kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
kaznovanje in disciplinski režim v gimnazijah na slovenskem v ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
tem del lastne stavbe <strong>in</strong> zadala sama sebi prvo rano« (Mal 1993, str. 933).<br />
Slovenci pa so se <strong>na</strong> drugi strani vneto potegovali za združitev Primorske s<br />
Kranjsko, dejali so, da morajo biti Goriška, Gradiščanska, Istra <strong>in</strong> Trst združene kot<br />
zaslomba v enotnem <strong>in</strong> državi zvestem zaledju. In ko je meseca maja 1849<br />
ljubljanska vlada prejela <strong>na</strong>črt volilnega reda za deželni zbor prejšnje vojvod<strong>in</strong>je<br />
Kranjske, poknežene grofije Goriško-Gradiščanske <strong>in</strong> mejne grofije Istre, iz katere<br />
je bil izvzet Trst, se je že zdelo, da misli vlada v smislu nove ustave resno z<br />
osnovanjem pretežno slovenske pokraj<strong>in</strong>e Ilirije. Kljub vsemu pa je pretila<br />
nevarnost z juga, klic po združeni Italiji. Primorska se je odcepila od Kranjske kot<br />
samostoj<strong>na</strong> kraljev<strong>in</strong>a (Mal 1993, str. 933).<br />
Tudi slovenski Štajerci so želeli urediti svoj položaj, saj jih je ustava prezrla.<br />
Zahtevali so središče južnoštajerskega okrožja v <strong>slovenskem</strong> Celju, <strong>na</strong>mesto v<br />
nemškem Mariboru. Njihovo odposlanstvo je m<strong>in</strong>ister Bach jeseni 1849 odbil <strong>in</strong><br />
dodal, »da se avstrijska zavest še ni dosti globoko vrasla v srca Slovencev, ki<br />
mislijo vedno le <strong>na</strong> to, kako se bodo ločili« (Mal 1993, str. 934).<br />
Kljub vsemu pa so Slovenci nekoliko zaupali vladi, saj je ta ukazala, da se izdaja<br />
Državni zakonik tudi v slovenšč<strong>in</strong>i, obljubila je tudi slovenske sodne obrav<strong>na</strong>ve<br />
(Mal 1993, str. 934).<br />
Prva številka slovenskega Državnega zakonika je izšla novembra 1849. S tem je<br />
vlada 4. marca 1849, ko je izdala cesarski patent, prvič uradno poudarila izraz<br />
»slovenski jezik« (Cvirn 2001c, str. 374).<br />
Vendar so imeli prav tisti, ki so sprevideli, da je ustava le črka <strong>na</strong> papirju. Poleti<br />
1850 se je s cesarskim pismom odpravila odgovornost m<strong>in</strong>istrov, ki niso bili več<br />
odvisni od parlamenta, ampak so postali izvrševalci cesarjeve volje. Ustave niso<br />
niti poskušali uvesti v življenje, ampak so jo 31. decembra 1851 uk<strong>in</strong>ili (Mal 1993,<br />
str. 934). Ravno tako so s cesarskim patentom 27. decembra 1852 zopet uvajali<br />
uporabo nemškega Državnega zakonika (Cvirn 2001c, str. 374).<br />
9
Change language