0 - VODILNA MAPA

ARH.D ARHITEKTURA IN PROSTOR, BOŠTJAN HOČEVAR, s.p 

NASLOVNA STRAN VODILNE MAPE 0.1 

0 - VODILNA MAPA 

investitor: 

objekt: 

vrsta projektne dokumentacije: 

za gradnjo: 

Leon PELC 

Pot v gaj 20, 

8000 Novo mesto 

NOVA GRADNJA STANOVANJSKE HIŠE 

PROJEKT ZA PRIDOBITEV 

GRADBENEGA DOVOLJENJA 

NOVA GRADNJA 

projektant: 

odgovorna oseba: 

ARH. D arhitektura in prostor, Boštjan Hočevar, s.p. 

Ulica Pie in Pina Mlakarja 39 

8000 NOVO MESTO 

Boštjan Hočevar, univ. dipl. inž. arh. 

_____________________ 

odgovorni vodja projekta: 


ZAPS 1331 

_____________________ 

številka projekta in izvoda, kraj in datum izdelave projekta: 

št. projekta: 58-15-11 Novo mesto, september 2011 

0 Davorin_KOVACIC_2LEON_PELC – VODILNA MAPA št. proj.: 58-15-11 Stran 1 od 47


KAZALO VSEBINE VODILNE MAPE 0.2 

0.1 Naslovna stran 

0.2 Kazalo vsebine vodilne mape 

0.3 Kazalo vsebine projekta 

0.4 Splošni podatki o objektu in soglasjih 

0.5 Podatki o izdelovalcih projekta 

0.6 Izjava odgovornega vodje projekta za pridobitev 

gradbenega dovoljenja 

0.7 / 

0.8 Lokacijski podatki 

0.9 / 

0.10 Izkazi 

0.11 Kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitev 



KAZALO VSEBINE PROJEKTA 0.3 

VODILNA MAPA 

0 VODILNA MAPA št. 58-15-11 

0.1 NASLOVNA STRAN 

0.2 KAZALO VSEBINE VODILNE MAPE 

0.3 KAZALO VSEBINE PROJEKTA 

0.4 SPLOŠNI PODATKI O OBJEKTU IN SOGLASJIH 

0.5 PODATKI O IZDELOVALCIH PROJEKTA 

0.6 IZJAVA ODGOVORNEGA VODJE PROJEKTA ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA 

DOVOLJENJA 

0.7 / 

0.8 LOKACIJSKI PODATKI 

0.9 / 

0.10 IZKAZI 

0.11 KOPIJE PRIDOBLJENIH SOGLASIJ TER SOGLASIJ ZA PRIKLJUČITEV 

NAČRTI 

1 NAČRT ARHITEKTURE št. 58-15-11 

NASLOVNA STRAN 

KAZALO VSEBINE NAČRTA 

IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NAČRTA 

TEHNIČNO POROČILO 

RISBE 

3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ št. PGD-131/08 


3.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA 

3.3 IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NAČRTA 

3.4 TEHNIČNO POROČILO 

3.5 RISBE 



ELABORATI 

1. ELABORAT: GEODETSKI NAČRT št. 132/2011 

2. ELABORAT: GRADBENA FIZIKA št. 58-15-11 

3. ELABORAT: ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI št. 58-15-11 



SPLOŠNI PODATKI O OBJEKTU IN SOGLASJIH 0.4 

zahtevnost objekta: 

klasifikacija celotnega objekta: 

MANJ ZAHTEVEN OBJEKT 

11100 STANOVANJSKE STAVBE 

klasifikacija posameznih delov objekta: 

delež v skupni uporabni površini šifra podrazreda 

objekta 

/ / 

druge klasifikacije: 

Požarno manj zahtevna stavba, projektirana v skladu z 

ukrepi iz tehnične smernice 7. člena Pravilnika o požarni 

varnosti v stavbah 

navedba prostorskega akta: 

Občinski prostorski načrt: Odlok o Občinskem prostorskem 

načrtu Mestne občine Novo mesto – OPN mestne občine Novo 

mesto, Ur. List RS, 101/2009 z dne 10.12.2009 

 

Oznaka EUP: NM/23-a 

lokacija: 

seznam zemljišč z nameravano gradnjo: 

REGRČA VAS 

parc. št. 867/14, k.o. Gotna vas 

seznam zemljišč, preko katerih potekajo priključki na gospodarsko 

javno infrastrukturo: 

ELEKTRIKA: objekt se priključi na transformatorsko postajo TP REGRČA 

VAS 1972. v fazi izvedbe dostopne poti, parc. št. 586/7, 856/16 k.o. 

Gotna vas, je bil puščena cev do investitorjeve parcele za napeljavo 

električnega kabla. Priključek na elektroenergetsko omrežje se bo 

izvedel na investitorjevi parceli 867/14 k.o. Gotna vas preko 

prostostoječe priključne omarice PMO-4. Med lastniki parcele 856/16 

k.o. Gotna vas so že podpisane in vknjižene služnostne pogodbe. 

VODOVOD: objekt bo priključen na vodovodno omrežje, ki bo izvedeno 

preko vodomernega jaška na investitorjevi parceli parc. št. 867/14 

k.o. Gotna vas. Na omenjeni parceli se izvede priključek na javno 



vodovodno omrežje in sicer PE 32, ki pa se navezuje na javni vodovod 

LN 100 na parceli parc. št. 856/16 k.o. Gotna vas. Hidrostatični tlak na 

mestu odjema bo znašal od 2,5 do 3,0 bar-a. Med lastniki parcele 

856/16 k.o. Gotna vas so že podpisane in vknjižene služnostne 

pogodbe. 

FEKALNA KANALIZACIJA: priklop na javno kanalizacijsko omrežje 

PVC-16 se bo izvedel preko investitorjeve parcele parc. št. 867/14 

k.o. Gotna vas do revizijskega jaška št. 4651, ki je lociran na parceli 

parc. št. 856/16 k.o. Gotna vas. Med lastniki parcele 856/16 k.o. 

Gotna vas so že podpisane in vknjižene služnostne pogodbe. 

seznam zemljišč, preko katerih poteka priključek na javno cesto: 

Dostop do obravnavane parcele poteka preko lokalne ceste parcela 

parc. št. 1214 k.o. Gotna vas, odsek 799192 nato po parceli parc. št. 

1213, k.o. Gotna vas (javno dobro) in po parceli 867/16 k.o. Gotna vas 

kateri ima v zemljiško knjigo vpisanih več lastništev (vključno z 

investitorjem). Služnosti so bile že urejene pred pričetkom postopka 

pridobitve gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt. 

seznam zemljišč, na katere sega območje za določitev strank: 

Območje za določitev strank obsega parc. št. 867/13, 867/14 (v lasti 

investitorja), 856/16(v delni lasti investitorja), 856/7 (v delni lasti 

investitorja), vse k.o. Gotna vas. 

Navedba soglasij in soglasij za priključitev: 

Soglasja v območju varovalnih 

pasov 

Soglasja v varovalnih 

območjih 

soglasja za priključitev 

MESTNA OBČINA NOVO MESTO, 

Občinska uprava, 

Seidlova c. 1, 8000 Novo mesto 

št. soglasja: datum: 

/ 


/ 

/ 

Komunala Novo mesto d.o.o., 

Podbevškova 12, 8001 Novo mesto 


Elektro Ljubljana, distribucijska enota 

Novo mesto; 

Ljubljanska c. 15, 8000 Novo mesto 




Način zagotovitve minimalne komunalne oskrbe: 

Oskrba s pitno vodo 

Oskrba z elektriko 

Odvajanje odpadnih voda 

Objekt bo priključen na vodovodno 

omrežje, ki bo izvedeno preko 

vodomernega jaška na investitorjevi 

parceli parc. št. 867/14 k.o. Gotna 

vas. Na omenjeni parceli se izvede 

priključek na javno vodovodno 

omrežje in sicer PE 32, ki pa se 

navezuje na javni vodovod LN 100 na 

parceli parc. št. 856/16 k.o. Gotna 

vas. Hidrostatični tlak na mestu 

odjema bo znašal od 2,5 do 3,0 bar-a. 

Med lastniki parcele 856/16 k.o. Gotna 

vas so že podpisane in vknjižene 

služnostne pogodbe. 

Objekt se priključi na 

transformatorsko postajo TP REGRČA 

VAS 1972. v fazi izvedbe dostopne 

poti, parc. št. 586/7, 856/16 k.o. 

Gotna vas, je bil puščena cev do 

investitorjeve parcele za napeljavo 

električnega kabla. Priključek na 

elektroenergetsko omrežje se bo 

izvedel na investitorjevi parceli 

867/14 k.o. Gotna vas preko 

prostostoječe priključne omarice PMO- 

4. Med lastniki parcele 856/16 k.o. 

Gotna vas so že podpisane in 

vknjižene služnostne pogodbe. 

Odvod fekalnih vod se uredi s 

priklopom na javno kanalizacijsko 

omrežje 

PVC-16 preko investitorjeve parcele 

parc. št. 867/14 k.o. Gotna vas do 

revizijskega jaška št. 4651, ki je 

lociran na parceli parc. št. 856/16 k.o. 

Gotna vas. Med lastniki parcele 856/16 

k.o. Gotna vas so že podpisane in 

vknjižene služnostne pogodbe. 

Meteorne vode s strešin se preko 

sistema vertikalnih in horizontalnih 

žlebov spelje v peskolove nato delno v 

PVC kapnico, delno pa preko 

revizijskih jaškov v ponikovalnico. 

Meteorne vode z utrjenih površin se 



preko lovilca olj in bencina spelje v 

ponikovalnico. 

Pred izvozom na dostopno pot se bo 

izvedla kanalska rešetka, ki bo 

preprečevala izliv meteornih vod na 

dostopno pot. 

Dostop do javne ceste 

Dostop do obravnavane parcele poteka 

preko lokalne ceste parcela parc. št. 

1214 k.o. Gotna vas, odsek 799192 

nato po parceli parc. št. 1213, k.o. 

Gotna vas (javno dobro) in po parceli 

867/16 k.o. Gotna vas kateri ima v 

zemljiško knjigo vpisanih več 

lastništev (vključno z investitorjem). 

Služnosti so bile že urejene pred 

pričetkom postopka pridobitve 

gradbenega dovoljenja za obravnavani 

objekt. 

ocena vrednosti objekta: 

124.608,00 € 

velikost objekta: 

BRUTO TLORISNA POVRŠINA 226,56 m 2 

NETO TLORISNA POVRŠINA 183,96 m 2 

BRUTO PROSTORNINA 572,94 m 3 

NETO PROSTORNINA 424,46 m 3 

ŠTEVILO ETAŽ 

TLORISNA VELIKOST STAVBE NA STIKU Z ZEMLJIŠČEM 

3 (K – delno vkopana +P + M – 

s kolenčnim zidom 1,00 m) 

KLET: 6,55 x 11,00 m + 

podaljšanje AB plošče nad 

parkiriščem pred kletjo v 

širini 3,50 m in celotni dolžini 

kleti 11,00m + izzidek na SV 

strani 0,30 x 3,10 m, ki se 

nadaljuje v vseh etažah. 

PRITLIČJE:10,00 x 7,40 m + 

centrični izzidek 0,30 x 3,10 

na SV strani + izzidek 0,60 x 

3,10 m na JZ strani. Na JZ 

strani se bo nad delom kleti 

izvedla ravna zelena streha, 

ki bo v funkciji terase nad 

katero bo izvedena lesena 

pergola 3,00 x 6,30 m 

MANSARDA:10,00 x 7,40 m+ 



3,10 m na JZ strani. 



TLORISNA VELIKOST PROJEKCIJE NAJBOLJ 

IZPOSTAVLJENIH DELOV OBJEKTA NA ZEMLJIŠČE 

ABSOLUTNA VIŠINSKA KOTA 

RELATIVNE VIŠINSKE KOTE ETAŽ 

NAJVIŠJA VIŠINA OBJEKTA 

KLET: 6,55 x 11,00 m + 

podaljšanje AB plošče nad 

parkiriščem pred kletjo v 

širini 3,50 m in celotni dolžini 

kleti 11,00m + izzidek na SV 

strani 0,30 x 3,10 m, ki se 

nadaljuje v vseh etažah. 

PRITLIČJE:10,00 x 7,40 m + 



3,10 m na JZ strani. Na JZ 

strani se bo nad delom kleti 

izvedla ravna zelena streha, 

ki bo v funkciji terase nad 

katero bo izvedena lesena 

pergola 3,00 x 6,30 m, 

MANSARDA:11,20 x 8,88 m+ 




210,80 m n.v (vrh temelja) 

Kota kleti: 

±0,00m (210,80 m n.v) 

Kota pritličja: 

±3,00m (213,80 m n.v) 

Kota mansarde: 

±2,80m (216,60 m n.v) 

10,23 m merjeno od vrha 

temeljev delno vkopane kleti 

do najbolj vertikalno 

izpostavljenega dela strehe. 

7,30 m merjeno od vrha 

terena v pritlični etaži do 

najbolj vertikalno 

izpostavljenega dela strehe. 

ŠTEVILO STANOVANJSKIH ENOT / 

ŠTEVILO LEŽIŠČ 

4+1 (dve postelji v otroških 

sobah, dvopostelja v spalnici 

in sedežna garnitura v 

dnevnem prostoru) 

ŠTEVILO PARKIRNIH MEST 2 

oblikovanje objekta: 

FASADA 

se v celoti toplotno izolira s 

kameno volno deb. 15 cm. 

Zaključni sloj fasade je na 

izzidkih izveden z leseno 

oblogo sibirskega macesna, 

ostala fasada pa se obdela z 

gradbenim lepilom in 

mrežica ter zaključnim 

fasadnim ometom. Fasadni 



ORIENTACIJA SLEMENA 

NAKLON STREHE 

KRITINA 

cokel in stene vkopane kleti 

se hidroizolira in zaščiti z 

ekstrudiranim polistirenom 

deb. 10 cm. Finalni sloj 

cokla se obdela z naravnim 

lomljencem deb. 2,5 cm. 

Ograja balkona francoskih 

oken se izvede iz INOX 

horizontalnih, pravokotnih 

profilov. 

JV - SZ 

Streha bo izvedena kot 

simetrična dvokapnica z 

naklonom strešin 40; s 

centralno štirikotno frčado 

na vsaki strešini, 

minimalnega naklona 3°. 

Pokriti del nad garažo in del 

strehe vkopane garaže je 

izveden kot ravna zelena, 

minimalnega naklona 3°. 

Simetrična dvokapnica bo 

krita z betonskim 

zareznikom čokoladno rjave 

barve. 

Nad centralnima 

štirikotnima frčadama bo 

izvedena ravna nepohodna 

obrnjena streha, z zaščito 

hidroizolacije z gramoznim 

nasutjem. Pokriti del nad 

garažo in del strehe 

vkopane garaže je izveden 

kot ravna zelena streha z 

polintenzivno zazelenitvijo, 

odstotek zelenih površin: 

faktor zazidanosti: 

ni predpisan 

do 0,40 

• Obravnavana gradnja se nahaja na parceli parc. št. 

867/14 k.o. Gotna vas. Gradbena parcela meri 565,10 

m2 od tega : 

- nova stan hiša 98,51 m2 

• faktor zazidanosti znaša 0,174 



faktor izrabe zemljišča: 

do 0,75 

odmiki od sosednjih zemljišč: 

• Obravnavana gradnja se nahaja na parceli parc. št. 

867/14 k.o. Gotna vas. Gradbena parcela meri 565,10 

m2 od tega: 

- nova stan hiša 98,51 m2 

- tlakovane površine 19,63 m2 

- manipulativne površine 88,42 

m2 

• faktor izrabe zemljišča 0,365 

od sosednjih parcel: 

• najmanjši odmik od parcelne meje sosednjega zemljišča 

s parc. št. 867/13, k.o. Gotna vas, znaša 4,70 m na SV 

strani; 


s parc. št. 867/16, k.o. Gotna vas (dosopna pot), znaša 

6,70 m na SZ strani; 


s parc. št. 867/15, k.o. Gotna vas, znaša 5,10 m na JZ 

strani; 


s parc. št. 867/7, k.o. Gotna vas, znaša 11,10 m na JV 

strani; 

od sosednjih objektov: 

• najmanjši odmik od objekta na parceli s parc. št. 

867/13, k.o. Gotna vas, znaša 8,87 m na SV strani; 

druge značilnosti objekta: 

Namembnost obravnavanega objekta bo izključno za 

potrebe investitorja in sicer za bivanje ene družine. 

Objekt je projektiran skladno z veljavnimi določili PUP-a in 

veljavnimi zakoni in tehničnimi predpisi za 

enostanovanjske objekte. 



PODATKI O IZDELOVALCIH PROJEKTA 0.5 

»0« VODILNA MAPA: 


Boštjan HOčEVAR, univ. dipl. inž. arh., ZAPS 1331 

_____________________ 

»1« NAČRT ARHITEKTURE: 

projektant: 

ARH. D, Boštjan Hočevar, s.p., Ulica Pie in Pina Mlakarja 39, NOVO MESTO 

041 229 046, arh.d.sp@gmail.com 

odgovorni projektant: 

Boštjan HOčEVAR, univ. dipl. inž. arh., ZAPS 1331 

_____________________ 

»3« NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ IN DRUGI GRADBENI NAČRTI: 

projektant: 

BIRO UDOVČ,Stanislav UDOVČ s.p., Ulica Slavka Gruma 74, NOVO MESTO 

051 302 205, stane.udovc@masicom.net 


Stanislav UDOVČ, univ. dipl. inž. gr., IZS G - 1843 

_____________________ 



ELABORAT - GEODETSKI POSNETEK: 

izdelovalec: 


MIHA BAN d.o.o., Pod Trško goro 10, 8000 NOVO MESTO 

041 445 595, mihaban@mejnik.si 

Miha BAN, univ.dipl.inž.geod., IZS Geo 0256 

_____________________ 

ELABORAT - GRADBENA FIZIKA: 

izdelovalec: 




Boštjan Hočevar, univ. dipl. inž. arh., ZAPS 1331 

_____________________ 

ELABORAT - ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI: 

izdelovalec: 




Boštjan Hočevar, univ. dipl. inž. arh., ZAPS 1331 

_____________________ 



IZJAVA ODGOVORNEGA VODJE PROJEKTA ZA 

PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA 0.6 

Odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja 

Boštjan HOČEVAR, univ. dipl. inž. arh. 

IZJAVLJAM, 

1. da so vsi načrti tega projekta medsebojno usklajeni in k projektu izdelani 

ustrezni elaborati, 

2. da so k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobljena vsa soglasja, 

3. da so bile pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevane 

vse ustrezne bistvene zahteve in da je projekt za pridobitev gradbenega 

dovoljenja izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva, pri 

čemer je izpolnjevanje bistvenih zahtev dokazano z naslednjimi načrti, ki 

sestavljajo ta projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja: 

- Vodilna mapa 

- Načrt arhitekture 

- Načrt gradbenih konstrukcij 

- Elaborat – geodetski načrt 

- Elaborat – gradbena fizika 

- Elaborat – zasnova požarne varnosti 

Št. projekta: 

Boštjan HOČEVAR, univ. dipl. inž. arh., 

58-15-11 ZAPS 1331 

Novo mesto, september 2011 



LOKACIJSKI PODATKI 0.8 

0.8.1 OPIS USKLAJENOSTI PROJEKTA S PROSTORSKIMI AKTI 

0.8.1.1 PROSTORSKI AKTI, KI VELJAJO NA OBMOČJU NAMERAVANE 

GRADNJE 

 

 

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 

101/09) 

Oznaka EUP: NM/23-a 

0.8.1.2 PODATKI O NAMENSKI RABI PROSTORA 

Oznaka prostorske enote: območje stavbnih zemljišč 

Podrobnejša namenska raba: / 

Podrobnejša namenska raba (PNR): SS-stanovanjske površine, PC-površine cest 

Podrobnejše površine PNR: SSs- urbana prostostoječa stanovanjska pozidava 

6. VRSTE DOPUSTNIH DEJAVNOSTI, VRSTE DOPUSTNIH GRADENJ IN DRUGIH DEL TER 

VRSTE DOPUSTNIH OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN 

Za namen projektiranja je potrebno poleg določb navedenih v lokacijski informaciji upoštevati 

celoten odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto z njegovo 

hierarhično sestavo (splošni PIP, podrobnejši PIP in posebni PIP) ter jih smiselno povezovati. 

73. člen 

(Splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) 

(1) Gradnje so gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in 

odstranitve objektov. Gradnje so dopustne na območjih PNR skladno s splošnimi PIP ter PIP za 

posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. 

(2) Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne 

dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi 

nesrečami, obrambe in varovanje zdravja, Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje 

varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je 

pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo 

soglasja. 

(3) Odstranitve so dopustne na območjih PNR, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNR ali 

EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. Odstranitve objektov kulturne 

dediščine so dopustne le, če je v ta namen pridobljeno soglasje pristojnega organa. 

(4) Nadomestne gradnje objektov so dopustne na isti lokaciji oziroma z zamikom, vendar vsaj na 

50% tlorisa obstoječega objekta. Zamik od prvotne lokacije objekta je dopusten v okviru gradbene 

parcele prvotnega objekta, če: 

- zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna, 

- se z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost, 

- je objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi in odloki, 

- iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni in drugi) gradnja na istem mestu ni možna. 

(5) Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP 

ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. 

Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov, 

(6) Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z režimi 

varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Na vseh 

območjih PNR je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno 



javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z 

določili OPPN. 

(7) Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in dediščinskih 

objektov ter območij prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in Oblikovanju 

upošteva prostorski kontekst. 

(8) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu 

OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco 

stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, 

če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih 

enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih 

dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj 

naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z 

upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na 

gradbenih parcelah k objektom razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja NO in EO ob smiselnem 

upoštevanju določb 79. člena tega odloka, pri čemer je dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so 

dopustni na površini PNR z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov na 

gradbeni parceli razpršene gradnje. 

(9) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s 

področja predpisov o graditvi objektov. 

(10) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, so do odstranitve ali legalizacije (če je ta možna pod 

pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve 

nevarnosti za ljudi in okolje. 

(11) Na območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN na obstoječih gradbenih 

parcelah dopustni naslednji posegi: 

- redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije, dozidave 

obstoječih objektov, 

- gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na obstoječih gradbenih parcelah, 

postavitev začasnih objektov in ograj, 

- gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječih gradbenih parcelah kmetije kot nadomestitve 

obstoječih objektov, 

- odstranitve obstoječih objektov, 

- gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, 

ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN, 

- gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi 

nesrečami, 

- tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja, 

- novogradnje, vendar le tiste, ki so določene v PIP za posamezno EUP. 

(12) Na območjih EUP z oznako X, na katerih je predvidena kompleksna gradnja manjšega obsega, 

se gradbeno dovoljenje za gradnjo izda na podlagi: 

- načrta gradbenih parcel s točkami za zakoličbo za celoten EUP, s prikazom interne dostopne poti 

do vseh gradbenih parcel; načrt gradbenih parcel se pripravi ob upoštevanju faktorja izrabe prostora 

(FZ, FI) za posamezno območje PNR z oznako X, 

- odmere zemljiških parcel za dostopne in interne ceste oziroma poti v samostojne zemljiške 

parcele, ki jim je določena vrsta rabe - pot in 

- prikaza načina priključevanja vseh gradbenih parcel na GJI in pridobljenega gradbenega 

dovoljenja za GJI. 

74. člen 

(Splošni PIP o legi objektov) 

(1) Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve 

ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so: 

- regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni 

rabi, 

- gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni 

objekti, ki 

se gradijo na zemljišču ob tej liniji, 

_ gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je 

dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele, 



- kjer regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le-te povzamejo iz vzorca postavitve 

obstoječih stavb na območju; postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti 

naselja ali dela naselja ali ulice. 

(2) Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s 

pritličjem navezuje na koto javnega prostora, tako da je višinska razlika med koto javnega prostora 

in pritličjem objekta čim manjša. 

(3) Odmiki od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene 

glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami in v skladu s cestnoprometnimi predpisi 

glede na kategorizacijo posamezne ceste. 

(4) Odmiki od mej sosednjih zemljišč: 

_ stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih 

gradbenih parcel oddaljene najmanj 4,0 m; 

- objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel; 

_ na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti in 

posebnih območij, morajo biti nove stavbe od meje navedenih območij oddaljene najmanj 5,0 m. 

- odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, 

ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter 

vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča; 

- odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni v 79. členu tega odloka. 

(5) Medsebojni odmiki med objekti: od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj 

toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je 

možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. 

75. člen 

(Splošni PIP o gradbenih parcelah) 

(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela, ki se ji določi velikost, lega in oblika. Za gradnjo 

stavbe na predhodno določeni gradbeni parceli se preveri ustreznost njene velikosti, lege in oblike. 

(2) Velikost gradbene parcele se določi tako: 

- da se na gradbeni parceli opredeli površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne 

parkirne in manipulacijske površine, površine, namenjene zagotavljanju požarne varnosti, in zelene 

površine, opredeljene glede na namen gradnje, 

- da se upošteva s tem odlokom določene faktorje FZ in FI, minimalne odmike od posestnih meja ter 

splošne PIP o legi objektov, 

- na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v mestnem jedru) 

površin iz prve alineje te točke ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se parkirne, 

manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na Skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. 

(3) Lega in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za 

predvideno gradnjo možno zagotoviti: 

- dostop do javne ceste, 

- minimalno zahtevano komunalno opremo, 

- skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP, 

- skladnost z obstoječo reliefno razgibanost jo zemljišča, 

- mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter 

zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje 

toplote. 

(4) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna pod pogojem, da se 

nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da je za vse parcele možno zagotoviti 

dostop do javne ceste. 

(5) Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe gradnje GJI. 

(6) Širina gradbene parcele na strani, ki meji na javni prostor, se prilagaja tipični širini v 

posameznem naselju. 

(7) Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objektov, in stavbam, 

zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo uporabno dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki 

poleg stavbišča obsega zemljišča, nujna za uporabo stavbe, kot so določena z drugim in tretjim 

odstavkom tega člena. 

(8) V postopkih določanja gradbenih parcel obstoječim stavbam, ki gradbene parcele še nimajo 

določene, se gradbena parcela glede na namembnost objekta določi v površini, ki omogoča rabo 

objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami. 



76. člen 

(Splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) 

(1) Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka prilagodijo tradicionalnim 

oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in 

regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in tekstu ri streh in fasad, načinu 

ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora. 

(2) Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z 

osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma 

manjši in nižji od osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski poudarki 

oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki se rekonstruirajo. 

(3) Pri določanju višine stavb se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit 

kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP, da nove stavbe ne bodo izstopale 

iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti. 

(4) Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe, 

tako da se oblikuje gabaritno in oblikovno poenoten objekt. Pri nadzidavah se varuje silhueto 

naselja. 

(5) Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni oziroma kakovostni podobi v 

EUP. Dopustne so kritine temnih barv (opečne, sive, grafitno sive, rjave, črne), na območjih 

tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno 

bleščeče. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. 

(6) Kritine v območjih brez javnega vodovoda morajo biti le opečne ali nebarvane betonske, odvisno 

od tipologije gradnje v območju. Dopustne so travnate strehe. Osvetlitev mansard je dopustna s 

terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in 

se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Na strešinah se dopusti namestitev sončnih 

sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno 

s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na 

plastnice. 

(7) Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v 

EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma 

stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali). 

(8) Barve fasad: ni dopustna uporaba signal nih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone 

(npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra). 

Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. 

(9) Ob javnih površinah se ob upoštevanju regulacijskih črt zagotovi glavna fasada stavbe, ki se 

oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne 

manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo 

ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča. 

(10) Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen tistih, pri katerih gradnja kleti ne bi bila 

skladna z določili tega odloka. 

(11) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo 

omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. 

(12) Faktor izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta kot pogoja 

glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za posamezno PNR. Odstopanje od faktorjev FI 

in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb. Kadar FI in 

FZ nista določena s tem odlokom, se glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele upoštevajo 

normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov. 

(13) Podrobnejši PIP glede oblikovanja objektov so opredeljeni v preglednicah v členih 110-122. 

(14) Odstopanja od splošnih PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna: 

- za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN, 

- pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega 

pomena in pomembnejših nestanovanjskih objektih, 

- skladno s PIP za PNR in EUP, 

- kadar se z različnost jo poudari pomembno drugačen program objekta v prostoru, 

- kadar se glede na pomen objekta vzpostavi nova prostorska dominanta, 

- kadar se ustvarjajo nove povezave ali odprte površine v prostoru (cestni koridorji, trgi ipd.). 

77. člen 

(Splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin) 



(1) Na vseh območjih se Ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se 

uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo 

ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici objektov v javni rabi in na območjih 

stanovanj je prepovedano uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene 

plodove ali druge dele. 

(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter 

prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Pri urejanju okolice objektov se 

upošteva obstoječa konfiguracija terena. Na posamezni parceli za stanovanjsko gradnjo so dopustni 

nasipi in vkopi do največ 3,0 m. 

(3) Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnati mi brežinami. Oporni zidovi so 

dopustni le do višine 1,5 m, in sicer le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. 

Oporni zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo. Gradnja višjega opornega 

zidu je dopustna le v primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav, v območjih, pretežno 

namenjenih gospodarskim dejavnostim, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi 

nesrečami in kadar gre za legalizacijo objektov, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka. Če je 

zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, mora biti njegovo oblikovanje obvezno 

predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno oblikovanje in 

ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave. 

(4) Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni 

materiali in se zagotovi kakovostno oblikovanje. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo 

biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna 

uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov. 

(5) Območje tlakovanega dela gradbene parcele je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda 

pred onesnaženji, v čim večji meri tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske 

ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. 

(6) V primeru urejanja tlakovanih površin s površino, večjo od 300 m2, se preveri vpliv na vodni 

režim na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna. 

(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo 

objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti 

začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. 

(8) Pri urejanju zelenih površin je treba: 

- upoštevati značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za 

obstoječo in načrtovano vegetacijo, 

- zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico, 

- zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške 

skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami, 

- upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov 

za zadrževanje voda. 

(g) Na javnih odprtih površinah je treba obstoječa drevesa in živice ohranjati. Obrežne drevnine ni 

dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba 

nadomestiti oziroma sanirati. Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves je treba 

izdelati načrt zavarovanja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni 

možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije 

pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih 

prostorskih ureditev. 

(10) Na območju naselij se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. 

(11) Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so: v 

primerutlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, 

dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna netlakovana odprtina za 

prehajanje zraka in vode je 3,0 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna. Kadar to tehnično ni 

izvedljivo, je dopustna drugačna oblika ureditev za zračenje in vlaženje tal. 

(12) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodovod debla drevesa je najmanj 2,0 m, če ni s 

posebnim predpisom drugače določeno. 

(13) Gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves. Če to zaradi 

tehničnih ali varnostnih zahtev ni izvedljivo, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne 

varnostne ukrepe in zagotoviti sanacijo poškodovanih dreves oziroma nadomestitev uničenih dreves 

s primerljivo vrsto, in sicer z vsaj 1 O-letno in petkrat presajeno sadiko. 



(14) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih 

zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti z enako vrsto in z uporabo najmanj 1 O-letnih, petkrat 

presajenih, drevoredno vzgojenih sadik z višino debla, primerljivo z drugimi drevesi v drevoredu. 

(15) Zasaditve površin v javni rabi morajo vključevati drevesno in grmovno vegetacijo, pri čemer so 

minimalni pogoji naslednji: 

- parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno drevo z višino krošnje najmanj 2,5 m na 5 parkirnih 

mest; drevesa morajo biti po parkirišču enakomerno razporejena, 

- ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi; praviloma se zasajajo obojestranski drevoredi, 

enostranski pa le v primerih, ko je profil ceste tako določen s tem odlokom, in v primerih, v katerih 

zaradi prostorske utesnjenosti to ni mogoče, 

- zasaditve javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. 

(16) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in 

varnostnozdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, 

zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so: 

- na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in 

poudarjeno alergenih rastlin, 

- pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lom ljivih vrst (topol in vrba z izjemo 

obvodnega prostora in jesenolistni javor) in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali 

škodljivce skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin, 

- na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona 

vegetacija, 

- uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah ter v 

okviru zelenic ob objektih namenjenih javni rabi. 

(17) Za pridobitev dovoljenja s področja graditve objektov oziroma izvedbo posegov je treba 

izdelati krajinsko-arhitekturne rešitve, ki so sestavni del projektne dokumentacije za urejanje: 

- površin v sklopu novogradenj in celovitih prenov uličnega prostora, 

- javnih zelenih površin, drugih (neprometnih) površin v javni rabi oziroma površin ob objektih v 

javni rabi, 

- zelenih in drugih površin v skupni rabi na območjih, za katera se pripravi OPPN. 

78. člen 

(Splošni PIP o urejanju odprtih, zelenih in drugih površin) 

(1) Za vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih 

površin. Od tega mora biti najmanj 2,5 m2 površin namenjenih za počitek stanovalcev, najmanj 5,0 

m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m2 

površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in sicer 4,0 m2 za igraine površine 

(opremljeno igrišče) in 3,5 m2 za zelene površine. 

(2) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih 

otrok in mladostnikov pa do 300 m. 

(3) Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, najmanjša priporočljiva velikost 

igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov pa 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena 

od prometnic. 

(4) Za stanovanjsko stavbo za posebne namene se zagotovi na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih 

površin. 

(5) Če na gradbeni parceli stavbe s šestimi ali več stanovanji ni prostorskih možnosti za zagotovitev 

zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše 

otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena 

največ 200 m, tako da bo stanovalcem omogočena njihova trajna uporaba. 

(6) Normativi iz zgornjih odstavkov se ne uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet stanovanj) 

pridobijo z rekonstrukcijo obstoječih stavb na območju naselja in kadar se nova stanovanja 

pridobivajo na območjih, ki se urejajo z veljavnimi OPPN, navedenimi v 140. členu tega odloka. 

(7) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa kakovostna drevesa, ki imajo 

pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa praviloma nadomestijo na območju gradbene 

parcele novega objekta v skladu z njegovo namembnost jo in obsegom zelenih površin na parceli. Pri 

tem se uporabijo najmanj 1 O-letne petkrat presajene sadike dreves. 

(8) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve gradbene parcele objekta. 

(9) Površine v javni rabi in dostopi do javnih objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez 

grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim 

osebam. 



(10) 8 tem členom določene površine odprtih, zelenih ali drugih površin so minimalne. Lahko so tudi 

večje, če je tako določeno s PIP za PNR ali EUP. 

110. člen 

Podrobnejši PIP za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo (SSs): 

2. SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava 

1 Tipologija zazidave: eno ali dvostanovanjska prostostoječa hiša, dvojček 

2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: FZ: do 0,40 FI: do 0,75 

3 Dopustne dejavnosti: Površine so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi 

dejavnostmi, za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin ter 

varstvu otrok. Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti (razen 

vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje, 

razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 80 m2), ki 

ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 

– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo stavbe vključno z 

zadostnimi parkirnimi površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe objekta – 

stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; 

– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; 

– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa 

in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve; 

– dejavnosti so dopustne v pritličju stavb, izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotni stavbi, če 

gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, trgovina na drobno, izobraževanje, 

varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center in podobno. 

V stanovanjskih stavbah se dopušča urejanje turističnih nastanitvenih kapacitet (turističnih sob in 

apartmajev) pod pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska. 

4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, če so 

namenjene/-i dejavnostim v območju. 

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del 

6 Merila in pogoji za oblikovanje: 

Gabariti: 

– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 

1:1,2, izjema je dvojček, ki je lahko tudi kvadraten. Dopustno je dodajanje in odvzemanje 

volumnov na osnovni podolgovat tloris (L, T ipd. oblike); 

– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet ter etažnost 

objektov do največ (K) + P + 1 + M. Na nagnjenem terenu je klet vsaj delno vkopana, dopustna 

etažnost do največ K + P + M. Dopustna je višja etažnost, če je večja višina že značilna za EUP; 

– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je skrit pod kapjo strehe. 

Streha: 

– dopustne so dvokapne in enokapne strehe ter ravne strehe in štirikapnice, če so v EUP značilne. 

Naklon dvokapnih streh je od 30° do 45°, naklon streh nad objekti sodobne tipologije in nad 

pomožnimi objekti pa naj bo nižji; 

– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, 

vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto in pred vhodom ter drugih dozidav; 

– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne 

frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko odprtine in 

strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade. 

Fasade: 

– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih 

odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. 

– Dopustna je uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih 

materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami. 



123. člen 

(Posebni PIP za EUP na območju urbanističnega načrta Novo mesto) 

Posebni PIP za posamezne EUP na območju urbanističnega načrta Novo mesto 

Oznaka EUP Ime EUP POSEBNI PIP in druga določila 

NM/23 Šmihel, Regrča vas 

NM/23-a do 

NM/23-b 

Šmihel, Regrča 

vas in 

Jedinščica 

V enoti je registrirano arheološko najdišče, zato se pred 

pridobitvijo gradbenega 

dovoljenja izvedejo predhodne arheološke raziskave. Vsi 

posegi morajo biti 

predhodno usklajeni s pristojno službo za varstvo kulturne 

dediščine. Na parcelah 

št. 447/8, 447/9 in 447/19, k.o. Gotna vas, ob Belokranjski 

cesti se novogradnje 

ne smejo približati brežini potoka na manj kot 10 m. 

7.2. Merila in pogoji za gradnjo infrastrukturnih objektov in obveznost priključevanja na 

objekte in omrežja javne infrastrukture: 

- komunalna infrastruktura: Splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) 

(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, 

zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi. 

(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih 

vodov GJI je treba zagotoviti ustrezen odmik. 

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti 

priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če 

priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi 

soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za 

oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna. 

(4) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na 

vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni 

hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah vodmiku 1 m od 

utrjenih površin. 

(5) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti 

umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema. 

(6) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev 

nepooblaščenega pristopa. 

(Splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) 

(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb 

ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih 

površin. 

(2) Kanalizacija se praviloma gradi v ločenem sistemu. 

(3) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. 

(4) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti 

priklju kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če 

priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni 

možna, se lahko na podlagi 

soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne 

vode v male 

čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno 

vzdrževane 

ter evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. 

(5) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno 

javno 

kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male 

čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne 

službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. 

(6) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je 

treba zagotoviti bogatenje podtalnice s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih 



površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Cista padavin ska voda iz navedenih površin se lahko 

uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe. 

(7) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca 

kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem 

kanalizacije. 

(8) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti 

speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. 

(9) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo 

pritekati na sosednje gradbene parcele brez soglasja lastnika takega zemljišča. 

(10) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti locirani izven 

vozišča, kadar pa to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil. 

(11) Z namenom zaščite reke Krke je na mešanem kanalizacijskem sistemu Novega mesta treba 

zgraditi zadrževalne bazene za zadrževanje najbolj onesnažene odpadne vode v času padavin. 

(12) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor 

tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in da lokacija omogoča morebitno 

razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati 

predpisanim vrednostim. 

(13) Izpusti padavinske vode, ki so speljani v reko Krko na območju Novega mesta, ne smejo 

biti vidni, praviloma morajo biti zgrajeni podzemno in z iztokom pod gladino vode. 

(Splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) 

(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za komunalne odpadke. 

(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na gradbeni parceli 

objekta, ki mu pripada in praviloma ni na javni površini. Če to zaradi danosti prostora ni 

možno, se v soglasju s pristojnim občinskim organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom 

zemljišča določi zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču. Zbirno mesto mora biti 

praviloma zaščiteno z nadstrešnico na utrjeni površini. 

(3) Odjem na mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna. 

(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih locirajo 

ekološki otoki (Zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjenih 

površinah javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije. Ekološki otok se tlakuje in mora biti 

dobro dostopen. Lahko se ogradi in nadkrije. 

(5) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij in začasna hramba posameznih frakcij do 

rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ter odstranjevanje se vrši v 

zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov. Na območju 

zbirnega centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih frakcij. 

(6) Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob upoštevanju namembnosti 

stičnih območij in površin. Njihova ureditev in oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi 

ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne bodo 

vidno moteči. 

(7) Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov je predvidena na za to določeni deponiji v 

Rajnovščah. Kadar se sanira opuščeni površinski kop, je dopustna sanacija z odlaganjem 

inertnih gradbenih odpadkov. Po končanem odlaganju je treba zagotoviti sanacijo z 

rekultivacijo ali sprožitvijo naravne sukcesije v smeri zaraščanja zasutih površin - način 

sanacije se določi glede na rabo in značilnosti prostora v okolici. V primeru naravnih ali drugih 

nesreč je dopustno odlaganje ruševin na za to urejenih površinah. 

(8) Viški zemeljskih izkopov in njihova priprava za ponovno uporabo po postopku z oznako R10, 

ki nastanejo pri grad njah, se lahko odlagajo na kmetijskih površinah in gozdnih zemljiščih (na 

območjih krčitve za kmetijske namene), za kar mora investitor pridobiti okoljevarstveno 

dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. 

(9) Površina za stresanje snega v Krko in ostale vodotoke se uredi skladno z zahtevami služb, 

pristojnih za ohranjanje narave in upravljanje voda, ter ob vpoštevanju varnostnih in 

okoljevarstvenih omejitev. 

- prometna infrastruktura: (Splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) 

(1) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo 

potekati skladno s predpisi s področja prometa. 

(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij 

prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa 

skladno z določili tega odloka. 

(3) Površine cest so namenjene gradnji in urejanju javnih cest. Gradnja parkirišč, poti za pešce 

in kolesarje, cestnih priključkov, zasaditve in urejanje obcestnega zelenja so dopustni v skladu 

z določili tega odloka tudi izven površin cest. Dopustna je gradnja bencinskih servisov, 

namenjenih javni oskrbi z gorivom. V stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča 

trgovska in gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic. 



(4) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. 

Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se 

praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom. Gradnja dovozov in priključkov, ki 

niso GJI ter nekategoriziranih cest in poljskih poti, je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z 

režimi varstva. 

(5) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča. 

(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dopustna v skladu 

z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dopustna 

redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist. 

(7) V naseljih je treba skladno s predpisi o javnih cestah ob javnih cestah izvesti hodnike za 

pešce in javno razsvetljavo. 

(8) Javnim cestam na območju občine so določeni minimalni PIP glede prečnih profilov. V 

grafičnem prikazu izvedbenega dela odloka, v poglavju 5. Prikaz prostorsko izvedbenih pogojev 

za prečne profile javnih cest, je na karti Pi (Pregledna situacija javnih cest, za katere je 

določen prečni profil) prikazano omrežje javnih cest, za katere so določeni minimalni PIP za 

prečne profile. Prečni profili so določeni javnim cestam na območju UN Novo mesto, javnim 

cestam na območju UN za Birčno vas, Gabrje, Otočec, Stopiče in Velike Brusnice ter javnim 

cestam na območju ostalih naselij in izven naselij. 

(9) Javne ceste na območju urbanističnega načrta Novega mesta se delijo na obvozne mestne 

ceste, primarne mestne ceste, povezovalne mestne ceste in sekundarne mestne ceste. V 

grafičnem prikazu izvedbenega dela odloka, v poglavju 5. Prikaz prostorsko izvedbenih pogojev 

za prečne profile javnih cest, je na karti P2a (Pregledna situacija javnih cest, za katere je 

določen prečni profil na območju UN Novo mesto) prikazano omrežje javnih cest na območju 

UN Novo mesto, za katere je na karti P2b (Prečni profili javnih cest na območju UN Novo 

mesto) glede na vrsto javne ceste določen minimalni prečni profil. 

(10) Javne ceste na območju urbanističnih načrtov za naselja Birčna vas, Gabrje, Otočec, 

Stopiče in Velike Brusnice se delijo na primarne ceste, povezovalne ceste in sekundarne ceste. 

V grafičnem prikazu izvedbenega dela odloka, v poglavju 5. Prikaz prostorsko izvedbenih 

pogojev za prečne profile javnih cest, je na karti P3a (Pregledna situacija javnih cest, za 

katere je določen prečni profil na območju UN za naselja Velike Brusnice, Stopiče in Gabrje) in 

karti P3b (Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil na območju UN za 

naselji Otočec in Birčna vas) prikazano omrežje javnih cest, 

za katere je na karti P3c (Prečni profili javnih cest na območju UN) glede na vrsto javne ceste 

določen minimalni prečni profil. 

(11) Javne ceste na območju ostalih naselij in izven naselij se delijo na se ostale državne ceste 

(RC- regionalne ceste, RT - regionalne turistične ceste), na lokalne ceste (lC -lokalne ceste) in 

ostale ceste (JP - javne poti). V grafičnem prikazu izvedbenega dela odloka, v poglavju 5. 

Prikaz prostorsko izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest, je na karti P4a (Pregledna 

situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil na območju ostalih naselij in izven 

naselij) prikazano omrežje javnih cest, za katere je na karti P4b (Prečni profili javnih cest na 

območju ostalih naselij in izven naselij) ob upoštevanju razvrstitve ceste glede na njeno 

funkcijo (dostopna cesta, zbirna in povezovalna cesta) 

glede na vrsto javne ceste določen minimalni prečni profil. 

(12) Na cestah, ki jim minimalni prečni profil v prejšnji točki tega člena ni določen, se na: 

- glavnih in regionalnih cestah vzpostavlja standard vsaj minimalnega prečnega profila za javno 

cesto na območju pote kov skozi naselja v naslednjem profilu: vozišče 2 x 3,00 do 3,25 rn, 

robni pas 2 x 0,25 m, varovalni pas 0,50 m oziroma 1,00 m, kolesarska steza 2 x 1,00 m in 

hodnik za pešce 2 x 1,50 m in lokalnih cestah vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za 

javno cesto z voziščem 2 x 2,75 m 

izven naselij; v naseljih 2 x 3,0 m glede na prometne obremenitve pa tudi kolesarska steza 

širine 2 x 1,50 m in hodnik za pešce širine 1,50 m. 

(13) Odstopanja od minimalnega standarda so v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja 

javnih cest dopustna na odsekih, kjer za vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih 

možnosti, kjer je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, 

na odsekih, kjer ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost) in na 

odsekih, kjer je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči 

primerljive prometne cilje. 

(14) lokalna kolesarska omrežja so predvidena na območjih večjih naselij in Novega mesta. Na 

območju Novega mesta se kolesarske povezave urejajo ob pomembnejših prometnicah in 

mestnih povezovalnih cestah ter se navežejo na državno kolesarsko omrežje. Projektiranje 

kolesarskega omrežja se izvaja skladno s študijami za kolesarske in pešpoti Novega mesta, v 

povezavi s prometnimi študijami in študijami mestnih obvoznih in drugih pomembnejših cest. 

(15) Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se navezujejo na javne zelene 

površine, parke, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte in se opremijo z urbano 

opremo prostora: 



- z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna 

oziroma njena namestitev ni skladna z vizijo urejanja prostora ali s smernicami sektorjev), 

- z drevoredi oziroma drugo zasaditvijo glede na v tem odloku določene profile posamezne 

prometnice, 

- v Novem mestu in pomembnejših naseljih pa mestoma tudi z razširitvami javnega prostora - s 

počivališči, ki se uredijo kot peščene ali (na območjih bolj strnjene pozidave) tlakovane 

površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, 

stojala za kolesa ipd.), 

- z drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in info table, konfini ali ograje za 

preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.). 

(16) Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je treba obcestni 

prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je treba upoštevati naslednja izhodišča: 

- čim bolj racionalen posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin z učinkovito saniran im in 

oblikovanim gozdnim robom, 

- sanacija obrežne vegetacije pri regulacijskih ureditvah z navezavo na ohranjeno vegetacijo in 

z namenom obnove naravnih biotopov in ekoloških značilnosti območja, 

- prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na 

obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki, 

- oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora 

(intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest - priključki, rampe, 

deviacije), 

- zakriva nje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in 

protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti, 

- obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe z možnostjo ponovne uporabe (zunanje 

brežine nasipov). 

(17) Sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja se uredi postajališča 

javnega potniškega prometa, predvsem na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med 

večjimi naselji in njihovimi zaledji ter na območjih novih pozidav in širitev naselij. 

(18) Pri gradnji mostov preko Krke se zagotavlja taka svetla višina mostne konstrukcije, da bo 

omogočena plovba po Krki. 

(19) Izpusti cestne padavinske kanalizacije, ki so speljani v reko Krko na območju Novega 

mesta, ne smejo biti vidni, praviloma morajo biti zgrajeni podzemno in z iztokom pod gladino 

vode. 

(Splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) 

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti 

zadostno število parkirnih mest (PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih 

ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. 

strnjena tipologija gradnje v mestnem jedru) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se 

PM zagotavljajo na Skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. 

(2) Pri večstanovanjskih stavbah je treba čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v 

podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se Ohranja več zelenih površin ob stavbah 

in zagotavlja večja bivaina kakovost območja. 

(3) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila 

zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati. 

(4) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in 

počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo 

dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin. 

(5) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne 

za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki 

morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj. 

(6) PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. 

Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni 

objekti morajo imeti možnost prezračevanja. 

(7) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh 

motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno na območju 

prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti. 

(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo 

humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na 

terenu streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče 

in podobno. 

(9) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči 

vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. 

(10) Na vseh javnih parkiriščih je treba skladno s predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih 



mest za funkcionalno ovirane osebe. 

(11) Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je 

treba zagotoviti 5% PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 

20, je treba zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe. 

(12) Če posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih stavb 

zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe. 

(13) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je treba 

zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Zagotovi se vsaj 20% od števila 

zahtevanih PM iz prve točke tega odloka, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna 

mesta morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. 

(14) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna mesta za zaposlene in 

obiskovalce. 

- energetska infrastruktura: (Splošni PIP za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja) 

Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba 

zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in 

načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi. 

(Splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) 

(1) Elektroenergetsko omrežje visoke, srednje in nizke napetosti se na območju naselja 

praviloma gradi v podzemni izvedbi. Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 

20 kV in manj mora biti na območju naselja zgrajeno praviloma v kabelski kanalizaciji. 

Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z 

varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za Ohranjanje varovanih območij 

narave. 

(2) Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega 

omrežja. 

(3) Elektroenergetsko omrežje, kadar se gradi v nadzemni izvedbi, praviloma ne sme potekati v 

območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin. 

(4) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako: 

- da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru ter 

- da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z 

veljavnimi predpisi. 

(5) Za gradnjo objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih daljnovodov je treba 

pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega 

omrežja. 

(6) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja 

vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo 

vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale. 

(7) Razdeliine transformatorske postaje na območjih stanovanj, centralnih dejavnosti, zelenih 

površin, proizvodnih dejavnosti in posebnih območij se morajo izvesti v skladu s sodobnimi 

principi z uporabo takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno 

mero, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta ter da se vse stikalne in 

transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih. Vse razdeliIne 

transformatorske postaje morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve 

v elektroenergetsko omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. 

(8) Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega tlorisa, medtem 

ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane večstanovanjske pozidave in večjih območjih 

proizvodnih dejavnosti praviloma umeščajo v večje objekte. Treba je zagotoviti ustrezen 

dostop za VZdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju transformatorskih postaj 

se upošteva določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju. Samostoječe 

transformatorske postaje morajo biti čim manjše. 

Priporočljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno zmanjša z Združevanjem z 

drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, 

delno zasut je in podobno. 

(9) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na 

objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in 

naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje 

varovanih območij narave. 

(10) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom 

posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi 

s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja. 

- telekomunikacijska infrastruktura: (splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega 

omrežja) 

(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s 

podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Na izvenmestnih območjih je dopustna 



tudi gradnja nadzemnih vodov. 

(2) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov RTV Slovenije in 

Telekoma Slovenije je dopustna na način, ki ne prekinja teh povezav. 

(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise 

s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetskega sevanja ter naslednje usmeritve in 

pogoje: 

- objekte in naprave mobilne telefonije se umešča na lokacije izven območij varstvenih, 

zdravstvenih in 

izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih pa se lahko umeščajo le na nestanovanjske 

objekte in to na način, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih, 

- objekti in naprave mobilne telefonije se praviloma umeščajo na lokacije izven objektov in 

območij kulturne dediščine; izjemoma je objekte in naprave mobilne telefonije možno locirati 

znotraj objektov in območij kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično 

preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane lastnosti 

dediščine, 

- objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, 

namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti, 

- objekte in naprave mobilne telefonije se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali 

načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, 

- objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča 

tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oziroma njihova proizvodna funkcija, 

- objekte in naprave mobilne telefonije je treba umestiti na vidno čim manj izpostavljene 

lokacije, 

- objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah, območju kulturne 

dediščine, na območju izjemne krajine in območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti 

v prostor na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete 

prostora čim manjši, prednostno se umeščajo v obstoječe objekte, vendar na način, da ne 

zmanjšujejo njihovih vrednosti, 

- posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako da je čim 

bolj prilagojeno prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim 

danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, 

stolpe ali druge dele objektov) in da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči. 

- druga infrastruktura: / 

- merila in pogoji za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno 

rabo naravnih dobrin: 95. člen do 109. člen 

- merila in pogoji v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov: 

- druga merila in pogoji: / 



0.8.1.3 OPIS SKLADNOSTI PROJEKTA Z ZAHTEVAMI IZ VELJAVNIH 

PROSTORSKIH AKTOV 

6. VRSTE DOPUSTNIH DEJAVNOSTI, VRSTE DOPUSTNIH GRADENJ IN DRUGIH DEL TER 

VRSTE DOPUSTNIH OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN 

73. člen 

(Splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 1): Investitor Davorin KOVAČIČ je lastnik parcele s št. 867/14 in delni 

lastnik parcel s št. 856/16, 856/7 , k.o. Gotna vas. Investitor želi na omenjeni parceli zgraditi novo 

stanovanjsko hišo za potrebe bivanja z vso zunanjo ureditvijo in pripadajočo infrastrukturo. Vsi 

priključki se nahajajo na parceli oz. ob parceli. 

Investitorju smo izdelali projektno dokumentacijo za gradnjo nove stanovanjske hiše na parceli 

parc. št. 867/14, k.o. Gotna vas. 

Pri izdelavi projektne dokumentacije smo upoštevali : 

- določila veljavnega Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto – 

OPN mestne občine Novo mesto, Ur. List RS, 101/2009 z dne 10.12.2009, 

- pogoje navedene v splošnem PIP ter PIP za posamezno PNR in EUP. 

- projektne pogoje pristojnih organov, 

- in veljavne tehnične predpise. 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 2): Obravnavnavan poseg se bo izvajal na parceli parc. št. 867/14, k.o. 

Gotna vas. Za obravnavano parcelo je se sicer po Posebni PIP za posamezne EUP na območju 

urbanističnega načrta Novo mesto z oznako NM723-a navedeno da se nahaja v območju 

registriranega arheološkega najdišča vendar pa je iz planskih dokumentov OPN-ja za Mestno občino 

Novo mesto razvidno da ne posega v območje varovanja naravne in kulturne dediščine zato 

smatramo da za obravnavani poseg ni potrebno pridobivati soglasja pristojnih inštitucij. 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 3): Obravnavani poseg se ne nanaša na 3. odstavek 73. člena splošnih 

PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. 













Opis skladnosti (ODSTAVEK 10): Obravnavani poseg se ne nanaša na 10. odstavek 73. člena 

splošnih PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. 


splošnih PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 12): Obravnavnavan poseg se bo izvajal na parceli parc. št. 867/14, 

k.o. Gotna vas. Oznaka EUP za to območje je NM/23-a zato se obravnavani poseg ne nanaša na 12. 

odstavek 73. člena splošnih PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. 

74. člen 

(Splošni PIP o legi objektov) 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 1): Gradbena linija je obstoječa in se po izvedbi obravnavane gradnje 

ne bo spreminjala. Objekt je v prostor umeščen tako da je z daljo stranico vzporeden že obstoječim 

objektom v njegovi bližini in pravokoten na dostopno pot. Odmiki od parcelnih mej so zadostni oz. 

je objekt odmaknjen od poti toliko da njegova čelna stran na SZ riše obstoječo gradbeno linijo. 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 2): Kota kleti nove stanovanjske hiše je z zunanjim vogalom objekta 

na SZ strani usklajena z koto javnega prostora. 



Opis skladnosti (ODSTAVEK 3): Obravnavana gradnja ne posega v noben varovalni pas javnih 

prometnih površin oz. vplivno območje obravnavane gradnje ne posega na nobeno javno zemljišče. 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 4): Odmiki objekta od sosednjih parcel in objektov znašajo: 


najmanjši odmik od parcelne meje sosednjega zemljišča s parc. št. 867/13, k.o. Gotna 

vas, znaša 4,70 m na SV strani; 


vas (dosopna pot), znaša 6,70 m na SZ strani; 


vas, znaša 5,10 m na JZ strani; 


vas, znaša 11,10 m na JV strani; 


najmanjši odmik od objekta na parceli s parc. št. 867/13, k.o. Gotna vas, znaša 8,87 m 

na SV strani; 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 5): Nova stanovanjska hiša je v prostor umeščena tako, da so 

zagotovljeni minimalni medsebojni odmiki med sosednjimi objekti , svetlobnotehnični, 

požarnovarstveni, sanitarni in drugi pogoji ter je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru 

gradbene parcele 

75. člen 

(Splošni PIP o gradbenih parcelah) 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 1): Za obravnavani objekt na parceli parc. št. 867/7, k.o. Gotna vas je 

določena gradbena parcela in sicer so določeni parametri velikost, lega in oblika. 

GRADBENA PARCELA (GP) posega na zemljišča parc. št. 867/14 k.o. Gotna vas in znaša: 565,10 m2 

Od tega nova stanovanjska hiša 98,51 m2. 

Od tega tlakovane površine 19,63 m2. 

Od tega manipulativne površine 88,42 m2. 

Od tega zazelenjene in zasajene površine 358,54 m2. 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 2): Gradbena parcela je določena tako da so na njej opredeljene 

površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulativne površine, 

površine namenjene zagotavljanju požarne varnosti in zelene površine, ki so potrebne za nemoteno 

uporabo in vzdrževanje objekta. 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 3): Lega in oblika gradbene parcele je določena tako da je 

zagotovljen: dostop do javne ceste, minimalno zahtevana komunalna oprema, skladnost z obstoječo 

kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP, skladno z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča 

in mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter 

zaščito okolice, zaščito pred hrupom, varčevanje z enegijo in ohranjanje toplote. 


PIP o gradbenih parcelah. 









76. člen 

(Splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) 

Opis skladnosti (ODSTAVEK od 1 do 7): Pri oblikovanju objekta se je upošteval podrobnejši PIP za 

SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava. 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 8): Barva fasade bo v nežnih pastelnih zemeljskih barv in usklajena z 

barvo fasade najbližjih sosednjih objektov. 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 9): Obravnavan objekt se bo nahajal na robu razmeroma nove 

stanovanjske soseske v kraju Regrča vas in ne bo z nobeno fasado izpostavljen javni površini. 



Opis skladnosti (ODSTAVEK 10): Obravnavani objekt bo po vertikali obsegal delno vkopano klet, 

pritličje in mansardo s kolenčnim zidom 1,00 m. 


splošnih PIP o velikosti in oblikovanju objektov. 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 12): 

Faktor zazidanosti: 

Obravnavana gradnja se nahaja na parceli parc. št. 867/14 k.o. Gotna vas. Gradbena 

parcela meri 565,10 m2 od tega : 

• nova stan hiša 98,51 m2 

faktor zazidanosti znaša 0,174 (maksimalni dovoljeni do 0,40) 

Faktor izrabe zemljišča: 


parcela meri 565,10 m2 od tega: 


• tlakovane površine 19,63 m2 

• manipulativne površine 88,42 m2 

faktor izrabe zemljišča 0,365 (maksimalni dovoljeni do 0,75) 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 13): Pri oblikovanju objekta se je upošteval podrobnejši PIP za 

SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava. 

Opis skladnosti (ODSTAVEK 14): Obravnavani objekt ne odstopa od splošnih PIP o velikosti in 

oblikovanju objektov. 

77. člen 

(Splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin) 

Uvoz in manipulativne površine, ki so predvidene za dovoz, obračanje in parkiranje naj se 

asfaltirajo. 

Povozne asfaltne površine so predvidene v naslednji sestavi zgornjega ustroja: 

- bitubeton BB 0/8 mm 3,0cm 

- bitudrobir BD 0/32 mm 6,0cm 

- tampon 0/32 mm 30,0cm 

Povozne asfaltirane površine naj se zaključijo z dvignjenim betonskim robnikom 15/25/100 cm 

Površine ki so predvidene za tlakovanje naj se tlakujejo z betonskim tlakovcem. 

Tlakovane površine so predvidene v naslednji sestavi zgornjega ustroja: 

- betonski tlakovec 6cm 

- pesek 0/4 5cm 

- gradbeni filc / 

- tampon 0/32 20cm 

Tlakovane površine naj se zaključijo z pokončnim, vrtnim, betonskim robnikom 5/25/100. 

Nastopne ploskve zunanjih AB stopnic se obložijo s celimi kosi kamna, 

Vse ostale površine, ki niso predvidene za tlakovanje in asfaltiranje naj se zazelenijo in zasadijo z 

sadnim drevjem. Nasipi naj se uredijo z blagimi in zazelenjenimi brežinami ter zavaruje pred 

erozijo. 

V primeru poškodovanja uvoza na parcelo ga je potrebno po končanih delih obnoviti v prvotno 

stanje.Če bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnikov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške 

po pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje. 



Investitor je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na cesti ali bila 

povzročena uporabnikom ceste vsled tehnologije izvajanja gradbenih del. 

78. člen 

(Splošni PIP o urejanju odprtih, zelenih in drugih površin) 


asfaltirajo. 













Nastopne ploskve zunanjih AB stopnic se obložijo s celimi kosi kamna, 



erozijo. 

V primeru poškodovanja uvoza na parcelo ga je potrebno po končanih delih obnoviti v prvotno 

stanje.Če bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnikov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške 




110. člen 

Podrobnejši PIP za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo (SSs): 

1. Tipologija zazidave: nova gradnja stanovanjske hiše 

2. Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: 

Faktor zazidanosti: 


parcela meri 565,10 m2 od tega : 


faktor zazidanosti znaša 0,174 (maksimalni dovoljeni do 0,40) 

Faktor izrabe zemljišča: 


parcela meri 565,10 m2 od tega: 


• tlakovane površine 19,63 m2 

• manipulativne površine 88,42 m2 

faktor izrabe zemljišča 0,365 (maksimalni dovoljeni do 0,75) 

3. Dopustne dejavnosti: Obravnavana gradnja je namenjena bivanju ene družine. V obravnavanem 

objektu se ne bo vršila nobena dejavnost 



4. Dopustni objekti: Predmet projektne dokumentacije je gradnja nove stanovanjske hiše v kraju 

Regrča vas. 

5. Dopustne gradnje: Obravnavana gradnja je skladna s splošnim PIP o vrstah dopustnih gradenj in 

drugih del. 

6. Merila in pogoji za oblikovanje: 

Nova stanovanjska hiša je zasnovana kot prostostoječ objekt, izveden bo kot klasična, protipotresna 

gradnja z leseno strešno konstrukcijo. Zaradi neugodnega terena je predvidena tudi delno vkopana 

klet, ki pa ni izvedena pod celotnim objektom ampak samo delno, kar pomeni da bo objekt delno 

podkleten. 

Objekt bo horizontalnih dimenzij: 

KLET: 6,55 x 11,00 m + podaljšanje AB plošče nad parkiriščem pred kletjo v širini 

3,50 m in celotni dolžini kleti 11,00m + izzidek na SV strani 0,30 x 3,10 m, ki se nadaljuje v 

vseh etažah. 

PRITLIČJE: 10,00 x 7,40 m + centrični izzidek 0,30 x 3,10 na SV strani + izzidek 0,60 x 

3,10 m na JZ strani. Na JZ strani se bo nad delom kleti izvedla ravna zelena streha, ki bo v 

funkciji terase nad katero bo izvedena lesena pergola. 

MANSARDA: 10,00 x 7,40 m+ centrični izzidek 0,30 x 3,10 na SV strani + izzidek 0,60 x 


Razmerje med osnovnima stranicama znaša več kot 1:1,2 

Objekt bo po vertikali obsegal K+P+M in bo vertikalnih dimenzij: 

KLET: etažna višina 2,80 m, svetla višina 2,51 m 

PRITLIČJE: etažna višina 3,00 m, svetla višina 2,62 m 

MANSARDA: etažna višina 2,80 m ( do spodnjega roba vmesne lege), kolenčni zid je 

višine 1,00 m. Svetla višina na ravnem delu stropa mansarde je 2,47 m. Stojna višina v 

poševnini je za povvprečno visokega človeka možna že 0,80 m od roba kolenčnega zidu. 

Streha nad mansardo objekta bo izvedena kot klasična simetrična dvokapnica z naklonom strešin 

40°. Krita bo z betonsko zarezno opeko, čokoladno rjave barve. Na vsaki strešini bo nad izzidkoma 

izvedena štirikotna fičara. Streha frčad je ravna nepohodna obrnjena, minimalnega naklona 3°z 

zaščito hidroizolacije z gramoznim nasutjem. 

Streha nad podaljšano AB ploščo v kletni etaži in streha nad delom kleti, ki ni nadzidan bo 

izvedena kot zelena streha 

Fasada izzidkov se obdela z leseno oblogo iz skandinavskega macesna ostala fasada se 

izvede v gladkem ometu svetlih toplih barv (dvobarven). Ograja balkona francoskih oken 

se izvede iz inox okroglih profilov. 

Fasadni cokel in fasada vidnih sten kleti se bo izvedela z trendovskim naravnim rezanim kamnom v 

sivih ali rjavih barvnih odtenkih. 

123. člen 

Posebni PIP za posamezne EUP na območju urbanističnega načrta Novo mesto 

Oznaka EUP: NM/23-a. Obravnavan poseg se bo izvajal na parceli parc. št. 867/14, k.o. 

Gotna vas. Za obravnavano parcelo je se sicer po Posebni PIP za posamezne EUP na 

območju urbanističnega načrta Novo mesto z oznako NM723-a navedeno da se nahaja v 

območju registriranega arheološkega najdišča vendar pa je iz planskih dokumentov OPN-ja 

za Mestno občino Novo mesto razvidno da ne posega v območje varovanja naravne in 

kulturne dediščine zato smatramo, da za obravnavani poseg ni potrebno pridobivati 

soglasja pristojnih inštitucij. 

6.1 Merila in pogoji za gradnjo infrastrukturnih objektov in obveznost priključevanja na 

objekte in omrežja javne infrastrukture: 

Komunalna infrastruktura: 

VODOVOD: Objekt bo priključen na vodovodno omrežje, ki bo izvedeno preko vodomernega 

jaška na investitorjevi parceli parc. št. 867/14 k.o. Gotna vas. Na omenjeni parceli 

se izvede priključek na javno vodovodno omrežje in sicer PE 32, ki pa se navezuje na 

javni vodovod LN 100 na parceli parc. št. 856/16 k.o. Gotna vas. Hidrostatični tlak 



na mestu odjema bo znašal od 2,5 do 3,0 bar-a. Med lastniki parcele 856/16 k.o. 


KANALIZACIJA: Odvod fekalnih vod se uredi s priklopom na javno kanalizacijsko omrežje PVC-16 

preko investitorjeve parcele parc. št. 867/14 k.o. Gotna vas do revizijskega jaška št. 

4651, ki je lociran na parceli parc. št. 856/16 k.o. Gotna vas. Med lastniki parcele 

856/16 k.o. Gotna vas so že podpisane in vknjižene služnostne pogodbe. 

Meteorne vode s strešin se preko sistema vertikalnih in horizontalnih žlebov spelje v 

peskolove in nato delno v PVC kapnico delno pa preko revizijskih jaškov v 


Meteorne vode z utrjenih površin se preko lovilca olj in bencina spelje v 


Pred izvozom na javno prometno površino se bo izvedla kanalska rešetka, ki bo 

preprečevala izliv meteornih vod na javne utrjene površine. 

ODPADKI: 

Zbirajo se na obstoječ način po navodilih upravljavca, v tipskih posodah in se redno 

odvažajo na komunalno deponijo. Gradbeni odpadki ob graditve se odvažajo na 

deponijo gradbenih odpadkov. 

V projektni dokumentaciji so upoštevani vsi pogoji ki jih je navedel pristojni soglasodajalec v 

tem primeru KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o. 

Prometna infrastruktura: 

Dostop do obravnavane parcele poteka preko lokalne ceste parcela parc. št. 1214 k.o. Gotna vas, 

odsek 799192 nato po parceli parc. št. 1213, k.o. Gotna vas (javno dobro) in po parceli 867/16 k.o. 

Gotna vas kateri ima v zemljiško knjigo vpisanih več lastništev (vključno z investitorjem). Služnosti 

so bile že urejene pred pričetkom postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za obravnavani 

objekt. 

Dovoz in funkcionalna prometna površina se po izgradnji obravnavanega objekta uredi skladno z 

projektno dokumentacijo v primeru poškodb priključka pa ga je potrebno obnoviti v prvotno stanje. 

V okviru funkcionalnih prometnih površin je zagotovljen prostor za parkiranje in obračanje vozil, 

tako da se prepreči vzvratno vključevanje na dostopno pot. 

Vhod v objekt je možen neposredno z kote manipulativnih površin in kote pritličja po zunanjih in 

notranjih stopnicah. Manipulativno dvorišče je organizirano ob SZ fasadi objekta, pred glavnim 

vhodom v kletno etažo stanovanjske hiše. 

Pri izvedbi priključka na javno prometno površino in javne komunalne vode, ki potekajo v cestnem 

telesu je investitor dolžan upoštevati vse spodaj navedene pogoje, ki jih je izdal upravljalec javne 

prometne površine (v tem primeru Mestna občina Novo mesto) 

V projektni dokumentaciji so upoštevani vsi pogoji ki jih je navedel pristojni soglasodajalec v 

tem primeru MESTNA OBČINA NOVO MESTO. 

Energetska infrastruktura: 

ELEKTRIKA: Objekt se priključi na transformatorsko postajo TP REGRČA VAS 1972. v fazi izvedbe 

dostopne poti, parc. št. 586/7, 856/16 k.o. Gotna vas, je bil puščena cev do 

investitorjeve parcele za napeljavo električnega kabla. Priključek na 

elektroenergetsko omrežje se bo izvedel na investitorjevi parceli 867/14 k.o. Gotna 

vas preko prostostoječe priključne omarice PMO-4. Med lastniki parcele 856/16 k.o. 


V projektni dokumentaciji so vpoštevani vsi pogoji ki jih je navedel pristojni soglasodajalec v 

tem primeru ELEKTRO LJUBLJANA, Distribucijska enota Novo mesto. 

0.8.1.4 TOLERANCE 

V veljavnih prostorskih aktih niso dovoljene tolerance razen že opisanih. 



0.8.2 LOKACIJSKI PODATKI (grafični prikaz v prilogi 0.8.2) 

LEGA ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO 

Zemljišče, kjer se bo vršila obravnavana gradnja, s parc. št. 867/14, k.o. Gotna vas, leži v kraju 

Regrča vas. Parcela se nahaja v katastrski občini Gotna vas v ureditveni enoti z oznako SSs – urbana 

prostostoječa stanovanjska pozidava. Teren pada od V proti Z. 

LEGA OBJEKTA NA ZEMLJIŠČU 

Nova stanovanjska hiša se bo nahajala na parceli parc. št. 867/14 k.o. Gotna vas. Objekt bo 

umeščen v prostor vzporedno z ostalimi objekti v okolici in z zadostnimi odmiki od parcelnih mej 

sosednjih parcel. 

ODMIKI OBJEKTA 












na SV strani; 

GRADBENA PARCELA 

GRADBENA PARCELA (GP) posega na zemljišča parc. št. 867/14 k.o. Gotna vas in znaša: 565,10 m2 

Od tega nova stanovanjska hiša 98,51 m2. 

Od tega tlakovane površine 19,63 m2. 

Od tega manipulativne površine 88,42 m2. 

Od tega zazelenjene in zasajene površine 358,54 m2. 

GRADBENA LINIJA 

Gradbena linija je določena. Stanovinjska hiša je umeščena v prostor vzporedno z obstoječimi 

objekti v okolici in pravokotno na dostopno pot parcela parc. št. 856/16 k.o. Gotna vas. 

ZNAČILNI PREREZI (PROFILI) IN OBLIKOVANJE OBJEKTA IN TERENA 

HORIZONTALNI GABERITI: 

KLET: 6,55 x 11,00 m + podaljšanje AB plošče nad parkiriščem pred kletjo v širini 

3,50 m in celotni dolžini kleti 11,00m + izzidek na SV strani 0,30 x 3,10 m, ki se nadaljuje v 

vseh etažah. 

PRITLIČJE: 10,00 x 7,40 m + centrični izzidek 0,30 x 3,10 na SV strani + izzidek 0,60 x 

3,10 m na JZ strani. Na JZ strani se bo nad delom kleti izvedla ravna zelena streha, ki bo v 

funkciji terase nad katero bo izvedena lesena pergola. 

MANSARDA: 10,00 x 7,40 m+ centrični izzidek 0,30 x 3,10 na SV strani + izzidek 0,60 x 


VERTIKALNI GABERITI: 



MANSARDA: etažna višina 2,80 m ( do spodnjega roba vmesne lege), kolenčni zid je 

višine 1,00 m. Svetla višina na ravnem delu stropa mansarde je 2,47 m. Stojna višina v 

poševnini je za povprečno visokega človeka možna že 0,80 m od roba kolenčnega zidu. 



ABSOLUTNE IN RELATIVNE VIŠINSKE KOTE: 

KOTA KLETI: ±0,00m (210,80 m n.v) 

KOTA PRITLIČJA: +3,00m (213,80 m n.v) 

KOTA MANSARDE: +2,80m (216,60 m n.v) 

KONSTRUKCIJA: 

klasična, protipotresna gradnja z leseno strešno konstrukcijo dimenzionirana za 8. potresno 

cono. 

STREHA: 

je načrtovana kot simetrična dvokapnica z naklonom strešin 40°, krita z betonskim 

zareznikom čokoladno rjave barve. Smer slemena je JV-SZ; s centralno štirikotno frčado na 

vsaki strešini. Streha frčad je ravna nepohodna obrnjena, minimalnega naklona 3°z zaščito 

hidroizolacije z gramoznim nasutjem. Pokriti del nad garažo in del strehe vkopane garaže je 

izveden kot ravna zelena streha z polintenzivno zazelenitvijo, 

ZAKOLIČBENE TOČKE: 

v grafiki so podane koordinate zakoličbenih točk objekta. 

ZUNANJA UREDITEV 


asfaltirajo. 















erozijo. 

Pri uporabi tega objekta, bodo nastajali odpadki, ki bodo imeli komunalni značaj. Te odpadke bo 

investitor zbiral v tipskem kovinskem zabojniku V = 70 litrov. 

Za zavarovanje gradbišča se med izvajanjem del okoli gradbišča postavi varnostna ograja višine do 

2.00 m. Dostop na gradbišče se zagotovi preko obstoječega dovoza z regionalne ceste na vzhodni 

strani parcele. 



Če bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnikov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške po 

pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje 



0.8.3 OPIS OBMOČJA ZA DOLOČITEV STRANK 

(grafični prikaz v prilogi 0.8.4) 

Zemljišča, kjer se bo vršila gradnja, s parc. št. 867/14, k.o. Gotna vas, je v planskih dokumentih 

opredeljeno kot stavbno zemljišče v ureditveni enoti SSs – urbana prostostoječa stanovanjska 

pozidava. Dostop do obravnavane parcele poteka preko lokalne ceste parcela parc. št. 1214 k.o. 

Gotna vas, odsek 799192 nato po parceli parc. št. 1213, k.o. Gotna vas (javno dobro) in po parceli 

867/16 k.o. Gotna vas kateri ima v zemljiško knjigo vpisanih več lastništev (vključno z 

investitorjem). Služnosti so bile že urejene pred pričetkom postopka pridobitve gradbenega 

dovoljenja za obravnavani objekt. 

Območje za določitev strank je izračunano in prikazano v skladu z Uredbo o območju za določitev 

strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Ur. list RS, št. 37/08). 

0.8.3.1 IZRAČUN OBMOČJA ZA DOLOČITEV STRANK 

Poseg v prostor je nova gradnja stanovanjske hiše v kraju Regrča vas na parceli parc. št. 867/14 k.o. 

Gotna vas. 

Bruto prostornina objekta po SIST ISO 9836 znaša: 572,94 m 3 

1 3 3 

 

2 

1 

BRUTO _ PROSTORNINE _ STAVBE 572,94m3 

4, 15m 

2 

Funkcionalna prometna površina (manipulativne površine) znaša 88,42 m 2 . 

 

2 

1 

FUNKCIONALNIH 

_ PROMETNIH _ POVRŠIN 88,42m2 

4, 70m 

2 

1 2 2 

Tlakovane površine okrog objekta (manipulativne površine) znaša 19,63 m 2 . 

 

2 

1 

FUNKCIONALNIH 

_ PROMETNIH _ POVRŠIN 19,63m2 

2, 21m 

2 

1 2 2 

Globina PVC kapnice za zbiranje padavinjskih vod znaša 2,00 m. 

2 

GLOBINE _ OBJEKTA 2 2,00M 

4, 00m 

Območje za določitev strank je pas v širini 4,20 m od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih 

nadzemnih in podzemnih delov obravnavane stanovanjske hiše, pas 4,70 m okoli funkcionalnih 

prometnih površin, pas 2,30 m okoli tlakovanih površin okoli objekta in pas 4,00 m od vkopanih 

gradbenoinženirskih objektov komunalne infrastrukture – PVC kapnica. Območje okoli opornega zidu 

zunanjih stopnic je manjše in zato zaobseženo znotraj območij naštetih objektov. 

Območje za določitev strank obsega parc. št. 867/13, 867/14 (v lasti investitorja), 

856/16 (dostopna pot), 856/7 (dostopna pot) vse k.o. Gotna vas. 

0.8.4 PROMETNA UREDITEV (grafični prikaz v prilogi 0.8.4) 

Dostop do obravnavane parcele poteka preko lokalne ceste parcela parc. št. 1214 k.o. Gotna vas, 

odsek 799192 nato po parceli parc. št. 1213, k.o. Gotna vas (javno dobro) in po parceli 867/16 k.o. 

Gotna vas kateri ima v zemljiško knjigo vpisanih več lastništev (vključno z investitorjem). Služnosti 



so bile že urejene pred pričetkom postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za obravnavani 

objekt. 

Dovoz in funkcionalna prometna površina se po izgradnji obravnavanega objekta uredi skladno z 

projektno dokumentacijo v primeru poškodb priključka pa ga je potrebno obnoviti v prvotno stanje. 

V okviru funkcionalnih prometnih površin je zagotovljen prostor za parkiranje in obračanje vozil, 

tako da se prepreči vzvratno vključevanje na dostopno pot. 

Vhod v objekt je možen neposredno z kote manipulativnih površin in kote pritličja po zunanjih in 

notranjih stopnicah. Manipulativno dvorišče je organizirano ob SZ fasadi objekta, pred glavnim 

vhodom v kletno etažo stanovanjske hiše. 

Pri izvedbi priključka na javno prometno površino in javne komunalne vode, ki potekajo v cestnem 

telesu je investitor dolžan upoštevati vse spodaj navedene pogoje, ki jih je izdal upravljalec javne 

prometne površine (v tem primeru Mestna občina Novo mesto) 

0.8.5 ZBIRNIK PREDVIDENIH PRIKLJUČKOV NA GOSPODARSKO 

JAVNO INFRASTRUKTURO (grafični prikaz v prilogi 0.8.5) 

VODOVOD: 

Objekt bo priključen na vodovodno omrežje, ki bo izvedeno preko vodomernega 

jaška na investitorjevi parceli parc. št. 867/14 k.o. Gotna vas. Na omenjeni parceli 

se izvede priključek na javno vodovodno omrežje in sicer PE 32, ki pa se navezuje na 

javni vodovod LN 100 na parceli parc. št. 856/16 k.o. Gotna vas. Hidrostatični tlak 

na mestu odjema bo znašal od 2,5 do 3,0 bar-a. Med lastniki parcele 856/16 k.o. 


ELEKTRIKA: 

Objekt se priključi na transformatorsko postajo TP REGRČA VAS 1972. v fazi izvedbe 

dostopne poti, parc. št. 586/7, 856/16 k.o. Gotna vas, je bil puščena cev do 

investitorjeve parcele za napeljavo električnega kabla. Priključek na 

elektroenergetsko omrežje se bo izvedel na investitorjevi parceli 867/14 k.o. Gotna 

vas preko prostostoječe priključne omarice PMO-4. Med lastniki parcele 856/16 k.o. 


KANALIZACIJA: Odvod fekalnih vod se uredi s priklopom na javno kanalizacijsko omrežje PVC-16 

preko investitorjeve parcele parc. št. 867/14 k.o. Gotna vas do revizijskega jaška št. 

4651, ki je lociran na parceli parc. št. 856/16 k.o. Gotna vas. Med lastniki parcele 

856/16 k.o. Gotna vas so že podpisane in vknjižene služnostne pogodbe. 

Meteorne vode s strešin se preko sistema vertikalnih in horizontalnih žlebov spelje v 

peskolove in nato delno v PVC kapnico delno pa preko revizijskih jaškov v 


Meteorne vode z utrjenih površin se preko lovilca olj in bencina spelje v 


Pred izvozom na javno prometno površino se bo izvedla kanalska rešetka, ki bo 

preprečevala izliv meteornih vod na javne utrjene površine. 

ODPADKI: 

Zbirajo se na obstoječ način po navodilih upravljavca, v tipskih posodah in se redno 

odvažajo na komunalno deponijo. Gradbeni odpadki ob graditve se odvažajo na 

deponijo gradbenih odpadkov. 



0.8.6 OPIS VPLIVNEGA OBMOČJA 

0.8.6.1 OBSTOJEČE STANJE 

Zemljišče, kjer se bo vršila obravnavana gradnja, s parc. št. 867/14, k.o. Gotna vas, leži v kraju 

Regrča vas. Parcela se nahaja v katastrski občini Gotna vas v ureditveni enoti z oznako SSs – urbana 

prostostoječa stanovanjska pozidava. Teren pada od V proti Z. 

Obravnavana parcela je trenutno v naravnem stanju in na njej niso bili izvedeni še nobeni gradbeni 

posegi razen priključka na elektroenergetsko omrežje na skrajnem SZ delu. 

0.8.6.2 PRIČAKOVANI VPLIVI 

V času gradnje in izvajanja del so pričakovani vplivi: požar, prah, onesnaževanje tal z motornimi olji 

iz gradbene mehanizacije in od gradbenega materiala, udar električnega toka, padec, zdrs, trčenje, 

povečan hrup. Vplivi bodo prisotni na parc. št. 867/14 in pot 856/16, k.o. Gotna vas. 

V času uporabe oziroma obratovanja objekta so pričakovani vplivi: eventuelna porušitev objekta, 

vplivi na tla, požar in osenčenje. Vplivi bodo prisotni na parcelah št. 867/14, 856/16 (dostopna pot), 

867/13 k.o. Gotna vas. 

Skupno vplivno območje obsega parc. št. 867/14, 856/16 (dostopna pot), 867/13 k.o. Gotna vas. 

0.8.6.3 OPISI PRIČAKOVANIH VPLIVOV TER UKREPI ZA PREPREČITEV 

OZIROMA ZMANJŠANJE VPLIVOV 

PRIČAKOVANI VPLIVI OBJEKTA NA OKOLICO V ZVEZI Z MAHANSKO ODPORNOSTJO IN 

STABILNOSTJO 

PORUŠITEV: 

- pri eventualni porušitvi objekta v primeru nepravilne izvedbe ali potresa bo domet ruševin 

segal na parc. št. 867/14 (v lasti investitorja) k.o. Gotna vas. 

- v času obratovanja objekta: pri eventualni porušitvi objekta bo domet ruševin segal na isto 

parcelo kot v času gradnje. 

- ukrepi: za primer potresa je potrebno objekt dimenzionirati na 8. potresno cono. 

PRIČAKOVANI VPLIVI OBJEKTA NA OKOLICO V ZVEZI Z VARNOSTJO PRED POŽAROM 

POŽAR: 

- v času gradnje objekta: eventuelni požar v času gradnje bo imel vpliv na parceli parc. št. 

867/14 (v lasti investitorja) k.o. Gotna vas. 

- V času obratovanja: eventuelni požar bo imel vpliv na isto parcelo kot v času gradnje 

objekta. 

- ukrepi: v primeru požara zunanja ureditev omogoča dostop za intervencijska vozila in 

evakuacijo z vseh strani. 

PRIČAKOVANI VPLIVI OBJEKTA NA OKOLICO V ZVEZI S HIGIENSKO IN ZDRAVSTVENO 

ZAŠČITO 

TLA: 

- v času gradnje objekta: v času gradnje objekta obstaja nevarnost razlitja motornega olja iz 

gradbene mehanizacije na parceli št. 867/14 (v lasti investitorja), 856/16 (dostopna pot) k.o. 

Gotna vas. 

- v času obratovanja objekta: objekt bo imel vplive v tla v primeru morebitnega razlitja 

motornega olja in sicer na istih parcelah, kot v času gradnje. 

- ukrepi: kontrola gradbene mehanizacije, v času obratovanja objekta se meteorne vode z 

utrjenih površin odpelje v lovilec olj in bencina 

ZRAK: 

- v času gradnje objekta: pričakuje se povečana emisija prahu, vendar v mejah veljavnih 

normativov. 



- v času obratovanja objekta: v prostorih znotraj objekta ni predvidenih dejavnosti, ki bi 

onesnaževale zrak (plini, prah, sevanje, dim...). 

- ukrepi: postavitev zaščitne ograje gradbišča in vlaženje prašnih delcev. 

ODPADKI: 

- v času gradnje objekta: gradbeni odpadki od gradnje objekta se odvažajo na deponijo 

gradbenih odpadkov. 

- v času obratovanja objekta: odpadki se zbirajo na obstoječ način 

- ukrepi: postavitev posod za odpadke in skrb za redni odvoz komunalnih in gradbenih 

odpadkov. 

OSENČENJE: 

- v Sloveniji se uporablja normativ najmanjše dopustne insolacije bivalnih prostorov in sicer: 1 

ura ob zimskem solsticiju, 3 ure ob ekvinocijih in 5 ur ob poletnem solsticiju (Andrej 

Pogačnik: Urbanistično planiranje, Univerza v Ljubljani, FGG, Ljubljana 1999). 

- v času gradnje objekta: v času gradnje objekta bodo sence nekoliko manjše na istih parcelah 

kot v času obratovanja objekta. 

- v času obratovanja objekta: STANOVANJSKI OBJEKT bo metal sence na parcele 

št. 867/13, 3631/70 (v lasti investitorja),obe k.o. Gotna vas. 

. Sence, ki bodo v času zime padale na stavbno zemljišče ne bodo imele vpliva, ker v tem času 

vegetacija miruje. Sence, ki bodo v času pomladi, poletja in jeseni padale na stavbne 

površine bodo imele manjši vpliv na rast vegetacije. 

- ukrepi: projektirana je čim nižja višina nove stanovanjske hiše. 

PRIČAKOVANI VPLIVI OBJEKTA NA OKOLICO V ZVEZI Z VARNOSTJO PRI UPORABI 

Pri uporabi stanovanjskega objekta ni pričakovati vplivov na sosednje objekte, ki so v okolici in 

niso v lasti investitorja. 

PRIČAKOVANI VPLIVI OBJEKTA NA OKOLICO V ZVEZI Z ZAŠČITO PRED HRUPOM 

- v času gradnje objekta: v času gradnje bo nekoliko povečan hrup vendar še vedno v mejah 

dovoljenega. 

- v času obratovanja objekta: objekt se nahaja v območju stanovanjskih površin, kjer so, glede 

na Uredbo o mejnih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 105/05), dovoljene mejne dnevne 

vrednosti hrupa 55 dBA in nočne 45 dBA. Objekt ne bo povzročal nikakršnih dodatnih 

obremenitev s hrupom. 

PRIČAKOVANI VPLIVI OBJEKTA NA OKOLICO V ZVEZI Z ENERGIJO IN OHRANJANJEM 

TOPLOTE 

Stanovanjska stavba ne bo imela vplivov na okolico v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote 

nepremičnin v okolici. 



0.8.7 OBMOČJE GRADBIŠČA Z ELEMENTI ZA UREDITEV 

(grafični prikaz v prilogi 0.8.5) 

Gradbišče se označi in uredi v skladu s Pravilnikom o načinu označitve in organizaciji ureditve 

gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij 

na gradbišču, (Ur. list. št. 66/04). Gradbišče mora biti ustrezno ograjeno oz. zavarovano. Investitor 

mora gradbišče označiti z gradbiščno tablo pred začetkom del. Gradbiščna tabla mora biti 

postavljena na vidnem mestu, ob vhodu na gradbišče. Obliko in vsebino gradbiščne table določa 3. 

člen Pravilnika o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja 

dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču, (Ur. list. št. 66/04). 

POMOŽNI GRADBENI OBJEKTI: 

- Pomožni prostori kot so garderobe in sanitarije za delavce, pisarna za vodjo gradbišča ter 

jedilnica za zaposlene, se zagotovijo v začasnem objektu na parceli, kakor tudi prostor za 

shranjevanje orodja. 

DEPONIJE MATERIALA: 

- Deponije materiala, kot je pesek, opeka, les, armatura, ostrešje, opaži in drugi material se 

predvidijo na parceli, beton se že pripravljen za vgradno dostavlja z za to specializiranimi 

vozili. 

- Material, ki potrebuje suhi prostor za skladiščenje se na gradbišče dovaža neposredno pred 

vgradnjo. 

PROMET: 

- Dostop do obravnavane parcele poteka preko lokalne ceste parcela parc. št. 1214 k.o. Gotna 

vas, odsek 799192 nato po parceli parc. št. 1213, k.o. Gotna vas (javno dobro) in po parceli 

867/16 k.o. Gotna vas kateri ima v zemljiško knjigo vpisanih več lastništev (vključno z 

investitorjem). Služnosti so bile že urejene pred pričetkom postopka pridobitve gradbenega 

dovoljenja za obravnavani objekt. 

- širina vhoda oz. uvoza na gradbišče bo 3,00 m 

- če v času gradnje pride do onesnaženja javne poti, jo je potrebno očistiti, 

KOMUNALNO-ENERGETSKI PRIKLJUČKI: 

- vodovod: na gradbišču se postavi začasna cisterna za vodo, 

- elektrika: koristi se začasni elektroenergetski priključek, ki pa ga po končani gradnji 

nadomesti stalni priključek. 

ZAVAROVANJE GRADBIŠČA: 

- gradbišče bo do končane gradnje zavarovano z PVC mrežno ali kovinsko ograjo viš. 2 m. Na 

vhod se namesti tabla z osnovnimi podatki (izvajalec, naročnik in koordinator za varnost in 

zdravje pri delu, objekt, glavni projektant, glavni statik in nadzorni organ), 

- pri vhodu na gradbišče bodo nameščeni tudi opozorilni napisi: 

opozorilna tabla z vsebino: »VSTOP NEZAPOSLENIM PREPOVEDAN«, »OBVEZNO NOŠENJE 

VARNOSTNIH ČELAD NA MESTIH KI SO ZA TO TUDI USTREZNO OZNAČENA « 

Gradbišče mora izvajalec urediti po načrtu sheme gradbišča, kjer so določena mesta za 

deponijo materiala, postavitev dvigala, manipulacijske površine, pisarniški kontejnerji i.d. 

VARNOSTNI UKREPI NA GRADBIŠČU ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU: 

- Izdelava varnostnega načrta za gradbišče 

- Imenovanje koordinatorja na gradbišču v fazi priprave in v fazi izvedbe 

- Podpis dogovora o skupnem izvajanju del za zagotavljanje varnega dela na skupnem 

delovišču s soizvajalci oziroma podizvajalci 

- Ograditev in zavarovanje gradbiščnega območja 

- Omejitev vstopa na gradbišče - brez dovoljenja koordinatorja vstop ni dovoljen 

- Ureditev in oprema delovišča z varnostnimi opozorili, znaki, izvedba ustreznih označitev na 

gradbišču za nošenje varnostne čelade, prepoved vstopa na gradbišče itd. 

- Ureditev transportnih poti na gradbišču 

- Nabava ustrezne opreme za nudenje prve pomoči - omarica 



- Namestitev ustreznega števila gasilnikov na gradbišču 

- Opravljanje ustreznih pregledov delovne opreme pred začetkom del in ustrezna 

namestitev in zagotovitev varovalne opreme 

- Opravljanje meritev gradbiščne električne in strelovodne napeljave ter instalacij 

- Namestitev ali ureditev ustreznih pomožnih prostorov, ki so nujno potrebni (garderobe, WC, 

skladišče, pisarna) 

- Odvoz komunalnih in drugih odpadkov iz gradbišča (tedensko) 

- Ustrezna odstranitev nevarnih in ostalih odpadkov, ki nastanejo pri gradnji (po pooblaščeni 

organizaciji) 

- Zagotovitev skupnega varovalnega ukrepa za zagotavljanje zaščite pred padci z višine - 

namestitev cevnega fasadnega odra 

- Stroški fizičnega varovanja gradbišča in stroški požarne straže 

0.8.8 Varstvo pri delu 

Pri izgradnji objekta mora investitor izvajalcu zagotoviti vse ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje 

varnosti in zdravja pri delu v času izgradnje objekta. 

Zagotoviti pa mora tudi VARNOSTNI NAČRT in določiti KOORDINATORJA VPD. 



PRILOGE 

0.8.1 – KOPIJA KATASTERSKEGA NAČRTA; M 1:1000 

0.8.2 – GRADBENA PARCELA Z ZAKOLIČBO OBJEKTA M 1:250 

0.8.3 – ZAZIDALNA SITUACIJA Z VRISANIMI KOMUNALNIMI VODI M 1:250 

0.8.4 – OBMOČJE ZA DOLOČITEV STRANK; M 1:250 

0.8.5 – PREDLOG UREDITVE GRADBIŠČA. M 1:250 



IZKAZI 0.10 

0.10.1 – IZKAZ POŽARNE VARNOSTI 

0.10.2 – IZKAZ ENERGIJSKIH KARAKTERISTIK PREZRAČEVANJA STAVBE 

0.10.3 – IZKAZ TOPLOTNIH KARAKTERISTIK STAVBE 



IZKAZ POŽARNE VARNOSTI 0.10.1 



IZKAZ ENERGIJSKIH KARAKTERISTIK PREZRAČEVANJA 

STAVBE 0.10.2 



IZKAZ TOPLOTNIH KAREKTERISTIK STAVBE 0.10.3 



KOPIJE PRIDOBLJENIH SOGLASIJ TER SOGLASIJ ZA 

PRIKLJUČITEV 0.11 


IZKAZ POŽARNE VARNOSTI STAVBE 

Priloga 3 

Podatki o stavbi 

Naziv stavbe: NOVA GRADNJA STANOVANJSKE HIŠE 

Lokacija stavbe: parc. št. 867/14, k.o. GOTNA VAS 

Investitor: Leon PELC, Pot v gaj 20, 8000 Novo mesto 

Odgovorni vodja projektaBoštjan Hočevar, univ. dipl. inž. arh., ZAPS 1331 

Odgovorni projektant požarne varnosti: Boštjan Hočevar, univ. dipl. inž. arh., ZAPS 1331 

Datum izdelave projektne dokumentacije: september 2011 

Požarno varstveni ukrepi 

Širjenje požara na sosednje 

objekte 

Odmik od meje parcele: Min. 4,00m 

Načrtovani 

ukrepi 

(PGD) 

Ukrep 

Izvedeni ukrepi (PID) 

Datum in 

podpis 6 

Opombe 

Požarne lastnosti fasadnih 

oblog: 

Klasifikacija dopustnih obložnih 

materialov A, E 15 

Nosilnost konstrukcije ter 

širjenje ognja po stavbi 

Požarna odpornost nosilne 

konstrukcije: 

Razdelitev stavbe v požarne 

sektorje: 

Požarna odpornost na mejah 

požarnih sektorjev: 

Električno napajanje sistemov 

in naprav za požarno varnost v 

stavbi (čas zagotavljanja 

napajanja, izvedba, požarna 

odpornost kablov in kinet): 

Požarna odpornost prehodov 

električnih instalacij na mejah 

požarnih sektorjev: 

Glavno električno stikalo: 

AB konstrukcija REI30 

Lesena konstrukcija premazana 

z ognjeodpornim premazom 

Stavba ima en požarni sektor 

REI 90 

Instalacije v zaščitni cevi 

/ 

Na glavni električni omarici 

izklop objekta 

_________________________ 

6 

S podpisom odgovorni projektant potrjuje, da so bili izvedeni vsi načrtovani ukrepi.

Širjenje dima po stavbi in 

prezračevanje 

Naprave za odvod dima in 

toplote z naravnim 

prezračevanjem: 

Razdelitev stavbe v dimne 

sektorje: 

Naprave za odvod dima in 

toplote z mehanskim 

prezračevanjem: 

Naprave za kontrolo dima v 

požarnih stopniščih: 

Požarne lopute v 

prezračevalnih kanalih: 

Izklop sistema prezračevanja 

in klimatizacije ob požaru: 

Odvod dima je naraven skozi 

okna in vrata z ročnim odpiranjem, 

dovod zraka skozi okna in vrata 

/ 

V kleti je v prostorih brez odprtin 

predvideno prisilni odvod in dovod 

zraka 

/ 

/ 

/ 

Evakuacijske poti 

Največje število uporabnikov: 5 

Število izhodov iz stavbe: 

Število požarnih stopnišč: / 

Požarna odpornost požarnih 

stopnišč: 

3 izhodi iz kleti 

3 izhodi iz pritličja 

Požarne lastnosti obložnih Negorljivi 

materialov: 

Varnostna razsvetljava: / 

/ 

Oznake na evakuacijskih 

poteh: 

/ 

Sistemi za javljanje in 

alarmiranje 

Naprave za javljanje požara: / 

Naprave za alarmiranje 

uporabnikov: 

Krmiljenje sistemov in naprav 

za požarno varnost v stavbi: 

Prenos signala do gasilcev ali 

druge ustrezne institucije: 

/ 

/ 

S pomočjo stacionarnega in 

mobilnega telefona

Naprave za gašenje in 

dostopne poti 

Oskrba z vodo: 

Dvižni vodi za gašenje s 

priključki DN 75 ali 100: 

Zunanja hidrantna mreža – 

skupni cevovodi, krožna 

mreža: 

Število zunanjih hidrantov v 

oddaljenosti do 80 m od 

objekta (nadtalni ali podtalni): 

Naprave za gašenje z vodo, 

peno, plini in praškom: 

Število dostopov do stavbe za 

gašenje in reševanje z 

gasilskimi vozili: 

Število strani stavbe, do 

katerih je mogoč dostop 

gasilskih vozil: 

Vodovod, kapnica 

/ 

Obstoječe hidrantno omrežje v naselju 

Gasilni aparat S-6 

En dostop 

Štiri strani 

(ustrezno izpusti oziroma dopolni)


NASLOVNA STRAN NAČRTA ARHITEKTURE 1.1 

investitor: 

objekt: 

1– NAČRT ARHITEKTURE 


za gradnjo: 

projektant: 


Leon PELC 

Pot v gaj 20, 





NOVA GRADNJA 





_____________________ 



ZAPS 1331 

_____________________ 

številka načrta, kraj in datum izdelave načrta: 

58-15-11; Novo mesto, september 2011 



ZAPS 1331 

_____________________ 

1__Davorin_KOVACIC_2PELC – ARHITEKTURA št. proj.: 58-15-11 Stran 1 od 16


KAZALO VSEBINE NAČRTA št. 58-15-11 1.2 

1.1 Naslovna stran 

1.2 Kazalo vsebine načrta 

1.3 Izjava odgovornega projektanta načrta 

1.4 Tehnično poročilo 

1.4.1 Tehnično poročilo 

1.4.2 Izračun površin in prostornin objekta 

1.4.3 Sestave tlakov in konstrukcija 

1.5 Risbe 

1.5.1 Arhitektura: 

list št. 1.1 : TLORIS TEMELJEV IN KANALIZACIJE 1 : 100 

list št. 1.2 : TLORIS KLETI 1 : 100 

list št. 1.3 : TLORIS PRITLIČJA 1 : 100 

list št. 1.4 : TLORIS MANSARDE 1 : 100 

list št. 1.5 : TLORIS OSTREŠJA 1 : 100 

list št. 1.6 : TLORIS STREHE 1 : 100 

list št. 1.7 : PREREZ A-A 1 : 100 

list št. 1.8 : PREREZ B-B 1 : 100 

list št. 1.9 : PREREZ C-C 1 : 100 

list št. 1.10 : FASADE SV in JZ 1 : 100 

list št. 1.11 : FASADA JV in SZ 1 : 100 

1.5.2 Detajli: 

Detajl peskolova ø40cm 1:10 

Revizijski jašek ø600 1:20 

Detajl ponikovalnice ø100cm 1:20 

Detajl polaganja PVC cevi 1:10 



IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NAČRTA V 

PROJEKTU ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA 

DOVOLJENJA 1.3 

Odgovorni projektant načrta ARHITEKTURA št.58-15-11 

Boštjan HOČEVAR, univ. dipl. inž. arh. 

IZJAVLJAM, 

1. da je načrt ARHITEKTURA skladen s prostorskim aktom, 

2. da je načrt skladen z gradbenimi predpisi, 

3. da je načrt skladen s projektnimi pogoji oziroma soglasji za priključitev, 

4. da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je 

načrt izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva, 

5. da so v načrtu upoštevane zahteve elaboratov. 

Št. načrta: 

Boštjan HOČEVAR, univ. dipl. inž. arh., 

58-15-11 ZAPS 1331 

Novo mesto, september 2011 



TEHNIČNO POROČILO 1.4 

1.4.1 tehnično poročilo 

1.4.1.1 OBRAZLOŽITEV NAMERAVANEGA POSEGA 

Območje, kjer je predviden poseg v prostor urejaja Odlok o Občinskem prostorskem načrtu 

Mestne občine Novo mesto – OPN mestne občine Novo mesto, Ur. List RS, 101/2009 z dne 

10.12.2009. 

Zemljišči s parc. št. 867/14, k.o. Gotna vas stojita na območju, ki je z Odlokom o 

Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto opredeljeno kot območje 

stavbnih zemljišč z namensko rabo prostora (NRP): SSs – urbana prostostoječa stanovanjska 

pozidava in z oznako EUP: NM/23-a. 

Obravnavana gradnja je skladna z splošnim in podrobnejšim PIP, ki so določena za 

obranavani poseg. 

1.4.1.2 SPLOŠNO 

Investitor Davorin KOVAČIČ je lastnik parcel s št. 867/14, k.o. Gotna vas. Investitor želi na 

omenjeni parceli zgraditi novo stanovanjsko hišo za potrebe bivanja z vso zunanjo 

ureditvijo in pripadajočo infrastrukturo. Vsi priključki se nahajajo na parceli oz. ob 

parceli. 

Investitorju smo izdelali projektno dokumentacijo za gradnjo nove stanovanjske hiše na 

parceli parc. št. 867/14, k.o. Gotna vas. 

Pri izdelavi projektne dokumentacije smo upoštevali : 

• določila veljavnega Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto 

– OPN mestne občine Novo mesto, Ur. List RS, 101/2009 z dne 10.12.2009, 

• projektne pogoje pristojnih organov, 

• in veljavne tehnične predpise. 



1.4.1.3 FUNKCIONALNA ZASNOVA 

Nova stanovanjska hiša bo postavljena na parceli s št. 867/14, k.o. Gotna vas. 

Omenjena parcela se nahaja na koncu novejše stanovanjske soseske v kraju Regrča vas, je 

pravokotne oblike in nagnjana proti Zahodu. Dostop do obravnavane parcele poteka preko 

lokalne ceste parcela parc. št. 1214 k.o. Gotna vas, odsek 799192 nato po parceli parc. št. 

1213, k.o. Gotna vas (javno dobro) in po parceli 867/16 k.o. Gotna vas kateri ima v 

zemljiško knjigo vpisanih več lastništev (vključno z investitorjem). Služnosti so bile že 

urejene pred pričetkom postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt. 

Točke zakoličbe so navedene v situaciji. 

Nova stanovanjska hiša je zasnovana kot prostostoječ objekt, izveden bo kot klasična, 

protipotresna gradnja z leseno strešno konstrukcijo. Zaradi neugodnega terena je 

predvidena tudi delno vkopana klet, ki pa ni izvedena pod celotnim objektom ampak samo 

delno, kar pomeni da bo objekt delno podkleten. 

Objekt bo horizontalnih dimenzij: 

KLET: 6,55 x 11,00 m + podaljšanje AB plošče nad parkiriščem pred kletjo v 

širini 3,50 m in celotni dolžini kleti 11,00m + izzidek na SV strani 0,30 x 3,10 m, ki 

se nadaljuje v vseh etažah. 

PRITLIČJE: 10,00 x 7,40 m + centrični izzidek 0,30 x 3,10 na SV strani + izzidek 

0,60 x 3,10 m na JZ strani. Na JZ strani se bo nad delom kleti izvedla ravna zelena 

streha, ki bo v funkciji terase nad katero bo izvedena lesena pergola. 

MANSARDA: 10,00 x 7,40 m+ centrični izzidek 0,30 x 3,10 na SV strani + izzidek 

0,60 x 3,10 m na JZ strani. 

Objekt bo vertikalnih dimenzij: 



MANSARDA: etažna višina 2,80 m ( do spodnjega roba vmesne lege), kolenčni zid 

je višine 1,00 m. Svetla višina na ravnem delu stropa mansarde je 2,47 m. Stojna 

višina v poševnini je za povvprečno visokega človeka možna že 0,80 m od roba 

kolenčnega zidu. 

Streha nad mansardo objekta bo izvedena kot klasična simetrična dvokapnica z naklonom 

strešin 40°. Krita bo z betonsko zarezno opeko, čokoladno rjave barve. Na vsaki strešini bo 

nad izzidkoma izvedena štirikotna fičara. Streha frčad je ravna nepohodna obrnjena, 

minimalnega naklona 3°z zaščito hidroizolacije z gramoznim nasutjem. 

Streha nad podaljšano AB ploščo v kletni etaži in streha nad delom kleti, ki ni nadzidan bo 

izvedena kot zelena streha 

Glavni vhod v objekt je predviden s SV strani v pritlični etaži, ostali vhodi so predvideni v 

kletni etaži na SZ strani. 

Za vertikalno komunikacijo so v objektu predvidene, AB, dvoramne, zavite stopnice, ki 

vodijo iz kleti do mansarde ter zunanje, AB, enoramne, zavite stopnice za dostop iz kletne 

etaže do pritličja. 

Predvideni prostori so razvidni iz programa prostorov pod točko 1.4.1.6. 

Novi objekt stanovanjske hiše se priključi na vse potrebne razpoložljive infrastrukturne 

vode. 

Pred novim objektom se uredi manipulativno dvorišče katero ima uvoz z parcele parc. št. 

867/16, k.o. Gotna vas kateri ima v zemljiško knjigo vpisanih več lastništev. Služnosti so 



bile že urejene pred pričetkom postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za obravnavani 

objekt. 

Minimalni odmik novega objekta od sosednjih parcel znaša (od kapi objekta) 4,00 m na SV 

strani, 5,10 m na JZ strani in 10,20 m na JV strani. Od dostopne poti je objekt umaknjen 

6,40 m. 

Grafični del umestitve v prostor je razviden iz vodilne mape. 

Fasada izzidkov se obdela z leseno oblogo iz skandinavskega macesna ostala fasada se 

izvede v gladkem ometu svetlih toplih barv (dvobarven). Ograja balkona francoskih oken 

se izvede iz inox okroglih profilov. 

Pri zunanji ureditvi se v večji meri ohranjajo obstoječe višine zemljišča, predvsem na 

robovih parcele. Zasadijo se avtohtone rastline in sadna drevesa. 

Velikost obravnavane parcele je obstoječa in s postavitvijo zagotavlja zadostne zunanje 

manipulativne površine za dostop, parkiranje in obračanje vozil ter možen intervencijski 

dostop. 

Objekt se priključi na javno vodovodno omrežje, ki poteka ob investitorjevi parceli. 

Razvidno iz grafičnega dela vodilne mape. 

Objekt bo priključen na javno kanalizacijsko omrežje, ki poteka ob investitorjevi parceli. 

Meteorne vode iz strehe se bodo speljale preko peskolovov v PVC kapnico in ponikovalnico, 

ravno tako se speljejo meteorne vode iz utrjenih površin. 

Objekt bo priključen na električno omrežje preko prostostoječe elektro omarice na 

investitorjevi parceli. Razvidno iz grafičnega dela vodilne mape. 

Komunalne odpadke iz predvidenega objekta bo investitor odlagal v za to določen lokalni 

zabojnik. 

Za zavarovanje gradbišča se med izvajanjem del okoli gradbišča postavi varnostna 

ograja višine do 2.00 m. Dostop na gradbišče se zagotovi preko obstoječega dovoza 

z regionalne ceste na zahodni strani parcele. 

1.4.1.4 KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI STAVBE : 

• Temelji novega objekta bodo armirano betonski dimenzij 50 x 80 cm, 50 x 50 cm 

(vkopan del) in 45 x 80 cm (nevkopan del) 

• Nosilne stene kleti bodo iz betonskih blokov deb. 29 cm in pritličja ter mansarde bodo 

iz opečnih modularnih blokov deb. 29 cm, notranje pa iz opečnih modularnih blokov 

deb. 25 cm. 

• Predelni nenosilni zidovi so pozidani z opečnim predelnikom deb. 12 in 15 cm (kot 

npr. Porolit) ali izvedene kot sendvich elementi z gips ploščami (kot npr. Knauf) 

• Nosilci in preklade bodo armiranobetonske izvedene na licu mesta. Zaradi 

preprečevanja linijskih topolotnih mostov se pri fazi betoniranja na zunanji strani 

preklad in nosilcev izvede dodatna toplotna izolacija kot slepi opaž v debelini od 3 do 5 

cm, 

• Medetažne plošče bodo armiranobetonske debeline so razvidne iz grafičnega dela 

projekta 



• Ostrešje je klasično, sestavljeno iz dveh kapnih in dveh vmesnih leg, povezanih s 

škarniki in škarjami. Naklon strešin je 40°krita z betonskim zareznikom čokoladno rjave 

barve, s centralno štirikotno frčado na vsaki strešini. Streha frčad je ravna 

nepohodna obrnjena, minimalnega naklona 3°z zaščito hidroizolacije z 

gramoznim nasutjem. Dimenzije lesa so določene v grafičnem delu projekta. Pokriti 

del nad garažo in del strehe vkopane garaže je izveden kot ravna zelena streha z 


• Dimniki: predviden je dimnik Schiedel UNI PLUS, dimezija tuljave 18 cm. 

Dimnik je dimenzij 36/36 cm. Na dimnik se priključuje centralna peč v kleti. 

V pritličje je predviden kamina na drva zanj je predviden dimnik Schiedel UNI PLUS, 

dimezija tuljave 16 cm. Dimnik je dimenzij 36/36 cm. 

• Stopnice: predvidene so notranje, armiranobetonske, dvoramne, zavite stopnice 

katere vodijo iz kleti do mansarde. 

• Alternativni viri energije: na JZ strešini so predvideni vakumski kolektorji za 

pridobivanje tople vode v kvadraturi 8,00 m 2 (cca. 4 kosi) in hranilnikom toplote 

volumna 350 l. Podrobneje so alternativni viri energije zajeti v strojnih inštalacijah. 

1.4.1.5 OBDELAVE 

Vse sestave sten stropov in fasad so razvidne v grafičnih prilogah. 

• Vse nosilne stene pritličju in mansardi so ometane z strojnim ometom deb. 10 mm ter 

opleskane s p.d. barvo. Stene v sanitarijah so do stropa obložene s keramičnimi 

ploščicami. 

• Strop v kleti, pritličju in delu mansarde je iz AB plošče, opleskan s p.d.barvo v svetlem 

tonu. 

• Fasada se v celoti toplotno izolira s kameno volno deb. 15 cm. Zaključni sloj fasade je 

na izzidkih izveden z leseno oblogo sibirskega macesna, ostala fasada pa se obdela z 

gradbenim lepilom in mrežica ter zaključnim fasadnim ometom. Fasadni cokel in stene 

vkopane kleti se hidroizolira in zaščiti z ekstrudiranim polistirenom deb. 10 cm. Finalni 

sloj cokla se obdela z naravnim lomljencem deb. 2,5 cm 

• Streha je načrtovana kot simetrična dvokapnica z naklonom strešin 40°, krita z 

betonskim zareznikom čokoladno rjave barve. Smer slemena je JV-SZ; s centralno 

štirikotno frčado na vsaki strešini. Streha frčad je ravna nepohodna obrnjena, 

minimalnega naklona 3°z zaščito hidroizolacije z gramoznim nasutjem. Pokriti 

del nad garažo in del strehe vkopane garaže je izveden kot ravna zelena streha z 


• Obrobe, žlebovi, odtoki in ostali kleparski izdelki so izvedeni iz pocinkane barvane 

pločevine deb. 0,6 mm. 

• Ograja balkona pri francoskih oknih se izvede iz inox pravokotnih, horizontalnih 

profilov. 



1.4.1.6 PROGRAM PROSTOROV 

a) Neto površina etaže : 

KLETNA ETAŽA 

OZNAKA PROSTOR TLAK POVRŠINA (m 2 ) 

1 GARAŽA 1 keramika 19,63 

2 GARAŽA 2 keramika 25,28 

3 KURILNICA keramika 7,36 

4 STOPNIŠČE keramika 6,50 

SKUPNA POVRŠINA 58,77 

PRITLIČNA ETAŽA 


7 VETROLOV keramika 4,06 

8 SANITARIJE keramika 4,46 

9 STOPNIŠČE keramika 6,30 

10 KUHINJA panelni parket 12,39 

11 JEDILNICA panelni parket 14,52 

12 DNEVNI PROSTOR panelni parket 21,42 


MANSARDA 


15 HODNIK S STOPNIŠČEM panelni parket 10,70 

16 OTROŠKA SOBA 1 panelni parket 10,34 

17 OTROŠKA SOBA 2 panelni parket 10,34 

18 KOPALNICA keramika 8,90 

19 SPALNI PROSTOR panelni parket 10,88 

20 GARDEROBA panelni parket 10,88 




ZUNANJE POVRŠINE 


5 ZUNANJE STOPNICE Naravni kamen 7,20 

6 

POKRIT PARKIRNI Tlakovanje/ 

PROSTOR 

asfalt 

35,13 

13 TERASA/PERGOLA 

Ravna zelena 

streha /teak 

20,66 

18 RAVNA ZELENA STREHA 

Polintenzivna 

zazelenitev 

35,20 


b) Skupna neto površina znaša : 183,96 m 2 

c) Bruto površina tlorisa znaša : 226,56 m 2 

d) Bruto volumen znaša : 572,94 m 3 

e) Neto volumen znaša : 424,46 m 3 

1.4.1.7 KANALIZACIJA 

a) Meteorne vode iz strehe se preko sistema horizontalnih in vertikalnih žlebov zlivajo v 

peskolove od koder se zbirajo v revizijske jaške in nato delno v PVC kapnico delno v 

ponikovalnico. Meteorne vode z utrjenih površin se preko talnih rešetk in preko lovilca olj 

in bencina spelje v revizijske jaške in nato v ponikovalnico. 

b) Fekalna kanalizacija: objekt bo preko revizijskih jaškov in PVC cevi priključen na javni 

kanalizacijski sistem. 

1.4.1.8 OŽJA ZUNANJA UREDITEV 

Pri zunanji ureditvi se v večji meri ohranjajo obstoječe višine zemljišča, predvsem na 

robovih parcele. 


asfaltirajo. 





Povozne asfaltirane površine naj se zaključijo z dvignjenim betonskim robnikom 15/25/100 

cm 










Vse ostale površine, ki niso predvidene za tlakovanje in asfaltiranje naj se zazelenijo in 

zasadijo z sadnim drevjem. Nasipi naj se uredijo z blagimi in zazelenjenimi brežinami ter 

zavaruje pred erozijo. 

Pri uporabi tega objekta, bodo nastajali odpadki, ki bodo imeli komunalni značaj. Te 

odpadke bo investitor zbiral v tipskem kovinskem zabojniku V = 70 litrov. 

Velikost obravnavane parcele je obstoječa in s postavitvijo zagotavlja zadostne zunanje 

manipulativne površine za dostop, parkiranje in obračanje vozil ter možen intervencijski 

dostop. 

Za zavarovanje gradbišča se med izvajanjem del okoli gradbišča postavi varnostna 

ograja višine do 2.00 m. Dostop na gradbišče se zagotovi preko obstoječega dovoza 

z regionalne ceste na vzhodni strani parcele. 



Če bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnikov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške 


1.4.1.9 INŠTALACIJE 

Po ZGO za enostanovanjske objekte v fazi PGD ni potrebno izdelati strojnih in 

elektroinštalacij zato le te niso sestavni del tega PGD. 

1.4.1.10 ZAŠČITA STAVBE PRED VLAGO 

(Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago Ur. l. RS št. 29/04) 

Način zaščite stavbe pred vlago je prikazan v grafičnem delu projekta, kjer izbrane 

tehnične rešitve izpolnjujejo zahteve tega pravilnika. 

Streha je načrtovana kot simetrična dvokapnica z naklonom strešin 40°, krita z betonskim 

zareznikom čokoladno rjave barve. Smer slemena je JV-SZ; s centralno štirikotno frčado 

na vsaki strešini. Streha frčad je ravna nepohodna obrnjena, minimalnega naklona 

3°z zaščito hidroizolacije z gramoznim nasutjem. Pokriti del nad garažo in del strehe 

vkopane garaže je izveden kot ravna zelena streha z polintenzivno zazelenitvijo, 

V sestavi poševne strehe je predvidena tudi sekundarna kritina z 

paroprepustno folijo, v sestavi ravne strehe pa je predvidena hidroizolacija iz varjenih 

bitumenjskih trakov z predhodnim hladnim bitumenskim premazom, 



Drsenje snega in ledu s strehe preprečujejo točkovni snegolovi in sicer 2kos/m2 strehe. 

Preboja strehe, ki je narejen z dimnikom, sta izveden z obrtniško izdelano dimniško 

obrobo iz pocinkane pločevine. 

Fasada se v celoti toplotno izolira s kameno volno deb. 15 cm. Zaključni sloj fasade je na 

izzidkih izveden z leseno oblogo sibirskega macesna, ostala fasada pa se obdela z 

gradbenim lepilom in mrežica ter finalno obdela z mineralnim vodoodbojnim slojem na 

silikatni ali akrilni osnovi deb. 2-3 mm. Fasada se izvede v gladkem ometu svetlih toplih 

barv (dvobarvna). Ograja balkona pri francoskih oknih se izvede iz inox horizontalnih 

pravokotnih profilov. 

Fasadni cokel je izveden z ekspandiranim polistirenom deb. 10cm + zaključni sloj iz 

naravnega lomljenca deb. 2,5 cm, ki sega minimalno 50 cm nad nivo okoljnega terena in 20 

cm, pod okoljni teren. Temeljni zid je dodatno izoliran z vertikalno hidroizolacijo V4, ki 

sega 20 cm nad vrh terena in 15 cm pod vrh temelja- glej grafični del. Preko temelja in 

podložnega betona je položen bitumenski trak V3. 

Okna in vhodna vrata bodo ustrezale razredu 4A (SIST EN 12208). 

Notranje površine objekta, ki so izpostavljene vodi in vlagi so finalno obdelane s 

atestiranimi keramičnimi ploščicami, stičenje fug mora biti izvedeno z vodonepropustno 

fugirno maso. 

Meteorne vode z dvorišča okoli objekta bodo preko utrjenih betonskih tlakovanih površin 

speljane stran od objekta v mulde in požiralnik in nato preko PVC cevi v ponikovalnico. 

Vsi horizontalni odtoki zunanje meteorne in fekalne kanalizacije bodo speljani preko PVC 

cevi na globini min. 80-90 cm (pod zmrzlinsko cono). 

Vodovodna inštalacija bo položena v pocinkanih in bakrenih ceveh ovita v izolacijski 

material in nato v betonski tlak ali zidano steno, kar preprečuje kondenzacijo in šumenje 

cevi. 

1.4.1.11 VPLIVI OBJEKTA NA OKOLJE 

Nameravan poseg v prostor: gradnja stanovanjske hiše 

Investitor želi na zgoraj omenjeni parceli zgraditi stanovanjsko hišo. Objekt bo namenjen 

izključno za stanovanjske namene in kljub svojemu volumnu ne bo povzročal večjih 

škodljivih emisij v okolje (neprepustna greznica). 

Za posamezne segmente so podane naslednje zahteve: 

Tla in vode : 

V območju urejanja nastajajo naslednje odpadne vode: 

- sanitarne fekalne vode, 

- meteorne vode s strehe in utrjenih površin. 

Odpadne vode je potrebno medsebojno ločiti. Sanitarno - fekalne odpadne vode iz kuhinje 

in sanitarij se speljejo v javni kanalizacijski sistem, brez izpusta v ponikovalnico. 

Meteorne vode iz strehe se preko sistema horizontalnih in vertikalnih žlebov zlivajo v 

peskolove od koder se zbirajo v revizijske jaške in nato delno v PVC kapnico ostalo pa v 

ponikovalnico. Meteorne vode z dvorišča se speljejo preko lovilca olj in bencina v 


Obremenjenosti okolja z izpusti v vode in tla se v času izgradnje ne predvideva, lahko se 

pojavijo le minimalne emisije snovi (odpadne vode, prašni delci). 



Zrak : 

V času obratovanja objekta ne pričakujemo onesnaženja nad zakonsko določenimi mejami. 

Objekt bo ogrevan na lesno biomaso, zato stopnja onesnaženosti zraka, ki jih določajo 

normativne vrednosti (Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi 

v zraku; Uradni list RS št. 73/94 in 52/02), ne bo povečana. V času gradnje bodo povečane 

emisije prahu in prašnih delcev, ki pa bodo v mejah normale. 

Odpadki : 

Pri obratovanju objekta bodo nastajali le komunalni odpadki, ki se bodo ločeno zbirali in 

odvažali na ustrezno deponijo. Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali med izvedbo objekta, 

bodo odpeljani na ustrezno deponijo gradbenih materialov. 

Hrup : 

Obravnavana gradnja se nahaja v območju stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih in 

drugih objektov. Ob upoštevanju lokacijskih pogojev, gradnja ne bo presegla ravni hrupa, 

ki so definirane z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS št. 

45/95, 66/96, 59/02 in 105/2005). 

Med gradnjo bo vir hrupa odprto gradbišče. Obremenjenost okolja s hrupom pri gradnji ne 

sme presegati dovoljenih ravni. Vsa dela se morajo opravljati izključno le v dnevnem času. 

Vpliv bo tako znotraj meja dopustnega. 

Predvideni začasni in trajni vplivi na okolje: 

V primeru spoštovanja pogojev, navedenih v projektni dokumentaciji ne predvidevamo 

vplivov nad predvidenimi zakonskimi mejami, lahko se pojavijo le minimalni začasni v času 

gradnje. . 

Vpliv na arhitekturo in urbanizem prostora: 

Objekt ne bo degradiral prostora glede kvalitete umeščenosti v teren ali tipološke 

značilnosti lokalne krajine, ampak se bo prilagajal značilni ureditvi prostora. 

Novo mesto, SEPTEMBER 2011 

Sestavila : 

Boštjan Hočevar, univ.dipl.ing.arh. 



1.4.2 izračun površin in prostornin objekta 



1.4.3 sestavE TLAKOV IN KONSTRUKCIJ 



RISBE 1.5 

1.5.1 ARHITEKTURA: 

list št. 1.1 : TLORIS TEMELJEV IN KANALIZACIJE 1 : 100 

list št. 1.2 : TLORIS KLETI 1 : 100 

list št. 1.3 : TLORIS PRITLIČJA 1 : 100 

list št. 1.4 : TLORIS MANSARDA 1 : 100 

list št. 1.5 : TLORIS OSTREŠJA 1 : 100 

list št. 1.6 : TLORIS STREHE 1 : 100 

list št. 1.7 : PREREZ A-A 1 : 100 

list št. 1.8 : PREREZ B-B 1 : 100 

list št. 1.9 : PREREZ C-C 1 : 100 

list št. 1.10 : FASADA SV in JZ 1 : 100 

list št. 1.11 : FASADA SZ in JV 1 : 100 



1.5.3 detajli: 

Peskolova ø40cm 1:10 

Revizijski jašek ø600 1:20 

Detajl ponikovalnice ø100cm 1:20 

Detajl polaganja PVC cevi 1:10 


Projektant: 

ARH. D arhitektura in prostor, 

Boštjan Hočevar, s.p. 



Vizualizacije 

Naročnik/ 

Investitor: 

Potrdil (OVP): 

Preveril (OP): 

Projektiral: 

Projektiral: 

Projektiral: 

Projektiral: 

Leon Pelc 

Pot v gaj 20 


Ime 

Boštjan Hočevar 

ID številka: 

Podpis 

Objekt/ 

Lokacija: 

Vrsta projektne dokumentacije: 

Vrsta načrta: 

Vsebina/Naslov risbe: 

Vizualizacije 

Faza: 

PGD 

Enodružinska stanovanjska hiša 

Projekt za gradbeno dovoljenje 

6 Vizualizacije 

Merilo Datum: Sprememba: Stran: 

20.9.2011 

št. proj.:DN001 

št. načrta.: 

6.1

NASLOVNA STRAN MAPE ELABORATI 9.1 

ELABORAT – geodetski posnetek 

investitor: 

objekt: 


za gradnjo: 

projektant: 


Leon PELC 

Pot v gaj 20, 





NOVA GRADNJA 

MIHA BAN d.o.o., 

Pod Trško goro 10, 


Miha BAN, univ.dipl.inž.geod. 

_____________________ 


Miha BAN, univ.dipl.inž.geod., 

IZS Geo 0256 

_____________________ 


132/2011; Novo mesto, 12.08.2011 



ZAPS 1331 

_____________________ 

9.1 ELABORAT - GEOPOS_ KOVACIC_2 št. proj. 58-15-11 Stran 1 od 4

KAZALO MAPE št. 132/2011 9.2 

ELABORATI št. 132/2011 


9.2 KAZALO MAPE 

9.3 CERTIFIKAT GEODETSKEGA NAČRTA 

9.4 GEODETSKI NAČRT 


CERTIFIKAT GEODETSKEGA NAČRTA 9.3 


GEODETSKI NAČRT 9.4 




ELABORAT – GRADBENA FIZIKA 

investitor: 

objekt: 


za gradnjo: 

projektant: 


Leon PELC 

Pot v gaj 20, 





NOVA GRADNJA 





_____________________ 



ZAPS 1331 

_____________________ 


58-15-11; Novo mesto, sept. 2011 



ZAPS 1331 

_____________________ 

10.1 ELABORAT - GR FIZIKA_ KOVACIC_2 št. proj. 58-15-11 Stran 1 od 5


KAZALO MAPE št. 58-15-11 10.2 

ELABORAT št. 58-15-11 



10.3 TEHNIČNO POROČILO 

10.4 ELABORAT GRADBENE FIZIKE 

10.5 IZKAZ TOPLOTNIH KARAKTERISTIK STAVBE 



TEHNIČNO POROČILO 10.3 

ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI STAVBE 

Investitorju smo izdelali elaborat gradbene fizike za NOVO GRADNJO STANOVANJSKE HIŠE. 

Pri izdelavi elaborata smo upoštevali: 

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah Uradni list RS št. 52/2010 z dne, 30.06.2010, in 

veljavne tehnične predpise. 

Izračun gradbene fizike je izdelan s programom Gradbena fizika – URSA Verzija 4.0 – 0.32 

Objekt bo ogrevan centralno z lesno biomaso. 

V izračun gradbene fizike je zajet: 

zunanji ovoj stavbe, 

tla, ki mejijo na neogrevano klet, 

strop proti odprtemu prostoru 

okna, 

vrata, 

Objekt je zasnovan tako, da so zagotovljene vse minimalne zahteve pravilnika o učinkoviti rabi 

energije v stavbah Uradni list RS št. 52/2010 z dne, 30.06.2010 in s Tehnično smernico za 

graditev TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije. 



ELABORAT GRADBENE FIZIKE 10.4 



IZKAZ TOPLOTNIH KARAKTERISTIK STAVBE 10.5 




ELABORAT – zasnova požarne varnosti 

investitor: 

objekt: 


za gradnjo: 

projektant: 


Leon PELC 

Pot v gaj 20, 





NOVA GRADNJA 





_____________________ 



ZAPS 1331 

_____________________ 


58-15-11; Novo mesto, sept. 2011 



ZAPS 1331 

_____________________ 

11.1 Elaborat POŽARNA VARNOST št. proj. 58-15-11 Stran 1 od


KAZALO MAPE št. 58-15-11 11.2 

ELABORAT št. 58-15-11 



11.3 TEKSTUALNI DEL: 

11.3.1 OPIS OBJEKTA 

11.3.2 UKREPI, POVEZANI S ŠIRJENJEM POŽARA NA 

SOSEDNJE OBJEKTE 

11.3.3 NOSILNA KONSTRUKCIJA TER ŠIRJENJE POŽARA PO 

STAVBAH 

11.3.4 EVAKUACIJSKE POTI IN SISTEMI ZA JAVLJANJE IN 

ALARMIRANJE 

11.3.5 NAPRAVE ZA GAŠENJE IN DOSTOPI ZA GASILCE 

11.3.6 ORGANIZACIJSKI UKREPI 

11.4 GRAFIČNI DEL: 

11.4.1 TLORIS KLETI M 1:100 

11.4.2 TLORIS PRITLIČJA M 1:100 

11.4.3 TLORIS MANSARDE M 1:100 



TEKSTUALNI DEL 11.3 

11.3.1 OPIS OBJEKTA 

Investitor Davorin KOVAČIČ je lastnik parcel s št. 867/14, k.o. Gotna vas. Investitor želi na 

omenjeni parceli zgraditi novo stanovanjsko hišo za potrebe bivanja z vso zunanjo 

ureditvijo in pripadajočo infrastrukturo. Vsi priključki se nahajajo na parceli oz. ob 

parceli. 

Objekt bo novogradnja dimenzij: 

HORIZONTALNI GABARIT 

- KLET – 11,00 x 6,55 m + izzidek na SV strani 0,30 x 3,10 m 

+ pokrito parkirišče pred garažo 3,50 x 11,00 

- PRITLIČJA – 7,40 x 10,00 m + izzidek na SV strani 0,30 x 3,10 m 

+ izzidek na JV strani 0,60 x 3,10 m 

- MANSARDA - 7,40 x 10,00 m + izzidek na SV strani 0,30 x 3,10 m 

+ izzidek na JV strani 0,60 x 3,10 m 

VERTIKALNI GABARIT 

- KLET etažna višina 2,80 m 

- PRITLIČJE etažna višina 3,00 m 

- MANSARDA etažna višina 2,80 (kolenčni zid 1,00 m) 

Po določilih Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04 in 14/07), se 

obravnavani objekt glede na požarno zahtevnost uvršča v požarno manj zahtevne stavbe 

(111 – Enostanovanjske stavbe). 

V skladu s Pravilnikom o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05 in 132/06), za 

obravnavan enostanovanjski objekt izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana. 

Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora biti razvidno iz elaborata Zasnova 

požarne varnosti. 

11.3.2 UKREPI, POVEZANI S ŠIRJENJEM POŽARA NA SOSEDNJE OBJEKTE 

Predvidena lokacija objekta zagotavlja naslednje odmike od sosednjih parcel: 












na SV strani; 



Na podlagi Tehnične smernice TSG-1-001:2007 POŽARNA VARNOST V STAVBAH, se v skladu 

z določbo točke 1.4.1 obravnavani objekt uvršča med enostanovanjske stavbe, za katere 

velja: 

- pri odmikih objekta od parcelnih meja drugih lastnikov, večjih od 8,00 m (odmik od 

parcelne meje sosednjega zemljišča s parc. št. 867/7, 867/8, 867/20 k.o. Gotna 

vas), ni podanih zahtev glede požarnih lastnosti materialov. 

11.3.3 NOSILNA KONSTRUKCIJA TER ŠIRJENJE POŽARA PO STAVBAH 

NOSILNOST KONSTRUKCIJE: Nosilna konstrukcija objekta je klasično zidana z 

opečnim modularnim blokom debeline 29 cm ter ustreza zahtevi po požarni 

odpornosti nosilne konstrukcije stanovanjske stavbe K+P+M, ki znaša R30. 

Medetažne plošče se izvedejo kot armirano betonske plošče debeline od 14 - 16 cm. 

Konstrukcija dvokapne strehe nad glavno stavbo je klasična lesena in ravna streha 

nad pokritim parkiriščem je izvedena iz AB plošče. 

POŽARNI SEKTORJI: Objekt je opredeljen kot en požarni sektor. Požarna odpornost 

sten kurilnice in zunanjih zidov nove hiše proti parcelam št. 867/13, 867/15, 867/7, 

867/8 k.o. Gotna vas je EI60, finalna obloga ostalih zunanjih sten objekta pa mora 

biti iz materialov z odzivom na ogenj razreda A1 ali A2. Požarna odpornost strop je 

EI30 ter EI 30-C za vrata. 

11.3.4 EVAKUACIJSKE POTI IN SISTEMI ZA JAVLJANJE IN ALARMIRANJE 

EVAKUACIJSKE POTI: Izhod iz kleti je možen preko glavnega vhoda v kleti, izhod iz 

pritličja je možen skozi balkonska vrata neposredno na teren ali preko notranjih 

stopnic skozi glavni vhod v kleti. Dolžine in širine evakuacijskih poti so v skladu s 

predpisi. 

SISTEMI ZA POŽARNO JAVLJANJE IN ALARMIRANJE: Glede na namembnost objekta in 

predvideno število uporabnikov posebni sistemi za požarno javljanje in alarmiranje 

niso zahtevani. O morebitnem izbruhu požara se pristojne organe obvesti preko 

telefonske linije. 

11.3.4 NAPRAVE ZA GAŠENJE IN DOSTOPI ZA GASILCE 

NAPRAVE ZA GAŠENJE: Požarna voda, ki je potrebna za gašenje v stavbi se 

zagotavlja iz hidrantnega. 

Dodatna požarna zaščita se zagotovi z namestitvijo gasilnega aparata na prah s 

kapaciteto 6GE, nameščenega v kurilnici. 

INTERVENCIJA: Gasilska intervencija je mogoča v zelo kratkem času (cca 5 min) po 

alarmiranju s strani GD Novo mesto. 

Dostopne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene na 

manipulativni površini pred objektom in na dostopni poti. Peš dostop do objekta je 

možen z vseh strani. 

11.3.6 ORGANIZACIJSKI UKREPI 

Ob uporabi prostorov objekta je potrebno zagotoviti tudi izvajanje organizacijskih 

ukrepov varstva pred požarom in sicer: 

- uporabnik oziroma lastnik mora skrbeti za načrtno in kontrolirano razvijanje in 

krepitev preventivne dejavnosti na področju požarne varnosti, 



- skrbeti je potrebno za odpravo okoliščin in stanja, ki ogroža požarno varnost, 

- zagotoviti je potrebno servisno vzdrževanje gasilnih aparatov, 

- skrbeti je treba, da so intervencijske poti in izhodi za evakuacijo vedno prosti in 

neovirani, 

- v primeru požara je potrebno takoj obvestiti javno gasilsko službo. 



GRAFIČNI DEL 11.4 

11.4.1 TLORIS KLETI M 1:100 

11.4.2 TLORIS PRITLIČJA M 1:100 

11.4.3 TLORIS MANSARDE M 1:100

0 - VODILNA MAPA - Student Info

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

0 - VODILNA MAPA - Student Info

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?