Ugotovitve projekta po prvem letu, načrtu in ideje za nadaljevanje

zrss.si

Ugotovitve projekta po prvem letu, načrtu in ideje za nadaljevanje

Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja

UGOTOVITVE PROJEKTA PO PRVEM LETU,

NAČRTI IN IDEJE ZA NADALJEVANJE

Regijski posvet za vzgojitelje in ravnatelje vrtcev,

učitelje in ravnatelje osnovnih šol in šolskih projektnih timov šol vključenih v projekt

Alica Prinčič Röhler

(gradivo prirejeno po dr. Fani Nolimal, vodja projekta)

Koper, 19. november 2012

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.


Namen posveta

• Namen posveta je predstaviti

– dosedanje izkušnje v projektu in cilje njegovega

nadaljevanja

– bralne učne strategije pri razvoju pismenosti (dr. Sonja

Pečjak)

– primer šole in njeno pot pri vstopu v projekt Bralne

pismenosti (OŠ Dobravlje, Helena Ferjančič in Bogdan Bone)

– učinkovite pristope, strategije in metode za doseganje višjih

ravni bralne pismenost - DELAVNICE

– primeri učnih praks – TEMATSKE SKUPINE


Kako opredeljujemo bralno pismenost

BP je tisti, ki ima razvito zmožnost:

– samostojnega pridobivanja informacij,

– njihovega povezovanja in interpretiranja,

– ustvarjanja celostne pomenske predstave, razlage

pojavov in dogodkov na osnovi pridobljenih informacij,

– razmišljanja in vrednotenja informacij ter razvijanja

argumentov za takšno ali drugačno delovanje na osnovi

pridobljenih informacij,

– znajdenja v novih situacijah, kritičnega primerjanja,

sklepanja itn.

(PISA in PIRLS)

(Načrt projekta BP 2011)


Kako razvijati bralno pismenost

pri učencih

Kakšen naj bo pouk


S celostnim poukom branja (CPB), kar pomeni, da …

• moramo pouk branja obravnavati v povezavi z aktivnostmi iz

resničnega življenja,

• moramo pouk branja obravnavati celostno v povezavi z

drugimi komunikacijskimi dejavnostmi (poslušanjem,

govorjenjem, pisanjem),

• mora pouk branja spodbujati učence k branju vseh vrst

besedil (umetnostnih in neumetnostnih, učbeniških idr.,

elektronskih …) (Pečjak 1999, str. 57.)


Operativni cilji celostnega

bralnega pouka (CPB)

Zagotoviti/spodbuditi/razviti …:

1. pozitivna stališča/odnos do

branja

(OBČUTKI ob branju)

2. metakognitivni bralni proces

(KONTROLA procesa

razumevanja)

Operativni cilji šol v projektu

dvigniti MOTIVACIJO/INTERES za branje

razviti REFLEKSIJO, METAKOGNITIVNE PROCESE

in SAMOODGOVORNOST

uvajati BRALNE UČNE STRATEGIJE (BUS)

3. razumevanje prebrane vsebine

(KOGNITIVNI procesi)

izboljšati BRANJE Z RAZUMEVANJEM

uvajati BRALNE UČNE STRATEGIJE (BUS)


Evidentirane pozitivne (+) spremembe

• Večja ozaveščenost, pozornost,

odgovornost učit. za razvoj BP

• Nova kakovost pouka, nove metode, BUS


• Večji poudarek na razvoju

porajajoče se pismenosti, opismenjevanju,

usvajanju tehnike branja, branja z

razumevanjem, motivaciji

• Oživelo je timsko delo

• Boljše znanje, ocene in izražanje, boljši

rezultati pri NPZ

• Pozitiven odnos staršev do projekta in BP


Evidentirane slabosti, težave … (-)

pomanjkanje strokovnih gradiv

pomanjkanje znanja

– neučinkovito delo z učenci iz

nespodbudnih okolij, metakognicija …

• preobsežni operativni načrti šol

• odpor sodelavcev

pomisleki nekaterih staršev

• učenci niso vajeni aktivne vloge

• merila za verodostojno in

objektivno merjenje rezultatov


Iskanje izboljšal pouka

• Posebno skrb namenjamo:

postaviti realno visoka pričakovanja in kazati predanost

uspehom učencev;

– ugotoviti, kaj učenci že vedo – graditi na njihovem

predznanju in izkušnjah z določanjem jasnih ter primernih

učnih ciljev;

zagotavljati prijetne in izzivov polne učne izkušnje;

– obravnavati učence kot dejavne partnerje v celotnem učnem

procesu;

– ozavestiti, da so BUS sredstvo samostojnega učenja;

– sistematično negovati kritično in ustvarjalno mišljenje,

– spodbuditi razvoj učnih veščin in osebnostnih lastnosti,

medvrstniško učenje …

(Hopkins 2007; izhodišča projekta BP.)


Načrti za naprej


Kaj nas čaka v prihodnjem šolskem letu

• Vzdrževati obstoječo raven motiviranosti za delo

• Širjenje projekta v kolektivih

• Razvoj metakognitivnih procesov

• Podpora učencem iz nespodbudnih okolij

• Vzpostavitev ustreznih vzvodov spremljanja, vmesne

in končne evalvacije


ʺOdličnosti v izobraževanju ni mogoče

doseči s tekmovanjem, temveč s

sodelovanjem in z zagotavljanjem

‚enakih‘ izobraževalnih možnosti za

vse, ne zgolj za izbrance.ʺ

(Partanen 2011)


Hvala za vašo pozornost!


Potek posveta

14.00–14.25 Ugotovitve po prvem letu uvajanja projekta,

načrti in cilji za nadaljevanje

Alica Prinčič Röhler

14.25–15.10 Zakaj in katere bralne strategije uporabljati

pri razvoju pismenosti

dr. Sonja Pečjak

15.10–15.30 Kako smo vstopili v projekt Bralne

pismenosti

16.00–17.30 Delavnice

Bogdan Bone in Helena

Ferjančič

17.45–19.00 Tematske skupine

19.00 Zaključek posveta


Delavnice: 16.00 – 17.30

Zap.

Naslov delavnice

št.

1. Učinkovito uvajanje učencev v svet branja s

formativnim spremljanjem

2. Pomen vključevanja različnih besedil in

razumevanja prebranega za reševanje

matematičnih problemov na razredni stopnji

Izvajalec

Sandra Mršnik, ZRSŠ in

mag. Leonida Novak, ZRSŠ

Vesna Vršič, ZRSŠ

3. Kaj in kako beremo pri naravoslovju mag. Mariza Škvarč, ZRSŠ in

mag. Andreja Bačnik, ZRSŠ

4. S sodelovalnim učenjem in kompleksnimi

bralnimi učnimi strategijami do boljšega

razumevanja

mag. Milena Kerndl, ZRSŠ


Zap.

št.

Tematske skupine

Moderator: Alica Prinčič Röhler

Naslov teme

Izvajalec

1. Uporaba VŽN in Paukove strategije pri

naravoslovju in tehniki v 5. razredu

Tamara Bibalo, OŠ Koper

2. Spodbujanje motivacije za branje in

medpredmetno povezovanje

Zorica Matovič, OŠ Cirila

Kosmača Piran

3. Uporaba bralne strategije VŽN v 1.

vzgojno izobraževalnem obdobju

Mirela Flego, OŠ Sečovlje


Tematske skupine

Moderator: Andreja Duhovnik Antoni

Zap.

št.

Naslov teme

Izvajalec

1. Vključevanje Paukove bralne strategije

v pouk naravoslovja v 4. razredu

Nadja Pahor, OŠ Šempeter

pri Gorici

2. Učinkovite aktivnosti za izboljšanje

bralne pismenosti (s poudarkom na

dvigu bralne motivacije)

Jana Špilar, OŠ Pivka

3. Domišljijska raba jezika in igra vlog pri

spodbujanju zgodnje pismenosti v vrtcu

Bojana Rudl, Vrtec pri OŠ

Sečovlje


Zap.

št.

Tematske skupine

Moderator: Mira Hedžet Krkač

Naslov teme

Izvajalec

1. Čarovnica Vilma (spodbujanje branja in

pisanja učencev)

Milva Vukovič, OŠ Cirila

Kosmača Piran

2. Izvajanje bralne značke na predmetni

stopnji

Valentina Parovel, OŠ Sečovlje

3. Spodbujanje branja z razumevanjem in

bogatenje besedišča učencev z migrantskim

ozadjem

Lucija Škvarča, OŠ Pivka


LITERATURA:

• Hopkins, D. (2007). Vsaka šola, odlična šola: razumeti možnosti sistemskega vodenja.

Ljubljana: Državni izpitni center.

More magazines by this user
Similar magazines