ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SHIZOFRENIJO

Naslov učne enote (teme)
ZDRAVSTVENA NEGA
PACIENTA S SHIZOFRENIJO
1

Izobraževalni program
Zdravstvena nega
Ime modula
Zdravstvena nega v psihiatrični
dejavnosti
Naslov učnih tem ali kompetenc, ki jih obravnava učno gradivo
Izvajanje zdravstvene nege pacienta s shizofrenijo
ZDRAVSTVENA NEGA
PACIENTA S SHIZOFRENIJO
POVZETEK
Gradivo Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo opisuje: kaj je shizofrenija, razvoj, znake in
zdravljenje shizofrenije ter zdravstveno nego pacienta s shizofrenijo glede na življenjske
aktivnosti.
Ključne besede: shizofrenija, psihoza, blodnje, halucinacije, dopamin, antipsihotiki, zdravstvena
nega.
Avtorjici: Elizabeta Pikovnik, Alojzija Fink
Recenzentka: Marija Mojca Vrenko
Lektorica: Nataša Spindler
Datum: junij 2009
CIP – Kataložni zapis o publikaciji
2

PREDSTAVITEV CILJEV ENOTE
Shizofrenija je motnja v vzpostavljanju odnosov in spada v skupino duševnih motenj, ki jih
imenujemo psihoze.
S pomočjo sledečega gradiva se boš naučil-a:
- razložiti duševno motnjo shizofrenija,
- prepoznati značilne znake shizofrenije,
- opisati oblike zdravljenja shizofrenije,
- razložiti zdravstveno nego pacienta s shizofrenijo.
3

Kazalo:
PREPOZNAVANJE PACIENTA S SHIZOFRENIJO ....................................... 5
KAJ JE SHIZOFRENIJA ...................................................................................... 6
RAZVOJ SHIZOFRENIJE .................................................................................... 6
ZNAKI SHIZOFRENIJE ....................................................................................... 7
ZDRAVLJENJE SHIZOFRENIJE ..................................................................... 10
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SHIZOFRENIJO ............................. 12
DIHANJE ................................................................................................................................. 13
PREHRANJEVANJE IN PITJE ............................................................................................ 14
IZLOČANJE IN ODDVAJANJE ........................................................................................... 15
GIBANJE IN USTREZNA LEGA .......................................................................................... 15
SPANJE IN POČITEK ............................................................................................................ 16
OBLAČENJE IN SLAČENJE ................................................................................................ 17
VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE .......................................... 17
OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST .................................................................................. 18
IZOGIBANJE NEVARNOSTNIM V OKOLJU ................................................................... 19
KOMUNIKACIJA ODNOSI Z LJUDMI IN IZRAŽANJE ČUSTEV ................................ 20
IZRAŽANJE VERSKIH ČUSTEV ........................................................................................ 21
KORISTNO DELO .................................................................................................................. 21
RAZVEDRILO IN REKREACIJA ........................................................................................ 22
UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA .............................................................................. 22
VIRI ........................................................................................................................ 25
4

UČNA SITUACIJA
PREPOZNAVANJE PACIENTA S SHIZOFRENIJO
Tako bedno se počutim zadnje čase … resnica … kaj je resnica?
Helena me je vprašala, ali je vse v redu z mano, grdo sem jo zavrnil in jo nadrl. Nočem, da
opazijo, ne zaupam jim. Zvečer sem šel po ulici in slišal glasove iz svetilk, govorile so mi: »Idiot!
Kje si, idiot?!« Bil sem prestrašen, tekel sem do doma, poskušal sem pobegniti. A spet se je
nadaljevalo v moji sobi. Naenkrat so glasovi prihajali, zdelo se mi je, da iz moje glave. Res je bilo
grozljivo, bil sem trd od strahu. Naenkrat mi je bilo jasno – zagledal sem fotoaparat in vse je imelo
smisel! Znanstveniki so preizkušali moje reakcije in vplivali name … bil sem poskusni zajček v
strašnem eksperimentu, ves čas so me opazovali … s čipom, ki so mi ga vgradili v glavo … prek
satelitov so mi v glavo pošiljali vse te glasove … in vsi so vedeli, za kaj gre, tudi moji straši. Ko
sem to spoznal, se je moje življenje spremenilo. Nič več ni bilo tako kot prej. Poskušal sem zbežati,
v šolo si nisem upal, za čez dan sem si našel skrivališče na avtobusni postaji. Železobetonski zidovi
in moj vokmen so me ščitili pred znanstveniki. Starši so me našli na postaji. Pustil sem se odpeljati,
povedal jim nisem nič. Samo vohunijo za mano in se pretvarjajo. Med zajtrkom nenadoma po
radiu slišim novico, da posamezni kosi pokvarjenega satelita padajo na zemljo. Hitro se odpravim,
pohiteti moram! Zaradi mojih misli bo satelit morda padel na zemljo in pobil ljudi. Vzel sem mami
dežnik, da se zaščitim pred sevanjem. Odšel sem v nakupovalni center, tam sem bil varen zaradi
debelih slojev železobetona. Videl sem, kako me vsi jezno gledajo in vedo … vedo … Iz celotne
situacije sem kmalu vedel, da bom kaznovan, hudo kaznovan … Stres je bil prehud. Zopet so se
pojavili glasovi in naenkrat sem se zagledal v zaslonih v trgovini! Proti sovražnim silam sem bil
popolnoma nemočen. Glasovi so neusmiljeno bobneli skozi mojo glavo. Panika in strah sta me
ohromila. Izpustil sem dežnik, vrgel sem se na tla in zaščitil glavo s svojimi rokami.
Preberi odlomek zgodbe pacienta Pavla.
Odgovori na naslednja vprašanja, ki se nanašajo na zgodbo pacienta Pavla:
Ali Pavel zaupa svojim domačim in prijateljici Heleni?
Katere misli se Pavlu odvijajo v glavi? Kdo ga napada?
Kako Pavel dogodke v svetu povezuje s sabo?
Kaj mu glasovi sporočajo in kako se Pavel ob tem počuti?
Kakšen odnos ima Pavel do staršev?
Meniš, da je Pavla mogoče prepričati, da si vse svoje težave zgolj domišlja? Da se v resnici ne
dogaja nič nevarnega in da ni ogrožen?
5

Kaj je shizofrenija
Shizofrenija je duševna motnja. Spada v večjo skupino duševnih motenj, ki
jih imenujemo psihoze. Bolezen je bila opisana že pred več tisočletij, ime
shizofrenija je uveljavilo v začetku 20. stoletja.
Pacienta s shizofrenijo prepoznamo po čudnem obnašanju, nerazumnem
govoru in nenavadnih zaznavah. Stanja naznanjajo začetek psihoze.
Akutna psihoza traja le nekaj dni, shizofreniformna psihoza traja več
tednov, shizofrenija pa več mesecev. Shizoafektivna psihoza je kombinacija
psihoze in izrazitih motenj razpoloženja (npr. resne depresije in pretirane
živahnosti). Zdravnik psihiater postavi diagnozo shizofrenije takrat, ko se aktivni znaki psihoze
kažejo najmanj dva tedna, drugi znaki pa najmanj šest mesecev. Pravimo, da je shizofrenija
dolgotrajno psihotično stanje.
Shizofrenija poteka navadno v ciklih: stanje se poslabša (čemur pravimo relaps), nato pa se spet
izboljša (čemur pravimo remisija). V vmesnih obdobjih je lahko pacient povsem zdrav. Vendar
pa v obdobju akutne ali psihotične faze ne more logično razmišljati in včasih tudi v celoti izgubi
občutek, kdo je on sam in kdo so drugi. V psihotični fazi pacienta obvladujejo blodnje (verjame
npr. da nekdo sliši njegove misli; prepričan je, da ga nekdo kontrolira; nekaj mu ukazuje, kako
naj ravna itd.), halucinacije (sliši glasove, ki jih ni, vidi stvari, ki jih ni, občuti bolečino, za
katero ni telesnega razloga itd.) ter neorganizirano mišljenje (govor je nelogičen, nepovezan,
govorec hitro zamenjuje teme).
Psihotični znaki shizofrenije se lahko zmanjšajo v obdobjih remisije. Nekateri znaki pa ostajajo
lahko pri pacientu ves čas prisotni: socialni umik, neustrezno in plitko čustvovanje ter izjemna
ravnodušnost.
Razvoj shizofrenije
Za shizofrenijo zboli približno eden od stotih ljudi, enako pogosto je prisotna pri moških in
ženskah. Pri večini pacientov se začne med 15. in 45. letom, zelo redko pred 12. letom življenja.
Pri ženskah se prvi simptomi pojavijo navadno nekoliko pozneje kot pri moških.
Vzroki za bolezen niso znani, obstajajo pa različne teorije, ki pojasnjujejo možen nastanek
bolezni:
• Genetska teorija
Tveganje da bo človek zbolel za shizofrenijo v splošni populaciji znaša okoli 1 %; Če je bolan
eden od staršev, obstaja 8–18 odstotna možnost, da bo zbolel tudi otrok. Pri dvojajčnih dvojčkih
je tveganje za razvoj shizofrenije 12–15 odstotna pri enojajčnih dvojčkih pa 50–60 odstotno.
6
Med katero
skupino
duševnih
motenj
uvrščamo
shizofrenijo?

• Psihodinamska teorija
Ta teorija izhaja iz predpostavke o motenem osebnostnem razvoju dojenčka, ko le-ta potrebuje
ljubezen, izkazovanje čustev in hrano. V primeru, da te potrebe niso zadovoljene, pride do težav
v navezovanju stikov in kasneje do razvoja shizofrenije.
• Teorija okolja
Okužbe z virusi, poškodbe, okužbe ploda med nosečnostjo in drugo lahko privede do razvoja
shizofrenije.
• Biokemična (nevrotransmiterska) teorija
Pri shizofreniji gre za porušeno ravnovesje delovanja dopaminskega sistema. Preveč dopamina
spremeni občutja in doživetja, kar povzroči halucinacije ter blodnje, pomanjkanje dopamina pa
povzroča brezvoljnost, zmedenost, občutek osamljenosti in utrujenost. Razlog za pojav
neravnovesja dopamina ni znan.
• Psihosocialna teorija
Do razvoja shizofrenije pripelje pretirana občutljivost osebe in pretirano izražanje negativnih
čustev.
• Integrativna teorija
V razlago razvoja shizofrenije vključuje vse dejavnike, torej biološke, sociološke, genetske,
razvojne ter ekonomske.
Znaki shizofrenije
Znakov shizofrenije je veliko. Ločimo: motnje mišljenja, motnje zaznavanja, motnje
čustvovanja, motnje hotenja in katatonske znake.
MOTNJE MIŠLJENJA
Formalne motnje mišljenja:
• Miselna zapora Pacientu, ki je pri polni zavesti, se miselni tok nenadoma zaustavi. Misel
oziroma govor sposoben nadaljevati šele po določenem času.
• Neodločnost
• Miselna disociiranost Gre za motnje v oblikovanju asociacij:
◊ paralogizmi: bolnik daje neki besedi nov pomen;
◊ neologizmi: pacient si izmišljuje nove besede, ki jih razume
samo on.
7
Razlikuj med
formalnimi in
vsebinskimi
motnjami
mišljenja.

Vsebinske motnje mišljenja:
• Blodnje: So zmotna prepričanja zaradi preobčutljivega zaznavanja.
Nanašalne blodnje: pacient je prepričan, da so dogajanja v njegovi okolici
povezana z njim.
Preganjalne blodnje: pacient se počuti zasledovanega, preganjanega ali
opazovanega.
Veličinske blodnje: pacientu se zdi, da ima posebno moč in sposobnosti.
Poleg omenjenih blodenj so lahko pri pacientu prisotne ljubosumnostne blodnje, religioznomistične,
depresivne in erotične blodnje. Posebno pogosto se pojavljajo blodnje o branju misli ter
blodnje o vplivanju neke zunanje sile (iz vesolja) na pacientovo telo in njegova dejanja.
MOTNJE ZAZNAVANJA
• Preobčutljivost:
Pomeni skrajno izostrenost čutov, večjo občutljivost za dražljaje in tudi kritični pogled na
sogovornika.
• Iluzije:
So motnje zaznavanja, ki se opirajo na resnične zaznave, vendar je njihovo dojemanje
izkrivljeno.
• Halucinacije
So zmotne zaznave brez resničnih dražljajev. Pri shizofreniji srečujemo vse vrste
halucinacij, še posebno pogoste so slušne in telesne halucinacije.
8

Slušne halucinacije
Pacient sliši dvogovorne glasove. O njem se pogovarjajo v tretji osebi ter komentirajo njegova
dejanja. Pri katerih gre za ozvočenje pacientovih lastnih misli.
Halucinacije telesnih občutkov
Pacienti doživljajo najrazličnejše občutke, ki jih označujejo npr. kot žarčenje, elektriziranje,
mučenje, dotikanje, spolne občutke, občutke raznih sprememb na okončinah …
Vidne halucinacije
Pacient vidi stvari, ki niso resnične, npr. osebe, živali. Največkrat nastopajo na začetku bolezni
ali ob psihotičnih ponovitvah.
Halucinacije vonja in okusa
MOTNJE ČUSTVOVANJA
• Depresivna in evforična stanja
Depresija je lahko samo del shizofrenije. Gre za kratkotrajna
stanja, ki pa niso tako izrazita kot enaka stanja pri bipolarni
motnji (motnje razpoloženja, ki poteka menjaje z depresijo in
manijo).
• Čustvena otopelost ali apatija
Gre za nezmožnost čustvovanja.
• Čustvena ambivalenca
Gre za hkratno prisotnost nasprotnih si čustev (veselje-žalost).
MOTNJE HOTENJA
• Brezvoljnost
Bažje oblike brezvoljnosti se kažejo v obliki umika in počasnosti, te pa lahko napredujejo v
motnjo socializacije.
• Avtizem
Je stanje bega iz resničnosti v lasten notranji svet, svet blodenj in halucinacij. Pacientom se v
primerjavi z zunanjim svetom zdi bolj realen njihov notranji svet.
9
Evforija: pomeni
pacientovo pretirano
dobro počutje in
razpoloženje, pretirana
veselost

KATATONSKI ZNAKI
Katatonski znaki se lahko pri shizofrenih pacientih pojavljajo, ni pa to nujno. Znaki se kažejo
zelo različno, od tega da se pacient telesno zakrči in se ne giblje, da pacient izpolni prav
nasprotno od tistega, kar od njega želimo ali pa ne izpolnjuje navodil, prošenj ali ukazov. Pacient
je lahko vznemirjen, izvaja veliko brezciljnih gibov, pogosto kriči, krili okoli sebe, ruši ovire, se
zvija, lahko avtomatsko posnema kretnje ali govorico.
Zdravljenje shizofrenije
Zdravljenje shizofrenije se največkrat začne s sprejemom v psihiatrično bolnišnico. V začetni
fazi zdravljenja poteka zdravljenje predvsem z zdravili, to je z antipsihotiki. Antipsihotiki
pomagajo uravnovesiti biokemično neravnovesje dopamina v možganih ter tako zmanjšujejo
halucinacije in blodnje ter izboljšujejo miselni tok. Ta postane bolj urejen in logičen.
Zdravila zmanjšujejo možnost ponovitve bolezni, včasih pa jo lahko celo
popolnoma preprečijo. Študije so pokazale, da se je pri 60–80 % tistih
pacientov, ki so prenehali jemati zdravila po koncu težav, bolezen ponovila
že v enem letu po zdravljenju. Pri tistih, ki so jemali zdravila dlje kot eno
leto po začetku zdravljenja, pa se je bolezen ponovila v 10 %.
Zdravljenje sloni na štirih temeljih: na medikamentozni terapiji, individualnem svetovanju,
rehabilitaciji in podpori družini.
Cilj zdravljenja pri shizofreniji je ustrezna medikamentozna terapija, ki skuša zmanjšati
psihotične simptome, hkrati pa pacientu omogoči harmonično bivanje v njegovem okolju.
Pacient se v procesu zdravljenja uči uspešnega prilagajanja okolju, kljub svoji občasni ali trajni
drugačnosti.
Cilj zdravljenja pa je prav tako delo s pacientovo družino, ki pomembno vpliva na pacientovo
prilagoditev na bolezen.
Pri obravnavi pacienta s shizofrenijo so pomembni programi skupnostne skrbi, kot so telefoni za
pomoč v stiski, svetovalnice, združenja za duševno zdravje (ŠENT), oblike pomoči na domu ter
druge nevladne organizacije, ki pacientom in njihovim svojcem pomagajo z dejavnostmi, ki
služijo rehabilitaciji in zmanjšanju posledic motnje.
Prognoze in poteka shizofrenije pogosto ne moremo napovedati. Obstaja pa
nekaj kazalcev in dejavnikov, ki v procesu zdravljenja pripomorejo k
boljšemu okrevanju.
10
Kaj so
antipsihotiki?
Kakšen je
potek
zdravljenja
psihoze?

Spodnja slika na levi strani prikazuje nekatere pozitivne dejavnike pri zdravljenju psihoze, desna stran pa
dejavnike, ki zdravljenje in okrevanje zavirajo.
11

naslovih:
http://www.sent.si/
Informacije o obravnavi pacienta s shizofrenijo najdeš tudi na spletnih
http://www.ozara.org/
http://www.drustvo-paradoks.si/
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SHIZOFRENIJO
Cilj zdravstvene nege pacienta s shizofrenijo je zagotavljanje njegovih telesnih, čustvenih,
socialnih in duhovnih potreb. Izvajanje življenjskih aktivnosti je pri pacientu s shizofrenijo
zaradi narave obolenja pogosto okrnjeno.
V psihiatrični zdravstveni negi pri pacientu s shizofrenijo izvajamo procesno metodo dela.
Proces zdravstvene nege zajema ugotavljanje pacientovih potreb po zdravstveni negi,
načrtovanje, izvajanje in vrednotenje. Srednja medicinska sestra, srednji zdravstvenik sodeluje
pri procesni metodi dela v zdravstveni negi, v okviru poklicnih kompetenc.
1. UGOTAVLJANJE POTREB PO ZDRAVSTVENI NEGI
Ugotavljamo telesne, duševne in socialne potrebe pacienta s shizofrenijo po zdravstveni negi.
Podatke pridobimo z zbiranjem informacij preko pogovora (s pacientom, svojci, pomembnimi
drugimi osebami), opazovanjem…
2. NAČRTOVANJE ZDRAVSTVENE NEGE
Načrtovanje zdravstvene nege izvaja medicinska sestra glede na izražene potrebe pacienta po
zdravstveni negi. V načrtovanju določi cilje in načrt izvajanja zdravstvene nege.
Srednja medicinska sestra, srednji zdravstvenik načrtuje aktivnosti zdravstvene nege, ki so v
okviru njegovih poklicnih kompetenc. Načrtovanje je potrebno zaradi kvalitetnega izvajanja
postopkov zdravstvene nege.
12

3. IZVAJANJE
Izvajanje negovalnih intervencij pri pacientu s shizofrenijo zajema:
- načrtovanje negovalnega postopka,
- priprava izvajalca,
- priprava pripomočkov, prostora, pacienta,
- izvedba,
- ureditev pacienta, pripomočkov, prostora, izvajalca,
- sporočanje, dokumentiranje,
- analiza negovalnih intervencij.
4. VREDNOTENJE
Z vrednotenjem in dokumentiranjem ocenimo rezultat in vpliv negovalne intervencije pri
pacientu z demenco. Evalvacija omogoča izvajanje kvalitetne zdravstvene nege.
1. Dihanje
Dihanje pri pacientu s shizofrenijo zaradi samega obolenja ni ovirano. Motnje dihanja lahko
nastanejo zaradi drugih spremljajočih obolenj, zaradi obolenja dihal, anksioznosti ...
Ugotavljanje potreb
- Ugotovimo pacientovo stopnjo samooskrbe pri življenjski aktivnosti dihanje.
- Ugotovimo, ali so prisotne motnje dihanja.
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti dihanje
- Opazujemo pacienta in ugotavljamo motnje pri dihanju.
- Skrbimo za primerno mikroklimo.
- Merimo vitalne funkcije pri motnjah dihanja in druge po naročilu zdravnika.
- Pri motnjah dihanja izvajamo ustrezne zdravstveno negovalne intervencije.
- Vsa opažanja glede dihanja dokumentiramo in o njih poročamo zdravniku.
13

2. Prehranjevanje in pitje
Pri pacientih s shizofrenijo je zaradi narave obolenja lahko prisotna motnja prehranjevanja, ki se
kaže kot odklanjanje hrane ali prekomerno hranjenje.
Ugotavljanje potreb:
- Ugotovimo pacientovo stopnjo samooskrbe pri življenjski aktivnosti hranjenje in pitje.
- Ugotovimo pacientove navade glede hranjenja in pitja.
- Ugotovimo, ali so prisotne motnje hranjenja in pitja.
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti prehranjevanje in pitje
- Upoštevamo sposobnosti in navade pacienta pri hranjenju in pitju.
- Opazujemo spremembe in odstopanja pri hranjenju in pitju.
- Pacienta pripravimo na obrok: umije si roke, se primerno uredi in umiri.
- Jedilnica naj bo urejena, čista in prijetna.
- Za mizo naj pacient sedi s tistimi ljudmi, s katerimi se dobro razume (spodbujamo
medsebojno komunikacijo).
- Hranjenje naj poteka umirjeno in brez naglice.
- Zelo pomembno je opazovati pacienta pri hranjenju. Pozorni smo na njega in na njegove
motnje hranjenja.
- Obroki hrane naj bodo postreženi ob istem času.
- Če pacient hrano zavrača, ugotovimo vzroke zavračanja hrane. Ti so lahko: halucinacije
(okušalne, vonjalne), blodnje (preganjalne, nanašalne), čustvene motnje, katatonska
stanja ali samomorilni nameni.
- Kadar pacient odklanja hrano zaradi strahu, da je zastrupljena, mu moramo hrano in
pijačo pripraviti tako, da jo vidi, jo lahko prej poskusi, si jo sam servira in podobno.
- Pacienta med hranjenjem opazujemo. Nadzor je potreben takrat, kadar odklanja hrano,
- Če je potrebno, pacienta hranimo oz. v hranjenje vključimo svojce.
- Če pacient želi, mu lahko svojci prinesejo hrano od doma.
- Redno nadzorujemo telesno maso pacienta, da pravočasno ugotovimo hujšanje ali
čezmerno pridobivanje telesne mase.
- Povečan apetit lahko povzročijo psihofarmaki. Pacienta spodbujamo k večji telesni
dejavnosti, spremljamo količino zaužite hrane, s sadjem in tekočino zmanjšujemo
občutek lakote.
- Pacienta poučimo o pomenu zdrave, uravnotežene prehrane za zdravje in dobro počutje.
- Vsa opažana povezana s prehranjevanjem in pitjem, dokumentiramo in o njih poročamo
zdravniku.
14

3. Izločanje in odvajanje
Pacienti s shizofrenijo imajo lahko težave pri izločanju in odvajanju, zaradi različnih vzrokov.
Obstipacija in retenca urina lahko nastaneta zaradi vpliva antipsihotikov, do pogostejše mikcije
pa lahko pride zaradi strahu in tesnobe.
Ugotavljanje potreb
- Ugotovimo pacientovo stopnjo samooskrbe pri življenjski aktivnosti izločanje, odvajanje.
- Ugotovimo pacientove navade v zvezi z izločanjem, odvajanjem.
- Ugotovimo, če so prisotne motnje izločanja, odvajanja.
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti izločanje in odvajanje
- Opazujemo pacienta in ugotavljamo motenje pri izločanju in odvajanju (pozorni smo na
pogostost izločanja, opazujemo izločke).
- Ob zadrževanju urina pacienta večkrat spomnimo, naj gre na stranišče.
- Ob pogostem izločanju urina zaradi anksioznosti, prestrašenosti pacienta pomirimo in ga
zamotimo z dejavnostmi, ki ga razvedrijo in ga razbremenijo strahov.
- Preprečejemo obstipacije s prehrano bogato z vlakninami ter dovolj tekočine. Pacienta
tudi stalno spodbujamo h gibanju.
- Poskrbimo za zasebnost in telesno udobje pacienta pri mikciji in defekaciji.
- Po naročilu zdravnika pacientu damo odvajala.
- Vsa opažanja glede izločanja in odvajanja dokumentiramo in o njih poročamo zdravniku.
4. Gibanje in ustrezna lega
Motnje gibanja so lahko posledica motene volje, katatonskih znakov, uporabe psihofarmakov …
Ugotavljanje potreb
- Ugotovimo pacientovo stopnjo samooskrbe pri življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna
lega.
- Ugotovimo pacientove navade glede z gibanja in ustrezne lege.
- Ugotovimo, ali so prisotne motnje gibanja.
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega
- Upoštevamo sposobnosti pacienta pri gibanju in ustrezni legi.
- Opazujemo spremembe pri gibanju in ustrezni legi.
15

- Preprečujemo komplikacije zmanjšane gibljivosti in negibljivosti.
- Upoštevamo individualnost, celovitost pacienta, njegove interese in dejavnosti, ki ga pri
gibanju zanimajo in veselijo.
- Pacienta spodbujamo, ga motiviramo, mu svetujemo in ga podpiramo pri izvajanju
gibanja in ustrezne lege.
- Pacientu pomagamo pri vključevanju v različne gibalne in rekreacijske dejavnosti,
spodbujamo ga k individualnim in družabnim gibalnim dejavnostim (k sprehodom, teku,
plesu …).
- Pri motnjah gibanja in ustrezni legi izvajamo ustrezne zdravstveno negovalne
intervencije.
- Vsa opažanja glede gibanja in ustrezne lege dokumentiramo in o njih poročamo
zdravniku.
5. Spanje in počitek
Spanje in počitek sta pri pacientu s shizofrenijo pogosto motena. Prihaja do nespečnosti, motenj
v ritmu spanja, pretiranega spanja, poležavanja in nesposobnosti, da bi si človek spočil.
Ugotavljanje potreb
- Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri življenjski aktivnosti spanje in
počitek.
- Ugotovimo pacientove navade v zvezi s spanjem in počitkom.
- Ugotovimo vzroke in najpogostejše motnje spanja pri shizofreniji.
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti spanje in počitek
- Upoštevamo pacientove navade glede spanja, počitka.
- Poskrbimo za primeren popoldanski počitek, zlasti kadar pacient dobiva visoke odmerke
psihofarmakov. Popoldanski počitek prežene utrujenost, pacient se sprosti in si nabere
novih moči za popoldanske dejavnosti.
- Pacienta vzpodbujamo k skrbi za osebno higieno pred spanjem.
- Pomagamo mu pri urejanju postelje.
- Soba naj bo čista, urejena, prijetna in prezračena.
- Pomemben je pomirjujoč pogovor pred spanjem.
- Čez dan pacienta spodbujamo k telesni dejavnosti in k tistim dnevnim aktivnostim, ki ga
veselijo.
- Kadar kljub vsem ukrepom pacient ne more zaspati, mu po zdravnikovem naročilu damo
uspavalo. Uspaval ne dajemo pred 22. uro in ne po 2. uri zjutraj.
- Vsa opažanja glede motnje spanja in počitka dokumentiramo in o njih poročamo
zdravniku.
16

6. Oblačenje in slačenje
Pacient s shizofrenijo se lahko nenavadno oblači in uporablja različne okraske.
Ugotavljanje potreb
- Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri življenjski aktivnosti oblačenje in
slačenje (ali se lahko sam obleče in sleče; ali potrebuje pomoč pri oblačenju in slačenju;
ali izbira ustrezna oblačila ter obutev glede na letni čas, priložnosti …).
- Ugotovimo pacientove navade glede z oblačenja in urejenosti.
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti oblačenje, slačenje
- Upoštevamo pacientove navade glede oblačenja in slačenja.
- Če je potrebno, pacientu pomagamo pri oblačenju ter slačenju in ga spodbujamo k
samostojnosti pri ustrezni izbiri oblačil in obutve.
- Pacienta spodbujamo, ga usmerjamo in nadzorujemo pri izbiri primernih oblačil in
obutve glede na letni čas in priložnost.
- Poskrbimo, da so pacientova oblačila čista, primerna, udobna, topla in privlačnega
videza.
- Pohvalimo ga, ko je urejen.
- Spoštujemo pacientov slog oblačenja in poskrbimo, da njegova svoboda glede oblačenja
ni okrnjena. V bolnišnici spodbujamo pacienta k oblačenju njegovih oblačil.
- Vsa opažanja glede oblačenja, slačenja in urejenosti dokumentiramo in o njih poročamo
zdravniku.
7. Vzdrževanje normalne telesne temperature
Vzdrževanje normalne telesne temperature pri pacientu s shizofrenijo zaradi samega obolenja ni
ovirano. Odstopanja od normalnih vrednoti lahko nastanejo zaradi neprimernega oblačenja glede
na letni čas in zaradi drugih spremljajočih obolenj.
Ugotavljanje potreb
- Ugotovimo pacientovo stopnjo samooskrbe pri življenjski aktivnosti vzdrževanje telesne
temperature.
- Ugotovimo pacientove navade glede primernega oblačenja in vzdrževanja temperature
bivalnega okolja.
- Ugotovimo, ali telesna temperatura odstopa od normalnih vrednosti.
17

Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti vzdrževanje normalne telesne
temperature
- Opazujemo pacienta in ugotavljamo odstopanja od normalnih vrednosti telesne
temperature.
- Merimo telesno temperaturo enkrat na dan po naročilu zdravnika in ob odstopanjih od
normalnih vrednoti.
- Pri povišani oz. znižani telesni temperaturi izvajamo ustrezne zdravstveno negovalne
intervencije.
- Vsa opažanja glede vzdrževanja telesne temperature dokumentiramo in o njih poročamo
zdravniku.
8. Osebna higiena in urejenost
Shizofrenija lahko povzroči pomanjkanje interesa za osebno higieno in urejenost.
Ugotavljanje potreb
- Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri življenjski aktivnosti skrb za osebno
higieno in urejenost.
- Ugotovimo pacientove navade glede osebne higiene in urejenosti.
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti osebna higiena in urejenost
- Upoštevamo pacientove navade glede osebne higiene in urejenosti.
- Pacienta spodbujamo, ga usmerjamo in nadzorujemo pri izvajanju osebne higiene in
urejenosti. Če je potrebno, mu pri izvajanju osebne higiene pomagamo.
- Priskrbimo potrebne pripomočke za osebno higieno in pacienta poučimo o pravilnem
izvajanju higienskih navad.
- Pohvalimo ga, ko je urejen.
- Pri negovalnih intervencijah moramo biti vztrajni, odločni in do pacienta spoštljivi.
- Opazujemo stanje kože, las, nohtov, ustne higiene, spremembe na vidnih sluznicah.
- Vsa opažanja glede telesne čistoče, osebne urejenosti dokumentiramo in o njih poročamo
zdravniku.
18

9. Izogibanje nevarnostim v okolju
Pacient s shizofrenijo je zaradi narave bolezni izpostavljen avto-heteroagresivnemu vedenju.
Razlogi za nasilno vedenje lahko izhajajo iz pacientove osebnosti, bolezenskih motenj
(preganjalnih in nanašalnih blodenj, halucinacij), iz okolje, povzroča pa ga lahko tudi
zdravstveno osebje.
Ugotavljanje potreb:
- Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri življenjski aktivnosti izogibanje
nevarnostim v okolju.
- Ugotovimo znake avto-heteroagresivnega vedenja.
Intervencije zdravstvene nege:
- Upoštevamo stopnjo samooskrbe pacienta pri izogibanju nevarnostim v okolju (kako in v
kolikšni meri pacient lahko sam poskrbi za svojo varnost).
- Izvajamo ukrepe za zagotavljanje varnosti na oddelku.
- Pacienta opazujemo, prepoznavamo vzroke in znake nasilja. Znaki nasilja so lahko
sprememba pacientovega vedenja, povečana zaskrbljenost, kričanje, nenadna nenavadna
mirnost, sovraštvo, izražanje psihotičnega doživljanja, napetost, prestrašenost,
nezaupljivost in drugo.
- Preprečujemo nasilno vedenje, imamo spoštljiv odnos do pacienta in ga pomirimo.
- Uporabimo terapevtsko komunikacijo, pokažemo razumevanje za pacientovo stisko, ga
poslušamo, ne nasprotujemo njegovemu načinu razmišljanja. Na previden način ga
opozorimo in ga usmerimo k sprejemljivim oblikam vedenja in izražanja nezadovoljstva.
- Pri nasilnem pacientu izvajamo tehnike deeskalacije.
- Izvajamo ukrepe za preprečevanje samomorilnosti glede na stopnjo ogroženosti pacienta
(nadziramo pacienta, poskrbimo za stalno prisotnost zdravstvenega osebja, odstranimo
nevarne predmete, pacienta vključujemo v dnevne dejavnosti na oddelku).
- Vsa opažanja glede izogibanja nevarnostim v okolju dokumentiramo in o njih poročamo
zdravniku.
19

10. Komunikacija, odnosi z ljudmi in izražanje čustev
Pacient s shizofrenijo lahko težje izraža svoja čustva, občutja in potrebe. Okolica ga pogosto
ne razume, ne sprejema njegovega vedenja, kar vodi v slabe medosebne odnose.
Ugotavljanje potreb
- Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri življenjski aktivnosti odnosi z ljudmi
in izražanje čustev.
- Ugotovimo pacientove navade glede odnosa z ljudmi, izražanja čustev in potreb.
- Ugotovimo najpogostejše motnje pri življenjski aktivnosti odnosi z ljudmi in izražanje
čustev.
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti odnosi z ljudmi, izražanje čustev
- Upoštevamo sposobnosti pacienta pri komunikaciji, izražanju čustev in mnenj.
- S pacientom vzpostavimo terapevtsko komunikacijo in izkoristimo vsako priložnost za
pogovor z njim ter njegovimi svojci.
- Uporabljamo miren, topel ton glasu, pacienta poslušamo, ne nasprotujemo njegovemu
razmišljanju, temveč ga usmerjamo k realnosti.
- V pogovoru ne šepetamo in se ne vedemo skrivnostno, ker je pacient lahko sumničav.
- Pacienta spodbujamo, da govori o sebi, o svojih pogledih, doživetjih, dvomih, težavah o
doživljanju in sprejemanju samega sebe.
- Izogibamo se uporabi pomirjevalnega dotika, ker si ga pacient lahko razlaga kot grožnjo,
napad ali spolno nasilje.
- Zdravstveni delavec naj se osredotoči na občutke, ki so pri pacientu povezani z
blodnjami, in ne na misli, ki so posledica bolezensko nastalih zmot. Tudi naj ne poiskuša
pacientovih blodenj smiselno razlagati, saj samo pacient pozna logično ozadje blodenj.
- Pacienta vključujemo v različne dejavnosti za spodbujanje komunikacije, kot je trening
socialnih spretnosti in v različne socioterapevtske skupine.
- Vsa opažanja glede komunikacije in izražanja čustev pacienta dokumentiramo in o njih
poročamo zdravniku.
20

11. Izražanje verskih čustev
Pacient s shizofrenijo pogosto izraža željo po izražanju verskih čustev in zadovoljevanju
duhovnih potreb.
Ugotavljanje potreb
- Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri življenjski aktivnosti izražanje verskih
čustev.
- Ugotovimo pacientova pričakovanja glede izražanja verskih čustev in duhovnosti.
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti izražanje verskih čustev
- Upoštevamo sposobnosti pacienta pri izražanju in zagotavljanju verskih čustev ter
duhovnih potreb.
- Upoštevamo individualnost, celovitost pacienta, upoštevamo kulturne in verske razlike.
- Smo strpni do različnih verskih prepričanj.
- Spoštujemo pacientovo pravico do izbire in odločanja, dostojanstva in zasebnosti.
- Pokličemo duhovnika, če pacient želi, pacientu omogočimo obisk verskih obredov, in
prejem zakramentov.
- Poskrbimo za zasebnost, da se pacient lahko pogovori z duhovnikom na samem.
- Vsa opažanja glede izražanja verskih čustev pacienta dokumentiramo in o njih poročamo
zdravniku.
12. Koristno delo
Delavne sposobnosti so pri pacientu s shizofrenijo zaradi narave bolezni lahko okrnjene.
Ugotavljanje potreb
- Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri življenjski aktivnosti koristno delo.
- Ugotovimo pacientove navade glede opravljanja koristnega dela.
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti koristno delo
- Upoštevamo sposobnosti pacienta pri opravljanju koristnega dela.
- Pacientu pomagamo pri vključevanju v različne zaposlitvene dejavnosti, spodbujamo ga
k delu in koristnim dejavnostim na oddelku (npr. k zalivanju rož, urejanju postelje …).
- Vsa opažanja glede zagotavljanja življenjske aktivnosti koristno delo dokumentiramo in
o njih poročamo zdravniku.
21

13. Razvedrilo in rekreacija
Pacient s shizofrenijo je lahko pasiven, nima želje, volje po razvedrilu in rekreativnih
dejavnostih.
Ugotavljanje potreb
- Ugotovimo pacientovo sposobnost samooskrbe pri življenjski aktivnosti razvedrilo in
rekreacija.
- Ugotovimo pacientove navade glede razvedrila in rekreacije.
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti razvedrilo in rekreacija
- Upoštevamo sposobnosti pacienta pri zagotavljanju razvedrilnih in rekreativnih
dejavnosti.
- Upoštevamo individualnost, celovitost pacienta, ugotavljamo njegove interese in
dejavnosti, ki ga zanimajo in veselijo.
- Pacienta spodbujamo, ga motiviramo, mu svetujemo in ga podpiramo pri izvajanju
razvedrilnih in rekreativnih dejavnosti.
- Pacientu pomagamo pri vključevanju v različne zaposlitvene in rekreacijske dejavnosti,
spodbujamo ga k individualnim in družabnim aktivnostim na oddelku.
- Pacienta usmerjamo v socialno okolje v bolnišnici in zunaj nje (k sprehodom, obisku
razstav, gledališč, knjižnic …).
- Vsa opažanja glede zagotavljanja razvedrilnih in rekreativnih dejavnosti dokumentiramo
in o njih poročamo zdravniku.
14. Učenje in pridobivanja znanja
Pacient s shizofrenijo mora biti dobro informiran o bolezni in zdravem načinu življenja, ker s
tem lahko bistveno izboljšamo kakovost njegovega življenja in medsebojne odnose.
Pri izvajanju zdravstvene nege učimo pacienta samooskrbe in zdravega načina življenja, s
čimer povečujemo samostojnost in kakovost življenja.
Zdravstveni delavec se mora zavedati, da pacienta poučuje z vsemi svojimi dejanji, odnosom,
urejenostjo in načinom dela.
22

Ugotavljanje potreb
- Ugotovimo pacientovo sposobnost učenja in pridobivanja znanja.
- Ugotovimo pacientove navade glede učenja in pridobivanja znanja.
Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti učenje in pridobivanje znanja
- Upoštevamo sposobnosti pacienta pri učenju in pridobivanju znanja.
- Upoštevamo individualnost, celovitost pacienta, njegove interese in dejavnosti, ki ga
zanimajo in veselijo.
- Pri izvajanju zdravstveno negovalnih intervencij izkoristimo čas za učenje pacienta o
samooskrbi in zdravem načinu življenja.
- Pacienta spodbujamo, ga motiviramo, mu svetujemo in ga podpiramo pri učenju in
pridobivanju znanja.
- Pacienta poučimo o preprečevanju ponovitve duševnih motenj (o prvih znakih, rednem
jemanju terapije, kontrolnih pregledih, tehnikah samoobvladovanja, izobraževalnih in
podpornih programih).
- Pacienta usmerjamo v različne dejavnosti, ki mu omogočajo pridobivanje znanja in
spretnosti za zagotavljanje samostojnosti in izvajanje življenjskih aktivnosti (npr. h
gospodinjskim spretnostim, razpolaganju z denarjem, uporabi javnega prevoza …)
- Vsa opažanja glede učenja in pridobivanja znanja dokumentiramo in poročamo o njih
zdravniku.
23

PONOVIMO
Naštej znake bolezni pri shizofreniji.
Ob primeru razloži primer halucinacije in blodnje.
Kaj pomeni, da je pacient v remisiji?
Kako bi svetoval staršem mladostnika, ki ima prisluhe?
Naštej pozitivne dejavnike pri zdravljenju shizofrenije!
Ali je lahko pacient s shizofrenijo nevaren za druge in ali lahko ogroža tudi sebe? Utemelji.
Razloži zdravstveno nego pacienta s shizofrenijo glede na življenjske aktivnosti.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Povezava s praktičnim poukom: Izdelava poročila o ugotavljanju potreb in izvajanju zdravstvene
nege pacienta s shizofrenijo po življenjskih aktivnostih
24

VIRI
De Hert M., Magiels G., Thys E. (2001). Skrivnost možganskega čipa: vodnik za samopomoč,
namenjen osebam s psihozo. Ljubljana: Janssen-Cilag.
Kisner et al. (2002). Zdravstvena nega. Maribor: Založba Pivec.
Kocmur M. (2005). Kaj je dobro vedeti o shizofreniji. Ljubljana: Psihiatrična klinika Ljubljana
in Center za izvenbolnišnično psihiatrijo.
Kogovšek B., Škerbinek A. (2002). Zdravstvena nega bolnika z duševnimi motnjami. Ljubljana:
Tehniška založba Slovenije.
Kogovšek B, Kobentar R. (2002). Priročnik psihiatrične zdravstvene nege in psihiatrije za
medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Ljubljana: Psihiatrična klinika.
Marušič A. (2008). Mentalno zdravje. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Priročnik psihiatrične zdravstvene nege in psihiatrije za medicinske sestre in zdravstvene
tehnike. Uredila Kogovšek B., Kobentar R. (1999). Ljubljana: Psihiatrična klinika.
Slovensko združenje za duševno zdravje – ŠENT (1996). Shizofrenija–informacije za družine.
Ljubljana: ŠENT.
Švab V. (1996). Duševna bolezen v skupnosti. Ljubljana: Psihiatrična klinika Ljubljana.
Tavčar R. (2008). Shizofrenija in druge psihoze. Novo mesto: Krka.
Tomori M., Ziherl S. (1999). Psihiatrija. Ljubljana: Medicinska fakulteta.
25