Monetarna eknomija - IS-LM krivulja

Monetarna ekonomija – IS-LM krivulja 

WWW.IZPITI.COM (prispeval Matej) 

1) Presečišče med krivuljama IS in LM = stabilno denarno ravnovesje 

obrestna 

mera 

I 

ia 

A 

Ya 

LM 

Y 

IS 

Narodno gospodarstvo je v stabilnem denarnem 

ravnovesju samo v točki A. 

Krivulja LM nam kaže možna denarna 

ravnovesja. Gre za krivuljo, ki nam daje vse 

kombinacije med višino narodnega dohodka (Y) 

in velikostjo obrestne mere (I), kjer so pri dani 

količini denarja v obtoku (M0) in danem 

povpraševanju po denarju, možna denarna 

ravnovesja. Povečanje količine denarja v obtoku 

in zmanjšanje povpraševanja po denarju 

premakneta krivuljo LM v desno. Obratno 

zmanjšanje količine denarja v obtoku ali 

povečanje povpraševanja po denarju premakne 

krivuljo LM v levo. 

Krivulja IS je določena s krivuljo investicijskega povpraševanja in krivuljo varčevanja. Navpična krivulja 

IS pomeni, da investicije niso odvisne od obrestne mere, vodoravna krivulja IS pa pomeni ravno 

nasprotno, investicije so neskončno elastične od obrestne mere. 

Če spravimo krivuljo IS v diagram, kjer je že krivulja LM, nam presečišče obeh krivulj da denarno 

ravnovesje, ki je hkrati ravnovesje med investicijami (I) in varčevanjem (S). Če ni ravnovesja med I in 

S, je denarno ravnovesje (denimo, da je narodno gospodarstvo na krivulji LM) nestabilno. Zaradi 

neravnovesja med I in S se namreč spreminja narodni dohodek, zaradi tega obseg povpraševanja po 

denarju za transakcijske namene, kar ima za posledico dvig obrestne mere, ki vpliva na obseg 

investicij, le-ta na narodni dohodek in tako naprej. 

Za narodno gospodarstvo seveda ni nujno, da je v točki A, to je v presečišču krivulj LM in IS. Sploh ni 

nujno, da je na katerikoli od krivulj. Takrat je gospodarstvo v neravnovesju, ravnovesje pa se bo 

vzpostavljalo prek narodnega dohodka in obrestne mere. S spremembami obrestne mere se 

vzpostavlja denarno ravnovesje, s spremembami narodnega dohodka pa ravnovesje med investicijami 

in varčevanjem. 

2) Učinkovitost DENARNE POLITIKE v različnih narodnogospodarskih razmerah 

i IS2 LM0 LM1 

C C1 

IS1 

Z učinkovitostjo denarne politike 

mislimo, ali je mogoče s 

spreminjanjem količine denarja v 

obtoku vplivati na velikost agregatnega 

povpraševanja in prek njega na 

velikost narodnega dohodka. 

IS0 

A 

B 

B1 

Ya Yb Yb1 Yc Yc1 Y 

1 

Krivuljo LM smo narisali v začetku 

skoraj vodoravno, zatem se dvigne in 

končno postane skoraj navpična. 

Presečišča A, B in C s tremi krivuljami 

IS nam kažejo tri zelo različne 

narodnogospodarske razmere. 

Če je narodno gospodarstvo na 

vodoravnem delu krivulje LM, npr. v točki A, je denarna politika popolnoma neučinkovita. Razlaga 

neučinkovitosti je v likvidnostni pasti. Dodatni denar, ki prihaja v obtok z ekspanzionistično denarno 

politiko (npr. s politiko odprtega trga), obtiči pri tistih, ki so prodali državne obveznice. Obrestna mera je 

namreč po prepričanju transaktorjev na najnižji ravni in bo zaradi tega v kratkem sledilo njeno 

povišanje. Pričakovana povišana obrestna mera pa bo znižala tečajno vrednost dolgoročnih državnih 

obveznic. Zaradi tega je za transaktorje racionalno prodati obveznice, če jih lahko prodajo po sedanji 

tečajni vrednosti, in obdržati premoženje v obliki denarja. Dodatni denar, ki ga daje v obtok bančni 

sistem, se ujame v past. Ne prispeva k povečanju povpraševanja po blagu, zato ne privede do porasta 

narodnega dohodka. Količina denarja v obtoku in obtočna hitrost denarja se medsebojno nevtralizirata.



Če je narodno gospodarstvo na navpičnem delu krivulje LM, npr. v točki C, je učinkovitost denarne 

politike največja. Dodatni denar, ki pride v obtok, privede do znižanja obrestne mere, zaradi tega se 

poveča investicijsko povpraševanje in prek njega multiplikativno celotno agregatno povpraševanje ter 

tako tudi narodni dohodek. V teh razmerah ni t.i. učinka izrinjanja (crowding out effect). Znižana 

obrestna mera je še vedno tako visoka, da ne pride do povečanja povpraševanja po neaktivnem 

denarju. Obtočna hitrost denarja ostane nespremenjena. 

Če se narodno gospodarstvo nahaja na položnem delu krivulje LM (običajno je tako, navpična in 

vodoravna krivulja LM sta skrajnosti) je povečanje narodnega dohodka precej manjše kot na 

navpičnem delu krivulje LM. V točki B je obtočna hitrost namreč precej manjša kot v C, potem pa se 

zaradi znižanja obrestne mere, ki jo povzroči dodatna količina denarja v obtoku, še zmanjša. Denarni 

faktorji so torej ovira za to, da bi bil porast narodnega dohodka tako velik, kot na navpičnem delu 

krivulje LM (je pa ta ovira seveda manjša kot na vodoravnem delu LM). 

Na učinkovitost denarne politike pa poleg krivulje LM vpliva tudi krivulja IS. Če je krivulja IS navpična je 

denarna politika neučinkovita, če pa je krivulja IS vodoravna je denarna politika maximalno učinkovita. 

i IS i 

LM0 

i0 

i1 


keynesianske narodnogospodarske razmere 



Y Y0 Y1 Y 


Pri navpični IS krivulji 

ekspanzionistična denarna politika le 

zniža obrestne mere, dohodek pa 

ostane nespremenjen. Denarna 

politika je neučinkovita. Drugače je pri 

vodoravni IS krivulji. Povečana 

količina denarja v obtoku poveča 

narodni dohodek, ne da bi se obrestne 

mere spremenile. 

3) Skrajno klasične in skrajno 

Za skrajno klasične razmere velja, da so ne samo investicije ampak tudi prihranki odvisni od obrestne 

mere. /I = I(i), S = S(i)/. Povpraševanje po denarju je odvisno samo od narodnega dohodka /L = L(Y)/. 

V skrajno keynesianskih razmerah je povpraševanje po denarju odvisno samo od obrestne mere /L = 

L(i)/, varčevanje je odvisno od narodnega dohodka /S = S(Y)/, investicije pa so eksogeno dane /I = I0/. 

Skrajno klasiène NG razmere Skrajno keynesianske NG razmere 

i LM i IS 



Y 

Y 

4) Učinkovitost FISKALNE POLITIKE pri nespremenjeni količini denarja v obtoku 

Učinkovitost fiskalne politike preučujemo na primeru povečanja državnih izdatkov (poveča se 

povpraševanje države po dobrinah (G↑). 

2



IS2* 

i IS2 C* 

C 


IS0 A* 

A 


IS1 B* 

B 


Ya Ya* Yb Yb* Yc Y 

Če pride do povečanja državnih izdatkov v 

točki A, ne bo nobenih finančnih ovir za 

financiranje povečanega obsega transakcij. 

Država npr. pride do potrebnega dodatnega 

denarja izdajanjem obveznic. Neaktivni 

denar, ki ga je v teh razmerah kar precej, se 

aktivira, ne da bi se morala zvišati obrestna 

mera. Tako ne pride do nikakršnega 

finančnega izrinjanja (obrestna mera ostane 

enaka, zato se investicije ne zmanjšajo). 

Druga skrajnost je v točki C. V tej točki lahko 

pride država (ali kdorkoli drug) do dodatnega potrebnega denarja za financiranje večjega obsega 

transakcij samo tako, da se poviša obrestna mera. Ker pa se kljub povišanju obrestne mere neaktivni 

denar ne more aktivirati, in se s tem ne more povečati obtočna hitrost denarja, pride država do 

dodatnega denarja samo tako, da ga odtegne drugim. V tem primeru pride do popolnega izrinjanja. 

Država npr. odtegne denar investitorjem, ki zaradi povišane obrestne mere opustijo del svoje 

investicijske dejavnosti. 

V točki B pride država do denarja deloma prek povišane obtočne hitrosti denarja in deloma prek 

izrinjanja investitorjev zaradi povišane obrestne mere. 

Vidimo, da lahko država pride do potrebnega dodatnega denarja pri nespremenjeni količini denarja v 

obtoku na dva načina: 

1. s povečanjem obtočne hitrosti denarja 

2. s finančnim izrinjanjem drugih 

Če se krivulja IS premakne zato, ker postane fiskalna politika bolj ekspanzivna, potem lahko govorimo 

o učinkovitosti fiskalne politike. Čim večje povečanje narodnega dohodka sledi povečanju (neto) 

državnih izdatkov, tem bolj učinkovita je fiskalna politika. Fiskalna politika je najbolj učinkovita takrat, 

ko je denarna politika popolnoma neučinkovita, fiskalna politika pa je popolnoma neučinkovita takrat, 

ko je denarna politika najbolj učinkovita. 

Če je krivulja IS navpična so denarni faktorji irelevantni. Nimamo nikakršnega finančnega izrinjanja, saj 

se obrestna mera za toliko poviša, da se obtočna hitrost denarja za toliko poveča, da ima država dovolj 

denarja za financiranje povečanega obsega transakcij. V tem primeru povišana obrestna mera namreč 

ne vpliva na zmanjšanje investicijskega povpraševanja. 

Kadar je krivulja IS vodoravna je finančno izrinjanje popolno. Obtočna hitrost denarja se namreč ne 

poveča, in zato lahko pride država, ki poveča svoje izdatke, do dodatnega denarja samo tako, da se 

zmanjša denar pri komu dugemu. 

Uèinek poveèanega AD 

pri navpièni krivulji IS 

skrajno keynesianske NG razmere 

Uèinek poveèanega AD 

pri vodoravni krivulji IS 

skrajno klasiène NG razmere 

i LM i LM 

IS0 IS1 

IS0,1 

Y 

ni finanènega izrinjanja 

Y 

popolno finanèno izrinjanje 

Učinkovitost fiskalne politike zavisi, kot vidimo, od tega, ali lahko država pride do financ na osnovi 

porasta obtočne hitrosti denarja ali tako, da jih odtegne drugim. Fiskalna politika bo tem bolj učinkovita, 

v čim večji meri pride država do financ prek porasta obtočne hitrosti denarja. 

3



*****************************************************************************************************************VS 

E NAVEDENO JE VELJALO ZA ZAPRTO NARODNO GOSPODARSTVO! 

KAJ PA SE ZGODI, ČE GOSPODARSTVO ODPREMO 

***************************************************************************************************************** 

5) Denar v odprtem narodnem gospodarstvu 

Odprtosti narodnega gospodarstva moramo najprej prilagoditi krivuljo IS, ki sedaj postane krivulja 

ISXM. V odprtem narodnem ravnovesju se blagovno ravnovesje namreč vzpostavi pri enakosti: 

∑investicije + izvoz = ∑prihranki + uvoz (v zaprtem gospodarstvu je blagovno ravnovesje: 

∑investicije = ∑prihranki). V primeru trdnega deviznega tečaja pa postane tudi količina denarja v 

obtoku endogena spremenljivka, kar se odrazi na krivulji LM v tem smislu, da je z denarno politiko ni 

mogoče premikati. 

Za odprto narodno gospodarstvo sta pomembni še dve ravnovesji: 

1. izravnani tekoči del plačilne bilance (neto izvoz je enak 0; NX=0) 

2. plačilnobilančno ravnovesje (BP=0) 

S krivuljo BP je mogoče analizirati učinkovitost denarne politike. V odprtem narodnem gospodarstvu 

sta za učinkovitost denarne politike pomembna dva dejavnika: stopnja mednarodne mobilnosti kapitala, 

ki se izraža prek nagnjenosti krivulje BP, in sistem deviznega tečaja (trdni ali drseči), ki se izraža s 

stabilnostjo ali s premiki krivulje BP. 

5a) Krivulja IS v odprtem NG (krivulja ISXM) 

Ko gre za odprto narodno gospodarstvo se v IS-LM diagramu, spremeni le IS krivulja (krivulja LM lahko 

sicer postane negibna, kljub spreminjanju denarne politike, kadar je denar v obtoku endogena 

spremenljivka, sicer pa je njen potek nespremenjen). 

V odprtem gospodarstvu je za ravnovesje na blagovnem trgu bistvena enakost med prihranki (S) in 

uvozom blaga ter storitev na eni strani in investicijami (I) ter izvozom blaga in storitev na drugi strani. 

Pomemben je tudi saldo tekočega dela plačilne bilance (T), ki mora biti enak razliki med želenimi 

prihranki in želenimi investicijami, da bi imeli ravnovesje na blagovnem trgu. 

Ker je v odprtem NG odločilno ravnovesje med ∑(I + X) in ∑(S + M), ne pride več v poštev krivulja IS, 

pač pa krivulja ISXM. Krivulja ISXM izraža vse kombinacije med višino obrestne mere in velikostjo 

narodnega dohodka, kjer je ravnovesje med ∑(I+X) in ∑(S+M). 

Izvoz (X) zavisi od mnogih dejavnikov (npr. deviznitečaj, stanje s gosp., itn.), vendar pa naj ne bi bil 

odvisen od obrestne mere in narodnega dohodka v državi izvoznici. To pomeni, da je v okviru IS-LM 

paradigme izvoz eksogena spremenljivka (X=X0). Tudi uvoz zavisi od mnogih faktorjev, vendar pa tudi 

od narodnega dohodka v državi uvoznici. V okviru IS-LM paradigme torej ni eksogena spremenljivka, 

ampak njegov obseg narašča z rastjo narodnega dohodka (M = M(Y)). 

Krivulja ISXM je odvisna torej od narodnega dohodka in obrestne mere. 

i IS ISXM 

C B 

A 

Krivulja ISXM je v IS-LM diagramu padajoča in je praviloma bolj 

strma kot krivulja IS. V neki točki se krivulji sekata, in sicer pri 

tisti kombinaciji med Y in i, kjer je uvoz (M) enak izvozu (X). 

Za krivuljo ISXM velja analogno kot za krivuljo IS. Povečanje 

izvoza bo premaknilo krivuljo ISXM v desno in zmanjšanje 

izvoza bo premaknilo krivuljo v levo. Podobno velja za uvoz. 

Povečanje nagnjenosti k uvozu premakne krivuljo ISXM v levo 

in zmanjšanje te nagnjenosti jo premakne v desno. 

Y 

Devalvacija (pri trdnem deviznem tečaju) ali dvig tečaja (pri 

drsečem deviznem tečaju) praviloma premakneta krivuljo ISXM 

v desno, revalvacija ali znižanje deviznega tečaja pa navadno v 

levo. 

4



5b) Krivulja izravnanega tekočega dela plačilne bilance (NX=0) in krivulja plačilnobilančnega 

ravnovesja (BP=0 ali BP) 

Spoznali smo, da je na krivulji ISXM točka, kjer je tekoči del plačilne bilance izravnan - neto izvoz je 

enak 0 (NX=0) → to je tam, kjer se sekata krivulji IS in ISXM. Neto izvoz pa ni enak 0 samo v eni točki 

v IS-LM diagramu, ampak povsod (pri vseh višinah obrestne mere (i)) pri istem narodnem dohodku. 

Gre torej za premico NX=0, ki poteka navpično pri tisti višini narodnega dohodka, kjer je izravnan 

tekoči del plačilne bilance (pri dani nagnjenosti k uvozu in eksogeno danem izvozu). 

preseek tekoèega 

primankljaj tekoèega 

dela PB (X>M) 

dela PB (X 0, in o uvozu kapitala, kadar je K < 0. 

Plačilnobilančno ravnovesje lahko definiramo na več načinov, v denarni teoriji pa ga definiramo kot 

tisto stanje plačilne bilance, pri katerem se ne spreminjajo mednarodne devizne rezerve. V tem 

primeru je K=T, ta dva toka sta enaka, vendar različno predznačena (K=tok kapitala, T=saldo tekočega 

dela PB). 

Mednarodni pretok kapitala je običajno elastičen glede na spremembo obrestne mere in 

krivulja, ki nam izraža plačilnobilančno ravnovesje, je krivulja BP, ter je naraščajoča v IS-LM 

diagramu. 

Krivulja BP in različna plačilnobilančna stanja 

ter stanja tekočega dela plačilne bilance 

i 

NX=0 

D 

BP 

A 

C 

B 

Y 

A = plačilnobilančni presežek in presežek tekočega dela PB 

B= plačilnobilančni primanjkljaj in presežek tekočega dela PB 

C= plačilnobilančni primanjkljaj in primanjkljaj tekočega dela PB 

D= plačilnobilančni presežek in primanjkljaj tekočega dela PB 

Če bi bil kapital mednarodno nemobilen, bi bila krivulja BP navpična in bi se prekrivala s krivuljo NX=0. 

Če bi bil kapital mednarodno perfektno mobilen, bi bila krivulja BP vodoravna in sicer na tisti višini 

5



obrestne mere, ki jo določa obrestna mera svetovnega finančnega trga. S tem mislimo na realno 

obrestno mero. 

Kot bomo videli potek krivulje BP odločilno vpliva na učinkovitost denarne politike in sicer skupaj s 

sistemom deviznega tečaja. 

6) Vpliv sistema deviznega tečaja in stopnje mednarodne mobilnosti kapitala na učinkovitost 

denarne politike 

Najprej vzemimo, da je kapital mednarodno mobilen → krivulja BP je naraščajoča. Zanima nas, kako 

je z učinkovitostjo denarne politike. Na to vprašanje ne moremo dobiti odgovora, če ne povemo, 

kakšen je sistem deviznega tečaja. 

6a) Učinkovitost denarne politike pri mednarodni mobilnosti kapitala in fiksnem deviznem 

tečaju 

i ISXM0 LM0 

Povečanje denarnega obtoka premakne krivuljo 

LM v desno, in novo presečišče s krivuljo IS je v 


točki B pri nižji obrestni meri in večjem 

narodnem dohodku. Vendar je za točko B 

BP 

značilno plačilno bilančno neravnovesje in sicer 

A 

primanjkljaj. To stanje je mogoče le pod dvema 

B 

pogojema; (1) da CB financira plačilno bilančni 

primanjkljaj s prodajo deviz na deviznem trgu in 

(2) hkrati sterilizira denarne posledice teh svojih 

Y 

posegov. Jasno je, da CB ne more na daljši rok 

vztrajati pri trdnem deviznem tečaju, 

ekspanzivni denarni politiki in sterilizaciji. 

Izgublja namreč mednarodne denarne rezerve in zahaja v nevarnost zunanje nelikvidnosti. Takšno 

politiko mora zato prej ali slej opustiti. Če opusti sterilizacijo, se bo krivulja LM povrnila v izhodišče. 

Kolikor bo namreč izdala primarnega denarja, npr. s krediti, toliko ga bo morala vzeti iz obtoka prek 

posegov na deviznem trgu, ko bo prodajala devize. Pravimo, da je edina sprememba, ki se zgodi, da 

ima denarni obtok večjo domačo in manjšo tujo sestavino. 

Če hoče centralna banka premakniti krivuljo LM v desno pri mednarodni mobilnosti kapitala, potem 

mora hkrati spremeniti devizni tečaj. Mora devalvirati, tako da se bosta premaknili v desno tudi krivulji 

ISXM in BP, da bi prišli v točko C, kot kaže naslednji diagram, ki pa že kaže sistem drsečega tečaja. 

6b) Učinkovitost denarne politike pri mednarodni mobilnosti kapitala in drsečem deviznem 

tečaju 


ISXM0 

A 

C 

B 


BP0 

BP1 

Pri drsečem deviznem tečaju je pričetek enak. 

Krivulja LM se premakne v desno. Pridemo do 

točke B. Zaradi večjega narodnega dohodka pride 

do večjega uvoza in prek njega do povečanja 

povpraševanja po devizah. To povzroči dvig 

deviznega tečaja, če imamo drseči devizni tečaj. 

Višji devizni tečaj premakne krivuljo ISXM v 

desno, in hkrati se premakne v desno tudi krivulja 

BP (popravi se namreč tekoči del PB). Novo 

ravnovesje bo v točki C, pri večjem narodnem 

dohodku, nižji obrestni meri in zmanjšani zunanji 

vrednosti valute. Tudi pri trdnem deviznem tečaju mora gospodarstvo slej ko prej priti v točko C. 

Razlika je le v tem, da lahko CB nekaj časa sama financira plačilnobilančni primanjkljaj, sterilizira 

denarne posledice in šele čez čas (ko že pride do narodnogospodarske škode) devalvira. 

6c) Učinkovitost denarne politike pri popolni mednarodni nemobilnosti kapitala 

Y 

6



ISXM1 BP0 BP1 


A 

B 

C 


Y 

Ker ni mednarodne mobilnosti kapitala je krivulja 

BP navpična. Pri trdnem deviznem tečaju povzroči 

ekspanzivna denarna politika premik krivulje LM v 

desno in novo presečišče s krivuljo ISXM je v točki 

B, kjer je plačilnobilančni primanjkljaj. Za to stanje 

velja enako kot prej, razlika je le v tem, da je 

plačilnobilančni primanjkljaj primanjkljaj tekočega 

dela plačilne bilance, zato ga CB lahko dalj časa 

financira in dalj časa sterilizira njegove denarne 

posledice. Sicer pa mora prej ali slej devalvirati, kar 

bo povzročilo premik krivulj ISXM in BP v desno, 

novo ravnovesno stanje bo v točki C. Tja pa pride 

narodno gospodarstvo brez posegov centralne banke in brez devalvacije, če imamo drseči devizni 

tečaj. 

6d) Vpliv popolne mednarodne mobilnosti kapitala in sistema deviznega tečaja na učinkovitost 

denarne politike 

Popolna mednarodna mobilnost kapitala pomeni, 



da CB ne more z denarno politiko spremeniti tržne 


obrestne mere (npr. z ekspanzivno denarno 

politiko je ne more znižati). Takšna denarna 

A C BP0 politika privede samo do težnje k znižanju 

obrestne mere (točka B je samo hipotetična), 

B 

vendar do tega ne pride, ker to preprečuje dodatni 

izvoz kapitala (ali zmanjšanje uvoza kapitala), če 

Y imamo trdni devizni tečaj. Pri trdnem deviznem 

tečaju mora CB s posegi na deviznem trgu 

preprečevati dvig tečaja (povpraševanje po 

devizah se namreč veča zaradi večjega izvoza 

kapitala). Centralna banka hkrati ko posega na devizni trg, zmanjšuje denarni obtok in krivulja LM se 

neprenehoma vrača v izhodišče. Drugače je pri drsečem deviznem tečaju. CB ni potrebno posegati na 

devizni trg. Zaradi tega se devizni tečaj poveča, in krivulja ISXM se premakne v desno. Pridemo do 

novega presečišča treh krivulj v točki C. Posebnost tega primera je, da CB nima možnosti niti 

kratkotrajno financirati plačilnobilančnega primanjkljaja s posegi na deviznem trgu, sterilizirati denarne 

posledice in kljub spremembi denarne politike v ekspanzivno smer vztrajati pri nespremenjenem 

deviznem tečaju. Velikemu toku kapitala se pač ne more upreti. Denarno politiko mora vrniti na 

začetno stanje ali pa prepustiti tečaj, da se prosto oblikuje. 

Na splošno torej lahko rečemo, da je za učinkovitost denarne politike v odprtem gospodarstvu 

odločilno, kako je z mednarodno mobilnostjo kapitala in s sistemom deviznega tečaja. Čim večja je 

mednarodna mobilnost kapitala, tem manj možnosti ima centralna banka financirati plačilnobilančni 

primanjkljaj in sterilizirati njegove denarne posledice, kar pa mora početi, če želi voditi ekspanzivno 

denarno politiko, vendar ne želi devalvirati ali pustiti tečaju, da se prosto oblikuje. 

Z uvedbo drsečega deviznega tečaja postane denarna politika spet učinkovita, ne glede na to, kako je 

z mednarodno mobilnostjo kapitala. 

Tudi za odprto narodno gospodarstvo velja, da je med učinkovitostjo ali neučinkovitostjo denarne in 

fiskalne politike komplementarnost. To najprej ponazorimo s primerom, kjer imamo neperfektno 

mobilnost kapitala. 

6e) Učinkovitost fiskalne politike pri mednarodni mobilnosti kapitala 

7






A 

C 

BP1 

BP0 

Na diagramu vidimo, da potem ko je država spremenila 

fiskalno politiko v ekspanzionistični smeri, in se je krivulja 

ISXM premaknila v desno (nova krivulja je ISXM1) se 

pojavi plačilnobilančni presežek (mednarodne denarne 

rezerve CB se večajo) v katerem lahko država sicer vztraja 

dalj časa, kakor pa če je primanjkljaj. Vendar če država 

hoče vzpostaviti zunanje ravnovesje, mora revalvirati. 

Revalvacija premakne krivuljo BP navzgor in krivuljo ISXM 

navzdol, v krivuljo ISXM2. Splošno, to je trojno ravnovesje 

bo v točki C: pri večjem dohodku, višji obrestni meri in 

nižjem deviznem tečaju. Če bi bil devizni tečaj drseč, bi 

narodno gospodarstvo prišlo v točko C brez posegov 

centralne banke, saj bi se na deviznem trgu tečaj, ki bi bil tržno določen, znižal. 

6f) Učinkovitost fiskalne politike pri popolni mednarodni mobilnosti kapitala 

V primeru, ko imamo popolno (perfektno) mednarodno gibljivost kapitala, je fiskalna politika učinkovita 

v sistemu trdnega deviznega tečaja in neučinkovita v sistemu drsečega deviznega tečaja. 

To ponazorimo z naslednjim diagramom: 

B 

Y 

V točki A spremeni država fiskalno politiko v 



ekspanzivno smer. Krivulja ISXm0 se premakne v 

i 

desno. Novo presečišče v točki B je le hipotetično. 

LM0 LM1 

Obrestna mera se namreč ne more zvišati, ker to 

B 

preprečuje povečanje uvoza kapitala ali 

A 

C 

zmanjšanje njegovega izvoza. Na deviznem trgu 

BP0 

imamo presežek ponudbe deviz in pri trdnem 

deviznem tečaju mora CB pokupiti presežke 

deviz. S tem poveča količino denarja v obtoku in 

krivulja LM se premakne v desno. Novo 

Y 

ravnovesje je v točki C. Dodatni denar je prišel v 

obtok prek posegov centralne banke na deviznem 

trgu, in ta denar je krit z mednarodnimi denarnimi rezervami. 

Pri drsečem deviznem tečaju se fiskalna politika izkaže kot neučinkovita. CB namreč ne poseže na 

devizni trg. Zaradi tega se zniža devizni tečaj in krivulja ISXM se vrne v izhodišče. Dodatnega 

potrebnega denarja ni, zato imamo popolno izrinjenje: kolikor več je državnih izdatkov, ali kolikor več 

pokupi država, toliko manj tujina. Dodatna neto poraba države izrine izvoz. 

Vidimo torej, da lahko s pomočjo diagrama, kjer imamo krivulje ISXM, LM in BP (lahko bi dodali še 

NX=0) analiziramo učinkovitost denarne in fiskalne politike v odvisnosti od sistema deviznega tečaja in 

stopnje mednarodne mobilnosti kapitala. 

Diagrami v katerih imamo tri krivulje ISXM, LM in BP se navadno označujejo kot Flemming-Mundellov 

model. 

8

Monetarna eknomija - IS-LM krivulja - Student Info

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Monetarna eknomija - IS-LM krivulja - Student Info

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?