ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

mgrt.gov.si

ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

79

8. Sklep

V tej študiji smo predstavili celovito oceno

gospodarskega pomena turizma v Sloveniji v

letu 2003 po metodologiji satelitskih računov

za turizem. Prav tako smo predstavili tudi

predhodne (ekstrapolirane) ocene pomena

slovenskega turizma za leto 2006. Turizem

ima velik pomen za narodno gospodarstvo,

saj je na primer v letu 2003 ustvaril

kar 4,94 odstotka celotnega BDP-ja. Če

upoštevamo še posredne (multiplikativne)

inke, je turistična dejavnost neposredno

in posredno prispevala kar 7,2 odstotka celotnega

BDP-ja.

Metodologija satelitskih računov za turizem

je ena naprednejših in najbolj dodelanih

metodologij statističnega spremljanja turizma.

Kljub temu so številne podrobnosti in

konkretne metodološke rešitve prepuščene

presoji posameznih izvajalcev. Zaradi tega

lahko različni izvajalci pridejo do nekoliko

različnih ocen enakega pojava. Pri ocenjevanju

različnih kategorij in delov turizma

smo izhajali iz preverjenih in že uporabljenih

metodoloških pristopov, ki smo jih nato še

nadgradili v skladu s posebnostmi našega

turizma in njegovega statističnega spremljanja.

Ena od posebnosti Slovenije je tudi

njena majhnost. To nam je omogočalo, da

smo se za številne kategorije, ki jih je bilo

treba oceniti, neposredno obrnili na izvajalce

preučevanih storitev in pridobili primarne

podatke ter s tem povečali zanesljivost

ocen (npr. železniški prevoz, letalski

prevoz, turistične agencije, igralništvo,

cestnine, znamenitosti, kulturne storitve …).

S tega vidika slovenski satelitski računi za

turizem temeljijo na dosti večjem številu primarnih

podatkov, ki so jih dala podjetja, kot

SRT drugih držav.

Med projektom nam je smo uspelo zbrati

nekaj značilnih podatkov in na njihovi podlagi

razviti ustrezno metodologijo, ki nam

je omogočila oceniti nekatere od najtežjih

in najbolj izmuzljivih kategorij SRT. Tako

smo veliko poudarka dali oceni enodnevnih

obiskovalcev, ki so za Slovenijo še posebej

pomembni. Razmeroma natančno smo ocenili

število tranzitnih potnikov ter njihovo porabo

za prevoz (gorivo in cestnine) in trgovsko

blago. Prav tako smo ocenili število domačih

enodnevnih izletnikov in njihovo porabo. Veliko

poudarka smo dali ocenam izdatkov za

cestnine in gorivo, ki so v SRT za tuje države

pogosto zanemarjeni ali ocenjeni zelo na

splošno. Toda ravno te kategorije so za slovenski

turizem zelo pomembne tudi zaradi

velikega števila tranzitnih in enodnevnih turistov.

Zelo natančno in podrobno smo ocenili

tudi druga področja transportnega turizma.

Čeprav transport ni nikoli glavni motiv za

turistični obisk, pa je »nujno zlo« in je med

najpomembnejšimi kategorijami turistične

porabe.

Pri ocenjevanju smo se dosledno držali

priporočili SRT glede opredelitve turista. Poraba

rezidentov v njihovem ustaljenem kraju

bivanja namreč ne spada v turistično porabo,

kar se pozna pri številnih turističnih storitvah,

ki jih uporabljajo tudi neturisti – strežba

hrane in pijače, kulturne prireditve ter predvsem

šport in rekreacija. Tudi pri igralništvu

zadnja leta vse večji delež domačih rezidentov

igra v bližnji igralnici oziroma igralnem

salonu – njihova poraba s tega vidika ne

spada v turistično porabo. Čeprav so tako

dobljene ocene turistične porabe nižje, kot

bi bilo mogoče pričakovati, če bi kar celotno

porabo pripisali turizmu, pa so metodološko

in vsebinsko take ocene ustreznejše. Res

pa je, da bi bilo treba dodatno spremljati

tudi porabo domačih neturistov (rezidentov

v ustaljenem kraju bivanja) za prostočasne

oziroma sprostitvene dejavnosti, tako kot to

npr. delajo v Avstriji.

Menimo, da je ocenjevanje pomena turizma

proces nenehnega učenja, ko v interakciji

med raziskovalci, ponudniki turističnih

storitev in institucijami, ki usmerjajo in

spremljajo turizem, nenehno izboljšujemo

in nadgrajujemo kakovost in uporabnost

turističnih podatkov in ocen.

More magazines by this user
Similar magazines