Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000<br />
F: +386 1 478 1607<br />
E: gp.gs@gov.si<br />
http://www.vlada.si/<br />
STRATEGIJA RAZVOJA<br />
SLOVENSKEGA TURIZMA<br />
<strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
V letu <strong>2016</strong> bo turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju in<br />
bo kot zelo uspešen gospodarski sektor narodnega gospodarstva<br />
ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu.<br />
Junij <strong>2012</strong>
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Ka<strong>za</strong>lo vsebine<br />
PARTNERSTVO ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA ............................................................................ 4<br />
STRATEGIJI NA POT .......................................................................................................................... 5<br />
UVODNE BESEDE ............................................................................................................................. 9<br />
I. Razvoj <strong>turizma</strong> v Sloveniji 1991-2011.......................................................................................... 11<br />
II. Strategije <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> ................................................................................................... 13<br />
III. <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> (vsebinski povzetek) ................................. 16<br />
1. UVOD ........................................................................................................................................ 19<br />
1.1. Turizem kot razvojna priložnost Slovenije .................................................................................. 19<br />
1.2. Znamka Slovenije ........................................................................................................................ 24<br />
1.3. Proračunska sredstva <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> ...................................................................................... 26<br />
1.4. Kažipot EU .................................................................................................................................... 29<br />
1.4.1. Pomen <strong>turizma</strong> v EU ................................................................................................................... 29<br />
1.4.2. Pomembnejše pravne podlage v EU ........................................................................................... 29<br />
1.4.3. Usmeritve EU ............................................................................................................................... 30<br />
1.5. Indeks turistične konkurenčnosti ................................................................................................ 31<br />
1.6. Izzivi .............................................................................................................................................. 33<br />
1.7. Prepoznane ovire pri doseganju večje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> ........................... 34<br />
1.8. Spremljanje uspešnosti poslovanja turističnega gospodarstva na državni in podjetniški ravni35<br />
2. POSLANSTVO, VIZIJA IN CILJI RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA ................................................ 37<br />
2.1. Poslanstvo, vizija in cilji ............................................................................................................... 37<br />
2.2. Načela trajnosti ............................................................................................................................ 39<br />
3. STRATEGIJE................................................................................................................................ 42<br />
3.1. Temeljna strategija ......................................................................................................................... 42<br />
3.2. Poslovna strategija ......................................................................................................................... 42<br />
3.3. Ravni organiziranosti, turistične destinacije in temeljne usmeritve turistične ponudbe ............ 43<br />
4. OPIS UKREPOV IN AKTIVNOSTI ................................................................................................... 55<br />
4.1. Razvojno področje oz. dejavnost 1: ............................................................................................... 56<br />
Spodbujanje povečanjea konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> .......................................................... 56<br />
4.2. Razvojno področje oz. dejavnost 2: ............................................................................................... 68<br />
Zagotovitev ugodnega poslovnega okolja ............................................................................................ 68<br />
4.3. Razvojno področje oz. dejavnost 3: ............................................................................................ 72<br />
Učinkovito in inovativno trženje ter promocija Slovenije kot turistične destinacije .......................... 72<br />
5. PREDVIDENA FINANČNA SREDSTVA ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA<br />
…………………………………………………………………………………………………..89<br />
Literatura in viri ........................................................................................................................... 105<br />
Priloge<br />
A. <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> Slovenije 2006-2013 in 2013-2020 ............................................................... 107<br />
B. Nastajanje oz. priprava Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> ........................... 108<br />
C. Utemeljitev predloga <strong>za</strong> povečanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> ........................ 111<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 2
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Ka<strong>za</strong>lo slik<br />
Slika 1: Turistični prilivi in odlivi, Slovenija, 1994-2011, (v 1000 evrih) ................................................................. 20<br />
Slika 2: Gibanje števila prihodov domačih in tujih turistov, Slovenija, letno, 1991 – 2011 ................................... 21<br />
Slika 3: Gibanje števila prenočitev domačih in tujih turistov, Slovenija, letno, 1991 – 2011 ................................ 21<br />
Slika 4: Domače in tuje prenočitve po mesecih, Slovenija, 1991–2011 ................................................................ 22<br />
Slika 5: Gibanje povprečne dobe bivanja domačih in tujih turistov, Slovenija, letno, 1991 – 2011 .................. 22<br />
Slika 6: Število sob in ležišč, Slovenija, 1991–2010 (stara in nova metodologija) ................................................. 23<br />
Slika 7: Znamka Slovenije ...................................................................................................................................... 24<br />
Slika 8: Proračunska in sredstva EU <strong>za</strong> turizem, Slovenija, 2001–2011 ................................................................. 26<br />
Slika 9: Podatki o dejansko realiziranih prihodkih občin iz naslova turistične takse 2007-2011 ........................... 27<br />
Slika 10: Podatki o dejansko realiziranih prihodkih občin iz naslova koncesijskih dajatev od posebnih iger na<br />
srečo 2007-2011 .................................................................................................................................................... 28<br />
Slika 11: Krovna zgodba Slovenije kot turistične destinacije – zelena, aktivna, zdrava Slovenija ......................... 44<br />
Slika 12: Cilji in razvojna področja (prednostna področja so označena z zeleno) ................................................. 55<br />
Slika 13: Pove<strong>za</strong>nost ukrepov/aktivnosti in dolgoročni vplivi vlaganja v znanje ................................................... 60<br />
Slika 14: Organiziranost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> z vidika financiranja ....................................................................... 71<br />
Ka<strong>za</strong>lo preglednic<br />
Preglednica 1: Podatki o turizmu .......................................................................................................................... 19<br />
Preglednica 2: Cilji nove turistične politike v EU ................................................................................................... 30<br />
Preglednica 3: Uvrstitve Slovenije po različnih merilih ......................................................................................... 31<br />
Preglednica 4: Indeksi konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> ................................................................................ 32<br />
Preglednica 5: Konkurenčne prednosti ................................................................................................................. 33<br />
Preglednica 6: Področja nekonkurenčnosti ........................................................................................................... 33<br />
Preglednica 7: Prikaz fizičnih in vrednostnih ka<strong>za</strong>lnikov <strong>za</strong> merjenje uspešnosti poslovanja ............................... 35<br />
Preglednica 8: Razvojna področja, ukrepi in cilji ................................................................................................... 38<br />
Preglednica 9: Splošni kvantitativni in kvalitativni cilji ter ka<strong>za</strong>lniki ...................................................................... 78<br />
Preglednica 10: Razvojna področja (dejavnosti) in ukrepi s cilji ter ka<strong>za</strong>lniki ....................................................... 79<br />
Preglednica 11: Okvirni finančni načrt po razvojnih področjih (dejavnostih) v letih <strong>2012</strong> – <strong>2016</strong> ........................ 94<br />
Preglednica 12: Pregled ciljev Strategije <strong>razvoja</strong> Slovenije ................................................................................. 107<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 3
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
PARTNERSTVO ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
mag. Marjan Hribar, v.d. generalnega direktorja Direktorata <strong>za</strong> turizem in internacionali<strong>za</strong>cijo<br />
Kdor hoče nekaj narediti, najde pot. Z močno voljo in jasnim ciljem je ta pot krajša in lažja, posebno, če<br />
strnemo moči. Nova strategija <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong> ima dobro izhodiščno<br />
popotnico: smer, ki smo jo partnerji <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> izbrali skupaj. Zave<strong>za</strong>li smo se, da želimo v<br />
prihodnje razvijati trajnostni razvoj <strong>turizma</strong> – pri tem pa nihče ne bo zgolj opazovalec. Vsi sodelujemo<br />
in smo odgovornejši, vsak v skladu s svojimi močmi in pristojnostmi.<br />
Naši cilji so visoki, visoki pa so <strong>za</strong>to, ker menimo, da jih skupaj lahko dosežemo. Načrtovane dejavnosti<br />
so številne, saj se <strong>za</strong>vedamo, da je pred nami še veliko izzivov. Vemo, da je tudi kamenje del poti,<br />
vendar nas ne bo ustavilo. V dobrih in slabih časih smo doka<strong>za</strong>li, kako močan je turizem. Zdaj pa gremo<br />
pogumno naprej!<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
mag. Maja Pak, direktorica<br />
Na Slovenski turistični organi<strong>za</strong>ciji smo v sodelovanju s turističnim gospodarstvom opredelili krovno<br />
zgodbo in konkurenčne prednosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, ključne turistične proizvode in ciljne skupine ter<br />
na podlagi tega v Strategiji <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> oblikovali pet ključnih usmeritev pri<br />
trženju <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>za</strong> prihodnjih pet let. Te so: povečanje prepoznavnosti Slovenije na ključnih<br />
trgih, razvoj novih trgov, jasno pozicioniranje turističnih proizvodov, učinkovito digitalno trženje in<br />
povečevanje obsega usklajenih promocijskih aktivnosti s pomočjo partnerstva.<br />
Temeljno vodilo pri vseh aktivnosti pa je seveda trajnostni pristop. Prepričani smo, da so partnerstva in<br />
jasni cilji ključnega pomena <strong>za</strong> uspešno slovensko turistično ponudbo na svetovnem turističnem trgu v<br />
prihodnje.<br />
Zave<strong>za</strong>nost uresničevanju strateških ukrepov na razvojnem in trženjskem področju smo potrdili tudi s<br />
podpisom Deklaracije o partnerstvu <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 4
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Turistično gostinska zbornica<br />
Zdravko Počivalšek, predsednik<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>za</strong>stavlja dobre cilje in ustrezne ukrepe, ki bodo omogočili<br />
smotrn in usklajen razvoj <strong>turizma</strong> v naslednjem srednjeročnem obdobju. Verjamemo, da lahko panogi<br />
<strong>turizma</strong>, ki ima poseben narodnogospodarski pomen, <strong>za</strong>gotovimo razvoj, ki bo prispeval k blaginji<br />
Slovenije, predvsem z večjo prodajo na tujih trgih. <strong>Strategija</strong> je celovita in upošteva vse resorje, katerih<br />
politike in aktivnosti omogočajo uspešen razvoj <strong>turizma</strong>. Odgovornost je na nas vseh: politiki,<br />
gospodarstvu in društvenem sektorju. Le skupaj bomo dosegli hitrejšo rast turističnega prometa in<br />
izvo<strong>za</strong>, odpiranje na tisoče novih delovnih mest, pa tudi multiplikativne razvojne učinke na številne<br />
druge dejavnosti: od prometa in kmetijstva, športa in kulture, gradbeništva in proizvodnje dobrin <strong>za</strong><br />
turistične obrate in turiste, do trgovine in drugih storitev. Zato moramo to panogo in izvajanje njene<br />
strategije usklajeno voditi. Nova strategija <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> je pomembna tudi <strong>za</strong>to, ker moramo <strong>za</strong>radi<br />
svetovne gospodarske krize premišljeno ravnati, da bomo turizmu omogočili rast in razvoj tudi v<br />
prihodnje. Strategijo bomo uresničili s pozitivnim pristopom in sodelovanjem vseh, ki se s turizmom<br />
ukvarjamo ali nanj vplivamo s svojim delom. Turistično gospodarstvo združeno v Turistično gostinski<br />
zbornici Slovenije čestita Direktoratu <strong>za</strong> turizem in internacionali<strong>za</strong>cijo <strong>za</strong> nov pristop pri pripravi<br />
strategije »od spodaj navzgor« in je pri teh aktivnostih <strong>za</strong>vzeto in konstruktivno sodelovalo.<br />
Obrtno-podjetniška zbornica, Sekcija <strong>za</strong> gostinstvo in turizem<br />
Mate Matjaž-Tomi, predsednik<br />
Prakso enotnosti in usklajenosti vseh organi<strong>za</strong>cij v gostinstvu in turizmu moramo prenesti tudi na raven<br />
sodelovanja vseh gostinskih in turističnih ponudnikov. Prepričan sem, da se bo to potem izrazilo tudi v<br />
pozitivnih finančnih ka<strong>za</strong>lnikih. Gostinstvo in turizem spodbujata druge gospodarske dejavnosti, male<br />
kot velike, in z dobrim delom lahko bistveno pomagata slovenskemu gospodarstvu pri izhodu iz krize.<br />
Turistična zve<strong>za</strong> Slovenije<br />
Peter Misja, predsednik<br />
Turistična društvena organi<strong>za</strong>cija pri Turistični zvezi Slovenije, združenju s stosedemletno tradicijo, kot<br />
društveni sektor že vrsto let skupaj z javnim in <strong>za</strong>sebnim sektorjem sodeluje kot enakopraven in<br />
ustvarjalen sooblikovalec vse bogatejšega dogajanja v turizmu po načelih partnerstva na lokalni,<br />
regionalni in državni ravni ter bo tako delovala tudi v prihodnje. Naše trajne in prednostne naloge so in<br />
bodo o<strong>za</strong>veščanje prebivalstva o turizmu in sožitje s turisti s poudarkom na zelenem trajnostnem<br />
turizmu, skrb <strong>za</strong> urejenost krajev, delo z mladimi in njihovo izobraževanje <strong>za</strong> življenje s turizmom in <strong>za</strong><br />
turizem, sodelovanje na lokalni, regijski, državni in mednarodni ravni z vsemi pomembnimi <strong>za</strong>sebnimi in<br />
institucionalnimi partnerji <strong>za</strong> sooblikovanje strateških usmeritev <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> ter seveda<br />
predvsem njihovo uresničevanje.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 5
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
STRATEGIJI NA POT<br />
Taleb Rifai, Secretary-General, United Nations World Tourism Organi<strong>za</strong>tion (UNWTO)<br />
The impressive growth of tourism in Slovenia over the past decade is testimony not only to the<br />
country’s breathtaking scenery, bustling towns and welcoming people, but also to the active and<br />
engaged approach of consecutive governments towards the sector.<br />
In Slovenia there exists a tangible recognition at all levels of the importance of tourism to the<br />
national economy, particularly in terms of job creation and regional development. The New Slovenia<br />
Tourism Strategy, <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>, is further proof of this support and a key step towards consolidating<br />
Slovenia’s image as a leading tourism destination in the heart of Europe.<br />
This new strategy represents more than simply a blueprint for growth. It is a commitment to a vision<br />
that by <strong>2016</strong>, “tourism in Slovenia will be entirely based on sustainable development.”<br />
This is indeed a laudable goal. It is also the right one. Tourism strategies cannot afford to distance<br />
themselves from the principles of sustainability, both for the sake of the environment and if they are<br />
to achieve competiveness in the global tourism marketplace.<br />
It is ever more apparent that sustainability (in its three pillars; social, economic and environmental)<br />
and competitiveness are inseparable. Competitiveness can only be achieved by fully embracing<br />
sustainability. This new strategy touches on an impressive number of objectives and measures, yet<br />
sustainability underlines them all and represents the common thread running throughout this future<br />
vision of tourism in Slovenia. It is this focus that makes this the strongest possible tourism strategy.<br />
International tourism is an extremely competitive market, with new destinations continuously<br />
emerging and gaining market share. By placing sustainability at the heart of its strategy I have no<br />
doubt Slovenia will continue to protect and enhance its natural beauty, providing the country with its<br />
unique competitive edge for years to come.<br />
***<br />
Taleb Rifai, Generalni sekretar Svetovne turistične organi<strong>za</strong>cije (UNWTO)<br />
Prepričljiva rast <strong>turizma</strong> v Sloveniji v <strong>za</strong>dnjem desetletju priča ne le o osupljivi pokrajini te države,<br />
njenih živahnih mestih in gostoljubnih prebivalcih, ampak tudi o dejavnem in <strong>za</strong>vzetem pristopu vlad<br />
do te panoge.<br />
V Sloveniji na vseh ravneh dejansko priznavajo pomembnost <strong>turizma</strong> <strong>za</strong> narodno gospodarstvo, zlasti<br />
glede ustvarjanja novih delovnih mest in regionalnega <strong>razvoja</strong>. Nova strategija <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
<strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> je nadaljnji dokaz o tej podpori in ključni korak k okrepitvi podobe Slovenije kot vodilne<br />
turistične destinacije v osrčju Evrope.<br />
Ta nova strategija je več kot le načrt na papirju <strong>za</strong> rast. Je <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nost viziji, da bo do konca leta <strong>2016</strong><br />
»turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju«.<br />
To je <strong>za</strong>res hvalevreden pa tudi pravi cilj. Strategije <strong>turizma</strong> si ne morejo privoščiti oddaljevanja od<br />
trajnostnih načel <strong>za</strong>radi okolja samega pa če želijo doseči konkurenčnost na svetovnem turističnem<br />
trgu.<br />
Vse bolj postaja jasno, da sta trajnost (katere stebri so: družbeni, gospodarski in okoljski) in<br />
konkurenčnost neločljivi. Konkurenčnost je mogoče doseči le tako, da popolnoma sprejmemo<br />
trajnost. Ta nova strategija se dotika številnih ciljev in ukrepov, trajnost pa jih poudarja vse in pomeni<br />
rdečo nit celotne prihodnje vizije <strong>turizma</strong> v Sloveniji. To je usmeritev, <strong>za</strong>radi katere je to najmočnejša<br />
mogoča strategija <strong>turizma</strong>.<br />
Mednarodni turizem je izredno konkurenčen trg, na katerem nenehno nastajajo nove destinacije in<br />
pridobivajo tržni delež. S tem ko je Slovenija postavila trajnost v središče svoje strategije, niti najmanj<br />
ne dvomim, da bo še naprej varovala in krepila svoje naravne lepote, kar bo državi še dolgo<br />
<strong>za</strong>gotavljalo njeno edinstveno prednost pred konkurenco.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 6
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Leslie de Chernatony<br />
Professor of Brand Management<br />
Developing a strategic plan for a place brand represents one of the more daunting challenges for<br />
management. It is therefore commendable to see the 2010-<strong>2016</strong> Slovenian Tourism Development<br />
Strategy. The strategy is able to take advantage of the previous work to develop Slovenia as a well<br />
conceived brand. The respected branding gives Slovenia a competitive advantage, since with a clear<br />
vision for this brand, a focused cluster of benefits are being presented to the tourist market. It is<br />
easier to attract particular tourist segments when there is a well recognisable cluster of benefits.<br />
Furthermore those Slovenian groups that need to work together to deliver the Slovenia brand<br />
promise are better able to co-ordinate their coherent activities as they know which forms of<br />
behaviour reflect the desired Slovenia brand. Successful branding in the tourist market is not just<br />
about developing a brand but it’s also about having a unified approach amongst different groups to<br />
deliver the brand promise.<br />
Pride and commitment enable locals to act in a natural manner when seeking to leave a lasting<br />
memory of the joys of being a tourist in Slovenia. The opportunities from Slovenia’s growing number<br />
of tourist make this strategy document compelling reading.<br />
Leslie de Chernatony<br />
profesor upravljanja blagovnih znamk<br />
***<br />
Razvijanje strateškega načrta <strong>za</strong> znamko nekega kraja je eden bolj <strong>za</strong>strašujočih izzivov <strong>za</strong> vodstvo.<br />
Zato je hvalevredno videti razvojno strategijo <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>za</strong> obdobje 2010-<strong>2016</strong>. <strong>Strategija</strong><br />
lahko izkoristi prejšnje delo in Slovenijo vzpostavi kot dobro premišljeno znamko. Trženje znamke<br />
daje Sloveniji konkurenčno prednost, saj se z jasno vizijo te znamke na turističnem trgu predstavlja<br />
osredotočen sklop prednosti. Določene turistične segmente je lažje prepoznati, kadar obstaja<br />
prepoznaven sklop prednosti. Poleg tega pa so tiste slovenske skupine, ki morajo delati skupaj, da bi<br />
izpolnile obljube znamke Slovenije, bolj sposobne usklajevati svoje pove<strong>za</strong>ne dejavnosti, saj vedo,<br />
katere oblike vedenja odražajo želeno znamko Slovenije. Uspešno trženje znamke na turističnem trgu<br />
ne <strong>za</strong>jema le <strong>razvoja</strong> znamke, ampak tudi enoten pristop različnih skupin k izpolnjevanju obljube<br />
znamke.<br />
Ponos in <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nost omogočata domačinom, da se vedejo naravno, ko si pri<strong>za</strong>devajo, da se turisti<br />
spominjajo radosti, ki so jih doživeli v Sloveniji. Glede na priložnosti, ki se ponujajo <strong>za</strong>radi vse<br />
številnejših turistov v Sloveniji, je ta strateški dokument <strong>za</strong>nimivo branje.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 7
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Dr. Maja Uran Maravić, Fakulteta <strong>za</strong> turistične študije Turistica, Univer<strong>za</strong> na Primorskem<br />
izredna profesorica na področju strateškega menedžmenta in menedžmenta kakovosti v turizmu,<br />
soavtorica predhodne strategije <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> (Razvojni načrt in usmeritve <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
2007-2011)<br />
Bistvo vsake dobre strategije <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> je v strukturi, konceptih konkurenčnosti, vključenosti<br />
deležnikov in predvsem volji vseh deležnikov <strong>za</strong> uresničevanje <strong>za</strong>stavljenih ciljev in aktivnosti.<br />
Izraz strategija <strong>turizma</strong> se v javnosti vsesplošno uporablja kot poimenovanje <strong>za</strong> turistični razvoj in/ali<br />
marketinške načrte destinacij, regij in držav. Drugače povedano, strategija <strong>turizma</strong> je temeljni<br />
razvojni in dolgoročni načrt neke destinacije, ki govori o tem, kako se bo destinacija konkurenčno<br />
razvijala in/ali tržila. Zato mora imeti primerno strukturo, kar po teoriji strateškega menedžmenta<br />
pomeni, da ima vse temeljne faze, in to so: anali<strong>za</strong> stanja, oblikovanje, implementacija in evalvacija<br />
strategije.<br />
Pri načrtovanju <strong>turizma</strong> mora uprava na lokalni in državni ravni postaviti na prvo mesto trajno in<br />
dolgoročno konkurenčnost destinacije. Konkurenčnost turistične destinacije je sposobnost<br />
destinacije, da ji kljub naraščanju turistične ponudbe (privlačnih destinacij) uspe <strong>za</strong>gotoviti ustrezno<br />
stopnjo turističnega obiska in s tem <strong>za</strong>dovoljstvo vseh deležnikov turističnega sistema. Cilj vsakega<br />
turističnega podjetja naj bi bil vzpostaviti sistem delovanja turistične ponudbe, ki pritegne in<br />
kakovostno <strong>za</strong>dovolji turiste. S prihodom in <strong>za</strong>dovoljstvom turistov s ponudbo destinacije<br />
gospodarstvo ustvarja prihodke, ki so njegov glavni cilj. Vsaka dobra strategija mora torej predvsem<br />
določati, kako konkurirati na trgu in kako odstraniti ovire <strong>za</strong> povečanje konkurenčnosti.<br />
Za razvoj <strong>turizma</strong> so odgovorni različni deležniki, od vladnih (<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in<br />
tehnologijo ter Direktorat <strong>za</strong> turizem in internacionali<strong>za</strong>cijo), <strong>za</strong>sebnih (interese uveljavljajo s<br />
pomočjo Gospodarske zbornice in interesnih združenj), javnih, civilnih ali mednarodnih organi<strong>za</strong>cij.<br />
Turizem je storitvena gospodarska dejavnost, katere specifika je, da trži javno dobro (tj. gore, plaže,<br />
morje, kulturo, zgodovino itd.), <strong>za</strong>radi česar mora potekati v sodelovanju z državno upravo, ki je<br />
skrbnica skupne »družbene lastnine«. Torej, <strong>za</strong> uspešen razvoj <strong>turizma</strong> je potrebno sodelovanje oz.<br />
ustrezen dialog vseh treh deležnikov – javnega, <strong>za</strong>sebnega in civilnega sektorja.<br />
V samostojni Sloveniji smo pripravili že peto nacionalno strategijo <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>. Vsaka od njih je<br />
(bila) odvisna od volje deležnikov <strong>za</strong> njeno implementacijo. Nova strategija ima vse potrebno <strong>za</strong><br />
uspeh, <strong>za</strong>to si samo želim, da nam bi jo uspelo tudi uresničiti.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 8
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
UVODNE BESEDE<br />
V letu 2011 smo se velikokrat ozrli v preteklost naše mlade države. Proslavili smo dvajsetletnico<br />
njenega obstoja, se malce ponosno potrkali po prsih, a tudi opozorili, da je Slovenija še daleč od<br />
idealne umeščenosti na evropskem in svetovnem političnem, gospodarskem in turističnem<br />
zemljevidu. Je beseda »idealno« sploh na mestu Ne sproža mogoče preveč pričakovanj, celo<br />
utopičnih Ne, kar prav je, da jo uporabimo. Idealnega stanja verjetno nikoli ne bomo dosegli, a<br />
vedno je boljše, da si pri<strong>za</strong>devamo <strong>za</strong> visoke cilje, kot pa da smo <strong>za</strong>dovoljni s sivo povprečnostjo.<br />
Slovenija in slovenski turizem s svojimi bogatimi <strong>za</strong>kladi naravne in kulturne dediščine, si namreč<br />
<strong>za</strong>služita mnogo več kot to.<br />
Ob <strong>za</strong>ključku oblikovanja nove turistične strategije je letnica že <strong>2012</strong>. Državo vodi nova vlada, kar pa<br />
naša pri<strong>za</strong>devanja po trajnostnem razvoju in kakovostnem nacionalnem turizmu ni niti malo vplivalo.<br />
Cilji in vrednote so še vedno isti. Toda tudi težave nacionalne in mednarodne ekonomije, le da se je<br />
njihovo reševanje, kot kaže, močno pospešilo, četudi na pogosto boleč način. Smo s tem nemara<br />
bližje koncu krize Zavest o tem, da je turizem – v vsem spektru od <strong>razvoja</strong> do trženja - del rešitve in<br />
ne problem, bo k temu vsekakor pripomogla. S tem, da je Direktorat <strong>za</strong> turizem na Ministrstvu <strong>za</strong><br />
gospodarstvo postal pristojen tudi <strong>za</strong> internacionali<strong>za</strong>cijo oziroma mednarodno gospodarsko<br />
sodelovanje, se je še potrdilo prepričanje o pomembnosti našega sektorja v celotni nacionalni<br />
ekonomiji.<br />
V času sprejemanja nove slovenske turistične strategije so mednarodne ekonomske razmere že vsaj<br />
štiri leta prežeta z vsakodnevnimi novicami o propadanju podjetij, naraščanju brezposelnosti, protesti<br />
pred finančnimi ustanovami, skrbjo o prihodnosti evropske valute in podobno. V teh negotovih časih<br />
sta prav uspešna turistični razvoj in trženje ena od rešitev in ne del problema.<br />
Po podatkih Svetovne turistične organi<strong>za</strong>cije (UNWTO) so se v letu 2011 turistična gibanja izvrstno<br />
razvijala v vseh svetovnih regijah, razen <strong>za</strong>radi tako imenovane arabske pomladi, v severni Afriki in na<br />
Bližnjem vzhodu. Dokončni podatki o slovenskem turizmu celo izdatno presegajo evropsko povprečje<br />
in nas na nekaterih tujih trgih uvrščajo med »zvezde« letošnje poletne sezone, saj so mednarodni<br />
turistični prihodi dosegli skoraj dvoštevilčno rast (devet odstotkov).<br />
Še več. Soudeleženci in sooblikovalci <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> so v <strong>za</strong>dnjih nekaj letih dosegli izjemno<br />
široko soglasje o tem, da mora postati ves turistični razvoj trajnosten. To pomeni okolju prijazen<br />
turizem, <strong>za</strong>ščitniški do narodne in lokalne kulture ter usmerjen v ohranjanje družbenega ravnotežja v<br />
smislu blaginje <strong>za</strong> vsakega posameznika, družino, družbo in s tem našo državo. Ne na<strong>za</strong>dnje je tudi<br />
slovenska turistična srenja sprejela svoj delež odgovornosti do podnebnih sprememb in okrepila svoj<br />
čut <strong>za</strong> družbeno odgovornost.<br />
Ta sprememba, ki sta jo napovedala in utemeljila Direktorat <strong>za</strong> turizem in internacionali<strong>za</strong>cijo in<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija s svojimi partnerji na Slovenskem turističnem forumu leta 2009 v<br />
Radencih, je veliko pomembnejša kot se zdi.<br />
Gre <strong>za</strong> zgodovinsko soglasje ene od pomembnejših in ključnih dejavnosti <strong>slovenskega</strong> gospodarstva. S<br />
trajnostnim razvojem se lahko brez <strong>za</strong>držkov strinjajo tako menedžerji velikih turističnih sistemov,<br />
njihovi tržniki, promotorji v regionalnih in lokalnih turističnih organi<strong>za</strong>cijah, turistični navdušenci v<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 9
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
turističnih društvih in Turistični zvezi Slovenije, izobraževalci, gostilničarji, taksisti in kabinsko osebje<br />
letalskega prevoznika, ne na<strong>za</strong>dnje pa tudi partnerji <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> zunaj sektorja HoReCa<br />
(hoteli, restavracije in gostinstvo) ter politiki od lokalne ravni do Državnega zbora in Vlade Republike<br />
Slovenije, pa vse do predsednika države.<br />
Čeprav je bila odločitev <strong>za</strong> trajnostni razvoj kot temelja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> na dlani – saj bo le taka<br />
politika omogočila <strong>za</strong>varovanje in povečanje kakovosti največjih konkurenčnih prednosti <strong>slovenskega</strong><br />
<strong>turizma</strong>, naravnega in kulturnega okolja ter gostoljubnosti naših ljudi – pa nobeno široko nacionalno<br />
soglasje konsenz ne pride sam po sebi in brez težav, zlasti v majhnih skupnostih, kot je naša. Zaradi<br />
tega je prav odločitev <strong>za</strong> trajnostni razvoj zgodovinskega pomena in temelj <strong>za</strong> pripravo ter izvedbo<br />
vseh dokumentov in projektov v prihodnosti.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 10
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
I. Razvoj <strong>turizma</strong> v Sloveniji 1991–2011<br />
Pot do tega velikega dosežka je bila bolj kot ne trnova. Le redki so namreč pričakovali, da bo<br />
razglasitev neodvisnosti samodejno <strong>za</strong>majala še ne vzpostavljeno mednarodno percepcijo<br />
samostojne Slovenije kot varne turistične destinacije. K temu je močno prispevala desetdnevna vojna<br />
v juniju in juliju leta 1991 in čeprav ji je sledilo obdobje utrditve Slovenije kot države, je bil upad<br />
mednarodnega <strong>turizma</strong> tako velik, da smo do povrnitve na nekdanja števila tujih turističnih prihodov<br />
in prenočitev potrebovali skoraj dve desetletji.<br />
Toda ni šlo zgolj <strong>za</strong> vprašanje varnosti. Dobro, čeprav dokaj neizkušeno komuniciranje mlade države s<br />
tujo javnostjo je to javnost kaj kmalu utrdilo v prepričanju, da je Slovenija dosti varnejša turistična<br />
destinacija kot mnoge, zlasti pa bolj kot zreli in dodobra uveljavljeni turistični cilji. Ključne naloge so<br />
bile usmerjene predvsem v prestrukturiranje turističnega gospodarstva, lastninjenje hotelskega<br />
sektorja, obnovo nastanitvenih zmogljivosti, vzpostavitev novih organi<strong>za</strong>torjev potovanj in turističnih<br />
agencij, prevoznikov, popolno odprtost do tujih trgov in tudi do destinacij v tujini <strong>za</strong> <strong>slovenskega</strong><br />
turista …<br />
Spoprijeli smo se s tremi strateškimi vprašanji, in sicer kako na široko odpreti vrata tujemu kapitalu,<br />
ki naj bi z neposrednimi vlaganji postal tudi solastnik našega <strong>turizma</strong>, usmeritev v množičnost ali<br />
ekskluzivnost ter naposled boleče vprašanje prepoznavnosti in promocije <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> v<br />
mednarodni javnosti. Glede prvega smo hitro ugotovili, da majhna Slovenija ni ravno visoko na<br />
prednostni lestvici tujih vlagateljev. Zanesti smo se morali na lastne vire in kaj kmalu smo ugotovili,<br />
da je slovenski turizem <strong>za</strong>radi tega trdnejši in bolj neodvisen od vpliva mogočnih tujih lastnikov. Od<br />
tega spoznanja je bil le majhen korak do prepričanja, da majhnost naše države in turistične dejavnosti<br />
v primerjavi z mogočnima sosedama Avstrijo in Italijo, pa tudi Hrvaško ne dopušča usmerjenosti v<br />
množični turizem.<br />
Tudi ne v ekskluzivni turizem, temveč v oblikovanje <strong>za</strong>okrožene turistične ponudbe po<br />
»meri človeka«.<br />
Namesto brezimnih turističnih množic, ki bi k nam prihajale s čarterji, smo turiste <strong>za</strong>čeli sprejemati<br />
kot ljudi z imenom in priimkom ter jim ponudili proizvode aktivnega, kulturnega, kongresnega,<br />
zdraviliškega in wellness <strong>turizma</strong> 1 ter zlasti v <strong>za</strong>dnjem času prave vinsko gastronomske dogodivščine.<br />
Prav na tem področju smo odločno opustili prakso <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> do razpada Jugoslavije v letu 1991.<br />
Odločitev <strong>za</strong> odrekanje množičnemu turizmu je bila tako eden od naših prvih strateških korakov in<br />
tisti, ki je prav<strong>za</strong>prav omogočil nedavno soglasje o trajnostnem turističnem razvoju.<br />
Vse od <strong>za</strong>četka samostojne rasti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> pa nas spremlja senca slabe, nizke<br />
prepoznavnosti v svetu. Nekaj časa je celo veljalo, da je <strong>za</strong> to kriva njegova slaba promocija, vendar<br />
so še <strong>za</strong>dnji, ki so prisegali na to, ugotovili, da promocija <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> še nikoli ni bila tako<br />
dobra, kot je bila od ustanovitve Centra <strong>za</strong> promocijo <strong>turizma</strong> Slovenije (leta 1995) oziroma poznejše<br />
Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije, in da so razlogi pač drugod. Glavni razlog <strong>za</strong> slabo prepoznavnost<br />
Slovenije v svetu kot države in kot turistične destinacije je njena mladost, saj si vsaka destinacija gradi<br />
ugled desetletja, države pa stoletja. Šele v <strong>za</strong>dnjih letih je dozorela tudi ugotovitev, da bistveni cilj ni<br />
svetovna prepoznavnost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, temveč njegov dober, celo odličen ugled med<br />
1 Turizem dobrega počutja.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 11
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
odločevalci in mnenjskimi voditelji, ki bodo glas razširili po svojih državah in trgih, med poslovneži,<br />
turisti, popotniki, ciljnimi skupinami in tržnimi nišami. Po nekaj uspešnih letih sodelovanja v<br />
ustanovah Evropske unije je dozorela drzna odločitev <strong>za</strong> agresivnejši nastop tudi v bolj oddaljenih<br />
državah, zlasti skupine BRIKS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južno afriška republika). Šlo je hitreje,<br />
kot so pričakovali mnogi analitiki in tako smo že poleti 2011 na ljubljanskih ulicah, blejskem gradu, v<br />
Postojnski jami in na piranskem Tartinijevem trgu srečevali turiste iz držav, v katerih <strong>za</strong> Slovenijo pred<br />
nekaj leti še niso niti vedeli.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 12
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
II. Strategije <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
Zakaj je sploh pomembno oblikovati strategijo turističnega <strong>razvoja</strong> Zato, ker v tej strateški<br />
gospodarski dejavnosti, ki močno in pozitivno vpliva tudi na naravni, kulturni in družbeni razvoj<br />
naravnega in družbenega okolja, sodeluje mnogo med seboj različnih udeležencev javnega in<br />
<strong>za</strong>sebnega prava ter civilno družbenih organi<strong>za</strong>cij, vsak pa predstavlja celo vrsto posameznih<br />
interesov. Z njimi se je treba seznaniti, jih evidentirati in se pogovoriti o vseh možnostih, da bi se ti<br />
interesi na podlagi posnetka dejanskega stanja v sektorju in vse do mednarodne ravni čim bolj<br />
uskladili in uresničili.<br />
Že ime »strategija« pa pomeni, da gre <strong>za</strong> dejavnost, ki je usmerjena v prihodnost, v razvoj, <strong>za</strong>to si je<br />
treba postaviti tudi cilje, ki naj bodo visoki, vendar uresničljivi in v čim bolj dosegljivi.<br />
Takoj po spremembi ekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja v tržno gospodarstvo so<br />
imeli na <strong>za</strong>četku devetdesetih let v rokah pobudo gospodarski subjekti. Ti so se ukvarjali predvsem z<br />
lastninjenjem nekdanje družbene lastnine, obnovo dotrajanih objektov in oblikovanjem novih<br />
gospodarskih dejavnikov, med katerimi še danes prevladujejo mala in srednje velika podjetja. Leta<br />
1995 je postala država v turizmu nekoliko dejavnejša.<br />
Januarja 1995 je Državni zbor RS sprejel Resolucijo o strateških ciljih na področju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> v RS<br />
s programom aktivnosti in ukrepov, ki je vladi nalagala ustanovitev javne institucije <strong>za</strong> turistično<br />
promocijo in pripravo <strong>za</strong>kona <strong>za</strong> pospeševanje <strong>turizma</strong>. Ta institucija – Center <strong>za</strong> promocijo <strong>turizma</strong> -<br />
pa je kmalu po <strong>za</strong>četku svojega polnega delovanja pomladi 1996 orala ledino in pripravila dokument z<br />
naslovom Indeks 365, ki velja <strong>za</strong> prvo pravo strategijo trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
Pripravljena je bila vrsta dokumentov, ki so <strong>za</strong>črtali smer <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>. Sprejeta je bila prva<br />
strategija <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>, <strong>za</strong>čelo se je organizirano trženje Slovenije kot turistične destinacije pod<br />
pokroviteljstvom Centra <strong>za</strong> promocijo <strong>turizma</strong> Slovenije (CPTS, od 1999 preimenovan v Slovensko<br />
turistično organi<strong>za</strong>cijo) in ustanovljena je bila prva visoka šola <strong>za</strong> turizem.<br />
Temeljni cilj resolucije je bil razvoj prepoznavne in tržno naravnane turistične ponudbe, ki bo<br />
temeljila na domačem znanju in kulturni dediščini. Z njimi naj bi se Slovenija uveljavila na turističnem<br />
trgu kot prepoznavna destinacija s kakovostno ponudbo, prilagojeno potrebam turistov z višjo kupno<br />
močjo. Razvoj ponudbe naj bi potekal na geografsko <strong>za</strong>okroženih območjih (gore, morje s Krasom,<br />
zdravilišča, mesta in podeželje). V tem strateškem dokumentu so bili postavljeni tudi kvantitativni<br />
cilji, ki naj bi bili doseženi v obdobju 1995-2000. Obseg <strong>turizma</strong> naj bi dosegel 6 milijonov turistov in<br />
12 milijonov prenočitev, devizni priliv iz naslova <strong>turizma</strong> pa 3,5 milijarde ameriških dolarjev. Z<br />
naložbami v infrastrukturo naj bi se povečala kakovost nastanitvenih obratov in druge infrastrukture,<br />
nastanitvene zmogljivosti pa bi se povečale <strong>za</strong> 20.000 ležišč. Eden najpomembnejših ukrepov, ki jih<br />
navaja resolucija je oblikovanje <strong>za</strong>kona <strong>za</strong> področje <strong>turizma</strong>.<br />
V letu 1995 sta <strong>za</strong>čela veljati Zakon o igralništvu ter Zakon o gostinstvu, sprejete pa so bile tudi<br />
splošne u<strong>za</strong>nce v gostinstvu. Kategori<strong>za</strong>cija nastanitvenih obratov je bila uvedena 1997, ko je vlada<br />
ustanovila <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> turizem in malo gospodarstvo s sedežem v Mariboru, leto pozneje pa je bil<br />
sprejet še Zakon o pospeševanju <strong>turizma</strong>. Zakon je bil pripravljen <strong>za</strong>to, da se vzpostavi okolje, v<br />
katerem bi laže razvijali turizem. Vsebinsko je <strong>za</strong>kon sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so<br />
opredeljene aktivnosti, oblike, financiranje in organiziranje <strong>turizma</strong> na lokalni in državni ravni, v<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 13
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
drugem delu pa so pogoji poslovanja nekaterih turističnih dejavnosti. Na področju organiziranosti v<br />
turizmu je bilo v <strong>za</strong>konu predvideno ustanavljanje lokalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij (LTO), ki bi<br />
spodbujale turizem na lokalni ravni. Urejeno je bilo tudi delovanje agencij in turističnih vodnikov,<br />
Gospodarska zbornica Slovenije pa je leta 1999 <strong>za</strong>čela izvajati postopke licenciranja <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>torje<br />
turističnih potovanj in turistične vodnike.<br />
V prvem desetletju 21. stoletja je bilo več pozornosti namenjene krepitvi turističnega povpraševanja<br />
in ponudbe ter prestrukturiranju in povečanju kakovosti turistične ponudbe glede na vse jasnejše<br />
usmeritve v trajnostni razvoj. Prišlo je tudi do združevanja večjih podjetij, vlaganja v novo turistično<br />
infrastrukturo in obnovo že obstoječe. Tudi <strong>za</strong>konodaja s področja <strong>turizma</strong> je bila deležna prevetritve.<br />
Nov krovni <strong>za</strong>kon je bil sprejet leta 2004, leta 2008 pa je bil sprejet nov pravilnik o kategori<strong>za</strong>ciji<br />
nastanitvenih obratov.<br />
Strateški dokument 2002-2006 je administrativni model upravljanja <strong>za</strong>menjal s podjetniškim<br />
pristopom ob upoštevanju načel trajnostnega <strong>razvoja</strong>, celovitega prostorskega <strong>razvoja</strong> države,<br />
kakovosti življenja, tržnih niš in kakovostne ponudbe, storitvenih grozdov in razvojnih jeder ter<br />
socialnega kapitala in poslovnega partnerstva. Pri razvoju <strong>turizma</strong> naj bi poslovni subjekti posamezne<br />
kraje tržili s pomočjo proizvodov, programov in <strong>za</strong>okroženih turističnih območij. <strong>Strategija</strong> je<br />
predvidela tudi uvedbo letnih politik, s katerimi bi država opredelila ciljne programe, finančna<br />
sredstva in izvedbene instrumente <strong>za</strong> dosego programskih ciljev. <strong>Strategija</strong> je poudarila pomen<br />
povezovanja državnih, regionalnih, lokalnih in podjetniških interesov ter storitev na področjih, na<br />
katerih ima Slovenija konkurenčne prednosti.<br />
Temeljne usmeritve <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> naj bi izhajale iz konkurenčnih prednosti, predvsem geografske<br />
lege in raznovrstnosti ponudbe. V strategiji je bila predvidena delitev ponudbe na deset temeljnih<br />
turističnih območij (Obala, Goriško, Kras, Ljubljana, Julijske Alpe, Pohorje-Maribor, Pomurje-<br />
Obsotelje, Dolenjska, slovensko podeželje in mesta z <strong>za</strong>ledjem). Na podlagi teh <strong>za</strong>okroženih območij<br />
je bil razvoj integralne turistične ponudbe obravnavan v sklopu proizvodov (igralniški, zdraviliški in<br />
poslovni turizem), geografskih območij (Julijske Alpe, Pohorje-Maribor, Kras in Obala) ter<br />
programskih področij, usmerjenih v podeželski (3 E – ekološki, etnološki in enološki), rekreativni (3 A<br />
– aktivni, akcijski in adrenalinski) in doživljajski turizem (3 D – doživljajski, dediščinski in domišljijski).<br />
Med kvantitativnimi in kvalitativnimi cilji strategije so bili povečanje letnega turističnega prometa na<br />
1,6 milijarde evrov, rast števila prenočitev po 7-odstotni letni stopnji, povečanje dnevne potrošnje<br />
turistov na 80 evrov na dan, povečanje <strong>za</strong>sedenosti zmogljivosti na najmanj 50 odstotkov, dograditev<br />
najmanj 4000 hotelskih ležišč, razvoj vsaj 38 novih turističnih kmetij in izboljšanje ponudbe ležišč v<br />
planinskih kočah, mladinskih domovih in kampih. Poleg tega naj bi se povečala prepoznavnost<br />
Slovenije, izboljšala izobrazbena struktura v turizmu, ohranjala narava in povečalo vključevanje<br />
kulturne dediščine v turizem.<br />
Zakon o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> (ZSRT) je nadomestil Zakon o pospeševanju <strong>turizma</strong> iz leta 1998.<br />
Nov <strong>za</strong>kon ni opredeljeval načina organiziranja <strong>turizma</strong> na lokalni ravni in obveznega članstva, kar je<br />
bilo sporno pri starem <strong>za</strong>konu. Vsebinsko je prav tako kot prejšnji <strong>za</strong>kon razdeljen na dva dela, pri<br />
čemer v prvem delu opredeljuje načrtovanje, financiranje in spodbujanje <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> na državni<br />
in lokalni ravni, v drugem delu pa pogoje <strong>za</strong> izvajanje nekaterih dejavnosti, pove<strong>za</strong>nih s turizmom.<br />
Predvsem postavlja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati turistični posredniki, turistični vodniki in<br />
spremljevalci, organi<strong>za</strong>torji potovanj oz. organi<strong>za</strong>torji športnih prireditev.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 14
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Z Razvojnim načrtom in usmeritvami <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> 2007–2011 (RNUST, 2006) je želelo<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarstvo v obdobju 2007-2011 oblikovati razvojni model <strong>turizma</strong>, ki bi najbolje<br />
ovrednotil ključne razvojne potenciale v turizmu. Dokument opredeljuje vlogo in naloge posameznih<br />
deležnikov pri razvoju <strong>turizma</strong>. Predlagan je model destinacijske organiziranosti katerega rezultat bi<br />
bil preprosta organi<strong>za</strong>cija in večja učinkovitost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, ki naj bi bil preprostejši in<br />
učinkovitejši. V dokumentu so tudi smernice <strong>za</strong> trženje in promocijo <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
Tak uvod je bil pomemben <strong>za</strong>to, da pod pregled dvajsetletne zgodovine <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> v letu<br />
2011 potegnemo črto in se ozremo v prihodnost. Ne moremo se v nedogled trepljati po ramenih in si<br />
mimogrede še kaj poočitati. Gremo naprej!<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 15
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
III. <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> (vsebinski povzetek)<br />
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong>, kar je delovni naslov nove turistične<br />
strategije, temelji na izkušnjah <strong>za</strong>dnjih dvajsetih let in spoznanjih iz še vsaj stoletja pred tem,<br />
teoretičnem znanju in dognanjih iz petnajstih let delovanja Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije,<br />
sodelovanju med <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovensko turistično organi<strong>za</strong>cijo<br />
in deležniki iz <strong>za</strong>sebnega ter civilno-družbenega sektorja ter zlasti na zelo jasni sliki tega, kaj si želimo<br />
doseči v prihodnosti. 2<br />
Poudarjamo trajnostni koncept <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> na vseh področjih in ravneh.<br />
V grobem govorimo o treh razvojnih področjih, naloga nacionalne turistične strategije pa je ravno<br />
doseganje sinergije med vsemi:<br />
Povečanje konkurenčnosti,<br />
ugodno poslovno okolje,<br />
učinkovito in inovativno trženje.<br />
Med ta razvojna področja vsekakor prištevamo tudi vlaganje v kakovost in inovativnost, »ple<strong>za</strong>nje«<br />
po mednarodnih lestvicah konkurenčnosti <strong>turizma</strong> na splošno in njegovih sestavin ter področij,<br />
razvoj strateških partnerstev v sektorju in z zunanjimi deležniki, odpravljanje ovir <strong>za</strong> učinkovitejši<br />
turistični razvoj, razvoj merjenja najrazličnejših statistik in ka<strong>za</strong>lnikov, vključno s turističnimi<br />
satelitskimi računi, dvigovanje kulture ovrednotenja in kompetentnosti, …<br />
Če strnemo in <strong>za</strong>pišemo malo drugače - med glavne vsebinske cilje nove strategije štejemo:<br />
konkurenčnost (inovativnost, kakovost, uspešnost, znanje, varnost, dodana vrednost,<br />
promet, prilivi, <strong>za</strong>dovoljstvo turistov, destinacijski menedžment, potrošnja na obiskovalca,<br />
desezonali<strong>za</strong>cija, itd.),<br />
kakovost življenja in blaginja (blaginja lokalnega prebivalstva, uravnotežen regionalni<br />
razvoj, sodelovanje pri turističnem razvoju, <strong>za</strong>dovoljstvo <strong>za</strong>poslenih, kakovost življenja,<br />
itd.),<br />
ugled in razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> (dajanje prednosti turizmu, partnerstvo <strong>za</strong> razvoj,<br />
javno-<strong>za</strong>sebno partnerstvo, podoba <strong>turizma</strong> v očeh drugih dejavnosti, itd.),<br />
prepoznavnost in ugled Slovenije v svetu (prepoznavnost na tujih trgih, tržna znamka,<br />
podoba Slovenije, internacionali<strong>za</strong>cija, itd.).<br />
Vse te cilje pa spremlja temeljna usmeritev v trajnostni razvoj, skrb <strong>za</strong> ekonomsko, družbenokulturno<br />
in naravno okolje, menedžment okoljskih vplivov in kakovosti okolja,<br />
prehod v nizkoogljično družbo itd.<br />
2 Izhodišče <strong>za</strong> pisanje strategije sta dve raziskavi in sicer Anali<strong>za</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> od 1991 do 2010 (Turistica, 2011) in<br />
Podlage <strong>za</strong> strategijo <strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> (ITEF, STO, 2011).<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 16
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Kot je bilo že poudarjeno, je prav trajnostni razvoj tisti strateški temelj, ki narekuje nadaljnje korake<br />
in projekte ter po katerem nas bo mednarodna strokovna in širša skupnost prepoznala kot odlično,<br />
zeleno, aktivno in zdravo destinacijo, s katero je veselje poslovati in jo obiskati.<br />
Glavni kvantitativni cilji so:<br />
povečati obseg turistične dejavnosti (turistični promet: prihodki in dobiček iz naslova<br />
opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, število turistov, število prenočitev):<br />
število prenočitev: 2 % (letna stopnja rasti),<br />
število turistov: 4 % (letna stopnja rasti),<br />
priliv iz naslova izvo<strong>za</strong> potovanj: 6 %-8 % (letna stopnja rasti).<br />
Za dosego tega cilja je potrebno:<br />
uspešno uveljaviti načela trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>,<br />
<strong>za</strong>gotoviti ugodno poslovno okolje,<br />
doseči višjo kakovost in ustvariti razmere, ki bodo omogočale večjo konkurenčnost<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>,<br />
načrtovati in izvajati učinkovito in inovativno trženje ter promocijo Slovenije kot atraktivne<br />
turistične destinacije.<br />
Strateški ukrepi <strong>za</strong> konkurenčni in trajnostni slovenski turizem 3 :<br />
1. Spodbuditi povečanje konkurenčnosti<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
V strategiji je predlagano, da bi vsi deležniki v slovenskem turizmu spodbujali nadaljnji razvoj<br />
turističnih destinacij (regionalne turistične organi<strong>za</strong>cije, lokalne turistične organi<strong>za</strong>cije,<br />
turistična društva).<br />
S strategijo se v javnem in <strong>za</strong>sebnem sektorju spodbujata razvoj in raziskovalno delo, da bi<br />
se tako <strong>za</strong>gotovile ustrezne podlage <strong>za</strong> sprejemanje poslovnih odločitev.<br />
V sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami bomo povečalo usposobljenost <strong>za</strong>poslenih v<br />
gostinstvu in turizmu ter spodbuditi inovativnost pri nadgradnji in razvoju turističnih<br />
proizvodov z visoko dodano vrednostjo.<br />
Odgovorni <strong>za</strong> povezovanje na mednarodni ravni bomo spremljali in <strong>za</strong>stopali interese<br />
Slovenije pri nastajanju razvojnih usmeritev na ravni EU, UNWTO, OECD in v drugih<br />
mednarodnih organi<strong>za</strong>cijah.<br />
Država spodbuja naložbe v zeleno turistično infrastrukturo v širšem smislu ter podpira<br />
razvoj in vzpostavitev ustreznih letalskih, železniških in cestnih pove<strong>za</strong>v <strong>za</strong> boljšo<br />
dostopnost Slovenije.<br />
Slovenija razvija turistično ponudbo, ki bo <strong>za</strong> turiste <strong>za</strong>nimiva tudi zunaj glavne turistične<br />
sezone in tako vpliva na desezonali<strong>za</strong>cijo in stalen obisk turističnih destinacij.<br />
2. Zagotovitev ugodnega poslovnega okolja<br />
<br />
Slovenski turizem potrebuje učinkovito usklajevanje in sodelovanje na medministrski<br />
ravni <strong>za</strong>radi čim boljšega izkoristka vseh politik in finančnih instrumentov RS ter EU pri<br />
razvoju trajnostnega <strong>turizma</strong>.<br />
3 Našteti ukrepi so na kratko povzeti iz poglavja 4.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 17
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
<br />
<br />
<br />
Vlada mora <strong>za</strong>gotoviti ugodno poslovno in normativno okolje <strong>za</strong> hitrejši razvoj in<br />
povečanje konkurenčnosti <strong>turizma</strong> v Sloveniji.<br />
Organiziranost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> mora omogočati učinkovito izvajanje nalog na<br />
državni, regionalni in lokalni ravni, spodbujati podjetniški razvoj in povečevati<br />
konkurenčnost ter <strong>za</strong>gotoviti ustrezne finančne okvire <strong>za</strong> razvoj trajnostnega <strong>turizma</strong> na<br />
državni ravni.<br />
Ponovno je treba vzpostaviti sistem večterminskih zimskih šolskih počitnic.<br />
3. Učinkovito trženje in promocija Slovenije<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Slovenija mora postati prepoznavna in visoko pozicionirana destinacija pri ciljnih<br />
segmentih. Za povečanje prepoznavnosti in doseganje želenega pozicioniranja Slovenije<br />
kot turistične destinacije na izbranih emitivnih trgih <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> in med izbranimi<br />
ciljnimi skupinami je treba <strong>za</strong>gotoviti konsistentno uporabo znamke Slovenije v celotnem<br />
turističnem gospodarstvu in hkrati okrepiti sodelovanje z drugimi področji, na katerih<br />
želim uveljaviti znamko Slovenije.<br />
Zagotoviti je treba ustrezna sredstva <strong>za</strong> večjo promocijo in internacionali<strong>za</strong>cijo <strong>turizma</strong>.<br />
Turistične proizvode je treba jasno pozicionirati in jih bolj intenzivno in učinkoviteje tržiti<br />
na posameznih trgih.<br />
Slovenijo je treba inovativno in učinkovito tržiti tudi preko aktivnosti digitalnega<br />
marketinga in izvajati integracijo e-trženja in klasičnega trženja.<br />
Slovenijo je potrebno inovativno in učinkovito tržiti tudi v virtualnem svetu s sodobnimi<br />
trženjskimi orodji ter povezovanjem e-trženja in klasičnega trženja.<br />
Zagotoviti je treba ključno vlogo turističnega sektorja pri upravljanju edinstvenih<br />
prodajnih prednosti (t.i. USP) <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
Treba je vzpostavljati partnerstva vseh subjektov javnega, <strong>za</strong>sebnega in civilnega<br />
področja <strong>turizma</strong> ter dejavnosti usklajeno izvajati, da se dosežejo sinergijski učinki na<br />
vseh ravneh delovanja.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 18
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
1. UVOD<br />
Turizem bo v naslednjih letih glede na sedanjo stopnjo razvitosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> in obstoječe<br />
razvojne možnosti postal ena od vodilnih dejavnosti <strong>slovenskega</strong> gospodarstva in tako pomembno<br />
prispeval k doseganju razvojnih ciljev Slovenije v tem predvsem k doseganju njenih gospodarskih<br />
ciljev, kot so konkurenčnost, rast BDP, rast <strong>za</strong>poslenosti, trajnostni razvoj, skladen regionalni razvoj,<br />
večja kakovost življenja in blaginja prebivalstva, krepitev kulturne identitete ter povečevanje<br />
prepoznavnosti Slovenije v svetu.<br />
1.1. Turizem kot razvojna priložnost Slovenije<br />
Na podlagi 2. člena Zakona o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> (Uradni list RS, št. 2/04) je Vlada<br />
Republike Slovenije na 81. redni seji 11. 5. 2010 pod točko 1 sprejela sklep:<br />
Vlada Republike Slovenije opredeljuje turizem kot<br />
enega najpomembnejših gospodarskih oziroma strateških sektorjev,<br />
ki ustvarja nova delovna mesta in izrazito pozitivno vpliva na uravnoteženi regionalni razvoj.<br />
Slovenski turizem v <strong>za</strong>dnjih desetih letih izkazuje izrazito pozitivna gibanja rasti po rasti števila<br />
turistov in prenočitev ter po rasti prilivov iz <strong>turizma</strong>. Gospodarska recesija je v letu 2010 sicer vplivala<br />
tudi na rast turističnega prometa, vendar se stanje danes že približuje rekordnemu letu 2008. Število<br />
prihodov turistov je bilo v letu 2011 večje <strong>za</strong> 7 % glede na leto 2010 (3.217.966 prihodov v letu 2011),<br />
število prenočitev pa <strong>za</strong> 5,4 % večje kot leta 2010 (9.388.059 prenočitev v letu 2011). 4 V primerjavi z<br />
letom 2010 je bilo v letu 2011 <strong>za</strong> 0,5 % višji priliv iz naslova izvo<strong>za</strong> potovanj (1,945 milijarde evrov). 5<br />
Preglednica 1: Podatki o turizmu<br />
2011 Ocena <strong>za</strong> leto 2022<br />
Slovenija Svet Slovenija Svet<br />
BDP (neposredni doprinos) 3,5 % 2,8 % 3,3 % 3,0 %<br />
BDP (skupni doprinos) 12,9 % 9,1 % 12,4 % 9,8 %<br />
Število <strong>za</strong>poslitev<br />
(neposredno)<br />
98.031.500<br />
(3,3 % vseh<br />
120.427.000<br />
(3,6 % vseh<br />
33.000<br />
(3,9 % vseh<br />
<strong>za</strong>poslitev)<br />
Število <strong>za</strong>poslitev (skupaj) 111.000<br />
(13,2 % vseh<br />
<strong>za</strong>poslitev)<br />
<strong>za</strong>poslitev)<br />
34.000<br />
(3,9 % vseh<br />
<strong>za</strong>poslitev) <strong>za</strong>poslitev)<br />
260.093.000 115.000 327.922.000<br />
(8,7 % vseh (13,0 % vseh (9,8 % vseh<br />
<strong>za</strong>poslitev) <strong>za</strong>poslitev) <strong>za</strong>poslitev)<br />
8,8 % 5,3 % 7,0 % 4,3 %<br />
Priliv iz <strong>turizma</strong> (delež v<br />
celotnem izvozu)<br />
Investiranje (delež vseh<br />
9,9 % 4,9 % 10,7 % 5,1 %<br />
naložb)<br />
Vir: World Travel & Tourism Council, <strong>2012</strong><br />
Turizem je torej spodbujevalec kakovosti življenja in blaginje v Sloveniji.<br />
4 Vir: SURS,Prihodi in prenočitve turistov po državah, od koder turisti prihajajo, december 2011.<br />
5 Vir: Banka Slovenije, Finančna statistika, Potovanja v obdobju 1994-2011.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 19
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Slika 1: Turistični prilivi in odlivi, Slovenija, 1994-2011, (v 1000 evrih)<br />
Vir: Banka Slovenije (Potovanja v obdobju 1994 -2011)<br />
Izvoz turističnih storitev se je v celotnem obdobju povečeval, razen v letih 1998 in 1999, ko se je<br />
zmanjšal <strong>za</strong>radi političnih nemirov v regiji. Od leta 1994 se je izvoz turističnih storitev povečal <strong>za</strong> 2,3-<br />
krat in je leta 2010 znašal največ do zdaj, in sicer 1,945 milijarde evrov.<br />
Saldo turističnega prometa je po posameznih letih znašal med 45 % in 55 % celotnega priliva iz<br />
naslova <strong>turizma</strong>.<br />
Po podatkih Statističnega urada RS je v letu 2011 6 skupno število prihodov turistov v primerjavi z<br />
letom poprej poraslo <strong>za</strong> 7 %, pri čemer smo <strong>za</strong>beležili 9 odstotno rast števila prihodov tujih turistov in<br />
3,9 odstotni porast prihodov domačih turistov. V letu 2011 se je skupno število ustvarjenih<br />
prenočitev turistov v primerjavi z letom poprej povečalo <strong>za</strong> 5,4 %, pri čemer smo <strong>za</strong>beležili 9,3<br />
odstotno rast števila prenočitev tujih turistov in 0,4 odstotno rast števila prenočitev domačih<br />
turistov.<br />
6 Vir: SURS,Prihodi in prenočitve turistov po državah, od koder turisti prihajajo, december 2011, končni podatki<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 20
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Slika 2: Gibanje števila prihodov domačih in tujih turistov, Slovenija, letno, 1991-2011<br />
Opomba: V letu 2008 se je spremenila metodologija <strong>za</strong>jemanja podatkov (prelom časovne vrste).<br />
Vir: Statistični urad RS (Prihodi in prenočitve turistov, po letih)<br />
Število prenočitev turistov se je leta 2011 v primerjavi z letom prej povečalo <strong>za</strong> 5,4 %, pri čemer smo<br />
dosegli 9,3 odstotno rast števila tujih prenočitev, <strong>za</strong> 0, 5 % več prenočitev domačih turistov.<br />
Slika 3: Gibanje števila prenočitev domačih in tujih turistov, Slovenija, letno, 1991-2011<br />
Opomba: V letu 2008 se je spremenila metodologija <strong>za</strong>jemanja podatkov (prelom časovne vrste).<br />
Vir: Statistični urad RS (Prihodi in prenočitve turistov, po letih)<br />
Med prenočitvami je bilo v letu 2011 58 % tujih prenočitev.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 21
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Slika 4: Domače in tuje prenočitve po mesecih, Slovenija, 1991-2011<br />
Vir: Statistični urad RS<br />
Povprečna doba bivanja domačih in tujih turistov se skrajšuje.<br />
Slika 5: Gibanje povprečne dobe bivanja domačih in tujih turistov, Slovenija, letno, 1991-2011<br />
Opomba: V letu 2008 se spremenila metodologija <strong>za</strong>jemanja podatkov (prelom časovne vrste).<br />
Vir: Statistični urad RS (Prihodi in prenočitve turistov, po letih)<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 22
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
S sliko 6 prikazujemo gibanje števila sob in ležišč od leta 1991.<br />
Slika 6: Število sob in ležišč, Slovenija, 1991–2010 (stara in nova metodologija)<br />
Opomba: Po stari metodologiji je navedeno število zmogljivosti na dan 31. avgust, po novi metodologiji pa je<br />
navedeno največje razpoložljivo število zmogljivosti, ki je bilo na razpolago v posameznem letu.<br />
Vir: Statistični urad RS<br />
Turizem je in bo pomembna gospodarska dejavnost s<br />
številnimi multiplikativnimi učinki.<br />
Po oceni Svetovnega turističnega in potovalnega sveta (WTTC) turizem v Sloveniji ustvarja kar 12,<br />
% BDP. Hkrati je turizem zelo pomembna izvozna dejavnost, ki v plačilni bilanci Slovenije <strong>za</strong>jema<br />
dobrih 8 % celotnega izvo<strong>za</strong> in več kot 40 % izvo<strong>za</strong> storitev (vir: Banka Slovenije).<br />
Po podatkih Banke Slovenije se je priliv iz naslova izvo<strong>za</strong> potovanj v letu 2011 povečal <strong>za</strong> 0,5 % v<br />
primerjavi z letom 2010. Rast je malenkostno zmernejša kot rast števila prihodov tujih turistov. To<br />
kaže, da kri<strong>za</strong> še vedno vpliva na rezultate v turizmu in se kaže tudi v<br />
novih smernicah turističnega povpraševanja.<br />
Turisti natančneje načrtujejo počitnice,<br />
iščejo ustreznejše razmerje med ceno in kakovostjo,<br />
manjša pa je tudi zunaj penzionska poraba.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 23
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
1.2. Znamka Slovenije<br />
Slovenija od leta 2007 uporablja znamko I feel Slovenia oz. Slovenijo čutim. V primerjavi z drugimi<br />
znamkami, ki smo jih v Sloveniji uporabljali v preteklosti, gre <strong>za</strong> sistematičen in sodoben poskus<br />
vzpostavitve znamke, ki sega na vsa področja in ne samo na področje <strong>turizma</strong>.<br />
Nekatere od navedenih sestavin identitete znamke Slovenije (slika 7) so podobne značilnostim drugih<br />
narodov in držav. Spet druge so lastne samo Sloveniji.<br />
Kar Slovenijo dela posebno, je kombinacija vseh naštetih sestavin. Ta kombinacija sestavin, ki s<br />
številnimi križanji ustvarja veliko usklajenih zgodb, gradi slovensko doživetje, ki ga v delih že<br />
živimo, deloma pa pomeni naše skupne želje glede <strong>razvoja</strong> Slovenije. V nadaljevanju <strong>za</strong>pisujemo le<br />
eno zgodbo. Vsak uporabnik bo izpeljal svojo variacijo, ki pa bo imela v osnovi isto jedro.<br />
Slika 7: Znamka Slovenije<br />
Vir: Priročnik znamke Slovenije<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 24
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Jedro znamke Slovenije:<br />
V Sloveniji je zelena več kot le barva; je »slovenska zelena«, ki izraža ravnotežje med umirjenostjo<br />
narave in pri<strong>za</strong>devnostjo Slovencev. Govori o neokrnjeni naravi in naši osredotočenosti, da jo tako tudi<br />
ohranimo. Simbolizira ravnotežje življenjskega sloga, ki združuje prijetno vznemirjenost, s katero<br />
izpolnjujemo osebne želje, s skupno vizijo, da gremo naprej, z naravo. Slovenska zelena opisuje tudi<br />
našo usmerjenost v elementarno, v to, kar čutimo pod svojimi rokami.<br />
In ne na<strong>za</strong>dnje, slovenska zelena govori o skladnosti vseh čutov, s katerimi Slovenijo doživljamo.<br />
Spomin na Slovenijo združuje vonj gozda, žuborenje potoka,<br />
presenetljiv okus vode in mehkobo lesa.<br />
Slovenijo čutimo.<br />
Znamka je vsebinsko jedro strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>. Razvidno je, da strategija <strong>razvoja</strong><br />
<strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> bolj poudarja sestavine kot so organski razvoj, okoljsko odgovornost in pove<strong>za</strong>nost z<br />
naravo.<br />
Glede na to, da je slovenska zelena trajna in najpomembnejša značilnost Slovenije in <strong>slovenskega</strong><br />
<strong>turizma</strong>, je jedrna vsebinska usmeritev <strong>za</strong> to obdobje še toliko bolj logična.<br />
V zvezi z razvojem pa je treba poudariti, da so enako pomembne tudi druge sestavine formule, tiste,<br />
ki morebiti v tem obdobju ne bodo tako poudarjene.<br />
Treba se je <strong>za</strong>vedati, da bodo spremenjene okoliščine na svetovnih trgih in spremenjene navade<br />
turistov <strong>za</strong>htevale manjše prilagoditve pri poudarkih, predvsem pa pri prilagajanju funkcionalnih<br />
obljub posameznih turističnih proizvodov, integriranih proizvodov ali znamk ponudnikov.<br />
Sestavine znamke so kot take stalni usmerjevalec <strong>razvoja</strong> posameznih turističnih ponudnikov.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 25
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
1.3. Proračunska sredstva <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong><br />
Poleg naložb <strong>za</strong>sebnega sektorja je tudi država namenjala sredstva v razvoj <strong>turizma</strong> in turistične<br />
infrastrukture. V <strong>za</strong>dnjih desetih letih je bilo <strong>za</strong> turizem namenjenih 269 milijonov evrov. Glede na<br />
pomen, ki ga ima turizem <strong>za</strong> slovensko gospodarstvo, to ni veliko sredstev. Pomembno pa je, da se je<br />
trend dodeljevanja sredstev <strong>za</strong> turizem s strani države precej povečal.<br />
Slika 8: Proračunska in sredstva EU <strong>za</strong> turizem, Slovenija, 2001-2011 (v evrih)<br />
Vir: Podatki Ministrstva <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo (prikaz proračunskih in sredstev EU)<br />
Slika 8 prikazuje razpoložljiva sredstva proračuna RS v <strong>za</strong>dnjih desetih letih, ki so bila namenjena <strong>za</strong><br />
neposredne ukrepe spodbujanja <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> (trženje, naložbe, delovanje Slovenske turistične<br />
organi<strong>za</strong>cije, raziskave in razvoj, kadri, ...), in ki jih je izvajalo <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in<br />
tehnologijo ter izvajalske institucije (Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija, Slovenski podjetniški sklad).<br />
Iz slike 8 je razvidno, da se je <strong>za</strong>gotavljala stalna rast razpoložljivih sredstev. Velik skok je <strong>za</strong>znati<br />
predvsem po letu 2004, kar je predvsem posledica dejstva, da je Republika Slovenija v letu 2004<br />
vstopila v EU, s čimer ji je bilo omogočeno črpanje sredstev iz virov EU (tudi <strong>za</strong> razvoj turistične<br />
infrastrukture). Razpoložljiva sredstva so se prilagajala potrebam, ki so izhajale iz dinamike izvajanja<br />
potrjenih projektov. V letih 2001-2011 je bilo <strong>za</strong> področje naložbene politike v proračunu 182,93<br />
milijonov evrov. Z navedenimi sredstvi je bil v obravnavanem obdobju spodbujen naložbeni cikel v<br />
skupni vrednosti 649,68 milijonov evrov. V sklopu do sedaj <strong>za</strong>ključenih projektov je bilo skupno<br />
ustvarjenih 1.252 novih <strong>za</strong>poslitev ter 6.679 novih ležišč. Večina preostalih sredstev (86,09 milijonov<br />
evrov) je bila namenjena predvsem trženjskim ukrepom oziroma ukrepom, ki jih izvaja Slovenska<br />
turistična organi<strong>za</strong>cija.<br />
V 8. členu Zakona o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> so omenjena sredstva (Uradni list RS, št., 2/04), ki so<br />
namenjena <strong>za</strong> izvajanje strategije in letnih turističnih politik. Sredstva se <strong>za</strong>gotavljajo iz proračuna<br />
Republike Slovenije (kot že omenjeno) in iz namenskih sredstev Republike Slovenije, to je iz<br />
koncesijskih dajatev <strong>za</strong> prirejanje posebnih iger na srečo, ki so namenjena <strong>za</strong> razvoj in promocijo<br />
<strong>turizma</strong> na nacionalni ravni (kot do določa 74. člen <strong>za</strong>kona o igrah na srečo).<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 26
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Menimo, da bi že z doslednim izvajanjem tega <strong>za</strong>kona pomembno prispevali k povečanju finančnih<br />
sredstev <strong>za</strong> ta namen.<br />
Delitev koncesijske dajatve iz prirejanja posebnih iger na srečo je namreč določena v 74. členu<br />
Zakona o igrah na srečo, in sicer 2,2 % koncesijske dajatve pripada FIHO 7 , 2,2 % pa FŠO 8 . Od<br />
preostalega dela je 50 % prihodek proračuna Republike Slovenije in se nameni <strong>za</strong> razvoj in promocijo<br />
<strong>turizma</strong>, 50 % pa lokalnim skupnostim na <strong>za</strong>okroženem turističnem območju in se uporablja <strong>za</strong><br />
ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in <strong>za</strong> turistično infrastrukturo. 9<br />
Skladno z 20. členom Zakona o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> se sredstva <strong>za</strong> spodbujanje <strong>razvoja</strong><br />
<strong>turizma</strong> <strong>za</strong>gotavljajo tudi na ravni turističnega območja in sicer v proračunih občin iz namenskih virov:<br />
- del koncesijske dajatve, ki se po 4. členu <strong>za</strong>kona o igrah na srečo nameni lokalnim<br />
skupnostim v <strong>za</strong>okroženem turističnem območju in se uporablja <strong>za</strong> ureditev prebivalcem<br />
prijaznejšega okolja in <strong>za</strong> turistično infrastrukturo,<br />
- turistična taksa, ki je namenjena <strong>za</strong> izvajanje dejavnosti in storitev v javnem interesu (skladno<br />
z 21. členom Zakona o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>).<br />
Slika 9: Podatki o dejansko realiziranih prihodkih občin iz naslova turistične takse 2007-2011 (v evrih)<br />
Vir: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> finance (podatki so zbrani pri Upravi <strong>za</strong> javna plačila, Urad IJP (B-2 obrazcev).<br />
7 Fundacija <strong>za</strong> financiranje invalidskih in humanitarnih organi<strong>za</strong>cij v Republiki Sloveniji.<br />
8 Fundacija <strong>za</strong> financiranje športnih organi<strong>za</strong>cij v Republiki Sloveniji.<br />
9 Znesek skupnih koncesijskih dajatev je med letoma 2005 in 2009 presegal 50 milijonov evrov letno. Največji znesek je bil<br />
dosežen leta 2007 (57,5 milijona evrov), nato so se <strong>za</strong>čela ta sredstva zmanjševati in leta 2010 je bilo vplačanih 48,2<br />
milijona evrov koncesijskih dajatev.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 27
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Slika 10: Podatki o dejansko realiziranih prihodkih občin iz naslova koncesijskih dajatev od posebnih<br />
iger na srečo 2007-2011 (v evrih)<br />
Vir: <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> finance (podatki so zbrani pri Upravi <strong>za</strong> javna plačila, Urad IJP (B-2 obrazcev).<br />
Prika<strong>za</strong>ne obsege finančnih sredstev podatke iz slik 9 in 10 morajo imeti občine <strong>za</strong>jete v svojih<br />
proračunih oziroma <strong>za</strong>ključnih računih <strong>za</strong> posamezno proračunsko leto, dejansko namenskost porabe<br />
teh sredstev pa opredelijo na podlagi veljavnega <strong>za</strong>kona ob sprejemu vsakoletnega odloka o<br />
proračunu.<br />
Predlog <strong>za</strong> povečanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> je podrobneje utemeljen v prilogi.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 28
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
1.4. Kažipot EU<br />
1.4.1. Pomen <strong>turizma</strong> v EU<br />
Turizem je ključni sektor evropskega gospodarstva.<br />
Turizem predstavlja več kot 5 % BDP EU, v sektorju deluje približno 1,8 milijona podjetij, ki<br />
<strong>za</strong>poslujejo okoli 5,2 % celotne delovne sile (približno 9,7 milijona delovnih mest). Če upoštevamo<br />
posredne učinke, turizem v EU predstavlja več kot 10 % BDP EU in <strong>za</strong>posluje okoli 12 % delovne sile.<br />
1.4.2. Pomembnejše pravne podlage v EU<br />
Turizem je z Lizbonsko pogodbo prvič dobil samostojno pravno podlago (XXI. poglavje Turizem in<br />
176. B člen), na podlagi katere lahko Unija sprejema samostojne razvojne in organi<strong>za</strong>cijske ukrepe <strong>za</strong><br />
spodbujanje konkurenčnosti evropskega <strong>turizma</strong>, ki se izvajajo kot dopolnitev razvojnih ukrepov<br />
držav članic <strong>za</strong> to področje. Področje <strong>turizma</strong> namreč še naprej ostaja v pristojnosti držav članic.<br />
Nova turistična politika EU Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske<br />
turistične politike, ki jo je sprejela Evropska komisija (EK, COM(2010) 352 konč., 30.6.2010) in jo je<br />
potrdil Svet EU novembra 2010 , je nastala s pomočjo okrepljenega sodelovanja in posvetovanja z<br />
državami članicami na ministrski ravni. V Madridu je bila sprejeta t.i. podlaga <strong>za</strong> novo turistično<br />
politiko EU Madridska deklaracija o trajnostnem in družbeno odgovornem turizmu v Evropi, ki izraža<br />
visoko soglasje držav članic, kakšna naj bo nova turistična politika EU na evropski, državni in<br />
regionalno-lokalni ravni, da bo spodbudila gospodarsko rast, nova delovna mesta, konkurenčnost in<br />
prepoznavnost evropskega <strong>turizma</strong> predvsem na tretjih trgih ter <strong>za</strong>dovoljivo produktivnost<br />
turističnega gospodarstva.<br />
Kot pomemben strateški dokument EU <strong>za</strong> spodbujanje okoljske, družbene in ekonomske trajnosti<br />
<strong>turizma</strong> EU je Evropska komisija leta 2007 pripravila Agendo <strong>za</strong> trajnostni in konkurenčen evropski<br />
turizem, ki jo je potrdil tudi Svet EU, prav tako sta bili z resolucijo Evropskega parlamenta (2007)<br />
potrjeni tako obnovljena turistična politika EU in Agenda <strong>za</strong> trajnostni in konkurenčen evropski<br />
turizem.<br />
Nadaljnji strateški razvojni dokument na ravni EU je <strong>Strategija</strong> Evropa 2020, ki bo <strong>za</strong>stavljene cilje<br />
dosegala s pomočjo pametnega, trajnostnega in vključujočega gospodarstva EU. <strong>Strategija</strong> je bila<br />
pripravljena <strong>za</strong>radi oblikovanja enotnih usmeritev, ki bodo pripomogle k hitrejšemu izhodu iz krize v<br />
celotni EU.<br />
Pomemben dokument je COSME (Okvirni program EU <strong>za</strong> konkurenčnost malih in srednje velikih<br />
podjetij 2014-2020, z okvirnim proračunom 2,4 milijarde evrov), ki bo od leta 2014 kot uredba in<br />
okvirni program med drugim tudi vsebinsko in finančno dopolnjeval ukrepe držav članic na področju<br />
<strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 29
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
1.4.3. Usmeritve EU<br />
Evropska komisija je 30.6.2010 predstavila novo sporočilo COM(2010) 352 konč. oziroma novo<br />
turistično politiko EU – Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične<br />
politike.<br />
Ključni cilj nove turistične politike v EU so:<br />
1. ohraniti Evropo na prvem mestu svetovnega <strong>turizma</strong><br />
(<strong>za</strong>dnja leta namreč Evropa kot prva svetovna turistična zgublja na račun Azije, Afrike in<br />
Amerike),<br />
2. povečati prepoznavnost Evrope kot svetovne turistične tržne znamke,<br />
3. povečati »zeleno« rast, produktivnost, inovativnost in<br />
4. povečati konkurenčnost evropske turistične industrije.<br />
V okviru sporočila COM(352) je Evropska komisija pripravila 21 prednostnih izvedbenih ukrepov <strong>za</strong><br />
dosego ciljev nove politike (ukrepi so pripravljeni <strong>za</strong> nivo <strong>za</strong> raven struktur EU, raven političnih<br />
struktur držav članic in <strong>za</strong> raven turističnega gospodarstva), ki so potrebni <strong>za</strong> uresničitev temeljnih<br />
ciljev nove turistične politike EU.<br />
PreglednicaPreglednica2: Cilji nove turistične politike EU<br />
Ključni cilji<br />
21 ukrepov v štirih sklopih<br />
Evropa, prva svetovna<br />
turistična destinacija – nov<br />
okvir evropske turistične<br />
politike<br />
EK, COM(2010) 352 konč.<br />
30.6.2010<br />
1. ohraniti Evropo na prvem<br />
mestu svetovnega <strong>turizma</strong><br />
2. povečati prepoznavnost<br />
Evrope kot svetovne<br />
turistične tržne znamke<br />
3. Povečati »zeleno« rast,<br />
produktivnost, inovativnost<br />
4. povečati konkurenčnost<br />
evropske turistične<br />
industrije, predvsem<br />
turističnih malih in srednjih<br />
podjetij v okviru ciljev<br />
Strategije <strong>razvoja</strong> EU 2020.<br />
1. ukrepi <strong>za</strong> okrepitev<br />
konkurenčnosti evropskega<br />
turističnega sektorja<br />
2. ukrepi <strong>za</strong> spodbujanje<br />
trajnostnega, odgovornega<br />
in kakovostnega <strong>turizma</strong><br />
3. ukrepi <strong>za</strong> utrditev podobe<br />
in okrepitev<br />
prepoznavnosti Evrope kot<br />
skupnosti trajnostnih in<br />
kakovostnih turističnih<br />
destinacij<br />
4. ukrepi <strong>za</strong> čim boljši<br />
izkoristek zmožnosti politik<br />
in finančnih instrumentov<br />
EU pri razvoju <strong>turizma</strong><br />
Ključne usmeritve navedenih dokumentov EU so podlaga tudi <strong>za</strong> usmeritve oz. razvojna področja v strategiji<br />
<strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 30
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
1.5. Indeks turistične konkurenčnosti<br />
Slovenija se je po Indeksu turistične konkurenčnosti (WEF 10 ) 2011 uvrstila na 33. mesto med 139.<br />
državami in od leta 2009 (35. mesto) napredovala <strong>za</strong> dve mesti, od leta 2007 pa kar <strong>za</strong> 11 mest (leta<br />
2007 je <strong>za</strong>sedala 44. mesto).<br />
Na področju normativnega okolja se je Slovenija uvrstila na 29. mesto (v letu 2009 na 38.), na<br />
področju poslovnega okolja in infrastrukture na 33. mesto (enako kot leta 2009), na področju<br />
človeških, kulturnih in naravnih virov pa na 53. mesto (v letu 2009 na 61.).<br />
Preglednica 3: Uvrstitve Slovenije po različnih merilih<br />
Vir Raziskava Slovenija 2011 Slovenija 2009<br />
11 33. mesto<br />
WEF Travel & Tourism Competitivness Index 2011<br />
(leto 2011)<br />
35. mesto<br />
(leto 2010)<br />
Future Brand Country Brand Index 2010<br />
54. mesto<br />
(v osrednji in vzhodni<br />
Evropi: 8. mesto)<br />
65. mesto<br />
Inštitut <strong>za</strong> ekonomijo in<br />
mir v sodelovanju z<br />
Economist Intelligence<br />
Unit<br />
Index globalne varnosti<br />
11. mesto<br />
(v osrednji in vzhodni<br />
Evropi:<br />
1. mesto)<br />
9. mesto<br />
Švicarski inštitut <strong>za</strong><br />
razvoj menedžmenta<br />
(IMD)<br />
Indeks svetovne konkurenčnosti<br />
51. mesto<br />
(<strong>za</strong> prilive iz naslova<br />
<strong>turizma</strong> v BDP: 10. mesto)<br />
52. mesto<br />
National Geografic<br />
Traveler<br />
Merilo okoljske in ekološke kakovosti,<br />
družbene in kulturne celovitosti, ohranjenosti<br />
zgodovinskih zgradb in arheoloških najdišč,<br />
naravne lepote, kakovosti turistične ponudbe<br />
ter možnosti <strong>razvoja</strong> destinacije v prihodnje<br />
5. mesto<br />
NEF (The new economics<br />
foundation)<br />
Happy Planet Index (HPI) 12 8. mesto (med 30<br />
evropskimi<br />
državami – indeks<br />
48,5)<br />
10 World Economic Forum.<br />
11 Podrobneje obrazloženo v naslednjem poglavju.<br />
12 HPI prikaže ekološko učinkovitost, s katero se dosega blaginja (lestvica od 0 do 100). Kombinira okoljske vplive z blaginjo<br />
ljudi <strong>za</strong> merjenje okoljske učinkovitosti. Meri <strong>za</strong>dovoljstvo ljudi in pričakovano življenjsko dobo ob upoštevanju rabe virov, ki<br />
se izraža z ekološkim (svetovni HPI) oz. ogljičnim (evropski HPI) odtisom. Države z dobro uvrstitvijo dokazujejo, da je<br />
mogoče doseči dolgo in srečno življenje brez prevelike rabe naravnih virov (pri izračunu evropskega HPI je na prvem mestu<br />
Islandija z indeksom 72,3; izračuni so iz leta 2007).<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 31
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
V preglednici 4 prikazujemo indekse konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>za</strong> leta 2007, 2008, 2009 in<br />
2011.<br />
Preglednica 4: Indeksi konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
Mesto uvrstitve 2007 2008 2009 2011<br />
Indeks konkurenčnosti <strong>turizma</strong> 44. 36. 35. 33. ↑<br />
I. Normativno okolje 44. 42. 38. 29. ↑<br />
politika in <strong>za</strong>konske omejitve 81. 87. 66. 65. ↑<br />
okoljska trajnost 27. 17. 20. 23. ↓<br />
varnost 33. 20. 24. 29. ↓<br />
zdravje in higiena 34. 36. 36. 39. ↓<br />
prednostna obravnava <strong>turizma</strong> 77. 84. 80. 44. ↑<br />
II. Poslovno okolje in infrastruktura 38. 33. 33. 33. →<br />
infrastruktura letalskega prometa 79. 70. 70. 74. ↓<br />
infrastruktura kopenskega prometa 37. 23. 23. 25. ↓<br />
turistična infrastruktura 20. 20. 16. 17. ↓<br />
infrastruktura informacijske<br />
28. 26. 27. 26. ↑<br />
tehnologije<br />
cenovna konkurenčnost v turizmu 106. 102. 94. 99. ↓<br />
III. Človeški, naravni in kulturni viri 53. 61. 61. 53. ↑<br />
človeški viri 52. 35. 36. 42. ↓<br />
<strong>za</strong>znava in sprejemanje <strong>turizma</strong> v 60. 53. 70. 49. ↑<br />
državi<br />
naravni viri 57.* 76. 79. 64. ↑<br />
kulturni viri 57.* 54. 54. 58. ↓<br />
Vir: WEF, 2011. V letu 2011: 139 držav,2009: 133 držav, 2008: 130 držav, 2007:124 držav.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 32
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
1.6. Izzivi<br />
Raziskava Indeks turistične konkurenčnosti, ki jo je izvedel Svetovni ekonomski forum (poglavje 1.4.)<br />
kaže, da so naše konkurenčne prednosti še vedno največje na področju poslovnega okolja in<br />
infrastrukture (33. mesto), kjer lahko poudarimo turistično infrastrukturo (17. mesto), zemeljsko<br />
transportno infrastrukturo (25. mesto) in informacijsko tehnologijo (26. mesto) ter na področju<br />
varnosti (29. mesto) in trajnostnega <strong>razvoja</strong> okolja (23. mesto).<br />
Izboljšanje konkurenčnosti na teh področjih je vsekakor ključna oz.<br />
prednostna naloga v novem strateškem obdobju <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>.<br />
Preglednica 5: Konkurenčne prednosti<br />
Področje<br />
Mesto<br />
okoljska trajnost 23.<br />
okoljska <strong>za</strong>konodaja 31.<br />
varnost 29.<br />
turistična infrastruktura 17.<br />
število sob na prebivalca 29.<br />
gostota cestnega omrežja 12.<br />
informacijsko komunikacijska struktura 26.<br />
indeks cen hotelskih nastanitev 29.<br />
turistični prihodki kot del BDP 29.<br />
kakovost naravnega okolja 16.<br />
Preglednica 6: Področja nekonkurenčnosti<br />
Področje<br />
Mesto<br />
odprtost <strong>za</strong> tuje naložbe 116.<br />
odprtost <strong>za</strong> dvostranske dogovore v 126.<br />
zračnem prometu<br />
trajnostni razvoj v turistični industriji 71.<br />
prednost, ki jo vlada daje turizmu 94.<br />
učinkovitost trženja 68.<br />
letališka infrastruktura – število rednih 116.<br />
prog<br />
kakovost železniške infrastrukture 49.<br />
letališke takse 103.<br />
cene goriva 80.<br />
prožnost <strong>za</strong>poslovanja delovne sile 132.<br />
predpisi na področju delovne <strong>za</strong>konodaje 82.<br />
odnos prebivalcev do turistov 79.<br />
število znamenitosti svetovne kulturne 122.<br />
dediščine<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 33
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
1.7. Prepoznane ovire pri doseganju večje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong><br />
<strong>turizma</strong> 13<br />
Na podlagi ugotovitev smo prepoznali te ovire pri doseganju večje konkurenčnosti:<br />
1. SREDSTVA ZA RAZVOJ IN TRŽENJE SLOVENSKEGA TURIZMA<br />
omejena finančna sredstva, namenjena turizmu, glede na pomen, ki ga ima <strong>za</strong> slovensko<br />
gospodarstvo (na naložbenem, razvojnem in promocijskem področju),<br />
2. DOSTOPNOST SLOVENIJE<br />
malo direktnih letalskih pove<strong>za</strong>v s ključnimi trgi <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>,<br />
slaba in <strong>za</strong>starela železniška infrastruktura,<br />
slabe cestne pove<strong>za</strong>ve od avtocest do nekaterih najpomembnejših turističnih središč,<br />
neprijazen vinjetni sistem <strong>za</strong> obiskovalce in turiste,<br />
neurejena vizumska politika na perspektivnih trgih <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>,<br />
3. PROMOCIJA<br />
nedosledna uporaba državne znamke I FEEL SLOVENIA pri promocijskih aktivnostih na<br />
tujih trgih (predvsem bi jo morali bolj uporabljati tudi drugi sektorji in preostalo<br />
gospodarstvo, da bi dosegali sinergijske učinke prepoznavnosti Slovenije),<br />
nizka stopnja prepoznavnosti Slovenije na ciljnih trgih,<br />
4. TURISTIČNA PONUDBA<br />
premalo konkurenčni turistični proizvodi,<br />
prenizka dodana vrednost oz. dosežena cena turističnih proizvodov,<br />
nesodelovanje turističnih ponudnikov in nepove<strong>za</strong>na turistična ponudba,<br />
ne<strong>za</strong>dovoljivo stanje in ne<strong>za</strong>dostno ukrepanje na področju zelenega oziroma<br />
trajnostnega <strong>razvoja</strong> v turističnem in drugih sektorjih,<br />
premajhna vpetost igralništva v turistično ponudbo,<br />
5. KADRI V TURIZMU<br />
pomanjkanje kakovostnih, izobraženih in motiviranih kadrov v gostinstvu in turizmu,<br />
toga delovna <strong>za</strong>konodaja,<br />
6. POSLOVNO OKOLJE<br />
nespodbudno naložbeno okolje <strong>za</strong> kapital,<br />
neustrezno poslovno okolje, ki premalo spodbuja inovativnost in konkurenčnost,<br />
neučinkovito medresorsko usklajevanje <strong>za</strong> hitrejši razvoj <strong>turizma</strong>,<br />
7. ZAKONODAJA<br />
- nedosledno izvajanje Zakona o igrah na srečo v smislu <strong>za</strong>gotavljanja namenske rabe finančnih<br />
sredstev iz koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo,<br />
- področni predpisi, pomembni <strong>za</strong> turizem, v katerih niso dovolj upoštevani interesi in potrebe<br />
tega področja.<br />
13 Vir: Deklaracija o partnerstvu <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> , 2011.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 34
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
1.8. Spremljanje uspešnosti poslovanja turističnega gospodarstva na<br />
državni in podjetniški ravni<br />
Preglednica 7: Prikaz fizičnih in vrednostnih ka<strong>za</strong>lnikov <strong>za</strong> merjenje uspešnosti poslovanja<br />
Ka<strong>za</strong>lniki 14<br />
Nivo<br />
število prihodov turistov<br />
število prenočitev turistov<br />
priliv iz naslova izvo<strong>za</strong><br />
potovanj<br />
državna raven<br />
(vir: Statistični urad RS)<br />
državna raven<br />
(vir: Statistični urad RS)<br />
državna raven<br />
(vir: Banka Slovenije)<br />
ka<strong>za</strong>lniki finančne<br />
uspešnosti poslovanja<br />
podjetij<br />
državna raven<br />
(vir: Satelitski računi <strong>za</strong> turizem;<br />
ocena ekonomskega pomena <strong>turizma</strong> v<br />
Sloveniji)<br />
podjetniška raven nivo<br />
(benchmarking) 15<br />
(vir: podatki podjetij, zbrani in<br />
obdelani na ravni dejavnosti,<br />
interesnih združenj, proizvoda,… 16 )<br />
V naslednjem obdobju bo prikaz uspešnosti oz. doseganje ciljev <strong>za</strong>jemal ne le fizične ka<strong>za</strong>lnike, kot so<br />
število prihodov in prenočitev turistov ter priliv iz naslova <strong>turizma</strong> (izvoz), ampak tudi dodatne<br />
ka<strong>za</strong>lnike poslovanja gospodarskih družb v gostinstvu in turizmu.<br />
Razvoja v sektorju gospodarstva ne merimo samo z ekonomskimi ka<strong>za</strong>lniki, temveč s celo vrsto<br />
ka<strong>za</strong>lnikov, ki merijo izpolnjevanje več razvojnih ciljev.<br />
Ker je slovenski turizem usmerjen v trajnostni razvoj, takšna usmeritev <strong>za</strong>hteva, da pri uspešnosti<br />
poslovanja upoštevamo ekonomske, družbeno-kulturne in okoljske ka<strong>za</strong>lnike ter ka<strong>za</strong>lnike<br />
<strong>za</strong>dovoljstva turistov in ka<strong>za</strong>lnike političnega okolja.<br />
Ker so načela trajnosti celovita in posegajo na različna strokovna področja, predlagamo, da se<br />
ka<strong>za</strong>lniki razdelijo na ta tri področja: 17<br />
ekonomsko področje,<br />
14 Na ravni nastanitvenega obrata so ka<strong>za</strong>lniki predstavljeni v ciljno raziskovalnem projektu Oblikovanje modela merjenja<br />
uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij iz leta 2009.<br />
15 Po priporočilih turističnega gospodarstva (delavnica s predstavniki turističnega gospodarstva na Ministrstvu <strong>za</strong><br />
gospodarstvo, 14.6.2011).<br />
16 Na primer ka<strong>za</strong>lniki po USALI: prihodek na razpoložljivo sobo (Revenue per Available Room - RevPar), povprečna dnevna<br />
cena sobe (Average Daily Room Rate – ADR), stopnja <strong>za</strong>sedenosti, EBITDA, EBIT, dodana vrednost na <strong>za</strong>poslenega, prihodki<br />
na turista oz. prenočitev, …<br />
17 Predlog izhaja iz ugotovitev v dokumentu Oblikovanje modela merjenja uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 35
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
<br />
<br />
družbeno-kulturno področje<br />
okoljsko področje, ki se deli na področje naravnega in kulturnega okolja.<br />
Ekonomsko področje <strong>za</strong>jema tradicionalne finančno računovodske ka<strong>za</strong>lnike uspešnosti poslovanja<br />
hotelskega podjetja. Ti ka<strong>za</strong>lniki pomagajo lastnikom in drugim deležnikom spremljati finančno<br />
uspešnost poslovanja podjetja 18 . Če upoštevamo npr. USALI (angl. Uniform System of Accounts for<br />
the Lodging Industry), lahko navedene ka<strong>za</strong>lnike razdelimo na:<br />
splošne ka<strong>za</strong>lnike uspešnosti poslovanja podjetja, ki so enaki <strong>za</strong> hotelska kot tudi<br />
katera koli druga podjetja,<br />
ka<strong>za</strong>lnike, ki se nanašajo na uspešnost poslovanja nastanitvenega dela, ter<br />
ka<strong>za</strong>lnike, ki se nanašajo na poslovanje posameznega oddelka hotelskega podjetja<br />
(gostinstvo, kongresni del, wellness oz. program dobrega počutja ipd.).<br />
Med ka<strong>za</strong>lniki merjenja trženjske uspešnosti podjetij posebej izstopajo ka<strong>za</strong>lniki <strong>za</strong>dovoljstva<br />
turistov. Trženjsko področje <strong>za</strong>jema ka<strong>za</strong>lnike uspešnosti, kot jo <strong>za</strong>znavajo turisti, ka<strong>za</strong>lnike prispevka<br />
trženjskih dejavnosti k doseganju poslovnih rezultatov in ka<strong>za</strong>lnike doseženega položaja podjetja na<br />
trgu.<br />
Družbeno-kulturno okolje. Tovrstni ka<strong>za</strong>lniki pomagajo spremljati zmanjševanje negativnih vplivov<br />
na družbeno okolje. Hkrati pomagajo tudi spremljati pozitivne učinke ali koristi <strong>za</strong> družbeno okolje,<br />
npr. pozitivne učinke na življenje domačinov.<br />
Področje naravnega okolja, pogosto imenovano tudi ekološko področje, <strong>za</strong>jema ka<strong>za</strong>lnike<br />
trajnostnega <strong>razvoja</strong>, ki se nanašajo na naravno in kulturno okolje. Ti omogočajo spremljanje<br />
zmanjševanja negativnih vplivov in merjenje pozitivnih učinkov <strong>turizma</strong> na naravno okolje destinacije<br />
ter na njeno kulturno dediščino.<br />
Na ravni države bi bilo treba satelitske račune <strong>za</strong> turizem (ang. Tourism Satellite Accounts-TSA)<br />
izdelovati najmanj na vsaki dve leti. Zadnji satelitski računi so bili izdelani <strong>za</strong> leto 2003 z ekstrapolacijo<br />
<strong>za</strong> leto 2006. V naslednjih letih bo to ena od tekočih nalog Statističnega urada RS na področju<br />
<strong>turizma</strong>. Prvi satelitski računi <strong>za</strong> turizem bodo objavljeni v letu <strong>2012</strong>, ko naj bi bila izdelana ocena<br />
ekonomskega pomena <strong>turizma</strong> v letu 2009. 19<br />
Prav tako bi potrebovali izračune oz. podatke ne le po posameznih nastanitvenih obratih oz. po<br />
sklopu gostinstvo in turizem, ampak tudi po posameznih segmentih kot je npr. kongresni turizem,<br />
zdraviliški turizem, mladinski turizem, turizem na podeželju, … (prispevek posameznega segmenta,<br />
multiplikacijski učinki,… 20<br />
Za uresničevanje oz. spremljanje ka<strong>za</strong>lnikov na državni ravni sta pristojna<br />
Statistični urad Republike Slovenije in Banka Slovenije,<br />
<strong>za</strong> spremljanje ka<strong>za</strong>lnikov na podjetniški ravni pa bo treba vzpostaviti spremljanje na ravni podjetij,<br />
interesnih združenj in zbornic.<br />
18 Na podlagi analize uspešnosti v obdobju 2008-2010 (vir: Ka<strong>za</strong>lniki poslovanja gospodarskih družb izbranih sektorjev<br />
dejavnosti gostinstva in <strong>turizma</strong> 2008-2010) je spremljanje dinamike ka<strong>za</strong>lnikov uspešnosti poslovanja ključnega pomena.<br />
19 Vir: Letni program statističnih raziskovanj <strong>za</strong> leto 2011, SURS.<br />
20 To naj bi bilo razvidno iz izračunov Satelitskih računov <strong>za</strong> turizem.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 36
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
2. POSLANSTVO, VIZIJA IN CILJI RAZVOJA SLOVENSKEGA<br />
TURIZMA<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> gradi na temeljih in uresničenosti ciljev, 21<br />
<strong>za</strong>pisanih v Razvojnem načrtu in usmeritvah <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> 2007-2011 ter jih nadgrajuje<br />
skladno s temelji želenega <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> v tem strateškem obdobju.<br />
2.1. Poslanstvo, vizija in cilji<br />
POSLANSTVO<br />
Slovenski turizem na trajnostni način ustvarja pomemben del okoljske, ekonomske in družbenokulturne<br />
blaginje, prihodkov in <strong>za</strong>poslitev ter<br />
pomembno prispeva k mednarodnemu ugledu Slovenije;<br />
temelji na intenzivnem trženju turističnih proizvodov,<br />
ki imajo mednarodno prepoznavno znamko in visoko dodano vrednost.<br />
VIZIJA <strong>2016</strong> IN ZAVEZA PARTNERSTVA<br />
V letu <strong>2016</strong> bo turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju ter<br />
bo kot zelo uspešen gospodarski sektor narodnega gospodarstva ključno prispeval k družbeni<br />
blaginji in ugledu naše države v svetu.<br />
Slovenija bo razvita turistična destinacija s sodobno, raznovrstno in visoko-kakovostno turistično<br />
ponudbo, temelječo na inovativnih in kakovostnih integralnih turističnih proizvodih ter storitvah z<br />
visoko dodano vrednostjo in ciljem <strong>za</strong>dovoljstva turistov. S privlačnimi in raznovrstnimi turističnimi<br />
proizvodi bo postala <strong>za</strong>želena destinacija tudi <strong>za</strong> turiste z oddaljenih trgov.<br />
CILJI<br />
Cilj <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> v obdobju od leta <strong>2012</strong> do konca leta <strong>2016</strong> je:<br />
povečati obseg turistične dejavnosti (turistični promet: prihodki in dobiček iz<br />
naslova opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, 22 število turistov, število<br />
prenočitev):<br />
število prenočitev: 2 % (letna stopnja rasti),<br />
število turistov: 4 % (letna stopnja rasti),<br />
priliv iz naslova izvo<strong>za</strong> potovanj: 6 %-8 % (letna stopnja rasti).<br />
Za dosego splošnega cilja je potrebno:<br />
uspešno uveljaviti načela trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>,<br />
<strong>za</strong>gotoviti ugodno poslovno okolje,<br />
doseči višjo kakovost in ustvariti razmere, ki bodo omogočale večjo konkurenčnost<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>,<br />
načrtovati in izvajati učinkovito in inovativno trženje ter promocijo Slovenije kot<br />
privlačne turistične destinacije.<br />
21 Kratka anali<strong>za</strong> oz. pregled uresničenosti Razvojnega načrta in usmeritev <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> 2007-2011 ter anali<strong>za</strong> SWOT<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> sta predstavljeni v Podlagah <strong>za</strong> pripravo Strategije <strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>.<br />
22 Pomen spremljanja teh ka<strong>za</strong>lnikov nam pokaže primerjava podatkov o številu prihodov in ustvarjenih prenočitev turistov<br />
(vir: SURS), podatkov o prilivu iz naslova izvo<strong>za</strong> potovanj (vir: BS) v obdobju 2008-2010, ki kažejo pozitivno rast, ter<br />
podatkov o prihodkih in izgubi v izbranih sektorjih dejavnosti gostinstva in <strong>turizma</strong> v obdobju 2008-2010 (vir: Ka<strong>za</strong>lniki<br />
poslovanja gospodarskih družb izbranih dejavnosti gostinstva in <strong>turizma</strong> v obdobju 2008-2010), ki večinoma kažejo izgubo.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 37
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Razvojna področja (oz. dejavnosti)<br />
Cilje bomo dosegali z ukrepi na teh razvojnih področjih:<br />
Preglednica 8: Razvojna področja, ukrepi in cilji<br />
Razvojno področje (dejavnost)<br />
Ukrepi<br />
1. spodbujanje povečanja konkurenčnosti<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
1.1. spodbujanje nadaljnjega <strong>razvoja</strong> turističnih<br />
destinacij (regionalne turistične<br />
organi<strong>za</strong>cije, lokalne turistične organi<strong>za</strong>cije,<br />
turistična društva),<br />
1.2. <strong>za</strong>gotavljanje ustrezne kadrovske strukture<br />
glede na potrebe turističnega gospodarstva,<br />
1.3. spodbujanje povečanja kakovosti,<br />
1.4. spodbujanje <strong>razvoja</strong> in raziskovalnega dela<br />
ter <strong>za</strong>gotavljanje ustreznih podlag <strong>za</strong><br />
sprejemanje poslovnih odločitev,<br />
1.5. spodbujanje inovativnosti,<br />
1.6. <strong>za</strong>gotavljanje lažje dostopnosti do Slovenije<br />
in v Sloveniji,<br />
1.7. sodelovanje z ustanovami EU in v<br />
mednarodnem prostoru (EU, UNWTO,<br />
OECD, …)<br />
1.8. spodbujanje domačih in tujih naložb v<br />
turistično infrastrukturo,<br />
1.9. desezonali<strong>za</strong>cija,<br />
2. razvoj ugodnega poslovnega okolja 2.1. učinkovito usklajevanje in sodelovanje na<br />
medministrski ravni <strong>za</strong>radi čim boljšega<br />
izkoristka vseh politik in finančnih<br />
instrumentov RS ter EU pri razvoju <strong>turizma</strong>,<br />
2.2. razvoj ugodnega normativnega okolja,<br />
2.3. organiziranost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>,<br />
3. učinkovito in inovativno trženje ter<br />
promocija Slovenije kot turistične destinacije<br />
3.1. povečanje prepoznavnosti in ugleda ter<br />
doseganje želenega pozicioniranja<br />
Slovenije,<br />
3.2. tržna segmentacija in strateško-razvojni<br />
načrt po posameznih trgih,<br />
3.3. konkurenčni, jasno pozicionirani turistični<br />
proizvodi, temelječi na načelih trajnosti,<br />
3.4. inovativno in učinkovito digitalno trženje<br />
3.5. partnersko trženje <strong>za</strong> doseganje sinergijskih<br />
učinkov.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 38
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
2.2. Načela trajnosti 23<br />
Vse dejavnosti, pove<strong>za</strong>ne z razvojem in trženjem <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>,<br />
so prežete s trajnostno naravnanostjo.<br />
Turizem je eno od najhitreje rastočih področij v svetu in razvojna priložnost Slovenije.<br />
Turizem je spodbujevalec na področjih vseh treh stebrov trajnostnega koncepta <strong>razvoja</strong>:<br />
- ekonomskem (multiplikativni učinek <strong>turizma</strong> glede prihodkov in novih delovnih mest je 1,8; v izvozni bilanci<br />
<strong>za</strong>vzema 40 % izvo<strong>za</strong> storitev, ustvarja 12 % BDP Slovenije),<br />
- okoljskem (spodbuja ohranjanje narave in kulturne dediščine, je promotor trajnostnega koncepta <strong>razvoja</strong><br />
države),<br />
- družbenem (izrazito pozitiven vpliv na uravnotežen regionalni razvoj in blaginjo lokalnega prebivalstva,<br />
povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije v mednarodnem prostoru).<br />
Trajnostni razvoj <strong>turizma</strong> ne opredeljuje kot samostojno politiko, temveč je koncept, ki se udejanja na vseh<br />
področjih in v politikah turističnega <strong>razvoja</strong>. Trajnostni turizem tako ni posebna zvrst <strong>turizma</strong>, temveč si<br />
pri<strong>za</strong>devamo, da vse zvrsti in oblike <strong>turizma</strong> v Sloveniji postanejo (bolj) trajnostne.<br />
V mednarodnem okolju v <strong>za</strong>dnjih letih udejanjajo prehod v zeleno gospodarstvo, govori se o zelenem<br />
turizmu in vlogi <strong>turizma</strong> v zelenem gospodarstvu, pri čemer se izraz zeleno gospodarstvo nanaša na<br />
vključevanje trajnostnih načel v vse segmente gospodarskega <strong>razvoja</strong>. Hkrati s tem tudi zeleni turizem ne<br />
pomeni zgolj turističnih storitev v zelenem okolju, temveč pri<strong>za</strong>devanje in skrb <strong>za</strong> razvoj vseh treh (oz. štirih)<br />
stebrov trajnostnega <strong>razvoja</strong> (čeprav se pojem »zeleni« pogosto enači z okoljevarstvenimi in prostorskimi<br />
rešitvami). Enako velja <strong>za</strong> izraz ekoturizem, pri katerem je prav tako treba postaviti mejo med eko-turizmom<br />
in načeli trajnostnega <strong>turizma</strong>, 24 saj se «izraz ekoturizem nanaša na segment turističnega sektorja, medtem<br />
ko bi se morala načela trajnostnega <strong>turizma</strong> vključiti v vse zvrsti turističnih aktivnosti, operacij, ustanov in<br />
projektov, vključno s tradicionalnimi in alternativnimi oblikami«.<br />
Turizem lahko <strong>za</strong>radi pove<strong>za</strong>nosti s številnimi sektorji pomembno prispeva k trajnostni gospodarski rasti in<br />
tudi prehodu v nizkoogljično družbo. Pri dejavnostih trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> je nujno potrebno<br />
sodelovanje različnih vladnih resorjev, <strong>za</strong>to je <strong>za</strong> dosledno izvedbo dejavnosti in dosego <strong>za</strong>stavljenih ciljev v<br />
strategiji ključnega pomena usklajeno (so)delovanje vseh resorjev. Nujna je vzpostavitev medsektorskega<br />
povezovanja, 25 ki naj bo dosledno in z merljivimi učinki. V tem dokumentu so <strong>za</strong>radi njegove pove<strong>za</strong>ve z<br />
vladnimi resorji in soodvisnosti od njih predlagane dejavnosti, v izvedbo katerih bodo vključena tudi druga<br />
ustrezna ministrstva in vladne službe. Pri tem sta pomembna vlogi Sveta <strong>za</strong> trajnostni razvoj pri Vladi RS ter<br />
vzpostavitev sistematičnega in sprotnega sodelovanja z drugimi deležniki.<br />
Usmeritve <strong>za</strong> izhod iz krize v razvitih državah vključujejo razvoj zelenega gospodarstva (OECD navaja t.i.<br />
zeleno rast) z izboljševanjem energetske, družbene, okoljske učinkovitosti, <strong>za</strong> kar razvijajo nove tehnologije, s<br />
pomočjo katerih se hkrati ustvarjajo nova delovna mesta (zelena delovna mesta) in se tako še dodatno<br />
23 Trajnostni razvoj je razvojni koncept, <strong>za</strong>to cilj trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> <strong>za</strong> dosego katerega si morajo pri<strong>za</strong>devati vse dejavnosti<br />
na vseh področjih <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, vgrajujemo na raven splošnih ciljev.<br />
24 http://www.unep.fr/scp/tourism/events/iye/pdf/iye_leaflet_text.pdf.<br />
25 Ena od ključnih ovir uspešnejšega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> v Sloveniji je slabo medresorsko povezovanje in sodelovanje.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 39
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
spodbuja gospodarska rast. V mednarodnem okolju <strong>za</strong>znavamo povečano usmeritev podjetnikov in<br />
odločevalcev v inovacije kot ključni ukrep <strong>za</strong> dosego ciljev zelene rasti in <strong>za</strong> izboljšanje obstoječih proizvodov.<br />
V prihodnosti bo izjemno pomembna tudi vloga slovenskih regij in občin pri prehodu v zeleno gospodarstvo,<br />
na številnih področjih, ki pomembno vplivajo na razvoj <strong>turizma</strong>, kot so prometna infrastruktura in javni<br />
promet, energetska učinkovitost javnih stavb, vzpostavljanje lokalnih verig oskrbe s hrano (samooskrba) in<br />
drugimi viri ter storitvami, razvoj javnih služb in drugo.<br />
Ključnega pomena <strong>za</strong> uresničevanje načel trajnostnega <strong>razvoja</strong> v turizmu je,<br />
da si bodo <strong>za</strong> uresničevanje načel trajnostnega <strong>razvoja</strong> pri<strong>za</strong>devali tudi odločevalci in ključni nosilci <strong>razvoja</strong><br />
Slovenije na drugih področjih<br />
(kmetijstvo in gozdarstvo, promet, zdravje, okolje in prostor, idr.).<br />
Uvedba t.i. zelenih davkov (okoljske dajatve, obdavčitev energentov in električne energije, dajatve na rabo<br />
naravnih virov idr.) bo pomemben vplivala na nadaljnji razvoj gospodarstva. Gospodarski subjekti lahko<br />
ustrezno prilagodijo svoje poslovne odločitve in usmerijo dejavnosti v naložbe, s katerimi bodo manj<br />
obremenjevali okolje, naravne vire, torej usmerijo svoje dejavnosti v zeleni razvoj v <strong>za</strong>meno <strong>za</strong> plačevanje<br />
davkov. Ta dokument vsebuje tudi ustrezne ukrepe, spodbude v podporo turističnemu gospodarstvu pri<br />
prehodu v zeleno rast.<br />
Načela trajnostnega <strong>razvoja</strong> so <strong>za</strong>jeta pri vseh razvojnih področjih prihodnjega razvojnega obdobja. V<br />
nadaljevanju jih na kratko povzemamo:<br />
spoštovanje načel trajnostnega <strong>razvoja</strong> na vseh področjih <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>;<br />
o<strong>za</strong>veščanje javnosti na strani ponudbe in povpraševanja o načelih trajnostnega <strong>razvoja</strong>, pomenu<br />
varstva biotske raznovrstnosti in ohranjanja narave, dejavnostih <strong>za</strong> ukrepanje in prilagajanje<br />
podnebnim spremembam;<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
usmeritev v ekološko gradnjo in zelene naložbe ter prilagajanje nastanitvenih obratov in<br />
menedžmenta načelom trajnosti (ekološki menedžment; pridobivanje mednarodnih ekoloških<br />
certifikatov), <strong>za</strong> ta namen tudi oblikovanje ustreznih izobraževalnih programov;<br />
spodbujanje <strong>razvoja</strong> trajnostnega <strong>turizma</strong> na <strong>za</strong>varovanih območjih ob soudeležbi vseh ustreznih<br />
resorjev (<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo,<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor,…), lokalnega prebivalstva, turističnega sektorja in<br />
regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij (RDO);<br />
spodbujanje udeležbe lokalnega prebivalstva pri načrtovanju turističnega <strong>razvoja</strong> in lokalnih verig<br />
dobaviteljev v turističnih destinacijah, potrebnih <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> v lokalnem okolju;<br />
<strong>za</strong>gotovitev okoljsko odgovornih deležnikov na strani ponudbe in povpraševanja (trajnostni<br />
potrošniki);<br />
<strong>za</strong>gotovitev sistemskih raziskav <strong>za</strong> redno spremljanje doseganja ciljev trajnostnega <strong>razvoja</strong> na podlagi<br />
sistema ka<strong>za</strong>lnikov;<br />
spodbujanje inovacij, vključno z ekološkimi inovacijami, in izobraževanja <strong>za</strong> trajnostni razvoj, <strong>za</strong><br />
dosego zelene rasti ter izboljšanje okoljske in družbene učinkovitosti;<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 40
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
določitev ciljev in ukrepov prilagajanja <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> podnebnim spremembam, 26<br />
spodbujanje uvajanja okoljevarstvenih certifikacijskih shem v turističnem gospodarstvu (znak <strong>za</strong><br />
okolje EU – EU marjetica, EMAS, Modra <strong>za</strong>stava, in druge).<br />
V prihodnjem petletnem obdobju si bodo vsi ključni deležniki pri<strong>za</strong>devali usmerjati razvoj <strong>turizma</strong> v<br />
naravnem okolju na načine, ki ne bodo vplivali na izgubo habitatov <strong>za</strong>radi turističnih posegov v prostor ali<br />
povzročali motnje in poškodbe <strong>za</strong>varovanih vrst živali in rastlin. Pri<strong>za</strong>devali si bodo <strong>za</strong> večjo porabo<br />
obnovljivih virov energije in vode ter trajnostno pridelane hrane, zmanjševanje emisij CO 2 , trajnostno<br />
ravnanje z odpadki ter spodbujali prodajo spominkov, ki ne bodo narejeni iz delov ogroženih rastlinskih in<br />
živalskih vrst.<br />
Na kratko bi trajnostni turizem lahko opredelili kot »turizem, ki upošteva sedanje in bodoče ekonomske,<br />
družbene in okoljske vplive ter tudi <strong>za</strong>dovoljuje potrebe obiskovalcev, gospodarstva, okolja in lokalnih<br />
prebivalcev« (UNEP, 2005).<br />
26 Za pospešitev prednostnih nalog izboljšave ocene ranljivosti in vključevanja ukrepov v sektorske politike bo del sredstev <strong>za</strong><br />
prilagajanje namenil tudi podnebni sklad. Vir: Služba Vlade RS <strong>za</strong> podnebne spremembe: <strong>Strategija</strong> prehoda Slovenije v nizkoogljično<br />
družbo do leta 2050 – osnutek.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 41
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
3. STRATEGIJE<br />
3.1. Temeljna strategija<br />
Cilje, ki smo si jih postavili v tem obdobju, bomo dosegli z nadaljnjim uresničevanjem usmeritev iz prejšnjega<br />
strateškega obdobja, kar pomeni krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju,<br />
oblikovanju in trženju <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> na vseh ravneh, od lokalnega, regionalnega do državnega ter<br />
krepitev odličnosti na vseh področjih in na vseh ravneh <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
V tem strateškem obdobju bo večja pozornost namenjena učinkovitemu trženju in<br />
promociji Slovenije kot turistične destinacije ter<br />
ustvarjanju boljšega poslovnega okolja <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong>,<br />
vključno s poudarkom na povečanju kakovosti turističnih proizvodov ter storitev.<br />
V prejšnjem strateškem obdobju je bilo veliko finančnih sredstev, sredstev EU in državnih, namenjenih <strong>za</strong><br />
obnovo, gradnjo ali posodobitev turistične infrastrukture. Glavnina sredstev je bila namenjena spodbujanju<br />
vlaganj <strong>za</strong>sebnega sektorja, kar je bistveno pripomoglo k dvigu ravni turističnih zmogljivosti s kvantitativnega<br />
in kvalitativnega vidika. Spodbude so bile namenjene predvsem <strong>za</strong> turistično infrastrukturo v ožjem smislu.<br />
Tako nam je uspelo zmanjšati ozka grla pri nastanitvenih zmogljivostih, smučarskih zmogljivostih in wellness<br />
ter kongresni ponudbi. S spodbudami podprte naložbe bodo na letni ravni ustvarile neposredno 1,6 milijona<br />
novih prenočitev in skupaj 1.200 novih delovnih mest. Seveda so ob upoštevanju multiplikativnega učinka<br />
<strong>turizma</strong> na druge dejavnosti pozitivni učinki še bistveno večji.<br />
Na področju naložbene politike bomo v tem strateškem obdobju spodbujali <strong>za</strong>sebne in javne naložbe, s<br />
tem da bo večji poudarek na<br />
javni turistični infrastrukturi, ki bo ustvarjala dodatno turistično ponudbo in<br />
omogočala hitrejši razvoj posameznih turističnih destinacij.<br />
3.2. Poslovna strategija<br />
Glede na stanje v slovenskem turizmu je najprimernejše, da nadgrajujemo poslovno strategijo iz prejšnjega<br />
strateškega obdobja. 27 Temeljni razlog <strong>za</strong> nadpovprečno dolgoročno uspešnost turistične dejavnosti je njena<br />
konkurenčna prednost, ki jo bo v Sloveniji mogoče doseči s strategijo razvijanja tržne niše ali tržne praznine.<br />
Bistvo te strategije je, da turistično ponudbo osredotočimo na manjši segment. Smiselno je nadaljevati<br />
podrobnejšo segmentacijo trgov, predvsem po merilu vrednosti, ki jo ima (naj bi jo imela) naša turistična<br />
ponudba pri ciljnem turistu, speciali<strong>za</strong>ciji ponudbe in razpršitvi trgov.<br />
Za uspešno uresničevanje te strategije so potrebne nekatere dejavnosti z razvojnih področij. Med temi<br />
dejavnostmi so:<br />
o nadaljnji razvoj destinacij (tudi z dejavno in učinkovito vloge regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij),<br />
o stalno zbiranje informacij o turistih in uporaba teh informacij pri nadaljnjem poslovanju,<br />
o skrb <strong>za</strong> kakovost,<br />
o skrb <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene.<br />
27 Razvojni načrt in usmeritve <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> 2007-2011.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 42
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
3.3. Ravni organiziranosti, turistične destinacije in temeljne usmeritve turistične<br />
ponudbe<br />
Državna raven<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija skrbi <strong>za</strong> trženje in promocijo Slovenije kot turistične destinacije ter ima v<br />
skladu s tem promocijsko, distribucijsko in razvojno vlogo. Kot vodilna strateška partnerica <strong>slovenskega</strong><br />
<strong>turizma</strong> povezuje obstoječe proizvode in destinacije ter projekte državnega pomena, pospešuje razvoj novih<br />
ter vzpostavlja celovito turistično informacijsko strukturo, ob tem pa opravlja tudi razvojno-raziskovalno<br />
delo.<br />
Če naj Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija izvaja vse načrtovane dejavnosti (vključno s spodbujanjem <strong>razvoja</strong><br />
destinacij), ji je potrebno <strong>za</strong>gotoviti možnosti <strong>za</strong> to (vključno s finančnimi in kadrovskimi viri). 28<br />
Regionalna raven<br />
Pri oblikovanju oz. nastajanju turističnih destinacij izhajamo iz cilja, ki smo si ga postavili že v prejšnjem<br />
strateškem obdobju, in sicer da želimo razviti prepoznavne destinacije, ki imajo svojo zgodbo. Izhajamo iz<br />
tega, da je trenutno 29 vzpostavljenih 13 regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij, 30 štirinajsta pa nastaja, <strong>za</strong>to se<br />
ne želimo vključiti v polemiko, ali jih je trenutno preveč ali ne. Vsekakor pa si želimo, da bi se turistične<br />
destinacije <strong>za</strong>radi oblikovanja kakovostnejših in <strong>za</strong>nimivejših turističnih proizvodov ter skupnega nastopanja<br />
na tujih trgih povezovale (pri promociji in trženju ter oblikovanju integralnih turističnih proizvodov).<br />
Vse regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije so bile (oz. bodo) vzpostavljene na podlagi upravičenosti dodelitve<br />
finančne spodbude Ministrstva <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo.<br />
Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije imajo promocijsko, distribucijsko, razvojno in operativno vlogo, pri<br />
čemer ne smemo <strong>za</strong>nemariti pomembne povezovalne vloge med vsemi deležniki na regionalni ravni.<br />
Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije povezujejo turistično ponudbo na ravni regije v <strong>za</strong>nimive in privlačne<br />
integralne turistične proizvode.<br />
Pomembno je, da so dejavnosti vseh regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij usklajene s programskimi cilji<br />
Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije, saj bo glede na njen program po letu 2013 z njo mogoče sodelovati na<br />
programski ravni. 31<br />
Lokalna raven<br />
Vloga lokalne turistične organi<strong>za</strong>cije oz. organi<strong>za</strong>cije na lokalni ravni je enaka kot vloga regionalne<br />
destinacijske organi<strong>za</strong>cije, vendar na lokalni ravni. Glede na to, da so regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />
ustanovljene, predlagamo njihovo večje sodelovanje in povezovanje z nosilci <strong>razvoja</strong> na regionalni ravni, saj<br />
se le tako lahko oblikujejo kakovostni in <strong>za</strong>nimivi integralni turistični proizvodi.<br />
28 Problematika je opredeljena v prilogi.<br />
29 Stanje na dan 15. 11. 2011.<br />
30 Pregled regionalnih strategij je podrobneje predstavljen v Podlagah <strong>za</strong> strategijo <strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>.<br />
31 Eden od dodatnih virov financiranja regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij bi lahko izviral iz doslednega izvajanja 74. člena Zakona o<br />
igrah na srečo.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 43
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Temeljne usmeritve turistične ponudbe<br />
Dobro ohranjena narava in naravne danosti so ključna konkurenčna prednost Slovenije,<br />
iz katere izhaja krovna zgodba Slovenije in temeljna področja turistične ponudbe Slovenije, ki utrjujejo<br />
znamko Slovenije in <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> I FEEL SLOVENIA.<br />
Zelena<br />
Slovenija je zelena dežela. Z gozdnimi prostranstvi, razkošjem čistih in zdravilnih voda, ohranjanjem<br />
izjemne biotske raznovrstnosti, dobro ohranjeno krajinsko pestrostjo, številnimi naravnimi vrednotami,<br />
<strong>za</strong>vezo trajnostnemu razvoju se uvršča med zelene posebnosti Evrope. Glavna ciljna skupina <strong>za</strong> obisk<br />
Slovenije kot turistične destinacije so ljubitelji narave.<br />
Aktivna<br />
Zelene danosti že same po sebi <strong>za</strong>gotavljajo izjemne možnosti <strong>za</strong> šport in rekreacijo. Slovenija je že<br />
desetletja želeni cilj ljubiteljev pohodništva, kolesarjenja, raznovrstnih vodnih športov in drugih oblik<br />
aktivnega preživljanja prostega časa v tesnem stiku z naravo.<br />
Zdrava<br />
Ljubitelji narave in aktivnega življenja imajo jasen cilj - ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Naravne<br />
danosti, nadgrajene z aktivnostmi in doživetji v privlačne turistične proizvode visoke dodane vrednosti, so<br />
odlično izhodišče <strong>za</strong> <strong>za</strong>dovoljitev ključnih potreb in želja ciljne skupine turistov.<br />
Slika 11: Krovna zgodba Slovenije kot turistične destinacije – zelena, aktivna, zdrava Slovenija<br />
Na podlagi konkurenčnih prednosti Slovenije in posameznih turističnih proizvodov, svetovnih trendov,<br />
razvitosti, konkurenčnosti, obsega in organiziranosti turističnih proizvodov so določena temeljna področja<br />
turistične ponudbe. S to strategijo tako v večji meri nadaljujemo razvoj in trženje temeljnih področij<br />
turistične ponudbe, ki so bila opredeljena že v preteklem strateškem obdobju.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 44
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Temeljna področja ponudbe so usmerjena v te sklope ponudbe <strong>za</strong> prosti čas, znotraj katerih se razvija in<br />
trži vrsta specializiranih, nišnih turističnih proizvodov, prilagojenih:<br />
• posameznim ciljnim skupinam glede na demografske značilnosti (npr. mladinski turizem,<br />
seniorski turizem, družine),<br />
• ožjim tržnim segmentom glede na tipe “ljubiteljev narave” (npr. ljubitelji adrenalinskih<br />
doživetij),<br />
• tržnim segmentom glede na to, katerim oblikam se daje prednost (npr. ljubitelji kampov,<br />
zidanic, kmetij,…) in drugim tržnim segmentom.<br />
o ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE (zdravilišča, wellness, medicinski turizem),<br />
o AKTIVNE POČITNICE (aktivnosti v vseh letnih časih, npr. smučanje, pohodništvo, …),<br />
o DOŽIVETJA V NARAVI (turizem na podeželju, turistične kmetije, naravni parki, EDEN, ekoturizem,<br />
kampi, …),<br />
O POSLOVNI TURIZEM,<br />
O GASTRONOMIJA,<br />
o KULTURA (festivali, mesta, …),<br />
O ZABAVIŠČNI TURIZEM IN IGRALNIŠTVO,<br />
O KRIŽARJENJE.<br />
Na krovni ravni je komuniciranje usmerjeno v oblikovanje in utrjevanje krovne zgodbe oz. znamke<br />
Slovenije ter v navedena temeljna področja ponudbe. Tako se oblikuje trženjsko izhodišče <strong>za</strong> učinkovitejši<br />
razvoj in trženje turističnih proizvodov tudi v posameznih sklopih ponudbe in na posameznih destinacijah.<br />
Glede na sodobne trende in vedenje potrošnikov ter sodobne načine digitalnega trženja je namreč še<br />
veliko možnosti <strong>za</strong> razvoj nišnih proizvodov in poglobljeno speciali<strong>za</strong>cijo ponudbe ter trženje, namenjeno<br />
ozkim tržnim segmentom.<br />
V nadaljevanju je vsak od zgoraj navedenih proizvodov podrobneje opisan. 32<br />
ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE<br />
Zdravilišča, wellness, medicinski turizem<br />
Podlaga <strong>za</strong> delovanje 15 slovenskih naravnih zdravilišč so naravni zdravilni učinki termalno-mineralnih<br />
voda, zdravilnih peloidov, šote, morskega podnebja s slanico in solinskim blatom ter gorskega podnebja z<br />
aerosoli. Svoje znanje, izkušnje in razvoj so zdravilišča in terme združile v Skupnost slovenskih naravnih<br />
zdravilišč, ki deluje kot gospodarsko interesno združenje že več kot 50 let. Z ustvarjenimi prenočitvami so<br />
najpomembnejši steber <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, ki prispeva 1/3 vseh slovenskih prenočitev. Z<br />
najraznovrstnejšo ponudbo se obrača na vse ciljne skupine in ponuja programe 365 dni na leto. Vsebina<br />
programov SSNZ je usmerjena na tri glavna področja: zdraviliško-zdravstveno dejavnost, ki vključuje<br />
preventivno varstvo ter specialistično ambulantno in bolnišnično rehabilitacijo s souporabo naravnih<br />
zdravilnih sredstev, programe <strong>za</strong> sprostitev in razvajanje – wellness ponudbo in t.i. doživljajske termalne<br />
programe <strong>za</strong> mlade (aqua fun).<br />
Na letni ravni prispevajo zdravilišča v slovensko turistično statistiko več kot 680.000 gostov in 2,8 milijona<br />
prenočitev, s čimer kot edinstveni slovenski turistični proizvod ustvarjajo največji delež. Usmerjenost v<br />
32 Pri opisu v nadaljevanju navedenih proizvodov so sodelovali Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija in združenja oz. inštitucije,<br />
pristojne <strong>za</strong> razvoj konkretnega turističnega proizvoda oz. storitve.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 45
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
trajnostni razvoj, pridobljeni znak <strong>za</strong> okolje EU Marjetica in postopki <strong>za</strong> njegovo pridobitev so velik izziv po<br />
izrazito močnem naložbenem ciklu v <strong>za</strong>dnjih sedmih letih.<br />
Glavni cilji v prihodnjem 5-letnem obdobju so razvoj programov <strong>za</strong> ohranjanje zdravja s preventivnimi<br />
programi, sodobni zdravstveni programi, temelječi na holističnem pristopu, speciali<strong>za</strong>cija posameznih<br />
zdravilišč ter razvoj novih programov <strong>za</strong> sprostitev in <strong>za</strong>bavo. Slovenska naravna zdraviliščih bodo tako v<br />
ubranem razmerju prepletala modrost, izkušnje, naravno okolje ter značilnosti dežele s strokovnostjo in<br />
prijaznostjo gostiteljev.<br />
AKTIVNE POČITNICE<br />
Pohodništvo in kolesarjenje<br />
Oba turistična proizvoda vodi in razvija gospodarsko interesno združenje Pohodništvo&kolesarjenje giz, ki<br />
deluje od aprila 2008. Strategiji <strong>razvoja</strong> pohodništva in kolesarjenja v Sloveniji sta bili izdelani leta 2006.<br />
Združenje deluje na podlagi podpisanih pogodb oz. dogovorov s člani, strateško partnerico Slovensko<br />
turistično organi<strong>za</strong>cijo in drugimi partnerji. Članstvo sestavljajo specializirane namestitve <strong>za</strong> pohodništvo<br />
in/ali kolesarjenje. Trenutno število članov je 26 z 28 nastanitvenimi obrati. Na tem področju deluje tudi<br />
Planinska zve<strong>za</strong> Slovenije, ki že od leta 1893 skrbi <strong>za</strong> razvoj planinstva. Ureja več kot 9.000 km označenih<br />
planinskih poti in s pomočjo svojih društev upravlja 175 planinskih koč in bivakov.<br />
Pohodništvo in kolesarjenje sta med najpomembnejšimi in najbolj trajnostnimi proizvodi aktivnih počitnic<br />
v Sloveniji z več kot 10.000 km dobro označenih pohodniških poti ter več kot 8.000 km označenih<br />
kolesarskih poti. Planinska zve<strong>za</strong> oz. planinska društva imajo 175 planinskih koč; <strong>za</strong> pohodnike in kolesarje<br />
je specializiranih 72 hotelskih in apartmajskih nastanitev.<br />
Vizija združenja je postati močno produktno združenje <strong>za</strong> ponudbo aktivnih, zelenih, trajnostnih počitnic v<br />
Sloveniji ter umestitev Slovenije na zemljevid Evrope kot razvite pohodniške, kolesarske ter nasploh<br />
destinacije, s ponudbo različnih dejavnosti na prostem (outdoor). Skupaj z Združenjem slovenskih<br />
žičničarjev, ki ponuja zimske smučarske aktivnosti, in Slovensko turistično organi<strong>za</strong>cijo želi združenje tržiti<br />
celoletne aktivne počitnice v Sloveniji pod enotno blagovno znamko Active Slovenia. Cilj je povečanje<br />
števila prenočitev s področja različnih dejavnosti na prostem (outdoor) <strong>za</strong> 5 % na leto. Ovira na ravni<br />
države je še vedno premalo poudarka na razvoju pohodništva, kolesarjenja in druge ponudbe različnih<br />
dejavnosti na prostem (oudoor) ter posledično premalo sredstev <strong>za</strong> to. Potrebna je večja prožnost na<br />
formalni ravni: npr. <strong>za</strong>kon o vožnji v naravnem okolju (v pripravi), preglednejše pridobivanje vodniških<br />
licenc <strong>za</strong> posamezne proizvode, označevalni sistem <strong>za</strong> tematske pohodniške in kolesarske poti, …<br />
Planinska zve<strong>za</strong> Slovenije želi v prihodnje z ureditvijo pod<strong>za</strong>konskih aktov (npr. <strong>za</strong>kona o planinskih poteh<br />
in <strong>za</strong>kona o vožnji v naravnem okolju, ki je v pripravi) <strong>za</strong>gotoviti vire financiranja <strong>za</strong> vzdrževanje poti in<br />
posodobitev planinskih koč (<strong>za</strong>to da bodo lahko izpolnjevale visoke standarde na področju varovanja<br />
okolja). Za planinske koče so v pripravi programi, ki jim bodo dali nove vsebine (npr. izdaja certifikatov<br />
Okolju prijazne koče, izdaja certifikata Družinam prijazne koče, izvedba projekta Planinske koča kot<br />
interpretacijsko središče).<br />
Aktivne počitnice s poudarkom na smučanju<br />
Zbornica gorskih centrov Slovenije, ki jo sestavljajo smučarska središča in turistični ponudniki z<br />
nastanitvenimi zmogljivostmi, je bila ustanovljena, da bi okrepila dejavnost gorskih centrov in ponudbo<br />
aktivnih počitnic v naravnem okolju, izhajajoč iz trajnostnih vidikov ponudbe v vseh letnih časih.<br />
Ustanovljena je bila leta 2007 pri Gospodarski zbornici Slovenije in danes združuje 20 članov.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 46
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Projekt Active Slovenia je turistični projekt <strong>za</strong> pospeševanje prodaje turističnih proizvodov na ravni države,<br />
na ravni destinacije in tudi na mednarodnem trgu. Enotna smučarska vozovnica, ki je <strong>za</strong>snovana po načelu<br />
letnega članstva in po koncu smučarske sezone velja tudi kot bonitetna kartica še leto dni, je prvi praktični<br />
korak, ki članom ponuja storitve po vsej Sloveniji in spodbuja k vračanju gostov. V sezoni 2010/11 je bilo<br />
na smučiščih 1,19 milijona obiskovalcev.<br />
Cilji do leta konca <strong>2016</strong> so: pridobiti mrežo bonitetnih partnerjev v sistem Active Slovenia s področja<br />
<strong>turizma</strong>, športa, kulture, gastronomije, uveljaviti kartico Active Slovenia kot kartico ugodnosti <strong>za</strong> domače<br />
in tuje goste, povečati prodajo aktivnih počitnic v Sloveniji <strong>za</strong> 15 % glede na leto 2011, ustvariti skupnosti<br />
uporabnikov na spletu, oživiti sodelovanja ponudnikov turističnih in športnih programov, vključevati<br />
najkakovostnejše turistične ponudnike, ponuditi celovit program ugodnosti, ki imetnikom kartice<br />
omogočajo kakovostnejše preživljanje prostega časa, spodbujati zdravo življenje in skrb <strong>za</strong> lastno zdravje,<br />
spodbujati preživljanje prostega časa z obiskovanjem turističnih, športnih in kulturnih dogodkov ter v<br />
mednarodnem prostoru Slovenijo pozicionirati med tiste ponudnike, ki <strong>za</strong>gotavljajo najkakovostnejše<br />
aktivne počitnice v Evropi.<br />
Golfski turizem<br />
Golfski turizem je pomemben element turistične ponudbe držav in s 13 registriranimi golfskimi igrišči<br />
predstavlja velik potencial <strong>za</strong> slovenski turizem. V letu 2011 je bilo v Sloveniji registriranih 8.495 igralcev<br />
golfa; njihovo število se povečuje iz leta v leto, kar med drugim izhaja iz aktivnosti Golf Zveze Slovenije, ki<br />
z akcijo ''Slovenija igra golf'' povečuje interes domačih gostov <strong>za</strong> igranje golfa.<br />
Golfska igrišča z raznovrstnimi storitvami in ponudbo pomembno vplivajo na gospodarsko dejavnost na<br />
lokalnem in na regionalnem nivoju, pripomorejo k povečevanju <strong>za</strong>poslenosti, krepijo prepoznavnost<br />
posamezne regije itd. Slovenska golfska igrišča igralcem nudijo užitek gibanja v naravi, nekatera pa<br />
vključujejo tudi etnološke posebnosti (prekmurska klubska hiša, gradovi itd.). Golf v kombinaciji z drugimi<br />
elementi turistične ponudbe, npr. wellness, kongresnim turizmom, lahko pomembno prispeva k<br />
izboljšanju strukture turistov, ki obiščejo Slovenijo, saj običajno golfisti veljajo <strong>za</strong> petične goste. Če k temu<br />
dodamo še kulinariko in kakovostno ponudbo vin, lahko oblikujemo visoko kakovostne integralne<br />
turistične proizvode <strong>za</strong> najbolj <strong>za</strong>htevne goste. S tem dosežemo tudi dvig dodane vrednosti oz. cene<br />
turističnih proizvodov.<br />
Za oblikovanje integralnih turističnih proizvodov in dvig kakovosti turistične ponudbe, ki vključuje tudi<br />
golfske aktivnosti, je v prihodnje potrebno sodelovanje Golf Zveze Slovenije in Gospodarskega interesnega<br />
združenja golfskih igrišč Slovenije s podjetji in organi<strong>za</strong>cijami, ki skrbijo <strong>za</strong> turistično promocijo in s<br />
ponudniki turističnih aranžmajev, na lokalnem nivoju pa je potrebno povezovanje lastnikov igrišč, golf<br />
klubov s turističnimi organi<strong>za</strong>cijami in ponudniki turističnih storitev (npr. hoteli).<br />
Ribolovni turizem s poudarkom na muharjenju<br />
Slovenija je <strong>za</strong>radi izjemnega bogastva rek in jezer, ki so primerjalno s preostalo Evropo ohranjeni in<br />
neonesnaženi, danes v svetu med najbolj <strong>za</strong>želenimi destinacijami <strong>za</strong> sladkovodni športni ribolov, še<br />
posebej muharjenje. Nosilca promocije sta Ribiška zve<strong>za</strong> Slovenije, ki je v letu 2011 praznovala 130.<br />
obletnico organiziranega sladkovodnega ribištva na Slovenskem, in Zavod <strong>za</strong> ribištvo Slovenije. Ribiška<br />
zve<strong>za</strong> Slovenije skupaj s 64 ribiškimi družinami deluje tudi na področju ohranjanja narave in varstva okolja.<br />
V celotni turistični ponudbi Slovenije ima sladkovodno ribištvo kot celota zelo pomembno vlogo. Ribiči,<br />
predvsem tuji, še posebej muharji, so izredno dobri potrošniki in uporabniki različnih turističnih storitev.<br />
So ena najkakovostnejših skupin tujih gostov, ki prihajajo v Slovenijo. Izredno cenijo naravo, imajo<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 47
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
spoštljiv odnos do naravnih in kulturnih vrednot Slovenije ter so pri nas pripravljeni porabiti tudi veliko<br />
denarja. Letno število ribolovnih dni iz naslova turističnega ribolova je ocenjeno na 15.000.<br />
Za uspešno trženje ribolovnega <strong>turizma</strong> sta nujni še tesnejša pove<strong>za</strong>va vseh akterjev, predvsem ribiških<br />
družin, Ribiške zveze Slovenije, Zavoda <strong>za</strong> ribištvo, Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije in drugih ponudnikov<br />
turističnih storitev, predvsem prenočišč, gostinstva in drugih, ter sistematično usmerjena promocija<br />
ribolovnega <strong>turizma</strong>, predvsem na tujih trgih. Vizija <strong>2016</strong> je: Slovenija, najboljša ribolovna destinacija v<br />
Evropi z vidika čistih voda, bogastva avtohtonih ribjih vrst, kulinarike, vin in prijaznih ljudi.<br />
DOŽIVETJA V NARAVI<br />
Turistične kmetije<br />
Združenje turističnih kmetij Slovenije (ZTKS), ustanovljeno leta 1997 in organizirano v skladu z Zakonom o<br />
društvih, povezuje 395 turističnih kmetije iz vse Slovenije. Skrbi <strong>za</strong> skupen nastop turističnih kmetij<br />
Slovenije na trgu, razvoj ponudbe in promocijo podeželja na državni in mednarodni ravni, <strong>za</strong> obveščanje in<br />
usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah ter <strong>za</strong>stopa interese članov.<br />
Turizem na kmetiji je tržno <strong>za</strong>nimiv in kakovosten turistični proizvod, <strong>za</strong>snovan na privlačnosti narave in<br />
kulturne dediščine podeželja, gostoljubnosti in domačnosti kmečke družine, pestri gastronomski dediščini,<br />
znanju podeželskih ljudi in individualnosti ponudbe. Razvoj temelji na odgovornem in spoštljivem odnosu<br />
do naravnega, kulturnega in družbenega okolja. Kmetje že stoletja s svojim kmetovanjem ohranjajo<br />
naravne zmožnosti <strong>za</strong> pridelavo hrane in trajnostno gospodarijo z gozdovi ter skrbijo <strong>za</strong> ohranjanje okolja,<br />
o čemer priča pridobljen Znak <strong>za</strong> okolje EU.<br />
Turistične kmetije z nastanitvijo ustvarijo okoli 84.000 prenočitev, kar pomeni 1 % prenočitev na ravni<br />
države, in so v povprečju letno <strong>za</strong>sedene 75 dni. Cilj je povečati povprečno <strong>za</strong>sedenost na 100 dni ter<br />
izboljšati kakovost turističnih storitev in ponudbe. Združenje turističnih kmetij Slovenije v sodelovanju s<br />
Slovensko turistično organi<strong>za</strong>cijo načrtuje pripravo katalogov turističnih kmetij, predstavitve na spletu in<br />
sejmih, odnose z javnostmi ter oglaševanje. Veliko pozornost bo Združenje turističnih kmetij skupaj s<br />
strokovnjaki območnih kmetijsko-gozdarskih <strong>za</strong>vodov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije namenilo<br />
usposabljanju nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah ter specializirani ponudbi turističnih kmetij.<br />
Kampi<br />
V Sloveniji je evidentiranih 65 kampov, od tega je 45 registriranih kot avtokampi. V Združenju kampov<br />
Slovenije, ki je že 20 let organizirano kot sekcija <strong>za</strong> kampe pri Turistično gostinski zbornici Slovenije, je<br />
včlanjenih 35 kampov.<br />
Kampi so drugi najmočnejši steber <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, saj skupaj ustvarijo 1.170.610 prenočitev (2010),<br />
s 7 odstotnim povečanjem v letu 2011. Vse prenočitve se ustvarijo na 7276 mestih <strong>za</strong> kampiranje,<br />
predvsem v poletni sezoni od maja do konca oktobra. V <strong>za</strong>dnjih 20 letih so kampi bistveno pripomogli k<br />
trajnostnemu razvoju okolja in <strong>turizma</strong> Slovenije, predvsem njenega podeželja. Kampi omogočajo<br />
najpristnejše preživljanje prostega časa v stiku z okoljem. Dejavnost avtokampov ne posega v trajno<br />
uničevanje <strong>slovenskega</strong> okolja, ter tako ohranja Slovenijo zeleno in čisto. Nekateri kampi so že v postopku<br />
ali nameravajo pridobiti okoljski znak/certifikat.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 48
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Vizija <strong>razvoja</strong> je, da Slovenija postane najodličnejša in najpristnejša (čista, zelena, kakovostna) destinacija<br />
<strong>za</strong> kampiranje. Cilji do konca leta <strong>2016</strong> so: 80-100 avtokampov, 1.500.000 prenočitev in podaljšanje dobe<br />
bivanja s 3 na 4 prenočitve. Največje težave, ki kampe spremljajo že vrsto let, so okoljske, trženjske in<br />
<strong>za</strong>konodajne. Okoljska <strong>za</strong>konodaja kampe obravnava kot trajno <strong>za</strong>zidljivo območje, kar pa le-ti niso.<br />
Trženjska problematika pomeni celotno kompleksnost trženja doma in v tujini.<br />
EDEN – Evropske destinacije odličnosti<br />
Projekt European Destinations of ExcelleNce (Evropska destinacija odličnosti) je leta 2006 <strong>za</strong>snovala<br />
Evropska komisija v skladu z usmeritvami evropske turistične politike. Cilj projekta je usmeritev pozornost<br />
na vrednost, raznovrstnost in skupne značilnosti evropskih turističnih destinacij ter promocija destinacij,<br />
pri čemer je cilj gospodarske rasti <strong>za</strong>stavljen tako, da <strong>za</strong>gotavlja družbeno, kulturno in okoljsko trajnost.<br />
Oktobra 2008 je bila oblikovana mreža EDEN, v katero je vključenih že 62 destinacij iz 27 držav. Projekt je<br />
delno financiran s sredstvi Okvirnega programa Evropske unije <strong>za</strong> konkurenčnost in inovacije (CIP 2007-<br />
2013).<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija se je <strong>za</strong> projekt EDEN odločila <strong>za</strong>to, da prepozna in nagradi najbolj<br />
trajnostne oz. zelene destinacije, ki se ravnajo po načelih okoljske, družbeno odgovorne in kulturne<br />
trajnosti ter tako spodbudi njihov nadaljnji razvoj in povezovanje. Zmagovalne destinacije odličnosti so<br />
dolina Soče (2008), Solčavsko (2009), reka Kolpa (2010) in Idrija (2011). Slovensko mrežo EDEN sestavlja<br />
12 destinacij (zmagovalne destinacije in finalistke).<br />
Vsako leto Evropska komisija v sodelovanju z državnimi organi pristojnimi <strong>za</strong> turizem določi letno temo<br />
projekta, ki je vodilo <strong>za</strong> vse nadaljnje dejavnosti. Teme dosedanjih projektov so bile: podeželski turizem,<br />
nesnovna dediščina, varovana območja, turizem in vode ter turizem in oživljanje nepremične kulturne<br />
dediščine. Leta <strong>2012</strong> namesto izbora nove destinacije odličnosti poteka promocija že izbranih destinacij<br />
odličnosti in samega projekta. V prihodnjih letih bosta tako izmenično potekala izbor novih destinacij<br />
odločnosti in promocija obstoječih.<br />
Zavarovana območja narave Slovenije<br />
V Sloveniji je <strong>za</strong>varovane 13 % površine. Skupnost <strong>za</strong>varovanih območij narave Slovenije, ki vključuje vse<br />
slovenske upravljavce <strong>za</strong>varovanih območji narave, izhaja iz pomena ohranjene narave kot temeljne<br />
vrednote trajnostnega <strong>razvoja</strong>. Oblike turistične ponudbe v slovenskih parkih temeljijo na doživljanju<br />
narave, oblikah naravi prijazne rekreacije, naravoslovni razlagi živega sveta, ki omogoča iskanje pristnosti<br />
sonaravnih doživetij.<br />
Ob tesnem sodelovanju z lokalnim prebivalstvom je mogoče poleg narave uživati v spoznavanju krajevnih<br />
navad, kulinarike ter posebnostih snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki oplemenitijo manjše lokalne<br />
nastanitvene zmogljivosti. Turistično ponudbo slovenskih parkov je mogoče pove<strong>za</strong>ti v skupni proizvod, ki<br />
omogoča turistične aktivnosti <strong>za</strong> krajši (enodnevni) ali daljši (večdnevni) oddih. Slovenski parki so lahko<br />
blagovna znamka, temelječa na pestrosti ter ohranjenosti narave in krajine.<br />
Parke kot jedra <strong>za</strong>varovane narave in temeljne turistične ponudbe je treba umestiti v širšo turistično<br />
regijo, iz katere turiste usmerjajo kot obiskovalce na ta območja. Praviloma je večina prenočitvenih in<br />
storitvenih dejavnosti v parku. Turistična ponudba mora temeljiti na dejavni udeležbi upravljavcev<br />
<strong>za</strong>varovanih območij, ki bodo z o<strong>za</strong>veščanjem in izobraževanjem ter naravovarstvenim vodenjem in<br />
nadzorom spreminjali navade turistov in obiskovalcev. Turisti, katerih cilj je učenje, spoznavanje novega in<br />
samouresničevanje, so <strong>za</strong>htevni, vendar boljši potrošniki. Spodbujali bomo ponudnike turističnih storitev,<br />
ki bodo s konkretnimi dejavnostmi vplivali na o<strong>za</strong>veščenost turistov o pomenu in vlogi ohranjene narave.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 49
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
POSLOVNI TURIZEM<br />
Poslovni in kongresni turizem<br />
Poslovni in kongresni turizem na državni ravni <strong>za</strong>stopa Kongresni urad Slovenije, ki je bil ustanovljen na<br />
pobudo gospodarstva leta 2004 in danes šteje 65 članov, ključnih ponudnikov kongresnih storitev iz cele<br />
Slovenije. Glavni cilj urada, ki mu je <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo podelilo status<br />
delovanja v javnem interesu na področju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>, je promocija in trženje Slovenije kot kongresne<br />
in »incentive« destinacije, pridobivanje državnih in mednarodnih dogodkov ter profesionali<strong>za</strong>cija<br />
kongresne dejavnosti.<br />
Konkurenčna prednost Slovenije kot kongresne in »incentive« destinacije je bližina primarnih trgov, nova<br />
in še neodkrita destinacija, raznovrstna in primerna ponudba, ugodno razmerje med ceno in kakovostjo<br />
storitve, ugled stroke in znanosti v mednarodnih združenjih ter trajnostni razvoj. Kongresni turizem zelo<br />
pripomore k desezonali<strong>za</strong>ciji glavne turistične sezone, obenem večina udeležencev srečanj prvič obišče<br />
Slovenijo in ob pozitivni izkušnji postanejo mednarodni promotorji Slovenije. Kongresna dejavnost<br />
ustvarja največje multiplikativne učinke; ocenjuje se, da poslovni in kongresni turizem ustvarita tretjino<br />
prenočitev.<br />
Slovenija ima na področju kongresne dejavnosti še velike razvojne priložnosti. Nacionalna raziskava<br />
kongresne dejavnosti bi potrdila pomen in prispevek proizvoda <strong>za</strong> celotno gospodarstvo in državo. Za<br />
nadaljnji razvoj je Kongresnemu uradu Slovenije treba <strong>za</strong>gotoviti ustrezno mesto in podporo <strong>za</strong><br />
opravljanje njegovega poslanstva in nalog. Za večjo uspešnost so pomembni vzpostavitev delovanja<br />
<strong>za</strong>okroženih kongresnih destinacij, povezovanje ponudnikov na ravni destinacij ter njihova dejavna<br />
promocija in trženje na mednarodnih trgih. Visoko konkurenčni trg <strong>za</strong>hteva primerno izobražene kadre na<br />
vseh ravneh. Slovenija bo kot prva v jugovzhodni Evropi trajnostno usmerjena kongresna in »incentive«<br />
destinacija s privlačno ponudbo in strokovnim kadrom ter podporo na lokalni in državni ravni.<br />
GASTRONOMIJA<br />
Regionalna in lokalna kulinarika Slovenije<br />
Regionalni in lokalni kulinariko Slovenije <strong>za</strong> potrebe <strong>turizma</strong> je bil dan poudarek v Strategiji gastronomije<br />
Slovenije. Projekt je bil uresničen predvsem s kolektivno blagovno znamko Gostilna Slovenija. Nikakor pa<br />
ne moremo biti <strong>za</strong>dovoljni s tovrstno ponudbo v hotelih in restavracijah. Po ugotovitvah Svetovne<br />
turistične organi<strong>za</strong>cije (UNWTO) je kulinarika eden od dveh temeljnih motivov <strong>za</strong> potovanja v svetu.<br />
Poudarek na regionalnosti in lokalnosti je pove<strong>za</strong>n s temelji EU. S proizvodom se neposredno sooblikujejo<br />
pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> trajnostni razvoj.<br />
Cilji <strong>za</strong> prihodnjih 5 let so vključevanje regionalne in lokalne kulinarike v ponudbo hotelov in restavracij,<br />
dosledna prisotnost v turistični promociji, vključevanje <strong>za</strong>ščitenih živil in jedi v turistično ponudbo in<br />
promocija in spodbujanje kulinaričnih poti Slovenije in evropskih kulinaričnih poti (tudi v pove<strong>za</strong>vi s<br />
projektom EDEN).<br />
Gostilna Slovenija<br />
Gostilna Slovenija je kolektivna blagovna znamka. Projekt je <strong>za</strong>živel ob koncu leta 2011. Lastnica blagovne<br />
znamke je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sekcija <strong>za</strong> gostinstvo in turizem. Do 3. 3. <strong>2012</strong> je bilo v<br />
skupini Gostilna Slovenija 40 članov, ki so prejeli pravico do uporabe te kolektivne blagovne znamke. V<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 50
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
letu <strong>2012</strong> se bo število članov predvidoma povečalo na približno 80, kar je glede na velikost (turistične)<br />
ponudbe Slovenije povsem dovolj.<br />
Konkurenčne prednosti proizvoda se že kažejo, saj postaja <strong>za</strong>nimiv tudi <strong>za</strong> tujino. Druga konkurenčna<br />
prednost je ustvarjanje prepoznavnega gostinskega lokala in njegove kakovostne ponudbe. Pomembno<br />
prispeva tudi k prenočitvam, saj imajo nekatere gostilne tudi prenočitvene zmogljivosti, po opredelitvi<br />
ustreznih izrazov <strong>za</strong> take gostilne in z njimi pove<strong>za</strong>ne <strong>za</strong>konodaje pa se utegne število prenočitvenih<br />
zmogljivosti še povečati. Trajnostna usmeritev proizvoda je popolna, saj so v teh okvirih določeni tudi<br />
pogoji <strong>za</strong> pridobitev pravice uporabe te kolektivne blagovne znamke.<br />
Cilji <strong>za</strong> prihodnjih 5 let so ureditev statusa in opredelitev evropsko primerljivih izrazov (gostilna, gostilna s<br />
prenočišči ali gostinski dvor), elaborat Gostilna Slovenija v svetu - izdelava neke vrste bele knjige o Gostilni<br />
Slovenija <strong>za</strong> vse, ki bi želeli odpreti prepoznaven slovenski gostinski lokal kjer koli v svetu ter izdelava<br />
ustreznega promocijskega gradiva in večjezične monografije – vodnika po gostilnah, vključenih v Gostilno<br />
Slovenija.<br />
Značilne jedi Slovenije<br />
V skladu s Strategijo gastronomije Slovenije se predvidevata določitev najznačilnejših reprezentativnih jedi<br />
Slovenije (tudi v pove<strong>za</strong>vi s pijačami) ter izdelava modelov njihove celovite promocije skladno s<br />
trajnostnim in sonaravnim razvojem. Torej govorimo o t. i. »zeleni kuhinji« Slovenije. Nabor jedi bo moral<br />
biti obve<strong>za</strong> vseh gostinskih hiš, vključno s hoteli in restavracijami, ki na tem področju turistične ponudbe<br />
močno <strong>za</strong>ostajajo ne le vsebinsko ampak tudi kakovostno.<br />
Proizvod je izjemnega pomena <strong>za</strong> prihodnjo prepoznavnost gastronomije Slovenije v svetu, pomeni <strong>za</strong>vezo<br />
<strong>za</strong> slovenske gostinske izobraževalne programe, možnosti <strong>za</strong> ustvarjanje novih turističnih proizvodov (npr.<br />
nove prireditve, kulinarične poti idr.). Vse jedi bodo dosledno pove<strong>za</strong>ne s pri<strong>za</strong>devanji <strong>za</strong> trajnostni razvoj<br />
Slovenije.<br />
Cilji <strong>za</strong> prihodnjih 5 let so izbor značilnih (reprezentativnih) jedi, njihova vključitev v izobraževalne<br />
programe, scenariji novih turističnih prireditev, temelječih na posameznih jedeh in njihovih zgodbah,<br />
utrjevanje slovenske kulinarične prepoznavnosti v svetu ter postopno ustvarjanje novega, predvsem<br />
prepoznavnega turističnega motiva, ki je pove<strong>za</strong>n izključno s Slovenijo.<br />
KULTURA<br />
Kulturni turizem<br />
V Sloveniji to področje (še) ni organizirano, <strong>za</strong>to ne moremo govoriti o klasičnem turističnem proizvodu<br />
(kot npr. kolesarstvo), katerega ponudniki bi lahko bili partner Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije ali agencij<br />
pri trženju njihovih strokovno oblikovanih integralnih storitev. Obstoječa združenja (npr. muzejev)<br />
namenjena predvsem strokovne organi<strong>za</strong>cije in <strong>za</strong>stopajo interese kulture, ne <strong>turizma</strong>, vezni člen med<br />
obema pa še ni vzpostavljen. Leta 2009 je bila sprejeta <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> kulturnega <strong>turizma</strong> v Sloveniji, v<br />
kateri je bila struktura organiziranosti, temelječa na povezovanju obeh področij, sicer predvidena, vendar<br />
<strong>za</strong>radi neobstoječe regionalne organiziranosti, ki bi to nalogo lahko prevzela, v praksi še ni <strong>za</strong>živela.<br />
Za Slovenijo nimamo podatka o številu obiskov in prenočitev ter potrošnje turistov, katerih glavni motiv<br />
obiska pri nas je bil kultura, saj vprašanje ni jasno <strong>za</strong>jeto v anketi <strong>za</strong> tuje turiste Statističnega urada RS. Po<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 51
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
drugi strani pa »čistih« kulturnih/rekreacijskih/smučarskih itd. turistov skoraj ni več; v sodobnosti<br />
govorimo o »hibridni ponudbi« med kulturo in npr. poslovnim turizmom ali kulturo in dobrim počutjem<br />
ali kulturo in nakupovanjem,ali kulturo in rekreacijo, ali pa kulturo ter obiskom sorodnikov in prijateljev.<br />
Kulturni turizem je idealen način, kako podaljšati sezono: med šolskim letom se vrstijo redni programi<br />
gledališke umetnosti in klasičnih koncertov, ki so namenjeni predvsem domačemu občinstvu, vendar si<br />
prireditve zelo radi ogledajo tudi turisti, ki so takrat v kraju ponudbe. Med poletnimi počitnicami pa se<br />
ponudba iz »hramov kulture« največkrat seli na festivale v zelo obiskane počitniške kraje.<br />
Izjemen pomen <strong>za</strong> trajnostno turistično ponudbo ima živa dediščina kot trajni vir, saj <strong>za</strong>jema: ustno<br />
izročilo in ljudsko slovstvo, uprizoritve, šege in navade, znanje o okolju, gospodarsko znanje, kulturni<br />
prostor.<br />
Kultura je institucionalno na več načinov <strong>za</strong>varovana in <strong>za</strong>to bolj <strong>za</strong>ščitena kot npr. narava – po drugi<br />
strani pa je tudi bolj potrebna <strong>za</strong>ščite, saj gre <strong>za</strong> točkovne koncentracije pojavov (npr. grad, obzidje,<br />
mestno jedro, spomenik…), ki so ob velikem številu obiskovalcev močno izpostavljene uničenju. Pozitivno<br />
pri tem je, da so povpraševalci po kulturi običajno nadpovprečno izobraženi, ki imajo hkrati odgovoren<br />
odnos do okolja in (tuje) kulture. Skupine, ki povprašujejo po kulturno turistični ponudbi, so običajno tudi<br />
mnogo manjše od skupin, ki prihajajo v posamezen kraj na podlagi modelov množične ponudbe (3S,<br />
smučanje). Večina kulturno turistične ponudbe se <strong>za</strong>to nekako že kar po definiciji uvršča med trajnostno<br />
naravnane zvrsti <strong>turizma</strong>.<br />
Vsekakor bosta izboljšanje in boljše povezovanje ponudbe nepremične dediščine (cerkve, gradovi, palače,<br />
spomeniki), raznovrstne predstavitve žive dediščine (koncerti, festivali, obrti, kulinarika) in premične<br />
dediščine (razstave, muzeji) pripomogli k učinkovitejši in prepoznavnejši turistični ponudbi, (saj je to lahko<br />
tudi primerjalna prednost destinacije oz. države.<br />
Zgodovinska mesta Slovenije<br />
Združenje zgodovinskih mest Slovenije (gospodarsko interesno združenje) so leta 2001 ustanovila mesta<br />
Idrija, Koper, Kranj, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič in<br />
gospodarske družbe. Proizvod »MESTA« pomeni celovito turistično ponudbo mest: kulturne spomenike,<br />
kulinariko, prenočitve, kulturne ustanove (muzeji, galerije) in kulturne prireditve z bogatim kulturnim<br />
programom, ki vse leto poteka tudi na trgih, ulicah.<br />
V mestih so manjši mestni hoteli, prenočišča (10–20 sob). Turistični obisk je razporejen čez vse leto,<br />
glavnina je v poletni sezoni (od maja do oktobra). V letu 2011 se je v mestih število prenočitev povečalo<br />
<strong>za</strong> 3 %. V letu <strong>2012</strong> se pripravlja pove<strong>za</strong>va vseh mestnih hotelov <strong>za</strong>radi skupne promocije in trženja. Mesta<br />
si vse bolj pri<strong>za</strong>devajo <strong>za</strong> uresničevanje usmeritev trajnostnega <strong>razvoja</strong> pri nastanitvah (manjši hoteli) in<br />
prevozu (kolesarske poti, izposoja koles, mestna središča so <strong>za</strong>prta <strong>za</strong> promet) ter z izleti v naravo<br />
(vključno s ponudbo domače hrane na okoliških turističnih kmetijah).<br />
Cilj je povečati prepoznavnosti zgodovinskih mest na domačem in tujih turističnih trgih sosednjih držav,<br />
podaljšati bivanje v mestih <strong>za</strong> več kot nekaj ur ali en dan ter doseči organiziranost in preglednost prodaje<br />
turističnih programov, pove<strong>za</strong>nih z zgodovinskimi mesti Slovenije. V prihodnje bo potrebno in nujno<br />
sodelovanje vseh: mest, državnih ustanov, pa tudi posameznih ponudnikov v mestih. Pomanjkanje<br />
sodelovanja je tudi razlog, da so mesta v slovenski turistični ponudbi premalo prepoznavna. Kulturno<br />
ponudbo mest tržijo tudi nosilci ostalih proizvodov, <strong>za</strong>to bi bilo medsebojno sodelovanje nujno.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 52
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Hiše s tradicijo<br />
Zavod <strong>za</strong> razvoj hiš s tradicijo je bil ustanovljen leta 2001 kot <strong>za</strong>vod in združuje turistične obrate z<br />
ohranjeno stavbno dediščino. Hiše s tradicijo so leta 2004 izpolnile <strong>za</strong>hteve in postale članice konzorcija<br />
Evropa tradicij. Zavod ima 20 dejavnih članov, 17 hiš s tradicijo z nastanitvijo in 3 hiše brez nastanitve.<br />
Član lahko nastopa kot hiša s tradicijo, potem ko pridobi pozitivno oceno objekta po Pravilniku o<br />
ocenjevanju ansamblov in stavb glede na identitetne, razpoznavne značilnosti.<br />
Koncept blagovne znamke Hiše s tradicijo je v skladu z načeli trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> v Sloveniji. Hiše<br />
s tradicijo so razpršene po Sloveniji, objekti so zgrajeni iz naravnega materiala, prilagojenega različnim<br />
tipom pokrajin, izkoriščajo naravne danosti okolja, ga ohranjajo in s svojo dejavnostjo izboljšujejo blaginjo<br />
lokalnega prebivalstva. Hiše s tradicijo ohranjajo kulturno celovitost in ravnajo tako, da okolja dodatno ne<br />
obremenjujejo. Prehrana v hišah s tradicijo je pogosto pripravljena iz ekološko pridelanih sestavin<br />
lokalnega izvora.<br />
V akcijskem načrtu <strong>razvoja</strong> ponudbe hiš s tradicijo je predvidena priprava paketov doživetij v hišah s tradicijo,<br />
ki bodo vključevali nastanitev v tradicionalnih objektih, kulinariko, spoznavanje narave in kulturne dediščine v<br />
kraju in ožji okolici hiš ter povezovanje vseh sestavin ponudbe v celostni turistični proizvod hiš s tradicijo.<br />
Trženje je usmerjeno v prodajo na informacijsko-rezervacijskih portalih in vpeljavo poslovnega sistema <strong>za</strong><br />
podporo poslovanja, do katerega bi imeli dostop specializirani turistični posredniki. Glavna ovira pri razvoju in<br />
trženju proizvoda je predvsem pomanjkanje finančnih sredstev <strong>za</strong> širše razvojno sodelovanje.<br />
ZABAVIŠČNI TURIZEM IN IGRALNIŠTVO<br />
Igralniški turizem<br />
Igralniški turizem oz. prirejanje posebnih iger na srečo pomembno <strong>za</strong>okrožuje in dopolnjuje slovensko<br />
turistično ponudbo. Igralniško-turistični proizvod je poseben segment <strong>turizma</strong>, ki je mednarodno<br />
konkurenčen in se <strong>za</strong>radi tega razvija z visokimi dodanimi vrednostmi. Prav <strong>za</strong>radi svoje posebnosti je ta<br />
del slovenske turistične ponudbe že opredeljen v Strategiji <strong>razvoja</strong> iger na srečo v Sloveniji, ki jo je 16. 12.<br />
2010 sprejela Vlada RS in je temeljni razvojni dokument slovenske turistične ponudbe <strong>za</strong> področje iger na<br />
srečo v prihodnjem 10-letnem obdobju.<br />
Dosedanje izkušnje so poka<strong>za</strong>le, da je igralniški turizem premalo vpet v turistično ponudbo, kar je tudi ena<br />
od prepoznanih ovir pri doseganju večje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>. Za ta segment turistične<br />
ponudbe je <strong>za</strong>to ključnega pomena spodbujati razvoj kapitalsko močnejših koncesionarjev posebnih iger<br />
na srečo, sposobnih <strong>za</strong> gradnjo družbeno sprejemljivejših igralniških središč, in pomembno vlagati v<br />
turistično infrastrukturo na posameznih destinacijah.<br />
V letu 2010 je bilo dodeljenih 9 koncesij <strong>za</strong> prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici in 33 koncesij <strong>za</strong><br />
prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu. Posebni cilji na področju turistično usmerjenega<br />
igralništva so spodbuditi razvoj turistične in <strong>za</strong>baviščne infrastrukture s spodbudnim sistemom dajatev od<br />
iger na srečo, <strong>za</strong>gotoviti kakovostno in pestro ob igralniško ponudbo, uvesti aktivno koncesijsko politiko,<br />
oblikovati <strong>za</strong>okrožena igralniška območja, podrobneje opredeliti pogoje <strong>za</strong> posamezno vrsto igralne enote<br />
ter pridobiti čim večji delež ekonomske rente <strong>za</strong> državo, ki še omogoča ustrezno raven investiranja v<br />
igralniško-turistični proizvod in ustrezno donosnost koncesionarja.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 53
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
KRIŽARJENJE<br />
Destinacija <strong>za</strong> križarjenja<br />
Projekt Pomorski potniški terminal Koper – CRUISE SLOVENIA je temelj <strong>za</strong> razvoj Slovenije kot destinacije<br />
<strong>za</strong> križarjenja. Nosilci projekta, ki se je <strong>za</strong>čel leta 2005, so Luka Koper d.d., Mestna občina Koper in<br />
Primorska gospodarska zbornica Koper.<br />
To je povsem nova dejavnost, ki v slovenskem prostoru nima primerjave. V letu 2011 so potniške ladje<br />
pripeljale 108.820 potnikov. Turisti z obiskom ustvarijo nove gospodarske učinke <strong>za</strong> turizem, ki jih sicer ne<br />
bi. Po podatkih Evropskega združenja potniških ladjarjev in pomorskih pristanišč (European Cruies Council)<br />
je povprečna poraba potnika na posamezni destinaciji 57 evrov (podatek iz leta 2010).<br />
Skupni interes vseh partnerjev/deležnikov je hiter in učinkovit razvoj projekta ter maksimiranje pozitivnih<br />
ekonomskih učinkov <strong>za</strong> vse, ki jih to <strong>za</strong>nima. Vizija projekta je postati pomembna destinacija <strong>za</strong> ladje <strong>za</strong><br />
križarjenje. Slovenija kot nova destinacija <strong>za</strong> ladje <strong>za</strong> križarjenje želi postati prepoznavna med ladjarji po<br />
svoji posebni ponudbi, ki nima konkurence v drugih potniških pristaniščih (destinacijah) v Jadranu ali<br />
Sredozemlju. Projekt želimo razviti v matično pomorsko potniško pristanišče (z možnostjo<br />
vkrcanja/izkrcanja potnikov) in ne le kot pristanišče postanka. S tem želimo doseči še večje pozitivne<br />
gospodarske učinke <strong>za</strong> turizem in širše. Nadaljnji razvoj projekta v letih do konca <strong>2016</strong>, bo temeljil na<br />
konceptu trženja FLY, STAY and CRUISE SLOVENIA. S tem je pove<strong>za</strong>na gradnja pomorskega potniškega<br />
terminala v Kopru.<br />
MLADINSKI TURIZEM<br />
Mladinski turizem oziroma organizirano mladinsko popotništvo ima v Sloveniji tradicijo od leta 1892.<br />
Popotniško združenje Slovenije (PZS), ki <strong>za</strong>stopa Slovenijo v Mednarodnem združenju mladinskih<br />
prenočišč (International Youth Hostel Federation) in združuje več kot 40 mladinskih prenočišč (youth<br />
hostlov), pa deluje od leta 2001. Mladinski turizem je tista selektivna oblika <strong>turizma</strong>, v kateri se večinoma<br />
uporabljajo obstoječe storitve in infrastruktura, kar je velika konkurenčna prednost in ob kakovostni<br />
mladinskih prenočišč prinaša koristi celotni lokalni skupnosti.<br />
Mladinska prenočišča so na primer v septembru 2011 dosegla kar 41 odstotno povečanje števila<br />
prenočitev. Mladinski turizem je naravnan izjemno trajnostno in tudi okolju sprejemljivo; takih je večina<br />
mladinskih prenočišč v mreži Popotniškega združenja Slovenije. Število prenočitev v letu 2010 je bilo sicer<br />
le 88.901, vendar je treba upoštevati, da so nekatera mladinska prenočišča <strong>za</strong>jeta pri mladinskih domovih,<br />
ki so imeli skupaj s podobnimi objekti 530.286 prenočitev. Ob taki rasti lahko z dobro podporo<br />
pričakujemo vsaj podvojeno število prenočitev.<br />
V Sloveniji je v okviru Popotniškega združenja Slovenije mreža mladinskih prenočišč dobro <strong>za</strong>snovana in<br />
razpredena, tako da skupaj z drugimi mladinskimi nastanitvenimi zmogljivostmi in kampi <strong>za</strong>gotavlja skoraj<br />
idealno pokritost. Storitve mladinskega <strong>turizma</strong> so predvsem doživetja, aktivnosti in dogodki, <strong>za</strong>to je treba<br />
v obdobju <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> pozornost nameniti podpori združenju pri trženju in združevanju proizvodov, še<br />
posebej pri trženju mladinskih prenočišč <strong>za</strong> skupine mladih, tako da se poleg prenočitev ponujajo tudi vse<br />
druge sestavine mladinskega <strong>turizma</strong>, kot so prireditve, športne aktivnosti, kulturni dogodki, naravne<br />
znamenitosti in podobno.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 54
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
4. OPIS UKREPOV IN AKTIVNOSTI<br />
Slika 12: Cilji in razvojna področja (prednostna področja so označena z zeleno)<br />
Povečati obseg<br />
turistične dejavnosti<br />
Splošni cilj<br />
Spodbuditi povečanje<br />
konkurenčnosti<br />
Zagotovitev<br />
ugodnega posl.okolja<br />
Učinkovito trženje in<br />
prom. Slovenije<br />
Razvojna<br />
področja /<br />
dejavnosti<br />
Razvoj turističnih<br />
destinacij<br />
Medres.usklaj. in sodel.<br />
ter ugodno norm. okolje<br />
Povečanje<br />
prepoznavnosti<br />
Ukrepi<br />
Ustreznost kadr. strukt.<br />
glede na potrebe gosp.<br />
Organiziranost<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
Tržna segmentacija<br />
Povečanje kakovosti<br />
Konkurenčni<br />
turistični proizvodi<br />
Spodbuditi R&R ter<br />
<strong>za</strong>gotoviti ustrezne<br />
podlage <strong>za</strong> sprejemanje<br />
poslovnih odločitev<br />
Digitalno trženje<br />
Spodbujanje<br />
inovativnosti<br />
Partnersko trženje<br />
Lažja dostopnost do<br />
Slovenije in v Sloveniji<br />
Sodelovanje v EU in v<br />
mednarodnem prostoru<br />
Investiranje v tur.<br />
infrastrukturo<br />
Desezonali<strong>za</strong>cija<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 55
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
V nadaljevanju so podrobneje opisani razvojna področja in ukrepi oz. dejavnosti.<br />
4.1. Razvojno področje oz. dejavnost 1:<br />
Spodbujanje povečanja konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
UKREP 1.1.<br />
OPIS<br />
SPODBUJANJE RAZVOJA TURISTIČNIH DESTINACIJ<br />
Razvoj učinkovitih turističnih destinacij s kakovostnimi in<br />
privlačnimi integralnimi turističnimi proizvodi, ki bodo vodile v<br />
odlično izkušnjo turistov na destinaciji.<br />
Zagotovitev (implementiranje) trajnostnega/odgovornega<br />
ravnanja v turističnem gospodarstvu in na destinacijah (<strong>za</strong>radi<br />
boljše kakovosti življenja lokalnih prebivalcev, varstva okolja,<br />
narave in kulturne dediščine ter <strong>za</strong>dovoljstva turistov).<br />
Trajnostni turistični proizvodi, destinacije in ponudniki kot<br />
konkurenčna prednost Slovenije kot turistične destinacije.<br />
JEDRO UKREPA<br />
Razvoj mreženja v turizmu na horizontalni in vertikalni ravni.<br />
Trajnostni turizem prepoznan kot ena ključnih smeri <strong>razvoja</strong><br />
<strong>turizma</strong> v prihodnje (ekonomska, družbeno-kulturna in okoljska<br />
sestavina), ki se ustrezno spremlja.<br />
Odgovorna uporaba naravnih virov, uporaba čistih/zelenih<br />
tehnologij, varstvo dediščine ter ohranitev narave in kulturne<br />
dediščine destinacij, kakovost in trajnost delovnih mest, …<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
Ovrednotenje (valori<strong>za</strong>cija) narave in kulturne dediščine<br />
(sestavni del turistične ponudbe na destinaciji) v turistični<br />
ponudbi na destinaciji.<br />
Vključevanje vseh potencialnih turističnih <strong>za</strong>nimivosti (atrakcij)<br />
na destinaciji v integralne turistične proizvode.<br />
Usposobljeni turistični animatorji in razviti privlačni programi<br />
turistične animacije <strong>za</strong> različne ciljne skupine.<br />
Vključevanje vseh deležnikov na destinaciji v razvoj turistične<br />
ponudbe.<br />
Ciljno povezovanje destinacij.<br />
Spodbujanje <strong>razvoja</strong> trajnostnega <strong>turizma</strong> na <strong>za</strong>varovanih<br />
območjih ob soudeležbi vseh ustreznih resorjev, lokalnega<br />
prebivalstva, turističnega sektorja in regionalnih destinacijskih<br />
organi<strong>za</strong>cij.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 56
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
Sprejetje mednarodnega etičnega kodeksa v turizmu.<br />
Sodelovanje regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij s Slovensko<br />
turistično organi<strong>za</strong>cijo na programski ravni.<br />
Usposabljanje menedžerjev na ravni regionalnih destinacijskih<br />
organi<strong>za</strong>cij (usposobljeni svetovalci s področja destinacijskega<br />
menedžmenta).<br />
Uvedba (implementacija) ka<strong>za</strong>lnikov trajnostnega <strong>razvoja</strong><br />
<strong>turizma</strong> v Sloveniji (in na posameznih destinacijah) ter redno<br />
periodično spremljanje in nadziranje (monitoring na podlagi<br />
ka<strong>za</strong>lnikov).<br />
Spodbujanje lokalnih verig dobaviteljev na turističnih<br />
destinacijah.<br />
Uveljavitev (implementacija) znaka EU <strong>za</strong> okolje (ali drugih<br />
ekoloških certifikatov) v nastanitvenih obratih.<br />
Spodbujanje vertikalnega in horizontalnega mreženja<br />
deležnikov na turističnih destinacijah (in med turističnimi<br />
destinacijami) <strong>za</strong>radi oblikovanja tržno privlačne celovite<br />
turistične ponudbe na destinaciji (na podeželju, v urbanem<br />
okolju, v gorskem svetu ipd.).<br />
Sodelovanje Slovenije v pobudah kot je npr. EDEN ali<br />
NECSTour, <strong>za</strong>radi ovrednotenja turističnih destinacij, ki<br />
sprejemajo učinkovite ukrepe <strong>za</strong> spodbujanje trajnostnega<br />
<strong>turizma</strong>.<br />
Poenotenje pojavnih oblik tržnega komuniciranja na ravni<br />
regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij v skladu s trženjsko<br />
znamko Slovenije.<br />
Izkoriščanje vseh potencialov na tem področju tudi s pomočjo<br />
drugih ministrstev oz. vladnih ustanov.<br />
NOSILCA<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
Oblikovanje strateškega okvira oz. sheme <strong>za</strong> razvoj socialnega<br />
oz. družbeno odgovornega <strong>turizma</strong> v Sloveniji.<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> finance<br />
Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />
Lokalne turistične organi<strong>za</strong>cije<br />
Turistična zve<strong>za</strong> Slovenije, regijske z veze oz. turistična društva<br />
Turistično gospodarstvo<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 57
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Interesna združenja<br />
Izobraževalne/raziskovalne ustanove<br />
Zavod RS <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine<br />
UKREP 1.2.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
USTREZNOST KADROVSKE STRUKTURE GLEDE NA<br />
POTREBE GOSPODARSTVA<br />
Zagotavljanje usklajenega <strong>razvoja</strong> kakovostne ponudbe<br />
izobraževanja in usposabljanja v gostinstvu in turizmu s<br />
potrebami turističnega gospodarstva in drugimi uporabniki<br />
znanja.<br />
Zagotavljanje kakovostnega sistema izobraževanja in<br />
usposabljanja v gostinstvu in turizmu ter ustreznih možnosti <strong>za</strong><br />
delo v turističnem gospodarstvu in njegovih podpornih<br />
dejavnostih.<br />
Stalno povečevanje kakovosti programov izobraževanja in<br />
usposabljanja v gostinstvu in turizmu (<strong>za</strong> operativno raven ter<br />
<strong>za</strong> srednji in top menedžment).<br />
Tesnejše sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in<br />
turističnim gospodarstvom.<br />
Izboljšanje sodelovanja visokošolskih ustanov z gospodarstvom<br />
in negospodarstvom 33 .<br />
Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami (na vertikalni<br />
ravni).<br />
Upoštevanje značilnosti nove generacije Y pri oblikovanju novih<br />
delovnih mest.<br />
Posodabljanje poklicnih standardov s področja gostinstva in<br />
<strong>turizma</strong> na podlagi analize potreb gospodarstva ter po potrebi<br />
uvajanje novih nacionalnih poklicnih kvalifikacij.<br />
Spodbujanje uvajanja trajnostnih sestavin na vseh ravneh in<br />
področjih (prepoznavanje primerov dobrih praks;<br />
o<strong>za</strong>veščanje/delavnice).<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
Oblikovanje ustreznega koncepta mentorstva <strong>za</strong> izvajanje<br />
praktičnega usposabljanja z delom in praktičnega izobraževanja<br />
v podjetjih (sofinanciranje usposabljanja mentorjev v podjetjih<br />
ter sofinanciranje praktičnega usposabljanja z delom <strong>za</strong> dijake<br />
in praktičnega izobraževanja <strong>za</strong> študente v podjetjih).<br />
33 Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (ukrep 5, stran 22).<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 58
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Izboljšanje izvajanja praktičnega usposabljanja z delom <strong>za</strong><br />
dijake in praktičnega izobraževanja <strong>za</strong> študente z razvojem<br />
koncepta šolskih hotelov, agencij in gostinskih obratov.<br />
Izboljšanje ugleda <strong>turizma</strong> v okolju (izboljšanje ugleda <strong>turizma</strong> v<br />
javnosti, predvsem med mladimi in lokalnim prebivalstvom ter<br />
s tem ustvarjanje <strong>za</strong> turizem prijaznega okolja na destinacijah).<br />
Spodbujanje programov <strong>za</strong> krepitev turistične podjetniške<br />
kulture predvsem med mladimi in lokalnim prebivalstvom.<br />
O<strong>za</strong>veščanje in izobraževanje lokalnega prebivalstva o pomenu<br />
<strong>turizma</strong> <strong>za</strong> razvoj destinacije, načelih trajnostnega <strong>razvoja</strong> in<br />
uvajanju trajnostnih sestavin na vseh ravneh in področjih<br />
(prepoznavanje primerov dobrih praks), oblikovanje trajnostnih<br />
turističnih proizvodov in storitev ter zelenih delovnih mestih.<br />
Spodbujanje oblikovanja in uvajanja programov usposabljanja<br />
in izpopolnjevanja <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene v turizmu.<br />
O<strong>za</strong>veščanje <strong>za</strong>poslenih v gostinstvu in turizmu ter uvedba<br />
sodobnih modelov upravljanja z njimi.<br />
Promocija izobraževanja in dela v gostinstvu in turizmu –<br />
turizem kot gibalo trajnostnega <strong>razvoja</strong> gospodarstva ter<br />
spodbujevalec kakovosti življenja in blaginje.<br />
Spodbujanje <strong>za</strong>poslovanja lokalnega prebivalstva v turizmu.<br />
Spodbujanje turističnega gospodarstva, da se prijavlja na javne<br />
razpise s področja menedžmenta in sredstev Evropskega<br />
socialnega sklada.<br />
NOSILCA<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> delo, družino in socialne <strong>za</strong>deve<br />
Center <strong>za</strong> poklicno izobraževanje<br />
Turistično gostinska zbornica<br />
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Izobraževalne ustanove na področju <strong>turizma</strong><br />
Drugi ponudniki izobraževalnih storitev<br />
Regionalne/lokalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />
Raziskovalne ustanove na področju <strong>turizma</strong><br />
Interesna združenja<br />
Turistična zve<strong>za</strong> Slovenije<br />
Centri znanja dediščinskih skupnosti<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 59
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Slika 13: Pove<strong>za</strong>nost ukrepov/aktivnosti in dolgoročni vplivi vlaganja v znanje<br />
Zadovoljstvo<br />
turistov<br />
Zvestoba in<br />
eventuelno višja<br />
stopnja<br />
<strong>za</strong>drževanja<br />
turistov<br />
Visoka kakovost tur.<br />
proizvodov in storitev<br />
(inovativnost;<br />
večja produktivnost;<br />
večja dodana<br />
vrednost)<br />
Večji prihodek,<br />
dobiček<br />
Večja<br />
usposobljenost<br />
<strong>za</strong>poslenih<br />
Zadovoljstvo<br />
<strong>za</strong>poslenih<br />
Zvestoba<br />
<strong>za</strong>poslenih<br />
Boljša podoba<br />
poklicev v<br />
gostinstvu in<br />
turizmu<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 60
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
UKREP 1.3.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
SPODBUJANJE POVEČANJA KAKOVOSTI<br />
Povečanje kakovosti turističnih proizvodov in storitev (na ravni<br />
turističnih ponudnikov, destinacij in na državni ravni) ter<br />
povečanje konkurenčnosti.<br />
Visoka kakovost turističnih proizvodov in storitev (v tehničnem<br />
in funkcionalnem smislu) prepoznana kot gibalo konkurenčnosti<br />
in tržne diferenciacije.<br />
Vključevanje interesnih združenj v pomembna evropska<br />
interesna združenja turistične industrije. 34<br />
Uvedba celovitega sistema kakovosti <strong>za</strong> turistična podjetja.<br />
Merjenje <strong>za</strong>dovoljstva turistov.<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
Razvoj programa <strong>za</strong> celovit sistem <strong>razvoja</strong> kakovosti na vseh<br />
ravneh in področjih (ter uvedba programa in morebitna uvedba<br />
sistema certificiranja kakovosti na državni ravni).<br />
Sprejetje in spodbujanje pridobitve nacionalnega ali<br />
mednarodnega znaka kakovosti (npr. STQ ali EQL) (s celovito<br />
certifikacijsko shemo ter shemo spremljanja in nadziranja) oz.<br />
EU znaka <strong>za</strong> okolje (Ecolabel - okoljska marjetica).<br />
Spodbujanje nastanitvenih obratov oz. ponudnikov k<br />
speciali<strong>za</strong>ciji (turistična podjetja s certificirano in specializirano<br />
turistično ponudbo). 35<br />
Nadaljnji razvoj in uvedba sistema kakovosti/splošno ali<br />
speciali<strong>za</strong>cija 36 (<strong>za</strong> destinacije, ključne turistične proizvode oz.<br />
tržne znamke oz. storitve, podjetja).<br />
Popolna uvedba in izboljšave kategori<strong>za</strong>cijskega sistema<br />
(tehnična kakovost) ter uskladitev s trajnostnim merilom.<br />
Razvoj in uvedba programa <strong>za</strong> spremljanje <strong>za</strong>dovoljstva turistov<br />
(državna raven, raven podjetij, raven destinacije; redno<br />
spremljanje in nadziranje).<br />
NOSILCA<br />
Osveščanje o pomenu kakovosti (usposabljanja).<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
34 Ob upoštevanju interesov interesnih združenj.<br />
35 Npr. eko, wellness, zdravstvene storitve, <strong>za</strong>baviščne in igralniške storitve, storitve <strong>za</strong> posebne tržne skupine, kot so mladi,<br />
družine, invalidi, seniorji, …<br />
36 Trenutno so že razvita merila kakovosti <strong>za</strong> podelitev znakov (speciali<strong>za</strong>cija) - npr. kolesarski hotel, pohodniški hotel, kongresna<br />
dejavnost.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 61
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
UKREP 1.4.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Zbornice<br />
Interesna združenja<br />
Civilni sektor<br />
Raziskovalne ustanove<br />
SPODBUJANJE RAZVOJA IN RAZISKOVALNEGA DELA TER<br />
OBLIKOVANJE USTREZNIH PODLAG ZA SPREJEMANJE<br />
POSLOVNIH ODLOČITEV V TURIZMU<br />
Vzpostavitev sodobnega sistema raziskovalno-razvojne<br />
dejavnosti v slovenskem turizmu.<br />
Povečanje <strong>razvoja</strong> in prenosa znanja v turistično gospodarstvo<br />
ter med druge uporabnike znanja.<br />
Oblikovanje ustreznih podlag <strong>za</strong> sprejemanje strateških in<br />
poslovnih odločitev.<br />
Povečanje pomena raziskovalno-razvojne dejavnosti v turizmu.<br />
Redno sestajanje Posvetovalnega sveta <strong>za</strong> raziskave pri<br />
Slovenski turistični organi<strong>za</strong>ciji.<br />
Sistem povezovanja <strong>za</strong>sebnega in javnega sektorja ter<br />
raziskovalnega področja.<br />
Priprava programa raziskovalnih tem <strong>za</strong> področje <strong>turizma</strong>.<br />
Sodelovanje pri projektu EU Virtual Tourism Observatory v<br />
smislu uporabe zbranih podatkov.<br />
Spremljanje in uporaba podatkov v okviru projekta ICT and<br />
Tourism platform.<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
Oblikovanje podatkovne zbirke, ki bi na enem mestu združevala<br />
izsledke raziskav in študij na področju <strong>turizma</strong> ter bi deležnikom<br />
omogočala dostop do znanja na področju <strong>turizma</strong>.<br />
Pridobivanje, analiziranje in posredovanje informacij s področja<br />
<strong>turizma</strong> v podporo učinkovitejšemu trženju <strong>turizma</strong> na vseh<br />
ravneh (Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija, Statistični urad RS).<br />
Uvedba ka<strong>za</strong>lnikov trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> v Sloveniji (in<br />
na posameznih destinacijah) ter redno spremljanje in<br />
nadziranje (raziskave).<br />
Sofinanciranje temeljnih in aplikativnih raziskav s področja<br />
<strong>turizma</strong>.<br />
Podrobnejše študije o konkurenčnih prednostih Slovenije kot<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 62
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
turistične destinacije (npr. naravne in kulturne danosti,<br />
geostrateški položaj, varnost, gastronomija, …).<br />
Tekoče ocenjevanje (evalviranje) uresničevanja Strategije<br />
<strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> Slovenije.<br />
NOSILCA<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
UKREP 1.5.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />
Agencija <strong>za</strong> raziskovalno dejavnost RS<br />
Izobraževalne ustanove v turizmu<br />
Raziskovalne ustanove v turizmu<br />
Interesna združenja<br />
Statistični urad RS<br />
SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI V TURIZMU<br />
Z inovativnejšimi in privlačnejšimi turističnimi proizvodi ter<br />
storitvami <strong>za</strong>gotoviti večjo konkurenčnost in dobičkonosnost<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> ter prehod v zeleno/sonaravno<br />
gospodarstvo.<br />
Razvoj inovativnosti na vseh ravneh in področjih (proizvod,<br />
storitev, destinacija, organi<strong>za</strong>cija, proces, tehnologija, trženjsko<br />
komuniciranje, sodelovanje,…).<br />
Razvoj in uvajanje inovacij v turizmu (na vseh področjih in<br />
ravneh) – ZELENA RAST.<br />
Prepoznavanje uspešno vpeljanih inovacij v turizmu.<br />
O<strong>za</strong>veščanje deležnikov v turizmu o pomenu inovacij (uvajalne<br />
in razvojne delavnice).<br />
Nadaljnji razvoj uspešno vpeljanih inovativnih projektov v<br />
turizmu.<br />
Finančne spodbude <strong>za</strong> zelene inovacije v turizmu.<br />
NOSILCA<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
Promocija inovativnosti v turizmu.<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Interesna združenja<br />
Zbornice<br />
Civilni sektor<br />
Izobraževalne/raziskovalne ustanove<br />
Javna agencija <strong>za</strong> podjetništvo in tuje investicije<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 63
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
UKREP 1.6.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
LAŽJA DOSTOPNOST DO SLOVENIJE IN V SLOVENIJI KOT<br />
TURISTIČNI DESTINACIJI<br />
Ohranjanje obstoječih in uvajanje novih letalskih in železniških<br />
pove<strong>za</strong>v<br />
Izboljšanje cestnih in že obstoječih železniških ter pomorskih<br />
pove<strong>za</strong>v.<br />
Uporabnikom prijazen sistem cestninjenja (predvsem turistom<br />
in enodnevnim obiskovalcem).<br />
Poenostavitev vizumskih postopkov.<br />
Povečanje trajnostne prometne dostopnosti.<br />
Za povečanje konkurenčnosti nujna <strong>za</strong>gotovitev lažje<br />
dostopnosti Slovenije, predvsem z letalskimi in železniškimi<br />
pove<strong>za</strong>vami.<br />
Uvajanje okolju prijaznih (zelenih) prometnih sredstev v javni<br />
potniški promet (predvsem v železniškem prometu in<br />
pomorstvu).<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
Uporabnikom prijaznejši sistem cestninjenja (predvsem <strong>za</strong><br />
turiste in enodnevne obiskovalce).<br />
Sklep Vlade RS z dne 5. 7. 2011, s katerim je bilo Ministrstvu <strong>za</strong><br />
promet naloženo, da podrobneje opredeli vlogo in pomen<br />
žičniških naprav ter oceni njihove možnosti vključitev v sistem<br />
javnega potniškega prometa. 37<br />
Poenostavitev vizumskih postopkov 38 in uvedba<br />
poenostavljenih postopkov v novih državah.<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
Spodbujanje <strong>razvoja</strong> letalskega prometa na letališčih v Sloveniji<br />
(<strong>za</strong>gotovitev več rednih letalskih pove<strong>za</strong>v/nacionalni prevoznik,<br />
drugi prevozniki in nizkocenovni letalski prevozniki). Nujna je<br />
vzpostavitev redne letalske pove<strong>za</strong>ve z vsemi ključnimi<br />
evropskimi emitivnimi trgi po konkurenčnih pogojih (<strong>za</strong>dostno<br />
število sedežev).<br />
Dejavnosti <strong>za</strong> dokončanje in usposobitev drugega največjega<br />
letališča v državi.<br />
Liberali<strong>za</strong>cija <strong>slovenskega</strong> zračnega prometa (ob upoštevanju<br />
<strong>za</strong>htev EU).<br />
Razvoj celovitega kolesarskega omrežja, pove<strong>za</strong>nega z<br />
37 Podlaga je <strong>Strategija</strong> izgradnje žičniških sistemov v RS ob upoštevanju predvsem naravnih danosti. Dejavnost je trajna.<br />
Izvedbeni del sklepa ob nastajanju tega dokumenta še ni bil pripravljen.<br />
38 V letu 2010 je bil podpisan sporazum med <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve in <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong> gospodarstvo o izdajanju<br />
vizumov <strong>za</strong>radi turističnega obiska. Turistično gospodarstvo ocenjuje, da je treba na tem področju postopke še poenostaviti.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 64
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
mednarodnimi kolesarskimi potmi, s spremljajočo<br />
infrastrukturo. Spodbujanje uvedbe enotnega nacionalnega<br />
sistema označevanja kolesarskih in pohodniških poti. 39<br />
Posodobitev in obnova manjkajočih cestnih pove<strong>za</strong>v in obnova<br />
obstoječe cestne infrastrukture. 40 V smislu dostopa do<br />
turističnih območij prednostna obravnava javnih cest.<br />
Vzpostavitev ustreznih in <strong>za</strong>dostnih rednih prometnih pove<strong>za</strong>v<br />
do turističnih središč in znamenitosti, pa tudi do pomembnih<br />
vstopnih točk <strong>za</strong> tuje turiste (tudi javnega avtobusnega,<br />
železniškega in vodnega potniškega prometa).<br />
Postavitev <strong>za</strong>dostnega števila vidnih turističnih tabel <strong>za</strong><br />
obveščanje ob cestah.<br />
Nadaljnji razvoj 41 objekta mednarodnega pomorskega<br />
potniškega terminala v Kopru <strong>za</strong> promet velikih potniških ladij<br />
na mednarodnih potniških progah in turističnih križarjenjih. 42<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
UKREP 1.7.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />
Interesna združenja<br />
SODELOVANJE Z USTANOVAMI V EU IN MEDNARODNEM<br />
PROSTORU<br />
Aktivno sodelovanje Slovenije pri mednarodnih projektih, kot<br />
so transnacionalne tematske poti, ki <strong>za</strong>gotavljajo dodatno<br />
povečanje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> in dodatno<br />
promocijo, podkrepljeno s skupnim trženjem s partnerji pri<br />
projektu.<br />
Sodelovanje z ustanovami in partnerskimi ustanovami v EU in<br />
širšem mednarodnem prostoru.<br />
Dejavna udeležba Slovenije pri sprejemanju <strong>za</strong>konodaje,<br />
strateških odločitev in usmeritev z vplivom na razvoj <strong>turizma</strong> v<br />
39 To vključuje tudi dosledno označevanje mednarodnih tematskih, kolesarskih in pohodniških poti z mednarodno določenimi<br />
informacijskimi znaki na slovenskem ozemlju, pri vseh projektih, pri katerih sodeluje Slovenija (npr. Evropska pot železne <strong>za</strong>vese,<br />
Emina pot, Pot Sv. Martina, čezmejna Dravska kolesarska pot, Mura-Drava Bike, Via Alpina, Evropski pešpoti E6 in E7, itd.).<br />
40 Ureditev in posodobitev cest zunaj avtocest do najpomembnejših turističnih središč in znamenitosti (prednostno – na primer:<br />
Nova Gorica-Bovec, obvoznica Bled, Dramlje-Podčetrtek in Rogaška Slatina, Novo mesto-Dolenjske Toplice, Koper-Izola-Portorož,<br />
Zreče-Rogla, Lovrenc na Pohorju-Rogla, Maribor-Mariborsko Pohorje, Hrušica-Planica, Celje-Laško-Rimske Toplice,…).<br />
41 V skladu s sprejetim državnim lokacijskim načrtom <strong>za</strong> celovito prostorsko ureditev pristanišča <strong>za</strong> mednarodni promet v Kopru.<br />
42 V skladu s koncesijsko pogodbo je nosilec Luka Koper d. d. (nadzor opravlja Republika Slovenija). Ocenjena vrednost projekta je<br />
4,5 milijona evrov.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 65
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
EU v okviru ustanov EU (EP, Svet EU in Evropska komisija).<br />
Sodelovanje Slovenije pri projektih EU in mednarodnih<br />
projektih, ki podpirajo povečanje konkurenčnosti in<br />
prepoznavnost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
Dejavna udeležba Slovenije na področju <strong>turizma</strong> v ustanovah<br />
EU (skladno s Strategijo RS <strong>za</strong> sodelovanje v okviru EU sprejeto<br />
v Državnem zboru RS) in v mednarodnih organi<strong>za</strong>cijah, katerih<br />
članica je RS (OECD, UNWTO, WTO, Svet Evrope, DS Alpe-<br />
Jadran, EUROMED/UzS, ETC ...), ter pri mednarodnih pogodbah,<br />
katerih podpisnica je RS (Alpska konvencija).<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI Poslovne pisarne v tujini. 43<br />
Delegacije ob obiskih visokih državnih predstavnikov in<br />
<strong>za</strong>sedanja mešanih komisij.<br />
Bilateralno sodelovanje.<br />
Sodelovanje pri transnacionalnih mednarodnih projektih.<br />
Sodelovanje pri čezmejnih projektih.<br />
NOSILCA<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
UKREP 1.8.<br />
OPIS<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Izobraževalne ustanove na področju <strong>turizma</strong><br />
Raziskovalne ustanove na področju <strong>turizma</strong><br />
Turistično gostinska zbornica<br />
Obrtno-podjetniška zbornica<br />
Interesna združenja<br />
SPODBUJANJE NALOŽB V TURISTIČNO INFRASTRUKTURO<br />
Zagotovitev infrastrukture, ki bo omogočala hitrejši razvoj<br />
<strong>turizma</strong> na destinacijah, s poudarkom na vsebinah, ki temeljijo<br />
na sestavinah trajnostnega <strong>razvoja</strong>..<br />
S potenciali, ki jih nudita naravna in kulturna dediščina, se bo<br />
ustvarjala nova turistična ponudba in bo omogočen razvoj<br />
spremljajočih dejavnosti. Poseben poudarek dan zlasti<br />
območjem, na katerih so možnosti <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>turizma</strong><br />
(npr. <strong>za</strong>varovana območja in naravne vrednote nacionalnega<br />
pomena 44 ).<br />
43 Npr. veleposlaništva v tujini kot podaljšana roka Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije.<br />
44 V skladu z upravljavskimi načrti teh območij in naravovarstvenimi smernicami.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 66
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
JEDRO UKREPA<br />
Zagotovitev podpore s pomočjo ukrepov predvsem tisti javni<br />
turistični infrastrukturi, ki bi lahko pripomogla k hitrejšemu<br />
razvoju destinacij, vendar pa <strong>za</strong>njo ni mogoče <strong>za</strong>gotoviti<br />
<strong>za</strong>sebnih virov.<br />
Pozornost namenjena tudi razvoju infrastrukture v širšem<br />
smislu, in sicer v tistih segmentih turistične ponudbe, kjer je<br />
pomanjkanje infrastrukture velika ovira <strong>za</strong> nadaljnji razvoj<br />
turističnih destinacij. Usmeritev dejavnosti tudi v spodbujanje<br />
tujih kapitalskih vlaganj, spodbujanje <strong>razvoja</strong> malih in srednje<br />
velikih podjetij ter <strong>za</strong>gotavljanje davčnih razbremenitev <strong>za</strong> nove<br />
naložbe.<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
NOSILCI<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
UKREP 1.9.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
Oblikovanje politik <strong>razvoja</strong> različnih vrst infrastrukture<br />
(kulturna, naravna, športna…), ki vplivajo na turizem.<br />
Vpeljava projektnega načina financiranja pri turističnih<br />
projektih.<br />
Razvoj novih oblik spodbud <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje ugodnega<br />
finančnega okolja <strong>za</strong> domače in tuje naložbe.<br />
Instrumenti dodeljevanja spodbud <strong>za</strong> turistično infrastrukturo.<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> finance<br />
Slovenski podjetniški sklad<br />
Javni sklad RS <strong>za</strong> regionalni razvoj in razvoj podeželja<br />
Javna agencija <strong>za</strong> podjetništvo in tuje investicije<br />
DESEZONALIZACIJA<br />
Podaljševanje turistične sezone.<br />
Višja stopnja <strong>za</strong>sedenosti turistične infrastrukture.<br />
Spodbujanje <strong>razvoja</strong> obstoječih (npr. zdraviliški, kongresni,…)<br />
ter oblikovanje novih turističnih proizvodov in storitev, ki bodo<br />
vplivali na zmanjšanje sezonske značilnosti turističnega<br />
povpraševanja (npr. ponovna uvedba zimskih šolskih počitnic<br />
vsaj v dveh terminih).<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI /<br />
NOSILCA<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
Turistično gospodarstvo<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
Regionalne/lokalne turistične organi<strong>za</strong>cije<br />
Interesna združenja<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 67
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
4.2. Razvojno področje oz. dejavnost 2:<br />
Zagotovitev ugodnega poslovnega okolja<br />
UKREP 2.1.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
MEDRESORSKO USKLAJEVANJE IN SODELOVANJE TER<br />
ZAGOTOVITEV UGODNEGA POSLOVNEGA OKOLJA 45<br />
Učinkovito usklajevanje in sodelovanje na medministrski ravni<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev čim boljšega izkoristka vseh politik in finančnih<br />
instrumentov RS in EU <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong>.<br />
Zagotovitev ugodnega poslovnega in normativnega okolja <strong>za</strong><br />
hitrejši razvoj in povečanje konkurenčnosti <strong>turizma</strong> v Sloveniji.<br />
Povečanje obsega tujih naložb.<br />
Ugodno oz. podjetjem prijazno poslovno in normativno okolje<br />
<strong>za</strong> še hitrejši razvoj <strong>turizma</strong> v Sloveniji.<br />
Turizem prepoznan kot strateška gospodarska dejavnost, ki<br />
vpliva na družbeno blaginjo in nova delovna mesta .<br />
Oblikovanje in izvajanje ustrezne turistične politike in drugih<br />
strateških dokumentov.<br />
Spoštovanje in upoštevanje sklepa, ki ga je Vlada RS sprejela na<br />
81. redni seji 11. 5. 2010 pod točko 1, da je turizem eden<br />
najpomembnejših gospodarskih oziroma strateških sektorjev.<br />
Usklajevanje normativnih aktov, ki lahko posredno ali<br />
neposredno vplivajo na razvoj <strong>turizma</strong>, z resornim ministrstvom<br />
<strong>za</strong> turizem že med pripravo.<br />
Zmanjševanje oz. odprava administrativnih ovir, pomembnih <strong>za</strong><br />
razvoj <strong>turizma</strong> (npr. razbremenitev nastanitvenih obratov v<br />
turizmu glede poročanja podatkov) 46 .<br />
Zagotovitev ugodnih prostorskih možnosti <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong>.<br />
Zagotovitev ugodnih možnosti <strong>za</strong> gradnjo oz. obnovo turistične<br />
infrastrukture (vključno s hitrejšimi in enostavnejšimi postopki<br />
<strong>za</strong> pridobitev vseh dovoljenj).<br />
Preveritev oz. pregled tistih aktov, ki ne prispevajo k hitrejšemu<br />
razvoju <strong>turizma</strong> (npr. na področjih, ko so alokacija finančnih<br />
sredstev <strong>za</strong> namene <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>, delovna <strong>za</strong>konodaja – še<br />
posebej sezonske in občasne <strong>za</strong>poslitve, prostorska <strong>za</strong>konodaja,<br />
<strong>za</strong>ščita kopalnih voda, alokacija koncesnin <strong>za</strong> izkoriščanje<br />
45 Turizem je izrazito večresorska dejavnost z močnimi multiplikativnimi vplivi, saj so pri dejavnostih, pove<strong>za</strong>nih s turizmom<br />
udeleženi vsi vladni resorji, <strong>za</strong>to je nujno usklajeno vodenje.<br />
46 Npr. projekt v okviru Odprave administrativnih ovir, ki ga vodi <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> pravosodje in javno upravo, glede<br />
razbremenjevanja poročevalskih enot v turizmu (sodelujejo še SURS, MNZ, Policija).<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 68
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI /<br />
termalnih in mineralnih voda, avtorske pravice, urejanje<br />
terminov zimskih šolskih počitnic, sistem cestninjenja,<br />
vizumska politika, …), da se <strong>za</strong>gotovijo možnosti <strong>za</strong> hitrejši<br />
razvoj <strong>turizma</strong>.<br />
Sprememba Zakona o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>, da se<br />
poenostavijo pogoji <strong>za</strong> opravljanje dejavnosti oziroma<br />
debirokratizira (deregulira) področje, vse <strong>za</strong>radi krepitve<br />
podjetništva.<br />
Skrb <strong>za</strong> krajinsko skladno urbanistično načrtovanje v turističnih<br />
občinah, <strong>za</strong> skladno in nemoteče umeščanje različnih dejavnosti<br />
v prostor.<br />
Na vseh ravneh priprava prostorskih načrtov, s katerimi naj se<br />
opredelijo območja, prednostno namenjena umestitvi<br />
turistične infrastrukture in predvidijo mogoče rabe<br />
(prednostno na <strong>za</strong>varovanih območjih).<br />
Opredelitev pogojev <strong>za</strong> uporabo gradov in drugih kulturnih<br />
spomenikov, ki niso muzeji ali druge kulturne ustanove, v<br />
turistične namene.<br />
NOSILCI<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
UKREP 2.2.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
Vlada RS<br />
Vsa ministrstva, vladne službe, vladni uradi ter ustrezne<br />
izvajalske ustanove<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Interesna združenja<br />
Turistično gostinska zbornica<br />
Obrtno-podjetniška zbornica<br />
Civilni sektor<br />
ORGANIZIRANOST SLOVENSKEGA TURIZMA<br />
Sodoben model sodelovanja in vključevanja odločevalcev na<br />
vseh ravneh (nacionalna, regionalna, lokalna, interesna<br />
združenja, zbornice, civilni sektor, …) v smislu povezovanja in<br />
prepletanja na horizontalni in vertikalni ravni.<br />
Spodbujanje podjetniškega <strong>razvoja</strong> in povečanje<br />
konkurenčnosti.<br />
Učinkovito izvajanje nalog na državni, regionalni in lokalni ravni.<br />
Zagotavljanje <strong>za</strong>dostnih finančnih sredstev (<strong>za</strong>gotovitev višjega<br />
proračuna <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> na državni ravni).<br />
Učinkovit model organiziranosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
Spodbujanje partnerskega sodelovanja na vseh področjih in<br />
ravneh.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 69
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
Redno sestajanje in sprejemanje odločitev članov Sveta <strong>za</strong><br />
turizem pri predsedniku Vlade RS.<br />
Krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju,<br />
oblikovanju in trženju <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> na vseh ravneh, od<br />
lokalne, regionalne do državne ter krepitev odličnosti na vseh<br />
področjih in na vseh ravneh <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
Sprememba Zakona o spodbujanju <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
NOSILCI<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
Povečanje proračuna <strong>za</strong> razvoj in promocijo <strong>turizma</strong>.<br />
Svet <strong>za</strong> turizem<br />
Vlada RS<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Interesna združenja<br />
Turistično gostinska zbornica<br />
Obrtno-podjetniška zbornica<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Turistična zve<strong>za</strong> Slovenije<br />
Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />
Lokalne turistične organi<strong>za</strong>cije<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 70
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Slika 14: Organiziranost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> z vidika financiranja<br />
Vlada RS / Svet <strong>za</strong> turizem<br />
EU, TAC<br />
Turistična podjetja<br />
P<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
(Direktorat <strong>za</strong> turizem in internacionali<strong>za</strong>cijo)<br />
OECD<br />
SEP, AK,…<br />
Interesna združenja<br />
P<br />
Slovenska turistična<br />
organi<strong>za</strong>cija<br />
Turistična zve<strong>za</strong><br />
Slovenije<br />
Turistično gostinska<br />
zbornica<br />
P<br />
P<br />
P<br />
RDO RDO RDO<br />
…<br />
LTO<br />
LTO LTO<br />
LTO …<br />
LTO<br />
LTO<br />
Obrtno-podjetniška<br />
zbornica<br />
Legenda:<br />
Financiranje delovanja in programa<br />
Sodelovanje na programski ravni<br />
ali sodelovanje v obliki partnerskih aktivnosti – P<br />
Viri financiranja:<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo – proračun RS<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija – proračun RS in lastna sredstva<br />
RDO – sodelovanje na programski ravni s Slovensko turistično<br />
organi<strong>za</strong>cijo<br />
LTO – občinski proračun<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 71
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
4.3. Razvojno področje oz. dejavnost 3:<br />
Učinkovito in inovativno trženje ter promocija Slovenije kot turistične<br />
destinacije<br />
Slika 10: Ukrepi <strong>za</strong> učinkovito trženje Slovenije kot turistične destinacije NAVNOSTI IN UGLEDA TER<br />
DOSEG<br />
ANJE<br />
UKREP 3.1.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
POVEČANJE PREPOZNAVNOSTI IN UGLEDA TER DOSEGANJE<br />
ŽELENEGA POZICIONIRANJA SLOVENIJE<br />
Zaradi povečanja prepoznavnosti in doseganja želenega pozicioniranja<br />
Slovenije kot turistične destinacije na izbranih emitivnih trgih<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> in med izbranimi ciljnimi skupinami <strong>za</strong>gotovitev<br />
konsistentne in intenzivne uporabe znamke Slovenije v celotnem<br />
turističnem gospodarstvu ter hkrati okrepitev sodelovanja z drugimi<br />
gospodarskimi in negospodarskimi sektorji <strong>za</strong> utrjevanje in uvajanje<br />
Znamke Slovenije (trgovina, izvozniki, šport, kultura itd.).<br />
Povečanje prepoznavnosti in doseganje želenega pozicioniranja<br />
Slovenije kot turistične destinacije na izbranih emitivnih trgih<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> in med izbranimi ciljnimi skupinami.<br />
Konsistentno komuniciranje oz. seznanjanje izbrane ciljne javnosti z<br />
znamko I feel Slovenia kot naloga Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije,<br />
<strong>slovenskega</strong> turističnega gospodarstva in drugih subjektov <strong>slovenskega</strong><br />
<strong>turizma</strong>.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 72
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Postopno uveljavljanje drugih ključnih področij znamke Slovenije <strong>za</strong><br />
vzpostavitev partnerstva pri strateškem upravljanju znamke Slovenije<br />
(prednostno področje gospodarstva, športa, kmetijstva in okolja ter<br />
kulture).<br />
Določitev ključne oz. temeljne ciljne javnosti <strong>za</strong> seznanjanje in<br />
komuniciranje turistične znamke Slovenije doma in v tujini.<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
Izvedba vsakoletne analize ugleda Slovenije kot turistične destinacije na<br />
izbranih trgih <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> in v skladu z ugotovitvami<br />
zmanjševanje neskladja med identiteto in podobo Slovenije.<br />
Dejavnosti, pove<strong>za</strong>ne s stalno uporabo znamke Slovenija pri tržnokomunikacijskih<br />
orodjih ter dejavnostih Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije<br />
in <strong>slovenskega</strong> turističnega gospodarstva (vsebinska in vizualna<br />
nadgradnja tržno-komunikacijskih orodij).<br />
Dejavnosti <strong>za</strong> povečanje deleža <strong>slovenskega</strong> turističnega gospodarstva,<br />
ki pri svojih tržno-komunikacijskih orodjih uporablja znamko Slovenije.<br />
V skladu z zgodbo Slovenije kot turistične destinacije določitev podzgodbe<br />
<strong>za</strong> tržno-komunikacijska orodja Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije<br />
in <strong>slovenskega</strong> turističnega gospodarstva.<br />
NOSILCA<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
UKREP 3.2.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
Urad vlade <strong>za</strong> komuniciranje<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Interesna združenja<br />
Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />
Turistična zve<strong>za</strong> Slovenije<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />
Izobraževalne/raziskovalne ustanove<br />
Olimpijski komite Slovenije<br />
TRŽNA SEGMENTACIJA IN STRATEŠKO-RAZVOJNI NAČRT PO<br />
POSAMEZNIH TRGIH<br />
Zaradi povečanja števila turističnih prihodov, prenočitev in prilivov v<br />
prihodnjem strateškem obdobju <strong>za</strong>gotovitev učinkovitega tržnega<br />
komuniciranja na vseh ravneh, s hitrim prilagajanjem spremenjenim<br />
razmeram na trgu in povečanimi vloženimi sredstvi vseh deležnikov v<br />
turizmu.<br />
Zagotovitev učinkovitega tržnega komuniciranja na tujih trgih.<br />
Zagotovitev učinkovitega tržnega komuniciranja v Sloveniji.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 73
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
Povečanje vloženih sredstev države, destinacij, interesnih združenj in<br />
turističnega gospodarstva po načelu partnerskega sodelovanja.<br />
Pridobivanje, analiziranje in obdelava podatkov <strong>za</strong> pripravo<br />
trženjskega spleta.<br />
Tržna segmentacija in načrtovanje dejavnosti znotraj treh sklopov<br />
tujih trgov: ključni evropski trgi (pretežno dejavnosti B2C), ostali<br />
evropski trgi (pretežno dejavnosti B2B), prekomorski trgi (dejavnosti<br />
B2B).<br />
Učinkovita segmentacija trgov.<br />
Priprava in izvedba učinkovitega trženjskega spleta po posameznih<br />
trgih s povečanjem finančnega vložka (oglaševanje, PR, sejmi in borze,<br />
druge oblike klasičnega in e-trženja).<br />
Izvedba specializiranih produktnih borz v Sloveniji (Slovenija kot<br />
pobudnica produktnega povezovanja v jugovzhodni Evropi).<br />
Izvedba promocijskih aktivnosti na oddaljenih trgih v sodelovanju z<br />
drugimi evropskimi državami.<br />
Ustanavljanje turistično informativnih točk v tujini ter določitev politik<br />
ustanovitve in delovanja.<br />
Sistem predstavitev <strong>za</strong> promocijo Slovenije kot turistične destinacije<br />
<strong>za</strong>poslenim v diplomatsko-konzularnih predstavništvih, da bodo<br />
dejavni ambasadorji <strong>turizma</strong>.<br />
NOSILEC<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Interesna združenja<br />
Regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />
Evropske nacionalne turistične organi<strong>za</strong>cije<br />
Izobraževalne/raziskovalne ustanove<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 74
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
UKREP 3.3.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
KONKURENČNI, JASNO POZICIONIRANI TURISTIČNI<br />
PROIZVODI, TEMELJEČI NA NAČELIH TRAJNOSTI<br />
Slovenija, zelena in raznovrstna destinacija na stičišču med Alpami,<br />
Sredozemljem in Panonsko nižino, s turističnimi proizvodi, ki presegajo<br />
pričakovanja turistov, ki želijo biti dejavni v dobro ohranjeni naravi,<br />
skrbijo <strong>za</strong> svoje dobro počutje in ohranjanje zdravja ter cenijo lokalni<br />
značaj destinacije in trajnostni vidik <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
Zagotovitev konkurenčnih in jasno pozicioniranih turističnih<br />
proizvodov s ciljnim partnerskim trženjem razvitih, kakovostnih<br />
turističnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo na ključnih trgih in<br />
pri ciljnih skupinah ter s pospešenim razvojem najperspektivnejših in<br />
najbolj inovativnih proizvodov ter ponudbe, temelječe na načelih<br />
trajnosti.<br />
Razširjanje informacij o trendih, primerih dobrih praks s področja<br />
<strong>razvoja</strong> in trženja turističnih proizvodov ter izsledkih raziskav<br />
turističnemu gospodarstvu in drugi <strong>za</strong>interesirani javnosti.<br />
Spodbujanje prenosa znanj in dobrih praks med produktnimi<br />
združenji.<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
Izvedba letnih dejavnosti <strong>za</strong> pospeševanje <strong>razvoja</strong> turističnih<br />
proizvodov v skladu z obstoječimi produktnimi strategijami.<br />
Sodelovanje s produktnimi združenji pri spodbujanju <strong>razvoja</strong> in trženju<br />
proizvodov.<br />
Spodbujanje povezovanja ponudnikov posameznih proizvodov v<br />
razvoju <strong>za</strong>radi povečanja kakovosti, združevanja aktivnosti, znanja in<br />
sredstev.<br />
Usmerjanje <strong>razvoja</strong> in trženja slovenskih turističnih proizvodov v<br />
skladu z načeli trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
Izvedba celovitih produktnih analiz in raziskav v podporo strateškemu<br />
načrtovanju in opredelitvi prednostnih turističnih proizvodov na<br />
domačem in ključnih tujih evropskih trgih <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>.<br />
NOSILEC<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
Vodeno usposabljanje <strong>za</strong> razvoj turističnih proizvodov v smeri<br />
diferenciacije, inovativnosti, konkurenčnosti in trajnosti.<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Interesna združenja<br />
Regionalne in lokalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />
Izobraževalne/raziskovalne ustanove<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 75
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
UKREP 3.4.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
INOVATIVNO IN UČINKOVITIO IZVAJANJE DIGITALNEGA<br />
TRŽENJA<br />
Pomemben in pozitiven vpliv spleta na turizem. Pomemben prispevek<br />
inovativnega in učinkovitega e-trženje k večji prepoznavnosti<br />
Slovenije in izboljšanju podobe znamke pri izbranih tržnih segmentih,<br />
krepitvi identitete znamke, povečanju konkurenčnosti slovenske<br />
turistične ponudbe in večjemu turističnemu prilivu.<br />
Okrepitev e-trženja slovenske turistične ponudbe na vseh ravneh in<br />
pove<strong>za</strong>va z drugimi trženjskimi aktivnostmi. Ključnega pomena bo<br />
doseganje sinergij pri trženju z digitalnimi partnerstvi . Inovativno<br />
trženje po družbenih omrežjih in s pomočjo mobilnih rešitev bo imelo<br />
pomembno vlogo v pove<strong>za</strong>vi z drugim e-komuniciranjem. Celoten<br />
sistem v okviru www.slovenia.info bo postal izhodišče (platforma) <strong>za</strong><br />
ustvarjalno in učinkovito tržno komunikacijsko udeležbo slovenskih in<br />
tujih uporabnikov digitalnih omrežij. Za povečanje uspešnosti in<br />
učinkovitosti e-trženja turistične ponudbe bo nujno treba vzpostaviti<br />
boljši sistem usposabljanja <strong>za</strong> e-komuniciranje. Slovenska turistična<br />
organi<strong>za</strong>cija bo imela vlogo e- tržno komunikacijskega možganskega<br />
trusta v slovenski družbi.<br />
Reorgani<strong>za</strong>cija in povezovanje e-trženja s »klasičnim« trženjskim<br />
komuniciranjem.<br />
Razvoj, vpeljava in doseganje sinergij pri trženju z digitalnimi<br />
partnerstvi s ključnimi deležniki na področju e-komuniciranja.<br />
Razvoj, trženje ter spremljanje in nadziranje po ključnih družbenih<br />
omrežjih in socialni CRM.<br />
Izvajanje e-trženja in podpore e-trženju preko integralnega<br />
turističnega informacijskega sistema (ITIS), vključno z analitičnim<br />
spremljanjem.<br />
Uvedba trženja in prodaje s pomočjo mobilnih rešitev.<br />
NOSILEC<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
Vzpostavitev in uvedba sistema usposabljanja na področju e-<br />
komuniciranja.<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Interesna združenja<br />
Regionalne in lokalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />
Ne-turistična podjetja<br />
Izobraževalne/raziskovalne ustanove<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 76
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
UKREP 3.5.<br />
OPIS<br />
JEDRO UKREPA<br />
AKTIVNOSTI BREZ FINANČNIH<br />
UČINKOV<br />
AKTIVNOSTI S FINANČNIMI UČINKI<br />
PARTNERSKO TRŽENJE ZA DOSEGANJE SINERGIJSKIH UČINKOV<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija gradi na partnerskem odnosu;<br />
partnerji so vsi subjekti iz <strong>za</strong>sebnega, javnega in civilnega področja<br />
<strong>turizma</strong>. Partnerski odnos je vgrajen v celotno načrtovanje,<br />
organiziranje in izvajanje promocijskih in trženjskih aktivnosti.<br />
Partnersko sodelovanje <strong>za</strong> povečanje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong><br />
<strong>turizma</strong> in reorgani<strong>za</strong>cija Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije s kadrovsko<br />
okrepitvijo skrbnikov <strong>za</strong> partnerstva.<br />
Spodbujanje uporabe znaka I feel Slovenia in sestavin identitete<br />
Znamke Slovenije pri vseh partnerjih.<br />
Priprava strategije in letnih programov dela Slovenske turistične<br />
organi<strong>za</strong>cije v tesnem sodelovanju s partnerji.<br />
Reorgani<strong>za</strong>cija in kadrovska okrepitev Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev skrbnikov <strong>za</strong> partnerstva (destinacije in proizvodi).<br />
Izvedba partnerskih trženjskih aktivnosti (združevanje aktivnosti in<br />
finančnih sredstev) s slovenskim turističnim gospodarstvom,<br />
interesnimi združenji, destinacijami ter sodelovanje s podjetji, ki so s<br />
turizmom neposredno in posredno pove<strong>za</strong>na (co-branding).<br />
Medsektorsko povezovanje z ministrstvi in ustanovami javnega in<br />
civilnega področja pri aktivnostih in projektih, ki omogočajo<br />
sinergijske učinke.<br />
Okrepitev regionalnega sodelovanja s poudarkom na partnerskih<br />
nastopih z nacionalnimi turističnimi organi<strong>za</strong>cijami oziroma<br />
turističnimi ponudniki na čezmorskih trgih.<br />
NOSILEC<br />
SODELUJOČI/IZVAJALCI<br />
Spodbujanje ciljnega povezovanje proizvodov in destinacij (tudi med<br />
malimi in velikimi turističnimi ponudniki) <strong>za</strong> krepitev horizontalnih in<br />
vertikalnih pove<strong>za</strong>v.<br />
Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
Turistično gospodarstvo<br />
Interesna združenja<br />
Destinacijske organi<strong>za</strong>cije<br />
Turistična zve<strong>za</strong> Slovenije<br />
Urad vlade <strong>za</strong> komuniciranje<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />
Statistični urad RS<br />
Olimpijski komite Slovenije<br />
Nacionalne turistične organi<strong>za</strong>cije<br />
UNWTO, ETC<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 77
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
4.4. Cilji in ka<strong>za</strong>lniki<br />
V Preglednici 9 so predstavljeni cilji in ka<strong>za</strong>lniki na ravni splošnega cilja.<br />
Preglednica 9: Splošni kvantitativni in kvalitativni cilji ter ka<strong>za</strong>lniki<br />
OPIS KAZALNIKI CILJI<br />
Ka<strong>za</strong>lniki fizičnega obsega:<br />
Število prenočitev<br />
Število turistov<br />
Povečanje <strong>za</strong> 2 % letno<br />
Povečanje <strong>za</strong> 4 % letno<br />
VIRI INFORMACIJ OZ.<br />
PODATKOV<br />
Statistični urad RS<br />
Statistični urad RS<br />
Splošni<br />
cilj<br />
(<strong>za</strong> 5 let)<br />
Povečanje obsega turistične dejavnosti 47<br />
Ka<strong>za</strong>lniki ekonomskega obsega:<br />
Priliv iz naslova izvo<strong>za</strong> potovanj<br />
(uspešnost poslovanja podjetij v gostinstvu in<br />
turizmu<br />
Dodana vrednost na <strong>za</strong>poslenega<br />
Število novih <strong>za</strong>poslitev<br />
Povečanje <strong>za</strong> 6-8 % letno<br />
35.000 € na <strong>za</strong>poslenega 48<br />
9.000 novih <strong>za</strong>poslitev do konca<br />
leta <strong>2016</strong> 49<br />
Banka Slovenije, satelitski<br />
računi <strong>za</strong> turizem oz.<br />
vrednotenje<br />
neposrednega in<br />
posrednega pomena<br />
<strong>turizma</strong> v gospodarstvu 50<br />
Ka<strong>za</strong>lniki poslovanja GZS,<br />
UMAR<br />
Statistični urad RS<br />
47 Če v<strong>za</strong>memo <strong>za</strong> izhodišče leto 2010, bi ob predlaganih letnih stopnjah rasti v Sloveniji na koncu leta <strong>2016</strong> v Sloveniji imeli 3.650.000 turistov in ustvarili ca 9.830.000 prenočitev. Ob<br />
predpostavki, da se bo priliv povečeval <strong>za</strong> 8 % na letni ravni, bi konec leta <strong>2016</strong> imeli priliv v obsegu ca 2,84 milijarde evrov (<strong>za</strong> priliv v obsegu 3 milijarde evrov bi se moral priliv povečevati <strong>za</strong><br />
9 % na letni ravni).<br />
Po podatkih UNWTO naj bi število turistov po svetu v obdobju 2010-2030 naraščalo s povprečno letno stopnjo rasti 3,3 % (1995-2010… 3,9 %), v Evropi (srednja in vzhodna Evropa) pa naj bi<br />
število turistov do leta 2030 naraščalo s povprečno letno stopnjo rasti 3,1 % (1995-2010 … 3,3, %). Celotna Evropa: 1995-2010… 3,4 %, 2010-2030… 2,5 %).<br />
48 Cilj: Povečati dodano vrednost v turizmu s 30.000 evrov na 35.000 evrov na <strong>za</strong>poslenega. Vir: Ka<strong>za</strong>lniki poslovanja GZS <strong>za</strong> leto 2010, na osnovi podatkov AJPES, povprečje <strong>za</strong> gospodarske<br />
družbe članice Turistično gostinske zbornice Slovenije in gradivo Poslovanje gospodarskih družb v letu 2010 – pregled po dejavnostih (UMAR).<br />
49 Povečati število <strong>za</strong>poslenih v sektorju <strong>turizma</strong> s sedanjih 45.000 na 50.000 (oziroma <strong>za</strong>radi multiplikativnega vpliva še 4.000 v drugih sektorjih - skupaj 9.000 novih delovnih mest). Vir:<br />
Podatki SURS o številu <strong>za</strong>poslenih po dejavnostih.<br />
50 Dejavnost je del rednega programa SURS.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 78
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
V nadaljevanju so predstavljeni cilji in ka<strong>za</strong>lniki na ravni razvojnih področij in ukrepov.<br />
Preglednica 10: Razvojna področja (dejavnosti) in ukrepi s cilji ter ka<strong>za</strong>lniki<br />
RAZVOJNO PODROČJE UKREPI KAZALNIKI CILJI VIRI INFORMACIJ OZ.<br />
PODATKOV<br />
1. Spodbujanje<br />
povečanja<br />
konkurenčnosti<br />
Izboljšanje konkurenčnosti<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> na lestvici<br />
WEF<br />
1 mesto višje vsako leto<br />
(skupna uvrstitev)<br />
Podatki WEF, Statistični urad<br />
RS, Banka Slovenije, EUROSTAT,<br />
UNWTO, WTTC, …<br />
(v smislu spodbujanja<br />
konkurenčnosti<br />
Spremljanje izvajanja politik (v<br />
gospodarskega<br />
okviru skupine <strong>za</strong> uresničevanje<br />
strategije – vsa ustrezna<br />
sektorja, turističnih<br />
ministrstva) in drugih analiz<br />
storitev in destinacij)<br />
(npr. Slovenska turistična<br />
organi<strong>za</strong>cija, turistična društva,<br />
ankete)<br />
2. Spodbujanje <strong>razvoja</strong><br />
turističnih destinacij<br />
Število ustrezno upravljanih in<br />
na trgu delujočih regionalnih<br />
destinacijskih organi<strong>za</strong>cij<br />
Število usposobljenih<br />
destinacijskih menedžerjev na<br />
destinaciji<br />
14 dejavnih regionalnih<br />
destinacijskih organi<strong>za</strong>cij<br />
Vsaj eden na destinaciji<br />
Podatki, ki jih zberejo<br />
Slovenska turistična<br />
organi<strong>za</strong>cija in regionalne<br />
destinacijske organi<strong>za</strong>cije ter<br />
Statistični urad RS<br />
Število nastanitvenih obratov z<br />
mednarodnim ekološkim<br />
certifikatom na destinaciji<br />
Ka<strong>za</strong>lniki trajnostnega <strong>razvoja</strong><br />
<strong>turizma</strong><br />
Vsaj 10 % nastanitvenih<br />
obratov, certificiranih do konca<br />
leta <strong>2016</strong> na destinaciji<br />
Razvoj in uvedba ka<strong>za</strong>lnikov<br />
trajnostnega <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> na<br />
Podatki ARSO in turističnih<br />
podjetij<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 79
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
vseh destinacijah in na državni<br />
ravni; vzpostavitev sistema<br />
občasnega poročanja<br />
Občasni podatki (poročanje<br />
destinacij)<br />
3. Ustreznost kadrovske<br />
strukture glede na<br />
Sodelovanje regionalnih<br />
destinacijskih organi<strong>za</strong>cij s<br />
Slovensko turistično<br />
organi<strong>za</strong>cijo na programski<br />
ravni<br />
Število turistov in ustvarjenih<br />
prenočitev na destinaciji<br />
Število obiskovalcev turističnih<br />
znamenitosti na destinaciji<br />
Število oblikovanih integralnih<br />
turističnih proizvodov<br />
Število oblikovanih prodajnih<br />
poti<br />
Število turističnih in s turizmom<br />
pove<strong>za</strong>nih gospodarskih ter<br />
civilnih subjektov,dejavno<br />
vključenih v aktivnosti na<br />
destinacijski ravni<br />
Število skupnih trženjskih<br />
nastopov destinacije na<br />
domačem in tujih trgih<br />
Število <strong>za</strong>poslenih v sektorju<br />
gostinstvo in turizem<br />
Izvedene skupne (partnerske)<br />
aktivnosti<br />
Skladno s cilji iz strategije<br />
posamezne destinacije<br />
50.000 do konca leta <strong>2016</strong> 51 Podatki Turistično-gostinske<br />
zbornice, Obrtne zbornice<br />
51 Povečati število <strong>za</strong>poslenih v dejavnostih <strong>turizma</strong> s sedanjih 45.000 na 50.000 (oziroma <strong>za</strong>radi multiplikativnega vpliva še 4.000 v drugih dejavnostih (skupaj 9.000 novih delovnih mest).<br />
Vir: Podatki SURS o številu <strong>za</strong>poslenih po dejavnostih.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 80
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
potrebe gospodarstva<br />
Število brezposelnih z izobrazbo<br />
s področja gostinstva in <strong>turizma</strong><br />
Število vpisanih dijakov,<br />
študentov v izobraževalne<br />
programe gostinstva in <strong>turizma</strong><br />
Znižanje števila brezposelnih v<br />
gostinstvu in turizmu vsako leto<br />
<strong>za</strong> 2 %<br />
Ustaviti zmanjševanje vpisa v<br />
programe gostinstva in <strong>turizma</strong><br />
glede na vpis v druge<br />
izobraževalne programe s<br />
področja poklicnega in<br />
strokovnega izobraževanja<br />
Slovenije, Ministrstva <strong>za</strong> delo,<br />
družino in socialne <strong>za</strong>deve,<br />
Ministrstva <strong>za</strong> izobraževanje,<br />
znanost, kulturo in šport,<br />
Zavoda RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje<br />
Število izvedenih promocijskih<br />
aktivnosti<br />
Vsaj 3 dejavnosti s področja<br />
promocije izobraževanja ali dela<br />
v gostinstvu in turizmu letno<br />
Uvajanje standarda Družini<br />
prijazno podjetje v turistična<br />
podjetja<br />
Vsaj 1 podjetje na leto<br />
4. Spodbujanje povečanja<br />
kakovosti (poudarek na<br />
spodbujanju<br />
netehnoloških inovacij,<br />
usposabljanju,<br />
izobraževanju,<br />
kompetentnosti kadrov,<br />
funkcionalni kakovosti,…)<br />
Uvedba in izboljšanje<br />
kategori<strong>za</strong>cijskega sistema<br />
(tehnična kakovost) ter<br />
uskladitev s trajnostnim merili<br />
Število specializiranih<br />
nastanitvenih obratov oz.<br />
ponudnikov (turistična podjetja<br />
s certificirano in specializirano<br />
turistično ponudbo)<br />
Uvajanje celovitega sistema<br />
100 %<br />
Vsaj 2 nastanitvena obrata na<br />
leto<br />
Vsaj 10 nastanitvenih obratov<br />
Podatkovna zbirka<br />
nastanitvenih obratov<br />
Število izdanih certifikatov<br />
(STO)<br />
Anketa turističnega<br />
gospodarstva<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 81
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
kakovosti <strong>za</strong> turistična podjetja<br />
na leto<br />
Merjenje <strong>za</strong>dovoljstva turistov<br />
Stalno<br />
Število nacionalnih znamk<br />
kakovosti ponudbe ali število<br />
prevzetih mednarodnih znamk<br />
kakovosti <strong>turizma</strong><br />
Vsaj 2 na leto<br />
5. Spodbujanje <strong>razvoja</strong> in<br />
raziskovalnega dela ter<br />
<strong>za</strong>gotovitev ustreznih<br />
podlag <strong>za</strong> sprejemanje<br />
poslovnih odločitev<br />
Nabor izvedenih javno<br />
dostopnih raziskav v turizmu,<br />
podpora ciljnim raziskovalnim<br />
projektom v turizmu<br />
Izvedeni satelitski računi <strong>za</strong><br />
turizem<br />
Vsaj 2 raziskavi s področja<br />
<strong>turizma</strong> letno<br />
Na 3 leta novi podatki o<br />
ekonomskem pomenu <strong>turizma</strong><br />
v Sloveniji<br />
Dejavnosti Statističnega urada<br />
RS in Ministrstva <strong>za</strong><br />
izobraževanje, znanost, kulturo<br />
in šport<br />
Podatki NUK<br />
Kakovostni in celoviti statistični<br />
podatki o turistih ter krepitev<br />
statističnih zbirk podatkov,<br />
potrebnih <strong>za</strong> razvojnoraziskovalne<br />
naloge v turizmu<br />
Kakovostni podatki<br />
Odprava administrativnih ovir<br />
6. Spodbujanje inovativnosti<br />
(predvsem zelene<br />
inovativnosti <strong>za</strong> zeleno<br />
rast)<br />
Število uvedenih inovativnih<br />
(specializiranih) turističnih<br />
proizvodov ali storitev<br />
Število zelenih inovacij na<br />
destinaciji<br />
Vsaj 5 na letni ravni<br />
Vsaj 2-3 na letni ravni<br />
Podatki Slovenske turistične<br />
organi<strong>za</strong>cije, Javne agencije <strong>za</strong><br />
podjetništvo in tuje investicije,<br />
Urad <strong>za</strong> meroslovje,<br />
Statističnega urada RS<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 82
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
7. Lažja dostopnost do<br />
Slovenije in v Sloveniji<br />
Število novih rednih letalskih<br />
pove<strong>za</strong>v<br />
Število dodatnih čarterskih<br />
letov<br />
Število delujočih mednarodnih<br />
letališč <strong>za</strong> potniški promet z<br />
rednimi in čarterskimi<br />
pove<strong>za</strong>vami<br />
Vzpostavitev potrebne<br />
logistične in spremljevalne<br />
infrastrukture v pristanišču<br />
Koper <strong>za</strong> sprejemanje velikih<br />
turističnih križark<br />
Uvajanje zelenih prometnih<br />
sredstev<br />
Izboljšanje cestnih, železniških<br />
in pomorskih pove<strong>za</strong>v<br />
Izboljšana ponudba javnega<br />
prevo<strong>za</strong> na turističnih<br />
destinacijah<br />
Prijazen sistem cestninjenja <strong>za</strong><br />
turiste in obiskovalce<br />
Poenostavitev vizumskih<br />
postopkov<br />
10 novih prog do konca leta<br />
<strong>2016</strong><br />
Vsaj 2 na letni ravni<br />
3<br />
Izvedba projekta<br />
Uvedba vsaj enega zelenega<br />
prometnega sredstva na<br />
destinaciji<br />
Izboljšave skladno s potrebami<br />
<strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong><br />
Trajnostno upravljanje<br />
mobilnosti na turističnih<br />
destinacijah<br />
Sprememba sistema<br />
cestninjenja<br />
Enostavnejši in hitrejši postopki<br />
<strong>za</strong> pridobivanje vizumov in<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 83
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
8. Sodelovanje z ustanovami<br />
v EU in mednarodnem<br />
prostoru<br />
Spremljanje in sodelovanje v<br />
mednarodnih projektih, ki lahko<br />
<strong>za</strong>gotovijo povečanje<br />
konkurenčnosti in dodatno<br />
promocijo <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
uvedba poenostavljenih<br />
postopkov v novih državah<br />
Sodelovanje pri mednarodnih<br />
projektih<br />
Število projektov EU in<br />
mednarodnih projektov, pri<br />
katerih bo Slovenija partnerica<br />
Podatki ustreznih ustanov<br />
/deležnikov<br />
9. Spodbujanje naložb v<br />
turistično infrastrukturo<br />
Število podprtih projektov<br />
40<br />
Evidence nosilcev instrumentov<br />
(dajalci spodbud)<br />
Število prihodov turistov<br />
4 odstotno letno povečanje na<br />
ravni podprtih projektov<br />
Statistični urad RS in evidenca<br />
nosilcev instrumentov<br />
Število novih <strong>za</strong>poslitev<br />
100 v programskem obdobju<br />
Statistični urad RS, ZPIZ in<br />
evidence nosilcev instrumentov<br />
Število novih turističnih<br />
proizvodov<br />
40<br />
Evidence nosilcev instrumentov<br />
Število podprtih projektov<br />
malih in srednjih podjetij<br />
20<br />
Evidence nosilcev instrumentov<br />
10. Desezonali<strong>za</strong>cija Podaljševanje glavne turistične<br />
sezone (tudi ponovna uvedba<br />
deljenih zimskih šolskih<br />
počitnic) 52<br />
Manjše nihanje v <strong>za</strong>sedenosti<br />
zmogljivosti<br />
Statistični urad RS, turistično<br />
gospodarstvo<br />
52 Skladno z 18. členom Protokola o turizmu (Alpska konvencija), katerega podpisnica je tudi Republika Slovenija:<br />
»18. člen<br />
Razporejanje počitnic<br />
1. Pogodbenice si pri<strong>za</strong>devajo <strong>za</strong> boljšo prostorsko in časovno razporeditev turističnega povpraševanja na turističnih območjih.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 84
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
2. Zagotovitev ugodnega<br />
poslovnega okolja<br />
Stopnja izkoriščenosti vseh<br />
nastanitvenih zmogljivosti 53<br />
Stopnja izkoriščenosti oz.<br />
<strong>za</strong>sedenosti hotelskih<br />
zmogljivosti<br />
Sprejemanje normativnih<br />
aktov v korist razvoju <strong>turizma</strong><br />
Učinkovito usklajevanje in<br />
sodelovanje na medministrski<br />
ravni <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev čim<br />
boljšega izkoristka vseh politik<br />
in finančnih instrumentov RS in<br />
EU pri razvoju <strong>turizma</strong><br />
Vsaj 30 %<br />
Vsaj 65 % na letni ravni<br />
Ugodnejše poslovno okolje<br />
2.2. Medresorsko sodelovanje<br />
in <strong>za</strong>gotovitev ugodnega<br />
normativnega okolja<br />
Učinkovito usklajevanje in<br />
sodelovanje na medministrski<br />
ravni <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev čim<br />
boljšega izkoristka vseh politik<br />
in finančnih instrumentov RS in<br />
EU pri razvoju <strong>turizma</strong><br />
Sprejemanje normativnih aktov<br />
v korist razvoju <strong>turizma</strong><br />
Upoštevanje sklepa Vlade RS<br />
(81. redna seja 11. 5. 2011)<br />
Odpravljanje administrativnih in<br />
birokratskih ovir<br />
2. V ta namen je treba podpreti meddržavno sodelovanje pri razporejanju počitnic in izmenjavo izkušenj o podaljšanju sezone.«<br />
53 Povečati povprečno izkoriščenost vseh nastanitvenih zmogljivosti s sedanjih 21 % na 30 % in izkoriščenost hotelskih zmogljivosti s sedanjih 38 % na 60 %.<br />
Vir: Podatki SURS o zmogljivostih in prenočitvah v letu 2010.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 85
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
2.3. Organiziranost<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
Partnersko sodelovanje na vseh<br />
področjih in ravneh<br />
Učinkovit model organiziranosti<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
Povečanje proračuna <strong>za</strong> razvoj<br />
in promocijo <strong>turizma</strong><br />
Vsaj 20 odstotno povečanje na<br />
letni ravni<br />
3. Trženje in promocija<br />
Slovenije kot<br />
turistične destinacije<br />
3.1. Povečanje prepoznavnosti<br />
in ugleda ter doseganje<br />
želenega pozicioniranja<br />
Slovenije<br />
3.2. Tržna segmentacija in<br />
strateško-razvojni načrt po<br />
posameznih trgih<br />
Učinkovitost trženja in<br />
promocije blagovnih znamk <strong>za</strong><br />
promocijo <strong>turizma</strong> na lestvici<br />
WEF<br />
Stopnja prepoznavnosti in<br />
pozicioniranje <strong>slovenskega</strong><br />
<strong>turizma</strong><br />
Število izvedenih analiz /tržnih<br />
profilov<br />
Učinkovitost izvedenih<br />
dejavnosti tržnega<br />
komuniciranja (pri večjih<br />
projektih)<br />
Število izvedenih produktnih<br />
borz v jugovzhodni Evropi<br />
1 mesto višje vsako leto Podatki WEF<br />
10 odstotno povečanje stopnje<br />
prepoznavnosti Slovenije in<br />
znamke I feel Slovenia do konca<br />
leta <strong>2016</strong><br />
Izdelava 1 analize/tržnega<br />
profila na letni ravni<br />
Najmanj 3 odstotna rast<br />
obiskanosti spletnih strani<br />
www.slovenia.info na letni<br />
ravni<br />
2 na letni ravni<br />
Letna raziskava Slovenske<br />
turistične organi<strong>za</strong>cije/Urada<br />
Vlade RS <strong>za</strong> komuniciranje,<br />
druge raziskave na področju<br />
ovrednotenja premoženja<br />
znamke Slovenije<br />
Letno poročilo Slovenske<br />
turistične organi<strong>za</strong>cije, portal<br />
Slovenske turistične<br />
organi<strong>za</strong>cije,<br />
raziskava med predstavniki<br />
<strong>slovenskega</strong> turističnega<br />
gospodarstva o <strong>za</strong>dovoljstvu z<br />
delom Slovenske turistične<br />
organi<strong>za</strong>cije<br />
Število novih »info točk«<br />
2 novi informacijski točki do<br />
konca leta <strong>2016</strong><br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 86
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
3.3. Konkurenčni, jasno<br />
pozicionirani turistični<br />
proizvodi, temelječi na načelih<br />
trajnostnega <strong>razvoja</strong><br />
3.4. Inovativno in učinkovito<br />
izvajanje digitalnega trženja<br />
Obiskanost spletnih strani<br />
www.slovenia.info/rr<br />
Ocena uporabnosti<br />
posredovanih informacij<br />
Število izvedenih produktnih<br />
analiz<br />
Število izvedenih izobraževanj<br />
<strong>za</strong> slovensko turistično<br />
gospodarstvo, destinacije,<br />
združenja<br />
Izboljšanje konkurenčnosti<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> na lestvici<br />
WEF (na področju IKT)<br />
Obiskanost portala<br />
Najmanj 3 odstotna rast<br />
obiskanosti spletnih strani na<br />
letni ravni<br />
Ocena uporabnosti informacij<br />
najmanj 3,8<br />
1 na letni ravni<br />
Najmanj 3 izvedene delavnice<br />
na letni ravni<br />
Konec leta <strong>2016</strong> tri mesta višje<br />
3 odstotna rast na letni ravni<br />
Google Analytics, raziskava med<br />
slovenskim turističnim<br />
gospodarstvom o <strong>za</strong>dovoljstvu z<br />
delom Slovenske turistične<br />
organi<strong>za</strong>cije, letno poročilo<br />
Slovenske turistične<br />
organi<strong>za</strong>cije<br />
Podatki WEF, Statističnega<br />
urada RS, Banke Slovenije,<br />
EUROSTAT, UNWTO, WTTC, itd.<br />
Google Analytics, anketa o<br />
<strong>za</strong>dovoljstvu s portalom,<br />
podatki Slovenske turistične<br />
organi<strong>za</strong>cije, letno poročilo<br />
Slovenske turistične<br />
organi<strong>za</strong>cije, Facebook insights,<br />
Crowdbooster, Twittercounter,<br />
eno od analitičnih orodij (npr.<br />
Attentics), LinkedIn, Peer Index<br />
Zadovoljstvo s portalom<br />
Povprečna ocena <strong>za</strong>dovoljstva s<br />
portalom 4,3<br />
Stopnja uresničitve načrtovanih<br />
nadgradenj/izboljšav<br />
Izvedba vseh dogovorjenih<br />
nadgradenj<br />
Uvedba mobilne rešitve <strong>za</strong><br />
Slovenijo kot turistično<br />
destinacijo<br />
Izvedba projekta<br />
Moč skupnosti na Facebooku I<br />
Twitter: vsako leto 300 več<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 87
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
feel Slovenia in Twitterju<br />
Slovenia Info (pogostost<br />
interakcij, število videnih objav,<br />
število sledilcev na Twitterju,<br />
retweetov)<br />
sledilcev<br />
Stalno povečevanje retweetov<br />
Letno 10 % več aktivnih fanov<br />
na Facebooku<br />
Vzpostavljeno poslovno<br />
komunikaciranje preko<br />
LinkedIn-a<br />
Ciljna komunikacija z vsaj 3<br />
skupinami iz segmenta B2B)<br />
Napredek Slovenije kot<br />
destinacije na družbenih<br />
omrežjih<br />
Obdržati vrednost peerindexa<br />
(najvplivnejši uporabniki<br />
Twitterja v Sloveniji) nad<br />
vrednostjo 40<br />
Število izvedenih usposabljanj<br />
6 na letni ravni<br />
3.5 Partnersko trženje <strong>za</strong><br />
doseganje sinergijskih učinkov<br />
3.1. Povečanje prepoznavnosti<br />
in ugleda ter doseganje<br />
želenega pozicioniranja<br />
Slovenije<br />
Uporaba spletnih skupnosti in<br />
drugih e-orodij <strong>za</strong> delitev znanja<br />
Zadovoljstvo partnerjev z učinki<br />
partnerstva<br />
Partnerska priprava strategije in<br />
programov dela<br />
Stopnja prepoznavnosti in<br />
pozicioniranje <strong>slovenskega</strong><br />
<strong>turizma</strong><br />
Uporaba spletnih skupnosti in<br />
drugih e-orodij<br />
Povprečna ocena najmanj 3,6<br />
Vsa interesna združenja,<br />
regionalne destinacijske<br />
organi<strong>za</strong>cije in večja podjetja<br />
10 odstotno povečanje stopnje<br />
prepoznavnosti Slovenije in<br />
znamke I feel Slovenia do konca<br />
leta <strong>2016</strong><br />
Raziskava med slovenskim<br />
turističnim gospodarstvom o<br />
<strong>za</strong>dovoljstvu z delom Slovenske<br />
turistične organi<strong>za</strong>cije<br />
Letna raziskava Slovenske<br />
turistične organi<strong>za</strong>cije/Urada<br />
Vlade RS <strong>za</strong> komuniciranje,<br />
druge raziskave na področju<br />
ovrednotenja premoženja<br />
znamke Slovenije<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 88
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
5. PREDVIDENA FINANČNA SREDSTVA ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong><br />
Načrt razvojnih programov <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> (pregled politik, ki vplivajo na razvoj <strong>turizma</strong>):<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
Politika 01 Podjetništvo in konkurenčnost Splošni cilj<br />
Povečan obseg turistične dejavnosti Ka<strong>za</strong>lnik Priliv iz naslova potovanj<br />
Povečati gospodarski, okoljski in družbeni Ka<strong>za</strong>lnik BDP na prebivalca v standardih kupne moči<br />
kapital ter povečati njegovo učinkovitost<br />
(SKM) (EU-27=100)<br />
Program<br />
Program<br />
0102 Spodbujanje rasti in <strong>razvoja</strong><br />
podjetij<br />
0103 Spodbujanje konkurenčnosti<br />
na regionalni ravni<br />
Specifični cilj<br />
Specifični cilj<br />
Uspešna rast in razvoj <strong>turizma</strong> v skladu z načeli<br />
trajnostnega <strong>razvoja</strong><br />
Učinkovita razvojno vključevanje čezmejnih<br />
območij in krepitev evropskega teritorialnega<br />
sodelovanja slovenskih regij.<br />
-------------------------------<br />
Reševanje strukturnih vprašanj ciljnih<br />
problemskih območij in zmanjševanje<br />
njihovega razvojnega <strong>za</strong>ostanka.<br />
---------------------------------<br />
Zagotavljanje možnosti <strong>za</strong> večjo konkurenčnost<br />
in trajnostni razvoj regij.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Število nočitev<br />
Število Partnerjev, s katerimi sodelujejo<br />
slovenski partnerji<br />
--------------------------------<br />
Število novo ustvarjenih bruto delovnih mest<br />
– Posočje<br />
Podprogram 010301 Razvoj regij Rezultat Partnerstvo slovenskih organov na področju<br />
trajnostnega in uravnoteženega <strong>razvoja</strong> ter<br />
teritorialne kohezije.<br />
--------------------------------<br />
Ustvarjanje novih delovnih mest<br />
--------------------------------<br />
Sofinanciranje regijskih projektov<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
---------------------------------<br />
Regionalni BDP<br />
Pogodbena vrednost slovenskih partnerjev<br />
po programih (ESRR + IPA)<br />
--------------------------------<br />
Regionalna stopnja brezposelnosti<br />
---------------------------------<br />
Dolžina novozgrajenih in posodobljenih cest<br />
Podprogram 010203 Podpora razvoju <strong>turizma</strong> Rezultat Povečanje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> Ka<strong>za</strong>lnik Izboljšanje konkurenčnosti <strong>slovenskega</strong><br />
<strong>turizma</strong> na lestvici WEF<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 89
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> infrastrukturo in prostor<br />
Politika<br />
06 Promet in prometna<br />
infrastruktura<br />
Program<br />
Podprogram<br />
Podprogram<br />
0601 Promet in prometna<br />
infrastruktura<br />
060103 Zračni promet in letališka<br />
infrastruktura<br />
0601201 Cestni promet in<br />
infrastruktura<br />
Splošni cilj<br />
Specifični cilj<br />
Rezultat<br />
Rezultat<br />
Zagotavljanje varnosti, rednosti in nemotenosti<br />
v civilnem letalstvu<br />
Trajnostni razvoj civilnega letalstva in<br />
upravljanje varnosti zračnega prometa<br />
Odprte nove letalske pove<strong>za</strong>ve z letališč, ki ne<br />
dosegajo <strong>za</strong>dostnega prometa (letališče<br />
Edvarda Rusjana Maribor in letališče Portorož)<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Povečanje števila prepeljanih potnikov,<br />
količine prepeljanega blaga ter števila<br />
letalskih operacij<br />
Povečanje števila letalskih prog, razvoj<br />
<strong>turizma</strong> in gospodarski napredek<br />
Povečanje števila novih letalskih prog,<br />
povečanje količine prepeljanega blaga, razvoj<br />
<strong>turizma</strong><br />
Vzpostavitev najmanj ene redne letalske<br />
proge<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje<br />
Politika<br />
5.3.3. Kakovost življenja na podeželju<br />
in diverzifikacija podeželskega<br />
gospodarstva<br />
Program<br />
5.3.3.1.1. Diverzifikacija v<br />
nekmetijske dejavnosti<br />
5.3.3.2. Izboljšanje kakovosti življenja<br />
na podeželju<br />
Splošni cilj<br />
Specifični cilj<br />
Spodbuditi samo<strong>za</strong>poslovanje in diverzifikacijo<br />
dejavnosti na podeželju<br />
Specifični cilj:<br />
Pospešiti ustvarjanje novih delovnih mest in<br />
iskanje novih virov dohodkov na podeželju<br />
Specifični cilj:<br />
Izboljšati življenjske razmere v podeželskih<br />
skupnostih<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Turistična infrastruktura na podeželju (število<br />
ležišč)<br />
Skupno število ustvarjenih delovnih mest v<br />
podprtih projektih.<br />
Dodatno število turistov<br />
Število prebivalcev na podeželju s koristmi od<br />
izboljšanih storitev<br />
Podprogram<br />
5.3.3.1.1. Diverzifikacija v<br />
nekmetijske dejavnosti<br />
Rezultat<br />
Operativni cilj:<br />
Spodbuditi diverzifikacijo dejavnosti na<br />
podeželju in podpreti njihov razvoj<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Število podprtih projektov <strong>za</strong> turistične<br />
namene<br />
5.3.3.1.2. Podpora ustanavljanju in<br />
razvoju mikro podjetij<br />
Operativni cilj:<br />
Spodbuditi diverzifikacijo dejavnosti na<br />
podeželju in podpreti njihov razvoj<br />
Število podprtih projektov <strong>za</strong> turistične<br />
namene<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 90
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
5.3.3.2.2. Obnova in razvoj vasi<br />
5.3.3.2.3. Ohranjanje in izboljševanje<br />
dediščine podeželja<br />
Operativni cilj:<br />
Urediti skupne površine in objekte <strong>za</strong> različne<br />
namene<br />
Operativni cilj:<br />
Povečati privlačnost podeželskih skupnosti<br />
Število vasi, v katerih so bili izvedeni projekti<br />
Število podprtih projektov v zvezi z dediščino<br />
na podeželju<br />
Politika<br />
Program<br />
Podprogram<br />
Program<br />
Podprogram<br />
Podprogram<br />
09 Okoljska in prostorska<br />
problematika<br />
0901 Trajnostno upravljanje z<br />
naravnimi viri<br />
090101 Trajnostno upravljanje z<br />
naravnimi viri in izgradnja<br />
okoljske infrastrukture<br />
0902 Ohranjanje biotske<br />
raznovrstnosti<br />
090201 Ohranjanje biotske<br />
raznovrstnosti in varstvo naravnih<br />
vrednot<br />
Uveljavljanje načel trajnostnega<br />
<strong>razvoja</strong> /zmanjševanje pritiskov<br />
na okolje<br />
Splošni cilj<br />
Specifični cilj<br />
Rezultat<br />
Specifični cilj<br />
Rezultat<br />
Rezultat<br />
Doseganje dobrega stanja v okolju in naravi ter<br />
zmanjševanje posledic podnebnih sprememb<br />
in povečevanje varnosti prebivalcev<br />
Učinkovita <strong>za</strong>konodaja in jasne strateške<br />
usmeritve na področju upravljanja z vodami<br />
Doseganje dobrega stanja voda in<br />
preprečitev poslabšanja stanja voda<br />
Ohranitev naravnih vrednot<br />
Ohranitev oz. doseganje ugodnega stanja<br />
rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov<br />
Ugodno stanje ohranjenosti evropsko<br />
pomembnih vrst in habitatnih tipov<br />
Trajnostno naravnana turistična<br />
infrastruktura<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Spremembe razmerja med število ogroženih<br />
vrst in skupnim številom vrst – sesalci, ptiči,<br />
plazilci, dvoživke, ribe in višje rastline<br />
Zmanjšanje emisij v vode<br />
Delež vodnih teles, ki dosegajo dobro stanje<br />
Število enot s statusom naravne vrednote<br />
Indeks <strong>za</strong>dostnosti določitve strokovnih<br />
predlogov območij <strong>za</strong> doseganje ciljev<br />
Direktive o habitatih<br />
Delež ugodnega stanja evropsko pomembnih<br />
vrst<br />
Delež ugodnega stanja evropsko pomembnih<br />
habitatnih tipov<br />
Število novih podeljenih znakov <strong>za</strong> okolje<br />
(okoljskih marjetic – Ecolabel)<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 91
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> izobraževanje, znanost, kulturo in šport<br />
Politika 04 Izobraževanje in šport Splošni cilj Razvoj sistema praktičnega izobraževanja in<br />
usposabljanja<br />
Program 040104 Višješolsko izobraževanje Specifični cilj Posodobitev višješolskega izobraževalnega<br />
sistema in <strong>za</strong>gotavljanje kakovosti<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Šolski hotel, v katerem se študenti praktično<br />
usposabljajo v realnem okolju<br />
Spremljanje kakovosti izobraževanja<br />
Podprogram 04010402 Dejavnost višjega šolstva Rezultat Prenovljeni obstoječi programi Ka<strong>za</strong>lnik Novi izobraževalni programi glede na <strong>za</strong>hteve<br />
gospodarstva (wellness )<br />
Politika 04 Izobraževanje in šport Splošni cilj Razvoj sistema praktičnega izobraževanja in<br />
usposabljanja<br />
Program<br />
Podprogram<br />
040103 Srednje splošno in poklicno<br />
šolstvo<br />
04010303 Dejavnost srednjega<br />
šolstva<br />
Specifični cilj<br />
Rezultat<br />
Posodobitev sistema praktičnega izobraževanja<br />
in usposabljanja<br />
Novi programi, nova delovna mesta, nova<br />
infrastruktura<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Medpodjetniški izobraževalni center s<br />
področja gostinstva in <strong>turizma</strong><br />
Gradnja medpodjetniškega izobraževalnega<br />
centra (MIC), s čimer se vzpostavlja sodobna<br />
infrastruktura <strong>za</strong> izboljšanje sistema<br />
praktičnega in izobraževanja in usposabljanja<br />
Število novih delovnih mest, novih<br />
programov izobraževanja in usposabljanja,<br />
novih skupnih projektov z gospodarstvom<br />
Politika 04 Izobraževanje in šport Splošni cilj Razvoj sistema praktičnega izobraževanja in<br />
usposabljanja<br />
Program<br />
Podprogram<br />
040103 Srednje splošno in poklicno<br />
šolstvo<br />
04010303 Dejavnost srednjega<br />
šolstva<br />
Specifični cilj<br />
Rezultat<br />
Spodbujanje delodajalcev k izvajanju<br />
praktičnega usposabljanja z delom <strong>za</strong> dijake in<br />
praktičnega izobraževanja <strong>za</strong> študente višjih šol<br />
Nova učna mesta v podjetjih <strong>za</strong> dijake in<br />
študente<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Posodobljen sistem financiranja in<br />
upravljanja srednješolskega izobraževanja<br />
Javni razpis Javnega sklada Republike<br />
Slovenije <strong>za</strong> razvoj kadrov in štipendije<br />
Število izvedenih praktičnih usposabljanj z<br />
delom<br />
Politika 04 Izobraževanje in šport Splošni cilj Razvoj sistema praktičnega izobraževanja in<br />
usposabljanja<br />
Program<br />
040103 Srednje splošno in poklicno<br />
šolstvo<br />
Specifični cilj<br />
Spodbujanje delodajalcev k izvajanju<br />
praktičnega usposabljanja z delom <strong>za</strong> dijake in<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Posodobljen sistem financiranja in<br />
upravljanja srednješolskega izobraževanja<br />
Javni razpis Ministrstva <strong>za</strong> izobraževanje,<br />
znanost, kulturo in šport<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 92
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Podprogram<br />
04010303 Dejavnost srednjega<br />
šolstva<br />
praktičnega izobraževanja <strong>za</strong> študente višjih šol<br />
Rezultat Novi usposobljeni mentorji v podjetjih Ka<strong>za</strong>lnik Število usposobljenih mentorjev v podjetjih<br />
Politika 04 Izobraževanje in šport Splošni cilj Gradnja mreže športnih objektov Ka<strong>za</strong>lnik Število novih in posodobljenih objektov<br />
Program 0402 Šport Specifični cilj Gradnja športnih objektov v podporo<br />
Ka<strong>za</strong>lnik Površina novih in posodobljenih objektov<br />
turističnemu gospodarstvu<br />
Podprogram 040201 Programi športa Rezultat Nova delovna mesta Ka<strong>za</strong>lnik Število novih delovnih mest<br />
Politika 05 Kultura Splošni cilj Zagotovitev spodbudnega okolja <strong>za</strong> razvoj<br />
slovenske kulture in jezika,varovanje kulturne<br />
dediščine ter ohranjanje pestrosti umetniške in<br />
medijske krajine<br />
Program 0501 Kultura Specifični cilj Dostopnost vrhunskih kulturnih dobrin in<br />
kakovostnih medijskih vsebin in kulturne<br />
infrastrukture po celotnem slovenskem<br />
kulturnem prostoru ter načrtno <strong>za</strong>gotavljanje<br />
navzočnosti in prepoznavnosti slovenske<br />
kulture v mednarodnem prostoru.<br />
Izboljšanje družbenega in socialnega položaja<br />
ustvarjalcev in drugih profesionalcev na<br />
področju kulture in medijev.<br />
Podprogram<br />
050102 Ohranjanje kulturne<br />
dediščine<br />
Rezultat<br />
Izvedeni projekti in programi na področju<br />
kulturne dediščine in arhivskega gradiva na<br />
leto<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ka<strong>za</strong>lnik<br />
Ohranitev dodane vrednosti kulture v<br />
odstotku BDP<br />
Delež javnih sredstev <strong>za</strong> kulturo (skupaj<br />
občinski proračuni in državni proračun) v<br />
bruto domačem proizvodu<br />
Delež letne porabe gospodinjstev <strong>za</strong><br />
kulturno udejstvovanje<br />
Število sofinanciranih projektov in<br />
programov na področju varstva nepremične<br />
in premične kulturne dediščine in arhivske<br />
dejavnosti letno<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 93
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Preglednica 11: Okvirni finančni načrt po razvojnih področjih (dejavnostih) v letih <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
V preglednici 11 so prika<strong>za</strong>na finančna sredstva (okvirni obsegi) po ministrstvih, ki so predvidena <strong>za</strong> uresničevanje navedenih ukrepov.<br />
V primeru sprememb v obsegu proračunskih sredstev Republike Slovenije, se bodo spremenili (prilagodili) tudi zneski po proračunskih postavkah v preglednici.<br />
Leto<br />
Razvojno področje / Ukrepi<br />
1. SPODBUJANJE POVEČANJA<br />
KONKURENČNOSTI<br />
Podprogram<br />
PP<br />
proračunska<br />
sredstva<br />
PP<br />
sredstva EU<br />
<strong>2012</strong> 2013<br />
2014<br />
(ocena)<br />
2015<br />
(ocena)<br />
<strong>2016</strong><br />
(ocena)<br />
v evrih<br />
SKUPAJ<br />
1.1. Spodbujanje <strong>razvoja</strong><br />
turističnih destinacij<br />
1732 -<br />
0 40.000 40.000 40.000 40.000<br />
160.000<br />
Spodbujanje <strong>razvoja</strong> turističnih<br />
destinacij<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
6959 -<br />
-<br />
6837<br />
(sredstva EU)<br />
252.147 210.000 525.000 525.000 525.000<br />
1.428.832 1.190.000 1.575.000 1.575.000 1.575.000<br />
2.037.147<br />
7.343.832<br />
010301<br />
Razvoj regij<br />
OP Slovenija-<br />
Avstrija 2007-13<br />
6513 (slovenska<br />
udeležba)<br />
112.500 112.500 112.500 112.500 112.500 562.500<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 94
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
010301<br />
Razvoj regij<br />
OP Slovenija-<br />
Avstrija 2007-13<br />
EU sredstva niso<br />
v proračunu – <strong>za</strong><br />
izplačila skrbi<br />
Slovenski<br />
regionalno<br />
razvojni sklad v<br />
Ribnici *** 54 (637.500) (637.500) (637.500) (637.500) (637.500) (3.187.500)<br />
Mednarodno teritorialno sodelovanje<br />
010301<br />
Razvoj regij<br />
OP Slovenija-<br />
Madžarska<br />
2007-13<br />
010301<br />
Razvoj regij<br />
OP Slovenija-<br />
Madžarska<br />
2007-13<br />
010301 Razvoj<br />
regij<br />
OP IPA<br />
Slovenija-<br />
Hrvaška 2007-13<br />
010301 Razvoj<br />
regij<br />
OP IPA<br />
Slovenija-<br />
Hrvaška 2007-13<br />
6513 (slovenska<br />
udeležba)<br />
6513 (slovenska<br />
udeležba)<br />
EU sredstva niso<br />
v proračunu – <strong>za</strong><br />
izplačila skrbi<br />
Slovenski<br />
regionalno<br />
razvojni sklad v<br />
Ribnici ***<br />
EU sredstva niso<br />
v proračunu – <strong>za</strong><br />
izplačila skrbi<br />
Slovenski<br />
regionalno<br />
razvojni sklad v<br />
90.000 90.000 90.000 90.000 90.000 450.000<br />
(510.000) (510.000) (510.000) (510.000) (510.000) (2.550.000)<br />
112.500 112.500 112.500 112.500 112.500 562.500<br />
(637.500) (637.500) (637.500) (637.500) (637.500) (3.187.500)<br />
54 *** Sredstva Slovenskega regionalnega razvojnega sklada v Ribnici nišo všteta v skupno vsoto.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 95
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Dodatni <strong>za</strong>časni ukrepi <strong>za</strong> problemska<br />
območja (skupina projektov: 1536-11-<br />
S002 Program razvojne pomoči<br />
Posočju)<br />
Regionalni razvoj<br />
(skupina projektov: 1536-11-S008:<br />
Sofinanciranje izvedbenih načrtov<br />
RRP)<br />
010301<br />
Razvoj regij<br />
OP Slovenija–<br />
Italija 2007-13<br />
010301<br />
Razvoj regij<br />
OP Slovenija–<br />
Italija 2007-13<br />
010301<br />
Razvoj regij<br />
010301<br />
Razvoj regij<br />
Mreženje kulturnih potencialov 050102<br />
Ohranjanje<br />
kulturne<br />
dediščine<br />
Kulturni spomeniki – projekti SV in<br />
intervencije<br />
Diverzifikacija v nekmetijske<br />
dejavnosti (ukrep 311)<br />
050102<br />
Ohranjanje<br />
kulturne<br />
dediščine<br />
5.3.3.1.1.<br />
Diverzifikacija v<br />
nekmetijske<br />
dejavnosti<br />
6513 (slovenska<br />
udeležba)<br />
Ribnici ***<br />
EU sredstva niso<br />
v proračunu – <strong>za</strong><br />
izplačila je<br />
pristojen organ<br />
<strong>za</strong> potrjevanje v<br />
Italiji<br />
1166 50.000 100.000<br />
7621<br />
(sredstva EU)<br />
112.500 112.500 112.500 112.500 112.500 562.500<br />
637.500 637.500 637.500 637.500 637.500 3.187.500<br />
14.365.390 21.200.000<br />
Konec<br />
programa<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Konec<br />
programa<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Konec<br />
programa<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
150.000<br />
35.565.390<br />
6955 1.761.051 2.515.401 0 0 0 4.276.452<br />
6877<br />
(sredstva EU)<br />
9.979.364 14.253.934 0 0 0 24.233.298<br />
4551 300.000 300.000 300.000 300.000 300.000 1.500.000<br />
4552 300.000 300.000 0 0 0 600.000<br />
8751 0 100.000 100.000 100.000 100.000 400.000<br />
9201 (slovenska<br />
udeležba)<br />
3.000.000<br />
Ne bo razpisanih<br />
sredstev<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
9200<br />
9.000.000 0 0 0 0 9.000.000<br />
(sredstva EU)<br />
Podpora ustanavljanju in razvoju 5.3.3.1.2. 9201 (slovenska 1.900.000 Ne bo razpisanih Ni mogoče Ni mogoče Ni mogoče 1.900.000<br />
3.000.000<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 96
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
mikropodjetij (ukrep 312)<br />
Podpora<br />
ustanavljanju in<br />
razvoju<br />
mikropodjetij<br />
udeležba) sredstev oceniti oceniti oceniti<br />
Obnova in razvoj vasi (ukrep 322) 5.3.3.2.2.<br />
Obnova in razvoj<br />
vasi<br />
Ohranjanje in izboljševanje dediščine<br />
podeželja (ukrep 323)<br />
SKUPAJ<br />
1.2. Ustreznost kadrovske<br />
strukture glede na potrebe<br />
gospodarstva<br />
5.3.3.2.3.<br />
Ohranjanje in<br />
izboljševanje<br />
dediščine<br />
podeželja<br />
9201 (slovenska<br />
udeležba)<br />
9201 (slovenska<br />
udeležba)<br />
9200<br />
(sredstva EU)<br />
9200<br />
(sredstva EU)<br />
9200<br />
(sredstva EU)<br />
5.700.000 0 0 0 0 5.700.000<br />
2.500.000<br />
Ne bo razpisanih<br />
sredstev<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
2.500.000<br />
7.500.000 0 0 0 0 7.500.000<br />
750.000<br />
Ne bo razpisanih<br />
sredstev<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
750.000<br />
2.250.000 0 0 0 0 2.250.000<br />
61.464.284 40.636.835 2.967.500 2.967.500 2.967.500 111.003.619<br />
Ustreznost kadrovske strukture glede<br />
na potrebe gospodarstva<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
1732 -<br />
42.000 100.000 100.000 110.000 110.000 462.000<br />
Astoria II – prenova šolskega hotela in<br />
dozidava wellness centra<br />
04010402<br />
Dejavnost<br />
višjega šolstva<br />
5786 -<br />
-<br />
6959 in 6837<br />
(sredstva EU) –<br />
znesek<br />
4.096.440€<br />
upoštevan v<br />
1.150.000 0 0 0 0 1.150.000<br />
0 0 0 0 0<br />
0<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 97
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
MIC – akademija kulinarike in <strong>turizma</strong> 04010303<br />
Dejavnost<br />
srednjega<br />
šolstva<br />
Spodbujanje delodajalcev k izvajanju<br />
praktičnega usposabljanja z delom<br />
(preko javnih naročil izvaja Javni sklad<br />
RS <strong>za</strong> razvoj kadrov in štipendije)<br />
Usposabljanje mentorjev pri<br />
delodajalcih <strong>za</strong> izvajanje praktičnega<br />
usposabljanja z delom <strong>za</strong> dijake<br />
srednjih šol in študente višjih šol<br />
SKUPAJ<br />
1.3. Spodbujanje povečanja<br />
kakovosti<br />
04010303<br />
Dejavnost<br />
srednjega<br />
šolstva<br />
04010303<br />
Dejavnost<br />
srednjega<br />
šolstva<br />
6997 (slovenska<br />
udeležba)<br />
ukrepu 1.8.<br />
(sredstva MGRT)<br />
-<br />
- 6876<br />
(sredstva EU)<br />
6947 (slovenska -<br />
udeležba)<br />
- 6894 (ESS)<br />
(sredstva EU)<br />
6947 (slovenska -<br />
udeležba)<br />
6894 (ESS)<br />
(sredstva EU)<br />
374.984 0 0 0 0<br />
374.984<br />
2.124.912 0 0 0 0<br />
2.124.912<br />
43.860 84.628 0 0 0<br />
128.488<br />
248.542 479.559 0 0 0<br />
728.101<br />
1.467 2.752 0 0 0<br />
4.219<br />
8.319 15.598 0 0 0<br />
23.916<br />
3.994.084 682.537 100.000 110.000 110.000 4.996.621<br />
Spodbujanje povečanja kakovosti<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
1732 - 38.000 170.000 200.000 220.000 250.000<br />
878.000<br />
SKUPAJ<br />
1.4. Spodbujanje <strong>razvoja</strong> in<br />
raziskovalnega dela ter<br />
oblikovanje ustreznih<br />
podlag <strong>za</strong> sprejemanje<br />
poslovnih odločitev v<br />
turizmu<br />
38.000 170.000 200.000 220.000 250.000 878.000<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 98
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Spodbujanje <strong>razvoja</strong> in raziskovalnega<br />
dela ter oblikovanje ustreznih podlag<br />
<strong>za</strong> sprejemanje poslovnih odločitev v<br />
turizmu<br />
SKUPAJ<br />
1.5. Spodbujanje inovativnosti v<br />
turizmu<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
1732 - 70.000 140.000 160.000 180.000 200.000<br />
750.000<br />
70.000 140.000 160.000 180.000 200.000 750.000<br />
Spodbujanje inovativnosti v turizmu<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
1732 - 50.000 90.000 100.000 100.000 100.000<br />
440.000<br />
SKUPAJ<br />
50.000 90.000 100.000 100.000 100.000 440.000<br />
1.6. Lažja dostopnost do<br />
Slovenije in v Sloveniji<br />
Lažja dostopnost do Slovenije in v<br />
Sloveniji<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
1732<br />
- 350.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 4.350.000<br />
Promet in prometna infrastruktura 55<br />
060102 - Cestni<br />
promet in<br />
infrastruktura<br />
060102 - Cestni<br />
promet in<br />
infrastruktura<br />
060102 - Cestni<br />
promet in<br />
infrastruktura<br />
01350<br />
Investicijsko<br />
vzdrževanje<br />
državnih cest<br />
1351<br />
Gradnja državnih<br />
cest<br />
-<br />
- 249.060 0 0 0 0 249.060<br />
- 42.380 0 0 0 0 42.380<br />
9489<br />
Državno cestno<br />
omrežje (ESRR<br />
5.009.292 9.360.850 2.480.863 0 0 16.851.005<br />
55 Na podlagi Operativnega programa <strong>razvoja</strong> okoljske in transportne infrastrukture <strong>za</strong> obdobje 2007 – 2013. Za obdobje 2014 – 2020 so sredstva ocenjena in bodo opredeljena v prihodnjih<br />
operativnih programih.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 99
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
2007-13)<br />
060102 - Cestni<br />
promet in<br />
infrastruktura<br />
9492<br />
Državno cestno<br />
omrežje (ESRR<br />
2007-12 - slovenska<br />
udeležba)<br />
883.993 1.651.920 437.799 0 0 2.973.712<br />
SKUPAJ<br />
060102 - Cestni<br />
promet in<br />
infrastruktura<br />
01351<br />
Državno cestno<br />
omrežje (namenski<br />
vir)<br />
1.546.490 3.460.000 6.010.000 6.890.000 6.610.000 24.516.490<br />
8.081.215 15.472.770 9.928.662 7.890.000 7.610.000 48.982.647<br />
1.7. Sodelovanje z ustanovami<br />
EU in v mednarodnem<br />
prostoru<br />
Sodelovanje z ustanovami EU in v<br />
mednarodnem prostoru<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
1732<br />
20.000 100.000 100.000 100.000 100.000 420.000<br />
SKUPAJ<br />
20.000 100.000 100.000 100.000 100.000 420.000<br />
1.8. Spodbujanje naložb v<br />
turistično infrastrukturo<br />
Spodbujanje naložb v turistično<br />
infrastrukturo<br />
010203 Podpora<br />
razvoju<br />
<strong>turizma</strong> 56<br />
6959 (slovenska<br />
udeležba)<br />
-<br />
-<br />
6837<br />
(sredstva EU)<br />
2.869.146 2.745.882 4.475.000 4.475.000 4.475.000 19.040.028<br />
16.258.495 15.560.000 13.425.000 13.425.000 13.425.000 72.093.495<br />
56 Na podlagi Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013. Za obdobje 2014-2010 so sredstva ocenjena na osnovi predpostavke, da bo višina enaka kot v<br />
tekoči finančni perspektivi in bodo namenjena <strong>za</strong> projekte s področja <strong>turizma</strong>, ki bodo opredeljeni v takratnih operativnih programih.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 100
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Sofinanciranje investicij v javno<br />
športno rekreacijsko infrastrukturo<br />
Javna infrastruktura <strong>za</strong> obisk<br />
<strong>za</strong>varovanih območij – skupina<br />
projektov<br />
Javna infrastruktura <strong>za</strong> obisk naravnih<br />
vrednot – skupina projektov<br />
SKUPAJ<br />
1.9. Desezonali<strong>za</strong>cija<br />
6951<br />
Športna<br />
040201<br />
infrastruktura<br />
Programi<br />
(slovenska<br />
športa 57 udeležba)<br />
090201<br />
Ohranjanje<br />
biotske<br />
raznovrstnosti in<br />
varstvo naravnih<br />
vrednot<br />
090201<br />
Ohranjanje<br />
biotske<br />
raznovrstnosti in<br />
varstvo naravnih<br />
vrednot<br />
3.725.770 3.725.770<br />
6938<br />
(sredstva EU) 21.112.696 21.112.696<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
Ni mogoče<br />
oceniti<br />
7.451.540<br />
42.225.392<br />
2443<br />
(sofinanciranje<br />
projektov <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>varovana<br />
območja) 58 0 59 600.000 375.000 750.000 1.125.000 2.850.000<br />
2443<br />
(15% sofinanciranje<br />
projektov <strong>za</strong><br />
naravne<br />
vrednote) 60 0 0 225.000 375.000 600.000 1.200.000<br />
43.966.107 43.744.348 18.500.000 19.025.000 19.625.000 144.860.455<br />
Desezonali<strong>za</strong>cija<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
- -<br />
0 0 0 0 0 0<br />
SKUPAJ 0 0 0 0 0 0<br />
57 Sredstva so namenjena <strong>za</strong> izgradnjo Nordijskega centra Planica ter investicije <strong>za</strong> izvedbo Evropskega košarkarskega prvenstva 2013. Nordijski center Planica - 1. fa<strong>za</strong> - Center <strong>za</strong> smučarske<br />
skoke in polete je že v reali<strong>za</strong>ciji, 2. fa<strong>za</strong> - Center <strong>za</strong> smučarske teke je v fazi potrjevanja. Ostali projekti so v pripravi. Sredstva so iz Evropskega sklada <strong>za</strong> regionalni razvoj v okviru operativnega<br />
programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013.<br />
58 V skladu z usmeritvami upravljavskih načrtov <strong>za</strong>varovanih območij.<br />
59 <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> kmetijstvo in okolje si na tej postavki pri<strong>za</strong>deva <strong>za</strong>gotoviti sredstva v višini 114.791 evrov, vendar jih trenutno na postavki še ni.<br />
60 V skladu z naravovarstvenimi smernicami.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 101
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
2. Zagotovitev ugodnega<br />
poslovnega okolja<br />
2.1. Medresorsko sodelovanje in<br />
<strong>za</strong>gotovitev ugodnega<br />
normativnega okolja<br />
Medresorsko sodelovanje in<br />
<strong>za</strong>gotovitev ugodnega normativnega<br />
okolja<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
- -<br />
0 0 0 0 0 0<br />
SKUPAJ<br />
0 0 0 0 0 0<br />
2.2. Organiziranost <strong>slovenskega</strong><br />
<strong>turizma</strong><br />
Organiziranost <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
1710 -<br />
2.000.000 2.600.000 2.700.000 2.800.000 2.900.000 13.000.000<br />
SKUPAJ<br />
2.000.000 2.600.000 2.700.000 2.800.000 2.900.000 13.000.000<br />
3. Trženje in promocija<br />
Slovenije kot turistične<br />
destinacije<br />
3.1 Povečanje prepoznavnosti in<br />
ugleda ter doseganje želenega<br />
pozicioniranja Slovenije<br />
Povečanje prepoznavnosti in ugleda<br />
ter doseganje želenega pozicioniranja<br />
Slovenije<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
1732 -<br />
300.000 610.000 700.000 700.000 700.000 3.010.000<br />
SKUPAJ 300.000 610.000 700.000 700.000 700.000 3.010.000<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 102
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
3.2 Tržna segmentacija in strateškorazvojni<br />
načrt po posameznih trgih<br />
Tržna segmentacija in strateškorazvojni<br />
načrt po posameznih trgih<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
1732 -<br />
1.450.000 5.744.000 6.294.000 7.894.000 9.344.000 30.726.000<br />
SKUPAJ<br />
1.450.000 5.744.000 6.294.000 7.894.000 9.344.000 30.726.000<br />
3.3 Konkurenčni, jasno pozicionirani<br />
turistični proizvodi, temelječi na<br />
načelih trajnosti<br />
Konkurenčni, jasno pozicionirani<br />
turistični proizvodi, temelječi na<br />
načelih trajnosti<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
1732 -<br />
350.000 656.000 656.000 606.000 606.000 2.874.000<br />
SKUPAJ<br />
350.000 656.000 656.000 606.000 606.000 2.874.000<br />
3.4 Inovativno in učinkovito trženje v<br />
virtualnem svetu<br />
Inovativno in učinkovito trženje v<br />
virtualnem svetu<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
1732 -<br />
30.000 600.000 850.000 700.000 800.000 2.980.000<br />
SKUPAJ<br />
30.000 600.000 850.000 700.000 800.000 2.980.000<br />
3.5 Partnersko trženje <strong>za</strong> doseganje<br />
sinergijskih učinkov<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 103
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Partnersko trženje <strong>za</strong> doseganje<br />
sinergijskih učinkov<br />
010203 Podpora<br />
razvoju <strong>turizma</strong><br />
1732 -<br />
800.000 1.750.000 1.800.000 1.850.000 1.850.000 8.050.000<br />
SKUPAJ<br />
800.000 1.750.000 1.800.000 1.850.000 1.850.000 8.050.000<br />
SKUPAJ<br />
Sredstva EU in proračunska<br />
sredstva<br />
112.613.690 112.996.490 45.056.162 45.142.500 47.162.500 372.971.342<br />
SKUPAJ<br />
Proračunska sredstva<br />
29.753.147 34.932.783 20.908.363 20.452.500 22.652.500 128.699.293<br />
SKUPAJ<br />
Sredstva EU<br />
92.860.543 78.063.707 24.147.799 24.690.000 24.510.000 244.272.048<br />
Leto <strong>2012</strong> 2013 2014 2015 <strong>2016</strong><br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 104
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Literatura in viri<br />
Informacije o področnih nacionalnih strategijah ter podatke o obsegu sredstev in dejavnostih na drugih ministrstvih<br />
in v službah Vlade RS smo pridobili na podlagi elektronskega dopisovanja, telefonskih in osebnih pogovorov s<br />
predstavniki teh ustanov ter javno dostopnega gradiva.<br />
Pri oblikovanju dokumenta smo upoštevali:<br />
- usmeritve UNWTO,<br />
- usmeritve OECD,<br />
- usmeritve EU,<br />
- usmeritve Alpske konvencije,<br />
- strategijo <strong>razvoja</strong> Slovenije 2007-2013,<br />
- informacijo in usmeritve <strong>za</strong> pripravo Strategijo <strong>razvoja</strong> Slovenije 2013-2020,<br />
- regionalne razvojne programe,<br />
- lokalne turistične strategije,<br />
- usmeritve turističnega gospodarstva in interesnih združenj (izsledki delavnic),<br />
- strategije posameznih turističnih proizvodov oz. storitev (poslovni turizem, pohodništvo, kolesarski,<br />
kulturni,…).<br />
Literatura<br />
1. Anali<strong>za</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> od leta 1991 do 2010, Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija, Ljubljana, 2011<br />
2. ITEF & STO (2011). Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>. Podlage <strong>za</strong> Strategijo<br />
<strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>. Inštitut <strong>za</strong> turizem Ekonomske fakultete in Slovenska<br />
turistična organi<strong>za</strong>cija. Ljubljana.<br />
3. ITEF & STO (2011). Razširjen menedžerski povzetek strokovnih predlogov <strong>za</strong> Strategijo <strong>razvoja</strong> in trženja<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>. Inštitut <strong>za</strong> turizem Ekonomske fakultete in Slovenska turistična<br />
organi<strong>za</strong>cija. Ljubljana.<br />
4. Evropska komisija (2010). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskosocialnemu<br />
odboru in Odboru regij. Evropa, prva svetovna turistična destinacija - nov okvir evropske<br />
turistične politike<br />
5. Evropska komisija (2010). Sporočilo Komisije Evropa 2020. <strong>Strategija</strong> <strong>za</strong> pametno, trajnostno in vključujočo<br />
rast<br />
6. Uran, M., in Križaj, D. Inovativnost v turizmu – <strong>za</strong>ključno poročilo. Univer<strong>za</strong> na Primorskem, Fakulteta <strong>za</strong><br />
turistične študije Portorož – Turistica (2010)<br />
7. Mihalič, T. (ur.). Oblikovanje modela merjenja uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij. Raziskovalni center<br />
v sodelovanju z Inštitutom <strong>za</strong> turizem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani – raziskovalno poročilo.<br />
Ljubljana. 2009<br />
8. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarstvo (2007). Poslovni dokument Znamka Slovenije.<br />
9. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (2011). Drzna Slovenija: Nacionalni program visokega<br />
šolstva 2011-2020 in Raziskovalna inovacijska strategija Slovenije 2011-2020. Ljubljana.<br />
10. Resolucija o nacionalnem programu <strong>razvoja</strong> civilnega letalstva Republike Slovenije do leta 2020 (Uradni list<br />
RS, št. 9/10)<br />
11. Uran, M., Ovsenik, R. (2006). Razvojni načrt in usmeritve <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> 2007-2011. Ljubljana:<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarstvo<br />
12. UN World Tourism Organisation (2011). Tourism Towards 2030. Global Overview.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 105
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Viri<br />
1. Banka Slovenije, Plačilna bilanca, Potovanja v obdobju 1994-2011.<br />
2. Dinamika turističnega prometa, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, 2011.<br />
3. Ka<strong>za</strong>lniki poslovanja gospodarskih družb izbranih sektorjev dejavnosti gostinstva in <strong>turizma</strong>, Gospodarska<br />
zbornica Slovenije, Ljubljana, 2011.<br />
4. Poslovanje gospodarskih družb v letu 2010 – pregled po dejavnostih. Ljubljana: Urad RS <strong>za</strong><br />
makroekonomske analize in razvoj, 2011. Delovni zvezki UMAR; letnik 20, št. 5.<br />
5. Priročnik znamke Slovenije, <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> gospodarstvo, 2007.<br />
6. Služba Vlade Republike Slovenije <strong>za</strong> razvoj in evropske <strong>za</strong>deve. Informacija o pripravi strategije <strong>razvoja</strong><br />
Slovenije <strong>za</strong> obdobje 2013-2020.<br />
7. Statistični urad Republike Slovenije.<br />
8. Letni program statističnih raziskovanj <strong>za</strong> leto 2011. Statistični urad Republike Slovenije.<br />
9. Travel &Tourism Economic Impact 2011, Slovenia, World Travel&Tourism Council, London, 2011.<br />
10. Travel &Tourism Economic Impact 2011, World, World Travel&Tourism Council, London, 2011.<br />
11. Urad <strong>za</strong> makroekonomske analize in razvoj. <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> Slovenije 2007-2013, 2005.<br />
12. World Economic Forum. The Travel & Tourism Competitivness Report 2011, Geneva, 2011.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 106
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Priloge<br />
A. <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> Slovenije 2006-2013 in 2013-2020<br />
V Strategiji <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>za</strong> obdobje od <strong>za</strong>četka leta <strong>2012</strong> do konca leta <strong>2016</strong> so upoštevani ključni<br />
razvojni cilji dveh strateških dokumentov na ravni Slovenije, in sicer Strategije <strong>razvoja</strong> Slovenije 2006–2013 in<br />
Strategije <strong>razvoja</strong> Slovenije <strong>za</strong> obdobje 2013–2020.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> Slovenije <strong>za</strong> obdobje 2006–2013 postavlja štiri temeljne cilje <strong>razvoja</strong> (gospodarski, družbeni,<br />
medgeneracijski in sonaravni ter razvojni cilj v mednarodnem okolju). <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<br />
<strong>2016</strong> bo z uresničevanjem predvidenih ukrepov na vseh področjih pripomogla k hitrejšemu uresničevanju vseh štirih<br />
naštetih razvojnih ciljev.<br />
Preglednica 12: Pregled ciljev Strategije <strong>razvoja</strong> Slovenije<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> Slovenije 2006-<br />
2013<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
<strong>2012</strong>-<strong>2016</strong><br />
Razvojne prednostne naloge Razvojna področja Pričakovani rezultati<br />
1. Konkurenčno gospodarstvo in<br />
hitrejša gospodarska rast<br />
Spodbujanje konkurenčnosti<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
Trženje in promocija Slovenije kot<br />
turistične destinacije<br />
1. Povečanje prepoznavnosti in<br />
dostopnosti Slovenije kot<br />
turistične destinacije<br />
2. Povečan turistični obisk<br />
3. Višji prihodki od <strong>turizma</strong><br />
4. Oblikovane turistične destinacije<br />
5. Povečana kakovost turističnih<br />
storitev in proizvodov<br />
6. Uresničene naložbe v turizem<br />
2. Učinkovito ustvarjanje,<br />
dvosmerni pretok in uporaba<br />
znanja <strong>za</strong> gospodarski razvoj in<br />
kakovostna delovna mesta<br />
Spodbujanje konkurenčnosti<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
7. Povečana vloga raziskovalne<br />
dejavnosti v turizmu<br />
8. Ustreznost kadrov v gostinstvu<br />
in turizmu<br />
3. Učinkovita in cenejša država Razvoj ugodnega poslovnega okolja 9. Izboljšano normativno okolje <strong>za</strong><br />
razvoj <strong>turizma</strong><br />
4. Sodobna socialna država in<br />
večja <strong>za</strong>poslenost<br />
5. Povezovanje ukrepov <strong>za</strong><br />
doseganje trajnostnega <strong>razvoja</strong><br />
Spodbujanje konkurenčnosti<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
Spodbujanje konkurenčnosti<br />
<strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong><br />
10. Kakovostna delovna mesta<br />
11. Spodbujen trajnostni razvoj<br />
<strong>turizma</strong><br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> Slovenije 2013-2020<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> nastaja hkrati s pripravo Strategije <strong>razvoja</strong> Slovenije 2013-2020. Iz<br />
gradiva, ki je v tem trenutku, so razvidni ti cilji 61<br />
‣ povečevanje blaginje ljudi z višjo <strong>za</strong>poslenostjo, višjo dodano vrednostjo,<br />
‣ višja produktivnost,<br />
‣ višji indeks <strong>za</strong>dovoljstva/sreče.<br />
61 Dostopno 11. 10. 2011 na: http://www.svrez.gov.si/si/delovna_podrocja/priprava_strategije_<strong>razvoja</strong>_slovenije_2013_2020/ .<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 107
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
B. Nastajanje oz. priprava Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong><br />
Prve dejavnosti v zvezi s pripravo Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> so se <strong>za</strong>čele že septembra 2010,<br />
in sicer v Laškem ob počastitvi svetovnega dneva <strong>turizma</strong>. Na delovnem srečanju takratnega Ministrstva <strong>za</strong><br />
gospodarstvo s predstavniki turističnega gospodarstva in akademskega okolja ter nekaterih predstavnikov<br />
regionalne in lokalne ravni ter civilnega področja je bil sprejet sklep:<br />
»Prisotni ključni predstavniki turističnega gospodarstva in drugi ključni deležniki <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> smo se 27. 9.<br />
2010 v Laškem seznanili s predstavljenimi izhodišči <strong>za</strong> novo strategijo <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>, ki bo<br />
temeljila predvsem na intenzivnem trženju, povečanju kakovosti storitev in razvoju inovativnih turističnih proizvodov<br />
s ciljem povečati konkurenčnost, spodbujati trajnostni razvoj <strong>turizma</strong> in povečati turistični promet (obseg prilivov,<br />
število prihodov in prenočitev).«<br />
Naslednja delavnica s predstavniki gospodarstva in interesnih združenj je bila 14. 6. 2011 v prostorih Ministrstva <strong>za</strong><br />
gospodarski razvoj in tehnologijo. Na njej so bile poudarjene te ključne točke, iz katerih mora izhajati strategija:<br />
- prepoznavnost/ugled,<br />
- dostopnost Slovenije,<br />
- sodobni in inovativni trženjski pristopi,<br />
- ugodno poslovno okolje (<strong>za</strong>konodaja),<br />
- vizumska politika,<br />
- trajnostna usmeritev,<br />
- inovativni proizvodi/storitve, zeleni proizvodi, visoka dodana vrednost,<br />
- kakovost (tehnična in funkcionalna),<br />
- delovna mesta,<br />
- tuje naložbe,<br />
- pomen <strong>turizma</strong>.<br />
S sodelavci na Direktoratu <strong>za</strong> turizem in internacionali<strong>za</strong>cijo na Ministrstvu <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo smo<br />
preučili ustrezne dokumente, ki v nacionalnem in mednarodnem okviru vplivajo na razvoj <strong>turizma</strong> v Sloveniji<br />
(razvojni, strateški, programski in normativni dokumenti na državni in podjetniški ravni ter na mednarodni ravni -<br />
UNWTO, OECD, EU, Alpska konvencija, …). Gre <strong>za</strong> usmeritve in ukrepe, ki omogočajo in spodbujajo razvoj <strong>turizma</strong> in<br />
ki jim je v turističnem sektorju potrebno slediti.<br />
V septembru sta bili še dve delavnici s predstavniki ključnih ministrstev ter takratne Službe RS <strong>za</strong> razvoj in evropske<br />
<strong>za</strong>deve, in sicer 8. 9. 2011 in 20. 9. 2011 (v prostorih Ministrstva <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo).<br />
Delavnica s predstavniki regionalnih destinacijskih organi<strong>za</strong>cij je bila 19. 9. 2011 (tudi v prostorih Ministrstva <strong>za</strong><br />
gospodarski razvoj in tehnologijo).<br />
26. 9. 2011 smo prejeli <strong>za</strong>pis Turistično gostinske zbornice o delavnici, ki so jo organizirali 8. 9. 2011, oz. iztočnice <strong>za</strong><br />
novo Strategijo <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>.<br />
30. 9. 2011 smo prejeli Podlage <strong>za</strong> strategijo <strong>razvoja</strong> in trženja <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>, ki so jih pripravili na<br />
Ekonomski fakulteti oz. Ekonomskem inštitutu (vodja projekta: dr. Tanja Mihalič), in so bile dejansko usmeritve <strong>za</strong><br />
nadaljnji razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> (naročnik Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija).<br />
2. 11. 2011 so bili predstavljeni ukrepi razvojnega področja trženja in promocije Slovenije kot turistične destinacije<br />
na Slovenski turistični organi<strong>za</strong>ciji in nato usklajeni z zunanjimi strokovnjaki <strong>za</strong> tržne znamke, razvoj proizvodov,<br />
mednarodno trženje in informacijsko tehnologijo.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 108
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
11. 11. 2011 smo prejeli dokončne predloge ciljev in ukrepov, ki jih je oblikovala Turistično gostinska zbornica, in naj<br />
bi bili upoštevani v Strategiji <strong>razvoja</strong> <strong>turizma</strong> Slovenije <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong>.<br />
17. 11. 2011 je bil predlog Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> prvič predstavljen, in sicer članom<br />
Upravnega odbora Turistično gostinske zbornice.<br />
Od 1. 10. 2011 do sredine decembra so potekali interno usklajevanje in razgovori s takratno Službo Vlade <strong>za</strong> razvoj in<br />
evropske <strong>za</strong>deve.<br />
29. 11. 2011 je bil predlog Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> predstavljen drugič, in sicer v okviru EF<br />
diskusij na Ekonomski fakulteti.<br />
Sredi decembra (16. 12. 2011) smo predlog Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> poslali v pregled in<br />
mnenje članom širše operativne skupine ter njihova mnenja in pojasnila skušali čim bolj upoštevati.<br />
Prva javna predstavitev predloga Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> pa je bila na Dnevih <strong>slovenskega</strong><br />
<strong>turizma</strong>, 9. 12. <strong>2012</strong> v Portorožu.<br />
V januarju je sledilo še podrobno usklajevanje z delovno skupino Turistično gostinske zbornice (13. 1. <strong>2012</strong>).<br />
Sredi januarja smo dodatno prejeli mnenja in konstruktivne predloge Obrtno-podjetniške zbornice, Zavoda<br />
Kongresno turistični urad, Združenja turističnih kmetij Slovenije, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Združenja<br />
žičničarjev Slovenije, Zbornice gorskih centrov, Turistične zveze Slovenije in Skupnosti občin Slovenije (odgovora<br />
Združenja občin Slovenije nismo prejeli).<br />
25. 1. <strong>2012</strong> smo v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije izvedli predstavitev in javno obravnavo predloga<br />
Strategije <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong>, na katero so bili vabljeni vsi deležniki v turizmu (Gospodarska zbornica<br />
Slovenije – Turistično gostinska zbornica, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije – Sekcija <strong>za</strong> gostinstvo in turizem,<br />
turistično gospodarstvo, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Zavod Kongresno turistični urad, Združenje<br />
turističnih agencij Slovenije, Združenje turističnih kmetij Slovenije, Združenje žičničarjev Slovenije, Zbornica gorskih<br />
centrov, Planinska zveze Slovenije, Popotniško združenje Slovenije, Združenje turističnih vodnikov, Turistična zve<strong>za</strong><br />
Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, regionalne destinacijske organi<strong>za</strong>cije, lokalne<br />
turistične organi<strong>za</strong>cije, župani vseh občin, regionalne razvojne agencije, …).<br />
Konec januarja smo organizirali dodatno srečanje s predstavniki Skupnosti občin Slovenije (30. 1. <strong>2012</strong>), na katerem<br />
smo še enkrat podrobneje predstavili predlog strategije.<br />
V <strong>za</strong>četku februarja <strong>2012</strong> (2. 2. <strong>2012</strong>) je bilo nato še <strong>za</strong>dnje usklajevanje s predstavniki Turistično gostinske zbornice.<br />
16. 2. <strong>2012</strong> smo na predstavitev predloga strategije povabili predstavnike vseh ministrstev in <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong><br />
pomembnih vladnih služb (predstavitev in obravnava pred formalnim medresorskim usklajevanjem). Do 1. 3. <strong>2012</strong> so<br />
nam poslali mnenja, predloge in pojasnila, ki smo jih večinoma upoštevali. Z nekaterimi ministrstvi smo organizirali<br />
še dvostranska srečanja, na katerih smo dopolnili in popravili vsebino dokumenta.<br />
Istega dne, 16. 2. <strong>2012</strong>, smo predlog strategije še enkrat predstavili na Upravnem odboru Turistično gostinske<br />
zbornice.<br />
Od 15. 3. <strong>2012</strong> do 29. 3. <strong>2012</strong> je potekalo formalno medresorsko usklajevanje. Usklajevanja so potekala tudi po<br />
29.3.<strong>2012</strong>, vse do <strong>za</strong>četka maja, saj smo <strong>za</strong>radi rebalansa proračuna RS morali upoštevati nove oz. popravljene<br />
zneske proračunskih sredstev. V tem času je bilo izpeljanih še nekaj dvostranskih sestankov in usklajevanj med<br />
ministrstvi. Nato pa je bilo gradivo predloženo v proceduro <strong>za</strong> obravnavo na Vladi RS<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 109
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Po vsaki od delavnic, predstavitev in obravnav strategije smo udeležence povabili, da posredujejo mnenja, predloge,<br />
komentarje ali kritike. Tako strategija v končni obliki vključuje nekatere usmeritve in predloge Turistično gostinske<br />
zbornice, Obrtno-podjetniške zbornice, Turistične zveze Slovenije, Zavoda Kongresno turistični urad, Skupnosti<br />
slovenskih naravnih zdravilišč, Združenja turističnih agencij Slovenije, Združenja žičničarjev Slovenije, Zbornice<br />
gorskih centrov, Združenja turističnih kmetij Slovenije, Združenja izobraževalcev in raziskovalcev v turizmu,<br />
Popotniškega združenja Slovenije, Združenja zgodovinskih mest Slovenije, Združenja Pohodništvo & kolesarjenje,<br />
Konzorcija <strong>za</strong> razvoj in promocijo križarjenja, Skupnosti naravnih parkov Slovenije, Planinske zveze Slovenije,<br />
Skupnosti občin Slovenije, Slovenske fundacije <strong>za</strong> trajnostni razvoj, … Pri nastajanju strategije so s svojimi idejami,<br />
izkušnjami in znanjem sodelovali tudi nekateri posamezniki oz. predstavniki turističnega gospodarstva.<br />
S strani Ministrstva <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo sta pri pripravi in usmeritvah sodelovala mag. Marjan Hribar<br />
in Mojca Paternoster. Pri pripravi in analizi državnega in mednarodnega okvira ter pri vsebinah določenih poglavij in<br />
ukrepov ter ka<strong>za</strong>lnikov so sodelovali Jasna Radič, Marko Podrekar, mag. Ana Božičnik, mag. Irena Milinkovič, Darko<br />
Sajko, Nataša Pance, Natalija Medica in Alenka Marovt. S strani Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije je pri izdelavi<br />
nekaterih grafikonov in obdelavi statističnih podatkov sodelovala Polona Černič ter pri oblikovanju končnega<br />
besedila poglavja 3.3. mag. Nataša Hočevar.<br />
Strategijo <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> je sprejela Vlada RS na svoji 17. redni seji dne 7.6.<strong>2012</strong>.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 110
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
C. Utemeljitev predloga <strong>za</strong> povečanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong><br />
Tu je smotrno ugotoviti, da je Slovenija zelo resno doumela sporočila mednarodne gospodarske krize. Dogajanja<br />
jeseni 2011 v Grčiji, Italiji, Španiji in še prej v Islandiji, na Irskem in Portugalskem kličejo po odgovornejšem ravnanju<br />
z državnimi proračuni. To je bilo tudi sporočilo skoraj vseh političnih strank in državljanskih list, ki so kandidirale na<br />
državnozborskih volitvah decembra 2011.<br />
Prav tako pa je treba opozoriti na podrobnost, ki le redko najde mesto v občilih oziroma v širokih javnih razpravah o<br />
volilnih programih. Tako politološka in ekonomska stroka kot tudi praktično vse politične stranke govorijo o<br />
učinkovitejši državni upravi, manjšanju števila ministrstev in predvsem nepotrebnih stroških. Med te pa proračunska<br />
sredstva <strong>za</strong> razvoj in trženje <strong>turizma</strong> po nobenem merilu ne moremo prištevati.<br />
Proračunska sredstva <strong>za</strong> turizem v okviru Ministrstva <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo 62 lahko v grobem delimo<br />
na dve skupini:<br />
1. sredstva <strong>za</strong> razvoj turistične <strong>za</strong>konodaje, politike in organi<strong>za</strong>cije (<strong>za</strong> kar je pristojen Direktorat <strong>za</strong> turizem in<br />
internacionali<strong>za</strong>cijo na Ministrstvu <strong>za</strong> gospodarski razvoj in tehnologijo),<br />
2. sredstva <strong>za</strong> turistično trženje (katerega program izvaja Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija).<br />
Pristojnosti in naloge obeh ustanov so v tej strategiji podrobno opisane. Ker v slovenskem turizmu še vedno niso<br />
izkoriščene vse zmogljivosti – v primerjavi s konkurenčnimi turističnimi destinacijami ima še veliko prostora <strong>za</strong> razvoj,<br />
novo infrastrukturo, oblikovanje turističnih proizvodov in podobno – bi bilo povsem neutemeljeno <strong>za</strong>govarjati<br />
morebitno stališče, da bi morala slovenska država varčevati tudi pri proračunskih sredstvih <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong>. Ne<br />
samo slovenska in mednarodna literatura o ekonomiki <strong>turizma</strong>, tudi praksa sama namreč pokaže izjemno<br />
pomembno značilnost prožnosti količnika vlaganj v razvoj in trženje <strong>turizma</strong> glede na (devizni) priliv iz <strong>turizma</strong>.<br />
Povedano preprosteje, z vsakim evrom, ki ga vložimo v razvoj (politiko, infrastrukturo, kakovostnejše razmere <strong>za</strong><br />
delo sektorja …) in trženje <strong>turizma</strong> v posameznem obdobju (eno do nekaj let), se v državni proračun vrne očitno več<br />
sredstev, kot pa jih je bilo vanj vloženih.<br />
Zmanjšanje proračunskega vložka v turizem pomeni tudi manjši proračunski priliv iz <strong>turizma</strong>. Ta, dokaj teoretična<br />
utemeljitev vložkov države v turistični razvoj in trženje se zelo potrjuje tudi v praksi.<br />
Vplivna Evropska turistična komisija (European Travel Commission, ETC), ki je združenje nacionalnih turističnih<br />
organi<strong>za</strong>cij s sedežem v Bruslju, je leta 2011 izdala Pregled proračunov nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij v obdobju<br />
2008–2011. V tem dokumentu so podrobno razčlenjene vse dejavnosti, odgovornosti in proračuni nacionalnih<br />
turističnih organi<strong>za</strong>cij članic ETC (torej ne samo članic Evropske unije, temveč širše). Gre <strong>za</strong> primerjavo na več ravneh<br />
(benchmark), ki zelo jasno pokaže, kako bolj ali manj dobro deluje Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija v primerjavi z<br />
drugimi organi<strong>za</strong>cijami v Evropi in kaj to pomeni glede na sredstva, ki jih prejema iz proračuna.<br />
Po pregledu splošnih nalog nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij vidimo, da Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija izvaja kar<br />
vse (trženje domačega in tujega <strong>turizma</strong>, trženje počitniškega in poslovnega <strong>turizma</strong>, razvoj človeških virov,<br />
produktno vodenje in tehnična podpora), delovno področje pri večini evropskih nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij pa<br />
je bolj omejen na posamezne naloge. Irska in italijanska turistična organi<strong>za</strong>cija se na primer ukvarjata zgolj z<br />
mednarodnim turizmom. Seznam nalog Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije je torej zelo obsežen in <strong>za</strong>hteva dobro<br />
utečeno in strokovno ekipo na različnih področjih ter bogato paleto dejavnosti, s tem pa tudi finančnih postavk.<br />
Pri tem je treba poudariti naloge Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije tudi na področju izobraževanja in strokovne<br />
pomoči gospodarstvu. Te so ključnega pomena in ene od pomembnejših nalog javnega v odnosu do <strong>za</strong>sebnega<br />
sektorja, <strong>za</strong>htevajo pa dodatna sredstva, saj so gospodarstvo in turistične izobraževalne ustanove že zelo<br />
obremenjene z velikimi vlaganji, <strong>za</strong>to <strong>za</strong> izobraževanje navadno najprej zmanjka sredstev.<br />
62 V ta obseg niso všteta sredstva <strong>za</strong> razvoj <strong>turizma</strong> na drugih ministrstvih.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 111
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
Po drugi strani vidimo, da ima Slovenija mnogo manj turističnih predstavništev v tujini kot njej po obsegu in deležu<br />
<strong>turizma</strong> v narodnem gospodarstvu primerljive države, sploh pa konkurenčne destinacije. Slovensko turistično<br />
gospodarstvo po eni strani še vedno – in upravičeno – <strong>za</strong>hteva boljšo prepoznavnost v tujini. Povečevanje<br />
prepoznavnosti sicer <strong>za</strong>hteva veliko časa, govorimo o desetletjih (dve sta že <strong>za</strong> nami in prepoznavnost Slovenije<br />
danes je neprimerno boljša kot leta 1995), vendar ga je mogoče in tudi nujno treba pospešiti. Stanje na tem področju<br />
se lahko zelo izboljša z okrepitvijo proračunov <strong>za</strong> trženje v obstoječih predstavništvih in celo s še več »turističnih<br />
ambasadorjev«, ki bi imeli dobre možnosti (oz. sredstev) <strong>za</strong> izpeljavo promocijskih akcij. Resda, kot smo že omenili,<br />
mora Slovenija ravnati premišljeno, vendar se s štirimi predstavništvi in dvema informativnima uradoma nikakor ne<br />
moremo primerjati s konkurenti, pa celo niti z Estonijo, ki jih ima sedem, ali Črno goro, ki ima že štiri. Obe državi sta<br />
po velikosti <strong>turizma</strong> in drugih merilih manjši od Slovenije. Ključnega pomena bi bilo slovensko predstavništvo v<br />
Moskvi, pa tudi v Parizu in New Yorku, če se omejimo samo na tri. Turistične velesile imajo po trideset<br />
predstavništev (Avstrija 30, Švica 34, Nemčija 33, Italija 26, Španija 33, toda tudi Češka kar 26, Madžarska 19, Irska 23<br />
…). Tu bi bilo treba tudi opozoriti, da imajo lahko prav slovenska turistična predstavništva ključno vlogo pri podpori<br />
letalskim pove<strong>za</strong>vam.<br />
Posebna preglednica kaže število <strong>za</strong>poslenih v nacionalni turistični organi<strong>za</strong>ciji. Vodi španska Turespaña z več kot 500<br />
<strong>za</strong>poslenimi. To Sloveniji seveda ne more biti <strong>za</strong> zgled, saj gre <strong>za</strong> tretjo svetovno turistično velesilo, pač pa jih ima<br />
flamska turistična organi<strong>za</strong>cija sto (belgijske nacionalne turistične organi<strong>za</strong>cije ni, obstajajo flamska in valonska<br />
turistična organi<strong>za</strong>cija ter turistična organi<strong>za</strong>cija regije Bruselj), čeprav je Flandrija po velikosti manjša od Slovenije.<br />
Tudi Danci jih <strong>za</strong>poslujejo več kot sto. Toda na kratko, Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija se z 31 <strong>za</strong>poslenimi uvršča<br />
med srednje turistične organi<strong>za</strong>cije, drugi podatki pa potrjujejo, da je to število dokaj ustrezno.<br />
Preglednica o številu <strong>za</strong>poslenih in deležu <strong>za</strong>poslenih v trženju nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij namreč pokaže,<br />
kako premišljeno ravna Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija v primerjavi z drugimi nacionalnimi turističnimi<br />
organi<strong>za</strong>cijami. V Slovenski turistični organi<strong>za</strong>ciji se kar 80 odstotkov <strong>za</strong>poslenih ukvarja s trženjem in le 20 z<br />
organi<strong>za</strong>cijo dela oz. vodenjem. Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija ima <strong>za</strong>poslenih 31 ljudi, Slovaška pa kar 98, od<br />
katerih se samo 44 odstotkov <strong>za</strong>poslenih ukvarja s trženjem. Zgled je recimo Švica. V njihovi organi<strong>za</strong>ciji Schweiz<br />
Tourismus 95 odstotkov <strong>za</strong>poslenih deluje v trženju, vendar pa imajo <strong>za</strong>poslenih kar 223 ljudi. Kot vemo, je <strong>za</strong><br />
organi<strong>za</strong>cijo dela po švicarskem zgledu potrebna majhna, dobro usposobljena ekipa, <strong>za</strong>to pa se velika večina<br />
<strong>za</strong>poslenih lahko ukvarja s strateškim komuniciranjem.<br />
Najbolj reprezentativna pa je preglednica o proračunih nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij. Ti kažejo na rahlo<br />
upadanje proračunskih sredstev, kar je <strong>za</strong>radi svetovne gospodarske krize razumljivo, vendar razen izjem (Italija,<br />
Španija – dve državi, ki sodita v PIIGS, poleg njiju pa še Finska in Slovaška) to zniževanje ni bistveno. V Italiji in Španiji,<br />
ki sta zelo decentralizirani državi, veliko denarja v trženje vlagajo tudi regije. Zgledi, ki naj vlečejo, so Švedska,<br />
Norveška in Madžarska, ki se <strong>za</strong>vedajo, da je ravno krizni čas tisti, v katerem je treba vlagati v trženje <strong>turizma</strong>, saj<br />
prilivi v turizem ugodno vplivajo na plačilno bilanco. Po vložku v proračun Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije je<br />
Slovenija nekje v zlati sredini, vendar če želimo slovenski turizem okrepiti, zlasti z vidika strateških, razvojnih in<br />
trženjskih ciljev, bi bilo smotrno v trženje vložiti vsaj tri do pet milijonov evrov več, a že vsaj 10 odstotkov več bi se<br />
poznalo.<br />
Slovenija se je v raziskavi odlično odre<strong>za</strong>la v razmerju nespremenljivih do spremenljivih stroškov, saj kar<br />
74 odstotkov proračuna Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija namenja <strong>za</strong> trženje. Višji odstotek si lahko privoščijo le<br />
Finci, Litovci in Latvijci (vendar na mnogo nižjo osnovo), vendar je položaj vseh treh držav zelo specifičen, medtem ko<br />
so naš turistični zgled Avstrija, Švica itd. Tudi glede na to, da imajo oni neprimerno več denarja <strong>za</strong> trženje, je naše<br />
delovanje dosti boljše (manj denarja porabljamo <strong>za</strong> plače, najemnine, potne stroške, pošto itd. kot pa <strong>za</strong> konkretne<br />
projekte), kar je dokaz <strong>za</strong> to, da bi lahko STO dobila še nekaj več denarja v svoj proračun, saj vsak evro vložimo zelo<br />
premišljeno. Nadpovprečno vlagamo v trženje po osebi, <strong>za</strong>poslene v trženju, kar pomeni, da so naše zmogljivosti<br />
nekoliko manjše oz. da manj ljudi dela in naredi več kot povprečno v drugih nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cijah.<br />
Iz povedanega je kaj lahko sklepati, da so Slovenski turistični organi<strong>za</strong>ciji iz državnega proračuna namenjena<br />
določena, nujna sredstva, ki jih ta uspešno in gospodarno porablja predvsem <strong>za</strong> izvajanje svojega programa, medtem<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 112
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
ko glede nespremenljivih stroškov v odnosu do stroškov trženja ravna izjemno odgovorno. Iz tega izhaja, da bi<br />
povečanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> trženje <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> lahko pripomoglo k še boljšim rezultatom od<br />
odličnih iz leta 2011. Ti so kljub <strong>za</strong>pletenim mednarodnim gospodarskim razmeram dosegli in ponekod celo presegli<br />
rekordno leto 2008 (leto, ki je sledilo obdobju konjunkture).<br />
Zadovoljstvo z uspešnostjo turističnega leta 2011 pa naj traja le kratek čas. Veliko pomembnejše je, da prepoznamo<br />
priložnosti, ki se slovenskemu turizmu kažejo v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju, nujno zvišamo merila, kot<br />
je povprečna <strong>za</strong>sedenost sob in ležišč v slovenskih hotelih in podobnih objektih, okrepimo položaj na trgu turističnih<br />
niš (zdravstveni turizem in turizem dobrega počutja, turizem srečanj in motivacijskih potovanj …) in ugotovimo, da <strong>za</strong><br />
očiten napredek na teh področjih – s tem pa tudi <strong>za</strong> očitno povečanje prilivov iz <strong>turizma</strong> – potrebujemo tudi več<br />
proračunskih sredstev <strong>za</strong> razvoj in trženje. Ne po<strong>za</strong>bimo, da vlaganje v turistični razvoj in trženje ne pomeni samo<br />
več denarja v državni blagajni, temveč tudi več dijakov in študentov <strong>turizma</strong>, nova delovna mesta, <strong>za</strong>radi<br />
multiplikativnih dejavnikov <strong>turizma</strong> pa tudi višje prihodke v sektorjih, pove<strong>za</strong>nih s turizmom, na primer turističnih<br />
jamah in drugih znamenitostih, muzejih in drugih kulturnih ustanovah, taksi službah, trgovini, pri obrtnikih,<br />
cvetličarjih, v živilskopredelovalni industriji, vinogradništvu, gozdarstvu, pohištveni industriji …<br />
Skratka, če bo Republika Slovenija vložila 10 evrov več v turizem, lahko računa, da se ji jih bo gotovo povrnilo veliko<br />
več.<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 113