ZASVOJENOSTI 1 (fenomenologija)

Univerza v Ljubljani 

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO 

ZASVOJENOSTI 1 

(fenomenologija) 

dr. Jože Ramovš 

zapiski iz predavanj 

LEON ZELKO 

Študijsko leto 2006/2007

Zasvojenosti 1 (fenomenologija) – zapiski iz predavanj. Predavatelj dr. J. Ramovš. 

3. OKTOBER 2006 

»Ponavljanje je mati učenosti.« 

Literatura sproti (lahko njegova, lahko od koga drugega). 

2/3 ocene so vaje, ostalo teorija. 

Kaj so to zasvojenosti, kaj so to omame Glavno letošnje polletje. 

Omame in zasvojenosti so reden pojav. 

200.000 zapitih z alkoholom, 1/3 prebivalstva ima to v lastni hiši. 

Največ socialnih težav povzroča zasvojenost z etilnim alkoholom (v medicini 

na 3. mestu). 

Od alkoholizma se koti največji bazen socialnih težav. 

»Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne.« 

»Pijanca se ogni s senenim vozom.« - nemogoče 

1935 zdravljenje alkoholikov 

vsak 100. se zdravi uspešno 

2. letnih spoznat pojav. 

Predaval bo tiste stvari, ki so težke za razumet. 

Na ulici je obratno mnenje in mišljenje. 

Izguba občutka za čas, urnik je 100 % oblika zasvojenosti (značilnost). 

Samo čas in prostor nekaj pomeni. 

Problem so nezavedne navade. Slabe navade. Gre nazaj namesto naprej. 

Navaditi se je treba reda. 

Množična omamljanja prvič v zgodovini človeštva. 

Polovico manj rojstev v SI – veliko breme za njih. Mlada generacija pol 

manjša. 

Sistemi socialne varnosti se bodo podrli. 

Mlado prebivalstvo čaka težko delo kot ga ni bilo že od propada rimske 

države. 

Kitajska in Judovska civilizacija – edini, ki sta uspešno zatrli problem 

alkoholizma. Kitajska pred 2500 leti tako zapita kot danes Evropa. Tudi 

najstarejši civilizaciji na svetu. 

Muslimanska kultura je abstinentska kultura. Zato se tudi veča in napreduje. 

Je vitalna in živahna. 

Zadnje poglavje 2. letnika = vzroki. 

Ramovš: »Alkoholno omamljen« 

Prohibicija = popolna prepoved. To je naredil Mohamed v muslimanskih 

državah. 

Če si jezen na drugega, si slab šofer. Bodi ponosen na to, da si rešil situacijo 

in da ni bilo nesreče. 

Sožitje je 100 % naučeno. 

1 ura dobre komunikacije na teden med zakoncema (osebni pogovor) ali v 

družini 100 % zmanjšuje vsako zasvojenost. 

ZASVOJENOST 

Definicija: Svetovna zdravstvena organizacija (v okviru OZN), vendar mi se 

bomo učili socialnodelavski pogled. To definicijo je treba znati točno! 

»Zasvojenost je umetna, škodljiva potreba po omamni snovi, vedenju in 

doživljanju.« 

Zapiski študenta Leona Zelka iz študijskega leta 2006/2007. 2


Ne razumi tako kot drugi iz ulice! 

Pretiravanje z naravno potrebo. Vse mora priti na vrsto. Če pretiravaš z eno 

potrebo. Druga ne more priti na vrsto – omamna motnja naravne potrebe. 

Zasvojenost je takrat, kadar je pretežno škodljiva snov, ki ni potrebna v 

naravi. Nevede da je pil, je kupil tudi zasvojenost. Škodljivo substanco je 

vgradil v organizem ali v vedenje (igre na srečo). Igre na srečo so razvedrilo, 

zabava (vendar je z zabavo kupil tudi škodljivo odvisnost, isto kot pri alkoholni 

pijači), tako kot je vino pijača (naravna potreba). 

Vse naravne potrebe so dobre, vsaka stvar pa se lahko pokvari. Potrebe se 

pokvarijo in nastanejo motnje. Naravna potreba ni zasvojenost, ampak motnja 

(naravne potrebe). Od hrane smo odvisni, tudi od zraka, plače… od odnosov. 

Odvisnost je lepa stvar! 

Omamna snov = psihoaktivna substanca. 

Živali nimajo zasvojenosti, nimajo omam. 

Če se hoče zdraviti, mora abstinirati. Pri omamni motnji pa ni tako ampak 

mora najti zmernost. Zdrav odnos npr. do hrane. 

Alkohol je umetna potreba. 

Zasvojenost je takrat, ko se (širi) razvija in zančne izpodrivati naravne 

potrebe. 

Zasvojenost je potreba. Alkoholika tako tišči k alkoholu tako kot mene, ko mi 

treba srat. Zasvojenost ni svoboda. 

KDO je zasvojen – človek. Kako razumet človeka, ki ima dodatno potrebo. 

S ČIM je zasvojen. 

ZAKAJ Živali nimajo zasvojenosti in omam. 

KAKO deluje, je zasvojen. Kaj se dogaja z njim, kaj se dogaja z njim ko je 

zasvojen, kako zasvojenost deluje. 

POJAV ZASVOJENOSTI (FENOMENOLOGIJA) 

Literatura 

- Slovar slovenskega alkohološkega izrazoslovja 

- Slovenska sociala med včeraj in jutri 

- Kakovostna starost 


VPRAŠANJE O ZASVOJENOSTI 

¾, ali 80 % zasvojenosti je enakih. Razlikujejo se le okoli ¼ ali 20 % po 

pojavu. 90 % socialne problematike na področju zasvojenosti je alkoholizem. 

Zdravstvo nekoliko drugačne podatke. 

Sociala – vprašane materialne preskrbe ljudi & medsebojno sožitje (odnosi) v 

družini, službi in družbi. 

Zdravstvo – zdravljenje bolezni. 



Medčloveško sožitje v družini, službi in družbi – glavna skrb sociale. 

Sociala zelo mlada veda, šele 2 generaciji (od leta 1955 v SI). Je na začetku. 

Zdravstvo pa že okoli 5.000 let! Vsaka stroka se razvija toliko, koliko ima 

definicij. Stvar dobre definicije. Medicinska področja so telesno in še 

kvečjemu duševno. Mi ne proučujemo bolezni ampak materialno in 

medčloveško sožitje. Pravo je tudi 4.000 let stara veda. Alkoholizem 

olajševalna ali obremenjujoča okoliščina Zdravstvo ima statistiko. Alkohol na 

3. mestu kot vzrok smrti v boleznih po WHO, na 2. srčne kapi in infarkt, 1. rak. 

½ jetrnih ciroz je posledica alkoholizma ali drugih zasvojenosti. Alkoholna 

demenca (bebavost). Medicina ima vse to jasno poštepano. V sociali tega še 

en čas ne bo. Alkoholizem v sociali 1. najpogostejši vzrok za socialne 

probleme. Velik del posredno. Kolikšen del ljudi, ki so brezposelni, so tako ali 

drugače povezani z alkoholizmom Iščejo delo pa boga molijo, da ga ne 

najdejo. 

Etilni alkohol. 

Izobražuj ljudi malo več o drogah, pa bo več drogirancev. 

Poučevanje je na 7. mestu, pod pogojem, da tistih 6 narediš. 

KDO JE ZASVOJEN 

Stran 61 – slovar. Čimveč primerov. Zasvojenost od česa. Od omamne 

substance. Zelo pomembno. To dodaj slovarju. Drugo leto prenovljena izdaja. 

Vsaka stvar na svetu, ki jo človek uporablja, mora vedeti kaj je. Kdo je človek 

To je v zadnji zgodovini ostalo zadaj. Medčloveško sožitje je sedaj potrebno 

tako potisniti naprej kot so prejšnje generacije tehniko. 

Viktor Frankl – 1905-1997; 28 ali 29 častnih doktoratov, največ doslej. 

Freudov in Adlerjev učenec. Bil v koncentracijskem taborišču. Po zaslugi 

lastne metode je preživel. Delal na samomorilcih. Tako je izumil in dodal kaj je 

človek. 

Celostna podoba človeka. Vse tiste razsežnosti, ki jih človek ima. Je 

sestavljeno bitje s tremi osnovnimi razsežnostmi: Telesna (biofizikalna) 

razsežnost. Organski sistem. Sposobnost po razmnoževanju, rastjo, 

obnavljanju, celjenju poškodb… S to razsežnostjo se ukvarja medicina v 

sodelovanju s farmakologijo. Farmakologiji gre za biznis – je tovarna. Največji 

kup denarja v državi je proračun, 2. zdravstveno zavarovanje, 3. pokojninsko 

zavarovanje. Zdaj se to sicer spreminja – pokojnina gre pred zdravstveno. 

Tudi biologija proučuje to razsežnost. Mikrobiologija, sestava gena. Za 

socialne delavce je pomembno, da vemo, da se vede ukvarjajo s tem. Mi to 

upoštevamo, da imajo nekatere znanosti veliko znanja o človeku na 

določenem področju. 

Umetna škodljiva potreba pomeni, da normalen uspeh ne pomeni še nič. Ni 

dovolj. Sama stvar je dovolj, vendar ne, če je zasvojen – mora še zapit. 

Rakova tvorba je novotvorba. Enaka umetna novotvorba pri zasvojenosti. Se 

širi na naravne potrebe. Na vse potrebe. Zasvojenec je bolj izobražen od vseh 

nas (več let dan in noč premišljuje samo o tej umetni in škodljivi potrebi). 



Organizem je to glavno. Bistvo zasvojenosti – trenuten dober filing. Človek 

mora biti najprej trezen in da bo dosegel veliko zadovoljstev z normalnimi 

stvarmi. 

Izobraževanje odvisnikov – bedarija! Kozlarija! Ne upošteva razsežnosti 

človeka. Izobraževanje je ena od sedmih delčkov pri nezasvojenimi. Pri 

zasvojenimi pa še manjši! To ni centralna točka. Kot da bi zaradi migrene 

operirali (ne da bi ga peljali na slikanje…). Potem pa ni tumorjev. 

Izobraževanje odvisnikov – kot da bi zdravniki ali policisti na kraju nesreče 

namesto prve pomoči izobraževali ranjence. 

3 leta rabi človek, ki je bil zasvojen, da se navadi na normalno zadovoljevanje. 

Človek je najprej telo. Človek je rdeč, ker so žile raztegnjene – toplota gre ven 

– izguba zavesti – zmrzne. 

Literatura: 

- celostna podoba človeka: Slovenska sociala med včeraj in jutri. Prvih 

50 strani je celostna podoba človeka (do strani 57), okroglo do 60. 

strani. Najbolj temeljito pa je to v Kakovostni starosti. Temelji na 

celostni podobi človeka. 4. poglavje, stran 63. 5. poglavje, 6. poglavje 

(potrebe) – na strani 87 do strani 129. 

- O obrambnih mehanizmih: 15. poglavje – Kakovostna starost 


Pri zasvojenosti ni pomoči brez samopomoči. Pri zasvojencih pa je ravno 

nasprotno – samouničevanje (uporabljajo sredstva, denar… proti sebi). Pri 

zasvojenosti je vse znanje v nasprotju z zdravo naravno pametjo (proti zdravi 

logiki). Zasvojenosti so v obratni logiki, zato domači in zasvojenec delajo tako, 

da so vedno bolj nesrečni in zasvojenec vedno bolj noter. Tu je vse obratno 

od zdrave pameti na minus ena. Po zdravi pameti pa imamo vse znanje do 

zdaj. Zasvojenec je lačen na minus prvo, ampak mora it v gostilno, enako je 

potreba po domačih (z napolznancih gre raje v gostilno). Potreba po varnosti 

je temeljna in normalna potreba, je tako velika za tisočaka, pa mu postane 

tisoč na minus prvo. Potreba po stanju narave postanejo tako majhne, da jih 

skoraj ni. Glavna je le škodljiva umetna potreba. Socialna delavka dela po 

zdravi pameti in naredi zločin pri alkoholiku, ki pride po pomoč, saj mu zaradi 

zdrave pameti samo škoduje. – Ramovš se drži za glavo (kaj bi bilo, če bi 

zdravnik namesto da bi te zdravil še bolj krhal zdravje!). 1-2 % zasvojencev se 

danes uredijo. Problem zasvojenosti spremlja človeštvo vso zgodovino, 

vendar je nerešljiv. Prva generacija alkoholika je najbolj ranljiva – do zdaj. Pri 

tem so najmočnejše skupine za samopomoč (AA, Al-anon, Al-ateen). Vsaka 

zasvojenost je bolj rizična ali pa vsaj tako kot rak na pljučih. Klošarji so najbolj 

zmerni pivci. Manj pijejo kot zmerni pivci njihovih let. Čeprav imajo vse 

propadlo. 1-2 % zasvojencev postane klošarji. Zasvojenost je vse obratno po 

lastni pameti. V AL-anon lahko hodi vsak, ki jih zanima (poglej na internet, tudi 

na IAT). Tam so samo življenjske zgodbe. Študiranje po zapiskih drugih pa je 

samomor. 



Tim Genar – življenjepis, francoski socialni delavec: »Močnejši od sovraštva«. 

Naravne potrebe se zmanjšajo na minus prvo, na tisočo potenco pa se 

poveča potreba po umetni škodljivi snovi . Pri zasvojenosti gredo stvari v 

nasprotju s pametjo. Kadar je potreba, jo je treba jemat resno. Če ima kdo 

potrebo po alkoholu, je to nuja, tišči kot mene srat. To ni šport, to ni hec. Če 

tisti, ki bodo danes s službe zavili v gostilno namesto domov k družini, ne 

pomeni, da nimajo radi svoje otroke, ampak imajo eno močnješo potrebo. So 

bolni, zato bomo nanje gledali kot na bolnike z rakom, ne pa z gnusom (kar se 

v vsakodnevnem svetu dogaja). Za zdravljenje zasvojenosti je potrebno toliko 

truda kot narediti fakulteto. Ljudje delajo z zasvojenci narobe, ker gledajo z 

gnusom namesto s sočutjem. Da ne bom imel predstavo na minus prvo in da 

ne bom sentimentalen (druga skrajnost je gnus). Pomembna je realnost. 

Oskrba neozdravljivih – kaj lahko naredimo v tej družini, da bo stanje za 

otroke npr. najbolj perspektivno. Problem pri alkoholizmu je socialni: zaradi 

vedenjskega vzorca komuniciranja v družini (tako so naučeni, še posebej 

otroci – naučijo se ga kot materinega jezika). Enako se naučiš kvantaškega 

jezika kot lepo tekočo besedo. 

Zadnjič smo imeli telesno razsežnost. Druga razsežnost je skupna z živalmi (s 

sesalci) – duševna razsežnost (to preučuje psihologija, tako kot telesno 

biologija in medicina), s tujko psihične: mišljenje, inteligenca, čustva, spomin, 

zaznavanje, nezavedno, vedenje (obnašanje) (zelo blizu psihologija učenja). 

Razumske zmožnosti zelo hitro krnijo pri človeku, vendar ne tako kot 

zaznavanje in obnašanje. »Slaba razvada je železna srajca.« Da se strezni, 

rabi 1 dan, da pa se spremeni slaba življenjska razvada, pa rabi 3 leta. Učenje 

dobrih navad namesto slabih. Kako so te duševne razsežnosti pri zasvojencih 

poškodovane. 

Naslednje razsežnosti pa več ne najdemo pri živalih. Ima jo samo človek – 

noogena razsežnost, duhovna razsežnost. Gre za znanstveno, antropološko 

razsežnost, ki jo je proučeval Viktor Frankl. To je človek z največ doktorati. Tu 

sta samo 2 sposobnosti in potrebi: svoboda in odgovornost. Duhovno pri 

človeku je svobodna odločitev in odgovornost za to svobodno odločitev. Samo 

to. Vedno je sposobnost in potreba. Ena možnost ni svobodnost ampak nuja. 

Svobode ni brez zaznavanja večih možnosti. Moram zaznat več možnosti. 

Potem moram tehtati katera je bolj tehtna tu in zdaj. Človek mora imeti tu 

zmožnost, da bo tehtal in tretji korak – možnost izbire kljub temu, ko ve katera 

je dobra ali slaba možnost. Četrti korak je uresničitev. Če zadnjega koraka ni, 

gre le za halucinacije, sanje… 3. korak = človek se vedno lahko odloči za 

slabšo možnost. Zasvojenost najbolj uniči svobodo. Zasvojenec se težko 

orientira. Zasvojenec ima poškodbo teh korakov svobode. Za kar se 

svobodno odločim, odgovarjam. Svoboda in odgovornost sta eno. Svoboda 

brez odgovornosti je divjanje, obratno pa suženjstvo. To je Frankl predaval v 

ZDA. Amerika bo svobodna, ko bo na Zahodu imela Kip odgovornosti (na 

Vzhodu je Kip svobode). Šele takrat bo ZDA velesila. 

V poboljševalnicah in v zaporih je visoka šola za kriminal. 




Telo je fizikalna in kemična spojina. Substanca ima nek vpliv na nas. Kot ima 

barva vpliv na lase, tako ima vpliv etilni alkohol na nas. Telesna razsežnost je 

osnova. Pri celičnem izgorevanju ima … C 2 H 5 OH substanca ima na 

možgansko razsežnost tak in tak vpliv. Duševnost je posledica telesnosti. Če 

možgani ne delujejo tako kot je treba, se to vidi na duševnosti. Omamljen 

človek ima daljši reakcijski čas. Zasvojen človek se ničesar ne uči. Vedno 

zmeraj gre na led. Eno je, da greš samo enkrat na led (nevarnosti se 

izogibat), drugo pa je obvladovanje nevarnosti. Podobni napeti odnosi v 

družinah otrok kot so jih imeli v primarni družini. Vendar to še ne pomeni, da 

bo to ponovil. Omama je slabša kot oslovstvo, ker se iz napak nič ne uči (osel 

gre samo enkrat na led). Al-anon: na temelju dobrih izkušenj podkopavajo 

gnoj, ki postaja dobro gnojilo. Če ni naplavina, je viharnik – da se je naučil 

plesati na ledu. Možno je spremit slabe razmere v štartu v vrhunske 

življenjske dosežke. To je zavestno spreminjanje slabe izkušnje v dobre. »To 

je Zupančič.« 

SOCIALNA RAZSEŽNOST / MEDČLOVŠKO SOŽITJE 

Je četrta. Živimo skupaj (ljudje, sesalci). Rabimo isto vrsto nasprotnega spola. 

In na splošno je med ljudmi sožitje. Če narava odvzame sožitje, je to avtizem 

– najhujša duševna bolezen. Pijanec lahko postane sekundarni avtist. Če ga 

pičiš v blazinico z iglo in ne reagira, pomeni da je pijanecv komi. Ko pa je v 

komi, bo umrl, če ga kdo ne reši. Ko je v krvi 5 promilov alkohola, si mrtev. Ne 

verjemi pravljicam, da je kdo toliko in toliko napihal – gre za alkohol v 

izdihanem zraku in ne v krvi! 4,5 promila je namreč za telo smrtna doza. Ko je 

skoraj smrtonosna, skoraj oziroma spi. Če pa je omama tako močna, da pride 

do vegetativnega sistema (pri 4,5 do 5 promilov), umre. Tako je treba najprej 

izprazniti želodec. Pri nekaterih ljudeh določena obramba ne deluje – da bi pri 

4 promilih bruhali. Ko vegetativni refleksi ne delujejo več, takrat je koma. 

Socialci biološko zanemarjamo, vendar moramo to resno jemati. 

Če smo živi, soživimo z drugimi. Mi smo so-šolci, -stanovalci, -delavci… 

Pomeni demokracijo, smo si vsi enaki. Pomeni isto raven. Sožitje pomeni, da 

smo ljudje v temelju enaki. Socialne vloge. Vloge so zelo socialnodelavska 

zadeva. Poleg spolnih vlog imamo še veliko vlog. V moški spolni vlogi sem 

brat. Vloga je zmeraj določena z drugimi. Je določena z drugimi vlogami, 

nikoli nisem sam. Kdo me naredi za očeta – moji otroci. Vse vloge so 

določene s komplementarno vlogo. (biološko enospolne pa niso pa niso vloge 

določene). Gre za vzorec, ki pa je zaradi kognitivnosti socialno določen. 

Družbeni vzorec (Ramovšova vloga predavatelja) je družbeno določena. Kot 

šofer imaš npr. družbeno predpisan vzorec vedenja v prometu (pravila v 

cestnem prometu) in tudi doživljanja (nisem zmeraj jezen ker moram pri zeleni 

peljati). Doživljanje je osnova vedenja. Če človek dolgo doživlja drugo kot 

počne, postane zmešan. Doživljanje mora biti v skladu z vedenjem. Vlogo 

šoferja sem svobodno speljal – šoferski izpit moraš plačat, plačaš avto, 

gorivo, samo da to vlogo dobim. Veliko je vlog, ki jih svobodno vzamemo. 

Imamo veliko vlog svobodno. Sem sin, brat, študent, šofer… Vsak dan imamo 



več vlog (poleg biološke veliko družbenih). Sleherna vloga ima svoje biološke 

temelje. Če bi imel težave v duševnem razvoju, verjetno ne bi moral biti 

Zoisov štipendist ali študent. Vse je biološko, s telesno razsežnostjo 

povezano. Za zasvojenost je usodno, če vidimo samo socialno razsežnost in 

zanemarimo psihološko in telesno. Najpomembnejša vloga pri človeku je 

socialna vloga: vloga tistega, ki pošilja signal in vloga tistega, ki sprejema 

signal. Vsak pripoveduje in vsak posluša. Pri zasvojenosti so vse vloge bolne. 

Najbolj bolna pa je vloga v komunikaciji, torej tistega, ki sproža in vloga 

tistega, ki sprejema. Komunikacija. Poleg vlog moramo tudi to obvladati! To 

kar je v naši duševnosti vpeljemo v drugega, da bi doživljal to kot jaz. (Jakob 

Levi Moreno izumil sociometrijo, kako se ljudje med seboj razumejo; izumil 

psihodramo – igranje vlog v življenju. Vloge so namreč gledališki izrazi). 

Moreno se je spraševal, katera sposobnost je tista, da lahko drugim 

pripovedujemo svoje misli. Mora biti neka sposobnost v človeku. Na daljavo 

sporočamo kaj je v moji glavi, v mojem srcu. To sposobnost je imenoval tele 

(na daljavo), da na daljavo komunicira – sodobna telekomunikacija, televizija, 

telepatija… Kaj je tisto, kar je vmes – komunikacijski kanal (o tem veliko ve 

telekomunikologija). En kanal je med 2 človekoma, če smo 3 imamo 3 

komunikacijske kanale, če smo 4 imamo že 6, pri 5 pa jih imamo 10… 

Formula za komunikacijske kanale je N(N-1) : 2. 1×(0):2=0 to je avtizem. Če 

je človek v samici, je to najhujša kazen za smrtno. Med ljudmi je ogromno 

možnosti komuniciranja, ne moremo pa vsi na enkrat komunicirati. Eden v 

komunikacijski kanal spušča informacije, drug ali pa drugi pa jo sprejemajo. 

To je urejena komunikacija. Male skupine so od 2 do 8, od 9 do 18 pa so 

srednje velike skupine. Komunikacija je zmeraj funkcionalna. V mali skupini je 

malo vlog in to je njena pomanjkljivost saj pri sporih v sistemu ni dobre 

amortizacije (je pa res, da je prednost v komunikaciji) – tako v sodobni družini 

ni amortizacije. V nuklearni družini če je kdo alkoholik, vse tresljaje baše otrok 

in oziroma ali drug član, ker ni amortizacije. Vloge in komunikacije so važne 

stvari. 

RAZVOJNA / ZGODOVINSKOKULTURNA RAZSEŽNOST 

Kultura je pridelek človeškega duha v naravi. Vsaka generacija začne z 

razvojem tam, kjer je prejšnja končala, zato tudi zgodovinska. Zgodovina, 

razvoj pomeni, da sodobna generacija sprejme vse bistvene značilnosti 

prejšnje. Razvoj se poteka na 2 ravneh: filogenetska raven razvoja in 

ontogenetska. Oba sta enako važna in med seboj povezana. Filogenetskega 

razvije posameznik, ki pa se razvije le toliko kolikor mu omogoči okolje. Pri 

zasvojenosti se razvoj človeka najprej upočasnjuje, potem se ustavi in na 

koncu gre nazaj v obratno smer (40-letnik se polula in pokaka). Veliko 

alkoholikov in narkomanov je na ravni dojenčkov, na koncu. 

EKSISTENCIALNO / BIVANJSKA RAZSEŽNOST 

Ljudje se sprašujemo čemu. Čemu je različno od zakaj. Vsaka stvar ima svoj 

smisel. Vsaka situacija, vsak trenutek… Vendar je mnogim trenutkom 



hudičevo težko najti smisel. Smisel tragike in konflikta je napredek. Pri 

zasvojenosti se ves smisel podira. Smisel. 

7. NOVEMBER 2006 

ponavljanje razsežnosti 

Formalne vloge so iste, dejanske pa so zelo različne. Pri alkoholiku 

odpovedujejo vloge. Vse socialno sočutje se vrši v vlogah. Pri zasvojenosti 

vloge obolevajo, odpovedujejo, se krhajo. Nekdo, ki je zasvojen, NI 

ZMOŽEN… ni več kompetenten, tako kot da bi imel kakšno drugo bolezen. 

Komunikacija je druga stvar poleg vlog. Vsaka vloga zahteva določeno 

komunikacijo. 2 do 3 vloge v komunikaciji: tisti, ki pripoveduje & tisti, ki 

posluša (pripovedovalec & poslušalec). Ti dve vlogi sta gibljivi, da se menjata. 

Pri zasvojenosti se komunikacija zmaliči. (Paul Watzlawick). 3 sorte 

komunikacije: simetrična (tista, ki je prijetna, tipičen primer je zaljubljenost), 

komplementarna (dopolnjujoča; 2 nekaj delata, eden eno, drugi drugo, skupaj 

pa oboje predstavlja eno celoto; je odločilna za sodelovanje v delu; eden 

dobro posluša, drugi pa dobro pripoveduje – in se menjata; pomembno, če 

želimo biti uspešni, če ni profesorja, ni študentov / če ni študentov, tudi 

profesorja ni). Komplementarni so uspešni, simetrični odnosi pa so prijetni. Če 

je samo uspešno, smo stroji, če pa so samo prijetni, je konec življenja – 

umremo od lakote. Obe komunikaciji morata vedno bit. Tretja komunikacija pa 

je konfliktna komunikacija. Tu oba gledata različne stvari in vidita različno – ne 

moreta ustvariti celoto. Konflikt (spor). Lahko se konča s prekinitvijo odnosa, 

celo do vojne. Mislita, da sta na istem, v resnici pa sta vsak na svojem. 

Konflikt nas ogroža v biti, zato ne dajemo drugemu prav in zato se oba na 

koncu sesujema. Konfliktna situacija služi napredku. Z uspešnim delom lahko 

postanemo omamljeni (motnje garanja). Omama je težnja po simetrični 

komunikaciji, da bi bila večna. Je beg iz konflikta, komplementarnosti in 

praznosti v navidezno simetričnost. Težnja, da bi bilo vedno cool. To vodi v 

omamo. Agresivnost v konfliktu je najprej, v resnici pa je potrebno iti en korak 

nazaj. S tem sebe ne zaničujem in ne zaničujem drugega. Vidim zakaj sploh 

gre. Zakaj pa pravzaprav zdajle gre – in bom videl smisel. V konfliktu je 

rešitev ne za vsako ceno bit uspešen in ne za vsako stvar prijetno. V sporu je 

vsak ogorčen v svoji identiteti. Če gremo en korak nazaj, vidimo nekaj 

novega. Samo po konfliktu napredujemo, saj vidimo večje celote (razsežnosti 

življenja, ki jih prej ni bilo). Če ne obvladamo konflikta, nazadujemo. Konflikt je 

križišče v komunikaciji. 

Watzlawick – klasik v komunikaciji. Ima aksiome v komunikaciji (temeljne 

podstavke, predpostavke v komunikaciji). 1. aksiom, najvažneješi je, da ne 

more se ne komunicirati. Komuniciramo namreč tudi neverbalno, z držo 

telesa. Neverbalna komunikacija nikoli ni sigurna, ampak je verjetna. 

Neverbalno je lahko izredno močno. Komuniciramo lahko verbalno, 

neverbalno ali pa z dejanji! Verbalna je najbolj važna, ker je jasna, neverbalna 

je pomembna zaradi simetrije, z dejanji pa zaradi socialnega dela. 

Naučit se uspešno komunicirati, to je zdravilo za omamnost. Konflikti pridejo 

sami od sebe. Dovolj je, če ga znamo reševat. Stresoidna energija se 

spreminja v učinkovito samo preko napora (potenje). 



Vseh 6 razsežnosti človeka je povezanih v celoto. Človek je povezan v eno 

celoto. (V frizuri je vsa razsežnost človeka.) – potem ima vse razsežnosti tudi 

vsako naše dejanje, beseda… 


Da je potreba in da je škodljiva. Alkohol ni slab. Je dober v naravi. Je 

komplicirana ogljikova spojina. Je ambivalentna molekula. Umetna in škodljiva 

potreba po omamni snovi. Kakšne potrebe ima vsaka razsežnost 

1. potrebe! + poškodbe pri njih zaradi zasvojenosti 

2. obrambni mehanizmi 

Najbolj važna je energija. Od kje energija, kje so možnosti za spreminjanje, 

kaj ga bo gnalo… Motivacija je nagib. 2 motivaciji: potisna motivacija – 

energija takšne narave, da se ji ne moreš izognit. Je zunanja, ni specifično 

človeška, človek po njej nima nobene moči. Druga je privlačna motivacija. V 

zasvojenosti privlačna motivacija umira in ostane samo potisna. 

Telesno področje. Nekatere potrebe, ki te potiskajo (izločanje). Mora se 

razmnoževat, mora rast… potreba po razmnoževanju je večja od individualne 

potrebe. Največ energije gre za razmnoževanje. Danes prvič v zgodovini 

premalo deluje temeljna potreba po nadaljevanju vrste. Nagon. Telesne 

potrebe delujejo potisno. Če ne ješ, umreš. Če nimaš prirastka, civilizacija 

umre. Telesne potrebe so zelo močne (dihanje…). 

Duševna razsežnost, psihična, ima svoje potrebe. Potreba po zaznavanju. 

Firbec, radovednost. Zbiranje informacij. Čustva so energetski naboj, 

čustvena energija, razumska energija… Vsaka razsežnost ima svojo 

dinamiko. Vsa energija izhaja iz potrebe. 

Svoboda, duhovna razsežnost. Vse kazni so zato, da nam odvzamejo malo 

svobode. Vzame malce svobode. Vsaka kazen je kazen v človeku, v njegovo 

duhovno razsežnost, čeprav je kazen telesna. V daljni preteklosti so bile kazni 

telesna, v srednjem veku so bile kazni duševne (sramota, slab občutek). 

Glavna kazen je vedno bila duhovna svoboda. Odgovornost je enako močna 

kot svoboda. Ko človek izgubi odgovornost, ko mu jo odvzamejo, šele takrat 

ugotovimo, da je odgovornost temeljna potreba. Odgovornost je zelo velika 

potreba. Svoboda in odgovornost sta taki potrebi, da če mu ju odvzameš, ga 

razčlovečiš. 

Zasvojenca čedalje bolj manj zanima. Ko zasvojenost pride, človek postane 

suženj. Zasvojenost luknja svobodo in odgovornost. Čedalje močnejša 

umetna škodljiva potreba. 

Socialna razsežnost. Medčloveško sožitje. Potreba, da človek je povezan z 

drugimi. Že proizvede ga povezava 2 ljudi. Že začetek je odnos. Nosečnost je 

najtesnejši odnos. Potreba po odnosu, po vlogi, po komunikaciji. Pri 

zaljubljenosti se človek zave, da potrebuje drugega in da ga drugi potrebuje. 

V osnovi je vse, kar je od 3. razsežnosti naprej, motivacija privlačna. Te 

potrebe so tako močne kot na telesnem področju. Potreba po sožitju je tako 

močna kot močna je potreba po hrani. Kako zasvojenost poškoduje potrebo 

po sožitju, po vlogi. Te potrebe omama bolj poškoduje, tudi prej, kot pa 

telesne potrebe. Socialni delavci smo močni samo na enem področju na svetu 

in to je ta razsežnost! 



Razvojne potrebe. Velika energija. Potreba po napredku. Razvoj je človekova 

močna energija, dinamit. To je privlačna energija. Razvoj pomeni nekaj dobiti 

in ga dat drugim. Zgodovinska-kulturna dinamika. Posrkaš znanje, nekaj sam 

prispevaš in daš drugim. Dobit kot čebela od drugih, proizvest nekaj in poslat 

drugim. Kriza srednjih let ni šibkejša od pubertetne. Iz sebe nekaj naredit. 

Poškodba zasvojenosti na tem področju je usodna. Čim večja je potreba po 

umetni, škodljivi, omamni snovi, tem manjša je razvojna potreba. Takrat se 

manjša potreba po lastnem razvoju. Umetnost sociale kako tragiko sprejet – 

jetra se da zamenjat, leta pa se ne da povrnit. Ljudje mislijo, da je abstinenca 

in abstinenčne težave problem – to je en drek. Največje težave so frustracije 

zaradi tragike zamud. Zaradi razvojnih zamud. To je najtežja naloga pri 

zdravljenemu alkoholiku. Mnogi recidivirajo, ker ne morejo sprejeti dejstvo in 

tragiko zamud (npr. tudi če je do smrti povozil otroka, ali ker se je npr. 

popolnoma odtujil od otroka…). Šesta razsežnost je smisel. Čemu 

Eksistenčna razsežnost. Tudi te potrebe niso manj pomembne kot telesne. 

Smisel je tisto, kar vem, da je pravo, to hočem. Če odteče energije smisel, ali 

če izgubiš smisel, potem je lahko še tako velika potreba po napredku, razvita 

svoboda & odgovornost, brilijanten inteligent, dobri odnosi, dobro razvita 

čutila, dobro zdravje, dobra kondicija… če izgubiš smisel, ti ne bo šlo več. 

Takrat izgubiš vso energijo. Če izgubiš voljo do nečesa, potem ti nič več ne 

pomaga. To se dogaja pri depresiji (duševna bolezen). Takrat človek izgubi 

smisel. Pri zasvojenosti pa se izgubi smisel pri vsakdanjih nalogah (pri 

študentu se začne najprej luknjat volja do študija, zaposlenemu do službe, 

možu in očetu do družine). Luknja se energija, ki odteka oziroma od kod 

odtekajo druge energije. Tudi če je ena zmožnost zelo omejena, se da z 

drugo razsežnostjo napolnit, če ostane dobro napolnjena šesta razsežnost 

(smisel). To je za celo življenjsko človeška podoba. Zasvojenost začne 

razjedati to razsežnost. 

Alkoholno demenco ima 1 od 1000 alkoholikov. 


Zasvojenost in omamljenost je priključitev na matrico. Vse gre navzdol. 

Človek nazeduje, a to ne opazi. Omamne motnje naravnih potreb in 

zasvojenost naredijo zmedo pri zadovoljevanju potreb. Pri omamnih motnjah 

naravnih potreb ne moreš abstinirati, moraš vzpostaviti naraven, zdrav odnos. 

Pri zasvojenosti pa je nujna abstinenca. 

Kako to, da pride do tega, do uživanja umetne škodljive snovi. Umivanje zob 

je umetna potreba, vendar je koristna. Pri zasvojenosti pa gre za umetno in 

škodljivo potrebo in škodi vsem razsežnosti človeka. Najprej začne škodovati 

samo eni razsežnosti a kasneje škodi vsem (anoreksija najprej telesni, potem 

še duševni…). Podirajo se vse potrebe in se vzpostavlja umetna škodljiva 

potreba ali potreba po omamni snovi. V vsaki razsežnosti imamo sposobnost 

obrambni mehanizmi. So avtomati v vsaki razsežnosti (delujejo avtomatsko). 

Vključijo se, kadar ena potreba ni potešena, kadar v zadovoljevanju potreb ne 

deluje vse kot je treba (avtomat skrbi za ravnotežje – primer radiator in 

konstantna temperatura, termostat). Vse je v avtomatih, zato da je življenje 

lažje. Avtomati, obrambni mehanizmi skrbijo za uravnoteženost človeka. 



»Človek v ravnotežju.« - knjiga od Trstenjaka, za oblikovanje svojega značaja, 

da je človek v ravnotežju, da ga ne zanaša. Da človek ohrani 

samospoštovanje in opravljanje nalog tudi kadar so določene potrebe 

nezadovoljene, sfrustrirane. Bolni obrambni mehanizmi pri zasvojenosti. 

Obrambni mehanizmi so avtomati, ki se vključijo, kadar ne moremo zadovoljiti 

obe potrebi – pokaže nam katera potreba je bolj smiselna – v smislu 

razsežnosti (6 razsežnosti). Organ v 6. razsežnosti je vest, avtomat ali 

termostat. Obrambni mehanizmi so avtomati, ki se vključijo, kadar potrebe 

niso zadovoljene, da človeka ohranijo v ravnotežju. OM: v telesni razsežnosti 

je OM imunski sistem (zdravnik zdravi, narava ozdravi) – v medicini je vse v 

pomoč naravi, da ozdravi, imunski vzgib je tudi vročina. V krvi so 3 obrambni 

mehanizmi (eritrociti, levkociti, trombociti), kašljanje je obrambni mehanizem. 

Hipofiza – adrenalin tudi OM, doping je neke vrste umeten adrenalin. Vedno 

je katera potreba ogrožena. Rešitev pri motnjah hranjenja je občudovanje 

organizma, ki dela! – glej se gol pred ogledalom in občuduj organizem! Kaj 

daje dober občutek, ne da bi se bilo potrebno zadet Dobro počutje je rezultat 

dobro zadovoljene potrebe. Dobro počutje, ko narediš tisto, kar je bilo 

potrebno za zadovoljitev potrebe (v možganih se sproži dopamin – tvori se pri 

naporu, tvori se samo pri človeku). Življenje je napor, napor pri zadovoljevanju 

potreb. Endrofin človeku pomaga naprej, rasti. Dopamin ali noradrenalin dela 

tako dolgo, dokler napor traja, po tistem mora biti uspeh in zato endrofin – 

vžge se takrat, kadar je človek smiselno zadovoljil potrebo po naporu. Zato je 

razvajenost rak sodobne družbe. V duševni razsežnosti OM: pri nevrozah 

delajo neki obrambni mehanizmi, ki človeka branijo, da bi znal uživati (alergija 

na cvetni prah je bolni obrambni mehanizem pri človeku, pri AIDSu pa človeku 

primanjkuje obrambnega mehanizma.). Če obrambni mehanizem oslabi, ni 

več zdravil. V človeku se stopnjujejo imunske bolezni – aids, alergije… to pa 

pomeni, da človeku slabi imunski obrambni mehanizem – rešitev je zdrav 

obrambni mehanizem na vseh človekovih razsežnosti. Nevrotik – povzroča 

težave sebi in drugim, pretirano se boji… Cvetni prah ni nič škodljiv za 

človeka. Levkociti so obramba pred tujki (gnoj so mrtvi levkociti). Trombociti 

so obramba pred izkrvavitvijo. Eden najboljših obrambnih mehanizmov na tem 

področju je razum. Z razumom lahko opravičiš tudi svoje nazadovanje. – bolni 

obrambni mehanizem opravičevanja ali racionalizacija. Uporabljat en del 

resnice, da opravičiš svoje nazadovanje. Ljudje uporabljamo razum, da 

napredujemo in da opravičimo svoje bedarije. Racionalizacija je najbolj pogost 

in razsežen obrambni mehanizem. To je duševna alergija, ki ti škodi. Drugi 

OM je identifikacija, enačenje z drugimi. Najbolj lahek način za učenje (zelo 

so ga proučevali Freud in psihoanalitiki). Tu posnemamo in se najlažje 

naučimo. Navduši se za nekaj in najdi vzornika, pa se boš lažje učil. 

Navdušenje nad drugim je najlažja pot učenja v pozitivno in tudi v negativno 

(alkoholik pa pravi: »Kaj si nor – koliko ljudi pa pije!«). Zanikanje ali negacija 

– ne vidiš tisto kar nočeš videti. Kadar začnemo zanikati bistvene stvari in jih 

ne vidimo (selekcionirana percepcija), takrat je to smrtonosen bolni obrambni 

mehanizem. Alkoholik zanika, da je alkoholik. Ti trije obrambni mehanizmi so 

najpogostejši. 




Nek nered v energiji, v motivaciji pri zasvojenosti. Tujek, maligna novotvorba 

– to so zasvojenosti. Ostalim potrebam pravimo odvisnost… v umetni, 

škodljivi potrebi pa zasvojenost. Odvisen sem od potreb. Odvisnost in zdrave 

potrebe, to gre skupaj. Samo avtisti niso odvisni od medsebojnih odnosov, 

nobenih potreb po soljudeh, po komunikaciji. Avtizem je najhujša duševna 

bolezen. Potrebe in odvisnost od potreb je vse kar imamo. Vsaka omama je 

nered v odvisnosti. V vsaki razsežnosti imamo obrambne mehanizme, ki 

skrbijo za ravnotežje. OM za uravnoteženje energije. Bolan OM. Ves razum 

uporablja, vpreži v opravičevanje – razumsko svojo poškodbo. Humor je 

najbolj zdrav OM (po Franklu). Pri zasvojenosti se najbolj pokrivajo OM. 

Potreba ni špas (pomisli, ko te teži na blato – tako se počuti npr. narkoman). 

Abstinenčni sindrom – zakleneš to potrebo v eno zaklenjeno sobo in jo pustiš 

zaklenjeno – abstiniranje. Če odkleneš in odpreš, recidiviraš. Zbolel obrambni 

mehanizem pozabljanja – veš kako škodljivo je, pa vseeno greš v škodljivo 

družbo. Ko začnemo občudovat ljudi, ki imajo težave z zasvojenostjo, 

začnemo avtomatično posnemat njegovo zasvojenost. Pavel Brajša: Odnos… 

stran 119-166. Alkoholno omamljen, stran 65 – to je za tiste, ki imajo 4 

razrede OŠ. Zato spoštovanje ni občudovanje. Več kot en ducat ljudi ne 

moreš občudovati. Identifikacija je duševni OM. Če ne boš razumel kako se 

OM pokvarijo, ne boš nikoli razumel zasvojenosti. Omamljen človek (ki je 

pogosto omamljen), odnose ne doživlja. Pri zasvojenosti in omamam oboli 

svoboda in odgovornost. Zasvojen in omamljen človek misli in je prepričan, da 

je najbolj svoboden (ali je svoboda samo to, da poskusim samouničevanje). 

Ni izbire. Je programiran, je suženj. Oboli tudi odgovornost. Vsak zasvojenec 

dela s svojimi »vroče-hladno/mrzlo«. Enkrat pretirano topel, drugič otopel – 

mrzel. Človek je nihajoče bitje, vendar ne v takih ekstremih. Maničnodepresivna 

motnja. »Ko je pijan, je najboljše – spi – hudo je pred tem in po 

tem.« Obolijo tudi potrebe po soljudeh. V socialnem življenju igramo vloge in 

občujemo (komuniciramo). Pri zasvojenosti in omamah obolijo vloge in 

komunikacije. Vlogo si moraš priborit. Tisto, kar mislim, čutim, povedat 

drugim. To dvoje oboli. Odnosni OM niso nič drugega kot bolne soc. vloge in 

bolna komunikacija. Vse motnje OM zasvojenosti in omam je motnja v vlogah 

in komunikaciji. Bern: Kjer je nekdo zapit, je v igri 5 vlog in vse so bolne: 

zasvojenec, rešitelj, preganjalec, naivnež, zveza/dobavitelj – vseh teh 5 vlog 

je po Bernu potrebnih, da igra steče. Če vzameš iz igre eno od teh vlog, igra 

več ne steče. Zveza vrši človeško vlogo, da poteši malo ostale potrebe 

(komunikacija) in hkrati dozira. Vseh teh 5 vlog je igra alkoholika. Teh 5 vlog 

gre v nedogled. Patologija se kaže, da posameznik igra hkrati več protislovnih 

vlog. (Preganjalec je policaj, rešitelj zdravnik, naivnež karitativne ustanove – 

zato da gre življenje naprej.). Socialni delavec ima vlogo rešitelja. Sistem je 

naiven, da imamo toliko bifejev, pa želimo zmanjšati alkoholizem… Patološka 

zamenjava vlog: otrok mora biti po svoji naravi otrok, ne pa da mora skrbeti 

za mlajšega brata, plačevat položnice… če je mati alkoholičarka, hodi otrok 

ponoči po pijano mater in opravlja njene naloge – skrbi za gospodinjstvo… Pri 

zasvojenosti se vloge patološko zamenjajo. Vsaka zamenjava vlog je 

patološkost. Vloge pri Berneju in patološka igra vlog. V komunikaciji sta 2 

pomembni vlogi: poslušalec in govorec, oziroma 4 pozdravljanje (pa ime 

uporabljat), dobro molčanje - o odsotnih ne govorimo, ne prenašat pošte, ne 

govorim stvari, ki niso dozorele, pripovedovati kar je potrebno, dobro poslušati 

kaj drugi govorijo. Bolezen komunikacije v zasvojenosti. Družbeni OM – 



makro družba; omama in zasvojenosti so nekaj, kar družbo veliko stane – 

veliko nesreč, veliko gnoja, kultura, gospodarstvo… Pitje alkoholnih pijač v 

mokrih kulturah ima vlogo boga. Tisti, ki imajo težave z alkoholom, ki so pred 

alkoholom nemočni, pa so črne ovce. Cela Evropa ima alkohol za hrano. Vse 

probleme pa projicirajo v ljudi, ki imajo težave. To so igre brez meja. Cela 

družba igra igro brez meja, da ta stvar ni rešljiva. Brajša. Rugelj: Uspešna pot 

– odnosni OM. Bern – vloge, igre. 

5. DECEMBER 2006 

Razum se obrne proti človeku – pri OM pri alkoholiku. Igra vlog se zaplete in 

uničujoča je za vse. Ne gre za to, da bi bil alkoholik zloben, ampak je bolan. 

Narkoman laže tako, da sam sebi verjame. Cela naša družba je narkodružba 

– poganja jo alkohol (celotna evropska družba). Ljudje nevede. Nehote 

škodujejo, poslabšujejo. Bolna igra. Vsi so notri, da se igra nadaljuje. Poklonit 

človeku četrt minute, to je zakon komunikacije (pozdrav) – to je zdrav OM 

pozdravljanje. Tam kjer je alkoholik, vsi dobri OM odpovedo. Zdravi ljudje si 

pri bolnih vedno avtomatično vključijo solidarnost. Samopomoč in solidarnost 

pri zasvojenosti zboli. Zasvojenosti in omame pri drugih ljudeh zbudijo odpor 

in agresijo (spolne bolezni tudi ne vzbujajo sočutja). Zakaj tu zdravi OM ne 

delujejo Psihopatije so socialne in značajske motnje, ki jih obravnava 

policija. Koliko imajo ti ljudje bolne OM Sadizem in mazohizem je tudi 

duševna motnja. Nihče ne naredi samomora pri zdravi pameti po Trstenjaku. 

Preživetje je najmočnejši nagon. Odpovedo temeljni nagoni pri omamah. 

Zdravstvo pravi zdravljenje, sociala pa urejanje. Alkoholizem ne vzbuja 

solidarnost. Zato Ramovš še nikomur, nobenemu alkoholiku ni rekel, da je 

alkoholik. Zato nikomur ne reci, da je zasvojenec. Zato, da v sebi ne zbujam 

spečega leva (nestrokovnjaka). Ne se zaletet v OM, ker so močnejši kot tisti 

človek in zdrava okolica. Če se zaletavaš v OM dokazuješ, da si sam v igri. 

Zato ne uporabljaj besede, ki izražajo odpor. Sekundarna psihopatizacija – o 

tem so včasih govorili. 1/3 vprašanj na izpitu so OM. Shizofrenija – dvojna 

osebnost. Družina, služba in družba. Nevroza – pa verjetno smo vsi malo 

nevrotični. Psihoza – zdi se, da je žlehnoba (tako kot pri alkoholizmu). Če 

rečeš 2×2=4 in nisi ne vesel ne žalosten – si zdrav. Če pri tem malo trpiš, si 

nevrotik (so pedantno natančni, površni… grenijo življenje zaradi 

brezveznosti). Če praviš, da je 2×2=3 (si prepričan, nisi ne žalosten ne vesel 

in ne trpiš ob tem), si psihotik. Če pa reče, da je 2×2=3 pa ve, da je 4 – ta pa 

je psihopat (baraba) – 2×2=3 ko jim paše. Ta je tudi zasvojenec. Na pol ve, da 

ni tri pa vseeno širi prepričanje. Hudolin: Alkoholizem kot zgrešen sožitni in 

življenjski slog. Vsaka zasvojenost in omamna motnja naravnih potreb 

povzroča sekundarno psihopatizacijo. Za psihopata ga je komaj ta 

zasvojenost / omama naredila. Če se ti ne zbudi solidarnost, ne moreš delati z 

zasvojenci. Zasvojenci niso levi, ampak so jagenjčki. OM so bolna, najboljša 

sposobnost človeka. OM tudi bolni so dobri, ker branijo življenje. Zasvojenost 

in omama je bolni OM, vendar tako ohrani življenje. Omama je umetno oženje 

in plitvenje zavesti, ker človek ne more sprejet realnost. To je telesno, 

duševno in duhovno. Omama je najbolj kompleksen telesni, duševni, duhovni 

OM. Omama ni nujno, da je zasvojenost. Za zasvojenost je treba natrenirat. 



* V čem se razlikujejo zasvojenosti, prave zasvojenosti, zasvojenosti z 

vedenjem… z omamnimi motnjami naravnih potreb, v čem pa so si podobne 

Skupno : različno. 

Skupno: bolni OM (to je na 1. mestu) (individualni in skupinski – družinski). 

Razlika: abstinenca pri zasvojenosti je nujna, pri omamnih motnjah naravnih 

potreb pa ni abstinence (to je bistvo pri razlikah). Motnje naravnih potreb 

družba odklanja – zato se človek s tem skriva. Alkoholizem pa se kaže (vse to 

je s strani družbe). Pri psihoaktivnih snoveh se organizem spremeni (se trese, 

če ne dobi). Pri omamnih motnjah naravnih potreb pa je lahko ali prevelika 

potreba ali premajhna potreba. Pri omamnih motnjah primanjkljaj, pri 

zasvojenosti pa dodatni strup. 

Celo prebivalstvo na Zemlji z vidika uživanja alkoholnih pijač, se vsi prebivalci 

delijo na 4 razrede: 

Abstinenti, ne uživajo alkoholnih 

pijač dalj časa. Primarni 

abstinenti. Nikoli ni imel težave s 

pitjem a abstinira. Zdravljeni 

alkoholiki so sekundarni 

abstinenti. Abstinentov je malo, 

okrog 5 %. 

Alkoholiki 

Neozdravljivi alkoholiki. Jih ni moč 

zdraviti. V zasvojenosti propadejo. 

Drsijo v prepad pa se ne morejo 

ustaviti. Ti naj bi bili približno 5 % 

od zasvojencev. 

Zmerni pivci. Pijejo toliko, da 

ne škodijo ne sebi ne drugim. 

(Zasvojenec je tisti, ki ima 

potrebo po alkoholu in to 

uživanje škodi sebi in drugim. 

Ni dovolj samo potreba in ni 

dovolj samo škoda). ¾ in več 

ljudi, okoli 85 %. Pri ilegalnih 

drogah je zmernih uživalcev 

zelo malo in je več tistih, ki 

drsijo proti »saturnovemu 

obroču«. 

Najdi zdravo točko in na tej točki gradi naprej. OMAMA – oženje in manjšanje 

zavesti (odklapljanje, odštekanje). REM spanje – čistijo se možgani. Naravna 

omama. Zdrava in naravna. Naslednjič presnova alkohola. 


PSIHOAKTIVNE SNOVI, SUBSTANCE 



ALKOHOL, ALKOHOLNE PIJAČE 

Več informacij, več varnosti - tu ne velja. Najprej motivacija, to pa je najtežje. 

Zato Evropa ne pozna prave preventive proti alkoholu. 5 % informacij 

zadostuje. Znanje nič ne zaščiti, niti socialne delavce, ki so terapevti. 25 % 

motivacije in 5 % znanja (informacij), 70 % trening (praksa). 25 % primerne 

odločitve, 5 % znanja kako se to dela. 

Metadon naredi največji kriminal. Narkoman z metadonom pokrade večje 

vsote. Z heroina je lažje kot z metadona. 2 mrd stane zdravljenje z 

metadonom. 4000 štipendij študentom po 40000 sit na mesec. Od metadona 

služi farmacevtska industrija in nekaj medicina. Vendar ne moreš reči, da 

metadon ni potreben. To je tragično. 

V Sloveniji je o alkoholu dovolj. C 2 H 5 OH. Glivice kvasovke rabijo malce kisika. 

Brez njih se sladkor ne spremeni v alkohol. Konservanti so snovi, ki glivice 

kvasovke ubijajo. Pasterilizacija – pokrivaš, da ne zavre. Naravne sladkorne 

spojine… V šampanjcu raztopljen ogljikov dioksid – zato poči, ko odpremo, 

tekočina pa se peni. Šampanjec vse v zaprti posodi. Vse se v sobni 

temperaturi. Če temperatura pade pod 5 stopinj Celzija, potem ne zavre, ker 

glive kvasovke ne delajo. Za alkoholno vrenje idealno 5-25 stopinjc Celzija. 

Pri 80 stopinjah Celzija glivice kvasovke umro – pasterilizacija. Alkohol je zelo 

dobro razkužilo – ubija glivice in bakterije. Vendar peče, zato ga več ne 

uporabljajo pogosto. Alkohol je hinavska molekula ker glivice kvasovke, ki 

delajo edine alkohol, umrejo pri 20 % alkohola. Pri 11, 12 % se vrenje ustavi, 

ker alkohol ubije kvasovke. Brezalkoholno pivo je malo alkoholno pivo, zato 

ga zdravljeni alkoholiki ne smejo piti. Pijače, ki imajo več kot vino, so žgane 

pijače. Močnejši alkohol (več od 15 % alkohola, po naravnem postopku več 

ne gre). Močne žgane pijače so tiste, ki imajo 40-50 % alkohola. Likerji so 

vmes med vini in močnimi žganimi pijačami. Okoli 25 % alkohola. Največ 

substance je najprej voda, alkohol, druge snovi (kisline, eterična olja, hranljive 

snovi). Etilni alkohol (drugi so bolj strupeni). Metilni alkohol je v špiritu – 

zastruplja in zelo škodi vidu. Viski, konjak, absint, to so zelo močne alkoholne 

pijače. S sladkorjem se začne vse živo, vendar so neobstojni. Nastajajo s 

fotosintezo. Škrob je uskladiščen sladkor in je kot tak strupen. Kuhan ali 

pečen škrob je za nas užiten. Alkoholno vrenje je pri sobni temperaturi. Večjo 

koncentracijo kot je v vinu pa dobimo z destilacijo. Ljudje ne pijemo alkohola, 

ampak alkoholno pijačo. Alkohol dobimo v lekarnah. Alkohol je zelo pekoč, 

zato ga ljudje pijejo zelo razredčenega. Najbolj važno je, da je alkohol 

psihoaktivna snov, omamna snov. Je hidroskopičen – strašno hitro se veže z 

vodo in porazdeli. V ustih se zelo hitro veže s slino ter se absorbira in gre v 

kri. Cviček ima manj kot 10. Vrelišče alkohola je pri 79,3 stopinja Celzija. 

Voda 10 × počasneje pride v kri kot alkohol. Alkohol avtomatsko zdirka v kri. V 

dvanajstnik skoraj ne pride. Absorbcija. S krvjo kroži po celem telesu. Jetra 

pobirajo vse tisto, kar je v krvi uporabno za telo. Jetra lovijo tudi alkohol. So 

najfinejša kemična tovarna. Zaznavajo kaj lahko za kaj uporabijo. 

Psihoaktivne snovi so strupene, ker ko krožijo s krvjo, pridejo in delujejo na 

živčni sistem – povsem taka kot je – nespremenjena. Na nevrone delujejo 

tako, da omamljajo. Nevrotransmiterji. Alkohol in psihoaktivne snovi – 

delovanje podobno kot pri adrenalinu (nevrotransmiter). Psihoaktivne snovi so 

umetni nevrotransmiterji. Z njimi 10× ali 100× zamenjajo nevrotransmiterje, ki 

so zelo pomembni. Dopamin imajo vse živali (dobro počutje). Dopamin in 



endorfin sta nasprotna. Endorfin je najbolj fin nevrotransmiter, ima ga le 

človek, je v zelo malih količinah, sprošča se po velikih naporih. Endorfin se 

tvori v možganih in samo ob naporih. Človek ima 4 razsežnosti več od živali in 

te so osnova na endorfinu, cilja v prihodnost. Ljudje delamo na naporih, da 

zdržimo, na endorfin, ne na dopamin. Omamljanje in razvajanje je isti proces 

– prepreči tvorbo endorfina, zato se človek ne počuti dobro, če ne dobi svoje 

doze. Zasvojenost je neozdravljiva, ker ne morejo uživati nad tem, ker človek 

dela. Doza endorfina se pridobi s treningom. Nevrotransmiter, ki omogoča, da 

človek vzdrži naporom. 

Nauči se, ker ne bo predaval: presnovo alkohola (jetra…), tudi druge 

psihoaktivne substance, razvoj zasvojenosti pri človeku, pojavne oblike. 


Substance je zelo dobro poznati, praktično. Snov kot sama je banalna stvar. 

Snovi, substance, ki vplivajo na možgane, tudi na nevrotransmitel, ki je samo 

v človeku. Vztrajanje v naporu, ki pelje v nek cilj. Razvajenost je težka 

omama. Noben človek se z endorfinom ne narodi. Vse kar so v življenju ljudje 

dosegli, je na osnovi endorfina. Na dolge proge ni dopinga (na maratonu 

npr.). Endorfin se tvori v trajnem naporu. Organizem rabi doping, ker mu 

njegov naravni sistem ne zmore. Tega prekopa v možganih ni moč popraviti. 

Noben primer, s katerim se je Ramovš srečal, ni bil brez povezave z 

alkoholizmom. Po medicini alkoholizem na 3. mestu, v sociali na 1.! Nadutos 

je bolezen – 50 % socialnih delavcev pogori – tam kjer kdo dobro dela, dela 

tudi napake. Če se tega ne zavedaš, pride to tega. AA, Al-anon so uspešni 

sistemi kljub napakam.. 

Jelinek – alkoholog in znanstvenik na področju omam in zasvojenosti. 

Pripomogel, da so v WHO razglasili zasvojenosti in omame za bolezen. Od 

tedaj nihče ni priznal, da je alkoholizem, narkomanija… bolezen. Prišel je do 

večih spoznanj. Razvoj – kako se zasvojenost razvija. Zasvojenost je bolj 

kulturni pojav, naučen, ima pa biološke posledice tudi. Alkohol je danes z 

reklamo, dobičkom, trgovino… ušel iz vajeti. Stvar je šla iz vajeti. Jelinek je 

dal pomembno znanje za razvoj (alkoholno omamljen: 83-86): 

toleranca 

1 2 

3 4 

Do neke točke alkoholna problematika ne zadane. Zmerno pitje je predalkoholno 

obdobje. Zgodnje alkoholno obdobje, zmerno pitje, tu se lahko 

pojavijo posamezne pijanosti. 1 – predalkoholno obdobje je obdobje, kjer ni 



težav; vse dokler ni težav: za populacijo, ki ne pije in tisti, ki pijejo zmerno. 2 – 

obdobje, ko začne rast tolerance nižati. Od začetka prenesemo zelo malo 

alkohola. Če pa povečamo to dozo… Toleranca je pojav, ko na začetku 

majhna doza vpliva na človeka in to tudi drugi opazijo. Čimbolj trenirajo, več 

psihoaktivnih snovi prenesejo. Toleranca je odvisna individualno od človeka. 

Toda bolj ko treniraš, bolj se toleranca dviga. Vendar doseže določeno točko, 

čez katere ne gre. Toleranca je deloma odvisna od drugih faktorjev, kot je 

teža… vendar je individualna, od človeka odvisna. Na neki točki človek 

postane odvisen. Na neki točki toleranca pade, težave pa se kljub temu 

večajo. Pri 4 začne toleranca padati. Med 1 in 2 je meja z zasvojenostjo. Pri 3 

začno ljudje menjati pijače. 3 – kritično obdobje. 4 – kronično obdobje. 1 – 

predalkoholno obdobje. 2 – zgodnjealkoholno obdobje – toleranca stvarno 

raste, težave niso problem. 3 – težave začno strmo rasti. 4 – toleranca pada 

in telesne bolezni postajajo vedno bolj neozdravljive. Tu je socialni propad še 

bolj ireverzibilen. Vse to je v osnovi Jelinek, dopolnjen s 4 obdobji razvoja 

alkoholizma. 

Pomembno po Jelineku so tudi TIPI ALKOHOLIKOV. 4 glavne kategorije 

alkoholikov: 2 kategoriji sta bolj začetni alkoholiki. Alfa alkoholiki in Beta 

alkoholiki. Imajo posamezne težave, se vidi, da potrebujejo alkohol, ga 

uporabljajo čez mero in na omamen način. So zasvojenci, so alkoholiki, 

vendar v zgodnjem obdobju. Ne piši, da so alfa in beta zmerni pivci!!! – ker 

boš drugače padel na izpitu. Alfa in Beta je alkoholizem. Predalkoholno 

obdobje je zmerno pitje, kjer ni težav in odvisnosti. Tu se toleranca povečuje. 

Razlika med Alfa in Beta je samo kako je kdo vstopil v zasvojenost: 1 – skoz 

psihološko, individualno začne piti ker mu paše, ker se slabo počuti, da mu 

odleže, napiješ v ljubezenskem razočaranju. To so Alfa alkoholiki. Tisti, ki pa 

so prišli skozi 2 – vrata družbe, prihajajo npr. iz vinorodnih okolišev, vino 

vedno na mizi, to je pa Beta. Potrebuje in ima težave. Tudi študentsko 

napijanje je enkrat ali dvakrat na teden. Enkrat se bo to ustavilo. Gama in 

Delta alkoholizem pa sta težak alkoholizem. Gama je ponavadi malo prej. 

Gama – glavna značilnost, da lahko abstinirajo (en teden, 4,5 dni), potem pa 

se ga napijejo, da so npr. en dan, dva dni naliti. Ne morejo kontrolirati količino 

popite pijače. Ko pijejo, pijejo do kraja. Delta so telesno zelo propadli, tako da 

ne morejo abstinirati in skoz dolivajo, ker jim je to ravno dovolj. Toleranca je 

padla. Dolivajo redno, ne morejo pa abstinirati. V ljudskem mnenju so samo 

delta alkoholiki alkoholiki, ker ne morejo abstinirati. *Epsilon alkoholiki pa npr. 

1× na leto pijejo in takrat naredijo hudo škodo. Hudolin pa je dodal Zeta tip – ti 

alkoholiki pa so bolno agresivni. Njihova agresivnost – agresivni so brez 

vzroka. To je sadizem, duševna motnja, povezana z zasvojenostjo. 

9. JANUAR 2007 

Motnje naravnih potreb so kot makrocefulus (vodenoglavica) ali mikrocefalin 

(drobnoglavica). Zavsojenosti, tu pa je tujek. Tu je nova glava, nova tvorba. 

Oboje je bolezen, ker je omama. 3 vrste glavnih motenj: nove umetne 

škodljive vloge kot je zasvojenec. Vloga preganjalca ni koristna. Vloga 

naivneža ni koristna v življenju. Ti dve vlogi dobijo svojci. Nove socialne vloge, 

ki so v osnovi škodljive. Klovn sodi v cirkus, policaj pa na delovno mesto. 



Vloge, ki bi v življenju morale biti, izpadejo. Narkomani izgubijo svojo vlogo 

odgovornega študenta. Človek izgubi naravno vlogo. To je druga stvar. Tretja 

zadeva: vloge se patološko zamenjajo (mama je zapita, 10-letna hči skrbi za 

gospodinjstvo). 

DIAGNOSTIKA / PREPOZNAVANJE ZASVOJENOSTI (OMAMNIH MOTENJ) 

PRI POSAMEZNIKU 

Kot socialni delavci moramo prepoznat zasvojenost, vendar to obdržimo zase. 

Nikoli ne dajaj diagnoze drugim, čeprav prepoznavaš zasvojenost. Ljudem 

pomagaj, da sami prepoznajo zasvojenost. Samodiagnoza (avtodiagnoza) je 

cilj socialnega dela. Uvid. Ljudje prepoznajo zasvojenost po vprašalniku. 

Hudolin – poskusi 6 tednov abstinirati, če ti bo to delalo kakršnekoli težave 

(psihične, socialne..), potem utripa rumena luč. Si na poti ali pa že na meji ali 

pred zasvojenostjo. 

Za socialne delavce je najboljša diagnostika vloga. Če zanemarja človek tiste 

svoje bistvene vloge. Če v tistih vlogah nazeduje, potem je to že nevarna 

zadeva. Če že ima novonastalo vlogo (pijančevanje, identifikacije), potem je 

prešel mejo, da bi si sam pomagal. Diagnoza je za nas v vlogi in komunikaciji. 

Vendar komunikacija ni tako dobra diagnostika kot so vloge, ker nekateri 

ljudje tudi prej niso vedeli komunicirati. Negativno označevanje ni enako kot 

prepoznavanje. Če ne bomo prepoznavali, bomo le teoretiki, ki bodo pisali le 

o idelani družbi. Razločuj med označevanjem (negativno, marginalizira) in 

prepoznavanje. Če ne boš prepoznaval, ne boš strokovnjak. Vendar moraš 

prepoznati tudi realne možnosti (rešitve). 

SPREMLJANJE IN RAZISKOVANJE RAZŠIRJENOSTI ALKOHOLIZMA / 

NEKE MOTNJE V DRUŽBI 

Epidemiologija (epi – zelo, demiologija – ljudstvo). Ali se širi ali se manjša ta 

problem. To je raziskovalno spremljanje. Je znanost, ki ni namenjena sama 

sebi ampak politika, zato da zna načrtovat ukrepe. Raziskovanje razširjenosti 

zato kako preprečevat. Če znanost nemočna, je nemočna tudi politika. To je 

OM, če se izgovarjamo, da bi bilo bolje, če bi politika bolje delovala. 98 ali 99 

% zasvojencev se ne uredi. To pomeni, da je stroka še vedno izredno 

nemočna. Raziskovanje razširjenosti je nujno pomembno, da smo javno 

sredstvo politike, družbe. Zasvojenosti in omame naredijo veliko hujše 

katastrofe kot vojne v Evropi. Edino področje človekove problematike, kjer ni 

civilnega gibanja. Probleme raziskuj na široko, če želiš biti kompetenten. 

Indikatorji alkoholizma: ciroza jeter, poraba čistega alkohola na vse prebivalce 

(v Slo 10, 11 l na prebivalca) (Evropa 6-7 l na prebivalca). Ko je uporaba nad 

5 l na prebivalca, je nevarno. Ljudje mislijo, da spijejo 10× manj kot v resnici 

spijejo. Zato si morajo beležiti. Epidemiologij merimo po uporabi količine… 

nad 15 let… Gospodarski indikator – poraba čistega alkohola na prebivalca. 

Zdravstveni indikator: alkoholne psihoze in ciroza jeter. Kriminološko-pravni 

indikator: kazniva dejanja in prekrški pod vplivom alkoholnih pijač. Varnostni 

ukrep obveznega zdravljenja pri hudih kaznivih dejanjih in prekrških pod 

vplivom alkoholnih pijač. Varnostni ukrep obveznega zdravljenja pri hudih 



kaznivih dejanjih. Socialni indikator. Teh se ne beleži. Izguba službe zaradi 

zapitosti, oddaja otroka v rejo, število zakonskih razvez zaradi alkoholizma. 

Javnomnenjski indikatorji – reprezentativni vzorec nad 18 let, naključnih 2100 

anketiranih. Gredo od vrat do vrat. Tudi rezervni vzorec. Javno mnenje do 

zasvojenosti in zdravljenih alkoholikov. Indikatorji so namenjeni državi in 

družbi. 

VZROKI 

Zakaj se ljudje zapijajo in se zapijejo 3 glavni vzroki. Vedno je iz vseh teh 

treh kupčkov kakšen vzrok. 1. substanca. V stik s človekovimi možgani 

omamlja. Ljudje uporabljajo psihoaktivne snovi zato, da se omamijo, da se 

zadenejo. Beg od svobode. Zato je treba spoštovati drogo. Substanca ima 

svojo moč, ki jo noben človek ne more spreminjat. Ta vzrok je konstanten. Na 

ta vzrok ne moremo vplivati. 2. socialno okolje. Dostopnost alkohola in 

drugih… , reklame, strpnost, norme in vrednote, pesmi. Dostopnost 

substance. Družba. Javno mnenje, bolni družbeni OM. Ta vzrok ni konstanta 

ampak spremenljivka. Se ne zavedamo, ne spoštujemo substance ker 

mislimo, da smo močnejši. 3. lastna osebnost. Družba ni dovolj. Tudi neke 

osebne zadeve, da si treniral in postal zasvojen. Pri vseh zasvojenosti so 

vedno vsi vzroki. 

DOŽIVLJAJSKE MOTNJE 

Ramovšova tema. Kdor se omamlja, postaja otopel. Doživljajska raven se 

seseda. Kronična zasvojenost in črnogledost. Čedalje manj optimizma in več 

pesimizma. Huda doživljajska motnja svojcev. Iz tega je Ramovš doktoriral. 

USPOSABLJANJE SOCIALNIH DELAVCEV 

Ramovš bo še prišel na vaje in nam predaval. Šola nam ne more dati 

usmerjenosti lastne osebnosti. Socialni delavec in alkoholizem (njegova 

knjiga).

ZASVOJENOSTI 1 (fenomenologija) - Student Info

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

ZASVOJENOSTI 1 (fenomenologija) - Student Info

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?