Revija e-Fotografija Oktober

e - Fotog rafija 

Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje oktober-november 2005 letnik 4 πt.20 

IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.000 izvodov 

Ne misliti, da se v analogni tehniki ni 

niËesar dalo spreminjati od motiva, 

pritiska na proæilec do konËne 

fotografije. Spoznajte “digitalno 

temnico”, spoznajte kaj nam nudi 

program PhotoShop CS2 in πe korak 

bliæe boste “novi” fotografski revoluciji. 

Le na tak naËin boste izgubili strah pred 

novo tehnologijo in po pritisku proæilca 

samim posegom v fotografijo. 

Razprave na vpraπanje je to “fotografija fotografija 

ali ali iluzija iluzija” iluzija pa prepustite tistim, ki 

digitalne fotografije πe niso sprejeli za 

svojo. Foto:Æiga Intihar 

Digitalna temnica ali iluzija? 

Preizkusili smo 

e-Videografija 

Najpomembnejπe pri uvajanju HDV formata 

na træiπËe je dejstvo, da lahko æe sedaj 

zapisujemo dragocen video zapis v visoki 2 

milijonski loËljivosti, pri uporabi le-tega pa 

smo lahko na sreËo precej fleksibilni. 

Novice Novice Novice Novice Novice - - - - - Testi Testi Testi Testi Testi - - - - - »lanki »lanki »lanki »lanki »lanki - - - - - Forum Forum Forum Forum Forum - - - - - Foto Foto Foto Foto Foto Galerija Galerija Galerija Galerija Galerija 

www.e-fotografija.com 

® 

Fujifilm FinePix 9500 

Panasonic Lumix FZ30 

»e so “predrage” hibridne kamere s 

prihodom cenejπih DSLR kamer izgubile 

smisel nakupa, pa so nekatera podjetja 

(tista, ki πe nimajo lastnih DSLR kamer) 

naπla novo reπitev. 

Tu sta dve zanimivi kameri, ki kaæeta 

nove poti v razvoju kamer. 

Fotofoni 

Nove foto kamere! 

Na slikah si æe lahko ogledate, da je 

kakovost vse viπja. Zanimivost. Sony foto 

kamere nimajo slovenskih menijev. 

Fotofon jih ima. Seveda, tudi tiste 

fotografske (ISO, WB, pregled fotografij...) 

Na slednjiË pa veË o primerjavi kakovosti 

in izpisu fotografij v polnem 10x15formatu. 

Program Picasa2 

Opisal vam bom prvi naËin, kajti druga dva 

sta veË ali manj avtomatika, ki jo vodi sam 

program. Od tu naprej so pa poti lahko 

razliËne. Lahko se takoj poigrate s programom 

ali pa odidete na kavo in rogljiËek. 

Digitalna temnica 

Osnove in tehnike 

fotografiranja X. del 

Kar veliko fotoamaterjev ne ve, da je 

mogoËe gibanje posneti tako, da ga na 

sliki tudi vidimo.

Novice, Novice, Ëlanki, Ëlanki, testi, testi, nasveti, nasveti, forum, forum, foto foto galerija: galerija: www.e-fotografija.com 

www.e-fotografija.com

Prihaja Ëas realnosti! 

©tevilke, koliËina, zasluæek, napredek, obstoj, vlaganje, prodaja! Pojmi, ki s fotografom ali fotografijo nimajo veliko zveze. 

A bitka v ozadju je neizprosna. »eprav je fotograf niti ne vidi, pa mu vseeno krepko vpliva na njegovo opremo, oziroma 

odloËitev v nakup doloËene opreme. VËasih je pomemben dober marketing, s tem prepoznavnost blagovne znamke. Spet 

drugiË vπeËnost opreme. TretjiË, pripadnost! A danes se vse spreminja. In to s tako veliko hitrostjo, da æe jutri ne vemo kdo 

je kje, ali s kom, oziroma mogoËe, ga ni veË. 

Lani je Minolta oznanila, da prehajajo pod okrilje podjetja Konica. Fotograf se je spraπeval, le kakπno ime je sedaj Konica 

Minolta? Po dveh odliËnih DSLR kamerah Dynax 7D in 5D, smo se imena æe skoraj navadili, ko je æe priπlo novo obvestilo. 

Sony in Konica Minolta zdruæujeta moËi pri razvoju DSLR kamer! V naslednjem letu æe lahko priËakujemo novosti! Pametna 

odloËitev. A vseeno dvom! Sony je za leto 2005 napovedal svojo lastno DSLR kamero. A nimajo tehnologije optike (objektivov) 

in ostali smo brez njihove kamere. Samsung je prav tako napovedal lastno DSLR kamero æe za konec leta 2004. PriËakoval 

sem, da se bo zaradi teh dveh najav (bile so izreËene na novinarskih konferencah vodilnih moæ teh podjetij), kaj kmalu 

zaËelo niæanje cen DSLR kamer. A ustavilo se je brez njih pri cca. 200.000SIT. “Na sreËo” (za fotografe, ne podjetje) se je 

zalomilo Olympusu z E-1 in E-300. In dobili smo v tem mesecu kamero E-500, katere telo (body) ne bo stalo veË kot 500EURO. 

Kar pomeni, da je æe marsikomu DSLR kamera zelo blizu in dosegljiva. 

A kot ni Sony vrgel puπko v koruzo in se je nato po tihem zvezal s Konica Minolta, prav tako je Samsung napovedal 

strateπko povezavo. V DSLR razred vstopajo skupaj s Pentax-om. Za Pentax pa vemo, da ni eden, kar tako. Konec koncev so 

naredili prvo japonsko SLR kamero in imeli, oziroma imajo πe kopico inovacij in patentov, da o lastni optiki ne govorimo. 

Kako je z ostalimi? Olympus, ki je po dolgoletni pavzi delovanja v SLR razredu v njega zopet vstopil leta 2003 s sistemom 

4/3 Ëaka, ali se bo kdo od dodatnih igralcev πe vkljuËil v njihov sistem. MogoËe, Fujifilm, Panasonic, Kodak... A igralcev ni 

in ni. Leto 2006 bo za njih kot sistem 4/3 prelomno. 

In pred dnevi se je zalomilo podjetju, ki je leta 1936 predstavilo prvi barvni film. To je Agfa. Cenjeno in znano ime, je iz leta 

v leto ugaπalo. Æe deset let nazaj so ukinili grafiËni program. Sedaj je z njim konec. Agfa filma, papirja in kemikalij ni veË. 

Kodak se πe dræi na povrπju. Proizvodnjo je preselil na kitajsko in imajo πe nekaj foto patentov, ki jim prinaπajo dobiËke. A 

æe nekaj let se ugotavlja, da tam kjer je Kodak vmeπal prste, so se ostali partnerji teæko izvili iz teæav. 

Fujifilm ima tehnologijo tipal, a nima lastne optike v 35mm razredu. Moje mnenje je, da bi moral navezati stike z Nikonom. 

Le ta je izgubil veliko glede povezave Sony - Konica Minolta. Tipalo v D2x je le od Sony-ja in povezava s Konica Minolto æe 

da vedeti, da pri Sony, Nikon ni veË glavni partner. Lastni Nikonov projekt tipal LBCAST pa je pokazal, da niso na pravi poti. 

Sploh pa novih kamer pri njih ni in ni (upajmo na PMA 2006). Fujifilm, bi s svojimi CCD tipali prinesel mir in napredek. Toda 

ali se bo veliki Nikon spustil “niæe” in sprejel pomoË? 

Canon gre dalje svojo pot. Imajo “najboljπo” digitalno tehnologijo in predvsem marketing ter razvojni oddelek. ©e leta 

2001 so se vsi smejali CMOS tipalom, a æe D30 je pokazal zobe. Danes? Verjeli ali ne. Kljub superiornosti so na realnih tleh. 

Prodajo najveË, imajo najveË dobiËka, a ga tudi najveË vlagajo nazaj v razvoj. V pogovoru z njihovimi marketing managerji 

sem izvedel marsikaj zanimivega, kar se dogaja v digitalnem foto svetu. V zadnjih desetih letih so v razvoj foto digitalne 

tehnike vloæili kar 16 milijad dolarjev. Ni Ëudno, da imajo vrhunsko tehnologijo in da so tudi v PRO svetu krepko vodilni. A 

verjeli ali ne, kljub prvim mestom po vseh lestvicah njim ni cilj biti za vsako ceno prvi. Povsem sem bil preseneËen, ko so 

dejali, da æelijo samo “obstati” v foto svetu! Danes veËina podjetij dela z izgubo v æelji, da osvojijo træni deleæ in da bo v 

naslednjih letih bolje. A po napovedih, naj bi æe v naslednjem letu v foto poslu digitalnih foto kamer obstalo samo πe pet do 

πest podjetij. Neverjetno a oËitno realno. »e se velike korporacije zdruæujejo æe danes, le kaj bo v naslednjem letu! Predvsem 

pa, πtevilke o prodanih koliËinah so letos pesek v oËi. Ne pomenijo niË! Pomembno je, koliko si s prodajo zasluæil in nato dal 

v nadaljni razvoj. O tem nas pouËuje æe zgodovina. Kje je velika mnoæica foto podjetij, ki je πe delovala 20 let nazaj. Z novimi 

tehnologijami v kamerah so odpadala iz boja za kupca zelo hitro. 

Prihajajo pa novosti. Trg digitalnih foto kamer se bo æe v letu 2008 umiril na 100 milijonov enotah. Takrat bodo mobilni 

telefoni z moænostjo fotografiranja dosegli 800 milijonov enot. Fotografija pa se s fotofoni nezadræno πiri. Prav tako izpis 

fotografij. A tudi ta dobiva novi trend. Pomembna postajajo velika podjetja s tiskalniki in tista, ki imajo veË lokacij za 

sprejem in oddajo fotografij. Kot æe pred leti napovedano v reviji. Spremembe so tu! 

Uvodnik mogoËe deluje preveË nerealen. A spomnite se mojega zapisa v reviji Moj Hobi iz leta 1996 (Kemija Adijo!) 

in iz leta 2001 (knjiga), “Leto 2008 film, kaj je to”. ©e marsikaj veË je bilo æe napovedanega. In uresniËilo se je! 

Zato verjemite novim trendom v reviji. Prehajamo v digitalno temnico in spoznavanju glede moænosti obdelave in 

izpisa fotografij. A vse ostaja tako kot v film svetu. Le tehnika obdelave in izpisa se spreminja. Fotograf prehaja iz 

teme na svetlo za raËunalnik. Fotografov pa je vse veË. Fotofoni bodo razπirili fotografijo do vseh nas. Od vrtca do 

najstarejπih! Za tiste, ki æelijo delovati v fotografiji ali se z njo ukvarjati, bo πe veliko zanimivega! 

Beseda urednika 

Novice, Novice, Ëlanki, Ëlanki, Ëlanki, testi, testi, nasveti, nasveti, forum, forum, foto foto galerija: galerija: www.e-fotografija.com 


Digitalni avtoportret z EOS 5D. “Full frame” pogled je zelo svetel! 

e-Fotografija 


tudi po poπti! 

Vse veË vaπih telefonskih klicev in elektronske 

poπte prihaja s sporoËilom, da revije ni moæno 

dobiti v vaπem kraju. Oziroma, radi bi jo 

dobivali po poπti na domaËi naslov. Na 

spletnem naslovu digifot.com digifot.com si lahko 

zagotovite izvod fotografije po poπti (plaËa se 

poπtnina). 

Spletne Spletne Spletne Spletne Spletne strani strani strani strani strani e-Fotografija.com 

e-Fotografija.com 




Vsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πe 

veË, obiπËite spletne strani. Na njih deluje æe tudi 

forum, na katerem lahko sodelujete tako z 

vpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme. 

Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahko 

ogledate ali ponudite foto opremo. 

Vabljeni na internetne strani: 






Revijo Revijo Revijo Revijo Revijo se se se se se da da da da da dobiti dobiti dobiti dobiti dobiti tudi tudi tudi tudi tudi na na na na na spletnih spletnih spletnih spletnih spletnih straneh: straneh: straneh: straneh: straneh: 

e-fotografija.com 





fotostik.com 

fotostik.com 

fotostik.com 

fotostik.com 

fotostik.com 

rolan.si rolan.si rolan.si rolan.si rolan.si 

mixi.tv mixi.tv mixi.tv mixi.tv mixi.tv 

infoto.si infoto.si infoto.si infoto.si infoto.si 

fotomarket.net 





infot.si infot.si infot.si infot.si infot.si 

meditrade.si 

meditrade.si 

meditrade.si 

meditrade.si 

meditrade.si 

fzs-zveza.si 

fzs-zveza.si 

fzs-zveza.si 

fzs-zveza.si 

fzs-zveza.si 

fotofantasy.si 





Datoteke so v pdf zapisu. Torej morate imeti program 

AdobeAcrobarReader.Datoteko e- 

Fotografija se da tudi iztiskati. 



je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. 

Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. 

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. 

Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46, 

e-mail: info@e-fotografija.com 

info@e-fotografija.com 

Urednik: Matjaæ Intihar 

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. 

Tiskano: 30.000 izvodov; izvod je brezplaËen. 

e-Fotografija e-Fotografija - - - oktober, oktober, november november 2005 2005 3 

3

Iz analogne v digitalno temnico! 

Spoznajmo PhotoShop CS2 

V treh letih druæenja z revijo e-Fotografija (19. 

πtevilk), ste lahko najveË brali o digitalnih 

kamerah in njihovih lastnostih. Predvsem o 

ponudbi kamer na trgu, njihovih uporabniπkih 

razredih, na kaj biti pozoren pri nakupu, kaj 

nam kamere po nakupu nudijo in kako jih 

uporabljati. ©li smo od prvih razlag same 

digitalne tehnologije, preko spoznanja, da veË 

toËk na tipalu πe ne zagotavlja viπjo kakovost, 

da je “kompakt samo kompakt” in da nam 

DSLR kamera sama od sebe πe ne nudi viπje 

“kakovosti”, vπeËnosti fotografije. In seveda 

æe znani predlog, “izdelajte si fotografijo”. 

Digitalne kamere so æe razπirjene med 

uporabniki. Predvsem pa so æe tako dolgo 

med nami, da sta nakup in uporaba kamere 

æe postala enostavno opravilo. Bistveno je 

samo πe, da kamere spoznate in da se 

odloËite za pravo. Zato razni krajπi preizkusi 

pridejo πe vedno prav za laæjo odloËitev. 

Vse veË pa je fotografov, ki vstopajo v DSLR 

svet. Samo v letoπnjem letu bo med nami 

okoli 4000 novih uporabnikov zahtevnejπih 

DSLR kamer. Tehnika fotografiranja je zelo 

podobna kot s klasiËnimi analognimi SLR 

kamerami. Zato veËina fotografov, ki vedo za 

kaj DSLR kamera sluæi tudi ve kako z njo 

4 4 e-Fotografija e-Fotografija e-Fotografija - - oktober, oktober, november november 2005 

2005 

Foto tiskalnik nam zamenjuje “banjice”, barve za izpis 

pa srebrov bromid (AgBr) na papirju in razvijalec 

ter fiksir za pripravo fotografije. 

rokovati. A ustavi se pri novem dejstvu. Sliko 

(po novem datoteko) iz kamere ne moremo 

razviti v klasiËni temnici. A mnogi napredni 

fotografi tako kot nekdaj, tudi sedaj ne bodo 

uporabljali foto studia za celoten proces 

izdelave fotografije. ©e najraje bi kot v klasiËni 

temnici, vse skupaj opravili doma. 

In namesto dosedanjega izobraæevanja glede 

Pogled na proicirani diapozitiv ima πe vedno svoj Ëar. A sedaj je veËina æe v drugem svetu. Ne slepite se, da je 

vse tako kot je bilo. Fotografski svet se danes vrti mnogo hitreje. Je πe kdo ostal v fotografiji na steklu? 

foto izbire in uporabe digitalnih kamer (te 

bodo predstavljene samo πe v preizkusih), bo 

vse veËji poudarek na pripravi slike za konËni 

boljπi izpis. Torej gre e-Fotografija naprej v 

nova izobraæevanja. Temu pa je bila in πe 

vedno tudi je namenjena. 

V sledeËih se Ëlankih vas bom popeljal skozi 

digitalno temnico. Kot v klasiËnih analognih 

kemijskih temnicah, imamo tudi v digitalni 

temnici veË njihovih kakovostnih razredov, 

oziroma opremljenosti temnic. In to ne samo 

v smislu veËjega ali bolje opremljenega 

prostora (kot vËasih - kopalnica, garaæa, 

delovna soba, posebna soba s tekoËo vodo, 

profesionalna temnica), ampak tudi v smislu 

boljπe tehniËne opreme, poveËevalniki 

(Opemus, Kaiser, Durst), kemikalij (doma 

pripravljenih, Agfa, Efke, Ilford, Kodak) in 

razliËne dodatne tehniËne opreme 

(analizatorji/svetlomeri (Minolta, Wallner, 

Durst), procesorji za razvijanja (Jobo, Durst, 

Colenta, Mafina), profesionalni stroji za 

razvijanje (Agfa, Konica, Fujifilm, Durst, 

Noritsu). 

V digitalni temnici je vsa tehniËna in kemijska 

Leta 1888 se je z box kamero priËela doba 

fotoamaterstva in domaËe foto temnice. 

tehnologija spravljena na raËunalniπkem 

disku v obliki zaprtega programa in za 

plastiËnim ohiπjem tehnologija, ki nam lahko 

izpiπe fotografijo. Tako kot pri izpisu 

(tiskalniki, fotolaboratoriji) nam tudi med 

programi nudijo veË razliËnih tehniËnih in 

kakovostnih moænosti, s katerimi lahko 

obdelujemo naπe digitalne datoteke. 

Poznamo programe za “domaËo, hobi 

uporabo” in profesionalne programe, kateri 

nam nudijo vrhunske moænosti tako po πtevilu 

kot kakovosti predelave datoteke. V digitalni 

tehniki pa nam je profesionalna oprema 

Fox Talbot (izumitelj slike na papirju) pred svojim laboratorijem v mestu Reading v Angliji (1845). Pred 160 

leti tako! Danes? Seveda s pomoËjo programa PhotoShop v profesionalno digitalno “temnico”!. 

Novice, Novice, Ëlanki, Ëlanki, testi, testi, nasveti, nasveti, forum, forum, forum, foto foto album: album: www.e-fotografija.com 


mnogo bolj dostopna kot v kemijski 

fotografiji. Program PhotoShop CS2, ki v sebi 

zdruæuje vsa orodja klasiËne foto in grafiËne 

temnice ter retuπe in risanja, lahko kupimo 

æe za cca.250.000SIT. Toliko je v klasiËni 

temnici stal povpreËen poveËevalnik z barvno 

glavo ali malo boljπi analizator svetlobe. S 

primerjavo hitro spoznamo, da je 

profesionalna digitalna temnica lahko mnogo 

cenejπa od povpreËne temnice za barvno 

fotografijo, ki smo si jo opremljali v domaËih 

prostorih. Primerjave z danaπnjimi digitalnimi 

moænostmi predvsem v uËenju obdelave in s 

tem povezanim stroπkom materiala v kemijski 

temnici pa sploh ni mogoËe narediti. 

Konec koncev pa je podobno kot v primerjavi 

digitalnega in analognega zapisa tudi pri 

primerjavi klasiËne in digitalne temnice. 

Industrija se je odloËila zamenjati tehnologiji, 

vse veË uporabnikov spoznava digitalne 

moænosti in klasiËna kemijska temnica ostaja 

samo πe del nekaterih ljubiteljev klasiËne 

fotografije. 

Toda napredek in predvsem æelja fotografov 

po spoznavanju novih moænostih v fotografiji, 

nas je danes æe pripeljala v potrebo po 

spoznavanju in uporabi “digitalne temnice”, 

programov za obdelavo digitalnih datotek. 

Zavedati se je treba, da ni malo predvsem 

Foto tiskalniki nam nudijo nove moænosti tako v »B kot barvnem izpisu. 

profesionalnih fotografov, πe dve leti nazaj na 

predavanja o digitalni tehniki priπla z 

namenom, da bodo dokazali nasprotno. Da 

ima analogna tehnika πe mnoæico prednosti 

pred digitalno in predvsem krepko viπjo 

kakovost zapisa. Po prvih predstavljenih 

primerjavah podprtimi z mnogimi praktiËnimi 

izkuπnjami so nekateri tiho brez vpraπanj ter 

z “razmiπljanjem” odhajali iz predavanj. Prav 

tako ne æelim, da danes poznavalci kemijske 

obdelave fotografij v domaËih temnicah, 

dvomijo o prednostih domaËe “digitalne 

temnice”! Te so neizpodbitne in ob prvih 

sreËanjih z njo to hitro spoznamo. NajveËja 

napaka “analognih” fotografov je vedno bila 

prav v tem, da so hvalili svojo tehniko, o 

digitalni pa so govorili kot, da to sploh ni 

primerljiva fotografija. Sam vedno pravim: 

“Kar trdiπ, prej spoznaj”. In ko digitalno 

fotografijo vsaj delno spoznaπ, potem ostane 

kemijska tehnika samo πe tistim, ki si ne æelijo 

napredka. Seveda je za vse nas, ki smo vajeni 

klasiËne analogne temnice, v njej πe vedno 

nek poseben Ëar. A kot tiste fotografije 

izdelane po postopku na steklene ploπËe, se 

kmalu nihËe, razen redkih nostalgikov ne bo 

veË preizkusil v klasiËni kemijski temnici. 

Enostavnost in obilo moænosti digitalne 

temnice so æe prevladale nad “staro” tehniko. 

Da potrdim, zakaj gre klasiËna temnica iz 

uporabe. Sam sem æe 29 let v kemijski 

fotografiji in 28 let v digitalizaciji slike. Od 

tega v obeh, æe 25 let poklicno. Z digitalno 

sem se spoznal æe v prvem letniku grafiËne 

πole s pomoËjo skenerja. Torej digitalna 

obdelava slike ni produkt nekaj zadnjih let 

odkar je digitalizacija slike priπla tudi med 

mnoæice. Ampak jo poznamo æe od konca 60tih 

let. V grafiËni industriji je bila digitalna 

obdelava slik in diapozitivov vedno 

namenjena vrhunski obdelavi. Æe leta 1982 je 

podjetje Scitex predstavilo delovne postaje z 

programom za obdelavo skeniranih datotek. 

Leta 1987 se je doktorski kandidat Thomas 

Knoll trudil napisati kodo (pod imenom Dis- 

Kateri tiskalnik izbrati, je stvar posameznika. A Ëe ste zahtevnejπi fotograf in æelite kakovostne poveËave, potem 

si izberite pravi foto tiskalnik. Vodilni v tej tehniki so Canon, Epson in HP. 

play) za prikaz »B bitnih slik na raËunalniπkem 

zaslonu. In priπlo je do zaËetka najbolje 

prodajanega in sedaj tudi uporabnega 

programa za obdelavo bitnega zapisa. 

V tistem Ëasu (1988) je namizno zaloæniπtvo 

priËelo svojo strmo pot vzpona. Veliki grafiËni 

skenerji in zaprti programi za obdelavo teksta 

in fotografij so zaËeli izgubljati svojo moË 

naproti namiznim raËunalnikom in odprtimi 

vsem dosegljivimi programi (PageMaker, 

Ventura, PhotoShop, PhotoStyler, Illustrator, 

FreeHand, CorelDraw, QuarkExpress.) In v 

zaËetku 90-tih se je grafiËna tehnika priprave 

teksta in slik povsem digitalizirala. Svojo 

veliko vlogo pa je tu odigral program 

PhotoShop. Sam sem poklicno spremljal in 

uporabljal celoten razvoj in tehniko obeh 

fotografskih tehnologij in uporabljal veËino 

programov. Zadnjih 15 let v lastnem podjetju 

za grafiËno pripravo za tisk. 

Æe 10 leto predstavljam in piπem o digitalni 

tehniki. Digitalna obdelava fotografij je bila v 

sredini 90-tih πe povsem neznana. Digitalno 

obdelane fotografije in preko sublimacijskih 

tiskalnikov izpisane na papir nihËe ni razumel 

kot digitalne. Fotografi so se takrat spraπevali 

s kakπnimi filtri je bila slika posneta in po 

kakπnem postopku razvita, da ima tak 

nenavaden efekt. ©ele po letu 2000, ko so 

digitalne kamere priËele hoditi na trg in, ko 

se je vse veË govorilo o digitalni tehniki so 

tudi fotografi zaËeli spoznavati digitalno 

tehnologijo. A z velikim odporom. ©e danes 

lahko sliπite, da digitalna fotografija ni prava 

fotografija. Da to pa niso posnetki ki jih je 

naredil fotograf, ampak raËunalnik. 

Toda æe vseskozi poudarjam. NiË ni drugaËe 

kot v klasiËni tehniki. Le naËin, cena in 

enostavnost obdelave so se spremenili. 

Digitalno zamenjuje analogno na vseh 

podroËjih. Vendar fotografija πe vedno ostaja 

fotografija. Menja se samo orodje s katerim 

pridemo do konËnega rezultata, to je 

fotografije. Kar smo poËeli v klasiËni temnici, 

je zdaj zaprto v kovinski πkatli, za upravljanje 

pa uporabljamo miπko. Iz teme se je fotograf 

postavil na svetlo. Namesto prijemalke za foto 

papir in ËopiËa za retuπiranje uporabljamo 

miπko in z njo krmilimo orodja. Torej niË 

novega kar fotografu æe ni znano. Namesto 

razliËnih razvijalcev in gradacijskih papirjev 

uporablja tonsko korekturo. Namesto 

senËenja z roko lahko uporabi stopenjski 

prehod ali orodje za pod ali doosvetlitev. 

Tehnika maskiranja in retuπiranja je enaka, le 

da sedaj uporablja navidezne πkarje, senËila 

in ËopiËe. Kar pomeni, da vse kar je fotograf 

delal v klasiËni temnici, danes samo na malo 

drugaËen naËin deluje v digitalni. Zavedati pa 

se je treba, da so poznavalci obdelave 

fotografije podajali znanje raËunalniπkim 

programerjem, kako naj doloËena funkcija 

deluje. Torej, vse je tako kot je bilo. Le temo 

v temnici, smo zamenjali za svetlobo. 

Novice, Novice, Ëlanki, Ëlanki, testi, testi, nasveti, nasveti, forum, forum, foto foto album: album: www.e-fotografija.com 

www.e-fotografija.com www.e-fotografija.com 


5

Foto:Æiga Intihar 

Digitalna temnica ali iluzija? 

Adobe PhotoShop CS2 / uvod 

Æe Æe od od od nekdaj nekdaj velja, velja, da da da se se fotografija fotografija ne ne konËa konËa 

konËa 

po po pritisku pritisku na na proæilec proæilec ampak ampak se se takrat takrat πele 

πele 

zaËenja. zaËenja. V V analognem analognem svetu svetu πe πe danes danes mnoæica 

mnoæica 

fotografov fotografov misli, misli, da da kar kar so so posneli posneli na na film film bo 

bo 

tudi tudi kot kot konËna konËna fotografija fotografija ali ali tiskovina. tiskovina. To 

To 

miπljenje miπljenje je je vedno vedno bilo bilo zmotno, zmotno, saj saj je je takrat 

takrat 

nastala nastala samo samo “latentna” “latentna” nevidna nevidna slika. slika. Pot Pot do 

do 

nam nam vidne vidne in in predvsem predvsem kakovostne 

kakovostne 

fotografije fotografije pa pa je je bila bila πe πe dolga. dolga. Le Le Le da da jim jim tega tega 

tega 

poklicni poklicni “pripravljalci” “pripravljalci” fotografij fotografij za za konËen 

konËen 

pogled pogled na na sliko sliko sliko iz iz filma filma ali ali papirja papirja nikoli nikoli nismo 

nismo 

niti niti razlagali. razlagali. »e »e se se se je je za za fotolaboratorij 

fotolaboratorij 

vedelo, vedelo, da da se se tam tam “nekaj” “nekaj” obdela obdela obdela v v smislu 

smislu 

barvne barvne korekture, korekture, pa pa pa se se za za grafiËno grafiËno tehniko, tehniko, 

tehniko, 

predvsem predvsem za za obdelavo obdelavo obdelavo diapozitivov diapozitivov diapozitivov preko 

preko 

izdelave izdelave barvnih barvnih izvleËkov, izvleËkov, nato nato nato skeniranja 

skeniranja 

nikoli nikoli ni ni razmiπljalo, razmiπljalo, da da so so tu tu tiste tiste glavne glavne 

glavne 

osebe, osebe, ki ki dokonËajo dokonËajo in in doloËajo doloËajo kakπen kakπen bo 

bo 

fotografov fotografov fotografov konËni konËni izdelek. izdelek. In In In v v tej tej fazi 

fazi 

obdelave obdelave fotografije fotografije se se je je lahko lahko v v zelo zelo veliki 

veliki 

meri meri vplivalo vplivalo vplivalo na na na konËen konËen izdelek, izdelek, izdelek, to to je 

je 

Osnovno okno programa PhotoShop. 

fotografijo. fotografijo. fotografijo. Lahko Lahko celo celo v v tako tako veliki veliki meri, meri, da 

da 

smo smo se se se æe æe spraπevali, spraπevali, spraπevali, kdo kdo je je sploh sploh avtor 

avtor 

konËne konËne konËne obdelane obdelane fotografije. 

fotografije. 

Tudi Tudi v v v kemijski kemijski fotografiji fotografiji smo smo mnogi mnogi fotografi 

fotografi 

sami sami sami izdelovali izdelovali »B »B kot kot barvne barvne fotografije. fotografije. Le 

Le 

tako tako si si lahko lahko svojo svojo osebno osebno zaËetno zaËetno misel misel kako 

kako 

po po pritisku pritisku pritisku na na proæilec proæilec dokonËati dokonËati fotografijo 

fotografijo 

tudi tudi izpeljal. izpeljal. izpeljal. Razne Razne tehnike tehnike obdelave 

obdelave 

fotografij fotografij v v klasiËni klasiËni temnici temnici so so danes danes æe 

æe 

povsem povsem pozabljene. pozabljene. Le Le redki redki si si πe πe sami sami sami preko 

preko 

poveËevalnika poveËevalnika osvetlijo osvetlijo na na svetlobo svetlobo obËutljiv obËutljiv 

obËutljiv 

papir, papir, izbirajo izbirajo njegovo njegovo gradacijo, gradacijo, pazijo pazijo na na Ëas 

Ëas 

osvetlitve, osvetlitve, senËijo senËijo doloËene doloËene dele dele na na sliki, 

sliki, 

pripravijo pripravijo kemikalije, kemikalije, razmiπljajo razmiπljajo o 

o 

temperaturi temperaturi in in hitrosti hitrosti razvijanja razvijanja itd. itd. Ja Ja res res je, je, 

je, 

æe æe s s to to tehniko tehniko smo smo predelovali predelovali original original do 

do 

veËje veËje vπeËnosti! vπeËnosti! Ne Ne misliti, misliti, da da se se v v analogni analogni 

analogni 

tehniki tehniki ni ni ni niËesar niËesar dalo dalo spreminjati spreminjati od od motiva, 

motiva, 

pritiska pritiska na na proæilec proæilec do do konËne konËne fotografije. 

fotografije. 

Zelo Zelo Zelo malo malo pa pa nas nas nas je je je tistih, tistih, ki ki smo smo fotografije 

fotografije 

iz iz papirja papirja ali ali filma filma filma æe æe pred pred 20 20 20 leti leti digitalizirali 

digitalizirali 

digitalizirali 

Pod oknom Image se nahajajo tako tonske korekture kot moænost spremembe velikosti slike. 

6 6 e-Fotografija e-Fotografija e-Fotografija - - oktober, oktober, november november 2005 2005 

Novice, Novice, Novice, Novice, Ëlanki, Ëlanki, Ëlanki, testi, testi, testi, nasveti, nasveti, nasveti, forum, forum, forum, forum, foto foto foto galerija: galerija: galerija: www.e-fotografija.com 



C 

E 

F 

in jih lahko dodatno obdelovali. Takrat se o 

digitalni obdelavi slike πe ni govorilo. ©e 10 

let nazaj so le redki opazili, da je veËina 

naslovnic na revijah, plakatih, prospektih 

B 

Vse je tako kot v klasiËni temnici! A: maskiranje za preizkus pravilne osvetljenosti v stopnjah, B: tonska korektura, C: solarizacija, D: poudarjena ostrina, E: »B, F: 

poudarjene osnovne barve, G: toniranje, H: kontrast, I: osvetlitev temnih delov ... 

Vse kar nam nudi klasiËna temnica je zdruæeno v programu PhotoShop. In πe veË! Predvsem pa, fotografi hitreje in brez stroπka materiala upravljamo z naπimi idejami. 

D 

H 

PhotoShop CS2 ima loËen iskalnik. Imenuje se Bridge (most) in ponuja nove dodatne moænosti. 

povsem drugaËnih od tistega kar kaæe realni 

svet in je fotograf posnel in oddal uredniku. 

Danes se za vsako “Ëudno” fotografijo 

razmiπlja, “ta je pa digitalno obdelana”! Novi 



I 

digitalni fotografi niti ne vedo, da se 

solarizacijo, mehko risbo, kontrast slike, 

razne efekte in tudi efekt zoomiranja, da 

doseËi tudi drugaËe kot samo preko digitalne 

obdelave. KlasiËna temnica, kjer se slika 

obdeluje v popolni temi ali pri zeleni, rdeËi ali 

rumeni luËi povsem izgublja veljavo. Danes 

fotografi iz “teme” prihajajo na “svetlo”. MoË 

digitalne temnice je izredna in ko enkrat 

vidimo njene moænosti spoznamo, da 

fotografija lahko povsem na novo zaæivi. 

Naπ sprehod skozi program za obdelavo 

fotografij PhotoShop CS2, ki bo v veË 

nadaljevanjih je namenjen predvsem vsem 

tistim, ki obvladajo “klasiËno temnico” ali pa 

programe za obdelavo fotografij πele 

spoznavajo. 

Prvi morajo predvsem izgubiti strah pred 

novostjo in miselnostjo, da je πe vedno 

primerneje uporabljati kemikalije. Oziroma 

spoznati morajo, da ni niË drugaËe kot je bilo. 

Fotografija πe vedno ostaja fotografija. Le pot 

do konËnega izdelka je modernejπa, lahko 

hitrejπa, v veËih izvedbah, cenejπa in seveda, 

kakovostnejπa. Drugi, da spoznajo kaj vse 

nam program za obdelavo fotografij nudi. Na 

ta naËin pa tudi spoznamo, ali nas bo 

“digitalna temnica” zasvojila, ali pa bomo 

svoje fotografije raje prepuπËali v obdelavo 

drugim. Tudi v tem primeru pa bodo vsaj 

spoznali vse prednosti in zmoænosti programa 

in na ta naËin znali razloæiti drugim kaj si pri 

obdelavi fotografije æelijo. ©e pomembneje pa 

je, da spoznamo, kaj nam “digitalna temnica” 

sploh omogoËa. In nudi nam zelo, zelo veliko. 

Celo tako veliko, da je pogled na fotografijo 

iz “klasiËnega” pogleda æe povsem napaËen. ___ 

Spoznali se bomo z razliËnimi naËini izrezovanja dela slike. To kar je v klasiËni temnici dolgotrajno in zelo natanËno delo, je s programom PhotoShop zelo olajπano. Digitalno nam nudi neverjetno enostavne moænosti. 

G 

A 

V programu Bridge lahko vidimo vse parametre pod katerimi smo fotografirali in po æelji lahko spremenimo 

imena datotek v nam æelene. Kasneje je iskanje doloËenih datotek mnogo laæje. 


7

Vam je svetlomer napaËno izmeril svetlobo, ali pa ste se odloËili za 

nepravilno korekturo? 

So vas fotografirali v zavidanja vredni situaciji. A fotografija vas nikakor ne 

zadovolji. Le kje ste na sliki? Oziroma, kakπen PRO je ta nerodni fotograf? 

Vemo, da πirokokotni objektivi zelo hitro vinjetirajo. Na robovih temnijo 

sliko. To se dogaja predvsem objektivom iz niæjega cenovnega razreda. No 

tudi kakπen draæji ni izjema. Le ne priznamo! 

Fotografije so vedno polne moteËih elemntov. V analogni temnici je bilo z 

maskiranja veliko dela. Predvsem pa, le redki smo to tudi poizkusili in za 

razne popravke porabili mnogo preveË Ëasa. 

©irokokotni objektivi nam hitro pokvarijo sliko. Linije zaËno padati, se kriviti 

ali kako drugaËe spreminjati obliko. Vendar fotografirajte naprej. Z zadostno 

zalogo toËk, bo vaπa poveËava lahko dobila novo dimenzijo. 



V veËini primerov ne bo teæav. Spoznali bomo okno “Adjustments” v 

katerem je mnoæica moænosti kako popraviti naπo fotografijo. 

»e je premoËan kontrast ponagajal fotografu in vas ni doosvetlit z bliskavico, 

imate preko programa πe vedno moænost pokazati se! “Voila!” 

A le zakaj bi kupovali nekajkrat draæji objektiv, da bo imel manj napak. 

Nekaj sekund dela s programom in njegovim orodjem in posnetek z draæjim 

objektivom brez napak je narejen. (A tisto zakaj bi kupovali, vzemite za hec!) 

Naπi stari diapozitivi s pomoËjo skenerja in pretvorbe v digitalni zapis 

ponovno zaæivijo. Zmotno je miπljenje, da je diapozitiv edini original. Æe 

nekdaj smo ga lahko popravljali, danes je sliko iz njega πe toliko laæje. 

Ni potrebe po posebnih “shift-tilt” objektivih ali kamerah z mehom, da 

spreminjamo naklon zajema. Sedaj s pomoËjo programa v nekaj sekundah 

izravnamo linije. PriporoËljivo pa je zajeti malo πirπi kot in veËje πtevilo toËk. 

Vse je v vaπi domiπljiji! Pustite ji prosto pot. Program nam omogoËa 

ustvari vse. Le delno se morate spoznati z njim. V celoti se ga ne da. 

Kljub temu, da program PhotoShop uporabljam æe 16 leto, ga dobro 

poznam samo v cca. 30 odstorkih. Fotograf jih potrebuje spoznati samo 

10 odstotkov. A veËina funkcij si je tako moËno podobnih, da se da vse 

postoriti tudi s poznanimi. 

Tudi naslovnice knjig, revij lahko izdelamo v tem programu. 



Uvod pred prvimi koraki v 

program PhotoShop 

Z naslednjo revijo zaËenjamo s prvimi koraki 

in odkrivanjem nekaterih skrivnosti 

programa. Vse in πe veË, kar je prikazano na 

prejπnjih straneh boste spoznali æe v 

prihodnjih lekcijah. Kdor pa si æeli program 

PhotoShop spoznati hitreje, mu je na voljo 

teËaj programa preko DigitalneAkademije 

DigitalneAkademije 

(razpisi so objavljeni na www.digitalnawww.digitalna 

akademija.com 

akademija.com). 

akademija.com 

Program PhotoShop poznamo æe 18 let. 

Posebne programe, ki so se uporabljali ob 

boben skenerjih in so nudili πe marsikaj kar 

danes niti najnovejπi PhotoShop CS2 ne nudi, 

æe dosti let prej (Hell - DaVinci). Lahko pa 

zatrdim, da program PhotoShop πele sedaj 

pridobiva tudi povsem fotografska orodja. Do 

sedaj je bil namenjen v prvi vrsti grafiËni 

tehniki. 

Spoznali pa bomo πe nekaj. In to je za vse 

uporabnike analogne tehnike zelo 

pomembno. Program PhotoShop, to je 

digitalna temnica, je v osnovi temnica na 

svetlem. Vse kar nam je nudila klasiËna 

temnica nam preko drugaËne tehnike 

obdelave nudi PhotoShop. Le, da se sedaj 

tonske korekture, gradacija in razni efekti 

opravijo na drugaËen naËin. Res, da so program 

programirali programerji, toda tudi 

poveËevalnik in ostalo opremo niso naredili 

fotografi. Vedite pa, da je pri programiranju 

poleg programerja sedel strokovnjak, ki 

obvlada obdelavo fotografije, tudi klasiËne. 

In tako bomo zelo kmalu spoznali, da je 

“digitalna temnica” zelo podobna klasiËni, le 

da je sedaj naπa temnica namesto posebna 

soba, kopalnica ali garaæa v kateri je 

poveËevalnik, kemikalije in banjice za 

razvijanje, kar delovni prostor za naπo 

raËunalniπko mizo. Poleg raËunalnika in 

programa PhotoShop, potrebujemo samo πe 

zaslon kjer vidimo vsa orodja in pa “miπko” s 

katero vsa orodja tudi opravljamo. 

V nadaljevanjih bomo poznali program 

PhotoShop CS2 od odpiranja in arhiviranja 

fotografij, preko osnovnih korektur, izrez, 

rotiranje, enostavnih tonskih korektur, kako 

poseËi v zahtevnejπe korekture, katere 

uporabiti ob doloËenih zahtevah, selektiranju 

doloËenih delov in moænost le njihove 

obdelave, odstranjevanje moteËih elementov, 

dodajanje slike v sliko ali samo del motiva iz 

druge slike, kako interpolirati fotografije, jih 

dodatno ostriti, pripraviti za osvetljevanje v 

fotolaboratoriju ali tiskanje s tiskalniki in 

mnoæico efektov, ki nam omogoËajo dodatno 

spreminjati fotografijo tudi glede izrazne 

vrednosti. 

Obenem pa si ob predelanih fotografijah 

ogledali, do kam lahko πe seæe digitalna 

obdelava fotografije. 

Spoznajte “digitalno temnico”, spoznajte kaj 

nam nudi program PhotoShop CS2 in πe korak 

bliæe boste “novi” fotografski revoluciji. Le na 

tak naËin boste izgubili strah pred novo 

tehnologijo in po pritisku proæilca samim 

posegom v fotografijo. 

Razprave na vpraπanje je to “fotografija fotografija ali 

ali 

iluzija iluzija” iluzija pa prepustite tistim, ki digitalne 

fotografije πe niso sprejeli za svojo. 

Matjaæ Matjaæ Matjaæ Matjaæ Matjaæ Intihar Intihar Intihar 

Intihar Intihar 



TeËaj programa PICASA2 / www.digitalna-akademija.com 

Mehiπka nanizanka “Picasa2 od A do Æ” (1.del) 

»e je program PhotoShop namenjen profesionalni 

uporabi, pa je brezplaËni program Picasa2 njegovo 

veliko nasprotje. To je odliËen program za domaËo/ 

hobi uporabo. V reviji e-Fotografija bomo v 

nadaljevanjih opisovali oba programa. Oba pa sta tudi 

v programu izobraæevanja Digitalne Akademije (potek 

teËajev je na www.digitalna-akademija.com 

www.digitalna-akademija.com). 

www.digitalna-akademija.com 

M.I. 

V prejπnji πtevilki revije, sem program Picasa2 v nekaj 

stavkih predstavil kot izredno zanimiv, za πirok krog 

uporabnikov tako za zaËetnika, kakor tudi fotografa, 

ki ima v raËunalniπkih mapah æe ogromno koliËino 

fotografij. Program Picasa2 je izredno enostaven in 

uporabniku prijazno orodje, ki zna pregledno 

shranjevati fotografije (digitalni album), jih 

obdelovati z raznimi orodji (digitalna temnica), 

poskrbi za tekoËo prezentacijo fotografij, obenem pa 

vsebuje πe veliko drugih orodij (enostavno poπiljanje 

fotografij preko e-poπte, kopiranje datotek na DVDje 

ali CD-je, arhiviranje…) 

Novih uporabnikov digitalnih fotoaparatov je iz leta 

v leto veË in med njimi je velika mnoæica ljudi, ki se z 

raËunalnikom πele seznanja in odkriva njegove 

zmoænosti. Na træiπËu obstaja veliko dobrih, odliËnih, 

vrhunskih in oh in sploh enostavnih programov za 

shranjevanje, obdelovanje fotografij, ki pa v veËini 

primerov niso zastonj. Resda so lahko zmogljivejπi, 

omogoËajo veËjo kontrolo nad konËnim izdelkom, so 

natanËnejπi a æal zahtevajo veliko znanja in predvsem 

uporabnika, ki ve zakaj jih bo uporabljal, ko/Ëe jih 

bo kupil. 

Zato se bo v nekaj naslednjih πtevilkah revije v pomoË 

vsem foto ljubiteljem, ki bi se radi seznanili s 

programom Picasa2, odvila nadaljevanka “Picasa2 od 

A do Æ”. 

Program, Ëe ga æelimo uporabljati, moramo najprej 

imeti! Vendar kako? Program kot reËeno je zastonj in 

si ga je moË naloæiti v raËunalnik na veË naËinov tako 

preko interneta, kot iz CD-ja s fotografijami 

naloæenimi s programom Picasa, ki vam ga je prinesel 

prijatelj ali pa, Ëe ste prejeli elektronsko poπto iz 

programa Picasa . Opisal vam bom prvi naËin, kajti 

druga dva sta veË ali manj avtomatika, ki jo vodi sam 

program. Od tu naprej so pa poti lahko razliËne. Lahko 

se takoj poigrate s programom ali pa odidete na kavo 

in rogljiËek. 

PS. Tistim, ki se æelite najprej seznaniti s programom, 

svetujem, da ob prvem odpiranju programa Picasa2, 

ko vam on ponudi opcijo za pregled diska ali mape 

“Moji dokumenti”, da se odloËite za slednjo, kajti program 

bo poiskal vse fotografije, ki jih imate v mapi 

“Moji dokumenti” in jih uvozil v program, kjer vam 

bo omogoËeno delo z njimi. VeË o tem pa v drugem 

delu nadaljevanke…. Ostalim pa æelim dober tek. 

Jure Frelih 



V vaπem internetnem iskalniku ( Windows Internet Explorer, Mozilla Firefox…) 

vpiπite internetno stran www.picasa.com kjer se vam bo takoj odprlo okno iz katerega 

je omogoËeno nalaganje programa ( v rdeËem krogu) na vaπ raËunalnik. 

Program se bo zaËel nalagati na raËunalnik in na namizju (Ëe ste izbrali za 

destinacijo naloæene mape “namizje”) se vam bo ustvarila ikona Picasa2. (obkroæeno 

z rdeËo) 

Novo okno vas vpraπa za lokacijo kamor naj se program shrani. Ponujena opcija 

“program files” je prava in s “klikom” na gumb “Install” se bo program naloæil na 

vaπ raËunalnik. 

S “klikom” na FREE DOWLOAD vas bo novo odprto okno vpraπalo, kaj storiti? 

Vi izberete opcijo “shrani na disk” in jo potrdite. 

Z dvoklikom na ikono Picasa2, se odpre okno z licenËno pogodbe in Ëe se z njo 

strinjate, se s klikom na gumb “I agree” na namizju odpre novo okno. 

Zadnje okno pred dokonËanim nalaganjem programa, vas le πe vpraπa kje in 

katere ikone æelite, da vam program nastavi in vas z gumbom “finish” privede do 

konca inπatacijskega postopka programa Picasa2. 






Celoten preizkus je objavljen na www.e-fotografija.com 

Konica Minolta Dynax 5D 

Konica Konica Konica Minolta Minolta je ponudila trgu novo DSLR 

kamero, Dynax Dynax 5D 5D. 5D Po lanskem oktobru in kameri 

srednjega razreda Dynax 7D, so sedaj fotografom 

ponudili kamero niæjega razreda. In zaradi 

relativno visoke cene Dynax 7D, je prav Dynax Dynax 5D 

5D 

priËakovalo veliko uporabnikov klasiËnih SLR 

kamer Minolta. 

Zakaj dolgo priËakovano in kaj ime Minolta v SLR 

svetu sploh pomeni? 

Za marsikaterega mlajπega digitalnega fotografa 

ime Minolta niti dobro poznano ni. 

Prvo kamero Nifcalette so naredili daljnega leta 

1929. Minolta SR-2 je bila leta 1958 njihova prva 

SLR kamera. Naslednji modeli kamer SRT-101 in 

SRT-303 so fotografe po celem svetu prepriËali, 

da zna Minolta narediti odliËne kamere. V letu 

1973 so z modelom profesionalne sistemske 

kamere XM, celo poizkuπali ogroziti Canon, ki je 

bil takrat v senci Nikona na drugem mestu med 

ponudniki profesionalnih kamer. V tem letu so si 

pri Minolti moËno dvignili ceno kot kakovostni 

proizvajalec kamer, saj so izdelali prve SLR 

kamere za legendarno znamko Leica. Modeli 

kamer Leica R3, R4, R5 so prihajali iz proizvodnih 

hal podjetja Minolta. 

Leta 1976 so predstavili model XD7, prvo SLR 

kamero na svetu, ki je imela tako prioriteto 

avtomatike zaslonke kot Ëasa. In seveda, leto 

1985 bo pri Minolti vedno zapisano z zlatimi 

Ërkami. Kamera Minolta 7000 je bila prva SLR 

kamera od vseh proizvajalcev z avtomatskim 

ostrenjem. ©e in πe zanimivih edinstvenih 

lastnosti so nam v nadaljnih letih pokazali pri 

Minolti. Ne gre pozabiti leto 1962, ko je astronavt 

John Glenn, kot prvi ameriËan v vesolju s seboj 

imel foto kamero. Bila je Minolta, model Hi-matic. 

V letu 2003 se je podjetje Minolta zdruæilo s 

Konico. In sedaj se moramo predvsem fotografi, 

ki smo æe dolga leta vajeni imena Minolta novega 

Konica Minolta πele privaditi. Dynax 7D, ki so jo 

predstavili na lanski Photokini, pa ni bila njihova 

prva DSLR kamera. Leta 1996 so nam æe pokazali 

model DSLR kamere RD-175 v sodelovanju z Agfo. 

Vendar se ve. Kamera je bila bolj odgovor na 

Kodak, Fuji navezo z Canon in Nikon ohiπji. 

Malo zgodovine je vedno dobrodoπlo. Na ta naËin 

marsikateri mlajπi fotograf, ki komaj vstopa v 

fotografijo spozna, da ima neko podjetje bogato 

tradicijo. In Konica Minolta jo prav pri izdelavi SLR 

kamer tudi kot podjetje z inovacijami ima. In zato 

ne Ëudi, da je vsakdo ob prvem stiku z lani 

predstavljeno DSLR kamero Dynax 7D dobil 

moËno pozitiven obËutek. Z Dynax Dynax 5D 5D pa je enako. 

Dynax 5D nam pomaga enostavno in odliËno zajeti motiv. 

Oziroma πe laæe jo postavimo ob bok vsem do 

sedaj primerljivih kamer v najniæjem DSLR 

razredu, Canon EOS 350D, Nikon D50, Olympus 

E-300 in Pentax *ist DL. 

Prvi vtis 

Na svetu je v rokah uporabnikov kar 16 milijonov 

objektivov Minolta. Kar pomeni, da je velika 

mnoæica uporabnikov Minolta SLR kamer æe 

zaradi objektivov, ki jih imajo v svojih fotografskih 

torbah. Zaradi pripadnosti 

znamki pa æelijo poËakati, 

na za njih “pravo” 

DSLR ohiπje. 

Za veËino je Dynax 

7D πe v previsokemcenovnem 

razredu. 

Dynax Dynax 5D 5D pa je 



tudi s ceno æe 

pribliæana veËji 

skupini fotografov, 

ki si æelijo v 

DSLR svet. 

In æe na zaËetku 

zapisa lahko re- 

Ëem. »e poznate Minolta 

SLR kamere in imate Minolta A tip 

objektive, potem tu dileme ni veË. Dynax Dynax 5D 5D je 

kamera, ki vas bo zadovoljila, Ëe v cenovno moËno 

viπji razred ne æelite poseËi. To lahko trdim tako 

za ohiπje, uporabnost kamere kot nenazadnje za 

kakovost same fotografije. Res, da kamera na CCD 

tipalu velikosti 23.5mm x 15.7mm premore samo 

efektivnih 6.1M toËk. Vendar Dynax Dynax 5D 5D ni 

namenjena profesionalni uporabi, kjer se 

potrebujejo veËje poveËave. Za poveËave v 

fotolaboratoriju ali na tiskalnikih bo πtevilo toËk 

za format kakovostne slike 30 x 45cm povsem 

zadoπËalo. Seveda, Ëe boste datoteko v 

programih za obdelavo fotografij dodatno 

obdelali. Kamera premore dobre algoritme za 

preraËunavanje signalov iz tipala in zato se tudi 

iz “samo” 6.1M toËk, da narediti kakovostno 

poveËavo. Tipalo pa je znamke Sony. In je enako 

kot v kamerah Nikon D50, D70s in Pentax *istD 

serije. 

Ohiπje in nastavitve 

Kdor pozna ohiπja foto SLR kamer in dræi Dynax 

Dynax 

5D 5D v roki ve! Minolta, oziroma zdaj Konica Minolta, 

ima obilo izkuπenj na tem podroËju. In prav 

dolgoletne izkuπnje doprinesejo k temu, da se tudi 

v najcenejπem razredu da narediti ohiπje, ki nudi 

fotografu dober oprijem, ergonomijo in kar je za 

ta razred vse hvale vredno, obilico nastavitev 

preko gumbov na ohiπju. 

Ohiπje je iz trdne plastike. Dræalo in zadnji del 

kamere kjer imamo palec sta obleËena v gumo, 

da nam kamera ne drsi iz roke. Velikost ohiπja je 

130.5x92.5x66.5mm, teæa z Li-Ion baterijo pa 

675g. 

Æe samo ohiπje, predvsem pa moænosti nastavitev 

preko njega nam dajo vedeti, da so se s kamero 

Dynax Dynax 5D 5D pri Konica Minolta res potrudili. OËitno 

æelijo v Ëasu mnoæiËnega vstopa fotografov v DSLR 

svet, pridobiti svoje SLR uporabnike in druge, tudi 

v Konica Minolta DSLR svet. 

Dynax Dynax 5D 5D nam vse bolj kaæe, kako se da na zelo 

enostaven naËin in z ne preveË dodatnimi gumbi, 

fotografu omogoËiti kakovostnejπi naËin 

delovanja, brez nepotrebnih prehodov v dodatne 

prenastavitve funkcij preko menija. Ko enkrat 

spoznamo pozicije gumbov, nam za razliËne 

naËine delovanja kamere sploh ni treba veË 

kamere umakniti od oËesa in smo vseskozi 

osredotoËeni na motiv. 

Povsem v desnem spodnjem kotu pa je funkcija, 

ki jo ima trenutno samo Konica Minolta vgrajeno 

v kamero. Lastnost AntiShake (AS), ki nam 

prepreËuje stresenost posnetka pri daljπih Ëasih 

osvetlitve, je vgrajena v kamero. ToËneje, 

stresenost kompezira sistem, ki premika tipalo. 

Kar pomeni, da sistem proti stresenosti slike 

deluje z veliko veËino Minolta objektivov. Torej 

je Konica Minolta v doloËeni prednosti, saj je 

funkcija (AS) kupljena æe s kamero in nam tako 

ni treba dokupovati posebnih krepko draæjih 

objektivov, kot pri drugih proizvajalcih, ki imajo 

sistem proti stresenosti slike v objektivih. S 

starejπimi objektivi neodvisnih proizvajalcev, ki 

tudi nudijo objektive za Konica Minolta pa je 

moæno, da sistem ne bo deloval. 

Menu 

»e so v veËini kamer najniæjega cenovnega razreda 

nastavitve preko funkcije MENU 

najpomembnejπe, pa pri Dynax Dynax 5D 

5D nikakor ni tako. 

Kot æe do sedaj opisano, se lahko mnoæico 

nastavitev, ki vplivajo v veËji meri na fotografijo 

opravi preko gumbov na kameri. Tako nam v 

prvem oknu ostane samo πe premik loËljivosti, 

naËin zapisa (JPEG / RAW) in koliËino kompresije 

JPEG datoteke, ter vklop izklop funkcije redukcije 

πuma. V naslednjem oknu pa naËin delovanja 

bliskavice in izbiro “bracketing” moænosti. 

SledeËa tri okna z nastavitvmi pa so namenjena 

brisanju, formatiranju in zaklepanju posnetih 

fotografij, njihovega naËina pregleda in tiskanja, 

nastavitve delovanja in prioritete doloËenih 

gumbov ali funkcij ter nastavitvi moËi zaslona, 

naËina prenosa datotek iz kamere, zaklenitvi 

zaklopa (Clean CCD), resetiranju na tovarniπke 

nastavitve itd. Da pa imamo πe olajπano delo, pa 

lahko v funkciji MenuSec.Memory izberemo, da 

se nam ob pritisku na gumb MENU odpre zadnja 

izbrana funkcija. S tem smo pridobili πe eno 

bliænjico in nam kamera omogoËa popolno, zelo 

hitro kontrolo nastavitev. 

Torej, ko enkrat nastavimo funkcije preko MENU 

nastavitev na nam prijazne in potrebne, potem v 

njega ne zahajamo veË za vsako prestavitev 

naËina fotografiranja. Prav v tem delu, je Dynax 

Dynax 

5D 5D naredila velik korak naprej pred ostalo 

konkurenco. 

Kamera, njene prednosti, funkcije 

in nastavitve 

Zame osebno je ena med najbolj æelenimi hitrimi 

nastavitvami moænost spremembe obËutljivosti. 

In ta gumb nam Dynax Dynax Dynax 5D 5D nudi na zgornjem delu 

kamere za proæilcem. Prav tako imamo na 

zgornjem levem okroglem gumbu takojπen 

pristop do razliËnih WB moænosti. Od AWB, preko 

avtomatskih prednastavljeni nastavitev, roËne 

izbire, izbire Kelvin stopinj in premika tonskih 

vrednosti med zeleno in magento. Redke so DSLR 

kamere, ki nam nudijo vse te lastnosti pod tako 

hitro izbiro. 

Poleg dobrega avtomatskega ostrenja in merjenja 

svetlobe imamo takojπen pristop do korektur 

osvetlitve in zaklenitve ekspozicije z gumbom 

AEL. Toda za tem gumbom se skriva odliËna 

dodatna lastnost. Preko menija lahko 

spremenimo funkcijo AEL v merjenje v toËkovnem 

(SPOT) naËinu. In tako pridemo do moænosti, da 

preko proæilca merimo svetlobo v 14 conskem 

naËinu po celotni povrπini, ali s poudarkom na 

sredini slike, ko pa pritisnemo gumb AEL kamera 

uporabi SPOT merjenje. Torej, takoj imamo na 

razpolago dva naËina merjenja svetlobe. 

Naslednja zanimiva lastnost je, da kameri lahko 

nastavimo AF v πirokem naËinu merjenja ali v roËni 

izbiri med vsemi 9 toËkami. A ko na zadnji strani 

kamere pritisnemo AF gumb, nam kamera meri 

ostritev samo v centralni toËki. Torej tudi v tem 

elementu imamo moænost dveh razliËnih izbir. Eno 

preko proæilca in drugo, samo v centralni toËki 

preko AF gumba. 

Konica Minolta ima svojo izvedbo stabilizacije 

slike, ki ga imenuje AntiShake (AS). V tej izvedbi, 

se za kompenzacijo tresenja kamera premika 

tipalo. Tako ne potrebujemo posebnih objektivov, 

ki nudijo stabilizacijo slike preko tehnologije 

kompenziranja tresenja s pomoËjo premika leË v 

objektivu. In tu pridemo do dodatne prednosti 

kamere Dynax Dynax 5D. 5D 

5D Vgrajeni sistem AS nam 

omogoËa, da tresenje slike stabiliziramo s skoraj 

vsemi objektivi serije A. Da pa bi bili πe bolje 

prepriËani ali nam sistem AS omogoËe res ostro 

sliko, imamo v iskalo pet Ërtic, ki nam kaæejo kdaj 

je kamera zares umirjena. Torej πe dodatna 

novost, ki nam zna pomagati, pri izbiri pravega 

trenutka pritiska na proæilec. 

»eprav s kamero delujemo v AF naËinu pa imamo 

po izostritvi s kamero Dynax 5D πe vedno moænost 





toËk za moænost πe veËjih poveËav v primerjavi z EOS 350D. Ostrina, 

tonske vrednosti in konËna kakovost slike so moËno odvisni od 

objektiva, nastavitev pri zajemu slike in seveda konËni obdelavi 

fotografije. In ker ima Dynax Dynax 5D 5D 

5D enako tipalo kot veËina 

konkurenËnih (razen EOS 350D in Olympus E-300), ter kakovostne 

algoritme za obdelavo slike s pomoËjo lastnega procesorja Advanced 

LSI in tehnologije CxProcess III, se tudi za primerljivo 

kakovost slike ni bati. VeË pa ob prikazanih fotografijah. 

roËnega popravka ostrine. To nastavitev (DMF - DirectManualFocus) 

Za konec 

Konica Minolta me je s kamero Dynax Dynax 5D 

5D moËno presenetila. OdliËno 

ohiπje, vgrajeni AS (AntiShake), dobra slika tudi pri visoki 

obËutljivosti in kopica zanimivih in moËno uporabnih vrednosti, 

kamero postavljajo v povsem drug razred kot po ceni konkurenËne 

imamo pod gumbom Fn. kjer izbiramo med naËini AF-S (single) za kamere. Seveda pa vsak uporabnik lahko vidi kamero iz drugaËnega 

statiËne motive, AF-C (continius) za premikajoËe se motive, AF-A zornega kota. In Ëe jo gleda iz pogleda njenih izrednih uporabniπkih 

(automatic) kamera sama razpozna premikajoËe motive in nazadje lastnosti, potem dileme, katera kamera nudi najveË, preprosto ni. 

DMF (DirectManualFocus). Seveda pa lahko s kamero ostrimo tudi »e pa se kamero gleda iz pogleda πtevila toËk, kakovosti slike pri 

v povsem roËnem naËinu. 

viπji obËutljivosti, uporabi samo avtomatskih nastavitev ali njenih 

O avtomatskem ostrenju ni treba izgubljati besed. Kot se za kamero mer in teæe, pa lahko kamero ocenimo drugaËe. Oziroma si izberemo 

in podjetje, ki je prvo predstavilo AF v SLR kameri spodobi, to deluje nam bolj prijazno in uporabno. 

odliËno. 

Toda vseeno. Tudi Ëe gledamo na kamero iz drugaËnih kotov, Dynax 

Dynax 

Zaklop kamere deluje med 30 do 1/4000 sekunde in B. 5D 5D piπe novo poglavje in inæenirji drugih podjetij, se bodo dobro 

Sinhronizacijski Ëas zaklopa je 1/160 sekunde, brez uporabe AS zamislili, kako bi tudi svojim kameram dali πe viπjo uporabniπko 

lastnosti pa 1/125 sekunde. Samosproæilec deluje v moænosti 2 ali vrednost. Za vse pa je Dynax Dynax 5D 5D pravi izziv. Tako za proizvajalce 

10 sekund, z moænostjo resetiranja delovanja. Vse te nastavitve, kot kupce. Prvi bodo nudili vse veË, drugi pa izbirali med veËimi 

njihova enostavna vkljuËitev in uporaba, kameri Dynax Dynax 5D 5D krepko dobrimi kamerami. 

dvignejo vrednost. Predvsem pa je cena kamere zaradi vgrajene ©e enkrat pa podajam moje osebno mnenje. Trenutno nam v tem 

AS funkcije, opozorila glede umiritve kamere v iskalu, hitrega cenovnem razredu iz veliko pogledov, kamera Dynax Dynax 5D 5D nudi najveË. 

dostopa do SPOT merjenja svetlobe, centralne AF toËke in moæne Seveda, Ëe ste fotograf, ki si æeli izkoristiti πe kaj veË kot le 

roËne ostritve v AF naËinu izredno konkurenËna. Æe zaradi teh popolnoma avtomatske nastavitve. A v tem pogledu je bolje, da 

lastnosti, lahko kamero Dynax 5D postavimo v uporabniπki pozabite na uporabo katerikoli DSLR kamere. Kajti, kompakt vam 

vrednosti ob bok najdraæjim kameram drugih proizvajalcev. bo nudil veË! Tudi po ceni je v svojem razredu Dynax Dynax 5D 5D v zlati sredini. 

Pri nas ponujajo samo ohiπje za 199.900SIT. A ker nudi sistem 

Kakovost slike 

stabilizacije slike æe v kameri in mnoæico funkcij, katere veËina nudi 

Merilo kakovosti slike je v veËini primerov povsem subjektiven πele v viπjem razredu, je lahko za marsikoga njena cena πe toliko 

pogled vsakega fotografa posebej. Po mojem mnenju kameri Dynax 

Dynax bolj vπeËna. 

5D 5D za popoln primat v tem razredu manjka samo eno. VeËje πtevilo 

Matjaæ Intihar 

Konica Minolta Dimage Z6 

Konica Minolta je v uspeπni seriji Dimage Z ponovno pohitela z novim Æe pri Dimage Z3 so se odrekli notranjemu premikajoËemu LCD 

modelom v razredu dolgih goriπËnic. Od predhodnega in hitro zaslonu kot ga ima Z2 in sta v kameri sedaj dva zaslona kot pri ostalih 

zamenjanega modela kamere Dimage Z3, katerega so predstavili konkurenËnih kamerah. Drugi zaslon v kameri sluæi za EVF 

v juliju 2004, marca 2005 Dimage Z5, so tokrat zopet konkurenci (elektronsko) iskalo. Pogled na motiv preko EVF iskala je πe vedno 

postavili nov mejnik. V kamero Z6 so dodali tipalo viπje loËljivosti, zelo povpreËen. Lahko zatrdim, da je prav EVF iskalo eden najslabπih 

6M toËk. 

delov kamere Dimage Z6. Vendar to ne pomeni, da se preko EVF 

Oblika kamere je ostala nespremenjena. Edino srebrna barva se iskala ne da fotografirati. Brez bojazni! Vendar so tu inæenirji malo 

je umaknila rahlo pozlaËeni. ©e vedno je v ponudbi tudi Ërna. “πparali”, da je lahko kamera z dobrim ohiπjem, 6M toËk, 12X 

Objektiv je πe vedno z 12X-nim optiËnim zoom-om (35 - 420mm, optiËnim zoom-om, AS sistemom in 2,0 palca velikim zaslonom, 

ekv.35mm) in je znan æe iz modela Dimage Z3. Sestavljen je iz 13 ostala cenovno primerljiva s konkurenco. 

leË v 10 skupinah. Svetlobna moË objektiva je 2,8 - 4,5. Ostrenje Zaradi veËjega TFT zaslona je sedaj pogled na motiv v moËnem soncu 

bliænjih motivov so iz 0,5m (Z3), prestavili na 0,6m, enako kot na mnogo laæji. ©e vedno pa imamo moænost spreminjati svetlost 

Z5. Najbliæja makro razdalja v super makro naËinu pa je ostala enaka, zaslona v 11 stopnjah, Ëe je le to zaradi svetlobe prostora kjer 

1cm. Objektiv je v kamero vpet enako kakovostno, Ëe ne πe boljπe, fotografiramo potrebno. Pogled na motiv preko EVF iskala, nam 

kot pri predhodnici. V nedelujoËem stanju je dobro zaπËiten v ohiπju. 

zaradi slabe loËljivosti πe vedno ne da vedeti, ali je 

V delujoËem pa je obËutljiv tako na pritisk kot udarce. Na objektiv 

motiv oster ali ne. Zato poskrbi samo luËka za 

lahko dodajamo predleËe za dodatni πiroki ali ozki kot. 

AF in pisk kamere ob izostritvi. Pogled preko 

Tudi Dimage Z6 ohranja æe dobro preizkuπen 

EVF iskala pa je nujen pri velikih 

AS (AntiShake) sistem, ki nam pomaga, da 

goriπËnicah. Le z njegovo pomoËjo 

posnetki niso tako kmalu streseni pri daljπih 

imamo boljπi kontakt z motivom. 

Ëasih osvetlitve. Sistem je enak kot v Dimage 

Tudi kamero dræimo bolj trdno v 

Z3, torej deluje tako, da se premika sam CCD 

rokah in πe naslonjena je na naπ 

v kameri in ne kot namesto do sedaj znanih 

obraz, kar pripomore k 

“digitalnih” naËinov popravlja slike in 

poznejπi stresenosti posne- 

“optiËnega stabilizatorja” v objektivu. AS 

tka. Dimage Z6 je majhna 

sistem je bil predlani prviË vgrajen tudi v DSLR 

nadgradnja za Dimage Z5. 

kamero Dynax 7D. 

Razen barve in veËje loËljivosti 

Pokrov pod katerim je vgrajena bliskavica in 

ni spremeb. Toda vseeno ostaja 

nastavek za dodatno sta enaka kot pri Z5. Kar 

Z6 moËan konkurent kameram 

pomeni, da bomo do problema “rdeËih oËi” pri uporabi 

Canon S2IS, Sony H1, Panasonic FZ5, 

bliskavice priπli enako hitro, kot s predhodnico. Pokrov 

saj je æe predhodnica Z5 nudila dober 

bliskavice moramo πe vedno sami roËno dvigniti za njeno delovanje. konkurenËni odpor. A Konica Minolta æeli v tem razredu kamer πe 

TFT zaslon je enak kot pri predhodnicah Z5. Velik je 2.0 palca vedno igrati najviπjo vlogo. Ali jim bo manjπi popravek πe vedno 

(velikost se meri po diagonali, 1 palec je 2,54cm) in s 114.000 toËkami prinaπal dobre rezultate pa bo pokazal Ëas. 

loËljivosti. 

Matjaæ Intihar

Celoten preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com 

Canon EOS 1D MkII N “digitalni stroj III.” 

Canon 

Canon je v digitalni foto reporterski svet s povsem svojo kamero, vstopil πele leta 2001. To je 

bila kamera EOS 1D. Prva predhodnica danaπnji predstavljeni kameri. V decemberski reviji 

Connect iz leta 2001, sem v Ëlanku o preizkusu kamere v uvodu zapisal: 

“Digitalni Digitalni stroj stroj / / Canon Canon EOS EOS 1D! 1D! PRVI DOBITNIK ZLATE OLIMPIJSKE MEDALJE V SALT LAKE 

CITY-ju JE BIL ZNAN ©E PREDEN SO SE PRI»ELE. VIRTUALNO ZLATO OLIMPIJSKO MEDALJO 

SO PODELILI ©PORTNI FOTOGRAFI KAMERI CANON EOS 1D, ÆE NA SVOJIH PRIPRAVAH. TA 

KAMERA KREPKO PREKA©A REDKE KONKURENTE V TEM PROFESIONALNEM RAZREDU, 

PREDVSEM S HITROSTJO ZAPOREDNEGA SNEMANJA, TEMU PRIMERNEGA ©TEVILA TO»K 

NA TIPALU IN PRENOSA PODATKOV V POMNILNO ENOTO. S SVOJIM ODLI»NIM OHI©JEM, 

PALETO VRHUNSKIH OBJEKTIVOV Z LASTNOSTMI KATERE KONKURENCA NE PREMORE, PA 

V ©PORTNI FOTOGRAFIJI TEMU PODJETJU OHRANJA VODILNO MESTO. NI ©PORTNEGA FOTO 

REPORTERJA, KI SI JO NE ÆELI MED SVOJO FOTO OPREMO. TO PA SMO SE MESECA 

DECEMBRA (2001) ÆE PRED OLIMPIJADO PREPRI»ALI TUDI NA NA©EM PREIZKUSU.” 

In tudi v danaπnjem zapisu o æe drugi kosov. Kar pomeni, da ni Ëudno, da so te 

naslednici, ne morem kaj veË dodati. »e je bila kamere πe vedno v tako visokem visokem 

razlika med EOS 1D in naslednico EOS 1D MkII cenovnem razredu. Razvoj digitalne tehnike 

(januar 2004) velika, predvsem v tipalu (CCD za profesionalne fotografe terja svoj davek. 

4M toËk EOS 1D naproti novemu CMOS 8M ©e prej kot v letu dni pa se je Canon odloËil za 

toËk EOS 1D MkII), pa je razlika med EOS 1D nekaj malih popravkov na kameri EOS 1D 

MkII in sedaj novo EOS EOS 1D 1D MkII MkII N NN, 

N veliko MkII. Pravijo, da po æelji fotoreporterjev. In v 

manjπa. Trg profesionalnih DSLR kamer sploh oktobru 2005 smo na naπih policah æe dobili 

ni tako velik kot si mogoËe nekateri kamero EOS EOS 1D 1D MkII MkII NN 

N. N 

zamiπljajo. MeseËno se proda cca. 1500 Velika veËina nastavitev je ostala enakih kot 

pri predhodnici. Ostrenje, obËutljivost, 

hitrost zaklopa, itd. 

Bistvenih razlik je malo (takoj 

opazna je samo veËji zaslon). 

Sedaj lahko loËeno zapisujemo 

na SD in CF kartico. Na 

eno lahko zapisujemo RAW 

datoteke, na drugo JPEG. 

Popravili so tudi konektor za 

FireWire prenosni kabel. 

Sedaj so dodali posebno 

plastiko, ki onemogoËa 

prehitro uniËenje konektorja. 

Vemo, da profesionalni fotograf 

povsem drugaËe ravna z 

opremo kot hobi fotograf. In 

robustnost kamere in njenih delov je 

kljuËnega pomena. ©e vedno pa kamera 

ostaja pravi “stroj”. Torej sem æe leta 2001 

pravilno ocenil kamero EOS 1D, katero 

marsikateri foto reporter πe vedno uporablja. 

A danes tudi ti, ki πe niso πli v zamenjavo æe 

pogledujejo po EOS EOS 1D 1D MkII MkII N NN. 

N Napredek je 

le prevelik in oËiten. O kameri pa veË po 

daljπem preizkusu. EOS EOS 1D 1D MkII MkII N NN, 

N me bo le 

spremljaja na vseh zahtevnih foto prireditvah. 

Kar pomeni, da jo bom lahko Ëez Ëas zelo 

dobro ocenil. Matjaæ Matjaæ Matjaæ Matjaæ Matjaæ Intihar Intihar Intihar Intihar Intihar 

Pravi teren za EOS 1D MkII N. EF 400mm f/5,6, 1600ISO, 1/1000sek. Foto: Primoæ LovriË Mojster House glasbe David Morales, pred EOS 1D MkII N, EF 16-35mm f/2,8, ISO800. Foto:Æiga Intihar 

Ujeta æogica na palici. EOS 1D MkII N, EF 100-400mm f/5,6, ISO400. Foto:Æiga Intihar 

EOS 1D MkII N nam nudi 8,5 posnetka v sekundi. In tako v polni loËljivosti 8M toËk, do 40 posnetka. 



Svetovno najbolj znani iluzionist David Cooperfield. EOS 1D MkII N, EF 16-35mm f/2,8, ISO200. Foto:Æiga Intihar 




Canon EOS 5D 

Æe dolgo se je 

priËakovalo, da nam bo 

Canon tudi med DSLR kamerami ponudil tako, 

ki bo zapolnila vrzel srednjega, pol/ 

profesionalnega razreda. Oziroma, ki bi 

pomagala zniæati cene profesionalnih in hobi 

kamer. Ker pa niti konkurenca nima kaj 

ponuditi v tem viπjem razredu, oziroma je zelo 

skromna (Nikon D2x), je Canon zopet ubral 

svojo pot. Na trg so ponudili kamero, ki 

zdruæuje ohiπje kamere niæjega razreda in 

vrhunsko tehnologijo elektronike (tipalo, 

DiGIC II). S tem so dosegli kompromis. Kamera 

EOS 5D ohiπje, ki ni primerljivo z EOS 1D MkII 

N /EOS 1Ds MkII, a ima kot EOS 1Ds MkII tipalo 

polnega Leica formata s kar 12,7M toËkami, 

ter vrhunsko kakovost slike. Toda hobi 

fotografi so bili hitro postavljeni na realna tla. 

Cena kamere, cca. 750.000SIT, da vedeti 

komu je namenjena. In Canon sam bi si z niæjo 

ceno rezal lastno vejo dobrih dobiËkov in velik 

vloækov v razvoj pri DSLR kamerah. Saj kot æe 

reËeno, konkurence skoraj ni. 

EOS 5D je po obliki podobna kameri EOS 20D. 

Tudi mnoæica funkcij je zelo podobnih, 

oziroma æe kar preneπenih iz EOS 20D. Toda 

EOS 5D je precej veËja, za veË kot 100g teæja 

in nudi vidno veËji zaslon. Tako velikost kot 

teæa kamere doprineseta k boljπemu dræanju 

kamere in poslediËno manj stresenim 

posnetkom. TFT zaslon je pri EOS 5D velik 2,5 

palca in izjemne loËljivosti 230.000 toËk. 

EOS 5D pri 3200ISO. Tudi v izredno slabih 

svetlobnih pogojih bomo dobili odliËno fotografijo. 



Glavna 

Prednost kamere pa je njeno tipalo. Le to je 

velikosti polnega Leica forma (24x36mm). S 

tem smo reπeni teæav πirokega kota, ki nam 

ga nudijo kamere EOS 20D in EOS350D z 

manjπimi tipali (22,5x15mm). 

Po prvem preizkusu kamere æe lahko reËem, 

da nudi povsem primerljivo kakovost slike 

naproti EOS 1Ds MkII. A slednja ima πe veËje 

πtevilo toËk 16,7M in pa krepko bolj trpeæno 

ohiπje. A seveda, je πe enkrat draæja. 

Ker je tipalo v kameri polne velikosti, si mnogi 

hobi fotografi to lastnost razlagajo kot slabost 

za ozki kot zajema slike, to je tele obmoËjo. A 

kamere EOS 350D, EOS 20D in EOS 1D MkII N 

imajo na manjπem tipalu 8M toËk. »e na tipalu 

iz kamere EOS 5D naredimo enak izrez, bomo 

πe vedno obdræali 5M toËk naproti EOS 350D 

in EOS20D in kar 7,5M toËk naproti EOS 1D 

MkII. S tem lahko vidimo, da ima EOS 5D πe 

vedno moænost, da z primerljivim πtevilom 

toËk in po preizkusu πe z viπjo kakovostjo slike 

lahko naredimo povsem enak kot zajema 

oziroma poveËavo na naπi fotografiji. 

Prednost kamere s polnim Leica formatom je 

tudi v tem, da nam le ta nudi svetel pogled 

skozi iskalo, ki smo ga z uporabo “crop” 

kamer z manjπimi tipali æe kar pozabili. Vsi 

lastniki filmskih kamer pa se bodo hitro 

spomnili na to veliko prednost. ©e toliko bolj, 

kadar delujemo v slabπih svetlobnih pogojih. 

EOS 5D in bliskavica 580EX. Znani fotograf in 

voditelj Aljoπa rebolj pred kamero. Foto:Æiga Intihar 

Ko je 20mm, spet 20mm. Oziroma, ko je kot zajema tak kot ga poznamo iz analognih kamer. Zopet pa 

impresionira poln svetel pogled skozi iskalo, katerega nam “crop” kamere ne nudijo veË. 

Tipalo pa nima prednost samo v velikosti in 

visokem πtevilu toËk. S pomoËjo procesiranja 

signalov iz njega smo sedaj s kamero EOS 5D 

pridobili moænost fotografijranja pri 3200ISO 

obËutljivosti v visoki kakovosti. Canon ima æe 

tako najboljπo kakovost slike pri visoki 

obËutljivosti. A EOS 5D ima algoritme za 

obdelavo nizkih signalov πe bolje dodelano, 

predvsem pa fotograf ima πe eno moænost. 

Zaradi obilice toËk, lahko v veliko primerih 

fotografiramo v polni loËljivosti, ker vedno ne 

potrebujemo veËjih poveËav sliko 

pomanjπamo in dobimo zelo kakovostno 

fotografijo tudi pri tako visoki obËutljivosti. 

Merjenje svetlobe je preneπeno iz kamere 

EOS 20D, prav tako naËin fokusiranja. Le da 

so kameri dodali πe πtiri nevidne toËke, ki 

skrbijo za laæje in hitrejπe ostrenje v slabπih 

svetlobnih pogojih. Po prvem preizkusu lahko 

reËem, da je EOS 5D kamera, ki je v kakovosti 

slike in prijaznosti fotografiranja naredila πe 

korak naprej. A Canon je zopet bolj gledal na 

lastni dobiËek kot na samega kupca. Sam sem 

priËakoval “EOS 3D”. Kamero, z boljπim 

ohiπjem, ostrenjem preneπeno iz EOS 1D MkII 

N, mogoËe celo “eye fokus”, ki smo ga æe 

poznali v analogni EOS 3 in seveda niæjo ceno. 

A Canon æe najbræe ve kaj dela! Kdor æeli veË, 

ima na razpolago EOS 1D MkII N in EOS 1Ds 

MkII. Kdor ne zmore do teh cen pa ima πe 

vedno na razpolago EOS 350D in EOS 20D. 

Obe kameri se πe kako lahko borita s 

konkurenco. EOS 5D pa je razen v lastni hiπi 

sploh nima. Njena cena je slabost. A je æe 

tako, da nam cena prav nikoli ni vπeË. 


e-Fotografija e-Fotografija - - oktober, oktober, november november 2005 2005 15 

15


Fujifilm FinePix 9500 in Panasonic Lumix FZ30 

Danaπnje nove “hibridne” kamere so stopile 

stopnico navzdol. Le tako lahko s ceno 

konkurirajo DSLR kameram in tudi 

zahtevnejπim druæinskim in popotniπkim 

fotografom nudijo kamero, ki omogoËa 

fotografirati skoraj vse mnogo bolj priroËno in 

enostavno kot DSLR kamere. Le te konËno 

dobivajo svojo pravo prepoznavnost. Ni malo 

fotografov, ki so mislili, da Ëe bodo kupili DSLR 

kamero bo tudi njihova fotografija 

kakovostnejπa. Saj te kamere uporabljajo 

profesionalci! A nekateri so æe spoznali, da jim 

DSLR kamere in cenejπi objektivi ne nudijo 

enostavnosti fotografiranja. 

Zato je novi razred “all-in-one” (vse v enem) 

kamer v katerega spadata tudi kameri 

Fujifilm Fujifilm Fujifilm FinePix FinePix S9500 S9500 in Panasonic 

Panasonic 

Lumix Lumix DMC-FZ30 DMC-FZ30 prav 

dobrodoπel. Te nove “all-inone” 

kamere so zelo 

podobne kameram z 12Xnim 

optiËnim zoom-om 

(Canon S2 IS, Fujifilm 

5500, Olympus 770, 

Panasonic FZ-20, Konica 

Minolta Z6), le da nam 

nudijo hitrost delovanja kot 

prejπnje “hibridne” (Canon Pro1, 

Konica Minolta A2, Sony 828, Nikon 8700) in 

seveda veËje πtevilo toËk. 

»e so “predrage” hibridne kamere s prihodom 

cenejπih DSLR kamer izgubile smisel nakupa, 

pa so nekatera podjetja (tista, ki πe nimajo 

lastnih DSLR kamer) naπla novo reπitev. 

Predstavili so kamere, ki bodo naπle pot do 

vseh tistih fotografov, ki si æelijo zmogljivo 

kamero z moænostjo hitrih sprememb raznih 

nastavitev, a πe vedno enostavno in s πiroko 

uporabno vrednostjo. Ni malo fotografov, ki so 

v letoπnjem letu æe vstopili v DSLR svet in 

spoznali, da je prezapleten. Pri njih je treba 

znati uporabljati πe kaj veË kot samo 

programske nastavitve, dokupovati in menjati 

objektive, pri daljπih goriπËnicah je veliko 

posnetkov stresenih in s tem neostrih in kar je 

najbolj Ëudno, slika iz kamere takoj pregledana 

na raËunalniπkem zaslonu nikakor “ni tako 

kakovostna” kot jo nudijo njihove nekdanje 

kompaktne kamere. Preko Ëlanka “kompakt 

proti DSLR” ste mnogi spoznali, da je potrebno 

sliko iz DSLR kamere za viπjo kakovost dodatno 

obdelati. In verjamem, da jih bo kar nekaj svojo 

DSLR kamero menjalo za nove “all-in-one” 

kamere. Oziroma ne bo jih malo, ki si bodo 

sedaj lahko oddahnili in namesto zapletene 

refleksne kamere kupili njej podobno a 

enostavnejπo “all-in-one” kamero. Te jim 

prinaπajo predvsem enostavnost fotografiranja 

v skoraj vseh pogojih in zadovoljivo kakovost 

slike. Za nekatere pa poleg enostavnosti in 

moæne πiroke uporabe πe zelo pomembno 

tehniËno lastnost. To je viπje πtevilo toËk, kot 



jim ga nudi veËina danaπnjih DSLR kamer. Zato 

se za dobre prodajne rezultate novih 

“hibridnih” kamer ni bati. 

Kameri Fujifilm FinePix S9500 in Panasonic 

Lumix DMC-FZ30 

Æe na zaËetku naj povem, da to ni primerjalni 

preizkus med kamerama v obliki “kakovosti 

konËnega izdelka”, to je fotografije. Kameri se 

razlikujeta v enem bistvenem elementu, 

objektivu. Fujifilm S9500 nam nudi goriπnice od 

28 - 300mm, Panasonic FZ30 pa od 35 - 420mm. 

V πtevilkah in ob pogledu skozi iskalo na motiv 

lahko vidimo prvo razliko, ki je bistvena za 

odloËitev glede ene ali druge kamere. Vse 

ostale moænosti so si moËno podobne in samo 

dodajo dodatno vrednost eni ali drugi kameri. 

Glede na to, da je veËina funkcij poznanih æe iz 

zapisanih preizkusov kamer Fujifilm 5500 in 

Panasonic FZ5, bi lahko sedaj æe celo zakljuËil 

Ëlanek in moje miπljenje o obeh kamerah z 

nekaj sledeËimi stavki. 

Fujifilm Fujifilm Fujifilm FinePix FinePix S9500 S9500 je kamera za vse tiste, 

ki si æelijo πiroki kot 28mm in fotografirati s 

krajπimi Ëasi tudi v slabih svetlobnih pogojih. 

Kamera nam nudi visoko obËutljivost 1600ISO. 

Panasonic Panasonic Lumix Lumix DMC-FZ30 DMC-FZ30 pa je bolj primerna 

za tiste, ki si æelijo πe daljπo goriπËnico, ta je 

420mm in kakovostnejπo sliko v slabih 

svetlobnih pogojih. Saj lahko s pomoËjo 

sistema za stabilizacijo slike (O.I.S.) z manj ISO 

doseæemo kakovostnejπo sliko. Vse ostale 

funkcije pa so æe bile opisovane v prejπnjih 

preizkusih kamer Fujifilm kot Panasonic. 

A tako na kratko ne morem zakljuËiti mojega 

mnenja o obeh kamerah. Zato bom vsako πe 

dodatno opisal, predvsem pa s fotografijami 

pokazal kakπna in kje je njuna najviπja 

uporabniπka vrednost. Seveda, poleg æe 

znanega in zelo dobro argumentiranega 

dejstva, da nam ti dve kameri æe v osnovi nudita 

»vse«, kar veËina fotografov potrebuje. 

Fujifilm Fujifilm Fujifilm Fujifilm Fujifilm FinePix FinePix FinePix FinePix FinePix S9500 S9500 S9500 S9500 S9500 

Ob napovedi te kamere sem mislil, da bo to 

zamenjava za kamero Fujifilm 7000, oziroma 

njena nadgradnja. A ko sem kamero S9500 

prijel v roke, mi je æe prvi obËutek dal vedeti, 

da je ohiπje in rokovanje meni bolj podobno 

nadgradnji kamere Fujifilm 5500. 

S kamero S9500 so se oblikovalci z njeno obliko 

zelo pribliæali pravim DSLR kameram. Ohiπje je 

iz Ërne matirane plastike, velikost kamere je 

π128 x v93 x g129 mm, teæa s πtirimi AA 

baterijami je 755g. K odliËnemu oprijemu 

pripomore veliko πiroko dræalo na katerem je 

mehkejπa guma, da nam kamera ne drsi iz rok. 

Zaradi velikosti kamere je tudi za levo roko 

dovolj prostora, tako da jo brez teæav lahko 

dræimo z obema rokama in z lahkoto 

premikamo obroËa na objektivu. Z njima 

premikamo goriπËnice in 

nastavljamo ostrino. 

Proæilec na vrhu dræala in ostali nastavitveni 

gumbi so dobro postavljeni, kar nam omogoËa 

enostavnost rokovanja. Da je kamera v 

popolnoma drugaËnem razredu kot cenejπe 

kamere z 12X-nim zoom-om, pokaæejo 

naslednje lastnosti. 

GoriπËnice premikamo preko obroËa na 

objektivu. To nam doprinese hitro in natanËno 

premikanje med goriπËnicami, ki je moæno tudi 

ko kamera πe shranjuje podatke na pomnilno 

kartico. RoËno ostrenje je olajπano, a nam 

povpreËna loËljivost LCD zaslona, TFT iskala in 

obroË za ostrenje, ki ni 

direkten ne nudijo 

hitrega iskanja ostrine. 

VeËino najveËkrat 

uporabljenih lastnosti 

zahtevnejπih fotografov 

za kakovosten zajem 

lahko opravimo 

kar preko gumbov na 

kameri (izbira ostrenja, 

hitrosti zajema, 

bracketing, +-korektura, 

naËin delovanja 

bliskavice, izbira na- 

Ëina merjenja svetlobe, 

zaklenitev merjenja, 

makro, informacije 

o naËinu zajema, 

vklop bliskavice in izbira 

roËne ter programskih 

naËinov zajema 

slike). S tem smo pridobili 

na hitrosti delovanja, 

saj nam ni treba 

v nepregledno “MENU” 

nastavitev preko 

zaslona kamere, za 

vsako æeleno funkcijo. 

Tudi S9500 ima dobro lastnost Fujifilm kamer, 

katere nam nudijo hitri gumb F. Za njim se 

skriva nastavitev loËljivosti, obËutljivosti in 

tonskega naËina zajema. 

Ostrenje je hitro, v slabih svetlobnih pogojih 

nam pomaga zelena svetloba, ki nam na objekt 

zariπe πahovnici podobno risbo za laæje 

ostrenje. S9500 poleg TTL merjenja uporablja 

πe zunanji AF. Zaslon na kameri je velik samo 

1,8 palca in povpreËne loËljivosti samo 118.000 

toËk. Notranji EVF zaslon ima viπjo loËljivost 

235.000 toËk, a preko njega s teæavo ostrimo. 

Vidimo pa 100% pokritost motiva z zapisom. 

Elektronsko iskalo je pri kamerah z daljπimi 

goriπËnicami potrebno. Saj preko zaslona na 

kameri le s teæavo spremljamo motiv. 

Tipalo v kameri Fujifilm SuperCCD 

V HR ima kar 9M toËk loËljivosti. 

Je veliko 1/1,6 palca in njegova 

odlika je poznana æe iz kamere 

FinePix F10. To je odliËna 

obËutljivost od 80 - 1600ISO. Tudi 

pri tako visoki obËutljivosti nam 

tipalo nudi soliden rezultat. A ob 

preizkusu se je izkazalo, da je 

slika pri viπji obËutljivosti s 

kamero F10 nekaj boljπe 

kakovosti iz pogleda πuma. Zapis lahko 

opravimo v RAW kot JPEG datoteki. 

Objektiv ima 10,7X-ni optiËni razpon od 6,2 - 

66,7mm (35mm ekv. 28 - 300mm) in svetlobno 

moË od 2,8 v πirokem delu in skromnih 4,9 v 

tele obmoËju. Pri menjavi goriπËnic se objektiv 

premika v, oziroma izven leæiπËa. Tudi veËina 

cenejπih zoom objektivov za DSLR kamere ima 

tak naËin premika leË pri spremembi goriπËnice. 

Moramo pa s takim objektivom biti bolj pozorni, 

kadar z njim fotografiramo pri rosenju, moËni 

vlagi, prahu itd. V πirokem obmoËju lahko 

ostrimo od 50cm v πirokem kotu in pri samo 

200cm oddaljenosti od motiva v tele obmoËju. 

Panasonic Lumix FZ30. Zelo uporabna kamera s kakovostno sliko in zelo ozkim 

kotom zajema (420mm). 




Fujifilm FinePix 9500. Kamera uporabna v skoraj vseh pogojih. Tudi v slabih svetlobnih pogojih nam ISO 

1600 omogoËa delovati s kratkimi Ëasi osvetlitve in zamrzniti akcijo. 

Pri sami konstrukciji objektiva (ne kakovosti 

zapisa) so pri S9500 kar malo πparali glede na 

konkurenco. Makro lahko snemamo od 10 - 

90cm, v super makro naËinu od 1cm. OmogoËen 

pa imamo πe 2X-ni digitalni zoom, katerega 

vklopimo s πtiri funkcijskim gumbom na zadnji 

strani kamere (T). In zanimivost. Digitalni zoom 

nam za 2X poveËa sliko v celotnem podroËju 

goriπËnic. 

Bliskavico je treba roËno dvigniti iz kamere, da 

bo pripravljena na delovanje. Njena moË je 

omejena do cca. 5m v AUTO naËinu. A za tiste, 

ki æelijo veË, je moæno na kamero nastaviti 

dodatno zunanjo bliskavico. Preko MENU-ja 

lahko nastavimo tudi korekturo bliskavice. 

»e o Fujifilm S9500 zakljuËim. Od kamere sem 

na zaËetku priËakoval veË. Tako iz pogleda 

boljπega ohiπja kot same kakovosti konËne 

fotografije. Deluje malo preveË plastiËno, a po 

druæenju s kamero, me to ni veË motilo. Z njo 

se da odliËno predvsem hitro delovati in jo 

lahko zahtevnejπemu druæinskemu ali 

popotniπkemu fotografu toplo priporoËam. 

Kakovost slike pa je “navitemu” 9 milijonskemu 

tipalu primerna. A mnogi πe vedno gledajo 

koliËino nad kakovostjo. Toda po drugi strani 

pa se ve, komu je kamera namenjena. Zato vem, 

da je za veËino tudi kakovost slike veË kot 

zadovoljiva. 9500 ima veË prednosti. Njena 

velika prednost je predvsem v πirokem kotu 




objektiva, visoki obËutljivosti tipala, 9M toËk 

in DSLR podobnosti. To je prava “all-in-one” 

kamera za druæinske in popotniπke fotografe, 

katerim DSLR in menjava optike ne pride v 

poπtev. 

Kdor si æeli kamere, ki nudi veËino nastavitev 

kot prava DSLR kamera, da ima objektiv z 

velikim razponom goriπËnic, predvsem pa πiroki 

kot 28mm, si bo kamero Fujifilm FinePix S9500 

sigurno dal v oæji izbor. Za marsikoga pa æe 

njena DSLR oblika deluje odliËno. Verjamem, 

da bo S9500 prevzela kupca marsikateri DSLR 

kameri iz niæjega cenovnega razreda. Te so za 

veËino druæinskih ali popotniπkih fotografov 

enostavno prezahtevne. 

Panasonic Panasonic Panasonic Panasonic Panasonic Lumix Lumix Lumix Lumix Lumix DMC-FZ30 DMC-FZ30 DMC-FZ30 DMC-FZ30 DMC-FZ30 

»eprav sta obe kameri v enakem uporabniπkem 

razredu, pa sta si v glavnih elementih tako 

razliËni, da jih je brezpredmetno medsebojno 

ocenjevati v detajlih. S kamero Fujifilm S9500 

sem πel v Beograd, na Evropsko prvenstvo v 

koπarki. Ker je koπarka dvoranski πport in jo 

gledamo samo pod reflektorji, si za 

fotografiranje tekme s Panasonic FZ30 ne bi 

mogel pomagati. Kamera omogoËa samo 

maksimalnih 400ISO obËutljivosti, kar bi bilo 

obËutno premalo, O.I.S. sistem stabilizacije 

slike pa pri hitrih akcijah ne pomaga. Enostavno 

se potrebuje viπja obËutljivost, ki pa jo Fujifilm 

S9500 nudi. S tem pa lahko fotografiramo s 

krajπimi Ëasi in zajamemo tudi igralce med igro. 

Prav tako mi je πiroki kot 28mm priπel zelo prav 

med fotografiranjem slavja zmag naπih igralcev, 

ki so se odvijala v notranjosti lokalov. Torej, 

Fujifilm S9500 ima svoje povsem specifiËne 

prednosti pred Lumix FZ30 in zato je 

medsebojna primerjava izkljuËena. 

In Ëe je S9500 primernejπa kadar potrebujemo 

πiroki kot in viπjo obËutljivost, ima Lumix FZ30 

kar nekaj drugih prednosti. 

Prva je lahko za marsikoga æe ta, da nam nudi 

daljπo goriπËnico, 420mm in poleg πe 4Xdigitalni 

zoom. Za druæinsko in popotniπko 

fotografijo, potrebujemo namesto viπje 

obËutljivosti in s tem krajπih Ëasov zajema, 

kakovostnejπo sliko, viπjo svetlobno moË 

objektiva in pri daljπih goriπËnicah zelo 

uporaben sistem stabilizacije slike. Tu pa se 

pokaæejo prednosti kamere Panasonic Lumix 

DMC-FZ30. 

Ohiπje kamere FZ30 ni tako moËno podobno 

DSLR kameram kot je S9500. Predvsem v delu 

kjer ima DSLR kamera prizmo ali zrcala je FZ30 

krepko niæja. Velikost ohiπja, ki je narejeno iz 

zelo prijene trdne plastike je π141 x v86 x 

g138mm. »e je ohiπje niæje od S9500 pa je po 

πirini za kar 13mm πirπe. Veliko dræalo je 

obleËeno v trdo struktuirano gumo in nam 

omogoËa odliËen oprijem. Na vrhu dræala je 


17


dobro postavljen proæilec. FZ30 pa nam æe na 

prvi pogled pokaæe, da je drugaËna od S9500. 

Na kameri je manj gumbov in nekaj veË 

nastavitev je treba opraviti preko MENU-ja. 

Zaslon se lahko skrije v kamero, saj je vrtljiv, 

medtem ko nam S9500 nudi samo delni preklop 

zaslona. FZ30 pa je bistveno drugaËna od 

S9500 v dveh elementih. Moænosti optiËne 

stabilizacije slike O.I.S. in pa objektiv z imenom 

priznanega proizvajalca Leica, ki ima nekaj 

veËjih razlik pred tistim na S9500. Kot prvo, 

objektiv ima drugaËne goriπËnice in s tem kote 

zajema. Najmanjπa goriπËnica je 7,4mm, 

najdaljπa 88,8mm, kar nam v jeziku 35mm 

formata pokaæe 35 - 420mm. »e pogledamo 

naproti goriπËnicam, ki jih ima S9500 (28 - 

300mm) opazimo, da nam pri FZ30 manjka 

πiroki kot. A smo pridobili v tele obmoËju. Pri 

FZ30 imamo tudi veË digitalnega zoom-a, 4X. 

Objektiv pa ima poleg sistema stabilizacije slike 

πe eno veËjo prednost. Nudi nam notranje 

zumiranje in ostrenje in je zaradi tega odliËno 

zaπËiten. Tudi svetlobna moË objektiva je v tele 

(v πirokem kotu enaka 2,8) obmoËju boljπa, 

(S9500 f/4,9, FZ30 f/3,7). 

Tipalo je v FZ30 manjπe, veliko 1/1,8 palca in 

nudi 8M toËk. Tudi obËutljivost tipala je niæja. 

Od 80 do 400ISO. V koliËini toËk je povsem 

zadovoljiv tudi za zahtevnejπe, v obËutljivosti 

pa glede na S9500 povpreËen. A kot æe pri 

S9500 zapisano, je viπja obËutljivost pogojno 

bolj uporabna, oziroma nam pride prav v samo 

toËno doloËenih pogojih. Seveda, pa za 

druæinsko in popotniπko fotografijo daje dobro 

proti uteæ viπji obËutljivosti, sistem optiËne 

stabilizacije slike (O.I.S.). 

V kameri FZ30 imamo tudi dve moænosti 

uporabe sistema, ki ga vklapljamo na gumbu 

za proæilcem. Za normalno fotografiranje in 

“panning”, to je sledenje motiva, kjer 

vodoravne stabilizacije ne potrebujemo. 

Kamera ostri od 30cm v πirokem kotu in od 

skromnih 2m v tele obmoËju. Makro je 

omogoËen od 5cm oddaljenosti od motiva. 

Hitrost zajema slike je 3 posnetke v sekundi in 

5 v seriji, v najviπji loËljivosti in JPEG kakovosti. 

FZ30 nam omogoËa tri glavne zapise. JPEG, TIFF 

in RAW. Datoteke se shranjujejo na SD 

pomnilne kartice. Pregled slik polne 

loËljivosti pa je hitrejπi kot pri S9500. 

»e zakljuËim o kameri Lumix 

FZ30. OdliËno ohiπje, objektiv, 

stabilizacija slike, zaslon in 

odliËna kakovost slike pri niæji 

obËutljivosti, postavijo to 

kamero zelo visoko med 

najboljπimi kompaktnimi in 

cenejπimi DSLR kamerami. 

Panasonic, kot fotografsko 

neobremenjeno podjetje, je 

moËno poseglo med kupce in 

uporabnike DSLR kamer. FZ30 

nam da razmiπljati predvsem o tem, “ali 

DSLR sploh potrebujem”? Oziroma, ali sploh 

“obstaja πe boljπa kamera”? 

Seveda, se potrebuje DSLR a samo, Ëe res veste 

za kaj. Tudi boljπa kamera vedno obstaja. A med 

kompaktnimi je FZ30 pokazala najmanj to mejo, 

kje se zaËne govoriti o dobri kameri. 

Za Za Za Za Za konec konec konec konec konec 

Seveda imata obe kameri Fujifilm FinePix 

S9500 in Panasonic Lumix FZ30 πe mnoæico 

dodatnih uporabnih nastavitev v funkciji MENU. 

A so te æe tako znane tudi iz drugih kamer, da 

jih je danes v poplavi kamer na trgu in æe na 

stotine opisov po eni strani brezpredmetno 

opisovati. Sam vam æelim kamero predstaviti 

iz uporabniπkega vidika in ne prikaz ali prepis 

funkcij ter lastnosti, ki jih lahko vidite v 

samih navodilih kamere. 

Poudarjam πe enkrat. Obe 

kameri imate zelo 

πiroko uporabniπko 

vrednost. Kamere, 

ki nam bi 

nudila “vse” kar 

si æelimo ni in je 

ne bo. A obe sta si 

tistemu “vse” moËno 

pribliæali. 

©koda, ker k nam πe ni 

priπla kamera Samsung 815 

(tu je ravno dan pred oddajo revije), ki je po 

samo videnih karakteristikah kar nekako 

Od 35mm, do 420mm in 4X-ni optiËni zoom. Za vse ki lovite oddaljene motive, zna FZ30 pokazati v popolnosti svojo kakovost. 



Fujifilm 9500 je uporabniπko zelo raznovrstna kamera. Dobro nam sluæi tako v πirokem kot ozkem kotu (28 

- 300mm), odliËen ISO, oprijem, a zelo uporabna je pod slabimi svetlobnimi pogoji. 

Panasonic FZ30. Stabilizacija slike O.I.S. nam pomaga, kadar imamo predolge Ëase osvetlitve. A pri 

premikajoËih se motivih, bo le ta zaradi hitrega gibanja πe vedno premaknjen. 

skupek obeh predstavljenih in njuna prava 

konkurenca. A zopet s povsem svojimi 

lastnostmi in bo morala svojo pravo vrednost v 

preizkusu πele pokazati. Kako dobro se bo 

obnesla pa upam, da kmalu v samostojnem 

testu. V skupino novih “hibridnih” all-in-one 

kamer bi lahko dodal πe novo kamero, ki je na 

hitro tudi æe preizkuπena. 

To je Sony R1. Le s to razliko, da je ta kamera 

po do sedaj videnem v krepko viπjem 

kakovostnem razredu glede kakovosti slike, saj 

uporablja izredno veliko tipalo, ki je enake 

kakovosti kot tisto v profesionalni DSLR kameri 

Nikon D2x. A da bi bila popoln hibrid, ji manjka 

daljπa goriπËnica, saj njen objektiv zmore samo 

120mm (ekv.35mm) najdaljπe goriπËnice. Torej 

prihaja na trg πe ena kamera, ki bo meπala 

πtrene cenejπim DSLR kameram, S9500 in FZ30 

pa je samo delni konkurent. Da pa ne boste 

Ëakali, kaj bosta prinesli kameri Samsung 915 

in Sony R1. Vedite, da bo Samsung cca. 

30.000SIT, Sony pa cca. 50.000SIT draæja od 

tokrat predstavljenih. Pa æe tokrat predstavljeni 

s ceno cca. 170.000SIT nista ravno poceni. A 

treba je vedeti, da nam nudita skoraj vse kar 

tudi zahtevnejπi fotograf potrebuje. Sami pa 

morate oceniti ali vam bolj odgovarja “all-inone” 

kamera, ali pa boste πli stopnico viπje v 

DSLR svet, kjer pa vas lahko na zaËetku 

spoznavanja s temi kamerami Ëaka polno pasti. 

OdloËitev glede izbire med S9500 ali FZ30 pa 

kot vedno prepuπËam vam. A glede na nekaj 

kljuËnih razliËnosti med njima, odloËitev ni 

teæka. 

Matjaæ intihar 




Makro objektiv Tokina 

100mm makro AT-X Pro 

Makro objektivi spadajo v tisto kategorijo, po 

kateri posega Ëedalje veË amaterskih 

fotografov. Svet, ki je prostemu oËesu skoraj 

neviden privlaËi zaradi raznolikosti in 

barvitosti, ki ga drugaËe teæko opazimo. 

Tokina Tokina v svojem naboru nima veliko 

makro objektivov, pravzaprav je to 

njihov drugi objektiv z avtomatskim 

ostrenjem. Za 

razliko od prejπnega 

omogoËa ta razmerje 

poveËave 1:1, tako 

da je makro svet πe 

bliæji. Tokina Tokina je znana 

po dobri izdelavi 

in tudi slednji ni izjema. 

Kot veËina podobnih makro 

objektivov se tudi ta izvleËe pri 

spreminjanju goriπËnice. Omejevalnik 

»as 1/160s, zaslonka f25, ISO200 - tudi bolj zaprta 

zaslonka mu ne dela nobenih teav. 

Pentax Optio S6 

Pentax Pentax je svojo serijo kompaktnih kamer Optio 

Optio 

razπiril πe z novim modelom Optio Optio S6 S6. S6 

Poleg æe znanega oblikovno dovrπenega, 

trdnega mini ohiπja iz aluminija, so kameri dodali 

πe veË novih lastnosti. 6M toËk, zaslon velikosti 

2,5 palca in visoke loËljivosti 232.00 toËk, 

MPEG4 video zapis, nov objektiv z asferiËnimi 

leËami, 23MB notranjega spomina, ISO800, AF 

æarek za ostrenje in sledilni mehanizem za 

ostrenje premikajoËega motiva. 

Vse te lastnosti nam dajo vedeti, da Pentax Pentax ni 

samo poveËal toËk v kameri, ampak dodobra 

spremenil njeno delovanje in moænosti. 

Objektiv je na novo skonstruiran, dodali so mu 

asferiËne leËe in tako πe izboljπali kakovost 

zapisa in πe za 2mm zmanjπali njegovo dimezijo. 

©e vedno pa ohranja majhnost s pomoËjo 

omogoËa omejitev na dva obmoËja, makro 1:1 

do 1:2 oziroma od 1:2 do strenja na 

neskonËnost. Zelo dobro je 

izveden preklop med roËnim 

in avtomatskim ostrenjem, 

obroË za ostrenje 

le potisnemo naprej 

za avtomatsko 

oziroma nazaj 

za roËno ostrenje. 

Objektiv ima 

dobro delovno obmoËje 

zaslonke, do f32, kjer sicer 

æe kaæe znake neostrine, je pa 

zato πe Ëisto uporaben pri f25. 

Zanimiv je tudi kot portretni objektiv, 

saj je brez teæav uporaben tudi pri Ëisto 

odprti zaslonki. 

Aleπ Borlak 

»as 1/125s, zaslonka f18, ISO200 - objektiv riπe 

ostro in barvito. 

edinstvene Pentax Pentax tehnologije, ko se srednje leËe 

ob vrnitvi objektiva v kamero umaknejo v njen 

zgornji del. Ta objektiv, vendar πe starejπe izvedbe 

je viden v kar nekaj konkurenËnih kamerah. 

Zaslon nam ne nudi samo velikost, ampak 

predvsem izredno loËljivost kar 232.000 toËk. 

Prav tako pa je s pomoËjo novih tehnologij, mnogo 

boljπi pogled na sliko pri moËni sonËni svetlobi. 

Tipalo RGB CCD je velikosti 1/2,5 palca in ponuja 

zajem s kar 6 milijonov toËk. Poenostavljeno 

delovanje mu omogoËa funkcija, ki vse 

prednastavljene programe prikaæe na zaslonu v 

dveh delih in pri kliku na vsako moænost, se 

prikaæe kratek opis programa. Stilsko oblikovano 

ohiπje iz aluminija ponuja dober oprijem v roki 

ter vam zagotavlja da imate v rokah zelo kvaliteten 

izdelek. 

Optio Optio S6 S6 ponuja zelo kvaliteten zajem video 

posnetkov pri loËljivosti 640 x 480 toËk, 30 slik v 

sekundi ter kompresijo DivX MPEG-4 (moænost 

snemanja daljπi Ëas). Zelo uporabna in praktiËna 



je funkcija “anti-shake”, saj z njeno uporabo 

filmski zapisi ne bodo veË tresoËi in nekvalitetni. 

Avtomatsko “sledilno” ostrenje, ki spremlja 

gibanje motiva, se samodejno vklopi pri izbiri 

funkcije πport ali domaËe æivali. To je pri teh izbirah 

zelo dobrodoπla nastavitev saj vsi objekti, ki jih 

æelimo fotografirati, niso vedno pri miru. Prav tako 

je zelo dobrodoπla moænost nastavitve ISO 

obËutljivosti celo na vrednost 800 (program 

Candlelight). 

Vgrajenega ima πe 23 MB notranjega spomina 

(razπirljiv s SD spominskimi karticami), AF æarek 

za pomoË pri izostritvi v slabih 

svetlobnih pogojih, funkcijo 

za odpravo rdeËih oËi 

pri uporabi bliskavice, ter πe 

mnogo veË. 

Pentax Pentax S6 S6 je odliËna nadgradnja 

prejπnjih zelo priljubljenih 

modelov. Kljub majhnosti, 

se kamero πe vedno 

dobro dræi v roki, 

enostavna je za 

rokovanje, prav tako 

pa so ostale pregledne 

tudi funkcije menija. Tudi Pentax 

Pentax 

Optio Optio Optio S6 S6 S6 pa je ohranil moænost uporabe kamere 

kot zvoËni zapisovalnik. M.I. 


19


“Super mini” kamere Fujifilm Z1, Nikon S1, Sony T5 

KonicaMinolta nam je leta 2001 kot prva 

ponudila kamero zelo majhnih dimenzij v 

kovinskem ohiπju (Dimage X), pri kateri se ob 

vklopu in spreminjanju goriπËnic, objektiv ni 

premikal iz kamere. V zadnjem Ëasu pa je æe kar 

nekaj njenih posnemovalcev. Vse tri tokrat 

preizkuπene posnemovalke imajo veliko 

medsebojnih podobnosti tako v πtevilkah kot 

sami uporabniπki vrednosti. Razlike med njimi 

pa so nam æe poznane od drugih med seboj 

konkurenËnih kamer istih proizvajalcev. Vsaka 

od kamer uporablja podjetju lastno filozofijo 

programskih nastavitev, leË, tipala in nekaj 

oblikovne svobode. Dodatek “super” k imenu 

mini pa sem dodal, da jih ne meπamo z mini 

kamerami, katerim gre po vklopu objektiv iz 

kamere in po globini niso veË tako majhnih 

dimenzij. Prav tako nimajo veË tiste robustnosti, 

kot v izklopljenem stanju. Objektiv je le moæno 

hitreje poπkodovati naproti “super mini” 

kameram. In to je ena glavnih prednosti teh “super 

mini” kamer. 

Oblika 

Oblika je vedno stvar naπega osebnega okusa. 

Kamere pa so si medsebojno tako razliËne, da 

je pogled na doloËeno in prvi stik v roki æe lahko 

za marsikaterega kupca eno izmed meril 

dobrega nakupa. 

Fujifilm Fujifilm Fujifilm Z1 Z1 Z1 (90x55x18,6mm / 130g) meni v roki 

najlepπe leæi. Predvsem pa mi daje obËutek 

najveËje varnosti glede robustnosti. Ima πe 

najmanj izboklin, robov, vijakov in deluje zelo 

enostavno. Prednji del je Ërne matirane barve, 

zadnji pa srebrne. Iz prednjega pogleda na 

kamero, nam samo majhen delËek na drsnih 

vratih izza prozorne plastike odkriva del 

bliskavice. 

©e najbolj klasiËno fotografsko in predvsem 

razpoznavno, da takoj vemo, da je to foto 

kamera deluje Nikon Nikon S1 S1 (89,9x57,5x19,7mm / 

118g). Kamera je v celoti srebrna. Na prednji 

strani je dobro razpoznavna odprtina za objektiv, 

pa Ëeprav je v ugasnjenem stanju preko leËe 

kovinska ploπËica. Levo od njega pa glede na 

konkurenËni kameri zelo velika bliskavica. ©e 

toliko bolj opazna je, ker je tudi bliskavica v 

oblikovanem krogu in takoj pritegne pogled. 

Sony Sony T5 T5 (94x60x20mm / 113g) je oblikovno 

najbolj drzna. Iz prednje strani ohiπje sploh ni 

razpoznavno kot foto kamera. Ohiπje je delno 

srebrno, predvsem prednji del, ostali pa je Ërno 

matirano obarvan. Srebrni pokrov skriva tako 

objektiv, kot bliskavico. 

V roki 

Ko kamere primemo v roko so razlike hitro 

opazne. Fujifilm Fujifilm Z1 Z1 Z1 mi deluje najbolj robustna. 

Teæavo pa mi je predstavljalo odprtje prednjih 

kovinskih vratc. NiË kaj enostavno in hitro se jih 

ne da odpreti. Predvsem, ko se kamera zaradi 

hranjenja baterije izklopi. Takrat je zopet 

potrebno vratca delno zapreti in odpreti. Deluje 

nerodno. ©ele, ko dobiπ s kamero veË obËutka 

veπ, da je treba s sredincem prijeti tam kjer je 

izboËeni zapis Finepix, Ëvrsteje stisniti kamero 

in vratca potegniti k sebi. V roki pa se kamera 

dobro dræi, πe posebej, ker ima palec oporo na 

treh okroglih dodatkih iz trde gume. Ena izmed 

njih je luËka, ki nas opozori, da je ostrenje 

opravljeno in kamera pripravljena na proæenje. 

Proæilec na zgornjem delu kamere je okrogel, ima 

pa zelo dolg hod, do prvega kolena, kjer kamera 

Baterijska dræala za digitalne SLR kamere 

Prvi modeli izmed novih Hahnelovih 

baterijskih dræal bodo na voljo za Nikonovi 

digitalni SLR kameri D50 in D70/D70s. S tem 

so te kamere pridobile na πe viπji uporabniπki 

vrednosti. Baterijsko dræalo za Nikon SLR D- 

50 in SLR D-70/70s bo v kompletu z dvema 

HL-EL3 Litij-Ion baterijama. Baterijskemu 

dræalu bo priloæen πe dodaten AA Adapter za 

πest AA (LR6) baterij, ki jih lahko uporabljate 

namesto Litij-Ion baterij, kar omogoËa πe 

veËjo energijsko neodvisnost pri uporabi. Æe 

dve Litij Ion bateriji v baterijskem dræalu 

zagotavljata enkrat veË razpoloæljive 

energije, kot obiËajno. 

Z nameπËenim baterijskim dræalom se teæiπËe 

spusti niæje. Niæje teæiπËe omogoËa laæje 

upravljanje. Pri namestitvi baterijskega 

dræala na telo fotokamere je potrebno 

odstraniti originalna baterijska vratca 

(pokrov baterij), kar je zelo enostavno saj se 



vratca enostavno snamejo. Za varno 

shranjevanje baterijskih vratc oz. da jih ne 

izgubimo je na dræalu namenjen poseben 

prostor. Baterijska dræala HN-HD50 in HN- 

HD70 sta oblikovana tako, da se odliËno 

prilegata ohiπju ustreznih digitalnih SLR 

kamer. M.I. 

vklopi iskanje ostrine kot merjenja svetlobe. 

Proæilec ima to lastnost povsem drugaËno od 

drugih kamer in se jo je treba navaditi. Na 

zaËetku kar nekaj posnetkov naredimo 

prekmalu, ker preveË pritisnemo proæilec. Gumbi 

na zadnjem delu kamere niso povsem 

ergonomiËno postavljeni, vendar tega na teh 

majhnih kamerah niti ne moremo priËakovati. »e 

kamero dræimo z eno roko lahko samo proæimo. 

Premik med goriπËnicami je æe teæja operacija. 

»e pa æelimo premikati spodnje gumbe, pa je 

Te kamere so res majhnih dimenzij. So tudi lahke. Zato jih brez teæav date v manjπe torbice ali æep srajce. 

treba kamero obvezno dræati z obema rokama. 

NiË drugaËe ni pri Nikon Nikon S1 S1 S1 in Sony Sony Sony T5 T5. T5 

Nikon Nikon S1 S1 nima teæav z vratci. Na zgornjem delu 

kamere je gumb za vklop/izklop kamere. V roki 

se kamera dobro dræi. »udi pa me, da se je prav 

Nikon, ki ima ogromno izkuπenj pri ergonomiji 

kamer odloËil, da bo proæilec povsem na desni 

strani ohiπja. Da bi kamero dræali Ëvrsteje, bi 

moral biti bolj na levo. 

Sony Sony T5 T5 ima dve dobri ergonomski lastnosti. Da 

lahko s kamero delujemo, je treba prednja 

izboËena vratca pomakniti navzdol in takrat 

dodatni mm nudijo oporo sredincu. Na zadnjem 

delu kamere kjer je zvoËnik sta dva izboËena 

kroga in poloæaj za palec je povsem prost. Sony 

Sony 

T5 T5 se najlaæe dræi v roki. Vendar niti z njo razen 

pritiska na proæilec ne moremo delovati tako, da 

bi jo dræali s samo eno roko. 

Objektiv 

Vse tri kamere imajo objektiv s 3X-nim optiËnim 

razponom. Fujifilm Fujifilm Fujifilm Z1 Z1 od 6.1 - 18.3mm (36 - 

108mm ekv.35mm), Nikon Nikon S1 S1 S1 od 5.8 - 17.4mm 

(35 - 105mm ekv.35mm) in Sony Sony T5 T5 T5 od 6.3 - 

19mm (38 - 114mm ekv.35mm). 

Svetlobna moË objektiva je v πirokem kotu pri 

Nikon Nikon S1 S1 S1 najboljπa, f/3.0, (Z1, f/3.5, T5, f/3.3). 

Vendar pa ima Fujifilm Fujifilm Z1 Z1 nasprotno najboljπo 

svetlobno moË v tele obmoËju f/ 4.2, Nikon Nikon S1 

S1 

pa obËutno najslabπo, f/5.4, (T5, f/4.4). 

Makro posnetke lahko naredimo od 8cm Fujifilm 

Fujifilm 

Z1 Z1 Z1, Z1 4cm Nikon Nikon S1 S1 S1, S1 1cm Sony Sony T5 T5. T5 

Ostrenje v normalnih svetlobnih pogojih je pri 

vseh treh kamerah dobro. Motivu se brez vklopa 

makro funkcije pribliæamo na 60cm Fujifilm Fujifilm Z1 Z1, Z1 

30cm Nikon Nikon S1 S1, S1 50cm Sony Sony T5 T5. T5 Fujifilm Fujifilm Z1 Z1 nam 

za ostrenje omogoËa nastavitev centralne toËke 

ali pa razπirjeno. Nikon Nikon S1 S1 

S1 nam omogoËa 

ostrenje samo v enem naËinu, Sony Sony T5 T5 pa spot, 

center, multi in celo roËno nastavitev po 

prednastavljenih metrih do neskonËnosti. 

V svetlobno slabπih pogojih pa se æe opazi 

razlika. Fujifilm Fujifilm Fujifilm Z1 Z1 

Z1 je edina brez luËke za 

doosvetlitev. Vendar vseeno zelo hitro, celo 

najhitreje izostri. Tako Nikon Nikon S1 S1, S1 kot Sony Sony T5 

T5 

potrebujeta pri slabπih svetlobnih pogojih luËko 

za doosvetlitev, da se ostritev izvrπi. 

Ko pa smo skoraj brez svetlobe ali pa 

fotografiramo v slabih svetlobnih pogojih temen 

motiv, takrat pa sta Nikon Nikon S1 S1 in Sony Sony T5 T5 v 

prednosti prav zaradi moæne doosvetlitve 

motiva. Seveda v razumljivi oddaljenosti motiva. 

Vendar je Sony Sony Sony T5 T5 T5 zaradi moËnejπe doosvetlitve 

luËke v prednosti in mnogo laæe izostri v temi 

tudi veË kot dva metra oddaljeni motiv. 

Nobena kamera pa nam ne nudi klasiËnega 

iskala. Pogled na motiv je moæen samo preko 2,5 

palca velikega TFT zaslona. Fujifilm Fujifilm Z1 Z1 nam nudi 

barvno zasiËen zaslon loËljivosti samo 115.000 

toËk z dobro videnim motivom tudi v slabih 

svetlobnih pogojih in dodatno moænost veËje 

osvetljenosti zaslona preko πtiri funkcijskega 

Fujifilm novosti - FinePix 

E900, F460, F11, Z2, S5600 in 9500 

Fujifilm je za konec leta predstavil nove 

fotokamere. Novost je FinePix E900, F460, 

F11, Z2, in seveda teæko priËakovana FinePix 

S5600 in S9500. VeËkrat nagrajeni Finepix 

F10 je dobil malo bolj zmogljivejπega brata 

F11. Oba bosta πe vedno v prodaji. Bistvena 

razlika je v sami manualni kontroli zaslonke 

in zaklopa. Zahtevnejπi uporabniki bodo 

imeli πe veË kontrole nad pogoji s katerimi 

se sreËujejo pri fotografiranju. Z2 bo nadgrajen 

z boljπo obËutljivostjo na 1600 ISO in 

resolucijsko zmogljivejim LCD-jem. Popolnoma 

nov je tudi F460 ki nadomeπËa F450. 




gumba na zadnjem delu kamere. Nikon Nikon S1 S1 ima 

na zaslonu loËljivosti samo 110.000 toËk manj 

izrazite barve in zaslon v slabπih svetlobnih 

pogojih svetleje pokaæe motiv πele, ko kamera 

izostri. Sony Sony T5 T5 nam nudi pogled na sliko z malo 

manj zasiËenimi barvami kot Fujifilm Fujifilm Z1 Z1, Z1 vendar 

z visoko loËljivostjo 230.000 toËk in πe boljπim 

pogledom na motiv v slabih svetlobnih pogojih. 

Samo Sony Sony T5 T5 T5 nam omogoËa spot merjenja 

svetlobe. Ima pa zato Fujifilm Fujifilm Z1 Z1 mnogo bolj 

uporabno lastnost, to je moænost nastavitve 

800ISO. Ostali dve najveË 400 ISO. ©e ena 

zanimivost. Pri Fujifilm Fujifilm Z1 Z1 so se odrekli nastavka 

za stojalo. 

Enostavnost uporabe 

Najprej je treba zapisati, da najboljπe kamere 

tudi v tem pogledu ni. Mnenja so si in si vedno 

bodo deljena. Uporabniπka vrednost kamere je 

moËno odvisno od tega kako dobro smo kamero 

spoznali in ali smo pred preizkusom nastavitve 

od istega proizvajalca æe poznali. 

Vse tri kamere so premajhne, da bi nam lahko 

nudile enostavnost premikanja uporabniπkih 

gumbov. Prav tako je treba biti pri vseh treh 

enako pozoren, da s prsti na levi roki ob dræanju 

kamere ne prekrijemo objektiv. Le ta je povsem 

na zgornjem robu kamere in nepazljivost hitro 

doprinese slab posnetek. 

Premik med goriπËnicami se pri vseh opravi na 

enak naËin. Tudi gumb je pri vseh treh kamerah 

zelo podoben in na enakem mestu. 

Fujifilm Fujifilm Z1 Z1 

Z1 nam preko gumba F, nudi zelo 

enostaven vstop do za mnoge najbolj æelenih 

nastavitev. To so spremembe loËljivosti, 

obËutljivosti in tonskega zapisa. V teh hitrih 

nastavitvah je v rahli prednosti, saj je treba za 

te lastnosti pri Nikon Nikon S1 S1 v MENU, kjer pa æe 

izbiramo med veËimi moænostmi in nismo tako 

hitri pri nastavitvah. Tudi Sony Sony T5 T5 ima poseben 

gumb, vendar le za spreminjanje loËljivosti. 

Nastavitve preko gumba MENU so v kameri 

Fujifilm Fujifilm Z1 Z1 enostavne in priroËne. In kar je za 

veËino uporabnikov dobrodoπlo, malo jih je. 

Pri Nikon Nikon S1 S1 glavne nastavitve nastavljamo 

preko funkcije MENU, vendar pa ima kamera 

drugo prednost. Do enostavnih scenskih 

nastavitev pridemo zelo hitro. Na spodnji strani 

je gumb za premik med programskim naËinom 

osvetljevanja, scenskimi programi in moænostjo 

zajema videa. Premik med scenske nastavitve 

nas pripelje med mnoæico razliËnih nastavitev, 

ki so prikazane z zelo razloËnimi ikonami. ©e 

tako neuk fotograf si lahko nastavi kamero za 

doloËen motiv in ga kakovostno zajame. Seveda, 

Ëe je Ëas izbrati pravo nastavitev in nas motiv 

potrpeæljivo Ëaka. 



Sony Sony T5 T5 ima zelo podobne nastavitve kot v vseh 

svojih ostalih kamerah. Povsem spodaj je gumb, 

ki nam omogoËa samo spremembo loËljivosti. 

Gumb MENU pa nam nudi vstop v glavne roËne 

nastavitve, ISO, WB, merjenje svetlobe, AF, 

korekturo in premik med scenskimi 

nastavitvami. Povsem na koncu pa je SetUp 

nastavitev. Premik med nastavitvami v meniju 

zna biti zamuden, dokler se s kamero dobro ne 

spoznamo. Pri æe mnogih preizkuπenih kamerah 

sem opazil, da imajo kompaktne kamere Fujifilm 

zelo enostavne in priroËne nastavitve. Seveda, 

do takrat, ko se s kamerami πele spoznavamo. 

Od tu naprej pa vsak lastnik kamere le to tako 

spozna, da razlik niti ne opazi, oziroma se njemu 

spoznane nastavitve zdijo najboljπe. 

Kakovost fotografije 

Pri kamerah “super” mini razreda o tem 

elementu le teæko govorimo. Kupec manjπih 

kamer si najbolj æeli kompaktnost in robustnost 

kamere, πele nato je pomembna kakovost slike. 

»e tudi si marsikdo misli, da ni tako, pa bi se 

kompaktnosti æeljan kupec hitro strinjal, Ëe bi 

mu ponudili sicer kamero z viπjo kakovostjo slike 

a po dimenzijah veËjo. Majhnost tipala in 

predvsem optike nam pokaæe mnoæico 

kompromisov. In zato pri cenejπih kompaktnih 

kamerah ali teh “mini” kamerah na kakovost 

slike ne polagam najveËjo teæo. Pri cenejπih je 

najpomembnejπa cena/kakovost/nastavitve, pri 

“mini” kamerah najprej samo kompaktnost, 

ostali elementi so manjπega znaËaja. Vendar 

seveda, Ëe so si tri kamere med seboj primerljive 

in so æe do sedaj opaæene doloËene razlike, ki 

lahko prevesijo jeziËek na tehtnici pred 

nakupom, je lahko za nekoga dodaten argument 

tudi kakovost zapisa. 

VeË pa si lahko ogledate na slikah in preberete 

opaæanja pod podpisi v celotnem Ëlanku na 

spletni strani www.e-fotografija.com. 

Za konec 

Vsaka kamera najde svojega kupca. Prav tako 

je tudi pri teh treh kamerah. Na zunaj ima vsaka 

svojo prednost in slabost. Pa zopet od 

ocenjevalca do ocenjevalca razliËno. 

Glede velikosti in teæe ni bistvenih razlik, da bi 

ta podatka vplivala na nakup. Oblika in barvna 

usklajenost imata æe veËjo teæo. Vendar tudi tu 

enotne ocene ni in je ne moremo podati. Prva 

razlika je æe v uporabi razliËnih pomnilnih kartic. 

In Ëe æe imate kakπno kartico od prejπnje kamere 

zna biti to æe prvi magnet. Vsi, ki veliko 

fotografirate v notranjih prostorih in potrebujete 

πiroki kot boste hitro opazili razliko med Sony Sony 

Sony 

T5 T5 38mm in Nikon Nikon S1 S1 35mm. V πtevilkah majhna 

razlika a v kotu zajema kar oËitna. Nasprotno pa 

ima Sony Sony T5 T5 najdaljπo goriπËnico. 

Tako lahko hitro ugotovimo, da ima vsaka 

kamera svoje manjπe prednosti in slabosti. Se 

pa v primerjavi laæje najde kamera, ki bo odliËno 

sluæila naπemu namenu fotografiranja. Vendar 

za vse tri kamere velja, da se v pogledu kakovosti 

slike zaradi majhnosti tipala in objektiva le teæko 

pribliæajo mini kameram, katerim se pri vklopu 

objektiv premakne iz kamere. Poznamo æe. V 

kamerah je mnoæica kompromisov med 

velikostjo, obliko, teæo, nastavitvami, kakovostjo 

slike in seveda na koncu tudi ceno. Vsak kupec 

in nato uporabnik pa sam najbolje ve, kje so 

njegove æelje in katera kamera mu jih zadovolji. 

Pri teh treh “super mini” kamerah, najdemo 

takoj po vklopu kamere njihovo najveËjo 

uporabniπko vrednost. To je izredna 

kompaktnost in zaπËita najbolj ranljivega dela 

na kompaktnih kamerah, to je objektiva. 

Motivne fotografije posnete z vsemi tremi 

kamerami πe enkrat veË se potrjuje pravilo, da 

iskanje malenkosti v razlikah prinaπa napaËen 

vtis, Ëe ne mislimo poveËevati fotografi. »e boste 

izdelovali fotografije v velikosti 13x18cm, potem 

iπËite razlike med kamerami glede: imena, 

oblike, nastavitev, uporabniπke vrednosti in 

seveda cene. ©ele Ëe boste vaπe fotografije 

poveËevali na veËje formate, si πe enkrat 

podrobneje oglejte slike objavljene na spletni 

strani. Na æalost v reviji ni dovolj prostora, da bi 

lahko objavil primerjalne fotografije med 

kamerami. Matjaæ Intihar 


21


Sony CyberShot DSC-R1 

Kljub najavi, da bo Sony v letoπnjem letu 

pokazal svojo lastno DSLR kamero. Pa se to 

ni zgodilo. Spoznali so, da bi bil razvoj lastne 

kamere, predvsem pa razvoj lastnih 

objektivov, ter marketinπki pristop prevelik 

zalogaj tudi za njih. Zato so se pri Sony odloËili 

poËakati in napovedali sodelovanje s 

podjetjem KonicaMinolta. Tako 

bomo lahko æe v naslednjem 

letu, najverjetneje 

na oktoberski Photokini 

æe lahko gledali njihov 

skupni projekt v DSLR 

razredu. (Bo to profesionalna 

kamera razreda 

Dynax 9?). 

Zakaj ne! Sony ima 

vrhunsko tehnologijo TFT 

zaslonov in CMOS tipal. 

Eno izmed njih je æe v 

kameri Nikon D2x. Kar pomeni, da 

Sony lahko ponudi v sklupni projekt vrhunsko 

tehnologijo elektronskega dela. Konica 

Minolta pa tehnologijo ohiπja, sistema 

stabilizacije slike ter popolen optiËni sistem. 

Ker pa Sony æe ima vrhunsko tehnologijo 

(razen optike), si je do skupnega projekta 

zadal cilj, da zaenkrat πe dela malo teæav 

vsem, ki so zaËeli dobro prodajati DSLR 

kamere. A mnogi kupci so æe spoznali, da so 

v DSLR stopili prekmalu. S slikami iz DSLR 

kamere niso zadovoljni. Po Ëlanku “kompakt 

proti DSLR” sedaj æe vedo, da je treba vse 

slike iz DSLR kamere πe dodatno obdelati, da 

doseæe in preseæe vπeËnost fotografije iz 

navadnih kompaktnih kamer. 

Kot kameri Fujifilm 9500 in Panasonic FZ30 

(objavljen preizkus v tej πtevilki revije) je sedaj 

tudi Sony R1 pripravljena, da zadovolji prav 

tem kupcem. 

Ohiπje je podobno kot ga imajo DSLR kamere. 

Podobno je po obliki, dræalu, velikosti in teæi. 

©ele ko kamero vklopimo pa opazimo prve 

razlike. Kamera nam nudi elektronsko EVF 

iskalo, moænost ogleda slike preko TFT 

zaslona v fazi iskanja motiva in kar je πe 

najveËja razlika naproti DSLR kameri, ne nudi 

nam moænosti menjave objektiva. Toda Sony 

R1 ima prednosti drugje. 

Marsikateri fotograf si ne æeli kamere na kateri 

mora stalno menjati objektive. Tu je Sony R1 

æe v prvi prednosti. Njen osnovni objektiv nam 

nudi goriπËnice (ek.35mm) 24 - 120mm. ©iroki 

kot nam pride lahko πe kako prav v doloËenih 

situacijah fotografiranja. In Ëe tako 

πirokokotni objketiv fotograf potrebuje, 

potem mora vedeti, da mu ga z osnovnim 

objektivom ne nudi nobena druga DSLR niti 

kompaktna kamera. V tele obmoËju R-1 sicer 

nima moËnega objektiva. Zajem je z 

goriπËnico (ekv.35mm) 120mm. V primerjavi 

z “all-in-one” kamerama Fujifilm 9500 in 

Panasonic FZ3, ki imata goriπËnici 300mm in 

420mm je to zelo malo. Toda Sony R1 bolj meri 

na fotografe, katerim DSLR kamera kjer je 

treba menjati objektive, predvsem pa 

obdelovati slike za njihovo viπjo kakovost ne 

diπi. Sony R1 nudi prav za njih veËino 

pomembnih lastnosti. Je podobna DSLR 

kameri, ima zadovoljive osnovne goriπËnice, 

moænost nastavitve vseh osnovnih funkcij z 

gumbi na kameri, moænost spremljanja 

motiva preko zaslona in na koncu velikih 

10,3M toËk. Teh 10,3M toËk pa ni 

zanemarljivih iz veËih pogledov. 

Kot prvo, fotograf le redko potrebuje tako 

visoko loËljivost. A z njo lahko fotografijo 

izreæe (crop) in dobi pri niæji loËljivosti izrez, 

kot da bi fotografiral pri goriπËnici 200 ali 

300mm. In sliko bo zaradi zadostnega πtevila 

toËk πe vedno lahko poveËal Ëez celoten ekran 

ali na papir na velikost 13x18cm. 

Kot drugo, CMOS tipalo v kameri plod Sonyjevega 

razvoja. Z njim so æe opremili 

profesionalno kamero Nikon D2x. Kar pomeni, 

da nam Sony nudi odliËno tipalo, ki zna 

kakovostno zajeti svetlobo, obdelati vso 

koliËino elektronov, ki so se ustvarili ob 

njenem trku s tipalom in seveda z dobrim A/ 

D (analogno - digitalnim) procesorjem 

obdelati vse te podatke. 

Kot tretje, koliËina toËk je πe vedno pomembna 

kot trgovski 

faktor. In 

marsikateri trgovec 

zna z njimi “pravilno” 

predstaviti 

kupcu njihov namen. 

©e toliko 

bolje, Ëe na kameri 

piπe Sony! 

Kamera Sony DSC- 

R1 ima malo samosvojo 

obliko. 

Predvsem zgornji 

del je povsem 

po svoje oblikovan. Del nad kamero, tam 

kjer je pri veËini kamerah namenjeno za 

bliskavico, je pri R1 v veËji meri namenjeno 

TFT zaslonu. Torej kamera nima zaslona na 

zadnjem delu kamere, ampak zgoraj. Ker je 

zaprt v kamero, ga je treba najprej poiskati in 

dvigniti iz leæiπËa. Princip dela z R1 je podoben 

kot z 828. Torej na TFT zaslon gledamo od 

zgoraj, kar je pri marsikaterem naËinu 

fotografiranja zelo dobrodoπlo. A zaslon ima 

πe moænost navpiËne nastavitve in vrtenja. 

Tako da ima veË uporabniπko funkcijo in se 

ga da dobro izkoristiti. ©koda edino, da je 

nastavek iskala moËno iztegnjen iz kamere in 

se zaradi tega TFT zaslon ne morem obrniti 

πe navzdol. VËasih si le æelimo fotografirati s 

kamero nad viπino glave in takrat nam vrtljivi 

zasloni v tej poziciji pridejo zelo prav. 

Dræalo kamere je odliËno, prav tako jo zelo 

dobro lahko podpremo z levo roko. Tako se 

nam veliko teæje zgodi, da bi kamero stresli. 

VeËina najpomembnejπih nastavitvenih 

gumbov je na kameri. Zanimivo pa, da na R1 

niso dodali gumba za direktni vstop v 

nastavitev loËljivosti. Le to moramo opraviti 

preko menija. Glede na to, da imajo ostale 

Sony kamere to moænost izgleda, da so Sony 

inæenirji razmiπljali, da bodo uporabniki te 

kamere najraje kar vedno uporabljali prviË 

nastavljeno loËljivost. 

Kamera za zajem podatkov uporablja dve vrsti 

kartic. Tako lastne MemoryStick kot CF 

(Compactflash). Glede na velikost podatkov 

in ceno MemoryStick kartic, pametna 

odloËitev. 

Po predvidevanju, je kakovost slike vrhunska. 

Tipalo je po πirini za dva in po viπini za en 

milimeter manjπe (21,5x14,4mm) od tistega v 

kameri nikon D2x. Je samo en mm manjπe kot 

pri Canon DSLR kamerah z manjπimi tipali. 

Zato tipalu v R1 naproti tistemu v D2x tudi 

manjka milijon toËk. A z dobro Carl Zeiss 

optiko jim je uspelo πe vedno kakovostno 

zarisati motiv na tipalo. V krajπem testu sem 

opazil eno veËjo razliko naproti klasiËnim 

kompaktnim kameram in veËji pribliæek 

refleksnim. Ker je tipalo velikosti kot so v 

DSLR kamerah, je pri dalπih goriπËnicah 

moËno manjπa tudi globinska ostrina. Kar 

pomeni pozitiven preskok glede kontrole 

globinske ostrine in seveda, lahko slabost za 

druæinsko fotografijo. 

Kamera Sony DSC-R1 bo pri nas na prodajnih 

policah πele Ëez en mesec. Zato bo za daljπi 

in izËrpnejπi test πe Ëas. Ta bo objavljen v 

kratkem na spletni strani www.efotografija.com 

in tudi v naslednji reviji, ki 

izzide meseca decembra. 

A æe sedaj lahko zatrdim, da bo R1 moËan 

konkurent DSLR kameram iz niæjega 

cenovnega razreda. Marsikateri uporabnik 

cenejπe DSLR kamere je æe ugotovil, da mu 

menjava objektivov in obdelava fotografij 

pred njihovim izpisom ne diπi. PreveË je dela 

s tem. A R1 je namenjena prav takim. Imeti 

dobro kamero izgleda DSLR in odliËno 

kakovost slike æe po samem zajemu. 


Vsakdo, ki bo kupil Sony DSC-R1 v 

Decembru 2005, bo imel januarja 2006 

moænost udeleæbe na brezplaËnem 

seminarju z naslovom “SPOZNAJMO “SPOZNAJMO DSC-R1 

DSC-R1 

OSEBNO” OSEBNO”. OSEBNO” Seminar bo vkljuËeval spozna- 

vanje s kamero in njenimi moænostmi pri 

zahtevnejπem fotografiranju, kot 

povezljivost s Sony napravami (projekcija 

z LCD TV in projektorji). 

Sony DSC-R1 je posebna kompaktna kamera. Vrhunsko tipalo, katerega je podjetje Sony æe izdelalo za Nikon D2x pokaæe tudi v tej kameri svojo pravo vrednost. OdliËna slika in moænost kakovostne fotografije pri viπji ISO 

obËutljivosti so prve prednosti. Fotograf Alan OrliË je R1 æe preizkusil v specifiËnih pogojih. Na snemanju nadaljevanke “Moja mala klinika” (na sliki je hrvaπka izvedba) ima s pravo DSLR kamero, ki mu edina omogoËa dobre 

rezultate teæave. Zaklop je preglasen in moti samo snemanje. S pomoËjo DSC-R1 pa teh teæav ni veË. Dobra slika pri visokem ISO in zaradi velikega tipala moænost kontrole globinske ostrine so velike prednosti DSC-R1. 





Prenesite si program za poπiljanje 

digitalnih fotografij v razvijanje. 

Dobite ga na www.fotoplus.si 

www.fotoplus.si 

Kaj Kaj Vam Vam Vam ponujamo: 

ponujamo: 

- Super ugodne ugodne cene cene izdelave fotografij 

- OdliËno kvaliteto kvaliteto fotografij z uporabo originalnega 

potroπnega materiala FUJIFILM 

- »e slike prevzamete v poslovalnicah Comshop, ne plaËate 

poπtnine (poslovalnice objavljene spodaj) 

- Veliko nasvetov, s pomoËjo katerih boste s svojimi 

fotografijami bolj zadovoljni 

LJUBLJANA LJUBLJANA 

LJUBLJANA 

Comshop d.o.o., PE Comshop BTC, 

©martinska 152/9, 1000 Ljubljana 

comshop@comtron.si 

LJUBLJANA LJUBLJANA 

LJUBLJANA 

Comshop d.o.o., PE CityPark, 

©martinska 152/g, 1000 Ljubljana 

citypark@comtron.si 

MARIBOR 

MARIBOR 

Comshop d.o.o., PE Maribor, 

Træaπka cesta 21, 2000 Maribor 

maloprodaja1@comtron.si 

MARIBOR 

MARIBOR 

Comshop d.o.o., PE Maribor, 

Trg Svobode 5, 2000 Maribor 

mpmb@comtron.si 

VELENJE 

VELENJE 

Comshop d.o.o., PE Velenje, 

KidriËeva cesta 2b, 3320 Velenje 

ve@comtron.si 

KRANJ 

KRANJ 

Comshop d.o.o., PE Kranj, 

Koroπka cesta 4 (Globus center), 4000 Kranj 

kr@comtron.si 

KOPER 

KOPER 

Comshop d.o.o., PE Koper, 

Ferrarska 10 (Ogrlica), 6000 Koper 

kp@comtron.si 

MURSKA MURSKA SOBOTA 

SOBOTA 

Comshop d.o.o., PE Murska Sobota, 

Obrtna ulica 28, 9000 Murska Sobota 

ms@comtron.si 



NOVO NOVO MESTO MESTO 

MESTO 

Comshop d.o.o., PE Novo Mesto, 

Ljubljanska cesta 27 (BTC), 8000 Novo 

Mesto 

nm@comtron.si 

SLOVENJ SLOVENJ GRADEC 

GRADEC 

Comshop d.o.o., PE Slovenj Gradec, 

Ronkova 4a (PC Mercator), 2380 Slovenj 

Gradec 

sg@comtron.si 

CELJE 

CELJE 

Comshop d.o.o., PE Celje, 

Mariborska cesta 100 (Interspar Celje), 

3000 Celje 

ce@comtron.si

Praktica 5203 in 5303 Canon novosti 

Praktica Praktica Luxmedia Luxmedia 5203 5203 

5203 

V Sloveniji je po nekaj letih nam dobro znano fotografsko ime Praktica zopet bolj opazno. Z 

modelom kamere Luxmedia5203 Luxmedia5203 pa nam to podjetje ponuja veliko, za malo denarja. Ohiπje 

je brez ostrih linij in nam lepo leæi v roki. Je zelo majhnih dimenzij, samo par mm viπje in πirπe 

od najmanjπih mini kompaktnih kamer. A po globini je πirπe za skoraj πe enkrat. Temu 

doprinese klasiËen objektiv, ki ga vidimo v navadnih kompaktnih kamerah. Toda vseeno 

lahko kamero πe vedno postavimo v mini kompaktni razred. Ohiπje sicer ni iz aluminija ampak 

Ërne trdne plastike. Je zelo prijazno in lepo oblikovano. Na prednjem delu imamo samo 

objektiv, bliskavico in luËko za doosvetlitev. Tudi na zadnjem delu kamere ni preveË 

nastavitvenih gumbov. Kar prijetno so jih postavili in πe kakovostni so. TFT zaslon je velik 

2,4 palca in dobre loËljivosti. 

Kamera nam nudi tipalo s 5M toËkami, moænost fotografiranja z 10 scenskimi programi, ki 

so zelo enostavno dosegljivi in slikovno razumljivi. Tudi MENU je pregleden in lahko razumljiv. 

Poleg 5M toËk nam kamera nudi πe 8M interpoliranih toËk in zelo dobrodoπlo za vse, ki si 

izdelujete fotografije, moænost fotografiranja v 3:2 formatu. Objektiv Prakticar ima 3x-optiËni 

zoom (35 - 105mm) in svetlobno moË od 2,8 do 4,8. Najkrajπi osvetlitveni Ëas je 1/2000 

sekunde, kamera pa nudi zahtevnejπim fotografom πe moænost korekture ekspozicije. Na 

spodnjem delu kamere so drsna vratca, za katerimi je leæiπËe za dve AA bateriji in SD pomnilno 

kartico. 

Praktica Praktica Praktica Luxmedia Luxmedia 5203 

5203 

Druga kamera iz nove druæine Praktica je Luxmedia Luxmedia Luxmedia 5303. 5303. Ni veliko izdelkov tako vplivalo na 

træiπËe zabavne elektronike zadnjih nekaj let kot ravno digitalne foto kamere in MP3 

predvajalniki. Obe vrsti naprav pa delita naπo æeljo po stalni prisotnosti kakor koli se æe 

namenite. In zakaj ne bi zdruæili teh stalnih sopotnikov v eno samo napravo so si rekli v 

podjetju Praktica. Pravijo, da ni razloga za to in prav imajo. Luxmedia Luxmedia 5303 5303 5303 ponuja prav vse 

kar ponuja za eno πtevilko mlajπi bratec (5203). In πe veË. Snemanje zvoËnih filmov v loËljivosti 

640 x 480 toËk, ki zaleæe tudi za oglede na domaËem televizorju, vdelano optiËno iskalo, 

posluπanje MP3 glasbe, interpolacija posnetkov do loËljivosti osmih milijonov toËk in 

kovinsko ohiπje, ki prenese tudi nekoliko manj prijazno rokovanje. 

Luxmedia 5303 5303 pa ni zanimiva samo zaradi moænosti predvajanja MP3 datotek in 

kakovostnega video zapisa. Kamera ima kovinsko ohiπje, klasiËno iskalo in Pentax objektiv, 

ki pripomore, da je kamera πe vedno zadovoljivo majhna tudi po globini, da jo lahko damo v 

æep. Ena slabπih lastnosti kamere so majhni med seboj stisnjeni gumbi za upravljanje povsem 

na zadnji desni strani kamere. A verjamem, da se da na njih hitro navaditi, predvsem pa 

kupci kamere tega razreda niti ne potrebujejo stalnega spreminjanja funkcij. Tudi Praktica 

je v tem elemntu zelo prijazna. V letoπnjem letu je prodaja foto kamer Praktica pokazala, da 

veliko fotografov πe ni pozabilo to, nekdaj pri nas cenjeno ime. Matjaæ Intihar 



Ime IXUS IXUS je v svetu foto kamer leta 1996 

naredilo malo tehniËno revolucijo. Seveda ne 

samo ime. Kamere pod tem imenom so v 

takrat novem APS sistemu pokazale nove 

tehniËne reπitve, predvsem pa izredno 

kompaktnost in priroËnost. Njihova majhnost, 

uporabnost, trdnost ohiπja in nenazadnje 

kakovost slike so bili vsi tisti elementi, ki so 

tako fotografe kot konkurenco prepriËali, da 

je Canon naredil nov velik korak med foto 

kamerami. Na trg so priπle nove mini 

kompaktne kamere tega razreda, toda 

nobena oziroma njeno ime se ni utrdilo tako 

kot IXUS IXUS. IXUS 

Tudi med digitalnimi foto kamerami je Canon 

Canon 

ime IXUS IXUS obdræal za najmanjπe kompaktne z 

aluminijem obleËene kamere. Zadnji novi 

modeli serije IXUS IXUS so Canon Canon IXUS IXUS IXUS 750 750, 750 IXUS 

IXUS 

55 55, 55 IXUS IXUS i i zoom zoom. zoom Prva zamenjuje IXUS 700, 

druga IXUS 30/40 in tretja IXUS i 5. 

Podobno kot predhodni fotoaparati IXUS IXUS so 

novi modeli zanimive oblike in polni 

napredne optiËne tehnologije. Poleg oblike 

pa navduπujejo tudi zmogljivosti. Digital 

Digital 

IXUS IXUS IXUS 750 750 750 je nova najzmogljivejπa kamera 

druæine Digital Digital IXUS IXUS. IXUS Tako kot drugi model 

iz serije (IXUS IXUS 55) 55 

55 pa sta obe kameri 

opremljeni s procesorjema DIGIC DIGIC II II II in velikim, 

2,5-palËnim zaslonom LCD. Digital Digital Digital IXUS IXUS 750 

750 

ima loËljivost 7,1 milijona toËk, Digital Digital IXUS 

IXUS 

55 55 pa 5,0 milijona toËk. Obe kameri imata 3kratni 

optiËni zoom. 

Digital Digital IXUS IXUS i i zoom zoom temelji na zmogljivostih 

modela Digital IXUS i 5, kateremu dodaja 2,4kratni 

optiËni zoom in obliko Digital Digital IXUS 

IXUS 

750 750. 750 Tanka in zelo kompaktna kamera ima 

loËljivost 5,0 milijona toËk in kot ostale 

Canon kamere procesor DIGIC II ter vmesnik 

USB 2.0 Hi-Speed za hiter prenos podatkov. 

Za enostavno povezovanje z osebnim 

raËunalnikom, tiskalnikom in televizijo je 

dodana postaja Camera Station, ki je prav 

tako namenjena polnjenju baterije. 

Canon Canon PowerShot PowerShot A410, A410, A610, A610, A620 

A620 

V seriji A sta med zmogljivimi kompaktnimi 

digitalnimi kamerami dve novosti, 

PowerShot PowerShot A620 A620 in PowerShot PowerShot A610 A610 A610. A610 A610 Kameri 

prinaπata loËljivosti 7,1 oziroma 5,0 milijona 

toËk in mnoæico funkcij, ki so namenjene 

zahtevnejπim fotografom. Za hitro delovanje 

skrbi procesor DIGIC II, ki skupaj s 4-kratnim 

optiËnim zoomom prinaπa dobro kakovost 

fotografij. Kameri sta opremljeni z 2,0palËnim 

vrtljivim zaslonom. Na voljo je 

mnoæica roËnih, samodejnih in posebnih 

scenskih naËinov fotografiranja. Kameri 

zamenjujeta zelo priljubljen model 

PowerShot A95. Na zaËetku serije A je prav 

tako mogoËe najti nov model. PowerShot 

PowerShot 

A410 A410, A410 ki je zamenjal model PowerShot 400. 

Ima spremenjeno obliko ter izboljπano 

delovanje in zmogljivosti predvsem zaradi 

procesorja DIGIC DIGIC II II II, II 3,2-kratnega optiËnega 

zooma ter dobri svetlobni jakosti f/2.8 - f/ 

5.1. VkljuËena je pettoËkovna samodejna 

izostritev ter veË naËinov fotografiranja, 

zaradi Ëesar je A410 A410 idealen za uporabnike, 

ki se πele spoznavajo z digitalno fotografijo. 

Canon Canon PowerShot PowerShot PowerShot S80 

S80 

Serija S foto kamer PowerShot bo odslej 

bogatejπa za nov najzmogljivejπi model - 

PowerShot PowerShot S80 S80 z loËljivostjo 8,0 milijona 

toËk. Fotokamera je funkcijsko zelo bogata, 

ima πirokokotni optiËni zoom 28-100 mm f/ 

2.8-5.3 (3.6x) in temelji na Canonovi 

tehnologiji leË UA. Uporablja enak procesor 

DIGIC DIGIC II II kot profesionalne Canonove serije 

digitalnih zrcalno-refleksnih kamer in velik, 

2,5-palËni zaslon. Kot prva kamera omogoËa 

snemanje video posnetkov loËljivosti XGA 

(1024x786 toËk). Kdor si æeli zmogljivo 

kompaktno kamero z visoko loËljivostjo, 

πirokim kotom 28mm, hitrim delovanjem in 

mnoæico nastavitev potem je v tem trenutko 

S80 na najviπji ponudbeni stopnici. 

PowerShot S80 ima kar nekaj posebnih lastnosti. 

Objektiv s πirokim kotom 28mm, video zapis z 

loËljivostjo 1024x786 toËk in moænost uporabe 

dodatne brezæiËne bliskavice. 



Fotografija mimo raËunalnika... 

S tiskalniki serije SELPHY 

si lahko doma izdelujemo 

najcenejπe fotografije 

v velikosti 10 x 15cm. 

PowerShot s2 IS 

...z novimi 

produkti! 




Tiskalnik SELPHY 

Do odliËne fotografije... 

PowerShot A620 

PowerShot A410 

IXUS 55 

PowerShot S80 

Avtera d.o.o., ©martinska 106, 1000 Ljubljana 

IXUS i zoom

Novi Canon PIXMA tiskalniki 

Canon ima trenutno na trgu 14 novih sodobno 

oblikovanih foto tiskalnikov PIXMA, med njimi 

tudi 5 veËfunkcijskih naprav. Poleg poveËanih 

zmogljivosti jih odlikuje tudi sistem 

ChromaLife100, ki zagotavlja dajπo obstojnost 

natisnjenih fotografij. Predstavljeni tiskalniki 

so Canonov odgovor na izjemno rast trga foto 

tiskalnikov, ki se je po podatkih analitske 

skupine GfK samo v letu 2004 poveËal za 123 

odstotkov. 

Tiskalniki PIXMA nove generacije so do 58 

odstotkov hitrejπi od predhodnikov, nekateri 

lahko natisnejo brezrobe fotografije v 

velikosti 10x15 cm v samo 36 sekundah. 

“Uporabniki vse veËjo pozornost namenjajo 

hitrosti in kakovosti tiska”, je na predstavitvi 

novih tiskalnikov povedal Mogens Jensen, 

vodja evropskega oddelka Canon Consumer 

Imaging. Canon nudi prav ti dve sposobnosti 

v najboljπi luËi. Ustreæejo lahko obema 

zahtevama hkrati. To je kljuËna Canonova 

konkurenËna prednost. 

Z novo linijo foto tiskalnikov PIXMA je Canon 

zaËel hitrost oznaËevati s Ëasom, ki ga 

tiskalnik porabi za tisk ene fotografije, 

in ne veË z obiËajnim πtevilom natisnjenih 

strani na minuto. Z naraπËajoËim 

povpraπevanjem po 

foto tiskalnikih, kupci 

poleg cene in kakovosti 

izpisa priËakujejo 

jasnejπi podatek o 

tem, kako hitro lahko 

natisnejo fotografijo. 

Da so foto tiskalniki 

vse bolj pomembni v 

deleæu prihodkov 

podjetij, kaæe tudi 

najava nove investicije 

v vrednosti 100 milijonov 

dolarjev. V Vietnamu 

bo Canon izgradil novo 

tovarno za izdelavo brizgalnih tiskalnikov. 

Z novo linijo tiskalnikov PIXMA namerava 

Canon v Evropi zasesti prvo mesto na 

podroËju foto tiskalnikov za domaËo rabo. 

Blagovno znamko PIXMA so predstavili julija 

2004, njene izdelke pa odlikujejo oblika in 



izredno hitro ter kakovostno tiskanje s 

tehnologijo FINE. ObËutno poveËanje in 

izboljπanje zmogljivosti PIXMA tiskalnikov, 

samo leto dni po predstavitvi prvih izdelkov 

je jasen pokazatelj naËrtov, ki jih ima Canon 

v segmentu foto tiskalnikov. 

Canonova patentirana tehnologija FINE (Full- 

Photolitography Inkjet Nozzle Engineering) je 

tehnologija proizvodnje polprevodnikov, ki 

omogoËa izdelavo tiskalnih glav s 6.144 

mikroskopskimi πobami. 

Predstavljeni Canonov barvni sistem 

ChromaLife100, ki je na voljo v vseh novih 

tiskalnikih PIXMA, izboljπuje odpornost 

fotografij na bledenje. Obstojnost fotografij 

natisnjenih s sistemom ChromaLife100 in 

shranjenih v fotografski album, je 

teoretiËno lahko tudi 100 let. 

NezaπËitene fotografije 

(folija, steklo, foto album), 

natisnjene na poseben fotografski 

papir Photo Paper Pro, 

pa naj bi imele teoretiËno cca. 

desetletno obstojnost proti 

bledenju. 

Nova linija foto tiskalnikov je 

namenjena vsem trænim segmentom in 

zajema: 

* 5 veËfunkcijskih foto tiskalnikov z 

loËljivostjo 9600x2400 dpi in velikostjo 

kapljice Ërnila 1 pikolitra. Vse modele v 

skupini, od osnovnega MP150 do 

najnaprednejπega MP800, odlikujeta 

odliËna povezljivost in 

samostojno tiskanje fotografij 

neposredno s pomnilniπkih 

kartic, 

* 3 samostojne foto tiskalnike s 

6-Ërnilno tehnologijo, odliËno 

povezljivostjo, loËljivostjo 

9600x2400 dpi in velikostjo kapljice 

1 pikolitra, 

* 3 vrhunske foto tiskalnike 

s 5-Ërnilno tehnologijo, 

loËljivostjo 9600x2400 

dpi, 1 pikolitrom, 

podporo standardu 

PictBridge in 

breæziËno povezljivostjo 

(iP5200R), 

* 3 osnovne foto 

tiskalnike s tanjπim 

profilom, loËljivostjo 

4800x1200 dpi in 

velikostjo kapljice 2 

pikolitrov. 

Zaradi obËutno poveËane 

hitrosti tiskanja in izjemne 

kakovosti tiskanja s tehnologijo FINE 

sta funkcionalnost in vsestranskost 

kljuËni lastnosti celotne druæine 

PIXMA. Razπirjena povezljivost s standardom 

PictBridge, vmesnikom IrDA, Ëitalci pomnilniπkih 

kartic in dodatno tehnologijo 

bluetooth omogoËajo neposredno povezo- 

vanje z digitalnimi fotokamerami, digitalnimi 

video kamerami in mobilnimi telefoni. Vsem 

napravam so skupne naslednje lastnosti: 

* hitrejπe, brezrobo tiskanje fotografij do 

formata A4, 

* maksimalna loËljivost 4800 dpi ali veË s 

kapljicami velikosti 2 ali 1 pikolitra, 

* razπirjena programska oprema, ki omogoËa 

optimiziranje kakovosti tiskanja in je 

enostavna za uporabo. 

V skladu s smernicami, ki so jih zastavili æe 

lani predstavljeni modeli PIXMA, ponuja 

veËina novih tiskalnikov moænost tiskanja na 

razliËne medije in napredno ravnanje z 

dokumenti. Tako lahko veËina naprav tiska na 

optiËne medije CD in DVD, majhen tloris in 

dvosmerni razvrπËevalnik papirja omogoËata 

delovanje na omejenem prostoru, podprto pa 

je tudi obojestransko tiskanje. 

Canon foto kapljiËni tiskalniki se vse bolj 

pribliæujejo domaËim uporabnikom, ki si æelijo 

kakovostne izpise tudi veËjih poveËav. 



Fotofoni Fotofoni, Fotofoni kot lahko tudi reËemo mobilnim 

telefonom z vgrajeno foto kamero, so postali 

sestavni del fotografije. Ker se trije predstavniki 

fotofonov æe pribliæujejo kakovosti za druæinski foto 

album, bomo od sedaj naprej v e-Fotografiji priËeli 

tudi s predstavljanjem te tehnike. Samo mobilno 

telefonijo vam bodo predstavljali strokovnjaki iz 

spletne strani www.mobile.si 

www.mobile.si. www.mobile.si e-Fotografija pa bo 

fotofone preizkuπala iz podroËja foto tehnike in 

kakovosti same fotografije. M.I. 

Nokia N90 - fotoaparat v malem 

Pri nokii N90 nas najprej preseneti njena velikost, 

saj je preklopni mobilnik dokaj velik ter tudi teæak. 

Æe na prvi pogled opazimo dva zaslona, od 

katerega ima notranji loËljivost 352 x 416 pik, 

prikazati zna 262 tisoË barvnih odtenkov, 

loËljivost zunanjega pa znaπa 128 x 128 pik 

ob prikazu 65 tisoË barvnih odtenkov. Za 

delo s telefonom se seveda uporablja 

veËinoma notranji zaslon, na zunanjem pa se 

izpisujejo vse najpomembnejπe informacije, kot 

so stanje baterije, signala ter informacije o klicu. 

Srce telefona je operacijski sistem Symbian, ki 

poleg vseh æe vgrajenih funkcij (upravljalnik 

datotek, budilka, kalkulator, beleæke, snemalnik 

zvoka...) omogoËa nalaganje dodatnih aplikacij, 

ki nam uporabo mobilnika πe pribliæajo. Imenik 

telefona je odvisen od prostega pomnilnika, 

katerega je v osnovi 31 MB. Vsakemu kontaktu 

lahko priredimo veË telefonskih πtevilk kot tudi 

dodatnih informacij, ravno tako pa ne izostaja 

moænost nastavitve melodije ter prikaza slike 

vsakemu kontaktu. Poleg poπiljanja SMS in MMS 

sporoËil imamo vgrajen tudi odjemalec 

elektronske poπte, preko katerega lahko 

poπiljamo in prejemamo vse vrste datotek. 

Vgrajen je tudi multimedijski pregledovalnik Real 

GSM telefoni by 

Player, ki omogoËa predvajanje multimedijskih 

vsebin. Za glasbene navduπence bo razveseljiva 

predvsem moænost predvajanja mp3 datotek, ki 

jih lahko uporabimo tudi za zvonjenja. Dobro pa 

je N90 zaloæena tudi s povezljivostjo, saj poleg 

protokola GPRS podpira tudi EDGE 

in UMTS, kar pomeni, da ji 

video klic ni tuj. Za povezovanje 

z drugimi napravami 

je tu podatkovni kabel, 

infrardeËi vmesnik in bluetooth. 

Æal ne bomo naπli opozarjanja z vibriranjem, 

ravno tako pa so pri Nokii prviË 

spremenili polnilni prikljuËek. 

Sony Ericsson W800i in K750i 

Povsem druga pesem pa sta K750i in W800i. Ker 

sta telefona funkcijsko enaka, bom opisal najprej 

skupne funkcije, na koncu pa πe razliko med 

njima, ki je le v obliki in barvi ohiπja ter 

dodatnemu, izboljπanemu predvajalniku glasbe 

pri modelu W800i. Oba sta oblikovana kot tabliËni 



telefon, na polovici katerega se razteza zaslon 

loËljivosti 176 x 220 pik, ki zna prikazati 262 tisoË 

barvnih odtenkov. Mobilnika nimata operacijskega 

sistema tipa Symbian, zato lahko 

dodatno naloæimo le javanske aplikacije. Tako 

smo precej odvisni od vgrajenih aplikacij, pa 

naπtejmo le najbolj pomembne. To so koledar, 

budilka, opomniki, predvajalnik glasbe in videa, 

radijski sprejemnik z RDS informacijami, 

πtoparica, luËka ter igre. Za pregled nad 

datotekami je vgrajen πe upravljalnik 

datotek datotek. S telefonoma lahko 

poπiljamo SMS, EMS in MMS sporo- 

Ëila, ravno tako jima ni tuje poπiljanje 

in prejemanje elektronske poπte s 

priponkami. Glede na nokio N90 je razlika 

le v poπiljanju EMS sporoËil, saj le-teh kot 

standard Nokia nikoli ni podprla. Imenik 

telefona tu ni odvisen od prostega 

pomnilnika (pri obeh je notranjega 

pomnilnika na voljo 38 MB), paË pa 

je prostora za 500 kontaktov. Tudi 

tu jim lahko dodamo veË vpisov ter 

priredimo lastno melodijo in sliko. 

MogoËe velja omeniti, da lahko celoten imenik 

poπljemo preko bluetootha, IR in SMS na drug 

telefon. Povezljivost tu malce πepa, saj se znata 

oba mobilca povezati le preko GPRS. Imata pa oba 

moænost povezovanja preko IR, bluetootha ali 

podatkovnega kabla. Slednji omogoËa tudi 

polnjenje telefona preko USB prikljuËka. Seveda 

nisem pozabil na moænost predvajanja mp3 

datotek, vendar pa sem ta bonbonËek pustil za 

konec. Kot sem æe omenil, je razlika med K750i 

in W800i v zunanjem izgledu, spremenjenem 

predvajalniku glasbenih datotek ter priloæeni 

programski opremi. Tako ima K750 i Ërno ohiπje, 

ki deluje bolj poslovno in umirjeno, W800i pa ima 

ohiπje v kombinaciji bele in bakrene barve, kar 

ga naredi privlaËnega predvsem pri mlajπi 

populaciji. Nadalje ima K750i priloæeno 

spominsko kartico Memory Stick PRO DUO 

kapacitete le 64 MB, medtem ko so prodajnemu 

paketu W800i priloæili kar 512 MB. Poleg tega so 

mu dodali tudi boljπe sluπalke z adapterjem, ki 

omogoËa uporabo katerihkoli sluπalk s 3,5 mm 

konektorjem. In za zakljuËek πe bistvena razlika 

med mobilnikoma - to je logotip Walkman na 

modelu W800i. Ime je podedovano iz zgodovine 

podjetja Sony, ki je ta logotip vedno dodajal 

svojim mobilnim glasbenim predvajalnikom, 

marsikdo pa se πe danes pod tem imenom spomni 

na prve prenosne kasetne predvajalnike, ki so bili 

popularni v 80-ih. Walkman ali predvajalnik 

glasbe svoje delo opravlja suvereno, hitrost 

delovanja pa je odliËna. Pesmi imamo lahko 

razvrπËene po razliËnih sklopih, avtorjih ali 

naslovu. Kvaliteta predvajanja glasbe je na 

vsiokem nivoju, kar smo preverili tudi s priklopom 

na veËje ozvoËenje. Dobra lastnost walkmana 

(W800i) je tudi ta, da ga lahko uporabljamo le kot 

predvajalnik glasbe, saj nas pred vklopom 

povpraπa, ali se vklopi kot predvajalnik ali 

mobilnik. Seveda lahko glasbo posluπamo v obeh 

primerih. Naj za konec samo πe dodam, da je Sony 

æe vedel, kateremu mobilniku bo kot prvemu 

“posodil” svoj svetovno znan logotip Walkman. 

Dare Gliha www.mobile.si 

www.mobile.si 

www.mobile.si 

www.mobile.si 

www.mobile.si 


25


GSM in FOTOGRAFIJA 

Leto 1888 je bilo prelomno za zaËetek mnoæiËnejπega fotografiranja. George Eastman je fotografom ponudil manjπo box kamero, v njej pa je bil 

svitek s filmom na katerega so lahko posneli 100 fotografij. Fotograf je v fotolaboratorij oddal film v razvijanje in izdelavo fotografij. 

PriËela se je doba fotoamaterstva. A samo πe nekaj let nazaj, je bil sam pojem fotoamaterstva, fotografiranja in izdelave slik enak. Digitalne 

foto kamere niso bistveno spremenile razπirjenost foto kamer med uporabniki. So πe vedno previsokega cenovnega razreda, da bi bila foto 

kamera dosegljiva vsakemu. A tu so æe resni konkurenti cenejπim foto kompaktnim kameram. To so fotofoni. 

Æe v prvi πtevilki revije, julija 2002, je bil objavljen Ëlanek o moænosti 

fotografiranja z GSM telefoni. A vse do danes ni bilo na trgu 

tehnologije, ki bi nam nudila fotografijo po kakovosti vsaj primerljivo 

z najcenejπimi foto kamerami in po kakovosti primerno za druæinski 

album. »asi se spreminjajo in tehnologija gre nezadræno naprej. 

Kakovost fotofonov je æe dosegla raven, kjer lahko govorimo, da 

je za marsikoga velikost slike 10x15cm æe zadovoljiva, predvsem 

pa je priπel tisti Ëas, ko æe lahko z gotovostjo napovemo, da bo æe 

od naslednjega leta naprej fotografija dobila povsem nov pomen. 

Fotografiral bo lahko vsak in kjerkoli. Predvsem pa, foto kamera 

(fotofon) bo vsepovsod naπ sopotnik. Fotografi pa bomo æe skoraj 

vsi. Od otrok v vrtcih, do najstarejπih ljudi. 

Fotofoni so prinesli povsem nov, zaenkrat πe nepojemljiv trend v 

fotografiji. In Ëe vemo, da gre rast fotofonov strmo navzgor, se za 

fotografijo res ni bati. Za leto 2008 se predvideva, da bo prodano 

cca. 800milijonv fotofonov. To je osem krat veË, kot foto kamer. 

Toda napaËno je miπljenje, da bodo fotofoni izpodrinili foto kamere. 

Tisti, ki bo od fotografije æelel veË, bo πe vedno posegel po foto 

kameri. A ker nam fotofoni æe nudijo zadovoljivo kakovost slike, 

bo sedaj v vsaki πtevilki revije in na spletni strani e-fotografija.com, 

vse veË preizkusov in Ëlankov o fotofonih. 

Prvi kratki preizkus 

Na slovenski trg so prispeli prvi mobilniki z dvema milijonoma toËk 

in avtomatskim ostrenjem. Dva mobilnika so naredili inæenirji 

SonyEricssona in enega inæenirji pri podjetju Nokia. »e zaËnemo z 

zunanjostjo. Prvo kar opazimo je velikost Nokie N-90 v primerjavi 

s SonyEricssonovima modeloma K750i in W800. N90 je preklopni 

telefon a je æe v zaprtem stanju obËutno veËji kot K750i in W800. 

K750i in W800 sta po zunanjosti enako velika in enako oblikovana 

SonyEricsson W800:Fotografija posneta z W800 je identiËna fotografiji 

posneta z K750i, kar priËa, da mobilnika uporabljata po vsej verjetnosti 

enako tehnologijo, saj sta mobilnika sestavljena iz enakih komponent. 

SonyEricsson W800: Barve so izjemno lepo zapisane in so toplejπe kot 

pri N90, ostrine je veË, a slika je bolj zrnata, temnejπi deli slike so slabπe 

zapisani kot pri N90. Fotografirano pri 100ISO. 



telefona z izjemo nekoliko drugaËno oblikovane πtevilËnice in razlike 

v barvi ohiπja. K750i ima Ërno ohiπje, W800 pa cilja bolj na mlajπe 

uporabnike z belo - oranæno barvo ohiπja. Teæa je tudi moËno na 

strani K750i/W800 modela (99gramov), N90 (173gramov). Nokia 

ima dva barvna zaslona, notranjega in zunanjega. Zunanji je 

povpreËne kvalitete, notranji s kar 352 x 416 toËkami loËljivosti pa 

je izjemno oster, barvit, dobro viden in verjetno eden najboljπih 

zaslonov v mobilnih telefonih ta hip. Na vrhu telefona je velika 

izboklina v katero je “vpet” vrtljiv zaslon in vgrajena dvomiljonska 

kamera z bliskavico. Kamera se obraËa za 315 stopinj, zaslon za 

90 stopinj. Pri K750i/W800 sta zaslon in kamera fiksno vgrajena v 

ohiπje in ju ni moæno premikati. Zaslon je manjπi kot pri N90 in ima 

tudi manjπo loËljivost. Oba mobilnika vsebujeta malce veË kot 30MB 

integriranega pomnilnika (K750i/W800 - 38MB, N90 - 31MB), a 

kapaciteto pomnilnika lahko pri obeh razπirite z zunanjo 

pomnilniπko kartico. K750i/W800 uporabljata “svoje” 

MemoryStickDuo/Pro kartice (podpirata do velikosti 4GB), N90 pa 

uporablja RS-DV-MultiMediaCard. Vsi mobilniki imajo vgrajen MP3 

predvajalnik glasbe (N90 tudi MPEG4 kodek za predvajanje video 

zapisa), W800 pa je posebno prilagojen MP3 predvajanju, saj lahko 

izbiramo med funkcijo telefona in MP3 predvajalnika, ali pa samo 

MP3 predvajalnik, brez vklopljenega mobilnika. 

Ker 2 milijona toËk pri fotografiji æe zadostuje poveËavi natisnjene 

slike velikosti 10x15 cm, sem se odloËil mobilnike temeljiteje 

preizkusiti ravno v naËinu fotografiranja - ali je slika iz mobilnika 

æe zadovoljivo kvalitetna za poveËavo na 10x15 cm, ali je moæno z 

mobilnikom delovati v slabπih svetlobnih pogojih, je fokusiranje 

in odziv na sproæilcu zadovoljivo hiter, da ti ne uidejo vsi motivi, je 

bliskavica dovolj zmogljiva za osvetlitev motiva itd. 

Najhitrejπi naËin, da pripravimo mobilnik na fotografiranje pri K750i/ 

SonyEricsson K750i : Barve so pravilno zapisane, tudi WB je kamera 

pravilno zaznala, na nebu ni opaznih lis in ob robovih ni vidnih moËnih 

napak objektiva. 

Nokia N-90: Barve so slabo zapisane, ni ostrine in predvsem v rdeËi 

barvi (filtru) se opazi, da je barva slabo sprocesirana in zabeleæena. 

Problem N90 je v tem, da kamera nastavi najmanjπi ISO na 250. 

W800 je, da odpremo zadnji pokrovËek, kateri πËiti objektiv. Pri 

N90 lahko zarotiramo kamero za 90 stopinj, priæge se nam zunanji 

zaslon in lahko fotografiramo preko zunanjega zaslona, drug naËin 

pa je s poloviËnim odprtjem mobilnika in zasukom zaslona za 90 

stopinj. Ko smo enkrat v foto naËinu pa æe lahko spreminjamo 

raznorazne nastavitve. K750i/W800 imata meni v foto naËinu enako 

oblikovan kot vsi Sony digitalni fotoaparati, kar pomeni, da je veËina 

nastavitev hitro dostopnih in uporaba je sila enostavna. V nekaj 

klikih spremenimo loËljivost fotografije, nastavimo naËin 

fotografiranja (samosproæilec, panorama, zaporedno fotografiranje, 

raznorazni okvirji namenjeni predvsem igranju in zganjanju norËij), 

vklop/izklop makro funkcije, vklop noËnega naËina fotografiranja, 

vklop LED diot (bliskavice), izbira »B fotografije, sepija tona, 

negativa ali osonËene fotografije, nastavitve WB in funkcije, ki doda 

v desni spodnji rob Ëas in datum narejene fotografije (za nekatere 

izjemno pomembna funkcija). Poleg vseh teh nastavitev lahko 

doloËimo tudi na kateri pomnilnik æelimo, da se nam fotografija 

zapiπe ali direktno v telefon ali na MemoryStickDuo/Pro pomnilni 

medij. K750i/W800 omogoËata tudi video zapis v 3gp kompresiji. 

Med fotografiranjem lahko digitalno zoomiramo ali spreminjamo 

EV stopnje po 0.3 EV stopnjah. 

Pri N90 lahko nastavljamo æe vse zgoraj pri K750i/W800 opisane 

funkcije, razen zapis Ëasa in datuma na sliko, ter EV stopnje se 

pomikajo po 0.5 EV. 

Vsi mobilniki imajo posebej postavljen sproæilec, kateri ima dve 

stopnji. Ko ga malce pritisnemo, nam mobilnik zaËne fokusirati, 

ko pa je motiv izostren se nam pokaæe zelena pika/kvadratek in 

takrat lahko sproæilec pritisnemo do konca in s tem zajamemo 

posnetek. 

Fokusiranje pri obeh mobilnikih traja pribliæno enak Ëas (cca. 

Nokia N-90: V moËni zunanji svetlobi ima mobilnik moËne probleme z 

nastavljanjem pravilnega WB, tudi Ëe v meniju prestaviπ na sonËni WB, 

boπ dobil enake rezultate, kot z avtomatskim WB. Slike so rumene, ob 

robovih fotografije se opazijo temni robovi (vinjetiranje), nebo nima 

enakomerne barve. Ostrina fotografije je slabπa kot pri obeh konkurentih. 

Enako kot pri foto kamerah. Ime na objektivu πe ne zagotavlja kakovosti. 

SonyEricsson K750i: Makro funkcija. Makro deluje od cca. petih 

centimetrov dalje. Fotografirano pri 1000ISO (tisoË ISO). 



Nokia N-90: Fotografija posneta v prostoru, kjer se je meπala svetloba 

halogenk in studijskih luËi. Mobilnik je izjemno dobro prilagodil WB. 

polovico sekunde za vsak posnetek), zakasnitev na sproæilcu je 

nekaj desetink, tako, da hitro premikajoËe motive raje izpustite pri 

fotografiranju ali pa si zapomnite, da morate imeti æe prej izostreno 

toËko, kamor se bo motiv pomaknil in raËunajte tudi na to, da morate 

πe predno je motiv na zaslonu pritisniti na sproæilec. 

K750i/W800 zelo lepo nastavi WB tudi pri moËni sonËni svetlobi, 

Ëesar pri N90 ni bilo opaziti, saj fotografije obarva v rumeno. V 

notranjosti pa se glede WB bolje izrazi N90 saj v fotografiji nima 

rumenega odtenka barv kot SonyEricssona Ëe fotografirate z 

bliskavico (pri delovanju bliskavice se avtomatsko nastavi Ëas 

zajema na 1/20 sek., s tem pa dobimo tudi veliko zajete svetlobe 

ambienta). 

Bliskavica se med K750/W800 in N90 razlikuje v delovanju. K750i/ 

W800 imata dve LED diodi, kateri morate vsakiË roËno vklopiti, Ëe 

æelite imeti svetlobo bliskavice, N90 ima eno LED diodo in lahko 

doloËite naËin delovanja. OmogoËena je avtomatska zaznava 

svetlobe, katera pove mobilniku, kdaj mora vklopiti bliskavico, lahko 

pa vi doloËite ali æelite imeti vklopljeno ali izklopljeno bliskavico 

ob proæenju. V bliskavici pa je najveËja razlika med K750i/W800 

SonyEricsson K750i: Fotografirano pri 200ISO. 

SonyEricsson K750i: Fotografirano z bliskavico in samo ob svetlobi 

luËi, katere visijo nad mizami. ISO640 in 1/20 sekunde. 

in N90. Medtem, ko pri K750i/W800 obe diodi neprestano gorita, 

se pri N90 vkljuËi samo ob zajemu fotografije, kar je bolje, Ëe gledate 

iz staliπËa porabe baterije, drugaËe pa ima neprestano gorenje diod 

druge prednosti. Ostrenje v slabih svetlobnih pogojih z N90 ni 

mogoËe, saj ji niË ne pomaga pri osvetljevanju motiva, K750i/W800 

pa bliænje motive v slabih svetlobnih pogojih izostri skoraj brez 

problema, saj sta vgrajeni diodi izjemno moËni, ki pa ob pritisku 

zajema fotografije zasvetita πe z moËnejπo svetlobo. Tudi efekt 

rdeËih oËi je skoraj izniËen, ker se zenice æe ob prejπni svetlobi malce 

skrËijo zaradi svetobe. 

Na slikah si æe lahko ogledate, da je kakovost vse viπja. Zanimivost. 

Sony foto kamere nimajo slovenskih menijev. Fotofon jih ima. 

Seveda, tudi tiste fotografske (ISO, WB, pregled fotografij...) 

Na slednjiË pa veË o primerjavi kakovosti in izpisu fotografij v polnem 

10x15formatu. 


SonyEricsson K750i : Svetloba je prihajala samo iz njene leve strani skozi okno. 100ISO, 1/125 sekunde. Slika je poveËana na velikost 130x95mm. 

To je format, ki ga lahko πe doseæemo z loËljivostjo 2m toËk v grafiËnem tisku ali v fotolaboratoriju. Fotografije sem naredil tudi na foto papir. 

Verjamem, da bi bile æe za marsikoga primerne za v druæinski album. Fotofoni so v kakovostni nekje tam kot pred leti cenejπe 2M toËkovne kamere. 

Novice, Novice, Ëlanki, Ëlanki, Ëlanki, testi, testi, nasveti, nasveti, forum, forum, foto foto galerija: galerija: e-Fotografija e-Fotografija www.e-fotografija.com 


- - - oktober, oktober, november november 2005 2005 29 

29

Osnove in tehnike fotografiranja X.del 

FOTOGRAFIRANJE OBJEKTOV V GIBANJU 

Zanimiva tema fotografije je snemanje 

objektov v gibanju. Kar veliko fotoamaterjev 

ne ve, da je mogoËe gibanje posneti tako, da 

ga na sliki tudi vidimo. Sem spada πportna 

fotografija, snemanje prometa in ne nazadnje 

tudi pravilno snemanje slapov, rek in 

potoËkov. 

Za tako snemanje niso potrebne kamere s 

posebnim priborom, ampak le nekoliko boljπe 

kompaktne kamere z moænostjo nastavitve 

osvetlitvenih Ëasov. Ker obiËajno snemamo z 

daljπimi Ëasi je zelo pomembno tudi, da na 

kameri lahko nastavimo niæjo ISO vrednost- 

50 ali 100, kar pa æal nekatere digitalne 

kamere ne omogoËajo. V tem primeru si 

pomagamo z nevtralno sivimi filtri, s katerimi 

zmanjπamo dotok svetlobe na tipalo. Pri tej 

zvrsti fotografije gre prav za oblikovanje slike 

s Ëasom osvetlitve. 

Tabela Ëasov. 

»e se hoËemo bolj posvetiti podroËju πportne 

fotografije, si moramo zagotoviti dovolj vaje 

in prakse. Prav za to gre. Spoznati moramo 

razliËne πporte in vrsto gibanja pri teh πportih. 

To najlaæje doseæemo na stadionih v Ëasu 

treningov, ko ne motimo tekmovalcev , ali na 

drugih πportnih prizoriπËih, kot so smuËiπËa, 

plavalni bazeni, trim steze, avto-moto 

dirkaliπËa itd. 

Kaj moramo vedeti pred samim snemanjem? 

Motiv izberemo æe v naprej. Kakπno bo 

gibanje, v katero smer bo πlo, kako se bo 

dogodek razvil. Ne smemo pozabiti starega 

pravila: “Kar vidimo, æe ne moremo veË 

fotografirati, kajti hitrost reakcije je v 

trenutku, ko vidimo dogodek, æe 

prepoËasna”. Od pritiska na sproæilo do 

odpiranja zaklopa poteËe doloËen Ëas in 

dogodek je mimo. Tu ne smemo pozabiti tudi 

na Ëasovni zamik pri cenejπih 

in starejπih tipih 

digitalnih, pred vsem kompaktnih, 

kamer. ©port pa je 

v osnovi vedno gibanje in se 

zato v kratkem Ëasu æe nekaj 

premakne. »e vzamemo 

na primer dirkalni avtomobil, 

se le-ta v eni petstotinki 

sekunde premakne 

za 15 cm, v eni polovici pa 

æe za celih 75 cm. Zato, in 

πe zaradi mnogih drugih 

vzrokov, moramo gibanje 

predvideti (iz podobnih 

primerov) in potem pritisniti 

na sproæilo tik pred samim 

dogodkom. Za to pa je treba 

imeti kar precej prakse. 

Zdajπnje sodobne kamere 

nam omogoËajo tudi serijsko 

snemanje in to z 

avtomatskim fokusiranjem, 

ker ima veËina kamer æe 

vgrajen motor. To moænost 

snemanja imajo tudi malo 

boljπe kompaktne kamere. S tako kamero 

sledimo πportnika ali kakπen drug objekt v 

gibanju (npr.: æival, kolesarja, avto), 

posnamemo serijo posnetkov in potem 

izberemo najboljπega (slika 1in 2). 

Slika 1. VeË zaporednih posnetkov s hitrostjo 8,5 slik/sek. Canon EOS 1D MkII, EF 100 - 400mm IS L, 1/1600, f/5,6, ISO500. Foto:Æiga Intihar 



Slika 2. Iz veËih zaporednih fotografij izberemo najbolje uspelega. Lahko jo πe 

dodatno popravimo (izrez, tonske verednosti, ostrina, kontrast...) v programu 

za obdelavo fotografij. EOS 1D MkII N, 400mm 1/1500. Foto:Æiga Intihar 

RazloËimo dve vrsti πportnih posnetkov ali 

posnetkov gibanja na sploπno: 

1. Posnetke, ki gibanje v neki toËki ali trenutku 

ustavijo, torej prikazujejo trenutek dogajanja. 

Pravimo, da take posnetke ali motive 

Teleobjektiv in kratek Ëas- » zamrznjen« posnetek, 

oster glavni akter , ozadje pa πe dovolj razloËno, da 

vidimo kraj dogajanja, zrcalni teleobjektiv 500 mm. 

Ruπevec ujet pri skoku v zrak, s Ëimer izziva 

nasprotnika EOS 10D, 4/300 + 1,4 TC, zaslonka 

5,6 , 1/750 sek, ISO 400 



Dolg Ëas osvetlitve prikaæe gibe plesa. 

Ker se suËe okoli koliËka je kajakaπ skoraj oster, dolg Ëas pa daje obËutek 

gibanja vode. Ista oprema, zaslonka 32, 1/8 sek , ISO 100. Foto: P.J. 




Tudi tu z dolgim Ëasom prikaæemo gibanje, vendar je tekmovalec πe 

prepoznaven. EOS 1D MkII , 2,8/ 28-70 mm , zaslonka 20, 1/13 sek, 

ISO 160. Foto: Primoæ JeronËiË 

“zamrznemo”. Takπen je na primer: posnetek konja pri 

preskakovanju ovir, start tekaËev, ali ptice v zraku. 

2. Posnetke, ki prikazujejo gibanje: 

- snemanje z dolgim osvetlitvenim Ëasom, ki prikazuje premik 

objekta napram mirnemu ozadju; 

- snemanje s potegom; objekt ostane oster, ozadje pa je 

premaknjeno, zamazano: 

Snemanje s potegom, smuËar oster ozadje potegnjeno. Ista kamera, objektiv 

2,8/70-200mm, zaslonka 16, 1/25 sek, ISO 160. Foto: Primoæ JeronËiË 

Ker je hitrost smuËarja velika, je bil potreben krajπi Ëas osvetlitve; poteg 1/ 

100 sek, zaslonka 14, ISO 160, snemanje s potegom. Foto: Primoæ JeronËiË 

zoomiranje , spreminjanje goriπËnice med samo ekspozicijo. 

Pri prvi vrsti posnetkov æelimo ujeti v trenutku izraz πportnika 

ali doloËen gib, zato uporabljamo Ëase, ki gibanje ustavijo. 

Pri posameznih πportih lahko uporabimo tudi bliskavico, 

vendar je to zelo redko dovoljeno. ©portnike lahko slikamo 

tudi v trenutku mirovanja, koncentracije. Da lahko neko 

gibanje ustavimo, pa moramo vedeti, kateri najdaljπi Ëas 

osvetlitve nam doloËeno gibanje πe ustavi. To si lahko 

ogledamo na (tabeli 1 levo). Vidimo, da te Ëase pogojujejo 

razdalja do objekta, smer gibanja, hitrost gibanja in goriπËna 

razdalja objektiva. V razliËnih svetlobnih pogojih ne smemo 

pozabiti na pravilno nastavitev obËutljivosti ISO. 


31

Z dolgimi Ëasi osvetlitve in uporabo stojala lahko dobimo zanimivo sliko 

noËnega prometa v mestu. 

Tudi pri takem snemanju naj ozadje ne moti glavnega 

dogajanja. Zato uporabljamo, Ëe je le mogoËe, objektive z 

daljπo goriπËnico, pri zoom objektivih pa nastavitev na 

teleobjektiv, ki z manjπo globinsko ostrino poudari πportnika. 

Teleobjektiv nam πportnika tudi pribliæa, saj ponavadi ne 

moremo Ëisto do njega. 

V drugem primeru pa æelimo poudariti samo gibanje. To 

najlepπe pokaæemo pri snemanju s potegom ali zoomiranjem. 

Tudi pri izbiri tehnike odloËa motiv. DoloËena gibanja lepπe 

prikaæemo s tehniko daljπih Ëasov od tistih v tabeli, ki gibanje 

ustavimo. Paziti moramo le, da bo objekt, to je πportnik, 

plesalec itd., na sliki πe prepoznaven. Znani slovenski fotograf 

Tone Stojko je v osemdesetih letih prejπnjega stoletja napravil 

Ëudovito kolekcijo πtudije plesa z dolgimi Ëasi osvetlitve. 

Pri snemanju s potegom spremljamo πportnika ali objekt skozi 

iskalo kamere, torej se navidezno gibljemo z enako hitrostjo 

kot on. V resnici se samo obraËamo na mestu. Objekt zaËnemo 

zasledovati æe pred namiπljeno toËko, ko bomo napravili 

posnetek. Tako poËasi prilagodimo svojo hitrost z njegovo, 

ko pa je objekt vzporedno z nami, sproæimo kamero. Objekt 

ostane oster, ozadje pa se zaradi premika kamere zmaæe in 

tako dobimo obËutek hitrosti. Tudi tu je potrebno veliko vaditi, 

ko pa tehniko obvladamo, lahko vtis hitrosti πe poveËamo s 

tem, da dopustimo rahlo uhajanje objekta iz slike. Tako se 

Zanimiva barvna kreacija obiËajne cestne scene s pomoËjo zoomiranja in uporabo stojala, 

dolg Ëas osvetlitve. 



Kljub sonËnemu vremenu, je temno dno in uporaba “pola” filtra 

pripomoglo, da je posnetek vode πe kar uspel in je ta tekoËa in mehka. 1/ 

10 sek, zaslonka 16, EOS 350D. 

Tu je bilo preveË sonca, zato so kaskade Krke skoraj “preægane” in voda 

zamrznjena. 1/80 sek, zaslonka 14. 

zadnji del objekta, na primer motorista, πe dodatno potegne 

in zmaæe. Pri tem moramo uporabljati daljπe Ëase osvetlitve( 

glej tabelo 1), ki so odvisni od razdalje in hitrosti, in ustrezno 

prilagoditi zaslonko za pravilno osvetlitev. To obiËajno stori 

æe sama avtomatika, Ëe nastavimo na funkcijo Tv ali S, odvisno 

od tipa kamere, kar pomeni izbiro Ëasa osvetlitve, zaslonka 

pa se nastavi sama. Globinska ostrina tu ni tako pomembna, 

ker je teæiπËe slike na gibanju. Vaæna je tudi velikost objekta. 

Zaradi velikosti kot tudi veËje hitrosti, fotografiramo avto z 

veËje razdalje, kot kolesarja. To tehniko uporabljamo za 

fotografiranje gibanja mimo nas ali vsaj 

diagonalno na nas. 

Za snemanje gibanja pravokotno ali 

diagonalno na nas pa poznamo πe eno 

tehniko, to je zoomiranje. Za to vrsto 

snemanja pa æal nujno potrebujemo 

enoobroËni zoom objektiv. Z njim med samo 

ekspozicijo zvezno spreminjamo goriπËnico. 

To lahko poËnemo iz roke, πe bolje pa je, Ëe 

damo kamero na stojalo. Tu uporabljamo 

sorazmerno dolge osvetlitvene Ëase, celo 

sekundo. In spet je potrebna vaja, vaja in πe 

enkrat vaja! Malo je posnetkov, ki nam res 

uspejo. Ker pa to v digitalni tehniki ni problem, 

ne smemo varËevati s posnetki. Doma 

potem v miru izloËimo slabe posnetke in 

Zoomiranje poudari prvega na Ëelu skupine, ki je oster, ozadje pa daje 

vtis hitrosti. Foto: Primoæ JeronËiË 

Tu vidimo vso zgodbo: hitrost, poskakovanje po terenu in ostrega voznika. 

Objektiv 4/17-40 mm, 1/25 sek, zaslonka 4, ISO 100, poteg. Foto: 

Primoæ JeronËiË 

uporabimo samo res uspele. 

Vem, da bo marsikdo pripomnil, da za take uËinke obstojajo 

tudi æe posebni filtri ali pa posebni programi, s katerimi 

poustvarimo vtis hitrosti. Verjemite mi, da to ni Ëisto isto. V 

naravi - na terenu je prisotna πe pristna atmosfera, ki daje 

pravi vtis dogodka, da o sami svetlobi sploh ne govorimo. In 

ne nazadnje z raznimi Ëasi osvetlitve dobimo tudi zelo razliËne 

uËinke in zelo zanimive kreacije. 

Toliko o πportu. Ob tej priliki si poglejmo πe snemanje tekoËih 

voda. Ponavadi fotoamaterji divje brzice in slapove posnamejo 

s kratkim osvetlitvenim Ëasom, ali pa enostavno postavijo 

avtomatiko na program P. Tako vodo zamrznejo. Najlepπe 

posnetke pa snemamo s stojalom in dolgimi Ëasi. TekoËe vode 

je bolje snemati pri slabπih svetlobah in ne v polnem soncu. 

Pri polnem soncu nam hitro zmanjka dolgih Ëasov, Ëe hoËemo 

imeti pravilno osvetlitev. Tudi zaslonk nam zmanjka. Zato 

uporabljamo nizke ISO nastavitve, Ëe je potrebno πe nevtralno 

sive filtre, in Ëe le gre slikamo pri oblaËnem vremenu. Slapovi 

so ponavadi v temnih soteskah in zato Ëas daljπi od 1/15 ne 

sme biti problematiËen. Tu uporabljamo avtomatiko zaslonke, 

Ëas pa izberemo mi. Ob raznih osebnih nastavitvah, ko dobimo 

izkuπnje, pa je zelo uporabna roËna nastavitev M. 

Na posameznih zgornjih fotografijah si oglejmo bolj ali manj 

uspele posnetke v teh tehnikah. 

Tekst Oskar Karel Dolenc 

Foto: Oskar Karel Dolenc in Primoæ JeronËiË 

FOTO GO AJDOV©»INA 

LAVRI»EV TRG 8 

AJDOV©»INA 

tel.: 05/368 15 80 

e-mail: fotogo@siol.net 



Video tematika na forumu: www.e-fotografija.com/forum/ 

TEST : HDV kamera SONY HDR-A1 

Sony æe na prvi pogled ni obiËajna kamera - 

πe posebej, ko jo vzamemo v roke s polno 

opremo. Kljub temu, da je v celoti narejana na 

osnovi manjπega brata HDR-HC1, ki je v bistvu 

amaterski model, pa ima profesionalna 

izvedba πe kopico dodatne opreme in 

bogatejπi program v notranjosti. 

Tako snema HC1 na format mini DV in na HDV, 

A1 pa k temu doda πe profesionalni SD format 

DVcam, kjer trak teËe za 50% hitreje. Medtem 

ko je A1 pri nas na voljo za okroglih 480.000 

SIT, pa bo A1 stal okoli 850.000 SIT. Poglejmo 

kaj vse snemalec dobi za to razliko v ceni. 

V kompletu se ob vseh potrebnik priljuËkih 

skriva tudi poseben adapter za snemanje 

dvokanalnega tona preko dveh XLR (cannon) 

prikljuËkov, na njem pa je ustrezen nosilec, 

kamor namestimo pripadajoËi mikrofon, hkrati 

pa nam πe en XLR prikljuËek ostane prost za 

prikljuËitev dodatnega mikrofona. »e zaradi 

terenskega snemanja æelimo delovati Ëimbolj 

neopazno, lahko ta adapter in zunanji 

mikrofon snamemo, tedaj pa kamera snema z 

dvokanalnim mikrofonom, ki je vgrajen v 

ohiπje tik za objektivom in je seveda identiËen 

HC1. Le izredno pozoren varnostnik (npr.v 

kakem muzeju ipd.) in tehniËno zaverovan 

video ljubitelj bo loËil pro model A1- od kakπne 

stare Digital-8 kamere, s tako nevpadljivo 

kamero pa morda naredite visokoloËljivostne 

posnetke tam, kjer bi vse ostale z vizuelno bolj 

opazno in teæjo kamero vrgli s prizoriπËa 

dogajanja. 

V notranjosti kamere elektornika in program 

v menijih skrivajo okoli 40 dodatnih nastavitev 

veË, ko jih ima amaterska HC1, od tega da si 

pravzaprav lahko nastavimo skoraj vse 

neverjatne moænosti korekcije slike (ostrina, 

barvitost, gama krivulja itd.) do tega, da lahko 

uporabimo tudi vse amaterske nastavite 

snemalnih programov, namenjenih 

amaterjem. Pravzaprav so ves spekter 

nastavitev in naËin dela s kamero prenesli 

neposredno iz velikega profesionalnega HDV 

modela HDR-Z1. Razlika med njim in A1 je le v 

naËinu upravljanja: pri Z1 imamo celo vrsto 

gumbov na ohiπju, s katerimi upravljamo 

delovanje kamere, medtem , ko moramo za 

veliko veËino nastavitev pri A1 v meni, ter tam 

poiskati ustrezno nastavitev in narediti 

spremembo. Vse to upravljamo preko 2,7palËnega 

na dotik obËutljivega monitorja s 

123.000 toËkami, ki ima na na robu tudi tri 

dodatne gumbe za zumiranje in sproæilec. 

Standardni zapis HDV formata je 16:9, kar je 

vidno tudi iz iskala in monitorja. Pri A1 si lahko 

vklopimo moænost, da nam vzporedno kaæeta 

sliko tako monitor in iskalo, lahko pa tudi 

preklapljamo med 

obema izbirama. V meniju si lahko izberemo 

tudi DV zapis (ali DVcam), ki ima lahko obliko 

16:9 ali standardni polni format v razmerju 4:3. 

Kljub temu, da vse podrobnosti nastavljamo 

v preglednem meniju, so na zunanjosti ostali 

najbolj nujni gumbi: za odliËno funkcijo telemacro, 

za tkim. expanded fokus (poveËa nam 

srednji del slike, da laæje in natanËneje roËno 

izostrimo), hkrati pa je na levi strani ohiπja tudi 

gumb za snemanje proti svetlobi 

(“kontralicht” ali “backlight”), izredno 

dragocena in uporabna pa je funkcija 

nastavitve svetlobe kjer sliko neposredno 

nastavimo na ustrezno svetlejπo ali temnejπo 

korekcijo. Na drugi strani ohiπja objektiva 

imamo πe gumb za noËno snemanje in dodatni 

gumb, kateremu v meniju doloËimo funkcijo 

in neposredni dostop. Na levi spodnji strani 

kamere so πtirje vtiËi: za priklop 1394 

standarda DV ali HDV (firewire ali I.link), USB2, 

komponentni izhod in pa analogni A/V izhod, 

ter dodatni vtiË za napajalnik. Na desni strani 

ohiπja imamo πe dve dodatni mini-vtiËnici: za 

priklop sluπalk in mikrofona, s Ëimer se odpira 

πe tretja moænost snemanja tona. V ohiπju ima 

svoj prostor tudi sonyjev tipiËni memory stick, 

na katerega lahko zapisujemo fotografije v 

razliËnih stopnjah loËljivosti, a z zapisom 

najveË do 3M toËk. 

Ne kot v HC1, namesto CCD tipala skrbi za 

pretvorno slikev elektornski signal CMOS Ëip, 

ki ima kar 2,97M toËk. Vse te toËke izkoristi le 

za fotografiranje, sicer pa uporablja za HDV 

zapis okroglih 2K toËk - pri frekvenci 25 slik 

na sekundo. 

HDR-A1 je odliËno izdelana in perfektno 

obdelana, Ërna, mat barve in nekaj kromiranih 

dodatkov naredita to HDV kamero za objekt 

prestiæa. Toda ko jo prikljuËimo na visoko 

kvalitetni TV sprejemnik ali visokoloËljivostni 

monitor ugotovimo, da je vidna kvaliteta in 

loËljivost presunljiva! Kameri, ki meri brez 

dodatkov (XLR-adapter in mikrofon) 

71x94x188 mm in tehta 0,68 kg, nikoli ne bi 

pripisali. Tipalo je eno ter narejno v novi CMOS 

tehnologiji, nesporno pa je tehnologija sedaj 

æe toliko dozorela, da en sam CMOS Ëip zmore 

neprimerno veËji barvni in svetlobni razpon 

kot sorodno CCD tipalo. CMOS ima prednost 

v snemanju proti svetlobi, saj ne ustvarja tkim. 

“smear” efekta, kjer se odbleski od virov luËi 

razlijejo po vertikali, a je nekoliko slabπi pri 

snemanju s slabo svetlobo. 

Tudia A1 ima vgrajen Zeissov objektiv Vario 

Sonar T* z razponom 5,1-51 mm kar znaπa 41- 

410 mm v leica formatu ali izraæanju s 

svetlobno moËjo 1,8-2,1, seveda pa sta na 

voljo πe dve stopnji digitalnega zuma: 20x in 

40x in premer filtra 37mm. Tako kot HC1 lahko 

pri snemanju vklopimo tudi 70 ali 100 % 

“zebro”, na ekran pa si lahko prikliËemo tudi 

histogram (krivuljo porazdelitve svetlobnosti 

posnetka), z obema elektronskima 

pripomoËkoma pa lahko do podrobnosti 

nadzorujemo snemanje, seveda pa imamo kot 

dopolnitev tudi roËne nastavitve od 1/4 sec 

do 1/10.000 sec. 

Kamera je izredno energijsko varËna, tako da 

osnovni NP-FM50 Li-Ion aku ima 8,5 Wh, ter 



zdræi tudi do 50 min intenzivnega snemanja, 

ki serijsko sodi k kameri. Na voljo je tudi veËji 

aku NP-QM91D z 29,8 Wh, s katero zdræi preko 

250 - 300 minut intenzivnega snemanja. 

A1 omogoËa odliËen HDV zapis, 

kompatibilnost navzdol (HDV zapis lahko 

vedno konveritramo v DV zapis pri prenosu v 

raËunalnik, ravno tu pa se skriva morda 

najveËja dragocenost za profesionalne ali 

izredno zahtevne uporabnike: HDV zapis lahko 

pri vnaπanju v raËunalnik pretvorimo tako, da 

sliko vertikalno stisnemo, ali eksportiramo v 

zapis z obliko podolgovate kuverteamerikanke, 

najbolj dragocena funkcija pa 

omogoËa, da poreæemo navpiËni rob slike levo 

in desno ter iz slike 16:9 naredimo obrezani 

posnetek 4:3. To πe posebej pride do izraza 

za usvarjalce TV dokumentarnega programa, 

ki æelijo svoje posnetke za bodoËe rodove 

ohraniti v HDV kakovosti (in hkrati 16:9 

formatu), a rabijo te iste posnetke æe sedaj - 

vendar v klasiËnem TV formatu 4:3. Kamera 

pri nastavitvi eksporta na tkim. “edge crop” 

to upoπteva in nam naredi ustrezen izrez. 

Sony HDR -A1 je majhna, dragocena in 

strupeno dobra ter veËnamensko izredno 

uporabna kamera: denimo na terenu za drugo 

HDV kamero, za uporabo tam, kjer je prostor 

omejen, pa tudi tam kjer æelimo snemati “under 

cover”. Seveda ima zaradi svoje majhnosti 

vrsto prednosti, a se bodo pomanjkljivostim 

majhne teæe spretni snemalci z mirno roko æe 

znali izogniti. 

Najpomembnejπe pri uvajanju HDV formata na 

træiπËe je dejstvo, da lahko æe sedaj 

zapisujemo dragocen video zapis v visoki 2 

milijonski loËljivosti, pri uporabi le-tega pa 

smo lahko na sreËo precej fleksibilni. 

Pomanjkljivosti trenutne HDV ponudbe so πe 

vedno naËini predvajanja in obdelave, pa tudi 

skladiπËenja zapisa, a so πtevilne reπitve pred 

vrati in bodo na trgu v nekaj mesecih. Kamero 

A1 nam je na preizkus odstopilo podjetje RAP- 

ING iz Ljubljane, ki je tudi Sonyjev zastopnik v 

Sloveniji za profesionalni program, hkrati pa 

tudi nudi vrsto drugih profesionalnih reπitev, 

opreme in storitev. 

Skratka: cena okoli 850 tisoËakov za sonyjevo 

A1 HDV kamero je seveda nekoliko bolj 

strupena, a bo za tiste, ki znajo izkoristiti njene 

zmogljivosti, predstavljala izredno uporabno 

prvo stopniËko ob vstopu v svet 

profesionalnega HDV razreda. 

Veljko JukiË 

V pro izvedbi modela sony HDR-A1 je na voljo tudi celoten komplet v 

aluminijastem kovËku: vanj je vkljuËen posebni πirokotni konverter VCL- 

HG0737Y za 37mm navoj in s karakteristiko 0,7x razπirjenega kota snemanja 

(pri 41 mm tako dobimo enakovreden objektiv foto-objektivu s kotom 28,7 

mm), dodatni akumulator NP-QM91D z 29,8 Wh, samostojni zunanji dvojni 

polnilec AC-SQ950. 

Vstop v svet pro-HDV tehnologije: HDR-A1 v izvedbi z vso dodatno opremo: XLR adapterjem, zunanjim 

mikrofonom, akumulatorjem NP-QM91D z 29,8 Wh ter öirokokotnim konverterjem VCL-HG0737Y s 

öirino 0,7x. 


33

Delavnica - bliskavice / www.digitalna-akademija.com 

Uporaba bliskavice 

Potreba po umetni svetlobi se je v fotografiji pojavila æe zelo 

zgodaj, praktiËno na samem zaËetku. Potrebno je bilo kar nekaj 

Ëasa in predvsem razvoja tehnike, da je eksplozivne zmesi 

magnezija zamenjala najprej æarnica za enkratno uporabo ter za 

njo bliskavica, kot jo danes poznamo. Tehnika je pripomogla tudi 

k enostavnejπi rabi, saj danes ne rabimo veË preraËunavati moËi 

bliskavice z razdaljo, ampak to opravi foto kamera namesto nas. 

Bliskavica je poleg tega, da nam osvetli prostor uporabna πe 

drugaËe, predvsem jo lahko izkoristimo za kreativno delo. 

Velikokrat nam je pomembno le, da imamo fotografije iz kakπnega 

Dolg Ëas in proæenje bliskavice tik preden se zaklop zapre ustvari obËutek 

gibanja, ki ga æelimo prikazati. 

»eprav se na prvi pogled zdi, da je rob zarisala luË, jo je bliskavica, 

postavljena za violinistko. Daljπi Ëas je pripomogel k osvetlitvi ozadja in 

s tem dodal prostor k zgodbi, kjer dekle vadi. 

Kombinacija dolgega Ëasa in bliskavice se dobro obnese, tudi Ëe nimamo 

stativa. V tem primeru je bila ekspozicija okoli 1 sekunde in tako dolg 

Ëas je doprinesel k dobri osvetlitvi ozadja, bliskavica je le πe dodatno 

osvetlila kitarista. 

Makro posnetki zahtevajo posebno pozornost, Ëe æelimo, da so lepo 

osvetljeni. Uporabljena makro bliskavica in dodatna, ki je osvetlila cvet 

od zadaj. Brez tega bi bila slika preveË dvodimenzionalna. 



za nas pomembnejπega dogodka in so bolj pomembne osebe na 

sliki, kot ostalo. A z malo truda lahko naredimo πe dobro 

fotografijo, ki bo zanimiva tudi ostalim, ki oseb na sliki ne poznajo. 

Fotografija je risanje s svetlobo in bliskavica nam omogoËa 

dodatne kreativne moænosti. Od lepo osvetljenega do mistiËnega 

ali celo grozeËega obraza, vse to lahko doseæemo z bliskavico. 

Delavnica je namenjena vsem, ki se æelijo spoznati z moænostmi 

in dodatno izkoristiti bliskavico. Spada med najbolj uporabljane 

dodatne fotografske pripomoËke in njeno obvladovanje je korak 

k boljπim fotografskim veπËinam. Na delavnici (Digitalna 

Akademija) se bomo seznanili predvsem z izmenljivimi 

bliskavicami in njihovimi moænostmi za praktiËno uporabo, vse 

moænosti bomo preizkusili tudi v praksi. Aleπ Borlak 

DramatiËna svetloba pripomore k boljπi izraznosti, kar smo izkoristili 

na tem portretu. Narejeno z mini odbojnikom in bliskavico v roki. 

Digitalna Akademija je v mescu juniju 

odprla svoja vrata. V tem obdobju smo 

uvedli æe14 predavanj, teËajev in 

delavnic, kjer smo imeli æe preko 200 

udeleæencev, kljub vmesnemu Ëasu 

poËitnic in dopustov. 

Toda uspeh nas ne bo uspaval. 

Nadaljujemo z osnovnim teËajem 

fotografije, osnovnega programa za 

obdelavo fotografij Picasa2, 

predavanjem o programu PhotoShop 

in s foto delavnico o delu z 

bliskavicami. 

Tudi v gozdu lahko izkoristimo bliskavico, v tem primeru nam zamenjuje 

sonËno svetlobo. Efekt je podoben, pa πe Ëakati nam ni treba na pravo 

sonËno svetlobo! 

Bliskavica ni uporabna le v slabih svetlobnih pogojih, ampak tudi v 

dobrih. Obraz dekleta bi bil zaradi moËne sonËne svetlobe moËno 

podosvetljen, zato smo uporabili bliskavico in ji dosvetlili obraz. 

V kratkem bodo najavljene delavnice, 

fotografiranje æivali, digiskopija ter 

zaËetni teËaj programa PhotoShop. 

Spoznajte novo tehnologijo kot osnove 

fotografije! Kljub digitalni tehniki na 

fotografijo, risanje s svetlobo, nismo 

pozabili. 



Nikon COOLPIX P1/P2 

Nikon je predstavil dve novi kameri, COOLPIX 

P1 in COOLPIX P2. 

Najpomembnejπe lastnosti obeh kamer. Prva 

in v kompaktnih kamerah zanimiva novost je 

brezæiËna LAN podpora (IEEE802.11b/g). 

Z vgrajeno brezæiËno LAN podporo 

(IEEE802.11b/g ) nudita COOLPIX P1 in 

COOLPIX P2 nove moænosti na podroËju 

kompaktnih digitalnih kamer z veliko svobodo 

fotografiranja. Podpora brezæiËnega prenosa 

omogoËa COOLPIX-u P1 in COOLPIX-u P2 

prenos posnetkov iz pomnilniπke kartice na 

izbran raËunalnik na ukaz uporabnika. Obe 

kameri omogoËata prenaπanje vsakega 

posameznega posnetka na raËunalnik takoj 

ko je ta posnet. COOLPIX P1 in COOLPIX P2 

ponujata tudi brezæiËno tiskanje (potreben 

opcijski Wireless Printer Adapter), ki zdruæuje 

prednosti tehnologije breæziËnega prenosa in 

PictBridge direktnega tiskanja za doseganje 

enostavnega tiskanja fotografij brez 

“neudobnih” æic in kablov. 

Nikon nam nudi tudi napredni “scenski” naËin 

fotografiranja. COOLPIX P1 in COOLPIX P2 

zagotavljata uporabnikom boljπi nadzor nad 

konËno kvaliteto posnetka z izborom 

naprednih scenskih naËinov, ki so dodani æe 

poznanim klasiËnim scenskim naËinom. Z 

moænostjo izbire treh razliËnih efektov (Normal, 

Efekt 1, Efekt 2) lahko uporabnik doseæe 

rezultat, ki najbolj ustreza njegovim 

zahtevam. OmogoËen je tudi naËin Prioriteta 

Zaslonke Auto. COOLPIX P1 in COOLPIX P2 

nudita prednost naËina Prioriteta Zaslonke 

Auto, ki omogoËa 10 roËnih nastavitev 

zaslonke v razliki po 1/3EV in dopuπËa 

uporabniku delno doloËanje globinske 

ostrine, medtem ko kamera avtomatsko 

zagotovi optimalno osvetlitev. 

COOLPIX P1 in COOLPIX P2 sta opremljeni z 

vrsto funkcij, ki dajejo uporabnikom moænost 

popravkov posnetkov v sami kameri. Nikonova 

funkcija D-osvetlitev (D-Lighting), ki je na 

voljo v naËinu predvajanja, izboljπa posnetek 

posnet v moËni proti svetlobi ali z nezadostno 

moËjo bliskavice. Potrebno je le izbrati 

posnetek in D-osvetlitev avtomatsko ustvari 

kopijo izbranega posnetka s popravki 

kontrasta toËno tistih delov posnetka, ki to 

potrebujejo. Avtomatsko ostrenje obraza 

(Portrait (Face AF)) prepozna Ëloveπki obraz, 

mu sledi in zagotavlja ostrino, ko je 

portretiranec na tipiËni portretni razdalji. 

Tukaj je πe “odprava rdeËih oËi” v sami kameri 

(In-Camera Red-Eye Fix), ki korigira efekt 

rdeËih oËi, Ëe se ta pojavi zaradi premoËne 

bliskavice, in tako zagotavlja boljπe portrete 

v slabπih svetlobnih pogojih. 

Dobra kakovost posnetkov je s pomoËjo 

obilice pomoænih nastavitev in programskih 



moænosti zagotovljena. 

Poleg velikega nabora funkcij, prinaπata 

COOLPIX P1 in COOLPIX P2 tudi dobro 

kakovost posnetkov. Kameri sta opremljeni s 

CCD tipali velikosti 1/1.8 palca loËljivosti 8.0 

in 5.1 milijonov efektivnih toËk ponujata 

moænost veËjih poveËav. Obe sta opremljeni 

z zmogljivim, kakovostnim 3,5x Zoom-Nikkor 

objektivom, z goriπËno razdaljo 36-126mm 

(35mm ekvivalent). 

Obe kameri sta kompaktni (globina pribl. 

39mm,) in lahki (pribl. 170g), zaradi Ëesar sta 

enostavni za rokovanje in prenaπanje. Obe 

imata novo oblikovan roËaj za zanesljivejπi 

oprijem pri fotografiranju in velik ter svetel 

6,3cm TFT zaslon, ki olajπa kompozicijo in 

predvajanje posnetkov. 

Nudita hiter zagon in zaporedno 

fotografiranje s hitrostjo do 2.5 in 2.3 p/s. Za 

hitrejπe iskanje posnetkov ponujata COOLPIX 

P1 in COOLPIX P2 iskanje z novo Date Search 

funkcijo, ki dopuπËa uporabnikom izbiranje 

posnetkov z izbranim datumom ter prenos teh 

posnetkov. 

V kompletu je priloæena Nikon PictureProject 

programska oprema. Poleg ostalih æe znanih 

lastnosti ponuja zadnja verzija podporo Wi- 

Fi funkcijam, ki so vkljuËene v obe kameri, 

priroËne nastavitvene moænosti in intuitiven 

nadzor nad razliËnimi opcijami brezæiËnega 

prenosa ter ostalih funkcij. Novim 

uporabnikom digitalnih foto kamer omogoËa 

PictureProject enostavno, zabavno in 

uËinkovito prenaπanje, organiziranje, 

oblikovanje in posredovanje posnetkov. 

Nikon je vse bolj prisoten med kompaktnimi 

kamerami. Predvsem pa med najbolj 

inovativnimi, kar se tiËe uporabe programskih 

nastavitev ter brezæiËnega prenosa naπih 

fotografij. 

www.fotodigital.biz 


35

PhotoShop pri tehniËnih slikah 

Kadar omenimo obdelavo bitnih slih v PhotoShop-u, vsi 

pomislimo na obdelavo fotografij z motivi kot so npr. 

osebe, æivali, roæe, gore, nebo, kakπen detajl... Kaj pa 

uporaba PhotoShop-a v ‘tehniËnem’ (abstraktnem) svetu. 

Dandanes so æe dovolj razπirjene multi funkcionalne 

naprave, ki zdruæujejo tiskalnik, skener, kopirno napravo, 

faks... Tako je kopiranje postala domena vsakega doma. 

NaËrt sem poskeniral in mu spremenil barvni prostor. Ker 

pomoæne Ërte niso 100% Cian barve (skener sam ne skenira v 

CMYK) so se pri pretvarjanju iz RGB v CMYK barvni prostor 

izgubile nekatere informacije, delo ne bo tako enostavno. 

V Cian kanalu pa sem moral bolj pobrisati nezaæeleno Cian. 

Ker je Cian kanal vseboval veliko naËrta, ki ga nisem smel 

pobrisati. Tako sem svetle tone toliko posvetliti, da so 

pomoæne Ërte izginile. Tiso, kar je pa ostalo sem πe potemnil, 

da sem pridobil na kontrastu. 

Neenakomerno narisane Ërte s svinËnikom sem popravil z 

ukazom Curves. 



Ni veË potrebno iti v fotokopirnico. 

K meni je priπel kolega in me prosil, Ëe mu lahko skopiram 

en naËrt, ki ga je narisal na star naËin - svinËnik, ravnilo 

in kara papir. Ker rad naredim stvari kvalitetno, sem ga 

kar tako vpraπal, Ëe mu pobriπem karo (Ërte). V tistem 

trenutku me je malo stisnilo, ker nisem imel pojma, kako 

bi lahko ti naredil. ©e huje je pa bilo, ko je rekel: “Da.” 

Celoten naËrt je imel najveË uporabnih informacij prav v Cian 

kanalu. Tako si nisem mogel privoπËiti brisanja celotnega Cian 

kanala, ker bi poleg pomoænih Ërt pobrisal tudi naËrt. Prav tako 

je razlika med pomoænimi Ërtami in s svinËnikom narisanim 

Ërtami majhna. 

Ob koncu uporaba ukaza Levels v vseh kanalih in sem dobil 

to sliko. Ostal je samo naËrt. 

Nato sem πe z Levels Ërte potemnil, jih naredil bolj enakomerno 

Ërne, ter ‘pobrisal’ zelo svetle odtenke. Tako, da sem dobil 

bolj Ërno-beli naËrt, kot pa Ërno-sivo-beli naËrt. 

Na mojo veliko sreËo, je bil ta naËrt narisan na karo papir 

s Cian Ërtami. “Uh, to pa ne bo problem,” sem si mislil. 

Saj Cian je pa osnovna barva v CMYK barvnem prostoru. 

Bom paË spremenil barvni prostor in pobrisal Cyan. Pa 

poglejmo, Ëe sem sploh kaj brisal. 

Boπtjan »adej 

Zato sem raje s pomoËjo ukaza Levels ‘pobrisal’ tonske 

vrednosti v vsakem kanalu. To pomeni, da sem v Rumenem in 

Magenta kanalu vse svetle tone (umazanost papirja) naredil 

bele (bel papir), srednje tone potemnil (tisto, kar je narisano s 

svinËnikom), temne pa spremenil v ‘Ërne’ (svinËnik πe bolj 

potemnil). V Black kanalu je bilo malo informacij, zato si z njim 

nisem mogle veliko pomagati (kar bi si teoretiËno najbolj lahko). 

Kar je ostalo so bile koristne informacije, ki so priπle do izraza, 

ko sem sliko spremenil v Grayscale. 

NaËrt je konËan, zato sem ga natisnil in dal kolegu. Reakcija 

kolega pa je bila: ‘U.’ Pa brez strahu, to je bil ‘U’ prijetnega 

preseneËenja. Kolega je bil zadovoljen z izdelkom, to pa je 

plaËilo zame. 



KonËni izdelek. Temne (veËinoma Ërne) Ërte na beli podlagi. 

Original slika. S svinËnikom narisan naËrt na star ne bel papir s skoraj Cian Ërtami 

veliko karo. P.S.: Da vas πe spomnim, samo skopirat je bilo potrebno... 



Skenirajmo dokumente. 

HP PSC 1610 (All in One) 

Kot pri foto kamerah tudi pri tiskalnikih 

poznamo veË njihovih razredov. In Ëe 

smo v Ëlanku “PhotoShop pri 

tehniËnih slikah” spoznali, da nam 

skener πe kako dobro sluæi, nam zelo 

prav za skeniranje dokumentov pride 

kar pisarnaπki naprava, v kateri imamo 

kopirno napravo, skener in na koncu tudi 

tiskalnik. 

Pisarniπka naprava kot je HP PSC 1610, nam nudi 

vse za kopiranje naπih dokumentov, le te v 

nadaljevanju popravimo s pomoËjo raËunalniπkega 

programa in po æelji z isto napravo popravljene 

dokumente tudi iztisnemo. Obenem pa lahko 

tekstovni del dokumenta enostavno kopiramo. 

“All in One” naprave nam odliËno sluæijo. Skener ima 

loËljivost 1200x4800 toËk, kar nam zagotavlja dobro 

loËljivost za manjπe Ërke kot tanke linije. Gonilnik nam 

omogoËa, da skeniramo direktno preko programa 

PhotoShop. 

Kopiramo v enaki loËljivosti, le da se nam 

v tem primeru slika tudi takoj iztiska. 

Seveda v barvah. Za iztis nam HP PSC 1610 

nudi kapljiËno tehnologijo. 

Naprava nam nudi takojπnje tiskanje slik 

iz pomnilnih kartic naπih foto digitalnih 

kamer. Ker so navodila kako izbiramo 

fotografije, kako tiskamo ali upravljamo 

skener v slovenπËini je delo z napravo zelo 

enostavno. M.I. 

HP je πe vedno vodilno podjetje pri tiskalnikih za poslovne namene 

HP ima zelo πiroko paleto tiskalnikov tako za domaËo uporabo, kot za manjπe ali veËje pisarne. HP 

tiskalniki za poslovne namene kot LaserJet, OfficeJet, PSC in PhotoSmart veËfunkcijske naprave, 

imajo πe vedno vodilno mesto med napravami za poslovno uporabo. 

HP nudi tudi povsem svojo tehnologijo tonerjev za laserske tiskalnike, (ColorSphere), kot barvne 

kartuπe za kapljiËne tiskalnike (HP Vivera). Obenem pa so vodilni v zelo razπirjeni ponudbi razliËnih 

papirjev za iztis dokumentov kot barvnih fotografij. 

HP se zaveda, da ima v zadnjem Ëasu barvni tisk tudi za poslovne namene kljuËno vlogo. 

Predstavitvene bruπure, tiskane prezentacije in manjπe koliËine reklamnih letakov so æe povsem v 

domeni barvnega tiska. HP pa nam z inovacijami in produkti nudi za poslovni namen πiroko paleto 

naprav kot potroπnega materiala. 

FOTOPLUS - izdelava digitalnih fotografij 

V podjetju Comshop Comshop Comshop d.o.o. d.o.o. smo v æe vrsto let vodilni proizvajalec tovrstne - omogoËa zapis originalnih slik na CD- Za dodatne informacije, æelje in 

septembru 2005 priËeli s træenjem opreme, zagotavljamo prvorazredno R(W) medije brez uporabe dodatnih predloge se prosim obrnite na spodnja 

storitve razvijanja digitalnih fotografij. storitev in s tem zadovoljstvo naπih programov 

naslova: 

Comshop Comshop d.o.o. d.o.o. 

d.o.o. je, z verigo 11-ih uporabnikov. Izdelavo fotografij nad- - omogoËa predogled slike na ekranu in 

maloprodajnih trgovin, najveËji zorujejo strokovno usposobljeni doloËanje izreza 

Mladen RacanoviË 

specializirani prodajalec raËunalniπke fotografi, ki pregledajo vsako izdelano - vsebuje funkcijo odpravljanja rdeËih Direktor 

opreme v Sloveniji. Z jasno postav- fotografijo, saj je naπe osnovno vodilo oËi 

Træaπka cesta 21 

ljenimi cilji in jasno zarisano potjo kvaliteta. 

- omogoËa korekcijo fotografij 

2000 Maribor 

njihovega uresniËevanja, ima podjetje Za elektronsko poπiljanje fotografij v - se avtomatsko posodablja iz spleta Telefon: 02-3003-660 

postavljene trdne temelje nadaljnjega razvijanje uporabljamo programski - ima veËjeziËni uporabniπki vmesnik Email: mladen.racanovic@comtron.si 

razvoja. S celovito ponudbo strojne in paket ePhotoLab, ki je trenutno najbolj 

programske opreme, kakovostjo naπih dovrπeno programsko orodje na tem Razvejana mreæa maloprodajnih trgovin Denis LoniË 

storitev ter podporo uporabnikom vam podroËju. Vsebuje napredne funkcije, ki naπim uporabnikom prinaπa πe dodatno Produktni vodja 

æelimo potrditi, da smo podjetje predstavljajo veliko prednost pred ugodnost. Fotografije lahko prevzamejo Ferrarska cesta 10 

vredno vaπega zaupanja. 

ostalimi konkurenËnimi programi: v vseh veËjih mestih v Sloveniji, in s tem 6000 Koper 

Pri razvijanju fotografij zato uporab- - omogoËa poπiljanje slik v razliËnih prihranijo, saj jim v takem primeru Telefon: 02-3003-652 

ljamo najnovejπo digitalno tehnologijo formatih (GIF, TIF, Jpeg, Bitmap, odpadejo stroπki dostavljanja izdelanih Email: denis.lonic@comtron.si 

in originalne potroπne materiale. V PhotoShop, Png, Kodak Photo-CD, fotografij. 

www.fotoplus.si 

sodelovanju s podjetjem FujiFilm, ki je PCX, TGA, RLE, DIB, JFIF) 

PR informacija 


37

Canon Akademija vse uspeπnejπa 

Po odliËnem zagonskem uspehu lani jeseni Canon Akademija 

sedaj vse uspeπneje pouËuje tudi v svojem tretjem semestru. 

ZaËelo se je najprej z izobraæevanjem na podroËju videa, letos 

na pomlad so akcijo Canon Akademije dopolnili πe s 

pouËevanjem na podroËju digitalne fotografije, v jesenskem 

Ljubljansko podjetje RAP-ing sodi med vodilne ponudnike za TV produkcijo in 

oddajanje. Ob zastopstvu za Sonyjev profesionalni “Broadcast” oddelek imajo 

v svoji ponudbi tudi vrsto druge opreme, programov in reπitev. Tako so pred 

dnevi v Cankarjevem domu predstavili tudi ANYCAST sistem, ki omogoËa 

neposredno montaæo med 4 razliËnimi viri posnetkov v konËni posnetek, ki ga 

lahko uporabimo ali za oddajanje s terena, za prenos video vsebin v internet ali 

za kakπne zahtevne video prezentacije, kjer rabimo na terenu uËinkovit meπalni 

pult z moænostmi prikljuËkov raznovrstnih virov in dovolj enostavnim in hitrim 

naËinom upravljanja. 

Sonyjev ANYCAST je namenjen manjπim televizijam, oddajanju s terena (saj je 

vse zdruæeno v priroËnem kovËku), omogoËa pa tudi integracijo v sistem 

“SCALA” ter pripravo in obdelavo HDV vsebin. Hkrati so slovenski javnosti in 

trgu predstavili tudi Canopusov sistem za obdelavo DV in HDV videa EDIUS NX 

ter novinca na naπem trgu: HDV kamero sony HDR-A1E iz japonskega 

profesionalnega oddelka. Minijaturno kamero vrhunskih zmogljivosti smo imeli 

moænost prvi v Sloveniji do obisti preizkusiti, podroben zapis pa si lahko 

preberete v loËenem Ëlanku in na internetnem portalu. (VJ) 

obdobju pa poteka - Ëe to lahko tako reËemo - vpis æe v tretji 

semester! 

Kot je to mnogim æe dobro znano si pravico do brezplaËnega 

πolanje na podroËju videa in fotografije pridobijo vsi, ki v 

Sloveniji kupijo kakrπno koli video kamero znamke Canon (ali 

foto aparat EOS), s tem pa dobijo pravico in moænost pristopiti 

k izobraæevanju iz osnov snemanja, obdelave videa in izdelave 

ustreznega konËnega produkta, najsi bo to zapis na video CD, 

na DVD ali izdelava ustreznega video filmËka, za poπiljanje po 

medmreæju. Izobraæevanje poteka v posebni raËunalniπki 

uËilnici na sedeæu zastopnika Canon Adria na Dunajski 128a v 

Ljubljani, kupci kamere te znamke pa na predavanju 

prevzamejo tudi ustrezno raËunalniπko PCI-firewire 1394 

kartico, ki jim omogoËa zajem videa iz kamere v raËunalnik, 

zelo praktiËen in dovolj zmogljiv program za obdelavo video 

posnetkov Pinnacle Studio 9 OEM ter seveda ustrezno 

RAP-ing predstavil Sonyjev 

ANYCAST sistem 

V Cankarjevem domu smo videli predstavitev profesionalnih TV reπitev, med njimi predvsem Sonyjevega ANYCAST-a in Canopusovega Ediusa. 

Canon prevzel pobudo v HDV taboru 

Dosedaj smo na podroËju ponudbe HDV kamer beleæili 

spremembe s polæevo hitrostjo: nekaj Sonyjevih kamer, 

kakπna JVC-jeva kamera, na Sharpove πe vedno Ëakamo, a se 

je tudi Canon odloËil poËakati, da tehnologija dozori - nato 

pa pokazati svojo vrhunsko reπitev. Tako so pred tedni 

predstavili naslednika slovite kamere XL1 in XL2, ki pa nosi 

oznako XL-H1 in predstavlja prvi Canon model kamere z 

zapisom v visoki resoluciji formata HDV. Canon je enostavno 

uporabil preizkuπeno ohiπje dosedaj uveljavljene kamere XL2, 

a so v notrajnosti popolnoma na novo zasnovali mehaniko in 

elektroniko, jo prilagodili zahtevam nove tehnologije in nov 



izobraæevanje o vsem tem. Izredno zanimanje in uspeh 

dosedanjih πolanj tako na podroËju videa kot na podroËju 

digitalne fotografije so vzpodbudile organizatorja, da bo serijo 

predavanj ponovil tudi v jesenskem delu, akcija pa bo trajala 

vse do novega leta. Tako je priπla Canonova video akademija 

æe v tretji semester, medtem ko so za vse kupce digitalnih SLR 

fotoapratov razpisali drugi semester. 

Velko JukiË 

Samsung PRO 815 

VeËer pred oddajo revije v tisk, je konËno pri nas æe ta 

izredno zanimiva kamera. Zato boste o njej lahko veË 

prebrali πele v naslednji πtevilki revije, oziroma æe v 

novembru na spletni strani e-fotografija.com. 

A o kameri se æe ve nekaj detajlov. Kamera je v veliko 

tehniËnih stvareh povsem drugaËna od tekmecev. Model 

se imenuje Pro815 in je edina kompaktna kamera na 

svetu, ki se ponaπa s kar 15-kratnim optiËnim zoomom. 

Izjemen je razpon goriπËnice, saj so sedaj prviË uspeli 

zdruæiti tako πiroki kot (28mm), kot tudi tele obmoËje 

(420mm) v eno kamero. Do sedaj je bil πiroki kot 28mm 

moæen pri hibridnih kamerah z optiËnim zoomom 7 do 8kratnim. 

Zaradi æe omenjenega 15-kratnega optiËnega 

zoom-a pa so pri Samsung Camera morali dodati v 

objektiv πe nekaj dodatnih leË in sicer po πtiri leËe (lowdispersion), 

katere so namenjene prepreËevanju kromatske 

aberacije objektiva v πirokem in tele podroËju, ter 

dve asferiËni leËi, kateri popravljata sferiËno aberacijo in 

barvne nepravilnosti v celotnom obmoËju zoom-a. CCD 

tipalo velikosti 2/3 palca premore resolucijo osmih 

milijonov toËk. Izjemni algoritmi procesiranja podatkov 

naj bi dali izjemno sliko tudi pri obËutljivosti 800ISO, kar 

je tudi zgornja meja obËutljivosti v kameri Pro815. Zamik 

na sproæilcu je zmanjπan na samo 0.05 sekunde, kar 

pomeni, da ko je motiv æe izostren do posnetka kamera 

potrebuje samo prej omenjeno koliËino Ëasa. M.I. 

vrhunski produkt je tu. Zapis v kameri XL-H1 je v formatu 

1920x1080 toËk s frekvenco 25 slik na sekundo, omogoËa tudi 

zapis v polnem formatu (ali v TV prepletenem “interlaced” 

zapisu) ali DV zapisu standardne definicije na standardno mini 

DV kaseto. Za zapis tako kot dosedaj skrbijo tri CCD tipala, 

XL-H1 pa ima pod svojim Ërno barvanim pokrovom tudi kopico 

uporabnih nastavitev in moænosti uporabe. Za HDV zapis so 

pri Canonu tudi v celoti prenovili optiko dobro znanega 20x 

zuma, ki zmore sedaj πe boljπo ostrino in odslikavo barvnega 

kontrasta. Ob tem omogoËa XL-H1 tudi vrsto filmskih 

nastavitev (za prenos zapisa na film), kakor tudi eksport 

nekomprimiranega HD zapisa (npr. na zunanjo spominsko 

enoto) ter nadzor iz studia. Test in zapis sledita takoj, ko se 

XL-H1 pojavi na slovenskem trgu. (VJ) 






www.canon.si 

UJEMI. NATISNI. UÆIVAJ. 

Z enim pritiskom do fotografij kvalitete foto studia. 

Z digitalnimi fotoaparati in kamkorderji CANON. 

TISKAJ KJERKOLI.

Revija e-Fotografija Oktober - November 2005 Å¡t.2

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Revija e-Fotografija Oktober - November 2005 Å¡t.2

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?