Letnik XX/11 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XX/11 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XX/11 - Ministrstvo za obrambo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
evija<br />
slovenska vojska<br />
Bistvo poklicne vojske<br />
in profesionali<strong>za</strong>cije<br />
smo še vedno ljudje<br />
Za končanje nasilja v Siriji<br />
diplomati ne bodo dovolj<br />
Gazela TO-001 Velenje<br />
na ogled v Pivki<br />
Leto <strong>XX</strong><br />
20. 7. 2012<br />
številka<br />
<strong>11</strong><br />
S trudom do<br />
izvidniškega znanja<br />
9 771318 068006<br />
Cena 0,21 €
sv <strong>11</strong><br />
slovenija in nato<br />
Slovenija je pomemben<br />
in <strong>za</strong>nesljiv partner v Natu<br />
Predsednik vlade Janez Janša je v četrtek, 5. julija, na<br />
uradnem obisku v Sloveniji gostil generalnega sekretarja<br />
Nata Andersa Fogha Rasmussena. Med uradnimi pogovori<br />
so predstavniki vlade RS in Nata spregovorili predvsem<br />
o uresničevanju dogovorov Natovega vrha v Chicagu, o<br />
aktualnih razmerah v Siriji in Afganistanu, o nalogah, ki<br />
čakajo države glede Afganistana po umiku Natovih vojaških<br />
sil leta 2014, o procesu širitve Nata predvsem na Zahodni<br />
Balkan, o Natovih partnerstvih in politiki pametne obrambe,<br />
glede katere Nato izvaja nekatere reforme. Pogovorov<br />
se je udeležil tudi obrambni minister Aleš Hojs. Visoki<br />
predstavnik Nata se je ob koncu obiska v Sloveniji srečal tudi<br />
s predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Türkom in<br />
predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom.<br />
Besedilo: KPV<br />
Fotografiji: www.nato.int<br />
Sprejem z vojaškimi<br />
častmi na Brniku<br />
Po besedah predsednika vlade<br />
Jane<strong>za</strong> Janše je bil dogovor na<br />
Natovem vrhu v Chicagu glede <strong>za</strong>gotavljanja<br />
varnosti v času gospodarske<br />
krize in močnih proračunskih<br />
omejitev v državah članicah<br />
zelo dober. Ta dogovor je potrdil<br />
tudi koncept pametne obrambe in<br />
razglasitev vmesne zmogljivosti<br />
raketne obrambe. Na vrhu so bili<br />
sicer doseženi tudi dodatni dogovori<br />
glede Afganistana. »Ko gre <strong>za</strong><br />
Afganistan, Slovenija ostaja zvesta<br />
načelu skupaj v akcijo, skupaj iz<br />
nje, tako da bomo s svojim kontingentom<br />
v Afganistanu ostali do<br />
konca leta 2014, do konca Natove<br />
misije. Po letu 2014 smo pripravljeni<br />
ponuditi drugačno pomoč<br />
varnostnim silam Afganistana,<br />
da bodo lahko skrbele <strong>za</strong> varnost<br />
Uradni pogovori Natovih<br />
delegacij in slovenske vlade<br />
svojega prebivalstva,« je dejal<br />
premier Janša. Ob tem je dodal,<br />
da bo pomoč varnostnim silam<br />
Afganistana, gledano z ekonomskega<br />
vidika, bistveno cenejša,<br />
kot pa bi bila skrb <strong>za</strong> varnost v<br />
Afganistanu prek lastnih vojaških<br />
enot, ki jih pošiljamo tja.<br />
Glede razmer v Siriji je premier<br />
poudaril, da se Slovenija pridružuje<br />
pozivom sirskim oblastem k<br />
takojšnjemu prenehanju množičnih<br />
kršitev človekovih pravic in<br />
nasilja nad civilnim prebivalstvom<br />
ter podpira vse ukrepe mednarodne<br />
skupnosti <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito civilnega<br />
prebivalstva in ukrepe v okviru<br />
načrta odposlanca Združenih<br />
narodov Kofija Annana. »Smo <strong>za</strong><br />
to, da se na mednarodno skupnost<br />
stopnjuje pritisk in da se tu čim<br />
prej pride do mirne rešitve,« je poudaril<br />
predsednik vlade. Generalni<br />
sekretar zveze Nato je posebej poudaril,<br />
da je glavni cilj <strong>za</strong>vezništva,<br />
da se razmere na tem območju<br />
rešijo mirno in politično.<br />
Po besedah Janše eden pomembnejših<br />
elementov Natove partnerske<br />
politike ostaja politika odprtih<br />
vrat <strong>za</strong>vezništva, pri čemer je<br />
Slovenija še posebno <strong>za</strong>interesirana,<br />
da se <strong>za</strong>vezništvo širi na<br />
države Zahodnega Balkana, potem<br />
ko te izpolnijo pogoje in merila.<br />
»Menimo, da je članstvo v zvezi<br />
Nato teh držav zelo pomemben<br />
prispevek k povečanju varnosti in<br />
stabilnosti v regiji in eden osnovnih<br />
pogojev <strong>za</strong> to, da bo celotna<br />
regija ekonomsko napredovala,« je<br />
dejal predsednik vlade. Po njegovih<br />
besedah je Nato na Zahodnem<br />
Balkanu, predvsem na Kosovu, trenutno<br />
navzoč kot zelo pomemben<br />
garant stabilnosti. Kot pozitivno<br />
je Janša ocenil tudi sodelovanje<br />
<strong>za</strong>vezništva z državami Zahodnega<br />
Balkana, pri čemer je pomemben<br />
prispevek številnih držav, ki še<br />
niso članice Nata, pri <strong>za</strong>gotavljanju<br />
varnosti, stabilnosti in miru v<br />
svetu ter tudi širše. »Glede reform,<br />
ki jih morajo te države, ki želijo<br />
postati članice Nata izpolniti v<br />
prihodnje, Slovenija poudarja, da<br />
so reforme v interesu držav članic<br />
in da imajo prebivalci teh držav<br />
dolgoročne koristi.«<br />
Predsednik vlade se je <strong>za</strong>hvalil<br />
generalnemu sekretarju zveze<br />
Nato Rasmussenu, rekoč, da se je<br />
<strong>za</strong>vezništvo v <strong>za</strong>dnjem obdobju<br />
pod njegovim vodstvom utrdilo<br />
kot ključno orodje svetovnega<br />
miru, stabilnosti v svetu in<br />
bistveno večje varnosti. »Brez<br />
Nata v tem času bi bila svet in tudi<br />
severnoatlantski prostor bistveno<br />
manj varna in stabilna,« je še dejal<br />
premier.<br />
Generalni sekretar zveze Nato<br />
je poudaril pomembno vlogo<br />
Slovenije ob pristopnih procesih<br />
novih članic oziroma aspirantk. Po<br />
njegovih besedah je Slovenija kot<br />
članica severnoatlantskih pove<strong>za</strong>v<br />
dober primer, kaj lahko neka<br />
država doseže s trdim delom, ki<br />
ni vedno najlažje. »S tem je lahko<br />
tudi dober vzor drugim državam<br />
na Zahodnem Balkanu,« je še ocenil<br />
generalni sekretar Nata.<br />
2
9 771318 068006<br />
Cena 0,21 €<br />
slovenija in nato<br />
2 Slovenija je pomemben in <strong>za</strong>nesljiv partner v Natu<br />
intervju<br />
4 Bistvo poklicne vojske in profesionali<strong>za</strong>cije smo še vedno ljudje<br />
spremljamo<br />
7 Praznovali 21. rojstni dan slovenske države<br />
10 Vojašnice SV z novimi imeni<br />
<strong>11</strong> Bogataju zlati red <strong>za</strong> <strong>za</strong>sluge<br />
aktualno<br />
8 Za končanje nasilja v Siriji diplomati ne bodo dovolj<br />
iz vojaškega življenja<br />
12 S trudom do izvidniškega znanja<br />
14 Izurjeni <strong>za</strong> vodenje skupine<br />
23 Družinski dan pripadnic in pripadnikov MSSVT<br />
25 Podčastniški zbor uspešno nad izzive<br />
mednarodne operacije in misije<br />
17 SV na Kosovu izvedla vajo Alpe-Adria 2.0.<br />
naše korenine<br />
18 Gazela TO-001 Velenje na ogled v Pivki<br />
<strong>za</strong>ščita in reševanje<br />
20 Novi gasilski profesionalci so že v svojih enotah<br />
civilno-vojaško sodelovanje<br />
22 16. državne letne igre specialne olimpijade Slovenije v Vipavi<br />
24 Ko delaš tisto, kar si želiš<br />
predstavljamo vam<br />
26 Igra <strong>za</strong> vojaške navdušence<br />
29 V Pragi sejem Vojak prihodnosti 2012<br />
obrazi<br />
28 Dovolil sem, da se zgodi življenje<br />
ko sanje postanejo resničnost<br />
30 Končno na bojnem letu s PC9M<br />
razvedrilo<br />
31 Nagradna križanka<br />
vsebina<br />
urednikova beseda<br />
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!<br />
Julij je čas poletnih počitnic in dopustov, ki jih mnogi že<br />
preživljate nekje na morju, v toplicah ali kar doma, nekatere<br />
pa to še čaka. Prepričani smo, da boste v teh poletnih dnevih<br />
tudi na straneh tokratne revije Slovenska vojska našli veliko<br />
<strong>za</strong>nimivih vsebin. Naj naštejemo vsaj nekatere. Z našo<br />
novinarsko ekipo smo bili na tečaju <strong>za</strong> izvidnike na Rovtarici na<br />
Gorenjskem, kjer so pripadniki enot 1. brigade SV spoznavali<br />
osnovne veščine izvidnikov. V štajerski prestolnici smo na<br />
tečaju <strong>za</strong> desetnike obiskali kandidate, ki so pridobili osnovno<br />
znanje in veščine <strong>za</strong> vodenje skupine. V intervjuju z Igorjem<br />
Kotnikom smo se spomnili letošnje desete obletnice prehoda<br />
na poklicno vojsko in posledic, ki jih je ta odločitev imela <strong>za</strong><br />
nadaljnji razvoj naše vojaške organi<strong>za</strong>cije. Na straneh naše<br />
revije pišemo tudi o aktualnem dogajanju v Siriji, kjer divja<br />
državljanska vojna, ki ji ni videti konca. Za umiritev razmer<br />
in izvajanje nadzora nad prekinitvijo ognja je mednarodna<br />
skupnost v to nemirno državo na Bližnjem vzhodu že napotila<br />
300 vojaških opazovalcev, med katerimi je tudi Slovenija<br />
prispevala enega. Med zgodovinskimi temami naj omenimo<br />
prispevek o helikopterju gazela TO-001 Velenje, s katerim<br />
sta leta 1991 pilot Jože Kalan in letalski tehnik Bogo Šuštar<br />
prebegnila iz JLA v TO. V spomin na ta zgodovinsko pomembni<br />
dogodek in zelo pogumno dejanje so helikopter že pred leti<br />
obnovili, pred časom pa so ga prepeljali v Pivko v Park vojaške<br />
zgodovine, v njem pa hranijo najpomembnejše ostanke in<br />
razstavne predmete iz slovenske osamosvojitvene vojne.<br />
Pišemo tudi o temi, ki se nanaša na sistem <strong>za</strong>ščite in reševanja.<br />
Bili smo na <strong>za</strong>ključni vaji kandidatov <strong>za</strong> poklicne gasilce na<br />
Igu, kjer so prika<strong>za</strong>li v Gasilski šoli pridobljeno znanje in<br />
veščine, ki jih bodo lahko koristno uporabili <strong>za</strong> delo v poklicnih<br />
gasilskih sestavah. Rad bi vas opozoril tudi na prispevek<br />
o taktični igri airsoft, saj ga boste z velikim <strong>za</strong>nimanjem<br />
prebrali vsi, ki se navdušujete nad gverilskim bojevanjem<br />
oziroma taktiko spopadov v gozdu in ki bi radi svoje vojaške<br />
spretnosti ter veščine preverili v bojnih razmerah na prostem.<br />
V njem predstavljamo osnovno oborožitev, <strong>za</strong>ščitno opremo<br />
ter tehnike in taktiko vojskovanja pri airsoftu. Ob koncu vas<br />
vabimo tudi na največji sejemski dogodek v srednji Evropi,<br />
sejem Vojak prihodnosti 2012, na njem pa bodo oktobra<br />
obiskovalcem predstavili novosti in <strong>za</strong>nimivosti s področja<br />
kibernetske obrambe, opreme vojaka prihodnosti in pametne<br />
obrambe. To smo našteli, da se boste laže odločili <strong>za</strong> branje<br />
tokratne številke. Upamo, da si boste kljub poletnemu oddihu<br />
in visokim temperaturam vzeli nekaj časa ter prelistali našo<br />
revijo, na straneh katere vas čaka veliko <strong>za</strong>nimivega poletnega<br />
branja.<br />
Marko Pišlar<br />
kolofon<br />
Informativno glasilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> RS.<br />
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 17. avgusta 2012.<br />
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 19 številk revije.<br />
Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>.<br />
Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškega tiska<br />
(EMPA).<br />
Nenaročenega gradiva ne vračamo.<br />
Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana<br />
Telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70<br />
Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mo.gov.si<br />
Za objavo pripravil: Marko Pišlar<br />
Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar<br />
Fotograf: Bruno Toič<br />
Lektoriranje: Barbara Nežič<br />
Tajnica uredništva: Milena Topolovec<br />
Oblikovanje, prelom in tisk: Nebia, d. o. o.<br />
Naklada: 9750 izvodov<br />
Revija Slovenska vojska je tudi<br />
na socialnem omrežju facebook.<br />
Usposabljanje<br />
kandidatov <strong>za</strong> VED izvidnik na<br />
Rovtarici pri Bohinjski Bistrici<br />
Fotografija na naslovnici:<br />
Bruno Toič<br />
revija<br />
slovenska vojska<br />
leto <strong>XX</strong><br />
20. 7. 2012<br />
številka<br />
<strong>11</strong><br />
Bistvo poklicne vojske<br />
in profesionali<strong>za</strong>cije<br />
smo še vedno ljudje<br />
Za končanje nasilja v Siriji<br />
diplomati ne bodo dovolj<br />
Gazela TO-001 Velenje<br />
na ogled v Pivki<br />
S trudom do<br />
izvidniškega znanja<br />
3
sv <strong>11</strong><br />
intervju<br />
Pogovor s svetovalcem načelnika<br />
GŠSV <strong>za</strong> obrambno in vojaško<br />
politiko dr. Igorjem Kotnikom<br />
4
Bistvo poklicne vojske<br />
in profesionali<strong>za</strong>cije<br />
smo še vedno ljudje<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
Letos mineva deset let od odločitve, da se postopoma preneha izvajati naborniški sistem<br />
popolnjevanja SV in preide na popolnjevanje vojske s poklicnimi vojaki in pripadniki<br />
pogodbene rezervne sestave (PPRS). Februarja 2002 je skupina poslancev v <strong>za</strong>konodajni<br />
postopek vložila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o vojaški dolžnosti, v katerem<br />
sta bila predlagana opustitev izvajanja vojaške dolžnosti v miru in prehod na poklicno<br />
popolnjevanje vojske, dopolnjene s pogodbeno rezervo. Na MO je bil <strong>za</strong>radi lažjega in bolj<br />
učinkovitega prehoda na nov sistem popolnjevanja pripravljen, leta 2003 pa se je <strong>za</strong>čel<br />
izvajati poseben projekt, imenovan PROVOJ – poklicna vojska, dopolnjena s pogodbeno<br />
rezervo. Kot ugotavlja svetovalec načelnika GŠSV <strong>za</strong> obrambno in vojaško politiko dr. Igor<br />
Kotnik, ki je pri projektu profesionali<strong>za</strong>cije SV v preteklosti tudi intenzivno sodeloval, je bila<br />
odločitev o prehodu na poklicno vojsko <strong>za</strong> Slovenijo vsekakor pravilna, vendar se moramo<br />
<strong>za</strong>vedati, da profesionali<strong>za</strong>cija ni nikoli končan proces.<br />
Kakšen pomen je imela odločitev<br />
o prehodu na poklicno vojsko <strong>za</strong><br />
nadaljnji razvoj SV<br />
Nedvomno je bila to hrabra<br />
odločitev, ki je na široko odprla<br />
vrata hitrejšega razvoja SV v smeri<br />
sodobnejše vojaške organi<strong>za</strong>cije.<br />
Neposredno po osamosvojitvi smo<br />
sicer pogumno eksperimentirali<br />
s poklicnimi vodi, vendar smo se<br />
kmalu varno vrnili na že znano pot.<br />
Po odločitvi o prehodu na poklicno<br />
vojsko je SV precej hitro postala<br />
primerljiva in povezljiva z vojskami<br />
članic Nata, včlanitev v katerega je<br />
bil takrat eden pomembnejših strateških<br />
ciljev Republike Slovenije.<br />
Na spremembo sistema<br />
popolnjevanja in poznejše<br />
preoblikovanje vojaške<br />
organi<strong>za</strong>cije je takrat vplivalo<br />
več dejavnikov. Kateri so bili<br />
najpomembnejši<br />
Te dejavnike lahko delimo<br />
na politične in strokovne.<br />
Najpomembnejšega zunanjepolitičnega,<br />
interes Republike Slovenije<br />
<strong>za</strong> članstvo v Natu, sem že omenil.<br />
S prehodom na poklicno vojsko<br />
smo <strong>za</strong>vezništvu nedvoumno<br />
poka<strong>za</strong>li, da razumemo in sledimo<br />
sodobnim vojaškim trendom.<br />
Z vidika notranje politike se je<br />
pomembno spomniti, da je šlo <strong>za</strong><br />
nekakšen prestiž med političnimi<br />
strankami, katera bo tovrstna<br />
zunanjepolitična pri<strong>za</strong>devanja<br />
države hitreje in bolj odločno<br />
podprla s predlogi sprememb na<br />
obrambnem področju, ki bodo<br />
hkrati všečne <strong>za</strong> javno mnenje.<br />
S tem smo že pri strokovnih<br />
dejavnikih, saj ne smemo po<strong>za</strong>biti,<br />
da smo se v tistem času srečevali<br />
že z zelo resnimi problemi pri<br />
izvrševanju vojaške obveznosti. S<br />
prehodom na poklicno vojsko smo<br />
tudi bistveno zmanjšali izzive in<br />
težave, pove<strong>za</strong>ne s povečevanjem<br />
števila pripadnikov SV v operacijah<br />
kriznega odzivanja.<br />
MO je <strong>za</strong>radi lažjega in bolj<br />
učinkovitega prehoda na nov<br />
sistem popolnjevanja leta 2003<br />
<strong>za</strong>čelo projekt PROVOJ. Kakšna je<br />
bila vloga tega projekta<br />
Projekt PROVOJ je bil izredno<br />
pomemben in uspešen, saj je zelo<br />
sistematično obravnaval večino<br />
izzivov prehoda z obvezniške na<br />
poklicno vojsko in predlagal rešitve<br />
ter ukrepe, s katerimi so bila uspešno<br />
zmanjšana s tem pove<strong>za</strong>na<br />
tveganja. Ob tem se je žal zgodilo,<br />
da je bil projekt, prvotno načrtovan<br />
do konca leta 2010, predčasno<br />
formalno končan že konec leta<br />
2007, z nekoliko preveč optimistično<br />
domnevo, da je profesionali<strong>za</strong>cija<br />
SV že končana ali vsaj v takšni<br />
fazi, da ji ni več treba namenjati<br />
tovrstne pozornosti. Končan je bil,<br />
čeprav niso bili doseženi nekateri<br />
zelo pomembni projektni cilji. V<br />
<strong>za</strong>ključnem poročilu projekta je namreč<br />
kot neizpolnjenih naštetih 17<br />
delovnih paketov ter namenskih ali<br />
objektnih ciljev. Predčasen konec,<br />
neizpolnjenost precej pomembnih<br />
namenskih in objektnih ciljev ter<br />
ugotovitev o pomanjkljivi implementaciji<br />
nekaterih rezultatov<br />
PROVOJ v praksi nas <strong>za</strong>to navajajo<br />
k razmisleku o nujnosti nadaljevanja<br />
projekta.<br />
Torej ocenjujete, da<br />
profesionali<strong>za</strong>cija SV še ni<br />
končana<br />
Prav ste razumeli moj namig.<br />
Mogoče se še lahko strinjamo, da je<br />
strukturna profesionali<strong>za</strong>cija dejanje,<br />
funkcionalna profesionali<strong>za</strong>cija<br />
pa je nedvomno proces, ki nikoli<br />
ni povsem končan, <strong>za</strong>to pot od<br />
poklicne proti <strong>za</strong>res profesionalni<br />
SV nikakor ne bo kratka in lahka,<br />
prej dolgotrajna, <strong>za</strong>vita, strma in<br />
spolzka ter tudi v prihodnje polna<br />
pasti in izzivov. V tem kontekstu<br />
moramo na področju profesionali<strong>za</strong>cije<br />
poklicne SV ohraniti ustrezno<br />
čuječnost in <strong>za</strong>vzetost, preden<br />
se na nekatere nedoslednosti ter<br />
nepravilnosti dokončno navadimo<br />
oziroma ohranimo nadzor nad<br />
nekaterimi do zdaj manj uspešnimi<br />
vidiki tega procesa in njihovimi<br />
posledicami. Sicer si lahko več o<br />
tem preberete tudi v mojem članku<br />
v majski številki zbornika Sodobni<br />
vojaški izzivi.<br />
Kako so bile upoštevane izkušnje<br />
drugih držav, ki so že pred SV<br />
izvedle prehod na profesionalno<br />
vojsko, in predvsem tistih držav,<br />
ki so se pri tem srečevale z<br />
največjimi težavami<br />
Pri tako obsežni in <strong>za</strong>htevni<br />
spremembi, kot je prehod z<br />
obvezniške na poklicno vojsko, se<br />
vse države srečujejo z določenimi<br />
težavami, <strong>za</strong>to smo proučevanju<br />
izkušenj drugih držav, na<br />
primer ZDA in predvsem nam<br />
bolj primerljive Belgije, namenili<br />
veliko pozornosti. Pri tem se je<br />
treba <strong>za</strong>vedati, da so vsakokratni<br />
razlogi in okoliščine tovrstnih<br />
sprememb zelo različni, <strong>za</strong>to sem<br />
takrat celo napisal članek o tem,<br />
da je treba izkušnje drugih predvsem<br />
»kapirati«, ne pa kopirati.<br />
V laični in strokovni javnosti<br />
so se pojavljala ugibanja, da je<br />
bilo obvezno služenje vojaškega<br />
roka prehitro ukinjeno in da<br />
v trenutku ukinitve SV na<br />
profesionali<strong>za</strong>cijo ni bila dovolj<br />
pripravljena, kar se je v praksi<br />
ka<strong>za</strong>lo na številnih področjih.<br />
Kako smo bili res pripravljeni<br />
na nove izzive, ki jih je prinesla<br />
poklicna vojska<br />
V trenutku odločitve so bili<br />
znani tako pozitivni kot negativni<br />
učinki podobnih sprememb v<br />
drugih državah, <strong>za</strong> lastne analize<br />
in priprave pa je bilo razmeroma<br />
malo časa. Glavni <strong>za</strong>držki so<br />
izhajali iz ocene, da častniški in<br />
podčastniški kader s svojim znanjem<br />
in izkušnjami, utemeljenimi<br />
predvsem na logiki obvezniške<br />
vojske, ne bo kos hitri spremembi<br />
načina razmišljanja in delovanja.<br />
To je bil največji izziv, s katerim<br />
se posamezniki spopadajo tudi<br />
po desetih letih. Kljub temu smo<br />
imeli s prehodom z obvezniške na<br />
poklicno vojsko srečo, saj ni bilo<br />
večjih težav. SV se torej razvija v<br />
pravo smer, če bomo pri reševanju<br />
nekaterih izzivov še bolj uspešni,<br />
na primer pri celostni skrbi<br />
<strong>za</strong> pripadnike, pri karierni poti,<br />
še ustreznejši <strong>za</strong>konodajni ureditvi<br />
statusa poklicnih vojakov in<br />
poklicne vojske, sistemu meril in<br />
programov <strong>za</strong> selekcijo in usposabljanje<br />
na področju vojaškega<br />
voditeljstva, pri sistemu vojaškega<br />
izobraževanja in usposabljanja<br />
ter odhodu iz vojaške službe, pa<br />
bo namen prehoda na poklicno<br />
vojsko uresničen še bolj.<br />
5
sv <strong>11</strong><br />
intervju<br />
Skladno s prehodom na<br />
poklicno vojsko se je <strong>za</strong>čelo tudi<br />
popolnjevanje SV s PPRS. Kako<br />
vidite današnjo vlogo pogodbene<br />
rezerve<br />
V splošnem je PPRS smiselna<br />
struktura, v poklicni vojski celo<br />
neizogibna, je pa res, da še vedno<br />
niso uveljavljene nekatere rešitve,<br />
<strong>za</strong> katere se posamezniki <strong>za</strong>vzemamo<br />
že od <strong>za</strong>četka. Tako bi na<br />
primer že pogodba o vojaški službi<br />
v stalni sestavi morala vključevati<br />
določilo, da je del pogodbenega<br />
razmerja po koncu aktivne vojaške<br />
službe tudi obvezna vključitev<br />
v PPRS <strong>za</strong> čas tretjine trajanja<br />
aktivne vojaške službe. PPRS tudi<br />
ni smiselno popolnjevati pretežno<br />
s pripadniki s splošnimi vojaškimi<br />
evidenčnimi dolžnostmi, temveč<br />
bi bilo smiselno, da je popolnjena<br />
predvsem s specialisti in častniki<br />
oziroma podčastniki. Ključno je, da<br />
bi morali pripadniki stalne sestave<br />
PPRS razumeti bolj enakopravno in<br />
da bi skladno s tem njihovo usposabljanje<br />
izvajali še bolj <strong>za</strong>vzeto.<br />
Pomembno je tudi razumeti, da je<br />
PPRS v poklicni vojski pomemben<br />
most med vojaško organi<strong>za</strong>cijo<br />
in civilno družbo. Podobno vlogo<br />
imajo tudi prostovoljno služenje<br />
vojaškega roka in vojaški tabori, ki<br />
so dodatne oblike promocije SV v<br />
javnosti, predvsem pri mladih.<br />
Ali so na tem področju izkoriščene<br />
že vse priložnosti<br />
Z vidika organi<strong>za</strong>cijskih oblik zelo<br />
verjetno ja, z vidika vsebine pa<br />
nikakor ne. Oblike vojaškega usposabljanja,<br />
ki <strong>za</strong>radi ciljnih populacij<br />
potekajo predvsem ob koncih<br />
tedna in med dopusti oziroma<br />
počitnicami, pri pripadnikih stalne<br />
sestave, ki jih vodijo in izvajajo, ne<br />
smejo biti razumljene kot »nebodigatreba«,<br />
ki omejuje in <strong>za</strong>pleta preživljanje<br />
njihovega prostega časa<br />
z družinami. V poklicni vojski je<br />
vzdrževanje produktivnih odnosov<br />
s civilnim okoljem zelo pomembna<br />
naloga, hkrati pa prek takšnih<br />
oblik dela potekata promocija vojaškega<br />
poklica in selekcija bodočih<br />
pripadnikov stalne sestave, <strong>za</strong>to bo<br />
treba v prihodnje usposabljanja pogodbenih<br />
rezervistov, prostovoljno<br />
služenje vojaškega roka in vojaške<br />
tabore <strong>za</strong>staviti še bolj celovito in<br />
atraktivno.<br />
V <strong>za</strong>dnjem času se veliko<br />
razpravlja tudi o oblikovanju<br />
koncepta vojaške strateške rezerve<br />
(VSR). S tem naj bi bila končana<br />
dilema, ali bo SV vzpostavila svojo<br />
vojaško obrambno sposobnost le<br />
z opiranjem na <strong>za</strong>veznike ali pa<br />
bo v ta namen organizirala svoje<br />
dodatne vojaške zmogljivosti.<br />
Kakšna je realna potreba po VSR<br />
Takoj na <strong>za</strong>četku moramo pojasniti,<br />
da gre pri VSR <strong>za</strong> koncept<br />
in nikakor ne <strong>za</strong> strukturo. Torej<br />
VSR mirnodobno ne bo obstajala,<br />
temveč se bo na podlagi prej pripravljenih<br />
načrtov in po ustreznih<br />
političnih odločitvah ter usmeritvah<br />
<strong>za</strong>čela oblikovati šele ob izrednem<br />
<strong>za</strong>ostrovanju političnih in<br />
varnostnih razmer v mednarodni<br />
skupnosti. S tem v nobenem primeru<br />
niso vprašljive naša vključenost<br />
v <strong>za</strong>vezništvo in naše <strong>za</strong>veze<br />
o uravnoteženi delitvi bremen in<br />
tveganj. Gre le <strong>za</strong> to, da moramo<br />
končno razumeti, da Nato skoraj<br />
nima svojih in neodvisnih vojaških<br />
zmogljivosti, temveč je le skupek<br />
neodvisnih vojaških zmogljivosti<br />
držav članic. Vsaka izmed članic je<br />
še vedno suverena država, ki je odgovorna<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> nacionalnega<br />
ozemlja, hkrati pa s tem in <strong>za</strong>vezo,<br />
da bo sodelovala tudi v kolektivni<br />
obrambi, prispeva k varnosti drugih<br />
članic in <strong>za</strong>vezništva kot celote.<br />
Mirnodobne potrebe po VSR<br />
ni, <strong>za</strong>to tudi govorimo o konceptu,<br />
ki se aktivira šele ob neposredni<br />
vojni nevarnosti ali vojni.<br />
Leta 2003 je Slovenija <strong>za</strong><br />
obrambne namene namenjala 1,61<br />
odstotka BDP. Za uresničevanje<br />
projekta profesionali<strong>za</strong>cije<br />
in posodobitve SV naj bi se<br />
delež sredstev <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
postopno povečeval in leta<br />
2008 dosegel dva odstotka<br />
BDP, kar pa se ni zgodilo. Kako<br />
nedoseganje načrtovanega deleža<br />
obrambnega proračuna vpliva na<br />
profesionali<strong>za</strong>cijo SV<br />
Žal tudi v prihodnjih nekaj letih<br />
najverjetneje ne bomo dosegali<br />
načrtovane ravni obrambnih<br />
izdatkov in njihove ustrezne<br />
strukture. Zaradi nedavnega<br />
prehoda na poklicno vojsko je to<br />
v Sloveniji še večja težava, saj smo<br />
z delovno intenzivne obvezniške<br />
vojske prešli na finančno intenziven<br />
obrambni koncept, utemeljen<br />
na poklicni vojski. To ne pomeni,<br />
da je poklicna vojska nominalno<br />
dražja od obvezniške, utemeljene<br />
na količini, je pa učinkovitost<br />
poklicne vojske <strong>za</strong>radi manjše<br />
številčnosti precej bolj odvisna od<br />
kakovosti oborožitve in opreme<br />
oziroma razpoložljivosti finančnih<br />
sredstev <strong>za</strong> razvoj in investicije<br />
oziroma posodobitev. Brez ustreznih<br />
finančnih sredstev se <strong>za</strong>to že<br />
srednjeročno izgubljajo nekateri<br />
pozitivni učinki prehoda na poklicno<br />
vojsko, dolgoročno pa lahko<br />
finančna podhranjenost poklicno<br />
SV spremeni v karikaturo.<br />
Kako se breme današnjega<br />
varčevanja kaže oziroma se bo<br />
ka<strong>za</strong>lo pri ohranjanju doseženih<br />
standardov poklicne vojske in kje<br />
se lahko pojavijo največje težave<br />
Srednjeročni obrambni program<br />
2007–2012 je bil pripravljen v času<br />
izjemne dinamike gospodarske<br />
rasti, ki se je sicer pozneje izka<strong>za</strong>la<br />
le kot pregrevanje gospodarstva.<br />
Že z rebalansom proračuna leta<br />
2008 se finančne predpostavke<br />
niso več uresničevale, <strong>za</strong>to bo v<br />
petletnem obdobju veljavnosti<br />
SOPR 2007–2012 nastal skupni primanjkljaj<br />
načrtovanih sredstev <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> skoraj v višini milijarde<br />
evrov. Ob tem se delež stroškov <strong>za</strong><br />
osebje povečuje proti 80 odstotkom,<br />
kar dolgoročno ni vzdržno,<br />
saj se z zniževanjem deleža <strong>za</strong><br />
delovanje in predvsem posodobitev<br />
le na nekaj odstotkov otežuje<br />
transformacija in nesprejemljivo<br />
ožijo razvojne perspektive SV ter<br />
obrambnega sistema. Ob tem je<br />
treba razumeti, da je čas finančnih<br />
omejitev idealna priložnost <strong>za</strong><br />
razvoj tehnične kulture, predvsem<br />
na področju vzdrževanja ter vlaganja<br />
v organi<strong>za</strong>cijski »software«.<br />
S tem mislim ob različnih oblikah<br />
izobraževanja, usposabljanja in<br />
urjenja predvsem na krepitev psihosocialne<br />
klime in voditeljstva ter<br />
iskanje inovativnih konceptualnih<br />
in doktrinarnih rešitev. Te lahko<br />
kljub omejenim možnostim <strong>za</strong><br />
nakup najsodobnejših oborožitvenih<br />
in tehničnih sistemov delujejo<br />
kot multiplikatorji <strong>za</strong> povečanje<br />
učinkovitosti delovanja vojaških<br />
zmogljivosti. Če bi nam ob tem<br />
uspelo v SV uveljaviti še prepričanje,<br />
da bistvo sodobne poklicne<br />
vojske ni poslušnost, temveč<br />
delegiranje pristojnosti in uveljavljanje<br />
odgovornosti, potem bi<br />
bilo obdobje finančne krize, ko ni<br />
možnosti <strong>za</strong> nabavo in uvajanje novih<br />
materialno-tehničnih sredstev,<br />
<strong>za</strong>res koristno izrabljeno.<br />
Prehodu na poklicno vojsko<br />
so sledile tudi spremembe v<br />
upravnem delu MO. V času<br />
službovanja na MO ste bili kar<br />
v dveh ministrskih mandatih<br />
nekaj časa odgovorni <strong>za</strong> vodenje<br />
projektov strateškega pregleda<br />
obrambe leta 2003 oziroma<br />
strateškega pregleda obrambnega<br />
resorja leta 2009. Kako uspešno<br />
se je po ugotovitvah teh dveh<br />
pregledov upravni del MO<br />
prilagajal spremembam v načinu<br />
popolnjevanja SV in ali imamo<br />
danes glede na obseg vojske na<br />
MO še vedno prevelik upravni<br />
del<br />
Spremembe v upravnem delu<br />
MO so se sicer dogajale, vendar z<br />
doseženim nikakor ne moremo biti<br />
<strong>za</strong>dovoljni. Na tem področju ostaja<br />
še veliko priložnosti <strong>za</strong> spremembe<br />
in razvoj. Na MO predstavljata izziv<br />
predvsem podvajanje in premajhna<br />
učinkovitost procesov, kar bi<br />
bilo mogoče odločilno preseči le z<br />
organi<strong>za</strong>cijsko ali vsaj funkcijsko<br />
integracijo procesov, ki na strateški<br />
ravni potekajo v upravnem delu<br />
MO in na Generalštabu SV. Ni prav,<br />
da smo kritični le do obsega upravnega<br />
dela MO, temveč moramo<br />
upoštevati tudi GŠSV, s čimer dobimo<br />
skupen obseg obrambne administracije<br />
na strateški ravni. Ta bi<br />
nedvomno morala biti drugače<br />
strukturirana in organizirana. Smo<br />
namreč ena izmed redkih držav, ki<br />
vztraja na razmeroma ostri ločenosti<br />
civilnih in vojaških struktur<br />
na strateški ravni. Rešitev je v oblikovanju<br />
mešanih civilno-vojaških<br />
skupin, ki so edine lahko kos kompleksnosti<br />
in <strong>za</strong>htevnosti sodobnih<br />
varnostnih in obrambnih izzivov,<br />
<strong>za</strong>to <strong>za</strong>me že leta ni težava le v<br />
upravnem delu ministrstva, temveč<br />
poskušam spodbujati ustreznejšo<br />
organiziranost in prepletanje<br />
procesov tako upravnega dela MO<br />
kot Generalštaba SV. Dosedanje<br />
<strong>za</strong>vračanje tovrstnih predlogov in<br />
vztrajanje pri znanih rešitvah je<br />
sicer varno, vsekakor pa ima bolj<br />
malo skupnega z ustvarjanjem<br />
možnosti <strong>za</strong> razvojne preboje, ki jih<br />
v času krize tako zelo potrebujemo.<br />
Ali je bila z vašega današnjega<br />
stališča gledano odločitev o<br />
prehodu na poklicno vojsko<br />
pravilna<br />
Odločitev je bila nedvomno pravilna,<br />
vendar se moramo <strong>za</strong>vedati, da<br />
profesionali<strong>za</strong>cija ni nikoli končan<br />
proces, <strong>za</strong>to ga moramo vseskozi<br />
pozorno nadzorovati in usmerjati,<br />
predvsem na kadrovskem področju.<br />
Osredotočati se je treba predvsem<br />
na <strong>za</strong>gotavljanje ustreznega<br />
načina razmišljanja in delovanja,<br />
<strong>za</strong>gotavljanje ustreznega statusa<br />
in celostno skrb <strong>za</strong> pripadnike SV,<br />
na sistem meril in programov <strong>za</strong><br />
selekcijo in usposabljanje na področju<br />
vojaškega voditeljstva, sistem<br />
vojaškega izobraževanja in usposabljanja<br />
ter sistem kariernih poti,<br />
vključno s strokovno ustreznimi<br />
in dostojnimi rešitvami odhodov<br />
iz vojaške službe na različnih hierarhičnih<br />
stopnjah. Bistvo poklicne<br />
vojske in profesionali<strong>za</strong>cije smo še<br />
vedno ljudje.<br />
6
spremljamo<br />
sv <strong>11</strong><br />
Praznovali 21. rojstni dan<br />
slovenske države<br />
Predsednik republike dr. Danilo Türk se je v petek, 22. junija, ob dnevu državnosti<br />
udeležil več prireditev v počastitev praznovanja dneva državnosti. Najprej je položil<br />
venec na pomnik padlim v vojni <strong>za</strong> Slovenijo leta 1991 na pokopališču na Žalah. Potem je<br />
na videokonferenci nagovoril pripadnike SV v mednarodnih operacijah in misijah. Sprejel<br />
je tudi svojce padlih in ranjene v vojni <strong>za</strong> Slovenijo ter bil slavnostni govornik na osrednji<br />
proslavi ob dnevu državnosti. Aktivnosti predsednika RS sta se udeležila tudi minister <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> Aleš Hojs in načelnik GŠSV brigadir Dobran Božič.<br />
Polaganje venca pri pomniku padlim v<br />
vojni <strong>za</strong> Slovenijo na ljubljanskih Žalah<br />
Predsednik republike in vrhovni<br />
poveljnik obrambnih sil dr. Danilo<br />
Türk je na videokonferenci nagovoril<br />
pripadnice in pripadnike SV v<br />
mednarodnih operacijah in misijah<br />
v Afganistanu, na Kosovu, v Bosni<br />
in Hercegovini, Libanonu ter na<br />
vojaških predstavništvih pri Natu in<br />
EU. Poveljniki kontingentov in vodje<br />
predstavništev so predsedniku poročali<br />
o stanju in aktualnih nalogah<br />
na območju delovanja. Predsednik<br />
je pripadnikom SV, ki opravljajo<br />
naloge v tujini, izrekel čestitke in<br />
dobre želje ob dnevu državnosti.<br />
Ob tem je poudaril, da v Afganistanu<br />
prihaja do tranzicije in razmišljanj o<br />
mednarodni navzočnosti v tej državi<br />
po letu 2014. Izrazil je željo, da bi se<br />
pripadniki SV, ki delujejo v okviru<br />
operacije sil Isaf, v teh okoliščinah<br />
s svojimi nasveti čim bolj aktivno<br />
in ustvarjalno vključili v razprave<br />
o tem vprašanju. »Na Kosovu je<br />
treba najti zelo dobro sozvočje med<br />
vojaškimi nalogami in usmerjanjem<br />
političnih razmer, kar je do zdaj<br />
zelo dobro uspevalo,« je prepričan<br />
predsednik, ki je izrazil veliko <strong>za</strong>dovoljstvo<br />
nad prispevkom SV v okviru<br />
te Natove misije. »Politične naloge,<br />
pove<strong>za</strong>ne z nadaljnjo stabili<strong>za</strong>cijo<br />
Kosova, urejanjem razmer na severu<br />
Kosova ter z napredovanjem Srbije<br />
in Kosova v smeri Evropske unije,<br />
bodo lažje ter bolje uresničene,<br />
če nam bo uspelo ohraniti sedanjo<br />
raven kakovosti in uspešnosti<br />
vojaškega prispevka v okviru misije<br />
Kforja.« Predsednik je opozoril,<br />
da se politične razmere v Bosni in<br />
Hercegovini ne urejajo dovolj dobro<br />
ter hitro. »Stanje v tej državi je<br />
takšno, da bi lahko <strong>za</strong>radi pomanjkljivega<br />
političnega občutka <strong>za</strong>šli v<br />
večje težave, <strong>za</strong>to si takega stanja<br />
Sprejem svojcev padlih in<br />
ranjenih v vojni <strong>za</strong> Slovenijo<br />
ne smemo privoščiti,« je prepričan<br />
dr. Türk, ki je poudaril tudi pomen<br />
mednarodne vojaške navzočnosti v<br />
tej državi <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje stabilnosti,<br />
usposabljanje oboroženih sil in<br />
olajšanje vojaških aspektov politične<br />
normali<strong>za</strong>cije BiH. Predsednik se je<br />
posebej <strong>za</strong>hvalil tudi pripadnikom<br />
SV v operaciji Unifil v Libanonu,<br />
ki je ena starejših mednarodnih<br />
operacij pod vodstvom ZN. »Danes<br />
moramo biti še posebno pozorni<br />
na probleme v sosednji Siriji, kjer<br />
je po nekaterih ocenah konflikt že<br />
prerasel v stanje državljanske vojne,<br />
Besedilo in fotografiji: Marko Pišlar<br />
<strong>za</strong>to obstaja nevarnost, da bi se razmere<br />
iz Sirije razširile na Libanon,« je<br />
opozoril dr. Türk.<br />
Predsednik je priredil tudi sprejem <strong>za</strong><br />
svojce padlih pripadnikov TO, MNZ<br />
in civilnih žrtev ter ranjene v vojni <strong>za</strong><br />
Slovenijo. V svojem nagovoru je dejal,<br />
da se vsako leto ob dnevu državnosti<br />
s spoštovanjem oziramo na<strong>za</strong>j, v čas<br />
osamosvojitvene vojne, ter izražamo<br />
globoko hvaležnost vsem, ki so v njej<br />
sodelovali kot borci, in tistim, ki so<br />
v njej izgubili svoje najdražje. »Pri<br />
iskanju poti bomo še naprej gojili<br />
hvaležnost vsem, ki so sodelovali v<br />
pri<strong>za</strong>devanju in oboroženem boju <strong>za</strong><br />
Republiko Slovenijo,« je dejal predsednik.<br />
Spomnil je, da je bila naša pot<br />
<strong>za</strong> mednarodno uveljavitev veliko<br />
lažja prav <strong>za</strong>to, ker so naši borci <strong>za</strong><br />
osamosvojitev tako dobro opravili<br />
svojo zgodovinsko nalogo. »Te naloge<br />
in tega dosežka zgodovina ne bo<br />
po<strong>za</strong>bila,« je poudaril in omenil tudi<br />
praktične probleme, s katerimi se<br />
soočajo svojci padlih in ranjeni v vojni<br />
<strong>za</strong> Slovenijo, ki jih moramo še rešiti.<br />
Zagotovil je, da bo njegova pomoč pri<br />
reševanju teh vprašanj vedno na voljo.<br />
Dr. Türk se je ob koncu prireditev<br />
udeležil tudi osrednje proslave ob<br />
dnevu državnosti, na njej pa je bil<br />
tudi slavnostni govornik. V svojem<br />
govoru je med drugim poudaril,<br />
da se moramo naučiti razumeti in<br />
spoštovati svojo preteklost, hkrati pa<br />
poskušati čim bolje razumeti naš čas<br />
in današnje probleme. Predsednik je<br />
še poudaril, da bi morali pri iskanju<br />
poti naprej odpirati možnosti mladi<br />
generaciji, ki je danes zelo obremenjena<br />
z negotovostmi in pričakovanji,<br />
ter ohranjati solidarnost, ki je naša<br />
najpomembnejša družbena in politična<br />
vrednota.<br />
7
sv <strong>11</strong><br />
aktualno<br />
Za končanje nasilja v Siriji<br />
diplomati ne bodo dovolj<br />
Fotografija: AP – Mu<strong>za</strong>ffar Salman<br />
Dogajanje v Siriji je preraslo v glavni diplomatski projekt<br />
mednarodne skupnosti. Varnostni svet OZN je 21. aprila po<br />
več kot letu dni dolgem spopadu soglasno sprejel resolucijo<br />
o napotitvi 300 vojaških opazovalcev <strong>za</strong> <strong>za</strong>četno obdobje 90<br />
dni z nalogo nadziranja prekinitve ognja v državi. Republika<br />
Slovenija na misiji sodeluje s pripadnikom Slovenske vojske.<br />
Mandat misije se konča 20. julija, od odločitve o prihodnjem<br />
mandatu in vlogi misije pa bo odvisna tudi vloga Slovenije.<br />
Besedilo: Andrej Kavar<br />
Razmere v Siriji<br />
Nemiri v Siriji so se <strong>za</strong>čeli 15. marca<br />
20<strong>11</strong>. Med glavnimi razlogi <strong>za</strong><br />
njihov <strong>za</strong>četek so bili protesti, ki so<br />
potekali v drugih arabskih državah,<br />
prezreti pa ne smemo tudi diktature<br />
avtokratskega režima Bašarja<br />
al Asada, pomanjkanje političnih in<br />
civilnih svoboščin, nespoštovanje<br />
ustave, koruptivnost vladajoče elite,<br />
slabo ekonomsko stanje v državi<br />
in brezposelnost. Razmere v Siriji<br />
so <strong>za</strong>to <strong>za</strong>pletene in nestabilne.<br />
Nasproti vladajočemu režimu je razcepljena<br />
opozicija in <strong>za</strong> zdaj kaže,<br />
da nobena stran ni v taki prednosti,<br />
da bi spremenila trenutne razmere.<br />
Prav tako nobena stran ne kaže<br />
večje pripravljenosti <strong>za</strong> popuščanje<br />
glede dogovora. Vladne sile uporabljajo<br />
težko orožje in helikopterje,<br />
oborožena opozicija pa selektivno<br />
napada vladno infrastrukturo in vojašnice<br />
ter uporablja improvizirana<br />
eksplozivna sredstva in ostrostrelce.<br />
Čeprav so v OZN že pred časom<br />
priznali, da ne morejo več slediti<br />
številu žrtev v Siriji, je po nekaterih<br />
ocenah v vojaškem nasilju do<br />
zdaj življenje izgubilo že približno<br />
20.000 ljudi, skoraj 100.000<br />
beguncev pa je poiskalo <strong>za</strong>točišče<br />
v soseščini. Več kot milijon in pol<br />
Sircev, ki so ostali v državi, potrebuje<br />
humanitarno pomoč. Ne glede na<br />
dosedanja pri<strong>za</strong>devanja mednarodna<br />
skupnost ostaja nemočna in<br />
ne uspe doseči kompromisnega soglasja<br />
o ustavitvi nasilja. Generalni<br />
sekretar OZN Ban Ki-moon je že<br />
večkrat opozoril, da je očitno, da sta<br />
predsednik al Asad in njegova vlada<br />
izgubila vso legitimnost, posebni<br />
odposlanec <strong>za</strong> Sirijo Kofi Annan pa,<br />
da se njegov načrt ne uresničuje.<br />
Annanov mirovni načrt obsega šest<br />
točk, in sicer končanje nasilja, politični<br />
dialog, dostavo humanitarne<br />
pomoči na območja, ki jih je spopad<br />
najbolj pri<strong>za</strong>del, končanje ne<strong>za</strong>konitih<br />
pridržanj, prosto gibanje <strong>za</strong><br />
novinarje ter svobodo združevanja<br />
in pravico do mirnih protestov.<br />
Nasilje se krepi, ob tem pa država<br />
postaja vse bolj polarizirana in radikalizirana.<br />
Tako je Sirija že postala<br />
prizorišče spopada z mednarodnimi<br />
razsežnostmi.<br />
Opazovalna misija OZN<br />
Varnostni svet OZN je 21. aprila po<br />
več kot letu dni dolgem spopadu<br />
v Siriji soglasno sprejel resolucijo<br />
2043 o napotitvi 300 vojaških<br />
opazovalcev <strong>za</strong> <strong>za</strong>četno obdobje 90<br />
dni z nalogo nadziranja prekinitve<br />
ognja v državi. Na misiji z napotitvijo<br />
vojaških opazovalcev sodeluje 48<br />
držav, mandat opazovalne misije,<br />
poimenovane UNSMIS, pa traja<br />
do 20. julija, saj se mora do takrat<br />
Varnostni svet OZN odločiti o njeni<br />
prihodnosti. Misiji poveljuje norveški<br />
general Robert Mood, Republika<br />
Slovenija pa na misiji sodeluje s<br />
pripadnikom Slovenske vojske.<br />
Čeprav je bila najprej vloga vojaških<br />
opazovalcev pozitivna, saj se je<br />
število incidentov zmanjšalo, je<br />
pozneje generalni sekretar OZN poročal,<br />
da so bili opazovalci na terenu<br />
pogosto napadeni in so vse teže delovali<br />
na terenu, <strong>za</strong>to je bilo <strong>za</strong>radi<br />
ogroženosti članov misije 16. junija<br />
delo misije prekinjeno. Le v tednu<br />
pred prekinitvijo dela misije je bilo<br />
izvedenih deset napadov na člane<br />
misije s strelnim orožjem, poškodovanih<br />
pa je bilo tudi devet vozil<br />
pripadnikov misije. Ob odločitvi o<br />
prekinitvi je general Mood poudaril,<br />
da to ni politična odločitev, vendar<br />
razume, da ima politične posledice.<br />
Podsekretar OZN, pristojen <strong>za</strong><br />
mirovne operacije, Herve Ladsous je<br />
Varnostnemu svetu predlagal štiri<br />
možne rešitve, in sicer umik misije,<br />
povečanje števila pripadnikov misije,<br />
mirovno operacijo z oboroženo<br />
komponento in povečanje civilne<br />
komponente. Generalni sekretar<br />
OZN je v enem svojih <strong>za</strong>dnjih odzivov<br />
na dogajanje v Siriji ocenil, da<br />
bi ukinitev misije poslala napačen<br />
znak in da bi bilo misijo mogoče<br />
povečati ali pa njenim članom<br />
<strong>za</strong>gotoviti oboroženo spremstvo, <strong>za</strong><br />
kar bi potrebovali privolitev sirske<br />
vlade. Navzočnost misije v Siriji je<br />
po njegovem mnenju pomembna<br />
8
predvsem <strong>za</strong>radi ohranjanja stikov<br />
s sprtimi stranmi in oblikovanja<br />
spoznanja o teh ljudeh, kar ocenjuje<br />
<strong>za</strong> ključna dejavnika pri vodenju<br />
pogajanj, ko se bodo ta <strong>za</strong>res <strong>za</strong>čela.<br />
Pomen napotitve <strong>za</strong> Slovenijo<br />
Republika Slovenija v mednarodnih<br />
operacijah in misijah skladno s<br />
Strategijo sodelovanja v mednarodnih<br />
operacijah in misijah sodeluje<br />
<strong>za</strong>to, ker želi prevzeti svoj del<br />
odgovornosti pri mednarodnih<br />
pri<strong>za</strong>devanjih <strong>za</strong> vzpostavitev<br />
politične in ekonomske stabilnosti<br />
ter spoštovanje človekovih pravic<br />
v državah v kriznih razmerah.<br />
Dejavno sodelovanje Republike<br />
Slovenije v okviru večstranskih pri<strong>za</strong>devanj<br />
<strong>za</strong> dosego trajnega miru,<br />
stabilnosti in krepitev političnega<br />
in drugega sodelovanja na Bližnjem<br />
vzhodu je poleg varovanja lastnih<br />
interesov tudi obveznost, ki smo<br />
jo kot država sprejeli s članstvom v<br />
mednarodnih organi<strong>za</strong>cijah.<br />
Namero o napotitvi vojaškega<br />
opazovalca na misijo UNSMIS v<br />
Sirijo sta na skupni izredni seji<br />
obravnavala odbora državnega<br />
zbora, pristojna <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />
in <strong>obrambo</strong>, ki sta namero tudi<br />
podprla. Z namero o napotitvi se<br />
je strinjal tudi predsednik republike.<br />
Šlo je <strong>za</strong> vključitev Republike<br />
Slovenije v novo mednarodno misijo,<br />
<strong>za</strong>to je vlada v skladu s Strategijo<br />
sodelovanja Republike Slovenije v<br />
mednarodnih operacijah in misijah<br />
iz leta 2010 izvedla dvostopenjski<br />
postopek odločanja. Kljub pomislekom<br />
o postopkovnih težavah je<br />
Sloveniji v zelo kratkem času uspelo<br />
sprejeti pomembno odločitev, ki<br />
potrjuje kredibilnost države v mednarodni<br />
javnosti.<br />
Z napotitvijo opazovalca v UNSMIS<br />
je Slovenija dosegla še bolj usmerjeno<br />
in selektivno delovanje v<br />
mednarodnih operacijah in misijah<br />
z neizvršilnimi nalogami. Obseg<br />
sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih<br />
operacijah in misijah se<br />
s tem ni bistveno spremenil, saj je<br />
bilo sodelovanje omogočeno znotraj<br />
obstoječih kadrovskih in finančnih<br />
resursov. Slovenska vojska je letos<br />
v Siriji sicer navzoča tudi na opazovalni<br />
misiji UNTSO z vojaškima<br />
opazovalcema. En častnik deluje na<br />
Golanskem višavju, en pa opravlja<br />
naloge v povezovalni pisarni UNTSO<br />
v Damasku.<br />
Sklepni del<br />
Nekoč mi je nekdo rekel, da je<br />
naloga vojske končanje težav, ki jih<br />
povzročijo diplomati. Seveda se je<br />
šalil, toda šala ni daleč od resnice.<br />
V Siriji težav sicer niso povzročili<br />
diplomati, kaže pa, da jih tudi ne<br />
morejo rešiti. Večmesečno pri<strong>za</strong>devanje<br />
mednarodne skupnosti, ki je<br />
Sirijo postavilo v ospredje razprav<br />
in pri<strong>za</strong>devanj po skoraj vsem svetu,<br />
ne le v newyorški palači OZN, kaže<br />
na nemoč <strong>za</strong> končanje spopadov po<br />
diplomatski poti. Kljub pri<strong>za</strong>devanjem<br />
mednarodne skupnosti se<br />
nasilje v Siriji ne zmanjšuje in tudi<br />
ne kaže, da bo kmalu končano. Tako<br />
OZN kot tudi druge mednarodne<br />
organi<strong>za</strong>cije in ustanove, utrujene<br />
od spopadanja z gospodarsko krizo<br />
in posredovanja v Afganistanu,<br />
Iraku in Libiji, o kakšnem drugem<br />
posredovanju kot diplomatskem še<br />
ne razmišljajo, hkrati pa tudi naloga<br />
in vloga vojaških opazovalcev v Siriji<br />
nista kaj večji od tistih, ki ju imajo<br />
diplomati. Pozivi k spremembi so<br />
vedno glasnejši, čeprav na eni strani<br />
vodilna Amerika in na drugi strani<br />
Rusija ne moreta poenotiti stališč.<br />
Mednarodne razsežnosti spopada<br />
v Siriji so tako kot posledice vsak<br />
dan večje.<br />
Vprašanje je, ali si mednarodna skupnost<br />
lahko privošči vojaško posredovanje<br />
v Siriji in kakšni razlogi bi<br />
bili poleg humanitarnih v korist in<br />
tudi proti posredovanju. Nedvomno<br />
ima Sirija pomemben geostrateški<br />
položaj, saj leži ob Sredozemskem<br />
morju in meji na Turčijo, Irak,<br />
Jordanijo, Izrael in Libanon.<br />
Nevarnost spopadov v Siriji je, da<br />
se lahko hitro razširijo čez njene<br />
meje in še dodatno spodbudijo<br />
že tako razgreta arabska ljudstva.<br />
Zagotavljanje miru in navzočnost v<br />
celotni regiji bosta bistveno dražja<br />
ter dolgotrajnejša kot morebitno<br />
posredovanje v Siriji, <strong>za</strong>to bo <strong>za</strong>nimivo<br />
spremljati prihodnja ravnanja<br />
mednarodne skupnosti. Ob tem<br />
bi veljalo bolj kot na politično in<br />
ekonomsko opozoriti na humanitarno<br />
komponento reševanja<br />
spopadov. Kakšno vlogo bo v tem<br />
procesu imela Republika Slovenija,<br />
je odvisno od različnih dejavnikov,<br />
med njimi tudi od prihodnjega<br />
mandata in vloge misije ter možnosti<br />
njenega uspeha. Za zdaj kaže,<br />
da bo mandat misije ostal enak,<br />
zmanjšala pa se bosta njen obseg in<br />
čas delovanja. Razlogi <strong>za</strong> slovensko<br />
sodelovanje se niso bistveno spremenili,<br />
<strong>za</strong>to prekinitve sodelovanja<br />
ni pričakovati in Slovenija bo v Siriji<br />
verjetno ostala z enim pripadnikom<br />
Slovenske vojske.<br />
Fotografija: www.breitburt.com<br />
Fotografija: AP – Local Coordination Committees Syria<br />
9
sv <strong>11</strong><br />
spremljamo<br />
Vojašnice SV z novimi imeni<br />
Minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Aleš Hojs je<br />
22. junija na podlagi drugega odstavka<br />
42. člena Zakona o obrambi<br />
podpisal tri odredbe o imenovanju<br />
treh vojašnic Slovenske vojske po<br />
pripadnikih Teritorialne obrambe,<br />
ki so življenje izgubili med<br />
osamosvojitveno vojno leta 1991.<br />
Vojašnica Kranj se je preimenovala<br />
v Vojašnico Petra Petriča po<br />
pripadniku Teritorialne obrambe,<br />
ki je izgubil življenje med obleganjem<br />
letališča Brnik. Vojašnica<br />
Novo mesto se po novem imenuje<br />
Vojašnica Franca Uršiča po pripadniku<br />
Teritorialne obrambe,<br />
ki je padel na Medvedjeku med<br />
letalskim napadom na položaje<br />
Teritorialne obrambe. Vojašnica<br />
Slovenska Bistrica je poimenovana<br />
po Vincencu Repniku, pripadniku<br />
Vojaški sociologi v Mariboru<br />
V vojaškem objektu Kadetnica<br />
je od 9. do 12. julija potekala<br />
mednarodna konferenca vojaških<br />
sociologov The Military, Soldiers,<br />
Politics and Society. Organizirali<br />
so jo raziskovalni odbor RC 10<br />
(Research Committee on Armed<br />
Forces and Conflict Resoulution)<br />
Mednarodnega sociološkega združenja<br />
(International Sociological<br />
Association – ISA), Fakulteta<br />
<strong>za</strong> družbene vede Univerze v<br />
Ljubljani in Poveljstvo <strong>za</strong> doktrino,<br />
razvoj, izobraževanje in<br />
Odgovor na članek<br />
Vsak izmed nas ima svojo zgodbo!<br />
Udeleženec vojne <strong>za</strong> Slovenijo in naš vojni tovariš vodnik Željko<br />
Srečkovič je v razgovoru z novinarko Natašo Oblak v 10. številki<br />
revije Slovenska vojska podal svoje videnje dogodkov iz let 1990 in<br />
1991. Omenjal je tudi moje ime in pri tem podal neodgovorne izjave,<br />
ki so neresnične in <strong>za</strong>me ter starešine Občinskega štaba Teritorialne<br />
obrambe (OŠTO) Brežice in teritorialce vojnih enot, ki so od 16. maja<br />
1990 do vključno 1. maja 1991 stražarsko varovali in obvarovali orožje<br />
Teritorialne obrambe, tudi žaljive.<br />
Leta 1990 sem bil poklicni<br />
pripadnik OŠTO na dolžnosti<br />
komandanta Teritorialne obrambe<br />
občine Brežice. Po sprejemu uka<strong>za</strong><br />
16. maja 1990 <strong>za</strong> oddajo orožja<br />
TO občine Brežice v Garnizijo<br />
Jugoslovanske ljudske armade<br />
(JLA) Cerklje pod pretvezo varnega<br />
skladiščenja sem se odločil, da<br />
orožja in streliva ne oddam. Pri<br />
Teritorialne obrambe, ki je padel v<br />
oboroženem spopadu s pripadniki<br />
JA na barikadi v Dravogradu.<br />
V drugem sklopu poimenovanja<br />
vojašnic je minister Hojs v torek,<br />
26. junija, podpisal tudi odredbe o<br />
preimenovanju Vojašnice Šentvid<br />
v Vojašnico slovenske Teritorialne<br />
obrambe, Vojašnice Pivka v<br />
Vojašnico Stanislava Požarja, ki je<br />
kot <strong>za</strong>posleni v vojašnici v Pivki iz<br />
tankov JLA odstranil udarne igle<br />
in jih tako onesposobil, nato pa<br />
ga je pripadnik JLA smrtno ranil<br />
s strelnim orožjem. Vojašnica<br />
Franca Rozmana - Staneta se<br />
je preimenovala v Vojašnico<br />
Edvarda Peperka po pripadniku<br />
Teritorialne obrambe, ki je bil ena<br />
izmed prvih smrtnih žrtev v vojni<br />
<strong>za</strong> Slovenijo, ranjen v spopadu<br />
usposabljanje Slovenske vojske.<br />
Konference se je udeležilo 65<br />
vojaških sociologov, psihologov,<br />
antropologov in politologov z<br />
vsega sveta.<br />
Program konference je obsegal<br />
šestnajst tematskih panelov,<br />
na katerih so z različnih vidikov<br />
predstavili problematiko<br />
sodobnega vojaštva v svetu.<br />
Enega <strong>za</strong>nimivejših panelov je<br />
ponudil Gerhard Kuemmel z<br />
naslovom The Challenges of the<br />
Post-Interventionist Era for the<br />
odločitvi so me podprli vsi moji<br />
sodelavci iz OŠTO Brežice in še isti<br />
dan fizično (z orožjem) <strong>za</strong>varovali<br />
skladišče TO. 19. maja 1990 smo<br />
v štabu uvedli štiriindvajseturno<br />
operativno dežurstvo ter stražarsko<br />
<strong>za</strong>varovanje Doma TO Brežice,<br />
v katerem je bilo tudi skladišče<br />
orožja, streliva in vojaške opreme.<br />
Vse odgovorne starešine poklicne<br />
v Trzinu. V sredo, 27. junija, je<br />
podpisal še odredbo o poimenovanju<br />
Vojašnice Cerklje ob Krki po<br />
Jerneju Molanu, ki je bil prva žrtev<br />
med teritorialci med slovensko<br />
osamosvojitveno vojno. Padel je<br />
Military, analizo postintervencionističnega<br />
obdobja, ki prihaja<br />
po umiku mednarodnih sil iz<br />
Afganistana, in njihovih posledic<br />
<strong>za</strong> sodobne oborožene sile.<br />
Ob koncu mednarodne konference<br />
vojaških sociologov je<br />
12. julija potekala okrogla mi<strong>za</strong><br />
z naslovom Between National<br />
and Smart Defense: Small States<br />
Militaries in the Contemporar<br />
Social Environment. Na okrogli<br />
mizi so sodelovali mag. Uroš Krek<br />
iz Urada predsednika republike,<br />
in rezervne sestave ter vojaki TO<br />
so imeli ukaz o varovanju sedeža<br />
štaba ter skladišča TO. Trditev<br />
vodnika Srečkoviča, da jim je bilo<br />
naročeno, da če pridejo po orožje<br />
(JLA), se predajo in tudi takratni<br />
poveljnik Teropšič naj bi se predal,<br />
je neresnična. Osebno nisem<br />
nikoli naročil ali uka<strong>za</strong>l predaje<br />
enot TO, ki so varovale omenjeni<br />
objekt, orožje, strelivo in opremo<br />
TO, še manj pa razmišljal, da bi<br />
se osebno predal. Dogodke pred<br />
dvaindvajsetimi leti sem opisal v<br />
prispevku z naslovom Preprečen<br />
poizkus nelegalnega odvzema<br />
orožja Teritorialni obrambi, ki je bil<br />
objavljen v glasilu Zveze veteranov<br />
Odkritje plošče ob preimenovanju<br />
ljubljanske Vojašnice Edvarda Peperka<br />
v Rigoncah v bitki z enotami JLA,<br />
ki so čez slovensko-hrvaško mejo<br />
prodirale v Slovenijo. <strong>Ministrstvo</strong><br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> je <strong>za</strong> poimenovanja<br />
vojašnic pridobilo soglasja<br />
svojcev. SSK<br />
Primož Šavc iz Direktorata <strong>za</strong><br />
obrambno politiko, dr. Maja Garb<br />
in dr. Uroš Svete s Fakultete <strong>za</strong><br />
družbene vede ter brigadir David<br />
Humar, polkovnik Mihec Škerbinc,<br />
podpolkovnik Boris Rutar, Liliana<br />
Brožič in višji vojaški uslužbenec<br />
XIV. razreda Vinko Vegič iz<br />
Slovenske vojske. Sodelujoči na<br />
okrogli mizi so z različnih zornih<br />
kotov predstavili razmere, v katerih<br />
je Slovenska vojska, in izzive,<br />
s katerimi se bo morala soočiti v<br />
prihodnje. NO<br />
vojne <strong>za</strong> Slovenijo Veteran, številka<br />
45, maj 20<strong>11</strong>, ter v Zborniku<br />
prispevkov in razprav, ki ga je<br />
izdala Zve<strong>za</strong> policijskih veteranskih<br />
društev Sever aprila 20<strong>11</strong>, z naslovom<br />
Organiziranje, opremljanje in<br />
pripravljenost Manevrske strukture<br />
narodne <strong>za</strong>ščite v občinah Brežice,<br />
Krško in Sevnica.<br />
Vodnika Srečkoviča vabim na<br />
razgovor, na katerem mu bom<br />
predstavil dogodke in aktivnosti<br />
ter dostopno arhivsko gradivo v<br />
zvezi s preprečitvijo poizkusa razorožitve<br />
TO občine Brežice s strani<br />
JLA leta 1990.<br />
Mitja Teropšič,<br />
upokojeni polkovnik SV<br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
10
Bogataju zlati red <strong>za</strong> <strong>za</strong>sluge<br />
Predsednik republike dr. Danilo Türk je v torek, 26. junija, Miranu<br />
Bogataju podelil zlati red <strong>za</strong> <strong>za</strong>sluge <strong>za</strong> velik strokovni prispevek<br />
k razvoju na področju obrambe ter sistema varstva pred naravnimi<br />
in drugimi nesrečami v Sloveniji. Red <strong>za</strong> <strong>za</strong>sluge je eno od najvišjih<br />
državnih odlikovanj, ki ga Republika Slovenija zdaj podeljuje.<br />
Predsednik je v nagovoru ob<br />
vročitvi odlikovanja poudaril, da je<br />
Bogataj vse svoje aktivno življenje<br />
posvetil pripravi in razvoju sistema<br />
Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>,<br />
<strong>za</strong>ščito in reševanje. Tako je<br />
izjemno prispeval k naši varnosti,<br />
<strong>za</strong>ščiti, usposobljenosti in praktičnim<br />
ukrepom, ki so bili potrebni<br />
v najtežjih trenutkih slovenske<br />
novejše zgodovine. »Vsi tisti, ki<br />
smo spremljali njegova pogajanja<br />
z Jugoslovansko armado v času po<br />
osamosvojitveni vojni, ki so <strong>za</strong>gotovila<br />
miren in varen prehod v popolno<br />
normali<strong>za</strong>cijo oktobra 1991,<br />
smo lahko tako rekoč iz dneva v<br />
dan občudovali njegovo pogajalsko<br />
tehniko in taktiko,« je poudaril dr.<br />
Türk in dodal, da bi bila lahko prav<br />
Bogatajeva pogajanja zelo dobra<br />
učbeniška snov o tehniki in taktiki<br />
pogajanj kjerkoli v svetu. Po predsednikovih<br />
besedah ima danes<br />
Slovenija prav po <strong>za</strong>slugi Bogataja<br />
in njegovih sodelavcev zelo dober<br />
sistem <strong>za</strong>ščite pred naravnimi in<br />
drugimi nesrečami in, gledano<br />
v celoti, zelo dober obrambni<br />
sistem. Dobitnik priznanja Bogataj<br />
se je predsedniku <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> podeljeno<br />
odlikovanje in v <strong>za</strong>hvalnem<br />
govoru dodal, da je imel srečo, da<br />
je lahko sodeloval pri vseh aktivnostih<br />
osamosvojitve in vzpostavitvi<br />
obeh sistemov. Poudaril je še,<br />
da je na svoj prispevek ponosen,<br />
obenem pa <strong>za</strong>gotovil, da je današnji<br />
sistem <strong>za</strong>ščite in reševanja<br />
sposoben učinkovito delovati tako<br />
ob vsakodnevnih kot izrednih<br />
dogodkih. MP<br />
Fotografija: Marko Pišlar<br />
Minister Hojs si je v Todražu<br />
ogledal tehnične delavnice SV<br />
Minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Aleš Hojs<br />
je v petek, 13. julija, obiskal<br />
občino Gorenja vas - Poljane in<br />
si z županom Milanom Čadežem<br />
ter županom sosednje občine<br />
Žiri Janezom Žakljem ogledal<br />
lokacijo v Todražu, kjer ima SV<br />
tehnične delavnice in skladišče.<br />
MO je objekte in zemljišča kot del<br />
nekdanjega rudnika Žirovski Vrh<br />
pridobilo na podlagi pogodbe o<br />
urejanju medsebojnih odnosov in<br />
sklepa vlade. Po obisku je minister<br />
Hojs dejal: »Dejstvo je, da smo<br />
v preteklosti prevzeli določene<br />
objekte od rudnika Žirovski Vrh<br />
in da so danes tu delavnice ter<br />
skladišča. Stanje nepremičnin ni<br />
najboljše. Pogledali smo, kaj v<br />
obratu delajo in koliko je <strong>za</strong>poslenih.«<br />
Z županoma so se pogovarjali<br />
o <strong>za</strong>interesiranosti lokalne<br />
skupnosti o možni uporabi teh<br />
objektov v civilne namene, če bi<br />
se SV iz njih umaknila. Župana<br />
sta povedala, da bosta pripravila<br />
program oziroma analizo stanja,<br />
ki bo poka<strong>za</strong>la, ali bi to lokacijo<br />
lahko uporabljali v gospodarske<br />
oziroma druge namene. Po obisku<br />
sta župana ministru predstavila<br />
tudi obnovo in ureditev dela<br />
Rupnikove linije, pri kateri sta<br />
občini objekte toliko uredili, da<br />
lahko v njih potekata turistična in<br />
kulturna dejavnost. BP<br />
Nova poveljnika 72. brigade<br />
in Poveljstva <strong>za</strong> podporo<br />
V Vojašnici generala Maistra je v<br />
četrtek, 28. junija, potekala slovesnost<br />
ob primopredaji dolžnosti<br />
poveljnika 72. brigade. Dosedanji<br />
poveljnik polkovnik Dušan Toš je<br />
dolžnost predal polkovniku Francu<br />
Koračinu. Polkovnik Toš po dobrih<br />
dveh letih vodenja 72. brigade<br />
odhaja na dolžnost poveljnika<br />
18. kontingenta SV v silah Isaf, ki<br />
oktobra odhajajo na šestmesečno<br />
mednarodno misijo v Afganistan.<br />
V ponedeljek, 2. julija, je v Vojašnici<br />
Petra Petriča novo dolžnost prevzel<br />
tudi novi poveljnik Poveljstva <strong>za</strong><br />
podporo polkovnik Milan Žurman,<br />
ki je vodenje prevzel od polkovnika<br />
Vilibalda Poljšaka, ki je po novem<br />
prevzel dolžnost poveljnika Centra<br />
<strong>za</strong> doktrino in razvoj. MP<br />
Nogometna ekipa MO dosegla drugo mesto<br />
V soboto, 30. junija, se je v duhu<br />
dobrega sodelovanja na povabilo<br />
župana občine Mislinja Franca<br />
Šilaka ekipa MO že devetič udeležila<br />
nogometnega turnirja troboja<br />
v okviru 21. obletnice dneva državnosti<br />
in 16. praznika občine<br />
Mislinja. Tekmovanje je potekalo v<br />
športnem duhu, kljub temu pa so<br />
bile tekme zelo napete in borbene,<br />
vendar poštene ter brez poškodb<br />
igralcev. Na koncu se je ekipa svetnikov<br />
občine Mislinja, okrepljena<br />
z mladimi nogometaši, <strong>za</strong>služeno<br />
veselila prvega mesta, drugo mesto<br />
je dosegla ekipa MO, tretje pa<br />
policisti policijske postaje Slovenj<br />
Gradec. Ob koncu sta potekala<br />
slovesnost ob podelitvi <strong>za</strong>služenih<br />
kolajn vsem članom sodelujočih<br />
ekip in krajše skupno druženje,<br />
župan pa nas je že povabil tudi<br />
na naslednje jubilejno deseto<br />
srečanje.<br />
Rezultati tekem:<br />
• MO : PP Slovenj Gradec 3 : 2,<br />
• PP Slovenj Gradec : občina<br />
Mislinja 2 : 4,<br />
• MO : občina Mislinja 3 : 3, pri izvajanju<br />
kazenskih strelov je imela več<br />
sreče ekipa Mislinje, ki je zmagala<br />
s skupnim rezultatom 5 : 6. AT<br />
<strong>11</strong>
sv <strong>11</strong><br />
iz vojaškega življenja<br />
S trudom do izvidniškega znanja<br />
Od 18. do 21. junija je na<br />
Rovtarici pri Bohinjski<br />
Bistrici potekala <strong>za</strong>ključna<br />
štiridnevna taktična vaja, ki<br />
predstavlja <strong>za</strong>ključno fazo<br />
12-tedenskega osnovnega<br />
vojaškostrokovnega<br />
usposabljanja <strong>za</strong> VED<br />
izvidnik. Od 34 kandidatov<br />
iz enot 1. brigade SV,<br />
ki so 26. marca <strong>za</strong>čeli<br />
trimesečno usposabljanje<br />
<strong>za</strong> pridobitev VED<br />
izvidnik, jih je 29. junija<br />
usposabljanje uspešno<br />
končalo le 19. Mnogi izmed<br />
njih bodo pridobljeno<br />
izvidniško znanje in<br />
izkušnje lahko koristno<br />
uporabili v izvidniških<br />
vodih enot 1. brigade<br />
SV, v njih pa bodo<br />
mogoče v prihodnje tudi<br />
prerazporejeni.<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
Od individualnih veščin<br />
h kolektivnim nalogam<br />
Trimesečno usposabljanje <strong>za</strong> VED<br />
izvidnik, ki so ga izvajali izkušeni<br />
inštruktorji iz izvidniških vodov<br />
enot 1. brigade SV, je bilo namenjeno<br />
pridobivanju temeljnega<br />
vojaškega izvidniškega znanja na<br />
ravni posameznika in oddelka.<br />
Kot je pojasnil vodja usposabljanja<br />
poročnik Marko Sajovic iz<br />
1. brigade SV, je usposabljanje<br />
razdeljeno v tri faze. V prvi fazi<br />
kandidati spoznavajo osnovne<br />
individualne veščine izvidnikov,<br />
kot so načini in tehnike opazovanja<br />
ter vojaška topografija in orientacija,<br />
se seznanijo z osnovno<br />
opremo in oborožitvijo izvidnikov<br />
ter maskiranjem in opravijo štiri<br />
orientacijske pohode. Kandidati<br />
v <strong>za</strong>četni fazi, ki traja pet tednov,<br />
spoznajo, kako pomembne so<br />
individualne veščine pri opravljanju<br />
<strong>za</strong>htevnejših kolektivnih<br />
izvidniških nalog. Poleg tega je<br />
prva fa<strong>za</strong> namenjena preverjanju<br />
in izboljšanju fizične pripravljenosti.<br />
»Dela v učilnici je malo,«<br />
je pojasnil poročnik Sajovic, ker<br />
večino usposabljanj izvajajo na<br />
terenu.<br />
12
Največji poudarek na<br />
izvidniških patruljah<br />
Druga fa<strong>za</strong>, ki traja šest tednov,<br />
je namenjena usposabljanju<br />
taktičnih tehnik in postopkov<br />
izvidovanja ter opazovanja.<br />
Poleg tega so premagovali<br />
vodne ovire, spoznavali osnove<br />
gorništva in tehnike preživetja<br />
v naravi ter se seznanili s<br />
procesom bojnega odločanja,<br />
ki ga mora kandidat osvojiti,<br />
kajti le tako lahko v njem<br />
aktivno sodeluje, ga razume in<br />
uporabi na terenu. Poudarek je<br />
tudi na izvidniških patruljah,<br />
pri čemer so izvedli več eno- in<br />
večdnevnih patrulj na Rovtarici<br />
pri Bohinjski Bistrici in na<br />
Udinborštu pri Kranju, kjer so<br />
spoznavali postopke izvidovanja<br />
in opazovanja ponoči. V okviru<br />
tretje faze, ki traja en teden, so<br />
kandidati opravili tudi <strong>za</strong>ključno<br />
štiridnevno taktično vajo na<br />
Rovtarici. Vaja je bila namenjena<br />
opazovalnic in opazovanje sovražnega<br />
tabora ter avenij pristopa<br />
do tega. Tečajniki so na terenu<br />
tudi bližinsko izvidovali tabor,<br />
pri čemer so se izmenjevali na<br />
izvidniških dolžnostih.<br />
Usposabljanje uspešno<br />
končala le dobra<br />
polovica kandidatov<br />
Zahtevnost usposabljanja je bila<br />
na visoki ravni, saj je izmed 34<br />
udeleženih kandidatov usposabljanje<br />
uspešno končalo le 19<br />
kandidatov. Kot je pojasnil poročnik<br />
Sajovic, je večina kandidatov<br />
usposabljanje prej končala <strong>za</strong>radi<br />
starih poškodb in zdravstvenih<br />
razlogov, saj aktivnosti na terenu<br />
potekajo 24 ur na dan, kandidati<br />
pa so med opravljanjem nalog<br />
izpostavljeni velikim psihičnim<br />
in telesnim obremenitvam, ker<br />
s seboj nosijo do 40 kilogramov<br />
težke nahrbtnike z vso opremo,<br />
hrano in potrebščinami <strong>za</strong><br />
Poročnik<br />
Janez Cuznar:<br />
Izvidniki so nekaj<br />
posebnega,<br />
<strong>za</strong>to bi rad svojo<br />
vojaško kariero v<br />
Slovenski vojski nadaljeval v izvidniškem<br />
vodu. Tečaj je <strong>za</strong>hteven in<br />
ni primeren <strong>za</strong> vsakogar.<br />
Desetnik<br />
Damijan Janež:<br />
Kljub <strong>za</strong>htevnosti<br />
je bilo usposabljanje<br />
zelo <strong>za</strong>nimivo,<br />
saj sem pridobil<br />
novo znanje o topografiji in orientaciji<br />
na terenu ter o osnovah<br />
gorništva.<br />
preverjanju pridobljenega<br />
znanja. Kot je poudaril poročnik<br />
Sajovic, sta bila po infiltraciji s<br />
pomočjo helikopterja glavna cilja<br />
<strong>za</strong>ključnega terena postavitev<br />
Pregled in priprava opreme<br />
večdnevno preživetje na terenu.<br />
Poročnik Sajovic je še ocenil, da<br />
so tečajniki med 12-tedenskim<br />
usposabljanjem poka<strong>za</strong>li visoko<br />
profesionalnost in telesno ter<br />
psihično pripravljenost, kar se<br />
je ka<strong>za</strong>lo pri njihovem delu in<br />
pridobljenem znanju, ki ga bodo<br />
lahko koristno uporabili pri delu<br />
izvidnikov v Slovenski vojski.<br />
Tečaj je <strong>za</strong>hteven, <strong>za</strong>to ni<br />
primeren <strong>za</strong> vsakogar<br />
Kandidati iz enot 1. brigade SV,<br />
ki jim je bil tečaj namenjen, so se<br />
<strong>za</strong> usposabljanje <strong>za</strong> VED izvidnik<br />
odločili prostovoljno. Poročnik<br />
Janez Cuznar iz 1. motorizirane<br />
čete 10. MOTB se je <strong>za</strong> udeležbo<br />
odločil, da pridobi nove izkušnje<br />
in izvidniško znanje. »Izvidniki so<br />
nekaj posebnega, <strong>za</strong>to bi rad svojo<br />
vojaško kariero v Slovenski vojski<br />
nadaljeval v izvidniškem vodu.<br />
Tečaj je <strong>za</strong>hteven in ni primeren<br />
<strong>za</strong> vsakogar,« je še povedal Cuznar<br />
ter dodal, da so vsi kandidati<br />
zelo motivirani, da tečaj uspešno<br />
končajo in se mogoče <strong>za</strong>poslijo<br />
kot izvidniki enot 1. brigade.<br />
Postati izvidnik je tudi velika želja<br />
desetnika Damijana Janeža, ki<br />
dela prav tako v 1. motorizirani<br />
četi 10. MOTB, vendar je vsaj pet<br />
let prestar, da bi se mu lahko<br />
uresničila. Na usposabljanje se je<br />
dodatno telesno pripravljal, <strong>za</strong>to<br />
med tečajem ni imel večjih težav.<br />
Kljub <strong>za</strong>htevnosti je bilo usposabljanje<br />
<strong>za</strong>nj zelo <strong>za</strong>nimivo, saj je<br />
pridobil novo znanje o topografiji<br />
in orientaciji na terenu ter o osnovah<br />
gorništva.<br />
13
sv <strong>11</strong><br />
iz vojaškega življenja<br />
Izurjeni <strong>za</strong><br />
vodenje skupine<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
V Vojašnici generala Maistra je še <strong>za</strong>dnjič stalo 46 kandidatov 21. izredne generacije tečaja<br />
<strong>za</strong> desetnika, na štiritedenskem tečaju pa so pridobivali splošno vojaško znanje, veščine in<br />
spretnosti <strong>za</strong> vodenje ter poveljevanje skupini pri opravljanju bojnih nalog samostojno in<br />
v sestavi oddelka. Namen tečaja, ki je potekal v organi<strong>za</strong>ciji in pod strokovnim vodstvom<br />
podčastniškega kadra iz 74. MOTB ter ob sodelovanju inštruktorjev iz drugih enot 1.<br />
brigade, je bil kandidate <strong>za</strong> desetnike izuriti v vlogi vodje skupine. Vodja tečaja štabni<br />
vodnik Uroš Gornik je pojasnil, da so bili kandidati dobro psihofizično pripravljeni, ob tem<br />
pa so poka<strong>za</strong>li visoko motiviranost in pripravljenost <strong>za</strong> delo, <strong>za</strong>to večjih težav niso imeli.<br />
Kandidate, ki jih je bilo na <strong>za</strong>četku tečaja 52, smo med tečajem obiskali v Mariboru, kjer so<br />
urili postopke v premagovanju vodnih ovir z vrvjo, v izvidovanju s čolnom ter v postavitvi<br />
pripravljalnega rajona.<br />
Tečaj, na katerem desetnik pridobi<br />
veliko novega znanja s področja<br />
vodenja, se je <strong>za</strong>čel 18. junija<br />
v Vojašnici generala Maistra.<br />
»Brigada ima veliko potreb po<br />
desetnikih, <strong>za</strong>to so se skupaj s CU<br />
Vipava odločili, da 74. MOTB kot<br />
nosilec izvede tečaj <strong>za</strong> desetnika.<br />
Kandidati, ki so bili poslani na<br />
tečaj, so tu <strong>za</strong>to, da se usposobijo<br />
<strong>za</strong> delo desetnika in vodenje<br />
skupine, pridobijo pa tudi osnovno<br />
znanje o vodenju oddelka tako<br />
v vojašnici kot bojnih razmerah.<br />
Desetnik je namreč pomemben<br />
član ekipe, saj je vodja skupine in<br />
mora hkrati samostojno ob odsotnosti<br />
poveljnika oddelka prevzeti<br />
poveljevanje nad oddelkom,« pove<br />
višji štabni vodnik Gornik. Desetnik<br />
je lahko vodja skupine, specialist<br />
na <strong>za</strong>htevnejših oborožitvenih<br />
sistemih ali administrator. Njegovi<br />
glavni nalogi sta vodenje skupine<br />
in podpora podčastniku pri opravljanju<br />
<strong>za</strong>htevnejših vojaških nalog.<br />
Usposablja posameznika znotraj<br />
skupine in izvaja bojne postopke,<br />
pri čemer uporablja naj<strong>za</strong>htevnejšo<br />
oborožitev, sredstva ter opremo.<br />
Za opravljanje vodstvenih nalog je<br />
izbran na podlagi doseženih rezultatov,<br />
osebnih vrednot, vodstvenih<br />
sposobnosti in potreb enote.<br />
Neposredno je nadrejen vojakom v<br />
skupini, ki jo vodi.<br />
Tečaj se <strong>za</strong>čne v vojašnici<br />
Prvi teden so inštruktorji s kandidati<br />
izvedli teoretični del usposabljanja,<br />
obsegal pa je številne<br />
naloge. Tako so spoznali pripravo<br />
na usposabljanje, med drugim<br />
tudi učne priprave. Kandidati so<br />
se seznanili s procesom bojnega<br />
odločanja in pripravo bojnih<br />
dokumentov na ravni oddelka.<br />
»Narediti so morali učno pripravo<br />
in voditi pouk iz postrojitvenih<br />
pravil na skupinski ravni. S tem so<br />
se nekateri srečali prvič, vendar<br />
je to znanje pomembno, saj bodo<br />
morali kot vodje skupin izvajali<br />
usposabljanje posameznikov v<br />
svojih enotah.. Upoštevati morajo<br />
predpisane standarde in samostojno<br />
opraviti nalogo.« Prvi teden so<br />
se učili izdajati povelje <strong>za</strong> delovanje,<br />
organizirati razpoložljiv čas<br />
<strong>za</strong> izvedbo naloge, voditi skupino<br />
in oddelek ter izvajati postrojitvena<br />
pravila. »Skozi usposabljanje<br />
smo jih preizkusili tudi v stresnih<br />
razmerah, s čimer so jih inštruktorji<br />
poizkušali čim bolj približati<br />
bojnim razmeram, v katerih bodo<br />
morali podpirati poveljnika.« Po<br />
uspešno končani prvi fazi je sledil<br />
praktični del usposabljanja na<br />
različnih lokacijah.<br />
14
Prvi preizkus na<br />
strelišču v Apačah<br />
»Kandidate smo postavili v vlogo<br />
spremljevalca pri streljanju. Vrnili<br />
smo se na osnove, ki bi jih že morali<br />
poznati, vendar iz izkušenj vemo,<br />
da obnovitev znanja ni nikoli odveč.<br />
Tako so morali spremljati svoje<br />
podrejene pri izvajanju streljanj, jim<br />
po potrebi svetovati pri odpravljanju<br />
strelskih napak in tako izboljšati<br />
strelske sposobnosti posameznika.«<br />
Kot je povedal višji štabni vodnik<br />
Gornik, je moral vodja skupine spremljati<br />
strelca in biti njegov svetovalec.<br />
»Preveriti je moral, ali je položaj<br />
strelca pravilen glede na cilj, potem<br />
pa spremljati strelca pri izvedbi<br />
streljanja. Po končanem streljanju<br />
je moral s strelcem opraviti analizo,<br />
skupaj z njim pregledati tarčo in po<br />
potrebi izvesti popravke merkov.<br />
To je sicer delo podčastnika, vendar<br />
mora biti vodja skupine v vsakem<br />
trenutku pripravljen <strong>za</strong>menjati podčastnika<br />
in opraviti svojo nalogo.«<br />
Na terenu v vseh<br />
vremenskih razmerah<br />
Pripadniki Slovenske vojske morajo<br />
delovati v vseh vremenskih<br />
V pripravljalnem rajonu se enota pripravi<br />
in oskrbi <strong>za</strong> delovanje na bojišču.<br />
razmerah, <strong>za</strong>to so morali tudi<br />
kandidati <strong>za</strong> desetnike. Na tečaju<br />
so bile zelo visoke temperature<br />
ozračja, kar je pomenilo precejšen<br />
stres. Drugi teden tečaja jih je<br />
čakalo praktično urjenje, in sicer<br />
so morali opraviti orientacijski ter<br />
patruljni tek, usposabljali so se iz<br />
boja v naselju, iz bojnega plavanja,<br />
taktike pehote s poudarkom na postopkih<br />
na terenu, iz vodenja enote<br />
in drugega. »Kandidati, ki so na<br />
tečaju, so že na formacijski dolžnosti<br />
desetnika. Ti so lahko že vodje<br />
skupin ali specialisti, kot na primer<br />
namerilec na svarunu. Znotraj 1.<br />
brigade imamo veliko profilov in<br />
tako se specialisti prvič srečujejo<br />
z vodenjem, saj je bila do zdaj<br />
njihova skrb predvsem usmerjenja<br />
v skrb <strong>za</strong>se in <strong>za</strong> tehnično sredstvo.<br />
Višji štabni vodnik Uroš Gornik, 74. MOTB:<br />
Kandidati so na tečaju osvojili splošno vojaško znanje,<br />
veščine in spretnosti <strong>za</strong> vodenje ter poveljevanje skupini.<br />
Predvsem smo jih na tečaju pripravljali na to, da bodo<br />
znali samostojno prevzeti poveljevanje nad oddelkom ob<br />
morebitni odsotnosti poveljnika oddelka tako v vojašnici<br />
kot bojnih razmerah. Osnova vsega urjenja je vodenje. Predvsem so se<br />
naučili, katera je bistvena naloga vodje skupine, nadzora skupine in podpiranja<br />
poveljnika oddelka.<br />
Poddesetnica Lidija Koprek, 74. MOTB:<br />
V Slovenski vojski sem tretje leto in z delom sem zelo <strong>za</strong>dovoljna,<br />
saj ni monotono in mi vsak dan predstavlja nov<br />
izziv. Tečaj spremlja vročina, vendar ni tako zelo naporno,<br />
da ne bi mogli zdržati do konca. Tečaj mi je omogočil<br />
nov pogled na delo v vojski in naučila sem se, kaj je delo<br />
skupine. Znanje mi bo pri delu zelo koristilo. S člani skupine se dobro razumemo,<br />
največji izziv pa mi pomenita bojno plavanje in <strong>za</strong>ključni teren,<br />
na katerem bomo morali poka<strong>za</strong>ti vse znanje, ki smo ga osvojili na tečaju.<br />
Izvidovanje s čolnom<br />
15
sv <strong>11</strong><br />
iz vojaškega življenja<br />
Orožje se pri prečkanju<br />
vodne ovire pripne na vrv.<br />
Poddesetnik Gregor Novak, 20. MOTB:<br />
Po treh tednih, ki smo jih že preživeli skupaj, so občutki<br />
dobri, malo smo le utrujeni <strong>za</strong>radi vročine, vendar lahko<br />
zdržimo. Moj največji izziv ni tečaj, temveč bo prišel po<br />
njem, ko bom prišel na<strong>za</strong>j v enoto in dobil svojo skupino.<br />
Vsi smo se na tečaju preizkusili kot vodje skupin, vendar<br />
pa je pri tem tudi pomembno, kakšne ljudi imaš v oddelku. Moraš jih znati<br />
obvladati in motivirati, vsakega moraš dobro poznati. To je moje četrto<br />
leto v Slovenski vojski, želim pa si uspešno opraviti tečaj, se izka<strong>za</strong>ti kot<br />
vodja skupine in nadaljevati kariero kot podčastnik Slovenske vojske.<br />
Ko jih postavimo v vlogo vodje, je<br />
to <strong>za</strong> njih nekaj povsem novega.«<br />
Kandidati tako s terenskimi<br />
usposabljanji pridobivajo praktično<br />
znanje in izboljšajo pripravljenost,<br />
saj so izpostavljeni velikim<br />
obremenitvam. Tako želijo, kot je<br />
povedal višji štabni vodnik Gornik,<br />
kandidate usposobiti <strong>za</strong> pravilno<br />
ter učinkovito odločanje in vodenje<br />
v bojnih razmerah. »Tu se kalijo<br />
bodoči vodje in tu iščemo kandidate,<br />
ki jih potem lahko pošljemo<br />
na podčastniško šolo. Tečaj je tako<br />
neke vrste izbor, pri katerem se<br />
kandidate ne ocenjuje po tem,<br />
koliko so ti pri srcu, temveč štejejo<br />
le rezultati njihovega dela. Išče se<br />
tiste, ki izstopajo iz povprečja, tako<br />
v dobro ali slabo stran.«<br />
Pripravljalni rajon in povelje<br />
Kandidate so postavili v bojni<br />
položaj in morali so postaviti<br />
pripravljalni rajon ter izdati<br />
pripravljalno povelje. Pripravljalni<br />
rajon se uporablja predvsem kot<br />
<strong>za</strong>varovan prostor, navadno pa se<br />
postavi krožno <strong>za</strong>varovanje, pri<br />
katerem se enota pripravlja <strong>za</strong><br />
odhod na bojišče, to pa pomeni, da<br />
se maskira in popolni s strelivom.<br />
Vodja skupine je moral pripraviti<br />
pripravljalni ukaz, s katerim je seznanil<br />
poveljnika oddelka z nalogo.<br />
Sledila sta premik in opravljanje<br />
naloge. Izvedli so premik do kraja<br />
izdelave prehoda čez vodne ovire<br />
in ga <strong>za</strong>varovali. »Gre <strong>za</strong> bojevanje<br />
v posebnih pogojih, <strong>za</strong>to je zelo pomembna<br />
izvedba vseh varnostnih<br />
Desetnik Aleksander Papotnik, garda SV:<br />
Na tečaju <strong>za</strong> desetnike se naučiš veliko, vendar pa je kar<br />
precejšen izziv v tej vročini premagovati ovire, čeprav<br />
sem navajen opravljati svoje naloge v vseh vremenskih<br />
razmerah. Veliko je odvisno tudi od ekipe. Še dobro, da<br />
smo odlična ekipa in se med seboj zelo motiviramo. Delamo<br />
z vsemi močmi, kolikor se le da in kar je le mogoče. Vročina nas je<br />
kar utrdila, to pa pomeni že polovico psihičnega napora. Če to opraviš,<br />
zmoreš vse. Vse je v glavi. Po končanem tečaju, ki je hkrati tudi temelj <strong>za</strong><br />
napredovanje, upam, da bom lahko šel na podčastniško šolo in nadaljeval<br />
karierno pot v Slovenski vojski.<br />
ukrepov. Imeli so nalogo izvidovanje<br />
s čolnom. Pri tem morajo<br />
imeti na sebi obvezno rešilni jopič,<br />
oprema pa mora biti nameščena<br />
tako, da jih ne ovira. Hlačnice morajo<br />
imeti obvezno zunaj vojaških<br />
škornjev, saj se ob morebitnem<br />
padcu v vodo notri naredijo zračni<br />
mehurji, ki ne pomenijo ničesar<br />
dobrega. Vsak mora biti sposoben<br />
rešiti samega sebe in opremo, če je<br />
le mogoče.«<br />
Vsaka skupina je ob prihodu na<br />
rajon postavila varovanje in nato<br />
s čolnom izvedla izvidovanje.<br />
V realnih razmerah bi <strong>za</strong>varovali<br />
kraj prehoda, ki bi ga izvedli<br />
ponoči, prav tako prečkanje reke s<br />
plavanjem.<br />
Prečkanje vodne ovire<br />
z vso bojno opremo<br />
Bojno plavanje <strong>za</strong>hteva od vodje<br />
skupine, da natančno določi nalogo<br />
vsakega v skupini. Dva člana skupine<br />
najprej oblečeta rešilni jopič<br />
in tako preplavata vodno oviro z<br />
vrvjo, ko prideta na brežino, pa<br />
najprej pregledata območje in ga<br />
<strong>za</strong>varujeta. Oddelek, ki je na drugi<br />
strani vodne ovire, varuje območje<br />
prehoda in hkrati tudi pripadnika<br />
na drugi strani ovire. Ko je območje<br />
<strong>za</strong>varovano, eden izmed dveh<br />
članov skupine vrv, ki jo je prinesel<br />
na drugo stran, pritrdi in utrdi vrv<br />
na najmočnejši predmet, navadno<br />
drevo, potem pa se postavi na<br />
brežino. »Tako ima pregled nad<br />
dogajanjem in lahko varuje ter<br />
hkrati vzpostavi stik s pripadniki<br />
skupine, ki bodo prečkali reko.<br />
Naloga oddelka na drugi strani je,<br />
da organizira delo in da vodje skupin<br />
pošiljajo svoje pripadnike čez<br />
vodne ovire varno na drugo stran.<br />
Vodja skupine preveri vsakega člana,<br />
ali ima pravilno pritrjeno opremo<br />
in orožje, da se ne bo potopil.<br />
Prvi štirje, ki prečkajo vodno oviro,<br />
prenesejo poleg svoje opreme<br />
tudi opremo prvih dveh, ki sta jo<br />
prečkala in poskrbela <strong>za</strong> prečkanje<br />
ovire. Posebno pozornost namenijo<br />
pripravi nahrbtnika <strong>za</strong> prečkanje<br />
vodne ovire, saj mora biti pripravljen<br />
tako, da se ne potopi. Vse<br />
mora biti v vodoodpornih vrečah,<br />
oprema na njem pa dobro prive<strong>za</strong>na.<br />
V oddelku sta tudi pripadnika,<br />
ki imata orožje minimi in mag,<br />
ki ju pripnejo na vrv s sponkami.<br />
Tudi <strong>za</strong>dnji član skupine, ki prečka<br />
oviro, mora imeti na sebi rešilni<br />
Prečkanje reke s plavanjem<br />
jopič, saj odveže vrv in se priveže<br />
nanjo, najmočnejša vojaka v enoti<br />
pa ga potegneta na drugo stran.<br />
Enota se tam okrepi in se pripravi<br />
na nadaljevanje svojih aktivnosti.«<br />
Na koncu je kandidate 21. izredne<br />
generacije tečaja <strong>za</strong> desetnike čakal<br />
še <strong>za</strong>ključni teren, ki združuje vse<br />
postopke, ki so jih urili na tečaju.<br />
Usposabljanja potekajo neprekinjeno<br />
dvanajst ur, kandidati pa so<br />
izpostavljeni stresnim razmeram.<br />
Postaviti so morali patruljno bazo,<br />
v kateri so tudi prenočili. Teren je<br />
trajal tri dni in 1. brigada je na tečaju<br />
pridobila 46 novih desetnikov.<br />
16
mednarodne operacije in misije<br />
sv <strong>11</strong><br />
SV na Kosovu izvedla vajo<br />
Alpe-Adria 2.0.<br />
Besedilo in fotografiji: četa Kilo SVNKON 25 Kfor<br />
Poleg opravljanja operativnih nalog, ki jih četa Kilo dobiva<br />
od manevrskega bataljona (MNV BN) mednarodne brigade<br />
Zahod (MNTF-W), v četi vzdržujemo tudi stopnjo dosežene<br />
usposobljenosti. 19. junija smo v četi Kilo organizirali in<br />
izvedli vajo Alpe-Adria 2.0.<br />
Na vaji so sodelovali LMT-skupina<br />
JRD-W, pripadnika vojaške policije<br />
Kforja 25, četa Alfa iz avstrijske<br />
vojske <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev OPFOR in patrulje<br />
Kforja, četa Kilo iz Slovenske<br />
vojske iz 74. MOTB <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev<br />
enote <strong>za</strong> hitro posredovanje 2,<br />
četa Papa iz italijanske vojske <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>gotovitev enote <strong>za</strong> hitro posredovanje<br />
1, taktični operativni center<br />
(TOC MNTF-W), helikopterja Mi17<br />
hrvaške vojske in helikopter <strong>za</strong><br />
evakuacijo (HE MEDEVAC) ameriške<br />
vojske.<br />
V scenariju vaje je bilo opredeljeno,<br />
da je prišlo na območju odgovornosti<br />
do medetničnih spopadov <strong>za</strong>radi<br />
kraje zemlje.<br />
TOC, ki je vodil vajo na podlagi<br />
pripravljenega scenarija čete Kilo,<br />
je glede na obvestila skupine LMT<br />
aktiviral patruljo Kforja, ki je dobila<br />
nalogo, da <strong>za</strong>ščiti skupino LMT<br />
na tem območju. Po stopnjevanju<br />
napetosti so bile aktivirane sile <strong>za</strong><br />
posredovanje 1, ki pa so naletele<br />
na barikado. Sledilo je aktiviranje<br />
sil <strong>za</strong> posredovanje 2, ki so <strong>za</strong>radi<br />
blokad na območju transportirane<br />
na območje z uporabo helikopterskega<br />
transporta. Četa Kilo je v<br />
dveh naletih helikopterjev izvedla<br />
premik na območje naloge. Prvi<br />
nalet je <strong>za</strong>varoval območje in pripravil<br />
pogoje <strong>za</strong> drugi nalet. Po reorgani<strong>za</strong>ciji<br />
enote glede na nalogo<br />
<strong>za</strong>gotovitve nadzora območja ter<br />
<strong>za</strong>varovanje oseb in lastnine pod<br />
<strong>za</strong>ščito Kforja je četa Kilo <strong>za</strong>radi<br />
nastalih razmer dobila odobritev<br />
<strong>za</strong> uporabo sile z uporabo plina CS.<br />
Najbolj nasilni demonstranti, ki so<br />
jih odlično odigrali pripadniki čete<br />
Alfa, so bili prijeti in pripadnika<br />
vojaške policije sta v oskrbovalni<br />
postaji izvedla nadaljnje postopke.<br />
Goreče ovire sta uspešno pogasili<br />
integrirani skupini <strong>za</strong> gašenje<br />
čete Alfa. Pri izvajanju postopkov<br />
nadzora množic sta se poškodovala<br />
pripadnika čete Kilo, <strong>za</strong>to sta bila<br />
oskrbljena in evakuirana s pomočjo<br />
helikopterja. Po koncu naloge so<br />
sledile konsolidacija, reorgani<strong>za</strong>cija,<br />
umiritev razmer in <strong>za</strong>pustitev<br />
območja naloge.<br />
Cilji usposabljanja oziroma vaje<br />
so bili preizkus in usklajevanje<br />
delovanja večnacionalnih enot<br />
pod poveljstvom TOC, ugotoviti<br />
pripravljenost moštva in opreme <strong>za</strong><br />
izvedbo premika po zraku na območje<br />
naloge, integracija gasilskih<br />
skupin v razpored enote, približati<br />
usposabljanje čim bližje realnosti,<br />
usposobiti enoto iz postopkov nadzora<br />
množic in izvesti evakuacijo<br />
poškodovancev.<br />
Posebej bi poudarili približevanje<br />
usposabljanja realnim razmeram,<br />
saj so s tako organiziranim usposabljanjem<br />
poveljujoči spoznali,<br />
s čim in kako so lahko soočeni,<br />
in sicer z visoko temperaturo,<br />
ognjem, nasprotnikom z neomejeno<br />
domišljijo ipd.<br />
Cilji usposabljanja so bili v celoti<br />
doseženi, s tem pa smo po ocenah<br />
opazovalcev pripadniki 74. MOTB<br />
postavili visoka merila organi<strong>za</strong>cije,<br />
priprave in izvedbe usposabljanj<br />
v Kforju.<br />
17
sv <strong>11</strong><br />
naše korenine<br />
Gazela TO-001 Velenje<br />
na ogled v Pivki<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Raztovarjanje gazele v Parku<br />
vojaške zgodovine v Pivki<br />
Fotografija: Park vojaške zgodovine<br />
V Parku vojaške zgodovine v Pivki so 27. junija gostili prav poseben dogodek. Ta dan<br />
so na slovesnosti pozdravili enega najpomembnejših razstavnih predmetov Vojaškega<br />
muzeja SV iz osamosvojitvene vojne, in sicer helikopter gazela TO-001 Velenje. Poleg<br />
pilotov Jožeta Kalana in Boga Šuštarja, ki sta z gazelo 28. junija 1991 prebegnila iz JA v<br />
Teritorialno <strong>obrambo</strong>, so slovesni dogodek pospremili minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Aleš Hojs,<br />
poveljnik nacionalne garde Kolorada generalmajor H. Michael Edwards, načelnik GŠSV<br />
brigadir Dobran Božič, župan občine Pivka Robert Smrdelj, načelnik Vojaškega muzeja<br />
SV podpolkovnik Vlado Žgeč, vodja Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič in drugi.<br />
Helikopter gazela TO-001 Velenje je bil prvi letalnik Slovenske vojske in predstavlja muzejski<br />
predmet izrednega pomena <strong>za</strong> slovensko vojaško zgodovino.<br />
»Po 21 letih bo v Parku vojaške<br />
zgodovine razstavljen eksponat, ki<br />
bo še leta vsem, ki bodo želeli kaj<br />
vedeti o slovenski zgodovini, gotovo<br />
povedal veliko o njej. Pogumno<br />
dejanje Kalana in Šuštarja je bilo<br />
izvedeno v času, ko je prav to<br />
dejanje pomenilo izjemno moralno<br />
podporo nam, teritorialcem, ki smo<br />
nekako verjeli, da smo sposobni<br />
premagati agresorsko vojsko. To<br />
pomembno dejanje je bila spodbuda<br />
<strong>za</strong> naše nadaljnje delovanje in<br />
čeprav takrat nihče ni vedel, koliko<br />
časa bo ta vojna trajala, je to dejanje<br />
pomenilo nekaj, kar bo <strong>za</strong> vedno<br />
ostalo v zgodovini slovenskega naroda,«<br />
je minister <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Aleš<br />
Hojs pospremil novo pridobitev parka.<br />
Takrat je to dejanje pomenilo, da<br />
Slovenija misli resno, da je na poti k<br />
osamosvojitvi.<br />
Že dobro leto prej<br />
<strong>za</strong>misel o odhodu iz JA<br />
Pilot, takrat kapetan 1. razreda<br />
Jože Kalan in letalski tehnik,<br />
<strong>za</strong>stavnik 1. razreda Bogo Šuštar<br />
sta poklicni karieri ustvarjala v<br />
JA. Ko se je <strong>za</strong>čela vojna, nista niti<br />
trenutek razmišljala, na katero<br />
stran se bosta postavila. Čakala<br />
sta le na pravi trenutek <strong>za</strong> prebeg.<br />
S helikopterjem gazela SA-341<br />
sta bila od 27. junija nastanjena v<br />
mariborski vojašnici v eskadrilji <strong>za</strong><br />
izvidovanje in opazovanje, njuni<br />
nalogi pa sta bili izvidovanje in<br />
opazovanje ob slovensko-hrvaški<br />
meji. Kalan pove, da sta 27. junija<br />
prepeljala ranjenega vojaka JA v<br />
mariborsko vojašnico. Dan pozneje<br />
se jima je ponudila priložnost.<br />
Napovedan je bil desant na<br />
mariborsko letališče, <strong>za</strong>to sta<br />
takratnemu poveljujočemu dejala,<br />
da gresta poiskat varnejši prostor<br />
<strong>za</strong> helikopter, da ga med desantom<br />
ne bodo uničili. Iskala sta primerno<br />
lokacijo, kar pa je bila le pretve<strong>za</strong>.<br />
Natančno sta pregledala položaje<br />
vojakov in kam imajo usmerjeno<br />
orožje. Ko sta se usedla v helikopter,<br />
sta s polno močjo v nizkem<br />
letu preletela ograjo kadetnice,<br />
v kateri sta bila nastanjena, in se<br />
usmerila proti avstrijski meji, nato<br />
pa <strong>za</strong>vila proti Goltem, kjer sta<br />
pristala.<br />
»Danes, 21 let po tem dogodku,<br />
lahko rečem, da je bilo na <strong>za</strong>četku<br />
veliko adrenalina. Strah naju je bilo<br />
šele potem. Razlika med takrat in<br />
danes je predvsem v tem, da smo<br />
malo starejši in vreme imamo veliko<br />
lepše,« <strong>za</strong>čne pripoved Kalan.<br />
Dopolni ga Šuštar, ki pove: »Danes<br />
bi bil vsekakor enako pogumen.<br />
Za domovino nikoli ni bilo vprašanje<br />
poguma. Če ne bi uspelo s<br />
helikopterjem, bi šla pa peš, vendar<br />
sva takrat dejala, da sva le letalstvo,<br />
<strong>za</strong>to sva se odločila <strong>za</strong> prebeg s helikopterjem.<br />
Ni bilo časa razmišljati<br />
o občutkih. Razmišljala sva le, da<br />
morava čim prej pristati, da naju<br />
ne bodo zrušila letala napadalca ali<br />
naših, teritorialcev, saj sva še vedno<br />
nosila oznake nekdanje vojske.«<br />
Odpravila sta se proti Rogli in ne<br />
da bi ugasnila motor helikopterja,<br />
prosila naključnega mimoidočega,<br />
naj obvesti policijo, da sta prebegnila<br />
k Teritorialni obrambi. »Na<br />
Rogli je bilo ob prvem pristanku<br />
preveč ljudi, <strong>za</strong>to sva se odločila,<br />
da nadaljujeva na Golte, vedela pa<br />
sva, da bi bilo vsako nadaljevanje<br />
le izzivanje. Naši niso vedeli, da sva<br />
prebegnila,« pove Kalan. »Bala sva<br />
se tako enih kot drugih, vendar<br />
sva strah takrat potisnila nekam<br />
na<strong>za</strong>j.«<br />
»Tega ne po<strong>za</strong>biš nikoli, gotovo,«<br />
ga dopolni Šuštar. »Navadno naju<br />
vprašajo, ali naju je bilo strah,<br />
vendar to ni bil strah, je bilo bolj<br />
spoštovanje. Nisva se toliko bala, da<br />
naju zrušijo, temveč da naju bodo<br />
zrušili naši teritorialci. Nihče ni vedel,<br />
da sva prebegnila. Tako bi lahko<br />
prevladalo prepričanje, da sva padla,<br />
ko sva delala <strong>za</strong> napadalca. To<br />
18
se je zgodilo s pokojnim Merlakom,<br />
vendar pa nas je Toni Merlak<br />
organiziral in skupaj smo načrtovali<br />
prebeg. Pozneje se je poka<strong>za</strong>lo, da<br />
naju je bilo upravičeno strah. Šele<br />
po dolgih letih se je doka<strong>za</strong>lo, da<br />
je letel v neoboroženem helikopterju<br />
in vozil kruh, uradno pa je<br />
bil še vedno na nasprotni strani.«<br />
Zamišljeno obmolkne.<br />
Ko sta pristala na Golteh, sta se<br />
javila v štab Teritorialne obrambe,<br />
helikopter pa je bil večkrat premaknjen<br />
in ni deloval v nobeni bojni<br />
akciji. Med skrivanjem so na gazeli<br />
prebarvali vse oznake jugoslovanskega<br />
vojnega letalstva in nanjo<br />
naslikali oznake ter simbole TO.<br />
Gazela je dobila številko 001, na<br />
boku, kjer je bila kokarda JVL, pa<br />
sta bila naslikan znak Slovenske<br />
vojske in dodan napis Velenje. Na<br />
mestu, na katerem je bila prej jugoslovanska<br />
<strong>za</strong>stava, je bil naslikan<br />
slovenski grb. Kalan in Šuštar sta<br />
vedela, da ju bodo iskali, <strong>za</strong>to sta<br />
prosila štab, da je <strong>za</strong>varoval tudi<br />
njuni družini. »Do odhoda JA smo<br />
se skrivali vsi,« pove Šuštar. Tako<br />
<strong>za</strong> njiju kot njih je bilo to težko<br />
obdobje. Tri mesece so se skrivali.<br />
Z družinama sta se v tistem času<br />
videla dvakrat v strogi tajnosti.<br />
Gazelo varovali do odhoda<br />
<strong>za</strong>dnjega vojaka JA<br />
Gazela je bila medtem skrita na<br />
različnih lokacijah, od Planinskega<br />
Minister Hojs in pivški župan Smrdelj sta ob<br />
pilotu Kalanu ter tehniku Šuštarju slavnostno<br />
prere<strong>za</strong>la trak in gazelo uradno predala na ogled.<br />
doma na Smrekovcu do kmetije<br />
Rezoničnik v Belih Vodah 45 nad<br />
Šoštanjem. Zadnje njeno skrivališče<br />
je bilo v zidani lopi <strong>za</strong> orodje<br />
pri kmetiji Juvan v Zavodnjah 56<br />
nad Šoštanjem, kjer so ga varovali<br />
do odhoda <strong>za</strong>dnjega vojaka JA iz<br />
Slovenije oziroma do 7. novembra<br />
1991.<br />
Helikopter so leta 1992 vpisali v<br />
civilni register z oznako SL-HAA<br />
in ga prebarvali v civilno barvno<br />
shemo, uporabljala pa ga je 15.<br />
brigada vojaškega letalstva <strong>za</strong><br />
šolanje in prevoz potnikov. Nad<br />
Kočevsko Reko se je 21. junija 1994<br />
zgodila nesreča, po njej pa so ga<br />
restavrirali in ga leta 1996 postavili<br />
kot spomenik na vhodu v letalsko<br />
bazo na Brniku.<br />
Zamisel, da bi gazelo <strong>za</strong>časno razstavili<br />
v Parku vojaške zgodovine,<br />
je, kot je dejal vodja parka Janko<br />
Boštjančič, nastala v sodelovanju<br />
Vojaškega muzeja Slovenske vojske,<br />
Parka vojaške zgodovine in občine<br />
Pivka. Za prevoz helikopterja je<br />
poskrbel 670. LOGB iz Slovenske<br />
Bistrice. »Danes v parku združujemo<br />
na enem kraju nekaj najpomembnejših<br />
materialnih ostankov<br />
slovenske osamosvojitvene vojne.<br />
S tem domače in tuje obiskovalce<br />
seznanjamo z našim osamosvojitvenim<br />
procesom in ohranjamo<br />
spomin na vojno leta 1991.«<br />
Fotografija: Nataša Oblak<br />
Helikopter gazela v bogati<br />
tankovsko-artilerijski zbirki<br />
Parka vojaške zgodovine v Pivki<br />
Fotografija: Park vojaške zgodovine<br />
19
sv <strong>11</strong><br />
<strong>za</strong>ščita in reševanje<br />
Novi gasilski profesionalci<br />
so že v svojih enotah<br />
V Izobraževalnem centru <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje na Igu je<br />
bila v četrtek, 21. junija, prireditev, s katero so gasilci iz 19.<br />
generacije kandidatov <strong>za</strong> poklicne gasilce končali šolanje v<br />
Gasilski šoli. V 19. generaciji je bilo 48 kandidatov, šolanje pa<br />
je uspešno končalo 43 kandidatov, pet pa jih bo imelo jeseni<br />
popravne izpite. Po strokovnih in <strong>za</strong>ključnih izpitih so novi<br />
poklicni gasilci na <strong>za</strong>ključni vaji predstavili del znanja ter<br />
veščin, ki so jih pridobili med izobraževanjem.<br />
Besedilo in fotografije: Bojan Kuntarič<br />
19. generacija kandidatov <strong>za</strong><br />
poklicne gasilce je <strong>za</strong>čela šolanje<br />
v Gasilski šoli 9. januarja, 48 kandidatov,<br />
ki so prišli na Ig, pa je na<br />
šolanje poslalo 25 gasilskih enot in<br />
gospodarskih ter drugih organi<strong>za</strong>cij<br />
iz vse Slovenije.<br />
Na prikazni vaji so novi poklicni<br />
gasilci prika<strong>za</strong>li posredovanje ob<br />
nesreči, <strong>za</strong>radi katere je v okolje<br />
iztekala nevarna snov, in sicer klor.<br />
Posredovali so v prometni nesreči,<br />
v kateri so reševali ukleščeno<br />
osebo iz vozila, na naslednjih dveh<br />
točkah pa so prika<strong>za</strong>li reševanje<br />
ponesrečenega izpod prevrnjenega<br />
traktorja in iz gorečega vozila.<br />
Številnim obiskovalcem so prika<strong>za</strong>li<br />
tudi reševanje in gašenje požara<br />
v stanovanjski hiši ter postopke<br />
gašenja s pomočjo helikopterja, pri<br />
čemer so morali pripeti posodo <strong>za</strong><br />
prevoz vode <strong>za</strong> gašenje, postaviti<br />
so morali bazen <strong>za</strong> <strong>za</strong>jemanje<br />
vode, prika<strong>za</strong>li so <strong>za</strong>jemanje vode<br />
in gašenje ter postopke gašenja s<br />
pomočjo letala Slovenske vojske<br />
pilatus parter PC6.<br />
Poudarek je na novih<br />
usposabljanjih<br />
V Gasilski šoli so nam povedali,<br />
da je program <strong>za</strong> poklicne gasilce<br />
najobsežnejši in naj<strong>za</strong>htevnejši<br />
izobraževalni program na področju<br />
<strong>za</strong>ščite in reševanja. Izobraževanje<br />
bodočih gasilcev traja pol leta, program<br />
pa obsega 812 pedagoških ur,<br />
od tega več kot 400 ur praktičnih<br />
vaj. Praktične vaje obsegajo vso<br />
raznolikost gasilskega dela. Poleg<br />
usposabljanja <strong>za</strong> osnovne gasilske<br />
veščine je <strong>za</strong>dnja leta vedno večji<br />
poudarek na usposabljanjih, kot so<br />
vroči trening, vaje ob nesrečah z<br />
nevarnimi snovmi ter reševanje z<br />
višin in iz globin.<br />
Program šolanja se <strong>za</strong> kandidate<br />
sicer ni spreminjal, vsako leto pa<br />
kak sklop vaj zmanjšajo in dodajo<br />
nov sklop vaj. To naredijo <strong>za</strong>to, ker<br />
dobijo novo opremo, nov tehnični<br />
pripomoček ali podobno.<br />
Gasilski poklic ne<br />
pozna dobrih in slabih<br />
vremenskih razmer<br />
Še med prikazno vajo smo nove<br />
gasilce, ki so že opravili delo na<br />
svojih delovnih točkah, vprašali, na<br />
katerem delovišču so delali.<br />
»Bil sem v skupini, ki se je<br />
spopadla s požarom na vozilu, v<br />
katerem sta bila tudi ponesrečenca.<br />
Enega smo iz vozila izvlekli s tako<br />
imenovanim hitrim izvlekom, nato<br />
smo morali pogasiti ogenj, drugega<br />
ponesrečenca pa smo morali iz<br />
poškodovanega vozila izre<strong>za</strong>ti. To<br />
smo se naučili v pol leta šolanja<br />
Predsednik<br />
Združenja<br />
slovenskih<br />
poklicnih gasilcev<br />
Jani Podrepšek:<br />
Povprečna starost<br />
slovenskega poklicnega gasilca<br />
je od 40 do 42 let. Glede na to, da<br />
poklicni gasilci nimamo več beneficirane<br />
delovne dobe, se bo povprečna<br />
starost v prihodnje še povečevala.<br />
V preteklosti so se slovenski<br />
poklicni gasilci upokojevali pri 55<br />
letih, zdaj pa je starostna meja <strong>za</strong><br />
odhod v pokoj že 62 let. To kaže,<br />
da nova <strong>za</strong>konodaja prav gotovo ni<br />
najboljša <strong>za</strong> poklicne gasilce.<br />
v Gasilski šoli v ICZR na Igu,« je<br />
povedal Gašper Štefkin iz Gasilsko<br />
reševalne službe Jesenice.<br />
Reševanje ob<br />
prometni nesreči<br />
20
Rok Jager,<br />
poklicna gasilska<br />
enota v Cinkarni<br />
Celje:<br />
Z delom naše<br />
skupine sem zelo<br />
<strong>za</strong>dovoljen. Drugače skoraj ne bi<br />
moglo biti, saj se med seboj zelo<br />
dobro poznamo in <strong>za</strong> nami je zelo<br />
veliko praktičnih vaj. Bili smo zelo<br />
dobro uigrani in vsak izmed nas je<br />
vedel, kaj mora v določenem trenutku<br />
narediti.<br />
Dekontaminacija<br />
enega izmed gasilcev,<br />
ki so posredovali v<br />
nesreči z nevarno<br />
snovjo<br />
Ko smo ga vprašali, kako bo<br />
njegovo življenje potekalo naprej,<br />
je Gašper Štefkin povedal, da je že<br />
<strong>za</strong>poslen pri jeseniških poklicnih<br />
gasilcih, ki so ga tudi poslali na<br />
šolanje na Ig. V torek, 26. junija,<br />
se bo javil na delovnem mestu, na<br />
katerem mu bodo določili mentorja.<br />
Ta bo skrbel <strong>za</strong>nj in po letu dni<br />
bo lahko samostojno odhajal na<br />
intervencije. Tega se zelo veseli, saj<br />
bo tako uresničil željo, da postane<br />
pravi, poklicni gasilec.<br />
Sreča pri žrebu<br />
»Moja skupina je na prikazni<br />
vaji poka<strong>za</strong>la postopke pri izlitju<br />
nevarne snovi. Pri žrebanju skupin<br />
sem imel srečo, da sem izvlekel to<br />
skupino, saj se bom na svojem delovnem<br />
mestu največ srečeval prav<br />
s temi snovmi,« je poudaril Rok<br />
Jager iz poklicne gasilske enote v<br />
Cinkarni Celje. »Šolo sem končal,<br />
imam dober teden dopusta, nato<br />
pa me čaka delo v Cinkarni Celje, v<br />
kateri delamo v izmenah. V vsaki<br />
izmeni smo po štirje gasilci, <strong>za</strong>to<br />
se bom moral zelo hitro vključiti v<br />
ekipo, moj mentor pa bo kar vodja<br />
izmene. Ta služba mi je všeč <strong>za</strong>to,<br />
ker ni monotona, temveč je zelo<br />
različna. Vedno se nekaj dogaja in<br />
vedno nekaj drugega.«<br />
Kot je povedal Rok Jager, Gasilska<br />
šola na Igu ni njegov prvi stik z<br />
gasilstvom. To se je namreč zgodilo<br />
zelo zgodaj, saj je bil star šele deset<br />
let. Začel je tekmovati, po končani<br />
srednji strojni tehnični šoli ga je<br />
gasilstvo vse bolj veselilo in ob<br />
vsakem uspešnem usposabljanju<br />
<strong>za</strong> posamezne gasilske specialnosti<br />
se je spraševal, ali ne bi to postalo<br />
njegov poklic in njegova služba.<br />
Tri leta je delal v skladišču naftnih<br />
derivatov, nato je prišel v cinkarno<br />
in njegova tiha želja je postala<br />
resničnost.<br />
»Imam še eno odprto <strong>za</strong>devo, saj<br />
sem vpisan na Fakulteti <strong>za</strong> varstvo<br />
pri delu in požarno varnost, ki<br />
nekaj časa ni bila najpomembnejša.<br />
Želim si in upam, da mi bo uspelo<br />
uspešno končati tudi ta študij. Po<br />
Gašper Šteflin,<br />
Gasilsko<br />
reševalna služba<br />
Jesenice:<br />
Delali smo v peklenski<br />
vročini,<br />
vendar je naš poklic tak, da ne pozna<br />
vremenskih razmer, saj ko je<br />
treba iti na intervencijo, gremo, ne<br />
glede na to, ali je zunaj +30 ali –20<br />
stopinj Celzija.<br />
tihem si namreč želim, da bi lahko<br />
poučeval prostovoljne gasilce v<br />
gasilski zvezi naše regije,« je še<br />
povedal Rok Jager.<br />
Priprava na morebitno<br />
prihodnje poklicno jedro<br />
»Naša gasilska enota je enota<br />
širšega pomena 4. kategorije.<br />
Posredujemo ob različnih nesrečah,<br />
od prometnih nesreč, tehničnega<br />
reševanja do reševanja na vodi in<br />
reševanja iz vode. Glede na to bi<br />
lahko imeli tudi poklicno jedro,<br />
ki pa ga naše društvo še nima. Na<br />
šolanje v Gasilsko šolo na Ig sem<br />
prišel, da bom imel pogoje <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev,<br />
če bomo v našem društvu<br />
imeli poklicno jedro. V njem že<br />
imamo člane, ki so končali šolanje<br />
<strong>za</strong> poklicne gasilce, nekateri še v<br />
času, ko je šola <strong>za</strong> poklicne gasilce<br />
delovala pri gasilski brigadi v<br />
Ljubljani. Dva naša člana sta lani<br />
končala šolanje na tej šoli in tudi<br />
letos sva bila dva na šolanju. Tako<br />
nas je zdaj v našem društvu osem,<br />
ki smo končali šolanje <strong>za</strong> poklicne<br />
gasilce,« je povedal Tadej Korošak<br />
iz Prostovoljnega gasilskega društva<br />
Ptuj.<br />
Sicer je bil Tadej Korošak na prikazni<br />
vaji v skupini, ki je prika<strong>za</strong>la<br />
gašenje in reševanje na stolpu.<br />
Njihova intervencija je potekala<br />
tako, da je en napad potekal po<br />
stopnišču znotraj stolpa. Požar je<br />
izbruhnil v tretjem nadstropju,<br />
<strong>za</strong>to so se v drugem nadstropju<br />
pripravili in napadli požar nadstropje<br />
višje. Požar so pogasili in<br />
prezračili stolp.<br />
Drugi napad je potekal po avtomobilski<br />
lestvi čez balkon. Tam so<br />
najprej rešili enega človeka, ki je bil<br />
ujet na balkonu, nato so se premaknili<br />
v četrto nadstropje, v katerem<br />
je bil ujet še en obnemogel človek,<br />
ki so ga reševali z nosili in vrvno<br />
tehniko.<br />
Ena generacija pokrije<br />
minimalne potrebe<br />
po profesionalcih<br />
Med številnimi gosti, ki so si<br />
ogledali sklepno prireditev na Igu,<br />
je bil tudi predsednik Združenja<br />
slovenskih poklicnih gasilcev Jani<br />
Podrepšek. »Od letošnje generacije<br />
kandidatov <strong>za</strong> poklicne gasilce, ki<br />
je štela 48 mož, jih pet ni uspešno<br />
končalo šolanja in bodo jeseni<br />
opravljali popravne izpite. Toliko<br />
novih poklicnih gasilcev le nadomešča<br />
odhode v pokoj, invalidske<br />
upokojitve ali morebitne daljše<br />
bolniške odsotnosti. Dejstvo je, da<br />
ta trenutek 48 novih poklicnih gasilcev<br />
ne pokrije potreb poklicnih<br />
gasilskih enot v Sloveniji. Zanimiv<br />
podatek <strong>za</strong> to generacijo je tudi,<br />
da več kot polovica novih gasilcev<br />
odhaja v industrijo in druge gospodarske<br />
organi<strong>za</strong>cije. To kaže na<br />
dejstvo, da se tudi tukaj srečujejo s<br />
pomanjkanjem izšolanih in usposobljenih<br />
poklicnih gasilcev. Pri tem<br />
gre verjetno <strong>za</strong> dva razloga, in sicer<br />
v gospodarskih družbah povečujejo<br />
Tadej Korošak,<br />
Prostovoljno<br />
gasilsko društvo<br />
Ptuj:<br />
Šolo sem uspešno<br />
končal, toda trenutno<br />
še nimam <strong>za</strong>poslitve, vendar<br />
mi kar dobro kaže. Možnosti je več,<br />
<strong>za</strong>to upam, da se bom kmalu <strong>za</strong>poslil,<br />
če ne drugače pa kot poklicni<br />
gasilec v industriji.<br />
svoje poklicne gasilske enote ali pa<br />
morajo tudi tam nadomestiti ljudi,<br />
ki so se že upokojili ali pa se še<br />
bodo v bližnji prihodnosti.«<br />
Po besedah Janija Podrepška je ta<br />
trenutek v Sloveniji približno <strong>11</strong>00<br />
poklicnih gasilcev, približno polovica<br />
je <strong>za</strong>poslena v javnih <strong>za</strong>vodih,<br />
druga polovica pa v industriji in<br />
drugih gospodarskih organi<strong>za</strong>cijah.<br />
V njihovem združenju menijo, da<br />
sta dva razreda kandidatov, ki na<br />
leto končata šolanje v Gasilski šoli<br />
na Igu, dovolj, da pokrijeta minimalne<br />
potrebe po novih poklicnih<br />
gasilcih.<br />
Letošnjo sklepno prireditev so<br />
si ogledali tudi državni sekretar<br />
na MO Peter Stavanja, drugi<br />
predstavniki MO, predstavniki<br />
URSZR, Gasilske zveze Slovenije,<br />
Združenja slovenskih poklicnih<br />
gasilcev, javnih gasilskih <strong>za</strong>vodov<br />
ter gospodarskih organi<strong>za</strong>cij in<br />
veliko družinskih članov, sorodnikov,<br />
prijateljev in znancev novih<br />
poklicnih gasilcev.<br />
Ko smo organi<strong>za</strong>torje vprašali,<br />
<strong>za</strong>kaj je toliko obiskovalcev, so nam<br />
odgovorili, da <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>nimivega<br />
programa. Sklepamo, da sta bila<br />
to helikopter in letalo Slovenske<br />
vojske.<br />
21
sv <strong>11</strong><br />
civilno-vojaško sodelovanje<br />
16. državne letne igre specialne<br />
olimpijade Slovenije v Vipavi<br />
Fotografija: Center <strong>za</strong> izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava<br />
Začuti burjo, tekmuj po svoje … Takšen je bil slogan<br />
letošnjih vipavskih, že 16. državnih letnih iger specialne<br />
olimpijade Slovenije (SOS), ki so potekale od 8. do 10. junija<br />
v organi<strong>za</strong>ciji Centra <strong>za</strong> izobraževanje, rehabilitacijo in<br />
usposabljanje Vipava (Cirius Vipava). Tekmovanja se je<br />
udeležilo 51 ekip z 271 tekmovalci in <strong>11</strong>4 spremljevalci iz vse<br />
Slovenije, dve ekipi pa sta prišli iz Hrvaške ter Italije.<br />
Besedilo: dr. Erna Žgur, Center <strong>za</strong> izobraževanje, rehabilitacijo<br />
in usposabljanje Vipava<br />
goriški, in dveh državah, in sicer<br />
Sloveniji ter Italiji. Čeprav glavni<br />
namen specialne olimpijade ni le<br />
tekmovanje, temveč tudi druženje,<br />
prijateljevanje in spoznavanje<br />
drugih, so bili na državnih igrah<br />
tekmovalci iz različnih društev<br />
(Sožitje), varstveno delovnih<br />
centrov, vzgojno-izobraževalnih<br />
ustanov in socialnih <strong>za</strong>vodov.<br />
Tekmovali so v elementih košarke<br />
in nogometa, namiznem tenisu,<br />
plavanju, atletiki, kolesarstvu ter<br />
balinanju. Večina tekmovanja, in<br />
sicer košarka, nogomet, namizni<br />
tenis ter HAP-zdravstveni<br />
program, je potekala v Vipavi,<br />
atletika v Novi Gorici, balinanje<br />
v Ajdovščini in plavanje v<br />
Štandrežu v Italiji. V vojašnici v<br />
Vipavi je v sodobni športni dvorani<br />
v nedeljo poleg tekmovanja<br />
v namiznem tenisu potekal tudi<br />
spremljajoči HAP-zdravstveni<br />
program, ki je obsegal preventivna<br />
testiranja mišične moči,<br />
gibljivosti, aerobne zmogljivosti<br />
in ravnotežja ter edukacije.<br />
Sodelujoči so si po tekmovanjih<br />
pa so si ogledali Vipavo in njene<br />
znamenitosti, saj jih niso ustavili<br />
niti nalivi dežja.<br />
V soboto so prebivalci male vasi<br />
Goče, ki leži na obronku Vipavske<br />
doline, želeli odpreti vrata<br />
svojih domačij. Zaradi nagajivega<br />
vremena je družabno srečanje,<br />
ki je bilo prvotno predvideno<br />
na osrednjem tako imenovanem<br />
goškem placu, potem potekalo v<br />
ajdovskem plesnem klubu Vertig.<br />
Mlajši in tisti malo manj mlajši<br />
udeleženci iger so svoje prijateljevanje<br />
nadaljevali na <strong>za</strong>bavnem<br />
plesnem večeru v Ajdovščini.<br />
Nebo se je končno usmililo<br />
organi<strong>za</strong>torja in v nedeljo so vsa<br />
tekmovanja ter podelitve potekali<br />
v prijetno toplem ozračju. Sklepni<br />
del tridnevnega druženja, prijateljevanja<br />
in športnega tekmovanja<br />
se je končal v olimpijski vasi na<br />
vojaškem stadionu s skupno fotografijo<br />
udeležencev ter slovesno<br />
predajo <strong>za</strong>stave SOS naslednjemu<br />
organi<strong>za</strong>torju iz Štajerske.<br />
Pri organi<strong>za</strong>ciji 16. državnih<br />
iger SOS nam je kot že več let<br />
Cirius Vipava je v pripravo letošnjih<br />
državnih iger SOS vključil<br />
tudi promocijo športa oseb s<br />
posebnimi potrebami. Tako je v<br />
okviru spremljajočih dejavnosti<br />
aprila organiziral okroglo mizo<br />
na temo imam pravico, da sem<br />
športnik. Z njo je želel poudariti<br />
pomembno vlogo športnih<br />
dejavnosti pri usposabljanju oseb<br />
s posebnimi potrebami in njihovo<br />
pravico po vključevanju ter<br />
enakopravnem sodelovanju v različnih<br />
športnih zvrsteh. V okviru<br />
spremljajočih dejavnosti državnih<br />
iger smo želeli te predstaviti tudi<br />
širši javnosti. Tako smo povabili<br />
vse vzgojno-izobraževalne ustanove<br />
iz okolice, da se nam pridružijo<br />
in spoznajo svet SOS, državnih<br />
iger ter oseb, ki tekmujejo v teh<br />
športnih panogah. Rezultat skupnih<br />
akcij so bile lepe <strong>za</strong>stavice,<br />
v različnih likovnih tehnikah in z<br />
različnim motivi, ki so jih naredili<br />
otroci iz vrtcev in osnovnih šol<br />
ter srednješolci. Z <strong>za</strong>stavicami<br />
smo polepšali in okrasili Vipavo<br />
ter vsa športna prizorišča.<br />
Osrednje dogajanje je bilo v<br />
Vipavi na stadionu pred vojašnico,<br />
kjer sta bili tudi osrednja informacijska<br />
točka in tako imenovana<br />
olimpijska vas. Igre so se <strong>za</strong>čele<br />
v Vipavi s slovesnim sprevodom<br />
ekip izpred vojašnice na stari<br />
vipavski trg, kjer so zbrane tekmovalce<br />
pozdravili župan občine<br />
Vipava, poveljnik vojašnice in<br />
predsednik SOS. Slovesno povorko<br />
je z glasbo pospremila godba<br />
na pihala iz Vrhpolja. Mimohod<br />
ekip in sodelujoče na državnih<br />
igrah so pozdravljali domačini,<br />
učenci ter otroci iz bližnjega<br />
vrtca, ki so sodelovali pri izdelavi<br />
<strong>za</strong>stavic. Protokolarni, uradni del<br />
odprtja je sledil v športnem parku<br />
v Ajdovščini, kjer so po predstavitvi<br />
ekip potekali še kulturni<br />
program, slovesni pozdravni<br />
nagovori in <strong>za</strong>prisege športnikov<br />
ter sodnikov. V imenu predsednika<br />
države so navzoče pozdravili<br />
mag. Franc Hočevar, župan<br />
občine Ajdovščina, predsednik<br />
SOS, ravnateljica Ciriusa Vipava<br />
in vodja tekmovanja državnih<br />
iger. Sledili so prvi sestanki vodij<br />
ekip in trenerjev, udeleženci pa<br />
so večer preživeli med plesom ter<br />
petjem.<br />
Tridnevno tekmovanje v športnih<br />
disciplinah je potekalo v štirih<br />
občinah, in sicer vipavski, ajdovski,<br />
novogoriški ter čezmejni<br />
ogledali <strong>za</strong>nimive delavnice<br />
in aktivnosti, ki so potekale v<br />
olimpijski vasi. Tako so se lahko<br />
<strong>za</strong>peljali po Vipavi s starodobnimi<br />
vozili, dekleta so si lahko uredila<br />
pričeske in polakirala nohte, fantje<br />
pa so se odločali bolj <strong>za</strong> poziranje<br />
rimskih vojakov, pri čemer<br />
so <strong>za</strong> spomin dobili fotografijo.<br />
Mnogi so preizkusili svoje pevske<br />
zmožnosti na karaokah in se<br />
tako doka<strong>za</strong>li na odru. Vipavska<br />
vojašnica je odprla svoja vrata in<br />
omogočila ogled muzeja, posvečenega<br />
soški fronti, najbolj vztrajni<br />
pomagala Slovenska vojska<br />
oziroma pripadniki Vojašnice<br />
Janka Premrla Vojka iz Vipave, in<br />
sicer že pri pripravah na ureditev<br />
tekmovališč znotraj vojašnice ter<br />
pri postavitvi olimpijske vasi na<br />
zunanjem tekmovališču. Vse tri<br />
dni državnih iger je bila skupina<br />
vojakov ves čas navzoča in se<br />
je vključevala ter pomagala pri<br />
izvedbi tekmovanja v kolesarjenju<br />
ter namiznem tenisu. Brez njih<br />
in složnega sodelovanja navzočih<br />
iger ne bi mogli tako uspešno<br />
organizirati.<br />
Fotografija: Center <strong>za</strong> izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava<br />
22
iz vojaškega življenja<br />
sv <strong>11</strong><br />
Družinski dan pripadnic<br />
in pripadnikov MSSVT<br />
S popolnjevanjem določenih dolžnosti v strukturi<br />
<strong>za</strong>vezništva pripadniki Slovenske vojske uresničujejo cilje<br />
integracije, <strong>za</strong>gotavljajo uveljavljanje nacionalnega interesa<br />
in pridobivajo znanje, sposobnosti ter izkušnje, pomembne<br />
<strong>za</strong> nacionalne potrebe in svoj profesionalni razvoj.<br />
Besedilo in fotografija: oddelek <strong>za</strong> celostno skrb <strong>za</strong> pripadnike<br />
Brigadir Milan Obre<strong>za</strong>, MSSVT:<br />
Mislim, da je ta prireditev doživela<br />
zelo dober odziv. To je bil prvi poizkus,<br />
ki pa lahko v nadaljevanju<br />
doživi še kakšno izboljšavo. Všeč mi<br />
je bil tudi pristop Manuele Djukič in<br />
njene ekipe, <strong>za</strong>to pohvale <strong>za</strong> vse.<br />
Štabni vodnik Marko Pavlič, 5. OIB:<br />
Moj vtis je zelo dober. Dobil sem<br />
pravo predstavo o tem, kaj me čaka,<br />
na kaj moram biti pozoren, katere<br />
dokumente potrebujem itn. Največ<br />
podatkov sem dobil od predhodnika,<br />
ki končuje delo v tujini.<br />
Pripadniki Slovenske vojske,<br />
napoteni v mirnodobno strukturo<br />
Slovenske vojske v tujini (MSSVT),<br />
se soočajo z različnimi izzivi,<br />
ki se dotikajo tako njih osebno,<br />
njihovega življenja in dela kot tudi<br />
življenja celotne družine, soočene<br />
z ločitvijo od pomembnega člana<br />
ali s selitvijo v novo, povsem tuje<br />
okolje.<br />
Na podlagi teh izhodišč je 24. maja<br />
v Vojašnici Franca Rozmana<br />
Staneta v organi<strong>za</strong>ciji oddelka<br />
<strong>za</strong> celostno skrb <strong>za</strong> pripadnike<br />
(OCSP) in oddelka <strong>za</strong> napotitev<br />
na delo v tujino (ONDT) GŠSV<br />
potekal družinski dan pripadnic in<br />
pripadnikov, ki letos popolnjujejo<br />
dolžnosti v mirnodobni strukturi<br />
Slovenske vojske v tujini.<br />
Po uvodnem pozdravu poveljnika<br />
vojašnice brigadirja Davida<br />
Humarja, ki je vsem <strong>za</strong>želel dobro<br />
počutje in poudaril pomen srečanja,<br />
je namestnik načelnika GŠSV<br />
brigadir dr. Andrej Osterman<br />
opisal namen ter pomen dela<br />
pripadnic in pripadnikov SV v<br />
tujini ter hkrati poudaril potrebo<br />
po ustrezni skrbi <strong>za</strong> družine.<br />
V nadaljevanju srečanja so udeleženci<br />
dobili temeljne informacije<br />
glede selitve, socialnovarstvene,<br />
psihološke in duhovne oskrbe,<br />
zdravstvenega <strong>za</strong>varovanja v tujini<br />
in možnosti šolanja ter varstva<br />
otrok v tujini.<br />
Ob koncu je potekala okrogla mi<strong>za</strong><br />
po posameznih lokacijah bivanja<br />
v tujini, pri čemer so pripadnica<br />
in pripadniki, ki trenutno delajo v<br />
MSSVT, predstavili veliko informacij<br />
in odgovorov, ki so pomembni<br />
<strong>za</strong> lažji <strong>za</strong>četek dela v tujini.<br />
Kapitan fregate mag. Gorazd Bartol, GŠSV:<br />
Izvedena aktivnost, ki ste jo poimenovali družinski dan, je bila <strong>za</strong>gotovo ena<br />
izmed zelo domiselnih aktivnosti, ki ste jih v vašem oddelku do zdaj organizirali.<br />
Uspelo vam je združiti precej različnih področij in jih prika<strong>za</strong>ti laže<br />
razumljive ter obvladljive. S takšno aktivnostjo ste nam poka<strong>za</strong>li, da je tudi<br />
strokovno osebje v domovini na različnih področjih resnično <strong>za</strong>interesirano,<br />
da nam pomaga na vseh področjih. Rekel bi lahko, da ste celostno skrb<br />
nekako osmislili. Tako ste ji dali tak pomen, kot ga mora imeti v takšni organi<strong>za</strong>ciji.<br />
Organi<strong>za</strong>cijsko je bila stvar dobro <strong>za</strong>mišljena in odlično opravljena.<br />
Štabna vodnica Majda Vogrinc, MSSVT:<br />
Poleg tega, da je bil družinski dan odlično organiziran, je dosegel tudi svoj<br />
namen. Sama sem bila v enakem položaju pred letom dni. Pripadniki in njihovi<br />
družinski člani so dobili veliko uporabnih informacij. Predvsem smo<br />
nave<strong>za</strong>li stike, tako da imajo pripadniki možnost postaviti še več vprašanj<br />
pred prevzemom dolžnosti in s tem bolj kakovostno pripraviti sebe ter družinske<br />
člane na spremembo okolja, zmanjšati stres in se vključiti v nove<br />
skupnosti. Dobro je vedeti, da se lahko med bivanjem v tujini obrnejo tudi<br />
na vas, torej OCSP in ONDT, v Sloveniji.<br />
23
sv <strong>11</strong><br />
civilno-vojaško sodelovanje<br />
Ko delaš tisto, kar si želiš<br />
Na nedavnem srečanju so se zbrali člani medgeneracijskih<br />
skupin <strong>za</strong> kakovostno starost, posamezniki, člani organi<strong>za</strong>cij<br />
in društev, ki jih povezuje skupno <strong>za</strong>nimanje, in sicer<br />
prostovoljstvo. Vsi namenjajo svoj čas, energijo, sposobnosti<br />
in znanje ter širijo dobro voljo in prenašajo izkušnje.<br />
Njihovih dejanj ne moremo ovrednotiti. Vsi, ki jih povezuje<br />
prostovoljstvo, <strong>za</strong> svoje delo ne pričakujejo materialnih<br />
koristi. Dovolj jim je nasmeh uporabnika ali da vidijo, kako<br />
lahko mala pozornost spremeni življenje človeka v stiski.<br />
Na Rudno polje jih je povabil Sektor <strong>za</strong> vojaške <strong>za</strong>deve.<br />
Srečanja so se udeležili delavci centrov <strong>za</strong> socialno delo iz<br />
Krškega in Brežic, brežiškega društva O<strong>za</strong>ra in Inštituta<br />
Antona Trstenjaka. Med njimi je bil tudi bodoči srednješolec<br />
Luka Zmrzlak, ki je skozi prostovoljstvo dve leti nekdanjemu<br />
pripadniku Slovenske vojske bogatil življenje.<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
Udeleženci srečanja so se<br />
odpravili tudi na krajši pohod.<br />
Otroci imajo veliko čuta do domovine<br />
Višja vojaška uslužbenka XII. razreda Irena<br />
Turin, psihologinja, vojaška zdravstvena<br />
enota:<br />
Tu sem kot članica športnega humanitarnega<br />
društva, ki ga je ustanovil višji vojaški uslužbenec<br />
ultratriatlonec in ultramaratonec Matej Markovič, ki<br />
je <strong>za</strong>poslen v Vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi<br />
na področju športa. Pri<strong>za</strong>deva si spodbuditi v ljudeh<br />
<strong>za</strong>vest o dobrodelnosti, tudi med pripadniki Slovenske vojske. Osrednja<br />
dejavnost društva je zbiranje <strong>za</strong>maškov po vsej Sloveniji, najbolj odmevna<br />
pa je bila športna prireditev Deset krogov <strong>za</strong> deset nasmehov. Prepoznavni<br />
znak je oranžna <strong>za</strong>pestnica društva Vztrajaj – Never give up, kar je tudi<br />
naš moto. Nikoli ne obupaj, temveč vztrajaj, saj se vedno najde rešitev in<br />
tudi mi ti bomo pomagali. Tako smo pomagali že desetinam ljudem po<br />
vsej Sloveniji.<br />
Mima Kodermac, upokojenka:<br />
Upokojenka sem 12 let, pred tem pa sem delala v<br />
Slovenski vojski v Novi Gorici. Tu sem <strong>za</strong>radi druženja,<br />
novih spoznanj in doživetij ter lepega. V našem<br />
društvu smo pred kratkim imeli tečaj <strong>za</strong> preprečevanje<br />
padcev v starosti in je bilo zelo v redu. Vesela<br />
sem, da so me povabili, saj smo slišali veliko novega<br />
in tudi nekako te prisilijo, da razmišljaš o tem in<br />
vidiš, da je koristno. Imamo še srečanja, na katerih si ob prijetnem druženju<br />
pripovedujemo o svojih doživetjih in izkušnjah. V našem društvu je razvito<br />
tudi prostovoljstvo, ki ga pozdravljam. Želim si, da bi bilo tega čim več.<br />
Predstavniki medgeneracijskih<br />
informacijskih družabnih središč,<br />
predavatelji in voditelji so najprej<br />
udeležencem predstavili svoje<br />
delo. Srečanje je bilo namenjeno<br />
predvsem izmenjavi mnenj in<br />
izkušenj, ki so jih pridobili pri<br />
svojem delu.<br />
Današnji čas namreč ni prijazen<br />
do ljudi, predvsem starostnikov.<br />
Zaradi svetovne krize, ki se je<br />
dotaknila tudi naše mlade države,<br />
se je veliko ljudi znašlo v finančnih<br />
težavah. In kako pomembno je<br />
takrat vedenje, da nisi sam, vedo<br />
povedati prostovoljci. Kot pravijo,<br />
ni treba veliko denarja in časa, saj<br />
se da z dobro voljo narediti precej<br />
<strong>za</strong> človeka. Dovolj je pomoč pri<br />
preprostih opravilih ali pogovor.<br />
Ljudje so vsak dan izpostavljeni<br />
stresnemu in težkemu življenju.<br />
Če ne bomo pomagali drug drugemu,<br />
kakšna prihodnost nas čaka<br />
Katja Levstik Žganin, CSD Krško:<br />
Tu smo predvsem z namenom, da se družimo in<br />
ohranjamo pristne stike tudi po projektih, ki smo jih<br />
izvajali skupaj s Slovensko vojsko in <strong>Ministrstvo</strong>m <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong>. Lani smo tako pomagali gospe v težkem<br />
življenjskem položaju, včasih pa je bila <strong>za</strong>poslena<br />
v SV. S pomočjo pripadnikov SV, Društva upokojencev<br />
MO in društva O<strong>za</strong>ra iz Brežic smo gospo<br />
preselili v manjše stanovanje in ji tako pomagali do lepšega ter manj<br />
stresnega življenja.<br />
Učiteljica Karmen Zupanc<br />
in Luka Zmrzlak<br />
Karmen Zupanc: Jeseni 2010 je<br />
Direktorat <strong>za</strong> obrambne <strong>za</strong>deve<br />
z Osnovno šolo Polzela sklenil<br />
dogovor, na podlagi katerega<br />
sta učenca Martin Gulin in Luka<br />
Zrzlak skozi prostovoljstvo<br />
ponudila tedensko družabništvo nekdanjemu pripadniku SV. Danes sva<br />
tu, ker se končuje lepa stvar. Luka je hodil vsak teden k Borisu in se družil<br />
z njim, igrala sta človek ne jezi se ter druge družabne igre. Pri nas na šoli<br />
že dolgo namenjamo velik poudarek medgeneracijskemu delovanju in to<br />
je bila lepa izkušnja. Zakaj tega ne bi poizkusili, saj ne more biti slabo, vsi<br />
pa se lahko nekaj naučimo iz tega. Danes sva uživala, se dobro sprehodila<br />
in se imela zelo lepo. To je tudi najino <strong>za</strong>dnje druženje, saj je Luka letos<br />
končal osnovno šolo.<br />
Luka Zmrzlak: Izkušnja je bila lepa, občutek, da nekomu pomagaš, pa je<br />
neprecenljiv. Tudi Boris je bil tega vesel, saj sva nave<strong>za</strong>la stik, ki bo ostal <strong>za</strong><br />
vedno. Letos septembra grem v srednjo šolo, tako da se je projekt končal,<br />
vendar pa bom še vedno hodil k njemu na obisk. To mi je poka<strong>za</strong>lo pot<br />
naprej v življenju, tako da se bom usmeril na medicino, ker z njo lahko<br />
pomagaš človeku.<br />
24
iz vojaškega življenja<br />
sv <strong>11</strong><br />
Podčastniški zbor<br />
uspešno nad izzive<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografije: Janez Krošl<br />
Podčastnike je<br />
nagovoril načelnik<br />
Generalštaba SV<br />
brigadir Dobran Božič.<br />
V Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki se je 5. julija 2. konference<br />
podčastniškega zbora Slovenske vojske udeležilo 56 podčastnikov iz poveljstev<br />
in enot Slovenske vojske. Na konferenci, katere bistvo sta bila usposabljanje<br />
kontingentov pred odhodom v mednarodne operacije in misije ter prenova<br />
programov vojaškega izobraževanja <strong>za</strong> vojake in podčastnike, je načelnik<br />
Generalštaba Slovenske vojske brigadir Dobran Božič podelil priznanji<br />
naj<strong>za</strong>služnejšemu vojaku in podčastniku leta 20<strong>11</strong>. Ob tej priložnosti je poudaril<br />
dosežke podčastnikov Slovenske vojske v domačem in mednarodnem okolju ter<br />
predstavil prihodnje izzive <strong>za</strong> podčastniški zbor Slovenske vojske. V preteklem<br />
letu sta ta ugledni naziv z izjemnimi dosežki <strong>za</strong>služeno dobila poddesetnik<br />
Denis Hren iz 20. motoriziranega bataljona in višji vodnik Pavel Fajfar iz 10.<br />
motoriziranega bataljona.<br />
Zbrane podčastnike je na konferenci, ki jo je<br />
tokrat gostil 9. bataljon ZO, pozdravil poveljnik<br />
major Vincenc Arko. V govoru je poudaril<br />
vlogo in pomen podčastnikov SV ter dejal, da<br />
bodo v bataljonu tudi v prihodnje podpirali<br />
podčastniški zbor. »Potrebujemo podčastnike,<br />
ki so dobri voditelji. Podčastniki s svojimi<br />
podrejenimi kujejo pot, ki jo določi častnik.<br />
Kljubujte izzivom, dvigujte razvoj Slovenske<br />
vojske in <strong>za</strong>vedajte se, da je ključni člen<br />
Slovenske vojske vsak njen pripadnik.«<br />
V nadaljevanju konference je praporščak<br />
Klemen Beras predstavil potek priprav in<br />
usposabljanj pred odhodom v MOM, predvsem<br />
kako bi morali biti pripravljeni in kaj bi morali<br />
vedeti pred odhodom. Poudaril je pomen neprekinjenega<br />
usposabljanja in predvsem stvari,<br />
na katere te ne pripravijo. »Vsaka misija je<br />
drugačna, vsekakor pa so vedno izziv logistika,<br />
delo s prevajalci in lokalnimi delavci ter to,<br />
na kar nikoli ne moreš biti pripravljen. Mrtvi<br />
in ranjeni.« Govoril je tudi o težavah, kot so<br />
soočenje z množičnimi občili na misiji, odločbe<br />
tik pred odhodom na misijo, pozni rezultati<br />
zdravniških pregledov in raznolikost vojaških<br />
poklicev ter <strong>za</strong>varovanja pripadnikov na misiji.<br />
Štabni vodnik Aleš Mihelič je predstavil<br />
program nadaljevalnega usposabljanja <strong>za</strong><br />
podčastnike in merila ocenjevanja. Programe<br />
vojaškega izobraževanja in usposabljanja (VIU)<br />
vojakov ter podčastnikov bodo prenovili, in<br />
sicer modul VIU <strong>za</strong> podčastnike <strong>za</strong> opravljanje<br />
dolžnosti vodnega podčastnika ter modul<br />
Najboljši<br />
podčastnik<br />
višji vodnik<br />
Pavel Fajfar<br />
VIU <strong>za</strong> podčastnika <strong>za</strong> opravljanje štabnih<br />
dolžnosti. Kot je dejal, program <strong>za</strong>gotavlja<br />
podčastnikom usklajeno pridobivanje veščin,<br />
navad in znanja tako, da <strong>za</strong>gotavlja njihovo<br />
skladno razvijanje <strong>za</strong> <strong>za</strong>htevnejše naloge v<br />
vojaški organi<strong>za</strong>ciji.<br />
Glavni podčastnik SV višji praporščak Igor<br />
Tomašič je udeležence konference seznanil<br />
s trenutnimi in načrtovanimi dejavnostmi<br />
podčastniškega zbora. V svoji predstavitvi je<br />
govoril o varčevalnih ukrepih, ki so pri<strong>za</strong>deli<br />
tudi pripadnike SV. To so osemodstotno<br />
znižanje plač s 1. julijem 2012, odprava plačnih<br />
nesorazmerij, spremenjeno obračunavanje potnih<br />
stroškov in možnosti uvedbe regresirane<br />
prehrane. Predstavil je potek konsolidacije leta<br />
2012. Tako je dejal, da še vedno velja prepoved<br />
dvigovanja formacijskih dolžnosti in povečevanja<br />
mase <strong>za</strong> plače. »Čeprav so težki časi, moramo<br />
mi, podčastniki, gojiti vedrino in iskrico<br />
v očeh.« V nadaljevanju je predstavil program<br />
aktivnosti podčastniškega zbora <strong>za</strong> leto 2012,<br />
in sicer nadaljevanje njegovega razvoja ter<br />
pripravo postrojitvenega pravilnika, ki je<br />
nastal v sodelovanju z gardo Slovenske vojske<br />
in obsega vse elemente postrojitvenih pravil, ki<br />
se bodo poenotili <strong>za</strong> celotno Slovensko vojsko.<br />
Podčastnikom se je ob koncu konference<br />
pridružil tudi načelnik Generalštaba Slovenske<br />
vojske brigadir Dobran Božič, ki je razglasil<br />
najboljšega vojaka in najboljšega podčastnika<br />
leta 20<strong>11</strong> ter tri najboljše podčastnike kariernih<br />
stebrov, ki so s profesionalnim delom in<br />
pozitivnim odnosom do sodelavcev in nalog<br />
največ prispevali k ugledu Slovenske vojske<br />
tako v domovini kot mednarodnem okolju.<br />
Najboljši vojak je poddesetnik Denis Hren iz<br />
20. motoriziranega bataljona, najboljši podčastnik<br />
pa višji vodnik Pavel Fajfar iz 10. motoriziranega<br />
bataljona.<br />
V kariernih stebrih so naslove najboljših dobili<br />
v štabnem stebru višji vodnik Mihovil Ložar,<br />
poveljniško-enotovnem višji vodnik Pavel Fajfar<br />
in specialističnem višji vodnik Peter Jaklič.<br />
Najboljšemu vojaku in podčastnikom leta 20<strong>11</strong><br />
sta priznanja podelila načelnik Generalštaba<br />
SV brigadir Božič ter glavni podčastnik višji<br />
praporščak Tomašič.<br />
Najboljši vojak<br />
poddesetnik<br />
Denis Hren<br />
25
sv <strong>11</strong><br />
predstavljamo vam<br />
Igra <strong>za</strong> vojaške navdušence<br />
Poletje je čas dopustov,<br />
ki jih mnogi preživljajo na<br />
morju daleč od vsakdanjih<br />
skrbi in obveznosti. Tisti,<br />
ki se navdušujete nad<br />
preživljanjem prostega časa<br />
v naravi in ste še navdušeni<br />
nad vojaško uniformo ter bi<br />
radi preverili svoje spretnosti<br />
v simuliranih bojnih<br />
razmerah in ne kot virtualni<br />
bojevniki v računalniški<br />
simulaciji, si lahko omislite<br />
<strong>za</strong>nimivo aktivnost, vojaški<br />
simulacijski šport airsoft.<br />
Čeprav je airsoft v tujini<br />
znan že več desetletij, je pri<br />
nas postal zelo priljubljen v<br />
<strong>za</strong>dnjih nekaj letih. Danes v<br />
Sloveniji deluje veliko klubov<br />
in društev <strong>za</strong> airsoft, vanje<br />
pa se lahko včlanite vsi, ki vas<br />
<strong>za</strong>nima skupinsko bojevanje.<br />
Za airsoft potrebujete le<br />
primerno vojaško uniformo z<br />
maskirnim vzorcem, vojaške<br />
škornje, <strong>za</strong>ščitna očala <strong>za</strong> oči<br />
in repliko <strong>za</strong> airsoft, ki je <strong>za</strong><br />
to prirejena natančna kopija<br />
pravega strelnega orožja.<br />
Besedilo: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Bruno Toič<br />
paintballu močno razlikujeta.<br />
Igralci pri airsoftu potrebujejo le<br />
<strong>za</strong>ščitna očala, ne pa tudi maske.<br />
Za airsoft je značilno, da ima<br />
igralec v klubu svojo opremo, <strong>za</strong><br />
paintball pa se največkrat sposodi.<br />
Replike <strong>za</strong> airsoft so<br />
natančne kopije pravega<br />
strelnega orožja<br />
Pri airsoftu so igralci oboroženi<br />
z replikami, ki so natančne<br />
kopije pravega orožja. Igralcem<br />
so na voljo številni modeli replik<br />
jurišnih pušk, pištol, ostrostrelnih<br />
pušk, puškomitraljezov in<br />
bojnih šibrenic svetovno priznanih<br />
pro izvajalcev pravega strelnega<br />
orožja, kot so heckler & koch, beretta,<br />
kalašnikov in drugo. Replike<br />
so izdelane iz kovine ali plastike<br />
v naravni velikosti in so po teži,<br />
videzu ter uporabi zelo podobne<br />
originalu. Replike orožij glede na<br />
Igralci airsofta uporabljajo<br />
vojaško taktiko bojevanja.<br />
način delovanja delimo na potezne<br />
ali vzmetne, pri čemer je <strong>za</strong> vsak<br />
strel treba napeti orožje, pogonsko<br />
sredstvo pa je stisnjen zrak, ki<br />
ga stisne vzmet, ki smo jo ročno<br />
napeli. Plinske replike uporabljajo<br />
kot pogonsko sredstvo plin, električne<br />
replike pa zrak, ki ga stisne<br />
vzmet, ki jo je prek zobnikov napel<br />
elektromotor, ta pa se napaja<br />
prek baterijskih celic. Plinske in<br />
električne omogočajo posamično<br />
Airsoft star že več desetletij<br />
Airsoft je vojaški simulacijski<br />
šport, ki izhaja iz vojaških in<br />
policijskih taktičnih vaj. Razvil se<br />
je pred več desetletji v Aziji, na<br />
Japonskem in v Hongkongu, kjer<br />
je bilo <strong>za</strong>radi strogih <strong>za</strong>konov zelo<br />
težko <strong>za</strong>konito pridobiti pravo<br />
strelno orožje. Airsoft je sicer<br />
podoben nekdaj zelo priljubljenemu<br />
paintballu, le da je bolj<br />
realen. Razlika je v tem, da si pri<br />
airsoftu pri<strong>za</strong>devajo <strong>za</strong> to, da je<br />
orožje čim bolj podobno pravemu.<br />
Strelivo je shranjeno v okviru, prav<br />
tako tudi ni zunanje jeklenke <strong>za</strong><br />
plin. Domet orožja pri airsoftu<br />
je večji, tudi do 70 metrov, prav<br />
tako je večja natančnost izstrelka.<br />
Najpomembneje je, da je orožje <strong>za</strong><br />
airsoft navadno cenejše od orožja<br />
<strong>za</strong> paintball, cenejše pa je tudi<br />
strelivo, pri čemer se kakovost<br />
in cena kroglic pri airsoftu ter<br />
Modeli replik jurišnih pušk,<br />
pištol in puškomitraljezov<br />
26
Pri airsoftu ima vsak član<br />
oddelka svojo nalogo<br />
in drugačno oborožitev.<br />
ter avtomatsko streljanje, vzmetne<br />
pa le posamično, saj je treba orožje<br />
pred vsakim ponovnim strelom<br />
ponovno napeti. Slovenska <strong>za</strong>konodaja<br />
replike uvršča med igrače,<br />
<strong>za</strong>to <strong>za</strong>nje ni treba pridobiti<br />
posebnega dovoljenja <strong>za</strong> uporabo.<br />
Replike izstreljujejo kroglice s<br />
premerom od šest do osem milimetrov,<br />
<strong>za</strong> igralca niso nevarne, so<br />
razgradljive, ne puščajo madežev<br />
in ne poškodujejo predmetov v<br />
bližnji okolici. Osnovno vzdrževanje<br />
replik ni <strong>za</strong>htevno in drago,<br />
saj obsega večinoma čiščenje ter<br />
ma<strong>za</strong>nje notranjih in zunanjih<br />
delov, <strong>za</strong>htevnejša vzdrževalna<br />
dela, ki so nujna, odpravo okvar<br />
pri delovanju replike pa opravi <strong>za</strong><br />
to ustrezno usposobljen puškar v<br />
delavnici z vso potrebno opremo<br />
in rezervnimi deli.<br />
Igralci airsofta nosijo prave<br />
bojne maskirne uniforme<br />
Osnovna <strong>za</strong>ščitna oprema so <strong>za</strong>ščitna<br />
očala, saj je izstrelek kljub<br />
majhni masi lahko nevaren <strong>za</strong><br />
oči. Priporočena je tudi maska, ki<br />
varuje celoten obraz. Airsoft je simulacija<br />
pravih bojnih aktivnosti,<br />
<strong>za</strong>to igralci nosijo prave vojaške<br />
uniforme različnih vojsk z maskirnim<br />
vzorcem <strong>za</strong> pristen videz,<br />
vojaške škornje, oprtnik, jopič,<br />
<strong>za</strong>ščitne rokavice, bojni nahrbtnik,<br />
čelado, kapo in ročne radijske<br />
naprave, obraz pa si maskirajo z<br />
maskirnimi barvami. Koristni so<br />
tudi ščitniki <strong>za</strong> kolena in komolce<br />
<strong>za</strong> ublažitev udarcev ob <strong>za</strong>leganju<br />
na trdih tleh. Člani klubov<br />
<strong>za</strong> airsoft se med seboj ločijo po<br />
barvi uniforme in vzorcih na njej.<br />
Posebno priljubljene so bojne<br />
uniforme angleške, ameriške,<br />
nemške in tudi slovenske vojske,<br />
ki jih je mogoče kupiti v trgovinah<br />
z vojaško opremo v Sloveniji.<br />
Na uniformah so navadno tudi<br />
našitki z oznako kluba, oddelka,<br />
imenom in priimkom igralca ter<br />
<strong>za</strong>stavo države, kar je še posebno<br />
pomembno na mednarodnih<br />
dogodkih, na katerih se srečujejo<br />
tekmovalci iz različnih držav, ki<br />
uporabljajo enake uniforme.<br />
Pri airsoftu se uporablja<br />
vojaška taktika bojevanja<br />
Pri airsoftu je veliko načinov igranja.<br />
Po glavnem pravilu se mora<br />
igralec, ki ga <strong>za</strong>dene kroglica, sam<br />
izločiti iz igre tako, da z glasom naznani,<br />
da je bil <strong>za</strong>det, in z dvignjeno<br />
puško počaka na konec igre.<br />
Med <strong>za</strong>četniki je priljubljeno preigravanje<br />
preprostih scenarijev, pri<br />
čemer si je treba priboriti <strong>za</strong>stavico<br />
ali v preprostem taktičnem položaju<br />
uničiti nasprotnika. Posebej<br />
priljubljen način igre airsoft je<br />
tako imenovani mil-sim oziroma<br />
military simulation, pri katerem<br />
si igralci pri<strong>za</strong>devajo preigravati<br />
taktiko določenih enot ali odigrati<br />
neki zgodovinski vojaški spopad ali<br />
bitko. Pri airsoftu igralci uporabljajo<br />
vojaško taktiko bojevanja,<br />
<strong>za</strong>to se pred spopadom navadno<br />
razdelijo v oddelke, pri čemer vsak<br />
izmed njih dobi svojo vlogo, določi<br />
pa se tudi poveljnika. Nekateri scenariji<br />
predvidevajo sodelovanje več<br />
igralcev več dni hkrati, pri čemer<br />
takšne bitke potekajo predvsem<br />
na medklubskih in mednarodnih<br />
dogodkih, ki lahko trajajo tudi po<br />
več dni in noči. Pri airsoftu velja<br />
nepisano pravilo, da je pripomoček<br />
čim bolj pristen, <strong>za</strong>to ponekod v<br />
tujini v preigravanje bojnih razmer<br />
vključujejo tudi prava bojna vozila<br />
in drugo bojno tehniko. Airsoft<br />
lahko igra tudi manj igralcev,<br />
vendar ni nič bolj <strong>za</strong>nimivega kot<br />
organiziran spopad večje skupine<br />
bojevnikov.<br />
Na uniformi so tudi<br />
našitki z oznako kluba in<br />
<strong>za</strong>stavo države.<br />
27
sv <strong>11</strong><br />
obrazi<br />
Dovolil sem, da se zgodi življenje<br />
Življenje piše <strong>za</strong>nimive zgodbe in eno izmed njih nam je<br />
<strong>za</strong>upal pripadnik pogodbene rezerve SV, sicer pa priznani<br />
dramski igralec Mestnega gledališča Ljubljanskega, ki<br />
ga poznamo tudi iz domačih nani<strong>za</strong>nk in filmov. Njegova<br />
pripoved se <strong>za</strong>čne s služenjem vojaškega roka v JA. Pisalo<br />
se je leto 1991, 25. junij. Kot vojaški policist je bil nastanjen v<br />
vojašnici v Nišu. Najprej informacije, ki so bile na voljo, niso<br />
prika<strong>za</strong>le resnice in šele v poročilih, ki jih je slišal na takratni<br />
televizijski postaji BiH, so razkrili, da je Slovenija v vojni.<br />
Odločil se je hitro. Pobegnil je iz JA. 29. junija se z očetom,<br />
ki mu prinese civilno obleko, napotita proti Ljubljani,<br />
uspešno prečkata slovensko mejo in takoj potem se javi v<br />
TO, star 19 let. Isto leto, oblečen v uniformo, uspešno opravi<br />
sprejemne izpite na AGRFT in njegova pot se oktobra 1991<br />
nadaljuje v igralstvu. In kako se opiše »Na splošno imam<br />
srečo, da mi <strong>za</strong> nič v življenju ni žal. Če bi moral še enkrat<br />
iti po tej poti, je ne bi čisto nič spreminjal. Potoval sem po<br />
svetu, bil na ladjah, igral na odru, sem vojak. Ničesar nisem<br />
načrtoval, temveč dovolil, da se zgodi življenje.« Lotos<br />
Vincenc Šparovec.<br />
Besedilo: Nataša Oblak<br />
Fotografija: osebni arhiv Lotosa Vincenca Šparovca<br />
»Vedno sem čutil nemir, ki me je<br />
vodil še kam drugam. V svojem<br />
poklicu, igralstvu, zelo uživam.<br />
Daje mi možnost, da prek vlog<br />
potujem v druge svetove, hkrati<br />
pa me je akademija naučila, da se<br />
lahko potem spet vrnem k sebi,«<br />
<strong>za</strong>čne svojo zgodbo. »Po prebegu<br />
iz JA sem se pridružil 5. pokrajinskemu<br />
štabu <strong>za</strong> TO, vodu<br />
vojaške policije, poveljnik pa je<br />
bil polkovnik Miha Butara. Izvedli<br />
smo kar nekaj zelo uspešnih<br />
bojnih akcij. Moja enota je <strong>za</strong><br />
uspešno delovanje v vojni dobila<br />
eno izmed najvišjih vojaških<br />
odlikovanj, in sicer red Slovenske<br />
vojske z meči. Oktobra sem<br />
odložil orožje in uniformo ter se<br />
posvetil študiju igre.« Leta 1996<br />
se je <strong>za</strong>poslil v MGL, v katerem je<br />
ostal do leta 2003, potem pa ga je<br />
njegova nemirna narava vodila v<br />
svet. »Vedno iščem novo znanje,<br />
<strong>za</strong>to sem naredil tudi srednjo<br />
pomorsko šolo. Nemirni duh me<br />
je potem vodil na morje. Tako sem<br />
preživel nekaj časa tudi na ladjah<br />
trgovske mornarice, vendar sem<br />
se kmalu vrnil v igralski poklic.«<br />
Pisalo se je leto 2007 in Lotos je<br />
bil že uveljavljen igralec v MGL,<br />
sodeloval pa je tudi pri nekaj<br />
slovenskih filmih ter televizijskih<br />
oddajah. Še posebno se je izka<strong>za</strong>l<br />
v filmu o znamenitem slovenskem<br />
častniku, utemeljitelju slovenskega<br />
vojaškega izrazoslovja, Andreju<br />
Komelu plemenitem Sočebranu,<br />
katerega življenjsko zgodbo je<br />
upodobil.<br />
»V mojem življenju ni nič načrtovano.<br />
Tako me je leta 2007<br />
ljubezen do domovine in njene<br />
obrambe usmerila v vojaški<br />
poklic. Javil sem se na razpis na<br />
Šolo <strong>za</strong> častnike.« Ko se spomni<br />
šolanja, se <strong>za</strong>dovoljno nasmehne,<br />
kotički ust se <strong>za</strong>čno prijazno vihati<br />
in <strong>za</strong>čenja se spominjati. »Imel<br />
sem petintrideset let, kar je bila<br />
zgornja meja razpisnega pogoja.<br />
Sošolci so bili predvsem mladi,<br />
<strong>za</strong>gnani ljudje, ki so pravkar končali<br />
fakulteto. Našli smo se nekje<br />
vmes. Jaz sem bil navdušen nad<br />
njihovim znanjem, predanostjo in<br />
usodnostjo vsakega izpita ter preizkusa,<br />
oni pa verjetno nad mojo<br />
improvi<strong>za</strong>cijo in spontanostjo.«<br />
Po končani šoli je postal poročnik<br />
in poveljnik voda v 2. četi 132.<br />
GORB.<br />
»Mogoče se sliši kot idealiziranje,<br />
vendar se v uniformi dobro<br />
počutim. Ko imajo ljudje oblečeno<br />
uniformo, se malo po<strong>za</strong>bi, koliko<br />
ima kdo na tekočem računu in<br />
s kakšnim avtom se je pripeljal.<br />
Tam smo vsi enaki. Seveda imamo<br />
čine, da se ve, kdo poveljuje in<br />
kdo izvršuje povelja. Vedno sem<br />
bil ponosen na svoj prispevek k<br />
osamosvojitvi Slovenije, vendar ga<br />
ne poveličujem. Sem velik domoljub<br />
in SV mi je skozi pogodbeno<br />
rezervo omogočila, da <strong>za</strong>dovoljim<br />
svojo strast in željo, ki jo imam do<br />
vojske. Da znaš preživeti v naravi,<br />
si postaviti bivak, preživeti noč na<br />
prostem, torej stvari, ki se danes<br />
malo po<strong>za</strong>bljajo.« Malo z grenkim<br />
priokusom pove, da je v bataljonu<br />
veliko pogodbenih rezervistov,<br />
ki so se pridružili vojski <strong>za</strong>radi<br />
možnosti odhoda v mirovne<br />
operacije. »Usposabljanja so <strong>za</strong>to<br />
zelo podrejena nalogam v MOM.<br />
Slovenija ima vojsko, ki je narod<br />
ne vidi, ker je nenehno na misijah,<br />
kar je tudi prav in dogovorjeno.<br />
Mogoče bi lahko pogodbeni pripadniki<br />
nadomestili ta manko. Jaz<br />
sem ponosen na izročilo TO, <strong>za</strong>to<br />
se v uniformi SV ne vidim onkraj<br />
Kolpe ali Karavank.«<br />
V vlogi voditelja se dobro znajde,<br />
vendar ga moti, da se je <strong>za</strong>čel pojavljati<br />
pretiran ameriški pristop.<br />
»Kot da nimamo svojih tradicionalnih<br />
izkušenj. Še vedno sem<br />
<strong>za</strong>govornik mehkega pristopa do<br />
ljudi.« Pravi, da imamo Slovenci<br />
bogato vojaško tradicijo in velike<br />
vojaške izkušnje, spoštovane po<br />
vsem svetu, vključno z veliko<br />
zmago v vojni <strong>za</strong> Slovenijo leta<br />
1991. Seveda je treba spoštovati<br />
pravila in postulate. Kot voditelj<br />
nikoli ne smeš vseh enako obravnavati.<br />
To ni čreda ovac, temveč<br />
skupnost ljudi, ki so zelo različni<br />
in so tu prostovoljno, ker imajo<br />
radi vojaški poklic. Znati moraš<br />
dati prave naloge pravim ljudem,<br />
jih pravilno usmerjati in tako od<br />
njih dobiti najboljše, kar lahko.<br />
Včasih so rekli, da bi moral znati<br />
vsak poveljnik napisati pesem, jo<br />
deklamirati, biti dober šahist in<br />
ob tem poznati filozofijo, ker se<br />
na to gleda kot na razgledanost in<br />
predpogoj, da ima človek širino.<br />
Vsako poveljevanje <strong>za</strong>hteva širino<br />
in vsi veliki vojskovodje so bili na<br />
meji filozofa, skupaj z generalom<br />
Maistrom. Zmeraj obstaja nekaj<br />
več, dodana vrednost, ki ti je ne<br />
more dati nobena šola, temveč<br />
življenje, izkušnje in predvsem<br />
mir, v katerem ljudje najdemo<br />
samega sebe.«<br />
28
V Pragi sejem Vojak prihodnosti 2012<br />
Od 17. do 19. oktobra bo v Pragi na Češkem potekal sejem<br />
Vojak prihodnosti 2012 (Future Soldier Exhibition &<br />
Conference – FSEC 2012), na katerem se bodo srečali kupci<br />
in proizvajalci vojaške ter <strong>za</strong>ščitne opreme iz 60 držav,<br />
predstavniki Nata in obrambnih ustanov EU. Letošnji sejem<br />
bo osredotočen predvsem na predstavitev kibernetske<br />
obrambe, opreme vojaka prihodnosti, pametne obrambe in<br />
<strong>za</strong>ščite kritične infrastrukture. Največji sejemski dogodek<br />
v srednji Evropi bodo v okviru 33. kongresa spremljali tudi<br />
novinarji Evropskega združenja vojaškega tiska (European<br />
Military Press Association – EMPA), katerega aktivna članica<br />
je že več let tudi revija Slovenska vojska.<br />
Besedilo: Martina Ondkova<br />
Fotografiji: www.natoexhibition.org<br />
Sejem izraža aktualne<br />
Natove potrebe<br />
Sejem Vojak prihodnosti 2012 je<br />
že deseti sejem po vrsti, dosedanji<br />
sejmi pa so potekali tudi v<br />
Lizboni, Parizu, Londonu, Torontu,<br />
Oslu in Nitri. Prejšnji sejmi so<br />
bili osredotočeni predvsem<br />
na opremo vojaka 21. stoletja,<br />
letošnji sejemski dogodek v<br />
Pragi pa izraža aktualne potrebe<br />
zveze Nato, držav Sredozemskega<br />
dialoga, Istanbulske iniciative<br />
in držav, ki tesno sodelujejo z<br />
<strong>za</strong>vezništvom, kot so države Južne<br />
Afrike, Avstralija, Nova Zelandija,<br />
Koreja in Japonska. Na sejmu<br />
Vojak prihodnosti pred dvema<br />
letoma je sodelovalo več kot 135<br />
razstavljavcev iz 25 držav. Več kot<br />
7500 obiskovalcev iz 27 držav si<br />
je ogledalo dogajanje na sejmišču<br />
PVA Expo Letňany, ki slovi kot eno<br />
izmed najnovejših in najsodobnejših<br />
sejemskih prizorišč v srednji<br />
Evropi.<br />
Kibernetska obramba,<br />
vojak prihodnosti, pametna<br />
obramba in <strong>za</strong>ščita<br />
kritične infrastrukture<br />
Na sejmu Vojak prihodnosti 2012<br />
se bodo predstavljali razstavljavci<br />
orožja, streliva, vozil, osebne<br />
opreme vojaka, sredstev <strong>za</strong> osebno<br />
<strong>za</strong>ščito, telekomunikacijskih naprav<br />
in njihove <strong>za</strong>ščite, najnovejših<br />
obrambnih tehnologij, opreme<br />
<strong>za</strong> JRKB-<strong>obrambo</strong>, simulatorjev,<br />
logistike in sanitetne opreme.<br />
Letošnji sejem se osredotoča na<br />
podporo ključnih nalog <strong>za</strong>vezništva<br />
na področju kibernetske obrambe,<br />
osebne opreme vojaka in <strong>za</strong>ščite<br />
strateške infrastrukture. Sejem<br />
predstavlja forum, na katerem<br />
se proizvajalci vojaške opreme<br />
srečujejo s kupci iz oboroženih sil.<br />
Prav tako sejem pomeni priložnost,<br />
da se srečujejo predstavniki držav<br />
<strong>za</strong>vezništva, <strong>za</strong>to je na letošnjo<br />
sejemsko prireditev povabljenih<br />
več kot 70 predstavnikov na ravni<br />
Prizorišče sejma bo sejmišče<br />
PVA Expo Letňany v Pragi.<br />
namestnikov ministrov <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>,<br />
vojaških organi<strong>za</strong>cij in agencij,<br />
kot je na primer Evropska obrambna<br />
agencija (EDA). Sejem Vojak prihodnosti<br />
je edini srednjeevropski<br />
dogodek, na katerem se srečujejo<br />
predstavniki Nata, agencije NAMSA<br />
(NATO Maintenance and Supply<br />
Agency), nove Natove agencije<br />
C&I (Command and Information<br />
Agency), Natove agencije <strong>za</strong> standardi<strong>za</strong>cijo<br />
(NATO Standardi<strong>za</strong>tion<br />
Agency – NSA) in EDE.<br />
Organi<strong>za</strong>torji obljubljajo<br />
bogat obsejemski program<br />
Obiskovalci desetega sejma bodo<br />
lahko sodelovali na številnih spremljajočih<br />
obsejemskih dogodkih.<br />
Organizirana bo konferenca z<br />
naslovom Future of Cyber, ki<br />
jo soorganizira Armed Forces<br />
Communications and Electronics<br />
Association – AFCEA. Konferenca<br />
Na sejmu bo predstavljena<br />
tudi najsodobnejša oprema<br />
vojaka prihodnosti.<br />
predstavljamo vam<br />
sv <strong>11</strong><br />
bo namenjena strokovnjakom, ki<br />
se ukvarjajo s področjem varnosti,<br />
informatike in javne uprave.<br />
Zanimiva bo tudi <strong>za</strong> pripadnike<br />
vojsk in policij ter udeležence, ki<br />
delajo na projektih kibernetske<br />
obrambe in <strong>za</strong>ščite. Na konferenci<br />
se bo predstavilo tudi novo nacionalno<br />
kibernetsko središče, katerega<br />
strokovnjaki bodo predavali o<br />
kibernetski obrambi. Med sejmom<br />
bo potekal kongres mednarodnega<br />
združenja evropskih novinarjev<br />
(EMPA). Razstavljavci bodo lahko<br />
svoje izdelke predstavili vojaškim<br />
novinarjem iz več kot 20 evropskih<br />
držav. Med sejmom bodo potekali<br />
sestanki Natovih delovnih skupin,<br />
na primer delovne skupine NATO<br />
LCG/2 (Combat Manoeuvre), ki<br />
bo specialistom <strong>za</strong> oklepna vozila<br />
ponudila možnost seznanjanja z<br />
izdelki, ki jih <strong>za</strong>nimajo.<br />
Sejem podprle<br />
najpomembnejše obrambne<br />
ustanove na Češkem<br />
Sejem Vojak prihodnosti 2012<br />
bo potekal pod pokroviteljstvom<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Republike<br />
Češke, združenja obrambne in<br />
varnostne industrije, združenja<br />
proizvajalcev in trgovcev orožja<br />
in streliva ter češke trgovinske<br />
zbornice. Organi<strong>za</strong>torji tega sejemskega<br />
dogodka vodijo intenzivno<br />
promocijsko kampanjo na vseh<br />
ključnih tržiščih, da bi na sejem<br />
privabili čim več strokovnjakov <strong>za</strong><br />
obrambna in varnostna vprašanja.<br />
Kampanja vključuje predstavitve v<br />
mednarodnih tiskanih množičnih<br />
občilih, predstavitev agencijam in<br />
strukturi <strong>za</strong>vezništva ter sodelovanje<br />
na obrambnih in vojaških<br />
konferencah ter sejmih.<br />
29
sv <strong>11</strong><br />
ko sanje postanejo resničnost<br />
Končno na bojnem letu s PC9M<br />
Sanje vsakega mladeniča so, da bi sedel v pilotski kabini<br />
bojnega letala. Tisti bolj drzni si upajo sanjati, da z bojnim<br />
letalom tudi letijo, najbolj predrzni med njimi pa si želijo,<br />
da bi bilo to reakcijsko letalo na bojnem letu. Seveda sem<br />
bil med temi sanjači tudi sam. Bil sem na dobri poti, da<br />
postanem pilot, pa se je zgodilo nekaj, kar je preprečilo<br />
moje sanje, in v vojaški knjižici je kmalu poleg pečata pisalo<br />
ne<strong>za</strong>dostno (1). Nesposoben! Solze v očeh so pričale,<br />
da sem čuden, kajti pred vrati naborne komisije je ducat<br />
mladeničev komaj čakal na ne<strong>za</strong>dostno. Jaz pač ne!<br />
Med bojnim letom<br />
Besedilo: Borut Podgoršek<br />
Fotografiji: osebni arhiv Boruta Podgorška<br />
S štipendijo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
in z indeksom strojne fakultete<br />
v roki sem imel dve možnosti.<br />
Končati letalsko smer na Fakulteti<br />
<strong>za</strong> strojništvo ali se vpisati na drugo<br />
fakulteto in tam iskati druge sanje.<br />
Trmast, kot sem, sem se odločil <strong>za</strong><br />
prvo možnost, čeprav nisem vedel,<br />
kam me bo usoda z negativno<br />
oceno v knjižici peljala. Veliko let<br />
pozneje sem v pisarni prijateljice<br />
videl napis: Na koncu bo vse dobro,<br />
če še ni dobro, še ni konec! Zame<br />
takrat, ko sem dobil negativno<br />
oceno, to ni bilo dobro, ni pa še bilo<br />
konec. Letalstvo mi je že zlezlo pod<br />
kožo, toda pilot ne bom nikoli. To je<br />
bilo jasno vsem. Že tako zelo <strong>za</strong>hteven<br />
študij letalstva na Fakulteti <strong>za</strong><br />
strojništvo v Ljubljani mi je tako kot<br />
večini mladih letalskih <strong>za</strong>nesenjakov<br />
<strong>za</strong>grenil profesor, ki je imel tudi<br />
sam precej težav s svojim egom.<br />
Kljub temu je bil moj cilj vse bližje.<br />
Diploma mi je omogočila službo na<br />
MO. Oddelek, v katerem sem delal,<br />
ni imel z letalstvom nič skupnega.<br />
Za pesimista res nič, <strong>za</strong> optimista,<br />
kakršen sem jaz, pa je bil to obvoz<br />
do pilotske kabine. Zaposlil sem<br />
se v TV-studiu MO, hkrati pa sem<br />
postal novinar <strong>za</strong> letalstvo. Kjerkoli<br />
je dišalo po kerozinu, sem bil zraven.<br />
Leta v službi so minevala, moje<br />
ure naleta v letalih in helikopterjih<br />
SV pa so se nabirale. Letel sem z<br />
vsemi letalniki Slovenske vojske,<br />
le s tistim, o katerem sanjajo vsi<br />
mladeniči, ne. PC9M je ostal neosvojljiva<br />
lovorika, toda tudi to se je<br />
spremenilo.<br />
Bil je čisto običajen dan. Snemali<br />
smo na letališču Cerklje ob Krki in<br />
prav tako nepričakovano, kot sem<br />
takrat, pred leti, dobil ne<strong>za</strong>dostno<br />
oceno v vojaško knjižico, se je<br />
zgodilo. Povabilo na trenažni bojni<br />
let. Saj ne morem verjeti! Jaz bom ...<br />
ne le letel s PC9M, z njim bom letel<br />
na trenažnem bojnem letu! Sledila<br />
sta najdaljši dan in najkrajša noč v<br />
mojem življenju. Še nikoli si nisem<br />
tako zelo želel, da bo ura 7.30.<br />
Začne se brifing. Dobil bom tako<br />
imenovano anti-g obleko, če bo kaj<br />
narobe, moram slediti navodilom<br />
pilota, razlagajo mi o instrumentih<br />
in na koncu <strong>za</strong>nje najpomembnejše,<br />
naj se ničesar ne dotikam. Zdravnik<br />
tokrat potrdi, da sem v redu. Le<br />
moj utrip je visok. Jasno, da je! Srce<br />
mi od pričakovanja razbija, kot bi<br />
pravkar pretekel maraton.<br />
Usedem se v kabino. Zdaj gre <strong>za</strong>res.<br />
Čeprav so občutki že zdaj, ko le<br />
sedim v letalu, nori, komaj čakam,<br />
da <strong>za</strong>čutim veličastni g. Pripravil<br />
sem fotoaparat, letalski tehniki so<br />
me priklopili na »letalo«. Napihljiva<br />
anti-g obleka, kisikova maska,<br />
radijska zve<strong>za</strong>, varnostni pin na katapultnem<br />
sedežu je bil odstranjen.<br />
Če bo kaj narobe ... le potegnem,<br />
toda tega si res ne želim. Do zdaj<br />
sem le v filmih videl, kako se<br />
izstreliš iz letala. Rakete v lanserjih<br />
so nameščene, palci pilota in orožarja<br />
dvignjeni. Trojka pilatusov se<br />
odpelje po stezi in kmalu vzletimo.<br />
Pomislim, da zdaj ni več poti na<strong>za</strong>j.<br />
Zdržati bom moral vse napore, ki<br />
jih na bojnem letu prenašajo piloti.<br />
Ostati moram miren in vse bo v<br />
redu. Na regulatorju sem si povečal<br />
dotok kisika v masko na maksimum<br />
in <strong>za</strong>čel uživati. Pulz se je umiril.<br />
Razgled iz kabine je odličen. Za<br />
seboj smo pustili Novo mesto in<br />
Cerkniško jezero in pod nami je bil<br />
kmalu Poček.<br />
Trojka se je ločila. Pilatusa sta<br />
krožila nad Postojno in Počkom ter<br />
varovala tretje letalo, medtem ko je<br />
to raketiralo cilje na tleh. Kmalu sva<br />
prišla na vrsto tudi midva z Lukom.<br />
Najprej tako imenovana suha naleta,<br />
da je Luka pripravil vse, potem pa<br />
je šlo <strong>za</strong>res. Strmo spuščanje, rezek<br />
zvok izstreljenih raket, dim in poteg<br />
ročice k sebi. Pilot je letalo obremenil<br />
do 5 g, ko sva <strong>za</strong>puščala območje<br />
ciljev, fotoaparat mi je obstal v<br />
naročju, dihanje se je pospešilo.<br />
Sile na telo so neverjetne. Tarče so<br />
izginjale, cilj je uničen, je odmevalo<br />
v radijski zvezi, toda časa <strong>za</strong> počitek<br />
še ni bilo. Bojni let še traja. Po treh<br />
krogih sem na kombinezonu opazil<br />
kapljice. Ozrl sem se v pleksisteklo<br />
nad seboj in pričakoval orošeno<br />
kabino, s katere kaplja kondenz.<br />
Ni ga bilo. Kabina je bila kristalno<br />
čista, kapljic dežja pa od nikoder.<br />
Odpel sem si kisikovo masko in pot<br />
se je ulil iz nje. Od tod torej vse te<br />
kapljice. Obrisal sem se in masko<br />
<strong>za</strong>pel na<strong>za</strong>j. Bila sva na polovici,<br />
želel pa sem si, da bi bila že pri<br />
koncu. Še trije naleti in vsega bo<br />
konec. Adrenalin, ki se je sproščal<br />
v meni, je bil neznanski. Težko si<br />
predstavljam, da bi ob vsem tem še<br />
upravljal letalo, poleg tega pa tudi<br />
streljal in bil ob tem popolnoma<br />
osredotočen na nalogo, ki jo imam.<br />
Že samo sedeti in opazovati je bilo<br />
zelo naporno, toda neprecenljivo.<br />
Po dobro uro dolgem trenažnem<br />
bojnem letu sem si prav želel iz<br />
kabine. Dobil sem svojo dozo adrenalina<br />
in Luku sem po koncu leta<br />
čestital <strong>za</strong> izjemno doživetje, ki mi<br />
ga je namenil. »Dobro si prenašal<br />
vse skupaj,« mi je dejal. »Kako<br />
veš« sem bil radoveden. »Poslušal<br />
sem te, kako dihaš. Bravo. Niso vsi<br />
tako mirni. Z nami greš lahko še na<br />
popoldanski let,« je bil jasen Luka.<br />
»Hvala lepa,« sem mu odgovoril,<br />
»toda danes imam letenja več kot<br />
dovolj. Izmučen sem in želim si le<br />
strniti vtise in ohraniti nasmeh na<br />
obrazu.« Ta je povedal vse. Bil sem<br />
najsrečnejši človek na svetu. Zdaj<br />
razumem, <strong>za</strong>kaj so le najboljši med<br />
najboljšimi lahko piloti bojnih letal.<br />
Ne<strong>za</strong>dostna ocena v naborni knjižici<br />
<strong>za</strong>me prav<strong>za</strong>prav ni bil konec. Bil je<br />
<strong>za</strong>četek. Začetek opravljanja poklica,<br />
ki mi je danes prav tako všeč in mi<br />
omogoča doživljanje še več adrenalina,<br />
kot bi ga bil deležen sicer.<br />
30
azvedrilo<br />
sv <strong>11</strong><br />
Fotografija: Bruno Toič<br />
Reševalcem nagradne križanke<br />
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: DAN DRŽAVNOSTI.<br />
Nagrade prejmejo: Asim Alidžanović, Gornjesavska cesta 50 a, 4000 Kranj,<br />
Julijana Groznik, Ulica <strong>11</strong>. maja 13, 1433 Radeče, in Herta Kočevar, Celovška<br />
cesta 287, 1000 Ljubljana. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne<br />
križanke nam pošljite do petka, 10. avgusta, na naslov: Uredništvo revije<br />
Slovenska vojska, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.<br />
Ime in priimek:.............................................................................................................................................<br />
Naslov:.........................................................................................................................................................<br />
.....................................................................................................................................................................<br />
Pošta:...........................................................................................................................................................<br />
Rešitev gesla:...............................................................................................................................................<br />
.....................................................................................................................................................................<br />
31
Informacije in rezervacije<br />
Park vojaške zgodovine Pivka<br />
Kolodvorska cesta 51<br />
6257 Pivka<br />
Telefon: 00386 5 7212 180<br />
Mobitel: 00386 31 775 002<br />
www.parkvojaskezgodovine.si<br />
tank.pivka@siol.net<br />
V Parku vojaške zgodovine so obiskovalcem na<br />
ogled nacionalna tankovsko-artilerijska zbirka,<br />
podmornica P-913 in helikopter gazela TO-001<br />
Velenje. V okviru Parka vojaške zgodovine si<br />
lahko obiskovalci ogledajo podzemno utrdbo<br />
nekdanje rapalske meje ali se odpravijo na<br />
pohod po krožni poti vojaške zgodovine.<br />
Do septembra je na ogled tudi priložnostna<br />
razstava orožja iz vojne leta 1991, ki jo je<br />
postavil Vojaški muzej SV.<br />
Urnik<br />
• junij–september: vsak dan od 10. do 17. ure,<br />
• maj, oktober: sobota, nedelja, prazniki in v času<br />
šolskih počitnic od 10. do 17. ure,<br />
• marec, april, november: sobota, nedelja, prazniki in<br />
v času šolskih počitnic od 10. do 15. ure,<br />
• januar, februar, december: sobota, nedelja, prazniki<br />
in v času šolskih počitnic ob 10., 12. in 14. uri,<br />
• <strong>za</strong>prto: 1. in 2. januar, velika noč, 25. december.<br />
Za najavljene skupine je obisk mogoč vse leto.<br />
www.parkvojaskezgodovine.si
Change language