SEMINARSKA NALOGA ZA UVOD V GRADBENIÅ TVO - Student Info

SEMINARSKA NALOGA ZA UVOD V
GRADBENIŠTVO
DVE DELI
JOŽETA
PLEČNIKA
AVTOR: JURKIĆ Boris
MENTOR: ŽAGAR Dušan
DATUM: 29. 12. 2009

♦
♦
UVOD
Jože Plečnik se je rodil 23.1.1872 v skromni hiši prav blizu središča Ljubljane, kot tretji od
štirih otrok. Ker mu šolanje ni šlo najbolje, ga je oče vzel k sebi v mizarsko delavnico. S
pomočjo deželne štipendije pa je kmalu nadaljeval šolanje na državni obrtni šoli v Gradcu in
se izučil za umetnega mizarja, načrtovalca pohištva. Na Dunaju se je potem, ko je eno leto
delal pri arhitektu Wagnerju, l. 1895 vpisal na akedemijo. Po treh letih je študij zaključil z
najboljšim diplomskim delom, ki mu je prineslo Rimsko štipendijo, s katero je lahko potoval
po Italiji in Franciji. Po vrnitvi je še eno leto ostal pri Wagnerju, l. 1900 pa se je osamosvojil.
Kot tak je na Dunaju preuredil ali na novo zgradil več stavb, najbolj znani sta Zacherlova
palača in cerkev sv. Duha.
Plečnikova mizarska
delavnica
Jože Plečnik je bil eden izmed slovenskih največjih arhitektov. A marsikdo sploh ne pozna
njegovih del, ki jih lahko vidimo po vsej Ljubljani. Deloval pa je tudi v tujini. Njegova arhitektura
stoji na Dunaju, v Pragi in tudi v Beogradu. Moj namen je seznaniti ljudi z življenjem Plečnika in
javnosti predstaviti njegova dela. Mislim da bi se ljudje morali bolj zavedati kako pomemben je
Plečnik v slovenski zgodovini. V svoji nalogi bom predstavil njegovi dve bolj ali manj znani
gradnji.
Jože Plečnik
(23.1.1872 – 7.1.1957)

♦
♦
PLEČNIKOVE LJUBLJANSKE ŽALE
Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče, ki se nahaja v Ljubljani - občina Bežigrad.
Samo pokopališče je bilo odprto leta 1906. S povečanjem mesta Ljubljana in s tem tudi
povečanjem potreb po grobovih so v 30. letih 20. stoletja razglasili pokopališče za centralno na
področju Ljubljane in ga v ta namen tudi hoteli ustrezno preurediti.
Sprva je bil za prenovo zadolžen Ivo Spinčič, toda zaradi nestrinjanja z njegovim načrtom, je
leta 1936 projekt prevzel Jože Plečnik, tako da je bil do leta 1940 zgrajen novi del z mrliškimi
vežicami in molilnico - Plečnikove Žale.
Danes je pokopališče veliko 375.000 m² ter je funkcionalno razdeljeno na dele:
♦ A - cerkev sv. Križa
- župnišče
- Kostnica žrtev 1. svetovne vojne
- 68 oddelkov grobov in grobnic (4 neoštevilčeni)

♦
♦
♦ B - Lipa sprave
- nemško pokopališče
- Spominski park talcev
- judovsko pokopališče
- grobišče borcev in vojakov JLA
- Park Zvončkov
- kenotaf za žrtve dachavskih procesov
- spomenik žrtev medvojnega in povojnega nasilja
- 63 oddelkov grobov in grobnic
♦ C - 18 oddelkov grobov in grobnic
- deponija
- krematorij
- mrliške vežice
- dve poslovilni dvorani
♦ D (Nove Žale) - žarne niše
- spomenik žrtvam vojne za Slovenijo
♦ Peti del pokopališča (Plečnikove Žale) pa ni namenjen za pokope, ampak za pogrebne
slovesnosti ter spremljajoče pokopališke dejavnosti.
Plečnikove Žale -mrliške vežice (v uporabi)
- molilnica
- gospodarsko poslopje
- upravno poslopje
- cerkev Vseh svetih
Gradnja se je pričela leta 1938. Objekti, ki jih je zasnoval in zgradil, so bili zgrajeni leta 1940.
Medtem, ko pa se je notranja izgradnja objektov končala leta 1944. Zaradi različnih političnih
nemirov, ki so se takrat dogajali so ta del Žal prepovedali za uporabo in so šele leta 1987 začeli
obnavljati, ker so bili objekti močno poškodovani. Obnovitev je trajala 5 let, tako da so zopet
odprli Plečnikove Žale šele leta 1992.

♦
♦
Plečnik je območje zasnoval kot urejen sprehajalni park, po katerem se vije sprehajalna pot
med samimi objekti.
Plečnik je v nasprotju s tedaj običajnimi mrtvašnicami zasnoval »Vrt vseh svetih« (=Žale),
kompleks samostojno stoječih mrliških vežic v zavetju drevja in grmičevja po zgledu antičnih
vrtov edikul.
VHODNI PORTAL
Prednje je postavil monumentalni vhod, ki ima umeščene nadstropne propileje (s stebri
oblikovan dostop do vhoda v palačo, svetišče) z zoženim ločnim osrednjim vstopom, ki
simbolično ločujejo mesto mrtvih od mesta živih.
Največji objekt je torej mogočen slavoločni Vhodni portal. V os vhoda pot vodi na osrednji
prostor, kjer se nahaja katafalkom in molilnica (na stranskih stenah molilnice je obdelano kot
antični kolumbarij za predpogrebno slovesnost). Vhod, ki ima elemente antike, daje občutek
miru in tišine. Na vrhu vhoda je dvojni kip Kristusa in Marije.
Sama pot se nato nadaljuje do 11 mrliških kapelic (vežnic). Na videz brez reda stojijo v prostoru
mrliške vežice z majhnimi notranjščinami, velikimi komaj za krsto in za najbližje svojce –
pogrebci se zbirajo zunaj vežice v zelenem okolju.

♦
♦
Vsaka vežica je drugačna, je arhitekova svobodna prepesnitev zgodovinskih grobnih arhitektur
v razponu od preoblikovanega turškega turbeta, tumulusa in srbske zadužbine do povsem
izmišljenih arhitektur. Vežice so opremljene z lestenci in križi, prilagojenimi oblikam vežic. Ker je
bilo pokopališče pred izdelavo načrta razglašeno za centralno na področju Ljubljane, je Plečnik
tako zasnoval toliko stilno različnih kapelic, kolikor je bilo rimskokatoliških župnij v Ljubljani.
Vsaka kapelica je tako namenjena eni župniji in je tudi posvečena župnijskemu zavetniku:
♦ Kapelica Sv. Andreja
♦ Kapelica Adama in Eve (namenjena neverujočim)
♦ Kapelica Sv. Ahaca (namenjena nekrščenim otrokom)
♦ Kapelica Sv. Frančiška (Župnija Ljubljana - Šiška)
♦ Kapelica Sv. Jakoba in kapelica Sv. Marije
♦ Kapelica Sv. Janeza
♦ Kapelica Sv. Jožefa
♦ Kapelica Sv. Jurija, kapelica Sv. Cirila in kapelica Sv. Metoda
♦ Kapelica Sv. Krištofa
♦ Kapelica Sv. Nikolaja
♦ Kapelica Sv. Petra.
Poleg molilnice in kapelic se tu nahaja še (»mizarska«) delavnica za potrebe pogrebnih
delavcev, ki je izvirno dekorirana in poslikana.
Tako so v prvem desetletju 21.stol. Plečnikove žale bile razglašene za kulturni spomenik
Slovenije državnega pomena.

♦
♦
CERKEV SVETEGA SRCA JEZUSOVEGA V PRAGI
Zaradi ugleda, ki ga je Plečnik užival v praških cerkvenih krogih, se je praški župnik iz mesteca
Vinohradyh v mestu Pragi (Češka) obrnil na Plečnika.
Leta 1922 je narisal več variant cerkve s prostostoječim zvonikom.
V skladu s Semperjevim prepričanjem, da obstajata le dva originalna arhitekturna slog: grški in
gotski, se je Plečnik tokrat odločil za prvega in cerkev oblikoval kot mogočen tempelj.
Leta 1925 je za Prago naredil nov, cenejši načrt. Dve leti pozneje je Plečnik izdelal končni
projekt, s katerim je še dodatno pocenil gradnjo.
Leta 1931 je Plečnik poslal v Prago načrte za notranjo opremo. Po njih so izvedli le glavni oltar,
opustili pa so neobičajno zamisel nepravilno po prostoru razporejenih stranskih oltarjev.
Cerkev je na zunaj kompozicija iz treh delov: - cerkvene ladje,
- zvonika,
- nekoliko manjšega župnišča.

♦
♦
Po višini se kompleks deli na temni, s keramičnimi ploščicami oblečeni del, v katerem dajejo
fasadi svojevrstno plastičnost in ritem pokončni, iz obloge izrasli betonski kvadri, ter na svetli
svetlobni vrhnji del, pokrit s položno dvokapnico.
Zvonik obvladuje cerkev po vsej širini ladje, njegovo masivnost pa razveljavlja velikansko
okroglo okno, ki je hkrati stolpna ura.
NOTRANJOST CERKVE
ZUNANJSCINA CERKVE
V nasprotju s kar dramatičnim nagovorom zunanjščine pa je notranjščina povsem umirjena,
skoraj tovarniško strogo urejena prostornina, členjena le s pilastri.
Njen edini poudarek je oltarna kompozicija s plastikami, okoli glavne ladje je razvrstil stranske
kapele in ob oltarju predvidel godbo, ki naj bi bila značilna za Čehe. Še bolj preprosto je
zasnovana kripta pod glavnim oltarjem. S preprostim ločnim prekrit je z vrhnjo razsvetljavo je še
najbolj podobna letalskemu hangarju. Toda Plečnik je zgolj s preprosto dekoracijo loka na
oltarni steni in kamnito menzo prostoru vdihnil sakralni značaj.
Šlo je za revolucionarno zamisel velike dvorane, ki bi jo lahko naknadno "sakralizirali"(posvetna
umetnost) z vrsto prostostoječih oltarjev.
Danes Plečnikovo cerkev uvrščamo med najpomembnejše sakralne stavbe 20.stoletja.

♦
♦
VIRI
♦ HTTP://SL.WIKIPEDIA.ORG/WIKI/DELO_JO%C5%BEETA_PLE%C4%8DNIKA#LJUBLJ
ANSKE_.C5.BDALE
♦ HTTP://SL.WIKIPEDIA.ORG/WIKI/PLE%C4%8DNIKOVE_%C5%BDALE
♦ HTTP://WWW.AML.SI/PLECNIKOVA-HISA/TEORIJA/DELO-ARHITEKTA-JOZETA-
PLECNIKA-V-PRAGI.HTML
♦ HTTP://WWW.SPLETNA-GALERIJA.NET/SHOWOBJECT.ASPXID=1489
♦ HTTP://WWW.DESTINACIJE.COM/THUMBS.ASPLANG=SLO&FOLDER=SLIKE-
SLOVENIJA-KAPELEIKALVARIJE&PG=1