Gradbeništvo v starem Rimu - Student Info

Uvod v gradbeništvo
Dominik Topalović
2009/2010
Gradbeništvo v starem
Rimu
Uvod v gradbeništvo
Prof. Dušan Žagar
Dominik Topalović
1

Uvod v gradbeništvo
Dominik Topalović
2009/2010
Kazalo:
• Gradbeni materiali 3
• Ceste 4
• Mostovi 7
• Ostali objekti 9
• Viri 11
2

Uvod v gradbeništvo
Dominik Topalović
2009/2010
Gradbeni materiali
Gradbeni material je vsaka snov, ki jo lahko uporabimo v gradbeništvu, pri izdelavi
konstrukcij. Za gradnjo domovanj in drugih objektov je človek preiskusil že veliko
večino materialov, ki pa jih je poiskal v naravi. Tudi rimljani os uporabljali naravne
gradbene material kot so kamen, les, glina in zemljine.
Kamen
Kamen je eden najstarejših gradbenih
materialov, ki pa se je tudi najdlje obdržal,
kot gradbeni material za gradnjo objektov.
Kamne za gradnjo so pridobivali iz
kamnolomov. Tam so jih oblikovali v
kamnite bloke tako, da jihe je tanek sloj ščitil
med transportom so gradbišča. Oblikovali so
jih v kvadre, ki so bili preblišne velikosti.
Gradili so tako, da so jih zlagali v vrste, da je
bil spoj zgornje vrste vedno na sredini
kamna spodnje vrste. Kamen so uporabljali za gradnjo stanovanjskih objektov ,
mostov, templjev, obzidja in za ostale objekte.
Les
Les je bil eden
najpomembnejših gradbenih
materialov preko celotne
zgodovine človeštva in ima
pri gradnji pomembno vlogo
še danes. Iz lesa so rimljani
delali obzidja, mostove,
ostrešja stavb in tudi zidove
višjih nadsropij insule.
3

Uvod v gradbeništvo
Dominik Topalović
2009/2010
Glina
Glino so že od nekdaj uporabljali za
izdelovanje nežgane opeke, vendar so
v času starega rima še znali žgati glino
in tako izblošali njene lasnosti. Iz gline
os izdelovali zidake, strešnike,
ploščice in tudi cevi za vodovod in
kanalizacijo.
4

Uvod v gradbeništvo
Dominik Topalović
2009/2010
Ceste
V času starega rima so imele ceste zelo pomemben pomen. Ceste so povezovale
vse osvojene dežele z Rimom, omogočale so gospodarske stike ter vojaško in
politično kontrolo nad celotnim imperijem. Brez cest se ne bi mogla širiti rimska
kultura, način življenja in vsega ostalega znanja. Glavni razlog za postavitev cest pa
je bil seveda tudi ta, da je lahko vojska v najhitrejšem možnem času prišla na vse
konce imperija in branila svoje meje pred vpadi “barbarov”.
Ceste so v večini primerov gradili vojaki. Na začetku so gradili ceste, ki so bile na
ravnih odsekih široke 2,45m in 4,90m na ovinkih. Kasneje se je širina ceste ustalila
med štirimi in šestimi metri. To je omogočalo, da sta se na cesti normalno srečala
dva voza. Na nekatreih mestih naj bi bile ceste tudi široke do 7,50m. Z ate dele
ceste arheolohi predvidevajo da so bila neke vrste počivališča ob cesti. S pomočjo
mostov in viaduktov so prečkali reke in doline, znali so tudi narediti tunele. Ceste
so pogosto potekale na nasipih. Ob glavnih cestah so postavljali tudi miljnike s
katerimi so označevali razdaljo do večjih mest. Postavljali so jih na razdalji ene
milje (=1478,5m = 1000rimskih korakov).
Pri gradnji cest so najprej na vsaki strani naredili odtočni jarek in potem vmesni
proctor odkopavali dokler niso prišli do trdne kamnite podloge. Jarek, ki je nastal
so nato napolnili v večih plasteh. Najprej so steptali sloj zemlje in nato položili
plast Drobnega kamenja zalitega z malt. Na ta sloj so položili trdo polnilo iz malte
in nato velike kamnite plošče.
5

Uvod v gradbeništvo
Dominik Topalović
2009/2010
Na prvi sliki je viden primer rimske ceste.
Druga slika prikazuje prehod skozi cesto po
katerih so prebivalci prečkali cestišče.
Tretja slika prikazuje miljnik iz Ivančne Gorice.
6

Uvod v gradbeništvo
Dominik Topalović
2009/2010
Mostovi
V času antike so bili rimljani največji graditelji mostov. Zaradi velikosti imperija so
morali rimljani izpiliti znanje gradnje mastov. Z njimi so si omogočili lažje in
varnejše potovanje do vseh delov imperija. Za gradnjo večjih in pomembnejših
mostov so uporabljali kamne katere so lepili med seboj z malto imenovano
pozzola (= mešanica vode, peska, apna in vulkanskih kamnin). Za začasne
mostove so uporabljali les, tako da so lahko most kasneje porušili. Če vodni tok ni
bil premočan si je vojska izdelala most tudi s pomočjo ladij. Trdno so privezali
ladjo ob ladji in si tako naredili prehod preko reke.
Rimljani so gradili kamnite ločne mostove, to pa pomeni, da mostno plošco nosijo
loki, ki prenašajo obtežbo iz mostu na trdna tla.
Mostove ki so jih postavljali preko dolin so imenovali viadukti.
S pomočjo mostov so tudi pripeljali pitno vodo do mest v katerih so bivali. Take
mostove so poimenovali akvedukti.
7

Uvod v gradbeništvo
Dominik Topalović
2009/2010
Cezarjev most čez Ren.
[1] V rečno dno so zabili dva kola in sicer pod nagibom, ki se je ravnal po toku.
[2] Dvanajst metrov proti toku so zabili še dva kola in ju nagnili nizvodno.
[3] Ta para kolov so povezali med sabo s prečnim tramom. Vrsta takih opornikov
je nosila cesto.
[4] Poleg tega je vsakega podpiral še en kol, nagnjen proti toku.
[5] Malo višje proti toku so za vsak rimer postavili tudi valolome.
8

Uvod v gradbeništvo
Dominik Topalović
2009/2010
Ta primer ločnega mostu ni iz časov starega rima je pa zelo podoben tistim ki so
jih takrat postavljali.
9

Uvod v gradbeništvo
Dominik Topalović
2009/2010
Ostali objekti
Domus in insula:
Domus je bila enonadstropna hiša v
kateri so prebivali bogatejši meščani.
Domus je bil pravokotne oblike. Atrij in
vrt sta bili dve pomembni točki
domusa, okrog katerih se je
organiziralo življenje v hiši. Hiša je bila
tako zasnovana, da so se vsi prostori
odpirali v atrij. Iz atrija so v prostore
dobivali tudi svetlobo in sveži zrak. Zunanje stene stavbe, ki so gledale proti cesti,
so bile gole z maloštevilnimi linami. Domus je imel zidove narejene iz kamnitih
zidakov, ki so bili glajeni z malto in strešno kritino iz žgane gline. Revnejši
prebivalci so pa živeli v večstanovanjskih blokih ki os se imenovale insule. Insule so
bile ozke in visoke (tudi do pet nadstropij), tako da so lahko na majhno površino
nastanili veliko prebivalcev. Pogosto je stalo več takšnih stavb, med njmi pa os
potekale ozke ulice. Pritličje insul je bilo narejeno iz kamna, zgornja nadstropja pa
so bila iz gline, lesa ali pa iz zbite zemlje.
Javna kopališča in terme
Rimljani so veliko svojega časa
preživeli v termah. Tam so se zabavali
sprostili, spočili in tudi telovadili.
Javna kopališča in terme pa so seveda
morali na nek način ogrevati. Za
ogrevanje so rimljani izumili poseben
sistem ogrevanja kopališča ki se je
imenoval hipokavst.
Ta sistem je izgledal tako, da so naredilo “dvojna tla”. Zgornji sloj, po katerem so
10

Uvod v gradbeništvo
Dominik Topalović
2009/2010
hodili je bil postavljen na prebližno 60cm visokih stebričkih. V vmesnem prostoru
je krožil vroč zrak, ki so ga ogrevali v velikih pečeh. Vroči zrak je krožil tudi po
ceveh, ki so bile vgrajene v zidove. Kasneje so ta sistem ogrevanja začeli
uporabljati tudi v zasebnih hišah. Vodo, ki so jo potrebovali za kopališča in terme,
so zbirali v posebnih zbiralnikih. Javna kopališča so imela tudi javna stranišča. Vso
odpadno vodo iz kopališč so speljali do javnih stranišč in z njo odplakovali fekalije
v javno kanalizacijo.
11

Uvod v gradbeništvo
Dominik Topalović
2009/2010
Viri:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimska_arhitektura
http://aveteromani.antika-si.com/akvedukt.php
http://aveteromani.antika-si.com/ceste.php
http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Avtocestne_zanimivosti/Rimska_ce
sta_92.aspx
http://baza.svarog.org/zgodovina/stari_vek/anticna_arhitektura.php
http://www.slonep.net/montazne-hise/lev0=2&lev1=15&lev2=91&lev3=2571
Iskanje starega Rima; Claude Moatti
Zgodovina rimske vojske
12