ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

mgrt.gov.si

ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

44 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

Tabela 4‐3: Pregled ocen posameznih segmentov domačih in tujih enodnevnih obiskovalcev

vključno s tranzitnimi potniki za leto 2003

Segment enodnevnih turistov Domači Tuji

Tranzitni potniki / 38.177.838

Igralniški obiskovalci 596.220* ~ 1.700.000

Drugi enodnevni obiskovalci in izletniki ~17.730.000 ~ 1.500.000

Vir: Lastni izračuni, primarno zbrani podatki s strani večjih turističnih znamenitosti, UNPIS, STO. * To je število

vseh domačih obiskovalcev igralnic in igralnih salonov. Vendar vsi ne predstavljajo turističnih enodnevnih

obiskovalcev, saj je precejšen delež obiskovalcev igralnic in predvsem igralnih salonov lokalnih rezidentov, za

katere je igralnica ali salon znotraj običajnega okolja bivanja. Več o tem pišemo v poglavju o metodologiji.

4.2 Notranja turistična potrošnja

Notranja oz. interna turistična potrošnja predstavlja eno izmed temeljnih turističnih kategorij

v analizi SRT ter pomenu turizma za nacionalno gospodarstvo. Je seštevek vseh izdatkov,

ki so jih tuji in domači turisti porabili na ozemlju Slovenije v povezavi s turizmom. Zaradi

večje preglednosti v nadaljevanju predstavljamo posamezna področja, ki sestavljajo notranjo

turistično potrošnjo v skladu s posameznimi tabelami v metodologiji SRT. Posamezne SRT

tabele so zaradi preglednosti ponekod prikazane v strnjeni obliki, medtem ko se celovite SRT

tabele nahajajo v Prilogi 1.

4.2.1 Turistična potrošnja tujih obiskovalcev

Kot prikazuje Tabela 4‐4 so po metodologiji SRT tuji turisti in enodnevni obiskovalci v letu

2003 v skupno potrošili 1.157 mio EUR oz. dobrih 270,6 mrd bivših SIT gotovine, pri čemer

je 43,22% zapadlo na potrošnjo tujih enodnevnih obiskovalcev (vključno s tranzitnimi

potniki) in 56,78% na tuje turiste. Relativno visok delež izdatkov enodnevnih obiskovalcev

je moč pripisati predvsem izdatkom za bencin in cestnine tranzitnih potnikov ter izdatkov

za igralništvo enodnevnih obiskovalcev. Znotraj strukture proizvodov in storitev je slaba

tretjina oz. 61,2% izdatkov zapadlo na turistično značilne proizvode, med katerimi so 18,9%

predstavljale nastanitvene storitve, ki so jim z 17,0% sledile igre na srečo. Nastanitvene

storitve in igralništvo so tako skupaj predstavljale več kot tretjino oz. 35,9% celotnih izdatkov

tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev v Sloveniji v letu 2003. Povezani proizvodi in storitve

so v celotni izdatkovni strukturi predstavljali 22,3%, predvsem na račun izdatkov za bencin

ter nakupe hrane in pijače. Ne-specifični proizvodi in storitve, med katerimi izstopa splošna

trgovina, so predstavljali 16,5% celotnih izdatkov tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev v

Sloveniji v letu 2003.

Če primerjamo samo strukturo t.i. turistično značilnih proizvodov, so v letu 2003 med

celotnimi izdatki tujih turistov (in enodnevnih obiskovalcev) nastanitvene storitve predstavljale

30,9% delež, medtem je igralništvo predstavljalo 27,7% delež, kar priča o izrednem pomenu

te dejavnosti za slovenski receptivni turizem.

Na drugi strani so med vsemi kategorijami proizvodov in storitev (značilni, povezani in nespecifični)

storitve turističnih agencij in organizatorjev potovanj predstavljale z 0,6% najmanjšo

izdatkovno postavko med tujimi turisti, kar nakazuje na dejstvo, da turisti, ki se odločijo za

obisk Slovenije v okviru turistične agencije običajno to storijo v okviru svoje domače in ne

slovenske agencije oz. organizatorji potovanj.

1

Po podatkih Ankete o tujih turistih za leto 2003, se je turističnega obiska v Sloveniji v organizaciji turistične agencije udeležila le

slaba tretjina tujih turistov.

More magazines by this user
Similar magazines