ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

mgrt.gov.si

ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

48 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006

6.

6.1.

Storitve rekreacije in drugi

zabavni programi

Športne in športno-rekreativne

storitve

47,56 15,56 63,12 6,8%

32,85 14,78 47,63 5,1%

6.2. Igralništvo 14,71 0,77 15,49 1,7%

7.

Raznovrstne turistične

storitve

0 5,17 5,17 0,6%

A.2. Povezani proizvodi in storitve 133,08 82,64 215,71 23,1%

B.

Ne-specifični proizvodi in

storitve

101,22 90,11 191,33 20,5%

SKUPAJ 466,38 466,27 932,64 100%

Če primerjamo skupno izdatkovno strukturo vseh domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev,

vidimo, da predstavljajo turistično značilni proizvodi z 56,4% največjo izdatkovno postavko.

Med turistično značilnimi proizvodi predstavljajo s 17,4% (glede na celotne izdatke, vključujoč

povezane in ne-specifične proizvode in storitve) največjo postavko storitve Strežbe hrane in

pijače, predvsem na račun enodnevnih obiskovalcev in izletnikov. Na drugem mestu s 13,2%

sledijo Nastanitvene storitve, ki se v celoti nanašajo na segment turistov, na tretjem mestu

pa z 12,8% sledijo Storitve prevoza potnikov predvsem na račun cestnega prometa, cestnin

ter zračnega prometa domačih turistov, ki potujejo v tujino (29,13 mio EUR). V primerjavi s

turistično značilnimi proizvodi, predstavlja kategorija povezanih proizvodov in storitev 23,1%

delež v celotni potrošnji, predvsem na račun izdatkov za bencin (zlasti med enodnevnimi

obiskovalci) ter trgovino. Ne-specifični proizvodi in storitve predstavljajo dobro petino oz.

20,5% v celotni potrošnji.

4.2.3 Notranja turistična potrošnja

V skladu z ocenami po metodologiji SRT so vsi turistični obiskovalci, torej tuji in domači turisti,

dnevni obiskovalci in izletniki ter tranzitni potniki v Sloveniji v letu 2003 skupno potrošili 2.166,66

mio EUR oz. dobrih 506 mrd bivših SIT, pri čemer zapade 2.090, 52 mio EUR oz. 96,49% na

denarne izdatke ter 76,14 mio EUR na druge nedenarne komponente turistične potrošnje,

ki vključujejo predvsem vrednosti imputiranih najemnin v sekundarnih domovih ter različne

subvencije na področju kulturnih, naravnih in zgodovinskih znamenitosti. Z vidika primerjave

skupne notranje denarne turistične potrošnje (2.090,52 mio EUR) predstavlja denarna poraba

tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev (vključno s tranzitnimi potniki) v Sloveniji 55,39%

delež, medtem ko denarna poraba domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev predstavlja

44,62% delež v skupni denarni strukturi.

Z vidika celotne notranje turistične potrošnje v denarju in naravi (2.166,66 mio EUR) predstavlja

kategorija turistično značilnih proizvodov 60,5% delež. Znotraj omenjene kategorije

predstavljajo Nastanitvene storitve 18,08% celotnih notranje turistične potrošnje v denarju in

naravi oz. 29,88% samo znotraj turistično značilnih proizvodov. Če primerjamo Nastanitvene

storitve in Strežbo hrane in pijače, omenjeni kategoriji skupaj predstavljata 31,38% z vidika

celotne notranje turistične potrošnje v denarju in naravi ter 51,86% znotraj turistično značilnih

proizvodov. V skupni strukturi močno izstopa kategorija Storitve rekreacije in drugi zabavni

programi, ki predstavlja 13,21% znotraj celotne notranje turistične potrošnje v denarju in naravi

ter 21,83% znotraj turistično značilnih proizvodov. Omenjena kategorija vključuje za Slovenijo

zelo pomemben vidik Igralništva, saj je igralniška dejavnost v letu 2003 predstavljala 9,79% z

vidika celotne notranje turistične potrošnje v denarju in naravi oz. 16,19% znotraj le turistično

značilnih proizvodov. Z vidika turističnega pomena igralniške dejavnosti, predstavlja poraba

tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev 92,70% delež (predvsem na račun tujih enodnevnih

igralniških gostov), medtem ko poraba domačih predstavlja le 7,30%.

More magazines by this user
Similar magazines