Osebno: Moje aktivno življenje z multiplo sklerozo ... - Naša lekarna
Osebno: Moje aktivno življenje z multiplo sklerozo ... - Naša lekarna
Osebno: Moje aktivno življenje z multiplo sklerozo ... - Naša lekarna
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
evija za zdrav življenjski slog | številka 33, letnik 03, maj 2009 | www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
<strong>Osebno</strong>: <strong>Moje</strong> <strong>aktivno</strong> življenje z <strong>multiplo</strong> <strong>sklerozo</strong> / Aktualno: O2 za vsakega /<br />
Zdravilne rastline: Breza cveti, alergija preti / Koža razkriva: Umivanje rok kot osnovni<br />
higienski ukrep pri preprečevanju bolezni / Priloga: Zdravi z zdravo telesno težo /<br />
Venerin kotiček: Intimna nega je pomemben del osebne higiene / Sanjska kolumna:<br />
Franček Knez, Ožarjeni kamen / Za mizo: "Tuna party"
M •A •J<br />
UVODNIK<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je<br />
poljudno strokovni<br />
vodič za učinkovito<br />
in pravilno jemanje<br />
zdravil.<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je<br />
revija za izboljšanje<br />
kakovosti zdravja in<br />
življenja.<br />
2 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 3<br />
M<br />
aj se je rodil tik po prazniku dela. Če bi bil rojen le kakšen dan<br />
prej, torej še aprila, bi bil Žiga, je povedala njegova mamica, sicer<br />
moja dobra prijateljica. Maj se smeje, malo joče, predvsem pa veliko<br />
je in spi. Ker je med nami Maj in ker je maj, sem se poigrala z imeni in<br />
ugotovila, da Maj, če bi bil danes na pragu tridesetih, najverjetneje ne bi bil<br />
Maj. Njegovo ime je namreč ime zadnjih let, pogosteje se pojavlja šele po<br />
letu 1990. Povsem drugače je z žensko obliko imena najlepšega spomladanskega<br />
meseca. Maja je danes četrto najpogostejše ime za deklice*, tako<br />
je poimenovanih nekaj več kot deset tisoč deklic oz. žensk pri nas. Po<br />
priljubljenosti je na osmem mestu od leta 2000**. Maja izvira iz imena<br />
Magdalena, kakor je zapisano tudi v koledarju osebnih praznikov.<br />
A<br />
stma je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen otrok in mladine.<br />
V Sloveniji po nekaterih podatkih čedalje več ljudi boleha za<br />
astmo, od tega najmanj štirinajst odstotkov otrok in mladostnikov.<br />
5. maj je svetovni dan astme, letos je potekal po geslom Nadzorujem svojo<br />
astmo. Če ste astmatični bolnik, se lahko pridružite društvu Astma in<br />
šport. Aktiven član društva je tudi ultramaratonski kolesar Marko Baloh,<br />
ki je že večkrat dokazal, da lahko tudi bolniki z astmo živijo <strong>aktivno</strong><br />
življenje. Sam se je z astmo srečal tako v otroštvu kot v zrelejših letih in<br />
kljub temu vrti pedale na najzahtevnejših kolesarskih tekmah (med drugim<br />
je že večkrat prevozil tudi raam***, najzahtevnejšo dirko na svetu).<br />
J<br />
utranja telovadba je lahko odličen začetek dneva in začetek priprav na<br />
poletno sezono, ko bomo v poletnih oblačilih ponosno pokazali lepo<br />
oblikovano telo. Prav jutranja telovadba je največji požrešnež maščob,<br />
zato je njena učinkovitost večja, kot če telovadimo popoldne ali zvečer. Jutranja<br />
telovadba požene kisik po vsem telesu in nas s tem pošlje v nov dan<br />
z več energije, s svežimi mislimi in z dobro voljo. Vse, kar morate narediti,<br />
je, da nekoliko prej vstanete. Po vadbi se okrepčajte z zdravim zajtrkom in<br />
se s kolesom odpravite v službo ali v šolo. Poleg dobrega občutka, da ste<br />
tako še več naredili za svoje zdravje in telo, boste veliko pripomogli tudi k<br />
čistejšemu okolju.<br />
Vanja Badovinac, odgovorna urednica<br />
* Podatek velja za leto 2007<br />
** Vir: Statistični urad Slovenije<br />
*** Raam – The Race Across America, Dirka čez Ameriko, 4800 km<br />
Foto: Miha Krivic
OSEBNO<br />
20<br />
<strong>Moje</strong> <strong>aktivno</strong> življenje z<br />
<strong>multiplo</strong> <strong>sklerozo</strong><br />
Pogovarjali smo se z Andrejem<br />
Erjavcem, dvainpetdesetletnim<br />
arhitektom rokerskega videza.<br />
Andrej ima družino, smuča, uživa v<br />
življenju. Že več kot 20 let pa je<br />
njegova spremljevalka tudi multipla<br />
skleroza.<br />
VSEBINA<br />
AKTUALNO<br />
24<br />
O2 za vsakega<br />
O2 za vsakega je mladinsko voden<br />
projekt, ki mlade med 12. in 19. letom v<br />
Sloveniji ozavešča o posledicah<br />
aktivnega in pasivnega kajenja ter o<br />
nemoralnih marketinških prijemih<br />
tobačne industrije.<br />
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
28<br />
Breza cveti, alergija preti<br />
Pomlad je v polnem razmahu. Gozdovi<br />
so ozeleneli, sadno drevje že cveti,<br />
minila pa je tudi spomladanska<br />
utrujenost. V tem letnem času ne<br />
moremo prezreti krhke breze. Za to<br />
krhkostjo se skriva najbolj alergogeno<br />
drevo, katerega pelod povzroča solzenje<br />
oči in draži nosne končiče.<br />
UVODNIK M A J 3<br />
ZA ZAČETEK Makroskop 6<br />
PO NASVET V LEKARNO Kažipot svetovanj v naših <strong>lekarna</strong>h 12<br />
OSEBNO <strong>Moje</strong> <strong>aktivno</strong> življenje z <strong>multiplo</strong> <strong>sklerozo</strong> 20<br />
AKTUALNO O2 za vsakega 24<br />
ZDRAVILNE RASTLINE Breza cveti, alergija preti 28<br />
Skrivnostna indijska Boswellia serrata lajša vnetne tegobe 32<br />
Vprašajte strokovnjaka 34<br />
KOŽA RAZKRIVA Umivanje rok kot osnovni higienski ukrep<br />
pri preprečevanju bolezni 36<br />
PRILOGA Zdravi z zdravo telesno težo 39<br />
Čezmerna telesna masa in prehrana 40<br />
KOŽA RAZKRIVA<br />
36<br />
Umivanje rok kot osnovni<br />
higienski ukrep pri<br />
preprečevanju bolezni<br />
Umivanje rok je osnovni in hkrati<br />
najpreprostejši ukrep pri<br />
preprečevanju širjenja nalezljivih<br />
bolezni. Poleg stalno prisotne<br />
mikrobne populacije se na koži rok<br />
občasno zadržuje tudi prehodna ali<br />
začasna mikrobna populacija.<br />
PRILOGA<br />
39<br />
Zdravi z zdravo telesno<br />
težo<br />
Telesna teža ni pomembna samo<br />
poleti, ko se odpravljamo na plažo,<br />
ampak vse leto. Nekaj koristnih<br />
nasvetov strokovnjakov lahko najdete<br />
tudi v naši reviji. Upamo, da nam bo v<br />
sodelovanju z vsemi mediji,<br />
organizacijami in društvi kljub vsemu<br />
uspelo prestaviti kakšno kolesce in<br />
pomagati pri spreminjanju trenda<br />
naraščanja števila ljudi s čezmerno<br />
telesno težo.<br />
ZA MIZO<br />
76<br />
"Tuna party"<br />
Mogoče se zdi besedna zveza tuna<br />
party nemogoča celo za tiste, ki imajo<br />
tuno radi, kaj šele za tiste, ki je sploh<br />
ne marajo. Ampak tuna party je proti<br />
pričakovanjem predvsem v<br />
gurmanskem smislu zelo uspel.<br />
Prehranska dopolnila pri hujšanju 46<br />
Nočna mora žensk - celulit in maščobne obloge 50<br />
Znanstveno potrjen program alli za zmanjšanje telesne teže 54<br />
Pri izgubi kilogramov je zelo pomembno gibanje 56<br />
PREUDARNO ZA ZDRAVJE Obvladovanje tveganj<br />
in preprečevanje zdravstvenih posledic dela 62<br />
VENERIN KOTIČEK Intimna nega je pomemben del osebne higiene 66<br />
SANJSKA KOLUMNA Franček Knez, Ožarjeni kamen 72<br />
PORTRET FARMACEVTA Alenka Podgornik, mag. farm. 74<br />
ZA MIZO "Tuna Party" 76<br />
NAGRADNA IGRA Sudoku 80<br />
NAŠA LEKARNA SVETUJE 82<br />
Transmaščobne kisline - dediščina našega prehranjevanja 44<br />
4 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 5
evija za<br />
zdrav življenjski slog<br />
Maj 2009, letnik 3, št. 33<br />
Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />
Naklada: 41.000 izvodov<br />
Vrednost izvoda: 3,67 €<br />
Letna naročnina: 41,10 €<br />
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
UREDNIŠTVO<br />
Glavna urednica: Eva Esih, mag. farm.<br />
Odgovorna urednica:<br />
mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />
Strokovna sodelavca uredništva:<br />
mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., in Rok Petrič<br />
UREDNIŠKI ODBOR<br />
znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm.<br />
dr. Aleš Mlinarič, mag. farm.<br />
Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />
Janez Špringer, mag. farm., spec.<br />
prof. dr. Ema Mušič, dr. med.<br />
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh.<br />
prim. Peter Kapš, dr. med.<br />
mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje<br />
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />
Ervin Strbad, dr. med.<br />
Oblikovanje celostne podobe: IODG<br />
Oblikovanje in prelom:<br />
: Vojko Plevel<br />
Lektura: Darka Tepina Podgoršek<br />
Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto<br />
Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno<br />
vsega uredništva.<br />
Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana<br />
Oglasno trženje:<br />
Entrapharm, d.o.o.,<br />
Mojca Lah, univ. dipl. ekon.<br />
Jure Pučko, univ. dipl. ekon.<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342<br />
E: marketing@entrapharm.com<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je mesečnik, ki je brezplačno<br />
na voljo v <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji.<br />
Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele<br />
je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem<br />
izdajatelja.<br />
Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki<br />
se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje:<br />
Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se<br />
sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo<br />
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik.<br />
Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.<br />
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni<br />
izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega<br />
obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da<br />
potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali<br />
farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene<br />
nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način<br />
jemanja zdravil.<br />
ZA ZAČETEK<br />
Makroskop<br />
Pripravljata Eva Esih in Rok Petrič<br />
Dobrodelna akcija Stopimo<br />
skupaj za bolnike z rakom<br />
Dobrodelna akcija Stopimo skupaj<br />
za bolnike z rakom, ki je potekala<br />
na začetku oktobra 2008, je<br />
obrodila sadove in bolniki v stavbi<br />
C ležijo na 74 novih posteljah, ki<br />
omogočajo primerno oskrbo tako<br />
njim kot zaposlenemu osebju. V<br />
pritličju stavbe D Onkološkega<br />
inštituta sta 20. aprila predsednica<br />
Društva onkoloških bolnikov<br />
Slovenije (DOBSLO) dr. Marija<br />
Vegelj Pirc in generalna direktorica<br />
inštituta Ana Žličar odprli Infocenter<br />
društva. V njem bodo<br />
prostovoljke in prostovoljci<br />
DOBSLO med 10. in 13. uro od<br />
ponedeljka do petka posredovali<br />
informacije, svetovali in izdajali<br />
publikacije. Vsem darovalcem,<br />
ki so prispevali sredstva za<br />
izboljšanje razmer zdravljenja v<br />
bolnišničnih oddelkih v stavbi C,<br />
v imenu mnogih, ki se že zdravijo<br />
tam ali se še bodo, preprost in<br />
iskren hvala! Kljub težkim časom<br />
občutek za pomoč ljudem v stiski<br />
med nami še vedno živi, če le<br />
stopimo skupaj!<br />
AED za življenje<br />
AED (avtomatski eksterni<br />
defibrilatorji) so naprave, ključne<br />
za ukrepanje pri srčnem zastoju.<br />
Čeprav je v Sloveniji okoli 300<br />
javno dostopnih defibrilatorjev,<br />
njihove lokacije do zdaj niso bile<br />
popisane. To spreminjajo študentje<br />
medicine z novo bazo AED<br />
Slovenije, ki je prosto dostopna<br />
na spletnem naslovu http://<br />
aed.zazivljenje.org. Na spletni<br />
strani si lahko preberete tudi več<br />
o uporabi AED in se prijavite na<br />
brezplačen tečaj oživljanja. Bazo<br />
so v okviru projekta Za življenje<br />
ustvarili študentje medicinskih<br />
fakultet v Ljubljani in Mariboru.<br />
Zaradi srčnega zastoja v Sloveniji<br />
dnevno umre pet do šest ljudi.<br />
Najpogostejši vzrok zanj je<br />
migetanje srčnih prekatov, ki<br />
se lahko pozdravi le s sunkom<br />
Za zdravo črevesno floro<br />
ErceFlora duo (Sanofi Aventis) je prehransko dopolnilo iz družine<br />
probiotikov. Črevesni flori pomaga, da se okrepi in obnovi svoje naravno<br />
zaščitno delovanje. Probiotične bakterije žive dosežejo debelo črevo in<br />
tako pomagajo uravnavati in krepiti delovanje črevesa. ErceFlora duo<br />
pomaga uravnavati črevesno<br />
floro pri jemanju antibiotikov<br />
in krepi obrambni sistem<br />
telesa. ErceFlora duo vsebuje<br />
dve vrsti mlečnokislinskih<br />
bakterij in sev kvasovk.<br />
Sestavine so med seboj<br />
usklajene in se optimalno<br />
dopolnjujejo. ErceFlora duo<br />
je prehransko dopolnilo na<br />
naravni podlagi in ga lahko<br />
dobivajo tudi majhni otroci.<br />
Dva nova izdelka za pomoč pri različnih<br />
ginekoloških stanjih<br />
Podjetje dr. Gorkič predstavlja dva nova izdelka,<br />
VITAgyn ginekološko čistilno peno s kislim pH in<br />
Gynophilus ® kapsule z laktobacili za vaginalno<br />
uporabo.<br />
VITAgyn pena v sprayu omogoča učinkovito<br />
neagresivno higieno intimnega področja. Obnavlja<br />
naravni pH-nožnice in preprečuje vaginalne okužbe.<br />
Razkuževalni učinek klorheksidina dopolnjujeta<br />
izvlečka nepozebnika (hamamelisa) in kamilice s<br />
protivnetnim in pomirjevalnim delovanjem. Pena<br />
VITAgyn ne vsebuje konzervansov in barvil in je<br />
primerna za dolgotrajno uporabo.<br />
Gynophilus ® kapsule z laktobacili za vaginalno<br />
uporabo vsebujejo visoko koncentracijo<br />
za razmnoževanje sposobnih laktobacilov<br />
(Lactobacillus casei v. rhamnosus), ki so sposobni<br />
neposredne vezave in razmnoževanja na vaginalni<br />
sluznici. Znanstveno dokazano obnavljajo vaginalno<br />
floro po antibiotični oz. antimikotični terapiji in<br />
izredno učinkovito okrepijo naravno vaginalno<br />
floro ter s tem zmanjšujejo tveganje za glivične in<br />
bakterijske vaginalne infekcije.<br />
6 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 7
ZA ZAČETEK<br />
Kozmetika Kaeline<br />
Kozmetika Kaeline – argatherapie je<br />
zelo učinkovita naravna kozmetika,<br />
potrjena s certifikatom ECO in<br />
BIO, narejena na osnovi najvišje<br />
kakovosti arganovega olja in<br />
eteričnih olj. Kozmetiko Kaeline<br />
sestavljajo izdelki za nego obraza<br />
in telesa, za domačo uporabo in<br />
profesionalno nego v wellness<br />
centrih in spajih. V zadnjem času<br />
sta se kolekciji pridružila še dva<br />
šampona za lase, popolna novost<br />
pa sta seruma za lase in lepotilna<br />
vodica za čiščenje obraza ter<br />
odstranjevanje ličil. Več na:<br />
www.trgovina-Organique.si.<br />
električnega toka (t. i. defibrilacijo),<br />
ki ga skozi srce spustimo z AED. Ta<br />
naprava omogoča defibrilacijo z<br />
dvema elektrodama, ki ju nalepimo<br />
na kožo prsnega koša. Je varna in<br />
namenjena laikom. Uporaba AED<br />
lahko v prvih dveh minutah po<br />
srčnem zastoju stopnjo preživetja<br />
poveča za več kot trikrat, zato<br />
je nujno, da vsakdo ve, kje so<br />
defibrilatorji nameščeni.<br />
Svetovni dan hemofilije<br />
Ob nedavnem svetovnem dnevu<br />
hemofilije, ki ga vsako leto<br />
zaznamujemo 17. aprila, so na<br />
bolezen ljudi z motnjami v strjevanju<br />
krvi opozorili domači in tuji<br />
strokovnjaki. Hemofilija je prirojena<br />
ali pridobljena motnja strjevanja<br />
krvi, ki zmanjša sposobnost telesa<br />
za strjevanje ali koagulacijo<br />
krvi. Osebam s hemofilijo delno<br />
ali povsem primanjkuje eden<br />
od ključnih faktorjev strjevanja,<br />
potreben za nastanek krvnega<br />
strdka. V Sloveniji je skoraj 200<br />
oseb s hemofilijo. V počastitev<br />
8 NAŠA LEKARNA<br />
svetovnega dneva hemofilije ter<br />
s podporo farmacevtske družbe<br />
Novo Nordisk prireja Društvo<br />
hemofilikov Slovenije za svoje<br />
člane in njihove družine dvodnevno<br />
srečanje. Namen dogodka je varno<br />
izvajanje športnih dejavnosti in<br />
izobraževanje o naravi bolezni.<br />
»Menimo, da je osebam s hemofilijo<br />
zelo pomembno omogočiti, da živijo<br />
normalno življenje in sodelujejo v<br />
vsakodnevnih dejavnostih. Širšo<br />
javnost želimo ozavestiti o hemofiliji<br />
in izboljšati razumevanje te bolezni,«<br />
pravi profesor Jože Faganel,<br />
predsednik Društva hemofilikov<br />
Slovenije.<br />
Bayer HealthCare je na letošnji dan<br />
hemofilije Svetovni organizaciji<br />
za hemofilijo doniral 250.000<br />
evrov podpore. Bayer ima dolgo<br />
zgodovino prizadevanj in podpore<br />
pri zdravljenju hemofilije. Državam z<br />
omejenim dostopom do zdravljenja<br />
za bolnike s hemofilijo je v zadnjih<br />
letih podaril več kot 30 milijonov<br />
mednarodnih enot rekombinantnega<br />
faktorja VIII.<br />
Kap spoznanja<br />
Nevroznanstvenica Jill Bolte<br />
Taylor je pri 37 letih doživela<br />
možgansko kap, ki ji je odprla<br />
vrata spoznanja v delovanje<br />
možganov. Zanimivo je, da<br />
njena izkušnja potrjuje domneve<br />
o različnem delovanju leve in<br />
desne možganske poloble, kar<br />
modreci govorijo že tisočletja.<br />
Zato je to izjemno dragoceno<br />
branje za vse, ki okrevajo po<br />
kapi ali drugih možganskih<br />
poškodbah, pa tudi za vse, ki<br />
jih zanima delovanje človeških<br />
možganov in iskanje notranjega<br />
miru. Kljub hudim težavam<br />
je Jill Bolte Taylor po osmih<br />
letih popolnoma okrevala in<br />
dokazala, kaj vse se da doseči<br />
z voljo, znanjem in ljubeznijo.<br />
Njen navdihujoči govor v sklopu<br />
predavanj organizacije TED<br />
(Ideje, ki jih je vredno širiti) je<br />
navdušil številne ljudi po vsem<br />
svetu, tako kot njena knjiga.<br />
10. maja je evropski dan<br />
preprečevanja možganske<br />
kapi.<br />
Istrski večer – turistična novost na Obali, ki<br />
navdušuje<br />
Istrski večer je družabni dogodek, ki poteka v<br />
prijetnem vzdušju slovenskega istrskega zaledja.<br />
V dveinpolurnem programu ob živi glasbi in plesih<br />
istrske folklorne skupine ter ob tipični istrski<br />
kulinariki in žlahtni kapljici doživimo osnove<br />
tradicionalno istrske gostoljubnosti in zabave.<br />
Istrske večere pripravlja turistična agencija<br />
Autentica, ki ima v svojem programu še nekaj<br />
zanimivih aranžmajev in krajših animacij, ki<br />
zadovoljijo še tako zahtevnega gosta. Več o<br />
istrskem večeru in drugi ponudbi si lahko preberete<br />
na: www.autentica.si<br />
Cepljenje najučinkoviteje varuje pred številnimi<br />
nalezljivimi boleznimi<br />
Aprila smo zaznamovali evropski teden cepljenja, ki<br />
je že od leta 2005 namenjen poudarjanju pomena<br />
cepljenja. Raziskave kažejo, da je v prizadevanjih<br />
za boljšo kakovost življenja prav cepljenje prineslo<br />
človeštvu največje koristi. Z njim so bile že premagane<br />
črne koze, kmalu se pričakuje izkoreninjenje otroške<br />
paralize. Slovenija ima vzpostavljen uspešen<br />
nacionalni program cepljenja predšolskih in šolskih<br />
otrok. Cepi se večina otrok. Kot rezultat tega pri nas<br />
že več desetletij nimamo bolnikov z davico ali otroško<br />
paralizo in tudi ne tetanusa pri otrocih. V zadnjih<br />
desetih letih ni bilo nobenega primera ošpic in le<br />
posamezni primeri rdečk in mumpsa. Ena glavnih<br />
letošnjih novosti na področju cepljenja je uvajanje<br />
brezplačnega cepljenja proti okužbam s humanimi<br />
virusi papiloma (HPV). Gre za neobvezno cepljenje<br />
Kolostrum<br />
Odpornost za vse generacije v<br />
majhnih in okusnih tabletkah<br />
iz neokrnjene narave.<br />
Kolostrum vsebuje imunske<br />
faktorje, rastne dejavnike,<br />
vitamine, minerale,<br />
beljakovine in pripomore pri<br />
krepitvi imunske odpornosti.<br />
Kolostrum z 12 mg IgG<br />
je namenjen otrokom starim do 6 let.<br />
Žvečljive tablete Kolostrum z<br />
aromo mleka in vanilijeprispevajo k<br />
boljšemu počutju vašega otroka in h<br />
krepitvi njegove splošne odpornosti.<br />
Kolostrum s 27 mg IgG<br />
je namenjen otrokom starim od 6 do 12 let.<br />
Kolostrum s 45 mg IgG<br />
je namenjen odraslim<br />
ki si želijo okrepiti naravno<br />
odpornost in vitalnost,<br />
ki si želijo urediti prebavo,<br />
rekreativcem in aktivnim<br />
športnikom.<br />
Prednosti žvečljivih tablet<br />
Kolostrum:<br />
so majhne, zelo okusne in<br />
enostavne za uporabo,<br />
izdelane so v Novi Zelandiji,<br />
ki sodi med najčistejše<br />
dežele na svetu.<br />
Ars Pharmae ® , d.o.o.<br />
Železna cesta 14, 1000 Ljubljana<br />
T 01 4205 730, F 01 4205 735<br />
www.arspharmae.com<br />
Žvečljive tablete Kolostrum<br />
so na voljo v <strong>lekarna</strong>h in<br />
specializiranih trgovinah .
ZA ZAČETEK<br />
Otvoritev Lekarne Trzin<br />
23. marca je vrata odprla prva<br />
<strong>lekarna</strong> v Trzinu, kar je zelo<br />
razveselilo tamkajšnje stanovalce.<br />
V lekarni izdajajo zdravila<br />
na recept in brez recepta ter<br />
prodajajo tehnične pripomočke<br />
in široko paleto prehranskih<br />
dopolnil in kozmetičnih izdelkov.<br />
Lekarna je moderno zasnovana,<br />
s samopostrežnim delom in<br />
svetovalnim kotičkom. Uradno<br />
odprtje lekarne je bilo 9. aprila.<br />
Trak sta slavnostno prerezala župan<br />
občine Trzin g. Tone Peršak in vodja<br />
lekarne ga. Veronika Dobovšek ob<br />
navzočnosti župana občine Ljubljana g. Zorana Jankovića in direktorja Lekarne Ljubljana Marka Jakliča.<br />
Z odprtjem lekarne Trzin se je mreža Lekarne Ljubljana razširila na 36 enot.<br />
deklic v starosti od 11 do 12<br />
let, katerega glavni namen je<br />
preprečevanje raka materničnega<br />
vratu. Poleg tega nacionalni<br />
program cepljenja za leto 2009<br />
prinaša dodaten odmerek cepiva<br />
proti oslovskemu kašlju za otroke<br />
v 3. razredu, ki ga bodo prejeli<br />
skupaj s cepivom proti davici in<br />
tetanusu.<br />
Slovenski medicinski e-slovar<br />
na spletu dostopen vsem<br />
Medicinska fakulteta Univerze<br />
v Ljubljani je v sodelovanju s<br />
farmacevtsko družbo Lek, članom<br />
skupine Sandoz, pripravila<br />
elektronsko različico IV. izdaje<br />
Slovenskega medicinskega<br />
e-slovarja, ki je prvi tovrstni<br />
slovar v Sloveniji, na voljo na<br />
spletu. Slovar je na Lekovi spletni<br />
strani www.lek.si/medicinskislovar<br />
in obsega razlage več kot<br />
67.000 strokovnih izrazov, od tega<br />
več kot 38.400 gesel in skoraj<br />
29.000 stalnih besednih zvez iz<br />
medicine ter biomedicinskih in z<br />
medicino povezanih naravoslovnih<br />
ved. IV. izdajo Slovenskega<br />
medicinskega e-slovarja je<br />
skupaj pripravljalo več kot 100<br />
avtorjev, najuglednejših slovenskih<br />
strokovnjakov in profesorjev na<br />
Medicinski fakulteti UL.<br />
Kloptest<br />
Hitri test za odkrivanje borelije je imunološki test za hitro in kakovostno<br />
ugotavljanje prisotnosti bakterij borelije Borrelia burgdorferi sensu lato (Borrelia<br />
(B.) garninii, Borrelia afzelii in Borrelia burgdorferi sensu stricto) neposredno<br />
na klopu. Lymska borelioza in klopni meningitis sta najpogostejši bolezni, ki jih<br />
prenašajo klopi. Klopni meningitis prenašajo virusi, proti katerim obstaja cepivo.<br />
Borrelia burgdorferi sensu lato je glavni povzročitelj obolenja za lymsko<br />
boreliozo in cepivo ne obstaja. Zgodnje odkrivanje bolezni in terapija z antibiotiki<br />
zmanjšujeta posledice in zaplete pri tej bolezni. Kloptest je 98-odstotno natančen<br />
in zanesljiv ter ima 100-odstotno občutljivost. Kloptest je na voljo v <strong>lekarna</strong>h in<br />
specializiranih trgovinah.<br />
Pnevmokokno cepivo družbe<br />
GlaxoSmithKline je dobilo<br />
evropsko dovoljenje za promet<br />
Družba GlaxoSmithKline (GSK)<br />
je od Evropske komisije dobila<br />
dovoljenje za promet s cepivom<br />
Synflorix®. To je pediatrično<br />
pnevmokokno cepivo, namenjeno<br />
zaščiti pred smrtno nevarnimi<br />
boleznimi, kakršni sta meningitis<br />
in bakteriemična pljučnica, pa tudi<br />
pred okužbami srednjega ušesa.<br />
V Evropi približno eno tretjino<br />
primerov resne pnevmokokne<br />
bolezni pri majhnih otrocih<br />
povzročijo serotipi bakterij, pred<br />
katerimi trenutno dostopno<br />
konjugirano pnevmokokno cepivo<br />
Dve novi knjigi iz založbe IN OBS MEDICUS<br />
Knjiga Vitki po 40 avtoric dr. Irene Kührer in<br />
Elisabeth Fischer predstavlja hranilne snovi, ki<br />
so v tem obdobju še posebno pomembne – vse<br />
o vitaminih, mineralih in njihovem pozitivnem<br />
vplivu na telo. Avtorici imata obilico predlogov<br />
in receptov za zajtrke, napitke, najrazličnejše<br />
prigrizke, solate, juhe, testeninske, vegetarijanske,<br />
ribje in perutninske glavne jedi ter sladice. Tako<br />
bo čas po 40. letu čas odkrivanja novih užitkov in<br />
zdravega življenja.<br />
V knjigi Osteoporoza avtorici Marlisa Szwillus in<br />
dr. Jutta Semler na kratko spregovorita o znakih<br />
osteoporoze, dejavnikih tveganja za osteoporozo,<br />
najpogostejših načinih merjenja kostne gostote,<br />
zdravljenju, predvsem pa se posvetita temu, kako<br />
osteoporozo preprečevati oziroma živeti z njo.<br />
Poudarjata zdrav življenjski slog, veliko primernega<br />
gibanja, »zdravega za kosti«, in osteoporozi<br />
primerno prehrano, bogato s kalcijem.<br />
Knjigi lahko naročite pri založbi<br />
IN OBS MEDICUS, d. o. o., Ptujska Gora 15, 2323<br />
PTUJSKA GORA, telefon 02/794 86 20, 041 613<br />
605, e-naslov: info@inobsmedicus.si,<br />
www.inobsmedicus.si .<br />
ne varuje. S to odločitvijo je tako dostopno novo<br />
cepivo, ki bo lahko preprečilo smrti in trpljenje otrok<br />
in bo obenem prineslo tudi občutne javnozdravstvene<br />
koristi po vsej Evropi.<br />
Celjska podružnica<br />
vabi vse člane Slovenskega farmacevtskega<br />
društva na strokovno-rekreacijski dogodek<br />
Športne igre 2009,<br />
ki bodo v soboto, 06. junija 2009<br />
v Rogaški Slatini!<br />
Prijava in več informacij na naslovu<br />
www.sfd.si!<br />
10 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 11
PO NASVET V LEKARNO<br />
Kažipot svetovanj<br />
Dnevi svetovanj bodo v maju potekali v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />
Datum Lekarna<br />
8. maj od 10h do 16h 9. maj od 9h do 13h Lekarna Brežice,<br />
Černelčeva 8, Brežice / 07/499 47 35<br />
11. in 12. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Deteljica,<br />
Deteljica 10, Tržič / 04/592 46 00<br />
13. in 14. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Ravne na Koroškem,<br />
Ob Suhi 11, Ravne na Koroškem / 02/875 07 02<br />
18. in 19. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Fužine,<br />
Preglov trg 4, Ljubljana / 01/520 48 52<br />
15. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Top - Lek,<br />
Potrčeva 23, Ptuj / 02/787 84 80<br />
18. maj<br />
od 13h do 19h Lekarna Naklo,<br />
Stara cesta 61, Naklo / 04/257 88 90<br />
19. in 22. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Planina 1,<br />
Lojzeta Horvata 4a, Kranj / 04/201 61 60<br />
20. in 21. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Slovenj Gradec,<br />
Glavni trg 28, Slovenj Gradec / 02/881 27 73<br />
20. in 21. maj<br />
od 13h do 19h Lekarna v Europarku,<br />
Pobreška c. 18, Maribor, / 02/320 40 56<br />
26. in 27. maj<br />
od 10h do 16h Centralna <strong>lekarna</strong> Ljubljana,<br />
Prešernov trg 5, Ljubljana / 01/244 23 66<br />
27. in 28. maj<br />
od 13h do 19h Lekarna Primskovo,<br />
C. Staneta Žagarja 34, Kranj / 04/201 61 69<br />
28. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Miklošič,<br />
Miklošičeva cesta 24, Ljubljana / 01/230 62 58<br />
29. maj od 9h do 15h 30. maj od 9h do 13h Lekarna Žalec,<br />
Prešernova 6, Žalec / 03/712 02 50<br />
29. maj od 13h do 19h 30. maj od 9h do 15h Lekarna v Planetu Tuš,<br />
Mariborska 128, Celje / 03/490 31 56<br />
2. junij od 13h do 19h 3. junij od 9h do 15h Lekarna Domžale,<br />
Ljubljanska 72, Domžale / 01/724 42 80<br />
v naših <strong>lekarna</strong>h<br />
Svetovanja o uporabi dermokozmetike Eucerin<br />
Uživajte na soncu z zanesljivim partnerjem!<br />
Pomlad je že v polnem razcvetu in pričakovanje prihajajočega poletja nas<br />
spravlja v dobro voljo. Spet lahko sedimo zunaj, se odpravimo na družinski<br />
izlet v neznano in skupaj s prijatelji uživamo v naravi: drugače povedano,<br />
preprosto polno uživamo v življenju.<br />
In z izdelki za zaščito pred soncem Eucerin Sun lahko to počnemo brez<br />
skrbi!<br />
Več informacij o novi liniji izdelkov Eucerin Sun lahko dobite v spodaj<br />
naštetih <strong>lekarna</strong>h ali na spletni strani www.eucerin.si.<br />
»Dan svetovanj« ali brezplačna meritev kazalnikov čezmerne teže<br />
Dnevi svetovanj bodo v maju potekali v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />
Datum Lekarna<br />
13. in 14. maj<br />
od 10h do 18h 18. in 19. maj<br />
od 10h do 18h 21. in 22. maj<br />
od 10h do 18h 25. in 26. maj<br />
od 10h do 18h 28. maj od 10h do 18h 30. maj od 9h do 14h 30. maj<br />
od 7.30 naprej<br />
16. maj<br />
od 8 h do 12 h<br />
Debelost ali čezmerna telesna teža sta bolezni s številnimi neželenimi učinki.<br />
Farmacevtsko podjetje Abbott, podjetje VPD, JZ Lekarne Ljubljana ter podjetje<br />
Entrapharm organizirajo brezplačna merjenja krvnega tlaka, ravni holesterola,<br />
trigliceridov in sladkorja v krvi, telesne teže, obsega pasu ter indeksa telesne<br />
mase po <strong>lekarna</strong>h v Sloveniji. Ob meritvah svetujejo, kako izgubiti telesno težo.<br />
Če se tudi vi spoprijemate s čezmerno telesno težo, obiščite lekarno, kjer bo<br />
svetovanje potekalo.<br />
Zaželeno je, da se za meritve predhodno prijavite v lekarni ali po telefonu.<br />
Za več informacij se lahko obrnete na Abbott Laboratories d.o.o.,<br />
Dolenjska cesta 242c, Ljubljana, ga. Tamara Šišić, tel.: 01/23 63 178.<br />
Lekarna Metelkova,<br />
Metelkova 9, Ljubljana / 01/230 62 42<br />
Lekarna pri Polikliniki,<br />
Prisojna ulica 7, Ljubljana / 01/230 62 32<br />
Lekarna Rakovnik,<br />
Dolenjska cesta 43, Ljubljana / 01/280 86 72<br />
Lekarna v City parku,<br />
Šmartinska cesta 152 g Ljubljana / 01/520 48 83<br />
Centralna <strong>lekarna</strong> Ljubljana,<br />
Prešernov trg 5, Ljubljana / 01/244 23 66<br />
PARK TIVOLI, Ljubljana<br />
4. dm tek za ženske<br />
Lekarna Arnica Montana,<br />
Knafelčeva 31, Maribor / 02/332 65 34<br />
12 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 13
PO NASVET V LEKARNO<br />
Svetovanja o uporabi dermokozmetike<br />
Skin Doctors<br />
Podjetje Skin Doctors je bilo ustanovljeno leta 1997 in je eno izmed najboljših<br />
farmacevtsko kozmetičnih podjetij v Avstraliji. Njihovi visoko kakovostni in<br />
klinično preizkušeni izdelki za nego kože so razširjeni v 48 državah po svetu.<br />
Več informacij o izdelkih vam bodo posredovali svetovalci v spodaj naštetih <strong>lekarna</strong>h.<br />
Datum Lekarna<br />
9., 14., 16., 30. maj od 10h do 15h 23. maj od 10h do 18h Lekarna Bizjak,<br />
Šmartinska 152/BTC, Hala A, Ljubljana / 01/ 585 26 57<br />
11. maj<br />
od 10h do 15h Lekarna WTC,<br />
Dunajska c. 158 Ljubljana / 01/ 569 20 30<br />
11. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Rakovnik,<br />
Dolenjska cesta 43, Ljubljana / 01/ 280 86 72<br />
11. in 12. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Nove Jarše,<br />
Kvedrova cesta 20, Ljubljana / 01/ 520 48 62<br />
12. maj od 10h do 16h 13. maj od 13h do 19h Lekarna v Qlandiji,<br />
Cesta Proletarskih brigad 100, Maribor / 02/ 420 14 20<br />
13. in 15. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Medvode,<br />
Donova 1, Medvode / 01/ 362 57 62<br />
13. in 28. maj<br />
od 9.30h do 16h Lekarna v Europarku,<br />
Pobreška cesta 18, Maribor / 02/ 320 40 56<br />
14. in 15. maj<br />
od 11h do 17h Lekarna Koseze,<br />
Ulica Bratov Učakar 64, Ljubljana / 01/ 500 04 32<br />
14. maj od 9h do 15.30h 26. maj od 9.30h do 15.30h Lekarna Šentjernej,<br />
Prvomajska 5, Šentjernej / 07/ 393 44 91<br />
15. maj<br />
od 9h do 15h Lekarna Sevnica,<br />
Trg svobode 14, Sevnica / 07/ 816 16 20<br />
16. maj<br />
od 9h do 13h Lekarna Portorož,<br />
Obala 41, Portorož / 05/ 674 86 70<br />
18. maj<br />
od 10h do 17h Lekarna Bitenc,<br />
Cesta Ljubljanske brigade 33, Ljubljana / 01/ 519 20 89<br />
19. maj<br />
od 9h do 15h Lekarna Šinigoj,<br />
Gradnikove brigade 47, Nova Gorica / 05/ 333 40 60<br />
18. maj od 11h do 17h 19. maj od 10h do 16h Lekarna Grosuplje,<br />
Adamičeva cesta 8, Grosuplje / 01/ 788 87 35<br />
20. maj<br />
od 10h do 17h Lekarna Planina II v TC Qlandia,<br />
Cesta 1. maja 77, Kranj / 04/ 201 61 75<br />
21. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Bled,<br />
Ljubljanska ulica 4, Bled / 04/ 578 07 75<br />
22. maj<br />
od 9h do 14h Lekarna Kamnik,<br />
Šutna 7, Kamnik / 01/ 839 70 37<br />
23. maj<br />
od 9h do 14h Lekarna Supernova Kranj,<br />
Stara cesta 25b, Kranj / 04/ 238 08 08<br />
25. in 26. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Center Maribor,<br />
Gosposka 12, Maribor / 02/ 229 45 30<br />
27. maj<br />
od 11h do 17h Lekarna Brod,<br />
Tacenska c. 120, Ljubljana / 01/ 512 03 57<br />
29. maj<br />
od 9.30h do 16.30h Lekarna Zupančičeva jama,<br />
Železna 16, Ljubljana / 01/ 473 55 21<br />
30. maj<br />
od 8.30h do 14h Lekarna Budina – Brstje,<br />
Ormoška cesta 15, Ptuj / 02/ 748 18 66<br />
14 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 15
PO NASVET V LEKARNO<br />
Dodatni datumi svetovanj bodo objavljeni na spletni strani www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />
Imena nagrajencev iz aprilske številke revije Naša <strong>lekarna</strong>:<br />
Milan Radin, Runkova 2, 1107 Ljubljana / Flisar Alenka, Tešanovci 30, 9226 Moravske toplice / Vršnik<br />
Francka, Gregorčičeva 34, 4000 Kranj / Pohar Vinko, Nasipi 15, 1420 Trbovlje / Roblek Miro, Bašelj 62, 4205<br />
Preddvor.<br />
Datum Lekarna<br />
12. in 14. maj<br />
od 10h do 16h 18. maj<br />
od 13h do 19h 18. maj od 9h do 15h 19. maj od 10h do 16h 19. in 20. maj<br />
od 10h do 16h 20. in 21. maj<br />
od 10h do 16h 21. in 25. maj<br />
od 10h do 16h 22. od 10h do 16h 23. maj od 9h do 13h 26. in 27. maj<br />
od 10h do 16h 28. in 29. maj<br />
od 10h do 16h 28. in 29. maj<br />
od 10h do 16h 1. in 2. junij<br />
od 10h do 16h 3. in 4. junij<br />
od 10h do 16h 16 NAŠA LEKARNA<br />
Pot do želene postave<br />
Za uspešno in trajno zmanjšanje telesne teže sta potrebna vztrajnost in čas,<br />
saj do resnične izgube teže ne more priti čez noč. Prevelika telesna teža pri<br />
mnogih predstavlja resne zdravstvene težave. Izdelek Formoline L112 je lahko<br />
v pomoč pri izgubi kilogramov<br />
Več informacij o izdelku si lahko preberete na spletni strani<br />
www.formoline.si ali v spodaj naštetih <strong>lekarna</strong>h, kjer bodo potekala<br />
svetovanja.<br />
Lekarna Bežigrajski dvor,<br />
Kržičeva ulica 9, Ljubljana / 01/230 62 62<br />
Lekarna Planet Celje,<br />
Mariborska 128, Celje / 03/490 31 56<br />
Lekarna Ptuj,<br />
Trstenjakova 9, Ptuj / 02/771 60 01<br />
Lekarna Bizjak,<br />
Šmartinska 152/ BTC Hala A, Ljubljana / 01/585 26 57<br />
Lekarna Cankarjeva Velenje,<br />
Cankarjeva cesta 2b, Velenje / 03/897 63 80<br />
Lekarna Bitenc,<br />
Celovška 291, Ljubljana / 01/519 20 89<br />
Lekarna Ajdovščina,<br />
Tovarniška cesta 3e, Ajdovščina / 05/364 38 30<br />
Lekarna Bavarski dvor,<br />
Slovenska cesta 55, Ljubljana / 01/230 62 82<br />
Lekarna Deteljica,<br />
Deteljica 10, Tržič / 04/592 46 00<br />
Lekarna Šentjur,<br />
Leona Dobrotinška 3, Šentjur pri Celju / 03/749 27 56<br />
Lekarna Pri gradu,<br />
Partizanska 1, Maribor / 02/229 45 70<br />
Lekarna Slovenj Gradec,<br />
Glavni trg 28, Slovenj Gradec / 02/881 27 73<br />
Knockout sovražnikom zdravja<br />
Svetovanja o uporabi<br />
prehranskega dopolnila Ekolostrum<br />
Ekolostrum je bogat vir imunskih in rastnih faktorjev ter vitaminov, mineralov in<br />
aminokislin. Več kot 3000 raziskav je potrdilo številne koristi kolostruma za<br />
naše zdravje. Kapsule Ekolostrum vsebujejo visokokakovostni, 100-odstotno<br />
naravni, biološki pridelani kolostrum domačih krav brez kakšnih koli dodatkov.<br />
Svetovanja (s srečelovom) bodo v mesecu maju potekala v <strong>lekarna</strong>h po<br />
Sloveniji.<br />
Dodatni datumi svetovanj bodo objavljeni na spletnih straneh<br />
www.ekolostrum.com in www.nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />
Nasvet o izbiri ustreznega izdelka za vašo kožo lahko poiščete v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />
Datum Lekarna<br />
11. in 12. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Črnuče,<br />
Primožičeva 2, Ljubljana / 01/530 07 22<br />
13. in 14. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Kranj,<br />
Bleiweisova cesta 8, Kranj / 04/201 61 34<br />
15. in 26. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Pri Polikliniki,<br />
Prisojna ulica 7, Ljubljana / 01/230 62 32<br />
18. in 19. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Šentjur,<br />
Leona Dobrotinška 3, Šentjur pri Celju / 03/749 27 56<br />
18. in 19. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Žalec,<br />
Prešernova 6, Žalec / 03/712 02 50<br />
20. in 21. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Deteljica,<br />
Deteljica 10, Tržič / 04/592 46 00<br />
27. in 28. maj<br />
od 13h do 19h Lekarna Qlandija,<br />
Cesta proletarskih brigad 100, Maribor / 02/420 14 20<br />
20. in 21. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Fužine,<br />
Preglov trg 4, Ljubljana / 01/520 48 52<br />
21. in 22. maj<br />
od 14h do 20h Lekarna City Park,<br />
Šmartinska 152g, Ljubljana / 01/520 48 83<br />
22. maj od 13h do 19h 23. maj od 9h do 15h Lekarna Planet Tuš,<br />
Mariborska 128, Celje / 03/490 31 56<br />
28. in 29. maj<br />
od 10h do 16h Lekarna Center Maribor,<br />
Gosposka 12, Maribor / 02/229 45 30<br />
2. in 3. junij<br />
od 10h do 16h Centralna <strong>lekarna</strong> Ljubljana,<br />
Prešernov trg 5, Ljubljana / 01/244 23 66<br />
3. in 4. junij<br />
od 10h do 16h Lekarna Center Celje,<br />
Stanetova 13a, Celje / 03/425 02 60<br />
NAŠA LEKARNA 17
PO NASVET V LEKARNO<br />
Svetovanja o uporabi zdravila alli<br />
Dnevi svetovanj bodo v maju potekali v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />
Datum Lekarna<br />
13. in 18. maj<br />
od 13 h do 19 h<br />
14. in 19. maj<br />
od 12 h do 18 h<br />
19. in 20. maj<br />
od 10 h do 16 h<br />
20. in 21. maj<br />
od 13 h do 19 h<br />
21. in 22. maj<br />
od 13 h do 19 h<br />
22. in 25. maj<br />
od 10 h do 16 h<br />
25. maj<br />
od 13 h do 19 h<br />
26. in 27. maj<br />
od 10 h do 16 h<br />
26. in 27. maj<br />
od 10h do 16h 28. in 29. maj<br />
od 10h do 16h 28. in 29. maj<br />
od 10h do 16h 3. in 4. junij<br />
od 10h do 16h 5. junij od 13h do 19h 6. junij od 9h do 13h Kažipot svetovanj<br />
v naših <strong>lekarna</strong>h<br />
alli je zdravilo in je na voljo v <strong>lekarna</strong>h. alli lahko odrasli osebi ob zdravem<br />
načinu življenja pomaga izgubiti 50 % več telesne mase, kot bi je izgubila<br />
s samo dieto, oziroma za vsaka dva kilograma, ki ju uporabnik izgubi z<br />
lastnim trudom, lahko zdravilo alli pomaga izgubiti dodaten kilogram.<br />
Izkušeni svetovalci vam bodo predstavili zdravilo alli in svetovali<br />
o spremembi življenjskega sloga ter o zdravi prehrani.<br />
Lekarna Mirje,<br />
Trg MDB 2, Ljubljana / 01/242 06 42<br />
Lekarna Polje,<br />
Cesta 30. avgusta 2, Ljubljana - Polje / 01/520 48 82<br />
Lekarna Ivančna Gorica,<br />
Ulica 6. junija 12, Ivančna Gorica / 01/788 75 22<br />
Lekarna Qlandia,<br />
Cesta Proletarskih brigad 100, Maribor / 02/420 14 20<br />
Lekarna Grosuplje,<br />
Adamičeva cesta 8, Grosuplje / 01/788 87 35<br />
Lekarna Kranj,<br />
Bleiweisova cesta 8, Kranj / 04/201 61 35<br />
Lekarna Supernova,<br />
Jurčkova cesta 223, Ljubljana / 01/280 86 76<br />
Lekarna Center Celje,<br />
Stanetova 13a, Celje / 03/425 02 60<br />
Lekarna Črnuče,<br />
Primožičeva 2, Ljubljana / 01/530 07 22<br />
Lekarna Fužine,<br />
Preglov trg 4, Ljubljana / 01/520 48 52<br />
Lekarna Pobrežje,<br />
C. XIV. divizije 30a, Maribor / 02/480 54 40<br />
Lekarna Radovljica,<br />
Kopališka 7, Radovljica / 04/532 07 02<br />
Lekarna v Europarku,<br />
Pobreška cesta 18, Maribor / 02/320 40 56<br />
18 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 19
OSEBNO<br />
<strong>Moje</strong> <strong>aktivno</strong> življenje<br />
z <strong>multiplo</strong> <strong>sklerozo</strong><br />
Foto: osebni arhiv<br />
Koliko časa ste že bolni? Kdaj in kako ste<br />
izvedeli za bolezen?<br />
Toliko časa, da se že skoraj ne spomnim več,<br />
koliko (se smeje). Diagnozo so mi postavili pred<br />
približno dvajsetimi leti. Na začetku mi niso naravnost<br />
povedali, kaj natančno imam. Ženi so povedali,<br />
da je diagnoza multipla skleroza in da sem<br />
zato lahko drugo leto na vozičku, lahko umrem,<br />
lahko pa živim do 60. ali 65. leta, saj je bolezen<br />
zelo nepredvidljiva. Poudarili so, da naj ne zapravljava<br />
denarja za alternativce, ker nima smisla.<br />
Kako je potekalo zdravljenje?<br />
Dvakrat na leto sem hodil na infuzije kortikosteroidov,<br />
ki so mi kar pomagale. Pozneje se je<br />
stanje poslabšalo. Bilo je zelo hudo, imel sem bergle,<br />
ene noge nisem več čutil.<br />
Leta 1996 je bilo pri nas registrirano zdravilo<br />
betaferon in zdravniki so me vprašali, ali bi po-<br />
Vse, kar se zgodi,<br />
ima svoj smisel.<br />
Z Andrejem Erjavcem sva se dogovorila,<br />
da se za intervju dobiva kar na kavi in<br />
tako združiva prijeten sončen dopoldan v<br />
Ljubljani s koristnim. Ampak kako se<br />
bova pa prepoznala, vpraša. Hm, jaz<br />
imam temne lase in pisano jakno, pravim.<br />
On pove, da ima daljše sive lase.<br />
Brez večjih težav se najdeva, naročiva<br />
kavo in začneva klepetati. Andrej je<br />
dvainpetdesetletni arhitekt rokerskega<br />
videza. Ima družino, smuča, uživa v<br />
življenju. Že več kot 20 let pa je njegova<br />
spremljevalka tudi multipla skleroza.<br />
skusil z novim zdravljenjem. Z veseljem sem pristal,<br />
saj sem si mislil, da nimam nič izgubiti. Zdaj<br />
je že več kot deset let od tega. Ko sem prešel na<br />
novo zdravljenje, me je najprej čisto sesulo.<br />
Počutil sem se, kot bi imel gripo, bil sem v depresiji,<br />
zdelo se mi je, da sem kriv za vse. Potem sem<br />
se počasi navadil na zdravilo. Popravilo in celo<br />
izboljšalo se je tudi moje zdravstveno stanje, ki je<br />
od takrat bolj ali manj stabilno.<br />
Kako se je bolezen začela in kakšni so bili<br />
znaki?<br />
Veliko sem se ukvarjal s športom, zelo rad<br />
sem igral tenis. Najprej sem začel čutiti mravljince<br />
v roki, moji refleksi so postajali slabi. Na<br />
nevrološki kliniki so mi predpisali injekcije vitamina<br />
B. Potem sem v času tik pred diplomo imel<br />
trenutke, ko nisem mogel nič reči in sem čisto<br />
onemel, imel sem težave z vidom, z izostritvijo<br />
Foto: Sine Miklavc<br />
vida, pozneje sem začel šepati in postajal sem zelo<br />
utrujen. Če se ozrem v preteklost, je bolezen zares<br />
izbruhnila malo po tem, ko sva se z dekletom<br />
preselila na svoje. Za soseda sva dobila nekega<br />
psihopata, ki je med drugim tudi streljal name.<br />
To je bil po mojem sprožilec, ki je podrl jez, in na<br />
dan so prišli vsi možni in nemožni simptomi, ki<br />
so se do takrat skrivali v meni.<br />
Koliko časa je preteklo od začetkov bolezni<br />
do postavitve diagnoze?<br />
Ne vem natančno, kdaj se je v resnici začela<br />
bolezen. Mravljince sem imel že kot študent, se<br />
pravi kakšnih šest do sedem let.<br />
Kakšen je bil potek bolezni, odnos zdravnikov,<br />
vaši odzivi na zdravljenje in diagnozo?<br />
To je zanimivo, ko ti rečejo, da imaš bolezen<br />
in da zdravila ni. Človek preprosto ni narejen, da<br />
bi se s tem sprijaznil. Zato gre k alternativcem.<br />
Medicina je eksaktna veda, kjer so dejstva jasna.<br />
Ampak ljudje tega nočemo sprejeti. Tudi če ti povedo,<br />
da potekajo intenzivne raziskave, potrebujemo<br />
izhod, potrebujemo upanje. Začel sem brati<br />
knjige, hoditi na jogo, šel sem tudi k bioenergetiku.<br />
Vseeno upaš, da nekaj mora biti. Preprosto ne<br />
moreš verjeti, da ni rešitve.<br />
Nekoč sem šel na pogovor k nekemu zdravniku<br />
v Maribor, ki se je ukvarjal z alternativo. Še<br />
zdaj se spomnim: on je kadil, rekel je, da je hudo<br />
in da mi veliko tudi on ne more pomagati. Postavil<br />
je pogoj, da opustim vse stike z zdravniki, potem<br />
pa bi midva lahko kaj malega tudi izboljšala.<br />
Meni se je zdelo nesmiselno, da bi bilo treba to<br />
dvoje izključevati, in k njemu nisem več šel.<br />
Potem sem se začel zdraviti z zdravilom, ki<br />
sem ga prej omenil in pri meni zelo dobro deluje.<br />
Na koncu se je znova izkazalo, da je v resnici medicina<br />
tista, ki zdravi. Nihče ne gre k alternativcu,<br />
če si zlomi nogo ali ima vnet slepič. Gredo pa ljudje,<br />
ki imajo raka in jim zdravniki rečejo, da je ne-<br />
ozdravljiv. To je čisto človeško, saj potrebujemo<br />
upanje. Sam sem se začel ukvarjati z jogo, ki mi je<br />
pomagala. Delno mi je pomagala tudi akupunktura.<br />
Ko sem bil najbolj brez moči, mi je zelo pomagala<br />
tudi fizioterapija po metodi bobath. Pomembno<br />
je, da se ukvarjaš s sabo in na primer delaš<br />
jogo, meditiraš, bereš, skratka, nekaj počneš. Vendar<br />
to ni alternativa, to je komplementarno. Zato<br />
me je tako zbodlo, ko je tisti zdravnik rekel, da mi<br />
bo lahko pomagal le, če pustim vse preostalo. V<br />
tem res ni bilo nobene logike.<br />
Ste se potem sprijaznili z boleznijo?<br />
Človek se nikoli ne sprijazni. Bral sem neko<br />
knjigo o čudežnih ozdravitvah. Ugotovitev je bila,<br />
da čudežne ozdravitve obstajajo, ampak da pri<br />
tem ni pravila. Nekateri ozdravijo, ker se obrnejo<br />
k veri, drugi, ker začnejo zdravo jesti, nekateri pa<br />
tudi zato, ker pošljejo vse skupaj k vragu in<br />
začnejo na primer piti. Nekaj moraš narediti in<br />
včasih tudi pomaga. Odkar mi medicina spet pomaga,<br />
da lahko razmeroma normalno funkcioniram,<br />
sem se z »alternativo« skorajda nehal<br />
ukvarjati, kar pa, priznam, ni lepo niti pametno.<br />
Prej sem veliko bolj zdravo jedel in manj pil, toda<br />
taki smo pač ljudje. Ampak se bom skušal popraviti.<br />
Veliko ljudi, ki ne pozna bolezni, misli, da so<br />
bolniki z MS obsojeni na invalidski voziček, vi<br />
pa ste še popolnoma gibljivi, menda celo<br />
smučate. Ali je to potemtakem mit?<br />
Pri mojem poteku bolezni je zdravilo pomenilo<br />
velik preobrat. Tudi preden sem začel jemati<br />
zdravilo, sem hodil v službo za polovični delovni<br />
čas, vendar sem bil zelo utrujen in težko sem hodil.<br />
Potem ko sem začel jemati omenjeno zdravilo,<br />
sem se z otroki, ko so bili majhni in so se ravno<br />
postavljali na smuči, začel še enkrat učiti smučati.<br />
Multipla skleroza je zelo nepredvidljiva bolezen.<br />
Vsak ima svojo obliko, pri enih se izrazi tako, pri<br />
20 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 21
OSEBNO<br />
Foto: osebni arhiv, glineni avtoportret<br />
drugih drugače in nihče ni kriv za to. Eni imamo<br />
malo več sreče, drugi malo manj. Mislim, da<br />
moraš vse, kar se zgodi, vzeti pozitivno. Zelo veliko<br />
je v glavi. Imam znance, ki so na vozičkih, in se<br />
zafrkavajo in včasih se mi zdi, da so po svoje že<br />
daleč pred vsemi nami.<br />
Imate tudi družino. Ali ste si jo ustvarili,<br />
preden ste zboleli ali pozneje?<br />
Z ženo, takrat še punco, sva že živela skupaj,<br />
nisva pa še imela otrok. Potem sem izvedel za bolezen.<br />
Stanje je bilo na začetku še kar v redu in žena<br />
si je upala ostati z mano in celo imeti otroka. Malo<br />
sva se bala. Bolezen sicer ni dedna, je pa statistično<br />
več možnosti, da jo imajo tudi potomci.<br />
Kako se vaši najbližji, družina in sodelavci,<br />
spoprijemajo z boleznijo? Kako vas sprejemajo,<br />
so vam v podporo, kako se je njim zaradi vaše<br />
bolezni spremenilo življenje?<br />
To bi morali pa njih vprašati. Za ženo je bil zagotovo<br />
velik šok. Če si predstavljam, da bi zbolela<br />
ona, mislim, da bi bil to zame še večji šok, kot če<br />
zboliš sam. Če se to zgodi tebi, veš, kaj ti je, kako<br />
se počutiš, in s tem živiš. Tisti, ki je s tabo, pa tega<br />
ne ve. To mora biti grozljivo. Podpore, ki jo imam<br />
doma, ne bom mogel nikoli povrniti ali odplačati.<br />
Kot pravi reklama, nekatere stvari so neprecenljive.<br />
Otroci ne vejo čisto natančno, za kaj konkretno<br />
gre. Imam značko invalida, ki jo damo ven, ko<br />
je težko parkirati, in otroci mi rečejo, oči, ti si invalid<br />
samo, kadar ti pride prav (se smeji).<br />
Kako sta diagnoza in potem sama bolezen<br />
vplivali na vas in vaš življenjski slog? Veliko ljudi,<br />
ko izve za bolezen, temeljito spremeni način<br />
življenja.<br />
Take stvari so priložnost in te prisilijo, da se<br />
spremeniš. Na začetku sem zagotovo spremenil<br />
navade. Bolj zdravo sem živel in se bolj zdravo<br />
hranil, bil sem pozornejši. Moram pa zelo<br />
samokritično povedati, da sem, ko mi je zdravilo<br />
pomagalo, pozabil na vse tiste drobne, fine stvari,<br />
ki so mi prej blažile bolezen, čeprav me žena vsake<br />
toliko opomni.<br />
Seveda ne morem reči, da sem zdrav v navadnem<br />
pomenu te besede, hitreje se utrudim, nimam<br />
toliko moči, mravljinci v rokah so tudi z<br />
mano. Dobro poznam vsa javna stranišča od Ljubljane<br />
do New Yorka. Ampak lahko funkcioniram<br />
in sem zadovoljen s tem. Vsak ima pravzaprav<br />
svoje meje, ki jih lahko presega in se veseli,<br />
ko mu to uspe.<br />
Ali ste bolniki z MS povezani v kakšnem<br />
združenju, ki vam je v pomoč pri boju z boleznijo?<br />
Sem član društva za <strong>multiplo</strong> <strong>sklerozo</strong>, samo<br />
ne zelo aktiven. Enkrat na leto smo upravičeni do<br />
14-dnevne obnovitvene rehabilitacije v<br />
zdravilišču, ki je zelo koristna za zdravje in<br />
počutje.<br />
Kaj bi svetovali bolniku in njegovim bližnjim,<br />
ki so pravkar izvedeli za diagnozo? Na začetku<br />
se verjetno vsem podre svet? Kako se s tem spoprijeti?<br />
Najprej se ti res podre svet. Vsakogar novica o<br />
bolezni povozi, je žalosten in obupan. Ko pride k<br />
sebi in vdihne, naj si reče, dobro, zgodilo se je, a<br />
vseeno ni konec sveta. V vsaki stvari se da najti<br />
kaj dobrega, pa čeprav majhnega. V knjigah piše,<br />
da je bolezen opozorilo, da moraš doseči neko<br />
novo rast. Mogoče je tudi to res. Predvsem pa mislim,<br />
da moraš biti pozitivno naravnan. <br />
Izdelki HiPP so ekološki<br />
Leta 1956 je bil Claus Hipp eden prvih, ki so začeli uresničevati<br />
idejo o ekološkem pridelovanju. Za večino ljudi je bilo ekološko<br />
kmetovanje takrat še nekaj povsem neznanega. Vse odtlej pri<br />
HiPP-u prakticirajo naravne metode pridelave surovin in skrbijo<br />
za naravo, kar jih je naredilo za največje pridelovalce ekološke<br />
hrane na svetu. Ne glede na to, ali gre za korenček, banane ali<br />
meso – le ekološke surovine, ki so bile pridelane na strogo nadzorovanih<br />
kmetijskih površinah, smejo v HiPP-ove kozarčke.<br />
Posebno danes, ko je varnost hrane postala ena glavnih skrbi,<br />
je ekološko kmetovanje čedalje bolj v veljavi.<br />
Gospod HiPP, na vaših izdelkih imate svoj pečat BIO.<br />
Kako to?<br />
C. Hipp:<br />
Vse skupaj je že davno zraslo iz tradicije. Ekološko pridelovati<br />
smo začeli že pred več kot 50 leti, takrat, ko se o ekološkem<br />
kmetovanju še sploh ni govorilo. Prav nasprotno: uporaba<br />
kemičnih sredstev v kmetijstvu je postajala čedalje<br />
pomembnejša. Z idejo o ekološkem kmetovanju, o kateri smo<br />
bili trdno prepričani, smo pri HiPP-u orali ledino. S takšnim ravnanjem<br />
smo postavili nov standard kakovosti otroške hrane.<br />
HiPP-ov pečat BIO torej pomeni popolno neoporečnost<br />
otroške hrane. Kako vam uspeva, da vaša hrana za<br />
dojenčke še dandanes ustreza tej strogi zahtevi?<br />
C. Hipp:<br />
HiPP-ova ekološka pridelava se začne s skrbno izbiro tal. Za pridelavo<br />
HiPP-ovih surovin so primerne samo najboljše kmetijske<br />
površine, ki so daleč od industrije in prometnih poti, prisotnost<br />
škodljivih snovi pa je strogo nadzorovana. Že pred leti smo sklenili<br />
ekskluzivne pogodbe za najboljše kmetijske površine. Naši<br />
kmetje delajo po priznanih smernicah biološke pridelave.<br />
Sčasoma so se naučili, kako obdelovati, da bi s kolobarjenjem<br />
dosegli kar največjo kakovost kmetijskih površin. Z našimi kmeti<br />
ves čas tesno sodelujemo in jih izobražujemo. Le kmetje,<br />
katerih pridelki ustrezajo strogim HiPP-ovim zahtevam, lahko<br />
delajo za nas.<br />
Kot ste rekli, pri surovinah za vaše izdelke brezkompromisno<br />
zahtevate ekološko kakovost. Kaj pa to pomeni za<br />
proizvodnjo?<br />
C. Hipp:<br />
Ekološka HiPP-ova kakovost pomeni še veliko več. HiPP-ovi<br />
svetovalci nadzirajo in kontrolirajo pridelavo od setve do žetve.<br />
Seme ne sme biti razkuženo s pesticidi in ne sme biti predhodno<br />
kemično obdelano. Tudi zatiranje škodljivcev poteka po naravni<br />
poti, saj so insekticidi in druga kemično sintetična škropiva<br />
strogo prepovedana. Plevel odstranjujemo mehansko, če je treba,<br />
tudi ročno. Surovine sortiramo ročno, da lahko zagotovimo<br />
kakovost vsakega korenčka in vsakega posameznega grahka.<br />
Vsebina vsakega kozarčka mora prestati več kot 260 kontrol,<br />
šele potem pridobi pečat BIO in gre lahko na police.<br />
22 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 23
AKTUALNO<br />
Brez tobačne industrije bi bil svet lepši<br />
ali<br />
Zakaj potrebujemo tobačno industrijo?<br />
Pogovor z Janom Peloza,<br />
predsednikom mladinskega<br />
združenja Brez izgovora in<br />
študentom Fakultete za<br />
računalništvo in informatiko<br />
Univerze v Ljubljani<br />
Pogovarjal se je Rok Petrič.<br />
24 NAŠA LEKARNA<br />
Foto: Sara Jurečič<br />
Kaj je O2 za vsakega?<br />
O2 za vsakega je mladinsko voden projekt, ki mlade med 12.<br />
in 19. letom v Sloveniji ozavešča o posledicah aktivnega in pasivnega<br />
kajenja ter o nemoralnih marketinških prijemih tobačne industrije.<br />
Organizira ga mladinsko združenje Brez izgovora, njegova<br />
glavna dejavnost pa so vrstniške delavnice, ki črpajo znanje iz<br />
Evropskega mladinskega manifesta o tobaku, Okvirne konvencije<br />
o tobačni kontroli (Svetovna zdravstvena organizacija) in iz lastnih<br />
posvetovanj z mladimi.<br />
Kaj nameravate s tem projektom doseči oz. v čem se<br />
razlikujete od drugih protikadilskih <strong>aktivno</strong>sti?<br />
Za začetek naj pojasnim, da to niso protikadilske, ampak<br />
protitobačne <strong>aktivno</strong>sti. Smo odločno proti tobačni industriji, za<br />
kajenje pa verjamemo, da je to izbira posameznika, ki pozna posledice.<br />
Industrijski lobi je dosegel, da se sistemsko ozaveščanje o<br />
tobaku in alkoholu v šolah ne izvaja več. Tako se 11-letnik odloča<br />
za prvo cigareto in alkoholno pijačo na podlagi vrstniškega pritiska,<br />
ki pa ga prek medijev tako ali tako uravnava industrija. Od<br />
drugih se torej razlikujemo po tem, da ne obsojamo kajenja in kadilcev,<br />
ampak izrecno tobačno industrijo. Vsekakor je pomembno,<br />
da se ukvarjamo tudi s posledicami, vendar verjamemo, da<br />
so rezultati boljši, če postopoma odpravljamo vzrok. Bistvo pa je,<br />
da ne delamo spremembe čez noč, ampak jo gradimo generacijsko,<br />
torej na daljše obdobje.<br />
In kakšni so vaši rezultati? Ne nazadnje kar veliko število<br />
mladih izobrazite v aktiviste kampanje, mar ne?<br />
Pravkar se končuje tretja sezona vrstniških delavnic, ki so letos<br />
potekale v šestih slovenskih statističnih regijah in so od<br />
začetka projekta v razredih osnovnih in srednjih šol ozavestile že<br />
več kot 25.000 mladih. Vodstva šol in mladi so nad <strong>aktivno</strong>stmi<br />
naravnost navdušeni, vendar še vedno prihajamo v stik s šolami,<br />
ki v projektu načelno nočejo sodelovati. Pri tem gre predvsem za<br />
ravnatelje kadilce in tiste šole, ki verjamejo, da pri njih ne kadi<br />
nihče. V teh primerih gre zahvala Inštitutu za varovanje zdravja<br />
in Ministrstvu za zdravje, ki nam pomagata prodreti tudi do<br />
težavnejših šol. Toda ker so mladi ciljna skupina projekta in ker<br />
verjamemo, da je mlade treba vključevati v probleme, ki zadevajo<br />
njih same, so glavni motor kampanje prav oni – mladi med 15. in<br />
19. letom. Ne nazadnje je vodja projekta star komaj 22 let.<br />
Leta 1633 je bila v Turčiji<br />
predpisana smrtna kazen za<br />
kajenje.<br />
Več kot 50 % kadilcev se strinja<br />
z neresnico, da šport izniči<br />
nevarnost tobaka.<br />
Kitajska je največja proizvajalka<br />
tobaka (proizvede 39,5 %<br />
vsega tobaka).<br />
Rodrigo de Jerez, eden izmed<br />
članov posadke Kolumbove<br />
prve odprave v Ameriko, je<br />
pristal v zaporu, ker je kadil,<br />
saj so mislili, da se je v njegovo<br />
telo naselil demon.<br />
90 % mladih po svetu se<br />
strinja, da kajenje deklet ne<br />
naredi privlačnejših.<br />
Eden glavnih menedžerjev<br />
podjetja J. R. Reynolds,<br />
ogromnega tobačnega koncerna,<br />
je leta 1989 na vprašanje,<br />
zakaj ne kadi, izjavil: »Pravico<br />
do kajenja smo rezervirali za<br />
mlade, revne, črnce in neumne.«<br />
(»We reserve the right<br />
to smoke for the young,<br />
the poor, the black and<br />
the stupid.«)<br />
NAŠA LEKARNA 25
AKTUALNO<br />
Tobak je po številu smrtnih<br />
žrtev prvi na svetovni lestvici.<br />
Tobak je edini prodajani<br />
produkt na svetu, ki dokazano<br />
ubije več kot polovico svojih<br />
rednih uživalcev.<br />
Zaradi kajenja letno umre pet<br />
milijonov ljudi. Če se bo<br />
današnji trend povečevanja<br />
števila kadilcev nadaljeval, bo<br />
leta 2025 zaradi kajenja umrlo<br />
10 milijonov ljudi.<br />
Kot trenutno kaže, bo zaradi<br />
tobaka umrlo 650 milijonov<br />
danes živečih ljudi, kar je 10 %<br />
celotnega svetovnega prebivalstva!<br />
V 20. stoletju je za tobakom<br />
umrlo kar 100 milijonov ljudi.<br />
Če trenda ne zaustavimo z<br />
ustreznimi učinkovitimi<br />
ukrepi, bo v 21. stoletju zaradi<br />
tobaka umrla ena milijarda!<br />
Tobak je eden izmed vzrokov<br />
smrti, ki se mu lahko z<br />
združenimi močmi javnosti,<br />
vlade in zdrave pameti<br />
upremo.<br />
V Sloveniji se proda 150<br />
milijonov škatlic letno.<br />
Prej ste omenjali generacijsko spremembo. Mislite, da je<br />
sploh mogoče vplivati na tako kompleksno stvar, kot sta vzgoja in<br />
izobraževanje?<br />
Neformalno izobraževanje je pri določenih perečih problematikah,<br />
kot so droge, spolnost, alkohol in tobak, dokazano precej<br />
bolj uspešno kot formalno. Neformalno izobraževanje se izvaja<br />
med vrstniki, priložnostno, a je vseeno strukturirano. Čeprav se<br />
zavedamo, da je ozaveščanje o javnozdravstvenih tematikah v<br />
Sloveniji podhranjeno, je naravnost smešno, če o spolnosti mladim<br />
v času največje hormonske <strong>aktivno</strong>sti predava 60-letna<br />
učiteljica biologije. Mladi raje prisluhnejo vrstnikom. Do leta<br />
2016 nameravamo tako vsako leto doseči 95 % vseh učencev v sedmih<br />
razredih osnovnih šol in dijakov v prvih letnikih srednjih šol<br />
in jim med drugim predstaviti, kako jih tobačna industrija vleče<br />
za nos. Tako bodo čez nekaj let dvakrat pomislili, ali bodo svojim<br />
otrokom kajenje predstavljali kot nekaj vsakdanjega in tobačno<br />
industrijo kot povprečno, nesporno in neoporečno industrijo na<br />
trgu pridobivanja njihovega prostega časa in predvsem denarja.<br />
In s kakšnim pristopom naredite na mlade vtis?<br />
Na mlade narediš vtis s preprostimi primeri. Tak primer je<br />
npr. bežigrajski nogometni stadion, ki je opolnoči nabito poln s<br />
14.000 gledalci (na leto v svetu umre okoli pet milijonov kadilcev,<br />
kar je približno 14.000 na dan). Minuto čez polnoč tobačna industrija<br />
zbombardira stadion in s tem pobije vse obiskovalce. Naloga<br />
tobačne industrije je, da do konca dneva stadion znova napolni<br />
in si s tem zagotovi dobiček. Vsakega umrlega kadilca je treba nadomestiti<br />
z enim novim, pridobiti novega kadilca pa je zaradi zavedanja<br />
o negativnih učinkih kajenja čedalje težje. Predvsem zato<br />
merijo na tiste, ki teh informacij še nimajo – mlade, ki se bodo<br />
lažje zasvojili in izdelek kupovali dalj časa … Mladi ostanejo po<br />
takem primeru navadno odprtih ust.<br />
Letošnji svetovni dan brez tobaka, ki bo potekal 31. maja, je<br />
posvečen označevanju na škatlicah. Kakšno je vaše stališče do<br />
zdravstvenih opozoril?<br />
V O 2 za vsakega podpiramo zdravstvena opozorila na tobačnih<br />
izdelkih, vendar se tudi zavedamo, da to pri kadilcih sčasoma izgubi<br />
pomen. Nasprotno je to zelo uporabno za nove, mlade kadilce, saj jih<br />
pri prvi uporabi vsaj enkrat spomni na nesmiselnost tega početja. Sicer<br />
pa smo precej bolj naklonjeni t. i. »plain packagingu«, ki namerava<br />
iz škatlice tobačnih izdelkov izvzeti še tiste nekaj pretentane<br />
umetniške svobode, ki ljudi prepriča o nakupu izdelka, in zagotoviti<br />
belo škatlico z unificirano pisavo. Dandanes je zaradi dovoljene uporabe<br />
grafičnih podob npr. znak za Marlboro, čeprav brez napisa, še<br />
vedno prispodoba za svobodo in zahod. Mislimo, da je to eden boljših<br />
načinov, kako omejiti nemoralen marketing tobačne industrije, ki že<br />
dalj časa dokazano naslavlja predvsem mlade pod 15. letom.<br />
Kakšno je vaše mnenje o zakonu o omejevanju uporabe<br />
tobačnih izdelkov?<br />
Zakon podpiramo, vendar smo prepričani, da ga je treba bolj<br />
usmeriti proti tobačni industriji. Zavzemamo se za odpravo<br />
vsakršnega oglaševanja (kljub popolni prepovedi zakon še vedno<br />
dovoljuje oglaševanje na prodajnih mestih, npr. na trafikah), uvedbo<br />
specializiranih trgovin in uvedbo tobačnega evra. Predvsem pa morajo<br />
ustanove dokončno javno obsoditi industrijo.<br />
Za konec nam morda še namignite, kje lahko naši bralci<br />
preberejo več o projektu in kje vas lahko še najdejo.<br />
Večina bralcev nas bo verjetno prepoznala na stojnicah, kjer<br />
merimo ogljikov monoksid v izdihanem zraku. Ta pobuda se na<br />
evropski ravni izvaja v okviru kampanje Help – Za življenje brez<br />
tobaka, pri nas pa njene <strong>aktivno</strong>sti izvajamo izključno aktivisti<br />
O2 za vsakega. Več o nas pa si lahko preberete na spletni strani<br />
www.o2zavsakega.si. <br />
Vsak sedmi najstnik med 13. in<br />
15. letom je kadilec.<br />
Vsak dan postane zasvojenih<br />
100.000 otrok in mladostnikov.<br />
Vsako minuto je na svetu<br />
pokajenih več kot 10 milijonov<br />
cigaret.<br />
26 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 27
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
Breza cveti, alergija preti<br />
Rok Petrič, absolvent fakultete za farmacijo<br />
Pomlad je v polnem<br />
razmahu. Gozdovi so<br />
ozeleneli, sadno drevje<br />
že cveti, minila pa je<br />
tudi spomladanska<br />
utrujenost. V tem letnem<br />
času ne moremo prezreti<br />
krhke breze. Za to<br />
krhkostjo se skriva<br />
najbolj alergogeno drevo,<br />
katerega pelod povzroča<br />
solzenje oči in draži<br />
nosne končiče.<br />
B<br />
reza, katere znanstveno ime je Betula, je rod dreves, ki<br />
sodi v družino brezovk. Poznamo ogromno število<br />
različnih brez, ki rastejo v severnem zmernem pasu<br />
Evrope, severne Azije in Severne Amerike. Rastišča,<br />
kjer najdemo brezo, so hrastovi in brezovi gozdovi, peščeni travniki,<br />
gozdna obrobja in ekstremna rastišča, kjer se pojavljata suša<br />
in močan veter. Breza navadno sodi med nizka do srednje visoka<br />
drevesa ali grmičevje, ki zraste do dvajset metrov v višino. Zanjo<br />
je značilen globok preplet korenin in belo lubje. Preprosti listi so<br />
lahko nažagani ali režnjati. Plod breze je krilati orešek, ki ima pri<br />
nekaterih vrstah zelo drobna krilca. Ženske mačice niso olesenele<br />
in ob dozoritvi razpadejo, s čimer se iz njih sprostijo semena.<br />
V zdravilne namene se uporabljata dve vrsti breze: navadna<br />
breza (Betula pendula), za katero so značilni goli listi, žile pri<br />
njej malo izstopajo, in puhasta breza (Betula pubescens), katere<br />
listi so tenko dlakavi, žile pa zelo izstopajo.<br />
Deli rastline, ki se uporabljajo kot droga (surovina rastlinskega,<br />
živalskega ali mineralnega izvora za izdelavo zdravilnih pripravkov),<br />
so listi, skorja in popki. Listi vsebujejo flavonoide, eterično<br />
olje, smole, čreslovine, metilsalicilat in grenčine. V skorji sta<br />
eterično olje in metilsalicilat, popki pa imajo največ hlapnega olja.<br />
Breza deluje kot diuretik, kar pomeni, da poveča izločanje urina.<br />
Poveča se količina seča, iz krvi in tkiv pa se pospešeno izloča<br />
sečna kislina. Breza se najpogosteje uporablja v obliki kure (pitje<br />
čaja ali čajnih mešanic, kopel iz brezove skorje). Brezov sok in<br />
hlapno olje dodajajo tudi kozmetičnim pripravkom za nego las.<br />
Breza je izredno alergogeno drevo. Na alergen breze je<br />
alergičnih od 10 do 20 % ljudi. Posamezna drevesa tvorijo ogromno<br />
količino pelodov. Sezona cvetenja se začne na začetku aprila.<br />
Druge pomembne alergogene rastline so:<br />
Gaber, ki je sorodnik breze in cveti nekoliko pozneje kot breza.<br />
Kostanj, ki cveti julija. Obdobje cvetenja sovpada s pozno fazo<br />
cvetenja trav, zato se alergija za kostanj večkrat spregleda.<br />
Cipresovke so pomembne alergogene rastline predvsem v južnih<br />
krajih, kjer cvetijo od januarja do aprila. Kot okrasna drevesa se<br />
sadijo tudi v kontinentalnih predelih, kjer cvetijo aprila in maja.<br />
Oljka cveti od januarja do junija, vrh sezone je maja.<br />
Trave cvetijo od začetka maja do konca julija, nekatere vrste pa<br />
vse leto. Pelod se iz trav sprosti v jutranjih urah, tako da je na kmetijskih<br />
območjih največja koncentracija peloda zgodaj dopoldne.<br />
Breza deluje kot diuretik, kar<br />
pomeni, da poveča izločanje<br />
urina. Poveča se količina seča,<br />
iz krvi in tkiv pa se pospešeno<br />
izloča sečna kislina. Breza se<br />
najpogosteje uporablja v obliki<br />
kure (pitje čaja ali čajnih<br />
mešanic, kopel iz brezove<br />
skorje). Brezov sok in hlapno<br />
olje dodajajo tudi kozmetičnim<br />
pripravkom za nego las.<br />
28 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 29
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
Ker pelod do urbanih naselij pripotuje po zraku, je v mestih največja<br />
koncentracija peloda popoldne ali proti večeru, ko se zaradi<br />
termičnih razmer spusti v nižje plasti zraka. Že blag dež spere pelode<br />
iz zraka.<br />
Ambrozija cveti od avgusta do poznega septembra. Sprosti zelo<br />
veliko količino peloda, ki lahko potuje stotine kilometrov daleč.<br />
Tudi krišina, navadni pelin, trpotec in kislica so poleti<br />
in jeseni pomembni povzročitelji senenega nahoda.<br />
Pelodu se lahko izognemo z upoštevanjem spodnjih nasvetov:<br />
- v mestih ne zračimo stanovanj proti večeru, na deželi pa ne<br />
med peto in deseto uro dopoldne,<br />
- med sezono cvetenja imejmo avtomobilska okna zaprta,<br />
- v naravo ne hodimo v sončnem, suhem in vetrovnem<br />
vremenu in ne v večernih urah,<br />
- na sprehod se odpravimo po dežju, ko dež spere cvetni<br />
prah,<br />
- med gibanjem v naravi nosimo sončna očala, da zaščitimo<br />
oči pred cvetnim prahom,<br />
- perilo sušimo v notranjih prostorih,<br />
- ne nabirajmo cvetja,<br />
- v obdobju večjih koncentracij cvetnega prahu v zraku<br />
preživljajmo dopust v gorah ali na morju. <br />
Alergogenost posameznih vrst cvetnega prahu:<br />
zelo visoka breza, cipresa, trave, oljka, ambrozija<br />
visoka krišina, pelin<br />
srednje visoka leska, jelša, jesen, platana, hrast, trpotec, pravi kostanj<br />
nizka topol, javor, kislica, bezeg, metlikovke/ščirovke<br />
zelo nizka tisa, brest, oreh, divji kostanj, hmelj, lipa<br />
ni alergogen pelod iglavcev<br />
Vam prah draži oči?<br />
Vas pesti seneni nahod in alergija na cvetni prah?<br />
Vas po plavanju pečejo oči?<br />
VisiClear kapljice za oči ublažijo pordelost oči<br />
in pomagajo lajšati vnetje očesne veznice!<br />
Johnson & Johnson, d.o.o., Šmartinska c. 53, 1000 Ljubljana, tel: 01/401-18-00.<br />
30 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 31<br />
VIS-01-09
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
Skrivnostna indijska<br />
Boswellia serrata lajša<br />
vnetne tegobe<br />
Nanča Čebron Lipovec, študentka fakultete za farmacijo<br />
Izvlečki Boswellie serrate, starodavnega indijskega drevesa, se že stoletja uporabljajo v<br />
Indiji kot del ajurvedske medicinske znanosti zaradi blagodejnih učinkov na vrsto<br />
vnetnih bolezni. S svojim protivnetnim in protibolečinskim delovanjem lajša težave<br />
pri artritisu, astmi, Crohnovi bolezni, bolečinah v hrbtenici in mnogih drugih.<br />
B<br />
oswellia serrata je drevo, ki raste v<br />
suhih predelih Indije, Severne Amerike<br />
in Bližnjega vzhoda. Že v starih<br />
indijskih medicinskih knjigah omenjajo<br />
salai gugul, izcedek Boswelle serrate, saj<br />
so ga priporočali pri različnih težavah, na primer<br />
pri revmatoidnem artritisu, trebušnih bolečinah,<br />
driski, astmi, bronhitisu, raku. Izvleček<br />
so uporabljali tudi pri verskih ceremonijah v<br />
stari Perziji, Babilonu in Grčiji, rastlino pa omenja<br />
celo Biblija.<br />
Danes se izvleček bosvelije uporablja predvsem<br />
zaradi njenih protivnetnih učinkov. Bosvelija<br />
zavira delovanje vnetnih mediatorjev z delovanjem<br />
na encim 5-lipooksigenazo in na ta način<br />
lahko pomaga zmanjšati vnetje pri obolenjih, kot<br />
so revmatoidni artritis, osteoartritis, kolitis, astma<br />
ipd. Podoben učinek imajo nekatere protivnetne<br />
nesteroidne učinkovine, vendar te delujejo<br />
drugače. Glavna prednost bosvelije je, da zaradi<br />
drugačnega delovanja ne draži želodca, hkrati pa<br />
je učinkovita pri različnih vrstah vnetij.<br />
Raziskave kažejo, da lahko uporaba izvlečkov<br />
bosvelije pri revmatoidnem artritisu in osteoartritisu<br />
pomaga zmanjšati bolečino zaradi vnetja<br />
sklepov, povečati gibljivost in elastičnost sklepov<br />
ter lajšati težave pri gibanju. Povečuje tudi produ-<br />
kcijo tekočine znotraj sklepov, ki deluje kot lubrikant<br />
in s tem olajša premikanje in kroženje sklepov.<br />
V klinični raziskavi iz leta 2006 so<br />
znanstveniki primerjali učinke bosvelije in nesteroidne<br />
protivnetne terapije z valdekoksibom.<br />
Ugotovili so, da se učinek bosvelije izrazi pozneje,<br />
z najizrazitejšimi rezultati po mesecu dni jemanja,<br />
vendar se pozitivni učinki čutijo tudi do enega<br />
meseca po prenehanju jemanja. Nesteroidne protivnetne<br />
učinkovine so nasprotno pokazale<br />
hitrejši učinek, ki pa je po prenehanju jemanja<br />
tudi hitro izzvenel.<br />
Pozitivne učinke bosvelije so opazili tudi pri<br />
astmatikih. Astma je kronično vnetje dihalnih<br />
poti, zaradi česar prihaja do povečane produkcije<br />
sluzi in povečane odzivnosti dihalnih poti.<br />
Učinkovine, ki so prisotne v bosveliji zmanjšajo<br />
vnetno reakcijo ter kopičenje sluzi v pljučih.<br />
Encim 5-lipooksigenaza je odgovoren tudi za<br />
razvoj in napredovanje vnetnih procesov v prebavilih.<br />
Ti se kažejo v obliki Crohnove bolezni<br />
(kronične vnetne bolezni črevesja s hudimi<br />
kirurškimi in imunskimi zapleti), kolitisa (vnetja<br />
dela debelega črevesja) in ilitisa (vnetja dela tankega<br />
črevesja). Bosvelija lahko lajša simptome<br />
vseh naštetih bolezni z zaviranjem omenjenega<br />
encima in naj bi bila po nekaterih raziskavah je<br />
celo učinkovitejša od standardne terapije z<br />
učinkovino mesalazin.<br />
Poleg zmanjšanja vnetne reakcije lahko bosvelija<br />
pozitivno učinkuje tudi na imunski sistem,<br />
saj deluje protimikrobno in ima antikancerogen<br />
učinek. Ameriški znanstveniki trenutno raziskujejo<br />
učinke kombiniranega zdravljenja možganskega<br />
tumorja s standardno terapijo in izvlečki<br />
bosvelije v primerjavi z učinki same standardne<br />
terapije. Zanimivo je tudi, da kljub mnogim pozitivnim<br />
učinkom v raziskavah niso poročali o<br />
neželenih učinkih ali toksičnosti bosvelije. Kaže<br />
torej, da imamo zdaj na voljo novo učinkovito<br />
prehransko dopolnilo, ki bo lahko marsikateremu<br />
bolniku omogočila bolj razgibane in manj<br />
boleče poletne počitnice. <br />
32 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 33
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
Vprašajte<br />
strokovnjaka<br />
Drage bralke in bralci, vabimo vas,<br />
da vprašanja in opis svojih težav<br />
pošljete na naslov<br />
Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču<br />
30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti<br />
urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si.<br />
Skupaj z našim partnerjem,<br />
podjetjem Medex,<br />
bomo skušali poiskati odgovore.<br />
Stara sem 28 let in že v zgodnji mladosti, ko<br />
še nisem imela težav s čezmerno težo, so se<br />
mi po zadnjici naredile strije. Potem sem se<br />
v puberteti nekoliko zredila in po notranji<br />
strani stegen so nastale še dodatne strije.<br />
Od takrat naprej redno uporabljam kreme za<br />
vlaženje kože. Ali lahko jemanje Medexovega<br />
kolagena izboljša vezivno strukturo moje<br />
kože in s tem njen videz oz. prepreči nastajanje<br />
novih strij, na primer pozneje v nosečnosti?<br />
Ali je jemanje kolagena med nosečnostjo<br />
varno?<br />
Lep pozdrav! Silva, Novo mesto<br />
Uživanje hidroliziranega kolagena izboljša strukturo<br />
kože, las in nohtov, kar dokazujejo tudi klinične študije.<br />
Vsebuje aminokisline, ki so potrebne za sintezo kolagena<br />
v fibroplastih. Tako se lahko učvrstijo vezivne pregrade<br />
med maščobnimi skupki (celulit), rezultat tega pa je gladka<br />
koža. Žal izdelek ni bil klinično testiran za strije, prav<br />
tako tudi ne na nosečnicah in doječih materah, tako da<br />
vam točnega odgovora na to vprašanje ne morem dati.<br />
Prehranjujem se precej zdravo, občasno si<br />
privoščim hitro prehrano, telovadim dvakrat<br />
tedensko. Še vedno imam nekaj kilogramov<br />
preveč in velik apetit. Kaj mi svetujete od naravnih<br />
izdelkov?<br />
Nadja, Slovenj Gradec<br />
Lahko si pomagate z naslednjimi Medexovimi prehranskimi<br />
dopolnili: Natur slim vsebuje CLA (konjugirano<br />
linolno kislino) rastlinskega izvora, pridobljeno iz rumenikovega<br />
olja. CLA je esencialna maščobna kislina, ki je<br />
telo samo ne more sintetizirati, zato jo moramo dobiti s<br />
hrano. Vsebujejo jo predvsem goveje meso in mlečni izdelki,<br />
vendar v manjših količinah, ki ne zadostijo dnevnim<br />
potrebam organizma.<br />
CLA je v celičnih membranah tkiv in sodeluje pri celični<br />
presnovi kot regulator metabolizma. Zavira absorpcijo<br />
maščob iz krvi v maščobne celice in povečuje izgorevanje<br />
v mišičnem tkivu. Pozitiven učinek tega delovanja je pomoč<br />
pri oblikovanju čvrstega telesa. Študije so pokazale,<br />
da se je maščobno tkivo zmanjšalo tam, kjer je najbolj zaželeno:<br />
pri ženskah na trebuhu in stegnih, pri moških pa<br />
na trebuhu. Prav tako je bilo dokazano, da CLA prepreči t.<br />
i. učinek jojo, saj je osebam v naslednjih 12 mesecih uspelo<br />
tudi brez jemanja CLA obdržati isti rezultat. Pri tem pa<br />
bi rada še poudarila, da bo prvi učinek viden šele po treh<br />
mesecih rednega uživanja CLA.<br />
Občutek lakote pa si lahko zmanjšate z izdelkom<br />
Apetit stop, ki vsebuje Pinnothin, pridobljen iz olja pinjol<br />
korejskega bora. V Pinnothinu je pinolenska kislina, aktivna<br />
snov, ki dokazano zmanjšuje občutek lakote. Pinolenska<br />
kislina poveča količino holocistokina in glukagonu podobnega<br />
peptida 1, ki našim možganom sporočita, da<br />
smo siti. Vzamemo ga vedno eno uro pred večjim obrokom,<br />
kar nam bo omogočilo, da bomo pojedli manj in<br />
bomo hitreje dobili občutek sitosti. Apetit stop nam je<br />
lahko pomoč, da spremenimo način prehranjevanja in<br />
začnemo uživati bolj uravnoteženo hrano. To pa tudi pomeni,<br />
da zaužijemo toliko, kolikor potrebujemo, in ne več.<br />
Imam slabo prebavo, neredno prehrano, včasih<br />
pa se tudi pregrešim z mastno hrano. Kaj<br />
mi priporočate?<br />
Jure iz Ljubljane<br />
Priporočamo vam, da se prehranjujete uravnoteženo<br />
in da se redno, vsak dan, dodatno gibljete. Dnevno zaužijte<br />
tudi vsaj 1,5 l tekočine. In le v redkih primerih, kadar se<br />
pregrešite z uživanjem nezdravih nasičenih maščob, ki so<br />
v pasteriziranih polnomastnih mlečnih izdelkih, sladoledu,<br />
sladicah in hidrogeniranih rastlinskih maščobah, pol do<br />
ene ure po obroku zaužijte Lipostop, ki vsebuje vlaknine<br />
Neopuntije, pridobljene iz kaktusa Opuncia Ficus indica. S<br />
klinično študijo je bilo dokazano, da vlaknine vežejo nase<br />
skoraj tretjino maščob iz zaužite hrane. Lipostop začne<br />
delovati že v želodcu, in sicer tako, da se v vodi netopne<br />
vlaknine vežejo z molekulami maščobe. Ta skupek obdajo<br />
še v vodi topne vlaknine in nastali celoten kompleks postane<br />
tako velik, da se ne more absorbirati v kri in se po<br />
naravni poti z blatom izloči iz organizma. Lipostop bo pomagal<br />
tudi uravnati vašo prebavo. Poleg Lipostopa si za<br />
izboljšanje prebave lahko pomagate tudi z Medexovimi<br />
kapsulami z jabolčnim kisom in medom.<br />
Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu<br />
Veliko zdravja vam želita Medex in<br />
uredništvo revije Naša <strong>lekarna</strong>.<br />
34 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 35
KOŽA RAZKRIVA<br />
Umivanje rok kot<br />
osnovni higienski ukrep<br />
pri preprečevanju<br />
bolezni<br />
Gregor Jereb, dipl. san. inž.<br />
Umivanje rok je osnovni in hkrati najpreprostejši ukrep pri preprečevanju<br />
širjenja nalezljivih bolezni. Poleg stalno prisotne mikrobne populacije se na koži<br />
rok občasno zadržuje tudi prehodna ali začasna mikrobna populacija. To sestavljajo<br />
mikroorganizmi, ki se na roke »prilepijo« ob stiku z drugimi predeli<br />
lastnega telesa, drugimi osebami ali okoljem. Prav ti mikroorganizmi so največkrat<br />
vzrok za različna obolenja, ki jih zaradi poti prenosa imenujemo kar<br />
bolezni umazanih rok. S preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok,<br />
lahko to t. i. prehodno bakterijsko floro z naših rok odplaknemo in tako preprečimo<br />
pot prenosa mikroorganizmov ter s tem razvoj bolezni.<br />
36 NAŠA LEKARNA<br />
V<br />
posameznih razvitih kulturah so že več tisoč let pred<br />
našim štetjem poznali različne higienske predpise, ki<br />
so jih vključevali v versko in socialno življenje. Med prvimi<br />
higienskimi zahtevami prepoznamo tudi obvezno<br />
umivanje rok. Staroindijski zapisi tako na primer predpisujejo<br />
umivanje rok pred jedjo, po jedi, po dotikanju trupel in nečistih<br />
predelov, po dotiku določenih delov telesa in pri preprečevanju širjenja<br />
bolezni, ki se prenašajo z dotikom. Podobne predpise najdemo<br />
pri Babiloncih, Perzijcih, Grkih in Rimljanih.<br />
Tudi danes imata umivanje in razkuževanje rok nadvse pomembno<br />
vlogo pri preprečevanju prenosa okužb v zdravstvu,<br />
živilstvu, farmacevtski industriji ter tudi v javnem in zasebnem<br />
življenju posameznika. Ta preprosti ukrep lahko zniža obolevnost<br />
in smrtnost, potrebna sta le vsestranska higienska vzgoja ter<br />
dosledno in natančno izvajanje. Čeprav se zavedamo pomembnosti<br />
umivanja rok, tega preprostega, vendar učinkovitega higienskega<br />
dejanja ne prakticiramo vedno in povsod, kadar bi bilo<br />
to treba, ali pa vsaj ne dovolj natančno in učinkovito.<br />
Pri umivanju rok je nadvse pomembno, da poznamo štiri temeljne<br />
dejavnike učinkovitega umivanja rok:<br />
1. kdaj si umivamo roke<br />
2. sredstva za umivanje<br />
3. postopek (tehnika umivanja)<br />
4. čas (koliko časa umivamo roke)<br />
Kdaj<br />
Kdaj umiti roke? Velja si zapomniti, da je treba roke umiti takoj,<br />
ko se umažejo. Doma ali na delovnem mestu jih je treba umivati<br />
pogosto in seveda pravilno. Umivamo jih po nečistih opravilih,<br />
pred izvajanjem čistih opravil ter vedno, kadar so vidno umazane.<br />
Še posebno skrbno umivamo roke pred pripravo jedi, pred jedjo,<br />
po uporabi sanitarij, po kihanju, kašljanju in dotikanju telesnih<br />
izločkov, po prijemanju živali ali živalskih iztrebkov, po stiku z<br />
bol nikom. Le tako lahko preprečimo, da se v hrano, ki jo pripravljamo,<br />
iz našega okolja ne prenesejo povzročitelji različnih bolezni<br />
in da z dotikanjem posameznih predelov telesa na ali v naše telo<br />
ne zanesemo mikroorganizmov. Še posebno pomembno je dosledno<br />
in vestno umivanje rok v času epidemij različnih obolenj.<br />
Sredstva<br />
Za umivanje rok uporabimo tekočo toplo pitno vodo ter<br />
ustrezno milo. Voda mora biti čista, po možnosti topla, saj je proces<br />
miljenja takrat učinkovitejši. Najustreznejše je tekoče milo, še<br />
NAŠA LEKARNA 37
KOŽA RAZKRIVA<br />
Nova gripa<br />
Primera okužbe z novim<br />
virusom gripe v Sloveniji<br />
zaenkrat še ni. Nov virus<br />
influence A (H1N1) se prenaša<br />
s človeka na človeka. Za novo<br />
vrsto gripe je značilno, da se<br />
začne nenadno, s povišano<br />
telesno temperaturo, ki je<br />
navadno vsaj 39 °C, z glavobolom,<br />
oteklim grlom in s slabim<br />
počutjem. Po do zdaj znanih<br />
podatkih je potek podoben kot<br />
pri navadni gripi. Osnovno<br />
sredstvo zaščite pred okužbo je<br />
ustrezna higiena – kašljanje,<br />
pri katerem si zakrijemo usta,<br />
in pogosto umivanje rok.<br />
Priporoča se tudi izogibanje<br />
stikom z bolnimi ljudmi, če pa<br />
bi vseeno zboleli, je<br />
priporočljivo ostati doma, da<br />
okužbe ne bi širili naprej.<br />
38 NAŠA LEKARNA<br />
posebno če milo uporablja več oseb. Prav tako ustrezno je tudi<br />
trdno milo v lističih za enkratno uporabo. Pri izbiri mila moramo<br />
biti pozorni, da to ni preagresivno; če je milo parfumirano, morajo<br />
biti vonjave prijetne, sicer je to lahko eden od razlogov za neumivanje<br />
rok. Pri uporabi tekočih mil moramo posebno pozornost<br />
nameniti vzdrževanju in čiščenju milnikov. Pred vsakokratnim<br />
polnjenjem je milnik treba temeljito očistiti in osušiti, saj je lahko<br />
tudi milo oziroma umazan milnik eden od virov mikrobne kontaminacije.<br />
Za sušenje rok so najprimernejše papirne brisače za<br />
enkratno uporabo, še posebno v javnih prostorih; ob umivalniku<br />
moramo namestiti pokrit koš za odpadke. V domačem okolju<br />
lahko za brisanje rok uporabljamo tudi bombažne brisače, pri<br />
tem pa je pomembno, da jih pogosto menjamo in peremo.<br />
Postopek<br />
Za učinkovito umivanje z rok vedno odstranimo ves nakit<br />
(prstane, ure itd.). Roke pred nanosom mila najprej omočimo.<br />
Najpomembnejše je, da namilimo in temeljito zdrgnemo vse predele<br />
rok: dlan, hrbet roke, medprstne prostore, konice prstov, posebej<br />
zanohtje in zapestje. Posebno pozorno umijemo palca, ki ju<br />
v procesu umivanja največkrat izpustimo. Roke milimo vsaj 10 do<br />
15 sekund, bolj kot čas pa je pomembno, da namilimo vse predele<br />
rok in milo dobro speremo. Drgnemo dlan ob dlan, dlan in hrbet<br />
roke, s sklenjenimi rokami z dlanjo proti dlani medprstne prostore,<br />
posebej zdrgnemo oba palca, konice prstov z nohti in zapestje.<br />
Vsakega od naštetih gibov ponovimo tri- do petkrat. Z umitih rok<br />
temeljito speremo milo in roke dobro osušimo.<br />
Čas<br />
Čas umivanja rok je odvisen od procesa dela. Osnovno umivanje<br />
rok traja do 2 minuti, kadar pa umivanje med procesom<br />
dela večkrat ponavljamo, zadostuje od 15 do 30 sekund, kar je dovolj<br />
za odstranitev prehodne flore s fizikalno čistih rok. Čas umivanja<br />
je seveda odvisen od opravila, ki ga opravljamo, in vrste<br />
nečistoč na naših rokah. Pomembno je, da si za umivanje vzamemo<br />
dovolj časa, da je umivanje temeljito in zato učinkovito.<br />
Sklep<br />
Najpogosteje spregledani oziroma spuščeni predeli rok pri<br />
umivanju so konice prstov, palec in predel med prsti. Za učinkovito<br />
in pravilno umivanje rok moramo sam postopek ozavestiti in ga<br />
pravilno izvesti, da z umivanjem resnično zajamemo vse predele<br />
rok. Le tako bo naše umivanje rok učinkovito. <br />
Zdravi<br />
z zdravo<br />
telesno težo<br />
PRILOGA | Hujšam zdravo<br />
O zdravi telesni teži in hujšanju, gibanju in zdravi prehrani je bilo napisanega že veliko, in vendar<br />
je vsako leto čedalje več ljudi pretežkih. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je v Sloveniji<br />
čezmerno težkih in debelih kar 48,5 odstotka oseb, starih 15 let in več. Okoli 15 odstotkov odraslih<br />
je predebelih, kar pomeni, da imajo indeks telesne mase več kot 30. Vodilne po številu debelih ljudi<br />
na svetu so še vedno Združene države Amerike, vendar jim Evropa pridno sledi. Tudi v Evropi je<br />
čezmerno težkih in predebelih vedno več otrok. Po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport naj bi<br />
bila čezmerno prehranjena kar petina otrok do pet let in nekaj manj mladostnikov. Najpogostejši<br />
vzrok smrti v Sloveniji so še vedno bolezni srca in ožilja. Na nastanek srčno-žilnih obolenj vplivajo<br />
številni dejavniki tveganja, na katere ima vsak posameznik možnost vplivati, to so: nezdrava<br />
prehrana, čezmerna telesna teža in debelost, kajenje, tvegano uživanje alkoholnih pijač, pomanjkanje<br />
telesne <strong>aktivno</strong>sti. Nezdrav življenjski slog lahko povzroča tudi številna druga obolenja: zvišan<br />
krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, moteno presnovo maščob, bolezni kostno-mišičnega sistema in<br />
nekatera rakava obolenja. Nezdrav življenjski slog vključuje tudi nezdravo prehrano.<br />
Prednosti zdrave telesne teže je nešteto, od boljšega zdravja in počutja do večje samozavesti.<br />
Telesna teža ni pomembna samo poleti, ko se odpravljamo na plažo, ampak vse leto. Nekaj koristnih<br />
nasvetov strokovnjakov lahko najdete tudi v naši reviji. Upamo, da nam bo v sodelovanju z vsemi<br />
mediji, organizacijami in društvi kljub vsemu uspelo prestaviti kakšno kolesce in pomagati pri<br />
spreminjanju trenda naraščanja števila ljudi s čezmerno telesno težo.<br />
NAŠA LEKARNA 39
PRILOGA | Hujšam zdravo<br />
Čezmerna telesna masa<br />
in prehrana<br />
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije<br />
40 NAŠA LEKARNA<br />
Energijsko in hranilno uravnotežena ter<br />
specifičnim potrebam posameznika prilagojena<br />
prehrana je eden najpomembnejših<br />
pozitivnih dejavnikov varovanja<br />
zdravja. Porušeno ravnovesje med vnosom<br />
in porabo energije ima za posledico<br />
naraščanje telesne mase. Če ne ukrepamo,<br />
to vodi v debelost.<br />
Tako čezmerna telesna masa kot debelost sta pomembna<br />
dejavnika tveganja za nastanek številnih<br />
kroničnih zapletov in bolezni, kot so dislipidemija<br />
(motena presnova maščob), ateroskleroza, druge bolezni<br />
srca in ožilja, sladkorna bolezen tip II, osteoartritis,<br />
določene vrste karcinoma in druge.<br />
Svetovna zdravstvena organizacija (who) je opredelila<br />
debelost kot največji globalni kronični zdravstveni<br />
problem pri odraslih, ki bo do leta 2025 postal<br />
resnejši od nedohranjenosti. V svetu je danes več kot<br />
300 milijonov ljudi debelih, več kot milijarda pa se<br />
spoprijema s čezmerno telesno maso.<br />
Čezmerno telesno maso opredeljujemo kot indeks<br />
telesne mase (itm) med 25,0 in 29,9 kg/m 2 , o debelosti<br />
pa govorimo, ko je itm nad 30,0 kg/m.<br />
Izračunajte svoj indeks telesne mase (ITM)<br />
itm = telesna teža (kg) / telesna višina 2<br />
Posebej zdravje ogrožajoča je visceralna debelost,<br />
kjer se maščevje kopiči v notranjosti telesa in ne le v<br />
podkožju. Najpogostejša mesta kopičenja visceralnega<br />
maščevja sta okolici trebušne slinavke in jeter. Visceralno<br />
maščevje igra pomembno vlogo v mehanizmu<br />
nastanka inzulinske rezistence in metabolnega<br />
sindroma. Za ugotavljanje visceralne debelosti je najpomembnejši<br />
kazalnik obseg pasu. Za Evropejce velja,<br />
da visceralno debelost opredelimo pri ženskah, katerih<br />
obseg pasu je večji od 80 cm, in pri moških, če<br />
imajo okrog pasu več kot 94 cm.<br />
Poglejmo, kakšno je stanje prehranjenosti pri nas.<br />
Podatki nacionalne raziskave cindi kažejo, da se v<br />
Slovenji ne moremo pohvaliti z dobrimi in zdravimi
PRILOGA | Hujšam zdravo<br />
prehranjevalnimi navadami odraslih prebivalcev.<br />
Tako kot v drugih razvitih državah sveta se prehranski<br />
vzorci tudi v Sloveniji v zadnjih nekaj desetletjih<br />
izrazito spreminjajo. V Sloveniji se zdravo in/ali pretežno<br />
zdravo prehranjuje le 22,9 % prebivalcev; samo<br />
33 % jih je zadostno telesno aktivnih. Podatki, ki so<br />
bili zbrani v okviru nacionalnega programa primerne<br />
preventive bolezni srca in ožilja in so do junija 2006<br />
zajeli 278.185 preiskovancev, zgornje ugotovitve le potrjujejo.<br />
Čezmerna telesna teža (itm > 25 kg/m 2 ) je bila<br />
ugotovljena kar pri 74,1 %, debelost (itm > 30 kg/m 2 )<br />
pa pri 29,1 % pregledanih odraslih Slovencev. Zvišane<br />
vrednosti krvnega holesterola ima kar 70,7 % pregledanih,<br />
zvišan krvni tlak 49,5 %, moteno presnovo glukoze<br />
več kot 20 % pregledanih oseb.<br />
Trend naraščanje telesne teže se žal že kaže tudi pri<br />
otrocih in adolescentih. V letu 2005 objavljeni rezultati<br />
presečne študije prevalence debelosti pri petletnih otrocih<br />
ter petnajst- oziroma šestnajstletnih mladostnikih in<br />
mladostnicah so pokazali, da je približno 8,5 % petletnikov<br />
že debelih (itm > 95. percentile za starost), 19 % pa<br />
ima čezmerno telesno maso (itm > 85. percentile za starost).<br />
Za mladostnike velja, da je 6,2 % mladostnikov debelih,<br />
17,1 % pa ima čezmerno telesno maso. Debelih je<br />
3,8 % mladostnic, 15,4 % jih ima čezmerno telesno maso.<br />
Glavni dejavniki za razvoj čezmerne telesne mase<br />
in debelosti so nezdrave prehranjevalne navade. K<br />
njim prištevamo prenajedanje, opuščanje posameznih<br />
obrokov, neredno prehrano, koncentriranje<br />
obrokov v popoldanskem in poznem večernem času,<br />
čedalje pogostejše enostranske hipokalorične diete …<br />
Predvsem se povečuje uživanje predelanih energijsko<br />
gostih živil z visoko vsebnostjo sladkorja (sladke pijače),<br />
na drugi strani pa se znižuje uživanje kompleksnih,<br />
neprečiščenih ogljikovih hidratov. Obenem se<br />
zaradi pretežno sedečega življenjskega sloga v populaciji<br />
zmanjšuje energijska poraba. Slabe prehranjevalne<br />
navade, odsotnost redne telesne vadbe in kratkotrajni<br />
uspehi enostranskih diet nas vodijo v nikoli<br />
končano bitko z odvečnimi kilogrami.<br />
Standarden program za zmanjševanje telesne teže<br />
temelji na negativni energijski bilanci (energijska poraba<br />
je 500 kcal/dan večja od energijskega vnosa),<br />
spremembi sestave posameznih obrokov, povečanju<br />
telesne <strong>aktivno</strong>sti in koreniti spremembi prehranjevalnih<br />
ter gibalnih navad.<br />
Priljubljene diete postajajo bolj in bolj razširjene<br />
in hkrati sporne. Ljudje po vsem svetu namenjajo velike<br />
vsote denarja shujševalnim preparatom in knjigam<br />
z upanjem, da bodo za vedno izgubili čezmerno<br />
telesno maso. Tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji<br />
trg redukcijskih diet cveti, revije povečujejo svojo<br />
naklado z objavljanjem nenavadnih redukcijskih diet.<br />
Dnevno se na policah knjigarn pojavljajo nove knjižne<br />
uspešnice o uspešni izgubi telesne mase. Večina teh je<br />
namenjena »neznanemu potrošniku«, izvajanja pa ne<br />
nadzoruje nihče. Glavnina objavljenih redukcijskih<br />
diet, ki na žalost dosežejo zelo širok krog populacije,<br />
je usmerjena k izboljšanju estetskega videza uporabnika<br />
in ne v izboljšanje njegovega dejanskega zdravstvenega<br />
stanja ter preprečevanja kroničnih obolenj,<br />
vezanih na motnje metabolizma zaradi povečane telesne<br />
mase ali debelosti.<br />
Danes lahko nesporno trdimo, da je čezmeren<br />
vnos ogljikovih hidratov, predvsem prečiščenih škrobnih<br />
živil, sladkorja in sladkih pijač, eden glavnih krivcev<br />
za naraščanje čezmerne telesne mase in debelosti<br />
v svetu.<br />
Nasveti, kako izgubiti kakšen kilogram<br />
Za dobre in dolgotrajne rezultate redukcijske diete<br />
je treba najti srednjo pot med zdravo uravnoteženo<br />
prehrano – »mediteranska dieta« (razmerje hranil: 55–<br />
60 % ogljikovi hidrati, do 15% beljakovine in do 30 %<br />
maščobe) – in visoko beljakovinsko oz. nizko ogljikohidratno<br />
dieto. Kot uspešna se po izkušnjah kaže prehrana<br />
z nižjo vsebnostjo ogljikovih hidratov (manj kot<br />
50 %), s poudarkom na sveži zelenjavi, sadju in škrobnih<br />
živilih z nizkim glikemičnim indeksom (gi), z večjim<br />
vnosom beljakovin (ne manj kot 20 %), maščobe<br />
pa v varnih mejah (do 30 %), s poudarkom na kvalitetnih<br />
maščobah rastlinskega izvora.<br />
Redni obroki. Priporočilo, da je treba pojesti tri do<br />
štiri obroke dnevno, se marsikomu zdi preveč preprosto,<br />
da bi ga bilo sploh treba omenjati. A vendar je izjemno<br />
pomembno. Tako opuščanje obrokov na eni strani<br />
kot pretiravanje z vmesnimi prigrizki na drugi strani<br />
sta najpogostejša vzroka naraščanja telesne teže.<br />
Na krožniku naj bo več zelenjave. Se še spom nite?<br />
Vsaj za polovico krožnika!<br />
S sadjem ne bomo pretiravali, en primerno zrel sadež<br />
ob obroku je več kot dovolj. Sveže sadje je polno<br />
topnih prehranskih vlaknin in zato pomaga pri uravnavanju<br />
holesterola, saj topne prehranske vlaknine<br />
nase vežejo sproščeni holesterol iz jeter. Tako holesterol<br />
zapusti naše telo in se ne vrne v jetra in nato v krvni<br />
obrok. Vendar pazite, prezrelo sadje je koncentrat<br />
sladkorja, zato se izogibajte grozdja in banan.<br />
Na krožniku bomo zmanjšali količino zaužitih<br />
škrobnih živil (še posebno kruha in krompirja).<br />
Škrobna živila na krožniku bodo bogata s prehranskimi<br />
vlakninami in bodo imela nizek glikemični indeks<br />
(polnovredne testenine, kaše, neoluščen riž …). Na<br />
krožniku jih ne bo več kot žlica ali dve.<br />
Dvakrat tedensko bomo jedli mastne morske ribe<br />
(skuša, tuna, losos, sardelice ...), ker so bogate z večkrat<br />
nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki varujejo<br />
naše srce in ožilje, saj znižujejo raven slabega holesterola.<br />
Dva- do trikrat tedensko bomo uživali meso, ki<br />
bo pusto in raznoliko. Lahko si privoščimo zajca, žrebička,<br />
govedino, svinjino ali perutnino. Količina rib<br />
ali mesa na krožniku ne bo večja od velikosti zavitka<br />
igralnih kart.<br />
Jedli bomo manj mastne mlečne izdelke s čim<br />
manj dodatki. Navadni jogurt s svežim sadjem ali<br />
žličko marmelade je neprimerno boljši od sadnega jogurta<br />
z dodanim škrobom.<br />
Ne smemo pozabiti na oreščke. Vendar z njimi ne<br />
bomo pretiravali, dovolj so štiri orehova jedrca ali<br />
osem mandljev z jogurtom in sadjem – in že imamo<br />
idealno malico.<br />
Uporabljali bomo kvalitetna rastlinska olja, vedno<br />
v kombinaciji: oljčno, repično sončnično, sojino ali laneno<br />
... Z dodajanjem olja ne bomo pretiravali: žlica<br />
olja ob glavnem obroku bo dovolj.<br />
Čim manj bomo jedli industrijsko pripravljene<br />
hrane, ker vsebuje prevelike količine soli, konzervansov,<br />
ojačevalcev arome in drugih aditivov.<br />
Hrano bomo načrtno začeli manj soliti, pri mizi pa<br />
je ne bomo dodatno dosoljevali.<br />
Redno bomo uživali dovolj tekočine. Vodovodna<br />
voda je zakon!<br />
Če se vam bo uspelo držati zgornjih navodil, boste<br />
ob redni telesni <strong>aktivno</strong>sti zlahka izgubili kakšen odvečen<br />
kilogram. Za uspeh potrebujete le odločitev in<br />
voljo, da spremenite svoje prehranjevalne navade.<br />
Svoj akcijski načrt redukcije telesne mase naredite še<br />
pred poletjem! <br />
Linea Snella – ključ do trajnega uspeha<br />
Si želite preoblikovati svojo postavo, izgubiti odvečne<br />
kilograme in izboljšati počutje? Dokazali vam bomo, da<br />
se lahko tudi vi znova počutite odlično v svoji koži!<br />
Z metodo za oblikovanje telesa<br />
Linea Snella ®<br />
in pod strokovnim vodstvom terapevtk vam pomagamo<br />
odpraviti odvečne kilograme in celulit, učvrstiti tkivo ter<br />
vzpostaviti dobro počutje telesa in duha.<br />
Za več informacij vas vabimo na brezplačen,<br />
neobvezujoč posvet, na katerem bomo združili vaše<br />
želje z našim strokovnim mnenjem in izkušnjami ter<br />
skupaj začrtali zanesljivo pot do vašega cilja.<br />
Pokličite številko salona v Šenčurju<br />
04 / 27 91 967<br />
ali kliknite na<br />
www.lineasnella.si<br />
Linea Snella Šenčur | Andreja Širca Čampa, s. p.<br />
Poslovna cona A18 | 4208 Šenčur<br />
42 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 43
PRILOGA | Hujšam zdravo<br />
Transmaščobne kisline –<br />
dediščina našega prehranjevanja<br />
Sebastjan Filip, univ. dipl. inž. živil. tehnol., Biotehniška fakulteta, oddelek za živilstvo in<br />
asist. Rok Fink, dipl. san. inž., Zdravstvena fakulteta, oddelek za sanitarno inženirstvo<br />
Kaj so to transmaščobne kisline?<br />
Uravnotežena prehrana igra ključno vlogo pri uravnavanju<br />
telesne teže in ima velik vpliv na počutje in<br />
zdravje človeka. Maščobe imajo kljub splošnemu negativnemu<br />
mnenju v telesu številne pomembne naloge. Živila,<br />
ki vsebujejo maščobe, so pomemben vir v maščobah<br />
topnih vitaminov (a, d, e in k), so pomembna sestavina<br />
celičnih membran, sodelujejo pri uravnavanju nekaterih<br />
hormonov in so pomemben vir energije. Obstaja<br />
pa oblika maščob oziroma maščobnih kislin, ki jih telo<br />
fiziološko ne potrebuje, ker imajo večinoma le škodljive<br />
učinke, in jih imenujemo trans maščobne kisline ali širše<br />
kar transmaščobe. Te nastanejo pri industrijski hidrogenaciji<br />
olj, katere namen je pridobiti tehnološko<br />
primerno maščobo za živilskopredelovalno industrijo.<br />
Strokovnjaki za prehrano so še pred nekaj desetletji<br />
odločno odsvetovali uporabo masla in svinjske masti<br />
zaradi sorazmerno visoke vsebnosti holesterola in nasičenih<br />
maščobnih kislin. Kot odgovor na te »prehranske<br />
smernice« se je začela povečevati poraba tako imenovanih<br />
hidrogeniranih ali delno hidrogeniranih maščob,<br />
bolj znanih pod imenom »margarine«.<br />
Začetki<br />
Prvo hidrogenirano maščobo je menda na prošnjo<br />
Napoleona III. leta 1869 razvil francoski kemik Hippolyte<br />
Mège Mouriès kot alternativo takrat dragemu<br />
maslu. Ni povsem znano, ali je bil edini vzrok iskanja alternative<br />
maslu zgolj ekonomske narave pri oskrbovanju<br />
takratne francoske vojske. Mège Mouriès je nov proizvod<br />
poimenoval margarina po istoimenski margarinski<br />
kislini. Izolirana snov so bile drobne sijoče, bleš čeče<br />
se kroglice, za katere je Michel Eugène uporabil grško<br />
besedo za bisere (margarites). Na začetku so margarino<br />
proizvajali iz dveh vrst maščobe: večji del je zajemala<br />
živalska maščoba in manjši del rastlinska, danes pa je<br />
margarina večinoma izključno rastlinskega izvora.<br />
Kaj pa naše zdravje<br />
Dokazan je negativen vpliv uživanja transmaščobnih<br />
kislin na zdravje. Kljub dejstvu, da se zad njih deset<br />
let intenzivno zmanjšuje vnos trans maščobnih kislin,<br />
količina zaužitih transizomer nenasičenih maščobnih<br />
kislin še vedno narašča. Trend naraščanja lahko pripišemo<br />
v industrijsko razvitih deželah predvsem povečevanju<br />
uživanja pripravljenih ali kako drugače predpripravljenih<br />
jedi. Poleg tega delež skupnih maščob v prehrani<br />
Slovencev še vedno presega zgornjo priporočljivo<br />
mejo in nas po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije<br />
uvršča med prvih pet držav Evrope z največjim<br />
deležem debelosti med odraslimi.<br />
Strokovnjaki domnevajo, da so transmaščobne kisline<br />
pomembno prispevale k epidemiji srčno-žilnih<br />
bolezni v 20. stoletju. Naše telo te kisline težko prebavlja,<br />
hkrati pa tudi znižujejo sposobnost telesa za presnavljanje<br />
koristnih maščob (tvorbo prostagladina<br />
pge1). Transmaščobne kisline glede na večino raziskav<br />
dvigujejo raven škodljivega holesterola (ldl) in hkrati<br />
znižujejo raven varovalnega holesterola (hdl) ter povečujejo<br />
raven trigliceridov v krvi. Z vsem tem povečajo<br />
tveganje za nastanek ateroskleroze ter posledično srčnega<br />
obolenja in kapi. Znižujejo tudi prepustnost celičnih<br />
membran, kar lahko zmanjša imunsko odpornost<br />
organizma. Omenjajo jih tudi kot rakotvorne snovi in<br />
povezujejo z razširjenostjo alergij in diabetesa tipa II.<br />
Transmaščobne kisline v jetrih motijo normalno delovanje<br />
encima, ki je zadolžen za pretvorbo esencialnih<br />
maščobnih kislin v snovi, ki so pomembne za normalno<br />
delovanje telesnih celic. Poleg naštetega obstajajo<br />
tudi dokazi, da transmaščobne kisline vplivajo na pojav<br />
debelosti, kar je povezano tudi z načinom prehranjevanja<br />
(hitra prehrana, ocvrta hrana, prehranjevanje v neprimernih<br />
količinah in času).<br />
Kako ravnati<br />
Po priporočilih ameriškega Urada za prehrano in<br />
zdravila (fda) naj delež zaužitih transmaščobnih kislin<br />
ne bi presegal 2 % celotne zaužite energije, kar pri 2000kalorijski<br />
dieti pomeni 4,5 grama na dan.<br />
Majhne količine transmaščobnih kislin (na primer<br />
konjugirana linolna kislina, cla) so tudi v mleku, mlečnih<br />
in mesnih proizvodih kot posledica biološke hidrogenacije,<br />
do katerega pride v rumnu prežvekovalcev. Te<br />
lahko imenujemo naravne transmaščobne kisline, vendar<br />
v človeškem telesu delujejo drugače kot tiste, ki so<br />
bile proizvedene industrijsko. Nekaterim pripisujejo<br />
celo pozitiven učinek na zdravje. Predvsem pa je v živalski<br />
maščobi lahko od 2 % do 5 % naravnih transmaščobnih<br />
kislin, v delno hidrogeniziranih rastlinskih<br />
maščobah (npr. v margarini za peko) pa do 45 %.<br />
Leta 2003 je fda določila, da morajo proizvajalci v<br />
zda deklarirati vsebnost transizomer maš čobnih kislin,<br />
vendar ta odločitev ni bila uresničena vse do leta<br />
2006. Danci so leta 2003 prvi na svetu sprejeli zakonodajo,<br />
s katero so določili mejo 2 % kot dovoljeni delež<br />
transmaščobnih kis lin v skupni maščobi, izjema so le<br />
naravno prisotne transmaščobne kisline v živalskih iz-<br />
delkih. Danski so sledile še Kanada in zda. V Franciji je<br />
organizacija za varno hrano določila mejo 1 % transmaščobnih<br />
kislin na 100 g izdelka. Na ravni Evropske unije<br />
nimamo zakonodaje, ki bi urejala to področje, zato je<br />
odločitev o omejevanju trans maščobnih kislin individualna<br />
odločitev vsake članice.<br />
Kot kupci moramo biti pazljivi, saj se trans maščobne<br />
kisline lahko skrivajo tudi pod navedbami, kot so delno<br />
hidrogenirana maščoba, hidrogenirana rastlinska maščoba<br />
ali hidrogeni ra no rastlinsko olje. Priporočilo glede<br />
uživanja je preprosto: čim manj oziroma manj kot<br />
1 % glede na celodnevne energijske potrebe.<br />
Omeniti velja, da novejši postopki in pravilen izbor<br />
olja omogočata izdelavo delno hidrogeniranih maščob,<br />
ki vsebujejo zelo malo ali celo nič transmaščobnih kislin.<br />
Prav tako so čedalje bolj v uporabi novejši postopki,<br />
kot so transesterifikacija, ki omogočajo spremembo lastnosti<br />
maščob brez hidrogeniranja. Tudi domači proizvajalci<br />
živil, v katerih je uporaba margarin zaradi narave<br />
izdelka nujna (francoski rogljički, izdelki iz list natega<br />
in listnato kvašenega testa), vedno več uporabljajo maščobe,<br />
ki vsebujejo izredno malo ali celo nič transmaščobnih<br />
kislin. Vseeno pa mora biti tudi uporaba teh<br />
zmerna oz. v količinah, ki jih narekujejo pravila zdravega,<br />
življenjskemu slogu prilagojenega prehranjevanja, in<br />
kot je bila že večkrat prepisana in ponovljena Paracelsova<br />
izjava: »Le odmerek loči zdravilo od strupa.« <br />
44 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 45
PRILOGA | Hujšam zdravo<br />
Prehranska dopolnila<br />
pri hujšanju<br />
Nena Tavčar, študentka fakultete za farmacijo, Medico dr. Sentočnik, d.o.o., Ljubljana<br />
Zdravje je naše največje bogastvo. Tega se<br />
danes zaveda čedalje več ljudi, ki sledijo<br />
zdravim življenjskim navadam, kot so kakovostna<br />
prehrana, veliko tekočine, čim<br />
manj stresa in predvsem veliko gibanja.<br />
Vendar je zaradi hitrega življenjskega ritma<br />
te navade včasih težko uresničiti, zato<br />
ljudje posegajo po različnih prehranskih<br />
dopolnilih. Aktualni so predvsem pripravki<br />
za hujšanje, namenjeni zmanjševanju<br />
telesne teže ali le ohranjanju vitkosti. Ker<br />
je pripravkov na policah različnih specializiranih<br />
trgovin vedno več, je pri nakupu<br />
dobro vedeti, kateri so zares koristni in<br />
varni.<br />
Začetek prehranskih dopolnil<br />
Čas industrializacije je s sabo prinesel velike spremembe<br />
tako na tehničnem kot tudi na znanstvenem<br />
področju. Spremenil se je življenjski slog ljudi in svetovno<br />
prebivalstvo se je prvič srečalo z naraščanjem<br />
debelosti. S tem so se sprožila razmišljanja o potencialnih<br />
možnostih za spremembo prehrane. Sprva so se<br />
pojavljale ideje, da je treba jesti kiselkasto prehrano,<br />
denimo kis, sok grenivke, limonin sok, ananasov sok,<br />
zeljno juho in še bi se kaj našlo. Pred približno dvajsetimi<br />
leti pa so začeli pospešeno in načrtneje razvijati<br />
prehranska dopolnila. Na trgu so se začela pogosteje<br />
pojavljati leta 2000.<br />
Kaj so prehranska dopolnila in v čem se<br />
razlikujejo od zdravil<br />
Prehranska dopolnila, namenjena zniževanju telesne<br />
teže, so lahko v obliki tablet, kapsul, kapljic ali sirupov.<br />
Vsebujejo aminokisline, maščobne kisline, vlaknine,<br />
rastline in rastlinske izvlečke ter druge snovi s<br />
hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da<br />
je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena.<br />
Njihov namen je dopolnjevati siceršnjo prehra-<br />
no in ne zdraviti ali preprečevati bolezni, zato pri prehranskih<br />
dopolnilih ne smemo navajati zdravstvenih<br />
trditev.<br />
Uporaba prehranskih dopolnil za hujšanje<br />
Prehranska dopolnila za hujšanje se uporabljajo<br />
bodisi z namenom zagotavljanja vseh potrebnih hranil<br />
bodisi zaradi potencialnega učinka na izgubo telesne<br />
teže. Glavni cilj pri načrtovanju diet je, da ne presežemo<br />
ustreznega dnevnega vnosa hranil iz hrane in<br />
prehranskih dopolnil. Ne smemo pozabiti na fizično<br />
rekreacijo, saj z njo omogočimo boljši pretok krvi in<br />
limfe ter s tem poskrbimo za prenos snovi do vsake<br />
celice organizma in posledično za izgubo kalorij. Prav<br />
tako omogočimo izločanje škodljivih snovi tudi iz<br />
»najzakotnejših« delov organizma.<br />
Na slovenskem tržišču lahko dobimo različne pripravke<br />
za hujšanje. Poznamo zaviralce privzema ogljikovih<br />
hidratov iz hrane (izvleček fižola), pospeševalce<br />
metabolizma (kofein, izvleček zelenega čaja), pospeševalce<br />
razgradnje telesnih maščob, t. i. fat-burnerje<br />
(karnitin, HCA, kofein, izvleček zelenega čaja, Hoodia<br />
gordonii, jabolčni kis, 7-ketoefedrin, CLA – konjugirana<br />
linolna kislina) ter lovilce maščob iz hrane, kamor<br />
sodijo predvsem vlaknine (pektin) in hitosan.<br />
Izvleček fižola<br />
Kot izvleček fižola se uporablja posušeno oplodje<br />
zrelega navadnega fižola, ki se mu poleg številnih<br />
zdravilnih lastnosti pripisuje tudi zniževanje telesne<br />
teže. Ekstrakt oplodja naj bi z zaviranjem encima zaviral<br />
absorbcijo ogljikovih hidratov in pospeševal izgubo<br />
telesne teže.<br />
Izvleček zelenega čaja<br />
O koristih pitja zelenega čaja se precej govori, zato<br />
ni presenečenje, da so se pojavile tudi raziskave o njegovem<br />
učinku na metabolizem. Zeleni čaj se je v kliničnih<br />
raziskavah pokazal kot učinkovit, saj pospeši termogenezo<br />
(nastajanje toplote v organizmu) za 4 % v časovnem<br />
obdobju 24 ur. Zaradi vsebnosti katehinpolifenolov<br />
in kofeina vliva na termogenezo z inhibicijo (za-<br />
46 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 47
PRILOGA | Hujšam zdravo<br />
viranjem) različnih mehanizmov. Toda če upoštevamo<br />
pospeševanje termogeneze za 4 %, bi za izgubo enega<br />
kilograma maščobe potrebovali kar 291 dni! Jemanje<br />
prehranskih dopolnil verjetno torej ne povzroči hitre<br />
izgube teže, lahko pa z zelenim čajem v telo vnesemo<br />
številne druge koristne snovi (predvsem antioksidante,<br />
vitamine, različne mikroelemente, kofein, teofilin),<br />
tako da njegova uporaba vsekakor ni škodljiva in jo lahko<br />
priporočamo.<br />
Hidroksicitronska kislina (HCA)<br />
Hidroksicitronska kislina (HCA) je derivat citronske<br />
kisline. Največ ga vsebuje rastlina Garcinia cambogia<br />
in njene sorodne vrste. Drevo raste v jugovzhodni<br />
Aziji in njegovi deli so že vrsto let priljubljeni v<br />
azijski kulinariki. HCA pridobivajo iz posušene lupine<br />
sadeža omenjene rastline. Deluje tako, da preprečuje<br />
nastanek snovi, ki je osnovni gradnik v sintezi<br />
maščobnih kislin, holesterola in trigliceridov. Raziskave<br />
so v večini primerov pokazale, da ob zmanjšanem<br />
vnosu kalorij, povečanem telesnem gibanju in jemanju<br />
prehranskih dopolnil, ki vsebujejo HCA, ljudje<br />
hitreje izgubljajo telesno maso, raven holesterola in<br />
trigliceridov pa se izboljša.<br />
Karnitin<br />
Telesu lastna snov, ki sodeluje pri oksidaciji maščob<br />
(nastanku energije), se imenuje karnitin. Vsebuje ga<br />
hrana, ki jo zaužijemo vsak dan, največ ga je v govejem<br />
in svinjskem mesu. Znanstveni dokazi, ki bi potrdili<br />
uspešnost jemanja karnitina, so različni, sploh pa se pri<br />
enkratnem odmerku 2 g nasitijo mehanizmi za absorpcijo<br />
te snovi, zato je učinkovitost karnitina še vedno<br />
dvomljiva.<br />
Hoodia gordonii<br />
Hoodia gordonii je sukulenta ali sočnica, kaktusu<br />
podobna rastlina. Izvira iz južnoafriške puščave Kalahari.<br />
Rastlino tradicionalno že nekaj stoletij uporabljajo<br />
Bušmani, južnoafriško ljudstvo, za zaviranje<br />
apetita in žeje na dolgih lovskih pohodih. Za njeno<br />
anorektično delovanje je najverjetneje odgovoren steroidni<br />
glikozid p57. Izvedli so številne raziskave, vendar<br />
ni nobena dokazala učinkovitosti.<br />
Pinnothin<br />
Učinkovina, za katero lahko rečemo, da zares deluje,<br />
je sestavina, ki jo pridobivajo iz pinjol korejskega<br />
bora. Imenuje se Pinnothin in je s patentom zaščitena<br />
naravna snov. Dokazano deluje kot zaviralec apetita,<br />
upočasni praznjenje želodca in veča občutek sitosti.<br />
Leta 2007 je bila na prvi mednarodni konferenci za<br />
hujšanje v Berlinu zaradi svoje učinkovitosti izbrana<br />
za najboljšo sestavino za izgubo telesne teže.<br />
Beluši in 7-keto-DHEA<br />
Beluši ali šparglji imajo svoje mesto v etnofarmakologiji,<br />
saj je že od nekdaj znan njihov diuretični učinek.<br />
Na znižanje telesne teže učinkujejo, ker naj bi kalijeve<br />
soli in eterična olja stimulirala delovanje ledvic<br />
in tako povečala izločanje vode. Visoka vsebnost balastnih<br />
snovi spodbuja presnovo in delovanje debelega<br />
črevesja. Vendar je učinkovitost belušev dvomljiva, saj<br />
doslej ni objavljenih študij o učinkovitosti. Obstajajo<br />
dokazi o sinergističnem delovanju z učinkovino 7-okso-DHEA,<br />
ki skupaj z vadbo in dieto pomembno zniža<br />
telesno težo.<br />
Hitosan<br />
Med učinkovite lovilce maščob v telesu spada hitosan,<br />
ki ga pridobivajo iz polisaharida hitina. Tega najdemo<br />
v oklepih rakov in lupinarjev, pa tudi pri nekaterih<br />
insektih in gobah. Hitosan zmanjšuje absorpcijo<br />
maščobe iz hrane. Hitosan zmanjša absorpcijo lipidov<br />
in lipidotopnih vitaminov in mineralov. Toda pri uporabi<br />
pripravkov s hitosanom ni odveč pazljivost, saj<br />
ima številne neželene učinke, kot so zaostajanje v rasti,<br />
zmanjšanje mineralne gostote kosti, spremembe<br />
normalne črevesne flore, kar lahko povzroči razrast<br />
odpornih patogenih bakterij.<br />
Konjugirana linolna kislina (CLA)<br />
Konjugirana linolna kislina (CLA) vpliva na<br />
zmanjšanje maščobnih zalog zaradi povečane oksidacije<br />
maščob in zmanjšanega privzema trigliceridov.<br />
Verjetno je učinkovita pri znižanju obsega telesne maščobe,<br />
na indeks telesne mase pa nima večjega vpliva.<br />
Vsebuje jo vsakdanja hrana, mlečna maščoba, govedina<br />
in ribe.<br />
Cimet<br />
Posušeno in zdrobljeno skorjo cimetovca ljudje že<br />
dolgo poznamo in jo pogosto uporabljamo v kulinariki.<br />
Pojavlja se tudi veliko izdelkov za hujšanje s cimetom.<br />
Dokazano je namreč, da njegova sestavina<br />
MHCP zmanjša delež maščob in holesterola v krvi.<br />
Jabolčni pektin<br />
Holesterol v krvi znižuje tudi jabolčni pektin, ki je<br />
topna vlaknina in je v pripravkih za hujšanje, največkrat<br />
v obliki prigrizkov. Nase veže holesterol, znižuje<br />
njegovo koncentracijo v krvi in s tem vpliva na lažjo<br />
prekrvitev.<br />
Rumeni čaj<br />
Rumeni čaj je dandanes aktualen kot sestavni del<br />
t. i. zelene diete, ki temelji na pitju velikih količin čaja.<br />
Ta naj bi čistil organizem, spodbujal metabolizem in<br />
zmanjševal občutek lakote. Zlatorumena tekočina naj<br />
bi bila tako učinkovita, da lahko z rednim pitjem izgubite<br />
dva do tri kilograme tedensko. Čaj je prepoznavnega<br />
sladkega in obenem osvežujočega okusa.<br />
Proizvajajo ga izključno na Kitajskem v planinskih<br />
predelih, kjer je zrak čist in so odlični pogoji za rast<br />
čajevca. Njegova pridelava je znana že vsaj 1300 let,<br />
vendar je bila zadnja leta zaradi zapletenega načina<br />
obdelave zelo majhna. Po dolgem času se zaradi shujševalnega<br />
učinka, za katerega je izvedel zahodni svet,<br />
njegova proizvodnja strmo povečuje. Postopek obdelave<br />
je podoben kot pri zelenem čaju, le stopnja sušenja<br />
je krajša. Nastane iz enake rastline kot zeleni čaj,<br />
le da se rumeni čaj obira v začetku leta, ko so listi čajevca<br />
še v popkih. To pomeni, da zaradi zgodnjega<br />
obiranja ostanejo shranjeni vsi antioksidanti, ki so<br />
nastali med rastjo rastline.<br />
Pri nakupu prehranskih dopolnil se vsekakor posvetujte<br />
s svojim farmacevtom. Najpomembnejše pri<br />
odločanju za prehranska dopolnila, predvsem tista za<br />
hujšanje, je, da vemo, da nam bodo pomagala le, če si<br />
bomo pomagali tudi sami, in sicer z zdravim načinom<br />
življenja. <br />
48 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 49
PRILOGA | Hujšam zdravo<br />
Nočna mora<br />
žensk –<br />
celulit in<br />
maščobne<br />
okvarja pa tudi kolagenska vlakna.<br />
Na nastanek celulita vplivajo tudi stres, hormonske<br />
spremembe, dednost, slaba krvna cirkulacija,<br />
zaprtje, utrujenost in predolgo sedenje.<br />
O hormonski kontracepciji so mnenja deljena, zato<br />
ne spada med pomembnejše dejavnike pri nastajanju<br />
celulita.<br />
Naravna<br />
pomoč<br />
pri hujšanju<br />
obloge<br />
Včasih se nam zdi, da je boj proti celulitu Sizifovo<br />
delo. Tukaj, tako kot pri telesni vadbi ne moremo pričakovati<br />
čudežev v kratkem času. Dolgoročno bomo<br />
veliko dosegli že z zdravim načinom življenja, zdravo<br />
prehrano, s pitjem zadostnih količin vode, z veliko gi-<br />
za ženske in moške<br />
nad 18 let!<br />
Eva Esih, mag. farm.<br />
banja, zmanjšanjem telesne teže. Pomembna je tudi<br />
redna telesna nega. K temu spadajo piling (približno<br />
enkrat tedensko), losjoni za vlaženje kože in masaža,<br />
s katero izboljšamo prekrvitev. Masaža pospešuje cirkulacijo<br />
v predelih, prizadetih s celulitom. Masaža<br />
prizadetih predelov poveča pretok v krvnih in limfnih<br />
kapilarah ter zmanjša možnost kopičenja maščobnih<br />
SHAPE IT obliži:<br />
vam bodo pomagali zmanjšati<br />
celic in zapiranja medceličnega prostora ter s tem telesno težo brez diete<br />
Nadlogi iz naslova sta še posebno moreči v tem<br />
predpoletnem času, ko nas veliko že kupuje ali vsaj<br />
občuduje letošnje modele kopalk. Zimsko spanje in<br />
Čeprav je v definiciji iz slovarja zapisano, da se pojavlja<br />
pri debelih ljudeh, naj bi kar 80 do 95 % vseh<br />
žensk trpelo za to nadlogo. To pomeni, da imajo celu-<br />
tvorjenja maščobnih skupkov.<br />
V <strong>lekarna</strong>h je na voljo tudi veliko krem, ki so nam<br />
v pomoč pri odpravljanju celulita. Za katero se boste<br />
so enostavni za uporabo<br />
vsebujejo naravne sestavine<br />
spomladanska utrujenost sta pustila vidne posledice lit vse, suhe, debele, majhne, velike, stare in mlade.<br />
odločili, je odvisno od vas, v veliko pomoč pa so vam oblikujejo vašo postavo brez<br />
na našem telesu, še posebno na ženskam dobro zna- Osnovni vzrok za nastanek celulita je način življe-<br />
lahko farmacevti, ki vse izdelke zelo dobro poznajo. občutka lakote<br />
nih predelih, kot so trebuh, boki, zadnjica in stegna.<br />
Celulit je v kozmetiki poseben videz kože, zlasti na<br />
nja. Celulita kot takega ne podedujemo, lahko pa podedujemo<br />
nagnjenost k tej nadlogi, ki je največkrat<br />
estetski problem. Če pa nakopičeni odpadki v pod-<br />
Na žalost pa samo z zdravim načinom življenja velikokrat<br />
ne moremo odpraviti že čezmerno povečanih<br />
maščobnih celic. Napredek v tehnologiji današnjih<br />
ohranjajo vašo storilnost<br />
delujejo 24 ur<br />
stegnih, bokih, trebuhu in zadnjici debelih ljudi, predkožju otežujejo mikrocirkulacijo, lahko postane tudi<br />
posegov in terapij nam omogoča, da prav s teh težavvsem<br />
žensk. Koža je zaradi posebne razporejenosti zdravstveni problem.<br />
nih delov telesa odstranimo odvečne centimetre in na<br />
podkožnega maščevja in veziva podobna lupini poma- Veliko vlogo pri nastanku celulita ima tudi kako-<br />
teh predelih zgladimo kožo. O možnostih odpravljaranče<br />
(pomarančasta koža - slovenski medicinski evost vezivnega tkiva. Če je vezivno tkivo slabo, se k<br />
nja maščobnih oblog in celulita smo se pogovarjali z<br />
slovar).<br />
temu hitro navežejo še drugi dejavniki.<br />
Mojco Vellacher iz medicinsko estetskega centra<br />
Celulitis je akutno difuzno gnojno vnetje intersticijskega<br />
veziva, zlasti v podkožju (slovenski medicinski<br />
Eden najpomembnejših je čezmerna telesna teža.<br />
Čim več maščevja je shranjenega v maščobnih ce-<br />
Vividus (Kopitarjeva ulica 2, 2000 Maribor, tel.:<br />
02/228 22 42, gsm: 051/655 750).<br />
Zavitek po 28 obližev<br />
e-slovar).<br />
licah (lipocitih), tem opaznejši je kožni relief.<br />
Obstajajo terapije, ki bolj ali manj zmanjšajo pove-<br />
Premalo gibanja zmanjšuje mišično tkivo, nadočane<br />
maščobne celice in omilijo pojav celulita na telesu.<br />
Celulit je nepravilno razporejena podkožna mamesti pa ga maščobno.<br />
Kombinacije masaž, infrardeče svetlobe, ipl-a (angl.<br />
ščoba. Je želatini podobna snov, sestavljena iz maščo- Zelo pomembna je zdrava prehrana in pitje zado-<br />
Intense Pulse Laser), ročne in strojne limfne drenaže ZA VITKO TELO IN DOBRO POČUTJE<br />
be, vode in odpadkov, ujeta tik pod kožo. Celulit nastnih količin vode.<br />
ter vakuumske in ultrazvočne terapije lahko bistveno<br />
staja zaradi prevelike količine maščobe v telesu in po- Kajenje zelo slabo vpliva na nastanek celulita. Ni-<br />
izboljšajo kvaliteto kolagena, vzpodbudijo in obnovijo<br />
večanja maščobnih celic.<br />
kotin zoži žile v koži, kar poslabša metabolizem,<br />
limfni in krvni obtok ter izboljšajo tonus kože.<br />
Že v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih<br />
50 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 51<br />
prodajalnah! www.oblizi.eu
PRILOGA | Hujšam zdravo<br />
Posegi, ki uničijo povečane maščobne celice in s<br />
tem omogočijo limfnim kapilaram, da vsebino maščobnih<br />
celic po naravni poti izločijo iz telesa, so:<br />
Injekcijska lipoliza: z injekcijami se v maščobo<br />
aplicira naravna snov sojin lecitin (fosfatidilkolin –<br />
lipostabil), ki raztaplja maščobo in jo počasi odstranjuje<br />
iz telesa.<br />
Laserska lipoliza: deluje na principu selektivne<br />
fotohipertermije. Skozi milimetrski rez na koži se v<br />
maščobno tkivo vstavi kanila z optičnim vlaknom,<br />
ki lasersko energijo pretvarja v toploto. Maščobne<br />
celice vsrkajo toplotno energijo, se napihnejo in počijo<br />
– nastopi lipoliza ali topljenje maščobnih celic.<br />
Ultrazvočna lipoliza – kavitacija: v povečanih<br />
maščobnih celicah sproži ultrazvočno polje nastanek<br />
mehurčkov, ki zrastejo do določene velikosti in<br />
se nato sesedejo sami vase. Pri tem se sprosti energija<br />
v obliki toplote (zanemarljiv učinek) in pritiska<br />
(prevladujoč učinek). Ta zlahka razbije povečane<br />
maščobne celice v podkožju, ker njihove membrane<br />
niso odporne proti nastalim vibracijam in minimalnim<br />
spremembam, nastalim ob pritisku tkiva.<br />
Mezoterapija (Mesotherapy): probleme z odvečno<br />
maščobo in celulitom odpravlja z injekcijami<br />
Razlika med celulitom in nakopičenimi maščobnimi oblogami:<br />
majhnih odmerkov naravnih sestavin, mineralov in<br />
zdravil v zgornjo plast kože.<br />
Elektroporacija s sistemom Actyderm: celicam<br />
dobavlja mezoterapevtske preparate za obnovo<br />
kolagena in topljenje maščobe v celicah.<br />
Ko je potrebno število posegov opravljeno, so na<br />
tem predelu maščobne celice uničene. Vendar se<br />
maščobne celice v procesu regeneracije tkiva obnovijo,<br />
kar pomeni, da po določenem času telo maščobne<br />
celice obnovi. Hitrost regeneracije maščobnih<br />
celic je odvisna od potrebe organizma po njihovem<br />
ustvarjanju in od genskega zapisa našega telesa,<br />
ki je pri vsakem posamezniku drugačen. S posegi je<br />
obseg novih maščobnih celic neprimerno manjši,<br />
omogočen je pretok limfe, ki s pravilnim prehranjevalnim<br />
režimom, z dovolj gibanja in tekočine ostane<br />
v mejah neopaznega in nemotečega.<br />
Strokovnjak na pregledu in posvetu določi stopnjo<br />
celulita in predstavil možne načine odpravljanja odvečnih<br />
maščobnih oblog in zmanjšanja celulita.<br />
Vsi načini za zmanjšanje odvečne maščobe in odpravo<br />
celulita se lahko uporabljajo posamično ali v<br />
kombinaciji, kar je odvisno od obsega problema. <br />
Celulit Nakopičene maščobne obloge<br />
Mrzla pomarančna koža, medle barve, ki je<br />
izgubila elastičnost. Prisotne so kapilare.<br />
Pojavlja se značilno na stegnih, zadnjici in<br />
notranji strani kolena.<br />
Ob pritisku se pojavi pomarančna koža, lahko pa<br />
tudi bolečina.<br />
Zdrava prehrana in šport sta koristna, vendar<br />
največkrat ne rešita težave, lahko pa jo omilita.<br />
Koža je normalna, gladka, topla in elastična.<br />
Pojavljajo se na trebuhu, bokih, kolenih, hrbtu,<br />
stegnih in rokah.<br />
Ob pritisku ni pomarančne kože in ne bolečine.<br />
Zdrava prehrana in šport sta koristna in lahko<br />
rešita težave.<br />
Somatoline<br />
Cosmetic.<br />
Linija izdelkov za<br />
preoblikovanje vaše postave.<br />
Inovacija.<br />
Somatoline Cosmetic. Deluje.<br />
* Maksimalni učinek. Povprečna vrednost: 15%. Klinične študije izvedene na 25 ženskah. Meritve zmanjšanja<br />
debeline plasti podkožne maščobe. Učinek preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže. ** Maksimalni<br />
učinek. Povprečna vrednost: 16%. Klinične študije izvedene na 25 ženskah. Meritve zmanjšanja debeline plasti<br />
podkožne maščobe. Učinek preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže. *** Maksimalni učinek. Povprečna<br />
vrednost: 2,5 cm. Klinične študije izvedene na 24 ženskah. Meritve zmanjšanja obsega pasu in bokov. Učinek<br />
52 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 53<br />
preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže. **** Povprečna vrednost. Klinične študije izvedene na 25<br />
ženskah s trdovratnim celulitom. Učinek preoblikovanja telesa, ne vpliva na izgubo teže.<br />
Total Body Gel<br />
Za Vitkejšo Postavo.<br />
Vitkejši do 37%<br />
v 4 tednih**<br />
Trebuh in Boki.<br />
Zmanjša obseg do 4 cm<br />
v 4 tednih***<br />
Anti-Celulit.<br />
Zmanjša trdovratni celulit<br />
za 33% v 4 tednih****<br />
Za Vitkejšo Postavo<br />
Intenziven Nočni.<br />
Vitkejši do 33%<br />
v 2 tednih, medtem ko spite<br />
V <strong>lekarna</strong>h.
PRILOGA | Hujšam zdravo<br />
Znanstveno potrjen program<br />
alli za zmanjšanje telesne<br />
mase je zdaj na voljo v<br />
<strong>lekarna</strong>h<br />
Debelost je bolezen, h kateri v glavnem prispevajo<br />
neustrezna prehrana, neredna telesna dejavnost ter nezdrav<br />
slog življenja. Zaradi svoje pogostnosti in vpliva<br />
na porast bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst raka,<br />
sladkorne bolezni in drugih bolezenskih stanj pomeni<br />
debelost velik zdravstveni, socialni in gospodarski problem.<br />
alli® je prvo in edino klinično preizkušeno zdravilo<br />
za zmanjšanje čezmerne telesne mase, ki ima dovoljenje<br />
za promet v Evropski uniji in ga je mogoče dobiti<br />
brez recepta. alli® vsebuje 60 mg učinkovine orlistat, ki<br />
je v 120-mg odmerku že na voljo z izdajo na recept, vendar<br />
ima kljub polovičnemu odmerku več kot 80 % učinkovitosti<br />
120-mg odmerka in uporabniki ga bolje prenašajo.<br />
Namenjen je odraslim osebam, ki imajo indeks<br />
telesne mase 28 kg/m2 in več. Deluje tako, da preprečuje<br />
absorpcijo s prehranjevanjem zaužitih maščob. alli®<br />
lahko odrasli osebi pomaga izgubiti 50 % več telesne<br />
mase, kot bi je izgubila s samo dieto, oziroma za vsaka<br />
dva kilograma, ki ju uporabnik izgubi z lastnim trudom,<br />
lahko zdravilo alli® pomaga izgubiti dodaten kilogram.<br />
Mihaela Tršinar, mag. farm., spec., je zadovoljna zaradi<br />
prihoda klinično preizkušenega zdravila za zmanjšanje<br />
telesne mase na trg: »Na trgu so številni izdelki za<br />
zniževanje telesne mase, predvsem prehranska dopolnila<br />
in medicinski pripomočki, ki se prodajajo tudi zunaj<br />
lekarn. Za ta prehranska dopolnila je treba poudariti,<br />
da jih velika večina nima znanstveno dokazanih<br />
učinkov ali pa so ti dokazi pomanjkljivi. Niso jih preverile<br />
neodvisne institucije in njihovo edino jamstvo je<br />
proizvajalec. V <strong>lekarna</strong>h se zato veselimo prihoda novega<br />
zdravila za zniževanje telesne mase alli®, ki ga<br />
bomo izdajali brez recepta, saj so zanj dokazane učinkovitost,<br />
varnost in kakovost. Tako bomo našim pacientom<br />
ponudili zdravju prijazen način zmanjševanja<br />
telesne mase.«<br />
alli® je zdravilo in je na voljo v <strong>lekarna</strong>h. Pri uporabi<br />
vam bodo svetovali farmacevti, ki so z zdravilom in<br />
režimom uporabe ter morebitnimi neželenimi učinki<br />
in kontraindikacijami po mnenju mag. Tršinarjeve dobro<br />
seznanjeni. alli® ima lahko, če ga nepravilno jemljemo,<br />
tako kakor druga zdravila neželene učinke, ki<br />
pa so večinoma pod nadzorom uporabnikov, ki se jim<br />
lahko ognejo s pravilno prehrano. »Predvsem pa bomo<br />
skušali biti pacientom ne samo vir strokovnih informacij,<br />
ampak tudi v pomoč in oporo s pohvalo in nasveti<br />
za razvoj zdravega življenjskega sloga.«<br />
Mag. Mihaela Tršinar je opozorila tudi na morebitne<br />
zlorabe in dobro pripravljenost <strong>lekarna</strong>rjev na to,<br />
da jih čim bolj zmanjšajo: »Že sam način izdaje in protokoli,<br />
ki jih imamo v <strong>lekarna</strong>h za izdajo zdravil brez<br />
recepta, zagotavljajo kakovostno obravnavo pacientov.<br />
Po rezultatih številnih anket ljudje zaupajo v naše strokovno<br />
znanje in večinoma upoštevajo naše nasvete.<br />
Menim, da je zato strah pred zlorabo zdravila popolnoma<br />
odveč.« »Zdravilo ni primerno za vse paciente, zato<br />
bomo pred izdajo zdravila paciente povprašali o pridruženih<br />
obolenjih, jemanju zdravil in morebitnih<br />
drugih dejavnikih tveganja. Če bomo v dvomih, bomo<br />
sporočilo<br />
vsekakor svetovali obisk pri zdravniku,« je še dodala<br />
mag. Tršinarjeva. Oglasno<br />
C<br />
M<br />
Y<br />
CM<br />
MY<br />
CY<br />
CMY<br />
K<br />
54 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 55
PRILOGA | Hujšam zdravo<br />
Pri izgubi kilogramov je<br />
zelo pomembno gibanje<br />
Prihaja poletje in na plaži želimo biti vsi videti<br />
kar se da dobro. Poleg zdrave prehrane<br />
je zelo pomembno tudi gibanje. O njem smo<br />
se pogovarjali z osebnim trenerjem Matejem<br />
Cankarjem, absolventom fakultete za<br />
šport ter osebnim in kondicijskim trenerjem.<br />
Vse podatke najdete na spletni strani<br />
www.matejcankar.com.<br />
Pogovarjal se je Jure Pučko.<br />
Kaj bi svetovali nekomu, ki se ni nikoli ukvarjal<br />
s športom, kako in s čim naj začne?<br />
Najprej bi svetoval pogovor z ustrezno usposobljeno<br />
osebo, bodisi z zdravnikom ali inštruktorjem na fitnesu.<br />
Glede na zdravstveno stanje nato skupaj obli-<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
kujeta program vadbe. Vsekakor svetujem, da se vadba<br />
začne postopoma, če je le mogoče, z <strong>aktivno</strong>stjo v<br />
naravi. Najprej začnemo hoditi, šele potem preidemo<br />
na tek. Še posebno pozorni naj bodo na svoje zdravstveno<br />
stanje starejši.<br />
<br />
56 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 57
PRILOGA | Hujšam zdravo<br />
Na začetku strokovnjaki priporočajo tako imenovano<br />
pogovorno <strong>aktivno</strong>st (<strong>aktivno</strong>st, pri kateri se<br />
vmes še lahko pogovarjamo). Ko se pogovarjamo, svoje<br />
pulzne vrednosti ne moremo dvigniti na maksimum,<br />
zato se držimo meje, ki je varna za naše telo. Na<br />
začetku se svetuje hoja po ravnem, z blagim naklonom,<br />
nikakor pa ne ekstremni klanci navzgor ali navzdol.<br />
Pri tem bi omenil tako imenovano nordijsko<br />
hojo, ki je postala zelo priljubljena in je primerna za<br />
vse starosti. Pri nordijski hoji uporabljamo posebne<br />
palice. Pri gibanju z njimi zajamemo skoraj vse mišične<br />
skupine telesa, ki jih pri navadni hoji ne moremo.<br />
Nordijska hoja se izvaja po ravnem in po klancu navzgor.<br />
Zelo primerna je za vse, ki se hočejo res razgibati,<br />
biti v naravi in hkrati popaziti na sklepe.<br />
Kaj svetujete nekomu, ki želi izgubiti samo dva<br />
do tri kilograme, in kaj nekomu, ki jih želi<br />
izgubiti npr. deset?<br />
Zelo pomembno je, da pogledamo, kaj je ta oseba<br />
delala doslej. Če je pazila na prehrano, a se ni nič gibala,<br />
potem potrebuje gibanje. Če pa do zdaj ni delala nič<br />
od tega, svetujem, da najde primerno usposobljeno osebo,<br />
ki ji bo izdelala program prehrane in program vadbe.<br />
Zdravo izgubljanje maščobne mase je okoli dva do<br />
tri kilograme na mesec, zato se program vedno zastavi<br />
na daljši rok. Tistemu, ki želi izgubiti dva kilograma,<br />
svetujemo pri jedilniku, napišemo ustrezno vadbo in<br />
uspeh je tu. Kdor mora izgubiti od 10 do 15 kilogramov,<br />
potrebuje več sistematičnega dela.<br />
Kaj pa gibanje med nosečnostjo? Ali je takrat kaj<br />
drugače?<br />
Seveda. Med nosečnostjo moramo biti zelo pozorni<br />
na počutje in na plod, zato svetujem, da se med nosečnostjo<br />
izvajajo hoja in vaje za krepitev mišic medeničnega<br />
dna, ki bodo pomagale pri porodu. Priporočam<br />
tudi veliko razteznih vaj. Nosečnica naj se izogiba<br />
poskokom, zelo napornemu gibanju in dvigovanju<br />
težkih bremen. Predvsem se mora izogibati sunkovitemu<br />
gibanju. Tistim, ki pred nosečnostjo niso bile<br />
športno aktivne, odsvetujem, da začnejo med nosečnostjo.<br />
Pri profesionalnih tekačicah npr. pa je organizem<br />
navajen na naporne treninge, zato je tudi med<br />
nosečnostjo bolje, da to vzdržuje. V fitnes centrih obstajajo<br />
posebej prilagojeni programi, športna vadba za<br />
nosečnice, kjer se upoštevajo vsa načela varne vadbe.<br />
Kaj pa gibanje po porodu?<br />
Po porodu se toplo priporočajo vaje za krepitev mišic<br />
medeničnega dna, ki so zaradi poroda rahlo raztegnjene.<br />
Ženske lahko izbirajo med različnimi oblikami<br />
vadb, kot sta npr. pilates in body balance. Priporočajo<br />
se tudi tek, kolesarjenje, hitra hoja, plavanje.<br />
Kaj pa čezmerna teža pri otrocih?<br />
Veliko spremljam tudi otroke in vidim, da je glavni<br />
problem v tem, da se dandanes otroci premalo gibljejo<br />
in preveč časa presedijo pred televizijo ali računalnikom.<br />
Starši bi jim morali omejiti čas, ki ga preživijo<br />
za računalnikom, več bi se morali gibati in bolj<br />
zdravo jesti. Vsi ljudje imamo potrebo po gibanju,<br />
otroci pa še toliko bolj. Staršem priporočam, da otroke<br />
spoznajo s čim več športi, da otroci pozneje vsaj en<br />
šport vzamejo za svojega in se potem z njim ukvarjajo<br />
tudi pozneje v svojem življenju.<br />
Kako vpliva debelost v zgodnjem otroštvu na<br />
poznejši razvoj?<br />
Nekateri otroci so po genetski zasnovi nagnjeni k<br />
hitrejšemu pridobivanju maščobne mase, ni pa rečeno,<br />
da bodo debeli. Če bodo starši poskrbeli za ustrezen<br />
način prehrane in dovolj gibanja, ti otroci ne bodo<br />
nikoli imeli čezmerne telesne teže.<br />
Kaj pa, če so otrokovi starši nagnjeni debelosti,<br />
otrok pa se začne dovolj zgodaj veliko gibati –<br />
ali to pomeni, da bo imel v poznejšem življenju<br />
manjše tveganje za čezmerno telesno težo?<br />
Tako je. Bolj kot to, da se izgovarjamo na genetsko<br />
zasnovo, morami biti pri otrocih pozorni na življenjske<br />
navade. Če so starši debeli oziroma imajo čezmerno<br />
telesno težo, je velika verjetnost, da jo bodo imeli<br />
tudi otroci, saj imajo določen način prehranjevanja in<br />
premalo gibanja. Gre bolj za življenjske vzorce kot za<br />
telesno predispozicijo.<br />
Če želimo, da naši otroci ne bodo čezmerno<br />
težki, moramo spremeniti tudi svoje<br />
prehranjevalne navade, drži?<br />
Da. Vsa družina bi morala spremeniti prehranjevalne<br />
navade. To pomeni manj cvrtja, manj sladkorjev<br />
in več uravnotežene zdrave prehrane ter seveda gibanja.<br />
ASPIRIN<br />
– specialist za glavobol in bolečino -<br />
Sredstva proti bolečinam so najverjetneje najstarejša<br />
zdravila, ki jih danes poznamo, aspirin pa je<br />
zagotovo najstarejši analgetik v obliki tablet s<br />
preverjenim protibolečinskim delovanjem. Aspirin<br />
zavira sintezo prostaglandinov – snovi, odgovornih<br />
za aktiviranje in moč bolečine. Uspešen je tako v<br />
lajšanju glavobola in migrene kot lajšanju bolečin v<br />
mišicah in sklepih. Zaradi svoje izjemne učinkovitosti<br />
in zaupanja, ki ga uživa, je aspirin najbolj<br />
priljubljeno sredstvo proti glavobolu na svetu.<br />
Učinkovit in dobro prenosljiv analgetik<br />
Ameriški urad za zdravila fda je izdal ocene<br />
tveganja za najpogosteje uporabljane analgetike brez<br />
recepta, po katerih je varnost analgetikov brez<br />
recepta enaka. Zaradi svoje široke uporabe in dobro<br />
znanega farmakološkega profila je aspirin veliko<br />
pogosteje predmet raziskav kot katero koli drugo<br />
zdravilo v tem razredu.<br />
V novi škatlici še bolj praktičen<br />
Aspirin v modernem pakiranju omogoča hitro<br />
odpiranje s strani in preprosto delitev po dve tableti.<br />
Pri glavobolu zadostuje že ena sama tableta, dve pa<br />
pomagata olajšati migreno in hujše bolečine.<br />
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih<br />
učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.<br />
Oglasno sporočilo<br />
58 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 59
PRILOGA | Hujšam zdravo<br />
Kaj pa vnos vode? Tudi to je verjetno zelo<br />
pomemben del zdravega življenjskega sloga?<br />
Seveda. Večina ljudi premalo pije. Ženske bi morale<br />
v telo vnesti dva in pol do tri litre tekočine na dan,<br />
moški pa precej več, štiri do pet litrov. Redko kdo toliko<br />
spije. Predvsem v poletnih dneh lahko pride do<br />
glavobola zaradi premalo tekočine in do dehidracije.<br />
Ali drži, da je človek, ko je žejen, že dehidriran?<br />
Da, takrat je že kar malo prepozno. Moramo vedeti,<br />
da pri tistih, ki se ukvarjajo s športom, že majhen<br />
odstotek izgube telesnih tekočin vodi do znatnega<br />
zmanjšanja športnih sposobnosti. Najbolje je, da imamo<br />
pri sebi plastenko in ves čas po malem pijemo.<br />
Veliko žensk pravi, da se, če vadijo v fitnesu,<br />
zredijo, tega pa seveda nočejo. Kaj bi jim<br />
svetovali?<br />
Najprej bi rad za vse bralke povedal, da so edino<br />
tkivo, ki porablja kalorije, mišice. Tudi možgani porabijo<br />
nekaj kalorij, ampak v primerjavi z mišicami zelo<br />
malo. In če nimamo mišic, nimamo s čim kuriti kalorij.<br />
Zato je zelo pomembno, da telo spodbudimo h<br />
kurjenju, to pa storimo tako, da naredimo nekaj za<br />
svoje mišice. Zato nam bodo programi, kot sta »body<br />
pump« in prilagojen program na fitnesu, kjer se dela z<br />
manjšo težo in več ponovitvami, povečali mišično<br />
maso. Naše mišice bodo kurile več kalorij, dvignil se<br />
bo metabolizem telesa, kar bo privedlo do tega, da<br />
bomo kurili več kalorij in poleg tega bodo naši sklepi<br />
bolj zaščiteni pred poškodbami. Vadba z uporom, kot<br />
so uteži, je zelo koristna tudi za nežnejši spol.<br />
Večji obseg nog ali rok je verjetno bolj trenutni<br />
znak?<br />
S tem se vsakodnevno srečujemo na fitnesu. Na začetku<br />
je mišica obremenjena z določeno vadbo. Okoli<br />
mišice se začne nabirati mišična energija, ki se ji reče<br />
glikogen. Ta glikogen veže nase veliko vode, zato imamo<br />
občutek, da se je naša mišica rahlo napihnila. Ampak<br />
to je samo trenuten pojav, ki traja mesec ali dva, ko<br />
začnemo športno vadbo. Vsem, ki začnejo vaditi, v prvem<br />
mesecu tehtnica mogoče pokaže malenkost več kot<br />
pred vadbo, ampak vse to je zaradi glikogena in vode,<br />
ki se veže. Ne sme nas skrbeti. Vadbo moramo nadaljevati<br />
in ta proces se bo postopoma začel zmanjševati.<br />
Hujšanje moramo torej vzeti kot proces. S<br />
kampanjskim hujšanjem dva meseca pred<br />
poletjem ne dosežemo pravega učinka?<br />
Seveda, na to moramo misliti že malo prej. Tako<br />
kot je vsak človek individuum, tako se moramo lotiti<br />
tudi izgube maščobe.<br />
Koliko regeneracije potrebujemo med<br />
posameznimi vadbami?<br />
Nekdo, ki do zdaj ni počel nič, potrebuje vsaj 48 ur<br />
regeneracije. To pomeni, da obišče fitnes center, tekaško<br />
stezo, kolesarsko stezo vsak drug dan. Za tiste, ki<br />
se s športom ukvarjajo že nekaj časa, priporočam<br />
športno vadbo večkrat na teden, vendar ne zaporedoma<br />
istih stvari. Če gremo v ponedeljek na fitnes, potem<br />
gremo v torek teč, v četrtek na kolo …, tako da<br />
imamo čim bolj raznoliko vadbo.<br />
Koliko na dan je treba vaditi? Ali je to pol ure na<br />
dan ali več?<br />
Za začetnike je to pol ure na dan, ker več niso sposobni.<br />
Potem naj se postopoma podaljšuje do ene ure,<br />
trikrat do štirikrat na teden. <br />
BOLEZNI SRCA IN OŽILJA, KI POGOSTO<br />
ZAHTEVAJO REHABILITACIJO V ZDRAVILIŠČU<br />
Dodatno zdravljenje v bolnišnici ali zdravilišču<br />
si lahko privoščite s sklenjenim zavarovanjem<br />
VzajemnaNadomestila + .<br />
Na spodnja vprašanja odgovarja vodja zdrav.<br />
službe v Termah Šmarješke Toplice prim. mag.<br />
Daroslav Ivašković, dr. med.<br />
1. Najpogostejše bolezni srca in ožilja, s<br />
katerimi se srečujete pri svojem delu?<br />
Pri svojem delu se najpogosteje srečujem:<br />
a) s stanji po prebolelem infarktu in po grozečem<br />
infarktu,<br />
b) z bolniki, ki so operirani zaradi nezmožnosti<br />
doseganja stabilnega stanja z zdravili in drugimi<br />
oblikami sekundarne preventive. Pri teh operacijah<br />
so narejene premostitve najbolj kritičnih in za<br />
kvaliteto življenja pomembnih mest na srčnih<br />
arterijah.<br />
Dandanes je vedno več starejših ljudi in potemtakem<br />
tudi ishemičnih bolezni oz. bolezni, ki so posledica<br />
aterosklerotičnih procesov srčne arterije. Zaradi<br />
tega so vedno bolj pogoste prizadetosti srčnih<br />
zaklopk, kar vodi v pogostejše operacije zamenjave<br />
aortnih in mitralnih zaklopk.<br />
2. Koliko časa traja bolnišnično zdravljenje<br />
najpogostejših bolezni srca in ožilja, preden<br />
lahko bolnik odide v domačo oskrbo ali na<br />
zdraviliško rehabilitacijo?<br />
V zadnjem času opažamo trend, da so pacienti<br />
vedno bolj zgodaj odpuščeni iz bolnišnic v domačo<br />
oskrbo ali na zdraviliško zdravljenje. V zdravilišču<br />
takšne paciente namestimo na negovalnem<br />
oddelku, kjer strokovno osebje stalno spremlja<br />
njihovo klinično stanje. S pravo rehabilitacijo pa<br />
lahko začnemo, ko je bolnik v relativno stabilnem<br />
kliničnem stanju in ko ni kontraindikacij za<br />
nadzorovano telesno <strong>aktivno</strong>st, ki jo izvajamo v<br />
zdravilišču.<br />
Menimo, da je stacionarna rehabilitacija v<br />
zdravilišču izrednega pomena za pacientovo<br />
čimprejšnje okrevanje in čim hitrejšo vrnitev v<br />
domače in delovno okolje. Žal pa se v praksi vse<br />
prepogosto dogaja, da je pacientom, ki bi nujno<br />
potrebovali dodatno rehabilitacijo, le ta zavrnjena.<br />
Ker so srčno-žilne bolezni kronične, je pomembno,<br />
da se zavedamo, da se rehabilitacija nikoli ne konča,<br />
ampak traja vse življenje. V zdravilišču paciente<br />
v tem smislu izobrazimo in jih pripravimo na nov<br />
življenjski slog, katerega bodo morali prevzeti, če<br />
bodo hoteli kvalitetno živeti.<br />
3. Kakšen bi bil idealen čas za popolno<br />
okrevanje po zdravljenju omenjenih bolezni<br />
ali operaciji in kakšna bi bila po mnenju<br />
stroke idealna rehabilitacija (neupoštevajoč<br />
trenutno stanje v zdravstvu)?<br />
Z rehabilitacijo je potrebno začeti čim bolj zgodaj,<br />
seveda pri klinično stabilnem pacientu z zaprtimi<br />
ranami brez vnetnih sprememb.<br />
Optimalna dolžina stacionarne rehabilitacije naj bi<br />
trajala 3 do 4 tedne. Popolno okrevanje srčnega<br />
bolnika z optimalno vzpostavitvijo vseh življenjskih<br />
funkcij pa ocenjujem na do 6 mesecev.<br />
4. Koliko časa je bolnik upravičen do<br />
izostanka z dela pri zdravljenju omenjenih<br />
bolezni – povprečje, s katerim se srečujete<br />
skozi leta ?<br />
Vračanje v proces dela je zelo različno in odvisno od<br />
številnih dejavnikov, od teže posledic po preboleli<br />
bolezni, od obremenitev delovnega okolja v<br />
katerega se bolnik vrača, predvsem pa od pristojnih<br />
osebnih zdravnikov in tudi samih bolnikov, saj se<br />
številni želijo čim prej vrniti v delovno okolje.<br />
Vsekakor je vrnitev v delovno okolje zgodnejša ob<br />
pravilni rehabilitaciji.<br />
Za čim bolj uspešno vključitev pacienta v običajno<br />
okolje je pomembno, da prevzame zdrav<br />
način življenja, da se nauči zdravo živeti. Tu je<br />
pomembno sodelovanje v koronarnih klubih,<br />
predvsem pa razna izobraževanja, kjer je potrebno<br />
pacientu pokazati, ga naučiti, kako po rehabilitaciji<br />
nadaljevati z zdravim načinom življenja.<br />
zavarovanje za izplačilo dnevnih nadomestil<br />
NAGRADNA IGRA “SPROSTIMO SE V ZDRAVILIŠČU!”<br />
Obiščite spletno stran www.vzajemna-nadomestila.si ali poiščite nagradni kupon v poslovalnicah Vzajemne in z malo sreče<br />
si boste lahko privoščili več sprostitve, oddiha, razvajanja in poskrbeli za dobro počutje z vikend paketom v Termah Krka.<br />
Več o nagradni igri si preberite na www.vzajemna-nadomestila.si. Nagradna igra traja od 15. 04. do 31. 05. 2009.<br />
Privoščite si več.<br />
KAKO?<br />
S sklenitvijo zavarovanja VzajemnaNadomestila + si lahko zagotovite<br />
denarno nadomestilo za čas, ki ga preživite v bolnišnici<br />
ali zdravilišču, če ste bili na zdravljenje napoteni z napotnico<br />
osebnega ali napotnega zdravnika oziroma skladno s pravili<br />
obveznega zdravstvenega zavarovanja.<br />
IN KAJ TO POMENI ZA VAS?<br />
Denarno nadomestilo boste lahko izkoristili za bolj kakovostno<br />
bivanje in boljše počutje v bolnišnici ali zdravilišču, oziroma na<br />
ta način delno nadomestili izpad dohodka v tem času.<br />
POSEBNA UGODNOST: Zavarovanci Vzajemne so v prvem<br />
letu zavarovanja upravičeni do 5-odstotnega popusta, tako da<br />
je osnovna premija že od 3,49 evra mesečno (osnovni mali paket)!<br />
www.vzajemna-nadomestila.si<br />
60 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 61<br />
Vzajemna d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne d.v.z.
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Obvladovanje<br />
tveganj<br />
in<br />
preprečevanje<br />
zdravstvenih<br />
posledic dela<br />
prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med.,<br />
specialist medicine dela, prometa in športa,<br />
ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana<br />
Ocena tveganja, promocija zdravja<br />
Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa<br />
ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri<br />
delu. Pojem varnosti in zdravja pri delu že po<br />
svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti<br />
delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom<br />
in drugimi predpisi ter ob določanju in<br />
upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se<br />
obvladujejo oziroma preprečujejo nevarnosti in<br />
škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven<br />
varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo<br />
dela zagotavlja delavcu kar se da največjo zdravstveno<br />
in psihofizično varnost.<br />
Temelj varnosti in zdravja pri delu je vnaprej<br />
preprečiti ali se izogniti vsakršni nevarnosti za<br />
poškodbo ali zdravstveno okvaro. Ocenjevanje<br />
tveganja je sistematično evidentiranje in proučevanje<br />
vseh dejavnikov delovnega procesa, da bi<br />
ugotovili možne vzroke za nastanek poškodb pri<br />
delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom<br />
ter škode in možnosti preprečevanja, odprav ljanja<br />
in zmanjševanja tveganj. Nadzorovanje tveganja<br />
pomeni, da se izvedejo vsi možni ukrepi, da<br />
delavec ali druga oseba ne bo utrpel(a) poškodbe<br />
ali zdravstvene okvare.<br />
Ocena tveganja je pravzaprav diagnostični<br />
postopek, ki mu sledi terapija oziroma ergonomske<br />
rešitve na področju pravno-upravnih, tehničnih<br />
in organizacijskih ukrepov (seveda navadno<br />
šele, ko so predlogi prestali preizkušnjo<br />
»cost-benefit« (analiza stroškov in koristi) oziroma<br />
so tehnološko uresničljivi).<br />
Po opravljeni analizi pooblaščeni zdravnik<br />
tudi seznanja delavce s tveganji, ki so povezana z<br />
njihovim delom na delovnem mestu. Zaželeno je,<br />
da v zdravstvenovzgojne programe vključi tudi<br />
določene teme iz promocije zdravja oziroma, bolje<br />
rečeno, da zdravstveno vzgojo, ki mu jo predpisuje<br />
zakon, vključi v promocijo zdravja kot obliko<br />
vzdrževanja zdravja. Za zagotavljanje varnega<br />
ravnanja delavcev je treba varnostno vzgojo integrirati<br />
v proces vsakršnega (permanentnega)<br />
usposabljanja za varno in zdravju prijetno delo.<br />
Zdravstvena vzgoja je bila v preteklosti predvsem<br />
usmerjena na bolezen oziroma skrb za odpravljanje<br />
nezdravega načina življenja (kajenje,<br />
alkoholizem, nezdrava prehrana). Danes se njen<br />
pomen širi na krepitev (in promocijo) zdravja,<br />
kar se kaže tudi v načinu in metodah dela: od<br />
zdravljenja bolezni k uveljavljanju zdravja, od<br />
avtoritarne zdravstvene vzgoje k spodbudni in<br />
podporni zdravstveni vzgoji, od individualnih<br />
medicinskih postopkov k timskemu delu in<br />
partnerski skrbi za zdravje. Navsezadnje postaja<br />
bolezen za bolnega tudi draga.<br />
Zdravstvena vzgoja mora krepiti zavest o<br />
zdravju in zagotavljati različne možnosti za ozaveš<br />
čanje prebivalstva. Zato se v njej prepletajo<br />
izobraževalne in vzgojne dejavnosti, ki dosežejo,<br />
da ljudje želijo biti zdravi, da vedo, kako lahko postanejo<br />
in ostanejo zdravi, ter storijo vse, kar je v<br />
njihovi moči, da bi obnovili zdravje, pomoč pa<br />
poiščejo takrat, ko jo potrebujejo.<br />
Vzgoja in izobraževanje za varno delo sta temeljni<br />
dejavnosti za zagotavljanje varnega dela,<br />
to je za urejanje varnih delovnih postopkov. Delavec,<br />
ki ni seznanjen z nevarnostmi, možnimi tveganji<br />
za poškodbe in zdravstvene okvare, preden<br />
začne organizirano delo, ter za to delo ni ustrezno<br />
usposobljen, ne sme delati samostojno brez<br />
nadzora, ker s svojim ravnanjem ne bo mogel ne<br />
sebi in ne drugim zagotavljati varnega dela. Potreba<br />
po usposabljanju za varno delo delavcev se<br />
kaže tako v začetnem uvajanju in usposabljanju<br />
za delo, kakor tudi v nadaljnjem izpopolnjevanju<br />
na delovnem mestu. Za zago tavljanje varnega<br />
ravnanja delavcev je treba varnostno vzgojo integrirati<br />
v proces vsakršnega (permanentnega)<br />
usposabljanja za varno in zdravju prijetno delo.<br />
Odgovornost za zdravje prebivalstva ni več<br />
zgolj stvar zdravstva, temveč je porazdeljena med<br />
posameznike, ki so dolžni <strong>aktivno</strong> skrbeti za svoje<br />
zdravje na eni strani, po drugi strani pa med vsa<br />
področja družbe, ki bistveno vplivajo na zdravje<br />
prebivalstva. V skladu s prevzemanjem večje odgovornosti<br />
posameznikov za zdrav je in poleg odgovornosti<br />
skupnosti, ki mora zagotoviti razmere<br />
za uveljavljanje bolj zdravega okolja in zdravja ljudi,<br />
skuša nova dejavnost promocije zdravja z<br />
usklajeno <strong>aktivno</strong>stjo zagovarjanja in zastopanja<br />
interesov, posredovanja in usposabljanja za zdravje<br />
doseči:<br />
∙ maksimalno izboljšanje sposobnosti ljudi za<br />
uresničevanje lastnih telesnih, duševnih in<br />
družbenih zmožnosti in jih usposobiti, da<br />
lahko živijo družbeno bogato in zadovoljivo<br />
življenje;<br />
∙ zagotovitev takih naravnih, delovnih, bivalnih<br />
in socialnih razmer, ob katerih bo možna izbira<br />
za zdravje najustreznejših odločitev.<br />
Prav gotovo je varnost neločljiva sestavina vsake<br />
dejavnosti. Sodoben koncept varnosti pri delu<br />
je razširitev pojma varnosti pri delu na pojem varnosti<br />
in ohranitve zdravja (ter zadovoljstva) pri<br />
delu. Način dela na področju varnosti se spreminja,<br />
ker se težišče posledic dela seli od nezgod zaradi<br />
tehničnih vzrokov k nezgodam in zdravstvenim<br />
okvaram zaradi slabe organizacije ali načina<br />
dela in zato klasični prijemi za zagotavljanje varnosti<br />
niso več dovolj učinkoviti. Z ugotovitvijo, da<br />
postajajo z večanjem ravni tehnične varnosti<br />
čedalje bolj očitne zdravstvene posledice dela, se<br />
cilj varnosti razširja še z zahtevo po ohranitvi neokrnjene<br />
delavčeve zmožnosti med vso (vedno<br />
daljšo) delovno dobo. Klasične probleme, kot so<br />
težko fizično delo, hrup, vibracije ipd., so zamenjali<br />
novi, kot so statične obremenitve pri delu na<br />
tekočih trakovih, monotonija, delovni stres in »izgorelost«,<br />
staranje delovne populacije, vedno nove<br />
in morda – glede na nevarnost za zdravje – še ne<br />
do volj raziskane nevarne snovi ter zahteve po humanizaciji<br />
dela z različnimi ergonomskimi ukrepi,<br />
boljšo organizacijo dela in podobno.<br />
62 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 63
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Slaba objektivna in subjektivna zdravstvena<br />
slika zaposlenih z večjo verjetnostjo poškodb in<br />
obolenj je verjetno rezultat posledic, ki so jih pustile<br />
na njihovem zdravju v dosedanji poklicni karieri.<br />
Pri osebah, ki so doslej že imele kako<br />
poškodbo ali poklicno obolenje, ugotavljajo slabše<br />
psihofizično stanje, več obiskov pri zdrav niku in<br />
bolniškega staleža, večjo pojavnost bolezenskih<br />
simptomov duševnega in somatskega izvora ter<br />
več kroničnih obolenj in nasploh neugodno<br />
objektivno in subjektivno zdravstveno sliko zaposlenih.<br />
Če ob tem delovna organizacija ni<br />
sprejela ukrepov, da bi preprečila nove poškodbe<br />
in obolenja, potem za omenjeno skupino oseb velja,<br />
da je rizična; pri njej je verjetnost nadaljnjih<br />
poškodb in obolenj velika, k temu pa povratno<br />
pripomore še njihova neugodna splošna zdravstvena<br />
slika. Tako se vzpostavi nekakšen začaran<br />
krog: nevarno delovno okolje implicira večjo<br />
verjetnost in posledično lahko več poškodb in<br />
obolenj pri delu. Slabše zdravstveno stanje in<br />
neugodna subjektivna percepcija tega stanja povratno<br />
vplivata na večjo verjetnost in pojavnost<br />
poškodb in obolenj v delovnem okolju. Prav z<br />
določenimi ukrepi, ki bi jih pod jetja v tem smislu<br />
morala sprejeti in uveljaviti, bi bilo mogoče ta<br />
krog prekiniti.<br />
Zlasti razlogi za uspešnost poslovanja podjetja<br />
zahtevajo poleg kakovosti, varnosti, ohranitve<br />
zdravja in delovne zmožnosti še zadovoljstvo<br />
pri delu, ki zagotavlja optimalno produktivnost<br />
64 NAŠA LEKARNA<br />
in motiviranost za delo in varnost. Zato je za moderno<br />
pojmovanje varnosti pri delu od vseh<br />
omenjenih sestavin prav varovanje zdravja po<br />
pomenu na prvem mestu. In take varnosti si ne<br />
moremo predstavljati brez dobro strokovno podkovanega<br />
in za konkretno delovno okolje usmerjenega<br />
pooblaščenega zdravnika. Ugotovitve raziskav<br />
v slovenskem prostoru nas opozarjajo, da je<br />
dvigovanje konkurenčnosti in ekonomske<br />
uspešnosti na račun vlaganj v izboljšanje kakovosti<br />
delovnega okolja kratkotrajno početje, saj<br />
dolgoročno zaradi neugodnih zdravstvenih posledic<br />
slabita delovna sposobnost in posledično<br />
produktivnost delovne sile, stroški dela pa se zaradi<br />
stroškov zdravljenja zaposlenih in stroškov<br />
zaradi odsotnosti z dela kvečjemu povečajo.<br />
V zvezi z zaposlenimi v slovenskih podjetjih<br />
velja zmotno ali enostransko prepričanje, da je<br />
mogoče samo z ustrezno plačo – kot sicer navadno<br />
najmočnejšim »splošnim« motivacijskim<br />
sredstvom za opravljanje dela – odpraviti vse delovne,<br />
zdravstvene in eksistenčne probleme delavcev.<br />
Bolj kot nizka plača delujejo neugodno na<br />
zdravje zaposlenih neprimerne razmere v delovnem<br />
okolju. To dokazuje, da so zaposleni v Sloveniji<br />
z vidika zdravja najobčutljivejši prav za tisto,<br />
kar jim očitno najbolj primanjkuje: za ustrezno<br />
kakovost fizičnega (in psihičnega) delovnega okolja.<br />
Sekundarno na njihovo zdravje učinkuje<br />
višina plače kot dejavnik za ustrezno zadovoljitev<br />
potreb »imeti«, ki pomenijo tudi ugodne (materialne)<br />
predispozicije za zdrav način življenja in<br />
ustrezno zadovoljenje potreb po zdravju.<br />
Zato bomo tudi v oceni tveganja svojo pozornost<br />
najbolj namenili morebitnim ergonomskim<br />
problemom (statične obremenitve), izpostavljenosti<br />
nevarnim snovem – posebno tistim s kumulativnimi<br />
(teratogenimi, mutagenimi in kancerogenimi)<br />
učinki –, stresu na delovnem mestu (velike<br />
zahteve, majhna podpora in majhna zmožnost<br />
odločanja) ter čedalje večjemu deležu starejših delavcev<br />
in njihovim specifičnim problemom. <br />
Postati<br />
MAMA<br />
Za uspešno zanositev je potrebno ustrezno<br />
sosledje dogodkov ob pravem času.<br />
P<br />
otrebna je ovulacija (sprostitev jajčne celice iz jajčnika<br />
v jajcevod), oploditev jajčeca s semenčico in<br />
ugnezdenje oplojenega jajčeca v endometriju. V<br />
vsakem ciklusu so samo štirje plodni dnevi: trije pred<br />
ovulacijo in en dan po njej. Določitev časa ovulacije je torej<br />
izjemnega pomena pri načrtovanju zanositve, še posebno<br />
pri ženskah z nerednimi menstruacijami ter ženskah,<br />
starejših od 35 let. Starostna meja žensk v<br />
Sloveniji pri prvem porodu se drastično dviguje – v zadnjih<br />
30 letih se je meja pomaknila za skoraj pet let, danes<br />
je povprečna prvorodnica v Sloveniji stara 27,5 leta.<br />
Metoda za določanje ovulacije s pomočjo ovulacijskih testov<br />
Ovul-test je zanesljiva, natančna in enostavna. Visokokakovostni<br />
testi delujejo na principu enostopenj ske<br />
imunološke reakcije za detekcijo povišane koncentracije<br />
humanega lutenizirajočega hormona v urinu. Ovulacijski<br />
testi lahko napovejo ovulacijo do 36 ur prej. Na voljo so v<br />
več oblikah: v obliki trakov, v sodobni in uporabnici prijazni<br />
obliki svinčnika in v obliki kasete. Ovulacijske teste<br />
lahko uporabljate tudi v primerih, ko ne želite zanositi,<br />
vendar takrat priporočamo hkratno uporabo drugih kontracepcijskih<br />
sredstev in metod.<br />
Ovulacijski koledarček in določanje plodnih dni<br />
Določanje datuma ovulacije, ki je pri načrtovanju zanositve<br />
ključnega pomena, pa je precej bolj zapleteno. V primeru<br />
načrtovanja zanositve, še posebno pri manj rednih<br />
menstruacijah, pri ženskah starejših od 35 let ali če do<br />
zanositve ni prišlo, kljub rednim nezaščitenim spolnim<br />
odnosom v obdobju več kot 6 mesecev, priporočamo<br />
izdelavo ovulacijskega koledarčka in uporabo urinskih<br />
ovulacijskih testov Ovul-test za domačo uporabo. Ovulacijski<br />
koledarček lahko izdelamo s pomočjo menstruacijskega<br />
koledarčka in tako določimo točen datum ovulacije<br />
oziroma plodnih dni.<br />
Postopek izdelave ovulacijskega koledarčka:<br />
1. Iz menstruacijskega koledarčka razberemo povprečno<br />
trajanje menstruacijskega ciklusa, ki se začne prvi dan<br />
menstruacije in konča en dan pred začetkom naslednje<br />
menstruacije – pri večini žensk traja od 21 do 35<br />
dni.<br />
2. Glede na dolžino menstrualnega ciklusa lahko s<br />
pomočjo preglednice določimo naj pri mernejši datum<br />
za začetek opravljanja testa ovulacije – npr. menstruacijski<br />
ciklus traja 29 dni, zato prvi ovulacijski test Ovultest<br />
opravimo deseti dan menstrualnega ciklusa.<br />
Uporaba ovulacijskih testov je enostavna in enaka kot<br />
pri nosečniških testih.<br />
3. Ko Ovul-test pokaže pozitiven rezultat, ovulacija nastopi<br />
v roku 24 do 36 ur, kar pred stavlja čas največje<br />
plodnosti. Če želite zanositi, imejte v tem obdobju<br />
nezaščitene spolne odnose.<br />
4. Po 14 dneh od dneva ovulacije in spolnih odnosov<br />
priporočamo uporabo nosečniških testov First Sign<br />
za preverjanje uspeha zanositve oziroma nosečnosti.<br />
<br />
Oba testa sta na voljo v <strong>lekarna</strong>h .<br />
Oglasno sporočilo
VENERIN KOTIČEK<br />
Intimna nega je<br />
pomemben del osebne<br />
higiene<br />
Eva Esih, mag. farm.<br />
Prihaja čas udobnih poletnih oblačil. Materiali so lahkotni, prosojni, živahni<br />
in zapeljivi. A to ni prispevek o modnih zapovedih letošnjega poletja. To je<br />
prispevek o zapovedi, ki nikdar ne gre iz mode, in to je dobra higiena. Materiali<br />
in oblika poletnih oblačil so krasni, a ne dopuščajo niti najmanjše higienske<br />
napake. Če mislite, da lahko z debelim zimskim puloverjem zakrijete na<br />
primer včerajšnji pot, je poleti to popolnoma nemogoče. In tudi nepotrebno, saj<br />
je v današnjem času na voljo veliko higienskih pripomočkov, s katerimi lahko<br />
zagotovimo svežino in dobro počutje.<br />
Z<br />
elo pomemben del osebne higiene je intimna nega. Intimni<br />
predeli so občutljivi in potrebujejo pravilno in<br />
blago nego. To ni pomembno samo za dobro počutje,<br />
ampak predvsem za zdravje. Izdelek za nego intimnih<br />
predelov bi zato moral biti del vsakodnevne nege, enako kot gel za<br />
prhanje, dezodorant in zobna ščetka.<br />
Intimni predeli se pred infekcijami ščitijo z nizko pH vrednostjo<br />
vaginalne flore. Največji del normalne vaginalne flore pri<br />
zdravih ženskah v rodni dobi predstavljajo laktobacili. Nizek pH<br />
zavira razvoj patogenih bakterij in glivic, saj te v kislem okolju<br />
težko preživijo. Toda če se ravnovesje naravne zaščite poruši,<br />
lahko pride do draženja in okužb.<br />
Na spremembe pH-ja vaginalne flore vpliva več dejavnikov.<br />
Ravnovesje vaginalne flore se lahko poruši pri zdravljenju z<br />
S skrbno intimno nego lahko<br />
opisane težav omilimo in celo<br />
preprečimo.<br />
Pred spolno prenosljivimi<br />
boleznimi se najbolje zavarujemo<br />
z zvestobo enemu partnerju<br />
in z rabo kondomov.<br />
66 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 67<br />
r<br />
r
VENERIN KOTIČEK<br />
r<br />
Umivanje naj ne bo prepogosto,<br />
zadošča enkrat na dan.<br />
pH sredstva za intimno nego<br />
naj bo med 3,5 in 4,5.<br />
r<br />
Pri kopelih, zlasti pri<br />
masažnih, lahko voda prodre v<br />
nožnico, spere z nje zaščitno<br />
sluz in uniči kislost ter s tem<br />
oslabi njeno naravno obrambo,<br />
zato je priporočljivejše prhanje<br />
ali umivanje v bideju.<br />
r<br />
Odišavljeni robčki, ki vsebujejo<br />
alkohol, dražijo občutljivo<br />
sluznico, zato niso<br />
priporočljivi.<br />
r<br />
Strokovnjaki odsvetujejo<br />
izpiranje nožnice z vodo z<br />
različnimi dodatki, saj s tem<br />
uničimo naravno obrambo<br />
sluznice.<br />
r<br />
Nožnico lahko čistimo z<br />
nožničnimi vložki, ki vsebujejo<br />
mlečno kislino.<br />
r<br />
antibiotiki ali antimikotiki, hormonskih spremembah med menstruacijo,<br />
nosečnostjo ali meno, pri sladkorni bolezni, jemanju<br />
oralne hormonske kontracep cije, oslabljenem imunskem sistemu<br />
ali pretirani higieni intimnih predelov z neprimernimi izdelki za<br />
umivanje. Ključna sprožilna dejavnika za neravnovesje vaginalne<br />
flore sta tudi stres in ne dovolj zračno perilo.<br />
Pri porušenem ravnovesju je sluznica dovzetnejša za škodljive<br />
zunanje vplive. Pri zmanjšani kislosti se lahko razmnožijo mikroorganizmi,<br />
ki povzročajo vnetje. Izcedek, ki je pri ženskah v rodni<br />
dobi povsem normalno fiziološko dogajanje, se spremeni. Izcedka<br />
je občutno več, spremenijo se tudi njegova barva, gostota in vonj.<br />
Pojavi se srbenje ob vhodu v nožnico, lahko pa tudi pekoča bolečina,<br />
ki je navadno hujša med uriniranjem ali spolnim odnosom.<br />
Najpogostejši vzroki za vnetje so bakterijska vaginoza, vaginalna<br />
glivična okužba (kandidiaza), trihomoniaza, klamidija in<br />
gonoreja.<br />
Bakterijska vaginoza (bv)<br />
Bakterijska vaginoza (bv) je najpogostejša okužba nožnice in se<br />
pojavi, ko pride do čezmernega razmnoževanja nekaterih bakterij.<br />
Nezdravljena bv je povezana s prezgodnjih porodom in nizko porodno<br />
težo novorojenčkov, po porodu pa lahko pride do vnetja maternice.<br />
Prepoznavanje in zdravljenje bv je zato zelo pomembno.<br />
Najpogostejši znaki so bv so moten, rumenkast, bel, siv ali rumen<br />
nožnični izcedek neprijetnega vonja, srbenje in pekoča<br />
bolečina ter bolečina med spolnim odnosom.<br />
Da bi preprečili bv, se moramo izogibati čezmernemu prhanju<br />
in rabi sredstev za intimno nego ter penečih kopeli. Dejavnik<br />
tveganja so tudi spolno prenosljive bolezni. Možnost nastanka<br />
bakterijske vaginoze lahko zmanjšamo z uporabo navadne vode<br />
ali mila za intimno nego, ki ohranja naravno kislost nožnice, z<br />
uporabo kondoma ter s skrbnim čiščenjem kontracepcijskih sredstev<br />
za večkratno uporabo. Zdravili, ki se uporabljata za zdravljenje<br />
bakterijske vaginoze, sta metronidazol in klindamicin.<br />
Največkrat je zdravljenje lokalno, če pa to ni uspešno, se lahko<br />
odločimo tudi za sistemsko zdravljenje s tabletami. Vnetje se<br />
rado ponavlja, zato je včasih potrebno dolgotrajno zdravljenje.<br />
Vaginalna glivična okužba ali kandidiaza<br />
Glivično okužbo povzroči razrast glivic, po navadi Candide<br />
albicans, ki normalno živijo na koži ali v črevesju. Od tod se<br />
okužba lahko razširi v nožnico. Glivice so pogoste pri nosečnicah,<br />
ženskah v meni, debelih ženskah in sladkornih bolnicah. Dejavniki<br />
tveganja za kandidiazo so tudi zdravljenje z antibiotiki, peroralnimi<br />
kontraceptivi, čezmerno prhanje in raba sredstev za intimno<br />
nego, uporaba spermicidov, spolni odnos brez uporabe<br />
kondoma, oslabljen imunski sistem.<br />
Znaki glivične okužbe so obilen gost izcedek bele ali zelenkaste<br />
barve, ki je podoben skuti in je brez vonja. Lahko se pojavita<br />
tudi močan srbež in pekoča bolečina, ki sta močnejša med spolnimi<br />
odnosi ali uriniranjem.<br />
Kandidiazo preprečujemo enako kot bakterijsko vaginozo,<br />
priporoča se tudi nošenje zračnega bombažnega perila, uporaba<br />
higienskih vložkov namesto tamponov, po odvajanju blata se je<br />
treba brisati od spredaj proti zadnjični odprtini, iz prehrane pa je<br />
dobro izključiti enostavne sladkorje.<br />
Trihomoniaza<br />
Trihomoniazo povzroča bičkar Trichomonas vaginalis in se<br />
prenaša s spolnim stikom. S trihomonasom so lahko okužene<br />
tako ženske kot moški. Za obolenje je značilen zelo obilen, penast,<br />
rumenozelen izcedek iz nožnice, ki je zelo neprijetnega vonja.<br />
Prav tako se lahko pojavijo srbenje, rdečina in pekoča bolečina<br />
zunanjega spolovila ter nožnice. Pri moških se lahko pojavi izcedek<br />
ali pekoč občutek pri uriniranju. V vlažnem okolju preživi<br />
tudi do 24 ur, zato je možen tudi prenos z brisačami in kopalkami<br />
okužene osebe. Dejavniki tveganja za trihomoniazo so tvegani<br />
spolni odnosi, spolni odnosi z več kot enim partnerjem. Okužba<br />
se zdravi z metronidazolom v obliki tablet. Zdravita se vedno oba<br />
partnerja hkrati.<br />
68 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 69
VENERIN KOTIČEK<br />
r<br />
Sodobni vložki so prepojeni s<br />
posebnimi kemičnimi snovmi,<br />
ki lahko pri občutljivih<br />
ženskah povzročijo draženje in<br />
vnetje. Občutljive ženske naj<br />
zato raje uporabijo klasične<br />
bombažne vložke ali blazinice<br />
vate.<br />
r<br />
Spodnje perilo naj bo iz<br />
naravnih vlaken, mehko,<br />
vpojno in udobno.<br />
r<br />
Klamidija<br />
Klamidija (bakterija Chlamidia trachomatis) spada med spolno<br />
prenosljive bakterijske okužbe in se najpogosteje prenaša s<br />
spolnimi stiki. Okužba s klamidijo pogosto ne kaže kliničnih<br />
znakov in jo lahko odkrijemo le s testiranjem. Prvi znaki obolenja<br />
pri moških in ženskah se lahko pokažejo šele dva do tri tedne<br />
po tveganem spolnem odnosu. Pri ženskah je možen povečan<br />
izcedek rumenkaste barve iz nožnice in krvavitev po spolnem<br />
odnosu. Znaki okužbe materničnega vratu se praviloma pojavijo<br />
sedem do 14 dni po spolnem odnosu z okuženim partnerjem. V<br />
nekaterih primerih povzroči zmanjšano plodnost in večje tveganje<br />
za zunajmaternično nosečnost. Pri moških je značilen rahel<br />
(včasih komaj opazen) izcedek iz sečnice, blage težave pri uriniranju,<br />
ki jih spremlja pekoč občutek, pogostejše uriniranje ali<br />
oteženo in neenakomerno izločanje urina ter morebitna rdečica<br />
in vlažnost na skrajnem koncu glavice penisa. Bolezenski znaki<br />
so lahko blagi in slabo opazni, včasih jih sploh ni.<br />
Klamidija se zdravi sistemsko z antibiotiki azitromicinom,<br />
doksicilinom, eritromicinom. Zdravita se vedno oba partnerja<br />
hkrati.<br />
Gonoreja<br />
Obolenje povzroča Neisseria gonorrheae in je prav tako spolno<br />
prenosljiva bolezen. Pri ženskah v začetnem obdobju skoraj ni<br />
bolezenskih težav. Če gonoreje ne zdravimo, lahko povzroči<br />
vnetje notranjih rodil, to pa ima lahko za posledico zmanjšano<br />
plodnost in zunaj maternično nosečnost. Zdravi se jo podobno<br />
kot klamidijsko okužbo.<br />
Pri moškem se po kratki, nekajdnevni dobi inkubacije (čas med<br />
okužbo in izbruhom bolezni) pojavi izcedek iz sečnice, ki ga spremljata<br />
srbenje in pekoča bolečina pri uriniranju. Po približno dveh<br />
tednih akutno vnetje preide v kronično. Zapleti nezdravljene gonoreje<br />
pri moškem so vnetje prostate, obmodka in neplodnost. <br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
70 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 71
SANJSKA KOLUMNA<br />
Franček Knez:<br />
Ožarjeni<br />
kamen<br />
(odlomek iz knjige, Založba Sanje 2009)<br />
Življenje<br />
je kot gorski travnik,<br />
poln je redkih trav.<br />
Med njimi rastejo cvetlice nežno milih barv. Nekatere<br />
širijo opojen vonj, druge ponosno razkazujejo<br />
svoj cvet. Nekatere rože so tudi brez vonja in vsaka<br />
nam ne diši. Rastejo tudi take, ki imajo neopazen<br />
cvet, a ko te oplazi njihov zobati list, na koži pusti<br />
rdečo, pekočo liso. Če boš zavzeto iskal, boš lahko<br />
našel trpko, kislo zel, pa tudi bilke, ki v sebi hranijo<br />
skrivnostno moč. Rosa jih umiva in sonce jih zlati.<br />
A v viharjih, ob hudi uri, se osuje in odlomi marsikakšen<br />
cvet. Gorski travnik zacveti pozno na pomlad,<br />
v poletnih sapah cvetovi valovijo, na jesen se<br />
milo cvetje osuje. Na pragu zime njihovo seme leže<br />
zemlji v naročje.<br />
Vsega je bilo obilo, veselja, in žalosti in smeri, da<br />
bi jih bilo povprečnežu dovolj za pet življenj. A<br />
vse je le odsev. Naj je blisk strele še tako slepeč,<br />
o sami streli ne pove dosti. V življenju iščemo<br />
srečo, a jo najdemo tam, kjer je nismo iskali. Če<br />
ga opazujemo, tudi ta svet ni trden, ena sama<br />
trdna stvar ga ne podpira. Vse je gibanje in v tem<br />
gibanju spi minljivost.<br />
Prijatelji me kličejo Franček in moj priimek je<br />
Knez. Plezam od leta 1973 in preplezal sem 5460<br />
smeri, od teh prvenstvenih 790. Zelo lahkih<br />
smeri in pristopov na vrhove nisem štel.<br />
V gorah je vse polno lepot, ki mamijo, in<br />
korak jim nadvse lahkotno sledi. Vodijo v<br />
širjave, da zavonjaš duh neznanega sveta.<br />
V njem se sliši le udarec lastnega srca.<br />
Zveni tišina, ki jo pijem iz kristalne<br />
čaše.<br />
Prijatelji in znanci so mi pogosto prigovarjali,<br />
naj napišem knjigo. Pa sem<br />
zamahnil z roko in nadležno misel<br />
pregnal v oddaljen, skrit kot, da<br />
me ne bi več vznemirjala. Tolažil<br />
sem se z mislijo, da pisanje ni<br />
zame. A čez čas me je spet kdo<br />
izzval, in nazadnje sem sprejel<br />
izziv. Tako so zdaj tu, zgodbe<br />
iz sveta, ki mi je nadvse<br />
drag. Okorno<br />
sem jih spravil<br />
na papir. Vidim<br />
jih le kot<br />
odsev na gladini<br />
vode. V<br />
njih so veselje,<br />
žalost, strah, pogum, hrepenenje, ljubezen, poraz<br />
in neznaten prah večnosti – sreča. Vsa ta in še več<br />
drugih občutij se je globoko zarezalo vame. Tu so<br />
pustila divjo, globoko sled, ki jo počasi, a vztrajno<br />
briše pozabljenje v času.<br />
Hvala duši prija in jo uspava. Graja jo žalosti, a<br />
žalost jo drami v uporno vztrajnost. Ta me vodi<br />
v vsak nov dan. Da si bom lahko nekoč, ko se čas<br />
izteče v krog življenja, rekel: »Drzna je bila ta<br />
pot.«<br />
72 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 73<br />
<br />
Več informacij o knjigi in avtorju najdete na<br />
spletni strani Založbe Sanje: www.sanje.si ali po<br />
telefonu: 01/514 16 28.<br />
<br />
Frančka doživljam kot slovensko narodno bogastvo,<br />
kar je naredil, je svojevrsten unikum ...<br />
Pri knjigi je zanimivo, da je bolje predstavil<br />
štajerski alpinizem, zato sem še dodatno vesel.<br />
- Viki Grošelj<br />
Franček je guru slovenskega modernega<br />
alpinizma.<br />
- Silvo Karo
PORTRET FARMACEVTA<br />
“ Česar nočeš,<br />
da ti store drugi,<br />
tega tudi ti drugim<br />
ne stori!<br />
”Alenka Podgornik, mag. farm.<br />
Lekarna Domžale<br />
Fotografija Žiga Koritnik<br />
74 NAŠA LEKARNA<br />
NAŠA LEKARNA 75
ZA MIZO<br />
"Tuna Party"<br />
Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., velik gurman in ljubitelj kuhanja<br />
Mogoče se zdi to nemogoče celo za tiste, ki imajo radi tuno,<br />
kaj šele za tiste, ki je sploh ne marajo. Idejo nam je dal Pita,<br />
prijatelj iz študentskega doma, po srcu pa metalec kopja.<br />
Kljub polni omari proteinskih pripravkov in drugih dodatkov<br />
k prehrani je bila tuna dnevno na njegovem meniju.<br />
Vseeno pa je nekdo od njegovih bližnjih nekoč pretiraval in<br />
mu za darilo kupil 1750-gramsko konzervo tune.<br />
K<br />
ar nekaj mesecev smo gledali to osmo<br />
čudo sveta, ki je bilo preveliko, da bi<br />
ga stlačil v hladilnik, zato je ta gromozanska<br />
konzerva stala kar na njem.<br />
''Kdaj boš že porabil to tuno?'' in ''Kaj boš s toliko<br />
tune?'' sta bili vprašanji, ki sta mu mesece parali<br />
živce, vsakokrat ko se je kdo obregnil ob tunin kip<br />
na hladilniku.<br />
Beseda je dala besedo, Pita je dal tuno, vsak<br />
povabljenec pa je prispeval še po eno konzervo.<br />
Tu je seveda nastal rahel problemček. Na zabavo<br />
v pižamah tudi ne pridejo vsi oblečeni v enake<br />
pižame. Tako smo razvrstili najboljše tune (recimo<br />
Rio Mare) za solatke, malo slabše pa za<br />
kuhanje, peko, namaze, nadev.<br />
Solatke so bile klasični insalatisimi, kot jih<br />
poznamo iz reklam. Nekaj konzerv najboljše tune<br />
vsujemo v solatno skledo, dodamo na maj hne, do<br />
pol centimetra velike narezane kocke kislih kumaric,<br />
koruzo iz konzerve in na kolobarje nare-<br />
zane izkoščičene vložene olive. Solato okisamo z<br />
limoninim sokom, posolimo in zmešamo. Za<br />
take, ki imajo radi pikantno, dodamo še malo popra<br />
in kak na drobno narezan pekoč feferon. Olje<br />
dodamo kar tistega iz tunine konzerve, vendar ne<br />
pretiravamo. Iz ene ali dveh bo čisto dovolj.<br />
Dobra solata za začetek je bila všeč predvsem<br />
nežnejšemu spolu. Zato, da smo očarali jedce in<br />
zaščitili ime take zabave, pa smo začeli pripravljati<br />
še nekaj bolj zapletenih jedi.<br />
Najprej tunin biftek.<br />
Popolnoma se zavedam, da smo tu pravemu<br />
bifteku vzeli dostojanstvo. Gostje so to poimenovali<br />
tunina pašteta, še najbolj pa so zadeli tisti, ki<br />
so mu preprosto rekli tunin namaz. Čeprav je<br />
bilo temu res še najbolj podobno, smo organizatorji<br />
zabave to oznako strogo zanikali in vsakega<br />
posebej podučili o poimenovanju te morske specialitete.<br />
Tuno slabše kakovosti odcedimo ali, preprosteje,<br />
olje kar iz konzerv zlijemo v posebno skledico,<br />
saj ga lahko pozneje porabimo tudi za praženje<br />
tune. Meso damo v multipraktik in zmeljemo do<br />
namazljive konsistence. Damo ga v nekoliko večjo<br />
skledo; tja bomo primešali maso, ki jo naredimo<br />
iz pol čebule, treh strokov česna, treh srednje velikih<br />
kislih kumaric, žlice gorčice, žlice majoneze,<br />
jajčnega rumenjaka, žličke kaper, treh slanih filetov<br />
inčuna, štirih žličk olivnega olja iz tunine<br />
konzerve, soli in popra, skratka, iz vsega, kar<br />
primešamo tudi navadnemu bifteku, brez rdeče<br />
paprike v prahu, pekočih feferonov in konjaka.<br />
Maso, ki smo jo s paličnim mešalnikom<br />
utekočinili, počasi dodajamo zmleti tuni in z rokami<br />
vmešavamo. Sproti pokušamo, dosoljujemo,<br />
dodajamo maso ali mogoče vmešamo še kako<br />
dodatno tuno, če je okus premočan. Koliko tune<br />
damo na začetku v mletje, se ne spomnim<br />
natančno, vem le, da je šla iz velike konzerve. Še<br />
enkrat opozarjam, da začimbno maso dodajajte<br />
počasi.<br />
Zelo pomembno je tudi, da namaz postrežemo<br />
na največjem ovalnem pladnju od pol do enega<br />
centimetra na debelo, robove okoli okrasimo z<br />
majonezo. Na mirni gladini te elegantne jedi napravimo<br />
še rožico ali dve iz margarine ali masla,<br />
okrasimo s peteršiljem in postrežemo. V pečici<br />
popečemo še kruhke, ker biftek je pa le biftek.<br />
Na moje veliko začudenje je bilo kar preveliko<br />
število ljudi navdušenih nad biftekom, v kuhinji<br />
smo imeli namreč še vsaj dva močna aduta. Vsaj<br />
dva pravim, ker če z njima ne bi bili zadovoljni, bi<br />
pač skuhali špagete s tuno. To pa tako in tako<br />
jedo vsi študentje s pomanjkanjem domišljije. Še<br />
celo, ko so že v službah.<br />
V tretje smo na zabavi udarili in zmagali s<br />
specialiteto, ki se je ne bi domislil noben Balkanec,<br />
kar je logično in edino prav. Vse so že tlačili<br />
vanj. Meso, zelje, krompir, skuto, sir. Za tuno pa<br />
res še nisem slišal. Do tedaj. Tunin burek.<br />
Čebulo posteklenimo na tuninem olju, dodamo<br />
tuno in pražimo tako dolgo, da tuna popivna<br />
vso maščobo, svetlo barvo pa zamenja temno rjava.<br />
Že na začetku posolimo in popramo. Vklopimo<br />
pečico. Na sosednjem pultu naj nam kdo na<br />
tanko razvalja kupljeno listnato testo in vanj<br />
damo prepraženi tunin nadev. Vse skupaj zvije-<br />
76 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 77
ZA MIZO<br />
mo v dolg tulec, ki ga potem polžasto zvijemo v<br />
burek. Damo v pečico in pečemo po navodilih<br />
proizvajalca testa.<br />
Mislim, da smo proti jutru spekli kar nekaj<br />
burekov in zagotovo lahko trdim, da je bil to hit<br />
večera. Seveda za močnejši spol. Obstaja namreč<br />
neka beseda, tujka. Neka slaščica, en njen grižljaj,<br />
ob katerem se ženske v trenutku stopijo. Mafin.<br />
Pokazalo se je, da resnično ni nujno, da je ravno<br />
čokoladni, samo da je mafin. Tunin mafin.<br />
V pol kile bele moke vmešamo vrečko suhega<br />
kvasa in žličko soli. Pogrejemo dva decilitra mleka<br />
in v njem raztopimo žličko soli in žličko sladkorja.<br />
V moko ubijemo še jajce in dodamo štiri žličke tuninega<br />
olja. Vse skupaj zamesimo v gladko testo,<br />
ki ga ni treba pustiti vzhajati. Razvaljamo ga na<br />
tanko, približno na pol centimetra debelo.<br />
Vzamemo model za peko mafinov. Iz povaljanega<br />
testa izrežemo kroge, tako da bodo prekrili<br />
dno, stranske stene in segali še centimeter čez<br />
rob posameznega prostorčka za mafin v modelu,<br />
ki ga na tanko premažemo z maslom. Vse vdolbine<br />
v modelu obložimo s testom in jih nadevamo s<br />
sanjskim tuninim nadevom. Nekako tako smo ga<br />
menda poimenovali, vi pa lahko daste v mafin<br />
poljubno mešanico s tuno, ki vam je najljubša. Jaz<br />
prodajam našo.<br />
Tuno pražimo kot za burek, a brez čebule. Namesto<br />
popra dodamo že med praženjem malo<br />
klasičnega Sredozemlja: origano, baziliko, sol in<br />
še kaj. Po okusu. Mogoče materino dušico. Ko se<br />
tuna spraži, zalijemo z malo vode, ravno toliko,<br />
da zacvrči in se malo pokuha. Po nekaj minutah,<br />
ko je še tekoče, dodamo tri četrtine kisle smetane<br />
in konzervo odcejene koruze ter kuhamo naprej,<br />
ne več kot deset minut. Malo pred koncem<br />
vmešamo še preostanek smetane in pustimo še<br />
dve, tri minute na majhnem ognju.<br />
Nadevamo mafine in jih s testom, ki gleda čez<br />
rob, lepo pokrijemo. Lahko smo tudi malo<br />
hudomušni in damo svoji navihanosti prosto pot<br />
v stilu 24 ur na komercialki in jim vrhove poljubno<br />
oblikujemo v različne kapice. Pečemo v pečici<br />
dvanajst do petnajst minut na 220 °C. Gostje naj<br />
jedo kar iz roke, tako kot se za mafine spodobi.<br />
Mafini so bili odličen prehranjevalni konec<br />
zabave. Če se odločite za pripravo take zabave,<br />
vam priporočam, da izberete eno ali največ dve<br />
jedi, sicer se boste polici s tuno izogibali že na<br />
daleč. Tuna party je proti pričakovanjem zelo<br />
uspel, v anale pa ga bomo vseeno zapisali pod rubriko<br />
Saj ni res, pa je.<br />
Dober tek!<br />
Opozorilo: količina testa, tune, kisle smetane,<br />
koruze, oliv in drugih oplemenjevalcev tune<br />
ni natančno navedena pri nadevih in namazih,<br />
ker je odvisno od števila jedcev. Vsekakor težko<br />
kar koli zgrešite, zato ne skrbite preveč, ker imate<br />
takoj v prvi trgovini svežo tuno iz konzerve na<br />
voljo na tone.<br />
Tuna party sva pripravila Jure Klaj Pita, absolvent<br />
dentalne medicine, velik gurman in ljubitelj<br />
tune, in Mihael Vrčkovnik. <br />
5<br />
100<br />
95<br />
75<br />
25<br />
5<br />
0<br />
100<br />
95<br />
75<br />
25<br />
0<br />
78 NAŠA LEKARNA NAŠA LEKARNA 79
Pripravila Eva Esih<br />
NAGRADNA IGRA<br />
Navodila:<br />
Vstavite črke<br />
O R H I D E L I A<br />
v prazna polja tako, da bodo v vsakem<br />
kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem<br />
stolpcu vse naštete črke. Črke iz<br />
oštevilčenih polj prepišite, da dobite<br />
geslo.<br />
Geslo pošljite na dopisnici<br />
ali po e-pošti do 29. maja<br />
na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
ali: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Žrebanje nagrad bo 2. junija v<br />
prostorih podjetja Entrapharm.<br />
Nagrajenci bodo prejeli nagrade Term<br />
Olimia iz Podčetrtka.<br />
Rešitev sudoku uganke iz<br />
dvaintridesete številke je<br />
ZGAGA NAGAJA.<br />
V uredništvo je prispelo 605<br />
pravilnih rešitev. Izžrebanci<br />
nagradne igre so: Marinka<br />
Zavratnik iz Veržeja, Igor Simovič iz<br />
Ljubljane in Franja Kovač iz<br />
Črnomlja. Nagrajenci bodo prejeli<br />
praktične nagrade podjetja Bayer iz<br />
Ljubljane.<br />
Čestitamo!<br />
1<br />
D 2 3<br />
O L I<br />
L I H I A D<br />
A I R D<br />
I O R E H<br />
O R H I D E L I A<br />
D 4<br />
E<br />
H I O I<br />
I E H I<br />
R D<br />
Geslo:<br />
T 1 2<br />
6 7<br />
Wellness Orhidelia<br />
7<br />
10<br />
M 3 4<br />
Z V 8<br />
9<br />
J 9<br />
8<br />
5<br />
I<br />
E<br />
D R<br />
6<br />
E<br />
O H I<br />
N 5<br />
N J 10<br />
Wellness Orhidelia je nov svet termalnih užitkov, kjer<br />
boste med popolnim razvajanjem telesa in duha doživeli<br />
prebujenje ljubezni. Svojo lepoto boste lahko prebudili<br />
v edinstveni kopeli, kjer vas bodo v popolni tišini<br />
sproščali le zvoki tibetanskih posod in vas odpeljali v<br />
svet relaksacije in meditacije. Sprostili se boste lahko<br />
v savnah in toplem plavalnem bazenu z masažnimi<br />
ležalniki in talnim gejzirjem. Privoščite si enodnevno ali<br />
večdnevno razvajanje v novem Wellnessu Orhidelia, ki<br />
je najnovejši in najsodobnejši del term Olimia. Obiščite<br />
nas na Srednjem Sotelskem, v čudoviti pokrajini ob<br />
reki Sotli, ki še vedno ponuja neokrnjenost naravnih<br />
lepot ter številne možnosti zdraviliškega, izletniškega in<br />
podeželskega turizma.<br />
Oglasno sporočilo<br />
BRALCI PIŠEJO<br />
Prav lepo pozdravljeni!<br />
Že nekaj časa se odločam, da bi vam pisala, tokrat pa<br />
sem si res vzela čas. Vašo revijo berem že skoraj tri leta in<br />
lahko rečem, da sem vaša stalna bralka. Ko revijo prelistam,<br />
jo vedno odnesem tudi svojim starim staršem, saj se v njej vedno<br />
najde kaj uporabnega tudi za starejše.<br />
Ker sem sama mlada mamica, lahko rečem, da ima revija<br />
tudi precej dobrih člankov, nasvetov ter informacij za lažje reševanje<br />
zdravstvenih težav otrok. Torej je revija odlična za celotno<br />
družino, mlajše in starejše generacije. Za nas z Gorenjske<br />
je tudi pomembno, da je revija brezplačna – Gorenjci pač<br />
ne moremo iz svoje kože. Malce šale naj le bo. Izredno pohvalno<br />
za revijo takšne kakovosti in videza je, da je brezplačna.<br />
Upam, da se to še dolgo ne bo spremenilo in da nas boste<br />
še dolgo brezplačno obveščali in izobraževali.<br />
Lep pozdrav,<br />
Jožica z Gorenjske<br />
Pozdravljeni.<br />
Že kar nekaj časa je minilo, odkar so mi v lekarni ponudili<br />
vašo revijo Naša <strong>lekarna</strong>, in od takrat jo redno prebiram.<br />
Priznam, da grem včasih na začetku meseca v lekarno<br />
samo zaradi te revije in mislim, da nisem edini (upam, da mi v<br />
lekarni tega ne zamerijo, sicer pa sem tam tako redna stranka<br />
vsaj vsake tri mesece, ko dobim recepte pri zdravniku). Seveda<br />
je lepo, da lahko v današnjih časih še dobimo takšno uporabno<br />
čtivo zastonj in upam, da bo tako tudi ostalo.<br />
Všeč mi je, da se urednice pri vsaki številki potrudijo in<br />
na začetku napišejo kak življenjski uvodnik. Skoraj vse teme<br />
so zanimive za vse generacije in zelo rad preberem Mesečni<br />
možnar in Sanjsko kolumno, pa tudi podatki o dežurnih <strong>lekarna</strong>h<br />
so mi prišli že prav.<br />
Toda kot vedo tudi moji prijatelji, brez kritike pri meni ne<br />
gre. Za nas, starejše, je mogoče malce moteča velikost pisave,<br />
ker imamo pri slabši svetlobi malce »prekratke roke«, tako<br />
da bi poprosil, da so članki, ki so namenjeni zrelejši populaciji,<br />
mogoče napisani z večjimi črkami.<br />
Drugače pa ostanite takšni in veliko uspeha še naprej.<br />
Miha iz Sežane<br />
33/09
NAŠA LEKARNA SVETUJE<br />
Eucerin® Sun za zaščito pred<br />
soncem<br />
Z izdelki za zaščito pred soncem Eucerin<br />
Sun lahko brez skrbi sedimo zunaj, se<br />
odpravimo na družinski izlet v neznano<br />
in skupaj s prijatelji uživamo v naravi!<br />
Nova linija je bila razvita v skladu z<br />
najnovejšimi znanstvenimi dognanji<br />
ekipe za raziskave kože znamke Eucerin,<br />
ki je tesno sodelovala tudi z<br />
dermatologi. Izdelki vsebujejo UVA- in<br />
UVB-filtre najvišjih standardov. Poleg<br />
tega biološka zaščita celic, naravni<br />
antioksidant licochalcon, deluje kot<br />
močan lovilec radikalov in na ta način<br />
zaščiti tudi globlje plasti kože pred<br />
poškodbami, ki jih povzroči sonce.<br />
Pozabite na žulje!<br />
Ukvarjanje s športom ali nova športna<br />
obutev vam lahko prinese tudi<br />
nevšečnosti v obliki žuljev. Laboratorij<br />
URGO predstavlja novo linijo obližev za<br />
žulje Urgo, ki vključuje tri izdelke, Ultra<br />
Discret, ki ga priporočajo pri visokih<br />
petah, in dva izdelka Sport, eden za<br />
žulje na prstih in drugi za žulje na petah,<br />
vsi pa so pakirani v priročni embalaži.<br />
Obliži učinkovito zaščitijo poškodbe<br />
pred pritiski, drgnjenjem, bakterijami in<br />
vodo ter so izjemno diskretni, obstojni<br />
in zanesljivi.<br />
82 NAŠA LEKARNA<br />
Rešitev za mlahavo kožo<br />
Celularna učvrstilna pena za telo<br />
Skincode je razkošna svilnata pena vse<br />
tipe kože, idealna za suho in utrujeno<br />
kožo. Kompleks ACR, vitamin E, sladko<br />
mandljevo olje, urea in kofein so<br />
aktivne sestavine v peni, ki oblikuje<br />
vaše telo, kožo napne, učvrsti in ji poda<br />
mehkobo. Vidno učinkuje na mlahavo<br />
kožo. Že po prvi uporabi je koža občutno<br />
bolj napeta in gladka.<br />
Učinkovita in varna zaščita<br />
nežne kože dojenčka<br />
Dojenčki so še posebno dovzetni za<br />
različne poškodbe kože, ki jih<br />
povzročajo sončni žarki. Izdelka linije<br />
NIVEA Baby, NIVEA Baby Sun mleko z<br />
zaščitnim faktorjem 30 in NIVEA Baby<br />
Sun mleko z zaščitnim faktorjem 50<br />
maksimalno ščitita dojenčkove kože, saj<br />
vsebujeta posebno kombinacijo UVA- in<br />
UVB-filtrov ter zelo učinkovito mešanico<br />
mineralnih in kemičnih filtrov, ki kožo<br />
dojenčka ščiti pred škodljivim<br />
sevanjem.<br />
Somatoline tretma trebuh in<br />
boki<br />
Tretma trebuh in boki je posebna krema<br />
za razgrajevanje nakopičene maščobe,<br />
ki se nabira na predelu trebuha in<br />
bokov. Priporočajo jo ženskam z<br />
nakopičeno maščobo na predelu<br />
trebuha in bokov ter moškim, ki se želijo<br />
znebiti maščobnih oblog na predelu<br />
trebuha in pasu. Krema pospešuje<br />
razgradnjo maščob in ima toplo-hladni<br />
učinek, ki poveča učinkovitost aktivnih<br />
kozmetičnih sestavin za učvrstitev kože.<br />
Fenistil ® gel<br />
Fenistil ® gel je odslej v novi, še<br />
lepši preobleki. Prihaja čas poletja in<br />
poletje je čas za Fenistil ® gel, ki<br />
učinkovito hladi in pomirja kožo pri pikih<br />
insektov in ožigalkarjev, sončnih<br />
opeklinah in preobčutljivosti za sončno<br />
svetlobo, dermatitisu alergijskega<br />
izvora in urtikariji. Fenistil ® gel je na<br />
voljo v <strong>lekarna</strong>h brez recepta.<br />
Pred uporabo natančno preberite<br />
navodila. O tveganju in neželenih<br />
učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s<br />
farmacevtom.<br />
Izbor pripravljamo v uredništvu.<br />
Ekolostrum kapsule vsebujejo polnovredni,<br />
neposneti 100 % naravni kolostrum, ki:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Priporočljivo je redno, vsakodnevno jemanje<br />
2 do 4 kapsul Ekolostrum na dan, za vso družino.<br />
<br />
<br />
<br />
Knockout<br />
sovražnikom<br />
zdravja!<br />
Ker se zavedate,<br />
kako pomembna<br />
je kakovost izdelka, si<br />
privoščite<br />
EKOLOSTRUM,<br />
edini PRAVI kolostrum.<br />
www.ekolostrum.com<br />
AKTIVNOST - RAVNOVESJE - REGENERACIJA - MOČ - VITALNOST