kričač08 - RTV Slovenija

rtvslo.si

kričač08 - RTV Slovenija

kričač08

Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 39 • številka 08 • december 2010 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana


dobrodelnost

foto: Stane Sršen

Miklavžev koncert

RTV Slovenija in Rotary Club Ljubljana sta letos že osemnajstič priredila dobrodelni

Miklavžev koncert. Letos je bil v prelepem Jamskem dvorcu pred Postojnsko jamo.

Vsa zbrana sredstva, več deset tisoč evrov, smo namenili slovenskim

osnovnošolcem iz socialno ogroženih družin, ki nimajo enakih

možnosti za osebnostno rast in izobraževanje kot njihovi

vrstniki. Z denarjem bomo krili stroške šolskih malic in kosil, omogočili

nakup šolskih potrebščin ter udeležbo v šoli v naravi in na

številnih šolskih ekskurzijah.

V bogatem programu so letos nastopili Katice, Eroika, družina

Gostiša, Eva Nina Kozmus, Anja Bukovec, Nuša Derenda, Branko

Robinšak, Gregor Nestorov, Marijan Pači, Big Band RTV Slovenija,

Nina Strnad, plesna skupina Maestro, Tangels, Stanko Arnold in

Godalni kvartet Mojce Arnold, Nace Slak, Quintet Piazzolleky, Ana

Bezjak, Anže Palka, Boris Bizjak, Lana Batagelj ter Simfoniki RTV

Slovenija. Hvala tudi njim.

2

kričač /december 10/


uvodnik

vsebina

Spoštovane sodelavke

in sodelavci!

Veliko sprememb je prineslo

leto 2010. Ker so spremembe

edina stalnica našega celotnega

življenja, bi jih morali biti

veseli. Ker so nenehno z nami,

so nam ali pa bi nam morale

biti nekako domače. Ponavadi

se proti njim borimo, ker ne

vemo, kaj novega nam prinašajo.

Zavedamo pa se, da na

mestu tudi ne moremo obstati,

ker bomo sicer nazadovali.

Nekako tako smo razmišljali, ko

smo se lotili priprave našega in

vašega programsko poslovnega načrta, ki je zdaj, to že lahko

zapišemo, srečno pod streho. Tako bomo leto 2011 lahko začeli z

jasno zastavljenimi kratkoročnimi cilji, za katere vem, da jih bomo

skupaj uspešno dosegli, če ne celo presegli.

A nov izziv je že pred nami.

Strategija razvoja javnega zavoda za prihodnjih pet let je naš

zemljevid, ki nam mora povedati, kam naj gremo na dolgi rok. V

tem trenutku kompas imamo, imamo znanje, da ga uporabljamo,

nimamo pa več zemljevida… Nekako izgubili smo ga na poti. Zato

ga moramo ponovno zarisati, na njem pa določiti jasne cilje. Le

tako bomo lahko cilje tudi dosegli, z veliko znanja, uvajanjem in

sprejemanjem številnih sprememb in trdim ter obsežnim delom.

Bomo zmogli Zagotovo. Ker je tu, na RTV Slovenija, veliko sodelavcev

in sodelavk, ki želimo delati in ustvarjati, poklicno napredovati,

se ob tem osebnostno razvijati in uživati v delu, ki ga opravljamo.

Zato vem, da bomo v letu 2011 dobro sodelovali, uvajali spremembe

na programskem, poslovnem, tehničnem, tehnološkem,

kadrovskem in vseh drugih področjih, ki peljejo našo zgodbo

naprej. Z enim ali drugim krmarjem, z enim ali drugim vetrom, a

samo z enim zemljevidom in ciljem – ustvarjanje vrhunskih programskih

vsebin na vseh multimedijskih platformah, ki jih

današnja tehnologija omogoča.

V letu 2011 želim tako vam, sodelavci in sodelavke, kot vašim

družinam, vesel božič in srečno novo leto. Naj bo prihajajoče leto

za vas predvsem …čarobno.

Mag. Marko Filli

Generalni direktor

RTV Slovenija

2 dobrodelnost

Miklavžev koncert

4-5 pogovor

Delajmo drugače, boljše!

6 programski svet RTV

PPN za leto 2011 sprejet

7 RTV Slovenija predstavil delovne načrte

Nove in boljše vsebine programov RTV Slovenija

8-9 žur

RTV-jevci smo željni druženja

10-11 naša leta

Brane Gričar

12 in memoriam

Irena Jakše

prišli odšli

Čebelice

13 nagrade

Nagrade DNS

14 planinci

Dedek mraz za najmlajše planince

Delovno vzdušje v RTV Slovenija

15 razvedrilo

16 po novem pred novim

Maska po novem

Eurest obnovil restavracijo

KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.

Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2

telefon: 01 475 25 97, e-mail: kricac@rtvslo.si

Odgovorni urednik: Darko Koren

uredništvo: Nataša Segulin, Tatjana Pirc, Srečko Trglec, Darja Slokan,

Polonca Komar

Prelom: Ma3ca

Tisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.

Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.

Redakcijo smo zaključili: 15.12.2010

Fotografija na naslovnici: Okraski

Avtor fotografije na naslovnici: Darko Koren

/december 10/ kričač 3


pogovor

Delajmo drugače, boljše!

Marko Filli – generalni direktor RTV Slovenija

V začetku leta še pomočnik generalnega direktorja za tehniko, investicije in inženiring je

mag. Marko Filli, po številnih zapletih z imenovanjem, postal generalni direktor, ki se mu

danes ne obeta več najkrajši čas vodenja hiše v prihodnje. V parlamentu sicer sprejeti nov

zakon o RTV Slovenija, po katerem bi organizacijo in vodenje RTV Slovenija postavljali na

novo, so namreč državljani na referendumu večinsko zavrnili. RTV Slovenija pa mora, kljub

prizadevanjem politike po spremembah v našem zavodu, tudi po starem zakonu normalno

delovati in ustvarjati pogoje, v katerih zaposleni lahko nemoteno ustvarjajo. In Marko Filli

bo zagotovo eden tistih, ki si bo prizadeval za udejanjanje sprejetih ciljev tudi v prihodnje.

RTV Slovenija jih ima namreč veliko in soustvarjalec mnogih je tudi generalni direktor.

Njegovo imenovanje pa je šlo skozi več kot le turbulentne čase.

Ko se danes ozrete nazaj v to več kot

polletno obdobje, kakšen je pogled na

dogajanja

»Kar se je dogajalo v tem času, ne sodi v

okvir normalnega dela. Najprej zapleti z

imenovanjem, potem takojšnja priprava

izhodišč za programsko poslovni načrt za

leto 2011 z novoimenovanimi ljudmi na

mestih programskih direktorjev, ob vsem

še stavka zaposlenih, čas sprejemanja

novega zakona o RTV Slovenija, zgodovinska

ugasnitev analognih TV oddajnikov in

nazadnje še referendum, z odločitvijo, ki bi

v marsičem spreminjala naše delo v prihodnje…

Priznajte, da nam ni bilo lahko in

da je bil čas resnično stresen. Pa vendar,

kljub temu turbulentnemu obdobju je bilo

narejenega več, kot bi lahko mnogi pričakovali.«

V mislih imate seveda sprejet programsko

poslovni načrt, PPN, kot ga radi

imenujemo, ki predstavlja odraz naših

programsko produkcijskih sposobnosti

in finančne zmožnosti. Slišati je, da je šlo

za tehtanje sleherne programske novosti,

odpovedovanja vsem projektom, ki

ne bi dosegala pričakovanj poslušalcev in

gledalcev, da gre v bistvu za umetnost

možnega

»Prav imate. Oba najbolj odgovorna programska

sodelavca, Miha Lampreht in

Janez Lombergar sta prepričana in njuno

prepričanje delim tudi sam, da je narejenega

celo več kot bi pričakovali največji optimisti.

Več v novostih, ki jih uvajamo v programe

in poslovanje, ki je uokvirjeno na

višino letošnjih prihodkov. Predvidevamo

sicer nekaj višji RTV-prispevek, kar naj bi

nam omogočila vlada, ki jo bomo primorani,

tako kot do zdaj tudi poslej prositi za

prav vsako povišanje oziroma usklajevanje

in nekaj manj denarja od oglaševanja, vendar

pa se vse skupaj vrti na višini okrog

120 mio evrov. Ob tem ostaja enak tudi

delitveni ključ med mediji in drugimi službami.«

Zagotovo pa je vse naravnano v to, da

zadržimo poslušalce in gledalce pred radijskimi

in televizijskimi sprejemniki ter

seveda obiskovalce spletnih strani

»Naše poslanstvo in zato delovanje je

bilo po vseh dosedanjih zakonih enako.

Razlike so le v tem, da nam lahko zakon

omogoči hitrejši razvoj ali pa ne.

Ohranjanje veljavnosti starega zakona v

4

kričač /december 10/


tekst in foto: Darko Koren

neki meri upočasnjuje naša programska

prizadevanja in omejuje investicijsko

dejavnost, v nobenem primeru pa nas ne

onemogoča pri ustvarjanju programov, ki

bi imeli bolj ugledno mesto na televizijskem

daljincu ali nastavitvi radijskih sprejemnikov.

V oporo bi nam bil četrti televizijski

program, ki je imel v novem zakonu

podlago za vzpostavitev in gradnja sodobnega

multimedijskega news centra na

Komenskega ulici, v sklopu katerega želimo

združiti vse informativne programe

vseh enot RTV Slovenija, od radia do televizije

in multimedijskega centra, ki pa prav

tako ostaja naloga prihodnosti. Že leto dni

neuspešno poskušamo dobiti gradbeno

dovoljenje, ker ima RTV Slovenija status

upravljavca in ne lastnika nepremičnin. Z

novim zakonom bi namreč RTV Slovenija

postala lastnica premoženja, ki ga zdaj

upravljamo.

Kljub vsemu pa hočemo biti še naprej

medij, ki ne bo odtujen od množic in ki bo

vreden zaupanja ter kredibilen in verodostojen.

PPN, ki smo ga pripravili, odraža

prav to. PPN 2011 je naše videnje programskih

vsebin in novosti za ciljne skupine

poslušalcev in gledalcev in obiskovalcev

spletnih strani, naša vizija produkcije privlačnih

radijskih in televizijskih programov

ter sodobnega posredovanja informacij

prek spleta.«

V zadnjih dneh smo zaposleni odgovarjali

na vprašalnik s pomočjo katerega želimo

natančneje oceniti in spoznati delovno

vzdušje med zaposlenimi Zadnji

tovrstni vprašalnik po počutju je zaradi

vodstvu nevšečnih odgovorov ostal nekje

v predalih. Bo tokrat drugače

»Mislim, da danes že drugače gledamo

na odnose med zaposlenimi in se zavedamo,

da dobre delovne uspehe lahko žanjemo

le z zadovoljnimi sodelavci. V vseh

okoljih. Le zadovoljstvo pa je lahko tudi

premalo, če ni vpeto v splošno klimo, ki

teži k produkcijski odličnosti, k ustvarjanju

presežkov, k delovni zavzetosti. Sodeč po

rezultatih ankete je ta v zavodu na zelo

nizki ravni. O teh vprašanjih se bomo

morali pogovarjati v naslednjih mesecih.

Kar se je nakopičilo v mnogih letih, ni

mogoče preseči v nekaj mesecih. Vsi pa

vemo, da se lahko naši odnosi spremenijo.

V malenkostih ali pa korenito. Za spremembe

pa sta potrebna čas in dobra volja.

Vseh nas. Prednovoletno srečanje RTV-jevcev

pred dnevi je že pokazalo, da smo si

želeli druženja s sodelavci tudi izven službenih

ur, želeli smo si sproščenosti in medsebojnih

manj obremenjujočih pogovorov.

V tej smeri bomo šli naprej in verjamem, da

nam bo uspelo.«

Področje plač ni zadovoljivo rešeno v

javnem zavodu. O tem pričajo številni

spori zaposlenih s svojo ustanovo. V

tekmo za pravice zaposlenih je največ

nestrpnosti vnesel novi nesprejeti zakon.

Ta je sedaj nepomemben, težave

pa ostajajo.

»S socialnimi parterji to jesen nismo

opravili vsega dela, saj so nas prehudo

obremenili drugi projekti. Nismo dosegli

želenih dogovorov na področju odprave

pomanjkljivosti plačnega sistema ter večopravilnosti

in dvojezičnosti, kjer je največ

težav. Vodstvo želi priti do teh dogovorov

in prizadevali si bomo to narediti v zelo

kratkem času. Koliko bomo uspešni, je

odvisno od skupnih prizadevanj vseh partnerjev.«

Zagotovo ste v tem času dobro premleli,

kaj je tisto, kar vas je spodbujalo v odločitvi,

da stopite na krmilo hiše. Je med

drugim odgovor tudi v zaupanju v kader, ki

vedno znova dokazuje, da zna dobro delati

tudi v bolj kaotičnih razmerah

»Znam in zmorem povsod povedati, da je

v hiši veliko ljudi, ki imajo hišo radi, odlikujeta

pa jih tudi strokovnost in programska

inovativnost. Mogoče zadnja leta ni bilo

dovolj volje za večje produkcijske in programske

premike, mogoče nismo bili na

pravih mestih pravi ljudje Odgovore na

vsa odprta vprašanja bomo iskali in z njimi

tudi rešitve. Na dlani je, da z voljo zmoremo

veliko. To se je pokazalo tudi pri oblikovanju

delovnih načrtov. Pa naj zadevajo

programski, organizacijsko kadrovski ali pa

investicijsko tehnološki del. Na vseh

področjih se nam obetajo premiki.

Ocenjujemo, da kakovostni. Poglejte samo

strukturo naših prihodkov. Javnih sredstev

za nemoteno delo ni dovolj. Brez kakovostnega

programa pa tudi sredstev na trgu ne

bomo ustvarili. In težave so lahko takoj

zelo, zelo velike.«

Danes imamo v hiši že imenovanega direktorja

radia Miho Lamprehta, ki je to

pred leti že bil, in vedeja televizije, tudi

že izkušenega Janeza Lombergarja. Novega

direktorja televizije iščete. Je za

funkcijo kaj kandidatov

»Bomo videli, objavljen bo nov razpis.

Interes bo, zlasti sedaj, ko bo podeljen poln

mandat in se vsaj leto dni ne obetajo več

spremembe zakona o RTV Slovenija… Nov

direktor televizije se bo spoprijemal s strateškimi

odločitvami vpeljevanja novih programov,

ki jih omogoča digitalizacija.

Predvsem pa bo, kljub težavam, ki morebiti

bodo nastale, moral dodobra poprijeti na

projektu prenove informativnega programa.

To prenovo zelo potrebujemo«

Katere so tiste naloge, ki jim boste v

prihodnje namenili največ pozornosti

Nov strateški razvoj javnega zavoda je

tisto vprašanje, ki mu bomo ob vsem

sprotnem, kar bodo narekovale razmere,

namenili največ časa. Vsaj za petletno

obdobje gre, za čas, ko bomo morali trdo

delati na razvoju, tehnološkemu in programskemu.

Odpirajo se namreč priložnosti,

ki jih je treba nujno zgrabiti. Vse naše

zmožnosti bo treba nekako prilagoditi

novostim, redefinirati. Za vse pa potrebujemo

ljudi z vizijo. In ugotavljamo, da te

imamo, da jih je treba le slišati in razumeti

ter jim seveda dati priložnost.

Kar zadeva zaposlene lahko zagotovim,

da bo kadrovska politika v hiši temeljila

predvsem na zaposlovanju dolgoletnih

honorarnih sodelavcev. Prihodnje leto

bomo redno zaposlili vsaj 36 novinarjev,

vendar naj povem, da tudi v drugih okoljih

velja pomanjkanje kadrov, ki ga moramo

tudi v neki meri odpraviti. Število zaposlenih

bomo zato nekoliko povečali.«

V Kričaču prinašamo tudi novico, da

bomo v prihodnje bolj razgibali življenje

zaposlenih v zavodu. Ne le s poudarjeno

skrbjo za slehernika, ki se trudi prispevati

svoj del k boljšim delovnim rezultatom

temveč tudi dobesedno, s podporo

športnim aktivnostim v okviru našega

društva. Ste zagovornik in podpornik

takšnih aktivnosti

»Vsekakor. Boljše delo je v veliki meri

odvisno prav od dobrega fizičnega počutja,

čeprav sam nisem ravno za vzor... Vesel

sem, da je zaživela dejavnost sekcij v

našem športnem društvu in upam, da

bomo prihodnje poletje pripravili srečanje

zaposlenih s športnimi igrami, kar naj bi

postalo redna oblika druženja.«

/december 10/ kričač 5


programski svet RTV

tekst: D.K., foto: Stane Sršen

PPN za leto 2011 sprejet

Programski svet Radiotelevizije Slovenija je na zadnji seji (sestali in razpravljali so kar

dvakrat) potrdil programsko-produkcijski načrt za prihodnje leto ter programsko razvojne

in posebne programske projekte, ki so predvideni v okviru načrta. Niso pa dali

pozitivnega mnenja k finančnemu načrtu, o katerem so programski svetniki razpravljali

največ.

Programsko-produkcijski načrt za prihodnje

leto je po besedah generalnega

direktorja Marka Fillija razvojno naravnan

in omogoča urednikom, da na ekrane oz.

radijske sprejemnike pošljejo nove oddaje,

po drugi strani pa obstoječo produkcijo

okrnijo v delih, ko ne zadovoljuje kriterijev

gledanosti oz. poslušanosti.

Za PPN je po besedah pripravljalcev značilno,

da bo omogočal ponovno uvrstitev

vsebin, ki jih v zadnjih letih ni bilo. Več bo

tudi vlaganja v spodbujanje glasbene produkcije,

prav tako poskrbeli pa bomo tudi

za okrepitev neodvisne produkcije ter filmske

produkcije. Načrt naj bi zajemal tudi

profilacijo programov, ki naj bi imeli bolj

jasen karakter in namen. Po besedah generalnega

direktorja Marka Fillija pa v prihodnjem

letu na televizijskih zaslonih med

drugim ne bo mogoče zaslediti satirične

oddaje Hri-bar, zaradi odločitve ustvarjalcev

oddaje, ki pa za prihodnjo jesen pripravljajo

novo, drugačno oddajo.

Vodstvo v prihodnjem letu načrtuje

133,656 milijona evrov prihodkov in

133,638 milijona evrov odhodkov. Iz

poslovanja načrtujejo 120,633 milijona

evrov prihodkov, od tega pričakujejo

86,844 milijona evrov iz naročnin. Skupen

obseg načrtovanih investicij bo prihodnje

leto po načrtih vodstva znašal 32,752 milijona

evrov.

Po načrtu naj bi v prihodnjem letu veliko

vlagali v televizijo visoke ločljivosti,

kupili dva večja reportažna vozila in celostno

prenovili informativni program.

Gradnja novega news centra je ocenjena

na 18 milijonov evrov.

V razpravi so pred sprejemom dokumenta

sodelovali številni programski svetniki in

nekatere je med drugim zanimalo, od kod

bo vodstvo črpalo denar za investicije.

Skrbi jih predvsem, da bi glede na predvidene

investicije in predvidene redne prihodke

lahko že v prihodnjem letu odprodali

tudi polovico delnic Eutelsata, v treh

prihajajočih letih pa kar vse. Vodstvo je

pojasnilo, da bo zraven rednih sredstev

treba najemati posojila oz. prodajati

obveznice in delnice. Vendar pa se bo to

zgodilo le, če bo resnično nujno.

6

kričač /december 10/


RTV Slovenija predstavil delovne načrte

tekst in foto: Darko Koren

Nove in boljše vsebine programov RTV Slovenija

Prenova informativnih vsebin in uvajanju novih tematskih programov, sta prvi nalogi

v prihodnjem letu, ki se jih lotevamo v RTV Slovenija, seveda v okviru obstoječega zakona

o RTV. To so na predstavitvi dela programskega sveta, nadzornega sveta, in vodstva

javnega zavoda RTV zagotovili predsednika organov vodenja Jernej Pikalo, Lenart

Šetinc in generalni direktor Marko Filli na novinarski konferenci po sprejetju programsko

produkcijskega načrta za leto 2011.

“Prihodnje leto bo programsko bogato, vsega pa ni bilo mogoče

takoj uvesti,” je pojasnil generalni direktor RTV Slovenija Marko

Filli, katerega mnenja in poglede lahko na naših straneh Kričača

najdete v posebnem pogovoru. Kar nekaj sprememb se tako obeta

tako na televiziji kot radiu in tudi v multimediji. “Prenašali bomo

skoraj vse športne dogodke, vrača se tudi formula ena, precej sredstev

bomo namenili filmski produkciji in novim glasbenim vsebinam,”

je napovedal.

Tudi vršilec dolžnosti Televizije Slovenija Janez Lombergar je

poudaril, da se bodo nekatere oddaje, ki niso dosegle pričakovanj

javnega zavoda, poslovile, druge prenovile, veliko pa se jih bo uvedlo

na novo. Na Radiu Slovenija želimo ohraniti vse, kar je dobro, in

uvesti še kaj novega, je o načrtih dejal direktor Miha Lampreht.

Radio pa v prihodnje ostaja odprt tudi za vse nove predloge.

Največja projekta bosta prenova infomativnih oddaj in uvajanje novega

tematskega kanala na televiziji, je pojasnil novinarjem predsednik

programskega sveta Jernej Pikalo, ko še ni poznal referendumskega

glasovanja saj je prepričan, da mora javni zavod spet postati najbolj

kredibilen in informativen medij v državi. Prav tako želi, da bodo načrtovane

vsebine zadostile potrebam različnih javnosti in k temu naj

bi pripomogel tudi nov kanal, ki naj bi bil v dopoldanskem času namenjen

otroškim in mladinskim programom, v popoldanskem izobraževalnim

programom, zvečer kulturnim oddajam, prostor v njem pa naj

bi našle tudi vsebine, namenjene šolam, učencem in učiteljem.

Novi zakon bi prinesel več koristi kot tveganj

Če bi veljal novi zakon, bi bila prenova informacijskih oddaj drugačna,

tudi z vzpostavitvijo tematskih programov, sicer pa tega še

dolgo ne bo, je pojasnil Lombergar. Marko Filli pa je izpostavil, da

bi po novem imeli večjo avtonomijo, lahko uvedli nove program in

imeli v lasti nepremičnine, med tveganji pa povečanje obsega storitev,

za katere pa ni bilo zagotovljenega dodatnega vira financiranja,

in novo organizacijsko obliko,

Digitalizacija uspela

Projekt decembrskega izklopa analognih oddajnikov in prehod

na oddajanje televizijskega signala v digitalni tehniki je vodstvo

RTV ocenilo za uspešnega, čeprav ni minil brez določenih težav. Pri

projektu izgradnje so sodelovali tako rekoč vsi delavci enote

Oddajniki in zveze, vrednost celotnega projekta pa je znašala osem

milijonov evrov.

Digitalno omrežje je na 1. december, ko smo ugasnili analogne

oddajnike, pokrivalo 96 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji, je

pojasnil direktor enote Oddajnike in zveze pri RTV Slovenija Miran

Dolenec. Približno trem odstotkom bodo digitalni signal zagotovili

najkasneje do konca junija prihodnje leto.Ti gledalci imajo še

vedno možnost analognega sprejema.

/december 10/ kričač 7


žur

A je treba...

Daj naju slikaj...

RTV-jevci smo željni druženja

Po nekajletnem tovrstnem premoru smo se zaposleni RTV Slovenija znova odločili za

srečanje pred božično-novoletnimi počitnicami Poveselili smo se v krogu svojih sodelavcev

in tistih, ki jih v delovnem okolju niti prav ne poznamo. Prednovoletno druženje

je bilo tokrat zadetek v polno, s športnim tekmovanjem in drugimi igrami se ga

je udeležilo okrog tretjina zaposlenih, tudi sodelavk in sodelavcev iz regionalnih centrov

Koper in Maribor. Da se znamo poveseliti dokazujejo tudi Kričačove fotografije.

Nas pa je, a...

8

kričač /december 10/


tekst in foto: Darko Koren

Punca, boj se nas...

Damski cvetober...

Znamo, a

Zmagovalci na odru

Bravoooo...

A z leve, a z desne

/december 10/ kričač 9


naša leta

Brane Gričar

Brane Gričar je prvič prestopil prag RTV hiše že davnega leta 1969, ko je še obiskoval

srednjo tehnično šolo šibki tok v Krškem, ki je bilo najbližje njegovemu rodnemu

kraju Radeče. Takrat je bilo potrebno med počitnicami opraviti obvezno enomesečno

obvezno prakso in to je opravil na Radiu Ljubljana v avdio laboratoriju. Največ časa

je preživel v studiu 14 za mešalno mizo.

Nad studijsko tehnologijo in delom za mešalno

mizo se je tako navdušil, da to navdušenje

ni nikdar več popustilo, pripoveduje

Brane. »Sledil sem srcu in po opravljenem

služenju vojske v JLA nastopil redno delo v takratnem

Dnevnem obratu, ki so ga sestavljali

tehniki v radijski Razdelilnici in tehniki za

predvajanje prvega in drugega radijskega

programa, takrat vsega skupaj devetindvajset

ur dnevno.«

S prvo mentorico Zdenko Bedjanič za

najstarejšo Siemensovo mizo na prvem

programu leta 1972.

Anekdota o spancu v bunkerju

Ves čas delovne dobe na področju tehnike

je opravljal različna dela, temu pa so se prilagajale

tudi razvojne poti tehnike. »Že na

začetku mojega službovanja se je radio pričel

z veliko naglico razvijati tehnološko, programsko,

pa tudi po obsegu. V okviru drugega

programa se je rodil VAL 202, ki je dobil ime

po oddajniku na ljubljanskem gradu (ŠANCE),

oddajal je na srednjem valu na frekvenci 202

metra. Med prvimi smo takrat pričeli tudi s

poskusnim stereo oddajanjem prvega programa,

sicer s samo dvema urama zabavne

glasbe tedensko. Studii so bili seveda opremljeni

še z mono tehnologijo. Siemens mešalna

miza je celo razstavljena v muzejskem

podhodu v prvi kleti RTV hiše pod Kolodvorsko

ulico. Zaradi mono tehnologije smo se

selili v montirnico M-4, ki je imela edina stereo

mizo in to iz Studia 14, na kateri sem se

‘igral’ med počitniško prakso. V tem studiu

smo začasno predvajali tudi večerni tretji

program do izgradnje novega stereo studia v

četrtem nadstropju.«

Studiu M-4 so hudomušno dejali tudi

bunker, ker je imel zelo majhen prostor za

napovedovalca ob strani. Prav ta studio pa

Branka spremlja še dandanes. »Bilo je nekega

večera okoli pol polnoči, ko se je končala

skladba na plošči-vinilki. Skladba je bila zelo

moderna izvedba, z veliko pavz, žuborenja

vode, tleskanja, nežnih pokov, skratka zelo

uspavajoča. Z napovedovalko sva počasi

vsak v svojem prostoru zaspala. Ko je gramofonska

igla prišla do kraja, je še dvajset

minut sledila zadnjo krivuljo in na vsak obrat

oddala glasen pkkk. Dogodek se je naslednji

dan srečno zaključil, saj je bila napovedovalka

zelo priznana. Direktor je izjavil, da ni

nič čudnega, da tudi tako dobra napovedovalka,

pa zeleni tehnik, pri tako uspavajoči

glasbi, zaspita. Mnogokrat me je še kdo zafrkljivo

vprašal, če sva res ‘skupaj’ spala.«

nikov pripomogel, da je bil tempo tega napredka

še hitrejši.«

Brane se je morda tudi nekoliko nenadejano

znašel pred novo delovno dolžnostjo.

Postal je namreč vodja skupine Dnevni obrat,

kjer je razporejal tehnike po njihovih urnih

dnevnih zadolžitvah po programih in razdelilnici.

»Leta 1988 sem zagrizel v nov izziv, ki se mi

je bil nepričakovano ponudil. Moj predhodnik

in mentor Bojan Minovič je prevzel vodenje

Tehniško tehnološke skupine, na kratko laboratorija,

jaz pa sem prevzel vodenje skupine

Predvajanje programov in razdelilnice. Že takoj

na začetku sem bil pred projektom

opreme drugega programa za Olimpijski studio

za letne olimpijske igre v Seulu. Prvič smo

opremili veliki studio s petimi televizorji za

spremljanje petih različnih dogajanj. Seveda

smo za vse video signale in pripadajoče mednarodne

tone napeljali kable iz televizijske v

radijsko Razdelilnico, od tu pa na program in

v športno uredništvo.«

Dalet povzroča tudi stresne trenutke

Tehnika se je izjemno hitro spreminjala

tudi konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Mini disk je bil še nedavno predstavljen

kot velika novost, zdaj so na voljo že novejše

aparature.

Poslednji trenutki na zadnji analogni mizi

na drugem programu leta 2004.

»Malo pred osamosvojitveno vojno v Sloveniji

smo ponovno zamenjali iztrošeno Telefunkovo

tehnologijo s Studerjevo. Mešalne

mize so bile še v celoti analogne, ostala

10

Koordinator zadolžitev v tehniki

Tudi v tehniki so sproti sledili zahtevam radijskega

programa in že 1975 leta pričeli z

tehnološko rekonstrukcijo prostorov in tehnologije.

»Na Radiu so nabavili za tiste čase

izredno napredno Telefunken tehnologijo, ki

je slonela že tudi na mikroprocesorjih. Vpeljali

so tudi tretji radijski program, ki pa je delil

oddajnike z drugim programom, kajti takrat

sta bili zgrajeni le dve UKV stereo mreži.«

Kot tako rekoč vsi tehniki, mlajši ali starejši,

je moral tudi Brane Gričar slediti vsem tehnološkim

novostim, ki so terjale neprestano izpopolnjevanje.

»Nove mešalne mize so s pravim tehnološkim

razkošjem in zmogljivostjo omogočale

izredno ustvarjalno oblikovanje programa

posebno Vala 202, ki je pridobil na sproščenosti

in na novih vsebinah. To je bilo obdobje,

ko so se z vsako novo programsko

shemo pojavljale nove in nove ter zahtevnejše

oddaje. Seveda je v tem času mladi val tehkričač

/december 10/


tekst: Jože Skok, foto: osebni arhiv B.G.

oprema pa je že malo dišala po digitalizaciji,

saj so bili nosilci zvoka že na CD-jih, DAT-ih,

Mini diskih, predvsem pa avizi, jingli, spoti in

reklame na računalniku, poimenovanem

DARKO.

Otvoritev digitalnega studia 2. programa leta

2004. Stojijo od leve: Uroš Macura, Grega

Žumer, Srečko Katona, Janez Albreht, Grega

Groznik, Ambrož Cirej, sedijo: Sašo Matelič,

Brane, Igor Kropec, Žiga Žižak.

Vojno smo prebrodili stresno združeni v

enem programu, z vsemi alarmi in selitvami

na rezervno lokacijo v drugi kleti televizijske

zgradbe.«

Na nek način birokratsko ali uradniško delo

je v nasprotju s kreativnim delom tehnika, v

katerem je zelo veliko dinamike.

»Z novim tisočletjem smo dočakali tudi popolno

digitalizacijo vseh treh programov.

Ostali smo pri Studerju in za začetek testno

postavili režijo tretjega programa z MM 2000.

Ker se je miza izkazala za izvrstno in je bilo

delo tehnikov na njej enostavno in ‘varno’,

smo se odločili za prenovo tudi drugega in

prvega radijskega programa, z še zmogljivejšima

MM-3000. V tem času popolne digitalizacije

nismo zanemarili tudi radijske razdelilnice,

ki smo jo obnovili in opremili z zadostno

količino kodekov za prenose doma in iz

tujine.«

Pred leti so bile oddaje varno spravljene na

trakovih, zdaj je vse shranjeno v računalnikih,

ki so lahko tudi nepredvidljivi.

»Najmočnejši prispevek k digitalizaciji je

nedvomno doprinesel sistem Dalet, ki je osnovni

nosilec vseh govornih in v večji meri

tudi glasbenih vsebin na radiu že petnajst

let. Tako dinamično in kreativno oblikovanje

zvočne slike kot je v zadnjem obdobju, sploh

ne bi bilo mogoče izvajati brez pomoči Daleta.

Žal pa moram opozoriti, da povzroča s svojimi

občasnimi težavami tudi izjemno stresne

trenutke, ki jih tudi najbolj prisebni tehniki le

s težavo prenašajo.«

Računalniške novosti za nekoliko starejše

tehnike niso lahek zalogaj, trpijo tudi oči.

»Digitalizacija je prinesle poleg modernih

aparatur in prikladnega arhiva tudi dodatne

psihofizične obremenitve najbolj vida,

še posebno pri starejših tehnikih, ki pa jih

zato manj obremenjujem predvsem z nočnim

delom.«

Čeprav je naš sogovornik vodja predvajanja

že več kot dvajset let, pa zelo pogosto skrbi za

tehnično izvedbo na programu Radia.

»Moram reči, da kljub stresnemu delu in letom,

še vedno najraje sedem za mešalno mizo

in delam najzahtevnejše kreativne oddaje.

Zato tudi vsako jutro že več kot deset let

vstajam ob štirih zjutraj, saj ob peti uri pričnem

z najljubšem delom, miksanjem za mešalno

mizo. Seveda s tem ostanem tudi v delovni

formi in poznam iz prve roke vse zahteve

programskih ljudi in tehnike.

Na vprašanje ali je v njem močna želja, da

ne izgubi stika s operativnim delom ali pa

včasih nastopi tudi kriza, ker ni na voljo dovolj

tehnikov, Brane hitro odgovori. »S svojim

operativnem delom tudi lažje premagujem

kadrovske težave, ki nas vedno bolj dušijo. Po

deveti uri dopoldne pa pride na vrsto tudi bolj

administrativno delo, kar je pač nujno za vodenje

skupine. Pri tem se trudim, da bi bili vsi

ustvarjalci programa in poslušalci čim bolj zadovoljni

z delom tehnikov. Pri planiranju razporeditve

tehnikov si pomagam tudi s honorarnimi

sodelavci, upoštevam pa kolikor je le

mogoče želje in nagnjenja kolegov, skratka

skušam ugotoviti, kako jim bi lahko najbolje

ustregel.«

Vodenje skupine zahteva tudi diplomacijo

»Pri krmarjenju skupine mi pridejo zelo

prav dolgoletne izkušnje, poznavanje radia

kot celote, sodelavcev in tudi medija. Zelo

prav pa pride v poštev tudi diplomacija, dobri

odnosi, strpnost, tolerantnost in občutek

za pravičnost. Ves čas se trudim, da skupina

deluje na zunaj, predvsem pa na znotraj, homogeno

in zadovoljno.«

Pri vodenju in koordiniranju skupine tehnikov

je potrebno veliko stikov s sodelavci, pa

tudi poznavanja psihologije in strpnosti. Razporejanje

tehnikov je težavno delo, možne

so tudi zamere.

»Zavedam se, da lahko ljudje delajo z veseljem,

kvalitetno in kreativno v timu samo, če

so odnosi res na visoki ravni. Zato spodbujam

tako vzdušje z rednimi ‘sestanki’ vsakega petnajstega

v mesecu, kjer sprotno rešujemo

delovne težave in že v kali zatremo kakršnekoli

nastale zamere. Povabimo tudi radijske

sodelavce, da nam iz prve roke povedo, kaj

pričakujejo od nas. Nekajkrat letno organiziramo

tako imenovane športne dneve, kjer se

skupaj veselimo na smučanju, kolesarjenju,

bovlingu ali badmintonu.«

Tehniki morajo že zaradi narave svojega

dela tesno sodelovati, njihove naloge so časovno

točno določene, preprosto ne morejo

manjkati. Včasih nastopijo tudi nepredvidene

težave.

»Moji sodelavci v skupini so tehniki, ki so

sedaj že vsi mlajši od mene, ki pa mi zvesto

stojijo ob strani v lepih in težkih časih. Vsak

se trudi po najboljših močeh, da skupina deluje

homogeno in seveda izpolnjuje vse naloge,

ki jih od nas pričakujejo ostali sodelavci

v hiši in predvsem poslušalci. Seveda pa ne

smem pozabiti na sodelavce v ostalih delih

tehnike ter celotnega Radia in tudi RTV zavoda,

s katerimi se odlično razumem in z lahkoto

ter veseljem sodelujem.«

Brane Gričar je prejel leta 1979 letno RTV

priznanje za realizacijo prehoda dela tonskih

tehnikov na nov sistem dela na novih Telefunkovih

režijah, pa tudi priznanje za tehnično

realizacijo Radijskega dnevnika na Ohridskem

JRT tekmovanju radijskih oddaj.

O svojih konjičkih mu ni težko govoriti. Zaveda

se pomena sprostitve po napornem

delu. »Ugotavljam, da sem tudi za sedanje

konjičke dobil navdih v ‘mojem’ Radiu, saj

tako mi včasih v šali očita tudi žena, ker pravi,

da sem poročen podnevi in ponoči tudi z radiem.

Tako kot s kolegi sedaj tudi z družino

Športni dan skupine in sodelavcev na

Cerknem leta 2008. Od leve: Srečko Katona,

Dunja Zupančič, Mira Žavbi, Brane in Ljubo

Miloševič.

veliko preigram badminton, smučam in kolesarim.

To poletje sem sam prekolesaril pot od

Ljubljane do Premanture, to je dvesto sedemindvajset

kilometrov v dvanajstih urah.

Na Radiu me čaka le še en velik dogodek,

to je odhod v pokoj. Vedno bolj se mi dozdeva,

da bom tudi takrat bolj težko shajal

brez vsega, kar mi nudi Radio. Mislim, da

bom še nadalje obdržal stike, če ne delovne,

pa vsaj družabne.«

/december 10/ kričač 11


in memoriam

prišli odšli

Irena Jakše

Kdor živi v spominu drugih

ni mrtev, je samo oddaljen.

Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.

Tebe draga Irena ne bomo

pozabili.

Ravno zato, se je v ponedeljek

za nas ustavil čas in se

vrnil več kot 30 let nazaj, ko

smo te začeli spoznavati.

Nekateri prej, drugi pozneje.

Najprej kot sodelavko, pozneje

pa tudi kot iskreno prijateljico.

Vsakega, ki je stopil v našo

sredino si znala gledati tako,

kot nobeden med nami, s srcem in dušo, ter v vsakem od nas

zaznala tisto globje in bistveno, kar je bilo očem največkrat skrito.

Zate nikoli ni bilo nemogočih stvari. Bila si odkrita, odločna ,

pogumna, pa vendarle krhka in nežna. Odkrita, odločna in pogumna,

ko si govorila in se borila proti krivicam in nenazadnje bolezni,

krhka in nežna pa takrat, ko je beseda tekla o tvojih najbližjih , ki si

jih ljubila z vsem srcem.

Vedno si mislila bolj na druge kot nase in tako je bilo do konca.

Še v soboto si mi poslala sporočilo in napisala besede, kot bi slutila

da se bo zgodilo: » Bodite veseli in srečni.« Si že vedela zakaj, mi

pa se tega zavedamo šele sedaj. Imeli smo srečo, da smo živeli in

preživljali dneve s tabo.

Pitje naše jutranje kave nikoli več ne bo tako, kot je bilo, pa vendar….

Saj veš, nekateri enostavno odidejo, drugi odjezdijo, se

odpeljejo, odjadrajo. Nekateri nas zapustijo za vedno. Vedno je bilo

tako. Toda kot jeklo močnih in kot pajčevina tankih vezi, ki nas

povezujejo s tistimi, ki jih imamo radi in nam oni to ljubezen

vračajo se ne da pretrgati. Nikoli. Ravno zato boš vedno z nami.

Irena, radi te imamo!

ODŠLI V NOVEMBRU 2010

PPE TV SLOVENIJA

MILAN BLAŽIN – producent

MARJAN ŠAREC – novinar urednik

PPE RADIO SLOVENIJA

BRANKO KREBS – inženir laboratorija

METOD VALJAVEC – oblikovalec zvoka TV/ra produkcije

PPE REGIONALNI RTV CENTER MARIBOR

SLAVKO HOHNJEC – mojster zvoka specialist

EKONOMIKA POSLOVANJA

BREDA DJORDJEVIČ – referentka za obračun RTV prispevka

TEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRING

BORUT VOVK – inženir elektroenergetik

PRIŠLI V NOVEMBRU 2010

PPE TV SLOVENIJA

MATEVŽ PODJED – novinar dopisnik v Sloveniji

MATEJ VONČINA – turnusni urednik

MIHA KOS – tehnik mobilne produkcije

NINA ŠUBIC – kamermanka

NATAŠA GLOBOČNIK – novinarka urednica

BOŠTJAN OGRIS – novinar specialist

PPE RADIO SLOVENIJA

URŠKA BORŠIČ – novinarka urednica

ALENKA RESMAN LANGUS – spikerka

PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIA

FABRIZIO FONTANA – novinar specialist

KSENIJA ČERNUTA – novinarka specialistka

SPLOŠNE SLUŽBE

MAJA MEDVED - receptor

PODROČJE ZA TRŽENJE IN ODNOSE Z JAVNOSTJO

NADA SAVKOVIĆ – strokovna sodelavka za odnose z javnostjo

PPE MULTIMEDIJSKI CENTER

MAJA IKANOVIĆ – montažerka multimedije

V rubriki prišli - odšli v Kričaču št. 7 je prišlo do napake v rubruki

odšli. Opravičujemo se gospodoma Marku Žužku in Tomažu

Purkartu!

Spoštovani sodelavke in sodelavci!

Na RTV Slovenija že 48 let deluje Blagajna vzajemne pomoči

(BVP) –ČEBELICA, oblika medsebojne denarne pomoči med

zaposlenimi.

Mesečna članarina znaša 5 evrov. Iz sredstev se oblikuje

denarni fond, iz katerega lahko člani najamejo kratkoročna

posojila (šest mesecev) po enoodstotni obrestni meri. Prvo

posojilo je možno po šestih mesecih članstva,

Po sedmih letih pa vsak član dobi povrnjeno članarino.

Vpisnine ni!

Za podrobnosti se obrnite na vodjo ČEBELICE, gospo Judito

Trtnik, interni telefon 44 – 85, uradne ure so vsak delovni dan

med 10. in 12 uro.

Vabimo vse redno zaposlene, da se včlanijo v Blagajno vzajemne

pomoči -

ČEBELICO.

Vsem članom Čebelice se zahvaljujemo za uspešno sodelovanje

v letošnjem letu z željo, da se nam pridruži čim več novih

članov.

Upravni odbor Blagajne vzajemne pomoči - Čebelice

12

kričač /december 10/


nagrade

tekst in foto: D.K.

Nagrade DNS

Društvo novinarjev Slovenije in njegova porota za podelitev nagrad Consortium veritatis/Bratstvo

resnice za leto 2010 je v okviru novinarskih dni v Ankaranu tudi letos

podelilo prznanja in nagrade za ozstopajoče novinarske dosežke v letu. Tudi tokrat je

porota izrazila zadovoljstvo nad velikim številom zelo kakovostnih predlogov za stanovska

priznanja in nagrade. Nagrade pa so šle tokrat v roke: BLANKE DOBERŠEK,

TV Slovenija (Nagrada za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva) , nagradi

za izstopajoče novinarske dosežke sta prejeli JELENA AŠČIĆ, TV Slovenija in ZO-

RANA BAKOVIĆ, Delo, IGOR VIDMAR, Dolenjski list je dobil nagrado za izstopajoče dosežke

v lokalnih in regionalnih medijih , TIT KOŠIR, Večer in MATJAŽ RUŠT, Siol.net

sta bila nagrajena za izstopajoče fotografije, MARJAN HORVAT, Mladina in JURE

BRAČKO, POP TV pa sta dobila nagradi za dosežke mladih novinarjev. Čestitamo.

Nagrada DNS za življenjski prispevek k razvoju slovenskega

novinarstva BLANKA DOBRŠEK, dolgoletna komentatorka, novinarka

in urednica Zunanje politične redakcije TV Slovenija. Njene

prispevke in komentarje je mogoče prepoznati, še preden se zasliši

njen glas. V resnici ne potrebuje podpisa pod prispevek, temveč je že

sam prispevek njen podpis. Riše sliko, riše dogodek, pa ne potrebuje

posebnih efektov. Ne potrebuje dramatičnih posnetkov, le sklada

drobne delčke in sestavlja sliko. Mi, njeni spremljevalci in gledalci,

dobivamo sliko, ne da bi nam morala sporočilo ponavljati in nas

prepričevati. Nikoli ne uporabi sintagme z drugimi besedami, ker je

bilo vse povedano že v prvih. Za novinarski opus, za izjemno poročanje

in oddaje, ki nikoli niso dobile tiste značilne patine preteklega

časa, kjer je vse, kar je bilo narejeno, aktualno še danes, prejme

nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva.

Nagrada DNS za izstopajoče novinarske stvaritve v letu

2010 JELENA AŠČIĆ, TV Slovenija Kako prikazati bolečino, pa ne

prestopiti v patetiko Kako pokazati bedo, pa ne vzeti človeku

dostojanstva Kako pokazati odgovornost družbe, pa ne bi biti

moralizirajoč Kako ne kazati s prstom, pa pokazati celo sliko. Vsi

smo molčali, vsi smo se delali, da ne vemo. Vsi smo vedeli, da so

tukaj z nami in hoteli smo jih spregledati. Če gledaš stran, ne vidiš.

Za izjemen prikaz tistih prebivalcev Slovenije, tistih naših rok, ki jih

rabimo in zavržemo, za prikaz našega odnosa do tistih, ki so gradili

naše zgodbe o uspehu, prejme nagrado za izstopajoče novinarske

stvaritve v letu 2010.

/december 10/ kričač 13


planinci

Dedek mraz za najmlajše planince

Dedek mraz je najmlajše članice in člane PD RTV že obiskal. Vsi

so se zbrali v Tamarju, kjer je bilo vse nared za pravljični obisk in

obdarovanje. V Tamar se namreč dobri mož rad vrača s svojimi

vilami, škrati , jelenčki in medvedkom ter seveda darili za otroke,

starše, babice in dedke , sneg in sonce pa poskrbita še za rajanje na

prostem.

Delovno vzdušje v RTV Slovenija

Zaposleni na RTV Slovenija smo v oktobru lahko sodelovali v

anketi, katere osnovni namen je bil raziskati percepcijo zaposlenih

o organizacijski klimi in stopnjo zadovoljstva. Del vprašalnika

je bil namenjen ugotavljanju, kako sistemske ureditve

vplivajo na stopnjo zavzetosti zaposlenih, del vprašanj pa je

raziskoval, kako zaposleni ocenjujemo, da so z nami zadovoljni

uporabniki naših storitev, RTV programov in storitev MMC-ja.

Zaenkrat so bile narejene prve grobe analize zbranih odgovorov,

ki kažejo na to, da ima RTV Slovenija v svojih zaposlenih

velik potencial, ki pa naj bi velikokrat ostal neizkoriščen. Kljub

temu, da so bile povprečne ocene nekaterih elementov precej

nizke, z optimizmom navdaja dejstvo, da so dosežene visoke

povprečne ocene na ključnih področjih, kar lahko omogoči

pozitiven razvoj.

V anketi je sodelovalo sodelovali 519 zaposlenih, ki se jim

pripravljalci zahvaljujejo za pomoč. Takoj v začetku naslednjega

leta pa vas bomo seznanili z ugotovitvami ter v Kričaču

objavili rezultate podrobnejše analize ankete ter usmeritve in

načine s katerimi lahko v javnem zavodu dosežemo čim bolj

ustvarjalno in pozitivno delovno okolje.

V naslednjih mesecih bodo strokovnjaki dobljene rezultate

podrobneje proučili, jih primerjali s doseženimi povprečnimi

rezultati organizacij v Sloveniji, analizirali razloge za nizko

povprečno oceno na nekaterih področjih, ter posredovali tudi o

usmeritvah in načinih, kako stanje izboljšati. Anketo je v RTV

izvajala firma Dialogos Strateške komunikacije.

14

kričač /december 10/


azvedrilo

SESTAVIL

JOŽE

PETELIN

JADRANSKI

POLOTOK

NEKDANJA

JAPONSKA

PRESTOLNI-

CA

ODMRTJE

TKIVA

(SRČNI,

MOŽGANSKI)

MANJŠA

MORSKA RIBA

VRSTA

DALJNOGLE-

DA

IT. LUKA

(NAŠA PISA-

VA)

DIFERENCA

IME AMERIŠKE

POP PEVKE ARMSTEAD

IZSEKAN

DEL

VZROKI ZA

NESREČE V

GORAH

SIN

AGAMEM-

NONA V GR.

MITU

RAČJI

MLADIČ

RADIJ

ODISEJEV

OČE V GRŠKI

MITOLOGIJI

JOŽE

ŽGUR

RIMSKA ŠT.

55

NAŠE NOVOLETNO

VOŠČILO

VELIKO

NEMŠKO

MESTO

OSTANEK

DROBEN

SPLET

LAS

RIBIČ,

KI LOVI

TRSKE

Rešitev nagradne križanke s

svojim nalovom pošljite najkasneje

do 20.1.2011 v uredništvo

na naslov: RTV SLO,

Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,

(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenci

za pravilne rešitve dobijo: 1.

nagrada: 3 kasete ali zgoščenke

ZKP, 2. nagrada: 2 kaseti ali

zgoščenki ZKP, 3. nagrada: 1

kaseta ali zgoščenka ZKP;

Rešitev prejšnje križanke:

ZDRAVKO ERJAVEC. Tokrat smo

izžrebali: 1. NAGRADA: tehniki

MMR, Kranjčeva 10, Lendava,

2. NAGRADA: Štefka Sadar,

Cankarjeva 29, 8210 Trebnje 3.

NAGRADA: Majda Palčič, Polje

32, 1410 Zagorje.

NAGRAJUJE

ZKP RTV SLO

www.rtvslo.si/zkpprodaja/

DEL

ANTIČNEGA

TEMPLJA

REDKO

ŽENSKO IME

(IZ DEALA)

HRANA KI

DEBELI

HRVAŠKA

GORA,

ZBIRALIŠČE

ČAROVNIC

TEŽA

EMBALAŽE

NAŠA PEVKA

ELDA

ALUMINIJ

MOČVIRSKA

PTICA

NAJDALJŠA

ITALIJANSKA

REKA

SKAND. M.

IME

KRAJ NA

PRI-

MORSKEM

ŠARM

OČARLJIVOST

LOJZE

OBLAK

TREMOLO

Kričač vabi vse tiste, ki

vas kaj zanima v zvezi z

delom in načrti RTV

Slovenija, da vodstvu

postavijo javno vprašanje

in uredništvo bo pri

odgovornih našlo in

objavilo odgovore, v

novi rubriki,

Zanima me ...

Vabljeni k soustvarjanju

našega Kričača.

❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂





❂ "Vesele božične praznike in srečno 2011" ❄




želimo vsem






sodelavci Kričača





❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂ ❄ ❂

/december 10/ kričač 15


po novem pred novim

tekst in foto: Darko Koren

Maska po novem

Na prihod HD tehnologije

smo se v Oddelku oblikovanja

maske pripravili tako, da

smo posodobili maske, nakupili

opremo, ki je potrebna za

HD tehnologijo in se naučili

novih metod dela. Za slednje

smo organizirali izredno

zanimivo izobraževanje na

katerem smo se naučili tako

imenovane Air brush tehnike

pri oblikovanju mask. S predstavitvijo

smo bili udeleženci

zelo zadovoljni, hkrati pa

navdušeni nad novo metodo

dela. Naša želja je, da bi to

navdušenje delili z nami tudi

vsi nastopajoči.

V.L.

Slorest obnovil restavracijo

Kar nekaj let je že, odkar v

hiši skrbi za našo vsakodnevno

prehrano Slorest, ki v

Sloveniji zaposluje okrog 500

odličnih kuharjev, natakarjev,

strežnikov in vseh tistih, ki

znajo in zmorejo poskrbeti za

prehranjevanje zaposlenih v

kolektivih, kakršen je naš, pa

tudi še večjih in seveda manjših.

Naša hiša je imela srečo,

da so se že po nekaj letih odločiti

preurediti restavracijske

prostore in bife v 5.

Nadstropju na Kolodvorski.

Hiša je ob prenovi poskrbela

še za tiste, ki jim kajenje

pomeni nekaj več in jih osrečila

s pokrito teraso. Čestitamo.

16 kričač /december 10/

More magazines by this user
Similar magazines