Å tevilka 21, junij 2011 - Carinska uprava Republike Slovenije

| Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije | junij 2011 | številka 21 | 

Intervjuja: Igor Peternel in Marjan Grosek 

Nadzor Evropske komisije v Carinski upravi RS 

Zgodovina carine od srednjega veka do zgodnje moderne dobe 

Prevzemanje tretje faze izvršb 

Ločeno zbiranje odpadkov

[ UVODNIK ] > > > > 

Uvodnik 

Iz latinščine v slovenščino 

Rada imam besede, z veseljem 

jih raziskujem, poznavam 

njihovo obliko in pomene (za 

razliko od številk, ki me rade 

zmedejo in spravijo v slabo voljo, če imam opravka z njimi). 

Zato me je seveda zanimalo, odkod izvira beseda carina in 

kaj se skriva v njej. 

Etimologi (strokovnjaki za zgodovino besed, še posebej za 

njihov izvor in pomen) so ugotovili, da carina izhaja iz latinskega 

izraza theloneum, kar pomeni dajatev. Kot boste 

prebrali v prispevku Boštjana Hepeta o zgodovini carine, so 

se iz tega izraza v srednjeveškem pravu razvile različne oznake 

za carino v več evropskih jezikih, na primer nemški Zoll 

in angleški toll. Vem, da tudi nekateri drugi germanski jeziki 

uporabljajo zelo podobno oznako (švedski tull, islandski 

toll). Tudi ugrofinska finščina uporablja tulli, estonščina pa 

izraz tolli za carino; slednja ima zelo zanimivo poimenovanje 

za davek. Beseda je namreč enaka arabskemu izrazu za 

carino – maks. Ta pa ima enak koren kot biblijsko-aramejski 

izraz maksā, ki pomeni carina, davek. 

Šla sem še naprej: Grki carini rečejo telo_neiakó_n, slovanski 

Slovaki in Čehi uporabljajo izraz clo (carinski upravi pa 

rečejo colna oziroma celni sprava). Tu so še Poljaki s svojo 

različico latinskega theloneuma: carina je cło in carinska 

uprava je słužba celna. Ob tej besedi me misli ponesejo nazaj 

v slovenske kraje, in sicer na Col, vas na vzhodnem robu 

Trnovske planote. Ali je njeno ime povezano s carino? 

Zgodovinski viri pravijo, da je bila v 16. stoletju na Colu 

mitnica, kjer so do konca 19. stoletja pobirali cestnino oziroma 

colnino. To je ena razlaga. Druga razlaga pa pravi, da 

je ime Col ostalo še iz časa Napoleonovih Ilirskih provinc iz 

začetka 19. stoletja. Beseda col v francoščini namreč pomeni 

gorski prelaz. Ko smo že omenili mitnico; Bolgari carini 

rečejo točno tako – mitnica. Kaj pa drugi južnoslovanski 

jeziki? Po hrvaško, srbsko in makedonsko je enako kot po 

slovensko – carina (le naglas je na prvem zlogu). 

Poglejmo na zahod, med romanske jezike. Francoščina je 

bila več stoletij lingua franca, zato je francosko poimenovanje 

za carino doma malodane po vsej Evropi. Tudi pri nas. 

Seveda ga poznate, saj je napis douane tudi na prometnih 

znakih v Sloveniji. Beseda pa še zdaleč nima francoskih korenin. 

Izhaja namreč iz perzijske besede divan, ki je prvotno 

pomenila računovodsko knjižico, pozneje pa je se uporabljala 

pretežno kot poimenovanje za urad, še posebej za davčni oziroma 

carinski. Srednjeveška latinščina je poznala različico 

doana, s katero se je poimenovalo pravice za vstop in izstop 

blaga. Sodobne oznake za carino v francoščini, italijanščini 

(dogana), španščini (aduana) in portugalščini (aduaneiro) 

torej izvirajo iz perzijskega izraza. 

Mimogrede, Carina je tudi ime ljubljanske punk rock skupine. 

Člani o izbiri imena pravijo, da nima posebne zgodovine 

in dodajajo, da tudi nobenih meja ni, meje so le v glavah. 

Še ena asociacija me je prešinila: če bi besedo carina prebral 

Italijan, bi pomislil na nekaj lepega in ljubkega (it. carina 

ljubka, čedna, lepa). Lepo, ne? 

 

Sabina Langus Boc, urednica Carine.si 

Carina.si | Interno glasilo Carinske uprave RS 

Izdaja: Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Generalni carinski urad, Šmartinska 55, Ljubljana 

Glavna urednica: Sabina Langus Boc | Fotografija na naslovnici: Carinske smučarke tekačice Vesna Fabjan, Katja Višnar in Barbara Jezeršek (foto: Petra Robnik) 

Lektoriranje: Mira Anžur 

Grafična priprava in tisk: Tiskarna Klar, Murska Sobota 

Naklada: 2000 izvodov 

Ponatis delov ali celotne publikacije ni dovoljen brez pisnega pristanka izdajatelja. Uporaba in objava posameznih prispevkov je dovoljena le z navedbo vira. 

ISSN 1581-8829 

2 | CARINA.SI

[ INTERVJU ] 

Igor Peternel – carinska legenda 

Strokovnost je bila vseskozi vodilo Igorja Peternela. 

Foto: arhiv GCU 

Igor Peternel zapušča carinsko službo po 35 letih 

predanega in ustvarjalnega dela. Poznajo ga generacije 

carinikov še iz časa Jugoslavije, še bolj pa delavci, ki so 

se zaposlili po osamosvojitvi, s predavanj o uvrščanju 

in poznavanju blaga. Že kot sprejemnik dokumentov, 

pozneje v upravnem oddelku in kot revizor je veliko 

delal na področju uvrščanja blaga in užival spoštovanje 

tako med cariniki kot pri podjetjih. Njegovo vodilo je 

vedno bilo strokovnost. S svojim predanim delom je 

močno vplival na sodelavce in je vsem svetel zgled. Ob 

carinskem prazniku, 8. oktobra 2010, je prejel najvišje 

carinsko priznanje – plaketo. 

Za slovenska podjetja s težavami pri uvrščanju blaga v 

carinsko tarifo ste bili neizčrpen vir podatkov. Vsi se 

vas spomnimo, kako ste »tarifirali« po telefonu, ko ste 

kar »izstrelili« podatek o pravilnem poglavju, »tarifa« 

pa se je pod vašimi prsti odprla na pravi strani. 

(Smeh) »Včasih je bilo teh klicev res ogromno. Kljub 

temu,da je bilo v podjetjih in pri špediterjih bistveno 

več znanja, kot ga je zadnja leta (zunanjetrgovinski delavci 

so morali imeti dovoljenja za delo v zunanji trgovini). 

In, zanimivo, zadnja leta ni bilo več toliko klicev, 

predvidevam, da zato ker dajatve niso več tako visoke. 

Zadnje čase se nekatera podjetja zelo slabo pripravijo 

na uvoz (ugotovitev iz pregledanih deklaracij), ne poznajo 

carinske zakonodaje in še slišali niso za aplikacijo 

TARIC (ugotovitvi iz telefonskih klicev). Najpogostejši 

klici pa so bili zaradi doplačil za blago s kitajskim 

poreklom. Vsem, ki so klicali po prejemu doplačilne 

odločbe, sem takoj priporočil, da odprejo carinsko 

spletno stran, da si preberejo o carinski tarifi, vrednosti, 

poreklu in uporabijo brskalnik TARIC, še preden 

izvedejo naslednje naročilo.« 

Poznamo vas kot človeka z jasno začrtanimi cilji in 

močno voljo, ki spoštuje zakone in se ne ukloni pod 

pritiskom. Zagotovo ste se srečevali tudi s trenutki, ki 

so vam obteževali srce? Nekatere odločitve so morale 

bile težke. Ste zaradi službe kdaj slabo spali? 

»Predavatelji carinskega postopka iz Beograda so vedno 

poudarjali, da je carinska služba upravna služba, da so 

vsi postopki natančno predpisani in zato možnosti za 

različne razlage predpisov ni, vsi ‘prestopi čez zakonsko 

črto’ pa so strogo sankcionirani. Te nauke sem si zapisal 

v srce, mogoče se me pa drži tudi malo poljanske trme, 

o kateri je pisal že pisatelj Ivan Tavčar (smeh). 

Na vsakem delovnem mestu in v vsakem obdobju so 

bile težke zadeve drugačne vrste. Na primer kot začetnik 

po opravljenem carinskem izpitu sem zapisniško 

ugotovil napačno uvrstitev v carinsko tarifo in sem bil 

poklican k upravniku na zagovor. Seveda mi je bilo 

precej tesno pri srcu. Zadeva se je nanašala na napačno 

uvrstitev 10 tovornjakov s pogonom na vsa kolesa in z 

veliko nosilnostjo, zato je bil seštevek manj prijavljenih 

dajatev precejšen. Pri upravniku je že čakal špediter s 

predstavnikom uvoznika, danes direktorjem znanega 

gradbenega podjetja. Kljub hudim ugovorom uvoznika 

sem uspešno zagovarjal svoj zapisnik, pri čemer me je 

podprl tudi šef izpostave z besedami, da sem strokovno 

zelo dobro podkovan, saj sem strojni inženir, da imam 

opravljen carinski izpit in da moje ugotovitve temeljijo 

na carinski zakonodaji. Takšna podpora šefa zelo dvigne 

moralo in samozavest. 

Včasih sem tudi slabo spal, zaradi dela po zakonu je 

včasih prišlo do težkih trenutkov in pogosto sem bil 

CARINA.SI | 3

[ INTERVJU ] > > > > 

klican na zagovor. Ni vedno lahko vzdržati pritiska, 

zlasti ker lahko traja tudi več let, preden sodišče zaključi 

primer; vse do takrat ni potrditve, da so moji zaključki 

v zapisniku in kasnejši odločbi pravilni. A običajno 

sem spal mirno, saj sem vedno delal po zakonu in 

je tudi sodišče potrdilo ugotovitve mojih zapisnikov in 

odločb, ne glede na spretno sestavljene pritožbe podjetij. 

To je bila največja potrditev mojega dobrega dela. 

In pri delu na podlagi zakonodaje sem vedno vztrajal, 

ne glede na težave.« 

Svoj »ognjeni krst« ste torej doživeli v Beogradu? 

»Ne, usposabljanje za carinski izpit smo imeli v Ljubljani. 

Carinarnica Ljubljana se je leta 1975 močno 

razširila, tistega leta se je na novo zaposlilo okoli 100 

inženirjev, ekonomistov in pravnikov. Po enem letu, ko 

je bil čas, da opravimo carinski izpit, je upravnik gospod 

Franc Sablič prek političnega vrha uredil, da smo 

imeli predavanja za carinski izpit v Ljubljani. Tečaj v 

Beogradu je namreč trajal okoli 3 mesece, zato so se 

odločili, da profesorji iz Beograda pridejo v Ljubljano. 

Tako smo štiri ure na dan delali v izpostavi, štiri ure pa 

se usposabljali. Imeli smo t. i. hitri tečaj, ker so nam 

profesorji gradivo, ki se je v Beogradu predavalo 3 mesece, 

posredovali v 14 dneh ali treh tednih, skupaj z 

vajami. V dveh skupinah po 50 carinikov. Tudi carinski 

izpit smo delali v Ljubljani, leta 1977. Carinarnica 

Ljubljana je bila izjema zaradi velikega števila na novo 

zaposlenih. Cariniki iz drugih carinarnic so še vedno 

hodili na usposabljanje v Beograd.« 

Kdo so bili vaši »najslavnejši« sošolci? 

»Carinski izpit so hkrati z mano delali dr. Matej Bohinc, 

Marjan Strle, Zoran Taljat, Dušan Jovanovič ... 

Upam, da nisem koga pozabil.« 

Kako ste prišli na carino? 

»Carina je leta 1975 prešla na računalniško obdelavo 

deklaracij, zato so potrebovali nove delavce, mlade inženirje, 

ki so že imeli izkušnje z novimi informacijskimi 

sistemi. Te izkušnje smo imeli predvsem ‘iskraši’ in 

sveži diplomanti. 

To je bilo obdobje pred menjavo povojnih generacij 

carinikov, hkrati pa se je poslovanje carinarnice v 

Ljubljani precej razširilo. Gospodarstvo v Sloveniji se 

je močno okrepilo, Slovenija je bila najbolj razvita v 

SFRJ, vlagalo se je v nove investicije in stroje, uvajale 

so se nove tehnologije, zato je takratni upravnik Sablič 

dosegel, da so Carinarnici Ljubljana dovolili izredno 

veliko okrepitev z mladimi inženirji, ki so znali delati z 

novimi tehnologijami: elektroinženirji, strojniki, metalurgi, 

agronomi in podobnimi profili, ki so se tega učili 

že na fakulteti. 

V Ljubljani je bilo takrat več konsignacijskih skladišč 

kot v Beogradu, saj se je tu carinila večina blaga, namenjenega 

vsej Jugoslaviji. To je zahtevalo hitrejšo obdelavo 

velikega števila podatkov. Podatki na deklaracijah so 

se pred tem zapisovali predvsem opisno in obdelovali 

ročno, tedaj pa so se začele uporabljati šifre in avtomatska 

obdelava. To je pomenilo veliko spremembo v 

načinu dela in zato so potrebovali nove ljudi. Število 

zaposlenih v ljubljanski carinarnici je takrat naraslo s 

120 zaposlenih na več kot 220.« 

Omenili ste, da ste ustrezne izkušnje z novimi tehnologijami 

imeli predvsem zaposleni v takratni Iskri. Carina 

je potem vaša druga služba? 

»Res je, takrat se nas je kar pet sošolcev s Fakultete za 

strojništvo, štipendistov iz različnih podjetij Iskre, zaposlilo 

na carini, pa še približno pet sošolcev iz drugih 

podjetij. Iskra v Pržanu – tovarna za proizvodnjo televizorjev, 

kjer sem bil zaposlen, je v tistem času imela 

precej štipendistov in leta 1973 se nas je zaposlilo kar 

deset diplomantov inženirjev, dejansko pa so potrebovali 

le kakšne tri. Po dveh letih, ko smo ‘odslužili’ štipendijo, 

Iskra ni več imela primernih delovnih mest 

za nas, zato smo si pričeli iskati službe drugje. In med 

prvimi razpisi je bil razpis za carino.« 

Ste se hitro vživeli? 

»Pred izobraževanjem za carinski izpit sem včasih na 

začetku mogoče pri kakšni uvrstitvi izdelka vztrajal (sedaj 

vem, da napačno), ker sem razmišljal po strojniško 

in na kakšno stvar gledal kot tehnolog in ne kot carinik. 

Sčasoma pa sem s pomočjo sodelavcev ‘tariferjev’ 

in sodelavcev iz upravnega postopka ter po usposabljanju 

za carinika doumel, kaj in kako. 

Ne smem pozabiti na zanimiv dogodek, ko me je uvrščanja 

učil celo špediter. Ko sem prišel na carino in sem 

bil pripravnik pri Miranu Klemencu, tudi diplomira- 

4 | CARINA.SI

[ INTERVJU ] 

Igor Peternel leta 1987. 

nem strojnem inženirju, sva na preglede blaga hodila 

s kolegom pripravnikom strojnikom. Da bi pokazala 

svoje strokovno strojniško znanje sva navdušeno pisala 

zapisnike o napačnem uvrščanju. Po treh mesecih pa je 

iz Intereurope prišel vodja tarifne službe Rudi Pertot, 

brat našega profesorja na fakulteti za strojništvo. Bil 

je razburjen zaradi najinih zapisnikov. Podučil naju je, 

da naju je njegov brat strojništvo že odlično naučil, da 

pa sva sedaj na carini, kjer je treba spoštovati carinsko 

tarifo in komentar carinske tarife. Tako sem se učil z 

lastnih napak.« 

Ste radi nosili uniformo? 

»Rad sem nosil uniformo. Zame je predstavljala delovno 

obleko. Tega sem bil navajen že iz Iskre, kjer smo 

vsi v proizvodnji in v pripravi proizvodnje, to je vsi 

tehnologi, nosili modre halje. Na začetku smo uniformo 

nosili tudi v reviziji, pozneje, že v SFRJ, pa zaradi 

varčevanja revizorji nismo imeli uniforme.« 

Kje jo imate sedaj? 

»Uniformo sem podaril za carinski muzej. Po žepih so 

se našle še stare službene vizitke …« 

Ste kdaj na lastni koži izkusili rek, da imamo ženske 

rade moške v uniformi? 

»Carinice uniforme ‘na žalost’ niso imele za mar. Špediterji 

oziroma špediterke pa prav tako ne. Smo bolj 

cariniki čutili šarm špediterk kot obratno (smeh).« 

Kakšen mora biti pravi carinik? Kaj polagate na srce 

novim generacijam carinikov? 

»Preprosto: delajte po zakonu! Ne glede na to, ali delate 

Slovo od generalnega direktorja CURS in sodelavcev Sektorja 

za tarifo, vrednost in poreklo v GCU. 

na uvrščanju, vrednosti ali poreklu blaga, na postopkih 

ali trošarinah. In pazite, da ne naredite proceduralnih 

napak. Povežite se s pravniki, z oddelki za nadzor. Pri 

pisanju zapisnika, odločbe, dopisa itd. se poskusite postaviti 

v vlogo tistega, ki bo to pisanje bral in na podlagi 

tega pisanja odločal. Zapisano vedno podprite s 

pravno podlago.« 

Ste zadovoljni s stanjem, v kakršnem zapuščate »tariferski« 

svet carinikov? 

»Do leta 1991 je bilo vse izobraževanje v Beogradu, po 

osamosvojitvi pa smo z izobraževanjem pričeli v Ljubljani. 

Predavali so kolegi iz carinskih uradov, jaz sem 

bil član izpitne komisije, saj je bilo moje delo koordinacija 

kontrol po carinskih uradih. Namen teh koordinacij 

je bil doseči, da se po vseh uradih istovrstno blago 

uvršča enako. Zato smo s kolegi že leta 1997 dosegli, 

da so tudi v carinskih uradih ustanovili komisije za 

uvrščanje in poreklo blaga. 

Pri notranjem strokovnem nadzoru zadnja leta redno 

ugotavljamo, da podjetja z dovoljenji za poenostavitve 

in podjetja z nazivi 'zaupanja vredne stranke' precej 

slabo poznajo carinske predpise in uvrščanje blaga v 

carinsko tarifo. Upam, da bodo kolegi v carinskih uradih 

uredili, da se bo znanje v podjetjih izboljšalo, da 

bo zaupanje upravičeno. Opažam tudi, da je na carini 

zaposlenih vedno več upravnih delavcev in da se število 

inženirjev zmanjšuje. Z leti bo zato postala največja 

težava uvrščanje blaga v carinsko tarifo, saj ne bo 

strokovnjakov, ki bi poznali blago, njegove lastnosti, 

možnosti uporabe in posledično uvrstitev v carinsko 

tarifo. V zadnjih petih letih sva z dr. Matejem Bohin- 

CARINA.SI | 5

[ INTERVJU ] > > > > 

cem osvežila znanje članov komisij za uvrščanje v vseh 

carinskih uradih in stanje na tem področju se je zelo 

izboljšalo.« 

Bili ste mentor mnogim. Vse ste nas vedno znali izredno 

dobro motivirati in nam kot zanimivo prikazati 

uporabo tistih »zelenih bukev«. 

»Ja, res, mnogim sem bil neuradni mentor, nekaterim 

tudi uradni, a sem zaradi preobilice dela in zdravstvenih 

težav to funkcijo počasi predajal drugim. Mentorstva 

sem se učil pri gospodu Klemencu, ki je bil specialist 

za tarifo in vrednost. Ko sem leta 1984 delal kot 

revizor, sem postal mentor za delo v reviziji lastnemu 

mentorju, ki me je uvajal v carinske posle. Klemenc je 

nato odšel v gospodarstvo.« 

Na kaj ste najbolj ponosni? 

»Na to, da se obrestujejo leta in leta poudarjanja in postavljanja 

zgleda, da morajo vsi naši zapisniki, dopisi 

in odločbe odražati vrhunsko znanje s področja tarife, 

vrednosti, porekla in postopkov, da jih je treba dodobra 

utemeljiti in obrazložiti ter vedno delovati na podlagi 

zakona. Da je sodnikom treba pomagati do 'prave' 

odločitve, saj oni niso strokovnjaki niti s področja tarife 

vrednosti in porekla niti carinskih postopkov. To 

mi potrjujejo klici kolegov z druge stopnje upravnega 

postopka, ki se zahvaljujejo za dobro sodelovanje pri 

utemeljevanju zadev, in to da nobena zadeva s področja 

carinske tarife ne 'pade' več na upravnem sodišču.« 

Katerim stvarem se boste posvečali sedaj? Prav gotovo 

imate konjičke? 

»Z ženo bova hodila na krajše in daljše sprehode, včasih 

tudi v hribe, bral bom knjige in podobno. Dopoldne 

pa vsak dan po gospodinjskih nakupih. Občasno bova 

tudi pazila na svoje vnukinje. Posebnega hobija pa nimam, 

saj žena pravi, da sem bil poročen s carino, a 

menim, da glede tega pretirava.« 

Dragi Igor, hvala za pogovor, hvala za vse, kar ste naredili 

za vse generacije carinikov. V imenu vseh sodelavk 

in sodelavcev Sektorja za tarifo, vrednost in poreklo 

vam želim dobrega zdravja in dobrega počutja v zasluženem 

pokoju. Srečno! 

Bernarda Volf, GCU 


6 | CARINA.SI

[ INTERVJU ] 

Marjan Grosek: »Ne morem verjeti …« 

Marjan Grosek je bil carinik od glave do pet od davnega 

leta 1965 do konca 2010, nazadnje kot pomočnik 

direktorice za strokovne zadeve v Carinskem uradu 

Celje. Če od tega odštejemo njegovo vojaščino (bolniške 

odsotnosti praktično ni bilo) izračun pokaže, da je bil 

carinski službi predan polnih 44 let! 

Marjan Grosek: »Ne morem verjeti, da je minilo 44 let!« 

Foto: Igor Robar 

Vsi, ki ga poznamo, lahko mirne vesti potrdimo, da 

je bil carinski službi dejansko predan z vsem srcem in 

dušo. Bil je tudi pravi poklicni carinik, saj se je na ekonomski 

šoli v Mariboru izšolal za carinika; v četrtem letniku 

šolskega leta 1964/65 je namreč prvič v Sloveniji 

obstajala tudi carinska smer. Poleg drugih predmetov 

ekonomske šole je program vseboval še predmete carinska 

tarifa, carinski postopek in carinski sistem. Marjan 

Grosek je znal in moral marsikdaj tudi poenostaviti 

stvari v carinskem postopku (v zakonskih okvirih, seveda), 

saj je to nujna modrost vsakega carinskega delavca. 

Nedvomno je bil carinik s posluhom. 

Z nadvse dragim in spoštovanim sodelavcem sem imel 

čast delati skupaj od leta 1986, torej še v obdobju, ko 

smo bili cariniki pod »beograjsko oblastjo«. Do konca 

službovanja je menjal tri »gospodarje« (Beograd, Ljubljano 

in Bruselj), zato sem ga za uvod prosil za opis 

njegove carinske poti. 

»Zelo vesel sem, da sem lahko opravljal službo pri treh 

gospodarjih. Ko sedaj razmišljam, kakšna je bila razlika 

med njimi, ugotavljam, da bistvene razlike ni. Vse temelji 

na aktualnih carinskih predpisih. Glede na to, da 

smo bili vzgojeni v jugoslovanskem duhu, ni bilo težko 

izvajati takratnih predpisov in sodelovati s kolegi v 

Jugoslaviji. Prijetno je bilo sodelovanje na strokovnem 

in tudi na športnem področju. To se je junija 1991 po 

osamosvojitvi Slovenije končalo na nič kaj prijeten način. 

Potem smo imeli v Sloveniji prvič samostojno državo 

in svojo carinsko službo. Z velikim ponosom in 

elanom smo takrat zaposleni sodelovali pri vzpostavitvi 

in organizaciji naše carinske službe. Mislim, da kar 

uspešno. To potrjujejo obiski naših nekdanjih sodelavcev 

iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Zelo prijetno 

je, ker jim imamo kaj pokazati in svetovati glede na 

naše izkušnje s carinsko zakonodajo EU. 

Naša samostojnost se je končala leta 2004, ko smo postali 

polnopravna članica EU. S carinsko zakonodajo 

nismo imeli težav, le carino smo pričeli pošiljati tretjemu 

gospodarju. Lepo se je spomniti vseh revizij in 

kontrol iz Beograda in Ljubljane, saj so bile zelo korektne, 

poštene in poučne. Žal pri kontroli iz EU nisem 

sodeloval, da bi lahko videl, kako strog je aktualni 

gospodar.« 

V tem dolgem obdobju si doživel in preživel veliko pomembnih 

dogodkov, tako dobrih kot slabih, padcev in 

vzponov, razočaranj in pohval. Pri katerih večjih projektih 

si sodeloval ali bil celo njihov pobudnik? 

»Največji izziv in zadovoljstvo mi je bilo sodelovanje 

v vseh projektih poenostavitev v carinskih postopkih. 

Zelo me je motilo pretirano birokratiziranje do leta 

1991. Nikoli nisem polemiziral o ciljih, ki jih je zakonodajalec 

predpisal. Poti do tega cilja pa so bile vedno 

predolge in prezapletene. Imel sem srečo, da sem s ko- 

CARINA.SI | 7

[ INTERVJU ] > > > > 

Darija Vidmar, direktorica CU Celje, se je ob slovesu prisrčno 

zahvalila svoji »desni roki«. 

Foto: Igor Robar 

legico Marjanco Gergek lahko sodeloval pri uvajanju 

prvih poenostavitev po letu 1991. Menim, da je bilo 

na tem področju v naši službi narejeno veliko delo in 

da smo gospodarstvu omogočili hitre in ekonomične 

postopke. Velike zasluge pri tem pa imajo vsekakor 

snovalci računalniške podpore, ki so upoštevali številne 

naše predloge. 

Zelo so me zanimale tudi aktivnosti pri spremembi zakonodaje. 

Še posebno zakon o DDV, ki je za našo službo 

zelo pomemben. Moj predlog, da se po spremembi 

roka za vračilo DDV na 21 dni preneha obračunavanje 

DDV pri uvozu za davčne zavezance, žal ni bil sprejet. 

Trdil sem, da je pri 30-dnevnem odlogu plačila uvoznih 

dajatev nesmiselno pobiranje DDV. Saj pametno 

podjetje plačuje DDV z denarjem, ki ga dobi od države 

oziroma davčne uprave. 

Ogromno energije pa za carinsko službo predstavlja 

tudi izdajanje odločb o naknadnem plačilu DDV, ki so 

prav tako nesmiselne. Nikoli ne bom pozabil primera, 

ko je sosednji carinski urad izdal podjetju, ki je carinilo 

blago pri našem uradu, več sto odločb za naknadno 

plačilo nekaj tisoč evrov. Opravljeno je bilo ogromno 

dela za prazen nič, saj je podjetje ob prvem obračunu 

dobilo ves denar nazaj. Mikalo me je, da bi izračunal, 

Predvsem zaradi vnukov Adama in Leona ter lovskega prijatelja 

Rota ne bo nikoli dolgčas. 

Foto: družinski arhiv 

koliko je državo stalo to naše sizifovo delo. V dolgih letih 

dela sem ugotovil, da razmišljanje o učinkovitosti in 

ekonomičnosti v birokratskih službah ni vedno dobrodošlo. 

Mogoče se bo v prihodnje to kaj spremenilo.« 

V pokoju boš zagotovo imel časa na pretek? 

»Glede na to, da me večina mojih prijateljev, ki so že 

v pokoju, pozdravlja z 'nimam časa', mislim, da bo pri 

meni tudi tako. Načrtujem toliko stvari, da jih ne bom 

zmogel uresničiti še več let. Sicer pa moje delo v vinogradu, 

sadovnjaku, na vrtu in na lovu ne bo dokončano, 

dokler mi bo zdravje služilo. V posebno veselje mi 

bodo moji trije veliki prijatelji na zgornji sliki, ki bodo 

poskrbeli, da mi ne bo nikoli dolgčas.« 

»Samo sekundo, samo sekundo!« kot je Marjan pogosto 

dejal, torej, samo sekundo naj ob koncu zapisa 

še izkoristim, da mu zaželim zdravja in veliko užitkov 

med najdražjimi. 

Zapis ni nastal v času aktivnega službovanja, kar pa ni 

pomembno, saj je po 44 letih mesec gor ali dol, pravi 

mačji kašelj v primerjavi z več kot deset tisoč dnevi, ki 

jih je naš Grosek posvetil carinski službi. 

Ivan Šef, CU Celje 

8 | CARINA.SI

Egon Milanič: 

»V informatiki vsega ne moreš narediti sam.« 

< < < < [ INTERVJU ] 

Egon Milanič je predan informatiki. Ugotavlja, da je za 

informatiko v carini ključno poznavanje najprej vsebine 

ter šele potem aplikacij in okolja, v katerem delujejo. 

»Seveda moramo poznati tudi slednje, torej sistemski 

del, vendar je vsebina tista najpomembnejša. Idealni so 

taki delavci, ki so informatiki, a hkrati tudi poznavalci 

carinske stroke. In obratno, seveda. Govorim o idealu. 

Področje je tako široko in razvejano, da ne moreš biti 

strokovnjak za vse. In dobre informatike je težko dobiti 

ter še težje zadržati.« 

Egon Milanič – po izobrazbi informatik, po duši ljubitelj sodobnega plesa. 

Foto: Sabina Langus Boc 

Sam nikoli ni bil carinik v najožjem pomenu. »Vedno 

sem poskušal ostati na tekočem v branži, ki se tako 

hitro spreminja, sem namreč dipl. ing. računalništva 

in informatike. Dejstvo pa je, da se je treba nekaterih 

vsebinskih stvari naučiti, če hočeš dobro delati. Aplikacija 

je orodje, poznati pa je treba postopke, na katerih 

temelji.« 

V naši carini lahko v grobem govorimo o dveh informacijskih 

sistemih. Eno je carinski (in trošarinski) informacijski 

sistem, drugo pa je podpora pisarniškemu 

poslovanju s celotno infrastrukturo, ki se skriva zadaj. 

Imamo nad 1400 računalnikov, kar je za slovenske razmere 

velik zalogaj. 

V carinsko službo je Egon Milanič prišel februarja 

1997. Njegova pisarna je bila takrat še v rdeči stavbi 

Emone na Šmartinski cesti 130. Najprej je skrbel za 

podporo uporabnikom, bil je nekakšen »helpdesk«. Takrat 

še ni imel vsak uporabnik interneta – takih ‘srečnežev’ 

je bilo le nekaj deset. Njegova prva večja naloga 

je bila selitev v novo stavbo na sedanji lokaciji junija 

2000. Odgovoren je bil za informacijsko tehnologijo 

in tako je bil poleg pri projektiranju sistemske sobe, 

bil je zadolžen za ožičenje v stavbi, brezprekinitveni 

napajalnik za sistemsko sobo in selitev računalnikov. 

»Takrat sem naredil celo nalepke za vsak računalnik. 

Tako smo natanko vedeli, kam sodi kateri računalnik. 

Nerodno je bilo le to, da se te nalepke kasneje zlepa 

niso dale odstraniti in so na njih ostale do zamenjave,« 

v smehu pove. 

Leta 2001 je postal vodja Oddelka za tehnološko podporo 

v Sektorju za informatiko. 

Zadnja leta se je poglabljal v obsežno prenovo carinskega 

računalniškega sistema SICIS. Ponosno pove, da 

smo junija 2007 uvedli prvo slovensko aplikacijo v novem 

okolju – SIAES. Naslednji velik korak zanj je bila 

migracija leta 2010, saj se v informacijski tehnologiji 

stvari nenehno spreminjajo, prihajajo novi računalniki, 

novi aplikacijski strežniki, nova programska oprema. 

O migraciji pravi: »Od daleč se te stvari zdijo enostavne, 

ampak pri tako številnih aplikacijah in zapletenem 

okolju je treba kar garati. Tu sta zelo pomembna pravilna 

namestitev in testiranje. Seveda pa gre kaj tudi narobe,« 

se nasmeje. »Z migracijo smo bistveno izboljšali 

delovanje celotnega sistema. Prej so namreč aplikacije 

porabljale preveč virov, ki jih je začelo primanjkovati, 

kar se je seveda odražalo v slabšem delovanju našega 

sistema. Po migraciji je carina spet zadihala.« 

CARINA.SI | 9

[ INTERVJU ] > > > > 

sledila strukturi naše organizacije. Zdi se mi, da smo 

kljub uvedbi projektnega dela še vedno preveč ujeti v 

sektorje in oddelke. Z uporabo sodobnih pristopov bi 

se dalo še marsikaj poenostaviti.« 

Na vprašanje, kakšni uporabniki smo v carini, Egon 

odkrito odgovori: »Zahtevni uporabniki, vsekakor. 

Razumem, da vsakdo najprej vidi svoje težave, ki so v 

danem trenutku zanj najpomembnejše in največje. A 

včasih je pač tako, da so prioritete drugačne in je treba 

malce potrpeti.« 

Sektor za informatiko Generalnega carinskega urada. 

Foto: Ivko Gregori 

Naslednji korak, ki nas čaka, je zamenjava datotečnih 

strežnikov v celotni službi. »S treh nivojev bomo prešli 

na dva. Strežniki so danes v izpostavah in na večjih 

mejnih prehodih, v carinskih uradih in GCU, po zamenjavi 

pa bodo le še v uradih in GCU. Za izpostave 

bomo uredili sodoben terminalski dostop. To je velika 

sprememba, ampak dobra in koristna, tudi v luči 

vstopa Hrvaške v EU,« poudarja. Obeta se nam še nov 

operacijski sistem na računalnikih in strežnikih. 

»Veseli me, da vodstvo CURS razume velik pomen 

informatizacije. Sedaj so praktično vsi postopki informatizirani. 

Po moji oceni je naslednji veliki izziv za carino 

reorganizacija. Do sedaj je informatika predvsem 

»V informatiki vsega ne moreš narediti sam. Pa tudi 

hiteti ne gre preveč, ker te vse počaka in na koncu traja 

še dlje,« smeje doda. »Tu so najprej sodelavci iz našega 

oddelka in sektorja, iz strokovnih sektorjev, naš oddelek 

za pomoč uporabnikom v Novi Gorici, Ministrstvo 

za javno upravo, zunanji izvajalci – brez vseh njih enostavno 

ne gre. In da ne pozabim informatikov v carinskih 

uradih in njihovih namestnikov, ki so naši ljudje 

na terenu. Tudi njim gre zahvala, da stvari delujejo.« 

V naslednjih dveh letih Egona Milaniča čakajo novi 

izzivi v tujini. S svojim znanjem bo pomagal makedonski 

carini pri uvajanju tranzitnega sistema NCTS. 

Sabina Langus Boc, GCU 

10 | CARINA.SI

Carina na poti prevzema zadnjega sklopa izvršb 

< < < < [ IZ STROKE ] 

Carinska uprava RS bo 1. januarja 2012 prevzela od Davčne uprave RS še tretji in najobsežnejši 

sklop izvršb. Gre za globe, ki jih izrekajo drugi prekrškovni organi – od Policije, Tržnega 

inšpektorata RS, Veterinarske uprave RS do občin in še številnih drugih. 

Prvi dve fazi prevzema izvršb, ki jih predlagajo državni 

organi, občine in druge pravne osebe z javnimi pooblastili, 

sta že za nami. Carinski urad Sežana, ki vodi 

izvršbo denarnih kazni po zakonu o pravdnem postopku, 

izvršbo denarnih kazni in stroškov postopka ter 

odvzema premoženjske koristi po zakonu o kazenskem 

postopku in izvršbo sodnih taks, je v letu 2010 prejel 

v reševanje 17.797 zadev, medtem ko je Carinski urad 

Celje, ki je 1. januarja 2010 začel z izvršbo denarnih 

terjatev po zakonu o upravnem postopku in z izvršbo 

upravnih taks, lani reševal kar 28.381 zadev. 

Priprave na tretjo fazo prevzema 

Za podporo izvajanja izvršb v Carinski upravi RS, 

tako naših lastnih (izterjava carinskega dolga, trošarin, 

okoljskih dajatev in glob) kot tudi izvršb, ki jih izvajamo 

za druge organe, se gradi 

nova aplikacija E-izvršbe. Učinkovita 

aplikacija je ključnega 

pomena za obvladovanje tako 

velikega letnega pripada novih 

zadev (novo začetih postopkov 

davčne izvršbe), kot se pričakujejo 

od leta 2012 dalje (med 

150.000 in 200.000 zadevami). 

Aplikacija bo v zelo visoki meri 

avtomatizirala prvi del postopka 

izvršbe. Tako bo omogočeno 

elektronsko vlaganje predlogov 

izvršb (za prek 900 organov, za 

katere Carinska uprava RS izvaja 

izvršbe), ki se bodo samodejno 

knjižile v evidenco terjatev v 

poslovnih knjigah (CUKOD), 

v SPIS-u pa se bo istočasno odprla 

nova zadeva. Aplikacija bo prek paketne obdelave 

pošiljala dolžnikom opomine za plačilo, v primeru neplačila 

pa še prvi sklep o izvršbi, in sicer na denarna 

sredstva pri bankah in hranilnicah ter na denarne prejemke 

(plačo, pokojnino itd.). Poleg tega bo aplikacija 

dnevno osveževala podatke o dolžnikih iz davčnega 

registra ter preverjala lastništvo vrednostnih papirjev 

v evidenci Klirinško depotne družbe in insolventnost 

dolžnikov v aplikaciji Stečaji. V primeru plačila dolga 

bo aplikacija sama zaprla terjatve v CUKOD in o tem 

obvestila predlagatelje izvršb. Poenostavljena bo komunikacija 

z bankami, ki bodo sklep o izvršbi na denarna 

sredstva prejele po elektronski poti. Tudi v primeru 

ročne izdelave dokumentov bo za izterjevalce delo poenostavljeno, 

saj bo priprava posameznih sklepov ali 

ostalih dokumentov potekala s pomočjo zlivanja podatkov 

v prednastavljenih obrazcih. 

V opomniku bo izterjevalec prejel vse pomembne informacije o spremembah na zadevah, 

ki bodo razvrščene glede na pomembnost spremembe (A – zelo pomembno, B – 

pomembno, C – manj pomembno). 

CARINA.SI | 11

[ IZ STROKE ] > > > > 

Poleg aktivnega dela na projektu E-izvršbe potekajo 

tudi pogovori z Davčno upravo RS o čim lažjem prenosu 

njihovih že začetih izvršb v Carinsko upravo RS 

in aktivno obveščanje ter sklepanje pogodb o sodelovanju 

s predlagatelji izvršb (kot že omenjeno, jih je nad 

900). Jeseni nas čaka še testiranje aplikacije in usposabljanje 

izterjevalcev za delo z aplikacijo. 

Čeprav nas zadnje mesece pred prevzemom zadnje faze 

izvršb čaka še obilica dela, ga bomo opravili z veseljem, 

saj s tem gradimo eno najperspektivnejših delovnih 

področij naše službe. Dejstvo, da bo na ta način ohranjeno 

marsikatero delovno mesto naših sodelavcev, pa 

nam daje pri delu še dodaten zagon. 

Mateja Logar, GCU 

[ ZGODOVINA ] > > > > 

Zgodovina carine od srednjega veka 

do zgodnje moderne dobe 

V prejšnji številki smo si ogledali carinsko zgodovino v antičnem obdobju. S propadanjem 

tega starega sveta v 4. in 5. stoletju je v večjem delu Evrope hitro izginjal tudi napredni 

rimski carinski sistem. Barbarska germanska ljudstva, ki so preplavila Rimljane, so imela 

preprostejšo upravno tradicijo. Poleg tega je bilo za nastajajoče evropsko fevdalno gospostvo 

značilno, da je bilo skoraj povsem samozadostno. Šele sčasoma se je z razvojem srednjeveških 

mest in z oživljanjem trgovine lahko ponovno razvilo tudi pobiranje carin. Središče razvoja se je 

za več stoletij pomaknilo v arabski svet, kjer se je trgovska tradicija ohranila. 

Islamski svet je preziral rimsko-bizantinsko carino, ki 

je v preteklosti Arabce prisilila v plačevanje obsežnih 

dajatev. Arabski izraz za carino je maks, ki ima enak 

koren kot biblijsko-aramejski maksā (carina, davek). 

Omajadska dinastija je zaradi širjenja imperija sicer 

uvedla carinski sistem, vendar so bili muslimani plačevanja 

carine oproščeni. Obenem so carinska območja 

Irak, Sirija in Egipt ostajala medsebojno ločena. 

Sčasoma so se arabske carine povečevale, postopki za 

nevernike so bili nepredvidljivi in zamudni, zaradi širjenja 

obdavčenja trgovanja na splošno pa je ta »carina« 

postajala vse bolj podobna trošarini. V 19. stoletju se je 

razširila romantična zgodba o arabskem izvoru besede 

tarifa, in sicer po španskem mestu Tarifa, ki nosi ime 

po berberskem poglavarju Tarifu ibn Maliku. Ta se je 

tamkaj izkrcal na svojem bojnem pohodu. Tarifa je bila 

dolgo časa obmejno mesto, zato je imela stalno opraviti 

s carinami; od tod naj bi se beseda tarifa razširila po vsej 

Evropi. Novejša preučevanja sicer potrjujejo arabski izvor 

tarife, vendar jo namesto z osvajalcem Tarifom raje 

povezujejo z arabsko besedo tar'if, kar pomeni objavo, 

razglas, naznanilo, obvestilo, razlago, listo, njen koren 

arafa pa pomeni obvestiti, zaznati, dojeti. 

Podobno kakor Arabci tudi Judje in kristjani niso bili 

prav nič navdušeni nad rimsko carino, čeprav so glede 

na biblijsko pripoved sprejeli za svojega apostola spreobrnjenega 

zakupniškega carinika Mateja oziroma Levija. 

Današnji biblijski prevodi običajno govorijo o cestninarju 

Mateju, vendar je bil v starih izvodih Biblije 

12 | CARINA.SI

[ ZGODOVINA ] 

Jezus s slovitimi besedami »Hodi za menoj!« pokliče k sebi 

carinika Mateja. Avtor: Hendrick Ter Brugghen, 1620. 

zanj uporabljen izraz carinik (publicanus; τελωνησ). 

Opravljanje poklica carinika je med številnimi Judi tistega 

časa sicer veljalo za velik greh, saj so bili cariniki 

bodisi pogodbeni partnerji rimskega okupatorja bodisi 

pogodbeni partnerji herodovcev. V Bibliji cariniki (z 

izjemo Mateja, ki ga kristjani že stoletja častijo kot zavetnika 

carinikov) zato niso prikazani v pozitivni luči. 

Krščanski prezir do rimske zakupniške carine je morda 

eden razlogov, da se latinski izrazi za carinike (portitori, 

publicani) niso ohranili. Carino so v srednjem 

veku namreč poimenovali teloneum ali theloneum, kar 

pravzaprav pomeni »dajatev«; ta izraz izvira iz grškega 

korena τέλος v pomenu konec, končno plačilo. Iz 

besede theloneum so se v srednjeveškem pravu razvile 

različne oznake za carino, npr. nemški Zoll, angleški 

toll, verjetno pa tudi slovenski, hrvaški in srbski izraz 

carina (nekateri etimologi slednji izraz sicer izvajajo iz 

oznake za carja). 

Dajatve v srednjem veku 

V evropskem srednjem veku je bilo po propadu Rimskega 

imperija značilno, da se je ponovno razmahnil 

sistem zakupništva, ki je bil najpogosteje povezan z velikimi 

fevdalnimi družinami. V teh časih je bilo sicer 

težko ločevati med različnimi prometno-tržnimi dajatvami. 

»Carina« oziroma »mitnina« je označevala dajatve 

cestnine, mostnine, ki pa so bile višje od današnjih. 

Njihovi kumulativni učinki so vsebovali elemente, ki 

jih najdemo pri sodobnih carinah, in zaradi prevalitve 

stroškov dajatev na končnega uporabnika (tudi v 

primeru blaga iz bližnjih krajev) celo pri trošarinah. 

»Mitnine« oziroma tedanje »carine« so bile že tedaj 

Pečatnik vojvode Bernarda, 13. stoletje. Koroški vojvoda 

Bernard von Spanheim je z graditvijo trga Vernberga, prek 

katerega je skušal speljati trgovino Beljaku, na Koroškem 

zakuhal obsežno carinsko vojno. 

eden izmed načinov zbiranja sredstev za financiranje 

državnih ali deželnih izdatkov. Javne dobrine, kamor 

so šteli tudi pobiranje prometno-tržnih dajatev, so srednjeveški 

vladarji dajali v zakup oziroma so rabo javnih 

dobrin dovoljevali proti plačilu. Pravica do rabe javnih 

dobrin se je imenovala regal. Regali so bili npr. rudni, 

lovski, ribolovski ali mitninsko-carinski in so bili uvedeni 

predvsem iz fiskalnih ali finančnih razlogov. 

Dajatve iz naslova regalov so bile znatno breme tudi 

za srednjeveško gospodarstvo na tleh današnje Slovenije 

in obenem predmet političnih hotenj. Za nadzor 

nad pobiranjem »carin« so se borile različne plemiške 

družine, med njimi Spanheimi, Goriški in Habsuržani, 

ki so nazadnje prevladali. Poskusi koroškega vojvode 

Bernarda von Spanheima, da bi bamberškemu škofu 

speljal pobiranje »carin«, so Koroško pahnili v vojno 

stanje, ki je zmotilo celo cesarja, tako da so leta 1227 

spor mirili predstojniki salzburške nadškofije in avstrijski 

vojvoda. 

Vloga Benetk 

Poseben razvoj so doživljala obalna romanska mesta. 

Tam se je močno okrepila vloga Benetk, ki je obalnim 

istrskim mestom vsilila svoj trgovinski monopol. 

Običajno je bilo treba vse blago na območju severnega 

Jadrana najprej prepeljati v Benetke, ki so proti plačilu 

prometno-tržne pristojbine dale dovoljenja za uvoz 

CARINA.SI | 13


Francoskemu državniku Colbertu je leta 1664 uspelo združiti 

velike davčne zakupnine na severu Francije v enotno 

carinsko področje, tri leta zatem pa se je Francija zapletla 

v carinski spor z Nizozemsko. Na teh osnovah je zraslo 

sodobno francosko nacionalno gospodarstvo. 

Avtor: Boštjan Hepe 

Mudina vrata (carinsko-mitninska vrata) v beneškem 

slogu so Koper povezovala s kopnim zaledjem, zato so bila 

pomembna nadzorna točka srednjeveških koprskih »carinikov«. 

Leta 1516 so jih dali postaviti Benečani. 

Foto: Boštjan Hepe 

in izvoz blaga, z dobičkom pa je bilo obvezno kupiti 

drugo blago v Benetkah. Kršitve predpisov so Benečani 

kaznovali zelo strogo: kršilcu so ladjo in blago zaplenili 

kot tihotapsko, kar je predstavljalo veliko finančno 

tveganje. Zato so se lastniki ladij skušali v pogodbah 

čim bolj zavarovati pred tihotapstvom svojih najemnikov. 

Po drugi strani so Benečani obalnim mestom pri 

pobiranju dajatev ponujali nekaj ugodnosti oziroma 

oprostitev. Tržačani in Habsburžani so se povezali v 

protibeneško koalicijo in glede trgovine istrskih mest 

z zaledjem bolj ali manj neuspešno poskušali vpeljati 

sistem obvezne poti skozi Trst. Od tega je imel nekaj 

koristi Koper, saj so Benetke pričele spodbujati njegov 

razvoj proti Trstu. 

Nastanek sodobne carinske službe 

Razmah trgovine in zgodnjega kapitalizma je po Evropi 

zaradi različnih razmer povzročal neenakomeren razvoj, 

kar je med deželami in državami sprožalo številne 

napetosti. Zaradi tega so carine od 15. stoletja dalje 

vedno bolj uporabljali za usmerjanje zunanjetrgovinskih 

tokov. Leta 1667 je prišlo do znane »tarifne vojne« 

med bogato Nizozemsko in revnejšo Francijo, ker je 

imela slednja v trgovinski menjavi med državama primanjkljaj. 

Francija ga je skušala odpraviti z znatnim 

višanjem carinskih stopenj. Posledica te gospodarske 

vojne je bila, da se je francoski carinski sistem poenotil, 

carinski nadzor pa so Francozi še bolj osredotočili 

na meje francoskega kraljestva, da bi tako lažje ovirali 

tujo konkurenco in pospeševali domačo gospodarsko 

rast. Leta 1790 so notranje carine tudi odpravili. Tako 

se je pričela oblikovati sodobna carinska služba kot 

državna služba, ki prekinja z zakupništvom, državna 

služba, ki deluje na mejah narodnega gospodarstva, in 

državna služba, ki pobira carine kot dajatve za blago, 

ki se v neko državo uvaža, iz neke države izvaža ali pa 

se čez neko državo prepelje. Zanimivo pa je, da francosko 

ukinjanje notranjih carin ni imelo posebnih gospodarskih 

učinkov; morda zato ker je bilo narodno 

gospodarstvo šele v nastajanju in še ni bilo industrijske 

revolucije. 

14 | CARINA.SI

[ ZGODOVINA ] 

Podobne procese odpravljanja notranjih carin srečujemo 

tudi drugod. V Veliki Britaniji se je carinsko-mitninska 

služba v notranjosti že zgodaj pričela postopoma 

preurejati v sodobno cestninsko službo, Benetke pa 

so notranje carine odpravile leta 1794. Po drugi strani 

je v nemških deželah zaradi razdrobljenosti in propada 

Svetega rimskega cesarstva prišlo do postopnega poenotenja 

šele v 19. stoletju. Drugače kot v francoskem 

primeru je to poenotenje zaradi industrijske revolucije 

spodbudilo domači gospodarski razvoj in je pripeljalo 

do nastanka skupne države. 

Habsburžani in Martin Krpan 

V soseščini naših krajev se je prava carina kot lokalna 

posebnost že v 13. stoletju pojavila na ogrskih mejah. 

Ob začetku 16. stoletja je večina mitnic v alpskih deželah 

prišla v last Habsburžanov, ti pa so v tem času 

začeli uvajati tudi prave carine za prehod iz ene dežele v 

drugo ter na ozemlje beneške republike. Rivalstvo med 

Habsburžani in Benetkami je povzročilo, da je Trst vseskozi 

užival posebno zaščito cesarstva, saj so mu vladarji 

skušali pridobiti sistem obvezne poti. Razvite carinske 

službe v tedanjem času še ni bilo, zato je promet občasno 

nasilno urejala kar vojska. To je Trstu omogočilo, 

da je olje, vino in sol ponujal po nekoliko višjih cenah 

kot istrska mesta. Slovanski živelj se je takrat znašel med 

interesi dunajskega dvora in Benetk in se je ogreval za 

vse bolj razširjeno tihotapljenje. To je tudi razlog za nastanek 

slavne slovenske pripovedke o tihotapcu s soljo 

Martinu Krpanu in eden razlogov, da tihotapec v pripovedi 

sploh lahko nastopi kot pozitiven lik. 

Pod vplivom merkantilistične ekonomske šole, ki se 

je zavzemala za zaščito domačih gospodarskih monopolov, 

močno državo in spodbujanje izvoza, se je od 

začetka 18. stoletja naglo oblikoval sodoben carinski 

sistem. V Trstu je že delovala nekakšna carinska služba. 

Do vladavine cesarice Marije Terezije so bile posamezne 

avstrijske dežele, med njimi tudi Kranjska, Koroška 

in Štajerska, samostojna carinska območja. Ukinjena 

so bila sorazmerno zgodaj – že leta 1775, temu pa je 

v času cesarja Jožefa II. sledilo še poenotenje carinskega 

postopka. 

Z nastankom državne carinske službe in s premikom 

carinskega nadzora na meje nastajajočih narodnih gospodarstev 

v prvi polovici 19. stoletja razvoj carine na 

splošno že preide v zrelo moderno obdobje, za katero 

je značilna ponavljajoča se težnja po zniževanju ali celo 

odpravljanju carinskih dajatev. 

Viri: 

Boštjan Hepe, CU Ljubljana 

ASAKURA, Hironori. 2003. World history of the customs and tariffs. 

Bruselj: World Customs Organization. 

BRAUDEL Fernand.1991. Devetnajsto stoletje; Začetek dvajsetega 

stoletja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 

DROR MALCAH, Heller Louis G., HUMEZ Alexander. 1984. 

The private lives of English words, Volume II. Taylor & Francis. 

GESTRIN, Ferdo. 1978. Pomorstvo srednjeveškega Pirana. Ljubljana: 

Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 

GOITEIN, S. D. 2000. A Mediterranean Society: The Jewish 

Communities of the Arab World as Portrayed in the Documents 

of the Cairo Geniza; Vol. I: Economic Foundations. University of 

California Press. 

GREGORIČ, Milan. 2007. Koper: Trst: Večna tekmeca. Trst: 

Mladika. 

GRUDEN, Josip. 1910. Zgodovina slovenskega naroda. Celovec: 

Družba sv. Mohorja. 

HOUTSMA, Martijn Theodoor. 1987. E.J. Brill's first encyclopaedia 

of Islam, 1913–1936. E.J. Brill. 

LOCKYER, Herbert. 1988. All the Apostles of the Bible. USA, 

Zondervan. 

PICK, Edward. 1869. An etymological dictionary of the French 

language. Murray. 

RIPLEY, George, ANDERSON, Dana Charles.1862. The new 

American cyclopaedia: a popular dictionary of general knowledge, 

Volume XV. D. Appleton and Company. 

SHORA, Nawar. 2008. The Arab-American Handbook: A Guide 

to the Arab, Arab-American & Muslim Worlds. Cune Press. 

ŠTIH, Peter. 2002. Srednjeveške goriške študije. Nova Gorica: 

Goriški muzej. 

TAYLOR, Vincent. 1981. The Gospel according to St. Mark: the 

Greek text with introduction, notes, and indexes. Baker Book House. 

ZUPANČIČ, Alojz. 2008. Carinski postopki v EU. Ljubljana: 

Odin. 

ŽIBERT, Franc. 1993. Teorija javnih financ. Ljubljana: Uradni 

list Republike Slovenije. 

CARINA.SI | 15


Carina, prosimo, sledite … 

Naslov prispevka je ime razstave ob 20. letnici slovenske carine. Nedvomno velik in zahteven 

projekt; soustvarjamo ga vsi zaposleni, ki sta nam preteklost in zgodovina ljubi. Koncept je 

postavljen, še vedno zbiramo in urejamo eksponate, gradivo, ustvarjamo zgodbo, oblikujemo 

panoje … Pred vami je prispevek, ki zajema okvirne dele carinske zgodbe od 19. stoletja do 

osamosvojitve, da vas pred odprtjem razstave oktobra 2011 na kratko seznani z našo zgodovino. 

Naslov razstave Carina, prosimo, sledite … pove, da 

sledimo zgodbi o carini, ki se je začela z Rimljani na 

sedanjem slovenskem ozemlju. Prinesli so namreč prvo 

kompleksnejšo državno ureditev, ki je vzpostavila trgovino 

in jo nadzirala, to pa je omogočilo pobiranje 

carin. Od začetkov do 19. stoletja vam je zgodbo v 

dveh prispevkih že predstavil Boštjan Hepe, tudi član 

delovne skupine za carinski muzej. Jaz bom zgodbo nadaljevala 

z Ilirskimi provincami 1 . 

Ilirske province 

V začetku 19. stoletja se je z Napoleonovimi vojnami 

in ustanovitvijo Ilirskih provinc vmešala v naše ozemlje 

francoska imperialistična politika 2 . Glavna naloga Ilirskih 

provinc je bila vzdrževanje celinske zapore proti 

Angliji (Napoleonova preprečitev angleških trgovskih 

stikov z evropsko celino), ki se ji je priključila večina 

evropskih držav tistega časa. Ilirske province so grobo 

prekinile utečene gospodarske tokove, obenem pa so 

bile življenjsko vezane na uvoz hrane iz avstrijskega zaledja; 

njihov nastanek je izzval gospodarsko pešanje. 

inšpektoratov. Cariniki so v večini prihajali iz vojaških 

vrst in so bili uniformirani. V letu 1810 so uskladili 

ilirsko in francosko carinsko zakonodajo ter tarifo 

(Podpečnik 2010, 106). Obstoj Ilirskih provinc je povzročal 

gospodarske pretrese predvsem zaradi pomorske 

blokade in podpiranja francoske vojske. Močno so bili 

prizadeti prebivalci Krasa, ki se niso mogli več ukvarjati 

z donosnim tovorništvom in furmanstvom, domača 

obrt je propadala, slovensko kmečko prebivalstvo pa 

so razmere za lastno preživetje silile v razbojništvo in 

tihotapljenje. Po padcu Napoleona so Habsburžani 

priključili ožjemu avstrijskemu območju še Benečijo in 

Lombardijo, v letu 1835 pa izdali carinski in monopolni 

red, ki je v osnovi preživel do leta 1918. 

Avstro-Ogrska 

Z uvedbo dualizma je leta 1867 nastala Avstro-Ogrska, 

ki je imela med takratnimi evropskimi državami skoraj 

najvišjo carinsko stopnjo. Uvozne carine na industrij- 

Z Ilirskimi provincami je na slovenskih tleh nastal velik 

carinski organ z 900 uradniki, razdeljenimi na sedem 

1 

Ilirske province (francosko Les Provinces Illyriennes) je Napoleon ustanovil 

14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s 

schönbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji zahodni del Koroške, 

Kranjsko, Hrvaško in Vojno krajino jugozahodno od Save, Goriško, Trst in 

Istro. 

2 

Francoski imperializem (lat. imperialis = cesarski) bi lahko najbolj osnovno 

opredelili kot obliko vladanja, ki temelji na vojaški sili. V najširšem pomenu 

pa je to lahko podaljšanje ali širjenje vladavine enega, praviloma močnejšega 

politično-državnega organizma nad drugim. Ta opredelitev vključuje antične 

imperije. Imperializem opredeljuje tudi monopolistično obdobje kapitalizma, 

ki se začne v 19. stoletju. To je tudi obdobje, ko lahko govorimo o končni 

prevladi kapitalističnega načina proizvodnje. 

Kontrolnik kazenskih predmetov iz leta 1948. 

16 | CARINA.SI

[ ZGODOVINA ] 

ske izdelke so bile leta 1875 med 15 in 20 % vrednosti 

blaga, v Nemčiji in Švici med 4 in 6 %, v Veliki Britaniji 

pa jih sploh ni bilo. Po letu 1902 se je carinska 

stopnja celo povečala na 35 %. Dvigovanje carinskih 

zaščit je bilo v nasprotju z močnim liberalizmom tistega 

časa, ki je poudarjal gospodarsko in politično svobodo, 

vendar so se v tem odražala tudi kolonialistična 

trenja med evropskimi državami. 

Po prvi svetovni vojni 

Nevarnost s strani Italije, ki je po koncu prve svetovne 

vojne in razpadu Avstro-Ogrske v skladu z londonskim 

paktom zasedla Primorsko, Istro in dele Dalmacije (rapalska 

meja), ter pritisk Srbov po združitvi v skupno 

državo, izražen že s Krfsko deklaracijo, sprejeto 20. junija 

1917 v izgnanstvu na Krfu, sta 1. decembra 1918 

povzročila združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v 

Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako je nastalo 

tudi novo carinsko območje, ki je vključevalo večji del 

današnjega slovenskega ozemlja z izjemo Primorske, 

Porabja in po plebiscitu tudi dela Koroške. Leta 1919 

je bil poenoten carinski sistem Kraljevine SHS, na ozemlju 

so začeli veljati carinski zakon Kraljevine Srbije iz 

leta 1899 (s spremembami iz let 1904 in 1910), in vsi 

trgovinski sporazumi Kraljevine Srbije z drugimi državami. 

Leta 1925 je bila zaradi sprememb izdana tudi 

nova carinska tarifa. Primorska je bila zaradi rapalske 

meje vključena v italijansko carinsko politiko, ki je bila 

po nastopu Benita Mussolinija na oblast izrabljena za 

krepitev avtarkije željnega korporativističnega gospodarstva. 

Carinska ureditev v Italiji ni imela posebnega 

ekonomskega učinka, po zmagi nad fašizmom pa so 

bili primorski Slovenci soočeni z vprašanjem narodnega 

preživetja. 

Po drugi svetovni vojni 

Na pogorišču druge svetovne vojne je nastala družbenopolitično 

popolnoma drugačna država Jugoslavija. 

Razvoj carinske službe je sledil razvoju družbenopolitičnega 

in ekonomskega sistema. V prvem obdobju 

od konca vojne do leta 1960 (obdobje FLRJ) 3 carinska 

služba ni imela vidnejše vloge v državnem uradniškem 

aparatu. Z odlokom NKOJ (Narodni komite osvoboditve 

Jugoslavije, ustanovljen leta 1943) je pričela 

delovati carinska služba, formirana v oddelku carin v 

okviru državnega poverjeništva za finance. Oddelek je 

imel pet odsekov: administrativnega, tarifnega, kazenskega, 

tehnološkega in knjigovodskega. Leta 1945 so 

bili ustanovljeni carinski inšpektorati, ki so skrbeli za 

nadzor pretoka pobranih dajatev, materialno finančnega 

poslovanja carinarnic, odpiranje novih izpostav in 

vodenje večjih kršitev carinskih pravil. Ukinjeni so bili 

že leta 1947, njihove naloge pa so prevzele carinarnice. 

V tem prvem obdobju je bila vloga carine zmanjšana, 

ker ni bilo ustreznih predpisov. 

Večje spremembe in rast pomembnosti carinske službe 

so se zgodile okrog leta 1960. S sprejetjem novega zakona 

leta 1959, novo državno ureditvijo SFRJ 4 z močnim 

pridihom socializma, z uvedbo zakona o carinski 

tarifi leta 1965, razvojem industrije ter naraščanjem 

uvoza in izvoza blaga se je začela vloga carinske službe 

povečevati. To dokazuje tudi dejstvo, da je Zvezna carinska 

uprava leta 1967 postala samostojen organ, neposredno 

odgovoren Zveznemu izvršnemu svetu 5 , kar 

je ostala vse do razpada države leta 1991. Značilnost 

tega obdobja, kot se verjetno nekateri med vami dobro 

spominjate, so tudi domači potniki, ki so množično 

odhajali po nakupe v tujino, sploh v sosednjo Italijo, in 

se vračali s kavo, kavbojkami, škornji, urami ipd. 

Jugoslovanski pečati iz Carinarnice Maribor in carinsko 

pokrivalo; pod njimi Kontrolnik prodanega tihotapskega 

blaga in blaga, kateremu je rok ležanja pretekel iz leta 

1981. 

3 

FLRJ – Federativna ljudska republika Jugoslavija je bil naziv za Jugoslavijo 

med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963. 

4 

SFRJ – Socialistična federativna republika Jugoslavija je obstajala med letoma 

1963 in 1991. 

5 

Zvezni izvršni svet je bil izvršni organ zvezne skupščine SFRJ oz. vlada SFRJ. 

Člane je volila skupščina SFRJ. 

CARINA.SI | 17


Tabla izpostave Karavanke iz SFRJ. 

Posebno mesto v razvoju carinske službe ima informatizacija 

carinskih postopkov. Projekt je tekel v 70. letih, 

ko je bila uvedena elektronska obdelava podatkov. Deklaracije 

so se vnašale v računalnik v petih elektronskih 

računskih centrih (ERC) v republikah, podatke so nato 

prenesli v centralni ERC v Zvezni carinski upravi v Beogradu. 

Slovenija 

Uspeli referendum o samostojnosti Slovenije decembra 

1990 je bil bistvenega pomena za slovensko samostojnost 

in posledično tudi za državne organe. Carinska 

služba je odigrala pomembno vlogo, saj je z zadrževanjem 

denarja od pobranih carin pomagala polniti novi 

slovenski proračun. 28. decembra 1990 so se upravniki 

slovenskih carinarnic na Republiškem sekretariatu 

za finance v Ljubljani sestali s takratnim sekretarjem 

za finance in današnjim guvernerjem Banke Slovenije 

dr. Markom Kranjcem. Pri Službi družbenega knjigovodstva 

je bil odprt poseben račun, na katerega so se 

odvajale carinske in druge dajatve. Dobra dva meseca 

pozneje je Skupščina Republike Slovenije sprejela odlok 

o razglasitvi ustavnega amandmaja k Ustavi RS, ki 

je bil temelj pravne ureditve. Z njegovo uveljavitvijo je 

bilo odvajanje carin na slovenski račun pravnoformalno 

rešeno, ni bil pa rešen status slovenskih carinikov, 

ki so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske 

uprave Jugoslavije. Si predstavljate, kaj je to pomenilo 

takrat? Novinarka Dela Marjeta Šoštarič je v rubriki 

Tema dneva 16. junija 1991 zapisala: »Grožnje, ki so jih 

še včeraj pošiljali v Slovenijo ljudje iz zvezne vlade in zvezne 

carinske uprave, so vsaj za zdaj izpuhtele. Na mejah 

in carinarnicah ni prišlo do ''udara'', ki bi ga povzročile 

zvezne okrepitve. Če bi sodili po današnjem dogajanju, bi 

lahko sklepali, da je bilo stopnjevanje pritiska na Slovenijo 

v zadnjih dneh le še en neuspešen poskus Markovićeve 

vlade, da bi pokorila neposlušno republiko.« 

Kljub neugodnim zunanjim okoliščinam, grožnjam iz 

Beograda in armade je slovenska skupščina 25. junija 

1991 sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon 

za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Še isti 

dan so slovenske oblasti prevzele nadzor nad mejnimi 

prehodi in carinarnicami. Tega dne, 25. junija 1991, 

je slovenska carina dobila zakon o carinski službi, ki je 

urejal delovanje službe v novi državi. Delovati so začeli 

improvizirani mednarodni mejni prehodi na meji s 

Hrvaško. 

Naslednji dan, 26. junija 1991, je bila pred parlamentom 

slovesna razglasitev neodvisnosti. Na njej je, že 

med preletavanjem letal JLA, Milan Kučan o novem 

poglavju v zgodovini slovenstva dejal: »Danes imamo 

pravico, da mu zapišemo na vrh neizpisane strani – samostojna, 

demokratična slovenska republika.« Na ta dan 

se je začela tudi vojna za Slovenijo. 

Nadaljevanje sledi v oktobrski številki. 

Katarina Janjič, GCU 


18 | CARINA.SI

[ DOGODKI ] 

Nadzor Evropske komisije nad delom Carinske uprave RS 

Po mnenju inšpektorjev so postopki in sistemi za pobiranje protidampinških dajatev v Sloveniji 

ter z njimi povezane kontrole v splošnem skladni s predpisi EU, enako trenutna praksa vodenja 

računa B. 

Sloveniji kot članici Evropske skupnosti je omogočeno 

pridobivanje različnih ugodnosti, ima pa tudi obveznosti. 

Ena teh je zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev, 

kar opravlja Carinska uprava RS. Nadzor nad zbiranjem 

je v rokah Evropske komisije oziroma njene enote 

BUDG/B/3, ki je novembra 2010 in aprila 2011 opravila 

dva pregleda v Sloveniji. Glede na to, da je od leta 

2010 med nalogami Notranjerevizijske službe Carinske 

uprave RS tudi koordiniranje in sodelovanje z državnimi 

in evropskimi zunanjimi institucijami nadzora, je za koordinacijo 

inšpekcijskih pregledov poskrbela Notranjerevizijska 

služba. 

Inšpekcijski pregled sistema za pobiranje protidampinških 

in izravnalnih dajatev ter računa B je potekal od 

15. do 19. novembra 2010, opravili pa so ga inšpektorji 

Pablo Tedo Murua, Mathijn Van Zon in Ivan De Sutter. 

Uvodne predstavitve so uslužbenci Sektorja za tarifo, 

vrednost in poreklo, Sektorja za nadzor in preiskave ter 

Sektorja za finančne zadeve in nabave izvedli v Generalnem 

carinskem uradu, sistem so inšpektorji dva dni 

preverjali v Carinskem uradu Koper, zadnji dan pa so po 

Da se inšpektorjem na ustrezen način priskrbi zadosti 

informacij, je treba v pripravo vključiti precejšnje število 

uslužbencev različnih organizacijskih enot. 

zaključnih pogovorih predstavili ugotovitve. Inšpektorje 

je zaradi zamude letala že od začetka spremljala časovna 

stiska, ki se je še stopnjevala tretji dan, ko je eden inšpektorjev 

zaradi zdravstvenih težav prenehal z delom. 

Druga inšpektorja sta morala urediti vse formalnosti za 

njegovo bolnišnično oskrbo, kar je še povečalo zamudo. 

Na zaključnem sestanku so inšpektorji sicer izpostavili 

nekaj domnevnih nepravilnosti, ne glede na to pa so 

bili zadovoljni s svojim delom v Sloveniji. Po njihovem 

mnenju so postopki in sistemi za pobiranje protidampinških 

dajatev v Sloveniji ter z njimi povezane kontrole 

v splošnem skladni s predpisi EU, enako trenutna praksa 

vodenja računa B. Takšne ugotovitve izhajajo tudi iz februarja 

2011 izdanega poročila. 

Še pred prejemom tega poročila so se z najavo in uvodnim 

vprašalnikom začele priprave na inšpekcijski pregled 

hišnega carinjenja in računa B, ki je bil od 4. do 

8. aprila 2011. Opravila sta ga inšpektorja Pablo Tedo 

Murua in Marilena Elena Friguras. Uvodne predstavitve 

Sektorja za carinske in davčne postopke, Sektorja za 

nadzor in preiskave ter Sektorja za finančne zadeve in 

nabave so bile prvi dan v Generalnem carinskem uradu, 

nato je bil sistem preverjen v carinskih uradih Celje in 

Maribor. Tokrat sicer ni bilo nepričakovanih dogodkov, 

ki bi vplivali na potek inšpekcijskega pregleda, a je bila 

zaradi odločitve, da se pregled opravi v dveh carinskih 

uradih, časovna stiska vseeno ves čas prisotna. Ugotovitve 

in mnenje, podani na zaključnem sestanku, so bili 

ponovno dobri in potrjujejo usmeritve Carinske uprave 

RS. Tovrstni inšpekcijski pregledi, ki bodo v vseh državah 

članicah, so se pričeli s hkratnim pregledom v Sloveniji 

in Franciji, inšpektorja pa sta izpostavila, da bosta 

dobro prakso, pridobljeno v Sloveniji, posredovala na 

naslednjih inšpekcijskih pregledih. 

Z odhodom inšpektorjev se delo za Notranjerevizijsko 

CARINA.SI | 19

[ DOGODKI ] > > > > 

Uvodne predstavitve Sektorja za carinske in davčne postopke, 

Sektorja za nadzor in preiskave ter Sektorja za finančne zadeve ... 

... in nabave so bile prvi dan v Generalnem carinskem uradu, nato 

pa je bil sistem preverjen v carinskih uradih Celje in Maribor. 

službo in druge udeležence pregledov še ne konča, saj 

jim je treba posredovati še dodatne dokumente in obrazložitve. 

Po prejemu osnutka poročila Evropske komisije 

Notranjerevizijska služba koordinira pripravo pripomb 

oziroma odgovorov o sprejetih ukrepih sektorjev in jih 

uskladi v enoten odgovor Carinske uprave RS Evropski 

komisiji. Če ga slednja ne oceni za ustreznega oziroma 

zadostnega, je treba odgovore pripraviti večkrat. Tako 

lahko spremljanje pregledov Evropske komisije traja več 

let oziroma toliko časa, da se uresničijo vsa njihova priporočila. 

Da takšni obiski nadzornih institucij potekajo nemoteno, 

da se inšpektorjem na ustrezen način priskrbijo zadostne 

informacije, je treba vključiti v pripravo precejšnje 

število uslužbencev različnih organizacijskih enot. 

Glede na to, da je inšpektorjem na voljo razmeroma 

kratek čas za pridobitev vseh potrebnih informacij, to 

zahteva precej prilagajanja na naši strani, kar pomeni 

tudi, da se delovni dan ne konča po osmih urah. Predstavniki 

Evropske komisije so delo Carinske uprave RS 

na obiskih pohvalili, kar je še ena spodbuda, da se sedanja 

praksa nadaljuje v prihodnje. 

Mateja Dolničar, GCU 


1. simpozij o korporativnih oblačilih 

Osnovne naloge uniforme so funkcionalnost, zaščita, varnost in udobnost, ne smemo pa 

pozabiti na njeno komunikacijsko moč. Na simpoziju smo predstavili pristop Carinske uprave 

RS k prenovi celostne podobe carinske uniforme, način izbora skic, materialov, potek projekta, 

izdelavo prototipov, pa tudi težave, s katerimi smo se srečevali pri delu. 

20 | CARINA.SI

[ DOGODKI ] 

Februarja 2011 je na Gospodarski zbornici Slovenije 

potekal 1. simpozij o uniformah oziroma korporativnih 

oblačilih. Simpozij je organizirala vodilna slovenska 

oblikovalka celostnih podob oblačil doc. Sonja Šterman 

iz Studia Design. Dogodek je rezultat večletnega projektnega 

dela in izkušenj, ki jih je organizatorka pridobila 

pri prenovi celostnih podob različnih uniformiranih institucij 

in podjetij. 

Simpozij je bil namenjen širši strokovni in gospodarski 

javnosti. Udeležili smo se ga predstavniki vseh večjih 

uniformiranih ustanov, varnostnih služb, turističnih hotelskih 

kompleksov, farmacevtskih podjetij, bolnišnic, 

trgovskih podjetij in na drugi strani proizvajalci uniform, 

dobavitelji tekstilnih materialov, obutve in druge 

dopolnilne opreme. Cilji simpozija so bili predstaviti razvoj 

celostne podobe oblačil in uniforme nove generacije 

ter izpostaviti njihovo strateško vlogo pri prepoznavnosti 

korporacije. V skladu z zastavljenimi cilji je simpozij 

potekal v treh vsebinskih sklopih. 

V uvodnem predavanju je doc. Sonja Šterman predstavila 

komunikacijsko moč uniform, njihovo funkcionalnost 

in estetsko vrednost. Poudarila je osnovno vlogo 

uniforme, ki mora biti za razliko od modnega oblačila 

v prvi vrsti podrejena funkciji, zaščiti, varnosti in udobnosti 

za uporabnika. Predavanje je bilo podkrepljeno z 

gradivom in skicami nekaterih delov carinske uniforme, 

kajti Carinska uprava RS je edina med sodelujočimi že 

imela izdelane prototipe oblačil, ki so si jih udeleženci 

simpozija lahko prvič javno ogledali. 

V slovenskem prostoru je še vedno nezadostno zavedanje, 

kako pomemben strateški element za prepoznavnost 

korporacije je lahko oblačilo, ki ga nosijo zaposleni. Na 

začetku prenove se je zato treba soočiti z nekaterimi pomembnimi 

miselnimi preskoki. Največja prelomnica v 

razmišljanju je spoznanje, da prenova oblačil zaposlenih 

ni zgolj velik strošek, ampak je v prvi vrsti pomemben 

element prepoznavnosti institucije. Naslednjo prepreko 

predstavlja nepoznavanje tehničnega področja korporativnih 

oblačil in nenazadnje pomanjkanje kreativnosti za 

začetek in vodenje takega projekta. 

Kako pozitivno delati v projektni skupini, v kateri se pogosto 

soočimo z različnimi odzivi sodelujočih, je v nadaljevanju 

na metodi šestih klobukov predstavila mag. 

Nastja Mulej, licencirana trenerka metod razmišljanja 

Edwarda de Bona v Sloveniji. Metoda je primerna za 

razmišljanje in lažje sprejemanje odločitev tako v družini 

kot v podjetju. Uči nas konstruktivnega, jasnega 

in ciljno usmerjenega sprejemanja odločitev brez medsebojnih 

konfliktov. Bistvo metode je zavedanje, da se 

posamezniki različno odzivamo na situacije. Oče metode 

Edward de Bono je načine odzivanja ljudi razdelil v 

šest skupin oziroma šest klobukov različnih barv. Beli 

klobuk zastopa mišljenje, dejstva, podatke in je nevtralen, 

rdeči zaznamuje ljudi, ki se na stvari odzivajo intuitivno, 

odločno in čustveno, črni zaznamuje ljudi, ki so 

podvrženi negativnemu logičnemu razmišljanju, rumeni 

zaznamuje ljudi, ki so podvrženi previdnosti in logičnemu 

pozitivnemu mišljenju, zeleni zaznamuje ustvarjalno 

razmišljanje, modri pa disciplino, strukturo, nadzor. 

Občinstvo na simpoziju o korporativnih oblačilih. V ospredju 

je doc. Sonja Šterman. 

Okrogla miza s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve 

RS, Ministrstva za obrambo RS, Ministrstva za pravosodje 

RS, Zavoda za gozdove RS in Carinske uprave RS. 

CARINA.SI | 21

[ DOGODKI ] > > > > 

Carinska uniforma. 

Vetrni jopič. 

Člani projektne skupine vsako idejo komentirajo iz vseh 

šestih zornih kotov. Na ta način se pogovor poglobi v 

vseh šestih smereh, s tem pa dosežemo, da ljudje z različnimi 

značaji konstruktivno izmenjujejo svoje misli. 

Zavedanje in enakovredno sprejemanje različnega odzivanja 

posameznikov največkrat pripelje do zamisli, na 

katero sami mogoče ne bi nikoli pomislili in je ključna 

za dosego zastavljenega cilja. Na koncu je bila okrogla 

miza, na kateri je organizatorka gostila predstavnike Ministrstva 

za notranje zadeve RS, Ministrstva za obrambo 

RS, Ministrstva za pravosodje RS, Zavoda za gozdove 

RS in Carinske uprave RS. Na okrogli mizi smo predstavili 

svoj pristop k prenovi celostne podobe, način izbora 

skic, materialov, potek projekta, izdelavo prototipov, pa 

tudi težave, s katerimi smo se srečevali pri delu. Simpozij 

je odprl še nekatere pereče probleme, s katerimi se srečujemo 

predvsem uporabniki javnih finančnih sredstev, 

saj je trenutna zakonodaja naravnana v prid cenejšim in 

s tem manj kakovostnim oblačilom in opremi. Izogniti 

se ni bilo mogoče niti polemiki, povezani z zaprtjem 

domače tekstilne in obutvene industrije. Posledice se odražajo 

v oteženem pridobivanju vhodnih materialov, nemožnosti 

predhodnega testiranja in izdelave prototipov. 

V živahno razpravo so se s svojimi vprašanji in predlogi 

vključili tudi udeleženci iz občinstva. 

Simpozij je potekal v prijetnem in sproščenem vzdušju. 

Udeleženci smo se strinjali, da je bil koristen, saj smo na 

enem mestu izmenjali izkušnje oblikovalci, proizvajalci, 

naročniki in uporabniki uniform. Odprl je tudi številne 

teme in postavil izhodišča za prihodnje srečanje. 

Sklepno misel simpozija je podala Lea Pisani, stilistka 

kulture oblačenja in avtorica knjige Obleka – kaj, kdaj, 

kako. Poudarila je, da imamo v Sloveniji dovolj mladega 

oblikovalskega potenciala, ki lahko uspešno pokriva 

področje korporativnih oblačil, pa tudi nekaj domačih 

podjetij, ki v partnerskih odnosih s pretežno kakovostnimi 

evropskimi proizvajalci še vztrajajo in držijo korak z 

razvojem. Nekoliko šaljivo je zaključila, da lahko glede 

na omenjeni potencial pričakujemo, da se bodo slovenska 

dekleta v prihodnje ponovno ozirala za uniformami. 

Srajca, kravata in kapa s ščitnikom. 

Vesna Vranešič, GCU 

doc. Sonja ŠTERMAN, 

univ. dipl. inž. oblikovanja tekstilij in oblačil 


22 | CARINA.SI

[ DOGODKI ] 

Vaja vodnikov in službenih psov v Ajdovščini 

Carinski urad Nova Gorica je 19. marca 2010 pripravil redno mesečno vajo vodnikov in službenih 

psov za specialistično uporabo. Vaje so se udeležili vsi vodniki službenih psov za odkrivanje 

droge in vodnik iz CU Koper, ki je svojo psičko za odkrivanje cigaret dobil pozneje. Na vaji so bili 

še namestnik generalnega direktorja Carinske uprave RS Stanislav Mikuž, direktor CU Nova 

Gorica Jure Bačar ter Dušan Rajgelj in Tomaž Suša iz Generalnega carinskega urada. 

Vaja je potekala v Ajdovščini, na večjem servisu osebnih 

vozil, kjer smo imeli na voljo različna osebna vozila 

in kombije. Razmere so bile idealne in pse smo lahko 

preizkusili v različnih resničnih okoliščinah, saj so bili 

avtomobili polni raznih vonjav ... Droga je bila skrita 

tako zunaj kot v notranjosti vozil na različnih mestih. 

Vodniki smo imeli zahtevno delo; nismo namreč vedeli, 

v katerem vozilu je droga skrita samo zunaj, v katerem 

samo notri in v katerem zunaj in notri. Vsi psi so 

bili pri delu izvrstni. 

Po končanem pregledu osebnih vozil in kombijev smo 

se odpravili v Podnanos k avtoprevozniku, ki nam je 

odstopil okrog 30 tovornih vozil. Vzorci drog so bili 

skriti na več mestih: med tovorom, na podvozju prikolic, 

v kabinah tovornjakov. Vsi psi so vajo opravili z 

odliko. 

Sledila je analiza, ki jo je opravil naš inštruktor. Analiza 

je zelo pomemben del vaje, saj nam inštruktor da zelo 

koristne nasvete, kako naj svoje štirinožne sodelavce in 

seveda sami sebe še bolje usposobimo za uspešno delo. 

Seveda si vsi skupaj zelo želimo, da bi bili uspešni tudi 

pri svojem vsakdanjem delu in bi odkrivali droge pri 

tistih, ki jih mogoče še bolje skrijejo, kot si jih skrijemo 

mi na vaji. 

Ko že omenjam CU Nova Gorica, naj ne pozabim napisati, 

da je novogoriška mobilna ekipa dobila nove, 

večje prostore. Res je, da smo malo v pisarnah, saj smo 

vendarle mobilna ekipa in je naše delo večinoma na 

terenu. A smo zelo zadovoljni, saj so prejšnji prostori 

postajali premajhni za šestčlansko ekipo. No, psička 

ima svoj prostor v avtomobilu, ki ga vedno veselo in 

glasno brani. 

Rok Mikuž, CU Nova Gorica 

Foto: Tomaž Suša 

Avtor prispevka s svojo psičko Reo pri preiskavi tovornjaka. 

Kje se skriva droga – v kabini, podvozju ali med tovorom? 

CARINA.SI | 23

[ DOGODKI ] > > > > 

Prvi pes v Sloveniji, izšolan za odkrivanje tobaka in 

tobačnih izdelkov 

Carinska uprava RS je 22. marca 2011 dobila prvega službenega psa, izšolanega za odkrivanje 

tobaka in tobačnih izdelkov. Nemška kratkodlaka ptičarka Kora bo najpogosteje delala v 

koprskem pristanišču. 

Dveletna nemška kratkodlaka ptičarka Kora je prvi 

službeni pes v Sloveniji, izšolan za odkrivanje tobaka 

in tobačnih izdelkov. Njen vodnik je Marko Močinić 

iz Carinskega urada Koper, zato bosta skupaj najpogosteje 

odkrivala tihotapsko blago (cigarete, tobak in 

druge tobačne izdelke) v luki Koper. Delovala pa bosta 

tudi na celotnem območju Slovenije in v vseh vrstah 

prometa – poleg pomorskega tudi v cestnem, železniškem 

in letalskem. Psa so izšolali v oddelku za šolanje 

službenih psov slovenske policije. Gre za prvega psa, ki 

so ga šolali v ta namen. 

V carinskih upravah držav članic EU so službeni psi 

za odkrivanje tobaka in tobačnih izdelkov običajna in 

utečena pomoč carinikom. Carinska uprava RS ima 

poleg Kore še devet službenih psov za odkrivanje prepovedanih 

drog. 

Nemška kratkodlaka ptičarka Kora bo najpogosteje delala 

v koprskem pristanišču. 



Mejni prehod Sočerga: izgradnja severne pilotne stene 

Aprila 2011 se je končal projekt prenove podpornega zidu na mejnem prehodu Sočerga, 

prenova napeljave pitne vode in elektrike do prehoda. 

Projekt sta od oktobra 2010 do aprila letos financirala 

Republika Slovenija in Evropska unija. Od osamosvojitve 

leta 1991, ko se je vzpostavila državna meja, delamo 

cariniki in policisti na mejnem prehodu Sočerga v 

24 | CARINA.SI

[ DOGODKI ] 

V tla so zavrtali 88 pilotov, dolgih od 13 do 17 metrov in s 

premerom 1,2 metra. 

zabojnikih, ki so precej dotrajani, zato smo zelo veseli, 

da so dela za izboljšanje razmer končno stekla. Spodnji 

podporni zid je bil zgrajen poleti leta 2007 in je preprečeval, 

da bi prehod zgrmel v dolino. Z izgradnjo 

letošnjega zidu pa je odpravljeno drsenje hriba nad prehodom. 

Poglejmo nekaj tehničnih podatkov o severni pilotni 

steni: zid je dolg 250 metrov in v povprečju visok 5 

metrov. V tla so zavrtali 88 pilotov, dolgih od 13 do 17 

metrov in s premerom 1,2 metra. Za izdelavo pilotov, 

spodnje in zgornje grede ter slopov je bilo porabljenih 

2380 kubičnih metrov betona in 210 ton železa. V hrib 

je vpetih 130 sider z dolžino od 21 do 27 metrov. 

Ko je bil zid zgrajen, je bilo treba odpeljati 12000 kubičnih 

metrov zemlje in urediti odvodnjavanje. Mejni 

prehod Sočerga namreč leži pod kraškim robom, nad 

katerim se nabira voda. Movraško polje nad njim se ob 

deževju spremeni v jezero in prav zaradi te vode je teren 

zelo plazovit in drsi v dolino. Z odvozom zemlje se je v 

vsej svoji betonski veličini prikazal zid, ki pa ni bil ravno 

v ponos gradbincem. Zato so ga po vsej dolžini in 

višini obložili z avtohtonim istrskim kamnom. Upam 

si reči, da ga bo v prihajajoči turistični sezoni prav vsak 

turist občudoval in si verjetno zapomnil mejni prehod 

prav po tem kamnitem zidu. 

Vzporedno so potekala še druga dela. Med vasjo Sočerga 

in mejnim prehodom Sočerga so bile položene 

cevi za vodovod, telefon, internet in elektriko. Te infrastrukture 

smo še najbolj veseli, saj bomo končno dobili 

zanesljiv vir električne energije in zanesljivo internetno 

povezavo, predvsem upam, da tudi hitrejšo. Izpadi električnega 

toka in internetne povezave ob vsaki nevihti 

bodo le še spomin in tema za šale. 

Podporni zid je prva faza projekta izgradnje novega 

mejnega prehoda. Prostor za parkiranje tovornih vozil 

imamo, prostor za novo stavbo tudi, čakamo le še, da 

stečejo dela. O končnem videzu mejnega prehoda Sočerga 

vas obvestim čez dobro leto. 

Uroš Janežič, CU Koper 

Foto: Uroš Janežič 

Za izdelavo pilotov, spodnje in zgornje grede ter slopov je 

bilo porabljenih 2380 kubičnih metrov betona in 210 ton 

železa. 

Zid je po vsej dolžini in višini zid obložen z avtohtonim 

istrskim kamnom. 

CARINA.SI | 25

[ DOGODKI ] > > > > 

Z geslom »Pomagajmo, mogoče bomo pomoč potrebovali 

tudi sami« do defibrilatorja na mejnem prehodu Jelšane 

Na mednarodnem mejnem prehodu Jelšane smo 14. aprila 2011 namestili avtomatski 

defibrilator. Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je 

sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno 

požene in s tem reši življenje. 

Akcija zbiranja finančnih sredstev se je začela sredi decembra 

2010 na pobudo Športnega društva Carinik iz 

Ilirske Bistrice in je potekala pod geslom »Pomagajmo, 

mogoče bomo pomoč potrebovali tudi sami«. Sredstva 

v višini 2920 evrov smo s prostovoljnimi prispevki 

zbrali delavci CU Sežana, policisti, uslužbenci mejnih 

inšpekcijskih služb in špediterji na mejnem prehodu 

Jelšane. Povabilu k sodelovanju so se odzvali tudi Krajevna 

skupnost Jelšane, Osnovna šola Jelšane, Občina 

Ilirska Bistrica in nekateri lokalni podjetniki. 

Pri nakupu defibrilatorja je pomembno vlogo odigral 

Rdeči križ Slovenije, ki ima na tem področju več izkušenj. 

Pomagali so nam izbrati sodoben defibrilator, 

hkrati pa so poskrbeli za usposabljanje. Praktičnega 

usposabljanja se je udeležilo 30 uslužbencev carine, 

policije in osnovne šole iz Jelšan. Ob tej priložnosti 

nas je obiskal tudi predsednik Rdečega križa Slovenije 

Franc Košir, bivši generalni direktor Carinske uprave 

Republike Slovenije. V svojem nagovoru je poudaril, 

da aparat sam po sebi ne rešuje življenj, ampak je le 

pripomoček pri reševanju. Pomembnejše je osveščanje 

in izobraževanje zaposlenih o postopkih oživljanja. Pohvalil 

je našo humanitarno akcijo in izrazil pobudo, da 

bi defibrilatorje namestili na vse večje mejne prehode. 

Zaradi gostega prometa in štiriindvajseturne prisotnosti 

usposobljenega kadra je lokacija avtomatskega eksternega 

defibrilatorja na mejnem prehodu idealna. Potnikom, 

zaposlenim in lokalnemu prebivalstvu bomo 

lahko v primeru srčnega zastoja zagotovili prvo pomoč 

še pred prihodom nujne medicinske pomoči, ki ima 

postajo 12 kilometrov od mejnega prehoda. 

Več informacij o avtomatskem eksternem defibrilatorju 

je na spletni strani http://www.aed-baza.si/. 

Marjan Mikuletič, CU Sežana 

Prikaz namestitve elektrod defibrilatorja sta si ogledala 

tudi predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir in 

direktor CU Sežana Milivoj Novič. 

Foto: Adrijana Širca 

Praktični del usposabljanja z inštruktorji in slušatelji. 

Foto: Marjan Mikuletič 

26 | CARINA.SI

[ IZMENJAVE ] 

Delovni obisk v litvanski carinski službi v Klaipedi 

Litva je ena izmed treh baltskih držav, ki je postala članica EU hkrati s Slovenijo. Lahko bi rekli, 

da imamo marsikaj skupnega. Odločitev za delovni obisk v tej državi je bila pravilna tudi zaradi 

tega, ker sva lahko primerjala dosežke obeh držav v obdobju članstva v EU. Litvo sva obiskala 

marca 2011. 

Litva je pomorska država, saj ves njen zahodni del obdaja 

Baltsko morje. Na severu meji na Latvijo, tudi članico 

EU, na vzhodu na Belorusijo, na jugu na Poljsko 

in rusko enklavo Kaliningrad. Obiskala sva pristaniško 

mesto Klaipeda na zahodu države, ki je s svetom navzven 

povezano z morjem, navznoter s celino pa predvsem 

z železnico, cestna infrastruktura je slabše razvita. 

Tako lahko trdimo, da s stališča carinskega nadzora 

dobro poznajo pomorski, železniški in cestni promet, 

enako letalski. Imajo zunanjo morsko in kopensko 

mejo. 

Namen obiska je bil spoznati način sodelovanja carine 

z gospodarstvom, kako imajo urejene poenostavitve in 

kako poteka nadzor v pristanišču Klaipeda. 

Litvanska carina ureja odnose z gospodarstvom prek 

sestankov, seminarjev, usposabljanja, z navodili in pojasnili, 

objavami na internetu, v lastnem izobraževalnem 

centru … Na ta način je javnost seznanjena z vsemi 

možnostmi, spremembami in aktualnimi zadevami, 

ki se nanašajo na carinsko dejavnost. 

Imajo svoj izobraževalni center, ki pred uvedbo novosti 

organizira izobraževanje za carinske zastopnike in 

predstavnike gospodarstva. Leta 2010 so uvedli pilotni 

projekt »Testing of interface with CDPS – Customs 

Declaration Processing System«. Razvili so lastno aplikacijo 

za testiranje aplikacij zunanjih uporabnikov za 

elektronsko izmenjavo podatkov s carino. Da bi izboljšali 

kakovosti carinskega informacijskega sistema, so 

leta 2008 so izvedli anketo o potrebah zainteresirane 

javnosti v carinskih postopkih. 

Imajo zelo dobro organizirano službo za odnose z javnostjo. 

Občasno se novinarji udeležujejo sestankov carinskega 

posvetovalnega odbora, katerega delo je podrobno 

opisano v nadaljevanju. 

Na vprašanja, ki jih zainteresirana javnost postavlja carini, 

odgovorijo v razponu nekaj ur do desetih delovni 

dni (npr. na vprašanje po e-pošti v enem dnevu, po 

telefonu v nekaj urah, na vprašanje po pošti v 10 delovnih 

dneh). 

Pogled na luko Klaipeda. Marca je bilo Baltsko morje 

zaledenelo. 

Pogled na mesto iz restavracije na vrhu stolpnice. 

CARINA.SI | 27

[ IZMENJAVE ] > > > > 

Carinski posvetovalni odbor 

Leta 2000 so ustanovili carinski posvetovalni odbor, ki 

ga sestavljajo vodilni predstavniki carine, pooblaščeni 

predstavniki gospodarskih združenj in predstavniki 

regionalnih pododborov. Vodi ga generalni direktor 

carine. V njem sodelujejo tudi predstavniki pomembnejših 

državnih inštitucij (ministrstva za transport in 

komunikacije, ministrstva za finance, ministrstva za 

zunanje zadeve) in predstavniki gospodarskih združenj. 

Ustanovljen je bil zaradi izboljšanja poslovnega 

okolja in sodelovanja med carinsko službo in poslovnim 

okoljem. 

Odbor analizira carinsko zakonodajo, njeno uvajanje 

in vpliv na prakso, pripravlja zakonske osnutke in 

opravlja druge carinske dejavnosti, pomembne za gospodarstvo. 

Delo odbora koordinirata predstavnik državne 

inštitucije in predstavnik gospodarstva. Na sejah 

predstavniki carinske službe predstavijo informacije o 

operativnih spremembah carinskih aktivnosti in novostih 

ter odgovarjajo na vprašanja. Obenem ima gospodarstvo 

možnost dajanja povratnih informacij o uvajanju 

nove zakonodaje in problematike, ki jo pri tem 

opaža. Imetniki AEO poročajo o svojih izkušnjah in na 

osnovi tega predlagajo izboljšave. 

Odbor se sestaja štirikrat letno, po potrebi tudi pogosteje, 

na pobudo carine ali gospodarstva. Prisostvujejo 

predstavniki gospodarske zbornice in gospodarskih 

združenj, tudi gospodarstva, glede na obravnavano 

tematiko (npr. prevozi, carinska skladišča …), in zasebnih 

organizacij (npr. logističnega združenja). Dialog 

med carino in gospodarstvom poteka na nacionalni 

in regionalni ravni. Carinski posvetovalni odbor ima 

namreč tri pododbore na ravni regionalnih carinskih 

uradov Vilna, Kaunas in Klaipeda, ki jim predsedujejo 

direktorji teh uradov. Pododbori se sestajajo četrtletno, 

zapisnike sestankov pošiljajo nacionalnemu odboru. 

Carinski urad Klaipeda je specifičen, saj se večina 

dejavnosti nanaša na ladijski promet in tranzitne postopke. 

Sicer pa imajo način pridobivanja dovoljenj za 

poenostavljene postopke urejen podobno kot mi. V 

krajevni pristojnosti urada v Klaipedi je sedem imetnikov 

potrdil AEO. Gre v glavnem za ladijske agente. 

Poleg njih ima takšno potrdilo še družba Philip Morris. 

Med najinim kratkim delovnim obiskom sva dodobra 

spoznala delovanje carinske službe in lokalne zanimivosti. 

Pri tem gre vsa pohvala lokalnemu organizatorju 

obiska in koordinatorki na lokalni ravni kolegici Editi, 

ki nama je skupaj z drugimi sodelavci pripravila resnično 

topel sprejem in poskrbela za odlično organizacijo 

obiska. 

Litva kot ena baltskih držav je zelo podobna naši državi 

tako po zgodovini kot glede razumevanja zdajšnjih 

dogodkov. Njena zgodovina je zelo burna, celo kruta. 

Litva je bila nekoč del Prusije. Med 2. svetovno vojno 

se je med okupacijo nemških sil odločila za slednje, kar 

seveda ni bilo všečno takratni Sovjetski zvezi. Sovjetske 

čete so vdrle in okupirale vsa ozemlja baltskih držav in 

se maščevale za tiho kolaboracijo z nemškimi silami. 

Veliko ljudi je zaradi tega trpelo, saj so bili bodisi pobiti 

ali zaprti. Sovjetske sile so med drugim porušile tudi 

Predstavnica za odnose z javnostjo na regionalni ravni. 

Udeleženca obiska na enem od vhodov v luško območje. 

28 | CARINA.SI

[ IZMENJAVE ] 

vse, kar je bilo zgrajeno v času prisotnosti Nemčije. V 

eni izmed stavb, kjer sedaj domuje regionalni carinski 

urad (med drugim gre za eno najstarejših ohranjenih 

stavb v tem delu mesta), so bili nekoč zapori, kamor 

so ruske sile zaprle lokalno litovsko prebivalstvo. V kletnih 

prostorih so še vedno zaporniške celice, ki jih sedaj 

uporabljajo za različne namene. Eno celico so uredili 

tako, kot je bila nekoč, in v njej pripravili majhen muzej 

v spomin na takratne čase. 

Ob sprehodu po mestu se lepo vidi vpliv Nemcev in 

Sovjetov. Predvsem je to opazno v arhitekturi in stavbah. 

Tudi drugače se čuti prisotnost ruske preteklosti, 

saj zajeten del prebivalstva govori rusko (sosedi so nenazadnje 

Rusi v enklavi Kaliningrad), pa tudi nemško. 

Klaipeda s celotnim obalnim turističnim območjem 

(Palanga, Nida) se kljub temu zelo lepo razvija. Še posebej 

velja to za obalna turistična mesta, kamor zahajajo 

prebivalci iz notranjosti Litve ter turisti iz Nemčije 

in Skandinavije. Ne gre zanemariti dejstva, da je za nas 

Litva tudi cenovno zanimiva, saj so življenjski stroški 

precej nižji. 

Seveda ne smemo mimo športa, saj vemo, da je Litva 

svetovna košarkaška velesila. Prav v Klaipedi bo v eni 

izmed predskupin letošnjega evropskega prvenstva v 

košarki nastopila tudi Slovenija. Na poti do luke smo 

se peljali mimo povsem nove športne dvorane, ki je bila 

zgrajena prav v ta namen. Ko smo povprašali domačine, 

kakšno je zanimanje za prvenstvo, smo izvedeli, da 

so za čas prvenstva vsi hoteli že razprodani (v hotelu, 

kjer sva bila nastanjena, bodo med gosti slovenski turisti). 

Izmenjava v okviru programa Carina 2013 je pomembna 

predvsem zaradi izmenjave mnenj in pogledov dveh 

carinskih služb, ki sta skupaj vstopili v Evropsko skupnost. 

Poleg tega sva v Litvi spoznala dobro prakso njihove 

službe, obenem pa sva predstavila naše delo in so 

kolegi v Litvi lahko spoznali dobro prakso naše službe. 

Aleš Praček, CU Sežana, 

in Nedjan Jerman, CU Koper 

Foto: Nedjan Jerman 

< < < < [ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] 

58. mednarodne carinske zimske igre Goms 2011 

Letošnje mednarodne zimske carinske igre so bile za ekipo slovenskih carinikov izredno 

uspešne. Z izvrstnimi rezultati in z dobrim vtisom na uradnih delih carinskih iger so zaposleni 

športniki dobro zastopali carinsko službo. 

O igrah 

Mednarodne carinske zimske športne igre alpskih držav 

Avstrije, Francije, Italije, Nemčije, Slovenije in Švice je 

od 21. do 25. marca 2011 gostila Švica. Alpski del tekmovanj 

so organizatorji izvedli v kraju Fiesch, tekaški del 

pa v kraju Ulrichen v naslednjih disciplinah: tek posamično 

(ženske in moški), štafetni tek (ženske), patruljni 

tek (moški) ter slalom in veleslalom za ženske in moške. 

Seznam tekmovalcev, ki so zastopali slovenske barve, je 

štel deset športnikov in športnic. To so bili smučarke 

Ana Drev, Maruša Ferk, Mateja Robnik, smučarji Mitja 

Dragšič, Andrej Šporn, Bernard Vajdič, Mitja Valenčič 

ter smučarke tekačice Katja Višnar, Vesna Fabjan in Barbara 

Jezeršek. Ob vrhunskih imenih svetovnega pokala, 

ki so zaposleni v carinskih upravah udeleženih alpskih 

CARINA.SI | 29

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] > > > > 

Otvoritvena slovesnost v mestu Brig v švicarskih Alpah. 

držav, so imeli naši športniki zahtevno nalogo osvojiti 

najboljša odličja, pri čemer so bili zelo uspešni. 

Slovenska odličja in pokali za skupne uvrstitve 

1. mesto v veleslalomu je osvojila Ana Drev, ki je premagala 

bivšo zmagovalko v skupnem veleslalomskem 

seštevku svetovnega pokala Denise Karbon in aktualno 

olimpijsko prvakinjo Viktorio Rebensburg. 

3. mesto skupinske razvrstitve alpskega ženskega 

smučanja sta dosegli Ana Drev in Maruša Ferk. 

3. mesto v posamičnem teku na 5 km za ženske je 

osvojila Barbara Jezeršek. Vesna Fabjan je bila četrta. 

2. mesto skupne uvrstitve žensk v smučarskem teku 

so dosegle vse tri predstavnice v smučarskih tekih: Katja 

Višnar, Vesna Fabjan in Barbara Jezeršek. 

2. mesto ženske štafete na 2 x 5 x 600 m sta osvojili 

Vesna Fabjan in Katja Višnar. 

3. mesto ženske štafete na 2 x 5 x 600 m je osvojila 

mešana slovensko-švicarska dvojica Barbara Jezeršek in 

Selina Gasparin. 

Program 

Prvi dan je bil namenjen treningu, spoznavanju smučarskih 

in tekaških prog ter slovesni otvoritvi v bližnjem 

večjem mestu Brig. To je slikovito mestece v Zgornjem 

Vallisu ob vznožju severnega pobočja prelaza Simplon. 

Otvoritev je potekala na vaškem trgu v gradu v središču 

mesta. V povabilu na carinske igre je Eveline Widmer- 

-Schlumpf, vodja generalnega oddelka za finance Švice, 

povedala, da so carinske igre veliko več kot le merjenje 

športnih moči in rezultatov. Že od leta 1952 gre za 

Ana Drev, zmagovalka veleslaloma na 58. mednarodnih 

zimskih carinskih igrah v Švici. 

spodbujanje odnosov med carinskimi upravami. Na ta 

način okrepijo povezave in izmenjujejo svoje poglede. 

Za vse tesnejše sodelovanje med državami in skupno 

reševanje problemov so ti stiki zelo pomembni. 

Program je bil razdeljen posebej za tekmovalce in športne 

predstavnike ter uradno delegacijo. Otvoritvene in 

zaključne slovesnosti, pa tudi navijanja na prizoriščih 

tekmovanj sta se udeležila Rajko Skubic, generalni direktor 

CURS, in Tadej Jeras iz Službe generalnega direktorja. 

Vodji športnega moštva sva bila Rajko Česnik, 

GCU, in Petra Robnik, CU Jesenice, ki sva Slovenijo 

zastopala na tehničnih sestankih tekmovanj. 

Sledila sta dva tekmovalna dneva. Podelitve cvetja in 

razglasitve rezultatov so bile neposredno po končanih 

tekmah, slavnostna podelitev pokalov in medalj pa na 

zaključni slovesnosti na glavnem trgu vasi Fiesch. To je 

svečan dogodek, na katerem so vsi v uniformah, tudi 

športniki. Simbolično se spustijo zastave, ki med tekmovanjem 

visijo na drogovih. 

Poleg tekmovanj in obveznosti med njimi smo uživali 

v lepotah švicarskih Alp, sončnem vremenu in nadvse 

prijetnih temperaturah na prizoriščih. Fiesch, vas, kjer 

smo bili tudi nastanjeni, je znano smučarsko visokogorsko 

smučišče in spada v sklop Walliških Alp. Z vrha 

smučišča Eiggishorn se ponuja čudovit razgled na ledenike, 

med drugim na Jungfrau in Aletchhorn, ki sta 

pod Unescovo zaščito. Manjkale niso niti gurmanske 

specialitete, saj so nas kolegi Švicarji razveselili z nahrbtniki 

za piknik, ki so vsebovali švicarski sir, salamo, 

kruh, vino in čokolado za dobrodošlico. 

30 | CARINA.SI

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] 

Smučarke tekačice so navdušile z nastopi na tekmovanjih ... 

... odlično pa se jim podajo tudi uniforme. 

Osebna izkušnja 

Glede na to, da sem bila lansko leto še sama med tekmovalkami, 

so bile carinske igre to leto zame prav posebna 

izkušnja. Funkcijo vodje alpskega dela športne 

delegacije sem prevzela od Franca Kotnika iz CU Jesenice, 

ki je vodil alpski del športne delegacije vse od začetka 

sodelovanja Slovenije na mednarodnih carinskih 

igrah in s tem sklenil uspešno vodenje alpskih carinskih 

ekip. Sestanki vodij ekip, članstvo v disciplinski 

komisiji in sodniška funkcija na ženskem in moškem 

slalomu, kjer sem spremljala pravilnost poteka tekmovanja, 

so bili zelo zanimiva izkušnja, saj sem v bistvu 

navijala za svoje bivše sotekmovalke in sotekmovalce. 

Program vodje ekipe se popolnoma razlikuje od tekmovalnega. 

V veselje mi je, da sem še vedno lahko del 

carinskih iger. 

Povabilo na naslednje carinske igre 

Na carinske igre naslednje leto, ki bodo v Franciji v 

kraju Megève od 19. do 23. marca 2012, so nas Francozi 

prijazno povabili na zaključni slovesnosti. S predstavitveno 

brošuro svojih tekmovalcev in tekmovalk ter 

slikovno predstavitvijo vasi v osrčju francoskih Alp so 

naredili dober vtis že vnaprej. Od naših športnikov si 

želimo dobrih rezultatov tudi v prihodnje, čeprav so 

postavili zelo visoko rezultatsko mejo. Če bo morda 

možnost zaposliti nove športnike, upam, da bo zaposlitev 

alpskih smučarjev ali tekačev omogočala doseganje 

ciljev. 

Športnikom iskreno čestitamo za uvrstitve in zastopanje 

slovenske carine. 

Petra Robnik, CU Jesenice 

Foto: Petra Robnik 

Smučarske proge so bile odlično pripravljene za tekmovalce, 

ki tekmujejo na najvišji ravni in so na carinskih igrah 

zastopali svoje carinske službe. 

Smučarji, smučarke, smučarske tekačice, generalni direktor 

CURS ter vodstveni in tehnični del športnega moštva na 

58. mednarodnih carinskih igrah alpskih držav. 

CARINA.SI | 31

[ ŠPORT IN PROSTI ČAS ] > > > > 

Nogometni turnir v Metliki 

Z vstopom Slovenije v EU se je začel umik carinske 

službe z mej, ki je pomenil začasno premestitev večjega 

števila carinikov na južno mejo. Tudi v Izpostavi Metlika, 

kjer nas je bilo v dobrih starih časih kar 63 zaposlenih, 

jih je bila skoraj polovica iz Carinskega urada 

Jesenice. Z zmanjševanjem števila zaposlenih so se ti 

delavci začeli vračati v svoje matične urade. Nekateri 

pa so ostali v našem Carinskem uradu Ljubljana, vendar 

v izpostavah bližje domu. Večina je nadaljevala v 

Izpostavi Brnik. 

V času dela v Izpostavi Metlika je bilo precej pripetljajev 

in dogodivščin, ki so spletli nova prijateljstva. 

S kolegom Goranom sva se zato dogovorila, da bova 

pripravila letno srečanje in tako skušala ohranjati stike. 

Odločila sva se za nogometno tekmo. Prva je bila leta 

2005. Nato so se vezi že toliko prepletle, da se je pridružila 

še ekipa Ljubljane in tekma je prerasla v turnir. 

Letos so se ga prvič udeležili tudi delavci Carinskega 

urada Brežice. 

Da je bilo še zanimiveje, smo letošnji turnir organizirali 

na 1. april. Za prvo tekmo je žreb določil ekipi Brnika 

in Brežic. Tekma je bila zelo borbena, a se je kmalu 

pokazalo, da je ekipa Brežic s svojo mladostjo, uigranostjo 

in močjo prevelik zalogaj za Brničane. Končni 

rezultat je bil 5 : 0 za Brežice. Druga tekma je bila med 

gostitelji in Ljubljano. Na začetku je bilo srečanje precej 

izenačeno, potem so domačini dosegli prvi gol in 

prevzeli pobudo na igrišču. Tekma se je končala s 5 : 2 

za Metliko. Nato so se pomerili poraženci, stari rivali z 

Brnika in iz Ljubljane. V prvem polčasu je bila tekma 

izenačena, v drugem so oslabljeni ekipi Ljubljane začele 

pohajati moči, kar so nasprotniki izkoristili, zmagali 

s 5 : 2 in s tem osvojili tretje mesto. 

Tekma za prvo mesto med ekipama Metlike in Brežic 

se je začela slabo za domačine, saj so že v začetku dobili 

gol po lepi akciji Brežic. Do konca prvega polčasa so 

po veliki napaki domače obrambe Brežice dosegle še 

drugi gol. V drugem polčasu domačini niso obupali in 

razliko kmalu znižali. Za kaj več pa je zmanjkalo časa 

in končni rezultat finalne tekme je bil 2 : 1 za Brežice. 

Zasluženo so osvojili prvo mesto, saj so se dokazali kot 

zelo uigrana in tehnično dobra ekipa. 

Ob današnjem tempu in načinu življenja je pomembno, 

da si najdemo čas tudi zase. Tako se ob športnem 

srečanju sprostimo, malo razveselimo, skratka, se imamo 

lepo in za trenutek pozabimo na vsakodnevne težave. 

Vsi se že veselimo naslednjega snidenja. 

Leopold Perko, CU Ljubljana 

Foto: arhiv CU Ljubljana 

Nogometni navdušenci iz Metlike, Brežic in z Brnika. 

Samostojna akcija. 

32 | CARINA.SI

[ NAŠI SODELAVCI ] 

Upokojitve v Izpostavi Bistrica ob Sotli 

Upokojitev je velika prelomnica v našem življenju. Nekoč sem prebrala, da jo lahko primerjamo 

z vrhom lestve, po kateri smo plezali vse življenje. Končno lahko prenehamo plezati in uživamo 

v razgledu. Treba je veliko truda, da priplezamo do konca, od posameznika pa je odvisno, koliko 

zna videti in užiti lepoto, ki mu jo ponuja čudovit razgled. V takšnem razgledu sedaj uživajo naši 

sodelavci, ki so konec lanskega leta prišli do vrha lestve. 

Človek se upokojitve vsekakor veseli, vsaj naši kolegi 

so to iskreno priznali, čeprav je bila v ozadju najbrž kakšna 

potlačena skrb ali bolečina, da je nekega obdobja 

nepreklicno konec. 

Ko nastopi dan D, ga je treba primerno proslaviti. Ob 

tej priložnosti so nas februarja 2011 slavljenci – upokojenci 

povabili na prijetno turistično kmetijo, kjer so se v 

sproščenem vzdušju poslovili od nas: Dragoslav Dragičević, 

Danilo Kapun, Engelbart Novak, Vladimir Rojnić, 

Anton Semenič in Jože Veronik. Žal se zaključka 

nista mogla udeležiti Jože Strohmayer in Bojan Šipek. 

Vsi zdajšnji upokojenci so bili z reorganizacijo 2004. 

leta premeščeni v Carinski urad Celje, v Izpostavo Bistrica 

ob Sotli, in to s koroškega in štajerskega konca. 

Pred skoraj sedmimi leti smo se po večini prvikrat srečali, 

ko smo po sili razmer prišli na novo delovno mesto. 

Najbrž takrat nikomur ni bilo vseeno, ko je zvedel, 

da se bo moral tako daleč voziti v službo, in smo takšno 

odločitev težko sprejeli. 

Vendar smo se na nove razmere kmalu prilagodili. 

Danes lahko rečemo, da je dobro, da se je takrat tako 

obrnilo; če se ne bi, bi bila večina od nas prikrajšana 

za poznanstvo teh krasnih ljudi. Veseli smo, da smo se 

spoznali. Z nekaterimi bolj, z drugimi malo manj. Ker 

svet le ni poln krasnih ljudi, nam to veliko pomeni, 

nam, ki ostajamo, ki bomo na svojo upokojitev čakali 

še lep del delovne dobe – nekaj časa še tu na meji, potem 

pa se bo najbrž spet ponovilo leto 2004. Kdo ve? 

Kolegom, ki so odšli, želimo tisto, kar si sami najbolj 

želijo. Mislim, da je najprej zdravje, kajti na poti zorenja 

človeka nekega dne obide spoznanje, da je le zdravje 

tisto, kar šteje. 

Dragi kolegi, počnite stvari, ki ste si jih od nekdaj želeli, 

pa za to prej niste imeli časa. Želimo, da bi našli 

svoje cilje v nečem, kar vas bo zapolnjevalo, nekaj za 

zdravje in veselje svoje duše. Rekli ste, da se boste radi 

spominjali našega kolektiva, ker so vladali dobri odnosi. 

Verjamem, da se boste tu in tam spomnili tudi 

na nas, bivše sodelavce, ki vas bomo z lepimi mislimi 

Sedijo Tone, Bert in Dragan, stojijo pa Jože, Danilo in Vlado. 

Draganov objem za slovo od naše simpatične direktorice. 

CARINA.SI | 33

[ NAŠI SODELAVCI ] > > > > 

ohranili v spominu kot dobre delavce ter iskrene, zaupanja 

in spoštovanja vredne ljudi. Vsakdo izmed vas je 

po svoje pustil pečat v naši službi. 

Za konec še malo zdravega humorja. Dragi kolegi, ker 

vem, da boste to brali, naj vas na koncu opozorim vsaj 

na dve drobni pomanjkljivosti, ki ju prinese upokojitev: 

nikoli ne dobiš prostega dneva in jutranjo kavico 

je treba popiti na račun svojega časa. 

Breda Zabukovnik, CU Celje 

Foto: Breda Zabukovnik 

[ ZANIMIVOSTI ] > > > > 

Ločeno zbiranje odpadkov v Carinski upravi RS 

Ko sem zadnjič pojedla jabolko in ogrizek vrgla v koš 

pod mizo, me je v istem trenutku prešinilo, da to ne 

bo v redu. To je biološki odpadek in sodi v poseben 

koš. Pohlevno sem ga vzela iz koša, se odpravila v čajno 

kuhinjo in ga pridno odvrgla tja, kamor sodi. V koš z 

nalepko »Biološki odpadki«. 

Poleg tega smo v Generalnem carinskem uradu postavili 

koše tudi za druge vrste odpadkov: papir, embalažo, 

steklo, baterije, kartuše, tonerje in ostanke komunalnih 

odpadkov (vanj sodijo tisti odpadki, ki jih ne 

moremo odvreči v nobenega izmed prej naštetih). Vsak 

je lično opremljen z nalepko, nad njim pa visi navodilo, 

kaj se vanj sme odlagati in kaj ne. 

Prvi majski dnevi, ko je ločevanje odpadkov zaživelo 

(akt o ločenem zbiranju odpadkov v Carinski upravi 

Republike Slovenije je začel veljati 7. maja 2011), so 

prinesli v glavnem pozitivne odzive na novost. V nekaterih 

pisarnah bolj okoljsko ozaveščeni svoje sodelavce 

celo prijazno opozorijo na ločevanje. Tu in tam se že 

pojavi logično vprašanje, ali sploh še potrebujemo koše 

v pisarnah in ali jih ne bi veljalo kar odpraviti. 

Ločeno zbiranje odpadkov ne prinaša koristi samo 

okolju, ampak tudi službi. Mesečni strošek odvoza odpadkov 

za Generalni carinski urad se je namreč s tem 

ukrepom prepolovil. 

Ups, malo je manjkalo pa bi čajna vrečka pristala v napačnem 

košu. Ali veste, v kateri koš jo moram vreči? 



KAJ SODI MED BIOLOŠKE ODPADKE? 

ZELENJAVNI ODPADKI 

OLUPKI IN ODPADKI SADJA 

KAVNA USEDLINA 

KAVNI FILTRI IN AJNE VREKE 

NETEKOI OSTANKI HRANE (KOSTI, MESO …) 

JAJNE LUPINE 

POKVARJENI PREHRAMBENI IZDELKI BREZ EMBALAŽE 

PAPIRNATE VREKE OD KRUHA IN PAPIRNATI ROBKI 

ROŽE 

PLEVEL 

POKOŠENA TRAVA 

ZEMLJA LONIC, LISTJE IN REZANE VEJE 

KAJ NE SODI MED BIOLOŠKE ODPADKE? 

PLASTINE IN KOVINSKE EMBALAŽE ŽIVIL 

OLJA IN MAŠOBE 

CIGARETNI OGORKI 

Koša za embalažo in papir. 

Navodilo nad koši za biološke odpadke. 

34 | CARINA.SI

[ CARINSKA KIŽANKA ]

Obisk drugošolcev iz OŠ Majde Vrhovnik in OŠ Dr. Vita Kraigherja iz Ljubljane v 

Generalnem carinskem uradu, 1. april 2011 

Foto: Sabina Langus Boc, Nevenka Kovačič 

Otroci so najprej obiskali laboratorij in izvedeli, 

kako se imenujejo pripomočki, ki jih kemiki 

uporabljajo pri svojem delu. 

Kemiki so otrokom pokazali zanimive poskuse. 

Pogled pod lupo pokaže tekstilna vlakna 

povsem v drugačni podobi. 

Službeni pes se je prijazno pustil božati. 

Vodnik nakazuje psu, kje naj išče. 

Otroci so v šoli podoživljali nastanek slonove zobne kreme … 

… igranje z barvami … 

… službeni avto in vodnika psa ter … 

… spoznavanje in božanje prijaznih psov.

Å tevilka 21, junij 2011 - Carinska uprava Republike Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?