ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

mgrt.gov.si

ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

37

3.3.4 SRT Tabela 6 – Domača ponudba in notranja turistična

potrošnja po produktih

SRT Tabela 6 sooča strani ponudbe in porabe v turizmu, v osnovi pa je sestavljena iz ocene

domače ponudbe, ki je identična podatkom iz Tabele 5 in ocene interne oz. notranje potrošnje,

ki izhaja iz Tabele 4. Dodatno Tabela 6 predstavlja ocene o obsegu uvoza in neto davkih na

proizvodnjo.

Vsakemu stolpcu, ki predstavlja posamezno panogo in je identičen Tabeli 5, je dodan stolpec

s podatkom o deležu interne turistične potrošnje celotne porabe posameznega produkta

oz. storitve, ki jo proizvede določena panoga. Do ocene deleža je moč priti na več načinov,

najpogosteje uporabljana pa sta neposredno anketiranje relevantnih gospodarskih subjektov

ter ekspertne ocene. Zadnji stolpec v Tabeli 6 pa prikazuje t.i. turistično razmerje s ponudbo

oz. delež turistične porabe v celotni domači ponudbi posameznega produkta, kar je po vsebini

količnik med interno turistično potrošnjo in ponudbo domačih proizvajalcev.

Tabela 6 je hkrati ključna za izračun dveh najpomembnejših agregatov SRT, t.j. deleža

turizma v skupni dodani vrednosti celotnega narodnega gospodarstva ter deleža celotnega

BDP-ja, ki ga prispeva turizem.

Turistična dodana vrednost izhaja iz dodane vrednosti, ki pripada interni turistični porabi

po vseh sektorjih. Pri njenem izračunu je potrebno upoštevati tehnologijo, produktivnost in

ostale vplive, ki definirajo delež dodane vrednosti v posamezni panogi. Vrednost turističnega

BDP-ja pa je v osnovi enaka turistični dodani vrednosti, povečani za neto davke na domačo

proizvodnjo.

3.3.5 SRT Tabela 7 – Zaposlenost v turističnih panogah

Zaposlenost v turističnem gospodarstvu je podvržena nekaterim specifičnim vplivom, ki jih

pri večini ostalih gospodarskih panog ne srečamo. Statistični priročnik OECD za področje

zaposlitvene statistke v turizmu navaja sledeče glavne specifike (OECD, str. 134).

Pogosta in občutna nihanja v obsegu povpraševanja po delovni sili v turizmu, kar izhaja iz

relativne delovne intenzivnosti sektorja, konkurenčnih pritiskov in pogosto močno prisotne

sezonske komponente povpraševanja po turističnih produktih.

V turističnih dejavnostih je pogosta prisotnost velikega števila samostojnih podjetnikov in

majhnih podjetij, ki so pogosto v družinski lasti. Čeprav omenjena specifika v Sloveniji še

ni prevladujoča, pa tudi v Sloveniji velja, da na strani turistične ponudbe tekmuje relativno

veliko število majhnih podjetij, predvsem na področju strežbe hrane in pijače. Zaradi nizkih

vstopnih ovir in spreminjajočih se tržnih razmer je poslovanje podjetij pogosto nestabilno,

stopnja rojstev novih in smrti obstoječih podjetij pa je visoka.

Večina dejavnosti znotraj turističnega gospodarstva ostaja relativno visoko delovno intenzivna,

pri čemer ima prihod novih tehnologij nasprotujoče si učinke na delovno intenzivnost.

Zaradi omenjenih specifik, je ocena zaposlenosti v turističnih dejavnostih še posebej

pomembna, predvsem z vidika vodenja učinkovite razvojne politike, a hkrati tudi otežena

zaradi potrebe po zatekanju k ocenam.

SRT Tabela 7 je namenjena celovitemu pregledu zaposlenost v turističnem gospodarstvu,

ne posega pa v gospodarske dejavnosti, ki so s turizmom zgolj delno povezane ali celo

nepovezane. V vrsticah ima tako tabela zaposlenost po posameznih gospodarskih panogah

znotraj turizma, stolpci pa v osnovi sestavljajo tri bloke.

More magazines by this user
Similar magazines