UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ...

Trdimo, da je Univerza za tretje življenjsko obdobje ena od oblik socialnega kapitala, kjer
se tvorijo socialna omrežja, v katerih je moč pridobivati in menjati znanje, informacije,
materialno podporo in doživljati čustvene menjave. Še več, na univerzi vrstniki navezujejo
stike z drugimi generacijami, z mlajšimi od sebe, pa tudi s starejšimi od sebe. Tvorijo se
odprta socialna omrežja, ki vključujejo tudi mlajše odrasle. Na univerzi starejši odrasli
pridobivajo znanje na sebi bližnjih področjih ob pomoči kompenzacijskega učenja,
izkustvenega učenja, sodelovalnega učenja, recipročnega učenja ipd. Osebnostno rastejo. Se
spreminjajo in ob tem spreminjajo druge, na katere prenašajo pridobljeno znanje.
Za skladno in trdno povezano družbo ter ohranjanje velike produktivnosti, je bistvenega
pomena socialni kapital. Povezovanje in sodelovanje ljudi med seboj, na temelju
medsebojnega zaupanja, z namenom, da bi dosegli večjo funkcionalnost družbe - tako
socialno kakor tudi ekonomsko funkcionalnost - sta poglavitni prvini socialnega kapitala. V
družbah z bogatim socialnim kapitalom se ljudje počutijo dobro, varno in udobno. Uspešno
sodelovanje in dejavno povezovanje med pripadniki različnih generacij pa se zgodi takrat,
ko je neka starostno dokaj homogena skupina ljudi dovolj povezana v sebi. Ko je temu tako,
se lahko širi tudi navzven. Univerza za tretje življenjsko obdobje je oblika socialnega
kapitala, kjer se je moč učiti, osebnostno rasti in se socializirati ob delu in druženju. V tej
nalogi nas je zanimalo ali Univerza za tretje življenjsko obdobje ima prvine socialnega
kapitala in če da, katere.
Socialni kapital s svojimi prvinami temelji na povezovanju in interakciji različnih generacij.
Starejši prebivalci lahko družbi dajo veliko. Njihove življenjske in delovne izkušnje so
možen vir razvoja, ki ga v starajoči se družbi ni moč zanemariti ali zavreči. Zanimalo nas je
tudi, kakšni so odnosi med udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje in kako
njihovo obiskovanje univerze vpliva na njih same, na njihovo osebnostno rast ter na odnose
z drugimi v vsakdanjem življenju. Dejavno sodelovanje v družbenih omrežjih, ki nastajajo
ob pomoči univerze, pripomore k boljšemu fizičnemu in psihofizičnemu stanju starejši
odraslih.
3