You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Mitgarjev rovt, v ozadju Vrbanova špica, Cmir In zahodni del Triglavske stene<br />
Foto Dušan Lasič<br />
Nemirna slutnja, ki me je z zadnjega izleta na Mojstrovko še ponoči gnala na prvi<br />
jutranji vlak, me ni varala. Doma me je že čakal vpoklic. Vojne še ni bilo a ie visela<br />
v zraku. Moral sem v Šibenik, v Vodice.<br />
Mnogokrat sem že prevozil to čudovito progo čez Gorski kotar in Liko. Vedno sem<br />
občudoval tamkajšnji rastlinski svet, ki se upira in neugnano bojuje, končno pa tudi<br />
zmaguje tisto najbolj prekleto kamenino — kraški apnenec — tistega skoporitnika in<br />
samogoltneza, ki ne privošči živemu bitju ne kapljice vode ne krpice zemlje ne qroba<br />
mrtvemu junaku. Kako samopožrtvovalno kraška rastlina grize in koplje razqanja in<br />
končno prekrije tega skopuha, ki je kriv revščine in zaostalosti vse zahodne Jugoslavije'<br />
In prav te zmagovite lepotice, smreke, prav tega našega edinega zaveznika in dobrotnika<br />
na Krasu, gozd, tako neusmiljeno uničujemo. Ko sem gledal skladovnice mrtvih<br />
junakov ob progi, sem se vedno sramoval naše nehvaležnosti in samogoltnosti še<br />
najbolj pa me je zabo ela misel, koliko teh naših dobrotnikov mora umreti, da bi naše<br />
časopisje polnili s tolikokrat popolnoma nekoristno čvekarijo ali tiskali najbolj plitvo<br />
plažo, s čimer naredimo celo dvojno škodo.<br />
Tudi danes, ko začenjam svojo prvo »jugoslovansko transverzalo« (naj mi bo dovoljen<br />
ta izraz), za katero ne vem, kam me bo popeljala, me poskuša priroda v prvi pomladi<br />
razvedriti in vliti zaupanja. Skoz okno se vrsti diapozitiv za diapozitivom- gozdne jase<br />
s svežo mlado travo, kakšen teloh ali trobentica, pa zasneženi daljni vrhovi Kapele<br />
in Velebita; kako rad bi vas vsrkal v svojo zaskrbljeno dušo. Še včeraj smo po dolqo<br />
zadrzevam jezi brezskrbno odprli jezove svojega gneva, danes pa je padla name mora<br />
vse odgovornosti in pričakovanje udarca tistega paranoika, ki so ga bolj vodile strasti<br />
sovrastvo in maščevanje kot pa politični motivi. Ali nam boste lahko tudi v tej naši<br />
novi stiski kaj pomagali, vi čokati prijatelji iz najtršega lesa, kljub stiskaški zemlji<br />
tako globoko zakoreninjeni, in vi, iz najtršega mesa in najmehkejše duše narejeni<br />
liski možje Ali se bo spet ponovila zgodovina Vojne krajine, ko ste nas graničarji<br />
pregnani od enako krutih zavojevalcev, branili pred njimi, ali se boste znova bojevali<br />
proti novim Turkom<br />
Mračnih misli sem sedel v temačni jedilnici hotela Krka v Šibeniku. Zatemnitev Ob<br />
steni nekaj sveč skopo osvetljuje petnajst, dvajset mornarjev, ki se ob dolqi mizi<br />
tiho pogovarjajo. So z ladij »Prestolonaslednik Petar« in »Jugoslavija«, ki sta danes<br />
potonili, ko sta naleteli na naše lastne mine. Nesreča, sabotaža Verjetno malomarnost,<br />
na vsak način pa znamenja zle sreče, slab omen. Dobrih štirinajst dni kasneje<br />
sem iz neposredne bližine opazoval eksplozijo rušilca »Zagreb«, ki ga je pognal v zrak<br />
slavni Masera, ne iz obupa, marveč iz protesta proti sramotnemu obnašanju naše