotelih in restavracijah. Po ugotovitvah Svetovne<br />

turistične organi<strong>za</strong>cije (UNWTO) je kulinarika eden od dveh temeljnih motivov <strong>za</strong> potovanja v svetu.<br />

Poudarek na regionalnosti in lokalnosti je pove<strong>za</strong>n s temelji EU. S proizvodom se neposredno sooblikujejo<br />

pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> trajnostni razvoj.<br />

Cilji <strong>za</strong> prihodnjih 5 let so vključevanje regionalne in lokalne kulinarike v ponudbo hotelov in restavracij,<br />

dosledna prisotnost v turistični promociji, vključevanje <strong>za</strong>ščitenih živil in jedi v turistično ponudbo in<br />

promocija in spodbujanje kulinaričnih poti Slovenije in evropskih kulinaričnih poti (tudi v pove<strong>za</strong>vi s<br />

projektom EDEN).<br />

Gostilna Slovenija<br />

Gostilna Slovenija je kolektivna blagovna znamka. Projekt je <strong>za</strong>živel ob koncu leta 2011. Lastnica blagovne<br />

znamke je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sekcija <strong>za</strong> gostinstvo in turizem. Do 3. 3. <strong>2012</strong> je bilo v<br />

skupini Gostilna Slovenija 40 članov, ki so prejeli pravico do uporabe te kolektivne blagovne znamke. V<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 50


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

letu <strong>2012</strong> se bo število članov predvidoma povečalo na približno 80, kar je glede na velikost (turistične)<br />

ponudbe Slovenije povsem dovolj.<br />

Konkurenčne prednosti proizvoda se že kažejo, saj postaja <strong>za</strong>nimiv tudi <strong>za</strong> tujino. Druga konkurenčna<br />

prednost je ustvarjanje prepoznavnega gostinskega lokala in njegove kakovostne ponudbe. Pomembno<br />

prispeva tudi k prenočitvam, saj imajo nekatere gostilne tudi prenočitvene zmogljivosti, po opredelitvi<br />

ustreznih izrazov <strong>za</strong> take gostilne in z njimi pove<strong>za</strong>ne <strong>za</strong>konodaje pa se utegne število prenočitvenih<br />

zmogljivosti še povečati. Trajnostna usmeritev proizvoda je popolna, saj so v teh okvirih določeni tudi<br />

pogoji <strong>za</strong> pridobitev pravice uporabe te kolektivne blagovne znamke.<br />

Cilji <strong>za</strong> prihodnjih 5 let so ureditev statusa in opredelitev evropsko primerljivih izrazov (gostilna, gostilna s<br />

prenočišči ali gostinski dvor), elaborat Gostilna Slovenija v svetu - izdelava neke vrste bele knjige o Gostilni<br />

Slovenija <strong>za</strong> vse, ki bi želeli odpreti prepoznaven slovenski gostinski lokal kjer koli v svetu ter izdelava<br />

ustreznega promocijskega gradiva in večjezične monografije – vodnika po gostilnah, vključenih v Gostilno<br />

Slovenija.<br />

Značilne jedi Slovenije<br />

V skladu s Strategijo gastronomije Slovenije se predvidevata določitev najznačilnejših reprezentativnih jedi<br />

Slovenije (tudi v pove<strong>za</strong>vi s pijačami) ter izdelava modelov njihove celovite promocije skladno s<br />

trajnostnim in sonaravnim razvojem. Torej govorimo o t. i. »zeleni kuhinji« Slovenije. Nabor jedi bo moral<br />

biti obve<strong>za</strong> vseh gostinskih hiš, vključno s hoteli in restavracijami, ki na tem področju turistične ponudbe<br />

močno <strong>za</strong>ostajajo ne le vsebinsko ampak tudi kakovostno.<br />

Proizvod je izjemnega pomena <strong>za</strong> prihodnjo prepoznavnost gastronomije Slovenije v svetu, pomeni <strong>za</strong>vezo<br />

<strong>za</strong> slovenske gostinske izobraževalne programe, možnosti <strong>za</strong> ustvarjanje novih turističnih proizvodov (npr.<br />

nove prireditve, kulinarične poti idr.). Vse jedi bodo dosledno pove<strong>za</strong>ne s pri<strong>za</strong>devanji <strong>za</strong> trajnostni razvoj<br />

Slovenije.<br />

Cilji <strong>za</strong> prihodnjih 5 let so izbor značilnih (reprezentativnih) jedi, njihova vključitev v izobraževalne<br />

programe, scenariji novih turističnih prireditev, temelječih na posameznih jedeh in njihovih zgodbah,<br />

utrjevanje slovenske kulinarične prepoznavnosti v svetu ter postopno ustvarjanje novega, predvsem<br />

prepoznavnega turističnega motiva, ki je pove<strong>za</strong>n izključno s Slovenijo.<br />

KULTURA<br />

Kulturni turizem<br />

V Sloveniji to področje (še) ni organizirano, <strong>za</strong>to ne moremo govoriti o klasičnem turističnem proizvodu<br />

(kot npr. kolesarstvo), katerega ponudniki bi lahko bili partner Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije ali agencij<br />

pri trženju njihovih strokovno oblikovanih integralnih storitev. Obstoječa združenja (npr. muzejev)<br />

namenjena predvsem strokovne organi<strong>za</strong>cije in <strong>za</strong>stopajo interese kulture, ne <strong>turizma</strong>, vezni člen med<br />

obema pa še ni vzpostavljen. Leta 2009 je bila sprejeta <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> kulturnega <strong>turizma</strong> v Sloveniji, v<br />

kateri je bila struktura organiziranosti, temelječa na povezovanju obeh področij, sicer predvidena, vendar<br />

<strong>za</strong>radi neobstoječe regionalne organiziranosti, ki bi to nalogo lahko prevzela, v praksi še ni <strong>za</strong>živela.<br />

Za Slovenijo nimamo podatka o številu obiskov in prenočitev ter potrošnje turistov, katerih glavni motiv<br />

obiska pri nas je bil kultura, saj vprašanje ni jasno <strong>za</strong>jeto v anketi <strong>za</strong> tuje turiste Statističnega urada RS. Po<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 51


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

drugi strani pa »čistih« kulturnih/rekreacijskih/smučarskih itd. turistov skoraj ni več; v sodobnosti<br />

govorimo o »hibridni ponudbi« med kulturo in npr. poslovnim turizmom ali kulturo in dobrim počutjem<br />

ali kulturo in nakupovanjem,ali kulturo in rekreacijo, ali pa kulturo ter obiskom sorodnikov in prijateljev.<br />

Kulturni turizem je idealen način, kako podaljšati sezono: med šolskim letom se vrstijo redni programi<br />

gledališke umetnosti in klasičnih koncertov, ki so namenjeni predvsem domačemu občinstvu, vendar si<br />

prireditve zelo radi ogledajo tudi turisti, ki so takrat v kraju ponudbe. Med poletnimi počitnicami pa se<br />

ponudba iz »hramov kulture« največkrat seli na festivale v zelo obiskane počitniške kraje.<br />

Izjemen pomen <strong>za</strong> trajnostno turistično ponudbo ima živa dediščina kot trajni vir, saj <strong>za</strong>jema: ustno<br />

izročilo in ljudsko slovstvo, uprizoritve, šege in navade, znanje o okolju, gospodarsko znanje, kulturni<br />

prostor.<br />

Kultura je institucionalno na več načinov <strong>za</strong>varovana in <strong>za</strong>to bolj <strong>za</strong>ščitena kot npr. narava – po drugi<br />

strani pa je tudi bolj potrebna <strong>za</strong>ščite, saj gre <strong>za</strong> točkovne koncentracije pojavov (npr. grad, obzidje,<br />

mestno jedro, spomenik…), ki so ob velikem številu obiskovalcev močno izpostavljene uničenju. Pozitivno<br />

pri tem je, da so povpraševalci po kulturi običajno nadpovprečno izobraženi, ki imajo hkrati odgovoren<br />

odnos do okolja in (tuje) kulture. Skupine, ki povprašujejo po kulturno turistični ponudbi, so običajno tudi<br />

mnogo manjše od skupin, ki prihajajo v posamezen kraj na podlagi modelov množične ponudbe (3S,<br />

smučanje). Večina kulturno turistične ponudbe se <strong>za</strong>to nekako že kar po definiciji uvršča med trajnostno<br />

naravnane zvrsti <strong>turizma</strong>.<br />

Vsekakor bosta izboljšanje in boljše povezovanje ponudbe nepremične dediščine (cerkve, gradovi, palače,<br />

spomeniki), raznovrstne predstavitve žive dediščine (koncerti, festivali, obrti, kulinarika) in premične<br />

dediščine (razstave, muzeji) pripomogli k učinkovitejši in prepoznavnejši turistični ponudbi, (saj je to lahko<br />

tudi primerjalna prednost destinacije oz. države.<br />

Zgodovinska mesta Slovenije<br />

Združenje zgodovinskih mest Slovenije (gospodarsko interesno združenje) so leta 2001 ustanovila mesta<br />

Idrija, Koper, Kranj, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič in<br />

gospodarske družbe. Proizvod »MESTA« pomeni celovito turistično ponudbo mest: kulturne spomenike,<br />

kulinariko, prenočitve, kulturne ustanove (muzeji, galerije) in kulturne prireditve z bogatim kulturnim<br />

programom, ki vse leto poteka tudi na trgih, ulicah.<br />

V mestih so manjši mestni hoteli, prenočišča (10–20 sob). Turistični obisk je razporejen čez vse leto,<br />

glavnina je v poletni sezoni (od maja do oktobra). V letu 2011 se je v mestih število prenočitev povečalo<br />

<strong>za</strong> 3 %. V letu <strong>2012</strong> se pripravlja pove<strong>za</strong>va vseh mestnih hotelov <strong>za</strong>radi skupne promocije in trženja. Mesta<br />

si vse bolj pri<strong>za</strong>devajo <strong>za</strong> uresničevanje usmeritev trajnostnega <strong>razvoja</strong> pri nastanitvah (manjši hoteli) in<br />

prevozu (kolesarske poti, izposoja koles, mestna središča so <strong>za</strong>prta <strong>za</strong> promet) ter z izleti v naravo<br />

(vključno s ponudbo domače hrane na okoliških turističnih kmetijah).<br />

Cilj je povečati prepoznavnosti zgodovinskih mest na domačem in tujih turističnih trgih sosednjih držav,<br />

podaljšati bivanje v mestih <strong>za</strong> več kot nekaj ur ali en dan ter doseči organiziranost in preglednost prodaje<br />

turističnih programov, pove<strong>za</strong>nih z zgodovinskimi mesti Slovenije. V prihodnje bo potrebno in nujno<br />

sodelovanje vseh: mest, državnih ustanov, pa tudi posameznih ponudnikov v mestih. Pomanjkanje<br />

sodelovanja je tudi razlog, da so mesta v slovenski turistični ponudbi premalo prepoznavna. Kulturno<br />

ponudbo mest tržijo tudi nosilci ostalih proizvodov, <strong>za</strong>to bi bilo medsebojno sodelovanje nujno.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 52


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Hiše s tradicijo<br />

Zavod <strong>za</strong> razvoj hiš s tradicijo je bil ustanovljen leta 2001 kot <strong>za</strong>vod in združuje turistične obrate z<br />

ohranjeno stavbno dediščino. Hiše s tradicijo so leta 2004 izpolnile <strong>za</strong>hteve in postale članice konzorcija<br />

Evropa tradicij. Zavod ima 20 dejavnih članov, 17 hiš s tradicijo z nastanitvijo in 3 hiše brez nastanitve.<br />

Član lahko nastopa kot hiša s tradicijo, potem ko pridobi pozitivno oceno objekta po Pravilniku o<br />

ocenjevanju ansamblov in stavb glede na identitetne, razpoznavne značilnosti.<br />

Koncept blagovne znamke Hiše s tradicijo je v skladu z načeli trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> v Sloveniji. Hiše<br />

s tradicijo so razpršene po Sloveniji, objekti so zgrajeni iz naravnega materiala, prilagojenega različnim<br />

tipom pokrajin, izkoriščajo naravne danosti okolja, ga ohranjajo in s svojo dejavnostjo izboljšujejo blaginjo<br />

lokalnega prebivalstva. Hiše s tradicijo ohranjajo kulturno celovitost in ravnajo tako, da okolja dodatno ne<br />

obremenjujejo. Prehrana v hišah s tradicijo je pogosto pripravljena iz ekološko pridelanih sestavin<br />

lokalnega izvora.<br />

V akcijskem načrtu <strong>razvoja</strong> ponudbe hiš s tradicijo je predvidena priprava paketov doživetij v hišah s tradicijo,<br />

ki bodo vključevali nastanitev v tradicionalnih objektih, kulinariko, spoznavanje narave in kulturne dediščine v<br />

kraju in ožji okolici hiš ter povezovanje vseh sestavin ponudbe v celostni turistični proizvod hiš s tradicijo.<br />

Trženje je usmerjeno v prodajo na informacijsko-rezervacijskih portalih in vpeljavo poslovnega sistema <strong>za</strong><br />

podporo poslovanja, do katerega bi imeli dostop specializirani turistični posredniki. Glavna ovira pri razvoju in<br />

trženju proizvoda je predvsem pomanjkanje finančnih sredstev <strong>za</strong> širše razvojno sodelovanje.<br />

ZABAVIŠČNI TURIZEM IN IGRALNIŠTVO<br />

Igralniški turizem<br />

Igralniški turizem oz. prirejanje posebnih iger na srečo pomembno <strong>za</strong>okrožuje in dopolnjuje slovensko<br />

turistično ponudbo. Igralniško-turistični proizvod je poseben segment <strong>turizma</strong>, ki je mednarodno<br />

konkurenčen in se <strong>za</strong>radi tega razvija z visokimi dodanimi vrednostmi. Prav <strong>za</strong>radi svoje posebnosti je ta<br />

del slovenske turistične ponudbe že opredeljen v Strategiji <strong>razvoja</strong> iger na srečo v Sloveniji, ki jo je 16. 12.<br />

2010 sprejela Vlada RS in je temeljni razvojni dokument slovenske turistične ponudbe <strong>za</strong> področje iger na<br />

srečo v prihodnjem 10-letnem obdobju.<br />

Dosedanje izkušnje so poka<strong>za</strong>le, da je igralniški turizem premalo vpet v turistično ponudbo, kar je tudi ena<br />

od prepoznanih ovir pri doseganju večje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>. Za ta segment turistične<br />

ponudbe je <strong>za</strong>to ključnega pomena spodbujati razvoj kapitalsko močnejših koncesionarjev posebnih iger<br />

na srečo, sposobnih <strong>za</strong> gradnjo družbeno sprejemljivejših igralniških središč, in pomembno vlagati v<br />

turistično infrastrukturo na posameznih destinacijah.<br />

V letu 2010 je bilo dodeljenih 9 koncesij <strong>za</strong> prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici in 33 koncesij <strong>za</strong><br />

prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu. Posebni cilji na področju turistično usmerjenega<br />

igralništva so spodbuditi razvoj turistične in <strong>za</strong>baviščne infrastrukture s spodbudnim sistemom dajatev od<br />

iger na srečo, <strong>za</strong>gotoviti kakovostno in pestro ob igralniško ponudbo, uvesti aktivno koncesijsko politiko,<br />

oblikovati <strong>za</strong>okrožena igralniška območja, podrobneje opredeliti pogoje <strong>za</strong> posamezno vrsto igralne enote<br />

ter pridobiti čim večji delež ekonomske rente <strong>za</strong> državo, ki še omogoča ustrezno raven investiranja v<br />

igralniško-turistični proizvod in ustrezno donosnost koncesionarja.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 53


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

KRIŽARJENJE<br />

Destinacija <strong>za</strong> križarjenja<br />

Projekt Pomorski potniški terminal Koper – CRUISE SLOVENIA je temelj <strong>za</strong> razvoj Slovenije kot destinacije<br />

<strong>za</strong> križarjenja. Nosilci projekta, ki se je <strong>za</strong>čel leta 2005, so Luka Koper d.d., Mestna občina Koper in<br />

Primorska gospodarska zbornica Koper.<br />

To je povsem nova dejavnost, ki v slovenskem prostoru nima primerjave. V letu 2011 so potniške ladje<br />

pripeljale 108.820 potnikov. Turisti z obiskom ustvarijo nove gospodarske učinke <strong>za</strong> turizem, ki jih sicer ne<br />

bi. Po podatkih Evropskega združenja potniških ladjarjev in pomorskih pristanišč (European Cruies Council)<br />

je povprečna poraba potnika na posamezni destinaciji 57 evrov (podatek iz leta 2010).<br />

Skupni interes vseh partnerjev/deležnikov je hiter in učinkovit razvoj projekta ter maksimiranje pozitivnih<br />

ekonomskih učinkov <strong>za</strong> vse, ki jih to <strong>za</strong>nima. Vizija projekta je postati pomembna destinacija <strong>za</strong> ladje <strong>za</strong><br />

križarjenje. Slovenija kot nova destinacija <strong>za</strong> ladje <strong>za</strong> križarjenje želi postati prepoznavna med ladjarji po<br />

svoji posebni ponudbi, ki nima konkurence v drugih potniških pristaniščih (destinacijah) v Jadranu ali<br />

Sredozemlju. Projekt želimo razviti v matično pomorsko potniško pristanišče (z možnostjo<br />

vkrcanja/izkrcanja potnikov) in ne le kot pristanišče postanka. S tem želimo doseči še večje pozitivne<br />

gospodarske učinke <strong>za</strong> turizem in širše. Nadaljnji razvoj projekta v letih do konca <strong>2016</strong>, bo temeljil na<br />

konceptu trženja FLY, STAY and CRUISE SLOVENIA. S tem je pove<strong>za</strong>na gradnja pomorskega potniškega<br />

terminala v Kopru.<br />

MLADINSKI TURIZEM<br />

Mladinski turizem oziroma organizirano mladinsko popotništvo ima v Sloveniji tradicijo od leta 1892.<br />

Popotniško združenje Slovenije (PZS), ki <strong>za</strong>stopa Slovenijo v Mednarodnem združenju mladinskih<br />

prenočišč (International Youth Hostel Federation) in združuje več kot 40 mladinskih prenočišč (youth<br />

hostlov), pa deluje od leta 2001. Mladinski turizem je tista selektivna oblika <strong>turizma</strong>, v kateri se večinoma<br />

uporabljajo obstoječe storitve in infrastruktura, kar je velika konkurenčna prednost in ob kakovostni<br />

mladinskih prenočišč prinaša koristi celotni lokalni skupnosti.<br />

Mladinska prenočišča so na primer v septembru 2011 dosegla kar 41 odstotno povečanje števila<br />

prenočitev. Mladinski turizem je naravnan izjemno trajnostno in tudi okolju sprejemljivo; takih je večina<br />

mladinskih prenočišč v mreži Popotniškega združenja Slovenije. Število prenočitev v letu 2010 je bilo sicer<br />

le 88.901, vendar je treba upoštevati, da so nekatera mladinska prenočišča <strong>za</strong>jeta pri mladinskih domovih,<br />

ki so imeli skupaj s podobnimi objekti 530.286 prenočitev. Ob taki rasti lahko z dobro podporo<br />

pričakujemo vsaj podvojeno število prenočitev.<br />

V Sloveniji je v okviru Popotniškega združenja Slovenije mreža mladinskih prenočišč dobro <strong>za</strong>snovana in<br />

razpredena, tako da skupaj z drugimi mladinskimi nastanitvenimi zmogljivostmi in kampi <strong>za</strong>gotavlja skoraj<br />

idealno pokritost. Storitve mladinskega <strong>turizma</strong> so predvsem doživetja, aktivnosti in dogodki, <strong>za</strong>to je treba<br />

v obdobju <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> pozornost nameniti podpori združenju pri trženju in združevanju proizvodov, še<br />

posebej pri trženju mladinskih prenočišč <strong>za</strong> skupine mladih, tako da se poleg prenočitev ponujajo tudi vse<br />

druge sestavine mladinskega <strong>turizma</strong>, kot so prireditve, športne aktivnosti, kulturni dogodki, naravne<br />

znamenitosti in podobno.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 54


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

4. OPIS UKREPOV IN AKTIVNOSTI<br />

Slika 12: Cilji in razvojna področja (prednostna področja so označena z zeleno)<br />

Povečati obseg<br />

turistične dejavnosti<br />

Splošni cilj<br />

Spodbuditi povečanje<br />

konkurenčnosti<br />

Zagotovitev<br />

ugodnega posl.okolja<br />

Učinkovito trženje in<br />

prom. Slovenije<br />

Razvojna<br />

področja /<br />

dejavnosti<br />

Razvoj turističnih<br />

destinacij<br />

Medres.usklaj. in sodel.<br />

ter ugodno norm. okolje<br />

Povečanje<br />

prepoznavnosti<br />

Ukrepi<br />

Ustreznost kadr. strukt.<br />

glede na potrebe gosp.<br />

Organiziranost<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

Tržna segmentacija<br />

Povečanje kakovosti<br />

Konkurenčni<br />

turistični proizvodi<br />

Spodbuditi R&R ter<br />

<strong>za</strong>gotoviti ustrezne<br />

podlage <strong>za</strong> sprejemanje<br />

poslovnih odločitev<br />

Digitalno trženje<br />

Spodbujanje<br />

inovativnosti<br />

Partnersko trženje<br />

Lažja dostopnost do<br />

Slovenije in v Sloveniji<br />

Sodelovanje v EU in v<br />

mednarodnem prostoru<br />

Investiranje v tur.<br />

infrastrukturo<br />

Desezonali<strong>za</strong>cija<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 55


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

V nadaljevanju so podrobneje opisani razvojna področja in ukrepi oz. dejavnosti.<br />

4.1. Razvojno področje oz. dejavnost 1:<br />

Spodbujanje povečanja konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

UKREP 1.1.<br />

OPIS<br />

SPODBUJANJE RAZVOJA TURISTIČNIH DESTINACIJ<br />

Razvoj učinkovitih turističnih destinacij s kakovostnimi in<br />

privlačnimi integralnimi turističnimi proizvodi, ki bodo vodile v<br />

odlično izkušnjo turistov na destinaciji.<br />

Zagotovitev (implementiranje) trajnostnega/odgovornega<br />

ravnanja v turističnem gospodarstvu in na destinacijah (<strong>za</strong>radi<br />

boljše kakovosti življenja lokalnih prebivalcev, varstva okolja,<br />

narave in kulturne dediščine ter <strong>za</strong>dovoljstva turistov).<br />

Trajnostni turistični proizvodi, destinacije in ponudniki kot<br />

konkurenčna prednost Slovenije kot turistične destinacije.<br />

JEDRO UKREPA<br />

Razvoj mreženja v turizmu na horizontalni in vertikalni ravni.<br />

Trajnostni turizem prepoznan kot ena ključnih smeri <strong>razvoja</strong><br />

<strong>turizma</strong> v prihodnje (ekonomska, družbeno-kulturna in okoljska<br />

sestavina), ki se ustrezno spremlja.<br />

Odgovorna uporaba naravnih virov, uporaba čistih/zelenih<br />

tehnologij, varstvo dediščine ter ohranitev narave in kulturne<br />

dediščine destinacij, kakovost in trajnost delovnih mest, …<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

Ovrednotenje (valori<strong>za</strong>cija) narave in kulturne dediščine<br />

(sestavni del turistične ponudbe na destinaciji) v turistični<br />

ponudbi na destinaciji.<br />

Vključevanje vseh potencialnih turističnih <strong>za</strong>nimivosti (atrakcij)<br />

na destinaciji v integralne turistične proizvode.<br />

Usposobljeni turistični animatorji in razviti privlačni programi<br />

turistične animacije <strong>za</strong> različne ciljne skupine.<br />

Vključevanje vseh deležnikov na destinaciji v razvoj turistične<br />

ponudbe.<br />

Ciljno povezovanje destinacij.<br />

Spodbujanje <strong>razvoja</strong> trajnostnega <strong>turizma</strong> na <strong>za</strong>varovanih<br />

območjih ob soudeležbi vseh ustreznih resorjev, lokalnega<br />

prebivalstva, turističnega sektorja in regionalnih destinacijskih<br />

organi<strong>za</strong>cij.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 56


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

Sprejetje mednarodnega etičnega kodeksa v turizmu.<br />

Sodelovanje regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij s Slovensko<br />

turistično organi<strong>za</strong>cijo na programski ravni.<br />

Usposabljanje menedžerjev na ravni regionalnih destinacijskih<br />

organi<strong>za</strong>cij (usposobljeni svetovalci s področja destinacijskega<br />

menedžmenta).<br />

Uvedba (implementacija) ka<strong>za</strong>lnikov trajnostnega <strong>razvoja</strong><br />

<strong>turizma</strong> v Sloveniji (in na posameznih destinacijah) ter redno<br />

periodično spremljanje in nadziranje (monitoring na podlagi<br />

ka<strong>za</strong>lnikov).<br />

Spodbujanje lokalnih verig dobaviteljev na turističnih<br />

destinacijah.<br />

Uveljavitev (implementacija) znaka EU <strong>za</strong> okolje (ali drugih<br />

ekoloških certifikatov) v nastanitvenih obratih.<br />

Spodbujanje vertikalnega in horizontalnega mreženja<br />

deležnikov na turističnih destinacijah (in med turističnimi<br />

destinacijami) <strong>za</strong>radi oblikovanja tržno privlačne celovite<br />

turistične ponudbe na destinaciji (na podeželju, v urbanem<br />

okolju, v gorskem svetu ipd.).<br />

Sodelovanje Slovenije v pobudah kot je npr. EDEN ali<br />

NECSTour, <strong>za</strong>radi ovrednotenja turističnih destinacij, ki<br />

sprejemajo učinkovite ukrepe <strong>za</strong> spodbujanje trajnostnega<br />

<strong>turizma</strong>.<br />

Poenotenje pojavnih oblik tržnega komuniciranja na ravni<br />

regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij v skladu s trženjsko<br />

znamko Slovenije.<br />

Izkoriščanje vseh potencialov na tem področju tudi s pomočjo<br />

drugih ministrstev oz. vladnih ustanov.<br />

NOSILCA<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

Oblikovanje strateškega okvira oz. sheme <strong>za</strong> razvoj socialnega<br />

oz. družbeno odgovornega <strong>turizma</strong> v Sloveniji.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> finance<br />

Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />

Lokalne turistične organi<strong>za</strong>cije<br />

Turistična zve<strong>za</strong> Slovenije, regijske z veze oz. turistična društva<br />

Turistično gospodarstvo<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 57


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Interesna združenja<br />

Izobraževalne/raziskovalne ustanove<br />

Zavod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine<br />

UKREP 1.2.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

USTREZNOST KADROVSKE STRUKTURE GLEDE NA<br />

POTREBE GOSPODARSTVA<br />

Zagotavljanje usklajenega <strong>razvoja</strong> kakovostne ponudbe<br />

izobraževanja in usposabljanja v gostinstvu in turizmu s<br />

potrebami turističnega gospodarstva in drugimi uporabniki<br />

znanja.<br />

Zagotavljanje kakovostnega sistema izobraževanja in<br />

usposabljanja v gostinstvu in turizmu ter ustreznih možnosti <strong>za</strong><br />

delo v turističnem gospodarstvu in njegovih podpornih<br />

dejavnostih.<br />

Stalno povečevanje kakovosti programov izobraževanja in<br />

usposabljanja v gostinstvu in turizmu (<strong>za</strong> operativno raven ter<br />

<strong>za</strong> srednji in top menedžment).<br />

Tesnejše sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in<br />

turističnim gospodarstvom.<br />

Izboljšanje sodelovanja visokošolskih ustanov z gospodarstvom<br />

in negospodarstvom 33 .<br />

Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami (na vertikalni<br />

ravni).<br />

Upoštevanje značilnosti nove generacije Y pri oblikovanju novih<br />

delovnih mest.<br />

Posodabljanje poklicnih standardov s področja gostinstva in<br />

<strong>turizma</strong> na podlagi analize potreb gospodarstva ter po potrebi<br />

uvajanje novih nacionalnih poklicnih kvalifikacij.<br />

Spodbujanje uvajanja trajnostnih sestavin na vseh ravneh in<br />

področjih (prepoznavanje primerov dobrih praks;<br />

o<strong>za</strong>veščanje/delavnice).<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

Oblikovanje ustreznega koncepta mentorstva <strong>za</strong> izvajanje<br />

praktičnega usposabljanja z delom in praktičnega izobraževanja<br />

v podjetjih (sofinanciranje usposabljanja mentorjev v podjetjih<br />

ter sofinanciranje praktičnega usposabljanja z delom <strong>za</strong> dijake<br />

in praktičnega izobraževanja <strong>za</strong> študente v podjetjih).<br />

33 Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (ukrep 5, stran 22).<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 58


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Izboljšanje izvajanja praktičnega usposabljanja z delom <strong>za</strong><br />

dijake in praktičnega izobraževanja <strong>za</strong> študente z razvojem<br />

koncepta šolskih hotelov, agencij in gostinskih obratov.<br />

Izboljšanje ugleda <strong>turizma</strong> v okolju (izboljšanje ugleda <strong>turizma</strong> v<br />

javnosti, predvsem med mladimi in lokalnim prebivalstvom ter<br />

s tem ustvarjanje <strong>za</strong> turizem prijaznega okolja na destinacijah).<br />

Spodbujanje programov <strong>za</strong> krepitev turistične podjetniške<br />

kulture predvsem med mladimi in lokalnim prebivalstvom.<br />

O<strong>za</strong>veščanje in izobraževanje lokalnega prebivalstva o pomenu<br />

<strong>turizma</strong> <strong>za</strong> razvoj destinacije, načelih trajnostnega <strong>razvoja</strong> in<br />

uvajanju trajnostnih sestavin na vseh ravneh in področjih<br />

(prepoznavanje primerov dobrih praks), oblikovanje trajnostnih<br />

turističnih proizvodov in storitev ter zelenih delovnih mestih.<br />

Spodbujanje oblikovanja in uvajanja programov usposabljanja<br />

in izpopolnjevanja <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene v turizmu.<br />

O<strong>za</strong>veščanje <strong>za</strong>poslenih v gostinstvu in turizmu ter uvedba<br />

sodobnih modelov upravljanja z njimi.<br />

Promocija izobraževanja in dela v gostinstvu in turizmu –<br />

turizem kot gibalo trajnostnega <strong>razvoja</strong> gospodarstva ter<br />

spodbujevalec kakovosti življenja in blaginje.<br />

Spodbujanje <strong>za</strong>poslovanja lokalnega prebivalstva v turizmu.<br />

Spodbujanje turističnega gospodarstva, da se prijavlja na javne<br />

razpise s področja menedžmenta in sredstev Evropskega<br />

socialnega sklada.<br />

NOSILCA<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> delo, družino in socialne <strong>za</strong>deve<br />

Center <strong>za</strong> poklicno izobraževanje<br />

Turistično gostinska zbornica<br />

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Izobraževalne ustanove na področju <strong>turizma</strong><br />

Drugi ponudniki izobraževalnih storitev<br />

Regionalne/lokalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />

Raziskovalne ustanove na področju <strong>turizma</strong><br />

Interesna združenja<br />

Turistična zve<strong>za</strong> Slovenije<br />

Centri znanja dediščinskih skupnosti<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 59


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Slika 13: Pove<strong>za</strong>nost ukrepov/aktivnosti in dolgoročni vplivi vlaganja v znanje<br />

Zadovoljstvo<br />

turistov<br />

Zvestoba in<br />

eventuelno višja<br />

stopnja<br />

<strong>za</strong>drževanja<br />

turistov<br />

Visoka kakovost tur.<br />

proizvodov in storitev<br />

(inovativnost;<br />

večja produktivnost;<br />

večja dodana<br />

vrednost)<br />

Večji prihodek,<br />

dobiček<br />

Večja<br />

usposobljenost<br />

<strong>za</strong>poslenih<br />

Zadovoljstvo<br />

<strong>za</strong>poslenih<br />

Zvestoba<br />

<strong>za</strong>poslenih<br />

Boljša podoba<br />

poklicev v<br />

gostinstvu in<br />

turizmu<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 60


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

UKREP 1.3.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

SPODBUJANJE POVEČANJA KAKOVOSTI<br />

Povečanje kakovosti turističnih proizvodov in storitev (na ravni<br />

turističnih ponudnikov, destinacij in na državni ravni) ter<br />

povečanje konkurenčnosti.<br />

Visoka kakovost turističnih proizvodov in storitev (v tehničnem<br />

in funkcionalnem smislu) prepoznana kot gibalo konkurenčnosti<br />

in tržne diferenciacije.<br />

Vključevanje interesnih združenj v pomembna evropska<br />

interesna združenja turistične industrije. 34<br />

Uvedba celovitega sistema kakovosti <strong>za</strong> turistična podjetja.<br />

Merjenje <strong>za</strong>dovoljstva turistov.<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

Razvoj programa <strong>za</strong> celovit sistem <strong>razvoja</strong> kakovosti na vseh<br />

ravneh in področjih (ter uvedba programa in morebitna uvedba<br />

sistema certificiranja kakovosti na državni ravni).<br />

Sprejetje in spodbujanje pridobitve nacionalnega ali<br />

mednarodnega znaka kakovosti (npr. STQ ali EQL) (s celovito<br />

certifikacijsko shemo ter shemo spremljanja in nadziranja) oz.<br />

EU znaka <strong>za</strong> okolje (Ecolabel - okoljska marjetica).<br />

Spodbujanje nastanitvenih obratov oz. ponudnikov k<br />

speciali<strong>za</strong>ciji (turistična podjetja s certificirano in specializirano<br />

turistično ponudbo). 35<br />

Nadaljnji razvoj in uvedba sistema kakovosti/splošno ali<br />

speciali<strong>za</strong>cija 36 (<strong>za</strong> destinacije, ključne turistične proizvode oz.<br />

tržne znamke oz. storitve, podjetja).<br />

Popolna uvedba in izboljšave kategori<strong>za</strong>cijskega sistema<br />

(tehnična kakovost) ter uskladitev s trajnostnim merilom.<br />

Razvoj in uvedba programa <strong>za</strong> spremljanje <strong>za</strong>dovoljstva turistov<br />

(državna raven, raven podjetij, raven destinacije; redno<br />

spremljanje in nadziranje).<br />

NOSILCA<br />

Osveščanje o pomenu kakovosti (usposabljanja).<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

34 Ob upoštevanju interesov interesnih združenj.<br />

35 Npr. eko, wellness, zdravstvene storitve, <strong>za</strong>baviščne in igralniške storitve, storitve <strong>za</strong> posebne tržne skupine, kot so mladi,<br />

družine, invalidi, seniorji, …<br />

36 Trenutno so že razvita merila kakovosti <strong>za</strong> podelitev znakov (speciali<strong>za</strong>cija) - npr. kolesarski hotel, pohodniški hotel, kongresna<br />

dejavnost.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 61


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

UKREP 1.4.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Zbornice<br />

Interesna združenja<br />

Civilni sektor<br />

Raziskovalne ustanove<br />

SPODBUJANJE RAZVOJA IN RAZISKOVALNEGA DELA TER<br />

OBLIKOVANJE USTREZNIH PODLAG ZA SPREJEMANJE<br />

POSLOVNIH ODLOČITEV V TURIZMU<br />

Vzpostavitev sodobnega sistema raziskovalno-razvojne<br />

dejavnosti v slovenskem turizmu.<br />

Povečanje <strong>razvoja</strong> in prenosa znanja v turistično gospodarstvo<br />

ter med druge uporabnike znanja.<br />

Oblikovanje ustreznih podlag <strong>za</strong> sprejemanje strateških in<br />

poslovnih odločitev.<br />

Povečanje pomena raziskovalno-razvojne dejavnosti v turizmu.<br />

Redno sestajanje Posvetovalnega sveta <strong>za</strong> raziskave pri<br />

Slovenski turistični organi<strong>za</strong>ciji.<br />

Sistem povezovanja <strong>za</strong>sebnega in javnega sektorja ter<br />

raziskovalnega področja.<br />

Priprava programa raziskovalnih tem <strong>za</strong> področje <strong>turizma</strong>.<br />

Sodelovanje pri projektu EU Virtual Tourism Observatory v<br />

smislu uporabe zbranih podatkov.<br />

Spremljanje in uporaba podatkov v okviru projekta ICT and<br />

Tourism platform.<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

Oblikovanje podatkovne zbirke, ki bi na enem mestu združevala<br />

izsledke raziskav in študij na področju <strong>turizma</strong> ter bi deležnikom<br />

omogočala dostop do znanja na področju <strong>turizma</strong>.<br />

Pridobivanje, analiziranje in posredovanje informacij s področja<br />

<strong>turizma</strong> v podporo učinkovitejšemu trženju <strong>turizma</strong> na vseh<br />

ravneh (Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija, Statistični urad RS).<br />

Uvedba ka<strong>za</strong>lnikov trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> v Sloveniji (in<br />

na posameznih destinacijah) ter redno spremljanje in<br />

nadziranje (raziskave).<br />

Sofinanciranje temeljnih in aplikativnih raziskav s področja<br />

<strong>turizma</strong>.<br />

Podrobnejše študije o konkurenčnih prednostih Slovenije kot<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 62


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

turistične destinacije (npr. naravne in kulturne danosti,<br />

geostrateški položaj, varnost, gastronomija, …).<br />

Tekoče ocenjevanje (evalviranje) uresničevanja Strategije<br />

<strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> Slovenije.<br />

NOSILCA<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

UKREP 1.5.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />

Agencija <strong>za</strong> raziskovalno dejavnost RS<br />

Izobraževalne ustanove v turizmu<br />

Raziskovalne ustanove v turizmu<br />

Interesna združenja<br />

Statistični urad RS<br />

SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI V TURIZMU<br />

Z inovativnejšimi in privlačnejšimi turističnimi proizvodi ter<br />

storitvami <strong>za</strong>gotoviti večjo konkurenčnost in dobičkonosnost<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> ter prehod v zeleno/sonaravno<br />

gospodarstvo.<br />

Razvoj inovativnosti na vseh ravneh in področjih (proizvod,<br />

storitev, destinacija, organi<strong>za</strong>cija, proces, tehnologija, trženjsko<br />

komuniciranje, sodelovanje,…).<br />

Razvoj in uvajanje inovacij v turizmu (na vseh področjih in<br />

ravneh) – ZELENA RAST.<br />

Prepoznavanje uspešno vpeljanih inovacij v turizmu.<br />

O<strong>za</strong>veščanje deležnikov v turizmu o pomenu inovacij (uvajalne<br />

in razvojne delavnice).<br />

Nadaljnji razvoj uspešno vpeljanih inovativnih projektov v<br />

turizmu.<br />

Finančne spodbude <strong>za</strong> zelene inovacije v turizmu.<br />

NOSILCA<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

Promocija inovativnosti v turizmu.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Interesna združenja<br />

Zbornice<br />

Civilni sektor<br />

Izobraževalne/raziskovalne ustanove<br />

Javna agencija <strong>za</strong> podjetništvo in tuje investicije<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 63


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

UKREP 1.6.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

LAŽJA DOSTOPNOST DO SLOVENIJE IN V SLOVENIJI KOT<br />

TURISTIČNI DESTINACIJI<br />

Ohranjanje obstoječih in uvajanje novih letalskih in železniških<br />

pove<strong>za</strong>v<br />

Izboljšanje cestnih in že obstoječih železniških ter pomorskih<br />

pove<strong>za</strong>v.<br />

Uporabnikom prijazen sistem cestninjenja (predvsem turistom<br />

in enodnevnim obiskovalcem).<br />

Poenostavitev vizumskih postopkov.<br />

Povečanje trajnostne prometne dostopnosti.<br />

Za povečanje konkurenčnosti nujna <strong>za</strong>gotovitev lažje<br />

dostopnosti Slovenije, predvsem z letalskimi in železniškimi<br />

pove<strong>za</strong>vami.<br />

Uvajanje okolju prijaznih (zelenih) prometnih sredstev v javni<br />

potniški promet (predvsem v železniškem prometu in<br />

pomorstvu).<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

Uporabnikom prijaznejši sistem cestninjenja (predvsem <strong>za</strong><br />

turiste in enodnevne obiskovalce).<br />

Sklep Vlade RS z dne 5. 7. 2011, s katerim je bilo Ministrstvu <strong>za</strong><br />

promet naloženo, da podrobneje opredeli vlogo in pomen<br />

žičniških naprav ter oceni njihove možnosti vključitev v sistem<br />

javnega potniškega prometa. 37<br />

Poenostavitev vizumskih postopkov 38 in uvedba<br />

poenostavljenih postopkov v novih državah.<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

Spodbujanje <strong>razvoja</strong> letalskega prometa na letališčih v Sloveniji<br />

(<strong>za</strong>gotovitev več rednih letalskih pove<strong>za</strong>v/nacionalni prevoznik,<br />

drugi prevozniki in nizkocenovni letalski prevozniki). Nujna je<br />

vzpostavitev redne letalske pove<strong>za</strong>ve z vsemi ključnimi<br />

evropskimi emitivnimi trgi po konkurenčnih pogojih (<strong>za</strong>dostno<br />

število sedežev).<br />

Dejavnosti <strong>za</strong> dokončanje in usposobitev drugega največjega<br />

letališča v državi.<br />

Liberali<strong>za</strong>cija <strong>slovenskega</strong> zračnega prometa (ob upoštevanju<br />

<strong>za</strong>htev EU).<br />

Razvoj celovitega kolesarskega omrežja, pove<strong>za</strong>nega z<br />

37 Podlaga je <strong>Strategija</strong> izgradnje žičniških sistemov v RS ob upoštevanju predvsem naravnih danosti. Dejavnost je trajna.<br />

Izvedbeni del sklepa ob nastajanju tega dokumenta še ni bil pripravljen.<br />

38 V letu 2010 je bil podpisan sporazum med <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve in <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> gospodarstvo o izdajanju<br />

vizumov <strong>za</strong>radi turističnega obiska. Turistično gospodarstvo ocenjuje, da je treba na tem področju postopke še poenostaviti.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 64


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

mednarodnimi kolesarskimi potmi, s spremljajočo<br />

infrastrukturo. Spodbujanje uvedbe enotnega nacionalnega<br />

sistema označevanja kolesarskih in pohodniških poti. 39<br />

Posodobitev in obnova manjkajočih cestnih pove<strong>za</strong>v in obnova<br />

obstoječe cestne infrastrukture. 40 V smislu dostopa do<br />

turističnih območij prednostna obravnava javnih cest.<br />

Vzpostavitev ustreznih in <strong>za</strong>dostnih rednih prometnih pove<strong>za</strong>v<br />

do turističnih središč in znamenitosti, pa tudi do pomembnih<br />

vstopnih točk <strong>za</strong> tuje turiste (tudi javnega avtobusnega,<br />

železniškega in vodnega potniškega prometa).<br />

Postavitev <strong>za</strong>dostnega števila vidnih turističnih tabel <strong>za</strong><br />

obveščanje ob cestah.<br />

Nadaljnji razvoj 41 objekta mednarodnega pomorskega<br />

potniškega terminala v Kopru <strong>za</strong> promet velikih potniških ladij<br />

na mednarodnih potniških progah in turističnih križarjenjih. 42<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

UKREP 1.7.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />

Interesna združenja<br />

SODELOVANJE Z USTANOVAMI V EU IN MEDNARODNEM<br />

PROSTORU<br />

Aktivno sodelovanje Slovenije pri mednarodnih projektih, kot<br />

so transnacionalne tematske poti, ki <strong>za</strong>gotavljajo dodatno<br />

povečanje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> in dodatno<br />

promocijo, podkrepljeno s skupnim trženjem s partnerji pri<br />

projektu.<br />

Sodelovanje z ustanovami in partnerskimi ustanovami v EU in<br />

širšem mednarodnem prostoru.<br />

Dejavna udeležba Slovenije pri sprejemanju <strong>za</strong>konodaje,<br />

strateških odločitev in usmeritev z vplivom na razvoj <strong>turizma</strong> v<br />

39 To vključuje tudi dosledno označevanje mednarodnih tematskih, kolesarskih in pohodniških poti z mednarodno določenimi<br />

informacijskimi znaki na slovenskem ozemlju, pri vseh projektih, pri katerih sodeluje Slovenija (npr. Evropska pot železne <strong>za</strong>vese,<br />

Emina pot, Pot Sv. Martina, čezmejna Dravska kolesarska pot, Mura-Drava Bike, Via Alpina, Evropski pešpoti E6 in E7, itd.).<br />

40 Ureditev in posodobitev cest zunaj avtocest do najpomembnejših turističnih središč in znamenitosti (prednostno – na primer:<br />

Nova Gorica-Bovec, obvoznica Bled, Dramlje-Podčetrtek in Rogaška Slatina, Novo mesto-Dolenjske Toplice, Koper-Izola-Portorož,<br />

Zreče-Rogla, Lovrenc na Pohorju-Rogla, Maribor-Mariborsko Pohorje, Hrušica-Planica, Celje-Laško-Rimske Toplice,…).<br />

41 V skladu s sprejetim državnim lokacijskim načrtom <strong>za</strong> celovito prostorsko ureditev pristanišča <strong>za</strong> mednarodni promet v Kopru.<br />

42 V skladu s koncesijsko pogodbo je nosilec Luka Koper d. d. (nadzor opravlja Republika Slovenija). Ocenjena vrednost projekta je<br />

4,5 milijona evrov.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 65


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

EU v okviru ustanov EU (EP, Svet EU in Evropska komisija).<br />

Sodelovanje Slovenije pri projektih EU in mednarodnih<br />

projektih, ki podpirajo povečanje konkurenčnosti in<br />

prepoznavnost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

Dejavna udeležba Slovenije na področju <strong>turizma</strong> v ustanovah<br />

EU (skladno s Strategijo RS <strong>za</strong> sodelovanje v okviru EU sprejeto<br />

v Državnem zboru RS) in v mednarodnih organi<strong>za</strong>cijah, katerih<br />

članica je RS (OECD, UNWTO, WTO, Svet Evrope, DS Alpe-<br />

Jadran, EUROMED/UzS, ETC ...), ter pri mednarodnih pogodbah,<br />

katerih podpisnica je RS (Alpska konvencija).<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI Poslovne pisarne v tujini. 43<br />

Delegacije ob obiskih visokih državnih predstavnikov in<br />

<strong>za</strong>sedanja mešanih komisij.<br />

Bilateralno sodelovanje.<br />

Sodelovanje pri transnacionalnih mednarodnih projektih.<br />

Sodelovanje pri čezmejnih projektih.<br />

NOSILCA<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

UKREP 1.8.<br />

OPIS<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Izobraževalne ustanove na področju <strong>turizma</strong><br />

Raziskovalne ustanove na področju <strong>turizma</strong><br />

Turistično gostinska zbornica<br />

Obrtno-podjetniška zbornica<br />

Interesna združenja<br />

SPODBUJANJE NALOŽB V TURISTIČNO INFRASTRUKTURO<br />

Zagotovitev infrastrukture, ki bo omogočala hitrejši razvoj<br />

<strong>turizma</strong> na destinacijah, s poudarkom na vsebinah, ki temeljijo<br />

na sestavinah trajnostnega <strong>razvoja</strong>..<br />

S potenciali, ki jih nudita naravna in kulturna dediščina, se bo<br />

ustvarjala nova turistična ponudba in bo omogočen razvoj<br />

spremljajočih dejavnosti. Poseben poudarek dan zlasti<br />

območjem, na katerih so možnosti <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>turizma</strong><br />

(npr. <strong>za</strong>varovana območja in naravne vrednote nacionalnega<br />

pomena 44 ).<br />

43 Npr. veleposlaništva v tujini kot podaljšana roka Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije.<br />

44 V skladu z upravljavskimi načrti teh območij in naravovarstvenimi smernicami.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 66


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

JEDRO UKREPA<br />

Zagotovitev podpore s pomočjo ukrepov predvsem tisti javni<br />

turistični infrastrukturi, ki bi lahko pripomogla k hitrejšemu<br />

razvoju destinacij, vendar pa <strong>za</strong>njo ni mogoče <strong>za</strong>gotoviti<br />

<strong>za</strong>sebnih virov.<br />

Pozornost namenjena tudi razvoju infrastrukture v širšem<br />

smislu, in sicer v tistih segmentih turistične ponudbe, kjer je<br />

pomanjkanje infrastrukture velika ovira <strong>za</strong> nadaljnji razvoj<br />

turističnih destinacij. Usmeritev dejavnosti tudi v spodbujanje<br />

tujih kapitalskih vlaganj, spodbujanje <strong>razvoja</strong> malih in srednje<br />

velikih podjetij ter <strong>za</strong>gotavljanje davčnih razbremenitev <strong>za</strong> nove<br />

naložbe.<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

NOSILCI<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

UKREP 1.9.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

Oblikovanje politik <strong>razvoja</strong> različnih vrst infrastrukture<br />

(kulturna, naravna, športna…), ki vplivajo na turizem.<br />

Vpeljava projektnega načina financiranja pri turističnih<br />

projektih.<br />

Razvoj novih oblik spodbud <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje ugodnega<br />

finančnega okolja <strong>za</strong> domače in tuje naložbe.<br />

Instrumenti dodeljevanja spodbud <strong>za</strong> turistično infrastrukturo.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> finance<br />

Slovenski podjetniški sklad<br />

Javni sklad RS <strong>za</strong> regionalni razvoj in razvoj podeželja<br />

Javna agencija <strong>za</strong> podjetništvo in tuje investicije<br />

DESEZONALIZACIJA<br />

Podaljševanje turistične sezone.<br />

Višja stopnja <strong>za</strong>sedenosti turistične infrastrukture.<br />

Spodbujanje <strong>razvoja</strong> obstoječih (npr. zdraviliški, kongresni,…)<br />

ter oblikovanje novih turističnih proizvodov in storitev, ki bodo<br />

vplivali na zmanjšanje sezonske značilnosti turističnega<br />

povpraševanja (npr. ponovna uvedba zimskih šolskih počitnic<br />

vsaj v dveh terminih).<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI /<br />

NOSILCA<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

Turistično gospodarstvo<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

Regionalne/lokalne turistične organi<strong>za</strong>cije<br />

Interesna združenja<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 67


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

4.2. Razvojno področje oz. dejavnost 2:<br />

Zagotovitev ugodnega poslovnega okolja<br />

UKREP 2.1.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

MEDRESORSKO USKLAJEVANJE IN SODELOVANJE TER<br />

ZAGOTOVITEV UGODNEGA POSLOVNEGA OKOLJA 45<br />

Učinkovito usklajevanje in sodelovanje na medministrski ravni<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev čim boljšega izkoristka vseh politik in finančnih<br />

instrumentov RS in EU <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong>.<br />

Zagotovitev ugodnega poslovnega in normativnega okolja <strong>za</strong><br />

hitrejši razvoj in povečanje konkurenčnosti <strong>turizma</strong> v Sloveniji.<br />

Povečanje obsega tujih naložb.<br />

Ugodno oz. podjetjem prijazno poslovno in normativno okolje<br />

<strong>za</strong> še hitrejši razvoj <strong>turizma</strong> v Sloveniji.<br />

Turizem prepoznan kot strateška gospodarska dejavnost, ki<br />

vpliva na družbeno blaginjo in nova delovna mesta .<br />

Oblikovanje in izvajanje ustrezne turistične politike in drugih<br />

strateških dokumentov.<br />

Spoštovanje in upoštevanje sklepa, ki ga je Vlada RS sprejela na<br />

81. redni seji 11. 5. 2010 pod točko 1, da je turizem eden<br />

najpomembnejših gospodarskih oziroma strateških sektorjev.<br />

Usklajevanje normativnih aktov, ki lahko posredno ali<br />

neposredno vplivajo na razvoj <strong>turizma</strong>, z resornim ministrstvom<br />

<strong>za</strong> turizem že med pripravo.<br />

Zmanjševanje oz. odprava administrativnih ovir, pomembnih <strong>za</strong><br />

razvoj <strong>turizma</strong> (npr. razbremenitev nastanitvenih obratov v<br />

turizmu glede poročanja podatkov) 46 .<br />

Zagotovitev ugodnih prostorskih možnosti <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong>.<br />

Zagotovitev ugodnih možnosti <strong>za</strong> gradnjo oz. obnovo turistične<br />

infrastrukture (vključno s hitrejšimi in enostavnejšimi postopki<br />

<strong>za</strong> pridobitev vseh dovoljenj).<br />

Preveritev oz. pregled tistih aktov, ki ne prispevajo k hitrejšemu<br />

razvoju <strong>turizma</strong> (npr. na področjih, ko so alokacija finančnih<br />

sredstev <strong>za</strong> namene <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>, delovna <strong>za</strong>konodaja – še<br />

posebej sezonske in občasne <strong>za</strong>poslitve, prostorska <strong>za</strong>konodaja,<br />

<strong>za</strong>ščita kopalnih voda, alokacija koncesnin <strong>za</strong> izkoriščanje<br />

45 Turizem je izrazito večresorska dejavnost z močnimi multiplikativnimi vplivi, saj so pri dejavnostih, pove<strong>za</strong>nih s turizmom<br />

udeleženi vsi vladni resorji, <strong>za</strong>to je nujno usklajeno vodenje.<br />

46 Npr. projekt v okviru Odprave administrativnih ovir, ki ga vodi <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> pravosodje in javno upravo, glede<br />

razbremenjevanja poročevalskih enot v turizmu (sodelujejo še SURS, MNZ, Policija).<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 68


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI /<br />

termalnih in mineralnih voda, avtorske pravice, urejanje<br />

terminov zimskih šolskih počitnic, sistem cestninjenja,<br />

vizumska politika, …), da se <strong>za</strong>gotovijo možnosti <strong>za</strong> hitrejši<br />

razvoj <strong>turizma</strong>.<br />

Sprememba Zakona o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>, da se<br />

poenostavijo pogoji <strong>za</strong> opravljanje dejavnosti oziroma<br />

debirokratizira (deregulira) področje, vse <strong>za</strong>radi krepitve<br />

podjetništva.<br />

Skrb <strong>za</strong> krajinsko skladno urbanistično načrtovanje v turističnih<br />

občinah, <strong>za</strong> skladno in nemoteče umeščanje različnih dejavnosti<br />

v prostor.<br />

Na vseh ravneh priprava prostorskih načrtov, s katerimi naj se<br />

opredelijo območja, prednostno namenjena umestitvi<br />

turistične infrastrukture in predvidijo mogoče rabe<br />

(prednostno na <strong>za</strong>varovanih območjih).<br />

Opredelitev pogojev <strong>za</strong> uporabo gradov in drugih kulturnih<br />

spomenikov, ki niso muzeji ali druge kulturne ustanove, v<br />

turistične namene.<br />

NOSILCI<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

UKREP 2.2.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

Vlada RS<br />

Vsa ministrstva, vladne službe, vladni uradi ter ustrezne<br />

izvajalske ustanove<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Interesna združenja<br />

Turistično gostinska zbornica<br />

Obrtno-podjetniška zbornica<br />

Civilni sektor<br />

ORGANIZIRANOST SLOVENSKEGA TURIZMA<br />

Sodoben model sodelovanja in vključevanja odločevalcev na<br />

vseh ravneh (nacionalna, regionalna, lokalna, interesna<br />

združenja, zbornice, civilni sektor, …) v smislu povezovanja in<br />

prepletanja na horizontalni in vertikalni ravni.<br />

Spodbujanje podjetniškega <strong>razvoja</strong> in povečanje<br />

konkurenčnosti.<br />

Učinkovito izvajanje nalog na državni, regionalni in lokalni ravni.<br />

Zagotavljanje <strong>za</strong>dostnih finančnih sredstev (<strong>za</strong>gotovitev višjega<br />

proračuna <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> na državni ravni).<br />

Učinkovit model organiziranosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

Spodbujanje partnerskega sodelovanja na vseh področjih in<br />

ravneh.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 69


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

Redno sestajanje in sprejemanje odločitev članov Sveta <strong>za</strong><br />

turizem pri predsedniku Vlade RS.<br />

Krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju,<br />

oblikovanju in trženju <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> na vseh ravneh, od<br />

lokalne, regionalne do državne ter krepitev odličnosti na vseh<br />

področjih in na vseh ravneh <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

Sprememba Zakona o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

NOSILCI<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

Povečanje proračuna <strong>za</strong> razvoj in promocijo <strong>turizma</strong>.<br />

Svet <strong>za</strong> turizem<br />

Vlada RS<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Interesna združenja<br />

Turistično gostinska zbornica<br />

Obrtno-podjetniška zbornica<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Turistična zve<strong>za</strong> Slovenije<br />

Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />

Lokalne turistične organi<strong>za</strong>cije<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 70


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Slika 14: Organiziranost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> z vidika financiranja<br />

Vlada RS / Svet <strong>za</strong> turizem<br />

EU, TAC<br />

Turistična podjetja<br />

P<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

(Direktorat <strong>za</strong> turizem in internacionali<strong>za</strong>cijo)<br />

OECD<br />

SEP, AK,…<br />

Interesna združenja<br />

P<br />

Slovenska turistična<br />

organi<strong>za</strong>cija<br />

Turistična zve<strong>za</strong><br />

Slovenije<br />

Turistično gostinska<br />

zbornica<br />

P<br />

P<br />

P<br />

RDO RDO RDO<br />

…<br />

LTO<br />

LTO LTO<br />

LTO …<br />

LTO<br />

LTO<br />

Obrtno-podjetniška<br />

zbornica<br />

Legenda:<br />

Financiranje delovanja in programa<br />

Sodelovanje na programski ravni<br />

ali sodelovanje v obliki partnerskih aktivnosti – P<br />

Viri financiranja:<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo – proračun RS<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija – proračun RS in lastna sredstva<br />

RDO – sodelovanje na programski ravni s Slovensko turistično<br />

organi<strong>za</strong>cijo<br />

LTO – občinski proračun<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 71


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

4.3. Razvojno področje oz. dejavnost 3:<br />

Učinkovito in inovativno trženje ter promocija Slovenije kot turistične<br />

destinacije<br />

Slika 10: Ukrepi <strong>za</strong> učinkovito trženje Slovenije kot turistične destinacije NAVNOSTI IN UGLEDA TER<br />

DOSEG<br />

ANJE<br />

UKREP 3.1.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

POVEČANJE PREPOZNAVNOSTI IN UGLEDA TER DOSEGANJE<br />

ŽELENEGA POZICIONIRANJA SLOVENIJE<br />

Zaradi povečanja prepoznavnosti in doseganja želenega pozicioniranja<br />

Slovenije kot turistične destinacije na izbranih emitivnih trgih<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> in med izbranimi ciljnimi skupinami <strong>za</strong>gotovitev<br />

konsistentne in intenzivne uporabe znamke Slovenije v celotnem<br />

turističnem gospodarstvu ter hkrati okrepitev sodelovanja z drugimi<br />

gospodarskimi in negospodarskimi sektorji <strong>za</strong> utrjevanje in uvajanje<br />

Znamke Slovenije (trgovina, izvozniki, šport, kultura itd.).<br />

Povečanje prepoznavnosti in doseganje želenega pozicioniranja<br />

Slovenije kot turistične destinacije na izbranih emitivnih trgih<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> in med izbranimi ciljnimi skupinami.<br />

Konsistentno komuniciranje oz. seznanjanje izbrane ciljne javnosti z<br />

znamko I feel Slovenia kot naloga Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije,<br />

<strong>slovenskega</strong> turističnega gospodarstva in drugih subjektov <strong>slovenskega</strong><br />

<strong>turizma</strong>.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 72


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Postopno uveljavljanje drugih ključnih področij znamke Slovenije <strong>za</strong><br />

vzpostavitev partnerstva pri strateškem upravljanju znamke Slovenije<br />

(prednostno področje gospodarstva, športa, kmetijstva in okolja ter<br />

kulture).<br />

Določitev ključne oz. temeljne ciljne javnosti <strong>za</strong> seznanjanje in<br />

komuniciranje turistične znamke Slovenije doma in v tujini.<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

Izvedba vsakoletne analize ugleda Slovenije kot turistične destinacije na<br />

izbranih trgih <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> in v skladu z ugotovitvami<br />

zmanjševanje neskladja med identiteto in podobo Slovenije.<br />

Dejavnosti, pove<strong>za</strong>ne s stalno uporabo znamke Slovenija pri tržnokomunikacijskih<br />

orodjih ter dejavnostih Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije<br />

in <strong>slovenskega</strong> turističnega gospodarstva (vsebinska in vizualna<br />

nadgradnja tržno-komunikacijskih orodij).<br />

Dejavnosti <strong>za</strong> povečanje deleža <strong>slovenskega</strong> turističnega gospodarstva,<br />

ki pri svojih tržno-komunikacijskih orodjih uporablja znamko Slovenije.<br />

V skladu z zgodbo Slovenije kot turistične destinacije določitev podzgodbe<br />

<strong>za</strong> tržno-komunikacijska orodja Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije<br />

in <strong>slovenskega</strong> turističnega gospodarstva.<br />

NOSILCA<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

UKREP 3.2.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

Urad vlade <strong>za</strong> komuniciranje<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Interesna združenja<br />

Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />

Turistična zve<strong>za</strong> Slovenije<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />

Izobraževalne/raziskovalne ustanove<br />

Olimpijski komite Slovenije<br />

TRŽNA SEGMENTACIJA IN STRATEŠKO-RAZVOJNI NAČRT PO<br />

POSAMEZNIH TRGIH<br />

Zaradi povečanja števila turističnih prihodov, prenočitev in prilivov v<br />

prihodnjem strateškem obdobju <strong>za</strong>gotovitev učinkovitega tržnega<br />

komuniciranja na vseh ravneh, s hitrim prilagajanjem spremenjenim<br />

razmeram na trgu in povečanimi vloženimi sredstvi vseh deležnikov v<br />

turizmu.<br />

Zagotovitev učinkovitega tržnega komuniciranja na tujih trgih.<br />

Zagotovitev učinkovitega tržnega komuniciranja v Sloveniji.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 73


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

Povečanje vloženih sredstev države, destinacij, interesnih združenj in<br />

turističnega gospodarstva po načelu partnerskega sodelovanja.<br />

Pridobivanje, analiziranje in obdelava podatkov <strong>za</strong> pripravo<br />

trženjskega spleta.<br />

Tržna segmentacija in načrtovanje dejavnosti znotraj treh sklopov<br />

tujih trgov: ključni evropski trgi (pretežno dejavnosti B2C), ostali<br />

evropski trgi (pretežno dejavnosti B2B), prekomorski trgi (dejavnosti<br />

B2B).<br />

Učinkovita segmentacija trgov.<br />

Priprava in izvedba učinkovitega trženjskega spleta po posameznih<br />

trgih s povečanjem finančnega vložka (oglaševanje, PR, sejmi in borze,<br />

druge oblike klasičnega in e-trženja).<br />

Izvedba specializiranih produktnih borz v Sloveniji (Slovenija kot<br />

pobudnica produktnega povezovanja v jugovzhodni Evropi).<br />

Izvedba promocijskih aktivnosti na oddaljenih trgih v sodelovanju z<br />

drugimi evropskimi državami.<br />

Ustanavljanje turistično informativnih točk v tujini ter določitev politik<br />

ustanovitve in delovanja.<br />

Sistem predstavitev <strong>za</strong> promocijo Slovenije kot turistične destinacije<br />

<strong>za</strong>poslenim v diplomatsko-konzularnih predstavništvih, da bodo<br />

dejavni ambasadorji <strong>turizma</strong>.<br />

NOSILEC<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Interesna združenja<br />

Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />

Evropske nacionalne turistične organi<strong>za</strong>cije<br />

Izobraževalne/raziskovalne ustanove<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 74


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

UKREP 3.3.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

KONKURENČNI, JASNO POZICIONIRANI TURISTIČNI<br />

PROIZVODI, TEMELJEČI NA NAČELIH TRAJNOSTI<br />

Slovenija, zelena in raznovrstna destinacija na stičišču med Alpami,<br />

Sredozemljem in Panonsko nižino, s turističnimi proizvodi, ki presegajo<br />

pričakovanja turistov, ki želijo biti dejavni v dobro ohranjeni naravi,<br />

skrbijo <strong>za</strong> svoje dobro počutje in ohranjanje zdravja ter cenijo lokalni<br />

značaj destinacije in trajnostni vidik <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

Zagotovitev konkurenčnih in jasno pozicioniranih turističnih<br />

proizvodov s ciljnim partnerskim trženjem razvitih, kakovostnih<br />

turističnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo na ključnih trgih in<br />

pri ciljnih skupinah ter s pospešenim razvojem najperspektivnejših in<br />

najbolj inovativnih proizvodov ter ponudbe, temelječe na načelih<br />

trajnosti.<br />

Razširjanje informacij o trendih, primerih dobrih praks s področja<br />

<strong>razvoja</strong> in trženja turističnih proizvodov ter izsledkih raziskav<br />

turističnemu gospodarstvu in drugi <strong>za</strong>interesirani javnosti.<br />

Spodbujanje prenosa znanj in dobrih praks med produktnimi<br />

združenji.<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

Izvedba letnih dejavnosti <strong>za</strong> pospeševanje <strong>razvoja</strong> turističnih<br />

proizvodov v skladu z obstoječimi produktnimi strategijami.<br />

Sodelovanje s produktnimi združenji pri spodbujanju <strong>razvoja</strong> in trženju<br />

proizvodov.<br />

Spodbujanje povezovanja ponudnikov posameznih proizvodov v<br />

razvoju <strong>za</strong>radi povečanja kakovosti, združevanja aktivnosti, znanja in<br />

sredstev.<br />

Usmerjanje <strong>razvoja</strong> in trženja slovenskih turističnih proizvodov v<br />

skladu z načeli trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

Izvedba celovitih produktnih analiz in raziskav v podporo strateškemu<br />

načrtovanju in opredelitvi prednostnih turističnih proizvodov na<br />

domačem in ključnih tujih evropskih trgih <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />

NOSILEC<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

Vodeno usposabljanje <strong>za</strong> razvoj turističnih proizvodov v smeri<br />

diferenciacije, inovativnosti, konkurenčnosti in trajnosti.<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Interesna združenja<br />

Regionalne in lokalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />

Izobraževalne/raziskovalne ustanove<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 75


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

UKREP 3.4.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

INOVATIVNO IN UČINKOVITIO IZVAJANJE DIGITALNEGA<br />

TRŽENJA<br />

Pomemben in pozitiven vpliv spleta na turizem. Pomemben prispevek<br />

inovativnega in učinkovitega e-trženje k večji prepoznavnosti<br />

Slovenije in izboljšanju podobe znamke pri izbranih tržnih segmentih,<br />

krepitvi identitete znamke, povečanju konkurenčnosti slovenske<br />

turistične ponudbe in večjemu turističnemu prilivu.<br />

Okrepitev e-trženja slovenske turistične ponudbe na vseh ravneh in<br />

pove<strong>za</strong>va z drugimi trženjskimi aktivnostmi. Ključnega pomena bo<br />

doseganje sinergij pri trženju z digitalnimi partnerstvi . Inovativno<br />

trženje po družbenih omrežjih in s pomočjo mobilnih rešitev bo imelo<br />

pomembno vlogo v pove<strong>za</strong>vi z drugim e-komuniciranjem. Celoten<br />

sistem v okviru www.slovenia.info bo postal izhodišče (platforma) <strong>za</strong><br />

ustvarjalno in učinkovito tržno komunikacijsko udeležbo slovenskih in<br />

tujih uporabnikov digitalnih omrežij. Za povečanje uspešnosti in<br />

učinkovitosti e-trženja turistične ponudbe bo nujno treba vzpostaviti<br />

boljši sistem usposabljanja <strong>za</strong> e-komuniciranje. Slovenska turistična<br />

organi<strong>za</strong>cija bo imela vlogo e- tržno komunikacijskega možganskega<br />

trusta v slovenski družbi.<br />

Reorgani<strong>za</strong>cija in povezovanje e-trženja s »klasičnim« trženjskim<br />

komuniciranjem.<br />

Razvoj, vpeljava in doseganje sinergij pri trženju z digitalnimi<br />

partnerstvi s ključnimi deležniki na področju e-komuniciranja.<br />

Razvoj, trženje ter spremljanje in nadziranje po ključnih družbenih<br />

omrežjih in socialni CRM.<br />

Izvajanje e-trženja in podpore e-trženju preko integralnega<br />

turističnega informacijskega sistema (ITIS), vključno z analitičnim<br />

spremljanjem.<br />

Uvedba trženja in prodaje s pomočjo mobilnih rešitev.<br />

NOSILEC<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

Vzpostavitev in uvedba sistema usposabljanja na področju e-<br />

komuniciranja.<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Interesna združenja<br />

Regionalne in lokalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />

Ne-turistična podjetja<br />

Izobraževalne/raziskovalne ustanove<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 76


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

UKREP 3.5.<br />

OPIS<br />

JEDRO UKREPA<br />

AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />

UČINKOV<br />

AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />

PARTNERSKO TRŽENJE ZA DOSEGANJE SINERGIJSKIH UČINKOV<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija gradi na partnerskem odnosu;<br />

partnerji so vsi subjekti iz <strong>za</strong>sebnega, javnega in civilnega področja<br />

<strong>turizma</strong>. Partnerski odnos je vgrajen v celotno načrtovanje,<br />

organiziranje in izvajanje promocijskih in trženjskih aktivnosti.<br />

Partnersko sodelovanje <strong>za</strong> povečanje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong><br />

<strong>turizma</strong> in reorgani<strong>za</strong>cija Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije s kadrovsko<br />

okrepitvijo skrbnikov <strong>za</strong> partnerstva.<br />

Spodbujanje uporabe znaka I feel Slovenia in sestavin identitete<br />

Znamke Slovenije pri vseh partnerjih.<br />

Priprava strategije in letnih programov dela Slovenske turistične<br />

organi<strong>za</strong>cije v tesnem sodelovanju s partnerji.<br />

Reorgani<strong>za</strong>cija in kadrovska okrepitev Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev skrbnikov <strong>za</strong> partnerstva (destinacije in proizvodi).<br />

Izvedba partnerskih trženjskih aktivnosti (združevanje aktivnosti in<br />

finančnih sredstev) s slovenskim turističnim gospodarstvom,<br />

interesnimi združenji, destinacijami ter sodelovanje s podjetji, ki so s<br />

turizmom neposredno in posredno pove<strong>za</strong>na (co-branding).<br />

Medsektorsko povezovanje z ministrstvi in ustanovami javnega in<br />

civilnega področja pri aktivnostih in projektih, ki omogočajo<br />

sinergijske učinke.<br />

Okrepitev regionalnega sodelovanja s poudarkom na partnerskih<br />

nastopih z nacionalnimi turističnimi organi<strong>za</strong>cijami oziroma<br />

turističnimi ponudniki na čezmorskih trgih.<br />

NOSILEC<br />

SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />

Spodbujanje ciljnega povezovanje proizvodov in destinacij (tudi med<br />

malimi in velikimi turističnimi ponudniki) <strong>za</strong> krepitev horizontalnih in<br />

vertikalnih pove<strong>za</strong>v.<br />

Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

Turistično gospodarstvo<br />

Interesna združenja<br />

Destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />

Turistična zve<strong>za</strong> Slovenije<br />

Urad vlade <strong>za</strong> komuniciranje<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />

Statistični urad RS<br />

Olimpijski komite Slovenije<br />

Nacionalne turistične organi<strong>za</strong>cije<br />

UNWTO, ETC<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 77


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

4.4. Cilji in ka<strong>za</strong>lniki<br />

V Preglednici 9 so predstavljeni cilji in ka<strong>za</strong>lniki na ravni splošnega cilja.<br />

Preglednica 9: Splošni kvantitativni in kvalitativni cilji ter ka<strong>za</strong>lniki<br />

OPIS KAZALNIKI CILJI<br />

Ka<strong>za</strong>lniki fizičnega obsega:<br />

Število prenočitev<br />

Število turistov<br />

Povečanje <strong>za</strong> 2 % letno<br />

Povečanje <strong>za</strong> 4 % letno<br />

VIRI INFORMACIJ OZ.<br />

PODATKOV<br />

Statistični urad RS<br />

Statistični urad RS<br />

Splošni<br />

cilj<br />

(<strong>za</strong> 5 let)<br />

Povečanje obsega turistične dejavnosti 47<br />

Ka<strong>za</strong>lniki ekonomskega obsega:<br />

Priliv iz naslova izvo<strong>za</strong> potovanj<br />

(uspešnost poslovanja podjetij v gostinstvu in<br />

turizmu<br />

Dodana vrednost na <strong>za</strong>poslenega<br />

Število novih <strong>za</strong>poslitev<br />

Povečanje <strong>za</strong> 6-8 % letno<br />

35.000 € na <strong>za</strong>poslenega 48<br />

9.000 novih <strong>za</strong>poslitev do konca<br />

leta <strong>2016</strong> 49<br />

Banka Slovenije, satelitski<br />

računi <strong>za</strong> turizem oz.<br />

vrednotenje<br />

neposrednega in<br />

posrednega pomena<br />

<strong>turizma</strong> v gospodarstvu 50<br />

Ka<strong>za</strong>lniki poslovanja GZS,<br />

UMAR<br />

Statistični urad RS<br />

47 Če v<strong>za</strong>memo <strong>za</strong> izhodišče leto 2010, bi ob predlaganih letnih stopnjah rasti v Sloveniji na koncu leta <strong>2016</strong> v Sloveniji imeli 3.650.000 turistov in ustvarili ca 9.830.000 prenočitev. Ob<br />

predpostavki, da se bo priliv povečeval <strong>za</strong> 8 % na letni ravni, bi konec leta <strong>2016</strong> imeli priliv v obsegu ca 2,84 milijarde evrov (<strong>za</strong> priliv v obsegu 3 milijarde evrov bi se moral priliv povečevati <strong>za</strong><br />

9 % na letni ravni).<br />

Po podatkih UNWTO naj bi število turistov po svetu v obdobju 2010-2030 naraščalo s povprečno letno stopnjo rasti 3,3 % (1995-2010… 3,9 %), v Evropi (srednja in vzhodna Evropa) pa naj bi<br />

število turistov do leta 2030 naraščalo s povprečno letno stopnjo rasti 3,1 % (1995-2010 … 3,3, %). Celotna Evropa: 1995-2010… 3,4 %, 2010-2030… 2,5 %).<br />

48 Cilj: Povečati dodano vrednost v turizmu s 30.000 evrov na 35.000 evrov na <strong>za</strong>poslenega. Vir: Ka<strong>za</strong>lniki poslovanja GZS <strong>za</strong> leto 2010, na osnovi podatkov AJPES, povprečje <strong>za</strong> gospodarske<br />

družbe članice Turistično gostinske zbornice Slovenije in gradivo Poslovanje gospodarskih družb v letu 2010 – pregled po dejavnostih (UMAR).<br />

49 Povečati število <strong>za</strong>poslenih v sektorju <strong>turizma</strong> s sedanjih 45.000 na 50.000 (oziroma <strong>za</strong>radi multiplikativnega vpliva še 4.000 v drugih sektorjih - skupaj 9.000 novih delovnih mest). Vir:<br />

Podatki SURS o številu <strong>za</strong>poslenih po dejavnostih.<br />

50 Dejavnost je del rednega programa SURS.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 78


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

V nadaljevanju so predstavljeni cilji in ka<strong>za</strong>lniki na ravni razvojnih področij in ukrepov.<br />

Preglednica 10: Razvojna področja (dejavnosti) in ukrepi s cilji ter ka<strong>za</strong>lniki<br />

RAZVOJNO PODROČJE UKREPI KAZALNIKI CILJI VIRI INFORMACIJ OZ.<br />

PODATKOV<br />

1. Spodbujanje<br />

povečanja<br />

konkurenčnosti<br />

Izboljšanje konkurenčnosti<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> na lestvici<br />

WEF<br />

1 mesto višje vsako leto<br />

(skupna uvrstitev)<br />

Podatki WEF, Statistični urad<br />

RS, Banka Slovenije, EUROSTAT,<br />

UNWTO, WTTC, …<br />

(v smislu spodbujanja<br />

konkurenčnosti<br />

Spremljanje izvajanja politik (v<br />

gospodarskega<br />

okviru skupine <strong>za</strong> uresničevanje<br />

strategije – vsa ustrezna<br />

sektorja, turističnih<br />

ministrstva) in drugih analiz<br />

storitev in destinacij)<br />

(npr. Slovenska turistična<br />

organi<strong>za</strong>cija, turistična društva,<br />

ankete)<br />

2. Spodbujanje <strong>razvoja</strong><br />

turističnih destinacij<br />

Število ustrezno upravljanih in<br />

na trgu delujočih regionalnih<br />

destinacijskih organi<strong>za</strong>cij<br />

Število usposobljenih<br />

destinacijskih menedžerjev na<br />

destinaciji<br />

14 dejavnih regionalnih<br />

destinacijskih organi<strong>za</strong>cij<br />

Vsaj eden na destinaciji<br />

Podatki, ki jih zberejo<br />

Slovenska turistična<br />

organi<strong>za</strong>cija in regionalne<br />

destinacijske organi<strong>za</strong>cije ter<br />

Statistični urad RS<br />

Število nastanitvenih obratov z<br />

mednarodnim ekološkim<br />

certifikatom na destinaciji<br />

Ka<strong>za</strong>lniki trajnostnega <strong>razvoja</strong><br />

<strong>turizma</strong><br />

Vsaj 10 % nastanitvenih<br />

obratov, certificiranih do konca<br />

leta <strong>2016</strong> na destinaciji<br />

Razvoj in uvedba ka<strong>za</strong>lnikov<br />

trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> na<br />

Podatki ARSO in turističnih<br />

podjetij<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 79


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

vseh destinacijah in na državni<br />

ravni; vzpostavitev sistema<br />

občasnega poročanja<br />

Občasni podatki (poročanje<br />

destinacij)<br />

3. Ustreznost kadrovske<br />

strukture glede na<br />

Sodelovanje regionalnih<br />

destinacijskih organi<strong>za</strong>cij s<br />

Slovensko turistično<br />

organi<strong>za</strong>cijo na programski<br />

ravni<br />

Število turistov in ustvarjenih<br />

prenočitev na destinaciji<br />

Število obiskovalcev turističnih<br />

znamenitosti na destinaciji<br />

Število oblikovanih integralnih<br />

turističnih proizvodov<br />

Število oblikovanih prodajnih<br />

poti<br />

Število turističnih in s turizmom<br />

pove<strong>za</strong>nih gospodarskih ter<br />

civilnih subjektov,dejavno<br />

vključenih v aktivnosti na<br />

destinacijski ravni<br />

Število skupnih trženjskih<br />

nastopov destinacije na<br />

domačem in tujih trgih<br />

Število <strong>za</strong>poslenih v sektorju<br />

gostinstvo in turizem<br />

Izvedene skupne (partnerske)<br />

aktivnosti<br />

Skladno s cilji iz strategije<br />

posamezne destinacije<br />

50.000 do konca leta <strong>2016</strong> 51 Podatki Turistično-gostinske<br />

zbornice, Obrtne zbornice<br />

51 Povečati število <strong>za</strong>poslenih v dejavnostih <strong>turizma</strong> s sedanjih 45.000 na 50.000 (oziroma <strong>za</strong>radi multiplikativnega vpliva še 4.000 v drugih dejavnostih (skupaj 9.000 novih delovnih mest).<br />

Vir: Podatki SURS o številu <strong>za</strong>poslenih po dejavnostih.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 80


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

potrebe gospodarstva<br />

Število brezposelnih z izobrazbo<br />

s področja gostinstva in <strong>turizma</strong><br />

Število vpisanih dijakov,<br />

študentov v izobraževalne<br />

programe gostinstva in <strong>turizma</strong><br />

Znižanje števila brezposelnih v<br />

gostinstvu in turizmu vsako leto<br />

<strong>za</strong> 2 %<br />

Ustaviti zmanjševanje vpisa v<br />

programe gostinstva in <strong>turizma</strong><br />

glede na vpis v druge<br />

izobraževalne programe s<br />

področja poklicnega in<br />

strokovnega izobraževanja<br />

Slovenije, Ministrstva <strong>za</strong> delo,<br />

družino in socialne <strong>za</strong>deve,<br />

Ministrstva <strong>za</strong> izobraževanje,<br />

znanost, kulturo in šport,<br />

Zavoda RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje<br />

Število izvedenih promocijskih<br />

aktivnosti<br />

Vsaj 3 dejavnosti s področja<br />

promocije izobraževanja ali dela<br />

v gostinstvu in turizmu letno<br />

Uvajanje standarda Družini<br />

prijazno podjetje v turistična<br />

podjetja<br />

Vsaj 1 podjetje na leto<br />

4. Spodbujanje povečanja<br />

kakovosti (poudarek na<br />

spodbujanju<br />

netehnoloških inovacij,<br />

usposabljanju,<br />

izobraževanju,<br />

kompetentnosti kadrov,<br />

funkcionalni kakovosti,…)<br />

Uvedba in izboljšanje<br />

kategori<strong>za</strong>cijskega sistema<br />

(tehnična kakovost) ter<br />

uskladitev s trajnostnim merili<br />

Število specializiranih<br />

nastanitvenih obratov oz.<br />

ponudnikov (turistična podjetja<br />

s certificirano in specializirano<br />

turistično ponudbo)<br />

Uvajanje celovitega sistema<br />

100 %<br />

Vsaj 2 nastanitvena obrata na<br />

leto<br />

Vsaj 10 nastanitvenih obratov<br />

Podatkovna zbirka<br />

nastanitvenih obratov<br />

Število izdanih certifikatov<br />

(STO)<br />

Anketa turističnega<br />

gospodarstva<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 81


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

kakovosti <strong>za</strong> turistična podjetja<br />

na leto<br />

Merjenje <strong>za</strong>dovoljstva turistov<br />

Stalno<br />

Število nacionalnih znamk<br />

kakovosti ponudbe ali število<br />

prevzetih mednarodnih znamk<br />

kakovosti <strong>turizma</strong><br />

Vsaj 2 na leto<br />

5. Spodbujanje <strong>razvoja</strong> in<br />

raziskovalnega dela ter<br />

<strong>za</strong>gotovitev ustreznih<br />

podlag <strong>za</strong> sprejemanje<br />

poslovnih odločitev<br />

Nabor izvedenih javno<br />

dostopnih raziskav v turizmu,<br />

podpora ciljnim raziskovalnim<br />

projektom v turizmu<br />

Izvedeni satelitski računi <strong>za</strong><br />

turizem<br />

Vsaj 2 raziskavi s področja<br />

<strong>turizma</strong> letno<br />

Na 3 leta novi podatki o<br />

ekonomskem pomenu <strong>turizma</strong><br />

v Sloveniji<br />

Dejavnosti Statističnega urada<br />

RS in Ministrstva <strong>za</strong><br />

izobraževanje, znanost, kulturo<br />

in šport<br />

Podatki NUK<br />

Kakovostni in celoviti statistični<br />

podatki o turistih ter krepitev<br />

statističnih zbirk podatkov,<br />

potrebnih <strong>za</strong> razvojnoraziskovalne<br />

naloge v turizmu<br />

Kakovostni podatki<br />

Odprava administrativnih ovir<br />

6. Spodbujanje inovativnosti<br />

(predvsem zelene<br />

inovativnosti <strong>za</strong> zeleno<br />

rast)<br />

Število uvedenih inovativnih<br />

(specializiranih) turističnih<br />

proizvodov ali storitev<br />

Število zelenih inovacij na<br />

destinaciji<br />

Vsaj 5 na letni ravni<br />

Vsaj 2-3 na letni ravni<br />

Podatki Slovenske turistične<br />

organi<strong>za</strong>cije, Javne agencije <strong>za</strong><br />

podjetništvo in tuje investicije,<br />

Urad <strong>za</strong> meroslovje,<br />

Statističnega urada RS<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 82


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

7. Lažja dostopnost do<br />

Slovenije in v Sloveniji<br />

Število novih rednih letalskih<br />

pove<strong>za</strong>v<br />

Število dodatnih čarterskih<br />

letov<br />

Število delujočih mednarodnih<br />

letališč <strong>za</strong> potniški promet z<br />

rednimi in čarterskimi<br />

pove<strong>za</strong>vami<br />

Vzpostavitev potrebne<br />

logistične in spremljevalne<br />

infrastrukture v pristanišču<br />

Koper <strong>za</strong> sprejemanje velikih<br />

turističnih križark<br />

Uvajanje zelenih prometnih<br />

sredstev<br />

Izboljšanje cestnih, železniških<br />

in pomorskih pove<strong>za</strong>v<br />

Izboljšana ponudba javnega<br />

prevo<strong>za</strong> na turističnih<br />

destinacijah<br />

Prijazen sistem cestninjenja <strong>za</strong><br />

turiste in obiskovalce<br />

Poenostavitev vizumskih<br />

postopkov<br />

10 novih prog do konca leta<br />

<strong>2016</strong><br />

Vsaj 2 na letni ravni<br />

3<br />

Izvedba projekta<br />

Uvedba vsaj enega zelenega<br />

prometnega sredstva na<br />

destinaciji<br />

Izboljšave skladno s potrebami<br />

<strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong><br />

Trajnostno upravljanje<br />

mobilnosti na turističnih<br />

destinacijah<br />

Sprememba sistema<br />

cestninjenja<br />

Enostavnejši in hitrejši postopki<br />

<strong>za</strong> pridobivanje vizumov in<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 83


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

8. Sodelovanje z ustanovami<br />

v EU in mednarodnem<br />

prostoru<br />

Spremljanje in sodelovanje v<br />

mednarodnih projektih, ki lahko<br />

<strong>za</strong>gotovijo povečanje<br />

konkurenčnosti in dodatno<br />

promocijo <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

uvedba poenostavljenih<br />

postopkov v novih državah<br />

Sodelovanje pri mednarodnih<br />

projektih<br />

Število projektov EU in<br />

mednarodnih projektov, pri<br />

katerih bo Slovenija partnerica<br />

Podatki ustreznih ustanov<br />

/deležnikov<br />

9. Spodbujanje naložb v<br />

turistično infrastrukturo<br />

Število podprtih projektov<br />

40<br />

Evidence nosilcev instrumentov<br />

(dajalci spodbud)<br />

Število prihodov turistov<br />

4 odstotno letno povečanje na<br />

ravni podprtih projektov<br />

Statistični urad RS in evidenca<br />

nosilcev instrumentov<br />

Število novih <strong>za</strong>poslitev<br />

100 v programskem obdobju<br />

Statistični urad RS, ZPIZ in<br />

evidence nosilcev instrumentov<br />

Število novih turističnih<br />

proizvodov<br />

40<br />

Evidence nosilcev instrumentov<br />

Število podprtih projektov<br />

malih in srednjih podjetij<br />

20<br />

Evidence nosilcev instrumentov<br />

10. Desezonali<strong>za</strong>cija Podaljševanje glavne turistične<br />

sezone (tudi ponovna uvedba<br />

deljenih zimskih šolskih<br />

počitnic) 52<br />

Manjše nihanje v <strong>za</strong>sedenosti<br />

zmogljivosti<br />

Statistični urad RS, turistično<br />

gospodarstvo<br />

52 Skladno z 18. členom Protokola o turizmu (Alpska konvencija), katerega podpisnica je tudi Republika Slovenija:<br />

»18. člen<br />

Razporejanje počitnic<br />

1. Pogodbenice si pri<strong>za</strong>devajo <strong>za</strong> boljšo prostorsko in časovno razporeditev turističnega povpraševanja na turističnih območjih.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 84


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

2. Zagotovitev ugodnega<br />

poslovnega okolja<br />

Stopnja izkoriščenosti vseh<br />

nastanitvenih zmogljivosti 53<br />

Stopnja izkoriščenosti oz.<br />

<strong>za</strong>sedenosti hotelskih<br />

zmogljivosti<br />

Sprejemanje normativnih<br />

aktov v korist razvoju <strong>turizma</strong><br />

Učinkovito usklajevanje in<br />

sodelovanje na medministrski<br />

ravni <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev čim<br />

boljšega izkoristka vseh politik<br />

in finančnih instrumentov RS in<br />

EU pri razvoju <strong>turizma</strong><br />

Vsaj 30 %<br />

Vsaj 65 % na letni ravni<br />

Ugodnejše poslovno okolje<br />

2.2. Medresorsko sodelovanje<br />

in <strong>za</strong>gotovitev ugodnega<br />

normativnega okolja<br />

Učinkovito usklajevanje in<br />

sodelovanje na medministrski<br />

ravni <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev čim<br />

boljšega izkoristka vseh politik<br />

in finančnih instrumentov RS in<br />

EU pri razvoju <strong>turizma</strong><br />

Sprejemanje normativnih aktov<br />

v korist razvoju <strong>turizma</strong><br />

Upoštevanje sklepa Vlade RS<br />

(81. redna seja 11. 5. 2011)<br />

Odpravljanje administrativnih in<br />

birokratskih ovir<br />

2. V ta namen je treba podpreti meddržavno sodelovanje pri razporejanju počitnic in izmenjavo izkušenj o podaljšanju sezone.«<br />

53 Povečati povprečno izkoriščenost vseh nastanitvenih zmogljivosti s sedanjih 21 % na 30 % in izkoriščenost hotelskih zmogljivosti s sedanjih 38 % na 60 %.<br />

Vir: Podatki SURS o zmogljivostih in prenočitvah v letu 2010.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 85


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

2.3. Organiziranost<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

Partnersko sodelovanje na vseh<br />

področjih in ravneh<br />

Učinkovit model organiziranosti<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

Povečanje proračuna <strong>za</strong> razvoj<br />

in promocijo <strong>turizma</strong><br />

Vsaj 20 odstotno povečanje na<br />

letni ravni<br />

3. Trženje in promocija<br />

Slovenije kot<br />

turistične destinacije<br />

3.1. Povečanje prepoznavnosti<br />

in ugleda ter doseganje<br />

želenega pozicioniranja<br />

Slovenije<br />

3.2. Tržna segmentacija in<br />

strateško-razvojni načrt po<br />

posameznih trgih<br />

Učinkovitost trženja in<br />

promocije blagovnih znamk <strong>za</strong><br />

promocijo <strong>turizma</strong> na lestvici<br />

WEF<br />

Stopnja prepoznavnosti in<br />

pozicioniranje <strong>slovenskega</strong><br />

<strong>turizma</strong><br />

Število izvedenih analiz /tržnih<br />

profilov<br />

Učinkovitost izvedenih<br />

dejavnosti tržnega<br />

komuniciranja (pri večjih<br />

projektih)<br />

Število izvedenih produktnih<br />

borz v jugovzhodni Evropi<br />

1 mesto višje vsako leto Podatki WEF<br />

10 odstotno povečanje stopnje<br />

prepoznavnosti Slovenije in<br />

znamke I feel Slovenia do konca<br />

leta <strong>2016</strong><br />

Izdelava 1 analize/tržnega<br />

profila na letni ravni<br />

Najmanj 3 odstotna rast<br />

obiskanosti spletnih strani<br />

www.slovenia.info na letni<br />

ravni<br />

2 na letni ravni<br />

Letna raziskava Slovenske<br />

turistične organi<strong>za</strong>cije/Urada<br />

Vlade RS <strong>za</strong> komuniciranje,<br />

druge raziskave na področju<br />

ovrednotenja premoženja<br />

znamke Slovenije<br />

Letno poročilo Slovenske<br />

turistične organi<strong>za</strong>cije, portal<br />

Slovenske turistične<br />

organi<strong>za</strong>cije,<br />

raziskava med predstavniki<br />

<strong>slovenskega</strong> turističnega<br />

gospodarstva o <strong>za</strong>dovoljstvu z<br />

delom Slovenske turistične<br />

organi<strong>za</strong>cije<br />

Število novih »info točk«<br />

2 novi informacijski točki do<br />

konca leta <strong>2016</strong><br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 86


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

3.3. Konkurenčni, jasno<br />

pozicionirani turistični<br />

proizvodi, temelječi na načelih<br />

trajnostnega <strong>razvoja</strong><br />

3.4. Inovativno in učinkovito<br />

izvajanje digitalnega trženja<br />

Obiskanost spletnih strani<br />

www.slovenia.info/rr<br />

Ocena uporabnosti<br />

posredovanih informacij<br />

Število izvedenih produktnih<br />

analiz<br />

Število izvedenih izobraževanj<br />

<strong>za</strong> slovensko turistično<br />

gospodarstvo, destinacije,<br />

združenja<br />

Izboljšanje konkurenčnosti<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> na lestvici<br />

WEF (na področju IKT)<br />

Obiskanost portala<br />

Najmanj 3 odstotna rast<br />

obiskanosti spletnih strani na<br />

letni ravni<br />

Ocena uporabnosti informacij<br />

najmanj 3,8<br />

1 na letni ravni<br />

Najmanj 3 izvedene delavnice<br />

na letni ravni<br />

Konec leta <strong>2016</strong> tri mesta višje<br />

3 odstotna rast na letni ravni<br />

Google Analytics, raziskava med<br />

slovenskim turističnim<br />

gospodarstvom o <strong>za</strong>dovoljstvu z<br />

delom Slovenske turistične<br />

organi<strong>za</strong>cije, letno poročilo<br />

Slovenske turistične<br />

organi<strong>za</strong>cije<br />

Podatki WEF, Statističnega<br />

urada RS, Banke Slovenije,<br />

EUROSTAT, UNWTO, WTTC, itd.<br />

Google Analytics, anketa o<br />

<strong>za</strong>dovoljstvu s portalom,<br />

podatki Slovenske turistične<br />

organi<strong>za</strong>cije, letno poročilo<br />

Slovenske turistične<br />

organi<strong>za</strong>cije, Facebook insights,<br />

Crowdbooster, Twittercounter,<br />

eno od analitičnih orodij (npr.<br />

Attentics), LinkedIn, Peer Index<br />

Zadovoljstvo s portalom<br />

Povprečna ocena <strong>za</strong>dovoljstva s<br />

portalom 4,3<br />

Stopnja uresničitve načrtovanih<br />

nadgradenj/izboljšav<br />

Izvedba vseh dogovorjenih<br />

nadgradenj<br />

Uvedba mobilne rešitve <strong>za</strong><br />

Slovenijo kot turistično<br />

destinacijo<br />

Izvedba projekta<br />

Moč skupnosti na Facebooku I<br />

Twitter: vsako leto 300 več<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 87


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

feel Slovenia in Twitterju<br />

Slovenia Info (pogostost<br />

interakcij, število videnih objav,<br />

število sledilcev na Twitterju,<br />

retweetov)<br />

sledilcev<br />

Stalno povečevanje retweetov<br />

Letno 10 % več aktivnih fanov<br />

na Facebooku<br />

Vzpostavljeno poslovno<br />

komunikaciranje preko<br />

LinkedIn-a<br />

Ciljna komunikacija z vsaj 3<br />

skupinami iz segmenta B2B)<br />

Napredek Slovenije kot<br />

destinacije na družbenih<br />

omrežjih<br />

Obdržati vrednost peerindexa<br />

(najvplivnejši uporabniki<br />

Twitterja v Sloveniji) nad<br />

vrednostjo 40<br />

Število izvedenih usposabljanj<br />

6 na letni ravni<br />

3.5 Partnersko trženje <strong>za</strong><br />

doseganje sinergijskih učinkov<br />

3.1. Povečanje prepoznavnosti<br />

in ugleda ter doseganje<br />

želenega pozicioniranja<br />

Slovenije<br />

Uporaba spletnih skupnosti in<br />

drugih e-orodij <strong>za</strong> delitev znanja<br />

Zadovoljstvo partnerjev z učinki<br />

partnerstva<br />

Partnerska priprava strategije in<br />

programov dela<br />

Stopnja prepoznavnosti in<br />

pozicioniranje <strong>slovenskega</strong><br />

<strong>turizma</strong><br />

Uporaba spletnih skupnosti in<br />

drugih e-orodij<br />

Povprečna ocena najmanj 3,6<br />

Vsa interesna združenja,<br />

regionalne destinacijske<br />

organi<strong>za</strong>cije in večja podjetja<br />

10 odstotno povečanje stopnje<br />

prepoznavnosti Slovenije in<br />

znamke I feel Slovenia do konca<br />

leta <strong>2016</strong><br />

Raziskava med slovenskim<br />

turističnim gospodarstvom o<br />

<strong>za</strong>dovoljstvu z delom Slovenske<br />

turistične organi<strong>za</strong>cije<br />

Letna raziskava Slovenske<br />

turistične organi<strong>za</strong>cije/Urada<br />

Vlade RS <strong>za</strong> komuniciranje,<br />

druge raziskave na področju<br />

ovrednotenja premoženja<br />

znamke Slovenije<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 88


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

5. PREDVIDENA FINANČNA SREDSTVA ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong><br />

Načrt razvojnih programov <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> (pregled politik, ki vplivajo na razvoj <strong>turizma</strong>):<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />

Politika 01 Podjetništvo in konkurenčnost Splošni cilj<br />

Povečan obseg turistične dejavnosti Ka<strong>za</strong>lnik Priliv iz naslova potovanj<br />

Povečati gospodarski, okoljski in družbeni Ka<strong>za</strong>lnik BDP na prebivalca v standardih kupne moči<br />

kapital ter povečati njegovo učinkovitost<br />

(SKM) (EU-27=100)<br />

Program<br />

Program<br />

0102 Spodbujanje rasti in <strong>razvoja</strong><br />

podjetij<br />

0103 Spodbujanje konkurenčnosti<br />

na regionalni ravni<br />

Specifični cilj<br />

Specifični cilj<br />

Uspešna rast in razvoj <strong>turizma</strong> v skladu z načeli<br />

trajnostnega <strong>razvoja</strong><br />

Učinkovita razvojno vključevanje čezmejnih<br />

območij in krepitev evropskega teritorialnega<br />

sodelovanja slovenskih regij.<br />

-------------------------------<br />

Reševanje strukturnih vprašanj ciljnih<br />

problemskih območij in zmanjševanje<br />

njihovega razvojnega <strong>za</strong>ostanka.<br />

---------------------------------<br />

Zagotavljanje možnosti <strong>za</strong> večjo konkurenčnost<br />

in trajnostni razvoj regij.<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Število nočitev<br />

Število Partnerjev, s katerimi sodelujejo<br />

slovenski partnerji<br />

--------------------------------<br />

Število novo ustvarjenih bruto delovnih mest<br />

– Posočje<br />

Podprogram 010301 Razvoj regij Rezultat Partnerstvo slovenskih organov na področju<br />

trajnostnega in uravnoteženega <strong>razvoja</strong> ter<br />

teritorialne kohezije.<br />

--------------------------------<br />

Ustvarjanje novih delovnih mest<br />

--------------------------------<br />

Sofinanciranje regijskih projektov<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

---------------------------------<br />

Regionalni BDP<br />

Pogodbena vrednost slovenskih partnerjev<br />

po programih (ESRR + IPA)<br />

--------------------------------<br />

Regionalna stopnja brezposelnosti<br />

---------------------------------<br />

Dolžina novozgrajenih in posodobljenih cest<br />

Podprogram 010203 Podpora razvoju <strong>turizma</strong> Rezultat Povečanje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> Ka<strong>za</strong>lnik Izboljšanje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong><br />

<strong>turizma</strong> na lestvici WEF<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 89


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />

Politika<br />

06 Promet in prometna<br />

infrastruktura<br />

Program<br />

Podprogram<br />

Podprogram<br />

0601 Promet in prometna<br />

infrastruktura<br />

060103 Zračni promet in letališka<br />

infrastruktura<br />

0601201 Cestni promet in<br />

infrastruktura<br />

Splošni cilj<br />

Specifični cilj<br />

Rezultat<br />

Rezultat<br />

Zagotavljanje varnosti, rednosti in nemotenosti<br />

v civilnem letalstvu<br />

Trajnostni razvoj civilnega letalstva in<br />

upravljanje varnosti zračnega prometa<br />

Odprte nove letalske pove<strong>za</strong>ve z letališč, ki ne<br />

dosegajo <strong>za</strong>dostnega prometa (letališče<br />

Edvarda Rusjana Maribor in letališče Portorož)<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Povečanje števila prepeljanih potnikov,<br />

količine prepeljanega blaga ter števila<br />

letalskih operacij<br />

Povečanje števila letalskih prog, razvoj<br />

<strong>turizma</strong> in gospodarski napredek<br />

Povečanje števila novih letalskih prog,<br />

povečanje količine prepeljanega blaga, razvoj<br />

<strong>turizma</strong><br />

Vzpostavitev najmanj ene redne letalske<br />

proge<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />

Politika<br />

5.3.3. Kakovost življenja na podeželju<br />

in diverzifikacija podeželskega<br />

gospodarstva<br />

Program<br />

5.3.3.1.1. Diverzifikacija v<br />

nekmetijske dejavnosti<br />

5.3.3.2. Izboljšanje kakovosti življenja<br />

na podeželju<br />

Splošni cilj<br />

Specifični cilj<br />

Spodbuditi samo<strong>za</strong>poslovanje in diverzifikacijo<br />

dejavnosti na podeželju<br />

Specifični cilj:<br />

Pospešiti ustvarjanje novih delovnih mest in<br />

iskanje novih virov dohodkov na podeželju<br />

Specifični cilj:<br />

Izboljšati življenjske razmere v podeželskih<br />

skupnostih<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Turistična infrastruktura na podeželju (število<br />

ležišč)<br />

Skupno število ustvarjenih delovnih mest v<br />

podprtih projektih.<br />

Dodatno število turistov<br />

Število prebivalcev na podeželju s koristmi od<br />

izboljšanih storitev<br />

Podprogram<br />

5.3.3.1.1. Diverzifikacija v<br />

nekmetijske dejavnosti<br />

Rezultat<br />

Operativni cilj:<br />

Spodbuditi diverzifikacijo dejavnosti na<br />

podeželju in podpreti njihov razvoj<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Število podprtih projektov <strong>za</strong> turistične<br />

namene<br />

5.3.3.1.2. Podpora ustanavljanju in<br />

razvoju mikro podjetij<br />

Operativni cilj:<br />

Spodbuditi diverzifikacijo dejavnosti na<br />

podeželju in podpreti njihov razvoj<br />

Število podprtih projektov <strong>za</strong> turistične<br />

namene<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 90


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

5.3.3.2.2. Obnova in razvoj vasi<br />

5.3.3.2.3. Ohranjanje in izboljševanje<br />

dediščine podeželja<br />

Operativni cilj:<br />

Urediti skupne površine in objekte <strong>za</strong> različne<br />

namene<br />

Operativni cilj:<br />

Povečati privlačnost podeželskih skupnosti<br />

Število vasi, v katerih so bili izvedeni projekti<br />

Število podprtih projektov v zvezi z dediščino<br />

na podeželju<br />

Politika<br />

Program<br />

Podprogram<br />

Program<br />

Podprogram<br />

Podprogram<br />

09 Okoljska in prostorska<br />

problematika<br />

0901 Trajnostno upravljanje z<br />

naravnimi viri<br />

090101 Trajnostno upravljanje z<br />

naravnimi viri in izgradnja<br />

okoljske infrastrukture<br />

0902 Ohranjanje biotske<br />

raznovrstnosti<br />

090201 Ohranjanje biotske<br />

raznovrstnosti in varstvo naravnih<br />

vrednot<br />

Uveljavljanje načel trajnostnega<br />

<strong>razvoja</strong> /zmanjševanje pritiskov<br />

na okolje<br />

Splošni cilj<br />

Specifični cilj<br />

Rezultat<br />

Specifični cilj<br />

Rezultat<br />

Rezultat<br />

Doseganje dobrega stanja v okolju in naravi ter<br />

zmanjševanje posledic podnebnih sprememb<br />

in povečevanje varnosti prebivalcev<br />

Učinkovita <strong>za</strong>konodaja in jasne strateške<br />

usmeritve na področju upravljanja z vodami<br />

Doseganje dobrega stanja voda in<br />

preprečitev poslabšanja stanja voda<br />

Ohranitev naravnih vrednot<br />

Ohranitev oz. doseganje ugodnega stanja<br />

rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov<br />

Ugodno stanje ohranjenosti evropsko<br />

pomembnih vrst in habitatnih tipov<br />

Trajnostno naravnana turistična<br />

infrastruktura<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Spremembe razmerja med število ogroženih<br />

vrst in skupnim številom vrst – sesalci, ptiči,<br />

plazilci, dvoživke, ribe in višje rastline<br />

Zmanjšanje emisij v vode<br />

Delež vodnih teles, ki dosegajo dobro stanje<br />

Število enot s statusom naravne vrednote<br />

Indeks <strong>za</strong>dostnosti določitve strokovnih<br />

predlogov območij <strong>za</strong> doseganje ciljev<br />

Direktive o habitatih<br />

Delež ugodnega stanja evropsko pomembnih<br />

vrst<br />

Delež ugodnega stanja evropsko pomembnih<br />

habitatnih tipov<br />

Število novih podeljenih znakov <strong>za</strong> okolje<br />

(okoljskih marjetic – Ecolabel)<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 91


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />

Politika 04 Izobraževanje in šport Splošni cilj Razvoj sistema praktičnega izobraževanja in<br />

usposabljanja<br />

Program 040104 Višješolsko izobraževanje Specifični cilj Posodobitev višješolskega izobraževalnega<br />

sistema in <strong>za</strong>gotavljanje kakovosti<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Šolski hotel, v katerem se študenti praktično<br />

usposabljajo v realnem okolju<br />

Spremljanje kakovosti izobraževanja<br />

Podprogram 04010402 Dejavnost višjega šolstva Rezultat Prenovljeni obstoječi programi Ka<strong>za</strong>lnik Novi izobraževalni programi glede na <strong>za</strong>hteve<br />

gospodarstva (wellness )<br />

Politika 04 Izobraževanje in šport Splošni cilj Razvoj sistema praktičnega izobraževanja in<br />

usposabljanja<br />

Program<br />

Podprogram<br />

040103 Srednje splošno in poklicno<br />

šolstvo<br />

04010303 Dejavnost srednjega<br />

šolstva<br />

Specifični cilj<br />

Rezultat<br />

Posodobitev sistema praktičnega izobraževanja<br />

in usposabljanja<br />

Novi programi, nova delovna mesta, nova<br />

infrastruktura<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Medpodjetniški izobraževalni center s<br />

področja gostinstva in <strong>turizma</strong><br />

Gradnja medpodjetniškega izobraževalnega<br />

centra (MIC), s čimer se vzpostavlja sodobna<br />

infrastruktura <strong>za</strong> izboljšanje sistema<br />

praktičnega in izobraževanja in usposabljanja<br />

Število novih delovnih mest, novih<br />

programov izobraževanja in usposabljanja,<br />

novih skupnih projektov z gospodarstvom<br />

Politika 04 Izobraževanje in šport Splošni cilj Razvoj sistema praktičnega izobraževanja in<br />

usposabljanja<br />

Program<br />

Podprogram<br />

040103 Srednje splošno in poklicno<br />

šolstvo<br />

04010303 Dejavnost srednjega<br />

šolstva<br />

Specifični cilj<br />

Rezultat<br />

Spodbujanje delodajalcev k izvajanju<br />

praktičnega usposabljanja z delom <strong>za</strong> dijake in<br />

praktičnega izobraževanja <strong>za</strong> študente višjih šol<br />

Nova učna mesta v podjetjih <strong>za</strong> dijake in<br />

študente<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Posodobljen sistem financiranja in<br />

upravljanja srednješolskega izobraževanja<br />

Javni razpis Javnega sklada Republike<br />

Slovenije <strong>za</strong> razvoj kadrov in štipendije<br />

Število izvedenih praktičnih usposabljanj z<br />

delom<br />

Politika 04 Izobraževanje in šport Splošni cilj Razvoj sistema praktičnega izobraževanja in<br />

usposabljanja<br />

Program<br />

040103 Srednje splošno in poklicno<br />

šolstvo<br />

Specifični cilj<br />

Spodbujanje delodajalcev k izvajanju<br />

praktičnega usposabljanja z delom <strong>za</strong> dijake in<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Posodobljen sistem financiranja in<br />

upravljanja srednješolskega izobraževanja<br />

Javni razpis Ministrstva <strong>za</strong> izobraževanje,<br />

znanost, kulturo in šport<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 92


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Podprogram<br />

04010303 Dejavnost srednjega<br />

šolstva<br />

praktičnega izobraževanja <strong>za</strong> študente višjih šol<br />

Rezultat Novi usposobljeni mentorji v podjetjih Ka<strong>za</strong>lnik Število usposobljenih mentorjev v podjetjih<br />

Politika 04 Izobraževanje in šport Splošni cilj Gradnja mreže športnih objektov Ka<strong>za</strong>lnik Število novih in posodobljenih objektov<br />

Program 0402 Šport Specifični cilj Gradnja športnih objektov v podporo<br />

Ka<strong>za</strong>lnik Površina novih in posodobljenih objektov<br />

turističnemu gospodarstvu<br />

Podprogram 040201 Programi športa Rezultat Nova delovna mesta Ka<strong>za</strong>lnik Število novih delovnih mest<br />

Politika 05 Kultura Splošni cilj Zagotovitev spodbudnega okolja <strong>za</strong> razvoj<br />

slovenske kulture in jezika,varovanje kulturne<br />

dediščine ter ohranjanje pestrosti umetniške in<br />

medijske krajine<br />

Program 0501 Kultura Specifični cilj Dostopnost vrhunskih kulturnih dobrin in<br />

kakovostnih medijskih vsebin in kulturne<br />

infrastrukture po celotnem slovenskem<br />

kulturnem prostoru ter načrtno <strong>za</strong>gotavljanje<br />

navzočnosti in prepoznavnosti slovenske<br />

kulture v mednarodnem prostoru.<br />

Izboljšanje družbenega in socialnega položaja<br />

ustvarjalcev in drugih profesionalcev na<br />

področju kulture in medijev.<br />

Podprogram<br />

050102 Ohranjanje kulturne<br />

dediščine<br />

Rezultat<br />

Izvedeni projekti in programi na področju<br />

kulturne dediščine in arhivskega gradiva na<br />

leto<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ka<strong>za</strong>lnik<br />

Ohranitev dodane vrednosti kulture v<br />

odstotku BDP<br />

Delež javnih sredstev <strong>za</strong> kulturo (skupaj<br />

občinski proračuni in državni proračun) v<br />

bruto domačem proizvodu<br />

Delež letne porabe gospodinjstev <strong>za</strong><br />

kulturno udejstvovanje<br />

Število sofinanciranih projektov in<br />

programov na področju varstva nepremične<br />

in premične kulturne dediščine in arhivske<br />

dejavnosti letno<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 93


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Preglednica 11: Okvirni finančni načrt po razvojnih področjih (dejavnostih) v letih <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

V preglednici 11 so prika<strong>za</strong>na finančna sredstva (okvirni obsegi) po ministrstvih, ki so predvidena <strong>za</strong> uresničevanje navedenih ukrepov.<br />

V primeru sprememb v obsegu proračunskih sredstev Republike Slovenije, se bodo spremenili (prilagodili) tudi zneski po proračunskih postavkah v preglednici.<br />

Leto<br />

Razvojno področje / Ukrepi<br />

1. SPODBUJANJE POVEČANJA<br />

KONKURENČNOSTI<br />

Podprogram<br />

PP<br />

proračunska<br />

sredstva<br />

PP<br />

sredstva EU<br />

<strong>2012</strong> 2013<br />

2014<br />

(ocena)<br />

2015<br />

(ocena)<br />

<strong>2016</strong><br />

(ocena)<br />

v evrih<br />

SKUPAJ<br />

1.1. Spodbujanje <strong>razvoja</strong><br />

turističnih destinacij<br />

1732 -<br />

0 40.000 40.000 40.000 40.000<br />

160.000<br />

Spodbujanje <strong>razvoja</strong> turističnih<br />

destinacij<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

6959 -<br />

-<br />

6837<br />

(sredstva EU)<br />

252.147 210.000 525.000 525.000 525.000<br />

1.428.832 1.190.000 1.575.000 1.575.000 1.575.000<br />

2.037.147<br />

7.343.832<br />

010301<br />

Razvoj regij<br />

OP Slovenija-<br />

Avstrija 2007-13<br />

6513 (slovenska<br />

udeležba)<br />

112.500 112.500 112.500 112.500 112.500 562.500<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 94


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

010301<br />

Razvoj regij<br />

OP Slovenija-<br />

Avstrija 2007-13<br />

EU sredstva niso<br />

v proračunu – <strong>za</strong><br />

izplačila skrbi<br />

Slovenski<br />

regionalno<br />

razvojni sklad v<br />

Ribnici *** 54 (637.500) (637.500) (637.500) (637.500) (637.500) (3.187.500)<br />

Mednarodno teritorialno sodelovanje<br />

010301<br />

Razvoj regij<br />

OP Slovenija-<br />

Madžarska<br />

2007-13<br />

010301<br />

Razvoj regij<br />

OP Slovenija-<br />

Madžarska<br />

2007-13<br />

010301 Razvoj<br />

regij<br />

OP IPA<br />

Slovenija-<br />

Hrvaška 2007-13<br />

010301 Razvoj<br />

regij<br />

OP IPA<br />

Slovenija-<br />

Hrvaška 2007-13<br />

6513 (slovenska<br />

udeležba)<br />

6513 (slovenska<br />

udeležba)<br />

EU sredstva niso<br />

v proračunu – <strong>za</strong><br />

izplačila skrbi<br />

Slovenski<br />

regionalno<br />

razvojni sklad v<br />

Ribnici ***<br />

EU sredstva niso<br />

v proračunu – <strong>za</strong><br />

izplačila skrbi<br />

Slovenski<br />

regionalno<br />

razvojni sklad v<br />

90.000 90.000 90.000 90.000 90.000 450.000<br />

(510.000) (510.000) (510.000) (510.000) (510.000) (2.550.000)<br />

112.500 112.500 112.500 112.500 112.500 562.500<br />

(637.500) (637.500) (637.500) (637.500) (637.500) (3.187.500)<br />

54 *** Sredstva Slovenskega regionalnega razvojnega sklada v Ribnici nišo všteta v skupno vsoto.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 95


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Dodatni <strong>za</strong>časni ukrepi <strong>za</strong> problemska<br />

območja (skupina projektov: 1536-11-<br />

S002 Program razvojne pomoči<br />

Posočju)<br />

Regionalni razvoj<br />

(skupina projektov: 1536-11-S008:<br />

Sofinanciranje izvedbenih načrtov<br />

RRP)<br />

010301<br />

Razvoj regij<br />

OP Slovenija–<br />

Italija 2007-13<br />

010301<br />

Razvoj regij<br />

OP Slovenija–<br />

Italija 2007-13<br />

010301<br />

Razvoj regij<br />

010301<br />

Razvoj regij<br />

Mreženje kulturnih potencialov 050102<br />

Ohranjanje<br />

kulturne<br />

dediščine<br />

Kulturni spomeniki – projekti SV in<br />

intervencije<br />

Diverzifikacija v nekmetijske<br />

dejavnosti (ukrep 311)<br />

050102<br />

Ohranjanje<br />

kulturne<br />

dediščine<br />

5.3.3.1.1.<br />

Diverzifikacija v<br />

nekmetijske<br />

dejavnosti<br />

6513 (slovenska<br />

udeležba)<br />

Ribnici ***<br />

EU sredstva niso<br />

v proračunu – <strong>za</strong><br />

izplačila je<br />

pristojen organ<br />

<strong>za</strong> potrjevanje v<br />

Italiji<br />

1166 50.000 100.000<br />

7621<br />

(sredstva EU)<br />

112.500 112.500 112.500 112.500 112.500 562.500<br />

637.500 637.500 637.500 637.500 637.500 3.187.500<br />

14.365.390 21.200.000<br />

Konec<br />

programa<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Konec<br />

programa<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Konec<br />

programa<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

150.000<br />

35.565.390<br />

6955 1.761.051 2.515.401 0 0 0 4.276.452<br />

6877<br />

(sredstva EU)<br />

9.979.364 14.253.934 0 0 0 24.233.298<br />

4551 300.000 300.000 300.000 300.000 300.000 1.500.000<br />

4552 300.000 300.000 0 0 0 600.000<br />

8751 0 100.000 100.000 100.000 100.000 400.000<br />

9201 (slovenska<br />

udeležba)<br />

3.000.000<br />

Ne bo razpisanih<br />

sredstev<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

9200<br />

9.000.000 0 0 0 0 9.000.000<br />

(sredstva EU)<br />

Podpora ustanavljanju in razvoju 5.3.3.1.2. 9201 (slovenska 1.900.000 Ne bo razpisanih Ni mogoče Ni mogoče Ni mogoče 1.900.000<br />

3.000.000<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 96


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

mikropodjetij (ukrep 312)<br />

Podpora<br />

ustanavljanju in<br />

razvoju<br />

mikropodjetij<br />

udeležba) sredstev oceniti oceniti oceniti<br />

Obnova in razvoj vasi (ukrep 322) 5.3.3.2.2.<br />

Obnova in razvoj<br />

vasi<br />

Ohranjanje in izboljševanje dediščine<br />

podeželja (ukrep 323)<br />

SKUPAJ<br />

1.2. Ustreznost kadrovske<br />

strukture glede na potrebe<br />

gospodarstva<br />

5.3.3.2.3.<br />

Ohranjanje in<br />

izboljševanje<br />

dediščine<br />

podeželja<br />

9201 (slovenska<br />

udeležba)<br />

9201 (slovenska<br />

udeležba)<br />

9200<br />

(sredstva EU)<br />

9200<br />

(sredstva EU)<br />

9200<br />

(sredstva EU)<br />

5.700.000 0 0 0 0 5.700.000<br />

2.500.000<br />

Ne bo razpisanih<br />

sredstev<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

2.500.000<br />

7.500.000 0 0 0 0 7.500.000<br />

750.000<br />

Ne bo razpisanih<br />

sredstev<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

750.000<br />

2.250.000 0 0 0 0 2.250.000<br />

61.464.284 40.636.835 2.967.500 2.967.500 2.967.500 111.003.619<br />

Ustreznost kadrovske strukture glede<br />

na potrebe gospodarstva<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

1732 -<br />

42.000 100.000 100.000 110.000 110.000 462.000<br />

Astoria II – prenova šolskega hotela in<br />

dozidava wellness centra<br />

04010402<br />

Dejavnost<br />

višjega šolstva<br />

5786 -<br />

-<br />

6959 in 6837<br />

(sredstva EU) –<br />

znesek<br />

4.096.440€<br />

upoštevan v<br />

1.150.000 0 0 0 0 1.150.000<br />

0 0 0 0 0<br />

0<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 97


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

MIC – akademija kulinarike in <strong>turizma</strong> 04010303<br />

Dejavnost<br />

srednjega<br />

šolstva<br />

Spodbujanje delodajalcev k izvajanju<br />

praktičnega usposabljanja z delom<br />

(preko javnih naročil izvaja Javni sklad<br />

RS <strong>za</strong> razvoj kadrov in štipendije)<br />

Usposabljanje mentorjev pri<br />

delodajalcih <strong>za</strong> izvajanje praktičnega<br />

usposabljanja z delom <strong>za</strong> dijake<br />

srednjih šol in študente višjih šol<br />

SKUPAJ<br />

1.3. Spodbujanje povečanja<br />

kakovosti<br />

04010303<br />

Dejavnost<br />

srednjega<br />

šolstva<br />

04010303<br />

Dejavnost<br />

srednjega<br />

šolstva<br />

6997 (slovenska<br />

udeležba)<br />

ukrepu 1.8.<br />

(sredstva MGRT)<br />

-<br />

- 6876<br />

(sredstva EU)<br />

6947 (slovenska -<br />

udeležba)<br />

- 6894 (ESS)<br />

(sredstva EU)<br />

6947 (slovenska -<br />

udeležba)<br />

6894 (ESS)<br />

(sredstva EU)<br />

374.984 0 0 0 0<br />

374.984<br />

2.124.912 0 0 0 0<br />

2.124.912<br />

43.860 84.628 0 0 0<br />

128.488<br />

248.542 479.559 0 0 0<br />

728.101<br />

1.467 2.752 0 0 0<br />

4.219<br />

8.319 15.598 0 0 0<br />

23.916<br />

3.994.084 682.537 100.000 110.000 110.000 4.996.621<br />

Spodbujanje povečanja kakovosti<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

1732 - 38.000 170.000 200.000 220.000 250.000<br />

878.000<br />

SKUPAJ<br />

1.4. Spodbujanje <strong>razvoja</strong> in<br />

raziskovalnega dela ter<br />

oblikovanje ustreznih<br />

podlag <strong>za</strong> sprejemanje<br />

poslovnih odločitev v<br />

turizmu<br />

38.000 170.000 200.000 220.000 250.000 878.000<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 98


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Spodbujanje <strong>razvoja</strong> in raziskovalnega<br />

dela ter oblikovanje ustreznih podlag<br />

<strong>za</strong> sprejemanje poslovnih odločitev v<br />

turizmu<br />

SKUPAJ<br />

1.5. Spodbujanje inovativnosti v<br />

turizmu<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

1732 - 70.000 140.000 160.000 180.000 200.000<br />

750.000<br />

70.000 140.000 160.000 180.000 200.000 750.000<br />

Spodbujanje inovativnosti v turizmu<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

1732 - 50.000 90.000 100.000 100.000 100.000<br />

440.000<br />

SKUPAJ<br />

50.000 90.000 100.000 100.000 100.000 440.000<br />

1.6. Lažja dostopnost do<br />

Slovenije in v Sloveniji<br />

Lažja dostopnost do Slovenije in v<br />

Sloveniji<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

1732<br />

- 350.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 4.350.000<br />

Promet in prometna infrastruktura 55<br />

060102 - Cestni<br />

promet in<br />

infrastruktura<br />

060102 - Cestni<br />

promet in<br />

infrastruktura<br />

060102 - Cestni<br />

promet in<br />

infrastruktura<br />

01350<br />

Investicijsko<br />

vzdrževanje<br />

državnih cest<br />

1351<br />

Gradnja državnih<br />

cest<br />

-<br />

- 249.060 0 0 0 0 249.060<br />

- 42.380 0 0 0 0 42.380<br />

9489<br />

Državno cestno<br />

omrežje (ESRR<br />

5.009.292 9.360.850 2.480.863 0 0 16.851.005<br />

55 Na podlagi Operativnega programa <strong>razvoja</strong> okoljske in transportne infrastrukture <strong>za</strong> obdobje 2007 – 2013. Za obdobje 2014 – 2020 so sredstva ocenjena in bodo opredeljena v prihodnjih<br />

operativnih programih.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 99


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

2007-13)<br />

060102 - Cestni<br />

promet in<br />

infrastruktura<br />

9492<br />

Državno cestno<br />

omrežje (ESRR<br />

2007-12 - slovenska<br />

udeležba)<br />

883.993 1.651.920 437.799 0 0 2.973.712<br />

SKUPAJ<br />

060102 - Cestni<br />

promet in<br />

infrastruktura<br />

01351<br />

Državno cestno<br />

omrežje (namenski<br />

vir)<br />

1.546.490 3.460.000 6.010.000 6.890.000 6.610.000 24.516.490<br />

8.081.215 15.472.770 9.928.662 7.890.000 7.610.000 48.982.647<br />

1.7. Sodelovanje z ustanovami<br />

EU in v mednarodnem<br />

prostoru<br />

Sodelovanje z ustanovami EU in v<br />

mednarodnem prostoru<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

1732<br />

20.000 100.000 100.000 100.000 100.000 420.000<br />

SKUPAJ<br />

20.000 100.000 100.000 100.000 100.000 420.000<br />

1.8. Spodbujanje naložb v<br />

turistično infrastrukturo<br />

Spodbujanje naložb v turistično<br />

infrastrukturo<br />

010203 Podpora<br />

razvoju<br />

<strong>turizma</strong> 56<br />

6959 (slovenska<br />

udeležba)<br />

-<br />

-<br />

6837<br />

(sredstva EU)<br />

2.869.146 2.745.882 4.475.000 4.475.000 4.475.000 19.040.028<br />

16.258.495 15.560.000 13.425.000 13.425.000 13.425.000 72.093.495<br />

56 Na podlagi Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013. Za obdobje 2014-2010 so sredstva ocenjena na osnovi predpostavke, da bo višina enaka kot v<br />

tekoči finančni perspektivi in bodo namenjena <strong>za</strong> projekte s področja <strong>turizma</strong>, ki bodo opredeljeni v takratnih operativnih programih.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 100


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Sofinanciranje investicij v javno<br />

športno rekreacijsko infrastrukturo<br />

Javna infrastruktura <strong>za</strong> obisk<br />

<strong>za</strong>varovanih območij – skupina<br />

projektov<br />

Javna infrastruktura <strong>za</strong> obisk naravnih<br />

vrednot – skupina projektov<br />

SKUPAJ<br />

1.9. Desezonali<strong>za</strong>cija<br />

6951<br />

Športna<br />

040201<br />

infrastruktura<br />

Programi<br />

(slovenska<br />

športa 57 udeležba)<br />

090201<br />

Ohranjanje<br />

biotske<br />

raznovrstnosti in<br />

varstvo naravnih<br />

vrednot<br />

090201<br />

Ohranjanje<br />

biotske<br />

raznovrstnosti in<br />

varstvo naravnih<br />

vrednot<br />

3.725.770 3.725.770<br />

6938<br />

(sredstva EU) 21.112.696 21.112.696<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

Ni mogoče<br />

oceniti<br />

7.451.540<br />

42.225.392<br />

2443<br />

(sofinanciranje<br />

projektov <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>varovana<br />

območja) 58 0 59 600.000 375.000 750.000 1.125.000 2.850.000<br />

2443<br />

(15% sofinanciranje<br />

projektov <strong>za</strong><br />

naravne<br />

vrednote) 60 0 0 225.000 375.000 600.000 1.200.000<br />

43.966.107 43.744.348 18.500.000 19.025.000 19.625.000 144.860.455<br />

Desezonali<strong>za</strong>cija<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

- -<br />

0 0 0 0 0 0<br />

SKUPAJ 0 0 0 0 0 0<br />

57 Sredstva so namenjena <strong>za</strong> izgradnjo Nordijskega centra Planica ter investicije <strong>za</strong> izvedbo Evropskega košarkarskega prvenstva 2013. Nordijski center Planica - 1. fa<strong>za</strong> - Center <strong>za</strong> smučarske<br />

skoke in polete je že v reali<strong>za</strong>ciji, 2. fa<strong>za</strong> - Center <strong>za</strong> smučarske teke je v fazi potrjevanja. Ostali projekti so v pripravi. Sredstva so iz Evropskega sklada <strong>za</strong> regionalni razvoj v okviru operativnega<br />

programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013.<br />

58 V skladu z usmeritvami upravljavskih načrtov <strong>za</strong>varovanih območij.<br />

59 <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje si na tej postavki pri<strong>za</strong>deva <strong>za</strong>gotoviti sredstva v višini 114.791 evrov, vendar jih trenutno na postavki še ni.<br />

60 V skladu z naravovarstvenimi smernicami.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 101


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

2. Zagotovitev ugodnega<br />

poslovnega okolja<br />

2.1. Medresorsko sodelovanje in<br />

<strong>za</strong>gotovitev ugodnega<br />

normativnega okolja<br />

Medresorsko sodelovanje in<br />

<strong>za</strong>gotovitev ugodnega normativnega<br />

okolja<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

- -<br />

0 0 0 0 0 0<br />

SKUPAJ<br />

0 0 0 0 0 0<br />

2.2. Organiziranost <strong>slovenskega</strong><br />

<strong>turizma</strong><br />

Organiziranost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

1710 -<br />

2.000.000 2.600.000 2.700.000 2.800.000 2.900.000 13.000.000<br />

SKUPAJ<br />

2.000.000 2.600.000 2.700.000 2.800.000 2.900.000 13.000.000<br />

3. Trženje in promocija<br />

Slovenije kot turistične<br />

destinacije<br />

3.1 Povečanje prepoznavnosti in<br />

ugleda ter doseganje želenega<br />

pozicioniranja Slovenije<br />

Povečanje prepoznavnosti in ugleda<br />

ter doseganje želenega pozicioniranja<br />

Slovenije<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

1732 -<br />

300.000 610.000 700.000 700.000 700.000 3.010.000<br />

SKUPAJ 300.000 610.000 700.000 700.000 700.000 3.010.000<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 102


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

3.2 Tržna segmentacija in strateškorazvojni<br />

načrt po posameznih trgih<br />

Tržna segmentacija in strateškorazvojni<br />

načrt po posameznih trgih<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

1732 -<br />

1.450.000 5.744.000 6.294.000 7.894.000 9.344.000 30.726.000<br />

SKUPAJ<br />

1.450.000 5.744.000 6.294.000 7.894.000 9.344.000 30.726.000<br />

3.3 Konkurenčni, jasno pozicionirani<br />

turistični proizvodi, temelječi na<br />

načelih trajnosti<br />

Konkurenčni, jasno pozicionirani<br />

turistični proizvodi, temelječi na<br />

načelih trajnosti<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

1732 -<br />

350.000 656.000 656.000 606.000 606.000 2.874.000<br />

SKUPAJ<br />

350.000 656.000 656.000 606.000 606.000 2.874.000<br />

3.4 Inovativno in učinkovito trženje v<br />

virtualnem svetu<br />

Inovativno in učinkovito trženje v<br />

virtualnem svetu<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

1732 -<br />

30.000 600.000 850.000 700.000 800.000 2.980.000<br />

SKUPAJ<br />

30.000 600.000 850.000 700.000 800.000 2.980.000<br />

3.5 Partnersko trženje <strong>za</strong> doseganje<br />

sinergijskih učinkov<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 103


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Partnersko trženje <strong>za</strong> doseganje<br />

sinergijskih učinkov<br />

010203 Podpora<br />

razvoju <strong>turizma</strong><br />

1732 -<br />

800.000 1.750.000 1.800.000 1.850.000 1.850.000 8.050.000<br />

SKUPAJ<br />

800.000 1.750.000 1.800.000 1.850.000 1.850.000 8.050.000<br />

SKUPAJ<br />

Sredstva EU in proračunska<br />

sredstva<br />

112.613.690 112.996.490 45.056.162 45.142.500 47.162.500 372.971.342<br />

SKUPAJ<br />

Proračunska sredstva<br />

29.753.147 34.932.783 20.908.363 20.452.500 22.652.500 128.699.293<br />

SKUPAJ<br />

Sredstva EU<br />

92.860.543 78.063.707 24.147.799 24.690.000 24.510.000 244.272.048<br />

Leto <strong>2012</strong> 2013 2014 2015 <strong>2016</strong><br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 104


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Literatura in viri<br />

Informacije o področnih nacionalnih strategijah ter podatke o obsegu sredstev in dejavnostih na drugih ministrstvih<br />

in v službah Vlade RS smo pridobili na podlagi elektronskega dopisovanja, telefonskih in osebnih pogovorov s<br />

predstavniki teh ustanov ter javno dostopnega gradiva.<br />

Pri oblikovanju dokumenta smo upoštevali:<br />

- usmeritve UNWTO,<br />

- usmeritve OECD,<br />

- usmeritve EU,<br />

- usmeritve Alpske konvencije,<br />

- strategijo <strong>razvoja</strong> Slovenije 2007-2013,<br />

- informacijo in usmeritve <strong>za</strong> pripravo Strategijo <strong>razvoja</strong> Slovenije 2013-2020,<br />

- regionalne razvojne programe,<br />

- lokalne turistične strategije,<br />

- usmeritve turističnega gospodarstva in interesnih združenj (izsledki delavnic),<br />

- strategije posameznih turističnih proizvodov oz. storitev (poslovni turizem, pohodništvo, kolesarski,<br />

kulturni,…).<br />

Literatura<br />

1. Anali<strong>za</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> od leta 1991 do 2010, Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija, Ljubljana, 2011<br />

2. ITEF & STO (2011). Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>. Podlage <strong>za</strong> Strategijo<br />

<strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>. Inštitut <strong>za</strong> turizem Ekonomske fakultete in Slovenska<br />

turistična organi<strong>za</strong>cija. Ljubljana.<br />

3. ITEF & STO (2011). Razširjen menedžerski povzetek strokovnih predlogov <strong>za</strong> Strategijo <strong>razvoja</strong> in trženja<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>. Inštitut <strong>za</strong> turizem Ekonomske fakultete in Slovenska turistična<br />

organi<strong>za</strong>cija. Ljubljana.<br />

4. Evropska komisija (2010). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskosocialnemu<br />

odboru in Odboru regij. Evropa, prva svetovna turistična destinacija - nov okvir evropske<br />

turistične politike<br />

5. Evropska komisija (2010). Sporočilo Komisije Evropa 2020. <strong>Strategija</strong> <strong>za</strong> pametno, trajnostno in vključujočo<br />

rast<br />

6. Uran, M., in Križaj, D. Inovativnost v turizmu – <strong>za</strong>ključno poročilo. Univer<strong>za</strong> na Primorskem, Fakulteta <strong>za</strong><br />

turistične študije Portorož – Turistica (2010)<br />

7. Mihalič, T. (ur.). Oblikovanje modela merjenja uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij. Raziskovalni center<br />

v sodelovanju z Inštitutom <strong>za</strong> turizem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani – raziskovalno poročilo.<br />

Ljubljana. 2009<br />

8. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarstvo (2007). Poslovni dokument Znamka Slovenije.<br />

9. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (2011). Drzna Slovenija: Nacionalni program visokega<br />

šolstva 2011-2020 in Raziskovalna inovacijska strategija Slovenije 2011-2020. Ljubljana.<br />

10. Resolucija o nacionalnem programu <strong>razvoja</strong> civilnega letalstva Republike Slovenije do leta 2020 (Uradni list<br />

RS, št. 9/10)<br />

11. Uran, M., Ovsenik, R. (2006). Razvojni načrt in usmeritve <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> 2007-2011. Ljubljana:<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarstvo<br />

12. UN World Tourism Organisation (2011). Tourism Towards 2030. Global Overview.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 105


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Viri<br />

1. Banka Slovenije, Plačilna bilanca, Potovanja v obdobju 1994-2011.<br />

2. Dinamika turističnega prometa, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, 2011.<br />

3. Ka<strong>za</strong>lniki poslovanja gospodarskih družb izbranih sektorjev dejavnosti gostinstva in <strong>turizma</strong>, Gospodarska<br />

zbornica Slovenije, Ljubljana, 2011.<br />

4. Poslovanje gospodarskih družb v letu 2010 – pregled po dejavnostih. Ljubljana: Urad RS <strong>za</strong><br />

makroekonomske analize in razvoj, 2011. Delovni zvezki UMAR; letnik 20, št. 5.<br />

5. Priročnik znamke Slovenije, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarstvo, 2007.<br />

6. Služba Vlade Republike Slovenije <strong>za</strong> razvoj in evropske <strong>za</strong>deve. Informacija o pripravi strategije <strong>razvoja</strong><br />

Slovenije <strong>za</strong> obdobje 2013-2020.<br />

7. Statistični urad Republike Slovenije.<br />

8. Letni program statističnih raziskovanj <strong>za</strong> leto 2011. Statistični urad Republike Slovenije.<br />

9. Travel &Tourism Economic Impact 2011, Slovenia, World Travel&Tourism Council, London, 2011.<br />

10. Travel &Tourism Economic Impact 2011, World, World Travel&Tourism Council, London, 2011.<br />

11. Urad <strong>za</strong> makroekonomske analize in razvoj. <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> Slovenije 2007-2013, 2005.<br />

12. World Economic Forum. The Travel & Tourism Competitivness Report 2011, Geneva, 2011.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 106


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Priloge<br />

A. <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> Slovenije 2006-2013 in 2013-2020<br />

V Strategiji <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>za</strong> obdobje od <strong>za</strong>četka leta <strong>2012</strong> do konca leta <strong>2016</strong> so upoštevani ključni<br />

razvojni cilji dveh strateških dokumentov na ravni Slovenije, in sicer Strategije <strong>razvoja</strong> Slovenije 2006–2013 in<br />

Strategije <strong>razvoja</strong> Slovenije <strong>za</strong> obdobje 2013–2020.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> Slovenije <strong>za</strong> obdobje 2006–2013 postavlja štiri temeljne cilje <strong>razvoja</strong> (gospodarski, družbeni,<br />

medgeneracijski in sonaravni ter razvojni cilj v mednarodnem okolju). <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<br />

<strong>2016</strong> bo z uresničevanjem predvidenih ukrepov na vseh področjih pripomogla k hitrejšemu uresničevanju vseh štirih<br />

naštetih razvojnih ciljev.<br />

Preglednica 12: Pregled ciljev Strategije <strong>razvoja</strong> Slovenije<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> Slovenije 2006-<br />

2013<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

<strong>2012</strong>-<strong>2016</strong><br />

Razvojne prednostne naloge Razvojna področja Pričakovani rezultati<br />

1. Konkurenčno gospodarstvo in<br />

hitrejša gospodarska rast<br />

Spodbujanje konkurenčnosti<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

Trženje in promocija Slovenije kot<br />

turistične destinacije<br />

1. Povečanje prepoznavnosti in<br />

dostopnosti Slovenije kot<br />

turistične destinacije<br />

2. Povečan turistični obisk<br />

3. Višji prihodki od <strong>turizma</strong><br />

4. Oblikovane turistične destinacije<br />

5. Povečana kakovost turističnih<br />

storitev in proizvodov<br />

6. Uresničene naložbe v turizem<br />

2. Učinkovito ustvarjanje,<br />

dvosmerni pretok in uporaba<br />

znanja <strong>za</strong> gospodarski razvoj in<br />

kakovostna delovna mesta<br />

Spodbujanje konkurenčnosti<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

7. Povečana vloga raziskovalne<br />

dejavnosti v turizmu<br />

8. Ustreznost kadrov v gostinstvu<br />

in turizmu<br />

3. Učinkovita in cenejša država Razvoj ugodnega poslovnega okolja 9. Izboljšano normativno okolje <strong>za</strong><br />

razvoj <strong>turizma</strong><br />

4. Sodobna socialna država in<br />

večja <strong>za</strong>poslenost<br />

5. Povezovanje ukrepov <strong>za</strong><br />

doseganje trajnostnega <strong>razvoja</strong><br />

Spodbujanje konkurenčnosti<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

Spodbujanje konkurenčnosti<br />

<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />

10. Kakovostna delovna mesta<br />

11. Spodbujen trajnostni razvoj<br />

<strong>turizma</strong><br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> Slovenije 2013-2020<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> nastaja hkrati s pripravo Strategije <strong>razvoja</strong> Slovenije 2013-2020. Iz<br />

gradiva, ki je v tem trenutku, so razvidni ti cilji 61<br />

‣ povečevanje blaginje ljudi z višjo <strong>za</strong>poslenostjo, višjo dodano vrednostjo,<br />

‣ višja produktivnost,<br />

‣ višji indeks <strong>za</strong>dovoljstva/sreče.<br />

61 Dostopno 11. 10. 2011 na: http://www.svrez.gov.si/si/delovna_podrocja/priprava_strategije_<strong>razvoja</strong>_slovenije_2013_2020/ .<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 107


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

B. Nastajanje oz. priprava Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong><br />

Prve dejavnosti v zvezi s pripravo Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> so se <strong>za</strong>čele že septembra 2010,<br />

in sicer v Laškem ob počastitvi svetovnega dneva <strong>turizma</strong>. Na delovnem srečanju takratnega Ministrstva <strong>za</strong><br />

gospodarstvo s predstavniki turističnega gospodarstva in akademskega okolja ter nekaterih predstavnikov<br />

regionalne in lokalne ravni ter civilnega področja je bil sprejet sklep:<br />

»Prisotni ključni predstavniki turističnega gospodarstva in drugi ključni deležniki <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> smo se 27. 9.<br />

2010 v Laškem seznanili s predstavljenimi izhodišči <strong>za</strong> novo strategijo <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>, ki bo<br />

temeljila predvsem na intenzivnem trženju, povečanju kakovosti storitev in razvoju inovativnih turističnih proizvodov<br />

s ciljem povečati konkurenčnost, spodbujati trajnostni razvoj <strong>turizma</strong> in povečati turistični promet (obseg prilivov,<br />

število prihodov in prenočitev).«<br />

Naslednja delavnica s predstavniki gospodarstva in interesnih združenj je bila 14. 6. 2011 v prostorih Ministrstva <strong>za</strong><br />

gospodarski razvoj in tehnologijo. Na njej so bile poudarjene te ključne točke, iz katerih mora izhajati strategija:<br />

- prepoznavnost/ugled,<br />

- dostopnost Slovenije,<br />

- sodobni in inovativni trženjski pristopi,<br />

- ugodno poslovno okolje (<strong>za</strong>konodaja),<br />

- vizumska politika,<br />

- trajnostna usmeritev,<br />

- inovativni proizvodi/storitve, zeleni proizvodi, visoka dodana vrednost,<br />

- kakovost (tehnična in funkcionalna),<br />

- delovna mesta,<br />

- tuje naložbe,<br />

- pomen <strong>turizma</strong>.<br />

S sodelavci na Direktoratu <strong>za</strong> turizem in internacionali<strong>za</strong>cijo na Ministrstvu <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo smo<br />

preučili ustrezne dokumente, ki v nacionalnem in mednarodnem okviru vplivajo na razvoj <strong>turizma</strong> v Sloveniji<br />

(razvojni, strateški, programski in normativni dokumenti na državni in podjetniški ravni ter na mednarodni ravni -<br />

UNWTO, OECD, EU, Alpska konvencija, …). Gre <strong>za</strong> usmeritve in ukrepe, ki omogočajo in spodbujajo razvoj <strong>turizma</strong> in<br />

ki jim je v turističnem sektorju potrebno slediti.<br />

V septembru sta bili še dve delavnici s predstavniki ključnih ministrstev ter takratne Službe RS <strong>za</strong> razvoj in evropske<br />

<strong>za</strong>deve, in sicer 8. 9. 2011 in 20. 9. 2011 (v prostorih Ministrstva <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo).<br />

Delavnica s predstavniki regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij je bila 19. 9. 2011 (tudi v prostorih Ministrstva <strong>za</strong><br />

gospodarski razvoj in tehnologijo).<br />

26. 9. 2011 smo prejeli <strong>za</strong>pis Turistično gostinske zbornice o delavnici, ki so jo organizirali 8. 9. 2011, oz. iztočnice <strong>za</strong><br />

novo Strategijo <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>.<br />

30. 9. 2011 smo prejeli Podlage <strong>za</strong> strategijo <strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>, ki so jih pripravili na<br />

Ekonomski fakulteti oz. Ekonomskem inštitutu (vodja projekta: dr. Tanja Mihalič), in so bile dejansko usmeritve <strong>za</strong><br />

nadaljnji razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> (naročnik Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija).<br />

2. 11. 2011 so bili predstavljeni ukrepi razvojnega področja trženja in promocije Slovenije kot turistične destinacije<br />

na Slovenski turistični organi<strong>za</strong>ciji in nato usklajeni z zunanjimi strokovnjaki <strong>za</strong> tržne znamke, razvoj proizvodov,<br />

mednarodno trženje in informacijsko tehnologijo.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 108


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

11. 11. 2011 smo prejeli dokončne predloge ciljev in ukrepov, ki jih je oblikovala Turistično gostinska zbornica, in naj<br />

bi bili upoštevani v Strategiji <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> Slovenije <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>.<br />

17. 11. 2011 je bil predlog Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> prvič predstavljen, in sicer članom<br />

Upravnega odbora Turistično gostinske zbornice.<br />

Od 1. 10. 2011 do sredine decembra so potekali interno usklajevanje in razgovori s takratno Službo Vlade <strong>za</strong> razvoj in<br />

evropske <strong>za</strong>deve.<br />

29. 11. 2011 je bil predlog Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> predstavljen drugič, in sicer v okviru EF<br />

diskusij na Ekonomski fakulteti.<br />

Sredi decembra (16. 12. 2011) smo predlog Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> poslali v pregled in<br />

mnenje članom širše operativne skupine ter njihova mnenja in pojasnila skušali čim bolj upoštevati.<br />

Prva javna predstavitev predloga Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> pa je bila na Dnevih <strong>slovenskega</strong><br />

<strong>turizma</strong>, 9. 12. <strong>2012</strong> v Portorožu.<br />

V januarju je sledilo še podrobno usklajevanje z delovno skupino Turistično gostinske zbornice (13. 1. <strong>2012</strong>).<br />

Sredi januarja smo dodatno prejeli mnenja in konstruktivne predloge Obrtno-podjetniške zbornice, Zavoda<br />

Kongresno turistični urad, Združenja turističnih kmetij Slovenije, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Združenja<br />

žičničarjev Slovenije, Zbornice gorskih centrov, Turistične zveze Slovenije in Skupnosti občin Slovenije (odgovora<br />

Združenja občin Slovenije nismo prejeli).<br />

25. 1. <strong>2012</strong> smo v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije izvedli predstavitev in javno obravnavo predloga<br />

Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, na katero so bili vabljeni vsi deležniki v turizmu (Gospodarska zbornica<br />

Slovenije – Turistično gostinska zbornica, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije – Sekcija <strong>za</strong> gostinstvo in turizem,<br />

turistično gospodarstvo, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Zavod Kongresno turistični urad, Združenje<br />

turističnih agencij Slovenije, Združenje turističnih kmetij Slovenije, Združenje žičničarjev Slovenije, Zbornica gorskih<br />

centrov, Planinska zveze Slovenije, Popotniško združenje Slovenije, Združenje turističnih vodnikov, Turistična zve<strong>za</strong><br />

Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije, lokalne<br />

turistične organi<strong>za</strong>cije, župani vseh občin, regionalne razvojne agencije, …).<br />

Konec januarja smo organizirali dodatno srečanje s predstavniki Skupnosti občin Slovenije (30. 1. <strong>2012</strong>), na katerem<br />

smo še enkrat podrobneje predstavili predlog strategije.<br />

V <strong>za</strong>četku februarja <strong>2012</strong> (2. 2. <strong>2012</strong>) je bilo nato še <strong>za</strong>dnje usklajevanje s predstavniki Turistično gostinske zbornice.<br />

16. 2. <strong>2012</strong> smo na predstavitev predloga strategije povabili predstavnike vseh ministrstev in <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong><br />

pomembnih vladnih služb (predstavitev in obravnava pred formalnim medresorskim usklajevanjem). Do 1. 3. <strong>2012</strong> so<br />

nam poslali mnenja, predloge in pojasnila, ki smo jih večinoma upoštevali. Z nekaterimi ministrstvi smo organizirali<br />

še dvostranska srečanja, na katerih smo dopolnili in popravili vsebino dokumenta.<br />

Istega dne, 16. 2. <strong>2012</strong>, smo predlog strategije še enkrat predstavili na Upravnem odboru Turistično gostinske<br />

zbornice.<br />

Od 15. 3. <strong>2012</strong> do 29. 3. <strong>2012</strong> je potekalo formalno medresorsko usklajevanje. Usklajevanja so potekala tudi po<br />

29.3.<strong>2012</strong>, vse do <strong>za</strong>četka maja, saj smo <strong>za</strong>radi rebalansa proračuna RS morali upoštevati nove oz. popravljene<br />

zneske proračunskih sredstev. V tem času je bilo izpeljanih še nekaj dvostranskih sestankov in usklajevanj med<br />

ministrstvi. Nato pa je bilo gradivo predloženo v proceduro <strong>za</strong> obravnavo na Vladi RS<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 109


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Po vsaki od delavnic, predstavitev in obravnav strategije smo udeležence povabili, da posredujejo mnenja, predloge,<br />

komentarje ali kritike. Tako strategija v končni obliki vključuje nekatere usmeritve in predloge Turistično gostinske<br />

zbornice, Obrtno-podjetniške zbornice, Turistične zveze Slovenije, Zavoda Kongresno turistični urad, Skupnosti<br />

slovenskih naravnih zdravilišč, Združenja turističnih agencij Slovenije, Združenja žičničarjev Slovenije, Zbornice<br />

gorskih centrov, Združenja turističnih kmetij Slovenije, Združenja izobraževalcev in raziskovalcev v turizmu,<br />

Popotniškega združenja Slovenije, Združenja zgodovinskih mest Slovenije, Združenja Pohodništvo & kolesarjenje,<br />

Konzorcija <strong>za</strong> razvoj in promocijo križarjenja, Skupnosti naravnih parkov Slovenije, Planinske zveze Slovenije,<br />

Skupnosti občin Slovenije, Slovenske fundacije <strong>za</strong> trajnostni razvoj, … Pri nastajanju strategije so s svojimi idejami,<br />

izkušnjami in znanjem sodelovali tudi nekateri posamezniki oz. predstavniki turističnega gospodarstva.<br />

S strani Ministrstva <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo sta pri pripravi in usmeritvah sodelovala mag. Marjan Hribar<br />

in Mojca Paternoster. Pri pripravi in analizi državnega in mednarodnega okvira ter pri vsebinah določenih poglavij in<br />

ukrepov ter ka<strong>za</strong>lnikov so sodelovali Jasna Radič, Marko Podrekar, mag. Ana Božičnik, mag. Irena Milinkovič, Darko<br />

Sajko, Nataša Pance, Natalija Medica in Alenka Marovt. S strani Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije je pri izdelavi<br />

nekaterih grafikonov in obdelavi statističnih podatkov sodelovala Polona Černič ter pri oblikovanju končnega<br />

besedila poglavja 3.3. mag. Nataša Hočevar.<br />

Strategijo <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> je sprejela Vlada RS na svoji 17. redni seji dne 7.6.<strong>2012</strong>.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 110


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

C. Utemeljitev predloga <strong>za</strong> povečanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong><br />

Tu je smotrno ugotoviti, da je Slovenija zelo resno doumela sporočila mednarodne gospodarske krize. Dogajanja<br />

jeseni 2011 v Grčiji, Italiji, Španiji in še prej v Islandiji, na Irskem in Portugalskem kličejo po odgovornejšem ravnanju<br />

z državnimi proračuni. To je bilo tudi sporočilo skoraj vseh političnih strank in državljanskih list, ki so kandidirale na<br />

državnozborskih volitvah decembra 2011.<br />

Prav tako pa je treba opozoriti na podrobnost, ki le redko najde mesto v občilih oziroma v širokih javnih razpravah o<br />

volilnih programih. Tako politološka in ekonomska stroka kot tudi praktično vse politične stranke govorijo o<br />

učinkovitejši državni upravi, manjšanju števila ministrstev in predvsem nepotrebnih stroških. Med te pa proračunska<br />

sredstva <strong>za</strong> razvoj in trženje <strong>turizma</strong> po nobenem merilu ne moremo prištevati.<br />

Proračunska sredstva <strong>za</strong> turizem v okviru Ministrstva <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo 62 lahko v grobem delimo<br />

na dve skupini:<br />

1. sredstva <strong>za</strong> razvoj turistične <strong>za</strong>konodaje, politike in organi<strong>za</strong>cije (<strong>za</strong> kar je pristojen Direktorat <strong>za</strong> turizem in<br />

internacionali<strong>za</strong>cijo na Ministrstvu <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo),<br />

2. sredstva <strong>za</strong> turistično trženje (katerega program izvaja Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija).<br />

Pristojnosti in naloge obeh ustanov so v tej strategiji podrobno opisane. Ker v slovenskem turizmu še vedno niso<br />

izkoriščene vse zmogljivosti – v primerjavi s konkurenčnimi turističnimi destinacijami ima še veliko prostora <strong>za</strong> razvoj,<br />

novo infrastrukturo, oblikovanje turističnih proizvodov in podobno – bi bilo povsem neutemeljeno <strong>za</strong>govarjati<br />

morebitno stališče, da bi morala slovenska država varčevati tudi pri proračunskih sredstvih <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong>. Ne<br />

samo slovenska in mednarodna literatura o ekonomiki <strong>turizma</strong>, tudi praksa sama namreč pokaže izjemno<br />

pomembno značilnost prožnosti količnika vlaganj v razvoj in trženje <strong>turizma</strong> glede na (devizni) priliv iz <strong>turizma</strong>.<br />

Povedano preprosteje, z vsakim evrom, ki ga vložimo v razvoj (politiko, infrastrukturo, kakovostnejše razmere <strong>za</strong><br />

delo sektorja …) in trženje <strong>turizma</strong> v posameznem obdobju (eno do nekaj let), se v državni proračun vrne očitno več<br />

sredstev, kot pa jih je bilo vanj vloženih.<br />

Zmanjšanje proračunskega vložka v turizem pomeni tudi manjši proračunski priliv iz <strong>turizma</strong>. Ta, dokaj teoretična<br />

utemeljitev vložkov države v turistični razvoj in trženje se zelo potrjuje tudi v praksi.<br />

Vplivna Evropska turistična komisija (European Travel Commission, ETC), ki je združenje nacionalnih turističnih<br />

organi<strong>za</strong>cij s sedežem v Bruslju, je leta 2011 izdala Pregled proračunov nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij v obdobju<br />

2008–2011. V tem dokumentu so podrobno razčlenjene vse dejavnosti, odgovornosti in proračuni nacionalnih<br />

turističnih organi<strong>za</strong>cij članic ETC (torej ne samo članic Evropske unije, temveč širše). Gre <strong>za</strong> primerjavo na več ravneh<br />

(benchmark), ki zelo jasno pokaže, kako bolj ali manj dobro deluje Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija v primerjavi z<br />

drugimi organi<strong>za</strong>cijami v Evropi in kaj to pomeni glede na sredstva, ki jih prejema iz proračuna.<br />

Po pregledu splošnih nalog nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij vidimo, da Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija izvaja kar<br />

vse (trženje domačega in tujega <strong>turizma</strong>, trženje počitniškega in poslovnega <strong>turizma</strong>, razvoj človeških virov,<br />

produktno vodenje in tehnična podpora), delovno področje pri večini evropskih nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij pa<br />

je bolj omejen na posamezne naloge. Irska in italijanska turistična organi<strong>za</strong>cija se na primer ukvarjata zgolj z<br />

mednarodnim turizmom. Seznam nalog Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije je torej zelo obsežen in <strong>za</strong>hteva dobro<br />

utečeno in strokovno ekipo na različnih področjih ter bogato paleto dejavnosti, s tem pa tudi finančnih postavk.<br />

Pri tem je treba poudariti naloge Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije tudi na področju izobraževanja in strokovne<br />

pomoči gospodarstvu. Te so ključnega pomena in ene od pomembnejših nalog javnega v odnosu do <strong>za</strong>sebnega<br />

sektorja, <strong>za</strong>htevajo pa dodatna sredstva, saj so gospodarstvo in turistične izobraževalne ustanove že zelo<br />

obremenjene z velikimi vlaganji, <strong>za</strong>to <strong>za</strong> izobraževanje navadno najprej zmanjka sredstev.<br />

62 V ta obseg niso všteta sredstva <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> na drugih ministrstvih.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 111


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

Po drugi strani vidimo, da ima Slovenija mnogo manj turističnih predstavništev v tujini kot njej po obsegu in deležu<br />

<strong>turizma</strong> v narodnem gospodarstvu primerljive države, sploh pa konkurenčne destinacije. Slovensko turistično<br />

gospodarstvo po eni strani še vedno – in upravičeno – <strong>za</strong>hteva boljšo prepoznavnost v tujini. Povečevanje<br />

prepoznavnosti sicer <strong>za</strong>hteva veliko časa, govorimo o desetletjih (dve sta že <strong>za</strong> nami in prepoznavnost Slovenije<br />

danes je neprimerno boljša kot leta 1995), vendar ga je mogoče in tudi nujno treba pospešiti. Stanje na tem področju<br />

se lahko zelo izboljša z okrepitvijo proračunov <strong>za</strong> trženje v obstoječih predstavništvih in celo s še več »turističnih<br />

ambasadorjev«, ki bi imeli dobre možnosti (oz. sredstev) <strong>za</strong> izpeljavo promocijskih akcij. Resda, kot smo že omenili,<br />

mora Slovenija ravnati premišljeno, vendar se s štirimi predstavništvi in dvema informativnima uradoma nikakor ne<br />

moremo primerjati s konkurenti, pa celo niti z Estonijo, ki jih ima sedem, ali Črno goro, ki ima že štiri. Obe državi sta<br />

po velikosti <strong>turizma</strong> in drugih merilih manjši od Slovenije. Ključnega pomena bi bilo slovensko predstavništvo v<br />

Moskvi, pa tudi v Parizu in New Yorku, če se omejimo samo na tri. Turistične velesile imajo po trideset<br />

predstavništev (Avstrija 30, Švica 34, Nemčija 33, Italija 26, Španija 33, toda tudi Češka kar 26, Madžarska 19, Irska 23<br />

…). Tu bi bilo treba tudi opozoriti, da imajo lahko prav slovenska turistična predstavništva ključno vlogo pri podpori<br />

letalskim pove<strong>za</strong>vam.<br />

Posebna preglednica kaže število <strong>za</strong>poslenih v nacionalni turistični organi<strong>za</strong>ciji. Vodi španska Turespaña z več kot 500<br />

<strong>za</strong>poslenimi. To Sloveniji seveda ne more biti <strong>za</strong> zgled, saj gre <strong>za</strong> tretjo svetovno turistično velesilo, pač pa jih ima<br />

flamska turistična organi<strong>za</strong>cija sto (belgijske nacionalne turistične organi<strong>za</strong>cije ni, obstajajo flamska in valonska<br />

turistična organi<strong>za</strong>cija ter turistična organi<strong>za</strong>cija regije Bruselj), čeprav je Flandrija po velikosti manjša od Slovenije.<br />

Tudi Danci jih <strong>za</strong>poslujejo več kot sto. Toda na kratko, Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija se z 31 <strong>za</strong>poslenimi uvršča<br />

med srednje turistične organi<strong>za</strong>cije, drugi podatki pa potrjujejo, da je to število dokaj ustrezno.<br />

Preglednica o številu <strong>za</strong>poslenih in deležu <strong>za</strong>poslenih v trženju nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij namreč pokaže,<br />

kako premišljeno ravna Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija v primerjavi z drugimi nacionalnimi turističnimi<br />

organi<strong>za</strong>cijami. V Slovenski turistični organi<strong>za</strong>ciji se kar 80 odstotkov <strong>za</strong>poslenih ukvarja s trženjem in le 20 z<br />

organi<strong>za</strong>cijo dela oz. vodenjem. Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija ima <strong>za</strong>poslenih 31 ljudi, Slovaška pa kar 98, od<br />

katerih se samo 44 odstotkov <strong>za</strong>poslenih ukvarja s trženjem. Zgled je recimo Švica. V njihovi organi<strong>za</strong>ciji Schweiz<br />

Tourismus 95 odstotkov <strong>za</strong>poslenih deluje v trženju, vendar pa imajo <strong>za</strong>poslenih kar 223 ljudi. Kot vemo, je <strong>za</strong><br />

organi<strong>za</strong>cijo dela po švicarskem zgledu potrebna majhna, dobro usposobljena ekipa, <strong>za</strong>to pa se velika večina<br />

<strong>za</strong>poslenih lahko ukvarja s strateškim komuniciranjem.<br />

Najbolj reprezentativna pa je preglednica o proračunih nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij. Ti kažejo na rahlo<br />

upadanje proračunskih sredstev, kar je <strong>za</strong>radi svetovne gospodarske krize razumljivo, vendar razen izjem (Italija,<br />

Španija – dve državi, ki sodita v PIIGS, poleg njiju pa še Finska in Slovaška) to zniževanje ni bistveno. V Italiji in Španiji,<br />

ki sta zelo decentralizirani državi, veliko denarja v trženje vlagajo tudi regije. Zgledi, ki naj vlečejo, so Švedska,<br />

Norveška in Madžarska, ki se <strong>za</strong>vedajo, da je ravno krizni čas tisti, v katerem je treba vlagati v trženje <strong>turizma</strong>, saj<br />

prilivi v turizem ugodno vplivajo na plačilno bilanco. Po vložku v proračun Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije je<br />

Slovenija nekje v zlati sredini, vendar če želimo slovenski turizem okrepiti, zlasti z vidika strateških, razvojnih in<br />

trženjskih ciljev, bi bilo smotrno v trženje vložiti vsaj tri do pet milijonov evrov več, a že vsaj 10 odstotkov več bi se<br />

poznalo.<br />

Slovenija se je v raziskavi odlično odre<strong>za</strong>la v razmerju nespremenljivih do spremenljivih stroškov, saj kar<br />

74 odstotkov proračuna Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija namenja <strong>za</strong> trženje. Višji odstotek si lahko privoščijo le<br />

Finci, Litovci in Latvijci (vendar na mnogo nižjo osnovo), vendar je položaj vseh treh držav zelo specifičen, medtem ko<br />

so naš turistični zgled Avstrija, Švica itd. Tudi glede na to, da imajo oni neprimerno več denarja <strong>za</strong> trženje, je naše<br />

delovanje dosti boljše (manj denarja porabljamo <strong>za</strong> plače, najemnine, potne stroške, pošto itd. kot pa <strong>za</strong> konkretne<br />

projekte), kar je dokaz <strong>za</strong> to, da bi lahko STO dobila še nekaj več denarja v svoj proračun, saj vsak evro vložimo zelo<br />

premišljeno. Nadpovprečno vlagamo v trženje po osebi, <strong>za</strong>poslene v trženju, kar pomeni, da so naše zmogljivosti<br />

nekoliko manjše oz. da manj ljudi dela in naredi več kot povprečno v drugih nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cijah.<br />

Iz povedanega je kaj lahko sklepati, da so Slovenski turistični organi<strong>za</strong>ciji iz državnega proračuna namenjena<br />

določena, nujna sredstva, ki jih ta uspešno in gospodarno porablja predvsem <strong>za</strong> izvajanje svojega programa, medtem<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 112


Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />

ko glede nespremenljivih stroškov v odnosu do stroškov trženja ravna izjemno odgovorno. Iz tega izhaja, da bi<br />

povečanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> trženje <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> lahko pripomoglo k še boljšim rezultatom od<br />

odličnih iz leta 2011. Ti so kljub <strong>za</strong>pletenim mednarodnim gospodarskim razmeram dosegli in ponekod celo presegli<br />

rekordno leto 2008 (leto, ki je sledilo obdobju konjunkture).<br />

Zadovoljstvo z uspešnostjo turističnega leta 2011 pa naj traja le kratek čas. Veliko pomembnejše je, da prepoznamo<br />

priložnosti, ki se slovenskemu turizmu kažejo v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju, nujno zvišamo merila, kot<br />

je povprečna <strong>za</strong>sedenost sob in ležišč v slovenskih hotelih in podobnih objektih, okrepimo položaj na trgu turističnih<br />

niš (zdravstveni turizem in turizem dobrega počutja, turizem srečanj in motivacijskih potovanj …) in ugotovimo, da <strong>za</strong><br />

očiten napredek na teh področjih – s tem pa tudi <strong>za</strong> očitno povečanje prilivov iz <strong>turizma</strong> – potrebujemo tudi več<br />

proračunskih sredstev <strong>za</strong> razvoj in trženje. Ne po<strong>za</strong>bimo, da vlaganje v turistični razvoj in trženje ne pomeni samo<br />

več denarja v državni blagajni, temveč tudi več dijakov in študentov <strong>turizma</strong>, nova delovna mesta, <strong>za</strong>radi<br />

multiplikativnih dejavnikov <strong>turizma</strong> pa tudi višje prihodke v sektorjih, pove<strong>za</strong>nih s turizmom, na primer turističnih<br />

jamah in drugih znamenitostih, muzejih in drugih kulturnih ustanovah, taksi službah, trgovini, pri obrtnikih,<br />

cvetličarjih, v živilskopredelovalni industriji, vinogradništvu, gozdarstvu, pohištveni industriji …<br />

Skratka, če bo Republika Slovenija vložila 10 evrov več v turizem, lahko računa, da se ji jih bo gotovo povrnilo veliko<br />

več.<br />

<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 113

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!