11.11.2012 Views

Osebno: Moje aktivno življenje z multiplo sklerozo ... - Naša lekarna

Osebno: Moje aktivno življenje z multiplo sklerozo ... - Naša lekarna

Osebno: Moje aktivno življenje z multiplo sklerozo ... - Naša lekarna

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

evija za zdrav življenjski slog | številka 33, letnik 03, maj 2009 | www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

<strong>Osebno</strong>: <strong>Moje</strong> <strong>aktivno</strong> življenje z <strong>multiplo</strong> <strong>sklerozo</strong> / Aktualno: O2 za vsakega /<br />

Zdravilne rastline: Breza cveti, alergija preti / Koža razkriva: Umivanje rok kot osnovni<br />

higienski ukrep pri preprečevanju bolezni / Priloga: Zdravi z zdravo telesno težo /<br />

Venerin kotiček: Intimna nega je pomemben del osebne higiene / Sanjska kolumna:<br />

Franček Knez, Ožarjeni kamen / Za mizo: "Tuna party"


M •A •J<br />

UVODNIK<br />

Naša <strong>lekarna</strong> je<br />

poljudno strokovni<br />

vodič za učinkovito<br />

in pravilno jemanje<br />

zdravil.<br />

Naša <strong>lekarna</strong> je<br />

revija za izboljšanje<br />

kakovosti zdravja in<br />

življenja.<br />

2 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 3<br />

M<br />

aj se je rodil tik po prazniku dela. Če bi bil rojen le kakšen dan<br />

prej, torej še aprila, bi bil Žiga, je povedala njegova mamica, sicer<br />

moja dobra prijateljica. Maj se smeje, malo joče, predvsem pa veliko<br />

je in spi. Ker je med nami Maj in ker je maj, sem se poigrala z imeni in<br />

ugotovila, da Maj, če bi bil danes na pragu tridesetih, najverjetneje ne bi bil<br />

Maj. Njegovo ime je namreč ime zadnjih let, pogosteje se pojavlja šele po<br />

letu 1990. Povsem drugače je z žensko obliko imena najlepšega spomladanskega<br />

meseca. Maja je danes četrto najpogostejše ime za deklice*, tako<br />

je poimenovanih nekaj več kot deset tisoč deklic oz. žensk pri nas. Po<br />

priljubljenosti je na osmem mestu od leta 2000**. Maja izvira iz imena<br />

Magdalena, kakor je zapisano tudi v koledarju osebnih praznikov.<br />

A<br />

stma je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen otrok in mladine.<br />

V Sloveniji po nekaterih podatkih čedalje več ljudi boleha za<br />

astmo, od tega najmanj štirinajst odstotkov otrok in mladostnikov.<br />

5. maj je svetovni dan astme, letos je potekal po geslom Nadzorujem svojo<br />

astmo. Če ste astmatični bolnik, se lahko pridružite društvu Astma in<br />

šport. Aktiven član društva je tudi ultramaratonski kolesar Marko Baloh,<br />

ki je že večkrat dokazal, da lahko tudi bolniki z astmo živijo <strong>aktivno</strong><br />

življenje. Sam se je z astmo srečal tako v otroštvu kot v zrelejših letih in<br />

kljub temu vrti pedale na najzahtevnejših kolesarskih tekmah (med drugim<br />

je že večkrat prevozil tudi raam***, najzahtevnejšo dirko na svetu).<br />

J<br />

utranja telovadba je lahko odličen začetek dneva in začetek priprav na<br />

poletno sezono, ko bomo v poletnih oblačilih ponosno pokazali lepo<br />

oblikovano telo. Prav jutranja telovadba je največji požrešnež maščob,<br />

zato je njena učinkovitost večja, kot če telovadimo popoldne ali zvečer. Jutranja<br />

telovadba požene kisik po vsem telesu in nas s tem pošlje v nov dan<br />

z več energije, s svežimi mislimi in z dobro voljo. Vse, kar morate narediti,<br />

je, da nekoliko prej vstanete. Po vadbi se okrepčajte z zdravim zajtrkom in<br />

se s kolesom odpravite v službo ali v šolo. Poleg dobrega občutka, da ste<br />

tako še več naredili za svoje zdravje in telo, boste veliko pripomogli tudi k<br />

čistejšemu okolju.<br />

Vanja Badovinac, odgovorna urednica<br />

* Podatek velja za leto 2007<br />

** Vir: Statistični urad Slovenije<br />

*** Raam – The Race Across America, Dirka čez Ameriko, 4800 km<br />

Foto: Miha Krivic


OSEBNO<br />

20<br />

<strong>Moje</strong> <strong>aktivno</strong> življenje z<br />

<strong>multiplo</strong> <strong>sklerozo</strong><br />

Pogovarjali smo se z Andrejem<br />

Erjavcem, dvainpetdesetletnim<br />

arhitektom rokerskega videza.<br />

Andrej ima družino, smuča, uživa v<br />

življenju. Že več kot 20 let pa je<br />

njegova spremljevalka tudi multipla<br />

skleroza.<br />

VSEBINA<br />

AKTUALNO<br />

24<br />

O2 za vsakega<br />

O2 za vsakega je mladinsko voden<br />

projekt, ki mlade med 12. in 19. letom v<br />

Sloveniji ozavešča o posledicah<br />

aktivnega in pasivnega kajenja ter o<br />

nemoralnih marketinških prijemih<br />

tobačne industrije.<br />

ZDRAVILNE RASTLINE<br />

28<br />

Breza cveti, alergija preti<br />

Pomlad je v polnem razmahu. Gozdovi<br />

so ozeleneli, sadno drevje že cveti,<br />

minila pa je tudi spomladanska<br />

utrujenost. V tem letnem času ne<br />

moremo prezreti krhke breze. Za to<br />

krhkostjo se skriva najbolj alergogeno<br />

drevo, katerega pelod povzroča solzenje<br />

oči in draži nosne končiče.<br />

UVODNIK M A J 3<br />

ZA ZAČETEK Makroskop 6<br />

PO NASVET V LEKARNO Kažipot svetovanj v naših <strong>lekarna</strong>h 12<br />

OSEBNO <strong>Moje</strong> <strong>aktivno</strong> življenje z <strong>multiplo</strong> <strong>sklerozo</strong> 20<br />

AKTUALNO O2 za vsakega 24<br />

ZDRAVILNE RASTLINE Breza cveti, alergija preti 28<br />

Skrivnostna indijska Boswellia serrata lajša vnetne tegobe 32<br />

Vprašajte strokovnjaka 34<br />

KOŽA RAZKRIVA Umivanje rok kot osnovni higienski ukrep<br />

pri preprečevanju bolezni 36<br />

PRILOGA Zdravi z zdravo telesno težo 39<br />

Čezmerna telesna masa in prehrana 40<br />

KOŽA RAZKRIVA<br />

36<br />

Umivanje rok kot osnovni<br />

higienski ukrep pri<br />

preprečevanju bolezni<br />

Umivanje rok je osnovni in hkrati<br />

najpreprostejši ukrep pri<br />

preprečevanju širjenja nalezljivih<br />

bolezni. Poleg stalno prisotne<br />

mikrobne populacije se na koži rok<br />

občasno zadržuje tudi prehodna ali<br />

začasna mikrobna populacija.<br />

PRILOGA<br />

39<br />

Zdravi z zdravo telesno<br />

težo<br />

Telesna teža ni pomembna samo<br />

poleti, ko se odpravljamo na plažo,<br />

ampak vse leto. Nekaj koristnih<br />

nasvetov strokovnjakov lahko najdete<br />

tudi v naši reviji. Upamo, da nam bo v<br />

sodelovanju z vsemi mediji,<br />

organizacijami in društvi kljub vsemu<br />

uspelo prestaviti kakšno kolesce in<br />

pomagati pri spreminjanju trenda<br />

naraščanja števila ljudi s čezmerno<br />

telesno težo.<br />

ZA MIZO<br />

76<br />

"Tuna party"<br />

Mogoče se zdi besedna zveza tuna<br />

party nemogoča celo za tiste, ki imajo<br />

tuno radi, kaj šele za tiste, ki je sploh<br />

ne marajo. Ampak tuna party je proti<br />

pričakovanjem predvsem v<br />

gurmanskem smislu zelo uspel.<br />

Prehranska dopolnila pri hujšanju 46<br />

Nočna mora žensk - celulit in maščobne obloge 50<br />

Znanstveno potrjen program alli za zmanjšanje telesne teže 54<br />

Pri izgubi kilogramov je zelo pomembno gibanje 56<br />

PREUDARNO ZA ZDRAVJE Obvladovanje tveganj<br />

in preprečevanje zdravstvenih posledic dela 62<br />

VENERIN KOTIČEK Intimna nega je pomemben del osebne higiene 66<br />

SANJSKA KOLUMNA Franček Knez, Ožarjeni kamen 72<br />

PORTRET FARMACEVTA Alenka Podgornik, mag. farm. 74<br />

ZA MIZO "Tuna Party" 76<br />

NAGRADNA IGRA Sudoku 80<br />

NAŠA LEKARNA SVETUJE 82<br />

Transmaščobne kisline - dediščina našega prehranjevanja 44<br />

4 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 5


evija za<br />

zdrav življenjski slog<br />

Maj 2009, letnik 3, št. 33<br />

Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />

Naklada: 41.000 izvodov<br />

Vrednost izvoda: 3,67 €<br />

Letna naročnina: 41,10 €<br />

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />

E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

UREDNIŠTVO<br />

Glavna urednica: Eva Esih, mag. farm.<br />

Odgovorna urednica:<br />

mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />

Strokovna sodelavca uredništva:<br />

mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., in Rok Petrič<br />

UREDNIŠKI ODBOR<br />

znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm.<br />

dr. Aleš Mlinarič, mag. farm.<br />

Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />

Janez Špringer, mag. farm., spec.<br />

prof. dr. Ema Mušič, dr. med.<br />

Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh.<br />

prim. Peter Kapš, dr. med.<br />

mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje<br />

prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />

Ervin Strbad, dr. med.<br />

Oblikovanje celostne podobe: IODG<br />

Oblikovanje in prelom:<br />

: Vojko Plevel<br />

Lektura: Darka Tepina Podgoršek<br />

Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto<br />

Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno<br />

vsega uredništva.<br />

Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana<br />

Oglasno trženje:<br />

Entrapharm, d.o.o.,<br />

Mojca Lah, univ. dipl. ekon.<br />

Jure Pučko, univ. dipl. ekon.<br />

Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />

T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342<br />

E: marketing@entrapharm.com<br />

Naša <strong>lekarna</strong> je mesečnik, ki je brezplačno<br />

na voljo v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji.<br />

Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele<br />

je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem<br />

izdajatelja.<br />

Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki<br />

se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje:<br />

Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se<br />

sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo<br />

pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik.<br />

Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.<br />

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni<br />

izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega<br />

obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da<br />

potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali<br />

farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene<br />

nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način<br />

jemanja zdravil.<br />

ZA ZAČETEK<br />

Makroskop<br />

Pripravljata Eva Esih in Rok Petrič<br />

Dobrodelna akcija Stopimo<br />

skupaj za bolnike z rakom<br />

Dobrodelna akcija Stopimo skupaj<br />

za bolnike z rakom, ki je potekala<br />

na začetku oktobra 2008, je<br />

obrodila sadove in bolniki v stavbi<br />

C ležijo na 74 novih posteljah, ki<br />

omogočajo primerno oskrbo tako<br />

njim kot zaposlenemu osebju. V<br />

pritličju stavbe D Onkološkega<br />

inštituta sta 20. aprila predsednica<br />

Društva onkoloških bolnikov<br />

Slovenije (DOBSLO) dr. Marija<br />

Vegelj Pirc in generalna direktorica<br />

inštituta Ana Žličar odprli Infocenter<br />

društva. V njem bodo<br />

prostovoljke in prostovoljci<br />

DOBSLO med 10. in 13. uro od<br />

ponedeljka do petka posredovali<br />

informacije, svetovali in izdajali<br />

publikacije. Vsem darovalcem,<br />

ki so prispevali sredstva za<br />

izboljšanje razmer zdravljenja v<br />

bolnišničnih oddelkih v stavbi C,<br />

v imenu mnogih, ki se že zdravijo<br />

tam ali se še bodo, preprost in<br />

iskren hvala! Kljub težkim časom<br />

občutek za pomoč ljudem v stiski<br />

med nami še vedno živi, če le<br />

stopimo skupaj!<br />

AED za življenje<br />

AED (avtomatski eksterni<br />

defibrilatorji) so naprave, ključne<br />

za ukrepanje pri srčnem zastoju.<br />

Čeprav je v Sloveniji okoli 300<br />

javno dostopnih defibrilatorjev,<br />

njihove lokacije do zdaj niso bile<br />

popisane. To spreminjajo študentje<br />

medicine z novo bazo AED<br />

Slovenije, ki je prosto dostopna<br />

na spletnem naslovu http://<br />

aed.zazivljenje.org. Na spletni<br />

strani si lahko preberete tudi več<br />

o uporabi AED in se prijavite na<br />

brezplačen tečaj oživljanja. Bazo<br />

so v okviru projekta Za življenje<br />

ustvarili študentje medicinskih<br />

fakultet v Ljubljani in Mariboru.<br />

Zaradi srčnega zastoja v Sloveniji<br />

dnevno umre pet do šest ljudi.<br />

Najpogostejši vzrok zanj je<br />

migetanje srčnih prekatov, ki<br />

se lahko pozdravi le s sunkom<br />

Za zdravo črevesno floro<br />

ErceFlora duo (Sanofi Aventis) je prehransko dopolnilo iz družine<br />

probiotikov. Črevesni flori pomaga, da se okrepi in obnovi svoje naravno<br />

zaščitno delovanje. Probiotične bakterije žive dosežejo debelo črevo in<br />

tako pomagajo uravnavati in krepiti delovanje črevesa. ErceFlora duo<br />

pomaga uravnavati črevesno<br />

floro pri jemanju antibiotikov<br />

in krepi obrambni sistem<br />

telesa. ErceFlora duo vsebuje<br />

dve vrsti mlečnokislinskih<br />

bakterij in sev kvasovk.<br />

Sestavine so med seboj<br />

usklajene in se optimalno<br />

dopolnjujejo. ErceFlora duo<br />

je prehransko dopolnilo na<br />

naravni podlagi in ga lahko<br />

dobivajo tudi majhni otroci.<br />

Dva nova izdelka za pomoč pri različnih<br />

ginekoloških stanjih<br />

Podjetje dr. Gorkič predstavlja dva nova izdelka,<br />

VITAgyn ginekološko čistilno peno s kislim pH in<br />

Gynophilus ® kapsule z laktobacili za vaginalno<br />

uporabo.<br />

VITAgyn pena v sprayu omogoča učinkovito<br />

neagresivno higieno intimnega področja. Obnavlja<br />

naravni pH-nožnice in preprečuje vaginalne okužbe.<br />

Razkuževalni učinek klorheksidina dopolnjujeta<br />

izvlečka nepozebnika (hamamelisa) in kamilice s<br />

protivnetnim in pomirjevalnim delovanjem. Pena<br />

VITAgyn ne vsebuje konzervansov in barvil in je<br />

primerna za dolgotrajno uporabo.<br />

Gynophilus ® kapsule z laktobacili za vaginalno<br />

uporabo vsebujejo visoko koncentracijo<br />

za razmnoževanje sposobnih laktobacilov<br />

(Lactobacillus casei v. rhamnosus), ki so sposobni<br />

neposredne vezave in razmnoževanja na vaginalni<br />

sluznici. Znanstveno dokazano obnavljajo vaginalno<br />

floro po antibiotični oz. antimikotični terapiji in<br />

izredno učinkovito okrepijo naravno vaginalno<br />

floro ter s tem zmanjšujejo tveganje za glivične in<br />

bakterijske vaginalne infekcije.<br />

6 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 7


ZA ZAČETEK<br />

Kozmetika Kaeline<br />

Kozmetika Kaeline – argatherapie je<br />

zelo učinkovita naravna kozmetika,<br />

potrjena s certifikatom ECO in<br />

BIO, narejena na osnovi najvišje<br />

kakovosti arganovega olja in<br />

eteričnih olj. Kozmetiko Kaeline<br />

sestavljajo izdelki za nego obraza<br />

in telesa, za domačo uporabo in<br />

profesionalno nego v wellness<br />

centrih in spajih. V zadnjem času<br />

sta se kolekciji pridružila še dva<br />

šampona za lase, popolna novost<br />

pa sta seruma za lase in lepotilna<br />

vodica za čiščenje obraza ter<br />

odstranjevanje ličil. Več na:<br />

www.trgovina-Organique.si.<br />

električnega toka (t. i. defibrilacijo),<br />

ki ga skozi srce spustimo z AED. Ta<br />

naprava omogoča defibrilacijo z<br />

dvema elektrodama, ki ju nalepimo<br />

na kožo prsnega koša. Je varna in<br />

namenjena laikom. Uporaba AED<br />

lahko v prvih dveh minutah po<br />

srčnem zastoju stopnjo preživetja<br />

poveča za več kot trikrat, zato<br />

je nujno, da vsakdo ve, kje so<br />

defibrilatorji nameščeni.<br />

Svetovni dan hemofilije<br />

Ob nedavnem svetovnem dnevu<br />

hemofilije, ki ga vsako leto<br />

zaznamujemo 17. aprila, so na<br />

bolezen ljudi z motnjami v strjevanju<br />

krvi opozorili domači in tuji<br />

strokovnjaki. Hemofilija je prirojena<br />

ali pridobljena motnja strjevanja<br />

krvi, ki zmanjša sposobnost telesa<br />

za strjevanje ali koagulacijo<br />

krvi. Osebam s hemofilijo delno<br />

ali povsem primanjkuje eden<br />

od ključnih faktorjev strjevanja,<br />

potreben za nastanek krvnega<br />

strdka. V Sloveniji je skoraj 200<br />

oseb s hemofilijo. V počastitev<br />

8 NAŠA LEKARNA<br />

svetovnega dneva hemofilije ter<br />

s podporo farmacevtske družbe<br />

Novo Nordisk prireja Društvo<br />

hemofilikov Slovenije za svoje<br />

člane in njihove družine dvodnevno<br />

srečanje. Namen dogodka je varno<br />

izvajanje športnih dejavnosti in<br />

izobraževanje o naravi bolezni.<br />

»Menimo, da je osebam s hemofilijo<br />

zelo pomembno omogočiti, da živijo<br />

normalno življenje in sodelujejo v<br />

vsakodnevnih dejavnostih. Širšo<br />

javnost želimo ozavestiti o hemofiliji<br />

in izboljšati razumevanje te bolezni,«<br />

pravi profesor Jože Faganel,<br />

predsednik Društva hemofilikov<br />

Slovenije.<br />

Bayer HealthCare je na letošnji dan<br />

hemofilije Svetovni organizaciji<br />

za hemofilijo doniral 250.000<br />

evrov podpore. Bayer ima dolgo<br />

zgodovino prizadevanj in podpore<br />

pri zdravljenju hemofilije. Državam z<br />

omejenim dostopom do zdravljenja<br />

za bolnike s hemofilijo je v zadnjih<br />

letih podaril več kot 30 milijonov<br />

mednarodnih enot rekombinantnega<br />

faktorja VIII.<br />

Kap spoznanja<br />

Nevroznanstvenica Jill Bolte<br />

Taylor je pri 37 letih doživela<br />

možgansko kap, ki ji je odprla<br />

vrata spoznanja v delovanje<br />

možganov. Zanimivo je, da<br />

njena izkušnja potrjuje domneve<br />

o različnem delovanju leve in<br />

desne možganske poloble, kar<br />

modreci govorijo že tisočletja.<br />

Zato je to izjemno dragoceno<br />

branje za vse, ki okrevajo po<br />

kapi ali drugih možganskih<br />

poškodbah, pa tudi za vse, ki<br />

jih zanima delovanje človeških<br />

možganov in iskanje notranjega<br />

miru. Kljub hudim težavam<br />

je Jill Bolte Taylor po osmih<br />

letih popolnoma okrevala in<br />

dokazala, kaj vse se da doseči<br />

z voljo, znanjem in ljubeznijo.<br />

Njen navdihujoči govor v sklopu<br />

predavanj organizacije TED<br />

(Ideje, ki jih je vredno širiti) je<br />

navdušil številne ljudi po vsem<br />

svetu, tako kot njena knjiga.<br />

10. maja je evropski dan<br />

preprečevanja možganske<br />

kapi.<br />

Istrski večer – turistična novost na Obali, ki<br />

navdušuje<br />

Istrski večer je družabni dogodek, ki poteka v<br />

prijetnem vzdušju slovenskega istrskega zaledja.<br />

V dveinpolurnem programu ob živi glasbi in plesih<br />

istrske folklorne skupine ter ob tipični istrski<br />

kulinariki in žlahtni kapljici doživimo osnove<br />

tradicionalno istrske gostoljubnosti in zabave.<br />

Istrske večere pripravlja turistična agencija<br />

Autentica, ki ima v svojem programu še nekaj<br />

zanimivih aranžmajev in krajših animacij, ki<br />

zadovoljijo še tako zahtevnega gosta. Več o<br />

istrskem večeru in drugi ponudbi si lahko preberete<br />

na: www.autentica.si<br />

Cepljenje najučinkoviteje varuje pred številnimi<br />

nalezljivimi boleznimi<br />

Aprila smo zaznamovali evropski teden cepljenja, ki<br />

je že od leta 2005 namenjen poudarjanju pomena<br />

cepljenja. Raziskave kažejo, da je v prizadevanjih<br />

za boljšo kakovost življenja prav cepljenje prineslo<br />

človeštvu največje koristi. Z njim so bile že premagane<br />

črne koze, kmalu se pričakuje izkoreninjenje otroške<br />

paralize. Slovenija ima vzpostavljen uspešen<br />

nacionalni program cepljenja predšolskih in šolskih<br />

otrok. Cepi se večina otrok. Kot rezultat tega pri nas<br />

že več desetletij nimamo bolnikov z davico ali otroško<br />

paralizo in tudi ne tetanusa pri otrocih. V zadnjih<br />

desetih letih ni bilo nobenega primera ošpic in le<br />

posamezni primeri rdečk in mumpsa. Ena glavnih<br />

letošnjih novosti na področju cepljenja je uvajanje<br />

brezplačnega cepljenja proti okužbam s humanimi<br />

virusi papiloma (HPV). Gre za neobvezno cepljenje<br />

Kolostrum<br />

Odpornost za vse generacije v<br />

majhnih in okusnih tabletkah<br />

iz neokrnjene narave.<br />

Kolostrum vsebuje imunske<br />

faktorje, rastne dejavnike,<br />

vitamine, minerale,<br />

beljakovine in pripomore pri<br />

krepitvi imunske odpornosti.<br />

Kolostrum z 12 mg IgG<br />

je namenjen otrokom starim do 6 let.<br />

Žvečljive tablete Kolostrum z<br />

aromo mleka in vanilijeprispevajo k<br />

boljšemu počutju vašega otroka in h<br />

krepitvi njegove splošne odpornosti.<br />

Kolostrum s 27 mg IgG<br />

je namenjen otrokom starim od 6 do 12 let.<br />

Kolostrum s 45 mg IgG<br />

je namenjen odraslim<br />

ki si želijo okrepiti naravno<br />

odpornost in vitalnost,<br />

ki si želijo urediti prebavo,<br />

rekreativcem in aktivnim<br />

športnikom.<br />

Prednosti žvečljivih tablet<br />

Kolostrum:<br />

so majhne, zelo okusne in<br />

enostavne za uporabo,<br />

izdelane so v Novi Zelandiji,<br />

ki sodi med najčistejše<br />

dežele na svetu.<br />

Ars Pharmae ® , d.o.o.<br />

Železna cesta 14, 1000 Ljubljana<br />

T 01 4205 730, F 01 4205 735<br />

www.arspharmae.com<br />

Žvečljive tablete Kolostrum<br />

so na voljo v <strong>lekarna</strong>h in<br />

specializiranih trgovinah .


ZA ZAČETEK<br />

Otvoritev Lekarne Trzin<br />

23. marca je vrata odprla prva<br />

<strong>lekarna</strong> v Trzinu, kar je zelo<br />

razveselilo tamkajšnje stanovalce.<br />

V lekarni izdajajo zdravila<br />

na recept in brez recepta ter<br />

prodajajo tehnične pripomočke<br />

in široko paleto prehranskih<br />

dopolnil in kozmetičnih izdelkov.<br />

Lekarna je moderno zasnovana,<br />

s samopostrežnim delom in<br />

svetovalnim kotičkom. Uradno<br />

odprtje lekarne je bilo 9. aprila.<br />

Trak sta slavnostno prerezala župan<br />

občine Trzin g. Tone Peršak in vodja<br />

lekarne ga. Veronika Dobovšek ob<br />

navzočnosti župana občine Ljubljana g. Zorana Jankovića in direktorja Lekarne Ljubljana Marka Jakliča.<br />

Z odprtjem lekarne Trzin se je mreža Lekarne Ljubljana razširila na 36 enot.<br />

deklic v starosti od 11 do 12<br />

let, katerega glavni namen je<br />

preprečevanje raka materničnega<br />

vratu. Poleg tega nacionalni<br />

program cepljenja za leto 2009<br />

prinaša dodaten odmerek cepiva<br />

proti oslovskemu kašlju za otroke<br />

v 3. razredu, ki ga bodo prejeli<br />

skupaj s cepivom proti davici in<br />

tetanusu.<br />

Slovenski medicinski e-slovar<br />

na spletu dostopen vsem<br />

Medicinska fakulteta Univerze<br />

v Ljubljani je v sodelovanju s<br />

farmacevtsko družbo Lek, članom<br />

skupine Sandoz, pripravila<br />

elektronsko različico IV. izdaje<br />

Slovenskega medicinskega<br />

e-slovarja, ki je prvi tovrstni<br />

slovar v Sloveniji, na voljo na<br />

spletu. Slovar je na Lekovi spletni<br />

strani www.lek.si/medicinskislovar<br />

in obsega razlage več kot<br />

67.000 strokovnih izrazov, od tega<br />

več kot 38.400 gesel in skoraj<br />

29.000 stalnih besednih zvez iz<br />

medicine ter biomedicinskih in z<br />

medicino povezanih naravoslovnih<br />

ved. IV. izdajo Slovenskega<br />

medicinskega e-slovarja je<br />

skupaj pripravljalo več kot 100<br />

avtorjev, najuglednejših slovenskih<br />

strokovnjakov in profesorjev na<br />

Medicinski fakulteti UL.<br />

Kloptest<br />

Hitri test za odkrivanje borelije je imunološki test za hitro in kakovostno<br />

ugotavljanje prisotnosti bakterij borelije Borrelia burgdorferi sensu lato (Borrelia<br />

(B.) garninii, Borrelia afzelii in Borrelia burgdorferi sensu stricto) neposredno<br />

na klopu. Lymska borelioza in klopni meningitis sta najpogostejši bolezni, ki jih<br />

prenašajo klopi. Klopni meningitis prenašajo virusi, proti katerim obstaja cepivo.<br />

Borrelia burgdorferi sensu lato je glavni povzročitelj obolenja za lymsko<br />

boreliozo in cepivo ne obstaja. Zgodnje odkrivanje bolezni in terapija z antibiotiki<br />

zmanjšujeta posledice in zaplete pri tej bolezni. Kloptest je 98-odstotno natančen<br />

in zanesljiv ter ima 100-odstotno občutljivost. Kloptest je na voljo v <strong>lekarna</strong>h in<br />

specializiranih trgovinah.<br />

Pnevmokokno cepivo družbe<br />

GlaxoSmithKline je dobilo<br />

evropsko dovoljenje za promet<br />

Družba GlaxoSmithKline (GSK)<br />

je od Evropske komisije dobila<br />

dovoljenje za promet s cepivom<br />

Synflorix®. To je pediatrično<br />

pnevmokokno cepivo, namenjeno<br />

zaščiti pred smrtno nevarnimi<br />

boleznimi, kakršni sta meningitis<br />

in bakteriemična pljučnica, pa tudi<br />

pred okužbami srednjega ušesa.<br />

V Evropi približno eno tretjino<br />

primerov resne pnevmokokne<br />

bolezni pri majhnih otrocih<br />

povzročijo serotipi bakterij, pred<br />

katerimi trenutno dostopno<br />

konjugirano pnevmokokno cepivo<br />

Dve novi knjigi iz založbe IN OBS MEDICUS<br />

Knjiga Vitki po 40 avtoric dr. Irene Kührer in<br />

Elisabeth Fischer predstavlja hranilne snovi, ki<br />

so v tem obdobju še posebno pomembne – vse<br />

o vitaminih, mineralih in njihovem pozitivnem<br />

vplivu na telo. Avtorici imata obilico predlogov<br />

in receptov za zajtrke, napitke, najrazličnejše<br />

prigrizke, solate, juhe, testeninske, vegetarijanske,<br />

ribje in perutninske glavne jedi ter sladice. Tako<br />

bo čas po 40. letu čas odkrivanja novih užitkov in<br />

zdravega življenja.<br />

V knjigi Osteoporoza avtorici Marlisa Szwillus in<br />

dr. Jutta Semler na kratko spregovorita o znakih<br />

osteoporoze, dejavnikih tveganja za osteoporozo,<br />

najpogostejših načinih merjenja kostne gostote,<br />

zdravljenju, predvsem pa se posvetita temu, kako<br />

osteoporozo preprečevati oziroma živeti z njo.<br />

Poudarjata zdrav življenjski slog, veliko primernega<br />

gibanja, »zdravega za kosti«, in osteoporozi<br />

primerno prehrano, bogato s kalcijem.<br />

Knjigi lahko naročite pri založbi<br />

IN OBS MEDICUS, d. o. o., Ptujska Gora 15, 2323<br />

PTUJSKA GORA, telefon 02/794 86 20, 041 613<br />

605, e-naslov: info@inobsmedicus.si,<br />

www.inobsmedicus.si .<br />

ne varuje. S to odločitvijo je tako dostopno novo<br />

cepivo, ki bo lahko preprečilo smrti in trpljenje otrok<br />

in bo obenem prineslo tudi občutne javnozdravstvene<br />

koristi po vsej Evropi.<br />

Celjska podružnica<br />

vabi vse člane Slovenskega farmacevtskega<br />

društva na strokovno-rekreacijski dogodek<br />

Športne igre 2009,<br />

ki bodo v soboto, 06. junija 2009<br />

v Rogaški Slatini!<br />

Prijava in več informacij na naslovu<br />

www.sfd.si!<br />

10 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 11


PO NASVET V LEKARNO<br />

Kažipot svetovanj<br />

Dnevi svetovanj bodo v maju potekali v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />

Datum Lekarna<br />

8. maj od 10h do 16h 9. maj od 9h do 13h Lekarna Brežice,<br />

Černelčeva 8, Brežice / 07/499 47 35<br />

11. in 12. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Deteljica,<br />

Deteljica 10, Tržič / 04/592 46 00<br />

13. in 14. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Ravne na Koroškem,<br />

Ob Suhi 11, Ravne na Koroškem / 02/875 07 02<br />

18. in 19. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Fužine,<br />

Preglov trg 4, Ljubljana / 01/520 48 52<br />

15. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Top - Lek,<br />

Potrčeva 23, Ptuj / 02/787 84 80<br />

18. maj<br />

od 13h do 19h Lekarna Naklo,<br />

Stara cesta 61, Naklo / 04/257 88 90<br />

19. in 22. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Planina 1,<br />

Lojzeta Horvata 4a, Kranj / 04/201 61 60<br />

20. in 21. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Slovenj Gradec,<br />

Glavni trg 28, Slovenj Gradec / 02/881 27 73<br />

20. in 21. maj<br />

od 13h do 19h Lekarna v Europarku,<br />

Pobreška c. 18, Maribor, / 02/320 40 56<br />

26. in 27. maj<br />

od 10h do 16h Centralna <strong>lekarna</strong> Ljubljana,<br />

Prešernov trg 5, Ljubljana / 01/244 23 66<br />

27. in 28. maj<br />

od 13h do 19h Lekarna Primskovo,<br />

C. Staneta Žagarja 34, Kranj / 04/201 61 69<br />

28. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Miklošič,<br />

Miklošičeva cesta 24, Ljubljana / 01/230 62 58<br />

29. maj od 9h do 15h 30. maj od 9h do 13h Lekarna Žalec,<br />

Prešernova 6, Žalec / 03/712 02 50<br />

29. maj od 13h do 19h 30. maj od 9h do 15h Lekarna v Planetu Tuš,<br />

Mariborska 128, Celje / 03/490 31 56<br />

2. junij od 13h do 19h 3. junij od 9h do 15h Lekarna Domžale,<br />

Ljubljanska 72, Domžale / 01/724 42 80<br />

v naših <strong>lekarna</strong>h<br />

Svetovanja o uporabi dermokozmetike Eucerin<br />

Uživajte na soncu z zanesljivim partnerjem!<br />

Pomlad je že v polnem razcvetu in pričakovanje prihajajočega poletja nas<br />

spravlja v dobro voljo. Spet lahko sedimo zunaj, se odpravimo na družinski<br />

izlet v neznano in skupaj s prijatelji uživamo v naravi: drugače povedano,<br />

preprosto polno uživamo v življenju.<br />

In z izdelki za zaščito pred soncem Eucerin Sun lahko to počnemo brez<br />

skrbi!<br />

Več informacij o novi liniji izdelkov Eucerin Sun lahko dobite v spodaj<br />

naštetih <strong>lekarna</strong>h ali na spletni strani www.eucerin.si.<br />

»Dan svetovanj« ali brezplačna meritev kazalnikov čezmerne teže<br />

Dnevi svetovanj bodo v maju potekali v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />

Datum Lekarna<br />

13. in 14. maj<br />

od 10h do 18h 18. in 19. maj<br />

od 10h do 18h 21. in 22. maj<br />

od 10h do 18h 25. in 26. maj<br />

od 10h do 18h 28. maj od 10h do 18h 30. maj od 9h do 14h 30. maj<br />

od 7.30 naprej<br />

16. maj<br />

od 8 h do 12 h<br />

Debelost ali čezmerna telesna teža sta bolezni s številnimi neželenimi učinki.<br />

Farmacevtsko podjetje Abbott, podjetje VPD, JZ Lekarne Ljubljana ter podjetje<br />

Entrapharm organizirajo brezplačna merjenja krvnega tlaka, ravni holesterola,<br />

trigliceridov in sladkorja v krvi, telesne teže, obsega pasu ter indeksa telesne<br />

mase po <strong>lekarna</strong>h v Sloveniji. Ob meritvah svetujejo, kako izgubiti telesno težo.<br />

Če se tudi vi spoprijemate s čezmerno telesno težo, obiščite lekarno, kjer bo<br />

svetovanje potekalo.<br />

Zaželeno je, da se za meritve predhodno prijavite v lekarni ali po telefonu.<br />

Za več informacij se lahko obrnete na Abbott Laboratories d.o.o.,<br />

Dolenjska cesta 242c, Ljubljana, ga. Tamara Šišić, tel.: 01/23 63 178.<br />

Lekarna Metelkova,<br />

Metelkova 9, Ljubljana / 01/230 62 42<br />

Lekarna pri Polikliniki,<br />

Prisojna ulica 7, Ljubljana / 01/230 62 32<br />

Lekarna Rakovnik,<br />

Dolenjska cesta 43, Ljubljana / 01/280 86 72<br />

Lekarna v City parku,<br />

Šmartinska cesta 152 g Ljubljana / 01/520 48 83<br />

Centralna <strong>lekarna</strong> Ljubljana,<br />

Prešernov trg 5, Ljubljana / 01/244 23 66<br />

PARK TIVOLI, Ljubljana<br />

4. dm tek za ženske<br />

Lekarna Arnica Montana,<br />

Knafelčeva 31, Maribor / 02/332 65 34<br />

12 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 13


PO NASVET V LEKARNO<br />

Svetovanja o uporabi dermokozmetike<br />

Skin Doctors<br />

Podjetje Skin Doctors je bilo ustanovljeno leta 1997 in je eno izmed najboljših<br />

farmacevtsko kozmetičnih podjetij v Avstraliji. Njihovi visoko kakovostni in<br />

klinično preizkušeni izdelki za nego kože so razširjeni v 48 državah po svetu.<br />

Več informacij o izdelkih vam bodo posredovali svetovalci v spodaj naštetih <strong>lekarna</strong>h.<br />

Datum Lekarna<br />

9., 14., 16., 30. maj od 10h do 15h 23. maj od 10h do 18h Lekarna Bizjak,<br />

Šmartinska 152/BTC, Hala A, Ljubljana / 01/ 585 26 57<br />

11. maj<br />

od 10h do 15h Lekarna WTC,<br />

Dunajska c. 158 Ljubljana / 01/ 569 20 30<br />

11. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Rakovnik,<br />

Dolenjska cesta 43, Ljubljana / 01/ 280 86 72<br />

11. in 12. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Nove Jarše,<br />

Kvedrova cesta 20, Ljubljana / 01/ 520 48 62<br />

12. maj od 10h do 16h 13. maj od 13h do 19h Lekarna v Qlandiji,<br />

Cesta Proletarskih brigad 100, Maribor / 02/ 420 14 20<br />

13. in 15. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Medvode,<br />

Donova 1, Medvode / 01/ 362 57 62<br />

13. in 28. maj<br />

od 9.30h do 16h Lekarna v Europarku,<br />

Pobreška cesta 18, Maribor / 02/ 320 40 56<br />

14. in 15. maj<br />

od 11h do 17h Lekarna Koseze,<br />

Ulica Bratov Učakar 64, Ljubljana / 01/ 500 04 32<br />

14. maj od 9h do 15.30h 26. maj od 9.30h do 15.30h Lekarna Šentjernej,<br />

Prvomajska 5, Šentjernej / 07/ 393 44 91<br />

15. maj<br />

od 9h do 15h Lekarna Sevnica,<br />

Trg svobode 14, Sevnica / 07/ 816 16 20<br />

16. maj<br />

od 9h do 13h Lekarna Portorož,<br />

Obala 41, Portorož / 05/ 674 86 70<br />

18. maj<br />

od 10h do 17h Lekarna Bitenc,<br />

Cesta Ljubljanske brigade 33, Ljubljana / 01/ 519 20 89<br />

19. maj<br />

od 9h do 15h Lekarna Šinigoj,<br />

Gradnikove brigade 47, Nova Gorica / 05/ 333 40 60<br />

18. maj od 11h do 17h 19. maj od 10h do 16h Lekarna Grosuplje,<br />

Adamičeva cesta 8, Grosuplje / 01/ 788 87 35<br />

20. maj<br />

od 10h do 17h Lekarna Planina II v TC Qlandia,<br />

Cesta 1. maja 77, Kranj / 04/ 201 61 75<br />

21. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Bled,<br />

Ljubljanska ulica 4, Bled / 04/ 578 07 75<br />

22. maj<br />

od 9h do 14h Lekarna Kamnik,<br />

Šutna 7, Kamnik / 01/ 839 70 37<br />

23. maj<br />

od 9h do 14h Lekarna Supernova Kranj,<br />

Stara cesta 25b, Kranj / 04/ 238 08 08<br />

25. in 26. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Center Maribor,<br />

Gosposka 12, Maribor / 02/ 229 45 30<br />

27. maj<br />

od 11h do 17h Lekarna Brod,<br />

Tacenska c. 120, Ljubljana / 01/ 512 03 57<br />

29. maj<br />

od 9.30h do 16.30h Lekarna Zupančičeva jama,<br />

Železna 16, Ljubljana / 01/ 473 55 21<br />

30. maj<br />

od 8.30h do 14h Lekarna Budina – Brstje,<br />

Ormoška cesta 15, Ptuj / 02/ 748 18 66<br />

14 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 15


PO NASVET V LEKARNO<br />

Dodatni datumi svetovanj bodo objavljeni na spletni strani www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />

Imena nagrajencev iz aprilske številke revije Naša <strong>lekarna</strong>:<br />

Milan Radin, Runkova 2, 1107 Ljubljana / Flisar Alenka, Tešanovci 30, 9226 Moravske toplice / Vršnik<br />

Francka, Gregorčičeva 34, 4000 Kranj / Pohar Vinko, Nasipi 15, 1420 Trbovlje / Roblek Miro, Bašelj 62, 4205<br />

Preddvor.<br />

Datum Lekarna<br />

12. in 14. maj<br />

od 10h do 16h 18. maj<br />

od 13h do 19h 18. maj od 9h do 15h 19. maj od 10h do 16h 19. in 20. maj<br />

od 10h do 16h 20. in 21. maj<br />

od 10h do 16h 21. in 25. maj<br />

od 10h do 16h 22. od 10h do 16h 23. maj od 9h do 13h 26. in 27. maj<br />

od 10h do 16h 28. in 29. maj<br />

od 10h do 16h 28. in 29. maj<br />

od 10h do 16h 1. in 2. junij<br />

od 10h do 16h 3. in 4. junij<br />

od 10h do 16h 16 NAŠA LEKARNA<br />

Pot do želene postave<br />

Za uspešno in trajno zmanjšanje telesne teže sta potrebna vztrajnost in čas,<br />

saj do resnične izgube teže ne more priti čez noč. Prevelika telesna teža pri<br />

mnogih predstavlja resne zdravstvene težave. Izdelek Formoline L112 je lahko<br />

v pomoč pri izgubi kilogramov<br />

Več informacij o izdelku si lahko preberete na spletni strani<br />

www.formoline.si ali v spodaj naštetih <strong>lekarna</strong>h, kjer bodo potekala<br />

svetovanja.<br />

Lekarna Bežigrajski dvor,<br />

Kržičeva ulica 9, Ljubljana / 01/230 62 62<br />

Lekarna Planet Celje,<br />

Mariborska 128, Celje / 03/490 31 56<br />

Lekarna Ptuj,<br />

Trstenjakova 9, Ptuj / 02/771 60 01<br />

Lekarna Bizjak,<br />

Šmartinska 152/ BTC Hala A, Ljubljana / 01/585 26 57<br />

Lekarna Cankarjeva Velenje,<br />

Cankarjeva cesta 2b, Velenje / 03/897 63 80<br />

Lekarna Bitenc,<br />

Celovška 291, Ljubljana / 01/519 20 89<br />

Lekarna Ajdovščina,<br />

Tovarniška cesta 3e, Ajdovščina / 05/364 38 30<br />

Lekarna Bavarski dvor,<br />

Slovenska cesta 55, Ljubljana / 01/230 62 82<br />

Lekarna Deteljica,<br />

Deteljica 10, Tržič / 04/592 46 00<br />

Lekarna Šentjur,<br />

Leona Dobrotinška 3, Šentjur pri Celju / 03/749 27 56<br />

Lekarna Pri gradu,<br />

Partizanska 1, Maribor / 02/229 45 70<br />

Lekarna Slovenj Gradec,<br />

Glavni trg 28, Slovenj Gradec / 02/881 27 73<br />

Knockout sovražnikom zdravja<br />

Svetovanja o uporabi<br />

prehranskega dopolnila Ekolostrum<br />

Ekolostrum je bogat vir imunskih in rastnih faktorjev ter vitaminov, mineralov in<br />

aminokislin. Več kot 3000 raziskav je potrdilo številne koristi kolostruma za<br />

naše zdravje. Kapsule Ekolostrum vsebujejo visokokakovostni, 100-odstotno<br />

naravni, biološki pridelani kolostrum domačih krav brez kakšnih koli dodatkov.<br />

Svetovanja (s srečelovom) bodo v mesecu maju potekala v <strong>lekarna</strong>h po<br />

Sloveniji.<br />

Dodatni datumi svetovanj bodo objavljeni na spletnih straneh<br />

www.ekolostrum.com in www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />

Nasvet o izbiri ustreznega izdelka za vašo kožo lahko poiščete v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />

Datum Lekarna<br />

11. in 12. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Črnuče,<br />

Primožičeva 2, Ljubljana / 01/530 07 22<br />

13. in 14. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Kranj,<br />

Bleiweisova cesta 8, Kranj / 04/201 61 34<br />

15. in 26. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Pri Polikliniki,<br />

Prisojna ulica 7, Ljubljana / 01/230 62 32<br />

18. in 19. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Šentjur,<br />

Leona Dobrotinška 3, Šentjur pri Celju / 03/749 27 56<br />

18. in 19. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Žalec,<br />

Prešernova 6, Žalec / 03/712 02 50<br />

20. in 21. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Deteljica,<br />

Deteljica 10, Tržič / 04/592 46 00<br />

27. in 28. maj<br />

od 13h do 19h Lekarna Qlandija,<br />

Cesta proletarskih brigad 100, Maribor / 02/420 14 20<br />

20. in 21. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Fužine,<br />

Preglov trg 4, Ljubljana / 01/520 48 52<br />

21. in 22. maj<br />

od 14h do 20h Lekarna City Park,<br />

Šmartinska 152g, Ljubljana / 01/520 48 83<br />

22. maj od 13h do 19h 23. maj od 9h do 15h Lekarna Planet Tuš,<br />

Mariborska 128, Celje / 03/490 31 56<br />

28. in 29. maj<br />

od 10h do 16h Lekarna Center Maribor,<br />

Gosposka 12, Maribor / 02/229 45 30<br />

2. in 3. junij<br />

od 10h do 16h Centralna <strong>lekarna</strong> Ljubljana,<br />

Prešernov trg 5, Ljubljana / 01/244 23 66<br />

3. in 4. junij<br />

od 10h do 16h Lekarna Center Celje,<br />

Stanetova 13a, Celje / 03/425 02 60<br />

NAŠA LEKARNA 17


PO NASVET V LEKARNO<br />

Svetovanja o uporabi zdravila alli<br />

Dnevi svetovanj bodo v maju potekali v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />

Datum Lekarna<br />

13. in 18. maj<br />

od 13 h do 19 h<br />

14. in 19. maj<br />

od 12 h do 18 h<br />

19. in 20. maj<br />

od 10 h do 16 h<br />

20. in 21. maj<br />

od 13 h do 19 h<br />

21. in 22. maj<br />

od 13 h do 19 h<br />

22. in 25. maj<br />

od 10 h do 16 h<br />

25. maj<br />

od 13 h do 19 h<br />

26. in 27. maj<br />

od 10 h do 16 h<br />

26. in 27. maj<br />

od 10h do 16h 28. in 29. maj<br />

od 10h do 16h 28. in 29. maj<br />

od 10h do 16h 3. in 4. junij<br />

od 10h do 16h 5. junij od 13h do 19h 6. junij od 9h do 13h Kažipot svetovanj<br />

v naših <strong>lekarna</strong>h<br />

alli je zdravilo in je na voljo v <strong>lekarna</strong>h. alli lahko odrasli osebi ob zdravem<br />

načinu življenja pomaga izgubiti 50 % več telesne mase, kot bi je izgubila<br />

s samo dieto, oziroma za vsaka dva kilograma, ki ju uporabnik izgubi z<br />

lastnim trudom, lahko zdravilo alli pomaga izgubiti dodaten kilogram.<br />

Izkušeni svetovalci vam bodo predstavili zdravilo alli in svetovali<br />

o spremembi življenjskega sloga ter o zdravi prehrani.<br />

Lekarna Mirje,<br />

Trg MDB 2, Ljubljana / 01/242 06 42<br />

Lekarna Polje,<br />

Cesta 30. avgusta 2, Ljubljana - Polje / 01/520 48 82<br />

Lekarna Ivančna Gorica,<br />

Ulica 6. junija 12, Ivančna Gorica / 01/788 75 22<br />

Lekarna Qlandia,<br />

Cesta Proletarskih brigad 100, Maribor / 02/420 14 20<br />

Lekarna Grosuplje,<br />

Adamičeva cesta 8, Grosuplje / 01/788 87 35<br />

Lekarna Kranj,<br />

Bleiweisova cesta 8, Kranj / 04/201 61 35<br />

Lekarna Supernova,<br />

Jurčkova cesta 223, Ljubljana / 01/280 86 76<br />

Lekarna Center Celje,<br />

Stanetova 13a, Celje / 03/425 02 60<br />

Lekarna Črnuče,<br />

Primožičeva 2, Ljubljana / 01/530 07 22<br />

Lekarna Fužine,<br />

Preglov trg 4, Ljubljana / 01/520 48 52<br />

Lekarna Pobrežje,<br />

C. XIV. divizije 30a, Maribor / 02/480 54 40<br />

Lekarna Radovljica,<br />

Kopališka 7, Radovljica / 04/532 07 02<br />

Lekarna v Europarku,<br />

Pobreška cesta 18, Maribor / 02/320 40 56<br />

18 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 19


OSEBNO<br />

<strong>Moje</strong> <strong>aktivno</strong> življenje<br />

z <strong>multiplo</strong> <strong>sklerozo</strong><br />

Foto: osebni arhiv<br />

Koliko časa ste že bolni? Kdaj in kako ste<br />

izvedeli za bolezen?<br />

Toliko časa, da se že skoraj ne spomnim več,<br />

koliko (se smeje). Diagnozo so mi postavili pred<br />

približno dvajsetimi leti. Na začetku mi niso naravnost<br />

povedali, kaj natančno imam. Ženi so povedali,<br />

da je diagnoza multipla skleroza in da sem<br />

zato lahko drugo leto na vozičku, lahko umrem,<br />

lahko pa živim do 60. ali 65. leta, saj je bolezen<br />

zelo nepredvidljiva. Poudarili so, da naj ne zapravljava<br />

denarja za alternativce, ker nima smisla.<br />

Kako je potekalo zdravljenje?<br />

Dvakrat na leto sem hodil na infuzije kortikosteroidov,<br />

ki so mi kar pomagale. Pozneje se je<br />

stanje poslabšalo. Bilo je zelo hudo, imel sem bergle,<br />

ene noge nisem več čutil.<br />

Leta 1996 je bilo pri nas registrirano zdravilo<br />

betaferon in zdravniki so me vprašali, ali bi po-<br />

Vse, kar se zgodi,<br />

ima svoj smisel.<br />

Z Andrejem Erjavcem sva se dogovorila,<br />

da se za intervju dobiva kar na kavi in<br />

tako združiva prijeten sončen dopoldan v<br />

Ljubljani s koristnim. Ampak kako se<br />

bova pa prepoznala, vpraša. Hm, jaz<br />

imam temne lase in pisano jakno, pravim.<br />

On pove, da ima daljše sive lase.<br />

Brez večjih težav se najdeva, naročiva<br />

kavo in začneva klepetati. Andrej je<br />

dvainpetdesetletni arhitekt rokerskega<br />

videza. Ima družino, smuča, uživa v<br />

življenju. Že več kot 20 let pa je njegova<br />

spremljevalka tudi multipla skleroza.<br />

skusil z novim zdravljenjem. Z veseljem sem pristal,<br />

saj sem si mislil, da nimam nič izgubiti. Zdaj<br />

je že več kot deset let od tega. Ko sem prešel na<br />

novo zdravljenje, me je najprej čisto sesulo.<br />

Počutil sem se, kot bi imel gripo, bil sem v depresiji,<br />

zdelo se mi je, da sem kriv za vse. Potem sem<br />

se počasi navadil na zdravilo. Popravilo in celo<br />

izboljšalo se je tudi moje zdravstveno stanje, ki je<br />

od takrat bolj ali manj stabilno.<br />

Kako se je bolezen začela in kakšni so bili<br />

znaki?<br />

Veliko sem se ukvarjal s športom, zelo rad<br />

sem igral tenis. Najprej sem začel čutiti mravljince<br />

v roki, moji refleksi so postajali slabi. Na<br />

nevrološki kliniki so mi predpisali injekcije vitamina<br />

B. Potem sem v času tik pred diplomo imel<br />

trenutke, ko nisem mogel nič reči in sem čisto<br />

onemel, imel sem težave z vidom, z izostritvijo<br />

Foto: Sine Miklavc<br />

vida, pozneje sem začel šepati in postajal sem zelo<br />

utrujen. Če se ozrem v preteklost, je bolezen zares<br />

izbruhnila malo po tem, ko sva se z dekletom<br />

preselila na svoje. Za soseda sva dobila nekega<br />

psihopata, ki je med drugim tudi streljal name.<br />

To je bil po mojem sprožilec, ki je podrl jez, in na<br />

dan so prišli vsi možni in nemožni simptomi, ki<br />

so se do takrat skrivali v meni.<br />

Koliko časa je preteklo od začetkov bolezni<br />

do postavitve diagnoze?<br />

Ne vem natančno, kdaj se je v resnici začela<br />

bolezen. Mravljince sem imel že kot študent, se<br />

pravi kakšnih šest do sedem let.<br />

Kakšen je bil potek bolezni, odnos zdravnikov,<br />

vaši odzivi na zdravljenje in diagnozo?<br />

To je zanimivo, ko ti rečejo, da imaš bolezen<br />

in da zdravila ni. Človek preprosto ni narejen, da<br />

bi se s tem sprijaznil. Zato gre k alternativcem.<br />

Medicina je eksaktna veda, kjer so dejstva jasna.<br />

Ampak ljudje tega nočemo sprejeti. Tudi če ti povedo,<br />

da potekajo intenzivne raziskave, potrebujemo<br />

izhod, potrebujemo upanje. Začel sem brati<br />

knjige, hoditi na jogo, šel sem tudi k bioenergetiku.<br />

Vseeno upaš, da nekaj mora biti. Preprosto ne<br />

moreš verjeti, da ni rešitve.<br />

Nekoč sem šel na pogovor k nekemu zdravniku<br />

v Maribor, ki se je ukvarjal z alternativo. Še<br />

zdaj se spomnim: on je kadil, rekel je, da je hudo<br />

in da mi veliko tudi on ne more pomagati. Postavil<br />

je pogoj, da opustim vse stike z zdravniki, potem<br />

pa bi midva lahko kaj malega tudi izboljšala.<br />

Meni se je zdelo nesmiselno, da bi bilo treba to<br />

dvoje izključevati, in k njemu nisem več šel.<br />

Potem sem se začel zdraviti z zdravilom, ki<br />

sem ga prej omenil in pri meni zelo dobro deluje.<br />

Na koncu se je znova izkazalo, da je v resnici medicina<br />

tista, ki zdravi. Nihče ne gre k alternativcu,<br />

če si zlomi nogo ali ima vnet slepič. Gredo pa ljudje,<br />

ki imajo raka in jim zdravniki rečejo, da je ne-<br />

ozdravljiv. To je čisto človeško, saj potrebujemo<br />

upanje. Sam sem se začel ukvarjati z jogo, ki mi je<br />

pomagala. Delno mi je pomagala tudi akupunktura.<br />

Ko sem bil najbolj brez moči, mi je zelo pomagala<br />

tudi fizioterapija po metodi bobath. Pomembno<br />

je, da se ukvarjaš s sabo in na primer delaš<br />

jogo, meditiraš, bereš, skratka, nekaj počneš. Vendar<br />

to ni alternativa, to je komplementarno. Zato<br />

me je tako zbodlo, ko je tisti zdravnik rekel, da mi<br />

bo lahko pomagal le, če pustim vse preostalo. V<br />

tem res ni bilo nobene logike.<br />

Ste se potem sprijaznili z boleznijo?<br />

Človek se nikoli ne sprijazni. Bral sem neko<br />

knjigo o čudežnih ozdravitvah. Ugotovitev je bila,<br />

da čudežne ozdravitve obstajajo, ampak da pri<br />

tem ni pravila. Nekateri ozdravijo, ker se obrnejo<br />

k veri, drugi, ker začnejo zdravo jesti, nekateri pa<br />

tudi zato, ker pošljejo vse skupaj k vragu in<br />

začnejo na primer piti. Nekaj moraš narediti in<br />

včasih tudi pomaga. Odkar mi medicina spet pomaga,<br />

da lahko razmeroma normalno funkcioniram,<br />

sem se z »alternativo« skorajda nehal<br />

ukvarjati, kar pa, priznam, ni lepo niti pametno.<br />

Prej sem veliko bolj zdravo jedel in manj pil, toda<br />

taki smo pač ljudje. Ampak se bom skušal popraviti.<br />

Veliko ljudi, ki ne pozna bolezni, misli, da so<br />

bolniki z MS obsojeni na invalidski voziček, vi<br />

pa ste še popolnoma gibljivi, menda celo<br />

smučate. Ali je to potemtakem mit?<br />

Pri mojem poteku bolezni je zdravilo pomenilo<br />

velik preobrat. Tudi preden sem začel jemati<br />

zdravilo, sem hodil v službo za polovični delovni<br />

čas, vendar sem bil zelo utrujen in težko sem hodil.<br />

Potem ko sem začel jemati omenjeno zdravilo,<br />

sem se z otroki, ko so bili majhni in so se ravno<br />

postavljali na smuči, začel še enkrat učiti smučati.<br />

Multipla skleroza je zelo nepredvidljiva bolezen.<br />

Vsak ima svojo obliko, pri enih se izrazi tako, pri<br />

20 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 21


OSEBNO<br />

Foto: osebni arhiv, glineni avtoportret<br />

drugih drugače in nihče ni kriv za to. Eni imamo<br />

malo več sreče, drugi malo manj. Mislim, da<br />

moraš vse, kar se zgodi, vzeti pozitivno. Zelo veliko<br />

je v glavi. Imam znance, ki so na vozičkih, in se<br />

zafrkavajo in včasih se mi zdi, da so po svoje že<br />

daleč pred vsemi nami.<br />

Imate tudi družino. Ali ste si jo ustvarili,<br />

preden ste zboleli ali pozneje?<br />

Z ženo, takrat še punco, sva že živela skupaj,<br />

nisva pa še imela otrok. Potem sem izvedel za bolezen.<br />

Stanje je bilo na začetku še kar v redu in žena<br />

si je upala ostati z mano in celo imeti otroka. Malo<br />

sva se bala. Bolezen sicer ni dedna, je pa statistično<br />

več možnosti, da jo imajo tudi potomci.<br />

Kako se vaši najbližji, družina in sodelavci,<br />

spoprijemajo z boleznijo? Kako vas sprejemajo,<br />

so vam v podporo, kako se je njim zaradi vaše<br />

bolezni spremenilo življenje?<br />

To bi morali pa njih vprašati. Za ženo je bil zagotovo<br />

velik šok. Če si predstavljam, da bi zbolela<br />

ona, mislim, da bi bil to zame še večji šok, kot če<br />

zboliš sam. Če se to zgodi tebi, veš, kaj ti je, kako<br />

se počutiš, in s tem živiš. Tisti, ki je s tabo, pa tega<br />

ne ve. To mora biti grozljivo. Podpore, ki jo imam<br />

doma, ne bom mogel nikoli povrniti ali odplačati.<br />

Kot pravi reklama, nekatere stvari so neprecenljive.<br />

Otroci ne vejo čisto natančno, za kaj konkretno<br />

gre. Imam značko invalida, ki jo damo ven, ko<br />

je težko parkirati, in otroci mi rečejo, oči, ti si invalid<br />

samo, kadar ti pride prav (se smeji).<br />

Kako sta diagnoza in potem sama bolezen<br />

vplivali na vas in vaš življenjski slog? Veliko ljudi,<br />

ko izve za bolezen, temeljito spremeni način<br />

življenja.<br />

Take stvari so priložnost in te prisilijo, da se<br />

spremeniš. Na začetku sem zagotovo spremenil<br />

navade. Bolj zdravo sem živel in se bolj zdravo<br />

hranil, bil sem pozornejši. Moram pa zelo<br />

samokritično povedati, da sem, ko mi je zdravilo<br />

pomagalo, pozabil na vse tiste drobne, fine stvari,<br />

ki so mi prej blažile bolezen, čeprav me žena vsake<br />

toliko opomni.<br />

Seveda ne morem reči, da sem zdrav v navadnem<br />

pomenu te besede, hitreje se utrudim, nimam<br />

toliko moči, mravljinci v rokah so tudi z<br />

mano. Dobro poznam vsa javna stranišča od Ljubljane<br />

do New Yorka. Ampak lahko funkcioniram<br />

in sem zadovoljen s tem. Vsak ima pravzaprav<br />

svoje meje, ki jih lahko presega in se veseli,<br />

ko mu to uspe.<br />

Ali ste bolniki z MS povezani v kakšnem<br />

združenju, ki vam je v pomoč pri boju z boleznijo?<br />

Sem član društva za <strong>multiplo</strong> <strong>sklerozo</strong>, samo<br />

ne zelo aktiven. Enkrat na leto smo upravičeni do<br />

14-dnevne obnovitvene rehabilitacije v<br />

zdravilišču, ki je zelo koristna za zdravje in<br />

počutje.<br />

Kaj bi svetovali bolniku in njegovim bližnjim,<br />

ki so pravkar izvedeli za diagnozo? Na začetku<br />

se verjetno vsem podre svet? Kako se s tem spoprijeti?<br />

Najprej se ti res podre svet. Vsakogar novica o<br />

bolezni povozi, je žalosten in obupan. Ko pride k<br />

sebi in vdihne, naj si reče, dobro, zgodilo se je, a<br />

vseeno ni konec sveta. V vsaki stvari se da najti<br />

kaj dobrega, pa čeprav majhnega. V knjigah piše,<br />

da je bolezen opozorilo, da moraš doseči neko<br />

novo rast. Mogoče je tudi to res. Predvsem pa mislim,<br />

da moraš biti pozitivno naravnan. <br />

Izdelki HiPP so ekološki<br />

Leta 1956 je bil Claus Hipp eden prvih, ki so začeli uresničevati<br />

idejo o ekološkem pridelovanju. Za večino ljudi je bilo ekološko<br />

kmetovanje takrat še nekaj povsem neznanega. Vse odtlej pri<br />

HiPP-u prakticirajo naravne metode pridelave surovin in skrbijo<br />

za naravo, kar jih je naredilo za največje pridelovalce ekološke<br />

hrane na svetu. Ne glede na to, ali gre za korenček, banane ali<br />

meso – le ekološke surovine, ki so bile pridelane na strogo nadzorovanih<br />

kmetijskih površinah, smejo v HiPP-ove kozarčke.<br />

Posebno danes, ko je varnost hrane postala ena glavnih skrbi,<br />

je ekološko kmetovanje čedalje bolj v veljavi.<br />

Gospod HiPP, na vaših izdelkih imate svoj pečat BIO.<br />

Kako to?<br />

C. Hipp:<br />

Vse skupaj je že davno zraslo iz tradicije. Ekološko pridelovati<br />

smo začeli že pred več kot 50 leti, takrat, ko se o ekološkem<br />

kmetovanju še sploh ni govorilo. Prav nasprotno: uporaba<br />

kemičnih sredstev v kmetijstvu je postajala čedalje<br />

pomembnejša. Z idejo o ekološkem kmetovanju, o kateri smo<br />

bili trdno prepričani, smo pri HiPP-u orali ledino. S takšnim ravnanjem<br />

smo postavili nov standard kakovosti otroške hrane.<br />

HiPP-ov pečat BIO torej pomeni popolno neoporečnost<br />

otroške hrane. Kako vam uspeva, da vaša hrana za<br />

dojenčke še dandanes ustreza tej strogi zahtevi?<br />

C. Hipp:<br />

HiPP-ova ekološka pridelava se začne s skrbno izbiro tal. Za pridelavo<br />

HiPP-ovih surovin so primerne samo najboljše kmetijske<br />

površine, ki so daleč od industrije in prometnih poti, prisotnost<br />

škodljivih snovi pa je strogo nadzorovana. Že pred leti smo sklenili<br />

ekskluzivne pogodbe za najboljše kmetijske površine. Naši<br />

kmetje delajo po priznanih smernicah biološke pridelave.<br />

Sčasoma so se naučili, kako obdelovati, da bi s kolobarjenjem<br />

dosegli kar največjo kakovost kmetijskih površin. Z našimi kmeti<br />

ves čas tesno sodelujemo in jih izobražujemo. Le kmetje,<br />

katerih pridelki ustrezajo strogim HiPP-ovim zahtevam, lahko<br />

delajo za nas.<br />

Kot ste rekli, pri surovinah za vaše izdelke brezkompromisno<br />

zahtevate ekološko kakovost. Kaj pa to pomeni za<br />

proizvodnjo?<br />

C. Hipp:<br />

Ekološka HiPP-ova kakovost pomeni še veliko več. HiPP-ovi<br />

svetovalci nadzirajo in kontrolirajo pridelavo od setve do žetve.<br />

Seme ne sme biti razkuženo s pesticidi in ne sme biti predhodno<br />

kemično obdelano. Tudi zatiranje škodljivcev poteka po naravni<br />

poti, saj so insekticidi in druga kemično sintetična škropiva<br />

strogo prepovedana. Plevel odstranjujemo mehansko, če je treba,<br />

tudi ročno. Surovine sortiramo ročno, da lahko zagotovimo<br />

kakovost vsakega korenčka in vsakega posameznega grahka.<br />

Vsebina vsakega kozarčka mora prestati več kot 260 kontrol,<br />

šele potem pridobi pečat BIO in gre lahko na police.<br />

22 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 23


AKTUALNO<br />

Brez tobačne industrije bi bil svet lepši<br />

ali<br />

Zakaj potrebujemo tobačno industrijo?<br />

Pogovor z Janom Peloza,<br />

predsednikom mladinskega<br />

združenja Brez izgovora in<br />

študentom Fakultete za<br />

računalništvo in informatiko<br />

Univerze v Ljubljani<br />

Pogovarjal se je Rok Petrič.<br />

24 NAŠA LEKARNA<br />

Foto: Sara Jurečič<br />

Kaj je O2 za vsakega?<br />

O2 za vsakega je mladinsko voden projekt, ki mlade med 12.<br />

in 19. letom v Sloveniji ozavešča o posledicah aktivnega in pasivnega<br />

kajenja ter o nemoralnih marketinških prijemih tobačne industrije.<br />

Organizira ga mladinsko združenje Brez izgovora, njegova<br />

glavna dejavnost pa so vrstniške delavnice, ki črpajo znanje iz<br />

Evropskega mladinskega manifesta o tobaku, Okvirne konvencije<br />

o tobačni kontroli (Svetovna zdravstvena organizacija) in iz lastnih<br />

posvetovanj z mladimi.<br />

Kaj nameravate s tem projektom doseči oz. v čem se<br />

razlikujete od drugih protikadilskih <strong>aktivno</strong>sti?<br />

Za začetek naj pojasnim, da to niso protikadilske, ampak<br />

protitobačne <strong>aktivno</strong>sti. Smo odločno proti tobačni industriji, za<br />

kajenje pa verjamemo, da je to izbira posameznika, ki pozna posledice.<br />

Industrijski lobi je dosegel, da se sistemsko ozaveščanje o<br />

tobaku in alkoholu v šolah ne izvaja več. Tako se 11-letnik odloča<br />

za prvo cigareto in alkoholno pijačo na podlagi vrstniškega pritiska,<br />

ki pa ga prek medijev tako ali tako uravnava industrija. Od<br />

drugih se torej razlikujemo po tem, da ne obsojamo kajenja in kadilcev,<br />

ampak izrecno tobačno industrijo. Vsekakor je pomembno,<br />

da se ukvarjamo tudi s posledicami, vendar verjamemo, da<br />

so rezultati boljši, če postopoma odpravljamo vzrok. Bistvo pa je,<br />

da ne delamo spremembe čez noč, ampak jo gradimo generacijsko,<br />

torej na daljše obdobje.<br />

In kakšni so vaši rezultati? Ne nazadnje kar veliko število<br />

mladih izobrazite v aktiviste kampanje, mar ne?<br />

Pravkar se končuje tretja sezona vrstniških delavnic, ki so letos<br />

potekale v šestih slovenskih statističnih regijah in so od<br />

začetka projekta v razredih osnovnih in srednjih šol ozavestile že<br />

več kot 25.000 mladih. Vodstva šol in mladi so nad <strong>aktivno</strong>stmi<br />

naravnost navdušeni, vendar še vedno prihajamo v stik s šolami,<br />

ki v projektu načelno nočejo sodelovati. Pri tem gre predvsem za<br />

ravnatelje kadilce in tiste šole, ki verjamejo, da pri njih ne kadi<br />

nihče. V teh primerih gre zahvala Inštitutu za varovanje zdravja<br />

in Ministrstvu za zdravje, ki nam pomagata prodreti tudi do<br />

težavnejših šol. Toda ker so mladi ciljna skupina projekta in ker<br />

verjamemo, da je mlade treba vključevati v probleme, ki zadevajo<br />

njih same, so glavni motor kampanje prav oni – mladi med 15. in<br />

19. letom. Ne nazadnje je vodja projekta star komaj 22 let.<br />

Leta 1633 je bila v Turčiji<br />

predpisana smrtna kazen za<br />

kajenje.<br />

Več kot 50 % kadilcev se strinja<br />

z neresnico, da šport izniči<br />

nevarnost tobaka.<br />

Kitajska je največja proizvajalka<br />

tobaka (proizvede 39,5 %<br />

vsega tobaka).<br />

Rodrigo de Jerez, eden izmed<br />

članov posadke Kolumbove<br />

prve odprave v Ameriko, je<br />

pristal v zaporu, ker je kadil,<br />

saj so mislili, da se je v njegovo<br />

telo naselil demon.<br />

90 % mladih po svetu se<br />

strinja, da kajenje deklet ne<br />

naredi privlačnejših.<br />

Eden glavnih menedžerjev<br />

podjetja J. R. Reynolds,<br />

ogromnega tobačnega koncerna,<br />

je leta 1989 na vprašanje,<br />

zakaj ne kadi, izjavil: »Pravico<br />

do kajenja smo rezervirali za<br />

mlade, revne, črnce in neumne.«<br />

(»We reserve the right<br />

to smoke for the young,<br />

the poor, the black and<br />

the stupid.«)<br />

NAŠA LEKARNA 25


AKTUALNO<br />

Tobak je po številu smrtnih<br />

žrtev prvi na svetovni lestvici.<br />

Tobak je edini prodajani<br />

produkt na svetu, ki dokazano<br />

ubije več kot polovico svojih<br />

rednih uživalcev.<br />

Zaradi kajenja letno umre pet<br />

milijonov ljudi. Če se bo<br />

današnji trend povečevanja<br />

števila kadilcev nadaljeval, bo<br />

leta 2025 zaradi kajenja umrlo<br />

10 milijonov ljudi.<br />

Kot trenutno kaže, bo zaradi<br />

tobaka umrlo 650 milijonov<br />

danes živečih ljudi, kar je 10 %<br />

celotnega svetovnega prebivalstva!<br />

V 20. stoletju je za tobakom<br />

umrlo kar 100 milijonov ljudi.<br />

Če trenda ne zaustavimo z<br />

ustreznimi učinkovitimi<br />

ukrepi, bo v 21. stoletju zaradi<br />

tobaka umrla ena milijarda!<br />

Tobak je eden izmed vzrokov<br />

smrti, ki se mu lahko z<br />

združenimi močmi javnosti,<br />

vlade in zdrave pameti<br />

upremo.<br />

V Sloveniji se proda 150<br />

milijonov škatlic letno.<br />

Prej ste omenjali generacijsko spremembo. Mislite, da je<br />

sploh mogoče vplivati na tako kompleksno stvar, kot sta vzgoja in<br />

izobraževanje?<br />

Neformalno izobraževanje je pri določenih perečih problematikah,<br />

kot so droge, spolnost, alkohol in tobak, dokazano precej<br />

bolj uspešno kot formalno. Neformalno izobraževanje se izvaja<br />

med vrstniki, priložnostno, a je vseeno strukturirano. Čeprav se<br />

zavedamo, da je ozaveščanje o javnozdravstvenih tematikah v<br />

Sloveniji podhranjeno, je naravnost smešno, če o spolnosti mladim<br />

v času največje hormonske <strong>aktivno</strong>sti predava 60-letna<br />

učiteljica biologije. Mladi raje prisluhnejo vrstnikom. Do leta<br />

2016 nameravamo tako vsako leto doseči 95 % vseh učencev v sedmih<br />

razredih osnovnih šol in dijakov v prvih letnikih srednjih šol<br />

in jim med drugim predstaviti, kako jih tobačna industrija vleče<br />

za nos. Tako bodo čez nekaj let dvakrat pomislili, ali bodo svojim<br />

otrokom kajenje predstavljali kot nekaj vsakdanjega in tobačno<br />

industrijo kot povprečno, nesporno in neoporečno industrijo na<br />

trgu pridobivanja njihovega prostega časa in predvsem denarja.<br />

In s kakšnim pristopom naredite na mlade vtis?<br />

Na mlade narediš vtis s preprostimi primeri. Tak primer je<br />

npr. bežigrajski nogometni stadion, ki je opolnoči nabito poln s<br />

14.000 gledalci (na leto v svetu umre okoli pet milijonov kadilcev,<br />

kar je približno 14.000 na dan). Minuto čez polnoč tobačna industrija<br />

zbombardira stadion in s tem pobije vse obiskovalce. Naloga<br />

tobačne industrije je, da do konca dneva stadion znova napolni<br />

in si s tem zagotovi dobiček. Vsakega umrlega kadilca je treba nadomestiti<br />

z enim novim, pridobiti novega kadilca pa je zaradi zavedanja<br />

o negativnih učinkih kajenja čedalje težje. Predvsem zato<br />

merijo na tiste, ki teh informacij še nimajo – mlade, ki se bodo<br />

lažje zasvojili in izdelek kupovali dalj časa … Mladi ostanejo po<br />

takem primeru navadno odprtih ust.<br />

Letošnji svetovni dan brez tobaka, ki bo potekal 31. maja, je<br />

posvečen označevanju na škatlicah. Kakšno je vaše stališče do<br />

zdravstvenih opozoril?<br />

V O 2 za vsakega podpiramo zdravstvena opozorila na tobačnih<br />

izdelkih, vendar se tudi zavedamo, da to pri kadilcih sčasoma izgubi<br />

pomen. Nasprotno je to zelo uporabno za nove, mlade kadilce, saj jih<br />

pri prvi uporabi vsaj enkrat spomni na nesmiselnost tega početja. Sicer<br />

pa smo precej bolj naklonjeni t. i. »plain packagingu«, ki namerava<br />

iz škatlice tobačnih izdelkov izvzeti še tiste nekaj pretentane<br />

umetniške svobode, ki ljudi prepriča o nakupu izdelka, in zagotoviti<br />

belo škatlico z unificirano pisavo. Dandanes je zaradi dovoljene uporabe<br />

grafičnih podob npr. znak za Marlboro, čeprav brez napisa, še<br />

vedno prispodoba za svobodo in zahod. Mislimo, da je to eden boljših<br />

načinov, kako omejiti nemoralen marketing tobačne industrije, ki že<br />

dalj časa dokazano naslavlja predvsem mlade pod 15. letom.<br />

Kakšno je vaše mnenje o zakonu o omejevanju uporabe<br />

tobačnih izdelkov?<br />

Zakon podpiramo, vendar smo prepričani, da ga je treba bolj<br />

usmeriti proti tobačni industriji. Zavzemamo se za odpravo<br />

vsakršnega oglaševanja (kljub popolni prepovedi zakon še vedno<br />

dovoljuje oglaševanje na prodajnih mestih, npr. na trafikah), uvedbo<br />

specializiranih trgovin in uvedbo tobačnega evra. Predvsem pa morajo<br />

ustanove dokončno javno obsoditi industrijo.<br />

Za konec nam morda še namignite, kje lahko naši bralci<br />

preberejo več o projektu in kje vas lahko še najdejo.<br />

Večina bralcev nas bo verjetno prepoznala na stojnicah, kjer<br />

merimo ogljikov monoksid v izdihanem zraku. Ta pobuda se na<br />

evropski ravni izvaja v okviru kampanje Help – Za življenje brez<br />

tobaka, pri nas pa njene <strong>aktivno</strong>sti izvajamo izključno aktivisti<br />

O2 za vsakega. Več o nas pa si lahko preberete na spletni strani<br />

www.o2zavsakega.si. <br />

Vsak sedmi najstnik med 13. in<br />

15. letom je kadilec.<br />

Vsak dan postane zasvojenih<br />

100.000 otrok in mladostnikov.<br />

Vsako minuto je na svetu<br />

pokajenih več kot 10 milijonov<br />

cigaret.<br />

26 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 27


ZDRAVILNE RASTLINE<br />

Breza cveti, alergija preti<br />

Rok Petrič, absolvent fakultete za farmacijo<br />

Pomlad je v polnem<br />

razmahu. Gozdovi so<br />

ozeleneli, sadno drevje<br />

že cveti, minila pa je<br />

tudi spomladanska<br />

utrujenost. V tem letnem<br />

času ne moremo prezreti<br />

krhke breze. Za to<br />

krhkostjo se skriva<br />

najbolj alergogeno drevo,<br />

katerega pelod povzroča<br />

solzenje oči in draži<br />

nosne končiče.<br />

B<br />

reza, katere znanstveno ime je Betula, je rod dreves, ki<br />

sodi v družino brezovk. Poznamo ogromno število<br />

različnih brez, ki rastejo v severnem zmernem pasu<br />

Evrope, severne Azije in Severne Amerike. Rastišča,<br />

kjer najdemo brezo, so hrastovi in brezovi gozdovi, peščeni travniki,<br />

gozdna obrobja in ekstremna rastišča, kjer se pojavljata suša<br />

in močan veter. Breza navadno sodi med nizka do srednje visoka<br />

drevesa ali grmičevje, ki zraste do dvajset metrov v višino. Zanjo<br />

je značilen globok preplet korenin in belo lubje. Preprosti listi so<br />

lahko nažagani ali režnjati. Plod breze je krilati orešek, ki ima pri<br />

nekaterih vrstah zelo drobna krilca. Ženske mačice niso olesenele<br />

in ob dozoritvi razpadejo, s čimer se iz njih sprostijo semena.<br />

V zdravilne namene se uporabljata dve vrsti breze: navadna<br />

breza (Betula pendula), za katero so značilni goli listi, žile pri<br />

njej malo izstopajo, in puhasta breza (Betula pubescens), katere<br />

listi so tenko dlakavi, žile pa zelo izstopajo.<br />

Deli rastline, ki se uporabljajo kot droga (surovina rastlinskega,<br />

živalskega ali mineralnega izvora za izdelavo zdravilnih pripravkov),<br />

so listi, skorja in popki. Listi vsebujejo flavonoide, eterično<br />

olje, smole, čreslovine, metilsalicilat in grenčine. V skorji sta<br />

eterično olje in metilsalicilat, popki pa imajo največ hlapnega olja.<br />

Breza deluje kot diuretik, kar pomeni, da poveča izločanje urina.<br />

Poveča se količina seča, iz krvi in tkiv pa se pospešeno izloča<br />

sečna kislina. Breza se najpogosteje uporablja v obliki kure (pitje<br />

čaja ali čajnih mešanic, kopel iz brezove skorje). Brezov sok in<br />

hlapno olje dodajajo tudi kozmetičnim pripravkom za nego las.<br />

Breza je izredno alergogeno drevo. Na alergen breze je<br />

alergičnih od 10 do 20 % ljudi. Posamezna drevesa tvorijo ogromno<br />

količino pelodov. Sezona cvetenja se začne na začetku aprila.<br />

Druge pomembne alergogene rastline so:<br />

Gaber, ki je sorodnik breze in cveti nekoliko pozneje kot breza.<br />

Kostanj, ki cveti julija. Obdobje cvetenja sovpada s pozno fazo<br />

cvetenja trav, zato se alergija za kostanj večkrat spregleda.<br />

Cipresovke so pomembne alergogene rastline predvsem v južnih<br />

krajih, kjer cvetijo od januarja do aprila. Kot okrasna drevesa se<br />

sadijo tudi v kontinentalnih predelih, kjer cvetijo aprila in maja.<br />

Oljka cveti od januarja do junija, vrh sezone je maja.<br />

Trave cvetijo od začetka maja do konca julija, nekatere vrste pa<br />

vse leto. Pelod se iz trav sprosti v jutranjih urah, tako da je na kmetijskih<br />

območjih največja koncentracija peloda zgodaj dopoldne.<br />

Breza deluje kot diuretik, kar<br />

pomeni, da poveča izločanje<br />

urina. Poveča se količina seča,<br />

iz krvi in tkiv pa se pospešeno<br />

izloča sečna kislina. Breza se<br />

najpogosteje uporablja v obliki<br />

kure (pitje čaja ali čajnih<br />

mešanic, kopel iz brezove<br />

skorje). Brezov sok in hlapno<br />

olje dodajajo tudi kozmetičnim<br />

pripravkom za nego las.<br />

28 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 29


ZDRAVILNE RASTLINE<br />

Ker pelod do urbanih naselij pripotuje po zraku, je v mestih največja<br />

koncentracija peloda popoldne ali proti večeru, ko se zaradi<br />

termičnih razmer spusti v nižje plasti zraka. Že blag dež spere pelode<br />

iz zraka.<br />

Ambrozija cveti od avgusta do poznega septembra. Sprosti zelo<br />

veliko količino peloda, ki lahko potuje stotine kilometrov daleč.<br />

Tudi krišina, navadni pelin, trpotec in kislica so poleti<br />

in jeseni pomembni povzročitelji senenega nahoda.<br />

Pelodu se lahko izognemo z upoštevanjem spodnjih nasvetov:<br />

- v mestih ne zračimo stanovanj proti večeru, na deželi pa ne<br />

med peto in deseto uro dopoldne,<br />

- med sezono cvetenja imejmo avtomobilska okna zaprta,<br />

- v naravo ne hodimo v sončnem, suhem in vetrovnem<br />

vremenu in ne v večernih urah,<br />

- na sprehod se odpravimo po dežju, ko dež spere cvetni<br />

prah,<br />

- med gibanjem v naravi nosimo sončna očala, da zaščitimo<br />

oči pred cvetnim prahom,<br />

- perilo sušimo v notranjih prostorih,<br />

- ne nabirajmo cvetja,<br />

- v obdobju večjih koncentracij cvetnega prahu v zraku<br />

preživljajmo dopust v gorah ali na morju. <br />

Alergogenost posameznih vrst cvetnega prahu:<br />

zelo visoka breza, cipresa, trave, oljka, ambrozija<br />

visoka krišina, pelin<br />

srednje visoka leska, jelša, jesen, platana, hrast, trpotec, pravi kostanj<br />

nizka topol, javor, kislica, bezeg, metlikovke/ščirovke<br />

zelo nizka tisa, brest, oreh, divji kostanj, hmelj, lipa<br />

ni alergogen pelod iglavcev<br />

Vam prah draži oči?<br />

Vas pesti seneni nahod in alergija na cvetni prah?<br />

Vas po plavanju pečejo oči?<br />

VisiClear kapljice za oči ublažijo pordelost oči<br />

in pomagajo lajšati vnetje očesne veznice!<br />

Johnson & Johnson, d.o.o., Šmartinska c. 53, 1000 Ljubljana, tel: 01/401-18-00.<br />

30 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 31<br />

VIS-01-09


ZDRAVILNE RASTLINE<br />

Skrivnostna indijska<br />

Boswellia serrata lajša<br />

vnetne tegobe<br />

Nanča Čebron Lipovec, študentka fakultete za farmacijo<br />

Izvlečki Boswellie serrate, starodavnega indijskega drevesa, se že stoletja uporabljajo v<br />

Indiji kot del ajurvedske medicinske znanosti zaradi blagodejnih učinkov na vrsto<br />

vnetnih bolezni. S svojim protivnetnim in protibolečinskim delovanjem lajša težave<br />

pri artritisu, astmi, Crohnovi bolezni, bolečinah v hrbtenici in mnogih drugih.<br />

B<br />

oswellia serrata je drevo, ki raste v<br />

suhih predelih Indije, Severne Amerike<br />

in Bližnjega vzhoda. Že v starih<br />

indijskih medicinskih knjigah omenjajo<br />

salai gugul, izcedek Boswelle serrate, saj<br />

so ga priporočali pri različnih težavah, na primer<br />

pri revmatoidnem artritisu, trebušnih bolečinah,<br />

driski, astmi, bronhitisu, raku. Izvleček<br />

so uporabljali tudi pri verskih ceremonijah v<br />

stari Perziji, Babilonu in Grčiji, rastlino pa omenja<br />

celo Biblija.<br />

Danes se izvleček bosvelije uporablja predvsem<br />

zaradi njenih protivnetnih učinkov. Bosvelija<br />

zavira delovanje vnetnih mediatorjev z delovanjem<br />

na encim 5-lipooksigenazo in na ta način<br />

lahko pomaga zmanjšati vnetje pri obolenjih, kot<br />

so revmatoidni artritis, osteoartritis, kolitis, astma<br />

ipd. Podoben učinek imajo nekatere protivnetne<br />

nesteroidne učinkovine, vendar te delujejo<br />

drugače. Glavna prednost bosvelije je, da zaradi<br />

drugačnega delovanja ne draži želodca, hkrati pa<br />

je učinkovita pri različnih vrstah vnetij.<br />

Raziskave kažejo, da lahko uporaba izvlečkov<br />

bosvelije pri revmatoidnem artritisu in osteoartritisu<br />

pomaga zmanjšati bolečino zaradi vnetja<br />

sklepov, povečati gibljivost in elastičnost sklepov<br />

ter lajšati težave pri gibanju. Povečuje tudi produ-<br />

kcijo tekočine znotraj sklepov, ki deluje kot lubrikant<br />

in s tem olajša premikanje in kroženje sklepov.<br />

V klinični raziskavi iz leta 2006 so<br />

znanstveniki primerjali učinke bosvelije in nesteroidne<br />

protivnetne terapije z valdekoksibom.<br />

Ugotovili so, da se učinek bosvelije izrazi pozneje,<br />

z najizrazitejšimi rezultati po mesecu dni jemanja,<br />

vendar se pozitivni učinki čutijo tudi do enega<br />

meseca po prenehanju jemanja. Nesteroidne protivnetne<br />

učinkovine so nasprotno pokazale<br />

hitrejši učinek, ki pa je po prenehanju jemanja<br />

tudi hitro izzvenel.<br />

Pozitivne učinke bosvelije so opazili tudi pri<br />

astmatikih. Astma je kronično vnetje dihalnih<br />

poti, zaradi česar prihaja do povečane produkcije<br />

sluzi in povečane odzivnosti dihalnih poti.<br />

Učinkovine, ki so prisotne v bosveliji zmanjšajo<br />

vnetno reakcijo ter kopičenje sluzi v pljučih.<br />

Encim 5-lipooksigenaza je odgovoren tudi za<br />

razvoj in napredovanje vnetnih procesov v prebavilih.<br />

Ti se kažejo v obliki Crohnove bolezni<br />

(kronične vnetne bolezni črevesja s hudimi<br />

kirurškimi in imunskimi zapleti), kolitisa (vnetja<br />

dela debelega črevesja) in ilitisa (vnetja dela tankega<br />

črevesja). Bosvelija lahko lajša simptome<br />

vseh naštetih bolezni z zaviranjem omenjenega<br />

encima in naj bi bila po nekaterih raziskavah je<br />

celo učinkovitejša od standardne terapije z<br />

učinkovino mesalazin.<br />

Poleg zmanjšanja vnetne reakcije lahko bosvelija<br />

pozitivno učinkuje tudi na imunski sistem,<br />

saj deluje protimikrobno in ima antikancerogen<br />

učinek. Ameriški znanstveniki trenutno raziskujejo<br />

učinke kombiniranega zdravljenja možganskega<br />

tumorja s standardno terapijo in izvlečki<br />

bosvelije v primerjavi z učinki same standardne<br />

terapije. Zanimivo je tudi, da kljub mnogim pozitivnim<br />

učinkom v raziskavah niso poročali o<br />

neželenih učinkih ali toksičnosti bosvelije. Kaže<br />

torej, da imamo zdaj na voljo novo učinkovito<br />

prehransko dopolnilo, ki bo lahko marsikateremu<br />

bolniku omogočila bolj razgibane in manj<br />

boleče poletne počitnice. <br />

32 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 33


ZDRAVILNE RASTLINE<br />

Vprašajte<br />

strokovnjaka<br />

Drage bralke in bralci, vabimo vas,<br />

da vprašanja in opis svojih težav<br />

pošljete na naslov<br />

Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču<br />

30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti<br />

urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />

Skupaj z našim partnerjem,<br />

podjetjem Medex,<br />

bomo skušali poiskati odgovore.<br />

Stara sem 28 let in že v zgodnji mladosti, ko<br />

še nisem imela težav s čezmerno težo, so se<br />

mi po zadnjici naredile strije. Potem sem se<br />

v puberteti nekoliko zredila in po notranji<br />

strani stegen so nastale še dodatne strije.<br />

Od takrat naprej redno uporabljam kreme za<br />

vlaženje kože. Ali lahko jemanje Medexovega<br />

kolagena izboljša vezivno strukturo moje<br />

kože in s tem njen videz oz. prepreči nastajanje<br />

novih strij, na primer pozneje v nosečnosti?<br />

Ali je jemanje kolagena med nosečnostjo<br />

varno?<br />

Lep pozdrav! Silva, Novo mesto<br />

Uživanje hidroliziranega kolagena izboljša strukturo<br />

kože, las in nohtov, kar dokazujejo tudi klinične študije.<br />

Vsebuje aminokisline, ki so potrebne za sintezo kolagena<br />

v fibroplastih. Tako se lahko učvrstijo vezivne pregrade<br />

med maščobnimi skupki (celulit), rezultat tega pa je gladka<br />

koža. Žal izdelek ni bil klinično testiran za strije, prav<br />

tako tudi ne na nosečnicah in doječih materah, tako da<br />

vam točnega odgovora na to vprašanje ne morem dati.<br />

Prehranjujem se precej zdravo, občasno si<br />

privoščim hitro prehrano, telovadim dvakrat<br />

tedensko. Še vedno imam nekaj kilogramov<br />

preveč in velik apetit. Kaj mi svetujete od naravnih<br />

izdelkov?<br />

Nadja, Slovenj Gradec<br />

Lahko si pomagate z naslednjimi Medexovimi prehranskimi<br />

dopolnili: Natur slim vsebuje CLA (konjugirano<br />

linolno kislino) rastlinskega izvora, pridobljeno iz rumenikovega<br />

olja. CLA je esencialna maščobna kislina, ki je<br />

telo samo ne more sintetizirati, zato jo moramo dobiti s<br />

hrano. Vsebujejo jo predvsem goveje meso in mlečni izdelki,<br />

vendar v manjših količinah, ki ne zadostijo dnevnim<br />

potrebam organizma.<br />

CLA je v celičnih membranah tkiv in sodeluje pri celični<br />

presnovi kot regulator metabolizma. Zavira absorpcijo<br />

maščob iz krvi v maščobne celice in povečuje izgorevanje<br />

v mišičnem tkivu. Pozitiven učinek tega delovanja je pomoč<br />

pri oblikovanju čvrstega telesa. Študije so pokazale,<br />

da se je maščobno tkivo zmanjšalo tam, kjer je najbolj zaželeno:<br />

pri ženskah na trebuhu in stegnih, pri moških pa<br />

na trebuhu. Prav tako je bilo dokazano, da CLA prepreči t.<br />

i. učinek jojo, saj je osebam v naslednjih 12 mesecih uspelo<br />

tudi brez jemanja CLA obdržati isti rezultat. Pri tem pa<br />

bi rada še poudarila, da bo prvi učinek viden šele po treh<br />

mesecih rednega uživanja CLA.<br />

Občutek lakote pa si lahko zmanjšate z izdelkom<br />

Apetit stop, ki vsebuje Pinnothin, pridobljen iz olja pinjol<br />

korejskega bora. V Pinnothinu je pinolenska kislina, aktivna<br />

snov, ki dokazano zmanjšuje občutek lakote. Pinolenska<br />

kislina poveča količino holocistokina in glukagonu podobnega<br />

peptida 1, ki našim možganom sporočita, da<br />

smo siti. Vzamemo ga vedno eno uro pred večjim obrokom,<br />

kar nam bo omogočilo, da bomo pojedli manj in<br />

bomo hitreje dobili občutek sitosti. Apetit stop nam je<br />

lahko pomoč, da spremenimo način prehranjevanja in<br />

začnemo uživati bolj uravnoteženo hrano. To pa tudi pomeni,<br />

da zaužijemo toliko, kolikor potrebujemo, in ne več.<br />

Imam slabo prebavo, neredno prehrano, včasih<br />

pa se tudi pregrešim z mastno hrano. Kaj<br />

mi priporočate?<br />

Jure iz Ljubljane<br />

Priporočamo vam, da se prehranjujete uravnoteženo<br />

in da se redno, vsak dan, dodatno gibljete. Dnevno zaužijte<br />

tudi vsaj 1,5 l tekočine. In le v redkih primerih, kadar se<br />

pregrešite z uživanjem nezdravih nasičenih maščob, ki so<br />

v pasteriziranih polnomastnih mlečnih izdelkih, sladoledu,<br />

sladicah in hidrogeniranih rastlinskih maščobah, pol do<br />

ene ure po obroku zaužijte Lipostop, ki vsebuje vlaknine<br />

Neopuntije, pridobljene iz kaktusa Opuncia Ficus indica. S<br />

klinično študijo je bilo dokazano, da vlaknine vežejo nase<br />

skoraj tretjino maščob iz zaužite hrane. Lipostop začne<br />

delovati že v želodcu, in sicer tako, da se v vodi netopne<br />

vlaknine vežejo z molekulami maščobe. Ta skupek obdajo<br />

še v vodi topne vlaknine in nastali celoten kompleks postane<br />

tako velik, da se ne more absorbirati v kri in se po<br />

naravni poti z blatom izloči iz organizma. Lipostop bo pomagal<br />

tudi uravnati vašo prebavo. Poleg Lipostopa si za<br />

izboljšanje prebave lahko pomagate tudi z Medexovimi<br />

kapsulami z jabolčnim kisom in medom.<br />

Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu<br />

Veliko zdravja vam želita Medex in<br />

uredništvo revije Naša <strong>lekarna</strong>.<br />

34 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 35


KOŽA RAZKRIVA<br />

Umivanje rok kot<br />

osnovni higienski ukrep<br />

pri preprečevanju<br />

bolezni<br />

Gregor Jereb, dipl. san. inž.<br />

Umivanje rok je osnovni in hkrati najpreprostejši ukrep pri preprečevanju<br />

širjenja nalezljivih bolezni. Poleg stalno prisotne mikrobne populacije se na koži<br />

rok občasno zadržuje tudi prehodna ali začasna mikrobna populacija. To sestavljajo<br />

mikroorganizmi, ki se na roke »prilepijo« ob stiku z drugimi predeli<br />

lastnega telesa, drugimi osebami ali okoljem. Prav ti mikroorganizmi so največkrat<br />

vzrok za različna obolenja, ki jih zaradi poti prenosa imenujemo kar<br />

bolezni umazanih rok. S preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok,<br />

lahko to t. i. prehodno bakterijsko floro z naših rok odplaknemo in tako preprečimo<br />

pot prenosa mikroorganizmov ter s tem razvoj bolezni.<br />

36 NAŠA LEKARNA<br />

V<br />

posameznih razvitih kulturah so že več tisoč let pred<br />

našim štetjem poznali različne higienske predpise, ki<br />

so jih vključevali v versko in socialno življenje. Med prvimi<br />

higienskimi zahtevami prepoznamo tudi obvezno<br />

umivanje rok. Staroindijski zapisi tako na primer predpisujejo<br />

umivanje rok pred jedjo, po jedi, po dotikanju trupel in nečistih<br />

predelov, po dotiku določenih delov telesa in pri preprečevanju širjenja<br />

bolezni, ki se prenašajo z dotikom. Podobne predpise najdemo<br />

pri Babiloncih, Perzijcih, Grkih in Rimljanih.<br />

Tudi danes imata umivanje in razkuževanje rok nadvse pomembno<br />

vlogo pri preprečevanju prenosa okužb v zdravstvu,<br />

živilstvu, farmacevtski industriji ter tudi v javnem in zasebnem<br />

življenju posameznika. Ta preprosti ukrep lahko zniža obolevnost<br />

in smrtnost, potrebna sta le vsestranska higienska vzgoja ter<br />

dosledno in natančno izvajanje. Čeprav se zavedamo pomembnosti<br />

umivanja rok, tega preprostega, vendar učinkovitega higienskega<br />

dejanja ne prakticiramo vedno in povsod, kadar bi bilo<br />

to treba, ali pa vsaj ne dovolj natančno in učinkovito.<br />

Pri umivanju rok je nadvse pomembno, da poznamo štiri temeljne<br />

dejavnike učinkovitega umivanja rok:<br />

1. kdaj si umivamo roke<br />

2. sredstva za umivanje<br />

3. postopek (tehnika umivanja)<br />

4. čas (koliko časa umivamo roke)<br />

Kdaj<br />

Kdaj umiti roke? Velja si zapomniti, da je treba roke umiti takoj,<br />

ko se umažejo. Doma ali na delovnem mestu jih je treba umivati<br />

pogosto in seveda pravilno. Umivamo jih po nečistih opravilih,<br />

pred izvajanjem čistih opravil ter vedno, kadar so vidno umazane.<br />

Še posebno skrbno umivamo roke pred pripravo jedi, pred jedjo,<br />

po uporabi sanitarij, po kihanju, kašljanju in dotikanju telesnih<br />

izločkov, po prijemanju živali ali živalskih iztrebkov, po stiku z<br />

bol nikom. Le tako lahko preprečimo, da se v hrano, ki jo pripravljamo,<br />

iz našega okolja ne prenesejo povzročitelji različnih bolezni<br />

in da z dotikanjem posameznih predelov telesa na ali v naše telo<br />

ne zanesemo mikroorganizmov. Še posebno pomembno je dosledno<br />

in vestno umivanje rok v času epidemij različnih obolenj.<br />

Sredstva<br />

Za umivanje rok uporabimo tekočo toplo pitno vodo ter<br />

ustrezno milo. Voda mora biti čista, po možnosti topla, saj je proces<br />

miljenja takrat učinkovitejši. Najustreznejše je tekoče milo, še<br />

NAŠA LEKARNA 37


KOŽA RAZKRIVA<br />

Nova gripa<br />

Primera okužbe z novim<br />

virusom gripe v Sloveniji<br />

zaenkrat še ni. Nov virus<br />

influence A (H1N1) se prenaša<br />

s človeka na človeka. Za novo<br />

vrsto gripe je značilno, da se<br />

začne nenadno, s povišano<br />

telesno temperaturo, ki je<br />

navadno vsaj 39 °C, z glavobolom,<br />

oteklim grlom in s slabim<br />

počutjem. Po do zdaj znanih<br />

podatkih je potek podoben kot<br />

pri navadni gripi. Osnovno<br />

sredstvo zaščite pred okužbo je<br />

ustrezna higiena – kašljanje,<br />

pri katerem si zakrijemo usta,<br />

in pogosto umivanje rok.<br />

Priporoča se tudi izogibanje<br />

stikom z bolnimi ljudmi, če pa<br />

bi vseeno zboleli, je<br />

priporočljivo ostati doma, da<br />

okužbe ne bi širili naprej.<br />

38 NAŠA LEKARNA<br />

posebno če milo uporablja več oseb. Prav tako ustrezno je tudi<br />

trdno milo v lističih za enkratno uporabo. Pri izbiri mila moramo<br />

biti pozorni, da to ni preagresivno; če je milo parfumirano, morajo<br />

biti vonjave prijetne, sicer je to lahko eden od razlogov za neumivanje<br />

rok. Pri uporabi tekočih mil moramo posebno pozornost<br />

nameniti vzdrževanju in čiščenju milnikov. Pred vsakokratnim<br />

polnjenjem je milnik treba temeljito očistiti in osušiti, saj je lahko<br />

tudi milo oziroma umazan milnik eden od virov mikrobne kontaminacije.<br />

Za sušenje rok so najprimernejše papirne brisače za<br />

enkratno uporabo, še posebno v javnih prostorih; ob umivalniku<br />

moramo namestiti pokrit koš za odpadke. V domačem okolju<br />

lahko za brisanje rok uporabljamo tudi bombažne brisače, pri<br />

tem pa je pomembno, da jih pogosto menjamo in peremo.<br />

Postopek<br />

Za učinkovito umivanje z rok vedno odstranimo ves nakit<br />

(prstane, ure itd.). Roke pred nanosom mila najprej omočimo.<br />

Najpomembnejše je, da namilimo in temeljito zdrgnemo vse predele<br />

rok: dlan, hrbet roke, medprstne prostore, konice prstov, posebej<br />

zanohtje in zapestje. Posebno pozorno umijemo palca, ki ju<br />

v procesu umivanja največkrat izpustimo. Roke milimo vsaj 10 do<br />

15 sekund, bolj kot čas pa je pomembno, da namilimo vse predele<br />

rok in milo dobro speremo. Drgnemo dlan ob dlan, dlan in hrbet<br />

roke, s sklenjenimi rokami z dlanjo proti dlani medprstne prostore,<br />

posebej zdrgnemo oba palca, konice prstov z nohti in zapestje.<br />

Vsakega od naštetih gibov ponovimo tri- do petkrat. Z umitih rok<br />

temeljito speremo milo in roke dobro osušimo.<br />

Čas<br />

Čas umivanja rok je odvisen od procesa dela. Osnovno umivanje<br />

rok traja do 2 minuti, kadar pa umivanje med procesom<br />

dela večkrat ponavljamo, zadostuje od 15 do 30 sekund, kar je dovolj<br />

za odstranitev prehodne flore s fizikalno čistih rok. Čas umivanja<br />

je seveda odvisen od opravila, ki ga opravljamo, in vrste<br />

nečistoč na naših rokah. Pomembno je, da si za umivanje vzamemo<br />

dovolj časa, da je umivanje temeljito in zato učinkovito.<br />

Sklep<br />

Najpogosteje spregledani oziroma spuščeni predeli rok pri<br />

umivanju so konice prstov, palec in predel med prsti. Za učinkovito<br />

in pravilno umivanje rok moramo sam postopek ozavestiti in ga<br />

pravilno izvesti, da z umivanjem resnično zajamemo vse predele<br />

rok. Le tako bo naše umivanje rok učinkovito. <br />

Zdravi<br />

z zdravo<br />

telesno težo<br />

PRILOGA | Hujšam zdravo<br />

O zdravi telesni teži in hujšanju, gibanju in zdravi prehrani je bilo napisanega že veliko, in vendar<br />

je vsako leto čedalje več ljudi pretežkih. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je v Sloveniji<br />

čezmerno težkih in debelih kar 48,5 odstotka oseb, starih 15 let in več. Okoli 15 odstotkov odraslih<br />

je predebelih, kar pomeni, da imajo indeks telesne mase več kot 30. Vodilne po številu debelih ljudi<br />

na svetu so še vedno Združene države Amerike, vendar jim Evropa pridno sledi. Tudi v Evropi je<br />

čezmerno težkih in predebelih vedno več otrok. Po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport naj bi<br />

bila čezmerno prehranjena kar petina otrok do pet let in nekaj manj mladostnikov. Najpogostejši<br />

vzrok smrti v Sloveniji so še vedno bolezni srca in ožilja. Na nastanek srčno-žilnih obolenj vplivajo<br />

številni dejavniki tveganja, na katere ima vsak posameznik možnost vplivati, to so: nezdrava<br />

prehrana, čezmerna telesna teža in debelost, kajenje, tvegano uživanje alkoholnih pijač, pomanjkanje<br />

telesne <strong>aktivno</strong>sti. Nezdrav življenjski slog lahko povzroča tudi številna druga obolenja: zvišan<br />

krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, moteno presnovo maščob, bolezni kostno-mišičnega sistema in<br />

nekatera rakava obolenja. Nezdrav življenjski slog vključuje tudi nezdravo prehrano.<br />

Prednosti zdrave telesne teže je nešteto, od boljšega zdravja in počutja do večje samozavesti.<br />

Telesna teža ni pomembna samo poleti, ko se odpravljamo na plažo, ampak vse leto. Nekaj koristnih<br />

nasvetov strokovnjakov lahko najdete tudi v naši reviji. Upamo, da nam bo v sodelovanju z vsemi<br />

mediji, organizacijami in društvi kljub vsemu uspelo prestaviti kakšno kolesce in pomagati pri<br />

spreminjanju trenda naraščanja števila ljudi s čezmerno telesno težo.<br />

NAŠA LEKARNA 39


PRILOGA | Hujšam zdravo<br />

Čezmerna telesna masa<br />

in prehrana<br />

Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije<br />

40 NAŠA LEKARNA<br />

Energijsko in hranilno uravnotežena ter<br />

specifičnim potrebam posameznika prilagojena<br />

prehrana je eden najpomembnejših<br />

pozitivnih dejavnikov varovanja<br />

zdravja. Porušeno ravnovesje med vnosom<br />

in porabo energije ima za posledico<br />

naraščanje telesne mase. Če ne ukrepamo,<br />

to vodi v debelost.<br />

Tako čezmerna telesna masa kot debelost sta pomembna<br />

dejavnika tveganja za nastanek številnih<br />

kroničnih zapletov in bolezni, kot so dislipidemija<br />

(motena presnova maščob), ateroskleroza, druge bolezni<br />

srca in ožilja, sladkorna bolezen tip II, osteoartritis,<br />

določene vrste karcinoma in druge.<br />

Svetovna zdravstvena organizacija (who) je opredelila<br />

debelost kot največji globalni kronični zdravstveni<br />

problem pri odraslih, ki bo do leta 2025 postal<br />

resnejši od nedohranjenosti. V svetu je danes več kot<br />

300 milijonov ljudi debelih, več kot milijarda pa se<br />

spoprijema s čezmerno telesno maso.<br />

Čezmerno telesno maso opredeljujemo kot indeks<br />

telesne mase (itm) med 25,0 in 29,9 kg/m 2 , o debelosti<br />

pa govorimo, ko je itm nad 30,0 kg/m.<br />

Izračunajte svoj indeks telesne mase (ITM)<br />

itm = telesna teža (kg) / telesna višina 2<br />

Posebej zdravje ogrožajoča je visceralna debelost,<br />

kjer se maščevje kopiči v notranjosti telesa in ne le v<br />

podkožju. Najpogostejša mesta kopičenja visceralnega<br />

maščevja sta okolici trebušne slinavke in jeter. Visceralno<br />

maščevje igra pomembno vlogo v mehanizmu<br />

nastanka inzulinske rezistence in metabolnega<br />

sindroma. Za ugotavljanje visceralne debelosti je najpomembnejši<br />

kazalnik obseg pasu. Za Evropejce velja,<br />

da visceralno debelost opredelimo pri ženskah, katerih<br />

obseg pasu je večji od 80 cm, in pri moških, če<br />

imajo okrog pasu več kot 94 cm.<br />

Poglejmo, kakšno je stanje prehranjenosti pri nas.<br />

Podatki nacionalne raziskave cindi kažejo, da se v<br />

Slovenji ne moremo pohvaliti z dobrimi in zdravimi


PRILOGA | Hujšam zdravo<br />

prehranjevalnimi navadami odraslih prebivalcev.<br />

Tako kot v drugih razvitih državah sveta se prehranski<br />

vzorci tudi v Sloveniji v zadnjih nekaj desetletjih<br />

izrazito spreminjajo. V Sloveniji se zdravo in/ali pretežno<br />

zdravo prehranjuje le 22,9 % prebivalcev; samo<br />

33 % jih je zadostno telesno aktivnih. Podatki, ki so<br />

bili zbrani v okviru nacionalnega programa primerne<br />

preventive bolezni srca in ožilja in so do junija 2006<br />

zajeli 278.185 preiskovancev, zgornje ugotovitve le potrjujejo.<br />

Čezmerna telesna teža (itm > 25 kg/m 2 ) je bila<br />

ugotovljena kar pri 74,1 %, debelost (itm > 30 kg/m 2 )<br />

pa pri 29,1 % pregledanih odraslih Slovencev. Zvišane<br />

vrednosti krvnega holesterola ima kar 70,7 % pregledanih,<br />

zvišan krvni tlak 49,5 %, moteno presnovo glukoze<br />

več kot 20 % pregledanih oseb.<br />

Trend naraščanje telesne teže se žal že kaže tudi pri<br />

otrocih in adolescentih. V letu 2005 objavljeni rezultati<br />

presečne študije prevalence debelosti pri petletnih otrocih<br />

ter petnajst- oziroma šestnajstletnih mladostnikih in<br />

mladostnicah so pokazali, da je približno 8,5 % petletnikov<br />

že debelih (itm > 95. percentile za starost), 19 % pa<br />

ima čezmerno telesno maso (itm > 85. percentile za starost).<br />

Za mladostnike velja, da je 6,2 % mladostnikov debelih,<br />

17,1 % pa ima čezmerno telesno maso. Debelih je<br />

3,8 % mladostnic, 15,4 % jih ima čezmerno telesno maso.<br />

Glavni dejavniki za razvoj čezmerne telesne mase<br />

in debelosti so nezdrave prehranjevalne navade. K<br />

njim prištevamo prenajedanje, opuščanje posameznih<br />

obrokov, neredno prehrano, koncentriranje<br />

obrokov v popoldanskem in poznem večernem času,<br />

čedalje pogostejše enostranske hipokalorične diete …<br />

Predvsem se povečuje uživanje predelanih energijsko<br />

gostih živil z visoko vsebnostjo sladkorja (sladke pijače),<br />

na drugi strani pa se znižuje uživanje kompleksnih,<br />

neprečiščenih ogljikovih hidratov. Obenem se<br />

zaradi pretežno sedečega življenjskega sloga v populaciji<br />

zmanjšuje energijska poraba. Slabe prehranjevalne<br />

navade, odsotnost redne telesne vadbe in kratkotrajni<br />

uspehi enostranskih diet nas vodijo v nikoli<br />

končano bitko z odvečnimi kilogrami.<br />

Standarden program za zmanjševanje telesne teže<br />

temelji na negativni energijski bilanci (energijska poraba<br />

je 500 kcal/dan večja od energijskega vnosa),<br />

spremembi sestave posameznih obrokov, povečanju<br />

telesne <strong>aktivno</strong>sti in koreniti spremembi prehranjevalnih<br />

ter gibalnih navad.<br />

Priljubljene diete postajajo bolj in bolj razširjene<br />

in hkrati sporne. Ljudje po vsem svetu namenjajo velike<br />

vsote denarja shujševalnim preparatom in knjigam<br />

z upanjem, da bodo za vedno izgubili čezmerno<br />

telesno maso. Tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji<br />

trg redukcijskih diet cveti, revije povečujejo svojo<br />

naklado z objavljanjem nenavadnih redukcijskih diet.<br />

Dnevno se na policah knjigarn pojavljajo nove knjižne<br />

uspešnice o uspešni izgubi telesne mase. Večina teh je<br />

namenjena »neznanemu potrošniku«, izvajanja pa ne<br />

nadzoruje nihče. Glavnina objavljenih redukcijskih<br />

diet, ki na žalost dosežejo zelo širok krog populacije,<br />

je usmerjena k izboljšanju estetskega videza uporabnika<br />

in ne v izboljšanje njegovega dejanskega zdravstvenega<br />

stanja ter preprečevanja kroničnih obolenj,<br />

vezanih na motnje metabolizma zaradi povečane telesne<br />

mase ali debelosti.<br />

Danes lahko nesporno trdimo, da je čezmeren<br />

vnos ogljikovih hidratov, predvsem prečiščenih škrobnih<br />

živil, sladkorja in sladkih pijač, eden glavnih krivcev<br />

za naraščanje čezmerne telesne mase in debelosti<br />

v svetu.<br />

Nasveti, kako izgubiti kakšen kilogram<br />

Za dobre in dolgotrajne rezultate redukcijske diete<br />

je treba najti srednjo pot med zdravo uravnoteženo<br />

prehrano – »mediteranska dieta« (razmerje hranil: 55–<br />

60 % ogljikovi hidrati, do 15% beljakovine in do 30 %<br />

maščobe) – in visoko beljakovinsko oz. nizko ogljikohidratno<br />

dieto. Kot uspešna se po izkušnjah kaže prehrana<br />

z nižjo vsebnostjo ogljikovih hidratov (manj kot<br />

50 %), s poudarkom na sveži zelenjavi, sadju in škrobnih<br />

živilih z nizkim glikemičnim indeksom (gi), z večjim<br />

vnosom beljakovin (ne manj kot 20 %), maščobe<br />

pa v varnih mejah (do 30 %), s poudarkom na kvalitetnih<br />

maščobah rastlinskega izvora.<br />

Redni obroki. Priporočilo, da je treba pojesti tri do<br />

štiri obroke dnevno, se marsikomu zdi preveč preprosto,<br />

da bi ga bilo sploh treba omenjati. A vendar je izjemno<br />

pomembno. Tako opuščanje obrokov na eni strani<br />

kot pretiravanje z vmesnimi prigrizki na drugi strani<br />

sta najpogostejša vzroka naraščanja telesne teže.<br />

Na krožniku naj bo več zelenjave. Se še spom nite?<br />

Vsaj za polovico krožnika!<br />

S sadjem ne bomo pretiravali, en primerno zrel sadež<br />

ob obroku je več kot dovolj. Sveže sadje je polno<br />

topnih prehranskih vlaknin in zato pomaga pri uravnavanju<br />

holesterola, saj topne prehranske vlaknine<br />

nase vežejo sproščeni holesterol iz jeter. Tako holesterol<br />

zapusti naše telo in se ne vrne v jetra in nato v krvni<br />

obrok. Vendar pazite, prezrelo sadje je koncentrat<br />

sladkorja, zato se izogibajte grozdja in banan.<br />

Na krožniku bomo zmanjšali količino zaužitih<br />

škrobnih živil (še posebno kruha in krompirja).<br />

Škrobna živila na krožniku bodo bogata s prehranskimi<br />

vlakninami in bodo imela nizek glikemični indeks<br />

(polnovredne testenine, kaše, neoluščen riž …). Na<br />

krožniku jih ne bo več kot žlica ali dve.<br />

Dvakrat tedensko bomo jedli mastne morske ribe<br />

(skuša, tuna, losos, sardelice ...), ker so bogate z večkrat<br />

nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki varujejo<br />

naše srce in ožilje, saj znižujejo raven slabega holesterola.<br />

Dva- do trikrat tedensko bomo uživali meso, ki<br />

bo pusto in raznoliko. Lahko si privoščimo zajca, žrebička,<br />

govedino, svinjino ali perutnino. Količina rib<br />

ali mesa na krožniku ne bo večja od velikosti zavitka<br />

igralnih kart.<br />

Jedli bomo manj mastne mlečne izdelke s čim<br />

manj dodatki. Navadni jogurt s svežim sadjem ali<br />

žličko marmelade je neprimerno boljši od sadnega jogurta<br />

z dodanim škrobom.<br />

Ne smemo pozabiti na oreščke. Vendar z njimi ne<br />

bomo pretiravali, dovolj so štiri orehova jedrca ali<br />

osem mandljev z jogurtom in sadjem – in že imamo<br />

idealno malico.<br />

Uporabljali bomo kvalitetna rastlinska olja, vedno<br />

v kombinaciji: oljčno, repično sončnično, sojino ali laneno<br />

... Z dodajanjem olja ne bomo pretiravali: žlica<br />

olja ob glavnem obroku bo dovolj.<br />

Čim manj bomo jedli industrijsko pripravljene<br />

hrane, ker vsebuje prevelike količine soli, konzervansov,<br />

ojačevalcev arome in drugih aditivov.<br />

Hrano bomo načrtno začeli manj soliti, pri mizi pa<br />

je ne bomo dodatno dosoljevali.<br />

Redno bomo uživali dovolj tekočine. Vodovodna<br />

voda je zakon!<br />

Če se vam bo uspelo držati zgornjih navodil, boste<br />

ob redni telesni <strong>aktivno</strong>sti zlahka izgubili kakšen odvečen<br />

kilogram. Za uspeh potrebujete le odločitev in<br />

voljo, da spremenite svoje prehranjevalne navade.<br />

Svoj akcijski načrt redukcije telesne mase naredite še<br />

pred poletjem! <br />

Linea Snella – ključ do trajnega uspeha<br />

Si želite preoblikovati svojo postavo, izgubiti odvečne<br />

kilograme in izboljšati počutje? Dokazali vam bomo, da<br />

se lahko tudi vi znova počutite odlično v svoji koži!<br />

Z metodo za oblikovanje telesa<br />

Linea Snella ®<br />

in pod strokovnim vodstvom terapevtk vam pomagamo<br />

odpraviti odvečne kilograme in celulit, učvrstiti tkivo ter<br />

vzpostaviti dobro počutje telesa in duha.<br />

Za več informacij vas vabimo na brezplačen,<br />

neobvezujoč posvet, na katerem bomo združili vaše<br />

želje z našim strokovnim mnenjem in izkušnjami ter<br />

skupaj začrtali zanesljivo pot do vašega cilja.<br />

Pokličite številko salona v Šenčurju<br />

04 / 27 91 967<br />

ali kliknite na<br />

www.lineasnella.si<br />

Linea Snella Šenčur | Andreja Širca Čampa, s. p.<br />

Poslovna cona A18 | 4208 Šenčur<br />

42 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 43


PRILOGA | Hujšam zdravo<br />

Transmaščobne kisline –<br />

dediščina našega prehranjevanja<br />

Sebastjan Filip, univ. dipl. inž. živil. tehnol., Biotehniška fakulteta, oddelek za živilstvo in<br />

asist. Rok Fink, dipl. san. inž., Zdravstvena fakulteta, oddelek za sanitarno inženirstvo<br />

Kaj so to transmaščobne kisline?<br />

Uravnotežena prehrana igra ključno vlogo pri uravnavanju<br />

telesne teže in ima velik vpliv na počutje in<br />

zdravje človeka. Maščobe imajo kljub splošnemu negativnemu<br />

mnenju v telesu številne pomembne naloge. Živila,<br />

ki vsebujejo maščobe, so pomemben vir v maščobah<br />

topnih vitaminov (a, d, e in k), so pomembna sestavina<br />

celičnih membran, sodelujejo pri uravnavanju nekaterih<br />

hormonov in so pomemben vir energije. Obstaja<br />

pa oblika maščob oziroma maščobnih kislin, ki jih telo<br />

fiziološko ne potrebuje, ker imajo večinoma le škodljive<br />

učinke, in jih imenujemo trans maščobne kisline ali širše<br />

kar transmaščobe. Te nastanejo pri industrijski hidrogenaciji<br />

olj, katere namen je pridobiti tehnološko<br />

primerno maščobo za živilskopredelovalno industrijo.<br />

Strokovnjaki za prehrano so še pred nekaj desetletji<br />

odločno odsvetovali uporabo masla in svinjske masti<br />

zaradi sorazmerno visoke vsebnosti holesterola in nasičenih<br />

maščobnih kislin. Kot odgovor na te »prehranske<br />

smernice« se je začela povečevati poraba tako imenovanih<br />

hidrogeniranih ali delno hidrogeniranih maščob,<br />

bolj znanih pod imenom »margarine«.<br />

Začetki<br />

Prvo hidrogenirano maščobo je menda na prošnjo<br />

Napoleona III. leta 1869 razvil francoski kemik Hippolyte<br />

Mège Mouriès kot alternativo takrat dragemu<br />

maslu. Ni povsem znano, ali je bil edini vzrok iskanja alternative<br />

maslu zgolj ekonomske narave pri oskrbovanju<br />

takratne francoske vojske. Mège Mouriès je nov proizvod<br />

poimenoval margarina po istoimenski margarinski<br />

kislini. Izolirana snov so bile drobne sijoče, bleš čeče<br />

se kroglice, za katere je Michel Eugène uporabil grško<br />

besedo za bisere (margarites). Na začetku so margarino<br />

proizvajali iz dveh vrst maščobe: večji del je zajemala<br />

živalska maščoba in manjši del rastlinska, danes pa je<br />

margarina večinoma izključno rastlinskega izvora.<br />

Kaj pa naše zdravje<br />

Dokazan je negativen vpliv uživanja transmaščobnih<br />

kislin na zdravje. Kljub dejstvu, da se zad njih deset<br />

let intenzivno zmanjšuje vnos trans maščobnih kislin,<br />

količina zaužitih transizomer nenasičenih maščobnih<br />

kislin še vedno narašča. Trend naraščanja lahko pripišemo<br />

v industrijsko razvitih deželah predvsem povečevanju<br />

uživanja pripravljenih ali kako drugače predpripravljenih<br />

jedi. Poleg tega delež skupnih maščob v prehrani<br />

Slovencev še vedno presega zgornjo priporočljivo<br />

mejo in nas po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije<br />

uvršča med prvih pet držav Evrope z največjim<br />

deležem debelosti med odraslimi.<br />

Strokovnjaki domnevajo, da so transmaščobne kisline<br />

pomembno prispevale k epidemiji srčno-žilnih<br />

bolezni v 20. stoletju. Naše telo te kisline težko prebavlja,<br />

hkrati pa tudi znižujejo sposobnost telesa za presnavljanje<br />

koristnih maščob (tvorbo prostagladina<br />

pge1). Transmaščobne kisline glede na večino raziskav<br />

dvigujejo raven škodljivega holesterola (ldl) in hkrati<br />

znižujejo raven varovalnega holesterola (hdl) ter povečujejo<br />

raven trigliceridov v krvi. Z vsem tem povečajo<br />

tveganje za nastanek ateroskleroze ter posledično srčnega<br />

obolenja in kapi. Znižujejo tudi prepustnost celičnih<br />

membran, kar lahko zmanjša imunsko odpornost<br />

organizma. Omenjajo jih tudi kot rakotvorne snovi in<br />

povezujejo z razširjenostjo alergij in diabetesa tipa II.<br />

Transmaščobne kisline v jetrih motijo normalno delovanje<br />

encima, ki je zadolžen za pretvorbo esencialnih<br />

maščobnih kislin v snovi, ki so pomembne za normalno<br />

delovanje telesnih celic. Poleg naštetega obstajajo<br />

tudi dokazi, da transmaščobne kisline vplivajo na pojav<br />

debelosti, kar je povezano tudi z načinom prehranjevanja<br />

(hitra prehrana, ocvrta hrana, prehranjevanje v neprimernih<br />

količinah in času).<br />

Kako ravnati<br />

Po priporočilih ameriškega Urada za prehrano in<br />

zdravila (fda) naj delež zaužitih transmaščobnih kislin<br />

ne bi presegal 2 % celotne zaužite energije, kar pri 2000kalorijski<br />

dieti pomeni 4,5 grama na dan.<br />

Majhne količine transmaščobnih kislin (na primer<br />

konjugirana linolna kislina, cla) so tudi v mleku, mlečnih<br />

in mesnih proizvodih kot posledica biološke hidrogenacije,<br />

do katerega pride v rumnu prežvekovalcev. Te<br />

lahko imenujemo naravne transmaščobne kisline, vendar<br />

v človeškem telesu delujejo drugače kot tiste, ki so<br />

bile proizvedene industrijsko. Nekaterim pripisujejo<br />

celo pozitiven učinek na zdravje. Predvsem pa je v živalski<br />

maščobi lahko od 2 % do 5 % naravnih transmaščobnih<br />

kislin, v delno hidrogeniziranih rastlinskih<br />

maščobah (npr. v margarini za peko) pa do 45 %.<br />

Leta 2003 je fda določila, da morajo proizvajalci v<br />

zda deklarirati vsebnost transizomer maš čobnih kislin,<br />

vendar ta odločitev ni bila uresničena vse do leta<br />

2006. Danci so leta 2003 prvi na svetu sprejeli zakonodajo,<br />

s katero so določili mejo 2 % kot dovoljeni delež<br />

transmaščobnih kis lin v skupni maščobi, izjema so le<br />

naravno prisotne transmaščobne kisline v živalskih iz-<br />

delkih. Danski so sledile še Kanada in zda. V Franciji je<br />

organizacija za varno hrano določila mejo 1 % transmaščobnih<br />

kislin na 100 g izdelka. Na ravni Evropske unije<br />

nimamo zakonodaje, ki bi urejala to področje, zato je<br />

odločitev o omejevanju trans maščobnih kislin individualna<br />

odločitev vsake članice.<br />

Kot kupci moramo biti pazljivi, saj se trans maščobne<br />

kisline lahko skrivajo tudi pod navedbami, kot so delno<br />

hidrogenirana maščoba, hidrogenirana rastlinska maščoba<br />

ali hidrogeni ra no rastlinsko olje. Priporočilo glede<br />

uživanja je preprosto: čim manj oziroma manj kot<br />

1 % glede na celodnevne energijske potrebe.<br />

Omeniti velja, da novejši postopki in pravilen izbor<br />

olja omogočata izdelavo delno hidrogeniranih maščob,<br />

ki vsebujejo zelo malo ali celo nič transmaščobnih kislin.<br />

Prav tako so čedalje bolj v uporabi novejši postopki,<br />

kot so transesterifikacija, ki omogočajo spremembo lastnosti<br />

maščob brez hidrogeniranja. Tudi domači proizvajalci<br />

živil, v katerih je uporaba margarin zaradi narave<br />

izdelka nujna (francoski rogljički, izdelki iz list natega<br />

in listnato kvašenega testa), vedno več uporabljajo maščobe,<br />

ki vsebujejo izredno malo ali celo nič transmaščobnih<br />

kislin. Vseeno pa mora biti tudi uporaba teh<br />

zmerna oz. v količinah, ki jih narekujejo pravila zdravega,<br />

življenjskemu slogu prilagojenega prehranjevanja, in<br />

kot je bila že večkrat prepisana in ponovljena Paracelsova<br />

izjava: »Le odmerek loči zdravilo od strupa.« <br />

44 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 45


PRILOGA | Hujšam zdravo<br />

Prehranska dopolnila<br />

pri hujšanju<br />

Nena Tavčar, študentka fakultete za farmacijo, Medico dr. Sentočnik, d.o.o., Ljubljana<br />

Zdravje je naše največje bogastvo. Tega se<br />

danes zaveda čedalje več ljudi, ki sledijo<br />

zdravim življenjskim navadam, kot so kakovostna<br />

prehrana, veliko tekočine, čim<br />

manj stresa in predvsem veliko gibanja.<br />

Vendar je zaradi hitrega življenjskega ritma<br />

te navade včasih težko uresničiti, zato<br />

ljudje posegajo po različnih prehranskih<br />

dopolnilih. Aktualni so predvsem pripravki<br />

za hujšanje, namenjeni zmanjševanju<br />

telesne teže ali le ohranjanju vitkosti. Ker<br />

je pripravkov na policah različnih specializiranih<br />

trgovin vedno več, je pri nakupu<br />

dobro vedeti, kateri so zares koristni in<br />

varni.<br />

Začetek prehranskih dopolnil<br />

Čas industrializacije je s sabo prinesel velike spremembe<br />

tako na tehničnem kot tudi na znanstvenem<br />

področju. Spremenil se je življenjski slog ljudi in svetovno<br />

prebivalstvo se je prvič srečalo z naraščanjem<br />

debelosti. S tem so se sprožila razmišljanja o potencialnih<br />

možnostih za spremembo prehrane. Sprva so se<br />

pojavljale ideje, da je treba jesti kiselkasto prehrano,<br />

denimo kis, sok grenivke, limonin sok, ananasov sok,<br />

zeljno juho in še bi se kaj našlo. Pred približno dvajsetimi<br />

leti pa so začeli pospešeno in načrtneje razvijati<br />

prehranska dopolnila. Na trgu so se začela pogosteje<br />

pojavljati leta 2000.<br />

Kaj so prehranska dopolnila in v čem se<br />

razlikujejo od zdravil<br />

Prehranska dopolnila, namenjena zniževanju telesne<br />

teže, so lahko v obliki tablet, kapsul, kapljic ali sirupov.<br />

Vsebujejo aminokisline, maščobne kisline, vlaknine,<br />

rastline in rastlinske izvlečke ter druge snovi s<br />

hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da<br />

je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena.<br />

Njihov namen je dopolnjevati siceršnjo prehra-<br />

no in ne zdraviti ali preprečevati bolezni, zato pri prehranskih<br />

dopolnilih ne smemo navajati zdravstvenih<br />

trditev.<br />

Uporaba prehranskih dopolnil za hujšanje<br />

Prehranska dopolnila za hujšanje se uporabljajo<br />

bodisi z namenom zagotavljanja vseh potrebnih hranil<br />

bodisi zaradi potencialnega učinka na izgubo telesne<br />

teže. Glavni cilj pri načrtovanju diet je, da ne presežemo<br />

ustreznega dnevnega vnosa hranil iz hrane in<br />

prehranskih dopolnil. Ne smemo pozabiti na fizično<br />

rekreacijo, saj z njo omogočimo boljši pretok krvi in<br />

limfe ter s tem poskrbimo za prenos snovi do vsake<br />

celice organizma in posledično za izgubo kalorij. Prav<br />

tako omogočimo izločanje škodljivih snovi tudi iz<br />

»najzakotnejših« delov organizma.<br />

Na slovenskem tržišču lahko dobimo različne pripravke<br />

za hujšanje. Poznamo zaviralce privzema ogljikovih<br />

hidratov iz hrane (izvleček fižola), pospeševalce<br />

metabolizma (kofein, izvleček zelenega čaja), pospeševalce<br />

razgradnje telesnih maščob, t. i. fat-burnerje<br />

(karnitin, HCA, kofein, izvleček zelenega čaja, Hoodia<br />

gordonii, jabolčni kis, 7-ketoefedrin, CLA – konjugirana<br />

linolna kislina) ter lovilce maščob iz hrane, kamor<br />

sodijo predvsem vlaknine (pektin) in hitosan.<br />

Izvleček fižola<br />

Kot izvleček fižola se uporablja posušeno oplodje<br />

zrelega navadnega fižola, ki se mu poleg številnih<br />

zdravilnih lastnosti pripisuje tudi zniževanje telesne<br />

teže. Ekstrakt oplodja naj bi z zaviranjem encima zaviral<br />

absorbcijo ogljikovih hidratov in pospeševal izgubo<br />

telesne teže.<br />

Izvleček zelenega čaja<br />

O koristih pitja zelenega čaja se precej govori, zato<br />

ni presenečenje, da so se pojavile tudi raziskave o njegovem<br />

učinku na metabolizem. Zeleni čaj se je v kliničnih<br />

raziskavah pokazal kot učinkovit, saj pospeši termogenezo<br />

(nastajanje toplote v organizmu) za 4 % v časovnem<br />

obdobju 24 ur. Zaradi vsebnosti katehinpolifenolov<br />

in kofeina vliva na termogenezo z inhibicijo (za-<br />

46 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 47


PRILOGA | Hujšam zdravo<br />

viranjem) različnih mehanizmov. Toda če upoštevamo<br />

pospeševanje termogeneze za 4 %, bi za izgubo enega<br />

kilograma maščobe potrebovali kar 291 dni! Jemanje<br />

prehranskih dopolnil verjetno torej ne povzroči hitre<br />

izgube teže, lahko pa z zelenim čajem v telo vnesemo<br />

številne druge koristne snovi (predvsem antioksidante,<br />

vitamine, različne mikroelemente, kofein, teofilin),<br />

tako da njegova uporaba vsekakor ni škodljiva in jo lahko<br />

priporočamo.<br />

Hidroksicitronska kislina (HCA)<br />

Hidroksicitronska kislina (HCA) je derivat citronske<br />

kisline. Največ ga vsebuje rastlina Garcinia cambogia<br />

in njene sorodne vrste. Drevo raste v jugovzhodni<br />

Aziji in njegovi deli so že vrsto let priljubljeni v<br />

azijski kulinariki. HCA pridobivajo iz posušene lupine<br />

sadeža omenjene rastline. Deluje tako, da preprečuje<br />

nastanek snovi, ki je osnovni gradnik v sintezi<br />

maščobnih kislin, holesterola in trigliceridov. Raziskave<br />

so v večini primerov pokazale, da ob zmanjšanem<br />

vnosu kalorij, povečanem telesnem gibanju in jemanju<br />

prehranskih dopolnil, ki vsebujejo HCA, ljudje<br />

hitreje izgubljajo telesno maso, raven holesterola in<br />

trigliceridov pa se izboljša.<br />

Karnitin<br />

Telesu lastna snov, ki sodeluje pri oksidaciji maščob<br />

(nastanku energije), se imenuje karnitin. Vsebuje ga<br />

hrana, ki jo zaužijemo vsak dan, največ ga je v govejem<br />

in svinjskem mesu. Znanstveni dokazi, ki bi potrdili<br />

uspešnost jemanja karnitina, so različni, sploh pa se pri<br />

enkratnem odmerku 2 g nasitijo mehanizmi za absorpcijo<br />

te snovi, zato je učinkovitost karnitina še vedno<br />

dvomljiva.<br />

Hoodia gordonii<br />

Hoodia gordonii je sukulenta ali sočnica, kaktusu<br />

podobna rastlina. Izvira iz južnoafriške puščave Kalahari.<br />

Rastlino tradicionalno že nekaj stoletij uporabljajo<br />

Bušmani, južnoafriško ljudstvo, za zaviranje<br />

apetita in žeje na dolgih lovskih pohodih. Za njeno<br />

anorektično delovanje je najverjetneje odgovoren steroidni<br />

glikozid p57. Izvedli so številne raziskave, vendar<br />

ni nobena dokazala učinkovitosti.<br />

Pinnothin<br />

Učinkovina, za katero lahko rečemo, da zares deluje,<br />

je sestavina, ki jo pridobivajo iz pinjol korejskega<br />

bora. Imenuje se Pinnothin in je s patentom zaščitena<br />

naravna snov. Dokazano deluje kot zaviralec apetita,<br />

upočasni praznjenje želodca in veča občutek sitosti.<br />

Leta 2007 je bila na prvi mednarodni konferenci za<br />

hujšanje v Berlinu zaradi svoje učinkovitosti izbrana<br />

za najboljšo sestavino za izgubo telesne teže.<br />

Beluši in 7-keto-DHEA<br />

Beluši ali šparglji imajo svoje mesto v etnofarmakologiji,<br />

saj je že od nekdaj znan njihov diuretični učinek.<br />

Na znižanje telesne teže učinkujejo, ker naj bi kalijeve<br />

soli in eterična olja stimulirala delovanje ledvic<br />

in tako povečala izločanje vode. Visoka vsebnost balastnih<br />

snovi spodbuja presnovo in delovanje debelega<br />

črevesja. Vendar je učinkovitost belušev dvomljiva, saj<br />

doslej ni objavljenih študij o učinkovitosti. Obstajajo<br />

dokazi o sinergističnem delovanju z učinkovino 7-okso-DHEA,<br />

ki skupaj z vadbo in dieto pomembno zniža<br />

telesno težo.<br />

Hitosan<br />

Med učinkovite lovilce maščob v telesu spada hitosan,<br />

ki ga pridobivajo iz polisaharida hitina. Tega najdemo<br />

v oklepih rakov in lupinarjev, pa tudi pri nekaterih<br />

insektih in gobah. Hitosan zmanjšuje absorpcijo<br />

maščobe iz hrane. Hitosan zmanjša absorpcijo lipidov<br />

in lipidotopnih vitaminov in mineralov. Toda pri uporabi<br />

pripravkov s hitosanom ni odveč pazljivost, saj<br />

ima številne neželene učinke, kot so zaostajanje v rasti,<br />

zmanjšanje mineralne gostote kosti, spremembe<br />

normalne črevesne flore, kar lahko povzroči razrast<br />

odpornih patogenih bakterij.<br />

Konjugirana linolna kislina (CLA)<br />

Konjugirana linolna kislina (CLA) vpliva na<br />

zmanjšanje maščobnih zalog zaradi povečane oksidacije<br />

maščob in zmanjšanega privzema trigliceridov.<br />

Verjetno je učinkovita pri znižanju obsega telesne maščobe,<br />

na indeks telesne mase pa nima večjega vpliva.<br />

Vsebuje jo vsakdanja hrana, mlečna maščoba, govedina<br />

in ribe.<br />

Cimet<br />

Posušeno in zdrobljeno skorjo cimetovca ljudje že<br />

dolgo poznamo in jo pogosto uporabljamo v kulinariki.<br />

Pojavlja se tudi veliko izdelkov za hujšanje s cimetom.<br />

Dokazano je namreč, da njegova sestavina<br />

MHCP zmanjša delež maščob in holesterola v krvi.<br />

Jabolčni pektin<br />

Holesterol v krvi znižuje tudi jabolčni pektin, ki je<br />

topna vlaknina in je v pripravkih za hujšanje, največkrat<br />

v obliki prigrizkov. Nase veže holesterol, znižuje<br />

njegovo koncentracijo v krvi in s tem vpliva na lažjo<br />

prekrvitev.<br />

Rumeni čaj<br />

Rumeni čaj je dandanes aktualen kot sestavni del<br />

t. i. zelene diete, ki temelji na pitju velikih količin čaja.<br />

Ta naj bi čistil organizem, spodbujal metabolizem in<br />

zmanjševal občutek lakote. Zlatorumena tekočina naj<br />

bi bila tako učinkovita, da lahko z rednim pitjem izgubite<br />

dva do tri kilograme tedensko. Čaj je prepoznavnega<br />

sladkega in obenem osvežujočega okusa.<br />

Proizvajajo ga izključno na Kitajskem v planinskih<br />

predelih, kjer je zrak čist in so odlični pogoji za rast<br />

čajevca. Njegova pridelava je znana že vsaj 1300 let,<br />

vendar je bila zadnja leta zaradi zapletenega načina<br />

obdelave zelo majhna. Po dolgem času se zaradi shujševalnega<br />

učinka, za katerega je izvedel zahodni svet,<br />

njegova proizvodnja strmo povečuje. Postopek obdelave<br />

je podoben kot pri zelenem čaju, le stopnja sušenja<br />

je krajša. Nastane iz enake rastline kot zeleni čaj,<br />

le da se rumeni čaj obira v začetku leta, ko so listi čajevca<br />

še v popkih. To pomeni, da zaradi zgodnjega<br />

obiranja ostanejo shranjeni vsi antioksidanti, ki so<br />

nastali med rastjo rastline.<br />

Pri nakupu prehranskih dopolnil se vsekakor posvetujte<br />

s svojim farmacevtom. Najpomembnejše pri<br />

odločanju za prehranska dopolnila, predvsem tista za<br />

hujšanje, je, da vemo, da nam bodo pomagala le, če si<br />

bomo pomagali tudi sami, in sicer z zdravim načinom<br />

življenja. <br />

48 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 49


PRILOGA | Hujšam zdravo<br />

Nočna mora<br />

žensk –<br />

celulit in<br />

maščobne<br />

okvarja pa tudi kolagenska vlakna.<br />

Na nastanek celulita vplivajo tudi stres, hormonske<br />

spremembe, dednost, slaba krvna cirkulacija,<br />

zaprtje, utrujenost in predolgo sedenje.<br />

O hormonski kontracepciji so mnenja deljena, zato<br />

ne spada med pomembnejše dejavnike pri nastajanju<br />

celulita.<br />

Naravna<br />

pomoč<br />

pri hujšanju<br />

obloge<br />

Včasih se nam zdi, da je boj proti celulitu Sizifovo<br />

delo. Tukaj, tako kot pri telesni vadbi ne moremo pričakovati<br />

čudežev v kratkem času. Dolgoročno bomo<br />

veliko dosegli že z zdravim načinom življenja, zdravo<br />

prehrano, s pitjem zadostnih količin vode, z veliko gi-<br />

za ženske in moške<br />

nad 18 let!<br />

Eva Esih, mag. farm.<br />

banja, zmanjšanjem telesne teže. Pomembna je tudi<br />

redna telesna nega. K temu spadajo piling (približno<br />

enkrat tedensko), losjoni za vlaženje kože in masaža,<br />

s katero izboljšamo prekrvitev. Masaža pospešuje cirkulacijo<br />

v predelih, prizadetih s celulitom. Masaža<br />

prizadetih predelov poveča pretok v krvnih in limfnih<br />

kapilarah ter zmanjša možnost kopičenja maščobnih<br />

SHAPE IT obliži:<br />

vam bodo pomagali zmanjšati<br />

celic in zapiranja medceličnega prostora ter s tem telesno težo brez diete<br />

Nadlogi iz naslova sta še posebno moreči v tem<br />

predpoletnem času, ko nas veliko že kupuje ali vsaj<br />

občuduje letošnje modele kopalk. Zimsko spanje in<br />

Čeprav je v definiciji iz slovarja zapisano, da se pojavlja<br />

pri debelih ljudeh, naj bi kar 80 do 95 % vseh<br />

žensk trpelo za to nadlogo. To pomeni, da imajo celu-<br />

tvorjenja maščobnih skupkov.<br />

V <strong>lekarna</strong>h je na voljo tudi veliko krem, ki so nam<br />

v pomoč pri odpravljanju celulita. Za katero se boste<br />

so enostavni za uporabo<br />

vsebujejo naravne sestavine<br />

spomladanska utrujenost sta pustila vidne posledice lit vse, suhe, debele, majhne, velike, stare in mlade.<br />

odločili, je odvisno od vas, v veliko pomoč pa so vam oblikujejo vašo postavo brez<br />

na našem telesu, še posebno na ženskam dobro zna- Osnovni vzrok za nastanek celulita je način življe-<br />

lahko farmacevti, ki vse izdelke zelo dobro poznajo. občutka lakote<br />

nih predelih, kot so trebuh, boki, zadnjica in stegna.<br />

Celulit je v kozmetiki poseben videz kože, zlasti na<br />

nja. Celulita kot takega ne podedujemo, lahko pa podedujemo<br />

nagnjenost k tej nadlogi, ki je največkrat<br />

estetski problem. Če pa nakopičeni odpadki v pod-<br />

Na žalost pa samo z zdravim načinom življenja velikokrat<br />

ne moremo odpraviti že čezmerno povečanih<br />

maščobnih celic. Napredek v tehnologiji današnjih<br />

ohranjajo vašo storilnost<br />

delujejo 24 ur<br />

stegnih, bokih, trebuhu in zadnjici debelih ljudi, predkožju otežujejo mikrocirkulacijo, lahko postane tudi<br />

posegov in terapij nam omogoča, da prav s teh težavvsem<br />

žensk. Koža je zaradi posebne razporejenosti zdravstveni problem.<br />

nih delov telesa odstranimo odvečne centimetre in na<br />

podkožnega maščevja in veziva podobna lupini poma- Veliko vlogo pri nastanku celulita ima tudi kako-<br />

teh predelih zgladimo kožo. O možnostih odpravljaranče<br />

(pomarančasta koža - slovenski medicinski evost vezivnega tkiva. Če je vezivno tkivo slabo, se k<br />

nja maščobnih oblog in celulita smo se pogovarjali z<br />

slovar).<br />

temu hitro navežejo še drugi dejavniki.<br />

Mojco Vellacher iz medicinsko estetskega centra<br />

Celulitis je akutno difuzno gnojno vnetje intersticijskega<br />

veziva, zlasti v podkožju (slovenski medicinski<br />

Eden najpomembnejših je čezmerna telesna teža.<br />

Čim več maščevja je shranjenega v maščobnih ce-<br />

Vividus (Kopitarjeva ulica 2, 2000 Maribor, tel.:<br />

02/228 22 42, gsm: 051/655 750).<br />

Zavitek po 28 obližev<br />

e-slovar).<br />

licah (lipocitih), tem opaznejši je kožni relief.<br />

Obstajajo terapije, ki bolj ali manj zmanjšajo pove-<br />

Premalo gibanja zmanjšuje mišično tkivo, nadočane<br />

maščobne celice in omilijo pojav celulita na telesu.<br />

Celulit je nepravilno razporejena podkožna mamesti pa ga maščobno.<br />

Kombinacije masaž, infrardeče svetlobe, ipl-a (angl.<br />

ščoba. Je želatini podobna snov, sestavljena iz maščo- Zelo pomembna je zdrava prehrana in pitje zado-<br />

Intense Pulse Laser), ročne in strojne limfne drenaže ZA VITKO TELO IN DOBRO POČUTJE<br />

be, vode in odpadkov, ujeta tik pod kožo. Celulit nastnih količin vode.<br />

ter vakuumske in ultrazvočne terapije lahko bistveno<br />

staja zaradi prevelike količine maščobe v telesu in po- Kajenje zelo slabo vpliva na nastanek celulita. Ni-<br />

izboljšajo kvaliteto kolagena, vzpodbudijo in obnovijo<br />

večanja maščobnih celic.<br />

kotin zoži žile v koži, kar poslabša metabolizem,<br />

limfni in krvni obtok ter izboljšajo tonus kože.<br />

Že v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih<br />

50 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 51<br />

prodajalnah! www.oblizi.eu


PRILOGA | Hujšam zdravo<br />

Posegi, ki uničijo povečane maščobne celice in s<br />

tem omogočijo limfnim kapilaram, da vsebino maščobnih<br />

celic po naravni poti izločijo iz telesa, so:<br />

Injekcijska lipoliza: z injekcijami se v maščobo<br />

aplicira naravna snov sojin lecitin (fosfatidilkolin –<br />

lipostabil), ki raztaplja maščobo in jo počasi odstranjuje<br />

iz telesa.<br />

Laserska lipoliza: deluje na principu selektivne<br />

fotohipertermije. Skozi milimetrski rez na koži se v<br />

maščobno tkivo vstavi kanila z optičnim vlaknom,<br />

ki lasersko energijo pretvarja v toploto. Maščobne<br />

celice vsrkajo toplotno energijo, se napihnejo in počijo<br />

– nastopi lipoliza ali topljenje maščobnih celic.<br />

Ultrazvočna lipoliza – kavitacija: v povečanih<br />

maščobnih celicah sproži ultrazvočno polje nastanek<br />

mehurčkov, ki zrastejo do določene velikosti in<br />

se nato sesedejo sami vase. Pri tem se sprosti energija<br />

v obliki toplote (zanemarljiv učinek) in pritiska<br />

(prevladujoč učinek). Ta zlahka razbije povečane<br />

maščobne celice v podkožju, ker njihove membrane<br />

niso odporne proti nastalim vibracijam in minimalnim<br />

spremembam, nastalim ob pritisku tkiva.<br />

Mezoterapija (Mesotherapy): probleme z odvečno<br />

maščobo in celulitom odpravlja z injekcijami<br />

Razlika med celulitom in nakopičenimi maščobnimi oblogami:<br />

majhnih odmerkov naravnih sestavin, mineralov in<br />

zdravil v zgornjo plast kože.<br />

Elektroporacija s sistemom Actyderm: celicam<br />

dobavlja mezoterapevtske preparate za obnovo<br />

kolagena in topljenje maščobe v celicah.<br />

Ko je potrebno število posegov opravljeno, so na<br />

tem predelu maščobne celice uničene. Vendar se<br />

maščobne celice v procesu regeneracije tkiva obnovijo,<br />

kar pomeni, da po določenem času telo maščobne<br />

celice obnovi. Hitrost regeneracije maščobnih<br />

celic je odvisna od potrebe organizma po njihovem<br />

ustvarjanju in od genskega zapisa našega telesa,<br />

ki je pri vsakem posamezniku drugačen. S posegi je<br />

obseg novih maščobnih celic neprimerno manjši,<br />

omogočen je pretok limfe, ki s pravilnim prehranjevalnim<br />

režimom, z dovolj gibanja in tekočine ostane<br />

v mejah neopaznega in nemotečega.<br />

Strokovnjak na pregledu in posvetu določi stopnjo<br />

celulita in predstavil možne načine odpravljanja odvečnih<br />

maščobnih oblog in zmanjšanja celulita.<br />

Vsi načini za zmanjšanje odvečne maščobe in odpravo<br />

celulita se lahko uporabljajo posamično ali v<br />

kombinaciji, kar je odvisno od obsega problema. <br />

Celulit Nakopičene maščobne obloge<br />

Mrzla pomarančna koža, medle barve, ki je<br />

izgubila elastičnost. Prisotne so kapilare.<br />

Pojavlja se značilno na stegnih, zadnjici in<br />

notranji strani kolena.<br />

Ob pritisku se pojavi pomarančna koža, lahko pa<br />

tudi bolečina.<br />

Zdrava prehrana in šport sta koristna, vendar<br />

največkrat ne rešita težave, lahko pa jo omilita.<br />

Koža je normalna, gladka, topla in elastična.<br />

Pojavljajo se na trebuhu, bokih, kolenih, hrbtu,<br />

stegnih in rokah.<br />

Ob pritisku ni pomarančne kože in ne bolečine.<br />

Zdrava prehrana in šport sta koristna in lahko<br />

rešita težave.<br />

Somatoline<br />

Cosmetic.<br />

Linija izdelkov za<br />

preoblikovanje vaše postave.<br />

Inovacija.<br />

Somatoline Cosmetic. Deluje.<br />

* Maksimalni učinek. Povprečna vrednost: 15%. Klinične študije izvedene na 25 ženskah. Meritve zmanjšanja<br />

debeline plasti podkožne maščobe. Učinek preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže. ** Maksimalni<br />

učinek. Povprečna vrednost: 16%. Klinične študije izvedene na 25 ženskah. Meritve zmanjšanja debeline plasti<br />

podkožne maščobe. Učinek preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže. *** Maksimalni učinek. Povprečna<br />

vrednost: 2,5 cm. Klinične študije izvedene na 24 ženskah. Meritve zmanjšanja obsega pasu in bokov. Učinek<br />

52 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 53<br />

preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže. **** Povprečna vrednost. Klinične študije izvedene na 25<br />

ženskah s trdovratnim celulitom. Učinek preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže.<br />

Total Body Gel<br />

Za Vitkejšo Postavo.<br />

Vitkejši do 37%<br />

v 4 tednih**<br />

Trebuh in Boki.<br />

Zmanjša obseg do 4 cm<br />

v 4 tednih***<br />

Anti-Celulit.<br />

Zmanjša trdovratni celulit<br />

za 33% v 4 tednih****<br />

Za Vitkejšo Postavo<br />

Intenziven Nočni.<br />

Vitkejši do 33%<br />

v 2 tednih, medtem ko spite<br />

V <strong>lekarna</strong>h.


PRILOGA | Hujšam zdravo<br />

Znanstveno potrjen program<br />

alli za zmanjšanje telesne<br />

mase je zdaj na voljo v<br />

<strong>lekarna</strong>h<br />

Debelost je bolezen, h kateri v glavnem prispevajo<br />

neustrezna prehrana, neredna telesna dejavnost ter nezdrav<br />

slog življenja. Zaradi svoje pogostnosti in vpliva<br />

na porast bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst raka,<br />

sladkorne bolezni in drugih bolezenskih stanj pomeni<br />

debelost velik zdravstveni, socialni in gospodarski problem.<br />

alli® je prvo in edino klinično preizkušeno zdravilo<br />

za zmanjšanje čezmerne telesne mase, ki ima dovoljenje<br />

za promet v Evropski uniji in ga je mogoče dobiti<br />

brez recepta. alli® vsebuje 60 mg učinkovine orlistat, ki<br />

je v 120-mg odmerku že na voljo z izdajo na recept, vendar<br />

ima kljub polovičnemu odmerku več kot 80 % učinkovitosti<br />

120-mg odmerka in uporabniki ga bolje prenašajo.<br />

Namenjen je odraslim osebam, ki imajo indeks<br />

telesne mase 28 kg/m2 in več. Deluje tako, da preprečuje<br />

absorpcijo s prehranjevanjem zaužitih maščob. alli®<br />

lahko odrasli osebi pomaga izgubiti 50 % več telesne<br />

mase, kot bi je izgubila s samo dieto, oziroma za vsaka<br />

dva kilograma, ki ju uporabnik izgubi z lastnim trudom,<br />

lahko zdravilo alli® pomaga izgubiti dodaten kilogram.<br />

Mihaela Tršinar, mag. farm., spec., je zadovoljna zaradi<br />

prihoda klinično preizkušenega zdravila za zmanjšanje<br />

telesne mase na trg: »Na trgu so številni izdelki za<br />

zniževanje telesne mase, predvsem prehranska dopolnila<br />

in medicinski pripomočki, ki se prodajajo tudi zunaj<br />

lekarn. Za ta prehranska dopolnila je treba poudariti,<br />

da jih velika večina nima znanstveno dokazanih<br />

učinkov ali pa so ti dokazi pomanjkljivi. Niso jih preverile<br />

neodvisne institucije in njihovo edino jamstvo je<br />

proizvajalec. V <strong>lekarna</strong>h se zato veselimo prihoda novega<br />

zdravila za zniževanje telesne mase alli®, ki ga<br />

bomo izdajali brez recepta, saj so zanj dokazane učinkovitost,<br />

varnost in kakovost. Tako bomo našim pacientom<br />

ponudili zdravju prijazen način zmanjševanja<br />

telesne mase.«<br />

alli® je zdravilo in je na voljo v <strong>lekarna</strong>h. Pri uporabi<br />

vam bodo svetovali farmacevti, ki so z zdravilom in<br />

režimom uporabe ter morebitnimi neželenimi učinki<br />

in kontraindikacijami po mnenju mag. Tršinarjeve dobro<br />

seznanjeni. alli® ima lahko, če ga nepravilno jemljemo,<br />

tako kakor druga zdravila neželene učinke, ki<br />

pa so večinoma pod nadzorom uporabnikov, ki se jim<br />

lahko ognejo s pravilno prehrano. »Predvsem pa bomo<br />

skušali biti pacientom ne samo vir strokovnih informacij,<br />

ampak tudi v pomoč in oporo s pohvalo in nasveti<br />

za razvoj zdravega življenjskega sloga.«<br />

Mag. Mihaela Tršinar je opozorila tudi na morebitne<br />

zlorabe in dobro pripravljenost <strong>lekarna</strong>rjev na to,<br />

da jih čim bolj zmanjšajo: »Že sam način izdaje in protokoli,<br />

ki jih imamo v <strong>lekarna</strong>h za izdajo zdravil brez<br />

recepta, zagotavljajo kakovostno obravnavo pacientov.<br />

Po rezultatih številnih anket ljudje zaupajo v naše strokovno<br />

znanje in večinoma upoštevajo naše nasvete.<br />

Menim, da je zato strah pred zlorabo zdravila popolnoma<br />

odveč.« »Zdravilo ni primerno za vse paciente, zato<br />

bomo pred izdajo zdravila paciente povprašali o pridruženih<br />

obolenjih, jemanju zdravil in morebitnih<br />

drugih dejavnikih tveganja. Če bomo v dvomih, bomo<br />

sporočilo<br />

vsekakor svetovali obisk pri zdravniku,« je še dodala<br />

mag. Tršinarjeva. Oglasno<br />

C<br />

M<br />

Y<br />

CM<br />

MY<br />

CY<br />

CMY<br />

K<br />

54 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 55


PRILOGA | Hujšam zdravo<br />

Pri izgubi kilogramov je<br />

zelo pomembno gibanje<br />

Prihaja poletje in na plaži želimo biti vsi videti<br />

kar se da dobro. Poleg zdrave prehrane<br />

je zelo pomembno tudi gibanje. O njem smo<br />

se pogovarjali z osebnim trenerjem Matejem<br />

Cankarjem, absolventom fakultete za<br />

šport ter osebnim in kondicijskim trenerjem.<br />

Vse podatke najdete na spletni strani<br />

www.matejcankar.com.<br />

Pogovarjal se je Jure Pučko.<br />

Kaj bi svetovali nekomu, ki se ni nikoli ukvarjal<br />

s športom, kako in s čim naj začne?<br />

Najprej bi svetoval pogovor z ustrezno usposobljeno<br />

osebo, bodisi z zdravnikom ali inštruktorjem na fitnesu.<br />

Glede na zdravstveno stanje nato skupaj obli-<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

kujeta program vadbe. Vsekakor svetujem, da se vadba<br />

začne postopoma, če je le mogoče, z <strong>aktivno</strong>stjo v<br />

naravi. Najprej začnemo hoditi, šele potem preidemo<br />

na tek. Še posebno pozorni naj bodo na svoje zdravstveno<br />

stanje starejši.<br />

<br />

56 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 57


PRILOGA | Hujšam zdravo<br />

Na začetku strokovnjaki priporočajo tako imenovano<br />

pogovorno <strong>aktivno</strong>st (<strong>aktivno</strong>st, pri kateri se<br />

vmes še lahko pogovarjamo). Ko se pogovarjamo, svoje<br />

pulzne vrednosti ne moremo dvigniti na maksimum,<br />

zato se držimo meje, ki je varna za naše telo. Na<br />

začetku se svetuje hoja po ravnem, z blagim naklonom,<br />

nikakor pa ne ekstremni klanci navzgor ali navzdol.<br />

Pri tem bi omenil tako imenovano nordijsko<br />

hojo, ki je postala zelo priljubljena in je primerna za<br />

vse starosti. Pri nordijski hoji uporabljamo posebne<br />

palice. Pri gibanju z njimi zajamemo skoraj vse mišične<br />

skupine telesa, ki jih pri navadni hoji ne moremo.<br />

Nordijska hoja se izvaja po ravnem in po klancu navzgor.<br />

Zelo primerna je za vse, ki se hočejo res razgibati,<br />

biti v naravi in hkrati popaziti na sklepe.<br />

Kaj svetujete nekomu, ki želi izgubiti samo dva<br />

do tri kilograme, in kaj nekomu, ki jih želi<br />

izgubiti npr. deset?<br />

Zelo pomembno je, da pogledamo, kaj je ta oseba<br />

delala doslej. Če je pazila na prehrano, a se ni nič gibala,<br />

potem potrebuje gibanje. Če pa do zdaj ni delala nič<br />

od tega, svetujem, da najde primerno usposobljeno osebo,<br />

ki ji bo izdelala program prehrane in program vadbe.<br />

Zdravo izgubljanje maščobne mase je okoli dva do<br />

tri kilograme na mesec, zato se program vedno zastavi<br />

na daljši rok. Tistemu, ki želi izgubiti dva kilograma,<br />

svetujemo pri jedilniku, napišemo ustrezno vadbo in<br />

uspeh je tu. Kdor mora izgubiti od 10 do 15 kilogramov,<br />

potrebuje več sistematičnega dela.<br />

Kaj pa gibanje med nosečnostjo? Ali je takrat kaj<br />

drugače?<br />

Seveda. Med nosečnostjo moramo biti zelo pozorni<br />

na počutje in na plod, zato svetujem, da se med nosečnostjo<br />

izvajajo hoja in vaje za krepitev mišic medeničnega<br />

dna, ki bodo pomagale pri porodu. Priporočam<br />

tudi veliko razteznih vaj. Nosečnica naj se izogiba<br />

poskokom, zelo napornemu gibanju in dvigovanju<br />

težkih bremen. Predvsem se mora izogibati sunkovitemu<br />

gibanju. Tistim, ki pred nosečnostjo niso bile<br />

športno aktivne, odsvetujem, da začnejo med nosečnostjo.<br />

Pri profesionalnih tekačicah npr. pa je organizem<br />

navajen na naporne treninge, zato je tudi med<br />

nosečnostjo bolje, da to vzdržuje. V fitnes centrih obstajajo<br />

posebej prilagojeni programi, športna vadba za<br />

nosečnice, kjer se upoštevajo vsa načela varne vadbe.<br />

Kaj pa gibanje po porodu?<br />

Po porodu se toplo priporočajo vaje za krepitev mišic<br />

medeničnega dna, ki so zaradi poroda rahlo raztegnjene.<br />

Ženske lahko izbirajo med različnimi oblikami<br />

vadb, kot sta npr. pilates in body balance. Priporočajo<br />

se tudi tek, kolesarjenje, hitra hoja, plavanje.<br />

Kaj pa čezmerna teža pri otrocih?<br />

Veliko spremljam tudi otroke in vidim, da je glavni<br />

problem v tem, da se dandanes otroci premalo gibljejo<br />

in preveč časa presedijo pred televizijo ali računalnikom.<br />

Starši bi jim morali omejiti čas, ki ga preživijo<br />

za računalnikom, več bi se morali gibati in bolj<br />

zdravo jesti. Vsi ljudje imamo potrebo po gibanju,<br />

otroci pa še toliko bolj. Staršem priporočam, da otroke<br />

spoznajo s čim več športi, da otroci pozneje vsaj en<br />

šport vzamejo za svojega in se potem z njim ukvarjajo<br />

tudi pozneje v svojem življenju.<br />

Kako vpliva debelost v zgodnjem otroštvu na<br />

poznejši razvoj?<br />

Nekateri otroci so po genetski zasnovi nagnjeni k<br />

hitrejšemu pridobivanju maščobne mase, ni pa rečeno,<br />

da bodo debeli. Če bodo starši poskrbeli za ustrezen<br />

način prehrane in dovolj gibanja, ti otroci ne bodo<br />

nikoli imeli čezmerne telesne teže.<br />

Kaj pa, če so otrokovi starši nagnjeni debelosti,<br />

otrok pa se začne dovolj zgodaj veliko gibati –<br />

ali to pomeni, da bo imel v poznejšem življenju<br />

manjše tveganje za čezmerno telesno težo?<br />

Tako je. Bolj kot to, da se izgovarjamo na genetsko<br />

zasnovo, morami biti pri otrocih pozorni na življenjske<br />

navade. Če so starši debeli oziroma imajo čezmerno<br />

telesno težo, je velika verjetnost, da jo bodo imeli<br />

tudi otroci, saj imajo določen način prehranjevanja in<br />

premalo gibanja. Gre bolj za življenjske vzorce kot za<br />

telesno predispozicijo.<br />

Če želimo, da naši otroci ne bodo čezmerno<br />

težki, moramo spremeniti tudi svoje<br />

prehranjevalne navade, drži?<br />

Da. Vsa družina bi morala spremeniti prehranjevalne<br />

navade. To pomeni manj cvrtja, manj sladkorjev<br />

in več uravnotežene zdrave prehrane ter seveda gibanja.<br />

ASPIRIN<br />

– specialist za glavobol in bolečino -<br />

Sredstva proti bolečinam so najverjetneje najstarejša<br />

zdravila, ki jih danes poznamo, aspirin pa je<br />

zagotovo najstarejši analgetik v obliki tablet s<br />

preverjenim protibolečinskim delovanjem. Aspirin<br />

zavira sintezo prostaglandinov – snovi, odgovornih<br />

za aktiviranje in moč bolečine. Uspešen je tako v<br />

lajšanju glavobola in migrene kot lajšanju bolečin v<br />

mišicah in sklepih. Zaradi svoje izjemne učinkovitosti<br />

in zaupanja, ki ga uživa, je aspirin najbolj<br />

priljubljeno sredstvo proti glavobolu na svetu.<br />

Učinkovit in dobro prenosljiv analgetik<br />

Ameriški urad za zdravila fda je izdal ocene<br />

tveganja za najpogosteje uporabljane analgetike brez<br />

recepta, po katerih je varnost analgetikov brez<br />

recepta enaka. Zaradi svoje široke uporabe in dobro<br />

znanega farmakološkega profila je aspirin veliko<br />

pogosteje predmet raziskav kot katero koli drugo<br />

zdravilo v tem razredu.<br />

V novi škatlici še bolj praktičen<br />

Aspirin v modernem pakiranju omogoča hitro<br />

odpiranje s strani in preprosto delitev po dve tableti.<br />

Pri glavobolu zadostuje že ena sama tableta, dve pa<br />

pomagata olajšati migreno in hujše bolečine.<br />

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih<br />

učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.<br />

Oglasno sporočilo<br />

58 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 59


PRILOGA | Hujšam zdravo<br />

Kaj pa vnos vode? Tudi to je verjetno zelo<br />

pomemben del zdravega življenjskega sloga?<br />

Seveda. Večina ljudi premalo pije. Ženske bi morale<br />

v telo vnesti dva in pol do tri litre tekočine na dan,<br />

moški pa precej več, štiri do pet litrov. Redko kdo toliko<br />

spije. Predvsem v poletnih dneh lahko pride do<br />

glavobola zaradi premalo tekočine in do dehidracije.<br />

Ali drži, da je človek, ko je žejen, že dehidriran?<br />

Da, takrat je že kar malo prepozno. Moramo vedeti,<br />

da pri tistih, ki se ukvarjajo s športom, že majhen<br />

odstotek izgube telesnih tekočin vodi do znatnega<br />

zmanjšanja športnih sposobnosti. Najbolje je, da imamo<br />

pri sebi plastenko in ves čas po malem pijemo.<br />

Veliko žensk pravi, da se, če vadijo v fitnesu,<br />

zredijo, tega pa seveda nočejo. Kaj bi jim<br />

svetovali?<br />

Najprej bi rad za vse bralke povedal, da so edino<br />

tkivo, ki porablja kalorije, mišice. Tudi možgani porabijo<br />

nekaj kalorij, ampak v primerjavi z mišicami zelo<br />

malo. In če nimamo mišic, nimamo s čim kuriti kalorij.<br />

Zato je zelo pomembno, da telo spodbudimo h<br />

kurjenju, to pa storimo tako, da naredimo nekaj za<br />

svoje mišice. Zato nam bodo programi, kot sta »body<br />

pump« in prilagojen program na fitnesu, kjer se dela z<br />

manjšo težo in več ponovitvami, povečali mišično<br />

maso. Naše mišice bodo kurile več kalorij, dvignil se<br />

bo metabolizem telesa, kar bo privedlo do tega, da<br />

bomo kurili več kalorij in poleg tega bodo naši sklepi<br />

bolj zaščiteni pred poškodbami. Vadba z uporom, kot<br />

so uteži, je zelo koristna tudi za nežnejši spol.<br />

Večji obseg nog ali rok je verjetno bolj trenutni<br />

znak?<br />

S tem se vsakodnevno srečujemo na fitnesu. Na začetku<br />

je mišica obremenjena z določeno vadbo. Okoli<br />

mišice se začne nabirati mišična energija, ki se ji reče<br />

glikogen. Ta glikogen veže nase veliko vode, zato imamo<br />

občutek, da se je naša mišica rahlo napihnila. Ampak<br />

to je samo trenuten pojav, ki traja mesec ali dva, ko<br />

začnemo športno vadbo. Vsem, ki začnejo vaditi, v prvem<br />

mesecu tehtnica mogoče pokaže malenkost več kot<br />

pred vadbo, ampak vse to je zaradi glikogena in vode,<br />

ki se veže. Ne sme nas skrbeti. Vadbo moramo nadaljevati<br />

in ta proces se bo postopoma začel zmanjševati.<br />

Hujšanje moramo torej vzeti kot proces. S<br />

kampanjskim hujšanjem dva meseca pred<br />

poletjem ne dosežemo pravega učinka?<br />

Seveda, na to moramo misliti že malo prej. Tako<br />

kot je vsak človek individuum, tako se moramo lotiti<br />

tudi izgube maščobe.<br />

Koliko regeneracije potrebujemo med<br />

posameznimi vadbami?<br />

Nekdo, ki do zdaj ni počel nič, potrebuje vsaj 48 ur<br />

regeneracije. To pomeni, da obišče fitnes center, tekaško<br />

stezo, kolesarsko stezo vsak drug dan. Za tiste, ki<br />

se s športom ukvarjajo že nekaj časa, priporočam<br />

športno vadbo večkrat na teden, vendar ne zaporedoma<br />

istih stvari. Če gremo v ponedeljek na fitnes, potem<br />

gremo v torek teč, v četrtek na kolo …, tako da<br />

imamo čim bolj raznoliko vadbo.<br />

Koliko na dan je treba vaditi? Ali je to pol ure na<br />

dan ali več?<br />

Za začetnike je to pol ure na dan, ker več niso sposobni.<br />

Potem naj se postopoma podaljšuje do ene ure,<br />

trikrat do štirikrat na teden. <br />

BOLEZNI SRCA IN OŽILJA, KI POGOSTO<br />

ZAHTEVAJO REHABILITACIJO V ZDRAVILIŠČU<br />

Dodatno zdravljenje v bolnišnici ali zdravilišču<br />

si lahko privoščite s sklenjenim zavarovanjem<br />

VzajemnaNadomestila + .<br />

Na spodnja vprašanja odgovarja vodja zdrav.<br />

službe v Termah Šmarješke Toplice prim. mag.<br />

Daroslav Ivašković, dr. med.<br />

1. Najpogostejše bolezni srca in ožilja, s<br />

katerimi se srečujete pri svojem delu?<br />

Pri svojem delu se najpogosteje srečujem:<br />

a) s stanji po prebolelem infarktu in po grozečem<br />

infarktu,<br />

b) z bolniki, ki so operirani zaradi nezmožnosti<br />

doseganja stabilnega stanja z zdravili in drugimi<br />

oblikami sekundarne preventive. Pri teh operacijah<br />

so narejene premostitve najbolj kritičnih in za<br />

kvaliteto življenja pomembnih mest na srčnih<br />

arterijah.<br />

Dandanes je vedno več starejših ljudi in potemtakem<br />

tudi ishemičnih bolezni oz. bolezni, ki so posledica<br />

aterosklerotičnih procesov srčne arterije. Zaradi<br />

tega so vedno bolj pogoste prizadetosti srčnih<br />

zaklopk, kar vodi v pogostejše operacije zamenjave<br />

aortnih in mitralnih zaklopk.<br />

2. Koliko časa traja bolnišnično zdravljenje<br />

najpogostejših bolezni srca in ožilja, preden<br />

lahko bolnik odide v domačo oskrbo ali na<br />

zdraviliško rehabilitacijo?<br />

V zadnjem času opažamo trend, da so pacienti<br />

vedno bolj zgodaj odpuščeni iz bolnišnic v domačo<br />

oskrbo ali na zdraviliško zdravljenje. V zdravilišču<br />

takšne paciente namestimo na negovalnem<br />

oddelku, kjer strokovno osebje stalno spremlja<br />

njihovo klinično stanje. S pravo rehabilitacijo pa<br />

lahko začnemo, ko je bolnik v relativno stabilnem<br />

kliničnem stanju in ko ni kontraindikacij za<br />

nadzorovano telesno <strong>aktivno</strong>st, ki jo izvajamo v<br />

zdravilišču.<br />

Menimo, da je stacionarna rehabilitacija v<br />

zdravilišču izrednega pomena za pacientovo<br />

čimprejšnje okrevanje in čim hitrejšo vrnitev v<br />

domače in delovno okolje. Žal pa se v praksi vse<br />

prepogosto dogaja, da je pacientom, ki bi nujno<br />

potrebovali dodatno rehabilitacijo, le ta zavrnjena.<br />

Ker so srčno-žilne bolezni kronične, je pomembno,<br />

da se zavedamo, da se rehabilitacija nikoli ne konča,<br />

ampak traja vse življenje. V zdravilišču paciente<br />

v tem smislu izobrazimo in jih pripravimo na nov<br />

življenjski slog, katerega bodo morali prevzeti, če<br />

bodo hoteli kvalitetno živeti.<br />

3. Kakšen bi bil idealen čas za popolno<br />

okrevanje po zdravljenju omenjenih bolezni<br />

ali operaciji in kakšna bi bila po mnenju<br />

stroke idealna rehabilitacija (neupoštevajoč<br />

trenutno stanje v zdravstvu)?<br />

Z rehabilitacijo je potrebno začeti čim bolj zgodaj,<br />

seveda pri klinično stabilnem pacientu z zaprtimi<br />

ranami brez vnetnih sprememb.<br />

Optimalna dolžina stacionarne rehabilitacije naj bi<br />

trajala 3 do 4 tedne. Popolno okrevanje srčnega<br />

bolnika z optimalno vzpostavitvijo vseh življenjskih<br />

funkcij pa ocenjujem na do 6 mesecev.<br />

4. Koliko časa je bolnik upravičen do<br />

izostanka z dela pri zdravljenju omenjenih<br />

bolezni – povprečje, s katerim se srečujete<br />

skozi leta ?<br />

Vračanje v proces dela je zelo različno in odvisno od<br />

številnih dejavnikov, od teže posledic po preboleli<br />

bolezni, od obremenitev delovnega okolja v<br />

katerega se bolnik vrača, predvsem pa od pristojnih<br />

osebnih zdravnikov in tudi samih bolnikov, saj se<br />

številni želijo čim prej vrniti v delovno okolje.<br />

Vsekakor je vrnitev v delovno okolje zgodnejša ob<br />

pravilni rehabilitaciji.<br />

Za čim bolj uspešno vključitev pacienta v običajno<br />

okolje je pomembno, da prevzame zdrav<br />

način življenja, da se nauči zdravo živeti. Tu je<br />

pomembno sodelovanje v koronarnih klubih,<br />

predvsem pa razna izobraževanja, kjer je potrebno<br />

pacientu pokazati, ga naučiti, kako po rehabilitaciji<br />

nadaljevati z zdravim načinom življenja.<br />

zavarovanje za izplačilo dnevnih nadomestil<br />

NAGRADNA IGRA “SPROSTIMO SE V ZDRAVILIŠČU!”<br />

Obiščite spletno stran www.vzajemna-nadomestila.si ali poiščite nagradni kupon v poslovalnicah Vzajemne in z malo sreče<br />

si boste lahko privoščili več sprostitve, oddiha, razvajanja in poskrbeli za dobro počutje z vikend paketom v Termah Krka.<br />

Več o nagradni igri si preberite na www.vzajemna-nadomestila.si. Nagradna igra traja od 15. 04. do 31. 05. 2009.<br />

Privoščite si več.<br />

KAKO?<br />

S sklenitvijo zavarovanja VzajemnaNadomestila + si lahko zagotovite<br />

denarno nadomestilo za čas, ki ga preživite v bolnišnici<br />

ali zdravilišču, če ste bili na zdravljenje napoteni z napotnico<br />

osebnega ali napotnega zdravnika oziroma skladno s pravili<br />

obveznega zdravstvenega zavarovanja.<br />

IN KAJ TO POMENI ZA VAS?<br />

Denarno nadomestilo boste lahko izkoristili za bolj kakovostno<br />

bivanje in boljše počutje v bolnišnici ali zdravilišču, oziroma na<br />

ta način delno nadomestili izpad dohodka v tem času.<br />

POSEBNA UGODNOST: Zavarovanci Vzajemne so v prvem<br />

letu zavarovanja upravičeni do 5-odstotnega popusta, tako da<br />

je osnovna premija že od 3,49 evra mesečno (osnovni mali paket)!<br />

www.vzajemna-nadomestila.si<br />

60 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 61<br />

Vzajemna d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne d.v.z.


PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

Obvladovanje<br />

tveganj<br />

in<br />

preprečevanje<br />

zdravstvenih<br />

posledic dela<br />

prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med.,<br />

specialist medicine dela, prometa in športa,<br />

ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana<br />

Ocena tveganja, promocija zdravja<br />

Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa<br />

ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri<br />

delu. Pojem varnosti in zdravja pri delu že po<br />

svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti<br />

delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom<br />

in drugimi predpisi ter ob določanju in<br />

upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se<br />

obvladujejo oziroma preprečujejo nevarnosti in<br />

škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven<br />

varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo<br />

dela zagotavlja delavcu kar se da največjo zdravstveno<br />

in psihofizično varnost.<br />

Temelj varnosti in zdravja pri delu je vnaprej<br />

preprečiti ali se izogniti vsakršni nevarnosti za<br />

poškodbo ali zdravstveno okvaro. Ocenjevanje<br />

tveganja je sistematično evidentiranje in proučevanje<br />

vseh dejavnikov delovnega procesa, da bi<br />

ugotovili možne vzroke za nastanek poškodb pri<br />

delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom<br />

ter škode in možnosti preprečevanja, odprav ljanja<br />

in zmanjševanja tveganj. Nadzorovanje tveganja<br />

pomeni, da se izvedejo vsi možni ukrepi, da<br />

delavec ali druga oseba ne bo utrpel(a) poškodbe<br />

ali zdravstvene okvare.<br />

Ocena tveganja je pravzaprav diagnostični<br />

postopek, ki mu sledi terapija oziroma ergonomske<br />

rešitve na področju pravno-upravnih, tehničnih<br />

in organizacijskih ukrepov (seveda navadno<br />

šele, ko so predlogi prestali preizkušnjo<br />

»cost-benefit« (analiza stroškov in koristi) oziroma<br />

so tehnološko uresničljivi).<br />

Po opravljeni analizi pooblaščeni zdravnik<br />

tudi seznanja delavce s tveganji, ki so povezana z<br />

njihovim delom na delovnem mestu. Zaželeno je,<br />

da v zdravstvenovzgojne programe vključi tudi<br />

določene teme iz promocije zdravja oziroma, bolje<br />

rečeno, da zdravstveno vzgojo, ki mu jo predpisuje<br />

zakon, vključi v promocijo zdravja kot obliko<br />

vzdrževanja zdravja. Za zagotavljanje varnega<br />

ravnanja delavcev je treba varnostno vzgojo integrirati<br />

v proces vsakršnega (permanentnega)<br />

usposabljanja za varno in zdravju prijetno delo.<br />

Zdravstvena vzgoja je bila v preteklosti predvsem<br />

usmerjena na bolezen oziroma skrb za odpravljanje<br />

nezdravega načina življenja (kajenje,<br />

alkoholizem, nezdrava prehrana). Danes se njen<br />

pomen širi na krepitev (in promocijo) zdravja,<br />

kar se kaže tudi v načinu in metodah dela: od<br />

zdravljenja bolezni k uveljavljanju zdravja, od<br />

avtoritarne zdravstvene vzgoje k spodbudni in<br />

podporni zdravstveni vzgoji, od individualnih<br />

medicinskih postopkov k timskemu delu in<br />

partnerski skrbi za zdravje. Navsezadnje postaja<br />

bolezen za bolnega tudi draga.<br />

Zdravstvena vzgoja mora krepiti zavest o<br />

zdravju in zagotavljati različne možnosti za ozaveš<br />

čanje prebivalstva. Zato se v njej prepletajo<br />

izobraževalne in vzgojne dejavnosti, ki dosežejo,<br />

da ljudje želijo biti zdravi, da vedo, kako lahko postanejo<br />

in ostanejo zdravi, ter storijo vse, kar je v<br />

njihovi moči, da bi obnovili zdravje, pomoč pa<br />

poiščejo takrat, ko jo potrebujejo.<br />

Vzgoja in izobraževanje za varno delo sta temeljni<br />

dejavnosti za zagotavljanje varnega dela,<br />

to je za urejanje varnih delovnih postopkov. Delavec,<br />

ki ni seznanjen z nevarnostmi, možnimi tveganji<br />

za poškodbe in zdravstvene okvare, preden<br />

začne organizirano delo, ter za to delo ni ustrezno<br />

usposobljen, ne sme delati samostojno brez<br />

nadzora, ker s svojim ravnanjem ne bo mogel ne<br />

sebi in ne drugim zagotavljati varnega dela. Potreba<br />

po usposabljanju za varno delo delavcev se<br />

kaže tako v začetnem uvajanju in usposabljanju<br />

za delo, kakor tudi v nadaljnjem izpopolnjevanju<br />

na delovnem mestu. Za zago tavljanje varnega<br />

ravnanja delavcev je treba varnostno vzgojo integrirati<br />

v proces vsakršnega (permanentnega)<br />

usposabljanja za varno in zdravju prijetno delo.<br />

Odgovornost za zdravje prebivalstva ni več<br />

zgolj stvar zdravstva, temveč je porazdeljena med<br />

posameznike, ki so dolžni <strong>aktivno</strong> skrbeti za svoje<br />

zdravje na eni strani, po drugi strani pa med vsa<br />

področja družbe, ki bistveno vplivajo na zdravje<br />

prebivalstva. V skladu s prevzemanjem večje odgovornosti<br />

posameznikov za zdrav je in poleg odgovornosti<br />

skupnosti, ki mora zagotoviti razmere<br />

za uveljavljanje bolj zdravega okolja in zdravja ljudi,<br />

skuša nova dejavnost promocije zdravja z<br />

usklajeno <strong>aktivno</strong>stjo zagovarjanja in zastopanja<br />

interesov, posredovanja in usposabljanja za zdravje<br />

doseči:<br />

∙ maksimalno izboljšanje sposobnosti ljudi za<br />

uresničevanje lastnih telesnih, duševnih in<br />

družbenih zmožnosti in jih usposobiti, da<br />

lahko živijo družbeno bogato in zadovoljivo<br />

življenje;<br />

∙ zagotovitev takih naravnih, delovnih, bivalnih<br />

in socialnih razmer, ob katerih bo možna izbira<br />

za zdravje najustreznejših odločitev.<br />

Prav gotovo je varnost neločljiva sestavina vsake<br />

dejavnosti. Sodoben koncept varnosti pri delu<br />

je razširitev pojma varnosti pri delu na pojem varnosti<br />

in ohranitve zdravja (ter zadovoljstva) pri<br />

delu. Način dela na področju varnosti se spreminja,<br />

ker se težišče posledic dela seli od nezgod zaradi<br />

tehničnih vzrokov k nezgodam in zdravstvenim<br />

okvaram zaradi slabe organizacije ali načina<br />

dela in zato klasični prijemi za zagotavljanje varnosti<br />

niso več dovolj učinkoviti. Z ugotovitvijo, da<br />

postajajo z večanjem ravni tehnične varnosti<br />

čedalje bolj očitne zdravstvene posledice dela, se<br />

cilj varnosti razširja še z zahtevo po ohranitvi neokrnjene<br />

delavčeve zmožnosti med vso (vedno<br />

daljšo) delovno dobo. Klasične probleme, kot so<br />

težko fizično delo, hrup, vibracije ipd., so zamenjali<br />

novi, kot so statične obremenitve pri delu na<br />

tekočih trakovih, monotonija, delovni stres in »izgorelost«,<br />

staranje delovne populacije, vedno nove<br />

in morda – glede na nevarnost za zdravje – še ne<br />

do volj raziskane nevarne snovi ter zahteve po humanizaciji<br />

dela z različnimi ergonomskimi ukrepi,<br />

boljšo organizacijo dela in podobno.<br />

62 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 63


PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />

Slaba objektivna in subjektivna zdravstvena<br />

slika zaposlenih z večjo verjetnostjo poškodb in<br />

obolenj je verjetno rezultat posledic, ki so jih pustile<br />

na njihovem zdravju v dosedanji poklicni karieri.<br />

Pri osebah, ki so doslej že imele kako<br />

poškodbo ali poklicno obolenje, ugotavljajo slabše<br />

psihofizično stanje, več obiskov pri zdrav niku in<br />

bolniškega staleža, večjo pojavnost bolezenskih<br />

simptomov duševnega in somatskega izvora ter<br />

več kroničnih obolenj in nasploh neugodno<br />

objektivno in subjektivno zdravstveno sliko zaposlenih.<br />

Če ob tem delovna organizacija ni<br />

sprejela ukrepov, da bi preprečila nove poškodbe<br />

in obolenja, potem za omenjeno skupino oseb velja,<br />

da je rizična; pri njej je verjetnost nadaljnjih<br />

poškodb in obolenj velika, k temu pa povratno<br />

pripomore še njihova neugodna splošna zdravstvena<br />

slika. Tako se vzpostavi nekakšen začaran<br />

krog: nevarno delovno okolje implicira večjo<br />

verjetnost in posledično lahko več poškodb in<br />

obolenj pri delu. Slabše zdravstveno stanje in<br />

neugodna subjektivna percepcija tega stanja povratno<br />

vplivata na večjo verjetnost in pojavnost<br />

poškodb in obolenj v delovnem okolju. Prav z<br />

določenimi ukrepi, ki bi jih pod jetja v tem smislu<br />

morala sprejeti in uveljaviti, bi bilo mogoče ta<br />

krog prekiniti.<br />

Zlasti razlogi za uspešnost poslovanja podjetja<br />

zahtevajo poleg kakovosti, varnosti, ohranitve<br />

zdravja in delovne zmožnosti še zadovoljstvo<br />

pri delu, ki zagotavlja optimalno produktivnost<br />

64 NAŠA LEKARNA<br />

in motiviranost za delo in varnost. Zato je za moderno<br />

pojmovanje varnosti pri delu od vseh<br />

omenjenih sestavin prav varovanje zdravja po<br />

pomenu na prvem mestu. In take varnosti si ne<br />

moremo predstavljati brez dobro strokovno podkovanega<br />

in za konkretno delovno okolje usmerjenega<br />

pooblaščenega zdravnika. Ugotovitve raziskav<br />

v slovenskem prostoru nas opozarjajo, da je<br />

dvigovanje konkurenčnosti in ekonomske<br />

uspešnosti na račun vlaganj v izboljšanje kakovosti<br />

delovnega okolja kratkotrajno početje, saj<br />

dolgoročno zaradi neugodnih zdravstvenih posledic<br />

slabita delovna sposobnost in posledično<br />

produktivnost delovne sile, stroški dela pa se zaradi<br />

stroškov zdravljenja zaposlenih in stroškov<br />

zaradi odsotnosti z dela kvečjemu povečajo.<br />

V zvezi z zaposlenimi v slovenskih podjetjih<br />

velja zmotno ali enostransko prepričanje, da je<br />

mogoče samo z ustrezno plačo – kot sicer navadno<br />

najmočnejšim »splošnim« motivacijskim<br />

sredstvom za opravljanje dela – odpraviti vse delovne,<br />

zdravstvene in eksistenčne probleme delavcev.<br />

Bolj kot nizka plača delujejo neugodno na<br />

zdravje zaposlenih neprimerne razmere v delovnem<br />

okolju. To dokazuje, da so zaposleni v Sloveniji<br />

z vidika zdravja najobčutljivejši prav za tisto,<br />

kar jim očitno najbolj primanjkuje: za ustrezno<br />

kakovost fizičnega (in psihičnega) delovnega okolja.<br />

Sekundarno na njihovo zdravje učinkuje<br />

višina plače kot dejavnik za ustrezno zadovoljitev<br />

potreb »imeti«, ki pomenijo tudi ugodne (materialne)<br />

predispozicije za zdrav način življenja in<br />

ustrezno zadovoljenje potreb po zdravju.<br />

Zato bomo tudi v oceni tveganja svojo pozornost<br />

najbolj namenili morebitnim ergonomskim<br />

problemom (statične obremenitve), izpostavljenosti<br />

nevarnim snovem – posebno tistim s kumulativnimi<br />

(teratogenimi, mutagenimi in kancerogenimi)<br />

učinki –, stresu na delovnem mestu (velike<br />

zahteve, majhna podpora in majhna zmožnost<br />

odločanja) ter čedalje večjemu deležu starejših delavcev<br />

in njihovim specifičnim problemom. <br />

Postati<br />

MAMA<br />

Za uspešno zanositev je potrebno ustrezno<br />

sosledje dogodkov ob pravem času.<br />

P<br />

otrebna je ovulacija (sprostitev jajčne celice iz jajčnika<br />

v jajcevod), oploditev jajčeca s semenčico in<br />

ugnezdenje oplojenega jajčeca v endometriju. V<br />

vsakem ciklusu so samo štirje plodni dnevi: trije pred<br />

ovulacijo in en dan po njej. Določitev časa ovulacije je torej<br />

izjemnega pomena pri načrtovanju zanositve, še posebno<br />

pri ženskah z nerednimi menstruacijami ter ženskah,<br />

starejših od 35 let. Starostna meja žensk v<br />

Sloveniji pri prvem porodu se drastično dviguje – v zadnjih<br />

30 letih se je meja pomaknila za skoraj pet let, danes<br />

je povprečna prvorodnica v Sloveniji stara 27,5 leta.<br />

Metoda za določanje ovulacije s pomočjo ovulacijskih testov<br />

Ovul-test je zanesljiva, natančna in enostavna. Visokokakovostni<br />

testi delujejo na principu enostopenj ske<br />

imunološke reakcije za detekcijo povišane koncentracije<br />

humanega lutenizirajočega hormona v urinu. Ovulacijski<br />

testi lahko napovejo ovulacijo do 36 ur prej. Na voljo so v<br />

več oblikah: v obliki trakov, v sodobni in uporabnici prijazni<br />

obliki svinčnika in v obliki kasete. Ovulacijske teste<br />

lahko uporabljate tudi v primerih, ko ne želite zanositi,<br />

vendar takrat priporočamo hkratno uporabo drugih kontracepcijskih<br />

sredstev in metod.<br />

Ovulacijski koledarček in določanje plodnih dni<br />

Določanje datuma ovulacije, ki je pri načrtovanju zanositve<br />

ključnega pomena, pa je precej bolj zapleteno. V primeru<br />

načrtovanja zanositve, še posebno pri manj rednih<br />

menstruacijah, pri ženskah starejših od 35 let ali če do<br />

zanositve ni prišlo, kljub rednim nezaščitenim spolnim<br />

odnosom v obdobju več kot 6 mesecev, priporočamo<br />

izdelavo ovulacijskega koledarčka in uporabo urinskih<br />

ovulacijskih testov Ovul-test za domačo uporabo. Ovulacijski<br />

koledarček lahko izdelamo s pomočjo menstruacijskega<br />

koledarčka in tako določimo točen datum ovulacije<br />

oziroma plodnih dni.<br />

Postopek izdelave ovulacijskega koledarčka:<br />

1. Iz menstruacijskega koledarčka razberemo povprečno<br />

trajanje menstruacijskega ciklusa, ki se začne prvi dan<br />

menstruacije in konča en dan pred začetkom naslednje<br />

menstruacije – pri večini žensk traja od 21 do 35<br />

dni.<br />

2. Glede na dolžino menstrualnega ciklusa lahko s<br />

pomočjo preglednice določimo naj pri mernejši datum<br />

za začetek opravljanja testa ovulacije – npr. menstruacijski<br />

ciklus traja 29 dni, zato prvi ovulacijski test Ovultest<br />

opravimo deseti dan menstrualnega ciklusa.<br />

Uporaba ovulacijskih testov je enostavna in enaka kot<br />

pri nosečniških testih.<br />

3. Ko Ovul-test pokaže pozitiven rezultat, ovulacija nastopi<br />

v roku 24 do 36 ur, kar pred stavlja čas največje<br />

plodnosti. Če želite zanositi, imejte v tem obdobju<br />

nezaščitene spolne odnose.<br />

4. Po 14 dneh od dneva ovulacije in spolnih odnosov<br />

priporočamo uporabo nosečniških testov First Sign<br />

za preverjanje uspeha zanositve oziroma nosečnosti.<br />

<br />

Oba testa sta na voljo v <strong>lekarna</strong>h .<br />

Oglasno sporočilo


VENERIN KOTIČEK<br />

Intimna nega je<br />

pomemben del osebne<br />

higiene<br />

Eva Esih, mag. farm.<br />

Prihaja čas udobnih poletnih oblačil. Materiali so lahkotni, prosojni, živahni<br />

in zapeljivi. A to ni prispevek o modnih zapovedih letošnjega poletja. To je<br />

prispevek o zapovedi, ki nikdar ne gre iz mode, in to je dobra higiena. Materiali<br />

in oblika poletnih oblačil so krasni, a ne dopuščajo niti najmanjše higienske<br />

napake. Če mislite, da lahko z debelim zimskim puloverjem zakrijete na<br />

primer včerajšnji pot, je poleti to popolnoma nemogoče. In tudi nepotrebno, saj<br />

je v današnjem času na voljo veliko higienskih pripomočkov, s katerimi lahko<br />

zagotovimo svežino in dobro počutje.<br />

Z<br />

elo pomemben del osebne higiene je intimna nega. Intimni<br />

predeli so občutljivi in potrebujejo pravilno in<br />

blago nego. To ni pomembno samo za dobro počutje,<br />

ampak predvsem za zdravje. Izdelek za nego intimnih<br />

predelov bi zato moral biti del vsakodnevne nege, enako kot gel za<br />

prhanje, dezodorant in zobna ščetka.<br />

Intimni predeli se pred infekcijami ščitijo z nizko pH vrednostjo<br />

vaginalne flore. Največji del normalne vaginalne flore pri<br />

zdravih ženskah v rodni dobi predstavljajo laktobacili. Nizek pH<br />

zavira razvoj patogenih bakterij in glivic, saj te v kislem okolju<br />

težko preživijo. Toda če se ravnovesje naravne zaščite poruši,<br />

lahko pride do draženja in okužb.<br />

Na spremembe pH-ja vaginalne flore vpliva več dejavnikov.<br />

Ravnovesje vaginalne flore se lahko poruši pri zdravljenju z<br />

S skrbno intimno nego lahko<br />

opisane težav omilimo in celo<br />

preprečimo.<br />

Pred spolno prenosljivimi<br />

boleznimi se najbolje zavarujemo<br />

z zvestobo enemu partnerju<br />

in z rabo kondomov.<br />

66 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 67<br />

r<br />

r


VENERIN KOTIČEK<br />

r<br />

Umivanje naj ne bo prepogosto,<br />

zadošča enkrat na dan.<br />

pH sredstva za intimno nego<br />

naj bo med 3,5 in 4,5.<br />

r<br />

Pri kopelih, zlasti pri<br />

masažnih, lahko voda prodre v<br />

nožnico, spere z nje zaščitno<br />

sluz in uniči kislost ter s tem<br />

oslabi njeno naravno obrambo,<br />

zato je priporočljivejše prhanje<br />

ali umivanje v bideju.<br />

r<br />

Odišavljeni robčki, ki vsebujejo<br />

alkohol, dražijo občutljivo<br />

sluznico, zato niso<br />

priporočljivi.<br />

r<br />

Strokovnjaki odsvetujejo<br />

izpiranje nožnice z vodo z<br />

različnimi dodatki, saj s tem<br />

uničimo naravno obrambo<br />

sluznice.<br />

r<br />

Nožnico lahko čistimo z<br />

nožničnimi vložki, ki vsebujejo<br />

mlečno kislino.<br />

r<br />

antibiotiki ali antimikotiki, hormonskih spremembah med menstruacijo,<br />

nosečnostjo ali meno, pri sladkorni bolezni, jemanju<br />

oralne hormonske kontracep cije, oslabljenem imunskem sistemu<br />

ali pretirani higieni intimnih predelov z neprimernimi izdelki za<br />

umivanje. Ključna sprožilna dejavnika za neravnovesje vaginalne<br />

flore sta tudi stres in ne dovolj zračno perilo.<br />

Pri porušenem ravnovesju je sluznica dovzetnejša za škodljive<br />

zunanje vplive. Pri zmanjšani kislosti se lahko razmnožijo mikroorganizmi,<br />

ki povzročajo vnetje. Izcedek, ki je pri ženskah v rodni<br />

dobi povsem normalno fiziološko dogajanje, se spremeni. Izcedka<br />

je občutno več, spremenijo se tudi njegova barva, gostota in vonj.<br />

Pojavi se srbenje ob vhodu v nožnico, lahko pa tudi pekoča bolečina,<br />

ki je navadno hujša med uriniranjem ali spolnim odnosom.<br />

Najpogostejši vzroki za vnetje so bakterijska vaginoza, vaginalna<br />

glivična okužba (kandidiaza), trihomoniaza, klamidija in<br />

gonoreja.<br />

Bakterijska vaginoza (bv)<br />

Bakterijska vaginoza (bv) je najpogostejša okužba nožnice in se<br />

pojavi, ko pride do čezmernega razmnoževanja nekaterih bakterij.<br />

Nezdravljena bv je povezana s prezgodnjih porodom in nizko porodno<br />

težo novorojenčkov, po porodu pa lahko pride do vnetja maternice.<br />

Prepoznavanje in zdravljenje bv je zato zelo pomembno.<br />

Najpogostejši znaki so bv so moten, rumenkast, bel, siv ali rumen<br />

nožnični izcedek neprijetnega vonja, srbenje in pekoča<br />

bolečina ter bolečina med spolnim odnosom.<br />

Da bi preprečili bv, se moramo izogibati čezmernemu prhanju<br />

in rabi sredstev za intimno nego ter penečih kopeli. Dejavnik<br />

tveganja so tudi spolno prenosljive bolezni. Možnost nastanka<br />

bakterijske vaginoze lahko zmanjšamo z uporabo navadne vode<br />

ali mila za intimno nego, ki ohranja naravno kislost nožnice, z<br />

uporabo kondoma ter s skrbnim čiščenjem kontracepcijskih sredstev<br />

za večkratno uporabo. Zdravili, ki se uporabljata za zdravljenje<br />

bakterijske vaginoze, sta metronidazol in klindamicin.<br />

Največkrat je zdravljenje lokalno, če pa to ni uspešno, se lahko<br />

odločimo tudi za sistemsko zdravljenje s tabletami. Vnetje se<br />

rado ponavlja, zato je včasih potrebno dolgotrajno zdravljenje.<br />

Vaginalna glivična okužba ali kandidiaza<br />

Glivično okužbo povzroči razrast glivic, po navadi Candide<br />

albicans, ki normalno živijo na koži ali v črevesju. Od tod se<br />

okužba lahko razširi v nožnico. Glivice so pogoste pri nosečnicah,<br />

ženskah v meni, debelih ženskah in sladkornih bolnicah. Dejavniki<br />

tveganja za kandidiazo so tudi zdravljenje z antibiotiki, peroralnimi<br />

kontraceptivi, čezmerno prhanje in raba sredstev za intimno<br />

nego, uporaba spermicidov, spolni odnos brez uporabe<br />

kondoma, oslabljen imunski sistem.<br />

Znaki glivične okužbe so obilen gost izcedek bele ali zelenkaste<br />

barve, ki je podoben skuti in je brez vonja. Lahko se pojavita<br />

tudi močan srbež in pekoča bolečina, ki sta močnejša med spolnimi<br />

odnosi ali uriniranjem.<br />

Kandidiazo preprečujemo enako kot bakterijsko vaginozo,<br />

priporoča se tudi nošenje zračnega bombažnega perila, uporaba<br />

higienskih vložkov namesto tamponov, po odvajanju blata se je<br />

treba brisati od spredaj proti zadnjični odprtini, iz prehrane pa je<br />

dobro izključiti enostavne sladkorje.<br />

Trihomoniaza<br />

Trihomoniazo povzroča bičkar Trichomonas vaginalis in se<br />

prenaša s spolnim stikom. S trihomonasom so lahko okužene<br />

tako ženske kot moški. Za obolenje je značilen zelo obilen, penast,<br />

rumenozelen izcedek iz nožnice, ki je zelo neprijetnega vonja.<br />

Prav tako se lahko pojavijo srbenje, rdečina in pekoča bolečina<br />

zunanjega spolovila ter nožnice. Pri moških se lahko pojavi izcedek<br />

ali pekoč občutek pri uriniranju. V vlažnem okolju preživi<br />

tudi do 24 ur, zato je možen tudi prenos z brisačami in kopalkami<br />

okužene osebe. Dejavniki tveganja za trihomoniazo so tvegani<br />

spolni odnosi, spolni odnosi z več kot enim partnerjem. Okužba<br />

se zdravi z metronidazolom v obliki tablet. Zdravita se vedno oba<br />

partnerja hkrati.<br />

68 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 69


VENERIN KOTIČEK<br />

r<br />

Sodobni vložki so prepojeni s<br />

posebnimi kemičnimi snovmi,<br />

ki lahko pri občutljivih<br />

ženskah povzročijo draženje in<br />

vnetje. Občutljive ženske naj<br />

zato raje uporabijo klasične<br />

bombažne vložke ali blazinice<br />

vate.<br />

r<br />

Spodnje perilo naj bo iz<br />

naravnih vlaken, mehko,<br />

vpojno in udobno.<br />

r<br />

Klamidija<br />

Klamidija (bakterija Chlamidia trachomatis) spada med spolno<br />

prenosljive bakterijske okužbe in se najpogosteje prenaša s<br />

spolnimi stiki. Okužba s klamidijo pogosto ne kaže kliničnih<br />

znakov in jo lahko odkrijemo le s testiranjem. Prvi znaki obolenja<br />

pri moških in ženskah se lahko pokažejo šele dva do tri tedne<br />

po tveganem spolnem odnosu. Pri ženskah je možen povečan<br />

izcedek rumenkaste barve iz nožnice in krvavitev po spolnem<br />

odnosu. Znaki okužbe materničnega vratu se praviloma pojavijo<br />

sedem do 14 dni po spolnem odnosu z okuženim partnerjem. V<br />

nekaterih primerih povzroči zmanjšano plodnost in večje tveganje<br />

za zunajmaternično nosečnost. Pri moških je značilen rahel<br />

(včasih komaj opazen) izcedek iz sečnice, blage težave pri uriniranju,<br />

ki jih spremlja pekoč občutek, pogostejše uriniranje ali<br />

oteženo in neenakomerno izločanje urina ter morebitna rdečica<br />

in vlažnost na skrajnem koncu glavice penisa. Bolezenski znaki<br />

so lahko blagi in slabo opazni, včasih jih sploh ni.<br />

Klamidija se zdravi sistemsko z antibiotiki azitromicinom,<br />

doksicilinom, eritromicinom. Zdravita se vedno oba partnerja<br />

hkrati.<br />

Gonoreja<br />

Obolenje povzroča Neisseria gonorrheae in je prav tako spolno<br />

prenosljiva bolezen. Pri ženskah v začetnem obdobju skoraj ni<br />

bolezenskih težav. Če gonoreje ne zdravimo, lahko povzroči<br />

vnetje notranjih rodil, to pa ima lahko za posledico zmanjšano<br />

plodnost in zunaj maternično nosečnost. Zdravi se jo podobno<br />

kot klamidijsko okužbo.<br />

Pri moškem se po kratki, nekajdnevni dobi inkubacije (čas med<br />

okužbo in izbruhom bolezni) pojavi izcedek iz sečnice, ki ga spremljata<br />

srbenje in pekoča bolečina pri uriniranju. Po približno dveh<br />

tednih akutno vnetje preide v kronično. Zapleti nezdravljene gonoreje<br />

pri moškem so vnetje prostate, obmodka in neplodnost. <br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

70 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 71


SANJSKA KOLUMNA<br />

Franček Knez:<br />

Ožarjeni<br />

kamen<br />

(odlomek iz knjige, Založba Sanje 2009)<br />

Življenje<br />

je kot gorski travnik,<br />

poln je redkih trav.<br />

Med njimi rastejo cvetlice nežno milih barv. Nekatere<br />

širijo opojen vonj, druge ponosno razkazujejo<br />

svoj cvet. Nekatere rože so tudi brez vonja in vsaka<br />

nam ne diši. Rastejo tudi take, ki imajo neopazen<br />

cvet, a ko te oplazi njihov zobati list, na koži pusti<br />

rdečo, pekočo liso. Če boš zavzeto iskal, boš lahko<br />

našel trpko, kislo zel, pa tudi bilke, ki v sebi hranijo<br />

skrivnostno moč. Rosa jih umiva in sonce jih zlati.<br />

A v viharjih, ob hudi uri, se osuje in odlomi marsikakšen<br />

cvet. Gorski travnik zacveti pozno na pomlad,<br />

v poletnih sapah cvetovi valovijo, na jesen se<br />

milo cvetje osuje. Na pragu zime njihovo seme leže<br />

zemlji v naročje.<br />

Vsega je bilo obilo, veselja, in žalosti in smeri, da<br />

bi jih bilo povprečnežu dovolj za pet življenj. A<br />

vse je le odsev. Naj je blisk strele še tako slepeč,<br />

o sami streli ne pove dosti. V življenju iščemo<br />

srečo, a jo najdemo tam, kjer je nismo iskali. Če<br />

ga opazujemo, tudi ta svet ni trden, ena sama<br />

trdna stvar ga ne podpira. Vse je gibanje in v tem<br />

gibanju spi minljivost.<br />

Prijatelji me kličejo Franček in moj priimek je<br />

Knez. Plezam od leta 1973 in preplezal sem 5460<br />

smeri, od teh prvenstvenih 790. Zelo lahkih<br />

smeri in pristopov na vrhove nisem štel.<br />

V gorah je vse polno lepot, ki mamijo, in<br />

korak jim nadvse lahkotno sledi. Vodijo v<br />

širjave, da zavonjaš duh neznanega sveta.<br />

V njem se sliši le udarec lastnega srca.<br />

Zveni tišina, ki jo pijem iz kristalne<br />

čaše.<br />

Prijatelji in znanci so mi pogosto prigovarjali,<br />

naj napišem knjigo. Pa sem<br />

zamahnil z roko in nadležno misel<br />

pregnal v oddaljen, skrit kot, da<br />

me ne bi več vznemirjala. Tolažil<br />

sem se z mislijo, da pisanje ni<br />

zame. A čez čas me je spet kdo<br />

izzval, in nazadnje sem sprejel<br />

izziv. Tako so zdaj tu, zgodbe<br />

iz sveta, ki mi je nadvse<br />

drag. Okorno<br />

sem jih spravil<br />

na papir. Vidim<br />

jih le kot<br />

odsev na gladini<br />

vode. V<br />

njih so veselje,<br />

žalost, strah, pogum, hrepenenje, ljubezen, poraz<br />

in neznaten prah večnosti – sreča. Vsa ta in še več<br />

drugih občutij se je globoko zarezalo vame. Tu so<br />

pustila divjo, globoko sled, ki jo počasi, a vztrajno<br />

briše pozabljenje v času.<br />

Hvala duši prija in jo uspava. Graja jo žalosti, a<br />

žalost jo drami v uporno vztrajnost. Ta me vodi<br />

v vsak nov dan. Da si bom lahko nekoč, ko se čas<br />

izteče v krog življenja, rekel: »Drzna je bila ta<br />

pot.«<br />

72 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 73<br />

<br />

Več informacij o knjigi in avtorju najdete na<br />

spletni strani Založbe Sanje: www.sanje.si ali po<br />

telefonu: 01/514 16 28.<br />

<br />

Frančka doživljam kot slovensko narodno bogastvo,<br />

kar je naredil, je svojevrsten unikum ...<br />

Pri knjigi je zanimivo, da je bolje predstavil<br />

štajerski alpinizem, zato sem še dodatno vesel.<br />

- Viki Grošelj<br />

Franček je guru slovenskega modernega<br />

alpinizma.<br />

- Silvo Karo


PORTRET FARMACEVTA<br />

“ Česar nočeš,<br />

da ti store drugi,<br />

tega tudi ti drugim<br />

ne stori!<br />

”Alenka Podgornik, mag. farm.<br />

Lekarna Domžale<br />

Fotografija Žiga Koritnik<br />

74 NAŠA LEKARNA<br />

NAŠA LEKARNA 75


ZA MIZO<br />

"Tuna Party"<br />

Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., velik gurman in ljubitelj kuhanja<br />

Mogoče se zdi to nemogoče celo za tiste, ki imajo radi tuno,<br />

kaj šele za tiste, ki je sploh ne marajo. Idejo nam je dal Pita,<br />

prijatelj iz študentskega doma, po srcu pa metalec kopja.<br />

Kljub polni omari proteinskih pripravkov in drugih dodatkov<br />

k prehrani je bila tuna dnevno na njegovem meniju.<br />

Vseeno pa je nekdo od njegovih bližnjih nekoč pretiraval in<br />

mu za darilo kupil 1750-gramsko konzervo tune.<br />

K<br />

ar nekaj mesecev smo gledali to osmo<br />

čudo sveta, ki je bilo preveliko, da bi<br />

ga stlačil v hladilnik, zato je ta gromozanska<br />

konzerva stala kar na njem.<br />

''Kdaj boš že porabil to tuno?'' in ''Kaj boš s toliko<br />

tune?'' sta bili vprašanji, ki sta mu mesece parali<br />

živce, vsakokrat ko se je kdo obregnil ob tunin kip<br />

na hladilniku.<br />

Beseda je dala besedo, Pita je dal tuno, vsak<br />

povabljenec pa je prispeval še po eno konzervo.<br />

Tu je seveda nastal rahel problemček. Na zabavo<br />

v pižamah tudi ne pridejo vsi oblečeni v enake<br />

pižame. Tako smo razvrstili najboljše tune (recimo<br />

Rio Mare) za solatke, malo slabše pa za<br />

kuhanje, peko, namaze, nadev.<br />

Solatke so bile klasični insalatisimi, kot jih<br />

poznamo iz reklam. Nekaj konzerv najboljše tune<br />

vsujemo v solatno skledo, dodamo na maj hne, do<br />

pol centimetra velike narezane kocke kislih kumaric,<br />

koruzo iz konzerve in na kolobarje nare-<br />

zane izkoščičene vložene olive. Solato okisamo z<br />

limoninim sokom, posolimo in zmešamo. Za<br />

take, ki imajo radi pikantno, dodamo še malo popra<br />

in kak na drobno narezan pekoč feferon. Olje<br />

dodamo kar tistega iz tunine konzerve, vendar ne<br />

pretiravamo. Iz ene ali dveh bo čisto dovolj.<br />

Dobra solata za začetek je bila všeč predvsem<br />

nežnejšemu spolu. Zato, da smo očarali jedce in<br />

zaščitili ime take zabave, pa smo začeli pripravljati<br />

še nekaj bolj zapletenih jedi.<br />

Najprej tunin biftek.<br />

Popolnoma se zavedam, da smo tu pravemu<br />

bifteku vzeli dostojanstvo. Gostje so to poimenovali<br />

tunina pašteta, še najbolj pa so zadeli tisti, ki<br />

so mu preprosto rekli tunin namaz. Čeprav je<br />

bilo temu res še najbolj podobno, smo organizatorji<br />

zabave to oznako strogo zanikali in vsakega<br />

posebej podučili o poimenovanju te morske specialitete.<br />

Tuno slabše kakovosti odcedimo ali, preprosteje,<br />

olje kar iz konzerv zlijemo v posebno skledico,<br />

saj ga lahko pozneje porabimo tudi za praženje<br />

tune. Meso damo v multipraktik in zmeljemo do<br />

namazljive konsistence. Damo ga v nekoliko večjo<br />

skledo; tja bomo primešali maso, ki jo naredimo<br />

iz pol čebule, treh strokov česna, treh srednje velikih<br />

kislih kumaric, žlice gorčice, žlice majoneze,<br />

jajčnega rumenjaka, žličke kaper, treh slanih filetov<br />

inčuna, štirih žličk olivnega olja iz tunine<br />

konzerve, soli in popra, skratka, iz vsega, kar<br />

primešamo tudi navadnemu bifteku, brez rdeče<br />

paprike v prahu, pekočih feferonov in konjaka.<br />

Maso, ki smo jo s paličnim mešalnikom<br />

utekočinili, počasi dodajamo zmleti tuni in z rokami<br />

vmešavamo. Sproti pokušamo, dosoljujemo,<br />

dodajamo maso ali mogoče vmešamo še kako<br />

dodatno tuno, če je okus premočan. Koliko tune<br />

damo na začetku v mletje, se ne spomnim<br />

natančno, vem le, da je šla iz velike konzerve. Še<br />

enkrat opozarjam, da začimbno maso dodajajte<br />

počasi.<br />

Zelo pomembno je tudi, da namaz postrežemo<br />

na največjem ovalnem pladnju od pol do enega<br />

centimetra na debelo, robove okoli okrasimo z<br />

majonezo. Na mirni gladini te elegantne jedi napravimo<br />

še rožico ali dve iz margarine ali masla,<br />

okrasimo s peteršiljem in postrežemo. V pečici<br />

popečemo še kruhke, ker biftek je pa le biftek.<br />

Na moje veliko začudenje je bilo kar preveliko<br />

število ljudi navdušenih nad biftekom, v kuhinji<br />

smo imeli namreč še vsaj dva močna aduta. Vsaj<br />

dva pravim, ker če z njima ne bi bili zadovoljni, bi<br />

pač skuhali špagete s tuno. To pa tako in tako<br />

jedo vsi študentje s pomanjkanjem domišljije. Še<br />

celo, ko so že v službah.<br />

V tretje smo na zabavi udarili in zmagali s<br />

specialiteto, ki se je ne bi domislil noben Balkanec,<br />

kar je logično in edino prav. Vse so že tlačili<br />

vanj. Meso, zelje, krompir, skuto, sir. Za tuno pa<br />

res še nisem slišal. Do tedaj. Tunin burek.<br />

Čebulo posteklenimo na tuninem olju, dodamo<br />

tuno in pražimo tako dolgo, da tuna popivna<br />

vso maščobo, svetlo barvo pa zamenja temno rjava.<br />

Že na začetku posolimo in popramo. Vklopimo<br />

pečico. Na sosednjem pultu naj nam kdo na<br />

tanko razvalja kupljeno listnato testo in vanj<br />

damo prepraženi tunin nadev. Vse skupaj zvije-<br />

76 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 77


ZA MIZO<br />

mo v dolg tulec, ki ga potem polžasto zvijemo v<br />

burek. Damo v pečico in pečemo po navodilih<br />

proizvajalca testa.<br />

Mislim, da smo proti jutru spekli kar nekaj<br />

burekov in zagotovo lahko trdim, da je bil to hit<br />

večera. Seveda za močnejši spol. Obstaja namreč<br />

neka beseda, tujka. Neka slaščica, en njen grižljaj,<br />

ob katerem se ženske v trenutku stopijo. Mafin.<br />

Pokazalo se je, da resnično ni nujno, da je ravno<br />

čokoladni, samo da je mafin. Tunin mafin.<br />

V pol kile bele moke vmešamo vrečko suhega<br />

kvasa in žličko soli. Pogrejemo dva decilitra mleka<br />

in v njem raztopimo žličko soli in žličko sladkorja.<br />

V moko ubijemo še jajce in dodamo štiri žličke tuninega<br />

olja. Vse skupaj zamesimo v gladko testo,<br />

ki ga ni treba pustiti vzhajati. Razvaljamo ga na<br />

tanko, približno na pol centimetra debelo.<br />

Vzamemo model za peko mafinov. Iz povaljanega<br />

testa izrežemo kroge, tako da bodo prekrili<br />

dno, stranske stene in segali še centimeter čez<br />

rob posameznega prostorčka za mafin v modelu,<br />

ki ga na tanko premažemo z maslom. Vse vdolbine<br />

v modelu obložimo s testom in jih nadevamo s<br />

sanjskim tuninim nadevom. Nekako tako smo ga<br />

menda poimenovali, vi pa lahko daste v mafin<br />

poljubno mešanico s tuno, ki vam je najljubša. Jaz<br />

prodajam našo.<br />

Tuno pražimo kot za burek, a brez čebule. Namesto<br />

popra dodamo že med praženjem malo<br />

klasičnega Sredozemlja: origano, baziliko, sol in<br />

še kaj. Po okusu. Mogoče materino dušico. Ko se<br />

tuna spraži, zalijemo z malo vode, ravno toliko,<br />

da zacvrči in se malo pokuha. Po nekaj minutah,<br />

ko je še tekoče, dodamo tri četrtine kisle smetane<br />

in konzervo odcejene koruze ter kuhamo naprej,<br />

ne več kot deset minut. Malo pred koncem<br />

vmešamo še preostanek smetane in pustimo še<br />

dve, tri minute na majhnem ognju.<br />

Nadevamo mafine in jih s testom, ki gleda čez<br />

rob, lepo pokrijemo. Lahko smo tudi malo<br />

hudomušni in damo svoji navihanosti prosto pot<br />

v stilu 24 ur na komercialki in jim vrhove poljubno<br />

oblikujemo v različne kapice. Pečemo v pečici<br />

dvanajst do petnajst minut na 220 °C. Gostje naj<br />

jedo kar iz roke, tako kot se za mafine spodobi.<br />

Mafini so bili odličen prehranjevalni konec<br />

zabave. Če se odločite za pripravo take zabave,<br />

vam priporočam, da izberete eno ali največ dve<br />

jedi, sicer se boste polici s tuno izogibali že na<br />

daleč. Tuna party je proti pričakovanjem zelo<br />

uspel, v anale pa ga bomo vseeno zapisali pod rubriko<br />

Saj ni res, pa je.<br />

Dober tek!<br />

Opozorilo: količina testa, tune, kisle smetane,<br />

koruze, oliv in drugih oplemenjevalcev tune<br />

ni natančno navedena pri nadevih in namazih,<br />

ker je odvisno od števila jedcev. Vsekakor težko<br />

kar koli zgrešite, zato ne skrbite preveč, ker imate<br />

takoj v prvi trgovini svežo tuno iz konzerve na<br />

voljo na tone.<br />

Tuna party sva pripravila Jure Klaj Pita, absolvent<br />

dentalne medicine, velik gurman in ljubitelj<br />

tune, in Mihael Vrčkovnik. <br />

5<br />

100<br />

95<br />

75<br />

25<br />

5<br />

0<br />

100<br />

95<br />

75<br />

25<br />

0<br />

78 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 79


Pripravila Eva Esih<br />

NAGRADNA IGRA<br />

Navodila:<br />

Vstavite črke<br />

O R H I D E L I A<br />

v prazna polja tako, da bodo v vsakem<br />

kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem<br />

stolpcu vse naštete črke. Črke iz<br />

oštevilčenih polj prepišite, da dobite<br />

geslo.<br />

Geslo pošljite na dopisnici<br />

ali po e-pošti do 29. maja<br />

na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />

Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />

ali: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />

Žrebanje nagrad bo 2. junija v<br />

prostorih podjetja Entrapharm.<br />

Nagrajenci bodo prejeli nagrade Term<br />

Olimia iz Podčetrtka.<br />

Rešitev sudoku uganke iz<br />

dvaintridesete številke je<br />

ZGAGA NAGAJA.<br />

V uredništvo je prispelo 605<br />

pravilnih rešitev. Izžrebanci<br />

nagradne igre so: Marinka<br />

Zavratnik iz Veržeja, Igor Simovič iz<br />

Ljubljane in Franja Kovač iz<br />

Črnomlja. Nagrajenci bodo prejeli<br />

praktične nagrade podjetja Bayer iz<br />

Ljubljane.<br />

Čestitamo!<br />

1<br />

D 2 3<br />

O L I<br />

L I H I A D<br />

A I R D<br />

I O R E H<br />

O R H I D E L I A<br />

D 4<br />

E<br />

H I O I<br />

I E H I<br />

R D<br />

Geslo:<br />

T 1 2<br />

6 7<br />

Wellness Orhidelia<br />

7<br />

10<br />

M 3 4<br />

Z V 8<br />

9<br />

J 9<br />

8<br />

5<br />

I<br />

E<br />

D R<br />

6<br />

E<br />

O H I<br />

N 5<br />

N J 10<br />

Wellness Orhidelia je nov svet termalnih užitkov, kjer<br />

boste med popolnim razvajanjem telesa in duha doživeli<br />

prebujenje ljubezni. Svojo lepoto boste lahko prebudili<br />

v edinstveni kopeli, kjer vas bodo v popolni tišini<br />

sproščali le zvoki tibetanskih posod in vas odpeljali v<br />

svet relaksacije in meditacije. Sprostili se boste lahko<br />

v savnah in toplem plavalnem bazenu z masažnimi<br />

ležalniki in talnim gejzirjem. Privoščite si enodnevno ali<br />

večdnevno razvajanje v novem Wellnessu Orhidelia, ki<br />

je najnovejši in najsodobnejši del term Olimia. Obiščite<br />

nas na Srednjem Sotelskem, v čudoviti pokrajini ob<br />

reki Sotli, ki še vedno ponuja neokrnjenost naravnih<br />

lepot ter številne možnosti zdraviliškega, izletniškega in<br />

podeželskega turizma.<br />

Oglasno sporočilo<br />

BRALCI PIŠEJO<br />

Prav lepo pozdravljeni!<br />

Že nekaj časa se odločam, da bi vam pisala, tokrat pa<br />

sem si res vzela čas. Vašo revijo berem že skoraj tri leta in<br />

lahko rečem, da sem vaša stalna bralka. Ko revijo prelistam,<br />

jo vedno odnesem tudi svojim starim staršem, saj se v njej vedno<br />

najde kaj uporabnega tudi za starejše.<br />

Ker sem sama mlada mamica, lahko rečem, da ima revija<br />

tudi precej dobrih člankov, nasvetov ter informacij za lažje reševanje<br />

zdravstvenih težav otrok. Torej je revija odlična za celotno<br />

družino, mlajše in starejše generacije. Za nas z Gorenjske<br />

je tudi pomembno, da je revija brezplačna – Gorenjci pač<br />

ne moremo iz svoje kože. Malce šale naj le bo. Izredno pohvalno<br />

za revijo takšne kakovosti in videza je, da je brezplačna.<br />

Upam, da se to še dolgo ne bo spremenilo in da nas boste<br />

še dolgo brezplačno obveščali in izobraževali.<br />

Lep pozdrav,<br />

Jožica z Gorenjske<br />

Pozdravljeni.<br />

Že kar nekaj časa je minilo, odkar so mi v lekarni ponudili<br />

vašo revijo Naša <strong>lekarna</strong>, in od takrat jo redno prebiram.<br />

Priznam, da grem včasih na začetku meseca v lekarno<br />

samo zaradi te revije in mislim, da nisem edini (upam, da mi v<br />

lekarni tega ne zamerijo, sicer pa sem tam tako redna stranka<br />

vsaj vsake tri mesece, ko dobim recepte pri zdravniku). Seveda<br />

je lepo, da lahko v današnjih časih še dobimo takšno uporabno<br />

čtivo zastonj in upam, da bo tako tudi ostalo.<br />

Všeč mi je, da se urednice pri vsaki številki potrudijo in<br />

na začetku napišejo kak življenjski uvodnik. Skoraj vse teme<br />

so zanimive za vse generacije in zelo rad preberem Mesečni<br />

možnar in Sanjsko kolumno, pa tudi podatki o dežurnih <strong>lekarna</strong>h<br />

so mi prišli že prav.<br />

Toda kot vedo tudi moji prijatelji, brez kritike pri meni ne<br />

gre. Za nas, starejše, je mogoče malce moteča velikost pisave,<br />

ker imamo pri slabši svetlobi malce »prekratke roke«, tako<br />

da bi poprosil, da so članki, ki so namenjeni zrelejši populaciji,<br />

mogoče napisani z večjimi črkami.<br />

Drugače pa ostanite takšni in veliko uspeha še naprej.<br />

Miha iz Sežane<br />

33/09


NAŠA LEKARNA SVETUJE<br />

Eucerin® Sun za zaščito pred<br />

soncem<br />

Z izdelki za zaščito pred soncem Eucerin<br />

Sun lahko brez skrbi sedimo zunaj, se<br />

odpravimo na družinski izlet v neznano<br />

in skupaj s prijatelji uživamo v naravi!<br />

Nova linija je bila razvita v skladu z<br />

najnovejšimi znanstvenimi dognanji<br />

ekipe za raziskave kože znamke Eucerin,<br />

ki je tesno sodelovala tudi z<br />

dermatologi. Izdelki vsebujejo UVA- in<br />

UVB-filtre najvišjih standardov. Poleg<br />

tega biološka zaščita celic, naravni<br />

antioksidant licochalcon, deluje kot<br />

močan lovilec radikalov in na ta način<br />

zaščiti tudi globlje plasti kože pred<br />

poškodbami, ki jih povzroči sonce.<br />

Pozabite na žulje!<br />

Ukvarjanje s športom ali nova športna<br />

obutev vam lahko prinese tudi<br />

nevšečnosti v obliki žuljev. Laboratorij<br />

URGO predstavlja novo linijo obližev za<br />

žulje Urgo, ki vključuje tri izdelke, Ultra<br />

Discret, ki ga priporočajo pri visokih<br />

petah, in dva izdelka Sport, eden za<br />

žulje na prstih in drugi za žulje na petah,<br />

vsi pa so pakirani v priročni embalaži.<br />

Obliži učinkovito zaščitijo poškodbe<br />

pred pritiski, drgnjenjem, bakterijami in<br />

vodo ter so izjemno diskretni, obstojni<br />

in zanesljivi.<br />

82 NAŠA LEKARNA<br />

Rešitev za mlahavo kožo<br />

Celularna učvrstilna pena za telo<br />

Skincode je razkošna svilnata pena vse<br />

tipe kože, idealna za suho in utrujeno<br />

kožo. Kompleks ACR, vitamin E, sladko<br />

mandljevo olje, urea in kofein so<br />

aktivne sestavine v peni, ki oblikuje<br />

vaše telo, kožo napne, učvrsti in ji poda<br />

mehkobo. Vidno učinkuje na mlahavo<br />

kožo. Že po prvi uporabi je koža občutno<br />

bolj napeta in gladka.<br />

Učinkovita in varna zaščita<br />

nežne kože dojenčka<br />

Dojenčki so še posebno dovzetni za<br />

različne poškodbe kože, ki jih<br />

povzročajo sončni žarki. Izdelka linije<br />

NIVEA Baby, NIVEA Baby Sun mleko z<br />

zaščitnim faktorjem 30 in NIVEA Baby<br />

Sun mleko z zaščitnim faktorjem 50<br />

maksimalno ščitita dojenčkove kože, saj<br />

vsebujeta posebno kombinacijo UVA- in<br />

UVB-filtrov ter zelo učinkovito mešanico<br />

mineralnih in kemičnih filtrov, ki kožo<br />

dojenčka ščiti pred škodljivim<br />

sevanjem.<br />

Somatoline tretma trebuh in<br />

boki<br />

Tretma trebuh in boki je posebna krema<br />

za razgrajevanje nakopičene maščobe,<br />

ki se nabira na predelu trebuha in<br />

bokov. Priporočajo jo ženskam z<br />

nakopičeno maščobo na predelu<br />

trebuha in bokov ter moškim, ki se želijo<br />

znebiti maščobnih oblog na predelu<br />

trebuha in pasu. Krema pospešuje<br />

razgradnjo maščob in ima toplo-hladni<br />

učinek, ki poveča učinkovitost aktivnih<br />

kozmetičnih sestavin za učvrstitev kože.<br />

Fenistil ® gel<br />

Fenistil ® gel je odslej v novi, še<br />

lepši preobleki. Prihaja čas poletja in<br />

poletje je čas za Fenistil ® gel, ki<br />

učinkovito hladi in pomirja kožo pri pikih<br />

insektov in ožigalkarjev, sončnih<br />

opeklinah in preobčutljivosti za sončno<br />

svetlobo, dermatitisu alergijskega<br />

izvora in urtikariji. Fenistil ® gel je na<br />

voljo v <strong>lekarna</strong>h brez recepta.<br />

Pred uporabo natančno preberite<br />

navodila. O tveganju in neželenih<br />

učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s<br />

farmacevtom.<br />

Izbor pripravljamo v uredništvu.<br />

Ekolostrum kapsule vsebujejo polnovredni,<br />

neposneti 100 % naravni kolostrum, ki:<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

<br />

Priporočljivo je redno, vsakodnevno jemanje<br />

2 do 4 kapsul Ekolostrum na dan, za vso družino.<br />

<br />

<br />

<br />

Knockout<br />

sovražnikom<br />

zdravja!<br />

Ker se zavedate,<br />

kako pomembna<br />

je kakovost izdelka, si<br />

privoščite<br />

EKOLOSTRUM,<br />

edini PRAVI kolostrum.<br />

www.ekolostrum.com<br />

AKTIVNOST - RAVNOVESJE - REGENERACIJA - MOČ - VITALNOST

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!