Å tevilka 4, april 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije

carina.gov.si

Å tevilka 4, april 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije

Uvodnik

Pomlad je tu in prav tako prva letoπnja πtevilka

glasila. Zahvaljujem se vsem, ki pridno in

navduπeno sodelujete z nami. Veliko vas je, tako

novih kot æe znanih avtorjev. Zajeli smo kotiËke

carinske sluæbe, ki zrcalijo najrazliËnejπa dogajanja.

Teme so pouËne, zanimive (kakor za koga), koristne,

informativne, s priokusom humorja, navihane — odraæajo

delovno okolje, dogodke in utrip carinske sluæbe s

poudarkom na druæenju.

Prijetno branje vam æelim in naj vas greje pomladansko

sonce ter navduπijo pogledi na naπ carinski Ëasopis.

Helena Brudar, urednica

Avtor fotografij: Darko Katraπnik

1


Iz stroke

Centralna tranzitna pisarna v

mednarodnem okolju

Priprave na velik dogodek, vstop Slovenije v EU in

istoËasno v sistem NCTS je ekipa CU Nova Gorica zaËela æe

spomladi 2002, ko je takratni vodja Izpostave Vrtojba in

nacionalni tranzitni koordinator Jure BaËar v okviru

urada ustanovil delovno skupino za tranzit.

Takrat smo se zavzemali tudi za ustanovitev centralne

tranzitne pisarne v okviru carinskega urada. Pripravil se je

predlog razdelitve del in opravil v okviru skupnega tranzitnega

postopka (STP) med uradom in Generalnim carinskim

uradom, ki je bil v veËji meri potrjen z strani

strateπkega sveta.

To smo mi

Ob preuËevanju Konvencije o skupnem tranzitnem postopku

so se v skupini vse poletje potili Jure, Ivan Æivko, Aleksandra

Turel, Jordan BevËar, Tanja GabrπËek in Matjaæ

Troπt. Potem ko so predelali osnovno tranzitno evropsko

literaturo, so se lotili funkcijske specifikacije in vseh

tehniËnih podrobnosti za izvajanje NCTS-a. Vsa razpoloæljiva

literatura je bila v angleπkem jeziku. Delo je potekalo

preteæno zunaj delovnega Ëasa, saj ga zaradi tekoËega dela

in odhajanja carinskih delavcev v policijske vrste in druge

dræavne urade ni bilo mogoËe opravljati v sluæbi.

V tistem Ëasu aplikacija MCC πe ni bila dosegljiva, zato je

bila potrebna bujna domiπljija vse do leta 2003, ko je

zaËela delovati testna razliËica aplikacije MCC. Velik izziv

je bila tudi priprava zunanjega okolja (πpedicij, podjetij),

v ta namen organiziran sestanek nacionalne kontaktne

skupine in pripravljena specifikacija NCTS za zunanje

uporabnike (tehniËna struktura in tehniËni pogoji za

vstop v okolje NCTS za izmenjavo podatkov v obsegu

zajetne knjige).

Zavihali smo rokave in zaËeli s testiranjem aplikacije MCC,

povezave z zunanjim okoljem, simulacijami raznih

postopkov. Tukaj je velikansko delo opravil naπ carinik in

Jani flcomputermaister«. Kot se spomnijo cariniki na

drugih veËjih izpostavah, smo pred 1. majem testirali

aplikacijo MCC hkrati s klasiËnimi tranzitnimi postopki v

starem CIS-u. Med drugim smo vzpostavili intranetno

stran STP, sodelovali pri izobraæevanju carinskih delavcev

in zunanjega okolja, v sodelovanju z GCU izdali zloæenko

in jo s pomoËjo carinikov po mejnih prehodih delili πoferjem,

odprli naslov za pomoË uporabnikom, napolnili

razne zbirke podatkov za razliËne aplikacije (lista COL,

podjetja, uporabniki MCC ...).

Tik pred 1. majem pa smo se vsi Ëlani CTP, prviË v podobni

sestavi, dobili v sejni sobi urada in si dejali: flAllora, kej

zdej?« Potrebno je bilo zaËeti razmiπljati o ureditvi prostorov,

priskrbeti tehniËno opremo, zasnovati flbojni plan«

zaËetka operativnega izvajanja dela CTP ...

2


Iz stroke

skupino za poizvedbe, ki se nahaja v

nekdanji garaæi, zato nas imenujejo

tudi ”garaæa“. Skupina je zadolæena

za izvedbo vseh predpisanih poizvedovalnih

postopkov v zvezi z nezakljuËenimi

tranzitnimi postopki.

Janijeve pomoËi, strinja, da vsekakor

ne velja trditev, da imamo v CTP

Helpdesk varianto Desk — brez

Helpa.

Ana, Nadja in Rudi so Ëlani skupine,

ki je najprej skrbela za roËno zaklju-

Ëevanje odprtih tranzitnih postopkov,

zadnje Ëase pa se ravno tako

ukvarja s poizvedbami v zvezi s

postopki OTS (Old transit System) in

NCTS.

Vrtojba, 30. april 2004, ura 23.58 ...

Za brezhibno delovanje oddelka

skrbi vodja oddelka Ivan Æivko, ki

mu je uspelo povezati razliËne posameznike

v homogeno, delu predano

celoto.

Potem pride 30. april. Deæurna ekipa

na ta dan je tako rekoË celoten urad,

bivπi in sedanji sodelavci. Sloæno smo

deæurali in nadzorovali delovanje

aplikacije MCC od 7. ure zjutraj do

jutra naslednjega dne, ko so nad

Vrtojbo æe vihrale modre zastave.

Organizacija CTP

Tanja, Jani in Jordan nudijo v sluæbi

pomoËi celovito podporo notranjim

in zunanjim uporabnikom na podro-

Ëju tranzitnih postopkov. Ker deluje

sluæba neprekinjeno 24 ur na dan, se

v popoldanskem Ëasu, med vikendi

in prazniki na tem delovnem mestu

zvrstijo tudi vsi ostali delavci centralne

tranzitne pisarne.

Majda, Boæo, Branko, Dragan, Erik,

Ivan, Marjan G., Marjan M., Milorad,

Radoπ, Zmago in Æarko so v poπtnem

predalu odgovorni za sprejem, sortiranje,

evidentiranje, odpoπiljanje in

arhiviranje vsakodnevne poπte.

Jadranka, Radojka, Boris, Goran,

Marko, Sergej in Simon sestavljamo

The boss: Ivek

Sluæba pomoËi uporabnikom

Prva pisarna desno ... naπi znanstveniki,

tako imenovani Helpdesk operaterji

imajo veliko dela in samo dve

roki. Zaradi tega so si primorani

pomagati z raznimi sostificiranimi

pripomoËki (bralniki), s telefoni pa

so povezani preko kablov, ki vodijo

iz aparata naravnost v njihovo glavo

... zato so tako uËinkoviti. Verjetno

se vsak od vas, ki je bil kadar koli

deleæen Tanjine, Jordanove ali

HD mojstri

Poπtni predal

Poπtni predal je osrednji logistiËni

center brez katerega oddelek ne bi

mogel delovati. Ima vlogo vloæiπËa,

kjer delavci vsakodnevno skrbijo za

prispelo in odposlano poπto. Sleherni

delovni dan se priËne ob veliki

delovni mizi, na kateri so poπtne

poπiljke domaËih in tujih carinskih

uradov. Na desetine jih je in nekateri

so kar zajetni paketi. Vsebujejo na

stotine carinskih dokumentov. Prednostno

obdelamo poπiljke iz tujine.

CTP sodeluje z 28 dræavami (od teh

ima 19 dræav centralne tranzitne pisarne)

in tujimi carinskimi uradi. »e

3


Iz stroke

priπtejemo πe domaËe carinske urade, domaËa in tuja

podjetja operiramo z bazo 960 poπtnih naslovov, od teh

jih je velika veËina v tujini. Tako kot veËina tujih dræav

poπiljamo poπto tedensko. Na dan poπiljanja poπto stehtamo,

po veljavni tarifi doloËimo poπtnino, vse poπiljke

zavedemo v poπtno knjigo in jih dostavimo poπti.

Skratka, dela v poπtnem predalu CTP na zmanjka in

poslovni Ëas je pogosto prekratek, Ëeprav nam pomagajo

deæurni kolegi.

Poizvedbe

Kaj poËnejo delavci poizvedb v centralni tranzitni pisarni?

V flgaraæi«, kjer opravljajo svoje delo, je nizka oblaËnost.

V megli Ëakajo na odgovore, ki jih morda nikoli ne bodo

dobili ...

Prispevek pripravili:

Delavci centralne tranzitne pisarne CU Nova Gorica

Fotografije iz arhiva CU Nova Gorica

Center za TARIC in kvote z dvajsetimi

zaposlenimi najπtevilËnejπi v hiπi

Ko so ob osamosvojitvi Slovenije nekateri izmed mojih

sedanjih sodelavcev prviË stali na cesti iz Krπkega proti

Zagrebu, na odseku na Jesenicah na Dolenjskem, in

fligrali« carinika na Kolpi, si nihËe ni mogel predstavljati,

da bo do naslednjih velikih pretresov v carinski sluæbi

priπlo tako kmalu. Evropa je potisnila mejo proti jugu.

Tukaj na Jesenicah, nekdanjem carinskem uradu, ki je

pokrival mejo od Jezerskega do RateË, se je zaradi izgube

zunanje meje πtevilo zaposlenih obËutno zmanjπalo.

Ker pa je ob vstopu Slovenije v EU carinska sluæba pridobila

nove zadolæitve in naloge, je bilo treba ustanoviti

nov oddelek, ki bo opravljal naloge v zvezi s TARIC-om,

tarifnimi kvotami, nadzorstvom in protidampingom. Na

naπe zadovoljstvo je bilo to delo zaupano naπemu

carinskemu uradu. Novoustanovljeni Center za TARIC in

kvote je z 20 zaposlenimi sedaj najπtevilËnejπi v hiπi.

Osnovne naloge Centra za TARIC in kvote:

• delo, povezano z dodeljevanjem tarifnih kvot po

sistemu prednostne obravnave zahtevkov,

• vzdræevanje zbirke podatkov TARIC in posredo

vanje carinskih informacij,

• zbiranje in poπiljanje nadzorstvenih podatkov,

• zbiranje in poπiljanje protidampinπkih podatkov.

Priprave na priËetek delovanja centra so se seveda zaËele

æe veliko pred vstopom, ko so naπi sodelavci z Oddelka za

TARIC na GCU orali ledino in postavljali temelje za slovenski

TARIC. V zadnjem obdobju sva se jim pridruæila tudi

midva z Matejem Ravnikom, da sva se usposobila za

opravljanje predvidenih nalog v centru na Jesenicah.

Osnova za doloËitev organizacije centra TARIC je bil

delovni obisk v Avstriji na Centru za kvote v Subnu in

Centru za TARIC v Beljaku. Ta dva centra opravljata v

okviru avstrijske carinske sluæbe v Avstriji naloge, ki smo

jih zaËeli 1. 5. 2004 opravljati na Jesenicah, pri Ëemer smo

na Jesenicah zadolæeni πe za zbiranje in poπiljanje protidampinπkih

podatkov. Ker so se avstrijski kolegi ob

vstopu v EU sreËevali s podobnimi problemi kot sedaj mi,

so bile njihove praktiËne izkuπnje za nas dobrodoπle.

Kljub temu da smo predvidene naloge teoretiËno

obvladali, nas je vseeno skrbelo, kako bo delo steklo v

4


Iz stroke

praksi. S celotno ekipo smo priËeli fl trenirati« mesec pred

vstopom v EU. Med nami so bivπi revizorji, sprejemniki z

blagovnega, vodje izmen itd. Kar nekaj sodelavcev je prej

delalo v operativi na meji. Bivπim "mejaπem" je bilo to

delo najbolj novo.

Vse nove sodelavce je bilo treba seznaniti z delom in

sedaj ko to delo bolje poznamo, vidimo, da fltreninga« ne

bo nikoli konec, kajti edina stalnica pri TARIC-u je, da se

vsakodnevno spreminja. Potem ko je bila objavljena naπa

telefonska πtevilka za informacije in so zaËeli zvoniti telefoni,

smo priËeli delati flv æivo«. Na zaËetku je bilo precej

teæav s pomanjkanjem slovenskih prevodov evropske

blago. »eprav sam sistem naËeloma ni zapleten, pa

obstaja precej posebnosti, na katere je treba paziti ob

carinjenju. Zahtevke aæurno poπiljamo v Bruselj in s tem

naπim podjetjem omogoËimo enakovreden poloæaj pri

uveljavljanju ugodnosti glede na uvoznike iz ostalih

Ëlanic. Ko je neka kvota izËrpana, te ugodnosti ni veË

mogoËe uveljaviti.

Ker nekatere institucije EU potrebujejo posamezne

podatke o blagu, ki se uvaæa, so dræave Ëlanice zadolæene

za zbiranje in poπiljanje teh podatkov. V ta okvir naπega

dela spadajo nadzorstveni in protidampinπki podatki.

Tudi protidampinπkih ukrepov pred vstopom v EU v

Sloveniji nismo poznali, v EU pa je to izredno moËan in

velikokrat uporabljen ukrep za zaπËito evropskega

gospodarstva. Podjetja ga pogosto poskuπajo izigrati z

uvozom preko drugih dræav, za katere protidamping ne

velja. Na osnovi zbiranja podatkov se lahko taka

flovinkarjenja« odkrijejo in prepreËijo.

Dobro sodelujemo med seboj in s sodelavci z GCU-ja ter

pomagamo drug drugemu, saj drugaËe ne bi πlo. »e

omenim, da so v naπem oddelku tudi tri dekleta, potem

je jasno, da smo res prava ekipa. Zakonodajo smo si

razdelili po tematiki, tako da je vsakdo zadolæen za

doloËeno podroËje, ki ga spremlja in predstavi sodelavcem,

ko se nabere dovolj novosti. Dnevno spremljanje

zakonodaje nam narekuje tempo dela.

zakonodaje. Sedaj ko nova zakonodaja izhaja v

slovenπËini, je bistveno laæje, vendar je vËasih treba za

popolno razumevanje kakπnega predpisa zaradi dvoumnih

prevodov kljub temu primerjati jezikovne razliËice.

Sistem tarifnih kvot po sistemu prednostne obravnave

zahtevkov (po domaËe: flKdor prej pride, prej dobi«) je

bil za nas novost, ker prej takega naËina v Sloveniji nismo

uporabljali. Preverjamo zahtevke za izrabo tarifnih kvot,

ki nam jih posredujejo s carinskih uradov, kjer se carini

Statistika nam pove, da smo od 1. maja do konca februarja

letos posredovali po telefonu, faksu, e-poπti oz.

poπti okrog 2300 informacij. Vnesli ali preverili smo veË

kot 20000 zapisov oz. ukrepov v TARIC-u. Obdelali smo

okrog 600 zahtevkov za izrabo kvot in posredovali

nekaj tisoË nadzorstvenih in protidampinπkih

podatkov.

Delo Centra za TARIC in kvote je organizirano glede na naloge, za katere smo zadolæeni. PodroËje TARIC-a pokrivata

dopoldanska in popoldanska izmena, ostali pa delamo v dopoldanskem Ëasu. Posredujemo carinske informacije o

uvozu, pogojih za uvoz oz. izvoz in carinskih stopnjah vsem, ki jih potrebujejo: uvoznikom, πpediterjem, kolegom, potnikom,

ki prehajajo mejo Skupnosti. Spremljamo pravilnost aæuriranja naπe zbirke TARIC s spremembami, ki prihajajo

iz Bruslja skoraj vsakodnevno v elektronski obliki. Ker se ob teh spremembah pojavljajo tudi napake, o tem

obveπËamo svoje sodelavce na GCU-ju, ki poskrbijo, da se napake odpravijo. Pomagamo tudi pri reπevanju teæav, ki se

pojavijo v delovanju sistema CIS oziroma RIP. Naπ slovenski TARIC vsebuje poleg evropske zakonodaje πe nacionalne

predpise (DDV, troπarine, veterinarski predpisi, uvoz oroæja itd.), ki jih je treba v obliki nacionalnih ukrepov vnesti v

TARIC. To delo je odgovorno, potrebni sta izredna natanËnost in zanesljivost, saj sta od toËnosti podatkov v zbirki

TARIC odvisna pravilen obraËun carinskih dajatev in izvajanje drugih ukrepov.

5


Iz stroke

Ne smemo pozabiti povedati, da je tale naπ TARIC postal

gospod. In to ni bilo kar tako. Nekdo je poklical na

πtevilko, na kateri posredujemo informacije, in dejal, da

bi rad govoril z gospodom Tarikom. Manjkalo je πe to, da

bi Ëlovek vedel tudi Tarikov priimek. ©e vedno se kdo

poπali na ta raËun in kolega Vladimirja, ki je tisti klic sprejel,

pokliËe g. Tarik.

Pred novim letom nam je uspelo skupaj oditi na veËerjo.

Kolega Marko je ob klicu za rezervacijo omenil gostilniËarju,

da kliËe iz TARIC-a. Ko smo priπli tja, nas je na

mizi, ki je bila rezervirana za nas, Ëakal napis: rezervirano

StariË. To je sproæilo salve smeha. Da bi razloæili tistemu,

ki je ta napis dal na mizo, kaj to pravzaprav je in kako

"simpatiËna" je bila njegova pomota, ni imelo smisla, saj

je bil Ëas za praznovanje.

Lahko nas pokliËete po telefonu (04/2974470) ali kontaktirate

z nami preko faksa (04/2974472) ali elektronskega

naslova taric.cuje@gov.si.

Vojko KosmaË,

vodja Centra za TARIC in kvote s sodelavci

Avtor fotografij: Vladimir PeËar

Varno v EU

V letih pred vstopom v EU so se

pojavljala vpraπanja, ali bodo na

podroËju varnosti pri delu kakπne

bistvene spremembe. Pojasnil sem,

da so predpisi æe prilagojeni in da

bistvenih sprememb ne priËakujem.

Pozneje se je izkazalo, da to sicer

dræi, a so se pojavile dodatne

naloge, povezane z reorganizacijo

sluæbe in gradnjo novih mejnih prehodov.

Razvoj flalpinizma« v carinski sluæbi —

sistem za varovanje delavcev pred padcem

s cisterne

V Ëasu gradnje novih mejnih prehodov

je bilo treba pripraviti

zahteve za zviπanje ravni varnosti pri

delu, ki jih je treba upoπtevati pri

gradnji. Tako so bile na novih

mejnih prehodih, preko katerih

poteka tovorni promet, nameπËene

flalpinistiËne naprave« — sistemi za

varovanje delavcev pred padcem pri

pregledih cistern. Pod nadstreπnicami

so na konstrukcijo pritrjene jeklene

vrvi, po katerih se premika

(vozi) samonavijalna varovalna

naprava, na katero je med pregledom

cisterne pripet delavec. V

primeru zdrsa samonavijalna varovalna

naprava zadræi padec delavca

v globino.

Na mejnih kontrolnih toËkah je bilo

nameπËene nekaj nove opreme, pri

uporabi katere se pojavljajo

nevarnosti za poπkodbe. Tako so

nekateri delavci postali viliËaristi,

drugi upravljavci dvigal, dviænih miz,

tretji celo flrentgenologi« tovornih

prikolic. VeËina je morala opraviti

dodatne zdravstvene preglede,

nekateri dodatna izobraæevanja, Ëe

Pregledovalna hala, ki skriva flv sebi«

marsikatero nevarnost

Dviæne mize

ne drugega, so si morali prebrati

navodila za varno delo.

Po 1. maju sem delo na carinskih

uradih πe dodatno flzakompliciral« z

usposabljanjem, ki ga je bilo treba

izvesti zaradi premestitve delavcev.

6


Iz stroke

Tega so se prav gotovo najbolj

razveselili delavci, ki so pooblaπËeni

za delo z nevarnimi snovmi. Poleg

enodnevnega usposabljanja so se

morali udeleæiti πe preverjanja znanja.

Da bi bila mera z izobraæevanjem

polna, sem konec leta pripravil novo

gradivo za usposabljanje za varno

delo na æelezniπkem obmoËju in pri-

Ëel z usposabljanjem na tem podroËju.

Nekateri so menili, da so za

gibanje in lovljenje ravnoteæja na

tirih najbolje usposobljeni predavatelji

Slovenskih æeleznic, vendar

smo na koncu priπli do spoznanja, da

se bo raven usposabljanja za varno

delo na æelezniπkem obmoËju prav

gotovo dvignila.

Avtor teksta in fotografij:

Boπtjan Kanc, GCU

Izmenjava mnenj Slovenija - Francija

Slovenija je nova Ëlanica EU. V primerjavi z ostalimi evropskimi

carinskim uprvami je slovenska carina bolj kot kdaj

koli prej izpostavljena oËem javnosti, njeni presoji, kritikam

in pritiskom. Javnost zanima predvsem kvaliteta

dela carinske sluæbe, ki jo najbolj obËutijo stranke v

postopku in jo po 1. maju 2004 primerjajo z staro,

uteËeno prakso ostalih dræav Ëlanic EU. To konkretno

pomeni spremljanje naπega dela vse od Ëakalnih dob,

hitrosti in enostavnosti postopkov, uporabe vrste in

oblike carinskih dokumentov in razliËnih obrazcev, posredovanja

informacij, hitrosti carinjenja, delovnih rezultatov

carinske sluæbe pri odkrivanju tihotapljenja in drugih

kaznivih dejanj do znanj in sposobnosti carinskih

usluæbencev, ki vodijo postopke s strankami.

V tem kontekstu je izrednega pomena, da carinska sluæba

Republike Slovenije izmenja mnenja, poglede in dobro

prakso z ostalimi, predvsem starimi Ëlanicami EU.

Izmenjavo sem opravil s kolegom, carinskim inπpektorjem

Denisom Faconom na izpostavi Thonon CRD v Franciji.

Cilji izmenjave v okviru programa Customs 2007:

— boljπe razumevanje in boljπa uporaba carinske

zakonodaje Skupnosti in postopkov,

— primerjava dveh razliËnih pristopov k izvajanju

carinske zakonodaje,

— pridobitev mednarodnih izkuπenj,

— vzpostavitev osebnega poznanstva oz. sodelovanja s

kolegi v drugi dræavi Ëlanici EU,

— πirπi pogled na vlogo in pomen carinske sluæbe v EU,

— bogatenje strokovnega znanja in znanja tujega jezika.

Spoznaval sem postopke na notranji carinski izpostavi

Thonon CRD, kjer se opravljajo blagovno carinjenje, sprejem

uvoznih in izvoznih deklaracij (import/export service),

del nalog, ki se lahko delno enaËijo z naπimi oddelki za

troπarine (excise service), in vodenje raËunovodstva

izpostave (accountancy service).

PristaniπËe v mestu Thonon, Francija

Carinski referat v Thononu, Francija

7


Iz stroke

Ogledal sem si delo dveh πpedicij: Mugnier forwarding

agency na meji Francija-©vica in Sev forwarding agency v

Thononu. Ogledal sem si tudi delo na mejni izpostavi

Veigy surveillance unit in Chatel surveillance unit ter delo

mobilne ekipe na mejni toËki Chens sur Leman in cestno

kontrolo mobilne ekipe v notranjosti dræave pri kraju

Massongy.

Izvajanje poenostavljenega postopka sem si ogledal v

dveh tovarnah: Evian spring water factory in Thales factory

(bivπi Thomson), pri imetnikih dovoljenj za poenostavljene

postopke.

Mejni prehod Chatel na francosko — πvicarski meji v Alpah.

Ugotovitve delovnega obiska

• Francoska carina je uprava s tradicijo: datum zaËetka moderne carine sega v leto 1791. ©tevilo usluæbencev se je od

takratnih 15.000 povzpelo na 20.000. Letni proraËun znaπa 904 milijonov EUR, v svoji posesti ima 300 osebnih vozil,

2 radarski vozili, 257 motorjev, 63 ladij, 17 letal, 8 helikopterjev, 14.705 raËunalnikov, 1.634 zgradb, 10 laboratorijev

itd.

• Med kolegi v carinskih izpostavah vladajo dobre razmere, delovno ozraËje je sproπËeno, umirjeno.

• Opaziti je izredno pripadnost sluæbi in ponos ob dejstvu, da so dræavni uradniki in da delajo v carinski sluæbi.

• Delovni prostori so dobro opremljeni, razpolagajo z zadostno in kvalitetno raËunalniπko in ostalo tehniËno opremo,

njihove uniforme so izredno kvalitetne in lepe (kreacija modne hiπe Christian Dior).

• Predpisi in navodila so dosegljivi preko intraneta in v papirni obliki; razpolagajo z originalnim komentarjem KN,

izdanim pri EU, na izpostavi imajo gradivo s podroËja analize tveganja po posameznih podroËjih (idealno za naπe

oddelke za kontrolne zadeve in tudi za vodje izpostav), veliko razliËnih obrazcev ipd.

• Vse nove postopke in potrebna usposabljanja izvajajo na generalnem carinskem uradu v Parizu, in sicer tako, da

so delavci usposobljeni za svoje delo in nimajo posebnih vpraπanj, kako opravljati delo; probleme reπujejo tudi

preko elektronskih sporoËil v flcarinski klepetalnici« na intranetu.

• Pri evidencah ne teæijo k popolnosti zajemanja podatkov, zaupajo svojim usluæbencem, tako da lahko npr. carinik

potrdi izstop blaga na izvoznem dokumentu ob predhodni predloæitvi na vpogled izvirnika uvozne deklaracije

dræave uvoznice, ne da bi to overitev zavedel v evidence ali shranil kopijo.

• Preverjanja in preglede blaga opravljajo v izredno majhnem obsegu; poudarek je na naknadnih kontrolah, sistem

gradijo na zaupanju v πpediterje in ostale pooblaπËence v postopkih, v primeru ugotovljenih zlorab so neizprosni

in izrekajo visoke kazni.

• Postopke imajo poenostavljene tako, da se npr. pri uvoznem carinjenju, Ëe gre za P0-poπiljke (poπiljke, ki jih ni

treba pregledovati), te sproπËajo mimo carine s strani pooblaπËenih πpediterjev. Za razliko od naπega sistema, ko

se vodja carinjenja odloËa o preverjanju carinske deklaracije, se pri njih o tem odloËi raËunalniπki sistem, takoj ko

πpediter poπlje deklaracijo po RIP-u.

• Tranzitne postopke po NCTS prav tako zakljuËujejo pooblaπËeni πpediterji in ne carinske izpostave; njihova naloga

je kasnejπe preverjanje NCTS-tranzitnih deklaracij, kar je po njihovem mnenju slabπe v primerjavi z naπim sistemom.

Izpostava odhoda mora skrbeti za zakljuËevanje tranzitnih postopkov, zaËetih pri njih.

• Poenostavljene postopke imajo urejene na enak naËin kot pri nas; moæne so posebnosti, ki se doloËijo v dovoljenju.

• Delo vodje se nanaπa predvsem na vodenje izpostave, kadrovsko funkcijo, prenos pooblastil in delegiranje posebnih

del in opravil, opravljanje rutinskih kontrol dela izpostave, ki jih doloËi vodja divizije, pripravo poroËil o delu

izpostave, evidenco opravljenih ur, preverjanja v podjetjih v povezavi z izdajanjem dovoljenj o poenostavitvah ipd.

8


Iz stroke

Pri vodji izpostave Thonon CRD sem si ogledal naËin

vodenja carinske izpostave v Franciji, dela in naloge, ki jih

opravljajo vodje, vodstveni kontrolni sistem na izpostavi,

razpoloæljivo strokovno literaturo ipd. Imel sem tudi

moænost prisostvovanja na delovnem sestanku vodij

izpostav pri vodji divizije v Annemassu, pri gospodu

Christianu Wallerju na mejni toËki Vallard. Na dnevnem

redu sta bili dve, a toliko zanimivejπi toËki: ocena uradnikov

za leto 2004, cilji, ki si jih je zadala francoska carinska

uprava v letu 2005, in operativna izvedba le-teh.

Avtor teksta in fotografij:

mag. Milan Kelher, Izpostava Obreæje

Sluæbeni obisk v Kalabriji

V okviru programa Fiscalis sem

konec meseca novembra in v za-

Ëetku decembra 2004 sodeloval v

izmenjavi uradnikov v italijanski

pokrajini Kalabrija na jugu Italije.

Program in organizacijo dela za moj

obisk je pripravila Rossela Tallarico,

zaposlena v tamkajπnjem uradu za

troπarine. Po programu izmenjave je

v naslednjem tednu po mojem

obisku tudi sama obiskala Carinski

urad Nova Gorica, kjer smo ji predstavili

delovanje naπega troπarinskega

sistema.

Namen usposabljanja je bil spoznati

njihov sistem in naËin dela na

troπarinskem podroËju, predvsem na

podroËju energentov in elektriËne

energije ter alkohola in alkoholnih

pijaË. Za podroËje mineralnih olj,

elektrike, alkohola in alkoholnih

pijaË urad pokriva celotno ozemlje

regije Kalabrija. Kalabrija zajema

pet provinc (Catanzaro, Cosenza,

Vibo Valentia, Reggio Calabria in

Crotone), ki jih po velikosti lahko

primerjamo z Slovenijo.

Bistvena razlika v primerjavi z naπim

delom na podroËju troπarin je v tem,

da izdajajo dovoljenja (licence) tudi

subjektom, ki opravljajo posle s

troπarinskimi izdelki (bari, trgovine,

bencinski servisi), ne glede na to, da

je bila troπarina æe plaËana ob izhodu

iz troπarinskega skladiπËa, vnosu

iz druge dræave Ëlanice ali pri uvozu.

Druga bistvena razlika je pri trgovanju

z alkoholnimi pijaËami, saj

mora biti vsaka ustekleniËena alkoholna

pijaËa, ki je namenjena prodaji

na italijanskem trgu in zapade pod

plaËilo troπarine, opremljena s

posebno znamko, nalepljeno Ëez

pokrovËek steklenice. Za potrebe

kmetijstva uporabljajo mineralno

olje, ki je obarvano zeleno, za

namene ribiπtva pa modro obarvano

mineralno olje. Cena mineralnega

olja je æe ob nakupu niæja, tako da

ne izvajajo vraËil troπarine za pogon

kmetijske in gozdarske mehanizacije,

izvajajo pa nadzor nad trgovanjem

in porabo le-tega.

Z dvema zaposlenima iz urada smo

opravili troπarinsko kontrolo pri

imetniku troπarinskega skladiπËa za

proizvodnjo alkoholnih pijaË.

Ogledali smo si tudi gradnjo nove

destilerije (slika zgoraj). Vsi spoji

oziroma izpusti so opremljeni s

carinsko zalivko, na koncu postopka

destilacije pa je nameπËen volumeter,

ki beleæi proizvedeno koliËino.

Destilerija CaffO S.r.l. v Limbadiju v

provinci Vibo Valentia

Gre za sodobno raËunalniπko vodeno

destilerijo, ki bo morala pred za-

Ëetkom delovanja pridobiti πe ustrezno

dovoljenje urada za troπarine.

Sistem obraËunavanja troπarin in

kontrole plaËil se ne razlikuje bistveno

od naπega. Razlike so naslednje:

• obraËun za male proizvajalce æganja

temelji na proizvodnji æganja

in ni doloËen s pavπalnim zneskom,

• meseËni obraËuni troπarine se

plaËujejo do 16. dne v mesecu za

pretekli mesec,

• pooblaπËeni prejemnik in nepooblaπËeni

prejemnik plaËata troπarino

v 24 urah po prejemu izdelkov,

• identifikacijska πtevilka v sistemu

temelji na πtevilki podeljene licence

in ne na davËni πtevilki.

9


Iz stroke

Troπarina za elektriËno energijo se

deli na troπarino, namenjeno dræavni

blagajni, in troπarino, namenjeno

blagajni regij in obËin. Za obraËun

troπarine obstajajo trije sistemi:

• manjπi proizvajalci elektriËne energije,

ki nimajo πtevcev proizvodnje,

plaËujejo pavπalni znesek troπarine;

• proizvajalci elektriËne energije, ki

imajo proizvodnjo elektriËne energije

evidentirano preko πtevcev,

plaËajo troπarino glede na dejansko

proizvodnjo elektriËne energije

preko meseËnih akontacij, ki se

doloËijo na uradu in poraËunajo

enkrat letno. Proizvajalci plaËajo

troπarino za proizvedeno elektri-

Ëno energijo, ki so jo porabili, za

del elektriËne energije, ki je bila

odstopljena distributerju (npr. v

naπem primeru ELES-u), pa se

troπarina ne plaËa, saj jo plaËa

trgovec;

• trgovci, uvozniki, grosisti plaËajo

po enakem sistemu kot proizvajalci

iz druge alineje.

Sistem izvedbe vraËil troπarine je

enak naπemu. Razlika je predvsem v

vrstah vraËil. Viπina vraËila je razliËna

glede na vrsto dejavnosti.

Ogledali smo si tudi troπarinsko skladiπËe

za mineralna olja v druæbi Agip

v pristaniπËu Vibo Valentia.

Troπarinsko skladiπËe je opremljeno s

sodobno raËunalniπko tehnologijo,

ki omogoËa natanËne evidence o

prejemu, skladiπËenju in prodaji mineralnih

olj. Za potrebe obarvanja

mineralnih olj druæba poseduje elektronske

dozirne naprave, sistem pa je

nastavljen tako, da ne more priti do

zlorab.

Zadnji dan je bil predstavljen postopek

o prekrπkih: vodenje prekrπkovnega

postopka in naËini obveπËanja

pristojnih organov o odkritih prekrπkih.

Na koncu sta bila ocena celotne

izmenjave in zakljuËni pozdrav direktorja

urada in zaposlenih.

Sledil je obisk gospe Rossele v Sloveniji.

Po sprejemu pri direktorju

Carinskega urada Nova Gorica gospodu

Stanislavu Mikuæu, ki ji je

predstavil organizacijo in delo Carinskega

urada Nova Gorica, smo ji v

Oddelku za troπarine predstavili slovenski

troπarinski sistem, s poudarkom

na poslovanju troπarinskih skladiπË

proizvajalcev vina in æganih

alkoholnih pijaË.

V Ëasu njenega bivanja v Sloveniji

smo obiskali in gostji predstavili

lokalni vinski kleti v Vipavi in na

Dobrovem, proizvodnjo æganih alkoholnih

pijaË na Duplici pri Kranju,

malo pivovarno v AjdovπËini in proizvajalca

æganih pijaË v Bovcu.

Na obisku v vinski kleti v Vipavi

V okviru predstavitve organizacije

troπarinske sluæbe v uradu smo jo

pripeljali tudi v Sektor za troπarine

na Generalnem carinskem uradu,

kjer so ji z veseljem predstavili organizacijo

sektorja in sistem mednarodnega

sodelovanja, nad katerim je

bila izredno navduπena, enako kot

nad celotnim informacijskim sistemom,

ki ga za svoje delo uporabljamo

v Sloveniji.

Troπarinsko skladiπËe druæbe Agip za mineralna olja v pristaniπËu Vibo Valentia

Izmenjava je bila obojestransko

dobro organizirana. Menim, da s

takimi izmenjavami teoretiËno in

tudi praktiËno spoznavamo troπarinske

sisteme drugih dræav Ëlanic EU,

zato sodelovanje pri izmenjavi ocenjujem

kot zelo koristno in pouËno.

10


Iz stroke

Nekatere predstavljene reπitve v

Italiji se mi zdijo zelo dobre; med

njimi bi izpostavil predvsem zahtevo

po registraciji vseh oseb, ki sodelujejo

v prometu s troπarinskimi izdelki.

Poleg uradnih sluæbenih vezi so se

med nami stkale iskrene prijateljske

vezi, ki ji redno vzdræujemo.

V obdobju izmenjave sem pridobil

mnogo znancev, s katerimi sem izmenjal

elektronske naslove za nadaljnje

sodelovanje glede troπarinske

problematike. Prav medsebojni kontakti

vËasih omogoËajo hitrejπe reπevanje

posameznih problemov.

Tudi neuradno smo se veliko druæili

in si tako predstavili kulturne in naravne

znamenitosti posameznih pokrajin

Kalabrije in Slovenije.

Kip rudarja, znamenitost in spomin na

nekdaj rudarsko mesto Catanzaro

OËarana italijanska kolegica nad lepoto

naπe deæele. Posnetek iz Loga pod Mangrtom.

Avtor teksta in fotografij:

Maks Kolenc, CU Nova Gorica

Bonjour Slovenie

Po dveh mesecih æivljenja v prestolnici EU se je nabralo kar

veliko ur dela in prostega Ëasa. Mislim, da je pravi trenutek,

da z vami podelim nekaj svojih izkuπenj in na kratko predstavim

delo v Stalnem predstavniπtvu RS pri EU.

Kot udeleæenec programa Fast stream na omenjenem

predstavniπtvu opravljam trimeseËni staæ. Delam kot asistent

diplomata na podroËju carinske unije in trgovinskih

odnosov. Udeleæujem se sestankov delovnih skupin in

odborov na Svetu EU, sestankov odborov Komisije v

okviru komitologije in neformalnih sestankov, ki jih organizira

Komisija.

S pristopom naπe dræave v EU se je organ, v katerem

delam, preimenoval iz misije v stalno predstavniπtvo.

Njegova funkcija je predstavljanje interesov dræave

11


Iz stroke

Slovenije v razmerju do EU in tako z ustrezno usposobljenimi

kadri zagotavlja pokritost vseh evropskih politik

(I., II. in III. stebra). Med glavne tri sodijo: zbiranje relevantnih

informacij, njihovo posredovanje pristojnim

organom v Slovenijo in izraæanje uradnih staliπË na sestankih

delovnih teles Sveta EU. Delo diplomata — stalnega

predstavnika tako zahteva strokovne, organizacijske

sposobnosti (temeljita priprava za sestanke), globoko

poznavanje postopkovnih pravil (delovanja institucij,

sprejemanje odloËitev) in aktivno angaæiranje tudi preko

neformalnih stikov s predstavniki drugih dræav Ëlanic in

interesnih zdruæenj. Seveda ni odveË omeniti, da je za

dobro komunikacijo potrebno odliËno znanje angleπkega

in tudi francoskega jezika.

Trenutno je na predstavniπtvu zaposlenih nekaj nad 50

ljudi, vkljuËno s staæisti, ki prihajajo z razliËnih ministrstev.

Delovni Ëas na predstavniπtvu je vezan na urnik dela, ki

velja za evropske ustanove, torej od 9. ure zjutraj pa tja

do zakljuËka delovnih sestankov, ki lahko potekajo tudi

do veËernih ur. Z zakljuËkom sestanka se delo stalnega

predstavnika ne konËa, saj mora v 24 urah izdelati poroËilo

s sestanka, t. i. depeπo, ki se po potrditvi s strani

veleposlanika po posebni zaπËiteni elektronski povezavi

poπlje ministrstvu za zunanje zadeve, to pa poroËilo

posreduje pristojnim ministrstvom in Sluæbi vlade za

evropske zadeve. Hitrost je zelo pomembna, saj se

nekatere delovne skupine v Svetu EU sestajajo tedensko

in je treba v tem Ëasu obvestiti pristojne organe v

Sloveniji ter od njih pridobiti uradna staliπËa za nadaljevanje

zakonodajnega postopka. Tako se velikokrat zgodi,

da se vse luËi na Stalnem predstavniπtvu ugasnejo πele po

22. uri.

»eprav se delo lahko zavleËe v veËerne ure, to πe ne

pomeni, da se s tem konËa dan. Vsaj za staæiste, ki delamo

tu, bodisi na Stalnem predstavniπtvu RS ali pa v kateri od

evropskih ustanov, so veËeri priloænost za spoznavanje,

druæenje in zabavo: obiske znamenitih pivnic, pokuπanje

pisane ponudbe kulinarike, noËno æivljenje (Havana club,

Salsa ...), o Ëemer kdaj drugiË.

Klemen Oven, GCU

Avtor fotografij: Darko Katraπnik

CITES, zanimivo podroËje carinskega dela

Verjetno ni med nami nikogar, ki ne bi πe nikoli sliπal ali

videl levov, tigrov ali slonov ali pa najrazliËnejπih æivobarvnih

papig in orhidej. Nisem pa prepriËan, da v takem

trenutku pomislimo tudi na to, da gre morda za vrste

rastlin ali æivali, ki jih bodo naπi sinovi in hËere lahko

gledali samo πe v knjigah kot izumrlo vrsto, podobno kot

gledamo danes mi dinozavre. Prav zaradi resne groænje

izumrtja afriπkih slonov pred tremi desetletji se je velik

del sveta ustavil, dogovoril in sprejel dogovor, ki ga danes

poznamo kot konvencijo CITES.

Izvajanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroæenimi

æivalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), sprejete davnega

leta 1975 in ratificirane v Sloveniji spomladi leta 2000

(150. dræava), zahteva usklajeno delovanje sluæb s

podroËja varstva narave, carine, policije in inπpekcijskih

sluæb tako doma kot na mednarodni ravni. Z njeno uveljavitvijo

je Slovenija dobila moænost in prevzela delËek

odgovornosti za soodloËanje o usodi nad 30.000 rastlinskih

in æivalskih vrst, ki jih mednarodna trgovina resno

ogroæa. »eprav je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo

12


Iz stroke

zaËela neposredno veljati uredba Sveta πt. 338/97, ki je

povzela konvencijo CITES, v praksi πe vedno najpogosteje

govorimo o CITES-u.

Slovenija je na podlagi dostopnih uradnih podatkov v

zadnjem desetletju postala izrazita uvoznica tujerodnih

rastlin in æivali. »eprav smo majhna dræava in na prvi

pogled nezaznavna, prispevamo svoj deleæ k ohranjanju

bioloπke raznolikosti na drugih celinah. Tudi Slovenija je

v tem kratkem obdobju aktivnega Ëlanstva na konferenci

pogodbenic konvencije CITES oktobra 2004 dosegla, da je

pri nas æiveËa vrsta πkoljke morski datelj (Lithophaga

lithophaga) uvrπËena v dodatek II konvencije (veË v

prispevku Simone Kumar).

Avstralska orhideja

Nedovoljena trgovina z ogroæenimi vrstami je v svetu po

dobiËku uvrπËena na tretje mesto, takoj za tihotapljenjem

mamil in oroæja. »as je zlato, tako za prekupËevalce kakor

tudi za dræavne organe. In krajπi ko je Ëas prilagoditve

razliËnih sluæb, manjπi bo izplen prekupËevalcev. Da se

nezakonita trgovina z ogroæenimi vrstami dogaja sredi

nas, priËa bogata ponudba v malih oglasih, objavljenih v

razliËnih medijih, npr. za kaËe iz rodu Python, kuπËarjev iz

rodu Iguana, papig iz rodov Ara, Cacatua, Psittacus in

Agapornis. Najdemo pa tudi ponudbe za opice in ËinËile

ter pajke iz rodu Tarentola. Zato mora biti naπ skupni cilj,

da poteka ozaveπËanje Ëim hitreje in da se kar najbolje

seznanimo z vsebino konvencije in s postopki, potrebnimi

za njeno izvajanje. »e bomo z vsemi sluæbami delovali

usklajeno na vseh podroËjih, Ëe se bomo medsebojno

obveπËali in Ëe bomo imeli ustrezno znanje, bomo carinski

delavci v boju s prekupËevalci ali tihotapci kamenËki v

mozaiku prepreËevanja siromaπenja naπega skupnega

raznolikega rastlinskega in æivalskega bogastva.

UËinkovitost carinske sluæbe pri izvajanju konvencije

CITES se kaæe v izrazitem porastu odkritih krπitev, kar je

tudi posledica rednega usposabljanja s strani Agencije RS

za okolje, πe zlasti vsakoletnega sistematiËnega izobraæevalnega

seminarja za operativne carinske delavce. Za

ozaveπËanje javnosti o konvenciji CITES, njenih ciljih in

pomenu za ohranitev redkih in ogroæenih æivalskih in

rastlinskih vrst je bila izdana vrsta publikacij. Projekt je bil

dobro medijsko podprt. Poleg tega se v mednarodnem

prostoru za odhode na letaliπËu Brnik nahajata dve

opremljeni vitrini, ki potnike opozarjata, naj bodo na

potovanjih pri nakupu delov æivali ali rastlin zavarovanih

vrst in njihovih izdelkov πe posebej pozorni.

Rentgen — kaviar

Kaspijski kaviar

Lahko reËemo, da smo v Sloveniji na obravnavanem

podroËju na Izpostavi LetaliπËe Brnik orali ledino. Od leta

2001 (od prvih odkritih primerov osebkov CITES) pa do

danes smo odkrili vrsto najrazliËnejπih primerkov, ob

katerih ne moremo ostati ravnoduπni. SreËali smo se z veË

sto najrazliËnejπimi morskimi koralami in morskimi polæi,

pravim kaspijskim kaviarjem, redkimi kaktusi, orhidejami,

morskimi æelvami, deli kitov, rogovi razliËnih zveri, izdelki

iz slonovine, izdelki tradicionalne kitajske medicine z

vsebnostjo moπusa ali tigrovih oz. leopardovih kosti, trofejo

volka, krokodilom, πportnimi copati iz pitonje koæe

itd. Vsi pa se verjetno spomnite v javnosti morda najbolj

13


Iz stroke

odmevnih primerov, ko so kolegi na Obreæju æe veËkrat

presekali pot italijanskim lovcem, ki z nedovoljenim

lovom zaπËitenih ptiËjih vrst skrbijo tako za svoj zasluæek

kot tudi za gastronomske uæitke svojih sonarodnjakov.

Podobne teæave so gurmanom veËkrat prepreËili tudi

kolegi iz SeËovelj, ko so prepreËili prevoz ogroæenih

morskih πkoljk — datljev v Italijo.

S tem prispevkom sem æelel πe bolj ozavestiti vse nas, kajti

ko bomo enkrat odæagali vejo, na kateri sedimo, bo naπe

obzorje precej manjπe, kot je sedaj.

Marko Bolta, Izpostava LetaliπËe Brnik

Fotografije iz arhiva CU Ljubljana

Ko ptice in πkoljke ne konËajo na

italijanskih kroænikih

Da ima carina kljuËno vlogo pri nadzoru nad spoπtovanjem

prepovedi in omejitev pri izvozu in uvozu, potrjuje πtevilo

zasegov osebkov zavarovanih vrst na naπih mejnih prehodih

v zadnjih letih. Po πtevilu prednjaËi Izpostava Brnik,

ki se sreËuje z najrazliËnejπimi bolj ali manj eksotiËnimi osebki.

Preko kopenskih mejnih prehodov se poskuπajo tihotapiti

predvsem osebki iz dræav bivπe Jugoslavije. Pri tem so

najπtevilËnejπe ptice, ob morju pa πkoljke.

carinske sluæbe in policije odloËilo za uvedbo kazenskega

postopka zoper storilce.

PTICE

DaleË najodmevnejπa so odkritja uplenjenih ptic na

mejnem prehodu Obreæje v letih 2002 in 2003. »eprav so

bile ptice zavarovane s Konvencijo o varstvu prosto

æiveËega evropskega rastlinstva in æivalstva ter njunih naravnih

æivljenjskih prostorov (t. i. Bernsko konvencijo) in

niso bile navedene v nobeni izmed prilog konvencije CITES,

se je Okroæno dræavno toæilstvo v Krπkem na podlagi ovadb

Karikatura: Boπtjan Hepe

Foto: arhiv GCU

V primerih, ki so bili odkriti na mejnem prehodu Obreæje v

letih 2002 in 2003 in jih je obravnavalo tudi Okroæno toæilstvo

v Krπkem, je πlo za nezakonit vnos v Republiko

Slovenijo preko 7.000 ptic pevk, kot so kosec, prepelica,

drevesna cipa, velika sinica, plavËek, rjavi srakoper, kupËar,

vrbji kovaËek itd. Skupna toËka vseh primerov je, da so bili

storilci italijanski dræavljani, ki so ustreljene in veËinoma

zamrznjene ptice vozili s Hrvaπke proti Italiji, kjer tovrstno

blago dosega visoko ceno kot kulinariËna specialiteta. Pri

nekaterih storilcih je bilo poleg uplenjenih ptic najdeno

lovsko oroæje. Tudi na podlagi navedb storilcev lahko

sklepamo, da hodijo italijanski lovci v jesenskem Ëasu, ko se

ptice zbirajo v jate, organizirano na lov na Hrvaπko, druge

dræave nekdanje Jugoslavije in Bolgarijo, nato pa pri

domaËinih shranijo ulov v zamrzovalnih skrinjah in ga

14


Iz stroke

postopoma tihotapijo v Italijo. Tako se carinska sezona

lova na italijanske tihotapce ptic ne konËa jeseni, temveË

traja πe daleË v zimski Ëas.

Ob navedenih zasegih ptic je bilo ovadenih 17 storilcev, od

tega je bilo v letu 2004 osem storilcev æe obsojenih. Zoper

vse obsojene storilce je bil uveden pripor, nato pa so bili

proti plaËilu zelo visokih varπËin (od 20.000 do 50.000 EUR)

izpuπËeni na prostost. Visoke varπËine so zagotovile

nemoteno sojenje, iz varπËine pa so bile plaËane tudi

denarne kazni (gibale so se v viπini od 1.500.000 do

4.500.000 SIT), ki so bile izreËene poleg pogojnih kazni

zapora. Strogo ukrepanje (uvedba pripora in visoke

varπËine), hitro izpeljan postopek pred sodiπËem in

razmeroma visoke kazni so prispevale k zmanjπanju tihotapljenja

ptic preko mejnega prehoda Obreæje in selitvi storilcev

na druge mejne prehode.

Zadnji veËji zaseg uplenjenih ptic je bil izveden na mejnem

prehodu Starod, ko je Ërnogorski dræavljan za italijanskega

naroËnika tihotapil 763 ptic vrste sloka, ki je ravno tako

zavarovana z Bernsko konvencijo. Zoper storilca je bila na

krajevno pristojno okroæno toæilstvo posredovana kazenska

ovadba, iz primera pa je moË sklepati, da so nekateri lovci

postali previdnejπi; ulova namreË ne prevaæajo veË sami,

temveË najemajo flkurirje« v dræavah bivπe Jugoslavije.

©KOLJKE — VRSTA MORSKI DATELJ

Vrsta πkoljke morski datelj (Lithophaga lithophaga) je z

Bernsko konvencijo opredeljena kot æivalska vrsta, za

katero se zahteva posebno varstvo, zavarovana pa je tudi s

Protokolom o posebej zavarovanih obmoËjih in bioloπki

raznovrstnosti v Sredozemlju h Konvenciji o varstvu

Sredozemskega morja pred onesnaæenjem, ki predvideva

vzpostavitev nadzora ali celo prepoved odvzema osebkov

iz narave, njihovega ubijanja in prisvajanja ter trgovanja z

njimi. Vrsta je prav tako zavarovana v okviru pravnega

reda Evropske skupnosti, vendar je mednarodno trgovanje

s πkoljkami te vrste kljub temu prisotno.

Republika Slovenija in Italija sta zaradi vzpostavitve

ustreznega nadzora nad mednarodno trgovino z morskim

datljem na 13. zasedanju Konference pogodbenic konvencije

CITES, ki je potekalo v zaËetku oktobra 2004, predlagali

njegovo uvrstitev v dodatek II, dræave pogodbenice konvencije

CITES pa so predlog soglasno podprle.

V Evropski uniji je morski datelj zavarovan od

leta 1992, v Sloveniji pa od leta 1993, vendar

mednarodna trgovina z njim in kaznovanje

krπiteljev do sedaj nista bila ustrezno urejena.

Z uvrstitvijo te vrste v konvencijo CITES bo

mednarodna trgovina enotno urejena v vseh

dræavah pogodbenicah konvencije CITES. V

Evropski uniji pa bo veljal πe stroæji reæim, ki bo

dræavam Ëlanicam omogoËal kaznovanje

krπiteljev po kazenski zakonodaji. Predlogu so

najbolj nasprotovale tradicionalne ribiπke

dræave Norveπka, Japonska in Kanada ter

Sekretariat konvencije CITES, vendar je bil na

koncu predlog sprejet s soglasjem.

Vojko OtoviË, GCU

DoloËba je priËela veljati januarja 2005; tako je po novem

potrebno pri zakonitem mednarodnem trgovanju z

morskim datljem za vsako poπiljko osebkov predhodno

pridobiti ustrezno izvozno dokumentacijo CITES, na drugi

strani pa carinski sluæbi v primeru odkritja nezakonitih ravnanj

nudi nesporno pravno podlago za vloæitev kazenske

ovadbe zoper storilca. Uvrstitev morskega datlja v dodatek

II dovoljuje dræavam pogodbenicam konvencije CITES

mednarodno trgovanje tudi z osebki, odvzetimi iz narave.

To pa ne velja za dræave Ëlanice Evropske skupnosti, saj je

vrsta z direktivo o habitatih opredeljena kot vrsta

evropskega pomena, zato bo po objavi sprememb prilog

evropskih uredb, ki urejajo trgovino z osebki rastlin in

æivali zavarovanih vrst (uredba Sveta ES πt. 338/97 in na

njeni podlagi sprejete uredbe Komisije) ter jih bo pripravila

Komisija, upoπtevajoË spremembe dodatkov zadnjega

zasedanja dræav pogodbenic konvencije CITES, veljala

popolna prepoved komercialnih ravnanj z osebki

morskega datlja, odvzetimi iz narave.

(V zapisu so uporabljeni tudi podatki Okroænega dræavnega

toæilstva v Krπkem in Agencije RS za okolje, pridobljeni

preko medresorske delovne skupine CITES.)

Simona Kumar, GCU

Foto: arhiv GCU

15


Carinski laboratorij v slikah

Carinski laboratorij obstaja v naπi sluæbi pribliæno 30 let. Od

leta 2000 je v pritliËju Generalnega carinskega urada in se

razprostira na pribliæno 300 m2. V njem dela osem ljudi, ki

imajo univerzitetno izobrazbo razliËnih naravoslovnih

smeri. PovpreËna starost je 40 let. (Psst ... Ëe kdo πe ne ve,

so to tisti, ki jih na hodnikih sreËujemo v belih haljah).

Torej, zakaj na carini potrebujemo laboratorij?! Zaradi

preverjanja pravilnosti uvrstitve blaga v carinsko nomenklaturo,

analize troπarinskih vzorcev (vsebnost alkohola),

priprave zavezujoËih tarifnih informacij in kontrole

pravilnega izplaËila izvoznih nadomestil. To je bil uvod,

zdaj pa akcija ...

Ne, ne, prej πe malo zgodovine.

Laboratorij nekoË v starih prostorih Carinarnice Ljubljana.

Analiza

naftnih

derivatov

nekoË

Staro skladiπËe kemikalij

VËasih niso izvajali toliko razliËnih analiznih metod, nekatere analize so bile v primerjavi z danaπnjimi krajπe, druge

obËutno daljπe in zamudne ...

V letu 2000 selitev na

©martinsko 55.

Arhivski vzorci

Po æe opravljeni

analizi se posebni

vzorci shranijo

Dva izdelka v

enem - uvrπËanje

pod dve tarifni

oznaki

Laboratorij brez æivljenja

16


Novi prostori (ca. 300 m 2 ), nova zakonodaja (EU), novi izzivi.

Laboratorij, poln vzorcev in instrumentov In delo se lahko zaËne. Novo, varno skladiπËe kemikalij

Koliko maπËob je v piπkotih?

flMajaronke« za doloËevanje mleËnih

maπËob

Poglejmo,

ali alkohol

vsebuje

denaturant,

ali ga lahko

popijemo.

Koliko beljakovin je v hrani za πportnike?

Vsebnost ævepla v kurilnem olju je izmerjena

InfrardeËi spektrofotometer ugotovi

sestavo vzorca. Rezultat je pokazal, da ...

Pri doloËevanju suhe snovi v siru

Brez analitske tehtnice ne gre

Tudi analiza naftnih derivatov je danes precej drugaËna

in posodobljena.

Vir znanja:

zaloæena knjiænica

Knjiænica

Priprava naftnega vzorca

Avtomatski destilator

naftnih derivatov

flObarvan« rezultat,

kaæejo se primesi

kurilnega olja

Avtorici teksta in fotografij:

Helena Brudar, GCU

Barbara Piskar, GCU

17


Iz stroke

ACL — izziv za carinskega inπpektorja

V carinsko sluæbo uvajamo delovno mesto carinskega

inπpektorja, ki ga popularno imenujemo flZIN-inπpektor«.

Poleg veËjih pooblastil in pristojnosti ter veËjih obremenitev

usluæbencev na tovrstnih delovnih mestih bo tem

inπpektorjem omogoËena tudi uporaba zmogljivega

raËunalniπkega programa. Gre za program ACL (Audit

Command Language), ki je namenjen raËunalniπko podprtemu

inπpiciranju. ACL je zmogljiv program, ki ga

uporabljajo πtevilne revizijske druæbe ter davËne in

carinske sluæbe po svetu. OmogoËa raznovrstno obravnavo

podatkov, ki jih pridobimo pri inπpiciranih osebah, znotraj

sluæbe pa se lahko uporabi za analizo podatkov carinskih

informacijskih sistemov.

• za zaËetno in nadaljevalno izobraæevanje inπpektorjev

za potrebe raËunalniπko podprtega inπpiciranja;

• da postane raËunalniπko podprto inπpiciranje standardna

oblika inπpiciranja;

• da se zakonodaja prilagodi potrebam raËunalniπko podprtega

inπpiciranja.

PreveË optimistiËno bi bilo priËakovati, da se bodo vsi

potencialni uporabniki programa ACL v carinski sluæbi

navduπili za uporabo. Zdi se mi primerno, da bi se v prihodnosti

inπpektorji, ki bodo pri svojem delu uspeπno

uporabljali program ACL, tudi ustrezno (viπje) sistemizirali.

Vendar nabava programa sama zase ne pomeni niËesar.

Prizadevati si moramo:

• za zagotovitev ustreznega okolja, organizacije in sistemizacije

dela ter metodologije dela za potrebe

raËunalniπko podprtega inπpiciranja;

Miran Kvenderc, GCU

Izvozno carinjenje blaga SKP

EU je med najveËjimi izvoznicami kmetijskih proizvodov.

Pri tem je treba upoπtevati, da je proizvodnja mnogo

veËja od porabe. Cene kmetijskih proizvodov in predelanega

blaga so zaradi uravnavanja cen veliko viπje kot na

svetovnih trgih, zato je izvoznik prikrajπan v primerjavi s

prodajalcem na domaËem trgu. Da bi izvozniki izvaæali πe

naprej in da se preseæki blaga ne bi uniËevali, jim EU to

razliko v ceni na domaËem trgu in svetovnih trgih pokrije

v obliki izvoznih nadomestil. Za pridobitev izvoznega

mora izvoznik zadostiti doloËenim zahtevam. Izvozni

postopek SKP (skupne kmetijske politike) se izvaja v

skladu z naslednjimi uredbami ES: πt. 800/99, 386/90,

2090/2002, 565/80, 1520/00, 1291/00, 3846/87 ... Skratka,

zahtevno in komplicirano.

V praksi, pri delu na terenu, se seveda dogodi marsikaj,

nastopijo problemi in dogodivπËine.

Nadzor nad

blagom

v skladiπËu in na

tovornjaku

V mlekarni je predpisan strog reæim dela. Zaradi tega sva

s kolegico med enim izmed pregledov ostala zaprta v

18


Iz stroke

skladiπËu sira. Ko sva po kontroli teæe sira zapuπËala ta

prostor in ko so se vrata avtomatsko zaprla, pri prehodu

skozi sosednje skladiπËe sira pa so bila tudi izhodna vrata

zaprta (ker je bil Ëas za malico v podjetju), sva æe

razmiπljala, da bova morala predËasno na malico tudi

midva (sendviË s sirom bi si na primer lahko privoπËila,

takπnega, da bi bil zgoraj in spodaj sir gauda, vmes pa

trapist — in to ne le enega). A glej ga πmenta, vrata so se

Ëudeæno odprla in lahko sva nadaljevala z delom.

premagala skuπnjava, ampak da zadostimo pogojem

HACCP — preventivnemu sistemu zagotavljanja higienske

ustreznosti: zaπËito si nanesemo na Ëevlje, telo in glavo,

po razkuæevanju rok pa nam avtomatska zapornica

dovoli vstop v skladiπËne in proizvodne prostore podjetja.

Tekst pripravili:

Mateja Hojkar , Lidija Remic, Ivan ©ef

Izpostava Celje

Avtor fotografij: Andrej Robnik

Pri carinjenju mesa in klobas pa se cariniki poËutimo kot

astronavti, saj si moramo pred pregledom nadeti 100-odstotno

zaπËito — vendar ne zato, da nas pri pregledu ne bi

Dogodki

Obisk finanËnega ministra dr. Andreja Bajuka

V okviru obiska vlade Republike Slovenije v Prekmurju v

sredo, 2. marca 2005, je resorni minister Andrej Bajuk

obiskal tudi CU Murska Sobota.

Minister se je sestal z direktorjem CU Murska Sobota g.

Slavkom Horvatom, njegovima pomoËnikoma, vodji oddelkov

in vodjem izpostave Murska Sobota. Zanimala ga je

vsebina dela carinske sluæbe na tukajπnjem uradu po

vstopu Slovenije v EU. Treba je poudariti, da se je minister

pohvalno izrazil o pripravi carinske sluæbe na vstop

Slovenije v EU in postopku reorganizacije. flPomembno

je, da je bilo poskrbljeno za vse delavce sluæbe in da ni

nihËe ostal brez dela, obenem pa je sluæba dobila

dodatne naloge,« je v zvezi s tem povedal minister Bajuk.

Beseda je tekla tudi o prihodnji smeri razvoja sluæbe, tako

v vsebinskem kakor kadrovskem smislu, ob predpostavki

moænosti vstopa juænih sosedov v EU. Obisk je potekal v

sproπËenem dialogu.

Slavko Horvat, CU Murska Sobota

Avtor fotografij: Janez Donπa

Direktor carinskega urada Slavko Horvat pozdravlja ministra

ob prihodu

19


Dogodki

Nov prehod Hotiza

CU Murska Sobota je 7. marca letos v svojo organizacijsko

sestavo vkljuËila novo enoto, maloobmejni prehod Hotiza,

ki spada k Izpostavi ÆP Lendava. Posebej organizirane

otvoritvene slovesnosti ni bilo. Odprtje prehoda je bilo

nekaj minut pred 6. uro zjutraj udejanjeno z dvigom

slovenske zastave. Preko dneva so prihajale ekipe sedme

sile, ki so dokumentirale odprtje flspornega« prehoda.

Sporen je zaradi vsem nam dobro znanih problemov s

katastrsko mejo in v povezavi s tem doloËitvijo mejne Ërte

med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaπko.

brodarja, ki je ravnokar pristajal na levem bregu Mure z

zanimivo posadko. Pripeljal je hrvaπkega policista in carinika,

ki bosta zaËela popoldansko izmeno.

Brod na Muri

Prehod Hotiza v zimski idili

Prehod obratuje vsak dan med 6. in 22. uro, tri dni po

odprtju pa je tudi mene zanesla pot na ogled prehoda.

Na magistralki v naselju Hotiza, s katere se zavije na

stransko cesto, ki vodi do prehoda, nas opozori le tabla

flbrod na Muri«. Po nekaj sto metrih stranske asfaltirane

ceste je lepega konec. Premagati bo treba gozdno pot.

Vozne razmere so katastrofalne. PonoËi je namreË na

novo zapadel sneg. Glede na zimske vremenske razmere

bi bilo najbolje uporabiti terensko vozilo, da se Ëlovek

brez teæav prebije do prehoda. Ko sem se pripeljal do

cilja, me je z desne strani pozdravila tabla flRepublika

Hrvaπka«. Mejni prehod so namreË zgradili naπi juæni

sosedje, tako da delo slovenskih in hrvaπkih carinikov in

policistov poteka v isti zgradbi. Za prehod meje potrebujemo

maloobmejno prepustnico, Ëe te nimamo, je treba

plaËati takso v viπini 200 tolarjev.

Vodja prehoda je obvestil hrvaπke organe, da æelim narediti

nekaj fotografij in se zapeljati do broda. Brez teæav so

mi dali zeleno luË. Potrebno je prevoziti slab kilometer. Pot

do broda je enaka tisti, ki sem jo opisal prej. Pozdravil sem

Brodar zaËne s svojim delom ob 8. uri zjutraj in zakljuËi, ko

se stemni. »e si æelite ogledati ta flbiser« med prehodi, priporoËam,

da se prej pozanimate, Ëe je brodar na svojem

delovnem mestu, saj v nasprotnem nimate nobenih moænosti

prestopa na desni breg Mure, razen Ëe ste dober plavalec.

Vsak mejni prehod ima svoje posebnosti in tudi najmlajπi

prehod Hotiza pri tem ne izstopa.

Karikatura: Boπtjan Hepe

Avtor teksta in fotografij:

Janez Donπa, Izpostava SrediπËe ob Dravi

20


©port in prosti Ëas

NoËni veleslalom

V zdaj æe pozabljeni zimi je ©portno

druπtvo Carinarnice Celje 28. januarja

2005 organiziralo noËni veleslalom

za vse ljubitelje zimskega

πporta. V zelo mrzlem veËeru se je

zbralo na smuËiπËu na Celjski koËi

nad Celjem kar 51 tekmovalcev iz CU

Celje in kar nekaj znancev, s katerimi

se vsakodnevno sreËujemo na skupnem

poslovnem podroËju.

Tekma je potekala v πportnem duhu,

saj so v cilju zbrani πtevilni navijaËi z

glasnim navijanjem in transparenti

pozdravili vsak prihod v cilj. Na

koncu sem prismuËala najboljπi Ëas v

æenski konkurenci, med moπkimi pa

je bil zmagovalec Janko Cesar iz

Æalca. Po tekmi in razglasitvi rezultatov

je sledil druæabni veËer, ki je trajal

dolgo v noË.

©portno druπtvo Carinarnice Celje

zdruæuje ljubitelje πporta in (trenutno)

πteje 70 Ëlanov. Dejavni smo na

razliËnih podroËjih. Svojim Ëlanom

nudimo ugoden nakup smuËarskih

kart, kart za drsanje in za oglede

razliËnih πportnih prireditev, trenutno

pa se pripravljamo za nakup vstopnic

za razliËna kopaliπËa. V delovni

naËrt za leto 2005 vkljuËujemo πe

kolesarjenje na bivπi mejni prehod

PavliËevo sedlo, rafting na reki Krki

in udeleæbo na letnih carinskih

πportnih igrah v Kopru.

©portni pozdrav!

Romana Jakopec,

predsednica ©portnega druπtva

Carinarnice Celje,

CU Celje

Ponosni dobitniki medalj

Foto: Romana Jakopec

6. tradicionalni Joæefov pohod

V drugi polovici meseca se nas je 70 pohodnikov, Ëlanov

in simpatizerjev druπtva veselih ljudi "BregaËe" odpravilo

na tradicionalni, tokrat æe 6. Joæefov pohod od ©entilja

do Jurija ob Pesnici.

pokuπali, kakπna vina znajo donegovati vinogradniki s

tega obmoËja. Ob tej priliki se velja zahvaliti prijaznim

vinogradniπkim gostiteljem za razvajanje brbonËic.

Bil je prijazen dan, takπen, da Ëloveka ne zebe, pa tudi

sonce, ki se je kazalo, ni sijalo na vso moË. Vesela druæba,

ki se je zbrala v ©entilju pred obËinsko zgradbo, se je

podala na pot, primerno za rekreativce. Med idiliËnimi griËi

zahodnih Slovenskih goric, katerih vinogradi razvajajo z

odliËno kapljico, se je vila kolona veseljakov, prijateljev,

znancev in nenazadnje sodelavcev, ki so s smelimi koraki

in dobro voljo premagovali zaËrtano pot. Ta jih je vodila na

PlaËki vrh, od koder se z razglednega stolpa ponuja

veliËasten pogled in kjer so si pohodniki vzeli krajπi odmor.

Na kmeËkem turizmu Vrezner je sledilo okrepËilo, v

kleteh, ki so se ponujale k obisku, pa so lahko pohodniki

Udeleæenci 6. tradicionalnega pohoda Druπtva veselih ljudi

"BregaËe"

21


©port in prosti Ëas

Polni novih moËi smo se odpravili proti Juriju ob Pesnici, kjer

smo v gostilni VraËko pohod zakljuËili z æeljo, da se sreËamo

veËkrat in v prijetnem vzduπju preæivimo proste urice.

Tudi tokrat je znal svoje organizacijske sposobnosti

dodobra uporabiti predsednik Druπtva veselih ljudi

"BregaËe" Anton Joæe MajheniË, ki mu je uspelo privabiti

lepo πtevilo pohodnikov tudi iz sosednje Hrvaπke, s katerimi

dobro sodelujejo in se z veseljem odzovejo povabilu z

ene ali druge strani.

Organizator in pobudnik tovrstnega druæenja in rekreacije

Anton Joæe MajheniË se je zelo izkazal in dræal besedo.

Zato je bilo v veseli druæbi luπtno in prijetno πe dolgo po

uradnem zakljuËku pohoda.

»e vas tovrstna rekreacija zanima, ste dobrodoπli v naπih

vrstah, kjer je vedno prostor za veseljake in ljubitelje

pohodniπtva.

Od leve proti desni stojijo Robert Stiploπek, Saπa Stiploπek,

Hermina Ropoπa, pobudnik druæenja Anton Joæe MajheniË in

Ivan Ornik, ki so zastopali carinske vrste.

Avtor teksta in fotografij:

Peter KiriË, Izpostava Gruπkovje

Spoznajmo Toskano

Toskana je za slovensko pojmovanje dokaj velika, precej

raznolika pokrajina, ki je ujeta v osrËje flitalijanskega

πkornja« in se razteza od Firenc proti pokrajini Laciji na

jugu. Proti zahodu jo omejuje obala Tirenskega morja,

proti vzhodu pa pokrajina Marke.

Za mnoge je najznaËilnejπa toskanska pokrajina Chianti,

cenjena po njenem chiantiju — izredno raznovrstnem in

kakovostnem vinu. Vendar pa deæela vina ponuja πe kaj

veË kot zgolj mehko valovite griËe, zasajene z ælahtno

trto. Proti severu se dvigujejo hribovita pokrajina

Orrecchiella in Apuanske Alpe, kjer se skrivajo zakladi

Ëudovitega marmorja. »isto nasprotje Alp je zelena

dolina Garfagnana, v katero se zajeda splet ornamentalnega

marmorja. Za Maremmo pravijo, da je to otoæna, a

vseeno zanimiva ravnina, obrobljena z nizkimi griËi, in se

vleËe vzdolæ velikega dela toskanske obale. Juæno od

Grosetta se tu dvigujejo Monti dell Uccellina, zanimiv

koπËek obalne pokrajine, ki je zavarovan kot naravni park

Maremma. Manj znani, ne pa tudi nezanimivi, sta pokrajini

Casentino in Pratomagno, ki se razprostirata severno

od mesta Arezzo in sta zelo podobni deæeli Chianti.

NeskonËno griËevje pa je sinonim za Crete, za mnoge

najbolj prepriËljivo pokrajino v Toskani, ki leæi juæno od

Siene. Stereotipsko je opisana kot goli ilovnati griËi, ki so

prekriti z njivami valujoËe pπenice. Seveda je tak opis dokaj

skop in ga lahko doæivimo le v Ëasu zorenja zlatorumenega

zrnja. Vsak letni Ëas odene deæelo v novo preobleko, v

tanËico, ki spreminja razpoloæenjske emocije mimoidoËega

obiskovalca. Nasploh je pokrajina zaznamovana s pridnostjo

domaËinov, ki æe od nekdaj z ljubeznijo obdelajo vsak,

πe tako teæko dostopen delËek griËevnatega sveta.

22


©port in prosti Ëas

v San Gimignanu, je treba na mizo poleg znamenitega florentinskega

zrezka dodati πe steklenico vina vernaccia di

San Gimignano. Pravzaprav bomo pestrega kulinariËnega

gostoljubja deleæni kjer koli, saj se gostinci dobro zavedajo

dejstva, da je zadovoljen gost najboljπi gost.

In Toskanci so lahko ponosni na svojo Toskano, deæelo, iz

katere izhaja precej znamenitih Italijanov, posebej pesnikov

in pisateljev, kot so Boccaccio, Dante in Petrarca. Prav

Poljedelstvo je od nekdaj zakoreninjeno v zgodovini

Toskancev, zato ni Ëudno, da igra druæina z vsemi svojimi

vezmi zvestobe in dolænosti pomembno vlogo pri obdelavi

zemlje, kjer je bilo za preæivetje πe kako pomembno sodelovanje.

To je opazno πe dandanes, Ëeprav se kmetuje zgolj

strojno. Crete preseneËajo s svojo raznolikostjo, saj se za

vsakim valovanjem griËa skriva nekaj novega, nekaj

navduπujoËega. Preplet obdelane zemlje dopolnjujejo

domaËije, poslopja, ki so po tradiciji postavljena vrh griËev

in s svojimi gospodarji flkraljujejo« nad mehkim valovanjem

s pπenico ali sonËnicami zasejanih polj. ZnaËilnost pokrajine

je ravno v teh raztresenih hiπah in majhnih zaselkih,

ponekod πe tradicionalno omejenih s slokimi, temnimi

cipresami. Glavna kultura, ki jo gojijo na rodovitnem

griËevju, je pπenica. V pozni jeseni zaËnejo s pripravo zemoni

so najbolj zasluæni, da se je sedanja oblika italijanπËine

razvila iz krajevnega nareËja takratnih izobraæencev v

Toskani. Zato πe danes pravijo, da flToskanci Ëistijo zrak

okoli sebe«, najboljπa italijanπËina pa naj bi bila flla lingua

toskana in bocca romana« (toskanski jezik v rimskih ustih).

Nekoliko smo zaπli od pokrajinskega pejsaæa, vendar je

treba prikazati tudi malo temperamenta, saj se po njem

tudi spozna deæelo, ki smo jo tokrat obiskali. Nenazadnje

seæe dober glas v deveto vas, zato je vsak ponovni obisk

Toskane poglavje zase in nadgrajuje zaËeto zgodbo ...

lje in sejanjem, tako da je æito pred mrazom æe na planem.

Ravno v tem Ëasu so Crete najbolj flfotogeniËne«, zlasti πe

ob dneh, ko jih zjutraj pobeli slana in spremeni podeæelje

v pravljico. Pokrajina je nezanimiva le v poletni pripeki, ko

je griËevje po æetvi za nekaj Ëasa pozabljeno in Ëaka na

ponovno jesen, ko bo imel gospodar zopet Ëas za oranje.

Vredno je poizkusiti kulinariËne specialitete, pa Ëeprav je

Toskana poznana kot najdraæji predel Italije. »e se to zgodi

Avtor teksta in fotografij:

Simon Strnad, Izpostava ÆP Ilirska Bistrica

23


©port in prosti Ëas

Na meji s Kolumbijo

Glavo mesto Venezuele Caracas

Konec decembra sem se malo zaradi radovednosti malo

zaradi novih doæivetji odpravil v Juæno Ameriko,

natanËneje v Venezuelo in Kolumbijo. V razmiπljanju, kaj

bi napisal glede svojih doæivetij, sem bil postavljen pred

dilemo, saj bi lahko opisoval neokrnjeno naravo ali pa πe

vedno neraziskane kulturne znamenitosti. Ker pa je glasilo

Carina.si namenjeno predvsem carinikom in si Ëlovek

prve vtise o doloËeni dræavi pridobi ravno ob preËkanju

meje, sem se osredotoËil predvsem na doæivetja ob

prestopu posameznih meja.

Vstop v Venezuelo je minil brez veËjih posebnosti, no,

morda nekaj vljudnostnih vpraπanj in æe sta bila tu vstopni

æig in dovoljenje za turistiËno bivanje. Sledilo je petnajstdnevno

potepanje po posameznih predelih Venezuele,

nakar sem se odloËil, da prestopim mejo in vstopim v

Kolumbijo. Glede Kolumbije sem imel meπane obËutke,

saj ta slovi predvsem po neprestanih bojih med uporniki

in vladnimi silami, po najveËjem πtevilu ugrabitev ter

najveËji proizvodnji in izvozu kokaina. Po zatrjevanju

popotnikov, ki so jo æe obiskali, pa je vredna tveganja

predvsem zaradi svoje naravne lepote in kulturnih znamenitosti.

Strah pred meπanimi obËutki sem premagal

tako, da sem Kolumbijo obiskal.

Prva ovira, ki se mi je postavila pri prestopu meje, je bil

vstopni vizum, saj naj bi ga po informacijah slovenskega

Ministrstva za zunanje zadeve za prestop meje potreboval.

Po informacijah popotnikov iz drugih evropskih dræav, ki

sem jih sreËeval na popotovanju v Venezueli in so prispeli

iz Kolumbije, vizum ni potreben za nobeno evropsko dræavo.

Takoj sem æelel preveriti na kolumbijskem konzulatu.

S prijazno konzularno usluæbenko sva pregledala seznam

dræav, ki potrebujejo vstopni vizum, in na mojo nesreËo se

je na navedenem seznamu poleg nekaterih eksotiËnih

afriπkih dræav nahajala tudi Slovenija. Razloæeno mi je bilo,

da potrebujejo slovenski dræavljani za vstop v Kolumbijo

vstopni vizum, ker je bila v posebni policijski akciji

kolumbijskih enot za boj proti drogam odkrita plantaæa

kokaina s pripadajoËim laboratorijem pod nadzorom petnajstih

srbskih dræavljanov, ki so imeli ponarejene

slovenske potne liste. Prvi ukrep, ki je sledil s strani

kolumbijske vlade, je bila uvedba vstopnih vizumov za

slovenske dræavljane, tako da tudi meni ni ostalo niË drugega,

kot da poËakam na izdajo vstopnega vizuma.

Venezuelsko - kolumbijska meja

Po pridobitvi vstopnega vizuma sem πe zadnjiË preveril

novice glede politiËnih razmer, saj je dan pred tem

izbruhnila diplomatska kriza med Venezuelo in

Kolumbijo, ker so v Venezuelo ilegalno vstopili plaËanci,

financirani s strani kolumbijske vlade, ugrabili pomembnega

venezuelskega dræavljana in ga proti njegovi volji

pripeljali v Kolumbijo. Celoten dogodek je priπel v javnost

in povzroËil spor, ki je imel za prvi ukrep poveËanje mejne

kontrole, katere posledice sem tudi sam obËutil, saj sem

se po pridobitvi vstopnega vizuma odloËil, da preËkam

mejo s taksijem. Moja glavna naloga pri tem je bila, da si

pridobim izstopni venezuelski in vstopni kolumbijski æig,

saj bi v nasprotnem primeru pomenilo, da sem ilegalno

izstopil iz Venezuele oziroma ilegalno vstopil v

Kolumbijo. Naloga se mi je v zaËetku zdela enostavna,

vendar sem kmalu ugotovil, da je pri najmanj dvajsetih

24


©port in prosti Ëas

razliËnih kontrolnih toËkah izrazito teæavno ugotoviti,

kdo je za kaj pristojen. Na nekaterih kontrolnih toËkah so

pregledovali dokumente, na drugih blago, na tretjih pa

so se samo Ëudili, kje je Slovenija. KonËno mi je po treh

urah uspelo preËkati vse mejne kontrole in si pridobiti

tudi oba tako æelena æiga.

No, Ëe sem se pri vstopu v Kolumbijo pritoæeval nad πtevilnimi

kontrolnimi toËkami in poËasno voænjo taksista, bi

bil ob vrnitvi iz Kolumbije v Venezuelo sreËen, Ëe bi imel

sploh kakπno prevozno sredstvo, kajti politiËna kriza med

obema dræavama se je v Ëasu mojega bivanja zaostrila do

te mere, da so bile vse kopenske meje zaprte za ves transport

in mi ni ostalo niË drugega, kot da se peπ odpravim

preËkat mejo, vendar je to æe druga zgodba.

Kolumbijske plaæe

Avtor teksta in fotografij:

Matjaæ Troπt, GCU

Turracher Höche — turistiËno srediπËe v Avstriji

Potop v jezero Turracher See na 1763 m

nadmorske viπine

Priprave na izlet v turistiËno srediπËe Turracher Höche v

Avstriji so bile dolgotrajne, saj nam je veËino Ëasa vzelo

dogovarjanje o dnevu odhoda. To je bil 2. september.

Poletne poËitnice so bile za nami in veËina se je pripravljala

na mrzlo obdobje, ko æe misel na oblaËenje mokre

obleke naredi kurjo polt. Pa vendar smo bili trdno

odloËeni, da πe letos izvedemo potop v jezeru Turracher

See na nadmorski viπini 1763 metrov.

Vseh enajst, na ta dan zbranih na parkiriπËu na Hruπici,

nas je zanimalo kaj se skriva v tako visoko leæeËem jezeru,

ki je obenem tudi lahko dostopno, saj med najbolj obiskanimi

turistiËnimi srediπËi v Avstriji. ©e posebno je obiskan

eden izmed hotelov visoke kategorije, ki sprejema goste

æe od leta 1929, pohvali pa se lahko tudi s tem, da ima

edini plavajoËi bazen na jezeru v Evropi. Temperatura

vode v bazenu je 30—32ºC (o bazenu veË kasneje).

Posebnost kraja — plavajoËi bazen v jezeru

Kljub izredno slabi vremenski napovedi odhoda nismo

prestavili, saj nas je g. Tof, lastnik enega izmed penzionov

ob jezeru, æe priËakoval. Ob prihodu nam je razkazal

okolico in dostope do jezera. Samo jezero se z Blejskim

25


©port in prosti Ëas

jezerom po povrπini ne more primerjati, saj je dosti

manjπe, vendar naj bi bilo globoko okoli 52 m.

Ker jezero leæi na visoki nadmorski viπini, se potop πteje

za viπinski potop, kar pomeni da se je nanj treba πe posebej

pripraviti. Pri tovrstnem potopu je pritisk okolice

drugaËen, kot je ob morju, zato obstaja velika razlika pri

dvigu iz morja ali iz visokogorskega jezera. »e æe doma

razpolagamo z vsemi podatki, je najbolje, da izraËune

opravimo kar doma.

Poleg tega je tu πe ena nevarnost: hladna voda; ta

povzroËa obilico teæav predvsem za opremo (dele

opreme, predvsem regulator), ki lahko zamrzne.

Med potopom se je izkazalo, da je to jezero znaËilno

visokogorsko jezero z malo æivljenja, muljem in nizkimi

temperaturami vode. Moj aladin (potapljaπki raËunalnik)

je na 15 metrih kazal 4º C.

Avtor Ëlanka

Dve Ëlanici odprave (æenski del ekipe) sta zaradi

zahtevnosti potopa rajπi raziskovali diπeËe kopeli, jakuzije,

masaæe in savne v bliænjih hotelih ob jezeru. Tam je

Viπinski potop — strokovni izraËun

Na poveËani nadmorski viπini moramo pri uporabi standardnih potapljaπkih tablic preraËunati globino

potopa in dekompresijskega postanka glede na zraËni pritisk, ki je na tej viπini. Dobljeno globino imenujemo

flekvivalentna globina« (h e ). Za izraËun ekvivalentne globine je merodajno razmerje med tlakom na

globini in povrπini. »e se na viπini 2000 m, kjer je povrπinski tlak enak 0,8 bara, potopimo do globine 8 m,

se tlak podvoji (0,8 bara + 0,8 bara = 1,6 bara). Efektivna globina na tej nadmorski viπini je 10 m, saj se

moramo na morju potopiti 10 m globoko, da se povrπinski tlak 1 bara podvoji. Za izraËun ekvivalentne

globine potrebujemo naslednje podatke:

h = globina (dejanska globina potopa na nadmorski viπini)

P 0 = zraËni pritisk na morski gladini

P 1 = zraËni pritisk na nadmorski viπini

Nadmorsko viπino mesta potopa lahko doloËimo z zemljevida ali z merjenjem barometrskega pritiska na

mestu potopa. »e poznamo le nadmorsko viπino, moramo izraËunati πe zraËni pritisk na tej viπini (P 1 ). »e

je na primer potop v jezeru na nadmorski viπini 1700 m, se v skladu z naπim pribliækom tlak na tej viπini

zmanjπa za 0,17 bara in znaπa: P 1 =1 bar — 0,17 bara = 0,83 bara.

»e æelimo izvesti potop do globine 20 m, moramo najprej izraËunati ekvivalentno globino potopa (h e ):

h e = h * (P 0 / P 1 )

h e = 20 m *(1 bar / 0,83 bara)

h e = 20 m / 0,83

h e = 24,096 zaokroæeno h e = 24 m

Podobno izraËunamo tudi ekvivalentno globino dekompresijskega postanka. Za potop v jezeru na nadmorski

viπini 1700 m izraËunamo globino, ki bo ustrezala dekompresijskemu postanku na 5 metrih na

morski gladini. Poudariti je treba, da je tukaj izraËun obraten: iπËemo tisto globino v viπinskem jezeru,

katere ekvivalentna globina je 5 metrov.

h e = 5 m / ( 1 bar / 0,83 bara)

h e = 5 m * 0,83

h e = 4,15 m

Dekompresijskega postanka torej ne smemo opraviti na globini 5 m, temveË na 4,15 m.

26


©port in prosti Ëas

ena veËjih, Ëe ne celo najveËja turπka savna v Evropi, zato

jima je Ëas minil precej hitreje kot nam.

NajveËja privlaËnost je hotelski bazen, ki nima dna, zato

sta se dva Ëlana odloËila preveriti, kakπna je v njem temperatura

vode in kako izgleda v resnici. Po njunem

priËevanju je enkratno. Ostali smo se glede na temperaturo

vode po 30 minutah rajπi podali ven in si nato

ogledali okolico, ki tudi jeseni nudi veliko zanimivega.

Na zbornem mestu v penzionu nas je Ëakalo lepo preseneËenje,

saj sta nas zakonca Tof lepo sprejela in

postregla s krepko malico, Ëajem in πilcem domaËega.

Kar lepo smo se æe pogreli, ko prispeta do uπes nasmejani

flraziskovalki toplejπih voda na Turracherju«. Le kaj je

sploh lahko tako zanimivega v masaæi, kopeli in bazenih

z mehurËki?!

Ker pa je vsega lepega enkrat konec, smo se tudi mi

morali poËasi posloviti in odpeljati nazaj proti domu,

seveda z manjπim postankom (æeja). Bili smo enotnega

mnenja, da se na ta kraj πe vrnemo kot izletniki, smuËarji

ali potapljaËi.

Avtor teksta in fotografij:

Boπtjan Sikoπek, CU Jesenice

Maπkare

Letoπnji kulturni praznik je bil res specifiËen — zdruæil se je

s pustom in nas poπteno obdaril s sneæno odejo. Da pa

trajanje zime le ne bi seglo predaleË v pomlad smo se

odloËili, da jo preæenemo s pomoËjo maπkar in z aktivnostmi

©portnega druπtva Carinik Dravograd.

S spoπtljivostjo in strahom pred ledeno mrzlim jutrom

smo se nekateri vendarle ojunaËili ter oprtali smuËarsko

in pustno opremo — vsako za svoje tekmovanje. A vsakomur,

ki je mu je uspelo zbrati pogum in oditi iz tople

postelje, se je Ribniπko Pohorje oddolæilo z vso svojo lepoto

in idiliËnostjo.

Foto: Nada KarniËnik

SmuËarska karavana in pustna povorka sta z roko v roki

uspeπno pripeljali prireditev pod streho. Ærtev poπkodb ni

bilo, smo pa bili ærtve πe neporoËeni, ki vsako leto na

pustni torek plaËamo poseben pustni davek na flledig«

stan. Tako zadnje polemike v parlamentu okrog davka na

samsko æivljenje niso niË posebej novega. Na Koroπkem

imamo ta davek æe res zelo dolgo, le za davËno olajπavo

pri napovedi dohodnine se nam ne πteje.

Nada KarniËnik, CU Dravograd

Foto: Sonja Ramπak Kobolt

27


Drobne pozornosti

Sodelavci naπega carinskega urada so se spomnili svojih

sodelavk s prisrËnim pozdravom in lepimi æeljami ob

praznovanju mednarodnega praznika dneva æena. Svoj

Ëut za pozornost so izkazali s pomladnimi roæicami.

Tudi sodelavci so bili deleæni naπe pozornosti in Ëustev, ki

jim jih vsekakor premalokrat izkaæemo, saj so tudi oni

muËeniki v zasebnem æivljenju in v carinski sluæbi.

Spomnile smo se biblijske zgodbe in jim v Ëast njihovega

praznika priredile skromno pogostitev.

Pozornost do sodelavk na Carinskem uradu Breæice

Dnevno se tako v zasebnem æivljenju kot v carinski sluæbi

sooËamo z velikimi obremenitvami, ki nas vse bolj oddaljujejo

od drugih, zato so drobne pozornosti, s katerimi

si znamo popestriti naporne in zahtevne delovne dni,

toliko pomembnejπe.

Tudi sodelavci so si zasluæili roæice

Mojca Tabor, CU Breæice

Avtorica fotografij: Doris Kosar

Kruh naj duπo poæivi, trnje se v cvetje spremeni ...

28


IZIDOR HRE©»AK - portret vrhunskega πportnika

Oroæje ni vedno v sluæbi nasilja

Izidor HreπËak, vËasih carinik v Carinskem uradu Seæana,

danes v carinski sluæbi zaposlen kot πportnik z mednarodnim

statusom, je æe skoraj desetletje Ëlan slovenske strelske

reprezentance v treh πportnih panogah: zraËni puπki,

samostrelu in puπki malega kalibra. Je dobitnik πestih

odliËij na svetovnih in treh odliËij na evropskih prvenstvih,

s Ëimer se lahko pohvali le malo πportnikov.

zaËetek resnega dela. Z vËlanitvijo v strelski klub Postojna,

iz katerega izhaja tudi najboljπi slovenski strelec Rajmund

Debevc, so zaËeli prihajati tudi dobri rezultati. Talent, ki ga

je nosil v sebi, in trdo delo sta ga po dobrem letu pripeljala

v slovensko dræavno reprezentanco.

VËasih boljπi kot Rajmond Debevec

Leta 1996 je imel prvi reprezentanËni nastop na

evropskem prvenstvu v Budimpeπti na Madæarskem. Prvo

medaljo, bronasto, je flnastreljal« leta 1997 s

samostrelom na 30 metrov na svetovnem prvenstvu v

©vici. Kot Ëlan slovenske strelske reprezentance je z ekipo

istega leta na svetovnem prvenstvu v Zagrebu dosegel

nov dræavni rekord v streljanju s samostrelom na 10

metrov. S tem doseækom je bila ekipa tretja na svetu. Leto

kasneje je bil na evropskem prvenstvu v Frankfurtu zopet

uspeπen z ekipo, s katero je zasedel prvo mesto in dosegel

svetovni rekord 2336 krogov.

Izidor HreπËak — samostrelna 10 m

Doma je iz Dolnjih Vrem pri DivaËi na Primorskem. Za strelstvo

ga je navduπil oËe, sicer amaterski strelec, ki je πe

vedno aktiven. Æe v osnovni in srednji πoli se je udeleæeval

πolskih tekmovanj z zraËno puπko. Leto 1994 predstavlja

zanj prelomnico: ob podpori druæine se je odloËil za profesionalno

πportno pot. Tako je poËasi nakupoval ustrezno

opremo, najprej novo puπko, ki je bila temeljni pogoj za

Ko je leta 1998 prenehal delati kot carinik in se je zaposlil

kot πportnik, je dobil moænost trenirati dvakrat dnevno,

kar je nujno potrebno za doseganje vrhunskih rezultatov.

Ti so tudi sledili.

Leta 1999 so z reprezentanco zasedli drugo in tretje

mesto v streljanju s samostrelom na 10 in 30 metrov na

svetovnem prvenstvu v Avstriji, dve leti pozneje pa je

ekipi uspelo doseËi drugo mesto s samostrelom na 30

metrov v ©vici. Zadnji dve leti je bil uspeπen na evropskem

pokalu s samostrelom na 10 metrov z drugim mestom in

srebrno medaljo.

29


NajveËji uspeh pa je prav gotovo svetovni rekord s

samostrelom na 30 m kleËé, ki ga je dosegel na svetovnem

prvenstvu v belgijskem Zwegnu leta 2003 in se s

tem vpisal v zgodovino slovenskega πporta.

Zanimivo je njegovo razmiπljanje o strelstvu kot πportu.

Nekdo, ki tovrstnega πporta ne pozna, pomisli, da gre za

agresiven in nasilen πport, v resnici pa gre za Ëisto nasprotje,

saj mora biti tekmovalec pri streljanju po veË ur zelo zbran

in miren, da lahko doseæe dober rezultat. Ta je odvisen πe od

mnogih drugih dejavnikov, kot so ustrezna oprema, pogoji

za trening, ozraËje v ekipi in ustrezna motivacija.

Kot v vsakem πportu so tudi v tem krizna obdobja, vendar

πe ni pomisli, da bi puπko postavil v kot. Uspehi in velika

æelja po tekmovanjih pretehtajo vse drugo in sam pravi,

da ga je ta πport zasvojil. ©e veË: v njem zorijo mnoge

zamisli. Æeli si, da bi tudi v Sloveniji organizirali veliko tekmovanje,

kot sta evropsko ali svetovno prvenstvo, morda

kje v bliæini njegovega domaËega kraja. S tem bi pridobili

strelski objekt, ki ga ti kraji nujno potrebujejo, saj se

πtevilo strelcev veËa, primernih prostorov za trening pa ni.

Izidor namreË del svojega prostega Ëasa posveËa mladim

strelcem, na katere prenaπa svoje bogate izkuπnje.

Zase pravi, da se æeli izpopolnjevati in odpravljati napake,

kar je bistvenega pomena za uspeπno streljanje, Ëeprav se

hkrati zaveda, da flpopolnega« streljanja ni mogoËe

doseËi.

Ambiciozen je, stremi za uspehi, ki jih πe ni dosegel, a bi

jih rad. Uspehi porajajo vedno veËje æelje in s povpreËnimi

rezultati ni veË zadovoljen, æeli si πe boljπe. Tudi mi mu

æelimo πe obilo strelskih uspehov in dostojno zastopanje

naπe deæele v svetu.

Aleπ PraËek, CU Seæana

Fotografije iz osebne zbirke Izidorja HreπËaka

Z ramo ob rami (HreπËak, Debevec) — finale mednarodnega

tekmovanja Ruπe 2005

Umetnik v carinski uniformi:

Gorazd ©tenta

Gorazd ©tenta, ljubiteljski slikar,

zaposlen v Izpostavi Maribor, se je

rodil v Mariboru 20. oktobra 1949.

Leta 1968 je maturiral na I. gimnaziji,

leta 1971 pa se zaposlil v takratni

Carinarnici Maribor.

Gorazd ©tenta se ukvarja s slikanjem

æe od rane mladosti, intenzivneje pa

zadnjih petnajst let. Upodablja v

razliËnih tehnikah, najraje v olju in

akrilu, poleg tega ga navduπuje πe

raËunalniπka risba. Svojo prvo

samostojno razstavo je pripravil v Carinarnici

Maribor, nato pa so sledile

razstave na Trati pri Gornji Radgoni

(1991), v Cerknici pri Postojni (1991),

v Celju — Bela galerija, kjer je razstavljal

skupaj s slikarjema Juretom

30


Obala

Lent

Cekuto in prof. Osterriderjem (1992), v St. Martinu v

Avstriji — Caffe Eberle (1993,1995), v stalni razstavi na

mejnem prehodu Jurij v restavraciji Kompas (1994), v

Pesnici pri Mariboru — ©tajerski tehnoloπki park (1996) in

galerija Vojka SklepiËa (1999), v St. Martinu v Avstriji —

Gasthaus Krenn (2000) in v Moravcih — Hotel Ajda (2001,

2002).

Sodni stolp

Gorazd ©tenta ob svojem delu fl»olni v Rabcu«, izobeπenem v

prostorih Izpostave Maribor

Avtor teksta in fotografije:

Peter KiriË, Izpostava Gruπkovje

Avtor raËunalniπkih risb: Gorazd ©tenta

31


Portret dolgoletnega sodelavca

Neven KlariÊ — ljubezen do morja

V mesecu decembru lanskega leta se je upokojil naπ dolgoletni

sodelavec Neven KlariÊ.

Rodil se je v ©ibeniku, 3. aprila 1943. Po konËani gimnaziji

je leta 1963 priπel πtudirat v Ljubljano. ©tudija ni

dokonËal, je pa v Sloveniji spoznal svojo bodoËo soprogo.

Nekaj let sta oba æivela v ©ibeniku, kjer sta se jima rodila

dva otroka. Ker pa je æena pogreπala domaËe kraje, sta

zaËela razmiπljati, da bi priπla æivet v Slovenijo. Ko je

Neven dobil zaposlitev v takratni Carinarnici Dravograd,

se je druæina lahko preselila na Ravne na Koroπkem.

V carinarnici je postal skrbnik premoæenja. Delo je opravljal

skrbno in z veseljem πest let. Kljub temu si je æelel

delati na meji. Tako je bil leta 1982 na lastno æeljo

premeπËen na Izpostavo Holmec. Vse do upokojitve je

opravljal delo carinika, svojo poklicno pot pa je zakljuËil

na Izpostavi Prevalje.

Sodelavci ga poznamo kot vestnega delavca in dobrega

prijatelja. Iz pogovora z njim smo lahko razbrali, da je πe

vedno zelo navezan na svoj rodni kraj ©ibenik. Tistim, ki

so mu bili bliæe, je zaupal, da je njegova najveËja ljubezen

πe vedno morje in da je najbolj sreËen, ko se s svojo barko

zapelje po zalivu in v miru uæiva morski zrak.

Sodelavci æelimo Nevenu v novem æivljenjskem obdobju

sreËe, predvsem pa zdravja, da bo lahko πe velikokrat

odpotoval na morje.

Zdenka Grudnik, CU Dravograd

Prvi z leve Neven KlariË, naslednji Rajko Paradiæ, Vid Mirkac, Silvo Ramπak - nekaj Ëasa KlariÊev

πef , Metka Hodnik, Franjo Lorber, Simon Kaiser in Peter MiheliË - direktor CU Dravograd

Foto: Nada KarniËnik

32


Potopis

Carinska izpostava v slikoviti dolini

reke Dragonje

MMP Dragonja z istoimensko vasjo in hrvaπkim MMP Kaπtel

Nema priËa nekdanjega mlina

Carinska izpostava Dragonja se nahaja v slikoviti dolini

presihajoËe obmejne reke Dragonje, edine slovenske

reke, ki ne teËe skozi nobeno naselje. Njen izvir je v

notranjosti slovenske Istre pod vasema GalantiËi in

PoletiËi. Na svoji 29 km dolgi poti izjeda fliπno Istro od

zunaj in reæe svoj tok v sklade laporja in peπËenjaka.

Ponekod se preliva v veËjih ali manjπih slapovih, najslikovitejπi

so na ©krlinah ob sotoËju Dragonje s pritokom

Rokava. Zgornji del doline s strugami in bregovi

Dragonje ter vsemi njenimi pritoki (©tulovec, Pasji potok,

Truπki potok, Rokava ...) je proglaπen za zavarovano

obmoËje. Na to nas opozarjajo postavljene informativne

table z vrisanim zavarovanim obmoËjem in pravili

obnaπanja.

Ob vodi reke Dragonje in tudi njenih pritokov so bili

nekoË πtevilni mlini, o Ëemer danes nemo priËajo ostanki

kamnitih sivih zidov, ki kot pomnik preteklosti privabijo

marsikaterega popotnika. V spodnjem, razπirjenem delu

doline se Dragonja izteka v morje ob jugozahodnem delu

krajinskega parka SeËoveljske soline, kjer je zavetiπËe

mnogih zaπËitenih ptic, v njem pa se nahaja tudi zanimiv

solinarski muzej. V to dolino, ki predstavlja poseben

ekoloπki prostor kot zeleno obmoËje z izjemnimi naravnimi

in kulturnimi znamenitosti, pridemo lahko iz razliËnih

smeri: mimo mejnega prehoda SeËovlje, ki leæi tik ob solinah,

iz naselja Dragonja, kjer zavijemo levo in se kmalu

znajdemo na makadamski poti, ki nas vodi v zgornji del

Spodnji del doline Dragonje s seËoveljskimi solinami v ozadju

Hrib Stena v bliæini prehoda

33


Potopis

Reka Dragonja v bliæini hriba Stena

Pritok Rokava v bliæini ©krlin

doline proti ©krlinam, ter iz Kopra, kjer lahko nadaljujemo

pot do ©marij in nato po dolini proti Dragonji, ali

preko BabiËev, kjer se spustimo v dolino in nadaljujemo

pot mimo ©krlin do spodnjega poreËja.

Zanimivi dostopi so πe iz Svetega Petra s Tonino hiπo, ki je

svojevrsten etnoloπki spomenik, in KrkavË z Æivim muzejem,

kjer je zanimiva etnoloπka zbirka.

Na popotovanju mimo oljËnikov in vinogradov se lahko

spustimo do doline Dragonje tudi preko slikovitih vasic

Marezige in Koπtabone. Zanimive peπ poti so πe po

kolovozih iz Borπta, Truπk in Trseka.

Kaj pomeni v danaπnjem stresnem Ëasu vsakdanji stik z

naravo, ni treba posebej poudarjati. Na sreËo se tega

zmeraj bolj zavedamo in vsakdo pri sebi bolj ali manj

uspeπno iπËe kraje in naËine za svojo sprostitev in uæitek v

druæenju z naravo v vseh njenih pojavnih oblikah.

Gorniπtvo, kolesarjenje, smuËanje, pohodniπtvo, pikniki

ob rekah, ribolov, jahanje, preprosti sprehodi ali nabiranje

gob so lahko samo nekateri od naËinov, kako nekaj

narediti zase in s tem posredno za druæbo, v kateri æivimo.

Ker je Dragonja presihajoËa reka, je v njej najveË vode od

jeseni do spomladi, ko so njeni slapovi zanimivejπi.

Na naπi izpostavi poskuπamo æiveti v soæitju z naravo

Vsekakor je lahko naπa Izpostava Dragonja iztoËna in

informativna toËka za popotovanje po tej dolini. Na naπo

znaËilno kulinariko bi skoraj pozabil. O tem, ko se vidimo

pri nas!

Slap ©krline v zgornjem delu doline Dragonje

Avtor teksta in fotografij:

Andrej Vilhar, Izpostava Dragonja

34


Intervju

MILAN KLEP — 50-letnik

»as je neusmiljen gospodar in nikomur ne prizanese. »e se

πe toliko izmikaπ, te dohiti in spomni na preæiveto obdobje.

Tako se je zgodilo tudi Milanu Klepu, vodji Izpostave

Gruπkovje, ki ga je Abraham potrepljal in mu naznanil

veselo sreËanje.

Za tiste, ki Milana Klepa ne poznamo dolgo, je bilo spoznanje,

da se je zavrtelo okroglo πtevilo let, preseneËenje,

saj jih moæak ne kaæe toliko. KveËjemu bi mu prisodil

desetletje manj, a je sam priznal in naznanil, da je postal

abrahamovec. Ob tej priliki mi je uspelo najti priloænost in

slavljencu zastaviti nekaj vpraπanj.

Najprej vam iskreno Ëestitam ob okroglem in pomembnem

jubileju, z æeljo, da se πe naprej vrstijo zdrava in zadovoljna

leta. Kako se poËutite sedaj, ko ste se sreËali z

Abrahamom?

Hvala za Ëestitke in lepe æelje. Kar se tiËe poËutja, moram

iskreno priznati, da sploh ne bi vedel, da jih imam æe toliko

(let namreË), Ëe ne bi bilo okrog tega toliko direndaja.

Praznovanja so za vami. Je bilo naporno, glede na to, da

ste za prijatelje in πtevilne znance pripravili kar nekaj

praznovanj?

VeËina praznovanj je res za mano, tako da se lahko spet

popolnoma posvetim delu, druæini in prijateljem. Res je

bilo veË praznovanj na razliËnih ravneh, za vse to je bilo

potrebne tudi precej energije, nikakor pa mi ni bilo

naporno, prej bi rekel, da je bilo zelo prijetno. Seveda pa

mi je bilo pri vseh teh praznovanjih pripravljenih tudi nekaj

preseneËenj s strani kolegov in prijateljev, omenil bi le, da

sem bil ponovno krπËen. Takπna druæenja mi pomenijo

predvsem sprostitev, ko Ëlovek lahko vsaj malo pozabi na

vsakodnevne pritiske, napore in skrbi. »loveku se v srcu

milo stori, ko se spomni, da se lahko v takπnih trenutkih ob

kakπnem "πpricerju" s prijatelji v miru pogovori.

Kolikor vas poznam, vem, da premorete mnogo energije

za πtevilne izzive, ki jih prinaπa æivljenje in delo. Kje je vaπ

"izvir" za polnjenje energijskih celic?

Po naravi sem zelo nemiren, æe od mladih let sem se ukvarjal

s πportom, vËasih sem igral nogomet, se ukvarjal s

tekom, sedaj sta mi ostala kolesarjenje in tek. Seveda pa si

energijske celice polnim tudi v druæini, kjer poleg vsega

ostalega preæivim veliko Ëasa z zelo æivahno, πestletno

hËerko. Nenazadnje moram kot vir energije omeniti πe zelo

prijetno delovno vzduπje tako na izpostavi kakor na uradu.

Na delovnem mestu vodje Izpostave Gruπkovje, ki je po

obsegu prometa najveËja v CU Maribor, ste uradno od

vstopa v EU. Prej ste vodili Izpostavo ©entilj. Vaπe

sluæbeno delovanje je torej popolnoma predano carini,

kjer ste zaposleni æe 29 let. Ste kdaj v preteklosti pomislili,

da boste prestopili toliko "stopnic"?

Izpostavo Gruπkovje uradno vodim od vstopa v EU, dejansko

pa sem tukaj od septembra 2003, ko sem zaradi bolezni

nadomeπËal odsotnega kolega g. Podkriænika. Sicer sem se

z Gruπkovjem sreËeval tudi v preteklosti. Leta 1991 sem na

Gruπkovju sluæboval en mesec, ko sem organiziral izpostavo,

leta 1998 pa sem bil zaradi bolezni kolega prisoten pet

mesecev. Lahko reËem, da sem Gruπkovje kar dobro poznal.

Kar se tiËe carinskega staæa, sem v carinski sluæbi æe od leta

1976 — mogoËe bi æe moral dobiti inventarno πtevilko.

Najprej sem slabih 10 let opravljal delo carinika, nato sem

bil 3 leta vodja izmene, od leta 1989 sem opravljal delo

vodje potniπkega prometa. Po osamosvojitvi sem bil

postavljen na mesto pomoËnika vodje izpostave, v zaËetku

1999 pa na mesto vodje izpostave. Glede na to, da v moji

mladosti ni bilo materialnih moænosti za πtudij, sem bil

flprisiljen« πtudirati ob delu. Je pa res, da je takratni πtudij

ekonomije ob delu trajal 8 let, za razliko od nekaterih

danaπnjih πtudijskih smeri.

35


Intervju

Za svoje domovanje ste izbrali idiliËni kraj v Slovenskih

goricah, od koder se ponuja odliËen razgled na vse strani

neba. Je odloËitvi za postavitev doma na vrhu hriba

botrovala znamenita izjava akademika Trstenjaka: "Kdor

se v megli rodi in v megli æivi, ne vidi daleË"?

Kot odgovor na to bom opisal svoje bivalne razmere v mladosti.

Podolgovate hiπe v moji domaËi vasi so bile postavljene

ena ob drugo, tako da so sosedi eden za drugega

lahko vedeli, kaj kdo kuha, kdo je pri kom na obisku, ali se

kdo prepira ipd. Moj sedanji dom pa je na vrhu hriba, na

eno stran se spustim v Jarenino, na drugo v GaËnik, razgled

pa mi seæe daleË na Pohorje in Kozjak in celo proti Avstriji.

Sosedje, s katerimi se dobro razumem, so ravno dovolj

oddaljeni. Nobene prave ceste ni blizu, pa vendar imam do

centra Maribora le 11 km.

V kratkem bo odprt tako teæko priËakovani novi prehod,

katerega vodenje boste prevzeli. Dela so v zakljuËni fazi in

sledi skorajπnja selitev. Kakπni so vaπi obËutki ob tako

pomembni prelomnici?

Vsi skupaj se zelo veselimo odprtja novega prehoda, saj se

moramo zavedati, da v Gruπkovju æe od leta 1991 delamo

v "zaËasnih" bivalnikih, promet pa se je v tem Ëasu poveËal

kar za nekajkrat.

Kaj se bo s selitvijo spremenilo, predvsem za zaposlene?

Najbolj se bodo spremenili delovni pogoji. Sedaj je kar

nevarno preËkati cesto, saj promet veËino Ëasa poteka po

vseh moænih voznih pasovih v eno in drugo smer.

Nenazadnje bo sedaj poskrbljeno tudi za kulturno bivanje

in delo vseh zaposlenih. Imeli bomo moænost v miru popiti

celo kakπno kavico; sedaj smo to veËinoma poËeli stoje in

zraven pojedli πe sendviË. Prav tako ne bo veË potrebna

rezervacija æensk in moπkih za edini WC na izpostavi, kot je

to sedaj.

Poleg predajanja carinski sluæbi, ste bili zelo aktivni kot

πportnik. S carinskimi ekipami ste osvojili nemalo pokalov,

ki jih je mogoËe videti v vitrinah CU Maribor. Vas brcanje

æoge πe mika?

Res sem bil dolga leta Ëlan nogometnega moπtva

Carinarnice Maribor. Na to obdobje me veæejo lepi spomini.

»eprav nisem noben "jugonostalgik", se lahko pohvalim,

da sem bil nekje okrog leta 1980 eden od treh

Slovencev tudi Ëlan dræavne nogometne carinske reprezentance,

v prvi tekmi pa sem kot branilec dosegel dva od

πtirih zadetkov. Od leta 1991 do 2003 sem bil vodja male

nogometne ekipe Carinarnice oz. Carinskega urada

Maribor. NiË kolikokrat sem izjavil, da odstopam, vendar so

me do predlani vedno prepriËali, zato sem si vedno premislil.

Na klopi sem namreË kot vodja moπtva izgubil mnogo

veË æivcev kot v Ëasih, ko sem bil πe igralec.

Pomlad, ki je objela naπe kraje, je prebudila æivljenje in

glede na to, da æivite v soæitju z naravo, imate raje jutra ali

vas sproπËa pogled na zahajajoËe sonce?

Na naπem hribu je sonce prisotno od jutra do veËera. Meni

osebno bi zjutraj ugajalo, da bi potegnil kakπno urico, a

med tednom to ne gre, ob koncu tedna pa mi tega ne

dovoli hËerka, ko æeli nekje ob sedmi uri zajtrkovati ali gledati

risanko. Sicer ni lepπega od veËernega sedenja na

terasi in spremljati sonce, ki zahaja.

Mnoge æelje ste si do sreËanja z Abrahamom izpolnili sami,

mnoge je bilo moË izpolniti skupaj z druæino in prijatelji,

katera pa je πe neizpolnjena?

Poznamo pregovor: "Ko je Ëlovek mlad, ima tisoË æelja, ko

se stara, ima samo eno". To je zdravje in tega si zase in za

vse svoje bliænje æelim tudi jaz. Seveda bi se naπla πe kakπna

æelja povezana tudi z mojim delovnim razvojem, s harmonijo

v druæini in z osebnostnim razvojem obeh otrok. Pri

tem mislim na hËerko in dvajset let starejπega sina, ki

veËino Ëasa preæivi v tujini.

Pogosto si v mislih ustvarimo prihodnost po svoje. Kakπne

so vaπe misli, povezane s prihodnostjo?

Na prihodnost gledam pozitivno, z gotovostjo lahko trdim,

da se je ne bojim.

Takπni so torej odgovori moæa, ki jih je ob okrogli obletnici

posebej za aprilsko πtevilko glasila Carina.si zaupal 50-

letnik Milan Klep. V mnoæici æelja, ki jih je ob praznovanju

prejel, mu zaæelimo izpolnitev le-teh.

Peter KiriË, Izpostava Gruπkovje

Avtor fotografij: Robert »uπ

36


Javnoveljavni izobraæevalni jezikovni

programi in izpiti za odrasle

V 2. πtevilki glasila smo predstavili javnoveljavne izobraæevalne

programe tujih jezikov in izpitov v Sloveniji, v tej

πtevilki pa predstavljamo mednarodne izpite in priporoËila

Sveta Evrope.

MEDNARODNI IZPITI

Mednarodno priznane izpite izvajajo pooblaπËene

ustanove v tujini (npr. Univerza Cambridge za angleπki

jezik, Goethejev inπtitut za nemπki jezik, Univerza za tujce

v Sieni za italijanski jezik), nekatere pa je mogoËe opravljati

tudi v Sloveniji. Programi in izpiti upoπtevajo

priporoËila Sveta Evrope.

V nadaljevanju so navedeni nekateri izpiti, ki jih je mogoËe

opravljati pri nas, in raven Sveta Evrope, ki je doloËena za

posamezen izpit. Izpiti so sestavljeni iz treh delov: bralnega

in sluπnega razumevanja, pisnega dela in govornega

dela.

Izpiti iz angleπkega jezika

Sploπni jezik:

— KET: Key English Test — raven Sveta Evrope A2

— PET: Preliminary English Test — raven Sveta Evrope B1

— FCE: First Certificate in English — raven Sveta Evrope B2

— CAE: Certificate in Advanced English — raven Sveta

Evrope C1

— CPE: Certificate of Proficiency in English — raven Sveta

Evrope C2

Poslovni jezik:

— BEC 1: Business English Certificate Preliminary — raven

Sveta Evrope B1

— BEC 2: Business English Certificate Vantage — raven Sveta

Evrope B2

— BEC 3: Business English Certificate Higher — raven Sveta

Evrope C1

— CEIBT — Certificate in English for International Business

and Trade — raven Sveta Evrope C1

Izpiti iz nemπkega jezika

Sploπni jezik:

— SD 1: Start Deutsch 1 — raven Sveta Evrope A1

— SD 2: Start Deutsch 1 — raven Sveta Evrope A2

— GBS DaF: Grundbaustein Deutsch als Fremdsprache —

raven Sveta Evrope A2

— ZD: Zertifikat Deutsch — raven Sveta Evrope B1

— ZMP: Zentrale Mittelstufenprüfung — raven Sveta Evrope

B2

— ZOP: Zentrale Oberstufenprüfung — raven Sveta Evrope

C1

— KDS: Kleines Deutsches Sprachdiplom — raven Sveta

Evrope C1

— GDS: Grosses Deutsches Sprachdiplom — raven Sveta

Evrope C2

Poslovni jezik:

— ZDfB: Zertifikat Deutsch für den Beruf — raven Sveta

Evrope B2

— PWD: Prüfung Wirtschaftsdeutsch International — raven

Sveta Evrope C1

Izpiti iz francoskega jezika

Sploπni jezik:

— Niveau débutant A1 — raven Sveta Evrope A1

— Niveau débutant A2 — raven Sveta Evrope A2

— CEFP1: Certificat d'Etudes de Français Pratique 1 — raven

Sveta Evrope A2

— Niveau Indépendent B1 - raven Sveta Evrope B1

— CEFP2: Certificat d'Etudes de Français Pratique 2 — raven

Sveta Evrope B1

— Niveau Indépendent B2 - raven Sveta Evrope B2

— DL: Diplôme de Langue Française — raven Sveta Evrope B2

— Niveau Expérimenté C1 — raven Sveta Evrope C1

— DS: Diplôme Supérieur d’Etudes Françaises Modernes —

raven Sveta Evrope C1

— Niveau Expérimenté C2 — raven Sveta Evrope C2

— DHEF: Diplôme de Hautes Etudes Françaises — raven Sveta

Evrope C2

37


Poslovni jezik:

DSEC: Diplôme Supérieur d'Etudes Commerciales — raven

Sveta Evrope C2

Izpiti iz italijanskega jezika

Sploπni jezik:

— CELI 1: Certificato di Conoscenza della Lingua Italiana 1

— raven Sveta Evrope A2

— CELI 2: Certificato di Conoscenza della Lingua Italiana 2

— raven Sveta Evrope B1

— CELI 3: Certificato di Conoscenza della Lingua Italiana 3

— raven Sveta Evrope B2

— CELI 4: Certificato di Conoscenza della Lingua Italiana 4

— raven Sveta Evrope C1

— CELI 5: Certificato di Conoscenza della Lingua Italiana 5

— raven Sveta Evrope C2

Poslovni jezik:

— CIC I: Certificato di italiano commerciale — intermedio —

raven Sveta Evrope B1

— CIC A: Certificato di italiano commerciale — avanzato —

raven Sveta Evrope C1

JEZIKOVNE RAVNI IN PRIPORO»ILA

SVETA EVROPE

Svet Evrope je razvil evropski sistem za opisovanje ravni

sposobnosti sporazumevanja, in sicer skupne evropske

okvire uËenja in pouËevanja jezikov (Common European

Framework of Reference for Languages: learning, teaching,

assessment, Strasbourg 1998).

To priporoËilo zajema skupno osnovo ciljev, vsebin in

metod za πest ravni jezikovnega znanja. Za vsako raven

sta doloËeni dve podravni znanja in spretnosti, ki jih mora

posameznik obvladati pri bralnem in sluπnem razumevanju,

pisno in govorno.

Uporabnik na osnovni ravni, ki doseæe raven A1 (Basic

User - Breakthrough), razume in zna uporabljati pogoste

vsakdanje izraze in najosnovnejπe besedne zveze za zadovoljevanje

vsakdanjih potreb. Zna predstaviti sebe in

druge, spraπevati in odgovarjati na vpraπanja o osebnih

podatkih, npr. kje æivi, o ljudeh, ki jih pozna, in stvareh,

ki jih ima. Sposoben se je preprosto pogovarjati, Ëe sogovornik

govori poËasi, razloËno in je pripravljen pomagati

Uporabnik na osnovni ravni, ki doseæe raven A2 (Basic

User — Waystage), razume povedi in pogosto rabljeno

besediπËe, ki se nanaπa na najbolj temeljne stvari (npr.

osnovni osebni in druæinski podatki, nakupovanje,

geografija, zaposlitev). Sposoben je preprostega vsakdanjega

sporazumevanja, pri katerem gre za neposredno

izmenjavo informacij o sploπnih vsakdanjih stvareh. Zna s

preprostimi izrazi opisati svojo osebno zgodovino,

neposredno æivljenjsko okolje in stvari, ki se nanaπajo na

vsakdanje potrebe.

Uporabnik na ravni jezikovne neodvisnosti, ki doseæe

raven B1 (Independent User — Treshold), razume poglavitne

toËke besedil v jasnem knjiænem jeziku, ki se

nanaπajo na znane okoliπËine, s katerimi ima redno

opraviti v sluæbi, πoli, prostem Ëasu. Znajde se v veËini

poloæajev, ki lahko nastanejo na potovanju po deæeli, v

kateri ta jezik govorijo. Sposoben je pretvoriti preprosta

povezana besedila v zvezi s sploπnimi temami iz osebnega

zanimanja. Zna opisati izkuπnje in dogodke, sanje,

æelje in ambicije ter na kratko navesti razloge in razlago

svojih prepriËanj in naËrtov.

Uporabnik na ravni jezikovne neodvisnosti, ki doseæe

raven B2 (Independent User — Vantage), razume poglavitne

zamisli zapletenih besedil, ne glede na to, ali obravnavajo

stvarno ali abstraktno tematiko, torej tudi

strokovne razprave s svojega poklicnega podroËja. Izraæa

se dovolj spontano in tekoËe, da je v vsakdanjih stikih z

rojenimi govorci mogoËe sporazumevanje, ki od nobene

strani ne zahteva preveË truda. Zna oblikovati jasna in

natanËna besedila v zvezi s πiroko paleto tem in pojasniti

svoj pogled na neko vpraπanje; to obsega tudi razlago

prednosti in pomanjkljivosti raznih moænosti.

Uporabnik na ravni jezikovnega mojstrstva, ki doseæe

raven C1 (Proficient User - Effective Proficiency), razume

zahtevnejπa, daljπa besedila in je sposoben prepoznati

skrite pomene. Zna se spontano in tekoËe izraæati, ne da

bi pri tem preveË iskal ustrezne izraze. Sposoben je

uËinkovito in prilagodljivo uporabljati jezik v druæabne,

uËne in poklicne namene. Zna tvoriti jasna, slogovno

dobra, natanËna besedila o zapleteni problematiki in

tako izkazuje, da obvladuje elemente organizacije in

zgradbe besedila.

Uporabnik na ravni jezikovnega mojstrstva, ki doseæe

raven C2 (Proficient User - Mastery) brez teæav razume

skoraj vse, kar prebere ali sliπi. S preurejanjem dobljenih

podatkov zna informacije iz razliËnih pisnih in govornih

virov zdruæiti v smiselno povezano predstavitev. Izraæa se

spontano, tekoËe, natanËno in je tudi v zapletenih

okoliπËinah sposoben razloËevati majhne pomenske

odtenke.

Irena Morel, GCU

38


52. carinske πportne igre v ©vici

Tudi letos smo v ©vici zastopali barve Carinske uprave RS

na mednarodnih zimskih igrah πestih alpskih dræav:

Avstrija, Francija, Italija, NemËija, Slovenija, ©vica.

V slovenski ekipi zaenkrat πe nimamo πportnic, zato se

lahko hvalimo samo s πportniki, πe zlasti z alpinci, ki so

dosegli ekipno (skupno slalom + veleslalom) tretje mesto

in tako osvojili pokal. Zaostali so za Italijo in Francijo. To

so fantje, ki jih veËkrat vidimo in sliπimo s tekmovanj za

svetovni pokal: Mitja DragπiË, Drago Grubelnik in Andrej

©porn, svoje kapljice znoja pa sta prispevala tudi Alojz

PotoËnik in Radko Poropat.

Od leve proti desni: Mitja DrakπiË, Drago Grubelnik, Andrej

©porn, Radko Poropat (CU Celje), Alojz PotoËnik (CU Breæice)

52. igre po vrsti je organizirala Carinska uprava ©vice, in

sicer v dolini Goms v kraju Fiesch. Od 21. do 25. marca so

se zvrstila tekmovanja v slalomu in veleslalomu (moπki in

æenske), smuËarskih tekih (moπki in æenske), πtafetnem

smuËarskem teku (æenske) in patruljnem smuËarskem

teku (moπki).

ZnaËilnost iger so bile izjemno visoke, skoraj poletne temperature,

kar je organizatorjem precej sivilo lase, tako da

so morali veËkrat spreminjati urnik tekmovanj, tekmovalcem

pa je to πe bolj dvigovalo temperaturo, tremo in nervozo.

Andrej ©porn na progi

Nordijcem je πlo nekoliko slabπe od nog. Delno zaradi

zelo slabih razmer na progi (ob 15. uri je bilo na startu

dobrih 15 stopinj Celzija), tako da je bila proga popolnoma

mehka in teæjim tekmovalcem ni dopuπËala boljπih

rezultatov. Tu smo pot potili Vasja Rupnik, Matej SokliË,

©tefan Deæman in Rajko »esnik.

Organizatorjem gre pohvala, da so v tako teækih pogojih

speljali vsa tekmovanja, ki jih pogojujejo pravila FIS,

hkrati pa ustrezajo pravilom za izpeljavo mednarodnih

carinskih smuËarskih tekmovanj πestih narodov.

Na πtartu (spredaj) Matej SokliË in Vasja Rupnik, v ozadju

Rajko »esnik (GCU) in ©tefan Deæman (CU Ljubljana)

Rajko »esnik, GCU

39


Carina v sliki

40

More magazines by this user
Similar magazines