decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

uszs.gov.si

decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ

REPUBLIKE SLOVENIJE

SLOVENCI.SI december 2011

Vesel božič in

srečno novo leto 2012!

Dvojec na Uradu

Slovenija danes, Slovenci.si, Leto 1, Ševilka 9

Za Žekšem

in Jesihom je

uspešen mandat

Ljubljanski nadškof dr. Anton Stres

Volitve so naša

dolžnost, ne izbira

Edi Kraus, Julon

Tudi v poslu

zaveden Slovenec

Učitelji slovenščine v Nemčiji

Vez z domovino


Združenje

Slovenska izseljenska matica

letos praznuje

60 let

V soboto,

delovanja

3. decembra 2011, ob 11. uri,

bomo v prostorih Združenja na

Cankarjevi 1/II v Ljubljani s slovesno

proslavo in kulturnim programom

praznovali častitljivo obletnico.

Vljudno vabljeni!

Predsednik Združenja Slovenska izseljenska matica

Sergij Pelhan

Častni pokrovitelj proslave je

predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.

Pokrovitelji:

DELO, časopisno in založniško podjetje, d. d., Ljubljana,

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu,

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti


PRVA STRAN

VSEBINA

Panorama

4 Kako voliti

4 Essen: Svetlobni tedni

V žarišču

5 Za Žekšem in Jesihom je uspešen mandat

Veliki intervju

8 Slovenstvo se ohranja tam, kjer je dejavnost cerkve močna

Poslovne strani

10 Edi Kraus, direktor Julona: Tudi v poslu zaveden Slovenec

11 V SiPark po zabavo!

12 Slovensko-madžarski poslovni forum

Kultura

13 Umetnost kot navdih za delo

14 Letošnji zmagovalec je skupina Pushluschtae

16 Po Londonu v Eindhoven

17 Sosedsko gostoljubje

18 Pol stoletja sodelovanja tudi za Slovence na Madžarskem

Knjižna polica

20 Knjiga kot hranitelj narečij in kulture

20 Oživljena antična podoba slovenske dežele

Izobraževanje in znanost

23 Sašo Jezernik: Mladi naj se vrnejo domov

24 Jezik – vez z domovino

Med nami

26 Slovenska pesem tam daleč…

27 Dr. Jožetu Berniku v slovo

28 Dijaki obiskujejo Slovenijo

29 Argentinski utrinki – 1. del

Zamejski dnevnik

30 Umrl je književnik Janko Messner

31 Lipa ob 20-letnici samostojne Slovenije

32 Podobe z meje – 10 let likovne kolonije v Monoštru

33 Učencev nikoli ni bilo premalo

34 Zmagovita Ona na Barkovljanki

Doživimo Slovenijo

36 Slovenija - dežela smučanja

Šport

41 Prvi roker na slovenski nogometni klopi

42 Mož mirnih živcev meri visoko

5

10

14

24

27

34

8

13

17

26

31

36

Slovenija danes

Slovenci.si

Izdajatelj: Domus, založba in trgovina d.o.o.

Uredništvo

Trg MDB 12

1000 Ljubljana

Slovenija

Tel: +386 (0)1 520 50 84

E-pošta: slovenija.danes@sloveniatimes.net

Spletna stran: www.slovenci.si

Vodja projekta

Marko Stijepić

marko.stijepic@sloveniatimes.com

Glavna in odgovorna urednica

Blanka Markovič Kocen

blanka@slovenija-danes.com

Lektura

Blanka Markovič Kocen

Oblikovanje in prelom

Maja Kaplan

maja@sloveniatimes.net

Slovenija danes izhaja vsak mesec

Posamični naročniki plačajo samo stroške pošiljanja

Naklada: 3000 izvodov

Tisk: Littera picta, Medvode, Slovenija

Medij Slovenija danes je vpisan v razvid medijev pri

Ministrstvu RS za kulturo pod zaporedno številko: 1603.

ISSN 2232-3473

Revijo financira Urad Vlade Republike Slovenije za

Slovence v zamejstvu in po svetu

REPUBLIKA SLOVENIJA

apple URAD VLADE RS ZA SLOVENCE

V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

42

3


PANORAMA

Predčasne volitve v Sloveniji

Kako voliti

4. decembra bodo v Sloveniji

potekale predčasne volitve v državni

zbor, v nadaljevanju pa ponujamo

nekaj ključnih volilnih navodil za

naše rojake v zamejstvu in po svetu.

V tednu med 24. in 28. oktobrom

2011 je potekalo pakiranje posebnih

volilnih imenikov za razgrnitev in

pošiljanje le-teh na vsa diplomatsko

konzularna predstavništva RS

z namenom ureditve vpisov v

volilni imenik. Vsak volivec ima

pravico pregledati vpise v volilnem imeniku in opozoriti na napake ali

pomanjkljivosti. Tako kot doslej bodo izseljenci (slovenski državljani s

stalnim prebivališčem v tujini) na naslove stalnega prebivališča prejeli

obvestilo o razpisanih predčasnih volitvah v državni zbor in načinih

uresničevanja volilne pravice. Izseljenci lahko uresničujejo volilno pravico

na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS v državi, kjer so vpisani

v posebni volilni imenik, po pošti ali pa v Republiki Sloveniji, kjer bodo

odprta posebna volišča (OMNIA), namenjena izseljencem. Tisti izseljenci,

ki želijo glasovati na volišču OMNIA, morajo svojo namero sporočiti okrajni

volilni komisiji oziroma upravni enoti najkasneje do 30. novembra 2011.

Zdomci (državljani z začasnim prebivališčem v tujini) lahko uresničujejo

volilno pravico na enem izmed diplomatsko konzularnih predstavništev

RS z odprtim voliščem, po pošti ali na svojem volišču v Republiki Sloveniji.

Zdomci, ki želijo voliti na diplomatsko konzularnem predstavništvu ali po

pošti, morajo svojo namero pravočasno, do 3. novembra 2011, sporočiti

Državni volilni komisiji na naslov DVK, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana,

po faksu št. 00386 43 31 269 ali pa podpisan in skeniran zahtevek

posredujejo na elektronski naslov rvk@gov.si.

Informacije o načinih glasovanja in potrjevanju obrazcev podpore ter

potrebni obrazci so dosegljivi na spletni strani Državne volilne komisije

(www.dvk.gov.si). (B. M. K.)

Essen

Svetlobni tedni

Essen, mesto v

nemškem Porurju, je

bilo pred letom dni

Evropska prestolnica

kulture. S tem

naslovom se bo

naslednje leto ponosno

predstavljal Maribor.

In ravno to je bil glavni

vzrok, da se je Slovenija

kot gostujoča država

predstavila na 62. »Essener Lichtwochen«. Festival, začel se je 30.

oktobra in bo trajal do 7. januarja, je zelo odmeven dogodek, ki si ga

ogleda več kot 5 milijonov ljudi. Za povabljeno državo pa je to izjemna

čast.

Za Slovenijo je bila to enkratna priložnost, da se predstavi v tem

delu Nemčije. Na približno 20 stojnicah slovenskih vasi so mimoidoči

poskušali sladke in slane dobrote in vina, morda dobili idejo za

naslednje počitnice in sploh kaj izvedeli o državi, za katero so običajno

že slišali, kaj več o njej pa ne znajo povedati. Takšni so bili odgovori

naključnih obiskovalcev festivala, ko je nanesla beseda na Slovenijo.

Zvečer, ko se je stemnilo, pa je minister za kulturo (in za Slovence v

zamejstvu in po svetu) dr. Boštjan Žekš skupaj z nadžupanom Essna

na glavnem mestnem trgu slovesno pritisnil na gumb in po mestu so

zažareli svetleči napisi Slovenija in Maribor ter svetlobni motivi, kot so

Bled, Ljubljana,

Triglav, lipicanci,

trta … Vrhunec

prireditve je bil

ognjemet ob

zvokih slovenske

glasbe. (J. L. A.)

Foto: Peter Wieler

Foto: Peter Wieler

Berlin

Martin na Martinovo in

martinovanje v Berlinu

Na dan, ko goduje Sveti Martin,

je Berlin obiskal njegov slovenski

soimenjak. Ne sicer sveti, čeprav

za mnoge idol, je Martin Strel

na slovenskem veleposlaništvu

marsikateremu, tudi nemškemu

obiskovalcu, stisnil roko in z

veseljem odgovarjal na vprašanja

o njegovih podvigih. Mož, ki

je preplaval Donavo, Rumeno

reko, Missisippi, Amazonko …,

da bi opozoril na nesmiselno

uničevanje, onesnaževanje in tudi

izgubljanje narave, že štiri leta živi

v Arizoni. Amerika je postala njegov novi dom, kjer pa tudi ne miruje in si z

nezmanjšano močjo in voljo prizadeva za lepši svet.

Vodja slovenske katoliške misije Izidor Pečovnik Dori pa je pripravil pravo

martinovanje. Kot se za slovenski običaj spodobi, so številno družbo v

veselo vzdušje popeljali zvoki harmonike orkestra harmonikarjev Melodija

iz Mengša. Ob tej priložnosti je veleposlanik RS Mitja Drobnič slovenski

nogometni ekipi SKV Berlin izročil pokal za osvojeno prvo mesto v

letošnjem že 4. svetovnem turnirju Slovencev po svetu. In ko je bil krst

prvega vina iz potomke najstarejše trte na svetu, ki raste tudi v Berlinu,

opravljen, se je veselo vzdušje in prijetno druženje le še stopnjevalo. Zvoke

harmonike pa je zamenjal kvintet Dori. (J. L. A.)

Koroška

Edina zmagovalka na

volitvah je SJK

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) je na novembrskih

volitvah v zbor svetnikov kmetijske zbornice prvič v zgodovini osvojila

tri mandate. Kmečka zveza (Bauernbund) ljudske stranke je ubranila

absolutno večino. Poleg zborničnih svetnikov Štefana Domeja in Franca

Jožefa Smrtnika bo za SJK v kmetijski zbornici odslej tudi Marinka

Mader – Tschertou iz Slovenjega Plajberga. Skupnost južnokoroških

kmetic in kmetov je izboljšala rezultat v vseh okrajih, kot njene prave

trdnjave pa so se izkazale občine Globasnica s 70-odstotno podporo,

Sele z 69,3 odstotka glasov in Železna Kapla, kjer je Skupnost podprlo

60,3 odstotka volilnih upravičencev. Čeprav bo Kmečka zveza tudi v

novem mandatu imela absolutno večino, bo SJK v koroškem kmečkem

parlamentu imela več možnosti sooblikovanja in soodločanja, s tremi

mandati in statusom poslanskega kluba pa tudi pravico zastopanosti v

vseh odborih in pododborih kmetijske zbornice. (ORF in B. M. K.)

4


V ŽARIŠČU

Pogovor z ministrom in državnim sekretarjem na Uradu RS za Slovence v

zamejstvu in po svetu

Za Žekšem in Jesihom

je uspešen mandat

Položaj Slovencev v zamejstvu se je v tem mandatu občutno

izboljšal. Največja dosežka: delna rešitev vprašanja dvojezičnih

topografskih napisov na južnem Koroškem in nevtralnost urada

kljub razburkanem notranjepolitičnem dogajanju.

Blanka Markovič Kocen

Dr. Boštjan Žekš, minister,

in dr. Boris Jesih,

državni sekretar na Uradu

Vlade RS za Slovence

v zamejstvu in po svetu, se po

predčasnih volitvah morda poslavljata

s svojih položajev, delo urada

v triletnem mandatu pa ocenjujeta

kot uspešno. »Naredili smo tisto,

kar smo si zastavili, na nekaterih

področjih, denimo, kar zadeva slovenske

znanstvenike po svetu, pa še

več,« pravi minister in dodaja, da so

v zadnjem času začeli ustvarjati tudi

sezname umetnikov in kulturnikov.

Nekoliko slabše občutke ima glede

načrtov, ki jih niso uspeli dokončati

in jih bodo prepustili naslednikom.

»Izpolnitev vseh zadanih ciljev nas

navdaja z velikim zadovoljstvom,«

poudarja državni sekretar.

Dr. Žekš bi še lahko

delal v politiki

Dosedanji minister za Slovence

v zamejstvu in po svetu, ki je bil

kot politik vseskozi deležen velikih

simpatij, ima sicer raje akademsko

kot politično sfero, vprašanje pa

je, pravi, kaj je še sposoben delati.

»Bojim se, da za resno akademsko

raziskovalno delo nisem več v polni

formi, za politično pa je potrebne

nekaj manj moči, tako da bi v politiki

v prihodnje laže delal,« pravi.

Dr. Boris Jesih, državni sekretar,

ki je bil pred prihodom na urad

zaposlen na Institutu za narodnostna

vprašanja, poudarja, da so

mu pridobljene izkušnje in znanje

pri sedanjem delu sicer pomagale,

vendar ne toliko, kot je pričakoval.

»Izkušnje v zadnjih treh letih pa so

zame kot za človeka, pa tudi kot

raziskovalca, izjemno dragocene.

Brez njih bi bil kot raziskovalec

prikrajšan za marsikakšno smer,

idejo, napotek, razmislek o tem,

kaj je treba tudi na področju razi-

skovanja še narediti,« pove Jesih in

dodaja: »Dobre politične odločitve

potrebujejo osnovo v resnih raziskovalnih

analizah, včasih pa velja

tudi nasprotno, namreč, da morajo

tudi resne raziskovalne analize

upoštevati realno politiko.« Če se

bo v bodoče ukvarjal z raziskovanjem,

napoveduje knjižno novost,

o kateri že dolgo razmišlja. »Gre

za to, da se slovenski javnosti o

manjšinah včasih govori zelo na pamet,

pavšalno. Vsi so na nek način

strokovnjaki. Dejansko pa so pravi

problemi, s katerimi se srečujejo

manjšine, tudi izseljenci in zdomci,

potisnjeni v ozadje. Mogoče

bom pripravil pregled položaja

Slovencev po svetu na tak način, da

bi se ta pomanjkljivost odpravila,«

državni sekretar razkriva delček

načrtov. O ključnih spoznanjih iz

političnega dela pa: »Svet se je spremenil,

a se tega tako v politiki in tudi

znotraj manjšin niso dovolj zavedali.

Na uradu pa smo se poskušali spremembam

prilagoditi in v tem smislu

tudi delovati, kar se je pokazalo za

bolj uspešno.« Po njegovih besedah

so spoznali, kako se je treba v politiki

obnašati do sosedov, manjšin.

Dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu: »Svojemu

nasledniku bi svetoval predvsem mirne živce.«

Pogovorom prednost

pred grožnjami in

zaostrovanjem

»Predvsem se je treba pogovarjati.

Mislim, da je to zasluga tega mandata,«

poudarja državni sekretar, čigar

poznavanje manjšin je po ministrovem

mnenju neskončno pomagalo

pri delu urada. »Brez njegovega

poznavanja zamejstva, predvsem

avstrijskega, ne bi bili tako uspešni,«

pravi minister. »Včasih sem imel

občutek, da so same manjšine mislile,

da jih preveč dobro poznamo in

s tem niso bile prav zadovoljne.« Kar

zadeva spremenjeni svet, pa minister

opozarja, da smo zdaj s sosedami

skupaj v veliki državi. Ker meja ni

več – tako minister – se moramo s

sosedami pogovarjati in sodelovati

na drug način, saj z nasiljem v veliki

družini ne moremo ničesar doseči.

»Nekateri predstavniki manjšin tega

preprosto ne razumejo in napačno

mislijo, da je z zaostrovanjem in

grožnjami mogoče kaj doseči, vendar

temu ni tako.«

se nadaljuje na strani 6

Pri domačem delu

smo upoštevali tudi

mnenja opozicije,

se s predstavniki

opozicijskih strank

pogovarjali in njihova

mnenja upoštevali.

5


V ŽARIŠČU

Slovenski javnosti se

o manjšinah včasih

govori zelo na pamet,

pavšalno. Vsi so na

nek način strokovnjaki.

Dejansko pa so pravi

problemi, s katerimi se

srečujejo manjšine, tudi

izseljenci in zdomci,

potisnjeni v ozadje.

Zanimanje za učenje

slovenskega jezika

po vsem svetu raste

tako hitro, da mu,

kar zadeva učitelje,

knjige, šolski sistem, ne

moremo slediti. To je

presenetljivo.

nadaljevanje s strani 5

Največji dosežki urada

Po ministrovem mnenju je

največji dosežek urada skupaj z vlado,

kabinetom predsednika vlade

in zunanjim ministrstvom delna

rešitev krajevnih oznak na južnem

Koroškem. Tudi tukaj je bil potreben

drugačen pogled. »Več kot 50 let je

politika želela vse ali nič. In nismo

dobili ničesar,« ugotavlja minister.

»Zdaj smo dosegli kompromis, s

katerim ni nihče zares zadovoljen,

pomeni pa korak naprej. Spremenila

se bo klima in prepričan sem,

da se lahko tudi v prihodnje nadejamo

pozitivnih dogodkov.« Nekatere

občine, ki niso med tistimi, ki so dobile

napise, namreč sedaj le-te želijo

imeti in jih lahko same postavijo.

Dr. Jesih je v nadaljevanju pogovora

velik pomen pripisal vzpostavitvi

dialoga tako s Furlanijo

Julijsko krajino kot z Madžarsko,

premaknile pa so se tudi nekatere

stvari na Hrvaškem. »Gre za

to, da ob našem prihodu ni bilo

nobenega dialoga oziroma je bil

to dialog gluhih. S strpno politiko,

dogovarjanjem in dobrimi pripravami

smo premaknili stvari tako v

mešani komisiji z Madžarsko kot

tudi v mešani komisiji s Furlanijo

Julijsko krajino, kjer naš urad pokriva

posebno omizje za manjšine, za

katero pa, moram odkrito povedati,

tudi v Sloveniji ni bilo dosti za-

Dr. Boris Jesih, državni sekretar na USZS: »Manjšina mora sama na novo opredeliti

svoj položaj in vlogo. Nehati mora razmišljati o sebi kot o nekem trpečem delu

naroda, ki se mu nenehno dogajajo krivice, temveč se mora videti kot priložnost za

boljše življenje v tem prostoru.«

nimanja. Včasih smo domnevali, da

slovenska država nima kaj sodelovati

z regijami ali deželami v sosedstvu.

Mislim, da je bilo to napak in

da so se oblike sodelovanja, ki so se

skozi mandat vzpostavile, izkazale

za uspešne in prodorne,« poudarja

državni sekretar, ki ocenjuje, da so

razmere v zamejstvu nasploh boljše

kot pred nekaj leti, čeprav se nekateri,

kot pravi, z njim ne bi strinjali.

»Mislim, da še nismo dosegli

vsega, kar smo si želeli, a premiki so

opazni.« Po Jesihovem prepričanju

se je spremenila klima, zlasti na

Koroškem, spremenil se je odnos do

manjšin, ki je bil marsikdaj v preteklosti

sovražen ali vsaj manjšini nenaklonjen

in je marsikje še danes. »V

Furlaniji Julijski krajini, kjer nimajo

prav leve vlade, imamo nekoga, ki

je zadolžen za manjšinsko šolstvo in

meni, da morajo biti vsi v obmejnem

prostoru dvojezični. Pred desetimi

leti nikakor ne bi pričakovali, da bi

katerikoli italijanski politik na tem

položaju izjavil kaj takega. Tudi na

Madžarskem smo kljub strahu pred

novo desno vlado uspeli narediti

nekaj korakov naprej.« Naslednjo

spremembo, ki bi se morala zgoditi

in se na nek način tudi je, je razumevanje

tega vprašanja v Sloveniji.

»Del tega pogleda, ki smo ga prej

predstavili in prenesli tudi na druge

resorje, se mora zgoditi še znotraj

manjšin,« pravi državni sekretar.

»Manjšina mora sama na novo opredeliti

svoj položaj in vlogo. Nehati

mora razmišljati o sebi kot o nekem

trpečem delu naroda, ki se mu nenehno

dogajajo krivice, temveč se

mora videti kot priložnost za boljše

življenje v tem prostoru.«

Minister Žekš, ki je na nedavni

novinarski konferenci dejal, da za

enega največjih uspehov urada

šteje dejstvo, da je ta kljub razburkanemu

notranjepolitičnemu

dogajanju ostal nevtralen, pojasnjuje:

»Nevtralen v dveh smislih:

eno je to, da so Slovenci po svetu

in v zamejstvu politično razdeljeni,

kar sicer ni nič narobe, če ne bi ta

razdvojenost pri nas v polpreteklem

obdobju vodila do sovraštva. Zato

smo bili skrajno pozorni, da smo

obravnavali vse enakopravno, brez

kakih političnih predsodkov. Mislim,

da so se stvari tudi zaradi tega nekoliko

zgladile. Drugo pa je to, da smo

pri domačem delu upoštevali tudi

mnenja opozicije, se s predstavniki

opozicijskih strank pogovarjali in

njihova mnenja upoštevali. Ker problem

manjšin in Slovencev po svetu

ne sme biti politični problem.«

Zanimanje za učenje

slovenskega jezika

»Zanimanje za učenje slovenskega

jezika po vsem svetu raste tako

hitro, da mu, kar zadeva učitelje,

knjige, šolski sistem, ne moremo

slediti. To je presenetljivo,« poudarja

minister Žekš, ki to dejstvo povezuje

z osamosvojitvijo Slovenije.

Po njegovem mnenju se Slovenci

po svetu lažje povezujejo z državo,

ki obstaja, kot z delom neke pokrajine

na goratem Balkanu, kar je bila

Slovenija prej. »V brazilskem Sao

Paolu, denimo, sem srečal družino,

ki se ob sobotah vozi v 400 kilometrov

oddaljeno šolo, kjer se

učijo slovensko, in to ni osamljen

primer,« opiše minister. Glede zamejstva

pa je jasen: »Splača se biti

Slovenec.« Po njegovih informacijah

Slovenci v zamejstvu laže dobijo

službo, medtem ko so bili pred 20,

30 leti zaničevani. »Danes so direktorji

avstrijskih podjetij v Ljubljani

koroški Slovenci in podobno velja

za italijanska podjetja.«

Slovencem na območju

nekdanje Jugoslavije

se godi najslabše

Zaradi vojn in zgodovinskih razlogov,

ki so opustošili območje nekdanje

Jugoslavije, tudi tamkajšnji

Slovenci živijo v slabih ekonomskih

razmerah. Na uradu so jih,

kot povesta sogovornika, poskušali

predvsem organizirati. Prej namreč

niso bili organizirani kot manjšina,

ker so bili tam jugoslovanski

državljani. »Urad je pomagal organizirati

precej društev in jih povezati

zveze. Srbija, na primer, pa je sama

ustanovila svet, ki vsa ta slovenska

društva združuje. Slovencem v bivši

Jugoslaviji bo moral urad veliko pozornosti

nameniti tudi v naslednjem

mandatu.

Slovenci po svetu

živijo dobro

»Slovenci po svetu sodijo v nižji

srednji sloj. Razen izjem niso veliki

bogataši, živijo pa solidno, ker

so, kot vsi Slovenci, pridni, delavni,

organizirani in vsak je na svojem

področju uspel,« minister strne

vtise z obiskov med rojaki po svetu.

Po njegovem mnenju ti ljudje

ne potrebujejo denarja iz Slovenije,

veseli pa so priznanja, prijazne

besede. »Če imajo oni slovensko

srce in želijo sodelovati s Slovenijo,

moramo biti pripravljeni se z njimi

povezovati.«

Na vprašanje, kako pogosto

je obiskoval Slovence po svetu,

državni sekretar odgovarja: »Eni

bodo rekli preveč, drugi premalo.«

Poudarja pa, da članom slovenskih

društev po svetu izjemno veliko pomeni,

če jih obišče kdo iz Slovenije.

»S tega stališča je bilo obiskov premalo,

zaradi varčevanja, zlasti kadar

gre za čezoceanske države, pa smo

morali pri tem imeti pravo mero.«

6


V ŽARIŠČU

še premisliti,« minister razkriva

načrte po predčasnem mandata.

Pri manjšinah pa bo vsekakor ostal

državni sekretar, dr. Jesih, ki bo, če

ne bo ponovil mandata, nadaljeval

raziskovalno delo na Institutu za

narodnostna vprašanja. »Kažejo se

tudi kakšne druge možnosti, ampak

dokler se samo kažejo, so še

daleč,« zadržano dodaja. Minister

pa v svojem značilnem duhovitem

slogu: »Skratka, brezposelna ne

bova…« Državni sekretar, smeje:

»Vsaj upava!«

Kljub temu pa je državni sekretar

prepričan, da so v treh letih rojakom

po vsem svetu namenili dovolj pozornosti.

»Gre za ljudi, ki so v svojih

okoljih izredno spoštovani, kar me

je na obiskih navdajalo s posebnim

zadovoljstvom.«

Zaostritev kriterijev za

financiranje manjšin

»Glavne smernice bi ohranili,

hitreje pa bi se lotili nekaterih poenostavitev

postopkov in mogoče

bolj resno zaostrili kriterije za financiranje

manjšin,« dr. Jesih odgovarja

na vprašanje, kaj bi v morebitnem

novem mandatu naredil drugače.

Z zaostritvijo kriterijev nima v mislih

povečevanja ali zmanjševanja

finančnih sredstev, temveč nadzor,

da bi bila pomoč Republike Slovenije

porabljena prav za tiste projekte,

ki jim je namenjena.

Po ministrovem mnenju so v

dosedanjem mandatu precej časa

porabili, da so se z zadevami seznanjali.

Tudi sam bi se v primeru

novega mandata zavzel za

drugačen sistem financiranja, toda:

»Manjšine morajo biti večinsko financirane

od držav, v katerih

živijo, plačujejo davke, volijo in

dokler jih države ne podpirajo

dovolj, jim Slovenija pač pomaga.«

Minister poudarja, da bi Slovenija

seveda posamezne projekte podpirala,

zlasti kadar bi šlo, kot dodaja

državni sekretar, za strokovno

pomoč, na primer za učitelje, ki jih

v Avstriji primanjkuje, za glasbeno

šolo in podobno.

»Razmišljati bo treba tudi o generaciji,

ki je v svet odhajala v 60-

ih letih in se postopoma upokojuje.

Številni imajo že vnuke, večinoma

ne govorijo več slovensko, doma so

si naredili hiše in ne vedo, kaj naj

storijo,« opozarja državni sekretar

in ob tem spomni na predsodek,

ki bi ga bilo treba raziskovati: »Vsi

mislimo, da se ne bo nihče vrnil

domov, kar pa ni res. V Kanadi, denimo,

sem srečal ljudi z Bovškega, ki

razmišljajo, da se bodo, ko se upokojijo,

vrnili v Slovenijo.«

Sicer pa bi minister Žekš svojemu

nasledniku svetoval predvsem

mirne živce, ker je treba z

manjšinami lepo delati, včasih se

je z njimi, podobno kot s Slovenci

nasploh, težko pogovarjati.

Po volitvah

akademsko delo

»Imam nekaj možnosti, da se

vrnem na univerzo ali na kakšen

institut. Eno je univerza v Novi

Gorici, drugo je medicinska

fakulteta ali akademija. Moral bi

Minister izreka

občudovanje, državni

sekretar zahvalo

Ob zaključku mandata in

pričujočega pogovora je minister

slovenskim rojakom zaželel vse

najboljše in izrazil občudovanje, da

je slovenska zavest pri njih večja kot

je tukaj. »Zanje je Slovenija nekaj sijajnega,

lepega, kar tudi je, vendar

mi iz bližine tega ne vidimo. Če človek

od daleč pogleda, najbrž drugače

vidi,« pove minister. Državni sekretar

pa se jim poleg tega zahvaljuje,

da so ga obogatili, prispevali k temu,

da se tudi sam, čeprav ni bil nikoli

brezbrižen do tega, počuti Slovenec

in to občuti kot kvaliteto. »Od vsepovsod,

tudi od tam, kjer so včasih

mislili, da nisem njihov prijatelj, sem

odšel kot prijatelj, oziroma sem tam

pustil prijatelje. In v današnjem času

reči, da si pridobil veliko prijateljev,

je posebno žlahtna stvar,« poudari

državni sekretar.

Na spletni strani

www.slovenci.si

smo ustvarili spletno

skupnost, v kateri bomo

lahko izmenjali številne

uporabne informacije in

nasvete.

Prijava je preprosta,

zato se nam pridružite v

čim večjem številu.

www.slovenci.si 7


VELIKI INTERVJU

Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Anton Stres

Slovenstvo se ohranja

tam, kjer je dejavnost

cerkve močna

Na materialnih vrednotah ne moremo graditi življenja, je prepričan

nadškof dr. Stres, ki svari pred zasvojenostjo s potrošništvom.

Udeležba na volitvah je po njegovem mnenju stvar naše

odgovornosti za skupno dobro.

Blanka Markovič Kocen

Nadškofija v Ljubljani

v prvih novembrskih

dneh. Popolna organizacija

– od dogovora

za intervju do njegove izvedbe. V

neskončnemu miru in tišini, kakršnih

novinarji pri vsakdanjem delu nismo

vajeni, vse poteka gladko, umirjeno,

po protokolu. In potem krepak

stisk roke in nasmejan obraz prvega

moža slovenske cerkve. Trema

izgine po prvih besedah. Veliko

spoštovanje pa ostane. Nadškof se v

pogovoru nobenemu vprašanju ne

izogne, govori sproščeno in odkrito,

zelo gostobesedno.

Kakšno je po vašem mnenju v

stanje duha v Sloveniji v sedanjih

politično razburkanih in gospodarsko

težkih časih

Stanje je zaskrbljujoče. Ljudem

primanjkuje jasnih kriterijev,

namenili svojim bližnjim. Veliko je

vrednot, ki življenje naredijo lepo,

vredno življenja.

Ali se ljudje v teh časih bolj zatekajo

k veri

Nimam tega občutka. Mislim, da

bodisi časi še niso dovolj težki bodisi

smo ljudje tako zasvojeni z materialnimi

vrednotami, da niti ne pomislimo,

da bi bilo vredno še kaj drugega

poiskati.

Koliko slovenskih katoliških

duhovnikov deluje po svetu

Gotovo jih je največ v Nemčiji,

enajst, kjer je tudi naša emigracija

najmočnejša, po številu ji sledijo

Švedska, Francija ter Švica in Anglija

s po enim slovenskim duhovnikom.

V Severno Ameriko v zadnjem času

duhovniki niso odhajali, v Kanadi

jih je šest, v ZDA kakih deset, v Av-

okviru programov, ki so strogo religiozni,

s pomočjo lahko računajo

tudi izobraževalni programi, sicer

pa jih podpirajo verniki. Obstajajo

pa tudi razlike med državami. V

Nemčiji, denimo, pastoralo izseljencev

podpira sama nemška cerkev.

Ta imenuje duhovnike, ki prihajajo

Udeležba na volitvah je stvar naše odgovornosti

za skupno dobro. To je naša dolžnost in nimamo

pravice biti brezbrižni.

razmejitev, po katerih bi vrednotili

in ocenjevali različne pojave in

različne ljudi, ki se prav v tem predvolilnem

času pojavljajo. Stiske so

za mnoge ljudi hude, še hujši pa je

strah pred tistim, kar še lahko pride.

Ljudje se premalo zavedajo, da je

tudi v nehvaležnem času, kot smo

mu priča, še veliko področij, ki lahko

človeku naredijo življenje lepo in

smiselno. Tudi če bomo morali živeti

malo bolj skromno in se bo treba

včasih kaki ugodnosti odpovedati,

nam ne bo nič preprečilo, da ne bi

imeli dobrih prijateljev, da bi se v

družini dobro razumeli, več časa

straliji je skupina štirih, veliko jih je

v Južni Ameriki in Argentini, kamor

so odšli že v letih 1945 – 48, skupaj s

politično emigracijo. Sem ne štejem

zamejskih duhovnikov. Nekateri

slovenski duhovniki po svetu ne delujejo

med Slovenci in ti tudi niso zajeti

v te številke.

Ali vam država pomaga pri financiranju

njihovega poslanstva

Odkar po zadnji spremembi zakonodaje

župnije niso več upravičene

do namenske pomoči, so se stvari

nekoliko spremenile. Država sicer

sofinancira posamezne dejavnosti v

8


VELIKI INTERVJU

iz Slovenije, saj je po cerkveni zakonodaji

za pastoralno delovanje pristojen

krajevni škof. Nemška cerkev

je bila doslej vedno zelo radodarna

in je z veseljem podpirala naše

duhovnike, ki so imeli enak status

kot domači, čeprav se zaradi krize

v Nemčiji in v tamkajšnji cerkvi ta

pomoč krči. Na Švedskem, v Franciji

in Angliji pa naši duhovniki niso

deležni podpore s strani uradne

cerkve, tako da jih tam dejansko

podpirajo ljudje sami.

Kako pa slovenska cerkev občuti

gospodarsko krizo

Tako kot vsi… Če ljudje nimajo, ne

morejo dati. Najprej torej poskrbimo

za to, kar je nujno. Varčevati

skušamo tako, da se odpovedujemo

vsem investicijam, ki niso nujne.

V Porabju so še vedno brez slovenskega

duhovnika. Kdaj ga bodo

dobili

To je vprašanje murskosoboškega

škofa, ki je med drugim odgovoren

za Slovence po svetu. Na ravni

Slovenske škofovske konference

skrbi in tudi povezuje vse slovenske

Če ljudje nimajo, ne morejo dati.

Ljubljanski nadškof in metropolit

msgr. dr. Anton Stres: »Najhujše v

kritičnem, zahtevnem trenutku je,

če izgubimo voljo in zaupanje, da se

bo obrnilo na bolje.«

duhovnike po svetu, se udeležuje

regionalnih sestankov in pomaga

reševati konkretne probleme. Vem

pa, da porabski Slovenci niso brez

duhovnika, saj jih ta redno obiskuje.

Porabje ne sodi pod pristojnost

murskosoboškega škofa ali katerekoli

slovenske škofije, pač pa je

zanj pristojen szombathelyjski škof.

Ta je potem, ko je prestavil g. Ferenca,

imenoval duhovnika, ki se

uči slovensko.

Kakšna je vloga slovenskih

katoliških misij je po svetu, kdo so

njihovi člani

Te misije so zelo različne. Kjer je

slovenska skupnost zelo močna,

denimo v Stuttgartu in Münchnu,

je njihovo prvo poslanstvo gotovo

versko, kar pomeni, da duhovniki

zbirajo Slovence k bogoslužju

in oznanjevanju ter krepijo vero.

Skrbijo pa tudi za izobraževanje

mladih, poučevanje slovenščine,

kulturno dejavnost, ki pomaga pri

ohra-njanju slovenske narodne zavesti.

Katoliška cerkev je namreč z

vso svojo solidnostjo, izkušnjami,

edina organizacija, ki lahko ponudi

organizacijsko podporo kakršnikoli

dejavnosti. Druge izseljenske

ustanove podobnih organizacijskih

možnosti nimajo. Tako je jasno,

da se slovenstvo ohranja tam, kjer

je dejavnost cerkve močna. Pomena

drugih društev seveda ne

kaže zmanjševati, ampak vem, da

mnoga društva Slovencev delujejo

v odboru ali vzporedno s slovensko

župnijo ali misijo.

Kako ocenjujete odnos med državo

in cerkvijo

V tem trenutku je v mrtvem

teku. Na zakonski ravni je ta odnos

povsem primeren. Zakon o verski

svobodi, ki ga je ustavno sodišče

potrdilo oziroma izdalo odločbo, da

ni v nasprotju z ustavo, je primeren

in smo z njim zadovoljni. Gotovo

ni popoln, ampak tisto, kar rešuje,

rešuje zelo primerno in primerljivo

z drugimi evropskimi državami. Žal

pa, kot vemo, nekatere politične

sile v Sloveniji temu zakonu še vedno

strežejo po življenju in ga želijo

spremeniti, kar je jabolko spora.

Morebitno spreminjanje zaradi

ideoloških razlogov pa je v pravni

državi nesprejemljivo.

Odnos med državo in cerkvijo je na zakonski

ravni povsem primeren.

Ali se boste udeležili predčasnih

volitev

Da. K temu bomo pozvali tako

vernike kot tudi druge ljudi. Poudariti

želim, da je udeležba na volitvah

stvar naše odgovornosti za

skupno dobro. To je naša dolžnost

in nimamo pravice biti brezbrižni.

Če uživamo dobrine, ki nam jih zagotavlja

država, potem je prav, da

se za njeno usodo zanimamo in po

svojih najboljših močeh sodelujemo

pri oblikovanju njene prihodnosti.

To je naša moralna dolžnost. Velika

volilna abstinenca bi pomenila, da

državljani ne sodelujejo, da država

ne uživa več njihovega soglasja in

kot taka postaja nelegitimna. Če ne

gremo na volitve, je to nezaupnica

državi kot taki, brez nje pa ne moremo

biti.

Kakšen je po vašem mnenju

današnji pomen družine kot osnovne

družbene celice Vse več

je zunajzakonskih zvez, vse več

ločitev…. Kako gledate na to

Soočeni smo z nekim zelo protislovnim

pojavom. Po vseh anketah

javnega mnenja, predvsem

tistih, ki se nanašajo na vrednote,

je za večino Slovencev družina na

prvem mestu. Eden izmed glavnih

Če ne gremo na volitve, je to nezaupnica državi

kot taki, brez nje pa ne moremo biti.

razlogov za razpad družin je sodoben

način dela, vendar so to objektivne

okoliščine, ki ne pomenijo, da

vrednota ne obstaja. Zato je treba

družino vedno krepiti in naloga

politike je predvsem ustvarjati objektivne

možnosti, ki pospešujejo

družinsko življenje. Ekonomska rast

ne bo odpravila brezposelnosti, saj

novo gospodarstvo ne potrebujejo

množične delovne sile. Problem

brezposelnosti bo treba reševati z

veliko bolj fleksibilnim, delnim delovnim

časom. Pri prestrukturiranju

moramo slediti tudi interesom

družine.

Morebitno spreminjanje zakona o verski svobodi

zaradi ideoloških razlogov je v pravni državi

nesprejemljivo.

Kako komentirate aktualne afere,

povezane s spolnim nasiljem v

katoliški cerkvi Ker je do tega

prihajalo tudi v Sloveniji, me zanima,

kako daleč so postopki zoper

storilce in kakšne sankcije ste

predvideli

Ti postopki so v fazi zaključevanja.

Ena pritožba je bila posredovana v

Rim, druge sankcije so sprejete. Ko

gre za duhovnike, jih izvzamemo iz

pastoralnega dela, ne smemo pa

vseh prestopkov metati v isti koš:

nekateri so težki, drugi so pustili

zgolj manjše posledice. Glede na

težo prestopka duhovnika za stalno

izključimo iz pastoralnega dela in mu

dodelimo, denimo, delo v knjižnici,

arhivu in podobno, kjer ni v nenehnem

stiku z ljudmi, zlasti mladimi.

Predvidene pa so še druge sankcije,

na primer kazenske, kot je obveznost

rednega plačevanja prispevkov

za dobrodelne namene. Če pa

so žrtve utrpele psihično škodo in

potrebujejo psihološko zdravljenje

ali terapijo, pa se duhovniku, ki je

storil prestopek, naloži, da plača

stroške zdravljenja.

Ali je cerkev zaradi teh afer beležila

izstope oziroma ali starši bolj

zadržano pošiljajo otroke v cerkev

Nimam tega vtisa.

Kaj bi Slovencem, zlasti tistim v

zamejstvu in po svetu, zaželeli za

božič

Ves svet je danes v strahu pred

krizo, ki je noče biti konec. V takem

trenutku predvsem potrebujemo

močno zaupanje. Najhujše

v kritičnem, zahtevnem trenutku

namreč je, če izgubimo voljo in zaupanje,

da se bo obrnilo na bolje.

Samo opazovati, kako se nekaj podira,

je največja nevarnost , ki pa

je tudi nezdružljiva s človeškim dostojanstvom,

z našo odgovornostjo,

zavezanostjo, solidarnostjo do

drugih. Zato želim Slovencem veliko

zaupanja, veliko optimizma, veliko

vere. Vere najprej v Boga, ki prihaja

med nas in je z nami solidaren, in

potem tudi v nas same.

9


POSLOVNE STRANI

Edi Kraus, generalni direktor podjetja Julon, d.d.

Tudi v poslu

zaveden Slovenec

Podjetje Julon, d. d., ki ima sedež v Ljubljani in je v lasti italijanske

skupine Aquafil, že skoraj 15 let vodi Edi Kraus, uspešen poslovnež

iz Opčin pri Trstu in zaveden Slovenec. Praksa, da naši ljudje iz

zamejstva vodijo tuja podjetja, tudi sicer ni redkost.

Blanka Markovič Kocen

Edi Kraus, generalni direktor Julona, d.o.: »Želel bi si, da bi se kaj konkretnega

zgodilo predvsem na gospodarskem področju, v energetiki, infrastrukturi, denimo,

v povezavi med koprsko in tržaško luko, da bi kaj skupnega ustvarili ob meji.«

Oktobra letos je podjetje Julon

na konferenci o neposrednih

tujih naložbah (FDI Summit), ki jo

tradicionalno prireja revija The

Slovenia Times v sodelovanju z

Javno agencijo za podjetništvo in

tuje investicije, prejelo priznanje

kot najuspešnejša tuja naložba.

»Moja udeležba pri privatizaciji

Julona, julija 1993, znanje

slovenskega in italijanskega

jezika in dobro poznavanje

tako slovenskega kot italijanskega

poslovnega okolja so pripomogli, da

sem k projektu od samega začetka

pristopil zelo aktivno,« pojasnjuje

prvi mož Julona. Sprva je bil v podjetju

zaposlen samo za čas postopka

privatizacije, ostal še nekaj mesecev

po njej, od tedaj pa podjetje vodi že

skoraj 15 let. Toliko časa se vsak dan

vozi v Ljubljano iz Opčin, kjer ima

družino. V prestolnici ostane le izjemoma,

kadar se sestanki s strankami

zavlečejo pozno v večer.

»Vsaka država ima svoje prednosti

in slabosti,« pravi o primerjavi med

slovenskim in italijanskim poslovnim

okoljem. »V Sloveniji smo zadovoljni

s kadrom, kvaliteto uslug, ki nam jih

nudita energetika in logistika, imamo

zanesljive dobavitelje. Težavno pa

je pridobivanje različnih dovoljenj,

zlasti gradbenih, saj so predpisi

izjemno strogi, birokratski postopki

pa zapleteni,« ugotavlja sogovornik,

ki pa je kljub temu prepričan, da je na

slovenski strani lažje poslovati kot na

italijanski.

Julon prvi na svetu z

»zelenim« poliamidom

Maja letos so v Julonu uresničili

investicijo, ki zagotavlja prihodnost

proizvodnje v Ljubljani, obenem

pa je izredno pomembna za celotno

skupino Aquafil in njen trajnostni

razvoj. »Prek postopka, ki je

plod znanja slovenskih, italijanskih,

slovaških in ameriških inženirjev,

iz odpadkov ponovno ustvarjamo

surovino, poliamid 6 oziroma

najlon, in ga vračamo v cikel, na kar

smo zelo ponosni,« pojasnjuje sogovornik.

Investicija je bila vredna 17

milijonov evrov, pri čemer je Ministrstvo

RS za gospodarstvo odobrilo

3,6 milijona evrov nepovratnih

sredstev. »To je bil ključni razlog, da

je investicija dobila mesto v Sloveniji

in ne v Italiji, kot je bilo sprva predvideno,«

pravi in dodaja: »Dovolim

si trditi, da je Julon v svojem tipu

proizvodnje, kakršno imamo v Sloveniji,

in z investicijami, ki so v zadnjih

15 letih znašale skoraj 90 milijonov

evrov, ena tehnološko najbolj

dovršenih proizvodenj tega tipa v

svetovnem merilu.«

Kljub krizi znatno

povečali prodajo

V primerjavi s skupno zmogljivostjo

skupine ljubljanski Julon proizvaja

približno 40 odstotkov celotne skupine,

zaostrenim pogojem navkljub

pa jim je v letu 2010 uspelo znatno

povečati prodajo. Kraus pojasnjuje:

»Na prihajajoče razmere smo se pripravili

z večjimi investicijami v naši

redni proizvodnji. Delo smo robotizirali

in bistveno zmanjšali stroške,

bodisi z energetskega vidika kot tudi

z vidika zaposlenih. V leto 2008, ko

je izbruhnila finančna in posledično

gospodarska kriza, smo stopili pripravljeni,

z nizkimi stroški. To krizo

smo prebrodili, medtem ko so šli

nekateri naši konkurenti v stečaj,

z razširitvijo pa so se nam odprle

nove možnosti.« Vse do letošnjega

septembra je Julon povečeval realizacijo,

trenutno pa jih skrbi padec

naročil. »Zdi se, da prihaja nov krizni

val,« pravi Kraus.

Odnosi med Italijo in Slovenijo so

odlični, je prepričan sogovornik, ki

ugotavlja, da so se razmere v zamejstvu

v zadnjih desetih letih bistveno

izboljšale. Želel pa bi si, da bi se kaj

konkretnega zgodilo predvsem na

gospodarskem področju, v energetiki,

infrastrukturi, denimo, v povezavi

med koprsko in tržaško luko, da

bi kaj skupnega ustvarili ob meji.

»Možnosti so, volja tudi, preiti bi bilo

treba h konkretnim dejanjem.«

Maja letos so v Julonu uresničili investicijo, ki

zagotavlja prihodnost proizvodnje v Ljubljani,

obenem pa je izredno pomembna za celotno

skupino Aquafil in njen trajnostni razvoj.

V skrbi za ohranjanje

slovenstva

Za ohranjanje etničnih mej morajo

po Krausovem mnenju skrbeti

tako sami Slovenci v Italiji kot tudi

slovenska država, ki naj rojakom

onstran meje zagotavlja razvoj,

kvalitetne šole in možnost usposabljanja,

da bi mladi ostali v svojem

okolju. »Lepo bi bilo, da bi se začeli

Slovenci iz Slovenije preseljevati na

italijansko stran, da bi multikulturnost,

ki je bogastvo za vse, ostala,«

dodaja Kraus, ki je kot zamejski

Slovenec zelo dejaven tudi v svojem

domačem okolju, kar je privzel

zlasti od očeta, dolgoletnega novinarja

Primorskega dnevnika in pisca

številnih besedil o zamejstvu ter

podjetnika in ustanovitelja znane

turistične agencije Aurora Viaggi iz

Trsta. »Trenutno sem predsednik

Zadruge Naš Kras, ki je odkupila

in skrbi za Kraško hišo. Ta danes ni

samo turistična znamenitost, ampak

predvsem trajni pričevalec, da

smo bili Slovenci na tem prostoru

od nekdaj prisotni,« pove Edi Kraus.

10


POSLOVNE STRANI

Nepremičnine

V SiPark po zabavo!

Skupina adrenalinskih navdušencev se je odločila postaviti

slovenski park turizma, SiPark, ki bo na enem mestu združeval obilo

zabave, kulinarike, kulture in izobraževanja, vse seveda na zabaven

način.

Blanka Markovič Kocen

»Lokacija, kjer bo stal SiPark,

je ob koridorju X, zračna

razdalja 500 metrov, po cesti

2 kilometra do priključka avtoceste,

v bližini Krškega, 45 minut

iz Ljubljane, 30 minut do Zagreba.

Park bo deloval na 30 hektarjih saniranega

zemljišča,« je lokacijo parka

šaljivo opisal direktor in solastnik

SiParka Stanislav Sivec in v enakem

tonu dodal: »Seveda, če se zadeva

res preveč zaplete, ga postavimo

kjerkoli, lahko tudi v tujini, saj je birokracija

v Sloveniji presegla samo

sebe!«

Zaradi veličine projekta, administrativnih

ovir in tudi zato, da bi se

naložba čimprej povrnila, bodo projekt

gradili stopenjsko. V letu 2012

bodo predvidoma postavili peščeni

del oziroma puščavo, v letu 2013, ko

bo tudi Evropsko prvenstvo v košarki

v Sloveniji, pa želijo imeti postavljeno

veliko stavbo v obliki knjige. V

letih 2014 in 2015 bodo zaključili

gradnjo v končni velikosti 20 hektarjev.

»V nadaljnjih desetih letih še

deset hektarjev zemljišč in seveda

vsako leto nove dogodivščine….«

dodaja sogovornik.

Obilo zabave

na enem mestu

Osnovna ideja je, da bi na enem

mestu ponudili obilo zabave, kulinarike,

kulture in izobraževanja,

vse seveda na zabaven način. Glavna

tematika so knjige, saj se bodo

obiskovalci sprehodili skozi zgodbo

in jo podoživeli. »Tu bo klasični

zabaviščni park, adrenalinski park,

puščava z muzejem dnevnega kopa

s čisto pravimi bagerji, buldožerji,

štirikolesniki in avtomobili. Prava

kmetija bo postavljena v svetovno

znani, najbolj nori vasi, imenovani

Butale,« pojasnjuje direktor, ki

napoveduje tudi posebne izvirne

terme z malimi in velikimi bazeni

in seveda peščeno plažo ter

hotelček. »Morda največja atrakcija

pa bodo evropske in svetovne hiše,

ki bodo imele v pritličju slow food

restavracijo, trgovino, turistično

agencijo in v nadstropju spalne kapacitete.

Tam bo tudi vrtec.«

SiPark je namenjen otrokom

in adrenalinskim odvisnikom od

dveh let dalje, ljubiteljem kulture,

zabave, kulinarike, narave, rekreacije,

zdravega življenja… Skratka, ljudem,

ki so radovedni, se želijo skozi

zabavo učiti. V avtomobilskem delu

bodo doživljali simulacije trkov, po

pesku se bodo učili voziti po snegu,

dogajali se bodo čisto pravi potresi,

vulkani, izkopavali bodo dinozavre,

jih spoznavali, gasili gasilski dom v

Butalah, izdelovali kovinske izdelke

v kovačnici, pihali steklo… Opazovali

bodo naravo, puščavo, rastlinje…

»Še kot otrok sem gledal velik

kompleks, kjer so kopali kremenčev

pesek. Danes ga še vedno, vendar v

manjših količinah, nastala je ogromna

luknja….. Tja sodi… Zabaviščni

park,« solastnik Siparka pojasnjuje,

od kod zamisel zanj. »Gradnja

zabaviščnega parka je danes gotovo

nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi

v Sloveniji. Preprosto: potrebujemo

ga,« je prepričan. V tujini je zasledil

podobne parke, vendar bo ta, ki

nastaja, pravi, njihova nadgradnja.

Sto milijonov

za investicijo

Pri izvajanju projekta so se

povezali z oddelkom za lesarstvo

pri biotehniški fakulteti, ki bo v obliki

lesenih objektov in učnih poti v

park postavil svoje znanje. Povezati

se skušajo tudi z oddelkom za bibliotekarstvom

filozofske fakultete,

Inštitutom Jožef Stefan, a so pogo-

so snovali projekt, ima odgovor na

dlani: »To so ljudje, ki imajo vizijo in

gledajo ‘out of box’«.

Vrednost investicije je ocenjena

na približno 100 milijonov evrov. Po

Sivčevih besedah pričakujejo investitorja

iz tujine, s katerim se že dogovarjajo,

saj se morebitni slovenski

investitor ne bi hotel izpostavljati.

»Če že, potem bo predvidoma skrit

za kakim tujim skladom,« dodaja.

Snovalci SiParka so bili, kot pri

vsem, izvirni tudi pri trženju. Maja

Remškar je namreč napisala/narisala

pravljico o zabaviščnem parku

z naslovom: »Kati in Pepi v SiParku«,

kjer se naši maskoti Kura Kati in Petelin

Pepi dva dni odlično zabavata v

parku, ki ga bomo zgradili. V pravljici

»Gradnja zabaviščnega parka je danes gotovo

nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi v Sloveniji.«

vori marsikje šele v začetni fazi.

»Bo pa v tem mesecu predvidoma

opravljena prva diploma na Turistici,

ravno iz tega projekta,« pove

Sivec. Na vprašanje, kdo so ljudje, ki

so tudi slike iz te lokacije. V vrtcih in

šolah otroci spoznavajo naš projekt

oziroma park, ki se bo iz pravljice

prelevil v resničnost, skozi lutkovno

predstavo, delavnice in knjigo.

11


12

POSLOVNE STRANI

Slovensko – madžarski poslovni forum

Blagovna menjava

ponovno v vzponu

Slovenske naložbe na Madžarskem so se zmanjšale, madžarske v

Sloveniji pa močno povečale.

Ernest Ružič

Békescsaba, Pécs, Szolnók,

Zalaegerszeg, Györ,

Debrecen, Budimpešta,

I. okraj in Szombathely

so mesta, kjer je slovensko

veleposlaništvo na Madžarskem na

pobudo veleposlanice Darje Bavdaž

Kuret doslej pripravilo slovensko –

madžarske poslovne forume zato,

da bi okrepili gospodarsko sodelovanje

med državama. Kot ocenjuje

veleposlanica, so bili poslovni forumi

uspešni, zato bodo s to obliko

spodbujanja gospodarskih stikov

med Slovenijo in Madžarsko nadaljevali.

Pobuda izhaja iz znanega

dejstva: prenesti odlične politične

stike med državama na krepitev

gospodarskega sodelovanja.

Madžarska je bila lani 6.

najpomembnejši zunanjetrgovinski

partner Slovenije. V številkah

to pomeni 1.374.750 evrov skupne

blagovne menjave, pri čemer je

Slovenija izvozila za 543 milijonov,

z Madžarske pa uvozila za 803 milijone

evrov. Značilno je, da Slovenija

vsa leta več uvaža kot izvozi na

Madžarsko. Pomembni so tudi podatki

o naložbah, ki so sicer nekoliko

starejšega datuma: po oceni Banke

Slovenije je bilo leta 2008 slovenskih

investicij na Madžarskem za 25,5,

madžarskih v Sloveniji pa za 52,6 milijona

evrov. Podatki kažejo, da so se

slovenske naložbe na Madžarskem

zmanjšale, madžarske v Sloveniji pa

Vodstvo slovensko – madžarskega poslovnega foruma: župan Szombathelyja dr. Tivadár Puskás, predsednik Skupščine Železne

županije Ferenc Kovács, slovenska veleposlanica na Madžarskem Darja Bavdaž Kuret, novi slovenski generalni konzul v

Monoštru Dušan Snoj in predsednik železnožupanijske Gospodarske zbornice Vince Kovács.

močno povečale. Največji slovenski

izvozniki so Krka, Gorenje, avtomobilska

industrija, Helios in drugi, med

velike slovenske uvoznike pa spadajo,

denimo, MOL Slovenija, Petrol,

Summit Motors.

Meje samo še v

nekaterih glavah

Na zadnjem slovensko –

madžarskem poslovnem forumu

v Szombathelyu je predsednik

Skupščine Železne županije Ferenc

Kovács poudaril, da gre za

pomemben dogodek v županiji,

zdaj še mnogo bolj kot pred leti, ko

so nacionalna gospodarstva zamejevale

državne meje. »Zdaj uradno

meja ni, tu in tam jih še opažamo

v glavah,« je izpostavil govornik in

Osrednji, pred leti na novo urejen trg Szombathelyja, središča Železne županije,

v kateri živijo tudi Slovenci.

Foto: Ernest Ružič

dodal, da bi naj bil po njegovi oceni

poudarek na sodelovanju manjših

in srednjih podjetij. Sicer pa železna

županija namenja veliko pozornost

sodelovanju s sosednjima Slovenijo

in avstrijsko Gradiščansko. S slednjo

je že bila uspešna pri skupnih

projektih, ki jih financira Evropska

unija, zdaj pa pripravlja razpis, v katerega

je zajeto tudi Pomurje.

»Gospodarsko sodelovanje z

Železno županijo je še posebej

pomembno, ker v njenem obmejnem

delu živijo Slovenci,« je poudarila

veleposlanica Darja Bavdaž Kuret

in povedala, da sodi gospodarsko

sodelovanje med prednostne naloge

v Sloveniji. Novi slovenski generalni

konzul v Monoštru Dušan

Snoj je poudaril, da ima Porabje kljub

omejitvam zaradi narodnega parka

vrsto možnosti in celo prednosti za

več gospodarskih stikov in sodelovanja

s Slovenijo. Vince Kovács,

predsednik Gospodarske zbornice

Železne županije, je prepričan, da

so uspehi odvisni od skupnih prizadevanj;

sodelovanje s pomursko,

celjsko in ljubljansko gospodarsko

zbornico je dobro in traja že vrsto

let. Gospodarski svetovalec slovenskega

veleposlaništva Goran Križ je

predstavil več pomembnih informacij

o Sloveniji in povedal, da je

bila blagovna menjava zelo uspešna

med leti 2004 in 2008, potem se je

nekoliko zmanjšala, zdaj pa podatki

Foto: Ernest Ružič

kažejo, da se bo letošnje sodelovanje

izenačilo z letom 2008.

Med tistimi, ki so prišli podrobneje

predstavit dejavnosti, čeprav

z Madžarsko že sodelujejo, so izstopali

Luka Koper kot zelo pomemben

dejavnik sodelovanja, Pomurski sejem

iz Gornje Radgone s poudarkom

na sejmu Agra, ki bo prihodnje leto

v znamenju 50-letnice, pomurska

turistična ponudba zlasti s termalnimi

kopališči, Nafta Lendava, Mizarstvo

Antolin, ki na Madžarskem

že od leta 2000 opremlja otroške

vrtce in nekatera druga podjetja.

Društvo slovenskomadžarskih

poslovnežev z vedno

več člani

Na forumu je Bencze Sarossy

povedal, da je leta 2009 ustanovljeno

Društvo slovensko-madžarskih

poslovnežev na začetku štelo 20

članov, zdaj jih je dvakrat več. Društvo

si prizadeva pri iskanju novih poslovnih

partnerjev, sodeluje na sejmih

in podpira ideje, ki krepijo gospodarsko

sodelovanje. Po uradnih

podatkih se je na poslovnem forumu

zbralo 3o madžarskih in 14 slovenskih

podjetnikov in predstavnikov podjetij

oziroma gospodarskih družb. Tako

madžarska kot slovenska stran se zavedata,

da so gospodarske razmere v

svetu zaostrene, zato se je treba prilagajati

novim okoliščinam.


KULTURA

Nove pridobitve 2001–2011, Narodna galerija

Umetnost kot

navdih za delo

Z zbirkami Narodne galerije, njihovo oskrbo, s

preučevanjem, z razstavljanjem in z objavljanjem

želimo sooblikovati kolektivno identiteto

današnjega časa.

Barbara Jaki

Umetnostni fond Narodne

galerije sestavljajo

tri zbirke: zbirka

slik, zbirka plastik in

zbirka del na papirju. Od ustanovitve

Narodne galerije leta 1918

dalje je ena njenih osrednjih in morda

najprestižnejših nalog zbiranje

umetnin oziroma dopolnjevanje

obstoječih zbirk z odkupi, darili ali

volili. Obvestila o novih pridobitvah

so bila v prvih desetletjih objavljena

v vsakoletnih poročilih Zbornika za

umetnostno zgodovino, leta 1976

pa so bile na novo pridobljene

umetnine prvič predstavljene na

posebni razstavi in s katalogom.

Uvod v katalog je tedanja ravnateljica

dr. Anica Cevc začela s citatom

manifesta, ki ga je septembra 1918

pripravljalni odbor za ustanovitev

Narodne galerije poslal na dnevnika

Slovenski narod in Slovenec. V

ustanovnem manifestu je opredeljena

temeljna naloga Narodne galerije,

to je »zbiranje in skozi zbiranje ohranjanje

umetnin«, naloga, ki je bila živa

leta 1976 in prav tako v obrisih ostaja

aktualna še danes.

Lovro Janša, Fantazijska krajina z ruševinami gradu

Od tedaj prehojena pot je dolga,

zgodovina ustanove in njenih zbirk

pa raznovrstna. Morda o umetnostnem

fondu, ki usmerja celotno delo

Narodne galerije, še največ povedo

razstave, razstavni katalogi, monografije,

razprave in razne druge

objave.

Če se osredotočimo na povečanje

umetnostnega fonda, je bilanca obdobja

med letoma 2000 in 2010

takšna:

• 121 slik,

• 15 kipov,

• 1.139 del na papirju.

Z novimi pridobitvami segamo

v preteklost vse do 17. stoletja in

skozi različna obdobja do vključno

20. stoletja.

Želje omejujejo

sredstva

Zadnji dve leti smo se morali zaradi

vse skromnejših, celo nedopustno

nizkih državnih subvencij omejiti

in zbiralno politiko prilagoditi predvsem

cenovnim okvirom. Zaradi

omejenih sredstev za odkup nismo

mogli pridobiti nekaterih pomembnih

umetnin, ki so bile že dolgo

na prednostnem seznamu. Bolj

fleksibilna dinamika financiranja

odkupov in sproščanja javnih sredstev

bi omogočila boljše rezultate.

Donacije – dve tretjini

novih pridobitev

Ob tem pa je razveseljiv podatek,

da je vse več tudi zasebnih donatorjev,

umetnikov in zbiralcev, ki svoje

opuse ali zbirke prepustijo v last in

upravljanje Narodne galerije in tako

omogočijo popolnejšo predstavitev

umetnostnega razvoja. Svoje osebne

želje so podredili širšemu interesu,

s tem pa so dokazali svojo

širino in pripadnost. Donacije po

številu inventarnih enot presegajo

dve tretjini novih pridobitev v obravnavanem

obdobju.

Razstava kot izbor

umetnin

Razstava, ki jo predajamo javnosti,

in spremljajoči katalog predstavljata

manjši del v zadnjem desetletju

pridobljenih umetnin. Iz

obsežnega gradiva smo oblikovali

izbor 110 umetnin glede na kakovost

in pomen, pa tudi glede na njihovo

materialno stanje; nekatere še

čakajo na restavriranje.

Več del je že bilo strokovno obdelanih,

objavljenih in razstavljenih.

Celotni grafični opus Marjana

Pogačnika smo razstavili leta

2001, podarjene grafike Bojana

Kovačiča 2011., več posamičnih

umetnin smo javnosti pokazali na

razstavi Slovenski impresionisti in

njihov čas leta 2008, nekaj jih je na

ogled v stalnih zbirkah. Ob redakciji

stalne zbirke slovenske umetnosti

leta 2009 smo njen geografski

okvir razširili z deli s Štajerske

in Primorske, 19. stoletje in impresioniste

pa smo dopolnili z nekaj na

novo pridobljenimi slikami. Že leta

2007 smo predstavili vseh dvanajst

neznanih slik Franca Kavčiča. Nekaj

Ivan Zajec, Bakhanatka s činelami

novih pridobitev sta pokazali razstavi

Prvi listi (2008) in Risba na

Slovenskem I (2009).

Medtem ko smo razstavo zelo

raznovrstnega gradiva organizirali

po vsebinskih in estetskih sklopih,

je njen katalog zasnovan

enciklopedično. V njem razstavljeni

in kataloško obdelani eksponati so

razvrščeni po abecednem seznamu

priimkov umetnikov. Ker so to

sami znani avtorji, nismo posebej

navajali njihovih biografij; kolikor

je bilo potrebno, so življenjepisni

podatki sestavni del teksta ob reprodukciji.

Bibliografija je omejena

na najnujnejše, drugače pa smo v

celoti obdržali dosedanje sheme

kataloških enot, kljub zamudnemu

in obvezno natančnemu delu standardnih

katalogov študijskih razstav

Narodne galerije. Ne glede na nenaklonjene

finančne okoliščine smo

ohranili oblikovni standard kataloga

z reprodukcijami vseh razstavljenih

del.

Desetletje

uspešnega dela

Pogled na preteklo desetletje

nas navdaja z zadovoljstvom. Naj

nam bo dovoljeno, da smo ponosni

na svoje delo, na izpopolnjeni

miselni zemljevid naše umetnostne

preteklosti. Njeno univerzalno govorico

želimo deliti s kar največjim

številom ljudi ne glede na starost,

narodnost ali kakršnokoli opredelitev.

Z zbirkami Narodne galerije,

njihovo oskrbo, s preučevanjem,

z razstavljanjem in z objavljanjem

želimo sooblikovati kolektivno identiteto

današnjega časa.

Nadaljujemo s trdnim optimizmom,

da bodo tako odgovorni v

institucijah kakor posamezniki tudi

v kriznih letih ohranili naklonjenost

do likovne umetnosti in iz nje črpali

navdih za svoje delo.

13


KULTURA

Vokalne igre

Letošnji zmagovalec je

skupina Pushluschtae

Prireditev prvič v obliki festivala in žanrsko najbolj raznolika

doslej

Patricija Virtič

tae, ki se je po treh letih udeležbe

na VI razveselila letošnje zmage.

Fantje zmage niso pričakovali, a so

je veseli, saj »zmage v gosteh štejejo

dvojno«. »Organizatorji festivala so

opravili odlično delo! Festival je

imel dobro zasnovo, odlične skupine

na visoki glasbeni ravni in zelo

simpatično ter veselo občinstvo.

Odličen festival!« navdušenja ni

skrival Joachim Zmölnig, član skupine

Audio Quattro iz avstrijske

Koroške, ki bo Celje zagotovo obiskala

tudi naslednje leto: »Vrnemo

se tudi prihodnje leto, če nas povabijo,

drugače pa kot poslušalci.«

Zmölnig slovenske skupine ocenjuje

kot zelo dobro glasbeno podkovane

in intonančno točne, ki na odru

poskrbijo za zabavo, navdušila ga je

tudi žanrska različnost. »Prepričan

sem, da je lahko Slovenija ponosna

na svoje moderne a cappella skupine.

Tako visoke kvalitete modernega

petja si v južnem delu Avstrije

ne morem predstavljati.«

Pushluschtae

Vokalne igre (VI) so mednarodni

festival a cappella

in vocal play glasbe, ki

je že tretje leto obiskovalce

Narodnega doma v Celju dvignil

na noge. Prireditev, ki je sicer letos

sredi septembra prvič potekala v

obliki festivala, so odprli člani Okteta

9, ki so s potopisnim koncertom

predstavili nedavno turnejo

po ZDA. Sobotni večer festivala je

zaznamoval boj za letošnjo veliko

nagrado občinstva, ki je šla v roke

»osmercu brez krčmarja«, vokalni

skupini Pushluschtae iz Ljubljane.

Predstavilo se je osem

vokalnih skupin

Knežje mesto je v tekmovalnem

delu festivala lahko prisluhnilo sedmim

skupinam: Amadeus (Šmarje pri

Jelšah), A-Kamela (Štajerska), Jazzva

in Pushluschtae (Ljubljana), Sonus

(Oplotnica), Vocabella (Kočevje) in

gostom iz tujine, avstrijski zasedbi

Audio Quattro. Med glasovanjem

so navdušili lanskoletni zmagovalci

festivala, štajerska vokalna skupina

4Given, ki so prejetje lanskoletne

nagrade več kot upravičili.

Skupine so se občinstvu predstavile

le s tremi skladbami, zato so pevci

skušali z izvirno izbiro skladb in

novimi priredbami osvojiti naklonjenost

zbranih. Izboljšal se je tudi

sam odrski nastop skupin, saj smo

lahko videli izbrano garderobo, koreografske

in humorne vložke.

Ocena nastopajočih:

odličen festival!

»Vokalne igre prinesejo

občinstvu veliko dobre glasbe,

za nastopajoče pa so izziv, saj se

želimo vsi najboljše predstaviti

svojim glasbenim kolegom in

ljudem, ki sedijo v dvorani. Velik

pomen ima na Vokalnih igrah

tudi druženje, pridobivanje novih

poznanstev,« VI ocenjuje Maruša

Hrovat iz kočevske skupine Vocabella,

ki je na Štajerskem tokrat

nastopila prvič. »Prireditev nam je

všeč, poteka v prijateljskem vzdušju

in lepem ambientu. Organizacija

(tonska vaja, ozvočenje) je kvalitetna,

tako da dogajanje teče gladko.

Za občinstvo je najbrž ugodno, da lahko

vidi na enem mestu veliko vokalnih

skupin in precej dobre vokalne

glasbe. Po glasbeno-ustvarjalnem

slogu se skupine razlikujejo med seboj,

tako da je viden precejšen del

spektra slovenske vokalne scene,«

je vtise strnil Urban Pavlovčič iz

zmagovalne skupine Pushlusch-

Letošnje Vokalne

igre najbolj žanrsko

raznolike

Letos so VI občinstvo navdušile

predvsem zaradi glasbene pestrosti

in usmeritev vokalnih skupin,

ki so se predstavile – od klasičnih

do skupin, ki uporabljajo sodobne

elektronske pripomočke (looper)

in elemente vokal playa. Opaziti je

tudi premik k sodobnejši a cappelli

– skoraj vse skupine so vključile tudi

beatbox, ustno oponašanje bobnov.

»Sodobni trendi vokalnega izvajanja

vključujejo tudi elemente vocal playa,

med katerimi je ustno bobnanje

najbolj razširjeno. Nekatere skupine

pa gredo še dlje in vokalno ponudijo

tudi zvoke električnih kitar, instrumentalnega

basa, različnih godal in

trobil, klaviatur z različnimi efekti

in posebne učinke, kar je bilo prav

tako mogoče slišati na odru celjskega

Narodnega doma,« je pojasnil

Matej Virtič, polovica umetniškega

vodstva, sicer pa član skupin 4Given

in A-Kamela. Največ elementov

14


KULTURA

Oktet 9

vocal playa - glasbene zvrsti, pri kateri

pevci z glasovi skušajo oponašati

različna glasbila - smo slišali prav v

priredbah prej omenjene skupine.

»Želeli smo predvsem pokazati,

kaj je skupina naredila v tem letu.

Hoteli smo pokazati nekaj novega,

česar morda občinstvo ni vajeno,

torej »vocal play«. S sodelovanjem

na takšnih prireditvah sami sebe

prisilimo v delo, da naredimo nove

komade, katerih zahtevnost iz vaje

v vajo stopnjujemo, tako da je tudi

to eden od razlogov za udeležbo,«

je povedala Kristina Strašek iz

A-Kamele. Zmagovalci prvih VI

so na letošnjem festivalu med

nastopajočimi zagotovo prikazali

najsodobnejši program in smernice

razvoja a cappella glasbe. »Zadnji

čas je že, da slovenska javnost spozna

čar tovrstne glasbe, da odkrije,

česa vsega so človeške glasilke sposobne

in ravno to jim nudijo Vokalne

igre,« dodaja Straškova.

Festival povezuje

in izobražuje

Število vokalnih skupin v Sloveniji

strmo narašča, prav tako število festivalov.

»Vokalne igre se od drugih

a cappella festivalov pri nas razlikujejo

po tem, da ni nikakršnih

omejitev, obveznih smeri, načinov

izvajanja, obveznih skladb, vse

temelji le na prijateljskem srečanju

skupin, katerega edini pogoj je, da

vso svojo glasbo predstavijo na

način, ki ne vključuje inštrumentov.

Hkrati pa je v treh letih to postal

največji tovrstni festival pri nas,

ki vsako leto postreže z odličnimi

točkami skupin iz vse Slovenije,

prav tako pa vedno povabimo tudi

goste iz tujine - vsi hkrati se potegujejo

zgolj za simbolično nagrado,

ki jo podeljuje izključno občinstvo,

torej pri nas odpade tudi vsa kuhinja,

razen pogostitve na koncu,«

poudarja Jan Šilec, druga polovica

umetniškega vodstva festivala, tudi

član skupin A-Kamela in Oktet 9.

Matej Virtič dodaja, da so VI »edini

festival pri nas, ki je posebej usmerjen

tudi v vocal play glasbo, s čimer

sledi najsodobnejšim trendom izvajanja

vokalne glasbe in tako v naš

vokalni svet prinaša vedno nove,

sveže pristope k vokaliziranju. Ob

tem gre za edini mednarodni festival,

saj od samega začetka spodbujamo

povezovanje in sodelovanje

na raznih ravneh, tudi nacionalni.«

Pomembnost tovrstnih festivalov

izpostavlja tudi Hrovatova: »Taki

festivali so pomembni predvsem

za razvijanje pop in jazz vokalne

glasbe, ki zadnja leta v Sloveniji zelo

pridobiva na veljavi in popularnosti.

Vsako leto se pojavi kak nov, kar je

seveda dobro za skupine, ki imajo

več priložnosti, da se predstavijo

širšemu občinstvu. Zagotovo pa jih

ni preveč.«

Vsako leto nekaj

novega

Že naslednje leto lahko

pričakujemo nadgradnjo festivala.

»Želje so velike, tudi po širitvi festivala

na tridnevni dogodek z delavnicami,

koncerti tujih in domačih skupin,

festivalnim delom, žal pa je

večina želja odvisna od finančnih

zmožnosti, ki pa v tem času niso

ravno rožnate, vendar nam izredno

pozitivni odzivi z vseh strani dajejo

upanje, zagon, da se vsako leto znova

podamo v boj s stroški in ponudimo

ljudem in nastopajočim vrhunsko

a cappella/vocal play izkušnjo«

zaključuje Šilec.

15


kultura

»Tihe revolucije« slovenskega oblikovanja

Po Londonu

v Eindhoven

»Prav tak stol smo imeli doma!« je navdušeno zavpila alternativno

oblečena mladenka, malo kasneje pa je starejša gospa hitela

pripovedovati, kako je prek spletne dražbe kupila dva prav takšna,

»originalna« stola. In je bila slednja kar malo razočarana, ko je

izvedela, da jih še vedno delajo. »Rex« Nika Kralja tudi po desetletjih

ostaja lep in udoben kos pohištva – za vse čase in za vse generacije.

Poslej obiskovalci razstave Silent revolutions tudi vedo, od kod je:

»made in Slovenia«!

Metka Dijkstra Murko

Hans Ibelings (častni gost)

S

prepletanjem

gospodarstva

in kulture ter ob podpori

različnih ministrstev je

namen potujoče razstave

Tihe revolucije predstavitev vrhunskih

slovenskih proizvodov, sočasno

pa povečanje prepoznavnosti Slovenije

skozi industrijsko oblikovanje.

In kot pravi kustosinja razstave

Maja Vardjan iz Muzeja za arhitekturo

in oblikovanje: »... drugi vidik

‘revolucije’, ki ga izpostavlja naslov,

opozarja na dejstvo, da kar nekaj

razstavljenih izdelkov s prelomnimi

inovacijami postavlja nove standarde

v svetovnem merilu.«

Kustosinja je »klasike« slovenskega

oblikovanja domiselno

povezala s predstavitvijo mladih talentov

in inovativnih izdelkov mednarodno

že uveljavljenih podjetij. Več

kot 25 eksponatov je septembra v

Londonu na Design Festivalu, kasneje

pa konec oktobra tudi v nizozemskem

Eindhovnu vzbudilo

veliko pozornost. Tako v strokovnih

krogih kot pri »navadnih« obiskovalcih,

ki neobremenjeno občudujejo

predvsem presenetljivo uporabnost

drugače zelo futuristično oblikovanih

predmetov.

Rex

Foto: Keimpe Dijkstra

Foto: Keimpe Dijkstra

Razstavo v Eindhovnu je - kot že

prej njegov kolega Iztok Jarc v Londonu

– odprl tukajšnji veleposlanik

RS Leon Marc. Komaj pred letom si

je prvič sam ogledal DDW, sedaj je,

navdušen nad zasnovo razstavnih

prizorišč in obilico spremljevalnih

dogodkov, poudaril pomen te

priložnosti za predstavitev slovenskih

izdelkov. Nekaj uvodnih besed

o prodoru ustvarjalcev na tuja oblikovalska

prizorišča je spregovoril

tudi »po-diplomant« tukajšnje

Akademije Gregor Klemenčič. Po

študiju industrijskega oblikovalstva

in delu za največje razvojne centre

na Nizozemskem je naš rojak danes

uspešen podjetnik na Nizozemskem

in v Aziji.

Slovensko oblikovanje

v mednarodnem okviru

Posebej naklonjeno je razstavo in

razvoj slovenskega oblikovanja ocenil

častni gost Hans Ibelings. Glavni

urednik ugledne mednarodne revije

za arhitekturo je – kar je mogoče

označiti za »slovensko« oblikovanje

- umestil v mednarodni okvir. Zanj

kot poznavalca in pogostega obiskovalca

»prizorišč arhitekture« po

vsem svetu je Slovenija »še najmanj

zapletena dežela« z vzhoda.

Tako pri ustvarjalcih, pa tudi pri

drugih Slovencih, opaža »željo po

normalnosti« - da bi jih izven meja

upoštevali kot »normalne« člane

mednarodne skupnosti. Po njegovem

mnenju, ki ga deli s strokovnimi

kolegi, je Slovenija sodobna država,

ki prav s to razstavo potrjuje bogato

zgodovino oblikovanja, nenazadnje

pa tudi s številnimi mednarodnimi

nagradami, ki jih je prav v zadnjih

letih vse več.

In kaj je predstavljenim predmetom

»skupno slovenskega Poleg

pečata »narejeno v Sloveniji« imajo

po njegovem nekaj »romantičnopoetičnega«,

kar jih naredi: „Design

z veliko črko D“!

Še več o tem je obiskovalcem

pozneje pokazala serija kratkih

filmov o sodobni slovenski arhitekturi,

Majhno in pametno. V

spremnem katalogu je poleg razstavljenih

predstavljenih še nekaj

vrhunskih projektov, ki so poželi

mednarodna priznanja. Na tem

mestu smo omenili Rex-a in bo

pravzaprav krivica, da ne moremo

našteti in opisati še vseh drugih.

Nekaterih se potrošniki spomnimo

zaradi vsakdanje uporabe, druge

poznamo pod imenom podjetij, ki

so jih naročila. Za vsakim pa je ime

ustvarjalca, skupine ustvarjalcev,

ki z izvirnimi idejami postavljajo

Slovenijo na svetovni zemljevid industrijskega

oblikovanja.

»Phillipsov« Eindhoven z vodilno

nizozemsko Akademijo postaja

eno pomembnejših središč

evropskega industrijskega

oblikovanja. Po desetih letih je

razstava diplomskih izdelkov

bodočih vrhunskih oblikovalcev

zrasla v množično manifestacijo,

na kateri se je na 85 prizoriščih

predstavilo več kot 1800

oblikovalcev iz vse Evrope.

Mimo naših »tihih revolucij« se

je v devetih dneh sprehodilo

kakih 18.000 ljubiteljev izvirnih,

predvsem pa uporabnih idej.

Konec novembra je razstava

na ogled na Sejmu inovacij v

Ljubljani, potem pa še v Milanu

in na Finskem.

16


kultura

Alpski kvintet

Sosedsko gostoljubje

Kateri bodo letošnji dobitniki avstrijskih priznanj »Oberkrainer

Award«, bo znano v dneh, ko boste že prebirali ta zapis…

Jože Galič

Na sončno in toplo prvo

oktobrsko nedeljo, ko

so se na obrobju prestolnice

v ožjem krogu

poslavljali od legendarnega Lojzeta

Slaka, sem jo mahnil v sredogorje,

k priljubljeni planinski postojanki,

ki je zlahka dosegljiva z avtomobilom

in kjer pogosto slišim zvoke

harmonike. Morda pa kdo tam z njo

časti spomin na umrlega godca, sem

si dejal.

Pred postojanko me je pričakal

nevsakdanji prizor: kakšnih petnajst

hrvaških planincev si je kuhalo

kosilo po svojem okusu in na predvajalniku

vrtelo glasbo, prav tako

po svojem okusu. Hrvaško, seveda.

»Mogoče bom pa prihodnje poletje

tudi jaz letoval s kakšno družbo ob

njihovi obali in bom smel naglas

poslušati Slake in Avsenike,« mi je

razložil položaj gostoljubni oskrbnik

postojanke. V tistem trenutku

sta prisopihali na prizorišče mladi

slovenski planinki in eni od njiju se

je očitno odvalil kamen od srca:

»Oh, končno planinski dom, kjer ni

domače muzike!« Imelo me je, da bi

nekaj rekel, a sem se raje ugriznil v

jezik. Spomnil sem se na gostoljubnost

naših severnih sosedov Avstrijcev,

ki so znani kot veliki častilci

slovenske, še posebej Avsenikove

glasbe.

Pred štirimi leti je Avstrijec Rudi

Maly, znani organizator in vsestranski

akter narodnozabavne glasbe z

oznako »oberkrainerska« (torej – z

očmi tujcev gledano – slovenska),

celo prišel na idejo, da bi podeljevali

posebne nagrade najuspešnejšim

avtorjem in izvajalcem na tem

področju. Nagrado za življenjsko

delo, imenovano Oberkrainer

Award, sta seveda najprej prejela

brata Vilko in Slavko Avsenik, kasneje

še Alpski kvintet, Slovenski muzikantje

in Štajerskih sedem. Častne

nagrade sta doslej prejela pevec in

klarinetist Avsenikov Alfi Nipič in Albin

Rudan, nazadnje pa Jože Burnik,

znameniti harmonikar Alpskega

kvinteta ter avtor številnih uspešnic

za ta vrhunski ansambel ter še za

mnoge druge sorodne glasbene

skupine. Mladi ansambel Saša Avsenika

pa je prejel posebno nagrado

kot najbolj obetavna skupina te

glasbene zvrsti.

Kateri bodo letošnji dobitniki

avstrijskih priznanj, bo znano v

dneh, ko boste že prebirali ta zapis…

Jože Burnik: od

Ansambla Mihe

Dolžana do Alpskega

kvinteta

Kdo je Jože Burnik Jeseničan, rojen

leta 1947, ki že dolgo živi v Zmincu

pri Škofji Loki, je najprej zaslovel

kot odličen harmonikar v svojem

instrumentalnem triu, nato je kot

bas kitarist(!) in seveda harmonikar

igral v ansamblu Mihe Dovžana,

Znana avstrijska založniška hiša je Alpskemu

kvintetu podelila posebno priznanje za milijon

prodanih plošč, kaset in zgoščenk ter DVD-jev.

vrh svoje poklicne glasbene kariere

pa je doživel pri Alpskem kvintetu,

kjer je bil, ob Ivanu Prešernu,

Jože Burnik

Stara zasedba Alpskega kvinteta

nosilni avtor. Kasneje je sodeloval

še z nekaterimi priznanimi avstrijskimi

ansambli, v Sloveniji sestavil

več svojih zasedb, vseskozi pa pisal

zelo razpoznavne skladbe, ki jih še

danes igra nekaj sto zasedb s širšega

alpskega prostora. Najbolj znani in

uspešni sta nedvomno Dobro jutro

in Polka ekspres, ki sta doživeli že

nič koliko različnih zvočnih zapisov

ansamblov z obeh strani Alp. Ker je

še vedno v odlični izvajalski formi,

se Jože vselej rad odzove številnim

povabilom na koncerte, kjer nastopa

kot poseben gost, pravzaprav kot

resnična glasbena legenda.

Nagrajenih 45 let

ustvarjanja

Zelo uspešna je še vedno tudi sedanja

zasedba Alpskega kvinteta.

Po tem, ko je spomladi na tradicionalnem

Alpskem večeru na Bledu

proslavila že 45. obletnico delovanja,

jo je, skupaj z že »upokojenimi«

člani zasedbe, sredi poletja doletelo

presenečenje posebne vrste.

Znana avstrijska založniška hiša je

Alpskemu kvintetu podelila posebno

priznanje za milijon prodanih

plošč, kaset in zgoščenk ter DVDjev.

Slavje v Beljaku je prevevalo

izjemno spoštovanje Avstrijcev do

slovenske narodnozabavne glasbe.

Tudi osrednja avstrijska proslava

polokrogle obletnice naših alpskih

godcev, ki se je pred kratkim odvila

v bližnjem Deutschlandsbergu,

je minila v tem slogu. Tam je jubilante

s svojim obiskom počastil celo

legendarni Karl Moik, dolgoletni

voditelj televizijske oddaje Musikantenstadl

(Senik godcev) in številnih

koncertov Alpskega kvinteta.

Očitno je torej, da je sosedovo

boljše od domačega, pa tudi če gre

za tako različni okolji, kot sta avstrijska

koncertna dvorana ali slovenska

planinska postojanka.

17


kultura

3. posvetovanje knjižničarjev Pomurja in Železne županije

Pol stoletja sodelovanja

tudi za Slovence na

Madžarskem

S 3. posvetovanjem knjižničarjev Železne županije in Pomurja, tokrat

v Murski Soboti, so se začele prireditve, s katerimi bodo počastili

polstoletno sodelovanje dveh, tako za porabske Slovence kot

prekmurske Madžare pomembnih kulturnih ustanov, ki ob izposoji

skrbita tudi za izmenjavo knjig za manjšini.

Ernest Ružič

Direktor Pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vugrinec in direktorica Županijske

knjižnice Dániel Berzsenyi dr. Marta Toldi Pallosiné sta izmenjala tudi zahvalne

listine ob polstoletnem sodelovanju dveh pomembnih regionalnih ustanov.

Foto: Ernest Ružič

Sodelovanje med

murskosoboško Pokrajinsko

in študijsko knjižnico

in Županijsko knjižnico

Dániel Berzsenyi iz Sombathelya

sodi med najstarejše stike med Pomurjem

in Železno županijo. Pokrajinska

in študijska knjižnica v Murski

Soboti, tako direktor Jože Vugrinec,

sodeluje poleg železnožupanijske

tudi s knjižnicami v Monoštru, Zalaegerszegu

in Budimpešti. V programu

imajo strokovna posvetovanja; pomurska

knjižnica oskrbuje porabske

knjižnice s slovenskimi knjigami in

periodiko, enako železnožupanijske

prekmurske knjižnice v dvojezičnih

slovensko-madžarskih krajih in tudi

na šolah.

Bibliobus – potujoča

knjižnica za 200 do 300

stalnih bralcev

Leta 2000 je prvič iz Murske Sobote

v Porabje peljal bibliobus, na

katerem je zdaj blizu 5 tisoč naslovov

knjig in revij, primernih za mlajše

in starejše porabske bralce. Pred

enajstimi leti je bila to prva stalna

pot slovenske potujoče knjižnice

med slovenske bralce v sosednjih

državah, kajti nekatere poskuse na

drugih koncih Slovenije so opustili.

Bibliobus je začel voziti čez mejni

prehod Hodoš-Bajannsenye, kar je

pomenilo pri eni poti več kot 100

kilometrov naokoli, ker prehod

Martinje – Gornji Senik ni bil usposobljen

za avtobusni promet.

Najprej se je potujoča knjižnica, ki

ima v poprečju 200 do 300 stalnih

bralcev, ustavljala vsake tri tedne

na Gornjem Seniku, v Števanovcih

in Monoštru, zdaj se ustavlja še na

Dolnjem Seniku in v Sakalovcih in

obiskuje Porabje na dva tedna. Pot

je seveda ob odprti meji mnogo

krajša, bralcev pa zlasti v zimskem

času kar lepo število. Bibliobus je

tudi v pomoč porabskim učiteljem,

ki študirajo slovenski jezik, saj jim

iz Murske Sobote pripelje potrebne

knjige in študijske pripomočke.

V ospredju strokovni

vidik sodelovanja

Tudi direktorica železnožupanijske

knjižnice Dániel Berzsenyi

dr. Marta Toldi Pallosiné poudarja,

da sta knjižnici znali in uspeli zastaviti

sodelovanje tudi v politično

drugačnih, celo manj naklonjenih

časih, kot so sedanji. Zlasti zato, ker

je vseskozi v ospredju strokovni vidik

sodelovanja, pri čemer izstopa tudi

skrb za razvoj jezika in kulture med

prekmurskimi Madžari in porabskimi

Slovenci. »To sodelovanje je

bilo v duhu in po vzoru na dr. Avgusta

Pavla, ki je bil enako slovenski in

madžarski razumnik,« je poudarila

direktorica knjižnice, ki je doslej pripravila

več simpozijev in razprav o

prvem prekmurskem znanstveniku,

ki se je rodil na Cankovi, živel in delal

pa v Szombathelyju.

Nekoliko skromnejša je zdaj izmenjava

knjig, in sicer je lani szombathelyjska

knjižnica soboški prispevala

90, soboška pa na

Madžarsko 42 knjižnih enot.

Na strokovnem srečanju v Murski

Soboti so imeli referate o izvajanju

knjižnične dejavnosti v

splošnih knjižnicah za potrebe

madžarske narodne skupnosti in

druga vprašanja, povezana z dejavnostjo

knjižnic na dvojezičnem

območju, vključno z bralnimi navadami

učencev na dvojezični osnovni

šoli v Lendavi, se seznanili

z digitalno knjižnico v Sloveniji in

se dogovorili, da bo naslednje,

4. srečanje na Madžarskem, ali v

Monoštru ali v Szombathelyju. Izdali

bodo dvojezični zbornik referatov,

k sodelovanju pa bodo povabili

učence, ki bodo pisali na temo Sanjati

dvojezično. Šestim porabskim

in toliko prekmurskim učencem iz

dvojezičnih šol bodo dela objavili v

zborniku skupaj s strokovnimi referati

sodelavcev obeh knjižnic.

18


KULTURA

Kulturni kažipot izbrala

Maja Kaplan

Praznični december

December v Ljubljani

od 3. 12. 2011 do 2. 1. 2012, Staro mestno

jedro, Ljubljana

V praznično okrašenem starem mestnem

jedru bodo potekale raznovrstne prireditve,

namenjene ljudem vseh starosti in različnih

okusov. Praznično vzdušje se bo, kot vsako leto,

simbolično pričelo s prireditvijo Ljudje, prižgimo

luč, ko se bo prižgala svetlobna okrasitev

mesta, vrhunec pa bo doseglo 31. decembra

s silvestrovanji na prostem na trgih v središču

mesta.

Pisani december v Mariboru

od 2. 12. do 31. 12., Maribor

S prižigom praznične okrasitve, ki se kot Vilin

klobčič razpreda po mestnem jedru, preplavi

Maribor v začetku decembra praznično vzdušje.

Pisani december prinaša raznolik praznični

program. Vrstijo se umetniške produkcije

in praznični koncerti v številnih kulturnih

inštitucijah in cerkvah, ulični nastopi in koncerti

glasbenih zvezd na prostem, živahen otroški

program, praznični darilni sejmi ter največje žive

jaslice v Sloveniji. Vrhunec je izjemno obiskano

veliko silvestrovanje v starem mestnem jedru

Maribora z najboljšimi slovenskimi ansambli in

solisti ter s polnočnim ognjemetom.

Celovška božična tržnica

od 19. 11. do 24. 12., Celovec, Avstrija

Prijetno ubrano rustikalno vzdušje, privlačen

spremljevalni program za vse starosti in raznolika

ponudba hrane in pijače že 15 let zagotavljajo,

da je obisk celovške božične tržnice vedno pravo

doživetje.

Festival

Animateka - 8. mednarodni

festival animiranega filma

od 5. 12. do 11. 12., Kinodvor, Ljubljana

V osrednjem, tekmovalnem sporedu festivala

se predstavljajo kratki animirani filmi s prostora

vzhodne in srednje Evrope. Spremljajo ga

sporedi in retrospektive animiranih filmov z

vsega sveta. Filmi, ki so na ogled v osrednjem

sporedu, se potegujejo za nagradi mednarodne

žirije in občinstva, festival pa dopolnjuje tudi

spremljevalni program.

Ta veseli dan kulture

3. 12., različne lokacije po Sloveniji

Na dan rojstva največjega slovenskega pesnika

Franceta Prešerna (1800-1849) je vstop v večino

muzejev, galerij, gledališč in celo nekatere

kinematografe brezplačen. Večina kulturnih

ustanov v Sloveniji na ta dan pripravi posebne

sporede prireditev.

Gledališče

Ulično gledališče

od 26. 12. do 30. 12., Mesarski most, Ljubljana

Nastopi uličnih gledališčnikov, artistov in

cirkusantov, zanimivi tako za otroke kot tudi za

odrasle.

Koncerti

The Ten Tenors

1. 12. ob 20:00, Dvorana Tivoli, Lubljana

Popularna zasedba mladih tenoristov v svojem

repertoarju združuje pop in rock uspešnice

ter odlomke klasičnih opernih del. Zasedba, ki

slovi po svojih glasovnih sposobnostih, glasbeni

raznovrstnosti, pa tudi po videzu članov, deluje

že deset let. Na turneji, v okviru katere bodo

nastopili v Ljubljani, predstavljajo svoj jubilejni

album, njihova predstava pa je temu primerno

zasnovana še bolj spektakularno kot sicer.

Mojstri polk in valčkov

2. 12. ob 20:00, Dvorana Tabor, Maribor

Nastopajoči: ansambel Alpski kvintet, ansambel

Štajerskih 7, ansambel Saša Avsenika (tudi z

Gregom Avsenikom), ansambel Štirje Kovači,

ansambel Igor in Zlati Zvoki, ansambel Braneta

Klavžarja, ansambel Mladi Dolenjci, ansambel

Tonija Verderberja, ansambel die Mooskirhner

(A) in v spomin na legendarnega Lojzeta Slaka

tudi njegovi Fantje s Praprotna.

American Gospel Choir

10. 12. 2011 ob 20.00, Dvorana Tivoli, Ljubljana

American Gospel Choir je eden izmed najboljših

zborov, ki izvajajo črnsko duhovno glasbo. Zbor,

ki se ga je prijel vzdevek »angelski glasovi« je

leta 2003 ustanovil častiti Lennie Swearingen.

Na svojih turnejah je med drugim nastopal

s priznanimi izvajalci kot so Harlem Gospel

Choir, Jessica Simpson, Sinead O’Conner, Robin

Gibb, Faith Hill, The Temptations, Kirk Franklin,

Yolanda Adams idr.

Vlado Kreslin z gosti

12., 13. in 14. 12 ob 19:30, Cankarjev dom,

Ljubljana

Vlado Kreslin

je eden najbolj

vplivnih slovenskih

glasbenikov. V svoji

prepoznavno avtorski

glasbi združuje

elemente narodnih

pesmi, popa,

rocka idr. Pogosto

svojo sposobnost

kombiniranja različnih glasbenih slogov

nadgrajuje s skupnimi nastopi z različnimi gosti.

Glenn Miller Orchestra

17. 12. ob 20:00, Dvorana Tivoli, Ljubljana

Evropsko zasedbo orkestra, ki izvaja glasbo

slovitega kralja swinga iz 40. let prejšnjega

stoletja, Glenna Millerja, vodi uveljavljeni

nizozemski pianist Will Salden. Orkester kot

uradni naslednik slovite prvotne zasedbe

predstavlja zimzelene uspešnice Glenna Millerja

kot so In the Mood, Pennsylvania 6-5000,

Moonlight Serenade, Little Brown Jug ter

priredbe kot so Diamonds are a Girl’s Best Friend,

Bei mir bist du schon idr., v pristnem vzdušju in

vrhunski izvedbi.

Moscow Stars on Ice: Carmen

26. 12. ob 20:00, Dvorana Tivoli, Ljubljana

Eno najbolj znanih oper na svetu bodo uprizorili

vrhunski ruski umetnostni drsalci. V vlogah

Carmen in Joseja bosta na ledu zaplesala

olimpijska prvaka Natalia Bestemjanova in Andrej

Bukin. Mojster francoske opere Georges Bizet

(1838-75) je znamenito opero Carmen zložil v

letih 1873 in 1874. Zgodba pripoveduje o zapeljivi

ciganki Carmen, za katero je ljubezen zgolj

razvedrilo, zato povzroči propad številnih moških,

med njimi tudi vojaka Joseja, ki pred tragičnim

koncem pove zgodbo o njej.

19


KNJIŽNA POLICA

Biside ta-na traku /

Besede na traku in Mlada lipa

Knjiga kot

hranitelj

narečij

in kulture

Zgodovina

Oživljena

antična podoba

slovenske dežele

Knjiga Meč in vihar avtorja Lovra Novinška,

upokojenega polkovnika in vojaškega diplomata,

je pripoved o vojnem pohodu največje armade, ki

je v antiki prehodila ozemlje današnje Slovenije.

Blanka Markovič Kocen

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

in Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada sta

predstavila knjižni novosti, ki izpričujeta veliko

vitalnost in samozavest Slovencev, živečih v

zahodnih delih slovenskega zamejstva.

Tomaž Štefe

Prav neverjetno je, koliko naredijo za

ohranitev slovenskosti tega dela Evrope!

Pri poglabljanju in raziskovanju

zahodnoslovenskih narečij in kulture

nasploh so tudi zelo temeljiti in dosledni. To

delajo brez občutka manjvrednosti in brez

nostalgije za minulimi časi, ki se nikoli ne bodo

vrnili. Zato je še toliko bolj pomembno, da se

pozabi iztrgajo številne beneško-slovenske in

rezijanske besede, pa tudi zgodbe in pripovedi,

ki jih pozna le še peščica starih ljudi.

Pri knjigi Biside ta-na traku sta se še posebej

izkazala tudi v Sloveniji dobro znana animatorka

kulturnega življenja v Reziji in zbiralka

etnološkega gradiva Luigia Negro in Sandro

Quaglia, ki sta tudi podpisana kot urednika

knjige. Nekaj uvodnih misli je prispeval tudi

Roberto Dapit in celo župan Rezije Sergio

Barbarino.

Zbiranje gradiva je pod okriljem leta 1995

ustanovljenega Kulturnega društva Muzej

rezijanskih ljudi potekalo v letih 1996–2001.

Predmete so najprej evidentirali in fotografirali,

hkrati pa so na trakove začeli snemati

pripovedi domačinov o življenju v preteklosti.

Leta 2003 so jih začeli prepisovati in pripravljati

knjigo, ki jo imamo sedaj pred seboj in

prinaša 200 fotografij predmetov iz etnološke

zbirke in 16 intervjujev z domačini. V celoti so

objavljeni v rezijanščini, v povzetkih pa tudi v

italijanščini in slovenščini.

Tudi druga predstavljena knjiga je svojevrstna

zakladnica, le da ta na 233 straneh prinaša

pravljice, pripovedi in legende iz Subita v zgornji

Terski dolini. Veliko tega gradiva je bilo že objavljenega

v publikaciji Mlada lipa kot prilogi k

Trinkovemu koledarju ali pa kje drugje.

Avtorica Bruna Balloch se zbiranju etnografskega

gradiva v Subitu in okolici posveča

že dolgo vrsto let. Prav njej se moramo zahvaliti,

da ubiška slovenska narečna različica še

ni izumrla in verjetno še tudi ne bo kmalu. V tej

narečni različici so napisane vse zgodbe, postopoma

pa nastaja tudi subiški slovar.

Knjiga ne predstavlja samo znamenite bitke pri Frigidu,

temveč tudi življenje ljudi v 4. stoletju in zanimivosti

posameznih krajev.

V knjigi Meč in vihar avtor Lovro Novinšek bralca

popelje skozi antično podobo slovenske dežele,

od dravskih ravnin na severovzhodu, Dolenjskega

gričevja na jugovzhodu, pa vse do Vipavske

doline in Soče na zahodu. To je pripoved o bitki

pri Frigidu, Mrzli reki, svetovnozgodovinsko

pomembnem dogodku iz leta 394, ki se je odigral

na naših tleh, in s katerim je bila krščanstvu

izbojevana zadnja in dokončna zmaga nad rimskim

antičnim poganstvom, preden je za stoletja

postalo globalno vezno tkivo evropske civilizacije.

Knjiga spomni bralca na antično podobo slovenske

dežele, na rimska mesta na tleh današnjega Ptuja,

Celja in Ljubljane, pa tudi na manj znane naselbine

in antične spomenike. Lovro Novinšek, upokojeni

polkovnik in vojaški diplomat, v svoji knjigi, ki

jo je – tako pravi - kot sveže upokojeni vojak

pripravljal šest let, ne predstavlja samo znamenite

bike, temveč z enako natančnostjo slika življenjske

razmere v 4. stoletju, kot vojaški poveljnik pa s

posebno zavzetostjo tudi rimsko vojsko.

»Knjiga je zastavljena poljudno-strokovno, čeprav

sem jo sprva nameraval nameniti slovenski

vojski kot priročnik,« je na predstavitvi med

drugim povedal Novinšek, ki je delo na več kot

200 straneh izdal v samozaložbi. V 21 poglavjih

je zbral tudi zanimivosti posameznih krajev, ki bi

lahko služile ne samo kot zgodovinski vir, temveč

tudi kot promocija oziroma turistična zanimivost.

Novinšek je celo sam fotografiral kraje, o katerih

je pisal, in to v tistih letnih časih, kot se je dogajala

opisana zgodba.

20


NE PREZRITE

Rodoslovje

Zanesljivost rodovnika

Iskanje temeljnih gradnikov rodovnika zahteva potrpežljivost,

doslednost in vztrajnost.

Peter Hawlina, Slovensko rodoslovno društvo

Vsak resen rodoslovec si

prizadeva, da svojo evidenco

prednikov in sorodnikov

dokumentira,

kolikor je le mogoče popolno. To pomeni,

da poskuša o vsaki vključeni

osebi pridobiti vse osnovne atribute.

Ti so ime, priimek (za poročene

žene dekliški), datum in kraj rojstva,

poroke in smrti. To so temeljni

atributi. Te je dobro dopolnjevati z

vsem tistim, kar osebo še dodatno

opiše. Vseeno pa so to tisti gradniki,

ki tvorijo zgradbo, imenovano

rodovnik.

Te osnovne atribute navadno

brez težav pridobimo za bližnje

sorodstvo. Bolj ko se spuščamo v

globine korenin, težje je pridobiti

vse osnovne atribute. In ko se potapljamo

še globlje, postanejo manj

razločni celo osnovni atributi.

Kar poglejmo primer. Pred dvesto

leti sta se poročila Jožef Peruzzi

z Nežo Prijatelj. Bila sta stara starša

moje babice Marije Peruzzi.

Kaj nam pove ta zapis poroke

Razmeroma malo. Mnogi starejši

zapisi so veliko bolj popolni, še

popolnejši so kasnejši. Ta zapis nam

od osnovnih atributov poleg datuma

in kraja poroke pove samo imeni

in priimka ženina in neveste. Datum

njunega rojstva vsaj približno

določa njuna starost. Ženin je 17.

aprila 1803 star 18, nevesta pa 14

let. Preberemo lahko sicer tudi

imeni prič. To sta bila Jurij Štrukel

(Georg Shtrukl) in Simon Virant.

Oba sta nepismena in se kot priči

podkrižata. Podpisan je še župnik

Matija Žnidaršič. Slednje je za rodoslovje

bolj ali manj neuporabno.

Rodoslovec predvsem pogreša

imena staršev ženina in neveste.

Vsaj ime očeta bi še bilo potrebno

za nekoliko natančnejšo identifikacijo.

Manjka tudi zapis kraja, kjer

sta bila doma ženin in nevesta. In

navadno je bil vsaj za ženina vpisan

tudi poklic, kot je v tem primeru

vpisan za obe priči – rusticus (kmet).

Ker vemo, da je bil Jožef Peruzzi

član družine graditeljev mlinov

in žag, nam je jasno, da se je taka

družina selila skoraj tako kot cigani.

Vsako leto je najverjetneje prebivala

v kraju drugega naročnika. Sled

za starši Jožefa Peruzzija se močno

zabriše. Na srečo je priimek dovolj

edinstven, da je mogoče vse druge

osebe s tem priimkom dokaj zanesljivo

sorodstveno povezati. Identificiramo

lahko še Jožefovega očeta,

kaj več pa verjetno nikoli ne bomo

odkrili.

Navedel sem primer arhivskega

vira, ki je toliko pomanjkljiv, da

je treba poskusiti najti še druge

arhivske zapise. Teh pa za to obdobje

skorajda ni. Našli smo sicer zapis

rojstva Neže Prijatelj in s tem ime

njenega očeta Antona in matere Helene,

ne pa tudi njenega dekliškega

priimka. Zapisa rojstva Jožefa Peruzzija

pa nismo našli in nič kaj ne verjamemo,

da ga bomo.

Za primerjavo poglejmo zapis

neke druge poroke iz približno

istega obdobja.

Opisano je šele uvod v dokaj

obsežno poglavje, ki vnaša vsaj pomisleke,

če že ne nezaupanje v rodoslovno

delo.

Peruzzi, Prijatelj

Beremo, da sta se 15. februarja 1808 poročila Andrej, 29 let star sin Luke Jurčiča s

Križne gore 12, in Helena, 22-letna hči Simona Bernika z Lavtrskega vrha. Ta zapis

sicer še vedno ne omenja ženinove in nevestine matere, a je od zgornjega vseeno

bogatejši za navedbo imen očetov in kraja bivanja ženina in neveste.

21


NE PREZRITE

25. Folkloriada

Slovenska duša

ostane v srcu

Ob srebrnem jubileju je Folkloriado, polno slovenskega ponosa in

pozitivne energije, vnovič gostil Stuttgart.

Gabrijela Žagar, predsednica koordinacijskega odbora za južno Nemčijo in članica SKUD-a Triglav iz Stuttgarta

Ko človek dopolni 25 let,

ima občutek, da mu cel

svet leži pod nogami.

Toliko je še reči, ki bi

jih rad počel, doživel in videl. Tudi

naša Folkloriada je letos dopolnila

25 let in polet mladosti, obenem

pa določene zrelosti, se je ob organizaciji

prireditve odražal tudi v

nas, članih Slovenskega kulturnoumetniškega

društva (SKUD) Triglav

iz Stuttgarta, ki je bil letošnji prireditelj.

Že prva Folkloriada davnega

leta 1986 je bila pod taktirko naše

dolgoletne predsednice Ane Štuhec

organizirana ravno v Stuttgartu, kar

nam je dalo dodatni zagon.

Koordinacijski odbor za južno

Nemčijo je 15. oktobra organiziral

prvo srečanje predsednikov vseh

slovenskih društev v Nemčiji z ministrom

za Slovence v zamejstvu

in po svetu dr. Boštjanom Žekšem,

sekretarjem Primožem Ilešičem,

ambasadorjem iz Berlina Mitjo

Drobničem, generalnim konzulom

iz Münchna Markom Vrevcem in

vicekonzulko Andrejo Horvat. Delovnega

kosila sta se udeležila tudi

oba duhovnika v Stuttgartu, dr.

Zvone Štrubelj in Aleš Kalamar, ter

učitelj slovenskega dopolnilnega

pouka Vinko Kralj. Goste iz Slovenije

je predvsem zanimalo, kako

gre društvom v Nemčiji, na katere

dosežke so društva ponosna in kaj

bi bilo mogoče še izboljšati.

Za pristna prijateljstva med Slovenci zunaj Slovenije ni meja.

Slovenci v Stuttgartu

dobro sprejeti

Po kosilu se nam je kot častni gost

pridružil tudi župan mesta Stuttgart

dr. Wolfgang Schuster, ki je v svojem

pozdravu med drugim poudaril, da

smo Slovenci v Stuttgartu in okolici

izredno dobro sprejeti s strani lokalnega

prebivalstva in pomembno

prispevamo k raznolikosti in

pestrosti kulturnega življenja na tem

območju. V treh urah programa, ki

ga je odlično in razgibano povezovala

Irena Polak Fištravec iz Maribora,

se je na odru zvrstilo nekaj častnih

govornikov, šest slovenskih folklornih

skupin, ki delujejo v Nemčiji,

gostujoča folklorna skupina Kresnik

iz Maribora, tamburaška skupina

Bisernica iz Ljutomera in srbska folklorna

skupina Sloga iz Stuttgarta, ki

je s svojim živahnim plesom dodobra

prebudila občinstvo. Folklorniki

SKUD-a Triglav so se koreografu in

avtorju tokratne odrske postavitve

Alešu Kolarju, ki se je pred kratkim

prese-lil v Gradec, z darilom, ki ga bo

spominjalo na prijetne skupne trenutke

v Stuttgartu, zahvalili za ves

trud in potrpežljivost. Vsak plesni

nastop folklornih skupin, ki so nastopile

v tekmovalnem delu, je budno,

a prizanesljivo spremljal ocenjevalec

Vasko Samec, ki je pohvalil, kar je

bilo dobrega, in predlagal, kaj bi se

dalo še izpiliti oziroma spremeniti.

Minister dr. Boštjan Žekš in predsednik

SKUD-a Triglav Andrej Vudler sta

nastopajočim skupinam podelila

priznanja, avtorica tega članka kot

predsednica Koordinacijskega odbora

za južno Nemčijo pa sem dolgoletnim

plesalcem iz različnih folklornih

skupin izročila simbolična darila in

se zahvalila prireditelju za lepo izpeljano

prireditev.

S slovensko pesmijo

skozi noč

Od večernih ur do ene po polnoči

nas je zabaval ansambel Kolovrat, ki

Foto: Franc Arh

trenutno sodi v sam vrh slovenske

narodnozabavne glasbe. Obiskovalci

so bili nad njimi navdušeni, kar se

je odražalo v vedno polnem plesišču.

Tudi zunaj dvorane se je predvsem v

odmorih ves čas nekaj dogajalo. Na

eni strani so mladi člani SKUD-a Triglav

postavili svoj bar in poskušali

ugoditi vsem željam gostov, marsikdo

se je pozibaval tudi v sodobnih

ritmih. Na drugi strani so fantje

raztegnili harmonike, tamburaši pa

so prav tako navdušeno igrali na

svoje instrumente. Nekaj pesmi, ki

jih vsi poznamo, smo celo skupaj

zapeli in v zraku je bilo na vsakem

koncu čutiti neko pozitivno energijo

in slovenski ponos.

Z mladimi je treba

računati

Program Folkloriade smo

zaokrožili naslednji dan s srečanjem

s člani ansambla Kolovrat v slovenskem

domu v Stuttgartu. V dvorani

Sv. Konrada smo se ob ogledu komedije

Kdo je Kolovrat krohotali od

prve do zadnje minute in že dolgo

nisem videla toliko zadovoljnih in

nasmejanih obrazov.

Veseli smo predvsem dejstva,

da smo prisotni na prireditvi pokazali,

da je tudi nam, ki živimo zunaj

slovenskih meja, mar za slovensko

kulturo, folklorni ples in druženje.

Številni mlajši gostje pa so dokaz,

da moramo računati tudi z njimi,

saj še zdaleč niso poniknili v nemški

družbi, da pa je treba pripravljati prireditve,

ki so zanimive tudi zanje. Še

prav posebej me kot koordinatorko

za južno Nemčijo veseli, da smo

se Slovenci na tem območju začeli

povezovati tudi preko nemških

meja. Tokrat so namreč k nam prišli

Slovenci iz Züricha, ki so bili nad

dogajanjem v Stuttgartu navdušeni.

V kratkem jim bomo obisk vrnili

z nastopom folklorne skupine in

obiskom prireditve ob 40. obletnici

Slovenskega planinskega društva

Triglav iz Züricha.

Žekš: »Slovenska duša

ostane v srcu«

Za pristna prijateljstva med

Slovenci zunaj Slovenije torej ni

meja. Glede na to, da nas ni prav

dosti, moramo držati skupaj, se

družiti in zanamcem ohranjati slovensko

kulturo, običaje in jezik.

Slednje je lepo zaokrožil minister dr.

Boštjan Žekš z besedami: ‘’Slovenci

se razpršijo, se pomešajo z lokalnim

prebivalstvom, se naučijo jezika,

sprejmejo tudi nemško kulturo, ampak

globoko v srcu pa jim ostane

slovenska duša. Slovenci po svetu

so bolj ponosni na slovenstvo in

slovensko državo kot mi.’’

Foto: Franc Arh

dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v

zamejstvu in po svetu

22


IZOBRAŽEVANJE in znanost

Sašo Jezernik

Mladi naj se

vrnejo domov

Življenje v Švici je skoraj idealno, pravi mladi slovenski znanstvenik,

dr. Sašo Jezernik, ki pa vseeno razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.

Blanka Markovič Kocen

Dr. Saša Jezernika, slovenskega

znanstvenika

iz Švice, sem kot enega

najmlajših udeležencev

srečala na Konferenci znanstvenikov

in gospodarstvenikov, ki jo

je v oktobru tradicionalno, letos že

sedmič, pripravil Svetovni slovenski

kongres .

Danes 30-letni Mariborčan se je

kot bruc znašel na Tehnični univerzi

v avstrijskem Gradcu, kjer je diplomiral

iz elektrotehnike. »Takrat sem

vedel le približno, da bi želel študirati

elektrotehniko, fiziko ali matematiko,

izbiral pa sem med Ljubljano

in Gradcem,« pojasnjuje Jezernik

in dodaja, da je hotel študirati kje

drugje, ne ravno v Mariboru, kjer

tudi njegov oče poučuje robotiko.

Eden od razlogov za odločitev za

Gradec je bil jezik, drugi pa geografska

bližina Gradca, saj je ta dosti

bliže kot Ljubljana. »Bilo je prav

tisto ‘Markovićevo leto’, ko so bili

stroški, samo tisto leto, v Avstriji

nižji kot v Ljubljani,« dodaja mladi

znanstvenik. »Pomembno pa je bilo

tudi to, da je bil takrat program v

Gradcu bolj fleksibilen, lahko si imel

izbirne predmete, kar takrat pri nas

ni bilo možno.«

Izum v pomoč pri

inkontinenci

Po diplomi v Gradcu je Jezernik

vpisal doktorski študij elektromedicine

Univerze v Aalborgu na

Danskem. Tema doktorske disertacije

je bila multidisciplinarna,

pojasnjuje. »Predvsem se moraš

učiti veliko medicine, od anatomije,

fiziologije, nevrofiziologije, pa

tudi elektrotehnike, elektromagnetnih

polj, zato se reče elektro in

biomedicinska tehnika,« odgovarja

na vprašanje, za kakšen študij gre.

Tema Jezernikove disertacije je

bila tudi razvoj in inovacija za novo

implantirano napravo, podobno

srčnemu spodbujevalniku, ampak

za paciente, ki imajo inkontinenco,

težave z mehurjem. »To je naprava,

ki z električnimi impulzi spodbuja

živce, da ponovno vzpostavi normalno

delovanje mehurja. Po drugi

strani pa tudi elektronsko meri

aktivnost živčevja,« opisuje svoj

izum. »Naprava je bila prva takšna

ideja in v bistvu smo jo tudi patentirali.«

Slovenskim ustanovam je ni

ponujal, pravi, razviti pa jo želi dansko

start-up podjetje. »Izdelka trenutno

še ni, ker je dosti stvari zelo

zapletenih,« pravi sogovornik.

Po doktoratu v Švico

Po doktoratu je imel možnost delati

na univerzi v Londonu, razmišljal

je o Ameriki, ponudili so mi tudi

mesto profesorja na Danskem,

najbolj pa ga je pritegnila ponudba z

ETH Zürich, ki velja za najboljšo univerzo

v Evropi, na kateri je študiral

Einstein in še kakšni drugi veliki umi.

Sašo Jezernik govori sedem

jezikov, uči pa se osmega. »Na

Kitajskem, kjer je bila šest mesecev

moja žena, ti nič ne pomaga osem

evropskih jezikov, znati moraš nekaj

drugega,« pripomni.

»V začetku srednje šole in tudi

pozneje sem imel slovensko Zoisovo,

pozneje pa sem zaradi dobrih

študijskih rezultatov dobil

tudi avstrijsko štipendijo. Zadnje

leto na Danskem sem imel dansko

štipendijo in plačo, na institutu

MIT Boston pa mi je za nagrado

študij plačalo podjetje. En semester

namreč stane 50.000 dolarjev,«

Jezernik pojasnjuje, kdo mu je

finančno pomagal pri študiju.

Dr. Sašo Jezernik: »Nujno je, da gredo mladi ljudje v tujino in si tam naberejo

izkušnje, vendar naj se potem vrnejo. Imeti pa moramo dovolj atraktivne

mehanizme, procese, podporo, da bi ljudi pritegnili nazaj,«

V Sloveniji na

univerzo ali v svoje

podjetje

Sašo Jezernik trenutno dela

predvsem na področju inovacij,

razvoja inovacij v industriji. »Pridobljeno

znanje bi lahko posredoval

študentom na različnih univerzah,«

pojasnjuje, kaj bi lahko delal

v Sloveniji. »Ali pa bi imel mesto na

univerzi in svoje podjetje, kakšen

start-up, vendar bi bilo treba organizirati

financiranje (smeh…).«

Po njegovem mnenju je nujno, da

gredo mladi ljudje v tujino in si tam

naberejo izkušnje, vendar naj se

potem vrnejo. »Imeti pa moramo

dovolj atraktivne mehanizme, procese,

podporo, da bi ljudi pritegnili

nazaj,« pravi.

V Švici po Jezernikovi oceni živi

okoli 4.500 Slovencev, ki prek dveh

združenj organizirajo različne dogodke,

na primer martinovanje, festivale

in podobno. »Spoznal pa sem

tudi nekaj drugih slovenskih raziskovalcev

v Švici, ki so večinoma druga

generacija potomcev slovenskih

izseljencev, s katerimi sem se spoprijateljil,«

pravi Jezernik, ki je prepričan,

da je življenje v Švici skoraj idealno,

vsaj kar zadeva možnosti za delo,

standard, urejenost… Švicarji so, kot

pravi, nekoliko izolirani in po naravi

enako zaprti kot Slovenci.

O vrnitvi v Slovenijo, ki jo sicer velikokrat

obiščejo, Jezernik z družino

razmišlja, vendar pozneje, ko bosta

otroka, ki sta zdaj še dojenčka, stara

šest, sedem let.

23


Učitelji slovenščine v Nemčiji

IZOBRAŽEVANJE in znanost

Jezik - vez z domovino

Učitelji slovenskega jezika v tujini so ena izmed vezi z domovino, zato se

morajo vsak dan truditi, da to vez ohranjajo in krepijo. Predstavljamo

skupino nadvse ustvarjalnih in prizadevnih učiteljev v Nemčiji.

Janja Lakner Anžin

Natalija Robnik

Pouk poteka v

sproščenem vzdušju,

veliko se nasmejimo, ...

Ohranjanje maternega

jezika v tujini ni tako

enostavno, kot se zdi

na prvi pogled. Otroci

so že iz mešanih zakonov, govor je

narečen, priložnosti za pogovor v

slovenščini je bolj malo. A jezik se

kljub temu prenaša naprej, za kar

skrbijo tudi učitelji slovenskega

jezika. V Nemčiji jih je šest: Magdalena

Novak v Berlinu, Dragica

Gornik v Düsseldorfu, Natalija

Robnik v Frankfurtu, Mira Delavec

v Mannheimu, Velimir Brunski iz

Ulma in Vinko Kralj, vodja učiteljev

dopolnilnega pouka slovenščine

(DPS) iz Stuttgarta.

»Potujoči« učitelji

»Za to delo sem se odločila, ker

sem želela ljubezen do slovenskega

jezika in kulture prenesti in pomagati

ter sooblikovati njen razvoj tudi v

tujini, kjer je to še veliko težje kot

doma v Sloveniji.« Mira Delavec je

»potujoča« učiteljica, kar ni redkost

v tem poklicu. Šest skupin uči

v različnih krajih. Od Mannheima,

ki je od septembra njen novi dom,

se vsak dan, razen nedelje, vozi tudi

zelo daleč.

Natalija Robnik je po 24 letih zapustila

mesto učiteljice slovenskega

in nemškega jezika na osnovni

šoli v Mariboru. Razpis v časniku se

ji je zdel kot kažipot k novim izzivom.

V Frankfurtu je že osmo leto. »Da

gre za izzive v pravem pomenu besede,

sem ugotovila takoj, ko se je

tu začelo moje prvo šolsko leto.

Vse učbenike in druge didaktične

materiale sem morala prenašati s

seboj iz svojega stanovanja, iz enega

kraja pouka v drugega. Prva leta

sem poučevala trikrat na teden v

Frankfurtu in še trikrat daleč proč.

Moj najbolj zvesti spremljevalec

je postal nahrbtnik. Z vlakom sem

prevozila skoraj 2000 km na teden!

Odkar poučujem tudi na evropski

šoli, ne morem več izvajati DPS

tako daleč.«

»Poučujem še v Essnu, pa tudi

v Hildnu in Güterslohu.«, našteje

Dragica Gornik iz Düsseldorfa, ki je

prej 37 let je učila v Kočevju. »Pouk

poteka v sproščenem vzdušju, veliko

se nasmejimo, spominjam se,

da smo se pri pouku pogovarjali o

protipomenkah in na vprašanje,

kakšne hlače nosi, mi je učenka odgovorila,

da je oblečena v hlače z

dolgimi rokavi.«

Brez ustvarjalnosti

ne gre

Magdalena Novak je v Berlin

prišla pred skoraj petimi leti. Na

začetku so ji bile v veliko pomoč

predvsem izkušnje, ki jih je pridobila

s poučevanjem mlajših otrok.

»Prej sem osem-, devetletne šolarje

poučevala tudi angleški jezik. Zelo

uporabna izkušnja pri sedanjem

delu! Načrtovanje je namreč poseben

izziv, saj pri pouku skupaj sedijo

učenci od šestega pa do 16. leta,

ki se poleg starosti zelo razlikujejo

tudi po jezikovnem znanju.«

»Pri dopolnilnem pouku

slovenščine mora biti učitelj zelo

ustvarjalen, saj poučuje skorajda

vedno iste udeležence, snov

po učnem načrtu pa je tudi vsako

leto enaka. Zato je nujno, da učitelj

udeležencem ponudi isto snov istim

Mira Delavec

Dragica Kotnik z učenci na obisku Evropskega parlamenta

24


IZOBRAŽEVANJE in znanost

Magdalena Novak z učenci na zaključni prireditvi

učencem na nov/drug način, kar

je tudi po svoje zahtevno«, meni

po šestih letih poučevanja Velimir

Brunski iz Ulma, ki prav tako uči šest

skupin v različnih krajih.

Učitelj, zaupnik,

psiholog, prevajalec…

»Z učenci je treba vzpostaviti

predvsem zaupanje in neke vrste

prijateljski odnos, ker edino na tak

način se lahko »prostovoljni« pouk

tudi odvija. Učitelj je vez z njihovimi

koreninami ter eden izmed »mostov«

na poti slovenstva…« strne

svoje desetletne izkušnje Vinko

Kralj, vodja učiteljev DPS iz Stuttgarta,

sicer tudi »potujoči« učitelj.

»Vsekakor je vloga učitelja slovenskega

jezika v Nemčiji drugačna

kot v Sloveniji. Učitelj slovenskega

jezika v tujini je dejansko ena izmed

vezi z domovino, zato se mora vsak

dan truditi, da to vez ohranja in

krepi. Gre za poslanstvo, ki zahteva

celega človeka, temu si tudi predan

in delaš z veseljem ter veliko ljubeznijo.

Nedvomno se vsi učitelji

slovenskega jezika v tujini tega zavedamo.

In v tej smeri ves čas tudi

delujemo,« pove Mira Delavec.

»Učenci se morajo v skupini dobro

počutiti, da so notranje motivirani

za učenje in k pouku ne prihajajo

le na željo svojih staršev.«

Novakova ve, da na začetku učenja

brez spodbude res ne gre. »Starši

so tisti, ki želijo, da se njihovi otroci

učijo slovenščine, zato jih vključijo v

učno skupino. V večini primerov pa

se z motivacijo staršev prekriva tudi

želja po znanju slovenščine pri otrocih

samih.«

»Ko sem prišla v Nemčijo, se mi je

zdelo, da bom samo učiteljica, sedaj

pa ugotavljam, da tu nisi le učitelj,

ampak zaupnik, psiholog, prevajalec,

svetovalec, pomočnik…« pa dodaten

pomen učitelja opiše Dragica

Gornik.

Učitelji v priprave na pouk vložijo

veliko truda, ministrstvo in zavod

za šolstvo dobro skrbita za izvajanje

programov, pravi Vinko Kralj.

»Najbolj pomembno pa je, da ima

učitelj pri delu avtonomijo, kajti

delo je res inovativno in se z njim

v Sloveniji znanstveno pravzaprav

nihče ne ukvarja.«

Obšolske dejavnosti

Številne obšolske dejavnosti

učiteljev DPS še dodatno spodbujajo

učence k učenju in znanju slovenskega

jezika in so hkrati priložnost

za pogovor v maternem jeziku.

»Dejansko bi lahko mladi uporabljali

slovenščino vsak dan. Eden od

staršev ali starih staršev je zagotovo

aktivni govorec slovenščine in živi z

otrokom ali pa v njegovi neposredni

bližini. In ravno s te najmočnejše

(jezikovno gledano) strani običajno

prihaja najmanj impulzov. Da pa si

»operejo slabo vest«, ga pošljejo k

dopolnilnemu pouku slovenščine

in od nas učiteljev pričakujejo, da

bo otrok po treh mesecih že aktivno

govoril slovensko,« je povsem

razumljivo kritičen do (nekaterih)

staršev Velimir Brunski.

Vendar pa sproščeno vzdušje

in veselje ob delu z učenci veliko

šteje, in tudi učitelji se kdaj kaj

novega naučijo. Spletni časopis,

revija, gledališke skupine, bralne

delavnice, ekskurzije, poletna in

zimska letovanja v Sloveniji … To

je le manjši del vseh aktivnosti, ki

jih izvajajo- sami ali v sodelovanju

z slovenskimi društvi, katoliškimi

misijami, Slovenijo. Robnikova je

pobudnica zglednega sodelovanja z

matično Osnovno šolo Franca Rozmana

Staneta v Mariboru. »V času

jesenskih ali velikonočnih počitnic

Vinko Kralj, vodja DPS

v Sloveniji moji učenci dopoldne

sodelujejo pri pouku, popoldne

imajo organizirano druženje z vrstniki

z ogledom mesta in Pohorja,

po želji lahko pri njih tudi prespijo.

Učenci OŠ FRS pa v času slovenskega

kulturnega praznika pripotujejo v

Frankfurt, tako vrnejo obisk in tudi

prespijo pri družinah učencev DPS.«

Delo je vsekakor vse prej kot

enostavno ali povsem vsakdanje,

a volje in novih idej zlepa ne bo

zmanjkalo. Tudi zato ne, ker prihajajo

nove generacije. Kot ugotavlja

Brunski, je število govorcev in

učencev slovenščine v Nemčiji do

sedaj (zgodovinsko) upadalo in je

doseglo dno. Zdaj, v obdobju prostega

pretoka delovne sile v EU bodo

Slovenci ponovno odšli s trebuhom

za kruhom, kot v 60- in 70-ih letih.

»Tako bodo zopet prišle prve generacije

govorcev, ki bodo na novo

premešale karte.« In tudi za usodo

slovenskega jezika zunaj meja Slovenije

se nam ni bati, saj, kot pravi

Gornik: «Redko tako čutimo milino

jezika kot tedaj, ko nam pride na

uho pod tujim nebom.«.

Ulm - zadnji šolski dan 2011

Načrtovanje je

poseben izziv, saj pri

pouku skupaj sedijo

učenci od šestega pa

do 16. leta.

Z učenci je treba

vzpostaviti predvsem

zaupanje in neke vrste

prijateljski odnos.

25


med nami

Slovenska izseljenska matica

Slovenska pesem

tam daleč...

2. del poročila o gostovanjih slovenskih kulturnih skupin

Ajda Rogelj

Obiski iz domovine so

med izseljenci cenjeni,

posebej, ker se ob tem

zavedajo, da jih v domovini

ne pozabljajo, pa čeprav so od

nje oddaljeni. Uspehi gostovanj in

iskrene želje obeh strani po širitvi

kulturnih stikov in gradnji mostov

prijateljstva in razumevanja so razlogi,

da so gostovanja skozi leta

in generacije ostajala pomembna

aktivnost naših izseljencev in kulturnih

skupin.

Turnejo po Sloveniji je ob organizaciji

Slovenske izseljenske matice

(SIM) pripravila po najmanj ena kulturna

skupina na leto. Do leta 1991

se je SIM edina ukvarjala s slovenskimi

izseljenci in bila glavni organizator

kulturnega sodelovanja in

gostovanj. Zaradi novo nastalih organizacij

in institucij po tem letu, ki

so se prav tako začele ukvarjati s to

tematiko, in ker so kulturne skupine

začele tudi samostojno organizirati

nastope med izseljenci, podatki po

1991. ne odražajo točnega stanja

našega spiska gostovanj.

Zlata doba gostovanj

Gradivo s poročili gostovanj kulturnih

skupin sega v petdeseta leta

prejšnjega stoletja. Prvo gostovanje

kulturnih skupin v Sloveniji je bil

obisk Progresivnih Slovenk Amerike

in gostovanje pevskega zbora

»Sava« iz Francije leta 1952. Iz Slovenije

so se gostovanja med naše

izseljence začela leta 1954, ko je v tujino

(Zahodno Evropo) odšlo več skupin.

Pri vpogledu v številke oziroma

grafe je razvidno, da je v določenih

preteklih desetletjih število gostovanj

kulturnih skupin naraščalo,

zdaj pa se zmanjšuje. Zlata doba gostovanj

slovenskih kulturnih skupin

je bila med 70 in 90 leti prejšnjega

stoletja. Razlogi za to so, da so potovanja

postajala lažje izvedljiva in

dostopnejša, s čimer se je razvijal

trend potovanj. S cenejšimi letalskimi

prevozi so postala dostopnejša

tudi potovanja prek Atlantika, odprli

pa so se tudi neposredni stiki z

Amerikama in Avstralijo.

Asimilacija, staranje

in uporaba interneta

Trend gostovanj in obiskov se v

zadnjih letih zmanjšuje, kar je očitna

posledica tega, da je vsaka naslednja

generacija naših izseljencev od

domovine njihovih staršev (ali starih

staršev) bolj oddaljena. Poleg tega

Sprejem skupine SNPJ (Slovenska narodno podporna zveza) iz ZDA pri predsedniku

države Milanu Kučanu, leta 1997.

je razvoj interneta in informacijskokomunikacijskih

tehnologij omogočil

uporabo drugih oblik vzpostavljanja

in vzdrževanja stikov ter zmanjšal

potrebo po fizični obliki gostovanja.

Ne smemo pa pozabiti na verjetno

najbolj krut razlog zmanjševanja

števila gostovanj in obiskov: društva

izseljencev in izseljenci sami se starajo

in ker vsako gostovanje terja veliko

naporov, jih veliko društev ne more

več izvesti.

Foto: Arhiv SIM

Več držav celin

Pri gostovanjih kulturnih skupin iz

Slovenije med naše izseljence v tujini

je značilno, da so v sklopu enega

gostovanja izvedli koncerte v več

državah ene celine. To pomeni, da

so na primer obiskali Argentino, poleg

tega pa nastopili še med našimi

izseljenci v Braziliji in Urugvaju. Enako

velja za Severno Ameriko in predvsem

za Zahodno Evropo.

Število gostovanj slovenskih kulturnih skupin

v in iz Južne Amerike.

25

Število gostovanj kulturnih skupin

v in iz ZDA in Kanade.

80 80

Število gostovanj slovenskih kulturnih skupin

v in iz Evrope.

20

iz SLO

70 70

iz SLO

60 60

iz SLO

15

50 50

40 40

10

5

v SLO

30 30

20

v SLO

20

10 10

v SLO

0 0 0

do 1960 1971-1980 1991-2000 do 1960 1971-1980 1991-2000 do 1960 1971-1980 1991-2000

1961-1970 1981-1990 od 2001 1961-1970 1981-1990 od 2001 1961-1970 1981-1990 od 2001

26


med nami

Svetovni slovenski kongres

Dr. Jožetu

Berniku v slovo

V Ljubljani je v petek, 14. oktobra 2011, v 88. letu

starosti umrl dr. Jože Bernik, nekdanji predsednik

in soustanovitelj Svetovnega slovenskega

kongresa, poslanec Državnega zbora RS, svetovno

ugleden pravni strokovnjak, mecen, donator in

veliki slovenski domoljub.

dr. Boris Pleskovič, predsednik SSK

Rojen je bil 13. aprila 1924

v Puštalu pri Škofji Loki.

Po drugi svetovni vojni

se je preselil v ZDA,

kjer je vrsto let deloval kot generalni

pravni svetovalec in prvi podpredsednik

za mednarodne pravne

zadeve pri vodilnem svetovnem

farmacevtskem podjetju Abbott

Laboratories.

Kot velik domoljub se je vse

od začetka udeleževal kulturno

študijskih dni Drage nad Trstom,

kjer so se vsako leto zbirali številni

slovenski intelektualci iz vsega sveta.

V letih osamosvajanja Slovenije

je kot izseljenec in eden od svetovno

uglednih pravnih svetovalcev

Demosove vlade aktivno sodeloval

pri osamosvojitvi in mednarodnem

priznanju Slovenije.

Dr. Jože Bernik je bil predan član

Svetovnega slovenskega kongresa.

Že leta je 1989 je podprl idejo o

njegovi ustanovitvi in postal član

ustanovnega odbora. Na ustanovnem

zboru Kongresa v Ljubljani,

leta 1991, je nastopil kot delegat,

v letih od 1994 do 2000 je bil njegov

predsednik, nato pa častni

predsednik. Leta 2000 je bil na

listi Nove Slovenije izvoljen za poslanca

Državnega zbora Republike

Slovenije.

Zaradi številnih zaslug pri ustanavljanju

slovenskih društev po svetu,

štipendiranja številnih študentov

iz Slovenije ter sodelovanja pri oblikovanju

pravnih pogojev za slovensko

samostojnost ga je Svetovni

slovenski kongres predlagal za

prejem najvišjega državnega odlikovanja.

Leta 2004 ga je takratni

predsednik države Slovenije dr.

Janez Drnovšek odlikoval z Zlatim

častnim znakom svobode.

V utemeljitvi ob prejemu tega

visokega priznanja je bilo med drugim

zapisano: »Dr. Jože Bernik je

vrsto let živel v Chicagu, kjer je ves

čas povezoval Slovence, predvsem

pa slovenske študente v tujini. V

kraju Lemont blizu Chicaga je organiziral

gradnjo slovenskega kulturnega

doma. Vedno je našel čas

za srečanje s Slovenci, ki so si prizadevali

v prid svobodne in enotne

Evrope ter neodvisne in samostojne

Slovenije. Njegov dom je bil odprt

za mnoge generacije slovenskih

študentov. Vse svoje moči in tudi

finančna sredstva ter bogate zveze

pri najvišjih predstavnikih ZDA je

namenjal razvoju demokracije in

uveljavljanju slovenstva in zavedanja

o Sloveniji.«

Dr. Jože Bernik je bil eden tistih

velikih Slovencev, ki so si ustvarili

zavidljivo velik mednarodni ugled.

Zapustil nas je veliki ambasador

slovenskega naroda v svetu. Njegovo

slovo je najbolj boleče za ljubečo

soprogo in sorodnike, bolečina pa

tudi za rojake po svetu ter člane in

prijatelje Svetovnega slovenskega

Foto: Arhiv SSK

Foto: Arhiv SSK

Dr. Jože Bernik

kongresa. Njegov odhod pa je tudi

zaveza, da izpolnjujemo njegovo

željo po dvigu narodne zavesti in

edinosti Slovencev doma in po svetu,

za katero je živel z vsem srcem.

Naj počiva v miru!

Foto: Arhiv SSK

Na četrti konferenci slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in

Slovenije, Brdo pri Kranju, 2005. Na sliki skupaj s soprogo dr. Marijo Bernik, in

sedanjim predsednikom SSK, dr. Borisom Pleskovičem.

Dr. Jože Bernik je bil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa med leti 1994 in

2000, nato pa njegov častni predsednik.

27


MED NAMI

Slovenija v svetu

Dijaki obiskujejo

Slovenijo

V organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu dijaki iz

prekomorskih držav vsako leto obiščejo domovino svojih prednikov.

Od leta 1992 jih je prišlo že približno 850 iz različnih slovenskih šol

po svetu. Letos jih pričakujemo 45 z vzhoda, zahoda in jugozahoda

Argentine ter 18 z vzhodnega dela Kanade.

Boštjan Kocmur

Nastop v Šentjoštu, 5. julija 2011

Obiski slovenskih dijakov

iz prekomorskih držav

so velik dosežek slovenske

države in slovenskih

skupnosti po svetu, saj dijakom

omogočajo, da od blizu spoznavajo

kraje in ljudi, o katerih so dolga leta

mnogo slišali, se učili in jih želeli

spoznati.

Teoretično spoznavanje domovine

staršev oziroma starih staršev

ne more nadomestiti osebnega stika

in srečanja s kraji in ljudmi.

Ob tovrstnih obiskih se zadnja

leta dijaki udeležujejo tudi Mladinske

poletne šole slovenskega jezika,

kjer se pred vstopom na fakulteto

še zadnjič izpopolnjujejo v znanju

slovenskega jezika. A nič manj

pomembno ni, da po šoli obiščejo

tudi slovenske znamenitosti, zlasti

kulturna in naravna bogastva slovenske

zemlje.

Mladi rojaki bodo v Sloveniji imeli

možnost priti v stik ne le s Slovenci iz

drugih krajev sveta, temveč se tudi

seznaniti s svojimi vrstniki v Sloveniji,

na katere jih bo vezalo prijatelj-

stvo, ki bo prišlo do izraza ob izmenjavanju

pisem ob vrnitvi v državo,

od koder prihajajo.

Prihodnje leto prihajajo dijaki iz

Argentine in Kanade. Imeli bodo

dvotedenski program učenja slovenskega

jezika in ogled kulturnih

in naravnih znamenitosti Slovenije

in zamejstva.

Pripravili jim bomo dvajsetdnevni

program, ki bo v juliju potekal med

šolo in teden po končani mladinski

šoli. Z avtobusom bodo obiskali

Bled, Bohinj, slap Savico, Logarsko

dolino, Veliko planino, okolico Ptuja,

grad Otočec, Predjamski grad,

Vipavo, Škocjanske jame, Most na

Soči, slovensko morje. Obiskali bodo

tudi slovensko božjo pot na Brezjah

in Slomškov grob v Mariboru,

Prešernovo in Cankarjevo domačo

hišo ter gledališko oziroma glasbeno

predstavo v Ljubljani ter Ljubljanski

grad. Gorniški krst bodo doživeli z

vzponom na Triglav. Šli bodo tudi po

poteh naše zgodovine. Na obiskih se

bodo predstavili z nastopi, tako po

Sloveniji kot v zamejstvu.

Namen vsakoletnih potovanj je

spodbujanje mladih Slovencev, ki

živijo v tujini, da ohranijo in utrdijo

narodno, jezikovno ter kulturno

identiteto ter se medsebojno

povežejo. V dvajsetih letih, ko prihaja

že tretja generacija Slovencev,

opažamo, da ti obiski krepijo slovensko

identiteto, mladi pa poglobijo

svoj pozitiven odnos do povezovanja

z matično domovino Republiko Slovenijo.

Vabimo še druge dijake iz

slovenskih šol po svetu, da se jim

pridružijo.

Obisk dijakov iz Argentine, Rast 40, pri nadškofu dr. Antonu Stresu

28


MED NAMI

Rafaelova družba

Argentinski utrinki –

1. del

Letošnja jesen je bila za osmerico mladih popotnikov – Lenarta,

Jasmino, Andreja, Urško, Dejana, Lucijo, Simono in Damjano – izjemna,

saj so obiskali Argentino. Nemogoče je zajeti vsa njihova doživetja,

lahko pa vam za okus ponudimo nekaj utrinkov z njihovega

enomesečnega potovanja.

Mihela Zaveljcina

2. dan, petek, 7.

oktober, Buenos Aires

Dejan: Ogledali smo si veliko

znamenitih buenosaireških stavb,

ulic, trgov, spomenikov …, največji

vtis pa sta gotovo na vse nas naredili

dve srečanji. Najprej smo se

odpravili v znamenito umetniško

četrt ‘’La Boca’’, ki je znana po

številnih umetnikih in pisanih barvah

hiš in zidov. Tam smo se srečali

s slovenskim umetnikom Marjanom

Grumom, ki je tudi eden

najbolj znanih umetnikov v tej četrti

nasploh. Za g. Gruma je značilno

ustvarjanje v najrazličnejših slogih

in z najrazličnejšimi materiali,

tematika pa vedno odraža globoko

humanistično čutenje umetnika. V

nadaljevanju ogleda mesta smo se

spotoma ustavili v cerkvi Santísimo

Sacramento (Svetega Rešnjega Telesa),

ki je bila prvo zatočišče povojnih

slovenskih beguncev. Med ogledom

cerkve se je med nami spontano razleglo

petje in nato … iz spovednice

je takoj pritekel star duhovnik in ves

ganjen začel pripovedovati o prihodu

Slovencev.

4. dan, nedelja,

9. oktober

Lucija: Slovenci se vsako nedeljo

po maši odpravijo v društveni dom

San Justo na zajtrk. Ta nedelja je bila

še prav posebna, saj je mladini ob

50. obletnici mladinske organizacije

veleposlanik Republike Slovenije

podelil priznanje. Sledil je turnir v

odbojki. Mladci in mladenke iz slovenskih

domov iz Buenos Airesa so

se pomerili med sabo. Kosilo je bilo

slovesno, v veliki dvorani. Na odru je

viselo geslo: Združeni v bodoči rod,

mladina našega doma. Odbojkarsko

igrišče se je v hipu spremenilo v prostor

za prireditev, ki so jo mladi ob

okrogli obletnici pripravljali. Starši

so sodelovali s folkloro, mladi pa so

Z g. Marjanom Grumom v umetniški četrti Buenos Airesa

v programu predstavili, kaj počnejo,

kaj jih povezuje. Celotna prireditev

je bila dobro »dodelan šov«, ki so ga

mladi skrbno pripravljali dva meseca

in mu namenili veliko prostega časa.

5. dan, ponedeljek, 10.

oktober, Patagonija -

Bariloče

Simona: Pa tudi do Esquela s

pomočjo dviga nad oblake ni tako

zelo daleč. Dve uri in pristali smo

na patagonskih planjavah, kakšno

stopinjo bližje zimskim radostim in

gorenjski razgibanosti. Okrog nas pa

vršaci, ki so očarali mnoge gornike,

med pionirji tudi nešteto slovenskih

mladcev in mladenk. Prav ti so dali

pokrajini in življenju pod 3554 metri

visokim Tronadorjem poseben pečat

in utrip. Po revnem barakarskem obrobju,

naseljenem pretežno s čilskimi

priseljenci, je pred nami zraslo mesto

alpskega pridiha – Bariloče. Pred

109 leti majhna vasica, danes mesto

s 150.000 prebivalci, med katerimi

je kar 250 Slovencev. S sedežnico

smo se dvignili pod nebo, na Campanario,

od koder je razgled sila

navdušujoč, skoraj idiličen: gozdovi,

širna prostranstva in ljubka jezerca.

Če omenim še, da voda poleti nima

več kot sedem stopinj, pa v njej

vseeno plavajo, bo verjetno jasno,

da smo se ob teh podatkih malo

namuznili. To smo storili tudi, ko

smo okusili sladkobo »mamuške«,

bariloške čokolade.

10. dan, sobota, 15.

oktober, Buenos Aires

Jasmina: V Slovenski hiši, osrednjem

sedežu slovenske skupnosti, nas

je pričakala ravnateljica Nada Vesel

Dolenc z nekaj učitelji. Srednješolski

tečaj se je začel pred natanko 50

leti kot literarni krožek. Danes učijo

slovenski jezik in književnost, zgodovino,

zemljepis, verouk, etnografijo,

petje in družbeno vzgojo ali svetovni

nazor. Slovenska šola je zrasla iz nič,

z voljo in idealizmom posameznikov,

ki so, črpajoč iz vere in domoljubja,

iskali svoj prostor v tuji deželi v želji,

da bi ohranili svojo identiteto. Jasen

dokaz, da jim je to uspelo in jim še

uspeva, je bila gala predstava v

dvorani Slomškovega doma, kjer so

uprizorili muzikal Fantom iz Opere.

Libreto je izvrstno prevedel režiser in

glavni igralec Marcelo Brula. V glavni

ženski vlogi je blestela Veronika

Malovrh. Najbolj osupljivo pa je bilo,

da so kljub skromnim sredstvom in

z ljubiteljskim delom ustvarili visoko

kakovostno umetniško delo, ki skoraj

dosega profesionalno raven.

Se nadaljuje.

Argentinski utrinki so povzeti po

argentinskem dnevniku, ki ga lahko

v celoti preberete na spletni strani

http://rafaelova-druzba.rkc.si.

29


Slovenci na Koroškem

zamejski dnevnik

Umrl je književnik

Janko Messner

Le dober mesec pred devetdesetim letom je umrl slovensko–

avstrijski pisatelj Janko Messner, vztrajen borec za pravice

Slovencev na Koroškem.

Ernest Ružič

Janko Messner (1921 – 2011)

Janko Messner, s psevdonimi

Ivan Petrov, Petrov Anzej,

Pokržnikov Luka, Matjaž

Kropivnik, se je rodil 13.

decembra 1921 v Dobu pri Pliberku.

Gimnazijo je obiskoval v Celovcu,

Šentpavlu in Mariboru, študij slavistike

pa končal v Ljubljani. Osem let

je poučeval na gimnaziji na Ravnah,

potem se je preselil v Celovec, kjer

je kar šest let čakal na zaposlitev.

Od leta 1963 do upokojitve 1981.

je bil profesor na Zvezni gimnaziji za

Slovence v Celovcu.

Janko Messner je bil predsednik

Društva slovenskih pisateljev

v Avstriji, nekaj časa urednik in

lektor revije Mladje. Pisal je prozo,

poezijo, dramske tekste, kritike,

kulturnopolitične in literarno

kritične prispevke v slovenščini in

nemščini ter v podjunskem slovenskem

narečju. Bil je neprizanesljiv

publicist in družbeni kritik. Sicer pa

je začel pisati kmalu po osvoboditvi,

toda pretežno kot publicist. V petdesetih

in šestdesetih letih je prevajal

v nemščino sodobno slovensko

poezijo in prozo. Njegovo delo

je posvečeno tistemu delu koroških

Slovencev, ki so po porazu nacizma

ostali pod Avstrijo kljub žrtvam

med drugo svetovno vojno in kljub

zahtevam, da se združijo s Slovenci

v matični domovini. Kot pripovednik

se je uveljavil v zrelih letih z avtobiografsko

obarvanimi črticami

in novelami, zlasti pa s politično

kritičnimi besedili, ki poudarjajo

groteskno, parodistično in satirično

občutje človeka in kulturnega delavca,

ki živi s svojo rodno pokrajino in

njenimi ljudmi. Njegovo esejistično

razmišljajočo prozo označujejo

razgibana, bogata domišljija, mojstrsko

obvladovanje izraza, jedkost

in sarkazem.

Med njegovimi deli so iz leta

1971 Skurne storije, sledili so Zasramovanci

… združite se, Gorše

storije, Živela Nemčija, Lipa in hrast;

pesniške zbirke Fičafajke grejo v

hajke, Pesmi in puščice in kar nekaj

večjezičnih pesniških zbirk, tiskanih

na tujem. Tako je leta 1999

v Budimpešti izšla dvojezična slovensko

– madžarska zbirka Dalok

– Pesmi; v treh jezikih, nemškem,

slovenskem in italijanskem je natisnjena

kratka zgodba Job (Hiob

– Giobbe) in obsežnejša trijezična

zbirka v češčini, slovenščini in

angleščini: Básne – Pesmi – Poems.

Jozej Strutz je v spremni besedi te

knjige napisal, da je Janko Messner

na svoji koži izkusil različna

zatiranja, kar ga je naredilo za

tenkoslušnega in tenkočutnega

avtorja. »Travmatične izkušnje v

kazenskem bataljonu nacističnega

wermachta so zapustile neizbrisne

sledove v njegovi zavesti in literaturi:

trajno kritično duhovno držo,

jedko jezikovno kritiko v duhu Karla

Krausa, občutljivost za vsakršno

politično laž in korupcijo, odločno

solidarnost s šibkimi, zatiranimi in

preganjanimi ...« Dvo- in trijezične

knjige v slovenskem, madžarskem,

nemškem, češkem in angleškem

jeziku je konec leta 1999 predstavil

tudi na gimnaziji v Murski

Soboti. Predstavil se je kot umetnik,

kritičen opazovalec življenja in

dogajanja v Sloveniji in v Avstriji,

zlasti na Koroškem in hkrati kot

prijazen, dobrodušen in sproščen

človek – umetnik, ki se ni izgovarjal

na čas, marveč prijazno odgovarjal

tudi na novinarska vprašanja. Nastal

je daljši prispevek za televizijsko

oddajo Osmi dan, ki so ga objavili

tudi v oddaji Dober dan, Koroška!

Ob že omenjenih so dela Janka

Messnerja prevedena še v

druge jezike, celo v turščino in

vietnamščino, medtem ko je sam

prevajal v nemščino, med drugimi

tudi Prežihove Samorastnike. In tudi

Janko Messner je bil in bo ostal v zavesti

mnogih – samorastnik.

Knjige v slovenskem, madžarskem, nemškem, češkem, italijanskem in angleškem

jeziku, ki jih je Janko Messner predstavil v Murski Soboti.

30


zamejski dnevnik

Slovenci na avstrijskem Štajerskem

Lipa ob

20-letnici

samostojne

Slovenije

Tudi Društvo člen VII je od slovenske vlade

dobilo lipo – simbol slovenske suverenosti.

Ernest Ružič

Foto: Ernest Ružič

Slovenci na Madžarskem

Lipa v

znamenju miru,

prijateljstva

in sožitja

V programu obiska ministra za Slovence v

zamejstvu in po svetu in za kulturo akademika

dr. Boštjana Žekša pri Slovencih v Železni županiji

je bila tudi posaditev lipe, ki jo je Slovenija ob

dvajsetletnici samostojnosti podarila porabskim

Slovencem in mestu Monošter. Lipo sta posadila

minister Žekš in župan Monoštra Gábor Huszár

(na fotografiji), nekaj pesmi je zapel komorni

zbor Zveze Slovencev pod vodstvom Tomaža

Kuharja. Župan je v krajšem nagovoru poudaril,

da pomeni lipa v parku ob Termalnem kopališču

simbol prijateljstva in odličnega sodelovanja

med Slovenijo in Madžarsko in dobrega sožitja

med Madžari in Slovenci v Porabju. Minister

Boštjan Žekš je v Sombotelu obiskal Oddelek za

slovenščino v Univerzitetnem centru Savaria, se

seznanil s študijem slovenskega jezika in tudi z

delom Slovenskega društva Avgust Pavel ter se

udeležil predstavitve zgoščenke slovenske pevske

skupine Spominčice Gnes je edna lüšna nauč in

predstojniku oddelka za slovenščino prof. dr.

Károlyu Gadányiju izročil priznanje in zahvalo

Slovenije za osebni prispevek k razvoju študija

slovenistike ter za krepitev položaja slovenske

manjšine v Sombotelu in Porabju. (E. R.)

Foto: Ernest Ružič

Na dvorišču Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu je posajena lipa, ki jo je Kulturno društvo člen VII dobilo iz

Slovenije, pripeljala sta jo državni sekretar dr. Boris Jesih in sodelavec Urada za Slovence v zamejstvu in

po svetu Rudi Merljak. Na slovesnost je prišel, prvič v Pavlovo hišo, tudi slovenski veleposlanik na Dunaju

Aleksander Geržina.

Na Trgu republike ob slovenskem

parlamentu so 26. junija 1991 ob

razglasitvi neodvisnosti in državne

suverenosti zasadili lipo, ki lepo

rase in cveti. Ob 20-letnici samostojnosti je

slovenska vlada skupaj z različnimi ministrstvi

podarila lipe ustanovam v Sloveniji in slovenskim

narodnim manjšinam v sosednjih državah.

Lipo je dobilo tudi Društvo člen VII za avstrijsko

Štajersko. Posadili so jo na dvorišču Pavlove

hiše v Potrni/Laafeldu.

Saditev lipe ob Pavlovi hiši je s krajšim koncertom,

tudi z znano ljudsko Lipa zelenela

je, pospremil mešani pevski zbor štajerskih

Slovencev. Preden so lipo posadili, so dogodek

pozdravili predsednica Društva člen

VII mag. Suzanne Weitlaner, državni sekretar

za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris

Jesih in župan občine Radkersburg/Radgona

okolica Heinrich Schmidlechner, slovesnosti

pa se je udeležil tudi okrajni glavar dr. Aleksander

Majcan, kar za ta prostor ni protokolarna,

marveč vsebinska gesta priznanja slovenski

manjšini na Štajerskem. Predsednica

društva mag. Suzanne Weitlaner je obljubila,

da bodo v Pavlovi hiši za lipo vzorno skrbeli

in jo negovali, da se bodo lahko pod njeno

krošnjo srečevali in družili nemško in slovensko

govoreči Štajerci. Dr. Boris Jesih pa je

poudaril, da je krovna organizacija štajerskih

Slovencev le nekoliko starejša od slovenske

države in se ozrl v čase, preden je bila obnovljena

Pavlova hiša, v kateri se nenehno

kaj dogaja.

Lipo sta posadila župan Gabor Huszar in minister

Boštjan Žekš, ob njiju pa predsednik Zveze Slovencev

jože Hirnük, predstavica slovenskega veleposlaništva

Dubravka Šekoranja, slovenski generalni konzul v

Monoštru Dušan Snoj in predsednik Državne slovenskle

samouprave Martin Ropoš.

Foto: Ernest Ružič

31


Slovenci na Madžarskem

zamejski dnevnik

Podobe z meje – 10 let

likovne kolonije

v Monoštru

90 umetnikov – udeležencev dosedanjih kolonij je ustvarilo prek

200 likovnih del, letošnja so na ogled v monoštrskem slovenskem

Kulturnem in informativnem centru.

Ernest Ružič

Eden pogostejših udeležencev monoštrske mednarodne likovne kolonije,

akademski kipar Ferenc Király, pozorno spremlja delo slikarja Endreja Göntérja iz

Murske Sobote, ki je upodobil svoj umetniški pogled na lansko naravno katastrofo

na Madžarskem, ko je popustil jez in se je strupen mulj razlil po Dovecserju in

okolici, posledice pa so vidne še zdaj.

Doslej je na kolonijah

sodelovalo 90

umetnikov, ki so ustvarili

prek 200 likovnih del.

Foto: Ernest Ružič

Na pobudo predsednika

Zveze Slovencev

na Madžarskem Jožeta

Hirnöka in s strokovno

pomočjo direktorja Galerije –

Muzeja Lendava Ferija Geriča so

pred desetimi leti v Monoštru organizirali

prvo mednarodno likovno

kolonijo, ki se je je udeležilo sedem

likovnih umetnikov. Doslej je na

kolonijah sodelovalo 90 umetnikov,

ki so ustvarili prek 200 likovnih del.

Letos je bila kolonija desetič, avgusta

nastala dela so na ogled od

sredine novembra v monoštrskem

slovenskem Kulturnem in informativnem

centru.

Predsednik Zveze Slovencev

Jože Hirnök je po prvi in uspešni

koloniji poudaril: »Načrtujemo

drugo in upamo, da bo postala

tradicionalna prireditev za nas

Slovence, za Monošter in predvsem

za udeležence. Želimo in

upamo, da bo končni rezultat

ustanovitev galerije v Monoštru.«

Napovedi so se uresničile v

prvem delu: mednarodna likovna

kolonija je v desetih letih gostila

likovne umetnike z Madžarske, iz

Slovenije, Avstrije, s Hrvaške, iz

Italije, Izraela, Romunije, Estonije,

Srbije, Vojvodine in Združenih

držav Amerike. Iz Slovenije so

največkrat sodelovali akademska

kiparja Ferenc Király in Metod

Frlic, slikarji Endre Göntér, pokojni

Goce Kalajdžijski, Nikolaj Beer,

Dubravko Baumgartner, Igor Banfi,

Črtomir Frelih, Lucija Stramec,

Metka Kavčič, Jerneja Smolnikar

in drugi, med najmlajšimi pa Kata

Karácsony, ki se je kot dijakinja

monoštrske gimnazije priključila

umetnikom, se naučila slovensko

in uspešno vpisala na Akademijo

za likovno umetnost in oblikovanje

v Ljubljani.

Vseskozi vabijo tudi

umetnike iz zamejstva

Vseskozi so prihajali tudi slikarji

iz zamejstva, z avstrijske Koroške

Karl Vouk in Rudi Benétik, iz Italije

Klavdij Palčič, Rado Jagodic, Jana

Pečar, Stefano Turk, Jasna Merku

in Katarina Kalc. Dobro so bili zastopani

madžarski slikarji, ki živijo

v drugih državah, od Slovaške do

Združenih držav Amerike: Géza Németh,

Slovaška; Niké Nagy, Francija,

Gábor Biró, Romunija. Posebej kaže

poudariti vsebinsko in oblikovno

kakovostne kataloge, ki spremljajo

razstave in ob nastalih delih po-

menijo trajno vrednoto mednarodnih

kolonij v Monoštru.

Kolonije so avgusta, razstave novembra,

izbore pa so doslej prenesli

v galerije v Sloveniji, tudi v Ljubljano

in sosednje države, denimo

Trst. V desetih letih je nastala bogata

zbirka slik in skulptur, kot jih

je malo na Madžarskem. Zaradi

zaostrenih gospodarskih razmer v

Monoštru galerije še nimajo, razstave

iz slikarske kolonije pa so v

slovenskem Kulturnem in informativnem

centru.

Monoštrska kolonija

se je uveljavila tudi

v širšem kulturnem

prostoru

Poznavalci razmer - med njimi

tudi direktor Galerije – Muzeja Lendava

Feri Gerič, akademski kipar

Ferenc Király, pobudnik mednarodne

likovne kolonije v Lendavi, ene

najstarejših na Slovenskem – ocenjujejo,

da ima monoštrska mednarodna

likovna kolonija velik odmev v

širšem madžarskem kulturnem prostoru,

kjer je zlasti v Szombathelyu

bogata razstavna dejavnost. Szombathely

je zadnje mesto, ki mu je še

v prejšnjem političnem sistemu uspelo

zgraditi veliko, sodobno galerijo,

kakršnih je malo na Madžarskem

in tudi v Sloveniji. V Galerijo-Képtár

vabijo tudi umetnike iz Prekmurja.

Večkrat sta imela tam razstave kipar

Ferenc Király in Suzanne Király Moss

iz Lendave (slednja tudi zdaj), pred

nedavnim pa akademski slikar Ignac

Meden iz Murske Sobote. Nasploh

je v kulturnem življenju in dogajanju

v Železni županiji večji poudarek

na likovni ustvarjalnosti, medtem

ko je druga, Prekmurju sosednja

Zalska županija s središčem v Zalaegerszegu,

znana po uspešnem

gledališču Sándor Hevessi.

32


ZAMEJSKI DNEVNIK

Slovenščina v Slovenskem domu v Zagrebu že od 1992.

Učencev nikoli

ni bilo premalo

Vsako leto imajo v Slovenskem domu med 10 in 14 učencev v dveh

skupinah, začetni in nadaljevalni. Za več ljudi niti ni prostora.

Goran Ivanović, STA

Vsak ponedeljek od poznega

popoldneva do večera

je knjižnica Slovenskega

doma v Zagrebu učilnica

za tečajnike dopolnilega pouka slovenskega

jezika. Tudi letos se tako

na začetnem kot na nadaljevalnem

tečaju slovenščine uči po 14

Zagrebčanov, je povedala profesorica

Marja Crnković, ki od jeseni

1994 uspešno vodi eno izmed dejavnosti

slovenske skupnosti v hrvaški

prestolnici. Slovenščine se je sicer v

Zagrebu možno učiti na filozofski

fakulteti, kjer že več desetletij deluje

tudi katedra za slovenski jezik,

ter občasno ali ekskluzivno v kakšni

izmed šol za tuje jezike.

»Zanimanje za slovenski jezik

vsekakor je. Vsako leto imamo med

10 in 14 učencev v dveh skupinah,

začetni in nadaljevalni. Za več ljudi

niti ni prostora v Slovenskem domu.

Še nikoli ni bilo učencev premalo,« je

dejala Crnkovićeva, ki je sicer profesorica

slovenskega jezika in primerjalne

književnosti. V Zagreb je prišla

pred 33 leti, nekaj časa je delala tudi

kot lektorica na zagrebški filozofski

fakluteti.

Pouk poteka od srede septembra

do srede junija, dve šolski uri tedensko

za vsako skupino.

»Slovenščine se želijo naučiti

različni ljudje, tako odrasli kot

mladina. Gre za dekleta, ki imajo

kakšno ljubezensko zvezo v Sloveniji,

ali za ljudi, ki bi se radi zaposlili

v Sloveniji kot so zdravniki, zobozdravniki,

profesorji glasbe... Zelo

različno. Učijo se tudi nekateri, ki

imajo sorodstvo v Sloveniji, dedke

in babice, niso pa imeli priložnosti,

da bi se izpopolnjevali v slovenščini.

Sicer pa so potomci Slovencev zelo

redki med učenci slovenskega jezika,«

je povedala Crnkovićeva.

Pojasnila je, da pouk ni organiziran

po stopnjah, temveč je odvisen

od interesa ljudi. »Pred dvema

letoma sem imela skupino, ki je pet

let obiskovala pouk in danes odlično

govorijo slovenski jezik, obvladajo

tako pisavo kot slovnico.«

Po potrdilo na

ljubljansko filozofsko

fakulteto

Čeprav se nekateri v Zagrebu

učijo slovenščino, da bi potem lahko

delali v Sloveniji, po opravljenem

pouku v Slovenskem domu ne bodo

dobili posebnega potrdila o znanju

slovenščine.

»Kot veste, potrdilo, pridobljeno

na Hrvaškem, v Sloveniji ne velja.

Vsi, ki ga želijo pridobiti, morajo

opravljati izpit na filozofski fakulteti

v Ljubljani.«

Slovenski dom organizira pouk

slovenskega jezika samostojno, ne

da bi sodelovali s kakšno institucijo.

Pred leti je bil pouk povezan s slovenskim

ministrstvom za šolstvo,

poznejših sprememb pa v Zagrebu

niso mogli sprejeti, je spomnila

Crnkovićeva. O razlogih ni želela

govoriti, poudarila pa je, da nič od

tega ni vplivalo na izvajanje pouka,

ki v Slovenskem domu poteka od

leta 1992.

»Pomembno je, da učence

naučim jezika, ker slovenščina

ni tako zelo preprosta, kot se zdi

na prvi pogled. Od hrvaščine se

močno razlikuje. Slovnica je dokaj

zahteva, sicer pa je najtežje

spregovoriti. Naglas je drugačen, v

slovenščini obstajata ozka in široka

glasova ‘e’ in ‘o’, polglasnik, ki ga

v slovenščini ne izgovarjamo, glasova

‘l’ in v’. Mislim, da se je lahko

naučimo,« je skozi smeh dejala

Crnkovićeva. Zaupala je, da se celo

njej po več kot treh desetletjih

življenja na Hrvaškem včasih zgodi,

da se ne more spomniti kakšne

slovenske besede, ali ni prepričana,

če je kakšna beseda slovenska ali

hrvaška, ker so si nekatere tako

podobne.

Hrvaško-slovenski

slovar šele v pripravi

Vsi učbeniki, iz katerih se učijo,

so z ljubljanske filozofske fakultete.

»Na Hrvaškem ni omenjenih

učbenikov, ljudje si jih priskrbijo,

ko gredo v Ljubljano. Pogrešam pa

dober hrvaško-slovenski slovar. Pripravljen

je na filozofski fakulteti,

vendar še ni izšel. Žepna slovarja

nista dovolj, večji pa je starejši

in srbohrvaški, ki na nek način ni

več sprejemljiv. Ljudje uporabljajo

angleško-slovenski slovar,« izpostavlja

Crnkovićeva.

Poleg jezika se tečajniki učijo

tudi slovenske književnosti in kulture.

Tudi pri tem kažejo interes

za različne stvari, najmanj pa za

politiko, poudarja profesorica.

»Zanima jih Slovenija kot dežela in

njene znamenitosti. Lani smo imeli

zaključno potovanje v Ljubljano,

udeleženci so bili navdušeni nad

strokovnim vodenjem. Naslednji

izlet načrtujemo v Postojnsko

jamo, ki bi jo učenici radi videli, ali

v Maribor. Vzdušje pri urah je zelo

prijetno, ker je to drugačne vrste

pouk,« je sklenila Crnkovićeva, ki

je po pogovoru pohitela k svojim

učencem na začetku še ene ure

pouka.

Slovenščine se želijo

naučiti različni ljudje,

tako odrasli kot

mladina. Gre za

dekleta, ki imajo

kakšno ljubezensko

zvezo v Sloveniji, ali

za ljudi, ki bi se radi

zaposlili v Sloveniji.

Prof. Marija Crnković: »Potomci Slovencev so redki med učenci slovenskega

jezika.«

33


zamejski dnevnik

Slovenci v Italiji

Zmagovita Ona

na Barkovljanki

Tradicionalna oktobrska regata obudila spomin na

Ono in njene jadralce

Mirjam Muženič, RTV Slovenija

Bilo je jeseni leta 1979.

Italijansko jadralno

društvo iz tržaškega

predmestja Barkovlje

je znova organiziralo regato,

ki je v prvem desetletju iz merjenja

moči nekaj deset barčic v

domačem prostoru širila svoja

jadra. Za koprski klub Jadro se je k

tekmovanju prijavil tudi Slovenec

iz Nabrežine, zdaj že pokojni Niko

Kosmina, v posadki na krovu jadrnice

z imenom Ona so bili še soproga

Aleksandra Sosič, bratranec

Karlo Rolich, krmaril pa je prijatelj

iz Portoroža Dušan Puh.

Ob tradicionalni jadralni regati

Barkolani ali slovensko Barkovljanki,

ki je minuli mesec znova oblikovala

teden športnega, kulturnega,

gospodarskega in tudi političnega

življenja v Trstu, je zaživel spomin

na Ono in njene jadralce. Jadrnica

je bila 9 metrov dolga potovalna

barka, pripravljena za počitnice.

Tisto leto je imela tudi nova jadra

in nekaj dodatne opreme, kar je

bilo za tiste čase zelo dragoceno. In

čeprav je bilo jadranje tedaj predvsem

moški šport, je bila na Oni

glavna ženska. »Neverjetno, toda

resnično,« se je spomnila Aleksandra

Sosič Kosmina. Po novi zakonodaji,

ki je urejala zavarovanje v

primeru nesreče, je moral biti med

posadko tudi jadralec z opravljenim

strokovnim izpitom. Imela ga je

gospa Aleksandra, ki je med samo

regato pomagala predvsem tako,

da je s premikanjem svojega telesa

uravnavala težo na jadrnici. Očitno

zelo uspešno!

Odmevna slovenska

zmaga

»Že sam start med množico plovil

je dobro obetal,« je priznal Karlo

Rolich. »Krmar Puh ga je odlično izpeljal,

zatem spretno krmaril po celotnem

regatnem polju in tudi čez

ciljno črto pred gradom Miramar.

Naša jadrnica je zmagala!«

To je bila prva slovenska zmaga v

zgodovini te priljubljene in v svetu

prepoznavne regate. Presenetila je

in še dolgo odmevala. Prvi trenutek

je bilo nekaj negotovosti in tudi negodovanja,

pa ne toliko zaradi slovenske,

temveč tuje zmage, je opozoril

predsednik letošnje Barkovljanke

Vincenzo Spina. Počasi pa je le prevladala

zavest, da je to mednarodna

regata, na njej sodelujejo tudi tuji

jadralci, ki vendarle lahko zmagajo.

O zmagi so se razpisali vsi krajevni

časopisi. Tržaški Il Piccolo je,

med drugim, pisal o uspehu jadral-

tržaške trgovine iz krajev nekdanje

Jugoslavije. Cvetoči posli so pripomogli,

da so številni Slovenci na

Tržaškem kupili svoja plovila in tako

nadaljevali družinsko tradicijo morjeplovcev

in ribičev ob obalah zgornjega

Jadrana tja do istrskih bregov,

kot je v pesmi zapisal domačin iz

Nabrežine Igo Gruden.

Tudi letošnji

zmagovalec

Barkovljanke Slovenec

Znani in še vedno uspešni slovenski

krmar Dušan Puh je v tistih letih

vodil šole jadranja in vzgajal mlade

jadralce. Z Nikom Kosmino sta bila

prijatelja. Povabil ga je v kraje in

med ljudi, ki jih Puh dotlej ni poznal.

Bili so odlično moštvo, družabni

in nadvse veseli tako pomembne

zmage. Velik pečat pa je regati v

Tržaškem zalivu pustil še en slovenski

jadralec, Igor Simčič, tudi letošnji

Jadrnica Ona še ni odslužila. Ko ni na plovbi, je

privezana v Sesljanskem portiču.

Zmagovita jadrnica na letošnji Barkovljanki

cev iz Jugoslavije, saj avtorju ni šlo

v račun, da bi bili lahko Slovenci

njegovi italijanski sodržavljani in

še tako uspešni športniki. Sicer pa

je Trst takrat doživljal gospodarski

razcvet tudi po zaslugi pisane

množice kupcev, ki so prihajali v

zmagovalec Barkovljanke, ki s svojim

Esimitom pluje pod zastavo Evropske

komisije.

Jadrnica Ona še ni odslužila. Ko

ni na plovbi, je privezana v Sesljanskem

portiču in odlično služi tudi

novemu lastniku.

34


ZAMEJSKI DNEVNIK

HIT ZIME

SKI PASS

SlovenIA

ENA SEZONSKA

SMUČARSKA

VOZOVNIcA ZA

VSO SLOVENIJO

Odslej potrebuješ za smuko po vsej Sloveniji samo

še SKI PASS SLOVENIA - slovensko smučarsko

vozovnico. Naroči jo še danes

na www.activeslo.com.

Že od

399,-€

individualna SEZOnSKa

SmučarSka vozovnica

Odrasli: 599,- €

Mladina in seniorji: 499,- €

Otroci: 399,- €

DružinSka SezonSka

SmučarSka vozovnica

Že od 670,- €

6 Dnevna turiStična

SmučarSka vozovnica

Samo 159,- €

Več o ponudbi in pogojih sezonskih

smučarskih vozovnic preberite na

www.activeslo.com.

marko Smučar

Št. kartice: 0001

Sezona 2011/2012

Ob nakupu sezonske smučarske vozovnice Ski Pass Slovenia

postanete avtomatsko tudi imetnik kartice ugodnosti Active Slovenia.

ZADNJA STRAN

www.activeslo.com

INDIVIDUALNA

SEZONSKA

SMUČARSKA KARTA

ZADNJA STRAN

www.activeslo.com

GZS, Zbornica gorskih centrov in Združenje slovenskih žičničarjev - GIZ, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana

Si aktiven Rad športaš Rad preizkušaš nova doživetja

Iščeš idejo kam naslednji vikend, ob vsem tem pa še želiš,

da je ugodno

Postani imetnik kartice ugodnosti ACTIVE SLOVENIA.

Več na www.activeslo.com.

Slike so simbolične.

POGOJI: Imetniki kartice ugodnosti Active Slovenia

upoštevajo veljavne pogoje poslovanja posameznih

članic Združenja žičničarjev Slovenije in Zbornice

gorskih centrov. V primeru zlorabe se kartica odvzame!

VODSTVO ZDRUŽENJA in ZBORNICE

-10%

nA dnevno SMUČARSKo

VOZOVNIcO V

SLOVENIJI

35


Doživimo Slovenijo

Smučišča

Slovenija – dežela

smučanja

Slovenija, ki je z Blokami zagotovo zibelka smučanja v Srednji Evropi,

ljubitelje zimskih športov in vse, ki si želijo rekreacije na prostem,

vabi na številna smučišča tudi letos.

edina tovrstna investicija v žičniške

naprave. Nova sedežnica se razteza

na dolžini 1.000 m.

Golte

V razširitev in modernizacijo

sistema umetnega zasneževanja

je bilo letos vloženih kar okrog

100.000 evrov, enaka vsota pa

je bila namenjena tudi nadgradnji

registracijskega sistema

smučarskih kart. Velika pridobitev

centra sta nova hotel in apartmajsko

naselje.

Slovenijo odlikuje odlična

geografska lega, kakovost

namestitvenih in

gostinskih kapacitet ter

tradicionalno priznane smučarske

šole. Številna sodobna smučišča

ponujajo prek 300 km smučarskih

prog in 280 km tekaških stez. Med

najbolj poznane smučarske centre

se uvrščajo Krajnska Gora, Mariborsko

Pohorje in Rogla, poleg teh pa

Slovenija ponuja še prek štirideset

drugih gorskih centrov.

Novosti letošnje

zimske sezone

Letošnja smučarska sezona je

še posebej radodarna z novostmi.

Med njimi je najpomembnejša

enotna smučarska vozovnica Ski

Pass Slovenia, ki vsem ljubiteljem

omogoča brezskrbno smuko in aktivno

rekreacijo v večini slovenskih

gorskih centrov. Naročanje lahko

opravite tudi prek spleta na spletni

strani Active Slovenia. Izbirate

lahko med individualno sezonsko,

družinsko in šestdnevno turistično

smučarsko vozovnico. Novost je

tudi ta, da ob nakupu slovenske

smučarske vozovnice Ski Pass Slovenia

samodejno postanete tudi

imetnik kartice Active Slovenia, ki

vam prinaša še številne dodatne

ugodnosti.

Kranjska Gora

V letošnjem letu so posodobili

in delno razširili sistem umetnega

zasneževanja, prenovili otroški poligon,

predvsem pa se trudijo goste

privabiti z zanimivimi prireditvami in

animacijami. Veliko pozornost bodo

namenili aktivnostim trženja in prodaje

predvsem domačim gostom.

Rogla in Terme Zreče

letos še ugodneje

Med najaktualnejšimi novostmi

Rogle je Smučarska vozovnica 99,

ki nudi smučanje v vsej sezoni za

samo 99 EUR. Smučali boste lahko

od ponedeljka do petka, več kot

70 dni v sezoni. Kot posebno darilo

pa so vsi imetniki te vozovnice

deležni še možnosti nočne smuke

ob četrtkih. Vozovnica omogoča

tudi številne ugodnosti pri vstopu

v bazene in savne na Rogli, v termalnih

bazenih Term Zreč, na zimsko-letnem

sankališču Zlodejevo na

Rogli ter drugo. Letošnje novosti so

še družinska smučarska vozovnica

Active Slovenia, novi hotel Atrij kategorije

4* superior in Idile, Wellness

& Spa v Termah Zreče.

Ugodnosti tudi

na Pohorju

Pohorje je za letošnjo sezono

pripravilo zanimivo ponudbo, in

sicer sezonsko smučarsko vozovnico,

pri kateri je mogoče uporabiti

smučarske naprave na Mariborskem,

Areškem, Ribniškem Pohorju,

na Kopah in v Kranjski Gori, v poletnih

mesecih pa jo je mogoče uporabiti

za naprave na Mariborskem

Pohorju, in družinsko smučarsko

vozovnico.

Krvavec se povezuje

Smučarske vozovnice Krvavec-

Rogla so enotne smučarske vozovnice

za smučiščih Krvavec in

Rogla, ki imajo veljavnost dve

smučarski sezoni. Novost letošnje

predprodaje smučarskih kart so

urne in družinske sezonske vozovnice,

ki veljajo na Krvavcu in Rogli

in tudi na nekaterih drugih slovenskih

smučiščih.

Kope z novo

štirisedežnico

Na koroškem smučišču Kope, na

zahodnih obronkih Pohorja, letos

vabijo z novo štirisedežnico Pungart

in novim smučiščem, ki je letošnja

Kanin Sella Nevea

Na našem najvišje ležečem

smučišču Kanin Sella Nevea, ki se

razteza na pobočjih dveh držav, lahko

z eno samo vozovnico uživate

ob smučanju v Italiji in Sloveniji.

Vprašanje, kje leži meja, je tukaj

povsem odveč. Veliko so postorili

predvsem za ugodnejše počutje

svojih gostov.

Cerkno

Na smučišču, ki največjo pozornost

namenja družinskemu

smučanju, sta glavni pridobitvi

razširitev snežnega parka in

otroškega vrtca na snegu. Veliko

truda je bilo vloženega za popestritev

zabavnih in animacijskih aktivnosti

za najmlajše, kakor tudi v šolo

smučanja.

Vogel

Smučišče v osrčju Triglavskega

narodnega parka bo tudi v

prihajajoči sezoni omogočalo

smučanje v prekrasnem naravnem

okolju gorskega sveta in na naravnem

snegu. Družine čaka nova

ugodna družinska vozovnica.

Stari vrh

Letos so izpeljali investicijo v

nakup teptalnega stroja, precej

pozornosti in tudi sredstev pa namenjajo

izboljšanju gostinske ponudbe

in povečanju nastanitvenih

kapacitet.

36


Doživimo Slovenijo

37


Sava Hotels & Resorts

Terme Ptuj

Skupina Sava Hotels & Resorts je z zavezo

ustvarjanja vrhunske turistične storitve

in s tem preseganja pričakovanja gostov

največji ponudnik turističnih storitev v

Sloveniji.

Pod okriljem skupine Sava

Hotels & Resorts deluje

šest turističnih središč

na šestih prepoznavnih

turističnih destinacijah v Sloveniji:

Bled, Ptuj, Moravske Toplice, Radenci,

Banovci in Lendava. Svoj

razvoj gradijo na oblikovanju

privlačnih programov wellnessa in

zdraviliškega turizma, kongresov

in srečanj, golfskega turizma,

družinskih počitnic in kampiranja.

Ptuj

Ptuj je najstarejše slovensko mesto

in leži v severovzhodni Sloveniji

med vinorodnimi Slovenskimi goricami

in Halozami. Mesto je največji

razcvet doživelo v rimskih časih.

Leta 69 je bil na Ptuju izvoljen cesar

Vespazian, mesto pa je bilo tedaj

pomemben vojaški, trgovski, carinski

in upravni center s 40.000 prebivalci.

Danes slovi Ptuj kot najbolj

znano slovensko karnevalsko mesto.

Znamenito ptujsko kurentovanje, ki

poteka več dni, vsako leto obišče

več kot 100.000 ljudi. Obiskovalce

največjega etnografskega dogodka

v tem delu Evrope tudi v Termah

Ptuj razveseljujejo s posebnimi

programi, ki zagotavljajo nepozabno

hedonistično izkušnjo, pripravljajo

pa tudi raznolike spremljajoče

pustne vsebine.

Rimljani na Ptuju

Eno izmed najmlajših slovenskih

termalnih središč obsega hotel s

štirimi zvezdicami (Grand Hotel Primus),

kamp, termalni park ter kompleks

apartmajev in bungalovov.

Hedonistične večerje

Grand Hotel Primus so slovenski

gostje lani izbrali za najboljšega

v svoji kategoriji, njegova posebnost

in dodana vrednost pa so

hedonistične rimske večerje, na

katerih se gostje preoblečejo v

tematske rimske tunike in si ob

razkošni večerji ter bogatem spremljevalnem

programu pričarajo

vzdušje antičnega Rima.

Poslovna srečanja na

vrhunski ravni

Grand Hotel Primus je odlična

izbira za poslovna srečanja, predavanja,

delavnice in druge kongresne

dogodke. Večnamenske

konferenčne dvorane sprejmejo

od 20 do 220 oseb. V pritličju je na

voljo manjša kongresna dvorana, ki

sprejme do 50 oseb in dve povezani

dvorani, vsaka za okoli 110 oseb, ki

ju je mogoče združiti v eno večjo

dvorano za 220 oseb. Vse dvorane

so opremljene z najsodobnejšo

tehniko in vsem, kar potrebujejo

gostje za poslovni ali kak drug dogodek

na vrhunski ravni.

Posebna ponudba Grand Hotela

Primus so trije luksuzni predsedniški

apartmaji, ki poleg vsega udobja in

sodobne opremljenosti omogočajo

gostom tudi razvajanje v lastni finski

savni in masažnem bazenu.

Golf

V neposredni bližini je ljubiteljem

golfa na voljo tudi Golf igrišče Ptuj z

18 igralnimi polji.

Po vodnih drčah

V starorimsko obarvanem Termalnem

Parku Term Ptuj, ki obsega

kar 4.200 kvadratnih metrov vodnih

površin, so letos dobili novo vodno

atrakcijo. Sedmim toboganom se je

na največjem sistemu vodnih drč pri

nas pridružil nov največji tobogan

v Sloveniji - Tajfun. Sestavljen je iz

treh nivojev, pri čemer je poseben

sredinski t.i. tajfunski del, kjer prihaja

do menjave smeri z obroči. Tobogan

je speljan z večnadstropnega

stolpa in je edinstven s svojo dinamiko,

saj se kopalci po njem lahko

spuščajo tudi v trojnem obroču

do pet oseb naenkrat. Po prvih 70

metrih zavojev sledi velik plato, na

katerem večkrat spremenijo smer

in se ponovno usmerijo v tobogansko

cev z več zavoji.«

Termalni park ponuja dvanajst

notranjih in zunanjih bazenov

z valovi, tobogani, vodno-zračnimi

masažami in whirlpooli ter počasno

reko. Za sprostitev so na voljo savne,

masaže, kopeli, parafinske obloge in

različne terapije. V olimpijskem bazenu

se na tekmovanja pripravljajo

številni domači in tuji plavalci. Tudi

v letošnjem letu je Termalni Park

prizorišče športnih priprav številnih

uglednih domačih in svetovno

znanih plavalcev.

Foto: Arhiv Terme Ptuj, Matija Brodnjak

oglasno sporočilo

38


Doživimo Slovenijo

Terme Ptuj – wellness

Termalno

razvajanje

Grand Hotel Primus, odprt leta 2007,

je edinstven hotel v slovenskem prostoru,

saj svojo nosilno zgodbo gradi

na bogati rimski zgodovini mesta Ptuj.

Osrednji produkt hotela je obširna ponudba wellness

storitev v centru Valens Augusta wellness,

zasnovanem v razkošnem rimskem slogu. Ta obsega

Imperium dobrega počutja, savne in termalne

kopeli Flavia ter bazenski predel Vespasianus.

V centru dobrega počutja Imperium, ki se razprostira

na 700 kvadratnih metrih, kot prvi v

Sloveniji razvijajo koncept wellnessa s štirimi osnovnimi

programi:

• Beauty Wellness s poudarkom na negi obraza

in telesa,

• Wellness Amor za prebuditev vitalnosti in

čutnosti,

• Wellness Detox za razstrupljanje organizma z

izbranim jedilnikom

• in program Manager Wellness, namenjen

predvsem poslovni javnosti.

Obiskovalce wellness centra razvajajo v orientalski,

japonski in rimski suiti oziroma v tematskih

VIP sobah, v katerih gostje doživljajo svežino

Japonske, čutnost Orienta in razkošje Rima. V vsaki

sobi je na voljo »jacuzzi«, suha in parna savna,

aromatični eliksir ter možnost dodatnih lepotnih

ritualov.

Kotiček za vodo

Ptujska termalna voda z dokazanimi in priznanimi

zdravilnimi učinkovinami je učinkovita pri zdravljenju

in rehabilitaciji revmatičnih in degenerativnih obolenj,

poškodbah gibalnega sistema in pri nevroloških

boleznih. Terme Ptuj so pravo mesto tudi za tiste,

ki si želijo povrniti ali okrepiti zdravje. Strokovno

usposobljena medicinska ekipa skrbi za različne

vrste fizikalnih terapij: hidrogimnastiko v termalni

vodi, kinezioterapijo, elektroterapijo, termoterapijo,

UZ, laser, magnetoterapijo, limfno drenažo in

razne medicinske masaže. Posebnost zdravstvene

ponudbe je specialistična fiziatrična ambulanta s

koncesijo. V Termah delujejo tudi različne zasebne

specialistične ambulante: stomatološka, ginekološka

in dermatovenerološka.

Terme Ptuj

Pot v toplice 9

Ptuj 2250, Slovenija

T: +386 (0)2 749 41 00

F: +386 (0)2 749 45 20

rezervacije@terme-ptuj.si

www.terme-ptuj.si

39


Doživimo Slovenijo

Terme Ptuj - doživetja

Med kurenti,

gladiatorji in ...

oglasno sporočilo

Zgodba Rimljanov se prepleta

skozi vse segmente

turistične ponudbe Term

Ptuj in Rimske igre so

eden od pomembnih elementov,

ki učinkovito podpirajo to zgodbo.

V avgustu se Ptuj simbolično spremeni

v staro rimsko Petoviono, nekdaj

pomembno vojaško in trgovsko

mesto, v katerem je bil leta 69 izvoljen

cesar Vespazian. Četrte rimske

igre, ki so Terme Ptuj in ptujske

mestne ulice konec avgusta odele v

preobleko stare rimske Petovione,

je soustvarjalo štirideset organiziranih

skupin iz Slovenije, Avstrije,

Hrvaške, Italije, Srbije, Madžarske

in Poljske. Najmnožičnejšo poletno

prireditev na Ptuju si je ogledalo čez

trideset tisoč obiskovalcev, v osrednji

rimski povorki pa je sodelovalo

več kot tisoč tisto udeležencev, ki so

prikazovali različne sloje rimskega

življenja – od senatorjev, vojščakov,

gladiatorjev, navadnih meščanov,

duhovnic in vestalk, sužnjev,

keltskih vojakov.

V Termalnem Parku, kjer se

je razprostiral rimski tabor, so si

obiskovalci ogledali različne prikaze

rimskega vsakdana. V okviru

štiridnevnega programa so se odvijali

otroški rimski tabori, rimski

spektakel, gladiatorske igre, prikazi

borilnih veščin rimske vojske, ples

vestalk in duhovnic, gladiatorske

šole, do zasedanja senata v rimskem

amfiteatru in zaključka rimskih iger

z rimskim pogrebom in slavnostno

postavitvijo spominskega stebra.

Bogata rimska tržnica je ponujala

dobrote starih Rimljanov, v pestrem

dogajanju pa ni manjkala niti rimska

komedija ptujskega gledališča in

atraktivni orientalski plesi.

Terme Ptuj tudi sicer aktivno

sodelujejo na področju obujanja bogate

rimske tradicije v širšem slovenskem

prostoru in v tujini. Ptujska

rimska legija se je aprila letos

predstavila tudi na povorki v Rimu

ob praznovanju rojstnega dne tega

večnega mesta. Povorka, ki si jo je

ogledalo skoraj 150.000 obisko-

Ptuj - prizorišče evropskega prvenstva

v košarki 2013

Prvovrstna hotelska namestitev v Grand Hotelu Primus in celovita

športna infrastruktura v neposredni bližini v najstarejše slovensko

mesto privabljata številne vrhunske domače in tuje športnike ter

športne ekipe različnih panog. S potrditvijo kandidature Ptuja za

prizorišče evropskega prvenstva v košarki v letu 2013 bo Grand Hotel

Primus v začetku septembra 2013 gostil šest evropskih reprezentanc.

valcev, je tako edina predstavljala

vzhodni del takratnega rimskega

imperija.

Rimske igre, ki so lani prejele

tudi priznanje Slovenske turistične

organizacije za inovativnost, bodo

prihodnje leto osrednja poletna prireditev

v okviru projekta Maribor

2012 - Evropska prestolnica kulture

2012.

Že uveljavljen turistični produkt

rimskih iger si je lani prislužil bronastega

Sejalca 2010. Priznanje za

kreativnost in inovativnost v slovenskem

turizmu podeljuje Slovenska

turistična organizacija.

Ptuj – mesto

prireditev:

• Kurentovanje (čas pusta)

• Dobrote slovenskih kmetij (maj)

• Slovenski festival

narodnozabavne glasbe

(avgust)

• Mednarodni balonarski

festival

• Rimljanjevanje (konec avgusta)

• Ptujske grajske igre

(september)

• Martinovanje (november)

Foto: Arhiv Terme Ptuj, Matija Brodnjak

40


ŠPORT

Slaviša Stojanovič, selektor slovenske nogometne reprezentance

Prvi roker na slovenski

nogometni klopi

Slovenska nogometna reprezentanca je v igri z ZDA nastopila z novim

selektorjem Slavišo Stojanovićem, ki je zamenjal Matjaža Keka. Na

klopi slovenske reprezentance mu ne bo lahko.

Franci Božič, Delo

Predsednik Nogometne

zveze Slovenije pri izbiri ni

imel širšega nabora kandidatov,

v javnosti pa je še

največ podpore užival Matjaž Kek, ki

bi ga mnogi kljub zadnjim neuspehom

še naprej radi videli na klopi.

Lepe besede zanj je med drugimi zastavil

tudi legendarni Srečko Katanec,

čigar pomočnik je bil Stojanović

na klopi reprezentance Združenih

arabskih emiratov.

Slaviša Stojanović ni sodil med

vrhunske igralce, kakršni so bili

predhodniki na klopi, Brane Oblak,

Srečko Katanec in Matjaž Kek, bil je

– tako kot pred njim Bojan Prašnikar

in Zdenko Verdenik – povprečen.

Ta sloves ga – tako kot na primer

Mourinha in mnoge druge – ne bo

omejeval na poti do vrhuncev v

trenerski karieri, v kateri je bil doslej

dokaj uspešen. Seveda pa glavni

izzivi šele prihajajo.

Konec »mehkih«

pristopov

Na klopi slovenske reprezentance

mu ne bo lahko, še zlasti

zato, ker so se trije ključni igralci

Kekovega moštva Robert Koren,

Milivoje Novaković in Aleksander

Radosavljević, kot vse kaže, poslovili

od reprezentance. Kot igralec in

trener je doslej veljal za razmeroma

»mehkega« moža, v prihodnje pa

bo moral verjetno ubrati trše ¬pristope.

Tudi zaradi tega, ker so se v zadnjem

obdobju v reprezentančnem

taboru skrhali odnosi med igralci

in štabom. V tem pogledu mu kaže

Dosedanji selektorji

1991-94: Bojan Prašnikar

1994-97: Zdenko Verdenik

1998: Bojan Prašnikar

1998-02: Srečko Katanec

2002-04: Bojan Prašnikar

2004-06: Brane Oblak

2007-11: Matjaž Kek

vnaprej zaupati, saj je izredno komunikativen

in razgledan. Vsekakor

preudarnejši kot predhodnik

Kek – mož kompromisov, ki si je

nezaupanje igralcev nakopal potem,

ko je soglašal z imenovanjem

klubskega menedžerja Maribora

Zlatka Zahovića za direktorja

reprezentance.

Slaviša Stojanović, ki ga športna

javnost pozna tudi kot dobrega

rokerja in kitarista, ne stopa v

povsem neznano okolje, saj je šla

skozi njegove roke skoraj polovica

reprezentantov. Velja za delovnega

in študioznega trenerja, ki nikoli doslej

ni nastopal v konfliktnih situacijah.

Aleksander Čeferin mu je ob

imenovanju zadal težko nalogo –

uvrstitev na SP v Braziliji leta 2014 v

skupini z Norveško, Švico, Albanijo,

Ciprom in Islandijo. Predsednika

k visokemu cilju ženejo predvsem

finančne ambicije, uvrstitev namreč

v blagajno prinaša 7 do 8 milijonov

evrov, ki so bili leta 2010 za slovenski

nogomet kot balzam. In mu

obljubil popolno podporo. Seveda

jo bo potreboval, kajti Stojanović bo

moral med drugim pomladiti doslej

izredno uspešno moštvo. Na srečo

mu kadra v mladi reprezentanci ne

manjka. Reneja Krhina in Dejana

Lazarevića je vpeljal v reprezentanco

že nazačetku, v nadaljevanju

pa lahko izbira še med Kevinom

Kamplom, Robertom Beričem, Bobanom

Jovićem, Rajkom Repom in

še nekaterimi.

Prekaljeni kandidati

ostajajo

»Izzivi so veliki, naloge pa ne lahke,

potem ko nam je Matjaž Kek

zapustil fantastično dediščino. Nekaj

bo seveda treba spremeniti, popravili

bomo igro ob prekinitvah, pa

tudi sistem igre. Verjetno bomo igrali

4-3-3 ali pa 4-3-2-1. Vidim celo vrsto

mladih igralcev, ki lahko že v bližnji

prihodnosti razširijo konkurenco.

Seveda pa bomo do kvalifikacij za

SP vse temeljito preverili,« pravi

Stojanović, ki tudi Novakoviča, Korena

in Radosavljeviča še ni povsem

odpisal. To je tudi prav, kajti ti

prekaljeni aduti morda še niso rekli

zadnje besede, čeprav so bili v javnosti

večkrat deležni tudi povsem

neupravičenih kritik.

Očitno je bilo tudi, da slovenska

reprezentanca v Ljubljani ne

igra tako dobro in uspešno, kot je

prej v Mariboru. Slaviša Stojanović

zaradi tega ne napoveduje slovesa

od Stožic, pravi pa, da bo slovenska

reprezentanca še naprej igrala tako

v Ljubljani in Mariboru.

Slaviša Stojanović

Rojen: 6. 12. 1969

Igralska kariera (od 1989 do

2000):

Slovan, Ljubljana, Publikum, SET

Vevče, Livar

Trenerska kariera (od 1998):

Slovan, Livar, Domžale

(dvakratni državni prvak), CMC

Celje, reprezentanca Združenih

arabskih emiratov (pomočnik

selektorja Srečka Katanca)

41


ŠPORT

Fredi Radojkovič, trener rokometnega kluba Cimos Koper

Mož mirnih živcev

meri visoko

Fredi Radojkovič je v svoji drugi sezoni v dvorani Bonifika rumenomodro

barko popeljal do največjega uspeha v zgodovini kluba. Cimos je

osvojil t. i. trojno krono in Koper je dokončno postal rokometno mesto.

Peter Zalokar, Delo

Pred dvema letoma, ko

je na klopi koprskih

rokometašev zamenjal

bolj znanega trenerja

Matjaža Tominca, so le redki poznali

ime in delo Fredija Radojkoviča.

Omembe vrednih uspehov ni imel.

Nekdanji rokometaš je bil trener

v Izoli, od koder tudi prihaja, velik

del kariere pa služboval čez mejo

v Italiji pri tamkajšnjih rokometnih

nižjeligaših. Veljal je za prijaznega

in zgovornega možakarja, ki se ga

je držal dober sloves zaradi dela z

mladimi. Ko je stopil v čevlje Tominca,

nekdanjega selektorja, ki je s Cimosom

osvojil dva pokala Slovenije

in slovenski superpokal, je marsikdo

dvignil obrvi, večina pa je menila, da

je samo začasna rešitev, dokler vodstvo

kluba ne najde večji trenerski

kaliber. A rešitev v sili se je izkazala

za precej bolj dolgoročno …

Cimos s »trojno krono«

V bistvu je šlo za zadetek v polno.

Radojkovič je namreč v svoji

drugi sezoni v dvorani Bonifika

rumeno-modro barko popeljal

do največjega uspeha v zgodovini

kluba. Cimos je osvojil t. i. trojno

krono – prvič je postal slovenski prvak,

tretjič osvojil pokal in se okitil

s prvo evropsko lovoriko – zmago

v pokalu challenge, kjer je v finalu

ugnal Benfico. Koper je dokončno

postal rokometno mesto in Cimos

je zasenčil tamkajšnje nogometaše,

košarkarje, vaterpoliste … Čez poletje

v klubu niso stali križem rok

in so pripeljali nekaj obetavnih

okrepitev. To jesen zelo dostojno

zastopajo slovenski rokomet v

prestižni ligi prvakov, dobro jim gre

tudi v državnem prvenstvu, kjer pa

plačujejo davek naporne sezone in

se ubadajo z obilico poškodb. Kljub

temu merijo na ubranitev obeh

domačih naslovov in ponoven nastop

v ligi prvakov, kjer jim je tokrat

domet vsaj osmina finala. Da se lahko

merijo z vsakim, so med drugim

pokazali na tekmi proti Hamburgu,

ki so ga v drugem polčasu povsem

zasenčili in le smola (ter pomoč sodnikov)

jim je preprečila senzacijo

proti nemškemu prvaku.

Le vrhunski spektakli

polnijo tribune

Radojkovič ni skrival ponosa, ko je

maja letos pri 44 letih prišel do prve

lovorike v karieri. In to kar treh. Ko

je prišel na Bonifiko, kajpak ni mogel

pričakovati, da se bo zgodba začela

tako ugodno razpletati, čeravno ni

bil preskromen. »Upravi sem takoj

povedal, da ne želim biti dežurni

gasilec. Vedel pa sem, da se moram

dokazati. Želja je bila, da skupaj spet

nekaj osvojimo in prva lovorika je

končno prišla. Ni bilo lahko. Skeptikom,

ki niso verjeli vame in v ekipo,

smo dokazali, da smo iz pravega

testa,« je na pretekle dosežke

ponosen Radojkovič, profesor telesne

vzgoje, ki je prepričan, da je Cimos

v kratkem času – v prvo ligo se

je uvrstil šele pred desetimi leti (!) -

pognal dovolj globoke korenine, da

bo ostal pomemben član športne

družine na Obali: »Sponzor veliko

vlaga, tudi v mlade. Težko je iz lastne

šole črpati igralce, a tu je vendarle

nekaj domačih nosilcev igre, ki so

tudi reprezentanti. Vedeti pa moramo,

da vrhunski klubi niso sestavljeni

zgolj iz domačih igralcev.« Hkrati

je kot človek, ki je videl že precej

sveta, tudi izrazil razočaranje, ker

tribune Bonifike pogosto samevajo,

če ne gre za vrhunski spektakel:

»Ne gre le za rokomet. Takšna je žal

kultura. Na zahodu je drugače. Na

športna prizorišča se ljudje pridejo

sprostit, družit, uživat. Pri nas tega

ni. Če ni vrhunskega dogodka, ljudje

ne pridejo. Športa ne jemljejo

kot sprostitve, ampak kot stres, pa

čeprav je to v bistvu zgolj igra in kot

tako ga je treba jemati.«

V Kopru je kar sedem slovenskih

igralcev, ki si lahko obetajo nastop

na januarskem evropskem prvenstvu

v Srbiji, med tujci pa izstopa

predvsem Milorad Krivokapić, Srb z

madžarskim potnim listom in nečak

Slovanove legende Radivoja, ki je

strah in trepet obramb v Sloveniji in

tudi v Evropi. V zadnjem času je bila

v Sloveniji domača stroka nekoliko

podcenjena, Radojkovič pa je pokazal,

da se lahko tudi z domačim strokovnjakom

pride visoko. »Pri nas je

veliko trenerjev, tudi mladih, ki bi

lahko delali v vrhunskih klubih,«

meni Radojkovič, čigar sin Luka igra

rokomet za italijanskega prvoligaša

iz Trsta.

Rokomet je precej trda in neizprosna

igra, v kateri ne manjka

ljudi s kratko zažigalno vrvico. Tako

je tudi v Kopru. A tam je še najbolj

hladnokrven tisti, od katerega

bi to najmanj pričakovali in ima

najbolj stresno službo. Radojkovič v

dramatičnih končnicah deluje umirjeno

kot na nedeljskem sprehodu

v parku. Vliva mirnost in preudarnost,

kar očitno njegovim igralcem

ustreza. »Nikar ne mislite, da

v meni ne vre. Ampak tak je moj

način vodenja. Hočem, da igralci v

meni vidijo mirnost, da se vsakič lahko

prepričajo, da jim zaupam tudi

v najbolj kritičnih trenutkih. So iz

mesa in krvi in takšne stvari čutijo,«

je razložil in priznal, da je zelo težko

igrati v ritmu sreda-sobota: »Imamo

strašen spored tekem in potovanj.

Ni časa za obnovo energije. Vendar

nas naprej žene motiv. Še vedno

smo lačni zmag!«

42


vaša pošta

Slovenski otroci na Finskem

spoznali Kekca

Združenje staršev slovenskih otrok na

Finskem je ob sodelovanju z veleposlaništvom

Slovenije v Helsinkih in podpori prijateljev

Finske in Slovenije v okviru programa

dejavnosti Združenja staršev slovenskih otrok

zadnjo oktobrsko soboto na slovenskem

veleposlaništvu v Helsinkih pripravilo redno

srečanje in delavnico, namenjeno slovenskim

otrokom in staršem, ki živijo na Finskem in v

Estoniji. Tokratna delavnica, ki so jo sicer skupaj

osmislile v Helsinkih živeče Slovenke, je bila

zelo ustvarjalna, o čemer pripovedujejo tako

lepi »Kekčevi klobuki«, ki so jih po pripravljenih

vzorcih skupaj izdelovali tako otroci kot starši,

kot slastni gorenjski in koroški žganci z ocvirki,

s katerimi so se okrepčali po ustvarjalnem delu.

Otroci in starši so si pred začetkom delavnice

ogledali nekaj odlomkov iz filma Srečno, Kekec,

kjer so tudi dobili dodaten navdih za delo. Dušan

slovenske mezzosopranistke Tine Šilc in

srbskega pianista Nemanje Omanovića. Program

sta povezovala španska igralca Javier Ortiz in

Alberto Basas, ki sta slovensko glasbeno izročilo

19. stoletja španskemu občinstvu predstavila na

poživljajoč način. Tovrstni repertoar je tako za

Muzej romantične umetnosti kot za občinstvo

brez dvoma predstavljal veliko novost, ki so

jo Španci sprejeli z odprtimi rokami, bučnim

aplavzom ter obilico navdušenja nad lepoto

slovenskega glasbenega ustvarjanja iz obdobja

Franceta Prešerna in njegovih naslednikov,

ki so odločilno vplivali in prispevali k utrditvi

slovenske kulturne in narodne zavesti v 19.

stoletju. Koncert je z neprecenljivo pomočjo

španskega državnega Muzeja romantične

umetnosti, ki je slovenski repertoar vključilo

v redni program muzejskih koncertov v

septembru 2011, organiziralo Kulturno društvo

Triglav v sodelovanju s španskim Kulturnim

društvom Elvalorylarisa. (T. Š.)

Sloveniji in katere so znamenitosti Nazarij ter

Savinjske doline. Teden je bil zanimiv, pester

in vesel. Učenci so se veliko novega naučili in

spletli slovenske prijateljske vezi. Slovo je bilo

za marsikoga žalostno, vendar smo veseli, da

smo se lahko družili in se spoznali, za kar velja

velika zahvala financerju projekta Uradu Vlade

Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu

in po svetu, državnemu sekretarju dr. Borisu

Jesihu, ki nas je na zaključni prireditvi tudi

obiskal, Osnovni šoli Nazarje ter družinam, ki so

nas sprejele v domača ognjišča. (Anja Dobrovc,

Učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Švici,

Kneževini Liechtenstein in na Predarlskem)

Vseslovensko srečanje v Pulju

Že osmič zapovrstjo so se predstavniki

slovenskih društev na Hrvaškem zbrali na

letnem srečanju, ki ga je tokrat organiziralo

Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja

in tako med drugim zaznamovalo deseto

obletnico ustanovitve. Organizatorji so začetek

srečanja načrtovali v Grožnjanu, majhnem,

Jovanovič, v Helsinkih živeči Slovenec, pa nam je

predstavil zgodbo o simbolu Kekec ter nas hkrati

seznanil, da je Kekec v letih od nastanka prvega

filma o pogumnem dečku skozi uporabo imena

v gospodarstvu – vsi poznamo pašteto Kekec –

kulturi in tudi širše, postal ena od »zaščitnih«

in prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk.

Veleposlanik Kajzer je ob tej priložnosti izrazil

tudi čestitke ob dnevu reformacije ter se zahvalil

vodstvu Združenja staršev slovenskih otrok na

Finskem za organizacijo delavnice ter srečanja,

s katerim dajemo možnost ohranjanja vezi s

slovenskim jezikom ter domovino Slovenijo. Ob

tem je ponovil, da si želi, da bi veleposlaništvo

Slovenije na Finskem poleg uradnega

diplomatskega predstavništva Republike

Slovenije dejansko postalo tudi mesto za

ustvarjalna srečanja in delavnice, in za druženja

Slovencev ter vseh prijateljev Slovenije ob vseh

pomembnejših priložnostih. (USZS)

Slovenski samospevi 19.

stoletja v madridskem Muzeju

romantične umetnosti

Zadnjo septembrsko soboto je v koncertni

dvorani madridskega Muzeja romantične

umetnosti, ki deluje pod okriljem španskega

ministrstva za kulturo, potekal koncert

slovenskega samospeva 19. stoletja. Enourni

program komornega koncerta za glas in klavir je

zajemal skladbe slovenskih skladateljev Kamila

Maška, Davorina Jenka, Frana Serafina Vilharja,

Benjamina Ipavca, Frana Gerbiča in tudi Antona

Foersterja v izvedbi dveh mladih glasbenikov,

Moj in tvoj kraj ob 20-letnici

samostojne Republike

Slovenije

V tednu od 9. do 15. oktobra 2011 sva učiteljici

Anja Dobrovc in Simona Gotal v okviru projekta

Moj in tvoj kraj ob 20-letnici samostojne

Republike Slovenije spremljali 18 učencev

dopolnilnega pouka slovenščine iz Švice,

Kneževine Liechtenstein in s Predarlskega, ki

ga organizira Ministrstvo za šolstvo in šport

Republike Slovenije. Skupaj smo obiskali

Slovenijo, natančneje Osnovno šolo Nazarje. V

nedeljo zvečer smo se v Zürichu vkrcali na vlak,

ki nas je popeljal do Ljubljane. Snidenje z vrstniki

iz Nazarij je bilo veselo, saj smo se nekateri

poznali že od lani, ko so pevci z Osnovne šole

Nazarje gostovali v Švici. Skupaj smo si ogledali

slovensko prestolnico, se povzpeli na Stolp

piskačev in odšli proti Nazarjam. Na spoznavnem

večeru so gostitelji sprejeli svoje goste in

jih za teden dni »posvojili«. Poleg druženja

ob športnih igrah in raziskovanja podzemlja

premogovnika Velenje so učenci v okviru

šole v naravi spoznali še, kako poteka pouk v

slikovitem mestecu v notranjosti severne Istre,

mestu umetnikov, kot ga imenujejo. Ogledu

grožnjanskih znamenitosti in prostorov društva

v Pulju ter razstave slik umetnika Roka Zelenka

je sledil družaben večer, ki se je začel s kratkim

kulturnim programom. Nastopila sta zbor

in skupina Encijan, ki delujeta pri puljskem

slovenskem društvu. Občinstvo je nagovoril

tudi predsednik Zveze slovenskih društev na

Hrvaškem Darko Šonc, ki je med drugim dejal,

da so za tako srečanje potrebni trije dejavniki:

manjšina, organizirana v društvih, združenih

v krovno organizacijo, finančna pomoč Urada

vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, za

kar se je v imenu Slovencev na Hrvaškem Uradu

in vladi RS prisrčno zahvalil. Ob desetletnici

ustanovitve društva so gostitelji pripravili tudi

zelo odmevno razstavo plakatov s fotografijami

in zapisi o najpomembnejših dogodkih v

desetletnem delovanju društva ter izdelkov

članic kreativne delavnice. Na vrhuncu zabave

je predsednica puljskega društva predstavila

glavno organizatorico in sploh osebo, ki je

celoten program zamislila, ga podrobno

načrtovala in koordinirala, poslovno sekretarko

Jasmino Ilić Draković. Nasvidenje torej na

naslednjem srečanju v – kje, pa bo znano po seji

skupščine! (Klaudija Velimirović, predsednica

SKD Istra)

Vabimo vas k sooblikovanju naše revije. Na naslovu

vasa.posta@sloveniatimes.net

pričakujemo zanimive utrinke iz življenja

Slovencev po svetu. Vašo pošto sprejemamo tudi

na naslovu Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000

Ljubljana, Slovenija.

43


SUMMARIES

Interview with Office for Slovenians

abroad Minister and State Secretary

“It Pays Off

Being Slovene!”

The position of Slovenians abroad has

significantly improved in the current mandate,

believe Boštjan Žekš, PhD, minister for

Slovenians abroad, and Boris Jesih, PhD,

state secretary at the previously mentioned

office. As two greatest achievements in their

mandate they highlight the partial solution to

the question of bilingual topographic signs in

South Carinthia and the neutrality of the Office

despite the turbulent domestic political affairs.

The minister and state secretary are perhaps

bidding farewell to their current positions at

the preliminary elections; however, they see

the work of the Office in the three-year-long

mandate as successful. “We have done what we

have set to do. In some instances, e.g. regarding

the Slovenian scientists around the world,

we have done even more,” says the minister.

Slightly less positive is he when thinking about

the plans that they have not brought to an

end and are going to be handed over to their

successors to deal with. “Fulfilment of all set

goals gives us great pleasure,” stresses the

state secretary. At the end of the mandate

the minister wished the Slovenian fellow

countrymen all the best and at the same time

expressed admiration over their national

consciousness which is greater abroad than

in the mother country. Also he wished his

successor as little stress as possible.

Metropolitan Archbishop of

Ljubljana Msgr. Anton Stres

Slovenian

Spirit is

Preserved

Where the

Church is

Strong

We cannot build up our life on material values,

believes archbishop Stres, PhD, who warns

everyone about consumerism. According to

him, participation in elections is a matter of our

responsibility for the collective good. During

the interview which took place in Ljubljana

archdiocese the archbishop did not avoid any

question, spoke relaxed and openly and very

loquaciously. With the upcoming Christmas and

New Year’s festivities he wishes the Slovenians

home and abroad predominantly a lot of trust, a

lot of optimism and a lot of faith – firstly in God

who is coming to us and is sharing solidarity

with us, and then also a lot of faith in ourselves.

Edi Kraus, general manager

of Julon, d. d.

Conscious

Slovenian Also

While Doing

Business

Julon company which has a seat in Ljubljana

and is owned by an Italian group Aquafil, has

been managed by a conscious Slovenian and

a successful businessman from Opčine near

Trieste Edi Kraus for nearly 15 years. That

practice that Slovenians living abroad manage

foreign companies is not rare. His activities

during the privatisation of Julon in July 1933,

knowledge of Slovene and Italian languages

and good knowledge of both the Slovenian and

Italian business environments have aided him

to be very active in the project from the very

beginning. Every day he drives to Ljubljana from

Opčine where he has a family. Him staying in

the capital is merely an exception and happens

only when client meetings are prolonged late

in the evening. He wishes for a more concrete

economic collaboration, for example a link

between the ports of Koper and Trieste and also

some joint projects at the countries’ boarder.

Teachers of Slovene Language

in Germany

There is

no Fear for

the Destiny

of Slovene

Language

in Germany

Teachers of Slovene language abroad are one of

the links with the native land hence they need

to make an effort to preserve and strengthen

this bond every day. In Slovenija danes we

present a group of incredibly creative and

hard-working teachers in Germany. Preserving

the mother tongue abroad is not as easy as it

may seem at first glance. Children come from

mixed marriages, parents speak in dialects,

and chances to speak Slovene are rare. Yet the

language keeps staying alive, thanks also to the

teachers of Slovene language. There are six of

them in Germany: Magdalena Novak in Berlin,

Dragica Gornik in Düsseldorf, Natalija Robnik in

Frankfurt, Mira Delavec in Mannheim, Velimir

Brunski in Ulm and Vinko Kralj in Stuttgart who

is also in charge of the teachers of Slovene

language remedial classes. All of them are much

more than just teachers – they are also friends,

confidants and psychologists to name but a few

of their other roles.

Slovenia – the

Land of Skiing

Slovenia’s Bloke plateau makes the country

most definitely a cradle of skiing in Central

Europe as the Bloke movements and turns on

skis were reported already by the polyhistorian

Valvasor in his The Glory of the Duchy of

Carniola. Just like every year, Slovenia invites all

winter sport enthusiasts and those who wish for

outdoor recreation to its numerous ski slopes.

The country’s excellent geographic position,

quality of accommodation and catering

capacities and the traditionally acclaimed ski

schools attract both local and foreign tourists.

The many modern ski slopes offer over 300

km ski runs and 280 km cross-country skiing

trails. Among the most famous ski centres are

Kranjska Gora, Mariborsko Pohorje and Rogla.

In Slovenija danes we present the numerous

novelties of this year’s skiing season.

44


RESÚMENES

Entrevista con el Ministro de los

Eslovenos en el Extranjero y con el

Secretario Nacional de la Oficina

Gubernamental para los Eslovenos

en el Extranjero

“¡Vale la pena

ser esloveno!”

La situación de los eslovenos en el extranjero

ha mejorado significativamente durante

nuestro mandato, aseguraron Boštjan Žekš,

Ministro de los Eslovenos en el Extranjero, y

Boris Jesih, Secretario Nacional de la Oficina

Gubernamental para los Eslovenos en el

Extranjero. Como mayores logros destacan la

solución parcial de la cuestión de la señalización

bilingüe en la Carintia austríaca y la neutralidad

de la Oficina en medio del turbulento panorama

político esloveno actual. Ambos finalizarán sus

mandatos un año antes de lo esperado, pero así

y todo lo consideran su gestión como exitosa.

“Cumplimos con lo que nos propusimos, y en

algunas áreas, como por ejemplo lo referido

a los científicos eslovenos residentes en el

exterior, hicimos mucho más”, dijo el Ministro.

Sin embargo Žekš no se mostró tan eufórico al

momento de hablar de los planes inconclusos

que recaerán en la próxima gestión. El Ministro

le deseó lo mejor a los eslovenos residentes

en el exterior, recalcando que “la conciencia

eslovena” es mayor en la diáspora que en la

propia Eslovenia. A su sucesor, por otra parte, le

deseó tranquilidad y calma en su gestión.

Monseñor Dr. Anton Stres, arzobispo

de Ljubljana

Si la presencia

de la Iglesia

es fuerte, la

identidad

eslovena

permanece

El arzobispo Stres dice que la vida no debe

girar en torno a valores puramente materiales,

advierte sobre la adicción al consumo, y opina

que votar en las elecciones es una cuestión

de responsabilidad para con el bien común.

Así se expresó el Arzobispo en una charla en

la Arquidiócesis de Ljubljana, donde contestó

abiertamente a todas nuestras preguntas. A

todos los eslovenos, sin importar dónde residan,

les desea para estas próximas fiestas ante todo

mucha confianza, optimismo y fe; fe en Dios,

que viene a nosotros y es solidario con todos

por igual, y también fe en nosotros mismos.

Edi Kraus, director general de la

empresa Julon, d.d.

Ser esloveno

también en los

negocios

Desde hace casi 15 años Edi Kraus, un exitoso

hombre de negocios del pueblo Opčina pri

Trstu, dirige la empresa Julon d.d., propiedad

del grupo italiano Aquafil y con sede en

Ljubljana. No es extraño que eslovenos

residentes en países vecinos dirijan empresas

extranjeras. Kraus, gracias a su conocimiento

del idioma y las prácticas comerciales de tanto

Italia como Eslovenia, estuvo comprometido

activamente con el proyecto desde el comienzo.

Todos los días, desde hace ya casi 15 años, viaja

ida y vuelta a Ljubljana desde Opčina, donde

tiene su familia, y pernocta en la capital sólo

cuando las reuniones se extienden hasta muy

tarde. Su deseo es incrementar la cooperación

comercial entre Italia y Eslovenia, como por

ejemplo entre los puertos de Koper y Trieste, y

mediante la realización de proyectos conjuntos

en la zona fronteriza.

Profesores de idioma esloveno

en Alemania

El destino

de la lengua

eslovena en

Alemania goza

de buena salud

Los profesores de idioma esloveno en el

extranjero representan un lazo con la madre

patria, y por lo tanto deben esforzarse todos

los días en mantener y fortalecer la relación.

Preservar la lengua nativa en el extranjero no

es una tarea sencilla. Los alumnos provienen

de matrimonios mixtos, utilizan dialectos, y las

oportunidades para utilizar el idioma esloveno

son muy pocas. En este número de Slovenija

Danes presentamos a seis profesores de idioma

esloveno altamente creativos y ambiciosos

de Alemania: Magdalena Novak de Berlín,

Dragica Gornik de Düsseldorf, Natalija Robnik

de Frankfurt, Mira Delavec de Mannheim,

Velimir Brunski de Ulm y Vinko Kralj, líder

de los profesores de esloveno como lengua

suplementaria (DPS), de Stuttgart. Todos ellos

son mucho más que profesores: son también

amigos, confidentes, y a veces hasta psicólogos.

Eslovenia,

tierra de esquí

Eslovenia invita a los amantes de los deportes

de invierno y a todos los que disfrutan de la

recreación al aire libre, a visitar las estaciones

de esquí durante la próxima temporada

invernal. Como reportó el polímata Janez

Vajkard Valvasor en su magnum opus “La gloria

del ducado de Carniola”, en los picos y valles

de Bloke ya se esquiaba hace más de 300 años,

por lo que Eslovenia es sin duda la cuna del

esquí centroeuropeo. Turistas de todo el mundo

aprovechan año tras año la excelente ubicación

geográfica, la oferta hotelera y gastronómica, y

las tradicionales escuelas de esquí que ofrecen

estaciones como Krajnska Gora, Mariborsko

Pohorje y Rogla. En este número de Slovenija

Danes presentamos muchas de las novedades

preparadas para la próxima temporada de

esquí.

45


zadnja stran

Križanka

Geslo novemberske križanke se glasi: MARTINOVA GOS.

Za nagrado decembrske križanke podarjamo knjigo

Učbenik življenja, Martin Kojc založbe Domus.

Geslo decemberske nagradne križanke lahko do 10. decembra pošljete po pošti na naslov Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija ali pa nam ga sporočite po

elektronski pošti slovenija.danes@sloveniatimes.net. V sporočilu navedite tudi svoj točen naslov, da vas bomo lahko obvestili o nagradi.

Prenovljen osrednji medij za Slovence izven Republike Slovenije

izhaja mesečno - zadnji petek v mesecu

Želite prejeti brezplačni ogledni izvod

Pošljite nam vaš poštni naslov na e-mail: slovenija.danes@sloveniatimes.net

ali po pošti: Slovenija danes, c/o The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

IME

NASLOV

DRŽAVA

Would some of your family members like to read

news from Slovenia in English

You can subscribe to The Slovenia Times, the leading Slovenian monthly in English.

Send us your e-mail: subscription@sloveniatimes.com or fill in and cut out the enclosed form and

send it to: The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

NAME

ADRESS

COUNTRY

TELEFON

DATUM

TELEPHONE

DATE

E-POŠTA

PODPIS

E-MAIL

SIGNATURE

Slovenija

Mednarodno

Slovenia

Worlwide

6 številk 15 EUR 22 EUR 6 issues

28,80 EUR 39,60 EUR

46

12 številk 27 EUR 38 EUR 12 issues 54,72 EUR 75,25 EUR

Revija bo poslana z avionsko pošto, tako da jo prejmete 5-7 dni po izidu

30% discount if you subscribe to both magazines - The Slovenia

Times and Slovenija danes

Slovenia

Worlwide

6 issues

43,12 EUR

61,60 EUR

12 issues 79,27 EUR

113,24 EUR

More magazines by this user
Similar magazines