ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

mgrt.gov.si

ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

OCENA EKONOMSKEGA

POMENA TURIZMA

V SLOVENIJI V

LETU 2003 IN

EKSTRAPOLACIJA

ZA LETO 2006

(po metodologiji

Satelitski računi za turizem)


Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006


Ocena ekonomskega pomena

turizma v Sloveniji v letu 2003

in ekstrapolacija za leto 2006

(po metodologiji Satelitski računi za turizem)

Economic Importance of Tourism

in Slovenia in 2003 and

Extrapolation of trends to 2006

(using the Tourism Satellite Account methodology)

Ljubljana, 2008


Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006


7 Uvodna beseda

8 Povzetek

12 Povzetek v angleškem jeziku (English Summary)

18 1. Uvod

20 2. Kratek pregled turizma v svetu in Sloveniji

20 2.1 Pregled turizma na svetovni ravni

22 2.2 Pregled slovenskega turizma

28 3. Metodološka izhodišča ter osnovni pojmi SRT

28 3.1 Metodološka pojasnila priprave SRT in ključni pojmi

29 3.2 Opredelitev temeljnih konceptov SRT

36 3.3 Tabele SRT

39 3.4 Glavni agregati SRT

41 4. Ocena pomena turizma po metodologiji SRT

41 4.1 Število obiskovalcev in nočitev

44 4.2 Notranja turistična potrošnja

49 4.3 Izhodna poraba domačih turistov

50 4.4 Zaposlenost v turizmu

52 4.5 Proizvodnja in dodana vrednost v turizmu

58 4.6 Glavni agregati turizma

60 5. Ocena skupnih (neposrednih in posrednih) učinkov turizma

60 5.1 Metodološka izhodišča

61 5.2 Ocena skupnih učinkov turizma

63 5.3 Povzetek ključnih agregatov slovenskega turizma

64 6.Mednarodna in medčasovna primerjava pomena izsledkov

64 6.1 Primerjava s SLO SRT 2000

65 6.2 Primerjava pomena turizma v Sloveniji z drugimi državami

68 7. Ocena učinkov turizma za leto 2006 z metodo ekstrapolacije

68 7.1 Splošni metodološki pristop (SRT Tabele 1, 2 in 4)

76 7.2 Zaposlenost

76 7.3 Ocena osnovnih turističnih agregatov

79 8. Sklep

80 Pomembnejša literatura in viri

83 Priloga 1: SRT tabele za leto 2003

102 Priloga 2: SRT tabele za leto 2006

107 Priloga 3: Metodološka pojasnila

108 Priloga 4: Najpomembnejše ugotovitve projekta

KAZALO


Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006


UVODNA

BESEDA

Turizem se v Sloveniji pospešeno razvija in raste s hitrejšo stopnjo kot je povprečna rast

slovenskega gospodarstva. S svojimi številnimi ugodnimi vplivi na gospodarski, družbeni

in socialni razvoj ter pomembnimi ekonomskimi učinki predstavlja razvojno in poslovno

priložnost za našo državo.

Že dalj časa se soočamo z vprašanjem ustreznega merjenja dejanskih učinkov in vpliva turizma

na narodno gospodarstvo. Najustreznejšo rešitev za izboljšanje vrednotenja pomena turizma v

narodnem gospodarstvu, ustreznega merjenja ekonomskega obsega te dejavnosti in izračun

realnih makroekonomskih kazalnikov smo zaznali v uvedbi metodologije Satelitskih računov

za turizem (SRT), ki so jo razvile UNWTO, OECD in Eurostat. Satelitski računi za turizem

merijo obseg ponudbe in povpraševanja v sektorju turizma in njegovo vlogo v narodnem

gospodarstvu, vrednost blaga in storitev ter vpliv na zaposlovanje in posreden vpliv na ostale

gospodarske dejavnosti. S svojim analitičnim pristopom in rezultati vplivajo na boljše kreiranje

razvojnih politik in strategij in omogočajo mednarodno primerjavo podatkov.

Slovenija je z uvajanjem metodologije SRT in realnimi izračuni turističnega multiplikatorja

pristopila k uresničevanju usmeritev Evropske Komisije na področju turizma in turistične

statistike, ki vsem svojim članicam priporoča, da pristopijo k izdelavi SRT, za kar namenja

tudi finančno pomoč.

S projektom »Ocena ekonomskega pomena turizma v letu 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

(po metodologiji Satelitski računi za turizem)«, ki ga je Direktorat za turizem Ministrstva za

gospodarstvo naročil, vodil in usmerjal v letu 2007 in ga je sofinancirala Evropska komisjija,

smo želeli na podlagi metodologije Satelitskih računov za turizem (SRT) ovrednotiti učinke

turizma v Sloveniji v letih 2003 in 2006 ter zagotoviti mednarodno primerljive podatke.

Mag. Marjan Hribar, generalni direktor

Direktorat za turizem

Ministrstvo za gospodarstvo


Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Povzetek

1. Turistična dejavnost je v svetu v letu 2006 ustvarila več kot 585 mrd EUR prihodkov. Skupno

je zaposlovala okoli 255 mio ljudi. Turizem se danes v več kot 80% držav po svetu uvršča

med prvih pet najpomembnejših gospodarskih dejavnosti. Na globalni ravni predstavlja

okrog 35% celotnega izvoza storitev ter med 7% in 8% svetovnega izvoza dobrin.

2. Turizem tudi v Sloveniji predstavlja eno pomembnejših in perspektivnejših gospodarskih

dejavnosti. Kljub temu je statistično spremljanje njegovega pomena zaradi narave

dejavnosti zelo oteženo. Turizem se namreč sestoji iz množice različnih storitev

in produktov, ki jih združuje dejstvo, da jih uporabljajo obiskovalci med turističnim

potovanjem. S tega vidika je turizem fenomen, ki ga določa povpraševanje (aktivnosti

obiskovalcev) in ne ponudba kot pri drugih panogah.

3. Metodologija satelitskih računov za turizem (v nadaljevanju SRT) je najbolj razdelan in

celovit pristop k ocenjevanju ekonomskega pomena turizma v določenem gospodarstvu.

Navezuje se na nacionalne račune države (kot satelit oziroma dodatek). Sestoji iz

številnih jasno definiranih konceptov in metodoloških pristopov, ki jih predstavljamo v

tem dokumentu. Njeno osrčje tvori deset tabel, ki prikazujejo različne vidike turističnega

povpraševanja (predvsem SRT Tabele 1 – 4) oziroma ponudbe (predvsem SRT Tabeli

5 in 6). SRT omogočajo 1.) izdelavo koherentnega in verodostojnega statističnega

pregleda turizma na ravni narodnega gospodarstva; 2.) oceno pomena turizma na

narodnogospodarski ravni, primarno skozi delež turizma v celotnem BDP-ju in delež

turizma v ustvarjeni dodani vrednosti; 3.) oceno posrednih učinkov turizma na preostale

gospodarske sektorje; 4.) oceno pomena turizma z vidika zaposlovanja in trga delovne

sile; 5.) mednarodno primerljivost rezultatov.

4. Pričujoči dokument predstavlja zaključno poročilo projekta »Satelitski računi za turizem

(SRT) – ocena ekonomskega obsega in pomena turizma v Sloveniji za leto 2003 in

ekstrapolacija rezultatov za leto 2006.« Naročnik projekta je Ministrstvo za gospodarstvo,

Direktorat za turizem, izvajalec pa Inštitut za socioekonomsko in poslovno evalvacijo,

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Namen projekta je zagotoviti makroekonomske

agregate, s katerimi bo mogoče izraziti obseg in ekonomski pomen turizma v Sloveniji ter

pridobiti mednarodno primerljive podatke o vplivu turizma na nacionalno gospodarstvo.

5. Avtorji študije smo se pri pripravi SRT v celoti ravnali v skladu s smernicami Priporočenega

metodološkega okvira SRT (TSA: Recommended Methodological Framework), ki so ga

izdale Evropska komisija (Eurostat), UNWTO, OECD in OZN. Izhajali smo iz mednarodno

sprejetih konceptov, ki omogočajo mednarodno primerljivost rezultatov.

Ključne ugotovitve SRT za 2003

6. S strani uradne statistike (SURS) je bilo v letu 2003 zabeleženih skupno 2.246.100 turističnih

prihodov (61,4% tujih turistov in 38,9% domačih turistov) ter 7.502.600 nočitev (55,7% tujih

in 44,3% domačih turistov). V enakem obdobju so, po podatkih uradne statistike, slovenski

turisti v tujini opravili 9.880.868 nočitev oz. za skoraj 3-krat več nočitev kot v Sloveniji, v

veliki meri na račun množičnih obiskov hrvaške obale v poletnih mesecih.

7. Slovenijo je v letu 2003 obiskalo (oz. se peljalo skozi državo) 38.177.838 tranzitnih potnikov

oz. okoli 12.080.258 zasebnih tranzitnih vozil, kar predstavlja okoli 65,5% vseh mejnih

prehodov potnikov. Domači prebivalci so v Sloveniji opravili 5.649.988 enodnevnih izletov

na katerih je bilo udeleženih 17.726.060 izletnikov.

8. Denarna potrošnja tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev (SRT Tabela 1) je znašala

1.157.877.618 EUR oz. dobrih 270,6 mrd SIT, pri čemer je 43,22% delež predstavljala

potrošnja tujih enodnevnih obiskovalcev (vključno s tranzitnimi potniki) in 56,78% tuji

turisti.


9. Skupna domača turistična potrošnja za vse rezidente, ki potujejo (SRT Tabela 2) je znašala

932.643.341 EUR oz. slabih 218 mrd bivših SIT v gotovini, pri čemer je predstavljala

potrošnja enodnevnih obiskovalcev in izletnikov 50,0% delež in 50,0% delež potrošnja

domačih turistov. Visok delež potrošnje med enodnevnimi obiskovalci in izletniki je moč

pripisati številčnosti enodnevnih izletov oziroma obiskovanju restavracij, znamenitosti ali

prireditev izven običajnega okolja bivanja.

10. Skupna notranja turistična potrošnja tujih in domačih enodnevnih obiskovalcev in turistov

(SRT Tabela 4) je znašala 2.166,66 mio EUR oz. dobrih 506 mrd bivših SIT, pri čemer je bilo

2.090, 52 mio EUR oz. 96,49% denarnih izdatkov ter za 76,14 mio EUR drugih nedenarnih

komponent turistične potrošnje, ki vključujejo predvsem vrednosti imputiranih najemnin

v sekundarnih domovih ter različne subvencije v kulturi.

11. Izhodna poraba domačih turistov v gotovini (SRT Tabela 3) je znašala 744.825.132 EUR

oz.nekaj več kot 174 mrd bivših SIT.

12. Slovensko turistično gospodarstvo, t.j. značilne turistične gospodarske panoge po

metodologiji SRT, so v letu 2003 proizvedle značilne turistične proizvode in storitve v

vrednosti 2,5 mrd EUR. Najpomembnejši produkt turističnega gospodarstva je bila

strežba hrane in pijače, kjer je vrednost ustvarjenih storitev presegla 700 mio EUR. Na

drugem mestu so bile zabava in druge rekreativne prireditve, katerih proizvodnja je

dosegla vrednost 375 mio EUR, predvsem zaradi igralništva. Na tretjem mestu so hoteli

in ostale nastanitvene storitve z 293 mio EUR.

13. Turistični sektor je v letu 2003 ustvaril 824 mio EUR dodane vrednosti. Turistični BDP

(ki vsebuje tudi davke, ki jih je generirala turistična aktivnost) znaša 1.229 mio EUR.

To predstavlja kar 4,94% celotnega BDP-ja ustvarjenega v slovenskem narodnem

gospodarstvu. Neposredno je notranje turistično povpraševanje ustvarilo 30.644 delovnih

mest oziroma 3,9% vseh zaposlitev v gospodarstvu.

14. Če ob neposrednih učinkih turizma upoštevamo še posredne učinke, ki nastanejo višje

v verigi vrednosti zaradi porabe turističnih podjetij in njihovih zaposlenih v narodnem

gospodarstvu, se pomen turizma poveča. Bruto domači proizvod ustvarjen v gospodarstvu

kot posledica turistične aktivnosti je leta 2003 znašal 1.921 mio EUR oziroma 7,72%

celotnega BDP-ja Slovenije.

15. Ključni agregati obsega turizma v Sloveniji za leto 2003 so prikazani v naslednji tabeli:

Tabela P‐1: Prikaz ključnih agregatov obsega turizma v Sloveniji za leto 2003

Vir: Lastni izračuni,

SURS, STO

Kategorija mio SIT mio EUR

Notranja turistična potrošnja 506.358 2.167

Tujska potrošnja 270.601 1.158

enodnevni obiskovalci 116.959 500

turisti 153.642 657

Domača potrošnja 217.963 933

enodnevni obiskovalci 108.994 466

turisti 108.969 466

Turistična dodana vrednost 192.619 824

Delež turistične DV v dodani vrednosti gospodarstva (%) 3,82% 3,82%

Dodana vrednost dejavnosti značilnih za turizem 158.455 678

Dodana vrednost drugih dejavnosti 34.164 146

Delež dejavnosti značilnih za turizem v celotni DV 82,26% 82,26%

Turistični BDP 287.164 1.229

Delež turizma v BDP (%) 4,94% 4,94%

BDP dejavnosti značilnih za turizem 179.112 766

BDP drugih dejavnosti 108.051 462

Delež dejavnosti značilnih za turizem v celotnem turstičnem BDP 62,37% 62,37%

Zaposlenost v turizmu 30.644

Ocena skupnih učinkov

Turistična dodana vrednost brez domačih poslovnih potovanj 165.079 706

Turistični BDP brez domačih poslovnih potovanj 255.352 1.093

Celotna proizvodnja podjetij v gospodarstvu kot posledica turistične

593.675 2.540

aktivnosti

Dodana vrednost ustvarjena v gospodarstvu kot posledica turistične

333.157 1.426

aktivnosti

Delež v dodani vrednosti gospodarstva (%) 6,60% 6,60%

BDP ustvarjen v gospodarstvu kot posledica turistične aktivnosti 448.897 1.921

Delež v BDP (%) 7,72% 7,72%


10 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Primerjalna analiza

16. Primerjava rezultatov SRT 2003 z rezultati SRT 2000 vsebinsko neposredno ni mogoča

oz. smiselna, predvsem zaradi razlik v dostopnih podatkih ter metodoloških pristopih.

Čeprav tako SRT za leto 2003, kot njihov predhodnik za leto 2000 temeljijo na skupnih

metodoloških izhodiščih, je uporabljena metodologija v okviru SRT za leto 2003 vsebinsko

in metodološko pomembno nadgrajena ter v primerjavi z izračuni za leto 2000 bližje

usmeritvam splošne SRT metodologije. Za orientacijo naj navedemo, da je delež turizma

v BDP-ju leta 2000 znašal 3,8%, leta 2003 pa 4,94%. Število zaposlenih v turizmu je leta

2000 znašalo 23.102, leta 2003 pa 30.644.

17. Mednarodna primerjava slovenskega turizma pokaže, da je slovenski turizem s 4,94-

odstotnim prispevkom k BDP-ju po narodnogospodarskem pomenu primerljiv s švicarskim

ter relativno nekoliko manjši od avstrijskega. V absolutnih številkah, t.j. obsegu notranje

turistične potrošnje pa slovenski turizem dosega le približno 10% velikosti švicarskega ali

avstrijskega turističnega gospodarstva.

18. Primerjalna strukturna analiza notranje turistične potrošnje v izbranih državah pokaže,

da Slovenija veliko večji delež turistične potrošnje realizira iz naslova enodnevnih oz.

tranzitnih obiskovalcev, kot pa to velja v primeru Avstrije. V le-tej tuji večdnevni obiskovalci

ustvarijo več kot 90% vse tujske potrošnje, medtem ko je v Sloveniji ta odstotek skoraj

polovico nižji.

Pomen turizma za leto 2006 z metodo ekstrapolacije

19. Številni podatki za leto 2006 v času nastanka poročila še niso bili dostopni. Zato smo

ključne kategorije obsega turizma za leto 2006 ocenili na osnovni ocen za leto 2003, ki

smo jih ekstrapolirali oziroma pomnožili z ustreznimi faktorji rasti. Gre za približne – prve

oziroma preliminarne – ocene pomena turizma v letu 2006. Natančnejše ocene za leto

2006 po metodologiji SRT bodo izdelane šele v letu 2009, ko bodo dostopni vsi ustrezni

podatki. Zaradi tega imajo naše ocene le informativen značaj in jih ne gre primerjati z

ocenami za leto 2003.

20. Ekstrapolirana skupna potrošnja tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev (SRT Tabela

1) za leto 2006 znaša 1.649 mio EUR oz. dobrih 395 mrd bivših SIT, pri čemer je 42,60%

predstavljala potrošnja tujih enodnevnih obiskovalcev (vključno s tranzitnimi potniki) in

57,40% potrošnja tujih turistov. Ekstrapolirana skupna domača turistična potrošnja za

vse rezidente, ki potujejo (SRT Tabela 2) za leto 2006 znaša 1.142 mio EUR oz. slabih 274

mrd bivših SIT v gotovini, pri čemer predstavlja 49,69% potrošnja enodnevnih obiskovalcev

in izletnikov ter 50,31% potrošnja domačih turistov.

21. Skupna notranja turistična potrošnja tujih in domačih enodnevnih obiskovalcev in turistov

(SRT Tabela 4) za leto 2006 znaša 2.880 mio EUR oz. dobrih 690 mrd bivših SIT, pri čemer

prestavljajo znesek v višini 2.792 mio EUR (oz. 96,93%) denarni izdatki ter 88,56 mio

EUR oz. 3% druge nedenarne komponente turistične potrošnje, ki vključujejo predvsem

vrednosti imputiranih najemnin v sekundarnih domovih ter različne subvencije v kulturi.

22. Ekstrapolirana izhodna poraba domačih turistov v gotovini (SRT Tabela 3) za leto 2006

znaša 910 mio EUR oz. malo več kot 218 mrd bivših SIT.

23. Zaposlenost v turizmu se je v obdobju 2003 – 2006 povečala za nekaj več kot 7%, na 32.885

zaposlenih.

24. Turistična dodana vrednost v Sloveniji je leta 2006 znašala 1.088 mio EUR. To predstavlja

4,11% skupne bruto dodane vrednosti v Sloveniji. V primerjavi z letom 2003 se je turistična

dodana vrednost povečala za 32% (izraženo v EUR).

25. Turistični bruto domači proizvod je leta 2006 znašal 1.678 mio EUR, kar predstavlja 5,5%

celotnega BDP Slovenije v tem letu.

26. Uradni statistični podatki o precejšnji rasti zaposlenosti v turističnih dejavnostih ter naše

ocene ekstrapoliranih turističnih agregatov kažejo, da se je v obdobju 2003 – 2006 turizem

zelo pospešeno razvijal. Rast turističnih dejavnosti je bila hitrejša od povprečne rasti

gospodarstva, kar pomeni, da se je pomen turizma v gospodarstvu povečal. Vendar je pri


11

končni interpretaciji teh podatkov potrebno biti previden, saj ne gre za ocene na podlagi

dejanskih podatkov, ampak za ocene na podlagi ekstrapolacijskih faktorjev. Drugačni

ekstrapolacijski faktorji lahko pripeljejo do drugačnih rezultatov.

27. Na osnovi izkušenj s pripravo SRT za leto 2003 podajamo nekaj konkretnih priporočil

glede nadaljnjega razvoja statistike spremljanja turizma v okviru metodologije SRT.

1.) Nadaljevati z uporabo SRT metodologije za spremljanje turizma v Sloveniji. 2.) Posebej

spremljati potrošnjo domačih rezidentov za prostočasne in sprostitvene aktivnosti.

3.) Aplicirati metodologijo SRT za posamezne ožje opredeljene segmente turizma. 4.)

Pristopiti k izdelavi regionalnih SRT. 5.) Upoštevati specifiko SRT pri izvedbi kakršnih

koli anket turistov. 6.) Pri anketah zajeti tudi denarne, ne samo fizične podatke. 7.) Bolj

poglobljeno spremljati enodnevne obiskovalce. 8.) Bolj poglobljeno spremljati tranzitni

turizem.


12 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Economic Importance of Tourism in

Slovenia in 2003 and Extrapolation

of trends to 2006 (using the TSA

methodology) - English Summary

In 2006, global tourism produced over EUR 585 billion in revenue and employed approximately

255 million people worldwide. It accounted for a 35% share of global service exports and between

7–8% of global exports of goods. In more than 80% of nations across the world, tourism has

become one of the top five industries.

Slovenian tourism is no exception to these general trends and has become one of the most

important sectors of the national economy. However, statistical analysis of tourism, i.e. its size,

features and importance, remains a highly complex task due to its specific nature.

The key specificity of tourism is the fact that it consists of bundles of products and services

that share the fact of being consumed by tourists (before, during or after a trip). Thus, tourism

represents a demand-based based phenomenon, rather than being production-based, as in

any other industry.

The Tourism Satellite Accounts Methodology (TSA methodology) was developed by the UN,

OECD, UNWTO and Eurostat to improve the statistical coverage of tourism. It is one of the

most comprehensive approaches to statistical analysis of the economic importance of tourism

within a national economy. TSA is directly linked to the national accounts of the entire economy

and represents a special vehicle used for a more detailed and comprehensive overview of the

tourism sector. The TSA methodology consists of a number of precisely defined concepts;

however, it allows the statistician some necessary autonomy with regard to each country’s

specifics while providing for the international comparability of results. The core of TSA is 10

TSA tables representing different aspects of tourist demand (mostly TSA Tables 1–4) and supply

(mostly TSA Tables 5 and 6).

TSA allows: 1) compilation of a coherent and realistic statistical overview of tourism on the

level of the national economy; 2) assessment of the economic importance of tourism for the

national economy, primarily via measuring tourism’s share in total GDP and value added of the

respective economy; 3) assessment of the indirect impact of tourism on other sectors of the

national economy; 4) assessment of the importance of tourism for employment creation and

labour market functioning; and, finally, 5) international comparison of the results.

The following document is the final product of a project carried out by the Institute for

Socioeconomic and Business Evaluations at the Faculty of Economics, University of Ljubljana,

and coordinated by the Tourism Directorate at the Ministry of the Economy of the Republic

of Slovenia. The primary aim of the project “Estimating the economic impacts of tourism in

Slovenia in 2003 and extrapolation of trends to 2006 using the TSA methodology” is to estimate

the key economic aggregates describing the size and importance of tourism for the Slovenian

economy and establish a basis for relevant international comparisons.

Slovenia already has experience with TSA methodology, which was first implemented to estimate

the impacts of tourism in 2000. However, in this project the authors have significantly upgraded the

methodology used in the TSA for Slovenia in 2000 and completely aligned it with the TSA Recommended

Methodological Framework, thus establishing the foundation for realistic interperiodical and

international comparisons in all areas covered by the international TSA methodology.


13

In preparation of the TSA we have focused on several key areas of Slovenian tourism, researching

them in depth in order to present data and results with the highest degree of credibility and

quality. One such area was the gambling industry, in which we conducted an in-depth analysis

based, among other sources, on a direct survey of all the casinos in the country. Further,

recognising the importance of transit tourists for Slovenian tourism output and consumption, we

have developed several innovative approaches for estimating transit tourism-related physical

size and monetary consumption. Finally, we have developed several methods for estimating the

number and impact of foreign and domestic day-trip visitors. This is a group that represents a

significant portion of all visitors in Slovenia, but which by its very nature is difficult to track by

conventional statistical methods.

Regarding employment in the tourism sector, we have gone further than demanded by the

TSA methodology and have estimated tourism employment, i.e. employment in the tourism

industries that is directly attributable to internal tourism consumption.

We have established thorough methodological and data-gathering recommendations with

regard to gross fixed capital investment in tourism and collective tourism consumption.

However, compilation of the corresponding TSA Tables 8 and 9 has been postponed until the

methodology is refined and defined through debate on the international level. In any event, we

believe that our methodological recommendations will provide a sound basis for future work

and for the participation of Slovenia in the international debate regarding methodology in these

two developing fields.

Finally, the assessment of the TSA for Slovenian tourism in 2006 on the basis of TSA 2003

extrapolation marks an important advance in two senses. On one hand, it represents the first

such estimation done for Slovenia and at the same time enables the first informative glimpse

into the current performance of the tourism sector. On the other hand, we have developed

several novel estimation approaches regarding the assessment of realistic growth factors that

are crucial for reliable extrapolation of results.

TSA for Slovenia 2003 key findings:

Official statistics (Statistical Office of the Republic of Slovenia) reported 2,246,100 tourist

arrivals (61.4% by foreign tourists and 38.6% by domestic visitors) and 7,502,600 overnights

(55.7% by foreign tourists and 44.3% by domestic visitors) in 2003. In the same period

Slovenian tourists visiting foreign countries accounted for 9,880,868 overnights, i.e. over 3

times more overnights than recorded for domestic visitors in Slovenia, mostly due to mass

summer vacationing on the Croatian coast.

In 2003 the number of the transit tourists going through Slovenia rose to 38,177,838 passengers

and 12,080,258 vehicles, representing 65.5% of all border crossings.

Slovenian citizens made 5,649,988 same-day trips totalling 17,726,060 visitors.

Monetary consumption by foreign tourists and same-day visitors to Slovenia (TSA Table 1)

reached EUR 157 m. Of that, 43.22% was on account of foreign same-day visitors (including

transit passengers) and 56.78% came from foreign tourists. Total monetary domestic tourism

consumption of all travelling residents (TSA Table 2) was EUR 932.6 m, being equally divided

among same-day visitors and tourists. The large share of domestic tourist consumption going

to same-day visitors is due to a significant number of same-day trips made for recreational

and cultural activities or dining outside the usual environment of the residents. Total internal

tourism consumption (TSA Table 4) was EUR 2,167 m, 96.49% being monetary expenditure

and 3.51% representing other tourism consumption in kind, primarily the value of second

house use and subsidies to the cultural sector. Monetary consumption of domestic tourists

abroad (TSA Table 3) hit EUR 744.8 m.


14 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Production of Slovenian tourism, i.e. characteristic tourism industries, of characteristic

tourism products in 2003 was valued at EUR 2.5 b with the key sector being food and

beverage serving services, accounting for over EUR 700 m. Next were other amusement

and recreational services with EUR 375 m, mostly due to the developed Slovenian gambling

industry. Third place went to hotels and other accommodation services, with production

worth EUR 293 m.

Slovenian tourism in 2003 produced EUR 824 m of value added and EUR 1,229 m of tourism

GDP, representing 4.94% of Slovenian GDP. Tourism demand created 30,644 direct jobs and

accounted for 3.9% of all Slovenian employed persons. Accounting for indirect influences

through other industrial sectors, tourism accounted for EUR 1,912 m, or 7.72% of Slovenian

GDP.

The key aggregates of Slovenian tourism in 2003 are presented in the table on the next

page.

Table 1: Key tourism aggregates for Slovenia 2003

Source: Own

calculations, SURS, STO

Category mSIT mEUR

Internal tourism consumption 506,358 2,167

Inbound tourism consumption 270,601 1,158

Same-day visitors 116,959 500

Tourists 153,642 657

Domestic tourism consumption 217,963 933

Same-day visitors 108,994 466

Tourists 108,969 466

Tourism value added 192,619 824

Share of tourism value added in the total VA of the economy (%) 3.82% 3.82%

Characteristic tourism industries’ VA 158,455 678

Other industries’ VA 34,164 146

Share of characteristic tourism industries in total tourism VA 82.26% 82.26%

Tourism GDP 287,164 1,229

Share of tourism in national GDP (%) 4.94% 4.94%

GDP of characteristic tourism industries 179,112 766

GDP of other industries 108,051 462

Share of characteristic tourism industries in total tourism GDP 62.37% 62.37%

Employment in characteristic tourism industries 30,644

Assessment of total economic impact

Tourism value added without domestic business travel 165,079 706

Tourism GDP without domestic business travel 255,352 1,093

Total output of the national economy due to tourism 593,675 2,540

Value added produced in the national economy due to tourism 333,157 1,426

Share of total national value added (%) 6.60% 6.60%

GDP of the national economy due to tourism 448,897 1,921

Share of total national GDP (%) 7.72% 7.72%

Comparative analysis

Direct comparison between the TSA for Slovenia 2003 and TSA for Slovenia 2000 is not possible

and may even be misleading, due to important differences in methodological background

and available data sources. Although both studies are based on the same international

methodology, the TSA 2003 presents significant methodological improvements and follows the

TSA Recommended Methodological Framework far more strictly. Allowing for an orientational

proxy comparison at the top level, the TSA 2000 indicated that the share of tourism in total

GDP was 3.8%, while the TSA 2003 gives a result of 4.9%. The number of tourism-employed

people documented by the TSA 2000 was 23,102, while the 2003 calculations show 30,644.

International comparison shows that the relative size of Slovenian tourism of 4.94% of total

GDP is close to the national economic importance of tourism in Switzerland, while somewhat

smaller than in Austria (5.8% of GDP in 2000). In absolute terms, however, Slovenian tourism


15

accounts for less than 10% of the internal tourism consumption of Austria or Switzerland.

Comparative structural analysis shows that Slovenian tourism earns a far greater share of

its income from same-day tourists than is the case in neighbouring Austria. There, foreign

tourists account for over 90% of all inbound tourism consumption, while in Slovenia the

respective figure is lower by half.

Economic importance of tourism for Slovenia in 2006 by extrapolation

of TSA 2003 results

Since much key statistical data for 2006 was not yet available when the study was being

performed, the authors have had to resort to assessing 2006 tourism performance by

extrapolating from the 2003 results. Figures were extrapolated on the basis of carefully

estimated growth factors and represent the first informative assessment of the economic

importance of tourism for 2006, since a detailed 2006 study via the TSA will only be done in

2009.

Extrapolated inbound tourism consumption in 2006 (TSA Table 1) amounts to EUR 1,649 m,

with 42.60% going to foreign same-day visitors and the rest to foreign tourists. Expected

domestic tourism consumption for 2006 stands at EUR 1,142 m, with 49.7% coming from

same-day visitors and trips. Expected outbound tourism consumption stands at EUR 910 m.

In the period 2003–2006, employment in characteristic tourism industries increased 7% to

32,885 persons. Tourism value added in 2006 hit EUR 1,088 m, representing 4.11% of national

value added produced and an increase of 32% with respect to 2003. Tourism GDP in 2006

reached EUR 1,679 m, representing 5.5% of total national GDP.

Statistical estimates indicate strong growth of the tourism industry in the 2003–2006

period, which was higher than overall economic growth, thus increasing the economic

importance of tourism within the national economy. However, since these estimations are

only extrapolations, the authors advise caution in their interpretation, as they are based on a

number of assumptions.


16 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006


18 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

1.Uvod

Turizem v Sloveniji predstavlja eno pomembnejših in perspektivnejših gospodarskih

dejavnosti. Kljub temu je statistično spremljanje pomena turizma zaradi njegove narave zelo

oteženo. Turizem namreč sestoji iz množice različnih storitev in produktov, ki jih združuje

dejstvo, da jih uporabljajo obiskovalci med turističnim potovanjem. S tega vidika je turizem

fenomen, ki ga določa povpraševanje (dejavnost obiskovalcev), in ne ponudba kot pri drugih

panogah. Določena storitev (npr. strežba hrane in pijače) je lahko del turizma, če jo porabi

turist, ali pa tudi ne, če jo npr. porabi lokalni prebivalec. V nacionalnih računih gospodarstva

turistična dejavnosti ni predstavljena kot enotna dejavnost, temveč so z njo povezani učinki

zajeti v različnih področjih obračunavanja bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP)

kot npr.: gostinstvo, poslovne storitve, trgovina, v podatkih plačilne bilance ter celo nekaterih

drugih dejavnostih. Zaradi teh posebnosti turizma se statistično spremljajo predvsem fizični

tokovi (število obiskovalcev, število nočitev) in ne toliko ekonomski (denarni) tokovi.

Metodologija satelitskih računov za turizem (v nadaljevanju SRT) predstavlja najbolj razdelan

in celovit pristop k ocenjevanju ekonomskega pomena turizma v določenem gospodarstvu.

SRT predstavljajo nadgradnjo nacionalnih računov, ki celovito spremlja monetarne tokove

turističnega povpraševanja in ponudbe. So plod skupnega prizadevanja več mednarodnih

organizacij, ki se ukvarjajo s statističnim spremljanjem turizma (ZN, UNWTO, OECD, Eurostat).

SRT metodologijo, ki zagotavlja tudi mednarodno primerljivost rezultatov, so uvedle že številne

države. Evropska komisija njeno uvedbo priporoča vsem državam članicam EU.

SRT podrobno analizirajo povpraševanje po blagu in storitvah, ki so povezane s turizmom, z

namenom opazovanja pripravljenosti in skladnosti s ponudbo blaga in storitev v tem sektorju

ter ugotavljanja, kako ta ponudba vzajemno vpliva na druge gospodarske dejavnosti. Merijo

obseg ponudbe in povpraševanja v sektorju turizma in njegovo vlogo v narodnem gospodarstvu,

vrednost blaga in storitev ter vpliv na zaposlovanje. SRT vrednotijo sektor turizma v smislu

njegovega deleža v BDP-ju, številu delovnih mest, kapitalskih vlaganj in javnofinančnih

prihodkov ter njegovo vlogo v plačilni bilanci. S tem vplivajo na boljše ustvarjanje oz. oblikovanje

razvojnih politik in strategij ter omogočajo mednarodno primerjavo podatkov.

Ministrstvo za gospodarstvo je že v letu 2001 z izvedbo študije izvedljivosti pristopilo k

uresničevanju usmeritev Evropske komisije na področju turizma in turistične statistike. V letu

2004 je bi po naročilu Ministsrstva za gospodarstvo – Direktorata za turizem izveden projekt

»Satelitski računi za turizem v Sloveniji« z izračuni ekonomskega pomena turizma v letu 2000

po metodologiji satelitskih računov za turizem (leto 2000 je bilo izbrano, ker so bili v času

izvedbe projekta za to leto dostopni vsi statistični podatki iz primarnih in sekundarnih virov).

Pričujoči dokument predstavlja končno poročilo projekta »Satelitski računi za turizem (SRT)

ocena ekonomskega obsega in pomena turizma v Sloveniji za leto 2003 in ekstrapolacija

rezultatov za leto 2006.« Naročnik projekta je Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za

turizem, izvajalec pa Inštitut za socioekonomsko in poslovno evalvacijo, Ekonomska fakulteta

Univerze v Ljubljani.


19

Namen projekta je zagotoviti makroekonomske agregate, s katerimi bo mogoče izraziti

obseg in ekonomski pomen turizma v Sloveniji ter pridobili mednarodno primerljive

podatke o vplivu turizma na nacionalno gospodarstvo. Izračuni na osnovi Input-Output tabel

prikazujejo podrobne informacije o turistični potrošnji ter na drugi strani omogočajo vpogled

v podrobno strukturo proizvodnje, ki je potrebna za zadovoljitev turističnega povpraševanja.

S tem pridobivamo ustrezno, mednarodno priznano metodološko orodje za spremljanje

ekonomskega obsega in pomena turizma v narodnem gospodarstvu ter njegovega vpliva na

druge gospodarske dejavnosti, na zaposlovanje in pospeševanje regionalnega razvoja.

Pričujoči dokument predstavlja nadgradnjo projekta iz leta 2004. Pri oceni glavnih kategorij

SRT smo izhajali iz metodologije uporabljene pri SRT za leto 2000, ki pa smo jo na številnih

mestih posodobili, nadgradili in razširili. Prav tako se je v tem času povečala dostopnost

in kakovost številnih podatkovnih virov, ki smo jih vključili v naše ocene. S tem je sicer

onemogočena medčasovna primerljivost izračunov, vendar je po drugi strani zagotovljena

večja natančnost in zanesljivost ocen.

Faze implementacije SRT v Sloveniji

Ministrstvo za gospodarstvo

Direktorat za turizem

Mednarodni inštitut

za turizem

Ekonomska

fakulteta

Ljubljana

Od leta 2011: SURS

(po programu dela)

Študija

izvedljivosti

TSA za leto 2000

TSA za

leto 2003 z

esploratcijo za

leto 2006

Redno spremljanje

po metodologiji TSA

v 3-letnih intervalih

2001 2004 2007 2011


20 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

2. Kratek pregled turizma

v svetu in Sloveniji

V tem poglavju podajamo kratek pregled razvoja in gibanja turističnih tokov v Sloveniji in svetu.

2.1 Pregled turizma na svetovni ravni

Po ocenah Svetovne turistične organizacije (v nadaljevanju UNWTO) predstavlja danes turizem

eno najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v svetu, ki je v letu 2006 skupno ustvarila več

kot 585 mrd EUR prihodkov, kar predstavlja 6,4% rast glede na leto 2005 (550 mrd EUR).

Slika 1 prikazuje podrobnejši pregled obsega in rasti skupnih prihodkov iz naslova turizma v

svetu v obdobju 1990-2006.

Slika 1: Prikaz gibanja obsega svetovnih prihodkov iz naslova turizma za posamezna leta v obdobju

1990-2006

700

Svetovni prihodki v mrd EUR

600

500

521

471

509

550

585

400

300

200

212

314

100

0

1990

1995

2000

2003

2004

2005

2006

Vir: UNWTO, 2007.

V več kot 80% vseh držav v svetu se turizem uvršča med prvih pet najpomembnejših

gospodarskih dejavnosti. Globalno predstavlja turizem okoli 35% celotnega izvoza storitev

ter med 7 in 8% svetovnega izvoza dobrin. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Mednarodne

organizacije za delo (ILO) za leto 2006 naj bi bilo v povezavi s turizmom v svetu skupno

zaposlenih več kot 255 mio ljudi, od tega okoli 76 mio neposredno v turističnih dejavnostih.

Po podatkih UNWTO je skupno število turističnih prihodov na svetovni ravni v letu 2006

znašalo več kot 842 mio prihodov, kar predstavlja 4,5% rast v primerjavi z letom 2005. Slika

2 prikazuje gibanje števila svetovnih turističnih prihodov v letu 1950 ter obdobju po letu 1990.

Od leta 1950 do 2006 je število svetovnih turističnih prihodov naraslo za več kot 3328-krat ter

naraščalo s povprečno letno stopnjo 6,5%. Kot je razvidno iz slike, se je po treh zaporednih

slabih turističnih sezonah v obdobju 2000-2003, ki jih je moč pripisati terorizmu, ekonomskim

krizam in epidemiji SARS-a, svetovni turizem spet opomogel ter začel podirati nove rekorde.

Tako je samo v obdobju januar-april 2007 delež svetovnih turističnih prihodov narasel že za

6,3%. Po ocenah UNWTO naj bi se skupno število svetovnih turističnih prihodov do leta 2020

podvojilo (glede na leto 2006) na preko 1,6 mrd prihodov.


21

Slika 2: Gibanje števila svetovnih turističnih prihodov po posameznih letih v obdobju 1950-2006

1000

Število svetovnih turističnih prihodov v mio

900

800

700

600

500

455,9

559,4

687,3

684,1

702,6

694,0

764,0

806,0

842,0

400

300

200

100

25,3

0

1950

1990

1995

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Vir: UNWTO, 2007.

Slika 3 za konec prikazuje še trend gibanja števila turističnih prihodov po regijah v obdobju

1990-2005.

Slika 3: Trend gibanja števila turističnih prihodov po regijah v obdobju 1990-2005 v mio prihodov

900

Evropa

Azija in Pacifik

Južna in Severna Amerika

Afrika

Srednji Vzhod

800

700

600

500

400

300

200

100

0

1990 1995 2000 2003 2004 2005

Vir:UNWTO, 2007.

Tabela 2‐1: Tržni deleži regij po številu turističnih prihodov za leto 2005

Vir: UNWTO, 2007.

Evropa Azija in Pacifik J in S Amerika Afrika Srednji Vzhod

54,8% 19,3% 16,6% 4,6% 4,8%


22 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

2.2 Pregled slovenskega turizma

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) je bilo v letu 2007

v turistično nastanitvenih objektih v Sloveniji zabeleženih 2.681.178 turističnih prihodov ter

8.261.308 nočitev, kar predstavlja 8% porast v številu turističnih prihodov glede na enako

obdobje v letu 2006 ter 7% porast v številu nočitev glede na leto 2006. Tabela 2‐2 prikazuje

ključne tokove slovenskega turizma v letu 2007.

Tabela 2‐2: Pregled osnovnih kazalcev slovenskega turizma za leto 2007 (začasni podatki)

Vir: SURS, 2008

Turistična kategorija Obseg I-XII 2007

Indeks glede na enako

obdobje 2006

Struktura

Prihodi turistov

Skupaj 2.681.178 108 100%

a) domači 929.846 107 35%

b) tuji 1.751.332 108 65%

Prenočitve

Skupaj 8.261.308 107 100%

a) domači 3.393.408 105 42%

b) tuji 4.867.900 108 58%

Po podatkih SURS-a je bilo do sedaj najuspešnejše turistično leto, leto 1986 z 2.821.396

zabeleženimi turističnimi prihodi ter 9.213.434 nočitvami. Slika 4 podrobneje prikazuje gibanja

osnovnih turističnih kazalnikov za slovenski turizem po posameznih letih v obdobju 1950 do

2006.

Slika 4: Pregled temeljnih kazalnikov slovenskega turizma po posameznih letih v obdobju

1950-2006 (v 1000)

14.000

Prihodi (v 1000) Prenočitve (v 1000)

12.000

10.000

8.000

6.000

4.000

2.000

Vir: SURS: Letni pregled

turizma – časovne

serije, 2007.

0

1950 1960 1970 1980 1986 1990 1991 2000 2003 2004 2005 2006

Kot je lepo razvidno iz slike, je slovenski turizem v drugi polovici 80-tih let ter začetku 90-

tih let pred razpadom Jugoslavije beležil rekordno visoko število turističnih prihodov ter

nočitev, zlasti na račun državljanov drugih republik bivše Jugoslavije. V letu 1991 se je po

osamosvojitvi Slovenije ter vojni na Hrvaškem in v BiH število prihodov v Sloveniji zmanjšalo

za 44%, medtem ko se je število nočitev zmanjšalo za 39%. Stanje se je počasi umirilo do leta

1995, po letu 2000 pa je slovenski turizem zopet začel beležiti visoke stopnje rasti turističnih

prihodov in nočitev. Kljub temu se je šele v letu 2006 slovenski turizem ‘vrnil’ na enako raven

tik pred osamosvojitvijo in razpadom Jugoslavije. Slika 5 prikazuje podrobnejšo razčlenitev

števila turističnih prihodov in nočitev za domače in tuje turiste ločeno po posameznih letih v

obdobju 1991-2006.


23

Slika 5: Podrobnejša razčlenitev števila turističnih prihodov in nočitev ločeno za domače in tuje

turiste po posameznih letih v obdobju 1991-2006

Vir: SURS: Letni pregled

turizma – časovne

serije, 2007.

Domaèi

2006 867,2

3231,5

2005 840,0

3173,3

2004 842,4

3225,9

2003 872,9

3327,2

2002 859,9

3300,3

2001 867,0

3316,1

2000 867,6

3314,9

1996 825,7

3281,6

1991

1126,6

3916,3

0 1000 2000 3000 4000 5000

Prenočitve (v 1000) Prihodi (v 1000)

Tuji

2006

1615,0

4485,6

2005

1554,9

4399,3

2004

1498,8

4362,8

2003

1373,1

4175,4

2002

1302,0

4020,8

2001 1218,7

3813,5

2000 1089,6

3404,1

1996 831,9

2550,6

1991 298,7

969,6

0 1000 2000 3000 4000 5000 6000

Prenočitve (v 1000) Prihodi (v 1000)

Kot je razvidno iz zgornje primerjave, se je število prihodov domačih turistov v obdobju 1996 do

2006 povečalo za 5%, medtem ko se je število nočitev domačih turistov v omenjenem obdobju

zmanjšalo za 2%. Pri tujih turistih se je število njihovih prihodov v obdobju 1996 do 2006 povečalo

za 94%, medtem ko se je število njihovih nočitev povečalo za 76%. Pri omenjenih primerjavah

je potrebno tudi opozoriti, da se omenjeni podatki nanašajo na število zabeleženih prihodov in

nočitev ter ne na število dejanskih turistov, saj se lahko turisti med svojim bivanjem v Sloveniji

prijavijo v več nastanitvenih objektih ter so tako večkrat zabeleženi med prihodi in nočitvami

(čeprav gre za iste turiste). V nadaljevanju Slika 6 prikazuje še zgoščeno primerjavo dinamike

števila prihodov in nočitev domačih in tujih turistov ter skupnega obsega števila prihodov in

nočitev turistov po posameznih letih v obdobju 1991-2006. Iz omenjenih slik je lepo razviden

upad v prihodu in številu nočitev tujih turistov po osamosvojitvi Slovenije v letu 1991 ter njihov

ponoven porast zlasti po letu 1996.

Slika 6: Zgoščen pregled dinamike gibanja števila prihodov in nočitev posameznih kategorij

turistov v obdobju 1991-2006

3000

Prihodi

8000

Nočitve

2500

7000

6000

2000

5000

1500

4000

1000

500

0

Domači (v 1000)

Tuji (v 1000)

Skupaj (v 1000)

3000

2000

1000

0

Domači (v 1000)

Tuji (v 1000)

Skupaj (v 1000)

Vir: SURS: Letni pregled

turizma – časovne

serije, 2007.

1991

1996

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

1991

1996

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006


24 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Tabela 2‐3 v nadaljevanju prikazuje še primerjavo povprečne dobe bivanja posameznih vrst

turistov, pri čemer velja pri interpretiranju podatkov upoštevati opozorilo možnosti beleženja

istih turistov v različnih nastanitvenih objektih.

Tabela 2‐3: Povprečne dobe bivanja posameznih kategorij turistov po posameznih letih v obdobju

1991-2006

Vir: SURS: Letni pregled

turizma – časovne

serije, 2007.

1991 1996 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Domači 3,48 3,97 3,82 3,82 3,84 3,81 3,83 3,78 3,73

Tuji 3,25 3,07 3,12 3,13 3,09 3,04 2,91 2,83 2,78

Skupaj 3,43 3,52 3,43 3,42 3,39 3,34 3,24 3,16 3,11

Slika 7 v nadaljevanju prikazuje strukturo števila tujih turističnih nočitev glede na 10

najpomembnejših držav po posameznih letih v obdobju 1991-2006. Kot je razvidno iz slike,

se je delež nočitev nemških turistov iz leta 1991, ko so predstavljali slabo četrtino vseh tujih

nočitev, zmanjšal v letu 2006 za skoraj polovico, s čimer so se nemški turisti po nočitvah tujih

turistov v Sloveniji premaknili iz 1. na 3. mesto. Ravno nasproten trend je moč opaziti pri

nočitvah italijanskih turistov, ki so leta 1991 zasedali 3. mesto, do leta 2006 pa so se dvignili

na 1. mesto. Med ostalimi turističnimi nočitvami velja posebej izpostaviti še nočitve turistov iz

Velike Britanije, ki so se s prihodom nizko cenovnih letalskih prevoznikov močno okrepile in

so sedaj na 4. mestu, pri čemer so se glede na leto 1991 povečale za več kot 100%.

Slika 7: Prikaz gibanja strukture nočitev tujih turistov za 10 najpomembnejših držav po posameznih

letih v obdobju 1995-2006

100%

90%

80%

70%

60%

50%

40%

30%

20%

10%

0%

1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Italija 15,9% 19,1% 18,0% 17,9% 17,5% 18,0% 19,5% 19,8%

Av strija 18,1% 15,5% 16,3% 16,8% 16,5% 15,8% 15,3% 14,9%

Nemčija 23,5% 22,7% 23,0% 21,1% 19,5% 17,7% 15,8% 13,9%

Velika Britanija 2,7% 4,5% 5,0% 4,8% 4,8% 6,1% 7,2% 7,1%

Hrv aška 8,7% 7,4% 6,8% 6,4% 6,3% 6,0% 5,9% 6,3%

Nizozemska 3,4% 3,7% 3,7% 3,7% 4,7% 4,9% 4,3% 4,0%

Madžarska 2,4% 2,5% 2,4% 2,3% 2,5% 2,4% 2,6% 2,6%

Francija 1,6% 1,6% 1,5% 1,6% 1,8% 2,4% 2,6% 2,4%

ZDA 1,3% 2,0% 1,8% 1,7% 1,6% 2,1% 2,0% 2,4%

Vir: SURS, STO, letni

pregledi turizma v

številkah, 2007.

Ruska federacija 3,5% 2,0% 2,4% 2,3% 2,4% 2,1% 2,2% 2,3%

Ostalo 18,9% 19,1% 19,2% 21,4% 22,3% 22,4% 22,6% 24,3%


25

Slika 8 v prikazuje obseg in gibanje števila nočitev po posameznih pomembnejših nastanitvenih

kategorijah in po posameznih letih v obdobju 1995-2005. Kot je razvidno iz slike se je število

nočitev v hotelih in motelih v obdobju 2004-2005 umirilo, medtem ko je število nočitev v kampih

celo rahlo upadlo. Izrazit je tudi trend upadanja nočitev v zasebnih sobah, kjer pa je potrebno

izpostaviti, da gre zgolj za registrirane zasebne sobe, ne pa tudi zasebne sobodajalce, ki niso

registrirani in dejansko predstavljajo sivo ekonomijo.

Slika 8: Pregled obsega in gibanja števila nočitev po posameznih pomembnejših nastanitvenih

kategorijah v obdobju 1995-2005 (v 1000)

2005

249,4

1096,6

736,5

802,4

4687,7

2004

1118,5

661,8

268,7

855,5

4684,2

2003

1089,2

683,4

275,2

876,4

4578,4

2002

263,8

854,6

676,9

1039,5

4486,2

2001

239,2

680,0

864,1

1020,3

4326,0

2000

953,6

617,4

210,1

636,0

4301,9

1995

203,6

201,8

849,4

911,8

3716,4

0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000

Vir: SURS, 2007.

Hoteli in moteli Kampi Penzioni, apartmaji in prenočišča Zasebne sobe Drugo

Slika 9 podrobneje prikazuje strukturo nočitev vseh turistov po posameznih nastanitvenih

kategorijah za leto 2005 (zadnji razpoložljivi podatki). Hoteli in moteli predstavljajo skupaj

skoraj dve tretjini vseh turističnih nočitev. Na drugem mestu jim sledijo kampi, na tretjem pa

penzioni, apartmaji in prenočišča. V omenjeni strukturi velja posebej izpostaviti tudi delavske

počitniške domove, ki so v letu 2005 zabeležili 206.500 nočitev, kar predstavlja približno 2,7%

vseh zabeleženih nočitev. Sledijo jim otroški in mladinski počitniški domovi, ki so v letu 2005

zabeležili 134.900 nočitev oz. 1,8% vseh turističnih nočitev. V nadaljevanju Tabela 2‐4 prikazuje

še gibanje števila ležišč po posameznih nastanitvenih kategorijah v obdobju 1995-2005. Iz

tabele je razvidno relativno konstantno število ležišč v hotelih v obdobju 1995-2005, ki pa se

je v letu 2006 in 2007 nekoliko okrepilo. Na drugi strani je značilen dokaj močan upad števila

ležišč v motelih, katerih število se je v obdobju 1995 do 2005 zmanjšalo za dobrih 43%. Skupno

število vseh ležišč se je v obdobju 1995 do 2005 povečalo iz 72.853 na 78,960 oz. za 8,4%

predvsem na račun povečanje ležišč v drugih nastanitvenih kategorijah, kot npr. turističnih

kmetijah z nastanitvijo in začasnih nastanitvenih zmogljivostih.


26 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Slika 9: Podrobnejša struktura nočitev vseh turistov (domači+tuji) po izbranih nastanitvenih

kategorijah za leto 2005

Hoteli in moteli

61,9%

Kampi

Penzioni, apartmaji in prenočišča

9,7%

14,5%

Zasebne sobe

Delavski počitniški domovi

Otroški in mladinski počit. domovi

Planinski domovi

Turistične kmetije

Marine

Drugo

3,3%

2,7%

1,8%

0,9%

0,2%

0,1%

4,9%

Vir: SURS, 2007.

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%

Tabela 2‐4: Gibanje števila ležišč po posameznih nastanitvenih kategorijah v obdobju 1995-2005

Vir: SURS, 2007.

1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Skupaj 72.853 79.225 79.893 80.034 80.724 78.654 78.960

hoteli 28.289 26.682 24.882 25.062 26.618 27.828 28.252

moteli 980 812 807 863 764 680 558

kampi 16.568 18.174 14.054 15.672 16.742 16.100 16.324

zasebne sobe 7.739 9.198 8.311 8.063 8.194 8.239 8.131

penzioni,

apartmaji in

prenočišča

2.841 6.991 8.608 6.474 6.455 6.536 7.092

drugo 16.436 17.368 23.231 23.900 21.951 19.271 18.603


27

2.2.1 Devizni priliv

Devizni prilivi zajeti v plačilni bilanci Slovenije so pomemben kazalec pomena receptivnega

turizma, medtem ko je za izhodni turizem pomemben vidik turističnih odlivov. Slika 10

prikazuje obseg in gibanje turističnih prihodkov in odhodkov v plačilni bilanci, kjer je za saldo

turistične devizne bilance značilen velik presežek, ki pomembno znižuje manjko v pokritosti

celotnega uvoza z izvozom.

Slika 10: Gibanje salda turističnih prihodkov in odhodkov v plačilni bilanci v mio EUR za obdobje

1995-2006

1.600

1.400

1.200

1.000

800

600

400

200

Izvoz potovanj (mio EUR)

Uvoz potovanj (mio EUR)

Vir: Banka Slovenije,

plačilne bilance za

obdobje 1995-2006.

0

1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Kot je razvidno iz zgornje slike, je zlasti po letu 2003 obseg prihodkov iz naslova izvoza potovanj,

kot posledica relativno visokih stopenj rasti receptivnega turizma pomembno prispeval k

dejstvu, da je v omenjenem obdobju obseg turističnih prihodkov za več kot 2-krat presegel

odhodke iz naslova uvoza potovanj. Tako so v letu 1995 slovenski državljani za turistične

namene v tujini porabili za okoli 432 mio EUR, medtem ko so tuji turisti za turistične namene

po oceni Banke Slovenije porabili okoli 838 mio EUR. V letu 2006 so slovenski državljani za

turistične namene v tujini porabili za okoli 651 mio EUR, medtem ko so tujci v Sloveniji porabili

okoli 1.502 mio EUR, kar je 2,5-krat več. V letu 2006 je bil tako salo turistične menjave v

plačilni bilanci pozitiven in je znašal okoli 851 mio EUR, medtem ko je celotni primanjkljaj

v tekočem delu plačilne bilance znašal 773 mio EUR oz. okoli 2,6% BDP-ja. Če primerjamo

povprečne letne stopnje rasti posameznih kategorij, lahko ugotovimo, da so skupni odhodki

povezani z uvozom potovanj rasli s povprečno letno stopnjo rasti okoli 13,7%, medtem ko so

skupni prihodki z izvozom potovanj v omenjenem obdobju rasli s povprečno letno stopnjo rasti

16,3%.

Pri splošnem pregledu strukture turističnega deviznega priliva iz naslova izvoza potovanj

(receptivni tuji turizem) velja na kratko izpostaviti relativno visok delež prodaje v prosto

carinskih in mejnih prodajalnah, ki je v obdobju do leta 1998 znašala povprečno okoli 15%

vseh turističnih deviznih prilivov na letni ravni. Po letu 1998 se je njihov delež začel močno

zmanjševati in je danes relativno nepomemben. Na drugi strani se je po letu 1998, še bolj

pa po letu 2003, začel povečevati delež priliva turističnih podjetij, igralništva, izobraževanja

in zdravljenja. V celotnem obdobju pa so seveda plačila s tolarsko gotovino predstavljala

najpomembnejši del turističnega priliva.


28 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

3. Metodološka izhodišča

ter osnovni pojmi SRT

V tem poglavju podrobneje predstavljamo osnovne pojme in koncepte povezane s Satelitskimi

računi za turizem. Ustrezno razumevanje metodologije SRT je ključnega pomena za pravilno

interpretacijo ugotovitev tega poročila.

3.1 Metodološka pojasnila priprave SRT

in ključni pojmi

3.1.1 Sistem nacionalnih računov in Satelitski računi za turizem

Izhodišče za pripravo SRT je sistem nacionalnih računov (v nadaljevanju SNA). Nacionalni

računi so najcelovitejši in najpopolnejši prikaz ekonomske aktivnosti narodnega gospodarstva.

Znotraj nacionalnih računov je najširšemu krogu javnosti nedvomno najbolje poznan podatek

o bruto domačem proizvodu.

SNA predstavlja osnovo konceptov, klasifikacij in računovodskih pravil za analizo proizvodnje,

investicij, ter stogov in tokov finančnih in nefinančnih sredstev v gospodarstvu. SNA deli

gospodarstvo na institucionalne enote, ki so z ekonomskega vidika samostojne za sprejemanje

ekonomskih odločitev. Ločimo pet vrst institucionalnih enot: (1) gospodinjstva, (2) finančne

gospodarske družbe, (3) nefinančne gospodarske družbe, (4) državo ter (5) neprofitne

organizacije.

Omenjene institucionalne enote lahko preko različnih proizvodnih procesov proizvajajo

najrazličnejše proizvode in storitve ter pri tem porabljajo različne kombinacije proizvodnih

faktorjev. Pri statističnem spremljanju proizvodne aktivnosti, pa je potrebno doseči, da je

posamezna enota analize z vidika proizvodnje kar se da homogena. Posledično je enota analize

v SNA enota enovrstne dejavnosti, ki je označena z enotno lokacijo in eno samo osrednjo

proizvodno aktivnostjo. Enote enovrstne dejavnosti z enako proizvodnjo aktivnostjo sestavljajo

panoge oz. industrije po sistemu standardne klasifikacije industrijskih dejavnosti (ISIC).

SNA sestavljajo trije podrejeni sistemi računov: (1) tekoči računi, (2) računi akumulacije in (3)

računi stanja. V našem primeru so najpomembnejši tekoči računi, ki zajemajo proizvodnjo,

distribucijo dohodka in njegovo porabo.

Osrednji element računa proizvodnje je dodana vrednost, račun distribucije dohodkov pa

prikazuje njeno razdelitev med posamezne produkcijske faktorje. Končni račun porabe

dohodkov pokaže kako so omenjeni dohodki porabljeni oz. kako jih ekonomski subjekti

delijo na končno porabo in varčevanje. Vsi trije računi vsebujejo izraz BDP, saj je le-ta enak

vsoti dodane vrednosti, oz. agregatu končne porabe oz. seštevku vseh primarnih dohodkov

produkcijskih faktorjev v gospodarstvu.

Satelitski računi se od nacionalnih računov razlikujejo v tem, da fokus njihove analize niso

ekonomske enote, pač pa transakcije med le-temi. Koncept analize transakcij je še posebej

prikladen na področju turizma, saj se turistični sektor pomembno razlikuje od preostalih

gospodarskih panog. Medtem ko so druge gospodarske panoge v SNA definirane na podlagi

proizvodov, ki jih proizvajajo, pa je turistična panoga definirana na strani porabe, t.j. status

porabnika določenih dobrin in storitev odloča o tem, ali je nek produkt ali storitev del

turističnega sektorja ali ne.


29

Turizem je kot ekonomska aktivnost vključen v SNA, vendar pa iz celotnih nacionalnih računov

pomen turizma v narodnem gospodarstvu ni neposredno in jasno razviden, čeprav so vsi

produkti, ki jih turistično gospodarstvo proizvede in porabi zajeti v sistemu. SRT omogočajo

ločeno in poglobljeno analizo turističnega sektorja, ki pa še vedno dovoljuje smiselno

povezavo in primerjavo s celotnim narodnim gospodarstvom.

3.1.2 Mednarodni standardi in SRT

Metodologija priprave SRT je sistem računovodskih konceptov sprejetih s strani OZN, ki so

namenjeni merjenju turističnih proizvodov in storitev v skladu z mednarodnimi standardi,

koncepti, klasifikacijami in definicijami. Pri njeni pripravi so sodelovale organizacije OZN,

OECD, UNWTO in Eurostat. Osnovni namen metodologije SRT lahko strnimo v naslednjih

nekaj točk:

• Omogočanje izdelave koherentnega in verodostojnega statističnega pregleda turizma na

nivoju narodnega gospodarstva;

• Izdelava ocene o pomenu turizma na narodnogospodarski ravni, primarno skozi delež

turizma v celotnem BDP-ju in delež turizma v ustvarjeni dodani vrednosti;

• Ocena posrednih učinkov turizma na preostale gospodarske sektorje;

• Izdelava ocene o pomenu turizma z vidika zaposlovanja in trga delovne sile;

• Mednarodna primerljivost rezultatov.

Poleg omenjenega pa ne gre prezreti, da priprava SRT omogoča izdelavo celovitih analiz vpliva

turizma na preostalo gospodarstvo tudi z vidika plačilne bilance, deviznega priliva, davčnih

inkov ter analize strukture turističnega sektorja s čimer je omogočeno ciljno oblikovanje

aktivne gospodarske politike na področju turizma

3.1.3 Zgodovina statističnega spremljanja turizma

Od druge polovice 70-tih let prejšnjega stoletja so organizacije OZN, OECD in UNWTO ter

nekatere države, še posebej Kanada in Francija, intenzivno razvijale sistem za statistično

spremljanje ekonomske aktivnosti v turizmu. Prva faza razvoja celovitega mednarodnega

sistema turistične statistike se je zaključila leta 1991 na konferenci v Ottawi, leta 1994 pa je

UNWTO v sodelovanju z OZN izdala t.i. Priporočila glede turistične statistike, ki so predstavljala

osnovo za t.i. Priporočeni metodološki okvir (ang. Recommended Methodological Framework)

za pripravo SRT, ki so ga organizacije UNWTO, OZN, OECD in Eurostat izdale leta 2000.

Priporočeni metodološki okvir (RMF) ostaja temeljno vodilo pri pripravi SRT.

Ob metodologiji SRT, ki jo je promovirala predvsem UNWTO, je potrebno omeniti tudi iniciativo

WTTC (ang. World Travel and Tourism Council), ki je razvila svojo metodologijo merjenja

ekonomskega pomena turizma. Omenjena metodologija se od SRT razlikuje predvsem v tem,

da je osredotočena v ekonomsko modeliranje vplivov turistične porabe. Zaradi metodoloških

razlik rezultati študij po metodologiji SRT in WTTC med seboj niso neposredno primerljivi.

3.2 Opredelitev temeljnih konceptov SRT

3.2.1 Stran povpraševanja

Glede na dejstvo, da je turizem z vidika ekonomske statistike opredeljen s strani povpraševanja,

se merjenje le-tega nujno začne z jasno definicijo turizma, turistov oz. obiskovalcev ter njihove,

t.j. turistične potrošnje.


30 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Turizem

Mednarodni standardi za pripravo SRT ne omejujejo turizma na prostočasne aktivnosti, pač pa

vanj umeščajo vsakršno potovanje (poslovno, za potrebe šolanja) in z njim povezano porabo, ki

jo posameznik izvede izven okolja, v katerem se običajno giblje, pri čemer velja, da v okolju,

kjer se nahaja kot turist ne ostane dlje kot eno leto, saj bi v tem primeru s statističnega vidika

postal stalni prebivalec, hkrati pa motiv potovanja ni aktivnost za katero bi bil plačan v kraju,

ki ga obišče.

Obiskovalci

Obiskovalci oz. turisti so v Priporočenem metodološkem okvirju za pripravo SRT opredeljeni

kot »osebe, ki potujejo izven svojega običajnega okolja za dobo manj kot 12 mesecev in

katerih glavni motiv za potovanje ni izvedba aktivnosti za katero bi bili plačani v kraju kamor

potujejo« (RMF, 2001, str. 13).

Iz definicije obiskovalcev so izvzete naslednje osebe:

• Osebe, za katere je potovanje sestavni del njihove službe, npr. šoferji, letalska posadka;

• Osebe, ki se selijo iz enega stalnega prebivališča v drugega;

• Osebe, ki potujejo z namenom, da bodo sprejete v bolnišnico, zapor ali drugo dolgotrajnejšo

oskrbo;

• Osebe, ki opravljajo vojaške naloge;

• Osebe, ki potujejo z namenom opravljanja dela v kraju kamor potujejo, in ki bodo za to

delo v kraju kamor potujejo prejele plačilo;

• Osebe, ki potujejo znotraj svojega običajnega območja prebivanja.

Obiskovalce delimo glede na čas trajanja njihovega obiska na določeni lokaciji. Tako ločimo

enodnevne obiskovalce, ki posamezno lokacijo zgolj obiščejo, a tam ne prenočijo ter večdnevne

obiskovalce (turiste), ki se na posameznem kraju zadržijo za eno noč ali dlje. Kot omenjeno

v sami osnovni definiciji obiskovalca, pa obisk v določenem okolju ne sme trajati več kot 12

zaporednih mesecev, saj v tem primeru to postane posameznikovo običajno okolje.

Obiskovalce nadalje delimo na domače in tuje. Domači obiskovalci so državljani Republike

Slovenije, ki potujejo izven svojega običajnega območja bivanja bodisi za en dan ali več. Tuji

obiskovalci so tisti obiskovalci, ki potujejo v državo, v kateri sicer navadno ne bivajo.

Pri domačih turistih, ki potujejo v tujino, kot del turističnega BDP-ja Slovenije upoštevamo

le vrednost njihove potrošnje, ki jo dejansko izvedejo v Republiki Sloveniji, ne pa vrednosti

celotnega počitniškega paketa.

Tranzitni turisti / potniki so kategorija obiskovalcev, ki bodisi ne vstopi v državo v carinskem

smislu (letalski potniki v tranzitu), bodisi prečkajo državno ozemlje na poti do neke druge

končne destinacije. Tranzitni obiskovalci v največji meri spadajo v kategorijo enodnevnih

obiskovalcev, le tisti tranzitni turisti, ki na svoji poti prenočijo, se štejejo med večdnevne

obiskovalce. Tranzitni turizem velja razlikovati od konvencionalnega turizma ter ločeno

obravnavati njegove ekonomske vplive.

Večina ekonomskih učinkov turizma nastane v času samega potovanja posameznega

obiskovalca, upoštevati pa moramo tudi izjeme. Tako lahko do turistične porabe pride že

pred pričetkom samega potovanja – npr. z nakupom zdravstvenega zavarovanja in potovalnih

pripomočkov, ali pa po koncu potovanja, npr. z razvijanjem fotografij narejenih med potovanjem.

Počitniška stanovanja in ostala sekundarna stanovanja prav tako ustvarjajo ekonomsko

aktivnost, ki jo SRT zajamejo, ne glede na to, ali so zasedena z obiskovalci ali ne.

Običajno okolje

Običajno okolje definiramo kot eno ali več geografskih področij, v katerih se posameznik

navadno zadržuje in v katerih opravlja redne aktivnosti, npr. stanuje, dela, jih redno obiskuje.


31

Običajno okolje je definirano na podlagi geografske razdalje in pogostosti posameznikove

aktivnosti v njem. Kraji, ki jih posameznik obiskuje rutinsko, t.j. večkrat na mesec so sestavni

del posameznikovega običajnega okolja, četudi so občutno oddaljeni od kraja njegovega

stalnega bivališča. Enako v običajno okolje spadajo kraji, ki so blizu posameznikovega stalnega

bivališča, četudi jih posameznik le izjemoma obišče.

Priporočeni metodološki okvir SRT nacionalnim statističnim uradom pušča možnost, da

običajno okolje definirajo na podlagi prepotovane razdalje, frekvence obiskov ali na podlagi

določitve administrativnih meja. Tak primer je npr. Kanada, ki kot zadrževanje v običajnem

okolju definira vsakršno potovanje krajše od 80 km, ki ne prečka državne meje. V Avstriji kot

običajno okolje upoštevajo kraje v radiju 50km od posameznikovega prebivališča.

Koncept običajnega okolja je ekonomski, ne pravni koncept. Tako npr. ilegalni priseljenci,

ki živijo v določeni državi niso obravnavani kot obiskovalci, saj so z ekonomskega vidika

svoje običajno okolje življenja in delovanja vzpostavili v tej državi. Na drugi strani pa uradno

dovoljenje za prebivanje v določeni državi, še ne pomeni, da je za osebo, ki tako dovoljenje

poseduje, dotična država tudi običajno okolje.

Enako ne gre enačiti konceptov običajnega okolja iz SRT s konceptom rezidentstva iz SNA in

metodologije plačilne bilance. Pri SNA je osrednji subjekt gospodinjstvo in medtem ko sta dve

osebi lahko rezidenta istega gospodinjstva ni nujno, da je njuno običajno okolje enako.

Običajno okolje in sekundarni domovi

Pomemben element statističnega spremljanja turizma so sekundarni domovi za počitek

in rekreacijo. O sekundarnem domu oz. stanovanju govorimo takrat, ko ima posamezno

gospodinjstvo stanovanje, bodisi lastniško ali najeto, ki ni njihovo primarno stanovanje in kraj

bivanja. Da je posamezno stanovanje obravnavano kot sekundarno mora izpolnjevati enega

ali več izmed sledečih pogojev:

• Gre za običajno okolje enega ali več članov gospodinjstva, vendar to ni njihovo primarno

bivališče;

• Gre za počitniško stanovanje, ki ga v namene rekreacije, počitka ali v druge namene, ki ne

bodo rezultirali v plačilu na mestu sekundarnega stanovanja, obiskuje eden ali več članov

določenega gospodinjstva;

• Gre za stanovanje, ki ga iz razlogov dela občasno obišče član gospodinjstva.

Za potrebe analize turistične aktivnosti je potrebno določiti, ali lahko obisk sekundarnega

stanovanja s strani člana gospodinjstva štejemo v krog turističnih aktivnosti. Po definiciji je

temu tako, če sekundarno stanovanje za člana gospodinjstva, ki ga obišče, ni običajno okolje.

Pogoj za to pa je, da je obisk rekreativno-počitniške narave, da sekundarno stanovanje ni

običajno delovno mesto oz. da ni mesto iz katerega posameznik običajno potuje na delo.

Turistična potrošnja

Turistična potrošnja je definirana kot vsa potrošnja posameznika oz. vsa potrošnja v njegovem

imenu za namen potovanja, med samim potovanjem in v času bivanja na določeni destinaciji.

V to definicijo so zajeta tako dejanska plačila, kot tudi imputirana plačila za storitve za katere

obiskovalci sicer ne plačajo, npr. bivanje v lastnem počitniškem stanovanju. V skladu z

definicijo turizma se v potrošnjo uvršča tudi potrošnjo na poslovnih potovanjih. Enako turistična

potrošnja zajema potrošnjo obiskovalcev, ki je neposredno vezana na potovanje, a je izvedena

pred pričetkom potovanja (npr. nakup kovčkov) ali po zaključku potovanja (npr. razvijanje

fotografij) ter nakupe trajnih potrošnih dobrin namenjenih izključno uporabi na potovanjih

(npr. kovčkov), četudi nakup le-teh ni neposredno povezan z določenim potovanjem.

Turistična potrošnja vključuje le transakcije, ki se zgodijo ob neposrednem stiku med

obiskovalcem in ponudnikom določenega produkta ali storitve, pri čemer pa obstoj

neposrednega stika ne pomeni, da mora do transakcije nujno priti. V turistično potrošnjo

so namreč vključene tudi imputirane transakcije, npr. vstopnine v muzeje, kamor je vstop

brezplačen ali subvencioniran s strani države ali določene neprofitne organizacije. Takšna


32 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

obravnava turistične potrošnje je v skladu s splošnimi koncepti SNA. V splošnem lahko

turistično potrošnjo obiskovalcev razdelimo na:

• Končno potrošnjo obiskovalcev proti plačilu. Le-ta predstavlja največji delež potrošnje

obiskovalcev;

• Končno porabo obiskovalcev proti plačilu v naravi;

• Turistične socialni transferje, t.j. vse oblike subvencij turističnim ekonomskim

subjektom;

• Turistično potrošnjo podjetij.

Slika 11: Grafični prikaz turistične potrošnje obiskovalcev

Konènadenarna

potrošnja

obiskovalcev

Barterske

transakcije

obiskovalcev

Skupna konèna

potrošnja

obiskovalcev

Proizvodnja

obiskovalcev

za lastno

konèno porabo

Druga

nedenarna

plaèila

Konènanedenarna

potrošnja

obiskovalcev

Dejanska konèna

potrošnja

obiskovalcev

Nedenarnitransferi

za socialno

varnost v turizmu

Nedenarne

socialne pomoèi v

turizmu

Turistièni

socialni

transferi

Potrošnja

obiskovalcev

Individualne

netržne turistiène

storitve

Turistièna

potrošnja

podjetij

Vir: RMF, 2003, str. 28.


33

Turistična potrošnja zajame le končno potrošnjo, izjeme nastopijo le v primeru podjetij, ko

turistični produkti ali storitve lahko igrajo vlogo inputa v proizvodnem procesu in so tako v

vlogi vmesne potrošnje.

V turistično potrošnjo ne spadajo naslednje kategorije izdatkov:

• Plačila obresti na izdatke, ki so nastali skozi potrošnjo obiskovalca;

• Nakupi finančnih in nefinančnih sredstev, npr. umetniških slik, vrednostnih papirjev,

zemlje, v času trajanja potovanja. Omenjene transakcije namreč spadajo v domeno

kapitalskih in ne turističnih transakcij;

• Vsakršni nakupi s komercialnimi nameni, npr. za kasnejšo prodajo, uporabo v proizvodnem

procesu, ipd.

Posebno mesto v analizi potrošnje obiskovalcev zajemajo nakupi trajnih potrošnih dobrin,

saj v zvezi z njimi nastopi dilema, ali spadajo v okvir turistične potrošnje ali ne. Metodologija

SRT svetuje, da vse trajne potrošnje dobrine, ki so namenjene izključno uporabi na potovanju,

npr. kovčki, vključimo v turistično potrošnjo. Pri trajnih dobrinah, ki pa se lahko uporabljajo

tudi v neturistične namene, npr. kamere, športna oprema, pa naj bodo v turistično potrošnjo

vključene zgolj v primeru, da so bile kupljene tekom potovanja.

Tako kot turistična potrošnja ni časovno omejena zgolj na čas trajanja potovanja, tudi ni

geografsko omejena na okolje, ki ni posameznikovo običajno okolje. Del turistične potrošnje

namreč navadno, če ne celo nujno, nastane v posameznikovem običajnem okolju, npr. nakup

letalske vozovnice, plačilo počitniškega paketa, nakup prtljage, razvijanje slik posnetih na

potovanju...

Geografsko razdelimo turistično potrošnjo na naslednje kategorije:

• Domača turistična potrošnja: potrošnja domačih turistov v državi.

• Turistična potrošnja v tujini: potrošnja domačih turistov v tujini.

• Tujska turistična potrošnja: potrošnja tujih obiskovalcev, eno- in več-dnevnih, v državi.

• Notranja turistična potrošnja: potrošnja obiskovalcev v državi. Sestoji iz domače turistične

potrošnje in tujske turistične potrošnje ter tistega dela potrošnje za potovanja v tujino,

ki pripada domačim izvajalcem storitev (npr. storitev letalskega prevoza domačega

letalskega prevoznika iz države do tuje destinacije in nazaj).

• Nacionalna turistična potrošnja: sestavlja jo potrošnja domačih obiskovalcev doma in v

tujini.

• Mednarodna turistična potrošnja: sestavljajo jo potrošnja tujih obiskovalcev v državi in

domačih turistov v tujini.

Za SRT je najpomembnejša kategorija notranje turistične potrošnje, saj le-ta definira vpliv

turizma na BDP in njegovo mesto med ostalimi gospodarskimi dejavnostmi.

3.2.2 Stran ponudbe

Čeprav velja, da obseg turističnega gospodarstva definira povpraševanje, pa poglobljena

analiza zahteva tudi pregled ponudbene strani.

Priporočeni metodološki okvir za pripravo SRT loči tri vrste proizvodov in storitev glede na

njihovo vpetost v turistično potrošnjo:

• Značilni turistični proizvodi (ang. Tourism-characteristic goods and services);

• Proizvodi povezani s turizmom (ang. Tourism-connected goods and services);

• Nespecifični proizvodi (ang. Non-specific goods and services).


34 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Prvi dve skupini proizvodov spadata v nad-skupino specifično turističnih proizvodov (ang.

Tourism- specific goods and services). Razdelitev prikazuje Slika 12.

Slika 12: Razdelitev proizvodov in storitev po metodologiji SRT

Vsi proizvodi in storitve

Specifični turistični

proizvodi in storitve

Nespecifični proizvodi

in storitve

Značilni turistični

proizvodi in storitve

S turizmom

povezani proizvodi

in storitve

Vir: RMF, 2003, str. 39.

O umestitvi proizvodov in storitev v določen razred odloča intenziteta turistične potrošnje leteh.

Tako so značilni turistični proizvodi tisti, katerih proizvodnja bi brez turistične potrošnje

zamrla oz. bi se močno zmanjšala ali celo zmanjšala na nepomembno vrednost. Proizvodi

povezani s turizmom so rezidualna kategorija, ki vključuje proizvode pomembne za turistično

potrošnjo. Povezani proizvodi so lahko v določeni državi turistično značilni, v neki drugi državi

pa temu zaradi drugačnega vzorca potrošnje ni tako. Značilni in povezani proizvodi skupaj

tvorijo skupino specifičnih turističnih proizvodov, v katero vstopajo proizvodi z naslednjimi

značilnostmi:

• Proizvodi, katerih proizvodnja bi se brez turističnega povpraševanja močno zmanjšala oz.

bi prenehala obstajati v ekonomsko pomembnih količinah;

• Proizvodi, pri katerih turistična potrošnja predstavlja pomemben del celotne potrošnje;

• Proizvodi, katerih odsotnost na trgu bi pomembno vplivala na turistično potrošnjo.

Nespecifični proizvodi predstavljajo skupino vseh ostalih proizvodov.

V skladu s kategorizacijo proizvodov in storitev Priporočeni metodološki okvir SRT določa tudi

kategorizacijo gospodarskih panog. Tako panoge, ki primarno proizvajajo značilne turistične

proizvode in storitve, sodijo v razred značilnih turističnih panog. Panoge, ki primarno

proizvajajo s turizmom povezane proizvode in storitve sodijo v razred povezanih panog. Ostale

panoge so razvrščene kot turistično nespecifične.

Za dosego mednarodne primerljivosti analize ponudbene strani turističnih gospodarstev

Priporočeni metodološki okvir za pripravo SRT določa listo značilnih proizvodov in storitev

ter listo proizvodov in storitev, ki so lahko prepoznani kot specifični turistični proizvodi. S

tem je dosežena mednarodna primerljivost na nivoju značilnih proizvodov in storitev, hkrati

pa je posamezni državi omogočeno, da v analizo povezanih proizvodov in storitev vključi vse

relevantne proizvode in storitve.

Lista značilnih turističnih proizvodov in storitev dejansko vključuje zgolj storitve, ki so

tradicionalno turistično obarvane, npr. nastanitev, strežba hrane in pijače..., čeprav bi na

načelni ravni lahko vključevala tudi proizvode. Tak dogovor je bil dosežen s ciljem večje

mednarodne primerljivosti, kajti:

• Med posameznimi državami obstajajo velike razlike v vrstah proizvodov, ki so predmet

turistične potrošnje;

• Statistika pogosto zajema podatke o turistični potrošnji neposredno od obiskovalcev,

pri čemer pa so najpogosteje uporabljene zelo široke produktne kategorije, npr.

»spominki«.


35

Glede na dejstvo, da so SRT še relativno nov »proizvod« statistike in da se njihova metodologija

še vedno spreminja oz. dopolnjuje, se bo v prihodnje, v skladu z izkušnjami držav, ki pripravljajo

SRT, spreminjala tudi lista specifičnih turističnih proizvodov in storitev.

Priporočeni metodološki okvir SRT opozarja na sledeče posebnosti pri analizi ponudbe

turističnih proizvodov in storitev:

Nastanitvene storitve v sekundarnih domovih za lasten račun ali brez plačila

Metodologija SRT prepoznava, da je z lastništvom sekundarnega stanovanja povezana

proizvodnja specifične turistične storitve in hkrati tudi potrošnja le-te. Tako za proizvodnjo in

potrošnjo storitve sekundarnega doma ni pogoj obiskanost obravnavanega stanovanja s strani

obiskovalca, kajti »tok storitve je odvisen le od obstoja obravnavane stanovanjske enote in

njenih notranjih kvalitet, npr. lokacije, velikosti, opremljenosti...« (RMF, 2001, str. 43).

Storitve turističnih agencij in organizatorjev potovanj

Storitve turističnih agencij in organizatorjev potovanj znotraj sistema SRT predstavljajo

določeno posebnost – vrednost njihove proizvodnje namreč ocenjujemo po principu neto

vrednosti. Organizatorji potovanj so podjetja, ki združujejo turistično ponudbo več posameznih

ponudnikov, npr. prevoznika, hotelirja, lokalnega turističnega vodiča, in jo prodajo kupcem

bodisi neposredno, bodisi preko turističnih agencij. Ob prodaji določenega paketa ali druge

storitve, npr. letalske vozovnice, seveda tako organizator potovanj kot udeležena turistična

agencija zaračunata določene stroške svojih prodajnih storitev, vendar pa kupcu stroškovna

struktura nakupa po pravilu ostane skrita.

V tem kontekstu metodologija SRT tako organizatorje potovanj kot tudi turistične agencije

obravnava kot neke vrste posrednike oz. prodajalce na drobno na področju turističnih

storitev. Posledično metodologija SRT zahteva, da se vse komponente prodanih paketov in

vse posamezne turistične storitve, vključno s storitvami organizatorja potovanj in turistične

agencije obravnavajo kot kupljene neposredno s strani končnega potrošnika.

Za realizacijo načela neto vrednotenja obsega ponudbe oz. proizvodnje organizatorjev

potovanj in turističnih agencij je potrebno iz skupne vrednosti njihove prodaje izločiti vrednost

turističnih storitev, ki jih omenjena subjekta ne proizvedeta sama ampak le posredujeta. Tako

je neto vrednost storitev organizatorjev potovanj in turističnih agencij le marža (razlika v ceni),

ki jo oba subjekta zaračunavata kot plačilo svojih posredniških storitev.

Pri pripravi SRT smo avtorji sledili metodologiji SRT in po njej povzeli listi značilnih turističnih

proizvodov in storitev na eni ter značilnih turističnih gospodarskih panog na drugi strani.

Metodologiji smo sledili tudi pri določanju povezanih proizvodov in storitev ter gospodarskih

panog, kjer smo sledili priporočenemu seznamu specifičnih proizvodov SRT (RMF, 2003,

str. 87-120). Kot povezane proizvode in storitve smo upoštevali prodajo pogonskega goriva

na drobno, prodajo živil na drobno, razvijanje filmov ter telekomunikacijske storitve (pošta,

telefon). Vse ostale proizvode in storitve ter njim pripadajoče gospodarske panoge smo

razvrstili kot nespecifične oz. nepovezane.

Listo značilnih turističnih proizvodov in storitev ter listo povezanih proizvodov in storitev, kot

ju navaja Priporočeni metodološki okvir SRT v celoti predstavljamo v Prilogi 4..

ZAPOSLENOST

Zaposlenost je eden najpomembnejših makroekonomskih kazalnikov in glede na dejstvo, da

so turistično značilne storitve in proizvodi visoko delovno intenzivni, ima turizem močan vpliv

na zaposlenost.

Pri analizi zaposlenosti v turizmu pa prihaja do nekaterih težav. Najočitnejša je močna

prisotnost sezonske komponente, saj pogosto turistično povpraševanje ni enakomerno


36 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

porazdeljeno čez vse leto, temu pa se prilagaja tudi turistična ponudba. Zaposlenost v turizmu

tako posledično niha. Zato je za dosego kakovostnih ocen zaposlenosti v turizmu in njihovo

čim večjo mednarodno primerljivost potrebno poseči po sledečih rešitvah:

• Zaposlenost se ocenjuje le za panoge, ki proizvajajo turistično značilne storitve in

proizvode;

• Za ocenjevanje zaposlenosti se uporablja različne statistične koncepte: število služb

oz. delovnih mest, število zaposlenih, ekvivalent števila zaposlenih s polnim delovnim

časom.

3.3 Tabele SRT

SRT so sestavljeni iz desetih tabel, izmed katerih je priprava osmih nujna za celovitost

pregleda, dve (tabeli 8 in 9) pa sta opcijski, saj zanju še ni izdelana celovita, mednarodno

sprejeta metodologija in je njuno sestavljanje še eksperimentalno.

3.3.1 SRT Tabele 1, 2 in 3 – Končna denarna potrošnja

obiskovalcev po produktih in vrstah turizma

Prve tri tabele SRT predstavljajo najpomembnejšo komponento potrošnje obiskovalcev, t.j.

končno denarno potrošnjo obiskovalcev. SRT Tabela 1 se osredotoča na vstopni turizem

oz. tuje obiskovalce v domači državi, SRT Tabela 2 obravnava domači turizem, SRT Tabela

3 pa predstavlja izhodni turizem, t.j. podatke o domačih turistih, ki potujejo izven domovine.

Za vse tri tabele veljajo enaki principi vrednotenja, klasifikacije in razdelitve produktov.

Nekaj posebnosti nastopi le pri SRT Tabeli 2, kjer moramo kot domačo turistično potrošnjo

upoštevati tudi domači del potrošnje povezane s potovanji v tujino (npr. prevoz do meje, nakup

prtljage, vozovnic).

Priporočeni metodološki okvir za pripravo SRT predvideva za SRT Tabele 1-3 razdelitev

obiskovalcev na eno- in več-dnevne, po možnosti pa priporoča tudi uvedbo posebnega

pregleda za tranzitne turiste.

3.3.2 SRT Tabela 4 - Notranja turistična potrošnja po produktih

in vrstah turizma

SRT Tabela 4 združuje vso končno denarno porabo obiskovalcev, ki nastane kot posledica

domačega in vhodnega turizma v t.i. notranjo turistično porabo v denarju, kot tudi ostale

komponente ne-denarne potrošnje obiskovalcev (potrošnja proti plačilu v naravi, turistični

socialni transferji), ki so seštete v posebnem stolpcu. Oba stolpca tvorita seštevek – notranjo

turistično potrošnjo v denarju in naravi. To je agregat, ki najbolje izrazi turistično potrošnjo

v narodnem gospodarstvu in predstavlja osnovo za izračun dodane vrednosti v turizmu in

turističnega BDP-ja. Notranja turistična potrošnja v naravi in denarju vstopa v SRT Tabelo 6,

kjer se tako srečata ponudbena in povpraševalna stran turističnega gospodarstva.

3.3.3 SRT Tabela 5 – Račun proizvodnje turističnih in drugih

gospodarskih panog

SRT Tabela 5 predstavlja stran ponudbe panog turističnega gospodarstva in ostalih panog

narodnega gospodarstva – povezanih s turizmom in nepovezanih. Njihov output je razdeljen

med proizvode – značilne turistične proizvode, proizvode povezane s turizmom in nespecifične.

Nadalje je kot element Tabele 5 razčlenjena tudi vmesna poraba po turističnih panogah ter

izpostavljen obseg dodane vrednosti proizvedene v okviru omenjenih panog.


37

3.3.4 SRT Tabela 6 – Domača ponudba in notranja turistična

potrošnja po produktih

SRT Tabela 6 sooča strani ponudbe in porabe v turizmu, v osnovi pa je sestavljena iz ocene

domače ponudbe, ki je identična podatkom iz Tabele 5 in ocene interne oz. notranje potrošnje,

ki izhaja iz Tabele 4. Dodatno Tabela 6 predstavlja ocene o obsegu uvoza in neto davkih na

proizvodnjo.

Vsakemu stolpcu, ki predstavlja posamezno panogo in je identičen Tabeli 5, je dodan stolpec

s podatkom o deležu interne turistične potrošnje celotne porabe posameznega produkta

oz. storitve, ki jo proizvede določena panoga. Do ocene deleža je moč priti na več načinov,

najpogosteje uporabljana pa sta neposredno anketiranje relevantnih gospodarskih subjektov

ter ekspertne ocene. Zadnji stolpec v Tabeli 6 pa prikazuje t.i. turistično razmerje s ponudbo

oz. delež turistične porabe v celotni domači ponudbi posameznega produkta, kar je po vsebini

količnik med interno turistično potrošnjo in ponudbo domačih proizvajalcev.

Tabela 6 je hkrati ključna za izračun dveh najpomembnejših agregatov SRT, t.j. deleža

turizma v skupni dodani vrednosti celotnega narodnega gospodarstva ter deleža celotnega

BDP-ja, ki ga prispeva turizem.

Turistična dodana vrednost izhaja iz dodane vrednosti, ki pripada interni turistični porabi

po vseh sektorjih. Pri njenem izračunu je potrebno upoštevati tehnologijo, produktivnost in

ostale vplive, ki definirajo delež dodane vrednosti v posamezni panogi. Vrednost turističnega

BDP-ja pa je v osnovi enaka turistični dodani vrednosti, povečani za neto davke na domačo

proizvodnjo.

3.3.5 SRT Tabela 7 – Zaposlenost v turističnih panogah

Zaposlenost v turističnem gospodarstvu je podvržena nekaterim specifičnim vplivom, ki jih

pri večini ostalih gospodarskih panog ne srečamo. Statistični priročnik OECD za področje

zaposlitvene statistke v turizmu navaja sledeče glavne specifike (OECD, str. 134).

Pogosta in občutna nihanja v obsegu povpraševanja po delovni sili v turizmu, kar izhaja iz

relativne delovne intenzivnosti sektorja, konkurenčnih pritiskov in pogosto močno prisotne

sezonske komponente povpraševanja po turističnih produktih.

V turističnih dejavnostih je pogosta prisotnost velikega števila samostojnih podjetnikov in

majhnih podjetij, ki so pogosto v družinski lasti. Čeprav omenjena specifika v Sloveniji še

ni prevladujoča, pa tudi v Sloveniji velja, da na strani turistične ponudbe tekmuje relativno

veliko število majhnih podjetij, predvsem na področju strežbe hrane in pijače. Zaradi nizkih

vstopnih ovir in spreminjajočih se tržnih razmer je poslovanje podjetij pogosto nestabilno,

stopnja rojstev novih in smrti obstoječih podjetij pa je visoka.

Večina dejavnosti znotraj turističnega gospodarstva ostaja relativno visoko delovno intenzivna,

pri čemer ima prihod novih tehnologij nasprotujoče si učinke na delovno intenzivnost.

Zaradi omenjenih specifik, je ocena zaposlenosti v turističnih dejavnostih še posebej

pomembna, predvsem z vidika vodenja učinkovite razvojne politike, a hkrati tudi otežena

zaradi potrebe po zatekanju k ocenam.

SRT Tabela 7 je namenjena celovitemu pregledu zaposlenost v turističnem gospodarstvu,

ne posega pa v gospodarske dejavnosti, ki so s turizmom zgolj delno povezane ali celo

nepovezane. V vrsticah ima tako tabela zaposlenost po posameznih gospodarskih panogah

znotraj turizma, stolpci pa v osnovi sestavljajo tri bloke.


38 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Osrednji blok je blok zaposlitvenega statusa, ki zaposlene v turizmu v osnovi deli na zaposlene

v podjetjih ter ostale zaposlene t.j. samozaposlene osebe. Desno postavljen blok števila

zaposlenih oseb, ki je v bistvu seštevek števila zaposlenih in samozaposlenih oseb. Levo od

bloka zaposlitvenega statusa je blok skupnega števila zaposlitev (ang. Jobs) v turističnem

sektorju. Skupno število zaposlitev se od skupnega števila zaposlenih oseb razlikuje zaradi

obstoja začasnih delovnih mest in študentskih delovnih mest, ki jih uradna statistika ne

zajame.

Potrebno je poudariti, da Tabela 7, v skladu z metodologijo SRT predstavlja število vseh

zaposlenih v turističnih panogah, ne glede na to, ali se produkti njihovega dela potrošijo v

turistične ali neturistične namene. Koncept zaposlenosti v turizmu pa ima za cilj oceno števila

zaposlenih, kot posledice turistične potrošnje. Zaradi metodoloških in merskih nejasnosti pa

zaposlenosti v turizmu v SRT zaenkrat še ne merimo.

3.3.6 SRT Tabela 10 – Nedenarni kazalniki

UNWTO v okviru SRT poudarja kombinacijo finančnih in fizičnih indikatorjev, ki naj se

dopolnjujejo in tako zagotovijo kar največjo informativnost. Tabela 10 tako pomeni informacijsko

nadgradnjo predhodnih tabel finančnih kazalcev, razdeljena pa je na štiri pod tabele.

Podtabela 10-A predstavlja število enodnevnih in večdnevnih turističnih potovanj in število

nočitev v treh glavnih kategorijah: Prihodi tujih turistov, turistična potovanja domačega

prebivalstva doma in turistična potovanja domačega prebivalstva v tujini.

Podtabela 10-B razčleni prihode in nočitve tujih turistov glede na transportno sredstvo

s katerim so prispeli v državo. V kombinaciji s podatki o turistični proizvodnji in porabi v

transportnem sektorju in povezanih storitvah, dostopnih v predhodnih tabelah, predstavlja

kakovostno vodilo za oblikovanje prometno-turistične politike.

Podtabela 10-C prikaže število turističnih nastanitev po tipih objektov skozi število le-teh,

število sob in postelj. Vključuje tudi podatek o povprečni zasedenosti sob in postelj po tipih

objektov.

Podtabela 10-D pa prikaže razrez gospodarskih subjektov v turističnih in povezanih dejavnostih

po številu zaposlenih.

Priporočena metodologija priprave SRT opozarja, da bo v prihodnje SRT Tabela 10 doživela

spremembe, ki naj njene fizične kazalnike bolj logično povežejo z monetarnimi indikatorji v

tabelah od 1 do 7.

3.3.7: SRT Tabeli 8 in 9

UNWTO v metodološkem priročniku za pripravo SRT prepoznava dejstvo, da velika večina

držav ne poseduje uradnih statistik ali drugih oblik podatkov, ki bi omogočali enostavno

pripravo SRT tabel 8 in 9. Zato je priprava omenjenih tabel sicer priporočena, a umeščena

kot eksperimentalna in namenjena predvsem postavljanju izhodišč za bolj strukturiran in

sistematičen pristop v prihodnje. (Tabela 8 – turistična vlaganja v osnovna sredstva, Tabela 9:

skupna poraba javnih sredstev za namene turizma po nivojih in funkcijah javne uprave).


39

Struktura SRT:

1 Poraba tujih turistov

2 Domača poraba domačih turistov

3 Izhodna poraba tujih turistov

4 Skupna turistična poraba v državi

5 Tabela ponudbe

6 Soočenje ponudbe s porabo

7 Zaposlenost v turističnih panogah

8 Tturistična vlaganja v osnovna sredstva

9

Skupna poraba javnih sredstev za namene turizma po nivojih in funkcijah javne

uprave

10 Fizični kazalniki (nedenarni)

3.4 Glavni agregati SRT

Ekonomski agregati z vidika turistične in ekonomske stroke niso najpomembnejši produkt

SRT, so pa nedvomno najodmevnejši in najbolj poznani najširšemu krogu javnosti. Poleg tega

služijo kot pomemben signal političnim odločevalcem glede vodenja gospodarske politike in

predstavljajo prvi nivo mednarodnih primerjav.

Priporočeni metodološki okvir SRT navaja naslednje agregatne kazalnike, s katerimi naj

se opiše obseg turističnega gospodarstva in ki so posebej izpostavljeni v mednarodnih

primerjavah:

• Interna turistična poraba (v denarju ter v naravi);

• Dodana vrednost turističnih panog;

• Dodana vrednost turizma;

• Prispevek turizma k BDP.

Opozoriti velja, da agregata notranje turistične porabe ne gre primerjati z ostalimi

makroekonomskimi agregati na narodnogospodarski ravni, npr. s celotno potrošnjo

gospodinjstev, kot je to praksa v primeru dodane vrednosti in BDP-ja. Notranja turistična

poraba je namreč širši koncept kot končna potrošnja, saj vsebuje tudi turistične izdatke

podjetij, ki pa po SNA niso klasificirani kot končna temveč kot vmesna potrošnja.

Razlikovati je potrebno tudi med dodano vrednostjo turističnih panog in dodano vrednostjo

turizma. Dodana vrednost turističnih panog namreč zajema dodano vrednost vsebovano v

vseh karakterističnih turističnih proizvodih proizvedenih s strani le-tega, ne glede na to, ali

so bili ti produkti in storitve kasneje del turistične ali običajne potrošnje. Dodana vrednost

turizma pa je ožji koncept, ki zajame le dodano vrednost vsebovano v proizvodih in storitvah,

ki so dejansko bili del turistične potrošnje, pri čemer nabor proizvodov in storitev ni omejen

zgolj na karakteristične ali specifične produkte in storitve. Tako je dodana vrednost turizma

tudi bolj relevanten pokazatelj obsega turizma v nekem narodnem gospodarstvu, kot pa je to

dodana vrednost turističnega gospodarstva.

Pri prispevku turizma k BDP-ju gre za dodano vrednost turizma nadgrajeno z neto davki

na domačo proizvodnjo, kar je skladno s konceptom SNA, ki BDP narodnega gospodarstva

definira kot celotno proizvedeno dodano vrednost plus neto davki na proizvodnjo in uvoz.


40 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Tako velja, da sta najboljša kazalnika relativnega narodnogospodarskega pomena turizma

dodana vrednost turizma in prispevek turizma k BDP. Prav tako sta to tudi najboljši osnovi

za mednarodne primerjave na makro ravni. Hkrati pa se je potrebno zavedati, da izračun

vseh agregatov temelji na številnih predhodnih ocenah in predpostavkah, ki lahko pomembno

vplivajo na končni rezultat.

OSTALI AGREGATI SRT

Poleg štirih primarnih agregatov poznajo SRT še štiri sekundarne agregate:

• Zaposlenost v turizmu;

• Vlaganja v turistična osnovna sredstva;

• Kolektivna turistična poraba;

• Skupno turistično povpraševanje.

Zaposlenost v turizmu je teoretični koncept in kazalnik, ki nam pove, koliko delovnih mest

v narodnem gospodarstvu ustvarja turistična potrošnja. Priporočeni metodološki okvir SRT

zaradi ne razdelane metodologije apliciranja števila delovnih mest na del ustvarjenega

produkta ne podaja zahteve po ocenjevanju zaposlenosti v turizmu. SRT se tako omejujejo na

oceno števila zaposlenih in števila delovnih mest v turističnih dejavnostih.

Kot smo že omenili, sta tako ocena vlaganj v osnovna sredstva v turizmu, kot tudi kolektivna

turistična poraba še eksperimentalna koncepta brez natančno razdelane in mednarodno

sprejete metodologije.

Skupno turistično povpraševanje je naslednji teoretični koncept agregatnega kazalnika, ki

naj združi notranjo turistično potrošnjo, vlaganja v osnovna sredstva v turizmu in kolektivno

turistično potrošnjo. Skupno turistično povpraševanje bi na makro ravni signaliziralo pomen

turizma v celotnem narodnogospodarskem povpraševanju. Zaradi metodoloških in merskih

nedorečenosti pri ocenjevanju njegovih komponent


41

4. Ocena pomena turizma po

metodologiji SRT

Pričujoče poglavje je osrednji vsebinski del končnega poročila. Zaradi večje preglednosti

omenjeno poglavje vsebuje pregled osnovnih ugotovitev izdelave SRT za leto 2003. V ta namen

so posamezne tabele in podatki prikazani v zgoščeni obliki, dodana pa je tudi razporeditev

posameznih postavk po strukturnih deležih. Celovite in podrobnejše SRT tabele se nahajajo

v Prilogi 1. Prav tako so opisi (načinov) izračunavanja prikazani ločeno v okviru posebnega

metodološkega poglavja. Vsi navedeni denarni podatki so prikazani v mio EUR.

4.1 Število obiskovalcev in nočitev

Osnovo za pripravo ocen interne turistične potrošnje ter drugih agregatov v SRT Tabelah 1-4,

predstavljajo podatki o nekaterih t.i. ‘fizičnih’ tokovih povezanih s turizmom, ki se navezujejo

predvsem na podatke in ocene števila posameznih kategorij turistov in obiskovalcev ter

števila nočitev. V nadaljevanju Tabela 4‐1 prikazuje opredelitev posameznih najpomembnejših

kategorij turistov in obiskovalcev ter vir oz. način njihove ocene.

Tabela 4‐1: Pregled temeljnih kategorij turistov in obiskovalcev ter način njihovega izračuna

Kategorija Vir Način izračuna oz. ocene

Turisti

a) tuji SURS Uradni podatki SURS-a.

b) domači SURS

1) Podatki v okviru uradne statistike SURS-a. (2)

Alternativna ocena temelji na podatkih iz ankete

ČAP o turističnih potovanjih domačega prebivalstva.

Za podrobnejši opis glej poglavje z metodološkimi

pojasnili.

Tranzitni potniki SURS

Izračun na podlagi razpoložljivih podatkov poročila

o Mejnih prehodih (glej poglavje z metodološkimi

pojasnili).

Enodnevni obiskovalci

a) tuji SURS

Izračun na podlagi razpoložljivih podatkov SURS-a in

lastne metodologije. V pomoč so bili podatki o: (a) mejnih

prehodih, (b) obiskanosti znamenitosti, (c) obiskanosti

igralnic, ipd. Za podrobnejši opis glej poglavje z

metodološkimi pojasnili.

b) domači STO

Izračun po lastni metodologiji na podlagi podatkov

iz telefonske omnibus raziskave “Potovalni načrti

domačega gosta za poletno sezono 2003”. Za podrobnejši

opis glej poglavje z metodološkimi pojasnili.

Pri oceni podatkov za SRT Tabele 1-4, smo za kategorijo turistov v prvi vrsti izhajali iz podatkov

o številu nočitev, na katere smo nato aplicirali različne ocene in postavke o povprečni dnevni

porabi za posamezne izbrane kategorije metodologije SRT, pri čemer smo se opirali tako na

podatke iz Ankete o tujih turistih in Ankete o potovanjih domačega prebivalstva (vir: SURS), kot

tudi na lastne izračune in metodologijo (podrobneje predstavljeno v poglavju z metodološkimi

pojasnili). Tabela 4‐2 prikazuje podatke o številu nočitev tujih in domačih turistov za leto

2003.


42 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Tabela 4‐2: Pregled števila potovanj in nočitev tujih in domačih turistov v letu 2003

Vir: SURS, različne

publikacije.

Kategorija

Tuji turisti v Domači turisti v Domači turisti v

Sloveniji Sloveniji

tujini

Število potovanj (prihodov) 1.373.137 872.931 2.114.197

Število nočitev (uradna

statistika)

4.175.385 3.327.184 9.880.868

Število nočitev (anketa ČAP 1 ) 5.255.557 13.163.948

Kot je razvidno iz zgornje tabele je bilo v letu 2003 s strani uradne statistike zabeleženih

1.373.137 prihodov tujih turistov, kar predstavlja 61,14% vseh turističnih prihodov (tujih in

domačih turistov) v letu 2003. Sočasno je bilo zabeleženih 2.114.197 potovanj oz. odhodov

domačih turistov v tujino. Če primerjamo število zabeleženih prihodov domačih turistov v

Sloveniji in v tujino, prevladujejo slednji z 70,78% glede na zabeležene prihode domačih turistov

v Sloveniji (29,22%). Razlog za omenjeno prevlado strukture potovanj domačih turistov v tujino

je v veliki meri povezan z množičnim obiskom hrvaške obale v poletnih mesecih. Na podlagi

podatkov uradne statistike je bilo v Sloveniji v letu 2003 zabeleženih skupno 7.502.569 nočitev

od katerih je 55,65% zapadlo na nočitve tujih turistov ter 44,35% na nočitve domačih turistov.

V enakem obdobju, so po podatkih uradne statistike slovenski turisti v tujini opravili 9.880.868

nočitev oz. za skoraj 3-krat več nočitev kot v Sloveniji, zopet v veliki meri na račun množičnih

obiskov hrvaške obale v poletnih mesecih.

Do nekoliko drugačnih podatkov smo prišli na podlagi rezultatov iz Ankete ČAP o potovanjih

domačega prebivalstva. Iz ankete sledi, da so domači turisti v letu 2003 v Sloveniji opravili

5,3 mio nočitev. To je za okoli 1,6-krat več od podatkov uradne statistike. Tudi pri podatkih o

nočitvah domačih turistov v tujini je razlika med podatki uradne statistike ter podatki iz ankete

ČAP za okoli 3,3 mio nočitev. Temeljni razlog za razliko med uradno statistiko in anketnimi

podatki je v tem, da podatki uradne statistike temeljijo na podlagi registriranih prihodov in

nočitev v uradno registriranih in zabeleženih nastanitvenih objektih ter tako ne vključujejo

tudi podatkov o nočitvah v okviru delovanja t.i. sive ekonomije zlasti v zasebnih nastanitvah

(npr. zasebne sobe in apartmaji) ter kampih. Prav tako podatki uradne statistike ne beležijo

nočitev posameznikov v njihovih lastnih sekundarnih domovih (npr. vikendi), ki pa jih anketa

ČAP zajema. Pri tem je potrebno tudi opozoriti, da so anketni podatki podvrženi različnim

selekcijskim in vzorčnim omejitvam ter pristranskostim. Podrobnejši opisi uporabljenih

metodologij se nahaja v poglavju z metodološkimi opisi. Do omenjenih razlik med podatki

uradne statistike ter alternativnimi podatki na anketnih osnovah so se srečali tudi pri izdelavi

SRT za leto 2000. Pri ocenah posameznih kategorij v skladu s SRT metodologijo za leto 2003

smo za kategorijo turistov izhajali iz podatkov uradne statistike.

4.1.1 Tranzitni potniki

Ocena tranzitnih potnikov predstavlja skupaj z oceno enodnevnih obiskovalcev enega izmed

težavnejših področij znotraj metodologije SRT, o čemer pričajo tudi številne težave s katerimi

so se srečevale druge države (npr. Švica, Avstrija, ipd.) pri izdelavi svojih SRT. Pomen tranzitnih

potnikov in enodnevnih obiskovalcev je še to večji za Slovenijo, kot: (1) geografsko majhno

turistično destinacijo, z (2) edinstveno geostrateško lego, ki leži na pomembni tranzitni poti

številnih turistov, ki se odločajo za letovanje na Jadranu in Slovenijo bodisi samo prečkajo

(tranzitni potniki) oz. se ustavijo za ogled kakšne znamenitosti (tuji enodnevni obiskovalci).

Kot ugotavljajo tudi SRT za leto 2000, predstavlja dnevni turizem za slovenski turizem

izjemno pomembno kategorijo, ki pa jo je izredno težko statistično spremljati. V nadaljevanju

omenjenega podpoglavja predstavljamo oceno števila tranzitnih potnikov za leto 2003, medtem

ko se podrobnejši opis načina izračuna oz. ocene nahaja med metodološkimi opisi.

1

Po podatkih Ankete o tujih turistih za leto 2003, se je turističnega obiska v Sloveniji v organizaciji turistične agencije udeležila le

slaba tretjina tujih turistov.


43

Slika 13: Struktura potnikov mejnih prehodov po cesti

8,3%

4,3% 1,8%

20,1%

Tranzitni potniki

Obmejni prehodi

Meddržavni prehodi

Enodnevni obiskovalci

Prihodi turistov po cesti

65,5%

Vir: Lasten izračun

na podlagi podatkov

iz Ankete o mejnih

prehodih SURS-a.

Na podlagi podatkov iz Ankete o mejnih prehodih, ki jo izvaja SURS v sodelovanju s Carinsko

upravo Republike Slovenije ter na podlagi lastno izdelane metodologije, je po naših ocenah

v letu 2003 Slovenijo prečkalo 38.177.838 tranzitnih potnikov oz. okoli 12.080.258 zasebnih

tranzitnih vozil, kar predstavlja okoli 65,5% vseh mejnih prehodov potnikov. Slika 13 predstavlja

ocenjeno okvirno strukturo vseh tujih potnikov, ki so prestopili mejo po cesti.

4.1.2 Enodnevni obiskovalci

Poleg številčnejših tranzitnih potnikov, dnevni obiskovalci predstavljajo drugo kategorijo

znotraj t.i. dnevnega turizma. Od tranzitnih turistov se dnevni obiskovalci razlikujejo po tem,

da Slovenije zgolj ne prečkajo, temveč bodisi naredijo enodnevni izlet znotraj domače ali iz

sosednje države, ali pa se na svoji poti na neko drugo turistično destinacijo ustavijo in si

ogledajo kakšno znamenitost, vendar ne prenočijo.

Oceno domačih enodnevnih obiskovalcev smo oblikovali na osnovi telefonske omnibus ankete

o Potovalnih načrtih domačega gosta v poletni sezoni 2003 (vir: STO). Na podlagi rezultatov

omenjene ankete je bilo v letu 2003 po naših izvedenih izračunih opravljenih 5.649.988

enodnevnih izletov na katerih je bilo udeleženih 17.726.060 domačih izletnikov. Omenjene

ocene prestavljajo najboljše možne približke na podlagi razpoložljivih podatkov, saj ne Anketa

o turističnih potovanjih domačega prebivalstva za leto 2003, ne ostali viri niso natančnejše

spremljali domačih enodnevnih obiskovalcev in izletnikov.

Pri oceni tujih enodnevnih obiskovalcev je bila njihova ocena še neprimerljivo težja, saj

praktično ne obstaja nikakršno uradno beleženje tujih enodnevnih obiskovalcev, temveč v

najboljšem primeru le število vseh enodnevnih obiskovalcev, torej tako domačih, kot tudi tujih.

Pri naši oceni tujih enodnevnih obiskovalcev za leto 2003, smo si pomagali z dejstvom, da med

le-temi močno izstopajo predvsem obiskovalci igralnic, saj imajo le-te razpolagajo z izredno

natančnimi podatki. Po podatkih Urada za nadzor prirejanja iger na srečo je Slovenske igralnice

v letu 2003 obiskalo 2,23 milijona tujih obiskovalcev. Če upoštevamo podatke iz Ankete o tujih

obiskovalcev je od tega okoli 500 tisoč obiskovalcev bilo turistov, kar pomeni, da so vsaj eno

noč prenočili v Sloveniji (ne nujno v okviru igralnice oziroma igralniškega podjetja). To pomeni,

da je podjetja HIT in Casinoja Portorož, ki obvladujeta pretežni del slovenskega igralniškega

trga je Slovenijo v letu 2003 obiskalo okoli 1,7 mio enodnevnih tujih igralniških obiskovalcev.

Za ocene drugih segmentov enodnevnih turističnih obiskovalcev smo kontaktirali posamezne

pomembnejše turistične, kulturne in športne znamenitosti (podrobnejši seznam se nahaja

v prilogah), kjer so nam le-te podale svoje ocene. Tabela 4‐3 prikazuje ocene posameznih

kategorij enodnevnih obiskovalcev (vključno s tranzitnimi) za leto 2003.


44 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Tabela 4‐3: Pregled ocen posameznih segmentov domačih in tujih enodnevnih obiskovalcev

vključno s tranzitnimi potniki za leto 2003

Segment enodnevnih turistov Domači Tuji

Tranzitni potniki / 38.177.838

Igralniški obiskovalci 596.220* ~ 1.700.000

Drugi enodnevni obiskovalci in izletniki ~17.730.000 ~ 1.500.000

Vir: Lastni izračuni, primarno zbrani podatki s strani večjih turističnih znamenitosti, UNPIS, STO. * To je število

vseh domačih obiskovalcev igralnic in igralnih salonov. Vendar vsi ne predstavljajo turističnih enodnevnih

obiskovalcev, saj je precejšen delež obiskovalcev igralnic in predvsem igralnih salonov lokalnih rezidentov, za

katere je igralnica ali salon znotraj običajnega okolja bivanja. Več o tem pišemo v poglavju o metodologiji.

4.2 Notranja turistična potrošnja

Notranja oz. interna turistična potrošnja predstavlja eno izmed temeljnih turističnih kategorij

v analizi SRT ter pomenu turizma za nacionalno gospodarstvo. Je seštevek vseh izdatkov,

ki so jih tuji in domači turisti porabili na ozemlju Slovenije v povezavi s turizmom. Zaradi

večje preglednosti v nadaljevanju predstavljamo posamezna področja, ki sestavljajo notranjo

turistično potrošnjo v skladu s posameznimi tabelami v metodologiji SRT. Posamezne SRT

tabele so zaradi preglednosti ponekod prikazane v strnjeni obliki, medtem ko se celovite SRT

tabele nahajajo v Prilogi 1.

4.2.1 Turistična potrošnja tujih obiskovalcev

Kot prikazuje Tabela 4‐4 so po metodologiji SRT tuji turisti in enodnevni obiskovalci v letu

2003 v skupno potrošili 1.157 mio EUR oz. dobrih 270,6 mrd bivših SIT gotovine, pri čemer

je 43,22% zapadlo na potrošnjo tujih enodnevnih obiskovalcev (vključno s tranzitnimi

potniki) in 56,78% na tuje turiste. Relativno visok delež izdatkov enodnevnih obiskovalcev

je moč pripisati predvsem izdatkom za bencin in cestnine tranzitnih potnikov ter izdatkov

za igralništvo enodnevnih obiskovalcev. Znotraj strukture proizvodov in storitev je slaba

tretjina oz. 61,2% izdatkov zapadlo na turistično značilne proizvode, med katerimi so 18,9%

predstavljale nastanitvene storitve, ki so jim z 17,0% sledile igre na srečo. Nastanitvene

storitve in igralništvo so tako skupaj predstavljale več kot tretjino oz. 35,9% celotnih izdatkov

tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev v Sloveniji v letu 2003. Povezani proizvodi in storitve

so v celotni izdatkovni strukturi predstavljali 22,3%, predvsem na račun izdatkov za bencin

ter nakupe hrane in pijače. Ne-specifični proizvodi in storitve, med katerimi izstopa splošna

trgovina, so predstavljali 16,5% celotnih izdatkov tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev v

Sloveniji v letu 2003.

Če primerjamo samo strukturo t.i. turistično značilnih proizvodov, so v letu 2003 med

celotnimi izdatki tujih turistov (in enodnevnih obiskovalcev) nastanitvene storitve predstavljale

30,9% delež, medtem je igralništvo predstavljalo 27,7% delež, kar priča o izrednem pomenu

te dejavnosti za slovenski receptivni turizem.

Na drugi strani so med vsemi kategorijami proizvodov in storitev (značilni, povezani in nespecifični)

storitve turističnih agencij in organizatorjev potovanj predstavljale z 0,6% najmanjšo

izdatkovno postavko med tujimi turisti, kar nakazuje na dejstvo, da turisti, ki se odločijo za

obisk Slovenije v okviru turistične agencije običajno to storijo v okviru svoje domače in ne

slovenske agencije oz. organizatorji potovanj.

1

Po podatkih Ankete o tujih turistih za leto 2003, se je turističnega obiska v Sloveniji v organizaciji turistične agencije udeležila le

slaba tretjina tujih turistov.


45

Tabela 4‐4: SRT Tabela 1 - Turistična potrošnja tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev po proizvodih

in kategorijah (izdatki obiskovalcev za končno potrošnjo v gotovini) v letu 2003 (v mio EUR)

A.1.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

6.1.

Kategorija

Turistično

značilni

proizvodi

Nastanitvene

storitve

Strežba hrane

in pijače

Storitve prevoza

potnikov

Storitve

turističnih

agencij in

organizatorjev

potovanj

Kulturne

storitve

Storitve

rekreacije in

drugi zabavni

programi

Športne in

športnorekreativne

storitve

Enodnevni

obiskovalci

(1.1.)

Turisti

(1.2.)

Skupaj

(1.1.+1.2)

Delež

v %

264,02 445,00 709,03 61,2%

X 218,96 218,96 18,9%

46,92 79,04 125,96 10,9%

47,98 60,76 108,74 9,4%

0 7,23 7,23 0,6%

3,39 10,17 13,56 1,2%

163,93 59,06 222,99 19,3%

6,57 19,72 26,29 2,3%

6.2. Igralništvo 157,36 39,34 196,70 17,0%

7.

A.2.

B.

Raznovrstne

turistične

storitve

Povezani

proizvodi in

storitve

Ne-specifični

proizvodi in

storitve

1,79 9,78 11,58 1,0%

205,29 53,04 258,33 22,3%

31,14 159,38 190,52 16,5%

SKUPAJ 500,46 657,42 1.157,88 100%

4.2.2 Domača turistična potrošnja

Znotraj kategorije domače turistične potrošnje metodologija SRT loči med dvema ločenima

komponentama, in sicer: (1) domačo turistično potrošnjo namenjeno za turistična potovanja

in enodnevne izlete v referenčni državi (torej Sloveniji) ter (2) domačo turistično potrošnjo v

Sloveniji namenjeno za turistična potovanja in enodnevne izlete v tujino. V skladu z omenjeno

delitvijo tako najprej prikazujemo dve ločeni tabeli ter tretjo združeno tabelo, ki predstavlja

seštevek domače turistične potrošnje namenjene za turistična potovanja in enodnevne izlete

v referenčni državi ali za potovanja v tujino (Tabela 4‐7).

Kot prikazuje Tabela 4‐5 je domača potrošnja za turiste in enodnevne izletnike, ki potujejo

znotraj rezidenčne države (Slovenija) po metodologiji SRT za leto 2003 skupno znašala 749


46 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

mio EUR oz. slabih 175,1 mrd bivših SIT v gotovini, pri čemer je zapadlo 55,27% na enodnevne

obiskovalce in izletnike ter 44,73% na večdnevne turiste. Razlog za prevladujoč delež izdatkov na

strani enodnevnih obiskovalcev je moč najti v velikem številu enodnevnih izletov ter skupnemu

številu prebivalstva, ki se udeležuje enodnevnih izletov. Znotraj celotnih izdatkov domačih

enodnevnih obiskovalcev in izletnikov v Sloveniji sta največji postavki Strežba hrane in pijače

ter Povezanih proizvodov in storitev (predvsem bencin ter nakupi hrane in pijače), ki skupaj

predstavljata dobro polovico vseh izdatkov domačih enodnevnih obiskovalcev in izletnikov

v Sloveniji v gotovini. Če primerjamo celotne izdatke domačih enodnevnih obiskovalcev in

izletnikov v Sloveniji za strežbo hrane in pijače, so ti skoraj povsem enakovredni celotnim

izdatkom domačih turistov za nastanitvene storitve, kar priča o dejstvu, da imamo v Sloveniji

dobro razvit t.i. kulinarični turizem med enodnevnimi obiskovalci in izletniki.

Tabela 4‐5: SRT Tabela 2 (1. del) – Domača turistična potrošnja za turiste in enodnevne obiskovalce,

ki potujejo v rezidenčni državi po proizvodih in storitvah (izdatki obiskovalcev za končno potrošnjo

v gotovini) v letu 2003 (v mio EUR)

Domači obiskovalci, ki potujejo v rezidenčni državi

Kategorija

Enodnevni

obiskovalci

(2.1.)

Turisti

(2.2.)

Skupaj

(2.1.+2.2)

A.1. Turistično značilni proizvodi 225,31 228,68 453,99

1. Nastanitvene storitve X 123,45 123,45

2. Strežba hrane in pijače 119,10 43,09 162,19

3. Storitve prevoza potnikov 38,82 34,42 73,24

4.

Storitve turističnih agencij in

organizatorjev potovanj

2,74 3,75 6,50

5. Kulturne storitve 17,08 8,41 25,50

6.

Storitve rekreacije in drugi zabavni

programi

47,56 15,56 63,12

6.1. Športne in športno-rekreativne storitve 32,85 14,78 47,63

6.2. Igralništvo 14,71 0,77 15,49

7. Raznovrstne turistične storitve 0 0 0

A.2. Povezani proizvodi in storitve 95,08 27,50 122,58

B. Ne-specifični proizvodi in storitve 93,72 78,86 172,58

SKUPAJ 414,11 335,04 749,16

Če se osredotočimo na drugo komponento domače turistične potrošnje, ki jo prikazuje Tabela

4‐6 lahko vidimo, da so celotni izdatki domače turistične potrošnje za turiste in enodnevne

obiskovalce, ki potujejo v tujino po metodologiji SRT za leto 2003 v gotovini znašali 183

mio EUR oz. okoli 42,9 mrd bivših SIT, pri čemer zapade 28,48% na potrošnjo enodnevnih

obiskovalcev ter 71,52% na potrošnjo turistov. V primerjavi s potrošnjo oz. izdatki domačih

turistov in enodnevnih obiskovalcev, ki potujejo v referenčni državi (Slovenija) so domači turisti

in enodnevni obiskovalci, ki potujejo v tujino v Sloveniji porabili približno 4-krat manj.


47

Tabela 4‐6: SRT Tabela 2 (2. del) – Domača turistična potrošnja za turiste in enodnevne obiskovalce,

ki potujejo v tujino po proizvodih in storitvah (izdatki obiskovalcev za končno potrošnjo v gotovini) v

letu 2003 (v mio EUR)

Kategorija

Enodnevni

obiskovalci

(2.1.)

Rezidenti, ki potujejo v tujino

Turisti

(2.2.)

Skupaj

(2.1.+2.2)

A.1. Turistično značilni proizvodi 6,77 64,84 71,61

1. Nastanitvene storitve

2. Strežba hrane in pijače

3. Storitve prevoza potnikov 4,70 40,98 45,68

4.

Storitve turističnih agencij in

organizatorjev potovanj

5. Kulturne storitve

6.

Storitve rekreacije in drugi zabavni

programi

6.1. Športne in športno-rekreativne storitve

6.2. Igralništvo

2,07 18,69 20,77

7. Raznovrstne turistične storitve 5,17 5,17

A.2. Povezani proizvodi in storitve 38,00 55,14 93,14

B. Ne-specifični proizvodi in storitve 7,50 11,25 18,75

SKUPAJ 52,26 131,22 183,50

Tabela 4‐7 na koncu prikazuje vsoto domače turistične potrošnje za turiste in enodnevne

obiskovalce, ki potujejo znotraj rezidenčne države (Slovenija) ter v tujino. Kot je razvidno iz

tabele je skupna domača turistična potrošnja za vse rezidente, ki potujejo v letu 2003 po

metodologiji SRT znašala 933 mio EUR oz. slabih 218 mrd bivših SIT v gotovini, pri čemer

zapade točno 50,0% na potrošnjo enodnevnih obiskovalcev in izletnikov ter 50,0% na potrošnjo

turistov. Kot že omenjeno, je skupni visok delež potrošnje med enodnevnimi obiskovalci in

izletniki moč pripisati predvsem številčnosti enodnevnih izletov. Pri tem je potrebno poudariti,

da se kot enodnevni izlet šteje kakšen koli obisk izven ustaljenega območja bivanja, poraba

na tem izletu pa se obravnava kot turistična poraba (npr. obisk restavracije izven ustaljenega

območja bivanja).

Tabela 4‐7: SRT Tabela 2 (1. + 2. del) – Domača turistična potrošnja za vse rezidente, ki potujejo po

proizvodih in storitvah (izdatki obiskovalcev za končno potrošnjo v gotovini) v letu 2003 (v mio EUR)

Vsi rezidenti, ki potujejo

Kategorija

Enodnevni

obiskovalci

(2.1.)

Turisti

(2.2.)

Skupaj

(2.1.+2.2)

Delež

v %

A.1. Turistično značilni proizvodi 232,08 293,52 525,60 56,4%

1. Nastanitvene storitve X 123,45 123,45 13,2%

2. Strežba hrane in pijače 119,10 43,09 162,19 17,4%

3. Storitve prevoza potnikov 43,52 75,39 118,92 12,8%

4.

Storitve turističnih agencij in

organizatorjev potovanj

4,81 22,45 27,26 2,9%

5. Kulturne storitve 17,08 8,41 25,50 2,7%


48 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

6.

6.1.

Storitve rekreacije in drugi

zabavni programi

Športne in športno-rekreativne

storitve

47,56 15,56 63,12 6,8%

32,85 14,78 47,63 5,1%

6.2. Igralništvo 14,71 0,77 15,49 1,7%

7.

Raznovrstne turistične

storitve

0 5,17 5,17 0,6%

A.2. Povezani proizvodi in storitve 133,08 82,64 215,71 23,1%

B.

Ne-specifični proizvodi in

storitve

101,22 90,11 191,33 20,5%

SKUPAJ 466,38 466,27 932,64 100%

Če primerjamo skupno izdatkovno strukturo vseh domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev,

vidimo, da predstavljajo turistično značilni proizvodi z 56,4% največjo izdatkovno postavko.

Med turistično značilnimi proizvodi predstavljajo s 17,4% (glede na celotne izdatke, vključujoč

povezane in ne-specifične proizvode in storitve) največjo postavko storitve Strežbe hrane in

pijače, predvsem na račun enodnevnih obiskovalcev in izletnikov. Na drugem mestu s 13,2%

sledijo Nastanitvene storitve, ki se v celoti nanašajo na segment turistov, na tretjem mestu

pa z 12,8% sledijo Storitve prevoza potnikov predvsem na račun cestnega prometa, cestnin

ter zračnega prometa domačih turistov, ki potujejo v tujino (29,13 mio EUR). V primerjavi s

turistično značilnimi proizvodi, predstavlja kategorija povezanih proizvodov in storitev 23,1%

delež v celotni potrošnji, predvsem na račun izdatkov za bencin (zlasti med enodnevnimi

obiskovalci) ter trgovino. Ne-specifični proizvodi in storitve predstavljajo dobro petino oz.

20,5% v celotni potrošnji.

4.2.3 Notranja turistična potrošnja

V skladu z ocenami po metodologiji SRT so vsi turistični obiskovalci, torej tuji in domači turisti,

dnevni obiskovalci in izletniki ter tranzitni potniki v Sloveniji v letu 2003 skupno potrošili 2.166,66

mio EUR oz. dobrih 506 mrd bivših SIT, pri čemer zapade 2.090, 52 mio EUR oz. 96,49% na

denarne izdatke ter 76,14 mio EUR na druge nedenarne komponente turistične potrošnje,

ki vključujejo predvsem vrednosti imputiranih najemnin v sekundarnih domovih ter različne

subvencije na področju kulturnih, naravnih in zgodovinskih znamenitosti. Z vidika primerjave

skupne notranje denarne turistične potrošnje (2.090,52 mio EUR) predstavlja denarna poraba

tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev (vključno s tranzitnimi potniki) v Sloveniji 55,39%

delež, medtem ko denarna poraba domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev predstavlja

44,62% delež v skupni denarni strukturi.

Z vidika celotne notranje turistične potrošnje v denarju in naravi (2.166,66 mio EUR) predstavlja

kategorija turistično značilnih proizvodov 60,5% delež. Znotraj omenjene kategorije

predstavljajo Nastanitvene storitve 18,08% celotnih notranje turistične potrošnje v denarju in

naravi oz. 29,88% samo znotraj turistično značilnih proizvodov. Če primerjamo Nastanitvene

storitve in Strežbo hrane in pijače, omenjeni kategoriji skupaj predstavljata 31,38% z vidika

celotne notranje turistične potrošnje v denarju in naravi ter 51,86% znotraj turistično značilnih

proizvodov. V skupni strukturi močno izstopa kategorija Storitve rekreacije in drugi zabavni

programi, ki predstavlja 13,21% znotraj celotne notranje turistične potrošnje v denarju in naravi

ter 21,83% znotraj turistično značilnih proizvodov. Omenjena kategorija vključuje za Slovenijo

zelo pomemben vidik Igralništva, saj je igralniška dejavnost v letu 2003 predstavljala 9,79% z

vidika celotne notranje turistične potrošnje v denarju in naravi oz. 16,19% znotraj le turistično

značilnih proizvodov. Z vidika turističnega pomena igralniške dejavnosti, predstavlja poraba

tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev 92,70% delež (predvsem na račun tujih enodnevnih

igralniških gostov), medtem ko poraba domačih predstavlja le 7,30%.


49

Kategorija povezanih proizvodov predstavlja z 474,04 mio EUR 21,88% delež z vidika celotne

notranje turistične potrošnje v denarju in naravi, predvsem na račun izdatkov za bencin in

trgovino, kjer večji delež izdatkov za bencin zapade na tuje turiste in enodnevne obiskovalce

predvsem na račun velikega števila tranzitnih potnikov, medtem ko so izdatki za trgovino

nekoliko bolj v prid domačim turistom in enodnevnim obiskovalcem, predvsem na račun

nakupov doma pri odhodu na hrvaško obalo. Na koncu kategorija ne-specifičnih proizvodov

predstavlja z slabimi 382 mio EUR 17,62% delež oz. za slabih 20% manj kot potrošnja v

kategoriji povezanih proizvodov.

Tabela 4‐8: SRT Tabela 4 - Skupna notranja potrošnja tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev ter

domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev na potovanjih v gotovini in naravi v letu 2003 (v mio EUR)

Kategorija

Poraba tujih

turistov v

državi (4.1.)

Poraba

domačih

turistov v

državi

(4.2.)

Notranja

denarna

turistična

poraba

(4.3.=

4.1.+ 4.2.)

Druge

komponente

potrošnje

obiskovalcev

(4.4.)

Notranja

turistična

potrošnja v

denarju in

naravi

(4.5.=

4.3.+ 4.4)

Turistično značilni

A.1

proizvodi

709,03 525,60 1.234,63 76,14 1.310,77

1. Nastanitvene storitve 218,96 123,45 342,41 49,26 391,67

1.1.

Hoteli in ostale

nastanitvene storitve

218,96 123,45 342,41 342,41

1.2.

Sekundarni domovi

za lasten račun ali

0 0 0 49,26 49,26

brezplačno

2. Strežba hrane in pijače 125,96 162,19 288,16 288,18

3.

Storitve prevoza

potnikov

108,74 118,92 227,66 227,66

4.

Storitve turističnih

agencij in

7,23 27,26 34,49 34,49

organizatorjev potovanj

5. Kulturne storitve 13,56 25,50 39,06 26,88 65,94

6.

Storitve rekreacije in

drugi zabavni programi

222,99 63,12 286,11 286,11

6.1.

Športne in športnorekreativne

storitve

26,29 47,63 73,92 73,92

6.2. Igralništvo 196,70 15,49 212,19 212,19

7.

Raznovrstne turistične

storitve

11,58 5,17 16,75 16,75

Povezani proizvodi in

A.2

storitve

258,33 215,71 474,04 474,04

B.

Ne-specifični

proizvodi in storitve

190,52 191,33 381,84 381,84

SKUPAJ 1.157,88 932,64 2.090,52 76,14 2.166,66

4.3 Izhodna poraba domačih turistov

Poleg notranje turistične potrošnje na katero se navezujejo SRT Tabele 1, 2 in 4 metodologija

SRT spremlja tudi zunanjo oz. izhodno porabo domačih turistov na svojih potovanjih oz.

izletih v tujino . SRT tabela 3 je tako zanimiva predvsem z vsebinskega vidika, saj predstavlja

nekakšno primerjalno točko predvsem v odnosu do SRT Tabele 2, ki se nanaša na potrošnjo

domačih turistov in enodnevnih izletnikov v referenčni državi (torej Sloveniji). Kot prikazuje

Tabela 4‐9 je skupna izhodna potrošnja slovenskih turistov in enodnevnih obiskovalcev v tujini

v letu 2003 po SRT metodologiji znašala 745 mio EUR oz. malo več kot 174 mrd bivših SIT. Če

primerjamo omenjeni znesek s podatki iz SRT Tabele 2, lahko vidimo, da so slovenski turisti

2

Pri oceni posameznih kategorij izdatkov oz. porabe smo se večinoma opirali na rezultate Ankete o potovanjih domačega prebivalstva

(ČAP) za leto 2003, ki jo izvaja SURS.


50 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

in enodnevni obiskovalci v tujini porabili za okoli 188 mio EUR manj kot pa doma (v referenčni

državi). Seveda, pa je omenjene primerjava vsebinsko nekoliko zavajajoča, saj podatki iz SRT

Tabele 2 vključuje tudi del potrošnje, ki je bila sicer opravljena v doma, vendar dejansko

za namene potovanja oz. izletov v tujino. Če tako primerjamo le domačo porabo turistov in

enodnevnih obiskovalcev s prvim delom SRT Tabele 2, ki se navezuje na porabo domačih

turistov in enodnevnih obiskovalcev za potovanja in izlete v rezidenčni državi (749,16 mio EUR)

vidimo, da sta omenjeni kategoriji skoraj enaki ter da odstopata le za okoli slabih 5 mio EUR

v prid potrošnji domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev v Sloveniji.

Tabela 4‐9: SRT Tabela 3 - Izhodna oz. zunanja poraba domačih turistov in enodnevnih

obiskovalcev na turističnih potovanjih in izletih v tujini v gotovini v letu 2003 (v mio EUR)

A.1.

Kategorija

Turistično značilni

proizvodi

Enodnevni

obiskovalci

(3.1.)

Turisti

(3.2.)

Skupaj

(3.1.+3.2)

Delež

v %

105,41 418,02 523,44 70,3%

1. Nastanitvene storitve X 134,85 134,85 18,1%

2. Strežba hrane in pijače 28,76 75,51 104,28 14,0%

3. Storitve prevoza potnikov 29,40 118,66 148,07 19,9%

4.

Storitve turističnih agencij

in organizatorjev potovanj

0 26,97 26,97 3,6%

5. Kulturne storitve 26,71 35,06 61,77 8,3%

6.

7.

A.2.

B.

Storitve rekreacije in drugi

zabavni programi

Raznovrstne turistične

storitve

Povezani proizvodi in

storitve

Ne-specifični proizvodi in

storitve

20,54 26,97 47,51 6,4%

0 0 0 0%

20,54 53,94 74,48 10,0%

79,48 67,42 146,91 19,7%

SKUPAJ 205,44 539,38 744,83 100%

Pri primerjavi strukture izhodne porabe domačih turistov in enodnevnih izletnikov

predstavljajo turistično značilni proizvodi 70,3% celotne izhodne porabe. Znotraj omenjene

kategorije predstavljajo Nastanitvene storitve med turisti z 134,85 mio EUR največjo postavko,

ki predstavlja 18,10% z vidika celotne porabe (turistično značilni, povezani in ne-specifični

proizvodi in storitve) oz. 25,76% znotraj kategorije turistično značilnih proizvodov. Poleg porabe

za nastanitvene storitve pomembno kategorijo predstavljajo tudi Storitve prevoza potnikov, ki

skupaj za enodnevne obiskovalce in turiste z 148,07 mio EUR predstavljajo 19,88% delež v

celotni porabi ter 28,29% delež znotraj turistično specifičnih proizvodov. Velikost omenjene

kategorije je povezana predvsem z letalskim prevozom s tujimi letalskimi družbami ter

nekaterimi drugimi prevoznimi sredstvi. Povezani proizvodi in storitve predstavljajo natanko

10,00% delež, medtem ko ne-specifični proizvodi in storitve z 146,91 mio EUR predstavljajo

19,71% delež v celotni izhodni porabi domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev. Opozoriti

moramo, da so zaradi pomanjkanja kakovostnih statističnih virov podatki o strukturnih deležih

porabe zelo grobi in s tega vidika tudi razmeroma nezanesljivi.

4.4 Zaposlenost v turizmu

Kot smo omenili že v pregledu metodologije priprave SRT, je z ocenjevanjem zaposlenosti v

turističnem gospodarstvu povezanih precej specifik, ki ocenjevanje pomembno otežijo. Pri

ocenjevanju zaposlenosti v turizmu smo ocenjevali dve konkretni kategoriji: število zaposlenih

in število delovnih mest v turističnem gospodarstvu. Med tema dvema kategorijama


51

namreč prihaja do razhajanj. Medtem ko število zaposlenih vključuje vse polno zaposlene in

samozaposlene v turizmu, je število delovnih mest višje, saj poleg zaposlenih za poln delovni

čas turistični sektor zaposluje tudi veliko študentov in oseb z delno zaposlitvijo, ki jih uradna

statistika ne zajame.

Število zaposlenih v turističnih gospodarskih panogah po zaposlitvenem statusu smo ocenili

na podlagi detajlnih podatkov SURS-a o strukturi delovno aktivnega prebivalstva po spolu in

dejavnostih za 31.12. 2003. Skupno je bilo v turističnih panogah 78.939 zaposlenih, od tega

62% moških in 38% žensk. Po zaposlitvenem statusu je bilo 64% vseh zaposlenih v podjetjih,

preostanek predstavljajo samozaposlene osebe oz. delavci pri samozaposlenih osebah.

Zaposlitveno najmočnejša je bila panoga cestnega potniškega prometa z nekaj več kot 21.000

zaposlenimi, sledi ji panoga strežbe hrane in pijače z več kot 20.000 zaposlenimi.

Skupno število delovnih mest oz. zaposlitev v turističnem sektorju smo ocenjevali kot vsoto

števila zaposlenih oseb in pribitek v višini ocenjenega odstotka zaposlenih oseb, ki predstavlja

delež občasnih delovnih mest, študentskega dela in delovnih mest z nepolnim delovnim časom

glede na skupno število zaposlenih oseb. Ocenili smo, da je bilo število zaposlitev na področju

turizma v letu 2003 za 15 % višje od skupnega števila zaposlenih in samozaposlenih v turističnih

gospodarskih panogah. Skupno število gospodarskih subjektov in samostojnih podjetnikov

delujočih na področju turizma v letu 2003 na podlagi podatkov iz baze AJPES ocenjujemo na

36.699. Pri tem niso upoštevani javni zavodi, tako da je ta ocena zelo konservativna, posebej v

segmentu kulturne in športno-rekreativne dejavnosti.

Tabela 4‐10 povzema najpomembnejši segment zaposlitvene slike v turističnem sektorju, t.j.

skupno število zaposlenih in prerez po panogah.

V prilogah pa predstavljamo celotno SRT Tabelo 7.

Tabela 4‐10: SRT Tabela 7 - Zaposlenost v turističnih gospodarskih panogah po spolu

Vir: SURS, lastni

izračuni

Panoga / Zaposlenost Moški Ženske Skupaj

Hoteli in podobno 3.262 5.689 8.951

Sekundarni domovi

Restavracije in podobno 8.299 12.668 20.967

Železniški potniški promet 1.818 482 2.300

Cestni potniški promet 19.544 2.163 21.707

Vodni potniški promet 27 3 30

Letalski prevoz potnikov 345 241 586

Podporne stor. v pot. prometu 6.426 1.316 7.742

Najem potn. prevoz. sredstev 54 21 75

Turistične agencije ipd. 762 1.152 1.914

Kulturne storitve 5.009 5.243 10.252

Šport in razvedrilo 3.128 1.287 4.415

SKUPAJ 48.675 30.264 78.939

Poleg števila zaposlenih v turističnih gospodarskih panogah, kar je metodološka zahteva

SRT, smo ocenili tudi neposredno število zaposlenih v turizmu. Gre za koncept, ki pove

kolikšno število delovnih mest v turističnih panogah ustvari turistično povpraševanje. Ob tem

želimo opozoriti, da metodologija izračuna turistične zaposlenosti še ni dokončno zamišljena

in sprejeta na mednarodni ravni, zato Priporočeni metodološki okvir SRT tega izračuna tudi

ne zahteva. Vendar je za oceno pomena turizma z vidika zaposlenosti ta ocena dosti bolj

ustrezna in razumljiva kot ocena iz SRT Tabele 7.


52 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

K oceni neposrednega prispevka turističnega povpraševanja k zaposlenosti v turističnih

panogah smo pristopili z aplikacijo turističnih deležev v ponudbi (SRT Tabela 6) na

podatke o številu zaposlenih v turističnih gospodarskih panogah, pri čemer smo izhajali iz

predpostavke, da je tehnologija po podjetjih znotraj posamezne panoge enaka, da omogoča

zvezno zmanjševanje števila zaposlenih in da je povezava med povpraševanjem in številom

zaposlenih v posamezni panogi linearna in zvezna ter da je med podjetji znotraj posamezne

panoge konstanten tudi turističen delež v ponudbi.

Ocena turistične zaposlenosti pokaže, da je v letu 2003 notranje turistično povpraševanje

neposredno ustvarilo 30.644 zaposlitev v turističnih panogah, od tega pričakovano največ na

področju hotelirstva in nastanitvenih storitev, 8.708 ter na področju strežbe hrane in pijače

oz. restavracij, 6.189.

Tabela 4‐11: Turistična zaposlenost v letu 2003 po spolu

Panoga/Zaposlenost Moški Ženske Skupaj

Hoteli in podobno 3.173 5.534 8.708

Sekundarni domovi

Restavracije in podobno 2.450 3.739 6.189

Železniški potniški promet 542 144 686

Cestni potniški promet 4.366 483 4.850

Vodni potniški promet 25 3 28

Letalski prevoz potnikov 231 161 392

Podporne stor. v pot. prometu 1.427 292 1.719

Najem potn. prevoz. sredstev 51 19 70

Turistične agencije ipd. 762 1.152 1.914

Kulturne storitve 1.540 1.612 3.152

Vir: SURS, lastni

izračuni

Šport in razvedrilo 2.080 856 2.936

SKUPAJ 16.648 13.996 30.644

Glede na dejstvo, da je bilo 31.12.2003 skupno število vseh zaposlenih v Sloveniji na ravni

777.247 oseb, je razvidno, da je bilo v turističnih panogah zaposlenih 10,2% vseh zaposlenih;

notranja turistična potrošnja pa je neposredno ustvarila 3,9% zaposlenosti.

4.5 Proizvodnja in dodana vrednost v turizmu

Pri pregledu proizvodnje in dodane vrednosti v turizmu smo izhajali iz Input-Output tabel

slovenskega gospodarstva oziroma iz tabel ponudbe in porabe za slovensko gospodarstvo,

pripravljenih s strani SURS-a. Analiza temelji na tabeli proizvodnje SRT, t.j. SRT Tabeli 5, ki

v vrsticah predstavlja proizvode in storitve, v stolpcih pa gospodarske panoge. Proizvodi in

storitve se, kot je podrobneje predstavljeno v metodoloških pojasnilih, delijo na specifične

turistične, povezane in nespecifične. Panoge pa delimo na značilne turistične, povezane s

turizmom in nepovezane.

Prvi del analize proizvodnje in dodane vrednosti v turizmu predstavlja pregled po kombinaciji

vseh produktov in storitev ter turistično značilnih dejavnostih, saj ta kombinacija predstavlja

3

Več o turističnih deležih govorimo v naslednjem poglavju.


53

osrednji del turističnega gospodarstva (predstavlja jo Tabela 4‐12). Ugotovimo lahko, da

so v letu 2003 turistično značilne gospodarske panoge proizvedle za več kot 2,5 mrd EUR

proizvodov in storitev. Najpomembnejši produkt turističnega gospodarstva je bila strežba

hrane in pijače, kjer je vrednost ustvarjenih storitev presegla 700 mio EUR. Na drugem mestu

so bile zabava in druge rekreativne prireditve, katerih proizvodnja je dosegla vrednost 375 mio

EUR. Ta podatek ne preseneča, saj v to skupino sodi igralništvo. Na tretjem mestu so hoteli in

ostale nastanitvene storitve z 293 mio EUR. Skupno so turistično značilni proizvodi in storitve

predstavljali kar 94% vrednosti vse ustvarjene produkcije v turistično značilnih panogah.

Analiza dodane vrednosti v produktu posameznih turistično značilnih panog pokaže, da je bilo

največ dodane vrednosti ustvarjene na področjih prevoza potnikov po cestah (480 mio EUR)

ter restavracij in podobnih obratov (408 mio EUR).

Podoben skupni output kot turistično značilne panoge, preko 2,4 mrd EUR, sta proizvedli

tudi povezani panogi, t.j. SKD panoga G.50 – Prodaja, vzdrževanje in popravila motornih vozil

in trgovina z motornimi gorivi na drobno ter panoga SKD G.52 – Trgovina na drobno, razen z

motornimi vozili in popravila izdelkov široke porabe. V njuni proizvodnji strukturi so z 78% oz.

18% prednjačili povezani oz. nespecifični izdelki.

Turistično nespecifične panoge pa so proizvedle za 42,3 mrd EUR proizvodov in storitev,

vendar je od tega le 1,3 mrd EUR turistično specifičnih (t.j. značilnih in povezanih) proizvodov.

Na drugi strani je notranja turistična potrošnja, t.j. potrošnja tujih in domačih obiskovalcev v

Sloveniji znašala 2.167 mio EUR. Od tega je bilo 1.311 mio EUR oz. 60% potrošenih za nakupe

turistično značilnih proizvodov in storitev, 474 mio EUR oz. 21% za nakupe povezanih dobrin

in storitev, 382 mio EUR oz. 19% pa za nakupe nespecifičnih proizvodov in storitev.

S soočenjem struktur strani ponudbe in povpraševanja lahko z izračunom t.i. turističnih

deležev v ponudbi ugotovimo kolikšen del ponudbe posameznega proizvoda ali storitve je

potrošen s strani obiskovalcev. Pričakovano 100% ponudbe storitev turističnih agencij in

organizatorjev potovanj potrošijo obiskovalci. Sledijo jim hoteli in ostale storitve nastanitev z

98% proizvodnje potrošene s strani turistov . V povprečju turistično značilni proizvodi in storitve

dosegajo 44-odstotni turistični delež v ponudbi, medtem ko le 15% povezanih proizvodov in

storitev potrošijo obiskovalci. V segmentu nespecifičnih proizvodov turistični delež ponudbe

dosega le zanemarljiv 1%.

Tabelarični pregled strukture turistične ponudbe in potrošnje predstavlja Tabela 4‐13 na

strani 46. Pregled strukture podjetij po značilnih turističnih panogah in številu zaposlenih

(Tabela 4‐14 na strani 47) pokaže, da je v značilnih turističnih panogah leta 2003 delovalo

5.018 podjetij, od tega pa je bilo kar 3.209 mikro podjetij z manj kot štirimi zaposlenimi v

panogi restavracij in podobnih obratov. Ta panoga sicer predstavlja kar 78% vseh podjetij

v turističnem gospodarstvu, kar je glede na številčnost restavracij in podobnih gostinskih

obratov razumljivo. Sicer velja, da so bila leta 2003 v turistično značilnih panogah tri podjetja z

več kot 1.000 zaposlenimi, vendar je bil turizem osnovna dejavnost le enega od teh, ostali dve

podjetji sta namreč izvajali storitve železniškega in cestnega prevoza potnikov. Slika je bila

podobna tudi pri podjetjih z med 500 in 1.000 zaposlenimi. Izmed štirih pa je bilo le eno zares

»turistično« - največji slovenski organizator potovanj – Kompas d.d. Tako velja zaključek, da

je v letu 2003 slovensko turistično gospodarstvo slonelo na velikem številu majhnih podjetij,

medtem ko so bila največja turistična podjetja v Sloveniji z vidika mednarodnih standardov

relativno majhna oz. daleč manjša od svojih mednarodnih konkurentov.

4 Pri izračunu turističnega deleža za hotelske storitve je potrebno upoštevati, da smo med hotelske storitve uvrstili tudi storitve

marin, ki po SKD klasifikaciji ne sodijo v to panogo. Zaradi tega je turistični delež nekliko večji kot bi bil drugače.


54 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Tabela 4‐12: Proizvodnja po produktih in turističnih panogah (v mio EUR)

Proizvodi/Panoge

Hoteli ipd.

Sekundarni

domovi

Restavracije ipd.

Prevoz po

železnici

Cestni potn. prevoz

A. Specifični proizvodi 313 49 687 79 174

A.1 Turistično značilni proizvodi 312 49 687 79 174

1-Nastanitvene storitve 297 49 0 0 0

1.1.-Hoteli in ostale nastanitvene storitve 297 0 0 0 0

1.2.-Storitve sekund. domov 0 49 0 0 0

2-Strežba hrane in pijače 0 0 684 0 0

3-Storitve prevoza potnikov 1 0 1 78 173

3.1. Železniški promet 0 0 0 78 0

3.2. Cestni promet 1 0 0 0 173

3.3. Vodni promet 0 0 0 0 0

3.4. Letalski promet 0 0 0 0 0

3.5. Podporne storitve 0 0 1 0 0

3.6. Najem prevoznih sredstev 0 0 0 0 0

3.7. Stor. vzdrževanja, popravil 0 0 0 0 0

4-Storitve turističnih agencij ipd. 0 0 0 0 0

5-Kulturne storitve 0 0 0 0 0

5.1. Predstave 0 0 0 0 0

5.2. Muzeji in ostale kulturne storitve 0 0 0 0 0

6-Storitve rekreacije in drugi zabavni

programi

6.1. Športne in športno-rekreativne

storitve

14 0 1 0 0

0 0 0 0 0

6.2. Zabava in druge rekreativne storitve 14 0 1 0 0

7-Raznovrstne turistične storitve 0 0 1 0 0

SKUPAJ POVEZANE IN NESPECIFIČNE

STORITVE

1 0 0 0 0

A.2. Povezani proizvodi 1 0 0 0 0

B. Nespecifični proizvodi 0 0 0 0 0

SKUPNA PONUDBA (v osnovnih cenah) 313 49 687 79 174

SKUPNA DODANA VREDNOST

(v kupčevih cenah)

Vir: SURS, lastni izračuni

164 404 279 480


55

Vodni

prevoz potn.

Letalski prevoz

potn.

Podporne

storitve

Najem os. vozil

Turistične

agencije ipd.

Kulturne storitve

Šport in

rekreacija

SKUPAJ TURIST.

ZNAČILNE

PANOGE

2 115 347 7 81 238 372 2.465

2 113 347 7 51 202 360 2.383

0 0 0 0 0 0 0 346

0 0 0 0 0 0 0 297

0 0 0 0 0 0 0 4

0 0 0 0 15 3 0 702

2 113 347 7 0 0 0 723

0 0 0 0 0 0 0 78

0 0 0 0 0 0 0 174

2 0 0 0 0 0 0 2

0 113 0 0 0 0 0 113

0 0 114 0 0 0 0 115

0 0 0 7 0 0 0 7

0 0 233 0 0 0 0 233

0 0 0 0 24 0 0 24

0 0 0 0 0 199 0 199

0 0 0 0 0 106 0 106

0 0 0 0 0 93 0 93

0 0 0 0 0 0 360 375

0 0 0 0 0 0 172 132

0 0 0 0 0 0 227 243

0 0 0 0 12 0 0 14

0 3 0 0 55 73 26 159

2 0 0 29 36 13 82

0 2 0 0 26 36 13 77

2 117 347 7 106 275 285 2.542

2 45 5 5 114 273 231 2.002


56 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Tabela 4‐13: Tabelaričen pregled strukture turistične ponudbe in potrošnje (v mio EUR)

Proizvodi/Panoge

SKUPAJ TURIST. ZNAČILNE

PANOGE

SKUPAJ POVEZANE PANOGE

Vir: SURS, lastni

izračuni

A. Specifični proizvodi 2.465 2.022

A.1 Turistično značilni proizvodi 2.383 87

1-Nastanitvene storitve 346 10

1.1.-Hoteli in ostale nastanitvene storitve 297 10

1.2.-Storitve sekund. domov 49 0

2-Strežba hrane in pijače 702 76

3-Storitve prevoza potnikov 723 0

3.1. Železniški promet 78 0

3.2. Cestni promet 174 0

3.3. Vodni promet 2 0

3.4. Letalski promet 113 0

3.5. Podporne storitve 115 0

3.6. Najem prevoznih sredstev 7 0

3.7. Stor. vzdrževanja, popravil 233 0

4-Storitve turističnih agencij ipd. 24 0

5-Kulturne storitve 199 0

5.1. Predstave 106 0

5.2. Muzeji in ostale kulturne storitve 93 0

6-Storitve rekreacije in drugi zabavni

programi

375 0

6.1. Športne in športno-rekreativne storitve 132 0

6.2. Zabava in druge rekreativne storitve 243 0

7-Raznovrstne turistične storitve 14 1

SKUPAJ POVEZANE IN NESPECIFIČNE

STORITVE

159 2.379

A.2. Povezani proizvodi 82 1.935

B. Nespecifični proizvodi 77 444

SKUPNA PONUDBA (v osnovnih

cenah) / SKUPNA NOTRANJA TUR.

POTROŠNJA (v kupčevih cenah)

2.542 2.466

Tabela 4‐14: SRT tabela 10d - Struktura podjetij po značilnih turističnih panogah in številu zaposlenih

Vir: AJPES, 2006.

Upoštevane so le

gospodarske družbe in

samostojni podjetniki,

ne pa tudi javni zavodi.

Zaradi tega je število

organizacij na področju

kulturnih ter športno

rekreacijskih storitev

podcenjeno.

Panoga / Št. zaposlenih 1-4 5-9 10-19

Hoteli in podobno 142 34 32

Sekundarni domovi

Restavracije in podobno 3.209 450 129

Železniški potniški promet 1 1 0

Cestni potniški promet 214 21 7

Vodni potniški promet 9 2 1

Letalski prevoz potnikov 9 2 1

Podporne stor. v pot. prometu 15 6 2

Najem potn. prevoz. sredstev 27 2 1

Turistične agencije ipd. 230 37 9

Kulturne storitve 129 4 3

Šport in rekreacija 106 9 5

SKUPAJ 4.091 568 190


57

SKUPAJ

NESPECIFIČNE

PANOGE

SKUPNA PONUDBA

(v osnovnih cenah)

SKUPNA PONUDBA

(v kupčevih cenah)

NOTRANJA TURISTIČNA

POTROŠNJA

TURISTIČNI DELEŽ V

PONUDBI (%)

1.325 5.812 6.067 1.785 29

330 2.801 2.993 1.311 44

16 372 401 392 98

16 323 352 342 97

0 49 49 49 100

117 895 976 288 30

90 813 835 228 27

0 78 79 24 30

61 235 238 53 22

2 5 6 6 94

0 113 113 75 67

26 141 144 32 22

0 7 7 7 94

0 233 247 31 12

0 24 35 34 100

0 199 214 66 31

0 106 114 36 31

0 93 101 30 30

23 399 430 286 67

8 140 151 74 49

15 258 279 212 76

84 99 101 17 3

41.995 44.493 46.912 856 2

994 3.011 3.074 474 15

40.961 41.482 43.839 382 1

42.286 47.293 49.905 2.167 4,3

20-49 50-99 100-249 250-499 500-999 >1000 SKUPAJ

35 9 13 7 0 0 272

42 8 3 1 0 0 3.842

0 0 0 0 0 1 3

7 4 5 2 1 1 262

0 0 0 0 1 0 13

0 0 0 0 1 0 13

3 1 0 1 0 0 28

0 0 0 0 0 0 30

5 3 2 0 1 0 287

0 0 0 0 0 0 136

7 3 0 1 0 1 132

99 28 23 12 4 3 5.018


58 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

4.6 Glavni agregati turizma

Čeprav ocena agregatnih indikatorjev pomena turizma v določeni državi ni temeljni namen

SRT, pa so ti indikatorji najpogosteje in največkrat uporabljani del celotnih satelitskih računov.

Na enostaven in jasen način kvantitativno izražajo pomen turizma v gospodarstvu. Prav tako

se največkrat uporabljajo tudi v mednarodnih primerjavah.

SRT ločijo več vrst agregatnih indikatorjev:

• Notranja turistična poraba v denarju;

• Notranja turistična poraba (celotna);

• Dodana vrednost turističnih dejavnosti;

• Turistična dodana vrednost;

• Turistični BDP.

Kot smo že omenili, je turizem fenomen, ki ga prvenstveno določa povpraševanja in ne ponudba.

S tega vidika sta prva dva indikatorja najustreznejša, saj kažeta obseg turistične porabe v

določeni državi. Zelo uporabna sta tudi indikatorja turistične dodane vrednosti ter BDP-ja, ki

omogočata enostavno primerjavo z drugimi sektorji. Indikator dodane vrednosti turističnih

dejavnosti se uporablja le kot groba ocena pomena turizma. Zajema namreč celoten output

turistično-specifičnih dejavnosti, ne glede na to, kakšen delež outputa je dejansko namenjen

turizmu, kakšen pa neturistični porabi (npr. zajeti so celotni prihodki gostinske dejavnosti,

kljub temu, da je med obiskovalci gostiln večinski delež neturistov). Večino zgoraj omenjenih

agregatov je mogoče oceniti na osnovi SRT Tabele 4 ter SRT Tabele 6.

Notranja turistična potrošnja: Notranja turistična potrošnja v denarju je leta 2003 znašala

2.090,5 mio EUR. Od tega je poraba tujih turistov v državi znašala 1.157,9 mio EUR oziroma

55,4%, poraba domačih turistov pa 932,6 mio EUR oziroma 44,6%. Celotna notranja turistična

potrošnja, ki vključuje tudi nedenarne komponente potrošnje obiskovalcev je znašala 2.166,7

mio EUR.

Turistična dodana vrednost: Opredelimo jo kot dodano vrednost, ki so jo ustvarile turistične

in neturistične dejavnosti, kot posledico notranje turistične potrošnje. Drugače povedano,

turistična dodana vrednost je tisti del dodane vrednosti vseh dejavnosti, ki je ustvarjen tekom

zagotavljanja storitev in blaga turistom in obiskovalcev. S tega vidika je turistična dodana

vrednost neodvisna od opredelitve značilnih, povezanih in ne-specifičnih proizvodov.

Izračun turistične dodane vrednosti je v primeru storitev razmeroma enostaven. V primeru

izdelkov pa se pojavlja precej metodoloških težav. V večini primerov pri izdelkih obstaja

veriga vrednosti, ki izdelek pripelje od proizvajalca do končnega potrošnika (npr. prevozniki,

veletrgovci, maloprodaja). Izdelek, prodan v enem kraju, lahko izvira iz drugega kraja, pogosto

pa tudi iz druge države. Proizvajalec se navadno niti ne zaveda, kdo je končni uporabnik

izdelka. Celotna vrednost izdelka je sestavljena iz osnovne vrednosti izdelka (proizvajalčeve

cene) ter marž posrednikov. Pri izračunu turistične dodane vrednosti je mogoče upoštevati

celotno vrednost izdelka ali le marže posrednikov. Prvi pristop je primeren, če je izdelek v

celoti proizveden v domači državi, drugi izdelek, če je izdelek uvožen. Predpisani metodološki

okvir za SRT ne ponuja dokončne usmeritve glede obravnave izdelkov, ampak dokončno

odločitev prepušča specifikam posamezne države. Zahteva pa eksplicitno opredelitev o

pristopu ocenjevanja. Glede na značilnosti našega gospodarstva menimo, da je primernejši

pristop, ki pri izdelkih kot vrednost iz katere se izračuna dodana vrednost upošteva le marže

posrednikov (trgovske marže). V nasprotnem primeru bi turistična dodana vrednost bila

močno precenjena, saj je Slovenija majhno odprto gospodarstvo z znatnim deležem uvoženega

blaga.

5

Na primer, nesmiselno bi bilo upoštevati celotno vrednost prodanega goriva kot osnovo za izračun dodane vrednosti, saj je gorivo v

celoti uvoženo iz tujine. Bolj smiselna osnova je neto prihodek (marža) trgovcev.


59

Turistično dodano vrednost smo ocenili na osnovi podrobnih podatkov o strukturi interne

notranje potrošnje in sicer za vsako kategorijo interne notranje potrošnje posebej. Enako smo

storili tudi za povezane in ne-specifične izdelke oziroma storitve, ki so v glavnih SRT tabelah

sicer prikazani v agregiranih obliki. Za vsako simetrično primerljivo dejavnost v SRT Tabeli 6

smo izračunali delež dodane vrednosti v outputu (v osnovnih cenah) ter ga nato pomnožili z

ustrezno vrednostjo kategorije (v osnovnih cenah). S tem smo dobili turistično dodano vrednost

posamezne dejavnosti. Seštevek teh kategorij predstavlja turistično dodano vrednost.

Turistična dodana vrednost v Sloveniji je leta 2003 znašala 824.199 tisoč EUR. To predstavlja

3,81% skupne bruto dodane vrednosti v Sloveniji v tem letu oziroma 3,31% BDP-ja Slovenije.

Od tega so dejavnosti, značilne za turizem ustvarile 678.016 tisoč EUR oziroma 82% celotne

turistične dodane vrednosti, ostale dejavnosti pa 146.183 tisoč EUR oziroma 18% celotne

turistične dodane vrednosti .

Turistični bruto domači proizvod: V skladu z metodologijo nacionalnih računov se dodana

vrednost računa v osnovnih cenah, kar pomeni, da ne vključuje neto davkov na proizvode.

Vendar turistična poraba prispeva tudi določen delež davkov in drugih taks v državni proračun.

Turistični bruto domači proizvod upošteva tudi davke, ki jih je generirala turistična poraba. S

tega vidika je analogen nacionalnem BDP-ju. Izračunamo ga kot seštevek turistične dodane

vrednosti ter neto davkov na proizvodnjo povezano s turistično potrošnjo.

Turistični bruto domači proizvod je leta 2003 znašal 1.229 mio EUR. Pri tem so dejavnosti

značilne za turizem ustvarile 766,4 mio EUR, povezane in nespecifične dejavnosti pa 462,34

mio EUR. To znaša 4,94% celotnega BDP Slovenije v letu 2003. Ta delež je precej večji kot

je delež turistične dodane vrednosti v celotni dodani vrednosti. Za razliko od številnih drugih

panog, je večina turistične potrošnje končna potrošnja, kar pomeni, da je v celoti obremenjena

s končnimi davki na potrošnjo (npr. DDV). Za primerjavo, številne druge panoge prodajajo

predvsem polizdelke (ki se vgradijo v končni izdelek) ali končne izdelke posrednikom naprej

v verigi vrednosti. Tudi izvozne panoge v državno blagajno ne plačajo nič DDV-ja, saj so

obdavčene s stopnjo 0%. Za razliko od tega pa je potrošnja tujih turistov v Sloveniji (izvozni

del turizma) obdavčena z normalnimi stopnjami DDV-ja. Tujski turizem je edini izvozni sektor

v gospodarstvu, ki v državni proračun prispeva tudi DDV. Če temu dodamo še zelo visoko

obdavčitev igralništva (kjer pretežni delež porabe ustvarijo tujci) z igralniškimi dajatvami in

koncesijsko dajatvijo ter tudi turistično takso, ki jo morajo plačati vsi obiskovalci, ugotovimo,

da turizem nadpovprečno prispeva v proračun države oziroma lokalnih skupnosti.

Pri vseh ocenah agregatnih indikatorjev je vključena tudi potrošnja podjetij za poslovna

poslovanja, ki pa jih je pri izračunu posrednih učinkov potrebno izključiti. Celovite učinke

turizma (posredne in neposredne) računamo v naslednjem poglavju.

6

Za primerjavo naj navedemo, da dejavnosti značilne za turizem predstavljajo le 61% celotne interne turistične potrošnje, povezani

in nespecifični proizvodi in storitve pa kar 39%. Vendar so v slednjih predvsem zajeti izdelki (bencin, trgovsko blago), kjer dodana

vrednost, ki jo ustvarijo posredniki oziroma trgovci predstavlja le majhen delež celotne vrednosti izdelka.


60 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

5. Ocena skupnih (neposrednih in

posrednih) učinkov turizma

Neposredne učinke turizma smo predstavili v prejšnjem poglavju. V tem poglavju ocenjujemo

posredne in skupne učinke turizma.

Neposredni učinki so prihodki, delovna mesta, plače in davki, ki jih ustvari oziroma izplača

turistični sektor.

Posredni učinki so spremembe v prihodkih drugih podjetij v državi, v prihodkih vseh prebivalcev

regije, oziroma v pobranih davkih v regiji, ki so posledica delovanja turističnega sektorja. Odvisni

so od narave verige vrednosti v panogi, predvsem pa od deleža porabe izvoznega podjetja v

državi, ter od porabe njegovih zaposlenih. Posredni učinki na ravni posameznega turističnega

podjetja izvirajo iz treh dejavnikov. Prvič, podjetje del inputov, ki jih potrebuje za poslovanje

nabavi pri domačih dobaviteljih. S tem se povečajo njihovi prihodki. Tudi dobavitelji del svojih

inputov nabavijo pri domačih pod-dobaviteljih. Učinek povečanega povpraševanja tako potuje

po verigi vrednosti navzgor. Drugič, zaposleni v turističnem podjetju, pa tudi zaposleni v

njegovih dobaviteljih večino svojih plač porabijo v državi. S tem povečajo povpraševanje po

blagu in storitvah številnih domačih podjetij (ter posledično tudi njihove prihodke). Tudi v tem

primeru se povečano povpraševanje prebivalstva prenese po verigi vrednosti navzgor, ter

tako vpliva na še večje število podjetij. Tretjič, gostje turističnega podjetja del svojega denarja

porabijo izven podjetja oziroma neposredno v lokalnem gospodarstvu (npr. za gostinske

storitve, prevoz, vstopne v muzeje in druge ustanove, nakupovanje, zabavo, itd.). S tem še

dodatno prispevajo k povečanju gospodarske aktivnosti v regiji. Na ravni turističnega sektorja

kot celote se upoštevata le prva dva dejavnika, saj se tretji izniči .

Skupni učinki so vsota neposrednih in posrednih učinkov. Prikazujejo obseg celotne

gospodarske aktivnosti v domačem gospodarstvu, ki je posledica delovanja turističnega

sektorja.

Multiplikatorji prikazujejo velikost posrednih učinkov. Običajno so izraženi kot razmerje med

skupnimi učinki in neposrednimi učinki. Predstavljajo stopnjo povezanosti in samozadostnosti

gospodarstva ter močno variirajo med državami, regijami in panogami

5.1 Metodološka izhodišča

Posredne učinke turizma smo ocenili s pomočjo Input-Output modela Slovenije (SIOM), ki

temelji na simetrični Input-Output tabeli 60 gospodarskih sektorjev za Slovenijo za leto 2001

(SURS, 2004). Simetrična Input-Output tabela tipa proizvod-proizvod za domačo proizvodnjo

je bila uporabljena za izračun matrike tehničnih koeficientov. Iz matrike tehničnih koeficientov

smo izračunali Leontijevo inverzno matriko, oziroma matriko multiplikatorjev. Multiplikatorji

prikazujejo kumulativno spremembo v gospodarski aktivnosti države, ki je posledica začetne

spodbude (npr. izvozni posel). Obstaja več različnih metodologij za izračun multiplikatorjev,

ki se razlikujejo glede obravnave negospodarskih sektorjev (viri primarnih inputov oziroma

končne potrošnje, kot so gospodinjstva, kapital, država). V tej študiji uporabljamo prilagojene

Tip II multiplikatorje (včasih imenovane tudi SAM multiplikatorji).

7

Pri oceni multiplikativnih učinkov moramo upoštevati, da imajo znatne multiplikativne učinke le izvozne panoge, ki prinesejo »nov

denar« v domače gospodarstvo. V primeru domačih panog so neto multiplikativni učinki manjši zaradi učinka substitucije (denar ki

se porabi za eno dejavnost bi se drugače porabil za drugo dejavnost). Pri tem se kot izvozne panoge upošteva tudi domače panoge,

ki »preprečijo« odtok domačega denarja v tujino (npr. obisk domačih toplic namesto obiska tujih toplic). S tega vidika je turizem

večinsko izvozna panoga.

8

SAM multiplikatorji zajemajo tako neposredne kot vse posredne učinke. Obenem pa so nižji in bolj realistični od navadnih Tip

II multiplikatorjev, ki jih ponavadi uporabljajo v podobnih študijah (BEA, 1997). SAM multiplikatorji namreč upoštevajo odlive v

prejemkih gospodinjstev zaradi prispevkov za socialno varnost, davkov in prihrankov (upoštevani so le neto prejemki), pa tudi odlive

sredstev gospodinjstev zaradi nakupov izven države.


61

Pri ocenjevanju ekonomskega vpliva je potrebno upoštevani učinke sprememb v prihodkih

in izdatkih gospodinjstev. Zato so Input-Output model gospodinjstva vključena kot dobavitelji

inputa (delo) drugim sektorjem gospodarstva, ter kot kupci outputa industrijskih sektorjev. Z

drugo besedo, vrstica in stolpec gospodinjstev sta dodatna matriki tehnoloških koeficientov.

Vrstica gospodinjstev prikazuje izplačila gospodinjstvom na Tolar oz. Evro outputa vrstičnega

sektorja (sredstva za zaposlene). Izplačila vsebujejo prispevke delodajalca ter bruto plače.

Toda, v modelu se lahko upoštevajo le prihodki, ki so na voljo za nadaljnjo potrošnjo. Zaradi

tega so vnosi za vsako panogo v vrstici gospodinjstev znižani za povprečno stopnjo prispevkov

delodajalca in delojemalca za socialno varnost ter za povprečno stopnjo dohodnine v ustrezni

panogi. Vrstica gospodinjstev prikazuje izdatke gospodinjstev za produkte določene panoge

kot delež v celotnih neto prihodkih gospodinjstev. Ker gospodinjstva določen delež blaga in

storitev kupujejo v tujini ter ker plačujejo tudi davke na proizvode (npr. DDV) je vsota izdatkov

za produkte vseh panog manjša od 1.

Leontijeva inverzna matrika predstavlja osnovo za izračun multiplikatorjev. Proizvodni

multiplikatorji za določeno panogo so dobljeni s seštevanjem vseh celic v ustrezni vrstici

panoge (razen gospodinjstev, da se izognemo dvojnem štetju). Leontijeva inverzna matrika

predstavlja tudi osnovo za izračun multiplikatorjev dodane vrednosti in zaposlenosti.

Multiplikatorji dodane vrednosti se izračunajo z množenjem deleža dodane vrednost v celotni

proizvodnji določenega vrstičnega sektorja ter nato seštevanjem vseh celic v ustreznem

stolpcu. Pri izračunu multiplikatorja zaposlenosti so bila upoštevana povprečna razmerja

med celotno proizvodnjo v določeni panogi in skupnim številom zaposlenih v tej panogi.

5.2 Ocena skupnih učinkov turizma

Če upoštevamo tako neposredne kot posredne učinke turizma se pomen turizma v domačem

gospodarstvu poveča. Vendar v tem primeru ne moremo več govoriti o turistični dodani

vrednosti ali turističnem BDP-ju, saj posredni učinki zajemajo gospodarsko aktivnost vseh

sektorjev, ki nastane kot posledica gospodarske aktivnosti turističnega sektorja. S tega vidika

je primernejši naziv dodana vrednost ustvarjena v gospodarstvu kot posledica turistične

aktivnosti (DVUGPTA).

Celotna proizvodnja ustvarjena v gospodarstvu kot posledica turistične aktivnosti je leta 2003

znašala 2.540 mio EUR. Za primerjavo naj navedemo, da je neposredna turistična proizvodnja

(brez poslovnih potovanj) znašala 1.450 mio EUR. To pomeni, da je proizvodni multiplikator

enak 1,75. Z drugimi besedami, če se proizvodnja v turističnih dejavnostih v povprečju poveča

za 1.000 EUR se v povprečju proizvodnja v celotnem gospodarstvu poveča za 1.750 mio EUR.

Dodana vrednost ustvarjena v gospodarstvu kot posledica turistične aktivnosti znaša 1.425 mio

EUR. To predstavlja približno 6,6% celotne bruto dodane vrednosti ustvarjene v gospodarstvu.

Multiplikator dodane vrednosti znaša 2,01. To pomeni, da če se dodana vrednost v turističnih

dejavnostih v povprečju poveča za 1.000 EUR se bo dodana vrednost v celotnem slovenskem

gospodarstvu povečala za 2.010 EUR.

Bruto domači proizvod ustvarjen v gospodarstvu kot posledica turistične aktivnosti znaša

1.921 mio EUR. To predstavlja približno 7,72% celotnega bruto domačega proizvoda Slovenije

v letu 2003.


62 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Ob upoštevanju posrednih učinkov se

pomen turizma še poveča!

Posredni učinki:

1. Učinki na dobavitelje (v verigi

vrednosti)

2. Učinki porabe turističnih zaposlenih

Proizvodni multiplikator: 1,75. Če se

proizvodnja v turističnih dejavnostih v

povprečju poveča za 100 EUR, se

proizvodnja v celotnem gospodarstvu v

povprečju poveča za 175 EUR.

Multiplikativne

inke imajo le

izvozne panoge,

ki prinesejo “nov

denar” v

gospodarstvo!

Multiplikator dodane vrednosti: 2,01

Skupni ekonomski uèinki turizma 2003

Celotna proizvodnja podjetij v gospodarstvu

kot posledica turistiène aktivnost

Dodana vrednost ustvarjena v gospodarstvu

kot posledica turistiène aktivnosti

2.540m

1.426m

Delež v DV gospodarstva (%) 6,60%

BDP ustvarjen v gospodarstvu kot posledica turistiène

aktivnosti

1.921

Delež skupnih uèinkov turizma v BDP (%) 7,72%


63

5.3 Povzetek ključnih agregatov

slovenskega turizma

V Tabela 5‐1 so povzeti vsi ključni agregati obsega turizma v Sloveniji, o katerih smo podrobneje

razpravljali v 5. in 6. poglavju.

Tabela 5‐1: Prikaz ključnih agregatov obsega turizma v Sloveniji za leto 2003

Kategorija mio SIT mio EUR

Notranja turistična potrošnja 506.358 2.167

Tujska potrošnja 270.601 1.158

enodnevni obiskovalci 116.959 500

turisti 153.642 657

Domača potrošnja 217.963 933

enodnevni obiskovalci 108.994 466

turisti 108.969 466

Turistična dodana vrednost 192.619 824

Delež turistične DV v dodani vrednosti gospodarstva (%) 3,82% 3,82%

Dodana vrednost dejavnosti značilnih za turizem 158.455 678

Dodana vrednost drugih dejavnosti 34.164 146

Delež dejavnosti značilnih za turizem v celotni DV 82,26% 82,26%

Turistični BDP 287.164 1.229

Delež turizma v BDP (%) 4,94% 4,94%

BDP dejavnosti značilnih za turizem 179.112 766

BDP drugih dejavnosti 108.051 462

Delež dejavnosti značilnih za turizem v celotni tur BDP 62,37% 62,37%

Zaposlenost v turizmu 30.644

Vir: Lastni izračuni,

SURS, STO

Ocena skupnih učinkov

Turistična dodana vrednost brez domačih poslovnih potovanj 165.079 706

Turistični BDP brez domačih poslovnih potovanj 255.352 1.093

Celotna proizvodnja podjetij v gospodarstvu kot posledica

turistične aktivnosti

593.675 2.540

Dodana vrednost ustvarjena v gospodarstvu kot posledica

turistične aktivnosti

333.157 1.426

Delež v dodani vrednosti gospodarstva (%) 6,60% 6,60%

BDP ustvarjen v gospodarstvu kot posledica turistične aktivnosti 448.897 1.921

Delež v BDP (%) 7,72% 7,72%


64 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

6. Mednarodna in medčasovna

primerjava pomena izsledkov

V tem poglavju najprej primerjamo ocene SRT za leto 2003 z ocenami SRT za leto 2000. Nato

izvedemo tudi mednarodno primerjavo ugotovitev s SRT nekaterih izbranih držav, ki nam poda

dodaten vpogled v relativen pomen turizma v Sloveniji.

6.1 Primerjava s SLO SRT 2000

Pri primerjavi rezultatov in ugotovitev SRT za leto 2003 z ugotovitvami iz leta 2000 je potrebno

nujno izpostaviti, da primerjava vsebinsko ni možna oz. smiselna, predvsem na račun razlik

v metodologiji in metodoloških pristopih. Čeprav tako SRT za leto 2003, kot njihov predhodnik

za leto 2000 temeljijo na skupnih metodoloških smernicah svetovno uveljavljene metodologije

SRT, pa je uporabljena metodologija v okviru SRT za leto 2003 vsebinsko in metodološko

pomembno nadgrajena ter bližje usmeritvam splošne SRT metodologije v primerjavi z letom

2000.

Vsekakor so prvotni SRT za leto 2000 predstavljali velik napredek na področju statistike

turizma v Sloveniji in so kot taki »orali ledino« na tem področju. Vzpostavili so veliko inovativnih

metodoloških pristopov brez katerih tudi SRT za leto 2003 danes ne bi bili to kar so, saj smo

pri njihovi oceni izhajali iz temeljev, ki so jih postavili SRT za leto 2000 dobro, ter to še dodatno

nadgradili (npr. izdelava nove in inovativne metodologije za oceno izdatkov za bencin in

cestnine). V omenjenem obdobju je močno napredovala tudi slovenska statistika turizma, na

voljo je postalo več natančnejših podatkov tako z vidika slovenskega turizma kot celote, kot tudi

z vidika posameznih zaključenih področij turizma (npr. pohodniški turizem, turistične kmetije,

kongresni turizem, ipd.). Na tem področju je še posebej pomembno izpostaviti številne raziskave

STO, ki so poglobljeno preučile različne segmente turistične ponudbe in povpraševanja.

Omenjeni napredek na področju spremljanja statistike turizma nam je omogočil večji nabor

podatkov za naše analize in kakovostnejše vire, zaradi česar je bilo potrebnih uporabiti manj

(močnih) predpostavk in ocen v primerjavi z SRT za leto 2000. Seveda so tudi SRT za leto 2003

ter njihova ekstrapolacija za leto 2006 podvrženim nekaterim omejitvam, ki izhajajo predvsem

iz omejitev uradne statistike turizma ter njihovega zbiranja podatkov (npr. zelo slabo je pokrito

področje statistike tujih dnevnih turistov, tujih tranzitnih turistov, domačih dnevnih turistov,

ipd.), kot tudi iz zelo kratkih časovnih rokov (4 meseci v poletnem času), ki so onemogočali

celovitejše in bolj poglobljeno zbiranje primarnih podatkov. Kljub temu predstavljajo SRT 2003

ter njihova ekstrapolacija za leto 2006 povsem primerljivo oceno celovitega pomena turizma

v Sloveniji tudi v primerjavi z drugimi državami (npr. Švica in Avstrija) ter dobro osnovo za

nadaljnji razvoj in celovito spremljanje slovenskega turizma.

Navkljub izpostavljenemu dejstvu o ne primerljivosti rezultatov SRT za leto 2003 z ugotovitvami

SRT za leto 2000, Tabela 6‐1 v nadaljevanju prikazuje prerez temeljnih ugotovitev obeh študij.

Kot je razvidno iz tabele so se vsi temeljni agregati za leto 2003 glede na leto 2000 močno

povečali. Tako se je npr. Turistična potrošnja tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev v gotovini

(SRT Tabela 1) povečala iz 221.129 mio SIT na 270.601 mio SIT oz. za 122%. Skupna notranja

potrošnja tujih in domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev v gotovini (zadnji del SRT

Tabele 2) se je povečala iz 108.324 mio SIT na 217.963 mio SIT oz. za 201%. Pri tem je potrebno

poudariti, da so SRT za leto 2000 ocenjevali le potrošnjo domačih obiskovalcev, ki potujejo v

domači državi (prvi del SRT Tabele 2), SRT za leto 2003 pa so ocenili celotno tabelo 2, vključno

z domačo potrošnjo rezidentov na poti v tujino. Zaradi celovitejšega zajema domače potrošnje

je ustrezno višja tudi končna vrednost. Celotna notranja turistična potrošnja (tuja + domača)


65

(SRT Tabela 4) se je povečala iz 329.453 mio SIT na 506.358 mio SIT. Tudi v tem primeru ocene

za leto 2003 vsebujejo nekatere postavke, ki jih ocene za leto 2000 niso vsebovale (npr. druge

komponente potrošnje obiskovalcev, predvsem kolektivne turistične transferje). Prav tako, so

v ocenah za leto 2000 storitve sekundarnih domov za lasten račun ali brezplačno upoštevane

pod denarno potrošnjo (SRT Tabeli 1 in 2), v ocenah za leto 2003 pa v skladu z metodološkimi

priporočili SRT pod nedenarno potrošnjo (posebna postavka v SRT Tabeli 4).

Tabela 6‐1: Prerez ključnih agregatov in ugotovitev med SRT za leto 2003 in 2000 (tekoče cene v SIT)

SRT kategorija

Turistična potrošnja tujih turistov in

enodnevnih obiskovalcev v gotovini (SRT

Tabela 1)

Skupna notranja potrošnja tujih

in domačih turistov in enodnevnih

obiskovalcev v gotovini (SRT Tabela 2)

Celotna notranja turistična potrošnja (tuja

+ domača) v gotovini (SRT Tabela 4)

SRT za leto

2000 (mio

SIT)

SRT za leto

2003 (mio

SIT)

Indeks

221.129 270.601 122

108.324 217.963 201

329.453 506.358 154

Delež turizma v BDP-ju 3,80% 4,94% 130

Delež turistične dodane vrednosti v dodani

vrednosti gospodarstva

3,80% 3,81% 100

Neposredna zaposlenost v turizmu 23.102 30.644 133

Močno se je dvignil tudi delež turizma v BDP-ju, in sicer iz 3,8% v letu 2000 na 4,94% v letu 2003.

Delež turistične dodane vrednosti v dodani vrednosti gospodarstva ostaja nespremenjen na

3,8%. Razlog za veliko razliko v deležu turizma v BDP-ju ob nespremenjenem deležu turistične

dodane vrednosti v dodani vrednosti gospodarstva se skriva v sodobnejši metodologiji ter

dejstvu, da k relativno visokemu deležu turizma v BDP-ju močno prispevajo izdatki za bencin

in trgovino, medtem ko je dodana vrednosti pri bencinu zaradi visokih davčnih in trošarinskih

dajatev proporcionalno veliko nižja. Pri dodani vrednosti trgovine pa se v skladu z metodologijo

SRT upoštevajo le neto prihodki trgovcev (trgovske marže). Kot omenjeno pa prerez v spodnji

tabele služi zgolj kot ilustracija ključnih ugotovitev obeh študij ter ne more predstavljati

neposredne primerjalne podlage po kateri bi ocenjevali uspešnost slovenskega turizma!

6.2 Primerjava pomena turizma v Sloveniji z

drugimi državami

V primerjavo smo vključili Avstrijo in Švico kot neposredni »konkurentki« in hkrati zgleda

Sloveniji v smislu alpske turistične destinacije ter Kanado kot primer bistveno različnega

turističnega trga in ekonomije. Zaradi pomanjkanja ažurnih podrobnih podatkov se vsi

primerjani rezultati ne nanašajo na isto leto, vendar menimo, da je primerjava vsebinsko

relevantna, saj se obravnavani makro gabariti na kratek rok bistveno ne spreminjajo.

Kvantitativni pregled podatkov iz omenjenih držav predstavlja Tabela 6-2.

Primerjavo velja začeti s pregledom relativnega pomena turizma za primerjana gospodarstva.

Slovenija se po relativnem pomenu turizma nahaja med Avstrijo in Švico. Ocena skupnih

posrednih in neposrednih vplivov turizma na slovenski BDP znaša 7,7%, v primeru Avstrije v

letu 2003 pa 9,1%. Tudi na področju deleža dodane vrednosti, ki jo prispeva turizem je slika


66 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

podobna. V primerjavi s Švico iz leta 1998 velja, da je delež turizma v BDP-ju nekoliko višji kot v

Sloveniji, kar gre ob poznani moči švicarskega turizma razumeti predvsem kot znak razvitosti

ostalih sektorjev švicarskega gospodarstva. Primerjava s Kanado pokaže, da je turizem z

2,2% neposrednega prispevka k BDP-ju relativno manj prisoten v kanadski ekonomiji, kot pa

to velja za Slovenijo. Rezultat primerjave ne preseneča, če upoštevamo pomembne razlike

v strukturi slovenskega in kanadskega gospodarstva, ki so mnogo večje kot na relaciji s

primerjanima evropskima konkurentkama.

Primerjavo absolutne velikosti slovenskega turizma z avstrijskim in švicarskim SRT začnemo

z notranjo turistično potrošnjo, ki je najboljši tovrstni neposredni kazalec. Kljub različnim

letom primerjave, je očitno, da je slovenski turizem v absolutnih številkah bistveno manjši

od turizma obeh alpskih konkurentk, saj notranja turistična potrošnja v Sloveniji dosega le

dobrih 9 oz. 11% avstrijske oz. švicarske. Strukturna analiza notranje turistične potrošnje pa

pokaže, da je slovenski turizem v letu 2003 podobno kot avstrijski tri leta poprej dobro polovico

prihodkov realiziral skozi potrošnjo tujih obiskovalcev. Očitna pa je razlika v strukturi potrošnje

tujih obiskovalcev glede na čas bivanja. Medtem ko v Avstriji kar 90% tujske potrošnje odpade

na obiskovalce, ki se v državi zadržijo za več kot eno noč, v Sloveniji tuji večdnevni obiskovalci

prispevajo le 57% tujske notranje turistične potrošnje. V primeru Slovenije je torej očiten

močan vpliv enodnevnega (predvsem igralniškega) ter tranzitnega turizma.

Tabela 6‐2: Pregled ekonomskega pomena turizma v izbranih državah v skladu z SRT

Vir: lastni izračuni, SRT

Avstrija 2000, str. 72;

SRT Švica 1998 str. 67;

SRT Kanada 2000, str.

10-11.

Vse vrednosti so v %

oz mio. EUR

Slovenija

2003

Avstrija

2000 /

(2003)

Švica

1998

Kanada

2000

Turizem kot % BDP 4,9 8,3 2 / (9,1) 3,4 2,2

Turizem kot % DV 3,8 6,3 3 / (6,7) / /

% vseh zaposlenih v turizmu 3,9 12,1 4 5,2 4,0

% turizma v potrošnji

Nastanitev 97 81 5 76 92

Strežba hrane in pijače 30 81 6 29 20

Transport potnikov 29 26 46 39

-po železnici 30 38 28 94

-po cestah 22 15 23 94 7 / 22 8

-po vodi 94 / 80 95

-po zraku 67 / 63 95

Dejavnost turističnih agencij 100 100 100 /

Kulturne dejavnosti 31 44 14 /

Šport in razvedrilo 67 9 / 19 /

Notranja turistična potrošnja 2.167 23.460 19.132 /

Potrošnja tujih enodnevnih

504 1.257

/

obiskovalcev

9.066

Potrošnja tujih večdnevnih

654 11.031 /

obiskovalcev

Potrošnja domačih

461 4.665

/

enodnevnih obiskovalcev

10.066

Potrošnja domačih večdnevnih

466 5.173 /

obiskovalcev

Pregled turističnih deležev v povpraševanju po proizvodih in storitvah turističnih panog pokaže,

da je delež turističnega povpraševanja po proizvodih turističnih panog v Sloveniji povsem

primerljiv z Avstrijo in Švico ter, ob upoštevanju nekaterih geografskih in metodoloških

posebnosti, tudi s Kanado. V vseh primerjanih državah nastanitvene storitve dosegajo zelo

visok delež turističnega povpraševanja, medtem ko strežba hrane in pijače obiskovalcem


67

nikjer ne preseže 30% celotnega povpraševanja. Na področju transporta z zelo visokimi

deleži turističnega povpraševanja v posameznih sklopih javnega transporta izstopa Kanada.

Razlaga se skriva v dejstvu, da je posameznikovo »običajno okolje« po kanadskih kriterijih

SRT omejeno na 80 km, hkrati pa so razdalje v Kanadi zelo velike. Tako se večina uporabnikov

javnega transporta uvršča med obiskovalce, medtem ko so osebni avtomobili podobno kot v

Sloveniji, Avstriji in Švici uporabljani za vožnjo znotraj posameznikovega običajnega okolja.

Na koncu velja nekaj pozornosti nameniti še izstopajoče visokemu deležu turističnega

povpraševanja po športnih in razvedrilnih vsebinah v Sloveniji. Razlog za to relativno visoko

številko lahko vidimo v močno razvitem igralniškem turizmu, ki je npr. v Avstriji bistveno manj

prisoten.

Po podatkih Eurostat je Slovenija po deležu turizma v BDP primerljiva z drugimi, turistično

razvitimi evropskimi državami:

Vir: Eurostat, Nacionalni

statistični uradi, končni

in preliminarni izsledki

SRT. Nekatere države

niso implementirale

vseh SRT tabel,

nekatere uporabljajo

metodologijo, ki

nekoliko odstopa od

priporočil UNWTO.

12,00%

10,00%

8,00%

6,00%

4,00%

2,00%

0,00%

8,80%

AVSTRIJA (2005)

7,70%

SLOVENIJA (2003)

ČEŠKA (2005)

3,10% 3,20%

NEMČIJA (2000)

10,90%

ŠPANIJA (2005)

FRANCIJA (2002)

6,70%

5,40%

ITALIJA (2002)

2,30%

POLJSKA (2001)

6,70%

FINSKA (2001)

ŠVEDSKA (2001)

2,70% 3,00% 4,60%

NIZOZEMSKA(2004)

PORTUGALSKA (2004)


68 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

7. Ocena učinkov turizma za leto

2006 z metodo estrapolacije

Za potrebe ekstrapolacije rezultatov po metodologiji SRT smo izhajali iz izračunanih tabel in

podatkov za leto 2003, na katere smo nato aplicirali ustrezne kvantitativne in tudi kvalitativne

osnove oz. faktorje, s čimer smo pridobili preliminarno oceno obsega turizma tudi za leto 2006;

seveda od upoštevanju razpoložljivosti relevantnih in potrebnih podatkov za leto 2006. Prav

zaradi omejenosti razpoložljivih podatkov za leto 2006 je dejansko potrebna ekstrapolacija.

Številnih podatkov za leto 2006 namreč v času pisanja poročila še ni bilo dostopnih. To je še

posebej značilno za podatke s področja nacionalnih računov, pri katerih je najnovejše dostopno

leto 2003. Pri ekstrapolaciji smo se osredotočili na oceno notranje turistične potrošnje (Tabeli

1,2 in 4) ter oceno najpomembnejših makroekonomskih agregatov turizma.

7.1 Splošni metodološki pristop (SRT Tabele 1, 2 in 4)

Temeljna predpostavka ekstrapolacije je da bodo enaka medsebojna razmerja in odnosi med

različnimi segmenti turizma, ki so veljali v letu 2003 veljala tudi v letu 2006. Ne glede na to

smo z uporabo različnih faktorjev rasti in podobnih metod poskusili oceniti tudi strukturne

premike. Prav tako smo določene kategorije ocenili na osnovi primarnih podatkov (z enako

natančnostjo kot za leto 2003). Kljub temu se je potrebno zavedati, da so ocene pridobljene z

metodo ekstrapolacije le približne – prve oziroma preliminarne – ocene pomena turizma v

letu 2006. Natančnejše ocene za leto 2006 po metodologiji SRT bodo izdelane šele v letu 2009,

ko bodo dostopni vsi ustrezni podatki. Zaradi tega imajo te ocene informativni značaj in jih ne

gre primerjati z ocenami za leto 2003.

Prvi korak v našem pristopu je vključeval izdelavo osnovnih ektrapolacijskih faktorjev za

posamezne kategorije in podkategorije SRT Tabel 1,2 in 4. Pri oblikovanju teh osnovnih

ektrapolacijskih faktorjev smo izhajali iz sledečih virov oz. podlag:

• Stopenj rasti prihodkov podjetij v skladu s posameznimi kategorijami iz baze AJPES-a v

obdobju 2003-2006,

• Stopenj rasti posameznih kategorij turistov v obdobju 2003-2006 na podlagi razpoložljivih

virov SURS-a in STO ter,

• Skupne stopnje rasti inflacije merjene z indeksom cen življenjskih potrebščin v obdobju

2003-2006 (vir SURS).

V nadaljevanju Tabela 9-1 prikazuje način izračuna posameznega osnovnega ekstrapolacijskega

faktorja ter njegovo vrednost. Kot je prikazano v tabeli smo glavnino osnovnih ektrapolacijskih

faktorjev oblikovali na osnovi stopenj rasti prihodkov podjetij v skladu z njihovimi registriranimi

področji delovanja v okviru SRT klasifikacije proizvodov in storitev. Tako smo npr. za izračun

osnovnega ekstrapolacijskega faktorja za kategorijo hotelov in ostalih nastanitvenih storitev

primerjali prihodke za SKD kategoriji H55.1 (hoteli ipd. obrati) ter H55.2 (planinski domovi,

kampi, ipd.) ter na podlagi razlik v skupnih prihodkih za leto 2003 in 2006 oblikovali ustrezen

osnovni ekstrapolacijski faktor 1,3094. Povedano drugače, v obdobju 2003 do 2006 so se

celotni prihodki gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov za SKD področji H55.1 in

H55.2 nominalno povečali za skupno 30,94% (tekoče cene). Omenjeni podatek nam je služil

za osnovno ekstrapolacijo naše ocene iz leta 2003 za leto 2006. Za omenjeno ekstrapolacijsko

osnovo smo se odločili predvsem zaradi tega, ker najbolj nazorno prikazuje stanje in rast

industrije na katero se nanaša posamezna SRT kategorija.


69

Tabela 7‐1: Prikaz osnovnih ektrapolacijskih faktorjev z opombami za leto 2006 (glede na leto 2003)

Kategorija

Osnovni Opomba k

ekstrapolacijski faktor izračunu

A.1. Turistično značilni proizvodi X

Gre le za vsoto vseh

podkategorij

1. Nastanitvene storitve 1,3094

Stopnja rasti

prihodkov

1.1. Hoteli in ostale nastanitvene storitve 1,3094 Stopnja rasti prihodkov

1.2.

Sekundarni domovi za lasten račun ali

brezplačno

2. Strežba hrane in pijače 1,3315

3. Storitve prevoza potnikov X

3.1. Železniški promet Brez faktorja

X

X

Stopnja rasti

prihodkov

Gre le za vsoto vseh

podkategorij

Podatek je natančno

izračunan

3.2. Cestni promet 1,1613 Stopnja rasti prihodkov

3.3. Vodni promet 3,2137 Stopnja rasti prihodkov

3.4. Zračni promet Brez faktorja

3.5. Podporne storitve Brez faktorja

3.6. Najem prevoznih sredstev 2,3370

Podatek je natančno

izračunan

Podatek je natančno

izračunan

Podatek je natančno

izračunan

3.7. Storitve vzdrževanja in popravil 2,2180 Stopnja rasti prihodkov

4.

Storitve turističnih agencij in organizatorjev

Stopnja rasti

1,3760

potovanj

prihodkov

5. Kulturne storitve X

Gre le za vsoto vseh

podkategorij

5.1. Predstave 1,1917

Stopnja rasti prihodkov

in subvencij

Stopnja rasti prihodkov

5.2. Muzeji in ostale kulturne storitve 1,2937

in subvencij

Storitve rekreacije in drugi zabavni

Gre le za vsoto vseh

6.

X

programi

podkategorij

6.1. Športne in športno-rekreativne storitve 1,2780 Stopnja rasti prihodkov

6.2. Igralništvo Brez faktorja

7. Raznovrstne turistične storitve

Različno med

tabelami

A.2. Povezani proizvodi Brez faktorja

B. Nespecifični proizvodi

Različno med

tabelami

Podatek je natančno

izračunan

Stopnja rasti

izbrane kategorije

turistov krat stopnja

inflacije

Podatek je natančno

izračunan

Stopnja rasti

izbrane kategorije

turistov krat stopnja

inflacije

Pri posameznih kategorijah v tabeli, kjer osnovni ekstrapolacijski faktor ni naveden, to pomeni,

da smo podatek izračunali oz. ocenili z enako natančnostjo za leto 2003 kot tudi za leto 2006

ter ga zato ni bilo potrebno ekstrapolirati. Glede na časovne roke in razpoložljivost potrebnih

podatkov, smo se osredotočili predvsem na vsebinsko pomembnejša področja za katere smo

imeli ustrezne podatke (igralništvo, bencin, cestnine, ipd.), ki predstavljajo relativno velike

postavke znotraj SRT izračunov.

V drugem koraku našega izračuna smo ekstrapolirane podatke še ustrezno prilagodili

morebitnim spremembam v strukturnih deležih posameznih kategorij turistov glede na leto

2003. Tako smo npr. sešteli ekstrapolirane podatke za nastanitvene storitve v SRT Tabeli 1

(tuji enodnevni obiskovalci in turisti) in Tabeli 2 (domači enodnevni obiskovalci in turisti) ter

nato skupni znesek ponovno razdelili glede na strukturne spremembe v letu 2006. Logika

tovrstnega pristopa je v tem, da je potrebno ekstrapolirane kategorije ustrezno korigirati


70 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

glede na spremembe v strukturnih deležih posameznih kategorij turistov (npr. domači in tuji,

ali pa enodnevni obiskovalci in turisti). V nadaljevanju prikazujemo ekstrapolirane rezultate

za SRT Tabele 1, 2 in 4 ter ločeno tudi za SRT Tabelo 3.

7.1.1 Turistična potrošnja tujih obiskovalcev (SRT Tabela 1)

Tabela 7‐2: SRT Tabela 1 – Ekstrapolirana ocena turistične potrošnje tujih turistov in enodnevnih

obiskovalcev po proizvodih in kategorijah (izdatki obiskovalcev za končno potrošnjo v gotovini) za leto

2006, mio EUR

Kategorija

Enodnevni

obiskovalci

(1.1.)

Turisti

(1.2.)

Skupaj

(1.1.+1.2)

Delež

v %

A.1.

Turistično značilni

proizvodi

356,49 593,41 949,90 57,6%

1. Nastanitvene storitve X 292,04 292,04 17,7%

2. Strežba hrane in pijače 61,87 101,82 163,69 9,9%

3. Storitve prevoza potnikov 57,41 88,67 146,08 8,9%

4.

Storitve turističnih agencij

in organizatorjev potovanj

0 10,13 10,13 0,6%

5. Kulturne storitve 4,01 12,43 16,44 1,0%

6.

6.1.

Storitve rekreacije in drugi

zabavni programi

Športne in športnorekreativne

storitve

231,23 77.10 308,33 18,7%

6,89 21,02 27,90 1,7%

6.2. Igralništvo 224,34 56,08 280,43 17,0%

7.

A.2.

B.

Raznovrstne turistične

storitve

Povezani proizvodi in

storitve

Nespecifični proizvodi in

storitve

1,97 11,21 13,18 0,8%

302,31 78,10 380,41 23,1%

43,95 275,26 319,21 19,3%

SKUPAJ 702,74 946,78 1.649,52 100%

Kot prikazuje Tabela 9-2 znaša ekstrapolirana ocena potrošnje tujih turistov in enodnevnih

obiskovalcev za leto 2006 v gotovini skupno 1.649.518.518 EUR oz. dobrih 395 mrd bivših SIT,

pri čemer je 42,60% zapadlo na potrošnjo tujih enodnevnih obiskovalcev (vključno s tranzitnimi

potniki) in 57,40% na tuje turiste. Relativno visok delež izdatkov enodnevnih obiskovalcev je

zopet posledica izdatkov za bencin in cestnine tujih tranzitnih potnikov. Znotraj strukture

proizvodov in storitev je 57,59% izdatkov zapadlo na turistično značilne proizvode, med

katerimi z 17,7% deležem največjo samostojno postavko predstavljajo nastanitvene storitve,

ki jim tesno z 17,0% sledijo igre na srečo. Povezani proizvodi in storitve v celotni ocenjeni

izdatkovni strukturi predstavljajo 23,06%, predvsem na račun izdatkov za bencin in trgovino

(nakupe). Ne-specifični proizvodi in storitve po oceni predstavljajo 19,35% celotnih izdatkov

tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev v Sloveniji za leto 2006.


71

7.1.2 Domača turistična potrošnja (SRT Tabela 2)

Tabela 7‐3: SRT Tabela 2 (1. del) – Ekstrapolirana ocena domače turistične potrošnje za turiste in

enodnevne obiskovalce, ki potujejo v rezidenčni državi po proizvodih in storitvah (izdatki obiskovalcev

za končno potrošnjo v gotovini) za leto 2006, vključujoč DDV in prikazano v mio EUR

Domači obiskovalci, ki potujejo v rezidenčni državi

Kategorija

Enodnevni

obiskovalci

Turisti

Skupaj

A.1. Turistično značilni proizvodi 314,02 272,82 586,85

1. Nastanitvene storitve X 148,81 148,81

2. Strežba hrane in pijače 151,49 52,82 204,31

3. Storitve prevoza potnikov 46,04 40,70 86,74

4.

Storitve turističnih agencij in

organizatorjev potovanj

3,45 4,76 8,20

5. Kulturne storitve 15,73 7,81 23,54

6.

Storitve rekreacije in drugi zabavni

programi

97,31 17,93 115,24

6.1. Športne in športno-rekreativne storitve 31,82 14,48 46,30

6.2. Igralništvo 65,49 3,45 68,94

7. Raznovrstne turistične storitve 0 0 0

A.2. Povezani proizvodi in storitve 102,01 40,50 142,51

B. Nespecifični proizvodi in storitve 82,19 95,97 178,16

SKUPAJ 498,22 409,29 907,51

Kot prikazuje Tabela 9-3 znaša ekstrapolirana ocena domače potrošnje za turiste in enodnevne

izletnike, ki potujejo znotraj rezidenčne države (Slovenija) po SRT metodologiji v letu 2006

907.511.700 EUR oz. dobrih 217 mrd bivših SIT v gotovini (DDV vključen), pri čemer zapade

54,90% na enodnevne obiskovalce in izletnike ter 45,10% na večdnevne turiste. Razlog za

prevladujoč delež izdatkov na strani enodnevnih obiskovalcev je moč najti v velikem številu

enodnevnih izletov ter skupnemu številu prebivalstva, ki se udeležuje enodnevnih izletov.

Znotraj celotnih izdatkov domačih enodnevnih obiskovalcev in izletnikov v Sloveniji sta največji

postavki Strežba hrane in pijače ter Povezanih proizvodov in storitev (predvsem bencin in

trgovina). Če primerjamo celotne izdatke domačih enodnevnih obiskovalcev in izletnikov

v Sloveniji za strežbo hrane in pijače, so ti skoraj povsem enakovredni celotnim izdatkom

domačih turistov za nastanitvene storitve, kar priča o dejstvu, da imamo v Sloveniji dobro

razvit t.i. kulinarični turizem med enodnevnimi obiskovalci in izletniki v letu 2006.

Tabela 7‐4: SRT Tabela 2 (2. del) – Ekstrapolirana ocena domače turistične potrošnje za turiste

in enodnevne obiskovalce, ki potujejo v tujino po proizvodih in storitvah (izdatki obiskovalcev za

končno potrošnjo v gotovini) za leto 2006, prikazano v mio EUR

Kategorija

Enodnevni

obiskovalci

(2.1.)

Rezidenti, ki potujejo v tujino

Turisti

(2.2.)

Skupaj

(2.1.+2.2)

A.1. Turistično značilni proizvodi 8,95 70,59 79,54

1. Nastanitvene storitve X 0 0

2. Strežba hrane in pijače 0 0 0


72 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

3. Storitve prevoza potnikov 6,34 42,86 49,20

4.

Storitve turističnih agencij in

organizatorjev potovanj

2,60 23,68 26,29

5. Kulturne storitve 0 0 0

6.

Storitve rekreacije in drugi zabavni

programi

0 0 0

6.1. Športne in športno-rekreativne storitve 0 0 0

6.2. Igralništvo 0 0 0

7. Raznovrstne turistične storitve 0 4,05 4,05

A.2. Povezani proizvodi in storitve 52,01 81,19 133,20

B. Nespecifični proizvodi in storitve 8,39 13,54 21,92

SKUPAJ 69,34 165,31 234,66

Če se osredotočimo na drugo komponento domače turistične potrošnje, ki jo prikazuje Tabela

9-4 lahko vidimo, da so ekstrapolirani ocenjeni celotni izdatki domače turistične potrošnje

za turiste in enodnevne obiskovalce, ki potujejo v tujino po SRT metodologiji za leto 2006 v

gotovini znašali 234.655.977 EUR oz. okoli 56 mrd bivših SIT (DDV vključen), pri čemer zapade

29,55% na potrošnjo enodnevnih obiskovalcev ter 70,45% na potrošnjo turistov. V primerjavi

s potrošnjo oz. izdatki domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev, ki potujejo v referenčni

državi (Slovenija) so domači turisti in enodnevni obiskovalci, ki potujejo v tujino porabili

približno 3,8-krat manj.

Tabela 9-5 na koncu prikazuje ekstrapolirano oceno vsote domače turistične potrošnje za

turiste in enodnevne obiskovalce, ki potujejo znotraj rezidenčne države (Slovenija) ter v tujino

za leto 2006. Kot je razvidno iz tabele je ekstrapolirana skupna domača turistična potrošnja

za vse rezidente, ki potujejo v letu 2006 po SRT metodologiji znašala 1.142.166.966 EUR oz.

slabih 274 mrd bivših SIT v gotovini (DDV vključen), pri čemer zapade 49,69% na potrošnjo

enodnevnih obiskovalcev in izletnikov ter 50,31% na potrošnjo turistov. Kot že omenjeno, je

skupni visok delež potrošnje med enodnevnimi obiskovalci in izletniki moč pripisati predvsem

številčnosti enodnevnih izletov v referenčni državi.

Tabela 7‐5: SRT Tabela 2 (1. + 2. del) – Ekstrapolirana ocena domače turistične potrošnje za vse rezidente,

ki potujejo po proizvodih in storitvah (izdatki obiskovalcev za končno potrošnjo v gotovini) za leto 2006,

prikazano v mio EUR

A.1.

Turistično

proizvodi

Kategorija

značilni

Enodnevni

obiskovalci

(2.1.)

Vsi rezidenti, ki potujejo

Turisti

(2.2.)

Skupaj

(2.1.+2.2)

Delež

v %

322,97 343,41 666,38 58,3%

1. Nastanitvene storitve X 148,81 148,81 13,0%

2. Strežba hrane in pijače 151,49 52,82 204,41 17,9%

3. Storitve prevoza potnikov 52,39 83,56 135,95 11,9%

4.

Storitve turističnih

agencij in organizatorjev

potovanj

6,05 28,44 34,49 3,0%

5. Kulturne storitve 15,73 7,81 23,54 2,1%

6.

6.1.

Storitve rekreacije in

drugi zabavni programi

Športne in športnorekreativne

storitve

97,31 17,93 115,24 10,1%

31,82 14,48 46,30 4,1%

6.2. Igralništvo 65,49 3,45 68,94 6,0%


73

7.

A.2.

B.

Raznovrstne

storitve

turistične

Povezani proizvodi in

storitve

Nespecifični proizvodi in

storitve

0 4,05 4,05 0,4%

154,02 121,69 275,70 24,1%

90,58 109,50 200,08 17,5%

SKUPAJ 567,56 574,60 1.142,17 100%

Če primerjamo skupno izdatkovno strukturo vseh domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev,

vidimo, da predstavljajo turistično značilni proizvodi z 58,34% največjo izdatkovno postavko.

Med turistično značilnimi proizvodi predstavljajo z 17,89% (glede na celotne izdatke, vključujoč

povezane in ne-specifične proizvode in storitve) največjo postavko storitve Strežbe hrane in

pijače, predvsem na račun enodnevnih obiskovalcev in izletnikov. Na drugem mestu z 13,03%

sledijo Nastanitvene storitve, ki se v celoti nanašajo na segment turistov, na tretjem mestu pa

z 11,90% sledijo Storitve prevoza potnikov predvsem na račun cestnega prometa ter zračnega

prometa domačih turistov, ki potujejo v tujino. V primerjavi s turistično značilnimi proizvodi,

predstavlja kategorija povezanih proizvodov in storitev 24,14% delež v celotni potrošnji,

predvsem na račun izdatkov za bencin (zlasti med enodnevnimi obiskovalci) ter trgovino. Nespecifični

proizvodi in storitve predstavljajo dobro petino oz. 17,52% v celotni potrošnji.

7.1.3 Notranja turistična potrošnja (SRT Tabela 4)

V skladu z ekstrapoliranimi ocenami po metodologiji SRT so vsi turistični obiskovalci, torej

tuji in domači turisti, dnevni obiskovalci in izletniki ter tranzitni potniki v Sloveniji v letu

2006 po naših ocenah skupno potrošili 2.880.240.755 EUR oz. dobrih 690 mrd bivših SIT

(DDV vključen), pri čemer zapade 2.791,69 mio EUR oz. 96,93% na denarne izdatke ter 88,56

mio EUR oz. 3,07% na druge nedenarne komponente turistične potrošnje, ki vključujejo

predvsem vrednosti imputiranih najemnin v sekundarnih domovih ter različne subvencije v

kulturi. Z vidika primerjave skupne notranje denarne turistične potrošnje (2.791,69 mio EUR)

predstavlja denarna poraba tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev (vključno s tranzitnimi

potniki) v Sloveniji 59,08% delež, medtem ko denarna poraba domačih turistov in enodnevnih

obiskovalcev predstavlja 40,92% delež v skupni ocenjeni denarni strukturi za leto 2006.

Z vidika celotne notranje turistične potrošnje v denarju in naravi (2.880,24 mio EUR) predstavlja

kategorija turistično značilnih proizvodov 59,19% delež. Znotraj omenjene kategorije

predstavljajo Nastanitvene storitve 17,22% celotne notranje turistične potrošnje v denarju in

naravi oz. 29,09% samo znotraj turistično značilnih proizvodov. Če primerjamo Nastanitvene

storitve in Strežbo hrane in pijače, omenjeni kategoriji skupaj predstavljata 30,00% z vidika

celotne notranje turistične potrošnje v denarju in naravi ter 50,68% znotraj turistično značilnih

proizvodov. V skupni strukturi močno izstopa kategorija Storitve rekreacije in drugi zabavni

programi, ki predstavlja 14,71% znotraj celotne notranje turistične potrošnje v denarju in

naravi ter 24,85% znotraj turistično značilnih proizvodov. Omenjena kategorija vključuje za

Slovenijo zelo pomemben vidik Igralništva, saj je igralniška dejavnost v letu 2006 predstavljala

12,13% z vidika celotne notranje turistične potrošnje v denarju in naravi oz. 20,49% znotraj le

turistično značilnih proizvodov.

Kategorija povezanih proizvodov predstavlja z 656,11 mio EUR 22,78% delež z vidika celotne

notranje turistične potrošnje v denarju in naravi, predvsem na račun izdatkov za bencin in

trgovino, kjer večji delež izdatkov za bencin zapade na tuje turiste in enodnevne obiskovalce

predvsem na račun velikega števila tranzitnih potnikov, medtem ko so izdatki za trgovino

nekoliko bolj v prid domačim turistom in enodnevnim obiskovalcem, predvsem na račun

nakupov doma pri odhodu na hrvaško obalo. Na koncu kategorija ne-specifičnih proizvodov

predstavlja z slabimi 520 mio EUR 18,03% delež.


74 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Tabela 7‐6: SRT Tabela 4 – Ekstrapolirana ocena skupne notranje potrošnje tujih turistov in enodnevnih

obiskovalcev ter domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev na potovanjih v gotovini in naravi za leto

2006, prikazano v mio EUR

Kategorija

Poraba tujih

turistov v

državi (4.1.)

Poraba

domačih

turistov v

državi (4.2.)

Notranja

denarna

turistična

poraba

Druge

komponente

potrošnje

obiskovalcev

(4.4.)

Notranja

turistična

potrošnja v

denarju in

naravi

A.1

Turistično

značilni

949,90 666,38 1.616,28 88,56 1.704,84

proizvodi

1.

Nastanitvene

storitve

292,04 148,81 440,85 55,14 495,99

1.1.

Hoteli in

ostale

nastanitvene

292,04 148,81 440,85 440,85

storitve

1.2.

Sekundarni

domovi za

lasten račun

0 0 0 55,14 55,14

ali brezplačno

2.

Strežba hrane

in pijače

163,69 204,31 368,00 368,00

3.

Storitve

prevoza

146,08 135,95 282,03 282,03

potnikov

4.

Storitve

turističnih

agencij in

10,13 34,49 44,62 44,62

organizatorjev

potovanj

5.

Kulturne

storitve

16,44 23,54 39,98 39,98

6.

Storitve

rekreacije in

drugi zabavni

308,33 115,24 423,58 423,58

programi

6.1.

Športne in

športnorekreativne

27,90 46,30 74,21 74,21

storitve

6.2. Igralništvo 280,43 68,94 349,37 349,37

7.

Raznovrstne

turistične

13,18 4,05 17,23 17,23

storitve

A.2

Povezani

proizvodi in

380,41 275,70 656,11 656,11

storitve

B.

Ne-specifični

proizvodi in

319,21 200,08 519,29 519,29

storitve

SKUPAJ 1.649,52 1.142,17 2.791,69 88,56 2.880,24

7.1.4 Izhodna poraba domačih turistov (SRT Tabela 3)

Pri ekstrapolaciji kategorij v SRT Tabeli 3 smo ubrali malce drugačen pristop, in sicer smo najprej

izračunali skupen znesek za turistično značilne proizvode (kategorija A1 v SRT tabelah), povezane

proizvode (kategorija A2 v SRT tabelah) in nespecifične proizvode (kategorija B v SRT tabelah).

Omenjena izračuna smo opravili ločeno za enodnevne obiskovalce in turiste. Pri tem smo izhajali

iz podatkov iz ankete ČAP za leto 2006. Na koncu smo nato skupni kumulativni znesek razdelili

med ustrezne postavke v tabeli v skladu s strukturnimi deleži iz SRT Tabele 3 za leto 2003.


75

Kot prikazuje Tabela 9-7 je skupna ocenjena izhodna potrošnja slovenskih turistov in enodnevnih

obiskovalcev v tujini za leto 2006 po SRT metodologiji znašala 910.049.970 EUR oz. okoli 218 mrd

bivših SIT. Če primerjamo omenjeni znesek s podatki iz ekstrapolirane SRT Tabele 2, lahko vidimo,

da so po naših ocenah slovenski turisti in enodnevni obiskovalci v tujini porabili za okoli 232 mio

EUR manj kot pa doma (v referenčni državi). Seveda, pa je omenjene primerjava vsebinsko nekoliko

zavajajoča, saj podatki iz SRT Tabele 2 vključuje tudi del potrošnje, ki je bila sicer opravljena v doma,

vendar dejansko za namene potovanja oz. izletov v tujino. Če tako primerjamo le domačo porabo

turistov in enodnevnih obiskovalcev s prvim delom ekstrapolirane SRT Tabele 2, ki se navezuje

na porabo domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev za potovanja in izlete v rezidenčni državi

(907,51 mio EUR) vidimo, da sta omenjeni kategoriji skoraj enaki ter da odstopata le za okoli slabe

3 mio EUR v prid potrošnji domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev v Sloveniji.

Tabela 7‐7: SRT tabela 3 – Ekstrapolirana ocena izhodne oz. zunanje porabe domačih turistov in

enodnevnih obiskovalcev na turističnih potovanjih in izletih v tujini v gotovini za leto 2006, prikazano

v mio EUR

A.1.

Kategorija

Turistično značilni

proizvodi

Enodnevni

obiskovalci

(3.1.)

Turisti

(3.2.)

Skupaj

(3.1.+3.2)

Delež

v %

111,82 581,49 693,31 76,2%

1. Nastanitvene storitve X 187,58 187,58 20,6%

2. Strežba hrane in pijače 29,82 105,04 134,86 14,8%

3. Storitve prevoza potnikov 46,86 165,07 211,93 23,3%

4.

Storitve turističnih agencij

in organizatorjev potovanj

10,65 37,52 48,16 5,3%

5. Kulturne storitve 13,84 48,77 62,61 6,9%

6.

7.

A.2.

B.

Storitve rekreacije in drugi

zabavni programi

Raznovrstne turistične

storitve

Povezani proizvodi in

storitve

Ne-specifični proizvodi in

storitve

10,65 37,52 48,16 5,3%

0 0 0 0%

21,30 75,03 96,33 10,6%

26,62 93,79 120,41 13,2%

SKUPAJ 159,75 750,30 910,05 100%

Pri primerjavi strukture izhodne porabe domačih turistov in enodnevnih izletnikov predstavljajo

turistično značilni proizvodi 76,18% celotne izhodne porabe. Znotraj omenjene kategorije

predstavljajo Nastanitvene storitve med turisti z 187,58 mio EUR največjo postavko, ki

predstavlja 20,61% z vidika celotne porabe (turistično značilni, povezani in ne-specifični

proizvodi in storitve) oz. 27,06% znotraj kategorije turistično značilnih proizvodov. Poleg porabe

za nastanitvene storitve še pomembnejšo kategorijo predstavljajo Storitve prevoza potnikov,

ki skupaj za enodnevne obiskovalce in turiste z 211,93 mio EUR predstavljajo 23,29% delež v

celotni porabi ter 30,57% delež znotraj turistično specifičnih proizvodov. Velikost omenjene

kategorije je povezana predvsem z letalskim prevozom s tujimi letalskimi družbami ter

nekaterimi drugimi prevoznimi sredstvi. Povezani proizvodi in storitve predstavljajo 10,59%

delež, medtem ko ne-specifični proizvodi in storitve pa predstavljajo 13,23% delež v celotni

izhodni porabi domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev.


76 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

7.2 Zaposlenost

Zaposlenost v turističnih panogah za leto 2006 smo ocenili na podlagi uradnih podatkov o

zaposlenosti, posredovanih s strani SURS. Kot v osnovnem ocenjevanju za l. 2003 smo poleg

števila zaposlenih ocenili tudi število delovnih mest, pri čemer smo izhajali iz predpostavke,

da se karakteristike trga delovne sile na področju turističnih panog niso spremenile, tako da

smo ohranili enake ocenjevalne koeficiente.

Tabela 7‐8: SRT Tabela 7 - Zaposlenost v turističnih panogah ter v turizmu 2006

Vir: SURS, lastni

izračuni

Panoge/Zaposlenost

Število zaposlenih oseb v

dejavnosti

Število zaposlenih oseb v

turizmu

moški ženske skupaj moški ženske skupaj

1 hoteli in podobno 3.666 6.275 9.941 3.566 6.104 9.671

2 sekundarni domovi

(imputirano)

3 restavracije in podobno 8.683 13.086 21.769 2.563 3.863 6.426

4 železniški potniški promet 1.783 471 2.254 532 140 672

5 cestni potniški promet 21.324 2.484 23.808 4.764 555 5.319

6 vodni potniški promet 30 4 34 28 4 32

7 letalski potniški promet 423 248 671 283 166 449

8 podporne storitve v

potniškem ….prometu

6.527 1.349 7.876 1.449 299 1.748

9 najem potniških prevoznih

sredstev

60 22 82 57 21 77

10 turistične agencije in

podobno

657 1.139 1.796 657 1.139 1.796

11 kulturne storitve 5.390 5.523 10.913 1.657 1.698 3.355

12 športne in ostale

rekreativne storitve

3.700 1.321 5.021 2.461 879 3.339

SKUPAJ 52.243 31.922 84.165 18.017 14.868 32.885

Ugotovimo lahko, da se je zaposlenost v turističnih panogah v obdobju 2003-2006 povečala

za 6,6% na 84.165 zaposlenih, kar je v skladu s splošno rastjo turističnega sektorja. V skladu

z rastjo zaposlenosti v turističnih panogah se je ob predpostavki nespremenjenih turističnih

deležev v ponudbi za 6,6% povišala tudi zaposlenost v turizmu oz. število zaposlitev, ki jih je

neposredno generiralo turistično povpraševanje. Tako je turizem na 31.12.2006 zaposloval

nekaj manj kot 33.000 zaposlenih.

7.3 Ocena osnovnih turističnih agregatov

Osnovne turistične agregate za leto 2006 smo ocenili po enaki metodologiji kot za leto 2003.

Številni podatki s področja nacionalnih računov še niso bili dostopni v času ocenjevanja. Tako

na primer nismo mogli izračunati deležev dodane vrednost v ouptutu posamezne dejavnosti

za leto 2006, ampak smo se morali zateči k podatkom iz zadnjega dostopnega leta. Tako

kot druge ekstrapolirane vrednosti so podatki, ki jih ocenjujemo v nadaljevanju le približki

oziroma preliminarne ocene. Točnejše ocene bo mogoče opraviti šele čez kakšno leto ali dve,

ko bodo znani vsi potrebni statistični podatki.


77

Tabela 9-9 prikazuje osnovne agregate turizma za leto 2006 ter primerjavo z letom 2003.

Tabela 7‐9: Primerjava osnovnih turističnih agregatov za leti 2006 in 2003

Vir: lastni izračuni,

SURS, STO

Kategorija 2006 2003 Indeks

Notranja turistična potrošnja 2.880 2.167 133

Tujska potrošnja 1.650 1.158 142

enodnevni obiskovalci 703 500 140

turisti 947 657 144

Domača potrošnja 1.142 933 122

enodnevni obiskovalci 568 466 122

turisti 575 466 123

Turistična dodana vrednost 1.088 824 132

Delež v dodani vrednosti gospodarstva

(%)

4,11% 3,82% 108

Turistični BDP 1.678 1.229 137

Delež v BDP (%) 5,50% 4,94% 111

Zaposlenost v turizmu 32.885 30.644 107

Notranja turistična potrošnja: Notranja turistična potrošnja v denarju je leta 2003 znašala

2.792 mio EUR. Od tega je poraba tujih turistov v državi znašala 1.650 mio EUR oziroma

59%, poraba domačih turistov pa 1.142 mio EUR oziroma 41%. Celotna notranja turistična

potrošnja, ki vključuje tudi nedenarne komponente potrošnje obiskovalcev je znašala 2.166,7

mio EUR. V primerjavi z notranjo turistično potrošnjo za leto 2003 je ta za leto 2006 višja za

33%, kar pomeni skoraj 10% nominalno povprečno letno stopnjo rasti izraženo v EUR.

Turistična dodana vrednost: Turistična dodana vrednost v Sloveniji je leta 2006 znašala 1.088

mio EUR. To predstavlja 4,11% skupne bruto dodane vrednosti v Sloveniji. V primerjavi z letom

2003 se je turistična dodana vrednost povečala za 32% (izraženo v EUR).

Turistični bruto domači proizvod: Turistični bruto domači proizvod je leta 2006 znašal 1.6789

mio EUR, kar predstavlja 5,5% celotnega BDP Slovenije v tem letu. V primerjavi z letom 2003

se je turistični BDP povečal za 37% nominalno v EUR.

Uradni statistični podatki o precejšnji rasti zaposlenosti v turističnih dejavnostih ter naše

ocene ekstrapoliranih turističnih agregatov kažejo, da se je v obdobju 2003 – 2006 turizem zelo

pospešeno razvijal. Rast turističnih dejavnosti je bila hitrejša od rasti ostalih gospodarskih

dejavnosti, kar pomeni, da se je pomen turizma v gospodarstvu povečal. Vendar je pri končni

interpretaciji teh podatkov potrebno biti previden, saj ne gre za ocene na podlagi dejanskih

podatkov, ampak za ocene na podlagi ekstrapolacijskih faktorjev. Drugačni ekstrapolacijski

faktorji lahko pripeljejo do drugačnih rezultatov.


78 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006


79

8. Sklep

V tej študiji smo predstavili celovito oceno

gospodarskega pomena turizma v Sloveniji v

letu 2003 po metodologiji satelitskih računov

za turizem. Prav tako smo predstavili tudi

predhodne (ekstrapolirane) ocene pomena

slovenskega turizma za leto 2006. Turizem

ima velik pomen za narodno gospodarstvo,

saj je na primer v letu 2003 ustvaril

kar 4,94 odstotka celotnega BDP-ja. Če

upoštevamo še posredne (multiplikativne)

inke, je turistična dejavnost neposredno

in posredno prispevala kar 7,2 odstotka celotnega

BDP-ja.

Metodologija satelitskih računov za turizem

je ena naprednejših in najbolj dodelanih

metodologij statističnega spremljanja turizma.

Kljub temu so številne podrobnosti in

konkretne metodološke rešitve prepuščene

presoji posameznih izvajalcev. Zaradi tega

lahko različni izvajalci pridejo do nekoliko

različnih ocen enakega pojava. Pri ocenjevanju

različnih kategorij in delov turizma

smo izhajali iz preverjenih in že uporabljenih

metodoloških pristopov, ki smo jih nato še

nadgradili v skladu s posebnostmi našega

turizma in njegovega statističnega spremljanja.

Ena od posebnosti Slovenije je tudi

njena majhnost. To nam je omogočalo, da

smo se za številne kategorije, ki jih je bilo

treba oceniti, neposredno obrnili na izvajalce

preučevanih storitev in pridobili primarne

podatke ter s tem povečali zanesljivost

ocen (npr. železniški prevoz, letalski

prevoz, turistične agencije, igralništvo,

cestnine, znamenitosti, kulturne storitve …).

S tega vidika slovenski satelitski računi za

turizem temeljijo na dosti večjem številu primarnih

podatkov, ki so jih dala podjetja, kot

SRT drugih držav.

Med projektom nam je smo uspelo zbrati

nekaj značilnih podatkov in na njihovi podlagi

razviti ustrezno metodologijo, ki nam

je omogočila oceniti nekatere od najtežjih

in najbolj izmuzljivih kategorij SRT. Tako

smo veliko poudarka dali oceni enodnevnih

obiskovalcev, ki so za Slovenijo še posebej

pomembni. Razmeroma natančno smo ocenili

število tranzitnih potnikov ter njihovo porabo

za prevoz (gorivo in cestnine) in trgovsko

blago. Prav tako smo ocenili število domačih

enodnevnih izletnikov in njihovo porabo. Veliko

poudarka smo dali ocenam izdatkov za

cestnine in gorivo, ki so v SRT za tuje države

pogosto zanemarjeni ali ocenjeni zelo na

splošno. Toda ravno te kategorije so za slovenski

turizem zelo pomembne tudi zaradi

velikega števila tranzitnih in enodnevnih turistov.

Zelo natančno in podrobno smo ocenili

tudi druga področja transportnega turizma.

Čeprav transport ni nikoli glavni motiv za

turistični obisk, pa je »nujno zlo« in je med

najpomembnejšimi kategorijami turistične

porabe.

Pri ocenjevanju smo se dosledno držali

priporočili SRT glede opredelitve turista. Poraba

rezidentov v njihovem ustaljenem kraju

bivanja namreč ne spada v turistično porabo,

kar se pozna pri številnih turističnih storitvah,

ki jih uporabljajo tudi neturisti – strežba

hrane in pijače, kulturne prireditve ter predvsem

šport in rekreacija. Tudi pri igralništvu

zadnja leta vse večji delež domačih rezidentov

igra v bližnji igralnici oziroma igralnem

salonu – njihova poraba s tega vidika ne

spada v turistično porabo. Čeprav so tako

dobljene ocene turistične porabe nižje, kot

bi bilo mogoče pričakovati, če bi kar celotno

porabo pripisali turizmu, pa so metodološko

in vsebinsko take ocene ustreznejše. Res

pa je, da bi bilo treba dodatno spremljati

tudi porabo domačih neturistov (rezidentov

v ustaljenem kraju bivanja) za prostočasne

oziroma sprostitvene dejavnosti, tako kot to

npr. delajo v Avstriji.

Menimo, da je ocenjevanje pomena turizma

proces nenehnega učenja, ko v interakciji

med raziskovalci, ponudniki turističnih

storitev in institucijami, ki usmerjajo in

spremljajo turizem, nenehno izboljšujemo

in nadgrajujemo kakovost in uporabnost

turističnih podatkov in ocen.


80 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Pomembnejša literatura in viri

Metodološka in konceptualna podlaga

1. Ahlert, 2004: German TSA Experience

2. Eurostat, Schaffer, Manente, 2004: European Implementation Manual on Tourism

Satellite Accounts

3. Laimer, 2005: TSA for Austria: Employment Module

4. Laimer, 2005: TSA for Austria

5. OECD, 2004: Measuring the Role of Tourism in OECD Economies: The OECD Manual

on Tourism Satellite Accounts and Employment

6. Schaffer, 1999: Regional Impact Models

7. Smeral, 2006: Tourism Satellite Accounts: A Critical Assessment

8. Statistik Austria, 2004: Tourism Satellite Accounts: Austrian Experience

9. SURS, 2002: Pojasnila k SKD 2002

10. Vidjen, 2005: Merjenje ekonomskega pomena in obsega turizma v narodnem

gospodarstvu; diplomsko delo EF UL

11. Zakotnik, 1999: Matrika nacionalnih računov 1998, Delovni zvezek UMAR

12. UNWTO, 2003: Tourism Satellite Account: Recommended Methodological

Framework

Najpomembnejši podatkovni viri

13. Banka Slovenije, 2007: Statistika in poročanje; www.bsi.si

14. DARS, 2007: Podatki o prometu na cestninskih postajah 2003, 2006

15. ILO, 2007: Pregled svetovnega turizma; www.ilo.org

16. Ministrstvo za kulturo RS, 2004: Finančno poročilo 2003

17. Ministrstvo za kulturo RS, 2005: Finančno poročilo 2004

18. STO, 2005: Anketa med potniki na ljubljanskem letališču

19. STO, 2006: Raziskava med pohodniki v slovenskih gorskih kočah

20. STO, 2006: Analiza uspešnosti turističnega gospodarstva (hotelskega sektorja)

v Sloveniji

21. STO, 2005: Hotelski turistični barometer

22. STO, 2006: Raziskava med kolesarji na izbranih poteh

23. STO, 2005: Raziskava med obiskovalci znamenitosti

24. STO, 2006: Raziskava med golfisti na slovenskih golf igriščih

25. STO, 2004: Turistični trendi v Evropi

26. STO, 2004: Raziskava med turisti v zdraviliščih

27. SURS, 2004-2007: Statistični letopis

28. SURS, 2002: Anketa o turističnih potovanjih domačega prebivalstva


81

29. SURS, 2003: Anketa o turističnih potovanjih domačega prebivalstva

30. SURS, 2004: Anketa o turističnih potovanjih domačega prebivalstva

31. SURS, 2005: Anketa o turističnih potovanjih domačega prebivalstva

32. SURS, 2002-2006: Anketa o tujih turistih

33. SURS, 2004-2006: Slovenija v številkah

34. SURS, 2006: Tabele ponudbe in porabe za Slovenijo 2003

35. SURS, 2006: I-O matrika za Slovenijo 2003

36. SURS, 2002-2007: Statistične informacije

37. Urad za nadzor prirejanja iger na srečo (UNPIS), 2007: Podatki o bruto realizaciji,

obisku ter deležu tujih obiskovalcev v igralnicah in igralnih salonih

38. World Tourism Organisation, 2007: Pregled svetovnega turizma; www.world-tourism.

org

Pregled domačih in tujih študij satelitskih

računov za turizem

39. Avstralija, 2003: Tourism satellite Accounts for Australia 2001-02

40. Avstralija, 2005: Tourism satellite Accounts for Australia 2004-05

41. Avstrija, 2003: Tourism satellite Accounts for Austria 2002

42. Indija, 2006: Tourism satellite Account for India 2002-2003

43. Kanada, 2002: Canadian Tourism Satellite Account 2000

44. Nova Zelandija, 2005: Tourism Satellite Account 2003

45. Slovenija, 2004: Satelitski računi za turizem v Sloveniji 2000

46. Španija, 2002: Cuenta Satélite del Turismo de España 2000

47. Švica, 2001: Satellitenkonto Tourismus der Schweiz 1998


82 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006


Priloge

83

Priloga 1: SRT tabele za leto 2003

Annex 1: TSA tables for 2003

SRT Tabela 1: notranja turistična potrošnja, po proizvodih in vrstah obiskovalcev, 2003

TSA Table 1: Inbound tourism consumption, by products and categories of visitors, 2003

PROIZVODI v mio SIT

PRODUCTS in SIT million

Enodnevni obiskovalci

Same-day visitors

(1.1)

Turisti

Tourists

(1.2)

Skupaj

Total

(1.3)=(1.1)+(1.2)

A.1 Turistično značilni proizvodi

Characteristic products

61.704 104.000 165.703

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

X 51.171 51.171

1.1 Hoteli in ostale nastanitvene storitve

Hotels and other lodging services

X 51.171 51.171

1.2 Storitve sekundarnih domov za lasten račun ali

brezplačno

Second homes services on own account

X X X

or for free

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage serving services

10.967 18.472 29.438

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services

11.213 14.201 25.414

3.1 Železniški promet

Interurban railway

85 1.613 1.698

3.2 Cestni promet

Road

169 4.901 5.071

3.3 Vodni promet

Water

74 723 797

3.4 Zračni promet

Air

5.442 5.015 10.457

3.5 Podporne storitve

Supporting services

4.985 277 5.263

3.6 Najem prevoznih sredstev

Transport equipment rental

0 1.474 1.474

3.7 Storitve vzdrževanja in popravil

Maintenance and repair services

458 196 654

4 Storitve turističnih agencij in organizatorjev potovanj

Travel agency and tour operator services

0 1.690 1.690

5 Kulturne storitve

Cultural services

792 2.377 3.170

5.1 Prireditve

Performing arts

192 577 769

5.2 Muzeji in ostale kulturne storitve

Museums and other cultural services

600 1.800 2.400

6 Storitve rekreacije in drugi zabavni programi

Recreation and other entertainment services

38.312 13.803 52.115

6.1 Športne in športno-rekreativne storitve

Sports and recreational sport services

1.536 4.609 6.145

6.2 Igralništvo

Gambling industry

36.776 9.194 45.970

7 Raznovrstne turistične storitve

Miscellaneous tourism services

419 2.287 2.706

A.2 Povezani proizvodi in storitve

Connected products and services

47.978 12.396 60.373

B Nespecifični proizvodi in storitve

Non-specific products and services

7.278 37.247 44.525

SKUPAJ / TOTAL 116.959 153.642 270.601


84 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

SRT Tabela 2: Domača turistična potrošnja po produktih in namenu, 2003

TSA Table 2: Domestic tourism consumption, by products and ad hoc sets of resident visitors, 2003

v mio SIT

in SIT million

DOMAČI OBISKOVALCI, KI POTUJEJO V REFERENČNI DRŽAVI

RESIDENT VISITORS TRAVELLING ONLY WITHIN THE COUNTRY OF REFERENCE

PROIZVODI

PRODUCTS

Enodnevni obiskovalci

Same-day visitors

Turisti

Tourists

Skupaj

Total

A.1 Turistično značilni proizvodi

Characteristic products

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

1.1 Hoteli in ostale nastanitvene storitve

Hotels and other lodging services

1.2 Storitve sekundarnih domov

Second homes services

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage serving services

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services

3.1 Železniški promet

Interurban railway

3.2 Cestni promet

Road

3.3 Vodni promet

Water

3.4 Zračni promet

Air

3.5 Podporne storitve

Supporting services

3.6 Najem prevoznih sredstev

Transport equipment rental

3.7 Storitve vzdrževanja in popravil

Maintenance and repair services

4 Storitve turističnih agencij in org.potovanj

Travel agency and tour operator services

5 Kulturne storitve

Cultural services

5.1 Prireditve

Performing arts

5.2 Muzeji in ostale kulturne storitve

Museum and other cultural services

6 Storitve rekreacije in drugi zabavni programi

Recreation and other entertainment services

6.1 Športne in športno-rekreativne storitve

Sports and recreational sport services

6.2 Igralništvo

Gambling industry

7 Raznovrstne turistične storitve

Miscellaneous tourism services

A.2 Povezani proizvodi

Connected products

B Nespecifični proizvodi

Non-specific products

SKUPAJ

TOTAL

52.657 53.444 106.101

x 28.851 28.851

x 28.851 28.851

x x x

27.834 10.071 37.905

9.074 8.043 17.117

1.052 2.454 3.506

2.518 2.649 5.167

331 163 494

0 0 0

595 766 1.361

0 49 49

4.578 1.962 6.540

641 877 1.518

3.992 1.966 5.959

2.920 1.438 4.359

1.072 528 1.600

11.116 3.635 14.751

7.677 3.454 11.132

3.438 181 3.619

0 0 0

22.220 6.427 28.648

21.903 18.430 40.333

96.780 78.301 175.081


85

REZIDENTI, KI POTUJEJO V TUJINO

RESIDENT VISITORS TRAVELLING TO A DIFFERENT COUNTRY

Enodnevni obiskovalci

Same-day visitors

Turisti

Tourists

Skupaj

Total

Enodnevni

obiskovalci

Same-day visitors

VSI REZIDENTI, KI POTUJEJO

ALL RESIDENT VISITORS

Turisti

Tourists

Skupaj

Total

1.582 15.154 16.736 54.239 68.598 122.836

x 0 0 x 28.851 28.851

x 0 0 x 28.851 28.851

x x x x x x

0 0 0 27.834 10.071 37.905

1.098 9.577 10.675 10.171 17.620 27.791

16 311 327 1.068 2.765 3.833

358 1.824 2.182 2.875 4.473 7.349

0 0 0 331 163 494

377 6.807 7.184 377 6.807 7.184

347 520 867 942 1.286 2.228

0 115 115 0 164 164

0 0 0 4.578 1.962 6.540

484 4.369 4.853 1.125 5.246 6.371

0 0 0 3.992 1.966 5.959

0 0 0 2.920 1.438 4.359

0 0 0 1.072 528 1.600

0 0 0 11.116 3.635 14.751

0 0 0 7.677 3.454 11.132

0 0 0 3.438 181 3.619

0 1.208 1.208 0 1.208 1.208

8.880 12.885 21.765 31.100 19.312 50.413

1.752 2.628 4.381 23.655 21.059 44.714

12.214 30.667 42.881 108.994 108.969 217.963


86 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

SRT Tabela 3: Potrošnja domačih obiskovalcev v tujini, po proizvodih in kategorijah obiskovalcev, 2003

TSA Table 3: Outbound tourism consumption, by products and categories of visitors

(Končna denarna poraba obiskovalcev)

(Visitor final consumption expenditure in cash)

(Neto vrednotenje)

(Net valuation)

PROIZVODI

PRODUCTS

A.1 Turistično značilni proizvodi

Characteristic products

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage serving services

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services

4 Storitve turističnih agencij, organizatorjev

potovanj in turističnih vodnikov

Travel agency, tour operator and tourist

guide services

5 Kulturne storitve

Cultural services

6 Storitve rekreacije in drugi zabavni programi

Recreation and other entertainment services

7 Raznovrstne turistične storitve

Miscellaneous tourism services

A.2 Povezani proizvodi

Connected products

B Nespecifični proizvodi

Non-specific products

SKUPAJ

TOTAL

Enodnevni

obiskovalci

Same-day visitors

(3.1)

Turisti

Tourists

(3.2)

Skupaj

Total

(3.3)=(3.1)+(3.2)

24.636 97.694 122.329

31.514 31.514

6.722 17.648 24.370

6.871 27.732 34.603

0 6.303 6.303

6.242 8.194 14.435

4.801 6.303 11.104

4.801 12.606 17.407

18.576 15.757 34.333

48.013 126.056 174.069

Opomba: Ocena razdelitve po posameznih kategorijah produktov je le okvirna.

Note: Distribution assessment by individual product categories is only indicative.


87

SRT Tabela 4: Notranja turistična potrošnja po proizvodih in tipu turizma, 2003

TSA Table 4: Internal tourism consumption, by products and types of tourism

V mio SIT

in SIT million

PROIZVODI

PRODUCTS

A.1 Značilni proizvodi

Characteristic products

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

1.1 Hoteli in ostale

nastanitvene storitve

Hotels and other

lodging services

1.2 Storitve sekundarnih

domov za lasten račun

ali brezplačno

Second homes services

on own account and

for free

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage

serving services

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services

3.1 Železniški promet

Interurban railway

3.2 Cestni promet

Road

3.3 Vodni promet

Water

3.4 Zračni promet

Air

3.5 Podporne storitve

Supporting services

3.6 Najem prevoznih

sredstev

Transport equipment

rental

3.7 Storitve vzdrževanja

in popravil

Maintenance and

repair services

4 Storitve turističnih agencij in

organizatorjev potovanj

Travel agency and tour

operator services

5 Kulturne storitve

Cultural services

5.1 Prireditve

Performing arts

5.2 Muzeji in ostale

kulturne storitve

Museum and other

cultural services

6 Storitve rekreacije in

drugi zabavni programi

Recreation and other

entertainment services

6.1 Športne in športnorekreativne

storitve

Sports and recreational

sport services

6.2 Igralništvo

Gambling industry

7 Raznovrstne turistične

storitve

Miscellaneous tourism

services

A.2 Povezani proizvodi

Connected products

B Nespecifični proizvodi

Non-specific products

SKUPAJ

TOTAL

KONČNA DENARNA PORABA OBISKOVALCEV

VISITORS FINAL CONSUMPTION EXPENDITURE IN CASH

Poraba tujih

turistov v državi

Inbound tourism

consumption

(4.1)

Poraba domačih

turistov v državi

Domestic tourism

consumption

(4.2)

Notranja denarna

turistična poraba

Internal tourism

consumption in cash

(4.3)=(4.1)+(4.2)

Druge komponente

potrošnje

obiskovalcev

Other components of

visitors consumption

(4.4)

Notranja turistična

potrošnja v denarju

in naravi

Internal tourism

consumption in

cash and in kind

(4.5)=(4.3)+(4.4)

165.703 122.836 288.539 306.333

51.171 28.851 80.022 91.534

51.171 28.851 80.022 80.022

11.513 11.513

29.438 37.905 67.344 67.344

25.414 27.791 53.205 53.205

1.698 3.833 5.531 5.531

5.071 7.349 12.419 12.419

797 494 1.291 1.291

10.457 7.184 17.641 17.641

5.263 2.228 7.491 7.491

1.474 164 1.638 1.638

654 6.540 7.194 7.194

1.690 6.371 8.061 8.061

3.170 5.959 9.129 6.281 15.410

769 4.359 5.128 3.182 8.310

2.400 1.600 4.001 3.099 7.100

52.115 14.751 66.866 66.866

6.145 11.132 17.277 17.277

45.970 3.619 49.589 49.589

2.706 1.208 3.914 3.914

60.373 50.413 110.786 110.786

44.525 44.714 89.239 89.239

270.601 217.963 488.564 17.794 506.358


88 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

SRT Tabela 5: Računi proizvodnje turističnih in drugih dejavnosti

TSA Table 5: Production accounts of tourism industries and other industries

Kategorija (v mio SIT)

Category (in SIT million)

A. Specifični proizvodi

Specific products

A.1 Turistično značilni proizvodi

Characteristic products (a)

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

1.1. Hoteli in ostale nastanitvene storitve

Hotels and other lodging services (3)

1.2. Storitve sekundarnih domov za lastno uporabo ali brez plačila

Second homes services on own account and for free

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage serving services (3)

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services (3)

3.1. Železniški promet

Interurban railway (3)

3.2. Cestni promet

Road (3)

3.3. Vodni promet

Water (3)

3.4. Letalski promet

Air (3)

3.5. Podporne storitve

Supporting services

3.6. Najem prevoznih sredstev

Transport equipment rental

3.7. Storitve vzdrževanja in popravil

Maintenance and repair services

4 Storitve turističnih agencij, organizatorjev potovanj in turističnih vodnikov

Travel agency, tour operator and tourist guide services

5 Kulturne storitve

Cultural services (3)

5.1. Predstave

Performing arts

5.2. Muzeji in ostale kulturne storitve

Museum and other cultural services

6 Storitve rekreacije in drugi zabavni programi

Recreation and other entertainment services (3)

6.1. Športne in športno-rekreativne storitve

Sports and recreational sport services

6.2. Zabava in druge rekreativne storitve

Amusement and other recreational services

7 Raznovrstne turistične storitve

Miscellaneous tourism services

SKUPAJ POVEZANE IN NESPECIFIČNE STORITVE

TOTAL CONNECTED AND NON-SPECIFIC SERVICES

A.2. Povezani proizvodi

Connected products

B. Nespecifični proizvodi

Non-specific products

Vrednost doma proizvedenih dobrin brez distribucijskih marž

Value of domestic produced goods net of distribution margins

SKUPNA PONUDBA (v osnovnih cenah)

TOTAL OUTPUT (at basic prices)

1- Hoteli

in podobno

Hotels and

similar

2- Sekundarni

domovi

(imputirano)

Second home

ownership

(imputed)

3- Restavracije

in podobno

Restaurants

and similar

4- Prevoz

potnikov po

železnici

Railway

passenger

transport

73.176 11.513 160.608 18.400

72.848 11.513 160.572 18.400

69.387 11.513 0 0

69.387 0 0

11.513 0

0 159.774 0

120 324 18.344

0 0 18.344

120 0 0

0 0 0

0 0 0

0 324 0

0 0 0

0 0 0

0 0 0

0 0 0

0 0 0

0 0 0

3.341 342 0

0 0 0

3.341 342 0

0 132 56

328 36 0

328 36 0

0 0 0

68.669 150.716 19.232

73.176 11.513 160.608 18.400


89

5- Cestni

potniški

promet

Road

passenger

transport

TURISTIČNO ZNAČILNE PANOGE

TOURISM INDUSTRIES

6- Vodni

potniški

promet

Water

passenger

transport

7- Letalski

potniški

promet

Air passenger

transport

8 – Podp.

stor. v potn.

prometu

Passenger

transport

supporting

services

9- Najem

potn. prevoz.

Sredstev

Passenger

transport

equipment

rental

10- Turistične

agencije ipd.

Travel

agencies and

similar

11- Kulturne

storitve

Cultural

services

12- Športne in

druge rekreac.

stor.

Sporting

and other

recreational

services

40.664 562 26.897 81.049 1.605 18.839 55.723 87.045

40.664 562 26.478 81.047 1.605 11.980 47.205 84.028

0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

48 2 14 0 0 3.392 742 0

40.539 560 26.364 81.047 1.605 4 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

40.539 0 0 0 0 0 0 0

0 560 0 0 0 0 0 0

0 0 26.364 0 0 4 0 0

0 0 0 26.545 0 0 0 0

0 0 0 0 1.605 0 0 0

0 0 0 54.502 0 0 0 0

0 0 0 0 0 5.701 0 0

0 0 0 0 0 0 46.463 0

0 0 0 0 0 0 24.667 0

0 0 0 0 0 0 21.796 0

0 0 0 0 0 0 0 84.027

0 0 0 0 0 0 0 30.876

0 0 0 0 0 0 0 53.151

77 0 100 0 0 2.883 0 1

0 0 791 4 0 12.907 17.036 6.015

0 0 419 2 0 6.859 8.518 3.017

0 0 372 2 0 6.048 8.518 2.998

42.503 579 26.819 74.377 1.473 22.838 60.671 85.039

40.664 562 27.269 81.051 1.605 24.887 64.241 90.043


90 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

SRT Tabela 5: Računi proizvodnje turističnih in drugih dejavnosti – nadaljevanje

TSA Table 5: Production accounts of tourism industries and other industries - continuation

Proizvodi / Panoge / v mio SIT

Products / Industries / in SIT million

A. Specifični proizvodi

Specific products

A.1 Turistično značilni proizvodi

Characteristic products

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

1.1. Hoteli in ostale nastanitvene storitve

Hotels and other lodging services

1.2. Storitve sekund. Domov

Second homes services

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage serving services

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services

3.1. Železniški promet

Interurban railway

3.2. Cestni promet

Road

3.3. Vodni promet

Water

3.4. Letalski promet

Air

3.5. Podporne storitve

Supporting services

3.6. Najem prevoznih sredstev

Transport equipment rental

3.7. Stor. vzdrževanja, popravil

Maintenance and repair services

4. Storitve turističnih agencij ipd.

Travel agency services and similar

5 Kulturne storitve

Cultural services

5.1. Predstave

Performing arts

5.2. Muzeji in ostale kulturne storitve

Museum and other cultural services

6 Storitve rekreacije in drugi zabavni programi

Recreation and other entertainment services

6.1. Športne in športno-rekreativne storitve

Sports and recreational sport services

6.2. Zabava in druge rekreativne storitve

Amusement and other recreational services

7 Raznovrstne turistične storitve

Miscellaneous tourism services

SKUPAJ POVEZANE IN NESPECIFIČNE STORITVE

TOTAL CONNECTED AND NON-SPECIFIC

SERVICES

A.2. Povezani proizvodi

Connected products

B. Nespecifični proizvodi

Non-specific products

SKUPNA PONUDBA (v osnovnih cenah)

TOTAL OUTPUT (at basic prices)

SKUPAJ

TURIST.

ZNAČ.

PANOGE

TOTAL

TOURISM

INDUSTRIES

SKUPAJ

POVEZANE

PANOGE

TOTAL

CONNECTED

INDUSTRIES

SKUPAJ

NESPECIFIČNE

PANOGE

TOTAL

NON-SPECIFIC

INDUSTRIES

SKUPNA

PONUDBA

(v osn. enah)

TOTAL

OUTPUT (at

basic prices)

SKUPNA

PONUDBA

(v kupč.

cenah)

TOTAL

OUTPUT (at

purchasers

prices

2.465 2.022 1.325 5.812 6.067

2.383 87 330 2.801 2.993

346 10 16 372 401

297 10 16 323 352

49 0 0 49 49

702 76 117 895 976

723 0 90 813 835

78 0 0 78 79

174 0 61 235 238

2 0 2 5 6

113 0 0 113 113

115 0 26 141 144

7 0 0 7 7

233 0 0 233 247

24 0 0 24 35

199 0 0 199 214

106 0 0 106 114

93 0 0 93 101

375 0 23 399 430

132 0 8 140 151

243 0 15 258 279

14 1 84 99 101

159 2.379 41.995 44.493 46.912

82 1.935 994 3.011 3.074

77 444 40.961 41.482 43.839

2.542 2.466 42.286 47.293 49.905


92 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

SRT Tabela 5: Računi proizvodnje turističnih in drugih dejavnosti – nadaljevanje

TSA Table 5: Production accounts of tourism industries and other industries - continuation

Skupaj vmesna poraba (po

kupčevih cenah)

Total intermediate

consumption

(at purchasers prices)

Skupna dodana vrednost

(v osnovnih cenah)

Total added value

(at basic prices)

Sredstva za zaposlene

Compensation of

employees

Neto davki

Taxes less subsidies on

production

Bruto poslovni presežek

Gross operating surplus

1- Hoteli in

podobno

Hotels and

similar

2- Sekundarni

domovi (imputiran)

Second home

ownership

(imputed)

3- Restavracije

in podobno

Restaurants and

similar

4- Prevoz potnikov

po železnici

Railway

passenger

transport

5- Cestni potniški

promet

Road

passenger

transport

6- Vodni

potniški

promet

Water

passenger

transport

39.684 87.099 6.561 14.501 9.741

36.647 80.435 4.600 10.166 166

24.821 54.479 2.711 5.991 66

389 855 -450 -995 1

11.437 25.101 2.340 5.171 99

Vir: SURS, lastni izračuni/ Source: SORS, own calculations

SRT Tabela 6: Domača ponudba in interna turistična potrošnja po proizvodih (neto vrednotenje, mio SIT)

TSA Table 6: Domestic supply and internal tourism consumption, by products (net valuation, SIT million)

Kategorija v mio SIT

Category in SIT million

A. Specifični proizvodi

Specific products

A.1 Turistično značilni proizvodi

Characteristic products (a)

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

1.1. Hoteli in ostale nastanitvene storitve

Hotels and other lodging services (3)

1.2. Storitve sekundarnih domov za lastno uporabo ali brez plačila

Second homes services on own account or for free

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage serving services (3)

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services (3)

3.1. Železniški promet

Interurban railway (3)

3.2. Cestni promet

Road (3)

3.3. Vodni promet

Water (3)

3.4. Letalski promet

Air (3)

3.5. Podporne storitve

Supporting services

3.6. Najem prevoznih sredstev

Transport equipment rental

3.7. Storitve vzdrževanja in popravil

Maintenance and repair services

1- Hoteli in podobno

Hotels and similar

Proizvodnja Delež turizma

Output Tourism share

2- Sekundarni domovi (imputirano)

Second home ownership (imputed)

Proizvodnja Delež turizma

Output Tourism share

73.176 21.529 11.513 3.387

72.848 31.905 11.513 5.042

69.387 67.732 11.513 11.238

69.387 67.500

0 0

120 33

0 0

120 27

0 0

0 0

0 0

0 0

0 0

11.513 11.513


93

7- Letalski

potniški promet

Air passenger

transport

8 – Podp. stor.

v potn. prometu

Passenger

transport

supporting

services

9- Najem potn.

prevoz.sredstev

Passenger

transport

equipment rental

10- Turistične

agencije ipd.

Travel agencies

and similar

11- Kulturne

storitve

Cultural

services

12- Športne in

druge rekreac.

stor.

Sporting and

other recreational

services

SKUPAJ

TURISTIČNO

ZNAČILNE

PANOGE

TOTAL TOURISM

INDUSTRIES

16.696 118.495 2.347 39.675 34.536 48.408 417.743

7.664 51.698 1.024 17.310 43.388 60.815 313.913

4.581 29.755 589 9.963 29.693 41.620 204.268

256 2.062 41 690 3.562 4.992 11.402

2.828 19.881 394 6.657 10.133 14.203 98.243

TURISTIČNO ZNAČILNE PANOGE

TOURISM INDUSTRIES

3- Restavracije in podobno

Restaurants and similar

4- Prevoz potnikov po železnici

Railway passenger transport

Proizvodnja Delež turizma Proizvodnja Delež turizma

Output Tourism share

Output Tourism share

5- Cestni potniški promet

Road passenger transport

Proizvodnja Delež turizma

Output Tourism share

6- Vodni potniški promet

Water passenger transport

Proizvodnja Delež turizma

Output Tourism share

160.608 47.252 18.400 5.413 40.664 11.964 791 233

160.572 70.325 18.400 8.058 40.664 17.809 791 346

0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

159.774 47.162 0 0 48 14 2 1

324 88 18.344 5.000 40.539 11.050 789 215

0 0 18.344 5.470 0 0 0 0

0 0 0 0 40.539 9.057 0 0

0 0 0 0 0 0 789 743

0 0 0 0 0 0 0 0

324 72 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0


94 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

4 Storitve turističnih agencij, organizatorjev potovanj

in turističnih vodnikov

Travel agency, tour operator and tourist guide services

5 Kulturne storitve

Cultural services (3)

5.1. Predstave

Performing arts

5.2. Muzeji in ostale kulturne storitve

Museum and other cultural services

6 Storitve rekreacije in drugi zabavni programi

Recreation and other entertainment services (3)

6.1. Športne in športno-rekreativne storitve

Sports and recreational sport services

6.2. Zabava in druge rekreativne storitve

Amusement and other recreational services

7 Raznovrstne turistične storitve

Miscellaneous tourism services

SKUPAJ POVEZANE IN NESPECIFIČNE STORITVE

TOTAL CONNECTED AND NON-SPECIFIC SERVICES

A.2. Povezani proizvodi

Connected products

B. Nespecifični proizvodi

Non-specific products

Vrednost doma proizvedenih dobrin brez distribucijskih marž

Value of domestically produced goods net of distribution margins

SKUPNA PONUDBA (v osnovnih cenah)

TOTAL OUTPUT (at basic prices)

0 0

0 0

0 0

0 0

3.341 2.222

0 0

3.341 2.543

0 0

328 6

328 51

0 0

68.669 0

73.176 11.513

SRT TABELA 6: Domača ponudba in interna turistična

potrošnja po proizvodih - nadaljevanje (neto vrednotenje, mio SIT)

TSA Table 6: Domestic supply and internal tourism consumption,

by products - continuation (net valuation, SIT million)

A. Specifični proizvodi

Specific products

A.1 Turistično značilni proizvodi

Characteristic products (a)

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

1.1. Hoteli in ostale nastanitvene storitve

Hotels and other lodging services (3)

1.2. Storitve sekundarnih domov za lastno uporabo ali brez plačila

Second homes services on own account or for free

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage serving services (3)

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services (3)

3.1. Železniški promet

Interurban railway (3)

3.2. Cestni promet

Road (3)

3.3. Vodni promet

Water (3)

3.4. Letalski promet

Air (3)

3.5. Podporne storitve

Supporting services

3.6. Najem prevoznih sredstev

Transport equipment rental

3.7. Storitve vzdrževanja in popravil

Maintenance and repair services

7- Letalski potniški promet

Air passenger transport

Proizvodnja

Output

Delež turizma

Tourism share

8 - Podporne storitve

v potniškem prometu

Passenger transport

supporting services

Proizvodnja

Output

Delež

turizma

Tourism

share

26.897 7.913 81.049 23.845

26.478 11.597 81.047 35.496

0 0 0 0

0 0 0 0

14 4 0 0

26.364 7.187 81.047 22.093

0 0 0 0

0 0 0 0

0 0 0 0

26.364 17.637 0 0

0 0 26.545 5.893

0 0 0 0

0 0 54.502 6.780


95

0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

342 227 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

342 260 0 0 0 0 0 0

132 4 56 2 77 2 0 0

36 1 0 0 0 0 0 0

36 6 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

150.716 0 19.232 0 42.503 0 815 0

160.608 18.400 40.664 791

ZNAČILNE TURISTIČNE PANOGE

TOURISM INDUSTRIES

9- Najem potniških

prevoznih sredstev

Passenger transport

equipment rental

10- Turistične agencije in podobno

Travel agencies and similar

11- Kulturne storitve

Cultural services

12- Športne in druge

rekreacijske storitve

Sports and other

recreational services

Proizvodnja

Output

Delež turizma

Tourism share

Proizvodnja

Output

Delež turizma

Tourism share

Proizvodnja

Output

Delež turizma

Tourism share

Proizvodnja

Output

Delež turizma

Tourism share

1.605 472 21.090 6.205 55.723 16.394 87.045 25.609

1.605 703 14.231 6.233 47.205 20.674 84.028 36.801

0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 3.392 1.001 742 219 0 0

1.605 438 4 1 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 4 3 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

1.605 1.517 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0


96 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

4 Storitve turističnih agencij, organizatorjev

potovanj in turističnih vodnikov

Travel agency, tour operator and tourist guide services

5 Kulturne storitve

Cultural services (3)

5.1. Predstave

Performing arts

5.2. Muzeji in ostale kulturne storitve

Museum and other cultural services

6 Storitve rekreacije in drugi zabavni programi

Recreation and other entertainment services (3)

6.1. Športne in športno-rekreativne storitve

Sports and recreational sport services

6.2. Zabava in druge rekreativne storitve

Amusement and other recreational services

7 Raznovrstne turistične storitve

Miscellaneous tourism services

SKUPAJ POVEZANE IN NESPECIFIČNE STORITVE

TOTAL CONNECTED AND NON-SPECIFIC SERVICES

A.2. Povezani proizvodi

Connected products

B. Nespecifični proizvodi

Non-specific products

Vrednost doma proizvedenih dobrin brez distribucijskih marž

Value of domestic produced goods net of distribution margins

SKUPNA PONUDBA (v osnovnih cenah)

TOTAL OUTPUT (at basic prices)

0 0 0 0

0 0 0 0

0 0 0 0

0 0 0 0

0 0 0 0

0 0 0 0

0 0 0 0

100 3 0 0

791 14 4 0

419 65 2 0

372 3 2 0

26.819 0 74.377 0

27.269 81.051

SRT TABELA 6: Domača ponudba in interna turistična potrošnja po

proizvodih - nadaljevanje (neto vrednotenje, mio SIT)

TSA Table 6: Domestic supply and internal tourism consumption,

by products - continuation (net valuation, SIT million)

Kategorija (v mio SIT)

Category (in SIT million)

A. Specifični proizvodi

Specific products

A.1 Turistično značilni proizvodi

Characteristic products (a)

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

1.1. Hoteli in ostale nastanitvene storitve

Hotels and other lodging services (3)

1.2. Storitve sekundarnih domov za lastno uporabo ali brez plačila

Second home services on own account or for free

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage serving services (3)

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services (3)

3.1. Železniški promet

Interurban railway (3)

3.2. Cestni promet

Road (3)

3.3. Vodni promet

Water (3)

3.4. Letalski promet

Air (3)

3.5. Podporne storitve

Supporting services

3.6. Najem prevoznih sredstev

Transport equipment rental

SKUPAJ TURISTIČNO

ZNAČILNE PANOGE

TOTAL TOURISM INDUSTRIES

Proizvodnja

Output

Delež turizma

Tourism share

SKUPAJ POVEZANE

PANOGE

TOTAL CONNECTED

INDUSTRIES

Proizvodnja

Output

Delež

turizma

Tourism

share

578.562 170.216 472.580 139.036

559.382 244.991 20.433 8.949

80.900 78.970 2.367 2.311

69.387 67.500 2.367 2.303

11.513 11.513

163.972 48.402 17.771 5.246

169.137 46.105 26 7

18.344 5.470 1 0

40.659 9.084 25 6

789 743 0 0

26.368 17.640 0 0

26.869 5.965 0 0

1.605 1.517 0 0


97

0 0 7.952 7.882 0 0 0 0

0 0 0 0 46.463 14.285 0 0

0 0 0 0 24.667 7.703 0 0

0 0 0 0 21.796 6.581 0 0

0 0 0 0 0 0 84.027 55.885

0 0 0 0 0 0 30.876 15.072

0 0 0 0 0 0 53.151 40.459

0 0 2.883 79 0 0 1 0

0 0 12.907 235 17.036 311 6.015 110

0 0 6.859 1.058 8.518 1.314 3.017 465

0 0 6.048 53 8.518 74 2.998 26

1.473 0 24.903 60.671 0 85.039 0

1.605 27.138 64.241 90.043

SKUPAJ NESPECIFIČNE

PANOGE

TOTAL NON-SPECIFIC

INDUSTRIES

Proizvodnja

Output

Delež turizma

Tourism share

CELOTNA

PONUDBA

DOMAČIH

PROIZVAJALCEV

(v osn. cenah)

TOTAL OUTPUT

OF DOMESTIC

PRODUCERS (at

basic process)

UVOZ

IMPORTS

NETO DAVKI NA

PROIZVODNJO

IN UVOZ

TAXES LESS

SUBSIDIES ON

PRODUCTS

OF DOMESTIC

OUTPUT AND

IMPORTS

DOMAČA

PROIZVOD..

(v kup. cen.)

DOMESTIC

SUPPLY (at

purchasers

prices)

NOTRANJA

TURISTIČNA

POTROŠNJA

INTWERNAL

TOURISM

CONSUMPTION

TURISTIČNI

DELEŽ V

PONUDBI

TOURISM RATIO

ON SUPPLY

309.548 91.071 1.360.690 58.278 57.090 1.417.779 417.119 0,29

77.176 33.801 656.992 58.278 42.453 699.445 306.333 0,44

3.647 3.560 86.914 5.314 6.857 93.771 91.534 0,98

3.647 3.548 75.401 5.314 6.857 82.258 80.022 0,97

11.513 0 0 11.513 11.513 1,00

27.381 8.082 209.124 14.737 19.018 228.142 67.344 0,30

21.089 5.749 190.252 28.833 4.933 195.185 53.205 0,27

0 0 18.345 2.281 203 18.548 5.531 0,30

14.296 3.194 54.980 6.837 608 55.588 12.419 0,22

578 544 1.367 869 5 1.372 1.291 0,94

2 1 26.370 11.232 0 26.370 17.641 0,67

6.123 1.359 32.992 7.242 750 33.742 7.491 0,22

90 85 1.695 372 39 1.734 1.638 0,94


98 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

3.7. Storitve vzdrževanja in popravil

Maintenance and repair services

4 Storitve turističnih agencij, organizatorjev

potovanj in turističnih vodnikov

Travel agency, tour operator and tourist guide services

5 Kulturne storitve

Cultural services (3)

5.1. Predstave

Performing arts

5.2. Muzeji in ostale kulturne storitve

Museums and other cultural services

6 Storitve rekreacije in drugi zabavni programi

Recreation and other entertainment services (3)

6.1. Športne in športno-rekreativne storitve

Sports and recreational sport services

6.2. Zabava in druge rekreativne storitve

Amusement and other recreational services

7 Raznovrstne turistične storitve

Miscellaneous tourism services

SKUPAJ POVEZANE IN NESPECIFIČNE STORITVE

TOTAL CONNECTED AND NON-SPECIFIC SERVICES

A.2. Povezani proizvodi

Connected products

B. Nespecifični proizvodi

Non-specific products

Vrednost doma proizvedenih dobrin brez distribucijskih marž

Value of domestically produced goods net of distribution margins

SKUPNA PONUDBA (v osnovnih cenah)

TOTAL OUTPUT (at basic prices)

54.502 6.780 0 0

7.952 7.882 0 0

46.463 14.285 0 0

24.667 7.703 0 0

21.796 6.581 0 0

87.710 58.335 10 7

30.876 15.072 4 2

56.834 43.263 7 5

3.249 89 258 7

37.117 677 555.894 10.142

19.179 2.958 452.147 69.733

17.938 156 103.747 904

555.216 0 576.327 0

596.500 576.327

SRT TABELA 7: ZAPOSLENOST V TURIZMU

TSA TABLE 7: EMPLOYMENT IN THE TOURISM INDUSTRIES

Panoge / Zaposlenost

Industries / Employment

1 hoteli in podobno

hotels and similar

2 sekundarni domovi (imputirano)

second home ownership (imputed)

3 restavracije in podobno

restaurants and similar

4 železniški potniški promet

railway passenger transport

5 cestni potniški promet

road passenger transport

6 vodni potniški promet

water passenger transport

7 letalski potniški promet

air passenger transport

8 podporne storitve v potniškem prometu

passenger transport supporting services

9 najem potniških prevoznih sredstev

passenger transport equipment services

10 turistične agencije in podobno

travel agencies and similar

11 kulturne storitve

cultural services

12 športne in ostale rekreativne storitve

sporting and other recreational services

SKUPAJ

TOTAL

Število

gospodarskih

subjektov

Number of

establishments*

Moški

Male

Ženske

Female

Število zaposlitev

Number of jobs

Skupaj

Total

Skupaj

Total

Moški

Male

272 3.588 6.258 9.846 3009

31.681

3.842 11.619 17.735 29.354 3.201

3 1.818 482 2.300 1.818

262 19.544 2.163 21.707 8.706

13 32 4 36

13 414 289 703 344

28 7.069 1.447 8.516 6.396

30 65 25 90 54

287 914 1.382 2.297 698

136 5.259 5.505 10.765 3.738

132 3.314 1.564 5.740 2.549

36.699 53.637 36.854 91.353 30.513

Upoštevane so gospodarske družbe in samostojni podjetniki. / Considered are companies and sole proprietors.


99

0 0 54.502 0 3.329 57.831 7.194 0,12

0 0 7.952 1.745 181 8.133 8.061 0,99

0 0 46.463 2.544 3.659 50.122 15.410 0,31

0 0 24.667 1.351 1.942 26.609 8.310 0,31

0 0 21.796 1.194 1.716 23.512 7.100 0,30

5.478 3.643 93.198 5.104 7.338 100.537 66.866 0,67

1.928 941 32.808 1.797 2.583 35.391 17.277 0,49

3.550 2.702 60.390 3.307 4.755 65.145 49.589 0,76

19.582 534 23.089 0 467 23.555 3.914 0,03

9.805.176 178.890 10.398.187 3.095.113 565.422 10.963.609 200.025 0,02

232.372 35.838 703.698 0 14.637 718.335 110.786 0,15

9.572.804 83.381 9.694.489 3.095.113 550.785 10.245.274 89.239 0,01

7.458.318 0 8.589.860 0 0 0

9.882.352 11.055.179 3.153.391 607.875 11.663.053

Ženske

Female

Zaposleni v podjetjih

Employees

Skupaj

Total

Moški

Male

Zaposlitveni status

Status in employment

Ostali

Others

Ženske Skupaj

Female Others

Moški

Male

Število zaposlenih oseb

Number of employed persons

Skupaj

Total

Ženske Skupaj

Female

Total

5366 8.375 253 323 576 3.262 5.689 8.951

4.883 8.084 5098 7785 12.883 8.299 12.668 20.967

482 2.300 0 0 0 1.818 482 2.300

1.376 10.082 10838 787 11.625 19.544 2.163 21.707

27 3 30 27 3 30

241 585 1 0 1 345 241 586

1.311 7.707 30 5 35 6.426 1.316 7.742

20 74 1 0 1 54 21 75

1.067 1.765 64 85 149 762 1.152 1.914

4.214 7.952 1.271 1.029 2.300 5.009 5.243 10.252

1.203 3.752 579 84 663 3.128 1.287 4.415

20.163 50.676 18.162 10.101 28.263 48.675 30.264 78.939


100 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

SRT TABELA 10: NEDENARNI KAZALCI

TSA TABLE 10: NON-MONETARY INDICATORS

SRT PODTABELA 10 a: Število potovanj in nočitev po vrstah turizma in tipu obiskovalcev

TSA SUBTABLE 10 a: Number of trips and overnights by type of tourism and categories of visitors

Število potovanj

Number of trips

Število nočitev (uradna statistika)

Number of overnights (official statistics)

Število nočitev (anketa ČAP)

Number of overnights (ČAP survey)

Tuji turisti v Sloveniji

Inbound tourism in Slovenia

Domači turisti v Sloveniji

Domestic tourism in Slovenia

Domači turisti v tujini

Outbound tourism

1.373.000 873.000 2.114.197

4.175.000 3.327.000 9.880.868

5.255.557 13.163.948

SRT PODTABELA 10 b: Prihodi obiskovalcev in število nočitev, po vrstah transporta

TSA SUBTABLE 10 b: Number of arrivals and overnights by means of transport

Letalski promet

Air

Vodni promet

Waterway

Kopenski promet

Land

Železnica

Railway

Avtobus in druga javna prevozna sredstva

Bus and other public road transportation

Zasebna vozila

Private vehicles

Najeta vozila

Vehicle rental

Ostala kopenska prevozna sredstva

Other means of land transport

SKUPAJ

total

Število prihodov

Number of arrivals

Število nočitev

Number of overnights

409.000 1.378.873

17.000 57.313

1.820.000 6.135.815

67.995 229.233

188.120 634.212

1.509.489 5.088.982

/ /

54.396 183.387

2.246.000 7.572.000

Vir: SURS, lastni izračuni / Source: SORS, own calculations

SRT PODTABELA 10 c: Število nastanitvenih objektov in kapaciteta po tipu nastanitve

TSA SUBTABLE 10 c: Number of establishments and capacity by forms of accommodation

Število nastanitvenih objektov

Number of establishments

Kapaciteta (sobe)

Capacity (rooms)

Kapaciteta (postelje)

Capacity (beds)

Zasedenost (postelje, %)

Capacity utilization (beds, %)

Hoteli in podobni objekti

Hotels and similar

Objekti za kolektivno nastanitev

Collective tourism establishments

Ostali objekti

Others

Sekundarni domovi

Second homes

Zasebne turistične kapacitete

Private tourism accommodation

Ostali objekti

Others

471 277 31.681 1.461

22.724 2.408 62.500 5.129

53.441 12.124 120.000 14.689

33,1 10,8 4,4 10,6

Vir: SURS, lastni izračuni / Source: SORS, own calculations.


101

SRT PODTABELA 10 d: Število gospodarskih subjektov v značilnih in povezanih turističnih

industrijah, po številu zaposlenih

TSA SUBTABLE 10 d: Number of establishments in tourism characteristic

and tourism connected activities according to number of employed persons

Turistično značilne dejavnosti

Tourism connected activities

1 hoteli in podobno

hotels and similar

2 sekundarni domovi (imputirano)

second home ownership

(imputed)

3 restavracije in podobno

restaurants and similar

4 železniški potniški promet

railway passenger transport

5 cestni potniški promet

road passenger transport

6 vodni potniški promet

water passenger transport

7 letalski potniški promet

air passenger transport

8 podporne storitve v

potniškem prometu

passenger transport

supporting services

9 najem potniških

prevoznih sredstev

passenger transport

equipment rental

10 turistične agencije in podobno

travel agencies and similar

11 kulturne storitve

cultural services

12 športne in ostale

rekreativne storitve

sporting and other

recreational services

Povezane dejavnosti

Connected activities

SKUPAJ

TOTAL

1-4 5-9 10-19 20-49 50-99

100-

249

250-

499

500-

999

>1000

142 34 32 35 9 13 7 0 0 272

3209 450 129 42 8 3 1 0 0 3842

1 1 0 0 0 0 0 0 1 3

214 21 7 7 4 5 2 1 1 262

9 2 1 0 0 0 0 1 0 13

9 2 1 0 0 0 0 1 0 13

15 6 2 3 1 0 1 0 0 28

27 2 1 0 0 0 0 0 0 30

230 37 9 5 3 2 1 0 287

129 4 3 0 0 0 0 0 0 136

106 9 5 7 3 0 1 0 1 132

4091 568 190 99 28 23 12 4 3 5018

0

0

Vir: SURS / Source: SORS


102 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Priloga 2: SRT tabele za leto 2006

Annex 2: TSA Tables for 2006

SRT Tabela 1: Notranja turistična potrošnja, po proizvodih in vrstah obiskovalcev, ekstrapoliacija 2006

TSA Table 1: Inbound tourism consumption, by products and categories of visitors, extrapolation 2006

PROIZVODI v mio SIT

PRODUCTS in SIT million

A.1 Turistično značilni proizvodi

Characteristic products

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

1.1 Hoteli in ostale nastanitvene storitve

Hotels and other lodging services

1.2 Storitve sekundarnih domov za lasten račun ali brezplačno

Second homes services on own account or for free

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage serving services

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services

3.1 Železniški promet

Interurban railway

3.2 Cestni promet

Road

3.3 Vodni promet

Water

3.4 Zračni promet

Air

3.5 Podporne storitve

Supporting services

3.6 Najem prevoznih sredstev

Transport equipment rental

3.7 Storitve vzdrževanja in popravil

Maintenance and repair services

4 Storitve turističnih agencij in organizatorjev potovanj

Travel agency and tour operator services

5 Kulturne storitve

Cultural services

5.1 Prireditve

Performing arts

5.2 Muzeji in ostale kulturne storitve

Museum and other cultural services

6 Storitve rekreacije in drugi zabavni programi

Recreation and other entertainment services

6.1 Športne in športno-rekreativne storitve

Sports and recreational sport services

6.2 Igralništvo

Gambling industry

7 Raznovrstne turistične storitve

Miscellaneous tourism services

A.2 Povezani proizvodi in storitve

Connected products and services

B Nespecifični proizvodi in storitve

Non-specific products and services

SKUPAJ

TOTAL

Enodnevni

obiskovalci

Same-day visitors

(1.1)

Turisti

Tourists

(1.2)

Skupaj

Total

(1.3)=(1.1)+(1.2)

85.415 142.182 227.596

X 69.973 69.973

X 69.973 69.973

X X X

14.825 24.396 39.221

13.755 21.246 35.001

89 1.699 1.788

202 6.451 6.653

244 2.238 2.483

5.442 4.689 10.131

7.205 2.321 9.527

0 3.598 3.598

573 250 822

0 2.428 2.428

960 2.978 3.938

163 544 707

797 2.434 3.231

55.403 18.474 73.877

1.650 5.035 6.686

53.753 13.438 67.191

471 2.687 3.158

72.433 18.714 91.147

10.530 65.953 76.483

168.377 226.849 395.226


103

SRT Tabela 2: Domača turistična potrošnja po produktih in namenu, ekstrapolacija 2006

TSA Table 2: Domestic tourism consumption, by products and ad hoc

sets of resident visitors, extrapolation 2006

v mio SIT

in SIT million

PROIZVODI

PRODUCTS

DOMAČI OBISKOVALIC,KI POTUJEJO

V REFERENČNI DRŽAVI

RESIDENT VISITORS TRAVELLING

ONLY WITHIN THE COUNTRY

OF REFERENCE

Enodnevni

obiskovalci

Same-day

visitors

Turisti

Tourists

Skupaj

Total

Enodnevni

obiskovalci

Same-day

visitors

REZIDENTI, KI

POTUJEJO V TUJINO

RESIDENT VISITORS

TRCAVELLING TO A

DIFFERENT COUNTRY

Turisti

Tourists

Skupaj

Total

VSI REZIDENTI, KI POTUJEJO

ALL RESIDENT VISITORS

Enodnevni

obiskovalci

Same-day

visitors

Turisti

Tourists

Skupaj

Total

A.1 Turistično značilni proizvodi

75.240 65.369 140.609 2.144 16.913 19.057 77.384 82.282

Characteristic products

159.666

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

X 35.656 35.656 X 0 0 X 35.656 35.656

1.1 Hoteli in ostale

nastanitvene storitve

Hotels and other

X 35.656 35.656 X 0 0 X 35.656 35.656

lodging services

1.2 Storitve sekundarnih

domov

X X X X X X X X X

Second homes services

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage

36.296 12.656 48.952 0 0 0 36.296 12.656 48.952

serving services

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services

11.032 9.752 20.784 1.520 10.269 11.789 12.552 20.021 32.573

3.1 Železniški promet

Interurban railway

1.350 3.151 4.501 23 430 453 1.373 3.580 4.953

3.2 Cestni promet / Road 2.738 2.501 5.239 389 1.722 2.111 3.127 4.223 7.351

3.3 Vodni promet / Water 996 494 1.490 0 0 0 996 494 1.490

3.4 Zračni promet / Air 0 0 0 714 6.103 6.818 714 6.103 6.818

3.5 Podporne storitve

Supporting services

3.6 Najem prevoznih sredstev

Transport equipment

rental

3.7 Storitve vzdrževanja

in popravil

Maintenance and

repair services

4 Storitve turističnih agencij

in org. potovanj

Travel agency and tour

operator services

5 Kulturne storitve

Cultural services

5.1 Prireditve

Performing arts

5.2 Muzeji in ostale

kulturne storitve

Museum and other

cultural services

6 Storitve rekreacije in

drugi zabavni programi

Recreation and other

entertainment services

6.1 Športne in športnorekreativne

storitve

Sports and recreational

sport activities

6.2 Igralništvo

Gambling industry

7 Raznovrstne turistične

storitve

Miscellaneous tourism

services

A.2 Povezani proizvodi

Connected products

B Nespecifični proizvodi

Non-specific products

SKUPAJ

TOTAL

725 1.195 1.920 394 1.761 2.155 1.120 2.955 4.075

0 155 155 0 253 253 0 408 408

5.223 2.256 7.479 0 0 0 5.223 2.256 7.479

826 1.139 1.965 624 5.675 6.298 1.449 6.814 8.264

3.770 1.871 5.640 0 0 0 3.770 1.871 5.640

2.470 1.226 3.696 0 0 0 2.470 1.226 3.696

1.300 644 1.944 0 0 0 1.300 644 1.944

23.317 4.296 27.612 0 0 0 23.317 4.296 27.612

7.624 3.470 11.094 0 0 0 7.624 3.470 11.094

15.692 826 16.518 0 0 0 15.692 826 16.518

0 0 0 0 969 969 0 969 969

24.442 9.703 34.145 12.461 19.453 31.914 36.902 29.156 66.059

19.693 22.994 42.686 2.010 3.243 5.253 21.702 26.237 47.939

119.375 98.066 217.441 16.614 39.610 56.224 135.989

137.675 273.664


104 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

SRT Tabela 3: Potrošnja domačih obiskovalcev v tujini, po proizvodih in kategorijah obiskovalcev,

ekstrapolacija 2006

TSA Table 3: Outbound tourism consumption, by products and categories of

visitors, extrapolation 2006

Končna denarna poraba obiskovalcev (Neto vrednotenje)

Visitor final consumption expenditure in cash (Net valuation)

PROIZVODI

PRODUCTS

A.1 Turistično značilni proizvodi

Characteristic products

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage serving services

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services

4 Storitve turističnih agencij, organizatorjev potovanj

in turističnih vodnikov

Travel agency, tour operator and tourist guide services

5 Kulturne storitve

Cultural services

6 Storitve rekreacije in drugi zabavni programi

Recreation and other entertainment services

7 Raznovrstne turistične storitve

Miscellaneous tourism services

A.2 Povezani proizvodi

Connected products

B Nespecifični proizvodi

Non-specific products

SKUPAJ

TOTAL

Enodnevni

obiskovalci

Same-day visitors

(3.1)

Turisti

Tourists

(3.2)

Skupaj

Total

(3.3)=(3.1)+(3.2)

26.793 139.324 166.117

X 44.943 44.943

7.145 25.168 32.313

11.227 39.550 50.778

2.552 8.989 11.540

3.317 11.685 15.002

2.552 8.989 11.540

0 0 0

5.103 17.977 23.081

6.379 22.472 28.851

38.275 179.773 218.049

Opomba: Ocena razdelitve po posameznih kategorijah produktov je le okvirna.

Note: Distribution assessment by individual product categories is only indicative.


105

SRT Tabela 4: Notranja turistična potrošnja po proizvodih in tipu turizma, eskrapolacija 2006

TSA Table 4: Internal tourism consumption, by products and types of tourism, extrapolation 2006

V mio SIT

in SIT million

PROIZVODI

PRODUCTS

A.1 Značilni proizvodi

Characteristic products

1 Nastanitvene storitve

Accommodation services

1.1 Hoteli in ostale nastanitvene

storitve

Hotels and other lodging

services

1.2 Storitve sekundarnih domov

za lasten račun ali brezplačno

Second homes services on

own account or for free

2 Strežba hrane in pijače

Food and beverage serving

services

3 Storitve prevoza potnikov

Passenger transport services

3.1 Železniški promet

Interurban railway

3.2 Cestni promet

Road

3.3 Vodni promet

Water

3.4 Zračni promet

Air

3.5 Podporne storitve

Supporting services

3.6 Najem prevoznih sredstev

Transport equipment rental

3.7 Storitve vzdrževanja in

popravil

Maintenance and repair

services

4 Storitve turističnih agencij in

organizatorjev potovanj

Travel agency and tour operator

services

5 Kulturne storitve

Cultural services

5.1 Prireditve

Performing arts

5.2 Muzeji in ostale kulturne

storitve

Museum and other cultural

services

6 Storitve rekreacije in drugi

zabavni programi

Recreation and other

entertainment services

6.1 Športne in športnorekreativne

storitve

Sports and recreational

sport services

6.2 Igralništvo

Gambling industry

7 Raznovrstne turistične storitve

Miscellaneous tourism services

A.2 Povezani proizvodi

Connected products

B Nespecifični proizvodi

Non-specific products

SKUPAJ

TOTAL

KONČNA DENARNA PORABA OBISKOVALCEV

VISITORS FINAL CONSUMPTION EXPENDITURE IN CASH

Notranja

Poraba domačih

Poraba tujih

denarna

turistov v državi

turistov v državi

turistična poraba

Domestic

Inbound tourism

Internal tourism

tourism

consumption

consumption in

consumption

(4.1)

cash

(4.2)

(4.3)=(4.1)+(4.2)

Druge

komponente

potrošnje

obiskovalcev

Other

components

of visitors

consumption

(4.4)

Notranja

turistična

potrošnja v

denarju in naravi

Internal tourism

consumption in

cash and in kind

(4.5)=(4.3)+(4.4)

227.596 159.666 387.262 21.218 408.480

69.973 35.656 105.629 13.212 118.841

69.973 35.656 105.629 105.629

X X X 13.212 13.212

39.221 48.952 88.173 88.173

35.001 32.573 67.574 67.574

1.788 4.953 6.741 6.741

6.653 7.351 14.004 14.004

2.483 1.490 3.973 3.973

10.131 6.818 16.949 16.949

9.527 4.075 13.602 13.602

3.598 408 4.006 4.006

822 7.479 8.301 8.301

2.428 8.264 10.692 10.692

3.938 5.640 9.578 8.006 17.584

707 3.696 4.403 3.883 8.286

3.231 1.944 5.175 4.123 9.298

73.877 27.612 101.489 101.489

6.686 11.094 17.780 17.780

67.191 16.518 83.709 83.709

3.158 969 4.127 4.127

91.147 66.059 157.206 157.206

76.483 47.939 124.422 124.422

395.226 273.664 668.890 21.218 690.108


106 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

SRT TABELA 7: Zaposlenost v turističnih dejavnostih, 2006

TSA TABLE 7: Employment in the tourism industries

Panoge /

Zaposlenost

Industries /

Employment

moški

male

Število zaposlitev

Number of jobs

Skupaj

Total

ženske skupaj

female total

Zaposleni v podjetjih

Employed in enterprises

ženske skupaj

female total

moški

male

moški

male

Zaposlitveni status Število zaposlenih oseb

Status in employment Number of employed persons

Ostali

Skupaj

Other

Total

ženske skupaj moški ženske skupaj

female total male female total

1 hoteli in podobno

hotels and similar 4.033 6.903 10.935 3406 5934 9.340 260 341 601 3.666 6.275 9.941

2 sekundarni domovi

(imputirano)

second home

ownership (imputed)

3 restavracije

in podobno

restaurants

and similar 12.156 18.320 30.477 3.706 5.262 8.968 4977 7824 12.801 8.683 13.086 21.769

4 železniški potniški

promet

railway passenger

transport 1.783 471 2.254 1.783 471 2.254 0 0 0 1.783 471 2.254

5 cestni potniški

promet

road passenger

transport 21.324 2.484 23.808 10.136 1.539 11.675 11188 945 12.133 21.324 2.484 23.808

6 vodni potniški

promet

water passenger

transport 36 5 41 30 4 34 30 4 34

7 letalski potniški

promet

air passenger

transport 508 298 805 422 248 670 1 0 1 423 248 671

8 podporne storitve v

potniškem prometu

passenger transport

supporting services 7.180 1.484 8.664 6.450 1.331 7.781 77 18 95 6.527 1.349 7.876

9 najem potniških

prevoznih sredstev

passenger transport

equipment rental 72 26 98 59 22 81 1 0 1 60 22 82

10 turistične agencije

in podobno

travel agencies

and similar 788 1.367 2.155 559 1.041 1.600 98 98 196 657 1.139 1.796

11 kulturne storitve

cultural services 5.660 5.799 11.459 3.905 4.214 8.119 1.485 1.309 2.794 5.390 5.523 10.913

12 športne in ostale

rekreativne storitve

sporting and other

recreational services 4.810 1.717 6.527 2.971 1.203 4.174 729 118 847 3.700 1.321 5.021

SKUPAJ

TOTAL 58.349 38.874 97.223 33.397 21.265 54.662 18.846 10.657 29.503 52.243 31.922 84.165

Upoštevane so gospodarske družbe in samostojni podjetniki. / Considered are companies and sole proprietors.


107

Priloga 3: Metodološka pojasnila

Metodološka pojasnila so zaradi velikega obsega in poglobljenosti izvzeta iz te brošure. Vsi,

ki se želijo s to tematiko podrobneje seznaniti, lahko za podrobnejša metodološka pojasnila

povprašajo na Ministrstvu za gospodarstvo ali pri avtorjih projekta.

Seznam značilnih turističnih proizvodov in storitev

ter značilnih panog po priročniku »Recommended

Methodological Framework«, ki so ga izdale UNWTO,

Evropska komisija in OECD:

Značilni turistični proizvodi in storitve:

1-hoteli in podobno

2- sekundarni domovi (imputirano)

3- restavracije in podobno

4- železniški potniški promet

5- cestni potniški promet

6- vodni potniški promet

7- letalski potniški promet

8- podporne storitve v potniškem prometu

9- najem potniških prevoznih sredstev

10- turistične agencije in podobno

11- kulturne storitve

12- športne in ostale rekreativne storitve

Značilne turistične panoge:

1-hoteli in podobno

2- sekundarni domovi (imputirano)

3- restavracije in podobno

4- železniški potniški promet

5- cestni potniški promet

6- vodni potniški promet

7- letalski potniški promet

8- podporne storitve v potniškem prometu

9- najem potniških prevoznih sredstev

10- turistične agencije in podobno

11- kulturne storitve

12- športne in ostale rekreativne storitve

Viri podatkov:

Primarni: razgovori s strokovnjaki z različnih področij, turistična podjetja, igralnice, podatki

DARSa – cestninske postaje, podatki o prodaji bencina, idr.

Sekundarni: podatki: SURSa, STO, Banke Slovenije, Ajpes, idr.


108 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Priloga 4: Najpomembnejše

ugotovitve projekta

S pomočjo metodologije satelitskih računov za turizem je mogoče najceloviteje izračunati

pomen turizma za slovensko gospodarstvo.

Stari managerski pregovor pravi, da česar ne moreš meriti, ne moreš upravljati. Turizem je

zaradi narave dejavnosti zelo težko meriti. Medtem ko druge dejavnosti uporabljajo lahko

razumljive in medsebojno primerljive kazalce, kot so delež v BDP-ju, število zaposlenih in

podobno, turizem uporablja množico parcialnih in fizičnih kazalnikov (število turistov, nočitev,

prihodki v gostinstvu, itd.). Odločevalci pogosto ne razpolagajo z ustreznimi podatki o pomenu

turizma v gospodarstvu; zato lahko pride do neoptimalnih in neustreznih odločitev.

Osnovna specifika turizma je, da ga določa povpraševanje (aktivnosti obiskovalcev) in ne

ponudba, tako kot pri drugih panogah. Kmetijstvo je tisto, kar delajo kmetje, bančništvo

je tisto, kar počnejo banke. Toda turizem je tisto, kar kupujejo turisti. Sestoji se namreč iz

množice različnih storitev in produktov, ki jih združuje dejstvo, da jih uporabljajo obiskovalci

med turističnim potovanjem. Določena storitev (npr. strežba hrane in pijače) je lahko del

turizma, če jo porabi turist, ali pa tudi ne, če jo npr. porabi lokalen prebivalec. V uradnih

statistikah turistična dejavnosti ni predstavljena kot enotna dejavnost, temveč so z njo

povezani učinki zajeti v različnih področjih BDP, npr.: gostinstvo, poslovne storitve, trgovina,

transport, itd. Zaradi teh specifik turizma, se statistično spremljajo predvsem fizični tokovi

(število obiskovalcev, število nočitev) in ne toliko ekonomski (denarni) tokovi.

Da bi izboljšali merjenje ekonomskega pomena turizma so strokovnjaki iz več mednarodnih

organizacij (ZN, UNWTO, OECD, Eurostat) razvili metodologijo satelitskih računov za turizem

(v nadaljevanju SRT). SRT so najbolj razdelan in celovit pristop k ocenjevanju ekonomskega

pomena turizma v določenem gospodarstvu. Navezujejo se na nacionalne račune države (kot

satelit oziroma dodatek). Sestojijo se iz številnih jasno definiranih konceptov in metodoloških

pristopov, ki jih predstavljamo v glavnem dokumentu. Merijo obseg ponudbe in povpraševanja

v sektorju turizma in njegovo vlogo v narodnem gospodarstvu, vrednost blaga in storitev ter

vpliv na zaposlovanje. Osrčje SRT tvori deset tabel, ki prikazujejo različne vidike turističnega

povpraševanja oziroma ponudbe. SRT omogočajo 1) izdelavo koherentnega in verodostojnega

statističnega pregleda turizma na nivoju narodnega gospodarstva; 2) oceno pomena turizma

na narodnogospodarski ravni, primarno skozi delež turizma v celotnem BDP-ju in delež

turizma v ustvarjeni dodani vrednosti; 3) oceno posrednih učinkov turizma na preostale

gospodarske sektorje; 4) oceno pomena turizma z vidika zaposlovanja in trga delovne sile;

5) mednarodno primerljivost rezultatov. S tem vplivajo na boljše ustvarjanje oz. oblikovanje

razvojnih politik in strategij ter omogočajo mednarodno primerjavo podatkov.

Kaj sploh je turizem

SRT opredeljujejo turizem razmeroma široko. Obiskovalec oziroma turist je opredeljen

kot oseba, ki potuje izven svojega običajnega okolja za dobo manj kot 12 mesecev in katere

glavni motiv za potovanje ni izvedba aktivnosti za katero bi bila plačani v kraju kamor potuje.

Obiskovalce delimo glede na čas trajanja njihovega obiska na določeni lokaciji. Tako ločimo

enodnevne obiskovalce, ki posamezno lokacijo zgolj obiščejo, a tam ne prenočijo ter večdnevne

obiskovalce (turiste), ki se na posameznem kraju zadržijo za eno noč ali dlje.

Turistična potrošnja je definirana kot vsa potrošnja posameznika oz. vsa potrošnja v njegovem

imenu za namen potovanja, med samim potovanjem in v času bivanja na določeni destinaciji.

V to definicijo so zajeta tudi poslovna potovanja. Enako turistična potrošnja zajema potrošnjo

obiskovalcev, ki je neposredno vezana na potovanje, a je izvedena pred pričetkom potovanja


109

(npr. nakup hrane, potovalnih potrebščin) ali po zaključku potovanja (npr. razvijanje fotografij)

ter nakupe trajnih potrošnih dobrin namenjenih izključno uporabi na potovanjih (npr. kovčkov),

četudi nakup le-teh ni neposredno povezan z določenim potovanjem.

Pri merjenju turizma oziroma turistične potrošnje je ključnega pomena razumevanje koncepta

običajnega okolja. Slednje je opredeljeno kot eno ali več geografskih področij, v katerih se

posameznik navadno zadržuje in v katerih opravlja redne aktivnosti, npr. stanuje, dela, jih

redno obiskuje. Običajno okolje je definirano na podlagi geografske razdalje in pogostosti

posameznikove aktivnosti v njem. Kraji, ki jih posameznik obiskuje rutinsko, t.j. večkrat na

mesec so sestavni del posameznikovega običajnega okolja, četudi so občutno oddaljeni

od kraja njegovega stalnega bivališča. Enako v običajno okolje spadajo kraji, ki so blizu

posameznikovega stalnega bivališča, četudi jih posameznik le izjemoma obišče.

To pomeni, da če je neka storitev zaužita znotraj posameznikovega običajnega okolja, leta

ne sodi v turistično potrošnjo (ampak v potrošnjo za prostočasne aktivnosti). Če pa je ta

ista storitev zaužita izven običajnega okolja, pa se šteje v turistično porabo. Čeprav je takšna

opredelitev nujno potrebna in teoretično konsistentna, pa s praktičnega vidika prihaja do

velikih težav pri merjenju porabe enodnevnih obiskovalcev. Na primer, pri ogledu kulturne

predstave v Cankarjevem domu se poraba Ljubljančanov ne bo štela v turistično porabo,

poraba obiskovalcev iz drugih krajev (npr. Maribor, Koper, tujina) pa bo.

Celotna turistična potrošnja v Sloveniji, ki jo upoštevamo pri izračunu pomena turizma se

sestoji iz treh komponent (Slika 1):

1) Turistična potrošnja tujih obiskovalcev: celotna poraba tujih obiskovalcev v Sloveniji.

2) Poraba domačih enodnevnih obiskovalcev in turistov na izletih oziroma potovanjih

znotraj Slovenije.

3) Domači del porabe Slovenskih turistov na izletih oziroma potovanjih v tujini. Sem

npr. sodijo izdatki za prevoz (če je prevoznik Slovensko podjetje), provizija turistične

agencije ali organizatorja potovanj, gorivo ter vsi drugi nakupi v povezavi s potovanjem,

ki so opravljeni v Sloveniji.

Slika 1: Komponente celotne turistične potrošnje v Sloveniji

Obiskovalci

Tuji

Domači

Doma

V tujini

Običajno

okolje

Izven običajnega

okolja

Domači del

porabe v tujini

Turistična

potrošnja

tujcev

x

Domača turistična potrošnja

Celotna turistična potrošnja v Sloveniji

Izhodna

turistična

potrošnja


110 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

SRT v Sloveniji

Slovenija je po naročilu Ministrstva za gospodarstvo že v letu 2001 izvedla študijo izvedljivosti

SRT, nato pa (v letu 2004) tudi oceno SRT za leto 2000. V letu 2006 smo na Inštitutu za

socioekonomsko in poslovno evalvacijo, Ekonomska Fakulteta v Ljubljani, pripravili celovite

satelitske račune za leto 2003, ki je zadnje leto za katero so dostopni vsi statistični podatki.

Pripravili smo tudi preliminarne izračune za leto 2006 (z metodo ekstrapolacije). Projekt je

naročil in usmerjal Direktorat za turizem, MG, sofinancirala pa ga je tudi Evropska unija.

Ocene SRT temeljijo na več kot 100 primarnih in sekundarnih virih. Precej podatkov smo

pridobili neposredno od turističnih in drugih podjetij, opirali smo se tudi na vse ankete in

statistike, ki jih zbirajo SURS, STO, AJPES, UNPIS, itd. Za oceno običajnega okolja bivanja v

primeru domačih obiskovalcev v igralnicah smo izvedli tudi anketo med organizatorji potovanji.

Prav tako smo anketo izvedli med upravljavci najpomembnejših turističnih znamenitosti.

Za ustreznejšo interpretacijo podatkov smo opravili številne intervjuje s turističnimi in

statističnimi strokovnjaki. S tega vidika predstavljajo SRT za Slovenijo najpopolnejšo in

najcelovitejšo oceno obsega in strukture turizma v naši državi.

Obseg in struktura turistične porabe

Leta 2003 so turisti in enodnevni obiskovalci v Sloveniji porabili 2.167 mio EUR (Slika 2). Večino

(53%) porabe so prispevali tujci. Tako pri tujih kot pri domačih turistih izstopa velik delež

enodnevnih obiskovalcev. Tuji enodnevni obiskovalci so predvsem tranzitni potniki (pri katerih

so najpomembnejši izdatki za bencin ter cestnine) ter igralniški gosti. Na njih odpade kar 43%

turistične potrošnje tujcev. Pri domačih obiskovalcih, prispevajo enodnevni obiskovalci kar

50% celotne domače turistične potrošnje.

V letu 2006 je turistična potrošnja dosegla 2.880 mio EUR, kar predstavlja 33 odstotno rast

(nominalno v EUR). Delež tujcev v potrošnji se je povečal in sicer na 57%.

Slika 2: Obseg turistične potrošnje v Sloveniji v letu 2003

Zneski so v mio EUR

43%

1.158

57%

933

50%

53%

Enodnevni

43% 50%

obiskovalci

Turistična potrošnja

tujih obiskovalcev

Domača turistična

potrošnja

Skupaj (notranja

turistična potrošnja)

Bolj kot sama velikost je zanimiva struktura turistične potrošnje v Sloveniji. Prikazana je na

Sliki 3 in sicer za vse turiste skupaj ter ločeno za domače in tuje turiste. Po pričakovanjih,

precejšen delež porabe predstavljajo nastanitvene storitve (16%), strežba hrane in pijače (14%)


111

ter prevozne storitve (11%). Velik delež porabe odpade tudi na produkte, ki niso prvenstveno

namenjeni turistom, a jih turisti vseeno kupujejo. Le-ti so povezani proizvodi (npr. bencin) ter

nespecifični proizvodi (vso trgovsko blago razen hrane in pijače, spominki, itd.). V strukturi

potrošnje precej odstopa igralništvo, ki predstavlja kar 10% celotne turistične porabe. Pri

tem so velike razlike med domačimi in tujimi turisti. Pri tujcih igralništvo predstavlja kar

17%, pri domačih turistih pa manj kot 1% porabe. To ne pomeni, da Slovenci ne igrajo v

igralnicah, ampak pomeni, da večinoma igrajo v lokalnih igralnicah ali salonih (kar štejemo v

prostočasne aktivnosti in ne v turizem).

Slika 3: Struktura turistične potrošnje v Sloveniji v letu 2003:

Nespecifièni proizvodi

Povezani proizvodi

18%

16%

21%

Igralništvo

23%

22%

23%

Športno-rekreativne

storitve

Kulturne storitve

Storitve prevoza potnikov

Strežba hrane in pijaèe

Nastanitvene storitve

10%

11%

14%

16%

17%

9%

11%

19%

13%

17%

13%

Skupna turistièna

potrošnja v

državi

Turistièna

potrošnja tujcev

Domaèa

tursitièna

potrošnja

Zanimivo je tudi, da tradicionalne turistične storitve kot so šport in kultura predstavljajo zelo

majhen delež v porabi turistov v Sloveniji. Vendar to ne pomeni, da so nepomembne. Ravno

tovrstne storitve (npr. prireditve) privabijo številne turiste, ki pri tem večino denarja porabijo

za prevoz, prehrano in bivanje (kar se beleži drugje), le manjši del pa za storitev samo.

Pomen turizma

Metodologija SRT je namenjena podrobnem pregledu turistične ponudbe in porabe po vrstah

storitev ter segmentih turistov. Vendar sta z vidika širše javnosti ter primerjave z drugimi

panogami najbolj zanimiva agregatna kazalca dodana vrednost turizma ter turistični BDP.

Prva zajema dodano vrednost vsebovano v vseh proizvodih in storitvah, ki so dejansko bili del

turistične potrošnje. Turistični BDP pa ob dodani vrednosti upošteva tudi neto davke na domačo

proizvodnjo (npr. DDV), ki so bili plačani v državni proračun kot posledica turistične porabe.

Tako je turistični BDP najustreznejši kazalec pomena turizma v narodnem gospodarstvu.

Leta 2003 je turistična dodana vrednost znašala 824 mio EUR, oziroma 3,82% celotne dodane

vrednosti ustvarjene v gospodarstvu. Turistični BDP je predstavljal 4,94% celotnega BDP

Slovenije. Med turistično dodano vrednostjo in BDP-jem je precejšna razlika. To pomeni, da

turizem prispeva nadproporcionalno velik delež davkov v državni proračun. Pri tem še posebej

izstopa t.i. izvozni turizem, oziroma turistična poraba tujcev. To je edina izvozna dejavnost, pri

kateri DDV ostane v državi (druge izvozne dejavnosti imajo ničelno stopnjo DDVja).

Leta 2006 je turistična dodana vrednost narasla na 1.088 mio EUR oziroma 4,11% celotne

dodane vrednosti. Turistični BDP se je povečal na 1,678 mio EUR oziroma 5,5% BDP Slovenije.


112 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Iz tega je mogoče sklepati, da se delež turizma v BDP-ju Slovenije povečuje, oziroma da

turizem raste hitreje kot povprečje ostalih panog v gospodarstvu.

Posredni učinki

Zgoraj omenjeni učinki se nanašajo le neposredno na turizem. Če upoštevamo tudi posredne

inke, ki jih turizem ima na druge sektorje v gospodarstvu, se pomen turizma še poveča.

Posredni učinki izvirajo iz dveh virov. Prvič, turistična podjetja del inputov, ki jih potrebujejo

za poslovanje nabavijo pri domačih dobaviteljih (npr. hrana, pijača, elektrika, …). S tem se

povečajo njihovi prihodki. Tudi dobavitelji del svojih inputov nabavijo pri domačih poddobaviteljih.

inek povečanega povpraševanja tako potuje po verigi vrednosti navzgor.

Drugič, zaposleni v turističnih podjetjih, pa tudi zaposleni v njihovih dobaviteljih večino svojih

plač porabijo v državi. S tem povečajo povpraševanje po blagu in storitvah številnih domačih

podjetij (ter posledično tudi njihove prihodke). Tudi v tem primeru se povečano povpraševanje

prebivalstva prenese po verigi vrednosti navzgor, ter tako vpliva na še večje število podjetij.

Posredne učinke ocenjujemo s pomočjo analize ekonomskega vpliva, ki temelji na inputoutput

modelih gospodarstva.

Posredne učinke je bilo mogoče oceniti le za leto 2003. BDP ustvarjen v gospodarstvu kot

posledica turistične aktivnosti (neposredni in posredni učinki) je leta 2003 znašal 1,9 mrd

EUR oziroma 7,72% BDP-ja. Za toliko bi se hipotetično zmanjšal BDP Slovenije, če v državi

ne bi bilo nobenega turizma. Čeprav posrednih učinkov za leto 2006 ni bilo mogoče zanesljivo

oceniti, pa je verjetno, da skupni učinki turizma v tem letu dosegajo 8,5% BDP-ja.

Če povzamemo. Turizem v Sloveniji se pospešeno razvija in beleži hitro rast. Njegov pomen

v gospodarstvu se povečuje. Slovenski turizem ima nekoliko specifično strukturo prihodkov

(potrošnje turistov):

• Velik pomen igralništva: 17% turistične potrošnje tujcev, 28% tuje potrošnje turističnih

storitev,

• Velik pomen enodnevnih obiskovalcev in tranzitnega turizma: 46% celotne turistične

potrošnje.

• “Tipični turistični produkti” kot so kultura in šport neposredno ne prispevajo veliko k

celotnim

• turističnim prihodkom; njihov prispevek je posreden.

Turizem predstavlja pomemben segment nacionalnega gospodarstva. Ustvari 4,9% (leta 2003)

oziroma 5,5% celotnega BDP Slovenije. Če upoštevamo še posredne učinke prispeva turizem

med 7,7% in 8,5% BDP-ja. Turizem predstavlja tudi pomemben izvozni produkt. Izvozni

turizem prispeva nadpovprečno veliko v državno blagajno v primerjavi z ostalimi panogami.


113


114 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Naročil in pripravil:

Ministrstvo za gospodarstvo RS, Direktorat za turizem

Sofinancer:

Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske komisije

Avtorji:

dr. Hugo Zagoršek

dr. Marko Jaklič

dr. Lea Bregar

mag. Aljaž Hribernik

Matevž Raškovič

Inštitut za socioekonomsko in poslovno evalvacijo

Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Oblikovanje in produkcija:

Konvikt d.o.o., Novo mesto

Fotografije:

Arhiv STO

Tisk: KVM grafika, d.o.o.

Datum dokončanja projekta: oktober 2007


115

http://www.mg.gov.si

(delovno področje:turizem)


116 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

More magazines by this user
Similar magazines