PROBLEMATIKA RAVNANJA Z GRADBENIMI ODPADKI - Student Info

UNIVEZRA V LJUBLJANI
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Visokošolski študij
Operativno gradbeništvo 1. letnik
PROBLEMATIKA RAVNANJA Z GRADBENIMI
ODPADKI
Seminarska naloga
Avtor: Miha Huč
Mentor: doc. dr. Dušan Žagar
Ljubljana, 5.1.2010
1

POVZETEK
V seminarski nalogi sem opisal problematiko gradbenih odpadkov, saj ima gradbeništvo velik
vpliv na okolje. Iz naravnih virov pridobivamo največ surovin, na drugi strani pa gradbeništvo
proizvede vedno večje količine odpadkov. Seminarska naloga je razdeljena na štiri dele.
V prvem delu je podan splošen opis gradbenih odpadkov. V drugem delu sem
predstavil veljavno zakonodajo s področja ravnanja z odpadki, saj je Slovenija kot članica
Evropske unije vso potrebno zakonodajo že sprejela. V tretjem delu sam predstavil
klasifikacijo odpadkov in ravnanje z odpadki v mednarodnem prevozu. V četrtem delu
seminarske naloge sem opisal ravnanje z gradbenimi odpadki v Občini Trebnje, kjer tudi
živim. Obiskal sem Komunalo Trebnje in deponijo Globoko, kjer sem si deponijo ogledal in
se seznanil z njeno problematiko. Veliko odpadkov ljudje odlagajo tudi v naravo in tako
nastajajo črna odlagališča. Nisem imel posebnih težav, da sem v bližnjem gozdu našel dva
črna odlagališča.
KAZALO VSEBINE
1. UVOD .................................................................................................................................... 3
2. SPLOŠNO O ODPADKIH V GRADBENIŠTVU ................................................................ 4
3. ZAKONODAJA..................................................................................................................... 4
3.1. UREDBA O RAVNANJU Z ODPADKI........................................................................ 5
3.1.1 Splošne določbe........................................................................................................ 5
3.1.2 Preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi ........................................... 5
3.1.3 Obveznosti prevoznika odpadkov ............................................................................. 5
3.1.4 Kazenske določbe...................................................................................................... 5
3.2. UREDBA O RAVNANJU Z ODPADKI, KI NASTANEJO PRI GRADBENIH
DELIH.................................................................................................................................... 5
3.2.1 Splošne določbe........................................................................................................ 5
3.2.2 Investitorjeve obveznosti.......................................................................................... 5
3.2.3 Obveznosti zbiralca gradbenih odpadkov ................................................................ 5
3.2.4 Obveznosti izvajalca obdelave gradbenih odpadkov ............................................... 6
3.2.5 Operativni program ................................................................................................... 6
3.2.6 Kazenske določbe...................................................................................................... 6
3.3 UREDBA O OBDELAVI ODPADKOV V PREMIČNIH NAPRAVAH....................... 6
3.3.1 Splošne določbe......................................................................................................... 6
3.3.2 Preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi .......... 6
3.3.3 Obveznosti upravljavca premične naprave ............................................................... 6
3.4. UREDBA O OBREMENJEVANJU TAL Z VNAŠANJEM ODPADKOV .................. 6
3.4.1 Splošne določbe......................................................................................................... 6
3.5.) UREDBA RAVNANJU Z ODPADKI, KI VSEBUJEJO AZBEST ............................ 6
3.5.1 Splošne določbe......................................................................................................... 6
3.5.2 Preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje...................................................... 6
3.5.3 Obveznosti povzročitelja azbestnih odpadkov.......................................................... 7
3.5.4 Predelava azbestnih odpadkov .................................................................................. 7
3.6 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA Z GRADBENIMI ODPADKI ZA
OBDOBJE OD LETA 2004 DO LETA 2008........................................................................ 7
3.7 ZAKON O VARSTVU OKOLJA.................................................................................... 7
3.7.1 Splošne določbe......................................................................................................... 7
3.7.2 Ukrepi varstva okolja ................................................................................................ 7
3.7.3 Ukrepi v primeru okoljske nesreče............................................................................ 7
3.7.4 Posegi v okolje .......................................................................................................... 8
2

3.7.5 Okoljevarstveno dovoljenje....................................................................................... 8
4. DEFINICIJA IN KLASIFIKACIJA ODPADKOV ............................................................... 8
5. UVOZ IN IZVOZ ODPADKOV ........................................................................................... 8
6. PROBLEMATIKA RAVNANJA Z GRADBENIMI ODPADKI V OBČINI TREBNJE .... 9
6.1 DEPONIJA GLOBOKO TREBNJE ................................................................................ 9
6.3 ČRNA ODLAGALIŠČA ............................................................................................... 10
7. ZAKLJUČEK....................................................................................................................... 11
8. VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................... 11
SEZNAM SLIK IN TABEL
Slika 1: Gradbeni odpadki ločeni v zabojniku ........................................................................... 3
Slika 2: Struktura nastalih gradbenih odpadkov v letu 2006 ..................................................... 4
Tabela 1: En del klasifikacijskega seznama gradbenih odpadkov ............................................. 8
Slika 3: Položena folija .............................................................................................................. 9
Slika 4: Celotna deponija Globoko ............................................................................................ 9
Slika 5: Odlagalno polje za azbestno cemente gradbene odpadke v deponiji Globoko........... 10
Slika 6: Primer črnega odlagališča ........................................................................................... 10
1. UVOD
Ocenjena količina gradbenih odpadkov v Sloveniji znaša blizu 2 milijona ton, kar pomeni
približno 1 tono gradbenih odpadkov na prebivalca letno oziroma 500-600 kg na prebivalca gradbenih
odpadkov, nastalih pri gradnjah in rušitvah objektov visokih gradenj, ter dodatnih 300-400 kg
gradbenih odpadkov, nastalih pri gradnji inženirskih objektov, kot so ceste in zemeljski izkopi.
Gradbeništvo ima velik vpliv na okolje, ki sega od izkoriščanja naravnih virov, proizvodnje in
prevozov materialov, gradnje in rušenja do vpliva zgradb na okolje. Največ surovin v gradbeništvu,
kot so pesek, gramoz, kamenje, lapor, apnenec in les, se pridobiva iz naravnih virov. Njihovo
izkoriščanje in prevoz povzročata različne vplive na okolje, kot so prah, hrup, onesnažen zrak, voda,
prst, sprememba krajine in zmanjšanje neobnovljivih surovinskih virov. Na drugi strani gradbeništvo
kot dejavnost proizvede vedno večje količine gradbenih odpadkov, ki jih je v veliki količini možno
ustrezno predelati in ponovno uporabiti. Da bi kar najbolj zmanjšali vpliv gradbeništva na okolje, je
potrebno zmanjšati uporabo primarnih surovinskih virov in poskrbeti za pripravo in uporabo
sekundarnih surovin iz pridobljenih gradbenih odpadkov.
Gradbeni odpadki predstavljajo vse večji problem. Danes, ko se je gradbeniška dejavnost
ponovno razmahnila, na količine gradbenih odpadkov najbolj vplivajo nacionalni programi gradnje
avtocest, program razvoja železnic, gradnje hidroelektrarn ter program obnove magistralnih in
regionalnih cest. Temu se pridružuje še povečanje gradnje novih stanovanjskih in najrazličnejših
poslovno-nakupovalnih centrov po vsej Sloveniji. Na spodnji sliki so prikazani gradbeni odpadki, ki
so pravilno razvrščeni v zabojnik.
Slika 1: Gradbeni odpadki ločeni v zabojniku
Tako gradbena podjetja kot tudi lokalne skupnosti vse težje zagotavljajo primerno odlaganje
gradbenih odpadkov, zato je predelava teh odpadkov nujnost in obenem poslovni izziv. In če bodo
3

predelani gradbeni odpadki ponovno uporabljeni kot gradbeni material, bo to prispevalo k
odgovornejšemu odnosu do naravnih virov.
2. SPLOŠNO O ODPADKIH V GRADBENIŠTVU
Gradbeništvo ima na okolje velik vpliv, ki se prične s proizvodnjo in prevozom materialov,
nadaljuje z gradnjo in rušenjem zgradb ter vplivom zgradb na okolje. Največ materialov, ki se v
gradbeništvu uporabljajo, kot so pesek, gramoz, kamenje, lapor, apnenec in les se pridobiva iz
naravnih virov. Njihova proizvodnja in prevoz povzročata različne vplive na okolje, kot so prah, hrup,
onesnažen zrak in vode, onesnaženost tal, sprememba krajine in zmanjšanje neobnovljivih naravnih
virov. Na drugi strani gradbeništvo kot dejavnost proizvede vedno večje količine gradbenih odpadkov,
ki jih je v veliki meri možno ustrezno predelati in ponovno uporabiti. Za dolgoročno zmanjšanje
vpliva gradbeništva na okolje, je zato potrebno zmanjšati uporabo naravnih virov in poskrbeti za večjo
pripravo in uporabo sekundarnih surovin iz pridobljenih gradbenih odpadkov. Na sliki prikazujem
količino nastalih gradbenih odpadkov v letu 2006.
Največji potencial ponovne uporabe predstavljajo interni gradbeni odpadki oziroma materiali,
iz katerih lahko pridobimo reciklirane agregate, pomembno postavko pa predstavljajo tudi zemeljski
izkopni materiali, ki jih je prav tako v večini primerov moč ponovno uporabiti. Način ravnanja z
gradbenimi odpadki nam v prvi vrsti narekuje država z zakonodajo, in na drugi strani trg s cenami
gradenj, zato bo v prihodnje vedno bolj pomembno, da vsako gradbeno podjetje kot imetnik gradbenih
odpadkov dobro pozna njihove masne tokove, ter strukturne, tehnične, organizacijske in finančne
podatke v zvezi z njihovim ravnanjem
3. ZAKONODAJA
Slika 2: Struktura nastalih gradbenih odpadkov v letu 2006
Slovenija je kot članica Evropske unije že sprejela vso potrebno zakonodajo s področja ravnanja z
odpadki. Področje zbiranja, prevoza in predelave gradbenih odpadkov opredeljujejo naslednji predpisi:
- Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list Republike Slovenije št. 34/08)
- Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list Republike
Slovenije št. 34/08)
- Uredba o obdelavi odpadkov v premičnih napravah (Uradni list Republike Slovenije št. 34/08)
- Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list Republike Slovenije št.
34/08)
4

- Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list Republike Slovenije št. 34/08)
- Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od leta 2004 do leta 2008
- Zakon o varstvu okolja (Uradni list Republike Slovenije št. 39/06)
Omenim lahko, da je Vlada Republike Slovenije na seji dne 27.3.2008 izdala naštete uredbe, ki so
nadomestile pravilnike. Uredbe so pričele veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu in se glasijo enako
kot pravilniki, le da se beseda »pravilnik« nadomesti z besedo »uredba«.
3.1. UREDBA O RAVNANJU Z ODPADKI
3.1.1 Splošne določbe
Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja, posredovanja,
trgovanja, predelave in odstranjevanja odpadkov, klasifikacijski seznam odpadkov in obveznost
poročanja Evropski komisiji. Nekaj bistvenih določil iz tega pravilnika:
Uporaba: Uredba se uporablja za ravnanje z zemeljskim izkopom, če se zaradi onesnaženosti z
nevarnimi snovmi uvršča med nevarne odpadke. Uredba se ne uporablja za snovi, ki se izpuščajo z
odpadnimi plini v zrak, za radioaktivne odpadke, razgrajena razstreliva, za tla vključno z neizkopanim
onesnaženim delom in z zgradbami, ki so trajno povezane s tlemi, za zemeljski izkop pridobljen med
gradbenimi deli, za fekalne snovi. Poleg tega se ne uporablja tudi za odpadke, ki nastanejo pri
raziskovanju, pridobivanju, predelavi in pri skladiščenju mineralnih surovin ter pri obratovanju
kamnolomov, ne uporablja se za živalske proizvode, za trupla živali, ki so poginile drugače kot z
zakolom.
3.1.2 Preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi
Odpadke je potrebno predelati, prepovedano jih je puščati v naravnem okolju, odmetavati ali
nenadzorovano obdelovati. Obdelavo odpadkov mora zagotoviti imetnik odpadkov tako, da jih odda
ali prepusti zbiralcu odpadkov, sam obdela, odda predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov ali preda
trgovcu tako, da trgovec postane njihov imetnik. Predelava odpadkov ima prednost pred njihovim
odstranjevanjem. Priprava odpadkov za ponovno uporabo ima prednost pred recikliranjem in drugimi
načini predelave. Z odpadki je potrebno ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje.
3.1.3 Obveznosti prevoznika odpadkov
Prevoznik odpadkov lahko začne prevažati odpadke, ko mu ministrstvo potrdi vpis v evidenco
prevoznikov odpadkov. Ministrstvo potrdi vpis v evidenco prevoznikov odpadkov na zahtevo pravne
osebe ali samostojnega podjetnika, ki razpolaga s sredstvi in opremo, ki izpolnjuje tehnične zahteve za
prevoz odpadkov. Vloga za vpis mora vsebovati podatke o nazivu, naslovu, dejavnosti in o matični
številki prosilca, podatke o vrstah odpadkov, ki jih namerava prevažati.
3.1.4 Kazenske določbe
Z globo od 10000 do 40000 € se za prekršek kaznuje imetnika odpadkov če obdeluje odpadke tako, da
je ogroženo človekovo zdravje ali uporablja postopke ali metode, ki z emisijo snovi ali energije
povzročajo obremenitve okolja in škodljive vplive na okolje. Kaznuje se ga če meša različne skupine
nevarnih odpadov ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti.
3.2. UREDBA O RAVNANJU Z ODPADKI, KI NASTANEJO PRI GRADBENIH
DELIH
3.2.1 Splošne določbe
Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje,
rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Za vsako ravnanje z gradbenimi odpadki, ki
ni posebej urejeno s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.
3.2.2 Investitorjeve obveznosti
Investitor mora zagotoviti, da se zemeljski izkop, ki ni pridobljen na gradbiščih, kjer je sam investitor,
na gradbišču uporabi samo, če so za njegovo uporabo izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja
obremenjevanje tal z vnosom podatkov.
3.2.3 Obveznosti zbiralca gradbenih odpadkov
5

Zbiralec gradbenih odpadkov lahko začne zbiranje gradbenih odpadkov, če ima v skladu s predpisom,
ki ureja ravnanje z odpadki potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. Zbiralec
gradbenih odpadkov mora imeti najmanj en zbirni center za najmanj eno vrsto gradbenih odpadkov.
3.2.4 Obveznosti izvajalca obdelave gradbenih odpadkov
Izvajalec obdelave gradbenih odpadkov mora gradbene odpadke obdelovati v skladu z načrtom
ravnanja z odpadki, na podlagi katerega ji je ministrstvo izdalo okoljevarstveno dovoljenje v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
3.2.5 Operativni program
V operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki se določi državni načrt ravnanja z
gradbenimi odpadki, vključno z načrtom in okoljskimi cilji za okolju najprimernejšo obdelavo
gradbenih odpadkov.
3.2.6 Kazenske določbe
Z globo od 10000 do 40000 € se za prekršek kaznuje investitor, ki je pravna oseba ali samostojni
podjetnik če ne pokaže načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki ali ne pošlje njegove kopije
pristojnemu inšpektoratu če ta to zahteva, če ne zagotovi oddaje gradbenih odpadkov zbiralcu
gradbenih odpadkov ali če ne zagotovi vodenja evidence o vrstah in količinah nastalih gradbenih
odpadkov.
3.3 UREDBA O OBDELAVI ODPADKOV V PREMIČNIH NAPRAVAH
3.3.1 Splošne določbe
Ta uredba določa vrste obdelave odpadkov, ki se lahko izvajajo v premičnih napravah za obdelavo
odpadkov in pogoje za obdelavo v njih. Premična naprava za obdelavo odpadkov je tehnološka enota,
ki je v celoti premična, z vgrajenim motorjem za premikanje ali brez njega, v kateri se lahko
obdelujejo odpadki in je namenjena obdelavi odpadkov na kraju njihovega nastanka.
3.3.2 Preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi
Če je v napravo vgrajen motor z notranjim izgorevanjem, mora motor glede emisij snovi v zrak
izpolnjevati zahteve, ki jih v zvezi s tem določajo predpisi o emisiji snovi v zrak iz motorjev z
notranjim izgorevanjem, vgrajenih v izven cestne premične stroje.
3.3.3 Obveznosti upravljavca premične naprave
Oseba, ki izvaja obdelavo odpadkov v premični napravi, mora za to imeti okoljevarstveno dovoljenje v
skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
3.4. UREDBA O OBREMENJEVANJU TAL Z VNAŠANJEM ODPADKOV
3.4.1 Splošne določbe
Ta uredba določa pogoje v zvezi z obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov in obvezno ravnanje
pri načrtovanju in izvedbi vnašanja zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine zaradi
izboljšanja ekološkega stanja tal.
3.5.) UREDBA RAVNANJU Z ODPADKI, KI VSEBUJEJO AZBEST
3.5.1 Splošne določbe
Za odstranjevanje azbestnih odpadkov se uporabljajo predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,
odlaganje odpadkov na odlagališčih oziroma sežiganje odpadkov.
3.5.2 Preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje
Ponovna uporaba azbestno-cementnih izdelkov in priprava azbestnih odpadkov za njihovo ponovno
uporabo sta prepovedani. Recikliranje azbestnih odpadkov je prepovedano. Dovoljena postopka
predelave azbestnih odpadkov sta utrjevanje in uničevanje azbestnih vlaken.
Ravnanje z azbestnimi odpadki: Odpadni azbest, šibko vezani azbestni odpadki in odpadki, ki se jih
oprijemajo azbestna vlakna, morajo bit pred odstranjevanjem obdelani s postopki utrjevanja ali
uničevanja azbestnih vlaken ali pakirani v vrečah tako, da se prepreči sproščanje azbestnih vlaken v
okolje. Za pakiranje azbestnih odpadkov je potrebno uporabljati vreče iz tkanin iz umetne snovi ali iz
6

enoslojne polietilenske folije debeline najmanj 0.6mm, pri čemer mora biti pakiranje v nepropustno
zaprtih vrečah tako, da so stiki tkanine oziroma folije zavarjeni ali zlepljeni.
3.5.3 Obveznosti povzročitelja azbestnih odpadkov
Povzročitelj azbestnih odpadkov mora izdelati načrt gospodarjenja z azbestnimi odpadki v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
3.5.4 Predelava azbestnih odpadkov
Predelavo azbestnih odpadkov lahko izvaja oseba z okoljevarstvenim dovoljenjem v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Azbestne odpadke lahko odstranjuje oseba z okoljevarstvenim
dovoljenjem, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, odlaganje odpadkov na odlagališčih
oziroma sežiganje odpadkov.
O gradbenih odpadkih, ki vsebujejo azbest, se je v preteklosti slabo poročalo. Verjetno je
velika količina teh odpadkov skrita med mešanimi gradbenimi odpadki, saj je bil ta odpadek do leta
2003 razvrščen kot nenevaren odpadek. S spremembo razvrstitve tega odpadka med nevarne in z
ozaveščanjem ljudi in izvajalcev del, da je azbest nevarna snov, se je količina teh odpadkov pri
poročanju močno povečala. Po evidencah, s katerimi razpolaga ARSO (Agencija Republike Slovenije
za okolje), je v letu 2001 tako nastalo okrog 140 ton takih odpadkov, v letu 2002 pa je količina narasla
že na preko 3800 ton.
V preteklosti se je največ azbesta uporabljalo v proizvodnji azbestno-cementih izdelkov.
Podatki kažejo, da je kar približno četrtina individualnih stavb v Sloveniji še krita z azbestnocementno
kritino, pri tem pa izstopa Podravska regija, kjer je po ocenah še okoli 30% individualnih
stavb kritih s to kritino. Tudi dolžina še vgrajenih azbestno-cementnih vodovodnih cevi se glede na
posamezna področja v Sloveniji razlikuje, v povprečju pa je vgrajenih še okoli 200 km teh cevi na
upravno enoto. Od proizvedenih izdelkov, ki so vsebovali azbest, so nekateri trajno vgrajeni v objekte,
kot so brizgani ometi, izolacijska sredstva, lepila ali izolacijske mase. S podatkom, v koliko objektih
ali napravah je še vgrajenih več kot 1000 kg materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, se ne
razpolaga, čeprav je zakonska obveznost upravljavcev ali lastnikov takih naprav ali objektov, da tak
objekt ali napravo prijavijo.
3.6 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA Z GRADBENIMI ODPADKI ZA
OBDOBJE OD LETA 2004 DO LETA 2008
Ključni cilj, ki si ga je program zadal uresničiti v obdobju teh štirih let, je vzpostavitev in
delovanje učinkovitega sistema ravnanja z gradbenimi odpadki. To v prvi vrsti najprej pomeni
zagotovitev jasnega pregleda stanja glede nastalih količin gradbenih odpadkov, ravnanja z njimi ter s
postavitvijo ustrezne mreže zbirnih centrov in centrov za predelavo gradbenih odpadkov doseči
preusmeritev obstoječih količin, ki se danes odlagajo na odlagališča nenevarnih odpadkov ali z
nenadzorovanim odlaganjem ustvarjajo divja odlagališča, v evidentirane centre za predelavo
gradbenih odpadkov.
3.7 ZAKON O VARSTVU OKOLJA
3.7.1 Splošne določbe
Ta zakon ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem
okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spreminjanje stanja okolja in
informacije o okolju, ekonomske in finančne inštrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in
druga z varstvom okolja povezana vprašanja.
3.7.2 Ukrepi varstva okolja
Povzročitelj onesnaževanja mora izvesti ukrepe, potrebne za preprečevanje in zmanjšanje
onesnaževanja, tako da njegove emisije v okolje ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti.
Povzročitelj onesnaževanja mora za napravo, v kateri poteka dejavnost, ki lahko onesnažuje okolje z
emisijami, imeti okoljevarstveno dovoljenje.
3.7.3 Ukrepi v primeru okoljske nesreče
Povzročitelj okoljske nesreče mora o nesreči nemudoma obvestiti organ, pristojen za obveščanje,
določen s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in izvesti nujne ukrepe, s katerimi je
7

mogoče zmanjšati škodljive posledice za okolje. Način ravnanja in interventne ukrepe v primeru
okoljske nesreče na površinskih vodah urejajo predpisi o vodah. Način ravnanja in interventne ukrepe
v primeru okoljske nesreče na drugih delih okolja predpiše minister, v soglasju z ministrom, pristojnim
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3.7.4 Posegi v okolje
Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo
njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva.
3.7.5 Okoljevarstveno dovoljenje
Upravljavec mora za obratovanje naprave, v kateri se bo izvajala dejavnost, ki lahko povzroči
onesnaževanje okolja večjega obsega, in za vsako večjo spremembo v obratovanju te naprave pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje. Dovoljenje se lahko izda za eno ali več naprav ali njenih delov, ki so na
istem krajo in imajo istega upravljavca.
4. DEFINICIJA IN KLASIFIKACIJA ODPADKOV
Odpadek je vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v
klasifikacijskem seznamu odpadkov, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje,
ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči. Gradbeni odpadki pa so mešanica
materialov, ki nastanejo pri gradbenih delih. Ravnanje z njimi podrobneje ureja Uredba o ravnanju z
odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list Republike Slovenije št. 34/08). Ta uredba določa
obvezna ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije,
obnove ali odstranitve objekta. To velja za odpadke iz skupine, ki se uvrščajo v skupino odpadkov s
številko 17 s klasifikacijskega seznama odpadkov. Vsi gradbeni odpadki in ruševine so razporejeni v
klasifikacijski seznam odpadkov, tako nevarnih kot nenevarnih. Odpadki so razvrščeni po ustreznih
skupinah predvsem glede na izvor nastanka. Vsak odpadek ima poleg natančnega imena vpisano še
ustrezno klasifikacijsko številko.
Klasifikacijski seznam odpadkov je bistven sestavni del predpisov o ravnanju z odpadki, saj so
z razvrstitvijo posameznega odpadka določeni tudi temeljni pogoji pri ravnanju z njim.
Najpomembnejša je določitev, ali je določeni odpadek nevaren ali nenevaren, od česar sta odvisna
način ravnanja z njim in raven nadzora.
Posamezne vrste odpadkov so v seznamu določene s šestmestno klasifikacijsko številko. Prvi
dve številki nam povesta, v katero skupino (glede na vir nastanka npr. rudarjenje, vrtnarstvo) sodi
določen odpadek. Ostale štiri številke pa nam povejo, v katero podskupino sodi določen odpadek.
Gradbeni odpadki torej sodijo v skupino 17. En del klasifikacijskega seznama s podskupinami za
gradbene odpadke pa nam prikazuje spodnja tabela.
Klasifikacijska Vir nastanka
številka
17 01 Beton, opeka, ploščice in keramika
17 01 01 Beton
17 01 02 Opeka
17 01 03 Ploščice, keramika in strešna opeka
17 01 06* Mešanice ali ločene frakcije betona, opeke, ploščic in keramike, ki
vsebujejo nevarne snovi
5. UVOZ IN IZVOZ ODPADKOV
Tabela 1: En del klasifikacijskega seznama gradbenih odpadkov
O mednarodnem prevozu odpadkov govorimo tedaj, ko so odpadki namenjeni iz države v kateri so
nastali, v neko drugo državo z namenom, da se predelajo ali odstranijo na okolju varen način, bodisi,
ker jih v državi nastanka ni mogoče predelati ali odstraniti na okolju varen način, so kapacitete
premajhne ali pa so potrebni kot surovina za predelavo. Namen je torej zagotovitev lastnih
8

predelovalnih kapacitet in kapacitet za odstranjevanje, pri uvozu in izvozu pa zagotoviti ustrezno
kontrolo vključno s potrdilom o opravljeni predelavi ali odstranitvi. Nadzoruje se le prevoz nevarnih
odpadkov. Vsak prevoz nevarnih odpadkov mora biti v naprej najavljen in mora imeti vsa ustrezna
dovoljenja države izvoznice, države uvoznice in držav preko katerih poteka transport takih odpadkov.
Po končani predelavi ali odstranitvi posamezne pošiljke nevarnih odpadkov mora predelovalec ali
odstranjevalec izdati ustrezno potrdilo o opravljeni predelavi ali odstranitvi.
6. PROBLEMATIKA RAVNANJA Z GRADBENIMI ODPADKI V OBČINI
TREBNJE
6.1 DEPONIJA GLOBOKO TREBNJE
Deponija Globoko je pod okriljem Komunale Trebnje d.o.o.. Komunala Trebnje je bila
ustanovljena leta 1962, v njej je bilo v začetku zaposlenih 23 delavcev, osnovna dejavnost podjetja je
bila vzdrževanje občinskih cest in izvajanje drugih storitev. Kasneje se je podjetje začelo v večji meri
ukvarjati z gradbeništvom in komunalnimi dejavnostmi, v upravljanje pa je pričelo prevzemati
zgrajeno komunalno infrastrukturo. Komunala Trebnje je leta 1994 nastala s preoblikovanjem podjetja
Komunala Trebnje p.o. Po uveljavitvi Zakona o gospodarskih javnih službah je gospodarska družba
postala last Občine Trebnje. Tedanja skupščina Občine Trebnje je sprejela Odlok o organiziranju
javnega podjetja Komunala Trebnje. Podjetje je tako pridobilo status družbe z omejeno odgovornostjo,
namen ustanovitve pa je bil izvajanje obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb, ki jih mora
lokalna skupnost zagotavljati v občinskem prostoru.
Podjetje danes zaposluje 58 delavcev, temeljne dejavnosti so oskrba s pitno vodo, odvajanje in
čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki in upravljanje že
prej omenjene deponije komunalnih odpadkov Globoko.
Ker sem se želel podrobneje seznaniti o ravnanju z gradbenimi odpadki v občini Trebnje od
kjer prihajam, sem obiskal deponijo Globoko. Deponija je razmeroma nova. Z obratovanjem je pričela
leta 2004, razprostira se na enem hektarju, zadoščala pa naj bi predvidoma le za tri do pet let. Na sliki
3 je prikazana deponija, v kateri še ni bilo odpadkov, zato se vidi zaščitna folija. Na sliki 4 so odpadki
v deponiji že skoraj povsem poravnani s terenom.
Slika 3: Položena folija
Slika 4: Celotna deponija Globoko
Gospod Povše, zaposlen v upravi trebanjske Komunale mi je pojasnil, da imajo za prihodnja
leta že odkupljenih 25 hektarjev površine v dolini Globoko, ki bodo zadoščali za več kot sto let.
Ugotovil sem, da v Trebnjem ne ločujejo gradbenih odpadkov posebej, saj vse odpadke zbirajo v
veliko gradbeno jamo. Za takšno zbiranje odpadkov imajo vso potrebno zakonodajo, saj jim ona to
dopušča. Izvedel sem, da je bilo v preteklem letu v deponijo pripeljanih 181790 kg azbestnih
odpadkov (klasifikacijska številka 17 06 05), mešanih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju
objektov (klasifikacijske številke 17 09 04) je bilo pripeljanih v deponijo 137939 kg in odpadkov kot
so mešanice betona, opeke, ploščic in keramike (klasifikacijska skupina 17 01 07), je bilo v preteklem
letu pripeljanih okoli 3500 kg. V trebanjski deponiji zbirajo le nenevarne odpadke, vendar zakonodaja
9

jim dopušča, da lahko dovažajo tudi azbestne odpadke, saj jih podjetje kot je na primer MONTtim, ki
se ukvarja s krovstvom in kleparstvom ter montažo lahkih gradbenih plošč, proizvede v precejšni
količini. Azbestne odpadke zavijejo v posebno folijo, jih zložijo s palet v gradbeno jamo (slika 5) in
jih zasujejo z drugimi nenevarnimi odpadki. To ni pravi način, zato bodo v prihodnosti morali
nameniti več pozornosti nevarnim gradbenim odpadkom.
Vse odpadke, ki jih pripeljejo na deponijo morajo stehtati, ter za njih izpolniti evidenčni list.
Evidenčni list vsebuje podatke o pošiljatelju oziroma imetniku odpadka, prevzemniku in prevozniku
odpadka, lokacijo nastanka, lokacijo objekta za ravnanje z odpadki (v Občini Trebnje je to odlagališče
Globoko) in o predaji (datum, kraj oddaje, kraj prejema, opombe prevoznika in pošiljatelja) odpadkov.
Slika 5: Odlagalno polje za azbestno cemente gradbene odpadke v deponiji Globoko
6.3 ČRNA ODLAGALIŠČA
Veliko obremenitev za okolje predstavlja tudi nekontrolirano odlaganje odpadkov v naravo,
predvsem v gozdove in tako nastajajo črna odlagališča. Ljudje, ki ne poznajo veljavne zakonodaje in
niso osveščeni, odlagajo v naravo vse vrste odpadkov in med njimi so tudi gradbeni. Po mojem
mnenju so od gradbenih odpadkov najbolj problematične azbestne kritine in opeke, ki vsebujejo azbest,
kovinske kritine in barve. Takšne odpadke opazimo tudi na zaščitenih območjih vodnih virov ali celo
v samih strugah vodotokov. Tudi v naši občini lahko najdemo veliko takšnih odlagališč, predvsem v
gozdovih, kateri so najbolj vidni spomladi.
Komunala Trebnje vseskozi takšna odlagališča sanira, večkrat potekajo tudi čistilne akcije, ki
jih organizirajo različna društva, namestijo se opozorilne table, vendar ljudje s takšnim nelegalnim
početjem še kar nadaljujejo. Komunala Trebnje je po mojem mnenju naredila velik pozitiven korak v
smeri zmanjšanja črnih odlagališč, saj je deponija Globoko odprta 12 ur dnevno in je mogoče
gradbene odpadke oddati brezplačno kadarkoli. Na spodnji sliki sem prikazal primer črnega
odlagališča, ki sem ga odkril v bližnjem gozdu.
Slika 6: Primer črnega odlagališča
10

7. ZAKLJUČEK
Ob vsakodnevnem opazovanju gradbišča avtoceste mimo Trebnjega sem se prepričal kako
velik vpliv ima gradbeništvo na okolje. Gradbeni in vsi drugi odpadki predstavljajo za okolje veliko
obremenitev. Mislim, da je v naši državi zakonodaja ustrezna, vendar je izvajanje takšne zakonodaje v
polnem obsegu za občino (komunalno podjetje) veliko finančno breme.
Deponija Globoko ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje le do 19. julija letošnjega leta. Za
pridobitev dovoljenja je potrebno zadostiti kriteriju, da ena deponija pokriva območje z 55000
prebivalci. Zato ima občina Trebnje v načrtu zgraditi sodoben regijski center za ravnanje z odpadki, ki
bi ga uporabljalo še nekaj sosednjih občin. 20 milijonov EUR naj bi občina pridobila za izgradnjo tudi
iz evropskih kohezijskih skladov. Na deponiji bi postavili mehansko-biološko obdelavo odpadkov,
sortirnico in kompostarno. Načrtuje se tudi sodoben pristop k ravnanju z odpadki, ki temelji na
popolnem ločevanju odpadkov na izvoru.
Veliko je potrebno narediti tudi v smeri predelave gradbenih odpadkov, saj naj ima predelava
prednost pred odlaganjem na deponijo. Vendar je tehnološka oprema za predelavo izjemno draga. Pri
obisku manjših podjetij, v katerih sem želel izvedeti o njihovem ravnanju z gradbenimi odpadki, sem
čutil zadrego pri pogovoru, zato mislim, da podjetja večkrat ne ravnajo povsem v skladu z veljavno
zakonodajo.
8. VIRI IN LITERATURA
1.) Uredba o ravnanju z odpadki: Uradni list Republike Slovenije št. 34/08
2.) Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih: Uradni list Republike Slovenije št.
34/08
3.) Uredba o obdelavi odpadkov v premičnih napravah: Uradni list Republike Slovenije št. 34/08
4.) Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov: Uradni list Republike Slovenije št. 34/08
5.) Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest: Uradni list Republike Slovenije št. 34/08
6.) Zakon o varstvu okolja: Uradni list Republike Slovenije št. 39/06
7.) Revija Mineral, december 2008
8.) Kovačič A. V.: Ravnanje z odpadki, Ljubljana 2001
9.) www.mop.gov.si
10.) www.minet.si
11.) www.stat.si
12.) www.arso.gov.si
13.) www.dnevnik.si
14.) www.dobrojutro.net
15.) www.jh-lj.si
16.) www.gokop.si
17.) www.gzs.si
11