MOST ÄEZ DRAVO NA PTUJU ( PUHOV MOST ) - Student Info
MOST ÄEZ DRAVO NA PTUJU ( PUHOV MOST ) - Student Info
MOST ÄEZ DRAVO NA PTUJU ( PUHOV MOST ) - Student Info
Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!
Leverage SEO-optimized Flipbooks, powerful backlinks, and multimedia content to professionally showcase your products and significantly increase your reach.
UVOD V GRADBENIŠTVO 2008/2009<br />
SEMI<strong>NA</strong>RSKA <strong>NA</strong>LOGA<br />
<strong>MOST</strong> ČEZ <strong>DRAVO</strong> <strong>NA</strong> <strong>PTUJU</strong><br />
( <strong>PUHOV</strong> <strong>MOST</strong> )<br />
IZDELEL: Matej Ogrinec<br />
MENTOR: doc. dr. Dušan Žagar<br />
ŠOL. LETO: 2008/2009<br />
22.1.2009
UVOD V GRADBENIŠTVO 2008/2009<br />
KAZALO:<br />
1. UVOD<br />
2. SPLOŠNI PODATKI<br />
3. <strong>NA</strong>ČIN GRADNJE<br />
-temeljenje<br />
-prekladna konstrukcija<br />
4. ZAKLJUČEK<br />
5. VIRI<br />
22.1.2009
UVOD V GRADBENIŠTVO 2008/2009<br />
1. UVOD<br />
Za izdelavo te seminarske naloge sem se odločil, ko sem na internetu videl<br />
slike mostu na Ptuju. Uradni naziv mostu je Most čez Dravo na Ptuju,<br />
poimenovali pa so ga tudi Puhov most in sicer po izumitelju Puhu. Most je<br />
nekaj izjemno lepega in je vsem Ptujčanom lahko v ponos. Slovesno odprtje<br />
je bilo 18. maja 2007. Novi most je del nove južne vpadnice v mesto Ptuj, ki<br />
je del glavne ceste G1-2 na odseku Hajdina – Ptuj. Most prečka umetno<br />
akumulacijsko jezero na reki Dravi. Na mestu premestitve je jezero široko<br />
skoraj 300 metrov in globoko 5 metrov. Glavna značilnost mostu je da<br />
poteka v ostrem radiu in je grajen po konzolnem postopku.<br />
Slika 1: Puhov most iz zraka<br />
22.1.2009
UVOD V GRADBENIŠTVO 2008/2009<br />
2. SPLOŠNI PODATKI<br />
Investitor mostu je Dars d. d., Celje, ki je za izvajalca izbral JV SCT d. d..<br />
Pogodbena vrednost je znašala 8.8 mio €.<br />
Most je projektiral Ponting d.o.o., odgovorni projektant pa je bil Viktor<br />
Markelj.<br />
Dolžina mostu je 433 metrov, širina 18.70 metrov in površina je 8.097 m².<br />
Na njem je dvopasovno vozišče in od vozišča ločena pasova za kolesarje in<br />
pešce.<br />
Most se je začel graditi oktobra 2005 in je trajala do maja 2007.<br />
Pred začetkom gradnje so morali prestaviti visokonapetostni daljnovod in<br />
kanalizacijskega kolektorja.<br />
Vgrajenih je skupno 40 poševnih zateg in v 8 pilonov.<br />
Slika 2 : poševne zatege<br />
22.1.2009
UVOD V GRADBENIŠTVO 2008/2009<br />
PORABA GLAVNIH MATERIALOV<br />
Beton m³ 9.488<br />
Armaturno jeklo ton 1.300<br />
Visokovredno jeklo za kable kg 189.900<br />
Visokovredno jeklo za zatege kg 99.060<br />
Nerjavno jeklo kg 21.000<br />
Slika 3 : vzdolžni prerez mosta<br />
Slika 4 : tloris mosta<br />
22.1.2009
UVOD V GRADBENIŠTVO 2008/2009<br />
3. <strong>NA</strong>ČIN GRADNJE<br />
Iskanje najboljše zasnovne mostu ni bila enostavno naloga. Premostiti je bilo<br />
potrebno velike razpone in uporabiti je bilo potrebno zelo tanko konstrukcijo<br />
( nizka cestna niveleta, plovni profil,…)<br />
Izbrali so inovativno konstrukcijo po sistemu extradosed bridge, ki je<br />
nekakšna vmesna stopnja med mostovi s poševnimi zategi ter grednimi<br />
konstrukcijam.<br />
TEMELJENJE<br />
Temeljenje v jezeru se je izvajalo s pomočjo umetnih otokov. Globoko<br />
temeljenje s piloti premera 150 cm in dolžine do 30 m, ki segajo do laporne<br />
osnove. Temeljili so s pomočjo bentonitne izplake. Do globine 8 m so kopali<br />
z vrtalno opremo na posebnem bagru skozi jeklene uvodne kolone. Globlje<br />
pa so stabilnost vrtine zagotavljali s pomočjo bentonitne suspenzije.<br />
Podporna konstrukcija je sestavljena iz dveh opornikov in štirih vmesnih<br />
stebrov, od katerih se trije nahajajo v jezeru. Nosilnost posameznega pilota je<br />
do 900 ton.<br />
Slika 5 : tloris mosta<br />
22.1.2009
UVOD V GRADBENIŠTVO 2008/2009<br />
PREKLAD<strong>NA</strong> KONSTRUKCIJA<br />
Gradila se je s tehnologijo proste konzolne gradnje s pomočjo poševnih<br />
ekstrados kablov. Za gradnjo se uporablja premični konzolni oder z dolžino<br />
takta 5 m. Običajna so en takt izdelovali en teden, v tem času je potekala tudi<br />
montaža in napenjanje kablov.<br />
Glavni nosilni element je greda s škatlastim prečnim prerezom višine 2.7 m.<br />
Slika 6 : škatlasti greda<br />
Toda ker je višina grede premajhna, dodatno togost zagotavljajo poševni<br />
kabli, ki so prednapeti preko kratkih pilonov višine 9 m. Značilnost pilonov<br />
je da so nagnjeni navzven v naklonu 5:1, da kabli zaradi zakrivljenosti trase<br />
ne segajo v svetli profil.<br />
22.1.2009
UVOD V GRADBENIŠTVO 2008/2009<br />
Vsak pilon ima vgrajenih pet deviatorjev za extradosed kable, ki omogočajo<br />
posamezno zamenjavo poškodovanih kablov. Sam kabel je sestavljen iz 31<br />
pletenih vrvi iz visokovrednega jekla. Vsaka jeklena vrv je najprej<br />
pocinkana, nato zaščitena z mastjo in plastičnim ovojem.<br />
Enaintrideset takšnih vrvi, vsaka premera približno 1.5 cm, je zloženih v cev<br />
iz trde odporne plastike zunanjega premera 18 cm, vmesni prostor pa je<br />
zapolnjen še s cementno maso. Tak kabel bi se pretrgal pri sili, ustrezni 820<br />
tonam, trenutno pa je v vsakem izmed<br />
njih sila 4000 kN (400 ton).<br />
Ločna mostna ležišča so narejena iz jekla, neoprena in teflona nosilnosti od<br />
540 do 2820 ton.<br />
Slika 7 : gradnja mostu je potekala po konzolnem načinu<br />
22.1.2009
UVOD V GRADBENIŠTVO 2008/2009<br />
4. ZAKLJUČEK<br />
Puhov most je velik gradbeni dosežek in gradbena stroka je lahko ponosna<br />
nanj. Mesto Ptuj pa bo z novim mostom poleg rešitve prometnega problema,<br />
dobila tudi unikaten inženirski objekt. Most je atrakcija tudi v večernih urah,<br />
saj je osvetljen in pešci se tako po njem sprehajajo tudi v večernih urah. Z<br />
mostu je lep pogled tudi na Ptujski grad. Mesto Ptuj se zdaj lahko pohvali s<br />
Ptujskim gradom, srednjeveškim mestnim jedrom in sedaj tudi z lepim<br />
mostom.<br />
Slika 8 : Puhov most v večernih urah<br />
22.1.2009
UVOD V GRADBENIŠTVO 2008/2009<br />
6. VIRI<br />
- revija Gradbenik julij-avgust 2007<br />
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Puhov_most<br />
- http://galerija.over.net/main.php/v/javnagalerija/jaka13/Puhov+most.jpg.h<br />
tml<br />
- http://www.tovornjak.net/index.phpoption=com_content&task=view&id<br />
=425&Itemid=70<br />
- http://blog.unikati.eu<br />
22.1.2009
Change language