Prava sreĖa nikoli ne poĖiva. - Dars

dars.si

Prava sreĖa nikoli ne poĖiva. - Dars

Prava sreËa nikoli ne poËiva.

Gotovo æe veste, da je æivljenje veliko potovanje.

Vedno hitrejπe. In svobodnejπe. In varnejπe.

Da o sreËi niti ne govorimo.

SRE»NO 2005

uredniπtvo Avtocest

PovezujemoSlovenijo

DARS

DRUÆBA ZA AVTOCESTE

V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d.

A-20

Vaπa vpraπanja, komentarje in prispevke poπljite na avtoceste@dars.si.


Avtoceste interni

ISSN 1581-8977

Ëasopis

DARS d.d.

letnik: I.

πtevilka: 3

december 2004

Izdaja: DARS, d.d., Ulica XIV. divizije πt 4, 3000 Celje, tel. πt.: 01/300 99 20, faks: 01/300 99 33, e-mail: avtoceste@dars.si; uredniπtvo: Pedja Aπanin Gole (odgovorni urednik), Joæe Lakota (pomoËnik glavnega urednika),

Romana Duπa (tehniËna urednica), Edvard Gerdej, Alan KarabegoviË, Miran Kogovπek, Alenka KoπiË, Boπtjan KovaË, Barbara Popit, Marko Vadnjal, Anton Æagar, David Æagar. oblikovanje: Sandi Radovan, DVA

V TEJ ©TEVILKI:

A-2

A-4

A-8

A-10

A-12

aktualno: zimska

sluæba - del rednega

vzdræevanja

avtocest

naπ pogovor: Peter

Praprotnik - Na

koncu o varnosti

vedno odloËa Ëlovek

obraz meseca:

Ivo PanËiË

v srediπËu: zaËetek

gradnje predora

©entvid

cestninjenje: prihaja

nova kreditna

kartica euroShell

December postaja za

DARS simboliËen

mesec, saj se prav v

tem mesecu vedno

zgodi veliko pomembnih

zadev. Decembra

1993 je bil DARS ustanovljen.

Decembra

lani smo obeleæili

deseto obletnico uresniËevanja Nacionalnega

programa izgradnje avtocest in

delovanja Druæbe za avtoceste v Republiki

Sloveniji. Pred enim letom je

Dræavni zbor sprejel spremenjen in

dopolnjen Zakon o Darsu, s katerim je

bilo vodenje in organiziranje gradnje

ter upravljanje in vzdræevanje avtocest

demonopolizirano in hkrati odprto za

vstop tudi drugih gospodarskih subjektov.

Nato je Vlada s pripojitveno pogodbo

doloËila, da se s 1.1.2004 druæbi DARS

pripoji javno podjetje Podjetje za

vzdræevanje avtocest. S tem so bili ustvarjeni

formalni pogoji za zaËetek delovanja

prenovljene gospodarske druæbe,

v drugaËnih pogojih, kot sta jih bili v

svojem delovanju vajeni obe nekdanji

javni podjetji.

Letos smo po zelo zahtevnih in trdih

pogajanjih z dræavo sklenili dve pogodbi

- mandatno, po kateri organiziramo in

vodimo najveËji slovenski gospodarski

projekt, in koncesijsko, po kateri vzdræujemo

in upravljamo slovenski avtocestni

sistem. Z obema pogodbama je

lastnik naπe druæbe zaposlenim dal

dolgoroËno stabilno osnovo ne le za

obstanek, paË pa predvsem za rast n

razvoj.

Program gradnje je bil v letu 2004

najbolj intenziven in tako po fiziËnem

obsegu kot finanËni vrednosti najveËji

doslej: okoli 70 km avtocest, prikljuËkov

in drugih cest je bilo letos predano

prometu. Z vsakim novim kilometrom se

poveËuje tudi omreæje cest, s katerim

upravljamo in katerega tudi vzdræujemo.

Junija letos smo priËeli æeti prve letoπnje

rezultate gradnje in jih kronali s

septembrsko predajo prometu enega

najbolj zahtevnih odsekov, preko »rnega

Kala. Novembra smo zakljuËili prvi

slovenski avtocestni krak - od Ljubljane

do Kopra, konËno podobo pa smo dali

tudi dvema tretjinama dolæine dolenjskega

avtocestnega kraka. Tudi letoπnji

plan razvoja in obnavljanja avtocest

bomo uresniËili nekaj veË kot 100 %.

Priznanje za to gre nedvomno vsem

podroËjem oz. dejavnostim in prav slehernemu

zaposlenemu.

»aka pa nas πe veliko dela. V zaËetku

leta smo sprejeli novo organizacijo, v

zadnjih usklajevanjih je tudi organiziranost

posameznih poslovnih funkcij in

dejavnosti druæbe. Uveljaviti bo potrebno

temeljno naËelo uspeπnih druæb, ki si

prizadevajo k odliËnosti: zmanjπati

πtevilo nivojev vodenja, uveljaviti timsko

in projektno delo, naravnano k ciljem.

PriËakujeva, da bomo zmogli dovolj

moËi, da v Ëim krajπem Ëasu uspeπno, v

zadovoljstvo vseh in v okviru danih

moænosti zakljuËimo pogajanja za novo

kolektivno pogodbo. Samo zadovoljni

delavci lahko uspeπno predstavljajo

DARS. Æe danes imamo boljπe materialne

pogoje za svoje delo od marsikatere

druæbe podobne velikosti. Skupaj si

prizadevajmo za njihovo nadaljnje

izboljπanje. Za to je potrebno dosledno

in πe bolj uveljaviti tudi naËelo odgovornosti

vsakega izmed zaposlenih; do dela

in uporabnikov naπih storitev, do

sodelavcev, do lastnika in druæbenega

okolja. Tako kot uvajamo obËutne racionalizacije

pri vseh postopkih organizacije

in izvedbe gradnje avtocest, jih moramo

tudi na vseh drugih podroËjih. Timsko,

strpno in pozitivistiËno se moramo lotevati

dela in takπno delo bo tudi nagrajevano.

Zato bo treba v Ëim krajπem Ëasu

oblikovati uËinkovit sistem motiviranja

in nagrajevanja delavcev po rezultatih

dela. Trg sprejema in podpira samo

najbolj uspeπne, samo najbolj prilagodljivi

pa se lahko razvijajo, πirijo in

plemenitijo.

Za vse nas, DarsovËke, bo dovolj

dela. Tudi z uvajanjem novih tehnologij

se nobenemu dobremu, zadovoljnemu in

odgovornemu delavcu ni treba bati za

sluæbo, seveda ob pogoju, da pravoËasno

in kvalitetno izpolnjujemo obveznosti iz

mandatne in koncesijske pogodbe, ki smo

ju podpisali z dræavo.

Æeliva vam vesele boæiËne in

novoletne praznike.

• Joæef Zimπek, Stanislav Debeljak

A-1


AKTUALNO

Zimska sluæba - del rednega

vzdræevanja avtocest

Zimska sluæba oz. zimsko

vzdræevanje avtocest je del

rednega vzdræevanja avtocest,

ki je zaradi izjemnih pogojev, ki

nastajajo na avtocestah,

predvsem ob poledici, snegu,

sodri, æledu ter drugih pogojih,

najteæje in najbolj zahtevno.

Zimske razmere nastopijo takrat,

ko je zaradi zimskih pojavov

(sneg, poledica idr.) lahko

ogroæeno normalno odvijanje

prometa. V zimskem obdobju, ki

praviloma traja od 15. novembra

tekoËega leta do 15. marca

naslednjega leta, se ceste

vzdræujejo skladno z izvedbenim

programom zimske sluæbe. »eprav je zaËetek

zimske sluæbe znan, se priprave nanjo priËnejo æe

veliko prej. Potrebno je kontrolirati in pripraviti

zimsko mehanizacijo in opremo, nabaviti in

skladiπËiti posipne materiale, v mesecu oktobru

pa se priËne postavljati prometno signalizacijo za

zimsko sluæbo, sneæne kole, snegobrane ipd.

Da bi dosegli pogoje dobrega delovanja, smo

æe septembra pripravili dva dokumenta. Pripravili

smo Poslovnik za delo in poslovanje v zimski

sluæbi DARS d.d. in Izvedbeni program izvajanja

zimske sluæbe. Poslovnik ni podvræen

vsakoletnemu spreminjanju, medtem, ko se bo

Izvedbeni program izvajanja zimske sluæbe vsaj

nekaj let πe spreminjal. Razlog je v tem, da se

obseg avtocest, ki jih upravljamo in vzdræujemo

iz leta v leto spreminja. V promet prihajajo novi

kilometri, spreminja pa se tudi meja delovnih

obmoËij posameznih vzdræevalnih baz. Te se bodo

v prihodnje πe nekoliko spreminjale. NajveË

sprememb bo v obmoËju vzdræevalne baze

Ljubljana.

V letoπnji zimi smo uvedli novost. Agencija

Republike Slovenije za okolje na elektronske

naslove posameznih delavcev poπilja natanËnejπe

napovedi vremenskih dogajanj. Poslanstvo

Agencije Republike Slovenije za okolje, ki izvaja

dela v javno korist, je zelo obseæno. Glede

vremenskih napovedi ponujajo dræavljanom

Slovenije javne podatke o napovedi vremena in

ostalih vremenskih dogajanjih, njihovo znanje in

orodja pa jim omogoËajo, da posameznim

institucijam pripravijo bolj podrobne napovedi.

Agencija Republike Slovenije za okolje za nas

pripravlja specialne vrste napovedi, ki jih v

nadaljevanju pojasnjujemo.

Desetdnevna globalna napoved

vremenskih dogajanj nad

Slovenijo

Desetdnevna globalna napoved vremena je

pripravljena s pomoËjo izraËunov evropskega

centra za srednjeroËno vremensko napoved

(ECMWF) in velja za obmoËje osrednje Slovenije.

S pomoËjo te napovedi smo vsak dan ustrezno

informirani o priËakovani temperaturi (pri tleh in

na viπini okoli 1500 m), padavinah in oblaËnosti

za deset naslednjih dni. Prikazana napoved je

rezultat veË izraËunov z malenkostno

spremenjenimi zaËetnimi pogoji, zato so rezultati

A-2

Prikaz lokacij toËk, za katere se izdelajo meteogrami

podani v obliki diagrama, kjer so z rdeËo barvo

prikazani rezultati osnovnega modela, z modro

kontrolnega modela v zmanjπani loËljivosti, v

sivih stolpcih pa so rezultati izraËunov s

spremenjenimi zaËetnimi pogoji. Kadar so razlike

med naπtetimi izraËuni majhne, je zanesljivost

napovedi veËja. Napoved sluæi vodjem, saj se

lahko na osnovi te informacije laæje odloËijo za

uvedbo pripravljenosti.

Dvodnevna napoved vremenskih

dogajanj v posameznih slovenskih

krajih v obliki meteogramov

Dvodnevna napoved vremenskih dogajanj v

obliki meteogramov je bistveno bolj podrobna

napoved kot desetdnevna. Na Agenciji Republike

Slovenije za okolje s pomoËjo modela Aladin

izdelajo meteograme za 14 lokacij, mesta oz. toËke

pa so doloËene glede na potek avtocest. Dvodnevne

napovedi se izdelajo za Mursko Soboto, Maribor,

Slovenske Konjice, Celje, Trojane (kjer πe ni

avtoceste, dogajanja na tej toËki pa lahko

povzroËijo prometno zmedo), Ljubljano, Naklo,

Jesenice, Viπnjo Goro, Krπko, Postojno, SenoæeËe,

Vipavo in »rni kal. Prikaz za Vipavo in »rni Kal

je podoben meteogramu, le da so tu prikazane

hitrosti vetra (izotahe) in smer vetra (puπËice) od

tal do viπine 5 km nad tlemi. Vetrovni stræen pri

tleh (pod viπino 1 km) nas opozori na moænost

moËnega vetra, na osnovi napovedi Ëasovnega

poteka pa se lahko pravoËasno pripravimo na

eventualno moænost izloËanja vozil zaradi burje.

Na sliki so prikazane lokacije toËk, za katere se

izdelajo meteogrami. Meteogrami nudijo

informacijo o napovedani temperaturi, vlaænosti,

vetru in o koliËini in vrsti padavin do dva dni

vnaprej, v 3-urnih Ëasovnih korakih.

Poskusno smo priËeli dobivati napovedi v

zaËetku novembra 2004. Napovedi se posredujejo

po elektronski poπti na naslove odgovornih oseb

v posamezni vzdræevalni bazi in se izdelajo dvakrat

dnevno. Prejemamo jih ob 6 uri zjutraj in 18 uri

popoldne, torej razpolagamo s sveæimi podatki.

Dogovorili smo se tudi, da v posamezno

vzdræevalno bazo prispejo podatki, ki so pomembni

le zanjo. Odziv odgovornih delavcev, ki prejemajo

omenjene napovedi æe nekaj tednov, je dober.

Odgovorni napovedi redno spremljajo, na osnovi

teh vsebin pa sprejemajo odloËitve. S tem je bil

namen uvedbe napovedi v celoti doseæen.

Posredovane napovedi so rezultat raËunskih

modelov in obËasno lahko prihaja do odstopanj

med napovedmi in realnim vremenom na

posamezni lokaciji. V zimskem Ëasu poseben

problem predstavljajo temperaturne inverzije in

pojav megle oz. nizke oblaËnosti. Za spremljanje

trenutnega stanja vremena po Sloveniji se je

koristno posluæiti aæurnih informacij, ki so na

voljo na spletnem naslovu Agencije Republike

Slovenije za okolje www.arso.gov.si. Ob

padavinah je posebej zanimiva radarska slika

padavin, ki se osveæujejo vsakih 20 minut in je

dosegljiva na naslovu: http://www.arso.gov.si/

podrocja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_

podatki/radar.html.

V primeru, da æelijo usluæbenci iz posameznih

vzdræevalnih baz dodatna pojasnila glede razvoja

vremena, se lahko posluæijo direktnega klica

deæurnega prognostika na Agenciji Republike

Slovenije za okolje, na πtevilki 090 93 41 30, med

6. in 19. uro, cena klica pa znaπa 187 SIT/minuto.

Po novem letu bo veljal novi zakon o varnosti

v cestnem prometu. Opredelitev zimskega obdobja

je ostala nespremenjena in traja od 15. novembra

do 15. marca. Prinaπa pa zakon nekaj sprememb

glede kaznovanja. Med drugimi so predvidene

tudi kazni:

- za ustavljanje in parkiranje na pospeπevalnem,

zaviralnem in odstavnem pasu avtoceste;

- za slabe gume in za vozilo brez opreme;

- za vleko vozil na avtocestah, ki je dovoljena

le do prvega izvoza iz avtoceste.

Ker bo Policija razpolagala z zakonsko podlago

o izreku kazni za dejanja, ki se na naπih avtocestah

velikokrat dogodijo, priËakujemo, da bo

osveπËenost voznikov veËja, kot je bila sedaj.

PriËakujemo, da v primeru slabih vremenskih

razmer vozniki ne bodo nadaljevali voænje po

avtocestah in s tem tvegali kazen zaradi ustavitve

na odstavnem pasu in podobno. V kolikor pa se

bo to dogajalo, bo potrebna pomoË Policije.

• Nataπa Kovπe


Vzdræevanje in pobiranje cestnine

tudi na juænem delu Dolenjske

Kot osma avtocestna

vzdræevalna baza je priËela z

delovanjem tudi novomeπka z

izpostavo Drnovo. Najmlajπa

enota je z operativnim

vzdræevalnim delom zaËela æe 15.

decembra, 23. decembra pa smo

priËeli tudi s pobiranjem cestnine.

I

zvajalci in navsezadnje tudi vzdræevalci smo

imeli letos izredno sreËo z vremenom, saj so

vremenski pogoji z relativno visokimi temperaturami

za to letno obdobje dopuπËali izvajanje

asfalterskih in tudi drugih zakljuËnih

del. Vzdræevalcem pa je omogoËena

temeljitejπa priprava zimske mehanizacije, ki

jo bomo uporabljali za zimsko vzdræevanje.

Ker odseka Smednik - Drnovo ni moæno

dokonËati v celoti, zaradi znanih razlogov (pritoæba

neizbranega ponudnika), bo promet na vmesnih

4,5 km potekal dvosmerno po eni polovici avtoceste.

Prav ta odsek bo povzroËal vzdræevalcem veliko

preglavic, predvsem pri zimskem vzdræevanju, zato

bo zimsko vzdræevanje opravljalo CGP Novo mesto,

saj je upravljalec nezgrajenega odseka Direkcija

RS za ceste.

Z rednim vzdræevanjem na odseku Kronovo -

Obreæje smo priËeli 15. decembra. Na tem odseku

zagotavljamo πtiriindvajset urno deæurstvo, vkljuËno

z opravili rednega vzdræevanja, rednimi in izrednimi

pregledi avtocest, zagotavljamo vse intervencijske

ukrepe ob nepredvidenih dogodkih in vzpostavljamo

varne vozne razmere pri izrednih dogodkih. Na

odseku Drnovo - Obreæje v skupni dolæini dobrih

20 kilometrov avtocest in 3 km prikljuËkov in

servisnih cest, bomo v celoti izvajali tudi zimsko

sluæbo. Predvidoma po konËani zimski sluæbi pa

bomo prevzeli v vzdræevanje celotni odsek Kronovo

- Obreæje, v dolæini nekaj manj kot 40 km.

Æal zaradi dolgotrajnosti javnih razpisov,

dobavitelji niso pravoËasno zagotovili mehanizacijske

opreme, ki je nujno potrebna za zagotavljanje

zimskega vzdræevanja. Vso opremo smo

si morali izposoditi v preostalih sedmih avtocestnih

vzdræevalnih bazah in to nam povzroËa kar nekaj

teæav. V eni poslovni enoti smo si izposodili tovorno

vozilo, v drugi sneæni plug, v tretji pa posipalo soli.

Ta oprema je praviloma æe moËno obrabljena, toda

upamo, da nam bo sluæila do dobave razpisane

opreme, rok dobave nam je dobavitelj zagotovil v

sredini meseca januarja 2005.

V bazi trenutno razpolagamo s petimi tovornimi

vozili, s petimi Ëelnimi in dvema boËnima plugoma

ter πtirimi posipalci soli. V izpostavi je nameπËen

tudi silos za sol, vsebine 150 ton, ki bo namenjena

preventivnemu posipanju.

V izpostavi Drnovo zaposlujemo skupno dvajset

delavcev, ki delujejo na podroËju vzdræevanja in

sicer 15 voznikov-strojnikov, preglednika, delovodjo,

mehanika, avtoelektrikarja in elektrikarja

jaki tok. Zavedamo se, da bodo delovni pogoji v

AKTUALNO

zaËetku πe moËno oteæeni, toda upamo, da bo vsak

mesec bolje. Na lokaciji Drnovo bodo zagotovljeni

normalni delovni pogoji le za delo operativnega

vzdræevanja, tako zimskega in letnega. Ni pa

zagotovljenih pogojev za vse ostale servisne

dejavnosti, kot je elektro vzdræevanje, vzdræevanje

mehanizacije, skladiπËenje, vkljuËno s skladiπËnim

poslovanjem in pogojev za normalno delo

vodstvenih in strokovnih delavcev.

V drugi polovici meseca decembra je zaËela

delovati tudi nova sodobna cestninska postaja na

Drnovem v neposredni bliæini Krπkega. Poleg Ëelne

cestninske postaje Drnovo je odprta tudi prikljuËna

cestninska postaja Krπko. Obe postaji skupaj πtejeta

19 stez, vkljuËno s hitrimi stezami, namenjenimi

le uporabnikom sistema ≈ABC«.

Za nemoteno, uporabnikom prijazno obratovanje

obeh cestninskih postaj smo zaposlili 24 novih

sodelavcev, pri delu pa jim bo pomagalo tudi 19

πtudentov iz okolice Krπkega.

VeËina novo zaposlenih sodelavcev prihaja iz

zaselkov ob novozgrajeni avtocesti in nimajo

izkuπenj pri vzdræevanju avtocest in jo πele

spoznavajo. Prav tako se z novimi razmerami

sooËajo uporabniki avtocest in ostalo lokalno

prebivalstvo.

Vsi delavci bomo ≈gostovali« v prostorih na

prikljuËni cestninski postaji, ki niso namenjeni

vzdræevanju. V letu 2005 pa se predvideva izgradnja

vzdræevalne baze na lokaciji Novega mesta, do

takrat bomo paË morali nekoliko stisniti zobe.

• Tone Mali, Pavla Strmole

Prometu predana obvoznica Pragersko

©e pred predvidenim rokom

izgradnje je bila 6,048 kilometrov

dolga obvoznica Pragersko, 8.

decembra 2004, predana

prometu.

Z

izgradnjo obvoznice se bodo

moËno izboljπale prometne razmere

na obmoËju Pragerskega, kjer se je

obstojeËa glavna cesta dvakrat

nivojsko kriæala z æeleznico, kar je

poslediËno povzroËalo daljπe

Ëakanje in zastoje. Hkrati bo

novozgrajena obvoznica prevzela

tudi najteæji promet, ki se izloËi iz naselja, medtem

ko lokalni in ciljni promet πe naprej ostaja na stari

cesti.

Obvoznica Pragersko je po Nacionalnem programu

izgradnje avtocest uvrπËena v sklop izgradnje oz.

rekonstrukcije dvopasovne hitre ceste Slovenska

Bistrica - Hajdina - Ormoæ. Celotna investicijska

BoæiË minister, Slak prvi nadzornik

vrednost obvoznice Pragersko znaπa 3,8 milijarde

tolarjev (nivo cen december 2002), od tega je

vrednost izvedenih gradbenih del 2,8 milijarde

tolarjev. Obvoznico je projektiral Projektivni atelje

nizke gradnje iz Ljubljane, v enem letu pa so jo

zgradila podjetja v skupnem nastopu: SCT d.d.,

GIZ Gradis in Cestno podjetje Maribor. Gradnjo

je vodil in organiziral DARS d.d., nadzor nad

izvedbo del pa DDC svetovanje inæeniring.

Obvoznico bo upravljala in vzdræevala Direkcija

Republike Slovenije za ceste.

Obvoznica Pragersko se na obstojeËe cestno

omreæje navezuje na zaËetku in na koncu odseka

ter z vmesnim prikljuËkom na lokalno cesto Gaj -

Straægonjca - Spodnja Gorica. Na obvoznici so

zgrajeni trije nivojski prikljuËki (Pragersko,

Spodnja Gorica s prikljuËno cesto in ©ikole) ter

πest premostitvenih objektov: podhod za πolsko pot,

ploπËati prepust za Mlinski potok, podvoz za poljsko

pot, mostova Ëez potoka »rnec in Prednica ter

podvoz pod æeleznico. Prav podvoz pod æeleznico

je pravzaprav najbolj znaËilen objekt na pragerski

obvoznici. Keson pred objektom podvoza je dolg

176 metrov in za objektom 168 metrov, nosilno

konstrukcijo sestavljajo 60 centimetrov debela talna

ploπËa in dve steni viπine od 2 - 6 metrov.

Poleg premostitvenih objektov so bile zgrajene

tudi deviacije, izvedene prestavitve in prilagoditve

komunalne in energetske infrastruktura,

vodnogospodarske ureditve, postavljena je bila

prometna oprema in signalizacija ter izvedena

krajinska ureditev.

Tako imenovani ≈podravski cestni krak« je

naËrtovan v dolæini 48,5 kilometrov. Æe zgrajeni

odseki na tem kraku so: prikljuËek Slovenska

Bistrica - sever, hitra cesta od Slovenske Bistrice

do obvoznice Pragersko, obvoznica Pragersko ter

obvoznica Ormoæ v skupni dolæini 14,15

kilometrov. Za odsek Hajdina - Ptuj je bil julija

letos sprejet dræavni lokacijski naËrt, tako da je na

njem moæno zaËeti gradnjo v letu 2005. Za ostale

odseke hitre ceste, Fram - Hajdina ter Ptuj -

Markovci - Goriπnica - Ormoæ, se projektna in

druga dokumentacija πe pripravlja. Celoten odsek

bo v skladu z Nacionalnim programom izgradnje

avtocest prometu predan predvidoma do leta 2009

• Romana Duπa.

BoæiË smo Darsovci tokrat preæiveli brez BoæiËa, saj je bil dosedanji predsednik

uprave, mag. Janez BoæiË, koncem novembra izvoljen za ministra za promet.

Dokler ne bo vlada imenovala novega predsednika uprave, opravljata vse

posle uprave DARS Joæef Zimπek, namestnik predsednika uprave in mag.

Stanislav Debeljak, Ëlan uprave.

Od sredine decembra ima DARS tudi prenovljeni nadzorni svet. Vlada je v

vlogi skupπËine DARS na predlog finanËnega ministra namesto Petra Tevæa

imenovala Franceta Slaka, na predlog prometnega ministra pa dr. Petra

VerliËa namesto prejπnjega Ëlana dr. Tomaæa Vidica. Na konstitutivni seji so

nadzorniki za predsednika izvolili Franceta Slaka, za podpredsednika pa dr.

Petra VerliËa.

• Pedja Aπanin Gole

A-3


NA© POGOVOR

Na tokratni pogovor za

≈Avtoceste« smo

povabili Petra

Praprotnika, ki je v

avtocestni bazi Vransko

odgovoren za predore.

Skozi LoËico in Jasovnik

promet æe teËe, dva

predora pa bosta

dokonËana sredi

prihodnjega leta. Poleg

Podmilja πe predor

Trojane, ki bo najdaljπi

dvocevni predor na

naπih avtocestah.

≈Daljπi kot je predor,

veËja je odgovornost

upravljalca in

uporabnikov,« pravi naπ

sogovornik; odliËen

strokovnjak in umirjen

sogovornik, ki vsako

odloËitev in besedo

temeljito pretehta.

Zaveda se namreË, da

pri njegovem delu

popravnega izpita

obiËajno ni.

Na koncu o varnosti vedno

odloËa Ëlovek

ZdokonËanjem avtoceste

preko Trojan in

Kraπkega roba v

DARS d.d. upravljamo

vse veË dolgih

dvocevnih avtocestnih

predorov. V upravljanje

in vzdræevanje

prevzemamo zahtevne objekte - tako

za vzdræevanje, kot tudi za vodenje

prometa. Res je, da imamo v naπih

dvocevnih predorih vgrajeno

najsodobnejπo opremo za nadzor

prometa, vodenje prometa in

reπevanje v primeru nesreË, vendar

na koncu so vedno Ëloveπka dejanja

tista, ki odloËajo o dogodkih in

njihovih posledicah. V predorih πe

prav posebej.

Æe pred prihodom v DARS je bila

vaπa poklicna pot povezana s

cestami. S Ëem vse ste se ukvarjali

Pred prihodom v DARS sem bil

sedem let na DDC-ju. Bil sem v

nadzoru izgradnje komunalnih

naprav in prestavitve vodov na

projektu od Ljubljane do ©entilja, pa

tudi pri obvoznici Lendava. Pred tem

pa sem bil v Razvojnem centru v

Celju, kjer sem delal v inæeniringu,

kjer sem delal v projektivi in nadzoru,

ter tudi na samem inæeniringu

industrijskih energetskih objektov.

Kako ocenjujete prometno varnost

v predorih na slovenskih avtocestah

Glede na to, da se pri gradnji

upoπtevajo evropske smernice, so

objekti opremljeni s tehniko, ki zagotavlja

maksimalno varnost. Druga

plat pa je, kako se udeleæenci v

prometu obnaπajo na cesti in kako

reagirajo ob nesreËah in drugih

izrednih dogodkih. To stanje pa je

precej zaskrbljujoËe.

Kamere v predorih Jasovnik in

LoËica zabeleæijo marsikaj. Katera

so tista dejanja, ki najbolj ogroæajo

varnost

Glede na dogodke, ki smo jih

registrirali, lahko ugotovimo, da se

zaradi neupoπtevanja prometnih

predpisov in naπih navodil dogajajo

povsem nepotrebne nesreËe. V obeh

predorih smo æe imeli voænjo v

napaËno smer, zanaπanje vozil in trke

ob steno predora zaradi slabih pnevmatik

in neprilagojene hitrosti; pa

seveda obraËanje v predoru, vzvratno

voænjo, voænjo v zaprt predor, ter

seveda raznorazne objestnosti.

Najbolj so se ≈proslavili« fantje, ki

so v predoru Jasovnik sredi noËi ustavili

vozilo in na vozni pas postavili

prometni stoæec. ©e sreËa, da je bil

promet takrat zelo redek in se je vse

dobro konËalo.

Kaj vse je mogoËe s tehniËnega vidika

storiti za Ëim veËjo varnost

V predorih se najbolj bojimo

poæarov, ker so takrat posledice

najhujπe. Sama tehnika omogoËa, da

se ti poæari æe v zaËetni fazi pogasijo

z gasilnimi aparati. Vendar pa za to

potrebujemo osveπËene voznike, ki

z njimi znajo ravnati. V predorih je

tudi poseben prezraËevalni algoritem,

ki krmili naprave za prezraËevanje.

Te v prvi fazi v predor ne dovajajo

kisika, ki je potreben za gorenje, v

drugi fazi pa se odvajajo dimni plini

v smeri voænje, da se zagotovi

evakuacija ljudi iz predora. V sosednjem

predoru nastane nadtlak, ki

prepreËuje vstop dimnih plinov v

reπevalno cev, kar zagotavlja varno

evakuacijo. Vsi predori imajo tudi

avtomatsko detekcijo poæara, poleg

tega pa so v predoru tudi roËni in

toËkovni javljalniki poæara.

Kako varnostni sistemi delujejo

na predorih na Trojanah To

spraπujem predvsem zato, ker smo

v LoËici æe imeli poæar v predoru,

ki pa se je na sreËo kar dobro

konËal.

To je bil resen poæar, bil pa bi πe

precej hujπi, Ëe bi tovornjak zagorel

v sredini predora. Predor LoËica

namreË nima sistema prezraËevanja,

saj tega glede na dolæino predora ni

bilo potrebno vgraditi. Kljub temu,

da smo poæar takoj zaznali in se je

predor zaprl za ves promet, so

vozniki nadaljevali voænjo v predor.

V predoru se je za goreËim tovornim

vozilom znaπla celo cisterna, ki je

potem peljala mimo goreËega vozila.

Ne upam si pomisliti, kaj bi se

zgodilo, Ëe bi zagorela tudi cisterna.

Poznejπa analiza je pokazala, da

nobeden od udeleæence ni uporabil

gasilnega aparata, nihËe tudi ni

sproæil roËne tipke za poæar. Vozniki

torej niso vedeli, kaj bi morali storiti.

Na podroËju osveπËanja voznikov

nas torej Ëaka πe veliko dela.

Ali imamo morda izdelane krizne

naËrte, kako ravnati ob izrednih

primerih v predorih

Krizni naËrt je v izdelavi, je v

zakljuËni fazi. Tam bo opredeljeno,

kaj mora storiti operater, Ëe pride do

doloËenega dogodka v predoru.

Opisani so razliËni scenariji in za

vsak scenarij so predpisani potrebni

ukrepi operaterja in ostalih vzdræevalcev

v bazi. Ko bomo dobili zaklju-

Ëen naËrt bomo naredili tudi vaje,

kjer bomo ≈v æivo« preizkusili vse

postopke. Po mojem mnenju je πibka

toËka odzivni Ëas poklicne gasilske

brigade. Pomembno je, da je ta Ëas

Ëim krajπi, prav tako pa je pomembno,

da voznike opozorimo na to,

kaj lahko za varnost storijo sami.

Septembra smo imeli v predoru

Kastelec ≈dan odprtih vrat«. Skozi

predor smo popeljali okoli 3.000

obiskovalcev, vi pa ste bili eden od

≈vodiËev«. Kako so se ljudje

odzivali na pojasnila v predoru,

koliko so varnostne naprave sploh

poznali in kako so to akcijo ocenili

Ljudje so pokazali veliko zanimanje,

vendar pa sem imel vtis, da zelo

slabo poznajo naprave v predoru in

kaj morajo storiti v primeru nesreËe

v predoru. Le malo se jih je tudi

zavedalo, da ob evakuaciji iz predora

hodimo vsaj 20 minut. Po mojem

mnenju bi morale avtoπole voænji

skozi predore nameniti posebno

pozornost, izobraziti pa moramo tudi

voznike, ki se æe vozijo po naπih

cestah. Znanja nam res primanjkuje,

tako da bi akcije, kakrπna je bila v

predoru Kastelec πe potrebovali.

Koliko Ëasa ima uporabnik v

primeru poæara za umik na varno,

torej ven iz predora oziroma v

sosednjo predorsko cev

Po izkuπnjah iz predorov v tujini je

Ëas za umik na varno dolg od πtiri

do πest minut. Vse je odvisno od

tega, kako se poæar razvija. Vedno

pa je treba prizoriπËe zapustiti Ëim

prej, stran od poæara, ter po smeri

reπitve, ki je oznaËena v predoru. In

πe nekaj: nikoli ne reπujmo svojega

vozila, vedno reπujmo sebe!

Ste morda æe seznanjeni, kako bo

opremljen predor Trojane, ki naj

bi ga prometu predali sredi prihodnjega

leta in v Ëem se bo oprema

razlikovala od opreme v Jasovniku

in LoËici

Predor Trojane bo opremljen zelo

podobno kot æe obstojeËa predora,

dodali pa bomo smernike s svetleËimi

diodami za boljπo vidnost roba

voziπËa, niπe za klic v sili bodo

opremljene s πe kvalitetnejπo opremo,

ki je enostavnejπa tudi za vzdræevanje,

v predoru bo tudi ozvoËenje,

preko katerega bodo operaterji lahko

dajali navodila udeleæencem v

nesreËi.

Na celotnem odseku bomo zgradili

tudi naprave ≈inteligentne avtoceste«,

s katerimi bomo voznike predËasno

obveπËali o nevarnostih pred vstopom

v predor. Sicer pa trendi v svetu

kaæejo, da bodo v prihodnjih desetletjih

v ospredju predvsem inteligentni

transportni sistemi za upravljanje

in vodenje prometa, ter seveda za

obveπËanje o stanju na cestah. Tudi

pri nas se æe kaæe ta trend z opremo

avtoceste DivaËa - Koper ter Vransko

- Blagovica. Zato se bomo morali v

naπi druæbi za te izzive tudi ustrezno

strokovno okrepiti, kajti brez

strokovnjakov za to podroËje si

obvladovanja teh kompleksnih

sistemov in njihovega razvoja ne

predstavljam. • Jure Krajnc

A-4


FINAN»NI INÆENIRING

Pripravljen osnutek letnega plana razvoja

in obnavljanja avtocest za leto 2005

Koncem novembra so bile

pripravljene strokovne podlage

in nato tudi osnutek letnega

plana razvoja in obnavljanja

avtocest za leto 2005, ki je ob

koncu leta πe v medresorskem

usklajevanju na vladi.

P

ri pripravi plana je bila ob

upoπtevanju resolucije o NPIA

namenjena prioriteta intenzivni

gradnji odsekov na smereh Maribor

- Koper in Karavanke - Obreæje ter

gradnji Pomurskega avtocestnega

kraka, ki je del V. vseevropskega

prometnega koridorja. Z dokonËanjem odseka

Trojane Blagovica v sredini leta 2005 bo

dokonËana avtocestna smer Maribor - Koper. Na

avtocestni smeri Karavanke - Obreæje se bo

nadaljevala gradnja manjkajoËih odsekov na

Gorenjskem kraku, dveh odsekov na Dolenjskem

kraku ter odseka ©entvid - Koseze. Intenzivno se

bo nadaljevala gradnja odsekov na Pomurskem

kraku, ki so æe v gradnji in na treh odsekih, kjer

se bo gradnja v letu 2005 zaËela, s ciljem, da bo

celotni Pomurski krak dokonËan do konca leta

2008, kakor je to doloËeno s sklepi Vlade

Republike Slovenije v zvezi s pospeπeno izgradnjo

Pomurskega avtocestnega kraka.

NaËrtovan obseg gradnje v prihodnjem letu

vkljuËuje gradnjo skupno 107,4 km avtocest. Od

tega jih bo, predvidoma v letu 2005 prometu

predanih 17,7 km - ob pogoju, da bodo tehniËni

in vremenski pogoji omogoËili tudi dokonËanje

odseka Hrastje - Leπnica, dolæine 7,8 km. Gradnja

se bo nadaljevala na 34,7 km avtocest, priËetek

gradnje pa je predviden na 55 km avtocest.

Priprava projektno - tehniËne in druge

dokumentacije je predvidena za 72 km avtocest

iz osnovnega programa NPIA, katerih gradnja je

predvidena po letu 2005. Poleg tega se bo projektno

- tehniËna in druga dokumentacija pripravljala

tudi za odseke, ki so vkljuËeni v dodatni program

resolucije o NPIA ter za odseke, za katere je æe

bila ali bo v letu 2005, s strani pristojnega ministra,

podana pobuda za zaËetek postopka priprave

dræavnega lokacijskega naËrta. Pridobivanje

zemljiπË in nepremiËnin je predvideno za odseke,

za katere je æe sprejeta uredba o dræavnem

lokacijskem naËrtu ali pa je ta predvidena v letu

2005.

Skupna poraba predvidena v letnem planu znaπa

124,1 mlrd SIT, od tega je 91,8 mlrd SIT

namenjeno gradnji novih avtocest, 20,3 mlrd SIT

servisiranju dolga in 5,8 mlrd SIT obnovam

obstojeËih avtocest. Glavni viri za financiranje

nalog predvidenih v Letnem planu razvoja in

obnov avtocest za leto 2005 so namenska sredstva

(t.i. bencinski tolar), sredstva Kohezijskega sklada

EU, zadolæevanje DARS, koncesijska dajatev ter

sofinanciranje obËin.

Namenska sredstva za izgradnjo avtocest so

predvidena v viπini 33,3 mlrd SIT in se zagotavljajo

iz proraËuna Republike Slovenije. Sredstva

Kohezijskega sklada EU so v sploπnem namenjena

realni konvergenci, oziroma zmanjπevanju razlik

med dræavami Ëlanicami EU, merjeno z

gospodarsko moËjo Ëlanic. Sredstva Kohezijskega

sklada v viπini 10,9 mlrd SIT so projektno

usmerjena na avtocestni odsek Smednik - Krπka

vas. DARS predvideva za financiranje plana za

leto 2005 okrog 50 mlrd SIT zadolæitve, od tega

20 mlrd SIT prek izdaje obveznic, oziroma najetja

novih kreditov in 30 mlrd SIT prek Ërpanja

kreditov, najetih v preteklosti. Ocenjujemo, da bo

koncesijska dajatev, ki je primarno namenjena

servisiranju dolgov, najetih za gradnjo avtocest v

preteklih letih, znaπala 17,3 mlrd SIT. • Alenka

KoπiË, Boπtjan KovaË

Odsek dolæina Predviden rok dokonËanja

Maribor - Lenart 7,8 kmkonec leta 2007

Lenart - Sp. Senarska 7,2 kmdel odseka konec leta 2007

preostali del konec leta 2008

Cogetinci - VuËja vas 11,6 kmv letu 2008

Lendava - Pince: faza A 9,1 kmv letu 2006

Pesnica - Zrkovska cesta 6,3 kmpo letu 2008

Nova Zrkovska c.: od km 0,87 do km 3,8 2,9 km konec leta 2006 (1,4 km)

PrikljuËek LjubeËna 2,0 kmv letu 2006

Trojane - Blagovica 8,2 kmsredina leta 2005

Navezava na Luko Koper I.faza 3,1 kmkonec leta 2007

PloπËad za BS Bertoki druga polovica leta 2006

Srmin - ©kofije: od km 0,00 do km 1,66 1,7 km konec leta 2005

Koper - Izola 5,1 kmv letu 2009

Rebernice 10,7 kmkonec leta 2007

Vrba - PeraËica 10 kmkonec leta 2008

PeraËica - Podtabor 2,4 kmprva polovica leta 2007

©entvid - Koseze 3,7 kmkonec leta 2006

ploπËad BS Cikava druga polovica leta 2005

Hrastje - Leπnica 7,8 kmkonec leta 2005*

Leπnica - Kronovo 5,5 kmkonec leta 2007

Hajdina - Ptuj 2,3 kmv letu 2006

SKUPAJ

107,4 km

* Ëe bodo to dopuπËali tehniËni in vremenski pogoji, bo odsek predan prometu v letu 2005, sicer bo odsek predan prometu v letu 2006

A-5


ZA VARNEJ©O UPORABO AVTOCEST

Varnost v prometu poveËa tudi ustrezna

razsvetljenost razcepov

Osnovni namen razsvetljave

razcepov je v tem, da se

zagotavlja zadosti vidnih

informacij za navigacijski nivo

voænje, da se zagotavlja dovolj

vidnih informacij za sledenje

izbrane poti in da se dovolj zgodaj

zagotavlja zaznavanja ovir na

cestiπËu. Potrebno je upoπtevati

zahteve glede varstva okolja pred

vsiljeno svetlobo in omogoËiti

prilagajanje nivojev osvetljenosti

gostoti prometa.

R

azcepi na avtocestah so s staliπËa

varnosti prometa konfliktne toËke.

Zaradi zahtevnosti pravilne izbire

smeri voænje, meπanja prometnih

tokov z razliËnimi hitrostmi voænje

ter vkljuËevanja vozil iz ne prednostnih

smeri, je voænja Ëez razcep æe v

dnevnem Ëasu zelo zahtevna.

V noËnem Ëasu pa predstavlja nerazsvetljeni

razcep na podroËju z veliko gostoto prometa zaradi

omejenih vidnih razmer πe dodatno nevarnost.

VeËino informacij, potrebnih za voænjo vozila,

zajame voznik s pomoËjo vida. V noËnem Ëasu,

ko je sposobnost videnja omejena, lahko z dobro

razsvetljavo zagotovimo takπne razmere, da bo

omogoËena varna voænja.

Razcep Malence v ljubljani - fotografija Geodetskega zavoda v Ljubljani

Za analizo zahtev, ki morajo biti izpolnjene za

varno voænjo ponoËi moramo naloge, povezane

z vidnim zaznavanjem, razdeliti na posamezne

podskupine in faze:

1. pozicijski nivo: vodenje vozila v doloËeni smeri

in prilagajanje hitrosti tako, da vozilo sledi

voziπËu z æeleno hitrostjo. Pri tem nivoju se

pojavljata dve rutinski nalogi: prilagajanje

hitrosti in obvladovanje poloæaja vozila.

Voznik potrebuje vidno informacijo o poteku

ceste, ovinkih, prehodih ipd. Kot dodatna pomoË

so zelo koristne talne oznaËbe, odsevniki itd.

2. situacijski nivo: spremembe hitrosti in smeri

voænje, poloæaja na cesti, ki jih vozniku narekuje

sprememba voznih razmer.

Situacijski nivo zahteva informacijo o hitrostih

in smereh vozil v bliæini, informacijo, kje so

vozila in kje jih ni. Na podlagi vidne informacije

se lahko voznik tako odloËa za prehitevanje,

spreminjanje voznih pasov ipd. Pogoj za varno

manevriranje v prometu je, da lahko voznik

pravoËasno zazna vse spremembe okoli sebe in

ustrezno reagira.

Voænja vozila v teh razmerah je odvisna od

zaznavanja ustreznih informacij v prometu

in sposobnosti voznika, da pravilno reagira.

3. orientacijski nivo: izbira in sledenje poti

Orientacijski nivo zahteva najbolj popolno

informacijo. Naloga orientiranja je lahko πe

posebej zahtevna v slabih vremenskih razmerah

ali pa v kompleksnih prometnih situacijah.

Dobra cestna razsvetljava lahko nalogo orientiranja

znatno olajπa.

Med normalno voænjo se vse tri naloge izvajajo

istoËasno, Ëe pa se zahteve pri voænji stopnjujejo,

se voznik osredotoËi na naloge niæjih nivojev.

Pri voænji na ravnem delu avtoceste so najveË

prisotne naloge pozicijskega nivoja, v primeru

prehitevanja se mu pridruæi situacijski nivo, pri

voænji Ëez razcepe pa se pridruæi πe tretji, najbolj

zahtevni navigacijski nivo voænje.

Ker je zahtevani nivo razsvetljave skladno z

novo evropsko normo za cestno razsvetljavo

odvisen od nevarnosti, ki se pojavljajo v prometu,

bi bilo smiselno, da so razcepi moËneje razsvetljeni

v primerjavi z ravnimi deli ceste. V primeru

ljubljanske obvoznice pa je ravno obratno. Pri

voænji proti razcepu Sneberje je ravni del ceste,

ki je brez prikljuËkov in kjer ni velikih nevarnosti,

moËno razsvetljen, ko pa se pribliæujemo razcepu

in se je potrebno odloËiti za smer voænje ter

prilagoditi gibanje vozila okoliπËinam v prometu,

razsvetljave ni. OkoliπËine lahko πe poslabπa

megla, ki je na tem odseku zelo pogosta. V primeru

razcepa Malence dodatno teæavo predstavljajo

spremenljivi prometni znaki, ki povzroËajo moteËe

bleπËanje in dodatno oteæujejo æe tako kompleksne

vidne razmere.

Pogosta teæava pri razcepih na ljubljanski

obvoznici je tudi velik deleæ tranzitnega prometa.

DomaËini, ki cesto dnevno uporabljajo, z izbiro

poti nimajo teæav in ne prilagodijo hitrosti ustrezno

prometnim razmeram. Tujci pa teæko izberejo

pravilno pot in v zadnjem trenutku ali zavirajo

ali pa sunkovito spreminjajo smer voænje, kar

povzroËa izredno nevarne situacije v prometu.

Z dobro zasnovano razsvetljavo bi lahko znatno

pripomogli k veËji varnosti in boljπemu odvijanju

prometa na podroËju razcepov na obvoznici okrog

Ljubljane. • Alan KarabegoviË

A-6


NA OBISKU

AVTOCESTNO OGLEDALO

Pogovor z vodjo cestninske postaje

Ljubljana Zahod

Katera vozila so oproπËena plaËila cestnine

Skladno z Uredbo o cestnini za uporabo doloËenih

cest te ni potrebno plaËati vozilom s prednostjo in

vozilom spremstva, domaËim vojaπkim vozilom,

tujim vojaπkim vozilom, Ëe opravljajo prevoze za

potrebe obrambe dræave ali za naloge, ki jih

doloËajo mednarodne mirovne pogodbe, vozilom,

ki opravljajo prevoze v humanitarne namene ter

vozilom, ki opravljajo prevoze za potrebe vzdræevanja

cestninskih cest in za opravljanje dejavnosti

pobiranja cestnine.

PlaËevanje cestnine so

najverjetneje uvedli Rimljani, ki

so v Ëasu od leta 300 pr.n.πt. do

leta 200 zgradili cestno mreæo,

dolgo pribliæno 150 000

kilometrov. Svoj viπek je

plaËevanje cestnine doseglo v

srednjem veku, kasneje pa se je

poËasi opuπËalo. V Sloveniji vsi

lastniki registriranih motornih

vozil plaËujemo ob registraciji

vozila nadomestilo za uporabo

cest. Za vsakokratno uporabo

avtoceste pa smo dolæni plaËati

cestnino.

Otem, kako poteka delo na cestninski

postaji, sem se pogovarjala z

vodjo cestninske postaje

Ljubljana zahod gospo Jano

TrËek.

Kdaj je cestninska postaja

Ljubljana zahod priËela

delovati

Z delom smo priËeli leta 1979, po odprtju odseka

avtoceste Ljubljana-Vrhnika (avtocesta Ljubljana-

Razdrto je bila zgrajena leta 1972). Na zaËetku je

delovalo osem cestninskih kabin, med njimi so πtiri

priËele delovati nekoliko kasneje. V neposredni

bliæini cestninske postaje je bilo namreË skladiπËe

soli, ki smo ga sËasoma opustili, saj je vedno veËji

promet narekoval delovanje vseh cestninskih kabin.

Na sredini cestninskega platoja, kjer je bila πiroka

steza, namenjena izrednim prevozom, pa smo

zgradili πe dodatno kabino.

Lahko na kratko predstavite vaπo cestninsko

postajo

Cestninska postaja Ljubljana zahod je s πtirinajstimi

stezami najveËja cestninska postaja v Sloveniji.

Imamo moænost uporabe desetih klasiËnih stez.

Uporabo prilagajamo smernemu prometu, kar

pomeni, da na vstopu in izstopu ne deluje vedno

enako πtevilo stez. »e je npr. poveËan promet iz

smeri Ljubljane, je odprtih veË stez na samem

vstopu. Poleg klasiËnih stez sta na vstopu in izstopu

πe dve hitri ABC stezi. Ena od klasiËnih stez pa je

kombinirana - namenjena vsem uporabnikom in

deluje neprekinjeno.

Poleg cestninskih kabin sodita v sklop cestninske

postaje tudi upravna zgradba in izpostava mobilne

vzdræevalne sluæbe.

Koliko delavcev je zaposlenih na tej cestninski

postaji

Poleg mene je zaposlenih πe 5 izmenovodij, 38

pobiralcev cestnine in hiπnik. V Ëasu poletne sezone

je potrebnih kar 42 pobiralcev cestnine. To je Ëas,

ko za delo najamemo tudi najveËje πtevilo πtudentov,

celo do 35.

Katera naËela je potrebno upoπtevati pri gradnji

cestninske postaje

Celoten projekt, ki predvideva gradnjo cestninske

postaje, mora slediti doloËenim izhodiπËem.

Velikost cestninske postaje narekujejo potrebe na

doloËeni avtocesti. Izredno pomemben je tudi

varnostni vidik. Gradnja mora biti naËrtovana tako,

da zagotavlja varnost uporabnikom in zaposlenim.

Vse pripadajoËe instalacije morajo biti v skladu z

ustreznimi predpisi, zato je pred prevzemom nove

cestninske postaje opravljen natanËen tehniËni

pregled, ki ga poleg inπpekcijske sluæbe naredijo

tudi ustrezne tehniËne in strokovne sluæbe.

Kako so vozniki opozorjeni, da se bliæajo

cestninski postaji

Pred prvim ne cestninskim izvozom iz avtoceste je

vedno oznaËeno, da gre v nadaljevanju za

cestninsko cesto, za katero je potrebno plaËati

cestnino. Pribliæno 700 metrov pred samo

cestninsko postajo pa so nameπËene vertikalne table,

ki opozarjajo voznike, da bo potrebno plaËati

cestnino. Hitrost bliæanja cestninski postaji doloËajo

prometni znaki. Na tablah so oznake stez, oznaËena

je tudi ABC steza. Vozniki lahko preberejo in na

slikah vidijo, katere plaËilne kartice lahko uporabijo

za plaËilo cestnine.

Kaj storite, Ëe kdo ne plaËa cestnine

Zgodi se, da voznik nima denarja oz. kartice pri

sebi in ne more plaËati cestnine. So pa tudi ljudje,

ki plaËilo cestnine odklonijo, Ëeπ, da jih moti zapora

na cesti, da je cesta slabo vzdræevana… Take

primere evidentiramo. »e uporabnik ne plaËa

cestnine do 10. dne v naslednjem mesecu, izvedemo

postopek, ki ga narekuje Uredba o cestnini za

uporabo doloËenih cest in zoper neplaËnika podamo

predlog za uvedbo postopka o prekrπku.

Delavce na cestninski postaji imenujemo kar

cestninarji. Je to pravilen izraz Katere pogoje

morajo izpolnjevati za delo

Da, to je pravilen izraz. Za opravljanje tega dela je

zahtevana 4. stopnja izobrazbe ustrezne smeri.

Delavec mora opraviti seminar iz varstva pri delu

ter se udeleæevati dodatnega izobraæevanja, ki je

vezano na podroËje njegovega dela. Na enem od

seminarjev so se naπi delavci seznanili, kako

prepoznati ponarejeni denar. Seznanjeni morajo

biti z novostmi oz. spremembami, do katerih

prihaja pri delu. Sicer pa je izhodiπËe za njihovo

delo interni pravilnik o opravljanju dejavnosti

pobiranja cestnine.

Na kakπen naËin poskrbite, da delo na cestninski

postaji nemoteno poteka

Delo teËe neprekinjeno 24 ur, kar pomeni, da delajo

delavci v treh izmenah po 8 ur. Urnik cestninskih

kabin je izdelan s 15 minutnim Ëasovnim zamikom,

kar omogoËa hitrejπo izvedbo primopredaje sluæbe

v posamezni cestninski kabini in moænost, da je za

zelo kratek Ëas zaprta samo ena cestninska kabina.

V Ëasu konic je Ëas menjave πe krajπi, tako, da je

uporabniki niti ne obËutijo. 30 minutni Ëas za odmor

delavcev je razdeljen na veË krajπih odmorov. Izven

predpisanih obdobij se cestninska kabina lahko

zapre, le Ëe je nujno.

Kako je poskrbljeno za varnost na delovnem

mestu

Material, iz katerega je cestninska kabina, mora

ustrezati predpisom. Zgodilo se je æe, da se je

uporabnik zaletel v kabino in jo premaknil v Ëasu,

ko je bil v njej delavec. Vsaka kabina je varnostno

in tehniËno dobro opremljena ter povezana z video

nadzorom. Izredno previdni pa morajo biti delavci

pri preËkanju stez. Na previdnost jih opozarjajo

labirinti in prometni znaki. Kljub temu morajo biti

ves Ëas zbrani in tudi sami skrbeti za svojo varnost.

Kdaj so izrazite prometne konice

»ez dan zasledujemo jutranjo konico med 6. in 9.

uro, ko se ljudje vozijo na delo, popoldne pa med

12. in 18. uro, ko se vraËajo domov. »ez teden so

v Ëasu izven sezone najbolj moËni dnevi petek,

nedelja in deloma ponedeljek, v Ëasu sezone pa

petek, sobota in nedelja. Izrazito poveËanje prometa

opaæamo med vikendi, kadar je lepo vreme. V Ëasu

glavne sezone gre Ëez cestninsko postajo dnevno

tudi do 60 000 uporabnikov, sicer pa pribliæno 28

000. Najmanj prometa je za boæiË in novo leto, le

pribliæno 13 000 uporabnikov dnevno. Zato pa je

toliko veËja gneËa pred samimi prazniki.

V katerem primeru odprete vse steze

Dnevno spremljamo gibanje prometa na sami

cestninski postaji in na osnovi tega pripravimo

urnike dela za mesec dni vnaprej. To pomeni, da

moramo predvidevati, kdaj bo na postaji velika

A-7


gneËa in se nanjo naËrtno pripraviti. Pri naËrtovanju urnika

upoπtevamo, poleg vsakodnevnih izsledkov, πe druge dejavnike,

npr. kdaj so prazniki v tujini in statistiËno dejstvo, da je prometa

vedno veË.

DomaËi in tuji vozniki

DomaËi in tuji uporabniki pobiralcem cestnine pogosto zastavljajo

razliËna vpraπanja. Ko v dnevih izrazito poveËanega prometa

obËasno nastanejo zastoji, je za vse uporabnike potrebna velika

mera strpnosti in obzirnosti, saj se v nasprotnem primeru vsem

podaljπa pot do æelenega cilja. Velikokrat pa smo tudi pravi mali

turistiËni uradi, saj zlasti tujci spraπujejo po razliËnih turistiËnih

znamenitostih.

AVTOCESTNO OGLEDALO OBRAZ MESECA

Od zaËetka do konca

Ivo PanËiË, vodja poslovne enote Slovenske Konjice

Kako ravnate, Ëe pripelje na postajo intervencijsko vozilo

na nujni voænji

ObiËajno smo o prihodu takega vozila obveπËeni, kar pa ni pravilo.

Med nami velja dogovor, katero stezo mu odpremo. Ostali

uporabniki, ki so v Ëasu prihoda intervencijskega vozila na

obmoËju postaje, mu morajo odstopiti prednost. Prosto stezo za

prehod Ëez cestninsko postajo pripravimo tudi vozilom spremstva,

ki svoj prihod najavijo.

Kot vodja cestninske postaje Ljubljana zahod imate zagotovo

specifiËne naloge. Kaj je vaπe delo

Skrbim za organizacijo dela, kar pomeni, da pripravljam urnike

dela za zaposlene in po potrebi uredim nadomeπËanje

manjkajoËega delavca. Nadzorujem zaposlene, jih seznanjam z

novostmi ter skrbim za redno odpravljanje morebitnih napak oz.

nepravilnosti. Z ugotovljenimi napakami seznanim vsakega

delavca posebej, saj je od tega odvisna njegova stimulacija.

Skrbim, da smo vedno zaloæeni s potroπnim materialom.

Analiziram morebitne pritoæbe uporabnikov ter dajem pobude

za izboljπanje kvalitete in pogojev dela. Uvajam tudi nove

pobiralce v delo ter jim doloËim mentorja. Imam tudi dodatne

zadolæitve, med katere spada vodenje dopusta, vodenje ur za

obraËun osebnih dohodkov ter vodenje viπka ur za zaposlene.

Skratka, odgovorna sem za nemoten potek dela na cestninski

postaji, pri Ëemer so mi v veliko pomoË tudi dolgoletne delovne

izkuπnje, saj sem sprva delala kot pobiralka cestnine in tudi kot

izmenovodja.

Kako sodelujete z drugimi cestninskimi postajami

Vodje cestninskih postaj Ljubljana zahod, Postojna, Nanos, Videæ

in Bazara se vsake tri mesece sreËujemo na delovnih sestankih.

Izmenjujemo izkuπnje, analiziramo novosti, iπËemo naËine za

izboljπanje kvalitete dela. Pred priËetkom letoπnje sezone sem

obiskala cestninsko postajo Postojna, njihov vodja pa naπo

cestninsko postajo. Tudi s takimi delovnimi obiski pridobivam

nove izkuπnje, ki jih posredujem izmenovodjem oz. vsem

delavcem.

Kakπno pravilo velja glede obleke na delovnem mestu

V sluæbi nosim uniformo. Poleti svetlo sivo srajco s kratkimi

rokavi ter sive hlaËe oz. krilo, pozimi svetlo sivo srajco z dolgimi

rokavi, temno siv pulover z zelenimi obrobami, sive hlaËe oz.

krilo ter zeleno bundo. Pulover in bunda imata na rokavih emblem

DARS. K uniformi sodita tudi siva kravata in priponka z imenom

in priimkom, ki mora biti na vidnem mestu.

Nam lahko zaupate kakπno zanimivo zgodbo

Kljub temu, da delo na cestninski postaji poteka po natanËnih,

strogih pravilih, se je zgodilo, da jih je premagal obËutek

ËloveËnosti. V Ëasu sezone je bila med ËakajoËimi uporabniki

tudi mamica z otrokom, ki je nujno potreboval zdravniπko pomoË.

Po opravljenem postopku cestninjenja sem jo oddvojila iz kolone,

ji odprla zapornico in jo spustila naprej po rezervni dovozni poti.

S tem sem seveda sproæila burne reakcije ËakajoËih voznikov.

O dogodku sem obvestila svojega nadrejenega. ©e danes pa v

sebi Ëutim, da sem ravnala prav.

Vaπ nasvet voznikom

Naπim uporabnikom svetujem, naj izkoristijo razliËne moænosti

naËinov cestninjenja, Ëe æe ne sistem ABC, pa vsaj plaËilo s

kreditnimi karticami. Tako kot pri sami voænji je tudi pri prevozu

cestninske postaje potrebno upoπtevati prometno signalizacijo

in namembnost posameznih cestninskih stez. Uporabniki se s

svojimi vpraπanji vedno lahko obrnejo na osebje na cestninski

postaji ali na brezplaËni telefon 080 15 03, vse informacije o

stanju na cestah pa dobijo na brezplaËni glasovni postaji info@tel:

080 22 44. • Cvetka ©kof

Po poklicu gradbeni tehnik

se je Ivo PanËiË æe zelo

zgodaj zapisal cestariji, saj

je v njej ostal kar polnih 36

let. Od zaËetka pa do konca

sluæbovanja na PVAC in

sedaj DARS je bil vodja

avtocestne vzdræevalne

baze Slovenske Konjice.

N

jegova prva zaposlitev po

konËani srednji tehniπki

πoli leta 1964 je bila v gradbenem

podjetju Tehnogradnje

Maribor, kjer je opravljal

delo sektornega vodje

na hidroelektrarni srednja

Drava 1. Nato se je zaposlil

v Cestnem podjetju Maribor, kjer je bil vodja

asfaltne baze, nato vodja asfaltne operative

in kasneje pomoËnik direktorja TOZD-a

asfalt. Na PVAC se je zaposlil februarja

1980 kot vodja cestninske sluæbe, Ëez pol

leta pa postal vodja avtocestne baze

Slovenske Konjice, kar je ostal vse do

upokojitve.

Kot vodja cestninske sluæbe je imel v

zaËetku precej dela z urejanjem statusa

cestnine, saj se je nekaj mesecev pred njegovim

prihodom cestnina pripojila k PVAC.

Prej je namreË spadala pod Republiπko

upravo za ceste. Kot vodja avtocestne vzdræevalne

baze je vloæil veliko truda, da so

delavci priπli do spoznanja, da so vendarle

vsi skupaj zaposleni v eni firmi. Meni, da se

nekaj podobnega dogaja tudi sedaj, ko se je

Druæbi za avtoceste v Republiki Sloveniji

pripojilo nekdanje Podjetje za vzdræevanje

avtocest. Pri tem se zaveda, da so to stvari,

ki terjajo svoj Ëas in napore ter razumevanje

vseh zaposlenih.

Ko se spominja nazaj, mu je æal, da po

zakljuËeni srednji tehniπki πoli ni nadaljeval

πtudija, vendar so bile takrat razmere takπne,

da se je takoj zaposlil in ves predal delu. Delo

mu je bilo vedno v ospredju, zato je tudi

osebne zadeve potisnil bolj na stranski tir.

Pravi, da so ≈nekateri cilji in ravni izvrπevanja

nalog v preteklosti æe dosegli primerno

raven ter da se je uveljavil tako ustrezen

odnos do dela, kot do zagotavljanja uresni-

Ëevanja πirπega javnega interesa. V novih

razmerah in okoliπËinah pa ne bo niË narobe,

Ëe bo dan ustrezen poudarek tudi disciplini,

vendar po moænosti skozi osebnostno samodisciplino,

ki je v konËni konsekvenci tudi

pogoj za delavËev osebni in πirπi odnos do

dela«.

Pravi, da je do sodelavcev imel primeren

in poπten odnos. Od vsakega pa je zahteval

disciplino in odgovornost, da je svoje delo

opravil vestno in poπteno, zato se o njemu

sliπi glas, da je strog, pa tudi dober.

Njegovo delo v cestariji se s koncem leta

2004 izteka, ostajajo mu, pravi, prijazni

spomini na opravljeno delovno pot in kakovostne

odnose s sodelavci.

Za upokojence velja pravilo, da nikoli

nimajo Ëasa. Mislim, da ga tudi gospod

PanËiË ne bo imel, saj se bo posvetil tistim

reËem, za katere je do sedaj zmanjkovalo

Ëasa. Na svojem vikendu se bo bolj posvetil

vinski trti, ki jo goji æe dosti let, veË Ëasa pa

bo namenil tudi vnukom in z njimi preæivljal

prijetne urice upokojenskega staæa.

»aka ga torej πe veliko dela, toda na drugem

podroËju kot ga je bil vajen zadnjih 40

let. • Barbara Popit

A-8


Z æeljo, da bi uporabniki avtocest

dobili kvalitetnejπe in bolj toËne

informacije so operaterji v

uporabo dobili novi kaæipot. Novi

kaæipot tudi za uporabnike letega

pomeni laæje in hitrejπe delo.

PROGRAMSKA IN STROJNA OPREMA

Operaterji bogatejπi za

novi kaæipot

AVTOCESTNO OGLEDALO

Kaæipot, ki smo ga zaËeli uporabljati

æe pred leti, se je izkazal kot dober

del informacijskega sistema za

obveπËanje o stanju oz. dogajanju

prometa na avtocesti. Ker pa so

izkuπnje pokazale, da uporabniki

æelijo πe bolj toËne informacije, je

nastal novi Darsov kaæipot. Ta je

πe bolj izpopolnjen, funkcionalen in razumljiv do

uporabnikov.

Kako je nastal novi kaæipot

ZaËelo se je s programerji in ostalimi

sodelujoËimi, ki so sodelovali pri zasnovi novega

kaæipota. Tako so bili ljubljanski operaterji

povabljeni na delovni sestanek, na katerem so podali

svoje predloge in pripombe za izboljπanje le tega.

Kmalu so ga dobili na preizkus in po veËkratnem

usklajevanju s programerji, so ga dobili v uporabo

tudi ostali operaterji po avtocestnih bazah.

Kakπne so novosti novega

Darsovega kaæipota

Pri vnosu dogodkov je za operaterje zelo

pomembno, da to informacijo Ëim hitreje preko

sistema raËunalnika prenesemo naprej. Tako smo

dobili novo aplikacijo s katero je moæno, da so

Za uspeπno izvajanje zimske

sluæbe je bistvenega pomena

pravoËasno in kvalitetno

opravljeno delo. To je moæno

doseËi le ob primerni

organiziranosti in uporabi

funkcionalne in kvalitetno

vzdræevane namenske opreme,

oziroma mehanizacije za

odstranjevanje snega in poledice.

N

avedeno prav gotovo predstavlja

temeljni pogoj za uËinkovito

izvajanje ukrepov, s katerimi v

zimskem Ëasu zagotavljamo

ustrezne pogoje za varno odvijanje

prometa. Poleg dobre organiziranosti

je potrebno, da izvajalec

razpolaga z ustrezno mehanizacijo

in posebno namensko opremo.

Ta pogoj je v vseh operativnih enotah veË ali

manj izpolnjen in dopolnjen z uveljavitvijo πifranta

mehanizacije, v katerem so navedene osnovne

podatki vsi na eni strani in tako bolj pregledni. S

pomoËjo GIS-a (Geografski informacijski sistem),

imamo moænost doloËiti toËno toËko dogajanja,

tako da voznik dobi Ëim bolj natanËno lokacijo

dogodka, zastoja ali zapore. Zelo pomembno je, da

nam omogoËa hitrejπi vnos obvestil, ki jih dobimo,

saj s tem uporabniki avtoceste hitreje pridejo do

informacij in se moænost, da bi priπlo do veËjih

naletov ali zastojev na cesti bistveno zmanjπa.

Kako deluje

V primeru, da se postavlja zapora na avtocesti,

vzdræevalec ali delovodja to sporoËi v operacijski

center, kjer pove toËno lokacijo, katera dela se bodo

tehniËne znaËilnosti mehanizacije in opreme v

posamezni bazi. Seveda obstajajo razlike v

opremljenosti enote, predvsem zaradi velikosti

obsega podroËja, obstajajo pa tudi razlike zaradi

postopnega zastarevanja opreme, katere ni moæno

nadomeπËati kar ≈ Ëez noË«, temveË se to reπuje z

realizacijo letnih planov nabave.

Preteæni del zimske mehanizacije predstavljajo

sneæni plugi, avtomatski posipalci, rezkarji za

odmetavanje snega in tovorna vozila.

V zimskih razmerah je operativna usposobljenost

mehanizacije πe kako pomembna, kajti vsak izpad

enote zaradi okvare, lahko pomeni hudo motnjo pri

zagotavljanju ustrezne varnosti in prevoznosti ceste.

Okvar pa ni moæno v celoti odpraviti, bistveno pa

jih lahko zmanjπamo s pravoËasnimi preventivnimi

ukrepi, zlasti na vitalnih strojnih elementih.

ZavedajoË se pomena pravoËasnosti izvajanja

vzdræevalnih posegov, pripravo vozil in opreme v

praksi priËenjamo æe ob zakljuËku preteËenega

zimskega obdobja, ko priËnemo z ËiπËenjem opreme

in veËjimi popravili. PreteËeno obdobje izvajanja

zimske sluæbe je tudi osnova za podrobnejπo oceno

stanja posamezne enote mehanizacije in tako tudi

osnova za naËrtovanje aktivnosti, katere bo potrebno

izvesti, da bomo naslednjo zimsko sezono priËeli

z ustrezno vzdræevano opremo.

Vzdræevanje zimske mehanizacije je dokaj

zahtevno, predvsem zato, ker so vsi elementi in

izvajala in koliko Ëasa bo zapora trajala. Operater

vnese podatke v raËunalniπko aplikacijo ≈kaæipot«

in doloËi lokacijo. Nato raËunalniπki sistem prnese

podatke preko razliËnih orodij na internetno stran

www.dars.si, na trinajst radijskih postaj, na

multimedijske kioske info@stop lociranih na

poËivaliπËih avtocest, na brezplaËno glasovno

postajo info@tel delujoË na πtevilki 080 22 44,

preko elektronske poπte obvestilo prejme tudi

Policija in Radio Slovenija. Poudarili bi tudi, da

sistem vsebuje tudi angleπke prevode, tako, da do

informacij pridejo tudi tuji uporabniki naπih avtocest,

kar je pomembno predvsem v Ëasu turistiËne sezone.

• Mirko Æaren

Mehanizacija za zimsko vzdræevanje

sklopi v zimskem obdobju nenehno izpostavljeni

vplivom soli. Ob zakljuËku zimske sezone je zato

priporoËljivo razstavljanje in ËiπËenje posameznih

sklopov, πasije vozil, nerazstavljive sklope pa zaπititi

z protikorozijskimi premazi.

V praksi vzdræevanja posebno pozornost

namenjamo hidravliËnim sklopom in sklopom

elektronskega krmiljenja hidravljiËnih blokov, preko

katerih upravljamo pluge in posipalce. Prav na

slednjih je zaradi naglega tehnoloπkega razvoja

izvajanje vzdræevalnih posegov vse zahtevnejπe.

To velja zlasti za avtomatske posipalce, kjer je

krmiljenje hidravliËnih sklopov povsem

elektronsko, funkcionalnost teh sklopov pa je

bistvenega pomena pri samem izvajanju posipanja,

glede na nastavljeno koliËino posipnega materiala.

Prav na tem segmentu vzdræevanja bi si æeleli

veË strokovnega svetovanja in pomoËi, od

pooblaπËenih izvajalcev tovrstnih storitev pa

predvsem krajπe odzivne Ëase in roke dobave.

Predvsem zaradi zahtevnosti in pomena ustrezne

funkcionalnosti te opreme, bi bila smotrna tudi veËja

interna tipizacija tovrstne opreme.

In ne nazadnje je prav na podroËju vzdræevanja

mehanizacije, v sleherni enoti zbranega veliko

praktiËnega znanja in pridobljenih izkuπenj. ©koda

bi bilo, Ëe bi pri snovanju novih vsebin in podroËij

dela, to spregledali ali zavrgli. • Drolc Marjan

A-9


V SREDI©»U

ZaËetek gradnje predora ©entvid

Druæba za avtoceste v Republiki

Sloveniji je novembra z

gradbenimi podjetji SCT Ljubljana

in Primorje AjdovπËina sklenila

pogodbo za izgradnjo predora

©entvid na avtocestnem odseku

©entvid - Koseze. Pogodbena

vrednost znaπa 11,5 milijarde

tolarjev, pogodbeni rok za izvedbo

del pa je osemnajst mesecev od

uvedbe izvajalca v delo.

A

vtocestni odsek ©entvid - Koseze

je vkljuËen v Nacionalni program

izgradnje avtocest kot del

avtoceste Karavanke - Obreæje,

ki bo gorenjsko avtocesto navezal

na avtocestni obroË okoli

Ljubljane. Izgradnja polnega

prikljuËka te avtoceste na

Celovπko v Ljubljani je viharil moægane strokovnjakov

æe nekaj let, saj je bilo potrebno najti

reπitev za polni prikljuËek na avtocesto, ki poteka

v predoru pod Celovπko cesto in se konËa 1

kilometer juæneje v Præanu.

Primerjalne πtudije izdelane do leta 2000 so

ugotavljale, da je izgradnja polnega prikljuËka v

predoru iz gradbeno tehniËnih in varnostnih

razlogov problematiËna, zato je bilo odloËeno, da

se pusti samo obstojeËi poloviËni prikljuËek, drugo

polovico pa naj bi nadomeπËale nove povezovalne

ceste StaneæiËe - Brod in Jeprca - Povodje, ki bi

promet odvedle na avtocesto, πe preden bi priπel

v Ljubljano. Uredba o LN za AC s poloviËnim

prikljuËkom je bila sprejeta leta 2002. Ko smo

priËeli s postopkom za DLN za StaneæiËe - Brod

smo s strani MOL dobili podatek o treh novopredvidenih

soseskah - Tkalnica, StaneæiËe in

©kofovi zavodi, ki bodo po zgraditvi velik

generator prometa na æe sedaj preobremenjenem

cestnem omreæju.

Iskanje nove reπitve

Razlogov, da smo na DARS-u lansko leto ponovno

zaËeli razmiπljati o polnem prikljuËku v predoru,

je bilo torej veË: podatki o novih soseskah in

planiranemu prometu, potreba po zgraditvi Ëimbolj

fleksibilnega cestnega omreæja (da tudi v primeru,

da se na eni izmed prikljuËnih toËk iz smeri

Gorenjske v Ljubljano karkoli zgodi, ne nastane

prometni kolaps) in seveda mnoge nove izkuπnje

pri gradnji predorov, ki smo jih nabrali v zadnjih

letih.

K sodelovanju smo povabili 5 slovenskih

projektantskih podjetij in dobili nove, sveæe idejne

reπitve. Na FGG PTI so takrat izraËunali, da je

najbolj uËinkovita reπitev s toËkovnim

semaforiziranim nivojskim kriæiπËem na Celovπki

cesti, saj taka reπitev najboljπe omogoËa prometno

odvisno krmiljenje prometa in omogoËa zadovoljivo

praznjenje predorskih prikljuËkov. S tem

je bila fiksirana prva toËka - toËkovno kriæiπËe na

Celovπki. Vse kasnejπe reπitve so izhajale iz te

fiksne toËke.

Preverjanje razliËnih reπitev

Drugi korak je bilo preverjanje razliËnih reπitev,

ki so iz kriæiπËa na Celovπki na razliËne naËine

navezale promet na avtocesto proti morju. Pri

vseh reπitvah se promet prikljuËuje oziroma

izkljuËuje na odprti trasi na delu ceste od juænega

portala proti Kosezam. Preverili smo:

- reπitev z enim vzporednim dvosmernim

prikljuËnim predorom po celi dolæini

avtocestnega predora,

- reπitev z dvema enosmernima prikljuËnima

predoroma po celi dolæini avtocestnega

predora in

- reπitev s prikljuËnima predorskima rampama

v predor ter tropasovnim predorom od mesta

prikljuËevanja (kavern) do konca - do juænega

portala.

Kot najcenejπa reπitev se je izkazovala reπitev

z dodatnim dvosmernim predorom, vendar je

glede na izkuπnje s tragiËnimi nesreËami v

predorih, predor za dvosmerni promet z vidika

prometne varnosti manj ustrezen. Glede na

moænost fazne gradnje, se je kot aktualna pojavljala

tudi najdraæja reπitev z dvema dodatnima

enosmernima predoroma po celotni dolæini, vendar

je potrebno v primeru dodatnega prikljuËnega

predora tudi v prikljuËevalnih predorih po celotni

dolæini izvesti odstavne niπe, intervencijske

povezovalne predore iz prikljuËevalnih predorov

v avtocestni predor, jih opremiti z drago

elektrostrojno opremo in navsezadnje vzdræevanje

3 ali 4 predorov je bistveno draæje od vzdræevanja

2 predorskih cevi s prikljuËnima rampama. Glede

na te rezultate smo se na DARS-u skupaj z ostalimi

strokovnjaki odloËili, da je najbolj primerna reπitev

izvedba dveh predorskih ramp, prikljuËka v

predoru in v nadaljevanju 3 pasovnega AC predora.

Vpliv prometa na okolje

Reπitev s polnim prikljuËkom je ocenjena zelo

pozitivno. Bistvena prednost take reπitve je

prometna razbremenitev Celovπke ceste in

vzporednic, manjπa emisija zaradi prometa, in

poveËanje kakovosti bivalnega okolja vzdolæ

Celovπke oziroma Pruπnikove ter Vodnikove ceste.

Situacija polnega prikljuËka ©entvid

Po ocenah strokovnjakov bo z ustreznimi omilitvenimi

ali nadomestnimi ukrepi moæno kvalitetno

urediti tudi poseganje v obmoËja varstva ter

plansko opredeljenih "parkovnih, πportnih in

rekreacijskih povrπin".

Geoloπke razmere in

raziskovalni rov

Iz smeri Celovπke ceste proti jugu se zgradi

predorska prikljuËna rampa, predor bo enopasoven

z odstavnim pasom. Iz predora na Celovπko cesto

se zgradi izkljuËevalna predorska rampa, ki bo na

zaËetku enopasovna, kasneje pa se zaradi

razvrπËanja vozil pred kriæiπËem razπiri v dvopasovni

profil. Med cevmi predorov je potrebno

zaradi vplivov v Ëasu gradnje doseËi zadosten

razmik, kaverne morajo biti zamaknjene za 30 do

50 metrov, portali pa naj bi bili zaradi geoloπkih

pogojev sicer Ëimbolj narazen, vendar jih je

predpisana toËkovna oblika kriæiπËa tiπËala skupaj.

Projektna reπitev je torej kompromis potrebnega

in moænega.

Projekt je bil prvotno izdelan na podlagi

napovedanih geoloπkih razmer, ki niso bile optimistiËne

in smo komaj naπli dve lokaciji, kjer bi

bilo mogoËe zgraditi prikljuËni kaverni. Kaverni

sta bili predvideni pribliæno 400 - 500 m v predoru.

V izogib neljubim preseneËenjem v Ëasu gradnje

smo se odloËili zgraditi raziskovalni rov, da

dobimo natanËne podatke o geoloπkem stanju v

samih ceveh predora in natanËno doloËimo lokacije

kavern in s tem tudi dolæine in nagiba obeh

prikljuËnih predorov.

Potek raziskovalnega rova je bil zastavljen

tako, da rov poteka po desni cevi AC predora, ko

se najde geoloπko ugodne razmere v tej cevi za

kaverno, se s preËnim rovom preseli v levo cev

predora in se tam nadaljuje, dokler ne najdemo

πe v levi cevi primerno lokacijo kaverne. Danes

(zaËetek decembra) imamo izkopanih 501 m od

587 m raziskovalnega rova. Na zaËetku smo imeli

kar nekaj teæav zaradi vdorov vode, slabega

A-10


Kaverna v predoru Mrazovka

PreËni prerez kaverne v predoru ©entvid

materiala, imeli smo tudi manjπe zruπke in nekaj

tudi zaËetnih teæav pri organizaciji in metodi

izkopa. Avgusta 2004 smo opustili sidranje in

zaËeli delati po modificirani tehnologiji NATM,

ki bazira na uporabi mikroarmiranega brizganega

betona. Od takrat dosegamo napredek v povpreËju

4,4 m/dan, kar pomeni, da bo raziskovalni predor

konËan πe ta mesec.

V desni cevi so izvajalci pribliæno 200 m pred

predvideno lokacijo æe naleteli na take geoloπke

pogoje, da bo moæno izvesti prikljuËno kaverno,

zato predvidevamo, da bo prikljuËna cev v predor

dolga cca 250 m, kolikor zahtevajo prometno tehniËni

pogoji, Ëe pa bodo ugodni pogoji tudi v levi cevi,

pa bo levi izkljuËevalni predor dolg cca 270 m.

Predorski kaverni

Mesto prikljuËevanja prikljuËnih predorov v

avtocestni predor je glede izvedbe najbolj riziËni

del take reπitve. Na sliki je prikazana kaverna v

predoru Mrazovka, ki je del cestnega obroËa okoli

Prage in okoli Prage in je po velikosti in prometni

ureditvi skoraj identiËna projektirani kaverni v

predoru ©entvid. Velikost kavern je pribliæno 300

m2, kar je dvakratna velikost preËnega prereza v

predoru Golovec (cca 140 m2) oziroma trikratna

velikost dvopasovnega predora (slabih 100 m2).

Prav velikost kavern in njihova varna izgradnja

je bila tista, ki je vzbujala πtevilne dvome o njeni

izvedljivosti v napovedanih razmeroma slabih

geoloπkih pogojih v predoru ©entvid.

Ureditev Celovπke ceste

Celovπka cesta se bo zaradi zagotovitve

prepustnosti kriæiπËa razπirila za en vozni pas med

sosednjima kriæiπËema. Od kriæiπËa s KosmaËevo

ulico naprej proti StaneæiËam in Medvodam se za

razπiritev Celovπke æe vodijo drugi DLN-ji (eden

v pristojnosti DRSC in drugi v pristojnosti DARS).

S strani MOL planirana trasa mestne æeleznice

ob Celovπki cesti bo lahko potekala ali po sredini

Celovπke ceste ali izvennivojsko iznad obeh novo

predvidenih juænih prikljuËnih ramp. Obe varianti

sta preverjeni in bo konËen potek odvisen od

rezultata projekta umeπËanja v prostor, ki poteka

usklajeno med vsemi DLN na tem odseku

Celovπke ceste.

Prometna varnost

Menjava pasov v predoru vsekakor predstavlja

πibko toËko glede prometne varnosti. Iz tega

razloga in pa tudi zaradi pretoËnosti planiranega

prometa smo se odloËili, da se predor ©entvid od

mesta prikljuËevanja do juænega portala zgradi

V SREDI©»U

kot tropasovni predpor. PrikljuËevanje in

izkljuËevanje prometa bo torej izvedeno kakπnih

300 m od juænega portala proti Kosezam, na odprti

trasi AC.

Investicijska vrednost in

ekonomska upraviËenost

(nivo cen dec. 2002, brez stroπkov financiranja)

Investicijska vrednost po Investicijskem programu

za avtocesto ©entvid - Koseze upoπteva poloviËni

prikljuËek na Celovπko cesto, dvopasovni predor

©entvid in 4-pasovno avtocesto do konca odseka

in znaπa 25,5 mlrd SIT .Dodatni stroπki zaradi

polnega prikljuËka so torej vstopno/izstopna

predorski rampi, kaverni, kjer se rampi prikljuËita

na predor, dodatna tretja pasova v predoru,

podraæitev elektrostrojnih instalacijah, izvedbo

raziskovalnega rova ter preureditev Celovπke.

Prav tako so v novo oceno vkljuËeni tudi dodatni

stroπki, ki niso posledica polnega prikljuËka,

temveË v prihodnosti planirane razπiritve avtoceste

v 6 pasovnico (izgradnje daljπih objektov, dodatni

odkupi, razπiritve…). Nova ocenjena investicijska

vrednost znaπa 36,3 mlrd SIT.

Ekonomska ocena upraviËenosti investicije je

pokazala, da znaπa razmerje med dodatnimi koristmi

investicije in dodatnimi investicijskimi stroπki

1,35, kar pomeni, da je investicija v poln

prikljuËek dejansko ekonomsko upraviËena.

Kaj bo poln prikljuËek prinesel

voznikom

Prometni podatki in prognoze kaæejo, da je to

odsek, ki je eden najbolj kritiËnih v celi Sloveniji.

Kljub celotnemu zgrajenemu prometnemu omreæju

nam v planskem letu 2027 Celovπka cesta brez

polnega prikljuËka ©entvid pregori, saj je na njej

æe danes 65.000 vozil na dan.

Izdelano je bilo obπirno prometno vrednotenje

in simulacije prometa za πirπi del cestnega omreæja

vse od Ljubljane do Medvod. Æe takoj po izgradnji

polnega prikljuËka bo prihranjenih 1.062 ur na

dan, ta πtevilka pa bo z leti kljub zgrajenim ostalim

cestnim povezavam narasla celo na 2.526 ur

prihranka na dan in upadla pod 2.000 ur πele v

planskem letu 2027, Ëe ne bo do takrat reπena

preobremenjena severna obvoznica, ki taka kot

je, ne bo veË uspela dovajati toliko prometa proti

predoru ©entvid, kolikor bi ga le ta lahko kvalitetno

prevajal.

Pomemben je tudi podatek, da bo ob polnem

prikljuËku skozi predor potekalo tudi do 40% veË

prometa, kar pomeni, da bo sam predor bolj

atraktiven za promet in bolje izkoriπËen. VeË

prometa v predoru pa poslediËno pomeni manj

prometa na okoliπkih odprtih cestah niæjega ranga,

manjπo prometno obremenitev le teh in seveda

tudi manjπe onesnaæevanje okolja.

Cilj DARS-a je v roku nekaj let zgraditi

ekonomsko upraviËeno in prometno uËinkovito

avtocesto. Podpisana je æe pogodba z izvajalcem

del na izgradnji predora, v teku pa je postopek za

spremembo in dopolnitev LN za AC ©entvid -

Koseze. Dosedanji rezultati kaæejo, da nam bo

narava tokrat stala ob strani. Æelimo si, da bodo

tako kot operativna dela uspeπno tekli tudi upravni

postopki, ki so πe v teku. Lahko reËemo, da gre

za projekt, za katerega pred nekaj leti πe nismo

imeli niti dovolj podatkov niti dovolj izkuπenj,

tako da so bile takratne odloËitve pravilne za

takratni Ëas, vendar menimo, da smo sicer pozno,

vendar πe pravoËasno sprejeli odloËitve, ki so

pravilne za danaπnji Ëas in za prihodnost.

PrepriËani smo, da Ëe bomo vsi delali pozitivno

naravnani k dobri reπitvi, da bo AC ©entvid -

Koseze ne glede na veliko dodatnih del, ki jih

zahteva kvalitetnejπa reπitev s polnim prikljuËkom,

zgrajena v roku, ki je predpisan v NPIAC, kar

pomeni predajo odseka v promet leta 2006 ter

dokonËanje del 2007. • Monika Pulko

A-11


AVTOCESTNO OGLEDALO

CESTNINJENJE

Novosti pri plaËevanju s karticama

DKV in UTA

Kreditni kartici DKV in UTA sta

bili prvi kreditni kartici, ki smo ju

sprejemali za plaËilo cestnine na

slovenskih avtocestah. Na

zaËetku so plaËila potekala preko

imprinterjev, ko so morali

cestninarji roËno delati slipe,

vozniki pa so jih podpisovali. Vse

skupaj je bilo precej zamudno in

okorno, toda vseeno: to so bili

zaËetki uvajanja ≈drugaËnega«

plaËevanja cestnine.

Zleti smo uspeli paleto kreditnih

kartic, ki jih sprejemamo za plaËilo

cestnine temeljito razπiriti, saj zdaj

sprejemamo vse najveËje svetovne

kreditne kartice, poslovanje poteka

preko elektronskih blagajn,

odpravili smo tudi podpisovanje

slipov.

Poslovanje s karticami hitro naraπËa, saj smo v

prvem polletju letoπnjega leta s karticami pobrali

æe skoraj petino vse cestnine. Analiza stroπkov

pobiranja cestnine je pokazala, da so pri plaËevanju

s kreditnimi karticami niæji tudi stroπki pobiranja

cestnine, kar ugodno vpliva na naπ poslovni rezultat.

Nenazadnje je treba omeniti tudi to, da je plaËevanje

s kreditnimi karticami tudi hitrejπe od plaËevanja

z gotovino, kar predvsem v Ëasu poletne turistiËne

sezone skrajπuje vrste pred najbolj obremenjenimi

cestninskimi postajami. Tudi zato je v podroËju za

komuniciranje in strateπki marketing poleti nastala

zloæenka: ≈Skrajπajte vrsto - plaËajte s kartico«, ki

jo je podroËje dejavnosti izvedbe vzdræevanja in

pobiranja cestnine razdelilo 250.000 tujim turistom,

ki so vstopali v naπo dræavo.

Po skoraj petnajstih letih poslovanja pod enakimi

pogoji smo v zaËetku leta posredniku pri

sprejemanju kartic DKV in UTA naroËili, da z

obema izdajateljema sklene novo pogodbo, ki bo

za nas ugodnejπa, uvesti pa smo æeleli tudi nove

storitve. Nova pogodba, ki je æe usklajena in jo

bomo v kratkem podpisali prinaπa poleg niæje

provizije za opravljanje plaËil tudi izdajanja raËunov

za uporabnike obeh kartic preko zbirnih raËunov

meseËne porabe po posamezni kreditni kartici. Na

ta naËin se bomo izognili zamudnemu vnaπanju

davËnih πtevilk in firm prevoznikov na cestninskih

stezah. Avtoprevozniki, ki so glavni uporabniki

kartic DKV in UTA bodo ob prehodu na zahtevo

dobili zgolj potrdilo o prehodu cestninske postaje,

raËun pa konec meseca kot zbirni raËun porabe prek

kreditne kartice.

Pred uveljavitvijo novosti boste cestninarji o

vsem podrobno obveπËeni, saj bo treba novosti kdaj

pojasniti tudi kakπnemu avtoprevozniku, ki πe ne

bo vedel, da ob prehodu cestninske postaje ne bo

dobil raËuna temveË zgolj potrdilo o prehodu

cestninske postaje. • Jure Krajnc

Prihaja nova kreditna kartica euroShell

Poslovanje s kreditnimi karticami

bomo v zaËetku prihodnjega leta

dodatno razπirili, saj bomo na

cestninskih postajah zaËeli

sprejemati mednarodno kreditno

kartico euroShell. Na ta naËin se

bomo pribliæali tujim in domaËim

voznikom tovornih vozil, ki prek

kreditne kartice euroShell

plaËujejo predvsem gorivo, delno

pa tudi cestnino.

Pogajanja o sprejemanju kreditne

kartice euroShell na cestninskih

postaja DARS d.d. so se sicer zaËela

æe leta 2001, vendar so bila s strani

Shell Adria d.o.o., ki na podroËju

Slovenije zastopa uporabo kartice

euroShell, veËkrat prekinjena brez

posebnih pojasnil. Na naπo ponovno

pobudo za sprejemanje kartice so se pogajanja

nadaljevala spomladi letos, po razreπitvi nekaterih

tehniËnih, pravnih in davËnih vpraπanj, pa smo v

zaËetku decembra podpisali pogodbo o sprejemanju

mednarodne kreditne kartice euroShell.

Bistvena prednost sklenjene pogodbe je nov

naËin izdajanja raËunov za porabljeno cestnino.

Namesto sprotnega izdajanja raËunov na cestninskih

postajah bodo uporabniki kreditne kartice euroShell

ob enkratnem prehodu cestninske postaje dobili le

potrdilo o prehodu, pa πe to zgolj na njihovo izrecno

zahtevo. RaËun za porabljeno cestnino bodo prejeli

v okviru zbirnega raËuna porabe prek kreditne

kartice, kar je velika prednost predvsem za

avtoprevoznike, saj vhodni davek za cestnino in

porabljeno gorivo uveljavljajo samo z enim

raËunom.

Nova reπitev je pozitivna tudi za nas, saj

cestninarjem ob prehodu cestninske postaje ne bo

potrebno vnaπati podatkov o davËni πtevilki in firmi

prevoznika, ker bo vse to navedeno na zbirnem

raËunu. Zaradi tega bo hitrejπi prehod cestninske

postaje, kar bo skrajπalo vrste.

Pri kreditni kartici euroShell bo tudi ena izjema

glede na ostale kreditne kartice. Zaradi davËnih

potreb izdajatelja kartice bo namreË mogoËe

posebno serijo kreditnih kartic, ki je namenjena

izkljuËno voznikom tovornih vozil, uporabljati samo

za plaËilo cestnine v tretjem in Ëetrtem cestninskem

razredu. Gre namreË zato, da je posebna serija

kreditnih kartic namenjena zgolj tistim zavezancem

za plaËilo DDV, ki se ukvarjajo s prevozom blaga

kot poslovno dejavnostjo. Zato so raËuni, ki so

izdani po tej kartici, namenjeni obraËunavanja

vstopnega DDV. Glede na to, da je cestnino mogoËe

uveljavljati kot vstopni davek le v primeru, Ëe je

porabljena za tretji in Ëetrti cestninski razred

(gospodarska vozila), je potrebna tudi omejitev

uporabe posebne serije kartic na ta dva cestninska

razreda. O omejitvi bo Shell Adria obvestila svoje

stranke, Ëe katera od strank na cestninski stezi tega

ne bo vedela, pa jo po dogovoru s Shell Adrio

cestninarji preusmerite na izdajatelja kartice, torej

Shell.

O zaËetku sprejemanja kreditne kartice boste

cestninarji posebej obveπËeni z navodilom za

sprejemanje nove kartice, sprejemanje kartice pa

bo, tako kot za ostale kartice, potrebno oznaËiti tudi

na cestninskih stezah. • Pedja Aπanin Gole

A-12


SpomoËjo podjetja Dialogos in

predavatelja Braneta Grubana smo

izvedli dve delavnici. Prva je bila

namenjena vodjem cestninskih

sluæb, vodjem vzdræevanj in vodjem

elektro vzdræevanj. Poleg potrebnih

znanj za dobro vodenje, so nam

posredovali predvsem koristi, konkretne prednosti

in probleme uvajanja letnih razgovorov. UËni

delavnici so prisostvovali in aktivno sodelovali tudi

predsednik sveta delavcev, predsednika obeh

sindikatov ter delavska Ëlana nadzornega sveta.

Na drugi tovrstni delavnici namenjeni vodjem

Uvajanje sistema

letnih razgovorov

Letni razvojni razgovori so eden uËinkovitejπih orodij managementa

za uresniËevanje ciljev zaposlenih in tega se uprava DARS d.d. dobro

zaveda. V kratkem sta bili v Preddvoru izvedeni æe dve celodnevni

uËni delavnici.

Pri protokolu pa veljajo tudi pravila,

ki marsikomu predstavljajo

nadleænost in se mu zdijo nepotrebna.

Sem spadajo osnovna pravila

lepega vedenja. Bonton je prostovoljna

obveznost, s katero se posameznik

vkljuËi v druæbo ljudi, temelji

na osnovi spoπtovanja drugih in je pogoj za

boljπo in uspeπnejπo komunikacijo.

Del protokola je tudi rokovanje. Rokovanje z

desno roko je znamenje dobrih namer, rokujemo

se v viπini komolcev, na kratko, le 3 - 4 sekunde;

stisk roke naj bo moËan, vendar ne preveË, medtem

Ëloveka vedno pogledamo v oËi.

Z isto osebo se rokujemo le enkrat, izjemoma

dvakrat. Moπki pri rokovanju snamejo rokavice,

æenskam to ni potrebno, je pa lepo. So pa πe druga

pravila, ki si jih lahko zapomnimo:

- prvo ponudi roko starejπa oseba,

- æenska ponudi roko moπkemu,

- viπji po poloæaju ponudi roko niæjemu,

- æenskam med predstavljanjem ni potrebno

Uredniπki odbor se je odloËil, da v prihodnje eno

stran Avtocest da na razpolago Svetu delavcev, eno

stran pa obema reprezentativnima sindikatoma.

Zaradi æelje po posredovanju Ëim veË informacij, pozivamo vse, ki bi radi

sodelovali z nami, da se pridruæijo uredniπkemu odboru internega glasila. Svet

delavcev æe ima dva predstavnika v uredniπtvu internega glasila. S tem

pozivamo tudi oba sindikata, da predlagata enega svojega predstavnika v

uredniπtvo Avtocest.

avtocestnih vzdræevalnih baz, udeleæila pa sta se je

tudi generalni sekretar in vodja projekta integracije

informacijskega sistema, je predavatelj Brane

Gruban obiËajnemu programu na naπo æeljo dodal

πe tri teme:

- kadrovska funkcija oziroma upravljanje s

Ëloveπkimi viri;

- nov pristop k sistematizaciji delovnih mest z

uvajanjem kompetenc ter

- uvajanje letnih razgovorov z zaposlenimi.

Zavedamo se, da so letni razgovori pomembni

za dosego æelenih ciljev zaposlenih, katere lahko

doseæemo le preko dvigovanja individualne delovne

vstati,

- kadar smo v gosteh, se gostje predstavijo

gostitelju (npr. poslovno sreËanje),

- v druæbi gostitelj ali najstarejπa oseba seznani

ljudi med seboj,

- pozorno posluπajte, ko se ljudje predstavljajo

in si skuπajte ime zapomniti.

Bliæa se Ëas obiskov, obdarovanj ter voπËil.

Seveda tudi tukaj obstajajo jasna pravila. Vedno se

odzovemo samo na povabilo. V primeru zasedenosti

se v naprej zahvalimo in opraviËimo. Pogosto nam

piπe v vabilu kakπne vrste opraviËilo sprejemajo

(pisno ali ustno).

Na veËerni sprejem nikoli ampak res nikoli

moπki ne pridejo v rjavi obleki, vedno le v Ërni ali

temno modri, razen, Ëe ni v vabilu drugaËe

doloËeno. Æenske imajo veliko veËjo izbiro pri

veËernih toaletah, tudi barvna paleta je bolj pestra,

da o modnih dodatkih sploh ne govorimo.

Na sam sprejem pridemo toËno, lahko si

privoπËimo 5-10 minutni predËasni prihod, vsekakor

pa ne zamujamo. Ko nas gostitelj pozdravi, ga

pozorno posluπamo in ne klepetamo ali πepetamo

NABIRAMO ZNANJE

uspeπnosti slehernega zaposlenega. Dobro izvedeni

letni razgovor prinaπa koristi tako posamezniku,

neposrednemu vodji in posredno tudi podjetju.

Razgovori namreË vse sodelujoËe obogatijo z

informacijami o izvajanju nalog, o rezultatih dela,

o medsebojnih odnosih, o nezadovoljstvu in hkrati

dajo oceno delovne uspeπnosti. »e so letni razgovori

izpeljani slabo lahko povzroËijo tudi neugodne

posledice ali celo opustitev le-teh. Naπ namen je,

da se na razgovore pripravimo strokovno in

temeljito, ker je le to zagotovilo za uspeh. Za dosego

tega pa je potrebno usposabljanje tako izvajalcev

delavnic kot tudi udeleæencev. V tem trenutku

razmiπljamo o dvofaznem uvajanju letnih razgovorov

v letu 2006. PriËeli bi z uvajalnimi letnimi razgovori

in poËasi preπli na redne letne razgovore.

Skozi potek uËnih delavnic bomo priπli do izkuπenj

kot tudi vaπih mnenj, tako da se bomo kasneje lahko

dokonËno odloËili o roku in naËinu izvedbe.

• Joæe Lakota

Protokol pri slavnostnih prireditvah

S protokolom doloËimo jasna pravila pri sprejemu delovnega obiska,

pri sveËanem kosilu ali veËerji, pri podpisovanju pogodb in seveda

pri posebnih slavnostnih priloænostih kot je otvoritev avtocestnega

odseka. Sama beseda ≈protokol« izhaja iz grπkega jezika, ki je

pomenila podpis, arhiv ali kartoteka. Danes si s protokolom olajπamo

aktivnosti dveh ali veË podjetij oz. dræav. Protokol so pravila, ki

izhajajo iz zgodovinske tradicije in obiËajev, iz naËel mednarodnega

prava in diplomatske prakse.

POZIV

sosedu na uho. Zelo neprijetno je tudi, da se

prestopamo in gledamo na uro. Obvezno ugasnemo

svoj mobilni telefon.

Na stol sedemo z leve strani, za mizo sedimo

sproπËeno in naravno. Komolce imamo ob telesu

in se z njimi ne naslanjamo na mizo. Na mizi imamo

roke samo do zapestja.

PrtiËek, ki nas Ëaka na mizi si poloæimo na

kolena in si ga nikoli ne zatikamo za ovratnik,

uporabljamo ga izkljuËno za brisanje ust in rok.

Preden nesemo kozarec k ustom, si le te obriπemo

s prtiËkom, tako da na kozarcu ne puπËamo mastnih

sledi.

»e nam gostitelj med jedjo nazdravi, ponavadi

je to po glavni jedi, odloæimo pribor, si obriπemo

roke in usta ter pozorno posluπamo zdravico,

priporoËljivo je, da gostitelja gledamo v oËi.

Nazdravljamo s polnimi kozarci, trkanje kozarcev

ni veË zaæeljeno. Po izreËeni zdravici nadaljujemo

z obedom.

Tudi pri obdarovanju so postavljena jasna

pravila. Nikoli ne damo darila nekomu, ki nam je

prinesel darilo. Darilo vedno izroËimo tistemu, ki

smo mu ga namenili in to tako, da ga mi obiπËemo.

Vzemimo si torej Ëas in obiπËimo naπega

poslovnega partnerja ali prijatelja ter mu osebno

voπËimo. Darila naj ne bodo draga in neosebna, v

darilni vreËki pa naj prostor najde le eno darilo.

Na koncu pa πe nekaj o novoletnih voπËilnica,

ki naj bodo Ëitljivo podpisane, da bo oseba, ki jo

bo prejela, vedela kdo jo poπilja. VoπËilnice ne

poπiljamo prezgodaj in ne prepozno. Najbolj idealen

Ëas za poπiljanje voπËilnic je od 18. do 23.

decembra. • Mojca »iriË

Tako od naπih predstavnikov v organu soupravljanja kot od vodstev

sindikatov priËakujemo njihove prispevke na naslov: avtoceste@dars.si.

V prihodnjem letu æelimo zaposlenim v DARS d.d., vsak mesec posredovati

kratke noviËke ≈Najhitrejπa avtocesta«. Ker bi noviËke zajemale vse

organizacijske enote druæbe, potrebujemo pomoË pri pridobivanju informacij.

Zato vabimo vse, ki ste zainteresirani za tovrstno delo, da se nam pridruæite

in nam pomagate, da naπim sodelavcem posredujemo relevantne informacije.

• Pedja Aπanin Gole

A-13


ZNOTRAJ DARSA

Kadrovske noviËke

V mesecu novembru in zaËetku decembra 2004

smo zaposlili 37 novih sodelavcev, dva delavca pa

sta naπo druæbo zapustila. Tako je sredi decembra

v druæbi DARS zaposlenih 1.097 delavcev, od tega

279 æensk ter 818 moπkih. PovpreËna starost je πe

vedno 41 let.

»as hitro mineva in spet smo tukaj z

najnovejπimi kadrovskimi noviËkami. V prejπnji

πtevilki smo po pomoti odgovornega urednika ne

namerno izpustili iz seznama novih sodelavcev

Jureta KaËa, svetovalca v upravi za gospodarske

zadeve ter Tino Dermol iz sektorja za finanËni

inæeniring. Tako kot vsem ostalim, tudi njima velja

dobrodoπlica.

Janko Marinπek, enainπtirideset

letni skupinovodja pri

vzdræevanju v avtocestni bazi

Postojna je resniËno razpet med

temo podzemlja in soncem, ki mu

ga v æivljenje prinaπata tudi æena

in hËerka.

Za potrebe cestninjenja na novo odprti Ëelni

cestninski postaji Drnovo in stranski cestninski

postaji na prikljuËku za Krπko smo zaposlili 23

novih sodelavcev - cestninarjev. Pridruæili so nam

se: Mitja Jug, Brigita Piltaver Imperl, Peter

Ostrbenk, Suzana Arh, Bernardka KræiËnik,

Bernarda ©krlec, Marjanca LeviËar, Jernej Zorec,

Vanja Mihelin Bogolin, Irena Koren, Nataπa

Kozole, Irma Dimec, Kristina Koprvic, Marinka

Ræen, Jasmina Kralj, Viktor KlemenËiË, Helena

BoæiË, Marija Brodnik, Silva Lenart, Darja ©etinc,

Lucija Lunder, Vesna KozlevËar in Sonja Somek.

NastajajoËi novomeπki vzdræevalni bazi z

zaËasnim sedeæem v Drnovem smo se za potrebe

vzdræevanja dolenjskega avtocestnega kraka

zaposlili naslednje delavce: Alojz TiËar, Robert

Peterlin, Andrej Bobnar, Miroslav ©enk, Martin

Pangerc, Roman Poæeπ, Joæe ©malc, Milan Bajs,

Vojko Kragelj, Rok Mrzel in Franc Lavπ.

Damjan MaleËkar je novi sodelavec v avtocestni

vzdræevalni bazi Kozina.

V istem Ëasu sta naπo druæbo zapustila dva

sodelavca, in sicer: Franc Mestek iz avtocestne

vzdræevalne baze Ljubljana ter predsednik uprave

- mag. Janez BoæiË, ki je zasedel mesto ministra za

promet. • Darja Bajec

Globoko v nederjih zemlje

…tako kot me neka Ëarobna moË vleËe v temino jame, se vedno znova veselim tudi sonca, ki me priËaka.

Zjamarstvom se je prviË sreËal pri

desetih letih. Veliko ≈lukenj« v

okolju, kjer je odraπËal, mladostna

radovednost, predvsem pa oËe, ki

je bil tudi njegov prvi vodnik, so

ga navduπili za ta zahteven ≈hobi«,

ki mu je zvest πe danes. V

oËetovem in spremstvu drugih

jamarjev se je πe kot otrok prviË spustil golobje v

podzemlje. To je bilo ob raziskovanju odtoËnega

sifona v Pivki jami, ko se je znaπel kakih

sedemdeset metrov pod povrπjem. Tesnoben

obËutek pred neznanim, nezaupanje vase in v

opremo pa so z vsakim novim spustom in treningom

poËasi plahneli. Podvigi so se nadaljevali tudi v

druæbi prijateljev in jamarstvo je za Janka iz

mladostne avanture preraslo v naËin æivljenja in ob

sluæbi tudi v resno delo. Je namreË tudi vodja

operative jamarske reπevalne sluæbe, ki je

organizirana v okviru Jamarske zveze Slovenije.

Jamarstvo sicer ni priznano kot πportna panoga,

vendar pa lahko nekatere doseæke jamarjev

primerjamo z vrhunskimi doseæki v priznanih

πportih in tudi Janko je æe nanizal nekaj takih.

Spominja se leta 1993 in odprave v jamo Gouffe

Berger v Franciji - prvo odkrito jamo na svetu,

katere globina presega 1000 metrov. Izziva obiskati

to zloglasno jamo se je lotil v veËji skupini, ki so

jo sestavljali jamarji iz razliËnih slovenskih druπtev.

Spust je potekal brez veËjih zapletov, ob povratku

pa je skupina, v kateri je bil tudi Janko, zaradi

poπkodovane vrvi ostala ujeta pod prvim sidriπËem.

Bili so praktiËno brez hrane, preostalo pa jim ni niË

drugega, kot da si uredijo zasilen bivak in Ëakajo

na pomoË prijateljev. PomoËi, ki so jo priËakovali

kmalu, pa ni bilo od nikoder. Jamarji, ki so bili viπje

nad njimi, so bili namreË prepriËani, da jih je zalila

voda in πele po πestdesetih urah, prebitih na dnu

brezna, so reπevalci naπli suh rov in priπli do njih.

Avantura, ki se je sicer sreËno konËala, mu ni

vzela poguma. ©e veË treninga, usposabljanja in

izpopolnjevanja za to, da bi nove izzive priËakal πe

bolje pripravljen. Jamarstvo namreË zahteva celega

Ëloveka. Poleg dobre fiziËne pripravljenosti za

premagovanje naporov je potrebna tudi odliËna

psihiËna kondicija. Kdor se z jamami ni sreËal

drugaËe kot turist na vodenem ogledu, si namreË

teæko predstavlja, kako je preæiveti tudi po veË dni,

ne da bi videl dnevno svetlobo, bivakirati v vlaænih

rovih ali pri le nekaj stopinjah nad niËlo na sebi

suπiti premoËeno obleko. Poleg tega so za

raziskovanje jam in brezen pomembna tudi druga

znanja, kot so na primer poznavanje vrvnih in

plezalnih tehnik.

Nov velik izziv je bilo raziskovanje najglobljega

slovenskega brezna - »ehi 2 v Kaninskem pogorju.

Odprave, ki se je raziskovanja lotila v februarju

2002, se Janko takole spominja: ≈Akcijo smo zaËeli

s triurno hojo po pol metra visokem novo zapadlem

snegu in s 30 kilogrami opreme na hrbtu. Spust v

brezno do globine 900 metrov je trajal pet ur, sledilo

je πest ur spanja v prvem bivaku, nato pa πe osem

ur spusta do globine 1.370 metrov. Ob tem spustu

je bilo raziskanih in izmerjenih 470 metrov novih

rovov in 130 metrov globine

Decembra istega leta je bil Marinπek s prijatelji

ponovno v »ehih 2. Rezultat te odprave pa je na

novo podaljπana jama in nova izmerjena globina -

1533 metrov. To, kar ni uspelo πtevilnim znanim

tujim odpravam iz Italije, Ukrajine in »eπke, je

uspelo naπim jamarjem. In naπ sodelavec Janko je

bil med njimi.

Takπni in podobni podvigi so le del Jankovega

jamarskega dela. Sam pravi, da ga bolj kot rekordni

doseæki zanima raziskovanje. Tudi na trasi

primorske avtoceste ve za veË lukenj, ki jih bi bilo

dobro podrobneje raziskati. Kdo ve - mogoËe pa

se za skritimi tesnimi vhodi skriva… • Marko Vadnjal

A-14


ZNOTRAJ DARSA

Kombinacija hoje in smuËanja z

alpskimi smuËmi - turno smuËanje

Tisti, ki si radi pretegnemo svoje

telo s hojo po bolj ali manj

zahtevnih hribih, smo pridobili

osnovno smuËarsko znanje in so

nam vπeË nedotaknjene bele

poljane, teæko Ëakamo, da gore

dobijo minimalno sneæno odejo,

ki omogoËa turno smuËanje.

eprav postaja turno smuËanje vedno

»

bolj popularno, pa ta vrsta

rekreacije ni nekaj novega. Nastalo

in obstajalo je æe davno, takrat, ko

o æiËnicah in umetnem

zasneæevanju ni bilo niti sledu.

V osnovi turno smuËanje ni niË

drugega kot kombinacija hoje in

smuËanja z alpskimi smuËmi, tako

da se peπ povzpneπ na zasneæena poboËja, hrib ali

goro, potem pa se s smuËmi spustiπ v dolino. Z

razvojem smuËarske in turno smuËarske opreme,

so tako vzponi kot spusti, postali laæji in udobnejπi,

dodatna oprema in natanËnejπe vremenske prognoze

pa nam omogoËajo tudi varnejπe gibanje in laæje

odloËitve o tem, kdaj je primeren Ëas za izvedbo

ture.

»e se odloËite za turno smuËanje, si morate

priskrbeti obvezno smuËarsko opremo:

- primerna oblaËila za hojo v snegu in vetru,

- sonËna oËala z zadostno UV zaπËito,

- nahrbtnik; priporoËljivo je da omogoËa

navezavo smuËi na nahrbtnik

- smuËi; z razvojem smuËi s poudarjenim

stranskim lokom se te uporabljajo tudi med turnimi

smuËarji. ©e vedno proizvajalci in nekateri smuËarji

zagovarjajo malo πirπe klasiËne smuËi, ki so bolj

varne pri preËenju trdih strmih poboËij. SmuËi naj

ne bodo iz najniæjih cenovnih razredov, saj morajo

veËkrat ≈delovati« v teækih in predvsem

spremenljivih pogojih. Dolæina naj bo pri karving

smuËki za 15-20 cm krajπa od telesne viπine.

- koæe za smuËi - psi; del opreme brez katere si

turnega smuËanja ne predstavljamo veË in omogoËa,

da s smuËmi hodimo po snegu v hrib, brez

nevarnosti, da bi nam zdrsnilo.

- turno-smuËarske vezi; prav tako obvezni del

opreme, ki omogoËa, da pri hoji vez deluje kot

tekaπka vez, pri smuËanju pa kot alpska.

- turno-smuËarski Ëevlji; na pogled se od

obiËajnih smuËarskih Ëevljev razlikujejo predvsem

Veseli december

v tem, da so bolj udobni za hojo in imajo podplat

iz gume (vibram)

- palice; lahko obiËajne alpske lahko pa zloæljive

pohodne.

- srenaËi; nekakπne dereze za smuËi, ki

omogoËajo vzpenjanje po trdem poledenelem

snegu.

V primeru, da so cilji turnega smuËarja

zahtevnejπi pa je priporoËljiva πe lavinska æolna s

sondo in lopato za reπevanje izpod plazu, cepin in

dereze.

Glede na relativno drago opremo, celotna

oprema stane veË kot 200.000,00, lahko turno

smuËarsko opremo uporabljate tudi za alpsko

smuËanje in ne rabite dveh.

Turno smuËanje je popolnoma nekaj drugega,

kot smuËanje na urejenih in teptanih progah. Ko

se odpravimo na turo nikoli ne vemo, ali nam bodo

sneæne razmere omogoËale nepozabno vijuganje

po puhcu, pomladanskem srencu ali muËenje po

spremenljivem snegu, z edinim ciljem, da se varno

pripeljemo v dolino.

Turni smuËar ne postane in ostane tisti, ki iπËe

samo sprostitev in lepote smuËanja, ampak mu

mora biti v veselje tudi hoja po zasneæeni neokrnjeni

naravi, v druæbi tistih, ki si jih sam izbere.

»e ste æe pomislili, da se pridruæite turnosmuËarskim

navduπencem naj vas ne prestraπijo

dvomi o vaπih sposobnostih. Turni smuËar je lahko

vsak, le cilje si mora izbirati sebi primerne. V

pomoË pa mu lahko sluæi domaËa in tuja literatura

ter spletne strani (Slovenija-turnosmuËarski vodnik

izdan pri zaloæbi SIDARTA , www.turni-klubgora.si).

• Andrej Vovk

DoËakali smo zadnji mesec leta.

Za mnoge je to najbolj vesel

mesec. Vsakdanje skrbi malo

odrinemo in polni priËakovanj in

tihih æelja priËakamo praznike in

novo leto.

Mesec december zasluæi ime veseli december,

saj se v tem mesecu v prazniËnem okolju in prijetnem

vzduπju poveselimo na mnogih zabavah in prisrËnih

druæenjih, ki so dobra popotnica za vstop v novo leto

in v nove delovne napore, ki nas nedvomno Ëakajo.

Naπa novoletna sreËanja se v letoπnjem

decembru odvijajo:

- za zaposlene iz Kozine, dne 10. decembra v

Orient expresu v DivaËi in

- za Ëlane sindikata SEDAS, v soboto 11.

decembra v Pivki jami pri Postojni.

Zaposleni kar petih lokacij pa so se odloËili za

zabavo na isti dan, to je v petek 17. decembra, in

sicer:

- iz Slovenskih Konjic, v dvorani KonjiËanka

v Slovenskih Konjicah,

- iz Postojne, v Pivki jami pri Postojni,

- iz Maribora in cestninske postaje Pesnica, v

gostilni Pri kostanju v Mariboru,

- s Hruπice, v restavraciji Tulipan v Lescah,

- z Dunajske 7 in Celja, v Hotelu M, DerËeva

4 v Ljubljani.

Za praznovanja tik pred prazniki, to je v Ëetrtek

23. decembra, so se dogovorili:

- zaposleni iz Vranskega, v gostiπËu ©torman

v ©empetru,

- zaposleni iz enote Ljubljana, v gostilni

Mihovec, Sp. PirniËe pri Medvodah.

Za boljπe vzduπje je poskrbela tudi Uprava

DARS, ki je za vsakega udeleæenca prednovoletne

zabave namenila 4.000 Sit.

V krogu vaπih druæin in prijateljev naj se

nadaljuje vaπe prijetno praznovanje tudi med

prazniki. • Joæe Lakota

Vpraπali ste upravo:

Ker po hiπi kroæijo kopije razliËnih

dokumentov in razliËne informacije,

smo oboje æeleli preveriti pri viru.

Zato smo delavskemu direktorju,

Joæetu Lakoti, za katerega se govori,

da je pred volitvami za svet delavcev

zamolËal svojo individualno pogodbo

(tistim, ki so imeli t.i. ≈individualno

pogodbo« je bila prav po njegovem

≈strokovnem mnenju« odvzeta

volilna pravica) zastavili naslednje

vpraπanje:

Vpraπanje: ≈Kakπno pogodbo o zaposlitvi ste

imeli preden ste bili imenovani za delavskega

direktorja (ali res individualno), kakπno pogodbo

imate sklenjeno zdaj in za kolikπno plaËo«

Odgovora na to vpraπanje nam delavski

direktor ni æelel sporoËiti. Zato bomo to

vpraπanje objavljali vse dokler ne dobimo

odgovora nanj. Delovno sodiπËe v Celju in viπje

delovno sodiπËe v Ljubljani sta namreË

pravovarstveni zahtevek zaradi varovanja volilne

pravice kot osnovne ustavne pravice, zaradi

zamujenega roka za vloæitev toæbe zavrnila,

vendar pa je viπje sodiπËe pojasnilo, da je bil

odvzem volilne pravice delavcem s t.i.

≈individualnimi pogodbami√ nezakonito

ravnanje. • Pedja Aπanin Gole

A-15


DARSOV»EK

UREJA: MAG. MOJCA MATI TEREZA MARIJA »IRI»

Da se laæje spoznamo:

DarsovËki se (samo)predstavijo

Preden se vam predstavi πe nekaj naπih sodelavcev, se æelimo Nataπi IvanËeviË in Bojani ©viglin opraviËiti za napaËno objavo v prejπnji πtevilki. Pod sliko Nataπe IvanËeviË

smo namreË objavili predstavitev Bojane ©viglin. Tokrat objavljamo pravilni predstavitvi obeh.

Ime mi je Nataπa IvanËeviË.

Vedela sem, da je pot do uspeha trda

in da ne pride kar Ëez noË. Posluπala

sem sebe in sledila svoji intuiciji ter

tako ugotovila kaj pravzaprav rada

poËnem. S takπnim razmiπljanjem

sem se prijavila na razpis na delovno

mesto obraËunskega referenta v

avtocestni bazi na Hruπici. Minila so

tri leta, odkar opravljam to delo in

priznam, da sem se v tem Ëasu veliko

nauËila, saj sem pri delu opravljala

raznolika dela in tako spoznavala

razliËne poklice. Veseli me pa πe kaj

drugega, rada berem, smuËam in

kolesarim ter hodim na izlete z

druæino.

Sem Bojana ©viglin. Moje delo

zajema vodenje materialnega

knjigovodstva. Sem energiËen in

komunikativen tip Ëloveka, zato mi

odgovarja vse kar je dinamiËnega,

predvsem pa ljudje s pozitivno

energijo, ki jo danes æal vse bolj

primanjkuje. Upam in æelim, da bo

dobro sodelovanje in komunikacija

med vsemi nami, ki ustvarjamo v naπi

druæbi vodilo za naprej.

Sem Cvetka ©tor, rojena Celjanka in delam na

DARS-u v Celju. V sluæbi se ukvarjam s cestninami,

doma pa z dvema tipiËnima Slovencema moπkega

spola. Prosti Ëas preæivljam v naravi z druæino. Ne

maram velikih hitrosti in vrtoglavih viπin, oboæujem

pa voænje z vlaki, ki mi dajejo obËutek umiritve

vsakdanjega hitrega tempa æivljenja. Ko bom v

celoti prevozila slovenski avtocestni kriæ (v pravem

in prenesenem pomenu ), se bom odpravila na

potovanje z vlakom po Avstraliji, vmes pa zadenem

πe glavni dobitek na lotu. Lep pozdrav! Cvetka

Sem Nataπa LukaË in prihajam iz majhne

brkinske vasice Velike LoËe. Po poklicu sem

trgovski poslovodja. Na AC bazi Kozina delam kot

telefonistka. Sem vesele narave, rada imam ljudi,

rada pojem in zanima me vse, kar je povezano s

starimi slovenskimi obiËaji. Ker je ravno konec

leta æelim vsem svojim sodelavcem veliko zdravja

in osebnega zadovoljstva v letu 2005.

Lep pozdrav! Nataπa LukaË

Sem Anton Usnik, rojen LjubljanËan. Pred

dvanajstimi leti sem se zaposlil kot voznik strojnik

v PVAC-ju, v Ljubljanski AC bazi. To delo sem

opravljal do nesreËe pri delu, 22. julija 1996. Po

dobrih dveh letih odsotnosti sem se vrnil na delo.

Zaradi invalidnosti sem bil premeπËen v telefonsko

centralo. To delo opravljm πe danes. Drugo leto

odhajam v pokoj in se imam namen preseliti v

Javorniπke hribe nad »rnim vrhom nad Idrijo; na

kmetijo, kjer je bila doma moja æena, kamor æe

sedaj ob prostem Ëasu vedno hodim, da v miru in

na zraku malo pokmetujem. V zimskem Ëasu pa

se grem malo mesarskih veπËin. V penziji se torej

ne bom dolgoËasil. Za konec pa bi vsem zaposlenim

v DARS-u ob prihajajoËih praznikih zaæelel obilo

osebne in druæinske sreËe in zdravja, ter πe mnogo

uspeπnih let z DARS-om.

Sem Barbara Leskovar, zaposlena

v vloæiπËu Darsa. V svojem kolektivu

se zelo dobro poËutim in upam si

trditi, da se imamo zelo lepo. Za dobro

poËutje poskrbimo vsi tako, da smeha

ne manjka. Ves moj prosti Ëas pa mi

zadnje Ëase zapolni nova hiπa, ki smo

jo letos priËeli graditi in jo tudi

dokonËali. Seveda to omogoËa le

montaæna gradnja. Z druæino smo se

preselili na Gorenjsko, kjer uæivamo

v naravi in predvsem v sveæem zarku.

Prav to smo v Ljubljani moËno

pogreπali. Najbolj pa se veselim

pomladi, saj bom sedaj lahko do

onemoglosti nabirala regrat, ki ga vsi

v druæini oboæujemo.

Recept meseca: orehova potica

Orehova potica je tradicionalna

slovenska jed, ki se pripravlja

predvsem v Ëasu najveËjih

praznikov. Brez potice tako ne

minejo velika noË, boæiË, poroËno

slavje ali okrogle obletnice.

Priprave orehove potice se moramo lotiti umirjeno,

saj se vsakrπno hitenje in iskanje bliænjic kaj hitro

konËa z neuspehom. Najprej se lotimo priprave

kvaπenega testa. Za pripravo testa priporoËamo

leseno skledo, Ëe te nimate, je dobra tudi plastiËna.

Steklene in keramiËne posode odsvetujemo, ker

prevajajo toploto, zaradi Ëesar se testo med

vzhajanjem pretirano ohlaja.

60 dag navadne bele gladke moke tipa 500

najprej presejemo preko cedila. Nato v posodi

segrejemo 3 dl mleka, da bo mlaËno. Vanj vmeπamo

5 dag sladkorja in poËakamo, da se stopi. V

sladkano mleko dodamo navaden pivski kvas, ki

ga prej zdrobimo na majhne koπËke. Meπamo,

dokler se kvas ne stopi, nato poËakamo, da zaËne

kvas v mleku vzhajati. Medtem naribamo limonino

lupino. Pri nakupu moramo biti pozorni na limone,

ki imajo uæitne lupine. »e teh ne dobimo,

priporoËamo uporabo posuπenih limoninih lupin.

Limonine lupine prelijemo s tremi ælicami belega

ruma, dodamo tri rumenjake in zmeπamo. V

posodici stopimo 8 dag masla, na mali kroænik pa

si pripravimo eno kavno æliËko soli.

Testo pripravimo tako, da v presejano moko

najprej vmeπamo mlaËno mleko s kvasom.

Meπamo, dokler se testo ne zgosti. Nato dodamo

πe zmes limoninih lupinic, ruma in rumenjakov, po

zmesi raztresemo πe sol. Testo zaËnemo mesiti, po

potrebi dodajamo stopljeno maslo, tako da je testo

gladko in rahlo. Testo mesimo vsaj Ëetrt ure, da

dobimo gladko zmes. Testo pokrijemo in damo

vzhajati v topel prostor v bliæino peËi ali na zmerno

topel radiator. Pazimo na morebitni prepih!

Nadev je krona potice, njegova koliËina pa

odvisna od tega, kakπno potico æelimo. KoliËine v

tem receptu zadostujejo za povpreËno potico, v

kolikor ste sladkosnedi lahko koliËine za nadev

poveËate za najveË eno polovico. V nasprotnem

primeru bo koliËina nadeva prevelika, da bi testo

A-16


TEHNI»NI PRIRO»NIK

Kaj pomenijo razliËne oznake na

pnevmatikah

Na vsaki pnevmatiki so oznake, toda kaj te oznake pomenijo. Tam niso le za okras, imajo pomembno

vlogo pri izbiri obutve za naπega jeklenega konjiËka. Vsako vozilo ima namreË toËno doloËeno oznako

za pnevmatike.

Dovoljene pnevmatike za doloËeno vozilo so navedne v tako imenovanem

Potrdilu o skladnosti za vozilo homologiranega vozila oz. po starem

≈homologaciji«. Nekateri lastniki avtomobilov imajo æelje po veËjih dimenzijah

platiπË, tisti morajo pri nakupu platiπË od prodajalca zahtevati certifikat za

platiπËa, iz katerega je razvidna najveËja dovoljena dimenzija za njihov avto.

Certifikati so odvisni od proizvajalca platiπË, saj je proizvajalec tisti, ki jih

homologira. Lahko se zgodi, da ima ena znamka platiπË homologirano veËjo

dimenzijo kot druga za isti tip avtomobila. Na podlagi tega se izvede vpis v

Potrdilo o skladnosti za vozilo homologiranega vozila.

Kaj pomenijo oznake na platiπËih

215 / 65 R 15 89H

index nosilnosti (πtevilka) in hitrosti (Ërka)

platiπËe

zgradba

serija

πirina

©irina

©irina preËnega preseka je izraæena v milimetrih. Omenjena pnevmatika ima

πirino 215 mm.

Serija

Predstavlja razmerje med viπino in πirino preseka pnevmatike. Omenjena

pnevmatika ima oznaËbo serije "65", kar pomeni, da predstavlja viπina 65 %

πirine preËnega preseka (torej 215 mm x 65 % = 140mm).

Zgradba

Pove kako je bila narejena pnevmatika. "R" je simbol za radialno izvedbo

pnevmatike. Radialno pomeni da je armaturno platno v pnevmatiki postavljeno

v radialni smeri. VËasih so bila platna postavljena v diagonalni smeri, kar pa

danes skoraj ni moæno veË dobiti, razen za osebna vozila - veterane, kmetijske

stroje, traktorje, delovni stroje.

PlatiπËe

Je oznaka premera platiπËa v palcih. "15" pomeni, da je premer platiπËa 15

palcev (col). Kot zanimivost naj navedem podatke ene najveËjih pnevmatik

za osebno vozilo 315/25 R 23 Y (premer 748mm), in ene najveËjih, za gradbeni

stroj, 40.00 R 57 RL 4H** (premer 3,56m teæa 3720kg).

Indeks nosilnosti

DoloËa najveËjo dovoljeno obremenitev pnevmatike pri ustreznem tlaku

polnilnega zraka, pri najveËji dopustni hitrosti voænje s to pnevmatiko. "89"

je simbol za nosilnost 580 kilogramov.

Indeks hitrosti

DoloËa najveËjo dovoljeno hitrost voænje s to pnevmatiko.

SH A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 B C D E F G J

Max. km/h 5 10 15 20 25 30 35 40 50 60 65 70 80 90 100

SH K L M N P Q R S T H V W Y ZR

Max. km/h 110 120 130 140 150 160 170 180 190 210 240 270 300 240+

Strandardne pnevmatikei za osebna vozila so hitrostnega razreda vkljuËno do

oznake T, naprej so visoko zmogljive pnevmatike , kjer je tekalna povrπina

obiËajno nesimetriËna in predpisana smer vrtenja.

"DOT" oznaËba pomeni, da pnevmatika ustreza ameriπkim predpisom

prometnega ministrstva.

ZraËni tlak

Pravilni zraËni tlak pnevmatike je kljuË za varno voænjo ter dolgo æivljenje

pnevmatike. ZraËni tlak, naveden na boku pnevmatike, je maksimalni

obratovalni tlak. Ni pa nujno, da je to ustrezni zraËni tlak za vaπo pnevmatiko.

Vedno uporabljajte tlak, ki vam ga priporoËi proizvajalec vaπega vozila. To

priporoËilo lahko najdete v knjiæici s tehniËnimi navodili za vaπe vozilo, lahko

je odtisnjen na notranji strani robu voznikovih vrat, ali na podboju vrat, lahko

pa je tudi na nalepki, nalepljeni na notranji strani lopute rezervoarja za gorivo.

Vedno preverite zraËni tlak v pnevmatikah, ko so le te hladne: ko ste se vozili

manj kot 2 km daleË ali pa eno do dve uri po voænji z vozilom. Uporabite

visoko kakovostni merilec zraËnega tlaka. In ne pozabite preveriti vaπe rezervne

pnevmatike. Pri neenakomerni obrabi tekalne povrπine pnevmatike lahko iz

same pnevmatike razberemo moæne napake:

- veË obrabljena sredina - preveË tlaka

- veË obrabljeni robovi - premalo tlaka

- veË obrabljen zunaji ali notranji rob - potrebno ponovno uravnoteæenje,

nepravilna geometrija podvozja.

Delno povzeto po Sava tires d.o.o. • Vladimir ValiË

Recept meseca: orehova potica

v potici πe lahko vzhajalo.

40 dag orehov preberemo, da odstranimo vse

neËistoËe. Nato jih zmeljemo, dodamo 20 dag

sladkorja, 5 dag zmletih maslenih keksov, 5 dag

kruπnih drobtin, eno æliËko mlete kave, πtiri ælice

belega ruma in eno jajce. Zmeπamo, medtem pa v

posodi stopimo 12 dag masla. KoliËina masla je

odvisna od mastnosti orehov. Prekmurski orehi so

zelo mastni in zahtevajo zgolj polovico masla,

medtem ko so gorenjski in notranjski orehi manj

mastni in zato zahtevajo veË masla. V posodi

zavremo tudi Ëetrt litra mleka, ter ga dodamo zmesi

z orehi. Meπamo in po potrebi dodajamo maslo.

Nadev mora biti srednje gost, da ga lahko lepo

razmaæemo po testu. Po pripravi nadev vstavite v

peËico, ki je segreta na 75 stopinj Celzija, zato da

se nadev ne strdi in ostane lepo mazav.

Testo za potico moramo med vzhajanjem

najmanj dvakrat premesiti, Ëe to storimo trikrat,

toliko bolje. Testo nato razvaljamo. Slovenska

potica je obiËajno zavita od πtiri do petkrat, kar

pomeni, da je potrebno testo zvaljati bolj na tanko.

Med valjanjem ves Ëas preverjajte dolæino modela,

v katerega boste vstavili potico. PriporoËamo

uporabo keramiËnih modelov, Ëe se boste odloËili

za okroglega πe toliko boljπe. Model namaæite z

maslom.

Na razvaljano testo namaæite nadev in zvijte.

»e boste potico vstavljali v okrogel model, jo na

konceh odreæite, da odstranite odveËno testo. Potico

vstavite v model (pri tem koristi, Ëe vam kdo

pomaga) in jo pokrijte. Pustite vzhajati vsaj Ëetrt

ure, πe bolje pol ure. Medtem peËico segrejte na

200 stopinj Celzija, pri peki pa nikakor ne

uporabljajte ventilatorjev ali podobnih izumov,

temveË navadno gretje spodaj in zgoraj. Potem, ko

je potica nehala vzhajati, jo vstavite v peËico in

pokrijte s papirjem za peko. Pecite od ene ure do

ene ure in pol, odvisno od velikosti potice. Ali je

potica peËena lahko preverite z zobotrebcem, ki ga

zabodete v potico. Dokler je zobotrebec moker,

potica πe ni peËena.

Ko je potica poËena, jo vzamemo iz peËice in

pokrijemo s krpo. Pustimo okoli pet minut, nato

model obrnemo na leseno desko, s Ëemer potico

vzamemo iz modela. Potico pokrijemo z veË

plastmi krp - vsaj tremi - in pustimo stati Ëez noË.

Naslednje jutro potico potrosimo πe s sladkorjem

v prahu za boljπi estetski izgled. Pa veliko uspeha

pri peki. • Jure Krajnc

A-17


REPORTAÆA

Z motorjem okrog Apeninskega polotoka

Konec maja leta 2004 sva se s

fantom, odpravila na sedemnajst

dnevno potovanje po zahodni

Evropi z motorjem. Obiskala sva

sedem dræav in prevozila preko

7600 km. Pot naju je iz Slovenje

vodila skozi dokaj pusto Italijo,

ob obali Francije, preko ©panije

do Portugalske. Pot v domovino

naju je vodila nazaj v ©panijo,

skozi srednjo Francijo in preko

Italije v Slovenijo.

Prvi in tudi najdaljπi postanek sva

opravila v Italiji, kjer sva si ogledala

njene znamenitosti pot sva nadaljevala

ob obali juæne Francije, ki je v

tem delu πe posebej gosto naseljena

in turistiËno naravnana. Pot naju je

vodila skozi Nico, Antibes in

Cannes, kjer se vsako leto odvija

najveËji evropski filmski festival. Naprej naju je

pot vodila proti Marsseilleju in Perpignanu, kjer

sva zavila desno od francoske obale proti Andori.

Za potovanje po juæni Franciji sva najveË

uporabljala avtocesto, kjer motoristi spadajo v t.i.

R5. ki je tudi najcenejπi. Od mesta Perpignan, se

je pot proti Andori, ki leæi 1915 m nad morsko

viπino zaËela strmo vzpenjati, tako da sva se v

kratkem Ëasu z morja dvignila na zasneæena

poboËja.

SmuËiπËa so bila πe precej zasneæena, ob robu

cestiπËa pa so bili πe ostanki snega. Andora je zelo

lepa in hribovita dræavica. Ceste so lepo urejene in

precej vijugaste, kar motoriste popelje k uæitkarskim

voænjam v ovinke. Voænjo sva πe isti dan

nadaljevala proti ©paniji in se spet spustila do morja

ter ob juæni obali pot nadaljevala do Valencije. Med

samo voænjo sva lahko opazovala tudi vetrnice za

proizvajanje elektriËne energije, ki so kot nekakπne

palme posajene po manjπih griËih.

Del ©panije, katerega sva prepotovala, je zelo

malo poraπËen z drevjem. Opaziti je le velike nasade

pomaranË in ogromna polja. ZaËrtano pot sva

prepotovala v dveh dneh in æe je bil pred nama

prekomorski teritorij Zdruæenega kraljestva -

Gibraltar. Nahaja se ob juæni obali ©panije, na

strateπkem mestu ob Gibraltarski oæini, ki povezuje

Severni Atlantski ocean s Sredozemskim morjem.

Ime Gibraltar izhaja iz arabskega imena Dæabal al

Tarik, kar pomeni ≈Tarikova gora√. Od Afrike je

oddaljen le 15 km. Da prideπ do Gibraltarja pa

potrebujeπ kar nekaj spretnosti, saj je pri tem

potrebno preËkati tudi letaliπËe.

©esti dan sva prispela na Portugalsko. Ogledala

sva si gradove, samostane, cerkve, opazila znaËilne

hiπe, obloæene s keramiËnimi ploπËicami. Plaæe so

tukaj dolge in zelo πiroke, pa seveda peπËene, zato

je prostor za kampiranje precej oddaljen od morja.

Zato ima veËina avto kampov na Portugalskem

bazen. Kampiranje je zelo poceni, za πotor, motor

in dve osebi sva plaËala le πest evrov dnevno. Pot

sva nadaljevala do severnega dela dræave, kjer je

pokrajina v primerjavi z juæno prijaznejπa, vegetacijsko

bogata in razgibana. Po obisku Portugalske

sva za povratno pot izbrala severno ©panijo, kjer

sva obiskala mesto San Sebastjan ob Atlantski obali.

Morje je bilo tu æe dovolj toplo tudi za kopanje.

Iz ©panije naju je pot vodila po osrednji Franciji,

kjer naju je spremljala Ëudovita pokrajina, stara

zgodovinska mesta, grajena z opeko in odliËne ceste

z zelo kulturnimi vozniki.

Motoristi so zelo stanovsko naravnani in se tudi

praviloma vsi, skorajda brez izjeme, pozdravljajo.

»e ne gre drugaËe, oziroma, Ëe so roke prezaposlene,

pa pomigajo z nogo. V tem se moËno razlikujejo

od denimo Avstrijcev in Italijanov, ki te le

redko pozdravijo, Nemci pa so nekje vmes, Ëeprav

po najinih izkuπnjah bliæe Francozom.

Po Ëudoviti Franciji sva zadnji dan potovanja

spet vstopila v Italijo in pot nadaljevala proti domu.

O poti skozi Italijo ni kaj dosti povedati. Gost

promet in vse polno industrije, ki povsod puπËa

sledove, ki jih lahko vidiπ in vonjaπ. Prevozila sva

jo v osmih urah, skoraj brez ustavljanja, tako da

sva bila popoldne æe doma. Potovanje je potekalo

brez problemov. Ko pa sva bila na slovenski strani

meje, sva spet zaËutila nekakπno notranje zadovo

ljstvo: domovina je pa le domovina!

• Mateja Kukanja

A-18


©PORT IN ©AH

Priprave na smuËarsko sezono

V priËakovanju zimskih iger cestarjev

Na zaËetku smuËarske sezone je pravi Ëas za zaËetek piljenja forme za smuËarske igre. OdliËen rezultat

iz lanske zime bomo ponovili le, Ëe se bomo dobro pripravili.

VsmuËarski sezoni 2003/04, toËneje 6.2.2004, je ekipa DARS

d.d. osvojila prvo mesto na zimskih πportnih igrah cestarjev.

OdliËen rezultat je plod dobrih rezultatov posameznikov

v razliËnih kategorijah in nekajletnega naËrtnega dela. Toda

to je sedaj preteklost in dober rezultat iz lanske sezone nas

ne sme uspavati. Zavedati se moramo, da je ubranitev naslova

teæka naloga in s tem namenom sem napisal teh nekaj

vrstic kot opomnik, da se Ëas zimskih iger naglo bliæa. Prej

kot v dveh mesecih se spet pomerimo s cestarsko konkurenco in takrat bomo

videli, ali je bil lanski uspeh le enkraten ali pa je to zaËetek zmagovalnega

obdobja Darsove ekipe.

V lanski sezoni smo se pomerili v trinajstih kategorijah v æenski in moπki

konkurenci, smuËarske discipline pa so bile veleslalom, smuËarski teki in

snowboard. Kot kaæe, bo letos enako.

Vseeno naj to ne zveni preveË tekmovalno naravnano, saj govorimo o

igrah, ki so ravno tako kot tekmovanju namenjene tudi druæenju in spoznavanju

ljudi iz sorodnih podjetij in druæb.

Datumi tekmovanja πe niso jasni - toda to ni ovira za zaËetek priprav. Ne

nazadnje se tudi za zimsko sluæbo pripravljamo preden gre zares. Ko zapade

sneg, samo πe izpeljemo tisto, kar smo naËrtovali v pripravljalnem obdobju.

In tako naj bo tudi pri smuËariji. Bistvena je dobra forma, za ostale malenkosti,

kot je Ëas in kraj iger, pa se bomo dogovorili kasneje.

Upam in æelim, da se bomo na igre dobro pripravili in tudi na tem podroËju

ponovili lanski uspeh. • Peter Kejæar

©ahovnica

Prejeli smo zelo veliko reπenih

kriæank, med katerimi je bilo æal

tudi nekaj nepravilnih. Zelo smo

veseli, da je bil odziv v primerjavi s

prejπnjo πtevilko bistveno veËji. Med

pravilno reπenimi smo izærebali tri

nagrajence:

1. nagrado dobi Janko Kernel,

Postojna,

2. nagrado dobi Alojz Gorinπek,

Slovenske Konjice,

3. nagrado dobi Jelka Zorc,

Brezovica.

Vsem izærebancem iskreno

Ëestitamo!

Naπ sodelavec, Bojan Godec, je tudi

tokrat pripravil nagradno kriæanko,

katere reπitve tudi tokrat

priËakujemo na naπem æe znanem

naslovu uredniπtva:

DARS d.d., “za avtocestno

πahovnico”, Dunajska 7,

1000 Ljubljana, ali po

faksu πtev.: 01-300-99-33.

Sestavil:

BojanGodec

NAPISANO

SPORO»ILO

LEVKOPLAST

SOCVETJA

PRI ŽITU

VEKAVEC

NAPLA»ILO

AVANS

IZPRIJENOST

HRVA©KI

PISATELJ

JANKO

PLEZALKA

Z RUMENIMI

CVETOVI

MA©A

LISTAVEC

URA BREZ A

NARO»NIK

ODJEMALEC

DENARNA

ENOTA V

VENEZUELI

BELGIJA

BIKOV

GLAS

HUMORISTKA

PUTRIH

GREGOR»I»

NEVENKA

OSLOV

GLAS

PRITOK

REKE

BANDAME

VRSTA VRBE

18. »RKA

ABECEDE

PRVOTNI

PREBIVALCI

AVSTRALIJE

FRANCOSKI

VEZNIK

OPERATIVNA

ODSTRANI-

TEV (MED.)

LON»NICA

OB BOŽI»U

BONTON

VAS

NASELJE

STREHA

MEDNAROD-

NA ZVEZA

LETALSKIH

DRUŽB

POPOLNA

PRAZNINA

KURIR

SRE»KO

KOSOVEL

RIMSKI

POZDRAV

TOPEL

VETER

©VICARSKA

KEMIJSKA

DRUŽBA

PLIN BREZ

BARVE

ADAMOVA

ŽENA

NOVI SAD

ANGEL

NATRIJ

TISTI,

KI NE LOVI

JOD

DALJINA

TRANS-

AKCIJSKI

RA»UN

NA©A

DRŽAVA

POLMER

REKA V

NEM»IJI

RUSKO

MO©KO IME

KAREL

DESTOVNIK

SOLMIZACIJ-

SKI ZLOG

ASTMA

ZELI©»AR

IZRAZ

PRITRJE-

VANJA

JAKOB

ALJAŽ

JETNIK

KIROVA

H»I

AVSTRIJA

ILIJEV

LJUBOMIR

MUSLIMAN-

SKO JAVNO

STRANI©»E

ENKA

ŽIVALSKI

VRT

KISIK

AMERI©KI

TENI©KI

IGRALEC

6.»RKA

- - - -

PAKT

TLA

KOLAJNA

ITALIJANSKA

RTV

PEVEC

PESTNER

ZRAVEN,

OB

ULTRA

VIJOLI»NI

ŽARKI

AMERICIJ

LOBNIK

MANICA

KLIC V

SILI

RO»AJ

BREZ R

IN »

ORIENTALSKA

SLA©»ICA

POD

DIAPOZITIV

LJUDSKO

IME ZA RMAN

A-19

More magazines by this user
Similar magazines