Raziskujem preteklost 7 (posodobljena izdaja 2009) - priročnik za ...

devetletka.net

Raziskujem preteklost 7 (posodobljena izdaja 2009) - priročnik za ...

Jelka Razpotnik in Damjan Snoj

Raziskujem

preteklost 7

PRIROČNIK ZA UČITELJE

ZA ZGODOVINO V SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

POSODOBLJENA IZDAJA


Jelka Razpotnik, Damjan Snoj

RAZISKUJEM PRETEKLOST 7

priročnik za zgodovino za 7. razred osnovne šole

Uredili: Jelka Razpotnik, Tjaša Volk

Jezikovni pregled: Sabina Tamše

1. izdaja

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett

dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

© 2007, 2009 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava

ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku,

tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih

od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic.

V kolikor v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

37.091.3:93/94(035.034.2)

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b

1000 Ljubljana

telefon: 01 513 46 00

telefaks: 01 513 46 99

e-pošta: rokus@rokus-klett.si

www.rokus-klett.si

RAZPOTNIK, Jelka

Raziskujem preteklost 7. Priročnik za učitelje za zgodovino

v sedmem razredu osnovne šole [Elektronski vir] / Jelka Razpotnik

in Damjan Snoj. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010

Način dostopa (URL): www.devetletka.net

ISBN 978-961-271-069-9

1. Snoj, Damjan, 1972-

251705344


2 ŽIVLJENJE PRVIH ČLOVEŠKIH SKUPIN:

rojstvo človeka

5 Kako je potekal razvoj v kameni dobi

7 Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

9 Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin

IZBIRNE VSEBINE:

11 Od piščali do vaške situle – prazgodovina na Slovenskem

13 Dosežki v umetnosti in duhovni svet

17 PRVE CIVILIZACIJE:

rojstvo civilizacij in kulture

22 Kako in kje so nastale prve civilizacije

24 Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju

26 Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju

29 Kakšna je bila družba prvih civilizacij

IZBIRNE VSEBINE:

31 Kulturna dediščina starih civilizacij

33 Kako se se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki

37 ANTIČNA GRČIJA:

izumitelji demokracije in občudovalci lepote

42 Prve razvite kulture na današnjih grških tleh

44 Grki so živeli v različnih polisih

47 Grki kot skupnost

49 Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto

52 Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar

IZBIRNE VSEBINE:

54 Antična grška kultura

56 Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj

58 Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji


61 RIMSKI IMPERIJ:

mogočna vojaška moč in tehnika

67 Kakšni so bili začetki rimske dobe

69 Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju

72 Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva

73 Zakaj je propadel rimski imperij

75 Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi

IZBIRNE VSEBINE:

77 Antična rimska kultura

80 Kako se je širilo krščanstvo

82 Gospodarski razcvet rimskega imperija

83 Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju

86 EVROPSKI ZGODNJI SREDNJI VEK:

ponovno rojstvo Evrope

89 Kaj je bilo preseljevanje ljudstev

90 Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo

91 Katere pomembne države so obstajale v zahodni Evropi

92 Kako je bila organizirana srednjeveška družba

94 Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov

96 Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru

98 Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

102 EVROPSKI VISOKI SREDNJI VEK:

gospodarski in kulturni napredek

107 Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000

109 Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele

111 Kako se je okrepila moč cerkve

113 Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo

115 Kako so mesta spremenila Evropo

117 Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel

119 Kako se je razvijala evropska kultura

121 Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem

IZBIRNE VSEBINE:

123 Sredozemlje – prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami

126 Kulturna podoba neevropskih ljudstev


Življenje prvih človeških skupin:

rojstvo človeka

5 Kako je potekal razvoj v kameni dobi

7 Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

9 Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin

11 Od piščali do vaške situle – prazgodovina na Slovenskem

13 Dosežki v umetnosti in duhovni svet

2

UČNO GRADIVO

LITERATURA ZA UČITELJE:

• Barbara Bajd, Pomembna paleoantropološka najdba – Australopithecus garhi, Proteus, letnik 63, št. 10, stran 460-461, Ljubljana, 2001.

• Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969,

• Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (ustrezna gesla).

• Ernest H.J. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

• Janez Dular et al., Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini, Arheološki vestnik 42, str. 65–198, Ljubljana, 1991.

• Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.

• Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

• Kelti, prvi gospodarji Evrope, DZS, Ljubljana, 1997.

• Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

• Johannes Maringer, The goods of prehistoric man, Phoenix Press, London, 2002.

• Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.

• Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.

• Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.

• The Oxford ilustrated prehistory of Europe, Oxford University Press, Oxford, New York, 1994.

• Borut Tome, Izdelava kopije okostja neveljskega mamuta, Geološki zbornik, št. 17, str. 159–60, Ljubljana, 2003.

• Turk, Ivan, Neandertalec in njegova piščal, Gea, letnik VII, št. 4, str. 6-10, Ljubljana, 1997.

• Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).

• Anton Velušček et al, 5600 let star lok z Ljubljanskega barja, Gea, letnik XI, št. 1, str. 48–49, Ljubljana, 2001.

• Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999.

• Zbirka Človek in čas:

• 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

• Zbirka Kako so živeli:

• V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989,

• Zbirka Svet okoli nas:

• Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva: 1. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.

• Zgodovina v slikah, knjiga 1, DZS, Ljubljana, 1976.

LITERATURA ZA UČENCE:

• Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001.

• Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.

• Marica Čerič, Pavla Karba, Bučko odkriva prazgodovino, DZS, Ljubljana, 1996.

• Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006.

• Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000.

• Ernest H.J. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

• Martin Ivanič, Slovenska zgodovina v zgodbah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.

• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

• Claire Llewellyn, Hevreka! Odkritja, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005.

• Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997.

• Carlo A. Michelini, Kako so otroci živeli v jamah, Učila, Tržič, 1995.

• Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Pisanica, Ljubljana, 1997.

• Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.

• Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001.

• Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001.

• Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997.


Življenje prvih človeških skupin:

rojstvo človeka

• Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005.

• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996.

• Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999.

• Zbirka Človek in čas:

• 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

• Zbirka Kako so živeli:

• V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989,

• Zbirka Svet okoli nas:

• Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

• Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996.

• Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004.

• Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.

• Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: zgodbe iz naše davne preteklosti, Karantanija, Ljubljana, 2005.

MLADINSKA LITERATURA

• Erich Ballinger, Obračun na ledeniku, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.

• Dougal Dixon, Raziskovalec ledene dobe, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.

• Janez Jalen, Bobri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.

• Miki Muster, Kamena doba/Šampion/Za volanom, Delo, Ljubljana, 2006.

• Miki Muster, Prazvitorepec, Delo, Ljubljana, 2005.

• Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger ob sončnem zahodu, Grlica, Ljubljana, 2002.

• Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger in ledena doba, Grlica, Ljubljana, 2005.

FILMI (IZBOR)

• Kremenčkovi, r. Brian Levant, ZDA, 1994.

• Kremenčkovi 2: Viva Rock Vegas, r. Brian Levant, ZDA, 2000.

• Ledena doba, r. Chris Wedge, ZDA, 2002.

• Ledena doba: otoplitev, r. Carlos Sandalha, ZDA, 2006.

DOKUMENTARNI FILMI

• Enciklopedija razvoja človeka (4 deli), Dnevnik in Mediafilm, Ljubljana in Kranj, 2006.

• Kdo je postavil Stonehenge, Dnevnik, Ljubljana, 2006.

• Neandertalec, Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005.

• Steklo in jantar Novega mesta, RTV Slovenija, Ljubljana, 2004–05.

• Zgodba o neandertalčevi piščalki, Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR)

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Kamena_doba

• www.zls-zveza.si/RL_7-8_2001_Stele.pdf

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Neandertalec

• http://novice.svarog.org/index.phpZgodba=5

• www.creswell-crags.org.uk/virtuallytheiceage/Stone%20Age%20People/index.html

• http://museums.ncl.ac.uk/flint/menu.html

• http://encarta.msn.com/encyclopedia_761555928/Stone_Age.html

• www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/sap.htm

• http://anthro.palomar.edu/homo2/mod_homo_4.htm

• www.clarku.edu/~piltdown/map_gen_hist_surveys/menoldstoneage.html

• www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/index.htm

• www.mrdowling.com

• http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.phpid=1025&sid=1c81a7fb83df07c5d2f7c0315cb8e391

• /www.wesleyjohnston.com/users/ireland/past/pre_norman_history/mesolithic_age.html

• http://witcombe.sbc.edu/willendorf/willendorfwomen.html

• http://archaeology.about.com/od/mesolithicarchaic/Mesolithic_and_Archaic.htm

• www.missgien.net/stone-age/newgrange.html

• www.historyforkids.org/learn/romans/history/stoneage.htm

• www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/ancienttech/index.shtml

• www.wsu.edu/gened/learn-modules/top_agrev/agrev-index.html

Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin

• www2.arnes.si/~osceifb1s/barje2.htm

• http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.phpid=194&sid=1c81a7fb83df07c5d2f7c0315cb8e391

• http://ro.zrsss.si/borut/Kovine/o_kovinah.htm

• www.bbc.co.uk/history/ancient/british_prehistory/bronzeageman_01.shtml

• www.bronzeagefoundry.com/

• www.geocities.com/Athens/Crete/4162/

• www.britarch.ac.uk/ba/ba57/feat2.html

• www.uh.edu/engines/epi1334.htm

• www.bbc.co.uk/wales/celts/

3


Življenje prvih človeških skupin:

rojstvo človeka

• www.qatna.org/en-history-iron.html

Umetnost v prazgodovini

• www.gea-on.net/clanek.aspID=347

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Jamske_poslikave

• www.zgodovina.org/index.phpsite=clanki/stonehege

• http://witcombe.sbc.edu/ARTHprehistoric.html

• www.humanities-interactive.org/ancient/iceage/index.html

Prazgodovina na slovenskem ozemlju

Piščal iz Divjih bab

• www.novomesto.si/media/swf/trak.swf

• www.zrc-sazu.si/www/iza/piscal.html

• www.geocities.com/paleocarniolica/potocka.htm

Mostiščarji na Ljubljanskem barju

• www2.arnes.si/~osceifb1s/barje2.htm

• www.ckff.si/dokumenti/Veluscek_et_al_Cresnja_Arheoloski_vestnik_55_2004.pdf

• www.gea-on.net/clanek.aspID=382

Vaška situla

• www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Zgodovina/Praclovek1.htm

• www2.arnes.si/~zkolen/vojka.htm

• www2.arnes.si/~ssnmcrnom5/bela/markop/zgobk1.html

UČILA:

• Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006.

• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.

• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.

• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.

• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996.

• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.

• Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI

• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004.

• Prazgodovina, Svarog, Miklavž, 2003.

• Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

• Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI:

• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.

• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju — vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001.

• Prispevki k didaktiki zgodovine, dostopno na www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20V-1/Prispevki5-1.pdf.

• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.

• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.

• Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.

• revija Primary Teaching, Historical Association, London.

• revija, History Teaching, Historical Association, London.

• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)

• www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)

• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)

• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)

• www.schoolhistory.co.uk

• www.learnhistory.org.uk/

• www.HistoryontheNet.com

• www.historylearningsite.co.uk

• www.activehistory.co.uk

• www.historyitt.org.uk

• www.hyperhistory.org

• www.nchs.ucla.edu

• http://worldhistoryforusall.sdsu.edu

• www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, naravoslovje, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika

4


Kako je potekal razvoj v

kameni dobi

Prvi ljudje so se pojavili pred več milijoni let.

V najstarejših obdobjih človekove zgodovine so

ljudje spoznali ogenj, kamnito orodje in orožje.

Kasneje so se začeli ukvarjati s poljedelstvom in

živinorejo.

Kako je potekal

razvoj v kameni dobi

Dolga kamena doba

V starejši kameni dobi se je človek razvil v razumno in družbeno bitje.

1. V tabeli so slike lobanj prednikov današnjega človeka.

A. Pod slike zapiši časovni okvir, v katerem so omenjene človeške vrste živele.

B. Poskušaj ugotoviti, po katerih značilnostih se razlikujejo.

Velikosti lobanje, oblikovanosti čeljusti

avstralopitek homo sapiens neandertalec kromanjon

Pred 4 milijoni let Pred 400.000 leti Pred 200.000 leti Pred 40.000 leti





UČNI CILJI

Učenec:

opiše značilnosti

kamene dobe,

opiše pojav človeka,

oceni pomen odkritja

ognja,

pojasni spremembo v

neolitiku.

Dolga kamena doba

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnim gradivom

Učitelj učencem pokaže poljubno sliko iz

kamene dobe z različnimi podobami ljudi

in učence spodbudi z vprašanji:

• Ali so na sliki ljudje ali živali

• Zakaj sklepamo, da so ljudje

• Zakaj je podoba ljudi danes drugačna

kot je bila nekoč

Za uvodno motivacijo so primerne tudi

slike na spletni strani www.homogea.

org/galerija.htm.

2. Razmisli, kaj je človeka ločilo od živali

Razmišljanje, govor

3. Človek je v kameni dobi odkril ogenj.

A. Kakšne posledice je imelo za razvoj človeka odkritje ognja Zapiši jih v okvirčke ob sliki.

ogrevanje

varnost

hrana

druženje, razvoj govora

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku

na strani 1–2 in ga analizirajo:

• Kje je bila domnevna pradomovina

človeških prednikov

• Kje so živeli ljudje vrste avstralopitek

• Kje so živeli ljudje vrste pokončni

človek

• Kje so živeli ljudje vrste neandertalec

• Učenci razložijo, zakaj so ljudje v

posameznih fazah razvoja za naselitev

izbrali ravno ta območja.

B. V kakšne namene še danes uporabljamo ogenj

Za ogrevanje, uporabljajo ga v industriji

6

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo literature in spletnih

strani poiščejo podatke o ledenih dobah

in njihovem vplivu na življenje na Zemlji.

Ledene dobe tudi časovno opredelijo.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

S pomočjo slikovnega in pisnega gradiva

v učbeniku na straneh 3–5 učenci

odgovorijo na vprašanje, kaj je človeka

dokončno ločilo od živali.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (ilustracijo in fotografi jo)

Učenci si ogledajo ilustracije in

fotografije v delovnem zvezku na strani

6 in:

• ugotovijo razlike med njimi (oblika,

velikost)

• v delovni zvezek pa zapišejo čas, v

katerega lobanje sodijo.

Homo sapiens – rojstvo modernega človeka

BODIMO USTVARJALNI: metoda

slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci si ogledajo ilustraciji neandertalca

in kromanjonca v delovnem zvezku.

Zamislijo si njuno življenje in narišejo

oba v vsakdanjem življenju, na primer ob

domačem ognju, na lovu, pri nabiranju,

pri jedi …

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj predvaja dokumentarni film

Neandertalec (Dnevnik, 2005) in

učencem pripravi list z vprašanji za

analizo vsebine:

• Opiši, kakšno je bilo bivališče

neandertalca.

• Opiši obleko neandertalca.

• Kako so obleko izdelovali

• Kako velike so bile skupnosti in kdo

jih je tvoril

• Na kakšen način so skrbeli za

nadaljevanje skupnosti

• Kakšen odnos do starejših so imeli

BODIMO USTVARJALNI: terensko delo

V okviru terenskega dela, ekskurzije,

kulturnega ali tehniškega dne v dogovoru

z učiteljem tehnike in tehnologije učenci

izdelajo primere kamnitega orodja in

orožja (iz gline, kartona …). Razstavijo

jih v razredu ali v šolski avli, ob vsakem

predmetu pa zapišejo, zakaj in v katerem

obdobju se je uporabljal.

5


AKTIVNOST: izkustveno učenje (igra

vlog)

Učenci v dvojicah pripravijo in odigrajo

dvogovor med neandertalcem in

kromanjoncem, v katerem vsak od njiju

hvali svoje prednosti.

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo literature in spletnih

strani poiščejo podatke o neandertalcu in

izdelajo plakat o njem.

Kako je potekal

razvoj v kameni dobi

Homo sapiens – rojstvo modernega človeka

Danes Zemljo poseljujemo ljudje, ki pripadamo vrsti homo sapiens. Znanstveniki niso enotni, ali so bili

predniki homo sapiensa tudi neandertalci.

4. Na spodnjih ilustracijah sta predstavljena neandertalec in kromanjonec (homo sapiens sapiens).

A. V vmesni prostor zapiši razlike in podobnosti med njima.

RAZLIKE

Neandertalec je bil bolj čokat, imel je

skromnejša oblačila.

AKTIVNOST: terensko delo (obisk

razstave)

Učitelj z učenci obišče razstavo, ki

prikazuje življenje v kameni dobi, na

primer razstava Lovci na mamute v

Tržiču ali Železna nit v Kranju. Učenci

pripravijo poročila o razstavljenih

predmetih.

Velika sprememba v mlajši kameni dobi

VEČ O …

Pred 12 milijoni let so na Zemlji živeli

mesojedi Leptocyoni, pred dvema

milijonoma let pa so se iz njih razvili

kanidi, iz katerih se je razvilo več skupin

mesojedih živali, na primer volkovi,

lisice, psi. Proces udomačevanja volka, iz

katerega se je razvil pes, je potekal več

tisočletij. Volkovi, ki so odraščali v bližini

človeških naselij, so postali bolj krotki,

saj so odraščali v bolj varnem in mirnem

okolju. Prišlo je do genetske spremembe

volkov, v kateri se je razvila nova vrsta

– psi. Psi so razvili drugačno obliko

lobanje, velikost zob in obliko oči. Ljudje

so nato začeli ustvarjati različne vrste

pasem, tako da so z umetno selekcijo

spreminjali velikost, barvo dlake, držo

repa … Prvi, ki so načrtno začeli gojiti

različne pasme, so bili Rimljani. Z

genetskimi raziskavami so znanstveniki

ugotovili, da so gensko volku najbližje

sledeče pasme: polarni psi, šarpej,

azijske vrste špicev, nordijski psi.

neandertalec

PODOBNOSTI

B. Zakaj so bili kromanjonci uspešnejši od neandertalcev Podčrtaj pravilni odgovor.

a. Delovali so bolj premišljeno in načrtno, kar jim je omogočilo razvoj boljših orožij in orodij.

b. Bili so večji in močnejši od neandertalcev.

c. Oblačili so se bolj moderno in imeli udobnejša bivališča.

kromanjonec

Velika sprememba v mlajši kameni dobi

Ljudje so se v mlajši kameni dobi začeli ukvarjati s poljedelstvom in so obogatili svojo prehrano s poljedelskimi

pridelki.

5. Pozorno si oglej ilustracijo in v okvirčke ob njej zapiši spremembe v življenju človeka v mlajši kameni dobi.

obdelovanje polj

uporaba ognja

Pokončna drža, uporaba orodja in orožja.

prve vasi

gojenje domačih živali

7

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci samostojno izdelajo tabelo, v kateri primerjajo življenje ljudi pred in po uvedbi

poljedelstva. Svoje ugotovitve primerjajo in sklepajo o izboljšanju pogojev za preživetje

človeka.

Obleka

Orodje

Orožje

Prehrana

Prebivališče

PRED SPREMEMBO

PO SPREMEMBI

AKTUALIZACIJA

Učitelj učence pozove, da primerjajo

kamenodobno in sodobno poljedelstvo,

lahko v obliki tabele ali miselnega vzorca:

• Ali je v čem sodobno poljedelstvo

podobno kamenodobnem

• Katero orodje, ki ga je človek začel

uporabljati v kameni dobi, uporablja še

danes

• Katere vprežne živali so se uporabljaje

takrat, katere se uporabljajo danes

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob

koncu poglavja.

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Opiši izvor človeka.

• Za kaj vse je človek uporabljal ogenj

• Kakšen je bil neandertalec

• Kdaj so se pojavili kromanjonci

• Kakšne spremembe je povzročila

neolitska revolucija

• Kaj je bilo požigalništvo

6


Kakšno je bilo življenje

človeka v kameni dobi

V kameni dobi so se menjavale ledene in medledene

dobe. Spremembe podnebja so vplivale

tudi na človeka, ki se je sprva selil skupaj s

čredami mamutov, turov, nosorogov … Ob koncu

zadnje ledene dobe so se ljudje ustalili.

Življenje lovcev in nabiralcev

Prvi ljudje so se preživljali predvsem z lovom in nabiralništvom. Živeli so v skupinah, ki jih imenujemo

horde.

1. Z modro barvo pobarvaj dela, ki so jih opravljali moški, z rdečo pa dela, ki so jih opravljale ženske v prvih

človeških skupnostih.

LOV NABIRANJE SADEŽEV SKRB ZA OGENJ SKRB ZA OTROKE

2. Ob sliki opiši lovsko tehniko kamenodobnih lovcev in poimenuj živali, ki so jih lovili.

KAJ SO LOVILI

mamute, jelene in

druge divje živali

KATERE DELE ŽIVALI SO

UPORABILI

meso, kožo, kosti

Kakšno je bilo življenje

človeka v kameni dobi

KAKO SO LOVILI

skopali so jamo; žival

so v njej kamenjali

UČNI CILJI

Učenec:

▶ opiše življenje lovcev in

nabiralcev,

▶ opiše življenje prvih

poljedelcev,

▶ navede dosežke v

tehničnem razvoju v

kameni dobi,

▶ navede obrti, ki so se

razvile v mlajši kameni

dobi.

Življenje lovcev in nabiralcev

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela

z informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj učencem predvaja krajše video

posnetke o Arktiki in Antarktiki ter jih

s pomočjo vprašanj uvede v novo učno

temo:

• Katera območja Zemlje so na

posnetku

• Ali je bil v naših krajih kdaj takšen

mraz

• Kakšne težave nam povzroča mraz

3. Spodnji trije stavki opisujejo življenje ljudi v starejši kameni dobi. Prečrtaj napačne besede in zapiši pravilne.

Kamenodobni ljudje so večinoma prebivali v hišah.

Ob slabem vremenu so se ljudje zatekli v gozd ali v jame.

Ljudje so se združevali v rodove – skupine, ki so imele nekaj deset pripadnikov.

8

jamah, šotorih

pod skalne previse

horde

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (ilustracijo)

Učenci si ogledajo ilustracijo v delovnem

zvezku na strani 8 in jo analizirajo:

• Kako so opremljeni lovci

• Kako bi opisal njihovo lovsko taktiko

• Kako jim je uspelo ujeti veliko žival

Svoje ugotovitve učenci zapišejo v

delovni zvezek. Nato kamenodobni lov

primerjajo s sodobnim.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Življenje lovcev in nabiralcev v učbeniku na strani 6. Izpolnijo

spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Življenje lovcev in nabiralcev v učbeniku na strani 6. Izpolnijo

tabelo, v kateri razvrstijo dela, ki so jih opravljali v prazgodovini. V prvem stolpcu zapišejo

tista dela, ki so jih opravljali moški, v drugem pa tista, ki so jih opravljale ženske.

PREHRANA

življenje lovcev in

nabiralcev

LOVSKA TEHNIKA

dela, ki so jih opravljali moški

dela, ki so jih opravljale ženske

BIVALIŠČA

7


AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom

Učitelj se poveže z učiteljem naravoslovja

in s pomočjo slikovnega gradiva

predstavi živali, ki so jih lovili v

prazgodovini. Učenci ugotavljajo razlike

med predstavljenimi in današnjimi

živalmi. Pojasnijo vzroke za izumrtje

prazgodovinskih živali.

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo literature in spletnih

strani poiščejo podatke o življenju

nekaterih afriških ali amazonskih

ljudstev, ki še danes živijo kot so živeli

kamenodobni ljudje.

Svoje ugotovitve predstavijo v razredu s

pomočjo plakatov ali referatov.

BODIMO USTVARJALNI: izkustveno

učenje (igra vlog)

Učenci si zamislijo, da živijo v času

kamenodobnih ljudi. Napišejo domišljijski

spis, kako so živeli kot kamenodobni lovci

in nabiralci. Za izhodišče jim je lahko tudi

knjižno delo Janeza Jalna Bobri.

Dosežki v razvoju tehnike

Kamenodobni ljudje so odkrili številne pripomočke, ki so jih uporabljali kot orodje ali orožje. Olajšali so

jim življenje ter delo.

4. Oglej si ilustracijo.

A. Kaj prikazuje ilustracija

Obdelovanja kamna, iz katerega so ljudje izdelovali orodje in orožje.

Kakšno je bilo življenje človeka

v kameni dobi

B. Iz kakšnega materiala so kamenodobni ljudje izdelovali orodje in orožje Pobarvaj pravilne odgovore.

KAMEN ŽELEZO KOST PLASTIKA LES PAPIR

5. V spodnje kvadratke nariši 3 različna orodja, ki jih je uporabljal človek v kameni dobi in jih poimenuj.

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Na humoren način predstavlja življenje

kamenodobnih ljudi film Kremenčkovi.

Učenci lahko ob gledanju filma izpišejo

prizore, ki so zgodovinsko netočni.

LOK

Življenje poljedelcev

V mlajši kameni dobi je uveljavitev kmetijstva in prvih obrti močno spremenila dotedanji način življenja ljudi.

6. Ljudje so v različnih delih sveta gojili različne poljščine. Na črte pred deželami zapiši črko poljščine, ki so jo

tam gojili.

a. paradižnik b. koruza c. pšenica č. ječmen d. buča e. riž f. krompir

Dosežki v razvoju tehnike

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (fotografi jo)

Učenci si v učbeniku (na strani 7)

ogledajo fotografije kamenodobnega

orožja in orodja in jih analizirajo:

• Kakšen napredek v tehniki lahko

opazimo, če primerjamo kamnite puščice

s kamnitimi sekirami

• Katere spretnosti je človek obvladal,

da je izdelal kamnite puščice in katere

spretnosti, da je izdelal sekiro

• Čemu je služila kamnita utež pri

statvah Čemu služijo statve

__________ c, č dolina Nila

__________ b, d Srednja Amerika

__________ e Kitajska

__________ a, f Južna Amerika

7. A. Med spodaj naštetimi obkroži obrti, ki so se pojavile v mlajši kameni dobi.

B. Pojasni, kaj je vplivalo na njihov pojav.

ČEVLJARSTVO LONČARSTVO PREDILSTVO ZLATARSTVO

MIZARSTVO TESARSTVO FRIZERSTVO TKALSTVO

Delitev dela, ki je bila posledica

stalne naselitve.

9

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran http://

museums.ncl.ac.uk/flint/menu.html.

V razdelku Meet the Shaman izvedo:

• kaj nosi šaman na glavi,

• kako so ljudje gradili bivališča (My

people build our homes),

• kako so izdelovali harpune (Our Life at

Home – See a craftsman).

AKTUALIZACIJA

Učenci naštejejo poklice in umetnike,

ki še danes obdelujejo les in kamen

ter primerjajo namembnost izdelanih

predmetov s tistimi v kameni dobi.

BODIMO USTVARJALNI

V okviru ustvarjalnih delavnic lahko

v povezavi z učiteljem tehnike in

tehnologije učenci izdelajo maketo

neolitske vasi. Ob maketi razložijo, zakaj

so vasi nastale in opišejo življenje v njih.

Življenje poljedelcev

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(nevihta možganov)

Učenci s pomočjo nevihte možganov

iščejo vzroke za uvedbo poljedelstva.

Učitelj ideje zapisuje na tablo in jih skupaj

z učenci preveri.

AKTIVNOST: terensko delo

Učenci v okviru terenskega dela

(naravoslovnega, tehniškega dne ali

tabora) skušajo zanetiti ogenj na način,

kot so to počeli v prazgodovini.

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnim gradivom (zemljevidom)

Učenci analizirajo zemljevid v učbeniku

na strani 1–2:

• Kje se nahajajo območja nastanka

prvih kultur

• Katero od teh območij je bilo najbližje

Evropi

• Zakaj so bila ta območja povezana z

rekami

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob

koncu poglavja.

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Opiši življenje kamenodobnih lovcev

in nabiralcev.

• Iz kakšnega materiala so kamenodobni

ljudje izdelovali orodje in orožje

• Kako so prvi ljudje odkrili ogenj

• Na katerih območjih so se ljudje

najprej začeli ukvarjati s poljedelstvom

• Katere kulture so gojili

• Katere obrti so se najprej pojavile

8


Kakšno je bilo življenje

človeka v dobi kovin

Ob koncu mlajše kamene dobe je človek odkril

prvo kovino – baker, ki jo je kmalu nadomestil

z bronom. Ljudje so začeli opravljati različne

poklice.

Kakšno je bilo življenje

človeka v dobi kovin

Živahne dobe kovin

Človek je ob koncu mlajše kamene dobe odkril in začel uporabljati prvo kovino, kar je močno spremenilo

njegovo življenje.

1. Na časovnem traku z različnimi barvami pobarvaj začetek posameznih kovinskih dob in jih poimenuj.

3500 3000 2500 2000 1700 1000 800 600 400 200 pr. Kr. 0 200 po Kr.

bakrena

doba

bronasta

doba

železna

doba

2. Oglej si kovinske predmete na slikah.

A. Zapiši ime predmeta na sliki, ki ga označuje številka.

B. Zapiši dejavnost, pri kateri so ljudje uporabljali kovinski izdelek na sliki.

1 2 3 4

A. kovanec

A. ralo

A. konica

A. posoda

B. trgovina

B. poljedelstvo

B. lov

B. prehrana

1 2 3 4



UČNI CILJI

Učenec:

opiše spremembe, ki jih

je povzročila uporaba

kovin v vsakdanjem

življenju,

navede nove poklice,

ki so se pojavili v dobi

kovin.

Živahne dobe kovin

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnim gradivom (fotografi jo)

Na začetku ure učitelj učencem pokaže

fotografijo vaške situle (učbenik str. 14)

in zastavi vprašanja:

• Kaj je na sliki

• Kaj se vidi na situli

• Po čem je še znan kraj, kjer so odkrili

ta predmet

• Zakaj so uporabljali podobne

predmete

3. Kovine so bile zelo primerne za izdelovanje orožja. Katero orožje in

drugo opremo lahko prepoznaš na sliki

Oklep, bodalo, ščitniki, sponke.

AKTIVNOST: sodelovalno učenje

Učitelj učence razdeli v skupine. Učenci

s pomočjo učbenika in delovnega zvezka

izdelajo časovni trak prazgodovinskih

dob. Vsaka skupina predstavi eno od dob,

tako da jo umesti v časovni trak, opiše

njene značilnosti in pojasni, odkod izvira

njeno ime. Časovne trakove shranimo, saj

jih lahko uporabimo pri drugih urah.

10

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci s pomočjo tabele primerjajo

poljedelstvo v kameni in kovinski dobi.

Orodje

Orožje

Bivališča

Menjava

blaga

Poklici

Lastnina

KAMENA

DOBA

KOVINSKE

DOBE

BODIMO USTVARJALNI: izkustveno

učenje (igra vlog)

Učitelj učence razdeli v poljubno število

skupin. Vsaka od skupin pripravi dramski

prikaz življenja v kovinskih dobah

(katerega od poklicev, trgovce, družinske

poglavarje …), pri tem si pomagajo

z učbenikom, delovnim zvezkom in

poljubno literaturo.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Na spletni strani www.bbc.co.uk/wales/

celts pa lahko učenci sodelujejo v igrici o

Keltih, ki so živeli v današnjem Walesu in

pri tem izvedo več o:

• njihovih bivališčih,

• oblekah,

• kovaški spretnosti,

• bogovih in

• vojskovanju.

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo literature in spletnih

strani poiščejo podatke o Keltih in

njihovem življenju.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Na spletni strani www.bbc.co.uk/history/

ancient/ učenci izberejo okno British

History, tu pa okno Living in the Iron Age:

• Če odprejo okno Reconstructing an

Iron Age Roundhouse lahko učenci izvedo,

iz česa so delali hiše; kako so najprej

označili prostor za hišo; kakšno kritino so

uporabljali; kako je potekala gradnja hiše.

• Če odprejo okno Iron Age Life učenci

izvedo, kako so nekoč delali ogenj; katere

pripomočke so pri tem potrebovali; kako

so naredili moko in spekli kruh; kako so

predli volno.

• Če odprejo okno Wetwang Chariot

učenci izvedo, kako so v železni dobi

naredili kolo in voz; kako so vpregli konje.

AKTUALIZACIJA

Učitelj se z učenci pogovori o uporabnosti

pluga danes:

• Ali plug danes še uporabljamo

• Na kakšen pogon deluje plug

• Primerjaj ralo in plug.

9


Ljudje začnejo opravljati različne poklice

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Ljudje začnejo

opravljati različne poklice v učbeniku

na straneh 9–10 in izpolnijo shemo o

poklicih, tako da posameznim poklicem

dopišejo opis njihovega dela.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učenci razmislijo o sledečih vprašanjih:

• Zakaj se je pojavila potreba po novih

poklicih

• Kako je pojav poklicev vplival na

spremembe v družbi

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo in metoda pisnografi

čnih izdelkov

Učenci s pomočjo zgoščenke

Prazgodovina (Svarog) spoznajo nove

poklice v kovinski dobi. Izdelajo tabelo,

v kateri predstavijo nove poklice, vzroke

za njihov pojav in posledice. Pojasnijo

tudi pojma zasebna lastnina in naturalna

trgovina.

AKTUALIZACIJA

Učitelj učencem pokaže slike rudarjev,

drvarjev, kovačev … iz kovinske in

moderne dobe. Učenci nato primerjajo

opremo pripadnikov posameznega

poklica in način dela.

BODIMO USTVARJALNI: izkustveno

učenje (simulacija)

Učenci zaigrajo naturalno trgovino, pri

kateri menjajo zvezke, svinčnike … Ob

tem ugotavljajo, na kakšne težave so

naleteli pri menjavi, kako so na primer

določili vrednost posameznega predmeta


PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob

koncu poglavja.

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Katera kovinska doba je trajala najdlje

• Kje so uporabljali kovinske izdelke

• Kateri novi poklici so se pojavili v

kovinskih dobah

• Kako so ljudje blago menjali preden se

je pojavil denar

• Kako so se ljudje razdelili po

premoženju

RUDARJI

DRVARJI

Novi poklici

v kovinskih

dobah

Ljudje začnejo opravljati različne poklice

Z odkritjem kovin se je povečalo število obrtnih poklicev, ki so jih opravljali ljudje.

4. V dobah kovin so nastali številni novi poklici.

A. Obkroži jih med spodaj naštetimi.

B. V prostor pod imenom poklica pojasni delo posameznega poklica.

RUDAR

odkopava rudo

TOPILEC RUDE

(LIVAR)

topi rudo

za obdelavo

DRVAR

(TESAR)

PREDILEC

C. Razmisli, kakšne posledice je imel pojav novih poklicev na človeško družbo.

Delitev dela, pojavile so se premoženjske razlike.

5. Tiskarski škrat se je nekoliko poigral s spodnjimi stavki. Smiselno jih uredi.

si družine zemljo Posamezne so pridobile

Posamezne družine so si pridobile zemljo.

in jo Obdelovale s le orodjem so svojim zase.

Obdelovale so jo s svojim orodjem in le zase.

prenašalo je potomce se premoženje na Družinsko

Družinsko premoženje se je prenašalo na potomce.

6. Razloži.

Menjalna (naturalna) trgovina je

menjava blaga za blago.

TOPILCI RUDE

KOVAČI

Katere njene oblike so se ohranile do danes

Menjava igrač med otroki.

obdeluje les

RADOVEDNEŽ

Ljudje tudi danes opravljajo različne poklice. Navedi poklice, ki jih opravljajo tvoji starši, tete in strici.

Kateri poklic bi želel/a opravljati, ko boš velik/a

Kakšno je bilo življenje človeka

v dobi kovin

izdeluje prejo

za tkanine

KOVAČ

obdeluje kovino

11

10


Arheološki izkopanine dokazujejo, da je

človek v prazgodovini živel tudi na današnjem

slovenskem ozemlju. Najbolj znane najdbe so iz

kovinskih dob.

Piščal iz Divjih bab

Piščal neandertalca, najdeno v Divjih babah, štejemo med najpomembnejša odkritja kamene dobe na današnjih

slovenskih tleh.

1. Zemljevid prikazuje prazgodovinska

najdišča na Slovenskem.

A. Znake pred kraji na zemljevidu

pobarvaj:

- kamenodobne rumeno,

- bakrenodobne rdeče,

- bronastodobne rjavo,

- železnodobne črno.

B. Iz katerega prazgodovinskega obdobja je

največ ostankov v bližini tvojega domačega

kraja

2. Oglej si sliko piščali, ki so jo našli v jami Divje babe v učbeniku na strani 11. V prazen kvadrat preriši najdeno

piščal in jo primerjaj s sodobnim instrumentom na sliki.

PODOBNOSTI

luknje

RAZLIKE

nima ustnika

Od piščali do vaške

situle – prazgodovina na

Slovenskem

Od piščali do vaške

situle – prazgodovina na

Slovenskem

UČNI CILJI

Učenec:

▶ navede največja

prazgodovinska najdišča

na Slovenskem,

▶ opiše prazgodovinske

najdbe na Slovenskem,

▶ oceni pomen

pomembnih

prazgodovinskih

odkritij na Slovenskem.

Piščal iz Divjih bab

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela

z informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj učencem predvaja del

videoposnetka o neandertalčevi piščali. Z

vprašanji učence spodbudi k razmišljanju

o prazgodovinskih ostankih na naših tleh:

• Kakšen zvok je na posnetku (če je

samo avdio)

• Na kateri inštrument je igral človek na

posnetku

• Kje v Sloveniji so še našli

prazgodovinske ostanke

• Kje v bližini tvojega domačega kraja so

našli prazgodovinske ostanke

3. Pod slike zapiši kraje v Sloveniji, kjer so našli ostanke iz kamene dobe, ki jih lahko povežeš s slikami iz sodobnega

življenja.

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo in metoda dela pisnografi

čnih izdelkov

Učenci si ogledajo videoposnetek o

neandertalčevi piščali. Na list papirja

zapišejo ključne besede, s pomočjo

katerih oblikujejo miselni vzorec o

vsebini posnetka.

12

orožje

(Betalov spodmol)

AKTUALIZACIJA

Ko učenci rešijo nalogo 3 v delovnem

zvezku (stran 12), primerjajo in naštevajo

še druge predmete, ki so jih poznali

in uporabljali kamenodobni ljudje na

Slovenskem s poudarkom na najbližjih

najdiščih. Te predmete lahko narišejo.

BODIMO USTVARJALNI: izdelava

piščali

V sodelovanju z učiteljem glasbene vzgoje

si učenci izdelajo lastne piščali iz lesa in

priredijo koncert za sošolce. Primerjajo

zvok njihovih piščali z zvokom piščali iz

Divjih bab.

piščal

(Divje babe)

mamut

(Nevje)

Koliščarji na Ljubljanskem barju

AKTIVNOST: metoda slikovnografi

čnih izdelkov

Učenci narišejo naselje mostiščarjev in

življenje v njih. Upodobijo ljudi, njihovo

delo, koče, domače živali …

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (fotografi jo)

Učenci si ogledajo fotografijo v

učbeniku na strani 12 zgoraj (predmeti

koliščarjev), navedejo predmete na njej

in pojasnijo, za kaj so se ti predmeti

uporabljali.

šivanka

(Potočka zijalka)

AKTIVNOST: delo v dvojicah

Učenci se v dvojicah pogovorijo o

prednostih in slabostih kolišč (mostišč)

pred naselji na kopnem. Svoje ugotovitve

nato predstavijo v razredu in jih

primerjajo s sošolci.

AKTUALIZACIJA

Učitelj učencem predstavi življenje ljudi,

ki še danes živijo v kočah na kolih (na

primer v Južni Aziji). Vodi naj razgovor,

zakaj ljudje še danes živijo v hišah na

kolih.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Na spletnih straneh Narodnega muzeja

(www.narmuz-lj.si) učenci odprejo okno

Oddelki, tu pa izberejo Arheološki oddelek

in nato Zbirke-Prazgodovina, kjer:

• izvedo, koliko predmetov iz

prazgodovine hrani muzej,

• katera so najpomembnejša najdišča,

• katere predmete prikazujejo

fotografije na spletni strani.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku

na strani 11 ugotovijo:

• katera so najbolj znana najdišča iz

kamene dobe, bakrene dobe, bronaste

dobe in železne dobe,

• iz katerega obdobja je ohranjenih

največ najdišč,

• v katerem delu Slovenije se nahaja

največ najdišč iz železne dobe.

11


BODIMO USTVARJALNI

V dogovoru z učiteljem tehnike in

tehnologije učenci izdelajo maketo

kolišča (mostišča) in ob njej predstavijo

življenje takratnih prebivalcev.

AKTIVNOST: terensko delo (obisk

muzeja)

V okviru dni dejavnosti učitelj z učenci

obišče Mestni muzej v Ljubljani, kjer se

učenci podrobneje seznanijo z življenjem

v prazgodovini. Muzej organizira tudi

vodene delavnice za otroke.

ZGODOVINSKA BRALNA ZNAČKA:

metoda dela z zgodovinskimi besedili

V razredu učitelj lahko organizira

tekmovanje za zgodovinsko bralno

značko, prva izmed izbranih knjig je lahko

delo Janeza Jalna Bobri.

Železna doba v jugovzhodnih Alpah

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (fotografi jo)

Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku

na strani 14 zgoraj (vaška situla):

• opišejo predmet na njej,

• pojasnijo, za kaj so ta predmet

uporabljali,

• opišejo, kaj je upodobljeno na situli.

AKTIVNOST: skupinsko delo

Učenci časovne trakove kamene dobe

in kovinskih dob, ki so jih izdelali v eni

od prejšnjih ur, po skupinah zapolnijo s

sličicami prazgodovinskih predmetov.

Poseben poudarek damo na predmete, ki

so bili najdeni v bližini domačega kraja.

Koliščarji na Ljubljanskem barju

V bakreni dobi so na Ljubljanskem barju nastala številna kolišča.

4. Pojasni izraza:

DEBLAK (DREVAK)

KOLIŠČE (MOSTIŠČE) naselbine na kolih na ljubljanskem barju

5. Preberi odlomek iz knjige Bobri pisca Janeza Jalna:

A. Iz katerega letnega časa je opis

pomlad

B. Kakšno nevarnost je predstavljalo naraslo jezero

poplava, uničevanje hiš

C. Kaj pomeni izraz trdina

kopno

čoln, stesan iz enega debla

Č. Zakaj danes na Ljubljanskem barju ni več jezera

ker se je posušilo

D. S pomočjo slike opiši bivališča koliščarjev.

lesene preproste kolibe, krite s posušenim rastlinjem

Železna doba v jugovzhodnih Alpah

Današnje slovensko ozemlje je bilo v železni dobi precej gosto poseljeno.

6. Dopolni spodnje besedilo.

Od piščali do vaške situle –

prazgodovina na slovenskem ozemlju

»Voda v jezeru je narasla do kolov, na katerih

so bile postavljene koče, in je pričela upadati

šele, ko je nekatere že skrbelo, da prodre skozi

tla in jih prežene s suhih ležišč v vlažne drevake,

iz enega samega debla tesane in izžagane

čolne, ki so se privezani ob kolišča pozibavali na

motni vodi. Čez dan pa so tiho drseli po jezeru

naokrog in morali dokajkrat po opravkih prepluti

razdaljo med kolišči in trdino.«

Železodobni ljudje so na današnjem slovenskem ozemlju pridobivali odlično _____________________ železovo rudo.

Živeli so v naseljih, obdanimi z _________________________ obzidjem

in imenovanimi _______________________.

gradišča

Okoli leta 300 pr. Kr. so se na to ozemlje naselili __________________________.

Kelti

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo literature in spletnih

strani poiščejo podatke o Noriškem

kraljestvu v vzhodnoalpskem prostoru.

13

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Na spletni strani www.museumonline.

at/2003/servus_latein/antike/

slowenisch/magdalensberg_s.htm

učenci izvedo več o enem od znanih

železnodobnih najdišč na današnjem

avstrijskem Koroškem, pod Madgalensko

goro, ki je preurejeno v arheološki park:

• Po čem je bilo mesto znano

• Od kod so dobivali rudo

• Katere predmete lahko vidimo

na fotografiji z naslovom ‘Orodje iz

noriškega železa

• Kakšne keramične posode so našli

Odgovor ponuja kratek posnetek.

12

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(besednica)

Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo

smiselne povedi.

• DEBLAKI _______________

• GRADIŠČA ______________

• MAMUTI

_______________

• JANTARNA POT ____________

PONOVITEV

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja.

▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Kakšni ostanki so bili najdeni v paleolitskih najdiščih na Slovenskem

• Zakaj je piščal iz Divjih bab pomembna najdba

• Zakaj so se koliščarji odločili za bivališča na kolih

• Pomisli, zakaj so uporabljali vozove.

• Kaj je vplivalo na gostejšo naselitev v času železne dobe

• Kakšno naselje je bilo gradišče


Dosežki v umetnosti in

duhovni svet

O življenju ljudi v kameni dobi in dobi kovin

nam veliko pove njihova umetnost. S pojavom

sodobno mislečega človeka se je pojavilo tudi

verovanje.

Prazgodovinska umetnost

Ljudje so najprej izdelovali okrasne predmete in majhne kipce.

1. Kaj upodablja kipec na sliki

Žensko; obilno telo pomeni plodnost

Dosežki v umetnosti in

duhovni svet




UČNI CILJI

Učenec:

opiše prve

oblike izražanja

prazgodovinske

umetnosti,

opiše začetke verovanja,

opiše razvoj in pomen

situlske umetnosti.

2. Najbolj znana prva človeška umetniška dela so jamske slike.

A. Pobarvaj živali na jamski sliki, ki je stara okoli 30.000 let, po svoji presoji.

Dosežki v umetnosti in duhovni svet

AKTIVNOSTI: metoda dela z

zgodovinskimi besedili in metoda dela

s slikovnim gradivom (zemljevidom)

V učbeniku na strani 13 učenci preberejo,

kje v svetu so našli jamske slike. Najdbe

označijo na zemljevidu sveta.

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim

gradivom (fotografi jo)

Učenci si ogledajo fotografijo jamske

slike v učbeniku (na strani 13):

• razložijo, kaj so upodabljali

prazgodovinski ljudje,

• pojasnijo, zakaj so ljudje uporabili

ravno tovrstno tematiko,

• ugotovijo, v čem je pomen tovrstnih

stvaritev.

B. Katere živali so upodobljene na sliki

srne, turi ...

C. Iz česa so ljudje v prazgodovini izdelovali barve

oglja, kamnin, zemlje in živalske krvi

RAZISKOVALEC

Učenci na internetu poiščejo čim

več informacij o ljudstvih v Afriki in

Amazoniji, ki še danes živijo in verujejo

na podoben način, kot so to počeli

prazgodovinski ljudje.

14

BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Ob pomoči besedila v učbeniku na strani

13 učenci v kratkem sestavku razložijo

značilnosti verovanja v prazgodovini, pri

čemer naj odgovorijo na vprašanja:

• Zakaj so se ljudje bali naravnih

pojavov

• Kje so po verovanju ljudi bivali duhovi

• Kdo so bili dobri in kdo zli duhovi

• Kakšna je bila naloga vračev in

svečenikov

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.

culture.gouv.fr/culture/arcnat/lascaux/

en, odprejo okno Discover in odgovorijo

na vprašanja:

• Kje se nahaja predstavljena jama

Lascaux (okno Time and Space)

• Kdaj so jo odkrili (1940, the

Discovery)

• Kaj upodabljajo jamske slike (okno

Virtual Visit)

• Zakaj del jame, ki se imenuje Painted

Gallery, imenujejo tudi »prazgodovinska

Sikstinska kapela«

13


SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.nms.

si/slovensko/10_razstave/občasne/

PSITUL.html.

• Izpišejo, katere predmete prikazujejo

fotografije na tej strani.

• Ugotovijo, koliko predmetov je

povezanih s situlsko umetnostjo in kje so

bili najdeni.

• Opišejo, kaj lahko vidijo, če kliknejo na

fotografijo št. 5.

• Opišejo, kaj lahko vidijo, če kliknejo na

fotografijo št. 6.

• Opišejo, kakšen prizor lahko vidijo, če

kliknejo na fotografijo št. 9.

• Katere ugotovitve lahko povzamemo o

družbi, ki je te prizore upodobila

• Kje hranijo predmete, ki so

predstavljeni na fotografijah

BODIMO USTVARJALNI

Učenci narišejo vojaka iz časa železne

dobe. V pomoč so jim predmeti na

fotografiji v učbeniku na straneh 9 in 14.

Situlska umetnost

VEČ O …

Pojav situlske umetnosti s samosvojo

in bogato ekspresivnostjo v starejši

železni dobi je resnična novost. V

halštatsko družbo, v kateri so nastali

situlski spomeniki, si je umetnost pisave

iz etruščanskega in grškega sveta

le zelo zadržano utirala pot. Situlske

upodobitve torej lahko beremo kot

svojevrsten zgodovinski vir. Njihove

slike so plastična upodobitev določenih

vidikov železnodobnega življenja. Značilni

in najpogostejši so sprevodi bojevnikov

- bodisi pešakov, bodisi konjenikov, ki jih

včasih spremljajo velikaši na bojnih ali

svečanih vozovih. Pogosti so prizori lova,

boksarskih dvobojev, glasbenih nastopov,

družabnih gostij, ljubezenskih združitev

in daritvenih procesij.

Na spomenikih situlske umetnosti

so upodobljene nekatere pomembne

dejavnosti, ki jih lahko umestimo v

okvire >dvornega življenja


PONOVIMO

OBDO

ČAS

V KAKŠNIH SKUPINAH

SO ŽIVELI LJUDJE

BIVALIŠČA LJUDI

NAČIN PREŽIVLJANJA

OBRTI

IZNAJDBE

STAREJŠA KAMENA DOBA

2 milijona – 10.000 pr. Kr.

horde, lovske skupnosti

jame, šotori

lov, nabiralništvo

prvo orožje, ogenj

M

6.000 – 3.500 pr

rodovne in vaške

lesene kolibe

obdelovanje zeml

lončarstvo, predi

orodje: ralo ...

ŽIVLJENJE PRVIH ČLOVEŠK

RAZVOJ ČLOVEKA

SVET UMETNO

1. AVSTRALOPITEK

2.

spretni človek

1. PRVA UMETNIŠKA DELA

jamske slike, kipci

3.

4.

5.

pokončni človek

misleči človek

neandertalec

2. ZA SITULSKO UMETNOST

JE ZNAČILNO

okraševanje bronaste

pločevine

6.

sodobni misleči človek

Katero stopnjo v razvoju človeka

prikazuje ilustracija

Obkroži jo med zgoraj zapisanimi.

3. NA SITULAH JE PRIKAZANO

vsakdanje življenje plemstva

16

15


PONOVIMO

BJA

LAJŠA KAMENA DOBA

DOBE KOVIN

. Kr.

skupnosti

3.500 – 200 pr. Kr.

rodovne in vaške skupnosti

lesene kolibe

je

lstvo ...

obdelovanje zemlje

kovaštvo, topljenje rude ...

kovinski izdelki

IH SKUPIN: rojstvo človeka

STI IN VERE

5. PRVI LJUDJE SO

VEROVALI V

duhove

PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM OZEMLJU

1. NAJDBE IZ KAMENE DOBE

Potočka zijalka, Nevlje, Drulovka, Ajdovska jama ...

6. PRED ZLIM DUHOVOM

SO SE ZAVAROVALI Z

amuleti (obeski)

2. KAKO IN KJE SO ŽIVELI KOLIŠČARJI

lesena naselja na kolih, na ljubljanskem barju

7. LJUDJE, KI SO IMELI MOČ

NAD DUHOVI

vrači

3. NAJDBE IZ ŽELEZNE DOBE

na Koroškem, Dolenjskem ...

Med najbolj znane najdbe kovinskih

dob štejemo odkritje kolesa z vrtljivo

osjo na Ljubljanskem barju (na sliki).

Razmisli, za kaj so uporabili to kolo.

16

17


Prve civilizacije:

rojstvo civilizacij in kulture

22 Kako in kje so nastale prve civilizacije

24 Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju

26 Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju

29 Kakšna je bila družba prvih civilizacij

31 Kulturna dediščina starih civilizacij

33 Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki

UČNO GRADIVO

LITERATURA ZA UČITELJE:

• Grigorij Maksimovič Bongard-Levin et al., Stara indijska civilizacija: filozofija, nauka, religija, Prosveta, Beograd, 1993.

• Bob Brier, Skrivnostna smrt Tutankamona: nova zgodovinska dognanja, Učila International, Tržič, 2006.

• C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980.

• Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.

• Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996.

• Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

• Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994.

• Gerhard Herm, Feničani: škrlatni imperij antike, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.

• Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

• Kelti, prvi gospodarji Evrope, DZS, Ljubljana, 1997.

• Sarah Kochav, Izrael, sijaj svete dežele, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.

• Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

• Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

• Marija Milenković, Zločin in kazen v deželi faraonov, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, letnik 54, štev. 3, str. 301-310, Ljubljana, 2003.

• Robert Morkot, Stari Egipt in njegova kraljestva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002.

• Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.

• James Ritter, Praštevila: stari Egipt in Mezopotamija, glasnik Unesco, št. 32, str. 12-17, 1989.

• Michael Roaf, Cultural atlas of Mesopotamia and Near East, Facts On File, Oxford, New York, 1990.

• Vital Sever, Zakladi Kitajske: v naslonjaču k 340 legendarnim znamenitostim, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.

• Alberto Siliotti, Egipt, sijaj stare civilizacije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

• Lewis Spence, Egypt, Senate, London, 1994.

• Igor Steiner, Pregled vojaške zgodovine starega Egipta, Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 74, štev. 3-4, stran 261-268, Ljubljana, 2003.

• Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.

• Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).

• Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.

• Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.

• Jean Vercoutter, Iskanje pozabljenega Egipta, DZS, Ljubljana, 1994.

• Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994.

• Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987.

• Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999.

• Zbirka Človek in čas:

• 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

• Zbirka Kako so živeli:

• V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.

• Zbirka Svet okoli nas:

• Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.

• Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992.

• Zgodovina v slikah, knjiga 2, DZS, Ljubljana, 1976.

LITERATURA ZA UČENCE:

• Russell Ash, Velika čuda sveta, Mladinksa knjiga,, Ljubljana, 2002.

• Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001.

• Sylvie Baussier, Egipt in faraoni, Modrijan, Ljubljana, 2005.

17


Prve civilizacije:

rojstvo civilizacij in kulture

• Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

• Karen Brookfield, Pisave, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999.

• Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.

• Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.

• Gian Paolo Ceserani, Tutankamon, Domus, Ljubljana, 1989.

• Peter Chrisp, Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.

• Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006.

• Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994.

• Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000.

• Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

• John Guy, Egipčani, Grlica, Ljubljana, 2006.

• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

• Eva Kocuvan, Egipčanska knjiga živih, Modrijan, Ljubljana, 1997.

• Claire Llewellyn, Hevreka! Odkritja, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005.

• Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997.

• Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.

• Anne Millard, Najlepša knjiga o piramidah, Učila, Tržič, 1996.

• Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001.

• Myrtle Langley, Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.

• Lara Peinado Federico, Kako so živeli Babilonci, EWO, Ljubljana, 1994.

• Lara Peinado Federico, Kako so živeli Feničani, EWO, Ljubljana, 1994.

• Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001.

• Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997.

• Philipe Steele, Zakaj neki so gradili piramide in druga vprašanja o starem Egiptu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999.

• Scott Steedman, Egipčanske novice, Učila, Tržič, 1998.

• David Stewart, Vse, samo egipčanska mumija ne, Didakta, Radovljica, 2002.

• Jonathan Tubb, Sveta dežela, Pomurska založba, Murska Sobota, 1993.

• Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005.

• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996.

• Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999.

• Zbirka Človek in čas:

• 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

• Zbirka Kako so živeli:

• V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.

• V času prvih civilizacij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.

• Zbirka Svet okoli nas:

• Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996.

• Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004.

• Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.

LEPOSLOVJE:

• Bhagavadgíta - Gospodova pesem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.

• E. A. Wallis Budge, Egipčanska knjiga mrtvih: papirus Ani, Stella, Šmarješke Toplice, 2003.

• Dhammapada : besede modrosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987.

• Eo o Gilgamešu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.

• Gautama Buddha, Dhammapda: pot resnice, Branko, Nova Gorica, 2001.

• Jacq, C., Ramzes (5 knjig), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999–2000.

• Ko pesem tkem: antologija vedskih pesmi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Konfucij, Mencij, Štiri knjige: Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Lin Yutang, Znamenite kitajske novele, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.

• Proza starega Egipta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967.

• Sa Shan, Cesarica: zgodovinski roman o kontroverzni cesarici Vu iz dinastije Tang iz 7. stoletja, Učila International, Tržič, 2007.

• Philipe Vanderberg, Ramzes Veliki, DZS, Ljubljana, 1978.

• Visoka pesem, Ognjišče, Koper, 2000.

• Oscar von Wertheimer, Kleopatra, Ljubljana, 1965.

• Xenophon, Anabasis: pohod v notranjost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963.

MLADINSKA LITERATURA

• Dhindra Baldoon, Zvezdna ogrlica in druge indijske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967.

• Karel Bruckner, Zlati faraon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.

• Roberto Brunelli, Ilustrirane svetopisemske zgodbe, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.

• Clive Dickinson, Izgubljeni dnevnik Tutankamonove mamice, Grlica, Ljubljana, 2002.

• Anita Ganeri, Verske zgodbe: najlepše zgodbe iz svetovnih religij, Didakta, Radovljica, 1995.

• Zahi A. Hawass, Prekletstvo faraonov: moje pustolovščine z mumijami, Rokus, Ljubljana, 2004.

• Kitajske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.

• Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003.

• Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006.

• Mary Pope Osborne, Mumije zjutraj, Grlica, Ljubljana, 2002.

18


Prve civilizacije:

rojstvo civilizacij in kulture

• Mary in Will Pope Osborne, Mumije in piramide, Grlica, Ljubljana, 2003.

• Luka Plečnik, Bes bogov, samozal., Ljubljana, 2006.

• Robert W. Walker, Kje izvira Nil, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.

FILMI (IZBOR)

• Egipčanski princ (animirani film), r. Brenda Chapman, ZDA, 1998.

• Mojzes – Biblijske zgodbe (animirani film), r. Hanna William, ZDA, 2006.

• Sveto pismo: Mojzes 1 in Mojzes 2, r. Robert Young, ZDA, 1995.

DOKUMENTARNI FILMI

• Biblija. Stara zaveza, Andromeda, Ljubljana, 1997.

• Nefreteta, kraljica Egipta, Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005.

• Prekletstvo kralja Tutankamona, Delo, Ljubljana, 2006.

• Starodavna Mezpotamija, Boomark, Tržič, 2001.

• Starodavni Egipt, Boomark, Tržič, 2001.

• Zgodovina pisave, Videofon, Blejska dobrava, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR)

Kaj je civilizacija

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Civilizacija

• www.thefreedictionary.com/civilization

• http://oncampus.richmond.edu/academics/education/projects/webunits/greecerome/civdef.html

• www.historyguide.org/ancient/lecture1b.html

• www.ourcivilisation.com/define.htm

Rodovitni polmesec

• http://projekti.svarog.org/prve_civ/kazalo.html

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Rodovitni_polmesec

• http://rcum.uni-mb.si/~zgodovina/zgo/sv.html

• www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/middle_east/

• www.britannica.com/eb/article-9034123/Fertile-Crescent

Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu

• http://projekti.svarog.org/prve_civ/mezopotamija/preindex.html

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Mezopotamija

• www.kathimitchell.com/ancivil.html#Mesopotamia:

• www.bbc.co.uk/history/ancient/cultures/mesopotamia_gallery.shtml

• www.wsu.edu/~dee/MESO/MESO.HTM

• www.mesopotamia.co.uk/

• www.historylink101.com/ancient_mesopotamia.htm

Egipt – dar reke Nil

• www.egipt-slo.net/domov.php

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_Egipt

• www.geocities.com/tinagregorc/

• www.mladina.si/tednik/200312/clanek/i-mesko/

• www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Zgodovina/Egipt/StariEgipt.htm

• www.zgodovina.org/index.phpsite=clanki/egipt

• www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/

• www.eyelid.co.uk/

• www.ancientegypt.co.uk/menu.html

• www.pbs.org/empires/egypt/index.html

• www.nationalgeographic.com/pyramids/

Judje – “izvoljeno ljudstvo”

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Hebrejci

• www.biblija.net/biblija.cgiid0=1&pos=0&set=2&lang=sl&m=Rim%204;%201%20Sam%2013;%20Ps%2058

• www.pbs.org/wnet/heritage/index.html

• www.fordham.edu/halsall/jewish/jewishsbook.html

• http://score.rims.k12.ca.us/activity/ancient_hebrews/

• www.museum.upenn.edu/Canaan/index.html

Indska in vedska civilizacija

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Indska_civilizacija

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Mohend%C5%BEo-daro

• www.bosnic.com/index.aspRID=3&TID=16&PID=19&SID=736470

• www.bbc.co.uk/history/ancient/cultures/shangri_la_01.shtml

• www.buddhanet.net/

• www.ancientindia.co.uk/

• www.historyforkids.org/learn/india/

• www.wsu.edu/~dee/ANCINDIA/ANCINDIA.HTM

• www.bbc.co.uk/history/ancient/india/

19


Prve civilizacije:

rojstvo civilizacij in kulture

Kitajska

• www.wsu.edu/~dee/ANCCHINA/ANCCHINA.HTM

• www.cnd.org/fairbank/

• www.mrdowling.com/613chinesehistory.html

• www.pbs.org/wgbh/nova/chinamum/

• www.chinapage.org/china.html

• www.historyforkids.org/crafts/china.htm

• http://acc6.its.brooklyn.cuny.edu/~phalsall/texts/ssuma2.html

• http://acc6.its.brooklyn.cuny.edu/~phalsall/texts/shu-jing.html

• http://cwx.prenhall.com/bookbind/pubbooks/spodek2/chapter7/deluxe.html

Asirski imperij

• www.znanje.org/i/i25/05iv05/05iv0523/istorija.htm

• www.aina.org/aol/

• www.aina.org/aol/peter/brief.htm

• www.wsu.edu/~dee/MESO/ASSYRIA.HTM

• www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/middle_east/assyria.html

Perzija

• www.livius.org/persia.html

• www.mnsu.edu/emuseum/cultural/oldworld/middle_east/ancientpersia.html

• www.ancientpersia.com/

• www.crystalinks.com/persia.html

Feničani

• http://phoenicia.org/

• http://gorp.away.com/gorp/location/africa/phonicia.htm

• http://weekly.ahram.org.eg/2006/812/heritage.htm

Družba prvih civilizacij

• www.druga.org/~raz00a/2a/zasolo/kb_egipt.doc

• www.zgodovina.org/index.phpsite=clanki/egipt_kultura

• www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/

• www.pbs.org/empires/egypt/educators/lesson4.html

• www.pbs.org/empires/egypt/educators/lesson6.html

• www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/

• www.pbs.org/empires/egypt/educators/lesson6.html

• www.pbs.org/wgbh/nova/sunken/

Dosežki v znanosti in kulturi

Prvi koledar

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_Egipt

• www.kingtutshop.com/freeinfo/Ancient-Egyptian-Calendar.htm

• www.touregypt.net/magazine/mag03012001/magf1.htm

• www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/egypt/dailylife/calendar.html

Prve pisave

• http://ro.zrsss.si/borut/gimpoljane/latin/latin/ucenje/pisave.html

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Pisava

• www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/

• www.digitalegypt.ucl.ac.uk/art/calligraphy.html

• www.pbs.org/safarchive/4_class/45_pguides/pguide_1004/44104_boat.html

Politeizem

• www.religije.com/hinduizem.htm

• www.religije.com/slovarcek.htm

• www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/

• www.bbc.co.uk/history/ancient/india/

UČILA:

• Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006.

• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.

• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.

• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.

• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996.

• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.

• Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI

• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004.

• Prve civilizacije, Svarog, Miklavž, 2003.

• Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

• Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

20


Prve civilizacije:

rojstvo civilizacij in kulture

METODIČNI PRIROČNIKI:

• Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20letne%2

0delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc)

• Vilma Brodnik, Egipt – dar Nila, Zbornik strokovne ekskurzije učiteljev zgodovine, ZRSS, Ljubljana, 2003.

• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.

• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001.

• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.

• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.

• Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.

• revija Primary Teaching, Historical Association, London.

• revija, History Teaching, Historical Association, London.

• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)

• www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)

• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)

• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)

• www.schoolhistory.co.uk

• www.learnhistory.org.uk

• www.HistoryontheNet.com

• www.historylearningsite.co.uk

• www.activehistory.co.uk

• www.historyitt.org.uk

• www.hyperhistory.org

• www.nchs.ucla.edu

• http://worldhistoryforusall.sdsu.edu

• www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, matematika

21


Kako in kje so nastale

prve civilizacije




UČNI CILJI

Učenec:

navede značilnosti

civilizacije,

opiše pogoje za nastanek

prvih civilizacij,

navede področja, kjer so

nastale prve civilizacije.

Kaj je civilizacija

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska

tehnika (zapisovanje zamisli)

Učitelj na tablo zapiše pojma civilizacija

in kultura. Učenci hodijo k tabli in

dopisujejo ključne besede, ki po

njihovem definirajo ta pojma. V teku ure

učitelj pravilne definicije obkroži.

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo barvno poudarjeno

besedilo v učbeniku na strani 17 in:

• ugotovijo pravilne definicije pojma

civilizacija,

• pojasnijo, zakaj so nastale prve

civilizacije.

AKTUALIZACIJA

Učitelj učencem pojasni, da je ena izmed

značilnosti civilizacij obstoj pravil

oziroma zakonov. Učence pozove k

razmisleku:

zakaj obstajajo šolska pravila,

• naj naštejejo nekaj šolskih pravil,

• naj naštejejo nekaj ukrepov, ki sledijo,

če šolska pravila prekršijo.

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo literature in spletnih

strani poiščejo čim več podatkov o

gojenju riža. Svoje ugotovitve predstavijo

v obliki zgodovinske govorne vaje.

Kako in kje so nastale

prve civilizacije

Kaj je civilizacija

Civilizacija je skupina ljudi, ki živi skupaj. Najstarejša je nastala v Mezopotamiji (današnjem Iraku).

1. Po mnenju zgodovinarjev je morala imeti civilizacija v starem veku nekatere značilnosti. Katere

Izmed navedenih pobarvaj tiste, ki so pravilne.

MESTA AVTOCESTE RAZVITA KULTURA NAPREDNA TEHNOLOGIJA LETALIŠČE

2. Oglej si ilustracijo in odgovori na vprašanja:

A. Kje so nastajale prve civilizacije

ob rekah

B. Kakšna je bila povezava med mestom in kmeti

Kmetje so v mestu prodajali pridelke.

C. Kaj je vplivalo na velikost mest

ugodna lega, trgovske poti, učinkovito vodenje

3. Pobarvaj pravilne rešitve na vprašanje.

Kje so bila središča prvih civilizacij

OB REKI NIL OB ČRNEM MORJU OB REKI IND

OB JADRANSKEM

MORJU

Kje je bil rodovitni polmesec

Zibelka civilizacije je bilo sušno območje med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom.

4. Pojasni spodnja pojma, povezana z najstarejšo civilizacijo.

MEZOPOTAMIJA

RODOVITNI POLMESEC

dežela med Evfratom in Tigrisom

rodovitna pokrajina od Mezopotamije do Egipta

Ob rekah, kjer je bilo moč z učinkovitejšim poljedelstvom

pridelati več hrane, se je povečalo število

prebivalstva. Tam so nastale prve visoke civilizacije.

Razvili so se urejena družba, mesta, novi poklici ter

država.

OB RUMENI IN

MODRI REKI

AKTIVNOST: izkustveno učenje

(simulacija)

V razredu skupaj z učenci izdelamo model

namakalnega polja. V plastično posodo z

zelo majhnim odtokom nasujemo zemljo,

vanjo posadimo žito in dobro zalijemo, da

voda delno stoji. Čez nekaj dni bo voda

odtekla in žito bo začelo kaliti.

Kje je bil rodovitni polmesec

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskim besedilom

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na

strani 18 zgoraj (Iz poezije Sumercev) in

ga analizirajo:

• izpišejo pridelke, ki se omenjajo v

pesmi,

• ugotovijo, kateri pridelki so še

danes značilni za prostor rodovitnega

polmeseca,

• ugotovijo, kateri pridelki od

omenjenih se pridelujejo tudi pri nas.

AKTUALIZACIJA

Učenci primerjajo sodobne namakalne

sisteme v bližnji ali daljni domači okolici

z neolitskimi glede na namen, tehniko

izgradnje, učinkovitost. To lahko naredijo

v obliki tabele, miselnega vzorca ali

zapisa.

BODIMO USTVARJALNI: metoda

slikovno-grafi čnih izdelkov

Na velik plakat učenci narišejo rodovitni

polmesec, ki ga opremijo z rekami in

njihovimi imeni. Na plakat pritrdijo slike

pridelkov, tipičnih za to območje v času

starega veka.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid dežel

rodovitnega polmeseca (gospodarska

karta v atlasu sveta):

• ugotovijo, katere države obstajajo

danes na ozemlju nekdanjega rodovitnega

polmeseca ter narišejo njihove zastave,

• ugotovijo, ali to področje še danes

velja za sušno,

• ugotovijo, kakšno je gospodarstvo

dežel nekdanjega rodovitnega polmeseca,

• pridelke, ki jih pridelujejo danes,

primerjajo s pridelki v starem veku.

19

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku

na strani 15–16:

• obrazložijo, kje je območje

rodovitnega polmeseca,

• ugotovijo, katere države so na tem

ozemlju nastale,

• pojasnijo, zakaj je rodovitni polmesec

ravno tam,

• pojasnijo lego rodovitnega polmeseca;

pri tem jim pomagamo z vprašanji npr.

kakšne so tam zime, kolikokrat na leto

tam žanjejo.

22


Kako in kje so nastale

prve civilizacije

5 Na zemljevidu rodovitnega polmeseca:

A. ob rekah vpiši ustrezne številke,

1 – Nil,

2 – Evfrat,

3 – Tigris,

B. v morja pa ustrezne črke,

A – Sredozemsko morje,

B – Rdeče morje,

C – Perzijski zaliv

C. z zeleno barvico pobarvaj območje

Mezopotamije,

Č. z rdečo barvico poveži dežele rodovitnega

polmeseca.

D. Kakšno podnebje je bilo značilno

za dežele rodovitnega polmeseca

puščavsko

6. Za to območje je bilo

značilno

namakalno

POLJEDELSTVO,

za katerega je bilo

značilno:

(v vsak prostor navedi

eno značilnost)

Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu

Prvo državo v zgodovini so ustanovili Sumerci v Mezopotamiji.

7. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom:

Sumerci so poznali:

Sumerci so bili:

a. enotno državo a. monoteisti

b. mestne države b. politeisti

8. Babilonski kralj Hamurabi je dal zapisati zakone. Zakaj je

bilo pomembno, da so zakone zapisali

Da so bili zakoni enotni.

A

Reke so vsako leto poplavljale

Reke so zapustile rodovitno blato

Odvečno vodo so shranili v kanale

1

B

2

»Če je človek ukradel vola, ovco, svinjo ali čoln,

ki je pripadal templju ali vladarju, je moral

plačati tridesetkratno vrednost ukradenega.

Če je ukradel blago navadnemu človeku, je moral

plačati desetkratno vrednost.«

3

C

Mezopotamija – območje najstarejše

civilizacije na svetu

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili in

metoda slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje o

Mezopotamiji v učbeniku na straneh

18–19. Izdelajo kronološko tabelo o

državah v Mezopotamiji.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

Britanskega muzeja www.mesopotamia.

co.uk/menu.html:

Na zemljevidu izberejo Sumer in

ugotovijo:

- Zakaj so odkrite grobnice v Uru

poimenovali ‘kraljeve’ (okno The Royal

Tombs of Uru)

- Katera igra je bila najbolj priljubljena na

kraljevem dvoru v Uru

- Kako so gradili zigurate (okno

Ziggurats)

- Kje so našli najstarejši zigurat

- Kako so bili zigurati okrašeni

Na zemljevidu izberejo Babylonia in okno

Trade in Transport ter ugotovijo:

- S katerimi surovinami so trgovali v

Babilonu

- Kako so blago prenašali in prevažali

(okno Explore)

- Učenci se lahko vživijo v vlogo trgovca

in ga spremljajo na njegovi poti. (okno

Story)

RAZISKOVALEC

S pomočjo literature in spletnih strani

učenci poiščejo podatke o visečih

vrtovih, ki naj bi bili obstajali v Babilonu.

Svoje ugotovitve s slikovnim gradivom

predstavijo na plakatu . Viseči vrtovi

veljajo za eno izmed svetovnih čudes

antičnega sveta.

• Zakaj so dobili ime ‘viseči’

• Kaj priča njihova izvedba a) glede

ljubezni kralja do svoje žene; b) glede

tehnične razvitosti

20

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo odlomek določila iz

Hamurabijevega zakonika v učbeniku na

st rani 19 in ugotovijo:

• o kakšnih prestopkih priča zakonik,

• kdo naj bi bil ‘navaden državljan’,

• kakšne so bile kazni,

• kako bi danes kaznovali ljudi za

navedene prekrške.

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo odlomek Ep o

Gilgamešu.

Gilgameš, čemu se čudiš

Življenja, kot ga iščeš, ne boš nikoli našel.

Ko so bogovi ustvarili človeka, so Smrti

pustili, da postane del življenja, in ga

zadržali v svojih rokah …

Ugotovijo:

• kdo je ustvaril življenje na svetu po

verovanju Sumercev,

• kakšno je bilo v erovanje starih

Sumercev,

• kakšna vloga je pripisana smrti.

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Kakšno vlogo so imela mesta v času

nastajanja prvih civilizacij

• Zakaj je bil nastanek prvih civilizacij

povezan tudi s tehnološkim razvojem

• Zakaj je območje prvih civilizacij

dobilo naziv rodovitni polmesec

• Ob katerih rekah je nastal rodovitni

polmesec

• Katero ljudstvo je ustanovilo prvo

državo na svetu

• Kaj je bilo značilno za prve mestne

države

23


Kako so se razvijale prve

civilizacije ob Sredozemlju




UČNI CILJI

Učenec:

navede prve civilizacije

ob Sredozemlju,

opiše razvoj egiptovske

civilizacije,

opiše posebnosti razvoja

hebrejske kulture.

Egipt – dar reke Nil

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnimi gradivom (fotografi jo)

Učitelj učencem pokaže fotografijo

Kaira in jim pove, da je na sliki

prestolnica Egipta. Zastavi jim

vprašanja:

• Katero mesto je na sliki

• Opiši ga.

• Ob kateri reki leži

• V bližini katerega morja leži to

mesto

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid prvih

civilizacij v učbeniku na strani 15–16 in

ugotovijo:

• katero ozemlje je obsegal Egipt v času

največjega obsega,

• kateri so bili pomembnejši egipčanski

kraji,

• kje je bila Nubija.

Kako so se razvijale prve

civilizacije ob Sredozemlju

Egipt – dar reke Nil

Ob Nilu je nastala ena najmogočnejših civilizacij, egiptovska.

1. Pesnik Branko Rudolf je v svoji pesmi zapisal:

Reka Nil je ___________________________ najdaljša

reka na svetu.

2. Nalogo reši s pomočjo zemljevida v učbeniku na straneh 15–16.

A. Na zemljevidu

zapiši imeni Spodnjega in Zgornjega Egipta,

• na črte zapiši imeni obeh prestolnic,

• v spodnji kvadrat zapiši ime ustanovitelja enotne države.

MENES'

B. Kaj simbolizira egiptovska krona

Združitev Zgornjega in Spodnjega

Egipta.

V Afriki je reka Nil, reka Nil. Notri plava krokodil,

krokodil.

3. Na časovnem traku so označena obdobja egiptovskega kraljestva. Razvrsti spodaj navedene dogodke v časovni

trak, tako da v ustrezen stolpec vpišeš črko, ki je pred dogodkom.

3000 2700 2400 2100 1800 1500 1200 900 pr. Kr.

STARO

KRALJESTVO

SREDNJE

KRALJESTVO

Ob Sredozemlju sta nastali egiptovska in hebrejska

civilizacija, ki sta imeli veliko skupnih

značilnosti, v marsičem pa sta se razlikovali.

Memfis

Spodnji

Zgornji

NOVO

KRALJESTVO

Tebe

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

Britanskega muzeja www.ancientegypt.

co.uk/menu.html:

Izberejo okno Geography in ugotovijo:

- Kaj pomeni oznaka ‘črna zemlja’ in kaj

oznaka ‘rdeča zemlja’

Izberejo okno Time, v njem pa razdelek

Explore ter ugotovijo:

- Kaj je bila naloga svečenikov, ki so jih

imenovali ‘čuvaji ur’

- Kako je delovala vodna ura, s katero so v

Egiptu merili čas

Izberejo okno Time, v njem pa razdelek

Story ter ugotovijo:

- Kdaj so se v dolino Nila naselili prvi

ljudje

- Katero je drugo ime za faraona Menesa,

ki je leta 3100 pr. Kr. združil Zgornji in

Spodnji Egipt

- Kdaj in kje je bila zgrajena prva kamnita

piramida

- V času katere dinastije je vladal Ramzes

II.

BODIMO USTVARJALNI

Učenci izdelajo krono Egipta, lahko iz

kartona, drugega papirja …

B D A Č

A. Ramzes premaga Hetite.

B. Menes združi Zgornji in Spodnji Egipt.

C. Asirci zavzamejo Egipt.

Č. Egipt napadajo »ljudje z morja« (Indoevropejci).

D. Vlada mogočna Hačepsut.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili in

metoda slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Egipt – dar

reke Nil v učbeniku na straneh 20–21

in izdelajo kronološko tabelo o razvoju

egiptovske države.

Staro

kraljestvo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (ilustracijo)

Učenci si ogledajo ilustracijo egiptovske

krone v učbeniku na strani 20 in

ugotovijo:

• kaj simbolizira krona Zgornjega

Egipta,

• kaj simbolizira krona Spodnjega

Egipta.

C

21

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo literature in spletnih

strani poiščejo podatke o turističnih

destinacijah v Egiptu. Lahko obiščejo

turistično agencijo in preučijo katalog

o Egiptu:

• Kateri spomeniki kulturne dediščine

so predvideni za obisk

• Koliko turistov letno obišče Egipt

• Kateri spomeniki kulturne dediščine

so najbolj obiskani

24


Judje – »izvoljeno ljudstvo«

Današnjo Palestino so okoli leta 2000 pr. Kr. poselili Hebrejci. Njihova zgodovina, legende in moralni nauki

so močno vplivali na zahodno kulturo.

4. Obkroži črko pred pravilno trditvijo.

A. Hebrejska vera je vplivala na: B. Judovska sveta knjiga se imenuje:

a. krščanstvo in budizem a. Tora

b. islam in budizem b. Biblija

c. krščanstvo in islam c. Koran

C. Judovska verska stavba se imenuje: Č. Prvi voditelj hebrejskega ljudstva je bil:

a. mošeja a. Mojzes

b. cerkev b. Abraham

c. sinagoga c. Kristus

5. Razloži pojma.

MONOTEIZEM

POLITEIZEM

6. Judje so spoštovali deset božjih zapovedi. Ob sliki zapiši štiri dejstva o njih.

vera v enega Boga

spoštovanje staršev

22

Kako so se razvijale

prve civilizacije ob Sredozemlju

vera v enega boga

vera v več bogov

RADOVEDNEŽ

Judovska vera je močno vplivala na krščansko vero. Kristjani so prevzeli deset božjih zapovedi. Morda poznaš katero izmed njih

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci si preberejo besedilo v barvnem

okviru v učbeniku na strani 22 zgoraj.

Nato primerjajo monoteizem in

politeizem:

Število bogov

Kje se pojavi

Kater vere danes

štejemo med k

tej obliki

MONOTEIZEM

POLITEIZEM

Judje – »izvoljeno ljudstvo«

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Zakaj se Egipt imenuje dar reke Nil

• Koliko tisočletij je obstajala

egiptovska civilizacija

• V katere smeri se je razširila

egiptovska država

• Kakšno vero so sprejeli Hebrejci

• Kdo je bil Mojzes

• Kakšna določila predstavlja deset

božjih zapovedi

prepovedujejo krajo

prepovedujejo

ubijanje

AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig

saw)

Učitelj na tablo nalepi lističe z zapisanimi

pojmi: Hebrejci, Judje, Tora, Abraham,

Mojzes, Jahve. Učence razdeli v skupine

po tri, ki s pomočjo učbenika poiščejo in

pojasnijo pomen pojmov. Ko svojo razlago

podajo sošolcem, razred skupaj oblikuje

miselni vzorec.

BODIMO USTVARJALNI: izdelava

svečnika

V sodelovanju z učiteljem tehnike in

tehnologije učenci izdelajo svečnik, ki

ga Judje uporabljajo na predvečer svojih

največjih praznikov.

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učitelj učencem pripravi kratke odlomke

iz Stare zaveze svetega pisma o življenju

Hebrejcev, ki jih nato učenci analizirajo.

Lahko se odloči tudi za skupinsko delo, ko

vsaka skupina analizira le en odlomek.

1. »Gospod Bog je tedaj zasadil vrt

v Edenu proti vzhodu in postavil tja

človeka, katerega je bil naredil. In Gospod

Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno

drevo, prijetno za pogled in dobro za

jed /…/. In reka je tekla iz Edena, da je

namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri

veletoke. Ime prvemu je Fison, drugi reki

je ime Gidon, tretji reki Tigrs, četrte reka

pa je Evfrat.« (Prva Mojzesova knjiga, 2)

• Kje so najprej živeli Hebrejci

• Kakšno je bilo tam okolje

• Kaj pomeni, če rečemo, da je nek kraj

kot raj

2. »Adam je spoznal svojo ženo Evo in je

spočela in rodila Kajna /…/. Nato je še

rodila njegovega brata Abela. Abel je bil

pastir drobnice, Kajn pa je bil poljedelec.

Čez dalj časa je Kajn daroval od sadov

zemlje daritev Gospodu. A tudi Abel je

daroval od prvencev svoje drobnice, njihovo

tolščo.« (Prva Mojzesova knjiga, 4)

• S čim so se Hebrejci preživljali

• Kakšna je bila sprva njihova vera

• Kako so častili svoje bogove

3. »Rodovi Noetovih sinov so se po potopu

razširili po vsej zemlji. Vsa zemlja je tedaj

imela en sam jezik in isto govorico. Ko

so odšli od vzhoda, so našli ravnino v

senaarski deželi in se tam naselili. Tedaj

so rekli drug drugemu:

‘Dajte, delajmo opeko in jo žgimo v

ognju!’ Opeka jim je služila za kamen

in zemeljska smola za malto.« (Prva

Mojzesova knjiga, 11)

• Iz kakšnega materiala so začeli

izdelovati svoja bivališča

• Kako so dobili opeko

• Kako so bila videti nova bivališča

4. »Abram je bil silno bogat z živino,

srebrom in zlatom. A tudi Lot, ki je hodil

z Abramom, je imel drobnico, goved in

šotore. Zato jima pokrajina ni zadostovala

za skupno bivanje; kajti njuno imetje je

bilo tako veliko, da nista mogla skupaj

ostati. Vnel se je namreč prepir med

pastirji Abramovih čred in pastirji Lotovih

čred; povrh so še Kanaanci in Ferezejci

bivali takrat v deželi.« (Prva Mojzesova

knjiga, 12)

• Pomisli, od kod Abramu srebro in zlato.

• V kakšnih bivališčih so živeli Hebrejci,

ko so se selili

• Kakšen je bil družbeni položaj Abrama

in Lota

• Kako so Kanaanci in Ferezejci, ki so v

deželo prišli pred Hebrejci, sprejeli nove

prišleke

AKTUALIZACIJA

Učenci ob pomoči zemljevida Azije opredelijo

geografsko lego Izraela. Navedejo sosednje

države in ugotavljajo, v čem se Izrael

razlikuje od sosednjih držav. Pojasnijo,

zakaj je država v sporu s svojimi sosedi.

25


Veliki imperiji

ob vzhodnem Sredozemlju





UČNI CILJI

Učenec:

navede prve velike

imperije v zgodovini

človeštva,

opiše značilnosti asirskega

in perzijskega imperija,

opiše posebnosti razvoja

feničanske trgovine,

oceni pomen feničanskega

odkrivanja Sredozemlja.

Asirski imperij – vojaška moč

UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska

tehnika ( vislice)

Učitelj na tablo nariše 7 črtic. Z učenci

se igra igro vislice. Vsak učenec pove 1

črko, prvih 5 ne sme biti samoglasnik.

Iskana beseda je Babilon.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učenci se ob učbeniku seznanijo z

vojaško močjo asirske vojske. Učitelj jih

pozove k razmisleku, zakaj se je tako

močno ohranil spomin na asirsko vojaško

moč.

Pri tem lahko pomaga s podvprašanji:

• Ali so bili Asirci prvi, ki so se bojevali

in širili svoje ozemlje

• Kaj je bilo pri Asircih glede vojske tako

izjemnega

Veliki imperiji ob

vzhodnem Sredozemlju

Asirski imperij − vojaška moč

Asirski imperij je nekaj stoletij v 1. tisočletju pr. Kr. predstavljal največjo silo v zahodni Aziji.

1. Preberi besedilo v okvirčku in odgovori na vprašanja ob njem.

Asirci so prihajali kot volk(ovi) na sledi,

njihove kohorte* so se bleščale v škrlatu

in zlatu, blesk njihovih sulic je bil kot zvezde

na nebu, ko modri valovi ponoči prekrijejo

Galilejo.

(Lord Byron: Uničenje Senakuriba)

* vojaške čete

C. Na čem je temeljila vojaška moč Asircev

dobra oborožitev, disciplina

Č. Razloži pojem.

IMPERIJ

A. Kako pesnik opisuje asirsko vojsko

nevarna, strašljiva

B. Razmisli, kako so se počutili prebivalci ogroženih mest, ko se jim je začela

približevati takšna vojska.

Perzija − združitev številnih ozemelj

Velik imperij so ustvarili tudi Perzijci, ki so svojo državo povezali z dobrim cestnim omrežjem.

2. Zemljevid prikazuje perzijski imperij.

A. Na zemljevidu vpiši imena dežel, ki so bile del perzijskega imperija:

• Grčija,

• Makedonija,

• Anatolija,

• Egipt,

• Fenicija,

• Babilonija,

• Perzija.

Makedonija

Grčija

nemočni, preplašeni

na vojaški moči temelječa država

Anatolija

V 1. tisočletju pr. Kr. so nastali veliki imperiji

v zahodni in osrednji Aziji (asirski in perzijski).

Feničani pa so zgradili trgovski imperij v Sredozemlju.

Perzija

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učitelj učencem razdeli kopije biblijskega

besedila (lahko doda tudi sliko) o

babilonskem stolpu:

»Rekli so potem: ‘Dajte, sezidajmo si

mesto in stolp z vrhom do neba in si

naredimo spomenik, da se ne razkropimo

po vsej zemlji.’

Gospod pa je stopil dol, da bi videl mesto in

stolp, ki so ga postavili človeški sinovi. In

rekel je Gospod:

‘Glej, vsi so eno ljudstvo in imajo en jezik

in to je začetek njihovega početja; zdaj

jih ne bo nič zadrževalo, da ne bi storili,

kar koli jim pride na um. Dajte, stopimo

dol in zmešajmo tam njih jezik, zato da

drug drugega ne bodo razumeli.’« (Prva

Mojzesova knjiga, 11)

Nato učitelj z učenci vodi razgovor:

• Kaj so ljudje želeli doseči z gradnjo

izjemno visokega stolpa

• Mezopotamski zigurat, kateremu

je pripadal stolp, je bil tudi prostor

svečenikov, ki so opazovali zvezde. Ali je

bila opisana višina stolpa zaradi potreb

svečenikov pričakovana

• Omenjeni zigurat oziroma stolp je dal

sezidati babilonski kralj Nebukadnezar.

V njegovem času je bil Babilon svetovna

prestolnica, katerega prebivalstvo je bilo

kulturno zelo raznoliko. Kako biblijska

zgodba potrjuje navedeno trditev

26

B. Obkroži ime perzijske prestolnice.

C. Podčrtaj mesta, ki so ležala ob kraljevi cesti.

Č. Katero ozemlje, ki ga Asircem ni uspelo osvojiti, je obvladovala Perzija

Anatolija

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

V učbeniku na strani 16 si učenci ogledajo

zemljevid Mezopotamije in ga analizirajo:

• Ponovijo prednosti geografske lege

med dvema rekama za poljedelstvo.

• Omejijo ozemlje Asircev in Babiloncev.

• Primerjajo obseg babilonske države

v času Hamurabija in obsegom asirske

države.

Egipt

Fenicija

Babilonija

AKTUALIZACIJA

Ko učitelj razlaga o vojaški moči Asircev,

lahko uporabi naslednjo primerjavo.

Vojaško moč in vpliv ene od današnjih

sil (na primer, ZDA) v sodobnem svetu

primerja z vojaško močjo in vplivom

Asircev v njihovem obdobju:

• Kakšen je bil položaj v svetu

(Mezopotamiji) v času vzpona asirske

moči; kakšen je položaj danes

• Kateri tehnični izumi so okrepili

asirsko vojaško moč in kateri tehnični

izumi danes krepijo vojaško moč ZDA

23

Perzija – združitev številnih ozemelj

AKTIVNOST

Učenci iz papirja izdelajo tipičen perzijski

vzorec kot ga lahko opazimo pri perzijski

preprogi. Učitelj se pri pripravi lahko

poveže z učiteljem likovne vzgoje.

BODIMO USTVARJALNI: izkustveno

učenje (igra vlog)

Učenci pripravijo dramatizacijo, ki

prikazuje življenje na perzijskem dvoru.

Predstavijo vloge perzijskega kralja,

njegove žene in drugih dvorjank, kraljevih

uradnikov …


Veliki imperiji ob

vzhodnem Sredozemlju

Staro

kraljestvo

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili in

metoda slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci v učbeniku preberejo poglavje

Perzija – združitev številnih ozemelj

in izdelajo kronološko tabelo, s katero

grafično prikažejo zgodovino Perzije.

3. Zakaj pravimo, da je bila Perzija svetovna država

Obsegala je veliko dežel.

Feničanski trgovski imperij

Feničani so bili trgovsko ljudstvo, ki nam je zapustilo pomembno zapuščino – abecedo.

4. Ob sliki odgovori na vprašanja.

A. Kaj je bila osnovna gospodarska dejavnost Feničanov

trgovina

B. Zakaj so bili v tem tako uspešni

Imeli so dobre ladje, iskano blago.

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo Herodotov opis

perzijskih kurirjev v učbeniku na strani

33:

• sklepajo o vzrokih za učinkovito

povezanost držav,

• ocenijo organiziranost perzijskega

poštnega sistema,

• ugotovijo, kako je dobro organiziran

poštni sistem vplival na nadzor nad

prebivalci, ki ga je imel vladar,

• primerjajo razvitost perzijskega

cestnega omrežja s prometnimi

povezavami v Iranu danes.

C. S katerim blagom so največ zaslužili

Škrlatno barvo, papirusom.

5. V učbeniku na strani 15 si na zemljevidu oglej Fenicijo in poti feničanskih trgovcev.

A. Izpiši imeni feničanskih mest, ki sta označeni na zemljevidu.

Biblos

Tir

B. Zelena barva v zahodnem Sredozemlju označuje obseg feničanskega trgovskega imperija. Zapiši ime mesta,

ki so ga Feničani tu ustanovili.

Kartagina

C. Do katere dežele so pripluli feničanski trgovci

Do Anglije

RADOVEDNEŽ

Katere črke slovenske abecede manjkajo v spodnji zmešnjavi črk Izpiši in premeči jih. Pojasni pojem, ki ga dobiš.

B C E F I J M N S U Z Č D G H O P V Ž

ŠKRLAT

BODIMO USTVARJALNI: izkustveno

učenje (igra vlog)

Učenci pripravijo dramatizacijo, ki

prikazuje življenje na perzijskem dvoru.

Predstavijo vloge perzijskega kralja,

njegove žene in drugih dvorjank, kraljevih

uradnikov …

VEČ O …

Tkanje značilnih perzijskih preprog je zelo

stara obrt, ki je okoli 500 pr. Kr. prerasla

v umetnost. Preproge so izdelane iz

bombaža, svile in volne. Najstarejši

ohranjeni primerek perzijske preproge

naj bi bil narejen v 5. stoletju pr. Kr. in

velja za najstarejši ohranjeni primerek

preproge na svetu nasploh. Na preprogi

so upodobljene srne in perzijski konjeniki.

Arheologi domnevajo, da je bila preproga

izdelana v specializiranem centru za

izdelovanje preprog.

24

Feničanski trgovski imperij

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

V učbeniku na strani 15–16 si učenci

ogledajo zemljevid Sredozemlja in ga

analizirajo:

• Kje se je nahajala Fenicija Katera

današnja država leži na tem ozemlju

• Katera pomembna feničanska mesta

so označena na zemljevidu

• V katere dele Sredozemlja so pripluli

feničanski trgovci

• Kako daleč na sever so feničanski

trgovci prišli

• Kje so ustanovili veliko kolonijo

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim

gradivom in metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

V učbeniku na strani 25 si učenci ogledajo

feničansko, grško in današnjo abecedo:

• poiščejo znake, ki so ostali

nespremenjeni,

zapišejo svoja imena in priimke v

feničanski, grški in današnji abecedi.

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Po čem je bila znana asirska država

• Kdaj je Babilon doživel ponoven vzpon

• Kaj je obsegala Perzija

• Zakaj je bila v Perziji pomembna

izgradnja cestnega omrežja

• Zakaj so Feničani po Sredozemlju

ustanavljali kolonije

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografi

čnih izdelkov

Učenci napišejo zgodovinski spis z

naslovom Dan na feničanski trgovski

ladji.

27


AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učenci izdelajo PowerPoint predstavitev

o vojaških tehnikah tistega časa.

Kitajska – veliko enotno cesarstvo

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Kitajska

– veliko enotno cesarstvo v učbeniku

na strani 32. Izpolnijo spodnji miselni

vzorec kitajskem cesarstvu, ki jim ga

učitelj pripravi na delovni list.

dinastija Čou

Konfucij

Kitajsko

cesarstvo

dinastija Qin

kitajski zid

AKTUALIZACIJA

V učbeniku na strani 33 učenci preberejo

predstavitev kitajskega zidu. Učitelj jih

povpraša:

• ali poznajo še kakšen primer

podobnega zidu v preteklosti (na primer

rimski limes),

• ali poznajo kakšen primer takega zidu,

seveda v manjšem obsegu, vendar z istim

ciljem – preprečiti prehod – v današnjem

času (na primer, zid med Izraelci in

Palestinci, zid na ameriško-mehiški meji

…),

• kako bi opisali »schengensko mejo«

na mejah Evropske unije,

• ali so bili načrti za postavitev

takšnega zidu v preteklosti uspešni,

• kako ljudje gledajo na postavljanje

zidov danes.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

Britanskega muzeja www.ancientchina.

co.uk/menu.html:

Izberejo okno Geography in ugotovijo:

- Kakšno podnebje ima Kitajska

- Katera reka na Kitajskem je najdaljša

- S klikom na Explore odprejo datoteko z

zemljevidi in primerjajo obseg kitajskega

kraljestva v času dinastije Šang z

obsegom v času dinastije Čou (Zhou).

- S klikom na Story preberejo pripovedko

o Nu Gui in pomenu Rumene reke:

Kdo je bila Nu Gua Kaj je izdelala na

obrežju Rumene reke Kako je zaustavila

velike poplave

- Svoje znanje o kitajskem podnebju lahko

učenci preizkusijo v oknu Challenge.

Izberejo okno Time, v njem pa razdelek

Story ter ugotovijo:

- O čem govori zgodba

- Ali poznaš katero od podobnih zgodb

Izberejo okno Crafts and Artisans in

ugotovijo:

- Kateri dve surovini sta bili najbolj

priljubljeni za izdelovanje nakita in

posode

- Kitajske delavnice lahko spoznajo s

klikom na okno Explore.

- Če pa učenec izbere okno The Silkworm

Challenge se lahko nauči, kako so

izdelovali svilo in se nato preizkusi v

pridobivanju svile.

AKTIVNOST

V sodelovanju z učiteljem tehnike in

tehnologije učenci izdelajo maketo

kitajskega zidu.

BELEŽKE:

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo literature in spletnih

strani poiščejo podatke o življenju

in naukih Konfucija. V razredu jih

predstavijo s plakati ali referati.

28


Kakšna je bila družba

prvih civilizacij

Kakšna je bila družba

prvih civilizacij

Ljudje so se v starem veku delili po premoženju

in delu, ki so ga opravljali. Najpomembnejša

gospodarska dejavnost je bilo poljedelstvo. V

mestih, kjer se je odvijalo živahno življenje, pa

so prebivali številni obrtniki in trgovci.

Kralj je imel vso oblast

Najpomembnejša oseba v družbah starega veka je bil kralj, vladar.

1. Na sliki je prikaz družbe prvih civilizacij.

A. Dopolni spodnji prikaz družbe tako, da na črte zapišeš ime družbene skupine, ki jo osebe predstavljajo.

B. Zatem zapiši, kakšno delo je skupina opravljala.

C. Obkroži osebo, ki je imela v tej družbi največjo moč.

UČNI CILJI

Učenec:

▶ primerja položaj

različnih socialnih

skupin,

▶ opiše vsakdanje delo

posameznih socialnih

skupin,

▶ opiše tipično mesto

starega veka.

A

B

kralj

vlada, odloča, vodi vojsko

A

B

plemiči

kralju pomagajo voditi državo

Kralj je imel vso oblast

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela

z informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj učencem predvaja poljuben

odlomek iz filma Egipčanski princ ali

Mojzes – Biblijske zgodbe, kjer faraon

nalaga dolžnosti uradnikom. Zatem

zastavi vprašanja:

• Kdo daje navodila (odloča o vsem)

• Kdo izvršuje navodila

• Kakšne so posledice nepokorščine

A

B

kmetje, obrtniki

obdelujejo zemljo,

izdelujejo izdelke

2. Ali so spodnje trditve pravilne Obkroži ustrezen odgovor.

A

B

sužnji

gradnje, obdelovanje polj

Na vrhu družbene piramide v Egiptu je bil faraon. DA NE

Državo so kralju pomagali voditi kmetje in trgovci. DA NE

Egiptovski znanstveniki so proučevali zvezde in človeško telo. DA NE

Ko je Nil v Egiptu poplavil, so kmete zaposlili pri gradnji nasipov. DA NE

Egiptovski sužnji so imeli pravico do enega prostega dneva na teden. DA NE

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

Britanskega muzeja www.ancientegypt.

co.uk/menu.html:

Izberejo okno Pharaoh in ugotovijo:

- Kateri je bil uradni naziv egiptovskega

faraona

- Kako se je za Ramzesa II. končala bitka z

nubijsko vojsko (okno Story)

- Kaj je prikazano na izbrani stenski

poslikavi (okno Explore)

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom

Učitelj na tablo nariše obris piramide.

Pripravi 10 sličic s podobo različnih

družbenih slojev v Egiptu. Učenci

razvrstijo sličice družbenih slojev v

piramido in pojasnijo odnose med njimi.

25

AKTIVNOSTI: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci s pomočjo učbenika in delovnega

zvezka izdelajo tabelo, v kateri primerjajo

družbeno ureditev v Egiptu, Indiji in na

Kitajskem.

Moč in vloga

kralja

Vloga

uradnikov

Položaj

meščanov

Položaj

kmetov

Položaj

sužnjev

EGIPT INDIJA KITAJSKA

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

Britanskega muzeja www.ancientegypt.

co.uk/menu.html in izberejo okno

Egyptian Life.

Nato kliknejo na okno Story, kjer lahko

primerjajo življenje bogatega plemiča in

revnega kmeta v Egiptu. Svoje ugotovitve

lahko zapišejo v tabelo.

Opremljenost hiše

Pomoč

služabnikov

Delo žene

Prehrana

Vzgoja otrok

BOGAT PLEMIČ

REVEN KMET

• Nato kliknejo na okno Explore, kjer si

lahko na stenskih slikah ogledajo motive

iz življenja plemiča Nebamuna.

- S klikom na prvo sliko lahko ugotovijo,

v kakšni obliki so Egipčani pekli kruh;

katero sadje je bilo najbolj priljubljeno;

katera pijača je bila pri bogatih zelo

priljubljena.

- S klikom na drugo sliko lahko ugotovijo,

zakaj so največkrat uporabljali konje;

katero vprežno žival so največkrat

uporabljali pri delu na polju.

- S klikom na tretjo sliko lahko ugotovijo,

ob katerih priložnostih so Egipčani nosili

lasulje; iz česa so delali lasulje; na katere

inštrumente so igrali na zabavah.

- S klikom na četrto sliko lahko ugotovijo,

zakaj so Egipčani pri lovu uporabljali

mačke; zakaj so uporabljali papirus; kdaj

je Nebamun živel.

- S klikom na peto sliko lahko ugotovijo,

kako razširjeno je bilo uživanje rib in

fig; zakaj so bile v Egiptu priljubljene

dateljnove palme.

29


Vsakdanje življenje je krojilo delo

AKTIVNOST: izkustveno učenje (igra

vlog)

Učitelj učence razdeli v skupine. Vsak

učenec v skupini igra vlogo enega

poklica.

Kakšna je bila družba prvih civilizacij

Vsakdanje življenje je krojilo delo

Najpomembnejša dejavnost v družbi prvih civilizacij je bilo namakalno poljedelstvo.

3. Slika prikazuje delo s šadufom, napravo za namakanje polj.

A. Opiši njeno delovanje.

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo besedilo v barvnem

okvirčku v učbeniku na strani 27. S

svojimi besedami ter primeri nato

utemeljijo pomen namakalnega

poljedelstva kot osrednje gospodarske

panoge.

S pomočjo škripca in vedra so zajemali vodo iz reke.

B. Katere kulturne rastline ne bi bilo mogoče gojiti brez te naprave

riža

Živahno življenje v mestih

V starem veku so nastala številna mesta, ki so bila pomembna gospodarska, kulturna, izobraževalna in verska

središča posameznih držav.

4. Pod slikami navedi staroveške obrti, ki jih lahko povežeš s slikami iz sodobnega sveta.

AKTUALIZACIJA

Učitelj učence spodbudi k iskanju

gospodarskih dejavnosti, ki so

najpomembnejše v različnih delih

domovine in v izbranih evropskih

državah (npr. Rusija, Nemčija,

Nizozemska, Monako, San Marino …).

Učenci ugotavljajo, kaj vpliva na razvoj

gospodarstva v določenem okolju.

lončarstvo tkalstvo izdelovanje nakita

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učitelj učence pozove k razmisleku,

zakaj je bilo namakalno poljedelstvo

najpomembnejša gospodarska panoga

v starem Egiptu. Pri tem jim v pogovoru

pozornost usmeri k naravnim danostim,

gospodarstvu sosednjih dežel, razvoju

tehnike …

5. Oglej si ilustracijo Babilona in v prazne kvadrate zapiši dejstva o tem mestu.

veliko mesto

v središču je tempelj

babilonski stolp

Ištarina vrata

AKTIVNOST: metoda slikovnografi

čnih izdelkov

Učenci narišejo posamezne rokodelce in

njihovo delo. Učitelj se lahko z učiteljem

likovne vzgoje dogovori za projekt, v

okviru katerega bodo pri zgodovini učenci

spoznali različne poklice v starem Egiptu,

pri likovni vzgoji pa jih bodo naslikali.

26

obzidje

RADOVEDNEŽ

Primerjaj staroveška in sodobna velemesta. Katere podobnosti lahko najdeš

številni jeziki

Živahno življenje v mestih

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili in metoda

slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo besedilo o mestu

Babilon v učbeniku na strani 28. Nato

v dvojicah izdelajo tloris Babilona. Pri

tem pobarvajo različne mestne četrti,

označijo mestno obzidje in mestna

vrata, tempelj …

BODIMO USTVARJALNI: metoda

izkustvenega učenja (igre vlog)

Učenci se vživijo v čas staroveškega

Babilona. Prvič v življenju pridejo v

mesto Babilon in presenečeni so nad

njegovo podobo, živahnostjo, kulturno

raznolikostjo, ponudbo obrtniških

izdelkov … Svoje vtise zapišejo.

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učitelj učencem pripravi zemljevid sveta,

na katerem učenci označijo:

• največja mesta starega veka,

• najstarejša mesta na svetu,

• največja mesta sodobnega časa.

AKTUALIZACIJA

Učitelj učence opozori na utrip življenja

v sodobnih velemestih. Pri tem lahko

najprej s pomočjo posnetka predstavi

določeno velemesto, učenci pa nato

komentirajo predstavljeno vsebino in

dodajajo svoje vtise.

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Kakšen je bil položaj vladarja

• Kakšen je bil položaj kmetov

• Kdo so bili plemiči

• Kako je poklic določal življenje v

starem veku

• Kaj je vplivalo na razcvet mest v

starem veku

• Kakšna je bila vloga templja

30


Kulturna dediščina

starih civilizacij

Kulturna dediščina

starih civilizacij

Ljudje so gradili veličastne palače

Prve civilizacije so zapustile bogato arhitekturno dediščino.

1. Oglej si slike. A. Poimenuj stavbe na sliki. B. Napiši, čemu so bile namenjene.

A. zigurat / tempelj

A. piramide

A.

B. verski obredi

B. grobnice

B.

Ljudje so naredili prvi koledar

Velik napredek so doživele znanosti, ki so bile potrebne za vsakdanja opravila, na primer gradnje različnih stavb.

2. Dopolni besedilo.

Prve civilizacije so razvile prve ____________________________, znanosti

ki so bile __________________________

preproste

in _________________________ uporabne

v vsakdanjem življenju. Mednje štejemo: ___________________________,

matematiko

____________________________ medicino

in ______________________________.

astronomijo

3. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.

A. Kako imenujemo balzamirano truplo

mumija

B. Za katero civilizacijo je bilo značilno, da so na tak način balzamirali telo

egipčansko

C. Katere znanosti so morali poznati, če so želeli truplo balzamirati

medicino, osnove biologije in kemije

4. V učbeniku na strani 29 preberi besedilo, ki govori o astronomiji.

A. Koliko dni je imelo egiptovsko leto 365

B. Primerjaj dolžino egiptovskih in današnjih mesecev. Zakaj je egiptovski koledar v dobrih sto letih zaostal

za skoraj mesec dni

VEČ O …

Egipčani so verjeli, da uravnoteženost

in obstoj reda na svetu, predpostavlja

enakost med moškim in žensko. Slike

in arheološki ostanki dokazujejo, da

so v egipčanski družbi ženske imele

enakopraven položaj. Tako vemo, da so

ženske iz kraljeve družine imele vojaško

vzgojo in znanje, pri mnogih so v grobovih

našli tudi orožje. Glede na poročila

sodeč, so bili v sosednjih egiptovskih

državah, celo kasneje v Grčiji, šokirani

nad enakopravnostjo žensk v Egiptu.

Ženske so lahko svobodno obiskovale trg

in nakupovale. Udeleževale so se vseh

javnih prireditev. Na eni od upodobitev

mesec je imel le 30 dni

ženska celo krmari tovorno ladjo.

Ženske v Egiptu so bile tudi finančno

samostojne. Ženske kraljeve družine

so samostojno nadzorovale svoj zaklad,

imele svojo posest in delavnice. Ženske,

ki so opravljale enaka dela kot moški,

so prejemale enako plačilo kot moški.

Tudi meščanske in kmečke žene so lahko

imele v posesti zemljo ter jo svobodno

prodajale, pri dediščini pa so lahko

celo izbrale, kateri otrok bo dedoval po

njih. Ženske so bile najprej matere in

glavne gospodinje v hiši, zato so jih tudi

imenovali »gospodarice hiše«. Mnoge

premožne ženske, pripadnice kraljeve

družine, pa so opravljale tudi pomembne

Prve civilizacije so dosegle velik napredek v

znanosti in kulturi. Najpomembnejši kulturni

dosežek je bila iznajdba pisave. Razširjene so

bile tudi številne vere.

tempelj

čaščenje bogov

27

službe, na primer dve ženski sta celo

opravljali delo vezirja. Največkrat so

ženske opravljale delo svečenic, izpričan

pa je tudi primer zdravnice. Egiptu so kar

nekajkrat vladale kraljice.

Ljudje so izumili prve pisave

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnimi

gradivom

S pomočjo slik v učbeniku na strani

30 učenci primerjajo pisave različnih

ljudstev starega veka:

• V čem so si pisave podobne

• V čem se razlikujejo

• Katera od teh pisav se uporablja še

danes




UČNI CILJI

Učenec:

opiše dosežke v znanosti

in kulturi,

opiše značilnosti

verovanja,

pojasni pomen izuma

pisave.

Ljudje so naredili prvi koledar

UVODNA MOTIVACIJA: slikovna

demonstracija in metoda razgovora

Učitelj učencem pokaže različne

koledarje (stenski, namizni, na

računalniku …). Učenci ugotavljajo,

zakaj je pomembno, da imamo koledar

in kdo ga je iznašel.

Ljudje so gradili veličastne palače

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.

bbc.co.uk/history/ancient/egyptians in

izberejo okno Pyramids and Monuments:

— S klikom na okno Pyramid Challenge se

lahko preizkusijo v gradnji piramide, pri

čemer igra od njih zahteva, da izberejo

pravilni kraj, material, delavce …

— S klikom na okno Khufu’s Pyramid

Complex lahko spoznajo eno od prizorišč

piramid in njihovo zasnovo.

— S klikom na okno Death in Sakkara:

An Egyptian Adventure pa lahko odigrajo

zanimivo igrico.

AKTIVNOST: skupinsko delo

Učitelj učence razdeli v 5 skupin, vsaka

prebere besedilo o eni od znanosti

(matematika …). Medtem učitelj na tablo

nariše shemo miselnega vzorca, ki ima 5

delov. Vsaka skupina na eno od črt zapiše

ključne besede, s katerimi predstavi eno

znanost.

AKTUALIZACIJA

Učitelj učencem predstavi različne vrste

koledarjev, ki se uporabljajo danes:

gregorijanski, judovski, muslimanski …

Učenci ugotavljajo:

• kakšne so razlike med predstavljenimi

koledarji,

• kako bi napisali letošnje leto v

različnih koledarjih.

AKTIVNOST: metoda slikovnografi

čnih izdelkov

V razredu učenci izdelajo koledar

za naslednje koledarsko šolsko

leto, pri čemer narišejo posamezne

like ali dogodke, ki so povezani s

pomembnejšimi datumi.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.

bbc.co.uk/history/ancient/egyptians in

izberejo okno Mummification:

• S klikom na okno Mummy Maker se

lahko preizkusijo v izdelavo mumije, pri

čemer lahko izvedo:

- Kaj so najprej odstranili iz trupla

- Kateri notranji organ so pustili v truplu

- Kako so telo zavarovali pred

propadanjem

- Kako so zavarovali rane na telesu

31


SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.

mesopotamia.co.uk in izberejo okno

Writing, kjer izvedo:

- Kaj so piktogrami

- Zakaj se je pojavila pisava

S klikom na okno Story izvedo več o

razvoju pisave v Mezopotamiji:

- Kdaj se je pojavila prva pisava

- V kakšni obliki so najprej zapisali

klinopis

S klikom na okno Explore izvedo več o

pisarjih v Mezopotamiji:

- Ali je bil poklic pisarja spoštovan

- Katere pripomočke je pisar uporabljal

- V kakšni obliki so bili izdelani posamezni

dokumenti (na primer, pogodbe)

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografi

čnih izdelkov

Učenci svoje ime in priimek zapišejo v

hieroglifski pisavi.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.

ancientegypt.co.uk/home.html in

izberejo okno Writing, kjer izvedo:

S klikom na okno Story izvedo več o

razvoju hieroglifske pisave.

S klikom na naslov The Rosetta Stone

izvedo več o tem znanem kamnu:

- Kdaj je zapis na kamnu nastal

- Zakaj se imenuje Rosetta

- Kdaj je bil kamen najden

- Zakaj je odkritje kamna pomembno

- Kaj je vsebina zapisa na kamnu

BODIMO USTVARJALNI: metoda

slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci izdelajo čim več piktogramov, s

katerimi predstavijo pravila, ki veljajo

v razredu oziroma v šoli. Svoje izdelke

razstavijo.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili in

metoda slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Ljudje so

izumili prve pisave v učbeniku na strani

30. Izdelajo kronološko tabelo o razvoju

pisav.

Ljudje so izumili prve pisave

Zgodnje civilizacije so razvile pisave, ki so bile v različnih delih sveta različne.

4. Poveži ime pisave s civilizacijo, ki jo je iznašla in s pisno podlago, na katero so pisali.

klinopis Egipt glinene ploščice

hieroglifi Kitajska papirus

pismenke Mezopotamija svila

B. Zakaj se je razvila pisava Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

a. Ljudje so želeli zapisati vse, kar se je dogajalo, zakone, količino zalog …

b. Ljudje so želeli brati knjige in časopise.

c. Ljudje so ugotovili, da je govorjenje za njih prenaporno.

5. V učbeniku na strani 30 spodaj si oglej sodobno piktografsko pisavo.

A. V desni kvadrat nariši 3 znake, ki jih lahko opaziš

v nakupovalnem centru, zdravstvenem domu, na

avtobusni ali železniški postaji in jih opiši.

28

B. V čem je prednost tovrstnega sporočila pred dolgim

opisom

Ljudje so verovali v več bogov

Vera večine zgodnjih civilizacij je bila politeistična.

6. Med naštetimi je samo ena civilizacija, ki ni bila politeistična. Obkroži jo.

babilonska indska kitajska hebrejska egipčanska asirska

7. Poišči pare civilizacij in njihovih bogov tako, da pred imena civilizacij zapišeš ustrezno črko.

A – Brahma

B – Amon-Ra

C – Enlil

Č – Buda

D – Jahve

Kulturna dediščina

starih civilizacij

je preprosto, razumljivo tudi tistim, ki ne znajo brati

____ D

____ B

____ Č

____ A

____ C

Hebrejci

Egipčani

Vedska Indija

Indija

Sumerci

Ljudje so verovali v več bogov

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Ljudje so verovali v več bogov v učbeniku na strani 31 in

izdelajo miselni vzorec, s katerim predstavijo bogove starih civilizacij.

Egipčani Ljudstva v Mezopotaniji Indijci

Kitajci

Verovanje

starih civilizacij

Judje

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.

ancientegypt.co.uk/gods/home.html in

izberejo okno Gods and Goddnesses.

• S klikom na naslov Explore spoznajo

egipčanske bogove in izpolnijo spodnjo

tabelo:

Ime boga Znak Zaščitnik česa

HORUS

RA

ISIS

BASTET

OZIRIS

SETH

SEKHMET

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Katere znanosti so razvile prve

civilizacije

• Katere veličastne zgradbe so naredili

arhitekti starega sveta

• Zakaj se je pojavila potreba po

koledarju

• Zakaj je bilo za kralja pomembno

napovedovanje prihodnosti

• Opiši pisave prvih civilizacij.

• V katere bogove so verovali ljudje

prvih civilizacij

32


Kako so se razvijale

prve civilizacije v Aziji in Ameriki

Kako so se razvijale prve

civilizacije v Aziji in Ameriki

Indska in vedska civilizacija

Ob reki Ind se je razvila najprej indska civilizacija, kasneje pa še vedska civilizacija, ki je segala vse do reke Ganges.

1. Oglej si zemljevid.

A. V krogce vpiši ustrezne številke:

1 – Ind

2 – Ganges

B. Na črto zapiši ime najpomembnejšega mesta indske civilizacije.

Na Daljnem vzhodu sta nastali civilizaciji ob

reki Ind v Indiji ter Modri in Rumeni reki na

Kitajskem. Prve poljedeljske skupnosti

v Ameriki so nastale v današnji Mehiki.

H

Mohendžo

daro

1

2

UČNI CILJI

Učenec:

▶ navede prve

civilizacije

na Vzhodu,

▶ opiše značilnosti

indske civilizacije,

▶ opiše posebnosti

razvoja kitajske

kulture,

▶ oceni pomen selitev

Indoevropejcev.

▶ navede in opiše

prve civilizacije v

Ameriki

Kitajska postane veliko enotno cesarstvo

Ob Rumeni in Modri reki je nastala mogočna kitajska civilizacija.

2. Območje današnje Kitajske je bilo poseljeno že pred več kot 1,5 milijona leti. Kaj je omogočilo razvoj kitajske

civilizacije

Namakalni sistem, rodovitna zemlja

3. Dopolni besedilo.

V času dinastije Šang je deloval moder mož _________________________________. Konfucij

Kitajci še danes spoštujejo

njegove nauke kar imenujemo _______________________________________.

konfucionizem

Kakšne so bile posledice selitve Indoevropejcev

Sredi 2. tisočletja pr. Kr. so Evropo in Azijo poselila indoevropska ljudstva.

4. S pomočjo razpredelnice v učbeniku (stran 33) poišči prave pare tako, da na črto pred jezikom vpišeš ustrezno črko.

A – duhita B – sechs C – new D – puhdahr E – madre

Indska in vedska civilizacija

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnim gradivom (fotografi jo)

Učitelj učencem pokaže fotografijo, lahko

tudi kipec Bude. Postavi vprašanja:

• Kdo je to

• V katerem delu sveta ga častijo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid prvih

civilizacij v učbeniku na strani 15–16 in

ugotovijo:

• katero ozemlje sta obsegali indska in

vedska civilizacija,

• kateri so bili pomembnejši kraji v

času teh civilizacij,

• ob katerih rekah sta civilizaciji

nastali.

_____ B nemško _____ E špansko _____ D perzijsko _____ A sanskrt _____ C angleško

Prve civilizacije v Ameriki

V 2. tisočletju pr. Kr. so se razvile prve civilizacije v Ameriki.

5. Navedenim ameriškim civilizacijam dopiši, na katerem delu ameriškega kontinenta so se nahajale.

OLMEKI

ZAPOTEKI

Srednja Amerika

Mehika

Kitajska postane veliko enotno cesarstvo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid prvih

civilizacij v učbeniku na strani 15–16 in

ugotovijo:

• katero ozemlje je obsegala kitajska

civilizacija,

• kateri so bili pomembnejši kraji v

času staroveške kitajske civilizacije,

• ob katerih rekah se je kitajska

civilizacija razvila,

• primerjajo Nil in Rumeno reko glede

na vpliv, ki sta ga imeli na poljedelstvo

(rodovitno blato).

NAZCA

MOCHE

BODIMO USTVARJALNI: motivacijska

tehnika (ustna igra)

Učitelj v razredu organizira igro

telefončki: prvemu učencu pove kitico

poljubne pesmi, ta jo pove dalje svojemu

sošolcu, ta spet dalje ... Ob koncu se

učitelj in učenci pogovorijo o tem, kako

je mogoče, da se je na podoben način

ohranila pesnitev Mahabharata.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili in

metoda slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Indska in

vedska civilizacija v učbeniku na strani

32 in izdelajo kronološko tabelo o razvoju

civilizacij na današnjih indijskih tleh.

Južna Amerika

Južna Amerika

Prostor

Razvitost poljedelstva

Razvitost obrti

Razvitost družbe

29

INDSKA CIVILIZACIJA

AKTIVNOST: izkustveno učenje (igra

vlog)

Učenci delajo v parih. Par se vživi v vlogo

dveh turistov, ki sta obiskala Mohendžo-

Daro in se čudita nad mogočnostjo

mesta.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci preberejo besedilo v barvnem

okviru v učbeniku na strani 32. Nato

primerjajo indsko in vedsko civilizacijo:

VEDSKA CIVILIZACIJA

33


GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Kitajska –

veliko enotno cesarstvo v učbeniku

na strani 32. Izpolnijo spodnji miselni

vzorec kitajskem cesarstvu, ki jim ga

učitelj pripravi na delovni list.

dinastija Čou

Konfucij

Kitajsko

cesarstvo

dinastija Qin

kitajski zid

AKTUALIZACIJA

V učbeniku na strani 33 učenci preberejo

predstavitev kitajskega zidu. Učitelj jih

povpraša:

• ali poznajo še kakšen primer

podobnega zidu v preteklosti (na primer

rimski limes),

• ali poznajo kakšen primer takega zidu,

seveda v manjšem obsegu, vendar z istim

ciljem – preprečiti prehod – v današnjem

času (na primer, zid med Izraelci in

Palestinci, zid na ameriško-mehiški meji

…),

• kako bi opisali »schengensko mejo«

na mejah Evropske unije,

• ali so bili načrti za postavitev

takšnega zidu v preteklosti uspešni,

• kako ljudje gledajo na postavljanje

zidov danes.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

Britanskega muzeja www.ancientchina.

co.uk/menu.html:

Izberejo okno Geography in ugotovijo:

- Kakšno podnebje ima Kitajska

- Katera reka na Kitajskem je najdaljša

- S klikom na Explore odprejo datoteko z

zemljevidi in primerjajo obseg kitajskega

kraljestva v času dinastije Šang z

obsegom v času dinastije Čou (Zhou).

- S klikom na Story preberejo pripovedko

o Nu Gui in pomenu Rumene reke:

Kdo je bila Nu Gua Kaj je izdelala na

obrežju Rumene reke Kako je zaustavila

velike poplave

- Svoje znanje o kitajskem podnebju lahko

učenci preizkusijo v oknu Challenge.

Izberejo okno Time, v njem pa razdelek

Story ter ugotovijo:

- O čem govori zgodba

- Ali poznaš katero od podobnih zgodb

Izberejo okno Crafts and Artisans in

ugotovijo:

- Kateri dve surovini sta bili najbolj

priljubljeni za izdelovanje nakita in

posode

- Kitajske delavnice lahko spoznajo s

klikom na okno Explore.

- Če pa učenec izbere okno The Silkworm

Challenge se lahko nauči, kako so

izdelovali svilo in se nato preizkusi v

pridobivanju svile.

AKTIVNOST

V sodelovanju z učiteljem tehnike in

tehnologije učenci izdelajo maketo

kitajskega zidu.

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografi

čnih izdelkov

Učenci napišejo zgodovinski spis z

naslovom Dan na feničanski trgovski

ladji.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo besedilo v učbeniku

(stran 33) in s pomočjo spodaj

navedenih ključnih besed pripravijo

povzetek.

RUMENA REKA ……………………………

MESTA ………………………………………

DINASTIJA ŠANG …………………………

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili in

metoda slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci v šolski knjižnici poiščejo eno

od zgodb iz kitajskih pravljic, ki govori

o vladarju. Zgodbo narišejo, lahko tudi v

obliki stripa.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učitelj poišče 10 kitajskih pismenk in jih

z učenci zapiše na tablo. Pri tem se lahko

poveže z učiteljem likovne vzgoje.

Kakšne so bile posledice selitev

Indoevropejcev

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

V učbeniku na strani 15 si učenci

ogledajo zemljevid razselitve

Indoevropejcev in ga analizirajo:

• Od kod izvirajo Indoevropejci

• Kam so se naselili Slovani

• Kam so se naselili Germani

• Kam so se naselili Kelti

• Katero indoevropsko ljudstvo se je

naselilo v današnjo Turčijo

• Katero indoevropsko ljudstvo se je

naselilo v današnjo Skandinavijo

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci pripravijo zgodovinsko govorno

uro (v sodelovanju s slavisti), v kateri

s pomočjo pisnih virov predstavijo

indoevropsko skupino jezikov in današnje

indoevropske jezike. Pojasnijo tudi izvor

in pomen poimenovanja indoevropski.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(iskanje povezav)

Učitelj pripravi razrezanko z besedami v

tabeli iz poglavja Kakšne so bile posledice

selitev Indoevropejcev v učbeniku na

strani 29. Učencem naroči, naj si besede

v tabeli preberejo, nato pa učbenike

zaprejo. V razredu se lahko organizira

tekmovanje med skupinami. Zmaga

skupina, ki najhitreje sestavi tabelo.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci s pomočjo slovarjev v šolski

knjižnici pripravijo tabelo za besede

5 slovanskih jezikov, podobno tabeli v

učbeniku na strani 33.

Prve civilizacije v Ameriki

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnim gradivom (fotografi jo)

Učitelj učencem pokaže fotografijo

majevske piramide Chichen Itza in

učence povpraša, ali prepoznajo stavbo

na sliki. Sliko učitelj lahko najde tudi

na spletni strani www.new7wonders.

com, saj je bila piramida 7. julija

2007 razglašena za enega od sedmih

svetovnih čudes sodobnega sveta.

AKTIVNOST: metode dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Na spletni strani www.youtube.com

učitelj v okno Search vpiše maya

civilization. Na seznamu videoposnetkov

izbere tiste, ki nosijo naslov Lost

Civilization – Maya, najbolje prvega

(skupaj jih je 6 in vsak je dolg okoli 8

minut).

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.

civilization.ca/civil/maya/mmc01eng.

html.

Izberejo razdelek Cities of the Ancient

Maya ter poiščejo odgovore na vprašanja:

• Katera majevska mesta prikazujejo

fotografije

• Katere objekte v teh mestih fotografije

predstavljajo

• Nato učenci izberejo razdelek Writing

and Hieroglyphics ter poiščejo odgovore

na vprašanja:

- Prerišejo znak za nebo, kralja, hišo in

otroka.

- Ali so danes majevski hieroglifi

razvozlani

• Če učenci izberejo razdelek The

Maya Today, lahko poiščejo odgovore na

vprašanja:

- Koliko Majev danes še živi

- V kateri državi živi največja skupina

- S čim se v glavnem preživljajo

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učitelj učencem postavi vprašanje:

Kako to, da so se zgodnje ameriške

civilizacije razvijale podobno kot

civilizacije drugod po svetu kljub temu, da

z njimi niso bile v stiku

Pri razmišljanju lahko učitelj učence

usmeri k razmisleku o podobnosti

med ljudmi iz različnih delov sveta;

o odvisnosti od podobnih virov za

preživetje; o razvoju človeške družbe …

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www7.

nationalgeographic.com/ngm/0708/

feature2/index.html obiščejo razdelek

Maya Rise and Fall, kjer:

• izvedo več o zgodovini majevske

civilizacije (Feature Main Page),

• si lahko na interaktivnem zemljevidu

ogledajo območja majevskih mest

(Interactive Map);

• s klikom na imenu mesta si lahko

ogledajo fotografijo ostankov v mestu,

• lahko s pomočjo zemljevida ugotovijo,

katera mesta so pripadala posameznemu

obdobju majevske civilizacije in v

katerem obdobju je obstajalo največ mest

(Mission Projects), svoje znanje o Majih

preizkusijo v kvizu (Maya Quiz).

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Ob kateri reki se je začela razvijati

civilizacija ob današnji reki Ind

• Kako razvita je bila indska civilizacija

• Kakšne spremembe je povzročil

prihod Arijcev v Indijo

• Ob katerih rekah se je začela razvijati

kitajska civilizacija

• Kaj je omogočilo razvoj kitajske

civilizacije

• Kdo so bili Indoevropejci

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci preberejo poglavje prve civilizacije v Ameriki v učbeniku na strani 34. Izpolnijo

spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Olmeki

Zapoteki

Ameriške razvite kulture

v srednjem veku

Chavín

Moche

34


PONOVIMO

ZNAČILNOSTI CIVILIZACIJE

PRVE CIVILIZACIJE

KDAJ 4. tisoč pr. Kr.

NAVEDI PRVE CIVILIZACIJE

ZAPIŠI ENO ZNAČILNOST CI-

VILIZACIJE NA LEVI STRANI

1.

mesta

1.

egiptovska

ob reki Nil

2.

obrtniki

2.

judovska

monoteizem

3.

ustanove

3.

feničanska

trgovina

4.

pisava

4.

indska

ob reki Ind

5.

napredna tehnologija

5.

kitajska

Modra in Rumena reka

6.

mezopotamska

ob Evfratu in Tigrisu

PRVE CIVILIZACIJE RODOVITNEGA POLMESECA

1. (vodi državo)

kralj

DRUŽBA

Na zemljevidu:

• pobarvaj obseg držav prvih civilizacij rodovitnega polmeseca,

• obkroži njihova središča,

• obkroži reke, ki so bile pomembne za posamezno civilizacijo

2. POMOČNIKI VLADARJA:

(delo)

vodijo vojsko, verske obrede

3. obrtniki

:

(delo)

izdelujejo izdelke

4. kmetje

:

(delo)

kmetujejo

5. nesvobodni

sužnji – brez pravic

30

35


PONOVIMO

GRADBENI DOSEŽKI

Zakaj so vladarji gradili veličastne palače

Da so pokazali svojo veličino.

Kako so zgradili te velike stavbe

S pomočjo sužnjev in tehnike.

Prve civilizacije so zapustile številne zgradbe. Njihova imena vpiši v ustrezen prostor in jih pobarvaj.

piramide templji mesta

KULTURNA DEDIŠČINA PRVIH CIVILIZACIJ

PISAVA

PRVE ZNANOSTI

VERSTVA

A. Poimenuj posamezno pisavo.

B. S številkami razvrsti pisave

od tiste, ki se je pojavila najprej

(1), do tiste, ki se je razvila

najkasneje (3).

B.

A.

A.

Aa Bb Cc Čč

Dd Ee Ff Gg

Hh Ii Jj Kk

A.

klinopis

hieroglifi

alfabet

1

B.

2

B.

3

Kaj je vplivalo na pojav prvih

znanosti

naravni pojavi,

vsakdanje potrebe

K vsaki znanosti zapiši, kaj so

poznali.

MATEMATIKA

seštevanje, množenje ...

ASTRONOMIJA

opazovanje zvezd, koledar ...

MEDICINA

oskrba ran in zlomov ...

Zakaj je bila v Egiptu medicina

zelo razvita

zaradi mumificiranja

Večina ljudstev prvih civilizacij

je verovala v več bogov, kar

imenujemo

politeizem

Hebrejci pa so verovali v enega

boga, kar imenujemo

monoteizem

Spodnjim imenom bogov pripiši, s

katerim ljudstvom jih povezujemo.

JAHVE

BUDA

AMON-RA

BRAHMA

Ljudje so v čast bogov gradili

templje

in izdelovali

Hebrejci

Indijci

Egipčani

Indijci

36

31

kipe


Antična Grčija:

izumitelji demokracije in občudovalci lepote

42 Prve razvite kulture na današnjih grških tleh

44 Grki so živeli v različnih polisih

47 Grki kot skupnost

49 Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Šparto

52 Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar

54 Antična grška kultura

56 Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj

58 Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji

UČNO GRADIVO

LITERATURA ZA UČITELJE:

• Cecil Maurice Bowra, Klasična Grčija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.

• Rajko Bratož, Grška zgodovina: kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo, ZZDS in Študentska založba Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1997.

• Pierre Briant, Aleksander Veliki, DZS, Ljubljana, 1999.

• Robert Browning, The Greek world, classical, byzantine and modern, Thames & Hudson, London, 1999.

• R. G. A. Buxton, The complete book of Greek mythology. Thames & Hudson, New York, 2004.

• C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980.

• Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.

• Furio Durando, Antična Grčija: zarja zahoda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

• Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996.

• Kajetan Gantar, Helenizem, DZS, Ljubljana, 1978.

• Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

• Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994.

• Michael Grant, Miti starih Grkov in Rimljanov, DZS, Ljubljana, 1968.

• Herodotus: Zgodbe (dve knjigi), DZS, Ljubljana, 1953.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.

• Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

• Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

• Pierre Léveque, Rojstvo Grčije, DZS, Ljubljana, 1995.

• Daniel Levski, Le začnimo pri homeri, Šport, letnik 53, štev. 2, stran 29-32, Ljubljana, 2005.

• Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

• Walter Otto, Bogovi Grčije: podoba božanskega v zrcalu grškega duha, Nova revija, Ljubljana, 1998.

• Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.

• Tomaž Pavlin, Hereje – tekmovanja antičnih devic, Šport mladih, letnik 13, številka 108, stran 6-7, Ljubljana, 2005.

• Tomaž Pavlin, Antične olimpijske igre, Šport, letnik 44, štev. 2/3, stran 38-42, in štev. 4, stran 27-31, Ljubljana, 1996.

• Plutarchus, Aleksander Veliki, Obzorja, Maribor, 1973.

• Plutarchus, Življenje velikih Grkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.

• Anton Sovre, Stari Grki (reprint iz leta 1939), Slovenska matica, Ljubljana, 2006.

• Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.

• John Thorley, Atenska demokracija, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998.

• Thucydides, Peloponeška vojna, DZS, Ljubljana, 1958.

• Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).

• Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.

• Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987.

• Karl Vorländer, Zgodovina filozofije, Slovenska matica, Ljubljana, 1968.

• Bart Keith Winer, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.

• Zbirka Človek in čas:

• 2. knjiga: Klasična doba. Helenistična doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

• Zbirka Svet okoli nas:

• Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000.

• Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.

• Zgodovina v slikah, knjiga 2, DZS, Ljubljana, 1976.

37


Antična Grčija:

izumitelji demokracije in občudovalci lepote

LITERATURA ZA UČENCE:

• Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Russell Ash, Velika čuda sveta, Mladinksa knjiga,, Ljubljana, 2002.

• Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001.

• Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

• Karen Brookfield, Pisave, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999.

• Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.

• Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.

• Gian Paolo Ceserani, Kreta, Domus, Ljubljana, 1989.

• Gian Paolo Ceserani, Troja, Domus, Ljubljana, 1989.

• Peter Chrisp, Stara Grčija, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.

• Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006.

• Furio Durando, Antična Grčija: zarja zahoda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

• Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994.

• Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000.

• Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

• Neil Grant, Veliki slikovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.

• John Guy, Grki, Grlica, Ljubljana, 2006.

• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

• Myrtle Langley, Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.

• Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

• Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

• Raquel López Melero, Kako so živeli Grki, EWO, Ljubljana, 1994.

• Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Fiona Macdonald, Zakaj neki so stari Grki gradili svetišča in druga vprašanja o stari Grčiji, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.

• Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997.

• Gilbert Meadows, Mali antični leksikon, Mihelač, Ljubljana, 1995.

• Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.

• Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001.

• Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001.

• Christopher Rice, Otroci skozi čas: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997.

• Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005.

• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996.

• Zbirka Človek in čas:

• 2. knjiga: Klasična doba. Helenistična doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

• Zbirka Svet okoli nas:

• Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000.

• Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996.

• Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004.

• Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.

LEPOSLOVJE:

• Aeschylus, Peržani; Vklenjeni Prometej, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982.

• Euripides, Helena, Modrijan, Ljubljana, 2006.

• Euripides, Elektra, Obzorja, Maribor, 1978.

• Euripides, Medeja; Ifigenija pri Tavrijcih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.

• Euripides, Trojanke, Obzorja, Maribor, 1975.

• Homerus, Iliada, Mihelač, Ljubljana, 1992.

• Homerus, Odiseja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994.

• Valerio Massimo Manfredi, Aleksander Veliki (3 knjige), Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003 (tudi Vale Novak, Ljubljana, 2006).

• O pesništvu: Homer, Hesiodos, Anonymus, Platon, Aristoteles, Horatius, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963.

• Plato, Izbrani dialogi in odlomki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.

• Plato, Zbrana dela, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2006.

• Sophocles, Antigona, Kralj Ojdipus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.

• Sophocles, Elektra, Obzorja, Maribor, 1985.

• Starogrška lirika, DZS, Ljubljana, 1964.

• Gustav Schwab, Najlepše antične pripovedke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

MLADINSKA LITERATURA

• Lucy Coats, 100 grških mitov za otroke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.

• Mate Dolenc, Morja široka cesta, Mladika, Ljubljana, 2000.

• Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003.

• Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006.

• Miti in legende, OKA, Ljubljana, 2006.

• Mary Pope Osborne, Stara Grčija in olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2006.

• Mary Pope Osborne, Začele so se olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2004.

• Eduard Petiška, Stare grške bajke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.

• Si-yuan Liu, Arhimed: skrivnost kraljeve krone, Didakta, Radovljica, 2002.

• Gustav Schwab, Najlepše antične pripovedke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

38


Antična Grčija:

izumitelji demokracije in občudovalci lepote

FILMI (IZBOR)

• Aleksander, r. Oliver Stone, ZDA, 2004.

• Aleksander Veliki (animirani film), r. Daehong Kim, ZDA, 2006.

• Mladi Aleksander Veliki, r. Jalal Merhi, ZDA, 2007.

• 300, r. Zack Snyder, ZDA, 2006.

• Troja, r. Wolfgang Petersen, ZDA, 2004.

DOKUMENTARNI FILMI

• Atenska demokracija, Jack; Zavod za šolstvo in šport, Ljubljana, 1992.

• Odisej, Dnevnik, Mediafilm, Ljubljana, 2006.

• Starodavni Grki, Boomark, Tržič, 2000.

SPLETNE STRANI (IZBOR)

Splošno o Grčiji

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Dija

• http://ro.zrsss.si/borut/zgodovina/grki/delavnica.htm

• www.ancientgreece.com/

• www.museum.upenn.edu/Greek_World/index.html

• www.historyforkids.org/learn/greeks/

• www.woodlands-junior.kent.sch.uk/Homework/Greece.html

Minojska kultura

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Minojska_doba

• www.akropola.org/material/clanki/clanki_mit_o_labirintu.html

• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/minoan_01.shtml

• www.dimitrisvilla.gr/index.phpp=9&sp=28

• www.dilos.com/location/13406

Mikenska kultura

• www.beepworld.de/members27/solskicentercelje/borisgorupic.htm

• www.znanje.org/i/i19/99iv04/99iv0403/page4.htm

• www.greeklandscapes.com/greece/mycenae.html

• www.mnsu.edu/emuseum/archaeology/sites/europe/mycenae.html

• www.odysseyadventures.ca/articles/mycenae/article_mycenae.htm#mycenae

• http://jade.ccccd.edu/Andrade/WorldLitI2332/SlidesMycenae.html

Troja in trojanska vojna

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Trojanska_vojna

• http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Gr/grDilema_s.html

• www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/grki-verovanje/uganke.htm

• www.stanford.edu/~plomio/history.html

• www.timelessmyths.com/classical/trojanwar.html

• www.temple.edu/classics/troyimages.html

Temno obdobje v grški zgodovini

• www.ancientgreece.co.uk/

• www.wsu.edu/~dee/MINOA/MINOA.HTM

Grški polisi

• http://uciteljska.net/ucit_dl.phpid=164&sid=8b8da39224f5f71be4c5a05015025119&n=0

• www.wsu.edu/~dee/GLOSSARY/POLIS.HTM

• http://wps.prenhall.com/hss_king_westernciv_2/0,6774,207415-,00.html

• http://academic.reed.edu/humanities/110tech/polisfoundations.html

• www.richeast.org/htwm/Greeks/Polis/GREECE.html

Grško preseljevanje po Sredozemlju

• http://uciteljska.net/ucit_dl.phpid=166&sid=8b8da39224f5f71be4c5a05015025119&n=0

• www.let.leidenuniv.nl/history/migration/chapter121.html

Grško-perzijske vojne

• www.h2oteam.com/menu_item=apnea

• www.wsu.edu/~dee/GREECE/PERSIAN.HTM

• www.socialstudiesforkids.com/subjects/persianwars.htm

• http://home.swipnet.se/~w-63448/grekhist3.htm

• http://library.thinkquest.org/CR0210200/ancient_greece/persian_war.htm

• www.historyforkids.org/learn/greeks/history/classical.htm

Družba v antični Grčiji

• http://baza.svarog.org/zgodovina/stari_vek/homer_periklej.php

• www.crystalinks.com/greekslavery.html

• www.wsu.edu/~dee/GREECE/SPARTA.HTM

• www.lewrockwell.com/long/long9.html

• http://encarta.msn.com/encyclopedia_1741501460_4/Ancient_Greece.html#s20

39


Antična Grčija:

izumitelji demokracije in občudovalci lepote

Položaj žensk

• www.angelfire.com/ca3/ancientchix/

• www.womenintheancientworld.com/index.htm

• www.richeast.org/htwm/Greeks/costume/costume.html

Prehrana Grkov

• www.altanet.si/jenny/index2.html

• www.greek-recipe.com/static/ancient/ancient3.html

• www.historylink102.com/greece3/food.htm

Sparta

• http://baza.svarog.org/zgodovina/stari_vek/grska_druzba.php

• http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0parta

• www.csupomona.edu/~plin/ls201/greece4.html

• http://elysiumgates.com/~helena/Education.html

• www.crystalinks.com/greekeducation.html

• www.pbs.org/empires/thegreeks/educational/lesson1.html

Atenska demokracija

• www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1884/privatna_lastnina/pogl05.htm

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Perikles

• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greekcritics_01.shtml

• www.historyforkids.org/learn/government/democracy.htm

• http://ancienthistory.about.com/cs/greekfeatures/a/democracyriseof.htm

• www.dadalos.org/int/Demokratie/Demokratie/Grundkurs2/antike/antike.htm

Peloponeške vojne

• http://classics.mit.edu/Thucydides/pelopwar.1.first.html

• http://histclo.com/essay/war/anc/aw-pel.html

• http://plato-dialogues.org/tools/chrono.htm

Olimpijske igre

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Olimpijske_igre

• www.gea-on.net/clanek.aspID=465

• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greek_olympics_01.shtml

• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greek_olympics_gallery.shtml

• http://minbar.cs.dartmouth.edu/greecom/olympics/

• www.museum.upenn.edu/new/olympics/olympicintro.shtml

Grški bogovi

• http://ro.zrsss.si/projekti/medanticnimibogovi/

• http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Gr/grMyth-AsSrc_s.html

• http://grskibogovi.zvezdica.net/

• www.zgodovina.org/datoteke/grski_bogovi.ppt

• http://ablemedia.com/ctcweb/consortium/ancientolympians.html

• www.mythweb.com/

• www.greek-gods.info/

Klasična umetnost

• http://en.wikipedia.org/wiki/Art_in_ancient_Greece

• http://witcombe.sbc.edu/ARTHgreece.html

• http://historylink101.com/lessons/art_history_lessons/greek_art.htm

Grška znanost

• www.angelfire.com/ca5/ancientgreecescience/

• www.historyforkids.org/learn/greeks/science/

• www.crystalinks.com/greekscience.html

• www.healthsystem.virginia.edu/internet/library/historical/artifacts/antiqua/

• www.nlm.nih.gov/hmd/greek/index.html

Vzpon Makedonije (Filip II.)

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Filip_II._Makedonski

• wso.williams.edu/~junterek/philip.htm

• www.livius.org/phi-php/philip/philip_ii.htm

• www.historyofmacedonia.org/AncientMacedonia/PhilipofMacedon.html

• www.socialstudiesforkids.com/wwww/world/philipdef.htm

Aleksander Veliki

• http://projekti.svarog.org/aleksander_veliki/

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_III._Makedonski

• http://1stmuse.com/frames/

• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/alexander_the_great_01.shtml

• http://atgspot.com/alex_web/index.htm

• www.ancientmacedonia.com/AlexandertheGreat.html

• http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/latest_news/110852.stm

40


Antična Grčija:

izumitelji demokracije in občudovalci lepote

Helenizem

• www.znanje.org/i/i21/01iv08/01iv0802m/aleksandrija.htm

• http://i-cias.com/e.o/alexandr.htm

• www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2002/di/bajramovic/ena/Pitagora.html

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Eratosten

• http://ales.ledina.org/projekti/timko/evklid/EVKLID/EVKLID.htm

• www.molloy.edu/sophia/ancient_lit/hellenisticage1.htm

• www.tigtail.org/TIG/S_View/TVM/E/Ancient/Greek/Greek-art/greek-5.macedonian.html

• www.compuhigh.com/demo/arthistles01.htm

• www.iep.utm.edu/a/astr-hel.htm

UČILA

• Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006.

• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.

• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.

• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.

• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996.

• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.

• Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI

• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004.

• Zgodovina antične Grčije, Svarog, Miklavž, 2003.

• Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

• Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI

• Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20letne%2

• 0delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc)

• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.

• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001.

• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.

• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.

• Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.

• revija Primary Teaching, Historical Association, London.

• revija, History Teaching, Historical Association, London.

• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)

• www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)

• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)

• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)

• www.schoolhistory.co.uk

• www.learnhistory.org.uk

• www.HistoryontheNet.com

• www.historylearningsite.co.uk

• www.activehistory.co.uk

• www.historyitt.org.uk

• www.hyperhistory.org

• www.nchs.ucla.edu

• http://worldhistoryforusall.sdsu.edu

• www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, športna vzgoja, matematika

41


Prve razvite kulture

na današnjih grških tleh

UČNI CILJI

Učenec:

▶ opiše značilnosti grške

pokrajine,

▶ opiše minojsko in

mikensko kulturo,

▶ oceni pomen minojske in

mikenske kulture,

▶ pojasni trojansko vojno.

Kaj je oblikovalo življenje na današnjih

grških tleh

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnimi gradivom

Učitelj na tablo pritrdi slike tipične

grške pokrajine in nekaterih najbolj

znanih grških zgodovinskih spomenikov.

Učenci:

• opišejo podobe na slikah,

• ugotavljajo, kaj povezuje slike

(Grčija) oziroma katero državo

prikazujejo.

AKTIVNOST: metoda dela slikovnim

gradivom (fotografi jo)

Učenci si ogledajo fotografiji v učbeniki

na strani 37 in ju analizirajo:

• opišejo značilnosti grške pokrajine in

podnebja (to spoznajo že pri geografiji),

• pojasnijo, zakaj je to območje

primerno za naselitev in ga primerjajo s

pokrajino in podnebjem prvih civilizacij.

AKTIVNOST: slikovna demonstracija

in motivacijska tehnika (zapisovanje

zamisli)

Učitelj na tablo pritrdi sliko morja, okoli

nje pa učenci vpisujejo ključne besede, s

katerimi označijo pomen morja za Grčijo.

BODIMO USTVARJALNI: izdelava

modela v peskovniku

V peskovniku učenci izdelajo model obale

in pristanišča ter s papirnatimi ladjami

ponazorijo pomen morja za Grke.

AKTIVNOST: metoda slikovne

demonstracije in metoda razgovora

Učitelj učencem pokaže nekaj turistični

prospektov o Grčiji, ki so jih pripravile

turistične agencije. Učenci opišejo

predstavitve Grčije in ugotavljajo, kakšen

pomen ima morje oziroma obala z otoki

za Grke danes (turizem).

Minojci so bili uspešni trgovci

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo legendo o Minotavru

v učbeniku na strani 38 in pisni viri

analizirajo:

• Nad katerim mestom so Minojci imeli

oblast

• Pomisli, zakaj Atenci davka niso

plačevali v denarju

• Kdo je bil Minotaver

• Kaj je labirint

Prve razvite kulture na

današnjih grških tleh

Kaj je oblikovalo življenje na današnjih grških tleh

Na zgodovino prebivalcev današnje Grčije je močno vplivala pokrajina.

1. Oglej si klimogram Aten.

A. Navedi značilnosti podnebja, ki prevladuje v Grčiji.

vroča poletja, mile zime

B. Kako imenujemo tovrstno podnebje

sredozemsko (mediteransko)

C. Zakaj je tako podnebje ugodno za naselitev

zaradi milega podnebja

2. Z modro barvico obkroži dobrine, ki so jih proizvajali v Grčiji, z rdečo pa tiste, ki so jih uvažali.

pšenica les olive grozdje dragocene kovine

Minojci so bili uspešni trgovci

Na Kreti se je v 2. tisočletju pr. Kr. razvila minojska kultura.

3. Preberi besedilo v učbeniku na straneh 37–38, ki se nanaša na minojsko kulturo ter odgovori na vprašanja.

A. Na zemljevidu na drugi strani pobarvaj Kreto in

obkroži minojsko središče na otoku.

B. Minojci so bili uspešni trgovci. Katere izdelke so

prodajali po Sredozemlju

drage kovine, obrtne izdelke

C. Katero legendo prikazuje ilustracija

o Minotavru

Č. Nad katerim mestom naj bi imeli oblast Minojci

po tej legendi

Atenami

Č. Iz legende poznamo pojem LABIRINT.

Razloži ga.

Stavba, iz katere je težko najti izhod.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (fotografi jo)

Učenci si ogledajo fotografije iz muzeja

v Heraklionu na Kreti, ki jih najdejo na

spletni strani www.ancient-greece.org/

images/museums/heraklion-mus/index.

htm in jih analizirajo:

• Katere živali so upodobljene

• Kateri predmeti so na fotografijah

Čemu so služili

• Učenci nekaj tipičnih predmetov na

fotografijah glede na njihovo uporabnost

razvrstijo v tabelo: orožje, nakit, uporaba

v gospodinjstvu.

VEČ O …

V četrtem stoletju pr. Kr. je grški filozof

Platon v svojih zapisih omenil otok

Atlantida (angl. Atlantis), ki naj bi nekoč

obstajal v grškem morju. Atlantida naj

bi bila izjemno močna in njena oblast

naj bi segala celo do zahodne Evrope in

Afrike. Atlantido naj bi po zapisu Platona

uničil potres. Že antični učenjaki so

razpravljali o lokaciji Atlantide, a do

danes strokovnjaki niso uspeli potrditi

obstoja Atlanide. Tudi njena domnevna

lokacija v območju Sredozemskega

morja ni določena, nekateri strokovnjaki

jo povezujejo z otoki (Sardinijo, Kreto,

Santorinijem, Ciprom itd.), drugi

Na območju današnje Grčije so v 2. tisočletju pr.

Kr. že obstajale razvite kulture. Ugodne razmere

so prebivalcem omogočile razvoj kmetijstva,

presežek dobrin pa razvito trgovanje. Prvi razviti

kulturi sta bili mikenska in minojska.

T = 17,8 o C

Atene

n. v. = 107 m

P = 402 mm

J F M A M J J A S O N D

33

s Sinajskim polotokom. Nekateri

strokovnjaki pa lokacijo Atlantide

postavljajo celo na druga območja po

svetu, na primer na Kanarske otoke in

v Bermudski trikotnik. Mnogi obstoj

Atlantide zanikajo in Platonov zapis o

Atlantidi razlagajo kot izmišljen opis

idealne države.

42


Prve razvite kulture na današnjih grških tleh

Mikenci so bili dobri vojaki

V začetku 2. tisočletja pr. Kr. so na območje današnje Grčije prišli indoevropski priseljenci, ki so prišli pod

vpliv kulture staroselcev. Ena od skupin se je ustalila na Peloponezu in ustvarila mikensko kulturo.

4. Oglej si zemljevid.

A. Z X na njem označi Mikene.

B. Kaj je Mikencem omogočilo nadzor okoliških vasi in mest

dobra vojska

C. Kakšne so bile mikenske palače

močno zavarovane

5. Med spodnjimi trditvami so nekatere nepravilne. Pravilne odkljukaj, nepravilne pa popravi.

MIKENE SO NADZIRALE OKOLIŠKE VASI IN DALJNA MESTA, TUDI ATENE.

DRŽAVO JE VODILA LJUDSKA SKUPŠČINA, KI JE IMELA NADZOR NAD VSO MIKENSKO DRUŽBO.

DRŽAVO JE VODIL KRALJ, KI JE IMEL VSO OBLAST.

MIKENCI SO PLULI PO SREDOZEMLJU TER PRIŠLI CELO DO ŠPANIJE.

MIKENCI SO PLULI PO SREDOZEMLJU TER PRIŠLI DO SIRIJE IN EGIPTA.

Zgodila se je trojanska vojna

Okrog leta 1200 pr. Kr. je potekala trojanska vojna, o kateri je pesnik Homer zapustil pesnitev Iliada.

6. Preberi odlomek v učbeniku na strani 39, ki govori o boju med glavnima junakoma v trojanski vojni.

A. Katera junaka sodelujeta v boju ______________________________ Hektor

in ____________________________

Ahil

B. Katera boginja se vmeša v boj Komu pomaga

Atena, ki pomaga Ahilu.

C. Pojasni vlogo trojanskega konja v vojni.

Z njegovo pomočjo so Grki v Trojo pretihotapili vojake.

RADOVEDNEŽ

Znamenito trojansko vojno je ameriški režiser Ridley Scott upodobil v filmu Troja. Če si si film ogledal, lahko svojim sošolcem predstaviš

njegovo vsebino in glavne junake.

Mikenci so bili dobri vojaki

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učenci obiščejo spletno stran www.

history.com in v okno Search vpišejo

geslo MYCENAE. Izberejo Engineering an

Empire: Peter on the Tomb of Agamemnon

in si ogledajo posnetek grobince

mikenskega kralja Agamemnoma.

Ugotovijo:

• Kako je zgrajen vhod v grobnico

• Kako je narejena notranjost grobnice

Zgodila se je trojanska vojna

AKTUALIZACIJA

Učitelj učence opozori na sodobno

uporabo besedne zveze trojanski konj,

ki predstavlja škodljiv računalniški

program, ki se skrit za nekim drugim

programom (igrico ali sliko) instalira

na uporabnikov računalnik in s tem

omogoča tujcu vpogled v računalnik

oziroma poškoduje datoteke v

računalniku.

AKTIVNOST: metoda slikovnografi

čnih izdelkov

Učenci narišejo prizore iz trojanske vojne,

na primer trojanskega konja.

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj učencem predvaja film Troja.

Učenci prikazani film analizirajo:

• ugotovijo čas in prostor dogajanja,

• opišejo, kako je v filmu prikazano

mesto Troja,

• ugotovijo in opišejo glavne osebe,

njihovo funkcijo in značaj,

• opišejo, v čem sta se razlikovala in v

čem sta si bila podobna Ahil in Hektor,

• ugotovijo, kakšna je bila odgovornost

(trojanskega) princa,

• opišejo opremo vojakov,

• navedejo odlike dobrega vojaka,

• ugotovijo, od česa je bil odvisen

vojaški uspeh,

• pojasnijo, kakšen pomen so za Grke

imeli bogovi,

• ocenijo, ali sta v filmu objektivno

prikazani obe bojujoči se strani,

• razložijo naslednji stavek iz filma

»Zgodovina si zapomni kralje, ne vojake«.

34

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo odlomek iz Homerjeve

pesnitve Iliada, (6. spev) v katerem

Hektor pooseblja ideal tedanje dobe

– »arete« - krepost in odličnost, ki so

ju Grki izkazovali v bojih in kasneje na

športnih prireditvah: moč, telesna lepota,

pogum, iznajdljivost, junaštvo.

»Hektor, zdaj ti si mi vse, si oče, si mati

mi častna, brat si mi, Hektor, ti sam in

mož moj mladostno cvetoči!

Bodi usmiljen, te prosim, ostani zdaj tukaj

na stolpu, ah, ne daj, da sirota tvoj sin

bo, da jaz bom vdova! Trume pa k smokvi

postavi, tu mesto je najbolj dostopno, s

tega se kraja nasprotnik najlaže popne

na obzidje: trikrat so tu poskušali naskok

že prvi junaki, silna dvojica Ajantov in

Idomeneus veleslavni, brata Atrida celo

in viteški dedič Tidea, bodi da kdo jim je

izdal, nemara kak videc izveden, bodi da

lastni pogum jih v to spopada in žene!«

Nji odvrne na to v gizdavi perjanici

Hektor:

»Žena, i mene je skrb: vse to mi hodi

po glavi; vendar bi sram me bilo pred

možmi in ženami Trojancev, ker bi me

imeli za šlevo, če bojni bi ognil se vihri.

Brani pa tudi srce: od nekdaj naučen sem

junaštva, zmeraj le v prvih redeh stojim

med svojimi v boju, slavo veliko iščoč, da

okitim očeta in sebe.

Vem le predobro, o vem, glas notranji

davno mi pravi: sinil bo dan, ko sesuje se

v prah naš Ilion sveti, Priam izgine pod

njim in Priama rod kopjanika!

Vendar ni toliko skrb me nesreče, ki pride

nad Trojo, matere same ne žal, očeta ne

Priama, kralja, manj mi še bratov je mar,

ki bo mnogo jih padlo junakov, zemljo

močilo s krvjo, pod mož sovražnih udarci,

kolikor zate me strah je, da kmalu odvede

te solzno kdo železnih Ahajcev in dan ti

utrne svobode:

revica moja, na Grškem ob statvah tujih

boš stala,

sužnja na tujčev ukaz vodo zajemala iz lokev,

z mračno nevoljo v srcu, a trda te pest

bo krotila.«

Učenci analizirajo prebrano vsebino:

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Opišejo grško pokrajino.

• Navedejo prve razvite kulture na

današnjih grških tleh.

• Katere so bile značilnosti minojske

civilizacije.

• Kaj je povzročilo propad kulture na Kreti

• Zakaj so imele Mikene močno obzidje

• Kje je bila Troja

• Ali se je trojanska vojna resnično zgodila

• Zakaj se je Hektor kljub prošnjam

svoje žene odločil, da gre v boj

• Kakšna prihodnost čaka njegovo ženo,

če bo on boj izgubil

• Naštej družbene skupine, ki so v

odlomku omenjene.

• Kateri družbeni skupini je pripadal Hektor

43


Grki so živeli

v različnih polisih





UČNI CILJI

Učenec:

opiše značilnosti temnega

obdobja,

opiše značilnosti polisa,

navede različne oblike

vladavine v grških polisih,

našteje in opiše družbene

sloje v antični Grčiji.

Grki so živeli

v različnih polisih

Selitve indoevropskih Grkov so uničile prve

razvite kulture na grških tleh. Grška plemena se

niso nikoli združila in ustanovila enotne države,

ampak so Grki živeli v mestnih državah – polisih.

Najprej je nastopilo »temno obdobje«

Po propadu minojske in mikenske kulture je nastopilo približno 400-letno obdobje, ki so ga zaznamovale

selitve grških ljudstev.

1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 35 in smiselno dopolni besedilo.

Grško ljudstvo so bili __________________, Dorci _____________________ Jonci in ___________________.

Ahajci

Poselili so otoke v _____________________, Sredozemskem _____________________ Egejskem in ______________ Jonskem morju

ter polotoka ____________________ Peloponez in _________________. Atika V Mali Aziji so grška plemena

naselila ___________________, Jonijo ____________________ Eolijo in ______________________. Dorido

Grki so

Najprej je nastopilo »temno obdobje«

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnim gradivom

Učitelj na tablo prilepi oziroma

nariše grško zastavo. Učence vpraša,

simbol katere države je zastava, kaj

simbolizira, in če so po njihovem mnenju

že antični Grki poznali to zastavo.

Skupaj ugotovijo, da Grki niso poznali

enotne države, ampak so bili podobni

Feničanom, ki so poznali mestne

državice.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran Evropske

centralne banke www.ecb.int/bc/euro/

coins/html/index.sl.html in na seznamu

predstavitve evrokovancev izberejo

Grčija:

• Kateri simboli, povezani z antično

Grčijo, so na grških evrokovancih

• K katerimi dogodki so ti antični

simboli povezani

sebe imenovali _____________________, Heleni

svojo deželo pa __________________.

Helada

2. Katera trditev pravilno opisuje izraz »temno obdobje« grške zgodovine Podčrtaj jo.

a. Na Zemlji je prevladovala tema, saj je Sonce za več mesecev zakrila Luna.

b. Grški prostor je v razvoju nazadoval, saj Grki niso znali pisati in je bila njihova kultura manj razvita od minojske

in mikenske.

c. Pripadniki grških plemen so se oblačili pretežno v oblačila temnih barv.

Kaj je bilo značilno za polise

Grki niso ustanovili enotne države, ampak so živeli v razdrobljenih mestnih državicah, polisih.

3. Pobarvaj značilnosti polisov.

SAMOSTOJNE MESTNE

DRŽAVE

SESTAVLJA JIH MESTO IN

PODEŽELJE

VOJAŠKI IMPERIJ

MAJHNE DRŽAVE SESTAVLJA JIH VEČ VASI VSAK IMA SVOJEGA KRALJA

4. Polisi so se razlikovali po obliki vladanja. Poveži oblike vladanja z njihovimi opisi.

MONARHIJA

ARISTOKRACIJA

OBLAST JE IMELO LJUDSTVO

DRŽAVO JE VODIL KRALJ

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo odlomek iz pesnitve

Odiseja (4. spev), ki je izvrsten vir za

spoznavanje družbe in življenja v temnem

obdobju.

Potnika prideta v Sparto, ležečo v

prostrani kotlini, kreneta ravno na dvor, k

Menelau, junaškemu kralju. Tu ga dobita

pri gostju, v krogu številnega roda:

svatbo obhaja sinu in hčere brezgrajne v

palači. /.../

Ti se torej tako gostijo v visoki palači,

svoji ljudje in sosedje preslavnega

kneza Atrida, (židane volje so vsi; med

njimi pa pevec božanski poje in strune

ubira, obenem se sredi med gosti v

ritmu napeva prevrača dvojica okretnih

glumačev), mladca pa ustavita voz,

pred palačo, na vratih dvoriščnih, heros

Telemah in z njim sin Nestorja, zali

Peisistrat. Prvi ju vidi, iz hiše stopivši,

gospod Eteoneus, poslov obrtni nadzornik

ANTIČNA DEMOKRACIJA

pri slavnem vladarju Atridu. Hitro se vrne

v palačo, naznanit ju ljudstev pastirju,

blizu ustopi se predenj in reče krilate

besede: »Neki tujci so zunaj, o kralj

bogorodni,Menelas, /.../.«

Kajti kot sonca sijaj ali lune miloba

svečava sveti krog njih visoki se dom

Menelaa junaka. Kadar dosita nagleda

oko se njuno strmeče, gresta seve v kopel

in stopita v gladko kopanjo. Kadar ju

skopljejo strežne žene in natarejo z oljem,

sedeta v srajcah opranih, ogrnjena s haljo

volneno, vsak na častni stol, Atridu ob

strani, Menelau. Dekle prinese vode, za

umivanje, v zlati posodi, vliva skrbno jo

na roke in streže v srebrno torilo, potlej

OBLAST JE IMELO PLEMSTVO

potisne pred gosta gladko polikano mizo.

Kruha zatem naloži na ploščo skrbnica

častita, kruha še drugih jedil uslužno

prida od obilja.

Z lave prinese delivec na pladnjih različno

mesovje, poleg vsega pa postavi pred

njiju dva zlata kozarca. S kretnjo vabečo

veli plavolasi junak Menelaos: »Zdaj pa

kar založita, in dobro naj jed vama tekne!

/.../.«

Reče in vsakemu da po kos hrbtovine

goveje, mastne, pečene, z roko, obrok,

ki namenjen je njemu. Stegneta gosta

roke po mamljivo dišečih jedilih. Kadar

dodobra utešita si slast po pijači in jedi,

skloni Telemahos glavo prav blizu do ušes

35

Nestorida, tiho pogovor začne, da ne bi ga

slišali drugi:

»Glej, vendar, Nestorid, ti ljubljenec

mojemu srcu, kolikšen brona sijaj žari po

odmevni palači, jantarja blesk in zlata pa

srebra in drage slonovine! Tak pač ka-li

na znotraj je dom olimpskega Zeusa! To

čudovito razkošje! Kar sapo mi jemlje,

ko gledam!«

Učenci analizirajo prebrano vsebino:

• V katerem mestu se dogajanje odvija

• Kaj se dogaja v kraljevi palači

• Izpiši poklice, ki se omenjajo na dvoru.

• Katera jedila so omenjena v spevu

• Kako je kraljeva palača, to »čudovito

razkošje«, okrašena

44


5. Ob sliki navedi značilnosti polisa.

Polisi so bili po

velikosti

majhni

Osrednji prostor v

mestu je bil

trg

agora

Kako se je delila družba v antični Grčiji

Za grško družbo je bila značilna delitev na svobodne in nesvobodne na eni strani ter moške in ženske na drugi

strani.

6. Na črto pred trditvijo zapiši črko A, če trditev velja za aristokracijo (plemstvo); črko D, če velja za demos (ljudstvo)

ali črko S, če trditev velja za sužnje. Nekatere trditve veljajo za več slojev in jim lahko pripišeš več črk.

_____________ S

_____________ A, D

_____________ A, D

_____________ A, D

_____________ A, D

Grki so živeli v različnih polisih

ali

Bili so delavci brez pravic.

Bili so lastniki zemlje.

Lahko so bili bogati.

Sodelovali so pri upravljanju polisa.

Bili so svobodni.

7. Grška družba se je delila na več slojev.

A. Obkroži črko pred pravilnima odgovoroma.

Akropola je bila

trdnjava s templji

Mesta so nastala ob

vzpetinah

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku

na strani 35 zgoraj in ga analizirajo:

• Poimenujejo grška ljudstva.

• Ugotovijo območje poselitve vsakega

ljudstva.

Učitelj se lahko odloči, da učenci

na zemljevid Sredozemlja postavijo

papirnate ladje različnih barv, pri čemer

vsaka barva simbolizira eno grško

ljudstvo. Tako bo predstavitev grške

naseljenosti bolj nazorna.

Kaj je bilo značilno za polis

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku

na strani 35 zgoraj in ga analizirajo:

• Naštejejo različne grške polise.

• Primerjajo njihovo lego in sklepajo na

prevladujočo gospodarsko dejavnost v

njih.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(premetanka)

Učenci premečejo črke in dobili bodo

naslednje pojme: POLIS, AGORA,

AKROPOLA, HOPLIT.

SILOP

POLAAKRO

AOARG

TILPOH

………………………..

………………………..

………………………..

………………………..

Grška družba se je delila na:

Umetniki so izhajali iz vrst:

a. svobodne in nesvobodne a. aristokracije

b. plemiče in ljudstvo b. demosa

c. ljudstvo in sužnje c. sužnjev

B. Katera dela so v antični Grčiji opravljali sužnji

Pomoč na polju in v delavnicah, v rudnikih ...

Kako se je delila družba v antični Grčiji

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učitelj prebere odlomek iz

Demostenovega govora Proti Timokratu

v učbeniku na strani 49 spodaj. Učence

vpraša, kaj si predstavljajo pod pojmom

“svobodni možje” danes in kaj so pod

tem pojmom razumeli v antični Grčiji.

36

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

Britanskega muzeja www.ancientgreece.

co.uk in izberejo okno Daily Life:

S klikom na okno Explore lahko s pomočjo

poslikav na vazah ugotovijo:

- Kakšne igrice so se igrali otroci

(Children)

- Kako je bilo organizirano izobraževanje

(Education)

- Po čem so bile znane tračanske sužnje

(Slavery)

- Na katere inštrumente so Grki igrali

(Music and Entertainment)

- Katero ročno spretnost so morale znati

vse Grkinje, razen Špartank (Spinning

and Weaving)

• S klikom na okno Challenge spoznajo

tipično grško hišo:

- Opišejo zunanjo podobo hiše.

- Opišejo notranje prostore v hiši.

- S klikom na Start zaigrajo igrico, s

katero morajo like in predmete razvrstiti

v ustrezne prostore v hiši.

• S klikom na okno Time Challenge

podoživijo življenje grškega kmeta.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (ilustracija, besedna

preglednica) in metoda pisnografi

čnih izdelkov

Učenci s pomočjo ilustracije in besedne

preglednice v učbeniku na straneh 26

in 41 primerjajo družbene sloje v Egiptu

in v antični Grčiji. Svoje ugotovitve

predstavijo s spodnjo tabelo.

Plemstvo

Svobodni ljudje

Ženske

Sužnji

EGIPT

ANTIČNA GRČIJA

AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig

saw)

Učitelj učence razdeli v trojke, v vsaki po

en učenec sošolcema predstavi položaj

ene družbene skupine. V obliki miselnega

vzorca (oblika trikotnika) predstavijo

svoje ugotovitve ostalim.

BODIMO USTVARJALNI: slikanje na

keramiko

V sodelovanju z učiteljem likovne vzgoje

učitelj organizira slikanje na keramiko,

ko učenci upodobijo nekaj slik iz

vsakdanjega življenja v antični Grčiji.

45


AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci pripravijo zgodovinsko govorno vajo ali spis z naslovom Jaz, grški suženj.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci primerjajo položaj svobodnih žensk v Mezopotamiji, Egiptu, antični Grčiji in v

današnji zahodni družbi. Svoje ugotovitve predstavijo s spodnjo tabelo.

Mezopotamija

Egipt

Antična Grčija

Zahodna družba danes

Podrejenost možu Skrb za otroke Možnost vodenja države Možnost izobraževanja

BELEŽKE:

46


Grki kot skupnost

Grki kot skupnost

Zakaj so se Grki preseljevali po Sredozemlju

V 8. stoletju pr. Kr. se je začelo preseljevanje Grkov po Sredozemlju.

1. Pobarvaj vzroke za grško preseljevanje.

Grški polisi, ki so med seboj tekmovali, so se

združili ob grškem preseljevanju po Sredozemlju

ter proti perzijski nevarnosti.

KONEC TROJANSKE VOJNE ŠIRITEV TRGOVINE NAPAD PERZIJE




UČNI CILJI

Učenec:

navede vzroke in

posledice grškega

preseljevanja po

Sredozemlju,

opiše grško-perzijske

vojne,

oceni pomen skupnega

boja Grkov za svobodo.

NAPAD RIMLJANOV PRESEŽEK PREBIVALSTVA NASPROTJA MED POLISI

2. Oglej si zemljevid in reši nalogo s pomočjo zgodovinskega atlasa.

A. S puščicami označi smeri grške kolonizacije.

B. Na ustrezne črte vpiši imena naslednjih grških kolonij:

• Masilija

(v južni Franciji),

• Sirakuze

(na Siciliji),

• Kirene

(v severni Afriki),

• Kime

(v Južni Italiji),

MASILIJA

• Bizanc

(ob Črnem morju).

KIME

SIRAKUZE

KIRENE

BIZANC

Zakaj so se Grki preseljevali po Sredozemlju

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preučijo zemljevid v delovnem

zvezku na strani 37 in ga analizirajo:

• Kakšno zemljo so Grki iskali za

naselitev in ustanovitev kolonije

• Kaj je Grkom omogočilo plovbo v

oddaljene dele Sredozemskega morja

• Kje so bile Kirene

• Kakšen odnos je vladal med

kolonijami in matičnimi polisi

C. V čem je bil pomen

grške kolonizacije

Širila se je grška kultura in trgovina.

3. Pojasni pojme.

KOLONIZACIJA

KOLONIJA

VELIKA GRČIJA

načrtno naseljevanje

neodvisne mestne državice

ime za kolonije na južnem Apeninskem polotoku

37

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Zakaj so se Grki selili po Sredozemlju v učbeniku na strani 42.

Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

vzroki

kolonije

Selitve Grkov

po Sredozemlju

območja selitev

posledice selitev

47


Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku

na strani 43 in ga analizirajo:

• Kaj je obsegala Perzijska država pred

vojno z Grčijo

• Katere grške dele so Perzijci že

zasedli in nadzorovali pred vojno

• V katerem polisu se je začela vstaja

maloazijskih Grkov

• Po katerih poteh so Perzijci prišli do

Grčije

• Katera stran je imela več zmag:

grška ali perzijska

Grki kot skupnost

Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn

V začetku 5. stoletja pr. Kr. so potekale grško–perzijske vojne.

4. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.

A. Kako imenujemo grškega oboroženega pešca

hoplit

B. S pomočjo slike opiši njegovo oborožitev.

čelada

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo spletnih strani in

literature poiščejo podatke o Filipidesu.

oklep

ščit

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj predvaja video posnetek o grških

vojakih – hoplitih. Video lahko najde

na www.youtube.com, kjer v iskalnik

odtipka: Ancient Greek Hoplites (dolžina

3:15 minut).

Učenci posnetek analizirajo:

• Kako so opremljeni vojaki

• Kako so se bojevali

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja v

podpoglavjih.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• V čem je bil pomen grške kolonizacije

po Sredozemlju

• Kateri dejavniki so pripomogli h grški

zmagi v grško-perzijskih vojnah

meč

5. V pravilnem časovnem zaporedju od 1 do 4 razvrsti bitke v grško–perzijskih vojnah (1 pomeni bitka, ki je potekala

prva).

MARATONSKO

2 TERMOPILE 4 PLATAJE 1 3 SALAMINA

POLJE

6. V vojni so zmagali Grki. Obkroži vzroke za njihov uspeh.

a. Bili so številčnejši.

b. Poznali so domači teren.

c. Bili so bolje oboroženi.

č. Pomagali so jim Egipčani.

d. Borili so se za svobodo.

e. Imeli so dobre vojaške poveljnike.

ščitnik

RADOVEDNEŽ

Na grško-perzijske vojne nas še danes spominja atletska disciplina maraton. Kaj veš o njem

38

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskim besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn v učbeniku na strani

47–48. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

BELEŽKE:

vzrok

spopadi

Grško-perzijske

vojne

vzroki za grško zmago

posledice grške zmage

48


Zakaj je potekalo tekmovanje

med Atenami in Sparto

Zakaj je potekalo

tekmovanje med

Atenami in Sparto

V Sparti je bilo najpomembnejše biti dober vojak

Sparta je bila vojaško organiziran polis, v katerem je bilo vse življenje podrejeno vojski.

1. Preberi opise posameznih slojev v Sparti.

A. Iz opisov ugotovi posamezne sloje v spartanski družbi ter pod opisi zapiši njihovo ime.

B. Obkroži ime sloja, ki je odločal v Sparti.

• Bili so lastniki zemlje,

• imeli vse politične pravice,

• bili vojaki.

• Svobodni,

• obdelovali zemljo in se ukvarjali

z obrtjo,

• bili brez političnih pravic.

plemiči ljudstvo sužnji

• Nesvobodni,

• potomci preddorskih prebivalcev,

• delali na poljih ali v hišah.

2. Preberi besedilo v okvirčku v učbeniku na strani 44 spodaj, ki govori o otroštvu spartanskega dečka. Razmisli,

kaj si se ti učil pri sedmih letih.

V Atenah so uvedli antično demokracijo

V Atenah se je uveljavila oblast ljudstva, kar imenujemo antična demokracija.

3. Dopolni shemo demokratične ureditve v antičnih Atenah.

vojaški poveljniki

LJUDSKA SKUPŠČINA:

NE SODELJUJEJO:

VOLITVE

sužnji, ženske, tujci

vsi svobodni moški

4. V čem se je antična demokracija razlikovala od današnje

brez pravic

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci primerjajo položaj posameznih družbenih skupin v Sparti. Svoje ugotovitve

predstavijo v spodnji tabeli, tako da odkljukajo v prostoru, če je navedba pravilna.

Plemiči

Svobodni ljudje

Sužnji

Kmetovanje

Obrtna dejavnost

Pravica voditi državo

Lastniki velikih posesti

Plačevali davke

Delali na polju

Služili v hišah in vojakom

SPARTIATI PERIOIKI HELOTI

Polisa Sparta in Atene sta se borila za prevlado

v grškem svetu. Spartanci so bili močnejši na

kopnem, Atenci pa so imeli močnejšo mornarico.

ŽREBANJE

uradniki

upravljanje države

2/3 prebivalcev je bilo sužnjev; ženske so bile

39

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo naslednji zapis, ki je

veljal za spartanskega vojaka.

»Noben mož ne bo dokazal, da je dober

vojak, dokler se ne bo soočil s krvavim

bojem in klanjem, se boril s sovražnikom

tako blizu, da se bo boril s svojimi

rokami.«

Zapis nato analizirajo:

• Kakšen občutek naj bi vzbudil zapis

pri spartanskih vojakih

• Kakšen občutek naj bi vzbudil zapis

pri nasprotnikovih vojakih

Kot demonstrativen prizor bitke

spartanskih vojakov se lahko predvaja boj

UČNI CILJI

Učenec:

▶ navede posebnosti

razvoja v Sparti,

▶ navede poglavitne

dosežke v političnem

razvoju Aten,

▶ pojasni, zakaj so Atene

postale vodilni grški

polis,

▶ navede, kdo je imel in

kdo ni imel pravice

odločati v atenski ljudski

skupščini,

▶ opiše okoliščine, ki so

vplivale na oslabitev

grških polisov.

V Sparti je bilo pomembno biti dober vojak

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnim gradivom (fotografi jo)

Učitelj učencem pokaže fotografijo

Partenona. Učenci ugotovijo, da je bil

zgrajen v Atenah in da simbolizira moč

in gospodarski razcvet mesta. Učitelj

napove, da bodo pri uri iskali motive za

njegovo gradnjo.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

Britanskega muzeja www.ancientgreece.

co.uk in izberejo okno Sparta:

• S klikom na okno Explore skušajo s

pomočjo arheoloških ostankov v različnih

predalih predstaviti življenje v Sparti:

- O čem priča kipec dekleta tekačice

(predal Women)

- O čem priča kipec bronastega vojaka

Odkod ime hoplit za spartanske/grške

vojake (predal Warfare)

- O čem priča figura leva iz slonovine

(predal Craft Skills)

- Kdo je opravil glavnino fizičnih del v

Sparti (predal Daily Life)

• S klikom na okno Challenge učenci

skozi animirano zgodbo spoznajo

spartansko vzgojo:

- S katerim letom se je začela vzgoja za

dečke V čem so jih poučevali in urili

- Dečki so bili pogosto lačni. Kako so si

lahko pomagali (igrica Egg Thief)

- Kakšnega urjenja so bili deležni dečki

pri 12 letih

- Kako so dečke urili v hitrosti

- V kakšen naziv so dečki napredovali

pri 18 letih Na kakšno preizkušnjo so

jih poslali

- Pri katerih letih so bili dečki sprejeti v

vojsko, če so se uspešno izkazali

Spartancev proti perzijski vojski iz filma

300. Vendar pri izbiri odlomka iz filma

priporočamo previdnost, kajti film je

izjemno krut in krvav.

49


AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo zapis o spartanskih

kraljih in nato analizirajo njun položaj:

»Lakedaimovci priznavajo svojima

kraljema tele častne pravice: dvoje

duhovništev, Zeusa Lakonca in Zeusa

Uranjica. Vojskovati se smeta po svoji

volji s katero koli deželo in noben

Spartanec jima tega ne more braniti

/.../ Kadar odhajajo na vojsko, stopata

kralja spredaj, pri umiku sta poslednja.

V boju čuva nad njima telesna straža sto

izbranih mož. Pri odhodu smeta vzeti s

seboj poljubno število klavne živine /.../.

V miru imata pa tele privilegije: Pri gostju

ob javnih daritvah sedeta kralja prva k

mizi, mnjima je treba prvima postreči in

od sleherne jedi dobita po dvakrat toliko

kot drugi gostje. Dalje imata prvenstvo

pri izlivanju pitnega daru in kože

darovanih živali so njune. /.../ Pri vseh

slovesnostnih tekmah jima pristoji častni

sedež, ločen od drugih. /.../ Kralja hranita

oraklje (prerokbe), ki jih dobivata, držati

jih morata v tajnosti.«

(Zgodovinska čitanka za 6. razred

osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1980, stran

14)

• O katerih stvareh sta lahko odločala

kralja

• O katerih stvareh nista odločala

• Ali sta bila kralja najpomembnejši

osebi v državi

4. Atenci so uvedli posebno glasovanje. Prikazuje ga ilustracija.

A. Kaj ima v rokah moški

črepinjo

Zakaj je potekalo tekmovanje

med Atenami in Sparto

B. Kako imenujmo prikazani dogodek

črepinjska sodba

C. O čem so odločali Atenci s tem dogodkom

O izgonu politika, ki je postal nevaren

za demokracijo.

5. Atene so največji razcvet doživele konec 5. stoletja pr. Kr.

A. Kako imenujemo to uspešno obdobje atenske zgodovine Obkroži pravilni dogovor.

a. srečna doba

b. zlata doba

c. najboljša doba

B. Atene je takrat vodil sposobni voditelj Perikles. V kakšno državo je želel spremeniti Atene Obkroži pravilna

odgovora.

a. ozemeljsko največjo v Sredozemlju

b. vojaško najmočnejšo

c. gospodarsko najuspešnejšo

Kaj je oslabilo grške polise

Med Atenami in Sparto so proti koncu 5. stoletja pr. Kr. izbruhnile peloponeške vojne.

6. Kakšne posledice so imele vojne za grške polise

So jih oslabile.

V Atenah so uvedli antično demokracijo

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

Britanskega muzeja www.

ancientgreece.co.uk in izberejo okno

Athens:

S klikom na okno Explore spoznavajo

antične Atene:

- Kaj se je dogajalo na agori

- Čemu je služil bouleterij

- Čemu je služila stoa

- Po čem je bil znan del mesta, ki se je

imenoval Kerameikos

- Kje je zasedala ljudska skupščina

- Kako so tiste, ki niso izpolnili svoje

dolžnosti in se niso udeležili skupščine,

privedli na zasedanje

- Zakaj je bila akropola najbolj sveti

prostor mesta

AKTIVNOST: skupinsko delo

Učitelj učence razdeli v skupine.

Vsaka skupina predstavi delo enega

pomembnega atenskega državnika:

Drakon, Solon, Klejsten, Perikles. Ko

skupine poročajo, na tabli nastaja miselni

vzorec.

50

40

RADOVEDNEŽ

Razmisli, ali bi lahko peloponeške vojne označili za državljansko vojno. Svoj odgovor utemelji.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran BBC-ja

www.bbc.co.uk/schools/ancientgreece/

main_menu.shtml in izberejo okno

Cartoon Classics. Nato izberejo okno

Athens thinks twice! in poiščejo odgovore

na vprašanja:

• O katerem mestu govori zgodba

• V katerem času se zgodba dogaja

• Zakaj se Atene odločijo za ukrepanje

proti mestu

• Kako so v Atenah prišli do odločitve

• Kakšna je bila dokončna odločitev

Atencev, ko se še enkrat premislili o

ukrepu zoper izdajalsko mesto

• O čem priča zgodba

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

Britanskega muzeja www.ancientgreece.

co.uk in izberejo okno Acropolis:

• S klikom na okno Story spoznavajo

slike iz festivala, ki ga prikazuje relief na

Parteonu:

- Kdo vse gre na festival

- Kateri bogovi se udeležujejo festivala

- Katere živali darujejo bogovom

- Kaj še darujejo

• S klikom na okno Explore spoznavajo

zgradbe na akropoli:

- Kakšno funkcijo je imel Partenon

- Kakšno funkcijo je imela Propilija

- V čast katerega boga so zgradili svetišče

Erehtejon

• V igrici Challenge učenci zgradijo

tempelj.


AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo odlomek iz

Plutarhovega dela v učbeniku na strani

44 in v kratkem sestavku predstavijo

otroštvo spartanskih otrok.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci izdelajo plakat, na katerega

zapišejo pravila dobre vzgoje. Učitelj

zgodovine se pri tej nalogi lahko poveže z

učiteljem državljanske vzgoje in etike.

Kaj je oslabilo grške polise

AKTIVNOST: delo v dvojicah

Učenci v dvojicah, v kateri eden

predstavlja Spartanca, drugi pa

Atenca, iščejo vzroke za nasprotja med

najmočnejšima polisoma. Vsak učenec

zagovarja svoje stališče.

Ob zaključku učenci razmislijo, kako bi

lahko bilo rešili spor med Atenami in

Sparto brez prelivanja krvi.

AKTUALIZACIJA

Učitelj učence pozove, da razmislijo o

območjih, kjer državljanska vojna divja še

danes (Kongo, Irak …). Učenci razmislijo

o posledicah vojn za države. Kakšna je

danes vloga mednarodne skupnosti v

primerih državljanskih vojn

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Kakšna ureditev je bila značilna za

Sparto

• Kakšna je bila spartanska vzgoja in kaj

je bil njen namen

• Katere države ureditve so spoznale

Atene v svojem razvoju

• Kdo je bil izključen iz odločanja v

atenski demokraciji

• Kaj je bil namen črepinjske sodbe

• Zakaj dobo Periklesa v Atenah

imenujemo tudi zlata doba Aten

• Zakaj je prišlo do spopada med

Atenami in Sparto

BELEŽKE:

51


Kako je Aleksander Makedonski

postal velik vladar




UČNI CILJI

Učenec:

navede vzroke, ki so

makedonski državi

omogočili vzpon v velesilo,

opredeli obseg države

Aleksandra Velikega,

oceni pomen

Aleksandrove države.

Kako je uspel vzpon Makedonije

UVODNA MOTIVACIA: metoda dela

z informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj učencem pokaže odlomek iz

filma Aleksander Veliki, na primer ko se

mladi Aleksander prvič sreča s konjem

Bukefalom. Ob njem učence povpraša o

imenu otroka/vladarja, njegovi državi in

dosežkih ….

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo v učbeniku na strani 47

poglavje Kako je uspel vzpon Makedonije in

pojasnijo vzroke za uspešnost makedonske

vojske, pri čemer so pozorni na:

• vlogo Filipa II. Makedonskega,

• značaj makedonskih vojakov,

• grške zglede.

ANEKDOTA

Filip II. Makedonski je na višku svoje moči

poslal Špartancem sporočilo:

»Če pridem v Šparto, bom vse pobil in

požgal!«

Špartanci so mu odgovorili samo z eno

besedo: »Če …«.

Učitelj lahko učencem zastavi vprašanje:

• Kaj lahko sklepamo iz anekdote

Kako je Aleksander

Makedonski postal

velik vladar

Kako je uspel vzpon Makedonije

Oslabljenost grških polisov po peloponeških vojnah je izkoristil makedonski vladar Filip II.

1. Med spodaj navedenimi trditvami sta le dve pravilni. Obkroži črki pred njima.

a. Filip II. Makedonski je ustanovil močno makedonsko državo tako, da je združil Makedonijo in Perzijo.

b. Filip II. Makedonski je prenovil makedonsko vojsko, da je postala ena najmočnejših v vzhodnem Sredozemlju.

c. Filip II. Makedonski je osvojil in pokoril vse grške polise, razen Aten.

č. Filip II. Makedonski med prebivalci grških polisov ni imel nasprotnikov.

d. Filip II. Makedonski je bil umorjen na poroki svoje hčere.

2. Kakšne politične cilje je imel Filip II. Makedonski po osvojitvi Grčije

Zavzeti je želel Perzijo.

Kako je Aleksander porazil Perzijo

Najmogočnejši kralj v grški antični zgodovini je bil Aleksander Makedonski, ki je dobil naziv Veliki.

3. Oglej si zemljevid Aleksandrovih osvajanj v učbeniku na strani 37.

A. Na črte vpiši imena krajev, kjer so se odvijale pomembne bitke.

B. Pobarvaj obseg Aleksandrove države.

C. Na črte zapiši imena krajev, ki jih je Aleksander imenoval po sebi.

Č. Koliko let je trajal njegov osvajalni pohod

11 let

Granik

Is

Gavgamele

Po peloponeških vojnah si je grške polise podredila

Makedonija. Največji vzpon je Makedonija

doživela v času Aleksandra Makedonskega, ko

je segala od Sredozemlja do Indije.

Aleksandrija

AKTUALIZACIJA

Učenci preberejo rubriko Aktualno v

učbeniku na strani 47. Učitelj nato razloži

razliko med makedonskim in grškim

pojmovanjem imena Makedonija. Učenci

pa na zemljevidu Balkanskega polotoka

poiščejo Republiko Makedonijo in grško

pokrajino Makedonijo.

Aleksandrija

Aleksandrija

Aleksandrija

RAZISKOVALEC

S pomočjo literature in spletnih strani

učenci poiščejo podatke o kralju Filipu II.

in izdelajo njegov življenjepis.

Kako je Aleksander porazil Perzijo

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda

slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Kako je Aleksander porazil Perzijo učbeniku na straneh

47–48. Izdelajo kronološko tabelo o Aleksandrovem pohodu; vsakemu spopadu dodajo

pridobitev.

52

Bitka pri

Graniku

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku

na strani 36 in ga analizirajo:

• Opiši obseg Aleksandrove države,

njene meje na jugu, severu, vzhodu.

• Koliko mest se je poimenovalo po

Aleksandru

• Kje je bil sedež te velike države

41

AKTUALIZACIJA

Učitelj pozove učence, da primerjajo

vojaško moč in vpliv Aleksandrove države

z eno od velesil danes, na primer ZDA. Pri

tem so pozorni na:

• obseg države,

• njen vpliv v svetu,

• razširjenost njenega jezika,

• njeno vojaško moč,

• njeno kulturno in znanstveno moč.

BODIMO USTVARJALNI: metoda

izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci se vživijo v vlogo Aleksandra pred

pomembno bitko. Opišejo svoje priprave

na bitko, doživljanje bitke, občutke pred

in po bitki …


Kako je Aleksander Makedonski

postal velik vladar

4. Spodnji povedi sta napačni. Prečrtaj napačne besede in zapiši pravilne.

Po vrnitvi z dolgega pohoda v Atene

(323 pr. Kr.) je Aleksander začel načrtovati,

kako bo osvojil Mongolijo.

Vendar je hudo zbolel in je moral pohod

prestaviti.

PRAVILNA BESEDA

Kaj se je zgodilo z veliko Aleksandrovo državo

Po Aleksandrovi smrti je makedonska država razpadla.

5. Zemljevid prikazuje dele, na katere je razpadla Aleksandrova država.

A. K vsakemu delu pripiši njegovo ime.

B. Ob pikah zapiši imena njihovih središč.

C. Zakaj se Aleksandrova država po njegovi

smrti ni mogla obdržati

Perzijo

je umrl

Aleksander Veliki je umrl brez naslednika. Med njegovimi generali

je po Aleksandrovi smrti izbruhnil spopad za dediščino.

Velika država je razpadla. Državo so si razdelili trije najmočnejši

generali: Antigonid je postal makedonski, Ptolemej egiptovski in

Selevkid perzijski kralj.

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-kominikacijsko

tehnologijo

Učenci si ogledajo film Aleksander (2004)

in ga nato analizirajo:

a) Aleksander

• Kako je v filmu prikazan Aleksander

• Kdo so bili njegovi najboljši prijatelji

• Kakšna je bila vloga njegove mame

• Kakšen je bil odnos med Aleksandrom

in njegovim očetom

• Kakšen je bil Aleksandrov odnos do

vojakov

• Ali so vojaki cenili Aleksandra V

katerem prizoru se to potrdi

b) Antična družba

• KRALJ

• Plemiči:

• Sužnji:

• Kdo so bili po poreklu makedonski

vojaki

• Kaj izvemo o poroki/ločitvi kraljev

Kaj izvemo o odnosu med Grki in

Makedonci

c) Bojevanje

• hoplit

• falangač)

Babilon: mesto

• Kakšne so bile ulice mesta

• Opiši hiše, njihovo opremljenost.

• Kdo so bili prebivalci mesta

• Kakšne vere so bili

d) Babilon: kraljeva palača

• Kakšna je bila kraljeva palača

• Kdo je prebival v kraljevi palači

e) Bogovi

• Kateri bogovi se omenjajo v filmu

• Kakšno vlogo imajo

• Sin katerega boga naj bi bil

Aleksander

MAKEDONIJA

PELA

EGIPT

ALEKSANDRIJA

BABILON

PERZIJA

RADOVEDNEŽ

Pri nalogi 3.C si ugotovil/a, da je Aleksander po sebi poimenoval veliko mest. Pomisli, kako bi ti poimenoval/a mesta, če bi bil/a tako mogočen

vladar kot je bil Aleksander. Zapiši ime.

Kaj se je zgodilo z veliko Aleksandrovo državo

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Ko se učenci seznanijo z razpadom

Aleksandrove države, jih učitelj pozove k

razmisleku o tem, kako pomemben je bil

dober voditelj države v starem veku. Pri

tem jim učitelj pomaga s podvprašanji:

• Katere odlike je moral imeti dober

voditelj države

• Kje se je moral najbolj izkazati

• Kako si je zagotovil ustrezno

nasledstvo po smrti

• Kaj se je pogosto zgodilo po njegovi

smrti

Učitelj opozori na slabitev držav po

koncu dolgotrajne vladavine enega

človeka v sodobni zgodovini, na primer

razpad Jugoslavije po smrti Tita …

42

BELEŽKE:

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Kaj je omogočilo vzpon Makedonije

• Zakaj sta Filip II. in Aleksander

načrtovala pohod proti Perziji

• V kateri bitki je makedonska vojska

dokončno premagala perzijsko vojsko

• Kako daleč na vzhod je prišla

makedonska vojska

• Zakaj je Aleksander dobil naziv Veliki

Ali je ta naziv upravičen

• Na katere dele je razpadla

Aleksandrova država po njegovi smrti

53


Antična grška kultura

UČNI CILJI

Učenec:

▶ navede elemente, ki so

povezovali politično

razdeljene Grke,

▶ oceni pomen olimpijskih

iger v življenju Grkov,

▶ opiše značilnosti grške

religije,

▶ opiše značilnosti grške

klasične umetnosti ter

navede njene značilne

spomenike,

▶ navede najpomembnejše

dosežke Grkov v znanosti.

Skupne športne igre – olimpijske igre

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela

z informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj predvaja posnetek iz modernih

olimpijskih iger, na primer otvoritev

letnih olimpijskih iger v Atenah leta

2004 je mogoče najti tudi na www.

youtube.com (geslo: Opening Ceremony

Olympic Games 2004 Athens; posnetek

je dolg 9:56 minut).

Nato učitelj učence povpraša:

• Na koliko let so organizirane

olimpijske igre Zakaj na 4 leta

• Od kdaj se prireja olimpijske igre

moderne dobe

• V katerih disciplinah tekmovalci

tekmujejo

• Kaj predstavlja simbol olimpijskih

iger

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran BBC-ja

www.bbc.co.uk/schools/ancientgreece/

main_menu.shtml in izberejo okno

Cartoon Classics. S klikom na okno

Olympic Games obiščejo antične igre in

poiščejo odgovore na vprašanja:

- Kaj so atleti najprej naredili

- Čemu je služil buleterij

- Kje se je nahajal Zevsov tempelj

- Kakšne dirke so organizirali na igrah

- Kakšno tekmovanje je bil peteroboj

- Kaj se je zgodilo z mesom volov, ki so jih

bogovom darovali tretji dan iger

- Kako so tekmovalci proslavili zmago

Kakšne nagrade so dobili

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci primerjajo antične olimpijske igre

z današnjimi igrami glede na:

• čas trajanja,

• število in vrste tekmovalnih disciplin,

• vrednost nagrad.

AKTIVNOST

V sodelovanju z učiteljem športne

vzgoje učitelj lahko organizira razredne

olimpijske igre.

Antična grška kultura

Skupne športne igre – olimpijske igre

Olimpijske igre so prirejali v antični Grčiji v čast bogovom.

1. Preberi spodnje trditve. Pravilne odkljukaj, napačne pa popravi.

OLIMPIJSKE IGRE SO PRIREJALI VSAKA 4 LETA V ATENAH.

OLIMPIJI

V ČASU OLIMPIJSKIH IGER SO SE PRENEHALE VSE VOJNE.

ANTIČNE OLIMPIJSKE IGRE SO BILE POSVEČENE BOGU JUPITRU.

NA OLIMPIJSKIH IGRAH SO LAHKO SODELOVALI LE MOŠKI.

2. Ob slikah poimenuj tri discipline, v katerih so tekmovali Grki na olimpijskih igrah.

3. Ali je tudi za antične olimpijske igre veljalo načelo: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati« Odgovor utemelji.

Skupna vera – vera v 12 bogov

Antični Grki so bili politeisti

in so častili veliko bogov.

4. Reši izpolnjevanko.

Kakšne naloge so bile

zaupane bogovoma, čigar

imeni dobiš na obarvanih

poljih Ime prvega moraš

prebrati od spodaj navzgor.

ZEVSU

Politično so Grki živeli deljeni v številne države,

vendar so gojili zavest o pripadnosti isti kulturi.

Grke so povezovali skupni jezik, vera, trgovina,

umetnost in olimpijske igre.

rokoborba skok v daljavo met diska

Ne; zmagovalci so bili nagrajeni, poraženci pa prezirani.

Hermes: Bog prometa

Had: Bog podzemlja

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili in

metoda pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Skupne

športne igre – olimpijske iger v učbeniku

na strani 49 ter izdelajo plakat (v

skupinah) o antičnih olimpijskih igrah.

RAZISKOVALEC

S pomočjo literature in spletnih strani

učenci poiščejo podatke o krajih, ki so

gostili moderne olimpijske igre (letne ali

zimske). Izdelajo zemljevid, na katerem

jih označijo in časovni trak, kamor vpišejo

leta, ko so igre potekale.


boginja neba, Zevsova žena in sestra H E R A

bog vojne A R E S

boginja ljubezni A F R O D I T A

boginja rodovitnosti D E M E T R A

boginja modrosti A T E N A

boginja domačega ognjišča in družine H E S T I J A

Skupna vera – vera v 12 bogov

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci obiščejo spletno stran

Britanskega muzeja www.

ancientgreece.co.uk in izberejo okno

Gods and Goddesses:

S klikom na okno Explore spoznavajo

grške bogove, njihove zgodbe, templje in

festivale (čaščenja).

S klikom na pojem Symbols lahko

ugotovijo tudi simbole bogov. Ko jih

poiščejo, jih prerišejo oziroma vrišejo v

spodnjo preglednico.


43

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Vsak učenec prebere eno zgodbico iz

grške mitologije, v kateri nastopa grški

bog. Priporočamo delo Stare grške bajke

(E. Petiška). Prebrano zgodbico učenec v

obliki zgodovinske govorne vaje predstavi

sošolcem. Učitelj lahko v sodelovanju z

učiteljem slovenščine pripravi literarni

večer, na katerem učenci prebirajo

zgodbe o grških bogovih.

ZEVS POZEJDON APOLON ARES HERMES HEFAJST

HERA DEMETRA ARTEMIDA AFRODITA ATENA DIONIZIJ

54


5. Poveži bogove z njihovimi opisi in simboli. V kvadrat nariši Zevsov simbol.

ZEVS PESNIŠTVO TRIZOB

ATENA MORJE SOVA

POZEJDON VRHOVNI BOG LIRA

APOLON MODROST STRELA

Klasična umetnost

Dosežke klasične grške umetnosti lahko občudujemo še danes.

A. kiparstvo

A.

B. telo v gibanju B.

Napredek znanosti

Znanost je v klasični dobi v antični Grčiji dosegla visoko raven.

7. A. Katere znanosti so bile razvite v antični Grčiji Pobarvaj jih.

MEDICINA KEMIJA FILOZOFIJA ZGODOVINA

B. Grki so veliko znanja prevzeli od sosednjih ljudstev. Katerih

8. Oglej si sliko in preberi pisni viri, ki opisuje zdravljenje pri Grkih.

Pri Grkih je bila medicina zelo razvita. Ustanovili so šolo, v kateri so

se bodoči zdravniki učili in izmenjavali izkušnje. Zapisovali so oblike

bolezni in načine zdravljenja. Preden so človeka začeli zdraviti,

so najprej skušali ugotoviti, kaj je z njim sploh narobe. Opravljali so

tudi manjše operacije, na primer operacije očes.

Kratko zapiši, v čem je bilo grško zdravljenje bolnih naprednejše od zdravljenja prvih civilizacij.



44

Antična grška kultura

6. Na črte zapiši A. posamezno umetniško smer in B. njene glavne značilnosti.

A. arhitektura

B.

dorski

STEBER

Egipčanov, Perzijcev ...

arhitektura

opazovanje človeka in njegove bolezni

opravljali manjše operacije

dober zvok in pogled

jonski

STEBER

korintski

STEBER

Klasična umetnost

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj predvaja posnetek o gradnji

Partenona na atenski akropoli, ki ga

je mogoče najti na www.youtube.com;

geslo: Engineering an Empire – Greece.

Priporočamo dva posnetka (vsak dolžine

7:47 minut; v angleščini), in sicer Part

4 in Part 5. Po ogledu posnetkov učitelj

učence povpraša:

• Kako so gradili Partenon

• Kakšne nesreče so bile pogoste

• Kako so naredili stebre

• Kaj je Partenon s svojo veličastno

podobo sporočal svetu

• Opiši kip boginje Atene, ki se je

nahajal v notranjosti svetišča.

AKTIVNOST: skupinsko delo

Učenci se razdelijo v tri skupine,

vsaka skupina s pomočjo učbenika,

računalniškega programa, interneta in

druge literature pripravi poročilo o eni

vrsti umetnosti (kiparstvo, arhitektura,

dramatika).

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom

Učitelj učencem pokaže slikovno gradivo,

ki prikazuje antične in sodobne kipe ter

gradbene dosežke. Učenci objekte na

slikah primerjajo glede na:

• zunanjo podobo,

• uporabnost,

• izraznost,

• velikost.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran BBC-ja

www.bbc.co.uk/schools/ancientgreece/

main_menu.shtml in izberejo okno

Cartoon Classics. S klikom na okno

The Greek Theater obiščejo antično

gledališče, poimenovano po bogu

Dioniziju, in poiščejo odgovore na

vprašanja:

- Kdo je v gledališču sedel v prvi vrsti

- Kdo je sedel takoj za njimi

- Kje so se igralci pripravljali na igro

- Kje so se med igro nahajali igralci

- Kakšna je bila vloga prostora, ki so ga

imenovali orkester

- Kakšna je bila vloga zbora

- Koliko igralcev je sprva igralo v igri

- Zakaj so igralci nosili maske

Napredek znanosti

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Napredek znanosti v učbeniku na strani 52 ter izdelajo

povzetek v obliki miselnega vzorca.

izvor znanja

fi l o z o fi j a

Znanost v antični Grčiji

medicina

zgodovina

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo Hipokratovo prisego v

učbeniku na strani 52 ter ugotovijo, kaj je

Hipokrat obljubil glede:

• svojih staršev,

• odnosa do življenja,

• svojega poklica,

• molčečnosti.

Učenci razmislijo, kako uspešen bi bil

pri zdravljenju antičnih Grkov današnji

zdravnik.

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Kako so potekale antične olimpijske

igre

• Kaj je pomenil izraz »olimpijski mir«

• Katere lastnosti so imeli grški bogovi

• Koga so Grki častili

• Katere stile stebrov so Grki uporabljali

pri gradnji

• Navedi nekaj znanih grških antičnih

kulturnih spomenikov.

• Katere znanosti so razvijali Grki

55


Kako je Aleksander Veliki vplival

na kulturni razvoj

UČNI CILJI

Učenec:

▶ opiše značilnosti

helenistične umetnosti in

filozofije,

▶ navede značilne

spomenike helenizma,

▶ navede najpomembnejše

dosežke helenizma

v znanosti,

▶ oceni zapuščino antične

Grčije.

Kako je Aleksander Veliki

vplival na kulturni razvoj

Dediščina Aleksandra Velikega je bila mnogo

večja, kot le zgolj država. Spodbudil je razvoj

kulture, imenovane helenizem, ki se je ohranila

še mnoga stoletja. Velik napredek so doživele

različne znanosti in umetnost, grščina pa je bila

svetovni jezik.

Aleksandrija – središče helenizma

Z Aleksandrom Velikim se je začelo novo obdobje grške antične kulture, imenovano helenizem.

1. Slika prikazuje dogodek, ko je Aleksander priredil množično poroko, na kateri se je tisoč grških vojakov poročilo

s Perzijkami.

A. Pomisli, v čem je bil pomen tega dogodka.

Simbolično je združil grško in perzijsko kulturo.

Aleksandrija – središče helenizma

UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska

tehnika (asociacije)

Učitelj na tablo nariše pravokotni

trikotnik. Učencem zastavi vprašanja o:

• kotih,

• geometriji.

Skupaj ugotovijo, kaj je Pitagorov izrek.

Učitelj pojasni, da je nastal v obdobju

helenizma.

B. Kaj pomeni, da je bila grščina takrat svetovni

jezik

Da so jo govorili v večini tedaj znanega sveta.

C. Katere jezike danes prištevamo med svetovne

angleščina, francoščina ...

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci v preglednico vpišejo tri

značilnosti helenizma, ki jih povežejo s

pojmom v tabeli.

UMETNOST NOVA MESTA MEŠANJE KULTUR

AKTUALIZACIJA

Učitelj učence opozori na:

— multikulturnost današnje družbe na eni

strani (preseljevanje ljudi na druge celine,

mešani zakoni, kulturno mešana družba) in

— na vedno večjo amerikanizacijo.

VEČ O …

Pri mnogih narodih se širi strah, da bo

nadaljnji razvoj uničil posebnosti njihove

kulture,ki vodi v trenja med kulturami. Ta

strah povzroča spore med narodi in celo

med pripadniki istega naroda. V Franciji

na primer poteka razprava o tem, katere

»nefrancoske« besede bi morali izločiti,

da bi bila francoščina bolj čisti jezik. V

nekaterih delih muslimanskega sveta je

prepovedano oblačiti kavbojke ali kratka

krila, ker to predstavlja vpliv zahodne

kulture. V posameznih državah oblasti

kontrolirajo medije, da ne bi prikazovali

podobe iz zahodne kulture, saj menijo,

da bi to lahko škodovalo njihovi kulturi. V

drugih primerih pa se pripadniki naroda

odločijo, da se bodo vdoru zahodne kulture

uprli z oživljanjem tradicionalnih običajev.

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo spletnih strani in

literature poiščejo podatke o knjižnici v

Aleksandriji. Svoje ugotovitve predstavijo

v obliki zgodovinske govorne vaje.

2. Pojasni pomen navedenih kulturnih središč v času helenizma.

ALEKSANDRIJSKA

KNJIŽNICA

MUZEON

(MUZEJ)

Napredek sta doživeli znanost in tehnika

Velik napredek je v helenističnem obdobju doživela znanost.

3. A. Na črte pred znanosti zapiši ustrezne številke znanstvenikov.

1 Pitagora

2 Ptolemej

3 Eratosten

4 Evklid

5 Aristarh

6 Arhimed

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(besednica)

Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo

smiselne povedi.

• ALEKSANDRIJA …………………………….

• MUZEJI ………………………………..……

• ALEKSANDRIJSKA KNJIŽNICA ..…..…...

• PHAROS ………………………..……………

največja knjižnica v Sredozemlju

prostor, kjer so hranili umetniška dela

__________ 1, 4, 6 MATEMATIKA

__________ 2, 3, 5 ASTRONOMIJA

B. Nariši shemo Pitagorovega izreka.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Aleksandrija – središče helenizma v učbeniku na strani 53.

Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

kulturno obdobje

Aleksandrija

Helenizem

Muzeji

45

Aleksandrijska knjižnica

56


46

Kako je Aleksander Veliki vplival

na kulturni razvoj

4. Pozorno si oglej Aristotelov in Ptolemejev sončni sistem.

Jupiter

Sonce

Luna

Saturn

Mars

Merkur

Venera

Zemlja

Aristotelov sistem Ptolemejev sistem Današnji sistem

A. V današnji sistem vpiši imena Sonca in planetov kot jih poznamo danes.

B. V čem se razlikujeta skici grških učenjakov

V položaju Sonca.

Spremembe v filozofiji in umetnosti

Velike spremembe sta v obdobju helenizma doživeli tudi filozofija in umetnost.

5. Dopolni besedilo z besedami, ki so navedene v okvirčku spodaj.

Jupiter

V obdobju helenizma so postavljali številne kipe v čast _____________________________ bogov

in

spomin ___________________________. junakom

Kiparji so upodabljali tudi ________________________

cesarje

in ___________________________ navadne

ljudi.

cesarje, bogovom, navadne, junakom

6. Katere sledi antične grške kulture lahko še danes opazimo v naši družbi

RADOVEDNEŽ

Okoli 12.000 besed, ki jih uporabljamo danes v vseh jezikih, je grškega izvora. Morda poznaš katero Zapiši jo.

Sonce

demokracija, volitve, olimpijske igre, arhitektura ...

AKTIVNOST: metoda izkustvenega

učenja (igra vlog)

Učenci se razdelijo v dvojice, eden

predstavlja stoika, drugi pa epikurejca.

Ugotavljata, kako se njuni pogledi na svet

razlikujejo.

Luna

Saturn

Mars

Venera

Merkur

Zemlja

Zapuščina antične Grčije

BODIMO USTVARJALNI: metoda

slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci si ogledajo slikovno-grafično

predstavitev o zapuščini antične

Grčije v učbeniku na strani 54. Izdelajo

plakat, na katerega narišejo posamezne

elemente zapuščine, ki so navedeni v

učbeniku.

NEPTUN

URAN

SATURN

JUPITER

MARS

ZEMLJA

VENERA

MERKUR

RAZISKOVALEC

Od antičnih Grkov je Evropa prevzela okoli

51.000 besed. Prešle so v germanske

in romanske jezike in za mnoge danes

niti ne vemo, da so prevzete iz grščine.

Učenci s pomočjo spletnih strani in

literature poiščejo nekaj takih prevzetih

besed.

Napredek sta doživeli znanost in tehnika

AKTIVNOST:

metoda dela z zgodovinskimi besedili in

metoda pisno-grafičnih izdelkov

S pomočjo besedila v učbeniku na straneh

53–54 učenci v preglednici opišejo

dosežke v astronomiji in matematiki.

ARISTARH

PTOLEMEJ

ERATOSTEN

EVKLID

ARHIMED

PITAGORA

Opis dosežka

Ali to odkritje

velja še danes

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

DA NE

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(iskanje povezav)

Učitelj pripravi lističe, na katere zapiše

imena helenističnih znanstvenikov, na

druge lističe pa njihove dosežke. Učenci

hodijo k tabli in iščejo pare.

AKTIVNOST: metoda izkustvenega

učenja (igra vlog)

Učenci se vživijo v vlogo grškega

znanstvenika, ki je ravnokar prišel do

pomembnega odkritja. Opišejo svoje

odkritje, utemeljijo njegov pomen,

prepričujejo o njegovi uporabnosti.

VEČ O …

V času helenizma so delovali tudi

zgodovinarji. Najpomembnejši je bil

Polibij (ok. 200 pr. Kr. do ok. 118 pr.

Kr.), ki je v 50 knjigah opisal vzroke

za vzpon Rima v 3. in 2. stoletju pr.

Kr. V svojih obrazložitvah se je trudil

analizirati vzroke in okoliščine, ki so

vplivale na dogodke v preteklosti. Zato

poleg Tukidida velja za utemeljitelja

znanstvenega zgodovinopisja. Zgodovinar

Diodor Sicilijski je opisal zgodovino Grčije

in Sicilije v času do prve punske vojne.

Za staro rimsko zgodovino je pomemben

tudi Dionizij iz Halikarnasa.

Spremembe v filozofiji in umetnosti

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili in

metoda pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo besedilo v učbeniku

na strani 54 (Spremembe v filozofiji in

umetnosti) ter s pomočjo preglednice

primerjajo klasično in helenistično

umetnost.

Klasična

umetnost

Kdo je naročal

kipe

Kaj so upodabljali

kipi

Kakšne so bile

upodobljene

kiparske podobe

Helenistična

umetnost

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Kaj je bilo značilno za helenizem

• Zakaj je bila aleksandrijska knjižnica

nekaj posebnega

• Kakšen prostor je bil v antiki muzej

• Katere znanosti so v helenizmu

doživele napredek

• V čem se je helenistično kiparstvo

razlikovalo od klasičnega

57


Kakšno je bilo življenje

v antični Grčiji




UČNI CILJI

Učenec:

opiše vsakdanje življenje

v antični Grčiji,

opiše položaj moških in

žensk v družbi,

opiše šolanje in vzgojo

otrok.

Kakšen je bil položaj žensk

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na

strani 56 zgoraj in ga analizirajo:

• Kaj je Ksenofon pričakoval od svoje

žene

• Kaj je bila dolžnost grških žena v antiki

• Ali besedilo govori o svobodni ženi ali

sužnji Kako so učenci to ugotovili

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografi

čnih izdelkov

Učenci napišejo kratko pesmico (dve

vrstici), v kateri predstavijo vsakdan

grškega otroka.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

Britanskega muzeja www.ancientgreece.

co.uk in izberejo okno Daily Life:

S klikom na okno Story lahko izberejo

vlogo (ženska vloga v Sparti ali Atenah;

moška vloga v Sparti ali Atenah) in

ugotovijo, kakšno je bilo življenje v

antični Grčiji.

Ko si ogledajo vloge, pojasnijo, katero

vlogo bi izbrali in utemeljijo, zakaj.

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo spletnih strani in

literature poiščejo podatke o znanih

ženskah iz grške antične zgodovine, na

primer Aspaziji, spremljevalki atenskega

državnika Periklesa.

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo spletnih strani in

literature poiščejo podatke o oljkah.

Izdelajo plakat o tem drevesu, njegovih

sadežih in njihovi uporabnosti.

Kakšna je bila prehrana

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci primerjajo prehrano v antični

in današnji Grčiji. Svoje ugotovitve

predstavijo v spodnji tabeli tako, da

odkljukajo v prostoru, če je navedba

pravilna.

Kruh

Olive

Maslo

Sir

Ribe

Puranji zrezek

Fige

Sladoled

Čokolada

Med

Antična Grčija

Sodobna Grčija

Kakšno je bilo življenje

v antični Grčiji

Kakšen je bil položaj žensk

Ženske v grški družbi niso imele politične moči.

1. Preberi odlomek v učbeniku na strani 56, v katerem grški zgodovinar Ksenofon

opisuje svoja pričakovanja do žene.

A. V čem je bila ženska izenačena s sužnjem brez pravic

B. V čem je bila ženska izenačena z moškim nadzor v hiši

C. Razmisli, ali so pričakovanja moških v današnjem času enaka.

Č. Ali bi bile sodobne ženske voljne pristati na takšno vlogo

D. Zakaj so bili grški moški večinoma bolje izobraženi od žensk

2. Primerjaj ilustraciji.

A. Pod njiju zapiši, v katerem polisu - Sparti ali Atenah – bi našel deklici.

B. Kratko opiši vzgojo deklic v posameznem polisu.

Polis

Ženske niso hodile v šole.

Vzgoja deklic

Kakšna je bila prehrana

Večina Grkov je živela zelo preprosto. Preprosta je bila tudi njihova prehrana.

5. Preberi besedilo v učbeniku

na strani 56.

V desni prostor nariši tloris

grške hiše in poimenuj prostore

v njej.

Atene

gospodinjska dela

VHOD

MOŠKI

PROSTORI

SPREJEMNICA

MOŠKI PROSTORI

Grška družba je podobno kot druge stare kulture

poznala suženjstvo. V grški družbi so odločali

moški. Večina Grkov je živela na podeželju v

preprostih hišah.

KUHINJA

JEDILNICA

SHRAMBA

Sparta

osnovne vojaške veščine

ŽENSKI PROSTORI

DNEVNI

PROSTOR ZA

ŽENSKE

ŽENSKI PROSTORI

4. Primerjaj prehrano revnejših in bogatejših Grkov. Z modro barvo obkroži jedi, tipične za revnejše prebivalstvo,

z rdečo barvo pa jedi, tipične za bogate prebivalce. Če je bila jed na mizi vseh prebivalcev, jo pobarvaj.

OLIVE FIGE RIBE OVČJE MESO ZELENJAVA KRUH

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Kakšna je bila prehrana v učbeniku na strani 56. Izpolnijo

spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

preprosta hrana

simpoziji

Prehrana Grkov

nakupovanje hrane

pijača

VRT

47

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja v

podpoglavjih.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Kaj je bilo značilno za položaj

svobodnih ljudi v grški družbi

• Kakšen je bil položaj sužnjev

• Kdo je odločal v grški družbi

• Kakšna je bila vloga žensk

• Od česa je bilo odvisno, kakšno

izobrazbo bodo dobili otroci

• Kakšna je bila prehrana antičnih

Grkov

58


PONOVIMO

Prostor

Višek kulture

Palače

Vzrok za propad

Kreta

2.200 - 1.450 pr. Kr.

Knosos

vulkanski izbruhi

Mikene

2.000 pr. Kr.

močni zidovi

vdor Grkov (Dorcev)

PRVE RAZVITE KULTURE V 2. TISOČ. PR. KR.: primerjaj minjsko in mikensko kulturo

STARA (ANTIČNA) GRČIJA

GRŠKI POLISI V 1. TISOČ. PR. KR.: izpolni časovni trak razvoja grških polisov

POLIS

značilnosti

mestna država,

kdaj

GRŠKA

KOLONIZACIJA

8. stol. pr. Kr.

GRŠKO-

PERZIJSKE VOJNE

kdaj 5. stol. pr. Kr.

polis ATENE

demokracija

različne ureditve

kam

Sredozemlje

vzroki za zmago Grkov

polis ŠPARTA

pomen

širjenje grške

boljše orožje,

vojaška država

kulture

domači teren ...

cilj

ALEKSANDER

MAKEDONSKI

Perzija

vojaški uspeh:

osvojitev Perzije

cilj

FILIP

MAKEDONSKI

Perzija

vojaški uspeh:

pokoritev Grčije

SPOPADI MED

POLISI

kdaj 5. stol. pr. Kr.

posledica

oslabitev polisov

tekmovanje med

Atenami in Šparto

oboroževanje

in napetosti

USODA DRŽAVE PO SMRTI ALEKSANDRA VELIKEGA

razpad

59


PONOVIMO

DRUŽBENI SLOJI

OTROŠTVO

SVOBO-

DNI

NESVO-

BODNI

Ime sloja

plemiči

ljudstvo

sužnji

Položaj v družbi

vodilni

podrejeni

brez pravic

DRUŽBA

dečki v šolah, deklice doma

BIVALIŠČA

preproste hiše

PREHRANA

Vloga moških

odločajo

Vloga žensk

brez pravic

preprosta

ANTIČNA GRŠKA KULTURA

VEROVANJE

GRKI SO VEROVALI V __________ več BO-

GOV. NAJPOMEMBNEJŠI JE BIL BOG

_______________. Zevs ATENE JE VAROVALA

BOGINJA ________________. Atena GRKI SO

BOGOVE SPRAŠEVALI ZA NASVET V

_____________________. preročiščih NAJBOLJ ZNANO

JE BILO V _______________. Delfih

OLIMPIJSKE IGRE

IGRE SO BILE POSVEČENE

BOGU ___________. Zevsu ODVI-

JALE SO SE V MESTU

________________ Olimpija VSAKE

_________LETA. 4

TEKMOVALI SO LE

_______________. moški MED IG-

RAMI SO POLISI PREKINILI

____________________.

vojne

DRAMATIKA

GRKI SO IZNAŠLI ____________________,

dramo

KI JE BILA POSVEČENA _______________. bogovom

IGRALI SO ____________ komedije IN ___________. tragedije

IGRALCI SO BILI LE ______________, moški KI

SO NOSILI ____________________.

maske

60

KULTURA

ZNANOST

GRKI SO VELIKO ZNANJA PREVZELI IN

GA ___________________ razvili DALJE. Z OPA-

ZOVANJEM IN ___________________

poskusi

SO PRIŠLI DO NOVIH SPOZNANJ. MIS-

LECI, KI SO ISKALI RESNICO, SO BILI

___________________. filozofi ZELO RAZVITA JE

BILA ___________________. medicina HERODOT JE

BIL PRVI _________________ zgodovinar IN MU PRA-

VIMO OČE ZGODOVINE. V HELENIZMU

STA SE ZELO RAZVILI _________________

matematika

IN __________________.

astronomija

GRADBENIŠTVO

GRKI SO USTVARILI VELIČASTNE

STAVBE:

• V VSAKEM MESTU JE BILA NA VZ-

PETINI ________________ akropola IN NA NJEJ

ŠTEVILNI _________________ templji V ČAST

BOGOVOM. KRASILI SO JIH ŠTEVILNI

___________________ kipi BOGOV.

• DRAME SO PRIREJALI V

__________________________

gledališčih


Rimski imperij:

mogočna vojaška moč in tehnika

67 Kakšni so bili začetki rimske dobe

69 Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju

72 Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva

73 Zakaj je propadel rimski imperij

75 Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi

77 Antična rimska kultura

80 Kako se je širilo krščanstvo

82 Gospodarski razcvet rimskega imperija

83 Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju

UČNO GRADIVO

LITERATURA ZA UČITELJE:

• Gérard Bessiere, Jezus: nepričakovani bog, DZS, Ljubljana, 1995, zbirka Mejniki.

• Axel Boëthius, Etruscan and early Roman architecture, Penguin Books, Harmondsworth, 1990.

• Iulius Gaius Caesar, Galska vojna, Obzorja, Maribor, 1970.

• Jérome Carcopino, Rim na vzponu cesarstva, Modrijan, Ljubljana, 2001.

• C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980.

• Barry Cunliffe, Rimljani, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982.

• Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.

• 2000 let krščanstva, Mihelač, Ljubljana, 1991.

• Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996.

• Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

• Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994, zbirka Mejniki.

• Michael Grant, Miti starih Grkov in Rimljanov, DZS, Ljubljana, 1968.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.

• Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Michael Kerrigan, M., Stari Rim in rimsko cesarstvo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002.

• Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

• Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

• Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

• Claude Moatti, Iskanje starega Rima, DZS, Ljubljana, 1996, zbirka Mejniki.

• Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.

• Annamaria Liberati, Fabio Bourbon, Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, Mladinska knjiga, 2000.

• Ljudmila Plesničar-Gec, Kuhar, B., Emona in rimska kuhinja. Apicijevi recepti za današnjo rabo, ČZD Kmečki glas; Mestni muzej, Ljubljana, 1996.

• Ljudmila Plesničar-Gec, L. et al., Emonski forum=Emona forum, Univerza na primorskem, Koper, 2006.

• Plutarchus, Življenje velikih Rimljanov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.

• Svet biblije. Stara zaveza, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.

• Svet biblije. Nova zaveza, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.

• Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.

• Marjeta Šašel-Kos, Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadanom in Sirmijem pri Kasijy Dionu in Herodianu, SAZU, Ljubljana, 1986.

• Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).

• Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.

• Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987.

• Karl Vorländer, Zgodovina filozofije, Slovenska matica, Ljubljana, 1968.

• Bart Keith Winer, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.

• Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999.

• Zbirka Človek in čas:

• 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

• Zbirka Kako so živeli:

• V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989,

• Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.

• Zbirka Svet okoli nas:

• Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

• Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.

• Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

• Zgodovina cerkve, 1. knjiga: Od začetkov do Gregorja Velikega, Družina, Ljubljana, 1998.

61


Rimski imperij:

mogočna vojaška moč in tehnika

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.

• Zgodovina krščanstva, DZS in Ognjišče, Ljubljana, 1992.

• Zgodovina v slikah, knjiga 2, DZS, Ljubljana, 1976.

• Znamenita pisma: sporočila, ki so spreminjala svet, DZS, Ljubljana, 1995.

LITERATURA ZA UČENCE:

• Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Russell Ash, Velika čuda sveta, Mladinksa knjiga,, Ljubljana, 2002.

• Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001.

• Gérard Bessiere, Jezus: nepričakovani bog, DZS, Ljubljana, 1995, zbirka Mejniki.

• Karen Brookfield, Pisave, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999.

• Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.

• Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.

• Gian Paolo Ceserani, Pompeji, Domus, Ljubljana, 1989.

• Peter Chrisp, Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.

• Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006.

• J. Espinós, Kako so živeli Rimljani, Karantanija, Ljubljana, 2000.

• Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994, zbirka Mejniki.

• Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000.

• Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

• Neil Grant, Veliki slikovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.

• John Guy, Rimljani, Grlica, Ljubljana, 2006.

• Martin Ivanič, Slovenska zgodovina v zgodbah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.

• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

• Eva Kocuvan, Rimljan sem – Romanus sum, DZS, Ljubljana, 1994.

• Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

• Annamaria Liberati, Fabio Bourbon, Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, Mladinska knjiga, 2000.

• Fiona Macdonald, Zakaj neki so Rimljani nosili toge in druga vprašanja o starem Rimu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.

• Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

• John Malan, Vse, samo rimski gladiator ne!, Didakta, Radovljica, 2002.

• Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997.

• Gilbert Meadows, Mali antični leksikon, Mihelač, Ljubljana, 1995.

• Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.

• Claude Moatti, Iskanje starega Rima, DZS, Ljubljana, 1996, zbirka Mejniki.

• Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001.

• Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001.

• Christopher Rice, Otroci skozi čas: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997.

• Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005.

• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996.

• Zbirka Človek in čas:

• 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

• Zbirka Kako so živeli:

• V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989,

• Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.

• Zbirka Svet okoli nas:

• Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

• Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.

• Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996.

• Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004.

• Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.

LEPOSLOVJE

• Antična poezija, DZS, Ljubljana, 2002.

• Marcus Tullius Cicero, Lelij – o prijateljstvu, Študentska založba Litera, Maribor, 2004.

• Gaius Valerius Catullus, Gaj Valerij Katul, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.

• Lloyd C Douglas, Njegova suknja, Ognjišče, Koper, 1973.

• Quintus Horatius Flaccus, Izbrana dela, DZS, Ljubljana, 1955.

• Quintus Horatius Flaccus, Pesmi, Obzorja, Maribor, 1993.

• Robert Graves, Jaz, Klavdij, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1978.

• Conn Iggulden, Imperator. Polje mečev, Učila International, Tržič, 2007.

• Conn Iggulden, Imperator. Rimska vrata, Učila International, Tržič, 2005.

• Conn Iggulden, Imperator. Smrt kraljev, Učila International, Tržič, 2006.

• Marcus Aurelius Antoninus, Dnevnik cesarja Marka Avrelija, Slovenska matica, Ljubljana, 2006.

• Titus Petronius Arbiter, Satirikon, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987.

• Titus Maccius Plautus, Amfitruo, Obzorja, Maribor, 1970.

• Titus Maccius Plautus, Aulularia ali komedija o loncu, Obzorja, Maribor, 1991.

• Titus Maccius Plautus, Bahavi vojščak, Obzorja, Maribor, 1994.

• Titus Maccius Plautus, Dvojčka, [s.n.], Ljubljana, 1967.

62


Rimski imperij:

mogočna vojaška moč in tehnika

• Titus Maccius Plautus, Hišni strah, Obzorja, Maribor, 1971.

• Gaius Plinius Caecilius Secundus, Pisma, Obzorja, Maribor, 1962.

• Plutarchus, Rimska vprašanja; Grška vprašanja, Insitutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, 2006.

• Plutarchus, Vzporedni življenjepisi, DZS, Ljubljana, 2004.

• Plutarchus, Življenje velikih Rimljanov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.

• Publius Ovidius Naso, Ljubezni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.

• Publius Ovidius Naso, Pisma iz pregnanstva, DZS, Ljubljana, 1959.

• Publius Ovidius Naso, Zdravila za ljubezen, Modrijan, Ljubljana, 2004.

• Rimska lirika, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980.

• Gaius Sallustius Crispus, Vojna in prevrat, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.

• Lucius Annaeus Seneca, O srečnem življenju in druge razprave, Študentska založba, Ljubljana, 2001.

• Lucius Annaeus Seneca, Pisma prijatelju Luciliju, Modrijan, Ljubljana, 2004.

• Henryk Sienkiewicz, Quo vadis, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.

• Gustav Schwab, Najlepše antične pripovedke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

• Publius Terentius Afer, Evnuh, Obzorja, Maribor, 1987.

• Publius Vergilius Maro, Eneida, Mihelač, Ljubljana, 1992.

• Publius Vergilius Maro, Publij Vergilij Maro, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994.

• Gore Vidal, Julijan, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1971.

MLADINSKA LITERATURA

• Steve Barlow, Izgubljeni dnevnik sužnja Julija Cezarja, Grlica, Ljubljana, 2002.

• Hans Baumann, Vojskoval sem se z Hanibalom, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976.

• Milan Dekleva, Naprej v preteklost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

• Enrico Galbiati, Jezus Kristus, Ognjišče, Koper, 1984.

• René Goscinny, Asterix in Briti, Didakta, Radovljica, 1997.

• René Goscinny, Asterix in Kleopatra, Didakta, Radovljica, 1991.

• René Goscinny, Asterix legionar, Didakta, Radovljica, 1998.

• René Goscinny, Asterix na olimpijadi, Didakta, Radovljica, 1992.

• René Goscinny, Asterix. Gladiator, Didakta, Radovljica, 2007.

• René Goscinny, Asterix. Prva prigoda, Didakta, Radovljica, 1993.

• René Goscinny, Asterix. Spopad poglavarjev, Didakta, Radovljica, 1996.

• René Goscinny, Asterix. Zlati srp, Didakta, Radovljica, 1993.

• René Goscinny, Cezarjev lovorov venec, Egmont, Ljubljana, 2000.

• René Goscinny, Okrog Galije z Asterixom, Didakta, Radovljica, 1990.

• Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003.

• Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006.

• Miki Muster, Krvavi kapitan/Gladiator/Sneg, sneg, Delo, Ljubljana, 2005.

FILMI (IZBOR)

• Asterix in Obelisk: misija Kleopatra, r. Alain Chabat, Francija, 2002.

• Asterix in Obelisk proti Cezarju, r. Claude Zidi, Francija, 1999.

• Ben-Hur, r. William Wyler, ZDA, 1959.

• Gladiator, r. Ridley Scott, ZDA, 2000.

• Jezus, r. John Krish, ZDA, 1979.

• Jezus Kristus Supestar (muzikal), r. Norman Jewison, ZDA, 1973.

• Julij Cezar, r. Joseph L. Mankiewicz, ZDA, 1953.

• Julij Cezar, r. Uli Edel, ZDA, 2002.

• Kleopatra, r. Joseph L. Mankiewicz, ZDA, 1963.

• Padec rimskega cesarstva, r. Anthony Mann, ZDA, 1964.

• Quo vadis, r. Mervyn LeRoy, ZDA, 1951.

• Spartak, r. Stanley Kubrick, ZDA, 1960.

• Titus, r. Julie Taymor, ZDA, 1999.

DOKUMENTARNI FILMI

• Biblija: knjiga vseh knjig, Jaka, Šmarje-Sap, 1998.

• Biblija. Nova zaveza, Andromeda, Ljubljana, 1993.

• Evangelij po Judi, Delo, Ljubljana, 2006.

• Odsevi davnine: antično steklo v Sloveniji, Visual production, Celje, 2004.

• Razvoj rimskega imperija, Jack, Ljubljana, 1992.

• Starodavni Rim, Boomark Vester, Tržič, 2000.

• Zgodnje krščanstvo. 1 del: Od vere do nauka, Jaka, Šmarje-Sap, 1998.

• Zgodnje krščanstvo. 2 del: Od nauka do Cerkve, Jaka, Šmarje-Sap, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR)

Etruščani

www.eurekalert.org/pub_releases/2007-06/esoh-aew061307.php

www.mysteriousetruscans.com/

http://history-world.org/etruscans.htm

www.inforoma.it/feature.phplookup=etruscan

www.dia.org/collections/ancient/theetruscans/theetruscans.html

63


Rimski imperij:

mogočna vojaška moč in tehnika

Ustanovitev mesta Rim

http://aveteromani.antika-si.com/kralji.php

www.geografija.hr/novosti.aspid_novosti=719&id_projekta=0&id_stranice=0

www.roman-empire.net/

www.britannica.com/eb/article-26588/ancient-Rome

www.timelessmyths.com/classical/rome.html

Rimska republika

www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2003/ura/mihelic/rimskazgodovina.pdf

www.wsu.edu/~dee/ROME/REPUBLIC.HTM

www.historyforkids.org/learn/romans/history/earlyrepublic.htm

www.utexas.edu/depts/classics/documents/RepGov.html

www.ualberta.ca/~csmackay/Consuls.List.html

www.schoolshistory.org.uk/republic.htm

Širjenje rimskega imperija

Rimska vojska

http://193.2.145.130/projekti/timko/rimljani/vojska.html

www.zgodovina.org/datoteke/rimska_vojska.ppt

www.roman-empire.net/army/army.html

www.romanarmy.com/cms/

www.redrampant.com/

www.historyonthenet.com/Romans/roman_army.htm

Širjenje po Sredozemlju

www.gea-on.net/clanek.aspID=67

http://ro.zrsss.si/projekti/zgo/sirjenjerima/tsld003.htm

www.joker.si/article.phprubrika=1&articleid=458&page=6

http://lexicorient.com/e.o/punic_wr.htm

http://history.boisestate.edu/westciv/punicwar/

www.dl.ket.org/latin2/historia/republic/punic1.htm

Družbeni problemi

www.britannica.com/eb/article-9047288/latifundium

www.socialstudiesforkids.com/wwww/world/latifundiadef.htm

www.moyak.com/researcher/resume/papers/roman_slavery.html

Rimsko cesarstvo

Politične spremembe

http://projekti.svarog.org/cezar/

http://193.2.145.130/projekti/timko/rimljani/zgodnji_rim.html

http://209.85.135.104/searchq=cache:OLWfdFSbmeAJ:www.druga.org/~raz00a/2a/zasolo/ts_zg-triumviratiincezar.doc+Julij+Cezar+vzpon&hl=sl&ct=clnk&cd=1&gl=si

www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/careers_01.shtml

http://sights.seindal.dk/sight/766_Gaius_Iulius_Caesar.html

http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefEdList.aspxrefid=210019401

Gaj Oktavijan Avgust

www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/fallofromanrepublic_article_01.shtml

www.pbs.org/empires/romans/index.html

www.lucidcafe.com/library/95sep/augustus.html

www.romanceeverafter.com/the_first_roman_emperor.htm

Gospodarski razvoj

www.unrv.com/economy.php

www.historyforkids.org/learn/romans/economy/

www.ancientcoins.biz/pages/economy/

www.romaneconomy.gr/pub/category.asp

www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/romanisation_article_01.shtml

Rimska družba

www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/social_structure_01.shtml

www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/slavery_01.shtml

www.roman-empire.net/society/society.html

www.historyonthenet.com/Romans/society.htm

www.vroma.org/~bmcmanus/socialclass.html

Rimski bogovi

http://ro.zrsss.si/projekti/medanticnimibogovi/religije/rimska.htm

http://vsebine.svarog.org/vsebina=grska_in_rimska_mitologija

www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/roman_religion_gallery.shtml

www.crystalinks.com/romegods.html

http://allabouthistory.org/roman-gods.htm

www.godchecker.com/pantheon/roman-mythology.php

64


Rimski imperij:

mogočna vojaška moč in tehnika

Zabava v rimskem imperiju

www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/launch_gms_gladiator.shtml

www.roman-britain.org/festival.htm

http://depthome.brooklyn.cuny.edu/classics/gladiatr/index.htm

http://abacus.bates.edu/~mimber/Rciv/gladiator.htm

www.vroma.org/~bmcmanus/arena.html

Življenje in delo Jezusa Kristusa

http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/kristus.htm

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jezus_Kristus

www.christiananswers.net/godstory/jesus1.html

www.newadvent.org/cathen/08374c.htm

www.infidels.org/library/historical/marshall_gauvin/did_jesus_really_live.html

Razširitev krščanstva po rimskem imperiju

www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/christianityromanempire_article_01.shtml

www.classicsunveiled.com/romeh/html/spreadchrist.html

www.unrv.com/culture/spread-christianity.php

www.historylearningsite.co.uk/rome_and_christianity.htm

www.allaboutreligion.org/history-of-christianity-in-rome-faq.htm

www.emayzine.com/lectures/christrome.htm

www.catholiceducation.org/articles/history/world/wh0130.htm

Rimska znanost

http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimsko_pravo

www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/tech_01.shtml

www.jura.uni-sb.de/Rechtsgeschichte/Ius.Romanum/english.html

Rimska arhitektura in gradbeništvo

www.2020site.org/rome/index.html

http://web.kyoto-inet.or.jp/org/orion/eng/hst/roma.html

www.greatbuildings.com/types/styles/roman.html

www.unrv.com/culture/architecture.php

www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/launch_ani_colosseum.shtml

Rimska umetnost

www.artlex.com/ArtLex/r/roman.html

http://witcombe.sbc.edu/ARTHrome.html

http://library.thinkquest.org/CR0210200/ancient_rome/art.htm

http://eawc.evansville.edu/pictures/ropage.htm

www.nipissingu.ca/department/history/muhlberger/4505/show.htm

Današnje slovensko ozemlje v času Rimljanov

www.vrhnika.si/index.phpm=knjiga&id=16

www.poetovio.net/portal/vec.phpid=156_0_1_0_M5

http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimsko_cesarstvo

www.narmuz-lj.si/slovensko/12_oddelki/arheoloski/zbirke/rim.html

http://hrcak.srce.hr/index.phpshow=clanak_download&id_clanak_jezik=1487

www2.arnes.si/~gkreac/Doc/PROJEKT%20RIMSKI%20ZID.pdf

www.pudgura.com/index.phpoption=com_content&task=view&id=14&Itemid=31

Kriza in propad rimskega imperija

http://uciteljska.net/ucit_dl.phpid=2468&sid=71d88a1618ad4d2108b43ead7222009b&n=0

www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/thirdcenturycrisis_article_01.shtml

www.roman-empire.net/collapse/collapse-index.html

www.gea-on.net/clanek.aspID=740

www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/fallofrome_article_01.shtml

www.fordham.edu/halsall/source/gibbon-fall.html

www.historyforkids.org/learn/romans/history/fall.htm

www.historylearningsite.co.uk/fall_of_ancient_rome.htm

UČILA

• Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006.

• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.

• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.

• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.

• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996.

• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.

• Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI

• Atlas of the ancient world, The Learning Company, Crawley, West Sussex, cop. 1999.

• Emona, Mestni muzej, Ljubljana, 1999.

65


Rimski imperij:

mogočna vojaška moč in tehnika

• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004.

• Zgodovina antičnega Rima, Svarog, Miklavž, 2003.

• Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

• Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI

• Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20let

ne%20delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc)

• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.

• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001.

• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.

• Cirila Trampuš, Damjan Snoj, Zgoščenka Emona: priročnik za učitelje, ZRSS, Ljubljana, 2005.

• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.

• Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.

• revija Primary Teaching, Historical Association, London.

• revija, History Teaching, Historical Association, London.

• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)

• www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)

• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)

• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)

• www.schoolhistory.co.uk

• www.learnhistory.org.uk

• www.HistoryontheNet.com

• www.historylearningsite.co.uk

• www.activehistory.co.uk

• www.historyitt.org.uk

• www.hyperhistory.org

• www.nchs.ucla.edu

• http://worldhistoryforusall.sdsu.edu

• www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Geografija, glasbena vzgoja, matematika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika

66


Kakšni so bili

začetki rimske dobe

Kakšni so bili začetki

rimske dobe

Kdo so bili Etruščani

Največji vpliv na oblikovanje rimske civilizacije so najprej imeli Etruščani.

1. Zemljevid prikazuje Apeninski polotok

pred nastankom Rima.

A. Na črte vpiši imena ljudstev, ki

so poseljevala Apeninski polotok pred

nastankom rimske države. V pomoč ti

je besedilo v učbeniku na strani 61.

B. Kaj so Etruščani zapustili Rimljanom

• obdelovanje kovin

• gradbeno znanje

• abecedo

C. Po Etruščanih oziroma njihovem drugem

imenu se imenuje ena od italijanskih

pokrajin.

Pobarvaj jo med spodaj naštetimi.

PIEMONT TOSKANA KALABRIJA

SICILIJA LACIJ LIGURIJA

Kako je bilo ustanovljeno mesto Rim

Mesto Rim je bilo ustanovljeno sredi 8. stoletja pr. Kr.

2. S katero živaljo je povezana legenda o nastanku Rima Obkroži jo.

lisica jastreb osel

volk slon medved

V času, ko so na Peloponezu nastajali polisi, se

je na zahodu porajala nova sila. Mesto Rim je iz

majhne vasi v vojnah preraslo v mogočen imperij.

Rim je bil v začetku kraljevina, kasneje pa je postal

republika.

3. Na zgornjem zemljevidu obkroži mesto Rim. Razmisli o prednostih in slabostih lege mesta Rim.

PREDNOSTI

varnost zaradi lege na gričih

SLABOSTI

Kako je bilo ustanovljeno mesto Rim

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učenci preberejo legendo o nastanku

mesta Rim (v učbeniku na strani 60).

Učitelj jih pozove k razmisleku, kakšno

uporabnost za poznavanje zgodovine

imajo legende.

Pri tem učenci razmišljajo o:

• vzroku za nastanek legende,

• pomenu legende v antičnem času,

• sporočilu legende v današnjem času.

Učenci lahko napišejo zgodovinski

prosti spis na temo Legenda o nastanku

Rima – mit ali resnica v katerem

pojasnijo, kako je dejansko nastalo

mesto Rim in v čem se zgodovinska

resnica razlikuje od legende.

ETRUŠČANI

poplavljanje reke Tibere

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učenci delajo z zgoščenko/programom

Zgodovina antičnega Rima (Svarog,

Miklavž, 2003):

• v zvezek vpišejo imena sedmih gričev,

• preberejo del besedila na zgoščenki,

ki govori o forumu,

• pojasnijo, kakšno vlogo je imel forum

v rimskem življenju.

ITALIKI

GRKI

GRKI

51

BODIMO USTVARJALNI: izdelava

makete

Učenci lahko pri pouku tehnike in

tehnologije ali v okviru tehniškega dne

izdelajo maketo rimskega foruma. Z

različnimi barvami označijo hiše in

pojasnijo njihov pomen.

UČNI CILJI

Učenec:

▶ opiše značilnosti Apeninskega

polotoka,

▶ opiše najstarejše prebivalce

Apeninskega polotoka, s

posebnim poudarkom na

Etruščanih,

▶ opiše nastanek Rima,

▶ pojasni značilnosti

republikanske ureditve.

Kdo so bili Etruščani

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela

z informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj učencem prikaže odlomek iz

enega od filmov, ki prikazujejo Rim

(Spartak, Gladiator …), v katerem se vidi

rimska vojaška moč in veličina Rima.

Učence spodbudi z vprašanji:

• O kateri državi govori film

• Kaj lahko zvemo o tej državi

• Katero civilizacijo je nasledila

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učitelj na tablo pripne listke z imeni

ljudstev, ki so poseljevala Apeninski

polotok pred nastankom Rima: Galci,

Etruščani, Latini, Grki, Feničani. Učenci

rešijo nalogo 1 v delovnem zvezku (stran

51).

Nato na zemljevid dopišejo ime

dela Apeninskega polotoka, ki ga je

poseljevalo posamezno ljudstvo. Lahko

pa zraven imena ljudstva narišejo eno od

značilnosti omenjenega ljudstva.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom

Učenci si ogledajo podobo Etruščanke v

učbeniku na strani 59 in jo analizirajo:

• Kakšna je njega obutev

• Kakšna je njena obleka

• Kako ima urejene lase

• Kaj ima v roki

• Spremno besedilo govori o tem, da so

Etruščanke posvetile veliko pozornosti

svoji obleki. Ali upodobljena Etruščanka

potrjuje to trditev

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo literature in spletnih

strani poiščejo podatke o izvoru imena

Toskana in o znamenitostih o tej znani

italijanski deželi.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili in

metoda pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Kdo so bili

Etruščani v učbeniku na strani 59.

Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga

učitelj pripravi na delovni list.

67


Kako je delovala rimska republika

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci s pomočjo besedila v učbeniku

na strani 61 v kratkih povedih pojasnijo

pojme:

• republika,

• konzul,

• senat,

• diktator,

• ljudski tribun.

AKTIVNOST: skupinsko delo

Učitelj učence razdeli v skupine po

5 učencev, v katerih vsak učenec

predstavlja enega od naslednjih

predstavnikov: konzul, senator,

patricij, plebejec in ljudski tribun.

Na podlagi besedila v učbeniku na

straneh 61–62 učenci v skupini napišejo

kratko dramatizacijo, v kateri se na

rimskem forumu srečajo navedeni

predstavniki. Ostali učenci si med

izvajanjem dramatizacije zapisujejo,

kaj je zgodovinsko pravilno (+) in kaj je

narobe (-).

Kakšni so bili začetki rimske dobe

Kako je delovala rimska republika

Po odstavitvi zadnjega rimskega kralja konec 6. stoletja pr. Kr. je Rim postal republika.

4. Dopolni shemo ureditve rimske republike.

KONZUL

SENAT

DIKTATOR

vodi državo sprejema zakone poveljnik vojske

LJUDSKI TRIBUNI

predstavniki ljudstva

Niso imeli pravice do volitev: sužnji, tujci, ženske

SENATORJI

iz uglednih plemiških družin

5. Oglej si ilustracijo in izpolni oblačke. V pomoč ti je učbenik na straneh 61–62.

A. Poimenuj oba pripadnika različnih družbenih skupin v Rimu.

B. Opiši pravice obeh skupin.

Družbena skupina:

Patriciji

B.

volilna pravica

Družbena skupina:

Plebejci

B.

volilna pravica

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci s pomočjo tabele primerjajo

rimsko in današnjo parlamentarno

republiko.

Pravica do volitev

Vodja države

Vojaški voditelj

Sprejemanje

zakonov

RIMSKA

REPUBLIKA

SODOBNA

REPUBLIKA

BODIMO USTVARJALNI: izdelava

rimskega oblačila

V okviru likovne vzgoje učenci izdelajo

primerek rimskega oblačila, pri

gospodinjstvu lahko pripravijo rimsko

jed …

6. Ljudski tribuni so imeli v času republike pravico veta.

A. Razloži, kaj pomeni pravica veta.

Da lahko nekdo zavrne zakon.

B. Kdo v Sloveniji ima še danes pravico veta Obkroži.

52

lastniki veleposesti

državni zbor državni svet predsednik države

trgovci, kmetje,

obrtniki

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih

podpoglavij.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• V čem je pomen Etruščanov v rimski

zgodovini

• Kako so Grki vplivali na rimsko

kulturo

• Kje je bilo ustanovljeno mesto Rim

• Kaj pravi o ustanovitvi Rima legenda

• Kdo je vodil rimsko republiko

• Kje so se sprejemale odločitve v

rimski republiki

• Kdo ni imel političnih pravic v rimski

republiki

BELEŽKE:

68


Kako se je širil rimski imperij

po Sredozemlju

Kako se je širil rimski

imperij po Sredozemlju

Rimski imperij je imel izurjeno vojsko

S pomočjo odlične vojske so Rimljani državo

kmalu razširili po vsem Apeninskem polotoku,

malo kasneje pa po Sredozemlju. Zaradi hitrega

povečevanja države je prišlo do velikih sprememb

v družbi.

Rimska vojska je bila zelo dobro organizirana.

1. Ilustracija prikazuje rimskega vojaka, ki se je imenoval __________________________.

legionar

A. Ob sliki opiši opremljenost rimskega vojaka.




UČNI CILJI

Učenec:

opiše rimsko vojsko,

navede, do kod je segal rimski

imperij ob koncu republike,

navede posledice širjenja

imperija.

kopje, bodalo

odeja, posoda

čelada

ščit

Rimski imperij je imel izurjeno vojsko

UVODNA MOTIVACIJA: Slikovna

demonstracija in metoda razgovora

Učencem pokažemo sliko slona (lahko

tudi iz živalskega vrta). Zastavljamo jim

vprašanja:

• Ali so prebivalci Rima poznali slone

• Kateri rimski nasprotniki so v

bojnem pohodu uporabili slone

2. Na slikah so rimske bojne naprave. Pod vsako sliko zapiši ime naprave (A) in čemu je naprava služila (B).

A. oven A. katapult A. samostrel

B. preboju vhodnih vrat B. premetavanju kamnov B. sprožitvi puščic

Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju

Od 5. stoletja pr. Kr. dalje se je rimska država širila, najprej po Apeninskem polotoku, nato dalje po Sredozemlju.

3. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 57–58.

A. Katera ozemlja so nadzorovali Rimljani v 3. stoletju pr. Kr. (do 266 pr. Kr.) Zapiši jih.

osrednja in južna Italija

B. Katere province so bile ustanovljene po zmagi v punskih vojnah Pobarvaj jih.

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učenci si ogledajo posnetek iz

dokumentarnega filma Ancient Rome: The

Rise and Fall of An Empire, Part 1 (dolžina

9:27 minut; najde se ga na www.youtube.

com). Posnetek prikazuje rimsko vojsko

pri Alesiji pod vodstvom Cezarja v boju

proti Galcem leta 52 pr. Kr.

Učenci nato analizirajo prikaz rimske

vojske:

• Kako so bili oboroženi rimski vojaki

• Kako so bili oboroženi Galci

• V čem se je rimska vojska razlikovala

od galske (organiziranost, uporaba

konjenice)

• Kakšna je bila vloga voditelja v rimski

vojski

BRITANIJA AFRIKA (HI)SPANIJA SICILIJA AZIJA

C. V katerem stoletju so Rimljani razširili svoj vpliv na vzhodno Sredozemlje

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom

Učenci na podlagi slike iz zbirke Kako so

živeli opišejo delovanje katapulta.

AKTUALIZACIJA

Učitelj pokaže učencem sliko modernega

vojaka. Učenci primerjajo opremo

legionarja in modernega vojaka, in sicer:

• obleko,

• orožje,

• dodatno opremo.

v 1. stol. pr. Kr.

53

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo spletnih strani in

literature poiščejo podatke o rimski

vojski. Izdelajo miselni vzorec oziroma

plakat, na katerem podrobno predstavijo

organizacijo, opremljenost in posamezne

rodove rimske vojske.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

a) Učenci obiščejo spletno stran www.

bbc.co.uk/schools/romans in izberejo

okno Roman Resources, nato pa okno

Romans in Scotland:

• Ob kliku na Roman Soldier si ogledajo

opremo rimskega vojaka, nato pa svoje

znanje ponovijo z igrico.

• S klikom na Tour the Roman Fort

obiščejo vojaški tabor, ki ga s

premikanjem miške po sliki podrobneje

spoznajo:

- Ali je tabor imel kopel

- Kaj so izdelovali v delavnicah

- Kakšne so bile razmere v barakah, v

katerih so živeli vojaki

- Kako je bila opremljena baraka

poveljnika

b) Učenci izberejo okno Roman

Resources, nato pa okno Housestead’s

Fort. Virtualno se lahko sprehodijo po

rimski vojaški postojanki.

69


Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku

na straneh 56–57 in ga analizirajo:

• Katero ozemlje so Rimljani osvojili

do 266 pr. Kr. (torej do začetka punskih

vojn)

• Katero ozemlje so osvojili 133 pr. Kr.

(torej ob koncu punskih vojn)

Učitelj lahko uporabi zemljevide na

spletni strani www.ucalgary.ca/

applied_history/tutor/firsteuro/roman.

html. Učenci jih analizirajo:

Zemljevid Roman and Carthaginian

Territories in the Mediterranean (270

pr. Kr.)

• Katero ozemlje so nadzorovali

Rimljani pred punskimi vojnami

• Katero ozemlje so imeli Punci/

Kartažani

• Katera od teh dveh držav je bila

ozemeljsko večja

Zemljevid The Mediterranean after the

First Punic War (220 pr. Kr.)

• Katero ozemlje so Rimljani

Kartažanom odvzeli

• Kje so svoj teritorij povečali

Kartažani

• Katera od teh dveh držav je bila

ozemeljsko večja

Zemljevid The Second Punic War

(219–202 pr. Kr.)

• Leta 219 pr. Kr. so bili Kartažani zelo

uspešni. Kaj lahko opazimo na malem

zemljevidu levo spodaj

• Učenci opišejo Hanibalov pohod

218–202 pr. Kr.

• Rimski vojskovodja Scipij Afriški se

je odločil za protinapad. Kam je usmeril

svoja dva pohoda (v letih 210–207 in

nato leta 202 pr. Kr.)

• Na zemljevidu je označenih pet

spopadov. Kolikokrat in kje so zmagali

Kartažani

• Kolikokrat in kje so zmagali Rimljani

• Kdo je bil končni zmagovalec v

punskih vojnah

Zemljevid Roman Domination of the

Mediterranean (86 pr. Kr.)

• Katero ozemlje so Rimljani

obvladovali v letu 86 pr. Kr.

• Katera država je bila takrat

v Sredozemlju njihova največja

nasprotnica

4. Rimski imperij je dosegel največji obseg leta 117 po Kr.

A. Na zemljevidu pobarvaj njegov takratni obseg.

B. Obkroži mesto Rim.

C. Ali je današnje slovensko ozemlje bilo del rimskega imperija DA NE

Širjenje države je povzročilo družbene probleme

Nenehno širjenje države je povzročilo številne spremembe.

5. Oglej si karikaturo.

A. Kaj sporoča veleposestniki uničujejo male kmete

B. Kaj je latifundija

6. Dopolni besedilo.

Zaradi širjenja latifundij so mali kmetje propadali. Zapustili so svoje kmetije in se preselili v

____________________. mesta Postali so brezdomci, imenovani _________________________. proletariat Živeli

so od pomoči _____________________________.

države

54

Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju

RADOVEDNEŽ

Legionar ti je zastavil matematični uganki.

A. V naši legiji je 40 centurij, vsaka deseta ima za spremstvo še konjenico trikrat po sto mož. Koliko mož torej šteje naša legija v celoti

B. Če ti povem, da ima kohorta 50 mož manj, kot znaša osmina vojakov naše legije, koliko mož torej sestavlja kohorto

600

veleposest

5200

AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig saw)

Učenci se razdelijo v štiri skupine, tri

skupine raziskujejo vsaka po eno punsko

vojno, četrta pa širjenje rimske države

po vzhodnem Sredozemlju. Pomagajo

si z učbenikom, delovnim zvezkom,

računalniškim programom, literaturo …

Po petih minutah sestavimo štiri nove

skupine, tako da je v vsaki po en član

prejšnje skupine. Učenci si podatke

izmenjajo, na koncu skupaj rešimo

rubriko Ponovimo v delovnem zvezku.

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovnografičnih

izdelkov

V okviru likovne vzgoje učenci narišejo

rimsko bojno ladjo in jo opišejo.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili in

metoda slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Rimski imperij

se je razširil po Sredozemlju v učbeniku

na straneh 63–64. Izdelajo kronološko

tabelo o širjenju rimskega imperija po

Sredozemlju; vsakemu obdobju pripišejo

eno značilnost.

osvojitev

Apeninskega

polotoka

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku

na strani 64 zgoraj (zapis Polibija) in ga

analizirajo:

• Kdo je bil Scipij

• Kako so se Rimljani obnašali ob

zavzetju Nove Kartagine

• Zakaj so se tako obnašali

• Pomisli, ali so svoj namen dosegli.

BODIMO USTVARJALNI: metoda

izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci se vživijo v novinarje in za antični

vojaški časopis poročajo o rimski vojski.

Piše se leto 146 pr. Kr. in ravnokar se je

za Rimljane uspešno – končala tretja

punska vojna. Učenci-novinarji v svojem

prispevku:

• izpostavijo prednosti rimske vojske,

• slabosti kartažanske vojske,

• opišejo zmagoslavni pohod rimske

vojske,

• opišejo vojni plen in zaklade, s

katerimi se je rimska vojska vrnila v Rimu,

hvalijo rimske vojskovodje (Scipija

Afriškega) …

70


Širjenje države je povzročilo probleme

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (karikaturo)

Učenci si ogledajo karikaturo v

delovnem zvezku na strani 54 in

odgovorijo na vprašanja

• Kaj predstavlja veliko drevo

• Kaj predstavljajo mala drevesa

• Kako se veliko drevo obnaša do malih

dreves

• Kaj je sporočilo karikature

BELEŽKE:

AKTIVNOST: delo v dvojicah

Učenci se razdelijo v dvojice, pri tem je

en učenec zagovornik pravic patricijev,

drugi pa zagovornik pravic plebejcev. Oba

zagovornika z argumenti branita svoje

pravice.

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografi

čnih izdelkov

Učenci izdelajo tabelo, v katero zapišejo

pozitivne in negativne strani življenja v

Rimu v 1. stoletju pr. Kr.

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Kdo je bil rimski vojak

• Kako so bili rimski vojaki opremljeni

• Kako je bila rimska vojska

organizirana

• V katere dele Sredozemlja se je rimski

imperij razširil do 1. stoletja pr. Kr

• S katerimi silami se je rimska vojska

spopadla ob širjenju

• Opiši položaj proletariata.

• Kako so družbene spremembe vplivale

na rimsko republiko

Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v

delovnem zvezku, stran 46.

71


Kakšen je bil rimski imperij v

času cesarstva

UČNI CILJI

Učenec:

▶ navede, do kod je segal

rimski imperij v času

cesarstva,

▶ navede politične

posledice, ki so sledile

uvedbi cesarstva,

▶ opiše posledice

Cezarjevih in Avgustovih

reform.

Kakšen je bil rimski

imperij v času cesarstva

V zadnjem stoletju pr. Kr. je rimski imperij doživel

velike politične spremembe. Na oblast so prišli

posamezni močni voditelji. Gaj Oktavijan Avgust je

postal prvi rimski cesar.

Širjenje je povzročilo politične spremembe

Gaj Julij Cezar, sposoben vojaški voditelj, je pridobil vso oblast v svoje roke in odločilno vplival na konec

republike.

1. V pravokotnike vpiši štiri funkcije, ki jih je pridobil Gaj Julij Cezar.

diktator

vrhovni svečenik

Širjenje je povzročilo politične spremembe

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnim gradivom

Učitelj učencem pokaže sliko cesarske

krone in ob tem učence povpraša:

• Kaj je na sliki

• Kdo je nosil (nosi) krono

• Od kod izvira poimenovanje cesar

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učitelj na tablo nariše tabelo, v kateri v

en stolpec zapiše republika, v drugega

pa Cezar. V stolpca učenci zapisujejo

pristojnosti, ki jih je prej imela republika

(senat), nato pa jih je prevzel Cezar.

Ob tem učitelj razloži, da Julij Cezar ni bil

rimski cesar.

BODIMO USTVARJALNI: metoda dela

z zgodovinskimi besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci v literaturi ali na internetu

poiščejo čim več podatkov o Cezarjevi

smrti. Zatem napišejo zgodovinski

prosti spis na temo Zarota v senatu

ali pa pripravijo novice, kjer je glavna

ekskluzivna novica Cezarjeva smrt.

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili in metoda

izkustvenega učenja (igra vlog)

Učitelj učencem razdeli kopije izbranih

odlomkov iz drame Julij Cezar, ki jo je

napisal William Shakespeare. Pred tem

učence razdeli v skupine in vsaka skupina

dobi drugi odlomek. Učenci nato v

razredu pripravijo dramsko izvedbo.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci doma poiščejo in zapišejo čim

več primerov iz vsakdanjega življenja,

s katerimi bi potrdili Cezarjev stavek:

»Kocka je padla«.

72

edini vladar

2. A. Katera dejanja so Juliju Cezarju prinesla velik ugled

zmaga v galskih vojnah

B. Kaj nas še danes spominja na Gaja Julija Cezarja

Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust

Prvi rimski cesar je konec prvega stoletja pr. Kr. postal Gaj Oktavijan Avgust.

3. V pravokotnike vpiši štiri poglavitne značilnosti vladanja Oktavijana.

prvi cesar

uradništvo

4. Pojasni pojme.

CESARSTVO

CESAR

PAX ROMANA

5. Oktavijanu je sledilo mnogo cesarjev.

A. Obkroži imena cesarjev, ki jih označujemo kot »dobre«.

Trajan Hadrijan Kaligula Domicijan Mark Avrelij Neron

B. Pojasni, zakaj so si »zaslužili« ta naziv.

uspešno so vodili vojsko in državo

Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci primerjajo oblast Julija Cezarja

in Oktavijana Avgusta. Zapišejo

značilnosti, ki so bile skupne obema

voditeljema.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav)

Učenci povežejo podatke v pravilne kombinacije, tako da na črto v desnem stolpcu vpišejo

pravilno črko iz levega.

A Avgust

največji obseg rimskega cesarstva

B Neron

boji z germanskimi Markomani

C Mark Avrelij

graditev utrdb na Donavi in Renu

Č Trajan

prvo preganjanje kristjanov

D Hadrijan

prvi obrambni zid proti Germanom

država, ki jo vodi cesar

nevoljeni voditelj države; kralj

obdobje miru in napredka

mesec julij, Julijska krajina ...

AKTUALIZACIJA

Učitelj učencem razdeli kopijo karte

sveta z označenimi državami. Učenci z

modro barvo pobarvajo države, ki so še

danes monarhije. Tiste, ki bi jih lahko

označili za absolutne, pobarvajo rdeče.

Pomagajo si s knjigo Države sveta.

PONOVITEV:

• Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja.

• Opiši največji obseg rimskega imperija.

• Kaj pomeni izraz “pak romana”.

imperator

obnova Rima

pax romana

55

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Zakaj je

bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust v

učbeniku na strani 66 in izpolnijo tabelo o

Avgustovih ukrepih. V prvi stolpec napišejo

ukrepe, ki so izboljšali položaj plebejcev,

v drugega ukrepe, ki so zmanjšali moč

senata in v tretji stolpec ukrepe, ki so

zagotovili učinkovitejše delovanje države.


Zakaj je propadel rimski imperij

Rimski imperij je v 3. stoletju zašel v veliko

krizo. Cesarji so jo skušali rešiti z različnimi

ukrepi, vendar neuspešno. Po vdoru Germanov v

Italijo je zahodnorimsko cesarstvo propadlo.

Rimski imperij se je znašel v veliki krizi

Od 3. stoletja dalje se je rimski imperij soočal s številnimi problemi.

1. V učbeniku na strani 68 preberi poglavje Rimski imperij se je znašel v veliki krizi.

A. Pojasni, kaj pomeni, da je država »v veliki krizi«.

ima veliko težav

B. Navedene težave rimskega imperija razvrsti na politične (pobarvaj jih modro), vojaške (pobarvaj jih zeleno),

gospodarske (pobarvaj jih rumeno) in družbene (pobarvaj jih rdeče).

dvigovanje davkov

upad discipline v vojski

uveljavljanje vzhodnih ver

zmanjšanje števila prebivalstva

razdelitev imperija na dva dela

vdori Hunov in Barbarov

naraščanje cen

nesposobni vladarji

slabe letine

Zakaj je propadel rimski

imperij

C. Premisli, kaj je bil glavni vzrok za rastoče težave v

imperiju. Svojo odločitev utemelji z dvema argumentoma.

Glavni vzrok za krizo je bila _____________________ politična kriza,

ker:

• _____________________________________________

so bili mnogi vladarji neprimerni

• _____________________________________________

so se vladarji hitro menjali

2. Pomisli, kako bi ti v vlogi cesarja skušal rešiti državo pred propadom. Svoje zamisli zapiši v oblačke ob ilustraciji.





UČNI CILJI

Učenec:

navede vzroke za krizo

v rimskem imperiju,

opiše propadanje rimskega

imperija,

navede ukrepe cesarja

Dioklecijana za rešitev krize,

oceni ukrepe cesarja

Konstantina za rešitev

imperija.

Rimski imperij se je znašel v veliki krizi

UVODNA MOTIVACIJA: besedna

demonstracija in motivacijska

tehnika (zapisovanje zamisli)

Učitelj učencem prebere poljuben

odlomek iz knjige Pod svobodnim

soncem, v katerem je omenjen napad

Hunov na rimsko ozemlje. Učenci na

list zapišejo možne posledice tovrstnih

vpadov za rimski imperij.

dvig davkov

stroga disciplina v vojski

AKTIVNOST: metoda izkustvenega

učenja (igra vlog)

Učenci samostojno ali v dvojicah iščejo

»recept« za rešitev rimske države pred

propadom. Pri tem se lahko odločijo za

različne vloge:

• rimski cesar,

• poveljnik rimske vojske na meji,

• bogat rimski veletrgovec …

Ob tem lahko rešijo nalogo št. 2 v

delovnem zvezku (stran 56).

56

razdelitev države

Poskusi reform so propadli

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci preberejo poglavje o propadu reform v učbeniku na strani 69. S pomočjo tabele

primerjajo ukrepe Dioklecijana in Konstantina.

spremembe

v gospodarstvu

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci razvrstijo različne rešitve krize v

rimski državi na uspešne in neuspešne.

Razvrstitev ukrepov utemeljijo.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.bbc.

co.uk/history/ancient/romans in izberejo

okno Roman Britain, v njem pa naslov

Hadrian’s Wall Gallery:

• Koliko kilometrov je zid dolg in koliko

metrov visok

• Kaj je bil namen zidu

• Iz kakšnega materiala je zid narejen

• Ena najpomembnejših vojaških

postojank je bila Vindolanda. Kakšne

materialne ostanke so našli v tej

postojanki

• Za kaj so kasneje, po propadu rimske

oblasti nad Veliko Britanijo, uporabili

kamenje zidu

Kaj je naredil z mejami

Ali je državo združil ali

razdelil

V katerem delu cesarstva

je živel

Odnos do krščanstva

DIOKLECIJAN

KONSTANTIN

AKTIVNOST: metoda izkustvenega

učenja (igra vlog)

Učenci se vživijo v novinarje, ki svojim

časopisnim hišam poročajo o poskusih

reševanja krize v rimskem imperiju.

Poskuse komentirajo in pripravijo svoje

predloge.

AKTUALIZACIJA

Učitelj opozori na primere sodobnih

držav, ki se ukvarjajo s krizo in

nestabilnostjo oziroma odcepitvijo

posameznih delov. Učenci sklepajo, zakaj,

na primer ni moč ohraniti enotne Srbije

(problem Kosova) ali Palestine (spori med

političnimi skupinami na eni strani in

spor z izraelsko oblastjo na drugi strani).

73


BELEŽKE:

Zakaj je propadel rimski imperij

Poskusi reform so propadli

Številni poskusi reform v rimskem imperiju niso uspeli rešiti države.

3. V 3. in 4. stoletju sta s številnimi ukrepi državo skušala urediti cesar Dioklecijan in Konstantin. Navedi tri

njune ukrepe, ki so se izkazali za uspešne.

razdelitev države okrepitev vojske nov davčni sistem

4. Spodnjo trditev popravi tako, da bo pravilna.

Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz vzhodnega dela države prenesel na zahod.

Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz zahodnega dela države prenesel na vzhod.

5. Zemljevid prikazuje osrednji del Sredozemlja.

A. Označi potek

meje med vzhodnim

in zahodnim

rimskim cesarstvom.

B. V ustrezen prostor

vpiši imena

obeh središč.

C. V okviru katerega

dela je bilo

Rim

današnje slovensko

ozemlje

zahodnega

Konstantinopel

ž

RADOVEDNEŽ

Preberi opis bitke pri Frigidu v učbeniku na strani 69 zgoraj in odgovori na vprašanja:

A. Kdo se je spopadel v bitki

B. Kje je bitka potekala

C. Kako se je bitka končala

Č. Zakaj je bitka utrdila prepričanje v obstoj Boga

Cesar Teodozij in Evgenij.

Blizu današnje Vipave.

Z zmago Teodizija.

Med bitko je zapihala močna burja in omogočila zmago

krščanske strani.

57

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Ko učenci spoznajo, da različni ukrepi

cesarjev niso rešili države pred

propadom, jim učitelj zastavi vprašanje:

Zakaj različni ukrepi niso mogli več rešiti

države

Pri tem naj razmislijo o tem, kako dolgo

se je kriza poglabljala; kdo vse je v kriznih

razmerah videl priložnost zase; kdo vse je

izgubil oziroma pridobil s krizo v rimskem

imperiju …

74

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Poskusi reform so propadli v učbeniku na strani 69. Izpolnijo

spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

reforme cesarja

Dioklecijana

ukrepi cesarja

Konstantina

Propad

rimskega imperija

delitev

cesarstva

zunanja ogroženost

cesarstva

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• S katerimi vojaškimi problemi se je

soočil rimski imperij

• Kako je vsesplošna kriza vplivala na

rimsko gospodarstvo

• Katere reforme Dioklecijana so

začasno preprečile propad države

• Na katere dele je Dioklecijan razdelil

rimsko cesarstvo

• Kateri del rimskega cesarstva je

postajal vse pomembnejši

• Zakaj rimskega imperija razne

reforme niso mogle več rešiti


Kakšno je bilo življenje na današnjem

slovenskem ozemlju v rimski dobi

Današnje slovensko ozemlje je prišlo pod rimsko

oblast v 1. stoletju po Kr. Prebivalci so se romanizirali.

Rimljani so zgradili številne vojaške tabore, od

katerih so mnogi prerasli v mesta. Rimska doba je

zapustila mnoge kulturne spomenike.

Zakaj je bilo današnje slovensko ozemlje pomembno za Rimljane

Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik vojaški in gospodarski pomen.

1. Zemljevid prikazuje današnje slovensko ozemlje v času rimske oblasti.

A. Označene kraje poimenuj z latinskimi in današnjimi imeni.

B. Zapiši imena upravnih enot (provinc), v katere je sodilo naše ozemlje.

C. Označi potek kraškega zapornega zidu. Čemu je služil

Obrambi pred vdori novih plemen.

KARNIJ

(KRANJ)

REGIJA X

VRHNIKA

HRUŠICA

Č. Katera mesta so imela vodovod

Emona, Ptuj, Drnovo

D. Kam so vodile rimske ceste, ki so potekale mimo naših krajev

2. V levi okvirček zapiši gospodarski, v desnega pa vojaški pomen naših krajev za Rimljane.

Kateri je bil po tvojem mnenju pomembnejši

GOSPODARSKI POMEN

Kakšno je bilo življenje

na današnjem slovenskem

ozemlju v rimski dobi

NORIK

ATRANS

(TROJANE)

EMONA

(LJUBLJANA)

LONGATICUM

(LOGATEC)

V Rim (zahod), Panonijo (vzhod), Norik (sever)

rude, žito

VOJAŠKI POMEN

PTUJ

(POETOVIO)

NEOVIODUNUM

(DRNOVO)

PANONIJA

obramba Rima

UČNI CILJI

Učenec:

▶ navede vzroke za rimsko

širjenje na današnji

slovenski prostor,

▶ navede upravne enote,

med katere je bilo

razdeljeno današnje

slovensko ozemlje,

▶ opiše gospodarski

razvoj vzhodnoalpskega

prostora v rimski dobi,

▶ navede nekaj sledov

zapuščine rimske

dobe na današnjem

slovenskem ozemlju.

Zakaj je bilo današnje slovensko ozemlje

pomembno za Rimljane

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnim gradivom

Učitelj učencem pokaže sliko z rimskimi

ostanki iz bližine domačega kraja. Ob

tem jim zastavi vprašanja:

• Kaj je na sliki

• Kdo je to zgradil

• Kako staro je …

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci analizirajo zemljevid v učbeniku

na strani 70:

• Med katere upravne enote je bilo

razdeljeno današnje slovensko ozemlje

• Poimenujejo danes znane večje kraje z

njihovimi latinskimi imeni.

• Katere kraje so povezovale glavne

ceste

• Kateri kraji so imeli vodovod

• V katerih krajih so bile

zgodnjekrščanske škofije

• Opišejo potek zapornih zidov (limes) in

pojasnijo njihov pomen.

• Poimenujejo kraje, v bližini katerih

poteka rimski zaporni zid.

58

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran o dediščini na

Logaškem: www.e-lookout.com/dediscina_

logatca.htm. Na seznamu poiščejo naslov

Rimski zaporni zid in ugotovijo:

• Kako je bil zgrajen sistem zapornega zidu

• Kje je bila zgrajena glavnina vojaških

kontrolnih objektov

• Kje je bila glavna baza utrdb na

Notranjskem

Na seznamu poiščejo naslov Rimska utrdba

na Lanišu in ugotovijo:

• Katera cesta je potekala v neposredni

bližini utrdbe

• V katerem stoletju je utrdba služila

svojemu namenu

AKTIVNOST: metoda slikovnografi

čnih izdelkov

Učenci na podlagi opisov rimskih

postojank na slovenskem ozemlju

narišejo tloris ene od postojank, na

primer Emone … V primeru Emone

svojo risbo primerjajo s tlorisom v delu

Pozdravljeni, prednamci! Ljubljana od

prazgodovine do srednjega veka (stran

67, 69 in 73).

Kako živahen je bil gospodarski razvoj

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje v učbeniku

na stani 71. V tabeli v prvi stolpec

razvrstijo izdelke in surovine, ki so

prihajali na območje Vzhodnih Alp in v

drugi stolpec tiste izdelke in surovine,

ki so od tu odhajali.

Izdelki/surovine,

ki so jih uvažali

Izdelki/surovine,

ki so jih uvažali

BODIMO USTVARJALNI: metoda

izkustvenega učenja (igra vlog)

Učenci se vživijo v vlogo oglednika rimske

vojske, ki ga je cesar poslal na ozemlje

vzhodnih Alp, da mu poroča o prebivalcih,

razvitosti pokrajine, prometnih zvezah,

rudnih bogastvih … Oglednik svoje

poročilo cesarju zapiše.

AKTUALIZACIJA

Učenci pojasnijo pomen slovenskega

ozemlja v sodobnih evropskih trgovskih

poteh, na primer v okviru prometnih

smeri Barcelona-Kijev, Alpe-Jadran …

• Kako se Slovenija vključuje v omenjene

prometne smeri

• Katere vrste promet se navezuje na

omenjene smeri: avtomobilski, železniški


75


RAZISKOVALEC

S pomočjo literature in spletnih strani

učenci poiščejo podatke o rimskem

denarju.

Zanimivo pričevanje prinaša razstava

Rimljani v Mali Aziji na Dunaju. Poročilo o

njej je mogoče prebrati na spletni strani

RTV Slovenije: www.rtvslo.si/kultura/

modload.php&c_mod=rnews&c_p

aram=tlp&op=sections&func=read

&c_menu=6&c_id=33662.

Kakšno je bilo življenje na današnjem

slovenskem ozemlju v rimski dobi

Kako živahen je bil gospodarski razvoj

V času rimske oblasti sta velik razvoj doživeli obrt in trgovina.

3. Z rdečo pobarvaj izdelke, ki so jih na področje vzhodnih Alp Rimljani uvažali, z modro pa tiste, ki so jih iz

tega prostora izvažali.

MED LES ŽITO USNJE VINO

NAKIT ŽIVINA SUŽNJI ZAČIMBE OLJE

BODIMO USTVARJALNI: izdelava

modela reliefa

Učenci izdelajo model reliefa Slovenije

ter na njem označijo pomembnejše

reke (z latinskimi imeni), rimska mesta

in trgovske poti. Pri izdelavi lahko

kombinirajo različne materiale (kamen,

les, papir …).

Kaj nas še danes spominja na rimski

imperij

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(zapisovanje zamisli)

Učenci hodijo k tabli in nanjo zapisujejo

stvari, ki jih v Sloveniji še danes

spominjajo na rimski imperij. Na koncu

lahko razvrstijo asociacije glede na to,

ali gre za predmete, naselja, dosežke v

znanosti …

4. Ob ilustracijah zapiši, katere obrtne dejavnosti so bile razvite.

lončarstvo

Kaj nas še danes spominja na rimski imperij

Na Rimljane nas še danes spominja mnogo ostankov.

5. A. Kakšne ostanke je zapustila rimska doba na našem ozemlju

zidovi, mesta, kraški zaporni zid

B. Kje v bližini tvojega kraja se nahajajo rimski ostanki Kaj predstavljajo

6. Arheološka izkopavanja pričajo tudi o razširitvi krščanstva. Z zemljevida v učbeniku na

strani 70 izpiši kraje, kjer so bili v 4. stoletju sedeži škofij.

Poetovio, Celeja, Emona, Akvileja, Virunum

kamnoseštvo

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

S pomočjo zgoščenke Emona učenci:

• spoznajo vsakdanje življenje v Emoni,

• ga primerjajo s sodobnim življenjem,

• izpišejo ostanke Emone, ki jih je še

danes mogoče videti.

RADOVEDNEŽ

Preberi besedilo v rubriki Aktualno v učbeniku na strani 72. Razloži, zakaj arheologi večino materialnih ostankov pustijo kar v zemlji.

AKTIVNOST: delo v dvojicah

Učenci delajo v dvojicah. Učitelj vsakemu

paru priskrbi kopijo zemljevida Slovenije.

Učenci nato naredijo vodnik po zapuščini

rimske dobe na Slovenskem:

• označijo kraje, kjer so našli rimske

ceste (a),

• označijo kraje, kjer so našli materialne

vire: hiše, posode, orodje, orožje, denar

(b),

• označijo kraje, kjer so našli rimske

delavnice (c).

Aktivnost učitelj lahko načrtuje in izpelje

tudi kot sodelovalno učenje, pri čemer

dijake razdeli v 3 skupine. Vsaka skupina

na zemljevidu označi le eno vrsto krajev

(a, b ali c). Ob poročanju vsake skupine

učenci vrišejo v zemljevid kraje, o katerih

skupina poroča. Ko vse skupine zaključijo

s poročanjem, imajo tako učenci

označene na zemljevidu vse kraje.

RAZISKOVALEC

Učenci v šolski knjižnici na policah

poiščejo čim več naslovov knjig, ki se

nanašajo na rimski imperij. Naredijo

seznam teh knjig, na katerem vsebino

vsakega knjižnega dela kratko

predstavijo.

BODIMO USTVARJALNI: priprava

rimskega dne

Priredimo rimski dan na ta način,

da v sodelovanju z različnimi učitelji

pripravimo oblačila, okraske za stene,

hrano … Na obisk povabimo ostale

učence in starše.

59

AKTIVNOST: terensko delo (zbiranje

podatkov)

Učenci popišejo ostanke rimskih stavb,

cest ali drugih materialnih virov v bližini

domačega kraja. Izdelajo plakat, na

katerem predstavijo rezultate popisa.

76


Antična rimska kultura

Rimljani so spodbujali razvoj kulture in znanosti.

Kako se je širilo krščanstvo

Njihova dediščina je opazna še danes, ostanki

njihove velike civilizacije pa nas spremljajo na

vsakem koraku.

Rimska znanost

Rimljani so znanje, ki so ga prevzeli od Etruščanov in Grkov, razvijali dalje.

1. V okvirčke zapiši poglavitne dosežke rimske znanosti. V pomoč ti je učbenik na strani 73.

60

GEOGRAFIJA MEDICINA FILOZOFIJA ZGODOVINA PRAVO

potopisi,

zemljevidi

2. Rimljani so poznali številke, ki so se ohranile do danes.

A. Kdaj največkrat uporabljamo rimske številke v naslovih ...

B. Z rimskimi številkami zapiši datum, ko si se rodil in današnji datum.

C. Katere številke niso poznali

Rimska arhitektura in gradbeništvo

Rimljani so bili izjemno dobri arhitekti in graditelji.

3. Rimljani so zapustili številne gradbene dosežke.

A. Poveži pare, ki sodijo skupaj.

B. Pod sliko na desni zapiši, katero zgradbo prikazuje.

akvadukt

viadukt

kloaka

forum

via

kanalizacija

vodovod

mestni trg

cesta

most

4. Rimljani so zgradili veliko cest. Pojasni izrek:

VSE POTI VODIJO V RIM

medicinske

šole, Galen

5. Oglej si sliko notranjosti Panteona v Rimu.

A. Čemu je služila ta veličastna zgradba

čaščenju bogov

B. Kateri element rimske arhitekture lahko opaziš na sliki

kupola

C. S katero grško stavbo ga lahko primerjaš

templjem Partenon v Atenah

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo spletnih strani in

literature poiščejo podatke o posameznih

rimskih učenjakih (Galen, Strabon …)

ali znanosti, ki so se razvile v rimskem

imperiju.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(kviz)

Učenci rešijo kviz, tako da obkrožijo črko

pred pravilnim odgovorom.

Prvi rimski pravni zapisi so nastali v

obdobju:

a) rimske kraljevine

b) rimske republike

c) rimskega cesarstva

0

Antična rimska kultura

zmernost,

dolžnost

Vse glavne ceste so se začele v Rimu.

Prve zapisane rimske zakone so

razstavili:

a) na forumu

b) v senatu

c) v Jupitrovem svetišču

Z zapisanimi zakoni so onemogočili:

a) samovoljno ravnanje patricijev

b) samovoljo kraljev

c) bogatenje plebejcev

Rimska zakonodaja je bila osnova:

a) grški zakonodaji

b) cerkveni zakonodaji

c) evropski zakonodaji

zgodovinska dela

B.

akvedukt

vpliv na današnje

pravo

Rimska arhitektura in gradbeništvo

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci se s pomočjo učbenika,

literature (zbirka Kako so živeli) in

spletnih strani seznanijo z rimsko

arhitekturo in gradbeništvom ter

ju primerjajo z grškim in sodobnim

načinom gradnje. Zapis naredijo v obliki

tabele, v kateri pravilne trditve označijo

z znakom.








UČNI CILJI

Učenec:

navede dosežke Rimljanov v

znanosti,

opiše značilnosti rimske

arhitekture in gradbeništva,

opiše značilnosti rimskega

kiparstva in književnosti,

rimsko kulturo primerja

z grško in ugotovi razlike,

opiše značilnosti rimske

religije in jo primerja z grško,

oceni dosežke Rimljanov na

kulturnem področju,

opiše različne oblike zabave v

rimskem imperiju.

Rimska znanost

UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska

tehnika (premetanka)

Učitelj na 2 velika risalna lista napiše

Rimska znanost in kultura. Lista potem

raztrga, tako da je vsaka črka na svojem

koščku. Učenci eden po eden hodijo k

tabli in sestavijo naslov učne ure. Učitelj

ih nato povpraša po tehniki, s katero so

sestavili naslov (mozaik).

AKTIVNOST: skupinsko delo

Učitelj učence razdeli v 5 skupin, vsaka

skupina prebere besedilo (v učbeniku)

o eni znanosti, ki so jo razvili Rimljani.

Nato skupina znanost predstavi. Ob

predstavitvi učenci rešijo vajo št. 1 v

delovnem zvezku.

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učitelj pripravi 5 listov oziroma prosojnic

z opisi dosežkov rimske znanosti;

vsak list opisuje eno znanost. Učenci

ugotavljajo, katera od znanosti je

opisana.

AKTUALIZACIJA

Učitelj učence opozori na dosežke

in pravila rimske znanosti, ki jih

upoštevamo oziroma uporabljamo

še danes. Lahko jih povpraša tudi po

latinskih rekih, na primer Mea culpa,

Carpe diem …

Velike

stavbe

Akvadukti

Viadukti

Mostovi

Loki

Kupole

Uporaba

betona

Uporaba

stekla

Uporaba

jekla

Rimska

arhitektura

in

gradbeništvo

Grška

arhitektura

in

gradbeništvo

Sodobna

arhitektura

in

gradbeništvo

77


A

Rimska umetnost

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom

Učenci si ogledajo primere rimskih

mozaikov iz Velike Britanije na www.

bbc.co.uk/history/ancient/romans/,

okno Roman Britain in zatem naslov

Mosaics of Roman Britain Gallery.

Razvrstijo jih v skupine, glede na

motive, ki jih upodabljajo:

• živali,

• ljudi,

• mitološka ali božanska bitja.

• Katerih upodobitev je največ

Rimska umetnost

Rimljani so zapustili mnoge umetniške stvaritve, na primer kipe, reliefe, pa tudi literarna dela.

6. Zgodila se je nesreča. Tablica z napisom je padla na tla in se raztreščila. Zlepi jo in pojasni izraz.

I

K

O

M

Z

M

Antična rimska kultura

O

Z

A

I

K

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

Metropolitanskega muzeja www.

metmuseum.org/home.asp in v razdelku

Works of Art izberejo Permanent

Collection. Nato izberejo okno Greek and

Roman Art, v okviru tega pa Collection

Highlights:

Z izbiro št. 7 si lahko ogledajo primere

rimskih fresk:

• Kakšne podobe so na stenski poslikavi

spalnice v vili iz 1. stoletja pr. Kr.

• Kakšen motiv prikazuje druga freska

Z izbiro št. 8 si lahko ogledajo primere

rimskega kiparstva:

• Kdo je upodobljen

• V čem se razlikujeta kipa obeh žensk

• Ali se zdijo kiparske upodobitve

realistične

7. Opisi so se nekoliko pomešali. Pred pojem vpiši črko pravega opisa.

_____ D - freska A tridimenzionalna slika

_____ C - mozaik B pripovedništvo

_____ A - relief C slika, sestavljena iz raznobarvnih kamenčkov

_____ B - epika Č izpovedno ljubezensko pesništvo

_____ Č - lirika D slika, narisana na svež omet

Rimljani so verjeli v številne bogove

Rimljani so bili politeisti, ki so večino svojih bogov prevzeli od Etruščanov in Grkov.

8. Rimskega boga s črto poveži z odgovarjajočim grškim bogom.

JUPITER

HAD

NEPTUN

ATENA

MARS

ARES

MERKUR

ZEVS

PLUTON

HERA

JUNONA

HERMES

MINERVA

POZEJDON

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom

Učenci si ogledajo primere rimskih fresk

iz italijanske pokrajine Kampanije (največ

iz antičnega mesta Pompeji) na spletnem

naslovu www.art-and-archaeology.com/

roman/painting.html, razdelek Picture

Gallery:

• Kakšne prizore predstavljajo freske

• Kako so upodobljene ženske

• Veliko je upodobitev mitoloških zgodb.

Katere prepoznaš

Zabava v rimskem imperiju

Rimljani so se radi zabavali, še posebej so bile priljubljene množične igre in tekmovanja.

9. Sliki sta povezani z zelo priljubljeno zabavo Rimljanov. Dopolni prostore ob slikah tako, da vanje zapišeš značilnosti

te zabave.

IGRA SE IMENUJE

gladiatorski boj

IGRE SO POTE-

KALE V

arenah

V BOJIH SO SE BORILI BORCI SO SE BORILI Z

NAJBOLJ ZNAN PROSTOR ZA TE

sužnji ____________ ljudmi ALI ______________

živalmi IGRE JE BIL Kolosej

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Ali danes še uporabljamo rimske

številke

• Kje je še danes viden vpliv rimske

znanosti

• Kateri so bili največji dosežki

Rimljanov v arhitekturi

• Na katerih področjih so bili Rimljani

dobri v tehniki

• Kaj je bilo značilno za rimske mozaike

• Kaj so na freskah uporabljali rimski

umetniki

• Katera kultura je imela vpliv

oblikovanje rimskih božanstev

• Zakaj so bili gladiatorski boji

priljubljena zabava Rimljanov

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(iskanje povezav)

Učenci s črtami povežejo opise rimskih

gradbenih dosežkov z njihovimi nazivi.

AKVADUKT

FORUM

BAZILIKA

KLOAKA

Mreža odtočnih kanalizacijskih kanalov

Cerkve v zgodnjekrščanskem obdobju

Osrednji rimski trg

Sistem za oskrbovanje oddaljenih

krajev z vodo

BODIMO USTVARJALNI: izdelava

modela rimske zgradbe

V sodelovanju z učiteljema likovne

vzgoje ter tehnike in tehnologije učitelj

organizira uro, med katero učenci izdelajo

model rimske zgradbe, na katerem bo

prikazano čim več gradbenih prvin.

61

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.

romereborn.virginia.edu in izberejo

okno Gallery, v njem pa naslov Video Clips.

S klikom na naslov City of Rome:

• navedejo, katere stavbe prikazuje

posnetek,

• opišejo stavbe, ki so na posnetku

Rima zaradi velikosti najbolj vidne,

• ugotovijo, katere pri pouku omenjene

stavbe lahko opazijo na posnetku.

78


BELEŽKE:

Rimljani so verjeli v številne bogove

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(iskanje povezav)

Učence razdelimo v dve skupini.

Učencem v prvi skupini razdelimo listke

z imeni grških bogov, učencem v drugi

skupini pa listke z imeni rimskih bogov.

Učenci, ki imajo listke z imeni grških

bogov, poimenujejo odgovarjajoče

rimske bogove; učenci, ki imajo listek

z imeni rimskih bogov, pa ugotovijo,

bogovi česa so bili.

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo spletnih strani in

literature poiščejo zgodbe o različnih

rimskih bogovih.

BODIMO USTVARJALNI: metoda

slikovno in pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci izdelajo plakat na katerem

slikovno in opisno predstavijo antične

bogove (grške in rimske).

Zabava v rimskem imperiju

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj predvaja poljuben odlomek iz

filma Gladiator, ki prikazuje gladiatorski

boj. Učenci po končanem ogledu

pojasnijo:

• Kdo so bili gladiatorji

• Zakaj so bili gladiatorski boji v Rimu

tako priljubljeni

• Zakaj je oblast te boje spodbujala

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci s pomočjo besedila v učbeniku na

straneh 76–77 raziščejo odnos rimskih

prebivalcev do gladiatorskih bojev.

Nato izdelajo miselni vzorec, s katerim

povzamejo bistvo besedila.

brezplačne igre

gledališča

Zabava

v rimskem imperiju

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo spletnih strani in

literature poiščejo čim več podatkov o

življenju gladiatorja. Na podlagi podatkov

napišejo gladiatorjev življenjepis.

hipodrom

koncerti

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.bbc.

co.uk/history/ancient/romans in izberejo

okno poglavje Gladiators.

• S klikom na okno Gladiator: Dressed

to Kill se lahko preizkusijo v poznavanju

različnih tipov borcev. V igrici jih morajo

pravilno opremiti.

S klikom na okno The Colloseum: Building

the Arena of Death pa spoznavajo kolosej:

- Koliko aren je ohranjenih na območju

nekdanjega rimskega imperija

- Kateri cesar je dal zgraditi Kolosej

- Kolosej je sestavljalo šest delov. Navedi jih.

- Koliko vhodov je bilo v pritličju

- Kakšni prostori so bili v kleti

- S čim so si pomagali ob vročih sončnih dneh

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.

romereborn.virginia.edu in izberejo okno

Gallery, v njem pa naslov Video Clips in

zatem Colosseum:

• Opišejo podobo Koloseja.

• Opišejo občutek, ko vstopajo vanj.

AKTUALIZACIJA

Učenci primerjajo športnike (ali kot jih

pogosto imenujejo sodobne “gladiatorje”)

in antične gladiatorje glede na ugled in

položaj v družbi.

79


Kako se je širilo krščanstvo

UČNI CILJI

Učenec:

▶ opiše pomen Jezusa

Kristusa za pojav

krščanstva,

▶ opiše nauk krščanstva,

▶ navede dejavnike, ki

so omogočili širjenje

krščanstva po rimskem

imperiju,

▶ opiše cerkveno

organizacijo.

Življenje Jezusa Kristusa

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnim gradivom

Učitelj učencem pokaže nekaj fotografij s

krščansko simboliko (križ, Jezus, cerkev,

Biblija). Ob tem jim zastavi vprašanja:

• Katera religija uporablja te simbole

• Kdo velja za njenega začetnika

• Katere praznike praznujejo kristjani

RAZISKOVALEC

S pomočjo literature in spletnih strani

učenci poiščejo podatke o veroizpovedih

in sektah, ki so danes najbolj razširjene

na svetu. Njihovo raziskovanje naj

zajame na primer krščanstvo (katoliško,

protestantsko, pravoslavno), islam,

budizem, judovstvo.

AKTIVNOST metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci v obliki tabele primerjajo

značilnosti krščanstva z značilnostmi

veroizpovedi, ki so jih doslej spoznali.

Monoteizem/

politeizem

Prostor

čaščenja boga

Najpomembnejša

oseba

krščanstvo judovstvo budizem

V času rimske oblasti nad Palestino, je začel

delovati Jezus Kristus. Širil je vero, krščanstvo,

ki se je po njegovi smrti razširila po vsem rimskem

imperiju. Vera je močno vplivala na rimsko

kulturo.

Življenje Jezusa Kristusa

Jezus Kristus, rojen v Palestini, je širil nauk, ki je vseboval mnoge elemente judovske vere in tradicije.

1. Jezusovo rojstvo je velik praznik za kristjane.

A. Na kateri dan kristjani praznujejo Jezusovo rojstvo

na božič

B. Kaj kristjani postavijo v spomin na Jezusovo rojstvo

jaslice

2. Preberi trditve, ki govorijo o Jezusu Kristusu. Napačne besede prečrtaj in jih zapiši v pravilni obliki.

Jezus Kristus je bil rojen v času, ko je vladal cesar Oktavijan.

V mladosti se je izučil za pisarja, kar je bil tedaj zelo spoštovan poklic.

Javno je začel delovati, ko je dopolnil 40 let.

Opravljal je dobra dela in pomagal ljudem.

Ljudi je učil in jim pridigal o novem verskem nauku.

3. Dopolni.

Kako se je širilo krščanstvo

tesarja

JEZUSOV NAUK JE PRITEGNIL VELIKO LJUDI, KER JE

nagovarjal vse ljudi dajal upanje trpečim zagovarjal enakost ljudi

30

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili in

metoda pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Življenje Jezusa

Kristusa v učbeniku na strani 78. Izpolnijo

spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj

pripravi na delovni list.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafi čnih

izdelkov

Učenci preberejo poglavje Življenje Jezusa Kristusa v učbeniku na strani 78. Izdelajo

kronološko tabelo o življenju Jezusa Kristusa.

rojstvo

rojstvo

javno delovanje

Življenje in delo

Jezusa Kristusa

62

smrt

nauk

Krščanstvo se je razširilo po rimskem

imperiju

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo Jezusove besede iz

Svetega pisma:

»Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubite

svoje sovražnike, dobro delajte tistim,

ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste,

ki vas preklinjajo, in molite za tiste,

ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te

udari po enem licu, nastavi še drugo, in

kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke

ne brani.«

(Lukov evangelij 6, 27–29)

»Ne bodite torej v skrbeh in ne

sprašujte: ‘Kaj bomo jedli ali kaj bomo

pili ali kaj bomo oblekli’ Po vsem tem

sprašujejo pogani. Saj ve vaš nebeški

Oče, da vsega tega potrebujete. Iščite

najprej božje kraljestvo in njegovo

pravico in vse drugo vam bo navrženo.

Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan

bo imel svojo skrb. Zadosti je dnevu

njegova lastna teža«

(Matejev evangelij 6, 31–34)

Nato pisna vira analizirajo:

• Katere značilnost krščanskega

nauka je mogoče razbrati iz virov

80


Krščanstvo se je razširilo po rimskem imperiju

Po Jezusovi smrti so njegov nauk njegovi učenci razširili po vsem Sredozemlju.

4. Pojasni pojma.

APOSTOLI

EVANGELIJ

Jezusovi učenci

Zapisi o krščanskem nauku

Kako se je širilo krščanstvo

5. Kateri dejavniki so pripomogli k temu, da se je krščanstvo hitro širilo po rimskem imperiju Zapiši jih v kvadrate.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci delajo z zgodovinskim atlasom,

ki prikazuje razširjenost zgodnjega

krščanstva. Karto analizirajo:

• Kje je nastalo največ cerkvenih občin v

1. stoletju

• Na katero območje se je razširilo

krščanstvo do 3. stoletja

• Na katero območje se je razširilo

krščanstvo do 5. stoletja

• V katerih krajih so bili sedeži

patriarhatov

delovanje apostolov

dobre cestne

povezave

razselitev judov

verska svoboda

AKTUALIZACIJA

Učenci na spletni strani www.rkc.

si poiščejo podatke o slovenskih

misijonarjih po svetu:

• V katerih deželah se nahajajo

• Kakšno je njihovo delo

• Kdo so laični misijonarji

• Primerjajo delo misijonarjev pred 2000

leti in danes.

6. Zakaj so nekateri rimski cesarji ukazali preganjanje kristjanov

ker so kristjani zavračali božje čaščenje cesarjev

Vpliv krščanstva na rimsko kulturo

Pod vplivom krščanstva se je močno spremenila tudi rimska kultura.

6. Že v prvih stoletjih po Kr. je krščanska cerkev oblikovala posebno organizacijo. V shemo zapiši imena posameznih

cerkvenih uslužbencev in zraven kratko opiši njihovo vlogo.

papež, vodja cerkve

kardinali

škofje, vodijo škofije

duhovniki, skrbijo za vernike

63

RAZISKOVALEC

Eden najbolj znanih slovenskih

misijonarjev, ki je deloval v 19. stoletju,

je Friderik Baraga. pomočjo literature in

spletnih strani učenci poiščejo podatke

o njem in izdelajo plakat o njegovem

delovanju med ameriškimi staroselci.

Vpliv krščanstva na rimsko kulturo

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pisni vir:

»Shajamo se na skupnih sestankih, da

oblegamo Boga z našimi priprošnjami.

Taka sila je Bogu všečna. Toda molimo

tudi za cesarje, za cesarjeve uslužbence,

za blaginjo sveta, za mir držav in odlog

konca sveta. /.../ Tam tudi opominjamo,

kaznujemo in dajemo božjo grajo.«

(Tertulijan, Apologeticum, 2. stol.)

• Kaj so delali kristjani, ko so se zbrali

• Za koga vse so prosili svojega boga

• Ali so današnje prošnje kristjanov

podobne antičnim

BELEŽKE:

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran Vatikana

www.vatican.va in v oknu Vatican City

State poiščejo razdelek History, kjer

najdejo odgovore na vprašanja:

• Katero območje je označevalo ime

Vatican v antiki

• Kje je dal cesar Konstantin zgraditi

cerkev

AKTIVNOST: terensko delo ter

metoda dela z zgodovinskimi besedili

in metoda pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci v okviru ekskurzije ali kulturnega

dne obiščejo bližnjo cerkev, v kateri si

ogledajo slikovne upodobitve. S pomočjo

literature ali interneta nato poiščejo

opise zgodovinskih dogodkov, na katerih

temeljijo upodobitve v cerkvi. Svoje

ugotovitve predstavijo s plakatom.

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Katere praznike, ki so povezani

z življenjem Jezusa Kristusa, danes

praznujejo kristjani

• Katere so značilnosti krščanskega

nauka

• Kdo so bili apostoli

• V kolikšni meri je preganjanje

kristjanov spodbujalo ali zaviralo

uveljavitev krščanstva

• Kdo so bili mučenci

• Kako so se organizirali kristjani

• Kdaj je bilo krščanstvo priznano

81


Gospodarski razcvet rimskega

imperija




UČNI CILJI

Učenec:

razloži vlogo obrambnih

sistemov v rimskem

imperiju,

opiše širjenje

romanizacije,

opiše značilnosti

gospodarskega razvoja

rimskega imperija.

Gospodarstvo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci imajo pred seboj zemljevid

gospodarstva rimske države (iz

kateregakoli zgodovinskega atlasa).

Ugotavljajo in si zapišejo območja,

kjer so:

• pridobivali žito,

• gojili govedo,

• pridobivali vino,

• se ukvarjali z rudarstvom,

• delovali obrati lončarske obrti,

• delovali obrati steklarske obrti,

• delovali obrati tekstilne obrti.

• Izpišejo najpomembnejša rimska

trgovska mesta.

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na

strani 82 (Ajlij Astrid) in ga analizirajo:

• O katerem pristanišču govori vir

• Nad čim se čudi avtor

• Kaj lahko sklepamo o blagovnem

prometu pristanišča

• S katerim današnjim pristaniščem bi

primerjal/a opisano pristanišče

AKTIVNOST: skupinsko delo

Učenci se razdelijo v več skupin. S

pomočjo različne literature, učbenika,

delovnega zvezka raziščejo rimske

trgovske poti in ugotovijo, kakšno blago

je po teh poteh potovalo.

• Izdelajo plakat, na katerem označijo

poti in predmete, s katerimi so trgovali.

• Na podlagi plakata in besedila v

učbeniku pojasnijo, zakaj je rimski

imperij doživel tak razcvet.

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo spodnje besedilo.

»Ko sem dobil novico, da so Helveti

[pleme blizu Ženevskega jezera]

načrtovali napad na rimsko ozemlje, sem

zapustil Rim in odšel v Galijo. Potoval sem

z največjo hitrostjo in dosegel Ženevo.

Tu je bila nastanjena le ena legija, zato

sem naročil, da morajo most pri Ženevi

porušiti in zgraditi obrambne utrdbe.

Nato sem se, kolikor se je dalo hitro, vrnil

v Italijo, kjer sem zbral pet dodatnih legij

in se z njimi čez Alpe odpravil na pohod

v Galijo. Kljub napadom različnih plemen

smo pohod končali v sedmih dneh.«

Brezmejni rimski imperij

Meje rimskega imperija niso bile jasno določene.

1. V 2. stoletju je imel rimski imperij največji obseg. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 57–58.

Zapiši, kje so bile meje rimskega imperija v času njegovega največjega obsega:

na zahodu Atlantski ocean

na vzhodu reki Ren in Donova, Mezopotamija

na jugu do roba Sahare, obala Severne Afrike

na severu meja s Škotsko; Severno morje

2. Na zemljevidu je označen tudi limes.

A. Zapiši, kje je potekal rimski limes.

od reke Ren do Donove; v Arabiji in Afriki

B. Kakšna je bila njegova naloga

obramba pred upadi ljudstev

Romanizacija

Vpliv rimskega načina življenja se je širil po vsem imperiju.

3. Pojasni pojem:

ROMANIZACIJA JE

4. Province so različno sprejemale romanizacijo. Katere so jo sprejemale hitro in katere počasi

Zapiši po eno v vsak prostor.

hitro

64

Rimski

Kakšno

imperij

je

je

bilo

s širjenjem

življenje

po

na

Sredozemlju

današnjem

slovenskem ozemlju v času Rimljanov

širil tudi svojo kulturo. Pod enotno rimsko

oblastjo se je razcvetelo gospodarstvo.

Hispanija

širjenje rimske kulture

Gospodarski razcvet

rimskega imperija

počasi

Gospodarstvo

Obširni rimski imperij je z ureditvijo razmer v državi doživel izjemen gospodarski razcvet.

5. Preberi pisni vir.

A. Kako so Rimljani dovažali večino blaga iz tujih dežel v mesto

»Toliko otovorjenih trgovskih ladij pripluje v

po morju

Rim od vsepovsod, v vsakem letnem času in

po vsaki žetvi, da se mesto zdi kot svetovno

B. Kdaj je bilo v pristanišču najbolj prometno

skladišče. /.../ Prihodi in odhodi ladij se

poleti

nikoli ne končajo – prav občudovanja vredno

je, da je morje, da pristanišča sploh ne

C. Kakšen pomen so imele za trgovino ceste

omenjamo, dovolj veliko za vse te ladje.«

spodbujajo trgovino

(Ajlij Aristid, 2. stoletje po Kr.).

(Julij Cezar, Galske vojne, 1. stol. pr. Kr.)

Nato besedilo analizirajo:

• Koliko dni je Cezarjeva vojska potovala

iz Rima do Galije (južne Francije)

• Pomisli, ali je bilo to hitro ali počasi.

• Koliko kilometrov je prepotoval Cezar

• Kako je Cezar potoval

• Kaj je Cezarju in njegovi vojski

omogočilo hitro napredovanje

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Ena izmed značilnosti rimskega imperija

je bilo veliko in dobro vzdrževano omrežje

cest. Učitelj učence pozove k razmisleku,

zakaj so bile ceste zelo pomembne za

Egipt

Rimljane. Pri tem naj učenci razmislijo o

naslednjih elementih:

• prvotni namen gradnje cest,

• različni uporabniki cest,

• poimenovanje cest,

• pomen poštnega sistema in miljnikov.

AKTUALIZACIJA

Učenci pojasnijo današnji pomen

Sredozemlja kot gospodarskega prostora.

Pri tem se lahko razvije pogovor o:

• ladijskem prometu v Sredozemlju,

• turizmu kot pomembni panogi,

• glavnih pristaniščih …

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Zakaj rimski imperij imenujemo

brezmejni

• Kaj je spodbujalo romanizacijo

• Katere gospodarske panoge so bile v

rimskem imperiju najbolj razvite

• Kaj je vplivalo na razcvet

gospodarstva v rimskem imperiju

82


Kakšno je bilo življenje

v rimskem imperiju

Kakšno je bilo življenje

v rimskem imperiju

Rimski vsakdanjik

Mesto Rim je bilo središče velikega rimskega imperija.

1. Središče Rima je bil trg, imenovan forum.

A. Dopolni kvadratke od njegovi sliki.

Forum je bil

središče mesta

Stavbe na forumu so

bile namenjene

trgovini,

verskim obredom ...

Različni sloji rimske družbe so živeli zelo različno,

kar je bilo predvsem odvisno od njihovega

premoženja.

Kaj se je dogajalo na

forumu

ljudje so se srečevali,

trgovali, razpravljali

o politiki ...




UČNI CILJI

Učenec:

opiše vsakdanjik rimske

družbe,

opiše življenje sužnjev,

opiše življenje različnih

socialnih skupin.

Kdo je odločal v rimski družbi

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela

z informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj učencem prikaže odlomek iz

enega filma (na primer Gladiator), ki

prikazuje rimsko zgodovino. V odlomku

naj bodo predstavljeni različni sloji

rimske družbe, še posebej bo učinkovit

prikaz iger. Učenci zapisujejo, katere

sloje prebivalstva so prepoznali v filmu.

B. Na sliki prečrtaj tiste stavbe, ki ne sodijo v čas antičnega Rima.

2. Obkroži črke pred dvema trditvama, ki napačno opisujeta življenje v antičnem Rimu.

a. Večina mestnih revežev je živela v večnadstropnih hišah.

b. Veliko rimskih hiš je bilo lesenih.

c. Bogati Rimljani so živeli v majhnih vilah, ki so bile obkrožene s polji.

č. Večina prebivalcev rimske države je živela na podeželju.

d. Nekatere vile so ogrevali s centralno kurjavo, druge pa s pomočjo kaminov.

3. Prehrana Rimljanov je bila raznovrstna. Na slikah ob strani pobarvajte tiste vrste

živil, s katerimi so se prehranjevali Rimljani.

Kdo je odločal v rimski družbi

Rimska družba je temeljila na družini, na čelu katere je bil oče.

4. Kakšen je bil položaj žensk

podrejene moškim

5. Veliko skupino prebivalstva v rimski družbi so predstavljali sužnji.

A. Kakšen je bil položaj rimskih sužnjev

lastnina svojih gospodarjev

B. Kakšna dela so opravljali

na polju, v hišah, rudnikih, delavnicah

65

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.

channel4.com/history in izberejo okno

Games, nato naslov How Roman you are,

v njem pa 3-D VILLA, v katerem si ogledajo

razkošno rimsko vilo:

• Kateri materialni vir priča o kopeli

• Kaj je upodobljeno na mozaikih

• Ali so imeli v hiši centralno ogrevanje

• Kje se je nahajal vrt

• Z izbiro naslova How Roman are you

pa učenci lahko preizkusijo svoje znanje v

kvizu.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učitelj na tablo nariše dva kroga, ki se

v enem delu sekata. V prvi krog zapiše

svobodni, v drugega pa nesvobodni.

Učenci ugotavljajo, katere sloje, ki so jih

videli v odlomku filma, vpisati v katerega

od krogov. Pri tem jim učitelj pomaga,

tako da popravi morebitno nepravilno

poimenovanje katerega do slojev. V

presek učitelj vpiše tiste sloje (plebejci,

ženske), ki so sicer bili svobodni, a niso

mogli odločati o političnih zadevah.

Rimski vsakdanjik

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.

romereborn.virginia.edu in izberejo okno

Gallery, v njem pa naslov Video Clips:

• City of Rome: Opišejo podobo mesta

Rima, na primer velikost …

• Prikazano podobo primerjajo s

pisnim virom v učbeniku na strani 83: Ali

posnetek potrjuje pisni vir

• Roman Forum: Opišejo podobo

mestnega trga.

AKTUALIZACIJA

Učenci doma preverijo komunalno

opremljenost hiše oziroma stanovanja

in jo v obliki tabele primerjajo z opremo

rimske hiše.

Stranišče

Kopalnica

Centralno gretje

Rimska hiša

Današnja hiša

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran www.bbc.

co.uk/history/ancient/romans in izberejo

okno poglavje Pompeii.

S klikom na okno Work and Play in Everyday

Pompeii Gallery si lahko ogledajo podobe iz

vsakdanjega življenja prebivalcev Pompejev:

- Kakšno posodo so uporabljali v kuhinji (In

the Kitchen)

- Kje so kupovali kruh (House of the Baker)

- Opiši prizor na sliki z naslovom Banqueting

Scene.

- S kakšnimi grami so si krajšali čas

(Game-players)

- V kakšne namene so uporabljali steklene

posode (Glass Vessels)

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

V tabeli učenci primerjajo položaj

posameznih trimskih družbenih skupin.

Privatna lastnina

Delo

Politične pravice

Prebivališče

Patriciji Plebejci Sužnji

83


Zakaj je propadel rimski imperij

PONOVIMO

RIMSKA DRŽAVA: izpolni časovni trak razvoja in širjenja rimske države

ZAČETEK RIMSKE DOBE

REPUBLIKA

CESARSTVO

VELIKA KRIZA

KDAJ 8. stol. pr. Kr.

ustanovitev mesta

Rim

sprva kraljevina,

od

stoletja pa




5. stol. pr. Kr.

republika

ŠIRITEV DRŽAVE PO

SREDOZEMLJU

E PUNSKE VOJNE:

osvojitev zahodnega

Sredozemlja

VZHODNO SREDOZEMLJE

nastanek rimskega

imperija

državo so vodili

in

konzul

JULIJ CEZAR

• KDAJ

1. stol. pr. Kr.

pomemben voditelj

• vojaški uspehi


ŠIRITEV IMPERIJA

• ZAHODNO SREDOZEMLJE

EMLJ






senatorji

diktator

Galija

S Italija

VZHODNO SREDOZEMLJE

Mala Azija

Dalmacija

GAJ OKTAVIJAN AVGUST

KDAJ

prvi rimski

cesar

pomemben voditelj:


• obdobje miru

DRUGI CESARJI:


• Hadrijan

NAJVEČJI OBSEG

IMPERIJA:

IJA:





1. stol. po Kr.

vojaški uspehi

Trajan

Z: Španija

V: Mezopotamija

S: Britanija

J: S Afrika

KDAJ 3. – 4. stol.

VELIKI PROBLEMI:

• politična

kriza

nesposobni vladarji

• vojaška

kriza

vdori plemen

• gospodarska

kriza

propad gospodarstva, obrti

• družbena

kriza

manj prebivalcev

• duhovna

kriza

nove vere

začasno probleme rešita cesarja

___________ Dioklecijan in ____________

Konstantin _ LETA 476 – PROPAD

razpad države, naselitev novih ljudstev

66

84


PONOVIMO

Vstavi kljukico , kjer je zapisana značilnost pravilna

PATRICIJI PLEBEJCI

Politični vpliv

Bogastvo

Lastniki zemlje

Obrtniki in trgovci

Svobodni

Vojaki

Položaj sužnjev

brez pravic

Položaj žensk

podrejene moškim

DRUŽBA

OTROŠTVO

šolanje otrok iz bogatih družin

BIVALIŠČA

bogati vile

revni insule

PREHRANA

kruh, zelenjava, sadje, meso

ANTIČNA RIMSKA KULTURNA DEDIŠČINA

VEROVANJE GRADBENIŠTVO ZNANOST

RIMLJANI SO VEROVALI V RIMLJANI SO ZGRADILI

RIMLJANI SO ZNANJE

PREVZELI OD

več

BOGOV.

NAJPOMEMBNEJŠI JE BIL

Grkov, Etruščanov

BOG

NAJBOLJ SO SE RAZVILE

ZNANOSTI

Jupiter

ceste, mostove, akvadukte

V 1. STOLETJU PO KR. SE JE PRVI SO ZNALI NAREDITI

...

geografija

ZAČELA ŠIRITI NOVA VERA,

kupolo

. medicina

krščanstvo

, V RIMU SO ZGRADILI

IN

NJEN ZAČETNIK JE BIL

SVETIŠČE Panteon , zgodovina

OSREDNJI TRG ALI

RAZVILI SO TUDI

Jezus Kristus

.

NJEGOV NAUK JE ZAPISAN

V

Bibliji

.

forum

IN VELIKO ARENO ZA

ZABAVE – Kolosej

.

,

pravo

KI JE POSTALO TEMELJ

KASNEJŠE EVROPSKE

PRAVNE UREDITVE.

.

,

,

.

,

NA NAŠEM OZEMLJU SO ZAPUSTILI

mestne predele

rimsko obzidje

rimska imena

mitreje

,

,

,

.

ŠIRJENJE RIMSKE

KULTURE PO SREDOZEMLJU

IMENUJEMO

romanizacija

.

ŠE V SREDNJEM VEKU SO

V EVROPI UPORABLJALI

RIMSKE

številke

,

PISAVO IN JEZIK –

latinščino

.

85


Evropski zgodnji srednji vek:

ponovno rojstvo Evrope

89 Kaj je bilo preseljevanje ljudstev

90 Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo

91 Katere pomembne države so obstajale v zahodni Evropi

92 Kako je bila organizirana srednjeveška družba v Evropi

94 Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov

96 Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru

98 Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

86

UČNO GRADIVO

LITERATURA ZA UČITELJE:

• Rajko Bratož, Prelomni trenutki iz časov antike in preseljevanja narodov, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001.

• Rajko Bratož, Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 1990.

• 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991.

• Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006.

• Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996.

• Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

• Bogo Grafenauer, Karantanija: izbrane razprave in članki, Slovenska matica, Ljubljana, 2000.

• Grafenauerjev zbornik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, Ljubljana, 1996.

• Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.

• Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

• Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993.

• Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1985.

• Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978.

• Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.

• Koran, Učila International, Tržič, 2005.

• Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

• Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

• Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.

Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.

• Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.

• Šavli Jožko, Slovenska država Karantanija, Bilje, Studio Ro-Humar, 2007.

• Peter Štih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001.

• Peter Štih, Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Ljubljana,

2001.

• Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995.

• Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).

• Velika verstva sveta, Ognjišče, Koper, 1991.

• Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994.

• Zbirka Človek in čas:

• 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

• Zbirka Kako so živeli:

• V času barbarskih kraljestev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.

• V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.

• Zbornik Brižinski spomeniki, Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1996.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva: 3. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.

• Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992.

• Zgodovina v slikah, knjiga 7 (300–700), 8 (700–950), DZS, Ljubljana, 1976.

LITERATURA ZA UČENCE:

• Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001.

• Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.

• Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000.

• Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

• Christopher Gravett, Vitezi, Murska Sobota, Pomurska založba, 1996.

• Martin Ivanič, Slovenska zgodovina v zgodbah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.


Evropski zgodnji srednji vek:

ponovno rojstvo Evrope

• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

• Timotej Knific, Tu bo naš dom, Mladika, Ljubljana, 1998.

• Myrtle Langley, Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.

• Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997.

• Carlo A. Michelini, Za grajskimi zidovi, Učila, Tržič, 1995.

• Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Pisanica, Ljubljana, 1997.

• Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.

• Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001.

• Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997.

• Samantha Roškar, Atilova pot: zbirka krajevnih legend in zgodovinskih virov, Prleška razvojna agencija, Ljutomer, 2003.

• Philippe Simon, Podobe vitezov, Oka, Ljubljana, 2007.

• Philipe Steele, Najlepša knjiga o gradovih, Učila, Tržič, 1996.

• Philipe Steele, Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999.

• Luisa Tomasetig, Pavel Diakon pripoveduje, Lipa, Špeter, 1995.

• Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994.

• Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005.

• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996.

• Zbirka Človek in čas:

• 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

• Zbirka Kako so živeli:

• V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996.

• Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004.

• Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.

• Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: zgodbe iz naše davne preteklosti, Karantanija, Ljubljana, 2005.

LEPOSLOVJE

• Beowulf, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.

• Jacques Delperrié de Bayac, Karel Veliki, DZS, Ljubljana, 1980.

• Edda: iz staroislandskega epa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.

• Legende o kralju Arthurju, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995.

• Táin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

MLADINSKA LITERATURA

• Rith Ashby, Iskanje kralja Arthurja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.

• Kevin Crossley-Holland, Arthur: preroški kamen, DZS, Ljubljana, 2006.

• Fran Saleški Finžgar, Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov, DZS, Ljubljana, 2004.

• Kralj Arthur, slikanica, Šare in družabniki, Novo mesto, 1998.

• Legende o kralju Arthurju, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995.

• Will in Mary Pope Osborne, Vitezi in gradovi, Grlica, Ljubljana, 2002.

• Rosemary Sutcliff, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974.

• J. Walsh, Kralj Arthur in vitezi okrogle mize, Karantanija, Ljubljana, 1995.

FILMI (IZBOR)

• Kralj Arthur, r. Antonie Fuqua, ZDA, 2004.

• Robin Hood, r. Kevin Reynolds, ZDA, 1991.

• Robin Hood: možje v pajkicah, r. Mel Brooks, ZDA, 1993.

DOKUMENTARNI FILMI

• Huni in Goti med preseljevanjem narodov, Jaka, Ljubljana, 1993.

• Zgodnje krščanstvo, II. del, Jaka, Ljubljana, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR)

Srednji vek v Evropi

Spletne strani v angleškem jeziku:

- okno Tutorial First Europe se nanaša na zgodnji srednji vek in antični Rim

- okno Popular culture se na nanaša na literarno in umetnostno zgodovino

- poglavja vsebujejo tudi pisne vire

• www.fordham.edu/halsall

- pisni viri

• www.bbc.co.uk/history

- okni Ancient History in British History

- veliko animacij

• www.camelotintl.com/heritage

• www.mnsu.edu/emuseum/history/middleages

• www.godecookery.com/mtales/mtales.htm

• www.learner.org/exhibits/middleages

• http://kevin.lps.org/Middle_Ages/default.html

87


Evropski zgodnji srednji vek:

ponovno rojstvo Evrope

• www.mrdowling.com/703middleages.html

• www.teacheroz.com/Middle_Ages.htm

• www.teacheroz.com/castles.htm

• www.themiddleages.net

• www.medieval-castles.net

• www.medievaldesign.org

• www.kidskonnect.com/content/view/272/27

• www.historyforkids.org/learn/medieval

UČILA

• Atlas svetovne zgodovine: srednji vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006.

• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.

• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.

• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.

• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996.

• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.

• Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

• zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI

• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004.

• Zgodnji srednji vek 1, Svarog, Miklavž, 2006.

• Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI

• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.

• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001.

• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.

• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.

• Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.

• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.

• revija Primary Teaching, Historical Association, London.

• revija, History Teaching, Historical Association, London.

• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)

• www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)

• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)

• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)

• www.schoolhistory.co.uk

• www.learnhistory.org.uk

• www.HistoryontheNet.com

• www.historylearningsite.co.uk

• www.activehistory.co.uk

• www.historyitt.org.uk

• www.hyperhistory.org

• www.nchs.ucla.edu

• http://worldhistoryforusall.sdsu.edu

• www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Geografija, glasbena vzgoja, fizika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika

88


Kaj je bilo preseljevanje ljudstev

Kaj je bilo preseljevanje

ljudstev

Rimsko cesarstvo se je že od 1. stoletja soočalo

z ogroženostjo svojih meja. Azijsko ljudstvo

Hunov je v 4. stoletju povzročilo premike

germanskih plemen proti rimskemu imperiju.

Hunom in Germanom so sledila slovanska

plemena.



UČNI CILJI

Učenec:

opiše in primerja življenje

Germanov in Slovanov,

pojasni vlogo Hunov v

preseljevanju.

Kdo so bili Germani in Slovani

Za Rimljane so bili Germani in Slovani barbari. Rimski pisci so jih opisali v svojih delih, zato si lahko ustvarimo

sliko o njihovem življenju v času preseljevanja.

1. Ilustraciji prikazujeta pripadnike germanskega in slovanskega plemena. ena. V preglednico vpiši značilnosti

življen ja Germanov in Slovanov.

Kdo so bili Germani in Slovani

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska

tehnika (zapisovanje zamisli)

Učitelj učencem naroči, da zapišejo čim

več pojmov v različnih jezikih, ki jim

pridejo na misel ob besedah Germani in

Slovani. Nato učitelj z učenci pregleda

njihove zapise, ki jih učenci obrazložijo.

PRADOMOVINA

BIVALIŠČA

PREŽIVLJANJE

VEROVANJE

GERMANI

Severna in Zahodna Evropa

zemljanke

obdelovanje zemlje

politeisti

SLOVANI

Vzhodna Evropa

polzemljanke

poljedeljstvo, živinoreja

politeisti

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (fotografi jo)

Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku

na strani 87 in jo analizirajo:

• Kateri predmeti so na fotografiji

• Iz kakšnih materialov so izdelani

• Bi danes v trgovini lahko našli

podobne predmete

Kdo se je selil po Evropi

V 4. stoletju so germanska in slovanska plemena začela vpadati na ozemlje rimskega cesarstva.

2. Zakaj so navedena plemena vpadala na ozemlje rimskega imperija Obkroži pravilne odgovore.

a. V Rimu so si želela v živo ogledati gladiatorske boje. č. Pritegnila jih je priložnost, da v rimskem imperiju

dobijo dobro plačano službo.

b. Prestrašila so se Hunov in se umikala pred njimi. d. Pritegnilo jih je bogastvo rimskega imperija.

c. Zaradi pomanjkanja hrane so iskala rodovitno zemljo. č. Pritegnilo jih je ugodno, milejše podnebje.

3. V učbeniku na strani 88 si oglej zemljevid preseljevanja po Evropi. Spodaj navedenim plemenom dopiši, od

kod izvirajo in kam so se priselila.

ANGLI

HUNI

JUŽNI SLOVANI

LANGOBARDI

VANDALI

Izvor

Danska

Azija

Vzhodna Evropa

Nemčija

Vzhodna Nemčija

Naselitev

Anglija

Srednja Evropa

Balkanski polotok

Apeninski polotok

Severna Afrika

BODIMO USTVARJALNI: metoda

slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci narišejo germanskega vojaka ali

slovansko ženo, na kateri upodobijo tudi

nakit, ki se nahaja na fotografijah na

strani 87 v učbeniku.

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na

strani 88 ter ga analizirajo:

• Kaj avtor opisuje

• Kakšna dela so opravljale germanske

žene

• Ali meniš, da je bil opisani primer

Vellede izjemen ali povsem običajen za

Germane

69

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na

strani 88 in ga analizirajo:

• V katerem delu Evrope so živeli Germani

• V katerem delu Evrope so živeli Slovani

• Kam so se iz svoje pradomovine preselili

Germani

• Kam so se iz svoje pradomovine preselili

Slovani

• Katero germansko ljudstvo se je odselilo

najdlje od svoje domovine

• Od kod so prišli Huni

• Ugotovijo, kateri del rimskega imperija

je bil zaradi preseljevanj ljudstev bolj

prizadet.

VEČ O …

O poreklu Hunov obstajajo različne

znanstvene teorije, saj Huni niso zapustili

pisnih virov. Znanstveniki so enotni, da

se je ime Huni v pozni antiki uporabljalo

za poimenovanje vodilne skupine med

stepskimi nomadi, ki je prišla iz srednje

Azije. Nekateri znanstveniki izvor Hunov

postavljajo v današnjo Mongolijo. Po

tej razlagi so se Huni usmerili proti

zahodu po letu 151, ko so doživeli poraz

v spopadu s Kitajci. Drugi znanstveniki

pa izvor Hunov postavljajo v današnjo

Turčijo, na kar naj bi kazale podobnosti v

hunskem in turškem jeziku. Prvi je Hune,

živeče ob Kaspijskem morju, verjetno

opisal antični pisec Dionizij Periegetes v

drugem stoletju. Na evropskih tleh so se

Huni prvič pojavili ob Črnem morju v 4.

stoletju, kar je po vsej verjetnosti pognalo

v beg proti zahodu germanske Gote. Med

letoma 400 in 410 so se Huni premaknili

na območje Karpatov in Panonske nižine

ter začeli vpadati na germansko območje

v zahodni Evropi.

Kdo se je selil po Evropi

BODIMO USTVARJALNI: skupinsko

delo

Učitelj učence razdeli v pet ali šest

skupin. Vsaka od skupin pripravi

predstavitev enega od germanskih

plemen, na primer Vandale itd. Besedila o

posameznem plemenu pripravi učitelj ali

pa ga poiščejo učenci samostojno. Vsaka

skupina predstavi svoje delo, nakar

učitelj oblikuje zaključek z vprašanji:

• Katere skupne značilnosti lahko

opazimo pri vseh predstavljenih

germanskih plemenih

• Po čem so se predstavljena plemena

najbolj razlikovala

• Kakšen je bil položaj žensk v

predstavljenih plemenih

• Kako so otroci preživljali otroštvo

89


Kako so selitve ljudstev

spremenile svet



UČNI CILJI

Učenec:

opiše preseljevanje

germanskih in slovanskih

plemen,

pojasni politične,

gospodarske in kulturne

spremembe v Evropi po

preseljevanju ljudstev.

Uvodna motivacija

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

Učenci obiščejo spletno stran

italijanskega mesta Ravena www.

turismo.ravenna.it in izberejo angleško

verzijo strani (english version). Odprejo

okno Discover the Area in v njegovi

vsebini nato UNESCO monuments. Pri

posameznih kulturnih spomenikih lahko

učitelj postavi različna vprašanja, na

primer:

• Mavzolej Galle Placidie: Po čem je

poznan mavzolej

• Neonova krstilnica: Kdaj je bila

zgrajena

• Oratorij sv. Andreja: Kako je

upodobljen Kristus

• Teodirikov mavzolej: Zakaj se

mavzolej imenuje po Teodoriku

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z besedili in metoda pisnografi

čnih izdelkov

Učenci preberejo pisna vira v učbeniku na

strani 89 ter dodatno besedilo pod njima.

Nato izpolnijo spodnjo tabelo.

Kdo se je bojeval

Kje je potekala bitka

Kdo je zmagal

Izid bitke je bil pomemben za

rimski imperij.

VIR 1 VIR 2

DA NE DA NE

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Učenci preberejo besedilo v učbeniku na

strani 89–90, ki se nanaša na posledice

preseljevanj po Evropi. Nato razmislijo o

naslednjem vprašanju in ga utemeljijo.

• Katera sprememba v Evropi je bila

najbolj radikalna (največja) in je imela

največje posledice

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih

podpoglavij »Kako so selitve ljudstev

spremenile Evropo«.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Zakaj so germanska plemena začela

vpadati in se preseljevati na ozemlje

rimskega imperija

• Kaj se je ob preseljevanju Germanov

zgodilo z Zahodnorimskim cesarstvom

• Kako je na kulturno razvitost vplival

vpad pismenosti

• Kaj je vplivalo na to, da se je v

Zahodnorimskem cesarstvu krščanska

vera ohranila le v Italiji

• Pomisli, zakaj je zgodovinar Biondo

novo obdobje poimenoval »srednji vek«

Rimski imperij so poselila nova ljudstva

Ker je bila rimska država šibka, so nova ljudstva uspela priti globoko v notranjost cesarstva.

1. Dopolni besedilo.

Od sredine _______________ 4. do sredine _______________ 7. stoletja so različna plemena poselila ozemlje

rimskega cesarstva. Mednje štejemo _______________________________, Germane

_______________________ Slovane

in

__________________________. Arabce

Proces njihovega preseljevanja imenujemo _________________________

preseljevanje

ljudstev.

Nastajanje nove Evrope

Zaradi številnih sprememb ob koncu rimskega imperija se je s preseljevanjem začela nova doba v evropski

zgodovini.

2. Poveži spremembe z njihovimi značilnostmi tako, da jim pripišeš ustrezno črko.

V pomoč ti je lahko besedilo v učbeniku na straneh 89–90.

70

Preseljevanje ljudstev je spremenilo politično,

gospodarsko in kulturno podobo Evrope.

A POLITIČNE SPREMEMBE

B GOSPODARSKE SPREMEMBE

C KULTURNE SPREMEMBE

___ A Propadlo je Zahodnorimsko cesarstvo.

___ B Upadel je obseg trgovine.

___ C Upadla je pismenost.

___ C Zmanjšala se je uporaba latinskega jezika.

___ A Nastala so številna germanska kraljestva.

___ B Prebivalci Evrope so se preživljali s kmetijstvom.

___ C V Evropi je prevladala vera v več bogov.

3. Novo zgodovinsko obdobje imenujemo srednji vek. Izpolni prazne prostore v spodnji shemi.

_____________

stari

VEK

476 SREDNJI

VEK

1492 _________________

novi

VEK

Rimski imperij vlada

Sredozemlju

propad

rimskega

imperija

zgodnji

visoki

pozni

Kako so selitve ljudstev

spremenile svet

Krištof

Kolumb

pripluje v

Ameriko

Evropa odkrije nove celine

in si podredi njihovo ozemlje

RADOVEDNEŽ

Razmisli o spremembah, ki si jih doživel/a v letih, odkar si začel/a obiskovati šolo. Zapiši jih glede na naslednje značilnosti: PRIJATELJI,

IGRAČE, HOBIJI, NAJLJUBŠA GLASBA.

Ali bi lahko zaključil/a, da je bil začetek obiskovanja šole velika sprememba v tvojem življenju

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci preberejo poglavje Nastajanje nove Evrope v učbeniku na strani 89–90. Izpolnijo

spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Politične

Spremembe v Evropi

Kulturne

Gospodarske

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(skrivanka)

V spodnji zmešnjavi črk išči v vseh

smereh in med črkami boš našel skrite

besede. Izpiši jih in ob njih zapiši še

njihov pomen.

I T O G I Z I V N O

J O S C M J O R E I

Š F H V N O K Č Ž K

V A N D A L I B O N

F G E A R A V E N A

Z R N B M L U L O R

S E A K A V A R I F

90


Katere pomembne države

so obstajale v zahodni Evropi

Katere pomembne države so

obstajale v zahodni Evropi

Po koncu preseljevanj so se v Evropi pojavile

nove države. Med njimi je bila v zahodni Evropi

najpomembnejša (Frankovska) Karolinška

država. Pomembna je bila tudi krščanska cerkev,

ki je spodbujala pokristjanjevanje v Evropi.

Karolinška država – »evropsko kraljestvo«

V zahodni Evropi je bila največja (Frankovska) Karolinška država, njen kralj Karel Veliki pa v 8. stoletju

najpomembnejši evropski kralj.

1. A. Na zemljevidu pobarvaj največji obseg (Frankovske) Karolinška države (glej učbenik stran 86).

B. Ali je obsegala današnje slovensko ozemlje DA NE






UČNI CILJI

Učenec:

pozna frankovsko državo in

njen obseg,

pojasni vpliv frankovske

države na razvoj v Evropi,

pojasni vlogo Karla Velikega,

pojasni vlogo Cerkve po

razpadu rimskega cesarstva,

opiše delovanje krščanskih

misijonarjev.

2. Karel Veliki je spodbujal znanje v zahodni Evropi. Kako Odgovore zapiši v spodnje okvirčke. V pomoč so ti

besede pod okvirčki, katerih črke pa moraš najprej premetati.

dvorna šola učenjaki prepisovanje knjig

ALOŠ ANROVD UČJAENKI GIJNK EJNAVOSIPERP

Krščanska cerkev in Papeška država

Krščanska cerkev je bila v nemirnih stoletjih v času preseljevanj edina, ki je zagotavljala stabilnost v zahodni Evropi.

3. Krščanska cerkev je ob podpori kraljev spodbujala pokristjanjevanje Evrope. Odgovori na vprašanja.

A. Kdo so bili misijonarji

duhovniki, ki so širili krščansko vero

B. Kako so delovali misijonarji

potovali po deželah in spreobračali ljudi

4. Krščanska cerkev se je v 11. stoletju razdelila na ____________________________ zahodno krščansko in

______________________ pravoslavno cerkev. Obkroži ime tiste cerkve, ki jo še danes vodi papež.

Krščanska cerkev in Papeška država

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo literature in spletnih

strani poiščejo podatke o znanih

misijonarjih in svetnikih v različnih

evropskih državah, na primer sv. Patriku

(na Irskem), sv. Bonifaciju (v današnji

Nemčiji), sv. Kolumbanu (v današnji

Franciji), sv. Avguštu Canterburyskemu

(v današnji Veliki Britaniji) …

VEČ O …

Misijonar sv. Patrik se je rodil v današnji

Veliki Britaniji okrog leta 385. Ko je bil

otrok, so ga zajeli pirati in ga prodali

kot sužnja na Irsko. Ko se je po šestih

letih vrnil domov, se je odločil, da bo

menih v poganski Irski. Posvečen je

bil v škofa in v sodelovanju z irskimi

kralji je začel pokristjanjevati Irsko.

Njegovi nasprotniki so bili številni, med

njimi so bili keltski druidi (svečeniki),

krščanski menihi, in včasih tudi nevarni.

Patrik je umrl med letoma 457 in 464,

njegov grob pa ni znan. S Patrikom je

povezan tudi simbol Irske, triperesna

deteljica. Po izročilu naj bi misijonar

irskim nevernikom krščansko troedinost

razlagal na primeru triperesne deteljice.

Misijonar sveti

Patrik

71

AKTIVNOST: metoda izkustvenega

učenja (igra vlog)

Učenci se vživijo v zgodnjesrednjeveško

osebnost, na primer Karla Velikega ali

morda misijonarja. Napišejo dnevnik, v

katerem opišejo svoje doživljaje, misli,

počutje …

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Opiše obseg Karolinške države.

• Zakaj je dobil Karel Veliki naziv »vodja

evropskega cesarstva«

• Kako je Karel Veliki spodbujal znanje

Frankovska država – »evropsko kraljestvo«

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku

na strani 86 in ga analizirajo:

• Kako velika je bila Frankovska država

ob svoji ustanovitvi

• Kdo je ogrožal Frankovsko državo

v začetku 8. stoletja (na zemljevidu je

označena bitka pri Poitiersu)

Zatem si učenci ogledajo še zemljevid na

strani 93 in ga analizirajo:

• Kje so bile meje Frankovskega

kraljestva na jugu, severu, zahodu in

vzhodu v času največjega obsega

• Kje je država mejila z

Vzhodnorimskim cesarstvom

• V kateri današnji državi se nahaja

frankovski Aachen

• Ali je poimenovanje »evropsko

kraljestvo« primerno za Frankovsko

kraljestvo na višku njegove moči

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

V učbeniku na strani 92 zgoraj učenci

preberejo besedilo iz življenja Karla

Velikega in ga analizirajo:

• Kaj je cesar Karel Veliki rad delal

• Kakšen odnos do znanja oziroma

učenja lahko razbereš iz besedila

• O čem priča podatek, da se je kralj

poskušal naučiti pisati, a neuspešno

VEČ O …

Po legendi sodeč naj bi kralja Arthurja

povezovali tudi s svetim gralom. Sveti

gral naj bi bila čaša, iz katere naj bi ob

zadnji večerji pil Jezus. Čaša naj bi imela

čudežno moč, po nekaterih zapisih naj bi

omogočala celo nesmrtnost. Po mnenju

zgodovinarjev se je legenda verjetno

prvič pojavila v 12. stoletju in nato bila

vključena v številne zgodovinske zgodbe.

Izvor legende nekateri zgodovinarji

povezujejo s keltsko mitologijo, nekateri

pa sveti gral opisujejo kot krščanski

simbol. Legenda o svetem gralu je bila

v srednjem veku poznana le v zahodni

Evropi, ostala Evropa se je z njo srečala

šele v novejšem času pod vplivom

popularnih zgodb.

• Kdo so bili misijonarji

• Navede razlike med zahodno in

vzhodno krščansko cerkvijo.

91


Kako je bila organizirana

srednjeveška družba



UČNI CILJI

Učenec:

pojasni organiziranost

fevda,

opiše značilnosti novega

družbenega sistema –

fevdalizma.

V zgodnjem srednjem veku je bila zemlja največje

bogastvo. Kralji so svojim pomočnikom delili

posest, imenovano fevd. Družba se je razdelila na

dva sloja. Plemiči so imeli v lasti fevde in so se

bojevali, kmetje pa so na fevdih delali.

Kako je bila organizirana

srednjeveška družba v Evropi

Kaj je bil fevd

Za svojo službo so od kralja plemiči dobili v najem posest, imenovano fevd.

1. Ob ilustraciji navedi dele fevda.

Kaj je bil fevd

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s

slikovnim gradivom (shemo)

Učitelj učencem pokaže pisno-slikovno

shemo družbene ureditev v rimskem

cesarstvu (v učbeniku, na strani 62) in z

vprašanji obnovi znanje učencev:

• Kdo so bili rimski državljani

• Kdo so bili patriciji

• Kdo je vodil državo v rimskem

cesarstvu

AKTIVNOST: metoda dela z besedili in

metoda slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo opis fevda na strani

93 v učbeniku ter skušajo sami narisati

fevd in ob tem določiti njegove dele.

Ob tem ugotavljajo, kateri del fevda

je zavzemal največjo površino. Svoj

odgovor utemeljijo.

srenjska

posest

pridvorna

posest

2. A. Dopolni.

SAMOZADOSTNA POSEST je bila posest, na kateri so

FEVDALCI

KMETJE

B. Ali danes še obstaja samozadostno gospodarstvo

Kaj je bil fevdalizem

Družbeni sistem v srednjeveški Evropi imenujemo fevdalizem.

3. Dopolni besedilo o fevdalizmu.

pridobili vse, kar so potrebovali za življenje

pridelali sami vso hrano in druge dobrine

NE

kmečka

posest

Obveznosti podložnikov:

TLAKA

delo na zemlji fevdalca

DAJATVE

del pridelka

DESETINA

deseti del pridelka

RAZISKOVALEC

Naziv pridvorna posest lahko povežemo

tudi z imenom dvor za zgradbe, v katerih

so živeli plemiči na Slovenskem. Učenci

izberejo enega izmed slovenskih dvorov

ali dvorcev in predstavijo njegovo

zgodovino, predvsem pa, kako je stavba

dobila ime.

V fevdalizmu je bil lastnik vse zemlje v državi __________________________. kralj

Podrejeni so mu

bili ______________________, plemiči

ki so zanj opravljali ________________________ uradniško ali

___________________________ vojaško

službo. Na fevdu so zemljo obdelovali _____________________.

kmetje

72

AKTIVNOST: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci si ogledajo pisno shemo v učbeniku na strani 94. Njeno vsebino nato predstavijo

v grafični obliki:

FEVDALCI

KMETJE

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafi čnih

izdelkov

Učenci preberejo tekst v učbeniku na strani 93 (Kaj je bil fevd). Izpolnijo kvadrate, tako da

zapišejo značilnosti posameznih delov fevda, omenjenih v kvadratih.

Še druga poimenovanja

pridvorna

posest

kmečka

zemlja

srenjska

zemlja

Kakšen je bil njihov položaj

Kakšno lastnino so imeli

92


Kako je bila organizirana srednjeveška družba

v Evropi

BELEŽKE:

4. A. Izpolni prazna polja ob ilustraciji, ki prikazuje fevdalno družbo. V pomoč ti je učbenik na strani 94.

B. Pobarvaj ilustracijo.

Koga predstavljajo

___________________________

plemiče

Koga predstavlja

___________________________

kralja

Položaj

___________________________

lastnik zemlje, najpomembnejši

Položaj

___________________________

vojaška služba pri kralju,

___________________________

ki jim za plačilo podeli posest.

___________________________

___________________________

___________________________

Koga predstavljajo

kmete (podložnike)

Položaj

podrejeni fevdalcu, nesvobodni

5. Položaj v srednjeveški družbi je bil deden.

A. Pojasni, kaj je pomenilo, če se je nekdo rodil v kmečki družini.

Da je vse življenje ostal kmet.

B. Ali je danes položaj v družbi še deden

ne

73

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu

in podnaslovih.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Na katere stanove se je delila

srednjeveška družba

• Kateri stan je bil najpomembnejši

• Kaj je pomenilo dejstvo, da je bil

položaj v družbi deden

• Kaj so bili urbarji

• Na katere dele se je delil fevd

93


Kakšno je bilo življenje

plemičev in kmetov



UČNI CILJI

Učenec:

opiše položaj in vsakdanje

življenje plemstva,

opiše položaj in vsakdanje

življenje kmetov.

Srednjeveško družbo so sestavljali kmetje in

plemiči. Življenje obeh družbenih skupin se je

zelo razlikovalo.

Kakšno je bilo življenje

plemičev in kmetov

Kakšno je bilo življenje plemičev

Življenje plemičev je bilo predvsem bojevanje.

1. Ilustracija prikazuje plemiški par v srednjem veku.

A. Pobarvaj oblačila plemiča in plemkinje.

B. Navedi značilnosti njihovega življenja tako, da izpolniš okvirčke ob paru.

Kakšno je bilo življenje plemičev

AKTIVNOST: metoda izkustvenega

učenja (igra vlog)

Učenci napišejo zgodovinski prosti

spis, v katerem se vživijo v vlogo

srednjeveškega plemiča. Opišejo:

• svoj delovni dan, v katerem

predstavijo vojaško urjenje in druženje s

svojimi vojaki,

• prostore, v katerih prebivajo,

• preživljanje časa s prijatelji in družino.

OBLAČILA

razkošna, barvita

POROKA

dogovorjena

PREHRANA

raznolika,

obilni obroki

ZABAVA

plesi, igre, gostije

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH

a) Na spletni strani http://kevin.lps.org/

Middle_ages/ lahko učenci najdejo slike

in opise srednjeveških gradov (v oddelku

Pictures of Castles). Učitelji lahko najdejo

primere delovnih listov in ilustracij, ki jih

učenci lahko pobarvajo.

b) S sprehodom po igrici Ghost in the

Castle www.nationalgeographic.com/

features/97/castles/enter_castle.

html pa učenci lahko na zabaven način

spoznajo grad in življenje v njem.

2. Plemiči so živeli v gradovih. V učbeniku na strani 95 si oglej grad. V spodnji prostor nariši grad po svoji zamisli

in označi njegove najpomembnejše prostore.

AKTIVNOST: metoda dela z

informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo

Učitelj učencem predstavi odlomek iz

filma Robin Hood (del, kjer je prikazano

življenje na gradu). Skupaj prikazani

odlomek analizirajo:

• Ključne osebe v filmu so bile: ime,

funkcija, položaj v družbi.

• Bivališča:

a) GRAD

- Kako je bil zgrajen

- Kako je bil osvetljen

- Kako je bil zavarovan

- Kakšna je bila notranjost gradu

- Kaj se je dogajalo na notranjem dvorišču

gradu

b) KMEČKE VASI

- Kako so bile zgrajene hiše

- Kako so bile zavarovane

- Kakšna je bila notranjost

- Kaj se je dogajalo v hišah

• Oborožitev

- Kateri so bili sestavni deli bojne opreme

angleškega vojaka

- Katere pripomočke, ki jih Angleži niso

poznali, je uporabljal »Maver«

- Zakaj so Kelte imenovali »zveri« ali

»barbari«

- Kakšne so bile kazni za izobčence

- Kaj nam film lahko pove o življenju v

srednjem veku

74

VEČ O …

Angleška srednjeveška legenda o Robinu

Hoodu izvira iz časa kralja Ivana brez

Dežele (iz prve polovice 13. stoletja), prvič

pa je bila zapisana v 14. stoletju. Bila pa

je tako popularna, da so mnogi izobčenci

kasneje prevzeli ime Robin Hood. Vendar

pa zgodovinarji ne morejo z gotovostjo

potrditi, kdo je bil resnični Robin Hood.

Predvidevajo, da pojav Robina Hooda

označuje odpor zoper tiranijo zakona, ki je

obstajala v času kralja Ivana. Po eni izmed

razlag, naj bi plemič Robert Hod (z nazivom

»Hobbehod«) vodil upor zoper kralja, bil

zato preganjan ter postal begunec. Po

drugi razlagi pa je poimenovanje povezano

z resničnim obstojem izobčencev kot je

bil na primer plemič Fulk fitzWarin, prijatelj

kralja Ivana, ki se je kralju uprl in postal

begunec. Morda pa je Robin Hood povezan z

izobčencem z imenom Eustace the Monk, ki

je pridobil oblast nad otokom Sark in je do

leta 1217 vodil piratsko združbo v morju med

Anglijo in Francijo.

BELEŽKE:

94


Kakšno je bilo življenje kmetov

Kmetje so živeli skromno in obdelovali polja.

3. Ilustracija prikazuje kmečki par v srednjem veku.

A. Pobarvaj oblačila kmeta in kmetice.

B. Navedi značilnosti njihovega življenja tako, da izpolniš okvirčke ob paru.

OBLAČILA

preprosta,

enobarvna

POROKA

potrebno dovoljenje

fevdalca

Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov

PREHRANA

preprosta, enolična

ZABAVA

verski in ljudski

prazniki

4. Kmetje so živeli v skromnih kočah. V učbeniku na strani 96 si oglej primer kmečke hiše. V spodnji prostor

nariši kmečko hišo po svoji zamisli in ob njej navedi njene značilnosti.

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učitelj učencem prebere ali pripravi na

listu spodnje besedilo:

»Eden hujših zdravstvenih problemov

takratnih ljudi je bil, da so hitro izgubili

zobe, med drugim tudi zato, ker je

bila moka pogosto slabo zmleta in je

vsebovala mnogo trdih delcev.« (Maja

Žvanut, Andreja Peklar, Stoji, stoji beli

grad, Zbirka Ilustrirana zgodovina

Slovencev za otroke, Založba Mladika,

Ljubljana, 2002, str. 15)

Učenci besedilo analizirajo:

• Kaj nam o hrani v srednjem veku pove

besedilo

• Kaj nam o zdravstvenih težavah ljudi v

srednjem veku pove besedilo

• Ali se ljudje danes še vedno soočajo s

podobnimi zdravstvenimi problemi

Kakšno je bilo življenje kmetov

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela s slikovnim gradivom in metoda

pisno-grafi čnih izdelkov

V učbeniku na strani 97 si učenci

ogledajo slike, ki prikazujejo kmete pri

njihovem delu. Izpolnijo spodnji miselni

vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na

delovni list.

Obleka

Delo kmetov

Življenje kmetov

Podrejeni položaj

Skrb za otroke

75

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafi čnih izdelkov

Učenci s pomočjo učbenika ter dodatno literaturo izpolnijo spodnjo razpredelnico.

Delo

Oblačila

Delo žene

Prehrana

Vzgoja otrok

KMET V GRĆIJI KMET V RIMU KMET V SREDNJEM VEKU

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu

in podnaslovih.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Na katere stanove se je delila

srednjeveška družba

• Kateri stan je bil najpomembnejši

• Kaj je pomenilo dejstvo, da je bil

položaj v družbi deden

• Opiši srednjeveški grad.

• Opiši življenje plemičev.

• Opiši srednjeveško kmečko kočo.

• Opiši življenje kmetov

95


Kaj se je dogajalo ob preseljevanju

na vzhodnoalpskem prostoru

UČNI CILJI

Učenec:

▶ opiše naseljevanje

Slovanov v Vzhodne Alpe,

▶ navede dogodke, ki so

vplivali na nastanek

Karantanije,

▶ opiše posledice

širjenja krščanstva v

vzhodnoalpskem prostoru,

▶ opiše družbo v

Karantaniji.

Naselili so se Slovani

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

V učbeniku na strani 88 si učenci

ogledajo zemljevid preseljevanj ljudstev

v Evropi in ga analizirajo:

• Katera ljudstva so se selila čez

današnje slovensko ozemlje

• Ali so tam ostala Kam so se

premaknila

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim

gradivom (fotografi jo)

Učenci si ogledajo fotografije germanskih

in staroslovanskih ostankov, ki so

objavljene v učbeniku na strani 87, 98, 99

in jih analizirajo:

• Kako bi ocenili obrtniško spretnost

germanskih oblikovalcev nakita

• Iz katerih materialov so Germani

izdelovali nakit

• Iz katerih materialov so ga izdelovali

Slovani

• Kateri najdeni predmeti dokazujejo, da

so Germani in Slovani imeli tudi vojake

• Kdo je nosil nakit

Predstavljene predmete si lahko učitelji

in učenci ogledajo na stalni razstavi

Železna nit v Gorenjskem muzeju (www.

gorenjski-muzej.videofon.si)

AKTIVNOST: metoda slikovnografi

čnih izdelkov

Učenci se vživijo v čas zgodnjega

srednjega veka in narišejo nekaj primerov

germanskega ali slovanskega nakita iz

tega časa. V pomoč so jim fotografije

najdenih predmetov na Gorenjskem,

objavljene v učbeniku na strani 87, 98, 99.

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografi

čnih izdelkov

Učenci si ogledajo staroslovansko

okroglo broško s podobo (neznanega)

kralja iz 9. ali 10. stoletja, ki je bila

najdena na Bledu (str. 98). Vživijo se

v vlogo tega kralja in napišejo kratek

sestavek o njem in njegovem življenju.

Nekaj vprašanj za začetek:

• Kako se imenuje ta kralj

• Kako je oblečen

• Kako je oblikovan njegov dan …

V času preseljevanja ljudstev so se na današnje

slovensko ozemlje priselili Slovani. Osnovali so

državno tvorbo, imenovano Karantanija. Karantanci

so v 8. stoletju sprejeli krščansko vero.

Naselili so se Slovani

V času preseljevanja ljudstev je čez današnje slovensko ozemlje potekala glavna smer vpadov v Italijo, središče

Zahodnorimskega cesarstva.

1. Oglej si zemljevid in reši

nalogo. V pomoč ti je

zemljevid v učbeniku na

strani 115.

A. Na zemljevidu označi obe Bavarci

smeri, od koder so se v

vzhodnoalpski prostor

naseljevali Slovani.

Karantanija

B. Ugotovi, katera ljudstva so

mejila s Slovani v vzhodnih

Alpah ter na črte zapiši njihova

imena.

C. Različni barvi nakazujeta

obseg dveh slovanskih

državnih tvorb v 8. stoletju:

Karantanije in Karniole.

V ustrezen barvni prostor

vpiši njuni imeni.

Furlani

Karniola

2. V procesu naseljevanja je na današnjem slovenskem ozemlju prihajalo do mešanja slovanskih prebivalcev s staroselci.

A. Kdo so bili staroselci

romanizirani prebivalci (Kelti in drugi)

B. Novi priseljenci, Slovani, so od staroselcev prevzeli različna znanja. Katera Pravilne odgovore obkroži.

znanje o poljedelstvu imena krajev imena rek

znanje pisanja znanje latinščine znanje obdelovanja železa

Nastala je Karantanija

V 7. stoletju se je prvič v virih pojavilo ime »mejna pokrajina Vinedov«, ki jo bolj poznamo pod imenom

Karantanija.

3. Dopolni trditve tako, da boš z njimi opisal značilnosti Karantanije.

A. Bila je prva _________________________ državna tvorba v zgodnjem srednjem veku na ozemlju vzhodnih Alp.

B. Povsem samostojna je bila od srede 7. do srede __________________ 8. stoletja.

C. Njeno jedro so bile doline ob zgornjem toku rek Drave in ___________________________.

Mure

Č. Središče je bilo na __________________________________ Krnskem

gradu (na južnem Koroškem).

76

AKTIVNOST: terensko delo

(odkrivanje, zbiranje podatkov)

Učenci, ki živijo v krajih, ki so kakorkoli

povezana z ostanki preseljevanj ljudstev,

se odpravijo na raziskovanje o teh

ostankih. Pregledajo zapise v lokalnem

časopisju, povprašajo strokovnjake, si

ogledajo teren … Nato pripravijo poročilo

o svojih odkritjih.

AKTUALNO

Na podlagi germanskega poimenovanja

Slovanov – Veneti – so že v srednjem veku

nekateri pisci enačili Slovane v vzhodnih

Alpah z antičnimi Veneti. Polemike

o neslovanskem izvoru prednikov

Kaj se je dogajalo

ob preseljevanju na

vzhodnoalpskem prostoru

Moravani

Slovencev so bile zelo živahne v 80. in 90.

letih prejšnjega stoletja. Zagovorniki t.i.

venetske teorije (Jožko Šavli, Matej Bor,

Ivan Tomažič) so tedaj svojo hipotezo o

venetskem izvoru prednikov Slovencev

uprli na jezikovne podobnosti med imeni

v Evropi. Teorija je bila zavrnjena s strani

arheologov in zgodovinarjev.

Venetsko teorijo še vedno močno

podpirajo društva združena v krovno

društvo hervardov (www.hervardi.com),

ki se ukvarjajo »z ohranjanjem slovenskih

domoljubnih tradicij oziroma z vsem, kar

je slovenskega«. Na njihovi spletni strani

najdemo celo zemljevid naselitvenega

območja Slovencev (!) v času Julija

Slovaki

Cezarja. V rubriki O Slovencih – Zgodovina

pa lahko preberemo, da smo Slovenci

»zanesljivo narod z najdaljšo zgodovino

v srednjeevropskem prostoru«. Čeprav

se hervardi označujejo za domoljube,

nekateri njihove trditve označujejo za

nacionalistične.

96


4. Prebivalstvo Karantanije je bilo razdeljeno na različne družbene skupine: plemstvo, koseze in kmete.

A. Pobarvaj značilnosti plemstva z modro barvo, značilnosti kosezov z rdečo in značilnosti kmetov z zeleno

barvo.

B. Obkroži ime družbene skupine, ki je bila najštevilčnejša.

NAJPOMEMBNEJŠI JE BIL KNEZ PLEMSTVO ŽIVELI STRNJENO

PLAČEVALI SO DAVEK V PRIDELKU KOSEZI VOJAŠKI POVELJNIKI

OBOROŽENI SPREMLJEVALCI KNEZA KMETJE ŽIVELI V VASEH

5. Na sliki je najbolj znan materialni ostanek iz Karantanije.

Kaj prikazuje slika

knežji kamen

Koga so ustoličili na

tem kamnu

karantanskega kneza

Razširila se je krščanska vera

Ko so v 8. stoletju Karantanci priznali zunanjo oblast Bavarcev (in s tem tudi Frankov), so sprejeli krščansko vero.

6. Spodaj navedene dogodke razvrsti v kronološkem vrstnem redu s številkami od 1 do 4. Številka 1 pomeni

najstarejši dogodek.

3

1

2

4

Karantanci priznajo nadoblast Bavarcev in Frankov.

Karantanijo ogrozijo Obri.

Karantanci prosijo Bavarce za pomoč proti Obrom.

Karantanci sprejmejo krščansko vero.

7. Pokristjanjevanje je območje vzhodnih Alp vključilo v zahodnoevropski kulturi prostor. Razmisli, kaj naj bi

to pomenilo. Obkroži pravilna odgovora.

a. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširila imena, ki so bila po izvoru krščanska.

b. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširile navade, značilne za muslimansko vero.

c. V vzhodnoalpskem prostoru so se uveljavile navade, povezane s krščansko vero.

Kaj se je dogajalo ob preseljevanju

na vzhodnoalpskem prostoru

Ob katerem obredu je

imel ta kamen pomembno

vlogo

pri ustoličevanju

kneza

77

Nastala je Karantanija

BODIMO USTVARJALNI: metoda dela

z besedili in metoda izkustvenega

učenja (igra vlog)

Učenci preberejo zgodovinski zapis

(odlomek iz Knjige resničnih zgodb opata

Janeza Vetrinjskega, 1. pol. 14. stol.) o

ustoličevanju. Nato si s pomočjo učitelja

razdelijo vloge in zaigrajo karantansko

ustoličevanje.

»Pod Krnsko goro (danes Šentjurska

gora) namreč, blizu cerkve sv. Petra, je

kamen; nanj posade svobodnega kmeta

(koseza), v katerega naslednjem rodu

je ta služba dedna. /.../ Oblečen je v

kmečko obleko, klobuk in čevlje, se drži

nepremično. Pojavi se knez s praporom

dežele, spremljan od plemičev in vitezov.

Slečejo ga dragocenih oblačil in nekdo, ki

ima to pravico po nasledstvu, ga obleče

na strani s plaščem, klobukom /.../, na isti

način kot je oblečen kmet. S palico v roki

tako pristopi ... Kmet pa, ki sedi na kamnu,

naj v slovenskem jeziku zakliče: ‘Kdo je

ta, ki se tako prihajajoč približuje’ Okoli

sedeči odgovore: ‘Ta je knez dežele.’ Nakar

oni: ‘Ali je pravičen sodnik, ki ima v mislih

blagor domovine, je svobodnega stanu, da

bo vreden Ali je spoštovalec in branilec

krščanske vere’ Vsi naj odgovore: ‘Je in bo.’

Nakar oni: ‘Vprašam torej, po kateri pravici

me sme odstraniti s tega sedeža.’ Vsi

rečejo: ‘S 60 denarji, s temi pisanimi živalmi

in z oblačili, v katera je knez oblečen, tudi

bo napravil tvojo hišo svobodno in brez

davka.’ Nato kmet, ki je udaril kneza rahlo

po licu, ukaže s tem, naj bo dober sodnik, in

se vzdigne, vzame k sebi imenovane živali

in ponudi knezu prostor. Knez se postavi na

kamen, z golim mečem v rokah se obrne

na vse strani, vihteč meč. /.../ Od gore hiti

knez k cerkvi Gospe Svete /.../. Tam naj bere

škof ali odličnejši prelat mašo in naj kneza,

še vedno oblečenega v kmečko obleko,

blagoslovi.«

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Od kod so prišli na današnje slovensko

ozemlje predniki Slovencev

• Kako je potekala naselitev

• Kdo so bili staroselci

• Kaj je obsegala Karantanija

• Kako se je delila karantanska družba

• Kateri dogodek je vplival na to, da

se je v vzhodnoalpski prostor razširila

krščanska vera

• Iz katerih dveh središč se je širila

krščanska vera

Razširila se je krščanska vera

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na

strani 100 in ga analizirajo:

• Kdo se je obrnil na škofa Vergila

• Ali je imela v Karantaniji ta oseba

pomemben položaj

• Kdo je prišel pokristjanjevat

Karantance

Več o škofu Modestu in njegove

kasnejše upodobitve lahko najdemo na

spletnem naslovu: http://zupnije.rkc.

si/kr-zlato-polje/zupnija/modest.htm.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (zemljevidom)

Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku

na strani 100 in ga analizirajo.

• Iz katerih dveh središč je potekalo

pokristjanjevanje (označeno z vijoličasto

puščico)

• Kje je potekala cerkvena meja

Katerega leta je bila določena

• Kje so bili v bližini Karantanije in

Karniole ustanovljeni samostani

• Kateri meniški red je vodil te

samostane

BELEŽKE:

97


Kaj se je na vzhodnoalpskem

prostoru dogajalo v 9. stoletju

UČNI CILJI

Učenec:

▶ navede dogodke,

ki so vplivali na

izgubo samostojnosti

Karantanije,

▶ opiše značilnosti Spodnje

Panonije v času njene

samostojnosti,

▶ oceni pomen delovanja

bratov Konstantina in

Metoda.

Kako je Karantanija izgubila samostojnost

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE:

metoda dela s slikovnim gradivom

(zemljevidom)

Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku

na strani 100 ponovijo svoje znanje o

Karantaniji:

• Kje se je nahajala Karantanija

• Kje je bilo njeno središče

• Ali je segala na ozemlje današnje

Republika Slovenije

• Katera kneževina je obsegala večino

ozemlja današnje Republike Slovenije

AKTIVNOST: metoda dela z

zgodovinskimi besedili

Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na

strani 101 in ga analizirajo:

• Od kod so prišli vojaki, ki so prišli v

vzhodnoalpski prostor

• Proti komu so se borili

• Kdo jih je vodil

• Kakšen je bil rezultat spopadov

V letih 819–820 so se Karniolci in Karantanci

pridružili uporu zoper frankovsko oblast, a so bili

poraženi. Obe kneževini sta zaradi tega doživeli veliko

sprememb. V Panonski nižini je knez Kocelj v

9. stoletju mejno grofijo Spodnjo Panonijo proglasil

za samostojno kneževino.

Kako je Karantanija izgubila samostojnost

Knez na današnjem Hrvaškem, Ljudevit Posavski, se je v začetku 9. stoletja uprl frankovski oblasti z orožjem.

V letih 819–820 so se mu pridružili tudi Karniolci in Karantanci.

1. V uporu so bili Karantanci in Karniolci poraženi, zaradi česar so doživeli veliko sprememb. Pri vsaki spremembi

zapiši en primer, s katerim boš spremembo obrazložil. V pomoč so ti ključne besede v oklepajih.

POLITIČNO

VODSTVO

POLITIČNA

ORGANIZACIJA

DRUŽBENE

SPREMEMBE

(frankovski kraljevi uradnik)

Karantanski knez je bil odstavljen.

(grofija; fevdi)

Ozemlje Karantanije je bilo razdeljeno na fevde.

(fevdalizem)

Uveden je bil fevdalizen; karantanski kmetje so postali nesvobodni.

2. V ta čas sodijo tudi Brižinski spomeniki, najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih Alpah.

Kaj je bilo v tem dokumentu zapisano Obkroži pravilen odgovor.

a. Zapis o vsakdanjem življenju ljudi v vzhodnih Alpah.

b. Zapis o kaznih, izrečenih podložnim kmetom na fevdu freisinške škofije.

c. Dva obrazca za spoved in pridiga o grehu.

Nastala je Spodnja Panonija

Mejna grofija Spodnja Panonija je obsegala ozemlje med rekami Raba, Donava in Drava. Vključevala je tudi

del današnjega slovenskega ozemlja na severovzhodu.

3. Oglej si zemljevid in reši nalogo.

V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na

strani 100.

A. Na zemljevidu označi obseg Spodnje

Panonije tako, da potegneš rdečo črto po

njenih mejah. Nato pobarvaj njen obseg.

B. Na črto zapiši ime središča Spodnje

Panonije.

C. Del katere države je bila do leta 769

Spodnja Panonija

Kaj se je na

vzhodnoalpskem prostoru

dogajalo v 9. stoletju

Svet v srednjem veku

Blatenski

kostel

RAZISKOVALEC

Učenci s pomočjo literature in spletnih

strani poiščejo odgovore na vprašanja:

• Kje hranijo Brižinske spomenike

• Opiši, kakšno obliko imajo Brižinski

spomeniki. Pomisli, zakaj jih sploh

imenujemo spomeniki.

• Pomisli, zakaj je bila varnosti

Brižinskih spomenikov namenjena velika

pozornost.

• Kaj pomeni MANUSRIPT

• Kdaj so bili Brižinski spomeniki prvič

objavljeni

• Po mnenju strokovnjakov Brižinski

spomeniki niso le najstarejši zapis v

slovenščini, ampak predstavljajo tudi

pomemben dokument. Za koga

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda

dela z zgodovinskimi besedili in

metoda slikovno-grafi čnih izdelkov

Učenci preberejo poglavje Kako je

Karantanija izgubila samostojnost

v učbeniku na strani 101 in izdelajo

kronološko tabelo, s katero grafično

prikažejo dogajanje v Karantaniji v 9.

stoletju.

98

Č. Kdo je bil voditelj samostojne Spodnje

Panonije med leti 769–784

78

frankovske

knez Kocelj

AKTIVNOST: motivacijska tehnika

(besednica)

Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo

smiselne povedi, ki se nanašajo na

poglavje Kako je Karantanija izgubila

samostojnost.

LJUDEVIT POSAVSKI ………………………….

KARANTANCI ……………………………………

FEVDALIZEM …………………………………….

BRIŽINSKI SPOMENIKI .……………………….

Nastala je Spodnja Panonija

AKTIVNOST: besedna demonstracija

in metoda dela z zgodovinskimi

besedili

Učitelj učencem prebere spodnje

besedilo.

»Dokler je namreč oni (to je Pribina)

živel, ni zmanjšal ničesar cerkvevnih

stvari izpod oblasti imenovanega

sedeža (salzburške nadškofije) /.../. V

viru se dalje omenja, da so salzburški

duhovniki vztrajali v Kocljevi kneževini

toliko časa, »dokler ni neki Grk,

Metodij po imenu, z nanovo izumljenimi

slovanskimi črkami na zvit način izrinil

latinski jezik ter ugledne latinske črke

ter pri celokupnem ljudstvu v nič deval

delno maše in evangelije in cerkveno

službo tistih, ki so to opravljali po

latinsko.«

(odlomki iz spisa Spreobrnitev Bavarcev

in Karantancev, leta 870)

Nato učenci besedilo analizirajo:

• Pomisli, kdo je bil omenjeni »neki

Grk, Metodij po imenu«.

• Kako je v besedilu označeno njegovo

delovanje Kaj je pisec besedila očital

Metodiju

• Pomisli, kdo bi lahko bil pisec

besedila.


Kaj se je na vzhodnoalpskem

prostoru dogajalo v 9. stoletju

BELEŽKE:

4. Na sliki sta misijonarja brata Konstantin in Metod. Dopolni okvirčke ob sliki, tako da vanje zapišeš značilnosti,

povezane z njunim življenjem v Spodnji Panoniji.

ŠIRILA STA

krščansko

VERO.

UPORABILA STA

glagolico

PISAVO.

PRED NJIMA JE KR-

ŠČANSTVO V SPODNJI

PANONIJI ŠIRILA

salzburška

ŠKOFIJA.

VERO STA ŠIRILA V

slovanskem

JEZIKU.

Obstajalo je Arnulfovo kraljestvo

V drugi polovici 9. stoletja je ozemljem nekdanje Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije vladal kralj Arnulf.

5. Katero vprašanje o Arnulfovem kraljestvu bi zastavil ob spodaj napisani trditvi

Svojo mladost je preživel pri materini družini v Karantaniji, ki je kasneje predstavljala središče njegove moči.

Ali je bil sorodstveno povezan s Karantanijo

6. Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Iz izpisanih

črk boš dobil nov pojem.

Voditelj upora proti Frankom med leti 819–823. 15 K

Kneževina na današnjem avstrijskem Koroškem,

ki se je pridružila uporu proti Frankom.

Najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih

Alpah.

LJUDEVIT

POSAVSKI

fevdalizem

2 A Karantanija

Blatenski kostel

2 R Brižinski spomeniki Arnulf

Središče Spodnje Panonije. 6 N Blatenski kostel Brižinski spomeniki

Družbeni sistem, uveden v Karantaniji po porazu

upora proti Frankom.

7 I fevdalizem

slovanski

V Spodnji Panoniji sta delovala misijonarja

Konstantin in __________.

4 O Metod

Ljudevit Posavski

Zakon sodnim ljudem je najstarejši

___________ zakonik.

2 L slovanski

Metod

Vladar Karantanije, Karniole in Spodnje

Panonije v drugi polovici 9. stoletja.

1 A Arnulf

Karantanija

79

Ostajalo je Arnulfovo kraljestvo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim

gradivom (ilustracijo)

V učbeniku na strani 102 spodaj si

učenci ogledajo upodobitev kralja

Arnulfa in jo analizirajo:

• Kako je kralj Arnulf upodobljen na sliki

• Kaj je poglavitno sporočilo upodobitve

• Kje bi preveril/a, če upodobitev

odgovarja resničnemu stanju

PONOVITEV

Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu

poglavja.

Učenci odgovorijo na vprašanja:

• Pomisli, zakaj je bila karantanska

vojska obsojena na neuspeh v spopadu s

frankovsko vojsko.

• Katere spremembe so se zgodile

v Karantaniji ob porazu upora proti

Frankom

• Kateri del današnjega slovenskega

ozemlja je obsegala kneževina Spodnja

Panonija

• Zakaj samostojnost Spodnje Panonije

ni trajala dolgo

• V čem je pomen Arnulfovega kraljestva

za slovensko zgodovino

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učitelj učencem za ponovitev o Spodnji Panoniji pripravi spodnje trditve, izmed katerih morajo učenci izbrati pravilne, tako da jih odkljukajo [].

Kocelj je bil frankovski vazal v Spodnji Panoniji v začetku 9. stoletja.

Spodnja Panonija je bila samostojna od leta 400 do leta 451.

V Spodnji Panoniji so izvajali obred ustoličevanja.

V Spodnji Panoniji sta brata Konstantin in Metod širila krščansko vero v slovanskem jeziku.

Kocelj je bil vladar neodvisne kneževine v drugi polovici 9. stoletja.

Spodnja Panonija je bila samostojna od leta 623 do leta 658.

Kocelj je Spodnjo Panonijo samostojno vodil od leta 769 do leta 774.

99


Zakaj je propadel rimski imperij

PONOVIMO

ZGODNJI SREDNJI VEK V EVRO

PRESELJEVANJE LJUDSTEV: KDAJ JE POTEKALO _____________________________________________

4. – 7. stol.

VZROKI SELITEV:

strah pred Huni, iskanje rodovitne zemlje, ugodnejše podnebje, bogastvo Rima

POLITIČNE SPREMEMBE

1. KATERA DRŽAVA JE PROPADLA

rimski imperij

1. PROPAD

KULTURNE S

kulturnih

2. KATERA NOVA DRŽAVA NA ZAHODU JE BILA

NAJPOMEMBNEJŠA

frankovska

• NJEN NAJPOMEMBNEJŠI CESAR

Karel Veliki

širjenje znanja med duhovniki

JE SPODBUJAL

antičnega

2. KRŠČANSKA CERKEV JE PO EV

misijonarje

KI SO ŠIRILI KRŠČANSKO VERO.

VZHODNOALP

Na zemljevidu pobarvaj največji obseg Frankovske (Karolinške države)

• NASELITEV

• PRVA POLITIČNA TVORBA

• FRANKOVSKO OBLAST PRIZN

• SPREJEM KRŠČANSKE VERE V

• IZGUBA SAMOSTOJNOSTI V 9

upora zoper Franke

• NA SLIKI JE

knežji kamen

80

100


PONOVIMO

PI: oblikovanje nove politične in kulturne podobe Evrope

____ ; KDO SE JE SELIL __________________________ Germani

in _______________________________________:

Slovani

PREMEMBE

DRUŽBENE SPREMEMBE

FEVD JE BILA posest

,

SREDIŠČ IN

ZNANJA

KI JO JE

PODELIL

kralj

plemičem za vojaško službo.

ROPI POŠILJALA

FEVDALIZEM JE BILA družbena ureditev

,

,

V KATERI SO SE PREBIVALCI DELILI NA

_________________________ plemiče

IN ___________________________

kmete

SKI PROSTOR

slovanov

Karantanija – 7. stol.

položaj

nadrejeni

nesvobodni

A V ___________ 8. STOLETJU

___________ 8. STOLETJU

. STOLETJU ZARADI

obveznosti

vojaška služba kralju

tlaka, dajatve, desetina

bivališe

gradovi

lesene hiše

81

101


Evropski visoki srednji vek:

gospodarski in kulturni napredek

107 Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000

109 Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele

111 Kako se je okrepila moč cerkve

113 Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo

115 Kako so mesta spremenila Evropo

117 Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel

119 Kako se je razvijala evropska kultura

121 Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem

123 Sredozemlje – prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami

126 Kulturna podoba neevropskih ljudstev

UČNO GRADIVO

LITERATURA ZA UČITELJE:

• Blaznikov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana, 2005.

• Anne Marie Delcambre, Mohamed: Alahov prerok, DZS, Ljubljana, 1994.

• 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991.

• Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006.

• Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996.

• Jadran Ferluga, Bizantinska družba in država, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 1990.

• Gestrinov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana,1999.

• Ernest H.J. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

• Grafenauerjev zbornik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Založba ZRC, Ljubljana, 1996.

• Igor Grdina, Celjski knezi v Evropi, Fit-Media, Celje, 2002.

• Grofje Celjski: katalog razstave, Pokrajinski muzej, Celje, 1999.

• Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.

• Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994.

• Michel Kaplan, Zlati Bizanc, DZS, Ljubljana, 1998.

• Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

• Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993.

• Joseph Ki-Zerbo, Zgodovina Črne Afrike, Borec, Ljubljana, 1977.

• Koran: o koranu, Bogu, islamu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2003.

• Dušan Kos, Med gradom in mestom, odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja, ZRC SAZU, Ljubljana, 1994.

• Dušan Kos, Turnirska knjiga Gašperja Lamberga, Viharnik, Ljubljana, 1997.

• Dušan Kos, Vitez in grad: vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005.

• Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1985.

• Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978.

• Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.

• Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

• Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

• Med srednjo Evropo in Sredozemljem: Vojetov zbornik, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006.

• Nasr Seyyed Hossein, Islam: religija, zgodovina in civilizacija, Litera, Maribor, 2007.

• Georgije Ostrogorski, Zgodovina Bizanca, DZS, Ljubljana, 1961.

• Božo Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana, 1988.

• Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.

• Maxime Rodinson, Mohamed: nova izdaja, ki jo je pregledal avtor, Družina, Ljubljana, 2005.

• Bogdan Sajovic, Vzpon in padec Bizanca, Karantanija, Ljubljana, 2003.

• Slovenci in država: zbornik prispevkov z znanstvenega posveta, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1995.

• Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.

• Spomini Helene Kottaner: ženski glas iz srednjega veka, ur. Igor Grdina in Peter Štih, Nova Revija, Ljubljana, 1999.

• Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.

• Peter Štih, Goriški grofje in njihovi ministeriali v Istri in na Kranjskem, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1994.

102


Evropski visoki srednji vek:

gospodarski in kulturni napredek

• Peter Štih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001.

• Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995.

• Georges Tate, Križarji in svet Vzhoda, DZS, Ljubljana, 1994.

• Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).

• Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.

• Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994.

• Zbirka Človek in čas:

• 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

• Zbirka Kako so živeli:

• V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.

• V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.

• V prvih stoletjih islama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva: 4. knjiga (1300–1775), DZS, Ljubljana, 1974.

• Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992.

• Zgodovina v slikah, knjiga 9 (950–1200) in 10 (1200–1454), DZS, Ljubljana, 1977.

• Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Viharnik, Ljubljana, 1994.

LITERATURA ZA UČENCE:

• Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001.